Po pošti prejeman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta Četrt , mesec 13,-, 6,00, 2 , 20 , Vupravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , «¡trt , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za poiiljauje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, naročnino in ineerato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-nifikih ulicah St. 2, L, 17 Izhaja vsak dan. iivieraši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 111. V Ljubljani, v sredo 15. maja 1901. Letnik XXIX. Našim dijakom. Največja nesreča za mladino je, če se ji otruje mišljenje s predsodki, ki ji ostanejo skozi celo življenje in se dajo le težko in be le po dolgih bridkih izkušnjah in prevarah iztrebiti in nadomestiti s pametnejšimi nazori. Novodobno «lovstvo, zlasti pa dnevno časopisje, ki je večinoma v rokah na pol izobraženih ljudij, kateri ne pišejo zato, da bi širili resnico, ampak le da bi s kakoršnimi-koli sredstvi vtrjevali nazore, ki služijo njihovi stranki — ta nezdravi izrastek novo dobne omike silno škoduje pravi znanosti in nravnosti. Mladi ljudje, ki se navzamejo predsodkov, stoje tako pod njih vplivom, da se jih ne morejo otresti, tudi kadar hočejo kaj res dobrega storiti. Med dijaki se širi sedfj knjiga „Kaj hočemo?" To je „poslanica slovenski mladini", izdana od dijakov, ki se pridno kolportira. „Narod" jo je imenoval — „zeleno", ker udriha po liberalizmu. Misli so jako zmedene. Zametuje se liberalizem, kot glavni sovražnik se imenuje „klerikalizem", in rešitev se išče v soc. demokraciji. Se neke „krize" v soc. demokraciji je treha počakati, potem se pa ta mlada „inteligenca" združi s soc. demokrati. Dijaki se pozivljejo, da se naj pečajo s politiko in krepko posežejo vmes. Dobro. Krepkeea mladega naraščaja, ki bi znal kaj v>. č, nego oni plitvi duhovi, ki poznajo zabavo in iz;biazbo le v kavarnah in si napolnjujejo glavo in srce le z mislimi, katere jim vsak dan ponuja kak časnikar, bi si mi iz srca želeli. Liberalizem je naše javno življenje prepojil s samimi osebnimi boji. Nezmožen, da bi sam kaj koristnega storil za ljudstvo, pobija liberalizem vsako načelo, katero je ljudstvu v korist. Načelo liberalizma je osebna korist in osebni užitek. Cisto proti njegovemu bistvu je, da bi delal za javni blagor. Zato pa liberalni časniki ne delajo drugega, nego da ovirajo socialno delo. Zato liberalci ne ustanavljajo drugih društev, nego le zabavna in športna društva, pri ka terih ima vsak član le ta namen, sebi sa- memu preskrbeti zabave. Zato so njih gospodarska podjetja le akcijske družbe, pri katerih stopijo snovatelji v zvezo za to, da sebi samim zagotove bogate dividende. Kjerkoli pa nastane tako društvo, ki ima kot glavni smoter koristiti javnemu blagostanju, tam stoje liberalci pred novim pojavom, katerega od začetka niti pojmiti ne morejo, saj je popolnoma proti vsemu njihovemu mišljenju, da bi kdo delal za korist ljudstva, ne da bi iskal pri tem v prvi vrsti svojih lastnih dobičkov. Ko pa spoznajo, zakaj se gre, začno ga kruto napadati. Odtod si je razlagati boj proti posojilnicam, ki žive od krščanske ideje vzajemnosti in ki podirajo povsod liberalno idejo oderuštva. Odtod boj proti gospodarskim društvom, ki potiskajo v stran privatne mo-gočnjake in na njih mesto postavljajo zveze preprostih pametnih mož iz ljudstva, ki bi drugače propadli v proletarijat, a si z gospodarskim združevanjem ohranijo eksistenco na rodni zemlji. In kako vodi liberalizem boj proti takim društvom? Z najostudnejšim izdajalskim de-nuncijantstvom in z osebnimi napadi. Le nekaj vzgledov ! Raiffeisenove posojilnice so iztrgale že tisoče kmečkih posestnikov iz rok liberalnih oderuhov. In kaj delajo liberalci? Kot volkovi pazijo, da kje iz taknejo kako nepravilnost, in če je ne iz-taknejo, jo pa izlažejo, jo dajo v »Narod«, in denuncirajo proti vladi ali pa ljudstvo hujskajo, naj odstopi. Vsak poznavatelj kmečkega vpraSanja ve, da je rešitev kmeta le v gospodarskih zadrugah mogoča. In libaralci ? Če se osnuje kje gospodarska zadruga, takoj vpijejo, da je konsum, da hoče uničiti trgovce in da je »farška sleparija«. Da bi organizacijo preprečili, napadajo osebe, ki zanjo delajo. Odtod strahoviti in nesramni, dan na dan se ponavljajoči osebni napadi v »Narodu«. Odtod tudi nečuveno nastopanje v državni zbornici proti načelniku gospodarske organizacije. Osebni boj — to je načelo liberalstva. Mi gledamo na načela. Ta branimo ali po- bijamo, ker vemo, da so naša načela prava. Liberalci pa načel nimajo, ali če jih ima kateri, so to le načela zasebno koristi. Zato liberalizem udriha vedno po osebah. Prav veselo znamenje je, da se med dijaštvom pojavlja nova struja, ki hoče mesto gnilega liberalizma vpeljati novo, koristnejše delovanje. A opozarjati moramo dijake, da naj previdno in z vsestranskim pre-vdarkom sprejemajo nauke, iz katerih si sestavljajo svoje svetovno naziranje. V knjižici »Kaj hočemo?« smo našli toliko neresnic o katoliški cerkvi, da jo moramo s tega stališča obsojati. Ce se tako lahkomišljeno, kakor v tej knjigi, taje poglavitni nauki krščanstva, kaj si naj mislimo o reformah, ki jih bodo baje uvajali ti mladi ljudje? Tu se taje n. pr. večne kazni v peklu, zahteva se ločitev cerkve in šole, katolicizmu se očita konfesijonalna enostranost, zaničuje se »dogmatičnost«, kršč. dogme se imenujejo »miti« itd. Ali ne stoje ljudje takega mišljenja že izven krščanstva v popolnem poganstvu ? Ti mladi ljudje hočejo nadomestiti liberalizem z noko zboljšano socialno demokracijo. Zato pa, če tudi naglašajo, da ne soglašajo z liberalnim bojem proti verstvu in da nečejo biti racionalisti, so vendar popolnoma prepojeni z liberalnimi predsodki. »Klerikalizem« jim jc strah, prod katerim, božo kakor vrabci pred slamnatim možem. Cer kveno življenje baje »duši pravo in resnično pobožnost«, in samostansko življenje je baje proti prirodi. Kako popolnoma zmešani so ti gospo-diči, se vidi iz tega stavka: »Moderni človek ne živi za nebesa, ampak za ta svet in na tem svetu si prizadeva, da se uresniči vzvišena zapoved ljubezni, moderni človek uveljavlja resnico Spasiteljevih besed, >da je božje kraljestvo v vas«. A nehajmo ! Iz tega edinega stavka vsakdo lahko vidi, kako plitvo in površno je mišljenje teh ljudij, če si tudi nadevajo videz učenosti. Zato pa opetovano nujno opozarjamo dijaštvo, da se temeljito poučuje v apolo-getičnih vprašanjih. Takim frazam se ne more ustavljati, kdor se ni s temeljito vedo zavaroval proti lažiučenosti, ki deluje z ble-stečimi frazami, a nima nikakega jedra. Velika kulturna dela katolicizma je treba temeljito proučavati in resno premišljevati njegovo modroslovno in versko vsebino. Potem ni mogoče pisati takih neutemeljenih mnenj in krivičnih sodbi, kot jih podajo omenjena knjižica. Državni zbor. Dunaj, 14. maja. Cesar na Češkem. Uradno poročilo, da pojde prt sv. cesar sredi junija na Češko, kjer obišče zlato Prago ter nemški mesti Lito» e r i c e in Ustje, je kratko in suhoparno, toda za nadaljni razvoj avstrijske notranje politike velikega pomena. Deset let je minulo, ko je za vlade grofa Taalfeja vladar na češki zemlji srčno pozdravljan in proslavljan s svojo očetovsko in ljudomilo besedo ugladil visoke valove političnega in narodnega boja. Češka kraljevina je najlepši, najdražji biser v vladarski kroni; Praga — caput regni — slavna prestolnica čeških kraljev in nemških cesarjev, je danes središče češkega dela, napredka in umetnosti ; Litomerice in Ustje ob Labi sta središči nemške industrije in trgovine. Te okolnosti dajejo cesarjevemu potovanju velik pomen političnega značaja. Češka kraljevina, koder bivata v Avstriji po zgodovini in kulturi prva naroda, bila je od nekdaj torišče krvavih bojev m«ij germanskimi rodovi, ki silijo proti vzhodu, in žilavim češkim narodom, ki tvori mogočno živo mejo proti silni nemški povodnji. In ves čas ustavnega življenja v Avstriji je bila severna Češka oni Ktek, koder so se zbirali črni oblaki političnih viharjev, ki stresajo Avstrijo v njenih temeljih in tečajih. S krvavimi črkami so vžgani v avstrijski zgodovini viharni, skoraj revolucijski dogodki v poslanski zbornici za grofa Badenija in Thuna, ko je parlamentarni voz ležal od ljudske strasti razbit in razkosan v jarku. Stari javni in tajni nasprotniki habsburške države so že delali oporoke in si delili bogati plen. LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) Pri ogledovanju omenjenih spominkov se mi pridruži špansk duhovnik, katerega sem že poprej videl sedečega na nizkem zidu pred cerkvijo. Spremljal meje ob vnanjih samostanskih stenah in mi pomagal citati napise, toda na vsem njegovem vedenju se je opazila neka otožnost. Ta nezdrava barva obraza, te skoro bridke poteze okoli ust, da so me zadele v dno srca, to rahlo govorjenje brez vneme, to kalno oko brez živahnosti, to počasno kretanje še ne starega moža: — vse mi svedoči, da imam pred seboj človeka nenavadnega duševnega stanja. Mogoče, da je zaradi neprijetnih skušenj, ki so vsakemu odmerjene v razni kakovosti in velikosti, spoznal hudobijo sveta, s katerim noče imeti nadalje nobene zveze več; mogoče pa tudi, da mu je iz vzvišenih nagibov zamrlo vsako posvetno čutilo, enako svetnikom, ki so tolikokrat obiskovali ta slavnoznani sveti kraj. A časi, kojebil Montserrat na vrhuncu sijaja, so že davno m i n o 1 i, izginilo je bogastvo, katero je posedovala cerkev, skrčilo se je število njenih varuhov — sinovov sv. Benedikta, in bržkone tudi romarji ne dohajajo več v tako gostih trumah kakor nekdaj. Veliki oltar, lesketajoč se v onih časih v zlatu, srebru in biserih, nima sedaj, da-si še vedno krasan, več teh dragocenosti. Spominki, katere so nanosili tu-sem božjepotniki v preteklih stoletjih, katere so pošiljali papeži in posvetni knezi Mariji v dar, važni ne samo gledč materijalne, temveč tudi gledč zgodovinske vrednosti — kje so? V žagradu pač kažejo še nekaj zakladov, a ti so večinoma vsi iz novejše dobe. Največjo škodo so napravili Francozi ob času Napoleona I. Cerkev je 1. 1811 pogorela, samostan bil razdejan, arhivi pokončani, le milostna soha Matere božje, katero časte že toliko vekov, je ostala nepoškodovana. Bilo mi je privoljeno, da sem šel v „camarin" t. j. v tron velikega oltarja poljubit Marijino roko (besamdnos). Marija sedi na prestolu, držeča Jezusa v naročju; v desnici ime svetno kroglo, iz katere poganjati dve liliji. Nek beneficijat iz Barcelone, ki je šel z menoj v camarin, me opozori, da se čuti pri poljubu Marijine roke prijetna vonjava. Spominjal sem se vseh onih venčanih glav, ki so se klanjale tukaj preblaženi nebeški kraljici, pozabil tudi nisem onih bogoljubnih duš, ki so se prav na tem mestu kakor jaz, izročevale njenemu varstvu, Kdo pač, ako mu je znana zgodovina Montserrata, bi ne bil ginjen pri pogledu tiste podobe, v katero je zrlo že toliko božjepotnikov, imenitnih po stanu in odličnih vsled svojega življenja, zemeljskih mo-gočnikov, ki so znani iz svetovne zgodovine, ali onih blaženih, o katerih se čita v knjigi svetnikov! Dušno pastirstvo, ki daje mnogo dela, oskrbujejo še dandanes benediktinci, poleg tega imajo še dva druga posla. V samostanu je namreč zavod, ki nosi pri vhodu naslov „Missionarii proterris transmarinis." V njem se pripravljajo duhovniki kot misijonarji za paganske dežele onstran morja, dalje imajo tukaj menihi slovečo šolo (le eseolania), v kateri podučujejo fantiče v cerkvenem petju. Vsak večer se razlega pred velikim oltarjem „Salve Regina", katero prepevajo nežni deški glasovi združeni z resnobnim zborom redovnikov, zato je na vsaki podobi montserratske Matere božje vpodobljen pevski zbor, slaveč preblaženo Devico. Pa ne samo božjepotniku, tudi turistu nudi Montserrat marsikako zanimivost. Vže pri cerkvi v višini 713 m imaš daljen pogled okoli sebe. Posebno obsežen panorama pa se ti odpre, ako greš 528 m višje do vrha. Pot pelje skozi divjo sotesko, na obeh straneh te obdajajo pečine kakor okroglasti stolpi, oglajeni od vetra in izprani vsled deževja. Kmalu prideš na poševno zeleno ravnino in preden dospeš na vrh (1241 m), je pot nekoliko bolj strma. Ves trud ti poplača krasno obzorje, ki se širi pred očmi Ob severu stoje pirenejski velikani, proti severo-vzhodu se svetli snežnik Mont Ceniš, proti zapadu je raztegnjena aragonska puščava, na vzhodni strani pa zreš valovito gričevje in sredo-zemsko morje, v čegar sredini opaziš pri čistem zraku balearske otoke. Ko si se odpočil v restavraciji, kjer ti postrežejo z imenitnim benediktincem, z dobro kavo in s hladno vodo, vračuješ se vesel nazaj, gledaš skozi razpokano gorovje naravnost doli na cerkev ter si misliš: Koliko je stalo truda, preden so se izkresale te skale, da sc je dobil prostor za stavbo veličastnega svetišča, katero imenujejo Kataljunci s ponosom : „La catedral dc las montanas". Toda pirili in pili so na medvedovo kožo, kajti Avstrija ni plod roparskih det in njeni narodi niso potomci azijaških kobilic. Avstrija se preraja in prenavlja v novih mejah po svojih razmerah in potrebah, ki se povsem razlikujejo od inostranskih. Nemški centralizem je ona Prokrustova postelja, na katero so ukovani in privezani slovanski rodovi, ki si hočejo oprostiti roke in noge ter zravnati svoje ude. In ta zistem poka, da odmeva preko meja. Hrast pa ne pade na prvi mahljaj, in stare navade so železna srajca, katero si prebujajoči se narodi trgajo s pleč. Nismo toliki optimisti, da bi že danes za slov. narode napovedovali vstajenja in zmage dan. A pečat na našem grobu se krha in lcmi ter pride čas, ko se kamen tlake in muke odvali. Presv. naš vladar pa od pri-četka svojega dolgoletnega vladanja z vso požrtvovalnostjo, občudovanja vrednim pogumom in samozatajevanjem popravlja škode, ki jih državi provzročajo kratkovidni diplomati in polit, viharji. »Združenimi močmi« je njegovo geslo in vedno so mu vodilo zlate besede, katere je govoril ob nastopu svojega prestola: »Na podlagi prave prostosti in ravno-pravnosti \Beh narodov v državi — se bode domovina zopet povzdignila do prešnje slave in velikosti, s pomlajeno močjo postane ne-razrušna stavba v viharjih časa, prostorna hiša za vse rodove različnih jezikov, katere pod žezlom mojih očetov druži stoletja bra-tovska vez " Tako tolmačimo tudi sedanje cesarjevo potovanje na Češko. Min. predsednik je z veliko previdnostjo in vstrajnostjo snoval nit iz parlamentarnega labirinta na nevtralno gospodarsko polje. Dosegel je začasno premirje mej Čehi in Nemci, in to premirje potrdi vladar na češkonemških tleh. S tem vlada sicer ni še dosegla »večnega miru", a postavila je, tako upajmo, mejnik v politični zgodovini češke kraljevine. Čeiko-nemška koalicija? Premirje v zbornici vzbuja in poraja razne strahove ter ustvarja čudne kombinacije. Tako po zbornici straši že nekaj dnij nesitvor češko nemške koalicije. Ta govorica ni brez navideznega vzroka in temelja. Istina je, da so mej Poljaki in Cehi posamezni poslanci, ki niso zadovoljni samo s premirjem in snujejo daljše politične načrte, liberalno češko nemško koalicijo. Istina je dalje, da znani mešetarji že nekaj tednov delajo in širijo brezdno mej mladočeškimi poslanci in veleposestniki. Vodne stavbe so dale pri pogajanjih povod hudim nasprotjem mej veleposestniki in mladočeškimi poslanci. A tudi mej temi so mnogi, ki zastopajo agrarske koristi in se ne navdušujejo za drage kanale, ki bodo služili večinoma le industriji. Mladočeški poslanci Bi hočejo že v tem zasedanju zagotoviti kanale, dočim agrarci odlagajo ta vpra- šanja na jesen, da se mej tem deželni zbori odločijo, ali in koliko hočejo prispevati k troškom. Židovsko-liberalni kovarji pa skušajo h tega spora kovati politični kapital in zvariti novo liberalno koalicijo nemške levice s Cehi. »N. Fr. Pr.» že nekaj dnij blagoslavlja ta divji zakon, a sodimo, da njena ljulika sedaj ne dozori. Mi bi z veseljem pozdravili češko-nemško spravo, ker bi imela dobrodejne posledice za vso državo. A ta sprava mora biti mej češkim in nemškim narodom, a ne samo mej časnikarji in posameznimi političnimi »streberji«. Ako bi mladočebka stranka sklenila takov divji zakon z levičarji, zgodilo bi se to na Škodo ne sanro krščanski misli, ampak tudi na račun Jug o slovanov, vprvi vrsti štajerskih in koroških Slovencev. To je naše trdno prepričanje, utemeljeno na dejstvih. Toda te židovske sanje se v kratkem raz-kade, kajti v češki kraljevini že sedaj mla-dočeška delegacija nima neomejene oblasti, in divji zakon s prusaki bi jej popolnoma izpodmaknil tla. ¿ato so vse te kombinacije prazne. Žganjarina Sinoči je posl. Thurnher utemeljeval predlog manjšine v odseku, ki so ga podpisali odsekovi člani: Thurnher, Eisen-kolb, Eldersch, Peschka, Steiner in Žitnik. Po tem predlogu naj bi bilo oproščeno po obdačenja vse žganje, ki ga kuhajo posestniki iz domačih pridelkov in porabijo za domače potrebe. Posl. Pfeifer je že v predzadnji seji izročil dve resoluciji. S prvo so vlada po zivlja, naj bi 6e zakon iz 1. 1888, osobito §§ 23, 53 in 75 tako zboljšali, da bi se olajšali davki malim žganjarijam, ki iz domačih pridelkov kuhajo žganje. Druga resolucija se strinja s Thurnherjevim predlogom, naj vlada tudi takim malim posestnikom, ki nimajo svojih kotlov, dovoli nekaj žganja brez davka in kuhati v tujih kotlih. Sinoči pa je posl. Pfeifer obširneje govoril proti poobda-čenju žganja. Člen II. zakona namreč določa, da bodo 1. septembra, ko stopi zakon v veljavo, morali vsi lastniki žganja doplačati višjo iganjai ino. Pfeifer je prepričevalno dokazoval, da vlada z eno roko daje, z drugo pa jemlje. Kar vlada dovoli v zakonu, to navadno vzame v izvršilnih naredbah. To velja tudi glede državne žganjarine. Koliko sitnosti in troškov imajo mali posestniki, osobito če nimajo svojih kotlov. V istem smislu je govoril tudi posl. P 1 a s s, toda vladni zastopnik baron Jor kasch-Koch je pobijal to zahtevo, češ, da olajšave po zakonu iz I. 1888 itak ostanejo v veljavi. Kdor je oproščen daca od žganja, ta od iste množine 1. sept. tudi ne bode doplačal višje žganjarine. Inače bi se vršile razne goljufije, a le na škodo deželam, ki dobe ves višji dohodek. v Danes je zbornica nadaljevala razpravo o žganjarini. Proti členu 3. je govoril go- riški poslanec V e r c e g n a s i in dr. O f n e r. Oba trdita, da se mora razdelitev dohodkov iz žganjarine vršiti po številu prebivalstva, a no po konsumu. Goriška dežela je res prikrajšana, a temu je kriv zakup. Naloga deželnih poslancev je bila, da bi bili preje doma stvar uravnali. Za predlogo je govoril kot glavni govornik dr. Lemisch. Zbornica je vsprejela odsekov načrt, ob enem pa tudi Thurn-herjev dostavek. Ta prememba pa bode dala povod, da gospodska zbornica zakon predru-gači in ga zopet vrne zbornici. Pri četrtem členu so govorili K a i s e r, Eldersch in bchraffl. Konečno je zopet dr. Kos dolgo in široko utemeljeval svoj predlog, naj se ves dohodek Galicije porabi za šolske in dobrodelne namene. Napadal je zopet poljske poslance, da so mu celo češki poslanci odločno ugovarjali. Dr. Kos je radikalen Rusin, ki se nagiblje že v soc. demokraški tabor. Kakor sem že večkrat naglasal, so v Galiciji res čudne in v mnogih ozirih neverojetne razmere ; toda poljska žehta že mnogim preseda. Naj se umivajo doma, a ne vedno na javnem odru pred vsem svetom. Zbornica je šele ob pozni uri vsprejela zakon brez posebne premembe in razne resolucije. Nato se je najprej potrdila izvolitev posl. K 1 o f a č a, ter potem pričela razprava o vinski klavzuli. V ime odseka je poročal posl. Marchet. Za njim je govoril trgov, minister baron C a 11, ki se je izjavil proti temu, da bi so že sedaj določila uvozna carina za ital. vina. Proti vinski klavzuli sta govorila posl. B i a n k i n i in R o b i č, ki sta opisovala nezdrave posledice sedanje nizke carine. Po nekaterih pojasnilih posl. K ii h -s c h e 1 m , S c h r o 11 in W o 1 i 1 h a r d t so bili vsprejeti odsekovi predlogi. Koncem seje vpraša poslanec P r o -c h as k a, kaj je s predlogo o diurnistih, S t e i n se pa jezi, da se je proračunski provizorij brez prvega branja izročil odseku. Konec sejo ob 9. uri zvečer. Dnevni red Danes popoludne so se zbrali načelniki raznih klubov in določili do konca maja naslednji dnevni red: Danes naj se dovrši zakona o žganjarini in vinski klavzuli. Prihodnja seja bode po ttm dogovoru šele v ponedeljek 20. maja ob 3. uri popoludne. Na vrsto pridejo naj-prvo investicije (železnice), kot druga točka začasni proračun. Do ponedeljka, torej jutri, v petek in sCboto, če treba, v ponedeljek dopoludne, morata odseka dovršiti zakon o vodnih stavbah in začasni proračun. V ponedeljek opoludne se Bnideta delegaciji ; 21. maja nadaljevanje razprave o železnicah; v sredo 22. maja sta dve seji, od 10 do 5. ure razprava o železnicah, zvečer pride na vrsto zakon o deveturnem delavniku ; isti dnevni red je v četrtek 23. maja. V petek 24. maja hočejo dovršiti raz- pravo o železnicah. Po Binkoštih pridejo 29. maja na vrsto vodne stavbe. Politični pregled. V Ljubljani, 15. maja. Parlamentarni mir so včeraj definitivno zapečatili načelniki zborniških strank, če se v tem slučaju sploh more govoriti o definitivnosti, Čehi in Nemci so se sprijaznili na gospodarskem polju in ker ostale stranke temu prijateljstvu ne ugovarjajo, se je mir sklenil in določil parlamentarni program do konca poletne dobe, do srede meseca junija. Na podlagi tega dogovora se je proračunski provizorij izročil proračunskemu odseku brez prvega branja, sinoči je bila rešena predloga o žganjarini, po binkoštili pa se poleg provi-zorija rešita tudi investicijska in predloga o vodnih zagradbah. Razun dveh radikalnih strank je tedaj vse vneto za resno delo in vlada je zmagala. — Toda temu miru ni kdove koliko zaupati. Neki poljski list piše: Projektira se izdatek nekaj milijard, da se parlament galvanizira, ozdravi in spravi v pravi tir, ter se ga pregovori, da dela Vzemimo, da se uresniči marsikateri visokolete-čih načrtov. Kaj pa potem? Mrtva točka organizma našega parlamenta ni odstranjena, preporne stvari so le momentano potisnjene v kot, poslovni red ni premenjen. V prihodnji sesiji je treba le malo ostrejega vetra, pa se zruši vse mirovno poslopje. — Bržkone bo res tako. Dr. K&rber in »i»« von ltom«-gtbanje. Berolinska »Germania« zabeležuje znani dementi dunajske »Reichspošte« v zadevi izjave ministerskega predsednika Korberja z oz'rom na protirimsko gibanje v Avstriji, potem pa pravi: Da bo tej našej vesti takoj sledil dementi, vedeli smo že naprej. Vrednost takih dementijev dandanes vsakdo pozna. Spomniti nam treba samo na zgodovino burske vojske in slavnoznana lord Kit-chenerjeva brzojavna poročila. Mi ponavljamo, kar smo rekli v prvem članku: Vest smo objavili in ocenili, ker nam je došla iz tako odličnih krogov, ki niso ne samo prav dobro poučeni, marveč se o njih tudi ne more soditi, da bi lahkomišljeno raznašali neosnovana poročila. Ponavljamo pa tudi sedaj, da pl. Korberju ne moremo prisoditi tako nepremišljenega koraka .... Ob jed-nem nam je pa tudi zagonetka in popolnoma nepojmljivo, kako more ministerski predsednik sploh razgovarjati se z odkritimi veleizdajicami. Položaj v Avstriji mora biti zelo resen in skrajno zamotan, ako se nihče ne izpodtika nad pogovori, ki jih je imel ministerski predsednik zWolfijanci. Napram takim razmeram ne potrebujemo nikakih dementijev. Dokler se vlada določno ne izrazi o svojem stališču napram protirimskemu gibanju, tako dolgo ne bo jasnosti in miru.— Določne izjave Korberjeve vlade nasproti ro- O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Ilešičeva graja Lcvca zavoljo besed legdti, ležniv, le&l se naslanja, kakor smo videli, na vzhodno slovenščino, po kateri bi bilo res pisati lagati, lažnjiv, laži. Dolenjski in sploh kranjski izgovor je še ohranil polglasnik za /-»m, dasi starejši pisatelji pišejo zanj a, ki je prav tako nenatančen izraz kakor današnji e; priličcvanje na povdarjeni a je sicer začeto, toda v večini še ni prodrlo; torej ne kaže drugega, kakor tudi v pravopisu ostati pri dosedanji kranjski izreki in pisati v skladu z drugimi primeri z Levcem legati, ležnjiv, leži. V drugih podobnih besedah je naglas v nekih narečjih že preskočil na deblo in ker je potem dotični zlog dolg, so se dotične oblike zenačile: ganiti, gdnilo, ddhniti, ddhnilo, kakor v sedanjiku gdnem, ddhnem. Toda to naglaševanje je še jako mlado in še ne vpravičuje pravo-pisca, da bi smel po njem vravnavati pravopisna pravila dokler se vpira takemu naglaševanju kranjščina, podlaga knjižnega jezika, in to tem bolj, ker ta naglašuje v tem oziru tako, kakor so Slovani naglaševali sprva. Ilešiču se zdi tako naglaševanje „rovtarsko" (9), njegov „este-tični" in „blagoglasni" čut se kar stresa, ko sliši govoriti Kranjca dehnil, genil, premeknil. Morda ga zona mine, če zasliši podobno „rovtarski" govoriti tudi Rusa: doch-nuh, peregnuH in peremknufa? Saj mu vendar niso tudi Turgenev, Tolstoj in enaki Rusi le „rovtarji?" Dovoljeno mi bodi, pristaviti tukaj še dvoje opomenj. Prašati se moramo, ali je z Levcem in Pleteršnikom pisati ležniv, ležnivec ali pa ležnjiv, ležnjivec. Prvo bi bilo izvajati iz hžbn s sufiksom ivt>, toda taka tvorba bi bila popolnoma osamljena, ker se izn> ne prideva ad-jektivom; pa tudi tvoreb na njiv nima jezik, ker moramo za ljubeznjiv, prijaznjiv, kaznjiv pisati pravilno ljubezniv (iz ljubezen), prijazniv (prijaznb, subst. f. g.), kazniv. Narečja, ki razločajo n in nj, pa govore odločno za ležnjiv, odkod torej ta njiv? Jaz sodim, daje tvorba ležnjiv, poznana samo Slovencem in še to ne vsem, ampak samo „nepanonskim", nastala iz kontaminacije oblik lažen in ležljiv, da je torej nj vpravičen. Zgoraj smo videli, da govorč Prekmurci in Štajerci lagati, lažljiv, česar bi pri njih ne pričakovali, ker je pri njih refleks slovenskega polglasnika (nastalega iz i. in b) praviloma e in ne a, kakor na zapadu. Vendar imamo tudi v premurščini nekaj primerov, ki se protivijo temu pravilu, t. j. za polglasnik imamo a: vrgao (vrgel), nesao (nesel), mogao (mogel), erkao (rekel), prišao (prišel), odišao (odšel), najšao poleg najšo (našel), pasao (pasel), grizao (grizel); tako tudi sam poleg sem. Nepravilnost se v teh primerih dA razložiti z delovanjem analogije: sam (poleg sem) je naslonjeno na mnoge glagole na am, ati, kar se je zgodilo tudi z glagolom ženjam (ženjem), kateri je vsi cd te naslombe v sedanjiku prešel v V. vrsto tudi v oblikah, ki se izvajajo iz nedoločnika: ženjati itd. Po deležnikih dejlao, poslao, plesao ... so pa nastali deležniki nesao, vrgao, mogao, erkao, prišao ... in enako tudi začao, začali, prijao, prijali, najao (toda vzeo, ker je e bil povdarjen) od glagolov -čqti, -jqti. Tudi vzhodnještajarski Šau (ki ga ni staviti na isto stopinjo z deležnikom šal = naših prvih pisateljev), je nastal enako po oblikah dau (dal), stau (stal). Ko so se enkrat vstanovile oblike nesao, vrgao, mogao, jih je mogla v zadnjem zlogu kakor pri glagolih V. in VI. vrste zadeti kontrakcija, zdaj v o, zdaj v a. Med Prekmurci kon-trakcija še ni zelo prodrla, vendar se nahaja, n. p. najšo, prišo, mogo, vrgo, neso,paso ...; bolj navadna je kontrakcija v o v Štajercih in razlagati si jo moramo po asimilaciji nepovdarjenega a k nastopnemu sprva konso-nantičnemu o; poleg te kontrakcije imamo tudi kontrakcijo v a, izvirajočo iz povdarjene vrstne spone a in nastopnega konsonantičnega o: au, do, d. Ta a se je potem razširil na Štajerskem tudi na glagole z nepovdarjeno vrstno spono a in na glagole drugih vrst: bia, hvalia. Kontrakcija v a je v Prekmurcih sicer redka, pa se vendar nahaja: zdča (začel). Po kontrakciji je pač pri Prekmurcih nastal tudi pri glagolih II. vrste particip na o: potegno iz potegnoo. Ker je imela prekmurščina potem precej deležnikov °na soglasnik in o (v moškem spolu), je nadomestila s končnico o po analogiji tudi končnico io (iz eo in io), kadar ta ni bila povdarjena, tako da imajo tam sedaj tudi glagoli III. vrste (brez debel na šumevce in č) in IV. vrste končnico o: vido (videl), goro (gorel), velo (velel), želo (želel), viso (visel), živo (živel), zbudo (zbudil), dejlo (delil), droubo (drobil)... O kaki kontrakciji se ne more seveda tukaj govoriti, ker je nemogoča; io bi dalo po vokalizaciji konsonantičnega o v novejšem času po glasoslovnih pravilih kvečemu jo. vanju veleizdajskih elementov tudi avstrijski katoliki že davno pogrešajo. O potovanju cesarjevem v Prago pravi dunajski »Vaterland« mej drugim: Načrt cesarjevega potovanja na Češko se jc smatral že v začetku za eminentno politiško zadevo. Zavisen jo bil ta projekt od pogoja, da so poprej zagotovi delavnost parlamenta. V to svrho je storil ministerski predsednik dr. Koerber razne poskuse in korake. Dogovori v tom oziru podrobno še niso docela znani. Cena, za katero se je morala odkupiti asanacija parlamenta, se popolno še ne more presoditi. Toda Koerberjev kabinet je vsekakor svest si svoje stvari in bo toroj cesarjevo potovanje na Češko krona pomirjevalne politike tega kabineta, na drugi strani pa plačilo za nastopivšo delavnost parlamenta. Žrtve, ki so je donesli ali jih še bodo večinoma češki voditelji, torej niso bile zaman. Dobrote doseženega miru v zbornici pa ne bodo deležni samo Čehi, marveč tudi drugi deli države in upati je, da bo to pomirjenje povsodi pokazalo dobro sadove. — Kajpada bodo pri tej priliki tudi Nemci napeljavah vodo na svoj mlin in že sedaj se nekaj šepečo o nekaki češko-nemški zvezi. — Včerajšnji uvodni članek dunajske Židinje, ki je pisan v največje začudenje skoro popolno v istem duhu, kakor navedeno vrste konservativnega lista, že z vesoljem konsta-tuje, da se je doseglo nemško-češko premirje. Kongregacijski zakon v francoskem senatu. Francoski senat bo po poročilu francoskih listov še tekom tega tedna izvolil člane v posebno komisijo, ki so bo pečala s kon-gregacijskim zakonom, kakoršnega je odobrila posl. zbornica. Poročilo opozicijonalnih listov, da bo min. preds. Waldeck Rousseau skušal omiliti nekatere določbe v načrtu, ni resnično, ker je ravno kabinetnemu načelniku mnogo do tega, da konečno obveljajo čim najstrožje določbe. Sodi se torej, da bo senat zavrgel v zbornici sprejeto določbo glede porabe zaplenjenega premoženja ter sprejel člen 16., kakor ga je prvotno začrtala vlada, da pripade namreč premoženje državi s pogojem, da morajo darovalci ali njih nasledniki zahtevati nazaj svoja darila. O kakem omiljenju vsaj v odseku torej ne mora biti govora. Salisbury o moči Angleške. V ponedeljek se jo lord Salisbury udeležil banketa unionistov in imel pri tej, kakor sploh pri vsaki priliki, pomemben govor o moči in nepremagljivosti Anglije. Govornik je najproj opisaval, s kakimi težkočami se je minulo loto morala boriti Anglija. Obžaloval je, da se je prelilo toliko krvi, ter hvalil junaštvo vojakov in spretnost (!) generalov. Potem pa je rekel doslovno: „Iz tega je razvidno, da je bila državi ptuja vsaka misel o krivici (!). Vojska v Južni-AIriki dokazuje, kako moč ima še Anglija. Mir je b< daj bolj zagotovljen kot kedaj poprej. Žrtve so poka zale vspeb, da sedaj na svetu ni nobene sile, ki bi ne vedela, da ako izzove moč Anglije, izzove najgrozovitejega sovražnika, ki jej je kedaj stal na potu." — To se bodo Buri smejali tem besedam, ko jih bodo morda čitali v angleških listih I Armada nad 200.000 mož že drugo leto s strahom in grozo opazuje delovanje peščice 15.000 Burov, katerim si ne upa do živega, in Salisbury se drzne trditi o nepremagljive sti Anglije ! Sklepi južno afriške komisije xa odmero odškodnine inonemcem. Komisija, ki jo je sostavila angleška vlada, da presodi zahtevo evropskih in ameriških podanikov, izgnanih iz Južne Afrike, glede odškodnine, je te dni sklenila nastopne načelne določbo : 1. Pogajanja se vrše samo (!) s podaniki prijateljskih držav; 2. vrhovni poveljnik sme izgnati vsakogar, čegar prisot nost bi bila lahko nevarna in škodljiva; vsaka država ima v smislu ljudskega prava pravico, izganjati tujce; 3. člani komisije bodo preiskavah, so li angleška oblastva v poBamnih slučajih postopala preostro; 4. komisija so v slučaju potrebo poda na lice mesta v Južno Afriko, da se tam prepriča o škodi; 5. ostale dokaze bo preskušala komisija v Londonu in putem stavila vladi ko-nečne predloge. — Kakor znano, se mnogi zastopniki zunanjih držav, mej temi tudi oni naše monarhije, niso hoteli udeležiti komisijskih razprav. Menimo, da bodo izgnanci lahko spravili, kar jim bo kdove kdaj priznala angleška vlada. Turki *a Kitajce. Te dni se odpravi na pot v Kino posebna turška deputacija z Euver - pašo na čelu, a nihče ne moro voditi, kaj je povod temu potovanju S to zadevo so pečajo ae veda v prvi vrsti ruski krogi. »Novoje Vre-mja« začudeno vprašuje, česa neki iščejo Turki na kitajskih tleh. Hočejo li pomagati Nemcem pri pacifikaciji, ali pa kitajskim mu-hamedovcem oznanovati sveto vojsko proti Evropejcem? Drugo se zdi tomu listu verjetneje nego prvo, kar je seveda čisto naravno. Turki v Evropi so že sedaj neizmerno vesele nad težkočami, s katerimi so morajo boriti evropske čete na kitajski zemlji. Mo-hamedanov je v Kiui nad 25 milijonov, ki žive večinoma v zahodnih in savernih pokrajinah. Samo v Pekinu živi nad 200 000 moslimov. Romanje evropske turške deputacije ima brez dvoma namen navdušiti kitajske sobrate, da vztrajajo v boju ter se upro vsaki, tudi kitajski nadvladi. Konečno meni zgoraj imenovani list, da bi bil tak poskus v korist Nemčiji, ker bi bil naperjen v svojih konečnih posledicah proti deželam, ki mejo ob rusko srednjeazijsko posest. V tem slučaju bi bila seveda Rusija prisiljena storiti vse mogoče korake v obrambo svojih interesov in bi se morala kajpada poslužiti ugodnostij najnovejše pogodbe s Perzijo. Dopisi Iz Suhora. Naša revna podružnica svetega Jakoba je dobila prelepi dar novo mašno knjigo — Misale — vrednosti čez 20 kron, katero je podaril naš preč. g. župnik Jakob Pavlovčič. V imenu vseh občanov omenjene podružnice se podpisani naj iskreneje zahvaljujemo preblagemu gospodu župniku za lepi dar. Bog nam ohrani v res niči čez vse vnetega in vrlega našega dušnega pastirja pri nas do skrajne meje njegovega življenja. Ganilo nas je, ko smo zvedeli, kako lepo mu je naša šolska mladina pismeno častitala za njegov slavni godovni dan. Podpisov je bilo blizo 70. Lepa deputacija! Velecenjoni gospod župnik! vstrajno in složno hočemo delovati skupno za božjo čast, potem se bo gotovo vaša in naša želja spolnila, da se vidimo enkrat tudi skupno nad zvezdami. Bog Vas živi in podpiraj v Vašem v resnici vzglednem delovanju. Martin Gršič župafi, Janez K r a m a r i č, Janez V i d e-t i č ključarja. Javen shod in občni zbor „katol. slovenskega društva" za Radovljiški okraj, -v Gorjah pri Bledu,- bode dne 19. maja 1901 ob 4. uri popoldne. Ob lepem vremenu se bode zborovalo na prostoru poleg župnišfia, sicer v pritličnih prostorih župniSča. Dnevni red: 1. Državni poslanec g. Josip Pogačnik poroča o delovanju državnega zbora. 2. Deželni poslanec g. J. A ž m a n o Bohinjski žoleznici in nameravanih postajah. 3. Tajnik g. Matija Mrak letno poročilo o društvenem delovanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. Dnevne novice. V L j u b I j a n i, 15. maja. V novicijat reda ss. frančiškank je bila vsprejeta in danes po presvetlem g. knezoškofu preoblečena blagor, grofica Ga brijela Auers pe rg. častno svetinjo za 401etno službo vanje jo priznal dež. predsednik gosp. Jan. G e r m u, župniku v Škocijanu. Olasovi o dr. Šusteršič - Steinovi aferi »Novi list«, ki izhaja v Trstu, piše pod naslovom »Usodopolna zveza«: »Dogodki v poslanski zbornici dno 1. t. m. so nam b čudno lučjo posvetili v razmere, o kakoršnih smo dosedaj samo slutili, da so nahajajo, o čemer pa nismo mogli verjeti vsega, ker so jo temu protivilo še košček spoštovanja do svojih sorojakov, danes pa, po teh dogodkih, imamo jasno, a žalostno prepričanje, da jo združen, tesno in prijateljsko združen z najhujšimi nasprotniki našega narodnega obstanka baš oni del našega narodnega vodstva, ki si je nadel naslov — narodno naprednega. O tem ni nobenega dvoma več, za to so pričali dogodki na najodličnejšem mestu državo, v zakonodajnem prostoru poslanske zbornice dunajske! Na celi aleri, katero se je našušmarilo do »Staatsaffaire« in so jo žrtvovalo jedno celo sejo dragega zborničnega časa, se je torej poznala le n e-p o p i b n a s a t a n s k a z 1 o b a. Pri tej priliki so je pokazalo, da obstoji med pru saki in Židi, torej našimi najhujšimi sovražniki, že dolgo prijatoljska zveza, ki bode rodila šo najpogubniših posledic za naš narodni obstanek. Slovenski poslanci so se obračali za pomoč na najdivjejše panger-mane, kateri bi ploskali z rokami, ako bi se vse Slovenco od kraja nataknilo na kole, za pomoč proti zastopniku ogromno večino slovenskega naroda v središču domovine! Kakor divjim zverinam so izročili dr. Šu-steršiča tem pruskim rabeljnom, da ga raztrgajo, a krono vsemu sta položila dr. Tavčar in Plantan sama, ko sta ga pomagala v državnem zboru blatiti. Oglasila sta se k besedi, da v penečem sovraštvu oblatijo pred licem prusakov sorojaka. To je žalostno, za izjokati se žalostno, in prav je dejal čeh dr. Dyk, da „naj bi si zapomnili vsi Slovani, da so vsikdar le tepeni, kadar se zatekajo za pomoč k Germanom". Ali vidi se, da dr. Tavčar hočo zvesto slediti baronu Schweglu in morda istim potom dospeti do vrhunca — deželnega predsedništva. Ali je to yrodno — slovenskega pisatelja ? No moremo in nočemo dalje: danes to uro imamo prepričanje, da se je takozvana „narodno napredna" stranka na Slovenskem zjedinila z našimi najhujšimi političnimi nasprotniki z izdaj-skim namenom, da se maščuje, pa če bi s tem izpodkopala tudi lastnemu narodu obstanek. Tako daleč je moralo priti! Dogodek 1. maja 1901 v dunajski poslanski zbornici je jako žalosten v zgodovini našega slovenskega naroda!« Izpite učiteljske vsposobljenosti na Primorskem so napravili to dni naslednji gospodje in gospodično namreč gospoda F e r j a n Leopold in Salbergcr Mihael ter g.čne Božič Ljudmila, Kobau Amalija in Kos Marija in sicer razun zadnjo s slovenskim in nemškim učnim jezikom. J e 1 u š i č Henrik je napravil izpit iz italijanščine kot predmeta, K o r š i č Lavoslava pa z odliko izpit z nemškim učnim jezikom za ljudsko šole. Srebrna poroka trgovskega mi nistra. Iz Gradca Be javlja, da danes ondi praznuje avstr. trg. min. baron Call svojo srebrno poroko. Dr. Šusteršič in Malorusi. Malo ruski »Ruslan« piše o dr Sustoršič-St"inovi aferi: »To jo bilo čisto strankarsko glasovanje. Levica se je namenila dr. Susteršiča uničiti, in desnica, neurejena in nerodna kot vselej, ga ni znala braniti. In sploh ali je v parlamentu, v katerem se nazivljajo s »propalicami«, »lumpi« itd., žaljivo, če komu rečejo dr. Žlindra. Zakaj precznavši svojo šibkost, šla jo klicat na pomoč nemške divjake. Pa tudi združeno slovansko in nemško divjaštvo ni nič doseglo, kajti značajon katoličan je nepremagljiv. Dobro premišljeni načrt Vaših in naših sovražnikov se jo ponesrečil; hoteli so Vas ponižati, a bo Vas povišali in samo sebe osramotili. Spoštovali in ljubili smo Vas do zdaj; a od zdaj naprej Vas še bolj cenimo in ljubimo. Pogumno hodite po potu, po katerem hodite od I. kat. shoda \edno. Za seboj imate dobro slovensko ljudstvo in vso značajno katoliško inteligenco. Hranilnica in posojilnica Kojsko-Šmarten v B r d i h, dno 14. maja 1901. Načel stvo. »Slovenska šolska Matica« priredi v soboto, dno 18. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma" velezani-mivo predavanje gosp. ravnatelja H. Schreinerja o „fantaziji. " Člani društva in p. n. gostje so uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Obrekovanje. »Slov. Učitelj« piše: »Učit. Tovariš« je v zadnjih dveh številkah zopet napisal premišljeno laž, z namenom, da bi očrnil katoliško šolsko društvo. Vso liberalce hudo peče, da jo nadvojvoda-prestolonaslednik prevzel njegovo pokroviteljstvo. Ker se visoke osebe ne upajo lotiti, obrekujejo društvo, češ da germanizuje, kakor znani židovski šulferajn. — Tomu nasproti moramo javno pribiti, da »K a -tholischerSchulverein« nima ni-kakih šol po slovenskih ali sploh slovanskih krajih, tudi ob meji ne, da načeloma obsoja germanizujoče delovanje židovskega »Schulvereina«. Pred leti je hotelo katoliško šolsko društvo celovzvezo stopiti z našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, da bi vzajemno z njo delovalo. To pač jasno kaže, da mu ni mar »raznarodo-vati slovanskih otrok«. Častno izpričevalo je dal v tem oziru katol. šol. društvu liberalni mladočeški poslanec dr. Kramaf nedavno v parlamentu, priznavajoč, da ne škoduje slovanski narodnosti. — »Tovariš« seveda svojega obrekovanja no bodo preklical. Dopolnilne volitve v mestni svet tržaški bodo dne 11, 14. in 15. jun. Voliti bode štiri občinske svetnike. Moško učiteljišče v Oorici. Sedaj je zopet čuti glasove, da so moško učiteljišče v Kopru razdeli na tri delo in da pride slovenski oddelek v Gorico. Želeti bi pač bilo, da so ta govorica konečno res že vresniči. Goriški slovenski delavci na sv. Gori. »Katoliško delavsko društvo" v Gorici priredi prihodnjo nedeljo procesijo na sveto Goro. Odhod bodo ob 4. uri zjutraj iz cerkve sv. Ignacija. Sestanek krščansko - sooijalnega delavstva na Koroškem bode jutri dno 16. maja v Beljaku, kjer se vrši shod zveze nepolitičnih krščansko-Bocijalnih delavskih društev koroških. Na shodu bode govoril tudi dr. Pupovac. Nove zvonove je posvetil daneB presvetli gospod knezoškof v Samassovi livarni, in sicer tri za podružnico sv. Nikolaja v Ga-brovici v Istri, jednega za podružnico Svete Marijo Magdalene v župniji Sv. Križ pri Kostanjevici in tri za župno cerkev Waasen na Štajerskem. Vinarskim nadzornikom za rogaški in šmarski okraj je imenovan gosp. Oroslav Kušec v Tržišču pri Slatini. Porotne obravnave pred oeljskim sodiščem se prično dne 10. junija. Umrl je OBkrbnik hiralnice v Vojniku, g. Karol Golubkovič. Matioa Hrvatska nam javlja, da ima knjig z leta 1900, mej katerimi je tudi »Spornen cvieča iz hrvatskih i Blovenskih du-brava« še dosti v zalogi — do dva tisoč izvodov — zato se člani za leto 1900 še vedno vsprejemajo proti prinosu 6 K. Novo iolsko poslopje zgrade na Vrhniki. V nji bo prostora za obe štiriraz rednici in za novo obrtno nadaljevalno šolo. Komisijonelni ogled se vrši 4. junija. Nova oesta v celjski okolioi. Obč. odbor okolice celjske je sklenil pri svoji seji, napraviti boljšo zvezo k slov. pokopališču okolice celjske, tako, da bi se napravila obč. cesta od drž. ceste v Sp. Hudinji na pokopališče. Cesta bi šla čez posestvi dr. I. Dečka in Ernesta Faningerja. Slednja sta oba pritrdila in je sedaj okr. glavarstvo potreben svet za to cesto razsvojilo. Cesta se bode napravila že tekom tega leta. Ljubljanske novioe. Umrla je vdova okrajnega sodnika g. Ivana Strohmayer v 88 letu svoje dobe. — Povozil je na Poljanskem nasipu kolesar učenko Pavlo Pečnik ter jo precej poškodoval. Dekle so prepeljali v bolnico. — Rezervniki domobranci so danes došli k prvi pomladni vojaški vaji. — Kamen v čelo je zagnal nek deček preko Grubarjevega kanala Sela-novi deklici. Musica sacra. V stolni cerkvi je jutri 16. maja, potifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo v C-dur zložil Ernst Bröer, alleluja dr. Franc Witt, ofertorij Ant. B'oerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Latinsko mašo v F moli in F-dur zl. M. Brosig, graduale »Alleluja Ascendit Deus« z). Ant. Foerster, ofertorij »Ascendit« zl. Ant. Foerster. Nesreča, če ta ne, pa zavratni napad. Dobrova, 13. maja. Anton Kozina, posestnik v Brezji pri Dobrovi, šel je pretečem petek dne 10. t. mes. zjutraj vesel, zdrav in krepak od doma v Polh. Gradec kot birmanski boter nekemu dečku, a vrnil se ni sam več domov. Ko ga istega dne zvečer ni bilo od nikoder, bili so vsi domači zanj v velikih skrbeh. V soboto zjutraj dne 11. t. mes. so pa dobili iz bližnje vasi Podolnice naznanilo, da leži tam nad vasjo v grmovji njihov oče ves nezavesten, a še živ. Sli so Brezjani ponj in ga prinesli na dom, kjer je prišel toliko k zavesti, da jim je z znamenji dal na znanje, da ne more govoriti. Poslali so takoj po našega gospoda kaplana Janeza Meršolja, ki se je brez odloga podal gori v Brezje ter mu podelil poslednja tolažila. Ponesrečenec je bil takrat zopet brez vse zavesti. Prejeti je mogel le sveto poslednje olje ter je proti večeru izdihnil svojo dušo. Včeraj prinesli so ga v mrtvašnico na Dobrovo. Danes je bil sod-nijsko pregledan in natančno preiskan. Pri tem se je pa pokazalo, da je imel nesrečnik ob levem sencu črepinjo 4 do 5 cm. na dolgo počez počeno; na zunaj pod kožo je bilo veliko sesedene krvi, nekaj take pa tudi znotraj lobanje ob možganih. Revež je celo noč prebil tam v grmovju, boreč se z življenjem in smrtjo. Svet je tam, kjer se je to zgodilo, mehak in se zelo dvomi, da bi Se bil mogel s padcem smrtno poškodovati. Pokojnik je bil star 41 let, ves čas svojega življenja trezen, pameten in prav skrben človek, bil je mili soprog svoji ženi, Ijubez-njiv oče malim svojim šesterim otročičem, ter hvaležno udani sin svojemu staremu onemoglemu očetu, katere sirote bridko zdi-hujejo po njem. — Če ga je zlobna roka zavratno napadla, kar se sodi, je s tem zakrivila najmanj osemkratni vnebovpijoči greh. — Zapuščene sirote potolaži Bog! Vzornemu pokojniku naj pa sveti večna luč! Pravici naj se pa posreči, vso stvar strogo preiskati in spraviti pozitivno resnico na dan. V tuk. deželno bolnico je bilo v aprilu vsprejetih 379 moških in 323 ženskih, skupaj 702 bolnika. S preostalimi iz prejšnjega meseca je bilo v oskrbi 1151 oseb. Ozdravljenih so odpustili 356, zboljšanih 260, ncozdravljenih 27, 57 jih je umrlo. Koncem meseca je ostalo še 423 bolnikov. Naročnikov prosi za »Scčo« kranjske liberalce nekdo, ki slabo svoje blago ne more spraviti v denar na Goriškem. Ob tej priliki opozarjamo svoje somišljenike, da slovenska in katoliška načela na Goriškem vrlo zastopata lista »Primorski List« in »G o rica«, katera toplo priporočamo. Nesreča. Iz B e s n i c e se nam poroča, da se je ponesrečil železniški čuvaj Lovrenc K o ln i čar. V ponodeljek zjutraj gre za kri-ževo procesijo, potem pa, bajo namenjen v Kranj, gre naproti ženi, kateri je naroČil, naj mu prinese zajutrek na pot. Skozi gozd ondi za Savo nasproti Okroglega grede bere šmar-nice po gozdu. Pravijo, da je poprej potegnil pri „Mehavu" v Spodnji Besnici „mrva ta kratkega". Spodrsne mu in on pade črez pečine nad 15 metrov globoko. Zlomil si je hrbet in eno roko. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Ponesrečenec ima žono in 6 otrok. Poškodovan je jako nevarno. Ogenj. Sinoči pozno v noč je, kot se nam poroča, navstal ogenj v opekarni g. Fr. Kotnika na Vrhniki. Naglo dospeli pomoči je zahvaliti, da provzročena škoda ni velika. Za „porco di ščavo" 50 K. Lahi Slovence posebno radi psujejo s „porco di ščavo." V Trstu je bil sedaj obsojen neki Presotto Benedetta radi te psovke na 50 K globe. Ustrelil se je v Trstu trgovec z žitom Anton Marrucato. * * * Dr. Lueger — častni član kolin-skih pevcev. Kolinsko moško pevsko društvo, ki je najimenitnejše pevsko društvo v Nemčiji in je nedavno bivalo na Dunaju, je imenovalo dr. Luegerja svojim častnim članom. Židom ni to nič kaj všeč, da Lueger pridobiva vpliva tudi v Nemčiji. Sprememba v zagrebški loži prostozidarjev. Hrvatski prostozidarji imajo v Zagrebu svojo ložo z imenem „Hrvatska Vila." Doslej je bil veliki mojster te lože prof. Spiridon Brusina, a sedaj so prostozidarji nakrat izdali o njem sodbo, da je za cilje lože nesposoben in veliki mojster zagrebške lože je postal dr. I s o K r s • njavi, bivši predst jnik vladnega oddelka za bogočastje in nauk Ta bo menda dovolj „sposoben." Spomenik knezu Bismarcku od krijejo pred nemškim državnim zborom dne 3. junija. Spomenik bo veljal 1,200.000 mark. Generalno zborovanje katolikov v Nemčiji bode od dne 25. do 29. avg. t. 1. v Osnabriicku. Vergil dobi spomenik v Mantui. Za spomenik je nabranih že 100.000 lir. Srce na desni strani so konstatirali pri naboru v Saybušu pri nekem Francu Konkolu. Mož je bil potrjen h kavaleriji. Nekaj senzacijonelnega iz Bel grada. V beligrajskih krogih si skrivnostno stikajo glave. »Radosten dogodek«, s katerim naj bi kraljica Draga osrečila Srbe, še vedno ni nastopil V Belgradu se trdi, da tega dogodka sploh ne bo in da je kralj Aleksander postal »za jedno upanje revnejši«. Neka medicinska avtoriteta je v srbsk«h dvornih krogih prišla v silno zamero radi izjave, da za pričakovanje tega »radostnega dogodka« sploh ni bilo nobenega povoda. Kaj pa, ako bi hčerka kraljice Drage, katero je baje povila pred meseci, umrla in tako preprečila »radostni dogodek«? — Uradno vesti z Belgrada nasprotno zatrjujejo, da je radostnega dogodka pričakovati vsak treno-tek. Zdravniki, ki čakajo tega trenotka, dobe na dan po 1000 frankov. Aretovanja na Ruskem Iz Petro grada se poroča, da je v zadnjih dneh bilo aretovanih okolu 400 delavcev iz raznih tovarn. Policija je preiskala 200 stanovanj in zaplenila razna pisma. Uredništvo lista »Ži-zen« nima nobenega sotrudnika več. Vsi so aretovani. Glavnega urednika so utaknili prvega v luknjo. Na ta način se ruska uprava znebi neljube kritike. Vse prizadevanje policije, priti na sled tajni tiskarni, v kateri se tiskajo hujskajoči oklici na delavstvo, je bilo doslej zaman. Nožev ne smejo nositi v Moskvi. Generalni guverner v Moskvi je prepovedal prebivalstvu, da ne sme nositi pri sebi no žev Kdor bi se zagrešil proti tej prepovedi, plača 500 rubljev ali pa mora sedeti tri mesece. Seveda so dovoljene izjemo. »Mednarodno« razstavo psov bode priredil »Zemski spolek pestitelu ušlochtilych psu v Praze« v dneh 26., 27. in 28. maja v Pragi. Na razstavi bodo svirale godbe in bode preskrbljeno za najraznovrstnejše za havo. Vabilo pravi, da bode na razstavi prostora za 2000 psov. Statistika Židov. Število vseh Židov na svetu je okolu 8,700.000, in sicer brez krščenih Židov V Evropi je 6,400.000 Židov, v Aziji in Ameriki po 800 000, v Afriki 670.000 in v Avstraliji okolu 20.000 Židov. Mej evropskimi državami ima največ Židov Rusija, namreč 5 milijonov. Samo v Varšavi je 239.000 Židov. Avstrija ima 1 milijon in Ogerska 800.000 Židov. Rumunska ima 300.000, Francoska z Algirom okolu 200 000 in Angleška 150.000, Italija ima 24 000 Židov, in teh 24.000 Židov ima v laškem parlamentu 15 židovskih poslanccv, torej pride v Italiji na 3000 židov jeden poslanec. * * * Kaj pa „inteligenca?" „Narod" je objavil senzacionelno vest: brzojavk proti dr. Šusteršiču ne bo več prinašal, ker »vzelo bi nam preveč prostora in tudi pomena nima več!" Ta je pa dobra! Za dr. Susteršiča se oglaša cela armada društev in občin, proti njemu pa je „Narod" objavljal le skrajno neumne izbruhe, katerim se vidi, da so skovani od „Nar." ljudi. Tako so n. pr. dični „Zabniški naprednjaki" brzojavili: „Ali je sv. Duh tako feldmaršala zapustil, da še „žajfe" ne dobi?" (Duhovito!) Pijani črnomaljski liberalci so brzojavili, da »pobit leži napihnjeni zmaj na tleh." V Lescah so pa zgruntali »inteligentneži« to le: „Pojmo na Štajersko gledat kaj delajo, gledat kaj delajo ljubice tri. Prva je žlindrica, druga je daca-rca, tretja je častna besedica. Ta prva ba-hačeva, druga od dohtarja tega jezičnega, tretja od dohtarja tega ta vinskega. Prva po goflji da, druga po mošnji da, tretja za nos vse škrice pelja." Ali ni to »inteligentno?« Zanimivi so podpisi pod takimi brzojavkami: „Liberalni botri", »Antižlindrovci«, »Podna-noska deteljica«, »Starotrški neponikvarji in nepojeti«, „22 Gregorčičevih pristašev" (kateri?) itd. — to so liberalni juuaki! Zato pa je čisto prav in dobro, da je še celo „Naroda" sram take „organizacije" in da jc sklenil brzojavk proti dr. Šusteršiču ne več prinašati ! — »Inteligentni« Doksov se je, ocenjujoč »Spomen-cvieče«, spravil nad g. Benkoviča, ker se je ta predrznil popisati slovenske duhovnike kot gojitelje prosvete. Doksov kar odreka Benkoviču vsako objektivnost in mu očita »tendencioznost«. Svoje strokovnjaško mnenje pa izreka Doksov tako, da so duhovniki „strastni, neobrazni, ne-spravljivi in fanatizovani zelotje, ki za pravo umetnost nimajo nobenega smisla, ki pravo literaturo preganjajo in zatirajo . . ." To se pravi »objektivnost!" Društva (Posojilnicav in hranilnica v Poljanah nad Š k. Loko) otirime-sečno poročilo,, posojilnico in hranilnice v Poljanah nad Škofjoloko: Od 1. jan. do 1. maja se je vložilo hranilnih vlog 114.154 K 76 h, vzdignilo se je 78.327 K 76 h, torej več vložilo 35.827 K. Posojil bo je dalo 32 strankam 33.094 K 58 h, vrnilo se je 6020 K Obresti od posojil se je prejelo 5472 K 63 h. — Kakor je razvidno, posojilnica vidno napreduje, in reči so sme, da je na trdnem stališču in popolnega zaupanja vreden zavod. Obresti hranil, vlog so se s 1. jan. povišale na 4'/,%. Torej ni nikakega povoda domačinom denar v tujo zavode na kladati. Slovstvo. »Slovenskega učitelja« danes izišla 10. številka prinaša to-le zanimivo vsebino: V premislek. — Učitelji in gospodarsko gibanje. — Srce. Pedagogiška študija. —Tretji katoliški učiteljski shod. —Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. Telefonska in brzojavna poročila, Graška „Tagespost" v službi slovenskih liberalcev. Dnnaj, 15.maja. Vest današnje „Tagespost", da bi bil hrvat-sko-slovenski klub stavil slovanskemu centru pogoj, da v skupni parlamentarni komisiji ne sme bitidr. Šusteršiča, je popolnoma zlagana. Sploh je to samo ob sebi umevno, ker mora vsakemu biti jasno, da tak predlog ne bi pomenjal približanje obeh parlament, klubov, temveč bi moral imeti posledico, da bi slovanski centrum takoj pretrgal vsako zvezo s hrvatsko slovenskim klubom. V notici „Tagespošte" pa se gre za čisto navadno židovsko hudobijo. Kozje, 15. maja. Pretečeno noč je pogorel mlin v Zagorju. Mlinar-jeva žena s tremi sinovi zgorela. Mož je zelo opečen. Dunaj, 15. maja. Stajeiski poslanci Berks, Žičkar, Robič, Ploj, Morsey, Hagenhofer, Huber, Schei-cher in Wagner so bili pri minister-skem predsedniku v zadevi regulacije rek na Spodnjem in Srednjem Stajarskem. Poslanec Berks je priporočal tudi podržavljenje železnice iz Celja v Velenje in zvezo kamniške železnice s Polzelo. Dunaj, 15. maja. Gospodska zbornica je v včerajšnji prvi seji po veliki noči rešila zakon o preostankih sirotišnih blagajen ter zakon o inže-nerskem naslovu. V delegacijo sta bila še izvoljena Mauthner in Schrei-ner kot namestnik. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Dunaj, 14. maja. (C. B.) Odsek za vodne ceste je pričel danes dopoldne razpravo o vladni predlogi. Glavni poročevalec Menger je poročal o premenjeni določbi, glasom katere se določa 75 milijonov za uravnavo in kanalizacijo rek. Poslanec Wolf je zahteval, naj se poprej vpraša deželne zbore. Razprava se nadaljuje. Dunaj, 15. maja. V odseku za vodne ceste je poslanec Wolf izjavil, da bode njegova stranka z vsemi sredstvi zaprečila, da bi predloga o vodnih cestah postala zakon. Položaj je jako kritičen. Ljubezen mlado-čeških in nemško-liberalnih kolovodij utegne končati z velikansko blamažo obeh ljubimcev, osobito pa dr. Kra-mara. Dunaj, 15. maja. Za načelnika avstrijske delegacije je določen knez Ferdinand Lobkovic, za podpredsednika pa vitez Javo rs ki. Neapel, 15. maja. Vsled stavke nosačev mrliče v morajo pogrebe spremljati orožniki. Frankobrod, 15. maja. Najmlajša sestra nemškega cesarja princezinja Margareta hesenska je že drugič povila dvojčke. Palermo, 15. maja. V Casapulla se je v cerkvi udrla plošča nad neko rakvijo in 15 žena je palo v globo-čino. Tri žene so se močno poškodovale. London, 15. maja. Iz Malte se poroča, da je v knezoškofijski palači eksplodirala bomba. Bruselj, 15. maja. Botha potrjuje, da so se burske čete močno namnožile s kapskimi Holandci. London, 15. maja. Tu krožijo vesti, da je lord Kitchener nasvetoval vladi, naj poda Burom ugodne mirovne pogoje, ker bi sicer guerila — vojska, katero izvršujejo Buri, trajala lahko še leta. Cuje se, da je Kitchener pripravljen pripoznati Burom popolno notranjo avtonomijo. Kapstadt, 15. maja. Ministerski predsednik izjavlja, da so neosno-vane vse vesti o preosnovi kapskega parlamenta. London, 15. maja. Parlament je prejel uradno obvestilo, da je bilo v minuli polletni dobi v Južni Afriki zažganih in porušenih 634 poslopij. Berolin, 15. maja. Iz Pekina poročajo; Zastopnikom evropskih velesil je došla 11. t. m. nota od strani kitajskih pooblaščencev, v kateri izjavljajo, da se strinjajo z zahtevo evropskih velesil, da mora Kina plačati 450 mil. taelov odškodnine v dobi 30 let, počenši od julija 1902. Listnica uredništva: G. J. S. v S.: S starimi krajcarji ne boste mnogo opravili. Kot denar nimajo vrednosti. Prodajte jih kot star baker in nabirajte nove! Zdravi! Umrli no: -18. maja. Mihael GradiSek. mestni delavec. 68 let, Karolinška zemlja 15, ostarelost. !Ž i t ii e cene dn6 13. maja 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za maj-junij . , . . . K 7-74 do 7 75 b * iese.n........ ' 85 „ 7 86 Rž za maj juni).......„ 7-64 „ 7-65 „ „ jesen........„ 7-06 „ 7-06 TurSica za maj junij.......5 53 „ 5-54 „ „ julii-avgust............559 „ 5'fiO „ „ september-oktober . . „ 5 78 „ 5 79 Oves za maj-junij........7-20 „ 7 23 „ , jesen.......„ 6'05 „ 6'06 Na budimpeitanski borzi: Plenica za maj.......K 7-45 do 7-47 „ oktober.......„ 7'58 „ 7-59 Rž za oktober.......„ 6-68 „ 6-69 » » maj........» 7 44 „ 7-45 Oves za oktober.......„ E-H8 „ 5-69 »maj........» 6'70 „ 6-71 Koruza za maj.......„ 5-26 „ 5 27 » n julij.......„ 6-30 „ 5-31 (EffeMiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7 65 do 8 20 južne žel.........7 90 „ 8-25 Rž „ „......„ 7-85 , 810 Ječmen ..........720 „ 8"26 „ ob Tisi........7-10 „ 8 25 Koruza ogerska.........5 80 „ 5-85 Cinkvant „ .......„ 6-75 „ 7-10 Oves srednji........„ 6-90 „ 7-05 Fižol............8-10 „ 10-C0 Meteorologidno poročilo. fifiitia nad morjem 306'S m, srednji zračni tlak73B'Cmni Stanje Taiupe- g g I Cas opa- baro- rutara „ , „ , "C rt R t? ! tsrauja | metra po ! VntrcTi I>cbo 15 * ; t min. Celziju ! ¿ '* " * 14] 9 zveè. I 7~37~7] 13 2 | fr. vzhTj msn» 15| 7. zjutr. I 737 1 8 71 si. jvzh Tdël oblai. 0 0 |2. popol.| 735 4 18 2 I sr. jvzh. |del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 4 normale: 13 9 Izjava. Podpisani obžaluje in prekliuuje s tem vsa žaljive besede, katere je govoril povodom revizije občinskih računov dne 15. in 16. aprila t. 1. proti deželnemu tajniku gosp. dr. Fr. Zbašniku. Spodnje Gorje, dno 14. maja 1901. 516 i-i Vinko Jan. Iskreno zahvalo izrekava tem potom vsem mnogobrojnim sorodnikom prijateljem in znancem za številne tolažilne izkaze sočutja povodom bolezni in in smrti najine iskreno ljubljene hčerke Anice, kakor tudi za častno spremslvo pri pogrebu. I Vsem in vsakemu stoterna zalnala! 517 1-1 V Ljubljani 15. maja 1901. Ivan in Elizabeta Krcgar. Zahvala. 518 1-1 Mej boleznijo kakor tudi ob smrti moje nenadomestne, jedine, nad vse ljubljene sestre, gospe Marije Hlavka, roj. Suhadolec o. kr. strokovno učiteljice mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, dase čutim dolžno, izražati zanje, kakor tudi za krasne vence in zadnje častno spremstvo svojo najtoplejo in najiskrenejo zahvalo. Posebno se zahvaljujem visokočislanemu učiteljskemu osobju, učenkam in učencem c. kr. umetno obrtne strokovne šole za njih odkrito sočutje kakor tudi gospodom pevcem za petje ganljivih žalostink. V Ljubljani, dne 14. maja 1901. Fani Suhadolec. priporoča raznovrstne vizitniee po nizki ceni. Vozni red državnih železnic. Veljaven od 1. maja 1901 LJUBLJANA - TRBIŽ. o h o i> u 1 vlaki Oaobnl vlaki „,. I . I "Trnr: I .„, Cene osob. vlaka Postaje "Tj TT Tj i r. zjutr. oplJ. l' T-- l°p- I". ■ ... ijtr. zi'r. I«lopol- |>opol-i „;. po noci | _ | lili» 1 line | nw'.i I. II. ■ III._ ' 1 | ano I dn« | I noči If-Jl 7 0« 1161 l-oil 5 41 1022 Cene LJublJanaj. k. p. 3-li 71» lrifi i-sslsjl s il I4'U 7 08 11-54 40« 544 lOitf ■ • k , dv p.» , /o. 3 111 7 OS 1113 4:1.«, s Ji sil 12 22 71311-58 414 5'4» 10'ül ' Ju'-K010<"* o.) " k' \p. 312, 70« lili 430 k il 8Ü •lí-sa 7-44 U OO 4 ti 5-63 10.12 0118 0 4» O IS S|JVI*marJ« A 3-11 «69 11114 4-*sU-tt fH4 IK-ill 7-33 U-H 4■ 311 «-m - 10-21 O í; o Iti O SO Medvod« . . »-¡a I-.-60 111-55 4-ls | 8-12 h-ii 14-¿t 7-47 13-3« 4 45 O lí 1U-JU l'lú 0 011 0-J« Loka .... 3'il il lis 10 4V.' :i .",81 H iUL 8'li 1 12 8 04 13-41 4-57 6-11 10'ltt 115 o oii 0 38 Kranj ... tli 11-31; 10:11 ,ri«l7-i2 »-2I l ili 8-09 1Í-45 5 01 H 22 l in 0 04 O SI Sv. Jo8t . . . 3 21 «-Jo iu 36 H» ; u 721 122 8-43 14-57 5-13 (112 llill 14 0 02 O SI Podnart • Kropa 3 21 «10 ioni j 21, 7 12 1'22 8-3!) 1-01 517 B 101 1-15 0-01 OtoSe . . . . 3'12 ll'tM 1010 3 31 - 71» 1 12 8-41 1-14:5-30 " B 1111 4-30 l-SH 0 77 Radovljica . . 3 22 .Vil »-fin 3-10,— = 7 11 1-21 8-53 1 - 35 O-40 «'? lili 4 30 I-«S 0 77 Lesoe-Bied. . lili 5 12 liri:'. 301'i =• 712 3-21 » 01 1-35 5-50 i""* 4-30 188 0 77 i 2lrovnloa . . ril. 5-21 9-40j 3 45 B-Í2 312 9 14 1-44 5-59 % " 1112 4 tW 101 II so Javornlk . . . 122 .'.21 n-SS! 4-371 « 0-il 3-22 9-45 1-511 fi-il a'| 11-22 2-08 1-01 OMI Jesenloe . . . l il 5-lft 9-37 3 31 »s ti-li 2 11 9-44 4-13 0-22 ■% 14'22 3 (HI I «4 104 Dovjo .... 112 ' 5 22 910 8'13 £ li li 3-22 10-04 4-35 «12 . i 13 Í2 3 14 4 07 1 15 Kranjska gora 12-22 I 1_ 8-52 1-5310 "SS «-¡¡i Sli 10-18 2 47 7-21 E 13 11 »-Sil 230 148 YRadeGe - lli'lapo. ft 1411 4 22 8 41 1-41.3 - 5 53 j 3 22 10-34 3 01 7'li S S IM& 4-SI S'JS I «O p.Trbl« ... .0. 13-22 1 U 8'2;. 133 t£ 5-35 sf ; I jf rl : j [A LJUBLJANA - KOČKVJK. Oaobnl vlaki O 1 obli vlaki lin- Ipunol-I Vozne oene Postaje Vozne oene fzjü- I dod7- ' trni I T« I""" —r:—j m. -j iiir__:i_ji._m >U '<■'.. 717 j 1-05 1 «ü j I iz Ljubljane j k. » 8-44 I 3-32 « U 7-28 1 1-13 7-211 0110 OSO 010 ULJublJan« Dol. i. ♦ R-31 2 22 8-22 7-39 1-27 7 11 0 4.1 0 110 j 0 Ki Jl.avrloe 8-4S | 3 05 7 22 11-22 0 77 0 1« 0 2« ♦Homec......R ,Vi2 10 0« 6-os s 22 & 8-44 3 1« 8-22 11-22 115 j 0 (1« 0-38 p Kamnik ... o. 22 9-53 4 55 8-40 S' Ljubljana - Vrhnika. Mešaneo Voziiu IMešanoo 'l'o«r- cene Postaje "'•""r zjt. |pop.|zvf.. h m. zjt. ¡opld.lpop. j. i m. 7-15 1-55¡8.12 — I — o. IJubljaiiaj . k.p. <¡'34jl2-8i)|?-2a! — I — 7-34 4 14 8.12 <)-3S'0-20 »Brezovica « is 12 1:17 11 — — 7-47 2-17¡8 12 0 55 0-30 I Log (post.) . ! «'0:1 ¡1 r58i«-22 — — 7-59 4-39 8.Ü 0-70 0-35 y Drenov grli s 5ü ir4««ü — 8-09 S-49 9.210 8010 40 p. Vrhnika . .0 :Vi2 1 r3.V«-22 — 0 70 I I II I 1 I Cene nuuinojo so v krajcarjih. Tour-retour dobiva se kuiiio na Vrhniko in sicer samo za III. razred. Oskrbnico zmožno slovenskega in nemškega jezika ter računanja, vsprejme takoj • 519 3-1 Jenu Sehrcj' v LjuliljaHi. Prodaja konj. V nedeljo 19. maja f. I. ob 3. uri popoldne se bodo pri vojvodskem gozdarskem uradu V Kočevji na dražbi prodali katerih dva sta še jako rabna zlasti za težko vožnjo. 611 1—1 i Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu se tem potom najuljudneje naznanja, da je restavracija z velikim senčnatim vrtom pri ..Karal) M* 11*' v Št Vidu nad Ljubljano na novo vrejena. Za naklonjenost in mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča 514 2-1 gostilničar. ; Tivirtl yff te'i0(''a' v poljubni boji, je najboljšo IHl&U-, in najpripravnejSe sredstvo za po-zlačenje in bronziranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši ^skin trajnost. Tudi bronznl pra-dok se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 13 —11 Na prodaj je dobro ohranjena salonska garnitura. Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca." 490 3 l Tgovski pomočnik »• »-1 ali poslovodja, popolnoma izurjen v trgovini špecerijskega in manu-fakturnega blaga, kakor tudi še v drugih strokah trgovine, kateri s^daj opravlja službo kot poslovodja v več|i trgovini, želi svojo sedanjo službo premenitl. Naslov naznani iz prijaznosti upravništvu »Slovenca«. Dobro orodji', polovica del», „Kron-Diamant" s to znamko, so priznano najboljše in trajno trde, dobivajo se od IS. majnlka naprej pod garancijo /.a vsaki komad ediao le 520 3-1 v trgovini z železnino Andr. Druškovio-a naslednik Valentin Golob v Ljubljani, Mestni trg ¡it. JO. dlc^tJbejbbbt^^jbte^ ! fiove pesmi! ») „36 obhajilnih, Srca Jezusa, presv. R. Telesa pesmi", za mešan zbor. solospevo in org. zložil Ign. Hladnik, op 30. c-na partituri in 4 glasom 4 k, posamezni glasovi po 40 vin (Part tura obs«ga 4 pole v velikem formatu, tisk Katul. Tiskarne.) b) „fAarijne pesmi", op 15, 4. nat s. Cena l k. 512 6—1 v) Mpang. 4 himne za procesijo", mešani zbor, i. natin. č';na 50 vin. Dobi se v , Katoliški Bukvami" v Ljubljani in pri skladatelju v n >vem mestu. iin pri Ljiibljiuii ISGOUBM 470 5--3 v lepi, zdravi, pred vetrom zavarovani planinski legi. Vsi načini zdravljenja z vodo. Posebr.o ozdravi anje. Prlfietek 16. maja. Prej in po sezoni cene znižane- Prospekti brezplačno Ferdinand Stuft esser, podobar in iidelova-telj oltarjov, St.Ulrioh Groden r ; Tirolsko, lastnik papeževega častnega križa „Pro ecclesia et pontifice", -¡ÜÜÜ priporoča podohe, aitiirie, pod the z«t k l iže v puf. vse iz lesi. Ilustrovan katalog zastonj! G. Ferdinand S tu fies ser je za tukajäojo župno cerkev napravil dva nova altarja. Cena je za to hvalevredno delo primeroma nizka. Delo priporoča mojstra. Knezoäkof. župni urad Sv. Jurij nad Taborom, due 19. aprila 190). Fr. Zdoläek, župnik. Testor ego infraseriptus. Eccles ae S. Joachimi de urbe Rector, altare et Beatae Mariae Virginia simulacrum, quae pro bac eadem eccles,a dominus Ferdinandu« St n fies ser de S. Ulrich-Groden , Tyrol, ligno insculpsit, o.ommuni spectantium judicio maxime probata, auctoris in arte sacra excellentiam prae so forre, euin<|ue ego libentiisime omnibus comrnendo Datum Homae, 1 Martii I ii) 1. 510 5—1 Aloysius Pallolla, eccl. R. Jesihov cvet Vinacet, z vodo razredčen, daje najzdravejši, najstalnejši in zelo okusen lesih 1 mala stekl. za 5 —tO litrov kisa I K 1 velika » . 20—40 » » 3 K Na prodaj v trgovinah špecerij, deli-kates in v drogerijah. 360 20 6 Paziti je lin varstveno znamko. V Olševku na Gorenjskem so na prodaj itsire tud' |M>MIII ¿» USHK1, najnavadDejše. s tem p0_ magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spom nke, zlasti križevniške rožne vence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni »Betlehem« v Bregenou (Predarlsko). 1113 25—17 V^M wgl fH. W1 sfe jSZ 3 t. 'gg. ,-¡3% ZiZ\ -&Î Zis fg IT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta si t. O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo zgotovljene obleke posebno na havoloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 35 1" a j erska R O G A em SVETOVNOZNANA ČA. Nepresegljiva zdravilna voda. Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 351 35 6 Za pomladno in poletno dobo priporočam go»podarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za ftavbe: portlnnd- in romon-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata iu okna, trombe. cevi za vodovode, štedilniku (Si ai lierde). Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, lino izdelane, močne pluge, stroje ia posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Hazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, 232 30 11 trgovina v. železnino iu špccerljNkim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu St. 5462 de 1901. Razglas. 498 3-3 Pri uravnavi potoka „Mirne" v progi med „Mirno in Didami" še ostala dela, • katera so se doslej v lastni režiji izvrševala in za katera je za sedaj še 160.000 kron kredita na razpolago, so bodo oddala potom javne konkurence Pismene ponudbe, katere naj se raztezajo na vsa tozadevna dela, sprejema podpisani deželni odbor do 28. majitika t. I. opoludtie. V ponudbi, katero je kolekovati z 1 K, zapečatili in opremiti z napisom »Ponudba za prevzetje urtvnalnih del potoka Mirne«, mora ponudnik izrecno potrdit-, da so mu slavbni pogoji popolnoma znani, da jih prizna v polnem obsegu in da se jim podvrže. Ponudbam je priložiti \adij v znesku 5% sta\bne svote, bodisi v gotovini, bodisi v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Dsželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da izbere ne glede na visokost ponudbe po svojem preudarku podjetnika, ali pa da razpiše novo obravnavo. Tudi si pridržuje deželni odbor pravico, da dela sploh ne odda. Načrti, seznamki približnih množin onih del, katere je še izvršiti, natančni popi» posameznih kategorij teh de), za katere so jednotne cene ponuditi, in stavbni pogoji so pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah v vpogled. Deže 1 ni odbor k ranj^ki. V Ljubljani, dne 5. maja 1901. a» p P. in O n d •a o u p. H d ti Patentirane ročne in nahrbtne stroje za žveplenje proste in dvojnate ai Peronospora- najnovejšega sestava brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori) zoper flloksero 80 20—13 aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo pošilja po najnižjih tovarniških cenah IG. HKLLER, JDmiaJ II Praterstriisio 49. o ® B O* 1 ffl H •O P* O« P O i? p o Najprimerneje priložnostno K K darilo za mladino so pomladni (¡{asi ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov. Dobo so še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po I K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h. ■a*. Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču. * * Bö I > ti il a j 8 k a borz a. Dni 14. maja. Bkupai državni dolg v notab.....98-60 Hkupni državni dolg v «rebru......88 10 Avstrijska ilata renta 4°/0.......117 85 Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 97-50 Ogeraka zlata renta 4°/0.........117-55 Ogerska kronska renta 4»/0, 200 .....92 95 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1672-— Kreditne delnice, 160 gld..............697'75 London viata ..... .... 240-45 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj.ll7-52 > južne železnice 3°/0 347 » » južne železnice 6°/0 . 12S- > > dolenjskih železnic 4"/0 . —- Kreditne srečke, 100 gld..............399' 4°/„ srečko dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 395 Avstrijskega rudeče^a križa srečke, 10 gld. . 49' Ogerskega > , » 6 > . 25 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 Rudolfove srečke, 10 gld. . . 68 Salmove srečke, 40 gld....... St. Qen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banse, 200 gld. . Akcije Ferdinandovo sov. želez., 1000 gl. «t. v, Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska Jtavbinska družba . ■ Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gl i. Papirnih rubljev 100........ 200 -234 — 390 50 58-75 280 60 6180.-900-93-50 166 50 469'50 450 — 254 12 4 Nakup ln prodaja Tfctt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj» za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kolini ni iivršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družha „M ËBC 11 I., WoIIzbüi 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasss 2. 66 AT Pojasnila v vseh gospodarskih in Ininčnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vradnastalh papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče visoeo|s obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jflamio.