PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primor*.
fcO
\C

TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 87 (14.178)
Trst, petek, 17. aprila 1992
Milansko sodišče je obsodilo vseh 33 obtožencev vpletenih v stečaj Calvijeve banke
Visoke kazni za obtožence zaradi bankrota Ambrosiana
in
Med obsojenimi sta framasona Ortolani in Gelli (19 let), vodja Olivettija de Benedetti rimski finančnik Ciarrapico - Razsodba bo polnomočna po sklepu drugostopenjskega sodišča
Carlo de Benedetti
Giuseppe Ciarrapico
MILAN Milansko kazensko sodišče je včeraj po enotedenskem posvetovanju izreklo razsodbo v zvezi z bankrotom Calvijeve Banco Ambrosiano. Sodniki so v bistvu sprejeli vse zahteve javnega tožilca, ki je dokazoval, da so vsi obtoženci krivi zaradi sodelovanja v zločinskem stečaju. Tako je bilo vseh 33 obtožencev obsojeno na dokaj visoke kazni, ki bodo sicer postale pravno veljavne po drugostopenjski razsodbi ali po morebitnem prizivu na kasacij-skem sodišču.
Najvišje kazni (19 let zapora) je bil deležen eden nekdanjih voditeljev framasonske lože P2 Um-berto Ortolani; takoj za njim je veliki mojster te lože Ličio Gelli, ki ga je sodišče obsodilo na 18 let in 6 mesecev zapora. Obsojena sta bila tudi nekdanji podpredsednik banke Carlo de Benedetti, ki mu je sodišče naprtilo 6 let in 4 mesece (2 meseca več kot je zahteval
tožilec) ter rimski finančnik Ciarrapico (5 let in 6 mesecev). Med obsojenimi je cvet italijanske finance, tu naj omenimo samo Anno Bonomi Bolchini, nekdanjega upravitelja družbe Rizzoli-Corriere della sera Bruna Tassan Dina ter pustolovca Franca Pazienzo.
Nihče od glavnih obtožencev ni bil v dvorani, ko je predsednik sodišča prebral razsodbo. Zagovorniki obsojenih so bili nad razsodbo na videz dokaj presenečeni in so skoraj vsi napovedali, da bodo vložili priziv.
Voditelj podjetja Olivetti Carlo de Benedetti je baje prejel 28 milijard lir, da bi zamolčal to, kar je zvedel v šestih mesecih, ko je bil podpredsednik Calvijeve banke, rimski finančnik Ciarrapico pa je bil deležen posojila za 39 milijard lir, s katerimi je odkupil večinski paket delnic term v Fiuggiju. Posojilo so mu dali mimo določil zakona o bančnem delovanju, zato
so ga kljub temu da je posojilo vrnil, včeraj obsodili.
Poleg zapornih kazni, ki pa pridejo v poštev komaj po drugostopenjski razsdobi je sodišče prepovedalo vsem obtožencem, da opravljajo javne funkcije in vodijo podjetja za dobo 10 let. Poleg tega bodo varčevalcem, ki so bili oškodovani morali vrniti 100 milijard lir.
Razprava se je vlekla skozi 199 zasedanj, vsi obtoženci pa so odločno zavrnili obtožbo. Javni tožilec je bil povsem drugačnega mnenja: v teku razprave je dokazal, da so bili vsi obtoženci krivi.
Licio Gelli se ni nikoli pokazal na sodišču. V znamenje protesta, ker so mu odvzeli potni list in mu niso dovolili, da obišče ženo, ki je hudo bolna in se nahaja v Franciji, je celo odvzel mandat svojim branilcem.
Srbiji grozi izključitev iz vseh mednarodnih organizacij
ZDA in KVSE so ostro obsodile Srbijo in vojsko
SARAJEVO - Bosna in Hercegovina je bila včeraj v središču različnih pomembnih mednarodnih diplomatskih akcij. Združene države Amerike so ostro in nedvoumno obtožile Srbijo in jugoslovansko vojsko zaradi vojaškega vmešavanja v Bosni in Hercegovini in zagrozile z izključitvijo Srbije iz mednarodne skupnosti. Na plenarni seji Konference o evropski varnosti pa so včeraj v ranih jutranjih urah sprejeli deklaracijo, v kateri se Srbija obtožuje zaradi kršitve meja, vmešavanja v notranje zadeve in uporabe sile proti neodvisni državi Bosni in Hercegovini. Minuli dan so bili vojaški spopadi v Bosni in Hercegovini nekoliko manj siloviti, v Sarajevo pa je prispel posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Cyrus Vanče.
»Bomba« včerajšnjega dne je bilo vsekakor odločno stališče Združenih držav Amerike proti Srbiji in jugoslovanski vojski, ki je odločilno vplivalo tudi na radikalizacijo stališč različnih evropskih teles. Tako so opazovalci na sestanku kontinuitete Konference o evropski varnosti, ki je bil končan šele včeraj zjutraj, zaznali, »da je bilo v dramatični celodnevni in nočni debati čutiti odločilno vlogo ameriškega stališča« in
da je le-to bistveno vplivalo na drastično obsodbo Srbije, srbskih paravojaških sil in jugoslovanske armade. Nekateri poročevalci poudarjajo, da so Združene države nepričakovano in drastično spremenile svojo dosedanjo pozicijo, ker so, kot je dejal šef ameriške delegacije, »po dolgem in potrpežljivem čakanju dojele, da Srbija ne želi mirno rešitev«. ZDA zdaj zahtevajo od Srbije popolni umik vseh sil iz Bosne in Hercegovine in spoštovanje njene neodvisnosti. Rok, ki je za to postavljen Srbiji, je štirinajst dni. V kolikor Srbija ameriških zahtev ne bi izpolnila, preti njej oziroma »mali Jugoslaviji« izključitev iz članstva KVSE in iz Združenih narodov ter nasploh mednarodna izolacija.
Agencija Tanjug je danes prenesla uvodnik »New York Timesa« pod naslovom »Zaustaviti balkanskega mesarja«, ki po mnenju agencije predstavlja doslej najhujši napad na politiko Srbije in na njenega predsednika Slobodana Miloševiča. V uvodniku se Slobodan Miloševič proglaša za človeka čvrste roke in NADALJEVANAJE NA 2. STRANI
Nadžibulah odstavljen v Kabulu zavladal pravi kaos
KABUL — Nova kabulska oblast je odstavila in aretirala afganistanskega predsednika Mohameda Nadžibulaha, ker je hotel zbežati iz države, notranji minister Gulam Faruk Jakubi pa je napravil samomor. To je sporočil afganistanski zunanji minister Abdul Vakil, ki je obenem zanikal govorice, da je oblast v Kabulu prevzel vojaški svet. Kdo dejansko vlada v Kabulu, pa je povsem nejasno, saj s tega območja prihajajo do skrajnosti protislovne vesti, tako da je včeraj glasnica ameriškega državnega tajništva Margaret Tutvviler izjavila, da je položaj v Afganistanu »nejasen«, da pa režim »izgublja nadzorstvo«.
Resnici na ljubo so že v začetku tedna prihajale iz Afganistana vesti o nenadnih vojaških uspehih ene od mudžahe-dinskih skupin. Hezb-i-islami Gulbudina Hekmatjarja je eno za drugim začela osvajati afganistanska mesta, včeraj je že zasedla kabulsko letališče, tako da politični in diplomatski opazovalci že govorijo o odkritem sporazumu kabulskih generalov s to organizacijo islamskih mudžahedinov.
V Teheranu so že opozorili na nevarnost, da bi samo ena organizacija vnovčila ves politični kapital dolge državljanske vojne, ker noče pristati na posredovanje OZN. Podobno bojazen so izrekli tudi v Islamabadu, kjer so se prav tako zavzeli za širšo politično rešitev pod od-kriljem OZN.
Nadžibulah je pred dnevi napovedal svoj odstop, da bi omogočil ustanovitev začasne vlade, ki bi izpeljala večstrankarske in demokratične volitve. Skrajnežem Hezb-i-islami taka rešitev ni bila po godu, saj bi volitve bržkone okrnile njihovo težo, ki je bila zaradi sposobnih gverilskih poveljnikov precejšnja. Prav zato je Hezb-i-islami že pred meseci odločno nasprotoval kakršnikoli politični rešitvi afganistanskega zapleta pod okriljem OZN in je zahteval boj do končne zmage proti »never-niškerriu režimu« Mohameda Nadžibulaha.
Včeraj niz srečanj med sekretarji političnih strank za rešitev krize
Dialog na levi z manj ostrine
Upravne volitve jeseni?
RIM - Ali obstaja možnost, da bi upravne volitve, ki naj bi bile 7. junija, odložili na jesen? Za to se je zavzel član vodstva DSL Luciano Guerzoni v pismu uotranjemu ministru Scottiju. Guerzoni meni, da bi tudi na upravnih volitvah morali glasovati z enim samim preferenčnim glasom kot na nedavnih politič-nih volitvah, saj je bil smisel ene same preference Utoralizacija javnega življenja.
Po njegovi oceni ima novoizvoljeni parlament čas, da spremeni volilni zakon v tem smislu. Ta predlog. zagotavlja Guerzoni, bodo dale tudi parlamentarne skupine DSL, ko bo parlament prihodnji teden
umeščen.
RIM - Bližanje političnih in institucionalnih zapadlosti - časovno prva je izvolitev predsedstev zbornice in senata - sili politične stranke k dogovarjanju. Včeraj je bil na dnevnem redu niz srečanj tako na Kvirinalu kot med sekretarji strank. Sekretar PSI Craxi se je sestal z De Mito in Forlanijem, nato še s Cariglio in Pannello. Ca-riglia se je po telefono pogovoril z Occhettom, sestala so se tajništva strank. Skoraj vsi so soglašali o nujnosti postopnega reševanja raznih zapadlosti, ki se ne smejo prepletati med sabo.
Ena od tem v ospredju pozornosti pa je bil vsekakor odnos
med DSL in PSI. Toni med strankama niso tako ostri kot včeraj, čeprav je politična koordinacija Demokratične stranke levice soglašala s svojim sekretarjem v kritični oceni Craxijevega govora. Obenem pa je menila, da mora »srečanje na levi temeljiti na novih temeljih in omogočiti politični in programski preokret v državi«. KD in PSI DSL očita, da želita kontinuiteto s preteklostjo, medtem ko je sedaj potreben preokret v programih in delovanju vlade.
Med strankama pa ni prišlo do nepopravljivega razkola, čeprav bo za dialog potrebna strpnost, s katero naj bi bili obe - zagotavljajo voditelji - dobro oboroženi.
Izjava predsedstva Republike Slovenije o položaju v BiH
LJUBLJANA — Predsedstvo Slovenije je sprejelo posebno izjavo o ogrožanju neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine. V njej je med drugim navedeno, da največjo odgovornost za stopnjevanje krize v BiH nosijo sile razpadajoče jugoslovanske vojske in oborožene skupine, ki so povezane z njo in ki imajo podporo oblasti v Srbiji in Črni Gori. Ob obsodbah nasilja in napada na neodvisnost in ozemeljsko celovitost BiH dokument predsedstva poziva vse organe oblasti v Sloveniji in njene prebivalce, naj storijo vse, da BiH in njenim prebivalcem, predvsem pa beguncem vsestransko pomagajo. To izjavo je predsedstvo poslalo državam KVSE, Varnostnemu svetu OZN, lordu Carringtonu, Cyrusu Vanceu in predsednikom republik nekdanje Jugoslavije.
Poostritev mednarodnih sankcij z naftnim embargom je skoraj neizbežna
Libija je vedno bolj osamljena a to bržkone ne bo zadostovalo
RIM Potem ko so številne države že predvčerajšnjim napovedale izgon dela libijskih diplomatov, so v Tripolisu odgovorili s podobnimi protiukrepi, tako da bodo morali številni zahodni diplomati v najkrajšem obdobju zapustiti libijsko ozemlje. Med njimi so tudi italijanski diplomati.
V Rimu z izredno pozornostjo sledijo razvoju dogodkov, ne samo zaradi precejšnjega števila italijanskih delavcev, ki so zaposleni v Libiji, temveč tudi zaradi libijske nafte. Vsi so namreč prepričani, da sedanje sankcije ne bodo obrodile zaželenega rezultata in da bo torej treba seči po bolj drastičnih ukrepih, med katerimi je v prvi vrsti naftni embargo. Italijanske oblasti pa si ne delajo večjih preglavic, po njihovem
Italija uvaža iz Libije 20 odstotkov vseh naftnih potreb, tako da bi to količino z lahkoto nadomestili. Tega mnenja pa niso v Nemčiji, čeprav v Libiji kupujejo le 16 odstotkov nafte. V Bonnu se bojijo, da bodo te količine le s težavo nadoknadili, da pa bi bila mera polna, se bo po morebitnem naftnem embargu cena tega goriva precej zvišala. Izvedenci napovedujejo, da bo treba namesto dosedanjih 18 plačati vsaj 24 dolarjev za sodček nafte, kar bo imelo negativne posledice za številne evropske države in za Japonsko.
Glede letalskega embarga so včerajšnje agencijske vesti navajale, da so se vsi arabski režimi prilagodili sankcijam OZN, so pa zato svojemu časopisju poverili nalogo, da »obsodi krivične ukre-
pe, ki hočejo ponižati Libijo, z njo pa vse Arabce in ves muslimanski svet.« Le Sudan in Irak sta napovedala, da ne bosta spoštovala določil Varnostnega sveta OZN. Damask se še ni odločil, vseeno pa včeraj ni poletelo nobeno letalo iz Tripolisa v Damask. So se pa zato v Damasku oglasili palestinski skrajneži, med njimi tudi Ahmed Džib-ril, ki je sporočil, da samo čaka na Gadafijeve ukaze. Jaser Arafat je bil v Kairu previdnejši, saj ni odprl ust. Bržkone še ni pozabil na podporo, ki jo je izrekel Sadamu Huseinu, in za katero je moral plačati visoko politično ceno. So pa zato bili glasnejši Palestinci na zasedenih arabskih ozemljih, ki so protestirali, ker ima OZN dve meri, eno za Arabce, drugo pa za Izrael.
Drnovšek spregovoril o novi vladni koaliciji
LJUBLJANA — Predsednik dr. Drnovšek je na sestanku sveta liberalno demokratske stranke dokončno povedal, s kom in ob kakšnih pogojih namerava ustvariti novo vladno koalicijo. Bil je jasen, ko je povedal, da se razgovarja s strankami skupine 4 plus 1, s socialdemokratskimi prenovitelji, skuša pa pritegniti tudi ljudsko stranko. Ostali so v nasprotnem taboru, ne zaradi načelnih ali ideoloških razlogov, temveč ker so stvari take. Gre torej za krščanske de-
mokrate, liberalce in narodnjake, v bistvu za srž Peterletove vlade.
Do tega pojasnila je prišlo šele po dokaj ostrih in mestoma polemičnih posegih številnih članov sveta, ki so ne tako med vrsticami spraševali predsednika, če se pogaja in dogovarja s Peterletom. Predsednik je potrdil te dogovore, ki pa gredo edino v smeri ustvarjanja skupnega volilnega zakona, ki naj bo proporcionalen, do katerega vse kaže, da bo prišlo še danes in ki bi uredil eno
izmed odločilnih slovenskih političnih problemov. Danes se bodo namreč sestale vse slovenske stranke zastopane v parlamentu pri članu predsedstva Plutu in naj bi se dogovorile za eno izmed inačic proporcionalnega sistema. S tem bi bila zagotovljena v skupščini dvotretjinska večina in bi se lahko pričel postopek za sprejem volilnega zakona, z njim pa bi postale možne slovenske volitve še to jesen.	BOGO SAMSA
Slovenski kontrolorji letenja opozarjajo na nerešena vprašanja
LJUBLJANA Kontrolorji letenja Sloveniji ne želijo storiti velike gospodarske in politične škode, zato so se včeraj odločili, da ne bodo spregovorili o varnosti zračnega prometa v Sloveniji.
Deloma je k temu pripomogel tudi dopis Republiške uprave za zračno plovbo pri ministrstvu za promet. V njem je rečeno, da je direktor RUZP na službenem potovanju. Ker je on tisti, ki je odgovoren za varnost zračnega prometa in ker samostojni sindikat delavcev kontrole letenja nima nobenih pooblastil, da v zvezi z varnostjo zračnega prometa seznanja javnost, bi zloraba tega predstavljala težjo kršitev delovnih odnosov in pooblastil.
Sindikat pravi, da bo počakal še 10 dni, potem pa bo o položaju seznanil javnost. Njegovi člani ugotavljajo, da nimajo rešenega statusnega vprašanja in da se ne spoštuje veljavni zakon o zračni plovbi. Zato so imenovali stavkovni odbor in so pripravljeni uporabiti vse pravne in nepravne poti za reševanje te problematike. Predvčerajšnjim so se sestali z ministrom za promet Kranjcem in ta jim je obljubil pomoč in pokazal veliko razumevanje za njihove težave.
Te so se začele 25. junija, ko so predstavniki republike Slovenije prevzeli kontrolo letenja v Sloveniji in je dolžnosti in odgovornosti od zvezne uprave zračne plovbe prevzela republiška. Kontrolorji so morali podpisati izjave o lojalnosti novi državi. 8. oktobra ob izteku brionskega sporazuma so tudi formalno postali delavci republiške uprave. Že ob podpisu izjav o lojalnosti jim je bilo zagotovljeno, da bodo obdržali enak status in pravice, ki so jih imeli pod zvezno upravo. Tu se je zataknilo in sicer predvsem pri beneficij ah. (NIA)
Slovenski predstavniki DSL na obisku v Ljubljani pri socialdemokratski prenovi
LJUBLJANA — Kot gostje socialdemokratske prenove so včeraj bili v Ljubljani trije najvidnejši slovenski predstavniki Demokratične stranke levice z novo izvoljenim senatorjem Darkom Bratino in obema deželnima svetovalcema Milošem Budinom in Ivanom Bratino.
Senator Bratina je poudaril zgodovinski pomen izvolitve slovenskega parlamentarca po 70 letih, ko sta bila v italijanskem parlamentu Goričana Srebrnič in Besednjak. Je edini parlamentarec Goriške in zanj so poleg številnih Slovencev volili tudi Italijani in Furlani. Ne bi mogel biti izvoljen bez odločilnega prispevka italijanskih glasov, toda volilci so vedeli, da je Slovenec, kar odraža tolerantne in zmerne odnose na Goriškem. Bratina je nato še govoril o zaščitnem zakonu in o razgovoru z vsemi slovenskimi komponentami.
Predsednik socialdemokratske prenove Ciril Ribičič pa je poudaril pomen povezovanja z reformskimi in demokratičnimi politični silami Italije in se v tej zvezi DSL zahvalil za dragoceno, pomoč. Miloš Budin je dejal, da se na tak način predstavljajo slovenski javnosti v svoji najvišji zasedbi in kot stranka, ki ima med slovenskimi zamejskimi volilci največ podpore, toda Slovenci so pluralistično razčlenjeni in tako jih je treba obravnavati. Enotno nastopanje je tudi politično vprašanje, niso za to, da bi se na prihodnjih tržaških upravnih volitvah slovenska skupnost še bolj razdrobila.
Na naše vprašanje o povezovanju levice v Italiji, zamejstvu in Sloveniji je najprej Miloš Budin poudaril dva pogoja: predvsem je treba najti skupen jezik in razne načine združevanja in sodelovanja. Celotna evropska levica pa mora bolje opredeliti svoj program, saj je dosedaj prodrla med volilci evropska desnica. Tudi zato je zavest o skupnem dogovarjanju bolj živa kot kdaj prej. To velja za Slovence vendar ne kot izolirane in potisnjene na rob dogajanja. Za našo skupnost je torej dogovor na levici bistvenega pomena. Na krajevni tržaški ravni je nujno razčiščenje nekaterih stvari, toda treba je iskati skupen jezik na slovenski in na splošno tržaški politični sceni.
Predsednik Ciril Ribičič pa je za Slovenijo ugotovil, da je položaj slab in se stvari ne rešujejo. To tudi zato, ker povezava centra z desnico daje slabe rezultate in ne rešuje problemov Slovenije. Tudi zato se socialdemokratski penovi-telji trudijo za povezovanje demokratičnih in levih sil, zato nameravajo največ prispevati vendar ne tako, da bi za sebe zahtevali poseben položaj. Cilj je načelen in pragmatičen, nikogar se ne izključuje. Nekaj je bilo narejeno, kar priča premik v socialdemokratski stranki, ki postaja levo sredinska sila.
Predstavnike DSL je popoldne sprejel predsednik slovenske republike Milan Kučan. Z vodstvom SDP pa so se dogovorili za nadaljnje konkretno sodelovanje. (B.S.)
• Amerika obsoja Srbijo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»razbijalca Jugoslavije«. »Morda Miloševič ni tako nesramen in ne-milosrčen kot Sadam Husein, toda njegova agresija na novo in neodvisno republiko Bosno in Hercegovino postaja odkrita in zahteva takojšen in oster odgovor. Če ne bo svetovna skupnost takoj ukrepala proti njemu, se lahko zgodi, da bodo morali tisoči ljudi umreti«, meni ugledni ameriški dnevnik. New York Times poudarja, da morajo ZDA in Evropa zaustaviti pokol in preprečiti, da bi Srbija postala naslednik Jugoslavije. List se zavzema za ostrejše ekonomske
sankcije proti Srbiji in v skrajnem primeru za njeno mednarodno izolacijo. »New York Times« med Mi-loševičeve napake uvršča njegovo odbijanje predloga, da bi Jugoslavija postala konfederacija, njegov poskus, da bi s silo preprečil Sloveniji in Hrvaški odcepitev in njegove sedanje napade na Bosno in Hercegovino.
Posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Vanče se je v sredo popoldne v Beogradu pogovarjal s predsednikom Srbije Miloševičem, včeraj pa je prispel v Sarajevo, kjer se je srečal z liderji vseh treh nacionalnih strank in tamkajšnjim komandantom jugoslovanske armade. (NIA)
IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI 1992
ENEL omogoča študentom 4. in 5. letnika tehnične fakultete, da poglobijo znanje o energiji in se spoznajo s svetom dela tako, da sodelujejo na izpopolnjevalnih tečajih v obratih Enel. Tečaji trajajo po dva tedna v obdobju med 24. avgustom in 12. septembrom 1992, izpopolnjevanje pa bo razdeljeno na teoretično delo v predavalnici in na obiske v najvažnejših obratih ENEL.
Udeležence tečajev bodo izbrali na podlagi prošenj, v katerih je treba navesti curriculum
kandidatov. Prošnje je treba vložiti v tajništvu tehnične fakultete ali na področnih uradih ENEL najkasneje do 31. maja 1992. Izbranim kandidatom bo ENEL poleg povratne vozovnice in hotelske namestitve dodelil tudi znesek 1.200.000 lir kot povračilo stroškov. Sodelovanje na natečaju predstavlja veliko priložnost za spoznanje z organizacijsko in tehnološko stvarnostjo ENEL-a, predvsem pa gre za priložnosti, da se s svetom dela spoznate z večjo energijo kot drugi'
ENEL
Poklic: energija
Kako zgraditi mejo ki bo združevala?
PIRAN - Piranski zaliv naj ostane celota, kot je bil v vsej svoji zgodovini, Slovenija naj ohrani svojo pomorsko usmerjenost, med Slovenijo in Hrvaško pa naj postopoma in strpno, brez brezglavega hitenja, vzpostavijo tako mejo, ki bo omogočala prosti pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. To so temeljne ugotovitve z včerajšnje izredne tematske seje skupščine občine Piran, posvečene meji in odnosom s Hrvaško, ki se je je udeležilo tudi sedem poslancev republiške skupščine in Peter Toš z ministrstva za zunanje zadeve.
Predsednik piranskega izvršnega sveta Andrej Grahor je poudaril, da je osebno prepričan, kako slovenska vlada ni delovala (in tako je deloma še zmeraj) dovolj učinkovito pri razreševanju vrste vprašanj v zvezi z mejo in sodelovanjem s Hrvaško. »Na Obali smo tudi sovlagali v vodovodno zajetje Gradole, zdaj pa moramo za vodo, ki jo dobivamo iz Istre, plačevati Hrvaški poseben prispevek. Mar to pomeni, da bi tudi Hrvaška morala plačevati dodaten prispevek za elektriko iz Slovenije,« se je spraševal predsednik piranske občinske vlade. Voda pa še zdaleč ni edini problem v slovenskem delu Istre. Izolska bolnišnica je bila grajena tudi za hrvaški del Istre, zdaj pa prihaja od tam manj bolnikov, plačila za opravljene storitve močno zamujajo. Prizadet je jahtni oziroma navtični turizem, oskrbovalci istrskega trga, prevozno podjetje Slavnik še zmeraj vozi potnike iz Istre in v njo, itd.
V tezah, ki jih je pripravil občinski izvršni svet in so danes doživele podporo, nasprotujejo temu, da bi lastnino družbenih podjetij na Hrvaškem obravnavali kot del splošne jugoslovanske družbene lastnine (kar pa se v primeru počitniških domov že dogaja). Obe državi bi se morali sporazumeti za popolnoma prosto gibanje turistov, brez zadrževanja na meji, kontrol na morju, plačevanja posebnih taks, brez dodatnih kontrol in formalnosti. Prav tako naj bi ribiški sporazum zagotovil ribičem pravice v dosedanjem obsegu. Turistov ne bi smeli obremenjevati na primer z večkratnim kupova-
njem zelenih kart, turističnih dovolilnic, itd.
Razpravljale! so tudi menili, da bi morala osebna izkaznica zadostovati za prehod meje, saj se v Evropi vse države odločajo za prehode z osebnimi izkaznicami.
Piranski odborniki so bili glede večine vprašanj in zahtev včeraj (kar je skoraj nenavadno) enotni. Prepričani so bili (tako so po vrsti razpravljali tudi republiški poslanci), da meje na morju ni mogoče zarisati takoj, takorekoč čez noč, in pri tem navajali primer osimskih sporazumov, ko so se za mejo dogovarjali več kot 20 let.
Boris Križan iz zbora združenega dela je pojasnil, da t.i. »suhe struge« Dragonje, ki so jo nekateri »strokovnjaki« hoteli postaviti za mejo med Slovenijo in Hrvaško, nikjer ni in da si takih strokovnih napak Slovenija ne bi smela dovoliti. Predlagal je, naj bi se v Istri dogovorili o skupnih krajinskih parkih in o povezovanju le-teh, saj jih v slovenskem delu Istre že imamo, v hrvaškem pa se o njih zdaj šele dogovarjajo.
Piranski odborniki so zavrnili besedilo »memoranduma o spodbujanju in izboljšavanju sodelovanja istrskih občin«, o katerem se bodo danes v Umagu pogovarjali župani slovenskih in hrvaških istrskih občin. Besedilo bi morali spremeniti in dopolniti, če bi hoteli, da bi ga piranska skupščina potrdila. Tako bo imel na današnjem posvetu v Umagu na slovenski strani edjno piranski župan Franko Fičur stališče skupščine, saj izolska in koprska (ter obalna) tega memoranduma niso obravnavale. Sicer pa bodo v piranski občini izdelali izčrpno poročilo in stališča, ki jih bodo v zvezi s Hrvaško posredovali republiškim organom. Prav tako so izrazili željo, da bi pri pripravi potrebnih dokumentov vključevali tudi strokovnjake z obalnega območja, ki poznajo posamezne probleme konkretno in v praksi, ter menili, da bi republiški organi morali pogosteje informirati zainteresirane obmejne občine o poteku razreševanja posameznih problemov in vprašanj med državama.
BORIS ŠULIGOJ
Poudarili ključno vlogo Červinjana za razvoj multimodalnosti
Dežela in sindikati sporazumno za nagel razmah prometnih zvez
VIDEM Blagovni in potniški transport igrata strateško vlogo v funkciji socialnega in gospodarskega razvoja Furlanije-Julijske krajine in njenega projiciranja na mednarodno prizorišče - še predvsem pa v vzhodno in srednje evropsko stvarnost - zaradi tega ga je nujno potrebno vsestransko okrepiti in sicer s kar najbolj ustrezno, smotrno ter učinkovito politiko in ob trajnem posvetovanju z deželnimi predstavništvi vseh treh osrednjih sindikalnih organizacij oziroma stanovskih združenj.
To so poudarili deželni predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL na sestanku s pristojnim odbornikom Giancarlom Cruderjem, na katerem so začrtali smernice sodelovanja za konkretizacijo protokola o soglasju (predhodnega dogovora) glede prevozniške problematike, ki sta ga Dežela in sindikat podpisala lanskega julija. Gre za dvostransko »konstruktivno soočanje«, ki so ga sindikalisti upravičeno vztrajno zahtevali, Cruder pa je na tem srečanju naglasil, da je Dežela »pripravljena sprejeti sugestije sindikata«.
Protokol, ki je programske narave, opredeljuje celo vrsto subjek-
tov, na katere je treba računati pri uresničevanju politike za inovacije in racionaliziranje na področju transporta, sicer pa navaja seveda tudi prednostne točke. Mednje sodi v prvi vrsti infrastruktura za odprtje hitrih prometnic v smeri vzhodne in srednje Evrope (o tem se je Dežela menila tudi že z Venetom in Tridentinsko), ki jo bo treba »formalizirati« s temeljnim dokumentom, namenjenim rimskim oblastem. Ob tem pa ne bo mogoče mimo pristaniških struktur, cestnih in železniških prevozov ter krajevnega potniškega prometa, kakor so poudarili predstavniki sindikatov na srečanju.
Razpravljali so kajpada tudi o červinjanski ranžirni postaji, ki naj bi postala prava referenčna točka za razvoj multimodalnega prevozništva in jo je potrebno zaradi tega čimprej dograditi, pa še o visokohitrostnih železniških zvezah; če je ministrstvo za prevoze z dekretom osvojilo popravek, s katerim prihajata v poštev tudi odseka Benetke-Trst in Turin-Lyon, pa bo treba sedaj ustrezni načrt temeljito preučiti z mešano družbo, ki ta projekt upravlja.
Slovenci DSL o našem listu
TRST — V sredstvih javnega obveščanja smo prebrali, da so bile definirane podjetniško-lastniške spremembe, s katerimi bodo skušali razširiti Primorski dnevnik po vsebini in razmnoževanju na celotno slovensko narodnostno področje. Tako piše v izjavi, ki jo je sprejelo deželno vodstvo Slovenske komponente Demokratične stranke levice in ki se nadaljuje takole: »V okviru teh sprememb je nova družba PRAE sporočila, da bo novi odgovorni urednik Primorskega dnevnika deželni svetovalec SSk in sploh viden predstavnik te stranke Bojan Brezigar. Doslej se še ni zgodilo, da bi bil kak viden strankarski eksponent z javno strankarsko politično funkcijo postavljen za direktorja Primorskega dnevnika. Dnevnik je namreč nastal in živel na osnovi vrednot in tradicije OF ter je vsa ta desetletja s širšega vidika odražal to kulturno-politično razpoloženje, ki je povečini označevalo in še označuje našo manjšino. S tega vidika je dnevnik tudi skušal opravljati nestrankarsko vlogo povezovalca in zastopnika interesov vse naše narodnostne skupnosti v Italiji. SK DSL nato ugotavlja, da se z izbiro strankarskega eksponenta z javno funkcijo za odgovornega urednika lastništvo dnevnika očitno odreka tej tradiciji in je zato upravičena razširjena zaskrbljenost, da ne bo v dnevniku zajamčena strankarska in splošna nepristranskost v zvezi z interesi naše narodnostne skupnosti oziroma vsem tem, kar jo sestavlja. »Menimo, da bi morala biti ta nepristranskost prvenstvena skrb vseh, ki imamo na tak ali drugačen način "po-oblastna", da v taki ali drugačni vlogi skrbimo za manjšinske interese, za njene strukture in sploh za življenje, obstoj in razvoj naše skupnosti.«
Južnotirolski »družinski paket«
BOČEN - Doklada za materinstvo tudi za gospodinje, dodatki k družinski dokladi, odškodnine za zdravljenje v bolnici in za morebitne nesreče doma: to je takoimenovani »družinski paket«, ki ga je včeraj sprejel deželni svet Tridentinske-Južne Tirolske.
Ta dežela je prva v Italiji, ki je sprejela podoben ukrep. Sklep je vsedržavno združenje gospodinj pozdravilo z zadovoljstvom, saj gre za eno od pomebnih zahtev, za katere se zavzemajo gospodinje. Združenje je izrazilo upanje, da bodo tudi ostale dežele s posebnim statutom sledile zgledu Bočna in da bo »družinski paket« nato postal tudi vsedržavni zakon.
V čedajski Ljudski banki servis v prid handikapiranih oseb
ČEDAD Pri Ljudski banki v Čedadu bodo formalizirali danes nov servis v korist telesno in psihično prizadetih oseb z nazivom »solidarnostni račun«. To je sad sporazuma med banko in koordinacijskim telesom petnajstih združenj, ki skrbijo za handikapirane. Novi servis bo stekel v torek, 21. aprila, kar bo sovpadlo z odprtjem nove podružnice čedajske banke v Vidmu, ki jo bodo sicer uradno izročili namenu v petek, 8. maja.
O
o
LENART
ooo
OMETI IN FASADE STVRIAN
ponudba z dobavo materiala in s strojnim vgrajevanjem:
NOTRANJI OMETI
na syporex................................. 495	SLT
na opeko .................................. 595	SLT
NOTRANJI TERMO OMETI
debeline 3 cm.............................. 595	SLT
debeline 4 cm.............................. 850	SLT
FASADNI OMETI
apneno-cementni............................ 780	SLT
termo ometi, 4 cm ......................... 1500	SLT
INFORMACIJE IN NAROČILA: tel. (062) 724-123 fax 724-707
Namesto filmov v ljubljanskem kinu srečanja z Wang Alpingovo
Zdravljenje po kitajskem receptu
LJUBLJANA — Klasična medicina včasih odpove: zdravstveni proračun je premajhen, vrste za operacijo predolge, zdravniki nervozni. Morda ni pravega zdravila. Kjer ni prave kvalitete življenja in prave infrastrukture, ponavadi ni tudi ne denarja niti za zdravje niti za kasnejše zdravilo. Na voljo so edino zasilna sredstva - aspirini za možganske tumorje - vera ali pa alternativna medicina. Vsak dan se v kinu Šiška zbere na stotine ljudi. Kino ni več kino. Družbene spremembe so prinesle njegovo transformacijo, zdaj se v njem zbirajo razni bolniki, ki bi radi ozdravili s pomočjo gospe Wang Alping, ki v Sloveniji deluje že od maja lani.
Wang Alping s pomočjo kitajske metode Qi Gong zdravi mnoge. Toda nič na svetu ni zastonj. Ena seansa stane 13 mark, mnogo več kakor kino vstopnica. Mnogi raje kupijo serijo kart za cel mesec, ki stane 390 mark, več kot povprečna slovenska plača. Na dan je več seans. Dvorana naj bi bila vedno polna. Od VVang Alpingove je odvisnih več tisoč ljudi. Ali ima VVango-ya kaj pomislekov, ko ljudem zaračuna? Denar je merilo vrednosti človekovega dela in znanja. Pravi, da ne krade ljudem iz žepa - s tem denarjem ne bi mogli nikjer dobiti niti fizičnega niti psihičnega zdravja. Toda kako je s tistimi, ki ne morejo plačati? VVangova bi rada pomagala prav vsem, »toda če greste v trgovino in rečete - rad bi hlebec kruha, vendar denarja nimam - vam kruha ne bodo dali«. Kakor nas vljudno spomne: »Nekoč ste imeli komunizem, zdaj imate
kapitalizem. Če ste zdravi, lahko v kapitalizmu zaslužite veliko denarja.« Pri tem pa vam lahko VVangova pomaga.
Omenja primer frizerke, ki ni mogla delati, zdaj pa, ko je začela obiskovati seanse, misli odpreti nov salon. Seveda, kakor ne pozabi dodati, pri vsej stvari ne gre za denar, ampak zato, da ustvarjamo svet, da dajemo svetu in da smo zato tudi primerno nagrajeni oziroma da dobimo tudi kaj nazaj v kakšni drugi energetski obliki - ta oblika pa je lahko tudi denar.
Glede na število obiskovalcev in na ceno kart so verjetno zaslužki precejšnji. Advokat VVang Alpingove pravi, da je vsa dejavnost prijavljena pri pristojni davčni upravi in VVangova deluje v skladu z njenimi navodili. Gospa je tudi dohodnino prijavila, toda vsote nam advokat ne pove, ker se teh stvari tudi na zahodu ne omenja.
Ameriški pregovor pravi: dvem stvarem se ne da uiti - smrti in davkom. To pa velja tako za komunizem kot za kapitalizem.
VVang Alpingova uporablja psihološko zdravljenje. Ni potrebe po diagnozi, ker zdravljenje poteka s pomočjo energije, ki deluje ne glede na vrsto bolezni, s katero se spopada. Toda organa, ki ne deluje, ne bo nobena energija prebudila, če je le-ta izrezan. Za zdravje
naj bi bil dovolj en obisk, včasih je potrebnih več mesecev. Zdravje ni le stvar dobrega fizičnega počutja, temveč tudi dobrega psihičnega počutja. VVangova poudarja, da je bistveni del zdravja visoka življenjska morala - ta vpliva na človekovo psiho, psiha pa vpliva na telo. Če ima človek visoko življenjsko moralo, je v harmoniji sam s sabo, to pa je osnova za zdravje.
Naj gre ze izjemno moč sugestije, za pravi psihološki placebo efekt ali za resnično energijo, ki se pretaka od VVangove do bolnikov, ali pa za mazaštvo, mnogi pacienti tako močno verjamejo v njeno moč, da že po prvem obisku opustijo klasična zdravila, s katerimi se zdravijo. Med temi naj bi bili mnogi, ki jim ortodoksna medicina ni mogla več pomagati. VVangova pravi, da je treba zdravila jemati po individualnem občutju. Meni, da lahko ozdravi vse od zadnjega Stadija raka do aidsa.
Za nekatere bolnike je lahko tragično, če prenehajo z jemanjem zdravil. Nedavno so se časopisi razpisali o primeru dveh diabetikov, bratu in sestri, ki sta močno zmanjšala dozo insulina, ki sta ga jemala. Komaj, da so ju rešili.
Novi zakon o zdravstveni dejavnosti je jasen: dovoljene so samo tiste dopolnilne in tradicionalne in alternativne metode zdravljenja, ki
ne škodujejo zdravju ljudi. Nedavno je umrl dve leti in pol star otrok, ki naj bi s starši obiskoval seanse. Ministrstvo za zdravje je vložilo kazensko prijavo proti VVang Alpingovi, toda njen advokat pravi, da ovadbe še ni dobil. O zadevi so izvedeli iz časopisov. VVangova poudarja, da se starši pri njej niso oglasili. Če oni mislijo, da je ona odgovorna, bi že to storili.
Bolniki in privrženci so hitro reagirali in ustanovili društvo z imenom Qi Gong Metoda VVang Alping, katerega naloga je zaščititi delo gospe in z njo ostati v stiku tudi ko bo delala drugje. Udeleženci seans pa so v enem samem dnevu zbrali tisoč podpisov v podporo. V sporočilu, ki ga pošiljajo ministru za zdravje Božidarju Voljču, pravijo, da je bil postopek sprožen na podlagi enostranskih informacij. Sporočilo navaja, da postopki ministrstva ne bodo pripomogli k »boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju v Sloveniji niti k ugledu slovenskega zdravstva ne doma in tudi ne v svetu... Ker iz lastne izkušnje zelo dobro poznamo Qi Gong metodo VVang Alping in sami najbolj vemo, kako nam je pomagala, ne verjamemo, da bi njena metoda mogla komur koli škoditi, vemo pa, da nam je v neprecenljivo oporo in pomoč«.
Predstavnik za tisk Alpingove pravi, da je morda res, da so mnogi
obiskovalci zamenjali eno vero za drugo, toda njena pomoč naj bi bila nesporna. O tem naj bi govorila tudi zbrana dokumentacija: »Vinka hodi zaradi "ženskih organov". Zdravniki so ji predlagali operacijo, a ni pristala na njo. Po treh mesecih z VVangovo misli, da se ji je stanje izboljšalo. Upa, da bo po petih mesecih popolnoma zdrava, a tudi če bo samo 80-odstotno zdrava, bo zadovoljna. Ivan je pred 20. leti imel infarkt, natotri možganske kapi, angino pektoris, spondilozo hrbtenice, astmo. Že dva meseca ne jemlje zdravil in meni, da je srce, ki je bilo izvor vseh težav, čisto pozdravljeno. Andreja ima raka. Kemoterapija in obsevanje sta ji uničila lase in kožo. Zdaj ji lasje spet rastejo in koža se ji celi. Misli, da je v njeni notranjosti 'vse krasno"«.
VVangova bo počasi končala s svojo dejavnostjo v Sloveniji. Kdo ve, če bodo njeni učenci nadaljevali Qi Gong metodo ali ne. Se bodo še zbirali v kinu Šiška? V "komunizmu" so tam vrteli večinoma cenene drugo ali tretje razredne pustolovske filme z zahoda. Nekdaj so ljudje prihajali v kino Šiška, da si s pomočjo poceni karte kupijo nekaj ur sanj in avantur - namišljeno barvito prihodnost. Zdaj pa si za drag denar poizkušajo kupiti tisto, česar jim slovenski kapitalizem še ne more ponuditi: zdravo življenje, ki ne potrebuje "alternativnih korekcij."
NIKOLAJ JEFFS
Opustili predlog o zmanjšanju rajonov od sedanjih 12 na 5
Rajonski sveti v tržaški občini: o združevanju šele po volitvah
Krajša svečanost na prizivnem sodišču
Proglasitev novih senatorjev iz FJK
Prevladal je zdrav razum! Z združevanjem rajonov v tržaški občini vsaj zaenkrat ne bo nič. Čez slaba dva meseca bodo tržaški volilci na upravnih volitvah izbrali poleg pokrajinskih in občinskih tudi rajonske svetovalce, in to za rajonske svete, ki bodo delovali na istih območjih kot dosedanji. Število rajonov se tako ne bo zmanjšalo, ostalo jih bo dvanajst; o reorganizaciji ali preosnovi teh najmanjših teritorialnih upravno-posvetovalnih enot pa bo govor šele po izvolitvi novega občinskega odbora.
Vest je sedanjim predsednikom rajonskih svetov sporočil tržaški izredni občinski komisar Ravalli. Po mnogih posvetovalnih srečanjih je končno sklenil, da se ne bo konkretno lotil tega perečega in zapletenega vprašanja, najverjetneje zato, ker se je zavedel, da ne bi bil poskus preosnove okrožij v pičlih dveh mesecih nič drugega, kot samo drezanje v šršenje gnezdo.
V to gnezdo je januarja letos dregnila takratna občinska odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni (in je bila seveda tudi dodobra popikana). Dokaj svojeglavo je izdelala predlog, ki je prvotno predvideval skrčenje števila rajonov z dvanajstih na šest, v
»izpopolnjeni« verziji pa celo na zgolj pet novih okrožij.
Po drugem predlogu naj bi sedanji zahodnokraški in vzhodnok-raški rajon združili v enotno kraš-ko okrožje; rajon Rojan-Greta-Bar-kovlje naj bi združili z rajonoma Sv. Vid-Staro mesto in Novo mes-to-Nova mitnica; Kolonj o-Škorklj o naj bi združili s Sv. Ivanom in Kjadin-Rocolom; Staro mitnico s Sv. Jakobom; Skedenj-Čarbolo pa z Valmauro-Sv. Sergijem.
Ko so izvedeli za predlog, so domala vsi predsedniki rajonskih svetov zagnali pravcat vik in krik proti socialistični odbornici. To so storili tudi njeni strankarski tovariši, kar jasno priča, da je stal predlog na trhlih nogah. Kritiki tega »rajonskega sistema Pittoni-jeve« so udrihali predvsem po me-hanskosti združevanja, to je združevanja brez upoštevanja zgodovinskih, gospodarskih in družbenih aspektov posameznih teritorialnih enot. Odbornici so tudi zamerili, da ni upoštevala njihovih pripomb, pomislekov posameznih rajonskih svetov in mnenja ljudi. S prstom so kazali tudi na nekatera očitna protislovja, kakršno je bilo npr. tisto o nesorazmernosti med površino in številom prebivalstva. V tem pogledu velja omeniti le, da bi morebitni
enotni kraški rajon meril več kot 45 kv. kilometrov, na katerih bi prebivalo komaj 14.140 prebivalcev, medtem ko bi na nekaj več kot treh kv. km »novega« rajona Stara mitnica-Sv. Jakob živelo kar 54 tisoč ljudi!
Na predlog se je torej usul plaz negativnih odgovorov, tako da ga je bila odbornica prisiljena »zamrzniti«. Pri tem so ji priskočili na pomoč tudi politična kriza na Občini, razpust občinskega sveta in prihod izrednega komisarja. Ravalli se je sprva ogrel za predlog, sklical je tudi predsednike rajonskih svetov, da bi otipal njihov pulz. Na teh srečanjih pa je kmalu spoznal, da bi njegov morebitni ukrep o novih rajonih izzval val protestov, zato. je svojo rajonsko »avanturo« opustil.
Predsedniki rajonskih svetov' so ugodno ocenili njegovo pilatov-sko umivanje rok. Kot že za časa Pittonijeve, so tudi tokrat izrekli potrebo po reorganizaciji rajonov, kar pa naj bi izvedli načrtno in ne na vrat na nos. O novih rajonih bo tako spet govor v novem občinskem svetu. Dotlej bo dovolj časa za pripravo ustreznega načrta, ki naj pri decentralizaciji občinskega ozemlja upošteva njegove zgodovinske, družbene in gospodarske značilnosti.
Včeraj so v naši deželi uradno proglasili senatorje, ki so bili izvoljeni na nedavnih volitvah v naši deželi. V Trstu je predsednik prizivnega sodišča Silvano Lugnani izkoristil priložnost za čestitke novoizvoljenim in za izraze voščila za uspešno delo. Za senatorje so bili proglašeni Paolo Micolini, Giovanni Di Benedetto in Diego Carpenedo za KD; Arduino Agnelli in Franco Castiglione za PSI, Darko Bratina za DSL, za Severno ligo pa Rinaldo Bosco. Proglasitve se je udeležil samo senator Agnelli.
Nihče od izvoljenih pa ni bil prisoten na proglasitvi novih poslancev v Vidmu (pod predsedstvom predsednika Maria Vitullija). Predsednik prizivnega sodišča je vsekakor za nove poslance proglasil Adriana Biasuttija, Michelangela Agrustija in Giorgia Santuza za KD, Roberto Bredo in Gabrieleja Renzullija za PSI, Isaio Gasparotta za DSL ter Roberta Visentina in Paola Banca za Severno ligo.
Na sliki (foto Magajna) predsednik prizivnega sodišča Lugnani proglaša novoizvoljene senatorje iz naše dežele.
Za boljše in hitrejše železniške povezave
Na sedežu pokrajinske uprave v Palači Galatti je bil včeraj pod predsedstvom izrednega komisarja Pokrajine Domenica Mazzurca prvi iz serije načrtovanih sestankov med ustanovo Državnih železnic, pokrajinami, občinami in gospodarskimi ustanovami ter šolskim skrbništvom, ACT, turističnimi podjetji in naravovarstvenimi združenji. Namen sestankov je preučiti smotrnost novih urnikov železnic na vsem deželnem teritoriju. Gre za načrt, ki so ga skupaj osnovale Dežela, pokrajine in Državne železnice za usklajevanje in dopolnjevanje splošnega urnika vlakov z urniki cestnih zvez, tako zasebnih kot javnih, s ciljem zagotoviti čim večjo učinkovitost in ekonomičnost prevozov. Namen pobude sta na včerajšnjem sestanku orisala funkcionarja Državnih železnic Lenarduzzi in Duri. Prve pobude bodo zadevale segment med Vidmom in Trbižem, pa tudi povezavi Trst-Videm in Trst-Go-rica bosta postali hitrejši. Na liniji Trst-Benetke bodo spremenili urnike in dodali še dva vlaka, pomnožili pa bodo turistične in bele vlake. Novost bo predstavljala tudi uvedba službe vlak + kolo, s katero bodo ugodili predvsem zahtevam naravovarstvenikov.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnji sestanek na Pokrajini.
Poziv h konkretni solidarnosti s prebivalci Bosne-Hercegovine
Izražena solidarnost se mora nujno pretvoriti v konkretne pobude: tega mnenja je vrsta tržaških organizacij, ki si že več mesecev prizadevajo, da bi na različne načine pomagale prebivalstvu bivših jugoslovanskih republik. Najbolj pereč je trenutno položaj v Bosni in Hercegovini, zato so tokratne pobude prvenstveno namenjene prebivalstvu te sedaj že samostojne republike. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki organizacij Medicina za mir, ACLI, Arciragazzi, Anfaa, Združenja za mir in Kulturnega združenja »La notte della c orne ta« kot prednostno pobudo izpostavili zbiranje in odpošiljanje zdravil v bolnišnice BiH. Garanti te nabirke so trije priznani tržaški zdravniki, in sicer kardiolog Camerini, pediater Panizon in psihiater Rotelli. Navedene organizacije pa skupaj ali posamično pripravljajo še druge pobude, ki so jih na včerajšnji tiskovni konferenci že predstavili.
Kot je uvodoma poudaril Gian-franco Schiavone, ki je v Trstu odgovoren za Združenje za mir, si navedene organizacije prizadevajo po eni strani, da bi o položaju na območju bivše Jugoslavije sensibilizi-rale čimširši krog ljudi, po drugi pa, da bi s konkretnimi pobudami priskočile na pomoč prizadetemu prebivalstvu. Med slednjimi pobudami je omenil uspelo božično akcijo, ko
so obdarovali hrvaške otroke, ki so bili v raznih zbirnih centrih, in odpošiljanje »mirovnih razglednic« (na sliki) italijanskemu zunanjemu ministru De Michelisu. Poziv na ministra so naslovile tržaške organizacije ACLI, Arciragazzi, Anfaa in Združenje za mir, nanašalo pa se je na zahtevo, da bi omogočili redno prihajanje pomoči prizadetim prebivalcem. Dogaja se namreč - so dejali na včerajšnji tiskovni konferenci -da iz raznih razlogov pošiljke, ki so
za prebivalce bistvenega pomena (kot so na primer hrana in najnujnejša zdravila) obtičijo na obali.
Tržaški »zdravniki za mir« so tudi sestavili zelo podroben seznam najpotrebnejših zdravil, ki jih primanjkuje v BiH: kot je podčrtal dr. Mario Reali, so seznam sestavili po razgovorih s kolegi v BiH, v Trstu pa bodo zdravila najprej temeljito pregledali. Seznam je seveda namenjen v prvi vrsti zdravstvenim organizacijam, vsi ostali pa lahko sodelujejo v solidarnostni akciji s tem, da na poštni tekoči račun 11190345-Cir-colo Arciragazzi, Ul.Marconi 36 -34133 nakažejo vsoto denarja.
V imenu »mirovnih zdravnikov« je dr. Reali še povedal, da so predstavnikom OZN že izrazili pripravljenost, da gredo v razne kraje območja bivše Jugoslavije. Zaenkrat so se oblikovale možnosti, da bi šli v zahodno Slavonijo, v Liko, najverjetneje v Gospič in še na neko območje, ki je pod nadzorom Srbov (prvo nadziraj i mirovne enote OZN, drugo pa Hrvati). Predstavnica združenja Arciragazzi Tiziana Roncarati pa je napovedala, da pripravljajo razstavo risb in tekstov, ki so jih v mesecih vojne vihre pripravili otroci iz raznih bivših jugoslovanskih republik. Razstava bo na ogled v Ljudski knjižnici (Ul. Teatro Romano) od 4. do 10. maja, nakar jo bodo prenesli na Opčine.
Potekal bo istočasno v drugih italijanskih mestih in v Ljubljani, Mariboru in Pulju
Prihodnjo nedeljo netekmovalni pohod Vivicitta
UISP, to je italijanska zveza, ki deluje pod geslom »šport za vsakogar« in jo priznava italijanski olimpijski komite, organizira 26. aprila v sodelovanju s Krožkom tržaških pristaniških delavcev netekmovalni pohod na takoimenovanih kompenziranih krožnih stezah. Istega dne bodo podobni pohodi potekali tudi v drugih 35 italijanskih mestih, poleg tega pa še v Barceloni, Bruslju, Budimpešti, Lizboni, Ljubljani, Mariboru, Pulju in Sevilji.
»Vivicitta«, tako so organizatorji poimenovali pohod, je že tradicionalna spomladanska prireditev, ki poteka na 12 kilometrov dolgi progi za tekmovalce, na »kompenzirani« progi in na 4 km ne-tekmovalne proge,ki je bila pripravljena za tiste, ki želijo tekmovati »skupaj z mestom«.
Takoimenovane kompenzacije v tekmovanju na krožnih stezah so bile dolo-
čene s Športno šolo Conija, ki jemlje v poštev tako višinske razlike v odnosu z dolžino proge, kot sicer tudi težavnost in odsek proge, kjer so razni vzponi in spusti razmeščeni ter seveda prevozno »kakovost« cestišča pa tudi (kaj vse si ti nedeljski amaterji ne izmislijo!) nevarnost ovinkov na progi.
Tovrstni netekmovalni pohodi privlačijo v zadnjih letih vse večjo pozornost. Tudi s temi prireditvami so se odnosi oblasti do raznih problemov, ki zadevajo zaščito narave in kakovost življenja v njej močno spremenili. Seveda v korist posameznika, ki v tem okolju živi in dela. K temu so občutno pripomogli tudi vrhunski atleti, ki bodo sodelovali tudi na tokratnem pohodu Uispa.
Naj le navedemo, da so doslej svojo prisotnost že zagotovili tudi v svetovnem merilu uveljavljeni tekači, ko so na
pr. Gelindo Bordin (tekmoval bo na sorodni prireditvi v Bariju), Roberta Bru-net (tekmovala bo v Aosti), Maria Cura-tolo (v Turinu), Alessandro Lamnbrus-chini (v Genovi), Gianni Poli (v Benetkah), Stefano Mei, Salvatore Bettiol in Maria Guida (v Rimu) ter Salvatore An-tibo in Rosanna Munerotto v Palermu. V Trstu pa bodo sodelovali predstavniki iz vseh dežel delovne skupnosti Alpe-Jad-ran.
Mimo tekmovalnega značaja prireditve gre tudi dodati, da bo tržaški »maraton« podelil tudi zelo prikupno nagrado, predvsem zaradi njenega simboličnega pomena: med udeleženci bodo namreč izžrebali šest tekmovalcev-amaterjev, ki bodo odpotovali na olimpijske igre v Španijo kot nosilci olimpijskega ognja.
A.S.
SDGZ o urnikih gostinskih obratov ob veliki noči in papeževem obisku v Trstu
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse gostince in trgovce o običajnih možnostih uporabe razširjenega delovnega urnika, ki veljajo v vseh občinah tržaške pokrajine med velikonočnim tednom. V prvi vrsti so lahko vsi gostinski obrati izredno odprti tudi na dan obveznega tedenskega počitka, vseskozi do vključno velikončne nedelje. V istem času lahko kramarski prodajalci, tako raznovrstnega blaga na Drevoredu XX. septembra v Trstu kot voščilnic, opravljajo svojo dejavnost med 8. in 22. uro.
Nadalje so vse prodajalne jestvin, pečenih jedi (ital-"rosticcerie"), slaščičarne in sladoledarne lahko izredno odprte na velikonočno nedeljo, v jutranjih urah, v kolikor tej sledi v ponedeljek praznik. Dočim pa vse ostale trgovske dejavnosti morajo biti zaprte na velikonočni ponedeljek.
Obenem SDGZ sporoča vsem zainteresiranim, da je komisar tržaške občine Ravalli odredil, ob priliki bližnjega papeževega obiska v našem mestu, izjemno možnost za vse gostilne in javne obrate, da so lahko odprti tudi v četrtek, 30. aprila, v soboto, 2. maja, in nedeljo, 3. maja, pa čeprav ti dnevi sovpadajo z dnevi obveznega tedenskega zaprtja omenjenih lokalov. Za vse ostale informacije pa so na razpolago uradi Združenja, tako v Trstu kot v podružnicah na Opčinah in v Nabrežini.
Poslanica za mirni in dobri jutri
Škofova voščila ob veliki noči
Vse več protestov po sklepu o izgonu WWF iz Miramara
Strokovna komisija preverila 46 vzorcev
Prva selekcija vin za dolinsko razstavo
Tržaški škof Lorenzo Bellomi je včeraj naslovil na tržaške kristjane, predstavnike oblasti, katoliške brate in sestre svojo vsakoletno velikonočno poslanico. Tokratna poslanica je še toliko bolj slovesna, saj se tržaška Cerkev prav v teh dneh vneto pripravlja na bližnji prihod papeža Janeza Pavla II.
Bellomi se v svojem pozdravu zaustavlja predvsem pri liku od mrtvih vstalega Kristusa. Kristjanski odrešenik je ob veliki noči dokončno porazil mračne sile in oblast noči. Njegov zgled pomeni za kristjane upanje in vero v svetlo bodočnost; spominja jih, da smrt ne more premagati življenja; 'zagotavlja jim, da prevarana ljubezen še ni premagana ljubezen; uči jih, da laž lahko slavi le začasno zmago, a da na koncu zmagata vedno le resnica in pravičnost.
Vse to predstavlja za kristjane neomajno gotovost in jih navdaja z brezmejnim upanjem, dodaja tržaški škof Bellomi. To prepričanje je s svojim zgledom predal Petru in ostalim apostolom, da bi ga razširjali po svetu med ljudmi. To so Petrovi nasledniki in nasledniki apostolov, papeži in škofje, počeli v teku skoraj dveh tisočletij in še delajo. V teh njihovih prizadevanjih ostaja papež še vedno središčnega pomena za zedinjenje Kristusovih vernikov.
Bellomi v svoji velikonočni poslanici nato dodaja, da je papež vedno navzoč v življenju tržaške Cerkve, in to preko svojega nenehnega pastirskega dela v okviru svetovne Cerkve. Prav zato postaja letošnja velika noč v pričakovanju njegovega majskega prihoda za Tržačane še toliko bolj pomenljiva. Škof Bellomi jo je v zaključku včerajšnje poslanice obeležil s svojimi željami po bratski spravi, ki naj prispeva k mirnemu in delovnemu jutrišnjemu dnevu, v dobro vsem tukajšnjim ljudem.
Svetovni sklad za naravo mora še naprej upravljati morski park v Miramaru, zato je treba napovedani »stanovanjski izgon« sklada iz gradiča v Miramar-skem parku čimprej preklicati. Takšnega mnenja je več organizacij in političnih predstavnikov, ki so se javno oglasili v zvezi s pismom deželnega ravnatelja za naravno bogastvo Franca Bocchierija, s katerim zahteva od WWF (Svetovni sklad za naravo), da se do konca meseca izseli iz gradiča. Ob zahtevi, da se ustavi napovedani postopek, pa namerava skupina deželnih svetovalcev DSL (Poli, Budin in Luša) vršilcu dolžnosti ministra za kulturno in naravno bogastvo Andreottiju predlagati, da Bocchierija odstrani s sedanje zadolžitve.
Omenjeni svetovalci so na deželni odbor naslovili vprašanje, v katerem med drugim opozarjajo na odnos med deželno upravo in ministrstvom za kulturno in naravno bogastvo in se s tem v zvezi zavzemajo za večje pristojnosti Dežele na tem področju. Ostro so seveda pobudo deželnega ravnatelja obsodili naravovarstveniki; v posebni noti Liga za okolje med drugim poudarja, da je z delovanjem sprejemnega centra, ki ga je upravljal WWF, morski park resnično zaživel, in to v mednarodnem okviru. Istočasno pa opozarja, da je bilo zelo nejasno povedano, v kakšne namene naj bi v bodoče uporabljali gradič.
Deželni svetovalci Federacije zelenih (VVehren-fennig, Rossi in Cavallo) pa so se obrnili na vladnega komisarja Vitiella in mu svetovali, naj skliče sestanek med vsemi prizadetimi; udeležili naj bi se ga predstavniki WWF, deželnega ravnateljstva, ministrstev za kulturno in naravno bogastvo ter za trgovsko mornarico in Dežele. WWF pa poziva vse Tržačane, naj se opredelijo proti odločitvi deželnega ravnatelja in podpišejo pripravljeni poziv.
V sredo zvečer so na dolinskem županstvu opravili prvo selekcijo med vinskimi vzorci vinogradnikov, ki so se prijavili za sodelovanje na letošnji razstavi domačih vin. Strokovna komisija je po natančnem preverjanju med 46 vzorci izbrala za sodelovanje na razstavi sedemnajst belih vin in devet črnih vin. Kot ponavadi v zadnjih letih, se v okviru teh dveh delitev vina razporejajo še v kategorijo belih vin z zaščitenim poreklom (izbrana so bila štiri) in prav tako črnih vin DOC (na razstavi bosta nastopili dve).
Strokovno komisijo so sestavljali ugledni poznavalci tega področja: skupno jih je bilo devet, med njimi dva predstavnika Tržaške enogastronomske skupine, agronom Vili Mikac, Stefano Rosati in Silvano Ferluga s Kmečke zveze in pa skupina štirih novopečenih pokuševalcev in poznavalcev vina s kraškega območja. Ocenjevanje je potekalo na osnovi upoštevanja štirih značilnosti vina: tako je komisija dodeljevala število točk za videz, barvo, vonj in okus predstavljenega vinskega vzorca.
Kot je v uvodnem pozdravu poudaril tudi občinski odbornik
za kmetijstvo Dionisio Gherbassi, gre letos zabeležiti zadovoljiv porast zanimanja med vinogradniki, saj se jih je tokrat na vabilo občinske uprave odzvalo kar šest več kot lani. Tudi vinskih vzorcev je bilo zato mnogo več, iz česar lahko sklepamo, da je pobuda Občine Dolina še vedno vredna pozornosti. Po splošnem mnenju komisije pa gre posebej zabeležiti ugotovitev, da so ta krajevna vina dosegla dobro točkovanje glede na videz, barvo in vonj, nekoliko pomanjkljiv pa je bil okus, ki ga je vinogradnik »ustvaril« v kleti. Če je bila torej dosežena dobra stopnja obdelovanja trte in prvih posegov v vinski pridelek, bo treba sedaj posvetiti pozornost pravilnemu kletiranju. Seveda ostaja cilj čim bolj pristnega končnega pridelka, ob tem pa gre upoštevati določena »pravila«.
Po prvem strokovnem ocenjevanju bo drugo na vrsti v petek, 8. maja, istega dne pa bo v Dolini potekalo še ljudsko ocenjevanje, ki vrsto let dopolnjuje občinsko razstavo domačih vin. Na osnovi obeh lestvic bo dan pozneje, in sicer v soboto, 9. maja, na vrsti še nagrajevanje najboljših vin, ki bodo predstavljena na letošnji 36. razstavi, (dam)
Predstavniki manjšine na konzulatu Slovenije
Na generalnem konzulatu Republike Slovenije je bila včeraj popoldne majhna slovesnost. V navzočnosti Predstavnika vlade ministra Godeše je generalni konzul Jože Šušmelj priredil srečanje s predstavniki organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Šlo je za skromno slovesnost, s katero pa je generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, ki ima začasni sedež v Ul. Carducci 29, želel Potrditi vez z manjšino in vlogo, ki jo namerava odigrati v tem okviru kot Predstavništvo matične države.
Na sliki (foto Magajna); trenutek s Preprostega, a prisrčnega srečanja na konzulatu RS.
Stipe Mesič je moral odložiti obisk v Trstu
Predsednika HDZ Stipeta Mesiča, predsednika hrvaške vladne stranke, včeraj ni bilo v Trst. Napovedani obisk je bil odložen na poznejši datum, ker se je Mesič včeraj udeležil srečanja najvišjih hrvaških oblasti, ki je bil posvečen stopnjevanju vojne v Bosni in drugim perečim vprašanjem, ki zadevajo dogajanje na Hrvaškem; poleg tega je imel na sporedu tudi srečanja s predstavniki drugih držav.
Mesič, ki je bil zadnji predsednik jugoslovanske federacije pred proglasitvijo neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in pred začetkom državljanske vojne, bi se bil moral včeraj sestati s predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Viniciom Turellom. Po vsej verjetnosti bo v Trst prispel že v prihodnjih dneh.
Podražitev občinskih športnih naprav
Tarife za uporabo tržaških občinskih športnih objektov so se-z odredbo izrednega komisarja Ravallija povišale za povprečno 60 odstotkov. S to občutno podražitvijo naj bi dosegli vsaj 25-odstotno pokritje celotnega zneska izdatkov za vzdrževanje športnih objektov in naprav, ki dosega tri milijarde lir letno. Za primer naj navedemo, da se bo vstopnina za občinski bazen Bianchi z dosedanjih 3.500 povišala na 6.000 lir.
Pogovarjal se je s predstavniki Združenja aktivistov in invalidov NOB
Slovenski minister Godeša v Trstu
Včeraj se je mudil na krajšem obisku pri Združenju aktivistov in vojaških vojnih invalidov narodnoosvobodilnega boja na Tržaškem, minister za vprašanja borcev in vojaških vojnih invalidov vlade Republike Slovenije Franc Godeša.
Pogovor z vladnim predstavnikom je tekel o skrbi, ki jo Republika Slovenija oziroma njena vlada namenja vprašanjem vojaških vojnih invalidov in družinskih upravičencev do invalidnin, kakor tudi
vprašanjem socialno-zdrastvenega značaja. Minister Godeša je tržaškim sogovornikom zagotovil, da si bo - v okviru obveznosti, ki jih je prevzela Republika Slovenija od bivših zveznih organov in v mejah pristojnosti svojega ministrstva - še naprej prizadeval, da bodo tudi vojaški vojni invalidi narodnoosvobodilnega boja in njihovi družinski upravičenci do invalidnin v zamejstvu deležni pravic, ki tej kategoriji udeležencev osvobodilnega boja pripadajo.
Pomembni sklepi upravnega sveta družbe Finporto
Upravni svet finančne družbe Finporto je sprejel pomembne ukrepe za okrepitev dejavnosti družbe Depositi Costieri Trieste, ki že več let upravlja celotno območje prosto-carinske pristaniške točke za mineralna olja, in za začetek dejavnosti mešane italijansko-madžarske družbe Interservice Trieste. Družba Depositi Costieri, katere delničarji so med drugimi tudi sama Finporto, Agip Petroli in Italiana Petroli, je v lanskem letu dosegla promet za več kot 600 tisoč ton naftnih proizvodov, za letošnje leto pa je predviden nadaljnji občutni porast prometa. Ukrepi v korist družbe Interservice Trieste, ki sta jo z enako udeležbo ustanovila Finporto in madžarski holding Interservice Group KFT, bo omogočil povečanje madžarskega kontejnerskega prometa skozi tržaško pristanišče.
Predsednik upravnega sveta Fin-porta Perelli je v začetku seje ko-memoriral pred kratkim preminulega člana Ernesta Audolya, nato pa so v svet kooptirali zastopnika družbe Autovie Servizi Dina Merla in Giannija Demarisa, ki bosta nadomestila Franca Pascolia in Sergia Simonina, ki sta bila odstopila. Člani upravnega sveta so na koncu izrazili tudi veliko zadovoljstvo, ker je brazilska banka za razvoj odobrila okrog 14 milijonov dolarjev posojila družbi Silocaf do Brazil, pri katere glavnici je za 15 odstotkov soudeležena tudi Finporto.
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture aretirali »poslovneža« in mladega vlomilca
Leteči oddelek tržaške kvesture je v sre-do dopoldne in v noči na četrtek prestregel in aretiral dva nepridiprava. Prvega je zalogi v Miramarskem drevoredu, ko je sedel v Parkiranem fordu fiesta z goriško registra-cij° (GO 168692). Pri pregledu, ki je sicer sodil v okvir preventivne službe krajevne kvesture, so agenti ugotovili, da gre za Ro-jnea Scomparina, rojenega leta 1935 v pokrajini Treviso in stanujočega v videmski Pokrajini, ki je član delniške družbe FIN kST s sedežem v Tržiču. Pri sebi je imel dva bankovca po 100 ameriških dolarjev, za katera so agenti takoj posumili, da sta ponarejena, zato so pregled nadaljevali. Nji-nov trud ni bil zaman, saj so našli še 249 enakih bankovcev, ki jih je Scomparini hra-hil v ovojnici, skriti za premičnim senčnikom nad voznikovim sedežem. To je agen-°m omogočilo, da so nadaljevali s temelji-0 preiskavo vozila, pri kateri so našli še Potrdilo o menjavi tisoč ameriških dolarjev, kl. j° je Scomparini 19. marca opravil v tr-ziski agenciji Kmečke in obrtne hranilnice
iz Staranzana. Seveda je zelo verjetno šlo za menjavo ponarejenih dolarjev v lire, zato so agenti letečega oddelka moškega aretirali in ga odpeljali v koronejski zapor, kjer je pod obtožbo vnašanja v državo in rabe ponarejenega denarja na voljo pristojni sodni oblasti.
Drugega nepridiprava pa so policisti istega oddelka v noči na četrtek zasačili kar pri delu. Nekaj čez polnoč je namreč na št. 113 prispel anonimni telefonski klic, ki je sporočil, da se v poslopju št. 9 v Ulici Mazzini nahaja neznanec. Ko so prihiteli, so agenti v prvem nadstropju opazili vlomljena vhodna vrata nekega studia, v njegovi notranjosti pa so presenetili svojega starega in večkrat obsojenega znanca, Sergia Cap-riatija, rojenega leta 1965 v Trstu in stanujočega v Rovtah (Šalita di Raute 44). Mladenič je še držal v rokah vlomilsko orodje, zato so ga agenti aretirali pod obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah in ga odpeljali v koronejski zapor, kjer je na voljo pristojnim sodnim oblastem.
Samotna smrt pri Sv. Jakobu
Močan neprijeten vonj, ki je prihajal iz stanovanja v tretjem nadstropju Ulice della Guardia št. 2 v šentjakobski mestni četrti, je napovedoval temno slutnjo o novem, že ničkolikem primeru samotne smrti. In tako je tudio bilo: na klic sosede, ki stanovalke, 69-letne Marie Dugar vdove Fachi-nello že skoraj tri tedne ni videla, so prihiteli policijski agenti, ki pa niso mogli v od znotraj zaklenjeno stanovanje. Poklicali so zato gasilce, ki so odprli vhodna vrata in omogočili vstop v močno zatohlo stanovanje. Mrtvo žensko so našli v kuhinji na tleh, na truplu pa ni bilo nikrakršnih znakov, ki bi govorili o morebitni nasilni smrti.
Ko je znanstvena policija opravila tehnične izvide, so truplo prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer bodo vzroke smrti dokončno ugotovili z obdukcijo.
Nove prometne preglavice po zaprtju predora Sv. Vid
Križev in težav s tržaškimi mestnimi predori kar noče biti konec. V zadnjih mesecih je bil večkrat zaprt predor na Trgu Foraggi, pretekli teden so za nekaj dni prepovedali promet po predoru Sandrinel-li, ki pelje z osrednjega Goldonijevega trga k Sv. Jakobu, v sredo pa je resno »zbolel« tudi predor Sv. Vid, ki s Trga Sansovino pelje proti supermarketu Pam. Tokrat pa bo »bolezen«, ki je sicer za dotrajane tržaške predore kar kronična, zahtevala zelo dolgo »zdravljenje«: kar okroglih pet mesecev. V pročelju predora na strani, kjer se nahaja Pam, se je namreč ustvarila velika špranja v sami strukturi, ki grozi, da se bo zrušila. Povsem logično je zato, da so odgovorni pri priči zaprli predor za ves promet brez izjem.
Za udeležence v mestnem prometu pomeni to seveda hudo oviro, ki jo bo nedvomno čutiti na alternativnih prometnicah. Prevozno podjetje ACT je že preusmerilo avtobusni progi 29 in B, ki bosta do popravila predora potekali takole: Ul. D’Alviano, S. Marco, Frausin, S. Giacomo in Monte, Trg Sansovino, predor Sandrinelli, Goldonijev trg in po isti poti nazaj. Na obvozu bo novo postajališče v obe smeri na Ul. San Marco (pred poslopjem Nadzorništva za motorizacijo), na Trgu Sansovino pa se bosta avtobusa ustavljala na postališču prog 1, 10, 15 in 16.
Pekarne in slaščičarne imajo polne roke dela
Pirhi za vse okuse
ne pa za vse žepe
Še dva dni pa bo Velika noč. Veliko Tržačanov je že zapustilo mesto za krajše ali daljše izlete in počitnice, trgovine pa imajo kar veliko kupcev; čutiti je pač tisto mrzlično razpoloženje, ki spremlja takšne praznike, kot so ti velikonočni.
Potice, pince, presnici pa še druge dobrote, so skoraj že obvezni spremljevalci teh praznikov. Še pred dnevi so bile trgovine in izložbena okna polna vseh teh dobrot. Sedaj pa že skorajda zmanjkujejo razni pirhi, konfekcije s poticami in tudi že tradicionalnimi »colombami«.
»Kaj ste že vse čokoladne pirhe prodali?«, smo vprašali v več pekarnah in slaščičarnah. Odgovor je bil pozitiven. Tudi najbolj drage pirhe so že prodali, čeprav so mislili, da bodo ljudje tokrat pri cenah bolj premišljali. In cene niso nizke. Če gre za pirhe raznih znanih znamk, potem so te v glavnem zelo visoke. Lep pirh, ki obljublja še lepo presenečenje, ne stane manj kot 20.000 lir. Če so še kako drugače okrašeni, je cena še višja.
»Kaj hočete«, nam je potožila ženica. »Imam dva vnuka. Šaj jima
■ Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bo od 22. t.m. pa vse do 30. junija oddelek za urbanistiko pri občinskem tehničnem uradu deloval po novem urniku, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 12.30 do 13.30, ob sobotah od 8.15 do 11.15, v ostalih dneh pa bo zaprt.
ni do pirha samega. Zanima jih samo to, kaj je v njem skrito. In potem ugotovita, da gre morda za kaj malo vredno igračko, a vseeno sta zadovoljna, da sta pirh odprla. Tako sem največ denarja dala pravzaprav za papir, v katerega je bil pirh zavit in za čokolado, ki pa bo še počakala kak dan, da jo bosta vnuka - pri vseh drugih dobrotah, ki bodo v teh dneh v hiši -pojedla.«
Kar precej potic in pinc so že prodali za oljčno nedeljo. Sedaj so peki pripravili novo zalogo teh sladkarij, ki čakajo kupce od danes vse do sobote in tudi same nedelje. Tudi tu so cene kar visoke. Najcenejše so tiste pince, ki stanejo 10.000 za kg; v mestnih pekarnah je cena mnogo višja. Potice prodajajo od 18.000 lir dalje, skoraj po isti ceni tudi presnice. »Colombe«, ki niso iz tržaške zakladnice starih tradicij, prodajajo v glavnem v posebnih konfekcijah, ki so tudi primerno drage.
Le še kak pek se je spomnil na »titole«, to je štručke, napravljene iz dobrega testa, v katerega vpletejo rdeče pobarvano jajce. Včasih so si te »titole« želeli vsi otroci. Danes imajo toliko drugih dobrot, da so nanje skorajda pozabili. Na vsak način so trgovci s prodajo zadovoljni, zadovoljni so otroci, kot bodo zadovoljni vsi, ki si bodo v teh dneh privoščili velikonočne dobrote, (ni)
Na sliki (foto Magajna) tradicionalne domače »titole« in velikonočni pirhi v izložbi tržaškega slaščičarja.
Pri
ARCOBALENO
POPOLNA RAZPRODAJA
ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA
s popusti od 30% do 80% tudi pri novostih pomlad - poletje
NEKAJ PRIMEROV:
S krila	po	10.000.-	lir
•	srajce	po	25.000.-	lir
•	ženske bombažne srajce	po	15.000.-	lir
S fuso modnih barv	po	19.000,-	lir
•	ženske hlače	po	39.000.-	lir
•	raznobarvne majice	po	19.000,-	lir
•	jeans modni kroj	po	25.000.-	lir
•	površniki modni kroj	po	99.000.-	lir
•	rpoške hlače	po	20.000.-	lir
•	moške srajce po 10.000.- in	25.000.-	lir
TRST - Ulica Filzi 2
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
A. Pregare
Črni galebi
Danes, 17. t. m., ob 16. uri - Red I
razstave
V	galeriji Malcanton bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Jožeta CJU-HE.
V	umetnostni galeriji Rettori-Trib-
bio 2, Piazža Vecchia 6, je odprta razstava akvarelov slikarja MICHELEJA LO-BERTA. Razstava bo na ogled do 23. t. m. vsak dah od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob nedeljah od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
V	galeriji Palače Costanzi bo na ogled do 26. t. m. retrospektivna razstava tržaškega slikarja G .M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku.
V	galeriji Studio d’arte Nadia Bassa-nese bo do 22. t. m. odprta razstava BRUNA MUNARIJA.
V	galeriji Torbandena v Ul. Tor Ban-dena 1 je odprta razstava risb JEANA COCTEAUA.
V	knjigarni "Servi di Piazza" v Ul.
Venezian 7, bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarja BORISA ZULJANA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta razstava akvarelov nemškega slikarja MANFREDA MYKA. Razstava bo na ogled do 23. t. m„ vsak dan od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. ure, od ponedeljkih zaprto.
Gorica - V Katoliški knjigarni na
Trgu Vittoria 25, bodo v četrtek, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo mask iz kraške-ga kamna.
gledališča
Slovensko stalno gledališče Kulturni dom
Ponovitve Pregarčeve drame ČRNI GALEBI: danes, 17. t.m., ob 16. uri -
abonma red I; v ponedeljek, 20. t.m., ob 16. uri - abonma red G; v torek, 21. t.m., ob 16. uri - abonma red H in v petek, 24. t.m., ob 20.30 - abonma red F.
Gledališče Rossetti
Danes, ob 20.30 bo Stalno gledališče FJK predstavilo delo OBLOMOV po romanu Ivana Gončarova. Režija Furio Bordon. V glavnih vlogah nastopata Gla-uco Mauri in Tino Schirinzi. V abonmaju: odrezek št. 9 (red petek).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ponovitev ob 20.30 za red I. sobota.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
V	torek, 21. t. m., ob 20. uri(red L)
sedma predstava Puccinijeve opere MA-NON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
La Contrada - Gledališče Cristallo
V	soboto, 2. maja, ob 20.30 bo Teatro Veneto iz Padove predstavilo DIALOG-HI CON NESSUNO z Ottavio Piccolo. Na sporedu bodo trije monologi in sicer "La moglie ebrea" Bertolda Brechta, "La parrucca" Natalie Ginzburg in "La tele-fonata" Dorothy Parker. Režija Silvano Piccardi, scene Marco Capuana, kostumi Daniele Verdenelli, glasba Roberta Cac-ciapaglia.
Gledališče Miela
V	petek, 24. t. m., ob 21. uri bo gledališka skupina Velemir Teatro Zadruge La Collina predstavila delo BORDERLI-NE. Režija Claudio Misculin.
kino
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20 in 22.15 II padre della sposa r. Charles Shyer, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 Analisi iinale, i. Richard Gere, Kim Basinger.
NAZIONALE I - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 22.15 Biancaneve e i sette nani.
NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 II silenzio degli innocenti, r. Jonat-han Demme, i. Jodie Foster, Anthony Flopkins.
NAZIONALE III - 16.15, 18.15, 20.15, L'a-mante, r. Jean Jagues Annaud.
NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 Assolto per aver commesso il iatto, i. Alberto Sordi.
GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins.
MIGNON - 16.00, 22.15 Akira.
EDEN - 15.30, 22.10 II buchetto e 1'esta-si, porn., □ □
CAPITOL - 18.00, 21.30 J.F.K. una caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Jack Lemmon, Gary Gld-man.
LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Don-ne con le gonne, r. Francesco Nuti, i. Francesco Nuti, Carole Bouguet.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Tutte le mattine del mondo, r. Alain Ciorneau.
RADIO - 15.30, 21.30 Gustose, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila V. MUL-LOWA in B. CANINO.
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET. BBC Club
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 21. uri bo
v klubu v Ul. Donota nastopil s svojim ansamblom saksofonist NEVIO ZANI-NOTTO.
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v Kostanjevico, Otočec in Stično na velikonočni ponedeljek. Za informacije tel. 363452 v jutranjih in popoldanskih urah.
ŠKD Cerovlje - Mavhinje organizira izlet v Rimini in San Marino dne 25. in 26. t. m. Cena izleta 135.000 lir. Za informacije tel. št. 299798 od 18.30 do 20.30.
Sekcija VZPI - ANPI iz Boljunca vabi borce, aktiviste in simpatizerje na proslavo 50. obletnice ustanovitve notranjskega partizanskega odreda v Cerknico dne 25. t. m. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Boljunca. Za informacije tel. št. 228050. Vpisovanje v Partizanskem klubu.
Zveza upokojencev SPI CGIL iz Križa prireja v nedeljo, 17. maja izlet v Benečijo. Cena izleta je 38.000 lir. Vpisuje Mario Turel - tel. št. 220266.
SPDT priredi na velikonočni ponedeljek, 20. t. m. izlet z avtomobili v Goriška Brda. Izlet vodi Franc Armani - tel. št. 51360 - zvečer. Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 8. uri in ob 8.15 s trga v Sesljanu. Potrebna je prepusnica.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 26. t. m. strokovno vodeni izlet v Trnovski gozd. Geološke značilnosti območja bo orisal univerzitetni prof. dr. Rajko Pavlovec. Predviden je tudi ogled hidrocentrale v Solkanu. Zbirališče ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oz. ob 9.30 v Solkanu pred hidroelektrarno. Kosilo iz nahrbrtnika. Prevoz z lastnim sredstvom. Vabljeni!
51 - letniki s Krasa prirejajo enodnevni izlet. Kdor se ga želi udeležiti naj tel. v večernih urah na št. 212685 - Miranda, 213367 - Edi ali 212522 - Mirela.
mali oglasi
anna
NOVA
POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA	..
DELAVNICA	popravila v garanciji
CIIDADA V SREDIŠČU TRSTA CUllVr A Ul. Geppa 2/F - Tel. 370250
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOLJUNCA obveča cenjene odjemalce, da se je začela prodaja odličnih salmoni-ranih postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
potrebuje večje skladišče za scenski material. Kličite na tel. št. 632664.
RESNA GOSPA iz bližnje okolice Trsta, vešča vsakega dela nujno išče delo pri slovenski družini, tudi gospodinjska pomočnica. Tel. v tednu od 14. do 16. ure na št. 726289.
PRODAM lancio delto LX, letnik 87, 70.000 km, rdeče kovinske barve, s premično streho, nove gume, cena po reviji 4R, tel. ob večernih urah na št.
- (040) 225519.
PRODAM fiat uno 45 S, bele barve, letnik '83, v dobrem stanju, cena ca 3.000.000 lir. Tel. 213043 po 18. uri.
PRODAM fiat uno 55 S, bele barve v dobrem stanju, letnik '84. Edini lastnik, prevoženih 45.000 km za 3.000.000 lir. Tel. št. 410476 v popoldanskih urah.
PRODAM renault 11 v dobrem stanju, bele barve, letnik '88 po ugodni ceni. Tel. št. 824381.
PRODAM lancia delta, letnik '89, rdeče barve, prevoženih 49.000 km v odličnem stanju. Tel. št. 228908 ob uri obedov.
PRODAM vespo PX 125 E v dobrem stanju, plave barve, 31.000 prevoženih km, cena po dogovoru. Tel. (0481) 521822 ob delavnikih ob uri kosila.
PRODAM lancia delta 1300, letnik '87, bele barve, cena 6.000.000 lir. Tel. 327273.
20 - LETNA študentka nudi lekcije angleščine, slovenščine in srbohrvaščine ali kot otroška negovalka. Klicati na št. 573141 - Lara.
V IZOLI v starem delu mesta takoj vzamem v najem ali kupim sobo, oz. enosobno stanovanje. Tel. št. (040) 212730.
Malemu Davidu se je pridružil bratec
ERIK
Staršema Robiju in Klari čestitajo malemu Eriku pa želijo veliko zdravja in veselja
tiskarji Primorskega dnevnika.
Druaorojenček
ERIK
je osrečil Robija in Klaro.
Čestitajo jima direkcija in uslužbenci ZTT in Primorskega dnevnika.
Mamici Klari, očku Robiju in malemu Davidu se je pridružil
ERIK
Srečni družini iskrene čestitke, malemu Eriku pa obilo sreče v življenju
nona Marica in Franco
Ob prihodu malega
ERIKA
ki se je pridružil mami Klari, očku Robiju in bratcu Davidu želijo mnogo sreče in zdravja nona Anica, nono Giorgio ter strica Fulvio in Claudio
Ester, Sandiju in Heleni čestitamo ob rojstvu
KATERINE
Sodelavci
včeraj - danes
Danes, PETEK, 17. aprila 1992
RUDOLF
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 5.53.
Jutri, SOBOTA, 18. aprila 1992
POLON
PLIMOVANJE DANES: ob 4.23 najnižja -59 cm, ob 10.35 najvišja 36 cm, ob 16.11 najnižja -33 cm, ob 22.16 najvišja 56 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1008,2 mb narašča,brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federica Capozzi, Sabrina Masuottolo, Cecilia Cannarozzo, Co-simo Magliacca, Luca Mastropietro, Gabriel Burni, Matteo Zanfabro, Beatrice Donda, Riccardo Felluga.
UMRLI SO: 67-letni Santo Stocovaz, 84-letni Giuseppe Polak, 84-letna Angela Menin, 83-letni Antonio Giachin, 64-letni Giovanni Busan, 82-letni Alessandro Taddeo, 81-letni Gioachino Spangher, 63-letni Lucio Zebochin.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do nedelje, 19. aprila 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do’l6.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. Septembra 4 (tel. 371677), Drevored Mazzini 1 - Milje (tel. 271124.
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 4, Ul. delVOrologio 6, Drevored Mazzini 1 (Milje).
PROSEK (tel.225141) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel-573012.
vazna obvestila
Magnet in Fare Teatro - do 15. maja v domu A. Sirk v Križu se nadaljuje gledališka šola-laboratorij, kj ga vodi Enzo Sulini. Za informacije in vpisnine kličite od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od_16. do 18. ure na št. 311590.
ŠK Kras sklicuje v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno - kulturnem centru v Zgoniku 28. REDNI OBČNI ZBOR-Dnevni red: otvoritev občnega zbora, iz-volitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, razrešnica upravnemu svetu, volitve in razno. Upravni svet.
menjalnica
16. 4. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		..	1248,10	1210.
Nemška marka		..	752,—	745.—
Francoski frank ..:.	.	222,38	219.—
Holandski florint ..	668,09	662,-
Belgijski frank.....	36,554	35,50
Funt šterling....... 2191,25	2170.—
Irski šterling ..... 2006,70	1985.—
Danska krona........	194,28	191.
Grška drahma........	6,437	6.—
Kanadski dolar...... 1056,85	1000.—
Japonski jen
BČIKB
9,35
FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
Švicarski frank.....	813,29	809.—
Avstrijski šiling...	106,869	105,50
Norveška krona......	192,06	189.—
Švedska krona.......	208,11	205.—
Portugalski eskudo .	8,791	8.
Španska peseta ...... 11,987	11,30
Avstralski dolar....	959,20	900.—
Jugoslov. dinar ........... —
ECU................  1542,15
Slovenski tolar.....	13,50
Hrvaški dinar.......	—	9.—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Presenetljiva avtobiografija režiserjeve žene
Utesnjujoč Bunuelov buržujski moralizem
Nocoj zanimiv večer v Kosovelovi knjižnici v Sežani
Srečanje s pesnikom Jožetom Šmitom in razstava ilustracij Jožeta Ciuhe
MADRID - Luis Bunuel je bil nedvomno velik režiser, ki je s svojimi deli razgalil senčne plati buržujske morale. Toda kot človek je bil povsem različen. Moralizem, ki ga je zasmehoval v filmu, je bil v njegovem ozkem družinskem krogu železno pravilo, ki ga predvsem žena ni smela prekršiti.
Drugo, nepoznano plat Luisa Bu-nuela je v krajši avtobiografiji v teh dneh razkrila režiserjeva žena Jean-ne Rucar v knjigi »Spomini ženske brez klavirja«, ki je izšla pred kratkim v Španiji. »Prepričana sem, da bi se Luis močno razhudil, ko bi bral to knjigo,« je napisala Jeanne Rucar v uvodu. Zaradi tega je najbrž počakala, da je režiser umrl, preden je opisala svoje življenje ob Bunuelu.
V svoji knjigi Jeanne Rucar rea-zodene, da je bil Bunuel že kot zaročenec izredno ljubosumen, Prisilil jo je, da je zapustila ritmično telovadbo, ker ni bilo dostojno »da bi kazala noge«. Odreči se je morala lekcijam klavirja, ker je bil učitelj prikupen in samski. In pozneje je za tri steklenice šampanjca prodal klavir, ki ga je žena dobila v dar. Prepovedal ji je obiskovanje tečajev knjigovezništva, ker so trajali do 19. ure, medtem ko je Bunuel zahteval, naj bo žena doma ob 17.00. In še bi lahko naštevali.
Zakaj je Jeanne Rucar sedaj razgalila to režiserjevo plat, medtem ko je vse dokler je bil živ prenašala njegovo tiranstvo? Odgovor je morda v zadnjih vrsticah »Ko je on odšel, je moje življenje v bistvu končalo«.
SEŽANA - Letošnjega februarja je pesnik Jože Šmit praznoval svojo 70-letnico. Obletnica je šla mimo slovenske kulturne javnosti tako kot skromno, neopazno živi lirika Jožeta Šmita, a je vendarle živo prisotna v zavesti ljubiteljev in poznavalcev poezije že več kot štirideset let in predstavlja velik delež v slovenski literaturi.
Kosovelova knjižnica, ki že vrsto let prireja srečanja s književniki ob njihovih jubilejih in tako opozarja tudi na literaturo, se je tako ob okrogli obletnici spomnila tudi pesnika, prevajalca in urednika Jožeta Šmita. Njegove zbirke, ki so izhajale v nekako rednih časovnih presledkih: Trepetlika, Srce v besedi, Lirika Časa, Dvojni cvet, Eden izmed vas, Hoja za Katulom, tem pa se je pridružila tudi lirična pripoved, ki je izšla 1990 leta z naslovom Pripoved o Brezi in je pripoved o dekletu, ki je gorela in izgorela za svobodo, a je imela tudi zasebno življenje in dekliške sanje, ki se ji niso mogle izpolniti. Šmit si je dobil tudi med mladimi veliko prijateljev s knjigami kot so Ježek se ženi, Kaj nam je popisal Jakec, Kdo živi v tej hišici in Kaj dela žabica. Tako je lirični svet Jožeta Šmita dovolj smotrno zaokrožen, celovit in razsežen. Dasiravno je pesnik svoje pesmi objavljal že pred vojno, njegovo pesništvo vendarle v celoti pripada povojnemu času in prave korenine je pognalo prav med vojno; razmahnilo še je v nasprotjih in stiskah povojnih doživetij.
Jože Šmit sodi k tisti pesniški generaciji, ki ji je surovi čas prekinil normalni pesniški razvoj, prinesel silovite človeške stiske, vero in razočaranje in ki je od nje terjal veliko etične in človeške moči, da je vztrajala tako pri smislu lirične izpovedi kot tudi pri smislu samega življenja kot temeljni človekovi vrednoti. Lirika Jožeta Šmita je obsežna in pomeni brez dvoma enega izmed najbolj številnih liričnih prispevkov v sodobni slovenski poeziji, pa čeprav je stala nekako ob strani hrupnega slovenskega dogajanja in odmaknjena od uhojenih poti.
Lirika Jožeta Šmita je tudi drugačna od moderne, senzacionalne, je poduhovljena, kultivirana, bližja klasiki kot modernizmu, zato pa tudi bližja širokemu krogu kot le izbrancem.
Ko govorimo o Jožetu Šmitu, ne smemo prezreti njegovega dolgoletnega urednikovanja Cicibana in prevajalskega dela zlasti sodobnih evropskih avtorjev. K počas-titvenemu srečanju Jožeta Šmita bi težko našli ustreznejšega ustvarjalca kot je Jože Ciuha, saj je prav omenjeni umetnik opremil več njegovih knjig (Eden izmed vas, Vzeti kamen iz ust, Grenki med). Sicer pa je v knjižnicah poznan po številnih ilustracijah v mladinskih knjigah. Na knjižnih policah pa so tudi njegove zanimive knjige: Pogovori s tišino, Okameneli smehljaj in mladinska knjiga Potovanje v deseto deželo. Umetnik, ki zadnje leta živi v Parizu, je tokrat le na krajšem obisku v domovini in ima trenutno dve razstavi, eno v Ljubljani v DSLU in v Trstu. Sežanska razstava se po avtorjevi zamisli nekako dopolnjuje z obema in predstavlja nekakšen zaokrožen opus.
Gostje kulturne prireditve bodo še Tone Pavček, ki bo predstavil Jožeta Šmita, pesnikovo poezijo bo podala Saša Pavček, Judita Krivic pa bo predstavila Jožeta Ciuho. Literarna in likovna razstava bosta na ogled do 10. maja. (a. n.)
■ Razstava knjižnih ilustracij Marjanke jemec Božič, ki se je zaključila v sežanski knjižnici pred nekaj dnevi, bo potovala še v druge primorske kraje. T torek je bodo odprli v Divači (sodelovala bo tudi priljubljena mladinska pisateljica Branka Jurca), nato pa jo bodo prenesli še v Idrijo, Tolmin, Koper, Novo Gorico itd.
V okviru piranskih proslav ob 300-letnici Tartinijevega rojstva
Orkester Sv. Cecilije v Porotorožu
PORTOROŽ - Drevi ob 20.00 (ne ob 20.30 kot je bilo že najavljeno) bo v veliki dvorani portoroškega Avditorija koncert Komornega orkestra Sv. Cecilije iz Rima , ki ga Avditorij prireja, tako kot celotno praznovanje ob obletnici velikega glasbenika Giusep-pa Tartinija, v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Piran, le-ti pa v sodelovanju z Unijo Italijanov in Delavsko univerzo iz Trsta.
Orkester sestavljajo glasbeniki'simfoničnega orkestra državne Akademije Sv. Cecilije, vodi ga Giuseppe Prencipe, profesor in solist mednarodnega slovesa, ki bo na koncertu nastopil tudi kot solist na violini. Solist na violi pa bo Francesco Sguarcia, ki je diplomant ljubljanske Glasbene akademije, podiplomsko pa se je izpopolnjeval pri prof. Roku Klopčiču.
PROGRAM:
Tartini - Simfonija v A duru, Koncert v D duru za viole in godalni orkester, Koncert v d molu za violine in godalni orkester; Rossini - Sonata št. 1. v G duru; Respighi - Stari plesi in arije, Suita št. 3 za godalni orkester.
■■Silil
______________
današnji televizijski in radijski sporedi
nt rai 1__________________
(5.55 Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Ci vediamo (2. del)
12.00	Variete: Hočeš zmagati?
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Mladinski variete: Big!
14.30	Otroški variete
15.00	Dok.: Nekoč je bila mala Rusija
16.00	Mladinski variete: Big!
16.45	Nabožna oddaja, vmes
(18.00)	kratke vesti
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.40	Aktualno: Borsavalori (vodi Paolo Frajese)
21.10	Aktualno: Papež vodi Križev pot (iz Rima)
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Da un Paese lon-tano (biog., It. 1981, r. Krzysztof Zanussi, i. Ce-zary Morawski), vmes
(24.00)	nočni dnevnik in vreme
24.00	Dnevnik in vreme
1.40	Rubrika opolnoči
2.10	Nočni spored
_ CANALE5 .________________
2.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Cingue del
guinto piano
9.00	Rubrika: II mondo del bebe (vodi A. Vianini)
9-35 Film: La bibbia (zgod., ZDA 1966, i. Michael Parks, 2. del)
U.50 Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fami-glia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La. ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Nanizanka: Lucky Luke - Le fidanzate di Lucky Luke (i. Terence Hill)
22.10	Variete: Occhio allo specchio
22.30	Variete: Gelosia (vodi Ombretta Golli)
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes
(24.00)	Dnevnik TG 5
1.45	Spored non stop
RAI2
7.00	Nanizanke in risanke
9.00	Dok.: Dove il si suona,
9.30	Avstralija
10.00	Film: Citta magica (kom., ZDA 1947, i. James Stevvart)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Aktualno: Tua - rubrika o lepoti
15.50	Aktualno: Il coraggio di vivere - 62 ore per la vita
17.25	Dnevnik TG 2
17.30	Rubrika o košarki
17.50	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.10	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Molitev Matere Tereze
20.30	Variete: Serata d onore (vodi Marisa Laurito)
23.00	Aktualno: RAI 2 za vas
23.55	Vesti, vreme, horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti
0.20 Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30 Una donna in vendita,
10.00	General Hospital
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.35	Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cris-tal, 17.20 Febbre d'amo-re, nato TG 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Primavera
20.30	Nadaljevanki: Manuela,
22.30	Dallas - Sottile vendetta
23.20	Aktualno: Ciak, 23.45 Parlamente in
0.45 Nanizanki: Spenser, 1.55 Lou Grant
2.45	Nočni spored
^ RAI 3	|
10.30	Šport: jahanje, 11.00 kolesarstvo, 11.30 EP v namiznem tenisu
12.00	Krožek ob 12.
12.05	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Tavolozza italia-na, 15.15 F. Mistral
15.45	Šport: SP v kanuju,
16.00	karate, 16.15 smučanje alpinizem, 16.30 SP v motokrosu, 16.40 sabljanje
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok.: Geo - Radžastan
18.45	Rubrika Derby
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob cinico TV, 20.10 Blob
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto?
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Il disprezzo ((dram., Fr. 1963, r. J.L. Goddard, i. B. Bardot)
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
3.15	Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
6.40	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - Il super interprete, 9.30 Chips - Un antifurto si-curo, 10.30 Magnum P.I. -Frammenti
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans, 15.00 Super-car - Salto nel passato,
16.00	Paradise - Cattive compagnie, 17.00 A-Team - Corpo a corpo,
18.00	MacGyver - Vincenti e piazzati
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi
Gerry Scotti)
20.30	Film: Mission (dram., VB 1986, r. Roland Joffe, i. Jeremy Irons, Robert De Niro)
23.10	Aktualno: proces oddaji Llstruttoria (vodi Giuli-ano Ferrara)
0.45 Odprti studio in šport
1.20	Nočni spored
T Žr TV Slovenija 1	|
10.00	Video strani
10.10	Spored za otroke: nanizanka Legende sveta,
10.30	Jelenček
11.00	Dok.: Znanost in resnica
12.00	Poročila
14.20	Video strani
14.30	Napovednik
14.35	Umetniški večer (pon.): Šalamun iz Babilona in dok. oddaja obisk v igralskem studiu
16.15	Gospodarska oddaja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nadi: Bertinijevi
21.15	Pogledi: Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem
22.15	Dnevnik, vreme, šport
22.40	Napovednik
22.45	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Anno Domini ter film Španski vrtnar (dram., VB 1956, r. Philip Lea-cock, i. Dirk Bogarde, John Whiteley)
1.35	Video strani
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose VVilker)
16.15	Film: La vita ricomincia (dram., It. 1945, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli, Fosco Giachetti)
18.00	Nad.: Veronica, il volto delFamore
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: Perseo l invincibi-le (pust., It. 1963, r. A. De Martino, i. R. Harrison)
22.00	Rubrika: Auto & Motori
22.30	Film: Catacombs - La prigione del diavolo (srh., 1986, i. Timothy VanPatten)
TMC___________________
8.30	Nanizanki: Batman, Ai confini dellArizona
10.00	TV film; Goldie e Joe vanno a hollywood (kom., ZDA 1981)
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Anatomia di un amante
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.45	Film: Il segno della Croce (zgod., ZDA 1932, r.
rHP| TV Koper
13.00	Nadaljevanki
14.00	Glas. oddaja: Juke box
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program
16.30	Film: Preteklost te obtožuje (krim., Šp. 1957)
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki
20.40	Koncert ob tristoletnici rojstva G. Tartinija
22.10	TV dnevnik
22.20	Aktualno: Globus
22.50	Film
f tf' Tv Slovenija 2
15.45	Sova, vmes nan. Razrednih nad. Anno Domini in Šingen
18.00	Regionalni programi in Slovenska kronika
18.40	Veliki petek pri evangeličanih
19.00	Jazz in blues
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.00	Koncert kameristov Sv. Cecilije iz Rima
21.00	Večerni gost
21.50	Sveta dežela v očeh slovenskega romarja
22.20	Dobrodošli
22.50	Videonoč
Cecil B. De Mille, i. Fre-deric March)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Jesus Christ Su-perstar (dram., ZDA 1973, r. Norman Jewison, i. Ted Neely, Carl Anderson)
22.30	Glasba: Ray Charles
23.40	Večerni dnevnik
24.00	Film: Nostos - Il ritorno (dram., It. 1989)
1.40	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Risanke
15.00	Vrtiljak
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: White Florence,
18.05	La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Dok.: Zgodovina ZDA
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Una donna a Vene-zia (i. Lea Massari, 4. del)
23.45	Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30- Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar; 7.30 Postne pesmi; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes kabaret Bonjour Tries-tesse; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert;
11.30	Roman: Oblomov; 11.50 Melodije;
12.00	Šaljivo - Resno; 12.20 Lahka glasba; 12.40 MePZ Lojze Bratuž; 12.50 Orkestri; 13.25 Črnske duhovne pesmi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 O poeziji 80. let; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: mezzosopranistka Marjana Lipovšek; 16.45 Postni govori; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.00	Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
B.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Vodeni program Modri val; 11.00 Hlad-no-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy;
12.30	Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tem^; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital; 18.30 Pudding time; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Včeraj sklenili prve okvirne dogovore na goriškem županstvu
Gorici oblikujeta skupno strategijo tudi glede železniških prevozov
Po seji občinskega sveta
Občinski odbor odobril obeležje puntarjem
Tolminski puntarji bodo naposled res prišli do spominskega obeležja na Travniku. Po ponedeljkovem pristanku goriškega občinskega sveta je v torek dal svoje privoljenje tudi občinski odbor, tako da so zdaj — vsaj z upravnega vidika — premagane vse ovire. Gre za dogodek, ki ga z veseljem pozdravljamo, saj bo postavitev napisa v štirih zgodovinskih jezikih teh krajev — italijanščini, slo-, venščini, furlanščini in nemščini — ne samo prispevek k okrepitvi goriške zgodovinske zavesti, ampak tudi k sožitju danes in jutri.
Kot je znano, so oblasti izdale dovoljenje za obeležje le s težavo. Minila so kar 4 leta, odkar je za to dala pobudo revija Soča-Isonzo. Sam občinski odbor je prižgal zeleno luč, šele potem ko se je že enkrat negativno izrekel. Vse to pa dogodku ne zmanjšuje pomena, saj gre za pomembno zmago nad predsodki, ki žal še vedno preveč zastrupljajo naše življenje.
Na goriškem županstvu sta se včeraj srečali predstavništvi iz Gorice in Nove Gorice, da bi skupno obravnavali vprašanje, kako okrepiti železniške prevoze na tem območju, upoštevajoč tudi nove možnosti, ki jih odpirajo spremenjene družbenopolitične razmere v Sloveniji in v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah. Italijansko delegacijo je vodil goriški občinski odbornik za gospodarski razvoj in urbanistiko Pier Raimondo Cappella, v njej pa so bili še predstavniki sindikatov Peric, Billa, Nativi, Saggese in Giglio, ravnatelj družbe za upravljanje avtoporta SDAG Podbersig, predstavniki špediterjev Bisesi in Pozzati, zastopnik trgovinske zbornice Grusovin in načelnik goriške železniške postaje Manzato. Slovensko stran pa so zastopali predsednik mešane komisije za zunanje zadeve Občine Nova Gorica Albert Bevčič, izdelovalca novega novogoriškega urbanistične-
ga načrta Krajger in Jurca ter načelnik železniškega okrožja Nova Gorica-Jesenice-Sežana Boris Šuligoj.
Kot beremo v tiskovnem poročilu goriške občinske uprave, so udeleženci srečanja govorili o političnih in tehničnih pobudah, ki bi lahko preprečile ošibitev goriškega vozlišča v krajevnem in mednarodnem železniškem omrežju. V daljši in poglobljeni razpravi so izluščili tri cilje, ki jih bodo skušali skupno uresničevati.
V kratkoročni perspektivi sta se goriška in novogoriška stran dogovorili, da bosta poskrbeli za okrepitev zvez med goriško in novogoriško železniško postajo. Že v teku tega meseca bosta zagotovili, da bo mogoče v obe smeri skupno povečati promet od sedanjih 9 tisoč na 10.400 ton dnevno, se pravi za približno 15 odstotkov.
Srednjeročno se bosta obe strani zavzeli za odprtje skupnega zveznega železniškega tira, ki naj
bi omogočil, da bi opravljali vse carinske preglede na območju av-toterminalov pri mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Dolgoročno naj bi vse to pripeljalo do uresničitve funkcionalne enote med goriško in novogoriško železniško postajo, recimo po vzoru Chiassa na itali-jansko-švicarski meji. Na tak način naj bi dosegli optimalno rešitev za pospeševanje železniškega prometa med Italijo in Slovenijo oziroma med širšima območjema zahodne in vzhodne Evrope.
Ob koncu včerajšnjega srečanja na goriškem županstvu so se še dogovorili, da bodo pogovore za okrepitev goriškega železniškega omrežja na obeh straneh meje nadaljevali na dveh ločenih mizah. Politične aspekte bodo poglobili predstavniki obeh občinskih in goriške pokrajinske uprave ter predstavniki gospodarskih zbornic, tehnične zadeve pa bodo poglobili predstavniki železnic in avtoterminalov.
Hvalevredna pobuda članov ribiškega društva Vipava
Na pobudo ribiškega društva Vipava iz Sovodenj je pred nedavnim stekla v tej občini hvalevredna akcija čiščenja bregov Vipave. Pri akciji, kateri je podelila svoje pokroviteljstvo domača občinska uprava, so poleg članov društva sodelovali tudi osnovnošolski otroci. V nekaj urah pridnega dela so nabrali poln tovornjak smeti. Seveda pa je pobuda imela tudi ali mogoče predvsem vzgojni pomen, saj je hotela biti poziv k skrbnejšemu odnosu do naravnega okolja.
Na sliki (foto Butkovič}: voditelji akcije čiščenja bregov Vipave pred tovornjakom polnim smeti.
Poleg teh bodo priredili še strokovni tečaj za zapornike
Goriška občina bo tudi letos odprla »socialna delovišča«
Goriško občinsko odborništvo za socialno skrbstvo bo tudi letos odprlo »socialna delovišča« za brezposelne. Občinska uprava je sprejela ta sklep na predlog pristojnega odbornika Colelle in predvsem upoštevajoč dobre rezultate, ki jih je ta pobuda imela v svoji lanski prvi izvedbi. V času od junija do septembra je občina začasno zaposlila 68 brezposelnih v težkih socialnih razmerah, od katerih je 29 bilo žensk. Zaposleni so za svoje delo prejemali 24 tisoč lir dnevno, občinska uprava pa je za pobudo skupno porabila 92 milijonov lir.
»Socialna delovišča« bodo letos delovala enako kot lani. Zainteresirani se morajo prijaviti na sedežih osnovne socialne službe (servi-zio sociale di base). To so lahko brezposelni v ekonomski stiski, tudi zaradi vzdrževanja drugih oseb, in ki se sploh nahajajo v težkih socialnih razmerah. Opravljali bodo izredna dela, se pravi ne takšnih, da bi nadomeščali redno zaposleno občinsko osebje. Plačo bodo prejemali vsak drugi teden,
seveda na osnovi dejansko opravljenih delovnih dni. Mogoče se bo zaposliti tudi za nekaj ur dnevno.
Pristavimo naj, da bo občinsko odborništvo za socialno skrbstvo letos tudi drugič priredilo tečaj za strokovno izpopolnjevanje zapornikov v goriški kaznilnici. Šlo bo za tečaj za mehanike, ki ga bo vodil zavod IRFOP in za katerega bo dežela prispevala 46,8 milijona lir. Tečajnikov bo 18, od katerih eden ni italijanski državljan.
Preglednik računov Sklada Coronini
Upravni svet Goriške hranilnice (CRG) je na predlog predsednika Antonia Tripanija imenoval dr. Ge-rarda Amiranteja za preglednika računov sklada »Palazzo Coronini Kronberg«. Dr. Amirante je namestnik direktorja državnega knjigovodstva v goriški pokrajini. Omenimo naj, da sam statut sklada »Palazzo Coronini Kronberg« določa, da preglednika računov imenuje upravni svet .CRG.
Zaradi junijske manifestacije v podporo Sloveniji
Pretor obsodil Fiorellija
Misovski tajnik na zatožni klopi
Na preturi se bo danes dopoldne nadaljeval še en "politični" proces zaradi dogodkov v obmejnem pasu vendar tokrat s povsem drugačnim predznakom od procesa, o katerem poročamo posebej. Na zatožni klopi bo 45-letni pokrajinski tajnik MSI Adriano Ri-tossa iz Štarancana. Ritossa je edini obtoženec zaradi prekrškov v zvezi s provokacijo, ki so jo mi-sovci z vsedržavnim tajnikom Pinij em na čelu izvedli 22. novembra 1989, ko so s krampom hoteli podreti "berlinski zidek" na meji pred novogoriško železniško postajo. Ritossa sicer takrat ni bil sam, vendar so se drugi misovski kolovodje lahko udobno izognili kazenskemu pregonu zaradi parlamentarne imunitete.
Tajnik goriške MSI mora odgovarjati zaradi nedovoljene manifestacije (kvestura je takrat dovolila le shod na Trgu Medaglie d'o-ro nekaj sto metrov proč od meje) in zaradi nedovoljenega prenosa krampa na javni prostor. Na prvi obravnavi je pretor Papaianni zaslišal policijskega funkcionarja Giovannija Pisanija, ki je potrdil sodelovanje obtoženca pri omenjeni provokaciji, danes pa se bo obravnava predvidoma nadaljevala z zasliševanji policistov, ki so sestavili zapisnik o takratnih dogodkih.
Renato Fiorelli in Mario Puiatti, občinska svetovalca Zelenih v Gorici oz. Pordenonu, sta bila včeraj na goriški preturi nepričakovano obsojena na mesec dni pripora in 200 tisoč lir globe kot organizatorja nedovoljenega sprevoda proti mejnemu prehodu pri Rdeči hiši po manifestaicji v podporo Sloveniji 30. junija lani na Travniku. Obsodba, ki jo je izrekel vicepre-tor Mulitsch in s tem skoraj v celoti sprejel zahteve javne tožilke Beltramejeve, je nepričakovana, ker je potek treh obravnav dajal slutiti, da bosta obtoženca povsem oproščena. Obramba je namreč
predložila celo vrsto prič, ki so potrdile ne le, da ni šlo za organizirano demonstracijo pač pa za spontan in povsem miren solidarnostni pohod proti Rdeči hiši, pač pa tudi, da obtoženca nista nikakor spodbujala ali vodila drugih udeležencev. Fiorelli že zaradi tega ne, ker se je drugim udeležencem pridružil naknadno, saj se je vrnil z nekajdnevnega bivanja v Ljubljani šele po začetku manifestacije, Puiatti pa se je na manifestacijo slovenskih in številnih drugih organizacij na Travniku pripeljal iz Pordenona in prav
in Puiattija
tako ni bil v stanju, da bi organiziral kak sprevod.
Vsega tega pa pretor ni upošteval. Dovolj mu je bilo, da sta obtoženca protestirala zaradi zadržanja policije, ki je po njunem mnenju neupravičeno, brez prefektovega odloka in kljub redno odprtemu mejnemu prehodu tistega dne prepovedala ljudem dostop do meje. Odvetnika Bevilacgua in Maniacco sta podčrtala neupravičenost posega policije, kot tudi protislovja v samih pričevanjih policistov. Maniacco pa je šel tudi dlje in označil proces kot izrazito "politični": policija je dostop do meje prepovedala ne zaradi neke nevarnosti, ki je očitno ni bilo, pač pa zaradi zadrege oblasti ob dejstvu, da so nameravali številni italijanski državljani izpričati solidarnost prebivalcem sosednje države, ki je takrat Italija uradno še ni priznavala. Politična pa je bila tudi izbira obtožencev med stotinami udeležencev: tistega sprevoda, če ga je sploh kdo organiziral, gotovo niso priredili Zeleni. S transparenti, je dejal odvetnik, so se ga udeležile druge predvsem slovenske skupine, ki pa jih ni nihče preganjal. Morda zato, ker bi to povzročilo velik hrup in škandal in bi razgalilo protizakonitost posega policije.
PAHOR CARLO Succ. SNC
OBVEŠČA, DA BO JUTRI OB 11. URI OTVORITEV
NOVEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA
KERAMIČNIH PLOŠČIC IN OPREME ZA KOPALNICE
V TRŽIČU-UL. 1. MAJ (CESTA ZA LETALIŠČE)
V	sezoni SSG še gostovanje Drame SNG z Goldonijem
Organizacijski odbor sezone SSG '91/92 sporoča, da bo naslednja abonmajska predstava v Gorici, v torek, 12. maja, v dvorani G. Verdi (Ul. Garibaldi 4) s pričetkom ob 20.30. Tokrat bo na vrsti delo Carla Goldonija "Počitniška trilogija". Komedije Predpočitniš-ka mrzlica, Počitniške zgodbice in Popočitniške preglavice govore o letoviščarjih in njihovih zagatah.
V	priredbi in režiji Maria Uršiča so duhovita in z občutkom stilizirana veseloigra, polna domislic, barvitosti in briljantnih igralskih stvaritev. S to predstavo bo gostovala Drama SNG iz Ljubljane.
V Štandrežu prerano umrl Milivoj Hoban
Vso štandreško skupnost je včeraj močno pretresla vest o prerani smrti 45-letnega Milivoja Hobana. Bil je zelo poznan, saj je upravljal jestvinsko trgovino Ideal Market v Ul. sv. Mihaela in je tudi zaradi tega imel vsakodnevne stike s številnimi domačini. Hoban si je v trenutku obupa vzel življenje včeraj ponoči. Našel ga je okrog 1.45 nočni čuvaj med obhodom v bližini restavracije Ai Maestri pod nadvozom s Tržaške ulice proti krožnemu vozlišču pri štandreš-kem mejnem prehodu. Bil je v avtu, v katerega je iz izpušne cevi napeljal dušeče pline. Skušali so mu pomagati, a je bilo žal prepozno in so zdravniki v bolnišnici lahko le ugotovili, da je mrtev.
Hoban, ki je nekoč pel v zboru Oton Župančič in bil aktiven pri športnem društvu Juventina, je po ločitvi od žene, s katero sta imela dve hčeri, živel sam. Nič ni dalo slutiti na tragični naklep, s katerim se je prerano poslovil od življenja. Državni pravdnik je včeraj že izdal dovoljenje za pokop. Pogreb bo predvidoma jutri.
Skok v prazno
Predsinoči si je 25-letni Ales-sandro Zoff iz Koprivnega skušal vzeti življenje s skokom skozi okno 3. nastropja palače zavarovalnice Generali na vogalu Korza Italia in Ul. Garibaldi. Preživel je, vendar se zaradi zlomov in drugih poškodb zdravi s strogo pridržano prognozo. Vzrok dejanja je menda v sporu z dekletom. Njegov padec proti dvorišču za poslopjem je delno ublažila sušilnica na balkonu 2. nadstropja.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev javlja urnik odhoda za izlet 20. t.m. v Kranjsko goro. 1. avtobus: ob 8. uri iz Podgore, nato Pevma, Oslavje (pri spomeniku), gost. Primožič, Travnik 2. avtobus: ob 8. uri iz Sovodenj, nato v Štandrežu.
kino
Gorica
VITTORIA 16.00-17.30-19.00-20.30-22.00 »Biancaneve e i 7 nani«. Risani film W. Disneya.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Hook capitan uncino«. D. Hofmann in J. Roberts.
VERDI 17.30-22.00 »II silenzio degli inno-centi«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Scacco mortale«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Oskar je kriv za vse«, 20.00 »Na tuj račun«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Divji v srcu«, 22.00 »Mundial 90«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 410341.
Ob izgubi Milivoja Hobana izreka družini in svojcem globoko sožalj6 društvo Naš prapor.
SKGZ je prejšnjo soboto priredila v Dijaškem domu v Trstu posvet o kulturi. Ker gre za občutljivo vprašanje, ki neposredno zadeva vso manjšino, bomo glavne prispevke k razpravi objavili v celoti ali v daljšem izvlečku. Gre namreč za vprašanja, o katerih je vredno, da razmišlja širši krog ljudi. Danes začenjamo z uvodnim referatom predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Aceta Mermolje
TP\ ričel bi s tremi premisami, ki po L/ mojem dajejo vsej stvari glob-JL lji smisel. Pričel bi z ugotovitvijo, da je bila v zgodovini slovenskega naroda kultura (v širšem in tudi v ožjem pomenu besede, to je kot umetnost, humanistične vede in tudi kot znanost) najproduktivnejša delavnica našega samozavedanja in zavesti, naših snovanj in sprememb. Pri tem je imela posebno mesto prav literatura kot pisana beseda, znak, ki se je zapisal že v Brižinskih spomenikih. Ugotovitev ni prav nič originalna, vendar jo je treba večkrat obnoviti, saj tolikokrat izrečena misel, da se je slovenski narod utemeljeval v kulturi, ni zgolj romantična prispodoba, ki nima več veljave. Romantična je misel, da je posledica tega svojevrsten slovenski značaj, ki naj bi bil nagnjen predvsem k duhovnosti, od koder črpa svojo moč. To misel je brisal že Prešeren, ki je v svojem skepticizmu zapazil med Slovenci marsikatero nelepo, če že ne kar krvoločno značajno potezo. Kultura je imela svojo prominentno vlogo zato, ker kot narod očitno nismo zmogli klasičnih sredstev uveljavljanja moči, kot so gospodarska moč, vojska, politični vpliv, itd. Naš kulturni razvoj pa nas je vendarle ubranil pred tujo dominacijo in nam po svoje pomagal prelisičiti svet moči, skratka, s svoje strani se je izkazal kot enakovredna moč v nasprotju z drugimi sredstvi uveljavljanja in dominacije. Zanimivo je, da sta naša kulturna ustvarjalnost in dojemljivost segali na evropsko raven (Trubar, Prešeren in potem še mnogi drugi) tudi takrat, ko je bilo naše vsesplošno narodovo življenje pod to ravnjo. To nam je potem omogočilo razvoj v drugih človekovih panogah (oprostite nerodnosti besede), ki so narodotvorne in skok dalje državotvorne. Sedanji slovenski izziv za Evropo zato nikakor ne more uspeti brez in mimo kulture, saj sta prav naša zavest in naše znanje predpogoja, da ne bomo v novih integracijskih procesih postali zgolj orodje lakomnosti tradicionalno močnih narodov, držav in naddržavnih sistemov.
T™X ruga premisa je, da je za Slo-1 vence, ki živimo izven meja J—<* matične države, kulturna in jezikovna identiteta predpostavka, da smo. To ne jemlje drugim dejavnostim pomena, konkretno pa ne vidim trajnejših in jasnejših označevalcev naše biti, kot sta jezik in kultura. Seveda ni življenje samo to, zanj je potrebno veliko drugih stvari: od intimnih do družbenih. Ni mogoče na primer zanikati pomena gospodarstva uh politike, saj bi se brez njiju obubožala tudi kultura. Vendar sta v stvarnosti, kjer živimo, to je v italijanski državi, prav jezik in kultura najobsežnejša znaka pripadnosti, saj drugače ne more biti. V tem smislu Je bistveno, da imamo in širimo organiziran kulturni in šolski sistem, ki nam omogočata ohranjevanje in utrjevanje obeh stvarnosti in to ne glede na očitne posebnosti, ki nastajajo v narodnostno mešanem okolju. Kul-j-ura pa ima svoj bistveni pomen tudi *°t komunikacijska možnost med dvema skupnostima. Torej ne gre samo za našo kulturo, ampak tudi za kulturo večine, saj je jasno, da je usoda malih narodov in manjšin odvisna °d odnosa, ki ga imajo do njih veliki narodi in velike države. Moderna evropska misel je dejansko težila k unifikaciji in objektivni sintezi subjek-uvnih stvarnosti, kar doseže vrhunec Pri Heglu in tudi Marxu, pa tudi v |deji enonacionalnih držav in drugje. uanašnji svet izstopa iz takšnih objektivnih sintez in uveljavlja subjek-lvnost, to je konkretno bivajoče Pred abstraktno in poenoteno bitjo.
tem procesu nastaja novi humani-Zem, ki vidi v množenju subjektov 'uenoto, ki se udejanja v medsebojni komunikaciji, to je v kulturi sožitja m aktivnega sodelovanja med različ-mti. Slepi bi bili, ko ne bi videli, da Pad temi procesi še vedno lebdi kul-Ura dominacije, ki skuša uveljavljati °ljo enega nad drugimi. Celo več, tivropo preveva strah pred množe-
Sedanji slovenski izziv za Evropo nikakor ne more uspeti brez in mimo kulture, saj sta prav zavest in znanje predpogoja, da Slovenci ne bodo v novih integracijskih procesih postali zgolj orodje lakomnosti tradicionalno močnih narodov, držav in naddržavnih sistemov
Slovensko kulturno gospodarska 7yezn
Trst, 12.4.1992
Kulturo je treba najprej omogočiti
njem narodnih, rasnih, kulturnih in drugih subjektov. Od tod tudi novi vetrovi desnice, ki nikoli ne pozabijo na Trst, kot je razvidno iz zadnjih volitev. Pozor torej na spopad dveh tendenc, ki je v svoji osnovi kulturen, a hkrati političen in gospodarski. Seveda ni potrebno posebej razlagati, za katero tendenco bomo navijali.
I I Iretja premisa se dogaja v tem kontekstu in izhaja iz osnov-JL ne ugotovitve, da kot manjšina ne moremo le opazovati sprememb, ali pa se jim preprosto prilagajati. Imeti moramo svojo lastno voljo in moč, čeprav sami ne bomo usmerjali tendenc po lastni želji. Kultura je determinantna pri ustvarjanju te volje in te moči, tu pa ne smemo biti preskromni. Na kulturnem področju smo dosegli in dosegamo vrsto rezultatov. Po starem bi rekli, da smo lahko nanje ponosni, menim da tudi po novem, čeprav ne ljubimo retorike in čeprav je omalo-važevalni duh verjetno delček slovenskega značaja. Kulture pa si le ne moremo zamišljati kot sprotnega ali celo volunterskega nastajanja stvari, ampak moramo kot skupnost razmišljati o njej kot na sistem, ki je potreben organizacije. Misliti moramo torej na kulturno politiko, s katero se v konkretni obliki izraža odnos skupnosti do svoje lastne kulturne proizvodnje, če lahko uporabimo ta zelo materialni izraz. Konkreten, torej ne mistično-duhoven, odnos skupnosti do kulture, se v bistvu izraža v dajanju ali ne dajanju možnosti za kulturo, preprosteje v kulturni politiki. Izbire so seveda pogojene od kulture v širšem smislu besede, saj ni nobena kulturna politika nevtralna in zato je tudi odsotnost kulturne politike pomembna kot vse ostale kulturne politike, le da je najbolj negativna. Slovenci v Italiji lahko uveljavljamo določeno kulturno politiko v trikotniku, kjer smo mi, država Slovenija in seveda Italija z vsemi njenimi inštitucijami. Vse tri stvarnosti so povezane in nobena ni brez posledic. Zato, da bo shema jasnejša, bom pričel pri sedanji Sloveniji. Tu me zelo mika eks-kurz v preteklost, saj sedanjosti ne morem pojmovati brez preteklosti, vendar vem, da bi s tem zlorabljal svoj položaj in vaš čas. Zato moram naravnost k današnji stvarnosti.
"C T državi Sloveniji so se po pr-\ / vih demokratičnih volitvah V dejansko razvili različni odnosi do kulturne stvarnosti in njenih potreb. Seveda so ti odnosi sad idejnih in političnih izbir, gospodarske krize in seveda interesov v samih kulturnih krogih. Ob zaključku poglavja bomo videli, kako ta dejstva vplivajo tudi na naš prostor. Nova slovenska vlada, ki se je utemeljevala v Demosu, je na čelu ministrstva za kulturo in šolstvo, pa tudi za za-
mejce po svetu, postavila demokr-ščansko usmerjene ministre. Nastal je kulturni koncept, ki nikakor ni bil brez jasnih ideoloških predznakov. Iz samih ministrovih izjav, pa tudi iz kritik, ki so letele na njegov račun, lahko dokaj jasno razberemo, da se je osnovna poteza kulturne politike izkazovala v odnosu do preteklosti. V tem smislu je bilo treba postaviti na prvo mesto drugačnost novega trenutka. To je po svoje razumljivo, čeprav se je novo srečevalo z dejstvom, da je zadnje socialistično obdobje označeval dokaj liberalen odnos do kulture in tudi do šolskega vprašanja. Novo se je zato izkazovalo v popravljanju preteklih krivic, v težnji po uveljavljanju nekih klasičnih vrednot in seveda krščanskih vrednot (na primer razprava o verouku v šolah, itd.). Glede zamejcev je obveljala teza o razbijanju takoimenova-nih monopolov in seveda večja skrb za Slovence po svetu. Kulturna politika je tako dobila svojo idejno in celo ideološko tezo, nad njo pa je bdela in bdi sekira gospodarske krize, _ ki je zaostrila izbire in polemike.
Že pred volitvami so Slovenci veliko razpravljali o tržnosti slovenske kulture, čeprav je debata mnogokrat presegla meje stvarnosti. Dejstvo je namreč, da je fizična konzistenca slovenskega naroda tako majhna, da je malokatera- kulturna stvarnost samozadostna in tržna. Tudi v bogatem svetu obstaja vrsta sistemov za finansiranje kulture, čeprav sta, na primer v Italiji, prisotna tako tržna kot subvencionirana kultura. Dejansko pa se je zaradi hude gospodarske krize uveljavila med strankami tranzver-zalna misel, daje v hudih časih treba dati prednost investicijam za gospodarstvo in druge državotvorne dejavnosti. Konkretno se je težnja pokazala pri subvencijah, v davčnih predpisih, itd.
Več kulturnih delavcev in tudi politikov pa opozarja na nevarnosti takšnega prednostnega sistema. Sam član predsedstva dr. Matjaž Kmecl je objavil zanimivo tezo, da je takšno gledanje na splošni družbeni razvoj dejansko vezano na teorijo o stavbi in nadstavbi. Kultura kot odsev gospodarskih razmer lahko torej počaka, da se gospodarstvo uredi. Dejansko je poznomoderni čas dokazal, da so kultura, znanost in gospodarstvo soodvisni element. Razkoraka med Severom in Jugom ne merimo samo z dohodki in proizvodnjo, ampak tudi z monopolom znanja, ki ga ima razviti svet. V tem smislu se med mnogimi v Sloveniji utrjuje prepričanje, da mlada država ne more biti voz brez enega kolesa. Po drugi strani pa se uveljavlja teza, da ni naloga države v tem, da idejno usmerja kulturo, ampak da jo omogoča in pospešuje rast najvrednejšega, neglede na tendence. Po razkolu Demosa so to tezo sprejele tudi nekatere stranke (na primer DS), ki so v prvi fazi molčale ob vožnji kulturnega ministrstva.
lede Italije nas v tem trenut-I — ku zanima predvsem odnos, ki ga je imela država s svojimi ustanovami do naše kulture. V njeni strategiji brez dvoma zapazimo kulturo dominacije in sinteze, ki briše različne subjekte. Slovenska šola je nastala v posebnih zgodovinskih okoliščinah. Isto velja za nekatere druge ustanove, vrsta subvencij pa je prav tako sad širših oportunosti in ne prepričanja, da so manjšine bogastvo.
V tem smislu je bil Trst najprej zavora in ne glasnik novih in pozitivnejših tendenc, izidi zadnjih volitev pa kažejo, da se je tržaški protislovenski zid okrepil in ne omehčal, kot smo morda pred časom pričakovali. Sam zakon za obmejna območja je dokaz skrajne politične previdnosti do slovenskega vprašanja. Zakon za slovensko kulturo je na primer rešil nekatere naše ustanove pred finančnim zlomom. Opozoriti pa moramo, da je terminsko jasno začrtan in da bo moral zato parlament ponovno razpravljati o njegovi finančni postavki. Po drugi strani pa je deželna vlada pazila, da je posebni državni zakon udejanjila tako, da ga je prepletla z obstoječimi deželnimi normativi, vanj pa zlila tudi tiste vsote, ki jih je itak že dajala, ali pa so jih dajale pokrajinske uprave (čeprav to ne velja za vse člene). Dejansko je deželna vlada ohranila nadzor nad zakonom in ga bo verjetno tudi v bodočnosti. Ista previdnost velja za druge postavke o manjšini, čeprav je bolje, da so, kot da niso. Kljub temu pa manjšina s težavo igra vlogo subjekta, saj razpolaga le z nekaterimi vzvodi.
Ob teh dejstvih je torej bistveno, kako se obnašamo mi kot skupnost in seveda kot organizacija, ki ima v naši stvarnosti svojo težo.
T^roces takoimenovanega razbija-\J nja monopolov in hkratna po--L litična pogojevalna moč državnih ustanov sta nas postavila pred nelahko preizkušnjo. Temu moramo dodati še splošno finančno krizo, ki je zajela vsa naša področja in s tem še zaostrila razmere. V tem kontekstu sta postali jasni dve tendenci: reševanje ustanov pred polomom in hkrati delitev politične moči. To je verjetno logika današnjega sveta, treba pa je opozoriti na očitno nevarnost, da bi se pogojevalna kulturna politika sprevrgla v preprosto lastninjenje kulture, neglede na realne potrebe, možnosti in ponudbe. Skratka, preprosta politična delitev na pol ali na odstotke ni zdravilo za našo kulturno stvarnost. Misel, da si je treba kulturo lastiti, je treba spreobrniti v prepričanje, da je treba kulturo najprej omogočiti. Prostor politike pa ne more biti vseobsegajoč. Če želimo tudi v težkih časih ohraniti svoje kulturno jedro, moramo omejiti prostor politike in izpostaviti predvsem delo
ljudi in ustanov. Politični in kulturnopolitični forumi naj v prvi vrsti skrbijo, da se kulturnim in znanstvenim prizadevanjem omogočita obstoj in razvoj. Kulturni delavci ne prenašajo občutka, da so sredstvo ali lastnina nekih drugih interesov. Če je potrebna tudi politična razmestitev funkcij, je toliko bolj pomemben vsebinski aspekt, vsebin pa ne moremo doseči brez prispevka ljudi, ki kulturno ustvarjajo in oblikujejo. Finančne krize silijo večkrat v boleča omejevanja, vendar tudi tega ni pametno delati brez vsebinske razprave, saj ni vseeno, če odsečemo zeleno ali suho vejo. V bistvu gre za to, da nas splošen položaj sili v politična in drugačna odgovarjanja ter tudi v delitve. Ne smemo pa pasti v past (oprostite besedni igri), da se z užitkom lotimo tega posla in pozabimo, da je prevelika politična invadenca bolezen tako za kulturo kot za gospodarstvo in druge panoge. Tega nas dobro uči prav italijanski primer. Omogočajmo torej in ne požirajmo, kar ostaja. Dajajmo prednost vsebinam in ne političnim formulam. Vabimo kulturne delavce k tvornemu sodelovanju in ne izključujmo jih od odločitev. Omenjene smernice so močnejše orožje in argument kot abstraktne politične formule, ki se vedno in zmeraj obrnejo proti nam samim. Bodimo odkriti, kdor želi, da se naša skupnost zamaje, igra prav na karto delitve in političnih apetitov, saj ve, da iz tega ne nastane kulturna politika, ampak kaos.
T jT akšno vlogo, naj ima pri tem SKGZ? V prvi vrsti mora is--L X. kati izoblikovan odnos do kulture. Osebno seveda predlagam, da v skupnosti zagovarja odnos do kulture, ki sem ga omenil. Seveda to ne gre brez jasne in odkrite razprave znotraj njenih organov. Jasno je, da če neko metodo zagovarjamo navzven, jo moramo uresničevati navznoter. Če torej želimo kulturo omogočati, če želimo dajati prednost vsebinskim vprašanjem in ne formulam, moramo zelo jasno oblikovati prostor za razmišljanje in razprave. Naglasiti moramo pomen pozornosti in partecipacije in oblikovati ob odprtih vprašanjih konsenz. To ni le lepa misel, saj nam konsenz daje večjo moč pri uveljavljanju stališč. Ne vidim niti, kako bi lahko brez konsenza in brez prisotnosti kulturnih delavcev neka organizacija izoblikovala vsebinske predloge. Najbolj se torej bojim dizafekcije. Tudi mi kot politična stvarnost ne moremo o kulturi odločati brez tistih, ki kulturo ustvarjajo. Za to imenovani organizmi morajo torej imeti in izpolnjevati svoje statutarne funkcije. To ne pomeni krčenja avtonomije, nasprotno, to daje večjo legitimnost pri upravljanju stvarnosti, kjer smo prisotni. Konec koncev se tudi v kuluturni sferi pretakajo različni interesi, ki se morajo soočati in iskati skupne imenovalce, SKGZ naj bo tudi konkreten prostor tega iskanja, drugače se bo vse razpršilo. Seveda je bistvo vsakega razgovora in vsake seje stvarna možnost odločanja, razprave pa naj bi se zaključile z izvedljivimi sklepi. SKGZ si torej zamišljam kot prostor politične, kulturne, gospodarske in drugačne razprave, ki izbira liberalne in laične odgovore na zastavljena vprašanja in ki kot civilna družba dobro ve, do kod lahko seže prostor politike in njenih interesov in kje se mora oglasiti civilna družba z vso težo, ki jo ima v vsakdanjem in konkretnem življenju.
Za zaključek še kratko misel o odnosih med gospodarstvom in kulturo. Načelno veljajo tudi pri nas teze, ki smo jih omenili pri analizi slovenske situacije. Gospodarstvo je del splošne družbene stvarnosti, odnosi med gospodarstvom in kulturo pa so jasen pokazatelj zrelosti ali pa nezrelosti enega in drugega. Glede odnosov v SKGZ bi izrekel le preposto misel. Če ima smisel, da se pod skupno streho srečujejo različne dejavnosti in tudi interesi, potem je nujno, da ne prihaja do prevarikacij ali pa do oddaljevanj in izolacij. Različne stvarnosti: od politične in do športne, od gospodarske do kulturne se v življenju prepletajo. Organizacija, ki združuje pod svojo streho to prepletanje, skrbi pač,da izpolstavlja skupne trenutke in interese in jih uveljavlja. Če hodi vsak po svoje, je skupna streha odveč. To ni ocena, ampak logično sklepanje. To je zdrava kmečka pamet, kar seveda ne pomeni navijanje za oddaljenosti.
ACE MERMOLJA
Košarka: presenetljiv razplet na finalu štirih v Istanbulu
Prepovedali so mu igrati v dobrodelne namene
Partizan evropski prvak
Maradona proti FIFA
PARTIZAN - JOVENTUT	71:70
(40:34)
PARTIZAN: Djordjevič 23, Danilo-vič 25, Lončar 2, Stevanovič 6, Rebrača, Šilobad 4, Koprivica 4, Dragutino-vič 2, Nakič 5.
JOVENTUT: Ruf, R. Jofresa 8, T. Jofresa 18, Villacampa 13, Pardo, Thompson 5, Pressley 20, Morales 6.
SODNIK: Leemann (Švi.) in Virov-nik (Izr.)
PM: Partizan 13:15, Joventut 16:25; PON: Danilovič (39); TRI TOČKE: Partizan 8:17 (Djordjevič 5:7, Danilovič 2:4, Dragutinovič 0:2, Nakič 1:4), Joventut 6:11 (R. Jofresa 2:2, T. Jofresa 2:3, Villacampa 1:2, Pressley 1:4). GLEDALCEV: 9.000.
ISTANBUL — Jugoslavije ni več, a jugoslovanska košarkarska šola ostaja neokrnjena, bi lahko rekli po sinočnji presenetljivi zmagi beograjskega Partizana v finalu evropskega prvenstva. Še več: v Evropi je ta šola pravzaprav brez enakovredne konkurence. Kaj bi še bilo, če ne bi bilo vojne in ekonomske krize in če najboljši igralci (Divac, Paspalj, Radja, Kukoč, Zdovc, itd.) v iskanju boljšega zaslužka ne bi zapuščali matičnih klubov. A sposobnost naglega obnavljanja periodično zdesetkanih vrst je kvaliteta, ki si je ta čas noben klub v preostalih evropskih državah ne more privoščiti. Pa še nekaj odlikuje moštva z območja nekdanje Jugoslavije. To je njihova sposobnost prilagajanja. Včasih je bila v ospredju nadarjenost igralcev, njihova hitrost in domiselnost, zdaj je v ospredju tudi igra. Partizan je v tem pogledu najbolj zgovoren primer: v napadu igra preračunljivo, v obrambi pa divje agresivno. Drugače bi ekipa z
dvema samima izkušenima in kakovostnima igralcema, Djordjevičem in Danilovičem, sploh ne mogla doseči to, kar je dosegla.
Sinočnja zmaga Partizanovih igralcev je povsem zaslužena. Beograjčani so bili največji del tekme v vodstvu, čeprav niso veljali za favorite. V drugem polčasu so si nabrali tudi deset točk prednosti (53:43), a po 4. osebni napaki Daniloviča, ki je moral na klop, se je zataknilo. Španci so v 33' povedli s Pressleyem (61:60). Odtlej je bilo izenačeno, a v finišu je le malo manjkalo, da bi Partizan izgubil. Deset sekund pred koncem je namreč odlični Thamas Jofresa povedel Joventut v vodstvo s 70:68, vendar pa je Beograjčane 3" pred sireno s trojko rešil hladnokrvni Djordjevič.
FINALE ZA 3. MESTO
PHILIPS - ESTUDIANTES 99:81
(57:41)
PHILIPS: Albert 2, Blasi 6, Pittis 10, Ambrassa 5, Rogers 20, Dawkins 18, Riva 18, Pessina 7, Montecchi 11, Baldi 2.
ESTUDIANTES: Martinez 3, Aisa 3, Orenga 4, Aguilar 2, Winslow 21, Re-yes 13, Herreros 16, Pinone 6, Azofra 11, Rodriguez 2.
SODNIKA: Rigaš (Gr.) in Zych (Pol.); PM: Philips 20:23, Estudiantes 11:22; PON: Orenga (27); TRI TOČKE: Philips 11:24 (Blasi 1:3, Pittis 2:3, Ambrassa 1:2, Rogers 3:6, Riva 3:6, Montecchi 1:4), Estudiantes 4:14 (Martinez 1:3, Aisa 1:3, Winslow 0:1, Herreros 1:4, Pinone 0:1, Azofra 1:2); GLEDALCEV: 8.000.
Kljub temu, da srečanje za 3. mesto nima nobenega pravega pomena, sta
se ekipi trudili, igra pa je bila hitra in dopadljiva. Španci so zanemarili obrambo, Milančani so bili pod svojim košem bolj zagrizeni, zato pa so tudi stalno vodili (32:20 v 10', 57:41 ob polčasu, 86:71 v 35'), čeprav je trener D -Antoni zvrstil na igrišče vse svoje igralce. Znova se je pokazalo, da je Philips sposoben igrati vrhunsko, če ne igra pod pritiskom, vendar pa je to po torkovem polomu proti Partizanu za Milančane bolj skromna uteha.
Play out: vrsta presenetljivih izidov
BOLOGNA — V 4. kolu italijanskega košarkarskega play outa je prišlo do nekaj res presenetljivih rezultatov. Še posebej velja to za tekmo v Veroni, kjer je Glaxo gladko izgubil s Kleene-xom iz Pistoie in mu zdaj resno grozi izpad iz A-l lige.
Rumena skupina
IZIDI 4. KOLA: Trapani - Banco Sas-sari 76:64 (32:23); Glaxo Verona - Klee-nex Pistoia 87:100 (39:52); Depi Neapelj
-	Turboair Fabriano 82:81 (44:40).
LESTVICA: Turboair in Depi 6, Kle-enex, Glaxo in Trapani 2, Banco 0.
PRIHODNJE KOLO (18.4): Turboair
-	Trapani, Kleenex - Depi, Banco -Glaxo.
Zelena skupina
IZIDI 4. KOLA: Billy Desio - Scaini Benetke 72:78 (41:36); Ranger Varese -Fernet Branca Pavia 82:88 (33:53); Bre-eze Milan - Marr Rimini 85:97 (38:40).
LESTVICA: Marr 8, Fernet Branca, Ranger in Scaini 4, Billy in Breeze 2.
PRIHODNJE KOLO (18.4): Marr -Billy, Fernet - Breeze, Scaini - Ranger.
BUENOS AIRES — Pri FIFA so Ma-radoni prepovedali, da bi igral na srečanju, katerega izkupiček je bil namenjen v dobrodelne namene. Sprva je kazalo, da ne bo igral, ker bi s tem spravil v težave vse ostale soigralce. FIFA je namreč argentinski zvezi sporočila, da bo kaznovala vse tiste, ki bi nastopili skupaj z Maradono. Uro pred srečanjem pa so ostali zaprosili Maradono, naj se jim pridruži. To je tudi storil, obenem pa ni štedil s težkimi besedami na račun predsednika FIFA Havelangeja in samega predsednika argentinske nogometne zveze Gron-dona. Slednji mu ostal dolžan, skušal pa je tudi prepričati ostale nogometaše, najboljše, kar jih Argentina premore, naj tekme ne odigrajo. Vse pa je bilo zaman.
Sklicani azzurri under 21
RIM — Za povratno polfinalno srečanje evropskega nogometnega prvenstva med Italijo in Dansko, ki bo v sredo ob 20.30 v Perugii, je italijanski trener Maldini sklical 19 igralcev. To so: Albertini (Milan), Antonioli (Milan), D. Baggio (Inter), Bertarelli (Ancona), Bonomi (Cremonese), Buso (Sampdoria), Corini (Juventus), Malus-ci (Fiorentina), Marcolin (Cremonese), Matrecano (Foggia), Muzzi (Roma), Negro (Bologna), Alessandro Orlando (Sampdoria), Massimo Orlando (Fiorentina), Peruzzi (Juventus), Rossini (Udinese), Sordo (Torino), Verga (La-zio) in Villa (Cagliari).
Maldini je imel nekaj težav, saj je UEFA za eno kolo začasno suspendirala Luzardija. Dokončen sklep glede Luzardija, ki je bil diskvalificiran v
Aalborgu, bo znan 28. aprila. Poleg tega zaradi dveh opominov ne more igrati Favalli, medtem ko mora Melli presedeti še zadnje od treh kol diskvalifikacije, ki si jo je prislužil po četrtfinalni tekmi na Češkoslovaškem.
To pa še ni vse. Sam Maldini ne bo mogel na klop, saj ga je UEFA diskvalificirala za eno tekmo, in sicer zaradi »nekorektnega vedenja« na srečanju v Aalborgu.
Matthaeus poškodovan
MILAN — Med nedeljsko nogometno tekmo Inter - Parma si je igralec Interja Matthaeus poškodoval liga-mente na desnem kolenu. Interjev. zdravnik Arturo Guarino je izjavil, da še ne more povedati, kako resna je poškodba. Matthaeusa bodo še nekrat pregledali danes.
Opravili žreb za polfinale italijanskega pokala
MILAN — Včeraj so opravili žreb za določitev vrstnega reda finalnih srečanj za italijanski nogometni pokal (za prvo in povratno tekmo). Žreb je takole določil: 7. maja Juventus - zmagovalec Parma-Sampdoria; 14. maja zmagovalec Parma-Sampdoria - Juventus.
Asprilia pri Parmi
PARMA — Kolumbijski napadalec Faustino Asprilia je s Parmo podpisal triletno pogodbo. Že včeraj je opravil zdravniške preglede, danes pa bo tudi uradna predstavitev. Pravijo, da je Parma zanj odštela nekaj manj kot 6 milijard lir.
A ti dirki po Kalabriji
Etapa in dirka Saligariju (It.)
S. STEFANO — Italijan Marco Sali-gari, član društva Ariostea, je zmagovalec etapne kolesarske dirke po Kalabriji. Zmagal je v zadnji etapi (na cilju je odpravil skupino sedmih ubežnikov), z odbitki pa je na skupnem vrstnem redu za 1" prehitel Coppolilla.
Za Saligarija je to četrti uspeh med profesionalci.
Rusi diktirali tempo zmagal pa Američan
ALME' — Sedma etapa (126 km) mednarodne tedenske dirke po pokrajini Bergama je bia popolnoma v rokah ruskih kolesarjev, a nazadnje jih je v Sprintu ugnal lanski zmagovalec dirke Američan Armstrong. Vremenske razmere so bile res nevzdržne, saj je pritiskal mraz, povrhu je še deževalo. V zadnjem kilometru je Armstrong skupaj s Čerkasovom pustil za sabo še dva Rusa in Italijana Bellija.
Na skupnem vrstnem redu vodi Rus Tonkov, a Italijan Belli je 3. z 1'49" zaostanka.
Lejarreti gre na bolje
GALDACANO — Španski kolesar Marino Lejarreta (35 let) bo še lahko dirkal. Po padcu na nedeljski spomladanski Veliki nagradi si je nalomil hrbtno vretence, a poškodba le ni usodna. Vsekakor bo moral počivati najmanj štiri mesece.
Jadranova odprava prispela v Prago
Iz kraja Mlada Boleslav pri Pragi smo sinoči prejeli vest, da je odprava mladih Jadranovih košarkarjev, ki je včeraj zjutraj zapustila Trst, srečno prispela na gostovanje v ČSFR, že danes pa bodo na sporedu prva srečanja.
Na evropski nogometni sceni moštva s Polotoka spet najuspešnejša
Italijanski klubi potrjujejo svojo vrednost
Češkoslovaškega napadalca Genoe Skhuravija je branilec Ajaxa Blind (levo) čestokrat zaustavil	(Telefoto AP)
Tudi letošnji rezultati potrjujejo, da italijanski nogomet gospodari v Evropi. Dve moštvi, Sampdoria in Torino, sta se uvrstili v finale pokala prvakov oz. pokala UEFA, Genoa je prišla do polfinala, ob tem pa ne gre pozabiti, da najboljši moštvi v državnem prvenstvu, Milan in Juventus, letos nista nastopali na evropski sceni.
»V zadnjih 36 mesecih ni nobena italijanska ekipa dosegla toliko uspehov kot mi«, je včeraj izjavil trener Sampdorie Boškov, ki ga je, kajpak, zamikala primerjava z mnogo bolj re-nomiranim Milanom. Pot Genoveža-nov v sam evropski vrh se je pričela pred tremi sezonami, ko je moštvo v zdesetkani postavi izgubilo v finalu pokala pokalnih zmagovalcev proti Barceloni. In prav z Barcelono se bo Sampdoria v finalu pokala prvakov pomerila 20. maja letos na mitičnem londonskem stadionu v Wembleyu. V času med obema srečanjema pa so Vi-alli in tovariši osvojili še en pokal pokalnih zmagovalcev in državni naslov.
»Ko napada, je Barcelona izredno močan nasprotnik«, trdi Boškov, »a če ga potisneš v obrambo, zlahka zabrede v težave. Hvala bogu nimamo diskvalificiranih igralcev, in če ne bomo imeli smole, niti poškodovanih.«
Manj optimist je Mancini, ko pravi, da je Barcelona favorit, ker predvaja bolj organizirano igro, dodaja pa, da se s soigralci zaveda, da je to enkratna priložnost, zaradi čpsar bodo dali vse od sebe.
Pravcata evforija je zajela tudi tabor Torina, kjer so z izločitvijo slovitega Real Madrida dosegli »zgodovinski« uspeh, še posebej, če pomislimo, da je Torino še pred dvema sezonama igral v B ligi. Nekoliko jih zaboli, ko jim očitajo, da so se v pokalu UEFA doslej pomerili s šibkimi nasprotniki in da
tudi Real Madrid ni več tako močen, kot včasih.
»Mnogi pozabljajo, da je Real prvi na lestvici v španskem prvenstvu in pred Barcelono, ki bo nastopila v finalu pokala prvakov«, pravi trener Tu-rinčanov Mondonico. Kaj se skriva za Torinovimi uspehi? »Našo ekipo sestavljajo ultrasi«, pravi Mondonico, »to so igralci z izrednim temperamentom in veliko mero požrtvovalnosti«. Nič čudnega torej, če po povratni tekmi z Realom v ospredju pozornosti niso bili zvezdniki Scifo, Lentini in Martin Vasguez, temveč »delavci« Annoni, Venturin in Fusi, ki so s svojimi tekaškimi sposobnostmi zasenčili nadute Špance.
»Doma so pravili, da zapuščam Real za slabše moštvo«, je dejal Španec Torina Martin Vasguez, »zato me ta uspeh še toliko bolj razveseljuje.«
Po mnenju trenerja Genoe Bagnolija ima v finalu pokala UEFA Torino več možnosti od Ajaxa (prva tekma bo 29. aprila v Turinu, a povratna bo 13. maja v Amsterdamu), ker razpolaga z igralci, ki po karakteristikah Nizozemcem ne ustrezajo. »Žal mi je zaradi izločitve, »je dejal Bagnoli, »posebno zato, ker je vezana na tri nesrečne zadetke. V Genovi je Ajax dosegel gol v 1. in 90. minuti, včeraj (v sredo, op. ur.) pa v 1. minuti drugega polčasa, s tem pa je spodkopal vso našo strategijo.«
Vsekakor je obračun Genoe v pokalu UEFA več kot zadovoljiv, saj si na začetku nikomur še sanjalo ni, da se bo Genoa lahko dokopal do polfinala.
Pa še to: italijanski nogomet bo prisoten tudi v finalu pokala pokalnih zmagovalcev (6. maja v Lizboni) med Monacom in VVerderjem iz Bremna. Tekmo bo namreč sodil Italijan Pietro D'Elia iz Salerna.
danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Lucijan Fajt
Ascoli - Cagliari	X
Fiorentina - Cremonese	1
Foggia - Verona	1
Genoa - Bari	1X2
Milan - Inter	1	X
Napoli - Lazio	1X2
Parma - Atalanta	1
Roma - Juventus	X
Torino - Sampdoria	1	X
Bologna - Udinese	X
Messina - Lucchese	1	X
Alessandria - monza	1	X
Siracusa - Licata	X
Težko je v nekaj vrsticah strniti vse tisto, s čimer se nekdo ukvarja dolga leta. To velja tudi za Lucijana Fajta. V mladih letih je igral nogomet, namizni tenis, nakar je po ustanovitvi ŠD Sovodnje opravljal razne funkcije, od odbornika do predsednika v letih 1985-1989, nakar je prevzel tajniško mesto, ki ga ima še danes. Še zlasti pa je skrbel in še skrbi za mladinski sektor. Bil je tudi odbornik pri KD Sovodnje, pa v sovodenjskem nonetu. Prejšnji teden je Livio Semolič zadel 9 rezultatov.
Na dirki v Modeni bi se moral uveljaviti Pleggio Park (sk. X), ki je na zadnji preizkušnji sicer imel smolo. Njegov glavni tekmec naj bi bil Oligo Jet (sk. 2). Prezreti ne gre še solidnega Ombromatta (sk. 1).
Izenačen boj je pričakovati v Padovi, kjer je več kandidatov za prvo mesto. Še največ bi se zanesli na sk. 2, v kateri sta Lemi del Lupo in Isidora. Dobre možnosti ima tudi Italma Bru (sk. X), v sk. 1 pa bi opozorili na regularnega Landoneza.
Tudi tretja dirka bo v Padovi, tokrat pa je veliki favorit Minsk (sk. 2), ki se je dobro držal tudi proti boljšim nasprotnikom. Omenimo še Goinga del Pina (sk. 1), ki ima ugodno startno pozicijo. Presenečenje lahko pripravi Farnese Om (sk. X).
V Montecatiniju bo težko premagati Galvaa (sk. X), če v začetku ne bo delal napak. Paziti pa se bo moral zlasti pred Gonzalesom Om (sk. 2), ki ga bo tokrat vodil Capanna. Najboljši v sk. 1 pa je po našem mnenju Fazio Sal.
Med protagonisti dirke v Trstu naj bi bil predvsem Madison Lb (sk. 2), ki se je na zadnji preizkušnji dobro obnesel. Na uspeh računa tudi Iman
Dechiari (X), v sk. 1 pa si pozornost zasluži zlasti Frigos.
Glavni favorit v Rimu je Besozzi (sk. 2). V sk. 1 bi_ opozorili predvsem na Pizzangrilla. Če bo teren v dobrem stanju, pa bo med prvimi gotovo tudi Accolade (sk. X).
Dirka tris
Dirka tris bo tokrat v Firencah, kjer bo startalo 20 konj. Naši favoriti: 9 Montetusa, 11 Screen Serenade, 20 Ul-zana. Za sistemiste: 14 Summer Sting, 6 Defendente, 2 No Alfa.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
2
X
2
1
X
1
2
X
2
1
S prepričljivo zmago proti Ježici
Micom Marcus ostaje v 1. košarkarski ligi
KOPER Koprski košarkarji, ki so z imenom sponzorja Micom Marcus vse do finiša letošnjega državnega prvenstva igrali vidno vlogo, so včeraj z uspehom v tretji tekmi končnice uspeli ohraniti prvoligaški status. Premagali so Ježico z 91:76 s čemer so prvi cilj dosegli, zdaj pa jih čaka boj za peto mesto, ki vodi v Evropo - v tekmovanje za Koračev pokal. Polfinalni tekmec Koprčanov bo Comet iz Sl-Konjic, finalni pa zmagovalec srečanja Rogaška - Slovan. Prva tekma s Come-tom bo v soboto ob 20. uri v športni dvorani Burja na Škofijah, kjer tudi sicer Micom Marcus igra vsa srečanja-Medtem, ko se igralci potegujejo za največji uspeh v zgodovini koprske košarke, pa vodstvo kluba že išče nove igralce, saj ima za prihodnjo sezono še višje cilje. Eden od najvidnej; ših igralcev, ki bi ga Koprčani radi videli v svojih vrstah, je Slavko Kotnik. (Kreft)
Zlati rod Borovih odbojkaiic med »deklicami« tretjič uspešen na Tržaškem
Bor Friulexport prvak
Prvakinje med »deklicami« Bora Friulexport A s trenerko Nacinovijevo
ALTURA - BOR FRIULEXPORT A
1:3 (3:15, 15:7, 2:15, 8:15)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Čok, Guštini, Flego, Vodopivec, Vjtez, Neubauer in Faimann.
Borova A ekipa »deklic« je tretje leto zaporedoma osvojila naslov prvaka v tej po udeležbi najbolj množični kategoriji in čeprav vsa dekleta še niso dopolnila 16. leta starosti (pripadajo namreč letniku 1976), je bil to že njihov peti (prej dvakrat med naraščajnicami) pokrajinski naslov (ob treh deželnih) na uradnih tekmovanjih FIFA V , da vseh uspehov na ravni miniodbojke, vključno z zmagama na deželnih in državnih fazah minivolleya in superminivol-leya, niti ne omenjamo.
Zlati rod Borovih odbojkaric si je tokratni naslov na Tržaškem v finalu priboril na račun solidne vrste Alture, ki pa, kot vsi ostali tekmeci v ligi, plavim nikakor ni mogla priti do živega, čeprav se lahko ponaša s tem, da jim je edina doslej med »deklicami« iztržila set.
V prvi finalni tekmi je Bor Friu-lexport zmagal z gladkim 3:0, zato mu je v povratni tekmi v sredo zvečer zadostovala osvojitev enega seta. Plave so torej stopile na igrišče zelo zbrane in so z resnično brezhibno igro popolnoma nadigrale svoje nasprotnice ter tako v bistvu odvzele tekmi ves pomen in čar. Varovanke trenerke Nacinovijeve so v drugem setu zaigrale veliko bolj lagodno, kar je Altura spretno izkoristila in jih je predvsem z dobrimi servisi tudi primerno kaznovala, a v nadaljevanju so se borovke ppnovno organizirale in Alturo spet popolnoma nadigrale.
Tridnevna deželna faza (v nedeljo, 26. aprila, 3. in 10. maja), na ka-
teri bodo plave branile naslov deželnih prvakinj, bo letos v bližnjem Tržiču.
NARAŠČAJNIKI
SLOGA - PALLAVOLO	0:2
(13:15, 9:15)
SLOGA: Ban, Braini, Budal, Gregori, Plesničar, Vidali.
Proti prvemu na lestvici so slogaši nastopili precej okrnjeni, saj je bilo odsotnih nekaj igralcev, ki je do danes sestavljalo standardno šesterko. Kljub vsemu pa so naši fantje opravili dober nastop. Večji del prvega seta so vodili in povedli že z 12:7, ko pa jim je začel povzročati težave zelo oster nasprotnikov servis. V drugem setu je Pallavolo takoj visoko povedel, nakar so slogaši odločno reagirali, vendar je bila prednost gostov le prevelika, da bi jim lahko iztrgali set. (Inka)
LESTVICA PO 8. KOLU: Pallavolo Ts 16, BOR FURLANI 14, Volley Club 8, SLOGA in Npt 4, Rozzol 0.
NARAŠČAJNICE
SLOGA - SANT ANDREA	2:0
(15:5, 15:13)
SLOGA: Ban, Criti, Franco, Grgič, Kalc, Kocjančič, Limoncin, Marucel-li, Natalicchio, Race, Sosič, Starec.
Slogašice so 9. prvenstveno kolo odigrale v sredo zvečer. Brez pretiravanja pa lahko napišeno, da so v bistvu opravile le lažji trening, saj je bila tehnična razlika med ekipama res velika. Vse igralke so se na parketu zamenjavale v različnih postavah, ne da bi zaradi tega bil učinek kakorkoli zmanjšan. Z zmago pa so slogašice tudi dokončno potrdile svoje drugo mesto v skupini. (Inka)
V odbojkarskih pokrajinskih prvenstvih na Goriškem
01ympia: dekleta bližja D ligi »dečki« pa naslovu v pokrajini
OLVMPIA - FARRA	3:0
(15:2, 15:11, 15:5)
OLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, K. in H. Corsi, Zotti, Bulfoni, Prinči, Komjanc, Jussa.
Po osmi zaporedni zmagi v srečanju 17. kola s povprečnim krminskim Li-bertasom (15:8, 15:5, 15:5) so se dekleta 01ympie v zaostalem srečanju v slovenskem športnem centru srečala z neposrednim tekmecem v boju za napredovanje.
Tekmo, ki je odločala o marsičem, si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so korektno in bučno navijali za obe ekipi. Domačinke so začele samozavestno in takoj povedle z 8:0 in z odlično igro spravljale v obup gostujočo ekipo, ki je morala priznati premoč 01ympie. Razburljiv in poln preobratov je bil drugi set, v katerem sta se ekipi izmenjavali v vodstvu vse do rezultata 11:11. Takrat so domačinke z nekaterimi učinkovitimi servisi in napadi strle odpor borbenih gostij. V tretjem setu se je ponovila slika iz prvega. 01ympia je takoj visoko povedla in prisilila igralke Farre, da so počasi dojele, da bo potrebno položiti »orožje«.
Navdušenje po.srečanju med igralkami kot med navijači je bilo razumljivo, saj so domačinke prikazale eno najlepših iger v zadnjem obdobju. (EZA)
OSTALI IZIDI 17. KOLA: Soča Sca-me - Farra 3:1, Libertas Gorizia - Pie-ris 0:3, Acli Ronchi - Libertas Villesse 3:0. Počival je Sagrado.
LESTVICA: 01ympia 28; Sagrado 26; Farra 24; Acli Ronchi 22; Corridoni, Soča Scame 18, Libertas Villesse 14; Libertas Gorizia, Pieris 6; Cormons, Azzurra 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 17. KOLA: 01ympia - Val 1:3, Torriana - Libertas Cormons 3:2, Can-dolini Mossa - Grado 1:3, Fincantieri -Caldini 3:2, Intrepida - Corridoni 2:3. Počival je Naš prapor.
LESTVICA: 01ympia 26; Grado 24; Val 22; Torriana 20; Caldini, Fincantieri 18; Cormons, Naš prapor 12; Corridoni 8; Mossa Candolini 6; Intrepida 2.
DEČKI
Finalni del
1. KOLO: Val - 01ympia 0:3 (5:15, 7:15, 10:15). 2. KOLO: 01ympia - Torriana 3:0. 3. KOLO: Torriana - Val 2:3.
LESTVICA: 01ympia 4, OK Val 2, Torriana 0:
NARAŠČAJNICE
Skupina A
IZIDA 14. KOLA: Pieris - Sagrado 0:2, OIympia - Staranzano 0:2, Morare-se - Mossa 2:0, Villacher Bier - Intrepida 0:2.
LESTVICA: Sagrado 26; Morarese, Staranzano 20; Pieris 14; 01ympia 12; Mossa 6; Intrepida 4; Villacher Bier 2.
Skupina B
IZIDA 14. KOLA: Sovodnje - Šanson Lucinico 2:1, Acli Ronchi - Libertas Cormons 2:0. Počivala je Torriana.
LESTVICA: Libertas Gorizia 20; Torriana Allvvorks, Sovodnje 16; Šanson 6, Acli Ronchi 4, Lib. Cormons 0.
NARAŠČAJNIKI
IZIDI 13. KOLA: Val - Torriana 2:0, San Luigi - Acli Ronchi 0:2, Počivali sta 01ympia in Soča Sobema.
LESTVICA: Val 14, Torriana, Soča Sobema 10; 01ympia 4; Acli Ronchi 2, San Luigi 2. (mj)
Rinces in ne Renčiš
V včerajšnje poročilo o deželnem namiznoteniškem prvenstvu se je vrinila neljuba napaka. Sponsor Borovih pingpongašev je podjetje Rinces in ne Renčiš, kot je bilo pomotoma napisano. Za napako se opravičujemo.
Na velikonočnem tuvnivju miniodbojke v Trstu
Nastopilo 160 otrok
Borov športni center je v sredo popoldne dobesedno preplavila prava armada miniodbojkaric in mini-odbojkarjev. Velikonočnega turnirja v režiji mladinskega odbora FIPAV se je udeležilo namreč 40 četverk iz vse pokrajine, to je okrog 160 otrok pod dvanajstim letom starosti. Osemindvajset ekip je sodilo v »starejšo« kategorijo letnikov 1980 in 1981, dvanajst pa v »mlajšo« letnikov 82/83.
Množična udeležba potrjuje, da je odbojka na Tržaškem med najmlajšimi izredno priljubljena in da si društva in otroki želijo tovrstnih tekmovanj, vendar pa bo treba v bodočnosti poiskati kakšno bolj racionalno obliko igranja, kajti turnir na 1- maju se je zavlekel do večera, vrh tega pa vse ekipe niso odigrale enakega števila tekem, kar pa bi moral
biti glavni cilj takšnih neagonistič-nih prireditev.
Kakorkoli že, v finalni del se je uvrstilo kar pet od skupno osmih slovenskih četverk (štiri je imel Bor, po dve pa Kontovel in Sloga), ki so se tudi uvrstile na prvih petih mestih. Zmagal je Bor A (Flego, F. Mezgec, Rogelja in Sadlowski) pred Borom B (Candian, Furlani, K. Mezgec in Milič), Kontovel A (Sossa Starec in Škrk) je bil tretji, na ostalih mestih pa so se uvrstile ekipe Bor D (fantje), Kontovel B, Altura A, Virtus C in Sgt.
Na sporedu je bil tudi likovni ex tempere, ki so se ga udeležili vsi nastopajoči, izbranih pa je bilo šest najboljših izdelkov, med katerimi tudi izdelki Sabrine Znidercic, Fjo-ne in Karin Mezgec.
Na pokrajinski fazi Mladinskih iger v Tržiču naši solidni, na deželni fazi jim ni šlo od rok
V soboto je bil V Tržiču pokrajinski del Mladinskih iger v jadranju, na katerem je tržaško pokrajino zastopalo več kot 30 mladih tekmovalcev nižjih srednjih šol. Seveda niso manjkali predstavniki slovenskih, šol oziroma klubov. Za jadralni klub Čupa so nastopili Zoran Bandelj, Andrej Petaros, Alex Busan, Alessio Pincin in Kristjan Kovačič, barve tržaškega pomorskega kluba Sirena pa so branili Aleš Omari, Daniel Leone in Dario Košuta. Naši predstavniki so se imenitno odrezali, saj so zasedli 2. in 3. mesto. Glavna junaka sta bila Aleš Omari in Andrej Petaros. Slednji je v prvi regati zasedel 2. mesto: z Alešem sta si stalno izmenjavala položaj, po srditem boju pa je Andrej prišel prej skozi cilj s sicer minimalno prednostjo.
Druga, preizkušnja je bila prav tako napeta. Športni boj med jadralcema se je ponovno vnel, vrstni red pa je bil tokrat obraten: Andrej je bil tretji, Aleš pa drugi. Končni seštevek točk naših tekmoval-
cev je bil identičen. Ker je bil Aleš boljši v drugi, oziroma zadnji preizkušnji, si je prislužil drugo mesto na končni lestvici, Andrej pa tretje. Omenimo še, da so bile vremenske razmere kar zahtevne, saj so sunki vetra dosegali jakost 14 metrov na sekundo. Tudi ostali naši tekmovalci so dosegli zadovoljive rezultate. Dario Košuta (Sirena) je pristal na 4. mestu, sedmo stopničko pa je zasedel Zoran Bandelj (Čupa).
Dan kasneje so v Tržiču izpeljali še deželno fazo mladinskih iger. Vremenske razmere so bile povsem drugačne. Močan morski tok ter spremembe smeri vetra so vsem tekmovalcem povzročale velike preglavice. Naši zastopniki niso znali izkoristiti prednosti, ki jo nudijo spremembe smeri in jakosti vetra, in so zato nekoliko zaostali. Najboljši slovenski predstavnik je bil tokrat Andrej Petaros, ki je zasedel 7. mesto, Daniel Leone je bil 11., Aleš Omari 13., Alessio Pincin pa 14.
Včeraj so predstavniki Čupe odšli na zahtevno preizkušnjo, in sicer na Gardsko jezero, kjer se bodo udeležili mednarodnega mitinga. Znano je, da na tem jezeru 'veter piha neusmiljeno. Tekmovalci, ki tehtajo 45 kilogramov ali več, imajo veliko več možnosti za visoko uvrstitev. V vrstah Čupe samo dva tekmovalca zadovoljujeta ta pogoj. Lahko torej rečemo, da naše jadralce čaka naporna, a koristna izkušnja. Po zadnjih novicah se bo regate udeležilo skoraj 500 mladih iz vse Evrope. (Poljšak)
obvestilo
SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da sklicuje danes, 17. t. m., ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, občni zbor v dvorani špor-tno-kulturnega centra v Zgoniku.
V zaostalem srečanju košarkarskega prvenstva kadetov proti Bernardiju
Bor Radenska s solidno igro do novih točk
DRŽAVNI KADETI
B°R RADENSKA - BERNARDI (GO) 78:75 (38:46)
.bor RADENSKA: Giacomini, Gallo-Pfb 4, Filipčič, Possega 6, Grbec 6, I. Bajc f .(2:3), Tomšič 21 (7:9), Porporatti 4, E. Bajc, Samec 17 (1:4), Križmančič; trener Martini. PM: 10:17. PON: nihče. SON: 19. TOČKE: Tomšič 2.
V zaostalem srečanju kadetskega pr-Vens_tva so borovci res dobro igrali proti Soriškemu Bernardiju, ki je uvrščen na z9ornjem delu lestvice. Borovci se niso
prestrašili visokih in fizično postavnih nasprotnikov, pokazali so solidno skupinsko obrambo in z Iztokom Bajcem v vlogi glavnega protagonista (9:9 v metu iz igre) nadoknadili zaostanek iz prvega polčasa. Goričani so se zlasti izkazali pri metu (kar osem trojk), poskusili pa so tudi zaustaviti razpoložene borovce z raznimi variantami v obrambi, s consko obrambo "box and one" na Tomšiča ter z agresivno obrambo na zunanje igralce. Tudi to pa ni spravilo iz tira Martinijeve ekipe, ki je obdržala minimalno vodstvo
in se je z novima točkama še povzpela na lestvici. (V.J.)
NARAŠČAJNIKI
SGT CGS BULE - SOKOL FRANCO
110:74 (52:46)
SOKOL FRANCO: Kocjančič 2, Švara, Pro 5 (1:2), Gobbo 8 (0:1), Klabjan 7 (1:2), Pintarelli 10 (1:1), Širca, Malalan 12, Tavčar 15 (1:2), Čanziani 4. PON: nihče. TRI TOČKE: Pintarelli (1). '
V	prvih dveh četrtinah je bila tekma izredno izenačena, z atraktivno igro na eni in drugi strani. V tem delu si vsi sokolovci zaslužijo pohvalo.
V	nadaljevanju pa so domačini v vseh elementih igre povsem pregazili Nabre-žince in visok poraz je bil neizbežen. Res škoda, ker so naši tokrat imeli izredno priložnost, da pripravijo veliko presenečenje. (A.V.)
MINIBASKET
Turnir Zini (tolažilna skupina)
BOR - SANTOS	34:60 (7:32)
BOR: Ugričič 4, Corbatti, Štokelj 11 (7:8), Sulčič, Floridan, Žerjal 8, Prodan 2 (2:2), Zupan, Hrovatin 9 (1:4), Strani. PM: 10:14.
V	3. kolu tolažilne skupine turnirja Zini so borovci ostali praznih rok. Odsotnost izkušenega Krečiča se je zelo občutila, saj so mali borovci imeli velike težave pri prenosu žoge ter v boju pod košema, kjer je Santos uveljavil svojo premoč. Plavi pa so končno nastopili v desetih in vsi so igrali enako časa. Pohvalo si zaslužijo zlasti Ugričič, Prodan in Zupan, ki so šele pričeli z igranjem. (V.J.)
Bor Indules (na sliki D. Križmančiča na srečanju s Santosom) se v prvenstvu naraščajnikov drži sredine lestvice
MOŽNOST ZA ZMAGOSLAVJE
7vtka/cia
Al SER V/Z/O DEL L O SPOR F
PARTITE DEL 18/4/92 (Sabato)		
squadra 1* squadre2*		
1	Ascdi	Cagliari
2	Fiorentina	Cremonese
3	Foggia	Verona
4	Genoa	Bari
5	Milan	'T
6	Napoli	Lazio
7	Parma	Alalanta
8	Roma	Juventus
9	Torino	Sampdoria
10	Bologna	Udinese
11	Messina	Lucchese
12	Alesandria	Monza
13	Siracusa	Licata
			
®<®<D	®®®	®®®	®®<F
d)®© ©®® ®®®	©®@ ©®® @®@	©®@ ® ® © ©®@	®®© ©®@ ®®@
©®@ ® ®® ©®®	©®@ ©®®	®®@ ®®@ ®®@	®®@ ®@® m®®
©©€> ©©©	©®@ ©®® ©s®	®®@ ©®® ®®@	©®@ ©®® ©® ©
© ®® ©®® ©®@ ©®@	©®@ ®®@ ©®@ ©®@	©® ® ®®@ ®®@ ©®@	©®@ ®®@ ®®@ ©®@
1	2	3	4	
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
Z]				
Zaradi Velike noči lahko igrate do petka, 1 7. aprila.
Vt$C$(C4& W V SLUŽBI ŠPORTA
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT "(dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JL	dnevnik
petek, 17. aprila 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po večdnevnem pesimizmu končno nekaj več upanja na obronkih Etne
Lava upočasnila svoj tek pri Zafferani danes bodo poskusili »zamašiti« ponor

ZAFFERANA ETNEA (C AT ANI A) Neurje je včeraj ponovno oviralo montažo ogromnega jeklenega tobogana (na sliki AP), po katerem bi v lavin ponor na višini 2000 metrov v Valle del Bove spustili 50 z jeklenimi vrvmi med seboj povezanih žele-zobetonskih klad, ki tehtajo po dve toni vsaka. Izvedenci upajo, da bi tako zamašili podzemeljski tok lave, jo prisilili na površje in ji s tem upočasnili hitrost, ker bi se sproti ohlajala. Močan veter s posameznimi sunki do 75 vozlov je ameriškim transportnim helikopterjem »Black stallion« preprečil, da bi na 2000 metrov odnesli še zadnje elemente tega tobogana, ki tehtajo sedem ton. Obstaja namreč nevarnost, da bi nenadni sunek vetra snel ploščo z vrvi zaradi samodejnega mehanizma, ki sprosti vrvi, ko se plošča na cilju dotakne tal.
Medtem pa je položaj v Zafferani Etnea bolj pomirjujoč. V zadnjih 24 urah se je fronta goreče lave pomaknila le za dober ducat metrov. Župan Zafferane Etnea Alfio Leonardi je končno bolj optimistično razpoložen. Vojaškim pirotehnikom je namreč uspelo z razstrelivom zamašiti nekaj manj-
ših lavinih ponorov na višini 1000 metrov nad Val Calanno. Nekoliko nižje je lava iz podzemeljskega toka prišla na dan v dveh manjših žrelih, tako da se je dotok nove in bolj tekoče lave na fronti pri Zafferani Etnea precej zmanjšal. Obe novi žreli ne predstavljata večje nevarnosti, ker se po nekajmeterskem padcu lava upočasni na blagi ravnini.
Prof. Franco Barberi, ki koordinira akcijo za upočasnitev prodora lave proti Zafferani Etnea, je včeraj izjavil, da se je položaj precej izboljšal in da ne pričakuje novega dotoka zveže lave, ki bi lahko ogrozil vas ob vznožju Etne. Precej nejevolen je bil glede vremena, ki še vedno preprečuje uresničitev železobetonskega »zamaška« v lavinem pdhoru v Valle del Bove. Barbieri upa, da jim bo to uspelo danes. Vsekakor bodo poizkus izvedli tudi v primeru, da bi Etna nenadoma prenehala bruhati lavo, ker jim bo ta izkušnja nedvomno služila v bodočih primerih.Medtem pa je sicilska dežela že pripravila zakonski osnutek za izredne finančne posege, ki bodo ublažili škodo, ki so jo na Etni zaradi lave utrpeli kmetje.



•r *
Žene iz Zafferane Etnea iz hvaležnosti ob sedanjem razvoju dogodkov s cvetjem krasijo Marijin kip, ki so ga pred dnevi ponesli vse do goreče fronte nad vasjo	(Telefoto AP)
Policija
prestregla
albanske
begunce
BRINDISI Ob zori se je v Brindisiju na skrivaj izkrcalo kakih 50 Albancev, ki so jih sicer policijski agentje skoraj takoj ustavili in so jih že v teku včeraj njega dne odpeljali nazaj v Albanijo. Policija domneva, da je begunce pripeljalo šest albanskih ribiških ladij, ki so zgodaj zjutraj pristale v Brindisiju, za kar sicer imajo tudi redno dovoljenje. Prisotnost beguncev je policiji sporočilo več ribičev, tako da so agentje lahko pravočasno posegli in Albance prestregli še preden so utegnili oditi z območja pristanišča.
Okoli poldne pa je policija zaplenila eno od šestih albanskih ribiških ladij in jo preiskala. Prav tako so aretirali kapitana in devet članov posadke, saj jih obtožujejo, da so protizakonito prevažali begunce. Obtožbo so izdelali na podlagi pričevanja nekaterih beguncev, ki so tudi povedali, da jih je prevoz na ribiški ladji stal vsakega po 100.000 lir. Policija sedaj skuša ugotoviti, če so tudi druge ladje prevažale begunce, ali če so slednji prispeli na kak drug način v Brindisi.
Vzdolž albanskih obal, ali točneje pred Dračem, stalno patruljirata dve italijanski ladji, da bi pravočasno preprečili nov množični val beguncev, katerih cilj bi bila Italija.
Atentat pri Bariju
ANDRIA (Bari) Pred barom Pop v Andrii je preteklo noč eksplodirala močna bomba, ki je lokal praktično popolnoma razdejala, poleg tega pa so popokale šipe na vseh bližnjih poslopjih. Preiskovalci so mnenja, da gre atentat povezati z izsiljevanjem, ki ga je bil tarča lastnik lokala Riccardo Paradiso, ki sicer trdi, da ga nihče nikoli ni izsiljeval.
Živahna dejavnost na Ljubljanski borzi
LJUBLJANA — Občutna rast tečajev in prometa sta dva najbolj pomembna dogodka na včerajšnji dražbi Ljubljanske borze. Promet z vrednostnimi papirji je znašal 3,5 milijona DEM, od tega več kot dve tretjini v aplikacijah.
Gibanja na včerajšnji dražbi na Ljubljanski borzi strokovnjaki ocenjujejo kot izraz izrednega povečanja nakupnega tečaja marke v menjalnicah. Ta hip vlada na trgu denarja in na deviznem trgu velika nervoza in negotovost, kaj-
Še nobene sledi za beneško družino
BENETKE — Za družino Gasparini (oče, mati in 2-mesečna hčerkica) še ni nobene sledi. Preiskovalci so sicer izsledili dva nekrita čeka za skupno 300 milijonov lir, ki ju je podpisal Gasparini, vendar dvomijo, da je bil to vzrok za njihovo izginotje. Gasparini je profesor na konse-vatoriju v Rovigu in je pred časom kupil poldrugo milijardo vredno stanovanje, ki ga je že skoraj v celoti izplačal. Domnevajo tudi, da družina za sedaj še ni odpotovala iz Italije, vsaj legalno ne, saj mala Valentina ni bila" še vpisana na potni list staršev.
ti napovedi, da bo prišlo do devalvacije, se niso uresničile.
Največ prometa sta ustvarili državni obveznici prve in druge izdaje (R SL 1 in R SL 2), in sicer nad 3,3 milijona mark, od tega več kot tri četrtine v aplikacijah. Na današnji dražbi je bil promet obveznic na prostem trgu za nekajkrat višji, posebej obveznice Gorenja, Rogaške 2 in PTT Ljubljana.
Tečaji so se v glavnem povišali, razen obveznice Rogaška 2, ki je ostala na isti ravni kot zadnjič (71,5%). Tako se je državna obveznica prve izdaje podražila za 1%, druge izdaje za 2,4%, mesta Ljubljane za 0,2% ter Gorenja za 4,8%. Slednja je v tednu dni poskočila za skoraj 10%.
Na prostem trgu delnic so šle v promet delnice Mladinske knjige iz Ljubljane in SKB banke. Prve so se podražile za 90 in druge za 250 tolarjev.
Banka Slovenije je na včerajšnji dražbi sodelovala z odkupom lastnih blagajniških zapisov v višini milijona nemških mark. Toliko je namreč znašal promet z blagajniškimi zapisi te banke za tuj denar. Prodali so štiri 60-dnevnih, pet 90-dnevnih in enajst 120-dnevnih zapisov. S tem je Banki Slovenije uspelo obvarovati tečaj tolarja na borzi, saj je tečaj marke znašal 52,90 (zadnjič 52,60) tolarja ali 0,6% več kot na zadnji draž-bi.(STA)
Srbska manjšina na Hrvaškem zahteva enakopravni položaj v novi državi
Milan Dukič, predsednik Srbske narodne stranke na Hrvaškem ter predstojnik urada za mednacionalna vprašanja pri hrvaški vladi, je dokaj kontroverzna osebnst. Verjetno ga velika večina Srbov, ki živijo na Hrvaškem, ima za navadnega izdajalca. Tega mnenja so gotovo tisti Srbi, ki simpatizirajo s četniki. Negativno mnenje o Dukiču pa imajo tudi mnogi Srbi, ki so lojalni do nove Hrvaške države. Slednji enostavno ne priznavajo Dukiču, da bi jih predstavljal, ker menijo, da ga je politično ustvaril Tudjman.
Gospod Dukič, kakšen je vpliv vaše stranke znotraj srbske manjšine na Hrvaškem?
»Mi smo se na hrvaškem političnem prizorišču pojavili relativno pozno. Pojavili smo se takrat, ko smo razumeli, da pogovori med Tudjmanom in predsednikom Srbske demokratične stranke Raš-kovičem ne bodo obrodili sadov. Srbi so takrat imeli enonacionalno Srbsko demokratično stranko (SDS), na volitvah pa so glasovali tudi za socialiste in za Stranko demokratičnih sprememb. Ko je bilo očitno, da je srbski narod prepuščen samemu sebi, da je SDS opustila svoj program ter da je vodstvo te stranke, na čelu z gospodom Raškovičem, doseglo svoje cilje, to je umetno ustvariti žarišča nacionalnega sovraštva med Srbi in Hrvati, da bi lahko intervenirala jugoslovanska armada, smo se pojavili kot nova stranka, s programom, ki je bil popolnoma nasproten programu SDS. Srbska nacionalna stranka je stranka, ki meni, da je domovina hrvaških Srbov pač Hrvaška, da moramo priznati suverenost in integriteto te države ter da moramo vsa nerešena vprašanja o zakonskem statusu Srbov na Hrvaškem reševati v Saboru in v okviru legalne oblasti, z demokratičnimi metodami. Te probleme ne moremo reševati z orožjem ali v sredinah izven republike Hrvaške.«
Vi ste aktivno sodelovali pri pripravah zakona o narodnih manjšinah. Ta zakon je izpolnil vaša pričakovanja ?
»Srbska narodna stranka je bila prvi pravni subjekt, ki je poslal o tem problemu pisani dokument hrvaškim legalnim oblastem. V tem dokumentu smo jasno pokazali na odprte probleme glede naše narodnostne zaščite ter smo iznesli vrsto predlogov za njihovo reševanje. To smo poslali Saboru in vladi. Kmalu za tem smo ustanovili posebne ekspertne skupine, ki so preučevala razna vprašanja. Prva izmed teh ekspertnih skupin je obravnavala vprašanje kulturne avtonomije, druga skupina je obravnavala problem lokalne samouprave, medtem ko je tretja obravnavala problem proporcionalne prisotnosti Srbov v javnih državnih organih. Te skupine so kmalu pripravile zakon, ki je potem čakal na to, da je Evropa ukazala Hrvaški, da ga sprejme kot ustavni zakon. To je bil velik pogrešek hrvaških oblasti, ker so s tem brezpot-rebnim čakanjem za sprejetje tega zakona, ki ga predvideva sama hrvaška ustava, omogočile Miloševiču, da je lahko pridigal evropski in svetovni javnosti, da Srbi na Hrvaškem ne uživajo nobene nacionalne in državljanske pravice.
»V Hrvaški obstajajo sile, ki imajo do srbske manjšine izredno negativni, ekstremistični nacionalistični odnos. Te sile so prisotne tudi znotraj vladajoče stranke HDZ. Kako ocenjujete politiko vodstva HDZ, ki se ni nikdar odločno ogradila od takih pojavov?
»Zgrešeno je misliti, da so skrajno desne sile nevarne samo za Srbe. Te sile predstavljajo nevarnost za vse državljane republike Hrvaške. Ti pojavi ogrožajo vse demokratične procese, ki potekajo v tem času na Hrvaškem. Dokaz o nevarnosti teh sil smo imeli pred nekaj dnevi, ko so neznanci podtaknili eksploziv v prostore muzeja srbske pravoslavne cerkve v samem središču Zagreba. Ta zločin zagotovo ne odgovarja hrvaškim nacionalnim interesom. Vlada mora iti v odločno politično razčiščavanje s takimi pojavi.«
WALTER ŠKERK