Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld.. za en mesec 1 jrld. 40 kr
V administraciji prejema«, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta «gld., za četrt leta
3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
^tev, 13
7 Ljubljani, v ponedeljek 18. januvarija 1892.
X^etiiili XX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 16. januvarija.
Trgovinske pogodbe.
Prvi govornik v današnji seji je bil poljski poslanec Szczep anovski, ki je v obširnem govoru zagovarjal trgovinske pogodbe in povdarjal n|ih ugodni vpliv na industrijalne in kmetijske zadeve. On pričakuje, da bode Nemčija v teku veljave teh pogodb še veče dobrote privolila našemu cesarstvu, nikakor pa ne Rusiji, ali vsaj ne prej, dokler se zsradi tega ne dogovori z našo državo.
Za njim poprijel je besedo trgovinski minister Bacquehem, ki je s svojim govorom vzbujal splošno pozornost. Temeljito in strokovuo je skoraj dve uri razpravljal vse važnejše točke in zavračal ugovore, ki so j:h omenjali predgovorniki. Našteval je posamezne industrijalne stroke, za katere se je pridobilo dokaj ugodnih določb, in katerim hočejo tudi še s posebnimi železnienimi tarifi priti na pomoč. Prizuaval je, da se je carina na platnene izdelke skupno povikšala na 3 milijone lir, ali za odškodnino
)se je znižala pri mnogih drugih rečeh, kakor pri i olnenih izdelkih, železnim', porcelanu, steklu itd. I avračal je tudi pomisleke glede carine od vina in dr. Klaiču odgovarjal, da zaradi dotične določbe vsled tega ničesar ne stoji v vladnih pojasnilih, ker je ostalo pri starem, in je bila dotična opazka od besede do besede sprejeta iz trgovinske pogodbe iz 1. 1887. Tudi to ni res, da bi se vlada prej ne bila posvetovala s strokovnjaki, in minister našteva celo vrsto mož, vinorejcev in vinotržcev, ki so bili poklicani k ministerstvu, da mu pojasnejo celo to reč. Dalje minister povdarja, da se našim vinorejcem ni treba tako zelo bati italijanskih vin, katerih cena ni tako nizka, kakor so trdili nekateri govorniki, ter v dokaz svoje trditve našteva vinske cene iz strokov-njaškega italijanskega lista. Dunajskim krščanskoso-eijalnim poslancem ugovarja, da so pri svojih trditvah jako pretiravali, in da so se ravno za mnoge
dunajske izdelke dosegle posebno ugodne carine. Omenjal je tudi politične strani in se obračal proti mladočeškim govornikom, katerim je zlasti z nekakim ponosom oponašal, da iz čeških krogov vladi niso došli nikakoršni protiugovori, ampak da se čujejo od ondot marveč pritrditve trgovinskim pogodbam.
Poslanci so pazljivo poslušali ministra in po-gostoma odobravali njegove besede, ki so pojasnile marsikaj, kar dozdaj še ni bilo znano. Glede vinske carine sicer ni mogel popolnoma odstraniti vseh pomislekov, ali to je bilo razvidno, da ima to reč pred očmi, in da proti italijanski pogodbi predložene peticije ne ostanejo brez vspeha. Slišati je, da hoče vlada po sprejetih pogodbah z italijansko vlado pričeti nove razprave in se zaradi znižanja vinske carine ž njo vnovič sporazumeti. Govor sam Vam pošljem jutri po stenografičnem zapisniku, ker marsi-kako reč pojasnuje bolje, kakor bi mogel jaz to storiti v tesnem svojem poročilu.
Za ministrom prišel je na vrsto novi isterski poslanec dr. Laginja, ki pa s svojim prvim govorom ni bil posebno srečen. Laginja se je precej v začetku postavil na velikohrvatsko stališče in povdarjal, da se Hrvatska ne mara odpovedati svojim s pismi zagotovljenim in nepre-klicanim pravicam na združenje razdrobljenih delov svoje domoviue. V trgovinskih pogodbah ne najde nobenega gospodarskega dobička za hrvatski narod pač pa veliko škodo. V dokaz omenja carine na vino in priznava, da za zdaj sicer še ne more tega trditi v imenu stranke, dokler se avstrijski Slovani ne zavedajo, da bi to storili, kar je storil nekdaj Krištof Kolumb z jajcem, ter se po izgledu nemške levice združili v veliko slovansko desnico. Konečno se je obračal proti poslancu Sukljeju in mu očital, da rii imel pravice, v imenu slovenskih poslancev pritrjevati trodržavni zvezi, ker on ve, da v to ni bil pooblaščen od vseh slovenskih poslancev. Pri prihodnjih volitvah, prorokoval je Laginja, se bo zbudila mati Slovenija in volilcem klicala: čete,
naprej v volilni boj, ker v takem miru, v takem tiranju ne morem živeti! Mladočehi so govorniku živahno pritrjevali, saj je govoril popolnoma v njihovem smislu; prihodnjost pa bo učila, ali je bilo prav, ali je bilo politično, da se je dr. Laginja v istem hipu postavil na stališče Mladočehov, ko že sami čutijo in spoznavajo, da so sedanje razmere neznosne, in da je radikalna politika napačna. Če Mladočehi spregledujejo škodo , ki jo dežela češka trpi vsled trmoglave politike, če večina njihovega kluba priznava, da je zgolj opozicija nepotrebna, če pametnejši med njimi«.sami pravijo, da se brez skupnega delovanja celega češkega naroda ne da ničesa doseči; kaj more pričakovati še le mala in uboga Istra, ki se je začela komaj gibati, ako se njena zastopnika postavljata na stališče skrajne opozicije, katero so začeli že zapuščati, celo zastopniki mogočne in bogate Češke.
Dr. Laginja se je s svojim prvim govorom formalno odpovedal zvezi s slovenskimi poslanci, ki po njegovi izjavi ne zaslužijo druzega, kakor da vzame mati Slovenija v roke bič, in da jih zapodi iz tempeljna. Ako dr. Lagiuja meni, da bode Slovanom v Istri pomagauo, ako se slovenski poslanci več ne zmenijo za nje, slobodno mu, ali potem ostanejo slovenski poslanci tudi brez vse odgovornosti, ako načela, ki jih je danes proglašal doktor Laginja, rodé slab sad in žalostne posledice za ta-mošnji slovanski živelj. Tužna Istra!
Za Laginjo sta govorila še Exner, ki se je obračal zlasti proti knezu Liechtensteinu, in mlado-češki poslanec Špindler, potem je bila seja ob 5. uri popoldne sklenjena.
Draginjske priklade
hoče finančni minister dovoliti uradnikom XI., X. in IX. plačilnega razreda, in uradnim služabnikom, toda prvim ne vsem, ampak po krajevnih in osebnih okoliščinah. Tako se je izrazil včeraj vladni zastopnik v budgetnem odseku, ki je ob enem zanikal govorico, kakor da bi se bile draginjske priklade name-
L, I o 1 L C.
v
Črtice o Davorinu Trstenjaku.
(Priobčil nadučitelj Janko Leban.)
Mami kan. Marn nam je v „Učiteljskem Tovarišu" z že znano spretnostjo in z veliko natančnostjo podal sliko Trstenjakovega slovstvenega delovanja. A tudi drugi listi so prilično pisali o vrlinah blagega pokojnika. Morebiti utegne tudi skromna moja črt'ca koga zanimati. Priobčujem io v hva-ležui soomin vrlega Davorina!
„Ljubljanski Zvon" je med drugim omenil, da je Davorin Trstenjak „dijake in mlade Tpisatelje z dobrimi sveti in nauki, kakor tudi z gmotnimi pripomočki velikodušno podpiral." To je istina, katero sem izkusil sam. Neizbrisna mojemu spominu ostanejo ljubeznjiva pisma, katera mi je Trstenjak pošiljal kot župnik na Ponikvah, ko je vrejeval „Zoro". Po njegovem vplivu so nastale bile povesti: „Dra-gutin Mužakovič", „Očetova in hčerina ljubezen", „Hvaležni rešenec" in druge, katere sem takrat priobčeval kot dijak in „pisateljski začetnik, v mariborski „Zori".
Zal mi je, da so mi lepa, vzpodbudna pisma Trstenjakova prišla pod zlo. V jednem pismu mi je
celo tolmačil moje ime, češ, da je pristno slovensko, izhajajoče od glagola „lebati" ali „kolebati" če se prav spominjam.
Kolikokrat sem si iskreno želel, da bi se osebno seznanil z izrednim tem možem, ki me je znal tako lepo učiti! A usoda mi ni izpolnila želje! Razven Trstenjakove podobe v „Slovanu" (leta 1887, štev. 17), nisem niti slike Trstenjakove videl prej nikoli!
Ko je Trstenjak odložil bil vredništvo „Zore", prestalo je tudi dopisovanje najino. A leta 1885 mu zopet pišem. Povod mi je bila „Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli", katero sem takrat priobčeval v „Učiteljskem Tovarišu".
Ker sem to delo sproti pisal od lista do lista, (in taka dela so po navadi manj popolna), in ker se je — posebno med primorskimi tovariši, —• o mojem delu različno sodilo, hotel sem o njem za-slišati odkritosrčno mnenje pravega strokovnjaka.
Želel sem to toliko bolj; ker je založnik, pokojni Milic blagega spomina, nameraval delo priobčiti v posebni knjigi (kar je tudi resnično storil). Vrhu tega mi je bilo poročati tudi o „Filode-mus"-u, kateremu nisem vedel pravega imena.
Mislil sem, da so pesmi s podpisom „Filade-mus" — Trstenjakove. Toda kaj gotovega ni mi
vedel poročati nihče. *) Obrnem se torej do Trste-njaka samega, takrat še župnika v Starem Trgu, ter ga poprosim, naj mi javi, ali bi bila moja „Slovstvena Zgodovina" vredna, da se posebej tiska, in ali ni on (Trstenjak) — „Pilodemus".
Na to mi kmalu dojde odgovor. Priobčujem ga tubrezpremembe, ker je tudi v jezikovnem oziru karakterističen. Slove tako:
Stari Trg, Post, Windischgraz, 27. svečana 1885.
Blagorodni gosp. učitelj!
„Učiteljskega Tovariša" že več let ne berem, torej tudi Vam ne morem izreči sodbe o Vaših člankih. Dasiravuo sem nekdaj pod raznimi imeni pisal, posebno takrat, ko še so mi moji nemški du-hovski predstojniki pogostoma oponašali, da slovenski in pa posvetne reči spisujem, bilo je to takrat, ko še sem služboval pod graškimi škofi od leta 1840—1859; vendar nese m pod imenom „Pilodemus" ničesar pisal,
*) Kdo je „Pilodemus", nisem izvedel do današnjega dneva. Ker se morebiti moja „Slovstvena Zgodovina" vnovič natisne, hvaležen bi bil njemu, ki bi mi vedel povedati gosp. Filodemusa pravo ime. Morebiti to ve mami „Tovarišev" slovstveni zgodovinar?	J. L.

njene samo uradnikom po mestih, ki štejejo čez 40.000 duš, češ, da vlada o taki izjemni določbi
ničesa ne vi.
Govor g. poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dne 16. decembra 1891.
(Daljo.)
Sedaj pa prehajam k dogodkom, ki so Slovence jako žalili. Pripetili so se, ko je Njega veličanstvo cesar se ob vojaških vajah mudil v Celju. Mesto je priredilo slovesen vsprejem. Žal, da je nemški mestni zastop porabil to dinastično slavlje za jako neprimerne in obžalovanja vredne nemško-narodne demonstracije. (Poslanec dr. Vašaty: Kakor v Li-berci.)
Slovenskim društvom prepovedalo se je sodelovanje pri slavnostih. (Poslanec dr. Brzorid: Kakor v Liberci.) Slovensko pevsko društvo, ki ima po pravilih sedež v mestu, moralo je iz mesta (čujte! na desnici.) in le po dolgih in ponižajočih prošnjah se mu je posrečilo, da je v slovenski občini „Okolici celjski" priredilo ljubljenemu cesarju ovacijo s tem, da je zapelo več slovenskih pesnij. (Cujte! na desnici.) Ovacija se je izvrstno posrečila, če tudi bo iz bližnjega mestnega parka neki Celjani, ki hočejo biti Nemci, na nedostojen način motili petje, kar je Njega veličanstvo 7, vidno nevoljo blagovolilo opaziti. (Čujte! Cujte! na desnici. — Poslanec dr. Vašaty: Comme chez nous! — Poslanec doktor Lang : Kakor v Liberci!)
Za to netaktnost je odgovoren avtonomni mestni zastop v Celju in se jaz zatorej ne mislim več pečati ž njo. Pa vse drugače je pa stvar s tamošnjim okrajnim glavarjem. Ta nemški gospod je imel najlepšo priložnost pokazati, kako se ima vesti avstrijski uradnik v jezikovno mešanih upravnih okrajih, namreč vsem narodnostim jednako naklonjeno, nepristransko — pravično. Tega pa ta gospod ni storil. Temveč se je prav odkrito pridružil nas Slovence žalečim demonstracijam celjskega mestnega zastopa (Čujte! na desnici.) pospeševal jih in branil s svojo uradno avtoriteto. (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec Purghart: Državni uradnik!)
Še nekaj dokazov: Pred vsem okrajni glavar ni pustil županov slovenskih mestnih občin in trgov k avdijenci pri Njega veličanstvu cesarju. (Čujte! na desnici.) To nezasluženo prezirauje je vrle in za javni blagor gotovo požrtvovalno delujoče može tembolj užalilo, ker so kmalu potem izvedeli, kako je cesar na najprijaznejši način pri velikih cesarskih manevrih pri Schwarzenau-u vsprejel tamošnje nemške župane.
Hrvatje in Slovenci imajo prastaro navado, da pozdravljajo cesarja z živahnimi živio-klici. Ti slovenski navdušeni klici so pa gospoda okrajnemu glavarju presedali in jih je kar prepovedal. (Čujte! Čujte! na desnici. — Dr. Lang: Morda je to tudi nevarno!) Ko se je peljal s celjskega mesta županom pred cesarskim vozom, je nedostojno klical z voza slovenski mnogobrojni množici: „Ne kličite živio."
Ko ga je cesar vprašal o narodnostnih razmerah, dal mu je neresničen odgovor (Čujte ! Čujte!) „Kmetske občine so slovenske, mesto Celje
in trgi so pa popolnoma nemški, izemši Mozirje itd." (Čujte! Cujte! na desnici.) To pa ni resnica, kakor se d& statistično dokazati.
Oprostite, če tukaj navedem nekatere številke. V vsem celjskem okrajnem glavarstvu je 138.097 Slovencev iu 7847 Nemcev. (Čujte! Čujte! na desnici.) Mesto Celje samo ima poleg 4655 Nemcev 1557 Slovencev. V štirinajstih. trgih tega okrajnega glavarstva je pa le 1227 Nemcev, Slovencev pa 6757. (Čujte! Čujte! na desnici.) Dalje imajo trgi: Gornjigrad 779 Slovencev in 8 Nemcev, Šmarje 370 Sloveucev in 7 Nemcev, Št. Jurje 419 Slovencev in 6 Nemcev, Braslovče 311 Slovencev in 2 Nemca, Vransko 631 Slovencev in 2 Nemca. V Mozirju, Ljubnem, Lučah in Rečici so pa sami Slovenci, Nemca pa ni nobenega. (Poslanec doktor Lang: Tako poučujejo cesarja!)
Naši politični nasprotniki nam pripisujejo mnoge grde lastnosti, le lepe nam nečejo nobene pustiti. Jedno pa nam morajo vendar-le pustiti, našo nerazumno in neizrečuo potrpežljivost. Mi trpimo nemške uradnike, trpimo uradnike, ki še našega jezika praviluo govoriti ne znajo. Se celo pomilu-jemo jih, jaz sem že temu bil priča (Poslanec doktor Vašaty: To je napaka!), če kažejo le malo naklonjenosti. Vsaka potrpežljivost se neha in tako tudi tukaj.
Gospoda moja! Če c. kr. uraduik porablja svoj urad za to, da kaže svoje osebne antipatije proti dotičnemu narodu, kakor je storil okrajni glavar v Celju, presega to že vsako mero. (Tako je! na desnici.) Če načelnik politične uprave smatra naše župane za nedostojne, da bi stopili pred ljubeznjivega cesarja in ga pozdravili v svojem narodnem jeziku in to zaradi tega, ker so Slovenci, predrzno žali naša narodna in dinastična čustva. Če se predrzne stopiti med cesarja in nas, slepiti ga z neresničnimi besedami v našo škodo, je to taka predrznost, da zanjo ne najdem parlamentaričnega izraza. (Odobravanje na desnici. — Poslanec Purg-hardt: To je zločinstvo!
Nekaj bi prosil visoko vlado: Če ima kaj čuta in spoštovanja za našo 6001etno nepretrgano dinastično zvestobo, za našo požrtvovalnost, katero smo povsod in vselej kazali, prizanese naj nam s takimi uradniki. (Odobravanje in ploskanje na desnici.)
Gospoda moja! Povedano bodi pa tudi za dokaz, da je nemško-liberalna stranka grofa Taaffeja večkrat popolnoma po krivici preganjala. On je vendar ohranil ves birokratični aparat (Tako je! na desnici.), kakor si ga je levica bila zase pripravila, in ga jej je vselej dal na razpolaganje, kar. še dan-danas vselej rad stori. Storil je še več. Tej stranki na ljubo muči se s češko spravo (Tako je! na desnici. — Veselost na levici.), nji na ljubo odstopiti je moral Dunajevski, tej stranki na ljubo uraduje minister Gauč neprestano liberalno, protikonserva-tivno in protislovansko.
Z jedno besedo, tudi pod grofom Taaffejem ima nemško-liberalna stranka popolno svobodo, priložnost in sredstva težiti za svojim glavnim namenom, namreč za nemško, centralistično jednotno državo, vendar je sedaj dalje od tega smotra, nego
tudi nevčm, kdo bi ta pisatelj bil.*)
Postaral sem se, zapuščajo me že telesne in dušne moči, očesa so mi oslabela, torej ne morem več mnogo brati in pisati.
Tudi časa mi maujka, imam ogromno gospodarstvo, ktero meri 625 plugov, torej lehko presodite, da pri takih skrbeh človek ne more dosti časa imeti in tudi ne dobre volje s literaturo se pečati.
Kar še mi časa ostane, uporabljam ga za svoje arheologične itd. študije.
Tudi šole nemam v svoji fari. Otroci moje fare so všolani v slovenjegraško mestno šolo Slovenji Gradec, 15 minut od Starega Trga oddaljen, pa ima svojega župnika, kateri ima nadzorstvo čez šolo, kolikor mu ga postave dopuščajo, in to je razlog, da ne podpiram nobenega šolskega lista, razven mariborskega „Popotnika".
„Niste li Vi on Janko Leban, kteri je bil marljiv sodelavec pri „Zori", ko še sem jej jaz bil vred-nikom ?
Takrat so bili še lepi časi, spominjam se pogostem na nje in vse sotrudnike „Zorine".
*) Čudno, prečudno je to! Saj je vendar Se za Trste-njakovega vredništva „Pilodemus" priobčil v „Zori" „Gazelo", v kateri hvali „lepo Zoro" ! (Glej „Zoro" leta 1S72, čt. 9!)
J. L.
Zdaj je marsikaj drugače, — sicer v s 1 o v s t vu ua predujem o, a pogrešam — das edle Streben, die lautere Gesinnung, das bescheidene Wesen der Jugendzeit unserer Literatur.
Veseli me, da ste ostali dosledni in značajni, da delate za omiko in naše slovstvo. Poznam jih mnogo iz Vašega stanu, kteri so se izneverili svojemu narodu in sučejo plašč po vetru.
Bog Vas ohrani zdravega in krepkega, blagoslovi Vaše delovanje, meni pa ohranite star, prijazen spomin.
Zdravstvujte!
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Davorin Trstenjak, župnik.
Kasnsje sem še jedenkrat — bilo je to leta 1888 — pisal Trstenjaku o nekih jezikoslovnih stvareh. Prijazuo mi je odgovoril 16. julija 1888. leta. In to je zadnji list Trstenjakov do mene.
Zdaj pa je mrtva blažena roka, ki je pišoč učila in vodila mene in toliko drugih pisateljev slovenskih! Slava Davorinovemu spominu! V miru počivaj, zlata duša!
je bila kedaj. V tem oziru je gospod poslanec grof Wurmbraudt v svojem predzadnjem govoru v zbornici izrekel jako pomenljive besede. Rekel je, da je od govornikov, ki so govorili pred njim „neizmerno malo slišal o potrebščinah, da bi se "kot jednotna država razvijali nasproti Ogerski". To je res. Slovanska večina neče take jeduotne države (Oho! na levici.) in že teorija o individuelni jedna-kopravnosti nam ue ugaja in zatorej naj se nam s to teorijo prizanaša. Pomenljivo je, kar je grof Wurmbraud rekel o češki spravi. Sprva je bil proti spravi (Veselost na desnici.), ko je pa cul, da sprava ne bode "koristila slovenskima manjšinama na Štajerskem in Koroškem, je pa bil kar ganeu in je častital Njega ekscelenci grofu Taaffeju. (Veselost na desnici.) To je moralo biti jako ganljivo, in nehote se spomnim na najivnost tistega kmeta, ki je molil: „Sveti Plorijan, varuj naše hiše, požgi druge!" (Veselost !)	(Konec slédi.)
Politični prekleti,
V Ljubljani, 18. januvarija.
N ©tFais | & d i
Mladoèehi so navajeni, krivdo nevspehov iz-vračevati na druge. Ker sedaj ni več Rieger v državnem zboru, pa dolže moravske in šleske poslance, da so krivi nevspehov mladočeške stranke, ker nočejo hoditi ž njimi. Kdor položaj le nekoliko pozna, vé, da je to le prazen izgovor. Š kakimi trinajstimi glasovi bi Mladočehom ne bilo pomagano. Vseh nevspehov so krivi sami, ker so razbili staro večino, odtujili si konservativce in Poljake.
Bilinski. Poljski klub je dal banket na čast novemu predsedniku državnih železnic, dr. Bilin-skemu. Predsednik klubu je naglašal, naj se priredi Bilinskemu banket, da se poslove od njega, ker ne bode dolgo klubov član. Poljaki so ponosni, da je baš Poljak vredii državne finance in da zopet Poljak pride na čelo upravi državnih železnic. Pl. Bi-linski je pa v svojem odgovoru priznal, da se ima za novo mesto zahvaliti poljskemu klubu. Obetal je, da se bode oziral pred vsem na interese Galicije, kolikor bode mogoče. Dal je razumeti, da je še vedno za decentralizacijo državnih železnic.
Vmtarnj© držav®.,
Mejnarodna zdravstvena konferenca zboruje sedaj v Benetkah. Kakega pozitivnega vspeha pa posvetovanje najbrž ne bode imelo, kajti pokazalo se je že veliko nasprotje mej Anglijo in Prancijoi Nasprotje pa ni nastalo zaradi zdravstvenih korist], temveč bolj le zaradi trgovskih. Angleži zahtevajo, da se njih trgovske ladije, ki vozijo blago naravnost iz Indije v kako angleško pristanišče, ne smejo zadrževati pri sueškem prekopu, naj bi bila tudi kolera v Indiji. Proti temu je pa odločno Francija. Augležem se zdi, da imajo premajhen vpliv v mejnarodnem zdravstvenem svetu v Aleksandriji, Francozi so pa odločno proti temu, da bi se Angliji dovolil večji vpliv v tem svetu. Zastopniki drugih držav seveda posredujejo, ali brez vspeha, kakor se kaže.
jFrancija. V Parizu snujejo založbo dobrih časopisov in knjig (maison de la bonne presse), katero podjetje bode prevzelo izdajanje katoliških listov „La Croix", „Croix du Dimanche" in „Pèlerin". Poleg tega izdajalo bode zlasti popularno pisane knjige v pravem katoliškem duhu.
Srbija in Bolgarija. Tudi oficijozna „Pol. Corr." je izvedela iz Belega Grada, da so nemški, avstrijski in italijanski zastopniki storili pri srbski vladi korake zaradi tega, da bolgarski emigrantje v Srbiji snujejo zarote proti Bolgariji. Srbska vlada nikakor ni odklonila zahtev teh treh držav, temveč je le tajila, da bi se res kake zarote proti Bolgariji kovale na njenem ozemlji. Ko bi pa izvedela, da emigrantje zares kaj tacega nameravajo, proti Bolgariji sploh ali pa proti osebam, ki sedaj vladajo v Sofiji, jih bode takoj iztirala. Zagotavljala je, da Srbija nima nobenega interesa na tem, da bi se vlada v Bolgariji premenila. Korak omenjenih ve-levlasti nikakor ne bode ostal brez vspeha. Srbi pa tudi Rumuni bodo sedaj še strožje pazili na bolgarske emigrante in nikakor ne bodo imeli več take priložnosti oboroženi se splaziti v Bolgarijo.
Rusija in Anglija. V Londonu se je osnoval odbor, ki nabira darove za stradajoče v Rusiji. Cltfûi tega odbora so člani najvišje angleške aristokracije. Ruski pisatelj grof Leo Nikolajevič Tolstoj je pisal pismo odboru, da so ga jako ganile simpatije angleškega naroda. Grof posebno opozarja na to, da za stradajoče največ storé zemstva, torej naj se denar le naravnost zemstvom pošlje. Nam se zdi jako ozuačilno za ruske razmere, da se je temu pisatelju zdelo potrebno, Angleže izrečno na zemstva opozoriti.
Ralija. Kakor v Nemčiji in Avstriji, tako tudi v Italiji nekateri skrajni elementi z vso odločnostjo ugovarjajo trgovskim pogodbam. Poslanec Pantano je z raznih stališč pobijal pogodbe. Posebno pogodba z Avstrijo mu ne ugaja. Pripomoglo bode le Avstriji, da razširi svoje gospod&tvo po
Balkanu. Ko Avstrija sklene trgovinski pogodbi z Eumunijo in Srbijo, bode izvoz blaga v Avstrijo skoro popolnoma ponehal, pač pa se povekšal uvoz iz Avstrije. Izpodtika se nad tem, ker se govori, da se pogodbe morajo vse skupno vsprejeti. Politični zvezi ni smeti žrtovati gospodarskih interesov, posebno se mu zd6 škodljive določbe o carini od prediva in konoplje jako neugodne. Baš v tem, da povsod ugovarjajo carinam, vidimo, da so vlade pravo pogodile. Posebne škode od pogodb ne bode nobena imela, pa druge velike koristi ne, kakor da se trgovina malo oživi.
Perzija. Po poročilih iz Teherana ko kristi-jani v Perziji v jako nevarnem položaju. S prva je prebivalstvo sovražilo le Augleže zaradi tobačnega monopola, sedaj pa sovraži kristijane sploh. Po Teheranu razširjajo se proklamacije, v katerih se preti s smrtjo slednjemu, kateri se vozi s tramvajem, ki je last neke angleške družbe, kupčuje z angleško banko ali trguje s tobakom. Prišli so na sled zaroti, ki je imela namen, vreči velikega vezirja. Vlada nema dovolj moči, da bi mogla ustaviti to gibanje.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, dne 15. januvarija. (Le pošlo v-stvo in inserati ži d o v s k o -1 i b e r a 1 n i h novi n.) Cesto čitamo v listih, s čim si zagotovijo židovski liberalni listi svoj obstoj in s čim se živijo — inserati, to je njih najizdatnejša piča.
Inserate v list vsprejemati, ni slaba, kajti inserati so hrana in steber vseh listov in novin.*) Cim
več inseratov ima kak list, tem bolje stoje njega finance. Zbog tega je velike važnosti, da se katoliški listi preskrbljujejo z mnogobrojnim insero-vanjem. V nekem nemškem časopisu smo nedavno čitali nastopni stik:
Inserate sind für Blätter, Was die Nahrung für das Leben; Willst du dies kostbare Futter, Liberaler Presse geben?
Ker so tedaj inserati jako močna in tečna hrana no'vioam, na vse pre lege love liberalni listi iuserate, in tako čitamo v ž lovsko-liberalnih listih različne inserate, bodisi taki, s kojimi se ljud slepi, ali inserate, v kojih neka vrsta čitateljev zadovoljuje hrepenjenje svoje s pikantnimi oznanili, raznovrstnimi ženitvenimi ponudbami, druga vrsta čitateljev se pa s temi dvojljivimi inserati pohujšuje. Na Dunaju n. pr. je bilo že več tiskovnih pravd radi inseratnega pohujšanja, nego radi politike. Vse to je že stara stvar.
Nedavno smo pa čitali nekaj novega, kako je namreč židovsko-liberalni tisek vpregel tudi lepo-slovstvo, beletristiko v poniževalno službo običajnega inserovanja. Ni še dolgo, ko je bil v židovski „Neue Freie Presse" završen roman, izhajajoč v nekaterih nadaljevanjih pod vabljivim in zvenečim nadpisom: „Za življenje in smrt" (Für Leben und Tod). Ves roman je pisan v takem smislu, da se iz njega poslednjega poglavja koj jasno uvideva svrha, v kak namen je bil torej skovan. V njem se dela propaganda za neko amerikansko zavarovalnico „na življenje", koja je nedavno v Evropi začela svoje delovanje, torej inserat v leposlovni obliki, v obliki romana.
Kdor čita završetek tega romana, spoznal bode takoj tendenco onih vrstic: pisatelj poučuje občinstvo, da zavarovalnica izplača vso zavarovano svoto t slučaju — samomora. Kaj plemenit inseratov roman za samomorilce in samopašneže, ki hote zapravljeno doto žene svoje rešiti!
Završilne vrstice inseratnega romana „Za življenje in smrt" slövejo: „Uboga Gertruda je bila proti njemu vselej tako nežna, a on ji je zapravil vso doto. Toda izgubiti ni imela ničesar, kajti Hi-polit moral je, naj velja, kar hoče, jedenkrat uči-niti veliki skok v večni nič. (Tako pišejo židovsko-liberalni listi o — smrti.) Kdaj pride ta trenutek, ni bilo gotovo, toda on se bode istovestno ugonobil in zavarovalnica M. bode plačala do zadnjega vinarja (auf Heller und Kreuzer). Torej potrpljenje, samo malo potrpežljivosti!
Dalje se opisuje Hypolit tako-le: „Ko je ura odbila pet, plakal je bolesti kakor pijanec. Nakrat zgrabi revolver, kojega je vedno seboj nosil, pritisnil na usta ter pognal kroglo v možgane." — „Poskusimo", bila je poslednja njegova beseda. In poskusil je to dvakrat; jedna krogla obtičala je v glavi, druga mu je prodrla lobanjo. — Hipolit se zgrudi mrtev na tla. Nekatere počasne ure bile so pet.
*) Slovenskih ravno ne! Op. urad.
Ker je pa bistroumuost ali opasnost sodnikova zrekla, da je bil Jeronim popolnem nedolžen, in je tudi izključena možnost, da bi bil Hipolit od kake druge osebe ustreljen, koja bi se okoristila z njega smrtjo, dalje, ker se nedvojbeno sklepa iz revolverja in načina rane na samomor — izplačala je takoj zavarovalnica 200.000 lir zavarovane svote io 50.000 dopolnilne vsote. Zavarovalnica dala je po Giuglielmu Gilliju v imenu njegove soproge Gertrude, roj. Nulle, takoj spisati pobotnico, koja je bila na račun družbe objavljena v vseh laških časopisih. — Konec."
Kdo more oporekati, da roman, čegar zaključek smo tu naveli, ni — inserat, koji je bil gotovo mastno plačan? Tu imamo zopet priliko, tako liberalni tisek služi novec, da si osiguro sijajno svojo eksistenco.
Nekaj sličnega smo čitali v strokovnem finančnem dunajskem listu „Schönbergers Börsen- und Handelsbericht", ki piše: „Poroča se nam, da bode vsled sijajnega vzgleda plemenite reklame, objavljene v „Neue Fr. Pr." v romanu „Za življenje in smrt" poznati budimpeštanski konsorcij Josziv-lozov v kratkem v zloglasnem židovskem časopisu „Weltblatt" in serov al roman pod nadpisom „Verzweiflung und Rettung" (Obupanje in rešitev). Junak tega romana rešen je s tem, da v trenotju največje obupnosti, dasi je 10 let zaman čakal na dobitek kreditne srečke, dobi največji dobitek Josziv-lozov."
Ni-li to zopet roman - inserat, za kojega bode židovsko-liberalni „Weltblatt" prejel lepo denarno svoto? Čuda ni potem, da ima šefredakter temu listu — 25.000 gld. letne plače.
Seveda, leposlovje tako ponižati, da služi podlemu inseratnemu „kšeftu", to umejo samo nemški židovsko-liberalni časopisi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. januvarija.
(Poslavljanje) konzist. svetovalca profesorja in predsednika tukajšnjega kat. rokodelskega društva č. g. Janeza Gnjezde se je vršilo sinoči ob peti uri v društveni hiši. K slavnosti so prišli prezvišeni gosp. knezoškof, deželni glavar D e t e 1 a, vladni svetovalec Merk, deželni šolski nadzornik Šuman, župan Gr as se Iii, prelata dr. Cebašek in dr. Kulavic, ces. svetovalec M urni k, predsednik trgovski in obrtniški zbornici J. Per d an, gg. profesorji tukajšnje realke „in corpore" v uniformah slavljenčev brat g. Anton Gnjezda, veletržec v Zagrebu, več drugih odličnih gospodov in mnogo gg. mojstrov. Društveni pevski zbor pod marljivim vodstvom g. Saks a je prav dobro zapel „Društveno", „Kolpingov grob" in „Pozdrav", nato pa so pre-vzvišeni g. knezoškof zbrane nekako takole nagovorili:
Njegovo veličanstvo je blagovolilo preč. gosp. konzistorijalnemu svetovalcu J. Gnjezdi podeliti zlat zaslužni križec s krono za njegovo neumorno delovanje. Zbrali smo se, da smo pričujoči pri tej slavnosti, in mene je zadela čast, našemu slavljencu izročiti in pripeti znak najvišjega odlikovanja. O tem odlikovanju se sme trditi, da je doletelo moža, ki je je — lahko se reče — res zaslužil in zanj ni torej nikakor le kako znamenje in spodbuda, naj si zaslug šele pridobi, ampak plačilo za že pridobljene. Mnogobrojnih zaslug si je stekel gospod slavljenec na dvojnem polju: cerkvenem in socijal-nem. Kako visoko da cenim delovanje g. profesorja na cerkvenem polju, pokazal sem lansko leto v priliki, ko je obhajal petindvajsetletnico svojega delovanja pri „katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov". Zato me je jako vzradostilo, ko mi je ces. vlada pred nekaj tedni naznanila, da ga namerava priporočiti za najvišje odlikovanje ter je — kakor je o takih prilikah običajno, — vprašala i mene, kako sodim o njegovem duhovniškem vedenju in delovanju. Seveda nisem mogel druzega, nego izraziti svojo radost nad tem predlogom ter pristaviti s svoje strani najtoplejše priporočilo. — Največ zaslug pa in to je poglavitni vzrok današnjemu odlikovanju — si je pridobil g. slavljenec na socijalnem polju kot predsednik društva rokodelskih pomočnikov. Ni mi treba povdarjati, kolike važnosti je dandanes socijalno vprašanje. Cel svet v upu in strahu gleda v bodočnost ter čaka kaka bode njegova rešitev. Edino pravo rešitev pa nam podaje sv. cerkev in društva, ki delujejo v duhu sv. cerkve. Med tem so zlasti društva rokodelskih pomočnikov. In temu društvu je posvetil g.
slavljenec svoje moči ter dramil sebi izročene med drugim zlasti tudi po geslu „ora et Jabora," moli in delaj, po geslu, ki je tako lepo izraženo v društvenem pozdravu: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo." Da, delo združeno z molitvijo, z blagoslovom božjim, z življenjem po veri, le tako delo more osrečiti delavske stauove in ugodno rešiti socijalno vprašanje. Na to trdno stališče zidal je slavljenec z velikimi težavami, pogosto skoro osamljen, a vedno zaupajoč v Boga. In v plačilo za svoj trud naklonil mu je presvetli cesar odlikovanje: zlat križec s krono Ta zlati križec ga spominja križev in težav, katere je prestal, spominja ga pa tudi druzih križev in težav, ki ga še čakajo v bodoče, ker brez truda se ne izvrši nobeno dobro delo. Reči se pa mora, da je s poslavljenjem g. predsednika poslavljeno tudi društvo, odobravana na najvišjem mestu načela, ki društvo vodijo in za katera se je žrtvoval g. predsednik. In v tem oziru je zadelo odlikovanje tudi vse društvenike in njihove podpornike ter jim bodi v spodbudo, da i v prihodnje hodijo po odkazanem jim edino pravem potu. Ko Vam preč. g. profesor, izročam znak odlikovanja, sem prepričan, da Vam vsi pričujoči čestitajo na zasluženem odlikovanju. Bodite pa tudi uverjeni, da Vam, kolikor le morem i jaz želim vse dobro, zlasti mnogo zdravih krepkih let, da bi mogli v istem duhu in z istim uspehom delovati tudi nadalje in še prav veliko dobrega storiti pri svojem društvu v čast božjo, korist državno, v pravo srečo rokodelskega stanu! (Pri teh besedah so mu izročili zlati križec z dotičnimi pismi vred.) Č. g. profesor Gnjezda se je ganljivo zahvalil za najvišje odlikovanje, katero ne velja le njemu, društvenim dobrotnikom in društvu sploh, temveč načelom, za katero je vedno deloval in hoče z vsemi močmi delovati tudi v prihodnje. Končno zakliče trikrat „slava" presvetlemu cesarju, kar navzoči navdušeno ponove. Pevski zbor okolu okrašenega cesarjevega kipa na odru zapoje cesarsko pesen in papeževo. Slavljencu so čestitali ne le zbrani ustno, temveč tudi mnogi prijatelji in znanci pismeno in brzojavno. Pisem je došlo do sto, brzojavi pa iz Novega Mesta, Zagreba, Dunaja in Ujvideka.
(Kat. tiskovnemu društvu) darovala sta te dni dva ljubljanska gospoda, ki nočeta, da bi se imenovalo njuno ime, v prid krščanskemu tisku jeden dvajset, drugi osemdeset goldibarjev. Bog obilo po-vračaj velikodušnima dobrotnikoma !
(Deželno šolsko nadzorstvo na Kranjskem.)
Ljubljanski dopisnik dunajske „N. Fr. Presse" je te dni poročal, da se bode za nadzorstvo ljudskih šol na Kranjskem imenoval nov nadzornik in da je v dotičnem predlogu v prvi vrsti priporočen g. prof. Leveč. Od kompetentne strani pa se ta vest pre-klicuje kot izmišljena.
(Poročil) se je g. Ant. Dvorak, sekcijski in-žener južne železnice v Postojini, z gspdč. Hedviko Hartmaunovo iz Prage.
(Umrl) je včeraj po daljši bolezni g. Andrej Perdan, živinozdravnik za okolico ljubljansko. Bil je jako vesten v svojem poslu, zasačil marsikatero v Ljubljano namenjeno mrlio ter tako meščane obvaroval nezdravega mesa, oziroma boleznij.
(Prijeli) so včeraj zjutraj v kolizeju stanujočega trgovca z divjačino g. Gustava Treota ter odpeljali v preiskovalni zapor na Žabjak. Med umorjenega V. Stedry-ja listinami in pismi so namreč našli neko pretiluo dopisnico, katero je gosp. Treo pred nekim časom bil poslal Stedry-ju v neki denarni zadevi. Po zaslišanju pa so sinoči g. Treota zopet izpustili iz zapora, ker so se vse sumljive kombinacije pokazale kot neutemeljene.
(Iz Ljubljanice) so potegnili danes ob polu 2. uri popoldne pri mesarskem mostu čedno oblečenega vtopljenca, ki je moral že več dnij ležati v vodi.
(Slovensko gledališče.) Sinoči se je predstavljala šaloigra „Strijček", ki je pač mnogo boljša od zadnje burke, vendar prastara pesen o raznih zaprekah „srečnemu zakonu", seveda le na odru. Glavno vlogo „Strijčka" je imel in tudi prav dobro predstavljal g. Sršen, ostali igralci igrali so po-voljno. Pogrešali smo g. Borštnika in njegovo gospo soprogo.
(Iz Tridenta) se nam poroča, da je dn6 15. t. m. umrl Anton Koder, učenec tretjega normalnega razreda, edini sin našega rojaka in slovenskega pisatelja, c. kr. poštnega kontrolorja in tamošnjega poštnega načelnika g. Antona Kodra. Naše odkritosrčno sožalje.
(„Abrahama videl") ie, kakor se nam javlja, dne 15. t. m. veleč. gosp. dr. Lipo ld, župnik v Velenji, deželni poslanec štajerski.
(V Ribnici) se je vršila dni 11. t. m. občinska volitev. Županom je bil zopet izvoljen gosp. Franc Erhovnitz, c. kr. notar in posestnik, podžupanom trgovec g. Jos. K 1 u n , svetovalci pa gg : J. Pauser, A. Pogorelec, J. Ilc, J. Škra-bec, J. Ambrožič in J. Lovšin,
(Kranjska kmetijska družba) je poslala tri bohinjske sirarje v sirarski tečaj, ki bode od 18. ja-nuvarija do 9. marca t. I. na deželni kmetijski šoli v Št. M;helu na Tirolskem. Tudi g. grof Lanthieri v Vipavi je jednega svojih viucarjev poslal v ta tečaj, ker hoče na Nanosu vpeljati sirarstvo.
(Licencevanje žrebcv) bode letos na Kranjskem dne 4. februvarija v Radovljici, dni 5. febr. v Kranju.
(Občni zbor) imelo bode „Katol. društvo rokodelskih pomočnikov" na Vrhniki bodočo nedeljo dne 24. januvarija ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih Vabijo se vsi prijatelji in dobrotniki društvu, vzlasti gospodje mojstri. Vspored je tale: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Slučajni nasveti.
Načeluištvo.
(Nesramnost) Pod tem naslovom poroča tržaška „Edinost", da je „II Piccolo napal generalnega vikanja škofije tržaško-koperske, preč. g. dr. Šusta, na tako podel način, da se mora studiti vsakemu poštenemu človeku. — Torej vender! Iu ko smo v slovenskih listih či tal i tudi jako podle napade slovenskih rodoljubnih duhovnikov, tedaj se je „Edinosti" srce tajalo radosti.
(Bralno društvo pri sv. Križu na Murskem polju) vabi na občni zbor v nedeljo, dne 24. januvarija 1892 v učilniških prostorih. Vspored: 1. Pozdrav predseduikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in knjižničarjevo. 4. Volitev novega odbora. 5. Razna društvena posvetovanja. Po občnem zboru bode v gostilni g. J. Hauptman-a veselica s prijaznim sodelovanjem Ljutomerskih pevcev in Cven-skih tamburašev. Začetek ob 3. uri popoludne. K veselisi vsakega tiljtidno vabi	odbor.
(Konknrz) je proglasilo tukajšnje c. kr. deželno kot trgovsko sodišče na imenje gosp. Jan. Nep. Plautza, trgovca v Spod. Šiški. Konkurzni komisar je državni svetovalec g. Tschech in konkurzni upravnik g. dr. Pfefferer.
(Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v teku letošnjega predpusta dve veselici, in sicer na Svečnico dne 2. februvarija zabavni večer, pustno nedeljo dni 28. februvarija pa običajno raa-škarado. Nadalje prosi odbor svoje podporne člane, naj oprosti, ker se jim še neso doposlale vsprejem-nice. Društvo si je omislilo nove raznobarvene vspre-Jemnice, katere bode razposlalo še ta mesec.
Raznoterosti.
—	Visoka starost. Te dni je v Turinu umrl konjski barantač Roos, katerega so posebuo dobro poznali italijanski konjiki. Nihče ni vedel, odkod je. V Turinu je živel nad 70 let in umrl star 102 leti.
—	V Ameriko se je lansko leto izselilo 666.636 oseb.
—	Ponarejeno vino. Kakor piše neki oaerski list, so v Bazinu nekemu Židu Tabau vzeli 28 sodov ponarejenega vina. Tauba je pa noč vzela.
feiegmšsii,
Dunaj, 18. januarija. Dne 8. t. m. je
za hripo zbolel nadvojvoda Karol Salvator, dne 15. t. m. pa se je pridružila pljučnica; stanje nevarno.
Srednja temperatura —1'7°, za 0'7" pod normalom.
CEBELN0-V0SC
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.
v v

AVSTRIJA"
vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje in rent
na Dunaju, Schottenring št. B v lastnej hiši.
Ustanovljena meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseli kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote se točno izplačujejo.
Pri „Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20.501 milijonov goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2918 milijonov goldinarjev.
Izplačala je „Avstrija" dozdaj že 7444 milijonov goldinarjev.
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski nit njenih posledic, brez da bi bilo treba za to kaj doplačati.
Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I.	Zavarovrnje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se, kadarkoli se smrt pripeti.
II.	Nasprotno zavarovanje pri zakonskih.
III.	Zavarovanje Ha doživetje in ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
IV.	Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže njemu samercu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem.
V.	Zavarovanje rent (penzije).
VII. Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času.
VII.	Zavarovanje na dožitje: Zavarovana svota izplača so o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo vplačila s 5°0 obrestnimi obresti.
VIII.	Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred' določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
Oglasila k zavarovanju sprejema ;er pojasnila in tarifa brezplačno daje:	(32) 12-1
Nadzorništvo,Avstrije' v Ljubljani:
Ignacij Valentinčič.
Pisarna: Sv. Petra cesta št. 73.
I > u n a j 8 k a borza.
Dnč 18. januvarija.
Papirna renta 5%, lo% davka .... 93	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	103	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1033	„
Kred tne akcije, 160 gld................294	„
London, 10 funtov stri..............118	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ....... . .	58	„
70	kr.
20	„
95	„
05	„
25
05	„ 37'/,.
58	„
Dné 16. januvarija.
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska papirna renta 5%.....
4<jfc državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pismaavstr.osr.zein. kred banke 4% 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/»■*> 100
Kreditne srečke, 100 gld.......183
St. Genois srečke, 40 gld. ...... 64
106 gld. 75 kr. 102 ,. 35 136 „ 50 149 „ 50 181 „ 25
15
60
Ljubljansko srečke, 20 gld..............23 gld.
Avstr. rudečoga križa srečke, 10 gld. . .	16 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „
Salinove srečke, 40 gld........— „
Windischgraezove srečke, 20 gld..........57
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	158
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2845
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	93
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
kr.
50 50
10 „
25 1 14'/, „ 75 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev.
** ^ j>f Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročilu izvršč se imjtočncje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnlce. 41/» »/<, zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
LI
BI
i Sil
cele gld. 14'/», petina gfd. 4 in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
Žrebanje dne 1. februvarija. -»G
Izdajatelj: Or. Ivan Janežič.
Od/o\orni vredni k: Ignacij Žitnik,
a*«« .«k« ■ 1 n''" v i. «»ii.Vm
Dunaj, 18. januvarija. Mladoceški poslanec Nemec odložil je svoj državnozborski mandat. — Obravnava o trgovinskih- pogodbah se nadaljuje. Tausche se zahvaljuje kmetijskemu ministru za pospeševanje prvotnega proizvajanja, ki se bode doseglo z dvanajstletno stalnostjo. Pattai govori v imenu somišljenikov svojih s pridržkom za pogodbo z Nemčijo.
Peterburg, 17. januarija. Novoletni sprejem pri dvoru izostal zaradi carice, ki je zopet bolehna.
London, 17. januarija. Listi poročajo, da je princ Valeški zbolel.
Kairo, 17. januarija. Kedive Abbas seje pripeljal in bil slovesno sprejet.
Tiflis, 17. januarija. Iz Teherana se poroča, da je položaj za kristijane nevaren.