0 položaju. (Iz pereaa državnega poslanca.) »Državni zbor se razpusti!« ta glas se je zagnal zadnje dni med svet. Zakaj bi se imel razpustiti? Zato, ker Čehi ne pripustijo mirnega delovanja v zbornici. In zakaj ne pustijo Čehi mirno zborovati? Zato ne, ker so se njim vzele pravice, katere jim je vlada še-le pred par leti dala. Pa ne samo to; temveč radi tega, ker se jim je tudi to vzelo, kar so pred jezikovnimi naredbami mirno uživali in iim preti nevarnost, da se češko kraljestvo popolno razkosa. Kdor pozna slavno preteklost češkega naroda, ne more mu zameriti, da se brani z vso silo proti krivicam, katere se mu godijo. Kako je pa mogoče, da se s Čehi ravna tako nevsmiljeno in protipostavno ? Vsaj so bili Čehi tesno zvezani z močnimi strankami in so bili v večini državnega zbora. Ali niso Poljaki in nemški konservativci sami priznali, da imajo Čehi pravico do jezikovnih naredb, katere so se jim dale meseca aprila 1897 — a meseca oktobra 1899 zopet odvzele? Kaj, ali Poljaki in konservativni Nemci ne branijo zdaj svojih poprejgnjih zaveznikov Cehov namreč, ki so pa zdaj vsaj za nekaj časa potlačeni? Ne! Poljaki so zapustili svoje prejšnje prijatelje, Čehe. Ko bi bili Poljaki storili svojo dolžnost, bi sploh dozdajšnjih zmešnjav ne bili doživeli. Je-li to mogoče? Gotovo! Kolikokrat so silili slovenski in rusinski poslanci, ki so v krSč. slovanski narodni zvezi, naj se izdela na podlagi jezikovne ravnopravnosti iezikovni zakon! A kdo se je temu vedno upiral? Javorski, Poljak, nesrečen načelnik bivše večine državnega zbora. In zakaj je to delal ? Radi tega, ker bi potem nadvladi Poljakov v Galiciji odklenkalo, če dobijo tudi Rusini svoje pravice. Malo bolje namreč ravnajo v Galiciji Poljaki z Rusini, kakor delajo Nemci s Slovenci na Štajarskem in Koroškem. Večina državnega zbora ni toraj nikdar mogla, ker je bila vedno pod mogočnim uplivom Poljakov, skleniti jezikovnega zakona; med tem so pa Nemci napravili tako imenovani binkoštni program, v katerem so si skuSali po vseh avstrijskih kronovinah zagotoviti večno nadvlado nad Slovani. Vsaj jje znano, da ie bivši finančni minister, Poljak Bilinski, ki ima med Poljaki morda še največ sočutja do drugih Slovanov, izdelal načrt za jezikovno ravnopravnost avstrijskih narodov. A njegovi lastni roiaki, Poljaki, so se protivili na vso moč, da ga Bilinski ni smel predložiti državnemu zboru. Kaj čuda potem, da je liberalnim Nemcem, ko so zapazili neslogo med Slovani, greben rastel vedno bolj in bolj; da le-ti niso mislili na nič drugega, kakor to, da si za vselej zagotovijo nad Slovani oblast! Kaj čuda, da se je štajarski grof Stiirgkh protivil cel6 temu in s tem tudi zmagal, da se Cehom niti tiste pravice ne smejo povrniti, katere so zavživali pred letom 1897 ? Brez vsacega pravega vzroka so razbijali po državni zbornici skozi 2 leti samooblastni Nemci, katerim se niti las ni skrivil vsled jezikovnih naredb na Češkem in Moravskem; a razlogov imajo dovoli Cehi, če svojo ne- voljo kažejo nad krivicami, katere se njim godijo ter ustavljajo celo delovanje v državni zbornici. Nam Slovencem nikakor ne koristi nedelavnost državnega zbora; najmanje nam štajarskim Slovencem. Slovenski deželni poslanci so iz opravičenih razlogov zapustili deželni zbor štajarski. V Gradcu se torei ne morejo pritoževati radi krivic, katere se nam godijo neprenehoma v narodnem, kulturnem in gospodarskem obziru. Ce bi deloval državni zbor, bi se pritoževali vsaj tam, kar so na§i državni poslanci tudi delali neprenehoma. Ako se pa popolnoma ustavi delovanje državnega zbora, potem nimamo Slovenci sploh nobenega mesta več, kjer bi nasi zastopniki povzdignili svoj glas in zahtevali naše narodne pravice. Vkljub temu ne smemo zapustiti svojih severnih bratov Cehov, temveč ostati moramo ž njimi v tesni zvezi. Kajti zanašamo se, da pravica enkrat vendar-le zmaga in če dosežeio Čehi svoje pravice, pomagali bodo tudi svojim zvestim zaveznikom na jugu: Slovencem in Hrvatom. Mogoče bi že bilo, da se državni zbor razpusti. A komu bo s tem pomagano ? Brez dvoma pridejo, ako se vršijo volitve po zdajšnjem volilnem redu, v državni zbor mnogoteri nam Se bolj strupeni nemSki poslanci. Pač pa bi se napravil mir, ako se vpelja celo nov volilni red, po katerem nehajo dozdajšnje predpravice Slovanom sovražnih strank. Nam Slovencem se nikakor ni bati direktnih, splošnih in tajnih volitev, bodisi v deželni ali državni zbor. Motijo se tisti politiki, ki trdijo, da je nemir nastal v državnem zboru radi tega, ker se je vpeljala peta volilna skupina. Ne poslanci iz te pete kurije so sovražni Slovanom in nasprotni jezikovni ravnopravnosti, temveč oni poslanci so zadrževali delovanje državnega zbora, ki zastopajo le majhno število nemškega prebivalstva, ker jih grozno boli, da nimajo več v rokah popolne nadoblasti črez Slovane. Ce se toraj državni zbor razpusti in na podlagi zdajSnje krivične volilne postave izvoli nov državni zbor,f bomo tam, kjer smo bili dosedaj. Upati pa je, da se razmere v državi zboljšajo le takrat, če se odstrani sedajšnji krivični red in se voli na podlagi sploSne, direktne in tajne volilne postave.