NO. 55 Ameriška omovi Tir m/i' AMCRICAN IN SPIRIT POR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 19, 1959 SLOVCN1AN MORNING NGWSPAPGR ŠTEV. LVTII.—VOL. LVin. Helen Arlesic V torek večer je preminula na svojem domu na 13605 Maxwell | ---- 83 let stara Helen Arlesic. Roje- Razgovori med obema vlada- Spopadi med belimi in Novi grobovi j Beograd in Bonn se in črnimi ¥ Rodeziji | v ,„^"1'pšminuia na' ne morela pobolali ^ ponedeljek je prišlo do pr-vega večjega spopada med oelci in domačimi črnci tudi v Sev. Rodeziji. Dva domačina sta bila mrtva. LUSAKA, S. Rod. — Oblasti ^ fednje-afriške federacije se Ludijo, da bi pomirile domačine v Njaisi. S precejšnjimi vojaškimi silami, ki jih podpirajo letala cstijo” sistematično pokrajino 2a pokrajino. Odpor je dosti ^ečji, kot so pričakovali. ' Doslej le bilo že 45 mrtvih in večje šte- na je bila v Marlovcu na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 52 leti. Tu zapušča sinove Josepha, Petra i? Georgea, hčeri Mrs. Matgarette Seketa (Bend, 111.) in Mrs. Ann Parks, ' . . „ , -n-,, aiplomatske zveze z Jugoslavi- 18 vnukov in 6 pravnukov. Bila . r . v, v. TTTnr/ ]o, ker je ta priznala vzhodno- je clamca. drusWa st. 14 HBZ m J J 1 . , ' L vv. v nemško komunistično vlado. Bratovščine sv. rožnega venca . . , ... , „ . /n o, -o Lemski komunisti niso bili ra- cerkve sv. Pavla na E. 40 St. Po- , , , . . d: tega prav nic hvaležni jugo- greb bo v soboto zjutraj ob 8.1o t ma v Rimu o obnovi diplomatskih odnošajev so propadli. BEOGRAD, FLRJ. — Svoj čas je Zah. Nemčija pretrgala vilo ranjenih, zaprtih pa par sto. Nemiri so bili do tega tedna pmejeni na Njaso, pretekli po-^deljek pa je prišlo do prvega ^Popada tudi v Severni Rodeziji. ^ lupina policistov se je izkrcala tla A i i i '-Hubi otoku v jezeru Bang-kjer jih je obkolila kakih j. u domačinov oboroženih s su-cami. V spopadu sta bila dva ‘0rPačina mrtva, dva belca pa ranjena. Letala iso opazila, da ^ gorelo neko vladno okrevali- i "ce na otoku. Zažgali so ga domačini. i Policija je dobila ojačenje, na-ar Jo bilo na otoku v komaj 20 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., potem pa na jaokopalšče Kalvarija. slovanskim tovarišem. Napadali so jih in jih še napadajo kot vsi ostali komunisti v satelitskih državah. Titovo goispodarstvo pa je imelo in ima' od tega veliko škodo. Tito je radi tega skušal obno-viit diplomatske zveze. Njegov poslanik v Rimu se je cele mesece tajno razgovarjal z nemškim poslanikom, kakšna naj bi V mestnih bolnišnicah ne bo več sedaniega drenia CLEVELAND, O. — V bolnišnicah velikega Clevelanda ne bo več drenja, kot smo ga pozna- pripejje d0 normal li vsa povojna leta. Posebni od- diplomatskih odnosov med bor, ki je proučeval to vpraša- ,0bema državama. Nemci so bili nje, je ugotovil, da bodo bolni-1 p0pUstjj-v^ zahtevali so samo, šnice, ki so sedaj v rabi, z oni- |liaj Be0graci odpokliče svojega poslanika pri nemški komunistični vladi, vodstvo uradnih poslov pa prepusti svojemu upravniku. Tito se je uprl tej zahtevi češ, da to pomeni pritisk na mi, ki jih grade in ki jih imajo še v načrtu za bližnjo bodočnost, krile potrebe prebivalstva mesta in okolice v Cuyahoga okra- prijetih okoli 60 upor- ji11 ''sai » naslednjih 12 let. ’oh erneev. Prijete so odpeljali i (' ,J;iv Jem iPoddtkl m n;'P'-'- njegovo zunanjo politiko. ’ «<*. v policijskih čolnih v za-1«« s0. P«™™*", na sedanj, • - - bore na kopnem. povprečni prirastek in na seda- Ni še čisto jasno, zakaj je sedaj kar sam Kardelj spravil ce- ««5!**wn SPOR MED BAGDADOM IN KAIROM RAZKLAL ARABCE NEW YORK, N. Y. — Združene države so lani v septembru razstrelile atomsko bc/ibo 300 milj visoko v vesol ju in pri tem odkrile vrsto važnih dejstev. COLUMBUS, O. — Poslanska zbornica je odobrila s 100 proti 36 glasovom dopolnilno brezposelno podporo (SUB): Predlog je bil že preje odobren v senatu. Ta mora sedaj odobriti še nekatere formalnosti, nato bo predlog poslan v podois gtivernerju, ki !so je ~ ‘ y zavzemal zanj. XENIA, O. — Oserp deklic in dve Tekmovanje za vodstvo v arabskem svetu, ki se je začelo lanskega julija med gen. Kasemom, predsednikom vlade Iraka, in Naserjem, predsednikom Združene arabske republike, se je z neuspelim uporom v Iraku zaostrilo do take mere, da utegne razklati arabski svet. — Naser kot Kasem uživata gospodarsko podporo Sovjetske zveze in sta od nje odvisna. — Zahod v tej borbi stoji ob strani in čaka na izid. UT1V11V 1It uvc BEIRUT, Lib. — V zadnjih dneh so prišle iz Iraka po-matcri'so naTlTXirt^*"promet-; drobnosti o ozadju in poteku upora proti Kasemu. Upor je ni nesreči kake 3 in pol milje izbruhnil, ko priprave še niso bile končane in ko je bi.o v Od kod, ko Sta tržila skupaj av-,mestu tisoče oboroženih pristašev Kasema. Ko so n zaceli to in brzi tovorni vlak. Prehod, v mftu nerede- polk. Shawaf prosil Kasema kjer se je nesreča zgodila, je za dovoljenje, da napravi red z vojaštvom. Ta je zahtevo zelo slabo zavarovrm m slabo/Sklonil, nakar je Shawaf napravil red na^ lastno odgovor- pregleden. Iz Clevelanda in okolice ves čr-s WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je imenoval za nov dvoletni termin načelnika glavnih stanov naših oboroženih sil gen. Twin-inga, načelnika vojne morna- nost in začel upor. Na pomoč je pozval še poveljnike sosednjih čet in arabske beduine plemena Šamarov. Upor so podprli arabski nacionalisti, med tem ko so Kurdi, ki žive večinoma izven mesta, stali na strani Kasema. Ko je Kasem poslal nad Mo- ~~ sul letala, ki so napadla glavni Damask in Kairo odgovarjata, da stan, je pri tem našel smrt polk. Shawaf. Ranjenega je ustrelil rice adm. Burke, načelnika Ujeden njegovih narednikov, ki je talstva gen. White, na mesto SQdil) da je stvar upornik(>v iz. , Sev. Rodezija je edina od treh ^J0 l‘P0vrabo, b°lnisniC; SkuPno .lo zadevo v javnost. V Bonnu 0ežel federacije odlagala okli- bc V bllznJ1 bodočnosti na razpo- so radi tega precej nejevoljni in Ca*ie-obsednega stanja, odkar ’ eg° v bo nismcah 7 851 postelj, ijo> da Kardeljev korak ne ae nemiri začeli. Kolonialni minister, ki si je ?rKel iz Londona ogledat polo-Zai v deželi, je dejal, da vse iz-v Gcla> da so bile vesti o namera-anena pokolju belcev od strani pG'1^ačin°v v Njasi točne. Pre-‘^ni so ga samo odločni ukre-pI oblasti. poziva k takojšnp ^akoniivi nov h davkov! ^ CpLUMBUS, O. — Guver-■ Michael DiSalle je pozval ?rzavno zakonodajo, naj pohiti j u^akonjenjem njegovih pred-k°cf0V Za zvišanie državnih dav-v in trošarin, ker sicer utegne j J 1 državna blagajna v velike tzaye Qn rad .mej nove kar naj bi zadostovalo za tukajšnje povprečne potrebe do 1. 1970. bo ravno dobra .spodbijda za nadaljevanje rimskih razgovorov. Tri umetne lune z eno raketo na pot okoli Zemlie WASHINGTON, D. C. — Dr. John P. Hagen, ki BEG IZPOD DIKTATURE V LATINSKI AMERIKI i MANAGUA, Nikaragua. — gen. Taylorja, ki želi iti v pokoj, pa je bil imenovan gen. Lemnitzer. Imenovanja mora potrditi zvezni Senat. BONN, Zah. Nem. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je dejal zastopnikoma socialnodemokratske stranke, ki s-a bila na obisku v Moskvi, da “nihče” ne mara združitve Nemčije in da zato do nje tudi ne bo prišlo, vsaj ne v doglednem času. Legitimacija iz Bele hiše I mu ni zadostovala WASHINGTON, D. C. — Vsi vodi Van K°slanik Nikarague Leonte Her- guard oddelek NASA, je napo- docia ^ Kostariki in njegov na- tisti) ki imaj0 čast in breme, da mestnik Otto Somarnba sta po- £p na službah v Beii hiši, dobijo dala ostavko na svoje mesto in vedal, da bodo Združene države v bližnji bodočnosti poslale na pot okoli Zemlje tri umetne lune z enim samim istrelom. Cilj novega poskusa bo meriti magnetizem v raznih višinah. Umetne lune bodo vključevale tudi tretji del same rakete. U-metna luna za merjenje magnetizma bo težka okoli 21 funtov in bo imela balon, ki ga bo po- pcisebne, bogato okrašene oseb-zaprosila kostariško vlado za po- ne i?ka2nice. zlat orel) slika! livično zavetje. prstni odtis, tajen podpis so zna- Izjavila sta, da ne marata več j-: te izkaznice služiti despotski vladi Samo- Tako izkaznico ima tudi Mr. zovih uinov. . Gordon Gray, predsednikov za- —-----o------ gubljena. Upor je s tem izgubil svojo glavo in pristaši upora so se borili s pristaši vlade po mestu in okolici. Končno so s pomočjo Kurdov zmagali pristaši vlade in pobili upornike. Na raznih krajih mesta Mosula je ležalo in viselo preko 40 nagih trupel, med tem ko računajo, da je tekom celotnega upora padlo okoli 2,000 oseb. Javni prepir med Kairom in Bagdadom Bagdad je takoj obdolžil Naserja, da je zasnoval upor in pomagal upornikom z orožjem in strelivom. Ta je vsako odgovornost odklonil, pa začel na napade odgovarjati v ostrih govorih, v katerih je Kasema obdolžil, da skuša razbiti arabsko enotnost in da služi tujim silam. Množice v Bagdadu, ki jih vodijo levičarji, so izvedle burno demonstracijo proti Naserju in ^^ko: °ne v veljavi že s 1. majem, do n°daja pa jih predvidoma taga č Guv< asa še ne bo sprejela. ; . erner upa z novimi pred-^oSl.in zakoni zbrati $219,000,000 v Vlh dohodkov. Njegov fipan-direktor ga je posvaril, da bo i ^ožno le, če bodo novi davki r°šarine prišli v veljavo s 1. k aJein in ne šeie s j julijem, °p bdo predvideno. d . ° n°vem bo treba plačati pro-^alni davek že od nakupov, ki ^osežejo 16c, med tem ko bodo j, 2namke odpravljene. ,la0višana bo trošarina (davek) gp a^k°holne pijače, na stave in boH 8 na Sas°Ln- Trdijo, da ka n n0Vb davld stali povprečne-bijčana preko $70 na leto. fUski naravoslovec Šljikov je • V1L da je danes na svetu ^ ^S0G znanib rastlin, okr an° Lb uporabljajo 30 tisoč> Pa Jih sa' tisoč. Rdeče poslaništvo v Libanonu zastraženo BEIRUT, Lib. — Oblasti so sebna naprava napihnila, da ga dale zastražiti sovjetsko poslani-bo lažje opazovati. .štvo potem, ko je bil izvršen ------o------ I bombni napad na sovjetski in- Bodi previden in pazljiv, pa formacijski urad in na stanova-* boi izzognil marsikateri ne> nje nekega libanonskega komu-vreči! Inističnega voditelja. upnik v zadevah narodne o- obesile njegovo podobo na cesti hrambe. Ko je pred par tedni ter jo zažgale. Iz Damaska in obiskal svojo rodno državo Se- Kaira je prišel naglo odgovor. verno Kalifornijo, se je ob neki priliki moral legitimirati. Pokazal je svojo izkaznico iz Bele V obeh mestih je prišlo do velikanskih demonstracij proti Kasemu, “izdajalcu” arabske stva- hiše. Policijski uradnik jo je wi. dolgo ogledoval, potem pa rekel Bagdad zagotavlja svoje, da bo Grayu, naj rajše pokaže svojo “fašist Naser izginil v nekaj me-— šofersko legitimacijo! I secih, če že ne v nekaj dneh,” Predsednik angleške vlade Harold MacMillan v Washingtonu WASHINGTON, D. C.—Mac- čelno dogovorjeno, kakšni naj millan je bil v eni stvari edin z bi bili uspehi takega sestanka. Belo hiši še pred svojim priho-, predsKinik Eisenhower nim, dom v našo prestol,co. Njego- ni.esor da predsedni- 1J , . , . . , vzhodno-nemlski komunisti re- vim razgovorom s kom Eisenhowerjem ni treba pripisovati velike važnosti niti registrirajo vojaški promet med Zapadno Nemčijo in Berlinom, Vremenski prerok pravi: Sončn0, Na-T"*10’ Vetrovno in topleje, •bbšja temperatura 58. celo pripravljen, da prizna se- škega naroda, akoravno je to danjo železno zaveso v Evropi, vprašanje tesno povezano z raz ako bi Moskva dala jamstva, da govori o Berlinu, ne bo motila dohoda do Zahod-1 2akaj je predsednik Eisen-nega Berlina in se sprijaznila s bower odločnejši od Macmilla-sedanjim stanjem na Srednjem,na? Diplomatje navajajo med vzhodu. | drugimi tudi tole zanimivo oko- Bela hiša je dalje zelo skepti- liščino. Lahko se računa s tem, tična do komunističnega pred- da bosta tekom dveh let izginila loga, naj čete na obeh straneh iz politike John F. Dulles in železne zavese v srednji Evropi nemški Adenauer, ki jih Hjru-lan noče v tem oziru uganjati [nimajo atomskega orožja. To bi.ščev smatra za svoja glavna na-° nobene formalistike. Dovolil bi pomenilo, da bi smele naše di-isprotnika. Ko teh dveh več ne ' nemškim komunistom, naj se vizije v Nemčiji imeti samo na- bo, bo Moskva, tako upa Hru-pri pregledu zavezniških tran- vadno orožje. Angleži mislijo, pričakovati od njih velikih posle- kQt moskovski agentje_ v nobe,’ ic. ^ a co s' lc™nos na o e slučaju se pa ne smejo obstanek je res treba samo pozdra- ^ partnerji ali gospo. dar ji nad prometom. Macmil- viti, obenem jo pa tudi prav razumeti, kar ni težko, ako pomislimo na predmete, ki bosta njih govorila predsednik Eisen hower in njegov gost. Macmillan misli, da bi se s ko- ^“^‘^"kuJemov'" obnašajo, munisti dalo doseč, kaj pamet kakor o nega samo na sestanku na vrho-1 vih. Hruščev mu je v precej ne-1 Predsednik Eisenhower misli, etesani obliki povedal, da na da je treba na vsak način pove-primer na konferenco zunanjih dati Moskvi, da svobodni svet še ministrov ne d'a nič. Ako jo za- ni odpisal podjarmljenih naro-padne države želijo, naj jo ima- dov v srednji in vzhodni Evropi, jo, Moška jim ne bo kvarila ve- Macmillan pa misli, da je naj-selja poslala bo Gromika, da bo bolje, ako to vprašanje ne pri- ' kajti Wash- Vse najboljše!— Danes je sv. Jožef, patron delavstva. Vsem Jožetom in Jo-žičam, ki jih je me nsšimi rojaki izredno veliko, želimo vse najboljče! Rojstni dan— Danes obhaja Mrs. Matilda Benčina s 17015 St. Clair Ave. v krogu svoje družine svoj 80. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! Seja— Podružnica št. 3 SMZ ima v nedeljo ob 1:30 sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-Kj ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Društvo Slovenski do: i št, 6 SDZ ima jutri zv. ob navadnem času sejo v navadnih prostorih. Društvo Naš dom št. 50 SDZ ima v soboto ob 7:30 sejo v navadnih prostorih na 8601 Vineyard Ave. Društvo dvor Baraga, št. 1317 kat. borštnarjev ima jutri zv. ob osmih v ‘šoli sv. Vida redno sejo. Asesment se pobira od 6:30 dalje. Podružnica št. 5 SMZ ima v soboto ob sedmih zv. sejo v navadnih prostorih. Jutri ob 7:30 ima. Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ sejo v navadnih prostorih. so Kasemove ure štete, da on dejansko sploh ni bil vodja upora lani v juliju, ampak da se je šele po uspehu povzpel na njegovo čelo. Njegov pravi organizator je bil polk. Aref, ki ga je dal Kasem obsoditi na smrt. Oglasil se je Hruščev Ko se je mudila v Moskvi iraška vladna delegacija, ki je podpisala s Sovjetsko zvezo gospodarsko pogodbo, po kateri bo dobil Irak okoli 150 milijonov dolarjev pomoči iz Sov jeti je jn drugih komunističnih držav, se je na slavnostnem banketu oglasil k besedi predsednik sovjetske vlade Hruščev in posvaril Naserja, da bo njegova borba proti komunistom v arabskem svetu doživela polom in da naj ne skuša s silo spravljati Iraka v Združeno arabsko republiko. Hruščev je dejal, da je Sovjetija vedno pripravljena priti Iraku na po- , moč, ker v njem prevladujejo , napredne sile.” Kairo odgovoril Kairo je odgovoril, da pomenijo besede Hruščeva umešava-nje v notranje arabske zadeve, kar naj bi bilo proti dogovoru med Moskvo in Kairom. Naser | sam je označil komuniste v arabskem svetu za isluge Soyjetije, ' Kasema pa celo za slabšega in j CLEvELAND, O. - Mestni večjega sovražnika arabske stva- .upan Anthony Cekbrezze je V bolnišnici — Mihael Zernic z 19402 Mohawk Ave. je moral v St. Alexis bolnišnico. Obiski so dovoljeni! Zadnšnica— V soboto ob sed' ih zj. bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mike Jalovec v spomin 2. obletnice smrti. lloistni dan— Danes praznuje Mrs. Rose Cimperman z 961 E. 79 St. svoj 83. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Županov veto bo obveljal ri, kot je bil njegov prednik v Bagdadu — Said Nuri. Zalhod stoji ob strani vetiral resohicijo mestnega sveta, v kateri je ta pozval državno zakonodajo, naj dobo bivanja v V Londonu in Washingtonu državij ki opravičuje potrebne čakajo na nadaljni razvoj dogod do javne podpore, podaljša od kov, pri tem so veseli, da niso v enega leta na tri Mestni svet sedanji spor umešani, da so napadi usmerjeni bolj na komuniste in Moskvo kot na Zahod. Pri tem se zavedajo, da tako Kasem da bi bila Moskva verjetno pripravljena na resna pogajanja, ako bi vedela, dla dobi dve koncesiji: status quo v srednji Evropi in prepoved atomske oborožitve vseh čet, zavezniških in ruskih, na istem prostoru. Kot se vidi, razlike med ameriškim in angleškim stališčem niso načelne, pa vendar tako ve- zbirka ministrov popolna, toda de na dnevni red kaj odločilnega pa ne bodo skle- jngton je mogel in more napra- like, da so porinile na stran nili. Eisenhower misli, da nima [viti ravno tako malo za osvoho-'mnogo važnih vprašanj. Tako bo smisla hoditi na sestanek na vr- jenje satelitskih narodov kot na primer verjetno zelo malo ščev, imela več upanja na boljše uspehe pri pogajanjih kot jih ima danes. Čemu torej rabiti sedanja pogajanja za kaj drugega kot za propagando? Čemu tvegati sedaf vojno, ko se bo morda v par letih dalo doseči isto s pogajanji? Pri takem položaju res ni treba, da bi svobodni svet že sedaj delal posebne koncesije komunističnemu svetu. Ni mu treba je upal, da bi v takem slučaju zmanjšal izdatke za podpiranje teh ljudi. Po sodbi nekaterih _ prihajajo z juga vedno novi pri- kot Naser verjetno spora ne bo- seljend v mest0i ki padejo po sla gnala predaleč, ker sta oba- nekaj mesecih zap0siitve na bre-dva premočno odvisna od Mos- me javnosti. Ker so to povečini kve, Naser še bolj^ Oni, ki so črnci! so zastopniki črnega pre. Naserja svarili pred povezavo z biva/stva mesta trdilii da jc re. Moskvo, vidijo v sedanjem raz- solucija naperjena proti njim. voju uresničenje svojih napove- To bU verjetno glavni vzrok, di, pa pri tem niso gotovi, če se ki je ž pripravil do tega, bo znal Naser iz sedanje zadre- da je resoiucijo vetiral. Mestni ge izkopati. svet bo 0 njej ponovno razprav- V nekaj letih, od kar so se An- llali toda ^ nobenih izgledoV) da glezi umaknili iz Sueza, je vpliv bi mogel županov veto preglaso. Zahoda v arabskem svetu sko-ro splahnel, nadomestil ga je vpliv Sovjetske zveze, ki se je znala usidrati tako v Kairu in Damasku kot sedaj še v Bagdadu. Svoj položaj utrjuje tudi v Jemenu in ostalih državicah A- rabije. vati z dvotretjinsko večino. hovih, ako ni že naprej vsaj na-'London ali Pariz. London je še govorjenja o zedinjenju nem-[svetovne vojne. Dar ameriških katoličanov Fatimi Ameriški katoličani so darovali 11 ton težak kip Matere božje za novo baziliko v Fatimi ___________________________________________0 _ Kip je postavljen na pročelje bazilike nad glavnimi vrati. Mari-Železniška proga na vrh ja drži v rokah rožni venec iz ne pripisovati posebnega pome- Pike v Colorado je najvišja že- zlata in slonove kosti, ki so ga na pogajanjem, ne bati se nove leznica v naši deželi. Seže v vi- podarile sestre dominikanke iz jš-no 14,109 čevljev nad morje. | Amerike. Ameriška I>omoviiva rfs^aila'wi jniT¥MfixflL^ca 0117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 55 Thurs., March 19, 1959 Pakti Srednjega vzhoda Anglija je 1. 1955 sklenila na naše, prigovarjanje Bagdadski pakt s Turčijo, Irakom, Iranom in Pakistanom. Njena in naša želja sta bili, da se paktu pridružijo še druge države na Srednjem vzhodu, posebno arabske. Omenjene države so pa želele, da bi paktu pristopila tudi Amerika. Nobena od obeh želja se ni izpolnila. V Washingtonu so sicer pakt podpirali na celi črti, toda preveč je bilo razlogov, ki so govorili proti temu, da Amerika postane tudi formalna članica. Na drugi strani je v arabskih narodih zapihal veter ostrega nacijonalizma, ki so ga naravno razpihovali komunisti, kar se je le dalo. Pakt se je vkljub vsem oviram še dosti dobro udejstvoval tja do 1. 1958. Takrat ga je dejansko podrla iraška revolucija. Med mnogimi političnimi grehi, ki so jih nacijonalisti-čni uporniki očitali takratnemu iraškemu režimu, je bil na prvem mestu očitek, da je Irak v politični in gospodarski zvezi z Anglijo, to je s tisto evropsko velesilo, ki je na Srednjem vzhodu razvpita kot najpristnejša kapitalistična, ko-lonijalistična in imperijaHstična država. Iraška revolucionarna vlada je zaradi tega morala biti proti bagdadskemu paktu, toda odpovedati udeležbe pa ni hotela. Vsekakor ni izvrševala dolžnosti iz pakta, dočim bi rada uživala vse koristi. Razumljivo je, da ostalim članicam tak položaj ni prijal, toda niso našle nobenega izhoda iz zagate. Zato so vsaj na zunaj trdile, da pakt še zmeraj obstoja, in so še celo sklicevale seje in sestanke, ki se jih je udeleževala v večini slučajev tudi Amerika. Take zunanje manifestacije niso mogle zakriti dejstva, da je pakt vsaj na pol mrtey, ako ne popolnoma, s čemur niso bili zadovoljni ne Iran, ne Pakistan, ne Turčija. Pritiskali so na Ameriko, naj se ne brani več, da bi prevzela tudi formalno vse dolžnosti, ki izvirajo iz pakta, med njimi tudi dolžnost, da brani teritorijalno neokrnjenost in politično neodvisnost zainteresiranih treh držav. Amerika je tekom let imela zmeraj manj povoda, da nasprotuje formalnemu pogodbenemu stanju med njo in omenjenimi tremi državami. Turčija je NATO članica in kot taka uživa vse ameriško varstvo, ki ga predvideva NATO organizacija. Pakistan je član SEATO in je kot tak tudi upravičen do ameriške pomoči, ako bi grozila ne.varnost njegovemu obstoju. Kar je Ameriko še posebej odbijalo od zveze s temi državami, je bila njihova jasna, toda ne naravnost izrečena želja, naj jih Amerika varuje tudi v sporih z njihovimi nekomunističnimi sosedi, kot je na primer spor med Pakistanom in Indijo. V Washingtonu stojijo na čisto pravilnem stališču, da naša javnost ne bi nikoli odobravala pogodb, ki bi dovoljevale vporabo naše vojaške in gospodarske pomoči za urejevanje sporov med nekomunističnimi državami. Naše politične zveze s Srednjim vzhodom so tako zašle v pravo slepo ulico. Sedaj so poskusili, da najdejo iz nje izhod z obrambnimi pogodbami, ki jih je pretekli teden A-rnerika sklenila v Ankari s Turčijo, Iranom in Pakistanom, toda z vsako državo posebej. K bagdadskemu paktu smo torej dobili še Vri nove pakte, med Ameriko in vsako od treh držav posebej. Nove pogodbe sicer še niso objavljene, toda bodo, ker jih morajo odobriti parlamenti. Gotovo nimajo enakega besedila. V vsaki pogodbi so obravnavane tiste zadeve, ki se do-tični državi in naši administraciji zdijo posebno važne. Vkljub temu je bistvo vseh treh pogodb isto: hočejo obvarovati vse tri države pred komunističnim pritiskom iz Moskve. To se jasno vidi tudi po stališču, ki ga je Moskva zavzela do novih pogodb. Komaj je Kremlju postalo jasno, za faj gre, so od tam poslali močno delegacijo v Teheran, da sklene pakt o “nenapadanju” za 50 let. Iran so si izbrali za prvi napad na nove pogodbe radi tega, ker Iran ni član re NATO ne SEATO in ima najdaljšo skupno mejo z Rusijo. V Moskvi so upali, da se b0 Iran ustrašil in podlegel njihovim grožnjam, kot se je zgodilo že velikokrat v zgodovini. Rusija se je zmotila. Iran je odklonil pogodbo s predlaganim besedilom, ki je zahtevalo nič manj, kot da se Iran odpove vsaki politiki, ki bi ga pripeljala v povezanost z Ameriko. Obenem je še odpovedal Rusiji pogodbo iz 1. 1921, ki je dajala Rusom pravico do vkorakanja v Iran, seveda le pod določenimi okoliščinami. V Moskvi so se radi tega zelo ujezili. Zagrozili so Iranu kot bi bil že sovražna država, toda v Teheranu se radi tega niso preplašili. Moskvi pred nosom so sklenili sedaj pogodbo z Ameriko, napravili so torej ravno to, kar je Moskvi najbolj zoprno. Da se je Iran odločil za ta korak, se da razumeti po na-š; lanski politiki na Srednjem vzhodu. Takrat je Amerika pokazala, da Eisenhowerjeva doktrina ni zanjo samo kos papirja. Poslala je'preko noči svoje čete v Libanon in jasno povedala komunistom, da ne bo trpela, da bi arabske drža- vtis. še danes govore o njem ve postale komunistični sateliti. Da bo ameriška beseda še’ bolj zalegla, se nahaja nekaj našega vojnega brodovja vedno v Perzijskem zlivu ali blizu njega v Indijskem oceanu. Na drugi strani vedo ravno v Teheranu, kako dobre uspehe rodi ameriška pomoč, ako jo domače vlade znajo dobro vpo-rabljati. Ker je Moskva dobila iz Teherana tako odločen odklonilen odgovor, ni v Ankari in Karačiju niti tako nasilno protestirala kot bi človek mislil. Gotovo je, da bodo pogodbe izzvale še ostrejše komunistično podtalno rovarjenje v vseh treh državah. Komunisti bodo verjetno hoteli zažgati razna uporniška gibanja med Kurdi, ki živijo v Turčiji in Iranu. Izhodne točke bodo našli med iraškimi Kurdi, dokler bo namreč Irak ljubimkal z Moskvo. Ni nobenega dvoma, da so vse tri pogodbe močen prispevek k obrambeni liniji proti komunistični napadalnosti na jugu Rusije in Sibirije, imajo pa tudi skupno Ahilovo peto. Režimi v teh državah niso demokratičnega kova. Še celo turška demokratska stranka, ki sedaj vlada v Ankari, vporablja rada metode, ki niso prav nič demokratične. V Iranu bi šah rad vodil napredno in socijalno politiko, toda zemlja in podjetja so v rokah veleposestnikov in industrij-cev, ki ne marajo za socijalno zakonodajo in so njeni odkriti nasprotniki. Proti njim tudi šah ni vsemogočen. V Pakistanu vlada vojaška diktatura, tam se politične stranke našega kova sploh niso obnesle. Zato moremo smatrati nove pogodbe samo kot dobro, toda le začasno sredstvo v boju proti komunizmu, ki ne bo moglo odtehtati za zmeraj slabe domače politike sedanjih gospodarjev v Ankari, Teheranu in Karačiju. i BESEDA IZ NARODA Še nekaj prlpomši k okisku v starem kraju CLEVELAND, O. — že zadnjič sem napisal nekaj o Jablanici in razmerah tam še v dneh, ko sem bil sam doma, predno sem odšel v Ameriko. Tamkajšnja cerkev je bila posvečena Mariji Snežni. Shod smo pa obhajali v tednu, v katerega je padel 15. avgust, praznik Marijinega Vnebovzetja. Tiste dni je prišlo dosti ljudi iz vse okolice. V nedeljo je bila parada, da je bilo kaj. Tudi dosti izletnikov je svoj čas prihajajo v Jablanico. Nastanili so se v graščini, kjer je bilo prostora za več gostov. Vas sama ni bila posebno velika, saj je živelo v njej le kakih 25 družin. Kljub temu je imela dve gostilni. Spominjam se še, da so se fantje navadno razdelili v dve skupini, katerih vsaka je odšla v drugo gostilno, da so imeli v obeh goste. V obeh gostilnah so imeli godbo, v eni je igralo 7 godbenikov, v drugi pa kar 12. Godbeniki so šli zaigrat tudi v graščino, čeprav je bil tam tedaj najemnik. Zaigrali so cesarsko himno in koračnice, da je bilo res veselo in prijetno. Včasih so se šalili, da je v Jablanici kot t)& Dunaju. Posebno za mladino je bilo veliko veselja in smeha. Nekako do druge svetovne vojne je še šlo, čeprav ne vedno posebno dobro. Odkar so v Jugoslaviji zavladali komunisti, je pa vsak dan slabše. Ljudje izgubljajo pogum in upanje, da bi se moglo kdaj obrniti na boljše. In vendar je jasno, da nobena stvar ne traja večno, diktature pa še prav posebno ne, pa naj bodo komunistične ali kakršnekoli že. Jablaniška graščina je v zelo slabem stanju. Streha pušča, zidovje pa počasi razpada. Če bi za stavbo poskrbeli kot treba in jo malo preuredili, bi v njej lahko stanovalo vsaj 12 do 15 družin, tako pa so komaj tri ali cefp samo dve. Je že res, da ti-lovci gospodariti ne znajo. Čudim se, kje imajo v Washingtonu pamet, da Tita in njegove tako vstrajno podpirajo. Le čemu ga imajo tako radi? Pia-. čujejo iz leta v leto, da se Jože j Broz lahko vozi po Aziji in A- j Liki in dela propagando za ovo- j jo “aktivno nevtralnost.” čim j prej ustavimo Jugoslaviji pod-1 pero, tem preje bo konec Tito- j vine in titovcev. Dvomim, da I ---- 7 I bo v tem slučaju v Jugoslaviji i Cleveland, O. — Pred par te-kdo jokal za njimi! j dni je bila v Kalinvudu pred Titovce podpiramo tudi mi sa- nabito polno dvorano filmske mi. Pošiljamo pakete z obleko predstava krasnega barvnega in in hrano, pošiljamo pa tudi de- zvočnega filma o LURD-u in nar. Razumem, da ne moremo iRIM-u. Na vse navzoče je ta toda ne pošiljajmo jim denarja. Ta pride titovcem najbolj prav. Dolarje namreč krvavo potrebujejo, da lahko z njimi kupijo v tujini, kar jim doma manjka! Pošiljajmo torej, če le mogoče robo, ne pa denarja! Pravijo, da bi Tito prišel rad na oglede v našo deželo. Kdo bi se temu čudil? Gotovo upa, da bi s takim izletom zaslužil nekaj več dolarjev, da bo dobil v Washingtonu novih prijateljev, ki se bodo potem še bolj vneto zavzemali za pomoč Jugoslaviji. Spominjam se poročila iz zadnje vojne. Združene države so menda poslale ladjo s hrano iz Italije v neko pristanišče v Dalmaciji, ki je bilo v rokah partizanov. Amerikanci so imeli naročilo naj hrano izroče titovcem, pa samo gledajo, da bo pravično, razdeljena med res potrebne. Ti-tovci so to odklonili. Zahtevali so, da jim Amerikanci hrano izroče, razdelili pa da jo bodo že sami. Ker ni prišlo do sporazuma, se je ladja z vsem tovorom vrnila v Italijo. S komunisti je res križ, pa naj bodo že te ali one vrste. Višem je vedno pred očmi samo partijska in lastna korist, za splošno narodno dobro pa jim ni. Narod naj le trpi pomanjkanje, ker ga je tedaj lažje držati na ujzdi. Pa še drugič kaj! Pozdravljeni! Frank Stefančič. Na Cvetno nedeljo, 22. marca, ob osmi uri zvečer bo dana prilika šentviškim faranom, da vidijo ta krasni film, ki bo predvajan v novi veliki šentviški dvorani. To ne bodo skioptične slike (“slides”), kakor novembra meseca, ampak na barvnem filmu boste videli desettisočglavo množico, iki se pomika v procesiji in slišali lurško Ave Marijo, ki jo je pela vsa množica. Pesem je bila posneta ob tej priliki. Videli boste nadalje lurško votlino in mesto, kakor tudi kraj, kjer se je Marija prikazala pred sto leti; videli boste ganljive prizore, ko pripeljejo bolnike, popoldansko procesijo z Najsve-tejšim in blagoslov bolnikov, potem nočno procesijo z morjem lučk in obenem slišali mogočno Ave Marijo, kar napravlja na vsakega romarja najgloblji vtis, V Lurdu je tudi eden najlepših Križevih potov na celem svetu, ki ga boste tudi na tem filmu mogli videti. Na filmu so posnetki, ko škof dr. Gregorij Rožman vodi slovensko romarsko skupino, ki je Štela 1400 romarjev-Slovencev, ki so prihiteli iz vseh krajev sveta in se v Lurdu združili v mogočno skupino. Posebej je treba pohvaliti primorske in koroške Slovence, ki so s 70 duhovniki v posebnem vlaku obiskali Lurd in ki so prinesli seboj krasno Marijino romarsko zastavo, ki so jo za to priliko naredile slovenske šolske sestre na Koroškem in pa leseni romarski križ, ki jih spremlja na vsakoletnem romanju. Na filmu je nekajkrat prikazana tudi slovenska romarska skupina iz A-merike, ki jo je lani uspešno vodil Rev. Jože Varga. Pot nais bo peljala v Rim, ki je na filmu zelo lepo prikazan. Posebna vrednost tega filma je tudi odlomek, ki prikazuje papeža Pija XII., ko dva meseca pred svojo smrtjo pozdravlja romarje in jim daje svoj očetovski blagoslov. Slišali boste tudi njegove besede blagoslova, ki so bile posnete. Uvodno besedo bo govoril in filmsko predstavo bo vodil Rev. Jože Varga, ki je lani vodil slo-vensko-ameriško skupino v Fatimo — Lurd — in Rim. Vstopnine za to posebno filmsko predstavo ni nobene in vsi ste vljudno vabljeni v nedeljo ob osmih zvečer v šentviško dvorano. J. S. Zahvala darovalcem Cleveland, O. — Podpisane, ki smo nabirale za cerkev sv. Andreja v Trščah v Gorskem kota-ru, se vam vsem tem potom v svojem in v imenu župnika č. g. Jakoba Amštata najlepše zahvaljujejo. župnik so pisali, da bode za vse darovalce molili in jih vključili v svete maše. Darovali so sledeči: po $20: Julka Taskar in Joe Poje; $10 Frances Kovačič; po $5: Matey-ka Janes, Frances Hecimovich, Mary Kovačič; po $2: Johana Gfajs, Mary Klemenčič, Rozi Čandek, neimenovana; po $1 pa: Tereza Šuštarič, Rozi Bizjak, Angela Mišič, Mary Zadnik, Agnes Trebeč, Margaret Marolt in Ana Arko. Vsem še enkrat — Bog povrni! Frances Kovačič Mary Debevec prances Poje. Novice iz Ely Ely, Minn. — Upravnik zaposlitvenega urada Mark Popovich je dejal, da se za okolico Ely bližajo boljši časi sedaj, ko je začel rudnik Zenith obratovati. Počasi najemajo vedno nove delavce. Vodstvo rudnika je objavilo, da misli v nekaj mesecih najeti skupno okoli 260 delavcev. Morda bo spomlad prinesla kako novo življenje v Paše gospodarske razmere. Govore o možnost prihoda novih industrij v ta kraj. Bog daj! J. Peshel, Velikonočna prireditev “Glasbene Matice” V nedeljo, 15. marca, je “Glasbena Matica” podala svoj pred-velikonočni koncert in Puccinijevo opero “Sestra Angelika.” Vsi mi Slovenci, stari in mladi, poznamo in cenimo “Glasbeno Matico.” — Saj jo že desetletja spremljamo na njeni vse-ameriški poti v podajanju naše lepe slovenske pesmi in v predstavljanju najlepših svetovnih eper v našem domačem jeziku. — Vsak njen nastop in vsaka njena prireditev je zares beleženja vreden dogodek. — In tako je bil tudi njen nastop zadnje nedelje! Koncertni program je zajel nekoliko naših lepih domačih pesmi, umetnih in narodnih, kantato “Matija Gubec” S. Vilharja, Gounodov “Sanctus,” zbor iz Verdijeve opere “Nabuko” in Ringwaldovo “Battle Hymn of the Republic.” Nastopali so mešan zbor, moški zbor, kvartet in solo pevci in pevke v poedinih pesmih. — Drugi del programa pa je zavzela v Puccini-jeva opera v enem dejanju “Sestra Angelika.” Začetna pesem koncerta je bila Zormanova “Tulipan.” Je čisto Zormanova: slovensko otožna, lepo podana, z globokim občutkom in veliko polnostjo. V krasni narodni “Prelepa je Selška dolina,” ki jo je zbor podal z živahnostjo, šegavostjo in izrednim občutkom, je tudi Ceci-iic Valenčič, s svojim polnim in mehkim altom, četudi samo v kratkem solo vložku, doprinesla k lepoti pesmi. — Kantato “Matija Gubec” je zbor podal zelo dobro. Solisti Olga Klanchar in Wencel Frank so svoje solo vloge podali zelo dobro, vendar pa je Frank Bradach s svojim polnim glasom, s svojo pasijonirano podajo vloge, dal kantati pravo obeležje. Sledile so pesmi “Slovo,” “Lastovkam,” v kateri je John Pe-renčevič zapel solo prav dobro in otožno občuteno, ter Vodopivčeva “Jaz bi rad rudečih rož.” — Vse tri pesmi so bile podane dobro, četudi bi pričakovali v vsaki od njih nekoliko več vitalnosti. V tretjem delu programa je bil podan Gounodov “Sanctus” izvrstno. Mehak liričen sopran Carolyn Budan nas je popeljal v religijozno občutenost te kras- l^ene ne nebeške himne, zbor pa je —■ 7 mojstrsko spremljavo orgel in klavirja — dal tej veličastni pesmi globino in polnost. Občinstvo je krasoto te pesmi občutilo in je zahtevalo njeno p°" novitev. — Zbor iz Verdijeve opere “Nabuko” je bil odličen in na umetniški višini. Pesem “Battle Hymn of the Republic” je bila podana izredno dobro, spremljava klavirja in orgel je mojstrsko dopolnila izvajanje zbora, v katerem je imel Wencel Frank kratek solo vložek. Pesem je bila na zahtevo občinstva ponovljeno. — V četrtem delu programa je nastopil kvartet: Edi Ke-nik, Tone Šubelj, Frank Bradach in Wencel Frank v Gerbičevi “Vabilo” in v narodni “Mam prav fletno navajeno.” Kvartet je zelo dober, dobro uvežban in glasovno staložen in je moral, na zahtevo občinstva, dodati še eno narodno, ki jo je pa, moramo reči, podal bolje, kot je prejšnji dve. Po odmoru je bila podana Puccini-jeva opera enodejanka “Sestra Angelika.” — Je to-gh1" Ijiva zgodba o princezi, ki je bila prisiljena stopiti v samostan, ker je posledica njene mladostne zablode bil sinček. Vsemu se je odpovedala, vendar njemu se ne more. Ko pa zve od svoje tete — princeze — da je umrl, obupa, si iz strupenih zelišč skuha čaj in ga popije. Ko umira, se šele zave, da je pogubljena iu da nikdar svojega sinčka videla več ne bo. V zadnjih mukah prosi Marijo, da ji odpusti in j° združi z njepim sinkom. Zgodi se čudež, Marija se prikaže z njenim sinkom in ta jo popelje v odrešenje. — Sestro Angeliko je podala Anne Safred zelo dobro. Njen prijeten sopran, njena izvežbana odrska igra in njeno občuteno podajanje je poslušalce globoko zajelo, posebno v njeni zadnji sliki. — Princezo je odigrala odlično June Price, k* je s svojim sigurnim nastopom, svojim globokim in prijetnim altom, ponovno očarala občinstvo in dokazala, da je še vedno ena naših najboljših pevk in jgralk. — Sestro gorečnico je podala Olga Klanchar dobro, a ravno tako Shirley Babitt opati-njo. — Zbor sestr, pojedino i11 skupno, je bil zelo dober v Pe' srni in v igri. Pri klavirju je spremljala Sa‘ Slejko zares izvrstno in virtuozno, Mr. William Wagner pa se je pozazal na orglah neprekos-liiv mojster. Za scenerijo je dobro in z okUH som poskrbel John Perehčevic. Prireditev je bila precej dobro obiskana, četudi smo pogrešal* nebroj starih in novih stalnih obiskovalcev prireditev “Glas‘ Faranom Sv. Vida! Šimov />QM &OG N A HO P PHUŽINA “Vatikan” v filmu Cleveland, O. — Vse filmske predstave, ki jih je posredoval Prosvetni odsek Baragovega do-msa, so imele veliko vrednost: sirile so izobrazbo in vzgojo, po-kazovale razne dežele, mesta, ljudstva, njih šege, navade, običaje in kulturo; smučarski in telovadni filmi so nam pričali, kaj zrtiore človekova pridnost, vs-trajnost, volja. V nedeljo ob pol štirih popoldne pa “poromamo” — v Baragovem domu sedeč v Rim, v Vatikan, prestolnico Kristusovega namestnika na' zemlji. Barvan Matice.” Kje' je temU vzrok? Jeli to posledica slabih Rima ter sijaj vatkanskega me- sedanjih časov? Ali pa se jhu sia. Videli bomo svečanosti ver- jft “Glasbena Matica” v čem za-skih obredov, najvišje cerkvene 1 merila?! —- Sodimo, da ni prav’ dostojanstvenike, za s t opnike | da to naše najstarejše in zares vseh mogočih redov in lajike na umetniški ravni delujoče pev' vsega sveta; nad vsemi pa kot'sko in igralsko društvo zane-sonce na nebu — umrlega svete- j marjamo in da njenim članom ga Očeta Pija XII, obdanega od in članicam, ki vse žrtvujejo, da švicarske in palatinske straže.! našo slovensko pesem in našo Neizbrisno se nam vtisne v spo-! slovensko igralsko umetnost min pogled na tisočglavo mno-j ohranjujejo, ne poklanjamo one žico, ki na trgu sv. Petra čaka pozornosti, ki jo oni zaslužijo' svetega očeta, da ji podeli pape-^ Dajmo, pri prihodnji priredit^* zev blagoslov. I bodimo zraven, pridimo poka- Kdor še ni osebno videl Rima zat, da znamo ceniti trud, poži" in Vatikana, papeža in njegove- tvovalnost in neumorno delo ga spremstva, naj ne zamudi mojstra Antona Šublja in pevcev priložnosti, da dobi vsaj bežen |in pevk “Glasbene Matice,” ki z svojih sorodnikov na cedilu film, ki je bil posnet ob priliki film “Vatikan” nam bo prikazal puščati, da bi trpeli pomanjka-, lanskega vseslovenskega roma-1zgodovinske spomenike, veli-njc, če jim moremo pomagati,1 nja v LURD, naredil zelo globok ' častne cerkve in oltarje mesta vpogled v cerkvene svečanosti pa tudi v kiparstvo, in slikarstvo naj večjih umetnikov sveta (Michelangelo); kdor jih je že videl, bo z največjim užitkom obnovil spomine na one dni, ko je vse to gledal. Pa vam bomo še jutri kaj povedali, danes dodamo samo to, da bo prišla tudi Miki-miška zabavat mladino. Otroci, lepo prosite mamico in očka, da vas v nedeljo vzameta s iseboj v Baragov dom. Prosvetni odsek B. D. vsakim svojim nastopom pove' čavajo ugled naše slovenske skupnosti v amjeriški sredini! zraven tega pa nam nudijo du' hoven užitek, ki nam ga ne morejo dati ni radio ni TV, ni fib*1-Čestitamo pevovodji Antonu Šublju in vsem pevkam in PeV' cem “Glasbene Matice” na izredne dobro uspeli prireditvi in naJ na svoji poti podajanja slovenske pesmi in operne umetnost* v naše' i domačem jeziku vkljub vsemu vztrajajo! Ivan Prezelj* Every TWsdAy for A« Jusoslav« ** WUcobsui • ^etlentk« priloga ** Slovence ▼ Wucon»inu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY iMrwi AO CrauMttlratlaaa la OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Slant, Publisher S3« So. 3th St. Milwaukee 4, Wia. TeL Mitchell t-4371 Sem hi fja po iilwaukee irmovanje na West Allisu ^ Mariji Pomočnici Kristjanov v torek zvečer 12. maja, prvo SV' tajilo pa v nedeljo 3. maja ton materij ala za mašitev takih izdolbin ali lukenj. To stane mesto nad $4,000 dnevno. Državni zdravstveni uradnik Dr. Carl W. Neupert poroča o marca, se je pričel stanju bolezni “arthritis” (sklep- aj utra j. Danes, 15 ^•misijon pri sv. Janezu E van-1 ni revrnatizm). Pravi, če tudi lstu v Milwaukee. G. misijo-1 arthritis ni smrtonosen, je pa °0 ^nevno maševal ob 9. uri (vendarle bolezen, ki v obsegu . lmM kratek nagovor, daljšo presega vse dlruge. Računajo, da . aig'o in razlago pa bo g. miši- v Ameriki trpi za to boleznijo ;°^ar podajal ob večernih po- od 11 do 30 milijonov ljudi. boznostih. ter L ti, odnosno rekordi, so bili postavljeni lansko leto. Izgleda, da bo imel ameriški olimpijski odbor malce težko nalogo pri izbiri tekmovalk za olimpijado I960, ker je preveč enakovrednih kandidatinj. G. misijonar je pa- Strošek za zdravljenje in zgubo eonard Bogolin iz Lemon- časa računajo na bilijon in pol ,' vposP°d vodi misijon v an- dolarjev letno. Arthritis se po-• , Cini> pa je na razpolago ro- javi v 17 različnih oblikah in kat°m tUt^ V M°venskem jeziku, najhujši je sklepni. Do sedaj v. erega dobro obvlada. Kot ve- zdravniška veda še ni odkrila ega govornika in izvrstnega nobenega povoljnega leka za u-'Sarja ga je veselje posluša- blažitev te bolezni. —/'I------------ PO ŠPORTNEM SVETU bo ritl°dnjo nedeljo, 22. t.m., n ^ C.!rkvi sv- Janeza celodnev- le° cešeenje presv. Rešnjega Te-. --- c a; ^ključek bo zvečer s pro- V dvorani je skočil 2.134 m S1j°- , visoko. V New Yorku, v Madi- _ * i son Square Gardenu, je bil pred ki k6 ^ozakite na ribjo pečenko, kratkim na mednarodnem llah-0 servirana v dvorani sv. Ja- koatletskem mitingh postavljen eza Ev. v petek, 20. t.m Je sam0 Veselje za smučarske skoke. V Švici se zelo prizadevajo, da vzbudijo pri mladini veselje za smučarske skoke. Andrej Dae-scher, švicarski prvak v tej lepi športni panogi je tole povedal: “Jaz živim pozimi samo za smučarske skoke. Vedno me odškoduje veliko doživetje v poletu, ki bi ga ne mogel dolgo pogrešati. Skoki tudi niso tako nevarni kakor se splošno misli. Smuk je riskantnejši.”' Poslušajmo še starega mojstra Fritz-a Tschanen-a, prejšnjega svetovnega rekorderja (v dolžini skokov), ki je desetletja skakal na velikih skakalnicah, ki pravi: “Skakanje je strast, ki Naše gore list SODOBNA POVEST Orfej Smith! Orfej Smith — zakaj prav on? Ali se je moglo zaključiti kaj bolj posmehljivega in nepričakovanega? Na vse drugo bi bila prej mislila, samo na to ne. Prebrisani stari pravnik bo žila. Ali Škota res ne bo nazaj? In kaj se bo zgodilo, ko se ie vrne? Ura je bila že skoraj enajst, ko se je vrnil. Slišala je, kako je spravljal' res. da je moral Holi še enkrat ven iz njenega življenja, čeprav bi bila lahko zinila eno samo besedico in ostal bi bil pri nji. Ali bo mogla kaj takega prenašati? Ali bo imela zadosti moči? Zdaj ne sme omagati. V Helijevem glasu je zvenelo nekakšno upanje. Kaže, dla mu je pravnik dal nekakšen nasvet, ki mu bo koristil, in je zato odhajal od njega mnogo bolj srečen. Morda se bo pa razmerje med njim in Germano le še dalo kako popraviti in bo njun zakon nekaj dobrega. Goreče je prosila Boga, naj bi res bilo tako. 24. poglavje Holi je trdil, da se bo odpeljal zelo zgodaj in zelo tiho, a prišlo je vse drugače. Zelo zgodaj — da, to je bilo voz, in videla žaromete, ko je Preden je sonce rdeče ožarilo tako dobil oba konca povesti in zavil okoli hiše, in Holi je sedel pesek ter se zabliskalo preko ne- je kajpada že toliko bister, da poleg njega. Preden sta stopila številnih luž na obali, je Čiver- ju bo znal stakniti skupaj. na stezico, ki je vodila k Gilo- jev težki popotni voz zapeljal . Kaj neki bo povedal Holiju? vim, je Holi dejal: pred Gilovo hišo, Čiver pa je Ali bo njo izdal in povedal, “Nikar ne hodi naprej, prija- skočil iz njega in komaj čakal, kar ve, s tem pa podrl vse, kar telj. Bom že sam našel pot. Ne da požene spet naprej, je sama napravila, da se skrije'morem seti dovolj zahvaliti. Ne “Alo, Puhar!” je zaklical, ne da bi se trudil glas malo znižati. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLAS! V najem Lepo, na novo dekorirano 3-sobno stanovanje brez kopalnice se odda enim ali dvema, odraslim na 1200 Norwood Rd. Ogled po 5 uri. Tel. EN 1-5584. ■ , (55) pred ljudmi? Ali pa bo ostal zvest molčeč- našel bi pravih besed.” “Ti tudi ni treba poskušati. Carst Memorials nosti svojega poklica in vse ob- Saj nisem napravil nič takega.” kjlIttllOSBŠkZl Obit ^1 »X#-> 1 r*on<-k o+ranlrn r~\n V»/-\ rvrloln 4iATov-vvo-TTil oi totvio ytop IdI ' držal zase, stranka pa bo odšla praznih rok, dasi bi mogel ziniti Cena nov svetovni rekord v dvorani * ment na, mostu, najlepši pa, če me vedno vleče na skakalnico. le besedic(> in ,bi bila stranka Naj neprijetnejši trenitek doživi! skakalec tedaj, če je na skakalnici v počepu in v močno upognjeni preži; najkritičnejši je mo- en dolar, za otroke pa v skoku v višino z znamko 2.134 ke Cet^°v- Poslužite se te prili- m. To višino je namreč presko-in . * *mate okusno večerjo vi čil komaj 17 letni temnopolti a- se mu posreči z eksplozivnem odrivom odskočiti z mostu in izrabiti zračni pritisk s telesom in smučmi ter daleč ven skočiti, da nadaljuje s pravim poletom v 10 Vafa ^ru?ina ter olajšajte de- meriški atlet John Thomas z ljubeči ženki. univerze Boston. S tem izred- 1 ^ * nim uspehom je omenjeni atlet I globino. Če se tak polet v zra u 6 12. marca je umrl John ves ostali programi takorekoč | posreči, tedaj občutimo kot s a Derk 0vich z 1139 S. 56th St., zasenčil, kajti bil je prvi, ki je kalci — z ali brez gledalcev Oi„ _ A ^ LJ.OC7 k?. IJ\J L1A l, OJ. KJXJ. JV- v -i*«. jv- r c'.r ”2 let. Zapušča ženo Mary, v dvorani preskočil tako višino, zin" .^arsala> hčeri Vero Ger- Thomas je že 17. januarja! t.l. k. 'n Mary Ha luska ter sina pri srečanju Columbusovih vi-3 a terja. Zapušča tudi brata in Lezov v Bostonu, potisnil svetov-jJuSe sorodnike v Jugoslaviji, ni rekord na 2.127 m. Thomas °§reb Se je vrgji iz Ermenče- je peti skakalec na svetu, ki je jj.ga Pogrebnega zavoda na preskočil omenjeno višino. Ta 'Shland Memorial pokopališče, mladi Amerikanec je pokazal še 110 M. marca je umrla Mrs. več. Naskočil je namreč tudi Hodnik, roj. Winter, z 825 absolutni svetovni rekord, ki ga neomejeno zadoščenje. Ivo Kermavner. Ant. rce St. Zapušča soproga brani Rus Juri Stepanow z — Greenlandija je največji otok na svetu, ima 826,000 kv. vsa, srečna?” Tako ali drugače — ona zdaj nima besede. Zanesti se mora na čast Orfeja Smitha. . . Napravil si zame več, mogel kdorkoli. Vrnil se bom domov z novim pogumom. In zjutraj nikar ne vstajaj, da bi se še enkrat poslavljala. Odhajali bomo zelo zgodaj in zelo tiho, zato se posloviva kar zdaj. Ne morem ti poved'ati, koliko mi je 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Avto je zahrustal po školjkah pomenilo, da sem te spet videl, privoza in zavil na cesto, kmalu In glej, da to ni bilo poslednjič. ; nato pa sta se Asaf in Alteja vr- Tako hudo si mi potreben, Škot. [ nila iz cerkve ter šepetaj e in Piši mi včasih in nikar me ne j po prstih odšla v svojo spalnico, pozab:.” Potem je prišla domov Betka. Škot pa kar ni hotel vrniti. Lorna si je komaj upala dihati, ko je ležala v temi in čakala. Z obale se je slišalo kipenje Holi torej nič ne ve! Ne more vedeti, ali pa ne bi govoril s Škotom, kakor je. Napeti živci so Lorni na mah popustili in hvaležnost ji je za- in butanje valov, rdeče oko, lila srce. Bila je vesela ta-svetilnika se je odpiralo, in za-; ko vesela, da je njena skrivnost mili površine. .Pripada,(danski sveuinnca se je oupuam m za-: *u vC»Ci«, ""V "n kroni. Prebivalcev ima le nekaj piralo naprej in naprej. Ritem na varnem, vesela, da se je O -tisoč, po večini Eskimov in Arne- 1 teh znanih pogledov in glasov jo fej Smith izkazal vreden mo? rikancev — na letalskem opori-'je včasih še uspaval, nocoj pa zaupanja. šču Thule. j° je njihova enoličnost le dra-1 To pa je zanjo tudi pomenilo. NAZNANILO Zdravnik DR. VALENTIN MERŠOL 1031 E. 62 St. EN 1-5432 Uradne ure dnevno: 10-12 dop. — 4-7 pop. Obiski na domu (pn dogovoru rxxxKfc Re-NuAuto Body Cr. Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo Kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street 'TT7TXTTXTTTTTTTXXXITTTT- '°na> sinova Ronalda in Do- znamko 2.16 m, toda so se mu p 9> mater Mrs. Katherine vsi trije poskusi izjalovili. Ven-S ^Jyanchich, sestre Katherine dar je treba pripomniti, da bi ta pZyk’ Helen Krefel ter bra- mu — četudi bi se mu namera; itni nrada Winter. Pogreb je posrečila — svetovnega rekorda1 hi v oskrbi Ermenčev pogreb- ne priznali, ker morajo biti le-pav°d. j ti doseženi na športnih prosto- sta reCl nec*avnim je umrl 80 let rih na prostem. Nekaj dni po-t0.ri ^Snac Papeš, ki pa ni imel zneje je pa tudi absolutni sve-ter noi:,enih znanih sorodnikov tovni rekord padal z znamiko 0:111 Prijatelji oskrbeli do- 2.165 m. čivJf p°greb. Naj pokojni po- v miru! | Ameriški dekliški plavalni * ^port na visoki stopnji. Naj- mihvauškega mesta močnejše so ameriške plavačice je obljubil, da bodo na 100 m v takozvanem “metulj-na, cestah južne strani čku.” Povprečni rezultat dese^ 7 ^uPan j eM]er “a' cestan južne sxram cku. r-ovpxecm ie/.uii,cu, uc.->c-^at .a krna^u popravljene. Ne- tih najboljših v tej disciplini v ranere ceste so tako grdo razo- letu 1958 je 1:13 min. Tudi dru ba C’ ie čudež, da se obroči ge discipline so ■ nokazale velil šca ne Presekajo in se osi- napredek. ^kQe^eri^°- Samo en rekord, Do sedaj je namreč na 880 jardov v crawlu, Milwaukee porabilo 270 je še od preje, vsi drugi rezulta- 11“ S3 O O o ;= —f| - [ MAY- OBASiMENT afonea V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E .64 St. Kličite IV 1-2679. __________________________(57) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. __________________________(XJ Se mora prodati $12,500 farma, 24 aker, z 7-sobno hišo, moderne udobnosti, na State Route 534. 7 milj južno od Geneva. Lastnik MU 1-6166. Slovenska okolica. —(55) Za Velikonoč Naredili smo veliko doma delanih in sušenih želodcev in klobas, prav okusnih. Tudi doma sušenega mesa imamo veliko v zalogi. Sveže prve vrste meso kakor tudi zelenjavo «n grocerija. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem. ALBIN RESNIK 3583 E. 81 Street Tek: MI 1-5471 Hiše naprodaj . Na Holmes Ave. blizu Marije Vnebovzete je naprodaj dvostanovanjska hiša s 5 sobami in kopalnico spodaj in zgoraj, v kleti dve peči za ogrev, dva grelca za vodo. Parcela 50 čevljev. Potrebna malo popravila, zato je tudi cena samo $10,900. Velika enostanovanjska s 5 spalnicami, eno zgoraj; 8 velikih sob in sončen porč, klet, plinski ogrev, garaža. Cena $13,-900. Lakeland Realty KE l-6(»8l (56) Čisto volnene - na 3-gumbe VELIKONOČNE OBLEKE t f clean, safe, carefree cooking. Cook with a modern, automatic electric range WISCONSIM ELHTRH POWiB lOMPAHl L/ve Better... Electrically Vkljušno z 85% volna, 15% nylona 77% volne, 15^, nylona 8% rajona Zarobljenjc hlačnic brezplačno . . . Majhno plačilo za dru’ga popravila Sive Modre Rjave 0b pravem času za veliko noč! čedne, kvalitetne obleke! Suknjič sam je vreden cene ce’e obleke! Iz ogljeno sive ali srednje sive flanele. Nekateri vzorci diagonalno tkani. Hlače imajo spred,aj naborke. Vse mere na razpolago. Kupujte se-d&j, dokler je zaloga kompletna. Tudi v kožnatih in rjavih barvnih odtenkih. Pismenih in telefonskih naročil xal ne sprejmemo ... The May Co.’s Basement — Moški oblačilni oddelek v mestu in na Helghtsii MERE: Običajne 35 do 44 Kratko 36 do 44 Dolge 37 do 46 EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe, zgoraj, blizu Grovewood Ave. in Euclid Beach T>arka se oddajo. Klišite KE 1-8563. — (56) Soba se odda V najem se odda opremljeno sobo in kuhinjo moškemu, ki dela. Vpraša se na 1153 E. 61 St. EN 1-1933. —(56) Sobe se odda 3 opremljene ali neopremljene sobe se odda zgoraj v najem, medi Superior in St. Clair Ave. Kličite EN 1-0036. E. 185 okolica — Colonial j Čista, 5t£ sob, 18-let stara hiša. 'Lepe prostorne sobe vklju-čivši jedilno sobo, ognjišče v stanovanjski in razvedrilni, sobi, zaprta veranda zadaj, aluminijasta zimska okna, mreže, garaža. Sedaj $17,500. Katherine WELTER. INC. Nemls Realtors Odprto 9-9 29025 Lake Shore WH 3 3809 NAPRODAJ V Euclidu bungalow, 5 lepih sob, garaža, velik lot. Cena sa-I mo $13,500. Bungalow. 2 leti star, kot nov, 4 in pol lepe sobe, polno podkleten, podstrešje, z gorkoto, bliz transportacije. Cena NIZKA. Na Rosecliff Ave. fino zidana hiša, 2 zidane garaže, 4 spalnice, lastnik sprejema pametno ponudbo. Se lahko takoj vselite. ! Na Green Rd., blizu Euclid Ave., bungalow, 3 lepe spalnice, velik lot. Lastnik sprejema pametno ponudbo. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 Pegam in Lombergar spisal dr. Fr. Detela “In vendar se plete že štiri ^ vojna. Oproda sem bil svojemu mesece,” je opomnil Krištof in stricu, ki je branil Ljubljano zmignil z rameni. “V vojnem proti Vitovcu. Strahovitega O-zboru sem jaz razložil vse to in strovrbarja se nihče ni upal lo-zahteval, da se takoj pokorimo ^ titi, in malo da nam ni pr odrl v cesarju in ga priznamo za gro- mesto.” fa celjskega. A kako je porasel j “Treba ga je videti v boju,” je Vitovec! Take važne stvari da nadaljeval Krištof, “da se ve, se ne rešujejo v enem hipu, niti kolika opora je bil Albrehtu in ne v voiaškem šatoru. Treba da kolika je zdaj Vitovcu. Voja- je počakati, da se oglase dediči, štvo ga vse obožava, ker meni, in onemu izročiti dedino, ki i ra da je nezmagljiv; in res ima ta-največ pravice. Njegova velja- ko čarobno moč njegova nepre-va in zgovornost sta zmagali, j strašenost, da nvjra ojunačiti Nekaj malega se nas je loči- največjega strahopetca. A ka-lo, ko smo se dodobra skregali; kor je strašen v boju, tako nil! večina pa je ostala pri Vitovcu in prijeten je v družbi. Kjer je in z njo poglavitni vodje: Jošt 0n, tam sta veselje in kratek čas, Soteski in — za katerega mi je in jaz ne pozabim nikdar lepih najbolj žal — Ostrovrhar z Ga- dni, ki sem jih preživel z njim. lenberga. Naj bi bil ta pristopil Večna škoda zanj! A nagiblje k nam. dober del vojske bi stal ga, kakor mislim, na Vrtovčevo na naši strani. A on je ves za- stran le strah, da mu cesar ne ljubljen v Vitovca; ta mu je odpusti prejšnjega vedenja; za-vzor vojnika, državnika, prija-; kaj zagrozil se je bil Ostrovrhar telja in kaj vem česa še. Vrhu‘proti vojvodu Albrehtu, da mu tega se še nečesa boji Ostrovr- j izroči brata cesarja živega ali har. Pred štirinajstimi leti — j mrtvega; in res bi ga bil nekoč laz sem bil lie dečak, a se dobro kmalu ujel.” še spominjam hruma in vrišča “A naposled se bo vendar mo- zid prenizek in preslab.” “Oh, oh,” se je smejal Apfal-tern, “tako mlad, pa že tako preudaren! Kdo ve, kaj se zgodi! In če bi tudi vedel človek, žalost bi bila nespametna.” “Istina”, vzklikne Krištof in potrka prijatelja po rami, “ti imaš vedno dobre misli. — Len-čika, tu sem pred grad nam prinesi vina. — Danes ni nikogar doma; družina ima opravka ob Bistrici, in mati in sestra sta šli na pristavo.” Govor se jim je zasukal na prijetnejše predmete, in vino je poplaknilo kmalu vse skrbi. Matere in sestre pa dolgo ni bilo domov, in Krištof je stopil malo proti polju pogledat, če že prihajata. ‘ “Od te strani se vračata”, je dejal Ravbar. Zagledal ji je bil v daljavi in klical Krištofa. “Kako častitljiva je gospa”, je opomnil poluglasno Apfal-tern, “in kako lepo se prilegajo sivi lasje svežemu njenemu o-brazu.” “In Ana, kako je krasna!” je dodal oni. “A zarad črnih las so ji lica videti še blcdejša. Da bi le ne bila vedno tako otožna!” “Žaluje po ženinu”, je razlagal tovariš. “Z Ostrovrharjem je bila zaročna; a spor z Vitovcem je razdrl tudi to zvezo.” Vrnil se je Krištof in vzdignili so se gospe in gospodični naproti. Gospa je jela živahno pripovedovati, koliko sveta je poplavila Bistrica, in v kaki nevarnosti je bila pristava. In tako močni mladeniči”, je karala, “pa ne pridete, da bi u-stavljali vodo.” “Oh, milostiva gospa”, je vzdihnil Apfaltern, “voda je neprijetna in huda reč, in čim manj opravka ima z njo, tem boljše za človeka. Ni li res, go- I NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri SPEHAR’S MARKET 19807 CHEROKEE AVE. KE 11021 Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila. Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo AVE AFELV ko se je boril cesar z nepo- ral vdati cesarju,” je omenil kojnim svojim/bratom Albreh- Ravbar; “saj ni drugega nasled-tom, je bil poskusil prvič kopje nika celjskemu grofu.” in meč Ostrovrhar; a obrnil i “Tako smo mislili od začet-takoj oboje proti cesarju.” |ka,” je odgovoril Krištof. “A “To-je resnica,” pritrdi Apfal-^ včeraj sem zvedel nekaj nove-tern. “Tudi zame je bila to prva ga. Oglasil se je drug dedič, ne manj mogočen od cesarja. To CLAflR AVIMGS 813 East 185th Street 35000 Euclid Avenue rf;.. 6235 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio CHICAGO. ILL F OR SALE WHY PAY MORE? FOR 1959 NUKROS CHICKS DAY-OLD PULLETS NOW ONLY $29.95 PER 100 Custcmers report 70, €0 and up to 90'/c egg production. Select Huskey Grade, legs, rocks, cal-white, red-legs, red-rocks, S12,-95 per ICO. Pullets day old !i26.95. CHICKENS AVAILABLE STARTING IN FEuKUAkY Sn“cial assorted chicks S9.95 per 100; Pullets $19.95. Give second and third choice. Could be legs, cal-white, rocks, red-legs, guaranteed all good chicks. Order todey. ORDER DIRECT OR THROUGH kOUk LOCAL dealer Leghorn Ckls., 1.95; Hybrid Ckls., >*.k6; assorted Ckls. ?i8.95, White Rock Ckls. $13 95. Pullet sales guaranteed 95% PV-lets. Put your poultry project back on a paying basis with these low cst replacement chicks. MAIL ORDERS: Please send 25% deposit w th order. Ship balance P.P. C.O.D. Dept. H Evergreen Hatchery DYSART, IOWA DIAL 6 7170 BUSINESS OPPORTUNITY :AFE FOR SALE — 4 highways. Seats 35. Good established business. Madison. Phone 32 or Joe’s Cafe. Evansville, Wis. (56) je Ladislav, kralj ogrski in češki. Ta terja zase grofijo kot nečak rajnega grofa.” Spogledali so se mladi znanci, zakaj novica je bila važna in neprijetna. “Namesto s Turki,” je dejal Ravbar po dolgem molku, “se bodemo tedaj sekali z Ogri in Čehi. Turek si bode pa mel ro-' ke. Oj ti božja milost, zakaj so vendar umorili grofa Urha!” Izprehajali so se ob okopu in se spominjali poslednjega Celjana in tragične njegove smrti. Hvalili so njegov ponbs, njegovo radodarnost in neomahljivo zvestobo kralju Ladislavu; kakor sploh na umrlem bližnjiku rajši gledamo1 vrline, na živem rajši slabosti. “Vsa kneževina žaluje po rajnem grofu”, je dejal Apfaltern, “in kaj je vladarju lepša na-grobnica od ljudske žalosti! A kakor zdaj stoje reči, — va|na oseba je Vitovec.” “Gotovo”, potrdi Krištof. “On ima vojska zbrano, vsa imenitna mesta v rokah in denar za pasom, in v svesti si je, da bo zmaga tam, kamor se nagne on.” “A Vitovec je vendar za. cesarja”, omeni Ravbar. “Izročil mu je Novo mesto, Kostanjevico, Metliko, Višnjo goro.” “Da, a ta mesta niso bila prava celjska last, bila so le zastavljena. Celjske posadke leže pa še vedno v Radbvljici, Kočevju, Ložu; nijednega celjskega mesta še nima cesar. Jaz se bojim Vitovca. On ima obširna zemljišča po Ogrskem in Hrvaškem: ako potegne s cesarjem proti Ladišlavu, mu zapade vse kar mu leži pod ogrsko krono.” “To bi mu' privoščil” se nasmeje Ravbar. “Torej je vendar prišel v škripce ta lisjak, kakor se vidi. Če se postavi za cesarja, ■ 1 V blag spomin ŠTIRINAJSTE OP.LETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Louis Radina, Jr. ki nas je za vedno zapustil dne 19. marca 1945 Prišel je dan Tvoje smrti spet, ko bi! prerano si nam vzet, spomine svetle nam budiš, Saj v srch naših še živiš. Žalujoči ostali: LOUIS RADINA, .oče HERMAN, brat VIDA ZAK, sestra Cleveland, Ohio, 19. marca 1959. v ; ,;v--..vv 'v! ^vvi#;i'•• • 'feb TAVERN and DINING ROOM with mu Vzame Ladislav, kar si je living quarters. Full liquor h- . _ cense plus extra cottage. Good bil nagrabil pri Celjanu, ce pa established business. On highway 27 ‘ pomaga Ladislavu, Tnu vzame nfed^at^sale' by 'ownen' Write 'Ace- cesar, kar ima po naših krajih; O-Clubs. Route No. 1, Box 109, jn to ie tudi nekaj. Radoveden Conrath, Wis. Ph. 707J2. ^ se bode izvil,, povzame Krištof DOMESTIC HELP CHILD CARE and housework. — Live in. Own room, bath and TV. Ref- | kdo drug ne zagazil v mrežo! A “Vitovec?” in pogleda po strani Ravbarja'. “Za tega se ni bati. To je volk in lisjak v eni koži. Da bi le erences preferred. Phone IDlewood zapomnita si, prijatelja, da bo- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Mary Marsich ki je zatisnila svoje dobre oči dne 19.; marca 1958 Naj počiva v miru in ’ večna luč naj ji sveti! JERRY, soprog TRI HČERE. DVA SINOVA in 13 VNUKOV in VNUKINJ Cleveland, Ohio, 19. marca 1959. 3-0867, demo letos še marsikaj doživeli, in da bode nemara še ta moj Imamo tudi kislo zelje in repo — DAJEMO GOLD ZNAMKE — Dostojanstvo.... Dober okus in simpatično razumevanje vaših potreb to umejete1, je dejala spodlična Ana?” “Ne vem, kako gospod Apfaltern, ona in se nasmehnila. “Gospodična Ana je vedno žalostna”, je omenil baron Ravbar. “Ana hoče iti v samostan”, je pripovedovala gospa. “In Vi ji ne branite, Tiilosj, va?” je vprašal Apfaltern. ^ je še premlada.” ... “Mlad mora iti, kdor tf*15 iti,” je poučevala gospa’. (Dalje prihodnjič.) --------o---- V BLAG SPOMIN 03 OBLETNICAH SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN LJUBE MATERE MARY A. SVETEK pogrebni zavod 478 E. 152nd Street KE 1-3177 Velik prostor za parkiranje odzadaj Ambulančna posluga z rksigensko napravo dan in noč john mm ki je umrl 4. januarja 1949 Prešlo je v večnost mnogo let, odkar sta Vidva zjapustila svet, a!i nismo Vaju pozabili; spomine svetle vedno v nas budita, vljubečih srcih vedno nam živita! FRANCES ZALLER ki je umrla 19. marca 19M V raju pa prosita zdaj Bog.1' da raj nebeški vsem nam da. Tamkaj bemo zopet združen'’ pri Bogu v rajski večnosti- Žalujoči OTROCI Cleveland, Ohio, 19. marca 1959. Moderno življenje ni čarovnija . . . JE SPRETNOST STIKAL! Kd’o dandanes še potrebuje pravljične zgodbe, ko pa električna stika’a opravljajo take čudeže? Elektrika /počisti hišo, opere perilo, šiva fine robove, skuha kosilo, spremeni noč v dan — in izvršuje na stotine drugih čudežev, ki napravljajo življenje prijetnejše. Zaradi tega porabi danes vsaka družina dvakrat toliko elektrike kot jo je porabila leta 1948. Vendar znaša danes račun za elektriko v povprečnem gospodinjstvu manj kot dvakrat več od takrat! Kako to, da vaš električni račun ni podvojen? čarovnija? Nikakor ne! Samo dva stvarna, pametna razloga. Prvič, zaradi tega, ker porabite vedno več elektrike; povprečni stroški za eno kilovatno uro so se s tem znižali. Drugič, The Illuminating Company neprestano zboljšuje metode in naprave, da obdrži ceno elektriki tako nizko kot le mogoče . . . dejansko je povprečna cena kilovatne ure danes 10% manjša od one v letu 1947. Elektrika je najboljši kup za Vaš dom! tum n mi tmrti ir m im /iic/mii n m iiiiu .4