Knjievna poroila
porediti in konfrontirati v privlano situacijsko komiko. Satire (Snujem novo drutvo, Kandidiram) so bolje od humoresk. koda, da pisatelj ni e katerikrat, pa krepkeje podrezal v nae purgarske razmere. rtica Grohar Jake zbog svoje sentimentalnosti in pokopalike traginosti ne spada v tak okvir.
Dr. V. Korun pie udobno itljiv jezik. Vendar mu je slog vasih preve na* trpan z osladnimi okrasnimi pridevki in nebistvenimi stranskimi stavki, ki po nepotrebnem motijo pripovedovanje in so neprisiljenemu razvoju komike cesto prava cokla. Mestoma naleti na obutno predolge stavke. Tako ima zadnji stavek na 50. strani (Hero in Leander) 91 besed, takoj prihodnji pa 65.
Dr. Pavel Karlin.
Zvonimir Kosem: Morje. Drama v tirih dejanjih. Ljubljana 1924. Natisnila in zaloila Uiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zlata Milanovi se za odsotnosti zaroenca kapitana Blagovica seznani z dr. Vrtanikom, ki si jo je znal osvojiti. Ob prihodu kapitana Blagovica pa se v Zlati razvname duevni boj, iz katerega se lahkoivo dekle rei s tem, da brezbrino zavre svojega zaroenca. Kapitan, prerok ljubezni in lovean stva, se mirno umakne in odpotuje spet na morje, toda njegov odhod provzroi usoden polom v druini. Darinka, Zlatina sestra, je na tihem ljubila kapitana, a brezupno, in si poie leka nemirnemu ivljenju v smrti.
Zlato pa razoara zakon z Vrtanikom ter se zastrupi. Poleg glavnega dejanja so e epizodni dogodki stranskih oseb, ki se vse kreejo okrog pro* blema ljubezni. Drama se odigrava v obmorskem kraju in scenino so dejanja prav dobro pogojena. Toda: toda drama to ni! Ne reem: snov bi bila isto prikladna za kako novelico, in tudi jezik bi bil za to obliko pripovedo* vanja primeren. Drama pa zahteva lapidarnosti, ostro izklesanih znaajev in brezobzirne borbe. Osebe so zelo medle, neive skoro in njih dejanje in nehanje je bledikavo. Vzemimo na pr. kapitana Blagovica. Pisatelj nam toliko govori in govori, da je bil kapitan velik bojevnik za resnico in pravico, da je bil prerok loveanstva itd., doim napravi ta junak na nas vtis lirinega, ibkega loveka, ki sta ga sama mehkoba in dobrota, ki ni niti toliko bistroviden, da bi pregledal lokavost svojega tovaria. Sploh govore vse osebe zelo mnogo, mestoma celo vzneseno lirino, patetino, dasi je drama vendar isto realistina! Tudi ni na* slov Morje nujno potreben naslov. Prav tako bi lahko prenesel to dejanje v kako drugo mesto in dal naslov Vihar ali pa Nevihta itd. Problem lju bezni pa tu ni obdelan na nikak nov nain, vrhutega uti, da je drama sestav* ljena pa po vseh pravilih, ki so jih izumili epigoni naturalizma, dasi sile naturalistov ni v nji.
Naslovna stran je zelo neokusna. Tista ilustracija nikakor ni v ast ne slikarju, pa tudi ne zalobi. Miran Jarc.
Alojzij Remec: Iz moje domovine. Mlade povesti. 1922. Zaloila Goriar & Leskovek. Celje. Str. 193.
V pisani knjigi, katere pestra zunanjost naj menda ugaja krogu itateljev, za katerega je pisana, je pisatelj Remec zbral svoje prvo cvetje. Vidim v beli hii mizo, okoli katere sede vaani v zimskem veeru in prislukujejo zgodbam, ki jih razproa izpod svetil jke vaki tudent: tem so te povesti namenjene, dasi ne vse enako posreeno. Ne bom se spual v njihovo natevanje in v navajanje njihove vsebine. S tem bi po mnenju mnogih zadostil nalogam pravega kritika, a bi tudi knjigo docela izrpal: ker snovnost v njej prevladuje vse. O samo* niklosti sloga je e komaj mono govoriti; Cankar in Meko sta imela moen vpliv na pisca. Mnogo je mehke, sanjave sentimentalnosti, ki bo v dananji
635
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si