LETO X 11 L, ŠTEV. 81a Ljubljana, petek đ. aprila 1952 Izdaja za severovzhodno Slovenijo VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN Kmečke delovne zadruge bodo toliko močnejše, kolikor močnejše bodo naše splošne kmetijske zadruge Iz govora predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo tov. Viktorja Avblja na III. zasedanja Republiškega zadružnega sveta Tovariši in tovarišice, člani zadružnega sveta! Dovolile mi, da najprej pozdravim vaše zasedanje v imenu Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in v imenu vlade LR Slovenije. Vaše današnje zasedanje je zadnje zasedanje v taki obliki. Bodočih zadružnih zasedanj se bodo udeležili že predstavniki enotnega zadružnega pokreta, tako predstavniki kmečkih delovnih zadrug kakor predstavniki splošnih kmetijskih zadrug. Jasno je zato, da sedanji zadružni svet razpravlja o svojem delu in da mora biti predmet tega razpravljanja predvsem stanje v kmečkih delovnih zadrugah. Zadružni svet ne more največ svojega časa posvetiti n. pr. vprašanju splošnih kmetijskih zadrug. Zato je tudi tov. Ingolič podrobno navedel rezultate in slabosti le iz dela kmečkih delovnih zadrug v preteklosti in dal le nekaj sugestij za bodoče delo. Kljub temu da ta svet ne more pretežno razpravljati o splošnem kmetijskem zadružništvu, bi se lahko nekoliko več razpravljalo ravno o problemih, ki se bodo pojavljali v zvezi z združitvijo v enotni zadružni pokret, tako delovnega zadružništva, kakor splošnih kmetijskih zadrug. Vi ste v razpravi omenili to vprašanje. Mislim pa, da bi bilo dobro, če bi se malo dalj zadržali na teh vprašanjih in da razprava še za menoj obravnava ta vprašanja, da vidimo, ali sklep o združitvi obeh zadružnih forumov res prihaja od nas samih, ali čutimo to združitev kot neko formalnost. Mislim, da nam bo prav razprava o teh problemih pomagala razumeti, da je združitev nujna in da je pravilno, da se vsi zadružniki vključimo v močan, enoten zadružni pokret. Kakšna je bila naša kmečka delovna zadruga v preteklosti? Priznati je treba, saj s lem ne škodujemo razvoju kmečkih delovnih zadrug, temveč jim obratno — koristimo za njihov bodoči razvoj, koristimo ceiotnemu zadružnemu pokretu, če jasno ugotovimo, da So bile kmečke delovne zadruge, kakršne smo imeli v letih do lanskega leta, vse preveč kopija sovjetskih kolhozov. Imele so toliko slabosti, da s~ pomeni'« vse prej kakor sprostitev Iniciative za dviganje našega kmetijstva. Zaradi tega je nujno, da gremo k reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug. Zato je treba opraviti vse tiste naloge, ki jih omenja navodilo CK KPJ za reorganizacijo kmetijskega delovnega zadružništva. Stara kmečka delovna zadruga je brez dvoma lahko bila zatočišče tudi nekaterih elementov, ki jim ni bilo za to, da se čim več producira, da se ustvarijo načela, ki so bila mišljena s kmetijskim obdelovalnim zadružništvom. Način nagrajevanja je bil tak, da je tudi zadružnik, ki je nekaj manj delal, zaslužil približno toliko kakor tisti, ki je več delal. Sistem nagrajevanja je bil tak, da ni spodbujal pridnega zadružnika, ki je bil pripravljen dati vse, da bi zadruga uspevala, ampak je približno enako močno spodbujal vsakega zadružnika. Nič ne bo na škodo razvoju kmetijskega delovnega zadružništva, če priznamo, da vse zadruge niso bile formirane popolnoma na prostovoljni način. Nič ne bo na škodo delovnega zadružništva v bodoče, če ugotovimo, da smo za vse predele Slovenije uporabljali ista kopita, isto n. pr. v sežanskem in tolminskem okraju, kakor na Dravskem polju in v Prekmurju. Po istem kopitu smo krojili oblike zadrug v ravninskih predelih, kjer je dejansko lahko obdelovalna zemlja osnovni objekt zadružnega gospodarstva, kakor v tistih predelih, kjer zemlja sama nikdar ne bo osnovni objekt zadružnega skupnega gospodarjenja. Mi «e sedaj lotevamo reorganizacije kmečkih delovnih zadrug s tem, da uvajamo gospodarski račun, da prehajamo, kakor pravi navodilo CK KPJ, k uvedbi denarnega poslovanja, k rentabilnosti, k novemu načinu nagrajevanja po dejansko vloženem delu, na postavitev upravnikov itd. S tem, ko ovajamo gospodarski račun, ki postavlja jn zahteva odstranitev bistvene slabosti in pomanjkljivosti iz naših zadrug, bistveno odstopamo od načel, po katerih smo v začetku organizirali zadruge. Tudi uvedba gospodarskega računa brez dvorna še ni vse. kar je treba spremeniti v praksi kmečkih delovnih zadrug, v njihovih notranjih odnosih. Za zadruge I. in II. tipa je n. pr. določeno, da dobi kmet v zameno za vloženo zemljo neko najemnino. Vprašanje pa je, če se kje to dogaja in če se kje dosledno izvaja ta odločba. Mislim, da malokje in še tam, kjer se to že izvaja, se hoče dati vsem zadružnikom enako. Toda, kdor je dal več zemlje in boljšo zemljo, naj dobi več. Ce bomo poleg uvedbe gospodarskega računa z vso doslednostjo spoštovali tudi to načelo, da bo kmet za vloženo zemljo v nižjem tipu zadrug dobil sorazmerno toliko, kolikor je vložil, bomo marsikje v zadrugah izboljšali notranji položaj. Sploh pa mislim, da je treba pogledati, kakšen Je položaj v zadrugah in poiskati vzroke za nezadovoljstvo, kjer se pojavi nezadovoljstvo; vzroke, k| zavirajo polet, iniciativo za te nadaljnji dvig delovnih zadrug sa- mih. Poiskati in odpraviti je treba te vzroke. Ne se držati vzorca, ki smo ga hoteli iz Sovjetske zveze prenesti na naša tla, kajti ta vzorec na noben način in nikoli ne more pri nas uspeti. Mi pa seveda od takih zadrug, iz katerih bomo odpravili slabosti, ne odstopamo. To je jasno povedano v navodilu CK KPJ. Samo treba je napraviti vse, da te zadruge postanejo take. Iz poročila ste slišali, da bodo do spomladanske setve v 60 •/» zadrug ustvarjeni pogoji za uvedbo gospodarskega računa. Potrebno bo spremljati uvajanje gospodarskega računa in boriti se, da bodo zadruge po gospodarskem računu tudi dejansko poslovale. Življenje bo pozneje brez dvoma pokazalo tudi nekatere slabosti pri uvajanju samega gospodarskega računa in šele te izkušnje nam bodo izoblikovale za vsako zadrugo primeren gospodarski račun. V navodilu CK KPJ, ki ga večkrat navajamo in ki ga prevečkrat pozabljamo, je zelo jasno rečeno, kje Je mesto in kakšno vlogo imajo v bodočem razvoju socializma na vasi kmečke delovne zadruge in kakšna je vloga splošnih kmetijskih zadrug v nadaljnjem utrjevanju socialističnih odnosov na vasi. Kar se tiče obstoječih delovnih zadrug je rečeno, da je treba izvršiti najprej reorganizacijo teh zadrug in posebej reorganizacijo pasiv- Protest tržaških Slovencev Edenu in Achesonu Enoten nastop vseh Slovencev v Trstu Trst, 3 apr. Osvobodilna fronta za Svobodno tržaško ozemlje Slovenska demokratska zveza, Skupina neodvisnih Slovencev v Trstu in Slovenska krščan sko-socialna zveza so poslale ameriškemu državnemu tajniku za zunanje zadeve Deanu Achesonu in angleškemu zunanjemu ministru Anthony Edenu naslednje pismo: Podpisane politične organizacije obračajo v imenu Slovencev bntsko-ameriške cone STO pozornost Vaše vlade na usodne posledice, ki bi jih izzvala na tem področju in v mednarodnih odnosih pritegnitev Italije v kateri koli obliki k soupravi tega ozemlja. Taka pritegnitev bi pomenila očitno kršitev mirovne pogodbe, s katero se je Italija odpovedala vsem pravicam do STO. dalija je za časa svojega petindvajsetletnega vladanja nad temi kraji uničila vse slovenske kulturne in gospodarske ustanove. Ukinila je brez izje. me vse slovenske šole in tako oropala nad 80.000 slovenskih otrok pouka v materinščini, prepovedala je uporabo slovenskega jezika ceio v cerkvi, nasilno je likvidirala nad 600 gospodarskih in kreditnih zadrug, onemogočila po- Italije močnejšo gospodarsko postojan, ko kot italijanski kapital. S tem in ! požigom slovenskih kulturnih domov je Italija povzročila tržaškim Slovencem škodo, ki znaša v današnji vrednosti nad 30 milijard lir, ki še ni bila poravnana. Pod italijanskim gospodarstvom st je moralo izseliti zaradi nasilja nae iftO.OOO Slovencev na n POLOŽAJ V EGIPTU Sporazum o podlagi za obnovitev pogajanj Kairo, 3. apr. (AFP) Na včerajšnji seji egiptovske vlade je bilo imenovanih več visokih državnih funkcionarjev, med njimi 2 državna podtajnika. 4 guvernerji in 10 visokih političnih uslužbencev. Novo Imenovani funkcionarji ne pripadajo nobeni politični stranki. Hkrati so zamenjali guvernerje Kaira, Aleksandrije, Sueškega prekopa, mesta Amieta, generalnega ravnatelja javne varnosti, šefa policije v Kairu in Aleksandriji ter več prefektov. Vsi egiptovski časopisi pišejo, da so Britanci in Egipčani s posredovanjem ameriških zastopnikov sprejeli kot Čistka v češkoslovaški vladi Dunaj, 3. apr. (AFP). Zvedelo se je da sta bila odstavljena pomočnika češkoslovaškega ministra za varnost Sta. nislav Baudis in Antonin Bina. O njih se ni ničesar slišalo od takrat, ko je bij odstavljen bivši minister za varnost Ladislav Kopfiva. Iz praškega časopisa je razvidno, da sta ju sedaj nadomestila neki Jorman in Kotal. Razorožitvena komisija New York, 3. apr. (AFP). Razorožit-%’ena komisija OZN je včeraj sklenila ustanoviti dva delovna pododbora, ki se bosta ukvarjala z zbiranjem in preverjanjem informacij o oborožitvi ter z izdajanjem ukrepov za zmanjšanje oborožitve, vštevši tudi prepoved proizvodnje atomskega orožja. Proti ustanovitvi teh pododborov je glasovala samo ZSSR, medtem ko se Je koumln-tanški delegat vzdržal glasovanja. Azijska socialistična internacionala New Delhi, 2. apr. (Tanjug). V Ran-gunu se je končala petdnevna konferenca pripravljalnega odbora azijske socialistične federacije, na kateri je bilo sklenjeno, da bo še pred koncem oktobra sklicana prva ustanovna konferenca federacije azijskih socialistov. Pripravljalni odbor, v katerem sodelujejo predstavniki socialističnih strank Indije, Burme in Indonezije, bo dotlej izdelal dnevni red konference. Na sedanji konferenci je bil sprejet predlog indijskih socialistov, naj bi bodoča azijska socialistična federacija zajela kar največje število azijskih držav. Vprašanje vključitve te federacije v socialistično internacionalo pa tudi tokrat ni bilo rešeno. Rim, 2. aprila (Tanjug). Notranji minister Scelba je potrdil, da bo drugi del občinskih volitev v Srednji in Južni Italiji 25. maja, kakor je bilo že poprej sklenjeno. 10. aprila bo uradno objavljen pričetek volilne kampanje, 15 dni pozneje pa bodo postavljene volilne liste. V drugem delu občinskih volitev v 2400 občinah ima volilno pravico približno 10 milijonov volivcev, podlago za bodoča pogajanja zahtevo, da se morajo britanske sile umakniti, strateško oporišče v pasu Sueškega prekopa pa mora biti prilagojeno potrebam obrambe Bližnjega Vzhoda. Poleg tega so sprejeli sklep o priznanju kralja Faruka za kralja Sudana s tem, da je treba sudanskemu narodu zagotoviti pravico do svobodne odločitve o svoji usodi. Uradni egiptovski krogi in krogi britanskega veleposlaništva so odklonili vsako izjavo o teh razgovorih. Stavke v Ameriki in Kanadi Washington, 3. apr (AFP). V Washingtonu je danes začelo stavkati nad 30.000 delavcev brzojavne družbe »Western Union«. Stavka je popolnoma ohromila brzojavni premet v ZDA razen v Nev Torku. Delavci zahtevajo zvišanje mezd. Vsa dosedanja pogajanja med zastopniki delavcev im delodajalcev so bila brez uspeha. V kanadskih mestih Montrealu in Walley Fieldu stavka od včeraj 6000 tekstilnih delavcev. Stavka je izbruhnila zaradi odločitve delodajalcev, da se zvišajo mezde le za 10 centov na uro, medtem ko tekstilni delavci zahtevajo 25 centov. Gibanje za zvišanje mezd se čedalje bolj širi po državi. Številne delavske organizacije so poslale vladi proteste zaradi zvišanja cen in brezposelnosti v državi. Protesti iz raznih krajev Iz Brezovice nam piše tov. Ivan Remškar zelo zanimivo pismo. Med drugim opozarja na slednje: »Zakaj gre Italiji za Trst? Da ga uniči v korist »matere Italije«, da ga uniči kot konkurenta italijanskih pristanišč in ladijskih družb. Tega naj se dobro zaveda tržaško delovno ljudstvo in naj ne dovoli, da ga bo kdor koli skušal vreči v še večjo revščino in bedo.« Tudi po vsem trboveljskem okraju živo razpravljajo o govoru maršala Tita. Na izzivanja fašističnih iredentistov, ki so ponovno odkrito nastopili proti našim narodom in žalili naša čustva, so dali dostojen odgovor tudi trboveljski upokojenci-delavci, ki so se v torek zbrali na svojem rednem občnem zboru. V svojem protestnem pismu, ki so ga poslali ministrstvu za zunanje zadeve, odločno podpirajo stališče naše vlade do tržaškega vprašanja. Protestne resolucije proti fašističnim nakanam, da napravijo nov zločin nad našim življem, so poslali tudi rudarji iz Hrastnika, ce-mentarjl iz Zagorja, člani novoizvoljenega delavskega sveta rudnika Tr-bovlje-Hrastnlk, ki pišejo med drugim: »Rudarji smo vselej stali v prvih vrstah borbe za izgradnjo socialistične domovine in zato ne bomo dopustili, da bi ljudje, ki nimajo niti najmanjše moralne pravice blatiti Jugoslavijo, blatili naše narode in si lastili pravico do Trsta.« misija za nadzorstvo nad premirjem sestavljena iz zastopnikov 6 držav. Združeno poveljstvo pa vztraja, da se to število zmanjša na 4 člane s tem, da se zavrne udeležba Sovjetske zveze in Norveške v komisiji. Govoreč o graditvi letališč, je kitajski general Hsieh Fang vnovič trdil, da se Združeno poveljstvo vmešava v notranja korejska vprašanja. General Harrison pa je še enkrat potrdil, da Združeno poveljstvo soglaša, da se dovoli zgraditev omejenega števila letališč za civilne potrebe. Na zahtevo zastopnika Združenega poveljstva je bil sestanek general-štabnih častnikov, na katerem bo go govorili o zamenjavi ujetnikov, odložen za jutri dopoldne. Proizvodnja železa v Zahodni Nemčiji Düsseldorf, 3. apr. V Zahodni Nem. čiji so prejšnji mesec izdelali nad 1,050.000 ton surovega železa. Povprečna dnevna proizvodnja železa je zna-šala 34.137 ton februarja pa 34.075 ton. Zahodnonemšika industrija jekla je v 26 delovnih dneh izdelala nad 1,300.000 ton jekla, prejšnji mesec pa 1,232.000 ton. Iz govora tov. Viktorja Avblja (Nadaljevanje « 1- strani) nlh kmečkih delovnih zadrug. Osnovna metoda socializiranja naše vasi je razvijanje vseh oblik skupnega gospodarjenja v okviru splošnih kmetijskih zadrug. S tem so jasno nakazane tudi naloge. Z vsemi okraji je bilo dogovorjeno, da je treba po vseh splošnih kmetijskih zadrugah iskati tiste objekte, ki bodo pomenili skupno gospodarjenje v okviru splošne kmetijske zadruge, zadružne ekonomije, za družna posestva in najrazličnejše druge skupne obrate kakor farme, pleme-nilne postaje, mlekarske obrate itd. Nekatere ekonomije smo preimenovali v kmečke delovne zadruge tudi že potem, ko je izšlo navodilo CK KPJ. Ce vzpostavimo na vasi v okviru splošne kmetijske zadruge zadružno pose'tvn in se privatni kmetje vežejo na to zadružno posestvo in dokler j« to posestvo rentabilno in dokler lamči čia-nom-kmetovaicem boljšo osnovo, kakor jo imajo izven posestva, je to najsolidnejša pot k socializiranju našega gospodarstva, kar se tiče obdelovanja zemlje. Samo tako lahko v bodoče pridemo do zadružnih kompleksov, ki jih bomo skupno obdelovali. Ce bodo nastajale zadruge zato ker bomo predpisovali visoke davke, preveč šikanirali kmete z arondacijo ne bomo uspeli. V teh primerih novih kmečkih delovnih zadrug ne smemo formirati, ne smemo dovoliti ustanavljanja novih kmečkih delovnih zadrug ki ne bi bile že v samem začetku aktivne. Ne smemo dovoliti formiranja pasivnih zadrug. Osnovna naša naloga je pravilno razumeti naše naloge pri razširjanju in utrjevanju splošnih kmetijskih zadrug. Pravilno razumeti nove naloge, iskati najrazličnejše oblike in najrazličnejše vsebine za delo splošnih kmetijskih zadrug — od splošne kmetijske zadruge, predelovalnih obratov, plemenilnih postaj, skupne mehanizacije itd- — to je pot, po kateri moramo iti na podeželju. To pa ne pomeni, da izkušnje naših kmečkih delovnih zadrug niso izredno dragocene. Naše delovne zadruge se zaradi dosedanjega dela danes utrjujejo in postajajo življenja zmožne. Vse tiste zadruge, ki so gospodarskega življenja zmožne, je treba utrjevati, tako da se bo privatni kmet hodil učit v te zadruge in da mu bo socializacija vasi bližja kakor danes. Seveda pa ne smemo pustiti reorganizirane niti ene kmečke delovne zadruge, ki ni sposobna življenja. Doslej nismo v Sloveniji reorganizirali še nobene zadruge zaradi tega, ker je pasivna. Reorganizirati moramo tiste zadruge, ki niso sposobne za življenje. Nekatere zadruge bomo reorganizirali tako daleč, da bo od njih ostala samo kmetijska zadruga. Pri nekaterih bomo tiste komplekse zemlje, ki so državna last, a so dodeljeni kmečkim delovnim zadrugam, oziroma tiste komplekse, na katerih se lahko zagotovi rentabilnost, obdržali kot ekonomijo splošne kmetijske zadruge. Osnova naše pozornosti mora biti splošna kmetijska zadruga in največkrat ima splošna kmetijska zadruga tudi širši delokrog kot kmečka delovna zadruga. Zato naj se člani kmečke delovne zadruge vključijo v splošno kmetijsko zadrugo, da bo splošna kmetijska zadruga tudi za delovno zadrugo opravljala določene posle, kakor so trgovina, nabava reprodukcijskega materiala itd. S tem pa I bodo tudi člani delovnih zadrug zain- R. PREFETTURA DELLA PROVINC1A D! TRIESTE IL PREFETTO DELLA PROVINCI A Dl TRIESTE Veduto 1’elenco dci cognomi da reslituire in forma italiana, compilato a sensi del par. I del D. M. 5 Agosto 1926. il quale contiene le istruzioni per la esecuzione del R. Ö. L 10 Gennaio 1926 N." 17 esteso a tutti.i territori de'le nuove provincie con R. D. 7 Aprile 1927 N * 494: D E C R E T A II cognome dd Sig. tisnea. , 11 22.10.1881 nat * t restituito nclla forma italiana di S^none ta Giacomo e residente a~ _Tri«at* D A H I E 1 I Contovello i:° 91 — - ‘I Uguale restituzione e disposta per I seguenti suoi fainiliari: Gluaepjlna Caaeu nate Staro (jjStefa&s Lar la "’Sjk Simona Boberto nat® li 23,5.1887 I močila .. 12.10.191lj flglla . 5.12.1918 * flgllo **.-i 'J5~' — ^ -«r----------—— Il presente decreto sari a cura Jcfl'auU>:itl eomun.ile. notificat« air-intffSčito 'nei modi indica ti sl par. II del citato D. M 5 Agosto 1926-cd avrä ogni altra esecuzione oreseritta nei šuccessivi par. IV e V Trieste. Z0.2.1950/7II1. Par cools conforms IL PRCFETTO f.tor TOilSO 0'ordlne dal Coauslssarlo prafettlsio 11 Capcuffloisi Med številnimi metodami potujčevanja Slovencev v Julijski krajini je bil tudi fašistični zakon o spreminjanju slovenskih priimkov, da ne bi ostala nobena sled za Slovenci. S posebnimi odloki so na osnovi tega zakona obveščali Slovence, da Je njihovemu priimku »vrnjena njegova stara italijanska oblika«. Po zmagi nad fašizmom niso niti v Italiji niti v coni A Tržaškega ozemlja odpravili tega zakona In avtomatično vrnili Slovencem njihove prvotne priimke. In tako ravnanje imenuje tržaški iredentistični univerzitetni profesor Diego di Castro: preveliko popuščanje zahtevam Slovencev. — (Zgornja slika kaže faksimile odloka, s katerim se spreminja ime kontoveljske družine Daneu s Danielli). teresirani, da bo delo kmetijskih za« drug dobro. Dosledno Je treba reorganizirati pasivne zadruge, seveda na podlagi predhodne analize, ne pa po željah nekaterih »zadružnikov«, ki hočejo razbiti zadrugo. Ce analiza pokaže, da je zadruga nerentabilna in tudi po enem ali dveh letih z našo pomočjo ne bo postala rentabilna, jo reorganizirajmo. Napačno pa bi bila če bi tam, kjer je z uvedbo gospodarskega računa dosežena rentabilnost v zadrugi, kakor koii popustili razbijačem zadrug. To bi bila velika napaka, to bi pomenilo kapitulirati pred reakcionarnimi tipi in razbiti celoto, ki je sposobna organizirati lepše življenje, kakor je to lahko v drobni razbiti posesti. Neki tovariš Je povedal, kako se v okviru splošne kmetijske zadruge rt organizirati obdelava polj, obnova sadovnjakov in vinogradov; kako bo edino možno voditi borbo proti raznim škodljivcem, ki izredno močno napadajo naše poljedelstvo, le z združenimi napori in združenimi sredstvi v okviru splošnih kmetijskih zadrug. Temu vprašanju je treba posvetiti vso našo pozornost. To bo način, s katerim bomo dosegli uspešnejše vključevanje privatnih kmetov v kmetijsko zadrugo. Tovariš Žagar je n. pr. govoril o tem, kako privatni kmet ne more biti več hmeljar, ne da bi se povezal s »Hmezadom«. Ta primer kaže na prednosti, ki jih nudi ta način združevanja gospodarjenja na vasi in je treba prav v tem smislu krepili naše splošne kmetijske zadruge, ki pomenijo tako najširšo fronto uveljavljanja socialističnih odnosov na vavim motorjem. V horizontih rudnika prevažajo rudo električne lokomotive, za izvoz rude pa imajo modemi izvozni stroj. Ruda iz Ajvalije vsebuje enak odstotek svinca, kakor ruda iz rudnika Stari trg, vendar dvojno količino cinka. V zalivkanem vagonu ju je odkril V sredini marca sta v zgodnjih Ju- tranjih urah v Mariboru pregledala miličnika Albin Kušar to Cvetko Sluban tovorni vlak, ki Je btl namenjen čez državno mejo. Pri vseh vozovih sta pregledala -poleg ostalega tue obljubi, ampak naj se tudi res spokori. Vaša prevzvišenost ima sedež med svetovalci svete stolice, za kar vas presodnost, odločnost in znanje vaše prevzvišenosti gotovo usposabljajo. Ali vaša prevzvišenost naj pomisli, kolikanj se manjša vejava Cerkve, ako ji stavbenik, ki je izbran v to, da bi jo podpiral, nenehoma dolbe kamenje iz zidov, tako da bo nazadnje še stolp porušil. Vaša prevzvišr.nost je še zelo mlada, devetindvajset let, vendar ne več tako mlada, da bi ne mogla misliti ves dan na nič drugega kakor na sio. Strogo, toda očetovsko vas opominjamo in se podpisujemo Pij 11. V. Petriolu, dne II. junija 1460.