-.ilfi»*HS*J1 1* Litija sP GLASILO obč anou s 1997 I 352(497.12 Litija) GLASILO GLASILO OBČINE LITIJA • SEPTEMBER 1997, ŠT. 6, LETO XXIV. POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA Svečano odprtje gimnazije v Litiji — Fotoreportaža na zadnji strani Gimnazija odprla svoja vrata Sobota, 30. avgusta, je bila čudovit sončen dan. Svetloba seje prelivala med zelenjem dreves, zvoki koračnic in slavnostnih pesmi so kipeli v nebo, ko se je množica Litija-nov in okoličanov zgrinjala pred pročelje nove gimnazije na Graški Dobravi. Gimnazijsko poslopje, vse čisto in belo je dajalo enkratno ozadje za litijsko godbo, za učiteljski pevski zbor, oktet, napovedovalce in reci-tatorje, ki so se pripravljali za slavnostni nastop. Pod vihrajočimi slovenskimi zastavami so se zbirali gostje: minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, svetovalec vlade Stane Jeraj, litijski župan in poslanec Mirko Kaplja, predsednik občinskega sveta in poslanec Franci Rokavec. Družbo jim je delal ravnatelj gimnazije prof. Vinko Logaj. Po slavnostnih besedah župana in predsednika občinskega sveta je spregovoril minister dr. Gaber. Njegove premišljene, klene besede so napolnile slavnostni prostor in odzvanjale v ušesih: ... "končanje prvi del naloge. Začenja se drugi. Gimnazija mora zaživeti, mora se m se trakec za spomin vsidrati v kraj in zavest vseh ljudi. Postati mora gibalo razvoja, kraj, kjer se rojevajo in zorijo nove ustvarjalne ideje." ... Po slavnostni pesmi litijskega okteta Gaudeamus igitur je ravnatelj prof. Vinko Logaj vse prisotne povabil - ko so najprej svečano prerezali vrvico - na ogled novih prostorov. Gimnazija je tako odprla svoja vrata. Prvič v zgodovini Litije in na tako lep in čist dan! J. S. Prva popocitniška seja občinskega sveta Občinski svet se je v prvih dneh septembra sešel na svoji 33. seji, ki jo je opravil v dveh delih. Tako so svetniki z nekaterimi dopolnili potrdili odlok o določitvi pomožnih objektov, ki bo olajšal pot občanom pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za gradnjo pomožnih objektov. V nadaljevanju seje so svetniki veliko pozornost namenili predlogu pravilnika o najemu javnih površin, ki pa so ga, glede na veliko pripomb in predlogov, vrnili predlagatelju v ponovno pripravo. Na svetu se je s svojim poročilom o delu predstavil Vzgojno-varstveni zavod Litija, ki ga zastopa direktor Franci Končar. Zaradi pripomb in predlogov so svetniki predlagali, da se poročilo dopolni, oddelku za druž- bene dejavnosti pa naročili, da pripravi nov odlok o ustanovitvi Vzgoj-no-varstvenega zavoda Litija, pravilih o sprejemu otrok v zavod in da pripravi koncesijski akt, ki bo omogočil privatno iniciativo na tem področju. Glede na podano informacijo o stanju najetih kreditov so svetniki zadolžili oddelek za finance, da pridobi pisno soglasje banke SKB, d. d., o predčasnem odplačilu kreditov, in predlagali županu, da do 18. septembra 1997 predlaga rebalans proračuna za leto 1997. Sprejeli so tudi sklep, da se sredstva v višini 10.500.000 SIT na osnovi razpisa porabijo za sofinanciranje realnih obrestnih mer. Veliko hude krvi pa je med svetniki sprožila razprava v zvezi s pri- STRAN 3 oriteto projektov za natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v RS. Kljub vsemu so potrdili predlagano prioritetno listo. Potrdili so tudi predlog investicij, ki naj bi se izvajale po dveletnih pogodbah. V nadaljevanju 33. seje so svetniki potrdili program porabe sredstev iz naslova investicij v stanovanjski gradnji, kjer so 18.700.000 SIT namenili za obnovo oziroma adaptacijo Elsnerjeve hiše v Litiji. Prav tako so potrdili odkup zemljišča za čistilno napravo v Litiji, in sicer v dveh letnih obrokih. Občinski svet naj bi se znova sešel ob koncu meseca septembra, ko naj bi obravnaval rebalans proračuna za leto 1997. R. M. STRAN 3 112. svetovni dan mladih -Pariz 79 I Iz dela krajevne organizacije RK Dole I Realizacija gozdnogojitvenih del v zasebnih gozdovih Blagoslov temeljnega kamna cerkve v Litiji Petek, 5. septembra 1997, bo torej za vedno zapisan v zgodovino mesta, zlasti ker bo temeljna listina, vložena v temeljni kamen, za vedno priča današnjih dni. STRAN 4 I Litijski orači na tekmovanju I Desetletnica gasilcev iz Vintarjevca I Odkritje spominske plošče na Polšniku I Na Dolah pri LHtiji seminar za lastnike gozdov ZIK MATIČNA KNJIŽ PARMOVA 9 1270 LITIJA Spoštovani bralci! Letošnja jesenje čisto nekaj posebnega. Koledarska je nastopila šele pred kratkim, tista druga, ki se začenja s pričetkom šolskega leta, pa že nekaj tednov prej. In pričela seje na moč bogato. V šolske klopi naših osnovnih in podružničnih šol so sedle nove generacije mladih, z delom je spet pričela glasbena šola, prvič v zgodovini je v naši občini stekel gimnazijski pouk, običajnim vrtcem se bodo menda kmalu pridružili še alternativni, v teh dneh pa pričenjajo s svojim izobraževanjem tudi odrasli. Tisti, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov niso mogli začeti ali dokončati šolanja na srednji stopri/i. Ste vedeli, spoštovani bralci, daje v različne programe srednjih šol vpisanih skoraj 700 slušateljev vseh starostnih kategorij? Saj je litijska Delavska univerza, ki deluje v okviru ZIK-a, že prava srednja šola, mar ne? Letošnje študijsko leto je sploh enkratno! Prav v teh dneh poteka v okviru Ministrstva za šolstvo in šport vpis v razvid vzgojno-izobraževalnih institucij. To pomeni, da poslej ne bodo v Litiji samo dislocirani oddelki ljubljanskih srednjih šol, pač pa oddelki litijske srednje šole za trgovinsko dejavnost. Pomemben dosežek, mar ne? Seveda pa bo treba za to izpolniti še nekatere pogoje. Eni temeljnih so tudi prostorski pogoji. In kot v posmeh smo tu najbolj "na tleh", saj se stara Rotarjeva hiša, kjer gostiije Delavska univerza, skoraj podira, prave rešitve pa še ni na obzorju. Znanje je velika vrednota. Tega se vedno bolj zavedajo tisti, ki znova sedajo v šolske klopi. Tisti, ki po napornem delu v službi še najdejo voljo in moč, da zberejo jlnančna sredstva za šolnino in se znova lotijo knjig. Se bodo tega zavedli tudi širše; tisti, ki odločajo o porabi javnih sredstev, in tem sedemstotim priskrbeli streho nad glavo, njihovim učiteljem pa zagotovili osnovne pogoje za delo? Upamo preveč? Odgovorni urednik Foto: M. Šuštarš Sola se je pričela Mladost se je znova vrnila v šolske klopi. Šolarji so napolnili svoje torbe. Iz njih spet kukajo knjige, zvezki, barvice, risanke in drugi pripomočki. Čas igre je zamenjal čas učenja. Podali so se v učilnice, kjer se bo treba toliko novega naučiti. Še posebej svečano so se počutili prvošolčki. Pojedli so slavnostne tortice in zdaj z rumenimi ruticami sedijo v čisto pravih šolskih klopeh in srkajo prvo učenost. Zaželimo jim vso srečo; pri učenju seveda in pri prihajanju in vračanju iz šole. J. S. STRAN 5 I Fatimska Marija v litijski dekaniji I Kakšen vrtec želijo starši? I Praznovanje dneva državnosti letos v Jevnici I Ptočnft na Zg. Logu: zapravljanje ali potreba? I Kmečki praznik v Podšentjurju I Počitniške delavnice STRAN 6 I Že peti Vaški dan I Smučarski sejem že konec novembra I Delo članov Gasilske zveze med počitnicami I Teniški utrinki iz Litije I XIII. odprto prvenstvo Litije v kegljanju I Klubsko prvenstvo KK Litije 1997/98 PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 15. OKTOBRA 1997! 1000138,6 SKD smo za kmetijske zbornice! ^ PIŠE: prof. dr. Jože Osterc Vlada RS je letos predlagala državnemu zboru (DZ), da iz zakonodajnega postopka umakne predlog zakona o Kmetijsko gozdarskih zbornicah, ki ga je za drugo obravnavo sprejela prejšnja vlada 13. junija 1996 in ga DZ posredovala 17. junija 1996. Predlog o umiku je DZ obravnaval na seji 29. julija letos. Umik je vlada predlagala zato, da bi lahko DZ uvrstil na dnevni red po hitrem postopku nov predlog zakona sedanje vlade o Kmetijsko gozdarski zbornici, ki ga je sprejela vlada na seji 17. julija 1997 in posredovala v DZ 22. julija 1997. Poslanci Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in še nekateri drugi so umiku zakona iz leta 1996 nasprotovali in predlagali, da DZ obravnava zakon, ki gaje vložila prejšnja vlada. Predlog o umiku zakona v DZ ni dobil podpore. V razpravi pa je poslanec SLS prof. dr. Franc Zagožen obdolžil mene kot bivšega ministra in SKD, da smo vse od leta 1990 nasprotovali sprejemu zakona in da komisija, ki je sodelovala pri pripravi predloga zakona za prvo branje, ni bila povabljena na noben sestanek za pripravo zakona za drugo branje. Zato naj bi ljudje izven ministrstva in tudi poslanec SLS Zagožen pri pripravi predloga zakona za drugo branje ne sodelovali. S temi trditvami je poslanec Zagožen hudo obremenil mene kot bivšega ministra in SKD. Poslanska skupina SKD me je zaprosila, da opišem nastajanje zakona. Zbral sem nekatere dokumente in svoje zapise ter jih smiselno povezal v pričujočo kronologijo. O nujnosti ustanovitve Kmetijsko gozdarskih zbornic (KGZ), ki bi naj imele predstavniško, svetovalno in pospeševalno nalogo, smo se v okviru Demosove vlade (Peterletove) resno pogovarjali že v letu 1990, kmalu po začetku delovanja te vlade. Kot takratni kmetijski minister sem zaprosil za pomoč doc. dr. Miroslava Štrukleca iz Oddelka za živinorejo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Dr. Štruklec je dolgo delal v Nemčiji in zato dobro poznal zbornični sistem. Za izdelavo koncepta, primernega za Slovenijo, je bil med Oddelkom za živinorejo in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sklenjen v letu 1990 ustrezen dogovor. Po posredovanju dr. Štrukleca sem od 24. do 26. julija 1990 gostil v Sloveniji direktorja Kmetijske zbornice Rein-land, prof. dr. Reinkena. Profesor je imel v Ljubljani predavanje o delovanju kmetijskih zbornic v Nemčiji, dodatno pa smo se z njim tudi temeljito pogovorili. Dr. Štruklec je po obisku preštudiral na študijskih poteh in iz literature delovanje kmetijskih zbornic v Avstriji, Nemčiji in na Južnem Tirolskem. Nekaj svojih ugotovitev je predstavil na rednem letnem posvetu Svetovalne službe na Bledu v decembru 1990. Koncept zakona, ki je posnemal predvsem organiziranost zborničnega sistema na avstrijskem Štajerskem, pa je doc. dr. Štruklec predstavil na MKGP 20.9.1991. 5. novembra istega leta je dr. Štruklec odpovedal nadaljnje sodelovanje pri izdelavi dokončnega predloga zakona. Kot vzrok je navedel preobremenjenost z drugimi nalogami in oceno, da je sedaj na vrsti politična odločitev. V svojem pismu pa je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri pripravi kot svetovalec. Nadaljevanje prihodnjič MALI OGLASI Prodam grozdje, mešano, pri Pečicah pri Gabrovki. Interesenti naj pokličejo na številko 064/ 471-213 (ob delavnikih). Kupim knjige za 1. letnik Pravne fakultete. Tel: 884-077 (Miha). Prodam etažno peč za centralno ogrevanje Emocentral 12, rabljeno 2 leti, za ceno 10.000,00 SIT. Tel. v službi 883-217. Danica ZORE, Gabrovka 17/a, 1274 Gabrovka. Prodam gozdno parcelo 1,2 ha na Javorju nad Bogenšperkom. Informacije na telefonu 061/887-598 ali 887-626 Prodam vikend, 60 m2 tloris - pomožni objekt, 55 m2 tloris, 1,6 ha zemlje; oprema: elektrika, vodovod, telefon 14 km od Litije - smer Bogenšperk -Javorje. Informacije tel.: 061/887-598 ali 887-626 9. Tabor SLS Na letošnjem taboru SLS na letališču v Gorišnici pri Slovenj Gradcu se nas je zbralo 15.000 članov in simpatizerjev Slovenske Ljudske stranke. Iz litijske občine je bilo 200 udeležencev. Prireditev je imela predvsem pomen družabnega srečanja. Slavnostni govorniki so bili: predsednik SLS, MARJAN PODOBNIK, dipl. ing. dr. France Zagožen in JANEZ PODOBNIK, dr. med. Na srečanju je bilo tudi veliko zabave in športa. Posebno zanimive so bile kmečke igre, ki so bile sestavljene iz tekmovanja v sestavljanju voza in tekmovanja v košnji in grabljenju. V obeh tekmovanjih je zmagala ekipa Litije. Zelo zanimivo je bilo videti skupaj ljudi različnih poklicev. To kaže na to, da SLS pridobiva na širini in da ostajata preprostost in iskrenost še naprej vrlina ljudi v stranki kljub temu, daje SLS vladna stranka. Prisotnih je bilo veliko tujih gostov, ki niso skoparili s komplimenti na račun preprostih in raznolikih ljudi na TABORU SLS. Edini problem - ki pa je bil rešen - je bilo premalo klopi in miz. Večina udeležencev je postala z leti stalni obiskovalec TABORA SLS. 15 tisoč ljudi na 9. taboru SLS V nedeljo, 17.8.1997, je bil na letališču v Gorišnici pri Slovenj Gradcu tabor Slovenske ljudske stranke. Velika udeležba dokazuje priljubljenost in krepitev ugleda SLS. Zelo številna udeležba je bila iz vseh koncev Slovenije. Iz litijske občine so peljali trije polni avtobusi in kar nekaj osebnih vozil. Nagovor je imel predsednik Marjan Podobnik, dipl. ing. Govorila sta tudi predsednik glavnega odbora SLS in vodja poslanske skupine SLS, dr. Franc Zagožen, ter predsednik programskega sveta SLS in predsednik DZRS, Janez Podobnik, dr. med. Sledil je kulturni, športni in zabavni program, kije bil zelo pester. Za vsakega se je kaj našlo. Šest športnih letal je bilo premalo, da bi sproti ponesla visoko pod nebo vse letenja željne udeležence TABORA SLS, saj je bilo treba čakati na polet več kot eno uro. Posebej opazna je bila letos tudi prisotnost številnih veleposlanikov in konzulov ter delegacij iz tujine in zamejstva, ki se niso mogli načuditi vzdušju, sproščenosti, vedrini in prijateljstvu, pa tudi raznolikosti udeležencev vseh starosti, obeh spolov in poklicev. Značilnost tabora SLS je, da se ga udeleži veliko družin. Pogosto smo lahko videli zbrane kar tri generacije - stare starše, starše in otroke. Prireditev je bila izredno dobro organizirana, le kakšna malenkost je ponagajala. Pokazalo se je, da SLS ne pridobiva le na številu članov in simpatizerjev, temveč tudi na kvaliteti. KOVINSKA LESNA GALANTERIJA ŽELEZNIK Pungrt 5, 1275 Šmartno pri Litiji RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST 1. IZMENO VODJA Pogoji: - najmanj srednja izobrazba strojne smeri, - zainteresiranost obvladovanja proizvodnje na mehanskih in numeričnih strojih za obdelavo kovin, - sposobnost vodenja, - najmanj pet let delovnih izkušenj v proizvodnih obratih. 2. VZDRŽEVALEC IN NASTAVLJALEC STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN Pogoji: - srednja izobrazba strojne smeri ali s prakso pridobljene izkušnje, - najmanj pet let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. KREKOVA BANKA ZA VAS V ŠMARTNEM PRI LITIJI Nova poslovalnica Krekove banke vam z 10. oktobrom odpira svoja vrata. Ce želite svoje finančne skrbi zaupati zanesljivim bančnim strokovnjakom, ki vam bodo znali prisluhniti, svetovati in oplemenititi vaše premoženje, nas obiščite v naSi poslovalnici v Tomazinovi ulici 2. Dosegljivi smo vam vsak delovni dan od 9. do 12. in od 13. do 16.30 ure ter po telefonu 061/887-285 in faksu 061/887-282. S celovito bančno ponudbo za pravne osebe in prebivalstvo, s posebej ugodnimi potrošniškimi posojili in s poštenim poslovanjem v Krekovem duhu si bomo nenehno prizadevali zadovoljevati vaše želje in pričakovanja. Dobrodošli! T)&. l/o dz^j?./' v ježiti ćlove-fZć Občina Litija razpisuje enkratno pomoč za šolsko leto 1997/98 dijakom in študentom , ki obiskujejo kmetijsko, kmetijsko strojno, veterinarsko in gospodinjsko šolo. Za enkratno pomoč lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo stalno prebivališče na območju občine Litija, - so predvideni prevzemniki kmetije in bo njihova glavna dejavnost kmetijstvo, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca (pogoj velja za kmetijsko in kmetijsko strojno šolo). Poleg pisne vloge za pomoč morajo biti priloženi še tile dokumenti: - potrdilo o vpisu v enega izmed navedenih izobraževalnih programov, - posestni list kmetije staršev oziroma upravičenca (pogoj velja za kmetijsko in kmetijsko strojno šolo), - zadnje šolsko spričevalo. Prosilci vložijo vloge z zahtevanimi dokumenti do 20.10.1997 na naslov: Občina Litija, Oddelek za splošne gospodarske zadeve, Jerebova 14, 1270 Litija. Po zaključku šolskega leta 1997/98 so prejemniki enkratne pomoči dolžni predložiti dokazilo o učnem uspehu na oddelek za splošne gospodarske zadeve, in sicer najkasneje do 15.09.1998. J30 lil GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVUENO v rokih: hlodovina listavcev in iglavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo dela, kot so: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela. Informacije: Uprava podjetja: 12-53-130 telefax: 210-729 Tržaška c. 2,1001 Ljubljana Lokalni • ALOJZ POTISEK, Mamolj 24, Polšnik odkupovalec: telefon: 873-085, 873-083 • FRANC PRIMC, Jablaniške Laze 2B, Šmartno pri Litiji telefon: 873-073 m JESENSKE NOVOSTI mm I Želimo vam predstaviti novosti, ki odlikujejo to jesen. Poleg nove kolekcije korekcij- J^^Lm skih okvirjev vam predstavljamo tudi special- V«_—41 na mulbifokalna stekla ( z nevidnim prehodom z dioptrijami za daljavo in bližino). To pa še ni vse. Če se vam očala rosijo, so pretežka in vas ovirajo pri nočni vožnji, delu z računalnikom so tu kot nalašč za vas stekla z vrhunsko kvaliteto, uvožena iz Japonske, imenovana Tokai. Druge informacije dobite v optiki na Levstikovi 1 (nasproti slaščičarne), kjer vas bomo prijazno sprejeli in vam svetovali, lahko pa pokličete tudi po tel. 885-156. Za vas z najboljšim namenom! S tem kuponom vam priznamo 10% popusta za izdelavo očal! OPTIKA MANJA, Levstikova 1, Litija tel.: 061/885-156 DELOVNI ČAS: PON. - PET. 9-12,14-18 SOBOTA 9-12 .... m omorika GLASILO OBČANOV, september 1997 3 Blagoslov temeljnega kamna cerkve v Litiji V SLIKI IN BESEDI Malo je tako pomembnih dogodkov v našem mestu kot je bil blagoslov temeljnega kamna prizidka cerkve sv. Miklavža v Litiji. S tem se je simbolično začela gradnja novega sve- tišča, zgradbe, ki bo dajala mestu izgled in ponos. Začela pa se je tudi gradnja duhovno-kulturnega središča, ki bo dajalo in izžarevalo moč za življenje v Litiji. Petek, 5. septembra 1997, bo torej za vedno zapisan v zgodovino mesta, zlasti ker bo temeljna listina, vložena v temeljni kamen, za vedno priča današnjih dni. Velika množica meščanov se je zbrala v sončnem popoldnevu na mestnem trgu in prisostvovala sv. maši na gradbišču, ki jo je v Litiji prvič daroval nadškof in metropolit dr. Franc Rode skupaj z domačim župnikom in dekanom Antonom Masnikom in okoliškimi duhovniki. Prav tako velika množica se je po obredu zadržala do mraka in se veselila tega trenutka, še bolj pa prihodnjih časov. Ob tem članku velja še beseda gradbenega odbora, ki se najprej zahvaljuje vsem posameznikom in litijskim podjetjem, ki so že prispevali svoj velikodušni dar za to gradnjo; hkrati pa poziva še ostale, ki imate v sebi vsaj kanček dobre volje in čuta za pripadnost mestu Litiji, da se odzovete na naše prošnje. Prav tako se gradbeni odbor zahvaljuje vsem ostalim, ki s svojim neposrednim delom pripomorete k hitrejši gradnji. Naj Vam vsem skupaj Bog poplača. Za gradbeni odbor Matjaž Berčon 12. svetovni dan mladih - Pariz 79 Začelo se je pred veliko leti, skoraj dvatisočimi, na bregu reke Jordan, kjer je Janez Krstnik krščeval z vodo in imel okoli sebe svoje učence. Pokazal je na enega izmed množice, ki ga je imenoval Jagnje Božje, in nekateri izmed njegovih učencev so mu sledili že po prvem dnevu in dva izmed njih sta ga vprašala: Učenik, kje stanuješ? Pridita in bosta videla! (Jn 1, 38.39) je bilo prijazno Jezusovo povabilo. Na ta klic se je odzvalo tudi veliko mladih; pridi in poglej je bilo vodilo duhovnosti v mladinskih skupinah Cerkve skozi vse leto, vrhunec pa je bil v Parizu od 18. do 24. avgusta. S svetovnimi dnevi mladih je začel sedanji papež Janez Pavel II. in se obhajajo vsako leto. Vsako drugo leto je svetovno srečanje, drugače pa se obhaja na nacionalni ravni. Pri nas je to na vseslovenskem srečanju mladine v Stični. Kot sem že omenil, je letos končno srečanje potekalo v Parizu. Slovenci, ki smo potovali v okviru MOŠ-a (Medškofijskega ordinariata za mladino), smo se odločili za dve varianti, ta dolgo in ta kratko. Krajša pot je vodila naravnost v Pariz, daljša pa seje pričela 13. avgusta s sveto mašo v Lipici in je potekala preko francoskih škofij na jugu Francije, kjer smo prebivali 4 dni. Spoznavali smo se z domačini, si ogledovali znamenitosti in doživeli veliko lepih trenutkov. Sam sem bil nastanjen v Marseillu, kjer so bili tudi mladi iz Libanona, Madžarske in Senegala. Potem smo pot nadaljevali proti Parizu, kjer so nas organizatorji dodobra založili z zemljevidi, voznimi kartami, listki za hrano in navodili romarjem, nato pa so nas nastanili pri prijaznih francoskih družinah, s katerimi smo se pogovarjali v poznih večerih in so nam nudile gostoljublje. Slovenci smo imeli vsako dopoldne kateheze (bodrilne besede in pogovore), kijih je vodil škof Alojz Uran. V torek, 19. avgusta, je bila otvoritvena maša na Marsovem polju med Eifflovim stolpom in Vojaško akademijo, katere se je udeležilo približno 700.000 mladih. V popoldnevih do sobote pa so potekali festivali mladih po vsem Parizu. V soboto dopoldne smo se mladi ob istem času prijeli za roke in tako sklenili molitveno verigo za mir skozi Pariz, ki je bila dolga 42 km, nato pa smo odšli na hipodrom Longchamp, kjer smo pričakali papeža in imeli program pozno v noč. Ta večer je zelo spominjal na Wood-stock (veliki ročk koncert v ZDA leta 96), kjer so se mladi po zaključnem programu posedli po krogih in prepevali ob kitarah, iz zvočnikov pa se je zaslišala tudi znana pesem J. Jopplin Oh Lord. Nekateri takoj, drugi pa kasneje smo zaspali v spalnih vrečah po tleh in tako počakali na jutro. Zjutraj je bila še zaključna maša, ki jo je daroval papež in se je je udeležilo 1.400.000 ljudi. No, če sem že prej navajal Woodstock, naj povem, daje bilo tam 450.000 ljudi, očitna razlika mar ne? Potem pa smo se v gneči odpravili iskat svoje avtobuse in v ponedeljek, 25. avgusta, smo srečno prispeli domov. Vsekakor je bilo teh skoraj 14 dni na poti in v Franciji dogodek, ki se ga človek spominja še dolgo let in je zelo dober način, kako izrabiti čas počitnic. Veliko druženja na poti, iskanje duhovnih vrelcev v Jezusovih besedah in veliko mladih iz celega sveta ter dobra glasba, ki je spremljala skupna druženja, bi bila kratka oznaka dogajanja v Franciji. Papež je izbral Jezusove besede pridi in poglej... Mladi smo prišli in videli in potem smo tudi odšli. Odšli smo v svet, da ponesemo besede tudi drugim, da pričujemo, da smo Jezusovi apostoli. Da sejemo mir po svetu, mir in bratstvo, ki smo ga živeli 14 dni z vsemi narodi in ki ga najdemo v vseh knjigah modrosti. Iz dela krajevne organizacije RK Dole Na svetu delujejo organizacije Rdečega križa v veliko državah in združujejo več milijonov ljudi vseh starosti, ras in narodnosti. Vsi prostovoljni delavci Rdečega križa, in to so milijoni ljudi širom po svetu, so lahko ponosni, da so v vrstah organizacije, ki je nosilka takih plemenitih teženj, humanih dejavnosti ter miroljubnega sodelovanja med narodi. Ena teh organizacij že vrsto let deluje tudi v kraju Dole pri Litiji. Je najbolj oddaljena od sedeža Območne organizacije RK Litija. V to organizacijo je včlanjenih 419 rednih članov iz 23 vasi ter 96 mladih članov podmladka RK v okviru Osnovne šole Dole. Poleg splošnih organizacijskih zadev si v naši organizaciji prizadevamo za socialno varnost občanov, zdravstveno prosvetno dejavnost, kot je 1 x mesečno merjenje krvnega pritiska, razvijanje krvodajalstva kot največje množične solidarnostne akcije. Za starejše člane pa poskrbimo, da je starost še lepša. V ta namen vsako leto skupaj z Društvom upokojencev Dole organiziramo srečanje starejših občanov, upokojencev in krvodajalcev. Letos smo to srečanje organizirali 15.6.1997. Udeležilo se ga je preko 100 povabljenih. Iz leta v leto ugota- vljamo, da so tovrstna srečanja še kako potrebna za starejše občane, saj se snidenja s prijatelji in znanci zelo razveselijo. Zelo radi pa prisluhnejo tudi kulturnemu programu, ki ga pripravi podmladek RK v sodelovanju z Osnovno šolo Dole. Tiste, ki se zaradi starosti ali bolezni ne morejo udeležiti tega srečanja, pa obiščemo bodisi v domu Črni Potok, kjer je 10 naših oskrbovancev, bodisi v bolnišnici ali na domu. Tovrstne obiske izvajamo tudi ob okroglih obletnicah - 80. ali 90. rojstnem dnevu člana. Aktivisti RK in upokojenci ob takšnih priložnostih poleg skromnega darila poskrbimo še za veliko dobre volje, ki jo pogosto spremlja harmonika. Takšni obiski nam ostanejo globoko v spominu in so nepozabni. Meseca julija smo tako ob 80. rojstnem dnevu obiskali našega dolgo- letnega predsednika gospoda Henrika Prijatelja na njegovem domu v Hudih Ravnah. Srečanje s človekom, ki je v celoti predan Rdečemu Križu, je bilo še toliko bolj prisrčno. Vsi smo prisluhnili pripovedovanju o globoki človeški stiski, ki jo je občutil med II. svetovno vojno v Nemčiji, ko je ob bombardiranju ostal v ruševinah in le člani Rdečega križa so mu rešili življenje. Od takrat dalje je ves predan tej organizaciji. Kljub njegovi starosti in bolezni je še vedno aktiven pri opravljanju predsedniških dolžnosti. Aktivisti RK, predstavniki DU Dole in predsednik 00 RK Litija smo se mu zahvalili za gostoljubnost, ki nam jo je s svojo družino nudil ob srečanju, zaželeli smo mu še veliko zdravja z upanjem, da kot duhovni vodja še dolgo ostane v naši sredini. Anica Kotar V r Zakaj tako? Kolo: "Kako sem pomemben! Imam svoj parkirni prostor. Smejem se v brk jeklenim konjičkom, ki nimajo kje parkirati! Pa še res je!" 25. julija je Litija dobila še tretjo bencinsko črpalko, in sicer OMV Istra-benz, ki stoji nasproti Kegljišča. Tako seje ta firma po enajstih letih znova vrnila v Litijo. Najemnik bencinskega servisa je samostojni podjetnik Robert Hauptman. Servis bo poleg oskrbe s kakovostnim gorivom poskrbel še za dobro založen minimarket, prodajo kurilnega olja, bar in avtopralnico. J. S. Foto: M. Šuštaršič J* *> Ob novem bencinskem servisu gradijo tudi cestišče, ki bo povezalo Litijo s prodajnim centrom KZ Litija, Kegljiščem in Teniškim parkom AS. Litija bo nasproti športne dvorane dobila novo urejeno prometno križišče. J. S. V juliju in avgustu so se obširnih prenovitvenih del lotile tudi Slovenske železnice. Delavci sekcije za vzdrževanje in obnovo prog so zamenjali lesene pragove levega in desnega tira od Litije do Zg. Loga. V kratkem pa se bodo lotili še nekaterih del pri kretnicah pred litijsko postajo. J. S. Realizacija gozdnogojitvenih del v zasebnih gozdovih V javnosti je že kar nekaj let znano, da so gozdnogojitvena dela, ki jih v zasebnih gozdovih opravljajo lastniki sami, sofinancirana iz državnega proračuna. Osnova je Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS (Ur. 1. št. 58, 30. sept. 1994). Mnogi lastniki so za pravočasno in vestno opravljena dela že prejeli subvencije. Na brežiškem gozdnogospodarskem območju je bilo v prvem polletju letošnjega leta porabljenih polovico od vseh predvidenih sredstev za obnovo s sadnjo v zasebnih gozdovih, za nego pa le četrtina sredstev, kijih predvideva celoletni program. Izplačevanje subvencij običajno v začetku leta nekoliko kasni zaradi zapletov pri sprejemanju proračuna. Vendar do konca leta vsa nakazila stečejo. Mnogi lastniki za to možnost niti ne vedo. V primeru, da so delo že opravili, naj obvestijo re-virnega gozdarja, ki bo naredil prevzem in obračun. Ostali, ki imajo svoj mladi gozd še nenego-van, naj se oglasijo na krajevni enoti Zavoda za gozdove. Revirni gozdar jim bo svetoval, kako delo strokovno pravilno opraviti, in po opravljenem delu naredil prevzem ter pripravil obračun subvencije. Predlog letošnjega proračuna zagotavlja sredstva za realizacijo celotnega programa obnove, nege in sanacije zasebnih gozdov, tako da upravičeno predvidevamo, da bodo subvencije za vsa pravilno opravljena dela pravočasno izplačana. Mojca Bogovič Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice ♦ V SLIKI IN BESEDI Litijski orači na tekmovanju V Mlačevem pri Grosupljem je bilo 15. avgusta tekmovanje v oranju, ki se gaje udeležila tudi ekipa iz Litije. Sestavljali sojo najbolje uvrščeni tekmovalci iz tekmovanja v Podšentjurju, in sicer: Peter Grame iz Podšentjurja, Mirko Vidic iz Tenetiš, Milan Grom iz Vintarjevca in Janez Zaje iz Litije. Sodelovalo je 47 tekmovalcev ljubljanske regije. Z veseljem ugotavljamo, da se starost tekmovalcev niža, kar je seveda spodbudno za nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva. Absolutna zmagovalka je bila trinajstletna Maja Ka-stelic iz Sneberij. Litijska ekipa seje zelo dobro odrezala, najboljši pa je bil Miro Vidic, ki je zasedel 3. mesto v mladinski konkurenci. Na koncu bi se rad zahvalil vsem sodelujočim tekmovalcem iz naše občine ter pokrovitelju, OMV - ISTRA BENZ LITIJA. Strojni krožek Litija predsednik Jože Kokovica Desetletnica gasilcev iz Vintarjevca Sredi julija so gasilci iz Vintarjevca organizirali svečano proslavo ob desetletnici uspešnega delovanja. Priznanja je posameznikom izročil predsednik Vinko Bremec, prejela pa ga je tudi krajevna skupnost, ki jo vodi Jože Rozina. Le- ta je v zadnjih letih še posebno dejavna, tako da seje po njeni zaslugi življenje v Vintarjevcu ter okoliških krajih zelo spremenilo. Vaščani so zgradili več novih hiš, v mnogih so že zazvonili telefoni, tri manjše vodovode so opremili s protipožarnimi sistemi- hidranti, nekaj kilometrov cest je dobilo asfaltno prevleko. Domačini se zavedajo, da vsega tega ne bi bilo, če jim ne bi priskočil na pomoč župan Mirko Kaplja s svojimi sodelavci. Na proslavi, ki jo je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan, so sodelovala okoliška gasilska društva, zapeli pa so pevci kvarteta Šmartin pod vodstvom Jožeta Vidica. Boris Žužek V ZIK-Matični knjižnici Litija so pred nedavnim odprli razstavo panjskih končnic kiparja domačina Janka Baumkirchnerja. Svoja dela je umetnik posvetil 45-letnici mesta Litija. J. S. Ultramaratonec Radovan Skubic-Hilarij seje pred kratkim lotil nenavadnega podviga. 5. septembra je startal z zasavskega Kuma in tekel vse do Triglava. S tem tekom je hotel pokazati povezanost vseh zasavskih planinskih društev, ki so s tem izrekla pozdrave za Dom na Kredarici in PD Matica. Na sliki: Radovan Skubic-Hilarij v geometričnem središču Slovenije. J. S. V litijskem Kulturnem centru, Trg na Stavbah 8a, so v letošnjih počitnicah pričeli z obnovo kinogledališke dvorane. Tako so montirali prenovljene gledališke fotelje iz SLG Celje, prebarvali so leseni opaž in položili preproge. Verjamemo, da bo poslej veliko udobneje sedeti v tej dvorani, še posebej v novi kulturni sezoni, ko bodo ponovno pričeli z gledališkim abonmajem. Na programu bodo v glavnem komedije priznanih slovenskih gledališč. J. S. Odkritje spominske plošče na Polšniku Nedelja, 14. septembra, je bila za Polšnik, majhno vasico nad Litijo, pomemben dan. Mnogo ljudi se je kljub slabemu vremenu zbralo pred šolo, da bi se poklonilo umrlim v izgnanstvu od leta 1941 do 1945. Slovesnost se je pričela s pesmijo Slovenec sem, ki so jo zapeli pevci Moškega pevskega zbora Polšnik. Nato je množico nagovorila tamkajšnja učiteljica Ida Dolar, ki je v svojem govoru pozdravila vse, ki so se zbrali, posebej pa tiste, ki so na svojih ramenih občutili bolečino izgnanstva v letih, ko so morali svoj ljubljeni, topli dom nehote zamenjati za človeka nevredno življenje. Takole je sklenila svoj govor: "Mi, generacija, ki je odraščala v času miru in enakomernega ritma napredka, se ne zavedamo tegob, bolečin, sramu in ponižanj, ki ste jih prestajali v tistih težkih časih. Vendar smo ponosni na vas in na vse tiste, ki so ostali tam daleč v tujini, da niste klonili, niste se pustili poteptati, ampak ste ponosno obdržali pokončno držo Slovenca tudi v času, ko so slovensko deželo hoteli urediti drugače. Čeprav je v vaši duši drgetalo vse in pogosto je upanje ugašalo, ste se prebijali iz dneva v dan in na svojih ramenih nosili vsakdanjik taborišča. Za nekatere je bilo to breme težko, pretežko za njihovo telo, ki je za vedno ostalo v tuji zemlji. Duša pa je in bo za vedno ostala naša - domača. Zato smo se danes zbrali, da se s to spominsko ploščo poklonimo žrtvam izgnanstva." Nato je spregovoril župan občine Litija, gospod Mirko Kaplja. Povabilu Društva izgnancev Polšnik se je prijazno odzvala tudi gospa Ivica Žnidaršič, podpredsednica slovenskega društva izgnancev, ki je nagovorila množico ter spregovorila o delovanju Društva izgnancev Slovenije. Slovenost se je nadaljevala s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Polšnik. Le-ta se je povezoval s pesmijo pokojnega gospoda Ev-gena Ceja, domačina, ki je bil, tako kot še mnogo drugih, izgnan izpod varnega zavetja svoje hiše. V taborišču je težko prenašal breme izgnanstva, najtežje pa je bilo domotožje. Tolažil se je s pesmijo. V izgnanstvu, kjer je bil skupaj s svojo mlado družino, je napisal ogromno pesmi, ena najdaljših, ki šteje kar 149 kitic, pa nosi naslov V izgnanstvu. Od tam, kjer Sotla teče in v Savo se zgubi. kjer lepo krško polje v zelenju valovi. Do tam, kjer Kum očak gleda po domovini, od tod naš narod bilje izgnan in v sužnosl odpeljan. To sta le prvi dve kitici te zelo dolge in nadvse zanimive pesmi gospoda Evgena Ceja, v kateri zelo podrobno opisuje skoraj sleherni dan v izgnanstvu. Nekaj odlomkov iz pesmi je prebrala njegova vnukinja Mateja Sladic. Na Dolah pri Llitiji seminar za lastnike gozdov V nedeljo, 13. julija 1997, je Zavod za gozdove Slovenije, KE Radeče, s pomočjo Območne enote Brežice organiziral seminar za lastnike gozdov v KS Dole in Gabro-vka. Udeležilo se ga je skoraj 30 lastnikov. Prvi del seminarja je potekal kabinetno v Kmečkem turizmu v Dobovici, drugi del pa v okolici, v gozdu. Lastniki gozdov so se seznanili z današnjo organiziranostjo gozdarstva v Sloveniji, z zakonom o gozdovih ter priporočilih o zaščitnih sredstvih pri delu v njem, saj letno umre v gozdu 15 ljudi, nesreč pa je skoraj 2000. Osrednji del seminarja je bil posvečen negi mladega gozda. Moto seminarja je bil, daje gozd živ organizem, ki ga je potrebno negovati, kajti dobro in strokovno negovan uspešneje kljubuje naravnim ujmam, je bolj zdrav, lastniku prinaša tudi večji dohodek in lepši estetski izgled ter s tem tudi zadovoljstvo. V gozdu želimo krepiti in uravnavati funkcije gozda, ne le proizvodne, temveč tudi ekološke in socialne. Lastniki so se seznanili z načinom subvencij, kijih nudi država za opravila v gozdu, ter z odredbo o vlaganjih lastnih sredstev vanje. Za pravilno raznmevanje nege in primerno ukrepanje so se seznanili s stopnjami v razvoju gozda, tako od vznika, mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka pa vse do debeljaka oz. pomlajenca ter tudi o posamezni negi in varstvu v posameznih fazah gozda. Pri delu v gozdu ni enostavno razumeti negativne ali množične izbire ter pozitivne ali individualne. Predstavljeni so jim bili tudi nivoji gozdarskega načrtovanja. Podrobno pa so jim predstavili, tako v kabinetu kot v gozdu, detajlno gozdnogoji-tveno načrtovanje. Lastniki gozdov so se s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije dogovorili, da bodo podobna izobraževanja še organizirali. Tako bo v mesecu septembru potekal seminar v gozdu na temo Nega gošče in mladja, kamor vabijo vse zainteresirane. Jože Prah Otroci so poleg recitacij odpeli še dve pesmi. Prva nosi naslov O, moj preljubi dragi dom, ki so jo po pripovedovanju preživelih izgnancev velikokrat potiho prepevali v taborišču. Druga, Lipa zelenela je, pa je sledila zadnji kitici pesmi V izgnanstvo, ki se glasi: V mraku večernem pod lipo zeleno se ulezem in zaspim in zjutraj kot ptička svobodna se na zemlji domači zbudim. Sledil je govor predsednika krajevne organizacije društva izgnancev, gospoda Jožeta Pograjca, ki je s položitvijo cvetja ploščo pokril. Med najstarejšimi, ki so preživeli taborišče, je gospa Pavla Voje, ki je za to priložnost napisala dve pesmi z naslovom Pri fari so utihnili zvonovi ter V pregnanstvu. Sledila je še blagoslovitev spominske plošče, prireditev pa so zaključili z verzom gospe Pavle Voje: Imena vaša v kamen so vklesana, ne v kamen, v srce zaznamovana. Kot vsi izgnanci ste hrepeneli po vrnitvi in mislili v poslednji uri na svoj ljubi dom. Naj vam bo lahka tuja zemlja, mi pa bomo prižgali v srcih ljubezni lučico za vas. Katarina Ferštanj V Bohinju in Velenju V začetku šolskega leta smo izvedeli, da bomo v tem šolskem letu en teden bivali v naravi v Bohinju. Komaj smo čakali na tisti zadnji mesec v letu, 2. december, ko smo odšli v Bohinj, kjer smo se nastanili v počitniškem domu. Vsi veseli in razigrani ter polni pričakovanj smo se znašli sredi Gorenjske. Tam pa smo spoznali tudi svoje sovrstnike, učence 6. razredov iz OŠ Livada iz Velenja. In kot že pregovor pravi, da se otroci hitro "zližejo", smo bili tudi mi v trenutku prijatelji. Tako smo hodili na sprehode, ogledali smo si muzej, šli smo okoli Bohinjskega jezera in še in še. Ob večerih smo imeli zabavni program. Zadnji večer pred odhodom smo si v predsobi naredili mini disco, naplesali smo se in našalili, izmenjali naslove in telefonske številke. Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali domov. S solzami v očeh smo se poslovili. Naša gospa razredničarka je opazila, kako težko smo se ločili, in nam je zato obljubila enodnevni izlet v Velenje. In ker obljuba dela dolg... Vsa zahvala torej velja gospe razredničarki Selmi Gradišek in gospe ravnateljici Eli Hauptman, ki nam je dovolila enodnevni izlet izven učnega programa, da smo lahko obiskali Velenje. Na naše presenečenje nas je čakala prava gostija z veliko dobre volje in prijaznosti. Pripravili so nam tudi igrico Lahko noč, hudoba. Seveda pa smo imeli čas tudi za športne dejavnosti. Ogledali smo si mesto Velenje in njegove zanimivosti. "Če je lepo, dan mine kot bi trenil," smo si dejali ob odhodu. Ob stiskih rok smo obljubili, da Velenjčane v novem šolskem letu povabimo v naš kraj, kajti tudi mi znamo biti gostoljubni. Hvala vsem, ki ste nam omogočili, da smo doživeli lepe trenutke tako v Bohinju kot tudi v Velenju. Elizabeta Marn, 6.b OŠ Litija Fatimska Marija v litijski dekaniji Marijin kip iz Fatime na Portugalskem, ki roma po Sloveniji, se je na svoji poti ustavil tudi v litijski dekaniji. Marija je obiskala kar devet župnij, in to Litijo, Sv. Goro, Polšnik, Dole, Primskovo, Javorje, Šmartno, Prežganje in Kresnice. V Šmartnem seje ustavila 14. septembra zvečer, kjer je v cerkvi prenočila. Mariji smo že pred cerkvijo pripravili veličasten sprejem s slovesnim zvonjenjem, pritrkovanjem, s pesmijo in glasbo. Pozdravljali smo jo z belimi robčki in narodnimi nošami. Skavti, v belo oblečene deklice in gasilci s prapori so slovesnosti dali še večjo veličino. Slavje in čaščenje se je nadaljevalo v cerkvi s slovesno sv. mašo, po maši pa s procesijo in lučkami, kakršne najbrž ne pomnijo v Šmartnem. Na oknih hiš, ob katerih se je vila procesija, so gorele sveče. Po procesiji smo v cerkvi ob Mariji peli in molili, nekateri vse do jutranje sv. maše in litanij Matere Božje. Obisk je bil nad vsemi pričakovanji, večji kot ob veliki noči. Marija je delala čudeže v srcih. Zjutraj, preden seje Marija poslovila od šmarskih faranov, si je našla čas in šla na obisk še k svojim posebnim ljubljencem, k tistemu drugemu delu šmarskih faranov, ki Po šmarski fari sem Marijo spremljal tudi s fotoaparatom. niso mogli do nje.Takoj po slovesni jutranji sv. maši je poromala v Dom Tišje, v dom starejših ljudi. Pričakali so jo z molitvijo rožnega venca in pesmijo. Z njimi so bili tudi svojci, sestre usmiljenke in drugo osebje doma, od hišnika do direktorja. Zaradi Marije so nekateri oskrbovanci doma celo prej vstali, drugi še niti niso pozajtrkovali, samo da so jo lahko sprejeli in pozdravili na pokritem prostoru pred domom, ki je postal kapela. Bolj onemogli in bolni so jo pozdravljali kar skozi okno z molitvijo na ustih, solzami v očeh, s svojevrstnimi gibi zahvale in prošnjami, ki jih ne razume vsakdo, ker so posledica starosti in bolezni, so pa zato toliko bolj prisrčni in iskreni. Marija je razumela njihovo govorico in gibe. Čutiti je bilo,da se je močno dotaknila njihovih src. Čeprav je bila pri njih le kratek čas, je bil to zanje velik dogodek in še večji blagoslov, saj je kot mati prišla k njim, ker oni niso mogli k njej v župnijsko cerkev. Marija je zdravje bolnikov, tolažnica žalostnih...Njen prihod k njim ni bil blagoslov samo zanje, ampak za celo župnijo in tudi dekanijo. Marija prihaja tudi k najbolj ubogim, najbolj trpečim, najbolj žalostnim in razočaranim, k osamljenim in pozabljenim. Dragi občani občine Litija, prepričan sem, da se je dotaknila tudi vaših src. Tone Planinšek Praznovanje dneva državnosti letos v Jevnici Letošnji praznik ob dnevu državnosti, 2. 7. 1997, je občina Litija namenila praznovati v Jevnici. Tam je bila končana dozidava in prenovitev OŠ Jevnica. Šola stoji že od leta 1929, prenovljena je bila 1. 1971. Na dvorišču in igrišču ob šoli se je zbralo mnogo krajanov, sosedov, nastopajočih in gostov. Pihalna godba iz Litije je s svojim nastopom vzbudila pozornost in slovesnost. Vodil jo je g. Kolar. Zbrane je z nekaj besedami pozdravil predsednik KS Jevnica S. Rokavec, posebej oba ministra, g. J. Školča in g. dr. A. Ma-rinčka, župana občine Litija, g. M. Kapljo, ter oba poslanca DZ . Zadonela je pesem učiteljskega PZ OŠ Gradec in Mo PZ KUD Jevnica. Slavnostni govornik, minister za znanost in tehnologijo, g. dr. A. Ma-rinček, je poudaril pomen znanja v današnjem času. Prav tu v OŠ se učenci srečajo s prvimi spoznanji, ki jih pozneje dopolnjujejo in nadgrajujejo. Ker nismo dežela velikih naravnih danosti, je naša prednost v znanju. Z njim bomo bogatili naše bivanje. V programu so sodelovali učenci OŠ Jevnica. Zapeli so, zaigrali in recitirali. Veliki cvetovi v njihovih rokah so nas spomnili, da za lepe bodoče cvetove- mlade res ni ničesar preveč, torej, vredno se je potruditi in jim nuditi vse možnosti za dobro šolo. Zaigrala sta še mlada harmonikar M. Skovitnik in trobentač M. Dukarič. Prof. Vinko Logaj, ravnatelj OŠ Gradec, je dejal: "V podružnično šolo hodi 53 učencev. Na tej šoli je prostorska stiska trajala kar nekaj let. Več let je pouk enega oddelka potekal v prostorih zadružnega doma, ki ga je odstopila KS, učenci enega oddelka pa so pouk obiskovali v kletnih prostorih OŠ Jevnica. Aprila 1996 je zdravstvena inšpekcija z odločbo prepovedala pouk v teh prostorih. Tako je bilo nujno pristopiti k obnovi in nadzidavi šole. Na nekdanjem podstrešju, ki je nadzidano za približno en meter, sta nastali dve prijetno urejeni učilnici: ena za 12 in druga za 16 učencev. Nadzidavo sta omogočila občina Litija in Mi-nistrsvo za šolstvo in šport." Ob koncu je vse goste in ostale povabil, da si ogledajo notranjost sedanje šole. Tudi župan občine Litija g. M. Kaplja je pozdravil vse zbrane. Po končanih slovesnostih smo odšli v lepo prenovljene in nove dele OŠ Jevnica. Zares lepi sta novi učilnici. Kmečki praznik v Podšentjurju Poletje je čas oddiha in prav zato smo se odločili, da popestrimo vsakodnevno dogajanje s prireditvijo, ki smo jo poimenovali Kmečki praznik v Podšentjurju. Organizatorji prireditve so bili Kmetijska svetovalna služba Litija, Strojni krožek Litija, Društvo kmetic Litija in turistična kmetija Pri Kovač iz Podšentjurja. Že v dopoldanskem času je potekalo v Pogoniku občinsko tekmovanje v oranju, kjer je sodelovalo 8 oračev. Prvo mesto je dosegel PETER GRAMC Iz Podšentjurja, 2. mesto MIRO VIDIC iz Tenetiš in 3. mesto MILAN GROM iz Vintarjevca. Prav ti tekmovalci so zastopali našo občino na regijskem tekmovanju v Grosupljem. Popoldanski program se je pričel s predstavitvijo ročne žetve pšenice. Zelo je 8 kmetic iz raznih krajev naše občine, ki še niso pozabile, kako se žanje s srpom. Seveda nismo pozabili na malico ,ki je bila sestavljena iz zabeljenih in z vinom poparjenih orehovih štrukljev. Obiskovalce so že žanjice spravile v dobro voljo, še boljše pa je bilo razpoloženje potem, ko so se pričele kmečke igre. Med sabo so se pomerile ekipe kmetov iz Vintarjevca, Podšentjurja, Litije, Tenetiš - Brega, Kresniškega Vrha, Štangarskih Poljan in Jevnice. Tekmovale so v košnji, grabljenju, prenašanju kopice, sestavljanju voza in vlečenju vrvi. Na koncu je pri igrah največ točk dosegla in tako tudi zmagala ekipa domačinov, se pravi kmetov iz Podšentjurja. Najboljši kosec je bil Rudi Kozlevčar iz Tenetiš, najboljša gra-bljica pa Andreja Primožič iz Podšentjurja. Prireditev smo sklenili s podelitvijo nagrad. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, kajti brez njihove pomoči bi težko izvedli tako uspešno prireditev. To so: Občina Litija, Kmetijsko gozdarska zadruga Litija, Hranilno kreditna služba Litija, Zavarovalnica Triglav, Agrolit Litija, Litijska mesarija, Pre-sad - Gusto Gabrovka. Kmetijska svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Lijana Lovše Marsikdo med nami si je tiho zaželel, da bi še smel sedeti na teh novih stolih. Nadaljevanje praznovanja so vodili člani PGD Jevnica. Sledilo je vlečenje vrvi skupin iz domačih in sosednjih PGD. Nekatere so bile zares vztrajne. Borba za 1. mesto ni bila lahka in je gledalce prijetno razgibala. Komaj so prisotni posedli, se okrepčali, že se je pojavil glasbeni ansambel Gamsi. Zares prijetno je znal razgibati množico, kije napolnila ves prostor ob šoli in dvorišče zadružnega doma. Naši pridni "natakarji" so imeli dosti dela in mislim, da nihče ni ostal brez jedi, pijače ali srečke. Posebno doživetje je bilo, ko so se nad nami razžarele prve rakete. Bile so lepe, prelepe, čudovitih oblik in barv. Ognjemet so spremljali vsi prisotni, ostali Jevničani in Se-nožečani pa z domačih dvorišč. Vsi so bili enakega mnenja:" Letos je bil ognjemet čudovit kot je prelepa prenovljena šola Jevnica." L. Kovic Počitniške delavnice V juliju in avgustu smo na Centru za socialno delo Litija organizirali Počitniške delavnice za osnovnošolske otroke naše občine. Otrokom smo tudi letošnje poletje omogočili nekaj ur tedensko (vsak torek) ustvarjalnega in družabnega preživljanja prostega časa. To je za našo ustanovo dodatna dejavnost, za katero nimamo rednih sredstev niti lastnih prostorskih zmožnosti. S pomočjo drugih pa smo uspeli Počitniške delavnice izpeljati. Neposredno nam pri izvajanju pomagajo naše prostovoljke, ki sodelujejo tudi v drugih naših programih. Prostor so nam v kletnih prostorih naše stavbe posodili litijski skavti Pojoči volkovi. Podjetje As, Melita in Andrej Poglajen, sta sponzorirala velik del programa; podarila sta majice, ki so jih otroci poslikali, 40 ur tenisa, vse otroke sta pogostila, kar je tudi vsebinsko popestrilo našo dejavnost. Da pa otroci ne bi bili žejni, je poskrbel Avgust Gregorčič, enota Presad Gabrovka. Z izdelki papirne galanterije nam je pomagala MK Birooprema Ljubljana. Vsem sponzorjem se zahvaljujemo za sodelovanje. Nekaj izdelkov, ki jih otroci niso odnesli domov, smo razstavili in si jih lahko ogledate v naših prostorih naPonoviški 12 v Litiji. Danica Kolšek Kakšen vrtec želijo starši? Starši so najpomembnejši dejavnik v vzgoji predšolskih otrok. Brez pristnega sodelovanja in medsebojnega zaupanja so vzgojna prizadevanja največkrat neuspešna. Današnja slovenska družina, kjer sta zaposlena oba starša, rabi pomoč in prav vrtec je njeno pomembno dopolnilo. Zelo sem se razveselil pisma matere intelektualke, ki sicer ima zagotovljeno varstvo svojega otroka, vendar se zaveda, da je nujno za njegov zdrav osebnostni razvoj bivanje med sovrstniki v vrtcu. Vrtec mora imeti ustrezne prostorske pogoje, zasedenost skupin po normativih, strokoven kader, da bo lahko uresničeval pričakovanja staršev. V litijskem prostoru se zadnje čase obravnava predšolska vzgoja kot socialna kategorija, zato je prav, da pismo objavite in naj ga preberejo občinski svetniki, ki denar davkoplačevalcev namenjajo tudi za predšolsko vzgojo. Franc Končar, ravnatelj WZ Litija Spoštovani g. Končar Čeprav je čas počitnic in dopustov, se obračam na vaš naslov s pismom, s katerim bi želela opozoriti na problem presežnega vpisa otrok v WZ, ki seje pojavil v litijski občini. Informacija, da pri letošnjem vpisu preko 65 otrok ni dobilo mesta v enotah WZ Litija, me je neprijetno presenetila. Od tega trenutka dalje si zastavljam vprašanje: Kaj storiti, da bo moj otrok v letu 1998/99 sprejet v WZ Litija? Nahajamo se v težavnih gospodarskili razmerah, kjer je zaposlitev postala zelo iskana in dragocena, posebno če je ta stalna in relativno dobro plačana. V Sloveniji še nismo dosegli takšne stopnje razvitosti, pri kateri bi dohodek enega od staršev zadostoval za pokritje celotnega družinskega proračuna. V večini družin sta tako oba starša zaposlena in obremenjena s službenimi dolžnostmi. Zagotovljeno stalno varstvo je nuja in ne zgolj privilegij. Gledano z drugega zornega kota, je predšolsko obdobje še kako pomembno obdobje otrokovega intelektualnega in socialnega razvoja, zato ni vseeno, kako preživi prva leta. Strokoven pristop pri vzgoji v tem obdobju poskrbi za kopičenje intelektualnih in socialnih potencialov, ki se jih s pridom kasneje uporablja. Povedano z drugimi besedami, je to obdobje odskočna deska za nadaljnji razvoj otroka. Zato se mi zdi bistveno, da je otrok v teh letih deležen strokovne obravnave. Alternativne oblike varstva (beri: stare mame, dedki, tete in podobno) so le izhod v sili, ne pa oblika varstva za odraščajočega otroka. Ta oblika varstva (po mojem prepričanju) je dobrodošla le do 3 let starosti otroka, kasneje pa ni več dorasla zahtevam razvijajočega otroka. Današnji tempo življenja, predvsem pa daljši delovni čas, strokovno izpopolnjevanje, službena potovanja in podobno že tako posegajo v ustaljeni ritem družine. Posebno so zaradi tega prikrajšani otroci, ki ne morejo biti dovolj deležni pozornosti staršev. V takih trenutkih je nadomestna in dobra rešitev za otroka stara mama, ki se ji tako nalaga breme varstva, ko WZ že zapre svoja vrata. Stari starši da ali ne - to ne more in ne sme biti kriterij za sprejem otroka v WZ! Problematika varstva je v naši občini postala pereča in se bo v nadaljnjih letih verjetno še razmahnila. Apeliram na vas kot predstojnika WZ Litija, da na občinski ravni in pristojnih institucijah poskusite najti rešitev (gradnja nove enote WZ ne bo rešila problema letošnje ali prihodnje generacije), ki bo v najkrajšem možnem času izvedljiva. Z argumentiranimi predlogi predstavite problematiko občinskim svetnikom in ustreznim občinskim službam, da naj končno enkrat odgovorno ravnajo s sredstvi občinskega proračuna! Sredstva, kakršna že so, naj se alocirajo oz. enakomerno porazdelijo tako, da bodo optimalno izkoriščena. V upanju konstruktivne rešitve vas pozdravljam z najboljšimi pozdravi! Matija Tilia, Litija Pločnik na Zg. Logu: zapravljanje denarja ali potrebna investicija? Mnogi krajani Zgornjega Loga smo težko pričakovali izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v našem kraju. Dela, ki so se pričela v jeseni 1996. so bila končana pred poletjem letošnjega leta. Konec meseca julija smo domačini ob odprtju pločnika in javne razsvetljave pripravili družabno srečanje. Kljub dežju je bila udeležba tako domačinov kot gostov zelo dobra. Za veselo razpoloženje in slovesnejši potek prireditve je poskrbel Big Litus Band, trak je prerezala g. Francka Kres, g. dekan Masnik pa je novo pridobitev tudi blagoslovil. Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so kakor koli pomagali z dejanji ali besedami, da je investicija, vredna 23. 300.000,00 SIT zaključena. Še posebno bi se zahvalila g. Golouhu in g. Savšku, ki sta še v okviru KS-levi breg začela z idejo o izgradnji pločnika. Zahvala velja tudi g. Lukaču, g. Šavorju. g. Juvančiču, g. Koviču in g. Rokavcu, da so ideje postale resničnost. Vsi, ki ste bili tistega popoldneva na Zg. Logu, ste se lahko ob pogledu na gostoto prometa na "zasavki" tudi prepričali, da je bila investicija nujna in še kako potrebna. Na koncu velja zahvala tudi domačinom, še posebno domačinkam, ki so poskrbele, da so bile mize obložene z loškimi dobrotami. Želja večine krajanov je, da se z ureditvijo zaselka nadaljuje. Upamo, da se bo kmalu razširilo vodovodno omrežje iz Litije do nas, potrebno pa bi bilo urediti tudi cesto preko Prehudnika. Ta cesta ni pomembna le za nas krajane, ampak bi lahko služila kot peš pot mnogim Litija-nom. Lilijana Lovše GLASILO OBČANOV, september 1997 Smučarski sejem že konec novembra Tradicionalni smučarski sejem bo letos najverjetneje že predzadnji konec tedna v novembru. Tako bomo v Litiji prehiteli tradicionalni ljubljanski zimski sejem in ponudili pestrejši program rabljene in nove smučarske opreme ter rekvizitov za druge zimske športe. Na sejmu boste lahko prodali svojo rabljeno opremo in seveda novo ali rabljeno tudi kupili. Zaradi obsega prireditve v zadnjih letih bo letošnji sejem najverjetneje v Športni dvorani v Litiji, o podrobnostih pa boste obveščeni preko dnevnih medijev in plakatov. Spominsko tekmovanje Radioklub Litija S59DLR v spomin na umrlega člana Marjana Namestnika organizira radioamatersko tekmovanje, ki bo v soboto, 8. novembra 1997, med 6. in 15. uro (5. do 14.UTC). Vsak tekmovalec, ki bo v tem času na področju 145 MHz FM vzpostavil dve zvezi, eno s postajo S59DLR in drugo s katerimkoli članom litijskega kluba, bo prejel posebno spominsko plaketo in priponko. Klubska postaja se bo v času tekmovanja premikala med Litijo in Čatežem pri Trebnjem. Vse podrobnosti dobite na naslovu Radioklub Litija, p.p. 34, 1270 Litija in seveda na dan tekmovanja na frekvencah področja 145 MHz. Rudi Bregar Novi radioamaterski tečaji V začetku oktobra se bodo v Litiji pričeli novi radioamaterski tečaji za pridobitev licenc za operaterje III. in II. razreda. O radioamaterstvu smo pisali v minulih številkah, zato tokrat povejmo, da se v začetku oktobra prične tečaj za operaterje II. razreda, ko se bodo učili radiotelegrafijo, kasneje pa za oba razreda še teoretični del za pripravo na izpite. Vsi zainteresirani se prijavite najkasneje do 5. oktobra letos. Če boste poslali pismo, poleg svojega točnega naslova pripišite tudi telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Lahko pa se vsak dan po 16.uri prijavite po telefonu na številko 0609 649 351. Rudi Bregar Klubsko prvenstvo KK Litije 1997/98 Kegljaški klub Litija je pred začetkom prvenstvene sezone 97/98 izvedel klubsko prvenstvo za registrirane člane kluba. Prvenstva se je udeležilo vseh 19 članov. Med njimi je bil tudi 14-letni Klemen Mahko-vic, ki je v letojšnji sezoni vključen v redno tekmovalno delo s člani in bo redno tekmoval z II. ekipo Litije v OKS Zasavje! Rezultati: 1. NOVAK Ludvik, 885-874-942-914 = 3615 kegljev (povprečje 903,7) 2. TKAVC Franc, 885-874-889-836 = 3484 kegljev (povprečje 771 ) 3. JERIČ Marjan, 879-916-850-824 = 3469 kegljev ( povprečje 867,2) 4. ŠIJAKOVIČ Milan, 906-853-854-825 = 3438 kegljev (povprečje 859,5) 5. MAHKOVIC Matjaž, 879-832-874-828 = 3413 kegljev (povprečje 853,2) 6. rVANČIČ Božo, 841-883-818-849 = 3391 kegljev (povprečje 847,7) 7. LEBENIČNIK Dušan, 847-849-862-829 = 3387 kegljev (povprečje 846,7) 8. TORNER Jože, 835-804-835-820 = 3294 kegljev (povprečje 823,5) 9. KRALJ Tone, 798-845-847-803 = 3293 kegljev (povprečje 823,25) 10. POGLAJEN Slavko, 810-821- 818-810 = 3259 kegljev (povprečje 814,7) 11. MLADENIČ Janez, 791-795-798-824 = 3208 kegljev (povprečje 802) 12. MAHKOVIC Klemen, 803-788-816-759 = 3166 kegljev (povprečje 791,5) Odlična forma ekipe daje upanje, da se bo uresničila želja vseh tekmovalcev po napredovanju v višji rang tekmovanja (I.liga), kar nam je za las spodletelo pred dvema sezonama. IZ NAŠIH KS, SPORT IN REKREACIJA Že peti Vaški dan Mnogi obiskovalci Vač in središča Slovenije so se že navadili, da zadnjo nedeljo v avgustu obiščejo prireditev, ki smo jo poimenovali Vaški dan. Organizatorji smo želeli popestriti prehod iz počitniškega avgusta v šolski september na zabaven, sproščen, pa tudi poučen način. Vaški dan '97 se je pričel z odprtjem kulinarične razstave v osnovni šoli, kjer so se žene in dekleta še posebno potrudile in pripravile poleg različnega peciva in potic tudi jedi, ki so jih imeli na jedilniku kosci in žanjice, ko so še ročno kosili in želi. Zanimiva je bila tudi predstavitev raznih starih opravil in običajev, ki smo jo pripravili z namenom, da obudimo spomine tistih starejših obiskovalcev, ki so to že opazovali v svoji mladosti. Mlajšim pa smo želeli predstaviti razna opravila, ki jih sedaj na podeželju le še redko vidijo. Največ pozornosti je pritegnil Štefan Prijatelj, kije s pomočjo Janeza Firma in svoje žene Heme s slamo ali "škompo" pokrival kozolec, ki ga je izdelal Ivan Bizjak. Kozolec si bodo lahko ogledali mnogi obiskovalci tudi v prihodnje. Mnoge je pritegnil vonj po domačem sadjevcu, ki je prihajal iz kotla Jožeta Juvančiča s Slivne. Otroci pa so se radovedno ustavljali pred kovačem, ki je "obuval" konja. Predstavili so se tudi izdelovalci metel, košar, mojster Vinko pa je pokazal, kako se obdela les, da dobimo leseno kolo. Mizoritovi so želeli pokazati, kako se toči med, a je bila XIII. odprto prvenstvo Litije v kegljanju Kegljaški klub Litija je organiziral že XIII. odprto prvenstvo Litije v kegljanju za moške. Tekmovanja se je udeležilo 216 kegljačev iz 30 klubov Slovenije. Prvi krog je dal 12 finalistov, ki bodo ponovno nastopili ob praznovanju občine Litija v decembru 1997. Teniški utrinki iz Litije Po uspešno končani seriji FIĆFIRIĆ turnirjev za otroke in zaključnem izletu v GARDALAND, ki ga je za tekmovalce organiziral TENIS PARK AS, so prišle počitnice. Pa ne za vse. Na Tenis parku AS so med poletjem pridno delali, tako da bo letošnjo sezono igralce pričakala obnovljena in na pogled prijetnejša teniška hala. Rezervacije za zimske letne karte že sprejemajo, sezona pa se bo tako kot vsako leto pričela 1. oktobra. Za tekmovanje željnih so pripravili pester jesenski program. Že 6. in 7. septembra se bo na Tenis parku AS odvijalo Odprto prvenstvo Slovenije za dečke in deklice do 12 let. 13. septembra bo prvi turnir Občinskega prvenstva za moške v absolutni kategoriji; sledila bosta še dva, in sicer 20. in 27. septembra, ma-sters pa bo 11. oktobra. Niso pa pozabili tudi najmlajših. Zanje se bo pričela jesenska serija Fič-Firič. Prvi turnir bo 4. oktobra, sledila bosta še dva, zaključili pa bodo z Miklavževim turnirjem. Fič-Firič turnirjev se bodo udeležili tudi otroci, ki obiskujejo teniško šolo AS. Tisti pa, ki še niste člani tenis kluba AS, se lahko v teniški vrtec ali šolo vpišete do 25. septembra. Posebna novost, ki so jo pripravili za letos, je nočna petkova teniška liga ekip, ki bo vsak petek od 22. ure dalje. Igralo se bo po sistemu dveh iger posameznikov in ene igre dvojic. Liga se bo pričela 24. oktobra. V ekipi je lahko 6 do 8 igralcev, od tega en rangiran na teniški lestvici. Vse informacije v zvezi s tekmovanji, tečaji, rezervacijami letnih kart lahko dobite na Tenis parku vsak dan od 8. ure dalje ali na tel.: 883 -169. paša v zadnjem mesecu bolj slaba, tako da so prinesli le čebele, ki so jih pokazali obiskovalcem. Na razgretem asfaltu je postalo še bolj živahno in zanimivo, ko so se pojavile ekipe žena in deklet iz naše občine, ki so organizirane v raznih društvih podeželskih žena in deklet. Pri izdelavi rezancev se je najbolj izkazala Janka Menegalija iz ekipe Št. Poljan, nalepši in naizvirnejši aranžmaje naredila Lojzka Damjan iz litijske ekipe, pri prenašanju tekočine sta bili izenačeni ekipi Vač in Jevnice. Ker pa posladek pride vedno na koncu, smo se odločili, da se vsaka ekipa predstavi še z glasbeno točko ali skečem. Najbolj sta navdušili in nasmejali občinstvo predstavnici domače ekipe, in to je tudi premaknilo jeziček na tehtnici v njihovo korist, da so postale končne zmagovalke. Vendar pa je treba povedati, da je lahko vseh 20 tekmovalk tudi zmagovalk, saj ni preprosto tekmovati pred tolikšnim številom obiskovalcev, še posebno, če tega človek ni vajen. Pred pričetkom družabnega dela smo razglasili tudi tri najbolj urejene okolice hiš v KS Vače v letošnjem letu. V letošnjem letu je bila prva hiša družine Kline z Vač, na drugem mestu je bila družina Osol-nik s Slivne, na tretjem mestu pa družina Jurjevec z Vač. Organizatorji se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo pripravili tako prireditev, ki je navdušila obiskovalce in ponovno potrdila, da si ljudje želijo takih prireditev. Poleg tega je to tudi zanimiva turistična promocija tega predela naše občine. Kmetijska svetovalka Lilijana Lovše Delo članov Gasilske zveze med počitnicami Med letošnjimi počitnicami gasilci niso počivali. Tako so mentorji iz posameznih PGD pripravili in izvedli tabor na Dolah, ki se ga je udeležilo 45 otrok. Da pa je delo potekalo tako, kot smo si zamislili, je poskrbelo 8 mentorjev. Veliko pomoč in razumevanja za vse težave je pokazalo PGD Dole in podružnična OŠ Dole, ki nam je odstopila prostore. Ob koncu počitnic je bilo izvedeno občinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, kije potekalo 30. in 31. 8. v Hotiču. Kljub temu, da je bilo zaradi dopustov oteženo pripravljanje ekip (skoraj vse vaje so bile izvedene v mokri izvedbi, zato mora biti uigranost ekip še toliko večja), seje sobotnega tekmovanja udeležilo 23 ekip pionirjev in mladincev, nedeljskega pa 16 članskih ekip. Po posameznih kategorijah so bile najboljše naslednje ekipe: - Pionirji: PGD Jablanica - Pionirke: PGD Vače - Pionirji mešani: PGD Kresnice - Mladinci: PGD Sava - Mladinke: PGD Vače - Mladinci mešano: PGD Kresnice - Člani A: PGD Vače - Članive A: PGD Ribče - Člani B: PGD Liberga Ob tej priložnosti bi se radi zahva- lili sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tabora: Kolinski Ljubljana, Mesni industriji Zalog, Mesninam dežele Kranjske, Žitu Ljubljana, Mlinotestu Ajdovščina, Drogi Portorož, A Banki, Leku Ljubljana, Presadu Gabrovka Kmetijski zadrugi Litija, Pekariji Fri-škovec, Mesarstvu Nograšek, Sadju in zelenjavi Begaj Mehdi, Marketu M&M. Poleg PGD Dole in podružnični OŠ Dole se za pomoč zahvaljujemo še PGD Litija, PGD Šmartno in PGD Zagorje za prikazano opremo, PGD Hotič pa za trud pri pripravi in izvedbi gasilskega tekmovanja. GLASILO OBČANOV, september 1997 OGLASI, ZAHVALE Stenski koledar za leto 1998 je že v prodaji POZDRAV IZ NAŠIH KRAJEV 1998 Stenski koledar za leto 1998, ki smo ga izdali v Tiskarni ACO Litija, je opremljen z 80 lepimi fotografijami. Tokrat so na koledarju motivi iz naše občine oz. iz osrednjega dela Slovenije. Poleg napomemb-nejših krajev so na koledarju prikazani motivi vseh pomembnejših kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti na območju občine Litija kot tudi privlačnih krajev za obiske in izlete. Na dvanajstih listih je prikazana raznolika pokrajina osrednje Slovenije, kjer se prepletajo vplivi Gorenjske, Štajerske in Dolenjske. Na fotografijah so motivi iz Šmartnega, Vač, Save, Bogenšperka in GEOSS-a. Zelo lepi so tudi motivi s Primskovega, Velike Štange, Javorja nad Bogenšperkom, Polšnika z okolico, Gabrovke, Jablanice, Dol pri Litiji, Hotiča, Kresnic, Jevnice in še kaj. Pogled na znamenitosti, ki jih prikazujejo fotografije v tem koledarju, nam bo priklical v misli tudi dogodke iz bližnje in daljne preteklosti, tako da nam bo vsaka stran mesec dni bogatila naš vsakdanjik. Posamezne strani se obračajo in jih bo možno ohraniti skozi celo leto. Na spodnjem delu koledarja je možnost za dotisk logotipa, kar je zlasti primerno za podjetja, samostojne podjetnike, društva in ostale. Koledarje shranjen v zaščitni vrečki in je seveda primeren tudi za poslovno darilo. Število izvodov je zaradi lokalnega značaja in umetniške vrednosti omejeno, zaradi cesarje njegova vrednost v primerjavi z ostalimi koledarji še toliko večja. Vse zainteresirane prosimo, da se za podrobnejše informacije oglasijo telefonsko ali pisno na naš naslov. Pri nakupu večjega števila koledarjev nudimo popust in brezplačni dotisk logotipa. Se priporočamo! Jovanovič Aco s.p., Cesta Dušana Kvedra 39,1270 Litija, tel./fax: 061 883 843, tel. stan.: 061 881 843 RAZPIS 11. POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI Datum: sobota, 8. november 1997, s pričetkom med 6. in 9. uro v starem mestnem jedru na Valvasorjevem trgu in Jerebovi ulici. Dostopi na štartno mesto: V Litijo bodo pripeljali okrepljeni vlaki z odhodi iz Ljubljane. Vse tiste, ki bodo na popotovanje prišli s svojimi avtobusi, obveščamo, da bo zanje promet dovoljen po Valvasorjevem trgu in Jerebovi ulici in naj se ravnajo po navodilih organizatorja. Vozniki avtobusov dobijo na startu posebno dovolilnico za vožnjo ob prireditveni progi in na cilju! Parkirišča za osebna vozila bodo pripravljena v Litiji ob občinski zgradbi in pri železniški postaji. Na Čatežu parkirnih mest za osebne avtomobile ne bo oziroma bo promet zanje onemogočen. Jutranji vozni redi vlakov: Ljubljana-Litija 5:45 - 6:17 (redni vlak), 6:45 - 7:17 (ojačen redni vlak), 7:45 - 8:13 (ojačen redni vlak); iz smeri Dobova-Zidani most-Litija 5:49 - 6:21 (izredni postanek); iz smeri Maribor-Zidani Most - Litija 6:22 - 8:55 (izredni postanek), 8:22 -6:50 (izredni postanek). Popoldanski vozni redi vlakov: Velika Loka-Ljubljana 15:50 - 16:48 (izredni vlak), 16:10 -17:16 (ojačen redni vlak), 18:33 -19:40 (ojačen redni vlak). Obvezne prijave sprejemamo na startu med 6. in 9. uro. Prijavnina znaša 400,00 tolarjev in jo udeleženci lahko plačajo z gotovino ali čekom. Naročilnic ne sprejemamo. Predprijave so možne za najmanj pet udeležencev po telefonu 0609 649-351 vsak dan med 17. in 18. uro najkasneje do 4. novembra 1997. Vse materiale pošljemo po pošti po povzetju. Stroške poštnine plača naročnik. Ob prijavi vsak udeleženec prejme spominsko priponko in razglednico, prvi kontrolni žig in druge materiale. Če ste na prireditvi prvič, prejmete tudi brezplačni dnevnik popotovanj. Tudi letos boste prijavljeni udeleženci prejeli tri kupone za brezplačni čaj na Libergi, v Moravčah in na Čatežu. Vsi, ki boste na popotovanju tretjič ali desetič, boste prejeli posebna priznanja. Kot dokazilo predložite zbrane vse kontrolne žige v enem dnevniku. Trasa popotovanja: Litija - Šmartno- Slatna- Jelša- Liberga- Grmada- Gobnik- Moravče- Tlaka- Okrog- Čatež pri Trebnjem (22 km). Pot je označena tudi s Čateža skozi Dolenjo vas, Roje, Škovec in Trnje do Velike Loke za vse tiste, ki želite peš do železniške postaje. Kontrolne točke bodo v Litiji ob prijavi na startu, na Libergi ob gasilskem domu, v Moravčah ob Resnikovi kašči in na Čatežu. Na vsaki kontrolni točki morate v svoj dnevnik odtisniti kontrolni žig. Razhodnja - osrednja prireditev letošnje prireditve bo ob 13. uri na Čatežu. Prevozi s prireditve: po 12. uri bodo s Čateža najbolj utrujene popotnike prepeljali naprej na Veliko Loko ali nazaj v Litijo posebni avtobusi. V vsakem primeru imajo prednost prijavljeni popotniki s priponko. Vozovnice kupite ob vstopu na avtobus. Splošni pogoji: Hodite na lastno odgovornost ob normalno tekočem prometu na javnih cestah. Dolžni ste se pomikati po ustreznih prometnih površinah, ki so namenjene za hojo pešcev, če pa teh ni, pa ob desni strani vozišča v smeri gibanja. Ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa. Na prireditvi je prepovedano teči, ker prireditev ni tekmovalnega značaja. Organizator bo poskrbel za ustrezno zdravstveno službo. Na startu se morate prijaviti. Prejeli boste poseben Dnevnik Levstikove poti, če ga še nimate iz prejšnjih let. Organizator odgovarja za varnost udeležencev, ki se bodo prireditve udeležili organizirano s prijavo in potrditvijo pri organizatorju na startu prireditve. Informacije izključno po 16. uri po telefonu ali telefaksu (061)0883 - 908, na mobitelu 0609 649 - 351 in preko elektronske pošte na naslov rudi.bregar@siol.net ali na naslov: Projekt Levstikova pot, Grbinska cesta 24, p.p. 34,1270 Litija. LITIJA PONEDELJEK 5 12 19 26 TOREK 6 13 20 27 SREDA 7 21 •28 ČETRTEK 1 8 15 22 29 PETEK 2 9 16 23 30 SOBOTA 3 io 17 24 31 NEDELJA 4 ii 18 25 V SPOMIN MARJAN NAMESTNIK -S57UNX v Člane Radiokluba Litija S57DLR je v začetku avgu sta, sredi dopustov in vročine, presenetila tragična vest, daje nenadoma prenehalo biti srce našemu najaktivnejšemu in po stažu enemu najstarejših članov našega kluba. Ueniksa, kot smo ga klicali, ni več. V klubu je bil aktiven od njegove ustanovitve v sedemdesetih letih, še posebej pri gradnji našega doma na Goliščah in pri pomoči članom kluba. Čeprav je bil samouk na tem področju, seje izkazal v konstruktorstvu, saj skoraj ni člana kluba, ki doma ne bi imel kakšnega njegovega izdelka, naj bo to antena ali usmernik ali kakšna bolj zapletena aparatura. Svoje znanje je nesebično delil predvsem z mlajšimi in novimi člani kluba in bil vedno pripravljen svetovati in pomagati. Kdo ne bi poznal njegovih besed ni problem, bomo zrihtal. Če je kdo želel preizkusiti svojo anteno ali radijsko postajo ali se želel le pogovoriti, potem je lahko kadarkoli poklical S57UNX... in Marjan seje vedno oglasil. Oglasil se je kjerkoli, tudi v litijski Pletilji, kjer se je razdajal dobršen del svojega življenja. Ni mu bilo težko zvečer popraviti kakšnega stroja, ni mu bilo težko delati takrat, ko so mnogi počivali, in tudi v službi se je oglasil na radioamaterskih frekvencah, če gaje kdo poklical. Na to me je še nekaj tednov po smrti spominjala njegova antena gepejka na zelenici pred vhodom v Pletiljo in vsakič, ko se peljem mimo, se spomnim nanj in njegovih letos večkrat izrečenih misli, kako vse manj je cenjeno njegovo delo v službi. Upam, da to ni prispevalo k njegovi prezgodnji smrti, ki ga je doletela kje drugje kot pri delu, na delovnem mestu. Človek le redko sreča pravega prijatelja, ampak Marjan je bil prav gotovo takšen za vse in z vsemi v klubu. Zato ga bomo enako pogrešali vsi in še dolgo bo ostal v našem spominu. Tudi tako, da bo Radioklub Litija v njegov spomin organiziral radioamatersko tekmovanje. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica JOŽEFA ŽELEZNIK roj. PREGELJ iz Preske nad Kostrevnico Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste izrekli pisna in ustna sožalja, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se poklonili njenemu spominu. Žalujoči: sin Jože in hčerka Martina z družinama Zaradi napake, ki se je prikradla v tekst te zahvale v zadnji številki Glasila občanov, jo danes ponovno objavljamo, domačim pa se iskreno opravičujemo! Uredništvo Ni te več, a spomin na te bo večno živel. ZAHVALA 0b smrti našega dragega moža, ata JOŽETA ERŽENA st. iz Kresniških Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in ustno izrečeno sožalje ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija, župniku g. Dularju za opravljen cerkveni obred, pevcem KUD Jevnica, cerkvenemu pevskemu zboru Kresnice, govornikom Čebelarskega društva Litija, Društvu upokojencev Sloga Jevnica, g. Evi Kovičevi ter vsem sosedom in krajanom za njihovo nesebično pomoč. Žena Malči, hčerka Milena in sin Jože Kresniške Poljane, Litija, Ljubljana, Buenos Aries maj 1997 N- Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to vzela je večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta ROMANA SOTLARJA iz Gobnika pri Gabrovki se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, g. Heleni Perko za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebcem. Žalujoči: hčerka Danja z družino ter ostalo sorodstvo Zdaj leta več ti ne teko, pred letom vzel si od nas slovo. Ostali so spomini, lepi in ranljivi; z zavestjo, da smo vsi minljivi... OBLETNI SPOMIN na dragega moža, očeta, dedka in tasta, umrlega 6.8.1996 MARTINA BORIŠKA roj. 1910 na Mamoiju Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu želite večni mir, tako kot vsi njegovi. Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ZORE DAMJANOVIČ iz Litije se izkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče in svete maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu Antonu Masniku za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu življenja je prenehalo biti srce naše drage tete in svakinje "is •» JULKE PAVLIHA iz Spodnjega Hotiča 4 Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, svete maše in izraze sožalja. Hvala gospodu župniku Zaletelu za besede slovesa in lep mašni obred. Hvala hotiškim pevcem, gospodu Janezu Juvančiču, gospodu Jožetu Setničarju, gasilcem in praporščakom. Posebno zahvalo dolgujemo vsemu osebju doma TIŠJE za njihovo nego, pozornost in za vse prijazne besede, ki so bile teti Julki namenjene. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram oddelka splošne kirurgije Kliničnega centra v Ljubljani. Svečka in tih korak, ki bo kdaj zastal ob njeni gomili, naj nas spominjata na vse, kar je v življenju dobrega storila. Nečaka Toni in Stane v imenu vseh sorodnikov Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Bolečine in trpljenje prestala si, zdaj v grobu boš mirno spala ti. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta FAN I VOLK iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče ter nam izražali sožalje. Zahvaljujemo se tudi šmarskim pevcem za lepo zapete žalostinke, gospodu dekanu A. Masniku za lepo opravljen obred in poslovilni govor. Lepa hvala tudi dr. Stanetu Ptičarju za zdravstveno nego in skrb. Žalujoči: sin Branko z družino in ostalo sorodstvo Kdor živi v spominu dragih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN TEREZIJA LEBAR 20. 7.1994-20. 7. 1997 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo. Vsi njeni O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob tragični izgubi našega sina, moža, očeta in brata BOJANA VODENIKA s Konjšice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Polšnika in nekdanjim sodelavcem iz Rudnika Zagorje ter delavcem Slovenskih železnic. Zahvala vsem, ki so darovali sveče in cvetje, z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V življenju le delo in skrb si spoznala, zdaj od vsega truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni bolečin, za teboj bo ostal boleč spomin. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in praprababice FRANČIŠKE INDOF z Vač se iskreno zahvaljujemo župniku g. Janezu Zaletelu za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Vače, sosedom, posebej družinama Janeza Jurjevca ter Ladota Kristana in Tatjani Šerajč za vso pomoč in tolažbo ob smrti naše mame. Zahvaljujemo se tudi ostalim za darovane svete maše, poklonjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči njeni: Hčerka Tinca, sinova Franci in Albin z družinama, vnukinji Draga in Cvetka z družino, pravnukinja Nevenka z Arielom Težka pot na zemlji je končana, odšel si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. ZAHVALA ob boleči izgubi sina, brata, vnuka in nečaka BOŠTJANA AVSCA 18.1.1978-25. 8.1997 DIJAKA SREDNJE ŠOLE ZUIM KAMNIK v iz Ročice, Šmartno pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ter nam kakorkoli drugače pomagali. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, g. predsedniku KS za ganljive besede slovesa, osebju ZD Litija za lajšanje njegove bolezni, osebju in prijateljem iz ZUIM KAMNIK, vsem pogrebcem in g. trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Vsi njegovi! Krik, ki pretrgaš ne beline, krik, ki pretrgaš ne črnine. Krik, kot krik bučanje vetra krik, ki ne pretrgaš ne tišine. Krik, ki ne pretrgaš vpitja, krik, ki si bistvo mene bitja. Odšel si tja, kjer ni trpljenja in bolečin, a od tam ni več vrnitve. V SLOVO ob boleči izgubi očeta, moža, brata in sina SLAVKA SAVSKA z Brega pri Litiji V teh težkih in žalostnih dneh, ko še nismo doumeli, da ga ni več med nami, ste nam dragi prijatelji, sosedje, znanci in sorodniki v tolažbo in pomoč prinašali cvetje in sveče in sočustvovali z nami. Bili ste nam v pomoč in tolažbo. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi tistim, ki so v sončnem dnevu ostali doma, z mislimi ter tesnobo v srcu pa z nami. Iskrena hvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala gasilskim društvom za časten pogreb, hvala pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za ganljive zvoke. Zahvaljujemo se govornikoma g. Zavrlu in g. Jesensku za ganljive besede življenja, katerega srce je prenehalo biti. Zahvala velja tudi sosedu Dušanu, saj nam je stal ob strani in nam pomagal v slehernem trenutku. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi, v katerih srcih bo vedno živel Vse solze žalosti, bolečina te zbudila ni, vse povsod je le praznina, ki zelo hudo boli. Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako boli in krvavi, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Kruta usoda nam je za vedno vzela dragega moža in očka VIKIJA KOTNIKA s Slivne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti. Posebna hvala osebju nevrokirurškega oddelka Kliničnega centra, lovskemu društvu z Vač za vso pomoč in lep poslovilni obred, rogistom, g.Setničarju za odigrano Tišino, lovskemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru z Vač, ki so ga s slovensko pesmijo pospremili v tihi dom. Hvala tudi govornikoma za lepe poslovilne besede in gospodu župniku z Vač. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Tatjana, hčerki Barbara in Nina ter sin Jaka, ata in mama Hvala Ti, mama! S Teboj smo živeli, s Teboj smo v bolezni trpeli in v svojih srcih Te bomo večno radi imeli. Hvala Ti, mama! ZAHVALA V 86. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša ljuba mama in babica, sestra in teta JOŽEFA JUVAN roj. Smrkolj, iz Tep 32 pri Polšniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za pisno in ustno izrečene besede sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospe dr. Vovkovi in vsemu zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta, gospodu dr. Kolšku, sestri Miri in reševalcem Zdravstvenega doma Litija. Zahvala gospe Darinki Ribič in gospodu Francu Repovžu za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Jenku za lepo opravljen obred in poslovilno mašo ter pogrebcem in pevcem MPZ Polšnik za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jani, hčere Cilka in Majda z družinami in ostalo sorodstvo Ko zjutraj ostanem, Irene ni, le slika njena z belim cvetom tam stoji, a v naših srcih vedno še živi. ZAHVALA Mnogo, mnogo prezgodaj nas je zapustila naša nadvse draga hčerka, sestrica in tetica IRENA BOŽJAK iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, ki ste darovali cvetje in svečke ter jo pospremili na tej zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom in sosedom za izdatno pomoč, ki smo jo zelo potrebovali. Hvala gospodu dekanu Masniku za lep govor ob grobu, lepo opravljen obred in sv. mašo. Hvala gospodu Kolarju in njegovemu zboru za lepo zapeto pesmico. Hvala Lilijani Strmljan za tako lep govor kakor tudi pevcem in trobentaču, ki ste ji zapeli in zaigrali v slovo. Lepa zahvala tudi gospodu županu Mirku Kaplji za darovano cvetje. Iskrena hvala učiteljem in učencem OŠ Gradec za cvetje in izrekanje globokega sožalja. Hvala tudi sodelavcem GP Litija, kegljaškemu klubu in sodelavcem Centralnih delavnic LJ - Moste za solidarno pomoč. Žalujoči: ati, mami, brat in ostalo sorodstvo V SPOMIN ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in očima ter starega ata LUDVIKA JARCA C j iz Gozda Reke 26 DOMINIKU BEVCU iz Pečic pri Gabrovki Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas še živi - med nami si ti. Hvala vsem, ki nanj niste pozabili in mu prižigate sveče. Vsi nienovi Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju ZD Litija za skrb, še posebej dr. Nikolaju Benedičiču. Iskreno _ se zahvaljujemo tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Amalija, hči Ljudmila z družino, Frenk, Malka, Tatjana in Silva z družinami Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si delo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta ALOJZIJA SMREKAR Mrtinova mama iz Poljan pri Primskovem Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in osebju ZD Litija, ki ste nam pomagali v njenih zadnjih dneh težke bolezni, vsem, ki ste nam pomagali ob njeni smrti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dar za svete maše in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, g. Mulhu za poslovilne besede in pogrebcem. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Le delo, trud, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje. Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s trdno voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila utrujene si oči. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice ANTONIJE PAJTLER iz Litije se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeno zadnjo pot, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Zaletelu za tople besede, mašo in lep pogrebni obred ter g. Hostniku za somaševanje. Hvala šmarskim pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Adolf, hčerka Darinka z družino, Adi z družino in Emil ZAHVALA V 87. letu starosti j 3 za vedno zaspala naša sestra in teta Je* sč$* SLAVKA BOŠTJANČIČ iz Litije Iskrena hvala vsem, ki ste se je spomnili, darovali cvetje in sveče ter jo z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma Tišje za vso nego in skrb v času njenega bivanja v Domu in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Brat Jože in nečakinje z družinami Glej, danes tu sem, kjer mirno spi in objem cvetov tvoj križ prepleta. Ni klesal zlatih črk udarec dleta, zbledel napis o tebi govori. (Severin Šali) ZAHVALA ■ ob izgubi dragega moža, očeta in ata FRANČIŠKA PRAHA Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Samasturjevi in sestri Miri za lajšanje bolečin, gospodu župniku za lepo opravljen obred in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi, še posebno vnuka Andi in Deni (ata, pogrešala te bova) Litija, 20. avgusta 1997 V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka JANEZA BEZJAKA s Save se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih njegovega slovesa pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo VVZ Litija, Policijski postaji Litija za častno stražo, govorniku Kluba Maksa Perca za poslovilni govor, policijskemu godbeniku za zaigrano Tišino, PGD Sava za opravljen pogreb in govor, šmarskim pevcem in župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vera, hči Mojca in vnuk Jan Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V12. letu nas je tiho in mnogo prezgodaj zapustil UROŠ TOMAŽIČ Ob boleči izgubi sina se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, Kovini Šmartno, OŠ Litija, KK Litija, Aero klubu Litija, pevcem iz Šentvida, g. župniku in trobentaču. Žalujoči: mami, oči in vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata DUŠKO - RUDOLF HRIBAR iz Litije, Graška 84 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Litija, ki mu je v težkih trenutkih lajšalo bolečine. Zahvala g. Masniku, pevcem in trobentaču. Žalujoči: žena Ivanka, sin Rudi in hči Marija z družinama Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA 9. septembra je minilo leto, odkar ni več med nami mojega sina JANIJA PAVLIHE iz Litije Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Mami Marija, nečakinja Simona in vsi, ki smo te imeli radi Nadaljevanje s 1. strani Gimnazija odprla svoja vrata Gimnazija Litija dijakov. lepotica med šolskimi poslopji, vsa svetla in zloščena, pripravljena za sprejem prvih Tudi gostje, minister dr. Gaber, svetovalec Jeraj, litijski župan Kaplja in ravnatelj prof. Logaj so se strumno zravnali, koje zazvenela himna. Milan Zmrzlak, direktor Gradbene operative Litija, ki je v rekordnem času gimnazijo zgradila, s sodelavci v živahnem pogovoru s prvim človekom slovenskega šolstva. TI J« Govorili so litijski župan Mirko Kaplja... ...predsednik občinskega sveta Franci Rokavec... .in ravnatelj prof. Vinko Logaj. Kako razigrano so zvenele skladbe litijske godbe, kako pozivajoče, daje bil korak udeležencev svečanega odprtja lahkotnejši in razpoloženje vseh prisotnih vedro in zanosno. HI « H s m «" Zapeli so 1 i o 11 n t \ 1111 ■ i it i k UCII11U /,ill