Lete LXXV», SU 64 SpeđhrfoAe hl abhenamento Pnitnlna olarana « totnvini Ljubljana, ssfeota Cena so cent* UKiui>M«ivo i> UtfUfcV*: UUbUAMA. PUOCLNU1BVA OLJ CA • EKUl'CNL. 4A8l\jp«TVU ■» jgi&a* 19 Kraljevin« Italija u> CTVIONF Pt'RRI.inTA ITAIIANA S V. HO.ANO — »UČKOM: 41-312. Al-J *1« Sl-» ta 11-M — Računi pri postno cesovnam LJuMlan* fttev lO-SSl CONCESSIONARLA ESCLUSIVA par ha pubbltctta 41 provenlenza ttaltans ci (7NIONE PUBBLICITa IT AIJ AN A 8. A-, MILANO. Conv^glio nemico annien-tato da nostri aerosiltiranti Dne priscafi di saro totin crtati a pieco nel Mediterra- oes; Ocdćct*t*le; un terzo di 7020 tcirn gjr^vfiajgate dan- neggiatD ll Quar* ~re Gererale delle Forze Armate ©omunica in data di 19 maržo il seguente »oJTcttino no. 1028: Ne! Mediterraneo Occldcntale un con-vodio nemico composto di tre piroscafi vrniva attaerato da un* nostra formaz;one di aero-siluranti al comando del Capr1ano Sr^7-^*>rri Mario da Torre Annunzlaia (Nap'T*: due piroscafi da 5.000 tonn col-pili da siluri. co'avnnn a D'rro il teeaa di 7.1HMI tonn. si an-estava fortemente sban-dato. A**rei n^micl s*ranclavano *cri a'cnn" bombe sulla periferna e ne! dintorn- di Napoli e neJla prnv;nr»a di 8fo"»«*w*a senza ca',care v"+t5me. lievi danni a Noto. Un vel*voT*>, coTp*to da'le artlRlierfe della <: ■<■• > e- p reci p't a to in mare a sud di Capo Passero. a NelTazione der1! aero-«*1t"-*»»»t* d? mJ a1 BoMettmo d? oggi. si sono distintj anehe i scmient? p'loti: Tenenti — Veroni Orlando (M;1ano) — Brcea Pp^r*« 'Montecarlo) — Abbate Ar-mr^o (Tripoli). St^nenti — r>*a1ann Vm*>**a (Grosseto) — Corradini Dalmazio (Napoli). Serg. Magg. — Ranzol- Giovann" (De--enzano) — Cozzi Carlo (0?giate Olona). Serprenti — Gaeffely Walter — (Tr-rno) — Fabrlz« Fabr'zlo (Nemi) — Cap*>eMeti Osva*do (Borello) — Donaccini Walter Medena). m II Quart'ere Generale delle Forze Armate omunica in data di 18 maržo il seguente ^ollctt:no nr. 1027: Sul fronte tun;s>no in azioni d* carat-tere fecale sono stati presi circa 100 pri-?ionieri. L*Aviar:one delPAsse ha atito contro cclome di tnmpe «» di automezzj e su po-stazinj di artiglier:a. In duelli aerei cinque appareceh: inglesi venivp.m atbattuti daTla cace'a gormaniea. Velfvoli avversaii iso'at? himn stran-ci^to oualehe bomba e sparatn raffirhe di m'tragl'ttrice eu loca'*ta e stazioni ferro-viane dellltal'a merrd;oiiaIe Sono s*»ezzaforria Maria da Torre An. msn/.'.u.-i (Neapelj) napadla bovraznj konvoj, sestoječ iz treh parnlkov. Dva para ka pa 5-000 ton sta Se zadet aod torpedov potopila, tretji 7.000tonski se je moćno nagnjen ustavil. Sovražna letala so včeraj odvrgla n k-j bomb na periferijo In ckallco Neaplja in na pokraj.no Siffacnaa, Žrtev nI bilo. Majhna škoda je nastala v Notu. Eno sovražno letalo, ki ga je zadelo obrambno topništvo, je strmoglav Jo v morje južno od Capa passero. a V nastopu torpednih letal, ki ga omenji današnje vojno poroćJo, so se iziiazali tud. naslednji piloti: poročniki Veroni Orlando (Milano), Boc-ca Kooerto (Mcntec-rlo), Abbate Aiman do (Tripolis); podporocn.ka Castalano E mesto (Gros-aeto), Corrand: Dalmazio (Neapelj); višja narednika Ranzoli Oiovanni (De--»*-"/.lisn • Cozzi Carlo (Olgiate Ol na); narednJii Gaeffely Waiter (Turin), Fa-brizJ Fabrizio (Nemi), C^p.elleti O valdo (Borello) in Bonaeclni \Vaiter (Modenaj. a Glavni stan Jtalijanskli Oboroženih sil je objavil 18. marca nasiednie št 1027 vojno poročilo: Na tnniski front; je bilo v akcijah krajevnega značaja ujetih kakih 100 mož Osno letalstvo je delovalo proti kolonam Čet in avtomobilov ter proti topniškim postojankam. V l*»*a'skih dvobojih so nemški lovci scft"l*:,l 5 ariTleš'vih letal. Pcsai.ezna sovražna letala so odvrgla nekaj bomb in obstreljevala s strojnicami kraje in železniške postaje v južni Ita'Mi Javljeni so bili 4 ubiti in 4 ranjeni v Me* tapentu ter manjša škoda. NaS brzi č.iln je ujel na Sredozemskem morju motorno *adrn*co ki je imela na krovu sovražne častnike. Zmagovita akc'ia terpeđnili leta? Operacijsko p dročje, 19 marca. s. Nekaj manj k?kor miljo od obale Alžira je ob divjem streljanju obiambnih batarij in nevihti neka skupna n"ših torpednih let/al dosesrla v prvrih pcpolda. sk h urah včera} odlčni uspeh, ko je p^t pila dva p?.rn ka z 10 000 tonami s'uipno ter hudo poškodc vala tretji 7.000-tonski parnik Junaki te odločne akcije, ki je bila izvedena potem k. je bilo najavljeno sovražno broc'ovje na poti preti nekemu pr'£^an'šC-u v vzhodnem Ai-Žru, o bi'e nekatere hrr.bre posadke tor-ped ih letal P d povel'nlštvom kapitana pilota Mrrh Spezz^\ferria. ki se je že izkazal v prejšnih oper?ci;'ah preti angleškemu trgovinskemu prometu. Letala so zcpustila svojn dporfdča ">k-*og: 13. ure in so prjčeU* tež-vni polet keteroga s ovirali dež "n n'zki ob^rki k: so pokrivali morje in alžirsko obalno Dodroie Konvoj, ki je obsegal trj pamike s kupno 17 tisoč tenami. je bi1 c'oscžen en miljo dkalsč od on^le rta De Garde. Usmerjen bi! proti B-ni. Nekaj lovskh letal je kr"žr: 1 i 'ad ladjami v svrho z"šč'te Ko so pnš'a naša letala v obm Čje rovražn kn, 9? morala prestati izredno ilovitn renkciio z ladij in obalnih baterij ki so skuhale posebno srvlto preprečiti manever terpedn:h leta-Tudi vreme, ki sc 13 še slaba^lo. ni ov'ral: na5'h let^^cev k^ so klnib sovražnem »S,">ni-vierem^. ki so bili razdeljeni v več skupin po dve letali izvedli nr.pad. Sproženrh ie bilo 6 tornadov 5 ton^dcA' je sr tovo zadelo in verjetno tud' še t\ z rasledni:mi rezultati, ki so 1:h na5; letalci l^^ko ugotovili ob div^-n-iu nasprotnik ve re?kci'"e: En 5000-t^nski parn'k ie b;i m-inrvo zadet s toipedom in se jo nagnil, nato £a zadel še dru^ torpedo ki ie ladjo not°pil Dmef trerov:nski parn'k en^ke t^aže 'e bil istočasno zadet z dvem." torpedoma P?.m k se ie močno naenl. kmaHj nato pa tudi po-torvl Končno je bil tretji in na^večii paznik zadet vsaj z en:m torpe1 m ter se T\n -z Da naz e skva-dr:st Gtovsnni Savo zvezni podtamik Spaiaa je zadet od upoTvškega avnea uinH v voja-šk bo'nci. Smrt hrabreg3 tovariša je vzbudila * D-'mazii vel ke bolest kajt Gicrvanni Savo je negoval na te? zemlji najčistejša čustva za Domovino 'n za fa-izem Vpisan v Srsnko od leta 1°1° ie bil G;o» vann Savo skvadrst »Sereniss^me« v Benttkah. Leta 1922 se je vrnil v svoj Spe.ato. kjer ie nadaljevals voje delu za Veliko ItaI:jo Udeleži! se prostovo'ino etiopske vome kot preprosta Crna srajca v diviz j- »Tcvcre« n si pHdcbil vo;m kr ž za vojaku hrabrost Po osv«,b«>!e njb Dalmaz:e ?e bn med na izveste j^m< sode lavci zveznega tanka Die 11 ebnuiria ca je zaieh kroga z revolv^na nekeoa komu nia*a Padel e na tla z vzkl^orr *2 ^ela Up bja« Odre!i»b so £a v vojaško oc'mco kitr je pc 15 dneh rrp!»enia k ca pren^a' t rjtrljanskim duhom, umrl •. pooltdnjo miilijo j Duceja in fašizem. Črne srajce v Spalaru prprav^aic svečan Dcpreb novega mučenika fa^istčne :de:e Truplo so odpeljali v L'ktor^k- dom it ga položili na t»der v dvorani V teku dneva *c je od no kejnika poslovilo mnoco preb va'stva in odlič nikov Častno stražo ob krsti maj« prvaki, hie rarhi tn akvadristL AjncrLčanl zvhtevafo BsrnmJske otoke Buenos Aires, 17. marca s. Iz Bostona poročajo, da je znani amenški izolaciio-nist senator Hamilton Fich ztavil da bi bilo pametno zahtevati od britanske vlade kot protidajatev za ugodnost' Do zakonu o najemu m posojilu takoišnio oo-ooTno la<=i Bermud"k:h otokov brez vsa-k'h pridržkov da bi služili Zedimemm drŽavam kot strateška oporišča za mor. ' narico in letalstvo, BJELGOROD V NASKOKU ZAVZET Zmagovito nadaljevanje nemškega napada na široki fronti — Sovjetski porazi pri Berisovki, Orlu, Vjazmi in Stari Rusi - 140 sovjetskih tankov uničenih — Velika pomorska bitka na Atlantiku Iz H'Merjevf gpa glavnega «tan&, 19 marca, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojeke je ->bj-volo d^nes naslednje p rečilo: V operativnem od«eku Harkov -Bjel^orod in severnozapaclao od Kurska -e nemški *ra-i>ad natlaJjuje zmagovito na Sir ki fronti Tužnovzhodno od Harkova so biH uničeni tam ohlsrcZoni ustinki sovjctrk'h *dl. Sku-p ne SS 90 z nenadnim napad m zavrele ne*Vi Sj -ljjorod. Pohot r a dpvizija »Grossdeut chland« je ^db*Ia aovm^ne napar"e pri Borisovki in je v strnjenih vrstah znatno prodrla naprej irot: vzii du. l'iii-vje*e. Izsrnbili » r^zen mnoTo moštva 1« v« 1 ! ofenzivne akcija krajevne važnosti z dobrim uspehom. 'ia skimhsa ameri^dh bombnikov ie >odnt-\i napadla bilno področje severno-•Apadre Nemejje. Preb:va'stvo je utrpelo zla v B •emeuM iajrnlio. No -iški lovci so zrušili. cVloma nnd morjem 8 ovrainih fttiri-mctcrnikov Na*lj»lj? je na*.prot- ik izgubil še 8 letala mul zas<*denim Lzemljem na zapahu. Ob uspelem dnevnem nap«»dn nemških brzih b~j-vh let-! na neki prstan'šče v Jnžnl An*-llj* je letattvo preteklo noč nai- j padlo industrijsko mesto TVonvich In pri-s*an*§če Oreat Vannov'h. Ni povr't'm polena h plV t je erazovrll obširne požar©. Iz-«ru^?li s-no tri na?lii letaka. ! Ni A:i!int kn «-o nr.^e podmornice v o tria l»crb~h s sovrržn'm: konvoju. Operacije velikega obsega trajsjo. Berlin, 19. marca. s. Kakor obveščajo tukajšnji vejnški kreg:. sa nem>ke let Iske bejne skupine bombardirale p.i Ncvcrosij-tjku zbirali£ča sovjetskih čet z c'cbrtu uspehom. V n^ci na 19. marec je bilo silovito bombardirano tudi sovjetsko prist ni_ šče Tui-pse. Iz\ idniSl:i piliti so opazovali obširne pozabe. Več sto bejnih in st.mo-glavskih letal je p>dpiralo IS. marca napad nemških divizij v odloku Bjelgcroda. Južno od Orla in ob re.tf. Lovate so močne skupine nemfikega letalstva, sodelujoč s kopnimi četami, zadale včeraj Sovjetom nove hu '.e izbruhe. Skupine bombnikov so porušile žeJezn'ške naprave sovražnika ob fronti gorenje Vc^e. Berlrii, 19. marca. s. Strmoglave! so nadaljevali včeraj, kakor ss doznava iz voji-škeg- ira, napale, ki so jih pričeli pred nekaj one\i na sovražne postojanke pii Novorosijsku. V ja.kih hi zaJ^lcnili naspiot- nika je eksplodiralo mnogo bomb. ki so uničile ogromno količino vojnih priprav in oskrbovalnega gradiva ter zadale boljševikom hude in krvave izgube. Nekaj eakader je nato napadlo ob kavkaski obali dve sovražni tr nsportni la'ji ter eno potopilo, drugo pa hudo poškodovalo. Uspešen natrad na angleška pristanišča Berlin, 19. marca, s. Doznava se iz vo-jask3ga vira. da so nemški težKi bombniki preteklo neč napalli d.fe ptistard^M mest. ob vzhodni anglefiki obali. Ob oclični vidljivost: s- nemška leLaln odvrgla na določene objekte ve! ko število iu*ilnih ir za-.* ^aln.h rc:nb z dc*i<* uspehom. Sovražn k ni včeraj pr letel niti podnevi. Diti poneči nad ozemlje Nemčije in tudi nc nad zasedena pzdročja. Velika pomorska bitka na Atlantskem oceanu Berlin, 19. marca, ». Kakor »e d znava Iz pooblaščenega vira. ie na A*l~ntiku v teku velika pomorska bitka. Nemške pod. morn'ce »o v hudih borbah z velikimi an- gloaiaeriškiml močno zaščitenimi konvoji. AmcrOko priznanje o potopljeni ladji Buenos Ai>e«, 19. marca. s. Iz Ameriške gt uradnega vira javljajo, da je neka podmornica Osi na Srednjem Atlantiku potopila eno angleško trgovinsko ladjo. Američani so zadovoljni s sovjetskimi porazi Ankara. 19 marca s Radio Arkara poudarja da v Amerki n so z obžalovan cm sprejel' zadnj h pnrazo^ Rusov na vzhodni fronti. • New Ycrk Times« podčrtava, da so Ameri* č-.'n- zadovoljni ker ie mrzi tuš zmanjša) na vdu"enje sovjetskih vodite!ie\ ki sc s; po zrm«k vojni utvarjah, da lahke zmagajo v vojni in sam; organ:z.rajo Evropo brez za-vezn:kov. Sovjetski geccral priti boljševizam Šan^haj, 19 marca. s. komentirajoč poziv s<»vje skega generala \rlasova v nemškem tisku. d3 bi Rusi doumeli da scd.inja vona »luži Kmo plutokratičnim namenom in da bi sodelovali 2 Nemčija za ustanovitev .»cve Rus je. pr-pomnja »Novoje Vremje* glasilo rusk h emigrantov: »Poroč;io ie "»ad vse važno n znač lno. kajti prvič se načenj ■> vrra'an e nove Rusije, n scer ne oke čete. mnogo globlje kakoi meo lanske ofenzivo General Wavell je spričo nesm selncstj odpora odredil sve j-m četam naj se umaknejo P"^ko reke Mivu. Ja^ne so izvedli 6 raradov in po zadnjem napadu so se mcrr.li >**2rlež umakniti v precejšnjem neredu. Ime* so tud hude izgube «tim. 19. in ire». s Tolmač lond* n*kf«*a idia je preteklo n č glede položaja v Blr. d rekel; V Bi'—^" ce :" n^''*"; i-*>^,-re','l ar postane laMio si bo za na»*. Japonci o vdrli 7« hrbet nršega levega krila, ki Ban^kok '8 marca s. 2e nekolko tednov se je ooud3riala možnost angleške akcije pri B'rmi Po izjavah VVavella v Nevv Delh ju pa se kaže da se je položaj hi?tveno izpremenil. Wavell Je delal da .3 Doln Tniir^nie. da bo naoad na Indijo odbit Dodal je razen tega da In- dija nikakor n izven nevarnosti, zato bo treba porabiti vsa mogoča sredstva, da >e Japonci odvrnejo od vzhodnih mei V ta namen da so se zgradila letal šča ter oostojanke za DrrMletalsko topništvo kakor tudi za obalno toDoštvo s čimer bo od vrni en a stalna japonska nevarnost. Letalski nap^d 12a Port Darwln Tol«V. 18 max ca. s Uradno poročilo javlja, da je b»lo izmed 35 sovražnh letal, ki so skušale prestreči letalske enote japonske mornarice med poletom proti Port Darw:nu. seMreljen'h lb Med napadom so japonska letala hudo poškodovala vojaške naprave v omenjenem mestu. Samo eno jnrv^sko letalo se ni vrnilo na svoje orxHšče. Poročilo tud' ja vi "a. da 1e med 6. In II. t. m bilo un;čer».ih 6 sovražn'' nodrnornic. V isten-» Času so Japonci izgubili 2 trgovski ladji. Hudo raztezanje v čungkinsn AngleLlca in ameriška pomiri čangkajškavi vojski je povsem nezadistna Toiio, 17. marca s. Po doslih vesteh neprestano naraščajo težave čungk nške vlade obenem z nezadovoljstvom z anglosaškim; silami, k niso izpolnile prevzetih obveznosti. Tolmač tega nezadovoljstva je bil tudi velep slanik generala Cangajska v New Torku ko je v svojem govoru na nekem bank rtu poudari", da je pomoč zaveznikov K tajski popolnoma nezadostna Glasilo čungk nške vlade »Takuno Pao« se nedvomno izraža o nespesobn ■ sti Angležev in Američanov in namiguje, da se K tajc ne bodo več pustil; ubijati za anglosaške interese Ameriških dobav ni mogoče pripelj ti na nase ozenVje zr.rsdi po. m kanja tr^nrportn b letal Letalska služba med Inciitc n Cungk ngom je pre-klniena Angleški pofi^ci ki so prtSM v Cungking, so se prepričali, da 00 K tajca izgubili cd izbruha vojne 5 milijonov mož m da znašajo celotne letalske s le. ki Jih je Amerika poslala Kitajski, 22 bombnikov, 2.izvidnika in majhno Število lovcev. Beri n, 17. marca, a. Politično-diplomat-ska korespondenca komentira važnost podpisa nove japonsko-kita jske pogodbe za vr. n te v kcnceeij nacionalni Kitajski in pripominja, da gre za važen dogodek in za nov udarec sovražni propagand , Id je opirala vse svoje dosedanje trditve na domneven japonski imperijal zem v Škodo velikega sceednega naroda. Obisk japonskega predsedniks Toja v Nankmgu Je od-* stran 1 se zadnje nebistvene spore mod obema državama ln ojač'1 de skrajnost) prisrčne odnose sodelovanja med obema državi Poklonitev Albancev Vladarjj KJm, 19. marca. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel v avdijencl Eksc. ge; erala Parizinija, «\-ojega novega namestnika v Albaniji, in alb nsko delegacijo, ki je nedavno prispela v Italijo, sestoječo iz pied-3ednika ministrskega s.eta Albanije Eksc. Buschatl'3, Eksc. E mesta Koliqiv-, predse '.nlka vrhovnega fašističnega korporat'.v-noga sveta v Albaniji ln Eksc^lcnc in senatorjev Mustfe Merlike Ki uje ter Marka Markagonia. _ Admiral Donitz na cblsku v nima Rim. 11*. marca. h. Ob obi l.u \i 1 ke^-a admirala rionltza, viliOfUCgSi povrlht k» v^'"^ f*-,"m pri arpi*'dnem admlraln RIc*nrdii'i, drt-*»vitem p"dtajni''n in *efu glavnega stana Kr. mrrnrfce, Ma se 15^ 16. in 17. t. m. oba vojaška A~fa to\rarfAko razgovarjala. M« d razgovori je bilo, kakor vedno, ugotovljen,, nnjpopl-nejše sor'a^le v vsrh vpni'anfih, ki it ti_ čejo nadaljnj<*ga operativnega sodefavasija obeh mrrnarlc tjel dt»*ego slns|NM udurc na«I aovražnikom. Admiral Riccsrdo Paladini umrl LlvornO, 20 marca, a. Snoči je nenadoma umrl adm ral Rlccardo Pa'adini, poveljnik Kr. pomorrke akadende. Kontraadmiral Rlccnrdo P"la^ini je bi* rojen v Montoooli Valdarno 12. septembra 1879. Leta 1933 je postal k^n4 rradmlral Boi 1 se je na Kitajskem leta 100 v Indijskem oceanu leta li»04. in v UbtU v svetovi \3jn; 1915-18. Odlikovan ie bil z rfi_ cirskim kr'žem Savojskesra voiaš!'e'ra reda, Id mu je bil padsljcn z n^s'einjo obrnzlo-ž tvljo: Kot glavni pove'jnik druTe pomorske eskadre je med pripravami v prvih mesecih vome poveljeval z Jvoaltao <>dgo>-^omr^stk). Njegovo prizadevanja za oj-^^e-n1e sredstev in duha. se je pokazalo zlasti v borbah pri Stilu k*er st se vse skupine avanp-aide v njegrvi odvis^rstl izkazale z nag'im manevrom in z iniciativo, ki jo je sam dal s svojim zgledom. V naslednji funkciji glavrcra novehnlVa mornariškega okrožja Ionia in južne Ad^ie, Je organiziral in vodil promet z Albnmjo ter zagotovil niegovo usrv-šnost. upoštevajoč števi'ne zahteve zaradi vola'ki* ^n*ra-cii prot* G*-čMi 11 junlla 19iO.XVIII. — 30 aorila 1941-XTX Mnoga leta 1e Paladmi učil v pomorski skademiii v Livornu. kj^r je bi iirerKvan tudi za poveMn'k^. Oorav'jM Je tudi f*csV: člana in tat^i^a Vrhovnega mo-n°r ške-ri sveta. V Stranki je bil vpisan od >ta 1921. Vel-kodi3xen -rristrevek za astanrrve LrguriJ^ Rim, 19. ma-ca, s. Preko penaterja Ro- clal Dticeju 1? miMi^riov in pol lir za ustanove ln zavode Ligurije. Prispevek ItalTfanov v tujini k zmagi Madrid, 19. marca. s. V italijanskem domu je poveljnik vojaške misije polkovnik Camavale zan'mivo predaval Italijanski zajednici o vojra Italije m o Italijanih v tu-jini. Po obrazlož t vi razlogov, zaradi katerih je Italija stopila pred vo.ino. je go-vorn'k dokumentirano obrazložil ta'ijjanflSco akcije na vseh frontah in morjih, poveli-čuj'č June St vn Ohnrožpnih s 1. nakar je očrtal dolžnosti civilnega prebivalstva in zlasti Italijanov v inozemstvu glede na njih delež k neizbežni zmagi. Predavanje, katerega so se udeležili z odpravnkom poslov vsi z^st^pnik oblpsti in it"1'jansW prvak!, je dalo povod za mogečne manife-stac je zvestobe in patriotizma. Razstava Italijanske knjige v Lizboni Lizbona, 18. marca s Ob navzočnosti državnega poglavarja generala Carmone je b la otvor-jena razstava italijanske knjige. Prtdbednika re* publ'ke sc spremljal: glavni stan vojske 'n Sef glavnega stana mornarice, minister za narodno vzgojo in podtajnik tega ministrstva mnog ob-cirji in državni funkcijonarji Generala je sprejet Kr. m ni&ter Italije Franz( m z vstm osebjem poslaništva, nakar si ie general podrobno) ogledal razstavo, ki mu 10 ie tolmačil tiJcovni ataše Bolasco Navzoči so bih rudi mnogi povabljene: med nrmt po«!an k' Neme je Madžarske, Rumumje. Finske Španije Švice *n Turčije., vsi tiskevni atasej; orijateljsk h držav, ravnatelji akademij vsi vod'tclji itali arskh cr* g?nizac j in prof Pellizzi. predsednik Narodnega zavoda za taSstično kulturo Razstava italijanske knjige iz fašistične dobe ie urcicna v dvorani narodn gledališča, k^ ga je pred en ra stoletjem zgradil italijanski arhitekt Fortunato Lodi. Curth, 19 marca. s. Več sto fr-ncos'-lh upornikov ki so delovali v g^r h S-v~jef se Je udalo kakor prroča >Ti1bune de Ge-nave«. ITdali so se zaradi teTa. ker sa bila ssdnje dni aretirane osebe, ki so uporniku laligil« s BivlIL Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, aofeota, ». marca 1943-XXI P4 Zadnji zimski tržni dan Neugodni vplivi zltce so j manj ns> živilskem trgu Ljubljana, 20- marca. Pomlad se jc letos začela ns živilskem *rgu mnogo prej, kakor se bo pt koledarju. trgu se začne pomlad prav za p»ax že tedaj ko začno prodajati zelenjavt na prostem ne da bi jo b:!o treba skrivati zarad mraza Pravega mraza že dclgo n' 'n stojn ct branje ce\ So že več tednov za'r.žene z zelenjave Zadnje čase so nas na pomlad opozar'a'p tudi oranže k- jih jc bilo toliko kakor včasjg rik pred veliko nočjo. Trs ie b"l v tei zimi dobre ?a nžen z uvo ženo zelenjavo. Menda 01 b ■< trži ega dne ko bi ne bilo develi uvrženera blaga D^lge mc-ficce ko so gospodinje v raiveč;;h skrbeh zaradi scs'avljanja tcdihikov jc bilo na trgu vedno na izb rr> lepe cvetf če Ta nnde'ek it zaletel v tej z:nv zelc nrioco. več kaker vsa dmjja povr'nna Gospodinje menda niso ni kdar pokupile toliko cvctsčc kak^r v tej z;mi N; pa tudi Drima".ikova!b d;uae zelen :nve. a zdelo se jc. da je gospodinje včas h spr'čo zalog lepe cvetače nisc n:ti onnzile Naiveč 't b:Io zn;kc salate, endjv-je Drmačn salata jesenskega pridelka, ki so io naš; zt'cniadarjj v2;m 1L je kmalu pošla in zelr> b- jo ncgrc^i1' če bi ne bilo uvožene Tud^ dri: se uvožene zelenjave ic b:!o precej a zanio m bMo tako velikega pr.-vpr.i-evanJ3 Tako sr prodajal: uvo-zeno spinaco Posamezni b-unievr- so prodaial- tud; uvoženo zelic m špnač Tudi dom.-.jc zelenjave jc b:lo v tej zimi rnncgo več naprodaj kakor v lan^k . Sneg jc kmalu skopnet tako di so zeVn^adarj1 lahko začeli r.abir.iti metevilec Moto\i!«a je zadnie čase med domačo zelenjav najvet Radića v tej zimi ni bilo toliko, a ga nismo posebno pogrešali. Razen motovilca so začel v tej zim: prodajati zelo zgodaj tudi ^pinačo Precej ic bilo. j^iede na čas, k ohrnvts Yc:;ko z?n?ma^ nje jc bilo za domače zelje kar na) bi pridelovalci upoštevali letos ter pride!o\a" č:m več tega pridelka Posamezne prodajalke še dova-žaio od Časa do časa nekaj zelja ki ga je zdaj seveda čedalje manj. To zimo smo presta*? laže tud' zaradi tega ker je bilo izredno lepo vreme. Slabo vreme i je le redko zadrževalo prodajalce domačih pri j dtlkov, tako da so lahko prihajap mnogo bolj i redno na trg. Tudi mraz jih ni drlgo zadrževal » V splorncm smo terej lahko zadovoljn s tržn:mi razmerami v tej zimi. Z.mo smo že prestali, kajti živilsk- trg postaja zdaj že po mladni. Trnovske tn krakovske zcien. adariet so začele prodajati že prve prdelke topiti-sred. kar je pač najboljši dokaz da sc je za čela pomlad Mnogi vrtovi so že cbdciani. To* da ne le da bi b:!i vrtovi čimprei obdelam ter b* začel; dajat5 ž;vež č mprej. temveč da b1 dajali čim več zla.sri prde'kev k '»h najraje k unu jemo. si przadevajo naši zelen radarji že ?daj. Seveda ne smemo m sfiti da bo zda žH-ilsk rrg založen ti !i z novo ze'en javo ker se za ćcn a ko'edarska pcmiad. Aprila §e na '-»• v ada mrtvilo :n *e?e maja za^no b-->!ie za trs z novim pridelki Posle; bo nudi čedalje manj zimske zcTen ave. na prmer motovilca m zlnst' šp nače Z-e zdaj je vel ko zaniman:e za "pinačo ker je je čedalje mani Ker je bilo letes tako zgoda kopno co posarmzn? zelen ja-darji 'abko doslej že nob~aI: n razprodal: ^pi-načo Danes te bilo na zelenlad-em trgu Se mnogo motovlca precej man' na -nnače Na oredaj je že ber;\ka kar srm y^cn;1 tud nrejšnj; trzn dan: ćeprm- «e se še najbolj odlikovala Fajon -n P skar NTap^' dalna petorca je bila vse prepočasna po samezm gralci so predulge zadrževal žoge n '■ako nI :j$alj nasprotniku obramba V 'stvo je prišel Hermes že v 4. mi rvati. V t. 3nskem prostoru je žogo dobila leva zveza in streljala neubranljivo v desni kot. Mars je 'zvedel takoj protinapad ln za las zgreiil cilj 2oga se je o-'bla cd prečke. Hermes je bi! potem stalno rred Marsovimi vrat: in zapravil med drugim dve zelo lepi pril~žno«tl V 15 minuti jf povišal srednji napadalec n.i 2 0 He meje še vedno prevladoval. Z en^stivn ml kombinacijami preko kri! js bi' njegrv ni-pad stalna grožnja za nasprotnikovo o?j~ obrambo. Kasneje se je M-rs rekcl:ko osvobodil ;n lepo. dasi zelo kombinirano napadal. V 24. minuti je dozorela e^a izmed napadalnih akcij in leva z^ez- M*vsa je znižala na 21 Kmalu bi bil Mars dosegel Se izeTmčfrre. T> b^let Je leno PinJJnl po krTu pred vrata in nes^bčno o''d^' Gostemu Fajomi. ki pa je p-s'a* ?o~o vi o'-o čez vr^ta —f1*0 ^' so v svoji raketni hitrosti precej popirsti!. V drugem polčasu so valoviM na-^a^i iz x)lja v pol^e. Na ^b°h straneh so z°p-av-'iaM nannd-^lc*" vtllr&n^sP* za z^fVj^-e Rezultat se je spremenil Sele v 13. m*nu*i. ko ie strelia! Hermes v Marsovi p^l^vici 'jrri-šča proeti strel. Polviaoko žego je ^cdMj-Sala desn*, ^"ora z c,nvo nTb^n^lvo v levi kot. V 20 mT~>uti se '»e ž'*** o^b'Tp od prečke Marsovih vrat. Na mestu je bilo levo krilo H^r^e.^a kj ie rmdp'n 'o^o *^i-mo vratarja. Hermes je bi kasneje 8p Jve. krat uspešen. V 26. minuti je pitre^lo M?r- desno krilo. Zadnji us-5eh ie zabe'ežil v ?0 minuti Mars. ki ie znižal na 6:2, kar r ostalo potem do konca. Hermes igra v L razredu Po propozicijah. ki jih je izdala N go metna zveza za letcsnje prvenstvo, sta bi. la kot člana I. razre'a doV**en? na ro^le-1 uspehov v lanskem jesenskem prvenstvenem tekmovanju edino SK L-ub1Jar»a ln dof&^o s"!* kv»rrp-3'»,i*k'» tek^e. Kako" s^tjo na iz^e'el je z~ez^ **a svo. 5em zadnjem s^sfp.^ku sk'e^ra migati fu-4 đi Hermesu pravico igranja v I. rnzredta za rofstv* dvo}čkirv Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Gregorčič Joeipmi vdovi Antona iz Dobove st. 3. občina St. Peter, o prilki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. filmske predstave za vojaštvo Pokrajmski Dopolavoro v Ljubljani srx>roča: Odslej bo Dopolavoro za Oborožene sile prirejal na sedežu ustanove na Taboru filmske nredstave za vojaštvo m sicer vsako sredo, četrtek soboto m nedeljo ob 18. Vsako nedeljo ob 1530 pa bodo prav tako na sedežu predstave za slovenske dopola v oriste Vodstvo ustanove opozarja, naj pridejo ofroc spremstvu ctaršcv. Drez kvalifikacijske tekme. Ta sklep zveze je gofvo zelo umesten tako po Hermeso-vih prejšnjih uspehih kaker tudi po igri. ki jo Je pokazal na včerajšnji praz.nik v nastopu preti Mr.rsu. Četrtega člana I. razreda bo do o?iln kvalifikacijska tekma med Mladiko in Tobačno tovarno, ki bo 23. t. m. Presenečenje smučarskega prvenstva na Švedskem Let-Snje smučarsko prvenstvo na Švedskem je prineslo dve veliki presenečenji. Prvič v zgforlovin švedskega smučarstva se Je zgod'lo. da je zrragal v teku na 30 km in v teku na 50 lan isti tekmcva'ec. Letošnji zmagovalec pa n: bil — to je drugo presenečenje — lanski svetovni prvak DshlauLst. ki so pra. vsi smatrali za favo-r ta, temveč Nil s Karlsson. Pr'reditev ie bila v Oestersunđu. V teku na TO km je Dr>hlquis+ pr^«el na cilj s>le kot 19. Zmag-o-alcc Ni!s Kp.r"son ie rrbl od sta ta do cilja 2 url. 13 r~Jnut in 9 sekund. DniTi je b^l PrVn v 2:14:43 tretn pa Tormi^ir^ v 2:15:07. Dahlouist je do-segel čas 2:20:07. Na 50 km ie KrrlF.G'n zmntrnl v 3:44:23. Dru-i je bil DahlJuJst v 3:47:35. Kdo bo nas1-* 'mik PoOčeva tat Stritarleva v operi nJaitks tat Metka" Zaradi bolezni Elze Karlovce v. ki ie je nepneukovano zavlekla, je prevzela ga Štefka Fončeva v kratkem času partijo Hrusta.j - babe. v Humperdinckovi operi >Janko in Metka«, katere premiera bo danes. Maxa Sclmslinga Vprašanje nns'edr.ika Maxa S-hmpl'nTa evropskega boksarskega prvaka najtežje i kategorije se je sedaj prfb'ižnlo reš;tvi. Edina kval ficirana kandidata sta še Šved Tandberjr in Belg-ljec Svs. Id se bosta v kratkem pomerila med seboj. Tanelberg se je v svoji kratk: boksarski karijeri naglo povzpel med najbo'jše. Profesionalni boksnr je š'-le dve leti rn s svojimi 24 leti ie sedaj š?!e n? zr«črtku svojf kar jere. Star 17 7et je pcs'^1 prvak švedskih bokspr'ev arv^^erjev in je z^st^ori svrjo d^m«-vTno na 17 m^'idvž-'vnih tekmah. Leta 1937 je postal v Du^nu in 1. 193U v M lanu evropski nr-ak. I^eti 19'•O. je dvakrat u&nšno nast^p4J v 7di"ž~n;h severnoameriških d ?a ah, Tanrlb^rg' je vsak 191 cm in težak 91.5 ksr- Ima zračne telesne prednost', ni-^-ki r>n mu un'č'.Ho^cTa udarca. V cđloči'n berbi ima pr:c?j izgledov. 29'etni Belg'jec Svs ki ^e nr^f"^onMni boksar od ^eta 19°.2 na Ikri1-'nje TanJbT-ga po svejem otsfftijxem iz'r-s'vu. Nedavno je v Vratislavi n":t"pil p-ot Mastni že s težo S6 ksr. med t^m k"> se je prej boril v sredni; skupin in je š l"1 1ras e"e prežel v težko. V težkj skupini je dož vel celo ^"raz. T 1939 ga Je nr^m^^ral t -danji evr^p ki prvalt. dun^;ski ^oksai Henz Lazek. — Ita!:j"n^ko norcr'ctno p verrt o. X. kolo prinaša v diviziji A nas'eclnji s:>c.ed: Trieste: Tr estlna — Torino Bcr.et:-.e: Ve-nezia — Ligurla M3lan: rrr~no — Ata-lanta. Vicenra: Viccnza — Lr.z! , Fir r.c : Foientirra — Bolcgna, Rim: Roma — Pa i. denova: Genova —Arabrosiana. Tornrs Ju ventus — Livarno. Vsa tr vo:lilna meš va so torej pred težki:.li na osami. — V diviziji B pa igrajo: Napoli: Napoli — Pisi Busto Ars.: Pro Patr-a — Pescara, N va ra: Novara — Savona 'essan-'r'a- Ale?. sandria — Cremorese M den*» Mo'e^a UdineFe BTCScia: Breseia — S ena Pa! r mo: Palermo — Anconitana. Lodi: Fan-fulla — Spezia Padova: Padeva — Ma'et Ne lahka vloga Hrusta vke stavlja na iz-vaj-lko predvsem v muzikalnem p- glediu, tako ritmično, kakor intonačno, velike zahteve. Spada med izrazito karakterne vloge, v kr.terih je pesebro zahtevna tud' igralska stran, ki je tako rekoč težišče lika Hihijajcča je, požreš'o cmokajoča vsa iadka zapeljiva, kakor iz samih sl.-.ščic ustvarjena čProvTiica, ki mami sladkesnedne ctroke^k sebi v gozd, jih speče in poshrusta, je figura v kvteri bo lahko uporabila ga. Pol*-čev*3 vse naštete pestre barve :voje igralske izku eno^ti, svoje živahne igralske nravi in drag.cenega humorja. Vlogo matere je prevzela kot vskok name to bolne Milice Polajn^r.eve gs Bogda. la Stritarjeva, Ta mlada pevka. ' v nekaj majših partijah pekazala zel .kupen, len pevski materijal, bo v vlog. matere lrhko pokazala sv jo pr zadevnost in to temba7j, ker je partija p:e»ana vi' oko in je dovolj težka za pevko njenega izrazito mez-z03^prp-nskega znač-ja. Kov! grab i vi Ljubljana, 21. ...a. ca V Ljubl^an5 so umrli od 12. do 18. t m.: Klencha Viljem, 80 let. železničar v p., Vi-dovdanska c. 9; Rus Mirija, 77 let, žena posertnika, Vidovdanska c. 9; Raška Oton, 45 let. trgovec. Gradišče 17; Ažman Jerica, rojena Urbas. 83 let, vdova finančnega uradn;ka. Vidovdnnska c. 9; Bernard Zo-f ja, rojena Martinčič. 81 let. vdova trgovca, M šičsva l/II; Hinterlechner Uršula, rojena Nagode, 81 let. vdova po čev- ljar?kem mojstru in ljubljanskem meščanu, Frankonanska til. 21; Petrič Katarina. 83 let, služkinja. Japljeva ul 2; Burnik M^ri.i-a, rn^na Ze^ko. P6 let. vdova mit-n"lkega nadpaznika, Ce~ta na B-do 10; Peterim AToj7.ii, 71 let duhovnik Šmartno ob S^vi 16; Korbar Marija, rojena Celeš-r:k. 68 let. vdova pleskarskega mojstra, EtolenJFka c. 43: Knez Marija, sestra Korona 36 let. Šolska sestra. V:dovdan?ka c. 9; B"c-''vr Jerca. vdova Brun. 86 let. z-~ebr.rra "Lep* pot 3; Dck'eva Anton. 76 let. profes-or glasbe v pokolu, Fim+kova 97; Temine Iv-ana. ro-ena Kcš 63 let. žena zoiezrd^k0^ Zvan'Č^Tca v P Ga^jevica 78; Vcber U"*Stila, roj Kančn k. 73 let. vdo-va m'^ar mof~tra Rožna dok'na. C. XV/9; "fr.of-Vir P .70. 3 'i mesece. cin žeV usluž-u~-Sv TkMra c 81; Gom:k M^r^eta, oj Turk 73 Tet vdova r)orectn:ka. v'dov-1*»T»«?Va c. 9: Čretr»'k Viktoriia. roi Br- 5**k 70 1ct vdov. finapeoef?a :nspektor.1a. T^Te*we*s^^ c 52. Pirmr.n Franc. 73 let. ^el. u?lu?b-»nec v p.. Voctrriat«ka ul. 17; ^♦blak Ivan 80 let užrkar. Tržaška c 85 V Ijvb'ianski bo'n/šn'ci so umrli: Re-orn'k Mar* i a. roj Dretrik 45 let. žena voznica e1rktr ce^t. žel, Sub;čeva ul. 3; 5erv Fr-^c 64 let mastni trnšarin^ki paznik v pokoju Ge b čeva ul 16; Auer Ka-nol 26 let uradn k Prečna ul. 8; Mitič Djord'e 34 let urain k Državn:h železnic, R^p" iva 31. Do'enr Franc. 53 let. go- stilničar, Vrhnika, Cankarjev trg t; Wl- hofer Marija, roj. Schilman, 77 let, Tdov < privatnega uradnika. Resi jeva c 31; Bev čič Marija, roj. Remškar. 43 let. TrfaŠk; c. 5; Ciber Janez. 39 let. šofer. Merosodru 1; Sabor Janez, 22 let, RadovicaS7v Metli ka-črnomelj; Uranič Andrej, 05 let, posestnik, Jarše 4. obč. Jezica; Jesenov e« Ivana, 2 leti, hči dninarja. Sinja gorica I* pri Vrhniki, Lap Frančiška. 84 let. zasebna vzgojiteljica. Zabjak 4; MalaN-aSič Ciril, 45 let, trgovec Vrhnika. petelin, lisica, mačka, čarovnica, znn; dvorjani tn paži. Muzikalno vodstvo: D. It bre: r *;ja; M. Slavčeva; zborovodja: R Simon.vi; koreograf: inž. P. Golovin. Radio Uubliana SOBOTA. 20. MARCA l943-XXl 12.45: Operna glasba. I? Napoved časa — poročala v italijanščini- 13.1' Poročilo Vrhovneqa Poveljstva Oboroženih S v slovenščini 13.12: Koncert radijskega ork< stra, vodi dirigent D M Sijancc — Operctn glasba: 1 Friml. Rose-Mane fantazia; 2. L* har: Modri M?zur. fanta';a 14 Pončila « italijanščini 14 10: Orkester »Cetra* *od. d rjjcnt Barizza 14 45: S'mfcn. glasba 15. Pc reč la v sloven-Čmi. 15.15: Pokrajinski vestmk 17 Nanovcd časa — poročila v itaiii&nsčin IV 10: Pet minut gospoda X. 17 15: Prtnos ns rnenjen Madžarski 17 45: Pisana glnsb*. 17 55 Cjcspodinjsko predavanje v slovcnscmt 19.3<' Poročila v slovn3čini 19 45: Lahka itilijansk glasba 20. Napoved časa — poročila v ital ian^čini 20.20- Komentar dnevnih dogtdkov i slovenščini 20 30: Zvo*i» Riccarda Stracciarija 20.50: Simfomčn koncert, vodi dingcnt Carl Zecchi Med odmorom (21.20 pribl.) predavn nje v slovenščini 22.10- Pesmi in napevi. Ot kester vodi dirigent Gonu Kiamer. 22 45. Pc ročila v talijanščini. tlom* d''te p u ecent' e t'gnif catfve Inc's'onl del tenor« Ne.cčj iu.bJj h in na p membnejSih posnetkov tenorista F528UCCIO TAGLIAVINI f^HRUCClA TAGLIAV NUA su '1i«c' i » a po.- e CETRA L'AMICO FKirZ — (P MascnirnJ) — Pnetto d»>!!e Cil etre — Pa*ii 1—IJ vco! «i>'» «no Mngdm Oliviero) (iCB |IIfQ L'AMICl) FK1TZ — (P Mascajcrni) — «EU unehe Bepf>e am<'» 1 LOMRARD] AU.A PRIMA CROCIATA — (G. Verdi) — «La mia letiz;a infomlere« tCB 3il4f) IJL BOH KM E - (G Puccini) — «Che seMda mu-nina» L'ARl.KMANA — (F Cilea) — «Lamcntn di Fe- derico* (CI5 20141) L'ELISIR DAMORE - (G Donizetti) — 'Una furtiva lacrima> BIGOLETTO - ,G Verdi) — cPanni veder le lacr;me» (CB I Qt'ATTR(> RUSTEGHI - (Wolf Ferrari) — • Luceta xe un he1 i:ome» L'ARLRSIANA — IF Citea) — «£ la solita sto- ria» (CB W2ul) LA SO N N A M B L* L A - (V Bellini) — «Prendi l*an*»! ti dono» FALSTAFF — (G. Verdi* — «Dai Iabbro b eanto (CB 20142^ TOSCA — (G Puccini) — iRieondite armonie> TOSCA — (G Puccini) — «E lucean le stelle« ICB 20170) VOGMO V!VERE COSI* - (D'Anzi Slanlio) — Cauzune ritmo al'eirro TU NO.N MI LASCKRA1 - (D'Anzi Galdieri) — Canzoue ritmo leato (AA 801) VINNA NANNA GRIGIOVERDE — (Militello- Mari) Gsneone TU SOS MI LASCERAI — (D'Anzi GaldierD — Caiizone rilrao leuto (AA S02) MALIVCONIA DAMORE - (D'Anr.1) - Canio- ne del ri!:u «Ln doima e mohiie» HO MESSO IL CUORS \EI PASTICCI - (D'Anzi Panzeri) — Cat>zone ritmo ntofl*- rato dat film (AA 313) rctt'CCfo i ©u/iiiM S A. Caitf X la\t »Hl>Ut Im Pnrj.JTETJ PRIC — rP. Mascarjni) — »Drosp*»« o (cinjah* — I. in It. del <* $oprani\tko Magdo Oliviero) (CB 2ni97) PRIJATELJ FRIC - (P. Motcng-ni) - »Tudi P,ci)o je ljubil' LOM B.-i K DI l P F! VI KRIŽARSKI VOJNI — (G. I erdi) — »Moja radost* (CB :i") BO!IE"IE — (G. Puccini) — >Ledenn je roficat ARLE2ASKA — (F. CVea) — ^Friderikom toiba* (CB MM U LJUBAV SI NAPOJ — (G. Dnnlt'tti) — tSolta skrivaj utrla ne* RIGOLETTO — (G. Verdi) - »Vidim ro'ze* (CB tKOSf ŠTIRJE G ROB J ASI - fW rf-rrrrari) — tLuceta je lepo ime* ARLEZAS KA — (F. Cilea) — ilt^.to ista tfjndha, (CB Z0205) MESECS1CA — (V. Bellini) — »Vt&mi ta prstan* PALSTAFF - (G. Verdi) - >Pesem h *rea* (CB zOH+j TOSCA — (G. Puccini) - »Skriv nostna harmonija* TOSCA — (G. Puccini) — «A'o to zvezde sijale* (CB 10170) TAKO ROČE M ŽIl'ETI - (D'AnMlSJanlio) - Pesem — rltfm allegro NE BOS ME ZAPUSTIL - (D'Anzi-Goldleri) - Pesem — ritem U ti to (jj 30j) VOJAŠKA ISPAVAŠ K A — (MUitello- Mari) <~ Pesem SE BOS ME ZAPISTIL - (D'Ami-Golditri) - Pesem — ritem lento (AA MZt VELAS HOLU A LJl BEŽNI - (D'Anzi) - ft sem it filma »Ženska l« vara nas* SRCE V ZAGATI - 'D'Anzi Pomeri) - Pesem -ritem moderato iz filma »Ženska tš vara »m>»« (AA 31*> noide e-elu^varnen'e *• 4 »6LOVIN8KI NAROOt, sobota, JO. marca lt4S-XXX Stran S DNEVNE VESTI HapiK-t pre2ckt©v Drzavnj podtajnik Za notranje zadeve je zbiai k raportu prefekte iz južne Iial je m Sicilije k; *o se sestaii v JNe^p.ju — ILa.ija.i te Jen v Hamburgu V na\zocnosti itak. inskega ve.epo^ian.ka v E.:..: u eksc Ailier.ja 3o otvoijen dne 24. marca v Hamburgu ta.-jan.k. teden. Pn-s:cia kuiturna mamie^tacja se bo P""*!-č_a z d.nmj Dominika Tunuatija »Cut« V o! ... u tega te^na bodo tudi druge ur tne pr.reditve. namenjene spozna- potresu 1852 se je gledališko poslopje delno porušila L. 1837 je zgrmel skupaj poslednji zid in pokopal pod seboj dragocen rokopis iz trarujske zgodovine. Sedaj pa je bilo starinsko, baročno gledališko poslopje na novo in svojemu starinskemu slogu primerno prenovljeno in bo v krajcem spet služio svojemu vzvišenemu um2tn.škemu poslanstvu — Povzel je šlevilke s pisma in zadel na loienjj 42.0*10 lir. Avgust F iz Verone je piejei nedavno od nekega svojega sorod-n ka, ki je v Atenah, pismo. Povzel je s tega prma Stev. 15. 33. 70 in 90 in sicer ,\.in kh kU-turn,h tCr umetnosu I datum pisma, datum in stev poštnega pe — Darovalci krvi proslavljaj. 10-letni- ee vo a z Iruženja. Te dn ;e oia v Cre-r.. i k.- čina Združenja darovalcev krvi. O : >ora so se ude.ežil poleg cre- n :ih č snov tud zastopniki združenj iz Berg raa. Crcir.e Bresc.e, C.dogna in r snze Navzoč ii so bil tudi cremon-s* i ;:'čr; ki z eksc Fai naccijem na čelu. Z. fcenje je pričelo c svojim delovanjem 11. decembra 1933 Naslednje ieto je b lo 16 krvnih transfuzij in so daroval: združe k člani 4450 kb cm krv,. Leta 1936 je naras.o število krvnih transfuzij na 66 z 21180 kub. cm krvi, 1 1940 na 150 z 49 650 kub cm krv. 1. 1942 pa je bilo 149 tren fuzij. V desetih letih, kar ob.-toja n deluje omenjeno združenje, so darovali člani v 779 krvnih transfuziinh 282.497 kub cm krvi. — Polastitev padlega nov'narja pilota. Da počasti spomin padlega letalca nov-narja Maria Massaia je razglasilo vodstvo lista ^L'Aia d'Italia« drugi natečaj za sestavo najboljšega romana iz letalskega ambijenta Roman ne sme biti natisnjen, njegov obseg nI omejen. Nagrada je ne-razdeljiva ter znaša 10.000 lir. — Italijanski akademiki prisostvujejo filmu »Sveta Helena«. V projekcijski dvorani ministrstva za ljudsko kulturo v Rimu so predvajali za italijanske akademike odlični film Renata Simonija »Sv Helena«. Predvajanju je prisostvoval tudi predsednik Italijanske Kr. akademije eksc. Federzoni s številnim zastopstvom akademikov vseh razredov Autobiograf-siki film o poslednjih letih Napoleonovega življenja je bil zasnovan na podlagi zgodovinskih dokumentov ter spominov, ki jih je narekoval Napoleon Las Casesu, in protispominov angleškega nadziratelja Hudsona Loweja. Tudi besedilo filma je zgodovinsko dognano, rtalijanska filmska strokovna kritika zelo pohvalno ocenjuje kulturni ter umetnostni poudarek omenjene nimske umetnine. — Zlata svetinja junaško padlemu ma-nipeljskemu vodji. Zlata svetinja je bila podeljena v počastitev spomina manpelj-skega vodje Renata Gregor Iga iz GorizJe. V utemeljitvi k posmrtnemu odlikovanju se navaja: Kot poveljnik izvidniškega voda se je znašel v zasedi, ki so jo pripra- j ca ta ter štev vojake pešte. Slopii je v J loterij:ko poslovalnico in stavil na ome-j njene štev "ke Sreča mu je bila mila Zadel ie n dcbl 42*24 lir — Prodoren uspeh fU reirt-nske opere na N'zoz^m^kcm V navzočnosti nemških ita-lijan k ji ter nizozemsk h predstavnikov je b:la otvor en ji v Ha^u sezona italijanske ope-e in dcer na pobudo ministrstva za ljud ko kulturo ki je ravnalo v sporazumu z ner.šk mi ob'a tvi. Ob te' prilik ie bTla uprizorjena Verdijeva ope-a »Falstaff« ob 50-letn:ci njenega nastanka Namenil 'e flor?»nt"nsk- operni ansambl, k *e ž?'. navdušeno orizrta^'e hašVe«?a kulturnega občinstva »FalsfarT« bo upri-zorien rudi v Amssterdamu Ut^e^b^ii *n v drugih Jnortnn^kih kuTturnfb sred:*č:h — Potrebe «tlt»-nn s-0 7?ič,1t.:'Ii prebivale" Tolentina te d^i Su^ki «o traWli oet sekund K sreči nj blo n^b^n? Škode IZ UtmiJTAKl Razdelitev mesa Glede na potrebo da se dohr?v: bolnišnicam In bolnikom potrebna ko!ir"na svežega mesa. bo znašal mesn'< rbrok za ljub-IPmk&bb civilno prebivalstvo ta teden! 30 prarrv svežega mra in 6r gramov pre«. kajenega mesa za vcakn osebo Prekajeno meso se bo proda "alo po 25 lir za kg. —lj Ne more se ogreti. Preišnje »edne smo se bali. da se bn pomlad začela prezgodaj, zdai pa že ma***5ikdo težko čaka da b; oostnlo tooTeie Buria ne poneha, tako do* menda še eo-p-^d^Hla ob tem času: vreme q pedanvm snaiSlmifffm je traialo že nek->; +Mnov februarja Ne-I prestano je jasno Noči so nrerei hlhrtn*? ; podnevi se o^ ne m°~c turli "on^eb^o oare-j ti. čeprav* ie ia^no V^r n^r>n'"r**,,*» pih« na. I vad^o ze^o mo^^r? bu^;a Posebno mrla ie Ivla vČerai M^k^-^^^a t^mneratura te znašala •-č^^t" *>ot^^*p \*» Wl*2* ter i** bila torci n""5"^ fo»kor nr^'S^'e dn.i IvT'n'-rpaT"n fpr-^nrptTiT—> *£» včerPi —?° 17r>m"("^ ie 9p PTittfi le tv* če^^^'e hu'^fl 5° -ma■ ^.^f..*, \7 r,m*o*-'j noč* ce 1p maln rVb,*3č"*,o rafo d*>v" ri? h?1o talko Tr)'—'t rn'• »-»^T1 r>^> ftw^^i>nr» 'i>*ti*^j "o Z7> r» 5^ 1 o _1 o O"^1 ^ t-: r" -vrvrV ^ »> p Tr»T>of ra7"n*~"'i*" *P"7o ip p->*»-t->r* V>»-o-» x»«»t— o n b'*r« BLDANSkl FMATOGRAPI KINO 8LOOA TELEFON 27-30 Kdo ae posna Schillerjevlh »RAZBOJNIKOV«? Nastanek teh nam krasno predočuje velefilm SivUcuJe Sch Uerja (I MA8NADIERI) od njegovega zadnjega leta v vojni akademiji do njegovega bega ls wttr-temberSke vojvodine. — Interpretacl ja tega veledela je v rokah treh velikih umetnikov Hetnrlcha dreorgea. Lil Dagover in Caapar Horsta Predstave ob običajnih urah iiIN(» PNION TELEFON J2-21 Zabaven film o usodi mlade sirote V glavnih vlogah Laura Nuccl Id Ermlnlo Spalla Uia čaroviv c Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.30 uri: ob nedeljah in praznikih Ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 uri v IN* O MATICA rELEFJN ZJ-4J Dnevno dva sporeda: Težko pričakovani velefilm Rsbeka — Prva žena Laurence OUver, Joan Fontatne Predvajamo na prazn;k in v nedeljo ob 10. uri in radi izredne dolžine filma v soboto že ob 14. uri Ob delavnikih ob 16.30 in 18.30 ter na praznik in v endeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30 najnovejgi in najboljši pevski film Beniamlna Gig ija Bsjazzo Film o nastanku slavne Leoncavallove opere. — V glavnih vlog-nh: Allda Valil. Paul Hiirbiger KINO MOSTE Divna madžarska glesba — razkošni plesi CarčaS Film po Lstoimennskem romanu, ki ga je že vsakdo čltal PrĐ&Ietstvo lpibezni Nedelja ob 14.. 17; delavnik ob 17. uri vili uporniki. Hrabro je odbijal s svojimi ! ja Se naibrž n: ^v^lz ter bo poon'đne vojaki vse napade ter je preprečil obko-Ijevaino namero upornikov. V dveurnj vztrajni borbj je bil dvakrat ranjen. Obakrat je odklonil vsako pomoč in je nadaljeval z borbo. In še je vztrajal 14 ur v neenaki borbi. Ko je zmanjkalo streliva, je zbral svoje vojake ter jih vodil v borbo z golim orožjem. Smrtno ranjen je iz-podbujal svoje tovariše k nadaljevanju borbe, nakar je izdihnil. Njegovo truplo so pokopali pri kraju Homoljanskj Klanac. Pergolesijeva »Opera omnia«. Te dni je izšel 28. zvezek zbirke »Opera omnia«. Zbirko vseh del G. Pergoiesija izdaja društvo »Prijateljev glasbe« v Rimu. — Zgodovina Genove. Te dni je izšel tretji zvezek velike zgodovine staroslav-nega obmorskega velemesta Genove. Izdal ga je Zavod za zgodovino Genove, ki ga vodi Mario Martini. V pripravi je še dvanajst zvezkov, v katerih bo zajeta slavna genovska zgodovina pod naslednjimi poglavji: »K vrhuncu«, »Junaška doba«. »Obramba gospodstva« »Genova v 17. stoletju«, »Korzika in Evropa v XVIII. stol.«, »Genova med francosko revolucijo«, »Genova v prvi polovici 19. stol.«, »Genova v nacionalni zvezi«, »Genova v novi Italiji«. — Starinsko gledališče v Traniju obnovljeno. Te dni bo na novo otvorjeno starodavno mestno gledališče v Traniju, ki je eno najstarejših gledališč v PuglijL Za obnovo pripadajo posebne zasluge tranijskemu županu ter znanima indu-strijcerna Konstantinu Savoi in Paskvalu E>e Tomo. Omenjeno gledališče je b"lo zgrajeno po načrtu kiparja Ignacija Per-riccija, ki ga je zasnoval v baročnem slogu- Tranijsko gledališče ima za seboj zelo zanimivo zgodovino Med revolucijo 1 1799 je gledališče pogorelo. Bilo pa je prenovljeno in L 1806 na novo otvorjeno Med drugim sta prisostvovala v njem nekaterim predstavam Josip Napoleon ter Mu-rat ob priliki njune vožnje v Puglio. Ob zopet zagodla. Zr^čn" tlak je davi malo naraščal -li Namesto ven**a na kr«to v Zagrebu preminule g Arabele Krčeve, matere bančnega prokurista g Janka Križa, so poklonili njegovi prijatelji revni rodbini 320 l;r. —I j Ljubljanski tramvaj je edinstven na svetu. Elelctričn/3 cestna ž>iezn'ca, čez katero meščani na vse preteira zab v'vi'o, a jo imajo vseeno nedopovedljivo rali. je nedvomno endinstvena na celi zemeljski obli. j Predvsem je treba omeniti, da ima naš trrmvaj mnogo opravka z železnico. Kar na treh tr>čkah se križa ž njo. Prvič so morali zgraditi tramvajsko progo čez železnico pri prelazu na "Dolenjski cesti, drugič na cesti Arielle Ree. tretjič v Mostah, j Na eni točki pa je bil2 zgTajena pod železniško progo in sicer na Smaitinski cesti. I "Delj črsa je izgledalo, la bo tramvaj stekel čez progo tudi proti Jcždci. Kalcor izgleda pa bo to vržno vprašanje rešeno na drug način. Druga* morda še važnejša znamenitost ljubljanskega U*amavaja so železniške trsenice, s katerimi je zgrajen lep del celotnega omrežja. Del proge proti pokopališču in Rakovniku je zgrajen iz pravih že-leznišlh tračnic, ki so pritrjene na leseni hprag"ovih na enak način kakor pri železnici. Tretja posebnost pa je dejstvo, da naš tramvaj, kljub razmeroma zelo velikem omrežju, nima priklopnih voz, razen maJoštevdlnih odprtih prikolic za poletno uporabo. Ljubljanski priklopni vozovi imajo nesrečno zgodovino. Ob ustanovitvi tramvaja so bili stavljeni v promet tudi priklopni vozovi, ki pa so čez leta tako zastareli, da za sodobni promet niso več uporabni. Po tem pa se je tramvajski promet v našem mestu tako hitro razvijal, la je primanjkovalo motornih voz in ni bilo mogoče zadostiti zahtevam. Zaradi tega so bili tudi priklopni vozovi, ki so bili kupljeni v Abbazziji. preurejeni v motorne. Klub Matineja v nedeljo ob 10.30 P,?©: Ictstvo ljutez i Na' avite si vstopnice v predprodaji ^ lemu pa st električni cestni že.cznici v Ljubljani otet lepa bodočnost: števi'ne nove pio^e tn razumljivo tudi mnogo sodobnih motomOi in prikl< pnih v^z. o^veda če ne bo zair.er.jana s sodobnej">i.n prometnim sredotvom: s troJleybus4. —lj »Združenje šoln'kov« Ljubljanske pokrajine vabi gg. profesorje in učitelje meščanskih n ljud-lk.h šol telovadne učitelje in otroške vrtnar:ce, ckt vne in upokojene, ki iz razn'h in upravičenih ■'zro-kov niso v svoječasrio določenem roku pristopil k »Združenju šolnkov«, da pošljejo svoje pri lave na predpisan; tiskovini F!a\mernu tajništvu »Združenja šol" i kov * Liubliana Cojzova c. 5. uajka^n^.fc do E& aprila t. L — Nov grob. V Ljubljani je umrla soproga vpokojenega meščansko šol-kega upravitelja Jakoba Furlana ga. Mar ja Furlan. Pogreb blage žene bo jutri ob 14.30 s kapelice Sv Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu Bodi ji lahka zemlja; žalujočim svojcem uaše iskreno sožalje! — Nesreče. Včeraj in predvčerajšnjim so prepeljali v ljubljansko bolnšnico naslednje ponesrečence; Bogomir Trelc, 28-letni delavec iz Ljubljane si je pri padcu zvil desno nogo v gležnju. — 4-letn. sin stavbenika iz Ljubljane Aleksander Blaj. si je pri padcu zlomil desno nogo — Anici Trtnikovi, 6-letni hčeri posestnika iz Šmarja, je padel zaboj na levo nogo in jo ji zlomil. — Angela Skraba, 54-letna žena orožnika iz Ljubljane si je pri padcu zlomla desnico. — Edvard Pajnič, 48-letni vpokojeni uradnik iz Ljubljane se je pri padcu potolkel po glavi. — Anton Kožar, 4-letni sin delavca iz Ribnice, si je pri padr*u zlomil levo nogo. —lj Tudi Kodeljevo se razvija. Kodelje-vo, ki je bilo sc pred nedavnim nepomembno ta neprijazno ljubljansko predmestje, se je v zadnjem času presenetljivo razvilo Zgrajenih je bilo mnogo novih stanovanjskih hiš in vil in med njim so nastale no. ve, primemo široke in ravne ulice. Dve novi ulici sta tudi Pugljeva in Male jeva ulica, ki tečeta v ravni črti pravokotno od nabrežje Ob Ljubljanici. V Malijevi ulici je Malo jezikovne pase »Smatramo za potrebno opozoriti na .. Ce bi začel; pisati »pašo« v podobnem slogu, bi si najbrž kmalu pridobili posebne zasluge in menda bi ne bodla nikogar v oči. kajti uporabljali b: jezik, ki marsikomu tem bolj domače zveni, čim bolj je nepristen. Nekateri 5>smatrajoc. (mi bi rekli: mislijo, sodijo), da se mora jezik ravnati po nj'h, a ne oni po jeziku, ter da je vse zavračanje na pot naravne, samonikle slovenščine le nekakšna muhavost in dla-kocepstvo prenapetih vernikov7 slovnice. V resnici niso toliko potrebne slovnške in črkarske pravde kakor neprestano vzbujanje vesti tistim, ki jezik rabijo, da ga ne bodo zlorabljali ter da ne bodo v zaljubljenost: v svoje jezikovne izrodke pozabljali na spoštovanje do jezika, ki se razvija po svoji posebni zakonitosti. Marsikai lahko v jeziku velja kot pravilno a lepo vendar ni; celo pravopis lahko prioušča nekatere jez kovne spačke, a s tem n rečeno da jih tudi priporoča Nekaterim se menda zdi včasih zakladnica slovenske besede prerevna, da b: se ozrli malo po nji, name-tu da iščejo izraze povsod drugje in jih skušajo »ustvarjati« sami. Drugi se pa menda boje. da b* slovensko besedišče obubožalo če bi treb li jezikovni p'evel. besede, ki iim ve-rneišl ljuitelii jez'ka ne m^reio priznat domo-VT^sfva per-r-,i*v Zuoančič ie n^kie dej^l »Kadar ra-mrš^m kako b natv^pl da bi b'lo re* slovensko se vpra*^m k-akr b- b^la mola mati to poved p Ja.« "^V1"-"^ "° pri nas tpko vestnih pi-cev. k bi se ^krbno vpiševa1!, kajio bi naj napisali kar bi moralo biti res slovensko? Koliko jih je, sinov preprostih slovenskih mater, ki kdaj premišljajo o jeziku svoje matere? Marsikdo se morda res včasih vprašuje, kako bi zapisal, da bi zvenelo kakor poje materinščina in kakor govore ljudje, ki jim govor ce niso mogli pokvnrit' še nobeni umetni vplivi. Toda kol ko je raznih piscev, Id se celo posmehu je j o opozorilom, kako bi ne sme!j p"sati. ter pišejo k jubovalno kakor bi ne mogli, č~ bi imeli še trohico jez'kov-ne vesti in okusa. Tega na^b^ ne bodo brali, kajti pravi jo- »Ne smatramo za potrebno.« Tudi mi ne bomo »smatrali«... Opozar-jmo zo-^et na besedo ki je v pisarniški slovenščin; eden neobhodno potrebnih stebrov; če nekaterim piscem vzamete takšno besedo, nekaterih stavkov sploh ne bodo mogl; več napisati in ne marsičesa povedati. Morda se bodo sklicevali tudi na »Pravopds«, češ, saj to besedo najdemo tud/i tam. V Pravopisu res najdemo marsikatero besedo, a kdor prisega na to sveto knjigo našega ježka, naj bo vsaj dosleden ter naj skrbno čita. kaj in kako je v nji zapisano. Nekatere besede so tam a so oznamenovane kot neslovenske. N?»l to-rei »motni« na Pravopis kot na tez'kov-neea pomočnka. a ne le na ztrHto besed, ki niso »rta indeksu«; mo^da bo o-pazH. da ie n Dr boM slove^^ko sripd-'t* T>^«o*n*-i onazm^ti preudariati. m^lJtii do*^r»ev»H •""d k?>kor rrv>rrit' 1 wjihh »t» T*»afi g-r»->t*-nt: Vnrrr-^*"h ci+*~<-4.- VniV,-< *S: *h"f m'»"**"71•-*»"* trt«ftt v TJMi'^cri Hf no' rw»»«w*"^ **J-ii »»rnarr^m r^-frebno«. Primer" menda ne bodo škodovali. Križanka Namestu »smatramo za potrebno« bomo rekli: zdi se nam potrebno; sodimo (mislmo), da je potrebno; potrebno je; namestu »smatramo ga za poštenjaka«; sodimo da je poštenjak; štejemo ga med poštenjake; namesto »to naj smatrajo za zadoščenje« to j-m naj bo v zadoščenje; »smatral je za preveliko malenkost«: ni se mu zdelo vredno; zdelo se mu je pre-malenkoetno; ni jemal resno; »smatramo, da se mora nehati«: to se mora končati! mislimo, da je tega dovolj; »smatramo, da vam bo uspelo«:. pr čakujemo, da se vam bo posrečilo; »srnatramo, da se ne bo več ponovilo«: domnevamo (pričakujemo, mislimo, sodimo). .; »smatrali so ga za velikega pesnika«: velja' je za velikega pesmika; slovel ie kot velik pesnik; sodT ''o, da je velik pesnk; »razmotrivanje nam pokaže«: presojanje (razmišljanje, preudarianje. razsojanje, obravnavanje, razčlenjanje, primerjanje, razpravljanje, nroučevanje) pokaže; »motril je z budnem očesom« • opazoval (spremljaj, nadz'rsl. ff^edal pazil) ie budno: »motrila ga "e z do'ff'mi trep^'n^cam"«: opazovala (fftedi"*a. o^ledrvva^a) ga 1e izza do^lh treoa^ic: »*"""*motril je da^ašnj" poiožaj«-^br?»vnal. Di^odl) ie...; »ct^p1 t,n'»^f strokovnjak sod- (m:si domn*»-vs»a ore^niaV »«*»m***?a "°ebe «rrn.->t»^, Tf» V« ri^Trofnorro, - 7f%]n re^" «am m^^o el d*>m*"r'J'»- vntuli d^ i«» Tv»4rv4n t ^»••''Tt-^ fl*r*r\- r^"**'o n.-«—«J» "t% v**** ""*"***"* ▼** i,«— x^r%f\«: t~A~-,-h ;p v>"^ *j *v-»• -rJr\1 ^ ff% r«i' *'•» le* ^-»^4 - w<—. "***-»^-» ****** ii aV?1 *">*"*"* S«# »!»«*t«>IH»C m~,*+* je končalo — Za nas tudi vsej danes. i Besede pomenijo Vodoravno: 1. neploden, jalov. 7. sestavni del letala, 14. klic k pazj vosti, povelje, 15. dva enaka sojlasnlka. 17. obrambni nas pi, IS. pritok Urala, 20. p:lj-ska cvetica, 21. žensko ime 23. osebni zaimek, 24. nada 25. svetopiatmska oseba, 27. rom?.n Miška Kranjca. 30. dve skupno, 31. arabski poglavar. 32. vodne napeljave. 33. utežna enota. 34. veznik. MS hrvatski 33. utežna enota. 34. veznik. 36 hrvatski ton ški igTalec »mušketirji«. 38. de! voza. 39. medmet. 40. reka na Hrvatskem, 42. telesna poškodba; bunkast izrastek na dre. vetlU. 43. sled strelu. 45. veznik. 46. površinska* mera (množ.), 48. czirani vezmk, ska si kari ca 52. iz;av ti. izreči. Navpično: 1. Človek, ki je živel eno stoletje, 2. pesem, 3. evropsko glavno mesto (nemško). 4. svetopisemka oseba, 5. prebrisan, zv t. 6. eriddj, 8. grvka črka, 9. se nataknejo zloč ncem, su' 'jem. 10. majhen konj (pon). 11. glej 2. navpično (mni.), 12. vprašalna člcnlca, 13. porav-jalci. 15. pripadnik določene veroizpoved . 16. razgrajanje, hrup. rabuka (množ.). 19. Julij n ljubimec. 21. no:ec. neumnež, 22. elektroda. 24. zločin zoper življenje. 26. pro*?e, 28. ganlčljlv iziaz za duhovnika, 29. pesem, 30. meško ime. 35 letopis, 37. p'aninska zavet Sča in prebivališča. 40. Švicarski kanton. 41. veznik, 43. udomačena ptica, 44. Kranjska industrijska družba, 46. predlog. 47. rimsko število 99. 49. medmet, 50. predlog. REŠITEV KRIŽANKE ST. 47 Vodoravno: 1. Karamazov, 8. ikona. 9. re. 11. ona, 12. Or. 13. Ema. 15. Abo. 16. noveliran. 17. ine. 18. kri, 19. na, 20. aga. 22. Ek. 23. oziri, 25. USA. 26. eta. 2S. Ineni, 31. ro. 33. ara. 31. ko. 35. emu, 37. bob, 38. napitn ce, o9. ari, 40. sel, 41. da. 42. oča, 44. ni, 45. o.*?ka, 47. ro-bantiti. Navpično: 1. korenina, 2. rl, 3. ako, 4. monologi. 5. Ana. 6. za, 7. Veronika, 10. Emona. 12. obare. 14. ave, 15. Ark. 20. Azana. 21. arena, 23. os. 21. iti. 27. grenadir, 29. erotičen, 30. pobeliti, 32. cmara, 34. kocen. 36. upi, 37. bis. 42. osa, 43. akt, 45. Ob, 46. ai. oilo v najbližji preteklosti zgrajenih nekaj novih sianov njikih hiš, ena h ša pa je v aurovem spanju pos-i streho in bo degvajena v kratkem. Cestišče je posuto z gramozom *n utrjeno, neurejeni pa so Se hodniki za pešce. Pugljeva ulica Je na desni strelu skoraj povsem zoži Una, na levi po stojita uve novi hiši. —lj i>elo na cesti. V Oraznovi uliet, ki teče on Spodnjem delu tob^mče tovarne med iVzaško cesto in železniško p.vgo, je po ht*.jiLć.h za, peiice pegnalj trava. Delavci so travo lZUeLUi .n pločnik ob h šah posuli z grramozcm. Ure lili ao tudi jar*.k ob ce-sti&ću, da bo mogla deževnica nemoteno odrekati v požka.nike. — V zadnjem času so posuli in uredili tudi levi hodnik za pešce v Glinski ulici. Pr:v tako so uredili obcestiščni jarek. Desni hodnik m bil posut, ker šc ni urejen. —Ij Delo ra Barju. Znamenito barje daje svojim obdelovalcem precej dela. Posestniki zemljišč na barju morajo stalno skrbeti, da so jarki in m njši potoki na njihovem svetu zmeraj le vol j globoki ter čisti. Za češčenje večjih jarkov in potokov pa skrbi glavni odbor za izsuševanje barja. Ugotovljeno je, da se mora vs.k jorek ln potok očistiti vsako tretje leto. Ker pričakujejo, da bo letos precej deževja, številni delavci po naročilu odbora in na p< budo zasebnikov pridno čistijo jarke ln potoke. —lj Vel ka retrospektivna razstava Saše šantla v Jakopičevem paviljonu obsega del njegovega del. na polju likovne umetnosti. Akad. slikar in sklalatelj Saša Santel je v minulih letih priredil številne razstave tudi v inozemstvu, v Londonu, Flrenzi, Madridu. Brtisselu, VarS vi, Dresa en u in drugod. Razstava ofo priliki njegove šestdeset-letnice je vzbudila splošno pozornost. —Ij Za kakovostne Kleraeačlčcve slike, ki so postavljene na ogled v Kosovem selenu v prehodu nebotičnika, vlala med ljubitelji upodabljajoče umetnosti veliko zanimanje. Kdor si želi uspelo razstavo ogledati in k ko umetnino nabaviti, n-j pohiti, ker bo razstava kmalu zaključena. Na ogled je postavljenih 18 krajin in tihožitij. H. P. JACOBSEN: „BORBA Z BOGOVI" I Je šesti roman »DOBRE KNJIGE«, Id je pravkar IzseL Prevedel ga Je RUDOLF KRES AL. — Knjiga se dobi v opravi naših I listov v Narodni tiskarni in v vseh knjigarnah. Broširana velja 10 Ur, vezana pa 25 Ur. ij »** *nrti* nanje o prehrani in sodobnem kuhanju je izdala Knjigama Tiskovne zadruge kot poeeben odtisek iz Gospodinjskega koledarja, da b: si ta važen pripomoček lahko nabavili najširši sloji Cena knj žici Lir 10. —lj Skladatelj Saša Santel je praznoval sredi tega meseca svojo 60-letnico. Ob tej priliki bo priredila Glasbena Matica poseben koncert, na katerem se bodo iz* vajala izključno le Santlova dela. Posamezne njegove skladbe bodo izvajali: so-pranistka. operna pevka Manja Mlejniko-va, pianistka Marta Bizjakova, violinist Albert Dermelj, violist Ivan 2ižmond, Ljubljansk komorni trio (Dermelj. Sedl-bauer. Lipovšek) in Šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Koncert Santlovih skladb se bo vršil v petek, dne 26 t m ob pol 7. url v veL-ki f lharmonični dvorani. Predpro-daja vstopnic od ponedeljka dalje v Knjigarn* G1 a cbene Matice. —lj Vodstvo v retrospektivni razstavi S. Santla bo v nedeljo. 21. t m. ob 11. uri oredpoldne v J^kopčevem paviljonu, O r?z^avljen"h delih bo govoril avtor sam ter bo posebej tolmačil tehnike bakropise in lesoreza. —li Za onemogle in Mare Ljubljančane h-^čni d rektor je. Peter Ki mar po po-c>H»>i« vol v "n v oočaščenje svoješra oče-fej er?dbene*»a direktorja ing. Antona •«nfnt»r4a podaril 1000 Lar mestnemu za-..^4 ^9 oin<»nn?1p v TsmUevt ul;c? B^a-f^rim H^br^^'ku irr*V* mestno žuoan- -4-»»« **^t-i"*<»<*- •»'-"Ktra1r» fi**4* v 'm^^U D~d_ -,i^-;v» ^nirMli «tarčkov. Počastite Iz Sp^dnre štajerske — Novi grobov*. V 'Mariboru sta umrla bolniški rtrc2nik Jnncr Mn.ihenič, star 72 let in zasebnicn Knrolira K^h'cr. stara 81 let. V Pobrežju pri Mariboru je umrla za^ebnic aMarija Bablrfi roj. S:m'..o, stara 81 let. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrla vdova po ravnntelju Matilda Miki, roj. Rcpič, stara 32 tet; v Celju je umrl veleposestnik Franc Plaskan iz okol:ee Bra?lovč. Pokojn: je bil markantn < osebnost Savinjske doline, znan daleč naokrog. Bil je izredno visoke postava, "*^j je meril skoraj 2 m. Dolga teta jo bil zapriseženi cenilec pri okrajnem sod £ču. Star ^e bil 71 let. — Matura na mariborski ?rimnazi.*i. Na mariborski Tegethofovl ^imna7.iii ie bila nedavno matura. V.-ch 17 osmošolcrv ie napravilo mr.tirro Z u-pehom. —. Zanimivo predavanje. Dravi bo predaval v Mariboru na povabilo štajerskega He-matbunda dr. Kurt Backeberg o dežel« Majev. Astekov, Inkov in Araukanov. Prikazoval bo tudi sanfmiv film o teh maloz^anih kravh in do/elah — IV. simfon'čni koncert v Celju. Cc-He že dolog n' doživelo tako pomembnoRa placbeneffa večera kakor je»b:1 IV. pimfo-n'čni koncert včeraj trden Nnrtoni'a stn <;!mfnnična orkestra iz Cctia in Ti bove?J. nM*tral ie pa glasbeni direktor Gu^uiv MiiHer. _ n^fnvani** err»«CV^*ra sMVs^flDSa v LJtl«1 tomeru. Na povabilo štnier«;ket?a He'mii-bimda je orsfovalo e - "1. > tčf v četrtek v I/utomem kier i«? VpHaoHlO ve?e^o!rro »Ce goH htfa Gostovanje je drrse^lo ve"k Ugnali — Nesreče. Med delom ic padci 27-]etni delavec Janez Vrane iz Ftottcndoria in si ! močno poškodoval desno nopo Ruko si je ! zlomila 58-letna per ca Juiijana WeL*:s iz | Tezna pri Mariboru. 7D-letni občinsk* revež Gregor Podgoi-šek od Sv. Miklavža pri Mariboru je padel In se pobil po desni nogi. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. Dotrpela je, previđena s tolažili sv. vere moja nadvse ljubljena in blaga soproga, sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA FURLAN Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. marca 1943 ob H 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 18. marca 1943. JAKOB FURLAN m. šolski upravitelj v pokoju in ostalo sorodstvo Inserlraf v „S1jv. Narodu"! MALI OGLASI RLOBUĆARNA »PAJK« vam strokovno osnaži preobitka m prebarva vaš klobuk, da izgleda Kot nov - Lastna delavnica Zaloga klobukov - Se priporoča Rudolf Pmjk. Ljubila na Sv Petra cesta 38 Miklošičeva cesta 12 •nasproti hotela Uni m i__ KRMILNO PESO prodaja vsako množino ter snreVms naročili za nr#VM*» _ Mali erosT^vi^r Seen^a. Gallusovo nabrežje 33. RUMENO KOREN J K in krmilno peso prodaja — Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Maistrov} ulici 8t. 10. NAROČILA ZA LESENE PRHKI.E za fižol sprejema Gospodarska zveza. B!ei-weisova cesta štev. 29, Ljubljana. PRIDNO DEKLE zlasti za poljska dela dobi mesto proti dobri plači in popolni oskrbi. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku *S1. Naroda«. INSEIUAAJ t Ovčarstvo v naši ljudski kulturi in gospodarstvu — Nai JdJfrisni opis cvčaretva ped Stotem In v Planici Ljubljana, 20. marca Naše ovčarstvo jo bilo včasih pomembni gospodarska stroka. Sčasom je izgubi!o svoj pomen in se ni moglo več razvit' kakor je bil: razvito nekdaj — kliub vsemu pospeševanju ter dokazovanju kako te potrebno Z?ni so se zajemala p~samezna reiska društva: a rtterda ni bil 3 već pravih pr>e^ev zi ra?:.:"rionie tc z'vir.ore-sk« atjro-ke. Na^več+: goso d^r^ki pc-men Ima ovćt-st'.t) zaradi pridobivanja voHie. k: ie vedno drag cena v mini ;n vojn'. Nekateri pn-g~i Za ovčarstvo so bil; Dri nas vsekakor dpni fr»fcd da b; bilo ni'brž :n »»oče odpravil nv're 71 r.Tgnv ra*Rrt)i — Marsikaj za-ntmfvega o na?em ovčarstvu zvem^ ?z na-ro-*i!cnpo»n ^r>icn ov^arstv^ rod Stolom in v Plaric*. prionč^n^orT v i|5tn~lo«ru« P'sec VUko Ncvak le po^al precei iz*roen or^ nnšerra ovčarstva ter se je dotaknil tudi n'ic,""~ve p'osTv^rr^ske ft—iTd. rT^sle^nii no-datk! iz Nov?k^>ve rarpr-ve bodo nedvrmno zanimal? m a rs koga N-zadovanje n»še1a ovčarstva Številke nam kažejo, da ie naše ovčt-stv- v tem stoletlu zelo n^zadova^o. L. 1900 se je nas1« na naših erorah kros: 75 000 ovc (v vsej S'oveni'iV Cez deset let se *e pa število ovc ž» zman'Salo nq 50 000 Z~a-č'mo je povečanje šev'Hi ovc — Pač zaradi volne — med prvo svetovno vojno, z-pet na 75 000 Po vojn? 1e na volna iz^ruh^a ceno 'n število ovo te r«<*eln z""pet naz-^ovati L. 1934 s- našteli 35 318 ovc Na 1 već ovc so r^d'*1! v preval-"skem okr»+n. in sicer nad 5000. v kon'iškem ravlj:škem ;n sio v^egraškom okraju so jih na redili po 3000 do 4000 v ceMsk^m kamniškem in kran'skem po 2000 do 3000 Z^kai 1e z-če-la ovčierMa pr^oada^i? Ah se je tudi v tem k**zal vpliv V**nstriarzacHe. da 1e kmet kuooval tovarnIšk- blap-o in n1 več umrab-1'al dor^a^e volne za ob\ač;!a • Glavni vz**ok je pa najbrž v tom r\a so b;11 nfrrvdiran-ter rarHpiienl ob^'nski p^'miki D^k'er so biM našn'k" še skunna ia°t so iahko red M več ovc tudi revne "šl kmet'e. p^tem na niso Imali s^m" d voH paznikov, da bi lahkr redi! še tol'ko živali, mp^^m ko iih premočni knWje k< b: i;h lahk-v vendar riso prelei redili več Dovoli zn"čilno 1e da sc v nekaterih va«*eh, ko nn^n1k> še n;sx> bili razdelieni, red:li n- 200 do 600 ovc. zda pa ne rede več nobene. Kako je b*1** r ovčarstvom ped Stolom Ovčarstvo -»e zelo nazadovalo tu^n v Žirovnici in bl'znj; oko'ici. V zadnjih leMh pred prvo svetovno voj-o s~ redil' v Vrbi se rkro«? 400 ovc Zdaj o*' redi v Mrovn*«* in M^stnh dvanajst gosnodnriev okro-r 50 cvc. Poe?mezni kmetje +fh rede le no nekaj 7dai nimalo za ovce niti več o^sebne«ra pa-stirja. p-se j'h oast;r skuoaj s kravam', pocphnegn trst'rin za ovce so imel'? do leta 1938 — Ovce vseh vrst irrenivfeio *"arc: z ovčarstvom in kozjerejo v večjem obsegu še pred pol stoletjem. D: 1 1912 so gn^li 'Z Rateč vsako leto ovce na planino, k^'er 9o j;h tudj molzl* in izdelovali sir. Na, dan sv. Ah-cija. 22 junija so vse ovčje in kozje mlekc. prinesli pre<3 župn'šče in postavi!--a trati k te: Soravnik mož. k; ie tt-to le to s'ril na pl*?n;ni jo posiril« S:r in sknto le izročil župniku da je zmolil vsako nedelja očenaš za pastirje 'n živino na pla ain; Tndi iesen ^e dcWl žu,o*-'',• J'-n Hleba sira. Ko so pomil' kotel in d rus: DOSOdo so se odpel iali v Plan;ct in na Jezero. Ta da" sta spravu*ka na n'an'ni v°° nreoMa V plan;nsk! kuhini: ie bilo tudi skupna »e-žšče Pestir; so spali m pagradu, pokritem s s'omo So^pvn'k ie ?ni' blzn vrat. ki S" vod'la v sbr*»mbo"za sir in skuto v shrambo ni ime: nihče pristona razen srTav-nika. V Ion' ori koč; so mo^li ovce. v dru-g4 ion- so p^ koze prenrčevale. Ovce so bila rs to ponosna; velika sramota je bila za deke. ki je ostalo suho. Spravnik Je nadzoroval, da pri molži ni kd- prlil vode med mleko in na deščico je zaznamoval količ ne mleka s posebnimi številčnimi znaki. Merili so z noro«, k' je imela en sir — 2 dl. Večja enota je bi >star€t ki je jmal 10 sirov — 2 litra. Nafa je bila bukova skodelica, star pa majhen škaf. — Pastirji so mclzli ovce zvečer v tamarju. Mleko so precej:li skezi p'očevnasto cedilo. Mleko so segreli v kotlu, da je bilo mlačno in spravnik je dolil vode. ki je v rji namočil »širše«. Sirišn^k telet in jagnjet so okadli, zmešali s koprivami in ga stisnili v kepice. Ko so ga potrebovoJi. so ga namočil' v leseni skled ci. Mleko se je sesirilo. Spravn'k je prekrižal s trnjačo (lesno palico in ploščo). Nato je vse sesirjeno raztepel in sir se je usedel. Spravnik je posegel zavihanih rokavov v ketel in sttečil sir, nakar ga je vzdig il >z kotla, ga dal v žehtar in stlačil, da se je odtekla isrotka. Končno je -ial sir v model, kjer ga je pustil nekaj dni, obteženega s lomnem, nakar ga je vzel iz modela ter pcsolil na zgomj: strani, na drugi strani pa navadno šele naslednji dan. — V soboto na agelsko nedeljo so prignali ovce s p1an ne. Najprej so naložili na voz posodo in sir Spravnik je skrbno pazi, da bi kdr> ne ukradel sira Ko je prispel v vas. je s'r dobro zakleni, potem 'e r^1 odšel domov, kjer je dobil šopek nageljev, rožmarina in roženkravta, ovit s potlačenim lanom. Kupil je liter žganja in šel raproti pastirjem. Tudi otroci so šli naproti pastirjem in obe "1 okrašene strance cvcim vodnicam pastirjem so pa okrasili klobuke m p~lce. Spravnik je pogostil pastirje z žganjem. Ovce so gnali na dvorišče tega aM onega poses^jiika. kjer so jih razdelil*'. Po-j tem so stehtali sir na stari funtovski tehtnici. B lo ga je ravsdno okrog 60 starih stotov ali 3300 kg. Razdelili so ga v soraz- S tuniakegm bojleča: Italijanski oddelki na poti na sprednje postojanke še, ker avtobusni promet večinoma počiva. Četna, železnica mora prepeljati letno približno 100 miiijcnov potnikov več kakor pred vojno. Preobremenjenost je torej velika. Zato se vedno bolj čuti potreba po p:d-zemn; železnici ki jo namerava bud mpe-šta ska mestna občina čimprej zgraditi. Pereče je v Budimpešti tudi stanovanjsko vprašanje. Uredit; ga bo mogoče šele po priključitvi predmestij. Budimpeštanski župan dr. Szendy je pr.ključitev nedavno zahteval in utemeljil v p; ebnl spormnic^ Ob!asti kemitnta Pet, iz katerega na, bi e izločila predmest:a. sa pa odločno protestirala preti temu Vpr.ašenje prehrane je ur.^ dila mestna občina zelo dobro. Med drugm ima mesto velike pita'.ižče, v katerem re«U 50 000 prašičev. L3i3đ$e, ki ne znajo šteti do tri Kar je vež, se jim zdi že mnogo in tako tudi šteje}) sanirali v ^cr^pr'o in ta orosf r so imenovati j merju z namerjemm mlekom. Pastrji -to tamar. Dan Janeza Kr?tn:ka °t -rniia ie b:l nraz'ik Prazn:č"^o ob^eč^n^ dekleta »o hitela na D'or|irio ie »^"rni rian-r. Kolkor so *a dan namerili mleka, cl ko "ielov sira so ie™o; a b:b PS*ro*ko r»'1 0kv-to so hoHM: Tosnodprii med Jefom skat z ,roli al? k°nii. a v z""^no so m^n'l '.at' nast>riem komzn. moko. " » memi dnn £>a goo^dar4em ali hi^noem. ki so mo^zb Navadno le biM v Se*%*~*Wu c"e rr.a'o v-ode n z njo so p Uveli pastirje, predvsem pa dekleta. Tista, ki jc bila najbolj mokra, je dobili plačo v sru. Jeseni in spomladi »o pasli po domačih pašir'kih. Ob svečnici so zače'e ovce kotiti. Cez štiri tedne so jagnje-ta cdstavilj in zr'čeli ov*ce molsti jn delal! sir kakor na planini Masla so napravili to! ko. da so vse petke v letu belili le / njim. 2gance so belili le s tropinami. 7 »žu to«, zato so ka;žarii imenovali premožnejše kmete >žuntarji*. — Dandmnes imajo ovce same visoko na p'aninah Vs^ko nede'jo hod* z*utraj skupina fantov glodat kje so Zdaj j:h več ne molzejo, rede jjh ie zsradi volne in mesa. «»49 pren operacijo Di 17* stoletja sa tile eperacije združene s straš- ju. Toda zgod se tudi da pastir ne najde ■ človeškega duha « «*W4>a 4:t»nk ■ F ;il--l 1^.«. n *^JT» -Z*+. fttTAn r-O n ion Q i It'mabi ww, 1 Ce ne računamo poskusov antičnih pa-darjev, ki so omam.jaii bolnike pred operacijo z močno paro. uspavajočimi strupi itd. lahko rečemo, da segajo znanstveno resna prizadevanja v pcg.^du boleč.ne blažeč h, mamil nazaj v zgodnji srednji vek. V 13. in 14. stoletju so uporabljali v ta namen zobnik, opij in pasji peteršilj. Minilo je već stoletij, ne da bi bil dosežen na tem polju omembe vi eden napredek. Tja do 17 stoletja je bila sleherna ope-racija združena s strašn.m. mukami. Sele ko so je znanstvena kemija otreila sred-j. • reške alkimije in šarlatantstva, so jeli poskusi' iskati a e^ učinkovito delujoča mamila E er so sicer poznal že od leta 1540 toda njego\ učinek so spoznal šele mnogo pozneje ir. sicer po golem naključju. Leta 1846 so to sredstvo prv.č uporabili pri kirurgični operacij;. Petnajsi let prej. leta 1831. je b:l odkr t kloroform Ta je kmalu izpodrinil eter Takrat so mislili, da so našli v kloroformu že idealno marrilo tako. da je znameniti berimsk kirur J F. Dinf zapisal zmisoslavno Bolečina, ta lasni občutek nepopolnosti našega tele?a. se je morala uklonit^ moč Faiben-Industrie A. G.r Približno pred dvajsetimi leti so se pričeli laboratorijski poskusi, lu so šli za tem, la se ugotovi, ali bi bilo mogoče b<-lrdka omamiti s pomočjo noveg\- kemičneg-a sredstva^ natrijeve soli neposredno v krvi. Novo sredstvo, >Evip n natrij« so vbrizgali morskemu prašičku v ušesno veno Ln takoj je trdno . »spal, a čez dvajset minut je bil že zopet buden, ne da bi nastrle ksk. šnekoli posledice omamljenosti. Najdeno je bilo sedo^no mamilo materinska substanca veronala in drugih narkotičnih sredstev. V iesetih letih je bilo to epohalno kemično medicinsko odkritje £ rmakoleško in klinično v vseh smereh prizkušeno in raziskano, obenem pa tudi izpopolnjeno Človeški duh je bil zopet izp polnil novo pelje nepopolnosti cb'toja in človeške bolečine temeljito omilil. Prirniti\Tii narodi in plemena ne poznajo štetja v našem smislu, temveč štejejo s pomočjo rok in nog. Med njimi so pa tuli taki, ki ne znajo šteti do deset ali dvajset. ! Tako je z in'.ijonskimi plemeni, živečimi ob reki Amazonki, kolikor jih je sploh še osta- j lo. Eno pleme med njimi ne zna šteti niti i do 3. Vse, kar je nad 3, jim je zagonetka. Štiri igra pri tem plemenu približno t3-ko vlogo, kakor pri n s števila s tucatom . ničel, ki si jih praktično sploh ne moremo I več misliti. Prebivalci Andamanov, otočja vzhodno od polotoka Malakka, pa zaostaji celo za tem indijanskim plemenom, ker znajo šeti samo do Ive. Ce hočejo označiti večje šte- ; vilo, ponavljajo beseio, ki pomeni v n šem jeziku »mnogo« in sicer tolikokrat, k?liko-krat se jim zdi potrebno. Andamsni štejejo takole: ena, dve, mnogo, mnogo, mn«>-go. Približno pri 10 pa nehajo, potem pa že sledi »vse*. Z višjimi števili so sme ukvarjati s mo padar. za navadnega zemljana so pa ti pojnd skrivnostni in združeni s praznoverjem Južnoameriško pleme Rotnkudov si je pa uredilo življenje še enostavneje. Ti ljudje poznajo samo število ena, potem pa sledi že mnogo. Dva pre I meta sta pač mnogo. Tudi mnoga druga v južnoameriških pragozdovih živeča plemena p zna o samo Števila ena. dve in kvečjemu tfl tri, potem se pi prične ponavljanje. Imajo sa-cer še poseben Isr ■ za število štiii, ki ga pa nikoli ne rabijo. To število namreč pomeni pii njih nesrečo in zli duh naj bi bil skoval izraz zanj. Kdor izgovoil ali napiše ta izraz g j zadene nesreča. V Orijentu pogosto n:letimo na praznoverje, združeno s številom 2, ki romenj pri mnogih primitivnih plemenih nesrečno številko. Na Kitajskem pa igra šLevilka 5 zAo važno vlego. Kitajec pozna pet planetov nr» nebu: Jupiter, Mars, Saturn. Venera In Merkur. Kitajec rreiločuje p?t barv: z?leno> rdečo, rmono, belo in črno. In čudno je. da sinje barve neba ni med temi barv: eami«. — Past?rjeva hrana je oJla prapro-sta. Ker ovc niso mo'zli je pastir pase! tu di kozo. do mu je daiaba mlek: Kuhal s1 je žgance al' kaso. živila je a?biral (č "iše do hiše Dobil je po unčo slanine (15 dkg> pr* hiši kruha pa poldrugi funt malo m .n-» kakor kilogram živež so mu prinašali na planino pc erkrat na teden. Tedaj ie ca?tir od krave pa 25 krajcarjev rtazen »ega ie Kmalu so pa zdravniki spoznali, da irra ta obe sredstvi v praktični apo.abi svoje upoštevana vredne senčne strani G ei draži pri občutljiv.h Iju'.eh iiiiame cie-:ne klorofciTn pa učinkuje na želodec ln n -vadno povzroča tudi bljuvanje Se nepnjet-nejše je pa bilo za zdravnika m operacije dejstvo, da bolnik s.ce: ne čuti bolečin d' pa kažejo zelo mnogi bolniki pred narkoti-ziraniem in med njim znake draženja, ki se pogosto stopnjuje do hu.iš ga strahu in o'.pora Ide Inega mamila torej medicina Jo začetka našrga stoletja ni poznala. Zasluga nemške medicine in kemiie je da je dobil? narkoza novo podfagn Odločilni poskus je bil storjen šele pred desetimi leti Novo sredstvo je preis';usila *I G. Budimpešta med vojn? Tujec, ki pi ide v Budimpešto, bi na prsi pogied m:s!il, da vojna življenja v raadžar-sk: prestolici r' mnogo jzpremenila. Toda v resnici ni tako T£k vtis dobi človek samo, če ga zanese pot v mestne okraje. l:jei so h teli in velike trgovine. Od začetka e-danje vojne se 7e število tujcev v Budim-pešt: zelo povečalo oogi pr-hajajo v prestol ;cc po opravkih, mnoge pa pr vede tudi •adovedn st kakšno je v nji ž vi*.■'nje Bu-iimpešt-' je mnogo pridobila kar se bilf pri k11 učene M džarski nove pokrajino Bu iimpešti- je tud, važ o železo ško kržišč^ :n vs: so deležni znane madžarske gostoljubno ti. G sp darsko ž.vljenje Budimpešte je med vojn0 zelo razgibana Industrij- v mest-i m bl-žnji oko'ici je zaposlila v zT^dn^h treh le-:ih okreg 150 000 novih meči To so veči-n ma priseljenci. Največ jih stanuje po predmestjih Z to je razumljivo, da je pro-r.et na cestni železne; zelo rara el. zlasti Preskrba SoTtjz z vol j V S liji se je zavOije čase precej občutilo pomanjkanje vode že letos bo pa bolgarska prestolnica debro preskrb'.jena 2 vodo, tako da se jj v bodoče ne bo več tre-I ba bati, da b* ji vode primanjkovalo. Zaje-zir so nam-eč reko Bel Iskar, od koder br> nape'jan v Sot:jc nov vodovod. 2e letos poleti bodo dela končala. Potem bo imeVt Sofija tudi v najhujši suši dovolj vode. Gszđ mrtvih ptic Blizu kalifornijske obale ftc dvga :z moria otoček Isabel na katerem se zb'rajo ogromne tate morskih nte vseh vrst morskh lastovk, oalebov pelikanov skalnih golobov itd Naravoslovci so sc zanimali za ta otoček in ixlknli so na njerr cozd mrtvih ntic Na mnoeh krajih so naš] tud^ pt'ce viseče \ zadnjih zdih jaiih med ermoviem Grmov i c tako prepleteno m razra-čeno da ^ nt more rtš ti 'z nje^ la nobena nt'ca k- zaide vanj Cim boli prhota v njem tem boli to oklepajo razne ov'ia'kc n tem bo h se pogreza med vejice, kjer napo- eo omaaa n posine od lakote. Zatcaf vzak?nska zveza"? Ma<(ikdorr>čn h obredov Tako so Kartajrno zvezo-idi rr.iid m poročencem palce z usn'en mi »er* menek Ta star običaj v nekoliko druv!»čn> ob-:ki se ie ohranil pimckod do na^ih časov V indij- položi po 3*aren. ob čuju žen n pn porok' nevest' trak okrog vra^u in zaveže v vozei Pars s*, pa imeti navado zvezovati ženinom roke z vrvjo spleteno iz sedmih vrvic Mesti se pogreza Meks ko še vedno zadevajo geološke katastrofe Nedavno so jeli bruhati nekateri ognjenik: in v mnogih krajih jc bi a povzroč.nt velika ^koda Istočasno so nastali potresi. Ik južnih kraje .ML'ksike prhaja zdaj poročilo da se mearo Y:ihu che v državj Oa.vaca polagonui podreza Več hi> sc jc že porušilo, druge b;>d(. pa v krakom Vlada ie bila nujno n:w proSeai. naj pri&koči prizadetemu preb valstvu na pomoč Ljudje beže iz mesta v b' žnjc planine Mesto se je začelo poe.r.zat: že leta 1V.^ toda takrat ni bilo ic take nevarnost;. Vzg©5a rumunrke mladine V Bukarešti so zborovali oni dnn člani urada za vzgojo mladine Posvetovanj so m udeležile vodilne osebnosti rumu".*ke mladinske vzgoje. Glavni tajn;k urada je meri drugim opozarjal na težkrče vzqojneRa de* la. Prosvetni mini?ter ie pozval stnrSe, naj prepuste v/eo'O svoi;h otrok njemu irt učfteljstvu. Posebno zd^i ko se odlo'a usoda človeitva, je potrebno zaupanje ia brezpogojen fanntizem. POŠTENOST Prplč je našo] 7.!at prstan. — E. da bi se vsaj ne oelasil lastnin. Tako b' lahko prstan cbdržal. — Kako naj se pa javi. saj ne ve, da m ga našel ti. — Lahko bi obiavil v novinah. naj ae pošten najditelj javi. — Ha. nič zato, pa nekaj dni ne bomo čitah nevin. Inserlra] v »Slov« Narodu44! GEORGES OHNET: 34 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Vstali so. čim je odbila ura enajst, da bi se osvežili in razvedrili s coetaili. Hoteli so svojega prijatelja odvesti s seboj in zapeljevali so ga s pravljičnim opisovanjem dolgega bivania v razkošnem baru, kjer se sestane jo s slovečim ameriškm jockevjem Pistorom. ki bi jim utegnil dat* nekaj dobrih informacij in nasvetov glede prihodnjih konjskih dirk Kristnan je na iziavil. da se ie že navadil spati pred polnočjo in da mu ta navada ugaja. Po tej od'očni izjavi o njegovih novih živlieniskih načelih so sej ste t^ko'ko razburjen'. jutri boste pa že pomirjeni. Podala mu ie roko prijazno se je nasmehnil 1 ir Drugi dan jo je čakalo veliko presenečenje. Oče jo je od vedel po zajtrku v kot in ji oči vidno razburjen povedal, kaj se je zgodilo — Zgodilo se je rekaj. česar niti v sanjah nisem pr čakoval. Gr pod Vemier me je odvedel v svoj kabinet, da bi se pomenil z menoj o najin"h trgovskih poslih, toda že čez nekaj minut je izpremenil predmet razgovora in me kar naravnost vprašal, ali bi se hotela ti omožit' in kaj bi mislila o mož'tvi z njegovim sinom. Ali moreš to razumeti? Poroka s Kri-st;jamon Vernierom. edinim ded*'čem Venrer-Mau-reuilovega doma . . Mene je to kar omamilo. Odkod tako nenričakovana sreča1 Ah tako. ta fant se je oziral po tebi gotovo je do ušes zaljubljen vate In kaj poreče na to tvoja mati. ko ji sporočim tako neverjetno novico! — Jaz bi pa rada najprej vedela, kaj si gospodu Vernici ii odgovoril. — No. kaj sem mu odgovoril — povsem naravno, da se bom z vama posvetoval, s tvojo materjo in s teboj Seveda ie to ze*o laskava ponudba, je pa tudi s lno ugodna.. Gre v prvi vrsti za mnenie tvoje matere, še bolj Da za t^o"»a čustva. Mis1?m pa. da o tem mt°don:ču n:maš 3labega mnenia. Od naš;h trgovskih neuspehov — in dol^o je že tega — si stala ob strani in tako gotovo nikogar ne ljubiS... tvoje srce ie gotovo še prosto kajne, dragica? Ves se je tresel od razburjenja, ker se je bal, da hi tako sijajen načrt ne naletel na ovire. Težak kamen se mu je od val d od srca. ko je Genevieva odgovorila : — Moje srce je prosto, lahko si brez skrbi. Ves srečen je vzkliknil: — Ah. kdo bi bil mogel upati v tako veliko srečo? Saj je v proizvodnji likerjev to prvo podjetje v vsej Franciji. A kaj še'e njegovi bančni posli, ki neprestano naraščajo! Jaz sem pa že dvomil o naši bo* dočnostL Hči ga je pa ohladila z eno samo besedo. — Prosta sem še in lahko bi torej sprejela ponudbo ki si jo slišal iz ust Kristijanovega očeta, toda to še ne pomeni, da jo sprejmem. — Kaj pravi? — je zastokal Hamov. — Nearečni otrok, pa vendar ne boš odkl^n'la tako snaine zakonske zveze in s tem zastrupila zadnjih dni 0 življenju svojega očeta ? Kar Domisli, da napravi Ver-nier s to poroko iz tebe... — Morda zelo nesrečno ženo* — Zakaj pa? Kako bi mogla biti nesrečna. Če ho pa usLreženo vsaki tvoi- ze'ji kako bi mogla b'tš" nesrečna, če se ti pa obeta nriietno živlienje v ia-obliu vsega, kar si more človek zaže'eti. — Prva in največja sreča vsake žene je — dober mož. — Pa menda, vendar ne misliš, da bi ti bil Kristijan slab mož? — O tem sem skoraj prepričana. — Oh. — se je začudil Haj*oy, — a kdo ti ga je tako očrnil ? — Kristiian sam. ~ — Kaj praviš? Za inaeraim del tiata: Ljubemu Voićić — Vsi v LjuDijanJ