PROSVETA UNdBlCU Ib wpr»T»lik1 prostoH 1667 t. LswuéaW An. OfflM of PskUssttoa: Lavada)* At*. l ^ Solid«** vpattxxvp- y^SP GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t^rt iSTol^^ÄTS? Chicugo, m., torek, 6. februarji (February 6), 1934. ŠTEV.—NUMBER 26 ea Jw 14. Il" Komentarji ¿arije in tstvine ... nji četrtek je stal pred om v Crown Pointu, Ind., towards. Duncan iz Ham- Ind.. bivši pomožni bla-iorthern Indiana Pub-rvice Co. Obtožen je bil. poneveril v svoji alu» ' M To vsoto je porabil me špekulacije, tod» krije uničila in vsote, katero Jpo svoje 'WodiJ Od 5, ni mogel vrniti. Mož je J krivdo. nik ga je obsodil v zapor >h do štirinajstih let, toda io kazen je takoj suspen-,n rekel Duncanu, naj pla-dolar kazni in povrne sod-stroške. Defravdant je dolar kazni in $18.76 ov, nakar je odšel domov, odba je zanimiva. Bilo je i primerov, ko je bil re-taojen na leto ar pride v banko z revol-rJ<-Ti v roki, ali če sedi v ban-predsednik ali blagajnik Zakoni proti bančnim ^rjem ho xe|o strogi, proti J»rakim bankirjem pa zelo K {) t« n, bi w lahko pisalo brez m kraja, pridemo pa le " "«'^a n-zultata: «¡«tvHi^t zločina na lastnini ' ; P organizaciji, katera P "J'' forme in stopnje last-" Wr, nj'*no vrednost! Odločilni spopad med fašisti in socialisti Madrid, 5. febr. — Španska republika je danes pred veliko politično krizo, v kateri se ima odločiti, ali Španija dobi diktaturo katoliških fašistov ali socialistično diktaturo. Sedanja španska vlada, kateri načeluje Alejandro Lerroux in ki igra nekakšno posredovalno vlogo med dvema ekstremoma, se ne bo mogla dolgo vzdržati na površju. Gil Robles, vodja katoliških fašistov—k^eremu pravijo socialisti "mežnar" — in socialistični vodja Indalecio Prleto zbirata vsak svoje sile. Oba sta prepričana, da boj v parlamentu ne bo rešil politične krize. Odločilna bitka se bo vršila izven parlamenta z "direktno akcijo." Teroristična nodoija v Avstri)! Bombe so pokale ves dan na Du naju in več drugih mestih Dunaj, 5. febr.»— Včeraj je spet bil dan terorizma v Avstriji po zaslugi hitlerjevcev, ki nikakor n^ejo odnehati. Na Dunaju je bilo razstreljenih več bomb in štiri židovske prodajalne so bile demolirane. V Gradcu je padlo pet bomb in ostale bombne eksplozije so bile v Hutten-bergu, Lochauju, Insbrucku, Feldkirchenu in Reutteju. Policija je aretirala 61 naci-jev in Štiri socialiste. Vsi ao bili takoj odposlani v koncentracijska taborišča, ki so že napolnjena. Socialisti so bili aretirani zato, ker še niso oddali orošja in skrivoma še vedno vzdržujejo svojo obrambno organizacijo, katero je vlada razpustila. Fašisti v Nemčiji zaplenili kato IKki zavod Berlin, 5. febr. — Nacljska organizacija v Koelnu je zaplenila poslopje katoliške Ljudske zveze in ga prekrstila za "nacljskl dom" med bučnimi ceremonijami. — Istočasno so naclji pre vzeli dom židovskih organizad, v Stettinu. — Včeraj je bilo aretiranih 12 protestantskih pastor jev, katere pa so kasneje izpusti New York. — (FP) — Cene delnicam in bondom so poskočile na najvišjo stopnjo na new-yirški borzi v zadnjih dveh le-;ih* Časopisje poudarja, da je jskati razloga za to v Roosevel-tovl denarni politiki, v teoretičnem znižanju vrednosti dolarja na 59 centov, ampak to je le dšlni vzrok porasti cen. ,'Glavni vzrok so govorice o p leteči vojni. Wallstreetski špe-kulantje skrbno proučujejo poročila iz Washingtona o vojnih pripravah. Delavska mati vidi v teh pripravah možni umor svojega sina, špekulantje pa ogromne profite. "Vojna bo prišla še to pomlad," je rekel predsednik 'nižje kongresne zbornice Rainey, in takoj po tej izjavi so cene delnicam in bon dom poskočile. Najprej se je treba ozreti na Irtduetrljo letal. Osemdeset odstotkov produkcije te Industrije tvorijo naroČila od armade in rra>marice celo v normalnih Časih in ta naročila se bodo sedaj, ko je Roosevelt dobil oblast od kongresa, da lahko poveča število bojnih letal na stopnjo, ki se mu v tem momentu vidi u-mestna, -nedvomno podvojila. Špekulantje računajo z gotovostjo, da bo Amerika v kratki ddbl par mesecev »gradila več bojnih letal nego je bilo zgrajenih v zadnjih par letih. Sllčna pričakovanja gojijo jeklarski magnatje. Vlada je o-svojila program, ki predvlduje največjo gradnjo bojnih ladij v mirnem času. Potrebovala bo velikanske množine jekla in vsled tega je poskočila vrednost delnic jeklarskih korporaclj. Špekulantje tudi vedo, da bo vlada težko.ustavila padec vrednosti dolarja sedaj, ko se je izrekla za inflacijo, vsled tega kupujejo foonde |n druge vrednostne papirje, ker ne verujejo v stabiliziranje dolarja. Govorice o preteči vojni niso brez podlage, kajti mnogi vidijo v vojni podaljšanje življenja kapitalizmu in izhod iz depresije. Lahko pa se tudi motijo v svojih računih. Vojni lahko sledi še večji ekonomski kaos kot prevladuje danes. Zadnja svetovna vojna je zdrobila silo ruskega cesarstva in prinesla ruskemu ljudstvu komunistično vlado, prihodnja pa lahko zada smrtni udarec kapitalizmu, da-si Špekulantje na to sedaj še ne računajo. "N** fcal" ikljaiifa ■id famáf Značilna lajava federahtega u-radnlka na zborovanju Inženirjev Fašistične organizacije v zvezi s rojallstl uprlaarjajo dnevne Izgrede v Parlsu. Socialistični voditelji mobllialrajo delavce za vsako motnost ' New York. — (FP) — Del Rooseveltovega novega "deala" predvlduje motnost, da se tudi farmarje uključl v kategorijo civilne alutbe, kar pomeni, da vlada lahko zapleni lastnino vsakega farmarja, ki se pri obdelovanju aemlje ne ravna v smislu vladnih odredb. To je bilo raividno li govora Arth ura E. Morgana, načelnika Tenessee Valley Authority, ki ga je imel na zborovanju A-meriške asociacije civilnih Jnže-nirjev. V svojem govort je Morgan tudi namignil, da Roo-seveltov program vodi v vladno lastništvo in obratovanje industrij. Po njegovem mnenju bi to preprečilo velikanske potrate v industrijah, kar bi končno koristilo ameriškemu ljuditvu. "Ako farmar ne zna obdelovati zemlje, ako jo uničui«, se prav lahko «godi, da mu jo via da vzame in izroči ljudem, ki se na to raiumejo," Je dejal Mor gan. "Moje mnenje je, da b morali farmarji spadati v kategorijo civilne slutbe kakor vlad ni nameščenci. Lastništvo sem lje bi moralo biti odvisno od pravilne uporabe. Kdor nima potrebnih sposobnosti pri obdelovanju zemlje, ne bi smel bit' lastnik." (V Avstriji ao pokale bombe ves dan v nedeljo. Na Španskem se pripravlja o-ster konflikt med socialisti In ka-tollškiml fašisti.) V istem smislu Je govor« t« d i o vladni kontroli nad lndu strljami. Rekel Je, da se svetost privatne lastnine vse preveč naglaša In da bi morala vlada obratovati industrije, ako uv di, da bi bilo to ljudstvu v korist. Pariz, 5. febr. — Včerajšnji zgredi fašistov In rojalistov v Parizu so bili doslej višek nemirov, ki se dogajalo skoro dnevno, odkar je znani Staviakljev flnan-< n) škandal pretresel Francijo. Ogromna masa demonstrantov, večinoma mladih in vročeglavlh Judi, Je navalila na Plaoe de 'Opera In se spopadla s policijskimi četami. Po kratkem, toda ostrem boju so se demonstranti umaknili. Okrog 75 mol je bilo aretiranih. Ker fašisti in rojallsti pozivajo svoje pristaše na nove Izgrede, je vlada—kakor poročajo da-nes—-mobilizirala vojaške čete. Načrt vlade Je, da v slučaju močnega fašističnega sunka, pred caterlm bi omagala pariška po-Iclja, razglasi obsedno stanje In oklene Pariz s vojaškimi četami od vseh strani. Včerajšnje demonstracije so bHe protest rojalistov proti pre-mlerju Daladlerju, ki Je v soboto odstavil prefekta pariške policije Jeana Ohiappo. Chlappa je ob-dolžen, da Je bil v »vezi s sleparjem StavIskiJem In levičarski e-lementl so neprenehoma zahtevali njegovo odslovite v In vlada Jih Je idaj usllšala. Obenem j« Daladier odslovil tri člane svojega kabineta In Jih nadomestil t novimi močmi; tudi to se Je zgodilo na zahtevo socialistov. ■ Komisija brszpossMh v Washingtons Sprejela je program socialne zakonodaje ter ga predložila kon-gresu t. MMa li s pogojem, da morajo "držati jezik za zobmi." • bik i ' bikoborci ae organizirajo *><-<> ( ity — Celo mehl-»rri ao ;>oznali, da Jim Z*"U* |H»trebna. Nad tatadorjev* in krog 30 ***nUA ao je te dni or-| v "v<)*t uniji, katero * *'kvkutiva Mehiške ">rif «-o otvorlla veliko kampanjo |K) vsej Ameriki, da s« ljudstvo seznani z njenimi zahtevami socialne zakonodaje In tako dobi podporo. V va«h velikih industrijskih mestih s« bodo vršili shodi, na kst*rlb bodo voditelji Svetov brezposelnih pojasnjevali ljudstvu važnost socialna zakonodaje. Edini načrt socialnega zavarovanja, ki j« sedaj pr«4 kongresom, Je osnutek, ki ga Je v nižji zbornici predložil kongrea-nik Lundeen, farmar-lslmrlt i« Minneaot**. Njegov osnutek določa brezposelnost no podporo v aorazmerju povprečne U»denake mezde, toda v nobenem shičsju ne sme biti pod|>ors manj ko $10 na teden za vae forme brt»z-poaelnoatl, negl«d« na to, če Je za br*zp4N»elnoat odgovorsa bolezen, poškodba aH staroet Delegatje so tudi sklenili kon-aolidirati avoje alle z namenom, da Izvojujejo svoje cilje. Svet brezposelnih »xi pozval vae orga-nlzaclje, ki «m» že vodile tako-rvarie gladovne |K»hogatl voditelji dveh zavarovalnih družb — Je bil, da Je četvorlca kriva zarote poneverjenja blsgsjn Se-• curlty Life Insursrtce Co. v CM-eagu In Norlh^rn Htst4»a Life Insurance Co, v Hsmmondu, Ind. Gre za vsoto okrog dveh milijonov dolsrjev. Porota Je prisodila vsem Štirim zaporno kazen od enega do |»etlh let. Metodistknl pastor umorjen po navodilu svoje žene Indlanapolls. — Mrs. Naom» Kaunders, žena blvš«gs m^todl-stičnega dušnegs psallrja, Je bi-Is sretlrsns ns obtožbo, ds j« dala ustreliti avojegs m<*ža. Truplo psat/irja Gaylorda V. Hsun. dersa so našli pred n*kaj dnevi v avtu na ceatl. Je prizna- la dejanje, ^govarja se pa, da J« pastorje prehitela, ker Je on misIH njo umoriti. Zapletena Je še ena ženska In pa dva 19-l*tna dečka, ki Ju Je |*atorJeva žens najela In Jima obljubila $10, če ustrelita Haunderaa Kden teh dočkov, Joaeph T. Mathers, je tudi priznal, ds Je on livršll u-m<»r. FSOS.Vf TA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT «UMLO IN LAHTNIMS aU>V«*SBS NAIMNK yohtotmu JEUNOTS ____ Vi to Ea»a4o M M m laka. M M m H Ma. |1.m m mtft ma t m CkUaao to Ciaara ItM aa aato M«. M'» ** aa taa- mM. M far tfc* UnHM MMaa .»4 MM »ar Hü »M par »«ar- ija A4»artto'a# aarlpta «IU M M rautraat Niatvi M »aa, kar i«a »Uk PROSVETA AM MEMBER OF THE rEDEEATED Domač drobiž Meniju. V dunajnki s)>ai»»ki jahalni šoli j« izbral sam, fto *o sek> poudarjali) najlepšega lipi-cafskega žrelxa ter ga podaril Musaoliniju. kateremu je žrebca ,4vročil" lastnoročno avstrijski poflanik v Rimu dr. Rintelen. Mussolini je bil vidno ginjen (tudi to so zdo poudarjali) ter ae je prisrčno zahvalil. Zahvalil -I i se je Doilfussu gotovo tudi pi- Težka operacija t «neao. vsebine pisma pa javnost Chicago. — Anton Znlar. član t ^ ^ bra]ji A bj,0 -e v^^oj. društva it. 39 SNPJ. je moral unimivo. saj je bilo to konjsko oditi v bolnišnico, Mlchael Reese dj|ri]o ye,ike mednaro(jn€ politič-llospital. kjer se mors podvr^i ne valnogti Ko M bo ftebec pri-težkl operaciji. Zdravniki *°N^rigmu>sill diktatorja na svojem nekaj časa prepavadali obiske. ^^ |f| prenaSati 2badanje dik- Deček se obesil po nesreči tatorjevih ostrog, ga bo Musso- (iary, Ind. — Joseph Volk, lini mogoče spet vrnil Doilfussu. star 12 let, je zadnjo soboto iz- —I^red kratkim je Vilko Mazi gubil Življenje v čudni ne*r»či. Rjavil v nekem dnevniku oklic, ko se je igral v kleti Btanovanja, v ^terem «poroča javnosti, da 1109 W. tlth ave. Padel je z vo- m|i4U izdat( knjigo .spominov na zlčka In glavo zataknil v zanko p0prevratne dogodke. Prosil je vrvi, ki je bila napeljana po k'e-. bra|cet naj mu pri tem poslu poti za sušenje oprane obleke. mairaj0 ter naj mu sporočijo ka MIMOGREDE 1 Itazoroževanje silno napre- ga in Dostojevskega dela, ki jih duje. Nov dokaz: Avstrija je v, lahko fcer;J v Rusiji le na skri-; proračunu za L 1934 zvišala po- vaj. S kakim sovraštvom zatira-; f stavko za vojno ministrstvo od jo Puškinova dela, dokazuje nov 26 milijonov 800 tisoč šilingov| dogodek, ki se je "odigral" delo-! (1. 19U3) na 42 milijonov in pol; mp. v Moskvi In deloma v Belgra-"razorožitev" je torej v Avstri-du, zaključil pa se je v Parizu.; ji napredovala za 60 odstotkov 1 Družina Obradovičev v Belgradu —Ob tej priliki se «pomnimo; je imela namrtč že dolga leta tudi lepega božičnega darila, ki snopič Puškinovih rokopisov, ki ga j« daroval avstrijski mali I jih je bil dobil njihov prednik na kancler Dollfuss diktatorju Mue- nekem pepotovanju po Rusiji. Vnuk tega Obradoviča je v teh Predno ga je mogel kdo rešiti, je bil že mrtev. Nov grob Cteveland. — Po kratki bolezni (pljučnici) je umrl John Zni-daršlč, star 45 let in doma iz Stare Sušlce pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 12 let. Bil je iiamec in tu zapušča dve sestri ln več drugih sorodnikov. Novi grobovi v starem kraju Cteveland. — Ivana Matičlč je bila obveftčena. da Je v Begunjah na Gorenjskem umrla njena ma- li udih časih hotel vnovčiti ta rokopis, in zgodilo se je nekaj neverjetnega: nekulturi sedanji Rusiji je bilo več do teh rokopisov kakor do nekaj tisočakov frankov. Moskovski Muzej umetniške literature, kritike in publi-" cistike (oddelek prosvetnega ko-misarijata) je takoj sklenil kupčijo z Obradovičem. Za rokopise je ponudil 1500 dolarjev ter pristal celo na Obradovičev predlog, naj se računa dolar po 25 francoskih frankov. Ker v Belgradu ni ruskega zastopništva, je Ob-radovič odnesel rokopis ruskemu poslaništvu v Pariz, kjer so mu takoj izplačali 38,000 frankov. Na račun kulturne zaostalosti sedanje Rusije se je vrnil Obra-dovic v Belgrad s približno 125,-000 dinarji v žepu. M. K. Burgess Battery Co. v Freeportu, 111., je začela izplačevati svoje delavce v srebrnih namesto v papirju/ Namesto v omotu dobi delavec svojo plačo v žakljičku. GLASOVI IZ NASELBIN ke zanimive dogodke Iz prsvrat ne dobe, dffjih objavi v knjigi. Radi bi pomagali pri zbiranju te ga gradiva ter navajamo eno resnično anekdoto: V avstrijski armadi je služil oficir, 81ovenec po rodu, ki pa "kranjskih Janezov" sploh nI hotel razumeti, če so govorili slovensko. Sam je na vprašanje, kakšne narodnosti je, odgovoril po nemško: "Jaz sem Avstrijec," še rajši pa je izjavil da je Nemec. Nasproti "kranjskim Janezom" je bil strožji poveljnik od pristnega Nemca, pre- ti Katarina Pernač v starosti 75 hudlttti je hotel hudiča. Marši- let. Tu zapušča dve hčeri, tri pa v starem kraju in enega sina v Rusiji.—Fr. Kmet Jfe dobil vext, da je v Podgozdu pri Žužemberku na božični večer umrl njegov oče Jožef Kmot v lepi staro-sti 91 let. — Karollna UŠaj je kateri slovenski vojak se še zdaj spominja njegovih surov£>sti. Pisal se je na ... ik, podpisoval pa se je z .. igg". Ko oa je prišel prevrat je nenadoma znal slovensko in se niti malo ni Sramoval, da je toliko časa tajil svojo ma jrejela vest, da je v Ravneh pri terlnščlno. Vedel se je, kakor da erničah na Primorskem umrla Rpi0h nikoli drugače ni govoril. L njena mati v starosti 79 let. Društvena dvorana zporela Knumclaw, VVash. — V noči 20. jan. Je zgorela tukajšnja dvorana, ki je bHa last katoliškega društva Jezus dobri pastir it. 32 KSKJ. Zgorelo je vse, kur je bilo v dvorani in škoda se ceni na $6000. Vzrok ognja nI znan, vendar sumijo, da Je nekdo zažgal, kajti gorelo je tako, kakor da Je nekdo |silil notranje prostore s petrolejem. po Dodaten davek na gaMoltii v možne svrhe Denver, Colo. — Po tritedenskem zastoju, v teku katerega Je bila vsa federalna pomoč brezposelnim ukinjena, je colo-radska leglslatura končno sprejela načrt, ki nudi nekoliko pomoči brezposelnim. Odobrila je rinmreč predlog, ki določa dodaten davek na gasolin in denar, ki bo prišel Ik tega vira, bo šel v aklad za podpiranje bresposelnih. Državna delavska federacija je sugestirala državni davek na visoke dohodke in dedščlne, toda člani legialature so priporo-Čila ignorirali. Knajst milijonov induntrljsklh delavcev brez zaslužka Wa*hington. D. C. V decembru je bilo Se vedno 10,826,- industrijskih delavcev brez-jMiselnlh, se glasi poročilo Ameriške delavske federacije, ki Je bilo pravkar izjavljeno. Poročilo kaže, da je bilo v decembru 124.000 manj delavcev upoule-nih v ameriških -industrijah v primeri i mesecem novembrom.. Federacija poudarja, da hI s«*, moral delovni teden »krajšati nai 26 ur, da ae upouli vae brezjio-aelne. Povprečni delovni teden; v decembru je znašal 38 ur. Naglo pa se je učil srbohrvaščine ln hkratu opuščal rabo slovenščine, Ce ga pobaraš, ti bo takoj zaupal, koliko je pretrpel v Avstriji zaradi svojega slovenskega pokolenja ln "kako malo je falilo, da nI pao u zatvor . . ." in tako dalje. Tale zavedni človek Ima več sebi enakih, in tem bo moral sestavljalec odmeriti posebno, precejšnje poglavje. Take anekdote bi bile selo |>oučne, pa tudi zabavne. —Prav takojtrf bilo treba opl-sati tudi tiste, ki so se pisali n. pr. Weinberger, pa so se po prevratu prekrstili v Vinogradnike, ki so svoje ot|pke krstili poprej za Shgfriede in Adelajde, po prevratu pa jih klicali za Dušane in Desanke, upoštevajoč tako imenovanega "duha časa." Teh anekdot bi bilo dovolj nekaj strani. —Po revoluciji to v Rusiji vso kulturno preteklost uničili, razbili so spomenike, knjige klasikov pa sežgali ter dali na indeks. Najpogosteje smo brali, kako so prepovedana Puškinova, Tolste Agitacija za nove člane in naročnike Nanticoke, Pa. — Dolžnost me vtže, da se zahvalim SNPJ za smrtnlno $600, ki jo je Izplačala za mojim sinom. Sicer ta vsota re nadomesti izgube, vendar je prva pomoč v skrajni sili. Rojaki in rojakinje, ki še niste člani SNPJ, pridružite se nam in pridite pod okrilje največje slovenske podporne organizacije v A-meriki. SNPJ skrbi za nas gmotno in miselno in moramo ji dati priznanje v vseh ozirih. Ne odlašajte, pač pa postanite njeni člani, dokler je še Čas, kajti človek ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga lahko zadene nesreča. Pred dvema letoma nisem slutil, da bom danes to, kar sem, niti nta sem mislil, da bom izgubil sina, ki se je razvijal v orjaka in mi je bil ponos. Kruta smrt pa ne prizanaša nikomur. Bolezen vedno zalezuje delavce in je vsled tega potrebno, da smo zavarovani v svoji organizaciji. SNPJ izdaja tudi Prosveto, ki se bori proti kapitalfstiČnemu sistemu, zato je potrebno, da glasilo naše jednote prihaja v vsako slovensko hišo. Ako bi drugi listi pisali tako kot Prosveta, bi rojaki kmalu spoznali resnico in kapitalistični tisk bi izgubil naročnike. Delavci se morajo boriti za svoje pravice, ker jih drugače ne bodo dobili. SNPJ praznuje letos tridesetletnico svojega obstanka in u-mestno je, da jI pridobimo v tem letu mnogo novih članov, Pro-svetl pa veliko število naročnikov. Pokažimo, kaj vse lahko storimo, ako se resno poprimemo dela. t Dne 28. januarja je imela tukajšnja federacija društev SNPJ svojo sejo. Vršila se Je v Scran-tonu in zastopanih je bilo pet društev. Na seji se je prav stvar 432, je rekel, da bo morda dobil v društvo več mladih ljudi. Dal jim je pravila, o katerih so so se prav pohvalno izrazili. SNPJ prekaša privatne zavarovalnin-ske družbe, kar je znano vsem, ki se zanimajo za to organizacijo. Na tej seji sem bil izvoljen za organizatorja za spodnje okrožje. Delal bom kolikor je v moji moči za ustanovitev angleško govorečih društev v tej okolici. Govorili smo tudi o proslavi tride setletnice SNPJ in o 25-letnici društva št. 124 v Forest Cityju. Vse kaže, da bomo kljub mlzer-nim razmeram nadaljevali naše delo po začrtani poti. Pri tem naj omenim, da je de lo za preobrat na političnem polju tudi potrebno. Dolžnost delav cev je, da se bore za svoje inte rese povsod. Dobro orožje je glasovnica, čeprav je br. Frank VratariČ rekel, da se z glasovnico ne bo nikdar nič doseglo. On naj mi ne zameri, ker to stvar tu omenjam. Moje mnenje namreč je, da se tudi z glasovnico lahko mnogo doseže. To se je pokazalo pri odpravi prohibicije. Treba je le iti na delo, pa bomo dosegli uspehe. Da ne bodo republikanci in demokratje nič storili za delavce, je dokaz sedanja bdrba na antracitu, ko padajo količki po plečih. Delavci morajo spregledati, kajti rešitev je v njih samih. Henrik Pečarič, 447. občinstvo v sodni dvorani pa bodo predstavljali člani zbora Slovan. Pevci bodo v šaloigri zapeli 44 izbranih narodnih pesmi. Po programu se bo vršila prosta zabava in ples v obeh dvoranah. V veliki dvorani bo igral Ivan Bruce in njegov orkester, v spodnji pa John Plut in njegova tovariša. Program se prične točno ob treh popoldne. To ne bo koncert pevskega zbora Slovan, temveč bo zbor dal le izreden zabaven program, ki bo občinstvu prav gotovo bolje u-gajal ko koncert. Vse pevske točke bodo izvajali člani Slovana. Cenjeno občinstvo vabimo, da se prireditve tega zbora udeleže v velikem številu, za kar vam bomo hvaležni. Uslugo smo vam pripravljeni vrniti v vsakem slučaju. Torej na svidenje 11. februarja 1 _ Odbor. Prireditev pevskega zbora Slovan South Chicago — Poročano je že bilo, da pevski zbor Slovan priredi na pustno nedeljo, 11. februarja, v Hrvatskem narodnem domu, 9618 Commercial ave., maškeradno veselico z bogatim programom. Prepričani smo, da se bo vsak, ki se te prireditve udeleži, imenitno zabaval. Program vsebuje naslednje točke: Pozdravni govor, Slovenska pesem, poje Slovan; Cornfield Medley, poje Slovan, na piano spremlja Edward Bruce; Till We Meet Again; "Just a Farce", 45 minut zabave in smeha; pia-no-hramonika duet, John Plut in Gladys Bukovec. Med odmo-igra godba Johna Pluta, del programa bo nudil s petjem "Jurij Kranj- pred sodnikom", katero je no rešetalo mnogo vprašanj v priredil M. G. Kuhel. Vlogo Ju-korist Članatvu in jednoti. Peter rija Kranjčiča ima Joseph Ku-Marinič, zastopnik društva št. hel, vlogo sodnika William Rus, lialkaiiaki pakt podpiran (a teden Belgrad. ft. febr. — Balkanski liskt. ki bo Veljal deset let In na .H-dUyri katerega si Jugoslavija. Rumunija. Grčija in Turčija Jam-1 éljo sedanje meje. I« (»odpisan ta t«den v Atenah Bolgarija Inj Albanija še niso v- tem paktu, ¿«iste Operirane bakterije Najmanjši kirurgični instru-mentarij na svetu. — Najnovejša tehnična pridobitev očeta, temveč samo men tega eksperimenti go staničnega jedra pri j vanju je vsakomur j« Na podoben način »e neznatnih embrionih pr ti posamezni telesni deli i ga mesta, kar nam pojj skrivnost nastajanja in nestvorov itd. Izoliranjt meznih bakterij iz celik ali gnijočih tvorov v tel* razjasnjuje spet važne me bakteriologije in zn« nastanku kužnih bolezni. Najnovejše izpopolnja dje za "operacije na bi jah" torej ni samo igt brezdelne ure,-; temveč d na pridobitev znanosti njim dosegla še mari nesluten uspeh. Najnovej strukcija takšnega "miki pulatorja", kakor se to ii pa ima tudi to dragocei nost, da se da vgraditi vi skope in ga more z najv« koto ravnati vsak koiič vežban raziskovalec. f***1™"» * Moskvi, kateremu, je predsednik sor- it »lade .MokMov prcdk»/ii načrt irifi patMji. Naprava, ki omogoča pravilno operacijo najmanjših mikroorganizmov, bakterij, mikrobov, posameznih stanic: takšna naprava ni kar si bodi. Ti "pacienti" so vidni sploh le pod drobnogledom in tako je umljivo, da mora biti kirurgični instrumen-tarij, ki daje možnost operiranja takšnih neznatnosti, najmanjši na svetu. Že pravi operacijski nož iz tega, instrumentarija je čudo moderne fine mehanike. To bomo bolje razumeli, če zvemo, da sestoji iz kovanega srebrnega jekla in da ima njegova izredno ostra rezina fantastično tankost treh tisočih milimetra. Poleg tega noža obsega zbirka mikroki-rurgičnega orodja še škarje, pin-cete, pipete, igle in druge stvari, ki so vsaka zase neizrekljivo drobno, a vendar uporabno čudo. Igle so n. pr. tako tanke, da jih prosto oko niti ne opazi in da je mogoče z njimi iz mikroskopsko majhnih živalic izvleči baš stanično jedro. Pipete omogočajo iz cele kulture bakterij potegniti en sam bacil in ga izolirati. Takšnega orodja seveda ni mogoče voditi s prosto roko. Človeška roka je za kaj takšnega vse preveč nerodna in težka. Zato se vršijo vse operacije in druge manipulacije le indirektno, preko sistema preciznih vzvodov in kolesc, ki jih obrača kirurg z roko. Lajik se bo vprašal, kakšen pomen ima n. pr. operiranje bakterij. AH gre za to, da bi Jih kirurgično ozdravili bolezni, ki jih same prinašajo? Tako daleč seveda ta stvar ne gre. Pač pa nam daje milfrokirurgično orodje možnost zs preobilico vele-zanimivih poskusov, ki odpirajo vpogled v vsakovrstne, tudi praktično važne probleme. 2e z dosedanjimi, še selo primitivnimi mikrokirurgičnimi instrumenti so ratiskovalci dosegli najbolj čudne rezultate. Iz jsjčne ntanice so n. pr. izrezali jedro in ga nadomestili t izrezanim jedrom semenske stanice. Posledica te operacije je bila ta. da je zraslo na zunaj popolno bitje — ki nI imelo nobene matere. samo očeta. To JeJiil umetni pendant k pojavu, ki ga poznamo iz narave: "deviškemu spočetju" pri čebelah, kobilicah itd., spočetju otrok, ki nimajo Krvav dogodek Ske zgodovin Mladi Edvard V. in j brat Rjhard, yorski vojvd bila 1. 1483 zadavljeni t donskem stolpu. To drai prigodo je Francoz C. Deli porabil za eno svojih najt tragedij "Les enfants i ard." Paul Delaroche pa l jo znamenito sliko istegi va. * Po smrti Edvarda V. j 1483 zasedel prestol njef Edvard VI. Ker pa je štel 12 let, je bil njegov stt hard, vojvoda Gloucestrsl novan za regenti. Želeč I ostati na tronu, je dal i o|)a nečaka, češ, da sta ■ nita sinova, sebe je pro^ "zaščitnika države," pinüv Ljubljani | «e, ae * njimi zamudil v gostilni Leta i« inn 1984 nato vr»čal domov. Tam Ljubljana, J«'- , ka} ^ jih je dfUŽba hlapcev ^ 1932 je pn«o Jf w J «vala, nakar je aledil pretep. Go- Židov s Poljskega ^^ ^ ^ ^ ^ ^ Ljubljano, da bi tu Mudirali na ^^"ter gV je^ri^k"udaH) riiek in Ahac sta napadla Koc-inivcrti. Med ntudi, ^ ročicQ ^ levi Rtrani iobanje ter ¡»mikov io, da Di Med njimi je b uJ"2T letni medicinec David tlcer (Zelcer?). po rodu iz Lova na Poljskem. Snoči je ta a-Stmik skočil zunaj mesta pod ariborskT vlak, ki ga je vsega *Po^pripovedovanju železniške-r„ čuvaja se je samomorilec bival nekaj časa za čuvalnk», o pa je pripeljal mariborski je planil nežnanee na pro- 0 ter legel na tračnice preflTo-omotivo. Ta ga je zgrabila ter re rezala na dvoje ter vlekla ruplo še kakih 500 metrov da-ti. Železniški čuvaj je obvestil , samomoru oblasti. Ko so prišli avni organi, so našli daleč ob irogi razmetane kose samomo-ilčevega trupla, ki ga je vlak lekel do nagega ter vsega raz-efral. Posamezni deli rok, nog 1 glava so bili odtrgani od tru-a. trup sam pa razsekan na voje. Tudi obleka je bila raz-rgana ter je ležala v cunjah ob rogi. V nekem žepu so našli 45 inarjev, nekaj ključek in li-tek: "Recite gospodu profesor-u dr. Janezu Plečniku, da se to i zgodilo zaradi njegovega pred-leta. Ljubljana, 15. jan. 1934 b 17.40." Po tem listku so sklepali, da b samomorilec medicinec, ker je r. Plečnik znani vseučilteki pro-esor, ki predava medicincem o natomiji ter ga imajo študentje elo radi zaradi njegovih nazo-ov, ki jih vpleta v predavanja, talovilni listek je napisal kake 01 ure pred smrtjo. Kdo je samomorilec in zakaj e šel v smrt? Na prvo vprašanje o dobili kmalu pojasnilo. Sa-lomorilec je David Belcer, me-icinec, ki je stanoval v Mostah, ljubljanskem predmestju, ne-aleč od proge. Njega je gospo* inja tisti večer pogrešila, in ko o zvedeli, da je skočil nekdo pod lak, so Ali. samomorilčevi tova-iii v mrtvašnico, kjer so res poznali v mrtvecu Belcerja. Na drugo vprašanje, zakaj je ivršil Belcer samomor, pa še ni lolqčnega odgovora. Govorilo se e marsikaj. Belcer se je po svo-em prihodu v Ljubljano naglo laucil slovenskega jezika, ki ga e dobro obvladal in ga to pri tudiju ni motilo. Izpite, ki bi ih moral v kratkem polagati, bi iil gotovo izvršil. Študij torej ni zrok njegovega samomora. Kaj »fom? Govorili so nekaj, da je iil komunist in da je bil prega-ijan in da je v strahu šel v m rt. Toda njegovi tovariši so to li«tih preklicali, češ, da je zrok samomora mogoče njegov ■motni |H)ložaj. Podpiral ga je ieki stric, a le pičlo, tako da je lelcer t« žko živel, pred kratkim * mu je stric odpovedal še to od|>oro. Mogoče je to vzrok, Prašujejo tovariši, ki torej tu-»ne morej trditi, da bi bil gmot-' položaj tiral Belcerja v smrt. >ogoč<- j(. iskati vzroka za to o-UP"« dejanje vendarle v okoljih, aB«38M Borba za takstflai trg morda prlaaoa vojno Japonska izpodriva najbolj Anglijo na svetovnem trgu. In-dustriallsacija nerazvitih držav priliva mednarodni tekmi New York.— (FP)—Medtem, ko je razvoj fašizma priznana in gotova nevarnost svetovnemu miru, ni to glavni vzrok za skra-hiranje razorožitvenega mele-tarjenja in za tekoče oboroževanje na morju med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Vzroke za to je iskati v ekonomskem življenju, v srditi tekmi za mednarodni trg. Razumeti je treba, da armade in bojne mornarice, za kar kapitalistične države potrošijo več milijard dolarjev na leto, niso draga parafernallja puhlega nacionalizma, marveč žandar gospodarskih skupin in interesov. V zgodovini je polno dokazov za to. In najnovejši razvoj mednarodnega kapitalizma to še posebno potrjuje. Treba je pre-motriti na primer le boj na svetovnem tekstilnem trgu in človeku takoj postane jasno, zakaj se oborožujejo na morju vse pomorske velesile—Anglija, Amerika in Japonska. Anglija je zgradila svojo gospodarsko hegemonijo v veliki meri na eksportu tekstilnih izdelkov. Po obsegu tekstilne industrije Je še vedno na prvem mestu v svetovni ekonomiji. Kljub temu pa postaja nemirna, za kar ima dober vzrok. Ta vzrok je v precejšnji meri Japonska, ki je pričela z eno najsrditejših vojn v zgodovini im* perialističnih ekspanzij. Angleška tekstilna industrija je bila nad sto let Napoleon v svetovni trgovini. Kraljevala je na vseh devetih morjih, ko Je bilo japonsko cesarstvo še zavito v orientalsko preprogo primitivnosti in nebeških sanj. V razmeroma kratki dobi pa sc Je zgodilo, da sc je mladostni orientalski kapitalizem spustil v tekmo z mogočnimi, vendar pa primitivnimi angleškimi tekstilnimi magnati. Povest Je v kratkih besedah ta, da angleška tekstilna industrija rapidno nazaduje, Japonska se pa naglo razvija. V zadnjih petih letih je produkcija prve padla za 13'/ , japonska pa je narasla za približno toliko. In sicer se je to zgodilo na račun Anglije, ki Je posebno zadnje le. to doživela hud gospodarski udarec v Orientu. In medtem, ko angleške predilnice in tkalnice bolj in boij nestalno obratujejo, gradi Japonska nove tekstilne tovarne in jih opremlja z najmodernejšimi stroji. V zadnjih 20 letih jo svojo kapaciteto več kot potro-jila in se z devete stopnice pomaknila na sedmo v produkciji tekstilev. Nizek življonski standard in slično izkoriščanje delavcev kakor ga je bilo najti v Angliji v dobi tkalskih uporov in razbijanju strojev vsled obupnega položaja, omogoča to japonskim imperiallstom tudi konkurenco, s katero se ne more kosati nobena zapadna dužela. Izhod vidijo le v carinskih zidovih in v silnejših bojnih mornaricah. Sploh nazaduje tekstilna industrija vseh ostalih zapadnih kapitalističnih držav, oziroma stoji razen angloške na isti točki kot je bila pred 20 leti v pogledu števila vretenc. Na drugi strani se pa polog japonsko razvija tydl v Kitajski. Indiji, Braziliji, Mehiki in Kanadi. V zadnjih petih državah se je v preteklih dvajsetih letih več kakor podvojila, na Japonskem pa po* trojila. In to krčenje svetovnega tekstilnega poleg drugega trga ter industrializlranja zaostalih držav, v tej krizi še posebno pospešuje ln poostruje mednnrod no konkurenco na eni in militarizem na drugi strani. Kaj se iz vsega tega izciml, vedo le bogovi. Za svetovni mir gotovo nič dobrega ne. Ker imperializem nobene drŽave ne pozna mej, je povsem mogoče, da bodo delovne mase zopet imgnane na morišča in poleg toga bodo plačale tudi materialno za svoj oziroma kapitalistični—patriotizem. To tudi, čeprav bi se kapitalizem pogrez-n)I v proletarskl revoluciji in v lastnem blatu. levi je prejšnji župan O'Brien. Pravita ilkaajt Komu ho potrebne dihalne vaje? Vlada mora plačati 14 milijonov odškodnine za ponesrečene delavce ( WA VVashington, I). O. — V-kongresu je bilo te dni poročano, da je bilo do dnnes 142 delavcev ubitih ln 14,000 ranjenih pri Javnih delih pod vodstvom CWA Ker so delavci CWA federalni nameščenci, Je federalna vlada odgovorna za odškodnino ranjencem in družinam ubitih. Skupna vsota odškodnine se računa na $14,000,000. Ve*če«lavs in Wsrhtsng <*huks«l. vodilna Igrslrs v Ameriko gostevst na podlagi aori pogodbe. Marinskem teatru v Mtmlivl, ki Marsikomu se bo videla ta trditev čudna, res pa je, da pljuča sama ne dihajo. Njih vloga pri dihanju je bolj trpna. Imajo si-cer dovolj proAnostl, da ae atli-nejo, kadar srak vhaja, a premalo, da bi se sama od sebe razširila. Za to skrbi zrak, ki prične vhajatl vanje, čim se prsni koš razširi. S to razširitvijo nastane namreč v prsih praznina, ki zaradi nižjega notranjega pritlaka vsesava zrak. To se dogaja avtomatično pod vodstvom dihalnega centra v možganih, toda Človek lahko tudi zavestno poveča svoje dihanje. Pljuča morejo sprejeti naravno le toliko zraka, kolikor snaša njih proatornina, ln ta je odvisna od širine prs. Širina prs pa se da vsaj v letih, ko človek še raste, povečati ln s tam se razširijo tudi pljuča. V zrelih letih se razširitev prs ne da več doseči, nasprotno, s starostjo iigube tudi svojo prožnost. Vse, kar se du v te^h letih napraviti, Je torej to, da se prsim ohrani prožnost. To se lahko zgodi na več načinov, najlažje pač z rednim gojenjem športa, zlasti teka, skakanja in plavanja. Takšen sport zaposluje pljuča čes normalo dovolj da Jim nI treba še posebnih dihalnih vaj. Človek za normal-ne potrelte tudi dovolj pravilno diha, da ne potrebuje posebnih postopkov za primere, kadar svoja pljttča malo bolj obremeni. Vendar so ljudje, ki svoja pljuča stalno bolj obremenjujejo, n. pr. športniki, pevci, igralci, poklicni govorniki ali ki sploh ne znajo pravilno dihati, in takšnim ljudem so dihalne vaje seveda potrebne. - Na vsak -način ne škoduje nikomur, če Izvaja za boljše Izob-ličen je prsnega koša v mladih letih ln za ohranitev njegove prožnosti v zreli dobi komblnacl-Jo pljučnih in dihalnih vaj, t. J. poleg pametne gojitve raznih športov, ki močneje obremenjujejo pljuča, tudi vaje, ki IzbolJ. AujeJo tehniko gibanja ln utrjujejo pomožnega mišičevja. Pullmanova kompasa ne posna krize ^ New York. — Pullman Car kompanlja ima to močno blagajno kljub štiriletni depresiji, "Wall Street Journal" poroča, da njen rezervni sklad znaša 36 milijonov ali le dva milijona manj kakor Je pred enim letom in enajst milijonov manj kot Je bil leta 1929. ko Je bil najvišji v zgodovini. H tem skladom so delničarji dobro zavarovani in njih dividende stalne. Vse drugače Je s porter JI v spalnih železniških vozovih. Njih je kriza reducirala na stopnjo najnižje eksistence. Kolikor Jih je še v službi, prejemajo z napitnino vred i>ovpr*čno le okrog 60 dolarjev nu mease. H tem se morajo preživeti na (Hitovanju in skrbeti ža svoje družine doma. Mrs. Plnrhot dobi unljsko karto Philadelphia.—Tukajšnja krojaška URljs fntl. I.adle« Oarment VVorker» Jr*sklenila sprejeti za svojo članico tudi governerjsvo ženo mrs. Pinrhot kot priznsnje zs njene aktivnosti v kampanji za organiziranje krojaških delavcev. Unljsko ksrto dobi ob priliki, ko ho prišlls prvi inak jplavega orla na obleko v tem mestu. # ai PKOBXBTI1 TOREK, Ö. FEBRU I»ri mojem opazovanju ameriške pozormce mi je bil Mencken dolgo najsvetlejša luč. Konec tednika "Smart Set", ki sta ga izdajala Mencken in Nathan, in prvi začetek nove revije z naslovom "The American Mercury , ki je začela izhajati pozimi leta 1953/1924 pomenita dva velika dogodka v mojem življenju. V prvi številki revije "Mercury" sem prebral Hleherno besedo in naslednji dve ali tri leta nem se naslajal ob očividnem uspehu tega magazine. Redko >*m zamudil kako številko, moram pa, če naj bom do samega sebe pravičen dodati, da nisem bil eden izmed onih mladih ljudi v Us Angelesu in drugje v Združenih državah, ki so se sprehajali z izvodi te revije z zelenim ovitkom pod pazduho, s čimer so hoteli pokazati, da so "civiliziranci" m umsko visoko nad ostalimi povprečnimi Američani. Vesel sem bil tudi učinka, ki ga je imel "Mercury" s svojim uspehom na druge tako zvane odlične magazine; v vseh so se kmalu pojavili boljši članki in boljše kratke po- vestl. t . Strinjal sem se z Burtnom Rascoem, ki je v neki brošuri pisal, da je Mencken kakor (pišem po spominu) "piš vetra v onem smislu, v katerem govori Romain Rolland o dejavnosti Jeana Crlstophea— piš ostrega, očiičujočega zraka, ki gre skozi ovenele jesenske gozdove, razpiha strohnelo listje in razbrsti novo popje, da nanovo požene"; v tej primeri sem le "ovenele jesenske gozdove" nadomstil z "džunglo". Ljubil sem Menckenov okus, njegovo prozo in njegov osvobodilni humor; ljubil sem njegov «meh — "Herkulov smeh", kakor ga je nekdo nazval —, h katerim je hotel pomesti Iz življenja ameriškega razumništva domišljave o demokraciji, sleparski podvig in druge podobne "svinjarije". Bil je "luč, ki razdira in sveti", in prepričan sem bil, da je bilo skoro vse, kar Je razdejala, zrelo za razdejanje In smrti zapisano. Kritike, ki sem jih slišal ali čital o Mencke-nu, so me hkratu jezile in zabavale. Neki pridigar ga je imenoval "veliko gofljo in maza-ča". Drugim je bil "cinik", "neodgovoren in lahkomiseln malopridnež, ki meče mrtve mačke v svetišča in potem hrupno ter samozavestno korači po velikih cestah sveta"; nekaterim je bil "klovn", "največji seblčnež, ki ga je kdaj nosila zemlja", "zasmehovalec in zabav-Ijač". Marsikateri izmed teh priimkov morda ni bil popolnoma neutemeljen, toda prepričan sem bil, da vse lastnosti, ki jih ti priimki izr ražajo, označujejo Menckena le površno, če ga je z vzdevki sploh možno označiti. Iz čita-nja njegovih knjig in njegovega magazina "Mercury" pa sem vsaj zase razbral, da je Mencken v bistvu človekoljub in do soljudi Mkoro sentimentalen; preobraževatelj, ki je spoznal brezkoristnost preosnove v Ameriki. Ko je že krog leta 1010. napisal s socialistom Robertom U Montejem polemično knjigo "Men vs. Man", je dovolj jasno pokazal svojo ljubezen do trpečega, od dela izmučenega delavca; in točno sem čutil, da izvirajo nekateri njegovi najbolj satirični in najbolj polemični članki iz ogorčenja nad zasmehovano pravičnostjo in iz občutka lastne nemoči spričo ogromne zmedenosti ameriškega življenja. Brezupen bi bil vsak |M»skus, ki bi nameraval zgraditi dostojno civilizacijo na premikajočem se pesku demokracije, kajti če bi se tudi prvovrMtnemu človeku posrečilo ustvariti karkoli vrednega, bi mu množica, ta organizirana povprečnost, prej ali slej vse izjalovila. Tako je bil Mencken "cinik" in "zasmehovalec" le iz samoobrambe; smejal se je in smešil Ameriko, ker je bila to morda edina pot, da si ohrani zdravo pamet in telo sredi te nezdrave, blazne džungle. Mnogo let sem se strinjal z Menckenom, da je za pametnega in razumnega človeka, ki si ne more kaj, da bi ga ameriška pozornica ne zanimala, edino pametno, če zre nanjo, "na vso blestečo, čezmerno dinamično in neskončno grotesko dramo ameriškega življenja" mirno in hladnokrvno kakor na "cirkuško predstavo". Njegov esej "On Being an American", ki mi je prvič prišel v roke v letu 1924. sem pozneje vedno znova prebiral vsaj enkrat na leto. Med drugimi sem si posebno zapomnil tole mesto iz tega eseja: "---Vsakodnevni pogled na človeško - življenje, na zasebno in vseobčo nespamet, na brezkončno procesijo vladnih izsiljevanj in, nadlegovanj, na rop in umor v trgovini, na teološke burke, estetične svinjarije, zakonita, pre varan tstva, na hotništva, na najraznolikej-še podlosti, bedastoče, gorostasnostl in nesmiselnosti — ta pogled, pravim, je (v Združenih državah) bolj kakor kjerkoli drugod nesorazmerno gorostasen in nenaraven, tako do najvišje stopnje popolnosti pritiran, tako stalno bogatejši skoro pravljične smelosti in izvirnosti, da bi se le človek, ki se je rodil z okame-nelo trebušno prepono, ne zasmejal samemu sebi, da se po sleherni noči prebudi z vaem poželjivim, neumornim pričakovanjem predstojnika nedeljske šole, ogledujočega si pariška zabavišča---- Ves esej je bil zelo duhovit, pristno mecken-ski. Smejal sem se, ko sem ga čital prvič in potem ob vsakem ponovnem čitanju. Gledal sem "cirkus" in se zabaval, toda časih me je nalahno pretreslo. Ko sem se sprehajal po Los Angelesu, sem se semtertja spomnil Blake-locka, Mikea Koške, Lonija Burtona, Jacksa Kippsa in Woodrowa Wilsons. Njim se nisem mogel smejati. Čital sem še druge ameriške pisatelje. Sinclair Lewis mi je z "Babbitom" in "Arrow-smlthom" neskončno pomogel, da sem na široko spoznal Ameriko. Se nadalje sem čital Theodorja Dreiserja. "Ameriška tragedija" je silno učinkovala name. Potem so mi prišli v roke Sherwood Andersen, Ben Hecht, James Stevens, Van Wiek Brooks, Ruth Suckov, Eugene O'Neill, Cabell in 'drugi. Od tujih pisateljev sem čital Anatola Francea, Josepha Conrada, D. H. Lawrenca, Knuta Hamsuna, Thomasa Manna in Romaina Rollanda. IV » Imel sem lepo delo in dovolj udobja — prvič, odkar sem prišel v Združene države. Začel sem sklepati prijateljstva z možmi, ženami in dekleti, s katerimi sem se seznanil tu ali tam. Iz večine so bili preprosti ljudje, Izvrstni na najraznejše načine, rojeni Američani in tujcii Vabili so me na kosila in preproste večerje na razne domove v San Pedru In Los Angelesu. Ko sem si prihranil nekaj denarja, sem si kupil avtomobil. Začel sem delati avtomobilske izlete, daljše ali krajše, sam ali s tem ali onim prijateljem. Po krasnih cestah sem se vozaril v Laguno, v puščo Moja ve (pozimi) k Sveti Barbari, v Carmel, v San Francisco, v Dolino meseca. Jacka Londona, k jezeru Ta-hoe — vse sami prekrasni kraji, ki so mi vsaj za nekaj časa ¿brisali iz spomina vse, kar ni bilo v Ameriki lepega in prijetnega. Zaljubil sem se v prodne lepote Kalifornije, zlasti njenega severnega dela. (Dalj« prihodnji«.) Frank S. Taucher (Chicago): Ntkaj za salaasko odra Zgodovinski ameriški aalun, kjer se je vse noči in dneve pilo Mtoje ob baru, je izginil ob vzhodu prohiblclje pred štirinajstimi leti. • Nasledil ga je "spikizl" (s|>eakeasy: govori na-lahko), kjer je radi l>ojaznipre-rej tr|>ela salunska romanca in drama — ne pa birtova denarna registracija, katero je na žalost tu pa tam moral deliti s politiki. Obe ti instituciji sta zdaj * odpravljeni s prohitiicij» vred in med nami se je pojavil "tavern". To ime pomeni javen prostor, kjer se dobi jed. pijača in prenočišče sa potnike. Torej kombinacija prejšnjega saluna. restavracije ' In hotela — ob kratkem: "popolna gostilna. Ker IkmIo tavemi po novem načinu za splošno postrežbo, jih !m) gotovo |Miaečalo mnogo domačih in potovalnih gostov, zato bodo morali njih lastniki skr-tieti ne le sa dobro postrežbo, a m pek tudi sa isvrstno zabavo. Mnogi so še postavili male o-dre, na katerih poleg godcev nastopajo tudi pevci, deklama-torjt In rasni vodvlUkl akterji. K»r nova situacija vurlej potrebuje novega materiala, ne bo tudi ta najnovejši oder iavtet. Ker srm vedno pripravljen po-magsti in «»delovati bodisi v tej in v vseh «ličnih narodnih kri- zah, podajam v naslednjem ku- pletu svoj prispevek v prvo pomoč vsem tavernskim odrom, ki so v škripcih za slične pesnitve. Naslov pesmi je "Definicija pravih mož", kar pa ni važno. 'Pomembna je izrazita melodija, dikcija in ritem mojster-sko sestavljenih kitic, ki se do-besedno glase: Vojaki so čudaki. -'•Sovražnik! Kje je, kjer' Trgovci profitirji, capini pa možje. Ošenjencl so čmerni, se valjarja boje; zaročenci so v zanki, samci pa možje. Menihi so prevernl, posvetnosii ne žele; profesorji so smerni, plavšmajstri pa možje. Kuhi so debeli, jim v»e "ta boljš" dUl; Itoardarji zveneli, peč larji pa možje. Pravdniki savljsčl. srnini k i nam grose; so doktorji mazači, lovci pa motje. Skebje so grdoba. . Jih garje se držej ^ biriči so hudoba, ; . in otavkarji možje. / Ženske so peč žehske, dobmt ne dopuste; otroci so pokora, dedci pa možje: Nune rado zebe, kapucini pa žele . . . so kralji brez potrebe, in čikarji molje. Plačniki so kreditarji povsod vse dobe, odborniki koritarji in pufarji možje. Urednikom simbol je koš, pa škarje semtertje; upravniki želijo groš— ' dopisci so možje. * ------- ' , Se mesarji debelIjo, in peki bogate; mlekarji ga krstijo, konjederci so možje. Skopuhi niso vsorni, ves čas doma tiče; so natakarji okorni, ponočnjaki pa možje. Meščani so prevzetni, krošnjarji svit ljudje; dolinarji neokretni in hribovci možje. Poročenci dolga leta za svojo slast žive; dvorljivci so saljubljeni — in ločenci možje. Zidarji so mavtači,^ kosci ne hile; "farji** so plašiuhl, barabe pa možje. Bogovi so potvore, najemniki stoje; svetniki so zavore, hudiči pa možje. Bogatini so pijavke, mežnarji kleče; godci se lažniki, cigani pa možje. Dekleta so žlehtnoba, bogastva si žele; hlapci so lenoba, starci pa možje. Abstinentje so hinavci, ' pijancem se smeje; pogrebniki terjalci, kadilci pa možje. Lasci so bahači, pokonci jim štrle; žnidarji zbadači, plešci pa možje. Čevljarji so krpači, mojškre pa lepe; fantje so snubači, kvartači pa možje. Kovači so kvantači, mlinarji tat je; bi rt je oderuhi — pijanci pa možje! To naj za enkrat zadostuje. Ce bo mestna administracija podaljšala pivske ure, se pesem tudi lahko raztegne, kajti poleg tu imenovanih je še nekaj vzornih mož — toda kdo vraga se more vseh domisliti. V prihodnjem dopisu bom priskočil na pomoč tavernar jem s primerno igro, ki ne bo posebno dolga, tembolj pa zanimiva in privlačna za goste. Vse to je pisano brez honorarja in pravice niso pridržane, zato se naj jih le vsak brez skrbi po-služi. S tem skušam vršiti svoj del za dobrobit NRA, splošnega programa, da se dobri biznes in prosperiteta Čimprej vrneta izza nikdoganepozna komer j a ... riatum. Slika iz bogate Amerike: otroci stikajo po smetiščih in j jo odpadke živil. Dokaz, da kriza še ni končana. dajejo sovjetski vladi povod, da povsem resno razmišlja o načrtu Avdojeva in misli še v letošnjem poletju odposlati v tiste kraje ekspedicijo, ki naj prouči vse pogoje za izvršitev tega načrta. Praktične posledice obeh jezov se danes ne dado niti dobro pregledati. Ce je res, da bi z njima zaprli pot ledenim tokom Kariškega morja in odprli vrata Zalivskemu toku, potem bi se morala izvršiti klimatska sprememba, ki jo ima Avdojev pred očmi. Sto tisoči kvadratnih kilometrov danes zamrzle in neplodne zeml je bi spremenili v rodovitno zemljo in ustvarili bi vse pogoje, da bi pričeli izkoriščati naravna bogastva, ki jih krije v svojih globinah. Takšnega podviga pa tudi ne pozna zgodovina Človeškega rodu. Sibirijo bodo ogrevali Velikopotezen ruski načrt. — Stotisoči kvadnatnih kitome-, trov zemlje bodo postali rodovitni Sibirijo si predstavljamo de danes kot ledeno puščavo, preko katere vejejo neprestano snežni Viharji in ki še v "visokem poletju" nima drugih temperatur razen 30 do 40 stop. pod ničlo. Ta predstava je pretirana, vse-kako pa je resnica, da spada vsaj severni del Sibirije med najmrzlejša ozemlja na svetu in če pomislimo, da leži ta del nekako v širini norveških mest Tromsoja in Hammerfesta, kjer je podnebje dokaj znosno, se moramo po sili vprašati, zakaj ne vlada takšno podnebje tudi tod. Znanost je dala na to vprašanje precej zadovoljiv odgovor. Stvar je namreč v tem, da ogreva severno norveško obalo še vedno Zalivski tok, ki ne more prodreti do Sibirije, ker ga ledeni toki iz polarnega Kariškega morja usmerjajo stran. Ka-riško morje leži vzhodno od dvojnega otoka Nove zemlje in njegove ledene struje se obračajo proti severni obali Sibirije. Te struje so krive popolnoma arktičnega podnebja tega dela ruske zemlje in če bi jih nadomestile toplejše struje Zalivskega toka, teoretično ni dvoma, da bi postala vsa dežela toplejša. To je tudi teoretična podlaga velikanskega načrta sovjetskega inženirja Avdojeva, ki je izračunal, da bi Zalivski tok lahko speljal proti Sibiriji, če bi Kari-ško morje — zajezil in zaprl. V to svrho bi zgradil dva velika jeza ki bi vezala južni del Nove Zemlje s otokom Vsjgačem in južni del tega otoka spet š celino. Prvi teh dveh tezov bi i-mel doslej nečuveno dolžino 56 km. a to bi morda še šlo. Vprašanje je aH zmorejo ljudje zdržati pri takšnem delu v tako Ntrašnih klimatskih in meteoroloških prilikiah kakršne vladajo tam. Inženir Avdojev pravi, da j upoAteval vse težave, tudi StroAki bi znsšsll najmanj de setkrat toliko, kakor zs zgraditev Dnjeprostroja. s po drugi fttrani bi bilo upoštevati tudi to, da bi brezposelnost v Rusiji silovito nazadovala, saj bi to delo zahtevalo tisoče In tisoče rok. To je eden izmed razlogov, ki H Vzlic vsemu! "Ce bom štirinajst dni zelei den, dobim za god lepo kolo," pripoveduje Cene mu prijatelju Binetu. "Tod»] to, mi je papa strogo zabičaj ram biti res priden!" "O," meni Bine samo no in odmahne z roko, "tudii ni je oče nekaj takega Pa ne smeš teh reči preveč i vzeti. Poglej, najprej sem nalogo nezadostno, potlej sosedovo Manico premiki naposled vse grede na vrtu i mandral — pa sem vseeno i raj dobil bratca ..." Ali ste že naročili Prosvi Mladinski list svojemu lju ali sorodniku v di To je edini dar trajne ki ga za mal denar lahko te svojcem ▼ domovine NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 1«. redno konvencije se lskko naroči na Ust ProcrcU fel šteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is ene drnšlae k eni nftrotnU. Prosrets stane sa vse enako, sa člane ali nečlane $«.00 sa eno letat i nlno. Ker pa člani le plačajo pri aaesmeartn $1.20 sa tednik, oo lin u »teje k naročnini. Torej sedaj ni uroka, reči, da je list predrag u S. N. P. J. Liat Prosrets je vaša laotnina In gotovo je v vsaki kdo, ki bi rad čital list vsak dan. Cena lista Proeveta je: Za Zdrni. dršave In Kanado $6.00 1 tednik la................ 4JO g ledalka in............... 3.00 t tednike In............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 0 tednikov In............... nič Za Evropo je. ' Izpolnite apodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja aH I Order v pismu in ei naročite Proeveto, liat, ki jo vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro ksterl teh članov preneha biti Oaal ali če ae preseli proč od družine in bo zahteval sam ovoj list tednik, moral tisti član is dotične družine, ki je tako a kupno naročena na dtf Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu llata, fc> obenem doplačati ' vsoto llotu Proeveta. Ako te*a ne store, tedaj mora upramiitvo datum fca to vsoto naročniku. Za Cicero bi Chicago Je. 1 tednik In........... 2 tednika in.......... S tednike in.......... 4 tednike In.......... 5 tednikov in......... ........$0.00 PROS VETA, SN P J, 2«57 So. Lawndale Ave^ Chicago, Itt Priloženo poMljam naročnino za lint Proaveto veoto1$............. I) Ime...................................m...............m.........................čl. druitva it........ Naslov .................................................................................................... Ustsvite tednik in gs pripiiite k moji nsročnini od sledečih ilaaafl družine: .čl druitva it......— .ČL druitva it— ...ČL druitva it—— ČL društva it---- TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča deb Tiska vabila za veselice In shode, vizitnic«, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvttl slovaškem, češkem, nemškem, angleškeih Jeziku in df VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CUNI a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROf A V SVOJI TISKARNI Vea pojaanlla daje voéotvo tiskam« Com smerna, oaljako delo prve vrste ««te po informacije sa S. N. P. J. PRINTER t*S7-»t So. Avanse S IÍ TJ! /