Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Spil. in til pattali II, pppi - I.P.I.70%
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000llr Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XX - N. 10 (435)
Udine, 31. maja 1970
Izhaja vsakih 15 dn
PRED OBČINSKIMI IN PROVINCIALNIMI VOLITVAMI
PRI NAS NODO MORALI IZVOLITI 240 SVETOVALCEV
V petnajstih občinah, kjer se bo volilo za obnovo občinskih svetov, se je predstavilo 414 kandidatov na 38 listah italijanskih strank ali gibanj - Za pokrajinski svet v šempeterskem volilnem okrožju kandidira pet domačinov
V Beneški Sloveniji bodo 7. junija volili povsod za obnovo občinskih svetov razen v mešani občini Tavorjana pri Čedadu, kateri poteče mandatna doba šele prihodnje leto na jesen. Tokrat so predstavili v vsaki občini več list kot druga leta, žalostno pa je, da med temi ni nobena slovenska lista, kakor jih imajo na Goriškem in Tržaškem. Reči pa moramo, da so v primerjavi s prejšnjimi volitvami
postavili za kandidate dosti mladih ljudi in da so skoraj vsi domačini. V mešanih občinah, to je v Nemah, Ahtnu, Fojdi in Prapotnem so seveda bolj slabo zastopane slovenske hribovske vasi, drugače so pa kar dobro izbrali in bodo lahko zastopane skoraj vse vasi v občinskih svetih. Samo v Reziji menda ni tako, ker ni nihče v vasi Učja hotel kandidirati in to iz protesta, ker so razveljavili nji-
Ne zamudimo priložnosti !
Izvolimo take može, ki se bodo resnično zavzemali za naš narodni in socialni dvig
Še malo dni nas loči od volitev za obnovo pokrajinskega sveta in občinskih zastopstev. Kmalu bodo naši ljudje poklicani, da povedo koga hočejo imeti z.a komunskega moža. Zato je potrebno, da se o volitvah izreče prava beseda, da bomo znali in vedeli kako se ravnati. Pri teh volitvah moramo pokazati, da smo tudi mi beneški Slovenci zrelo ljudstvo, ki si hoče svoje občinske zadeve res demokratično urediti.
Seveda je za dober izid volitev potrebno, da ima vsak volivec nekaj lastnega prepričanja, da izvoli take zastopnike, ki bodo zastopali naše interese in ki bodo tudi znali biti dobri administratorji.
Pod fašistično diktaturo seveda takih prostih in demokratičnih volitev nismo imeli. Takrat je diktiral režim kateri možje bi nam morali gospodariti in če ni bilo tako, so nas tepli in zapirali. Danes sicer ni več fizičnega nasilja, je pa «mrzlo» nasilje. Pritisk se vrši na drugačne načine: s tihimi grožnjami, z zmedo različnih parol, ki jih mečejo med ljudi razne stranke. Zato je treba pri teh volitvah večje pažnje in samostojnega mišljenja.
Vprašanje, koga bomo volili, ni prav lahko. Razne stranke postavljajo svoje kandidatne liste in love glasove. Na marsikateri listi se nahajajo pod raznimi znamenji imena kandidatov, ki so se prej izkazali kot naši najhujši nasprotniki. Pozor na take ljudi, ki se eno kažejo, drugo pa mislijo in bodo drugače delali kot obljubljajo.
Mi si moramo pri teh volitvah izbrati pravo stališče, katero nam narekuje naša nacionalna in socialna zavest in naše krvave potrebe. Ker so raz~ mere pri nas še vedno takšne, da nimamo razvite politične in nacionalne zavesti, da bi lahko postavili svoje lastne slovenske liste, kot na Tržaškem in na Goriškem, se bomo morali drugam ozreti.
Predvsem za občinske volitve ne bomo volili strank, ampak posamezne može, kakor nam to omogoča večinski sistem glasovanja. V vsaki občini bomo pazili in že zdaj opozarjamo volivce, da izberejo izmed kandidatov res demokratične može, drugič nacionalno zavedne in tretjič take, ki bodo skrbeli za socialni napredek iti ki bodo občino dobro upravljali. Te tri lastnosti mora imeti naš kandidat, da ga bomo izvolili.
Le prevečkrat smo bili prevarani od raznih strank za svoje glasove, obljtibe so šle pa po vodi. To pot pa bomo od občine do občine poslušali nasvete naših mož, da za zadetek vsaj v nekaterih občinah dobimo nekaj svetovalcev, ki se bodo resnično zavzemali za gospodarski in nacionalni dvig naših zapuščenih vasi.
Volivci, odprite oči! Ne sprejmite vsakogar, ki sc Vam ponuja pod tem ali onim simbolom. Tudi ne poslušajte in verjemite tistim, ki blatijo in napadajo vaše poštene rojake, ki so se za naš narod in njegove socialne potrebe že izkazali.
Zdaj ne gre v naših občinah za kako strankarsko opredelitev. Pri n:ts gre za to, da izvolimo take može, da bodo kot nacionalno zavedni in socialno čuteči znali naše občine dobro administrirati!
VOLIVCI !
IZPOLNITE SVOJO NACIONALNO IN SOCIALNO DOLŽNOST POGUMNO IN POŠTENO!
hovo administrativno priključitev k občini Brdo. Zavrnili so zaradi tega tudi vse volilne pozivnice.
Vsega skupaj so v Beneški Sloveniji predstavili 38 volilnih list s 414 kandidati, od teh bi morali izvoliti 240 občinskih svetovalcev, ki bodo sestavljali 15 občinskih svetov. Dvanajst občin (Rezija, Gorjani, Brdo, Tipana, Ahten, Špeter, Sovodnje, Sv. Lenart, Grmek, Dreka, Srednje, in Prapotno) bo izvolilo po 15 svetovalcev in tri (Neme, Fojda in Prapotno) po 20.
Volilna propaganda je zelo razgibana, posebno v Reziji in občini Brdo, kjer tekmujeta samo dve listi in sicer krščanska demokracija in socialisti. V obeh občinah sta namreč obe stranki skoraj enako močni in je težko predvidevati, katera bo potegnila za seboj večino. V drugih občinah bo verjetno imela povsod večino krščanska demokracija. Tako bo najbrže tudi v Srednjah, kjer so imeli župana in večino socialdemokrati, ker župan Stulin kandidira tokrat na listi krščanske demokracije.
Za provincialni svet kandidira v volilnem okrožju Sv. Peter pet domačinov in sicer Petricig Pavel na listi KPI, Specogna Romano na listi DC, Adami Ruggero na listi socialdemokratov, Marinig Giuseppe na listi PSI in Marinig Renzo na listi PSIUP. Ni naša navada, da bi prerokovali kateri to izvoljen in kateri ne, ker imajo vsi možnost, da so izvoljeni. Pri zadnjih volitvah sta bila izvoljena dva in to Adami Ruggero na listi socialdemokratov in prof. Bur-tulo iz Vidma na listi DC.
Tu spodaj objavljamo liste, ki so bile predstavljene v posameznih občinah za obnovo občinskih svetov.
REZIJA
Lista št. 1 - DC: Beltrame Pericle, Barbarino Antonio, Barbarino Giovanni, Buttolo Giovanni, Clemente Danilo, Co-petti Mario, Lettig Remo, Madotto Renato, Micelli Luigi, Negro Ferdinando, Negro Giuseppe, Spadra Giorgio.
Lista št. 2 - PSI: Lettig Enzo, Barbarino Antonio, Beltrame Bruno, Di Lenardo Aldo, Di Lenardo Italico, Tolzi Luigi, Di Lenardo Vittorio, Micelli Guido, Paletti Gino, Quaglia Luciano, Quaglia Odorico, Zanetti Antonio.
GORJANI
Lista št. 1 - DC: Ermacora Giovanni, Manganelli Sergio, Passon Diego, Ermacora Onesto, Molino Giovanni, Isola Giuseppe, Fratte Argenta por. Fratte, Zanitti Luigi, Fadi Bruno, Moro Fiorello, Palese Antonio, Agostinis Luciano.
Lista št. 2 - Montenars: Fa-dini Quarto, Bonavia Angelo, Castonetto Gelindo, Fratte Giordano, Giorgini Giovanni, Isola Vittorio, Lucardi Quinto, Lucardi Renzo, Marcuzzi Adolfo, Morandini Celestino, Sbulf Ermanno, Zanitti Enzo.
BRDO V TERSKI DOLINI
Lista št. 1 - DC:	Sinicco
Sergio, Battoia Enzo, De Bel-lis Pietro, Vazzaz Ottavio, Negro Egidio, Pinosa Giorgio Giuseppe, Sgarbano Benvenuto, Lendaro Giovanni, Bob-bera Desideria Maria, Mizza Giovanni, Mizza Sante, Matti-ghello Giovanni.
Lista št. 2 - Unione Socialista - Val Torre: Battoia Eva-risto, Bobbera Franco, Cellino Primo, Cerno Guglielmo, Culetto Renzo, Lendaro Alessandro, Marchiol Primo, Mi-cottis Albino, Muchino Lino, Negro Romolo, Pinosa Valentino, Scuntaro Raffaele.
T I P A N A
Lista št. 1 - Difesa diritti della montagna: Carloni Giuseppe, Noacco Adriana, Noac-co Gino Emilio, Noacco Giuseppe, Melissa Giulio, Misco-ria Bruno, Pascolo Franco, Si-miz Danilo, Tomasino Gino.
Lista št. 2 • PSU: Berrà E-lio, Berrà Giulia, Budulig Mario, Chicco Guido, Cuffolo Ottavio, Lo Presti Basilio, Scuor Ermacora, Simiz Leonardo, Tomasino Gino, Tomasino Valentino, Vazzaz Franco.
Lista št. 3 - DC: Coos Sandrino, Tomasino Fortunato, Levan Attilio, Berrà Gino, Berrà Pio Egidio, Busi Emilio,
Buttazzoni Gino, Filippig Giuseppe, Melissa Evaristo, Noacco Vittorio Luigi, Sturma Gino, Tomasino Alberto.
NEME
Lista št. 1 - Autonomia e Rinascita: Fabretti Pietro, Co-melli Ruggero, Comelli Primo, Comelli Sergio, Cussigh Emilio, Cussigh Ligio, Di Betta Giuseppe, Di Giusto Valentino, Gervasi Bruno, Lauren-cigh Claudio, Mattiuzza Emilio, Tubetti Giovanni, Venerino Arturo, Vizzutti Giovanni Battista, Zuccolo Giacomo, Tornada Ettore.
Lista št. 2 - DC: Barchiesi Guido, Ceschia Mario, Comel-
li Alessandro, Comelli Antonio Domenico, Coos Albino, Covazzi Cesare Mario, Man-zocco Italo, Mattiuzza Giovanni Roberto, Meneghini Cesare, Micossi Giacomo, Mini Giuseppe, Monai Adriano, Tornada Giobatta, Torcutti Sergio, Tubetti Giacomo, Vidimar Bruno.
AHTEN
Lista št. 1 - DC: Emerati Giulio, Emerati Giovanni, Ce-ricco Sisto, Comelli Giuseppe, Cuffolo Ugo, Degano Enzo, Del Negro Aldo, Del Negro Giacomo, Gujon Lino, Marcolin Corrado, Mattieligh (Nadaljevanje na 3. strani)
iHiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiii iiiiiiiiiim mm minuli unni niinnnm nminminini miniti
KIM OMEJUJE DEŽELAM AVTONOMIJO
Deželni zakon za pomoč emigrantom zavrnjen
Vlada je zavrnila deželni zakon, ker smatra, da je to vprašanje v njeni pristojnosti - Dežela Furlanija < Julijska B. bo isti osnutek zakona predstavila še enkrat za odobritev
Vlada je zavrnila deželni zakon o ustanovitvi deželnega posvetovalnega organa za izseljence in o podporah emigrantom in njihovim družinam, ki ga je deželni svet v Trstu odobril z večino glasov 10. aprila letos.
Osnovni razlog tega ponovnega rimskega posega proti nekemu deželnemu zakonu naj bi bile kompetence deželne konzulte izseljenskih organizacij, ki po deželnem zakonu zadevajo tudi splošna vprašanja izseljenstva in brezposelnosti, za katere zahteva država vso pristojnost zase, češ da so to splošna gospodarska vprašanja, ki jih deželni statut ne predvideva. Nasprotno, meni rimska vlada, gredo vprašanja izseljevanja in brezposelnosti v državno pristojnost, se pravi pristojnost osrednjih vladnih organov in bi to dejstvo terjalo vsaj neko obliko koordiniranja dejavnosti z njimi. To velja predvsem za
Sfe..;
Črni vrh (it. Montefosca) v podboneškem komunu, v ozadju hrib Matajur
deželni odbor Furlanije - Julijske krajine in posvetovalni organ za izseljenstvo pri njem.
Isto zahtevo, ki dejansko omejuje samostojnost deželnih posegov na tem področju, ki je pri nas, od Kami j e in Beneške Slovenije tja do nižje Furlanije izredno prizadeto, postavlja osrednja rimska vlada glede podeljevanja podpor izseljencem in njihovim družinam. Dokument, s katerim je vlada zavrnila deželni zakon, trdi namreč, da dopušča deželni statut deželni upravi samo dopolnilno zakonodajo na področju dela, socialnega skrbstva, brez u-pravnih pooblastil.
Končno, trdi zavrnilni akt rimske vlade, bi zakonski osnutek ne smel predvidevati posegov izven meja dežele Furlanije Julijske krajine. Glede zadnjih dveh točk bo verjetno v deželnem svetu, ki bo v kratkem razpravljal o stališčih rimske vlade, marsikdo kritično pripomnil, da pomeni to popolno omejitev vsakršne samostojne pobude v smeri izseljenstva in za odpravo najhujših socialnih problemov emigrantov, že sama beseda «izseljenec» poudarja, da gre za delavce v tujini, torej izven meja svoje domovine, kaj pa še dežele. Kako naj torej dežela Furlanija - Julijska krajina ustrezno poseže s korenitimi in učinkovitimi posegi, če ne bo niti izseljenski konzul ti dovoljeno opravljati svojega dela med zainteresiranimi, se pravi delavci v emigraciji po evropskih deželah.
Takoj po sprejemu vlad-
(Nadaljevanje na 3. strani)
UPRAVNE VOLITVE V KANALSKI DOLINI
Sedem kandidatnih list v Trbižu
V Naborjetu-Oveji vesi tokrat tudi “Slovensko ljudsko gibanje„ , ki se je predstavilo s šestimi kandidati - V Pontablju tri liste
UPR A VIČ E N PR O TE S T
Prebivalci liceje zavrnili volilne poziv nice
Dolga pravda še ni končana - Ljudje hočejo na vsak način pod komun Brdo v Terski dolini, ker je samo tam njihovo naravno izhodišče
Predvolilna kampanja v Kanalski dolini je letos mnogo bolj živahna kot druga leta in nam bodo volitve gotovo prinesle presenečenja. V Trbižu so predstavili kar sedem list, v Naborjetu-Ovčji vesi pa štiri. V Trbižu bodo morali izvoliti 20 občinskih svetovalcev in ker šteje trbiška občina nad 5.000 pebivalcev, bodo volili s čistim proporcionalnim sistemom kot v velikih mestih. Krščanska demokracija, se kot v mnogih krajih Italije, predstavlja tudi tukaj razcepljena in sicer pod tradicionalnim simbolom ščit in križ in pod simbolom občinskega grba. Poleg teh dveh so predstavili listo tudi republikanci (PRI), ki se v Kanalski dolini predstavljajo tokrat prvič. Njim sledijo komunisti in socialisti proletarske enotnosti (PCI-PSIUP), Nenni-jevi socialisti (PSI), socialdemokrati (PSU), liberalci in neofašisti.
Še večje presenečenje pa je v Naborjetu-Ovčji vesi, kjer so predstavili štiri liste. Lista št. 1 nosi za simbol smreko in je neodvisna in njeni kandidati so sledeči: Mesch-nig Giuseppe, Buzzi Dino, Franz Adamo, Jank Roberto, Revelant Bruno, Prescheren Antonio, Vuerich Giovanni, Prescheren Giovanni, Martinz Ermanno, Piussi Mario, Prescheren Francesco in Misch-kot Engelberto. Listo št. 2, ki ima za simbol srce in tri nageljne, je predstavilo «Slovensko ljudsko gibanje». Do sedaj niso v Kanalski dolini še nikdar predstavili nobene slovenske liste. Sestavlja jo šest kandidatov, in sicer Mljač Franc, Rosič Marija Terezija por. Mljač, Wudenig Marija por Mischkot, Tribut-sch Agnes, Prescheren Simon iz Trbiža in dr. Karel Štoka iz Trsta. Škoda, da ima ta lista samo šest kandidatov od dvanajstih, ki bi jih lahko predstavili. Tretjo listo so predstavili krščanski demokrati skupaj z Nennijevimi socialisti in ima za volilni znak
ščit in križ, srp in kladivo ter socialisti proletarske enot-
knjigo in sonce. Njeni kandidati so sledeči: Eri ih Antonio, Chiurlo Spartaco, Buzzi Bartolomeo, Comelli Sergio, Gaiardo Attilio, Gelbmann Elfride, Gelbmann Aldo, Can-dutch Gerardo, Migitsch Tommaso, Mischkot Bartolomeo, Prescheren Giovanni in Vuerich Erminio. Četrto listo pa so predstavili komunisti in
nosti in ima za volilni znak nakovalo in lopato z napisom «Avtonomia e Rinascita». Ima osem kandidatov, ki so sledeči: Madrau Alberto, Kraker Carlo, Vuerich Franco, Gre-gorutti Davide, Gelbmann Tommaso, Pezzano Elio in Marzola Ernaldo.
V Pontablju, kjer bodo glasovali z večinskim sistemom
kakor v ostalih manjših občinah (občina Pontabelj je izgubila po tej zadnji vojni precej prebivalstva), so predstavili tri liste in sicer krščanska demokracija, domači socialisti (Unione socialista pontebbana) in furlansko gibanje «Movimento Friuli». Na vsaki listi kandidira 16 kandidatov, izvoliti pa morajo 20 občinskih svetovalcev.
iiiiimniiimiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinniimmiiMiiiiiiiii i umilili na mi inumimi minil
IZ NADIŠKE DOLINE
Ustanovili konzorcij za industrijski razvoj čedadskega področja
Konzorcij za industrijski razvoj čedadskega področja je končno uradno ustanovljen. Deželno odborništvo je namreč s posebnim dekretom z dne 5.ma j a potrdilo uradni akt. Besedilo dekreta vsebuje pravila, ki zadevajo dejavnost konzorcija, katero nadzorujejo komuni, ki so pristopili h konzorciju in sicer komuni Ahten, Čedad, Corno di Ro-sazzo, Dreka, Grmek, Man-zano, Moimacco, Premariac-co, Prapotno Podbonesec, Remanzacco, Sv. Lenart, Sv. Peter, Sovodnje, Srednje in Tavorjana.
H konzorciju niso pristopili komun Fojda, Povolet-to, Sv. Ivan ob Nadiži in Buttrio, ker so njihovi komunski sveti sprejeli drugačen štatut od onega, ki ga je sprejelo zgoraj omenjenih 16 komunov.
Namen konzorcija je v prvi vrsti ta, da bo podpiral nove pobude za industrijski in obrtniški razvoj čedadskega področja, kakor tudi za ojačenje že obstoječih dejavnosti. Konzorcij bo tudi skrbel za izvedbo načrtov in predlogov za opremo področij, posebno v Manzanu, kjer so že razvite razne dejavnosti, in drugod.
Konzorcij bo trajal 10 let začenši 5. maja t.l. in ga bo-
iiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuu
IZPOI) MATAJURJA
Javna dela v sovodenjskem komunu
Končno se je le poslovila zima in tako so mogli tudi pri nas začeti z javnimi deli. Najprvo bodo uredili cesto, ki vodi iz čedronov v Brdca. To cesto bodo tudi razširili in zgradili podporne zidove, kjer so potrebni, da bodo na ta način preprečili trganje plazov, ker se to dogaja zelo pogostoma. Stroški za izvedbo tega dela bodo znašali 39 milijonov lir in jih bo delno krila dežela.
V vasi Strmica bodo zgradili novo kanalizacijo, ki bo stala 8 milijonov lir. Do konca bodo uredili tudi cesto Duš-Mašere, ki bo tako postala krasna krožna pot, ki bo vodila iz Sovodenj v vas Matajur. To delo, na stroške dežele, bo stalo 17 milijonov lir.
Koliko volivcev šteje sovodenjski komun
Pri zadnjem pregledu volilnih seznamov je bilo ugotovljeno, da šteje sovodenjski komun 1102 volivcev in sicer 636 moških in 566 žensk. Volili bodo v treh sekcijah.
Nesreča ne počiva
Danilo Liberale iz Trčmu-
do lahko obnovili brez posebnih formalnosti še za nadaljnjih 10 let, razen če ne nastopijo med tem časom eventualne odpovedi.
SV. PETER
na si je močno poškodoval desno roko, ko je žagal drva. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil v enem mesecu.
V bolnico je moral tudi 40-letni Anton Trinko iz čeplesišč, ker je padel in se močno udaril v levo roko.
Poroka Poročila se je učiteljica Giannina Petrig z gradbenim podjetnikom Luigijem Brontom iz Čedada. Novo-poročencema želijo vaščani dosti zadovoljstva na skupni življenjski poti.
uitimiimMiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitniiiiii
IZ KANALSKE DOLINE
300 milijonov lir za gradbeništvo v Rajblju
Deželni tehnični odbor za javna dela je na svoji zadnji seji, kateri je predsedoval deželni odbornik Masut-to, sprejel več načrtov za izvedbo javnih del v Rajblju, za katera se predvideva okoli 300 milijonov lir stroškov. Predvsem bodo u-redili zgradbe, kjer stanujejo uslužbenci rajbeljskih rudnikov in lokalni otroški vrtec. Uredili bodo 70 stanovanj, ki so najbolj potrebna popravila.
Program turističnega društva
Na špeterskem komunu se je pred nedavnim vršil občni zbor turističnega društva, katerega so se udeležili tudi novi predsednik pokrajinske ustanove za turizem dr. Sbuelz, direktor pokrajinske utanove za turizem dr. Boscarolli, podpredsednik furlanske ustanove za hribovsko gospodarstvo in župani osmih komunov, ki so člani te zveze
Predsednik društva Gino Corredig je po pozdravu podal poročilo o dejavnosti v letu 1969, nato pa so razpravljali o programu za tekoče leto. Poseben poudarek so dali turistični propagandi (panoji ob glavnih cestah, prospekti, oglaševanje v posebnih turističnih revijah itd.); priredili bodo več folklornih manifestacij ob prilikah vaških praznikov ali sager in ob takih priložnostih valorizirali tipične lokalne proizvode, kot so gu-banca, vino, breskve, kostanj itd. Naj več je sagre bodo v Špetru (29. junija), v Prapotnem (4-5-6 julija), v Sv. Lenartu (16. avgusta), v Klodiču, v Sovodnjah, Srednjah in v Roncu.
Priredili bodo tudi več športnih manifestacij, med temi tudi kolesarske dirke, moto-kros, boksarsko in nogometno srečanje itd.
Podali so tudi poročilo o urejanju turističnih cest, med katerimi so tudi cesta Stara gora - Trbilj - Dreka, krožna cesta, ki vodi na Matajur ter cesta v Landar. Med drugim so povedali tudi to, da bi bilo nujno potrebno urediti lokalne gostilne, ki so v nekaterih krajih izredno slabe ali jih pa sploh ni in zaželeli, da bi pri tem pomagali dežela in pa pokrajina, ki imata za te panoge na razpolago posebna sredstva.
Imamo 1317 volivcev
Ob pregledu volilnih seznamov so ugotovili, da šteje šenlenarški komun 1317 volivcev (666 žensk in 651 moških). Približno toliko volivcev je bilo vpisanih tudi za zadnje volitve.
Poroke
Tale mesec so se poročili sledeči pari iz našega komuna: Ivan Ruttar z Lucijo Si-bau iz Jesice in Chiuch Ja-kobina iz Sv. Lenarta z učiteljem Petrom Gariupom iz Čedada. Prijatelji in znan-
ci jim želijo dosti sreče in veselja v zakonskem življenju.
Prometna nesreča
V čedadsko bolnico so morali peljati 8-letnega Pavla Chiabaia iz Gorenje Mjerse, ker ga je povozil nek avtomobil in mu prizadejal več poškodb. Ozdravil bo v dveh tednih.
PODBONESEC
Te dni, ko je komun poslal v Učejo volilne pozivni-ce za obnovo komunske administracije, so jih vsi volilni upravičenci, razen treh ali štirih starčkov, ker niso razumeli za kaj gre, zavrnili. Do tega protesta je prišlo, ker ljudje iz Učeje nočejo, da bi njihova vas spadala pod rezijanski komun, ampak da bi jih priključili h komunu Brdo v Terski dolini, ker samo tam je njihovo naravno izhodišče. Ta pravda se vleče že precej dolgo in kot smo v preteklosti že pisali, je predsednik republike tudi podpisal dekret, po katerem se je Učeja lansko leto odcepila uradno od rezijanskega komuna in se priključila k Brdu, toda občinski svet iz Rezije je nasprotoval temu odloku, češ da je protiustaven, ker bi se moral celot-
ni komun odločiti za pripojitev Učeje k drugem komunu, ne pa samo zainteresirani prebivalci. Komun je seveda pravdo dobil jn tako je bila Učeja zopet pod Rezijo, toda ljudje ne odnehajo. Ko so sestavljali volilne liste, ni hotel nihče iz Učeje stopiti v nobeno listo, ker ne priznavajo Rezije za svoj komun. Hočejo nadaljevati pravdo, ker so prepričani, da jo bodo dobili, če ne danes, jo bodo dobili njihovi otroci. Zakaj bi morali hoditi preko Muške-ga pogorja ali pa po 80 kilometrski cesti do Ravence, kjer je sedež rezijanskega komuna, če jim je bolj na roko iti v Tersko dolino. Komun Brdo pa jim daje tudi več garancij za prosperi-teto vasi, za kar se je rezijanski bolj malo brigal.
			
TAVORJANA
Smrtna nesreča v Roncu
Vse je zelo potrla novica, da je umrla v čedadski bolnici 58-letna Jolanda Butterà poročena Marseu iz Ronca, kamor so jo prepeljali še prve dni maja, ker je padla po domačih stopnicah in se močno poškodovala.
Upali so, da ji bodo rešili življenje, a jim ni uspelo, uboga žena je umrla. Bila je delavna in zelo priljubljena med domačini in v okolici, zato jo bodo težko pogrešali.
Skala mu je zlomila nogo
Delavec Vigio Gujon, star 54 let, doma iz Kala, ki je zaposlen pri urejanju turistične ceste, ki vodi v Landar, se je pred dnevi precej hudo ponesrečil pri delu. S škarpate se je nenadoma utrgala težka skala in mu priletela naravnost na nogo. V bolnici so izjavili, da se bo moral zdraviti zaradi poškodb najmanj mesec dni.
SREDNJE
Zadela ga je srčna paraliza
Vso našo okolico je zelo pretresla žalostna vest, da je nenadoma umrl 43-letni Žvan Kavčič iz Gnidovice.
Kavčič je stanoval sam, ker so se vsi njegovi preselili pred kakšnim letom v Gru-pinjano. Ker ga niso videli domačini več časa na spregled, so pogledali v hišo in ga tam našli mrtvega. Takoj so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je umrl zaradi srčne paralize. Rajnki Kavčič je bil delaven mož in je bil zelo priljubljen med svojimi vaščani, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu.
umni i um nini numi umnimi itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHi
FOJDA
Shod članov zadružnih hlevov tavorjanskega komuna
Pretekli teden se je vršil v Mažerolah in tudi v zaselku Noas shod članov zadružnih hlevov teh dveh krajev. Shoda sta se vršila na pobudo deželnega odbor-ništva za kmetijstvo in so se jih udeležili poleg zadružnikov tudi rag. De Santis za Zvezo zadrug in agrarni pe-rit Perosa, ki je zastopal pokrajinsko administracijo. Shodom sta predsedovala Basilio Cadolino in Jožef Pic-caro, ki sta ob tej priliki tudi predstavila bilanco zadružnih hlevov preteklega leta. Razpravljali so tudi o potrebi, da bi se izboljšali pašniki na področju tavorjanskega komuna.
Kot je znano, je tavorjan-ski komun eden tistih, ki si najbolj prizadeva za razvoj živinoreje in pogoje za to tudi imajo. Tu imajo že več let kar dva zadružna hleva, ki prinašata že lepe koristi domačinom. Zadružni hlev v malem zaselku Noas je štel ob koncu lanskega leta 200 glav goveje živine in 13 konj, v Mažerolah pa okoli 100 krav mlekaric. Lahko bi pa v obeh hlevih redili še več živine, če bi bolje izkoristili pašnike. Upajo, da jim bo nasproti prišla dežela, ki podpira take iniciative.
Ureditev komunskih cest
Deželno prisedništvo za javna dela je te dni sporočilo na komun, da so dodelili 20 milijonov lir za ureditev in asfaltiranje cest v tavorjanskem komunu. Med temi cestami je tudi ona, ki
Pogozdi»vanje na Ivancu in po gličavali v Podklapu
Končno bo ozelenelo tudi Ivančevo pogorje med Le-grado-Bregom in Nadižo ter goličave v Podklapu. Prav v teh dneh so pričeli s pogozdovanjem. Na delo so vzeli 35 delavcev, ki bodo posadili okoli 150 tisoč smrečic.
Hrib Ivanac je visok 1168 metrov in je bil do sedaj poraščen s travo in grmičevjem. Od tu se nudi prekrasen razgled nad vso NačTi-
ško in Breško dolino. V Breško dolino vodi sedlo Preval (la Bocchetta) 790 metrov, kjer je tudi obmejni prehod za dvolastnike, škoda, da niso pričeli s pogozdovanjem takoj po vojni, ker bi sedaj že nekaj imeli od tega. No, sicer ni nikoli prepozno, saj so za nami mladi rodovi, ki bodo prav gotovo znali bolj izkoristiti vse prirodne lepote naših krajev.
vodi v Tojan, ki je popravila zares potrebna.
Otrok popil mišji strup
V Montini bi kmalu prišlo do zelo hude nesreče, šestletni Ivan Caporale je popil nekaj požirkov mišjega strupa, ker je mislil, da je v steklenički oranžada. Na srečo so njegovi starši takoj zaslutili vzrok hudih bolečin v trebuhu in ga odpeljali v čedadsko bolnico, kjer so mu rešili življenje.
V bolnico je moral tudi 21-letni Vigi Iacuzzi iz Prestin-ta. Ko se je peljal proti Čampeju, je na nekem ovinku padel z motorja in dobil več hudih poškodb po vsem telesu.
Poroke
Poročila se je naša va-ščanka Bruna Cudicio s stražnikom Danilom Bodi-gojem iz Čedada. Znanci jima čestitajo in želijo obilo sreče v zakonskem stanu. Enako želijo tudi Mari Pic-caro, ki se je poročila z uradnikom Renzom Bonit-tijem, tudi iz Čedada.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPOD KOLOVRATA
Smrtna nesreča pri delu
Na Mostu Sv. Kvirina se je pretekli teden dogodila smrtna nesreča, ki je terjala življenje komaj 30-letnega gradbenika Alda Mariniča, doma iz Les pri Klodiču. Aldo Marinič, ki je gradil neko hišo na Mostu, je padel z žerjava (gru) več metrov v globino in dobil tako hude poškodbe, da je umrl že med prevozom v bolnico.
Ta nesreča je globoko prizadela vso okolico, kajti rajnki Aldo je bil zelo podjeten im delaven človek in priljubljen med domačini. Bil je tudi kandidat v grme-škem komunu na listi številka dve kot neodvisen in zato ga bodo zelo pogrešali.
Deželni prispevek
Deželno prisedništvo je sporočilo na naš komun, da mu je dodelilo pet milijonov lir prispevka za napeljavo centralne kurjave v prostore na županstvu.
PRED OBČINSKIMI IN PROVINCIALNIMI VOLITVAMI Ivan Cankar
glasnik nove dobe
(s prve strani)
Ottorino, Ronchi Remo, Scuòla Aurelio, Verona Arduino.
Lista št. 2 • Unione Democratica: Binutti Ottone, Dane-lutti Lemiro, Fattori Lineo, Flocco Corrado, Frosch Bruno, Leonarduzzi Amadio, Mat-tieligh Silvio, Poiana Duilio, Rocco Oreste, Tonello Vincenzo.
F O J D A
Lista št. 1 - PCI-PSIUP: Gi-
randi Giovanni, Grimaz Fran-ceschino, Juri Renato, Piputto Gino.
Lista št. 2 • DC: Celledoni Roberto. Basso Giuseppe, Boezio Renzo, Celledoni Bernardino, Del Bianco Giovanni, Gubiani Carlo, Jacobuzio Leo, Lovo Antonio, Rojatti Ermenegildo, Saffigna Giovanni, Sgiarovello Gino, Galvani Albino, Ursella Enzo, Zani Francesco, Zuccolo Italo, Croatto Luciano.
SM. PETER SLOVENOV
Lista št. 1 - PSU: Bianchini Bruna, Blasuttig Ezio, Borgno-lutti Sergio, Cedron Ivo, Cor-redig Antonio, De Vora Guido, Dorbolò Paolo, Jussa Roberto, Jussig Tiziano, Scri-gnaro Ettore, Susani Silvio, Zufferli Armando.
Lista št. 2 - PSI: Blasuttig Giovanni, Ciccone Remo, Cornelio Rino, Marinig Giuseppe, Moreale Walter, Podrecca Stefano, Simonitti Zaccaria Valentino, Tomasettig Angela, Tropina Giuliano, Venturini Giancarlo, Venuti Luigi, Venuti Paolo.
iimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Deželni zakon zavrnjen
(s prve strani)
ne zavrnitve 'zakona je bilo izraženo stališče, da mora biti zakon takoj ponovno predstavljen deželnemu svetu in odobren s spremembami, ki naj «ne spremenijo osnovne vsebine in namena zakona».
Pred dnevi se je stalna komisija, ki je pristojna za vprašanja deželne zakonodaje o delu, javni izobrazbi in socialnem skrbstvu že sestala in odobrila v večino glasov zakonski osnutek o podporah izseljencem, ki ga je zavrnila rimska vlada. O zakonu, za katerega so v komisiji glasovali svetovalci vseh strank, razen KPI in MF, ki sta bili proti, in vzdražanih socialistov, bo razpravljal v kratkem deželni svet.
Lista št. 3 - PCI: Petricig Paolo, Battaino Guido, Blasuttig Luciano, Cencig Giovanni, Bordon Luigi, De Faccio Giovanni, Drescig Gianfrancesco, Jussa Vera, Leban Antonio, Podrecca Bruno.
Lista št. 4 - DC: Blasuttig Elio, Blasuttig Marco, Bordon Miro, Corredig Gino, Cosmacini Adriano, Dorbolò Eliseo, Galanda Mario, Jussa Albino, Jussa Cirillo, Jussig Paolo, Moreale Manlio, Sittaro Beppino.
PODBONESEC
Lista št. 1 - PSU: Ballus Mario, Bergignan Lino, Birtig Flaviano, Blasuttig Giuseppe, Crast Antonio, Domeniš Silvano, Floram Mario, Juretig Giuseppe, Marseu Carlo, Medveš Fabio, Melissa Luigi, Poludgnach Natale, Sturam Rino, Succaglia Flaviano.
Lista št. 2 - DC: Dorbolò Luigi, Battistig Livio, Blasuttig Damiano, Cedermas Emilio, Cencig Mario, Domeniš Mario, Gubana Giovanna, Lau-rencig Primo, Marseu Renzo, Menig Pio, Onesti Erminio, Plata Ginetto, Salvagno Angelo, Specogna Elio, Tramontin Guglielmo, Zorza Luciano.
S O V O D N J E
Lista št. 1 - PSU: Dus Basilio, Juretig Franco, Podorie-szach Mario, Massera Italo, Cernoia Giovanni, Gosgnach Mario, Cromaz Pietro, Lo-szach Giovanni, Golop Giuseppe, Gosgnach Giuseppe, Dus Mario.
Lista št. 2 - DC: Cernotta Giovanni, Cudrig Emilio, Cu-drig Francesco, Gosgnach Giuseppe, Marchig Silvano, Martinig Luciano, Massera Olivo, Maurig Giovanni, Pagon Franco, Podorieszach Giovanni, Trinco Antonio, Trinco Giuseppe.
Lista št. 3 • PSI: Coceanig 1 Umberto, Cromaz Romano, Petricig Virgilio, Ros Mario, Vogrig Graziano, Vogrig Renato.
SV. LENART SLOVENOV
Lista št. 1 - PSU:	Adami
Ruggero, Carlig Mario, Chia-cig Luigi, Chiacig Tarcisio, Clinaz Sergio, Comensig Giordano, Leban Antonio, Sa-botig Lorenzo, Scaunich Carlo, Simaz Mario, Tomasettig Emilio, Tuti Renato.
Lista št. 2 • PSI: Osgnach Paolo, Crisettig Beppino, Za-nutto Lorenzo, Tomasettig Graziano, Borghese Renato, Peressutti Aldo, Gariup Pietro, Podrecca Pietro, Visintin Attilio, Chiabai Ernesto, Scaunich llario, Cassina Alberino.
Lista št. 3 - DC: Sidar Giuseppe, Crucil Camillo, Duria-
vig Daniele, Lauretig Giuseppe, Predan Giovanni, Qualiz-za Guido, Rudi Ermenegildo, Rucchin Giovanni, Terlicher Ermenegildo, Tomasettig Giuseppe, Tomasettig Valentino, Visin Lorenzo.
GRMEK
Lista št. 1 - DC:	Chiabai
Elio, Clodig Dante, Dreszach Bruno, Gus Aldo, Paulettig Giuseppe, Rudi Attilio, Ruttar Giuseppe, Trusgnach Alfonso, Trusgnach Cirillo, Vogrig Alessandro, Vogrig Riccardo, Zufferli Lucio.
Lista št. 2 - Sviluppo Valli -Lista indipendente Grimacco: Vogrig Fabio Aldo, Canalaz Lucio Paolo, Luszach Carlo, Crainich Giuseppe, Marinig Aldo di Pio, FiIippig Bruno, Trusgnach Guido, Vogrig Mario, Tomasettig Maurizio, Pri-mosig Giuseppe, Gariup Mario.
Lista št. 3 - PSU: Chiabai Natale, Canalaz Ermenegildo, Rudi Serafino.
DREKA
Lista št. 1 - DC: Namor Mario, Cicigoi Edoardo, Cicigoi Giuseppe, Drescig Pietro, Floriancig Gino, Gariup Eugenio, Scuderin Giuseppe, Tomasettig Gelindo, Trusgnach Giuliano, Trusgnach Pierino, Zufferli Sergio, Zuodar Pietro.
Lista št. 2 - PSU: Crainich Antonio, Crainich Vittorio, Tomasettig Remo Paolo.
Lista št. 3 - PSI: Trusgnach Ettore, Bergnach Mario, Pra-potnich Giovanni, Cicigoi Gino, Trinco Giovanni, Cicigoi Antonio, Floriancig Stefano, Trinco Emilio, Bergnach Giuseppe, Ruttar Lino, Bergnach Giuseppe, Trusgnach Tarcisio.
SREDNJE
Lista št. 1	- PSU:	Balus
Franco, Borgu Giuseppe, Tra-
cogna Albino, Dugaro Agostino, Martinig Giuseppe, Qua-lizza Giuseppe, Qualizza Lino, Qualizza Michele, Saligoi Luciano, Sibau Gino, Veneto Vincenzo, Vogrig Giorgio.
Lista št. 2 - DC: Covaceu-szach Luigi, Beuzer Remo, Cernettig Italo, Floriancig Augusto, Garbar Eugenio, Predan Pio, Qualizza Mario, Ru-chin Giuseppe, Stulin Alessandro, Stulin Romano, Vogrig Eugenio, Vuerich Albina.
PRAPOTNO
Lista št. 1 - PSU: Napoli Ivo, Marinig Luciano, Quer-cig Alfiero, Sirch Vincenzo, Berdussini Luciano, Bucineu Girolamo, Pizzulin Giordano, Salamant Andrea, Dorbolò Mario, Marinig Guido, Codro-maz Antonio, Lesizza Ugo.
Lista št. 2 - DC: Bernardo Bruno, Lesizza Eugenio, Lon-dero Rinaldo, Marcolini Gerardo, Medves Armando, Mi-sigoi Poldino, Mugerli Giuseppe, Niemiz Luciano, Paris Roberto, Paussa Aldo, Stanig Renzo; Zottig Sergio.
Zbor bivših borcev OF v Dolenjskih Toplicah
Kakor smo v našem listu že poročali, bo dne 7. junija v Dolenjskih Toplicah zborovanje bivših borcev narodne Osvobodilne borbe. Dopoldne ob 11. uri bo udeležence pozdravil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, zatem pa bo spregovoril Edvard Kardelj, član sveta federacije.
Popoldne bo otvoritev muzejsko opremljene Baze 20 na Kočevskem Rogu.
iimimimiiiitiiiiiiiiiiMiMtMHtiiHiiiiimiHmmfiiiiiimiiiitiiHmimiimiMii iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
25 ■ letnica Primorskega dnevnika
Dne 13. maja 1945. leta je v osvobojenem Trstu izšla prva številka glasila Osvobodilne fronte za Slovensko Primorje. Prva številka je objavila vesti o ukrepih za normalizacijo življenja v Trstu, o vzpostavljanju civilne oblasti, sporočilo o osvoboditvi Maribora, vsa druga stran pa je bila namenjena odlokom voja-' ških oblasti, osvobodilnega sveta Trsta in pokrajinskega NOO za Primorsko.
Primorski dnevnik je bil
k *
neposredni dedič Partizanskega dnevnika, ki je začel izhajati konec novembra 1943. leta kot edini dnevni časopis v vsem odporniškem gibanju v Evropi.
Primorski dnevnik je vseh 25 let veren spremljevalec življenja Slovencev v Italiji ter njihovega vztrajnega boja za narodnostno ohranitev in uveljavitev narodnostnih pravic.
Ob jubileju želimo Primorskemu dnevniku še veliko uspehov.
«Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel, če je bilo veliko ali malo — Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?».
Te besede je izjavil sin naroda, ki je s svojim delom potrdil resničnost te svoje izjave. Izgovoril jih je duševni velikan, ki je dal svojemu ljudstvu neizmerno bogastvo svojega duha; spregovoril jih je narodni genij, ki je postal vodnik svojim potomcem in glasnik naših dni.
Ni bil ne pevec, ki bi preglasno pel hozano svoji domovini, ne fantast, ki bi oboževal nevidno krono njenega trpljenja. Bil je realist, ki je zagledal svet z odprtimi očmi in jih ni zatisnil pred nobeno grozoto. Bil je kirurg, ki je posegel z ostrino svojega duha v najglobljo globino življenja in izločeval iz njegovega jedra smrdljivo gnilobo, na kateri je hiralo. On, ki je s prostim pogledom spoznal resnično podobo svojega časa, se ni ustrašil pokazati jo svetu v njeni razgaljeni strahoti. Njegova beseda ni hladila zastrtih ran, ki so jih sramežljivo skrivali krivi preroki, da bi preslepili ljudstvo, ki je nevedno trpelo na njih bolečini. Cankarjeva beseda je bila trda in neusmiljena, kot je pač trda in neusmiljena resnica. Posegla je v dušo in vest zatiralcev, odprla je oči milijonom zasužnjenih, ponižanih in razžaljenih, ki jim je rekel v svojem
spisu «Za križem»:	«Božje
kraljestvo je v vas!» — Bodočnost je vaša!
Trda in neusmiljena je bila Cankarjeva beseda, kakor je bila trda in neusmiljena njegova usoda. Kot reven deček se je rodil v domu siromakov na Klancu dne 10. maja 1876 leta, v uboštvu je preživel svojo rano mladost, v pomanjkanju in bedi je študiral v Ljubljani in na Dunaju, brez potrebnih sredstev je preživel svoja poznejša leta, dokler ni slab in izčrpan podlegel bolezni, ki ga je pobrala že z 42. letom (11. decembra 1918) in ga spravila v zgodnji grob.
Izšel je iz najnižjega sloja slovenskega naroda, kateremu je ostal zvest do svojega zadnjega diha. Svoj genij je postavil v službo trpinu, zaničevanemu proletariatu, ki mu je pokazal pot do vstajenja.
V vsem svojem delu je bil Cankar glasnik današnjih dni, glasnik svobodne in srečne zarje velikega jutra, ki je vstalo slovenskemu narodu po strašni noči razočaranj in krvavega trpljenja. To jutro je občutil Cankar globoko v svoji duši, neomajno je veroval v njegov prihod in bodril je svoje rojake, da ga ne zamudijo, da so pripravljeni nanj, ko «se bo dopolnil čas in se bodo duri odprle».
Temno je bilo za durmi, ki so zapirale slovenskemu ljudstvu pot v svobodo. Silne so bile zmote, ki so zasužnjevale slovenski narod; trle so ga bolj od sovražnikov, ki so mu bili njegovo srčno kri, ne da bi se tega zavedel.
Cankar, ki je videl to zmoto in spoznal, da se je široke ljudske množice niso zavedale, da tisti, ki so nosili neizmerno težo brezpravnega življenja na svojih «trudnih plečih», niso videli svojega bremena, «ker so bile njiho* ve motne oči uprte v tla», si je zadal svojo življenjsko nalogo: odpirati ljudstvu oči, razgrinjati pred njegovimi očmi zastrti zastor nevednosti in mu razkrivati resnico, da bi se spoznalo in si utrlo pot v svobodo.
„„„„„„.................  n,,,,,..,...................  milim.............m.......................  n....n...........im.....m..............mm..........mu............mi..........
Pogledal je Katino, ki je stala ob strani s svetilko v ro-
France Bevk
Kaplan Martin Čedermac
«Drži svetilko, da prižgem!» je rekel Katini. «Zdaj pa le hitro», jo je nato potisnil skozi vrata, «da ne bova tu svetila! ».
Vstopila sta. Sence, ki jih je plapolajoča sveča slikala na gole, siromašpe stene. Gospod Martin je stopal tiho, spoštljivo, po prstih, vendar so mu koraki glasno, grozeče odmevali pod obokom. Duh po plesnobi, vlagi m zapuščenosti. Sveti Mihael v glavnem oltarju je visoko dvigal tehtnico. Na umetnih cveticah, ki so stale med svečniki, se je bila nabrala debela plast prahu.
Cedemarc je vrgel nahrbtnik na tlak in za nekaj’ trenutkov neodločen obstal. Nato je pomignil Katini in odšel za oltar, stopaje po dolgi senci, ki se je vila pred njim. Ob steni je bilo naslonjeno bandero, poleg velik kriz na tleh je ležalo nekaj cerkvene ropotije Na Pokrovu	skri-
nje je stala starinska soha svetega Petra z odkrhnjeno desnico. Čedermac jo je postavil na tla in dvignil pokrov. Nekaj kovinastih svečnikov, dve podobi z razbitimi sipami in pisana šara. Upognil se je, izpraznil skrinjo naloži knjige na dno, a nanje razbiti podobi svečnike in ostalo. Na pokrov je zopet postavil soho svetega Petra.
Vzravnal se je, si otepel prašne roke in se oddahnil.
kah, vsa bleda, brez sape, z velikimi očmi. Položil si je prst na usta, a ni rekel besede; Katina mu ni odgovorila, a je razumela, oči so mu pritrdile.
«Počakaj!» je zašepetal, ko je hotela oditi po cerkvi.
Pokleknil je pred oltar in sklenil roke. Katina je pokleknila poleg njega, svetilko je postavila na oltarno stopnico. Svetloba je oblivala le spodnjo polovico sten, sveti Mihael je bil ves v skrivnostnem mraku. Gospod Martin je strmel vanj, oči so se mu ustavljale na hudičku in na beli duši, ki sta se tehtala. Iz preobčutljivosti so se mu venomer porajale misli in ga motile v molitvi. Saj s tem ni oskrunil cerkve, saj je vse božje. Kam naj bi sicer skril? Tu ne bodo brskali... In če izve don Jeremija, ga zaradi tega ne bo pestil; povedal mu pa ne bo. Saj je smešen v svoji skrbi. Pa ga je že zopet motilo in mu ni dalo miru...
Zdrznil se je iz misli, došepetal molitev in se glasno pokrižal.
Nista se vračala po isti poti, po kateri sta bila prišla. Krenila sta po drugi strani kuclja, na kolovoz, ki je vodil mimo raztresenih, v temi spečih kmetij. Niže, na položnem obronku, se je od kolovoza cepila široka steza, ki se je po strmi rebri spuščala proti Krnici. Zavila sta nanjo, prešla strme vzpetine, se pretaknila skozi goščavo hrastovja in obstala nad neko strmino. Steza se je vila v nižavo, kakor da vodi v prepad.
Čedermac je sédel v suho travo. Katina je počenila poleg njega, svetilko je postavila za deblo košatega drevesa. Pot ju je bila utrudila. Noč je bila mirna, tiha, zrak soparen; debele kaplje potu so jima stale na čelu.
Bilo je prijetno v tisti višini. Kadarkoli je gospod Martin
prihajal v Krnico ali se vračal domov, se je ustavil na tem mestu. Vselej podnevi, ponoči še nikoli. Napeto se je oziral v nižavo, kakor da bi v temi hotel zagledati svojo rojstno vas. Ni je razločil, pretemno je bilo, slepila ga je svetilka. Videl jo je s svojimi duševnimi očmi. Ležala je kakor v velikem prgišču, ki je leglo na pobočje Mije. Od treh strani so jo zapirali obronki, odprta je bila le proti vzhodu. Zemlja nerodovitna, siromašnejša kot drugod. Delila jo je struga hudournika, ki se je le ob velikem deževju napolnila z vodo. Tedaj so umazani valovi divje drli v nižavo in se stekali v Nadižo. Boren studenec za vasjo je dajal vode le v jeseni in spomladi. Sredi vasi je stal globok vodnjak, nad njim kapelica s kamnitnim kipom svetega Roka. Ob ozkem klancu sedem hiš, med njimi njihova, Pirhova, s sivo streho. Zdelo se mu je, da jo kljub temi razloči s te višine. Le streha je bila nova, a vse drugo nespremenjeno, tako kot za njegovih otroških let. Pred njim je živo stalo vsako drevo, vsak grm, vsaka skala. Duh po starini, po preprostosti, uboštvu in domačnosti. Hiša v eno nadstropje z lesenim mostovžem, ki je počrnel gledal na široko, obzidano dvorišče. Na zunanji steni nad klancem je bila nekdaj naslikana Mati božja. Podoba je bila že odpadla z ometom, ostala so le velika Marijina stopala in zgoraj Jezuščkova glava. Kako so mu nekdaj tisti ostanki, ki jih je gledal in v duhu sestavljal celotno podobo, drastili domišljijo! Sredi dvorišča je stala pritlikava lipa; bila je stokrat okleščena, a se je vedno znova razrasla, raztezala košate veje in širila hlad in senco. V njenem zelenju se je kot otrok skrival s svojim bratom in sestrama, Perino in Marico; Katine takrat še ni bilo...
“t,
!é»
i
za ricuie, rniàxit
GMiiAjfttš
Miličeva mama je stopila na prag in še petič zaklicala:
«Mihec! Kaj me res ne slišiš? Miheec!».
Izza vogala hiše je pri-brenčal dvanajstletni Mihec in ves razžarjen od igre zabrundal:
«Kaj me venomer kličeš?»
Mama se je zresnila.
«Večeri se že. Si napisal nalogo?».
«Jo bom po večerji».
«Učil se tudi nisi, kajne? Kokoši in zajcev še videl nisi. Bo že mama. Mama je za vse. Da bi pomagal, ti niti na pamet ne pride», je užaljeno rekla mama in odšla v kuhinjo.
«Uh, kako si spet sitna!» se je zmrdnil Mihec in stekel krmit kokoši in zajce.
Ko se je vrnil v kuhinjo, je obstal na pragu in gledal mamo. V njenih očeh so bile solze. Mama ni rada jokala. Vajena je bila trdega življenja. Le kadar je bila zares žalostna, so se ji zasvetile v velikih, modrih očeh.
Tudi Mihca je zdaj stisnilo v grlu. Nenadoma mu je postalo žal, da ji je tako ugovarjal. Stopil je k materi in jo prijel za roko.
«Ne joči, mama! Saj nisem mislil tako hudo...».
«Vedno tako govoriš», je rekla in si obrisala solze.
«Ah, veš, kavboje smo se igrali. To pa že ni taka reč», je Mihec našobil ustnice.
«Ni», je rekla mama. «Hudo je, ker si med igro pozabil na šolo, pa na to, koliko dela moram sama opraviti».
«Ah, mama...».
Ni mogel več. Obrnil se je in stekel v drvarnico. Prinesel je naročje drv in vedro vode.
«Mama, po večerji bom pomil posodo», je rekel, se motovilil po kuhinji in čakal, kaj mu bo rekla.
«Naloge še nisi napisal, kajne?» ga je pogledala.
«Saj sem ti rekel, da jo bom napisal po večerji. Ti boš legla v posteljo, jaz pa bom pomil posodo in napisal nalogo».
«Se boš učil tudi po večerji?».
Mihcu je zastala beseda. Na šolo je čisto pozabil. Večkrat se mu tako zgodi.
«Tudi učil se bom, mama ...» je pokimal.
«Veš, kaj imate jutri na urniku?» je vprašala mama.
Mihec se je zmedel. Brskal je po spominu, a se ničesar ni mogel domisliti.
«Še tega ne veš?» je rekla mama. «Hudo je, če človek nima volje».
Mihec je vedel, kako je, če človek nima volje. Kako je bilo prejšnji dan na igrišču... Igrali so rokomet. Kazalo je, da bo moštvo, v katerem je bil Mihec, igro izgubilo. Kriv pa je bil vratar. Ožemalo ga je sonce. Ovijal se je kot vrba žalujka. Na žogo sploh ni pazil.
«Šlapa in ne rokometaš! Nobene volje nimaš! Izključili te bomo in konec!» so kričali nanj.
Ampak vratar Vanček ni bil zmerom tak. Kadar se mu je hotelo, je skakal za žogo kot opica v pragozdu. Takrat mu je bilo telo prožno, mišice napete in iz oči mu je
žarel ogenj. Pa ga je prijelo, da se je ovijal kot leska v vetru. Žoge so letele skozi vrata ko muhe na gnojišče.
«Ti pa tvoje vratarstvo in tvoja piškava volja!» so mu očitali.
Če fanta še na igrišču prevzame malodušje, ga toliko bolj, ko gre za šolo. Saj bi se Mihec učil, pa se mu ne da in konec. Ne ljubi se mu, nima volje.
«Saj bi rad, pa včasih ne morem», je rekel.
«Na očeta pomisli! Ta je zmogel vse. Imel je močno voljo».
Mihec je pogosto mislil na očeta in rad bi mu bil podoben.
lINtHMHHHHHtlHIMHHIHIIHIHIIHIHHIHIItHIIIIHHIIIIHHIIIIIIHIIHHIIIHIIIHIIIIIHHIIIIIiHHIHIIItlllllHHHHH
Ptičje petje
Malokateri glasovi segajo tako v naše občutje kot glasovi ptičjega petja. Ptiči-pevci oživljajo in olepšujejo naše okolje. Kaj bi pomenili naši gozdovi, travniki in vrtovi brez tega petja?
Ptičje petje je danes v ospredju zanimanja raziskovalcev in glasbenikov. Raziskovalci ptičjega petja primerjajo glas posameznih ptičev-pevcev tonski barvi orkestralnih inštrumentov — flavti, oboi, klarinetu itd.
Vso pomlad in vse poletje prepevajo ptiči - pevci med nami, kljub temu prav malo poznamo njihove pevsko-glasbene sposobnosti. Nekateri menijo, da so ptiči-pevci samo preproste živali. Pa je petje posameznih ptičjih vrst vendarle različno. Ptičje vrste s pevsko sposobnostjo imajo tudi več glasbenih prvin, spletenih z motiviko, ki so jo uporabljali skladatelji za svoje skladbe.
Tako imajo prvo mesto ptiči-pevci solisti — slavec, kos, drozg, ščinkavec, kanarček itd. Njim sledi druga stopnja ptičev-pevcev, ki imajo dar posnemanja drugih pevcev ali pa se držijo svojih spevov — sinica, škorec itd. Tretje mesto zasedajo ptiči-pevci zboristi; ti ptiči nimajo daru za posnemanje drugih ptičev in tudi glasovni obseg je brezpomemben. Glas teh ptičev — vrana, kavka, sraka itd. — je za poslušanje brez vsake lepote.
Stoletja pesniško opevan in do današnjih dni občudovan ptič-pevec, ki slovi kot nedosežen izvajalec svojih melodij in po lepoti glasu, je slavec, kralj pevske umetnosti pri ptičih-pevcih. Takšno pesem kot slavec s čudovitim čarom ritmično prekipevajočih trilčkov ne zmore noben drug ptič-pevec. Slavec je virtuoz svojega grla. O njegovem petju so se razpisovali v vseh časih.
Svojevrstna posebnost je petje kosa. še posebno veljavo ima kot skladatelj. Njegove melodije segajo preko oktave. Sestava samih melodij zahteva študija in znanja iz skladateljske slovnice. Motivično je petje zdaj preprosto, zdaj zopet zapleteno. Kos je nedosegljiv sestavi j alee tonskih sestav in
Šale
(Češke narodne)
Kdaj zajca noge bolijo? Katera zver je najbolj podobna lisjaku?
Zakaj petelin meži, kadar kikirika?
Kdaj je konj najtežji?
Slon in krojač
«Ko je umiral, sem mu obljubila, da bom skrbela zate», je rekla mama. «In rada bi, da bi mi včasih olajšal skrbi, Mihec, da bi se vsaj malo potrudil».
«Mama!» se ji je Mihec pognal v naročje in v tihem ihtenju obljubljal, da bo odslej pomagal pri delu in tudi šole ne bo zanemarjal. «Boš videla, da bom, čisto drugačen bom», ji je zatrjeval.
Mama je vedela, da misli zares, a je nemara vedela tudi to, da bo čez dan, dva na obljubo spet pozabil. Zato se je nasmehnila, ga pogladila po laseh in rekla:
«Mihec, ti moj otrok...».
izboren pevec lastnih melodij in tako edinstven ptič med vsemi ptiči-pevci. Ni samo izvajalec, ampak še ustvarjalec. Poslušati kosove melodije in motive je glasbeni užitek svoje vrste, zahteva oster posluh in glasbeno razgledanost. Nič manjša kosova sposobnost je tudi spreminjanje — vari-ranje. V tej umetnosti ga ne prekaša niti slavec.
Prva znanilka pomladi je kukavica. Njen značilni interval je mala terca, večkrat tudi velika terca, velika sekunda (kadar je utrujena ali prestrašena).
Z večjo ritmično poživitvijo kot kukavica poje strnad. Njegovi priljubljeni intervali so čiste prime in velike sekunde.
Navajamo še ure «ptičjega petja», ki so zanimive zaradi vrstnega reda ptičjega nastopanja. Je zakonitost svoje vrste; ugotovili so jo raziskovalci ptičjega petja:
Jutranji koncert otvarja pogorelček. Čeprav je še vsa narava v popolni temi, se mu kmalu pridruži šmarnica. šmarnici sledi kos in iz daljave pošilja svoj pevski prispevek še kukavica. Ti 4 ptiči-pevci so prvi budilci življenjskega prostora naših poljan in vrtov. Počasi narašča petje v zbor. Ob zori pojejo kos, sinica, ščinkavec, penica, strnad, lastovka, hudournik in vrabec. V višinskih gozdovih pa otvarja pevsko zborovanje z zbrušeno intonacijo divji petelin.
S pojemanjem dnevne svetlobe, to je v začetku julija, pojema tudi ptičje petje. Daljše noči prinesejo krajše nastopanje in v drugi polovici julija se letna pevska sezona ptičjega petja zaključi.
I lllllll IHIIIH Hlllllllll •IIIIHIItlllllHHHHIIMHIIIIHim
V nekem indijskem mestu je živel krojač, ki je bil zelo norčav. Od jutra do večera je sedel v svoji stojnici in nagajal vsakemu, ki je šel mimo. Zdaj je tega zdaj onega zbodel z ostro besedo. Tako si je med šivanjem krajšal čas.
Nekega dne je peljal gonjač velikega slona mimo njegove delavnice k reki. Ko je krojač zagledal slona, je položil košaro jabolk poleg sebe in čakal. Lop, lop, lop, je lomastil slon po tlaku. Ko je prišel do krojača in zagledal lepa jabolka, je obstal in oči so se mu poželjivo zasvetile. Iztegnil je rilec proti košarici, da bi si izbral naj lepši sad. Tedaj pa mu je krojač hitro podstavil dolgo šivanko, da se je zbodel v rilec. «P, r, r, r, rm » je zahrkal slon in stresel z rilcem. Nato je odšel mirno
po svoji poti, kot da mu ni mar krojačevega smeha, ki je še dolgo odmeval po ulici.
V reki si je slon shladil rilec in se napil vode. Preden je odšel, si je še na-srkal poln rilec vode. Lop, lop, lop, je odmeval njegov korak po tlaku in rilec se mu je pozibaval na desno in levo. Prišel je do krojač-nice. Tam pa se je nenado-
ma ustavil, se okrenil, dvignil rilec in frrr, izpihnil vso vodo na krojačevo glavo.
Potem se je na svoj način zasmejal in odšel svojo pot.
Odtlej so vedno vpraševali krojača, kako mu je prijala slonova kopel. Krojač pa je molčal, se na tihem jezil, nagajal pa ni več ne ljudem ne živalim.
IIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHHIHIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnilHHIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHI
Uganke
Sladko ni, zdravo ni, ko gori, ne boli, a megli ti oči.
OR3qojD
Otročičkov poln je grad, a brez oken je in vrat.
(tonq a auiss)
Kdo hišico si naredi in sama se zaklene v nji?
( e^fardoiiAS )
Pobalin se pripodi, da izpije lačen kri, plane nate žvižgajoč, sit jo spet odkuri v noč.
(JBUIO^)
• VLAPO FIRM-
S1
RICEK IN MATIČEK
AAs(Ns M^TVLAaA-
#
29. Stric Miha in Matiček nista slutila, kaj vse jima je namenila muhasta usoda, sicer se stric gotovo ne bi odločil, da bo pristal v mestu, marveč bi z letalom poletel naravnost na najvišjo goro sveta in tako kar najhitreje opravil svojo nalogo. Ko je stric ustavil motor, da bi z Matičkom pristala, je nenadoma nekaj zahreščalo in letalo se je na veliko stričevo presenečenje s trebuhom nabodlo na koničast stolp budističnega templja. Tako sta se neprostovoljno usidrala trideset metrov visoko nad zemljo. «Hm, le kako bova prilezla dol?» je godrnjal stric. Matiček pa je rekel: « Eh, striček, nama bodo že pomagali Tibetanci. Celo hitro bova spodaj ».
31. Kriče jim je odgovarjal. «Nerodna zadeva, Matiček. Če bi imela dovolj dolgo vrv, bi se prav rada spustila s tega ptičjega mesta. Brr, kar vrti se mi v glavi. Oni tam spodaj pa menijo, da nočeva izstopiti in to jih še bolj jezi », je pravil stric. Ko vse kričanje ni pomagalo, se je na najvišjem balkonu prikazala dolga lestev in se s kavlji zapičila v letalo. Po njej so lezli lame v rumenih oblekah, okrašenih z rdečimi pasovi. « Uh, kakšne brke imajo! » se je zgrozil Matiček. Stric, ki je jezdil na repu letata, je pravkar hotel smukniti v kabino, toda neki lama ga je spretno ujel za nogo.
30. Ko ju je na vrhu stolpa gugal veter, se je okrog svetišča zbrala množica radovednežev. Iz vseh lin in balkonov na stolpu pa so pogledovale obrite glave tibetanskih menihov-lam, ki so vpili in razburjeno mahali z rokami. Niso se mogli dovolj načuditi temu, da je tako velik ptič pristal prav na stolpu svetišča. Ko so opazili strica, ki se je sklanjal iz kabine, so mu pričeli groziti s pestmi in vpiti nanj. Stricu ob pogledu na te jezne menihe seveda ni bilo nič kaj prijetno pri srcu.
32. Menihi so ju zvlekli iz stolpa in ju odvedli proti svetišču. Stric, ki se je bil svojega prvega napadalca otresel z brco, a mu nato podlegel, je dobil to brco povrnjeno z nekaj krepkimi bunkami. Menihi so bili veliki, slokih postav in so ju prav grdo gledali. Matiček je komaj zadrževal smeh. Lame so občudovale lepega dečka in ga v mislih že določili za naslednika Dalaj-lame. Nekateri izmed njih so na vsak način hoteli potipati stričev trebuh, kar pa možakarju seveda ni bilo po volji. Menihi so ga komaj ohranili pred temi radovedneži.