LETO XX. — številka 72 KRANJ — sreda, 27. 9. 1967 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenic« Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAKAR in Andrel TRILER GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah Na Gorenjskem brezposelnost še ni tako huda Zaskrbljujoče pa je, da mnoga podjetja za pirajo vrata pred novimi delavci Na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev v Kraji j u se je rned drugim pokaralo, da brezposelnost na Gorenjskem še ni velika. Kljub temu, da je število 900, kolikor je na Gorenjskem brezposelnih, precej veliko, pa je to v primerjavi z republiški-joi podatki (14 tisoč brezposelnih) še vedno dokaj ugod-jio. Ta primerjava pa nas ne 5rne uspavati, ker podatki jcažejo, da tudi na Gorenjskem^ brezposelnost vsak dan parašča. Prav tako se je vredno zamisliti nad podatkom, et dni. pa 26 novih din. Podobno velja za tuje goste, vendar se v tem primeru gibljejo cene med 30,5 N din in 32,5 N din. J. Podobnik RUSKIH RIB IN K0MP0T0V REHRANA G! AS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA Z razstave v galeriji na loškem gradu Grafika Štefana Simoniča in Marjana Teržana Po dvomesečnem premoru so se minuli petek vrata v galeriji na Loškem gradu zopet odprla. Toda grešili bi, če bi Skofji Loki očitali, da je v poletnih pasjih dneh zapadla v kulturno mrtvilo. — Nasprotno! Medtem ko je večina dejavnosti nekako dremala — kar se za čas dopustov in oddiha spodobi — je postalo mesto za kratek čas pravi eldorado za slikarje. Ni naš namen ponovno pisati o uspeli Groharjevi slikarski koloniji, dogodek je tako ali tako doživel velik odmev v slovenskem tisku. Hoteli bi samo opozoriti, da je prireditev pomenila logični zaključek, labodji spev in hkrati vrhunec kulturnih prizadevanj mesteca v sezoni 196G/G7. Na pragu nove sezo- ' ne si lahko samo želimo prav tako plodne žetve, kajti gaz je utrta, začetne težave, pomisleki in dvomi premagani, organizatorji pa ob doseženih uspehih ohrabreni. Dne 22. septembra smo bili torej priče odprtju prve iz serije novih likovnih razstav v Skofji Loki. V galeriji sta razobesila svoje grafike slikarja Štefan Simonič iz Kranja ter Marjan Teržan iz Ruš pri Mariboru. Precejšnjemu številu prisotnih je umetnika predstavil direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. Ni naključje, da prireditelj v uvodni razstavi nudi gostoljubje tema dvema, po letih ustvarjanja dokaj mladima in svežima likovnikoma. Ne- Filmi, ki jih gledamo BEN HUR — barve, široko platno, množice statistov in malo domiselnosti — Film so najbolj nestrpno pričakovali v kinematografskih podjetjih. Zdaj nestrpno pričakujejo distributerji in računovodje po teh podjetjih, koliko bodo iztržili zanj. V svetu ga je videlo veliko gledalcev. Takšen pa je bil tudi poglavitni smoter ustvarjalcev. D. W. Griffith je leta 1916 posnel film Nestrpnost. Samo eno je, kar ponuja primerjavo! Griffith je tedaj posnel svoj film z velikim kupom denarja. Še danes o izdatkih za ta film govore filmski delavci z nekakšnim spoštovanjem. Zakaj? Množice statistov, filmskih igralcev, bogata scenografija, izredna kostumska opremljenost, vse to je Grifithu služilo, da je naredil film, ki pomeni v filmski umetnosti velik korak naprej v iskanju svojega lastnega izraza, svojih lastnih, posebnih karakterističnih značilnosti, ki so filmu prinesla ime umetnosti. — Wyler, režiser Ben Hurja je porabil za snemanje svojega filma skoraj toliko denarja kot Griffith VViliam Wyler je prvo napako naredil že pri izbiri scenarija. Dramaturgija naključja, ki je neprestano prisotna v njegovem filmu, poenostavlja, posplošuje, vodi skoraj že v naivnost. Tako zbledi pred nami osnovni konflikt med Ben Hurjem in Mešalo, postane nenavaden, v posebnih razmerah porojen in obenem ga Wyler še poenostavlja, mu daje pridah sentimentalnosti. Tako Wyler kot Griffith sta imela dovolj denarja. Griffith govori o ljudeh, nas prepričuje. Wyler le slika s scenografijo, kostumi in igralci. Oscarje sv je film za tehnično dovršenost brez dvoma zaslužil. Ampak nagrade so zastonj, film pa je stal cel kup denarja! Denar pa žele producenti nazaj! In denarja je bilo veliko, zelo veliko! Zakaj bi mu potlej ne dali se nagrade za režijo? In še misel o igralcih! Filmska igra se razlikuje od gledališke. Značilnosti prve so pogojene z milimetrsko natančnostjo kamere, ki za beleži sleherni premik in spremembo na obrazu. Wyler pri vseh igralcih, s tega stališča, ni imel sreče. Nekateri, tudi Charleton Heston, so po načinu interpretacije svojih vlog bolj sodili na oder, kot pa na filmsko platno. NAJSTAREJŠI FERCHAUD — Belmondo je naredil uslugo Pieru Melvillu — Cisto zares. Prijatelja sta in Belmondo sam pravi, da ga zelo spoštuje. Zato, pravi, in zaradi dobrih odnosov s producenti, je igral v nekaterih njegovih filmih. Simenonova kriminalka, ki je služila kot literarna predloga Melvillovemu filmu, je obravnavala skoraj gotovo zanimivo zgodbo. Melvill je menil, da je našel okvir, v katerega bo vključil razmišljanje o človeku, ki pripada sloju bogatih, ki ga je pohlep po denarju odtujeval od ljudi. Obenj je postavil mladega človeka, z drugačnim odnosom do sveta in drugačnim pojmovanjem okolja, presojanja situacij in vrednot. Drug ob drugem, prvi kot bančnik na begu in drugi kot njegov sekretar, ki se pri njem zaposli, ker spozna, da tudi v ringu kot boksar ne bo uspel, preživita precej časa. Melvill podčrtuje razliko med svojima junakoma skoraj do banalnosti. Tudi tistega, kar je tega filmskega ustvarjalca morda nekoč vključevalo v krog novova-lovcev, v tem filmu ni moč najti. Celo tiste značilne dinamike, nemirne kamere, in iznajdljive montaže, ne zasledimo. Le Belmondo, ki v krog novovalovcev nedvomno sodi, spominja na to filmsko smer v Franciji. Njegova igralska kreacija pa je, čeprav odlična, premalo, da bi po njej presojali film Piera Melvilla. B. šprajc kateri očitki, da zahajajo v škofjeloško galerijo le mladi, še neuveljavljeni umetniki, prav gotovo niso pravični. Galerija je na voljo vsem, tako bi lahko v dolgem seznamu dosedanjih razstavljavcev našli že znana imena, kot tudi mlade umetnike, ki si šele utirajo pot navzgor. Očitki, da zaradi slednjih trpi ugled galerije, so smešni in neosnovani. Ce so prireditelji naklonjeni mladim, ki seveda ne morejo precej prodreti v galerije republiškega kulturnega centra, je to samo razveseljivo. Cas je, da sc tudi njim odpre pot med ljudi, da dobijo možnost predstaviti se širši javnosti. Marsikdo od njih po svojih kvalitetah dosega renomirane starejše kolege, ki često počivajo na lovorikah stare slave. Za Kranjčana Simoniča predvsem lahko trdimo, da je dovršen mojster grafične tehnike. Poprečen obiskovalec bi zlasti v njegovih zgodnejših delih zaman iskal sledove predmetnosti. Zdi se, da zunanji svet ne zadovoljuje njegovih umetniških hotenj. Je nekako iskalec golih abstraktnih oblik, ki pa v njih prav zato prihaja do izraza osupljiv smisel za kompozicijo, poudarjen s kontrasti med črnino in belino. V teh malih ploskvicah se kaže umetnikov čut za lepoto in skladnost, ki lahko oplojen z mojstrskim obvladovanjem grafične tehnike, zadovolji še tako prefinjene-ga poznavalca. V zadnjih delih se zdi, da se avtor zopet vrača nazaj k predmetu, k snovnosti. Dvojnost, ki jo s tem doseže, rahlo spominja na tolikanj kritizirani in hkrati opevani op-art stil. Teržan. poznan z več razstav po Štajerskem, zapušča nekoliko drugačen vtis. Zdi se. da je že prešel abstraktne vode in da se v svojih delih približuje ekspresionizmu, seveda v dopustnih mejah. Ni tako neprizadet do zunanjega sveta, saj svoje ustvarjalne zmožnosti posveča človeku in stvarem. Laikom bodo njegova dela bolj razumljiva in dostopna, dasi so vse prej kot skopa s finesami, značilnimi za dobro grafiko. Celovitost, dosežena z združitvijo podob ljudi ali drugih predmetov in subjektivnim čutenjem, subjektivno prizadetostjo ob opazovanju le-teh, daje njegovim delom pravo vsebino in težo. Za zaključek, ki naj bo nekak kratek povzetek oznake obeh razstavljavcev, bodo morda najprimernejše besede, s katerimi je končal svoj uvodni nagovor Andrej Pavlovec: če bi povedano posplošili in skrčili v dve besedi, bi lahko rekli Teržanu mislec, Simoniču ra ustvarjalec. I. Guzelj Delo kulturnih društev v kranjski občini Sektorske konference m programi dela Že nekaj let nazaj kulturna in prosvetna društva v kranjski občini pri svojem delu ne poznajo več samo jesen-sko-zimske sezone. Razni prazniki in druge prireditve in ne nazadnje tudi potrebe po kulturnem življenju na vaseh terjajo, da društva pripravljajo svoje programe dela za vse leto. Prav v teh dneh so v obč-sektorske konference, na katerih več društev skupaj razpravlja o raznih gledaliških prireditvah v jesensko-zimski sezoni, hkrati pa sestavljajo programe dela za prihodnje leto. 2e po dosedanjih sektorskih . konferencah lahko zaključimo, • da bo gledališka dejavnost v kranjski občini v tem in prihodnjem letu precej razgibana in zanimiva. Razen tega večina društev predvideva v programih tudi druge oblike, razna predavanja itd. Prav tako je predvideno, da bodo decembra v občini še delovne konference, ki bodo nekakšne tribune prebivalcev posameznih vasi, na katerih bodo skušali ugotoviti, kateri so glavni lokalni problemi. Nekatere izmed njih pa bodo skušala rešiti potem tudi po- samezna društva v prihodnjem letu. Danes je v kranjski občini 31 kulturno-prosvetnih društev in 13 samostojnih skupin. Vsi ti bodo letos, tako je predvideno, dobili za redno delo 11 milijonov starih dinarjev. Razen tega pa bodo nekatera društva — Besnica, Podblica, Kokrica, Preddvor itd. — dobila še okrog šest milijonov starih dinarjev za gradnjo ali dograditev kulturnih domov in drugih objektov. Društva v kranjski občini potrebujejo danes denar za redno delo, za vzdrževanje in nekatera za manjše investicije. Čeprav denarja ni veliko in ga vsako leto primanjkuje, pa društva dobivajo denar za redno delo in za posamezne investicije. Težave so le z denarjem za vzdrževanje. Na srečo ne povsod, vendar pa se v občini še vedno najdejo takšne krajevne skupnosti oziroma posamezniki, ki jim kulturno življenje na vasi oziroma v krajevni skupnosti pomeni postransko ali pa celo trebno dejavnost. nepo- A. žalar Prešernov zbor gostuje v Angliji in Holandiji prijateljskem mestu Oldha-mu. Poleg koncertov pa bo posnel svoj program tudi za angleško radio-televizijo. Pevski zbor France Prešeren iz Kranja je med najboljšimi slovenskimi pevskimi zbori. Visoka priznanja za svoje reproduktivno delo je dobil na številnih nastopih, gostovanjih in tekmovanjih doma in v tujini. Zbor odpotuje te dni na šestdnevno turnejo v Anglijo in Holandijo. V sestavi moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora bo pod vodstvom dirigenta Petra Li-parja izvajal skladbe od renesančnih mojstrov do sodobnih skladateljev ter narodne pesmi jugoslovanskih narodov. V Angliji bo imel koncerta v Saddelvvorthu in V Holandiji bo imel koncert v prijateljskem mestu Valkenburg, razen tega pa bo sodeloval še pri odkritju spominskega obeležja na Kerk-plein in pri spominski svečanosti pri spomeniku talcev na Caubergu. Upamo, da bo Prešernov pevski zbor, kakor vselej doslej tudi na tej svoji turneji uspešno prikazal visoko raven jugoslovanske zborovske reprodukcije. -ar Vikend seminar Občinski komite ZMS Radovljica bo organiziral s sodelovanjem DU v Radovljici 7. in 8. oktobra na Vodiški planini tako imenovani vikend seminar. To je ena izmed novih oblik dela v mladinski organizaciji. Seminr.r na Vodiški planini bo poskus, kako bi se takšen način dela obnesel v praksi. Na seminar bodo povabili predsednike mladinskih organizacij. Tema dvodnevnega seminarja je Razmerje fant, dekle in mladinska etika. Ce bo seminar uspel, bodo poskusili z njimi 'Mdi v ostalih krajih, Ljudje »Make war, not love« Delo je v petek, 22. septembra, objavilo sliko ameriškega vojaka v Vietnamu, ki je sodeloval v vojaških operacijah blizu Da Nanga in ki si je na čelado napisal: »Make vvar, not love« (v prevodu: »Pojdimo se vojno, ne ljubezni« ali morda bolje: »Raje pobijaj, ne ljubi«). Znano geslo nasprotnikov vojne v Vietnamu in vojne nasploh je namreč prav obratno: »Make love, not vvar«. »Make love« pomeni po ox-fordskem slovarju delati to, kar delajo zaljubljenci, torej ravnati ustrezno temu, kar •i; stavek objavlja celovito, resnično ljubezen, kakršne zahod menda sploh ne pozna več. Crni humor ameriškega vojaka je sila zgovoren In značilen za ameriške agresorje. Vsak dan beremo v dnevnem časopisju poročila o bombnih napadih in bojih v Vietnamu. Postali smo neobčutljivi za te vesti; preberemo jih mimogrede kot poročilo o prometni nesreči ali zapis s seje občinske skupščine. Nič novega ni več v njih: vsak dan bombe, tisoče bomb, vsak dan mrtvi, veliko mrtvih. To postane dolgočasno. Na primer: »Trije ameriški bataljoni so začeli danes veliko operacijo v delti Mekonga, da bi obkrožili bataljon osvobodilne vojske v pokrajini Dinh Toung. To je del operacije Corona-do, ki se je začela v sredo z ostrimi boji. Američani trdijo v sporočilu, da je takrat padlo 134 sovražnikovih vojakov, sami pa so imeli deset mrtvih In 21 ranjenih. Boje v sredo je spremljalo silovito bombardiranje utrjenih položajev osvobodilne fronte«. Take vesti objavlja časopisje z majhnimi črkami med ostalimi članki. Vendar je bilo samo letos ubitih v vietnamski vojni več ameriških vojakov kot jih je padlo prej v šestletnih bojih. Do 16. septembra je padlo 6721 vojakov, od začetka leta 1961 do konca lanskega leta pa 6644 Američanov. Podatkov o tem, koliko Vietkongovcev je padlo, ni. Tudi ni podatkov, koliko otrok, žena in drugega civilnega prebivalstva je izgubilo življenje. Vsak dan so nedolžni ljudje žrtve besnila ameriške civilizacije. Te dni sem bral pisma padlih Američanov v Vietnamu. Predstavnik FNO Južnega Vietnama Ngujen Van Hieu jih je poslal g. Amoniju, uredniku ameriške revije The Minoritv of One, v spremnem pismu pa je med drugim zapisal: »Bojišče je posuto s predmeti, ki so bili last ameriških vojakov. Verjemite mi, prav ti zapuščeni predmeti ubogih ameriških vojakov, ki se ne bodo vrnili domov, najbolje pripovedujejo o bojih. Moje usmiljenje velja njihovim ženam in materam. Upam, da je vsaj nekaj tistih, katerih imena bom pozneje omenil, po čudežu ušlo žalostni usodi. Kakorkoli že, tukaj so izvlečki pisem, ki so jih pisali aH prejeli, kosi papirja, ki so že orumeneli ali napol zgoreli. Razsuti so po gosti džungli cone C, ki je za napadalce neprehodna.« Sledijo odlomki pisem. Berite jih (v zadnji številki Naš'h razgledov ali Nedeljskega dnevnika)! Vietnam je postal poskusni zajec za najmodernejše oblike uničevanja, kar se jih je izmislila najmodernejša in pobesnela zahodna civilizacija. Generalni sekretar OZN U Tant je že večkrat namignil, da zna biti to prva faza tretje svetovne vojne. Američani preizkušajo množična uničevalna sredstva; praksa potrdi ali zanika teoretične predpostavke. Kar ni dobro, zavrnejo, kar je dobro, izpopolnjujejo naprej. Kako relativna sta beseda in pojem »dobro«! V Delu sem 19. septembra videl sliko, kako ameriška marinca, do zob oborožena, z vrvjo ženeta skoraj golega ujetega partizana; vrv sta mu zavezala okoli vratu. Vzvišena zmagovalca! Vojna v Vietnamu je očitno dosegla že tisto stopnjo, ko tudi najmanjše norme človeškega dostojanstva ne veljajo več. Pred časom sem v neki tuji reviji videl tudi sliko skupine južnovietnamskih vojakov; pred njimi na tleh so bile odsekane glave Vietkongovcev, dva, trije pa so imeli glave njihovih bratov celo v rokah. Vojna je vojna, pa naj bo kjerkoli; nasilje je nasilje. In človek je v Indokini prav tako človek kot v Evropi. Dejstva so dovolj zgovorna, čeprav postajajo skopa poročila dolgočasna. Treba se je odločiti; vsak zase mora storiti, če smo proti vojni, smo tudi proti tisti v Vietnamu, čeprav je daleč. A. TrHer in dogodki Umrl je Ivan Regent Od 12. do 15. septembra je bil v palači UNESCO v Parizu jubilejni VI. kongres svetovne federacije pobratenih mest, ki je bila ustanovljena 1957. leta. Kongresu, ki se ga je udeležilo 670 delegatov z vseh kontinentov, so med zasedanjem posvečali še posebno pozornost člani UNESCO, predstavniki francoske vlade in pariške uprave. Na kongresu so bili predstavniki občin in mest, ki so člani svetovne organizacije in predstavniki parlamentov. Kongres je delal plenarno in v šestih komisijah. Na kongresu so za prihodnja štiri leta izvolili nov izvršni komite in predsednika federacije. Za novega člana izvršnega komiteja je bil izvoljen tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za-lokar, dosedanji član izvršnega komiteja Marko Bule pa je postal član častnega svota. Za novega predsednika federacije pa so na kongresu izvolili znanega borca za mir, bivšega predsednika Firenz, ki je sedaj tudi častni predsednik tega italijanskega mesta, profesorja Lapiro. Značilno za letošnji jubilejni kongres je bilo, da je s svojim delom, razpravami in resolucijami skušal prispevati, da se v sedanjem zaostrenem položaju ohrani mir v svetu. Predvsem pa je na kongresu prišlo do izraza medmestno oziroma medob- Po VI. kongresu svetovne federacije pobratenih mest Vsi ljudje na svetu želijo mir samoupravi in pravicah člo činsko sodelovanje, ki ga lahko izrazimo z ugotovitvijo, da si vsi občani na svetu želijo mir. Bistvo tega naj bi bilo v prihodnje tudi ekonomsko sodelovanje med pobratenimi mesti, ki naj bi se pokazalo predvsem v »tretjem — nerazvitem oziroma manj razvitem svetu«. Sodelovanje komunalnih in družbenih služb ter gospodarstva naj bi omogočilo čimhitrejši razvoj teh držav oziroma mest. Prav tako so na kongresu ugotovili, da pomanjkanje denarja precej zavira razvoj v tem delu sveta. Danes ima svetovna federacija pobratenih mest velik pomen tudi v organizaciji združenih narodov. Zato ni naključje, da se je do sedaj že tri četrtine Članic OZN odločilo za posebno resolucijo, ki sta jo predlagala Mali in Senegal, naj se ustanovi poseben sklad za razvoj medmestnega sodelovanja. Kongres je na koncu sprejel tudi resolucijo, v kateri obsoja kakršno koli agresijo v »vetu in sklenil, da mesto, ki je član federacije, lahko sodeluje z vsakim mestom v svetu, čeprav ni član svetovne organizacije. Razen tega so na kongresu sprejeli tudi poseben delovni program. Posehno pozornost pa so na kongresu, posvečali jugoslovanski delegaciji, saj so med drugim v celoti- potrdili stališča simpozija, o lokalni veka, ki je bil od 23. do 27. maja letos v Ljubljani. Prav tako so v raznih dokumentih, ki so jih sprejeli na kongresu, upoštevali vse jugoslovanske izkušnje o komunalni samoupravi. Kranj bo prihodnje leto praznoval deseto obletnico članstva v svetovni federaciji pobratenih mest. Ob tej priliki bo slavnostno zasedanje družbenopolitičnega zbora kranjske občine. Na to zasedanje bodo povabili tudi vse predstavnike pobratenih mest. A. žalar Želje po tesnejšem sodelovanju Mesto Kranj je že deset let »poročeno«, kot pravijo Francozi, z mestom La Cio-tat, ki leži ob francoski ažurni obali, približno na sredini med Marseillem in Toulonom. Že deset let zaporedoma odhajajo mladinci iz kranjske občine na tritedenski obisk v to pobrateno mesto, mladinci iz La Ciotata pa vsako leto obiščejo Kranj. Tako je bilo tudi letos. Pred približno enim mesecem se je iz Francije vrnila letošnja 35-članska skupina-Za razliko od prejšnjih let, ko so odhajali na letovanje v La Ciotat večinoma mladinci iz šol in terenskih mladinskih aktivov, je bil v letošnji skupini tudi 24-članski orkester glasbene šole iz Kranja. Prav to pa je prijateljstvo med obema mestoma ob letošnjem jubileju še bolj utrdilo. Orkester je namreč v Franciji priredil dva samostojna koncerta, razen tega pa je večkrat nastopil tudi v nekaterih krajih- ob Ažurni Obali in v notranjosti Fran- cije. Predstavniki mesta La Ciotat so Kranjčanom med obiskom pripravili vrsto izletov in povsod so jih sprejeli zelo lepo. Predstavniki francoskega mesta so tudi izrazili željo, da bi sodelovanje med obema mestoma še bolj razširili. Predlagali so, da bi naši delavci za nekaj časa prišli delat v njihovo ladjedelnico, razen tega pa menijo, da bi sodelovanje lahko razširili tudi na druga področja. Ko smo pred dnevi obiskali vodjo letošnje kranj ske skupine Vinka Kepica nam je povedal, da mu bo bivanje v Franciji še dolgo ostalo v prijetnem spominu »Posebno rad se bo sporni njal ljudi, ki so nas vedno in povsod lepo sprejeli ln zaželeli prebivalcem kranj ske občine še veliko uspehov v prihodnje. To so ljudje, ki si želijo mirnega in prija teljskega sodelovanja in ki hkrati spoštujejo borbene tradicije prve in druge sve tovne vojne.« A. žalar Ljubljana, 26. septembra. Danes je v Ljubljani umrl revolucionar Ivan Regent. Ro* dil se je leta 1884 v Konto-velju pri Trstu. Po osnovni šoli se je izobraževal sam in se že leta 1900 pridružil delavskemu gibanju. Postal je voditelj slovenskega tržaškega delavstva. Leta 1911 je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora jugoslovanske socialdemokratske stranke. V Bologni je bil 1.1919 izbran za člana centralnega odbora socialistične stranke Italije, kjer je zastopal komunistična načela. Na kongresu v Li-vornu je 1.1921 postal član CK KP Italije. Leta 1927 so ga fašisti pregnali v Jugoslavijo. 2e oktobra 1929 je moral v emigracijo v Pari« in leta 1930 prek Berlina v Moskvo. 1941 je postal član vse-slovanskega komiteja in urednik slovenske izdaje moskovskega radia. L. 1944 se je vrnil v Beograd, 1.1945 v Črnomelj in pozneje v osvobojeni Trst. V Ljubljano se je moral umakniti leta 1946. S publicistiko se je začel ukvarjati že leta 1904. Pisal je v Rdeči prapor in v druge socialistične liste. Bil je urednik lista II lavoratore, osno« val tednik Delo in bil njegov glavni urednik, leta 1925 pa je postal sourednik komunistične revije Zapiski delav-sko-kmelske matice. Leta 194S je spet postal urednik obnovljenega lista II lavoratore. Od 1. 1947 do 1952 je bil minister za komunalne zadeve, za delo in minister za prosveto vlade LR Slovenije* nato predsednik prezidija ljudske skupščine LRS, leta 1953 pa izvoljen za člana republiškega izvršnega sveta. Bil je član CK /KI in član izvršnega komiteja CK ZKS. Pogreb dolgoletnega člana najožjega političnega vodstva in člana ZKJ bo v četrtek, 28. t. m., ob 15.30 na Žalah. Pokojni bo ležal na Žalah do četrtka do 8. ure, ko bodo njegove posmrtne ostanke položili na oder v veliki dvorani izvršnega sveta skupščine SRS, tam se bodo od 9. do 12. ure poslovili od pokojnika delovni ljudje, predstavniki delovnih in družbenih organizacij ter številni njegovi sodelavci, prijatelji io znanci. »Po moji sodbi najmanj tristo do Štiristo funtov,« je dejal lakonično. »Ali niste videli nobene prijave za izgubljene predmete?« »Ne. Mislim, da ženska, ki ga je izgubila, ne bo rada obešala izgube na veliki zvon,« Je dejal Meals in pomenljivo pomežiknil inšpektorju. »Oddajte stvari v skladišče! Za to imamo časa dovolj Jutri, zdaj so na vrsti važnejše zadeve. Poslušajte torej: najprej bi vam rad priporočil Mrs. Muriei Irvine, lastnico blagovnice »Pri tisoč rečeh« 72, vVardour Street. Saj veste, kako mislim to! Dalje, pobrigajte se spet enkrat za našega •tarega prijatelja Johna Cornerja. Skušajte poizvedel!, kaj je počel v zadnjem času in ■ čim se zdaj ukvarja. Posebno me zanima, Ce se pogosto pojavlja v okolici blagovnice Mrs. Irvine in kaj ga vleče tja. In v teku jutrišnjega dopoldneva obiščite Continental-■o zavarovalno družbo in naj vam v pravnem oddelku natančno razložijo, zakaj niso doslej Izplačali Mrs. Irvine zavarovalnega meska, s katerim je bil zavarovan njen ponesrečeni mož. — Tako, to bi bilo vse. Moreta si bom še danes nekoliko ogledal »Klub •edeminsedemdesetih«. Rad bi bolj natančno pregledal sobo, kjer je izdihnil Levvis •vojo lepo dušo.« Meals je z napeto pozornostjo poslušal Inšpektorja in si v beležnico zapisoval pripombe. Njegov sveži obraz je žarel od gorečnosti in oči vidno je težko čakal, da bi se mogel lotiti dela. Toda Davvson ga je še enkrat poklical nazaj. »Dajte tole stvarco takoj fotografirati,« Je dejal in vzel iz škatlice belega pajka, potem pa naročite obveščevalnemu oddelku, naj v vseh jutrišnjih večernikih objavi: »Deset funtov nagrade« Inspektor je za hip umolknil, da bi premislil vsebino — »torej: Deset funtov nagrade prejme tisti, ki bi lahko oddal eksem-plar na sliki upodobljenega pajka (srebrno bel trup iz stekla, šest nog, dva obroča okrog trupa z dvema podolžnima trakoma iz bele kovine) ali pa bi vsaj lahko navedel, v kateri trgovini se dobi te vrste blago ali pri kom Je morda videl takega pajka. Prijave na inšpektorja Davvsona, soba 58, Scotland Yard. 3. Po kasnejših ugotovitvah Je bila ura natančno 9 in 40 minut, ko je policijski stražnik na svojem obhodu zadnjič videl v vsem Scotland Yardu znanega detektiva Davvsona, Stal je na enem izmed vzhodnih izhodov Regents parka in je, kot se je zdelo, nekoga pričakoval, nato pa je nenadoma izginil. Kratko pred polnočjo je kriminalni oddelek prejel obvestilo, da so našli inšpektorja Davvsona umorjenega v Camden Townu. Na truplu, ki še ni bilo čisto mrzlo, so se poznale globoke zareze na vratu, očividno sledovi davljenja z zanko Iz žice, razen lega pa smrtonosen sunek na vratu. V krčevito stisnjeni desnici je držal belega pajka. Ure, ki so sledile, so bile nedvomno med najtežjimi, kar jih je kdaj preživljal Scotland Yard. Sir James Gaskill je z ledenim molkom sprejemal tekoča poročila In le trzanje okrog njegovih energičnih ust je pričalo, kako vre v nJem. Nato Je bil v šefovi sobi več kot celo , uro na zaupnem pogovoru, toda skozi obložena vrata ni prodrla niti besedica. Po vseh hodnikih se je plazila groza, na vseh obrazih je ležala zagrizena jeza in radovedna napetost, kaj se bo zgodilo. Tik po poldvanajstih se je vrnil seržant Meals s svojih prvih poizvedovanj in z mrzlično vnemo skušal stakniti nekje Davvsona. Nato je telefoniral na vse strani, toda inšpektorja ni mogel najti. Ko pa je dospela strahotna vest, se je Meals čisto otopel sesedel. Danilo se je še, ko se je iz šefove sobe oglasil zvonec in zabrnel po vsem poslopju. Komisarji, višji inšpektorji in inšpektorji so se radovedni zbrali okrog zelene mize, toda sir James je hotel opraviti na kratko in jih nI niti povabil, naj sedejo. »Mislim, da vam je tragična usoda našega ubogega Davvsona dovolj jasno predočila vso resnost položaja. Delati moramo temeljito in naglo in zanašam se na to, da bo vsakdo izmed vas storil vse, da bomo v polni meri vrnili ta občutni udarec, ki nas je stal življenje enega naših najboljših«. Nagnil je že glavo v pozdrav, ko se je oglasil Herbert Bates, najmlajši in najčastihlep-nejšl komisar, ki ni hotel zamuditi ugodne prilike. »Sir, kdo naj po vašem povelju prevzame zdaj ta slučaj?« je vprašal spoštljivo. »Kapitan Ravmond Conway, nadzirajoči komisar Dovra,« je lahkotno, kot da gre za najbolj samoobsebi umevno zadevo, odvrnil sir James. Nekaj minut nato se je širilo po vsem Scotland Yardu to Ime od ust do ust, toda nihče ni prav vedel, kaj naj počne z njim. Zadnje dve leti ga je bilo sicer precej pogosto slišati, toda ker njegovega nosilca niso nikoli videli, In so tudi kolegi iz Dovra samo zmigovall z rameni, če je kdo spraševal po tem, je ime dobilo počasi nekak mističen prizvok. Mr. George Turner je tega večera ravno prestopil prag svojega gledališča na Picca-dillyju in krenil po pičlo razsvetljenem dolgem hodniku, ki je vodil na stopnišče, ko Je planil k njemu prvi kapelnik. V njegovih begajočih očeh se je zrcalil obup, ki si ne ve pomoči, tako da se je Turner že pripravil na najhujše. »Gospodična Marimanova je pravkar sporočila, da danes ne more peti,« je Izbruhnilo iz razburjenega dirigenta. »Zdajle — pol ure pred začetkom predstave!« Z moža v fraku se je pot kar cedil, nervozno Je segel s prsti za ovratnik in se na-kremžil kot da si namerava prerezati vrat. »Preskrbeti nam morate drugo Amneris«, j« vzkliknil. »Vraga moram,« ga je nadrl Turner i« odrinil v svojo pisarno, kjer je od daleč vrgel na prvo mizo klobuk In plašč. »Veste, kaj bom storil?« je vzkliknil. »Odredil bom, naj namesto Amneris nastopi kratko in malo gola plesalka. Pri moji veri, da bom storil tako,« je vpil, ko je opari1 dirigentov užaljeni obraz. »Da bo publiki končno spoznala, kakšno prekleto delo sert prevzel s to opero. Prav gotovo mi je takr»t ko sem se dal pregovoriti, naj se vtaknem v umetnost, popolnoma manjkalo razsodna sti. Dokler sem se ukvarjal s svojimi revijami, sem imel denar in nič skrbi — pa imam same skrbi in nič denarja. In «* visoke honorarje, ki jih plačujem, se m1 utegne zgoditi, da ostanem zvečer brez prt* (Nadaljevanje) a o x a Jezersko (Nadaljevanje) Nemodernizirani del ceste v dolžini okoli 15—16 km prek Jezerskega vrha je gotovo eden izmed glavnih vzrokov, da ima ta prelaz kljub svoji položnosti razmeroma najmanj prehodov. Na avstrijski strani so cesto že zaceli modernizirati in predvidevajo da jo bodo zaključili do leta 1970. Na naši strani še niso začeli delati. Ne kaže torej več odlašati, saj bodo nedvomno boljše prometne razmere pri nas prav tako vplivale na povečanju turističnih tokov; s severa na morje in obratno. Povečal pa bi se hkrati tudi promet med vzhodno Koroško in Slovenijo. Številni gostje iz Belskih Toplic že sedaj radi obiskujejo Jezersko in njegovo okolico. Za povečani promet se je treba pravočasno in bolje pripraviti tudi na naši strani in opraviti poleg modernizacije 4 km ceste od štularja do Jezerskega vrha še druga ustrezna dela, kot modernizirati prenočitvene zmogljivosti Kazine in urediti njeno okolico. Kolikor bi izvedbo teh del odlagali, bo Jezersko kljub svojim lepotam in naravnim pogojem za razvoj turizma še nadalje životarilo in pobiralo le drobtine zaenkrat skromnega tranzita. Jezersko bo v slabih dveh letih povezano še z novo prometno zvezo. V gradnji je gozdarsko-gorska cesta skozi Komatevro, ki se bo prek prelaza (1500 m) med Velikim vrhom (1634 m) in Pečovnikom (1640 m) spustila, na planino Brsnina (1362 metrov) in dalje v Medvode, do kamor je po Jelen-dolu že zgrajena cesta iz Tržiča. Na novo je treba zgraditi le še okoli 3,8 km ceste. Celotna dolžina ceste Tržič — Jelendol — Komatevra — Jezersko bo okoli 26,5 km in Pogled na Senkovo kmetijo. V ozadju Ravenska Podkočna z vrhovi od Babe do Mlinarsksega sedla — Foto M. Masterl bo še enkrat krajša kot je sedanja cestna zveza. Ta nova gozdarska cesta bo hitro dobila turistični značaj, saj bo popotnika vodila skozi lepe, do sedaj malo znane kraje. Tudi marsikateri hri-bolazec bo z nje našel prikladno izhodišče v vzhodne Karavanke- Za novo cestno zvezo je treba dati gozdarjem vse priznanje, saj s svojimi cestami ustvarjajo in zboljšujejo pogoje za naš turizem. Hkrati pa na žalost ugotavljamo, da so njihove ceste grajene za njihove potrebe in so zato ozke (4 m) ter imajo strme vzpone do 13 %. Ob takem primeru, ko gre za cesto, ki ima lahko širši pomen, ker povezuje dve glavni dolini in kraja, se zastavlja vprašanje: ali nimamo v Sloveniji skupnega mesta, kjer bi se usklajevali hkrati interesi prometa, gozdarstva, turizma in sprejele obveznosti za skupno financiranje vsem trem panogam ustrezajoče ceste. Ali ne bomo nekoč obžalovali, da nismo bolj usklajeno gradili naših cest tudi nižjega reda? Jezersko je bogato izhodišče za številne planinske ture. Od tod vodijo gorska pota v Grintavce in njihove I doline, kot so Belska Pod- kočna, Logarska dolina in Kamniška Bistrica, v Karavanke, v dolino pod Storži-če, na Storžič, Javornik, Komatevro, v Tržič, na Virni-kov Grintavec vodi tudi slovenska planinska transverzala, ki teče od Maribora do Kopra. II. PRVI BUDILCI TURIZMA IN GORNIŠTVA NA JEZERSKEM MED DOMAĆINI, dr. JOHANNES FRISCHAUF IN ČEHI Iz kronike Jezerskega, ki jo je napisal Franc Muri,, nekdanji hotelir na Jezer-' skem in koroški deželni poslanec, po domače Kazinar, je razvidno, da je njegov oče Peter Muri leta 1856 kupil hišo in hlev, ki ju je leta 1780 sezidal Luka Stular na mestu, kjer stoji sedanja Kazina. Poslopje je bilo že v letu 1861 obnovljeno in hkrati preurejeno v letoviško turistično postojanko. O takratni obnovi priča tudi letnica, vklesana v sklepni kamen vratnega podboja nekdanjega vhoda v Kazino. Jezersko se letos tako nedvomno lahko ponaša že s 106-let-no gostinsko — turistično tradicijo. Marjan Masterl (Nadaljevanje prihodnjič) Hoger — Desno! 3. septembra so tudi švedi začeli voziti po desni strani. Vse priprave od preureditev avtocest, ki jih švedska kot dežela z najvišjim življenjskim standardom v Evropi nima malo, do propagande ln pravnih predpisov, je stalo švedsko vlado okrog 150 milijard dinarjev. Povsod na švedskem je zdaj poplava lepakov z napisom »Hoger«! — Desno — ki državljane na vsakem koraku opozarjajo na novo desno pravilo vožnje. Sicer pa Jesen je že tu — Foto France Podan smejo zdaj Švedi voziti le 40 km na uro v mestih in nase! jih ter 60 kilometrov na uro po cestah in avtocestah, seveda le toliko časa, da se vozniki tega vsaj malo privadijo. Uvedba desnega pravila ima več vzrokov. Med drugim je tudi ta, da obišče švedsko vsako leto na milijone turistov, ki so doslej precej ovirali promet na cestah. Računajo, da bo leta 1970 prestopilo švedsko mejo okrog 20 milijonov avtomobilov s tujimi registracijami. Poleg tega pa Švedi hočejo svojo deželo čim bolj približati ostali Evropi, zlasti članicam evropske gospodarske skupnosti, katere članica je tudi švedska. Nekdanja filmska zvezda kot politik Nekdanji čudežni otrok filma Schirley Temple se aktivno vključuje v politično življenje. Zdaj je kandidatka republikanske stranke za poslansko zbornico v lokalnih volitvah v Kaliforniji. Tole je izjavila, ko je nastopila kot govornik: »Žalostno je dejstvo, da kot najmočnejša sila na svetu vse globlje stopamo v brezkončno vojno z eno izmed najmanjših in najšibkejših dežel na svetu — Vietnamom!« Upajmo, da nekdanji čudežni otrok ni razočaral Američanov, vsaj tistih ne, ki so enakih misli. Kako se izogniti vojski? Mladi Američani se na vse načine trudijo, da bi se izognili vojski, kajti največ jih mora oditi na fronto v Vietnam. Tako je v ZDA nastalo več kot 150 pravnih posvetovalnic, ki se poklicno ukvarjajo z vprašanjem, kako se izogniti rekjrutaciji. Tistim Američanom, ki so že vpoklicani v vojsko, poskušajo pravniki v teh centrih najti tako imenovane »luknje« v zakonih, oziroma izrabljajo tiste zakone, ki ščitijo bolne ali durgače nesposobne mladeniče. Največ opravičil tako pride na račun kronične astme in nenormalnih spolnih nagnjenosti, število Američanov, ki se na vsak način hočejo ubraniti nabora, raste iz dneva v dan. Statistike, ki pa prikazujejo število obolelih in število homoseksualcev, pa postajajo vse bolj nestvarne. Rešitev križanke št. 5 L SOTLAR, 7- MU2IK, 12. OLEATI, 13. RTINA, 14. VO-KLO, 15. OLERON, 16. AN-SA, 17. BLAŽO, 18. MAT, 19. KREK, 20. VRT, 23. IRANS, 25. ANAR, 26. BOLERO, 28-STINA, 29. ORNAT, 30. PROCES, 31. SKALA, 32. ASMARA Miha Klinar: Mesta, cest« *azcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Domovina III. DEL 63 , A ude čipke snega odetih upanja ki so jm prinesli do r ^ ^ bi]e na.brž golih lip, ki se jim je poznala ^ caiico Elizabeto tako stare kakor sam Smolni. * u» najbrž hotela _ prav tako kakor cerkev, s katero.^ liubimkanja z mno„ laziti ljubega boga, da bi ji odpu-fc^ al gtarost in zgo. Rimi ljubrki. kakor je povodni '-'A'; kobile, potem žon-dovino dvorca od »žrebčarne te P* Kvn n. VZgajali.šče ploskega kloštra in v času carjeva"]»k "uRu&ije skrivaj in sk0zi menitih devic, h katerim j€ bodi .»k « teh časov> ko so 6 stranska vrata težit svojo carsko-J^- ruskega car- in je predpomladno revolucijo odstavi"! V Smolni postal sedež peterburšKeg«* k ^. le množice rdečih katere so se t'5^ ^...... stavba, okoli gardistov in vojaških, boljševikovi 3enih oddelkov in nad katero je ta dan zavihrala kakor m\efi v ledenem, do kosti zajedajočem se vetru rdeča zastava'^plamte vala duše. duše, do katerih n I veter ne strah, ki Javnega polu«—-.. - .....- jaškega boljševiškega časopisa »So 2*™ ^oščala samo dva rdeča oklopnjaka in oddelek rdečic ^tov, da so napad odbili in zavarovali "tiskarno, uro kasneje^jJvnoMJSeviško glasilo že izšlo s pozivom k vstaji, k strmoglf^ Korenskega in njegove vlade in k prevzemu oblasti s *irar': ?*y »Kdor seje veter, žanje vihar,« sij jakob in gleda v spominu sebe in gnečo rdečegardist^nih °^v, ki so 6e 8netli okrog Smolnega vidi sebe in druge okrog <*»J*J P zanetili pod lipami gleda plamen, ki se je razpis*''1"*! obseval ogorčene obraze, ki so slišali, da je Kereasti ie ■ z junkerskemi oddelki in drugimi petolizniškimi enotami *Jii vse mostove na Nevi in ukazal izklopiti telefonsko zvezo•. .^grafskim uradom na poštni centrali, poslal na ulico PdfflBt * konjenico, preden je ukazal napad na boljševiško t^1 t) uredništvo, sam pa se jc obdal z močno junkersko mkistri zabarikadiral v Zimskem dvorcu. gleda kljubujoče ogorčenje in naraščajoči pogum, ker so nakane Kerenskega, naperjene proti boljševikom, propadle: Napad na Delavsko pot in Soldata odbit, izključeni telefoni že po nekaj minutah po zaslugi pogumnih boljševikov zopet vključeni, napihnjene petolizniške patrulje pa so kopnele z ulic v strahu pred rdečimi gardisti sliši, kako so vojaki in rdeči gardisti okrog Smolnega zahtevali, naj jih popeljejo že vendar v napad na gosposko gnezdo, in se razburjali, ker so morali še vedno čakati tu, saj so ves čas prihajali sli in pripovedovali, da je že skoro ves Petrograd na strani boljševikov vidi, kako so nekateri oddelki kar na lastno pest odhajali izpred Smolnega v središče mesta, drugi, med njimi tudi njegov oddelek pa so se gnetli vedno bliže h glavnemu vhodu, dokler se niso zdre-njali v notranjost prav v trenutku, ko se je na stopnicah pojavil človek v usnjenem suknjiču, s črnimi lasmi, med katere je večkrat segel z roko, kakor da so mu odveč, s ščipalnikom na močnem nosu, pod katerim so viseli črni povešeni brki in se kdaj pa kdaj zasve-tlikali ob soju električne luči, ki je visela nad stopniščem tik nad njim; njegova črna, klinasto prirezana brada je bila videti kakor zaraščena z brki zaradi stisnjenih ustnic. sliši besede, ki so spreletele množico. »To je boljševik Sverdlov! Eden vodilnih!« vidi Sverdlova, kako se mu je zganila zareza med brki in brado in se spremenila v močne, polne ustnice, sveže rdeče, take prav I zaradi črnih povešenih brk in črne šiljaste brade sliši Sverdlova, ki je poklical neko ime, petem pa zahteval, naj oddelki počakajo s proletarsko disciplino na ukaz in naj Smolnega brez povelja ne zapuščajo potem zagleda človeka, ki ga je Sverdlov poklical in ki je s Sverdlovim odšel v prvo nadstropje in ki se je potem vrnil v spremstvu človeka, v katerem so prepoznali Konstantina Konstan-tinoviča Ivanova, a so bili predaleč, da bi ga lahko pozdravili in se mu ponudili na razpolago vidi, kako so gledali za Konstantinom Konstantinovičem Ivano-novom in drugimi, ki so neznanokam odhajali in odpeljali s seboj tudi nekatere rdečegardistične oddelke. vidi, kako so ga čez kako uro zopet zagledali, ko se je vračal s tovarišem, s katerim je bil odhajal, in jih takrat zagledal sam spominja se, da so kasneje, ko so ga izvolili za polkovnega političnega komisarja, po njegovem življenjepisu uganili, da je tisto uro med njegovim odhodom in prihodom spremljal onega, njim neznanega tovariša v Preobražensko ulico k šestemu saperskemu bataljonu, ki pravzaprav tistega dne popoldan ni bil navaden bataljon, marveč oscmtiscčglava vojaška enota najbolj revolucionarnih vojakov in'ki je potem na povelje, ki sta ga nesla komisarju bataljona, o katerem so govorili, da je bil sam poveljnik Smolnega, zasedla Nikolajevski kolodvor, pomemben zaradi svoje lege in zaradi potrebne telegrafske zveze med Smolnim in moskovskim štabom revolucije spominja se, da so poveljniki kasneje pripovedovali, kako nerad je komisar šestega saperskega bataljona to povelje izpolnil, ne zato, ker bi kolebal med možnostmi zmage ali poraza revolucije* marveč ker je menil, da pripada njemu in njegovi enoti glavni udarec proti sovražniku, naskok in zavzetje gadjega gnezda proti-revolucije v Zimskem dvorcu, in je pristal šele po ostrem prepiru med odposlancem vojno-revolucionarnega boljševiškega komiteja in potem, ko je spoznal, da je zasedba in obramba Nikolajevskega kolodvora za zmago revolucije prav tako pomembna kakor naskoki in zmaga nad gadjim gnezdom v Zimski palači spominja se, da tisti torek o tem niso še ničesar vedeli, kakor niso vedeli, kaj vse jih še čaka tisti večer in tisto noč spominja se, kako so čakali, dokler ni prišel k njim Konstantin Konstantinovič Ivanov in ukazal poveljniku njihovega oddelka Kyrilu Jegoroviču Semjonovu, prav tako delavcu iz Putilovke, naj svoj rdečegardistični oddelek popelje in z njimi zastraži neki most na Nevi v bližini Zimskega dvorca spominja se, da .so potem odkorakali, Konstantin Konstantinovič Ivanov pa se je z onim, njim neznanim tovarišem zopet odpeljal Z motornim kolesom in misel se mu zopet ustavi ob kasnejšem komisarju njihovega polka, o katerem je po pripovedi drugih toliko slišal, čeprav sam ni z njim nikoli govoril razmišlja o tem pogumnem človeku, o katerem so pripovedovali; da se je tisti čas, ko so oni korakali po ulicah slabo razsvetljenega mesta proti Nikolajevskemu mostu in se kasneje pridružili mornarjem druge Baltiške mornariške posadke, odpeljal z onim tovarišem proti rusko-francoski tovarni, za katero je bila zasidrana križarka Aurora vidi ju v svoji domišljiji, kako drvita z motorjem po ulicah proti obmorskim predelom mesta vidi ju, kakor so pripovedovali drugi, kakor je pripovedoval Konstantinov prijtelj Kvril Jegorovič Semjonov vidi, kako se približujeta Aurori, kako se vzpenjata na krov križarke križarke, ki je taka kot vse križarke njenega tipa, le da nosijo drugačna imena, in ki bodo nekoč pozabljene, kakor da jih nikoli ni bilo, tudi tiste, ki so bile zaslovele v vojnih poročilih kot potopljene križarke, ki jih bodo poznali po imenu še pozni rodovi in ki je najbrž ne bodo pozabili niti čez sto let, če bo sploh kdaj zatonila v pozabo križarke z imenom Aurora, na katero sta se vzpela oni tovariš in Konstantin Konstantinovič Ivanov in izročila ukaz predsedniku ladijskega komiteja GLAS * 6 STR A M r.T AS * 7 STP iN: GLAS * 8 STRAN PANORAMA Vitez Moorland Čopov in Prešernov prijatelj (Nadaljevanje in konec) Za današnji zapis nam je še ostala pripoved o sporočilih, ki govore o Prešernovih samomorilskih poskusih. NANI PILLER Izmed vseh je pač najbolj avtentično pismo Laschanove sestre Ane (1810 — 1877), poročene s sinom ljubljanskega trgovca Jožefom Pillerjem. (1803 — 1881). Jožef Piller je bil Prešernov sošolec že v Ljubljani, pozneje pa tudi na Dunaju. Kot absolviran jurist je stopil v službo k ljubljanskemu deželnemu sodišču. — Prešeren je ostal s Pillerjem vse življenje v dobrih, toplih prijateljskih odnosih. Gotovo tudi zato, ker je bila Piller-jeva žena sestra pesnikovega prijatelja Antona Laschana. Zato nam je tudi popolnoma razumljivo vznemirjenje, s katerim je pisala bratu v Frankobrod ob Meni o žalostni vesti iz Kranja. Nemško pisano pismo, datirano z dne 1. avgusta 1848, je še dandanašnji ohranjeno v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Pisemce je pisano z nežno žensko pisavo in je že močno obledelo. Vendar pomenja dragocen dokument za oni del Prešernove biografije, ki se dotika temnih pesnikovih let v Kranju. Anino (doma so ji rekli Nana) pismo, poslovenjeno, slovi takole: »Pepi (njen mož Jožef Piller) pravi, naj Ti pišem, da so zelo v skrbeh za pamet drja Prešerna, ki je bil v Kranju. Pomisli, pretekli teden (od ponedeljka dne 24. do nedelje 30. julija 1848) je prišel v gostilno, kamor po navadi zahaja, ter jo (natakarico) vprašal, ali ve za močen že> belj v steni, na katerega bi se mogel obesiti. Mislila je, da gre za šalo, in mu pokazala na steno, kjer je res bil (žebelj). ,Samo še vrv mi prinesite' (je rekel Prešeren). Ker mu je spet hotela vrniti šalo, mu je rekla: ,Te pa niste vredni.' Kmalu po tem razgovoru je šla iz sobe, toda po kratkem času se je zopet vrnila. A kako se je prestrašila, ko je videla, da že visi za ovratnico in da je že čisto zaripel. Imela je še toliko prisotnosti duha, da ga je hitro odrezala, a zdravnik ga je zopet obudil k zavesti. A ko se je opomogel, je natakarico oštel, zakaj ni pustila, da bi visel. Kar je mrtev dr. Crobath (ki je umrl 13. julija >1848.)P- so opa žili ljudje na Prešernu veliko izpremembo- Tega dogodka nismo hoteli verjeti, a je ža libog reseničen, kajti več lju di iz Kranja je isto pisalo,« DRUGA VERZIJA Drugi vir, ki potrjuje resničnost nesrečnega dogodka, je pripoved učiteljice Marije Roosove, pravnukinje gostilničarja Jakoba Jalna v Kranju. Teta njena, Albina Roos, roj. Jalen (1839 — 1913), ji je posredovala sporočilo, ki je živelo v njihovem rodu: »Mutter«, tako so rekali svoji materi njeni otroci (bilo jih je kar 16!) je pripovedovala, da je bil Prešeren večkrat zelo potrt in v takem razpoloženju poskusil v njihovi (Jalnovi) hiši napraviti samomor. V shrambi se je obesil z vrvjo na železno omrežje, ki ga je svoji neča- tega leta z vdovo prejšnjega lastnika Stare pošte, z Nežo Maver. Torej je bila pozneje to tudi Jalnova gostilna. Žal, so s podiranjem staro-slavne gostilne na Stari pošti pred leti tako pohiteli, da je sedaj kakršnakoli rekonstrukcija dogodka nemogoča. Predvojni, nekajletni najemnik te gostilne Miro Pe-terlin, mi je kake mesece pred svojo smrtjo še zatrjeval, da so v hiši ohranjeni še razni stenski napisi, napisani s Prešernovo ali njegovih prijateljev roko, in da je v kuhinjskem zidu kljuka, na kateri je po tradiciji nekaj hipov viselo Prešernovo telo. Ta si jih je leta 1S69 prepisal. Od Zupana je dobil rokopis Fran Salezij Finžgar in ga v odlomkih objavil v Katoliškem obzorniku 1-1904. (Danes hrani Zupanov prepis NUK pod signaturo Ms. 393.) Ob današnjem zapisu, ki ga namenjamo predvsem žalostnemu pismu Laschanove sestre, nas v »Tumačenjih« najbolj zanimajo le oni odstavki, ki govore o nesrečnih pesnikovih samomorilskih poskusih. »Za revne ljudi je bil Prešeren prava duša. Reveži so hodili vedno k njemu in marsikomu je dal po celo pest krajcarjev. Prešeren je vse razdal; enkrat je imel že le dve srajci, ko ga pride neki revež prosit, on vkaže svoji sestri, ki je bila pri njem, eno mu dati. — Nesreča ga je vendar pekla strašno in večkrat se je hotel ubiti. Enkrat se je hote! Nekdanja Laschanova graščina čušperk (1.1860) kinji Mariji teta Albina večkrat omenila. Tako ga je »Mutter« našla obešenega in zaklicala: »Gospod doktor, kaj ste vendar mislili? In ga je z lastno roko odvezala.« Tako poroča drugi vir, ki mu tudi ne moremo odreči avtentičnosti, četudi je bil dosti kasneje evidentiran (šele 1. 1930). V temi pa je ostala točna določitev gostilne, v kateri je bil storjen samomorilski poskus. V obe gostilni, na Staro pošto in k Jalnu, je pesnik redno zahajal v kritičnem času, tj. v poletju 1848. Pismo Nani Pillerjeve govori 0 natakarici. Ta bi utegnila biti Minca Miklavčičeva, »bohinjska roža« kot ji je dvor-ljivo rekal Prešeren. Stregla je v gostilni na Stari pošti, pri Nepomuku Maverju. V Jalnovi gostilni pa so po vsej podobi stregle poleg matere le starejše njene hčere. Tudi odnos pesnika do Ane Jalno-ve, ki je bila zelo pobožna žena, je bil neki tako spoštljiv, da neradi verjamemo v lociranje nesrečnega dogodka v njeno hišo. Morda pa je nastala Icaka 1 pomota v pripovedi Jalnovih hčera zato, ker je tudi gostilna Stara pošta od leta 1859 dalje pripadala Jakobu -. Jalnu. Poročil se je namreč NESPROŽENA PIŠTOLA In še eno poročanje je pred nami, ki govori o nesrečnih drugih pesnikovih samomorilskih poskusih. (Pri tem se hote ognemo literarno pisanega sestavka Franca S. Finžgarja »Oh, ne dajte mi pištole ...«, ki ga je kot podlistek priobčil »Slovenec« dne 9. septembra 1905. Ognemo zato, ker je vir njegov, Trdinova predavanja bolj faktografski. Ko je, pozneje tako sloviti bard dolenjske deželice, pisatelj Janez Trdina 1. 1863 in 1864 služboval kot profesor še na reški gimnaziji, je med svoja predavanja o hrvaški literaturi, kaj rad vpletel tudi kako pripoved o našem Prešernu. Bodri sedmošolec Vinko Stubelj iz kraškega Štanjela si je Trdinove besede o Prešernu skrbno zapisoval. Zvez-čiču je dal naslov »Tumačenja«. V goriški bogoslovnici, kamor je Stubelj po končani gimnaziji vstopil, je »Tumačenja« posodil svojemu šolskemu tovarišu Jožefu Zupanu z Dobrave. na Bleškem jezeru ustreliti, ali pištola se k sreči ni hotela izprožiti. Tako tudi enkrat v Ljubljani.« FINŽGARJEVE MISLI Finžgar, sam žlahtnik Prešernov, četudi le daljni, dodaja Trdinovi pripovedi še svoja »tumačenja«: »Ne bom opravičeval Prešerna, le na to bi opozoril, da ni tako težko psihološko umevati njegovega življenja. Udarce in razočaranja prebije lahko mož suhega srca, matematične sodbe — mož filozof. Pesnikovo srce pa je preveč občutljivo, prenežno in prešibko, da bi ostalo leden omirno na razvalinah lepih nad. — In resnica je, da so liriki vseh narodov kolikor toliko nesrečni, čeprav pa njihova nesreča ni taka, da bi spravila realnega, navadnega človeka, ki ima sicer komaj le za lečo srca, iz tira. Kaj takega, kar je morilo Prešerna, bi srednje-moški, suhoparni zemljan po-plaknil s čašo vina in bi legel ter do osmih izvrstno spal.« »In ta moment liričnega srca Prešernovega se v ocenah premalo poudarja. Prav omenja Stubljev rokopis, da je bilo to za poezijo dobro, za Prešerna samega pa slabo-— Da, slabo zato, ker je bil pesnik. Ko bi bil čisto navaden povprečne/., bi ga vse to ne vznemirjalo. Pesnik pa mora trpeti — to je njegov poklic! Ce mu pekla drugi ne ustvarijo, ustvari si ga sam. In ta boj proti namišljenemu ali resničnemu trpljenju je tisti mogočni navor, ki lirika dviga vedno višje ter mu daje najlepših idealnih misli in snovi.« Tako Finžgar! Tako poenostavljeno je gledala na pesnikovo usodo doba na prelomu stoletja ... Seveda pa danes bolje vemo, kaj vse je trlo njegovega duha, kako mu je kragulj trgal srce, ko je gledal v brezup prihodnjih dni in ni mogel ubežati praznoti. Ob misli na svoje pesniško poslanstvo se .je zavedal, da mora trpeti, brez miru . .. Zato moramo seveda zavračati sleherno plehkost, češ, pesnik je poskušal napraviti samomor zaradi nesrečne ljubezni. VITEŠKI NASLOV Ob koncu naših kramljanj o pesnikovem zvestem prijatelju Antonu Lasčhanu — vitezu Moorlandu, moramo poskusiti, še razložiti njegov plemiški naslov. Kot poslednji nemški župan Ljubljane (županoval je od leta 1874 do leta 1882) si je Laschan pridobil nedvomne zasluge za ureditev raznih komunalnih zadev, posebno se je trudil da bi ljubljansko barje ne prizadevalo tolike škode z vsakoletnimi po»" plavami. Prav za uspehe pri osuševanju ljubljanskega morosta (in tudi seveda za druge zasluge) mu je cesar Franc Jožef leta 1883 podelil dedno plemstvo z naslovom vitez Moorland (Moor — močvirje). Utegnil pa si je izbrati Laschan ta naslov še zaradi nečesa drugega: okrog njegovega rodbinskega gradu na čušperku se še dandanašnji širijo močvirja ob rečici Rač-ni. Kaj, ko Laschanov viteški naslov le ne meri izključno na ljubljansko barje? Saj so tedaj kandidati za podelitev plemstva smeli sami izbirati svoj novi naslov. (Tako si je npr. dr. Janez Bleivveis izbral predikat Trsteniški, pač po rodnem kraju svojih dedov.) A naj bo tako ali tako, ime viteza Moorlanda — Antona Laschana, se bo vedno s sifh-patijo izgovarjalo ob imenih učenjaka Matije Čopa in pesnika Prešerna. Črtomir Zoreč Po Prešernovih stopinjah Uboj na Jesenicah Ali je Peter Svetina zabodel Husnijo Grgića zaradi ljubosumnosti? V nedeljo ob 3.30 je 36-letni Peter Svetina, doma z Jesenic, z nožem do smrti zabodel 26-letnega Husnijo Grgića, nazadnje stanujočega na Jesenicah. Storilec in pokojnik sta bila pred ubojem skupaj v gostilni. Storilec je prosil Grgića, da bi šla skupaj k Svetinovi Na ovinku trčila V sredo ob 22.10 sta na Cesti II. reda v Jasni pri Kranjski gori trčila osebni avto KTJ-S-741, ki ga je vozil nemški državljan Wolf-gang Klemm in osebni avto UD-100O1-1, italijanski voznik Albino Schnabl. Voznika sta ge srečavala na blagem ovinku in trčila. Škode je za 50 tisoč starih dinarjev. -sz Pripeljal s preveliko hitrostjo V nedeljo ob 2.30 se je na cesti II. reda Bled—Bohinj med vasema Nomenj in Obrne zgodila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila KR 95-97 Gojku Prezlju iz Kranjske gore. Prezelj je pripeljal v ovinek s preveliko hitrostjo, zato ga je začelo zanašati po cesti in je zapeljal s ceste. Pri tem ge je avtomobil močno poškodoval in je na njem škode za 400.000 starih dinarjev. -sz Nenadoma prečkala cesto Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v četrtek ob 15.12 hudo ponesrečila Ana Opeka iz Kranja. Opekova je nenadoma prečkala cesto izven prehoda za pešce, zato jo je voznica osebnega avtomobila LJ 460-00 Marija Stucin iz Stražišča zbila po cesti. Opekova se je hudo ranila. -sz ženi, ki se je pred časom od njega odselila, da bi se skupaj pogovorili. Svetinova je bila namreč potem, ko se je odselila od moža, večkrat skupaj z Grgičem. Grgič je Svet i novo prošnjo zavrnil in je odšel sam iz lokala. Napotil se je proti stanovanju Sve-tinove žene. Tu pa ga je na hodniku dohitel Svetina, nakar sta se začela prepirati in pretepati. Med pretepom je Svetina potegnil nož in z njim dvakrat zabodel Grgića, ki je ranam podlegel. Preiskava o uboju še ni zaključena, vendar do sedaj znane okoliščine kažejo, da je uboju botrovala ljubosumnost. -sz Tovornjak zapeljal med otroke Na prehodu za pešce na Koroški cesti v Kranju je v ponedeljek ob 10.55 tovorni avto LJ 581-51. ki ga je vozil Milan Pirkovič iz Ljubljane, podrl triletnega Roberta Kri-žaja in šestletno Mirjano Bazovič. Robert Križaj je hudo ranjen, Mirjana Bazovič pa laže. V času. ko se je pripetila nesreča, je šla prek prehoda za pešce skupina 35 otrok, ki so jih vzgojiteljice iz otroškega vrtca peljale na sprehod po mestu. Otroci so prečkali cesto tako, da so šli prek prehoda po dva in dva 6kupaj. Tovornjak, ki je pripeljal od Zlatega polja po Koroški cesti, pa je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal med otroke. Vsa sreča, da jih ni zadel še več. -sz Mopedist zadel pešca V soboto ob 19.40 je na cesti Kranj Golnik voznik mopeda Anton Bercko iz Goric zadel Staneta Ceglarja iz Kranja, ki je šel peš ob kolesu po desni strani ceste. Pešec je bil laže ranjen, mopedist Bercko pa teže. -sz POGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V CERKLJAH — V soboto ob 15.20 je začelo goreti gospodarsko poslopje župnijskega urada Cerklje, katerega ima v najemu Kmetij sko-živilski kombinat iz Kranja, delovišče Pšenična polica pri Cerkljah. Pogorelo je ostrešje hleva, približ-no 50.000 kg slame in nekateri drugi predmeti. Gmotna škoda znaša 4,500.000 starih dinarjev. Požar so povzročili otroci, ki so zakurili ogenj, da bi pekli koruzne storže. — Foto: F. Perdan Zaneslo ga je s ceste V soboto ob 4.30 je na relaciji Lesce—Bled zaneslo s ceste osebni svto KR 115-41, ki ga je vozil Jože Mokorel z Jesenic. Avtomobil je zaradi prevelike hitrosti vrglo 10 metrov stran od ceste, kjer se je prevrnil. Voznik je bil laže ranjen. Na avtomobilu je škode za 2 milijona starih dinarjev, -sz Obtičal v grmovju Med Preddvorom in Belo je v nedeljo zaneslo s ceste v grmovje voznika osebnega avtomobila LJ 575-09 dr. Zorana Zeleznikarja iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je Zeleznikar vozil s preveliko hitrostjo. Na avtomobilu je škode za 350.000 starih dinarjev, -sz Tovornjak v drevo V bližini vasi Belca je v soboto ob 21. uri iz doslej še neznanih vzrokov zapeljal s ceste in se zaletel v drevo tovornjak, ki ga je vozil Beograjčan Radomir Rajkovič. Voznik je bil hudo ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Na tovornjaku je škode za 400.000 starih din. Cerklje za dvojni praznik Prejšnjo sredo, pozno zvečer, sc je končala razširjena seja sveta krajevne skupnosti Cerklje, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev. Na seji so razpravljali o letošnjem praznovanju krajevnega praznika in 50-letnici oktobrske revolucije. Prebivalci Cerkelj in okoliških vasi se vsako leto v tem času spomnijo na noč od 3. na 4. oktober 1944, ko so partizani napadli belogardi-stično postojanko v Cerkljah. Letošnji dvojni praznik bodo praznovali od 1. do 8. oktobra. Ze 30. septembra bodo mladinci zakurili kresove po okoliških hribih. V nedeljo, 1. oktobra, se bodo zvrstile razne športne prireditve, ki se bodo nadaljevale vse do 8. oktobra. Prireditve in tekmovanja pa bodo izvedli še gasilci, člani avto-moto dru- štva, komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu, rdeči križ, šahovska sekcija, šolsko športno društvo, komisija za spomeniško varstvo, mladina KUD Davorin Jenko Cerklje, strelska družina in ostale organizacije. Program je tako pester, da bo tudi po več prireditev na dan. Krajevna skupnost bo imela na sam dan praznovanja, tj. 4. oktobra, slavnostno sejo, mladina pa bo ta večer po okoliških krajih še enkrat zakurila kresove. Slavnostna akademija bo v soboto zvečer, 7. oktobra, v dvorani kina Cerklje, v nedeljo pa bo velika proslava rdečega križa,-lov na lisico, ki jo priredi avto-moto društvo in ogled spomeniške hiše v Sidražu, ki je kulturni spomenik in spomenik iz NOB, v kateri so belogardisti po izdaji postre-lili domače in nekaj partiza- 1 nov. R. C. Jezero Črnava ozdravljeno Osebni avto LJ 25175, ki je bil ukraden v LJubljani, so uslužbenci ^^^^^Z dobili v gozdu ob cesti Vodice-Sp. Brnik, kjer so ga neznanci pulili, potem ko so se zaleteli v drevo In je avto začel goreti. — Foto: T. Te/duu O težavah jezera Crnava v Preddvoru in o raznih neuspelih poskusih, da bi bilo jezero vedno polno in voda ne bi pronicala oziroma odtekala skozi dno jezera, smo v našem časniku že večkrat pisali. Pred dnevi pa je bilo končano še eno takšno »reševanje«. To zadnje »reševanje« je opravil Geološki zavod iz Ljubljane, ki je na začetku tudi predlagal, kako bi rešili ta večletni problem v Preddvoru. Za rešitev jezerskega dna, za katero sedaj Geološki zavod iz Ljubljane zagotavlja, da bo držalo vodo pet let (in prav gotovo tudi po tem), je kranjska občinska skupščina tokrat namenila 36 milijonov in pol starih dinarjev. Da voda ne bi več odtekala skozi dno, pa eo porabili 330 ton cementa, 200 ton peska, 50 ton bentonita in razne druge kemikalije. Ves ta material so s pritiskom do 15 atmosfer vbriz- so okrog jezera naredili nekakšno betonsko pregrajo, ki bo v prihodnje preprečevala odtekanje vode skozi dno. Prvi uspehi in upanje, da bo dno držalo vodo, so že vidni. To dokazuje, ker je jezero polno že od 21. avgusta letos in se od takrat gladina vode ni prav nič znižala. Tako sedaj v jezero priteče vsako minuto tri do štiri metre vode, prav tako pa jo tudi toliko odteče. A. 2. Nova Prešernova koča V soboto bo v Prešernovi koči na Stolu zadnja seja odbora za izgradnjo Prešernove koče, na kateri bodo uradno predali v upravljanje novo Prešernovo kočo planinskemu društvu Javornik—Koroška Bela. Postojanka je bila letos zelo dobro obiskana. Veliko je bilo tujih turistov, predvsem Avstrijcev. Računajo, da 60 -------------- _ ,».OUljW . . -------- gali v 33 dvajset metrov glo- I bo v prihodnjih letih promet bokih vrtin ob jezeru. Tako še znatno povečal. -** GLAS » 10. STRAN SPOREDI * SREDA — 27. septembra 1967 SREDA — 27. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zjodb — 9.10 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana — '9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhen recital klarinetista Igorja Karli na — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena mod gra • — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Od melodije do melodije — 12.10 Dunajski simfonični or- Poročila poslušajte vsak dan ob 5-, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter r» dijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. kester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Trije zabavni ansambli — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz opere Trubadur — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mlr.dina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — lfl.15 Iz operetnega svela — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč. otroci — 20.10 Velike ure opere — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Poje vam Ella Fitzgerald ČETRTEK — 23. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Baletna suita — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Minute z našimi solisti v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Štirideset minut z orkestri — 12.10 Melodije in ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Novi posnetki Tončke Maroltove — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zabavni orkestri in zbori — 15.20 Glasbeni intermczzo — 15.30 Baskovske narodno pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 1-8.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč. otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in nspevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 G'asbeni nokturno — 22.10 Bosanski in črnogorski motivi v jugoslovanski umetni glasbi — 23.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 23. septembra 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirki tednik — 9-25 Igra zabavni orkester RTV Zagreb — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Maksu Ungerju — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije za vas — 12.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 13.50 Priporočajo vam — 14.05 Ansambli in solisti — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč. otroci — 20.10 Poje zbor Slovenske Matice iz Cle-vclanda — 20.30 V trieetrtin-skem taktu — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz opusov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana SREDA — 27. SEPTEMBRA 17.00 Poročila — 17.05 Doktor .lojboli — serijska lutkovna igra (RTV Zagreb) — 17.25 Poljudnoznanstveni film — llS5 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža (RTV Beograd) — 19.30 S kamero po svetu (RTV Ljubljana) — 19.45 Prenos nogometne tekm'e Totenham H<..*• ours : Hajduk iz Londona (Evrovizija) — 20.30 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Drugi polčas tekme v Lcndcnu (Evrovizija) — 2L30 Cik cak — 21.4« Mozaik.kratkega filma: Filmi Viadana Sljepčeviča — 22.10 Jazz festival v Ljubljani (RTV Ljubljana) — 22.40 Z nogometnih tekem Madžarska - DR Nemčija in ZR Nemčija J Francija (RTV Ljubljana — Beograd) — 24.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi sp*red: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 28. SEPT. 9.40 TV v šoli — 'ponovitev ob 14.50 (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina — ponovitev ob 16.10 (RTV Beograd) — 17.05 Poročila — 17.10 Vijavaja — ringaraja — 6. oddaja — 17.55 TV obzornik — 18.15 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 18.35 Glasbeni bienale v Zagrebu (RTV Zagreb) — 19.&9 Tožarjenja — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.10 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.20 Ko je meč krojil pravico — serijska igra (RTV Zagreb) — 22.05 Srečanje z Leoni dom Koganom — glasbena oddaja (RTV Skopje) — 22.20 TV dnevnik {RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri — 18.15 Mladinska tribuna — 18.35 Spored JRT — 19-40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otreci — Sarajevo (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 29. SEPTEMBRA 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14 50 — 10.40 Angleščina — ponovitev ob 15.50 (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe — ponovitev ob 16.10 (RTV Beograd) — 17.25 Poročila — 17.30 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 17.55 TV obzornik — 18.25 Glasbeni magazin — 19.00 Na sedmi stezi — oddaja o športu — 19.30 Cik cak — 19.35 Forma v iva 67 — človek in kultura (RTV Ljubljana) — 20.90 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak — 20^38 Celovečerni film — 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Dru si spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri — 18.15 Mladi na zaslonu — 19.05 Mozaik — Sarajevo - 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kino Kranj CENTER 27. septembra amer. barv. zgod. CS film BEN H UR ob 15.30 in 19. uri 28. septembra amer. barv. »god. CS film BEN HUR ob 15.30 in 19. uri 29. septembra amer. barv. zgod. CS film BEN HUR ob 15.30 in 19. uri Kranj STORZlC 27. septembra franc. barv. CS film NAJSTAREJŠI FER-CHAUD ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra amer. barv. pustolovski film ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri 29. septembra amer. barv. pustolovski film ROBIN HOOD ob 16. uri, ameriški barvni vestem DVA JEZDECA ob 18. in 20. uri Kranj SVOBODA 27. septembra franc. CS drama VOJNA JE KONČANA ob 20. uri Jesenice RADIO 27. septembra amer, barv. film ZBIRALEC 28. septembja franc. Tj*rv. rinem, film ČLOVEK IZ HONGKONGA 29. septembra franc. cinem. film STRELA IN PEKEL Kino PLAV2 27. septembra franc. barv. cinem. ČLOVEK IZ HONGKONGA 28. septembra sovjetski film KAKO NAJ VAS POKLICEM? 29. septembra sovjetski film KAKO NAJ VAS POKLICEM? Dovje Mojstrana 28. septembra amer. barv. cinem. film CIMARRON Kranjska «ora 28. septembra amer. barv. film ZBIRALEC 29. septembra amer. barv. cinem. CIMARRON Kamnik DOM 27. septembra kubanski film MLADI UPORNIK ob 20. uri 28. septembra kubanski film MLADI UPORNIK ob 17.15 in 29. uri Skorja Loka SORA 27. septembra amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 17. in 29. uri 28. septembra amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 17. url, franc. film DNEVNIK Z EN Fl V BELEM ob 20. uri 29. septembra franc. film DNEVM1.C 7ENE V ELLEM ob 13. i-i j» uii Zdravstveno zavarovanje kmetov Pripravlja se nov osnutek zakona Že od julija oziroma sredine avgusta letos se v naši republiki razpravlja o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Takrat sta republiški sekretariat za delo in republiški zavod za socialno zavarovanje poslala vsem občinskim skupščinam in komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja kmetov ter nekaterim republiškim organom vsak svoj osnutek novega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Zdravstveno zavarovanje zasebnih kmetov je bilo v Sloveniji urejeno 1959. leta z republiškim zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Ta zakon je bil 1961. leta spremenjen in je potem veljal do 1. januarja 1966. Takrat pa je bil sprejet sedanji zakon, ki je hkrati uveljavil tudi samoupravljanje in samofinanci ranje kmečkega zavarovanja. Tako imajo danes kmetje — zavarovanci svoje komunalne in republiško zavarovalno skupnost, njihovi prispevki pa so edini vir dohodkov skledov kmečkega zdravstve- nega zavarovanja. Sedanji zaton zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo, vendar pa je kranjska komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov (in tudi nekatere druge komunalne skupnosti v»SIoveniji) uvedla tudi razširjeno zdravstveno varstvo. Tako kot v ostalih skladih zdravstvenega zavarovanja pa je v zadnjem času \rse več govora o primanjkljajih v skladih zdravstvenega zavarovanja kmetov. Danes znaša ta primanjkljaj skoraj milijardo starih dinarjev- Prav zaradi tako velikega primanjkljaja pa so samoupravni organi zdravstvenega zavarovanja kmetov doslej že večkrat zahtevali, da je sedanji zakon treba spremeniti, tako da v prihodnje v skladih ne ,bo izgube. Marca letos je zvezna skupščina sprejela novelo temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki daje republikam tudi večjo pristojnost pri reševanju pravic zdravstvenega varstva. Prav tako novela pooblašča republike, da lahko določijo tudi druge vire dohodkov skladov. Takoj po izidu te novele temeljnega zakona pa je republiški sekretariat za delo začel pripravljati spremembe in dopolnitve sedanjega republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Pripombe na ta osnutek so kmalu pripravili v izvršnem odboru republiške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Teh pripomb pa je bilo toliko in tako različne oi osnutka, da so bile pravzaprav poseben zakonski osnutek. Tako sta se v razpravi naenkrat pojavila dva osnutka. Pred kratkim so o obeh osnutkih razpravljali rar.ru odbori republiške skupščine Razpravljali so predvsem o glavnih nasprotjih obeh osnutkov; o zavarovancih, o širini zdravstvenega varstva in o financiranju zavarovanja. Trenutno se večina zavzema, da se sedanje število zavarovancev ne bi smelo zmanjšati, prispevek za zdrav- SREDA — 27. septembra 1967 MALI OGLASI GLAS * 11. STRAN Prodam Prodam 2 m suhih smrekovih PLOHOV — 5 cm in enofazni ŠTEVEC. Informacije pri Žagarju Matevžu, sv. Duh, škofja Loka 4573 Prodam novo kuhinjsko POHIŠTVO. Britof 41, Kranj 4574 Prodam KRAVO z drugim teletom. Jama 6, Kranj 4661 Prodam HRUŠKE tepke. Stefanja gora 4, Cerklje 4662 ' Prodam SLAMOREZNICO starejši model in BRANE za na ploh. Sr. vas 67, Šenčur . 4663 Prodam dobro ohranjeno KMEČKO HIŠO s hlevom, 7 km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4664 Prodam dva PRAŠIČA po 40 kg težka, Zupan Anica, Bistrica 59, Tržič 4665 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, dobra mlekarica. Sne-dic Rudolf, Bistrica 28, Tržič 4666 Prodam zazidljivo PARCELO v Dupljah. Naslov v oglasnem oddelku 4667 Prodam eno leto staro TE-LICO. Breg ob Savi 12, Kranj 4668 Prodam veliko sobno LIPO. Žagar Jože, Šenčur 68 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Gorica 1, Radov-1 j ica 4670 Prodam usnjen dolg črn PLAŠČ (boks) in KROMPIR cvetnik. Voklo 12, Šenčur 4671 stveno zavarovanje -kmetov pa naj bi plačevali vsi lastniki kmečke zemlje, ne glede na to, kje so zavarovani. Razen tega predlagajo, da bi občinske skupščine prispevale za zdravstveno zavarovanje tistih kmetov, ki sami ne morejo plačati prispevka. Prav tako dosedanje razprave kažejo, da predlog o uvedbi premoženjskega cenzusa ni najboljši. V nekaterih vprašanjih pa so trenutno mnenja precej deljena. Tako nekateri menijo, naj bi kmetje-zavarovanci plačevali prispevek po katastrskem dohodku, drugI pa predlagaj« enoten prispevek za vse zavarovance od 16- do 65. leta. Do 16. oziroma nad 65. letom pa bi se zavarovanje financiralo s prispevkom od katastrskega dohodka. Posebej pa so poslanci poudarili, naj bo osnovno zdravstveno varstvo kmetov enotno za vso republiko, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov pa bi lahko določile tudi druge, dodatne pravice. Razen tega predlagajo, naj bi bilo zdravstveno varstvo čimbolj enot- KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BEREŠ, BERI PAVLIHO! Prodam levi ŠTEDILNIK gorenje — skoraj nov — in POMIVALNO MIZO po ugodni ceni za 50.000 S din. C. na Klanec 3, Kranj 4672 Prodam skoraj nov električni namizni ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 4673 Prodam FIAT 750, dobro ohranjen za 750.000 S din. Trojarjeva 35, Stražišče 4674 Prodam desni emajliran ŠTEDILNIK gorenje v dobrem stanju. Jagodic, Cerklje št. 19 4684 Prodam nedograjeno HIŠO v okolici Trate pri Šk. Loki. Naslov v oglasnem oddelku 4685 Kupim Kupimo večje število kvalitetnih žlindrinih ZIDAKOV. Krajevna skupnost Besnica, pošta Zg. Besnica, telefon 21-607 4675 Kupim navadno HARMONIKO. Močnik, Dobrava 10, Cerklje 4676 Ostalo ROLETE-LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje parketa naročite pri ŠPILERJU LOJZETU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 4629 no, ker bi to tudi olajšalo in pocenilo poslovanje zdravstvenih zavodov. Razprave o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov še niso zaključene. Poslanci se tudi ne bodo odločali o obeh dosedanjih osnutkih. Republiški sekretariat za delo bo namreč pripravil nov osnutek zakona in ga dal v širšo razpravo. A. žalar OZIMNICA Krompir, sadje, zelenjavo itd. najugodneje kupite pri KŽK Kranj — kooperacija. Sprejema mo tudi naročila v skladišču nasproti kina Center. Nadalje obveščamo ce njene kupce, da je od danes dalje naše skladišče, kjer dobite po kon kurenčnih cenah, krmila, gnojila in. drug reprodukcijski material za kmetijstvo, odprto ne prekinjeno od 6. do 16. ure. KžK Kooperacija APNO — prvovrstno žgano, po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila KžK Kranj — kooperacija, skladišče c. JLA, nasproti kina Center, telefon 22-143 4516 Osvežila vas bo samo kava L2oUa Škofja Loka * Takoj oddam opremljeno SOBO v središču Kranja. Ponudbe poslati pod »1. oktober« 4677 Iščem žensko za VARSTVO OTROKA vsakih 14 dni. Nudim hrano, stanovanje, ostalo po dogovoru. Kranj, Zasavska 27/B (Orehek) 4678 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »Enosobno« 4679 Našel sem najlon PIAšC na cesti Kokrica — Rupa. Dobi se pri Zaplotnik, Kokrica 96 4680 Iščem SOBO v Kranju. Milic Milivoje, Planina 2, Kranj 4681 Blizu Trstenika sem našel zažgan MOPED. Gorice 48, Golnik 4682 Podpisani MOČNIK STANE, Britof 116, obžalujem in preklicujem, kar sem neresničnega in žaljivega govoril o FRLIC MARIJI, Britof 140. Zavezujem se, da jo bom v bodoče pustil pri miru 4683 VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ OBJAVLJA prodajo osebnega avtomobila FIAT 1300 letnik 1964 Prodaja bo na javni licitaciji v petek, dne 29. septembra 1967, ob 15. uri v prostorih avtopar-ka podjetja na Savski cesti 2«. ZAČETNA CENA JE 12.000,00 N din Prednost do nakupa imajo družbene organizacije. Interesenti si lahko avto ogledajo vsak dan od 7. — 12. ure v garažah podjetja na Savski cest j 28. K licitaciji se lahko priglasi vsakdo, ki prej položi 5% varščino od začetne cene. Družbene organizacije morajo priložiti pooblastilo. Divjad povzročila precej škode Kmetovalcem Stefanje gore in okoliških vasi pod Krvavcem letos divjad dela na kmetijskih pridelkih precejšnjo škodo. Sedaj je najbolj prizadeta ajda, saj je divjad, predvsem srne, uničila skoraj polovico pridelka. Letos so kmetovalci Slefanje gore že drugič prizadeti. Prvikrat jim je toča uničila precejšen del pridelkov, zlasti žitaric, sedaj pa divjad. Precej škode jim delajo tudi divji prašiči, saj so nekateri travniki kar dobro raz-riti. Pod Ambrožem se je pojavil tudi medved in raztrgal nekaj ovac, škodo pa delajo tudi jeleni, zajci in druga divjad. Kmetovalci pričakujejo, da jim bo škodo povrnil zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, ki ima tod svoja lovišča. -rč Mali nogomet Sindikalne športne igre Minulo soboto, 23. septembra, in ponedeljek, 25. septembra, popoldne so se na športnem stadionu v Kranju pomerila na sindikalnih športnih igrah v malem nogometu moštva iz Standarda, Centrala, LIK, Exoterma, Tekstilindusa, Kovinarja, Iskre, Tekstilnega šolskega centra in Save. REZULTATI: sobota, 23. septembra — Standard : Central 3:0 (1:0), LIK : Exoterm 0:2 (0:0), Tekstiiindus : Kovinar 1:1 (1:0). REZULTATI: ponedeljek, 25. septembra — Iskra : Standard 0 : 0, Tekstilni šolski center : Sava 0 : 3 (brez tekme), Kovinar : LIK 3:1 (0:0). V soboto, 30. septembra, se bodo srečali Exoterm : Tekstiiindus, Standard : Kovinsko podjetje, Central : Iskra. V ponedeljek, 2. oktobra pa se bodo srečali Kovinsko podjetje : Central in Sava : Standard. Na sliki moštvi LIK in Fjtoterma, kjer je Exoterm premagal LIK v malem nogometu z 2 : 0. 2. Vsem mopedistom na območju občine Kranj Zdravstveni dom Kranj obvešča, da se bodo pričeli redni zdravniški pregledi 2. oktobra 1967 v zdravstvenem domu Kranj. Vsi kandidati se morajo obvezno prijaviti v kartoteki — informacije Zdravstvenega doma, kjer jim bo določen datum pregleda. Prijavijo sc lahko osebno ali telefonično od 6. do 19. ure. Poudarjamo, da bodo pregledi vsak dan popoldne ob 16. uri, razen ob sredah, ko so pregledi ostalih voznikov (kateg. B, C, D, E, F). število pregledov na dan je omejeno, zato pro simo vse voznike, da se točno držijo določenega datuma. Vsak kandidat mora prinesti s seboj državni kolek za 150 S din. Uprava ZD Kranj Gorenjsko prvenstvo srednjih šol v atletiki Iskra in Škofja Loka V nedeljo se je na stadionu v Kranju borilo prek sto tekmovalcev in tekmovalk za naslove gorenjskih srednješolskih prvakov v atletiki za leto 1967 in za prehodni prapor ObZTK Kranj ter pokal padlih skojevcev v konkurenci ekip. Največ uspeha so imeli predstavniki poklicne šole Iskra iz Kranja v moški in dijakinje gimnazije Škofja Loka v ženski konkurenci. Naprave na stadionu zaradi dežja v prejšnjih dneh niso bile najboljše, zato moramo biti z rezultati zadovoljni. Med posamezniki je bil z dvema zmagama najuspešnejši Dušan Prezelj, predstavnik PS Iskra, pri dekletih pa je dva naslova osvojila Branka Šolar iz kranjske gimnazije, ki je zmagala v istih disciplinah kot Prezelj (višina, daljina). REZULTATI — moški — 100 m: Starman (G. šk. L.) 12,2: Babic (Iskra) 12,3; Drolc (TTŠ) 12,4; 300 m: Špik (I) 39,0, Kalan (G. Šk. L.) 39,6, Drolc (TTŠ) 39,8; 1000 m: Štromajer (TTŠ) 2:38,4, Hafner (G. šk. L.) 2:39,6, Kafol (TTŠ) 2:52,8; višina: Prezelj (I) 175, Krumpak (G. Kr) 165, Jurjevčič (I) 165; daljina: Prezelj (I) 631, Krumpak (G. Kr) 592, Dolenc (I) 579, krogla: Mokič (I) 11,95, Zupan (I) 11,57, špiljak (G. Kr) 11,14; 4X100 m: Pš Iskra 47,5, G. šk. Loka 48,1, G. Kranj 48,8; ženske — 100 m: Osovnikar (G. šk. L.) 13,1, Bizjak (G. Kr) 13,2, Simič (G. Kr) 13,6; 600 m: Ušenič-nik (G. šk. L.) 1:59,4, Jerše (G. šk. L) 2:01,0, Bogataj (ESS) 2:01,2; višina: šolar (G. Kr) 135, Jelene (TTŠ) 133, Otoničar (TTŠ) 129; da-Ijina: Šolar (G. Kr) 458, Bizjak (G. šk. L) 458, Osovnikar (G. šk. L) 442; krogla: Hladnik (ESŠ) 8,76, Tavčar (G. Šk. L) 8,70, Žagar (ESŠ) 8,64; 4X100 m: G. šk. Loka 55,9, G. Kranj 57,6, Ekonomska srednja šola Kranj 58,2. Vrstni red moških ekip — gorenjsko prvenstvo: 1. PŠ Iskra Kranj 135, 2. Gimnazija škofja Loka 101, 3. Gimnazija Kranj 94, 4. Tehniška tekstilna šola Kranj 90; občinsko prvenstvo: 1. Pš Iskra 7500 točk, 2. Gimn. Kranj 6424, 3. TTŠ 6035; ženske — prvenstvo Gorenjske: 1. Gimnazija šk. Loka 113, 2. ESŠ 94, 3. Gimn. Kranj 89, 4. TTŠ 49; občinsko prvenstvo: 1. ESŠ 4023, 2. Gimn. Kranj 3969, 3. TTŠ 3029. V nedeljo pa bo na stadionu v Kranju občinsko atletsko prvenstvo za osnovne šole. M. Kuralt Gorenjska rokometna liga Trije kandidati za prvaka Četrto kolo v gorenjski rokometni ligi je bilo odigrano brez presenečenj. Vsi favoriti so zabeležili zmage. Prvi zmagi sta dosegli tudi ekipi Selc in Zabnice, edino novinec v ligi Jesenice je še vedno brez točke. Formiral se je vrh treh ekip, od katerih lahko pričakujemo novega prvaka Gorenjske. Najbolj dramatična tekma je bila nedvomno v Kamniku, kjer so gostje le s težavo premagali perspektivno in borbeno ekipo Kamnika. Naj lažje delo v tem kolu so imeli igralci škofje Loke, ki so dosegli visoko zmago nad drugo ekipo iz Križev. Zab-nica si je šele v zadnjih mi- Smučarski skakalci opravili drugi izpit na Mostecu Najboljši gredo v ČSSR, mladinci pa bodo imeli 15. oktobra prvenstvo SRS na plastični skakalnici Z drugo pregledno tekmo so naši najboljši smučarski skakalci v nedeljo zaključili na Mostecu priprave za olimpijsko leto in bodo v prihodnjih dneh odpotovali na nadaljnji trening v CSSR, kjer bodo vadili skupno s češkimi reprezenlanti 12 dni in imeli na 60 m skakalnici, pokriti z umetno maso. tudi dve pregledni tekmi. V soboto, 30. septembra, bodo pod vodstvom zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca odpotovali v Rožnov naslednji naši skakalci: Eržen, Zaje, Pečar. Mesec, Stefančič. Bogataj, Dolhar, Smole j, Jurman, Oman, Giacomelli, Pudgar in kombinatorec Ambrožič. Nedeljska tekma na 35-m skakalnici na Mostecu je pokazala, da bo v novi sezoni dokončno konec že nekaj let »vladajočega triumvirala« trojice skakalcev. Erženu, Zajcu in Pečarju se je sedaj priključila povsem enakovredna skupina mladih skakalcev kot so Mesec, Stefančič, Dolhar, Smolej in še nekateri drugi. Tako lahko v novi sezoni pričakujemo mnogo večjo rival i teto za mesta pri vrhu kot pa je bilo to v minulih letih. To pa je samo pozitivno in bo vse to samo vplivalo na še večjo kvaliteto naših skakalcev. Rezultati nedeljske tekme J (Tr.) itd na Mostecu: ČLANI: L Dolhar (Enot) 213,5 (36,5 — 37), 2. Smolej (Jes.) 210,5, 3. Eržen (E) 208, 4. Oman (Ihan), 3. Stefančič (Triglav), 6. Dovžan, 7. Bogataj (oba JLA), 9. Zaje (Jes.), 12. Gorjanc (Trlg.), 14- Konc (Tr.), 16. Gros (Tr.) itd. STAREJŠI MLADINCI: 1. Pagon (Jes.) 168 (28,5, 30), 2. Rozina (Kis.), 3. Demšar (Jes.), 6 Butalič (Triglav), 7. Križnar (Triglav) itd. MLAJŠI MLADINCI: 1. F. Mesec (Triglav) 161,5 (28, 28,5) 2. Loštrek (Log.), 3. Roba! (Tr.), 4. Kapušin (Tr.), 6. Grosar (Tr.), 7- Norčič I. Javornik nutah priborila zmago v igri z mlado ekipo Krvavca- Med tednom je bila odigrana tudi zaostala tekma med Kamnikom in Selcami, v kateri so domačini s tesnim rezultatom slavili zmago nad okrnjeno ekipo Selc. Ker je tekmovalna komisija naknadno ugotovila, da je ekipa Kranjske gore pravočasno poravnala finančno obveznost do TK, je bila tekma registrirana z doseženim rezultatom (18:11 v korist Kranjske gore). Rezultati 4. kola — I. razred: Škofja Loka : Križe B 21:7 (6:4), žabnica : Krvavec 26:18 (10:8), Selca : Kranj i B 13:5 (5:4), Jesenice : Ra- | dovljica 12:22 (5:9), Kamnik : ' Kranjska gora 18:21 (9:10). Lestvica: šk. Loka Radovljica Kr. gora Kranj B Kamnik Selca Žabnica Krvavec Križe B Jesenice 4 4 0 0 81:45 8 4 4 0 0 79:54 8 4 4 0 0 70:54 8 4 2 1 1 51:42 5 4 2 0 2 59:65 4 4 10 3 42:40 2 4 10 3 64:68 2 4 1 0 3 48:79 2 4 0 1 3 39:63 1 4 0 0 4 55:78 0 F. Porenla 240 plavalcev na G orenjskem prvenstvu V soboto je bilo v kranjskem zimskem bazenu letošnje prvenstvo gorenjskih osnovnih šol v plavanju. Nastopilo je kar 240 plavalcev in plavalk z Jesenic, Bleda, iz Radovljice, Tržiča in Kranja. Največ uspeha so imeli pionirji in pionirke kranjskih dveh osnovnih šol France Prešeren in Simon Jenko. Sicer pa je vrstni red najboljših v posameznih disciplinah naslednji: PIONIRJI: 50 m crawl — 1. Stražnik (S. Jenko), 2. Strnad (F. Prešeren), 3- Mrak (Tržič) — 50 m prsno: 1. Grošelj, 2. Slavec (oba F Prešeren), 3. Hribar (Jeseni-nice) — 50 m hrbtno: 1. Velikanje (St. Žagar), 2. šti-bel (F. Prešeren), 3. Kuhar (Tržič) itd. ekipno: 1- F. Prešeren — Kranj, 2. Simon Jenko — Kranj. 3. Heroj Bračič — Tržič, 4. St. Žagar — Kranj, 5. osnovna šola Bled itd. PIONIRKE: 50 m cravvl — L Bajželj, 2. Lavička (obe F. Prešeren), 3. Simčič (Radov.), 50 m prsno: L švarc, 2. Man-de!jc (obe S. Jenko), 3. — 4. Letos drugače? V soboto je bilo v kranjskem zimskem bazenu osnovnošolsko plavalno prvenstvo Gorenjske. Eno izmed mnogih prvenstev, bi lahko rekli pri površnem pogledu na rezultate mladih plavalcev, vendar to ni tako- Pri vsej stvari ne gre toliko za rezultate kot za nekaj povsem drugega. Začelo se je novo šolsko leto in spomin se vrača na anketo, koliko neplavalcev je med otroki v osemletnih šolah. Spomin se vrača na poletna časopisna poročila o utopitvah, ki Jim je botrovalo neznanje plavanja. Kot je znano, kranjske osnovne šole lani praktično sploh niso izkoristile pridobitve kot je zimski bazen. Le redke so posvečale pomen temu, ali znajo njihovi otroci plavati. Pri nas, tudi v Kranju ne — sicer nimamo takšnih zahtev kot npr. v Franciji (učenec ne more maturirati, če ne zna plavati), imamo pa v šolskem programu tudi učenje plavanja. Včasih so bili izgovori, da ni možnosti. Danes teh izgovorov nI več, vendar je ostalo vse bolj ali manj po starem. šolsko leto se je že pričelo in upravičeno lahko javno vprašujemo vodstva šol: ali bo letos drugače? Tako kot Je bilo doslej z učenjem plavanja pri vas ni mogoče "nadaljevati. Naj čakamo še na nove žrtve »plavalne nepismenosti«! Se vodstva šol ne čutijo soodgovorna za utopitve, do katerih prihaja popolnoma po nepotrebnem- Pajntar (F. Prešeren) in Križaj (St. Žagar), 50 m hrbtno: L Kraljic (S. Jenko), 2. Da-ševič (Rad.), 3. Porenta (S. Jenko) itd. -- ekipe: L Simon Jenko - Kranj, 2- F. Prešeren — Kranj, 3. Tomaž Linhart — Radovljica, 4. osn. šola Bled, 5. S. Žagar — Kranj itd. J. Javornik Moto-cross Reprezentanca SZ na Ljubelju Na kratkem prijateljskem obisku se je v četrtek (21-septembra) na Ljubelju mudila sovjetska reprezentanca v moto-crossu, ki se je z mednarodnega tekmovanja v Italiji prek Jugoslavije vračala v domovino. Sprejeli so jih predstavniki moto-cross komiteja Tržič, med njimi tudi direktor ljubeljskih dirk Jože Jurjevčič. V prisrčnem pogovoru z vodjo in trenerjem Serge-jevim in Šaranovom so se menili glede nastopa reprezentance ZSSR na dirki za svetovno prvenstvo, ki bo, kot je znano, prihodnje leto 30. junija na Ljubelju. Prav tako je trener Šaranov se znanil mlade sovjetske re-prezentante o ljubeljski progi. -dh Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-833, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.-— N din. Cena posameznih Številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.