NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 1 Leto XLIII, št. 451, 28. avgust 2017 W Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 25. septembra. Gradivo bomo zbirali do 12. septembra. Po borovnice tudi Pahor Borovnica - Ob večdnevni občinski slovesnosti so se v tem kraju mudili številni gostje. Foto: Milan Jerman Borovničani so svoj občinski praznik 27. julija obeležili s slovesnim spominom na 160-letnico Južne železnice, ki je dodobra spremenila ta kraj. Zbrane so nagovorili visoki gostje, od ministra do evropske komisarke. Istega dne zvečer so občin- ski praznik obeležili še s slavnostno akademijo, na kateri je župan Bojan Čebela podelil občinska priznanja. V soboto pa sta potekala že dvajseti Praznik borovnic in Noč borovnic. Sejem sta obiskala tudi predsednik republike Borut Pahor in ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sta se med drugim preskusila v izdelavi smutija (na fotografiji). --> K Dobrova - Polhov Gradec Prenovili cesto v Črnem Vrhu 770 metrov prenovljene javne poti Vaščani Črnega Vrha so se skupaj z županom, občinskimi predstavniki ter izvajalcem del zbrali na koncu prenovljene javne ceste Kuzovcev grič-Predov-Prosen ter ob odprtju prerezali trak. Zupan Franc Setnikar je pohvalil domačine, ki so sami, z lastnimi sredstvi, opravili gradbena dela ter cesto pripravili do zadnje faze, ko je občina dodala svoj del v višini okrog 45.000 evrov ter cesto asfaltirala. Več na dobrovsko-polhograjskih straneh. Vrhnika Podirali Guinnessov rekord Barvali so največjo pobarvanko Varstveno-delovni center Vrhnika Idrija je v Parku samostojnosti v središču mesta v okviru Argonavtskih dni pripravil barvanje rekordno velike pobarvanke - največje tovrstne na svetu. Pobarvanka je imela sedem listov, velikih 7 x 2 m (plus naslovnica). [l4j Log - Dragomer Denar za športnike Pripravljajo nova pravila Občina v sodelovanju s športnimi društvi in strokovno pomočjo pripravlja prenovljen pravilnik o sofinanciranju športa. Kot smo izvedeli, bo dokument usklajen z vsemi veljavnimi zakoni in pravilniki s tega področja, obenem pa naj bi upošteval tudi lokalne posebnosti. Svetniki naj bi o njem odločali pozno jeseni. & Horjul Sprejet nov OPN Nove razvojne možnosti Dve leti intenzivnega dela in usklajevanj ter izpolnjevanja zahtevnih pogojev, ki so jih v tem času postavila pristojna ministrstva, so pripeljala do novega občinskega prostorskega načrta. K Orada a Tokrat smo kaj nekaj vrstic namenili Tojnici, do pred nedavnim anonimnemu potoku, za katerega tudi veliko Vrhničanov še ni slišalo, kaj šele širša slovenska javnost. Eden od nekdanjih Vrhničanov nam je poslal zaskrbljen, a napol šaljiv zapis, v klaterem piše, kaj vse se je včasih našlo v Tojnici, govoreč o ribah, in na koncu sklene »... fotr je enkrat prinesel domov celo orado.« Glede na izpuste strupenih snovi v Tojnice je zanimivo razmišljanje prvega ribiča vrhniške ribiške družine, s katerim smo opravili intervju, v katerem opozarja na spregledano nevarnost onesnaženosti brežine Ljubljanice, torej od izliva Tojnice dolvodno. Po njegovem mnenju onesnaženost ne bo ostala v koritu struge, pač pa se bo ob prvem jesenskem nalivu, ko reka prestopi bregove, razlila po travnikih, od tam pa bo prešla vprehrambno verigo. Čudeža, da bo nekdo saniral brežino Ljubljanice, ne gre pričakovati, toliko, mislim, so nas razmere že naučile. A pozabiti te ekološke nesreče nikakor ne gre - tudi to ugotavljajo pisci vrstic v časopisu. Nesreča je sedaj resda zgodovina, posledice pa so ostale. Za zgodovino pravijo, da se jo učimo zato, da ne ponavljamo napak prednikov. Gašper Tominc Besede Cankarja Kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod. S Ivan Cankar, Na klancu NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 2 N Q5 Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TENIŠKI^ klubVRHNIKA VABI K VPISU NOVIH OTROK 4 X OB 17:00 PREDSTAVITVENI TRENINGI V SEPTEMBRU 11.IN 13. 18. IN 19. - V fiw«cu Stptfttibtv vjr OVOke i vpim V »Pililm loto TK VrhnUt* -delilen» v krajih Vihnika, Dfagomer, Borovnica In v Logatcu ' z novttn trenerskim tlmom Imamo vri hot 20 tet izkuienj z delom v tenisu In otroki PUSjTOGRAM Teniiti vrtec - program, ki Jie namen)en najmlajjlm ¿lanom cenita. Namen programa Je- u£en)t osnov cenlike igre. zabave ter druženja z vrstniki rcniika iola- program tenlik» iole lahko Igralci obiščejo od 1 K do 3K tedenska. Nnrnen tetilike iole Je ihuHiI olroVe tehnike ieHik-h udarcev, lenKiega gibala ter razvoja igre TtkrtiMlnl (irogrim ■ rtflrtienJtrt VStitt Ignikem In Jgralkfl.m, hI flUjC itljO Egr«l vrhunjkl temi ter je tidileievatl etfcriravanj po Slovtndjl Intuflnl, Individualni treningi Tečaji u odraze 5 KLJUČNIM SiOROilL P30GRAMA SO; - renii Je enaslaven ' tenis je zabaven - tenis Je zdrav ■ tenkt je ipOrt n v» - trniíkj [rkinovi nj« »g EahVO jabawnq j|B V. " /\ Z vpFsont v naio íeíiiikú lolobaste OtrokuamogoClU usmeritev v Ipon In v kakovosinejie vsebine v Jivljenju. Kontakt; Peter Tome Ml 702 3», Domen Knez 031 SOS453 Ma|l: Infceienlx'whpfliJ.flr www.tcniwriinlka.ri 1 Med 1. junijem in 31. avgustom ob testiranju ali nakupu vozil Kia sodeluješ v poletni nagradi igri. Prijavi se na testno vožnjo še danes! Glavni nagradi skuter LONGJIA EAGLE ^gl kolo PONY CLASSIC in ostale nagrade i v r h n i k a www.avtotrade.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil KIA. Več na www.avtotrade.si ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE esenko s.p. Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net • M. 041/766-587 www.tlakovanje-jesenko.si 1 L V V \ \ RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ZIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje dAKCIJÁ^ Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: Verd 16 E-mail: 1360 Vrhnika 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 3 N Q5 Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice v nedeljo, 3. septembra, ob 14. uri na tradicionalno srečanje HARMONIKARJEV in DRUGIH MUZIKONTARJEV. Občinski praznik Občine Dobrova - Polhov Gradec V večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec je potekala letošnja slovesnost, s katero je občina obeležila občinski praznik, dan državnosti ter podelila priznanja in grbe najbolj zaslužnim občanom. Priznanja občine so prejeli: ekipa pionirk PGD Dvor, Boris Koritnik, Marjan Pograjc, Marjeta Stanovnik, Klemen Zibelnik in posthumno Valentina Oven. Podelili so tudi dva srebrna grba občine, in sicer Aniti Kobe za pomembne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in aktivnega kulturnega, ter Antonu Tomšiču za pomembne dosežke na področju društvene dejavnosti v občini, vsestransko delo in v spodbudo za nadaljnje delo. --> 30 % na sončna ocaCa www.qptik-je(&vcan.çpm Optik in očesna ordinacija JeCovčan stara CESTA 5, VRHNIKA 01/755 6105 'AGMDEBEVEC' Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanj« dvorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kfper i 11 kombt prevoze Lnfo@agm-debovec.Gom Odkup lesa na panju PLAČILO TAKOJ Velika Ligojna 74 I 1360 Vrhnika 041/706-359 mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si MM BOZMRSTVn, d.0.0. PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja inprevzem: Verd 107, Vrhnika (nekdanji LIKO) Postavili spominsko obeležje sedmim žrtvam Na državni praznik je v Zaklancu ob 75. obletnici umora sedmih žrtev komunistične revolucije potekala sveta maša z blagoslovom spominskega obeležja v spomin sedmih žrtev, pomorjenih na tamkajšnjem mestu. Po maši, ki jo je vodil msgr. Franci Petrič, sta v krajšem kulturnem programu poleg župana Janka Prebila spregovorila dr. Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze in slikarka Marjetka Dolinar v imenu svojcev žrtev, navzoči pa so poslušali tudi priložnosti primerno pesem. S V Borovnici iščejo talente! Društvo ŽPZ Tonja iz Borovnice bo konec oktobra 2017 izpeljalo zanimivo prireditev Borovnica ima talente! K nastopu ste vabljeni vsi, ki ste stari od 9 do 99 let, pripravljeni v sebi poiskati vsaj en talent in se predstaviti s petjem, plesom, pripovedovanjem, literarnim delom, zanimivo spretnostjo, veščinami ... Vabljeni posamezniki in skupine! Avdicija bo konec septembra. Župan si je ogledal novo kočo na Planini Planinsko društvo Vrhnika je Stojana Jakina povabilo, naj si ogleda gradnjo nove planinske koče. Kot smo poročali v prejšnji številki, je že pod streho, sedaj pa so na vrsti obrtniška dela. Planinci so se poleti lotili tudi skoraj dvakilometrskega vleka vode, elektrike in optike do koče, kar jim je naredilo kar veliko sivih las. Župan je bil nad videnim zadovoljen in izrekel pohvale društvu, ki je eno redkih, če ne edino v Sloveniji, ki se je v zadnjem času lotilo gradnje nove planinske koče. Če bo potekalo po načrtih, naj bi uporabno dovoljenje dobili že jeseni, kočo pa naj bi svečano odprli ob občinskem prazniku naslednje leto. Na fotografiji: župan Stojan Jakin ter gonilni sili gospodarskega odseka Roman Novak in Milan Jerman. & NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 4 N Q5 Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prva faza sanacije Tojnice zaključena Kdaj bodo rezultati analiz, še ni znano Sinja Gorica, 17. avgust - Strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so začeli jemati vzorce mulja iz potoka Tojnica, iz katerega so teden pred tem čistili zaradi majskega požara v Kemisu. Kdaj bodo na voljo rezultati analiz, v Kemisu še ne vedo. Tojnico je zelo onesnažila požarna voda, ki se je ob požaru izlila v njeno strugo. Dan po požaru so v potoku izmerili presežene največje dovoljene koncentracije niklja, kobalta, nekaterih spojin trimetilbenzena, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in brezbarvnega strupenega plina formaldehida, presežene so bile tudi vrednosti atrazina in nonil-fenola. Oljna gošča je prekrila brežino potoka, veliko snovi je pronicalo v plasti na dnu struge, pomorilo je tudi ribe v prizadetem delu potoka. Agencija RS za okolje (Arso) je sanacijo onesnaženja naložila povzročitelju, torej Kemisu. V podjetju so pripravili sanacij ski načrt, ki je v prvi fazi predvideval očiščenje približno sto metrov dolgega odseka potoka od kraja požara navzdol. S sanacijskimi deli so začeli 8. avgusta in jih še v istem tednu tudi končali. Kot so preko svojih spletnih strani sporočili iz Kemisa, so z deli zaključili v petek (11. 8.) pozno zvečer. »Prva dva dneva sanacije sta obsegala pripravljalna dela, med drugim postavitev jezov, namestitev črpalk, položitev cevi vzdolž struge, pripravo elektro vodov, testiranje učinkovitosti črpalk ter izlov rib. Druga dva dneva sta obsegala strganje in sesanje mulja ter čiščenje struge. Iz struge smo zbrali 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdih odpadkov,« so pojasnili v Kemisu. Mulj bodo odpeljali na sežig v Avstrijo. Po zaključku del so strokovnjaki Arsa vzeli vzorce zemljine s prazne struge Tojnice. Kdaj bodo znani rezultati analiz v Kemisu ne vedo, je pa od njih odvisen nadaljnji postopek sanacije. Sanacija najbolj onesnaženega dela Tojnice je bila le prva od predvidenih treh faz sanacije. Vse od objave načrta prve faze je bilo v javnosti slišati številne kritike ter razhajajoča mnenja o tem, kaj in kako bi bilo treba narediti. Nanut je ob začetku del pojasnil, da so načrt pripravili na osnovi analiz vode v Tojnici v preteklem obdobju. »Očistili bomo najbolj obremenjeni del potoka. Računamo, da bomo z grobim čiščenjem mulja omogočili, da samočistilna sposobnost narave naredi 'končno fino čiščenje'.« Glede naslednjih dveh faz sanacije pa je pojasnil, da so sanacijski program za prvo fazo morali pripraviti zelo na hitro, za drugo in tretjo pa še niso pripravili podrobnih načrtov. »Že zdaj smo prejeli zelo veliko pripomb. Računam, da ko bo prva faza končana in bodo odvzeti vzorci mulja, bo ob rezultatih teh analiz tudi čas, da se pogovorimo o izvedbi druge in tretje faze. Takrat želim spraviti za skupno mizo vse tiste, ki imajo danes take in drugačne predloge o pravilni sanaciji, da bomo skupaj našli rešitev, ki bo za Tojni-co najboljša in bo tudi ekonomsko vzdržna,« je dejal Nanut. V Ribiški družini Vrhnika niso bili zadovoljni z načrtom prve faze sanacije, saj ne obsega celotne dolžine Tojnice, brežine potoka in del Ljubljanice od izliva Tojnice dolvodno. Gašper Tominc, STA Nekaterim prekipeva, občina miri Nekako tako bi lahko povzeli nezadovoljstvo občanov Krošljevega griča nad tovornim prometom, ki skozi njegovo sosesko dovaža material v bližnjo vrtačo. Na občini pravijo, da je za njih zadeva legalna in da bo projekt kmalu zaključen, skupina občanov pa, da jim tovornjaki grenijo življenje ter uničujejo cesto. Na nas se je obrnil v imenu skupine občanov s Krošljevega griča Ado Golob, češ »...kako je občina lahko dala soglasje za prevoze 40 000 m3 odpadkov, kar znaša najmanj 4000 tovornjakov skozi naselje Krošljev grič? In to kljub temu, da prometni znak na začetku naselja prepoveduje tovorni promet.« Na vrhu omenjenega griča je namreč vrtača, ki se jo je lastnik odločil zasuti in urediti tamkajšnjo okolico. Na občini so nam pojasnili, da gre za povsem legalen zasip. »Imamo predpisano katere vrtače se sme zasuti in katere ne, torej katere imajo vpliv na okolje in katere ne. Ta vrtača je na seznamu tistih, ki se jih sme zasuti,« je pojasnil župan Stojan Jakin. Golob meni, da je tovorni promet z neznosnim hrupom, zadu-šljivimi izpuhi in povzročanjem nevarnih prometnih situacij na ozki strmini zagrenil življenje šti- ridesetim družinam ob cesti, saj gre za ozko, strmo in nepregledno cesto in da bo slednja najverjetneje uničena, saj ni zgrajena za tako težak in intenziven promet. Župan odgovarja, da v kolikor bo na cesti povzročena škoda, jo bo moral izvajalec zasipa popraviti oziroma kriti stroške popravila. Poklical smo tudi izvajalca zasipa Rajka Mivška s.p., ki je dejal, da deponija ni velika 40 000 m3, ampak 30 000 m3. »Trenutno smo zasuli dve tretjini deponije, preostalo nam je še okoli 10 tisoč kubikov. Kdaj bomo zaključili? Težko rečem, vse je odvisno od razpoložljivega materiala. Lahko v mesecu dni, lahko pa šele v več mesecih. Nasipi trenutno ne zgle-dajo najlepše, a ko bomo v zadnji fazi vse skupaj poravnali, bo izgled zelo lep.« Dodal je še, da na prošnjo staršev iz soseske in po pozivu tamkajšnje krajevne skupnosti njegovi tovornjaki ne vozijo v času urnika vožnje šolskega kombija. »Ves čas pazimo, da šoferji skozi naselje vozijo 30 ali manj kilometrov na uro, prav tako ne vozimo ob sobotah. Vozilo se je samo en vikend, in sicer ko se je dovažal material iz ligojnske ceste.« Golob še dvomi o ustreznosti zasipnega materiala ter kako bo le to vplivalo na podtalnico v Pod-lipski dolini. Mivšek odgovarja, da je material ustrezen in da se je o tem vsaj dvakrat prepričala tudi okoljska inšpekcija, ki pa ni imela pripomb. Ne glede na nejevoljo nekaterih občanov iz soseske Krošljevega griča, jim verjetno res ne preostane drugega, kot da bodo morali stisniti zobe dokler ne bo vrtača zapolnjena. Slaba plat tega je, da ne vedo do kdaj bo to še trajalo. Mivšek je obljubil, da bo pohitel, a še enkrat dodal, da je vse odvisno od razpoložljivega materiala. Gašper Tominc Dekan Blaž Gregore postal ekonom ljubljanske nadškofije S prvim avgustom je novo delovno mesto -mesto ekonoma ljubljanske nadškofije - prevzel dosedanji vrhniški dekan in župnik Blaž Gregorc. Farani so se od njega lahko poslovili v nedeljo, 16. julija. Hkrati z njim je župnijo zapustil tudi kaplan Gašper Mauko. Blaž Gregorc je prišel na Vrhniko v letu 2001. V šestnaj stih letih je izdatno pomnožil pastoralne dejavnosti, ki so se od njegova prihoda do danes več kot podvojile. Zdaj v župniji deluje več kot trideset različnih skupin. Obnovljene so bile skoraj vse notranjosti cerkva, predvsem podružničnih: v Veliki Ligojni, Blatni Brezovici, Verdu, na Stari Vrhniki, Lesnem Brdu, Za-plani in Sveti Trojici. Neizbrisljiv pečat je pustil na predšolski vzgoji in skrbi za otroke. Leta 2006 je župnija postala bogatejša za nov župnijski vrtec, ki zdaj sprejema 190 otrok iz 135 različnih družin. Tudi na področju karitativne dejavnosti so bili storjeni koraki naprej, pri čemer ne delijo več samo oblek in hrane, ampak tudi svetovalno in pravno pomoč, spremljajo bolne in ostarele na domovih in nudi- jo pomoč v domu upokojencev. Za ves trud, ki ga je Blaž Gregorc vložil v skupnost, je leta 2015 ob občinskem prazniku prejel zlato plaketo Ivana Cankarja. Ker je funkcija župnika tudi javna, sta se od 52-letnega Gregorca (7. 7.) poslovila tudi župan Sto-jan Jakin in direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Obe strani sta dosedanje sodelovanje opisali kot korektno, položeni so dobri temelji za sodelovanje z Gregorče-vim naslednikom. Hkrati sta mu gostitelja zaželela čim več uspeha pri soočanju z novimi izzivi. Tako kot je bil izdan odlok o imenovanju Gregorca za ekonoma ljubljanske nadškofije, je bil izdan tudi odlok o premestitvi kaplana Gašperja Mauka, ki odhaja v ka-plansko službo župnij Cerklje na Gorenjskem in Šenčur. Na Vrhniko je bil za dušnega pastirja poslan Mohor Rihtaršič, dosedanji kaplan v Ribnici, Šentvidu pri Stični in krajše obdobje upravitelj in soupravitelj Kresnic in Hotiča. Novi župnik je službo na Vrhniki začel 1. avgusta. Kot pomočnik mu je dodeljen Boris Rozman, ki je bil posvečen pred dvema letoma in je doslej opravljal službo kaplana v Železnikih. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 5 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oživljanje kulturne dediščine Ajdovskega zidu Arheološke ostaline notranjega obrambnega sistema Claustra Alpium luliarum, ki je varoval prehode do osrčja nekdaj največjega imperija na svetu, Rimskega cesarstva, potekajo v presledkih od Reke na Hrvaškem do Posočja v Sloveniji. Eden od odsekov teh po-znorimskih utrjenih zapor, v skupni dolžini 7744 m, poteka tudi čez občino Vrhnika in je med krajani znan kot Ajdovski zid. Ti ostanki sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino Slovenije. Nahajajo se na gozdnatem, zaradi obraslosti z rastjem težje dostopnem območju, in še niso ustrezno arheološko konservirani in predstavljeni. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika se je nedavno uspešno prijavil na razpis programa čezmej-nega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška kot eden od devetih slovensko-hrvaških partnerjev v projektu Clau-stra+ Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum. Vodilni partner projekta je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in poleg Zavoda Ivana Cankarja sodelujejo še Narodni muzej Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Hrvatski restauratorski zavod, Primorsko-goranska županija, Pomorski i povije-sni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, Prirodoslovni muzej Rijeka in Turistička zajednica Kvarnera. Skupna vrednost projekta, sofinanciranega s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, znaša 1.779.988,15 €. Glavni dejavnosti v okviru projekta bosta konserviranje in predstavitev arheoloških osta-lin zapornega zidu na izbranih lokacijah ter vzpostavitev tematske turistične poti, ki bo povezovala skupno naravno in kulturno dediščino Slovenije in Hrvaške. Kot nova atraktivna destinacija zelenega turizma bo ključno prispevala k prepoznavnosti tega območja, pritegnila bo številne obiskovalce ter spodbudila nadaljnji razvoj ponudbe turističnih storitev. Projekt je v mesecu avgustu uspešno stekel in pri Ajdovskem zidu na Vrhniki v prihodnjih dveh letih predvideva številne aktivnosti: večkratno čiščenje krajšega segmenta zidu, tra-siranje in označbo pešpoti do spomenika, ki bo opremljena z informativnimi tablami o ozadju njegovega nastanka, o nje- govem kulturnem pomenu in njegovi umeščenosti v naravno okolje, opremljanje spomenika z vrhunsko predstavitveno tehnologijo (arheostereoskop), vodene doživljajske oglede, oživljanje rimske zgodovine s poletnimi kulinarično-kulturnimi dogodki na prostem (Rimska noč in Rimski tabor), tematske kolesarsko-pohodniške manifestacije, vzpostavitev nove didaktične informativne točke v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica ter izobraževanje in delavnice za turistične vodnike. Zavod Ivana Cankarja tako že 23. septembra (v primeru dežja bo nadomestni termin 30. septembra) načrtuje izvedbo prve čistilne akcije zaraslih in nedostopnih kamnitih ostankov Ajdovskega zidu na spodnji Zapla-ni. K dogodku so vabljeni vsi, ki jih zanima antična dediščina na vrhniškem in so se hkrati tudi pripravljeni pri čiščenju na terenu pridružiti ekipi prostovoljcev. Za pogostitev ob zaključku bodo poskrbeli v bližnjem gostišču Mesec. Več informacij o čistilni akciji bo objavljenih na spletnih straneh: zavod-cankar. si, www.visitvrhnika.si, www. vrhnika.si, www.mojaobcina.si/ vrhnika/. Interreg 0 SLOVENIJA - HRVAŠKA SLOVENIJA-HRVATSKA Kemisova nesreča tudi na plakatih Vrhnika, 7. avgust - Na nesrečni požar, ki je vzplamtel v družbi Kemis 15. maja letos, po novem spominjajo tudi panoji v središču Cankarjevega mestu. Kot je dejal Andrej Markovic, eden od treh avtorjev razstave Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017 (poleg njega še Irena Šinkovec in Žiga Gruden, produkcija MGML - Moja Ljubljanica), upa, da bodo panoji s fotografijami nesreče in citati odzivov pristojnih ter besedili avtorjev pri občanih vzbudili kritično razmišljanje o tej nedavni okolj-ski nesreči. Še več, Šinkovčeva želi, da bi razstava našla svoje mesto tudi v drugih slovenskih krajih, kjer imajo ravno tako svoje »kemise«. Ker je napovedan tudi tujejezični katalog, bi lahko razstava nagovarjala tudi državljane evropskih mest. Na odprtju razstave je bilo mogoče tudi slišati, da je požar že vzbudil živahno razpravo in da so se ljudje vključili v procese odločanja, a da je to mogoče sedaj nekoliko zamrlo. Pravijo pa, »ogenj še vedno gori«, pri čemer pa Gruden opozarja: »... da je manipulacija in zloraba ekološke nesreče za dnevno strankarsko politiko in nabiranje političnih točk pred prihajajočimi volitvami neetično.« GT Dan državnosti: potrebujemo enotnost Vrhnika, 25. junij - Osrednji govornik na občinski proslavi ob dnevu državnosti, ki je potekala v Parku samostojnosti v središču mesta, je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez. V govoru je med drugim dejal, da si nihče ne sme lastiti zaslug za zmago nad agresor-ko vojsko jugoslovanske armade, pač pa je to skupen projekt naroda, kjer ima po njegovem mnenju tudi Vrhnika pomembno mesto. Dejal je še, da je zanj osebno največja bolečina, da smo se v letih po osamosvojitvi kot narod razdvojili in da kot taki težko najdemo do- bre skupne rešitve za sedanjost in prihodnost. Po njegovem mnenju moramo to preseči; iskati moramo, kar nas združuje in ne, kar nas razdvaja. Podobno - o enotnosti naroda, ki je bil nekoč eno, dandanes pa je razdvojen - je razmišljal tudi župan Stojan Jakin, ki je govor sklenil s pozivom občanom, naj bo na Vrhniki drugače: naj šteje vsebina in ne embalaža. Prireditve sta se kot gosta udeležila tudi podpredsednik Državnega zbora in »vrhniški poslanec« Primož Hainz ter poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske Milko Petek. Dobre pol ure dolg program, ki so ga začeli veterani vojne za Slovenijo s tako imenovanim veteranskim dejanjem, so popestrili recitatorska skupina MePZ Mavrica Vrhnika, Pihalni orkester Vrhnika in župnik Blaž Gregorc z molitvijo za domovino. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik. (gt, foto: gt) NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 6 N Q5 Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cerkev v Smrečju pod novo streho Na kraju, kjer stoji cerkev, je nekoč stala majhna kapela z Marijino podobo, ob kateri so se ustavljali vozarji in se priporočali Mariji v varstvo. Čas pozidave cerkve ni povsem znan, vendar so zgodovinarji na podlagi odkritih romanskih oken postavili njeno starost v 12. stoletje. Zaradi prenavljanja so se skozi stoletja menjale slogovne značilnosti in v letu 1769 je dobila sedanjo baročno podobo. V 17. in 18. stoletju so se zaradi utrditve notranjih razmer v Cerkvi razširila romanja k božjepotnim cerkvam, med katere sodi tudi podružnična cerkev Marijinega Vnebovzetja v Smrečju. V zadnjih desetletjih je bila cerkev deležna notranje in zunanje prenove, obnovljen je bil kamnit zid, ki jo obdaja, pred tremi leti pa je dobila novo kritino na zvoniku. Ze dalj časa se je kazala potreba tudi po prenovitvi glavnega ostrešja. Obstoječa opečna kritina je bila izdelana pred nekaj več kot petdesetimi leti in je ob večkratnih popravilih že primanjkovalo ustreznih nadomestnih strešnikov. Tudi nekateri leseni deli ob robovih so bili dotrajani. Po dogovoru med župnikom šentjoške fare Andrejem Sever-jem in smreškima ključarjema, je bilo odločeno, da se v letos obnovi ostrešje cerkvene ladje. Priprave so začeli letos spomladi s pridobivanjem ustrezne dokumentacije (popis del, pogoji ZVKD RS, predračuni izvajalcev) ter pripravo lesa. Prijavili so se na javni razpis Občine Vrhnika za sofinanciranje obnove stavbne kulturne dediščine. V juliju so dobili pozitivno rešitev za njihov vložek v višini 20 % od predračunske vrednosti del (19.700,00 €), to je 3.900,00 €. Konec julija je izvajalec začel s prvimi deli. Osnovna strešna konstrukcija je bila še dovolj trdna, zahtevno pa je bilo uravnavanje špirovcev za dobro na-leganje strešnikov. Dela so kljub poletni vročini potekala tekoče in bila končana v štirinajstih dneh. Pri odkrivanju strehe nad zakristijo, je bila na zidu ladje odkrita freska s podobo sv. Krištofa s Kristusom na rami, ki je bila po dozidavi zakristije v 19. stoletju skrita očem javnosti. Mesto poslikave umetnine kaže, da je bil glavni dostop k cerkvi iz smeri znamenite Rusove kapelice, postavljene na kalu (studencu). Vsak dan so pomagali dva ali trije, ob dostavi strešnika na streho pa je bilo potrebnih osem dodatnih delavcev. Ob zaključku del se zahvaljujemo izvajalcu Janezu Kon-čanu in njegovim delavcem za požrtvovalno in kakovostno opravljeno delo. Hvala vsem krajanom in drugim, ki ste pomagali pri razrezu lesa, dovozu in odvozu gradbenega materiala, mnogih ročnih delih in pomoči v lesu ter prispevali denarna sredstva. Hvala tudi gospodu župniku Andreju Severju , ki je skrbno spremljal in dokumentiral celoten potek obnove. Zahvaljujem o se Gostilni Hribernik in gostišču Cankarjev hram, ki sta poskrbela za dopoldanske malice delavcev in domačim gospodinjam za pecivo ter popoldanski prigrizek. Ob koncu hvala tudi smre-škim fantom in dekletom, ki so uredili okolico, počistili notranjost in okrasili cerkev. Praznik Marijinega Vnebovzetja smo združili z blagoslo- Obvestilo Krajevna skupnost Breg Krajevna skupnost Center Krajevna skupnost Vas Oddamo v najem prostor v izmeri 20 m2 v prvem nadstropju na Tržaški 11 na Vrhniki. Informacije na telefonsko številko: 041 220 839 in 041 760 397. vom obnovitvenih del. Slovesnost je ob domačem župniku Andreju Severju vodil prelat g. Rafko Valenčič. Obema lepa hvala. Jože Malovrh Podari poljski pridelek! do 10. ure na Karitas od 14. 8. 2017 do 2.10. 2017. Hvala vsem, ki boste darovali vaše pridelke, saj tako pomagate reševati vsakdanje težave ljudem, ki so potrebni naše pomoči. Župnijska Karitas Župnijska Karitas bo zbirala hrano oziroma poljske pridelke za ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Zelenjavo bodo prejele družine, ki so v socialni stiski Če kdo lahko odda oziroma je pridelal več, kot potrebuje, lahko hrano prinese vsak ponedeljek od 8. Bodimo previdni Šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se pričetek pouka. Od petka, 1. septembra 2017, bodo z nami na cesti tudi naši najmlajši. Bodite pozorni na cesti, še posebej v okolici šol in vrtcev. Prilagodite hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avto sedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči policije in mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni. Zivljenje je neprecenljivo--spoštujmo ga. Varno vožnjo! Upravni Odbor ZŠAM Vrhnika OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča, da se bo pouk začel v petek, 1. septembra 2017. Seznam razrednikov od 2. do 9. razreda bo objavljen v sredo, 30. 8. 2017, na spletnih straneh naše šole. Seznam učencev 6. r. po oddelkih bo objavljen v petek, 25. 8. 2017, po 13. uri na spletnih straneh šole in na oglasni tabli na Lošci 1. Z izbirni predmeti od 4. do 9. r. (obvezni in neobvezni) bomo začeli v ponedeljek, 4. 9. 2017, po urniku. 3. b, 3. c, 3. d, 5.-9. razredi LOŠCA 1 - učenci naj imajo s seboj TORBO, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli. 8.30 Učenci od 6. do 9. r. se bodo zbrali na ploščadi pred vhodom »B« (novi del stavbe - zaklonišče) na Lošci 1. 8.30 Učenci 5. r. se bodo zbrali v zgornji avli »A100« v starem delu šole na Lošci l. 8.30 Učenci 3. b, 3. c in 3. d in oddelkov šole z nižjim izobrazbenim standardom se bodo zbrali v spodnji avli »A0« v starem delu šole na Lošci 1. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 3. in 5. razredov. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh in na oglasni deski. Pouk za učence 3. b, 3. c in 3. d bo potekal do 12.05, za vse druge pa do 12.55. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. 3. e in 4. razred - Tržaška 32, Kulturni center - učenci naj imajo s seboj TORBO, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli. 6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 na Tržaški 2 8.30 Učenci 4. razredov in 3. e se bodo zbrali pred vhodom v Kulturni center na Tržaški 32 - nekdanja šivalnica IUV. Pouk bo potekal do 12.55 (za 3. e do 12.05), malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 3. e in 4. r. Vozni red dobite pri razredničarki, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. 2. razred - Tržaška 2 - učenci naj imajo s seboj torbo, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli. 6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 8.00 Učenci 2. razredov se bodo zbrali na dvorišču šole I. triletja na Tržaški 2 (zadnji vhod). Pouk bo potekal do 11.35, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. DRENOV GRIČ - učenci naj imajo s seboj torbo, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem dobijo v šoli. 8.30 Učenci 2. in 3. r. Podružnične šole Drenov Grič se bodo zbrali v učilnicah na Drenovem Griču. Pouk bo potekal do 12.05. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Jutranje varstvo se bo začelo v petek, 2. 9. 2016. Prvošolci - TRŽAŠKA 2 Seznam učencev po oddelkih bo objavljen v petek, 25. 8. 2017, po 13. uri na oglasni deski šole na Tržaški 2. 9.00 Vsi prvošolci in starši se bodo zbrali v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Po predstavi bodo šli peš v šolo I. triletja na Tržaško 2 v učilnice, kjer jih bodo sprejele razredničarke. Parkiranje osebnih avtomobilov bo ta dan mogoče tudi na asfaltnem igrišču na Tržaški od 7. do 12. ure! Vsi prvošolci bodo vabilo prejeli po pošti. PRVOŠOLCI - DRENOV GRIČ 8.35 Drenov Grič - odhod avtobusa s prvošolci in starši z Drenovega Griča v Cankarjev dom na Vrhniki. 9.00 Predstava in po zaključku odhod avtobusa s prvošolci in starši na Drenov Grič v učilnico 1. r. NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 7 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju s prof. dr. Mihaelom J. Tomanom Ekološka nesreča na Vrhniki Dr. Mihael J. Toman je profesor na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani ter podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Na Vrhniki smo ga gostili junija letos na prireditvi Dva vodika, en kisik, ki je potekala v vrhniškem bazenu v organizaciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Kluba vrhniških študentov, RTV SLO in Univerze v Ljubljani. Za intervju s prof. Tomanom smo se odločili zaradi njegovega vidnega javnega angažmaja ob požaru v Kemisu in seveda zaradi strokovnosti na področju biologije, posebej ekologije celinskih voda. Prof. Toman, v Delu ste pred nedavnim zapisali, da se univerzitetni raziskovalci in znanstveniki pogosto zapirate v svoje institucije in laboratorije in da smo tudi zato v nekakšnem stanju »okoljske anarhije« v Sloveniji. Menite, da bi znanstveniki lahko naredili več za varstvo okolja? Anarhija pri okoljskih problemih ni le posledica precejšnje nedejavnosti raziskovalcev različnih strok, ki delujejo na področju okolja, narave in prostora, pač pa tudi birokratskih mlinov strokovnih služb različnih ministrstev, ki redko tudi povprašajo akademsko stroko. Družbena nedejavnost raziskovalcev je tudi posledica dejstva, da takšno delo ne prinaša nobenih bonitet vezanih na napredovanja, prijavljanja projektov, raziskovalnih nalog ipd. Štejejo le vrhunska znanstvena dela, kar pa je povsem nekaj drugega, kot praktič- Poletje v narodnih nošah Vroče poletne dni smo člani Kulturnega društva Stara Vrhnika preživeli v narodnih nošah. Že prvo junijsko nedeljo smo se predstavili v starih starovrh-niških delovnih in svečanih oblekah ter gorenjski noši na Srečanju pod vaško lipo, kjer že tradicionalno proslavimo žegnanjsko nedeljo. Predstavile so se tudi mlade klekljarice z drugo razstavo svojih izdelkov, na zvonove pa so zaigrali Povžarski pinkači v pomlajeni zasedbi. V juliju smo se oblečeni v narodne noše poslovili od gospoda dekana Blaža Gregor-ca in kaplana Gašperja Mauka ter prav tako v nošah pozdravili nova dušna pastirja na Vrhniki. Udeležili smo se tudi festivala narodnih noš v Beljaku - 74. Villacher Kirchtag, kjer smo se predstavili s konjsko vprego Boštjana Grdadolnika, pritr- kovalci in narodnimi nošami. Obiskovalcem smo podarili nekaj razglednic Stare Vrhnike ter kozarček rujne kapljice. Na veliki šmaren smo predstavili oblačilno dediščino v Lipici, v septembru pa nas čaka še po-vorka narodnih noš v Kamniku, kamor ste lepo vabljeni. Tina Krvina, foto Joži Krvina no strokovno delo na področju npr. kemije, biologije, ekologije, hidrotehnike, prava, sociologije. Tudi izpostavljanje medijem, javnosti, ni vedno najbolje sprejeto v akademskih krogih. Zopet v Delu ste pred časom izrekli precej ostre besede: »Če se je kje zgodil ekološki terorizem, je to bilo v Kemisu, ker niso varovali tempirane bombe«. Kaj konkretno ste mislili s tem? Podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo in transportom nevarnih snovi mora imeti izdelane scenarije za najbolj neverjetne dogodke. V presojah vplivov na okolje tega praktično ni. Podjetje lahko deluje po vseh t.i. okoljskih standardih, pa kljub temu pomeni veliko tveganje za okolje. Zato so varovalni mehanizmi nekaj več, kot le sledenje predpisom. Gašenje in odtekajoča voda v okolje sta bila pravi primer nesprejemljive okoljske prakse. Če bi drugače postopali na začetku, bi bil vpliv na okolje zanesljivo manjši. Zadnje dni berem, da je bil Kemis zgledna firma; verjamem. Pa vseeno je nekaj šlo narobe. In to je tisto tempi-rano, kar bi morali izključiti. Ali ste bili po ekološki nesreči na Vrhniki zadovoljni z odzivom državnih služb, predvsem z njihovimi odgovori na vprašanje tveganj za zdravje in okolje? Moj odgovor je jasen. NE. O tem sem večkrat pisal in govoril. V opravičilo ne sodi niti sklicevanje na izjemen dogodek, ki je pionirski za Slovenijo. Neusklajenost strokovnih služb različnih ministrstev je preprosto dejstvo in ta primer mora služiti tudi temu, da se vodstva ministrstev in njihovih organov v sestavi zavedo, da morajo začeti komunicirati predvsem med seboj. Prav tako podajanje golih podatkov, ki jih pripravijo akreditirani laboratoriji ni dovolj, potrebne so razlage, mnenja in ocene dejanskega stanja. In predvsem navodila, kako postopati. V takih primerih mora biti v ospredju zdravje ljudi in previdnostni princip. Če tega ni, je idealno okolje za številne mani-pulatorje, ki izkoristijo zmedo in prodajajo svoja znanja, ki pa so praviloma zelo nevarna. Sejejo strah in zmedo me ljudmi. Ali vas kot strokovnjaka in državljana skrbijo morebitne dolgoročne posledice te nesreče za zdravje ljudi in tudi stanje okolja? Morda boste presenečeni, menim namreč, da ob ustrezni sanaciji, ki jo je treba pripraviti s sodelovanjem različnih strokovnjakov in naravnimi popravljalnimi mehanizmi, ki veljajo predvsem v vodnih ekosistemih, večjih posledic na zdravje ne bo. Prebivalstvo ni življenjsko odvisno od rib, ki so v tem primeru edini organizmi v vodah, ki so verjetno prejeli večje koncentracije nevarnih snovi in so del prehranske verige človeka. Drugi organizmi v potoku, alge, rastline in bentoške živali imajo izjemno hitro sposobnost obnavljanja od nekaj tednov, do nekaj let. V literaturi so znani primeri onesnaženj večji rek, ki so izzveneli v nekaj letih, nekatere nevarne snovi so se »blokirale« v okolju, ne vplivajo na prehranske verige itd. Sem precej optimističen, po tem, kar sem videl v potoku, le pravo pomoč (sanacijsko) potrebuje potok in naravni popravljalni mehanizmi bodo učinkoviti. Kako pa je s tlemi in atmosfero dolgoročno, pa ni moje področje znanj. Sicer pa tudi v tleh mnoge snovi postanejo s časom nedostopne rastlinam, torej jih ni v prehranski verigi. Tudi trenuten negativni vpliv na biodiverziteto se bo zmanjšal s časom, vsaj nekatere od trenutno odsotnih vrst se bodo vrnile. V primeru Kemis so bile kršene zahteve okoljevarstvenega dovoljenja, saj le-ta od podjetja terja, da mora v primeru razlitja nevarnih snovi le-te zadržati v lovilnih sistemih in se nevarne snovi ne smejo razliti v okolje. Nevarne snovi so se izlile v Tojnico. Kljub temu inšpekcijske službe oz. ARSO Kemisu še ni odvzel okoljevarstvenega dovoljenja. Kaj menite o tem? Ali ni to sporočilo vsem podjetjem v Sloveniji, ki pomenijo tveganje za okolje, da lahko mirno kršijo zahteve takšnih dovoljenj? Kršitve so povsod, marsikje še hujše, pa se bistveno ne spremeni. Če se začne postopek odvzema okoljevarstvenega dovoljenja, se prizadeti pritožijo, postopek se nerazumno dolgo vleče. Tudi v zadrževalnikih vode brez težav pridobijo dovoljenje za vzrej o rib, kar ni logično. To, da niso uspeli ujeti vseh voda, je bil glavni problem, ne vem pa, ali je bilo to za take količine požarnih vod predvideno. Tudi če pregledajo vsa okoljevarstve-na dovoljenja, ne bo kaj boljše. Vsi skupaj moramo spremeniti ozaveščenost in odnos do okolja, načina rabe dobrin, prostora, ne le deklarativno ampak dejansko skrbeti za okolje in naravo. Če tega ne bo, bo vedno nek kapital premagal tako stroko kot posameznike, ki si bodo prizadevali za varnejše življenje. Mag. Andrej Markovic NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 8 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vladimir Mikec, predsednik Ribiške družine Vrhnika »Nimamo ustreznih tolmačenj analize sedimentov, kaj šele rib!« Pogovarjali smo se s prvim ribičem v občini Vladimirjem Mikcem, ki si verjetno ni nikoli predstavljal, da se bo moral tako v funkciji predsednika kot občana ukvarjati z ekološko nesrečo, ki velja po mnenju nekaterih za eno največjih, če ne največjo v Sloveniji. Kot izhaja iz pogovora, je Tojnica resda delno sanirana, a negativni vplivi na okolje bodo po njegovem ostali. Vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo dolvodno proti Ljubljani. Kako ste ribiči sprejeli vest, da je prišlo do ekološke nesreče pri Kemisu oziroma kako ste ravnali naslednji dan? Najprej bi poudaril, da s strani Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje (klicni center 112), nismo dobili obvestila o onesnaženju potoka Tojnice, ki je nastalo po požaru v podjetju Kemis, čeprav bi nas morali o tem, kot koncesionarja, nemudoma obvestiti. Tako so me člani ribiške družine, ki stanujejo v neposredni bližini obvestili o tem kaj se dogaja. Zato smo že v zgodnjih jutranjih urah z ribiško čuvajsko službo preverjali stanje v potoku in v sami Ljubljanici. Ugotovili smo, da so gasilci postavili več pivnikov in da so ujeli precej plavajoče gošče, ki jo je med gašenjem v Kemisu prineslo v potok. Hkrati pa je bila naša ugotovitev, da je del teh zgorelih snovi v vodi topnih in da je voda zaradi tega zelo gosta in kalna. Med obrežnim vejevjem smo opazili tudi poginule ribe (tudi ribe z rdečega seznama EU o ogroženih ribjih vrstah), prav tako smo ugotovila, da so poginili vsi vodni organizmi, začenši z vodnimi črvi in drugimi vodnimi prebivalci, s katerimi se med drugim ribe tudi prehranjujejo. Med opazovanjem so se nam pridružili delavci Kemisa v rumenih kombinezonih in napisom podjetja na hrbtu.Ko smo se vrnili, da bi ribe pobrala in jih imela kot dokaz za poznejše preiskave oziroma iskanje vzrokov njihovega pogina, ter prijavo škode, pa jih ni bilo več. Sum je seveda padel prav na delavce Kemisa, ki so se edini, tisti čas, zadrževali na prizorišču. Samo upamo lahko, da niso kar izginile, temveč da so jih predali preiskovalnim organom. Med ogledom smo ugotovili tudi, da gošča, ki izteka iz Tojnice, na sotočju onesnažuje tudi samo Ljubljanico v dolžini kakega kilometra. Do tega podatka smo prišli, ko je naš ribiški čuvaj iz spodnjega dela Ljubljanice priplul s čolnom do ribiškega doma, med opazovanjem, če se bo pojavil pogin rib tudi v Ljubljanici. Na srečo do tega, neposredno po nesreči ni prišlo, ker se je riba lahko umaknila v drugo polovico reke, ki ni bila onesnažena. Domnevamo, da to onesnaženje, ki je bilo videno tudi v Ljubljanici, ne pomeni nič dobrega za samo reko in za njene prebivalce, posredno pa tudi za ljudi, ki živijo in kmetujejo ob sami reki. Zato bomo stanje v Ljubljanici budno spremljali še v naprej. Žal nam je, da se v tem prvem dnevu, na naše pozive niso odzvale državne inštitucije: Inšpektorat za okolje in prostor, ribiška inšpektorica. Sicer smo se telefonsko slišali večkrat z njimi, a na prizorišče jih ni bilo, prav tako ministra za kmetijstvo g Židana. Ministrica za okolje in prostor pa se je pojavila šele z dvodnevno zamudo. Kaj naj rečem o predstavnikih Krajinskega parka Ljubljansko Barje? Pri tem bi vsekakor morali sodelovati, saj od njih pričakujemo, da so organ, ki ščiti Krajinski park! Obvestili smo tudi Ribi- ško zvezo Slovenije, Zavod za Ribištvo Slovenije in naše sosednje Ribiške družine ( RD Barje in RD Vevče), ki gravitirajo na isti vodotok. Zavodu za Ribištvo Slovenije bi se rad zahvalil, ker so od prvega trenutka sodelovali z nami in osebno nadzirali potek dogodkov na terenu. Tokom dopoldneva prvega dne smo dobili obvestilo s strani občanke, ki živi v neposredni bližini potoka Tojnice, da se v njenem delu potoka nahaja še vedno nekaj velikih poginjenih ščuk in drugih manjših rib. Takoj smo odhiteli do gospe in pridobili ribe iz katerih se bo dalo pridobiti podatke zakaj so poginile. Ribe smo nato predali policijski enoti, ki je prišla na kraj dogajanja. Pri ugotavljanju dejstev sem sodeloval s policijskimi inšpektorji, ki so prišli že zjutraj na kraj katastrofe. Lahko se jim samo zahvalim za strpno in predano delo v nemogočih okoliščinah. Ob enem bi se rad še enkrat zahvalil tudi vsem gasilskim brigadam, ki so se požrtvovalno trudile, ure in ure dolgo, da bi preprečile še večjo katastrofo. Sodelovali smo z vsemi mediji, ki so nas prosili za izjave. Žal nam je samo to, da so deležniki v ekološki katastrofi poskušali stvari prikazati, kot da vse skupaj ni tako tragično. V kasnejših urah in dneh pa se je na našo žalost in žalost vseh občanov pokazala vsa razsežnost katastrofe in neusklajenost državnih organov pri aktivnostih, ki bi jih morali nemudoma izvesti takoj po požaru. Ribiči smo poleg tega, da skrbimo za povodje reke in njene prebivalce tudi »lovci«, zato ribe, ki jih ulovimo, pogosto tudi pojemo. To je nekaj tako normalnega kot ko greš na svoj vrt in utrgaš lastno zelenjavo. No, zadeve so prišle tako daleč, da ne vemo, ali ribe lahko jemo, ali ne. To seveda skrbi tudi naše člane in ribiče turiste. Upad prodanih dovolilnic že vpliva na društvene finance. nekateri ribiči pa napovedujejo, da se bodo iz-članili iz ribiške družine. Seveda jih razumemo, ne razumemo pa, zakaj se ne naredi nobena od ustreznih analiz, da bi ribiče, pa tudi druge ljudi, pomirili?! Mi potrebujemo relevantne analize in to iz točk, za katere vemo, da so bile močno onesnažene. Potrebno je podrobno pogledati, kaj se tam dogaja. Če je že prišlo do škodne nesreče, jo je treba pač tudi sanirati. V RD Vrhnika bomo naredili vse, da zaščitimo interese, ki se dotikajo vodotokov, rib in ribičev in občanov. Sedaj je prva faza sanacije Tojnice končana. Je to za vas zadovoljivo? Sanacija Tojnice, prva ali katerakoli druga faza, še zdaleč ni končana! Nimamo ustreznih tolmačenj analize sedimentov, kaj šele rib! Še danes ne vemo, kam so šle ribe, ki so jih Kemisovi delavci pobirali po Tojnici. Vprašljivo je tudi stanje Ljubljanice. Par dni po dogodku se je sumljivo penila v Ljubljani pri Ambroževem trgu. Tam so dežura-li kolegi ribiči iz sosednje RD Barje in RD Vevče, kjer tudi upravljajo s to občutljivo kraško reko. Iz ene od institucij so vzorčili vodo in peno, rezultat je pokazal izjemno presežene vrednosti atrazina. Tam je bila tudi ekipa TV Slo, skratka ves cirkus. Kaj pa tu na Vrhniki? Kot da tu ne živijo ljudje, da tu ni rib in da se tu ne pasejo krave in druge živali. Sicer so mediji dobro pokrili dogajanja okoli Toj-nice in začetek sanacije, no nihče ne govori o Ljubljanici in strupih, ki so se tam posredno naložili. Mar nihče od pristojnih ne vidi posledic za ljudi in Ljubljansko barje, ko bo z jesenskim deževjem reka prestopila bregove in odnesla s sedimentom tudi strupe na rodovitna polja in pašnike? Skupaj smo v tej borbi, tako ribiči kot občani, da pridemo do podatkov, kaj je naložila Tojnica v porečje Ljubljanice. Predstavniki ARSO so v teh dneh vzorčili sediment iz potoka Tojnica na saniranem delu. Ko bodo rezultati analiz znani bomo tudi vedeli, kako je uspel prvi del sanacije dna potoka. Seveda se sprašujemo ali je to res rešitev ? Namreč okoliške brežine ni nihče saniral. Vsi pa vemo, da strupi, ki so tam prisotni, bodo prišli s prvim deževjem nazaj v potok in tako smo spet na začetku. Mogoče se motim, samo moje razmišljanje lahko negira samo dolgoletni monitoring Tojnice in Ljubljanice. Kako je z onesnaženjem dolvodno proti Ljubljani, torej po strugi Ljubljanice, in kaj to lahko pomeni za barjanske ravnice, ki so v številnih primerih obdelovalna kmetijska površina. Torej so soudeležene v prehranjevalni verigi. Od požara v podjetju Kemis je minilo skoraj dva meseca. V javnost prihajajo novi izsledki analiz, ki kažejo na majhne okoljske posledice, izjave mnogih vpletenih so v stilu: »Bo voda odnesla, narava pa bo sama sanirala...« Ribiči združeni v Ribiško družino Vrhnika smatramo da so take izjave in razmišljanja nevarna in zavajajoča. V času požara in v dnevu, ki je sledil, smo vsi videli takojšnje posledice, sedaj se moramo spoprijeti še s kroničnimi posledicami, ki morda niso tako na očeh. Namreč voda odnese in nekje odloži, iz teh usedlin rastejo rastline. Nekatere so v vodi, veliko pa jih je po poplavah, ki smo jim priča vsako jesen, na poljih in travnikih ob Ljubljanici. Velika koruzna polja in pašni travniki so v bodočnosti za prehrano ljudi, tempirana bomba. Žalostno je, da nihče ne razmišlja o teh posledicah. Do sedaj ni bila predstavljena nobena analiza bentosa v Ljubljanici. Dr. Toman je v Delu, 13. 6. 2017, opozoril na napačno vzorčenje zaradi časovnega zamika. Voda je odnesla naprej, pustila v bentosu, vzeti so pa bili vzorci vode, ki je »sveža«. Ali so sploh bile vzete v analize prava merilna ? Vplive na Ljubljanico je po do sedaj zbranih po- datkih nemogoče predvideti. Potrebno je določiti začetno vsebnost kemikalij v vodi in dolgoročni monitoring: vode, sedimenta in plenilskih rib na večih lokacijah nad in pod izlivom Tojnice. Zaradi vseh teh neznank in možnih posledic na zdravje smo člane RD Vrhnika obvestili s priporočilom, naj ne uživajo rib od onesnaženega mesta dolvodno. Člani RD Vrhnika smatramo, da se je s požarom v okolje spustilo veliko kemikalij, ki bodo imele negativen učinek na okolje - zrak, zemljo, vodo in živali. S tem se je dolgoročno degradiralo naše okolje in reka s katero upravljamo - Ljubljanica. Nedvomno gre za ekološko nesrečo, ki ima vpliv na okolje, verjetno posledično tudi na razmere v vaši ribiški družine. Slišim, da nekateri že razmišljajo, da naslednje leto ne bi bili več vaši člani. Tako je, nekateri ribiči napovedujejo, da se bodo izčlanili iz ribiške družine Vrhnika. Seveda jih razumemo, ne razumemo pa, zakaj se ne naredi nobena od ustreznih analiz, da bi ribiče, pa tudi druge ljudi, pomirili?! Mi potrebujemo relevantne analize in to iz točk, za katere vemo, da so bila močno onesnažena. Potrebno je podrobno pogledati, kaj se tam dogaja. Če je že prišlo do škodne nesreče, jo je treba pač tudi popraviti, sanirati. Posebno pomembno za naše člane Ribiške družine Vrhnika so podatki in monitoring nad dogajanjem v vodi in užitnostjo rib. Kot je povedal dr. Toman z Biotehniške fakultete, se bodo posledice pokazale na ribah šele čez čas. Ta trenutek je prepričan, da so še užitne. Naj pojasnim zakaj je tako mišljenje. Vse skupaj je v vodi povezano s prehransko verigo. Namreč, najprej se bodo posledice onesnaženja pokazale pri vodnih organizmih, ki prebivajo pri dnu. To so mali rakci postranice, ličinke vodnih žuželk, črvičkov itd. S temi se prehranjujejo manjše ribe, z njimi pa večje. Kar pomeni, da bo koncentracijo strupov v mesu rib, najbolje iskati na vrhu prehranjevalne verige, saj bo tam najbolj prisotna. Vse skupaj pa se bo pojavilo čez mesece, leta. Ali boste ribiči glede na vse povedano pristopili s tožbo zoper Kemis? Za sedaj smo člani RD Vrhnika, kot stranka v postopku, poslali na Ministrstvo za okolje in prostor ( ARSO) naše pripombe zoper delno odločbo ARSO. V njej smo navedli vse kar mislimo, da bi bilo potrebno narediti, da se nesreča, dejansko sanira. Seveda bomo od Kemisa zahtevali povračilo za nastalo škodo na ribah in za vse nepotrebne poti in stroške ki so bili povezani s tem. Za tožbo imamo še vedno čas, če se naši predlogi ne bodo upoštevali. Gašper Tominc NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 9 Argotlon: po blatu do cilja N as Občina Vrhnika Vrhnika, 24. junij - Naporna telesna preizkušnja - Argotlon - je tudi letos privabila na Vrhniko lepo število navdušencev nad vzdržljivostnimi športnimi podvigi. Bilo jih je kar 240, leto pred tem pa 177. Letos je organizator pripravil kar 15 km dolgo progo okoli Vrhnike, na njej pa 40 različnih preprek. Nekatere so bile lažje, druge težje, kot na primer plazenje pod električnim pastirjem, premagovanje živega blata... nekatere celo zabavne, kot je bil spust po drči. Zanimiva novost letošnjega Argotlona so bile pri posameznih delovnih točkah postavljene table s citati iz mita o Argonavtih, ki so s svojo vsebino na hudomušen i 1 Kot so povedali v ZIC Vrhnika, bodo prihodnje leto priljubljeno telovadno zvrst organizirali v večernih urah, ko bodo temperature primernejše, verjetno pa bo tudi večerni termin način sporočali tekmovalcem kaj jih čaka. Organizator si je traso zamislil na način, da je potekala po tistih koncih Vrhnike, ki morda niso tako znani ter želel posredno tudi na ta način promovirati Cankarjevo rojstno mesto. V večini primerov so za petnajst kilometrski podvig potrebovali približno tri ure, nekateri tudi dlje ali manj. »Ni lahko. Sprva se ti zdi še zabavno, potem pa začneš trpeti. Najbolje pri tem je, da si v skupini prijateljev, prijateljic, ki drug drugega spodbujamo,« bolj ustrezal kot trenutni ob šestih popoldne. Občani, željni rekreacije, so na svoj račun prišli še v sredo, ko je prav tako v športnem parku potekala funkcionalna je pripovedovala Anja iz okolice Brezovice, ki ji je Argotlon prvi tovrstni podvig. Za Aleša iz logaškega konca pa je Argo-tlon bil le eden od številnih, ki se jih udeležuje vsako leto. »Ne vem, ampak nekaj je na tem, kar drugi športi nimajo, da se znova vračam: gre za mešanico adrenalina, blata, znoja in druženja.« Ne glede na čas, ki so ga potrebovali, so bili zmagovalci vsi. Na koncu je okoli 240 udeležencev čakalo močno okrep-čilo, senca, tuš, hrvaška godba, nagovor župana in če se jim je še kaj zljubilo: tudi nogomet na milnici. Besedilo in foto: Gašper Tominc vadba, predvsem pa na Argo-tlonu - o tem pišemo v posebnem članku. Šport je bil del programa tudi zadnji dan Argonavtskega festivala, v nedeljo, ko je potekal pohod po Rupnikovi liniji. Na pot, ki je zaradi poučnosti in dolžine še posebno primerna za družine z otroki, se je podalo približno štirideset pohodnikov. Gašper Tominc Po golažu, palačinkah, kavi in drugih dobrotah je dišalo od Vinotoča Oblak do Berzo-ta, vmes pa je bilo še stojnica kopica, na katerih so ponujali izdelke domače umetnostne obrti ali pa so se predstavljala lokalna podjetja in društva. Obiskovalci so lahko poskusili vse kuharske mojstrovine udeležencev, za kar naj bi v posebno skrinjico primaknili tudi kakšen evro. »Odločili smo se, da bomo na prireditvah letošnjih Argonavtskih dni zbirali prostovoljna sredstva za vrhniške >> 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po zumbi še pohod KONČAN: • izdelovanje diatoničnih harmonik, • popravila diatoničnih harmonik. • Še nekaj prostih mest za učenje diatonične harmonike Matjaž Končan, tel. št: 041 584 531. www.koncan.si Mednarodno tekmovanje barmanov Vrhnika, 22. junij - V sklopu turistične prireditve Argonavtski dnevi na Vrhniki in v organizaciji Društva barmanov Slovenije se je na terasi Hotela Mantova zopet »mešalo«, tokrat že devetnajstič za pokal Fructal Trophy 2017. Nastopilo je dvanajst profesionalnih barmanov iz Slovenije in predstavnik iz Italije. Barmani so se pomerili v pripravi fantazijske pijače, pri kreaciji pa so morali uporabit vsaj en proizvod pijače podjetja Fructal, d. o. o., iz Ajdovščine. Kreacije barmanov sta ocenjevali dve komisiji, in sicer strokovna za strokovno delo, ki je tekmovalca opazovala, kako spretno pripravlja Fancy drink, in strokovna ocenjevalna komisija, ki ocenjuje videz, aromo, okus in celoten videz koktajla, kar je bilo očem skrito, tako da ni videla tekmovalca oz. kdo pripravlja koktajl. Po oceni strokovne žirije je najboljši koktajl namešal Anže Šmid, Gorenje gostinstvo (Vila Herberstein), Gostilna Acman, drugo mesto je pripadlo domačinki Dragi Kepeš, Slaščičarna Lolita, Kaval Group, Ljubljana, tretje mesto je osvojil Edin Halačevic, Restavracija Cubis, Šenčur. Nagrado za strokovno delo je prejel Rok Dobnikar, Gostilna Dobnikar, Topol, Medvode. Nagrade sponzorja Fructal, d. o. o., so prejeli barmani Tilen Lesjak, Pub pri vodnjaki, Novo mesto, Miha Konečnik, Union Hoteli, d. d., in Franco Cuder, Ristorante Un Bacio sul Canale, Trst, Italija. Skupna zmagovalka 19. pokala Argonavtskih dnevov - Fructal Trophy 2017 je postala Tatjana Dobnikar, Sava Hoteli Bled. Pokrovitelji letošnjega dogodka so bili: ZIC Vrhnika, Občina Vrhnika, Fructal, d. d., iz Ajdovščine, Radenska, d. d., Hotel Mantova, Gostilna pri Kranjcu, Cvetličarna Jana in VIP Prevozi - Blaž Drašler, s. p. Celotno prireditev je pripravil in vodil vrhničan Aleš Ogrin, predsednik Društva barmanov Slovenije. Za naslednje leto že potekajo dogovori za jubilejo, dvajseto tekmovanje barmanov na Vrhniki. Simon Seljak 25-metrski štrukelj za 25. Argonavtske dneve Prvi kos štruklja so dobili gasilci - njihov predstavnik Jure Jakopič (zraven še Marija Zakrajšek in Mitja Kovačič). Vrhnika, 23. junij - Petkov tradicionalni sejem in festival hrane na Stari cesti vedno mine v duhu sproščenosti, veseljačenja, organizator pa ga popestri še s kakšno zanimivo dejavnostjo, ki pritegne veliko pozornosti. Letošnji Argonavtski dnevi so vključevali aktivnosti, med drugim so se v ponedeljek, 19. junija, v Športnem parku Vrhnika zbrale ljubiteljice zumbe na tako imenovani Zumba& Salsation party. NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 10 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^TOj Veliko pozornosti je pritegnila tudi igra brkeljc. >> gasilce. Na petkovem sejmu in festivalu hrane smo zbrali dobrih 1500 evrov,« je pojasnila Marija Zakrajšek iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki je organiziral festival. Največ denarja so zbrali pri štruklju -najdaljšem vrhniškem štruklju na svetu. Mitja Kovačič iz Zavetišča na Planini je s svojo ekipo kuharic celo presegel lanski rekord, ki je znašal dobrih 24 metrov. »Tokratni štrukelj je dolg natanko 25 metrov in 25 centimetrov,« je pojasnil. Torej: 25-metrski štrukelj ob 25. Ar-gonavtskih dnevih. Sodeč po izdanem jedilnem priboru so med obiskovalce razdelili več kot sedemsto porcij. Posebnost dogajanja na Sta- ri cesti je bilo tudi barvanje rekordno velike pobarvanke. Naj spomnimo: VDC Vrhnika Idrija je dva dni pred tem s pomočjo vrhniških otrok barval omenjeno pobarvanko v Parku samostojnosti, eno polo pa je pustil še za petkovo prireditev na Stari cesti. Hkrati so razstavili že pobarvane dele po-barvanke, ki bo njihov podvig zagotovo umestila v Guinnes-sovo knjigo rekordov. Kot je v navadi, so prizorišče obiskali gostje iz pobratenega mesta Gonars - njihov župan Marino del Frate, godba na pihala in kulinarični zanesenjaki, ki s svojo ponudbo na stojnici niso razočarali. Letos so se prvič pridružili še godbeniki iz hrvaške občine Breznički Hum (Orkester limene glazbe Sv. Martin) in njihov župan Zoran Hegedic. Skupaj z vrhniško godbo in mažoretkami so se sprehodili po Stari cesti in poskrbeli za posebno festivalsko vzdušje. Zagotovo so godbe in mažoretke pritegnile veliko pozornosti tudi pri najmlajših, ki so se pred tem lahko kratkočasili na otroški delavnici ali pa na otroški predstavi. Spretnejši so se lahko preizkusili v namizni igri brkeljc, takšni, kot so jo poznali v Cankarjevem času. Zmagovalni pokal je romal v roke Borovni-čanki Nenci Stevanovski. Večer so sklenili s tako imenovano Dionizovo nočjo - z živo glasbo pred Vinotočem Oblak in barom Urška. Druženje je v atmosferi poletne vročice trajalo do prvih ur naslednjega dne. Gašper Tominc Zaključek Argonavtskih dni Kot vsako leto je tudi letos Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika 25. 6. 2017 ob 18. uri v cerkvi sv. Lenarta s svojim koncertom zaključil Argonavtske dneve na Vrhniki. S čudovito vokalno izraznostjo in s svojim širokim izborom so nas pevci ponovno spomnili na lepoto slovenske ljudske pesmi, na to, kako se melodija in beseda v večgla-snem sozvočju dotakneta človeške duše. Najprej nas je pozdravila pesem Gustava Ipavca Slovenec sem in nas prebudila v zavedanje naše narodne pripadnosti, nato pa so nas ena za drugo božale pesmi, kot so slovenska ljudska Srečno, srečno ljub'ca moja, ljudska iz Benečije Oj, božime in Pisemce. V drugem delu je program tematsko in glasovno skladno dopolnila gostja Aleksandra Maksimovic iz Krščanskega centra Nova Generacija. Ze v najstniških letih je svoje življe- nje predala Bogu. Svoj talent je posvetila proslavljanju gospoda Jezusa Kristusa. Svojo vero in ljubezen do Boga preko glasbe deli tudi z drugimi ljudmi. V akustični cerkvici sv. Lenarta je zapela pesmi, za katere je prispevala besedilo in glasbo in nas s svojim čudovitim glasom ob spremljavi kitare popeljala med melodije, ki jih je poimenovala: Veruj pogumno, Zlomljeno srce, Dvigam čašo odrešenja in Odprl si večne izvire. V nadaljevanju je Mešani pevski zbor Ivana Cankarja zapel še tri pesmi, in sicer Po jezeru, Škrjanček poje in slovensko ljudsko Pa ta jutranja zarja. V zaključku je Aleksandra Ma-ksimovič vse skupaj ponesla v višave s svojo interpretacijo pesmi Brendana Graham; dvigneš me - You raise m ki nam je vsem segla glol v srce. Program je domiselno povezovala članica zbora dr. Helena Hren Vencelj. Zbor je vodil zborovodja Lovro Grom, za izvedbo in cenjeno gostjo pa je poskrbela predsednica zbora Nadja Malovrh s svojimi sodelavci. Četudi je postal dogodek ob koncu Argonavtskih dni že rutina in morda se posamezniku, ki prebere program. utrne misel: »Ze spet enako,« pa je vsem obiskovalcem in nastopajočim tega lepega večernega dogodka v cerkvi sv. Lenarta v osrčju Vrhnike, tik pod Cankarjevo hišo na Klancu, v srcu ostal topel občutek, da so svoj dan popestrili z lepim in kakovostnim glasbenim dogodkom, ki se ga je splačalo obiskati. Veronika Habe, MePZ Ivana Cankarja Vrhnika Organizator Argonavtskih dni, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je letos zbrane prostovoljne prispevke na omenjenem festivalu namenil za PGD Vrhnika. Nabralo se je 1688,21 evra. Čeprav zbrani znesek morda ni velik, pa vedite, da smo vam neizmerno hvaležni, da ste tu za nas, ko vas potrebujemo - ob požarih, nesrečah, žledu, pa tudi na družabnih prire- ditvah, ki jih ne le varujete, ampak celo sami organizirate in tako bogatite dogajanje vsega mesta. Hvala vam za vseh dosedanjih 135 let vašega dela in srečno tudi v prihodnje! Marija Zakrajšek, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika GOSTILNA SINJA GORICA 12A, 1360 VRHNIKA, 01/ 755 34 77, INFO@GOSTILNA-BAJC.SI TAROK TURNIR POSAMEZNIKOV V TRI 22.9. ob 18.00 V GOSTILNI BAJC. URI tr rawer wiy PRIJAVITE SE LAHKO NA E-MAIL INFO@ARGONAVT.SI, TEL: 01 750 43 64 ALI NA DAN V GOSTILNI BAJC OD 16.00 URE DALJE. IGRALO SE BO PO PRAVILIH TARZS (KI SO DOSEGLJIVA NA INTERNETNEM NASLOVU http://www.tarokzveza.si), V 3 KROGIH PO 15 IGER. Za vse nadaljne informacije smo dosegljivi na zgoraj navedenem kontaktu. NAHAJAMO SE: WWW.GOSTILNA-BAJC.SI Iz vrhniške tržnice Kmetija PR' JURNČK Nudimo kozje mlečne izdelke, domače drobno pecivo ter sveže flancate. Vsako soboto na vrhniški tržnici: - surovo kozje mleko - kozji jogurt - kozji sir (mladi in poltrdi) - kozja skuta - kozji namaz - linški piškoti - brizgani piškoti - maslenčki - orehki - orehove palčke - mešani piškoti - potice Pečemo tudi za poroke in večja slavja. Dolenja Dobrava 4, 4222 Gorenja vas 041 603 403 NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 11 N Q5 Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017 Razstava fotografij in citatov Umetnost nastavlja ogledalo, lahko je plod čistega izraza človeka, mogoče je nič od tega, lahko je celo zanič. To svobodo mora imeti. To svobodo ima. Je svobodno go(vo)renje resnice. Razstava je (od)govor na naša temeljna bivanjska vprašanja, ki so bazično politična. Zato je razstavo fotografij in citatov treba umestiti v polje kulturne politike. Pomembno je spoznanje, da je vprašanje varstva okolja nekaj, kar presega strankarska razhajanja dnevne politike. Glede na dogajanja akterjev na (lokalnem) političnem polju je torej jasno, kakšna je razlika med politiko in bojem (za oblast). Kaj je prostorska politika in kaj boj za prostor? Enaka je razlika med umevanjem, kaj je kulturna politika in kaj kulturni boj. To spoznanje je pomembno. Spoznati je mogoče, kdo so akterji na političnem polju, ki so želeli izkoristiti grozljivo nesrečo za svoj boj za oblast. Posledica ekološke nesreče je bila tudi, da so se občani aktivno vključili v politične procese odločanja (zunaj dnevne strankarske politike). Postali so politični (akterji) v žlahtnem pomenu besede. Eno izmed temeljnih sporočil razstave je, da sta manipulacija in zloraba ekološke nesreče za dnevno strankarsko politiko in nabiranje političnih točk pred prihajajočimi volitvami neetični. Razstava ne moralizira. Skrbno izbrane (najbolj neprimerne) javne izjave oseb, so sicer iztrgane iz konteksta. Vendar pa tu ne gre za običajen proces izkrivljanja realnosti, temveč ravno obratno. Izbrane izjave, ki smo jih osamili, šele orišejo (pravi) kontekst, torej takega, kakor smo ga občutili občani. Drugo sporočilo razstave je, kakšen je miselni svet in kakšno stanje duha. V letu 2017 sprejemamo nov Zakon o varstvu okolja in državno strategijo za to področje. Sprejemamo tudi Nacionalni program kulture, ki mu (verjetno) sledi nov krovni zakon za to področje. Sporočilo razstave je, da je treba jasno opredeliti javni interes oziroma (kulturno) politiko. Zdi se, da je situacija brezupna. Če postane kulturna politika resen, če ne celo najpomembnejši element državotvornosti, če to področje postane zgled za druge državne sisteme in smo kot občani oziroma državljani resni v svojem delovanju, imamo (mogoče) možnosti. Verjetno gre za naivno misel, vendar je kultura edino, kar zares imamo. Verjetno gre za naivno razstavo, vendar misli, da gre za edino resno in koherentno sporočilo v tem naivnem svetu. Organizator razstave, Muzej in galerije mesta Ljubljane, se je v sklopu programa Moje Ljubljanice in v sodelovanju z občani Vrhnike aktivno vključil v ozaveščanje javnosti o ekološki nesreči, ki se je 15. maja zgodila na Vrhniki. Ob svetovnem dnevu varstva okolja smo na okrogli mizi, na katero smo povabili več slovenskih strokovnjakov, odgovarjali na vprašanja zaskrbljenih Foto: Jaka Babnik, MGML občanov. Tokrat smo občane Vrhnike in državljane Slovenije nagovorili z razstavo Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017, ki hrabri in izziva politično zmožnost sleherne državljanke in državljana, da se javno izreče o dogodkih, ki zadevajo naše skupno življenje. Avtorji razstave Žiga Gruden (Humanistično in umetniško društvo »O«), Andrej Marko-vic (občan Vrhnike) in Irena Šinkovec (MGML) se za prostovoljno pomoč pri pripravi razstave zahvaljujemo oblikovalcu Bojanu Senjurju ter avtorjem fotografij Aljažu Zalarju, Simonu Malovrhu, Tomažu Gromu (vsi obča- ni Vrhnike), Gašperju Tomincu (Naš časopis) ter Leonu Vidicu in Dejanu Javorniku (časopisna hiša Delo). Pokrovitelj razstave Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017 so mestni plakati TAM-TAM, ki med svoje aktivnosti redno vključujejo projekte z lokalizi-ranimi vsebinami, ki opozarjajo na družbeno pomembne tematike. Prednost mestnih plakatov je namreč, da v svojem temeljnem, prvinskem bistvu delujejo kot neke vrste ogledalo in gibalo družbene zavesti. Umeščeni so v javni prostor in tako mimoidoče nagovorijo tudi, če tovrstnih informacij ne iščejo aktivno. Plakati s fotografijami in zgovornimi citati na ulicah Vrhnike opozarjajo na ekološki problem, ki potrebuje pozornost prebivalcev, in spodbujajo občane k vključevanju v pogovor o temah, ki neposredno vplivajo na okolje, v katerem živijo. Razstava, ki je bila od 7.don 20. 8. 2017 na ogled vsem zainteresiranim in naključnim obiskovalcem na mestnih plakatih, je še vedno dostopna na razglednicah, ki jih najdete na različnih lokacijah na Vrhniki (več informacij: www.mojaljubljanica.si). S prostovoljnimi prispevki za razglednice pomagate širiti razstavo po domovih in drugih prostorih druženja, hkrati pa omogočate širjenje razstave tudi v druge slovenske kraje in mesta. V Ljubljani bo razstava na ogled od sredine septembra na mestnih plakatih TAM-TAM na Trgu francoske revolucije. Veseli bomo Vaše podpore in donacij. Iskrena hvala! Žiga Gruden, Andrej Markovič, Irena Šinkovec, avtorji razstave Barbara Matijašič, mestni plakati TAM-TAM Tu smo doma Turistično društvo Blagajana Star maln, 18. junija - Turistično društvo Blagajana Vrhnika je zopet pripravilo srečanje v Starem malnu Tu smo doma. Prireditev, ki so jo tako poimenovali že pred leti, je namenjena druženju vseh ta starih Vrhničanov s »ta frišnimi« Vr-šnčani. Na ta dan se predstavijo številna društva, organizacije in posamezniki s svojo profesionalno ali ljubiteljsko dejavnostjo. Začetek prireditve sta napovedala pozdravna nagovora predsednice društva Mirjam Suhadolnik in župana Občine Stojana Jakina. Nato je prisotne pozdravil še Ansambel Prese- nečenje, ki je skrbel za popoldansko zabavno vzdušje. Kot sem že omenil, je namen druženja, da obiskovalcem predstavimo, kaj vse je mogoče na Vrhniki početi v prostem času in s čim vse se na Vrhniki tudi ukvarjamo. Prav to se je dogajalo vse popoldne, tja do večernih ur. Naj navedemo samo nekaj zanimivih predstavitev. Društvo upokojencev Vrhnika je z Marinko Petkovšek pripravilo posebno tekmovanje v balinanju in prstometu. Vrhniška barmana Draga Kepeš in Jure Žitko sta kot prava virtu-oza pripravljala koktajle. Vesna Petkovšek pa je kot mojstrica poslikave obraza razveselila nekaj mlajših otrok. Na eni izmed stojnic so člani Območnega združenja RK Vrhnika prikazovali temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Ema Goričan je z vnukom Borom prikazala klekljanje prelepih čipk. S tradicionalnim ljudskim petjem so prisotne razveselile Trlice iz Ligojne, ki zelo rade sodelujejo z vrhniškimi turisti. Ema in njen vnuk Bor sta prinesla punkelj in kleklje. Osnovna šola A. M. Slomška je pripravila razstavo likovnih izdelkov svojih učencev od 7. do 9. razreda. Štiri dekleta, Ana-marija, Rebeka, Katja in Dejvi, pa so se predstavile s skečem, ki je nakazoval njihovo srečanje med počitnicami. Pravljičarka iz Cankarjeve knjižnice Barbara Kuzmič je otroke popeljala v svet pravljic in domišljije. Zbirali smo tudi prostovoljne prispevke za gasilska vrhniška društva za zamenjavo uničene opreme pri požaru v Kemi-su. Damir Jovanovič in Tatjana Florjančič sta predstavljala skupino promotorjev zdravega in aktivnega načina življenja. Njihov namen je predvsem oza-veščanje in navdih za ljudi, da začnejo razmišljati o zdravem in aktivnem življenjskem slogu. Predstavili so tudi knjigo V sekundi od angela do hudiča, kji jo je je napisala Ivanka Gantar. Naštetete aktivnosti so se dogajale celotno popoldne, udeležili pa so se jih starejši in mlajši. Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo. Za najmlajše so pekli slastne palačinke. Bilo je zelo aktivno, zabavno in veselo. Zato velja zahvala vsem sodelujočim in vrhniškim turističnim amaterskim delavcem s preprosto besedo: »Hvala vam!« Simon Seljak Vabimo vas na srečanje članov Turističnega društva Blagajana VRHNIKA v nedeljo, 10. septembra 2017, z začetkom ob 14. uri ter na podelitev priznanj blagajana, ki bo v Starem malnu. Prireditev bo v vsakem vremenu. TD Blagajana Vrhnika, predsednica Mirjam Suhadolnik Upamo, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu. Povabite tudi sorodnike in prijatelje. Posebno so dobrodošli otroci, saj bomo zanje pripravili animacijo, na koncu pa se bodo še posladkali. To bo tudi priložnost, da se bomo v sproščenem vzdušju pogovorili o dejavnosti in prihodnosti društva. JUc NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 12 N Q5 Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Najlepše hiše___ Na sestanku Upravnega odbora TD Blagajana, 13. julija 2017, smo pregledali predloge in nagradili najlepše urejene hiše, večstanovanjski objekt — blok, najlepši cvetoči balkon, poslovne objekte, javni objekt, sakralne objekte - kapelice in našli smo tudi zanimivo urejeno tematsko pot -- Rupnikova linija, ki vas vabi, da si vzamete čas in si jo v prijetnem okolju Zaplane ogledate. Navdušeni smo bili tudi nad lično prenovljeno kaščo na Stari Vrhniki, Ankino kaščo, ki s svojo zunanjostjo ter ob zanimivem pripovedovanju lastnice kar vabi, da si jo ogledate. Ohranjanje sakralne dediščine, letos smo pregledali tudi kapelice, je zagotovo pohvale vredno. Vsem, ki se trudite pri urejevanju vaških kapelic še posebna pohvala, saj so imele letošnje na- grajene kapelice, v svoji notranjosti, tudi sveže cvetje. Težko nam je bilo izbrati najlepšo, zato smo se odločili, da nagradimo štiri. Fotografije, ki nastanejo na terenu niso profesionalne, zato se že vnaprej opravičujemo. Prijazno vabljeni v nedeljo, 10. septembra, ob 14. uri, v Star maln, kjer bomo podelili Blagajane in se družili z vami. Iskrena hvala vsem, ki mi pridno pomagate z delom na terenu in v pisarni društva. Posebno zahvalo pa namenjam Sonji Malovrh in Joži Alič. Vsem dobitnikom Blaga-jan iskreno čestitamo. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje Viktorija in Anton Slabe z družino Smrečje 58 Družina Malovrh in Pristovnik Na Klisu 22b Milena in Miro Herauer Blatna Brezovica 35 a Družina Cvelbar Drenov grič 17 Blagajana za najlepši cvetoči balkon: Anica in Jože Nagode Ob progi 4 Blagajano za ohranjanje sakralne dediščine v letu 2017 prejme: Magda in Andrej Treven Pot na Košace 7a Alenka Stružnik Pot k studencu 1 Minka in Igor Žilavec Čolnarska 21 Jana Končan Bevke 33 Blagajano za najlepše urejen večstanovanjski objekt z okolico v letu 2017 prejmejo stanovalci stanovanjskega bloka: Kapelica v Veliki Ligojni KS Ligojna Cvetličarna Karmen, Jelovškova ulica 1 Stanovanjski blok—Kočevarjev vrt Jelovškova 10 Slaščičarna Berzo, Stara cesta 1 Kapelica na Lesnem Brdu KS Drenov grič—Lesno Brdo Stanovanjski blok—Kočevarjev vrt Jelovškova 11 Blagajano za najlepše urejen poslovni objekt v letu 2017 prejme: Gostilna Turšič, Voljčeva cesta 3 Kapelica v Verdu KS Verd Hotel Mantova, Cankarjev trg 6 Bar Levček Ljubljanska cesta 16 Kapelica v Bevkah KS Bevke Blagajano za ohranjanje kulturne dediščine v letu 2017 Marija in Anton Mihevc prejme: Drenov grič 16 Blagajano za najlepše urejeno tematsko pot v letu 2017 prejme Gostilna in pizzerija Nibi Sinja gorica 109 Gostilna s prenočišči Mesec, Zaplana Jerinov grič 44 Blagajano za najlepše urejen javni objekt v letu 2017 prejme Marija in Darko Janša Robova cesta 25 Tematska pot »Rupnikova linija« Zaplana Ankina kašča Anka Grom Stara Vrhnika 28 Gostilna Bajc s prenočišči, Sinja gorica 12a PGD Vrhnika, Jelovškova ulica 3 NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 13 Haščasopis Občina Vrhnika_eleM O ' Mladinci in mladinke na gasilski olimpiadi - Mladinska ekipa PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Sprejem olimpijcev na Drenovem Griču. Junija 2016 so mladinke in mladinci PGD Drenov Grič - Lesno Brdo na koprskem stadionu Bonfika zasedli prvi mesti, s čimer so si zagotovili vstopnici za nastop na gasilski olimpiadi, ki je potekala letos med 9. in 16. julijem v avstrijskem Beljaku. Sreča ali sodniki tokrat niso bili na njihovi strani, saj jim je medalja ušla tako rekoč za las -dekleta so zasedle peto, fantje pa četrto mesto. Ekipi sta se na pot proti Beljaku podali v nedeljo dopoldne, nastop pa sta imeli v četrtek. Ko smo jih na omenjeni četrtek dopoldne obiskali na stadionu Lind, kjer je potekalo tekmovanje, je bilo vzdušje v obeh ekipah zelo dobro in motivirano. Najprej so svoj nastop - izvedbo vaje z ovirami in štafeto z ovirami - opravile dekleta, nato še fantje. Podpora s tribune je bila fantastična, saj je ekipe (nastopilo je 16 slovenskih ekip) zaradi bližine Beljaka, prišlo podpret ogromno Slovencev. Skoraj dvesto je bilo samo domačih navijačev oziroma iz Gasilske zveze Vrhnika. Slovenske zastave, huronsko navijanje, pomladno zelena barva in transparenti so bili tiste dni slovenski razpoznavni znak. Obe ekipi sta nastop opravili dobro, zato so »zasedali visok mesta na stavnicah«, a pred razglasitvijo uradnih rezultatov je moralo miniti še nekaj ur. Velja omeniti, da je popoldne tega dne potekalo v sproščenem druženju navijačev in tekmovalnih ekip na piknik prostoru. Toda čeprav so na stadionu pustili srce in dušo, so na koncu fantje s časom 41,53 sekund na progi in 64,31 na štafeti zasedli četrto mesto. Prva tri mesta so pripadla Avstrijcem, od katerih je najhitrejša ekipa opravila vajo v 40,73, štafeto pa v 62,47 sekundah. Dekleta pa so vajo opravile v času 50,96, štafeto pa v 70,32. V ženski mladinski kategoriji smo Slovenci osvojili bron - zmagale so dekleta iz PGD Andraž nad Polzelo. Prvo mesto so zasedle Čehinje (48,31; 71,94). Fantje in dekleta, ki so morali svoje vrste zapolniti še s sovrstniki in sovrstnicami iz PGD Horjul in PGD Zaklanec, si ne glede na uvrstitev zaslužijo vse pohvale in čestitke, saj so v mesecih pred nastopom pošteno garali. Čestitke gredo tudi njihovim mentorjem: Andreju in Sebastjanu Zdešarju, Tinetu Vojski, Nejcu Tometu in trenerju reprezentance Tomažu Urbančiču. Kot rečeno je na gasilski olimpiadi sodelovalo 16 slovenskih ekip, od katerih so se v domovino vrnile tri zlatimi, ena s srebrno in ena z bronasto medaljo. Sprejem za vse reprezentance je bil v nedeljo 16. julija na Drenovem Griču, kjer jih je pričakala velika množica navijačev in špa-lir gasilskih curkov. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek dejal, da so bili Avstrijci sicer odlični organizatorji, a slabi pri vodenju tekmovanja, zato je prihajalo do napak, ki so nekatere slovenske ekipe oško- dovale. »Na srečo so bile na tekmovanju sprejete konkretne rešitve, ki bodo vodile v večjo transparentnost - da ko bomo naslednje gasilske olimpijske igre organizirali v Sloveniji, leta 2021, bodo te napake in dvomi odpravljeni.« Ne glede na rezultate in krivice, so po mnenju predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakša zmagovalke vse sodelujoče slovenske ekipe, saj sodijo v sam svetovni vrh tekmovalne elite. Po njegovem bi lahko gasilska prizadevanja bil vzor nekaterim državnim službam -kaj je mogoče doseči s srcem in požrtvovalnostjo. Zbrane so nagovorili tudi predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc, predsednik PGD Drenov Grič-Lesno Brdo Janez Podboj in župan Stojan Jakin. Vsi jim izrekli dobrodošlico in hkrati tudi ponos nad njihovimi uspehi. Gašper Tominc Mladinke so bile takoj po jutranjem nastopu (proga z ovirami) prešerne volje. Ilčkov pohod na Planino Pred enim letom smo se ob zadnjem slovesu od Ilčkovega Ivana - ata Ilčka dogovorili, da se bomo vsako leto v njegov spomin podali na pohod po njegovi poti. Nekateri so dogovor jemali bolj za šalo kot za res. Nekateri pa smo ga vzeli zelo resno in konec junija organizirali prvi Ilčkov pohod na Planino. 25. junija se nas je pri štirni na Betajnovi ob devetih dopoldne zbralo četrt stotni-je pohodnikov in odpravili smo se po Ilčkovi poti. Sprva zložna pot se je pri klopci postavila čisto pokonci, saj smo se odločili, da bomo izberali smer naravnost čez Špico. To je namreč pot, ki jo je prvi začel uporabljati prav ata Ilčk. Dan je bil vroč in soparen, zato smo se kar pošteno preznojili, preden smo dosegli vrh Planine in zasluženo hladno pijačo. Ker je bilo pohodnikov kar pet- indvajset in je bila druščina res raznolika, so se nekateri že dodobra odžejali, ko so zadnji počasi, a zanesljivo osvojili vrh. Sledil je oddih tudi zanje, nato pa še spominska fotografija pred stolpom. Pot smo nadaljevali mimo lovske koče do spodnje postaje žičnice na Ulovki in nato po cesti mimo Logarja čez Mizni Dol do Rastovk. Od tam smo krenili v Skrotne. Tam se je ena skupina podala po bližnjici čez pašnike in skozi gozd, druga pa je pot nadaljevala po cesti. Ponovno se je izkazalo, da bližnjic ni dobro ubirati, saj nas je ujela kratkotrajna ploha, ki smo jo tisti, ki smo šli po cesti, prevedrili pod Plečnikovim kozolcem, druge pa je dež pošteno namočil. Kmalu je dež toliko ponehal, da smo pot nadaljevali brez težav in se mimo Riharja po cesti spustili v Podlipsko dolino. Pri Ambruž v Podlipi, kjer je bila rojena Il-čkova mama Mici, ljubezen Ivanovega življenja, je pohodnike pričakala vesela druščina, ki je poskrbela za prijeten zaključek. Že od jutra se je tam vrtel odo-jek in hladila pijača, pa tudi harmonika je bila že pripravljena, da so se lahko zavrteli tisti, ki jim je ostalo še kaj moči. Naše druženje je bilo zares prijetno iz zagotovo ga bomo naslednje leto ponovili. Zapisala: Rozi Saje NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 14 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [J4j Zabavno poletje Vrhnika - Poletje na Vrhniki postaja iz leta v leto pestrejše glede ponudbe za preživljanje prostega časa. Med tednom je z organiziranim poletnim varstvom (Vklop) poskrbljeno za osnovnošolce, odrasli pa lahko pridejo na svoj račun čez vikend. Tako je tudi letošnje poletje oživel bazen, kjer je skupina entuziastov, ki jim je mar za poletno dogajanje na Vrhniki, pripravila pester in zelo obsežen program. Petki so bili rezervirani za različne kulturne dogodke - od nastopov glasbenih skupin do likovnih delavnic, sobote za nastope glasbenih skupin, v nedeljo pa so prišli na svoj račun ljubitelji filmske umetnosti. Dodatno ponudbo so predstavljali še tako imenovani družinski petki, ki so potekali v Parku samostojnosti, kjer so različne animacijske skupine skrbele za kratkočasje najmlajših. (gt, foto: gt, Simon Seljak in Žiga Novak) Društva Nauportus viva ne miruje tudi med poletjem Po uspešni razstavi akademske slikarke Maše Bersan Mašuk smo člani Društva Nauportus viva poleti ponovno zavihali rokave. V soboto, 3. junija 2017, se je skupina članov društva pod strokovnim vodstvom arheologinje Ivanke Kurinčič sprehodila po Stari cesti ter raziskala zanimiv del Vrhnike. Konec junija smo sodelovali na Festivalu hrane na Stari cesti. Obiskovalcem smo ponudili odlično ze-lenjavno-mesno obaro z ajdovimi žganci, zabeljeni-mi z domačimi ocvirki. Eden izmed obiskovalcev je ob pohvali kuharja Poldeta Rusa povedal, da jih je nazadnje jedel, ko mu jih je skuhala pokojna babica. Zbirali smo tudi prostovoljne prispevke za naše gasilce. Na tem mestu se velja zahvaliti vsem, ki ste prispevali svoj dar za gasilce, pa tudi marljivim članicam društva, ki so poskrbele za slastno domače pecivo. Prijetno popoldne smo preživeli ob dobri hrani in v dobri družbi. V četrtek, 20. julija 2017, smo izvedli štirinajsti pohod društva. Odpravili smo se peš iz Iškega vint-garja po soteski reke Iške do sotočja Iške in Zale. Tam je stičišče štirih občin, in sicer: Iga, Borovnice, Brezovice in Velikih Lašč. Do izhodišča smo se vrnili po reki Iški. Najpogumnejši so se v tolmunčkih tudi dodobra nakopali, vsi pa smo preživeli čudovit popoldan. Ob tej priložnosti vabimo bralce Našega časopisa na kolesarjenje, ki bo v nedeljo, 27. avgusta 2017. Dobili se bomo na parkirišču pri Črnem orlu ob 14. uri in se podali proti Peklu. Besedilo: Jana Rus Foto: Mirko Cevec Podirali so svetovni rekord Vrhnika, 21. junij - Varstveno-delovni center Vrhnika Idrija je v Parku samostojnosti v središču mesta v okviru Argonavtskih dni pripravil barvanje rekordno velike pobarvanke - največje tovrstne na svetu. Menda zapis v Guinnessovo knjigo rekordov ne izostane. Pobarvanka je imela sedem listov, velikih 7 x 2 m (plus naslovnica), ki nosijo nekoliko hudomušne motive slovenskih pokrajin ilustratorja Edina Pasica - Endija. Velika različica pobar-vanke je veren posnetek izvirnika, ki so ga naredili najprej in je na voljo tudi v TIC Vrhnika. Barvanje rekorderke je potekalo v dopoldanskem in popoldanskem času, priložnost pa so izkoristili predvsem mlajši šolarji in varovanci vrtcev. Kot zanimivost naj še zapišemo, da so dopoldne prizorišče obiskali Čuki in tako ustvarjalnemu druženju dodali še glasbeno noto. Organizator je pojasnil, da so porabili okoli sto litrov tempere, barvanje pa je potekalo hi- treje od pričakovanj. Nepobar-vana naj bi ostala samo še ena stran, tista z Vrhniko in okolico, ki pa jo boste lahko barvali jutri na Stari cesti v okviru tamkajšnjega festivala hrane in sejma. Pobarvanka je bila največja tovrstna na svetu. Trenutni rekord se giblje okoli 95 m2, na Vrhniki pa so ta rekord s 112 m2 presegli brez težav. Pred samim začetkom so pod očesi kamere tudi s pomočjo geodetov natančno izmerili velikost platnic, upoštevali pa so tudi druga navodila Guinessove komisije za vpis rekorda. Kot so še pojasnili, bodo sedaj vso potrebno dokumentacijo poslali omenjeni komisiji, ki naj bi še letos odločila, ali je bilo barvanje svetovni rekord ali ne. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 15 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Vrnili so se po svojega letalca Leta 1944 je pri Zavrhu nad Borovnico strmoglavil bombnik B24H Liberator, pri čemer je umrl en član posadke, ki naj bi ga pokopali pri cerkvi sv. Štefana. Letos poleti je ponj prišla ekipa ameriškega ministrstva za obrambo. Prvi bombni napad na Borovnico Dobro leto po izkopu enaintridesetih žrtev iz Krimske jame je sredi poletja na nasprotni strani borovniške doline svoj epilog končno dočakalo še eno poglavje iz druge svetovne vojne - strmoglavljenje ameriškega bombnika B-24H-5-FO Liberator v bližini Zavrha. Borovniška šolska kronika dogodek tistega dne beleži kot prvi bombni napad na Borovnico: »Dne 25.2.1944. je ob 10.45h letelo 30 letal nad Borovnico in odvrglo nad in pod žel. progo vzh. od žel. viadukta 12 bomb, ki je bila tudi poškodovana, poškodovano je bilo polje oz. travniki v logu pri Bregu.« Letala 451. bombne skupine, 724. bombne eskadrilje so sicer ta dan iz Barija poletela nad vojaške cilje v Regensburgu, Nemčija. 25 letal je bilo tedaj sestreljenih, eno izmed njih nad borovniško dolino. Devet članov posadke je varno izskočilo iz gorečega letala, strelec v repu pa iz neznanih razlogov tega ni storil. Preživele zavezniške letal- ce so polovili v okolici Borovnice in jih poslali v ujetniška taborišča, kjer so dočakali konec vojne, osvoboditev in srečno vrnitev v domovino. Ostanki preminulega letalca pa naj bi tedaj svoje mesto počitka našli pri cerkvi sv. Štefana na Pokojišču. Tod je po vojni zrasel nagrobni spomenik padlim partizanom, ki pa po spletu različnih okoliščin nosi zapis o »neznanem letalcu iz Avstralije«. ZDA pridejo po svojega letalca Zgodovinar in publicist Raul Semenič, ki je preiskoval usodo letala, sestreljenega pri Logatcu, je ugotovil tudi identiteto preminulega letalca iz letala, sestreljenega pri Zavrhu. Skupaj z Renato Gu-tnik sta uspela v ZDA najti njegove svojce in skupno so o zadevi obvestili pristojne institucije doma in v tujini, obenem pa sta pridobila še vsa potrebna soglasja za prekop ostankov. Leta 2012 je primer pod drobnogled vzela že agencija ameriškega obrambnega ministrstva, zadolžena za vojne ujetnike in pogrešane v akciji (Defense POW/ MIA Accounting Agency (DPAA)), a se tedaj za izkop niso odločili. Ju- lija letos pa so na Pokojišče le poslali devetčlansko ekipo, ki so jo sestavljali pripadniki vojske in civilni strokovnjaki (arheolog, antropolog ...). Zakoličili so območje 2 x 2 metra v okolici »nagrobnega« spomenika pri cerkvi sv. Štefana in začeli s strokovnim izkopom po arheološki metodi. Na vsesplošno presenečenje so že kmalu dosegli skalno podlago, v zemlji okoli spomenika pa ni bilo ne duha ne sluha o človeških ostankih. »Meni so rekli, da je bil letalec pokopan skupaj z dvema partizanoma in dvema sodelavcema okupatorja. Da so pod spomenikom štiri krste in vreča z ostanki nepoznanega vojaka na vrhu. Ampak ob izkopu območja okrog spomenika smo ugotovili, da tu ni prav ničesar,« mi je na delovišču pojasnjeval vodja ekipe Brandon Lucas. Potem pa je nastal preobrat: »K nam je prišel domačin, ki je rekel, da je na Poko-jišču živel njegov stric in ga je kot otroka peljal k cerkvi, kjer mu je pokazal lokacijo groba neznanega letalca. Tako smo začeli izkopavati na severni strani cerkve in na točno isti lokaciji, ki jo je pokazal, našli človeške ostanke ene osebe. Dele, ne polno okostje.« K temu so verjetno »pripomogla« tudi zemeljska dela, ko so tod pred leti polagali strelovod in cevi za odvodnjavanje. Ekipa se je zato odločila za postopen izkop celotne severne strani po kvadrantih 2 x 2 metra. »Ko v enem teh kvadrantov ne bomo našli ničesar več, bomo končali z delom. Vse ostanke bomo nato predali uradnim slovenskim institucijam, ki bodo v sodelovanju z znanstveniki iz ZDA opravile DNK preiskave. Če se izkaže, da ne gre za ameriškega letalca, bodo ostanki ostali v Sloveniji in se boste sami odločili, kaj z njimi,« je nadaljnje korake razložil g. Lucas. »DPAA predvideva, da bo postopek identifikacije potekal najmanj eno dni. Če bo rezultat pozitiven, bodo ZDA prevzele še preostale posmrtne ostanke in letalca z vojaškimi častmi pokopale v Santa Feu. Če bodo rezultati negativni, bodo identifikacijske postopke začeli izvajati predstavniki avstralske vojske. Na dan, ki je napisan na spomeniku (24. 2. 1944), je namreč izginil avstralski bombnik Wellington, ki je zvečer bombardiral Steyr in se ni več vrnil v svojo letalsko bazo. Če bi bili tudi ti rezultati negativni, bomo posmrtne ostanke ponovno pokopali v grob na Pokojišču,« pa je dodala ga. Gutnik. O zadevi bomo še naprej izčrpno poročali tudi v Našem časopisu. Damjan Debevec, Foto: Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji Žalostinka Tragična novica nas je pred dvema letoma močno prizadela, da vas, draga Anica ni več med nami. Odšli ste mirno in spokojno, brez slovesa. Upali smo v vašo nadmoč, da boste premagali vse tegobe kot nekoč, saj vam sonce ni sijalo vsak dan. Tudi temna obdobja so bila. Čakale in upale smo na vašo ozdravitev, prave idealistke smo bile. Zaman! Zatajilo je vaše srce, v nas sta ostali bolečina in praznina, ker naše drage pevske voditeljice Anice ni več. Zmanjkalo vam je moči, draga Anica. Narava je bila močnejša, kot pa draga Ani vi. Ptički okoli vašega doma so vedno veselo žvrgo-leli, sedaj pa pojejo žalostinko, ker vas v hiši več ni! Svečke na gomili gorijo, kakor večni ogenj žarijo. Cvetlice gomilo krosijo, v zahvalo za vsa dobra dela, ker vedno drugim pomagali ste. Draga Anica, počivajte, odpočijte se v zemlji domači, ki vedno kot prava Slovenka jo ljubili ste. Anica, hvala za vaš trud, ki ste ga naredili za pevski zbor Sončki. Iva Pečar Z žalostjo se spominjamo druge obletnice smrti naše požrtvovalne, dobre in prijazne pevske voditeljice pevske skupine Sončki Doma upokojencev na Vrhniki, Anice Bohove. Ob njeni težki izgubi smo bile trdno prepričane, da je konec z našo pevsko skupino, za katero smo bile tako navdušene, saj smo se vse redno udeleževale pevskih vaj pod Aničnim vodstvom. Na vso žalost nam je posijalo sonce, poslalo je skupini veselje in zadovoljstvo. Gospa socialna delavka Simona nam je obljubila, da bo rešila razpad skupine in je bo vodila ona, saj sam tudi poje v pevski skupini Upanje Doma upokojencev Vrhnika. Vodi jo pevski fenomen Jože Jesenovec. Gospa Simona je preveč obremenjena s svojim odgovornim delovnim mestom, saj ima kar naprej stranke in telefone in bi bila vsak teden težko odsotna pri svojem delu. Prepričane smo bile, da bi bila za pevsko voditeljico zelo primerna nekdanja uslužbenka doma gospa Mira Lazanski, saj ima tako lep glas in poje v treh zborih. Naše prošnje so se uresničile, »beseda je meso postala«. Gospa Mira nam je obljubila, da bo po novem letu zagotovo prevzela skupino. Pred novim letom ima še polno obveznosti in nastopov. Na sestanku smo se domenile, da bodo pevske vaje vsak torek ob 9.30 v drugem nadstropju. Gospa Mira je na prve vaje pripeljala še svojo pevsko kolegico, ki ima angelski glas, če bi ona izostala zaradi obveznosti. Veliko dela in stroškov sta si naredili, vsaka pevka ima debelo mapo, zagotovo s petdesetimi srajčkami; v glavnem vse pesmi, ki smo jih že pele in ki se jih bomo še učile. Sedaj se pripravljamo oziroma učimo pesem vrhniškega rojaka gospoda Ivana Malavašiča iz Podlipe Kjer nekoč je veter zibal klasje, ki jo bomo pele na reviji domskih pevskih zborov uslužbencev in oskrbovancev, ki bo letos v Poljčanah na Štajerskem. Pesem že kar lepo zapojemo, do septembra jo bomo zapele kot škrjančki. Iskrena hvala, gospa Mira in gospa Anica, za vajino točnost, požrtvovalnost, saj pod vajinim vodstvom vidno uspeva pevski zbor Sončki. Iva Pečar Poslovilna maša župnika Blaža Gregorca Pred šestnajstimi leti ste bili kot mlado drevo posajeni v vrhniško faro. In danes, ko po šestnajstih letih zadnjič kot župnik med nami opravljate sveto mašno daritev, nas navdaja čuden občutek. Zelo čuden. Naša srca so polna hvaležnosti zaradi bogatih sadov, ki smo jih leto za letom obirali z vaših vej. Niste jih sebično zadrževali zase. Ampak ste jih velikodušno delili z nami. Vaši organizacijski talenti, vod- stvene sposobnosti, načelnost, skrb za duhovno rast ter številni drugi talenti ... so pustili neizbrisen pečat v naših srcih in celi naši župniji. Našo župnijo ste naredili lepšo v vseh ozi-rih. Naredili ste ogromno tako na materialnem kot duhovnem področju. Vrtec, obnovljene cerkve, župnišče itd. so priča, da ste dober gospodar. Za ta dar upravljanja in gospodarjenja, smo zelo hvaležni. A obenem se zavedamo, da Vas je ravno ta lastnost, popeljala iz naše župnije na novo delovno mesto, kjer boste lahko služili širši Cerkvi. Po drugi strani pa ste bili tudi duhovnik v pravem pomenu besede. Vaš odprt duh je zaslužen za pravo prenovitev celotne župnije. Številne skupine so dokaz, da je naša župnija živa župnija, kjer lahko vsakdo najde prostor zase in za svojo duhovno rast. Vaša odprtost, upanje, vera in ljubezen so bili sadovi, ki smo jih uživali. In naša srca so rasla in se krepila. Kljub zavedanju za vse dobro, kar ste storili za vse nas, je čuden občutek danes v naši duši. Poleg hvaležnosti se je prikradla žalost. Čisto človeška žalost. Kot ob izgubi dragega prijatelja ali očeta, duhovnega očeta. Ko drevo požene korenine, so vsako leto globlje in bolj razvejane. Tako je tudi z Vami in nami. Vsako leto ste prišli globlje v naša srca in vsak dan so se korenine bolj razvejale. Po šestnajstih letih se drevo močno uko-renini. In če ga po šestnajstih letih iztrgaš iz zemlje, je luknja zelo globoka in ogromno zemlje ostane na koreninah. Tako se sedaj počutimo mi. Kot bi vas nekdo izrul iz zemlje našega srca. Zato je praznina toliko večja in zato je bolečina toliko bolj ostra. Poskrbeli ste, da smo zrasli, sedaj pa skupaj z vami odhajajo delčki našega srca. Zato bomo do konca naših dni povezani. Ne samo v spominih, ampak tudi v molitvi kot bratje in sestre v Kristusu. Spomnite se na nas v molitvi, kot bomo mi še naprej prosili nebeškega Očeta, da vam naklanja obilo Svetega Duha, obilo darov modrosti, ljubezni in vseh darov, ki jih potrebujete v nadaljnjem življenju, da se bomo nekoč skupaj veselili v našem pravem nebeškem domu. Zato Vam člani ZPS poklanjamo simboličen dar - štolo. Ko si jo boste nadeli, naj Vas spomni na vrhniško župnijo in naj vas spomni na to, da Vas še vedno objemamo s številnimi molitvami. Da bi vsemogočni in usmiljeni Oče na priprošnjo naše matere Marije še naprej dajal rast vašim vejam in da bi pomnožil sadove Vašega drevesa, ki bodo hranili Cerkev, da bo krepka, lepa in vedno večja po Kristusu našem Gospodu. Amen. Gospod dekan, župnik Blaž, pogrešali Vas bomo. Bog Vas živi. Boštjan Koprivec v imenu župnije Vrhnika NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 16 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Obisk iz Belgije Taborniki nismo samo slovenska »fora«. V tujini nas kličejo scouts in s članstvom v svetovni skavtski organizaciji, imenovani WOSM, pripadamo več kot 40-milijonski družini tabornikov iz vsega sveta. Sem in tja katere zanese tudi na sončno stran Alp. Tako smo letos vrhniški taborniki iz rodu Enajsta šola v Starem malnu gostili okoli štirideset belgijskih tabornic od 21. do 23. julija. Nad Vrhniko in Starim malnom so bile navdušene. Povzpele so se tudi na Planino. Predvsem jim je bilo všeč, da imamo Slovenci na voljo naravo le pet minut od mestnega vrveža, kar v mestu Sint-Niklaas v flandrijskem delu Belgije, od koder prihajajo, ni mogoče. Brez dvoma jim bomo nekoč vrnili obisk, za naslednje leto pa upamo, da bo še katere tabornike zamikalo priti v naše kraje. Znova zavzeli Idrijco Po petih letih smo se taborniki rodu Enajsta šola zopet odpravili taborit ob reko Idrijco. Pridružili so se nam tudi taborniki iz rodu Samo-rastniki iz Ljubljane. Petdeset Vrhničanov in trideset Ljubljančanov na kupu je pestra druščina, skupaj smo preživeli osem krasnih dni v naravi pod platneno streho. Otroci so spoznavali naravo, se učili prve pomoči in orientacije, vozljali ter postavljali bivake. V njih bi morali tudi prespati, a je žal preveč deževalo. Obiskala sta nas tudi gozdar in biologinja, s katerima smo se pogovarjali o pogostih drevesnih vrstah v naših gozdovih, kako skrbimo zanje in kako se obnašati v naravi. Izvedeli so tudi veliko novega o pristopih do divjih in domačih živali. Za en dan smo se preselili v vikinški čas, skozi katerega sta naša plemena popeljala slavna nordijska bogova Loki in Thor. Plemena so se med sabo pomerila za nasledstvo prestola glavnega boga Odina. Čez dan so jih čakale različne preizkušnje, zvečer pa so z zabavnimi gledališkimi točkami dokazala, katero je najboljše. Najpogu-mnejši so se spopadli tudi s progo preživetja, ki je peljala cikcak čez Idrijco, čez drn in strn, za konec pa ni manjkala blatna kopel. Letošnje taborjenje je bilo znova nepozabno; sklenili smo mnogo novih prijateljstev in verjetno ga bomo skupaj z Ljubljančani izvedli še kdaj. Zahvalili bi se tudi Pekarni Vrhnika, ki nas je založila s kruhom, ter prevozniku Promet Mesec, s katerim se vedno radi zapeljemo. Septembra drvimo novemu taborniškemu letu naproti. Kdor bi se nam rad pridružil na naših dogodivščinah, naj nas poišče na Facebooku ali sledi objavam na res.rutka.net Dan slovesa je bil zgodnji poletni večer, kot jih je bilo na stotine enakih, ko smo se košarkarji potili pred Partizanom, se pri tem zabavali, tekmovali in potrjevali. A ta dan je bil drugačen, bilje v črnino zavito slovo od našega prijatelja, sokošarkarja, poslovneža, moža, očeta, dedija Cica. Prezgodaj nas je zapustil, smo ponavljali v en glas, kakih deset let bi se še morali srečevati, da bi si lahko vse povedali, se izživeli in pomirjeni pripravili za pot v nepovrat. Stane je bil markantna oseba in osebnost. V košarki premajhen za centra, prepočasen za krilo, a po fiziki in značaju najboljši za drenjanje pod košem. On se ni igral, on je tekmoval, vedno in povsod je hotel zmagovati. Stanetu, če pomislim, se je vedno mudilo. Prvi med nami se je poročil, imel otroke - spominjam se, kako raznežen je pestoval Špelo in Grega, prvi je postal vodilni delavec, prvi za dlje časa odšel v tujino. Odšel je v Ameriko, v deželo, kjer je vse naprodaj, deželo, ki je raj za komercialiste, kar je on bil poznačaj, znanju in hotenju. Domišljam si, da je prav tam v polnosti zaživel in se razživel. Bil je 'alfa' v družini Kukec. Njegov oče je to kmalu sprejel in mu prepustil prvenstvo. S postavo in besedo je napolnil vsak prostor. Njegov smeh je bil sproščen, glasen in rahlo ciničen. Kot komercialist po duši je znal biti očetovsko strog, npr. do brata Bojana, še-fovski do vseh, ki niso dosegali standardov, ki jih je postavil, in prijazno tovariški do tistih, ki jih je štel za sebi enake. Njegov oče je spremljal večino treningov in vse tekme. Bil je prijazen navijač. Kritiki, točneje kritikastri, so bili predvsem tisti, ki so se imeli za sol tedanje vrhniške mladosti, jim pa telo in glava nista dali biti košarkar. Tam ob Tržaški so večer za večerom pro-minirali: direktor Debevc na eni strani, meni neznani Bregar na drugi, med njima pa je drobil zdravnik, dr. Žekš. Občasno so zastali, pogledali proti igrišču, a se mu nikoli niso približali. Bili so del vrha takratne vrhniške družbe. Nas so registrirali. Ko sem bil pri direktorju Debevcu, bil pa sem večkrat, je ta imel v mislih predvsem Cica in Toneta. Stane je bil zanj odprta knjiga, Tone enigma. Mož mu je zaupal, a je Stanetu Kukcu Cicu in memoriam od njega vedno pričakoval še več. Oba sta bila namreč ambiciozna moža. Vrhnika, bi rekel Cankar, je bila tedaj, ko smo mi košarkarili, še vedno prečuden kraj: imel je svojo industrijo, svoje družbeno ter kulturno in športno življenje - Ljubljana je bila tedaj še daleč. Poseben kraj je bila tudi med vojno: njeno okolje je bilo domobransko, mesto partizansko. Še vedno od vseh nepriznani simboli novega časa so bili: France Popit, Borovničan Stane Kavčič in Karel Grabeljšek. Stane je bil del tega novega sveta: živel je za danes in bil zazrt v prihodnost. Danes je Vrhnika predmestje Ljubljane. Lokalni kulturniki se trudijo, da bi ostala prepoznavna entiteta. Stane je bil eden tistih, ki je z leti postajal vse bolj Vrhničan: po jeziku, vrednotah in življenjskem slogu. Vsi smo na tem, da moramo preteči veliko krogov, da se zavemo svojih korenin. Stanetova smrt zato ni le izguba za njegove svojce, za številne prijatelje, ampak tudi za kraj, ki se trudi še naprej biti Cankarjev, Petkovškov, Sternenov in mnogih drugih, ki so v preteklosti osmi-šljali ta rob ljubljanske kotline, do koder so priveslali Argonavti. Jazon se je od tod peš preko Krasa odpravil do toplega morja. Stane je že nekaj dni na poti v grški Had, kamor, bi rekel Prešeren, moč preganjalcev ne seže. Današnja Vrhnika ni več Vrhnika naše mladosti. Neuki in ideološko obremenjeni Bajuk je npr. ob asistenci domačih evnuhov poskrbel za zaprtje IUV-ja. Prezgodaj - vsaj to lahko rečemo. Nastaja neka nova gospodarska struktura, ki ta čas še ne definira nove podobe večno tranzitnega mesta na robu Barja. Prav v tem času mesto in okolico pretresa ekološka katastrofa; Vrhničani - domorodci jo že sanirajo, prišleki, slišim, politizirajo. Stanetu je ta muka prizanesena, on je za živega storil, kar je kot mož bil storiti dolžan. Bil je rojen za ustvarjanje, za delo tudi vzgojen, s strastjo je igral košarko, z glavo in srcem je bil komercialist, do ljubljenih odgovoren mož, oče, dedek. To, dragi Cic, je skica Tvoje podobe. Tak nam ostajaš v spomini. Viktor Žakelj V spomin Cicu Minila nista niti dva meseca od zadnjega srečanja košarkarjev s Stanetom Kukcom - Cicom, ko smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Doletela nas je neugodna in žalostna novica, da Cica ni več med nami. Saj smo se nekdanji košarkarji iz generacije 70. let prejšnjega stoletja zopet srečali po dolgem času. Obeležili in spomnili smo se na 27. april 1972, ko smo točno pred petinštiridesetimi leti osvojili pokal Slovenije. Skupno s kapetanom Cicom smo na Vrhniki v finalni tekmi premagali favorizirano Olimpijo s 77: 72. Srečanje je potekalo 24. aprila 2017 na sprejemu pri županu Vrhnike in na igrišču takratne zmage nad Olimpijo, kjer smo se zadnjič (seveda nevede) fotografirali z našim kapetanom Cicom. Cic je resnično veliko prispeval k razvoju in uspehu vrhniške košarke. Že s petnajstimi leti je začel igrati za člansko vrhniško ekipo. Dolga leta je bil kapetan ekipe in vzor prihajajočim mlajšim košarkarjem. Po končani karieri je bil dve leti tudi trener, nato pa je vse svoje življenje posvetil delu v takratni vrhniški usnjarni. Vsi tedanji košarkarji smo ga spoštovali in ga tudi ubogali. Košarko je igral s srcem, vendar je bil strog in dober sotovariš. Ob zadnjem srečanju, katerega pobudnik je bil tudi on, smo obujali spomine na to generacijo, predvsem na lepe in uspešne trenutke. Spomini so se nanašali tudi na že pokojne igralce takratne generacije: Ilijo Globočnika, Jožeta Hočevarja in na njegovega brata Bojana Kukca. Prav tem pa se je prehitro pridružil tudi Cic. Živel pa bo v naših spominih še dolga leta. Zato, Stane, počivaj v miru in vedi, da smo košarkarji ponosni na tvojo košarkarsko pot. Naj ti bo košarkarska žoga vedno pri roki, da se te bomo spominjali na naših občasnih srečanjih. Fotografija je nastala 24. 4. 2017 in je bila zadnja tvoja z nekdanjimi košarkarji. Poudariti tudi moram, da je bila ta fotografija prva in zadnja vrhniške ekipe iz leta 1972, ko smo premagali Olimpijo, saj smo se takrat zaradi evforije, zmagoslavja in veselja pozabili fotografirati. Simči (tako me je imenoval Cic) NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 17 NOS Občina Vrhnika Ko kruh postane brodka 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Žganjekuha Kržič z Vrhnike je v začetku junija izdelala prvo linijo Brodke, žgane pijače iz presežkov kruha. Gre za edinstven postopek na svetu, rezultat katerega je žganje, ki je podobno vodki, a se lahko pohvali z nekoliko več značaja. Pri Kržičevih so začeli z žga-njekuho leta 1994, sprva predvsem z varjenjem žganih pijač, kasneje so v ponudbo dodali še likerje. Dolga leta so bili njihov paradni konj priljubljene borovničke, katerih prodaja se zadnja leta zmanjšuje. Mimogrede, njihove borovničke so se uvrstile v Sparov program Premium, kar je več kot zgovoren dokaz o njihovi kakovosti. Martin Kržič, mladi up Žganjekuhe Kržič, pravi, da so se okusi ljudi v zadnjem desetletju spremenili. »Manj je povpraševanja po sladkih pijačah, se je pa zato na drugi strani povečala poraba žganih pijač. A ne vseh - predvsem kvalitetnih, ker ljudje vedno več dajo na slednjo.« Tako zdaj pri Kržičevih zasledimo kar osemnajst vrst žganih pijač, likerjev in grenčic. »Količine so že zdavnaj prevelike, da bi surovine pridobivali samo iz lokalnega okolja, kot smo to počeli v začetku. Danes imamo dobavitelja iz Dolenjske, vendar še vedno stremimo k temu, da je sadje, če le ni eksotično, slovensko - torej domačega porekla.« Večino izdelkov prodajo v gostinske namene, preostanek namenijo v darilni program, ki pa se je zaradi krize nekoliko skrčil. Iz kruha pivo, žganje pa še ne Martin zaključuje študij me-nedžmenta trajnostnega razvoja oziroma ravno piše magistrsko nalogo o uporabi presežkov kruha za pridobivanje žgane pijače. »Pred leti, v času mojega študija, smo se s sošolci odpravili na mednarodno konferenco o krožnem gospodarstvu na Brdu pri Kranju, kjer je bilo med drugi govora tudi o problematiki zavržene hrane. Se zavedate, da na svetu na letni ravni zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane, to je tretjino vse hrane, ki jo pridelamo?« Iskrica je povzročila plamen radove- dnosti, v katerem je Martin začel povezovati trajnostni razvoj in podjetništvo. »Vedel sem, da v Belgiji varijo pivo iz presežkov kruha, zato sem začel razmišljati, da bi s postopkom destilacije lahko izdeloval tudi žganje.« Priznava, da so bil začetki težki, prve kapljice žganja so bila daleč od okusnih. »Sledilo je leto dni in pol poskusov, prilagajanj in pokušanj, a na koncu nam je uspelo. Prvi na svetu, vsaj po meni znanih podatkih, smo tako izdelali žganje iz presežkov kruha.« Da bi se izognili nesporazumom, zapišimo, da so pod »presežki kruha« mišljeni krajčki kruha, ki nastajajo v proizvodnji prepečenca. No, Rusi in nekateri slovanski narodi resda uporabljajo predvsem rženi kruh za fermentirano pijačo, a tak ima skoraj nično vseb- nost alkohola. Brodka ga ima po večkratni destilaciji in treh vrst filtracije (mehanska, ledena in ogljena) 40 %. bil trajno dovoljenje, da brodko prodaja kot žgano pijačo. Najprej doma, potem v tujino radi poudarjamo, da je Slovenija zelena in trajnostna destinacija, kar naša brodka zelo dobro pooseblja.« Seveda razmišlja tudi o tujini, a kot pravi, bo treba rasti postopoma: najprej doma, nato pa še v tujini. Če vas zamika okus brodke: zaenkrat jo lahko na Vrhniki poskusite v Urška baru na Stari cesti in Baru Levček (pri CSD) ali pa se oglasite kar na sedežu podjetja Žganjekuha Kržič, Ob potoku 8, Vrhnika. Martin je razkril, da v teh vročih dneh zelo dobro prija z bezgovim sirupom: ena enota sirupa, ena enota brodke, K soka limone, radenska, meta in led po okusu. Gašper Tominc, foto: arhiv Žganjekuha Kržič Brodka ni vodka Resda ime nakazuje na vodko, a brodka to ni. Kot pravi sogovornik, ima v primerjavi z vodko močnejši okus, s čimer poudarja svoj značaj. Hkrati je še vedno dovolj nevtralna, da je primerna za mešanje v koktaj-lih. Novost, ki nima primere, je delala sive lase tudi slovenski birokraciji, ker si je zakonodaja v njegovem primeru na nekaterih področjih nasprotujoča. Ne glede na pregovorno togost birokracije pa so mu uradniki pomagali in po letu birokratskih težav in mesecu začasnega dovoljenja je v začetku julija do- »Težko govorim o odzivu trga na našo brodko, ker je preteklo premalo časa. Pa tudi poletje ni top termin prodaje žganih pijač. Za nas so hladnejši deli leta tisti, ko se proda največ žgane pijače,« pojasnjuje Martin in dodaja, da poleg obstoječe 0,7-litrske steklenice pripravljajo manjšo steklenico, ki bo primerna tudi za turistične namene. Načrtujejo tudi predstavitev na Gospodarskem razstavišču na enem od tamkajšnjih sejmov v začetku prihodnjega leta. »Trg vidimo v dveh segmentih: na gostinskem področju, kjer prihajajo v ospredje lokalni produkti, in pa na turističnem, kjer Naši podjetniki Po kuhinje v Kuhinjeplus Lahko bi rekli, da se je zgodba začela leta 2009, ko je v Kranju odprla svoja vrata franšiza GA, gospodinjski aparati, kjer je bil zaposlen tudi Tomaž Lenarčič iz Sinje Gorice. Pet let kasneje je šel na svoje s svojim salonom v Ljubljani v BTC. Tedaj se je pridružil tudi Peter Dolničar, ki je še vedno druga polovica tan-dema. Ustanovila sta firmo Kuhinje, d. o. o., ki se na trgu predstavlja pod blagovno znamko Kuhinjeplus. Prihod na Vrhniko Velik mejnik v njunem poslovanju je selitev salona na Na Vrhniki je v začetku poletja odprl vrata nov salon kuhinj Kuhinjeplus, ki je že takoj vzbudil veliko pozornost. Lastnika imata za seboj že slabih deset let izkušenj v tej panogi, a kot pravita, ima vsak kraj svoje navade - tudi Vrhnika, ki se jim morata prilagoditi. Vrhniko v prostore nekdanjega prodajnega salona IUV (za nekdanjo mlekarno) na Sušnikovo 3a. »Tu na Vrhniki smo odprli salon v začetku junija, odziv ljudi je bil zelo dober. Na ogled je nekaj kuhinj, predvsem pa veliko vzorcev in še več volje z najine strani, da strankam svetujeva ter pomagava,« je dejal Lenarčič. V salonu boste tako od kuhinj našli slovensko Sveo in nemško Nobilio, hkrati pa tudi vgradne omare in belo tehniko večine večjih svetovnih proizvajalcev in vodilnih slovenskih. »Trudimo se, da bi ponudili karseda velik nabor slovenskih blagovnih znamk, tako imamo na primer Gorenje, pa korita Kovinoplastike Lož in podobno. Seveda pa ne gre brez naše paradne Nobilie, ki se lahko pohvali z nemško kvaliteto ter širokim naborom front in ročajev.« Navade se spreminjajo Tako kot se spreminja moda pri oblačilih, se tudi pri kuhinjah. Dolničar je dejal, da so bile pred desetimi leti v modi kuhinje z visokim sijajem, po- tem so začeli ljudje posegati po brezročajnih kuhinjah. »Sedaj se glavnina spogleduje s kuhinjami v supermat izvedbi z lesnimi dekorji oziroma dodatki.« Naročilo kuhinje je bil včasih velik projekt, danes temu ni več tako - če seveda veš, kaj hočeš. Sogovornika sta dejala, da morajo stranke doma opraviti domačo nalogo in dobro premeriti prostor, nato pa se začenja načrtovanje v salonu, ki vodi v računalniški 3d izris, s katerim je mogoče dobiti povsem natanč- IZKAZNICA PODJETJA Kuhinje, d. o. o. Sušnikova cesta 3a 1360 Vrhnika 051 368 210 vrhnika@kuhinjeplus.si www.kuhinjeplus.si no predstavo, kako bo videti nova pridobitev. »Po potrebi, da potem ni kakšnih neprijetnih zapletov, opravimo izmero tudi brezplačno na domu. Praviloma stranka od izrisa in plačila pa do dostave kuhinje čaka mesec dni. Seveda kuhinjo brezplačno montiramo,« je še dejal Lenarčič. Kuhinje za velike in tudi za najmlajše Jeseni naj bi v salonu razstavili še eno kuhinjo iz Sveinega programa, Nero, ki bo kot pove ime, črna. »Mogoče bomo pripravili še kakšno presenečenje, saj imava ogromno idej, zato se splača zaviti k nam na Sušniko-vo,« sta dejala sogovornika, ki ju v teh mesecih še čaka vrhunec sezone. Slovenci se namreč za prenove stanovanj odločamo jeseni ali spomladi. In ne skrbite, v salon lahko pridete tudi z vašimi malčki, kajti tudi zanje je poskrbljeno z mini leseno kuhinjo, ki bo preverjeno pritegnila veliko pozornosti med otroci in starši. Gašper Tominc NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 18 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODPRTA STRAN Ekološkim nesrečam se ne smemo privaditi! Letošnje poletje z grozo spremljamo požare na slovenskih deponijah: drugače pač ni mogoče reči neprimerno urejenim »prede-lovalnicam« odpadkov. Od Vrhnike do Male Mežakle, od Ljutomera do Zaloga pri Novem mestu se nad nas spušča nevidna mreža tesnobe, bolezni, invalidnosti in smrti. Ne sprašujemo več, komu zvoni, ker zvoni nam vsem ... Postaja neusmiljeno jasno, da državne okoljske ustanove in posamezniki v njih niso opravili svojih nalog. Še vedno jih ne opravljajo, kot bi jih morali. Izmikanje odgovornosti še povečuje njihovo krivdo za ekološke katastrofe, ki se dogajajo že kot del našega vsakdanjika. Kako je v državi, ki naj velja za urejeno, mogoče, da strupena zapuščina propadle tovarne Javor - 120 ton strupenih odpadkov, med katerimi so tudi taki, ki spreminjajo genetski material in vplivajo na potomce - že pet let pronica skozi zarjavele sode in razjeda občutljivo kraško površje sredi Pivke? Vodstvo, ki je sodelovalo pri propadu tovarne, za odpadke ni poskrbelo. Sedaj inšpekcija odgovornost prelaga na stečajno upraviteljico. Je Pivka daleč? V Sloveniji ni nič daleč. Pivška podzemna voda z reko sedmerih imen priteče k nam. In teče naprej. Na Zemlji ni nič daleč. Prebivalci in gasilci Škofje Loke ugotavljajo, da bi bilo gašenje morebitnega požara v podjetju Ekologija nadvse težavno, saj je obrat za predelavo odpadkov zgled še hujše malomarnosti, kot je naš Kemis. V Celju se strupena zemlja iz vrtca Hudinja vrača domov - spet v Cinkarno Celje. Nihče ne ve, kam bi z njo. Pristojni so v zadregi, odkar prebujeni občani spremljajo dogajanje in strupene zemlje ni več mogoče »kar nekam podtakniti«. Od vseh 194 degradiranih območij v Sloveniji (tj. skupna površina tisoč hektarov, številka je iz leta 2011) se je država lotila doslej le enega - svinca v zgornji Mežiški dolini. Od leta 2011 torej samo en poskus reševanja podedovanih prostorskih okoljskih težav! Lex Magna pa je bil nemudoma sprejet! Novo degradacijo prostora zmoremo in znamo dodati v enem letu, pred starimi pa si desetletja zatiskamo oči. Neskončna rast in načelo užitka Tak odnos oblasti do okolja odraža odnos večine ljudi. Psihologi in antropologi ugotavljajo, da smo kot ena od živalskih vrst nagnjeni k trenutnemu užitku, razmišljanje o prihodnosti pa žal ni posebno močna sposobnost naših možganov. K njemu se moramo zavestno prisiliti. Temeljni koncept industrijske revolucije in industrijske družbe je gospodarska rast z modelom bruto družbenega proizvoda. Kapitalistična dogma neskončne gospodarske rasti se udobno ujema s temeljno človeško naravnanostjo k ugodju in užitku. V odnosu do okolja ravnamo kot razvajeni otroci: zahtevamo in jemljemo. Publicist Vojko Flegar je zapisal: »Ni politika, ki bi lahko računal na izvolitev z napovedjo, da si bo hkrati prizadeval za (bolj) pravično delitev in nižjo, celo ničelno rast.«(Dnevnik, Objektiv, 5. 8. 2017, Gospodarska rast - Najmanj pol je ne potrebujemo. A katere polovice?) Si bomo kdaj znali odgovoriti, česa vsega ne potrebujemo in kako razdeliti to, kar res potrebujemo vsi? Bo človeštvu uspelo odrasti, preden si bomo uničili planet? Zrelost posameznika in družbe se odraža tudi v zmožnosti misliti prihodnost. Ekološkim nesrečam se ne smemo kar privaditi. Ne smemo se vdati. Ne Mednarodno priznani strokovnjak za požarno varnost Aleš Jug je v nedavno objavljenem intervjuju razkril mačehovski odnos države do stroke, opozoril na težave, ki izhajajo iz tren- delom podjetja. /.../ Požarna zaščita objekta je bila natančno izdelana. /.../« Na Razstavi fotografij in citatov Gorenje na Vrhniki 15. 5. 2017 lahko vidimo, kaj se je med požarom in po smemo privoliti v pasivnosti in neodgovornosti - kot občani in državljani se dvignimo, poskrbimo ne samo zase, ampak tudi za potomce, za druga živa bitja in življenjska okolja. Kemis pred požarom, med njim in po njem Pa se od splošnega vrnimo h konkretnemu - spet na Vrhniko. Biologi in ekologi že dva meseca v medijih poljudno razlagajo dolgoročne vplive onesnaženja po požaru 15. maja 2017. Informacij je veliko. Če si upamo, lah- Iz vrhniškega ljudskega slovstva Soseda sosedi čez ograjo: »Ta super Kemisova brošura! Je že vse v redu. Videla sem fotko žive žabe ... « Druga: »A ja? Fajn. Pa z rakom ali brez?« ko dojamemo, da snovi, ki so ušle v okolje, spreminjajo genetski material, vplivajo na plodnost, povzročajo raka. Prof. dr. Mihael J. Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je javno opozoril na pomanjkljivosti, neresnost in neustreznost Kemisovega sanacijskega načrta Tojnice. Toda Kemis, še bolj pa Agencija RS za okolje nista prisluhnila konstruktivni kritiki. Agencija ... je rokohitrsko izdala delno odločbo o sanaciji okoljske škode, ki samo povzema predlog, ki ga je Kemis sam pripravil ob pomoči podjetja Ekosfera. Ze 7. 8. 2017 so se v Kemisu lotili čiščenja Tojnice, pri čemer se jim je, po pričevanju očividcev, podrl jez, kar gotovo ne odraža skrbnega dela. S kakšno pravico je gospod Nanut s prizorišča nerodne sanacije odganjal televizijske novinarje, snemalce in zainteresirane predstavnike civilnih iniciativ? Je breg Tojnice tudi last Kemisa? da deregulacije požarne zaščite, in spregovoril o zadnjih odmevnih požarih pri nas. Povedal je, da smo leta 1988 imeli 192 industrijskih gasilskih društev, dandanes jih imamo samo še 46. Številka se konstantno zmanjšuje. Podjetja, kot so Kemis in deponiji, ki sta goreli, kličejo, da bi morala imeti svoje gasilske enote. Država pa že od leta 2011 pridno sodeluje pri deregulaciji požarne varnosti in vse preveč prepušča odločitve podjetjem. Trg je pri tem neizprosen, zanima ga samo dobiček, ne varnost. Če ima investitor možnost cenejših rešitev, jih bo seveda uporabil. Povedano še preprosteje: gasilci so za podjetje strošek, zato so se ga podjetja hitro znebila, verjetno računajoč na prostovoljna gasilska društva. Morda kakšna donacija ob gasilskem prazniku je znatno cenejša kot zaposleni gasilec. Pa še poceni reklama za okolju prijazno podjetje! Prostovoljni gasilci so prostovoljni za vse, tudi za podjetnika. Javno dobro se neopazno pretaka v zasebne dobičkonosne dejavnosti. Občani odgovorno, z občutkom dolžnosti razvrščamo odpadke: pripravljamo surovine. Dobički gredo raznim kemisom. Okoljska škoda je naša. V propagandni brošuri Kemis pred požarom, med njim in po njem pa beremo pomirjujoča zagotovila, denimo: » Kemis ob normalnem delovanju nima negativnega vpliva na okolje. Vedno je deloval v skladu s predpisi in si bo prizadeval, da izpolni vse pogoje tudi za nadaljnje delovanje. /.../Kemis je imel izdelan požarni red, izkaze požarne varnosti, postopek ukrepanja v primerih nesreče, kar smo morali predložiti tudi v upravnem postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. /.../Z okoliškimi gasilskimi društvi smo redno izvajali vaje reševanja in gašenja. S tem smo testirali razpoložljivo opremo za primer požara ali razlitja nevarnih snovi ter gasilska društva seznanjali z njem res dogajalo, in se spomnimo, kaj je kdo ob katastrofalnih dogodkih izjavil oziroma zapisal. V Kemiso-vi propagandni brošuri pa beremo »alternativno dejstvo«, da je bil požar pogašen v štirih urah! V tej brošuri sta med drugim fotografiji ne več povsem črne Tojnice in žabe, ki je videti v prav dobri kondiciji. (Dioksini in PCB-ji so kajpak nevidni .) Med fotografijama je podpis: Stanje v potoku Tojnica na dan 25. julij 2017. Skoraj nemogoče je razbrati, h kateri fotografiji spada podpis. Kar k obema? Se je pionirska žaba res že naselila v še ne sanirani Tojni-ci in za koliko časa? Ali je v brošuri le zaradi lepšega, za spodbudo? Ali pa so alternativna dejstva trend tudi na Vrhniki, ne le v Trumpovem piaru? V meglah alternativnih dejstev postanejo najmanj trdni argumenti najbolj trdni. Če strupe zakuriš, očitno to ni nevarno za okolje oziroma je tako malo, da ni vredno omembe. Torej lahko odslej kurimo plastiko in nevarne odpadke vsi kar v domačih pečeh? Skozi številne male zasebne dimnike se bodo strupene snovi enakomerno razporedile po vsej deželi. Ampak v tem primeru nam kemisi niso več potrebni. Berimo kritično. Sprašujmo. Bodimo vidni in slišni na jesenskem zboru občanov, kjer bomo spet razpravljali o požaru v Kemisu in o tem, zakaj si družbeno neodgovorno podjetje ne zasluži ostati v naši občini. Ne samo za tisto, kar naredimo, odgovorni smo tudi za tisto, česar ne naredimo (Moliere). Za civilni iniciativi Ekovrh in Nočemo smradu na Vrhniki pripravila Slavica Remškar. CIVILNA INICIATIVA, KI JI JE MAR ZA ČISTO OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI - Prizadevamo si za umik podjetja Kemis z Vrhnike. - Zahtevamo monitoring okolja po požaru v Kemisu, denimo neodvisne kemične analize tal, biološke analize in dolgoročni humani biomonitoring kemikalij (slednje navaja tudi končno poročilo Vlade RS) skupaj z dolgoročnim monitoringom Tojnice, Ljubljanice ter na splošno okolja na Vrhniki. - Prizadevamo si za sodelovanje kot stranski udeleženci v postopkih ARSO za ugotavljanje in sanacijo okoljske škode ter drugih upravnih postopkih. - Ob pomoči medijev in z javnimi dogodki poskušamo povečati okoljsko občutljivost posameznikov in družbe. - Prizadevamo si za zmanjševanje smradnih emisij in revizijo vseh okoljskih dovoljenj vrhniških onesnaževalcev . - Sodelujemo z občinskimi organi pri vseh novih predlogih umeščanja oziroma širitve obremenilnih dejavnosti v naši občini. Pri tem smo osredotočeni na ohranjanje čistega okolja in zdravja ljudi. Aktivnosti v avgustu in načrti za jesen: sestanek z občinsko upravo o odvetniškem zastopanju občine in o neodvisnih analizah zemljin; pomoč pri zbiranju gradiva za razstavo o Požaru (v organizaciji Mestnega muzeja Ljubljana); priprave na jesenski zbor občanov 30. 8. 2017; spodbujanje občanov, da se dogodka dejavno udeležijo; priprava na ustno obravnavo na ARSU glede sanacije okoljske škode; oblikovanje Deklaracije o varstvu okolja na Vrhniki in 20-letni načrt sanacije okolja. Ze julija pa smo na Ministrstvo za okolje in prostor poslali Zahtevo za podaljšanje javne razprave za predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in se tako pridružili prizadevanjem tudi drugih okolj-skih iniciativ in društev v Sloveniji, da dobimo možnost sodelovanja v razpravi o novem okoljskem zakonu. Če želite prejemati obvestila o naših dejavnostih, vabila na dogodke, ki jih organiziramo ali na katerih sodelujemo; če lahko prostovoljno prispevate svoj čas, znanje, povezave in druga sredstva ., nam pišite na: Ekovrh@gmail.com Z novo CI Ekovrh tesno sodeluje tudi že dlje časa delujoča CI Vr-tnarija-Zlatica. Sprotno obveščanje o dejavnostih obeh iniciativ, aktualne članke in dokumente najdete tudi na straneh Facebooka: Ekovrh ter Nočemo nevarnih kemičnih odpadkov in smradu na Vrhniki. NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 19 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K ODPRTA STRAN Nadaljnje okoljsko onesnaževanje Vrhnike bo odvisno od nas, Vrhničanov! Vsakodnevne izkušnje nam govorijo, da kot posamezniki, ki nismo organizirani v politične stranke, nimamo nobenega vpliva na odločitve, ki zadevajo celotno skupnost, tako v občini in še bolj na državni ravni. Zato bolj ali manj nemo ter pokorno sprejemamo tudi za skupnost očitne škodljive odločitve, ki jih kot takšne razume večina občanov oz. državljanov. In vendar živimo v državi, v kateri ima oblast ljudstvo! Eni bodo ob tem rekli, da gre za mrtvo črko na papirju ustave. Drugi bodo rekli, da si ne želijo vladavine »ulice«. Prvim lahko odgovorimo, da je pravico, ki je zapisana v ustavi, zakonu ali statutu občine, treba dejavno uveljavljati. Če je torej mrtva črka na papirju, je mrtva zato, ker jo dejavno ne uveljavljamo. Z drugimi bi se sam le delno strinjal. Če imamo z »vladavino ulice« v mislih nestrpno in nasilno hordo ljudi, sem tudi sam proti. Toda takšna »vladavina ulice« nima nikakršne povezave z »oblastjo ljudstva« oz. z »neposrednim sodelovanjem občanov pri odločanju v občini« na primer. Po naši ustavi ima oblast ljudstvo in državljani jo lahko izvajamo »neposredno in z volitvami« (3. člen, 2. odst.). Pravica neposrednega izvrševanja oblasti ljudstva je na občinski ravni, npr. v Statutu Občine Vrhnika, opredeljena kot »neposredno sodelovanja občanov pri odločanju v občini« (poglavje V.). Občani lahko neposredno sodelujemo pri odločanju na tri načine, in sicer: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. Pri tem so zelo pomembne omejitve takšnega izvajanja oblasti, o katerih na tem mestu ne moremo govoriti. In vendar je dejstvo, da obstajajo možnosti političnega delovanja in soodločanja občanov, tudi tistih, ki smo strankarsko neaktivni. Poleg tega imamo na Vrhniki medobčinsko glasilo Naš časopis, ki je po ustanovnem aktu »javna demokratična tribuna občanov«. Napišimo torej svoje argumentirano mnenje na strpen in ne žaljiv način o okoljskem onesnaževanju mesta, katerega del smo in prevzemimo soodgovornost za našo prihodnost! Veliko je odvisno od nas samih! Udeležimo se zbora občanov, kjer lahko javno izrazimo svoje mnenje in tako vplivamo na nadaljnje odločitve. Ta poziv velja tudi direktorjema Kemisa in Gorenja, g. Emilu Nanutu ter g. Franju Bobincu. Soočita se z Vrhničani osebno in ne preko reklamnih brošur, ki so jih spisali strokovnjaki s področja PR. Mi nismo potrošniki! Mi smo državljani Republike Slovenije! Moje mnenje o okoljski problematiki Vrhnike je naslednje. 1. Menim, da sta podjetji Ke-mis in Gorenje (lastnik Kemisa) zaradi ekološke nesreče, ki se je zgodila 15. 5. 2017, zapravila zaupanje večine Vrhničanov. Zato nadaljnje poslovanje Kemisa na Vrhniki nima legitimnosti, kar je potrdila tudi nedavna odločitev Občinskega sveta Občine Vrhnike. Če v družbah Kemis in Gorenje mislijo resno s tem, da so »družbeno odgovorno podjetje«, potem imajo po moje dve možnosti: a) ali si povrnejo zaupanje Vrhničanov (sicer ne vem, kako, zagotovo pa ne z reklamnimi brošurami) ali b) sprejmejo dejstvo, da kot družbeno odgovorno podjetje ne morejo več poslovati v skupnosti, v kateri so zapravili zaupanje. 2. Dejstvo je, da je Kemis ob požaru z razlitjem strupenih snovi v okolje (Tojnica) kršil ključno zahtevo okoljevar-stvenega dovoljenja. Menim, da če Agencija RS za okolje (ARSO) družbi Kemis ne bo odvzela okoljevarstvenega dovoljenja, bo s takšnim (ne)de-janjem poslala jasno sporočilo vsem okoljsko tveganim podjetjem v Sloveniji, da lahko brez posledic kršijo zahteve okolje-varstvenih dovoljenj. To nas vodi v okoljsko anarhijo. 3. Menim, da bi v družbi Ke-mis, če bi poslovali po načelu dobrega gospodarja, imeli organizirano 24-urno požarno stražo in 24-urni videonadzor ne bi - po domače - nadziral direktor družbe od doma. 4. Menim, da bi občinske oblasti (občinski svetniki in župan) lahko naredile več, da se uveljavi sklep Občinskega sveta, ki odreka legitimnost nadaljnjemu poslovanju podjetja Kemis na Vrhniki. Predvsem bi morali javno pozivati predstavnike Ministrstva za okolje in ARSO, naj ravnajo odgovorno. Če od državnih služb ne bomo javno zahtevali, da odgovorno opravijo svoje naloge, bodo preprosto nadaljevale z neodgovornim ravnanjem. 5. Menim, da ekološke nesreče, ki se nam je zgodila, ne bi smeli izkoriščati za strankarski boj za oblast v občini. V prihodnosti nas čaka sanacija minulega in aktualnega onesnaženja Vrhnike, kar nam bo uspelo le, če bomo sodelovali. Upam, da se tudi drugi občani, ki imate jasno mnenje glede okoljske problematike na Vrhniki, izrečete javno in upam, da se konec avgusta vidimo na Zboru občanov Vrhnike, ne glede na to, kakšnega mnenja smo. Če bo prevladalo mnenje, da Kemis lahko nadaljuje s poslovanjem na Vrhniki, potem si ga tudi zaslužimo. Andrej Markovic Prva faza sanacije potoka Tojnica je končana Tri mesece po požaru rezultati meritev kažejo, da so bili negativni vplivi na ozračje kratkotrajni, da zato tudi ni bilo zaznati vplivov požara na poljih in vrtovih, razen na nekaj res neposrednih parcelah v neposredni bližini Kemisa. Zato tudi ne presenečajo rezultati zdravniških pregledov tistih zaposlenih v Kemisu, ki so bili vključeni v neposredno popožarno sanacijo, saj pri nobenem pri izrednih zdravniških pregledih ni bilo najti neposrednih zdravstvenih posledic zaradi dela na požarišču. Jasno pa je, da je bila onesnažena Tojnica, in jasno nam je, da je nesreča prestrašila Vrhničane ter da posledic teh strahov še dolgo ne bo mogoče odpraviti. Kot direktor, predvsem kot človek, obžalujem neprijetnosti, ki jih je povzročila ta nesreča. Zavedam se, da bo odpravljanje posledic - izgube zaupanja - še posebno dolgotrajno. Kot se Kemis ni izogibal odgovornosti doslej, se ji tudi ne bo vnaprej. Z vidika sanacije je v tem obdobju pomembna predvsem Tojnica kot edini nesporno do- kazani negativni vpliv nesreče na okolje. Kemis je v zavedanju, da je požar zaradi izteka požarnih vod zelo obremenil bližnji potok Tojnica, takoj po požaru skupaj z VGP Drava začel s čiščenjem potoka. Z gladine smo odstranili oljno goščo in jo odpeljali na sežig v tujino. Po prejeti delni odločbi s strani ARSA za prvo fazo sanacije potoka pa smo se lotili čiščenja onesnaženega mulja. Sama sanacija se je začela v ponedeljek, 7. 8. 2017, in nadaljevala v torek s pripravljalnimi deli, ki so obsegala postavitev jezov, namestitev črpalk, položitev cevi vzdolž struge, pripravo elektrovodov, testiranje učinkovitosti črpalk in izlov rib. Tretji in četrti dan sanacije smo s samim strganjem brežin in dna ter sesanjem mulja ter čiščenjem 160 m struge Toj-nice opravili glavnino dela. Iz struge smo zbrali 85 m3 mulja in 10 m3 trdnih odpadkov. Odstranjeni mulj smo uskladiščili in ga bomo odpeljali na sežig v tujino. Peti dan sta sledila fino čiščenje struge ter demontaža cevovodov, odstranitev črpalk, odstranitev spodnjega jezu. Opravljena sta bila tudi pregled in vzorčenje zemljine iz dna prazne struge s strani ARSA. Temu je sledilo postopno izpuščanje Tojnice v strugo. V naslednjem tednu je bilo opravljeno še vzorčenje mulja, kar je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, hrano in okolje in v enem mesecu bomo predvidoma dobili rezultate analiz. Vse aktivnosti je nadzoroval predstavnik VGP Drava. Zadnji dan se je postopnega izpuščanja vode v strugo Tojnice v večernih urah udeležila kar velika skupina predstavnikov civilnih iniciativ. Kemisu je ARS odredil izredno kratek rok (15 dni) za pripravo celotnega sanacijskega programa Tojnice. Sami smo ocenili, da bi za pripravo potre- bovali bistveno več časa, da bi se lahko uskladili s strokovnjaki na tem področju in bi našli najučinkovitejšo rešitev. Zaradi dopustov ter zasedenosti strokovnjakov širša razprava ni bila mogoča. Poleg tega je bil postavljen cilj, da mora biti sanacija narejena v avgustu kot mesecu z najmanj padavinami. Zato smo sanacijski program razdelili na tri faze, kar omogoča prilagajanje aktivnosti naslednjih faz sanacije rezultatom analiz učinkovitosti predhodne faze. Na tak način je bilo doseženo hitro ukrepanje v avgustu po eni strani ter možnost prilagoditve druge in tretje faze. V našem okolju neprestano nastajajo odpadki, tudi nevarni in z njimi moramo ravnati ustrezno. Kemis ob normalnem delovanju ne povzroča pomembnih vplivov na okolje, saj je bil zgrajen v skladu z najboljšo razpoložljivo tehniko. Saniran Kemis bo imel vgrajeno višjo stopnjo požarne varnosti. Verjamem, da bo Kemis z Vrh-ničani našel pot, po kateri bo omogočeno konstruktivno in v vseh smereh odgovorno sobiva-nje na Vrhniki. Emil Nanut Državne institucije potrjujejo, da Kemisa ne potrebujemo več! Na podlagi poročila Medresorske komisije lahko ugotovimo, da Kemisa v bistvu sploh ne potrebujemo. Naj razložim. Medresorska komisija je v svojem poročilu zapisala: ». požar ni pustil dolgotrajnih okoljskih posledic razen onesnaženega mulja v Tojnici. Posledično seveda ni bilo niti posledic za zdravje okoliških prebivalcev.« Če torej verjamemo državnim institucijam, dejstvo, da je zgorelo ali se razlilo 280 ton strupenih snovi, ni pustilo no- Foto: Marko Jakopič benih dolgotrajnih posledic za zdravje ljudi in za okolje. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je uničevanje nevarnih kemičnih snovi s kurjenjem na prostem primerna praksa tudi v prihodnje. Torej se nam kar samo potavlja naslednje vprašanje: »Zakaj potrebujemo obrate za predelavo nevarnih odpadkov kot je npr. Kemis, če pa lahko te odpadke preprosto skurimo brez večjih posledic za okolje?« Še več, posamezna kurjenja, lahko jim rečemo gospodinska kurjenja, bi povzročala manjše koncentracije morebitnih strupenih snovi in bi jih bilo tudi lažje nadzorovati. Si predstavljate, tako bi lahko imeli v maju celo dva kresova: enega 1. maja in drugega 15. maja, ko bi kurili vse naše gospodinjske odpadke. Luštno. S sosedi bi gledali kres in se družili. Tisti, ki berete ta prispevek, si morda mislite, da se je piscu zapisa zmešalo. Brez skrbi, ni se mi. V zapisu sem samo uporabil logiko, ki nam jo servirajo državne institucije. Po eni strani zatrjujejo, da za varno uničenje nevarnih odpadkov potrebujemo obrate, kot je Kemis. Po drugi strani pa pravijo, da gorenje nevarnih odpadkov na prostem, kot se je to zgodilo v Kemisu, nima škodljivih posledic za okolje in zdravje ljudi. Obe trditvi se med saboj izključujeta. Zato menim, da so naše državne institucije izgubile kompas. Ljudje pa moramo začeti uporabljati zdrav razum. Gorazd Buh, občan Vrhnike Opomba: Tudi jaz bi rad verjel, da požar v Kemisu ni pustil dolgotrajnih škodljivih posledic za okolje in zdravje ljudi, vendar izkušnje iz preteklosti kažejo drugače; na primer: posledice onesaženja reke Krupe so vidne še po 28 letih. NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 20 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a ODPRTA STRAN Narava kot obrat za sežiganje odpadkov! Predelovalci nevarnih odpadkov vozijo nevarne odpadke na uničenje v sežigalnice v tujino. Po besedah direktorja Kemisa, g. Emila Nanuta, ki jih je izrekel na izredni občinski seji dne 30. 5., strošek uničenja, ki ga nosi predelovalec, znaša od 500 do 10.000 evrov na tono odpadkov. Po podatkih Kemisa, če jim lahko verjamemo, je v požaru v celoti zgorelo ali se razlilo 270 ton. Ker ne vemo koliko odpadkov bi, če požar ne bi nastal, šlo v sežig in kakšna je njihova kemijska sestava, ne bomo podajali ocene, koliko je Kemis s požarom prihranil. To oceno lahko naredite sami. Vendar če za trenutek uporabimo poslovno logiko, lahko ugotovimo naslednje. Če bi bila Narava poslovni subjekt, bi Kemisu za storitve sežiganja odpadkov lahko zaračunala kar zajeten znesek. Račun za posledice požara bo Narava izstavila ljudem. Vedno ga je in tudi tokrat ga bo. Plačali ga bomo v obliki zdravstvenih tegob v prihodnosti! Ker pa, kot kaže, v Sloveniji nihče ne polaga računov za dejanja, ki bodo imele posledice v prihodnosti, za trenutek pozabimo prihodnost in se osredotočimo na sedanjost. Glede na to, da je lastnik Kemisa »družbeno odgovorno podjetje«, se sprašujemo: Aali bo Kemis znesek, ki ga je prihranil, vrnil »družbi« oziroma lokalni skupnosti? Menimo, da bi Kemis s takim dejanjem vsaj delno izkazal svojo »družbeno odgovornost« in si vsaj delno povrnil zaupanje domačinov. EkoVRH, Civilna iniciativa, ki ji je mar za zdravje ljudi in okolje, Vrhnika Arbitraža, schengen in senat Res je, kot v sredinem Dnevniku (2. 8.) strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič ocenjuje, da je zunanji minister Karl Erjavec zelo pametno postopal, ko je obvestil evropsko komisijo o hrvaških incidentih v Piranskem zalivu. Mogoče se kot upokojenec tega pomembnega dejstva ne bi toliko zavedal, če ne bi bil član pritožbenega senata MNZ zoper postopke policistov, kot predstavnik javnosti. Prejšnji teden je ta senat obravnaval pritožbo državljana Srbije, kije kršil schengenskiprotokol prehoda preko državne meje, v tem primeru na Gruškovju. Za prekršek je bil kaznovan, na kar se je po diplomatski poti pritožil. V trenutku mi je postalo jasno, da slovenski policisti ne varujejo samo suverenosti RS, ampak tudi suverenost Evropske unije. Pri obravnavi je bil ugotovljen vzorčni primer vodenja postopka policistke na mejnem prehodu v taki meri, da je senat predlagal, da se njeno strokovno delo pohvali in tudi vse tiste, ki so bili vključeni v postopek, tudi poročevalca, kije moral strokovno preučiti pritožbo. Upam, da Evropska unija ve, da kot najmanjša država EU dobro opravljamo delo, ki nam ga je zaupala, v tem primeru varovanje meje Evropske unije. Arbitražno sodišče je pred mesecem dni določilo novo mejo na morju med schengensko Evropsko unijo in Republiko Hrvaško. Kot kaže, Hrvaška odločitve ne bo upoštevala, in tu se pojavlja resno vprašanje, ali nas bo EU podprla pri zagotavljanju suverenosti schengen-ske meje v Piranskem zalivu. Mogoče malo zgodovine. Dne 6. 1. 1998 je kombi slovenskega obrambnega ministra »zašel« v Zavrču nekaj metrov na hrvaško stran. Bil je zaplenjen, padla sta minister za obrambo in direktor obveščevalne službe. Koliko hrvaških policijskih čolnov je ta mesec kršilo schengensko mejo? Vid Drašček, član pritožbenega senata MNZ zoper postopke policistov Mačehovski odnos do obrtništva in podjetništva OOZ Vrhnika združuje 320 članov, samostojnih podjetnikov in podjetij, s tisoč zaposlenimi. Obrtniki in podjen-tiki niso samo z območja Občine Vrhnika, ampak tudi Borovnice in Loga - Dragomerja. Ker je ena od nalog naše zbornice tudi zastopanje interesov pred lokalnimi skupnostmi, že več let dajemo pobude, da bi na območju Občine Vrhnika namenili kakšno območje tudi obrtni in poslovni coni za razvoj obrtništva in podjetništva (razširitev POC Pod Hruševco, v Sinji Gorici pri nekdanji opekarni, pri Vidmarju v Sinji Gorici, v Verdu nekdnji Liko ...), opozarjamo, da Vrhnika postaja le spalno naselje, obrtništvo in podjetništvo pa se selita k sosedom (predvsem v Logatec). Kaj pomeni spalno naselje - strošek za občino, ker je potreba po dodatnih zmogljivoostih v vrtcu, potem v šolah, ljudje pa nimajo zaposlitve, ni novih delovnih mest, ker ni razvoja gospodarstva, prenekateri stanovalci oz. prebivalci postanejo breme občinskega proračuna.... Spreminjajo se občinski prostorski načrti - tudi na željo posameznikov - vendar ne v smeri želje po gospodarskem razvoju. Natura 2000 je pred leti zelo omejila prostor, ki bi bil lahko namenjen gospodarstvu, vendar predvsem zato, ker občina ni pravočasno ali pa sploh ni vložila pripomb na predlog Nature 2000, ki se pregloboko zajeda v bližino naselij in obstoječe infrastrukture in še dodatno zavira razvoj. Občina Vrhnika je tudi postala center »smetarjev«: imamo JP KPVrhnika, ki skrbi za komunalne odpadke in je skoraj največji zaposlovalec v občini, imamo center Saubermacher, ki je najsodobnejša kompostarna anaerobnega značaja za biološke odpadke in skrbi tudi za obdelavo odpadne embalaže (zakaj tako smrdi), imamo kompostarno Rosa, imamo Kemis, ki je center za zbiranje nevarnih odpadkov Če bi bile dane možnosti za razvoj podjetništva in obrtništva, bi na novo ustanovljena podjetja, obrtne delavnice ali v te cone preseljeni subjekti zagotovo zaposlili več ljudi, kot je skupaj zaposlenih v vseh „smetarskih"podjetjih. Okolje, ki je sedaj podvrženo precejšnjemu onesnaževanju, bi bilo manj obremenjeno. Sprašujemo se, ali je naše območje res primerno samo za vse vrste smeti in smetarje, za druge gospodarske panoge pa ne? Smetarska industrija je že doslej razvrednostila vrednost nepremičnin (smrad v Sinji Gorici, na Vrtnariji, v Zlatici...), nedavna nesreča oz. požar v Kemisu pa je še dodatno prispeval k razvrednotenju vrednosti lastnine posameznikov in poslabšanju kakovosti življenja na Vrhniki. Občina in občinski svet bi morala gledati dolgoročno. Smetarji predstavljajo več stroškov za občinski proračun, kot pa doprinesejo vanj. S spremembami prostorskih načrtov bi morali posamezne predele nameniti drugačnemu gospodarstvu, ne samo smetarjem. In to kako? Občina bi morala kupiti zemljišče, ga infrastrukturno opremiti in prodati. Investitorji bi tako prihranili čas, saj vemo, da se postopki pri pridobivanju različnih soglasij na različnih ministrstvih vlečejo kot jara kača. Investitorjem bi bilo vnaprej znano, kakšno dejavnost je mogoče opravljati, investitorji bi z nakupom infrastrukturno opremeljenega zemljišča lahko takoj postavili objekte, ustrezne lastnim potrebam, investitorji bi lahko hitro ponudili nova delovna mesta. Nekaterim občinam je na tak način uspelo privabiti številna podjetja (Logatec, Ajdovščina ...), nimajo težav z brezposelnimi, mesto se razvija, prebivalci so zadovoljni. Kako bi še lahko vplivali na pospešen razvoj gospodarstva? Ko bi občina imela komunalno opremljena zemljišča za prodajo, bi jih lahko investitorjem ponudila s subvencijo za plačilo komunalnega prispevka, znižanjem plačila NUSZ, če bi zaposlila več delavcev, lahko bi koga celo oprostili plačila ... Pogoji bi morali biti investitorjem znani vnaprej, saj bi se tako lažje odločali za investicijo v občini, ker bi poznali pogoje, stroške in jih ne bi mogla presenetiti kakšna nepričakovana in dodatna obveznost. Da pa ne bi privabljali samo novih investitorjev, bi morali omogočiti razvoj tudi obstoječim gospodarskim subjektom, ki imajo željo po širitvi. Prav tako bi jim bilo treba ponuditi infrastruk-turno opremljene parcele po ugodni ceni, predvsem pa jih ne bi smeli vsako leto bombardirati z višjimi zneski na položnicah za NUSZ, kar je sedaj že vrsto let praksa. Po primerjavi, ki smo jo naredili, je NUSZ v Občini Vrhnika namreč najvišji: Vrhnika - 1,6535 €/m2 za poslovni objekt Log - Dragomer - 0,7325 €/m2 za poslovni namen Grosuplje -1,0555 €/m2 za poslovni namen Postojna -1,18128 €/m2 za poslovni namen To zagotovo ni pozitivno in ne vodi k napredku in gospodarskemu razvoju. Za nekaj naslednjih let želim, da ostane vrednost točke za odmero NUSZ enaka, seveda pa se ne sme spreminjati niti občinski Odlok, da ne bi po drugi strani z drugačnim točkovanjem ali umeščanjem posameznih parcel v prostor povzročili ponovnega povišanja. Da ni pravega interesa za razvoj obrtništva in podjetništva, se kaže tudi v neurejeni poslovno-obrtni coni Pod Hruševco, v kateri je občina še vedno solastnik, občinski najemniki - avto-busarji pa to cono najbolj onesnažujejo s svojimi vožnjami po makadamu. Urejanje cone pa, kljub pobudam OOZ Vrhnika in poskusom, da bi jo dokončno uredili, prepuščajo lastnikom, uporabnikom. Kje se še kaže mačehovski odnos lokalne oblasti do gospodarstva? V edini neurejeni cesti v centru Vrhnike - makadamska cesta do Doma obrtnikov, kjer ima sedež Obrtno-podjetniška zbornica, ki združuje obrtnike in podjetnike na območju Upravne enote Vrhnika. Cesta je občinska in je ena redkih povezav Tržaške in Stare ceste, cesta ni v lasti OOZ Vrhnika, kakor nekateri zmotno mislijo: »Kakšni obrtniki, še ceste si ne morejo urediti!« Že vsaj dvajset let dajemo pobude in zahteve za ureditev, vedno smo pokazali pripravljenost za sofinanciranje, pa je do danes samo makadam, na katerem krpajo luknje samo na našo zahtevo. Slišati je, da se letos nekaj premika in po več kot dvajset letih upamo, da bo cesta dočakala ustrezno infrastrukturno opremljenost in asfaltno prevleko. Z željo, da se pozitiven trend razvoja gospodarstva v prihodnje zazna tudi na območju Občine Vrhnika, vas lepo pozdravljamo. Simon Hlebec, predsednik OOZ Vrhnika Odgovor občine Zahvaljujemo se vam za dopis, v katerem ste predstavili vaš pogled na gospodarstvo na Vrhniki. V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja in pobude; zaradi boljše preglednosti odgovarjamo po točkah. - Prostorski načrti in gospodarstvo Ob pregledu dokumentacije pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika od leta 2007 do leta 2014 ter ob pregledu dokumentacije ob spremembah in dopolnitvah prostorskega akta, ki določa tudi namensko rabo zemljišč od sprejetja OPN Vrhnika do danes, ni Občina Vrhnika prejela s strani Območne obrtno-podjetniške Zbornice Vrhnika nobene pobude za spremembo namenske rabe zemljišč ali širitev območij za namen razvoja obrti ali poslovne cone. V OPN Vrhnika je za natančen namen za razvoj obrti in poslovnih dejavnosti, za industrijo in gospodarstvo (v aktu so to posebej označena območja z IG in IP oznakami - vijolična območja) na območju občine Vrhnika več kot 78 hektarjev površine (natančno 782601 m2). Ob tem moramo poudariti, da se vsa obrtna dejavnost in vse poslovne dejavnosti, ki so neobremenjujoče za okolje lahko opravljajo tudi na skoraj vseh stavbnih zemljiščih, kot so stanovanjsko območje, območje podeželskih naselij, območje centralnih dejavnosti... (izvzeto je območje počitniških objektov, zelenih parkovnih površin, ipd). Dejavnosti, ki so obremenjujoče za okolje, so dovoljene z izrazitimi omejitvami v območjih, ki so označena z oznako O - okoljske dejavnosti (to so Tojnice). Natura 2000 na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je bila določena z državnimi dokumenti brez sodelovanja lokalnih skupnosti, na podlagi Evropskih direktiv in varovanj. Prvi ukrepi, ki jih je začela Republika Slovenija izvajati, segajo v leto 2004 in nato v leto 2008. Obakrat smo lokalne skupnosti zelo intenzivno in burno reagirale na obe uredbi, vendar brez večjih uspehov. V letu 2012 so nas na stalno vmešavanje le vključili v postopke in smo lahko prvič dali svoje pripombe, ki so jih potem tudi pregledali, žal pa večinoma zavrnili. Vsi dopisi, pritožbe in dokazni materiali, ki so bili posredovani na MOP, ARSO, Zavod za varstvo narave itn., vsi sestanki in prepričevanja o nesmiselnosti njihovega početja od leta 2004 so ostali v veliki večini preslišani in prezrti. Trditev, da nismo posredovali ustreznih podatkov pravočasno ali pa sploh nismo, so povsem neresnični. Asfaltiranje in ureditev območja POC Pod hruševco Že v preteklih mandatih si je občina prizadevala urediti infrastrukturo na tem območju, vendar pa so ceste v zasebni lasti, velčinoma obremenjene z zastavnimi pravicami in prenosa na občino ni bilo mogoče izvesti. Vlaganje javnih sredstev v zasebna zemljišča pa je nedopustno. V letu 2016 smo se zopet sestajali na sestankih z OOZ Vrhnika in posredovali konkreten predlog za ureditev območja POC Pod Hruševco. Občina je ponudila 30% sofinanciranja za ureditev ceste in infrastrukture v omenjenem območju. Za uvrstitev investicije v občinski proračun za leto 2017 smo prosili, da OOZ skupaj s podjetniki poda finančno konstrukcijo, kako se bo zagotovilo ostalih 70% finančnih sredstev. Čeprav smo pozivali in večkrat opozarjali, željenega s strani OOZ Vrhnika nismo prejeli, tako da se investicija ni mogla uvrstiti v Proračun za leto 2017. Smo pa to še vedno pripravljeni in pričakujemo konkretne podatke, kot je bilo na sestanku dogovorjeno. Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za poslovno dejavnost V zvezi s pripombo predstavnikov Območne obrtne zbornice Vrhnika na višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za poslovno dejavnost pojasnjujemo, da so kriteriji za odmero določeni v veljavnih predpisih - Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vrhnika (Ur. list SRS št. 1/90, Ur. list RS št. 13/90 in 47/92, Naš časopis št. 297/03, 309/04, 323/06 in 324/06), ki je bil sprejet na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 18/84 in spremembe) in Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo in spremembe). Parametri za točkovanje so tako določeni na podlagi občinskega odloka in se ne spreminjajo, spreminja oz. usklajuje se le vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki kot določa 11. člen odloka, se enkrat letno revalorizira glede na porast stroškov v nizkih gradnjah, ugotovljenih na podlagi indeksov Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala GZ Slovenije. Tako je za primer bila vrednost točke za leto 2016 - 0.003518 €, za leto 2017 pa 0.003546 € za m2. Za poslovno dejavnost v II. območju (470 točk) je tako izračun v letu 2016 -1,6535 €Jm2, kot navedeno v dopisu Območne obrtne zbornice Vrhnika, v letu 2017 -1,6666 €/m2. Občina Vrhnika je v letu 2016 opravila primerjalno analizo odmere nadomestila z občinami Ljubljana, Grosuplje, Postojna, Medvode, Logatec, ki je pokazala, da je od šestih primerjalnih občin na tretjem mestu po višini odmere, torej le ni najvišja odmera na Vrhniki* V dopisu je podana želja, naj se za napredek h gospodarskemu razvoju v občini v naslednjih nekaj letih ne bi poviševala vrednost točke niti naj se ne bi spreminjal občinski odlok. Sedaj veljavni odlok sicer, kot že zgoraj navedeno, določa, da se točka vsakoletno revalorizira, torej v kolikor določila ne bi spoštovali, gre lahko za kršitev veljavnih predpisov. ** Glede spreminjanja odloka pa je stanje trenutno naslednje. Sodba Ustavnega sodišča RS iz leta 2013 (št. U-I-313/13-86 z dne 21.3.2014) je v določbah razveljavila Zakon o davku na nepremičnine, ki je nadomestil odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vrnil zgolj v uporabo državne predpise s področja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in občinske odloke s tega področja, spremembe in dopolnitve obstoječih odlokov niso možne. Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2017 in 2018 pa je v določbi omogočil občinam, ki imajo potrebo po NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 21 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODPRTA STRAN spreminjanju odloka, da le tega lahko sprejmejo izključno samo na novo, in sicer do konca leta 2017. Občina Vrhnika zaenkrat nima namena obstoječega veljavnega odloka nadomeščati z novim odlokom, predvsem s stališča, da se še vedno pričakuje sprejem Zakona o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil občinske odloke. V kolikor pa se izkaže, da se bo sprejem Zakona o davku na nepremičnine še oddaljil ali da bi bila sprememba oz. uveljavitev novega odloka nujna, bi v njem določili glede na razmere in pogoje objektivno vrednotenje točkovanja nadomestila. Oprostitev NUSZ za podjetnike (poslovna površina) Obstoječi predpisi za področje NUSZ ne vsebujejo določila, ki bi omogočalo oprostitve nadomestila podjetnikom za poslovne površine. To je tudi po državnih predpisih prepovedano, saj bi šlo za nedovoljeno pomoč gospodarstvu. 59. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS18/84) navaja, da se NUSZ ne plačuje za zemljišča za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Na lastno zahtevo oz. vlogo za dobo pet let pa se lahko oprosti občan, ki je kupil, zgradil ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stroški za urejanje stavbnega zemljišča. Občina lahko predpiše še oprostitve za občane z nižjimi dohodki in občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Oprostitve komunalnega prispevka Oprostitve plačila komunalnega prispevka določa 83. člen Zakona o prostorskem načrtovanju. Občina lahko predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka tudi za gradnjo vseh ali posameznih vrst nestanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Vendar mora v tem primeru občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. Za ta namen bi občina morala sprejeti jasna pravila in za tako izpadle prihodke nameniti nadomestna sredstva. Asfaltiranje ceste do Doma obrtnikov Občinska uprava Občine Vrhnika ima že od leta 2009 v proračunu namenjena sredstva za izvedbo asfalta na cesti proti domu obrtnikov preko Krajevne skupnosti (KS). Prvi popis in skica za izvedbo sta bila narejena v oktobru 2009, vendar do izvedbe ni prišlo zaradi nesoglasja krajanov glede delitve stroškov. Namreč izvedba asfalta, pri tovrstnih investicijah se izvaja preko Krajevne skupnosti (KS), kar pomeni, da občina prispeva 30 % delež, krajani in KS pa 70 % delež. Sredstva so tudi letos v proračunu, pripravlja pa se projektna dokumentacija za rekonstrukcijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, javne razsvetljave in asfaltiranja ceste. Upamo, da se bodo soinvestitorji tokrat lahko dogovorili, kako bo razdeljen znesek asfaltiranja ceste v višini 70 %, da bo investicija letos tudi izvedena. Javni razpis za dodeljevanje finančnih sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva Občina Vrhnika pomaga podjetnikom z javnim razpisom za dodeljevanje finančnih sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva, ki ga v sodelovanju z Območno obrtno zbor- nico Vrhnika objavi vsako leto. Letošnji razpis je odprt do 30. 9. 2017 in ponuja subvencioniranje obrestnih mer za spodbujanje investicij, pomoč pri udeležbi na sejmih in razstavah, pomoč pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov ter subvencije za odpiranje novih zaposlitev. Vsebino razpisa se vsako leto prilagodi predlogom zbornice in podjetnikov, seveda kolikor to dopušča veljavna zakonodaja. Če ste pripravljeni aktivno sodelovati pri iskanju možnih ukrepov, ki so v pristojnosti občine in bi izboljšali možnosti za podjetnike v Občini Vrhnika, vas ponovno vabimo na razgovor. Lep pozdrav! Župan: Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad. Slomški odlični na svetovnem prvenstvu učenjakov Dve ekipi naše šole sta skupaj z mentorico Sašo Todorovic ob koncu junija odpotovali v Hanoj, glavno mesto Vietnama, kjer se je 27. junija začelo svetovno prvenstvo učenjakov - World scholar's cup. Tekmovanja se je udeležilo 3600 učencev iz štiridesetih različnih držav sveta. Zasedba naše šole je bila naslednja: 1. ekipa: Ian Zobec, 9. a, Laura Caserman, 8. b, Izza Lucija Štupica, 9. a 2. ekipa: Gaber Gabrovšek, 9. b, Zala Sršen, 9. a, Aljaž Čerina, 9. b Tekmovalci so se pomerili v štirih dogodkih: Team Debate (debatiranje), Scholar's Challenge (kviz s 120 vprašanji različnih tematskih področij), Creative Writing (pisanje eseja na dano temo) ter Scholar's Bowl (skupinski kviz). Svoje znanje so morali izkazovati iz šestih različnih področij: Special Area (posebno področje), History (zgodovina), Science (znanost), Literature (literatura), Arts (umetnost) ter Social Studies (družboslovne vede). Pri vseh dogodkih so šteli tako skupinski kot tudi posamezni rezultati. Rezultati naših učencev so naslednji: ekipni dosežki: - zlata medalja za Top Debate Teams (Ian Zobec, Laura Caserman, Iza Lucija Štupi- ca) - 15. mesto med udeleženimi evropskimi ekipami (Ian Zobec, Laura Caserman, Iza Lucija Štupica) - uvrstitev na Turnir šampionov, ki bo na prestižni ameriški uni- verzi Yale posamezni dosežki: - zlata medalja Debate Champions - Ian Zobec, 9. a - srebrna medalja Writing Champions- Zala Sršen, 9. a - srebrna medalja Literature -Zala Sršen, 9. a - zlata medalja School Top Scholar - Ian Zobec, 9. a - medalja DaVinci Scholar -Aljaž Čerina, 9. b - medalja DaVinci Scholar -Gaber Gabrovšek, 9. b Učenci so dosegli odlične rezultate in tako več kot upravičili svoj odhod v Vietnam, saj se domov nihče ni vrnil brez vsaj ene prislužene medalje. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za njihov uspeh. Prav tako se zahvaljujemo mentorici Saši Todorovic, šoli in ga. ravnateljici, darovalcem in staršem za vso podporo ter nakazane denarne prispevke. Tekmovalci z mentorico Srečanje osnovnošolcev s člani RD Vrhnika Pred nedavnim smo se z organizatorji iz Zavoda Ivana Cankarja dogovorili, da bodo otroci, ki se udeležujejo organiziranega varstva med počitnicami pod imenom Poletni vklop 2017, preživeli kakšen dan tudi s člani Ribiške družine Vrhnika. Pri tem smo se seznanili z našimi aktivnostmi ter z načini ribolova intudi sami poskusili srečo v ribolovu. Tako smo v torek zjutraj, 11. julija, pripravili vse potrebno pri ribniku Opekarna za prihod mladih na-dobudnežev. Ker nismo vedeli, koliko otrok se bo udeležilo srečanja, smo zagotovili več naših članov in mentorjev, da bi pomagali pri vseh dejavnostih, ki smo jih nameravali predstaviti. Od pričakovanega števila (govorili smo o številki 60), je prišlo 40 otrok in pet animator-jev. Po uvodnem nagovoru in predstavitvi dela v naši ribiški družin, smo otroke razdelili v tri skupine, ki so se izobraževa- le in zabavale vsaka na svojem področju. Člani ribiške družine smo eni skupini predstavili načine ribolova v sladkih vodah, medtem se je druga skupina ukvarjala z zabavnimi igricami, tretja pa se je ukvarjala z ribolovom na našem najmanjšem ribniku. Slednji so najbolj uživali in iz te skupine so ves čas odmevali veseli vzkliki: »Ujel sem ribo !! Še eno sem ujela ! Ta je že moja tretja !!« Otroci so pri ribolovu kar najbolj uživali. Prehitro je minilo in kmalu smo se morali posloviti z obljubo, da se bomo v naslednjem mesecu videli ponovno. (vm) Taborjenje sedmošolcev V petek, 16. junija 2017, so sedmošolci v okviru projekta Učenja z naravo spoznavali veščine preživetja v naravi, ki so jih vodili taborniki roda Enajsta šola: Matevž, Ana, Petra, Matic, Nina in Jitske. Učencem so predstavili Mor-sejevo abecedo, zabavno orientacijo, taborniške igre, vozle in vrvi ter zgodovino taborništva. Učenci so bili z delavnicami zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi taborniki še kdaj prišli v šolo ter popestrili pouk. Popoldne se je 33 učencev odpravilo na taborjenje v neznano. Spremljali so jih taborniki Petra, Mark, David, Grega in Luka, ki so že v četrtek s pomočjo svojih prijateljev postavili taborni prostor. Učence so s svojim načinom vodenja in animacije navdušili in želijo zanimivo izkušnjo taborjenja v naravnem okolju ponoviti naslednje leto. Vsem tabornikom roda Enajsta šola se za sodelovanje najlepše zahvaljujem in upam, da ga bomo nadaljevali tudi naslednje leto. NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 22 N as Občina Vrhnika 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š UPOKOJENSKI KOTIČEK Dragi naši in vsi, ki berete naš kotiček Letos kar noče biti konec vročinskih obdobij in upamo, da veliko časa preživite v hladni senci. Zato tudi posebnih dejavnosti na društvu ni bilo. Zelo aktivne pa so bile članice balinarske sekcije, ki so se vključile v dejavnosti počitniškega vklopa za osnovnošolce. Poleg tega so se vrstila tudi tekmovanja, ki so se jih udeleževale. Kar trikrat so gostile najmlajše na balinišču in ob njem, saj so se otroci učili tudi prstometa in metali pikado v hladni senci. Posebno moramo pohvaliti Anico, Dragico, Marinko, Angelo, Mileno in Andreja Velkavrha, ki so poleg spremljevalcev skrbeli, da je bilo vse v redu. Otroci so se naučili, kako se šteje, meri in kako skrbeti za varnost tekmovalcev. Sicer pa v socialni komisiji tečejo priprave za srečanje starejših nad 75 let, prostovoljke pa tudi v teh vročih dneh obiskujejo starejše in izvajajo ankete. Najbolje kondicijsko pripravljeni pohodniki in pohodnice pa se pripravljajo na dvodnevni pohod po Julijcih konec avgusta. Ze takoj septembra pa bo vse začelo teči po ustaljenih tirnicah z več programi, zato vas vabimo, da si ogledate oglasne deske in se udeležujete naših dejavnosti. Če še slučajno niste poravnali članarine, to storite, prosimo, čim prej. Ostanite zdravi, razgibani in zadovoljni. Vsak dan se večkrat nasmejte drobnim stvarem, saj nas le te osrečujejo! Kaj načrtujemo: 31. avgusta bo srečanje starejših od 75 let, kjer bo igral ansambel Presenečenje. Pričakujemo prijave zaradi kosila. Kar veliko dela imamo z načrtovanjem tridnevnega izleta v Prago, ki bo 19. 20. 21. septembra. V septembru bodo prostovoljke in prostovoljci pripravili in razdelili 40 humanitarnih paketov. Balinarke pripravljajo medobčinski balinarski turnir. Za UO: Elica Brelih Okrogli jubileji v juliju, avgustu Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) Minka Grom, Turnovše, Vrhnika (1922) Vinko Jereb, Verd, Vrhnika (1923) Anica Starc, Verd, Vrhnika (1924) Marija Markič, Pri Lipi, Vrhnika (1924) Ignacija Zorko, Delavsko naselje (1925) Jožefa Pižmoht, Drenov Grič, Vrhnika (1925) Janez Golc, Janezova cesta, Vrhnika (1926) Anica Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1926) Ana Zalar, N Klisu, Vrhnika (1926) Ivanka Grom, Na Klisu, Vrhnika (1926) Ivan Brežič, Travniška ul., Vrhnika (1927) Majda Mele, Krpanova ul., Logatec (1932) Viktorija Končan, Mrakova c., Vrhnika (1932) Marija Tominc, Brigadirska c., Vrhnika (1932) Ignacij Vehar, Turnovše, Vrhnika (1932) Marija Friškovec, Drenov Grič, Vrhnika ( 1932) Marija Majer, Kuvlerjeva ul., Vrhnika (1932) Angel Bajc, Drenov Grič, Vrhnika (1932) Malči Potrebuješ, Stara Vrhnika (1937) Olga Grampovčan, Tičnica, Vrhnika (1937) Marija Grom, Tržaška c., Vrhnika (1937) Dominik Jereb, Turnovše, Vrhnika (1937) Anton Krašovec, Lošca, Vrhnika (1937) Amalija Ogrin, Velika Ligojna, Vrhnika (1937) Dimitar Božanic, Cesta 6. maja, Vrhnika (1937) Jernej Petkovšek, Prečna pot, Vrhnika (1937) Dragotin, Rendulic, Verd, Vrhnika (1937) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so julija in avgusta praznovali rojstni dan. Nagradni izlet DU Vrhnika je organiziralo nagradni izlet z avtobusom za članice in člane, prostovoljke in prostovoljce, ki so kakorkoli aktivno sodelovali in naredili nekaj več v prejšnjih letih. Najprej smo si ogledali obnovljen grad Snežnik. Z zanimanjem smo poslušali vodnico, ki je razkrivala zgodovino gradu in njenih prebivalcev. Po senčni poti smo se sprehodili po bližnji okolici gradu. Nato smo se odpeljali na Bloško planoto do vasi Volčje in umetnega Bloškega jezera. Prijetno smo bili presenečeni nad domiselnostjo in urejenostjo okoli jezera. Opazovali smo lesene skulpture medveda, Pohod Barjanov na Vogel, 1923 m Pot nas je vodila mimo sončnega Bleda do gondole pod Voglom. Ko smo se z gondolo dvignili nad megleno morje, nas je presenetil prelep pogled na Triglav in okoliške vrhove. Vse se je kopalo v soncu, v dolini je iz megle sramežljivo gledala le Rudnica. Po izstopu iz gondole smo se zbrali pred Ski hotelom (stoji na Rjavi skali) in se pripravili na pohod. Počasi smo hodili proti Orlovim glavam. Med potjo je veliko urejenih smučarskih prog in spomnili smo se dogodivščin iz smučarskih dni na Voglu. Vzpenjali smo se proti Šiji in se nato usmerili na pot proti Voglu. V Vratcih, na 1625 m, smo malicali; okrepčani smo se nato vzpenjali proti vrhu. Ponekod je bila pot varovana z jeklenicami. Splačalo se je. Z vrha se je pogled odprl na drugo stran hriba (na Baško grapo in Tolmin z okolico). Vzhodno od Vogla smo videli piramidasto Rodico, Veliki in Mali Raskovec in slutili Črno prst. Zahodno je mogoče videti Krn, Bogatin in v daljavi Kaninske pode. Pred nami pa smo videli vse Triglavsko pogorje in v dolini Bohinjsko jezero. Z Vogla smo se spustili na planino Zadnji Vogel, kjer imajo sirarno. Nato je bil pred nami še zadnji vzpon do koče Merjasec, kjer nas je čakalo zasluženo kosilo. Med potjo smo si ogledovali planinsko cvetje (pogačice, orlice, ranjak, francoski lan, svišč, encijan, kosmatinec, rododendron in druge rožice). Pohod je uspel. Hvala vsem, ki so izlet pripravili in ga vodili. Posebna hvala vodniku Milanu, ki o vseh poteh veliko ve in nas varno vodi, hvala Andreju, ki je pazil, da se ne bi kdo izgubil, in hvala Valeriji za dobre piškote in pijačo. J. Piškur ki lovi ribe, dva gozdna moža, ki varujeta park, mogočne umetelno izdelane mize in klopi, lesen prestol, kjer naj bi vsakdo, kdor sede nanj, dobil Krpanovo moč ... Še posebno z zanimanjem smo se sprehodili po Parku Idila. Vsakomur priporočam, naj si ogleda to lepoto narave in delo človeških rok, ne bo mu žal. Ko take naravne lepote vidiš in doživiš, se ti napolni duša. Ob jezeru v okrepčevalnici Hiša nasprot sonca smo si vzeli dovolj časa, da smo se okrepčali in srkali lepote okolice. Po okusnem kosilu smo se zadovoljni vrnili, se zahvalili Avtoprevozništvu Oblak za brezplačni prevoz in predsednici Elici, ki je izlet organizirala. Fani Šurca Svizci na Menini planini Svizci smo se razveselili, ko smo zvedeli, da se bomo sprehodili po Menini planini, saj tam še nismo bili. Menina planina je dobila ime po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana. Gornji Grad je še dandanes največje naselje v Gornjegrajski kotlini, ki se ponaša z največjo katedralo v Sloveniji. Menina planina je predalpska planota Kamni-ško-Savinjskih Alp z nadmorsko višino od 1200 do 1500 metrov. Na obsežnih pašnikih raste veliko alpskih cvetlic in zelišč. Mednje sodi tudi kamniška murka, ki raste le v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Kamniška murka ima večbarvne cvetove in prijetno diši, kar smo ugotovili tudi mi, saj smo se zaradi vonjanja nekateri spustili kar na kolena. Občudovali smo še navadno majnico in skalni jetičnik, ki je sicer drobna rastlinica, a s svojimi živo modrimi cvetovi in sredinskim rdečim krogcem zanimiva in opazna. Najvišji vrh je Vivodnik, kjer je tudi razgledni stolp. Na naši poti proti Šavnicam in Golemu vrhu smo srečevali veliko pašne živine. Menina daje zavetje tudi divjadi, kot so gamsi, srne, jeleni itn. Ko smo se povzpeli na Goli vrh, se nam je odprl čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, Trnovski gozd in vse tja do Sljemena nad Zagrebom. Na Menini so se med NOB zadrževale partizanske enote, o čemer pričajo spominska obeležja. Planota je najbolj obiskana poleti. Tudi mi smo srečevali skupine in posameznike. Prežeti z nepopisnimi lepotami tega naravnega bisera smo se vrnili v lep planinski dom, kjer so nam postregli okusno kosilo. Sledila je vrnitev preko Trojan. Ob tej priložnosti se v imenu pohodnic in pohodnikov iskreno zahvaljujemo Sonji, Elici in Milanu, da so pripravljeni svoje znanje in izkušnje deliti z nami. Komaj smo se poslovili, se že pogrešamo. Srečno in nasvidenje v jeseni, ko bomo znova odkrivali in občudovali bisere Slovenije. Svizci iz Borovnice foto: Milan Jerman NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 23 Hascasopis Občina Vrhnika_^ nas,oV:nascaSo2—.: ® ......... UPOKOJENSKI KOTIČEK ........ Zimzeleni občudovali Pokljuško sotesko V torek, 27. 6., smo Zimzeleni že zgodaj zjutraj pobegnili z Vrhnike na svež zrak na Pokljuko: v eno najlepših suhih fosilnih sotesk z naravnimi mostovi, okni in galerijami, z bujnim gozdom, strmimi, skoraj pokončnimi stenami, luknjami in jamami. Vse to in še več ima Pokljuška soteska, v katero smo prišli iz vasi Krnica. Po suhi strugi potoka Ribščica smo krenili navzgor in opazovali, kako so odtekajoče vode iz pokljuških ledenikov pred več tisoč leti dolble sotesko v apnenčast sistem kamnin. Kmalu smo stali v stranski soteski, nato smo se povzpeli do Pokljuške luknje, velikanske skalne votline z naravnimi okni in kjer je prehod na Pokljuko proti Mrzlemu studencu. Tam naj bi se skrivali tudi protestanti v času bega v Nemčijo. Najslikovitejši prizor se nam je ponudil ob pogledu na Galerijo kraljeviča Andreja, saj je pot speljana kar sredi navpične stene v komaj opazno razpoko. Tam smo si vzeli malo več časa za uživanje divjosti, neokrnjenosti in moči narave. Pogledi so nakazovali nekaj radovednosti, kanček skrbi o nosilnosti in možnosti prehoda, a zaupali smo vodniku Frenku, ki je že večkrat prehodil to pot. Ko smo se izvili iz ozkega in hladnega objema sivih skal, smo prišli spet v »vrtec«, kjer uspeva ena najzanimivejših praproti, navadna peruša. Preostal nam je le še vzpon do Zatrnika in nekaj botaničnih trenutkov, še posebno v povezavi z velikim zalim kobulčkom, ki ga je lepo opisala Sonja, Karli pa se ni prav nič navduševal nad njegovim vonjem. Še pred ploho smo bili že na zasluženi malici v bližnji gostilni. Elica Brelih, foto: Sonja Zalar Bizjak Sončki na zadnjem pohodu prvega polletja 2017 Tudi mi, malo starejši, si zaslužimo počitnice, prav tako kot šolarji. Naš zadnji pohod v prvi polovici leta nas je popeljal pod »poveljstvom« bevške Sonje in njenega Viktorja po pašnih planinah nad Bohinjskim jezerom, ki so kljub svojim krasotam kar malo zapostavljene. Vsem se kar preveč mudi z izhodišča Blato preko Planine pri Jezeru naprej proti Sedmerim jezerom, na Lepo Špičje, Prehodavce, Zimzeleni na Ratitovec s planine Klom Veselili smo se tega pohoda, ker s planine Klom še nismo osvajali Ratitovca. Obetal se je lep pozno pomladni dan. Z avtobusom smo se odpeljali do Železnikov, kjer smo si privoščili jutranjo kavo. Razporedili smo se v dve skupini in dva manjša avtobusa sta nas odpeljala skozi vasico Rudno po strmi, vijugasti gozdni cesti mimo visokega barja Ledina na Jelovici proti planini Klom. Prečkali smo tri zapornice, ki varujejo območje pašne skupnosti Ratitovec - Klom. Ob vznožju Kosmatega vrha stoji nova pastirska koča Brunarica. Prva skupina je mimo pastirske koče nadaljevala pot čez Kosmati in Gladki vrh do Krekove koče na Ratitovcu. Druga skupina je šla po lažji poti na preval Vratca proti planini Pečana in mimo zapuščenega rudnika, kjer so nekdaj kopali železovo rudo bobovec in limonit za potrebe železarstva v Železnikih, do koče. Z Gladkega vrha je pogled segel preko Jelovice do najvišjih vrhov v Julijcih, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Med potjo smo videli obilico cvetja in zeli: pogačice, alpski srobot, alpsko veleso, orlice, materino dušico, ranjak, plahtico in še marsikaj. V koči so nam pripravili slastne flancate. Vse najboljše z besedami in pesmijo smo zaželeli našemu Tonetu za osemdeseti rojstni dan in mu izročili spominsko darilce. Polni lepih vtisov smo se vrnili po poti čez Vratca do planine Klom, kjer sta nas pričakala prijazna voznika minibusov. Zapisala: Marjana Kolenko pa do našega Triglava. Veseli smo bili tudi »naše« Sonje, ki se nam je pridružila po kratki odsotnosti. Vse od vremena, razpoloženja in razgledov je bilo nepozabno. Obrazi pohodnic in pohodnikov (29) so bili vedri in sproščeni. Še gad, ki smo ga presenetili ob poti, ni bil videti grozljiv, čeprav ni bil prav navdušen nad toliko občudovalci. Kljub zavidljivim prehojenim 14 km in 800 višinskih metrih smo vsi zadovoljni končali s pohodom. Nekateri so celo predlagali, da bi odšli še na končni izlet pred počitnicami, pa potem z idejo ni bilo nič. Vesele počitnice in nasvidenje jeseni. Besedilo: Sonček, ki je star toliko, kot je videti. Foto: Tatjana Rodošek Številka: 3521-2/2017-2 (3-03) Datum: 28. 7. 2017 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 11 na Vrhniki skupne površine 56,85 m2, ki ga sestavljajo tri pisarne, arhiv, hodnik in sanitarije. Mogoč je tudi najem dela navedenih prostorov, ki predstavljajo smiselno celoto, in sicer: a) prostor skupne površine 38,28 m2, ki obsega dve pisarni: 18,50 m2, 12,10 m2, arhiv: 1,60 m2, delež hodnika ter sanitarij (souporaba), b) prostor skupne površine 18,57 m2, ki obsega pisarno v površini 12,50 m2, delež hodnika ter sanitarij (souporaba). Poslovni prostor je opremljen s pisarniško opremo, ki je last nekdanjega najemnika. Izbrani ponudnik bo imel možnost odkupa pisarniške opreme, za katero se bo dogovoril neposredno z nekdanjim najemnikom. Če se izbrani ponudnik ne bo odločil za odkup opreme, jo bo nekdanji najemnik odstranil do zaključka razpisnega postopka. Poslovni prostori so primerni za opravljanje pisarniške dejavnosti. Prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas, izbranemu ponudniku pa bodo oddani v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen, in sicer predvidoma s 1. 10. 2017. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Najemnina se začne zaračunavati z dnem podpisa pogodbe. Poleg najemnine bo moral najemnik plačevati tudi vse stroške, ki so kakorkoli povezani z uporabo in obratovanjem poslovnega prostora, vključno s stroškom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oz. dajatve, ki izhajajo iz naslova nastalih obveznosti na podlagi zakona, ki bo urejal davek na nepremičnine. Najemodajalec zavaruje poslovni prostor (požar, potres), strošek pa poravna najemnik. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234217 Občine Vrhnika. Varščino v višini mesečne najemnine, ki znaša za celotni poslovni prostor 480,95 EUR, za del poslovnega prostora pod točko a) 323,85 EUR ter za del poslovnega prostora pod točko b) 157,10 EUR, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, če pa izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki bodo svojo ponudbo umaknili pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. >> NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 24 MČOSOpis Občina Vrhnika © >> Najugodnejši ponudnik mora skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 8 dni od prejema sklepa župana Občine Vrhnika. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v določenem roku, se šteje, da od ponudbe odstopa, Občina Vrhnika pa lahko pozove k podpisu pogodbe naslednjega najugodnejšega ponudnika ter zadrži vplačano varščino. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom »Ponudba za najem poslovnega prostora CT11- NE ODPIRAJ«, oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Na hrbtni strani kuverte je treba navesti poln naslov pošiljatelja. Rok za oddajo ponudb je 15. 9. 2017. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 15. 9. 2017 do 12. ure. Po preteku roka bo komisija odprla ponudbe. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba (ime in priimek, stalno prebivališče, EMŠO, davčna številka), • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba (vključno z matično številko, davčno številka oz ID številka za DDV), • kontaktno osebo, telefonsko številko ter elektronski naslov, • pooblaščeno osebo za podpis ponudbe in pogodbe, • navedbo ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidirajo (a, b), • številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine, • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe), • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema po- nudbe na občino), • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru, ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti, • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcij ski račun, da le-ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino, • dokazilo o plačani varščini, • izjavo ponudnika, da je seznanjen in se strinja s pogoji, navedenimi v razpisu, • lastnoročni podpis ponudnika, če je ponudnik pravna oseba, pa podpis osebe, pooblaščene za zastopanje in žig. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • finančno stanje ponudnika. Če bosta pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujevala dva ali več interesentov, bodo imeli prednost interesenti, ki bodo izpolnjujevali naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Vse informacije in pojasnila v povezavi z oddajo lahko zainteresirani v času razpisa dobijo po telefonu št. 01/755-54-21 (Erika Červek). Vse informacije glede odkupa in ogleda pisarniške opreme lahko zainteresirani v času razpisa dobijo na tel. št. 041-764-243 (g. Mauri). Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru s predstavnikoma Stanovanjske zadruge Vrhnika: g. Andrejem Guzeljem na tel št. 01/750-2144 oz. 041-357-818 ali g. Matjažem Habičem na tel št. 01/750-21-44 oz. 041-724-628. Zupan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž.grad. l. r. Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKC-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 bo potekala v času od 5. 9. 2017 do vključno 20. 9. 2017. uri v prostorih KS Vrhnika Vas, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali jih posredovati na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-6/2016 Datum: 4. 8. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKC-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2 - del Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka priprave odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2 -del bo potekala v času od 5. 9. 2017 do vključno 5. 10. 2017. uri v prostorih KS Zaplana, Za- V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali jih posredovati na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-7/2016 Datum: 4. 8. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si _A Prostorski akt bo v tem času na Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika in v prostorih KS Vrh- 1360 Vrhnika, in v prostorih KS Zapla- nika Vas, Tržaška c. 11, 1360 Vrhnika. na, Zaplana 25, 1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega Javna obravnava prostorskega akta bo v sredo, 13. 9. 2017, ob 17. akta bo v sredo, 20. 9. 2017 ob 17. plana 25, 1360 Vrhnika. Priloga IV. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pri Črnem orlu, Cankarjev trg 4, na Vrhniki. Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 19. seji 6. 7. 2017 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika. 1. člen Za 8. člen Odredbe o ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika se doda nov 8.a člen, ki se glasi: ''Na Vrtnariji - jugozahodnem delu in južnem delu Vrtnarije je časovno omejeno parkiranje ob sobotah od 7. do 13. ure. Parkiranje se časovno omeji, in sicer na dve uri.'' 2. člen Spremenita se Prilogi IV in X. 3. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 007-3/2017 (6-Datum: 6. 7. 2017 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin, l.r. Priloga X. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja na Vrtnariji - južni in jugozahodni del NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 25 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Evropski teden mobilnosti Občina Borovnica bo leto po večletnem premoru spet sodelovala v tej največji evropski akciji za bolj trajnostni promet in mobilnost v okviru Evropske unije. Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče sodelujočih mest. V občini Borovnica je v pripravi celostna prometna strategija, zato dejavnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa bo med 16. in 22. septembrom, ko se Evropski teden mobilnosti zaključi z Dnevom brez avtomobila. Več o ETM 2017 na: www. tedenmobilnosti.si/2017. "Združimo moči, delimo si prevoz!" je slogan, ki povzema osrednjo temo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti in opozarja, da z deljenjem prevoza zmanjšamo lastne transportne stroške in ogljični odtis, za nameček pa naša dnevna potovanja postanejo še zabaven družabni dogodek. Poleg tega bomo v okviru ETM 2017 v Borovnici obravnavali tudi izzive električne mobilnosti, povečanja deleža kolesarskega prometa ter somodalnost in intermodalnost javnega prevoza z drugimi oblikami prometa. Pri tem bodo sodelovali učitelji in učenci OŠ dr. Ivana Korošca ter zunanji strokovnjaki. Vabilo 4. javna razprava o Celostni prometni strategiji Občine Borovnica Torek, 19. 9. 2017, ob 19.00, predvidoma v prostorih OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Tema tokratna razprave bosta vizija prometa in akcijski načrt za trajnostno mobilnost v občini Borovnica. Podrobne informacije in gradiva bodo do 11. 9. 2017 objavljena na spletni strani občine, v rubriki Aktualna obvestila: www.borovnica.si/novice/ aktualna-obvestila. Vabljeni! Obvestilo Razpis za subvencioniranje MKČN Občina Borovnica objavlja javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) na območju občine Borovnica za leto 2017. Skupna razpisana vsota je 25.000 evrov, mogoče pa je pridobiti občinsko podporo v višini do 30 % investicije (vključuje napravo, njeno postavitev in zagon) oz. maksimalno do 250 evrov na PE. Uveljavljajo se lahko stroški, ki so nastali od 1. 1. 2013 dalje. Rok oddaje: do 31.10. 2017. Razpis z vlogami je dostopen na spletni strani občine v rubriki Razpisi. Občina Borovnica Varčnejša javna razsvetljava v Borovnici Okvirni program Sobota, 16. september: Kolesarski dan Delavnice o samopopravilih in okraševanju koles, predstavitev in preizkus zložljivih in električnih koles, zabavna tekmovanja na kolesarskem poligonu, voden kolesarski izlet do Tehniškega muzeja Slovenije v gradu Bistra z možnostjo vodenega ogleda zbirke koles, ki prikazuje razvoj kolesa od tekalnega stroja do sodobnega polnovzmetenega kolesa z avtomatskim menjalnikom (v primeru slabega vremena bo program izveden 23. septembra). Odprtje razstave Borovnica in Južna železnica v Galerji Barje. Torek, 19. september: Dan električne mobilnosti Predavanje o razvoju cestnih električnih vozil, predstavitev in preizkus električnih in hibridnih vozil, odprtje prve polnilnice za električna vozila v občini Borovnica. Javna razprava o prometni viziji in akcijskem načrtu trajnostne mobilnosti Občine Borovnica. Sreda, 20. september: Združimo moči - delimo si prevoz Predstavitev javnega prevoza na klic preko zavoda za medgeneracijsko solidarnost Sopotniki in projekta deljene uporabe avtomobilov Avant2go, predstavitev in preizkus električnih vozil. Četrtek, 21. september: Železnica in Borovnica: preteklost, sedajnost, prihodnost Predavanje o zgodovini Južne železnice, okrogla miza o prihodnosti železniškega prometa v občini Borovnica, voden ogled Železniškega muzeja Slovenskih železnic. Petek, 22. september: Dan brez avtomobila Poskusna preobrazba ceste med Borovnico in Brezovico pri Borovnici v kolesarsko cesto. Podroben program z lokacijami, urami in predstavitvijo izvajalcev bo od 8. septembra naprej objavljen na spletni strani Občine Borovnica v rubriki Aktualna obvestila: www.borovnica.si/novice/aktualna-obvestila. Javna razsvetljava je velika porabnica električne energije, saj statistični podatki kažejo, da se kar 19 odstotkov vse električne energije porabi v ta namen. Morda je eden od razlogov za potratno porabo energije v tem, da se je v preteklosti javni razsvetljavi namenjalo premalo pozornosti s strani proizvajalcev svetilk in posledično tudi s strani varstva okolja. V zadnjih nekaj letih pa je doživela nekakšen razcvet in postala naprednejša in okolju bolj prijazna predvsem z uporabo nove LED tehnologije osvetljevanja. Tovrstna tehnologija osvetljevanja omogoča uporabo pametnih sistemov, s pomočjo sodobnih arhitekturnih rešitev pa se estetsko vključuje v prostor. Javna razsvetljava predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, hkrati pa tudi del cestne infrastrukture in del ureditve javnih odprtih površin, ki prispeva k podobi kraja, predvsem v nočnem času. Velik pomen ima s stališča prometne in osebne varnosti ter na področju varnosti premoženja. Dejstvo je, da je javna razsvetljava eden pomembnejših po- rabnikov električne energije na katerega je potrebno biti pozoren. S pravim pristopom in ustreznimi sistemskimi rešitvami se lahko prihrani velik del sredstev na ta račun, zato se mesta in občine trudijo, da bi znižala porabo energije. Ta cilj se lahko doseže že s samo zamenjavo starih in potratnih svetilk v halogenski ali drugi tehnologiji, za sistem svetlečih diod oziroma LED sistem svetilk. S tem ukrepom si lahko obetamo prihranek na račun porabe energije za 5 do 8 krat. Prihranek pa se pozna tudi zaradi daljše življenjske dobe LED svetilk, ki je bistveno daljša kot pri običajnih svetilkah in posledično učinkovitejša, enostavnejša za vzdrževanje, saj se svetilk zaradi daljše življenjske dobe delovanja ne menja tako pogosto. Življenjska doba LED sijalke znaša 50.000 ur in več, kar je veliko več od življenjske dobe tradicionalnih sistemov svetilk, na primer halogenske sijalke do 3.500 ur oziroma živosrebrne ali natrijeve sijalke do 15.000 ur. Prednosti LED sistema svetilk so, da s tem, ko zmanjšamo porabo energije nimamo samo prihranka na finančnem delu, ampak si delamo uslugo tudi na področju varovanja okolja tako, da zmanjšujemo onesnaženost okolja z zmanjšanjem izpustov CO2. Posebnosti tovrstnih svetilk so še, da se manj bleščijo, so manj moteče in se bistveno manj segrevajo. Občina Borovnica je v preteklih letih obnovila in zamenjala velik del svetilk javne razsvetljave z LED tehnologijo svetilk in s tem uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje porabe energije in varovanja okolja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007). Moči posameznih LED sijalk javne razsvetljave v občini znašajo med 11 in 43 W, medtem, ko moč posamezne sijalke starejše tehnologije znaša od 70 do 250 W. Poraba energije novih svetilk je manjša za najmanj 70 odstotkov. Trenutno število svetilk javne razsvetljave v občini znaša 330. V preteklem Stroškl za javna razsvetljavo v Občini Borovnica po 11: tih, primer mesečno ta j ul ij ]JQ0 IK» _ ■ mm MH20U fJl||»J4 miM Mm* letu so osvetlitveno prenovo doživeli tudi nekateri kulturni objekti in stavbna dediščina, kot so steber Borovniškega viadukta, cerkev Sv. Marjete v Borovnici in cerkev Sv. Janeza Krstnika v Za-bočevem. Že leto poprej pa tudi cerkev sv. Miklavža na Pakem. Posebnost osvetlitve cerkva je v tem, da je osvetljeno samo področje stavbe, s tem pa je hkrati preprečena moteča in neprijetna osvetlitev okolice. Tak sistem osvetlitve je izdelan tako, da je pred svetilko nameščena posebna zaslonka, ki je prilagojena obliki stavbe in s tem preprečuje, da bi svetloba svetila mimo fasade v nebo in okolico. Nameščen je tudi UV-filter, saj UV-svetloba najbolj privlači nočne žuželke. Na priloženem diagramu je pregled mesečnih stroškov ločeno na omrežnino in električno energijo za mesece julij od 2013-2017. V poletnih mesecih je poraba električne energije sicer najmanjša zaradi najkrajšega časa delovanja javne razsvetljave. Zmanjšanje skupnega stroška zaenkrat ocenjujemo na približno 40%. Občina v okviru zmožnosti proračuna v prihodnosti načrtuje investicije in posodobitve na tem področju, saj je pomembno, da celoten sistem preide na sodobnejšo tehnologijo osvetljevanja, ki omogoča prihranke in enostavnejše vzdrževanje javne razsvetljave. V 2017 namenjamo večjo pozornost še posodobitvam prižigališč ter zmanjšanju obračunskim moči na odjemnih mestih. Urejena in učinkovita javna razsvetljava je za občino pomembna, saj s tem skrbimo za zmanjšanje onesnaževanja okolja, zmanjšanje vandalizma, povečanje prometne varnosti in izboljšanje kakovosti življenja občanov. Občina Borovnica NAS ČASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 26 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Z zbora občanov 1. Zakaj plačujemo zaščito vodnega vira samo prebivalci občine Borovnice, ne pa tudi uporabniki tega vodnega vira iz drugih občin? Kakšna je vaša vizija razporeditve tega stroška na vse uporabnike, ki se oskrbujejo iz tega vodnega vira? Zaščita vodnega vira se ne plačuje. Zato tudi ni mogoče govoriti o viziji razporeditve tega stroška. Kateri stroški se lahko krijejo iz cen, je jasno definirano v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) in dosledno upoštevano pri poslovanju oziroma evidentiranju JP KPV oziroma v elaboratih za izračun cen, ki jih pripravlja JP KPV. 2. Kje se zbirajo vsa finančna sredstva, ki jih je "sprovedla" občina Borovnica preko javnega podjetja KPV kot monopolnega ponudnika teh storitev? Obrazložite nam, kaj se dogaja s tem denarjem in čemu je namenjen? Namreč, v primeru čistilne naprave smo ponovno deležni plačevanja tistega, kar smo v preteklosti že plačali. Zanima nas tudi, kdo in kako nadzira prilive in porabo teh finančnih sredstev? Kako so podatki o tem dostopni občanom? Cene se določajo na podlagi Mnenja Občine Borovnica glede pobud in vprašanj občanov, ki so bili na zboru v sredo, 31. maja, ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica na Paplerjevi ulici 15 v Borovnici. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ki definira tudi, da se vsa preveč ali premalo zaračunana sredstva upoštevajo pri izračunu cen za naslednje obdobje. Delovanje JP KPV nadzorujejo občine ustanoviteljice prek organov upravljanja in nadzora, to so skupščina oz. skupni ustanoviteljski organ, nadzorni svet JP KPV in tudi občinski sveti občin ustanoviteljic - ter seveda posredno tudi pooblaščeni revizorji (vsako leto) in številni državni organi (davčna in carinska uprava, tržna, zdravstvena in okoljska inšpekcija, računsko sodišče ipd.). Konkretno se pri postavki omrežnina čiščenja plačuje amortizacija leta 2015 zgrajene čistilne naprave, skladno z uredbo. 3. Kako so bila porabljena evropska sredstva? Tu mislimo na porabo finančnih sredstev v zvezi s čistilno napravo. Kako je možno, da občina ni imela gradbenega nadzora pri izgradnji čistilne naprave in se je projekt podražil za cel milijon evrov? V finančni projekciji je bilo namreč predvidenih 469.000 evrov za nepredvidene stroške. Evropska sredstva so bila porabljena za izgradnjo obeh kanalizacij in čistilne naprave, skladno s pogodbo o sofinanciranju. Občina je poskrbela za gradbeni nadzor skladno z ZGO-1. Končna situacija za čistilno napravo je bila pod pogodbeno vrednostjo čistilne naprave, res pa je, da je bila pogodbena vrednost večja od ocenjene vrednosti v fazi idejne zasnove. Pri čistilni napravi so bila nepredvidena dela ocenjena v projektantskem popisu in to različno pri vsakem posameznem poglavju (0, 2, 2,5, 3, 4 ali največ 5 % vrednosti posameznega poglavja), zato nikakor ne moremo govoriti o znesku, ki je naveden. Svetniki so se s poročilom o projektu Čista Ljubljanica seznanili na 8. seji občinskega sveta 19. novembra 2015. V poročilu je na kratko opisano zaključevanje projektov in povečanje vrednosti, kjer je do tega prišlo. 4. Zanima nas, kdo bo skrbnik računov, na katere se preliva denar, pridobljen s povečanjem zneska na računih za komunalo in kako se bo to preneslo na uporabnike? Vse sredstva, ki jih zaračuna JP KPV se zbirajo na enem računu. Povečanje zneska na položnicah je skladno z uredbo namenjeno pokrivanju cene storitve in omrežnine, ki gre občini. 5. Kako je možno, da so se stroški dobave in odvajanje vode v enem letu povišali za 35 %? Želimo jasno in razumljivo argumentacijo podražitve. Občinskim svetnikom je bila podražitev predstavljena v višini 25 % za 4 člansko družino, realno pa je bila podražitev ve- čja od 50 %. Kako to, da je prišlo do takih razhajanj in na osnovi česa se je to tako določilo? Podražitev poglavja »oskrba s pitno vodo« je za povprečno 4-člansko družino s povprečno porabo 12 m3 na mesec 26,63 %. Če govorite o podražitvi celotne položnice pa je bila le ta, ravno tako za povprečno 4-člansko družino s povprečno porabo 12 m3 na mesec, 40,78 % (vključno z DDV). To je razvidno iz tabele in elaboratov, ki so bili obravnavni na 16. redni seji občinskega sveta Občine Borovnica 26. januarja 2017 in so dostopni na spletni strani občine. Vzrokov za podražitev je več, kot je razvidno iz elaboratov, največji vpliv pa imajo povečane omre-žnine, ki so posledica povečane amortizacije osnovnih sredstev oziroma višjega zneska najemnin, ki se zaračuna glede na obračunano amortizacijo. 6. Predlagamo, da občinski svet na podlagi Statuta občine Borovnica predlaga novo, sprejemljivo ceno, pri čemer naj upošteva tudi finančna vlaganja v komunalno omrežje, definirana v proračunu občine za leto 2017 (in ne drugim investicijskim vlaganjem). Občinskemu svetu je bilo predstavljeno na 21. redni seji 22. junija 2017 stanje proračuna. Amortizacijo, ki jo občina predvidoma prejme za leto 2017, ocenjujemo na 453.000 evrov, s tem da so predvideni odhodki za infrastrukturo (brez cest in JR) planirani v višini 532.000 evrov. Vsekakor se strinjamo, da za pripravo proračuna 2018 ponovno preverimo stanje in razpoložljiva sredstva v prora- Vizija prometa in mobilnosti v Občini Borovnica v letu 2030 3. javna razprava za oblikovanje celostne prometne strategije V torek, 20. 6. 2017, je vročinski val zajel tudi Borovnico. Kljub s pomočjo klimatske naprave prijetno ohlajeni dvorani nad vrtcem, pa je bilo v njej med 18.00 in 20.00 precej vroče. Vzrok temu so bile vroče, mestoma tudi polemične razprave o viziji prometa in mobilnosti v občini. Devet prisotnih občanov je med seboj in z višjim svetovalcem za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica Andrejem Klemen-cem ob pomoči moderatork vneto razpravljalo o tem ali se je občina z ustreznim pristopom in metodami lotila oblikovanja Celostne prometne strategije, predvsem pa kakšni naj bi bili prometna infrastruktura, režimi in kultura ter potovalne navade v občini, da bi bil promet bolj udoben, hiter in tekoč med vsemi naselji v občini, v sami Borovnici ter seveda tudi med Borovnico, Vrhniko in Ljubljano. Ob tem naj bi se bistveno povečala tudi varnost ter zmanjšal hrup in ostali negativni vplivi na okolje, prebivalci in obiskovalci pa bi imeli na voljo širši izbor možnosti in bi se v večji meri odločali za pešačenje in kolesarjenje, uporabo klasičnih in inovativnih oblik javnega prevoza, kombiniranje različnih prevoznih načinov na svojih vsakdanjih poteh ter uporabo manj hrupnih vozil z majhnimi ali ničelnim izpusti onesnaževal zraka in toplogre-dnih plinov. Največjo težo so udeleženci dali problematiki železniškega prometa, ki se bo po izgradnji drugega tira predvidoma podvojil, kar lahko izredno poveča obremenitve s hrupom v občini. Sledili sta izboljšanje varnosti v prometu in posodobitev cestnega omrežja. Precejšnjo težo sta dobila tudi razvoj kolesarstva, tudi kot priložnost za razvoj turizma v občini ter razvoj inovativnega javnega prometa. Andrej Klemene čunu za namen sofinanciranja cen občanov. V 2017 je za namen sofinanciranja predvidenih 80.000 evrov na PP 415002. 7. Občinska uprava naj za leto 2018 pripravi zakonit predlog odloka o NUSZ z izhodišči, ki jih že ima, potem naj ga obravnavajo odbori občinskega sveta. Odlok je Vabilo treba sprejeti do konca leta 2017. Se strinjamo. Revizorka bo pripravila pregled odloka. Drugih sklepov ni bilo sprejetih. Občinska uprava Vabimo vas na Teden kulturne I I • v v« dedisane Letošnji Tedna kulturne dediščine je posvečen vodi in poteka pod sloganom »Voda - od mita do arhitekture«. V njegovem okviru bo Občina Borovnica v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in z OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v četrtek, 28. 9. 2017, organizirala predavanje direktorja KP Ljubljansko barje g. Janeza Kastelica o vodi in železnici na Ljubljanskem barju, ki mu bo sledila predstavitev raziskovalnih nalog učencev OŠ dr. Ivana Korošca na to temo. Dogodek bo ob 18.00, v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. V soboto, 30. 9. 2017 pa ste ob 10.00 vabljeni na voden ogled ostankov sistemov napajanja parnih lokomotiv v občini. Vodil bo upokojeni sodelavec Železniškega muzeja Slovenskih železnic g. Bogomir Troha. Zbirno mesto je pri stebru Borovniškega viadukta. Vabljeni! NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 27 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š 160 let Južne železnice Lokalni praznik regionalnega pomena Borovniška občina je 160-letnico Južne železnice 27. julija letos obeležila slovesno, s prihodom muzejskega vlaka in starodobnih vozil, razstavami, glasbo in slavnostnimi govori od ministra do evropske komisarke. Ob vzklikih je na postajo prisopihal hlapon »V nedeljo zvečer je bilo vse živo v Ljubljani. Prišli so, slovesno sprejeti, proti 8. uri pre-svitli Cesar s štirimi gg. nadvojvodi iz Dunaja, in kmalu za njimi štirje gg. ministri in mnogo druge gospode iz Dunaja, Gradca, Celovca, Zagreba itd. in tudi iz ptujih dežel. V pondeljk zjutrej je krasno okinčani hlapon »Capo d' Istria« peljal v Terst Njih Veličanstvo Cesarja in vse gori omenjeno gospodo, kteri so se pridružili tudi gospodje iz Ljubljane: radostni »Živio--klici« so doneli od vseh strani presvitlemu Veličanstvu.« leznice. Iz Ljubljane je v popoldanskih urah prisopihal vsem dobro poznani hlapon 06-018, ki je vozil številne imenitne goste. Pričakala jih je številna množica, ki seveda ni skoparila z vzkliki - znanemu strojevodji, domačinu Roku Šmonu. Pred govorniškim odrom se je medtem zbrala čedna četica velmož (in žena) naše dežele: minister za infrastrukturo dr. Peter Ga-šperšič, evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, nj. eks. avstrijska veleposlanica mag. Sigrid Berka, državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Eva Štravs Podlogar, stje iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Vsi za »drugi tir« Župan Bojan Čebela je že uvodoma pokazal lepe borovniške manire z obdarovanjem avstrijske veleposlanice, ki ravno na ta zgodovinski dan praznuje svoj rojstni dan, v nagovoru pa spregovoril o skupnih načrtih občine in Slovenskih železnic, ki da »so v zadnjem času zelo prijazne do lokalne uprave v Borovnici v smislu, da smo pristopili h kar nekaj projektom, ki bodo uresničeni na tem mestu. Prvič, posodobitev postaje in vlaganje v večjo varnost. Potem parkirišče, za kar se obvezuje občina, seveda z veliko spodbudo evropskih sredstev. Skratka, pričakovanja so velika. Ko smo pred tem, da prestavimo in prenesemo tudi obremenitev drugega tira, jaz pričakujem, da bomo z razumom in resnostjo Rok Žnidarič kaže, kje bo tekla najatraktivnejša kolesarska pot. cesarstva v 19. stoletju. Prav tu, v Borovnici, je bil zgrajen najveličastnejši objekt na celotni progi, to je borovniški viadukt, ki je zaradi mogočnosti tudi simbol občine. Kot je razvidno iz zgodovinskih zabeležk, je progo gradilo več tisoč domačih in tujih delavcev osem let. Poleg im-pozantnega 561 metrov dolgega in 38 metrov visokega borovniškega mostu so morali zgraditi Visoki gostje borovniškega slavja Tako in drugače so daljnega leta 1857 pisali kranjski časnikarji, ko je 27. julija s slavnostno vožnjo iz Ljubljane v Trst cesar Franc Jožef I. odprl dolgo pričakovano železniško povezavo srednje Evrope s Sredozemljem. V vzklikanju presvetlemu cesarju so se nedvomno še posebej odlikovali naši vrli coklarski predniki, ne nazadnje še danes ponosno zategnejo: »Prelepa je bruniška fara, pod cesarjem nima para!« Kako tudi ne bi, saj je Južna železnica kraju prinesla delovna mesta, razvoj, okno v svet. Rasla je industrija, ustanavljala so se nova društva, povečala se je šola, iz vasi je zrasel trg, mladi so odhajali v svet in se vračali, oboroženi z novim znanjem ... in tako vse do današnjih dni, ko je ta prelomni datum postal občinski praznik, znameniti borovniški viadukt pa je našel pot v občinski grb. Ljudstvo se je na krasno obnovljeni borovniški železniški postaji zbralo tudi to pot, da na omenjeni datum proslavi 160-letnico izgradnje Južne že- evropski poslanec Lojze Peterle, poslanca državnega zbora Bojan Krajnc in Mitja Horvat, župani Metod Ropret (Brezovica), Janko Prebil (Horjul), Berto Menard (Logatec), Robert Smrdelj (Pivka) in predstavnik občine Nabrežina Devin Walter Pertot, pa direktor SŽ Infrastruktura d.o.o. Matjaž Kranjc, pomočnik direktorja SŽ Potniški promet Miloš Rovšnik in še mnogi go- prišli do kompromisa. Drugi tir je namreč stvarnost, kot je bila ta pravljica, uresničena pred 160 leti ravno tu, na obrobju borovniškega barja.« Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je skupne trenutke z borovniškimi občani izkoristil za slavospev največji krajevni znamenitosti: »Južna železnica je bila največji infra-strukturni projekt avstrijskega Številni so se pripeljali na proslavo iz bele Ljubljane. še šest krajših in daljših predorov na območju Krasa. Borovniški most so s takratnim znanjem in tehniko zgradili iz petih milijonov posebej oblikovanih žganih opek. Kljub poškodbam v drugi svetovni vojni so ga vsakič uspeli obnoviti, žal pa so ga morali pozneje podreti zaradi strohnelih lesenih pilotov.« Po njegovih besedah je »posodobitev železniškega omrežja eden najpomembnejših nacionalnih projektov. V gradnjo in obnovo železniške infrastrukture smo v pretekli finančni perspektivi že vložili preko 900 milijonov evrov. V tekoči perspektivi pa načrtujemo še za dve milijardi evrov projektov. Glavni del pri tem seveda predstavlja naš najpomembnejši infrastrukturni projekt, to je izgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, h kateri se je z gradnjo izvlečnega tira naredil prvi korak, nadaljevali pa bomo tudi z nadgradnjo železniške infrastrukture na vseh koridorskih povezavah, kjer ta še ne izpolnjuje vseh standardov.« Evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc je pritrdila, da tudi Evropska komisija prioritetno podpira razvoj železniške infrastrukture: »Več kot 90 % vseh sredstev trenutno namenjamo posodobitvi evropskih železnic iz zelo človeku prijaznih razlogov. Prvič, da umaknemo tovornjake s cest in zmanjšamo število nesreč in težkih poškodb, ki se zgodijo v avtomobilskih nesrečah. Vsak dan namreč 70 ljudi izgubi življenje na evropskih cestah, na leto je 130.000 resno poškodovanih.« Drugič, »da razbremenimo ceste z vidika onesnaževanja,« saj da so »železnice tiste, ki nam pomagajo razogljičiti promet«. In tretjič, ker »v cestnih zamaških v EU izgubimo milijardo evrov na dan«. 5000 evrov za ureditev borovniškega otroškega igrišča Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je prišel z jasnim namenom poravnati »moralni dolg« železnic do prebivalcev borovniške doline: »Vsem prebivalcem Borovnice se zelo lepo zahvaljujem za čas od konca januarja 2014 pa do oktobra 2015, ko, kot veste, je bilo zaradi žleda na tej progi vsak dan več kot 120 oziroma 130 dizelskih lokomotiv in ravno Borovnica je bila v tistem času najbolj prizadeto območje. Tukaj se je menjavalo lokomotive. Moram reči, da marsikdo, ki je prišel sem na obisk, ni prav dolgo zdržal. Moram reči, da se težko primerno zahvalimo, ker beseda v tem trenutku ne pomeni veliko. A kljub temu iskre- no, v imenu vseh železničarjev, še enkrat hvala, da ste potrpeli. Tudi danes je stanje takšno, kot je. Vlakov bo tu vedno več in železnica in prebivalci bomo morali sobivati tudi v prihodnosti. Železnica bo naredila vse, da bo promet čim bolj ekološki, da bo čim manj hrupa. V ta namen se kupuje večje število novih vlakov, tako potniških kot tovornih, a zadeve ne gredo čez noč. V naslednjem letu bodo rezultati že vidni.« Svoje besede je podkrepil s 5000-evrskim čekom za ureditev otroškega igrišča, ki ga je ob gromkem aplavzu izročil borovniškemu županu: »Kot ste vi pomagali nam v tistem času, bodo tudi železnice stale kraju ob strani.« Dobra glasba in zanimive razstave Prisotni so nato med okuša-njem slavnostne zakuske lahko uživali ob zvokih vrhniškega big banda in skupine Sax Ladies. Člana KD Borovnica Lara Ofentavšek in Tomo Garin sta na odru odigrala priložnosti primerno Železno cesto. Otroci so medtem hodili občudovat hlapona in starodob-no gasilsko črpalko, ki so jo v bližini razstavljali starodobno opravljeni brežanski gasilci in domači konjeniki. Vzdolž postajnega poslopja je bila postavljena razstava Varonijevih li-tografij in Boschevih fotografij Južne železnice, skupen projekt Mestnega muzeja Ljubljana in HUD Karel Barjanski. Moč je bilo dobiti tudi novo borovniško knjigo Pogledi dveh stoletij ali pogledati v preteklo stoletje z obiskom železniške čuvajnice št. 666. Tik preden je »lukama-tija« odsopihala nazaj proti beli Ljubljani, pa sta minister in evropska komisarka še uradno odprla razstavo študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki so pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča in ob sodelovanju višjega svetovalca za razvoj in razvojne projekte občine Borovnica Andreja Klemenca pripravili predloge za rekreacijsko in turistično oživitev opuščene trase proge med Borovnico in Preserjem. Damjan Debevec, fotografije: DD NAS ČASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 28 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Frančišek Drašler je častni občan Ob občinskem prazniku 27. julija letos so podelili priznanji župana Metki Pristavec Repar in Darjanu Geohelliju, priznanji občine Borovnica Pevski skupini osnovne šole Borovnica Desetinke ter Jamarskemu klubu Borovnica, zlati plaketi Jurčku d.o.o. in Stanislavi Mevec ter po osemnajstih letih zopet naziv častni občan Frančišku Marijanu Drašlerju. Borovnica je 27. julija obeležila svoj občinski praznik. Letos je bil še posebej slovesen, saj je od odprtja Južne železnice in posledično borovniškega okna v svet v daljnem letu 1857 minilo natanko 160 let. V popoldanskih urah je na železniško postajo prisopihal muzejski hlapon z vrsto imenitnih gostov, ki so se izmenjevali na govorniškem odru in tekmovali v pohvalah naši občini, a o tem na drugem mestu. Uradna občinska proslava s podelitvami priznanj se je odvila šele v večernih urah v šolski dvorani ob taktih vrhniške pihalne godbe in orkestra Big Band Vrhnika. Župan Bojan Čebela pa je slovesno podelil priznanja najzaslužnejšim občanom oziroma organizacijam. Priznanji župana sta prejela: Metka Pristavec Repar Kot profesorica slovenskega jezika in književnosti vse svoje znanje ves čas službovanja uspešno predaja svojim učencem na borovniški osnovni šoli. Vsa leta živi s kraji naše občine, z veseljem svetuje ter pomaga vsakomur, ki jo prosi za pomoč. Vedno se odzove in v zastavljeni cilj vloži vso svojo energijo in prosti čas. S svojim znanjem, idejami in smislom za kulturno ustvarjanje je organizirala že mnogo prireditev, ki so ponesle ime šole in borovniške kotline v svet. V zadnjem letu se je v srca mnogih zapisala predvsem z organizacijo proslavljanja 140-letnice osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica, ko so se v tednu praznovanja zaradi njene sposobnosti združevanja in povezovanja ljudi v hiši učenosti zbrale številne generacije nekdanjih učencev in delavcev šole. Proslavljanje je vrhunec doživelo z večerom, ki se ga bomo še dolgo spominjali Darjan Geohelli Že od leta 1999 poučuje zgodovino in likovno vzgojo v osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica. Je eden tistih učiteljev, ki zna pri učencih ne le vzbuditi radovednost za šolsko snov, temveč jih tudi motivirati za to, da se ustvarjalno lotijo bodisi likovnih del, bodisi zgodovine ali domoznanstva. V več kot četrt stoletja svojega pedagoškega dela je tako pomembno, čeprav večinoma v ozadju prispeval k širjenju obzorij duha v šoli in občini. Pod njegovim mentorstvom so učenci redno sodelovali na različnih tekmovanjih in na številnih dosegli tudi nagrade in priznanja. Po njegovi zaslugi se učenci redno udeležujejo Petkovškove likovne kolonije na Vrhniki ter sodelujejo na razpisih za likovna dela vrhniškega Lions cluba. Je tudi avtor šolskega emblema Priznanji občine Borovnica sta prejela: Pevska skupina OŠ Borovnica De-setinke Predlagatelj: Stranka modernega centra, lokalni odbor Vrhnika Članice dekliške vokalne skupine Desetinke pod vodstvom Tine Vahčič že več let uspešno in aktivno delujejo ter sodelujejo na regijskih revijah in v mladinskih pevskih zborih, na občinskih in šolskih kulturnih proslavah ter dogodkih Predlagatelj: Občinski odbor Nove Slovenije V letu 2015/2016 so člani Jamarskega kluba Borovnica skupaj s sodelavci državne komisije za prikrita grobišča pi-etetno izkopali žrtve iz Krimske jame. Za našo občino in celotno notranjsko regijo je to četrt stoletja po osamosvojitvi Slovenije veliko kulturno, pietetno in humano dejanje, ki se je zaključilo s pietetnim pogrebom na pokopališču v Begunjah pri Cerknici ob prisotnosti Boruta Pahorja, predsednika države Zlati plaketi občine sta prejela: Jurček d. o. o. Predlagatelj: Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Trgovina Jurček d.o.o. posluje že 27 let. Podjetje zaposluje enajst domačinov, občanov Borovnice. Ves čas obstoja se lastniki z zaposlenimi borijo v hudi konkurenci trgovinskih verig in velikih nakupovalnih centrov, ki nas obkrožajo, zagotavljati na našem, borovniškem pragu kakovostna, sveža živila in drugo blago, ki ga dnevno potrebujemo v gospodinjstvih. Osebje in lastniki so izredno prijazni. V trgovini prisluhnejo potrebam občanov, kupcev. So svetla točka borovniške gospodarske dejavnosti, ki ima tudi čut za družbeno odgovornost. Vedno so pripravljeni sodelovati in pomagati s svojimi storitvami in sredstvi pri orga- nizaciji in izvedbi različnih dogodkov, ki jih organizirajo borovniška društva, organizacije in občani. Stanislava Mevec Predlagatelj: Viljem, Marko in Janez Mevec ter Saša Mevec Pušnik Je na prvem mestu izredno pozorna žena Viljemu, ljubeča mama trem otrokom, Marku, Saši in Janezu, v zadnjem času pa tudi babica Vidu in Nini. Vedno je polna energije, ki jo razdaja tudi drugim, in s svojo toplino ne pusti nikogar ravnodušnega. Lahko rečemo, da je svoje življenje posvetila družini in podjetju, v katerem je bila zaposlena več kot 30 let, Liku Vrhnika d.d. Zgodbo o žalostnem koncu Lika poznamo vsi. Prav Stanka pa je poleg Karla Jur-jevčiča, s katerim sta bila zaposlena v tem podjetju, zaslužna, da se zgodba lesne industrije v Borovnici vsaj deloma nadaljuje. V letu 2014 je skupaj s še tremi družbeniki ustanovila podjetje L.ask, v katerem je zaposlenih približno štirideset ljudi, večinoma Borovni-čanov. Podjetje L.ask pa je seveda tudi pomemben dejavnik gospodarstva v občini. Zahvalo za njen trud je marsikdaj izrekel kdo kar mimogrede, v proizvodnji ali pa na ulici, kar ji je dalo še večji zanos za nadaljnje delo. Stanka se je sicer v lanskem letu upokojila, a s podjetjem L.ask še vedno sodeluje, saj brez njenega znanja in izkušenj ne gre. Stanislava je tudi sicer prepoznavna občanka Borovnice, aktivna na več področjih. Je dolgoletna članica PGD Borovnica, v okviru katerega vseskozi vzorno podpira moža Viljema Mevca kot vidnega člana te organizacije. V preteklosti je bila prek deset let tajnica PGD, v zadnjih letih pa je članica disciplinske komisije in uspešne tekmovalne enote veterank. Prisotna je tudi na delovnih akcijah in nabirkah društva ter idejni vodja marsikaterega projekta. Da Stanislava Mevec rada pomaga drugim in se zanje razdaja, priča tudi njeno udejstvovanje v okviru župnijske Karitas. Nekajkrat letno sprejema in razdeljuje obleke in hrano, konec leta pa tudi obiskuje starejše občane Borovnice po domovih za ostarele. Je tudi članica društva Ajda Prvič po letu 1999 (dr. Jože Petrovčič) pa je občinski svet imenoval tudi častnega občana. To je postal legendarni Frančišek Marijan Drašler, ki je ravno ta dan praznoval svoj osemdeseti jubilej. Predlagatelj: Društvo upokojencev Borovnica »Frančiška Marijana Drašlerja predlagamo za prejemnika priznanja za njegovo dolgoletno delo in aktivnosti v društvih in organizacijah v krajevni skupnosti in občini Borovnica. Poznan in spoštovan je bil v kulturnem društvu, turističnem društvu, pri gasilcih in civilni zaščiti, športnih društvih, društvu upokojencev, trenutno pa je predsednik občinskega odbora ZB NOB Borovnica. V teh društvih ni bil samo aktiven, bil je gonilna sila in zgled ljudem. Zelo aktiven je bil tudi v krajevni samoupravi. Opravljal je več odgovornih nalog in funkcij. V času osamosvajanja je bil predsednik sveta krajevne skupnosti in tudi njemu gre velika zahvala za opravljeno delo. Vse aktivnosti in naloge je prevzel prostovoljno in jih opravljal vzorno, zagnano, predvsem pa brezplačno. Frančišek Marijan Drašler, za krajane znan kot Žogr, je spoštovan in priljubljen med sosedi, saj je vedno pripravljen pomagati vsakomur. Še posebej če gre, dobesedno, za streho nad glavo. Saj je naš Žogr daleč naokoli priznan tesarski mojster Drašler, ki je priznanje sprejel ob stoječih ovacijah celotne dvorane, je ob tem vidno ginjen dejal: »Rad bi se najlepše zahvalil predvsem predlagateljem tega priznanja, kakor tudi županu, občinskemu svetu, ki je to potrdil in priznal, da je bilo moje delo dobro tudi za celotno občino v preteklosti, če mi bo pa zdravje še služilo, se bomo pa še videli.« Damjan Debevec, fotografije: DD NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 29 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Dvajseti praznik borovnic Po borovnice je prišel tudi Borut Pahor Že dvajseti Praznik borovnic se je odvil zadnjo julijsko soboto. Na pestri dogodek s sejmom, razstavami, kolesarjenjem, animacijo za otroke in glasbeno Noč borovnic(e) so se obiskovalci pripeljali z muzejskim vlakom, z muzejskim avtobusom pa nato v Bistro. Prišla sta tudi predsednik republike Borut Pahor in ameriški veleposlanik Brent Hartley. Z muzejskim vlakom na Praznik borovnic Že dvajseti Praznik borovnic je bil v marsičem podoben prvemu, v marsičem pa tudi drugačen. Občina se je odločila prestaviti datum na zadnjo julijsko soboto, osrednji prostor dogajanja pa za ograjo bivšega Lika. Slastnih modrih jagod željni obiskovalci so se lahko tja iz Ljubljane pripeljali kar z muzejskim vlakom in potem po želji s starodobnim avtobusom pot nadaljevali še v Bistro. A čemu bi kdorkoli bežal iz Borovnice, ko pa je bilo tu toliko vsega za doživeti in videti. Prostrani sejem je ponujal vse od pijač, različnih domačih dobrot, suhomesna-tih izdelkov, igrač, sladkarij, medu do praktičnih izdelkov, knjig in suhe robe. Obiskovalec je tod našel, kar je iskal, in si privoščil, kar mu je denarnica dopuščala. A doživetij je bilo na voljo obilo tudi brez pisanih lističev in zvenečih cekinov. Od degustacij do dobre glasbe. V šoli si je bilo moč ogledati razstavo Varonijevih litografij in Boschevih fotografij Južne železnice iz 19. stoletja, pa klekljarsko razstavo, po železniški čuvajnici št. 666 je potekalo strokovno vodenje s predstavitvijo knjige Pogledi dveh stoletij. Za bolj dinamične sta bila organizirana tura z gorskimi kolesi po robovih borovniške doline in izlet do Pekla. Otroci so svoj raj našli na otroškem igrišču, kjer so v Borovničevi deželi do onemoglosti ustvarjali in v popoldanskih urah poslušali pravljice Francija Rogača. Lahko pa so se popeljali s konjsko vprego borovniških konjenikov. Svoja vrata je na široko odprla tudi Kraljeva domačija, na prireditvenem prostoru pa se je predstavil karate klub Natura-Do. V ta vrvež je zjutraj pripeljala borovničeva povorka, ki je s plantaž na Barju pripeljala sveže nabrane ameriške borovnice. Semenj bi se lahko tako začel, a izpogajati je bilo treba še ceno. Glasno in odrezavo barantanje za slastne jagode je na prireditveni prostor pritegnilo še vse okoliške radovedneže, ki so menili, da so Borovničani že v zgodaj jutranjih urah rokave zavihali "na aufbiks". Pogajanja so se sicer prav kmalu sklenila v povsem civilizirani maniri pri ceni 8 evrov za kg. Borovnice so pritegnile predsednika republike in ameriškega veleposlanika Ni se še dobro polegel prah, ko je pred oder skozi množico prikorakal nihče drugi kot predsednik republike Borut Pahor. V svojem slogu seveda, z rokovanjem levo, besedo, dvema desno, trepljajem po rami, kot bi si bil z vsemi že leta dober sosed. Proti pričakovanjem nekaterih ga domači župan ni pospremil za kak lesnoobdelovalni stroj, temveč naravnost na oder, kjer je navdušeno povedal, da mu je Borovnica tako zelo prirasla k srcu, da se vedno znova vrača, tokrat že tretjič: »Dan je tako prečudovit, da si ga človek, najsi pride sam ali z družino, zapomni. Z nami je tudi ameriški veleposlanik. Predsednik ni mogel uiti sladkim dobrotam naših Ajdovk. Lepo da si tudi veleposlaniki, ki gostujejo v naši državi, vzamejo čas in grejo po naši lepi domovini in jo doživijo. Jaz imam to čast, da lahko obiskujem kraje vsepovsod, ob različnih priložnostih, ko se ljudje veselijo ali ko so žalostni. In lahko vam rečem, da je to izjemna izkušnja. Slovenija je čudovita dežela. Slovenci smo pač taki ljudje, da radi tudi malo pokritiziramo sami sebe in želimo živeti bolje. Kar je v osnovi lepo in prav, ampak super je tudi, če se zavedamo, da res živimo v takem sanjskem delu sveta, da je ta svet ne samo lep, da je tudi urejen, vse bolj urejen, da imamo lepo domovino in da se moramo vsi skupaj potruditi za to, da bi bila še lepša in bi bilo v njej prijetno živeti. Rad bi se zahvalil županu, njegovemu občinskemu svetu in vsem, ki skrbijo za to, da je temu tako. Sejmu želim, da bi uspel, vsem vam, da bi imeli lep dan.« Pahor je besedo prepustil nj. eks. ameriškemu veleposlaniku Brentu Hartleyju: »V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da sem lahko danes tukaj. Prihajam iz zvezne države Oregon in bil sem zelo presenečen ter navdušen, ko sem izvedel o vezi, ki jo imamo z Borovnico preko borovnic. Po mojem vedenju so bile v 60. letih preko programa agrikulturnega sodelovanja oregonske borovnice prinesene v Borovnico. In se še danes gojijo tu. Zato, hvala vam. ZDA in Slovenijo povezuje veliko vezi. Slovenski priseljenci, ki so prišli v ZDA pred mnogimi leti. V drugi svetovni vojni smo se skupaj borili proti nacistom in prav danes ameriška vojska izkopava grob, ki bi lahko vseboval posmrtne ostanke ameriškega vojaka, tu v bližini, na Pokojišču. Je še vrsta drugih vezi. Pred kratkim je bil podpisan partnerski sporazum med Triglavskim narodnim parkom in Narodnim parkom Craterlake v Oregonu, ZDA. Hvala vam za priložnost, da vas lahko danes obiščem, hvala vam, da ohranjate vez med Oregonom in Borovnico preko borovnic in lep vikend.« Visoka gosta sta se po nagovoru v spremstvu župana Bojana Čebele in podžupana Darka Mršica odpravila ogledovat sejemsko ponudbo. Pred- sednika je zanimalo vse in domala vsakdo se je hotel z njim fotografirati, česar nevpadljivo opravljena in z okoljem zlita predsednikova telesna straža niti malo ni ovirala. Tu se je zanimal za nagrajeni med borovniških čebelarjev, tam za pridelke sadjarskega društva, zopet drugje za umetelno izdelane domače izdelke. Malce je moral tudi kolesariti - na »smutikolesu«. Prišel ni nikamor, je pa namešal dober borovničev smuti. Sladkih reči je bil nasploh deležen na vsakem koraku, zato se njegovi veliki strasti do maratonov nikakor ne gre čuditi. Ker pa je vsega lepega enkrat konec, so se morali vrli Borovničani nazadnje le posloviti od priljubljenega predsednika. Malce pozneje pa še od ameriških borovnic, saj so pošle do zadnjega zabojčka v dolini. Praznik se je sklenil z Nočjo borovnic(e), ko so nastopili Anzhe, Alya, Pop dizajn, Mejaši in Djomla DJ v poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah. Damjan Debevec, fotografije: DD in Andrej Klemene Borovničeva povorka naravnost z barjanskih plantaž NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 30 Mčasopis Občina Borovnica_eleM ^„.J^7 © Pogledi dveh stoletij Občina Borovnica je v sklopu praznovanja občinskega praznika in 160-letnice prihoda Južne železnice izdala knjigo z naslovom Pogledi dveh stoletij. Gre za publikacijo, ki s 104 fotografijami zaznamuje spremembe, ki so se zgodile v kraju od začetka 20. stoletja pa do danes. Borovnica je v svoji zgodovini doživela kar nekaj velikih sprememb in posegov v prostor. Prvo tako izkušnjo so prebivalci doživeli ob gradnji Borovniškega viadukta in Južne železnice v letih med 1850 in 1857. Takrat je v Borovnico prišlo več tisoč delavcev, ki so z železno cesto presekali kotlino. Vasica se je povezala s svetom in naglo razvijala. Drugo, precej bolj hudo izkušnjo, je Borovnica z okolico doživela med drugo svetovno vojno. Miniran Borovniški viadukt, italijanska in nemška okupacija ter zavezniška bombardiranja so za seboj pustili ru- ševine. Gradnja nove železniške proge Preserje-Borovnica in obnova domačij sta ponovno korenito spremenili videz kraja. Vas se je začela širiti na ravnino pod nekdanjim viaduktom. Za večji poseg v prostor lahko štejemo tudi gradnjo tovarne LIKO v petdesetih letih 20. stoletja in izgradnjo blokovskega naselja ob Borovniščici leta 2009. Poleg tega pa se je zaradi razvoja in drugačnega načina življenja kraj spreminjal iz leta v leto. Namen knjige Pogledi dveh stoletij je priklicati v spomin slike, ki smo jih gledali vsak dan in jih zaradi tega nismo niti opazili. Fotografije odkrivajo stavbno in prostorsko dediščino Borovnice - del življenja, ki se je odvrtelo še ne tako dolgo tega. Projekta Pogledi dveh stoletij sva se skupaj s prijateljico in našo neutrudno knjižničarko Simono lotila že pred več kot desetletjem. Sprva je bila to majhna enodnevna fotografska razstava ob takratnem Dnevu borovnic. Pri tem delu so nama s fotografijami in dragocenimi podatki izdatno pomagali člani Zgodovinskega društva Borovnica. Januarja 2015 sva skupaj s Huma-nistično-umetniškim društvom Karel Barjanski v njihovi galeriji pripravila razstavo z istim naslovom: Pogledi dveh stoletij. Spomladi 2017 smo na pobudo župana Občine Borovnica Bojana Čebele projekt spet oživili in ga sklenili tudi dokončati. Ker je od prvega fotografiranja "nove" kotline minilo kar nekaj let, smo se odločili, da večino teh posnetkov naredimo na novo. Delo je prevzel ljubiteljski fotograf in ljubitelj narave Jože Pristavec - Joc. Poleg fotografij smo v knjigo vključili tudi kratko zgodovino. Besedilo, ki je bilo objavljeno v zborniku 130 let gasilstva v Borovniški kotlini 1885-2015 pod naslovom Kratka zgodovina Borovniške kotline in nje prebivalcev, se nam je zdelo primerno, tako da ga v knjigi objavljamo še enkrat. Knjiga je bila v tednu praznovanj ob občinskem prazniku in Prazniku borovnic brezplačno na voljo vsem občanom in obiskovalcem. Zaradi velikega zanimanja je ni več mogoče dobiti. Pripravljamo novo izdajo, ki bo bogatejša tudi za več fotografij manjših krajev naše občine. Peter Bezek Borovničani smo bili tedaj enotni Borovničani smo 25. junija praznovali šestindvajsetletnico slovenske države. Slavnostni govornik, častni občan Borovnice Frančišek Drašler je spregovoril o prelomnih trenutkih leta 1991. Muhasto vreme je letošnjo proslavo resda pregnalo z ustaljenega prizorišča pred spomenikom samostojnosti v šolsko dvorano, a občini je tudi tukaj uspelo zagotoviti prostor za številno zasedbo vrhniške pihalne godbe, strumne praporščake, nastopajoče in seveda prisotne občane. Veterani osamosvojitvene vojne so na odru izvedli simbolno veteransko dejanje, v programu pa so nastopili še otroci borovniškega vrtca ter pevke Ženskega pevskega zbora Tonja. Župan Bojan Čebela je po uvodnem pozdravu obiskovalcev na govorniški prostor povabil častnega občana Frančiška Drašlerja, nekdanjega predsednika krajevne skupnosti, ki mu je to pot pripadel slavnostni govor. »Tedanja jugoslovanska armada je izvedla agresijo na samostojno Slovenijo že prvi dan po razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991. Nekatere njihove enote so izpadle iz vojašnic že na sam večer razglasitve samostojnosti. In takrat je šla Slovenija odločno na barikade. Glavno breme so nosile enote Teritorialne obrambe in policije ob ogromni podpori civilne obrambe. Slovenci smo takrat z enotnostjo in odločnostjo zaustavili prodore enot jugoslovanske armade. Z oporo na tej vojaški zmagi in modrim vodenjem je takratno politično vodstvo z dr. Drnovškom in Kučanom na čelu doseglo ugoden razvoj dogodkov. Danes je Slovenija sa- mostojna, članica Evropske unije, Nata, predsedovala je Svetu Evrope in je čvrsto vezana na vse važne evropske integracije. Kot v vsej Sloveniji smo v tistih dneh tudi Borovničani odigrali svojo vlogo. In ne samo to. Svojo vlogo smo takrat odigrali bolje, kot se je lahko pričakovalo. In na to smo lahko ponosni in še dolgo se bomo tistih junij-sko-julijskih dni leta 1991 lahko spominjali s ponosom. Na dan agresije smo v takratni Krajevni skupnosti Borovnica formirali tako imenovani krizni štab, ki je organiziral in vodil vse aktivnosti civilne obrambe na širšem območju Borovnice. Takoj smo vzpostavili tudi sodelovanje z oddelkom za obrambo Vrhnika in poveljniki enot TO na področju krajevne skupnosti. Vsakodnevno smo se s poveljnikom borovniške enote, sedaj že legendarnih Čivav sestajali na koordinacijskih sestankih v KS, kjer smo usklajevali posamezne aktivnosti. Tem razmeram primerno smo organizirali tudi svoje delovanje. Uvedli smo 24-urno dežurstvo in zlasti razširili delovanje enot narodne zaščite in kasneje tudi enot delovne obveze. Ves čas je s skupino sodeloval tudi referent za vojaške zadeve in mobilizacijo iz oddelka za obrambo, ki je na borovniški lokaciji v celoti opravljal svoje naloge. Ob zavzetju skladišč minsko eksplozivnih sredstev in vojaške opreme so se razmere močno zaostrile. Oborožitev in vojaška oprema iz tega skla- Slavnostni govornik Frančišek Drašler: »Moja želja je, in prepričan sem, da je to tudi želja večine vas, da bi bili Borovničani še kdaj tako enotni in požrtvovalni, kot smo bili v tistih dneh pred šestindvajsetimi leti.« dišča sta občutno pripomogli k povečanju bojne moči enot TO v velikem delu države. Kot je dejal eden od govornikov na obletnici zavzetja skladišča, je bil to eden največjih preobratov v dotedanjem vojskovanju. Nedvomno smo k temu s požrtvovalnim delom pri natovarjanju tovornjakov veliko pripomogli Borovničani. Kamioni so prihajali, treba jih je bilo natovoriti. Vsaka ura, ki je bila pridobljena, vsak zaboj, ki je bil naložen v tisti noči, je bil dragocen. In vse to se je dogajalo pod grožnjo napada JLA za ponovno zavzetje skladišča,« je zgodovinske dni leta 1991 povzel g. Drašler in sklenil, »Borovničani smo bili takrat enotni in Borovničani smo takrat svojo nalogo opravili z odliko.« Po 26 letih se poleg Frančiška Drašlerja še marsikdo sprašuje, ali se je vse skupaj izplačalo. Standard je danes resda višji, več je priložnosti za mlade, imamo prost pretok blaga in storitev, obenem pa imamo tudi visoko brezposelnost, čakalne vrste v zdravstvu, korupcijo itd. Tudi v borovniški dolini se je na nekaterih področjih razvoj premaknil naprej, na drugih pa smo po Drašlerjevih besedah nazadovali: »Ni delovnih mest, ni obrti, ni razvoja. In ukradli so nam našo lesno tovarno. Gradili smo jo z golimi rokami, gradili smo jo udarniško in se ves čas odrekali in varčevali za širitve, posodobitve in izboljšave. Mnogim generacijam je dajala kruh. S pametnim gospodarjenjem bi tovarna lahko bila nosilec razvoja kraja, kot so to posamične tovarne v več drugih občinah.« A temu navkljub meni: »Splačalo se je, vendar je cena za to po nepotrebnem veliko previsoka. Sam bi se še enkrat odločil za isto pot. Neodgovorno je samo tarnati, kaj bi morala dati občina, kaj bi morala dati država in kaj bi morala dati Evropa. Nesmiselno je modrovati, kako bi morala delovati javna uprava in država sama. Ni dovolj iskati krivce za vse slabo le pri levičarjih in sebi pripisovati zaslug za vse dobro. To nas ne bo pripeljalo nikamor. Vsak bi moral sam pri sebi najprej pomisliti, kaj lahko stori, da nam bo boljše. Neki državnik je nekoč dejal približno takole: 'Ne razmišljajte, kaj vam bo dala država. Razmišljajte raje, kaj boste vi dali državi.' Ponavljam to, kar sem že dejal pred leti: 'Moja želja je, in prepričan sem, da je to tudi želja večine vas, da bi bili Borovničani še kdaj tako enotni in požrtvovalni, kot smo bili v tistih dneh pred šestindvajsetimi leti. Prepričan sem, da bi bilo marsikateri problem laže rešiti in marsikdaj bi bilo lažje.« Damjan Debevec, fotografije: DD NAS ČASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 31 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Oživljena lepota starih čipk Klekljarice borovniškega kulturnega društva, združene v sekciji Punkeljc, iz leta v leto dokazujejo, da jim idej za pestre tradicionalne razstave še zdaleč ni zmanjkalo. To sezono je bila rdeča nit njihovih klekljev, kako s čipko oživiti stare in zapuščene predmete, kako popestriti »dolgočasno enakost vsakdana ali pa kako bi dragocenim stvarem, ki v sebi nosijo spomin iz preteklosti, dodale lasten odtis za naslednje generacije«. Ideja se je bojda porodila na enem od klekljarskih srečanj, ko je ena od klekljaric potožila, »da ima v omari že vrsto let staro laneno platno. Razmišljala Vabilo je, da bi zanj sklekljala čipke in ga iz teme postavila na vidno mesto, kamor tudi sodi. Druga klekljarica je nadaljevala, da je njena mama izvezla zelo lep prt, Iščemo talente! Društvo ŽPZ TONJA iz Borovnice bo konec oktobra 2017 izpeljalo zanimivo prireditev BOROVNICA IMA TALENTE! K nastopu ste vabljeni vsi, ki ste stari od 9 do 99 let, pripravljeni v sebi poiskati vsaj en talent in se predstaviti s petjem, plesom, pripovedovanjem, literarnim delom, zanimivo spretnostjo, veščinami ... Vabljeni posamezniki in skupine! Vsem nastopajočim se bomo zahvalili s pogostitvijo, najboljšim pa bomo podelili priznanja. Prijave zbiramo na naslovu Društvo ŽPZ Tonja, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica, e-naslovu drustvo.zpz.tonja@gmail.com in po telefonu 041 638 011 do AVDICIJE, ki bo v soboto, 30. 9. 2017, ob 17.00 v mali dvorani Vrtca Borovnica, Paplerjeva 5. Vabljeni! Vabilo Vabilo k sodelovanju Članice Društva ŽPZ TONJA želimo zbor še malo okrepiti in pomladiti, zato v svoje vrste vabimo nove, mlajše pevke iz Borovnice in okolice. Naš program je zelo raznolik, saj prepevamo priredbe ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev, pa večno zimzelene popevke ... Nastopamo na različnih odrih, naše koncerte pa popestrimo tudi s spremljavo izbranih glasbil. Če imate voljo in seveda veselje za lepo petje, redne vaje in nastope, potem vas vabimo, da se nam pridružite! Prepevamo namreč z veliko pozitivne energije ter v prijetnem vzdušju že osemnajsto leto. Vaje imamo ob četrtkih od 19.45 do 21.30, dvakrat na leto pa si med vikendom vzamemo čas tudi za intenzivne vaje. Avdicija bo pod vodstvom naše zborovodkinje Eve Mori v četrtek, 7. septembra, ob 19.30 v mali dvorani Vrtca Borovnica, Paplerjeva 5. Pevke Društva ŽPZ Tonja E-naslov:drustvo.zpz.tonja@gmail.com Telefon: 041 638 011 Vabljeni! Od košar do klobukov, čipka za vsakdan katerega rob se je z leti strgal. Zanj si je v prihodnosti želela narediti čipke za obrobo namesto maminega poškodovanega 'rešiljeja'. Tretja je pred leti v zadnjem trenutku rešila ročno izdelane, še nerabljene rjuhe pred odvozom na smetišče. Rekla si je, da čez čas prav gotovo pridejo prav. Priznanja o projektih, ki tičijo v omarah, so se vrstila, dokler ni ena od nas salomon-sko zaključila, naj bo oživljanje starih stvari naše vodilo za letošnjo razstavo. Rojena ideja je rastla in se razvijala v številne zanimive oblike reševanja pozabljenih stvari.« Na koncu so imele za razstavo pripravljenih okoli osemdeset s klekljano čipko oživljenih izdelkov, med njimi vrsto presunljivo lepo obnovljenih starih prtičev, torbic, srajčic, klobukov, okenskih in namiznih okraskov ... Zanje so si omislile tudi primeren prostor, t. i. klekljarsko hišo Punkeljc, kjer naj bi »dihali kar najbolj intenzivno in se bo obiskovalcem zdelo vredno ustavljati ob njih za trenutek ali dva dlje. Kar od nekod se je prikradla misel o uporabi starega pohištva, ki ravno tako, kot so naše oživljene stvari, čaka v skladišču na čase, ko ga bom lahko uporabila. Potem sem ga v mislih začela razvrščati po prostoru, ki so nam ga letos namenili za razstavo in že je nastala virtualna hiška. Idejo sem prenesla na papir in potem posamezne kose prestavljala še na nekaj listih. Včeraj sem s končno verzijo klekljarske hiške Punkeljc, kakor sem jo poimenovala, prišla pred klekljarice, ki smo razstavo postavljale kar dobrih šest ur. Pohištvu iz naše garaže se je pridružilo še nekaj kosov in dodatkov iz drugih klekljarskih gospodinjstev, skladišča kulturnega društva, nekaj malega so prispevali tudi naši prijatelji in kulisa je bila nared za naše oživljene stvari,« je ob odprtju razstave zapisala Liljana Ko-govšek. Razstava je bila odprta kar dva konca tedna, za občinski praznik in praznik borovnic, ogledalo pa si jo je zares veliko ljudi. Damjan Debevec, fotografije: DD ŽPZ Tonja poln energije in svežine Veliko pevskih doživetij in uspehov preteklih sezon, predvsem pa prihod "nove" zborovodiknje Eve Mori z veliko izbranih, bolj ali manj zahtevnih pevskih vsebin, nam je to leto spet vlilo veliko volje za nastope v Borovnici in drugod. Pripravile smo božični koncert z gosti in sodelovale na dveh pevskih revijah. Območne revije odraslih pevskih zborov na Vrhniki se udeležujemo od leta 2001. Oceno regijskega nivoja smo dosegle štirikrat. Dvakrat smo nastopile na regijskem tekmovanju, na Vrhniki in v Ljubljani, ko smo leta 2013 prejele srebrno priznanje. Sodelovale smo tudi na regijskem Sozvočenju na Vrhniki (2012) in v Zagorju ob Savi (2014). Leta 2015 in 2016 smo na območni reviji dosegle oceno državni nivo. To pomlad smo z veseljem prepevale na prvem mednarodnem festivalu na Vrhniki, pripravile letni koncert z gosti iz Šibenika, v začetku junija, pa smo gostovale v Slovenj Gradcu, na povabilo tamkajšnjega moškega zbora Adoramus. Še pred začetkom koncerta smo bile vesele srečanja z domačinom, kantavtorjem Adijem Smolar-jem, ki se na naše povabilo v Borovnico vedno rad odzove. Maja smo izdale tudi drugo zgoščenko, na kateri so narodne priredbe, ljudske in umetne pesmi, zimzelene popevke in celo črnska duhovna pesem. Vsebino smo tenkočutno izbrale. Pesmi so bile posnete »v živo«, na različnih nastopih in koncertih, pod vodstvom zborovodje, pianista in skladatelja Jake Jerina. Kar najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pri izdaji zgoščenke pomagali. Še posebno donatorjem ter Emiliji Erbežnik za lepo naslovnico. Vsako novo sezono se nam odpira več različnih glasbenih aktivnosti, ki nas združujejo in čustveno bogatijo, saj nam je petje vedno v veselje. Zadovoljne smo, da postaja kvalitetnejše, izbrano, z boljšo vokalno tehniko, kar vsako leto utrjujemo in nadgrajujemo tudi na intenzivnih vajah, spomladi in jeseni v prostorih CŠOD na različnih koncih Slovenije. Pevke zelo cenimo energijo ter znanje naše »nove« zboro-vodkinje Eve, ki z zanimanjem sledi našim idejam in z zagnanostjo dodaja še svoje. V začetku nove sezone vas že lahko povabimo k aktivnemu sodelovanju na prireditvi Borovnica ima talente, ki bo konec oktobra 2017. K nastopu vabljeni vsi, ki ste stari od 9 do 99 let, pripravljeni v sebi poiskati vsaj en talent in se predstaviti s petjem, plesom, pripovedovanjem, literarnim delom, z zanimivo spretnostjo, veščinami ... Avdicija bo 30. septembra 2017, ob 17.00, v dvorani nad vrtcem. Hkrati med Tonje vabimo nove članice! Decembra bomo ponovno pripravile božično - novoletni koncert z gosti, zatem pa se bomo spet kalile v izbranem programu za različne nastope, tudi tistega v Šibeniku, maja 2018. Veselimo se že naših skupnih druženj in vas že zdaj vabimo na vse naše koncerte in prireditve! Za ŽPZ Tonja: Jožica Rupar NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 32 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Začelo se je čiščenje brezna Zevanjšca Časopis Slovenski dom je 14. septembra 1942 poročal: »Pred dnevi so našli ljudje iz Preserja v nekem 25 m globokem breznu v gozdu pod Rakitno 4 trupla. Žrtve so spoznali po oblekah. So to Kovačič Srečko (Feliks) in njegova sestra Ivana iz Kamnika 63, Kržič Franc, posestniški sin, Kamnik št. 44, in Suhadolnik Albina, žena delavca iz Podpeči. Vse štiri so odpeljali že pred mesecem domači partizani. Trupla so že gnila. Pokopali so jih v nedeljo.« Vrvež vojne in represija povojnega časa sta poskrbela, da se je na omenjeno morišče 2. (Faškarske) čete 1. (Šercerje-vega) bataljona Notranjskega (oz. Krimskega) odreda, ki je tedaj taborila v bližini, domala pozabilo. Lani decembra pa so bili v neposredni okolici brezna Zevanjšca (kat. št. 156) ob podrobnem pregledu najdeni tulci puškinih nabojev iz leta 1938 (BTW 38 - Vojni Tehnič-ki Zavod Kragujevac 1938), ki so potrdili, da gre za v članku omenjeno brezno. Zevanjšco, ki leži tik pred občinsko mejo, malce vstran od gozdne ceste Zabočevo-Rakitna, so sicer jamarji prvič uradno pregledali in popisali 13. junija 1931 ter mu tedaj namerili preko 20 metrov. Brezno se od vhodne odprtine, ki je velika 2 krat 2 m, počasi razširi na 5 x 5 metrov na dnu, stene so lepo zasi-gane, polne kapnikov in zaves. Leta 1971 so mu namerili le še 18 metrov in že zabeležili zasipavanje z odpadki. Zadnja meritev iz leta 2005 pravi, da je brezno globoko le še 16 metrov. Spust vanj lanskega decembra pa je pokazal, da se trend brezvestnega zasipavanja nadaljuje. Na 4 x 4 m širokem dnu so na delih avtomobilov, odsluženih pnevmatikah, žlebovih, plastičnih folijah in starem štedilniku ter gori mrhovine počivali ostanki še sveže odrtih srnic. V naslednjih tednih je Jamarski klub Borovnica brezno ogradil z varnostno ograjo ter v bližini namestil križ, delo domačega mizarskega mojstra. Ker odpadki v breznu predstavljajo potencialno grožnjo za vodonosnik borovniškega Vršaja, zajetja pitne vode za borovniško občino, sta občinska uprava ter občinski svet prisluhnila predlogu jamarjev in v proračun za leto 2017 uvrstila 2000 evrov za ekološko sanacijo brezna. Konec maja je bila tako že izvedena prva delovna akcija, v kateri je bilo iz brezna izvlečene za 2 m3 mrhovine (tako ostankov divjadi kot domačih živali). V veliki meri so bili ostanki nabasani v preperele plastične vrečke. Zaradi usklajenega sodelovanja z državnimi institucijami in okoljskim inšpektoratom je odpadke še isti teden prevzela postojnska izpostava uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter jih odpeljala na sežig. Naslednja velika akcija, v kateri se bo iz brezna izvleklo še preostali gradbeni, komunalni in kosovni odpad, bo sledila jeseni. Takrat se bo morebiti razkrilo tudi, zakaj in morda celo kdo je to odročno brezno kar pol stoletja naravnost histerično zasipal z odpadki. Damjan Debevec DD, PS HOC POD VIADUKTOM V BOROVNICI PETEK, 22. SEPTEMBER 2017 OD 20h NAPREJ: VSTOPNINA C SKUPINA CALYPSO , TOMISLAV BRALIC in KLAPA INTRADE Prodaja vitapnir nO prodajnih m»tlli MOJEKARTE.St SOBOTA, 23, SEPTEMBER 2017 OD 2Oh NAPREJ: VSTOP ^OSV. ANSAMBEL AKORDI PRIREDITEV BO POD ŠOTOROM! moMurajj VEC INFORHACU hA; PGDBorovníco [ PGD BOROV rj ICA iiiiii ■ ililbl IJ pd i-l i ■ Obisk Goethe Instituta v Ljubljani V letošnjem šolskem letu smo z učenci 6., 7., 8. in 9. razreda obiskali Goethe-Institut v Ljubljani. Goethe-Institut je kulturni inštitut Zvezne republike Nemčije, ki posreduje informacije o nemški kulturi in jeziku ter je dejaven po vsem svetu. Vodja delavnice, ga. Mojca Leskovec, je učence prijazno sprejela in jim predstavila delovanje Goethe-Instituta. Pojasnila je, da na inštitutu organizirajo tečaje nemščine, delavnice, tečaje za učitelje, nudijo mednarodne izpite iz nemščine ter informacije o obsežnem iz- pitnem programu Goethe-In-stituta. Zadolženi so za promocijo nemščine kot tujega jezika na javnih in zasebnih šolah ter institucijah. Zatem nam je predstavila, kako se lahko nemškega jezika učimo preko igre. Učenci so sodelovali v različnih jezi- kovnih izzivih, pri katerih so lahko uporabili svoje znanje nemščine. Zmagovalci zadnje igrice, v kateri sta se znanju pomerili dve skupini učencev, pa so prejeli praktična darilca. Ob zaključku so nam pokazali še svoje prostore, v katerih potekajo razna izobraževanja in tečaji. Z obiskom so učenci spoznali delovanje Goethe-Instituta, zabavne načine učenja nemščine ter v praksi uporabili svoje znanje jezika. Avtorica: učiteljica nemščine, Polona Zupančič Veterani in veteranke ne počivajo V poletnih mesecih je v PGD Borovnica aktivno predvsem na intervencijskem področju, saj smo bili v preteklem mesecu na pomoč poklicani že kar nekajkrat, predvsem zaradi železniških požarov. Tekmovalne ekipe v tem času počivajo in si nabirajo novih moči, še vedno pa je med starejšimi gasilkami in gasilci živ spomin na spomladanske mesece, ko so v domač gasilski dom prinesli kar štiri nove pokale. Tako v Logatcu kot tudi v Domžalah sta ekipi starejših gasilk in gasilcev namreč osvojili drugi mesti. Še dobro, da smo v gasilskem domu naredili novo vitrino, kjer so osvojeni pokali že dobili svoje mesto, seveda pa je v njih prostor tudi za nove. Počitniko-vanja pa bo kmalu konec, saj se s septembrom bliža občinsko tekmovanje, zato bo tudi pred našim gasilskim domom kmalu spet slišati vadbeno orodje ter vzklik: »V napad!« NAS ČASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 33 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a FS Bistra ob zaključku sezone Folklorna skupina Bistra med počitnicami ni počivala. Julija smo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani pomagali pri uspešni promociji Praznika borovnic v Ljubljani (prodane so bile vse borovnice, poželi smo burne aplavze, plesali smo kot je igral Lojze Peterle in med gledalci smo opazili veliko zadovoljnih obrazov). Istega dne smo sodelovali pri otvoritvi klekljarske razstave v Borovnici in se po dolgih letih avgusta odpravili na gostovanje v tujino. Na tridnevnem praznovanju »Dnevi občine Ljubešcica« smo bili v nedeljo, 6. avgusta gostje zadnjega dogodka, Etno srečanja 2017. Ljubešcica je kraj v Hrvaškem Zagorju blizu Varaždinskih toplic. Ima polovico manj prebivalcev kot občina Borovnica in še enkrat tolikšno športno dvorano kot naša šola. Tu se je ta prireditev tudi odvijala. Večina nas je v Ljubešcico ( rojstni kraj mojega očeta, ki nas je gostil v svoji »zidanci« in še nekaterih borovničanov) prispelo že dan prej. Ob prihodu nas je gostitelj najprej povabil v zidanico na kupico vina. Na prireditvenem prostoru smo se podprli z divjačinskim golažem naravnost iz tekmovalnega kotla. Bili smo si edini, da je tudi zmagovalen. Podprti s hrano in pijačo smo potem dolgo v noč plesali na pravi zagorski fešti brez odmorov. V hišici med goricami smo si v miru odpočili in zjutraj dočakali še preostali del ekipe Bistra. Priprave na nastop so v polni zasedbi potekale kar pred zidanico med zagorskimi bregi. Namesto tamburice, ki je značilno glasbilo teh krajev, je med grički posejanimi z vinskimi trtami več ur donela harmonika in kontrabas naših godcev. Kuhar Janez je s še nekaj pomočniki medtem poskrbel za odlično kosilo. Komaj je ostalo še kaj časa za pripravo oblek za nastop. V športni dvorani smo se predstavili z dvema odrskima postavitvama gorenjskih ple- sov in pesmi in poželi bučno odobravanje domačinov. Z zanimanjem smo spremljali tudi ostale točke prireditve in bili navdušeni nad narečjem in plesi domačih skupin. Po prireditvi smo se dogovarjali še za nadaljnje sodelovanje in delili vza- jemno zadovoljstvo. Ponovno je sledila fešta, ples, počitek in zgodaj zjutraj odhod domov- v Slovenijo. »Zagorje moje veselo, ti si mi najdraži kraj...« je odmeval spomin ob našem odhodu. Zadovoljni, kot smo bili pa se tja prav gotovo še vrnemo. Za Bistro sedaj sledi mesec dni počitka. Pred nami je 40. obletnica delovanja folklorne dejavnosti v Borovnici, na kar se bom začeli pripravljati v oktobru. Zelo bi bili veseli novih članov, ki bi želeli z nami poustvarjati ljudske plese, pesmi in običaje. Saj veste, ples je najboljša vadba telesa in duha. Obiščite nas na naši facebook strani ali pa pokličite 041 588 696 (Lili). Za FS Bistra: Liljana Kogovšek 23 let Šole za življenje v Borovnici V tem šolskem letu je naša šola praznovala 140 let svojega obstoja. Prav je, da si ob takšnih trenutkih utremo pot v prihodnost s skrbnim premislekom in kritičnim pogledom na že prehojeno. In tako smo tudi storili. Skupaj z vodstvom šole smo oblikovali ožjo delavno ekipo, ki smo jo sestavljali slo-venistka Metka Pristavec- Re-par, glasbenica Tina Vahčič, učiteljica razrednega pouka Barbara Skopec Černigoj in jaz, zgodovinar in likovnik Darjan Geohelli. Kmalu so padle prve ideje in počasi smo zarisali rdečo nit dogodkov in prireditev, ki naj bi zrcalila naša pretekla prizadevanja, IMETI DOBRO ŠOLO. Borovnica je kljub svoji majhnosti skozi čas naplavila velika imena na številnih področjih, recimo Marja Borštnik, Fran Ramovš ... Z vsem spoštovanjem do teh imen, smo soglasno podprli Metkin predlog, kaj pa, če bi k sodelovanju povabili mlajše »veličine«, ki smo jim tudi sami pomagali utirati pot do uspeha. In tako se je začelo. Tina in Barbara sta oblikovali koncert, na katerem so nastopali naši bivši učenci, danes poklicni glasbeniki. Metka je oblikovala zaključno prireditev z naslovom »Na mladih svet stoji« in spet so bili na odru naši bivši učenci, danes doktorji znanosti na različnih področjih. Vsi, zgoraj omenjeni, bivši učenci pa imajo še nekaj skupnega. Skupaj s svojimi sošolci so se udeležili borovniške »Šole za življenje«, ki je dala svoj pečat že triindvajsetim generacijam osmo oz. devetošolcem. Tako je postala moja naloga, da predstavim projekt Šole za življenje, ki ga tako vsebinsko kot organizacijsko vodim že več kot deset let.« Pa še zbornik, ki bo v celoti posvečen projektu bova izdala,« je rekla Metka. In začele so se neprespane noči. Čas ni bil moj zaveznik, saj sem imel v septembru še dve šoli v naravi, pa vendar. Ne boste verjeli, da sem počasi začel uživati. Iskal in pregledoval sem fotografije vseh triindvajsetih generacij in obujal lepe spomine. Pisal sem članke in skupaj z oblikovalcem Bojanom Senjurjem zasnoval grafično podobo zbornika. S Petrom Bezkom sva naredila prelom in pripravo na tisk. Med tem pa sem pisal scenarij za prireditev, na katero sem želel povabiti vse mentorje, ki so sodelovali pri tem projektu, predvsem pa sem si želel na prireditvi čim več bivših učencev. Podočnjaki so se mi iz dneva v dan povečevali, jaz pa sem želel postaviti še razstavo in na njej tematsko prikazati delavnice in aktivnosti, ki jih že vsa leta izvajamo v Šoli za življenje. Aha, želel sem v prireditev vključiti tudi letošnjo, zadnjo generacijo, ki je imela najbolj sveže vtise, saj se je pravkar vrnila iz Kranjske Gore in sem zato napisal še dramatizacijo dveh skečev. No, potem sem pa vse to po svojih najboljših močeh nekako izpeljal. Skrbelo me je, če bo zbornik tak, kot sem si ga želel. Mislim, da je presegel pričakovanja. Skrbelo me je, če se bodo bivši mentorji in učenci odzvali vabilom na prireditev. Bila je polna dvorana. Skrbelo me je, kako bodo učenci odigrali skeče pred občinstvom. Bili so super in dobili aplavz. Za vse te užitke gre zahvala gospodu ravnatelju, ki je stal za vsemi idejami, ožji ekipi na čelu z Metko, ki me je podpirala in priganjala, Občini Borovnica in gospodu županu, ki je med drugim podprl izid zbornika ter vsem, ki so mi tako ali drugače pomagali sestaviti tole zgodbo. Tudi tale članek bi moral napisati že takrat, za novembrsko številko Našega časopisa. Pa brez zamere ., naj živi borovniška Šola za življenje. Vodja ŠZŽ: Darjan Geohelli Tri medalje za košarkarske veterane Slovenija M 65+ mestna dvorana Palaterme v Montecatiniju (I) Stojijo: 23-Fišer, 25-Lorbek, 26-Rome, 12-Gvardjančič, 4-Kancilja, 5-T.Gantar, Lemaic -pomočnik, Brenk - trener, Sarjanovic Čepijo: 13-M.Gantar, 7-Macura, 8-Gartner, 14-Lipovž, 9-Modrijan V nedeljo 9. julija se je v italijanskem letoviškem mestu Montecatini Terme pod okriljem FIMBA s sedežem v Buenos Airesu Argentina, končalo 14. svetovno veteransko prvenstvo v košarki. Nastopilo je rekordno število 367 ekip iz 45 držav z skoraj 5800 udeleženci. Slovenijo je predstavljalo 10 ekip (tri ženske in sedem moških) v različnih starostnih kategorijah. Na dosedanjih svetovnih prvenstvih je Slovenija osvojila 32 medalj in sicer 8 zlatih, 14 srebrnih in 10 bronastih odli-čij, kar jo uvršča na 7. mesto na svetu. Letošnji rezultati pa so naslednji: F50+(36 ekip*): 2. Slovenija B (veteranke Ljubljana), 18. Slovenija A (Raketa Maribor) F 60+ (8 ekip) : 2. Slovenija (veteranke Ljubljana) M 45+ (30 ekip) : 12. Slovenija B (Bol-har), 16. Slovenija A (Laško) M 50+ (38 ekip) : 26. Slovenija (Štajerska) M 55+ (42 ekip) : 1. Slovenija C (Kokalj), 4. Slovenija A (Prule), 33. Slovenija B (Aikea) M 65+ (16 ekip) : 4. Slovenija (Gvard-jančič) Najuspešnejši so bili igralci Slovenije »C« M 55+, ki so postali svetovni veteranski prvaki. V finalni tekmi so pred polno dvorano Palaterme (cca 2500 gledalcev) premagali domačine z rezultatom 64:50. Največ košev sta dosegla nekdanja slovenska reprezentanta Dušan Hauptman 21 in neza-ustavljivi Slavko Kotnik 29, ki je bil tudi MVP v tej kategoriji. » NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 34 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mednarodna nogometna tekma na Dolu Borba do zadnje kaplje dežja Na nogometnem igrišču na Dolu se je konec maja odigrala zgodovina. V izrednih vremenskih razmerah - padalo je kot za stavo, so se v pravcati mednarodni tekmi pomerili igralci Nogometnega kluba Mladost Vrnograč iz BiH ter domači nogometni veterani. » Zelo dobro so se odrezale ljubljanske veteranke, ki so v obeh ženskih kategorijah zasedle drugo mesto (F 50+, F 60+). Poleg njih sta dobro uvrščeni tudi ekipi M 55+ Prule in najstarejša slovenska ekipa Slovenija M 65+ s četrtima mestoma. Sodniške barve pa je uspešno zastopal Jure Fišer, sin nekdanjega igralca Olimpije in ekipe Slovenija M 65+ Jožeta Fišerja-Bobija. Letošnje prvenstvo je bilo, kljub nekaterim pomanjkljivostim, dobro organizirano, veliko pripomb pa je bilo na previsoko prijavnino. Po številu nastopajočih ekip so prednjačile južnoameriške (Argentina 33, Čile 31, Brazilija 19, Kostarika in Kolumbija po 18 ekip) od evropskih pa Nemčija 23, Italija in Ukrajina po 14 ter Češka 13 ekip. Pred uradnim pričetkom prvenstva se je uspešno predstavilo mesto Maribor, ki bo prihodnje poletje gostilo jubilejno 10. evropsko prvenstvo veteranov. Pričakujejo udeležbo okoli 120 ekip. Slovenska veteranska košarka je dokazala, da sodi v sam svetovni vrh. V prihodnje bo potrebovala več posluha sponzorjev in krovne organizacije. Prva priložnost za to bo že naslednje leto v Mariboru. Najstarejša slovenska ekipa Slovenija M 65+(igralci stari 65 do 70 let) je imela zaključne priprave pred prvenstvom v dvorani O.Š. Ivana Cankarja na Vrhniki. Ekipo sestavljajo v glavnem igralci, ki so nastopali v nekdanji prvi, drugi zvezni jugoslovanski ligi in prvi slovenski ligi: Fišer,Gvardjančič, Lorbek (Olimpija Ljubljana), Sarjanovic (Crve-na zvezda Beograd), Rome (Slovan Ljubljana), Macura (Ilirija Ljubljana),Tone Gantar, Franjo Modrijan, Marjan Gantar (Vrhnika), vodi pa jo tudi nekdanji igralec in trener Lan Brenk. Na koncu bi se radi zahvalili vodstvu Zavoda Ivan Cankar Vrhnika za pomoč in gostoljubje v času priprav na Vrhniki. Gostujočim nogometašem NK Mladost Vrnograč, iz Bosne in Hercegovine, nikakor ni bilo z rožicami postlano. Dolgo in utrujajočo pot do Slovenije so jim z nekajurnim pregledom na meji kronali že strogi carinski uslužbenci. Vse po pravilih in zakonih »Schengena«, ki je po jesensko-zim-skih mesecih 2015 menda zopet v veljavi. No, po besedah glavnega organizatorja tekme Iva Mršica, so ta vtis še isti dan popravili v krogu domačih nogometnih navdušencev z ogledom prenosa Lige prvakov. A do trenutka, ko so domači in gostje stopili na igrišče in sta zaigrali himni Republike Slovenije in Federacije BiH, se je z neba že pošteno zlivalo. Sledila je tekma za v zgodovinske anale. Razmočena tla, premočeni dresi, cmokajoča obutev, dežja pa vedno več, da je naključni mimoidoči že težko ocenil, ali se nemara ne odvija turnir v vaterpolu. A igralci se niso dali, za žogo so se prek dolanskega igrišča podili neumorno oba polna polčasa, ob tem pa izvajali akrobacije, ki jih od »amaterskih« veteranov nikdar ne bi pričakoval. Sem pa tja je komu zdrsnilo. Spet drugič sta igralca prepletla noge in neslavno končala na tleh. Pa sta bila nemudoma zopet pokonci. Stisk roke, trepljaj po ramenih ter nasmejani »oprosti« je incident nemudoma potisnil v pozabo. Sodnik je imel prav malo dela in do konca tekme ni uspel zmočiti ne rdečega ne rumenega kartončka. Poškodb, vsaj resnejših, ni bilo, so pa zato gostje domačim kar trikrat stresli mrežo, medtem, ko so jim slednji to uspeli vrniti zgolj enkrat. In to kljub mladostni premoči borovniške ekipe. »So bile pač razmere bolj ugodne za nas, Bosance, ki nam prija dež,« je izid tekme razložil predsednik NK Mladost Camil Cerimovic, a obenem poudaril: »Rezultat ni pomemben, nam je pomembno, da se družimo, da smo prijatelji. Kadar pridemo sem in isto, ko oni pridejo k nam. Rezultat je povsem nepomemben, glavno je, da malo igramo, potem pa se usedemo, nekaj popijemo in to je to.« Navdušenja nad uspešno izvedbo mednarodne tekme jasno ni skrival niti Ivo Mršic, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem prijateljem, podpornikom in sponzor- ju, Gradbeništvu Sandi: »Mislim, da se je prvič zgodilo, da je k nam prišla ekipa iz druge republike. Malo mi je zgolj žal zaradi vremena, ker je prišlo manj gledalcev, kot bi jih sicer, a kaj moremo. Upam, da se bomo še naprej družili in obdržali stike.« Po Cerimo-vicevih besedah glede tega ni nikakršnega dvoma: »Naslednje srečanje veteranov bo v mesecu avgustu v Bosni. Najprej so bili oni pri nas, zdaj smo mi pri njih, potem pridejo oni k nam in prihodnje leto spet pridemo mi sem.« Damjan Debevec, Foto: DD Za borovniškimi floorballisti nadvse pester junij Mesec junij je bil za člane FBC Borovnica izjemno pester... bolj kot po navadi. Začel se je precej aktivno, saj se je 3. in 4. junija kar 23 igralcev udeležilo mednarodnega turnirja v Donji Stubici na Hrvaškem. Presenečenje za večino igralcev, ki so do tedaj igrali le mali flo-orball, je bilo igranje na velikem igrišču z vratarjem. Ekipi Borovnica Angels in Borovnica Beasts so sestavljali igralci in igralke vseh starosti in različnim predznanjem - od fantov U-13, članov in članic državne lige do očkov in mamic , ki floorball igrajo rekreativno. Turnir se je začel in končal z derbi-jem med borovniškima tekmecema, ekipi pa sta, po pričakovanjih, domov prinesli najžlahtnejša pokala (za 1. in 2. mesto) ter plaketi za najboljšo vratarko (Tanja Matijaševic) ter najboljšo žensko igralko (Vanja Remec). Vsekakor je potrebno poudariti, da je ta dogodek čudovit primer odličnega medgenera-cijskega sodelovanja. Igralci in spremljevalna ekipa (skupaj je v Donjo Stubico odšlo kar 33 oseb) je preživela čudovit vikend, poln adrenalina, smeha, odličnega vzdušja in pozitivne energije, z dvema nasprotnima ekipama (HK Hidraulika in La-vovi iz Jajca) pa so se tudi že dogovorili, da odigrajo še kako prijateljsko tekmo, kjer bodo najmlajši igralci nabirali izkušnje, bolj utečeni pa predajali znanje na področju treniranja in sojenja v flo-orballu. Petek, 9. 6. 2017, je bil za vse bolj sproščen in prijeten, saj so se vsi zbrali na klubskem pikniku, ki je bil letos, kot se za ekološko osveščene športnike (ali floorboliste) spodobi, ekološko naravnan. Vsi prisotni so s seboj prinesli jedilni pribor, krožnik in kozarec za večkratno uporabo - plastike skoraj ni bilo (razen embalaže od živil). Na eko pikniku so se družili igralci vseh sekcij, starši, sestre, bratje in prijatelji. Za dobro voljo je poskrbela vodja or- ganizacije Saša Kržič s svojo ekipo, ki je pripravila tudi pestro paleto družabnih iger. Med seboj se je pomerilo 6 mešanih ekip, tekmovali pa so v različnih kmečkih igrah. Smeha in zabave ni manjkalo. Zar mojstra Andraž Podržaj in Miha Petrič sta odlično poskrbela za mesne dobrote, mamice pa so napekle pregrešno dobre sladke dobrote. Zaključni dogodek letošnje tekmovalne sezone se je zgodil v petek, 16. 6. 2017, ko so igralci in starši tradicionalno zaigrali na dnevu borovniškega floorballa. Ekipe so bile sestavljene po okrožjih, v njih pa igralci... od U-11 in U-13 do članov in članic ter naših mamic in očkov. Povabilu so se odzvali tudi igralci Insporta iz Škofje Loke, ki so z našimi člani odigrali izjemno zanimivo tekmo. Gledalci so lahko videli nekaj hitrih napadov in lepih obramb obeh vratarjev. Tekma med borovniškimi fanti in gosti iz Škofje Loke se je končala z rezultatom 8:4 za domače moštvo. Da pa prihodnost pripada mladim, so dokazali predvsem fantje U13, ki so pokazali nekaj izjemnih akcij, hitro pa se učijo in jim sledijo tudi njihovi mlajši nasledniki. Organizatorka Vanja Remec se zahvaljuje vsem (igralo je kar 75 igralcev) za super sezono in še bolj super zaključek. Rekreativci ostajajo v telovadnici skozi celo poletje, z ostalimi se pa vidimo spet septembra. V FBC Borovnica upajo, da bo takih dogodkov še veliko in da bo ta floorball družina še najprej tako (z)mešana. Dan borovniškega floorballa - district challenge NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 35 N aŠ Občina Borovnica 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ODPRTA STRAN Borovnica 1825 Snovalci konzervatorskega načrta za staro vaško jedro Borovnice ga želijo postaviti v leta pred velikim požarom, omenja se leto 1825 ... Že kakih 20 let se v Borovnici govori o zaščiti starega vaškega jedra. Občina je sedaj prišla do točke, ko je vsakemu lastniku objekta na tem območju sporočila, kaj bi bilo treba ob večji obnovi spremeniti, da bi bil skladen z načrti. Pripomb lastnikov v večini primerov niso upoštevali. Ker so se že trije prijatelji obrnili name z idejo občine, da bi bilo treba njihove legalno postavljene nepremičnine praktično porušiti, sem malo pogledal tale načrt in ugotovil, da ima bistveno pomanjkljivost - ne prinaša nobene koristi za tam živeče občane in tudi za druge je ne vidim. Naj na kratko razložim, zakaj mislim tako. Konzervatorski načrt predvideva, da je treba ob večji obnovi vse objekte uskladiti z enotnim videzom in odstraniti vse pridobitve civilizacije. Tako na tem območju odpadejo zbiralniki sončne energije, satelitski krožniki, klimatske naprave, balkoni in mansarde. Tudi okna naj bi imela polkna s srčki ali križi . Ne vem pa, zakaj dopuščajo kritino bobrovec, saj vsi vemo, da so bila tedaj poslopja po večini krita s slamo z barja, pa tudi promet s sodobnimi vozili se dovoljuje, ko vsi vemo, so tedaj vozile le konjske vprege. Če bi v načrt zapisali še ta dva pogoja, bi se rešili gostega prometa skozi vas, hiše pa bi kmalu vzel rdeči petelin in bi rešili še stihijsko pozidavo. Na drugi strani razmišljam, kakšne dobrobiti prinaša taka ureditev. Dejstvo je namreč, da se bodo stroški kakršnekoli obnove objektov na tem območju močno podražili, posledično objektov ne bo obnavljal nihče ali pa bo morala občina vlagati svoja sredstva še za ureditev zasebnih objektov. Vsekakor je ena od pozitivnih strani enoten in urejen videz kraja. A zakaj ravno taka starinska ureditev? Ali pričakujemo, da bodo v Borovnico trle trume turistov? Jo želimo spremeniti v kako gorsko vasico po zgledu Avstrijcev? Bomo snemali kak star film po zgledu Dubrovnika? Mogoče bi bilo bolje, da se odločimo za bolj sodobno ureditev kraja, v njem pa ohranimo že sedaj zaščitene objekte in raje te uredimo in bodo ti prispevali k staremu videzu kraja. To bi bilo veliko bolje in tudi uresničljivo. In kaj je v tem starem vaškem jedru takega, kar je treba zaščititi? Z izjemo nekaj starih poslopij, ki so že sedaj del zaščitene stavbne dediščine, so vse hiše po večini mlajše od 100 let. Če torej želimo poenotiti videz kraja, bi lahko starejše hiše prilagodili novejšim in ne obratno. Tako bi cilj enotnega videza dosegli hitreje in z manj truda oziroma denarja. Kje pa piše, da sodobna arhitektura ni lepa? Zanimivo je tudi dejstvo, so iz tega izvzeta poslopja šole, vrtca. Seveda se občina zaveda stroškov in omejitev pri taki striktni zaščiti kraja in je skrbno iz načrta izvzela šolo in vrtec ter parcele za njuno širitev. Modro, a zakaj ne bi ohranili tudi stare vaške šole? Poleg gostilne Godec je bila najbolj markan-tna stavba v tistih časih in bi dodala zelo veliko k celovitemu, starinskemu videzu kraja. Konzervatorski načrt je naletel na nasprotovanje skoraj vseh lastnikov nepremičnin na tem območju. Zato je na mestu tudi vprašanje, zakaj siliti ljudi v nekaj, česar si ne želijo? Zakaj postavljati omejitve, če te ne prinašajo dodane vrednosti tistim, ki živijo na tem območju? Vprašati se moramo pa tudi, ali je občina tu zato, da nas zavira in omejuje, ali zato, da nam pomaga in z nami gradi boljši jutri. Mogoče pa bi bila to tema za naslednjo shemo javnih obravnav in debat, ne pa, kako zatreti napredek in pridobitve civilizacije. Pa bi šlo drugače? Seveda bi šlo. Za začetek bi besedo staro nadomestili s kakšno drugo, projekt pa zasnovali sodobno in okolju prijazno. Omejitve bi nadomestili s priporočili ter s spodbudami motivirali lastnike nepremičnin, da polepšajo ta del vasi. Predpisali bi ekološko gradnjo, obnovljive vire energije pa zapisali kot edino možno obliko ogrevanja. Tako bi lahko govorili o Vaškem jedru 2025 in ne o vrnitvi v preživete čase, ko za naš kraj ni slišal še nihče. Vsekakor menim, da je treba nekaj storiti glede ureditve tega območja, a zakaj bi ga postavili ravno v leta pred velikim požarom in pred gradnjo Borovniškega viadukta, naše največje znamenitosti, če pa vsi vemo, da se je takrat Borovnica šele prebudila in začela razvijati? P. S.: Bistvo članka NI iskanje igle v kopici sena, pač pa na malo drugačen način napisati, da je bistvo urejanja prostora v tem, da se ljudje v njem dobro počutijo in jih taki akti ne ovirajo pri vsakdanjem delu. Igor Trček Odgovor občine Prispevek g. Igorja Trčka z naslovom Borovnica 1825 kaže na slabo poznavanje in razumevanje tako varovanja kulturne dediščine kot samih namenov občine ter vsebine osnutke Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za staro vaško jedro Borovnice ter z njim povezanega Konservator-skega načrta prenove. Zato je pred navedbo očitnih neresnic treba povedati več o varovanju kulturne dediščine in procesu sprejemanja Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Staro vaško jedro Borovnice. Kulturne dediščine ni mogoče varovati, ne da bi varovali tudi naravo in tradicionalno krajino, pri čemer pa sta najbolj pomembna razumevanje in odnos ljudi do dediščine, šele potem je to stvar lokalnih skupnosti in države. To je dejala ena od vodilnih strokovnjakinj na področju varovanja kulturne dediščine pri nas ddr. Verena Perko v intervjuju, ki je bil 16. julija letos objavljen na 1. programu TV Slovenija. Vendar je za države vzhodne in srednje Evrope tudi pri varovanju snovne in nesnovne dediščine značilno, da po eni strani vsi pričakujejo, da bo vse naredila država, po drugi strani pa je vse, kar naredita občina in država, ne le že zaradi tega predmet kritik, pač pa tudi iskanja vseh mogočih možnosti za izigravanje in kršenje predpisov. Tako nepovratno izginja identiteta prostora, ki je danes v času, ko je praktično že vse globali-zirano, ena od ključnih opornih točk kulturne in duhovne identitete. Varovanje dediščine je lažje, kjer gre ali je še pred nedavnim šlo za simbolni odpor do potujčenja in/ali ohranjanja specifičnega podeželskega načina ži- vljenja ter so se njegovo podobo naučili spretno tržiti za privabljanje turistov iz urbanih okolij. Poskusite danes na Krasu v središču katerekoli vasi ali trga zgraditi hišo, ki po gabaritih, barvah in videzu izstopa oz. kazi podobo vasi. Ne inšpekcija, temveč sovaščani oz. sokrajani vam bodo dali vedeti, da vaša vijolična fasada, alpska streha, gromozanska plastična garažna vrata itd. ne sodijo v to okolje. Zavedajo se, da ena sama stavba, ki ustvarja negativno identiteto v prostoru, le tega ne razvrednoti le simbolno, temveč je s tem izgubila vrednost bližnja soseščina in širša okolica. Staro vaško jedro Borovnice lahko postane nosilec pozitivne identitete kraja - a ne s prilagajanjem starih hiš novodobnim modnim trendom Borovnica seveda ni kraška vasica, niti ne leži na kakšnem drugem za stacionarni turizem privlačnem, od večjih mest relativno oddaljenem območju. Že dolgo ni več le vas. Njen razvoj v lokalno pomembno trško naselje je prekinila II. svetovna vojna oz. porušenje Borovniškega viadukta. Še preden je postala industrijsko mestece, v kakršne so se po II. svetovni vojni preoblikovala osrednja naselja v dolinah, pa je prišlo do spremembe družbeno-politične ureditve, tajkunskega lastninjenja in propada lesno-predelovalne industrije. Njeno preobrazbo v še eno od brezobličnih bolj ali manj spalnih naselij na obrobju slovenske prestolnice do neke mere preprečujejo le slabe cestne povezave. Kljub vsem tem procesom pa je staro vaško jedro Borovnice bolj kot številni podobni kraji vse do danes ohranilo svojo osnovno strukturo obcestne vasi z elementi trškega naselja. Ker je varovanje naselbinske in stavbne dediščine predvsem stvar ljudi in pozitivnih zgledov iz lokalnega okolja, sta tudi vodstvo občine in občinska uprava želela in želita dati zgled in spodbudo za obnovo in oživitev starega vaškega jedra in s tem obuditi že ob koncu prejšnjega desetletja začeta prizadevanja za njegovo prenovo, ki so ugasnila v desetletju gospodarske in siceršnje stagnacije. To nameravamo storiti s prenovo stavbe na Rimski cesti 28, znane kot Stara pošta, in gradnjo prizidka, ki bo nudil prostor sodobni knjižnici in kulturnemu centru, ter preureditvijo Košutovega vrta in prometnih površin, ki mejijo nanj, v javno parkovno površino z ohranjenimi elementi meščanskega vrta. Občina želi spodbuditi obnovo starega vaškega jedra z lastnim zgledom Skladno z zakonodajo se prenove Stare pošte Občina Borovnica ni mogla lotiti neposredno. Skladno s sedaj veljavno zakonodajo je namreč celovita obnova katerekoli stavbe v delu naselja, ki je opredeljeno kot naselbinska dediščina, mogoča le ob predhodnem sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki mora vsebovati tudi konservatorski načrt prenove. Pri tem je občina z organizacijo uvodne delavnice, na kateri so ljudje po za to standardni metodologiji ocenili vsako od enot stavbne in/ali naselbinske dediščine z zgodovinskega, estetske- ga, funkcionalnega in ekonomskega vidika, poskušala že v zgodnji fazi vključiti lokalno strokovno javnost in prizadete prebivalce. Res je, da bi bilo lahko obveščanje o tem in celotnem procesu priprave OPPN Staro vaško jedro Borovnice boljše, da bi morali biti lastniki nepremičnin bolje in pravočasno obveščeni o namerah in ciljih fotografiranja njihovih objektov in bi bilo bolje, da bi se ljudje naprej z vsem skupaj bolj podrobno seznanili in šele potem ocenjevali. Pri tem ni šlo za brezobzirno kršenje svetih lastniških pravic in zavajanje ljudi, kot v duhu že začete predvolilne kampanje očitajo nekateri, temveč za prizadevanja, da se kljub kadrovsko podhranjeni občinski upravi vsi postopki izpeljejo čim prej in tako še v tem mandatu začne s prenovo Stare pošte in za to pridobi tudi sredstva z naslova energetske prenove javnih stavb. Priprava OPPN je multidisciplinarna, kompleksna in zahtevna - navidezne poenostavitve pa lahko občane drago stanejo Proces priprave OPPN za območja zaščitene stavbne in naselbinske dediščine je zelo zahteven in ob zahtevnem komuniciranju s prizadetimi lastniki nepremičnin in lokalno strokovno javnostjo zahteva tudi pridobivanje mnenj in soglasij kar devetih soglaso-dajalcev. Njihova stališča so merodajna in jih s še tako enotno in jasno izraženo voljo ljudstva ni mogoče zaobiti ali spremeniti. Ključno vlogo pri vsem tem imata seveda ministrstvo za kulturo in zavod za varovanje kulturne dediščine, ki ima zadnjo besedo tudi pri potrjevanju vsakega načrta prenove, ki zahteva gradbeno dovoljenje. Ker je tako, je skupina 93 občanov, prebivalcev starega vaškega jedra Borovnice, s prvopodpisanim g. Matjažem Kova-čičem pripravila alternativni osnutek Odloka o OPPN SVJ Borovnica, v katerem predlaga, da se z OPPN in KNP ne predpiše podrobno posameznih elementov (tip oken, vrat, strešne kritine, frčad, nadstreškov ipd.), temveč se to rešuje posamično, od primera do primera, ob predložitvi projektne dokumentacije zavodu za varstvo kulturne dediščine. Večina pripomb, ki jih je posredovala omenjena skupina, je bila s strani občine sprejeta. Prevladalo pa je mnenje, da je bolje, da so v OPPN podrobno določeni posamezni elementi, ki jih je treba pri celoviti prenovi upoštevati. V primeru, da bi šlo zgolj za priporočila, so lahko investitorji oz. občani izpostavljeni tveganjem, da bo projektant pripravil načrt, ki bo karse-da upošteval njihove želje, ko pa ta ne bo dobil zelene luči s strani ZVKDS, bo treba pripraviti nov načrt in zanj seveda dodatno (do)plačati. Zato je bolje, da so s konkretnimi omejitvami spomeniškega varstva občani seznanjeni že vnaprej in potem v komunikaciji s projektanti oz. arhitekti iščejo najbolj optimalne možnosti, da se njihove potrebe in želje uskladijo z zahtevami varstva stavbne in naselbinske dediščine. Na te in ostale pripombe prizadetih občanov je Občina Borovnica odgovorila, podala ustrezne obrazložitve in jih vsem, ki so posredovali svoja mnenja, konec prejšnjega meseca tudi razposlala. Do danes s strani prizadetih ni dobila nobenega mnenja, pritožbe ali komentarja na prejete obrazložitve. Neresnične trditve v prispevku Borovnica 1825 Prispevek g. Igorja Trčka, ki sicer ne stanuje in nima nepremičnin na območju starega vaškega jedra Borovnice, vsebuje številne neresnične trditve. Avtor članka navaja, da ni v celoti, temveč malo pogledal dokumentacijo in nanjo podal svoje mnenje. OPPN s KNP je kompleksen dokument in pravni akt, zato je treba za objektivno obravnavo prebrati celotno gradivo. Verjetno so prav zaradi nepoznavanja celotnega dokumenta v članku zapisane naslednje neresnične trditve: 1. Snovalci konzervatorskega načrta za staro vaško jedro Borovnice ga želijo postaviti v leta pred velikim požarom -omenja se leto 1825. Ta zapis je zavajajoč in nima podlage v odloku OPPN s KNP. Letnica 1825 ni v celotnem dokumentu nikjer niti omenjena. 2. Ker so se že trije prijatelji obrnili name z idejo občine, da bi bilo potrebno njihove legalno postavljene nepremičnine praktično porušiti... Ta zapis nima podlage v dokumentu. V predlogu odloka (dokument bo šel še skozi postopek pridobitve mnenj nosilcev urejanja prostora) ni nikjer zapisano, da je treba legalno zgrajene objekte porušiti. Dokument namreč predpisuje dopustne posege v prostoru v primeru investicijskih namer lastnika, med katerimi so rekonstrukcije, nadzidave, prizidave, odstranitve (rušitve ) objektov, novogradnje in spremembe namembnosti. 3. Na tem območju odpadejo zbiralniki sončne energije, satelitski krožniki, klimatske naprave, balkoni in mansarde. Ta zapis nima podlage v dokumentu. V predlogu odloka so zgoraj navedeni elementi, ki za naselbinsko dediščino sicer niso značilni, dopustni, pod pogojem, da niso vidni z javnih površin. Mansarde (del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho) pa so za območje značilne in so dopustne na vseh objektih, značilne so tudi za objekte, ki so varovani kot stavbna dediščina. 4.... tudi okna naj bi imela polkna s srčki in križi ... Ta zapis nima podlage v dokumentu. Tega določila v OPPN s KNP ni. 5. Zanimivo je tudi dejstvo, da so iz tega izvzeta poslopja šole, vrtca. Seveda se občina zaveda stroškov in omejitev pri taki striktni zaščiti kraja in je skrbno iz načrta izvzela šolo in vrtec ter parcele za njuno širitev. Ta zapis je zavajajoč in neskladen z zakonskimi predpisi. Območje naselbinske dediščine vaško jedro Borovnica je bilo na osnovi evidentiranja s strani zavoda za varstvo kulturne dediščine vpisano v register kulturne dediščine na ministrstvu za kulturo (dostopno na portalu http://giskd6s. situla.org/evrd/). Ta meja območja je bila povzeta v občinskem prostorskem načrtu in kot taka obvezna za območje, ki se ureja z OPPN in KNP. Tako trditev, da je občina izločila vrtec in šolo, ni točna. Andrej Klemenc, Občina Borovnica NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 36 N OS Občina Horjul 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a C OBČINSKE NOVICE Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj za leto 2017 Občina Horjul je na spletni strani objavila Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj v Občini Horjul za leto 2017. Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo na spletni strani, dvignejo pa jo lahko tudi na sedežu občine v času uradnih ur. Vse informacije o razpisu dobite na telefonski številki 01 759 11 23 (Urška Marolt) ali preko elektronske pošte urska.marolt@horjul.si. Javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa Občina Horjul je na spletni strani objavila Javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2017/2018. Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo na spletni strani, dvignejo pa jo lahko tudi na sedežu občine v času uradnih ur. Vse informacije o razpisu dobite na telefonski številki 01 759 11 20 (Mojca Jazbar) ali preko elektronske pošte mojca.jazbar@horjul.si. Sprejet OPN odpira nove priložnosti Dve leti intenzivnega dela in usklajevanj ter izpolnjevanja zahtevnih pogojev, ki so jih v tem času postavila pristojna ministrstva, so pripeljala do novega občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočil širitev zazidalnega območja v občini Horjul. Župan Janko Prebil je priznal, da so bila pogajanja naporna in zahtevna, a so se z vsemi občinskimi službami vedno takoj odzvali na vse potrebne dopolnitve oziroma popravke, zato so z opravljenim delom zadovoljni: "S sprejetjem OPN se nam odpirajo nove možnosti za napredek in razvoj, seveda pa bodo tisti, ki že nestrpno čakajo z gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov ali pa vsaj velika večina njih, lahko končno začeli s pridobivanjem vse ustrezne dokumentacije in gradnjo. Za nas je to velik uspeh, novi OPN pa bo sprejet na redni avgustovski seji občinskega sveta." Vsi zainteresirani občani si bodo lahko ogledali podrobnejše načrte novega OPN v občinskih prostorih in na spletni strani www.horjul.si. Peter Kavčič Fotografije: arhiv občine Horjul V septembru obnova ceste Horjul Vrhnika Cesta, ki povezuje Horjul in Vrhniko, bo letos deležna izdatne obnove. Del ceste, ki poteka od Velike Ligojne do Raspotja in naprej proti odseku 'Lipaljca' je že razširjen in preplasten z novo asfaltno prevleko. Po uspešnem sestanku župana g. Janka Prebila na Ministrstvu za infrastrukturo, s predstavniki DRI d.o.o. in županom vrhniške občine je prišlo do dogovora, da se obnovi del ceste, ki je najbolj dotrajan. Zato se bo že v septembru cesta Županova beseda Za nami je izredno delovno in uspešno poletje Dragi občani in občanke, kljub poletnim mesecem in dopustom je bilo julija in avgusta opravljenega ogromno dela. Nekateri projekti so se začeli, pridobljena so bila razna soglasja za nove projekte, zopet drugi so bili uspešno zaključeni. Med bolj pomembne projekte, ki smo jih izpeljali v tem času, štejem popolno prenovo in posodobitev stare horjulske ceste z ureditvijo vodotoka Stojanšek. S tem in postavitvijo zadrževalnikov v hudourniški strugi, ki teče mimo cerkve sv. Kancijana na Vrzdrencu, smo naredili izjemno pomemben korak naprej in ustvarili pogoje za sprejem novega občinskega prostorskega načrta. Težave s poplavnimi območji so sedaj odpravljene in na pristojnih ministrstvih smo s tem dejanjem dobili ustrezna dovoljenja za prostorsko širitev zazidalnega območja. Z veseljem lahko rečem, da je intenzivno delo zadnjih dveh let na tem področju sedaj končno poplačano! To prinaša številne nove možnosti za razvoj, predvsem pa omogoča začetek gradenj nujno potrebnih objektov, kot so poslovilna vežica na Vrz-dencu, večnamenska dvorana in čistilna naprava ter kanalizacija v Žažarju. Tu so tudi občani, ki bodo končno prišli do želenih zazidljivih parcel. V zadnjih mesecih se je zelo veliko gradilo, eden od pomembnejših projektov je gradnja nove čistilne naprave, kjer dela intenzivno potekajo. Z zadovoljstvom lahko rečem, da z investitorjem, Holdingom Mestne občine Ljubljana, dobro sodelujemo in se držimo zastavljenih časovnih rokov. Ob tem smo tudi rešili težavo dovozne ceste za podjetje Metrel d.d. za tovorni promet, tako da bo to uspešno in za Horjul z okolico izredno pomembno podjetje lahko še naprej nemoteno delovalo. Julija smo tudi začeli z obnovitvenimi deli v horjulskem prosvetnem domu, ki je bil dotrajan in nujen popolne obnove. Na tem mestu bi se rad še posebej zahvalil gospodu župniku Janezu Smrekarju za izredno korektno sodelovanje. V prosvetnem domu so prizadevni lokalni obrtniki že zamenjali električno in vodovodno napeljavo ter uredili ogrevanje. Obnovili so stopnišče in uredili stene, ki so bile podvržene vlagi, položili so tudi mavčne plošče, tako da dom že dobiva končno podobo v notranjosti. Prvi, najnujnejši del obnove bo dokončan do začetka aktivnosti vseh društev in skupin, ki redno uporabljajo prostore prosvetnega doma, tako da bodo dejavnosti sedaj potekale v bolj prijetnih prostorih. Julija so bili gasilci PGD Žažar na "gasilski olimpijadi" in dosegli izjemen rezultat. V kategoriji, kjer je nastopilo več kot 65 ekip s celega sveta, so dosegli četrto mesto. Z nekaj več športne sreče in poštenega sojenja bi se zagotovo zavihteli celo na zmagovalni oder. Za tako majhno vas je to izjemen uspeh in smo lahko zelo ponosni. Za konec naj še voščim vsem šolarjem in šolarkam ter seveda njihovim staršem uspešen začetek šolskega leta! V času počitnic smo uredili cestne označbe in staro horjulsko cesto z jasnim ciljem, da povečamo varnost vseh udeležencev v prometu, še prav posebno pa najmlajših. V prvih dneh septembra bodo za varno pot v šolo skrbeli upokojenci v sodelovanju z redarsko službo in policijo. Vsem skupaj želim, da polni svežih moči zakorakate v novo šolsko leto, drugim pa obilo uspeha pri vašem delu. Župan Janko Prebil Obnova prosvetnega doma Horjul Prosvetni dom Horjul je tisti prostor kjer se pod eno streho združujejo vse genracije in je za lokalno skupnost izrednega pomena. A zob časa ga je načel zunaj in predvsem znotraj, zato je bila obnova notranjosti visoko prioritetna naloga. V juliju in avgustu so zato zavihali rokave domači mojstri in obnovili vse dotrajane električne in vodovodne napeljave, uredilo se je stopnišče in ogrevanje, predvsem pa se je sanirala škoda, ki jo je skozi leta povzročila vlaga. Dela v notranjosti bodo do začetka nove sezone zaključena, tako da bodo vsi uporabniki vadili v prijetnih prostorih. Župan občine Horjul g. Janko Prebil je ob začetnih delih izrazil veliko zadovoljstvo in zahvalo gospodu župniki Janezu Smrekarju za ves trud in pomoč, da so se obnovitvena dela lahko začela in da bo prosvetni dom lahko dobil novo notranjo podobo in predvsem, da bodo pevski zbor, mažoretke, folklorna skupina in igralska skupina nemoteno nadaljevali z vsemi aktivnostmi po zasluženih počitnicah. Peter Kavčič Foto: Peter Kavčič prenavljala še naprej. To bodo razširili, utrdili ter preplastili. V času del bodo veljale delne zapore, med samim polaganjem novega asfalta pa so predvidene polne zapore ceste. Vse voznike naprošamo, da upoštevajo cestno signalizacijo in v času zapor uporabijo alternativne obvoze. Peter Kavčič Prijavi se v nagradno igro na naši spletni strani www.avtoroznik.si in morda boš srečni dobitnik ARANŽMAJA ZA NEPOZABEN DAN V MUNCHEN-u za dve osebi n-ih EUROSERVISpraktičnih paketov presenečenja! ali enega od Prijavite se lahko od 15. maja do 15. septembra 2017! Avto Rožnik d.o.o., Na Vovčne 44, 1354 Horjul, T: 041 691 561, www.avtoroznik.si NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 37 N as Občina Horjul 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gradnja čistilne naprave v polnem teku Uspešna sanacija strehe na vrtcu Konec julija se je izvedla sanacija strehe na vrtcu v Horjulu, saj je na delih strehe prihajalo do vdora vode ob močnejših nalivih in s tem do zamakanja v izolacijo strehe. Da ne bi prišlo do večje gospodarske škode je občina Horjul ob pomoči PGD Horjul, katerim gre posebna zahvala za sodelovanje in s podjetjem Andrej Kozjek s.p., ki je znano po unikatnih rešitvah v tovrstnih primerih, streho popravilo. Po namestitvi novih zaščitnih ob- rob so streho gasilci izdatno zalili z vodo, da se je preizkusilo ali je bila obnova uspešna. Streha je preizkus odlično prestala tako da verjamemo, da težav z zamakanjem ne bo več. Peter Kavčič Foto: arhiv občine Horjul V drugi polovici julija je na obrobju Horjula zraslo še eno gradbišče. V neposredni bližini stare so namreč intenzivno začeli z gradnjo nove čistilne naprave. Gre za napravo po najsodobnejših evropskih standardih in z zmogljivostjo, ki bo ustrezala večjemu številu gospodinjstev. Investitor, podjetje Javni holding Ljubljana d.o.o., sporoča, da dela potekajo po zastavljenih časovnih rokih. Od februarja, ko so se začela z izkopom in nadaljevala s postavitvijo temeljnega kamna marca, se je že marsikaj spremenilo. Bazeni so postavljeni, trenutno pa priključujejo kanalizacijsko in vodovodno napeljavo. V prihodnjih mesecih bodo uredili še okolico, poskusni zagon pa je predviden maja prihodnje leto. V pogovoru z županom občine Horjul Jankom Prebilom smo izvedeli, da lahko, če bo vse potekalo po predvidenih načrtih, uradno odprtje pričakujemo 21. junija, ko bo občina praznovala 20 let: "Stara čistil- Vabilo na naprava je v obratovanju že 40 let in enostavno na ustreza več današnjim standardom in potrebam. Ko bo nova čistilna naprava začela z obratovanjem, se bo stara razgradila po ustreznem postopku in protokolu. Vse skupaj nadzira in upravlja VOKA (služba Javnega holdinga Ljubljana d.o.o., ki upravlja vodovod in kanalizacijo) po najsodobnejših parametrih. S tem bomo dvignili kapaciteto na 2000 enot, priključena pa bo tudi kanalizacijska napeljava iz Zaklanca. V vmesnem obdobju, do zagona nove čistilne naprave, se bo namreč gradila kanalizacijska napeljava z vso spremljajočo infrastrukturo od Zaklanca do Horjula. Prav tako bomo povezali nedelujočo čistilno napravo v Podolnici in tako s tem poskrbeli za ureditev komunalnih odplak na tem delu naše občine.'' Peter Kavčič Fotografija: Peter Kavčič Zaključili prenovo Stare ceste Občina Horjul vabi na Brezplačno usposabljanje -računalništvo Občina Horjul bomo septembra z mednarodnim centrom za prenos znanja organizirala računalniško usposabljanje. Izobraževanje se bo začelo v torek, 19. septembra, ob 17. uri v prostorih OŠ Horjul. Vsak udeleženec usposabljanja bo imel na voljo svoj (šolski) računalnik. Srečanja bodo potekala enkrat tedensko. Okvirna vsebina: • izdelava in oblikovanje besedil (Word), • izdelava in oblikovanje tabel (Excel), • pregled socialnih omrežij in njihova uporaba, • iskanje informacij na internetu, • uporaba aplikacij, koledar, telefon, • iskanje in prenašanje datotek s pametne naprave na računalnik in obratno. Ciljna skupina izobraževanj: poudarek je na zaposlenih, ki imajo zaključeno štiriletno srednjo šolo ali manj, lahko pa se usposabljanja udeležijo tudi drugi. Predznanje ni potrebno. Za več podrobnosti obiščite spletno strani občine www.horjul.si. Vabljeni Konec julija se je zaključila popolna prenova Stare ceste v Horjulu od križišča pri Metrelu do konca zaselka ob hudourniku Stojanšek. Projekt vsekakor pomeni več kot le svežo preplastitev stare asfaltne površine. Obnova pomeni namreč pomemben korak naprej v procesu sprejemanja širitve občinskega prostorskega načrta, ki je pogojen z ureditvijo poplavnih območij v Horjulu. Vodotok Stojanšek je tako na zgornjem delu, preden pride do prvih hiš, dobil dva zadrževalnika, ki ob večjih nalivih preprečita, da bi se material, ki ga s seboj nosi deroča voda, zaustavil v strugi in s tem povzročil zamašitev ter poplavo. Prav zaradi nemotenega pretoka meteornih voda so namestili cevi večjega premera in bistveno izboljšali odvodnjavanje na Stari cesti. Tudi mostovi in brežine so skladno s temi zahtevami žili tudi optično omrežje. Na pobudo občanov so v želji po večji varnosti postavili tudi novo prometno signalizacijo, ki predpisuje največjo dovoljeno hitrost vožnje 30 km/h. Za umi- povečani in utrjeni. Ob prenovi se je cesta na novo utrdila in preplastila. Ob sofinanciranju občanov so uredili tudi robnike ob cesti tako, da bo cesta sedaj lahko še mnogo let služila svojemu namenu. Med prenovo, ki jo je v celoti izvedlo podjetje Eurograd iz Ljubljane, so polo- ritev prometa in varnost otrok pa so na cesti tudi hitrostne ovire, tako imenovani "ležeči policaji". Zupan Janko Prebil se je ob zaključki del, ki so potekala nemoteno in po predvidenem časovnem načrtu, zahvalil občanom za potrpežljivost in sodelovanje, obenem pa poudaril, kako pomembna je bila ureditev vodotoka Stojanšek: "Brez podpore ljudi, ki živijo na tem območju, dela ne bi mogla potekati tako nemoteno in po planu. Ujeli smo vse časovne roke in ostali znotraj finančnih okvirov, ki smo jih predvideli za rekonstrukcijo ceste in vodotoka. Obenem smo izkoristili to priložnost in ta del Horjula posodobili v skladu z najnovejšimi standardi, tako da verjamem, bo sedaj nekaj časa tu mir in ne bo potrebno prebivalcev motiti z gradbenimi deli. Z mislijo na najmlajše in njihovo varnost smo se odločili, da v tem delu Horjula tudi umirimo promet, tako da starši ne bodo v skrbeh, ko bodo njihovi otroci odšli v šolo. Za konec naj se samo še enkrat zahvalim občanom, ki so bili pripravljeni sodelovati in sofinancirati postavitev robnikov, ki sami cesti dajejo končno podobo in pripomorejo k varnosti pešcev." Peter Kavčič Fotografije: Peter Kavčič Planinski izlet na Koreno Otroci so bili ob novici, da gremo s Planinskim društvom Horjul na planinski izlet na Koreno, izredno navdušeni. Tokrat sta nas poleg gospoda Bogdana Seligerja spremljali še gospa Stanka Rebolj in gospa Nuša Janša, tudi članici PD Horjul. S popotno malico in pijačo v nahrbtniku smo se skupine Metulji, Čebele, Murni ter nekaj Kresnic in Zabic podali na pot proti Koreni. Pot nas je vodila po strmi gozdni stezi, polni zanimivosti skrivnostne narave. Med vzponom smo večkrat počivali v senci in se osvežili s pijačo. Vodnik Bogdan nas je ves čas seznanjal z navodili za varno hojo ter skrb za lastno varnost in varnost prijateljev. Na pokošenem travniku, v senci sadnega drevja smo se podprli z malico in si v daljavi ogledali Kamniške Alpe z najvišjimi vrhovi. V dolino smo se vrnili nekoliko prej, prijetno utrujeni in željni počitka. Tako kot vedno smo se imeli na planinskem izletu lepo, za kar se zahvaljujemo vodniku in spremljevalkama. Tudi v prihodnje se veselimo hoje z vami po naši prelepi naravi v bližnji in daljni okolici vrtca. Vanja Šubic NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 38 N as Občina Horjul 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Blagoslov znamenja sedmih žrtev iz Zaklanca Zaklanec, 25. junij - Na državni praznik je v Zaklancu je ob 75. obletnici umora sedmih žrtev komunistične revolucije potekala sveta maša z blagoslovom spominskega obeležja, ki jo je vodil msgr. Franci Petrič. Po njej sta v krajšem kulturnem programu poleg župana Janka Prebila spregovorila dr. Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze in slikarka Marjetka Dolinar v imenu svojcev žrtev, slišana pa je bila tudi priložnosti primerna pesem. "Slovenec že mori Slovenca. Brata. Kako strašna slepota je človeka! (France Prešeren) 20. 11. 1942 ponoči so bili v bližnjem gozdu kot žrtve komunističnega nasilja umorjeni vaščani Zaklanca: Bernarda Dolinar 1926, Ivanka Dolinar 1923, Marija Dolinar 1885, Janez Dolinar 1877, Katarina Zalaznik 1917, Ivana Zalaznik 1882, Marija Fajdiga 1920. Zakaj?" Blagoslov spominskega znamenja in slovesno bogoslužje Pred spominskim obeležjem - križem, ki nosi zgornji napis, se je zbral zbor duhovnikov in ministrantov ter za hip izročil misli, pomolil in opravil blagoslov znamenja, ki bo odslej nagovarjal mimoidoče. Množica zbranih romarjev nedaleč od kraja mučeništva, ki se je zgodilo 20. novembra 1942 ponoči, ko so partizani od doma odpeljali štiri dekleta, dve materi in očeta ter jih na okruten način pokončali v gozdu nad vasjo, na kraju Široki potok se je s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Janeza Smrekarja in dr. Bogdana Dolenca daroval msgr. Franci Petrič, na spoštljiv način spomnilo nedolžnih žrtev. Nagovoril jih je že Matejev evangelij, ki pravi: "Ne bojte se jih torej! Nič ni namreč prikritega, kar bi se ne razodelo, in skritega, kar bi se ne zvedelo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanjajte na strehah! Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogu-biti." Opogumljajoče so evangelistove besede in spodbujajo spravna dejanja, kakršno je bilo tudi tokratno. Msgr. Franci Petrič je na začetku pridige pozdravil vse zbrane, ki cenijo žrtve II. svetovne vojne in dan državnosti praznujejo ob spominu na dogajanja pred 75 leti. "Imamo torej vernike, ki vztrajno molijo za državo, na drugi strani pa tiste, ki spet brez sramu poveličujejo petokrako zvezdo, ki je kriva za pokončano množico in ovira razvoj sprave," je dejal. Opomnil je, da je šlo pri teh krutih dejanjih, ki so bila storjena nad nedolžnimi ljudmi, med katerimi je bila tudi sedmerica Zaklančanov, za revolucijo in ne osvobodilni boj, ki je zgolj izrabljena besedna zveza. Poudaril je, da dokler slovenski narod ne bo obudil resnice, s tem pa priznal zločinov ter jih obžaloval, ne bo dosegel sprave. Izposodil si je besede iz evangelija: "Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte!" In dodal, da je strah naša bivanjska pogojenost, odziv na grožnjo, zato se je treba opogumljajoče boriti za resnico, šele takrat bo naša prihodnost lepa. Pri daritvi je somaševalec dr. Bogdan Dolenc izpostavil, da Jezus uči odpuščanja, ki pa ne pomeni pozabiti, temveč to, da bolečino spremeniš v usmiljenje. Po lepo opravljeni sveti maši, pri kateri so z liturgično besedo sodelovali domačini, z lepo pesmijo pa jutranji cerkveni pevski zbor župnije Horjul, je sledil krajši kulturni program. Kulturni program v počastitev spomina na sedmerico Zupan Janko Prebil je nagovoril udeležence ter obudil nekaj svojih spominov na težke pretekle čase in novice, ki so kasneje prihajale na dan. Izrazil je željo, da se kaj podobnega več ne zgodi, ter se zahvalil pobudnikom, ki so poskrbeli, da bo spomin na nedolžne žrtve prisoten tudi danes, kar je tudi temelj za prihodnost naroda, nazadnje pa čestital prisotnim ob praznovanju državnega praznika. Dr. Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze je spregovoril o tem, da ob prihajanju k umorjenim v Širokem potoku lahko čutimo, da je z njihovo strašno usodo nastal na naši strani nek dolg, pri tem pa poudaril tri stvari: da ljudi, ki so tu izdihnili, ne pozabimo, da se spominjamo njihovih imen, življenjskih zgodb, njih kot resničnih oseb ter kaj se jim je zgodilo, ko so jih partizani v mrzli noči 20. novembra 1942 na grozljiv način pokončali; da se spominjamo, kakšni so bili ti ljudje - kakšen je bil njihov duhovni svet, njihova kultura. Pri tem je navedel zapis Justina Stanovnika, da so si tisto noč v Širokem potoku stali nasproti ljudje dveh vrst: »Tisti, ki so bili pod obljubo služenja - služenja svoji družini, svoji vasi, svojemu mestu, svoji domovini, nesrečniku, ki se je stokajoč kdaj oglasil. In tisti, ki so se odločili služiti samemu sebi, svoji iz Uporništva spočeti odločitvi, da bodo služili samo sebi in tistim, ki so jim služiti ukazali.« To je dopolnil z idejo, da je bila sedmerica pokončanih zavezana služenju soljudem, zavezana služiti Bogu; in tretje, na kar je treba misliti ob žrtvah, so dejanja, v katerih so ugasnila njihova življenja, s katerimi je bil prizadet naš slovenski svet, saj je bilo življenje naše družbe vrženo iz stanja človeške normalnosti. Govornik je skrbno izbrane besede zaključil z mislijo: "Hkrati nas pobiti v Širokem potoku opozarjajo, da bo nad njimi in nad nami vsemi nekoč zadonel glas tiste zadnje sodbe, na kateri so vsa človekova dela poklicana pred zrcalo večne resnice in bo pred pravično sodbo stopila tudi zgodovina." V imenu svojcev žrtev je zbrane pozdravila še slikarka Marjetka Dolinar, ki je poudarila, da si prav gotovo vsi tu zbrani želijo sprave. Pri tem je poudarila, da je za zločin, ki v pravnem po- menu ne zastara in ni obsojen oziroma kaznovan, usojeno, da se ponovi. Šele, ko bo enkrat doseženo prvo, bomo lahko govorili o spravi. Trpke besede in misli na žalostni dogodek pred 75. leti je blažila priložnosti primerna, a hkrati prijetna pesem iz ust Matije Bizjana in Ane Češnjevar. Spominska slovesnost v Zaklancu se je zaključila z ogledom kraja zločina. Zbrani so se odpravili do Širokega potoka, kjer so ugasnila življenja sedmerice. Domačini so poskrbeli še za druženje, vendar to ni trajalo dolgo, saj je z dogodkom morda čutila tudi narava, ki je nad horjulsko dolino tistikrat poslala nevihto. Nova Slovenska zaveza je ob tem dogodku - ob 75. letnici umora in blagoslovitvi znamenja sedmih žrtev iz Zaklanca pripravila manjši zbornik z naslovom Slovenski dolg do Širokega potoka, ki bo tako kot znamenje ob cesti v Prosci trajen spomin na nedavno kruto zgodovino slovenskega naroda. Nadja Prosen Verbič Fotografije: npv NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 39 Haščasopis Občina Horjul_eleM „^^rCZ © Grenak priokus gasilske olimpiade Tako kot se v športu včasih ne izide vse po načrtih kljub trdemu delu in natančnim pripravam, sta usodna napaka in dvomljivo sodniško sojenje prikrojila končni rezultat gasilske ekipe PGD Žažar na letošnji "gasilski olimpijadi" v avstrijskem Beljaku. Žažarčani so začeli z usmerjenimi pripravami že oktobra lani, saj so se dobro zavedali, da jim bo le trdo delo prineslo uspeh na kvalifikacijah, ki so vodile na svetovno gasilsko prvenstvo. Poleg rednih priprav za dobro fizično kondicijo so januarja letos začeli še z intenzivnejšimi tehničnimi treningi. Po zimskih pripravah v Kopru in Brežicah so konec aprila sledile kvalifikacije, kjer jim je z zmago uspel veliki met, s katerim so si tlakovali pot na gasilske olimpijske igre. Dobro delo so potrjevali rezultati na ostalih tekmovanjih, zato so se v Avstrijo upravičeno odpravili z visokimi cilji. A športna sreča jim je na najpomembnejšem letošnjem tekmovanju v članski konkurenci na svetu obrnila hrbet. Član A-ekipe PGD Žažar Jernej Vrhovec je takole opisal sam potek tekmovanja: "Do samega začetka tekmovanja je vse potekalo odlično. Na progi je sledila priprava orodja in potem postavitev v formacijo, pozdrav in odštevanje do starta. Ta nam je odlično uspel, vendar smo že po dveh sekundah spoznali, da nam je napaka vzela morda celo zmago, ampak vseeno smo po- skušali dati čim več od sebe in na koncu dosegli čas 30,40, kar je glede na napako zares odličen čas. Kljub temu nam je takoj postalo jasno, da nam bo prav ta napaka prekrižala načrte v boju za prvo mesto. Sledila je še šta- feta z odličnim časom 52,64, a verjetno bi bila še boljša, z več naboja, če bi bila vaja po naših zmožnostih. Skupni rezultat nam je prinesel nehvaležno, končno 4. mesto. Na koncu je bilo prisotno veliko razočara- nje v ekipi; predvsem zaradi načina, kako so se podeljevala prva mesta in favorizirale določene avstrijske ekipe. Slovenija je bila zaradi tega oškodovana za 2 tretji mesti (med mladinci in člani A). Kljub vsemu se za- vedamo, da je bila naša odprava uspešna, saj je 4. mesto odličen rezultat s športnega vidika, sploh če upoštevamo izredno močno konkurenco. Vsak posameznik oziroma član ekipe za vse treninge, priprave in tekmovanja namenja svoj prosti čas in dopust, kar je v duhu gasilstva in ne nazadnje bistvo, da smo pripravljeni pomagati, ko pride do klica na pomoč. Grenak priokus pa nastane, če se nekdo iz tega dela norca z namenom, da se ustvarja zgodba favorizirane enote. Potem to pač ni prav." Kljub temu člani ekipe gledajo z optimizmom naprej. Ob podpori najbližjih in zvestih prijateljev lahko od takšne ekipe še pričakujemo vrhunske rezultate. Peter Kavčič Fotografije: arhiv PGD Žažar Okolica cerkve sv. Kancijana dobila novo podobo Ko vas bo pot zanesla na Vrzdenec in se boste ustavili ob cerkvici, ki leži nad vasjo, boste dobili občutek, kot da ste v nekem drugem času. Gozdovi, ki jo obkrožajo, mirno šumijo, visoke pokončne smreke pa tudi v poletnih mesecih nudijo prijetno senco in ohladitev. Potoček, ki priteče iz gozda, se sedaj malo zadrži tudi v ribniku poleg prvih hiš in vse skupaj še najbolj spominja na kuliso kakšne od Grimmovih pravljic. Za to idilično zunanjo podobo, ki bi lahko bila tudi nekje v nemškem Schwarzwaldu, se skriva veliko ur dela in urejanja. Vse skupaj se je začelo s sanacijo potočka, ki ob večjih neurjih postane deroč hudournik in nižje na Vrzdencu povzroča poplave. Sedaj ne bo več tako, saj bodo deroče vode in material, ki ga te nosijo s sabo, ustavili trije zadrževalniki. Čeprav so bila zaključna dela končana šele konec julija, je že jasno, kako pomembno vlogo imajo, saj nam je poletje postreglo s številnimi plohami, med katerimi so svoje delo odlično opravili. Župan občine Horjul Janko Prebil je ob tem poudaril, da je bila prav ureditev tega hudourniškega potoka ključna za pridobitev soglasij za nov občinski prostorski načrt, pri katerem zdaj ni več zadržkov glede dosedanjih poplavnih območij, ki so onemogočale širitev vasi. Vodotok je zdaj urejen prav od točke, kjer pride iz gozda, in od tam naprej mimo zgornjega parkirišča, okoli obzidja cerkve in po lični kamniti ter močno utrjeni strugi do mežnarije, ki jo zdaj krasi tudi manjši ribnik. Sveti Kancijan tako s svojo zunanjo podobo kar kliče po lahkotnem sprehodu in uživanju v tišini in miru, ki ju cerkev z okolico nudi mimoidočim sprehajalcem in izletnikom. Urejena okolica cerkve pa ni edina novost na tem koncu Vrzdenca, od junija v notranjosti cerkve namreč potekajo obnovitvena dela. Pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in njihovega restavratorskega centra obna- vljajo freske v prezbiteriju in restavrirajo glavni oltar. Vodja projekta Anita Kavčič Klančar, restavratorka in konzervatorka, je poudarila pomembnost po-slikav, saj so te med najstarejšimi v Sloveniji, zaradi teh pa je to ena pomembnejših srednjeveških cerkva pri nas: "Tri gotske poslikave v notranjosti so pravo bogastvo kulturne dediščine. V postopku restavriranja uporabljamo materiale, kot so jih uporabljali v času nastanka. Pomemben nam je vsak delček freske in ker moramo paziti, da ne poškodujemo ali prekrijemo kakšnega koščka in poslikave ohranimo zares pristne, je delo zelo dolgotrajno in zahteva veliko mero občutka. Polovico sredstev so priskrbeli na zavodu restavratorskega centra, drugo polovico pa iz občinskih sredstev. Menim, da je to zelo lep primer sodelovanja države in lokalne skupnosti." Obnova bo predvidoma trajala do konca oktobra. Takrat si boste lahko ogledali obnovljene poslikave in restavriran glavni oltar, kar je denarno podprla Župnija Horjul, idilično zunanjo podobo pa bodo že krasile jesenske barve. Peter Kavčič Fotografije: Peter Kavčič Pobeg za dober namen V soboto 24. junija se je v Horjulu v organizaciji KK Zapravljivček Horjul začela najbolj nenavadna kolesarska prireditev - »Pobeg s kolesom 2017«. Voditelj prireditve in tudi sam udeleženec tega nenavadnega maratona Grega Čepon je zbranih 95 kolesarjev nagovoril na parkirišču Metrela, kjer jih je opozoril na prometno varnost, saj v celoti asfaltirana trasa 129 km dolgega maratona poteka po javnih cestah, pa tudi na prvi » NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 40 N as Občina Horjul 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » postanek z okrepčili v Gorenji vasi in na previdnost zaradi lokalne prireditve v Škofji Loki. Srečno in predvsem varno pot je zaželel vsem udeležencem tudi Nace kot vodja rediteljev na motorjih. Prava paša za oči pa je bil nastop horjulskih ma-žuretk ob spremljavi pihalnega orkestra Vrhnika, kjer piha v klarinet tudi organizator maratona Grega Čepon! Da je imela prireditev večjo težo pa je poskrbel pozdravni nagovor horjulskega župana Janka Prebila. Za skupno 150 kolesarjev (55 se jih je pridružilo še na vmesnih vstopnih točkah) je bila pot dolga 129 km in je premagala tri večje vzpone, upoštevaje vse posamezne vzpone in spuste pa so kolesarji premagali kar 2334 m višinske razlike! Trasa poti: Horjul > Suhi Dol > Gorenja vas > Škofja Loka > Kranj > Ja-mnik > Zgornja Lipnica > Lesce > Zgornje Gorje > Zgornja Radovna > Mojstrana > Kranjska Gora > Planica, kjer je bila končna pogostitev z golažem in podelitev medalj vsem udeležencem in nagrad - maraton ni bil tekmovalne narave, a so organizatorji vseeno podelili tri nagrade in sicer najmlajšemu 14-letnemu udeležencu, najstarejšemu 67-letnemu Nande Vičič in pa najvztrajnejšemu Žigi Marolt, ki je na poti kar petkrat menjal predrto zračnico zaradi razpoke v kolesarskem plašču! Marca 2005 je takrat 16. letni fant Grega Čepon svojim staršem napisal poslovilno pismo, nabasal nahrbtnik in s kolesom pobegnil v Kranjsko Goro, kjer si je naslednji dan ogledal finale smučarskih poletov v Planici. Policisti so ga izsledili po dveh dneh iskanja, ko je pobegnil iz ene od tamkajšnjih picerij, potem, ko je bila njegova bančna kartica zavrnjena. In l. 2015 je ta fant organiziral po isti trasi kot svoj pobeg danes tradicionalno kolesarsko prireditev, ki je od samega začetka dobrodelna, zbrana finančna sredstva so namenili otrokom, tokratni 3. pobeg s kolesom pa zbira sredstva za obnovo stanovanja Primoža, ki je zaradi prometne nesreče hrom od lanske jeseni. Grega Čepon sodeluje preko poletja kot glasbenik v 15-ih predstavah poletnega gledališča Studenec (v istoimenski vasi med Krtino in Moravčami, kjer je gledališče na prostem s pomično streho kapacitete 1000 sedežev), v začetku septembra pa ima namen v 24-ih urah prekolesariti 540 km od Horjula do Sarajeva! In za trening, priprave, bo preko poletja prekolesaril okoli 2000 km in obiskal vse donatorje, ki so podprli dobrodelno prireditev Pobeg s kolesom preko spletne platforme Adrifund. Dokler imamo v svojih vrstah Slovenci tako prizadevne in dobrovoljne posameznike, se nam za prihodnost res ni bati, srečno Grega na kolesu in v življenju. Več informacij: http://pobe-gskolesom.si/ Sebastjan Vehar Zahvala Video produkcija Close Captured, Petrol, BMC Avtodeli, Eksplicit, Salkon, Kovinos, Metrel, Mass, Prigo, mesarstvo Perešuti, Ewopharma, Janez Trček, Valentin Čepon, Tone Zdešar, obenem pa bi se radi zahvalili tudi vsem ostalim sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili, da je prireditev tako dobro uspela. Grega Čepon Kljub dežju prijeten Pozdrav poletju Horjul, 25. junij - V športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul so članice mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul svojim najbližjim pokazale plese in veščine, ki so se jih v preteklem šolskem letu naučile. ta športna dejavnost v Horjulu tako zelo priljubljena in uspešna. Dekleta s tekmovanj na slovenskih in tujih tleh redno prinašajo odličja in to jih med drugim žene naprej, prav tako pa navdušuje mlajša dekleta, ki v starejših iščejo svoje vzornice. Nadja Prosen Verbič Fotografija: npv Precej kisli so bili letošnji prvi poletni dnevi. Izstopala ni niti praznična nedelja, ko so članice mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul pripravile tradicionalni Pozdrav poletju. Dogodek je tako potekal v športni dvorani, kjer so na parketu dekleta vseh starostnih skupin svojim staršem, dedkom, babicam in prijateljem poleg nekaj prikupnih nasmehov pokazale, katerih mažoretnih in twirling veščin ter vrlin so se v letošnjem šolskem letu naučile. Nihče ni skrival ponosa, zato so bili kljub manjšemu številu obiskovalcev aplavzi glasni in bučni. Predvsem zadnji, ki so bili namenjeni vsem plesalkam, v prvi vrsti pa vaditeljicam in odgovornim, ki se trudijo, da je Zmagal Jug s 64 : 60 V soboto, 17. junija, se je v občini Horjul kot vsako leto odvijal nogometni turnir, tokrat v malce drugačni obliki pod okriljem športnega društva Vrzdenec. Bil se je boj med igralci severa in juga, ki jih je ločevala glavna cesta skozi občino. Konjeniški praznik na Bitncovi domačiji v Horjulu Sebastjan Zdešar - najboljši posameznik## VAS ŽE MIKA? 3. SEPTEMBR j si hitro rezervirajte nedeljo, jjHRjgEMBRE, in se nam ob 14. URI pridružite na povorki s konjskimi vpregami od Metrela do Bitncove domačije, kjer se bomo družili ob zanimivem programu. Od 15.30 naprej nas bo razveseljeval KvEGu3E0Bfl za odlično hrano in pijačo pa bodo poskrbeli člani Konjeniškega društva Zelena dolina. Vljudno vabljeni na konjeniški praznik! Turnirja se je udeležilo 6 ekip, v katere so bili igralci razvrščeni po določitvi žreba. Ekipe severa so že na začetku prevzele vodstvo in vodile vse do konca turnirja. Gledalce in igralce so izčrpavali močno sonce in visoke temperature, kljub temu da je bilo poskrbljeno za osvežilno pijačo in okusno hrano. Proti koncu so pobudo prevzeli igralci južnega pola, ki so z bojem in neomajno voljo dosegali gol za golom in s tem zaključili turnir z zmago s 60 : 64. Za pozitiven odziv se moramo zahvaliti vsem sponzorjem: Ko-vinos d.o.o., Kvader d.o.o., Me-trel d.o.o., Mercator d.d., Riwal d.o.o. in Ardimar d.o.o. ŠD Vrz-denec se bo potrudilo za organizacijo dogodka tudi naslednje leto. Do takrat pa en lep športni pozdrav. ŠD Vrzdenec NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 41 N as Občina Horjul 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mladi čebelarji OŠ Horjul pridelali med v šolskem čebelnjaku Učenci osnovne šole Horjul, ki pod vodstvom ravnatelja Primoža Garafolja že štiri leta spoznavajo pomembnost čebel v našem vsakdanjem življenju v sklopu čebelarskega krožka, žanjejo bogate sadove svojega dela. Julija so namreč pridelali kar 30 kilogramov medu. Sladki med bo pristal na mizah vseh otrok v šoli in vrtcu, saj ga bodo postregli pri tradicionalnem slovenskem zajtrku sredi novembra. Cilj tega projekta je, da se mladim v šolah in vrtcih približajo prednosti, ki jih prinašajo domači slovenski pridelovalci, saj je hrana, ki je pridelana v bližini, bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje ali ojačevalcev okusa. Kar 26 mladih čebelarjev različnih starosti spoznava pomembnosti sožitja človeka in narave, seveda vedno pod vodstvom izkušenih mentorjev Ivana Krvina in Janka Prebila. V zadnjem obdobju so posadili kar 24 jablan in uredili lipov drevored pri šolskem čebelnjaku, da marljivim čebelam omogočijo čim boljšo pašo. Čebele v vseh petih šolskih panjih bodo imele tako hrane v izobi- lju v neposredni bližini. Župan občine Horjul Janko Prebil je nad delom mladih čebelarjev navdušen in svoje mentorstvo vidi kot pomembno predajanje bogatega čebelarskega znanja Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec mlajšim generacijam: »Veseli me, da so učenci čebelarskega krožka pridelali čisto svoj med in tako spoznali, kako poteka naravna simbioza med čebelami, rastlinami in ljudmi. Brez dela in skrbi seveda ni dobrega rezultata in pridelka. Pri tem krožku vse to spoznajo zelo neposredno. Menim, da bodo učenci s ponosom postavili na mize doma pridelan med pri tradicionalnem slovenskem zajtrku in tudi s tem sošolcem pokazali, kako pomembna je doma pridelana hrana. Žalosti pa me, da kljub vsej prizadevnosti vodstva šole, občine in ne nazadnje tudi otrok, ki so sodelovali pri vseh naših aktivnostih, nismo prepričali združenja LAS Barje z zaledjem, da bi poiskali sredstva za ureditev okolice OŠ Horjul. Šola je ekološko usmerjena in si priza- deva, da učenci dobijo tudi druga znanja, ki jim bodo kasneje v življenju nedvomno prišla prav.« Peter Kavčič, Joto: Primož Garafolj Gasilski tabor z adrenalinom Po večerji je bil čas za tuširanje in kasneje za spanje. Dan smo začeli z jutranjo telovadbo, potem pa je sledil dvig zastave, ki smo ga spremljali z našo hi- mno. Sledil je zelo okusen zajtrk, kasneje pa, po našem mnenju, nekoliko manj okusen sprehod na Golte, ki je trajal dolgih 5 ur. Ravno ko smo dosegli vrh, pa V petek, 16. junija, se je mladina PGD Horjul odpravila na zdaj tradicionalno kampiranje. Za letošnji cilj so mentorji izbrali kamp Menina pri kraju Rečica ob Savinji. Ko smo prišli, smo s skupnimi močmi postavili šotor, naredili zastavo in pripravili večerjo. smo bili priča prihodu prvih tekmovalcev kolesarske dirke na Golte. Preden smo se odpravili v kamp smo si ogledali še alpski vrt. Po ogledu smo se z gondolo odpravili nazaj v dolino, po kateri smo se skupaj sprehodili do kampa. V kampu nas je pričakalo pozno kosilo, ki ga je pripravil naš glavni kuhar. Po kosilu je bil čas za enourni počitek. V tem času je svoja vrata zopet odprl naš masažni salon. Za tem je sledilo kopanje v precej hladnem jezeru, kasneje pa še igre, v katerih smo se pomerili, razdeljeni v štiri skupine. Ker smo se pri nekaterih igrah zmočili in smo bili že pošteno utrujeni, smo potrebovali tuširanje in seveda večerjo. Po večerji je sledilo druženje ob tabornem ognju, pogovarjali smo se o kampiranju. Ob pol enajstih naj bi se odpravili spat, a ker je bila to vseeno zadnja noč, smo ostali pokonci malo dlje. V nedeljo bi morali vstati ob sedmih, a smo zaradi našega po-nočevanja zaspali in vstali šele nekaj minut čez 8. Hitro smo se pripravili na jutranjo telovadbo, po kateri sta sledila zajtrk in pakiranje. Potem pa je sledil naš najljubši del kampiranja -pustolovski park. Tam smo se zabavali kar nekaj ur, potem pa izmučeni odšli na kosilo. Po kosilu je sledilo še zadnje kopanje v jezeru Menina. Pred odhodom so mentorji podelili nagrade skupinam, mi pa smo pojedli zadnje zaloge hrane (predvsem sladkarij). Svojo prtljago smo odnesli na avtobus ter se odpravili proti domu. Preden zaključimo, bi se radi zahvalili mentorjem, ki so nam omogočili ta čudovit vikend, stran od vse elektronike. Upamo, da jim nismo povzročali prevelikih preglavic ter bomo to kampiranje naslednje leto ponovili. Če se radi zabavate in uživate v družbi dobrih gasilcev, ste vljudno vabljeni, tako mlajši kot starejši, da se nam pridružite in z nami preživite čudovit vikend. Planinski pohod po meji občine V nedeljo, 18. junija, je bil pod vodstvom predsednika domačega planinskega društva organiziran tradicionalni planinski pohod ob meji Občine Horjul v počastitev njenega praznika. Letošnji pohod je bil nekoliko drugačen, saj smo se tokrat povzpeli iz Zaklanca mimo Pe-čenika na Slevco, zaključili pa tako, da smo šli z Lesnega Brda v Horjul. Pred Občino Horjul, kjer je bilo zborno mesto, se nas je tokrat zbralo zgolj deset. Res je, da pot ni ravno kratka, saj meri okoli 27 km, toda pri tem je treba upoštevati možnost, da sleherni odstopi takrat, ko to sam želi. Pri tem pohodu ne po- meni toliko premagati celotno pot, kot se ga udeležiti in pokazati, da nam kraj, v katerem živimo, tudi nekaj pomeni. Naj bo ta zapis spodbuda vsem, ki ste se morda želeli udeležiti te tradicije, pa se je iz določenih razlogov niste. Prepričana sem, da bo v prihodnje bolje in se bomo naslednjič spet zbrali v tako velikem številu kot že večkrat doslej. Olga Gabrovšek NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 42 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Za mirnejši promet v občini Občina Dobrova - Polhov Gradec je v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost občanov, med katerimi so najbolj ranljivi prav pešci, v enem od nevarnejših križišč v občini, kjer se Horjulska cesta križa s cesto Pot čez Horjulko skupaj s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav postavila prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« MHP50. Promet na lokalni cesti Dobrova-Horjul bo odslej potekal varneje. Prikazovalnik je del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem bo že drugo leto zapored ob sofinanciranju največje slovenske zavarovalnice 12 slovenskih občin aktivno umirjalo promet v naseljih, v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh. V 18 občinah, kjer tovrstni prikazovalniki hitrosti že stojijo, se je hitrost na izbranih odsekih v povprečju znižala za 2 km/h, za približno 4 % pa se je zmanjšal tudi delež prehitrih voznikov. Prikazovalnik hitrosti stoji v neposredni bližini dveh avtobusnih postajališč, ki sta postavljeni na slabše preglednem ovinku in ju dnevno uporabljajo učenci OŠ Dobrova, dijaki, študentje in drugi prebivalci tega dela nase- lja. »V Občini Dobrova - Polhov Gradec smo prepoznali problematiko in podprli skupno financiranje postavitve prikazovalnika hitrosti, saj je varnost naših občank in občanov, kot tudi drugih udeležencev v prometu na nevarnih cestnih odsekih, na prvem mestu. Veseli nas, da smo s skupnimi močmi poskrbeli za večjo varnost in na ta način prispevali k varnejšemu jutri« je povedal Franc Setnikar, župan občine Dobrova - Polhov Gradec. Pametni prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« MHP50 spadajo v kategorijo prijaznih preventivnih ukrepov za izboljšanje varnosti v prometu. Voznikom, ki spoštujejo pred- Povprečna hitrost vozil je bila 55 km/h, najvišja izmerjena pa 122 km/h (dovoljena hitrost znaša 50 km/h). Delež prehitrih voznikov se je v primerjavi z obdobjem, ko je bil prikazovalnik ugasnjen (med 17. in 23. 7. 2017), zmanjšal za 6 %. pisano omejitev hitrosti, izpišejo hitrost v zeleni barvi in jih nagradijo z »všečkom«, prehitre pa opozorijo z izpisom v rdeči barvi. »Prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« je v občini Dobrova - Polhov Gradec postavljen tik za krajevno tablo Dobrova, kjer cesta vozniku daje občutek, da se še vedno vozi zunaj naselja. Zato so povprečne in maksimalne hitrosti precejšnje. Prva primerjava podatkov je pokazala viden vpliv na umirjanje, vendar manjši od pričakovanega. Seveda je pomembno poudariti, da je predvsem ažurno spremljanje podatkov s strani strokovne javnosti, kot so občine, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policija, redarske službe in uprave šol, tisto, kar lahko pripelje do odgovornih odločitev pri uporabi dodatnih, strožjih ukrepov za umiritev prometa,« je pojasnil direktor Sipronike Marjan Kr-žišnik. »Zavedamo se, da so povprečne hitrosti na prometni lokalni cesti Dobrova-Horjul zelo visoke. Zaradi velikega števila otrok in drugih udeležencev je na tem območju nujno umiriti promet. Zato smo podprli postavitev prikazovalnika hitrosti na lokaciji, ki predstavlja tudi del okolja, v katerem poslujemo,« je dejal Primož Rot, pomočnik direktorja Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav. Občina prejela naziv Slovenia Green V Mariboru je 12. junija potekal prvi Zeleni dan slovenskega turizma, kjer so podelili letošnja Slovenia Green priznanja. Med prejemniki je bila tudi občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je prejela bronasti znak Slovenia Green destination. V eni od preteklih številk Našega časopisa smo pisali o Zeleni shemi slovenskega turizma, celovito zasnovanem sistemu za pospeševanje vseh treh stebrov trajnostnega razvoja - okoljskega, družbenega in ekonomskega, ki je namenjen tako turističnim območjem kot ponudnikom. Omogoča primerjavo z drugimi zelenimi destinacijami po svetu in hkrati dodaja nacionalni značaj, ki omogoča lažje umeščanje zelene Slovenije na globalni zemljevid. Pred dnevi je v štajerski prestolnici potekala uradna podelitev znakov. Novi prejemniki, ki so zaključili pridobivanje zelenih znakov Slovenia Green po programu Zelena shema slovenskega turizma, so Kočevsko in Dobrova - Polhov Gradec, bronasti znak, Logarska dolina s Solčavskim in Vipavska dolina, ki sta prejeli srebrni znak, nova zlata Slovenia Green destinaci-ja pa je Podčetrtek. Med prejemniki znaka so tokrat trije hoteli, in sicer družinski eko hotel iz Štanjela, hotel St. Daniel ter dva blejska hotela, Savica in Astoria. Da so priznanja izjemno pomembna, saj ponudniki z njimi sodelujejo pri oblikovanju enotne zgodbe slovenskega turizma, je povedala direktorica Slovenske turistične organiza- cije Maja Pak in poudarila, da Slovenijo želijo predstaviti kot zeleno, aktivno, zdravo desti-nacijo. Z modelom Zelena shema slovenskega turizma želijo po njenih besedah hitreje vpeljati trajnostni razvoj v prakso, saj je njihov cilj 100-odstotno zelena Slovenija. Izrazila je veselje, da je prejemnikov naziva Slovenia Green vedno več. Sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar pa se je v nagovoru med drugim zahvalila vsem, ki so pristopili k Zeleni shemi slovenskega turizma, saj bo z njimi ta projekt rasel še naprej, hkrati pa so dober zgled vsem, ki o vključitvi v shemo še razmišljajo. Bronasti znak občini Dobrova - Polhov Gradec sta omenjeni izročili županu Francu Setnikarju. Nadja Prosen Verbič Digitalni opozorilni sistem za večjo varnost Občina Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun (A.s.K) opremila križišče Stranske vasi (Dobrova) in Polhograjske ceste z opozorilnim sistemom COPS@road. Sistem s svetlobnimi signali pravočasno opozarja voznike na približevanje križišču in prisotnost drugih udeležencev v prometu. Zupan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar je ob simboličnem odprtju poudaril, da gre za pozitiven prispevek k izboljšanju varnosti prometnih udeležencev na tem obremenjenem križišču. Na križišču Stranske vasi (Dobrova) in Polhograjske ceste oziroma »pri transformatorju« so med leti 2011 in 2015 po informacijah Policijske uprave Ljubljana zabeležili de- vet prometnih nezgod, občina jih je zabeležila še več. Primarna razloga za prometne nesreče sta bila predvsem slabša preglednost križišča in povečana hitrosti vozil na prednostni cesti. Na omenjenem križišču je zdaj postavljen opozorilni sistem COPS@road (COllision Preventing Safety system), ki z uporabo nabora detektorjev zaznava približevanje udeležencev prometa križišču iz več smeri in jih s pomočjo rumenih utripalcev na kontrastni tabli opozarja na nevarnost trka v realnem času. Na križišču »pri transformatorju« so postavljeni štirje moduli s kontrastno tablo, vgrajenimi prometnimi znaki (stop ter križišče prednostne in neprednostne ceste) in senzorsko nadzorovanimi aktivnimi utripajočimi lučmi. Moduli sistema COPS@road so med seboj brezžično povezani, aktivirajo pa se ob zaznavi sočasnega prihoda vozil v križišče in v realnem času opozarjajo na nevarnost trka. Kadar se po stranski cesti križišču približuje prometni udeleženec, ga rumeni utripalci začnejo opozarjati na nevarno križišče. Če se sočasno na prednostni cesti proti križišču giblje še drugo vozilo, utripalci enote na prednostni cesti voznika opozorijo na potencialno nevarnost trka. (NČ) NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 43 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Vabilo Dragi ljubitelji gledališča! Vabimo vas k vpisu v gledališke dneve komedije KUD Dolomiti Dobrova Vas v sezoni 2017/2018 zopet vabi k vpisu za Gledališke dneve komedije na Dobrovi. V letošnji sezoni bo dobrovško gledališče bolj komedijsko obarvano. Od oktobra 2017 do marca 2018 se bo v kulturnem domu na Dobrovi zvrstilo pet komedij amaterskih gledališč Slovenije, marca pa bomo gostili komedijo s profesionalnim igralcem. Program gledaliških dni si lahko od 10. septembra dalje ogledate na spletnem naslovu: www.kud-dolomiti.si. Vpis bo potekal v soboto, 23. septembra, med 10. in 12. uro v kulturnem domu na Dobrovi (lanskoletni abonenti si lahko zagotovite sedeže med 9. in 10. uro) ter od 17.30 dalje na dan prve predstave. Cena za vse prestave je 35 evrov, kartica je prenosljiva. Za predstave amaterskih skupin bo cena posamezne vstopnice za izven 8 evrov, za predstavo s profesionalnim igralcem pa 10. Za več informacij pišite na gsdobrova@gmail.com ali pokličite 031 344 707 (Miha) oziroma 031 341 270 (David). Vljudno vabljeni! Ladislav Brglez obeležil 95. rojstni dan Julija je gospod Ladislav Brglez iz Stranske vasi praznoval svoj 95. rojstni dan. Enega izmed petih najstarejših občanov občine je obiskal tudi župan Franc Setnikar in bil skupaj s slavljencem ter domačimi v prijetnem dopoldanskem pomenkovanju deležen obujanja spominov na lepe družinske in sosedske zgodbe. Gospod Ladislav Brglez jesen svojega življenja preživlja zdrav in zadovoljen, zato mu tudi v prihodnje želimo veliko lepih trenutkov v družbi njemu najdražjih! Občina Dobrova - Polhov Gradec Prenovili del cest v Črnem Vrhu Črni Vrh, 21. julij - Vaščani Črnega Vrha so se skupaj z županom, občinskimi predstavniki ter izvajalcem del zbrali na koncu prenovljene javne ceste Kuzovcev grič-Predov-Prosen ter ob odprtju prerezali trak. Župan Franc Setnikar je ob odprtju 770 metrov prenovljene javne poti v prvi vrsti pohvalil domačine, ki so sami, z lastnimi sredstvi, opravili gradbena dela ter cesto pripravili do zadnje faze, ko je občina dodala svoj del v višini okrog 45.000 evrov ter cesto asfaltirala. "Če bi s to prakso nadaljevali, bi lahko mnogo hitreje sledili viziji občine, ki je: vsem občanom asfaltirati ceste do njihovih domov," je dejal. Ob koncu je vsem zbranim zaželel varno pot in naj v vožnji uživajo. Nekaj besed je dodal pobudnik in gonilna sila projekta, domačin Janez, ki je na kratko predstavil potek del in povedal, da je zelo vesel, da jim je prej kot v štirih letih uspelo izvesti projekt. Zbrane je pozdravila tudi predsednica Krajevne skupnosti Črni Vrh in občinska svetnica Tončka Dolenc, ki je, kot pravi, vesela vsake nove pridobitve krajevne skupnosti. Zahvalila se je va-ščanom zaselka za prispevek ter občini za dobro sodelovanje in Polhov Gradec, 20. junij - Župan Franc Setnikar je v grajskem parku sprejel 21 najboljših letošnjih učenk in učencev osnovnih šol Dobrova in Polhov Gradec ter jim zaželel vse lepo na nadaljnji izobraževalni poti. V grajskem parku, pod mogočno starodavno lipo, je na zadnji pomladni dan župan sprejel učence, ki so devetletko v šolah občine Dobrova - Polhov Gradec zaključili z odličnim uspehom, poleg tega pa nanizali še kup drugih uspehov, priznanj in pohval na športnem, družboslovnem in naravoslovnem področju. Poleg župana Franca Setnikarja so bili tam tudi ravnatelj Osnovne šole Dobrova Viljem Kovač ič, ravnateljica Osnovne šole Polhov Gradec Ilinka Kucler, nekateri razredniki in starši. V slovenske srednje šole bo iz naše občine letos odšlo 80 nekdanjih dobrovskih in polho- misel zaključila z željo po srečni in varni vožnji. Govorom je sledil simboličen prerez traku, po njem pa je zaigrala harmonika. Prenovljeno cesto, ki vodi do dvanajstih hišnih številk in po kateri se dnevno vozijo ne le občani občine Dobrova - Polhov Gradec, pač pa tudi Škofje Loke, je ob koncu blagoslovil še župnik Peter Nastran ter voznike izročil božjemu varstvu. Zadovoljstvo in veselje domačinov je bilo čutiti tudi po uradnem delu, ko so ob polnih mizah obujali spomine na pretekla leta vožnje po makadamski poti in kovali nove načrte. Besedilo in foto: Nadja Prosen Verbič Ukinitev javnega dobrega Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) je občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na 19. redni seji 19. junija 2017 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobrega. 1. člen Ukine se status javnega dobrega na nepremičninah: - parcela št. 2145/3, k.o. Šujica, v izmeri 75 m2 (ID 5283258), - parcela št. 2145/5, k.o. Šujica, v izmeri 91 m2 (ID 5861980). 2. člen Nepremičnini iz prvega člena tega sklepa prenehata imeti značaj zemljišča javnega dobrega v splošni rabi in postaneta last Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Št.: 478-0015/2014-4 Dobrova, 19. junija 2017 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Župan čestital odličnjakom grajskih učencev, 44 iz Osnovne šole Dobrova in 36 iz Osnovne šole Polhov Gradec, od tega kar 21 odličnjakov. Kot je to že navada, se je najboljšim župan zahvalil za prizadevnost in jim čestital ter zaželel uspešno izobraževalno pot. Ob tej priložnosti je Ani Dolenc, Gašperju Kordežu, Pii Kozjek, Ajdi Oblak, Žanu Skopcu, Lari Stanovnik, Gabrijeli Adam, Saši Bleiweis, Ani Koprivec, Ani Malovrh, Klemnu Škofu, Lučki Dolenc, Maksu Koritniku, Mojci Med-ja, Arneju Petriču, Maksu Re- parju, Manci Trček, Evi Pišek, Vesni Zadnikar, Anji Šerbec in Ani Ivani Rihar v imenu občine poklonil simbolična darila. Dogodek so sooblikovali člani Theatro Šentjošt z nekaj priložnosti primernimi besedami proze in poezije, ob koncu pa so šolarjem čarovnice zakuhale še zvarek za uspešno šolanje z vrečo dobrih ocen, ducatom koncentracije, sodom discipline in žlico razuma za bistrenje uma. Naj jim le dobro služi. Besedilo in foto: Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 44 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Praznik občine V znamenju pohval, priznanj in lepe glasbe Polhov Gradec, 23. junij - V večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec je potekala letošnja slovesnost, s katero je občina Dobrova - Polhov Gradec obeležila občinski praznik, dan državnosti ter podelila priznanja in grbe najbolj zaslužnim občanom. Letošnje praznovanje državnega in občinskega praznika je vremenska napoved dobesedno prestavila iz grajskega parka v varno zavetje večnamenske dvorane pri Osnovni šoli Polhov Gradec. Tako je bil dvig evropske, državne in občinske zastave ter sestop plezalca, ki je zastave pripel na vrh umetne stene, varnejši in predvidljivejši. Naravnih lepot izza sten dvorane pa ni opevala le pesem otroških glasov in mladih pevk, pač pa tudi mnoge besede prijetne po-vezovalke večera Bernarde Žarn, na kar se je navezoval tudi županov govor. Franc Setnikar se je spomnil nekaterih uspehov, ki jim jih je v preteklem letu uspelo doseči z občinsko upravo, ter naštel nekaj tistih, ki se jih skupaj z občani veseli v prihodnosti. Eden izmed pomembnejših je prav gotovo pridobitev bronastega znaka Slovenia Green Destination, ki priča o tem, da je lepota naših krajev prepoznana tudi širše. Vsem zbranim je čestital ob skupnem občinskem prazniku in dnevu državnosti, posebno pozornost pa namenil prejemnikom letošnjih občinskih priznanj. Priznanja občine za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja so prejeli: ekipa pionirk PGD Dvor, Boris Koritnik, Marjan Pograjc, Marjeta Stanovnik, Klemen Zibelnik in posthumno Valetnina Oven. Podeljena sta bila tudi dva srebrna grba občine, in sicer Aniti Kobe za pomembne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in aktivnega kulturnega udejstvovanja s folklorno skupino Grof Blagaj ter v spodbudo za nadaljnje delo in Antonu Tomšiču za pomembne dosežke na področju društvene dejavnosti v občini, vsestransko delo in v spodbudo za nadaljnje delo. Kulturno bogat program so oblikovali številni nastopajoči, kulturni ustvarjalci iz občine - Godba Dobrov - Polhov Gradec, mladi bobnarji, šolski zbor OŠ Polhov Gradec, vokalna skupina Svetlice, pevka Manca, mladi saksofonisti, ki so skupaj s priljudno povezovalko večera Bernardo Žarn zbranim pričarali zares lep praznični večer, tega pa je s spodbudnim vošči-lom ob koncu okronal še sam presvetli grof Blagaj: "Naj živi naša domovina, prelepa Slovenija!" Besedilo in foto: Nadja Prosen Verbič Anita Kobe, srebrni grb občine Že več kot 20 let uspešno vodi folklorne skupine v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Najprej je vodila Folklorno skupino Šentjošt, sedaj pa že 15 let Folklorno skupino Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. Vsa ta leta skrbi za krajevno ljudsko izročilo z ohranjanjem plesnih korakov. Raziskala je ples v Šentjoštu in okolici iz prve polovice 20. stoletja, izdelala koreografijo šen-tjoških plesov in predlogo šentjoške noše. Ti plesi so še vedno del programa Folklorne skupine Grof Blagaj, s katerimi skupina predstavlja kraje naše občine po Sloveniji in tudi v tujini. Po njeni zaslugi uspešno deluje na področju ohranjanja ljudskega izročila domačih krajev, na vsakoletni prireditvi Večer s polhograjsko folkloro obiskovalcem poleg plesa predstavi tudi odlomke iz zgodovine naših krajev, knjig in zapisov o Polhovem Gradcu in okolici. Prav tako folklorna skupina Grof Blagaj redno sodeluje na Slovenskih večerih za tuje turiste v Ljubljani, kjer poleg plesnih korakov slovenskih pokrajin vedno predstavi tudi Polhov Gradec. Anton Tomšič, srebrni grb občine Je član društva upokojencev Dobrova, ki ga uspešno vodi od leta 2011. V tem času je poleg skrbi za že uveljavljene aktivnosti program društva še razširil in mu dodal nove vsebine. Je soorganizator likovnih razstav, večletni organizator meddruštvenih srečanj upokojencev na Ključu, sodeluje pri dejavnostih območne zveze društev upokojencev Ljubljana Vič - Rudnik in je peto leto član odbora za organiziranje srečanj društev upokojencev območne zveze. Prav tako skrbi za organizacijo in soudeležbo na vsakoletnem srečanju upokojencev Slovenije in Avstrije v Pli-berku, sodeluje pri organiziranju vsakoletnih društvenih piknikov, je pobudnik začetka nordijske hoje v društvu idr. S svojim delom usmerja in spodbuja člane k dejavnostim za ohranitev svojega zdravja, s svojo osebnostjo in odprtostjo pa ohranja dobre odnose in sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi. Ekipa pionirk PGD Dvor, priznanje občine Sestavljata jo dve Maji in Kaja. Z mentorjem Markom je ekipa dosegla do sedaj največji uspeh PGD Dvor, saj je osvojila 3. mesto in bronasto medaljo na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji na Golteh. Dekleta pod vodstvom Klemna in Teje tudi sicer na tekmovanjih dosegajo izvrstne rezultate in so zelo prizadevna in aktivna tako v domačem društvu kot širše. Naja Kovačič, priznanje občine Je že do zgodnjega dvanajstega leta osvojila vrsto odličnih plesnih priznanj - postala je državna, vice državna, evropska, vice evropska in vice svetovna prvakinja, letos pa je prejela tudi posebno priznanje plesne zveze Slovenije za vrhunske dosežke v letu 2016. Pleše od svojega drugega leta, sodelovala je pri številnih znanih slovenskih televizijskih oddajah in nekaterih videospo-tih glasbenih skupin. Prav tako se rada predstavi v sklopu šolskih prireditev v Osnovni šoli Polhov Gradec. Valetnina Oven, posthumno priznanje občine Bila je bila članica upravnega odbora, najvišjega organa Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul. Vodila je blagajniška dela, opravljala aktivnosti v zvezi z izobraževanji, tečaji, delavnicami, strokovnimi ekskurzijami, predavanji ter se vestno udeleževala vseh dogodkov in prireditev, ki jih je organizirala Zveza kmetic Slovenije. Kljub obilici dela v domačem okolju si je vedno vzela čas za prostovoljno dejavnost v društvu. Marjeta Stanovnik, priznanje občine Je aktivna članica Turističnega društva Briše od njegove ustanovitve dalje. Z vso skrbnostjo in natančnostjo opravlja tajniška opravila, aktivno sodeluje pri organizaciji vseh kulturnih prireditev, poskrbi za pogostitve na raznih krajevnih dogodkih ter je tudi članica in predsednica ženskega pevskega zbora Danica. Poleg tega pa je njeno ljubezen do cvetja mogoče prepoznati ob obiskih okrašene župnijske cerkve v Polhovem Gradcu. Boris Koritnik, priznanje občine Je dolgoletni član prostovoljnega gasilskega društva Polhov Gradec. Gasilci domačega društva ga opisujejo kot osebo, na katero se lahko vsakokrat obrneš in računaš na njegovo pomoč, zato je nepogrešljivi. S svojim delom, izobraževanji in osebnim prispevkom pa je pomemben člen tudi pri razvoju društva. Marjan Pograjc, priznanje občine Je večletni predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, človek, v katerem predlagatelji prepoznavajo požrtvovalno delo in znanje, ki ga je posebej izkazal pri vodenju, spremljanju in izgradnji novega vodohrana na Dobrovi. Klemen Zibelnik, priznanje občine Je med najbolj prizadevnimi in aktivnimi člani PGD Dvor, z mladino dosega uspehe na gasilskih tekmovanjih, ureja spletne strani društva in gasilske zveze Dolomiti. V domačem društvu je opravil več izobraževanj, tečajev specialnosti in pridobil več gasilskih činov. Njegovo izredno delo je obrodilo rezultate z dosežki gasilskega podmladka, prav tako pa je tudi pobudnik uspešnega projekta Noč z gasilci, ki se izvaja že četrto leto. Upravljanje z divjadjo Upravljanje z divjadjo naj bi ohranjalo ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega okolja. Njen namen je (1) vzdrževati ravnovesje med populacijami divjadi in njihovim okoljem, (2) ohraniti vrstno in genetsko pestrost divjadi, (3) ohraniti divjadi naraven način življenja ter (4) ohraniti divjad kolikor se da prvobitno in neodvisno od pomoči človeka. Vzdrževati ravnovesje ne pomeni ohranjati nespremenjeno gostoto (številčnost) divjadi za vsako ceno. Pomeni skrbeti za ohranjanje populacije v številu, ki zagotavlja ohranjanje viabilnosti in genetske pestrosti ter omejevanje prenasiče-ne gostote, ki ima (lahko) negativen vpliv tako na populacijo divjadi kot na njeno življenjsko okolje. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo (kot del upravljanja z divjadjo) je RS na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu (Zakon) kot lovsko pravico prenesla na upravljavce lovišč. Upravljavci lovišč so lovske družine ali državni zavodi. Lastnik divjadi je RS. Upravljanje z divjadjo je v RS načrtovano. Po Zakonu je nosilec načrtovanja upravljanja divjadi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Lovišče Dobrova spada v Gorenjsko lovsko upravljavsko območje (LUO), za katerega načrte izdeluje ZGS OE Kranj. Načrt je dostopen na spletnih straneh ZGS. Strokovna služba pri ZGS oblikuje osnutek letnega načrta območja, ki je javno predstavljen sredi marca. Na javni predstavitvi lahko zainteresirana javnost poda pripombe. O pripombah in njihovi vgraditvi v načrt odloča Svet ZGS OE, ki določi predlog načrta. V Svetu ZGS OE je med drugimi eden od devetih članov tudi predstavnik lovstva. Svetniki so za Gorenjsko LUO določili predlog načrta za leto 2017 z osmimi glasovi za in enim vzdržanim. Predlog načrta mora biti oddan na MKGP do desetega aprila tekočega leta, načrt dokončno sprejme minister, pristojen za divjad in lovstvo. Najkasneje 15 dni od začetka veljavnosti načrta morajo izvršilni organ OZUL, ZGS in upravljavci lovišč v LUO zagotoviti, da se letni načrti lovišč uskladijo z letnim načrtom LUO. Načrtovanje upravljanja s populacijami divjadi se izvaja na nivoju LUO. O višini načrta odvzema se odločamo na podlagi kazalnikov o stanju populacije (odvzem v preteklih letih, izgube, izgube v prometu, telesne mase, mase rogovja, pojav bolezni) in kazalnikov o usklajenosti populacije z njenim okoljem (objedenost gozdnega mladja in njegovo preraščanje v višje višinske razrede, škode na kmetijskih kulturah in gozdovih, druge poškodbe gozdnih sestojev). Absolutne številčnosti populacij divjadi v Sloveniji ne ugotavljamo že 30 let. Izsledki znanstvenih raziskav in praksa v nekaterih loviščih v Sloveniji so namreč pokazali, da je upravljanje divjadi na taki osnovi bistveno manj učinkovito. Raziskave na Danskem so npr. pokazale, da pri okularni oceni številčnosti srnjadi le to podcenimo za 50 do 100 %. Načrt odstrela srnjadi za Gorenjsko LUO se v zadnjih štirih letih ni spremenil. V lovišču Dobrova odvzem sr-njadi v zadnjih petih letih predvideva od 115 do 117 živali kljub načrtovanemu odvzemu od 121 do 135 živali (135 v letih 2015, 2016 in 2017). Izgu- be so v tem obdobju narasle za od 19 do 34 živali, povoz pa je terjal od 15 do 27 živali. Ustrezen ukrep v takih razmerah je povečan odvzem, kar se v zadnjih petih letih kljub povečanju načrtovanega odvzema za to lovišče ni zgodilo. Ugotavljamo, da se je načrtovalec ustrezno odzval na ugotovljeno stanje, žal pa izvedba na terenu ni zagotovila ustreznih ukrepov, ki bi lahko privedli do izboljšanja razmer. V zadnjih nekaj letih je načrtovani odvzem na ravni Gorenjskega LUO (v katerega spada tudi lovišče Dobrova) naraščal le pri navadni jelenjadi (zaradi naraščanja njene številčnosti in širjenja območja ter s tem vpliva na gozdove), spreminjal se je (upadal in naraščal) tudi pri lisici in jazbecu. Pomembneje se ni spreminjal (poleg srnjadi) pri kuni belici, alpskem svizcu, pižmovki, raci mlakarici, šoji, sivi vrani. Načrtovani odvzem je upadal pri muflonu, gamsu, divjem prašiču, kuni zlatici, poljskemu zajcu, fazanu, poljski jerebici, sraki. Pri vrstah, ki nimajo načrtovanega odvzema (damjak, polh, nutrija, rakunasti pes) se usmeritve v zadnjih letih niso spreminjale. Po Zakonu je za škodo zaradi divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovoren upravljavec lovišča. Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. V praksi to pomeni, da je kmet dolžan izvajati svojo dejavnost v skladu z dobro kmetijsko prakso. To npr. pomeni, da je dolžan zagraditi intenziven sadovnjak z ustrezno ograjo, travnika ali pa koruzne njive pa ni dolžan zagraditi pred nastankom škode od divjih prašičev. Pomembno določilo Zakona je tudi, da so imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča, in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode zaradi divjadi. Krmljenje divjadi ima, ne glede na namen, na vedenje živali vedno enak učinek. Živali se zaradi krmišč drugače razporejajo v prostoru, predvsem pa se koncentrirajo okrog krmišč. Krmljenje divjih prašičev je v prvi vrsti namenjeno lažjemu odstrelu, šele nato odvračanju od kmetijskih površin. Za uspešno odvračalno krmljenje mora biti krmišče vsaj 500 m oddaljeno od kmetijskih površin, populacija mora imeti relativno nizko gostoto, krma, položena na krmišče skladno z načrtom, pa bolj atraktivna od tiste na kmetijskih površinah. Predvsem je pomembno, da je skupen učinek krmljenja (doprinos zaradi dodatne krme - več odstrela, kot bi ga bilo brez krmljena) na populacijo divjih prašičev negativen. Mag. Viktor Miklavčič in spec. Miran Hafner, Zavod za gozdove Slovenije NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 45 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Šentjoški gasilci praznovali 60 let Šentjošt, 1. julij - Prostovoljno gasilsko društvo Šentjošt je na prvo julijsko soboto obeležilo šest desetletij obstoja. Organizirali so svečano parado, podelili priznanja zaslužnim posameznikom, po zaključku uradnega dela pa druženje nadaljevali na veselici. Kot je v svojem govoru dejal Klemen Droftina, predsednik društva, je bila požarna zavest v Šentjoštu oblikovana že pred prvo svetovno vojno, ko so va-ščani kupili več ročnih brizgaln in veder. A ne glede na to za uradni začetek delovanja društva šteje 25. september 1957, ko je deset ustanovnih članov podpisalo ustanovno listino. Žal jih je polovica danes po- kojnih. Od takrat do danes so gasilci nenehno izpopolnjevali tehniko, urejali prostore, vzgajali mlade in se izobraževali. Danes ima društvo velik gasilski dom, dve vozili (orodno in avtocisterno), odlične tekmovalne enote (sodelovali so celo na olimpijskem tekmovanju) in dobro izobražen kader. A zdi se, da je gasilstvo nikoli dokončana zgodba. »Tako lahko na koncu ugotovimo, da smo pravzaprav ponovno na začetku, ko še vedno potrebujemo vedno boljšo tehniko, več znanja in ne nazadnje več sredstev, da bi zadostili potrebam uspešnih gasilskih posredovanj. Vendar pa je isto tudi to, da za vse skupaj še vedno gasilci z veseljem skrbimo prostovoljno in z namenom pomagati sočloveku v stiski, in dokler bo tako, mislim da se za prihodnost gasilstva v našem kraju ni bati,« je sklenil svoj nagovor Droftina. Društvu je čestital in izročil priznanje župan Franc Setni-kar, ki je dejal, da so gasilci tisti, ki vedno priskočijo na pomoč - pa ne le ob nesrečah: »Zato sem na vas, gasilce, izredno ponosen, ker se vedno, ko vas ljudje potrebujejo, odzovete in pomagate!« Pohvalne besede je društvu namenil tudi Franc Bradeško, predstavnik Gasilske »Branil se bom!« Šentjošt, 2. julij - Pred Kapelo mučencev sredi vasi je potekala spominska slovesnost za med in po vojni pobite domače s strani revolucionarnega nasilja. Prvi del je obsegal mašo, ki jo je daroval škof msgr. dr. Anton Stres, drugi del pa je bil kulturno obarvan in slišali smo lahko besede dr. Andreja Finka, upokojenega profesorja in pravnika iz Argentine. Dr. Anton Stres je ob somaševanju domačega župnika Andreja Severja med drugim v svojem govoru izpostavil »resnico« kot tako, ki ne more biti stvar interpretacije. Vezano nanjo je spomnil na povojne izvensodne poboje, ki doživljajo skoraj soglasno obsodbo, vendar je to po njegovem premalo. Zločin maja in junija 1945 se je začel dogajati že prej, je dejal: to je z začetkom revolucionarnega nasilja, ki je odstranjeval vse, ki so mu bili v napoto. Po njegovem je to izvirni greh zločina, ki se je zaključil po koncu druge svetovne vojne. Zato je govornik mnenja, da je treba v slovenskem parlamentu sprejeti evropsko resolucijo o obsodbi vseh treh totalitarnih sistemov. Dejal je še, da je vse, kar se trenutno dogaja v smeri sprave, hvalevredno, a po njegovem so to prej obliži na rano kot pa zdravljenje, zato bo ta lahko še dolgo krvavela in bolela. Sveti maši je sledil kulturni program, v katerem je bilo zveze Slovenije, ko je dejal, da je društvo v svojih 60-letni zgodovini doseglo več kot kakšno drugo v svojih 100 letih. Velik pečat prireditvi je dala svečana parada, ko se je skozi vas, mimo gasilskega doma, sprehodila dobra stotnija gasilcev v svečanih in delovnih uniformah, za njimi pa so špalir zaključila gasilska vozila. Glasbeno podlago je dogodku dajala pihalna godba iz Žirov. Ker gre za jubilejno leto, so podelili priznanja. Večino so jih podelili že na eni od predhodnih slavnostnih sej, najvišja pa tokrat pred občinstvom. Gasilsko odlikovanje II. stopnje sta prejela društvo in Izidor Tominc. Gasilsko odlikovanje I. stopnje sta prejela Anton Dolenec in Janez Droftina, gasilsko odlikovanje plamenica I. stopnje pa Dominik Jesenko, aktualni poveljnik društva. Druženje se je po uri dolgem uradnem delu nadaljevalo v neposredni soseščini gasilskega doma: na asfaltni ploščadi pred osnovno šolo, kjer so gasilci pripravili veselico. Kljub sprva slabi vremenski napovedi, jim je vreme dobro služilo, zato so se zvoki Ansambla Javor slišali še dolgo v jutro ... Besedilo in foto: Gašper Tominc slišati govor dr. Andreja Finka, nekdanjega profesorja univerze v Buenos Airesu in odvetnika, ves čas pa je bil zelo aktiven tudi pri Zedinjeni Sloveniji. Njegov govor je prebral brat Marcos Fink, ki je sicer kot basbaritonist s sestro mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko ob domačem cerkvenem pevskem zboru poskrbel tudi za kulturno obogatitev programa. Dr. Andrej Fink je v svojem govoru zapisal, da je uspeh šentjoške vaške straže, ki se je pred 75 leti uprla partizanskemu napadu, odmeval po Sloveniji in dal hkrati tudi drugim podobno mislečim potrebno motivacijo. Organizatorji so v kulturnem programu spomnili še na 50 otrok iz Šentjošta in okolice, ki so zaradi nasilja partizanskih enot ostali siro- te. Kolona otrok se je vila skozi prireditveni prostor, kamor so s strani prihajali fantje, oblečeni v opravo vaških straž, z besedami: »Branil se bom!« Prireditev se je zaključila s podelitvijo Ehr-lichovih priznanj, ki jih podeljujejo posameznikom, zaslužnim za ohranjanje spomina na polpreteklo zgodovino. Iz rok direktorja Družine Toneta Rodeta so jih prejeli Jožejka Debeljak Žakelj in Jože Žakelj, msgr. Janez Rihar, dr. Edi Gobec in posthumno Božidar Fink. Šentjošt velja za kraj, kjer je bila kot odgovor na revolucionarno nasilje partizanskih enot ustanovljena prva vaška straža v Sloveniji, 17. julija 1942. V nekaj dneh je zanjo izvedela cela okolica, tudi partizani. Zato so vas v noči s 24. na 25. julij napadli, vendar je niso mogli zasesti. To sta Šentjošt in okolica v prihodnosti plačala z visokim krvnim davkom, v spomin na katerega so sredi vasi postavili spominsko obeležje Kapela mu-čencev. Vas je v prejšnjem režimu ostala dolgo zaznamovana, zato po svoje ne preseneča, da je bil 6. januarja 1989 prav v tem kraju sklican razgovor k spravi, ki so se ga udeležili vidni predstavniki takratne slovenske alternative. V senci tega je pomenljivo vprašanje, ki si ga je v enem od svojih zapisov postavil domačin Janko Maček: »Koliko se je od tedaj spremenilo?« Besedilo in foto: Gašper Tominc Dogodki in novosti v septembru Poletje je še tukaj. Vabljeni v prijetno senco grajskega parka, kjer bo tudi septembra v gradu, grajskem parku in okolici poskrbljeno za pestro dogajanje. Veseli smo vsakega vašega obiska. Vabljeni v grajsko knjižnico Vabimo vas, da si na knjižnih policah naše knjižnice izberete knjigo. Vašega obiska bomo veseli vsak četrtek od 17.00 do 19.00 in soboto od 10.00 do 12.00. Sprehod v preteklost Pridružite se nam pri ogledu dvorske cerkve. Vrata bomo ponovno odprli v nedeljo, 3. septembra, od 16. do 18. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Hiša v parku Hiša v parku bo septembra odprta ob torkih, četrtkih in petkih od 8.00 do 16.00 in ob sredah od 10.00 do 18.00. Lahko si ogledate razstavo Življenje ni praznik, življenje je delovni dan (zbirka predmetov je iz Tehniškega muzeja Slovenije), kupite kakšen spominek ali se osvežite s pijačo ali sladoledom. Najem prostora za piknike Vroči poletni dnevi nas vabijo v hlad drevesnih senc in bližino potočkov. Če iščete primeren prostor za brezskrben piknik in še mnogo več, vas vabimo, da nas pokličete in se dogovorite za najem piknik prostora pri Pograjskem domu. Prireditveni prostor pri Pograjskem domu V soboto, 2. septembra, ob 12.00 vljudno vabljeni na Specialno klubsko razstavo terierjev, jamarjev in prinašal-cev. Organizator dogodka je Slovenski klub za terierje. V soboto, 9. septembra, ob 10.00 vljudno vabljeni na Razstavo govedi in ostalih domačih živali. Organizator dogodka je Govedorejsko društvo Dolomiti. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike in mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali/in grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@ dobrova-polhovgradec.si. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 46 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r46j Hvala gasilcem in dobrim ljudem! Radar na Pasji ravni vse bolj priljubljena izletniška točka Vremenski radar na Pasji ravni, ki je bil pomladi 2014 nameščen na tromeji občin Dobrova-Polhov Gradec, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka, postaja po besedah domačinov vse bolj priljubljena izletniška točka. V četrtek, 18. maja, okrog desete ure zjutraj nama je požar uničil hišo. Gasilci ste se s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo pokazali v najboljši luči. Hitro ste se odzvali na klic na pomoč, pogasili požar in rešili hlev, da je vsaj ta ostal nedotaknjen. Iskrena Vam hvala! Le redko pa si ga je moč ogledati pod strokovnim vodstvom. Agencija RS za okolje skupaj s KS Črni Vrh vsako leto organizira dan odprtih vrat, ki je posebej lepo obiskan. Radar na Pasji ravni je drugi vremenski radar v Sloveniji, ki dopolnjuje radarsko sliko padavin z obstoječega radarja na Lisci. S tem omogoča sprotno in celostno spremljanje padavinskega dogajanja nad Slovenijo. Tako pridobljeni podatki so ključnega pomena pri zelo kratkoročnem napovedovanju izjemnih vremenskih dogodkov, ki jih spremlja velika količina padavin v zelo kratkem času, kar običajno privede do izrednih vremenskih in hidroloških dogodkov. Oba radarja skupaj pa tvorita usklajen, sočasno delujoč par z enakimi merilnimi lastnostmi, kar je zelo pomembno z vidika zagotavljanja neprekinjenih meritev. Investicija, ki je bila financirana iz kohezijskih sredstev prejšnje finančne perspektive, in sicer v okviru projekta BOBER, pa je pomembna ne le za nacionalno meteorološko službo, pač pa tudi za lokalno skupnost, saj stolp visok 20 metrov na vzpetini 1.020 metrov nadmorske višine obiskovalcu omogoči čudovit razgled na bližnje in zelo oddaljene točke, s tem pa privablja vse več obiskovalcev. Kako izgledajo radarske slike in kako merilna postaja deluje ter druge zanimivosti so si lahko ogledali obiskovalci letošnjega 3. dneva odprtih vrat, ki je potekal konec meseca maja. Vremenske razmere sicer niso omogočale najlepšega razgleda, vendar je bilo vzdušje po mnenju predsednice Krajevne skupnosti Črni Vrh Tončke Dolenc prav prijetno. Dogodek, na katerega so nas vabile okoliške S pomočjo dobrih ljudi smo hišo spravili pod streho že 3. junija, v le 16 dneh. Zahvalila bi se rada vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem ljudem, ki naju sploh ne poznate, da ste nama priskočili na pomoč v težkih trenutkih, ko sva ostala brez doma. Vsem, ki ste nama stali ob strani, nama nudili finančno ali fizično pomoč ob gradnji nove hiške, se iskreno zahvaljujeva. Brez Vas, bi verjetno izgubila upanje v boljši jutri. Ta dogodek je dokaz, da nesreča nikoli ne počiva, prav tako pa tudi ne solidarnost in pomoč sosedu v stiski. Najlepša hvala vsem! Prijatelji so angeli, ki te dvignejo,ko tvoja krila pozabijo leteti. Ivanka in Jure Nartnik Delovno na Selu Obnovljeni zvonik cerkve pod Toščem Slovenski hribi so posejani s številnimi cerkvicami, ki za vzdrževanje zahtevajo nemalo truda. Če ležijo ob prehodnih, znanih in dostopnih poteh, je to lažje, težje pa je, če so osamljene, če ležijo odmaknjene od vasi ali pa so del samotnih zaselkov z maloštevilnimi prebivalci. Po navadi imajo ti veliko dela s svojimi domovi, obnova njihove cerkve pa zahteva dodaten delovni zagon in moč. Ena takih cerkva je cerkev sv. Jedrti v Polhograjskem hribovju. Zavetje ji daje zeleni Tošč in strmi bregovi so poleg ene same hiše njeni najbližji sosedje. A skrb za njihovo cerkvico je živa in tako so se s skupnimi močmi v letu 2016 lotili obnove zvonika. Porušili so njegov vrhnji del, zabetonirali ploščo in z avtodvigalom dvignili streho novega zvonika na svoje mesto. V zvonik so dvignili tudi 600 kilogramov težek zvon, ki ga je podarila župnija Koprivnik nad Bohinjem. Hkrati s temi deli je zorela tudi odločitev za obnovo zunanjščine, ki je z zidarskimi, pleskarskimi in elektrotehničnimi deli sledila do letošnje blagoslovitve na dan državnosti 25. junija. Obred je vodil škof msgr. dr. Franci Šuštar, ki je pohvalil zavzetost in delavnost vseh, ki so nosili glavno breme odgovornosti in največ delali pri obnovi. Obnovo bi radi nadaljevali s prenovitvijo preostalega dela zunanjščine. Na dan slovesnosti so domačini izkazali veliko gostoljubnosti in obilno pogo- radijske postaje, plakati, elektronska vabila in ga Krajevna skupnost vsakokrat organizira v sodelovanju z ARSO, je tokrat pritegnil okrog 200 vedoželjnih turistov, iz Javor je celo prijezdila čudovita konjenica. Vsi ti so Marjanu Divjaku in Tonetu Zgoncu iz ARSA lahko zastavili vprašanja ter si zadevo ogledali s strokovnjaki. Poleg tega so bili s strani članov lokalne skupnosti tudi prijazno pogoščeni z domačimi dobrotami. Sicer pa si je vremenski radar mogoče ogledati tudi ob individualni predhodni najavi, in sicer na naslov: kscrnivrh@ gmail.com. Prijazni domačini vabijo organizirane skupine in družine z otroki na pohod na Pasjo ravan, kamor vodi ura hoda iz Črnega Vrha ali slabih četrt ure iz lokalne ceste. Izlet pa si lahko popestrijo še z ogledom vremenskega radarja ter vzponom na vrh stolpa, od koder se razprostira čudovit razgled na bližnje in oddaljene hribe, oko lahko seže tudi čez mejo. Nadja Prosen Verbič Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Dvom za lepšo prihodnost Si predstavljate Slovenijo, kjer bi vse funkcioniralo? Kjer avtocest ne bi popravljali v največji prometni konici, kjer okoljskih dovoljenj ne bi izdajali po prijateljski liniji, kjer bi krivci za bančno luknjo odgovarjali ..., kjer bi torej veljala neka pravila in to za vse enako? Slovenija bi bila raj na zemlji. stili zbrane, ki so prišli od blizu in daleč. Ze zdaj vabljeni tudi naslednje leto, še posebej pa vabilo velja tistim, ki jih je mogoče letos zadržala slaba vremenska napoved. Lepo je v mirnem okolju zelenih gozdov. Milka Bokal Sedaj pa, kaj je večji greh -da nekateri zlorabljajo svoje položaje in vzdržujejo sistem dveh pravnih držav - ene zanje in ene za vse ostale; ali, da vsi drugi to dopuščamo? Slovenija ima vse pogoje, da postane država po meri človeka: je dovolj majhna, da se lahko relativno hitro spremeni, ima dovolj bogastva in naravnih lepot, da se lahko iz tega ustvarjajo prepotrebni evri, in ima marljive ljudi, ki so pripravljeni delati. Za pošteno plačilo. Ima pa tudi ozek sloj privilegirancev, ki jim je v interesu, da ostane vse tako, kot je. To so tisti, ki so glasni in polni moralnih načel, ko gre za ameriškega predsednika, in tiho kot miške, ko gre za ljubljanskega župana. To so tisti, ki v velikem sodnem procesu obsodijo kurje tatove, pri velikih ribah pa zamudijo rok za vložitev obtožnice. Ali pa so polni moralno etičnih očitkov do drugih do trenutka, ko se zavihtijo na čelo države. Potem na moralo in etiko, predvsem pa skrb za davko-plačevalski denar čudežno pozabijo. A to lahko vztrajno počnejo samo zato, ker jim volivci vsakič znova nasedejo. Tistim sladkim besedam, da bo tokrat povsem drugače. Da se bo čevelj obul brez muje, finančna stiska rešila brez zategovanja pasu in kreditov ne bo treba vračati - bomo že kako. Saj veste, kam so serene, ki so tako sladko pele, pripeljale mornarje? Med čeri ... Ampak čas stvari postavi na svoje mesto. Vedno. Tako kot bi dinozavri izumrli, četudi komet ne bi treščil na Zemljo, bodo tisti, ki dan za dnem vsiljujejo dvojno moralo, prej ali slej sami žrtve te dvojnosti. Sodobni čas prinaša sodobne komunikacijske poti. Mediji, ki se ne bodo prilagodili, ampak bodo še naprej vztrajali v eni in edini zveličavni resnici, bodo pač šli po poti dinozavrov. Danes ni več treba verjeti vsega, kar piše v dnevnem časopisu. Prihaja čas, ko je treba predvsem dvomiti. Preveč neresnic je bilo izrečenih v preteklosti, da bi še naprej slepo verjeli. Če želimo spremembo na bolje, moramo dvomiti. In ko bomo začeli dvomiti, bomo začeli tudi razmišljati, posledično pa verjeti vase. In si zaupati. Tako kot so naši dedje zaupali svojemu občutku, kdaj je pravi čas za sajenje, bo tudi posameznik prej ali slej znal sprejeti odločitev na podlagi tega, kaj se njemu zdi prav in kaj narobe. Ne pa, kaj so mu rekli, da je prav ali narobe. Naslednjih 365 dni ponuja obilo priložnosti za to. Prva bo že referendumska nedelja, 24. septembra. Kdor bo ostal doma, bo še naprej verjel in čakal čudež ... Anže Logar, poslanec SDS NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 47 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 25 let Govedorejskega društva Dolomiti Jubilej bodo obeležili z razstavo govedi Foto: N. Gabrenja Na sestanke članov društva so povabljeni tudi predstavniki strokovnih služb Govedorejsko društvo Dolomiti, ki deluje na območju občin Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in dela Mestne občine Ljubljana, praznuje 25 let delovanja. Ustanovljeno je bilo ob strokovni podpori kmetijske svetovalne službe na pobudo rejcev svetlo lisaste pasme. Prvi predsednik je bil Jože Čemažar, ki je bil na čelu društva kar 12 let. Od leta 2004 vodi društvo Matjaž Košir, tudi sam uspešen rejec in ravno tako član od samega začetka. Rejci so z ustanovitvijo Govedorejskega društva Dolomiti dobili svojo stanovsko in strokovno organizacijo. Srečujejo se na rednih Foto: N. Gabrenja Ocenjevanje živali na razstavi goveda leta 2007 letnih občnih zborih in raznih prireditvah, kjer se seznanijo z uspehi, načrti in možnostmi reje tako v domačem okolju kot tudi na območju Slovenije. Srečanja z različnimi izobraževalnimi vsebinami so podkrepljena s predavanji, tečaji in prikazi, ki jih organizirajo člani društva in svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenije Zavod Ljubljana. V društvu poudarjajo druže- nje in medsebojno sodelovanje, zato se radi udeležujejo strokovnih ekskurzij bodisi po Sloveniji ali v tujino. Poskrbijo tudi za druženje ob novem letu in ob tej priložnosti članom in ostalim rejcem podarijo koledar, ki ga v zadnjih letih oblikujejo z lastnimi fotografijami, ki prikazujejo delo in življenje na domačih kmetijah. Tak koledar ima še posebno vrednost in sporočilo. V teh krajih je že v preteklosti obstajala tradicija prirejanja govedorejskih razstav. Govedorejsko društvo Dolomiti je svojo prvo razstavo pripravilo leta 1997, ob 5. obletnici delovanja. K sodelovanju je bilo takrat povabljeno tudi sosednje Govedorej-sko društvo Barje. V okviru razstave živine so bile organizirane tudi spremljevalne prireditve z naslovom Podeželje se predstavi. Druga razstava je bila organizirana leta 2007, ob 15-letnici delovanja Govedorejskega društva Dolomiti. Organizatorjem se je zdelo pomembno, da se v prireditev vključijo tudi otroci in mladina, bodoči uspešni rejci, kar se je izkazalo kot dobra spodbuda za mlade in prijetno doživetje za obiskovalce. Tretja, zdaj lahko rečemo že tradicionalna razstava goveda svetlo lisaste pasme v organizaciji Govedorejskega društva Dolomiti in strokovnih služb KGZS Zavod Ljubljana pa bo v soboto, 9. septembra, v Polhovem Gradcu. V dopoldanskem času bo poleg razstave organizirana še cela vrsta spremljevalnih prireditev od predavanj in prikazov, kulturnega programa ob odprtju do spoznavanja kulinaričnih dobrot. Po 14. uri bo sledilo družabno srečanje z ansamblom Bitenc. Velikim stroškom, trudu in delu, ki je vloženo v organizacijo te prireditve, bo zadoščeno, če bo prireditev dobro obiskana, zato - vljudno vabljeni! Vsi rejci, še posebej pa člani Govedorejske-ga društva Dolomiti si zaslužijo pohvale in čestitke za izjemne rejske dosežke v razmerah, ki niso vedno naklonjene kmetijstvu. Ne nazadnje veljajo čestitke tudi za vztrajnost, prenos znanj in izkušenj na mlajšo generacijo rejcev in 25 let uspešnega skupnega dela. Nada Gabrenja, KGZS Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Strokovna ekskurzija GZ Dolomiti Oratorij v Šentjoštu Tako kot vsako leto je tudi letos prvi teden počitnic v Šentjoštu potekal oratorij. Nekaj več kot šestdeset otrok je od ponedeljka do petka spoznavalo Marijino življenje in kako lahko zares živiš vsak dan kot pravi kristjan. Prvi dan se je že tradicionalno začel s krstom. Vsak od udeležencev se je moral prebiti skozi egipčansko piramido, mimo mumij in za konec pojesti gumijastega črva, da se je lahko rešil in se pridružil svojim prijateljem. Po nekaj bansih smo si skupaj z otroki ogledali dramsko igro, s pomočjo katere sta Jež Zvedav in evangelist Luka popeljala otroke skozi Marijino življenje. Katehezam in molitvi v cerkvi so sledile delav- nice, kjer smo animatorji skupaj z otroki risali, barvali, igrali na instrumente in celo čarali. Vsako popoldne so potekale tudi velike igre. Na žalost nam je vreme preprečilo, da bi izpeljali vodne igre, a smo namesto tega v kulturnem domu hodili po otokih in nabirali material, s katerim smo na novo zgradili mesto, ki ga je uničil potres, že naslednjič pa smo se prelevili v prave vojake, ki so branili mesto pred napadom. Minil je torek in že smo bili na polovici oratorija. V sredo smo se odpravili na izlet v neznano. Najprej smo obiskali sotesko Pekel, nato pa smo se odpravili še do Starega Malna, a nam je dež zopet prekrižal načrte. Zaradi hudega dežja nismo morali domov, a so nam na pomoč priskočili gasilci in nas vse varno pripeljali do avtobusa. Teden je minil, kot bi mignil, pred nami je bil zadnji dan oratorija in seveda palačinke! Tokrat smo se poslovili že po Po sprejetem načrtu dela za leto 2017 je Gasilska zveza Dolomiti 20. maja organizirala strokovno ekskurzijo. Vabljeno je bilo vodstvo gasilske zveze, člani skupščine, upravnega odbora, poveljstva in nadzornega odbora. Odpeljali smo se do Kranja, kjer smo si ogledali delo in opremo tamkajšnjih poklicnih gasilcev. Pred nadaljevanjem poti preko Ljubelja v Celovec smo si privoščili toplo malico v eni od bližnjih gostiln. Med vožnjo do Celovca nas je naš vodič podrobno seznanil s postrojem in delovanjem prostovoljnih in poklicnih gasilcev v Avstriji. Po prihodu v Celovec smo si najprej ogledali poklicno enoto, kjer so nam predstavili delo avstrijskih poklicnih gasilcev. Od tu smo se odpeljali še do deželne gasilske zveze, kjer smo si ogledali še gasilsko šolo, center za obveščanje in gasilski muzej. V popoldanskem času smo si za sprostitev ogledali še zabaviščni park Minimundus, v katerem je v miniaturi predstavljenih 156 svetovnih znamenitosti. Mitja Gregorin kosilu, zvečer pa smo se skupaj udeležili zaključne oratorijske maše. Sledila je prireditev, na kateri so otroci staršem predstavili oratorijske dogodivščine in nam za piko na i zaigrali še nekaj skladb, ki so se jih naučili na glasbeni delavnici. Mirjam Tominc, Študentsko društvo Silaq NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 48 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Godbeniki na taboru na Novi Štifti Za nami je še eno uspešno šolsko in godbeno leto. Letos smo se na intenzivnih vajah na Novi Štifti zbrali že šestič. Še s spričevali v žepih je v petek Godba Dobrova-Polhov Gradec popestrila občinsko prireditev ob dnevu državnosti v Polhovem Gradcu, naslednje jutro pa se je že zgodaj zjutraj z vso potrebno opremo odpravila v čudovito, mirno in gostoljubno Novo Štifto. V treh dneh so godbeniki po skupinah in nato vsi skupaj preigravali nekaj novih skladb, ki jih boste lahko slišali na njihovem koncertu, 27. oktobra. Učenje novih skladb vsako leto poteka hitreje, saj s pomočjo Glasbene šole Emil Ada- mič in rednih tedenskih godbenih vaj njihovo znanje dobiva širši obseg. Poleg igranja so se v ponedeljek dopoldne urili v umetelnem korakanju pod vodstvom strokovnjaka Ivana Medveda. Borut Dolinar, sicer predsednik godbe, hkrati pa izkušen pevski voditelj, je mlade godbenike učil večglasnega fantovskega petja, Magdalena in Luka Tehovnik pa preostale osnov plesa. Tako bodo ti mladi, ko v rokah ne bodo držali svojih inštrumentov, kmalu lahko zapeli kakšno podoknico in se zavr- teli na plesnem podu. Med trdim delom je bilo poskrbljeno za zabavo, skupinske igre in seveda za dobro hrano, za kar je z veseljem skrbelo nekaj staršev godbenikov. Romani in Robiju Sečniku se imamo zahvaliti, da je bila podarjena hrana tudi zdrava, ne samo dobra, saj sta jo za godbenike vzredila sama na svoji kmetiji.Godbeniki so prejeli tudi nove majice, ki jih je priskrbel Klemen Žvokelj. V nedeljo zvečer, na državni praznik, nas je obiskal p. Marjan Čuden in za nas in za domovino daroval slovesno sveto mašo. Pri njej so sodelovali godbeniki z branjem, petjem in seveda igranjem. Godbo je nato povabil na potovanje v mesto Assisi v prihodnjem letu, česar so se vsi člani zelo razveseli. Popoldne tretjega dne so bili starši, ki so prišli po svoje otroke priča kratkemu koncertu, kjer se je godba predstavila s korakanjem in nekaj novimi skladbami. Sledila je pogostitev z okusnim bogračem Mojce Čuden ob spremljavi »hišnega« ansambla. Ob prelepih občutkih po taboru lahko v počitniških dneh veselo načrtujemo, kaj vse nam bo prineslo prihajajoče pravljično sedmo leto delovanja ... Magdalena Tehovnik Razstava fotografij znamenj v Črnem Vrhu V nedeljo, 18. junija, smo v cerkvi sv. Lenarta razstavili fotografije vseh znamenj v župniji Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, ki sva jih pripravila matematika in ljubiteljska fotografa domačin Jože Kavčič in Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Pano, na katerem so bile pritrjene fotografije v velikosti A4, je naredil mizarski mojster Matjaž Plestenjak iz Bukovega Vrha pod Pasjo ravnjo. Maševal je in odprl razstavo domači profesor dr. Stanko Gerjolj, ki je med drugim povedal naslednje: "Slovenska zemlja je posejana z znamenji, predvsem s križi in z Marijinimi podobami. Svojevrstno znamenje predstavlja že človek sam oz. njegovo telo, kjer ključno vlogo igra prav križ. Ta je namreč tisti del telesa, ki nam omogoča, da skozi življenje hodimo kot pokončna bitja. Drugi križ pa oblikujemo, kadarkoli razprostre-mo roke. Ta križ, razširjenih rok, je izhodišče za telesno in duševno komunikacijo, saj predstavlja začetno držo za objem - tako v veselju kot v bolečini. Ko opazujemo športnike po kaki uspešni potezi, razširijo roke in si padejo v objem ter tako podelijo veselje in srečo. Ko bližnjega doleti bolečina, ga najbolj potolažimo tako, da razširimo roke in ga objamemo. Križ je odprto geometrijsko znamenje. Razteza se v štiri smeri in se nikjer ne konča. Ta njegova odprtost nosi v sebi tudi široko paleto vsebinskih in komunikacijskih sporočil. Je prvo znamenje, ki ga podelimo novorojenčku, in zadnje, s katerim se v krščanski kulturi od bližnjega poslovimo." Kulturni program je pod vodstvom Ane Gre-gorič popestril pevski zbor Pegius, v katerem pojejo večinoma študenti Pravne fakultete iz Ljubljane. Zapeli so tri pesmi: Zdravljico na željo župnika dr. Petra Nastrana, Znamenje na polju Simona Gregorčiča na željo soavtorja razstave Cirila Velkovrha in Praise His Holy Name (Slavi njegovo sveto ime), prir. Keith Hampton, na željo prof. dr. Stanka Gerjolja. Ob koncu prireditve sem razstavljene fotografije razdelil navzočim lastnikom fotografiranih objektov. V izredno lepem vremenu smo se ob klepetu še dolgo časa mudili pred cerkvijo, kjer so nam postregli z domačimi dobrotami domačina Milan in Marko Košir ter Ana Pogačnik iz sosednje župnije. Preden smo se razšli, je pevcem postregel s kavo Tihomir Matic v gostišču Pograjski dom, kjer sem gostom lahko pokazal še stalno razstavo svojih fotografij na steklu. Daljši prispevek si lahko preberete na www. mojaobcina.si/dobrove-polhov-gradec. Ciril Velkovrh Tretji I • • v • knjižni večer Knjižni večer je za nami, poskušali smo razumeti, kaj nam je dr. Aleksander Zadel v knjigi Tretji obraz razložil, kako lahko otroke vzgojimo v odgovorne, samostojne in samozavestne ljudi. Posameznik mora na dolgi rok imeti učinkovito in enakomerno zadovoljene vse skupine potreb. In tudi otrok se mora naučiti, razumeti, kaj so njegove potrebe, jih zadovoljevati, da bo imel dobre odnose s tistimi, ki so mu pomembni, to so drugi ljudje. V svetu materialnih dobrin in potrošniške miselnosti pogosto zmanjka časa, da bi ugotovili, kaj nas izpopolnjuje, daje notranji mir in zadovoljstvo. Pozabimo, kako pomemben je pristen in topel stik z otroki, partnerji, starši, bližnjimi, prijatelji. Vsak od nas odkriva, kaj je to, kar nas poteši in hkrati ne ovira ali ruši odnosa z drugimi. Če smo sprti ali se sovražimo, ne moremo učinkovito zadovoljevati in kakovostno rešiti potreb. Ko se trmasto ustvarjanje konča, se začnejo modrost, mir in sodelovanje. Otroci zelo hitro ponotranjijo naš slog upravljanja življenja ne naših besed, kako pomembno je trdo delo, odgovornost in predanost. Sprejeli bodo to, kar čutijo in vidijo pri nas. Naučimo jih dobrih delovnih navad, odgovornosti in spoštovanja odnosov do sebe in drugih. Otrok z dotikom spozna vse o materini ali očetovi ljubezni; to je sporočilo drugemu, da ga sprejemamo, cenimo, spoštujemo, ljubimo, smo pripravljeni deliti z njim in mu pomagati v težavah. Potrebe po pripadnosti nam sporočajo, da imamo življenje pod nadzorom. Otrok bo najlažje zadovoljil potrebe po moči, če mu dajemo pozitivne informacije o tem, kar počne, mu povemo, kaj je dobro, kaj od njega pričakujemo in s čim nismo zadovoljni. Razvil bo svoje samospoštovanje in ohranil dobre odnose z ljudmi, ki so mu pomembni. Treba ga je spodbujati, mu pomagati, se z njim dogovarjati, morda se z njim tudi pogajati. Ko boste opazili, da se vaš otrok razvija v osebnost, ki mu bo pomagala rešiti življenjske izzive in ne bo iskal izgovorov, bo našel najboljši način do cilja. Naše življenje je kompleksno, saj je treba skladno zadovoljiti potrebe na vseh področjih. V njem se tudi odrasli pogosto počutimo negotovo. Naša odgovornost je, da vzamemo življenje v svoje roke, saj nismo odgovorni samo zase, temveč tudi za svoje bližnje. Omogočiti jim moramo razvoj učinkovitih vedenj, da bodo lahko poskrbeli zase in s tem bomo naredili največ. Pohvalimo otroka, ko naredi kaj dobrega, in ne spreglejmo njegovih dobrih del. Naučiti se mora, da se s tem, ko prispeva v družini, njegovo počutje samo izboljša. Rezultat dobrega počutja je, da je to, kar je naredil, naredil zato, ker je tako hotel in je tako tudi prav. Otroke naučimo, da imajo sami največ vpliva na to, ali živijo razmeroma brezskrbno, zadovoljno in mirno življenje. Dovolimo jim izkušnje in jim pokažimo, kako poskrbeti zase, vzdrževati in krepiti dobre odnose z okolico. Dobri odnosi so najpomembnejši gradniki naše sreče in zadovoljstva ter največja garancija za naše in njihovo zdravje. Zlatka Peklaj Društvo Lep je dan NAS CASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 49 N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r49j Poletno srečanje Upravni odbor društva upokojencev Polhov Gradec je povabil svoje člane na poletno srečanje v naravi. Srečanje je bilo v soboto, 8. julija, v Črnem Vrhu ob 14. v objemu črnovrškega hribovja. Nordijci na Pokljuki Srečanje je potekalo pri kulturnem domu v Črnem Vrhu. Že drugo leto zapored smo se srečali tam. Srečanja se je udeležilo lepo število članov društva. Veliko jih je prišlo prav iz Črnega Vrha in sosednjih vasi. Druga polovica, ki je prišla iz doline, pa po številu ni nič kaj dosti zaostajala za domačini. Bil je lep sončen dan, ki ni bil niti prevroč. Hladno senco smo našli pod krošnjami dreves in tudi v kulturnem domu. Predsednik društva upokojencev Marjan Plestenjak je z veseljem pozdravil vse, ki smo se srečanja udeležili. Zaželel nam je prijetno druženje ter lepo in zdravo preživljanje poletnih dni. Zahvalil se je tudi za dobro organizacijo in pomoč pri izvedbi dogodka Jožetu Bizja-nu in Ladu Nartniku. Potem je vsem prisotnim zaželel dober tek, saj je že zadišalo od ra-žnja. Člani smo bili izjemno zadovoljni in veseli, da smo se srečali. Uživali smo tudi v lepi naravi, ki nas je obdajala, in čudovitem pogledu v dolino ter na polhograjsko hribovje. Ob zaključku smo tudi zapeli in zaplesali. S harmoniko nas je razveselila Mihaela Kožuh, ki nam je zaigrala prav lep venček domačih. Čestitke Mihaeli. Potem je z veseljem predala harmoniko našemu dolgoletnemu članu Jožetu Škofu, ki nas je razveselil s svojim igranjem. Čestitke tudi Jožetu. UO DU Polhov Gradec se zahvaljuje najemniku lokala Bife Dom za gostoljubje, ki smo ga bili deležni. Cecilija Jarc Društvo upokojencev - sekcija nordijska hoja se dobiva in hodi vsak četrtek ne glede na vreme. Začeli smo 9. marca in se podali po PST Brdo-Koseze, nadaljevali po Ljubljanski občini (Brdo-Rožnik, Čad-Šiška-Ti-voli), na praznik zmage 9. maja pa smo se udeležili pohoda ob žici. Prehodili smo tudi veliko poti po krajevni skupnosti Dobrova, skupaj smo opravili 14 pohodov. Prvo poletje smo zaključili v soboto, 17. junija, s pohodom po Pokljuki. Prvič smo se ustavili v Gorjah na jutranji kavi in čaju ter pehtranovi potici. Pot smo nadaljevali po delno zaprti cesti (zaradi obnovitvenih del) do nordijskega centra na Rudnem polju. Ogledali smo si center z okolico, kjer so trenirali člani in članice ruske ekipe. Po ogledu smo si nadeli nahrbtnike in palice ter se podali med pokljuške smreke, ki so nas spremljale do Šport hotela. Po krajšem počitku smo se z avtobusom odpeljali v dolino do Zatrnika na dobro kosilo in hladno pivo. Če ima kdo željo, se nam lahko pridruži 7. septembra ob 9.00 pri gasilskem domu na Dobrovi. Vodja nordijske hoje Tone Tomšič Desetletje lutkovne skupine Svet lutk je svet poezije, humorja, satire, je izmišljen svet, stkan v najtanjša prediva domišljije. Lutke imajo izredno moč! Zapeljejo nas, vznemirjajo in navdihujejo ter z nami ostanejo tudi po tem, ko reflektorji v dvorani ugasnejo! V KUD Dolomiti Dobrova se lutke sprehajajo po domišljiji že lep čas. Skupina je bila osnovana jeseni 2006, ko so se v prostorih gasilskega doma v Brezju pod mentorsko taktirko Mimi Sečnik z mnogimi lutkarskimi in gledališkimi izkušnjami, vedenji in znanji zbrali Andreja Kobetič Basta, Darja Petrovčič, Davorin Sečnik, Irena Čadež, Jerneja in Milena Čepon, Marjeta Urbančič ter Iva in Slavko Prebil. Prva predstava, Marjetica in zmaj, je bila premierno uprizorjena spomladi 2007. Skupina je v tej zasedbi, z nekaj osipa, vztrajala in še deluje prvo desetletje. Na paravanu, ki je skupini najbližji, so se v tem desetletju odvile naslednje zgodbe: Sinjemodri Peter, Medvedek na obisku, Debela repa, Hotel hrast, V sračjem dolu, Slovenske basni, Ko se ptički ženijo, Polž Žlampač, Lisica Zlatica ter Lev in miška. Skupina se je z vsemi predstavami, poleg igranja v različnih krajih Slovenije, udeležila vsakoletne revije lutkovnih skupin in večina predstav je bila uvrščena na regijsko srečanje LS Slovenije. V letošnji sezoni skupina praznuje! Mentorstvo skupine je letos prevzela dolgoletna lutka-rica Marjeta Urbančič. Premi-erna uprizoritev lutkovne predstave Lev in miška je bila 12. marca 2017 v GD Brezje. Soba, ki jo brezniško gasilsko društvo vsako leto dobrohotno ponudi lutkovni skupini za predstave, je bila polna malih in ob njih večjih in velikih ljudi v pričakovanju. Zgodba je povzeta po Ezopovi basni, zato se srečno konča, ljudje in živali so poučeni o svojih šibkostih in dobro je nagrajeno, moralni nauk pa nas uči, da drug drugemu pomagajmo, saj potrebujemo drug drugega! Prav kmalu po premieri se je skupina udeležila območne revije lutkovnih skupin, ki je bila tudi tokrat na Brezovici. Vse predstave si je ogledal strokovni selektor, dramaturg in igralec Anže Virant, ki je med drugim o predstavi zapisal naslednje: »Da povzamem - predstava stoji, tako dramaturško kot likovno in animacijsko.« Tako je bila igrica izbrana za regijsko srečanje lutkovnih skupin osrednje Slovenije v Pirničah pri Medvodah. Predstave je tu ocenjevala državna strokovna spremljevalka Irena Rajh Ku-naver. Namen srečanj lutkovnih skupin je predvsem kakovostna rast ljubiteljskega lutkarstva v Sloveniji. Na letošnje srečanje se je prijavilo 87 predstav vr-tčevskih, šolskih in ljubiteljskih lutkovnih skupin iz Slovenije in zamejstva, izmed katerih jih Foto: D. Sečnik Veseli in ponosni lutkarji po prejemu zlate plakete na reviji LS Slovenije. je selektorica Irena Rajh za zaključno srečanje izbrala 11. Ena izmed izbranih predstav je bila Lev in miška KUD Dolomiti Dobrova! Državno srečanje najboljših lutkovnih skupin 2017 je potekalo v torek, 6. junija, v veliki dvorani KKC Dolenjske Toplice. To je poseben praznik lutkarjev! Prireditev se je začela zjutraj, ko so se na prireditvenem prostoru zbrale vse izbrane skupine in seveda gledalci, domačini, predvsem otroci, in je trajala do poznih popoldanskih ur. Vsi udeleženci smo si ogledali vseh 11 izbranih predstav ob tem pa neizmerno uživali. Prav vsaka predstava je bila odlična, posebna in edinstvena. Srečanje je povezoval igralec Gašper Jarni, ki je med drugim skrbel, da je bilo vzdušje ves čas svečano. Po zadnji predstavi prvega dela srečanja so predstavniki JSKD podelili mentorjem lutkovnih skupin srebrne plakete. Prejele so jih skupine, izbrane za regijsko srečanje. Zlate plakete pa so prejele skupine, ki so bile izbrane za državno srečanje lutkovnih skupin. Poleg predstav je bila v okviru srečanja organizirana lutkovna delavnica, namenjena mentorjem lutkovnih skupin. Udeleženci pa smo pod mentorskim vodstvom dramaturga in lutkarja Anžeta Viranta raziskovali razliko med dramskim in lutkovnim besedilom. Ob prejemu nagrade čutimo lutkarji zadovoljstvo, ki nas zavezuje k nadaljnjemu trudu za dobro opravljeno delo. Ob tej priložnosti lahko rečemo HVALA še vsem našim zvestim podpornikom, ki jih je pre- cej: mentorji, organizatorji izza paravana, tekstopisci, kulturno in gasilsko društvo ter, seveda, naše družine! Za LS KUD Dolomiti Dobrova zapisala Irena Čadež Na sončno julijsko nedeljo so se planinci PD Blagajana podali na pohod na Govco (1928 m), najvišji vrh Olševe. Več o tem v prihodnji številki. NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 50 N aŠ Občina Log-Dragomer 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a V pripravi nov letni v program športa Občina v sodelovanju s športnimi društvi in strokovno pomočjo pripravlja prenovljen pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer, v katerem bodo določeni pogoji, merila in postopek dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje športnih programov. Kot smo izvedeli, bo dokument usklajen z vsemi veljavnimi zakoni in pravilniki s tega področja, obenem pa naj bi upoštevali tudi lokalne posebnosti. Pripravljavci so se prenove pravilnika lotili v poznih spomladanskih mesecih, ko so s strokovno pomočjo pripravili osnutek novega pravilnika, ki je bil usklajen z novim zakonom o športu in nacionalnim programom športa. Kot nam je zaupal podžupan Simon Strgar, so osnutek poslali vsem občinskim športnim društvom, ta so ga lahko pregledala in podala svoje komentarje in priporočila: »Želeli smo si, da bi se odzvalo več društev, možnost sodelovanja sta izkoristili le dve društvi. Na osnovi teh komentarjev in priporočil je strokovnjakinja osnutek popravila in ga prilagodila.« Gradivo naj bi septembra na mize dobil pristojni odbor, nato pa naj bi romal še pred svetnike. Če bo šlo vse po načrtih, bo še v letošnjem letu sprejet prenovljen dokument. Poleti nadaljevali s pripravo dokumentacije Občinski svet se je pred poletnimi počitnicami na svoji redni seji seznanil še z enim dokumentom, ki ga potrebujejo pred obnovo stare šole na Logu. Tokrat so na mize dobili investicijski program, ki ga je pripravila goriška lokalna energetska agencija GOLEA. S pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s pomočjo zunanjih izvajalcev je občina nadaljevala tudi v poletnih mesecih, uprava pa je izpeljala tudi postopke za pripravo razpisa. Kot so zapisali v dokumentu, namerava občina v okviru naložbenega projekta energetsko prenoviti staro šolo. Izvedeli smo, da bo potrebna nova toplotna izolacija, objekt bodo statično sanirali, obnovili elektro in strojno napeljavo, obnovili in preuredili prostore, poskrbeli za energetsko učinkovit ogrevalni, hladilni, klimatski in prezračevalni sistem, med Seja drugim pa je predvidena tudi vgradnja dvigala. Z revitalizacijo objekta želi občina izboljšati energetsko učinkovitost stavbe, zmanjšati porabo energije in stroškov, predvsem pa zaustaviti nadaljnje propadanje stare šole in zaščititi kulturno dediščino. Investicijski program predstavlja obstoječe stanje in predvidene posege, narejena je bila tudi analiza tržnih možnosti, izračunali pa so še, koliko bi bilo treba odšteti za projekt. Ta je brez davka ocenjen na okoli milijon evrov; na občini računajo, da bi na razpisu ministrstva za infrastrukturo za sofinanci- ranje pridobili nekaj manj kot 200 tisočakov. Svetniki so se ob potrjevanju investicijskega programa strinjali, da je revitalizacija stare šole upravičen projekt, del sveta je razmišljal le, ali je čas za izvedbo pravi. Glede na terminski načrt naj bi glavnino obnovitvenih del opravili že prihodnje leto. Nekaj svetnikov je izrazilo pomislek, ali bo občina sposobna izpeljati prednostne projekte, predlagali pa so tudi, da bi občinska uprava pripravila prednostni seznam z možnostmi financiranja. Sicer pa smo na seji lahko še slišali, da bo v nadaljevanju treba napore vložiti v racionalizacijo, izboljšanje ekonomike in znižanje stroškov investicije. V. L. m v znamenju letnih poročil Tik pred začetkom poletnih počitnic se je občinski svet sestal na svoji sedemnajsti redni seji. Vseh petnajstih točk, ki jih je uprava pripravila za junijsko sejo, svetniki niso obravnavali. Po treh urah in devetih zaključenih točkah dnevnega reda so sejo prekinili ter sklenili, da jo bodo nadaljevali septembra. Svetniki so na mize tokrat dobili obsežno gradivo s kar petimi letnimi poročili ter še dvema poročiloma nadzornega odbora Občine Log - Dragomer. Seznanili so se s poslovanjem in delovanjem osnovne šole v lanskem letu, ki je leto 2016 zaključila uspešno tako na finančnem kot na področju kakovostnega vzgojno-izobraže-valnega dela. Po oceni direktorja Romana Strgarja je bilo leto 2016 uspešno tudi za vrhniški zdravstveni dom. Obvladovali so finančno poslovanje in uspešno upravljali denarni tok zavoda, uspešni pa so bili tudi pri svojem delu, saj so opravili več zdravstvenih storitev kot leto pred tem, pridobili so nekaj novih programov ter obenem pozitivno finančno poslovali. Na področju zdravstva so velik korak naredili tudi v občini Log - Dragomer, kjer je lani začela delovati splošna ambulanta, ki pa ima, kot smo lahko slišali, precej malo opredeljenih pacientov. Prvič od ustanovitve občine je svoje delovanje predstavila tudi vrhniška glasbena šola, svetniki pa so obravnavali še poročilo medobčinskega inšpektorata in redarstva. Pri tej točki dnevnega reda se je odprla obsežna razprava o uspešnosti delovanja tega organa. Kot smo lahko slišali, je redarstvo lani na območju občine Log - Dragomer pobralo bistveno manj denarja od glob kot v preteklih letih. Nekaj svetnikov s številkami ni bilo zadovoljnih, saj naj bi bile odraz zmanjšanja prisotnosti inšpektorjev in redarjev na območju občine. Drugi svetniki pa so odgovarjali, da je uspešnost nekega organa težko ocenjevati s finančnega vidika. Na koncu smo lahko slišali pojasnilo redarstva, da je kršiteljev na območju občine manj, da se kultura obnašanja voznikov izboljšuje in da kazni niso prioriteta, temveč zaležejo že opozorila. Svetniki bi morali slišati tudi letno poročilo Cankarjeve knjižnice, vendar so ga zaradi odsotnosti poročevalca prestavili na naslednjo sejo. Svet je bil soglasen tudi pri potrditvi obeh poročil nadzornega odbora. Ta je preveril koncesijske pogodbe za leto 2014 in gospodarjenje z občinskim premoženjem v letu 2014 ter občinski upravi dal priporočila za nadaljnje delo. Svetniki so soglasno potrdili še predlog o oblikovanju in številu oddelkov ter sistematizaciji delovnih mest v vrtcu. Kot je v navadi, so postavili tudi vrsto vprašanj ter kar nekaj pobud, na koncu pa so obravnavali še investicijski program za revitalizacijo objekta Stara šola na Logu. Razprava pri tej točki je potekala v luči financiranja tega ter vseh ostalih projektov, ki naj bi jih občina izpeljala v prihodnjih letih ter nujnosti opredelitve prednostnega seznama projektov ter možnosti financiranja teh. Pri potrjevanju te točke so se trije svetniki pri glasovanju vzdržali, eden je bil proti, drugi pa so naložbeni program podprli ter tako dali upravi zeleno luč za nadaljnje delo. V. L. Gorjan za vlaganje v razširitev brezoviškega pokopališča Krajevna skupnost Brezovica in Občina Brezovica sta se odločili za nakup dodatnih zemljišč pri že obstoječem pokopališču na Brezovici. Ker spada občina Log - Dragomer v celoti pod ozemlje bre-zoviške župnije, je po mnenju svetnika Branka Gorjana primerno, da pri nakupu sodeluje tudi log-dragomerška občina, je zapisal v sporočilu za javnost. »Zlasti krajani Dragomera in Lukovice se že dlje časa zaskrbljeno soočajo s problematiko njihovega pokopališča pri sv. Lovrencu, saj je ob sedanji situaciji povsem nemogoče pridobiti si grob na Brezovici ali pa kje drugje. Možnost, ki se sedaj ponuja, ocenjujemo kot priložnost, ki se je ne sme ne zavreči in ne zamuditi, saj dolgoročno se lahko tako reši problem Dra-gomerčanov in Lukovčanov,« je zapisal Branko Gorjan v imenu liste Štorklja in Stranke za družine in otroke. Zato je na sinoč-nji seji podal zahtevo, da občinska uprava nemudoma pristopi k pogovorom za sodelovanje v nakupu in da to upošteva tudi v rebalansu proračuna. (gt) NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 51 N aŠ Občina Log-Dragomer 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Na predstavitvi o upravljanju vode Zainteresirana javnost se je na začetku poletja na javni obravnavi, ki so jo pripravili v gasilskem domu na Logu seznanila s programom celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom. Gre za ključni razvojni dokument za načrtovanje bodočih ukrepov v zvezi z upravljanjem vode s poudarkom na reševanju problematike zalednih voda v občini. Izdelovalcem programa je prisluhnila le peščica občanov. Na Ljubljanskem urbanističnem zavodu d. d., ki je skupaj z Občino Log -Dragomer izdelal program, so pripravili predlog gradbenih in negradbenih ukrepov za ravnanje z vodo. Občinstvo je tako izvedelo s kakšnimi ukrepi naj bi med drugim reševali problematiko zalednih voda na območju Kamenega potoka in Petrovega grabna, Ajdko-vega potoka, Molšce, Malen-ščice, Snešaka, na območju Lukovice in na barju. Kot smo lahko izvedeli, pripravljavci za izboljšanje stanja na nivoju lokacije (hiše s pripadajočim zemljiščem) predlagajo, da se pripravi izobraževalni material o zadrževanju ter zbiranju in ponovni uporabi padavinske vode s streh. Na nivoju soseske kratkoročni prioritetni ukrepi vključujejo redno čiščenje pre-pustov pod regionalno cesto, avtocesto ter jarkov na barju, ki služijo odvodnji padavinskih voda iz naselij, na Snešaku bi bilo potrebno urediti način upravljanja z zasebnim ribni- kom, izvesti usedalnike oziroma zaščitne objekte na koritih pred zacevljenim delom potoka ter urediti vtoka komunalne odpadne vode neposredno v Snešak, na delu Kamenega potoka bi bilo potrebno povečati pretočnost jarka ter vzpostaviti odprti obcestni jarek, pri starem mlinu na Malenščici pa bi bilo potrebno zgraditi prelivni zadrževalni bazen. Poleg tega bi bilo po vsaki ujmi potrebno na vodni infrastrukturi izvesti vzdrževalna dela ter izprazniti in očistiti objekte za zaščito požiralnikov, vsebino programa vključiti v OPN in v Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine ter z vključitvijo novih podatkov o dejanskem poteku vodotokov na območju občine izboljšati in dopolniti javne državne evidence hidrologije. Udeleženci razprave so izpostavili konkretne težave in predloge za izboljšanje situacije na posameznih območjih, izpostavili so problematiko nasipavanja zemljišč, ki jih veljavna gradbena zakonodaja ne omejuje na področjih, ki niso evidentirana kot naravna dediščina, pa so vendar pomemben del okolja, ki vpliva na stanje voda. Sicer pa so spregovorili tudi o pristojnosti upravljanja voda med državo in občino. Na splošno je bilo občinstvo zadovoljno, da se je občina problematike reševanja upravljanja voda lotila celovito, prav tako so gradbene kot negradbene ukrepe prepoznali kot potrebne in koristne, predlagali pa so še dodaten ukrep za zaščito vtokov pod prepuste pod regionalno cesto. Podana je bila tudi pobuda, da se opredeli področja, ki jih je potrebno zavarovati z vidika varovanja voda. »Udeleženci so posebno pozornost pokazali na vključitev rezultatov sodelovanja javnosti na delavnici, ki je bila izvedena v procesu oblikovanja Programa,« je povedala Kristina Klemen iz LUZ d. d., ki je dodala, da so prisotni prebivalci pozdravili predlog preimenovanja potokov v izvorna imena. Program ravnanja z vodo je strateški dokument in predstavlja prvi korak k učinkovitemu in sonaravnemu upravljanju z vodo. V njem so opredeljeni mnogi ukrepi, ki jih bo potrebno realizirati v daljšem planskem obdobju glede na prioritete in sredstva. »Nekateri ukrepi so relativno enostavni in nizkocenovni in se jih lahko izvede v krajšem obdobju, drugi pa so z vidika dokumentacije, sredstev in izvedbe bolj zahtevni in se jih bo izvajalo postopoma v daljšem obdobju.,« je povedala Rebeka Skalja Kure iz Občine. V. L. Podoba gasilca v Kemisu zmagovalna fotografija Slovenia Press Photo Drugi dan v Kemisu Fotografija z naslovom Drugi dan v Kemisu, ki je bila izbrana in nagrajena v kategoriji NOVICA na natečaju SLOVENIA PRESS PHOTO 2016 , nekako predstavlja vse gasilce. Zato posvečam to fotografijo vsem operativnim gasilcem Slovenije, ki se vsak dan srečujejo z raznimi nevarnimi situacijami. Gasilec, ki pomaga, rešuje ljudi, objekte, se izpostavlja največjim nevarnostim v požaru ali kakršnikoli nesreči, predstavlja najvišje človeške vrednote. In na takšne gasilce je lahko naša družba ponosna. Upam, da ta simbolična fotografija še dvigne medijsko prepoznavnost in opozori na nujnost gasilcev v naši državi. Gasilci, želim vam varno posredovanje na intervencijah in srečno! Andrej Gubič, PGD Log PD Rega na Svetih Višarjih Na čudovito sončno sobotno jutro, 17. junija, smo se odpravili na planinski izlet na Svete Višarje (Monte Santo di Lussari). Z osebnimi avtomobili smo se zapeljali mimo Jesenic, Kranjske Gore in Rateč do Trbiža (Tarvisio). V Žabnici na italijanski strani smo na manjšem parkirišču parkirali avtomobile. Iz Žabni-ce (815 m) je bilo dve uri in pol hoje. Strma pot je potekala po Višarskem grabnu ob znamenjih križevega potu in višarskih potokov z manjšimi slapiči. Nekateri člani so si izbrali bližnjice po gozdnih poteh. Prispeli smo do spomenika Nebeška pešpot, ki označuje kraj božje poti treh narodov; Slovanov, Germanov in Romanov, in gorske vasice Svete Višarje (1790 m). V objemu čudovitega razgleda, ki se odpira na vse strani, številnih vrhov, cerkve višarske Matere božje in trgovinic s spominki smo bili očarani. V bližini zgornje kabinske žičnice pri križu smo naredili daljši postanek za malico in skupinsko fotografiranje. Za cerkvijo smo stopili do drugega vrha h križu, kjer smo imeli čudovit panoramski razgled. Krožna pot nas je vodila ob smučišču navzdol mimo kapelice do višarske planine z lesenimi hiškami (1570 m). Desno od smučišča je bil čudovit pogled na vrh Kamnitega lovca. Ko smo prišli do parkirišča, se je zgodila manjša nezgoda. Spustila je Tonijeva avtomobilska guma. Fantje so se hitro lotili menjave in rešili neprijeten položaj. Zapeljali smo se do Belopeškega jezera (Laggi di Fu-sine). Ogledali smo si del jezera ter se skozi gozdiček sprehodili do naslednjega. Ponujali so se nam lepi razgledi na vrhove z bližnjim Mangartom in zele-no-modro jezero alpske doline. Čudovit dan smo zaključili z odlično kavico v Kranjski Gori. Lili Zaključek šolskega leta s Čuki Za nami je še eno šolsko leto; uspešno in polno novega znanja in izkušenj. Vsem nam bo ostalo v lepem spominu sodelovanje na glasbeno-plesnem natečaju skupine Čuki. Pesem Urca smo se naučili, zaplesali koreografijo in pripravili zgodbo za snemanje. Urca nam tiktaka na vsakem vogalu ... nam v šoli vsako jutro, da ne zamudimo pouka, ko pišemo teste, igramo nogomet in tudi čas igre se vedno prehitro konča. Tako je pod vodstvom devetošolca, snemalca in mon-tažerja Klemna Lorberja nastal super video, na katerega smo vsi zelo ponosni. Pri glasbeno--plesnem projektu so sodelovali učenci od 1. do 5. razreda in seveda njihove učiteljice. Tako so za nagrado zaključek našega šolskega leta popestrili Čuki. Jože in Jernej ter plesalki Plesnega mesta so nas res razveselili s prihodom in nam pripravili super zabavo. Plesali smo, peli, se zabavali in ob sadju in pijači družili vsi. Zdaj pa veselo odhajamo na zaslužene počitnice. Zapisali Špela Gabrovšek in Polonca Peček NOS Občina Log-Dragomer Pogovor z zlatomašnikom Marijanom Peklajem Gre za osebni odnos z Bogom Upokojeni docent za Sveto pismo Marijan Peklaj je služboval v več krajih od Zagorja do Jesenic, bil je prefekt malega semenišča v Vipavi, študiral je Sveto pismo v Rimu in Jeruzalemu, v pogovoru pa je izpostavil, da je dajal prednost duhovništvu. Ostaja preprost, dobrohoten in spodbuden. Če le zmore, gre vsak dan na Repenjski hrib, se vsako leto veseli tedna na Jezerskem, in si želi, da bi šel večkrat v hribe tudi s sestro, ki je vdova. NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 52 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si da ni treba spreminjati, kar je bilo že prej dobro prevedeno, vendar sem seveda celotno besedilo natančno obdelal. Takrat so me skoraj prisilili, da sem lotil dela z računalnikom. Bil sem najprej duhovni pomočnik, potem pa kaplan v Stožicah. Nikoli nisem bil brez dušnega pastirstva. Upokojili ste se, še vedno pa predavate na katehetsko-pastoralni šoli in vodite biblične skupine. Od leta 2003 sem hišni duhovnik šolskih sester v Repnjah, na Teološki fakulteti pa sem predaval do leta 2007. Rad vodim biblične skupine in mi je všeč, če na srečanjih pride do pogovora. Veselim se, ko vidim kako Božja beseda nagovarja in deluje, še posebej ko jo aktualizirajo. Zelo me razveseli pri slušateljih katehetsko-pastoralne šole, ko rečejo: »Zdaj pa drugače poslušamo pri maši, kot smo prej.« Hvala Bogu, nekaj se je le premaknilo. 50 let duhovništva. Kaj ste kot duhovnik lahko dali in kaj še želite dati? Večkrat pomislim, da sem premalo ali nič dal, pa se spomnim, koliko sem spovedoval, lepih srečanj v Stari Loki, ko sem obiskoval starejše v domu za ostarele in slepe ... Nikoli si nisem želel, da bi bil zgolj profesor. Glede na študij v Rimu sem zanemaril znanstveno raziskovanje, čeprav sem od začetka zelo resno mislil, da bom nadaljeval v tej smeri. Prednost sem dajal duhovniški službi. Nisem česa velikega naredil, a vseeno verjamem, da je bilo moje življenje bogato po Božji dobroti in upam, da bo še nekaj časa. Rad ste duhovnik. Zakaj? Rad sem duhovnik, ni pa vedno lahko, čutim se nevrednega in grešnega. Še slišim p. Miha Žužka, ko je ob koncu mojih prvih duhovnih vaj v semenišču januarja 1963 rekel: »Slovenija vas pričakuje, vas sto in enega.« To je bilo rekordno število bogoslovcev po II. svetovni vojni. Včasih smo bili gotovo naivni, ko smo mislili, da bomo mladi duhovniki vse spreobrnili, pa to ni v človeški moči. Bog nas hoče imeti za svoje orodje na tem svetu. Ko je Finžgar razmišljal, kako bi največ naredil za slovenski narod, je prišel do spoznanja, da kot duhovnik. Tudi moja ljubezen in skrb za naš narod se odražata v mojem sprejemanju poklica. Gre za osebni odnos z Bogom, dokler bomo samo pripadali tem, ki hodijo k maši, je to premalo. Iz osebnega odnosa, iz zaljubljenosti se začne vse ostalo: molitev, ljubezen, odpuščanje, sprava. Kaj vam ostaja v spominu iz otroških let? Rodil sem se leta 1943 na Brezovici, še pod italijansko okupacijo. Spomnim pa se povojnega srečanja z nemškimi vojnimi ujetniki, ki so popravljali cesto. Mama je rodila pet otrok, a prvi je umrl kot dojenček, sam sem bil tretji od štirih živečih, imam še leto in pol mlajšo sestro. V šolo sem začel hoditi leta 1950, ko nismo imeli niti pravih zvezkov in smo dobili stare tiskovine, da smo pisali nanje. Oče in drugi brat sta leta 1945 zbežala v Avstrijo kot civilista, najstarejši brat pa je bil v domobranski uniformi, vrnjen v Šentvid in spuščen avgusta leta 1945 kot mladoleten, zato je ostal živ. Oče in drugi brat sta se leta 1947 vrnila in smo nekaj časa živeli kot kompletna družina. Potem sta oba brata služila še vojaški rok. Ata se je upokojil in postal celo mežnar, jaz pa že prej ministrant. Prvič sva s poznejšim duhovniškim sobratom Jožetom Tomšičem ministrirala za božič leta 1951. Že kot ministrant sem se pripravljal na prvo obhajilo, ker ni bilo verouka, ko sem hodil v prvi razred. Se spomnite, kdaj in kako vas je poklical Gospod? Že zgodaj sem hotel biti pobožen in sem v nekem obdobju po maši ostajal v klopi in molil, a to je bilo le nekaj tednov. Ko sem se naučil brati, sem rad bral. Verskega tiska v povojnih časih ni bilo, na podstrešju pa je bila lesena skrinja, kjer so bili shranjeni Bogoljubi in drugi predvojni časopisi. Kar požiral sem jih in ob branju med drugim razmišljal, kako bi bilo, če bi tudi jaz postal misijonar. V najstniških letih pa sem si rekel: »Naj gredo drugi. Jaz se bom oženil in imel otroke, duhovnik pa mora ostati samski.« Najprej sem želel biti mizar, ker je bil sosed mizar in smo se z njegovimi otroki velikokrat igrali skupaj, potem učitelj, profesor za zgodovino, v višji gimnaziji pa sem razmišljal o študiju jezikov. Z duhovnikom Andrejem Snojem, profesorjem Nove zaveze, smo bili v sorodstvu in nas je ob slovesnostih obiskoval. Ko sem ga tako enkrat spremljal na postajo na Lukovici, mi je rekel: »Le pridno se uči. Morda pa prideš kdaj k nam.« Hotel je reči, da bi študiral teologijo. Menda sem prikimal, pri sebi pa sem si mislil: »Ti kar govori, jaz imam drugačne načrte.« Počasi je zorelo, vmes pa so bili močni namigi, kot je bila tudi Vovkova pridiga na Snojevi zlati maši v Lescah (1960), ko je rekel: »Kako naj vam vaš škof daje duhovnike, ko pa vi že 50 let niste ■ nobenega dali!« Zelo močno so me nagovorile, pa tudi spodbudile Žužkove šmarnice Kraljica duhovnikov. In že je prišel čas pred maturo, ko sem vedno bolj razmišljal o duhovništvu. Naš župnik Janez Kljun me ni nikoli spodbujal k temu, ko pa ■ sem maturo naredil, sem mu šel takoj slovesno povedat, da bi rad šel v semenišče. Bil je zelo ve- ■ sel in mi je napisal priporočilo za škofijo. Nekateri gimnazijski sošolci so me spraševali, če me teologija zanima. Pa sem jim povedal, da si niti ne predstavljam, kakšna je teologija, da bi predvsem rad bil duhovnik. Kot dolgoleten ministrant B sem imel pred seboj vzornika Janeza Kotarja in Janeza Kljuna. Zato sem vedel, koliko dobrega in potrebnega lahko duhovnik naredi za ljudi! Eden . od mojih motivov pa je bil tudi kljubovanje ateistični propagandi. Ker sem poslušal, kako bo vera kmalu izumrla, sem želel, da vera ostane, da je vernih čim več; tudi zato sem postal duhovnik. Tiste počitnice po maturi sem bil kar malo v zraku zaradi pričakovanja. En mesec sem ob delavnikih hodil v župnišče na lekcije latinščine, ker te nisem imel v gimnaziji. Še zdaj se spomnim, kako me je kaplan Smolik prvič peljal gledat semenišče ... Škof Vovk je bil že hudo bolan, zato se nisva srečala, imam pa njegov podpis na potrdilu, da sem sprejet v bogoslovno semenišče. Kako pa so doma sprejeli vašo odločitev? Mama se je bala, zato je nasprotovala: »Ti nisi za to, tvoj brat, ki je umrl, ta bi bil za duhovnika.« (Mišljen je brat Stanko, ki mu je vojna preprečila študij in je umrl leta 1958.) Bala se je, da bom naredil družini tako sramoto kot eden od duhovnikov, ki je imel novo mašo na Brezovici, pozneje pa pustil duhovniško službo. Ni mi zaupala. Ata ni nič rekel, čeprav je mama rekla, da atu tudi ni prav. Kako se odvija vaša duhovniška pot in kdaj se posvečate študiju Svetega pisma? V diakona sem bil posvečen na svečnico 1967 in sem potem hodil v Polhov Gradec pomagat župniku. Vozil sem se s kolesom in se na poti učil latinske molitvice, ki sem jih moral znati na pamet za čas, ko bom mašnik. V Polhovem Gradcu sem prenočeval po posvečenju, brat Franci, ki letos zaradi bolezni ni mogel priti k zlati maši, pa me je na dan nove maše peljal na Brezovico po blagoslov staršev in naprej v župnišče. Takrat smo bili posvečeni ob koncu petega letnika, v šestem pa so me poslali v Zagorje ob Savi, kjer sem bil nedeljski kaplan in so mi za oskrbovanje dodelili Sveto planino, kamor sem se vozil z mopedom, ki mi ga je posodil župnik. Ko sem naredil vozniški izpit, pa sem se vozil preko Trbovelj z župnijskim avtom. Ob ponedeljkih sem že imel verouk: dve skupini otrok tretjega razreda. Na Zagorje imam lepe spomine, čeprav je bilo kdaj tudi težko. Čez eno leto sem bil premeščen na Jesenice, od koder sem se ob nedeljah vozil v Planino pod Golico. Ko sem po treh letih končal kaplansko delo in že čakal na premestitev, sem dobil dekret za prefek-ta v vipavskem malem semenišču, čeprav nisem imel jasne predstave, kaj je malo semenišče. Spomladi 1972 sem dobil pismo nadškofa Pogačnika, v katerem mi je napisal, da so me predlagali za študij Svetega pisma v Rimu. Sporočil sem mu, da sem pripravljen iti. Pismo me je silno razveselilo, ker sem imel občutek, da v Vipavi nič pravega ne delam. Ne bom pozabil, kako sem bil vesel tistega dne in kako sem se Bogu iz srca zahvaljeval. Italijanščino sem se učil na bregu Bohinjskega jezera z Gradovo vadnico v rokah. Začelo se je s pripravljalnim letnikom, z grščino in hebrejščino, pri čemer mi je koristilo, da sem imel smisel za jezike. Licenciat, se pravi magisterij sem delal iz hebrejske Biblije. Izbrali ste študij Stare zaveze. V čem vas je bolj nagovarjala? Leposlovje, pesmi in pripovedi, to me je že od malega navduševalo. Stara zaveza je del svete Božje knjige, a je bila takrat v bogoslužju in pri ve- rouku bolj zapostavljena. Obsega daljša obdobja nastajanja kot nova in zahteva veliko vživljanja v kulturo, v Novi zavezi pa je že navzoča grška kultura. Za magisterij sem delal nalogo z naslovom Ustvarjen po Božji podobi. Primerjal sem številne razlage, najbolj všeč pa mi je bila Westermannova, da je to povezano z idejo zaveze: človek je ustvarjen po Božji podobi, ker je ustvarjeno bitje, ki je zmožno dialoga in zaveze z Bogom. Edino bitje, ki lahko reče Bogu ti in odgovarja na Božjo besedo. S študijem pa ste potem še nadaljevali. Iz Rima sem se vrnil z licenciatom in postal asistent pri prof. Aleksiču za uvod v Staro zavezo. Za redno zaposlitev pa magisterij ni bil dovolj, potreben je bil doktorat. Po predlogu prof. Strleta sem z njegovo pomočjo napisal tezo Sveto pismo, Cerkev in izročilo v uvodih Jurija Dalmatina v Biblijo 1584. Vas je prof. Strle nagovoril tudi z duhovnostjo? Nagovoril me je najprej s svojo načitanostjo, včasih mi je dal kar listek, kaj naj še berem in me s tem učil, kako naj si sam izpisujem. Vedeli smo, da je asket, se z njim srečevali na gradu ali Golovcu na sprehodih. Videl sem, da ne zapravlja časa. Včasih mi je bilo že kar odveč, ko mi je govoril, kaj še naj preberem, zdaj pa sem mu zelo hvaležen, da me je vpeljal v teološko literaturo, pa tudi za njegov zgled. Strle je veljal za zelo pravovernega, saj je bil končno dogmatik, a se je pokazal tudi za zelo širokega. V zvezi z reformacijo v 16. stoletju je rad opozarjal na greh in napuh v katoliški Cerkvi, da ne bi pripisovali vse krivde Lutru, pri nas pa Trubarju, Dalmatinu in drugim protestantom. Ostali ste na področju Stare zaveze in predavali tudi arheologijo. Geografija in arheologija sta me tudi veselili in sem bil eno leto (1982/83) v Jeruzalemu. Če poznamo pokrajino in podnebje, lažje razumemo svetopisemsko besedilo. Arheologi pa stalno odkrivajo stvarno ozadje dogajanja, o katerem beremo v Svetem pismu. Sodelovali ste tudi pri pripravi standardnega prevoda. Leta 1984 je izšla jubilejna izdaja Nove zaveze, potem pa smo začeli pod vodstvom akad. prof. Jožeta Krašovca s pripravo standardnega prevoda. Čudoviti so bili naši sestanki, ker sem se lahko toliko naučil od izkušenih kolegov. Prof. Krašovec je skrbel tudi za načela, kako naj delamo, kako naj bodo izrazi usklajeni, da bi iste hebrejske besede, če je le mogoče, prevajali z istimi slovenskimi. Za moj delež, Mojzesovih pet knjig, mi je bilo rečeno, Pripravila za objavo: Jana Podjavoršek in , Drago Stanovnik NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 53 N aŠ Občina Log-Dragomer 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Meddekanijsko srečanje prostovoljcev Sredi avgusta, ko je poletna turistična sezona na vrhuncu in veliko ljudi na dopustih doma in po svet, smo se ob osamosvojitvi Domovine Slovenije odločili tudi za srečanji društev. Delujejo v Občini Brezovica in Log - Dragomer ter povezujejo tudi Dekaniji Vrhnika in Ljubljana - Vič - Rakovnik, katerim je skupno prostovoljno delo v skupno dobro. Ta srečanja so vsako leto na Veliki Šmaren pri največjih biserih kulturne dediščine v občini in sicer, na Žalostni Gori in pri svetem Antonu Puščavniku, na Brezovici. Da sta slovesnosti še bolj svečani, se oblečeno v narodne noše, društvene uniforme in s seboj prinesemo tudi prapore. Seveda pa je dobrodošel tudi vsak neuniformiran, da se na srečanju bolje spoznamo, med seboj izmenjamo izkušnje in si damo korajže, da bi v naprej še bolje sodelovali. Prav tako je pomembna tudi zahvala za mir in vse narejeno dobro do sedaj. Spomnimo se tudi vseh tistih dobrotnic in dobrotnikov, ki jih ni več med nami. Skupaj tudi prosimo, da bi tudi v prihodnje znali prav premagovati vse preizkušnje, ki nam jih prinaša življenje. Tako v naših družinah, soseščinah, zaselkih, krajih župnijah, občini in v vseh širših družinah. Ob tem se zahvaljujemo vsem sodelujočim in seveda tudi prizadevnim gospodinjam, ki nas po slovesnosti pogostijo z domačimi dobrotami. Drago Stanovnik. Društvo DVIG vabi k vpisu Na tečaje tujih jezikov - angleščine, nemščine, francoščine in španščine: - začetne ali osvežitvene; za vse, ki se niste učili jezika ali pa ste se ga v šoli in bi radi znanje osvežili, - konverzacije; za tiste, ki dobro razumete tuji jezik, vendar ste negotovi, ko morate nastopiti kot govorec, - priprave na mednarodne izpite, če načrtujete študij ali delo v tujini. Tečaje vodijo profesorice z odličnimi priporočili. Tečaji potekajo enkrat tedensko v Dragomerju. Lahko pa pridemo tudi k vam, če se prijavi sedem kandidatov iz vašega okolja. Prijave sprejemamo po telefonu 041 775 771 (Olga Drofenik) ali elektronski pošti olga.drofenik@iold.si. V študijski krožek Babice in dedki Pogovarjamo se o pomenu družine za zdrav otrokov razvoj, vrednotah, ki jih želimo privzgojiti otrokom, kako moramo sprejemati otrokovo vedenje, ki ni vedno v skladu z našimi pričakovanji, razvojnih značilnostih otrok v posameznih obdobjih, kako jih sprejeti in z njimi živeti, vse s ciljem ustvarjanja ljubečega okolja za razvijanje pozitivne samopodobe naših vnukov. Krožek poteka enkrat mesečno v Dragomerju. Prijave sprejemamo po telefonu 031 643 228 (Nika Gams) ali elektronski pošti nika.gams@iold.si. V delavnico Od pravljice do lutke Poteka enkrat mesečno in je namenjena predšolskim otrokom in prvošolcem. Otroci spoznavajo slovenske pravljice, upodabljajo junake iz teh pravljic kot lutke, slike ali risbe in se preizkušajo v pisanju svojih pravljic ter bogatijo besedni zaklad in govorne zmožnosti, kar pomembno vpliva na njihov intelektualni in čustveni razvoj. Prijave sprejemamo po telefonu 031 638 787 (Vesna Kučan) ali elektronski pošti vesna.kucan9@gmail.com. V bralni krožek (BK) Člani BK se srečujejo enkrat mesečno, prebirajo dela sloven-skihe avtorjev, obiskujejo predstave, na literarnih ekskurzijah spoznavajo kraje, kjer so avtorji živeli ali ustvarjali in se z nekaterimi od njih pogovarjajo v živo. Prijave sprejemamo po telefonu 040 424 446 ali elektronski pošti alenka.logar@guest.arnes.si. Več o naših programih najdete na spletni strani iold.si, o novostih v naši programski ponudbi pa vas bomo informirali v septembrski številki NČ. Galerija v občini Log - Dragomer Ne vem, če ni bil to Camilo Jose Cela, zadnji izmed španskih nobelovcev za literaturo, ki je o španskih vaških gostilnah napisal misel, ki jo povzemam po spominu: najbolj pristna in najbolj originalna in hkrati podcenjena je umetnost, ki se dogaja v domačih španskih gostilnah. Vaški obiskovalci tam vidijo tako ples kot poslušajo ognjevito špansko glasbo, da o sproti sestavljeni pesniški besedi ne govorimo. V vaški gostilni nastaja prava, avtohtona, a nenapisana niti posneta španska kultura. Avtorju se je zapisalo, da je to edina prava umetnost, za katero ni treba biti sloveče ime in je vselej dosegljiva širokemu avditoriju. Ta umetnost ni priznana v visokih umetnostnih krogih, ni zaprta umetnost, ki jo uživajo le nekateri izbranci. Ta umetnost je živa, prisotna v neposredni transakciji, navdušujoča, barvita ... Močno vpliva na posameznika in skupnost, da se njen vpliv preko čutil razlije in razvije v tamkajšnji družbi, hkrati pa vpliva retrogradno na razvoj celotne španske kulture. Nasploh generira vedno nove oblike in razvija estetski pogled španske umetnosti. Ne domišljam si, da je naša dragomerška gostilna, danes imenovana Pizzeria Siciliana, eden izmed "centrov" slovenske kulture. Je pa edini naš kulturni center in ima na vsak način več kot ugoden vpliv na vse obiskovalce, ki jo obiščejo in si tam privoščijo kakšno pico ali pijačo. Tam so že cele mesece po stenah razstavljene slike, ki jih avtorica vedno znova dopolnjuje oziroma zamenjuje. Nedvomno gre zasluga za neposreden stik z umetnostjo dragomerški likovnici (ki je pa še vse kaj drugega kot slikarka) Milki Emiliji Erbežnik, da je tako rekoč iz provincialnega vaškega prostora ustvarila s svojimi visoko dodelanimi "pejsaži" ter akvarelnimi sporočili pravo kulturno središče. Pravo galerijo, ki je naša skupnost do sedaj ni imela, če odmislimo občasne razstave tu in tam. Je mogoče preambiciozno, če zapišem kulturni likovni center? Milka E. Erbežnik je zelo produktivna slikarka akvarelov, doma iz našega naselja ali vasi Dragomer, poznana tako doma kot celo onkraj slovenskih meja. Je predstavnica žlahtne slikarske umetnosti, ki se sicer manj pojavlja v naših medijih kot šport ali raznorazne oblike družbenih dejavnosti, a ni zaradi tega prav nič manj dragocena. Bi rekla, da še mnogo bolj, ker le v tihi kontemplaciji njenih nadvse prijetnih slikarskih del dojamemo svoje boljše razpoloženje ter uvid v onkraj. Več o njej lahko preberete v 2. številki Pogovori z občani (izdalo Društvo DVIG - univerza za tretje življenjsko obdobje, 2016). In to boljše razpoloženje ob kar se da dobri hrani je tista dragocenost vsake prave umetnosti, ki pusti sled v duši. Vabljeni v kulturni likovni center v Siciliani. D. Jazbinšek, Dragomer NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 54 N aŠ Občina Log-Dragomer 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Mladi po srcu sezono zaključili z nastopom V KUD Kosec Log - Dragomer je dolgo tlela želja o lastni pevski skupini, ki bi popestrila domače, občinske prireditve. Pevcev in pevk je bilo v naši občini vedno dovolj, precejšen problem pa sta predstavljali vprašanji primernega prostora in strokovnega vodenja. Ko je društvo Kosec pridobilo, resda začasne, prostore v stari šoli na Logu, je bil en problem odpravljen. Decembra lani se je na pobudo Anice Vengust in Joži Poljanšek zbralo prvih nekaj članov, vodenje skupine pa je prevzel Iztok Urbanc, ki igra tudi kitaro. Število pevcev in pevk je naraslo na trenutnih štirinajst, pridružil se je tudi Tone Košir s svojo harmoniko »frajtonarico«. Skupina nima prevelikih ambicij na področju zborovskega petja, njihov moto je: »Pojemo za dušo!« Zato je tudi njen repertoar sestavljen iz bolj raznovrstnih pesmi, od popevk, dalmatinskih pesmi do, seveda, slovenskih narodnih. Tudi Slak in Avsenik sta na sporedu. Vsak lahko predlaga kakšno novo pesem in če je drugim všeč, se »uvrsti naprej«. V šestih mesecih delovanja je skupina naštudirala približno petnajst pesmi. Ko se je bližal čas poletnih počitnic, ki si jih tudi pevci zaslužijo, smo člani KUD Kosec v sodelovanju s picerijo Siciliana v Dragomerju 20. junija pripravili nekakšen družabni večer z naslovom Pozdrav poletju. Na zadnji pomladni dan je skupina Mladi po srcu odpela in odigrala pretežni del svojega repertoarja, potem pa v »prostem programu« še do poznih ur zabavala goste picerije, ki je pripomogla k izvedbi dogodka z brezplačnimi picami, za kar se ji KUD Kosec še enkrat iskreno zahvaljuje. Poslovili smo se z besedami: »Nasvidenje jeseni!« V KUD Kosec močno upamo in verjamemo, da bomo še imeli prostor za vaje. Če ne v stari šoli, ki se bo menda prenavljala, pa kje drugje. KUD Kosec KUD Kosec z zeliščarjem Tone Furlan nas je obiskal že drugič in nas poučil o skrbi za zdravje, zdravilnih rastlinah in pomenu doma pridelane hrane. Pogovarjali smo se o čajih, tinkturah in mazilih, ki jih pripravi sam. Pokazal je, kako bajalica pokaže težavo in svetoval, kako jo pozdraviti. Poudaril je pomen domače in divje hrane, ki jo lahko nabiramo v naravi ali gojimo doma na vrtu. Ogledali smo si naš vrt in travnik, kjer rastejo zdravilne in užitne rastline ter jih nekaj tudi pokusili. V imenu zeliščne sekcije KUD KOSEC se zahvaljujem g. Antonu za prijetno in poučno dopoldne v Lipovcih. Ljubica Malavašič Krožek za razmišljanje V OŠ Log - Dragomer je že tretje leto potekal krožek za razmišljanje. De Bonove metode spodbujajo razmišljanje pri učitelju in otrocih. Na petindvajsetih srečanjih osvojimo orodja Cortl in Cort4. Kdo je dr. Edvard de Bono? Trenerka tehnik razmišljanja v Sloveniji Nastja Mulej, magistra komunikologije, univ. dipl. ekonomistka in univ. dipl. sociologinja, ga predstavlja kot vodilno svetovno avtoriteto na področju ustvarjalnega razmišljanja in neposrednega učenja kot spretnosti. Da s pomočjo svojih metod uči generirati ideje, ustvarjalno razmišljati in uporabljati možgane na drugačen način, kot smo se jih "učili" uporabljati. Edinstveno zanj je, da lahko enakovredno dela z učenci, direktorji največjih kor-poracij in vladnimi ustanovami. Napisal je več kot 80 knjig, ki so prevedene v več kot 40 jezikov. Bil je povabljen na predavanja v vsaj 55 držav, sedemkrat tudi v Slovenijo (2003, 2005, dvakrat 2010 in 2012, 2014 in 2015). De Bonove metode poučevanja otrokom omogočajo, da v raz- mišljanju začnejo uživati; so koristne, ker pomagajo posamezniku dvigniti samozavest; pozitivne, saj med pobudniki idej ni tekmovanja; uporabne, ker z orodji sprožajo nove in nove ideje in problemi niso več problemi, temveč izzivi, ki jih z orodji mišljenja ozavestiš, osvetliš, jim dodaš novo vrednost. Kakovost de Bonovih metod vidim tudi v tem, da postaneta svinčnik in papir otrokova prijatelja, da je delo v skupini prednost, da se aktivno poslušajo in da je delo časovno omejeno, strukturira-no in kakovostno. Zaključila bi z besedami dr. de Bona: »Želim, da bi bilo po svetu vedno več mladih ljudi, ki lahko rečejo: 'Jaz sem mislec.' Še bolj bi me veselilo, če bi nekateri od njih naredili korak dalje in rekli: 'Jaz sem mislec in v razmišljanju uživam!' Razmišljanje ni težko. Razmišljanje tudi ni dolgočasno. Za to, da bi postali dober mislec, ni treba biti genij.« Skromno dodajam, da biti človeški pomeni biti misleči in čuteči. Več o metodah izveste na www.edw-debono.com. Mentorica krožka Janja Zadnikar DU Dragomer Potep po Štajerski V sončnem jutru se je kljub dopustom zbralo 30 izletnikov na običajnem mestu, od koder nas je voznica Mateja popeljala proti Štajerski. Krenili smo si ogledat "kraljestvo" Nika Kaiserja na Cigon-co. To je gospod, ki je na svoj ekscentričen način ustvaril na svojem obsežnem zemljišču repliko blejskega otoka, hotel Janko in Metka z 38 enako opremljenimi sobami za oddajo, kak ducat kamnitih bungalovov, vse pa okrasil z raznimi kipci palčkov, ženskih aktov, božjih jaslic ... Vse te kipce je ustvaril iz betona ali mavca sam. Ko smo se sprehodili po njegovem "naselju", nam je povedal, da ima še polno idej - nudistični kamp, ribnik s krapi . V njegovem gostišču smo se odžejali in vsak s svojim vtisom iz njegove zgodbe odšli proti našemu cilju na Tri Kralje. Pešačiti smo začeli po okrepči-lu s sendviči, ki so nam jih že zjutraj pripravili v dragomerški trgovini Orel. Pot se je vila med visokimi smrekami proti Črnemu jezeru, ki je umetno in staro približno 800 let. Poti okrog jezera so lesene, narava pa idilična ter daje dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Prijetno hojo smo nadaljevali proti bližnji koči na Osankarici, kjer so nas čakali avtobus in skupina naših izletnikov, ki se pohoda ni udeležila, temveč je čakanje izkoristila za druženje na vrtu koče. Po krajšem postanku smo se odpeljali na kosilo v gostišče Pem, kjer nas je že pri vhodu pričakal lokalni harmonikar. Po dobri pojedini so se nekateri zapletli v prisrčne pogovore, spet drugi so zapeli in nekateri zaplesali. Ko pa se je sonce spuščalo k obzorju, smo ob zvokih harmonike počasi začeli zapuščati gostišče. Med vožnj o nazaj po avtocesti se je po avtobusu razlegalo petje, naš predsednik Jože pa ni mogel skriti zadovoljstva, ker je prvič plesal s šoferko avtobusa. Seveda naši voznici kljub celodnevni vožnji ni bilo odveč narediti še ovinka na Trojane, kjer smo se nekateri posladkali s sladoledom, drugi pa so se oskrbeli s krofi. Inka NAS CASOPIS 451/28. 8.2017 CM K 55 N aŠ Občina Log-Dragomer 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nova sezona teniškega kluba Bobi Teniški klub Bobi, ki v sodelovanju s ŠD Dragomer - Lukovica v poletnih mesecih opravlja del svojih teniških dejavnosti tudi na teniških igriščih v ŠP Dragomer, se že intenzivno pripravlja na začetek zimske sezone 2017/2018. Večina otroka se je že vrnila s počitnic, tako da od sredine avgusta dihamo s polnimi pljuči. Našo teniško šolo bo v novi sezoni obiskovalo približno 55 otrok z Brezovice in 15 otrok iz Dragomerja. Dobrodošli pa ste tudi vsi ostali otroci, ki bi se radi preizkusili v igranju tenisa - septembra začenjamo z vpisom v teniško šolo! Sprejemamo otroke, rojene leta 2013 in starejše. V zimski sezoni (začne se oktobra 2017) bodo vsi teniški treningi potekali v ogrevani dvorani v Notranjih Goricah. Glede na to, da je to edino pokrito teniško igrišče v tem okolišu, vabimo na partijo tenisa tudi vse tukajšnje rekreativne igralce tenisa. Več informacij dobite po telefonu 031 737 451 ali na spletni strani www.bobi.si. Teniški klub Bobi Balinarji iz oranžne v zeleno Letošnje visoke temperature niso bile samo trpljenje, ampak so tudi koristile balinarski sekciji DU Dragomer Lukovica, da smo se preoblekli iz vroče oranžne barve v malo hladnejšo zeleno. Res da malo pozno, vendar pregovor pravi, bolje pozno kot nikoli! Balinarska sekcija DU Dragomer Lukovica se je v teh vročih poletnih dneh udeležila kar nekaj turnirjev, in sicer: moška ekipa je bila na Vrhniki, v Pod-peči oz. Preserju, Cerknici in Polhovem Gradcu; dosegla je lepe rezultate, na turnirju v Preserju si je priborila 1. mesto. Ženska ekipa je bila na Igu, v Cerknici in Polhovem Gradcu. Osvajala je mesta od drugega do petega, vse z izgovorom, da je pomembno sodelovati. Tekmovanja na turnirjih nam predstavljajo dodatno motivacijo za treninge, ki jih imamo poleti v pozno popoldanskih urah na domačem igrišču v Dragomerju. Da pa dogajanje v času dopustov ni zamrlo, so dekleta izzvala teni- sače. Bilo je zabavno, saj nihče od njih še ni balinal. Dosegli so vsak svoj punt in nam za jesen napovedali povratno tekmo. To je dokaz, da je balinanje veliko več kot samo rekreacija, je druženje, spoznavanje novih ekip in izmenjava ter krepitev vezi, sklepanje prijateljstev ... Zato gremo veselo naprej in se že pripravljamo na jesenski del tekmovanj. Zadnjič se mi je sanjalo, da so za našo žensko ekipo že narejene zlate medalje. Do naslednjič bom prelistala sanjsko knjigo in vam sporočim, kaj naj bi to pomenilo! Inka PREJELI SMO Odgovor županu na njegovo Pojasnilo občinske uprave Župan se je v prejšnji številki Našega časopisa v rubriki Prejeli smo v Pojasnilu občinske uprave kar petkrat obregnil vame, pa še enkrat v zapisu Odgovor župana. Spravili ste se na poštarja, župan. Vse naboje ste porabili zame, uradnega odgovora CIpa niste podali v zapisu Odgovor na »Odgovor občinske uprave«. Morda jih niste dobro razumeli, saj je urednikNČ (spet!)posegel v naš zapis in spremenil naslov ter odstranil vse oblikovne poudarke. Taka je, baje, uredniška politika ... Ne, name ste jezni, ker preko mene dobivate sporočila 312 občank in občanov. Ker vam podoba v ogledalu, ki vam ga nastavljamo, ni všeč. Ker opozarjamo, da niste transparentni, da z našim denarjem ne ravnate racionalno in da vaš odnos do občank in občanov ni primeren. 312 občank in občanov je podpisanih pod pobudo. Vsaj 312 nas je torej neambicioznih in pesimističnih, 312 nas slabše pozna problematiko... Ravno zato vas tudi pozivamo, da nas o tem obvestite na zboru občanov. Gospod župan, nisem sam, zato vas prosim, da me ne demonizirate. Pri branju vašega sestavka ima človek lahko občutek, da sem jaz kriv, da ni bilo zbora občanov, ker nisem želel na sestanek. Obvestil sem vas, da sem odgovoren le za komunikacijo in da nisem zastopnik CI. Odločitev, da se predlaganega sestanka ne udeležim, ni le moja. Naše zahteve smo jasno izrazili v pobudi, vašega uradnega odgovora pa nismo prejeli. Nimam mandata, da predstavljam 312 občank in občanov skozi meandre vašega sprenevedanja. Zaradi ignoriranja pobude smo sklepali, da gre le za kupovanja časa. To so stališča CI, imam pa tudi osebne razloge... Da se ne bova obmetavala z lažmi, sem celotno najino dopisovanje s pripadajočimi dokumenti poslal v uredništvo, kjer bo, upam, dostopno zainteresiranim občankam in občanom, ki bi radi sami preverili tok in resničnost komunikacije in si ustvarili lastno mnenje. Z vami sem bil na uradnem sestanku, takrat kot eden od predstavnikov skupine, ki je septembra 2015 organizirala dogodke Trajnost na Pogorišču. V sodelovanju s podžupanom Simonom Strgarjem smo takrat v sklopu »občanske strategije« na degradiranem območju nekdanje trgovine želeli občankam in občanom ponuditi poceni, a koristne dogodke. Poleg lokalne tržnice in delavnic za otroke smo takrat izvedli predavanja dr. Ane Kranjc Učenje, osebnostna rast in razvoj skupnosti, Sanje Lončar Samooskrba, Irene Rotar ter dr. Darje Piciga Povezovanje potencialov za trajnostno prihodnost: kako je to uspelo drugim?Prav na zadnjem predavanju je podžupan potarnal, da je prišlo do zapletov s financiranjem. Težavo naj bi rešili vi, a za te pomembne teme niste našli razumevanja. Poslušali smo vaše bahanje z lastnim dobrodelnim delom in gledali petelinjenje na kupu, stroške izvedbe pa ste prepustili prostovoljcem. Niste se zavedali, da si mi nadomestila ne moremo odvesti s potnimi stroški. Zatrl ste delo lokalnih navdušencev, vaših sosedov, ki so želeli svojemu kraju ponuditi več kot le tarnanje v gostilni. Tržnico ste zatem po nekaj uspešnih spletkah preselili na Log kot novi dosežek občinske uprave. Pogorišče pa je še naprej parkirni prostor. O trajnosti od takrat nismo veliko slišali, so jo pa potem omenili na promocijski občinski čokoladi, ki jo je župan delil upokojenkam. Še danes mi je malo slabo. Se še čudite, zakaj ne pridem na sestanek z vami? Na 16. redni seji sem pa res bil prisoten. Vendar si nisem toliko zapomnil vašega podrobnega pojasnila o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki ga je sprožila vaša Alenka Kuzma, kot popolne neodzivnosti celotnega občinskega sveta. Niti eden ni omenil pobude s 312 podpisi. Nanjo se ni odzval niti nadzorni odbor občine. Niti vi, niti občinska uprava. To, da vsi ti organi in posamezniki, ki jih sestavljajo, niti ne omenijo pobude 312 občank in občanov, me resno skrbi. Moramo ustanoviti še kakšnega, da se bo davkoplačevalce vsaj slišalo? Celotno dogajanje na tej seji po mojem mnenju še najbolj iskreno povzema stavek podžupana, ko je prisotnim čez zobe zasikal: »Vi ste dobili Toscano, mi bomo pa šolo«. Ali je to rekel samo Sumini? Darijan Novak Z vodo ravnajmo skrbno! Pozivamo k skrbnemu ravnanju z vodo in ponovno opozarjamo na nedovoljene odvzeme iz javnega vodovodnega omrežja. Občane občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer pozivamo k skrbnemu ravnanju z uporabo pitne vode. Že v preteklosti smo opazili, da se v poletnih mesecih poveča količina načrpane vode zaradi nedovoljenih odvzemov iz javnega vodovodnega omrežja, zato vas prosimo, da nas ob morebitni zlorabi oziroma kakršnikoli nenavadni dejavnosti, ki bi lahko kazala na nedovoljen odvzem pitne vode, o tem takoj obvestite na telefonsko številko 01 750 29 70 ali na informacijska@ kpv.si. Posledica nedovoljenih odvzemov so seveda višji stroški javne službe, ki pa bremenijo vse uporabnike, ki vodo točimo legalno. Da bi bilo tega čim manj, bomo tudi sami v prihodnje opravljali pogostejše nadzore in odčitavanje vodomerov in tako še poostrili nadzor nad nedovoljenimi odvzemi vode iz hidrantnega omrežja. Prav zaradi omenjenega bomo v naslednjih dneh ponovno za-plombirali nekatere hidrante, saj so občani z nedovoljenimi posegi nezakonito odstranili plombe. JP KPV, d. o. o. NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 56 N aŠ Skupne strani 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 MDJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUdLJANIUA št. 12 Odkrivanje daljne preteklosti v resničnem življenju ne spominja vedno na filme Indiana Jonesa, temveč se drobci zgodovine naših krajev pogosto izrišejo šele ob različnih gradbenih delih. Po naročilu Občine Vrhnika smo pri prenovi komunalne infrastrukture po vrhniških ulicah gradbenikom sledili arheologinje in arheologi iz podjetja Arhej d.o.o. V zadnjem letu dni smo odkrili dve lokaciji, kjer so bili ohranjeni do sedaj še neznani, a zelo pomembni ostanki rimskega Nauporta. NOVICE OSTANKI RIMSKE VRHNIKE ZNOVA PRESENEČAJO Slika 6: Srebrnik cesarja Vespazijana [vladal med leti 69 in 79] Pred enim letom smo na dvorišču manjše hiše na Cankarjevem trgu 1c, na območju kjer je še v srednjem veku stalo pristanišče, mitnica, gostišče ter prehod čez takratno reko Ljubljanico, naleteli na do sedaj najstarejše sledove rimske prisotnosti na območju Vrhnike (slika 1). Raziskano območje je moralo biti tudi v zgodnjem rimskem času (začetek 2. do sredine 1. st. pr. n. št.) namenjeno pristanišču v bližini naselbine, ki je segala vse do urejene brežine reke Ljubljanice. Naselbina je bila vpeta v rečni promet in trgovanje, na kar nakazujejo številne uvožene najdbe na eni, in lokalni denar Tav-riskov na drugi strani (slika 2, 3). Odkrite najdbe pričajo, da so italski trgovci v naše kraje pripeljali izdelke v glavnem z območja severne Italije - vinske amfore, fine lončene krožnike, skodelice ter kozarce, pekače in pokrove pa celo iz osrednje Italije. Te najdbe so vsaj za 100 let starejše od dosedanjih odkritij na Vrhniki. Imeli so stike s staroselskimi avtohtonimi Tavriski, čigar lokacija naselbine ostaja zaenkrat neznana. Nekako po sredini 1. stol. pr. n. št. je bilo raziskano območje opuščeno in kas- neje prekrito z naplavinskim plastmi. Ravno v čas odkritega pristanišča pa sodi tudi rimski deblak, odkrit v strugi Ljubljanice približno 200 m nižje, ki je bil raziskan poleti leta 2015. Konec julija 2017 so pričeli s prenovo ulice Delavsko naselje in dela ulice Partizanski tabor pri gasilskem domu. Pod novodobnimi cestnimi nasutji so bile ohranjene ruševine antičnega Navporta - leseni rimski objekti s kamnitimi temelji (slika 4, 5). V notranjosti so bili tlaki iz nasutega apnenčastega grušča. Na podoben način so si utrdili tudi dvorišča. Strehe so bile prekrite z opečnato kritino. Za enkrat še ni znano, ali so v teh objektih prebivali ali so slednji služili skladiščem, hlevom ali obrtnim delavnicam. Drobne najdbe - odlomki lončenine, steklenih predmetov in novci (slika 6) - kažejo na dlje časa trajajočo poselitev, od začetka 1. do vsaj 4. stoletja n. št. Leseni rimski objekti so stali ob glavni cesti, ki je vodila ob severnem robu Ljubljanskega barja in povezovala antično Akvilejo (današnja Aq-uileia v Italiji) z Emono (današnja Ljubljana). Natančen potek ceste sicer ni znan, domneva pa se, da je potekala v bližini trase današnje Tržaške ceste, mimo bencinske postaje in Gasilskega doma do Stare ceste. Med objekti sta bila odkrita tudi dva zelo slabo ohranjena žgana grobova. Od dograditve glavne ceste ob koncu Avgustove vladavine (umrl leta 14) se je rimsko naselje Navport razvijalo ob njej. Z novimi odkritij se je tako izkazalo, da Vrhnika pod svojimi nogami skriva še veliko nerešenih ugank, ki bodo morda nekoč z nadaljnjimi gradbenimi posegi privrele na plano ter omogočile vpogled v dinamično preteklost našega mesta. In prav je tako, ker si Vrhnika in Vrhničani to zaslužimo! Avtorice: Iris Bekljanov Zidanšek, Petra Vojakovič, Tina Žerjal Slika 1: Karta rimskega Navporta z novimi odkritji Slika 4: Rimski zid ob gasilskem domu Slika 5: Rimska kamnita struktura vzhodno od rimskega zidu pred gasilskim domom SEPTEMBER JAVNA VODSTVA PO RAZSTAVI Vsako soboto ob 11:00 MOJA LJUBLJANICA MGML HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« OBČANI VRHNIKE Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017 15.-24. 9. 2017 Ljublj ana Razstava fotografij in citatov na plakatnih mestih TAM-TAM Ljubljana, Trg francoske revolucije september-december 2017 Vrhnika Razstava fotografij in citatov na razglednicah Lokacije: www.mojaljubljanica.si SKUPINA STIK ZAVOD ZA PODVODNO ARHEOLOGIJO MOJA LJUBLJANICA MGML Deblak na Vrhniki, projekt Navis 3. 9. 2017, 14.00-18.00 Več informacij: www.mojaljubljanica.si MOJA LJUBLJANICA MGML HUMANISTIČNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO KAREL BARJANSKI PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA RTV SLOVENIJA Južna železnica Razstava ob 160. obletnici I.-30. 9. 2017 Borovnica II.-17. 9. 2017 Park vojaške zgodovine Pivka Več informacij: www.mojaljubljanica.si ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJA MOJA LJUBLJANICA MGML Dnevi evropske kulturne dediščine 25.-29. 9. 2017 Vrhnika Dogodki v razstavišču Moja Ljubljanica Več informacij: www.mojaljubljanica.si GORENJE NA VRHNIKI, 15. maj 2017 Slika 2: Izkopavanja na Cankarjevem trgu 1c Slika 3: Izpraznjen lesen zbiralnik za vodo, odkrit na Cankarjevem trgu 1c S prostovoljnimi prispevki za razglednice pomagate širiti razstavo po domovih in drugih prostorih druženja, hkrati pa omogočate ogled razstave tudi v drugih slovenskih krajih in mestih. Veseli bomo Vaše podpore in donacij. Iskrena hvala! Več informacij: www.mojaljubljanica.si | info@mojaljubljanica.si | 041 354 203 > zic Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Spori in iuris Vrhnika www.mojaljubljanica.si Informacije: ¡nfo@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 P ffiFUBUM5LGfVEHU* SLUJBA'VLADE PC PUÖLIKE 5LOVEKUE ZA RAZVOJ «I EVflQfrflKUKW0USKCHPCH.il»«> Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. NAS ČASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 57 N aŠ Skupne strani 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Potrjene operacije prvega Javnega poziva LAS Barje z zaledjem Na tretji redni skupščini LAS Barje z zaledjem, ki je bila 26. 7. 2017, so člani potrdili prve predloge operacij, ki bodo prispevali k uresničevanju postavljenih ciljev v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barja z zaledjem za leto 2017. Na prvi javni poziv LAS Barja z zaledjem je v letu 2017 prispelo petnajst vlog, od tega sedem za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in osem za sofinanciranje iz Evropskega regionalnega sklada (ESRR). Ocenjevalna komisija je najprej pregledala administrativno popolnost vlog, nato jih še ocenila na podlagi specifičnih meril. Pripravila je poročilo o pregledu in ocenitvi vlog za Upravni odbor in Skupščino LAS Barje z zaledjem, ki sta glede na razpoložljivo višino razpisanih sredstev v okviru prvega Javnega poziva (145.110,94 EUR iz EKSRP in 176.621,94 EUR iz ESRR) potrdila deset predlogov operacij (pet predlogov za sofinanciranje iz sklada EKSRP in pet predlogov za sofinanciranje iz sklada ESRR), ki so dosegle največ točk. Izbrani predlogi operacij za sofinanciranje iz sklada EKSRP so naslednji: Medeni zakladi Nosilec: Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji: Turistično društvo Polhov Gradec, Bo-žnar čebelarstvo, d. o. o., Planinsko društvo Polhov Gradec, Gasilsko društvo Polhov Gradec. Vrednost operacije: 35.478,85 EUR Znesek sofinanciranja: 28.383,07 EUR Lokalni produkti Blagajeve dežele Nosilec : Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji: Tehniški muzej Slovenije, Javni zavod Polhograjska graščina Vrednost operacije: 31.102,03 EUR Znesek sofinanciranja: 23.700,00 EUR Revitalizacija Cankarjeve spominske hiše Nosilec: Občina Vrhnika Partnerji: Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika Vrednost operacije: 37.725,85 EUR Znesek sofinanciranja: 18.539,93 EUR Kolesarska steza Log - Brezje Nosilec: Občina Log - Dragomer Vrednost operacije: 20.442,10 EUR Znesek sofinanciranja: 9.633,49 EUR Vaška vaga Bevke Nosilec: Krajevna skupnost Bevke Partnerji: Kulturno društvo Ivana Cankarja Bevke, Občina Vrhnika, Športno društvo Bevke Vrednost operacije: 154.821,55 EUR Znesek sofinanciranja: 96.125,05 EUR (operacija se ne bo financirala v celoti zaradi porabe razpisanih sredstev) Izbrani predlogi operacij za sofinanciranje iz sklada ESRR so naslednji: izboljšati pogoje v podeželski skupnosti Nosilec: Osnovna šola Horjul Partnerji: Društvo kmečkih in podeželski žena Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Turistično društvo Horjul, DEOS celostna oskrba starostnikov Vrednost operacije: 19.763,16 EUR Znesek sofinanciranja: 13.047,37 EUR Polhov doživljajski park Nosilec: Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji: Tehniški muzej Slovenije, Glasbena šola Emila Adamiča, Kulturno umetniško društvo Dobrova. Vrednost operacije: 90.679,14 EUR Znesek sofinanciranja: 69.085,64 EUR Večgeneracijsko igrišče Rakitna Nosilec: Krajevna skupnost Rakitna Partnerji: Društvo upokojencev Rakitna, Občina Brezovica, Osnovna šola Preserje, Športno društvo Rakitna Vrednost operacije: 26.076,25 EUR Znesek sofinanciranja: 17.099,19 EUR Ureditev turistično-informativnega paviljona na Sv. Ani Nosilec: Občina Brezovica Partnerji: Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Športno društvo Lokvanj Vrednost operacije: 42.765,82 EUR Znesek sofinanciranja: 29.321,34 EUR PSP Barje Nosilec: Javni zavod Ceneta Štuparja - Center za izobraževanje Ljubljana Partnerji: Območno obrtna podjetniška zbornica Vrhnika, Občina Log - Dragomer, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Turistično društvo Blagajana, občina Vrhnika, Občina Borovnica Vrednost operacije: 51.650,96 EUR Znesek sofinanciranja: 39.823,36 EUR Odobrene operacije bo LAS Barje z zaledjem posredoval na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja oz. na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bosta operacije dokončno potrdila. Za preostale informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali jih pošljete na info@lasbarje.si. Obvestilo Pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov 22. oktobra 2017 bodo potekale predsedniške volitve. Za predstavitev kandidatov v Našem časopisu pride v poštev naslednja številka, ki izide 25. septembra. Organizatorji volilne kampanje naj predstavitvene materiale pošljejo do 12. septembra 2017. Vrstni red objav bo sledil zaporedju prejema gradiva. Možne so tri dimenzije oglasov, katerih cenik je identičen komercialnim oglasom: četrt strani (138 x 196 mm) stane 187,78 € brez DDV, pol strani (280 x 196 mm) 375,56 € brez DDV in cela stran (280 x 396 mm) 751,13 € brez DDV. Organizatorji volilnih kampanj naj gradivo pošljejo po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si. V dopisu naj navedejo tudi kontaktne podatke pošiljatelja. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na tel.: 031 392 153. Naš časopis Tretji pohod po poti spominov na leto 1991 Veterani vojne za samostojno Slovenijo Vrhnika - Borovnica smo letošnji spominski pohod organizirali v soboto, 1. julija, dan pred rojstnim dnevom preminulega soveterana Toneta. Tokrat smo pohod usmerili proti njegovemu rojstnemu kraju, Lesnemu Brdu. Kar 76 pohodnikov se je zjutraj zbralo pri lipi v parku samostojnosti na Vrhniki in druščina je bila pisana, tako po spolu kot po starosti in razpoloženju. Prišli so Tonetovi svojci, sosedje in prijatelji, prišli so veterani, naši člani, ter še posebno dobrodošli veterani iz Sevnice, Kočevja, Ribnice, Grosuplja, Domžal, Ljubljane in Dragomerja. Med vpisom v pohodno knjigo smo udeležence tudi skromno pogostili z običajnimi okrepčili in vodo za na pot. Jože Zorman, podpredsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica, je zbrane prvi pozdravil in se jim zahvalil za zvesto ude- ležbo ne glede na to, da je vroč dopustniški čas in dejal, da je to velika spodbuda za organizatorja spominskega pohoda. Nato je Stojan Jakin, vrhniški župan, izrekel dobrodošlico v Občini Vrhnika, spomnil na vroče vojne dni leta 1991 na Vrhniki in na pomembno vlogo Toneta Jesenka. Za pohod je dejal, da je prava priložnost za izmenjavo spominov, da jih ne pozabimo, ter da je pohod poseben, spontan dogodek, ki s srčnostjo presega uradne proslave. Pohodni-kom je zaželel lep dan in dobro počutje. Jožef Molk, komandant TO na Vrhniki v času osamosva- janja Slovenije, je spomnil na srčnost, pogum, neposrednost in domoljubje Toneta Jesen-ka in da je prav takega takrat Vrhnika potrebovala na mestu občinskega načelnika oddelka za obrambo. Kot vsebinski vodja pohoda je napovedal, da bo tokrat memorial na zaključku pohoda, spomnil je na dogodke, ki smo se jim posvetili na prvem in drugem spominskem pohodu, ter povedal navodila za na pot. Pohod smo začeli s skupinsko fotografijo pod košato lipo samostojnosti, ki so jo Vrhni-čani posadili ob proslavljanju razglasitve samostojne Republike Slovenije 26. 5. 1991. Z veteranskimi prapori na čelu se je pohodna kolona mimo Cankarjeve rojstne hiše povzpela na Sveto Trojico, kjer smo se spomnili podpore Cerkve osamosvojitvenim prizadevanjem na Vrhniki. Ustavili smo se tudi na Tičnici, najvišji koti vojaškega kompleksa, kjer so bili leta 1991 bojni položaji napol vkopanih oklepnih vozil JLA. Za združitev kolone smo se na kratko ustavili na začetku Tankovske ceste. Tam se vojašnica stika z vasjo Stara Vrhnika in je bila najprimernejša točka za beg vojakov JLA med vojno. O pobegih in pomoči krajanov je pohodnikom spregovoril Srečo Kenk, neposredni sosed vojašnice. Vzpeli smo se na grič nad Staro Vrhniko in na razgledni točki nam je naš član Franc Grom, praporščak OZSČ Vrhnika - Borovnica, pripravil terensko okrepčevalnico. Med počitkom je vodja pohoda, medvojni poveljnik 53. >> NAS ČASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 58 N aŠ Skupne strani 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Š >> ObmŠTO Logatec, predstavil vojaško topografsko taktično situacijo na Vrhniki leta 1991 in tudi več vznemirljivih in tveganih trenutkov iz tistega časa. Pot smo v koloni po eden nadaljevali po cesti mimo Podčela in zavili v Kote. Zaradi vročine se nismo povzpeli na Razpotje, smo pa obiskali spomenik talcem druge svetovne vojne, med katerimi je bil ubit tudi pesnik Ivan Rob, ki je pred tem izrekel: "Kdor umre za domovino, je živel dovolj." Na tistem mestu je vodja pohoda povedal, da je med drugo svetovno vojno okupator požgal tudi Ligojno, pa so vaščani kljub slabi zgodovinski izkušnji odprtih rok ponudili pomoč pri nastanitvi enot slovenske Teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno. Z minuto molka smo se spomnili tudi Miroslava Moljka in Toneta Žaklja, ki sta življenje izgubila kot pripadnika TO na Cesarskem vrhu. Pred tem sta bila namreč v Kotah na položaju netrzajnih topov, ki so bili iz Logatca dodani kot ojačanje 531. četi TO v Ligojni. Jožef Molk je spregovoril tudi o dogodkih, ki jih je doživel na izpostavljenem poveljniškem mestu na Razpotju, predvsem v povezavi z dvomom nadrejenih v njegove odločitve in v povezavi z nalogo minometnega napada na radar JLA na Ljubljanskem vrhu. Počitka in okrepčila željnim pohodnikom se je nato kmalu izpolnila želja, saj je logistična skupina organizatorja pri OŠ Ligojna pripravila pravo okrepčevalnico. Tudi soncu in še kam se je bilo mogoče umakniti. Pohodnike je pozdravil predsednik KS Ligojna, Peter Kogov-šek, ki je osamosvojitveno vojno doživel kot pripadnik diverzantskega voda TO Vrhnika ter bil tako na težišču dogajanj. Na tisti lokaciji je imel daljšo besedo Darko Ogrin, poveljnik voda v 531. četi TO in povedal, da se je njihova četa oblikovala na Mirkah 19. 6. 1991 in se prikrito premaknila na Pokojišče. Orož- je in strelivo so prejeli šele tretji dan urjenja in izvedli pripravno streljanje. Urjenje so nadaljevali preko Laz, Grčarevca, Hrušice, kjer so prenočili ter naslednji dan v rajonu Medvedje Brdo imeli vajo napada na objekt. Skoraj bi nastal incident, saj so se srečali s patruljo PZO JLA, ki je opazovala položaj zračne obrambe na Medvedjem Brdu. Premaknili so se na Ulovko in prenočili, naslednji dan pa prispeli v Ligojno, kjer so s pomočjo krajanov namestili četo in zavarovali rajon razmestitve. Poveljstvo in en vod sta bila v gasilskem domu, en vod je bil v Veliki Ligojni, eden pa v Mali Ligojni. Krajani Velike in Male Ligojne so jih lepo sprejeli. V pričakovanju razglasitve samostojnosti Slovenije je v četi vladala napetost, kaj bodo prinesli dogodki po razglasitvi. Čeprav so se pripravljali na vojno, jih je vseeno presenetilo, da so tanki 1. Okbr JLA krenili proti prestolnici in Brniku. Takoj potem se je v zgodnjih jutranjih urah na območje Ligoj-ne pripeljal dežurni oficir JLA s spremstvom in zahteval, da zapustijo položaje (KS Ligojna in KS Drenov Grič sta bila namreč območje mobilizacijskega zbirališča 1. Okbr JLA). Ko so zahtevali, da JLA nemudoma zapusti območje Ligojne, so tudi odšli.Četa ni imela protioklepnega orožja in je zato drugi dan voj ne dobila okrepitev štirih vojakov z armbrusti iz Ljubljane in četrti dan oddelek netrzajnih topov iz Logatca. Velikokrat so jih preletavali helikopterji JLA, dobili so tudi povelja, naj nanje streljajo, vendar so bila nato preklicana, pa spet ponovljena. Drugega julija, po napadu JLA na barikado na Vrhniki in barikado v Sinji Gorici, so dobili ukaz za izvedbo pripravljenega napada na vojašnico na Stari Vrhniki. Streljali so z griča na Stari Vrhniki na komando vojašnice s protioklepno zoljo. Strel je bil prekratek, je pa povzročil preplah in iz vojašnice so takoj odgovorili s topovskim strelom v kamnolom Podčelo. To je bil ognjeni krst za njihovo četo, na srečo brez tragičnih posledic. Doživeli so tudi lažni alarm, da sledi napad specialcev JLA na njihovo enoto. K njim so se zatekli tudi mnogi pobegli pripadniki JLA in so jih pospremili v območno zaledno postajo TO v Bevkah. Zaključil je, da je bilo v Ligojni med vojno napeto, psihično obremenjujoče za vse v uniformi in za krajane, saj je bilo območje neprestano na merku grozečih tankovskih cevi iz vojašnice na Stari Vrhniki. Bili so na preizkusu, nalogo so izpolnili, napake bi imele grozljive posledice. Ogrin se je v imenu poveljstva 531.čete TO zahvalil vsem, ki so prispevali k osamosvojiti Slovenije, še posebno pa krajanom obeh Ligojn, pa tudi pohodnikom za izkazano narodno zavest in pogum. Okrepčane pohodnike je pot dalje vodila čez Peske na Drenov Grič, kjer smo postali pri gasilskem domu PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je med osamosvojitveno vojno nudil namestitev diverzantskemu vodu TO Vrhnika, kasneje pa tudi 531. četi TO. Tod je bil tudi krizni štab krajevne skupnosti, ki je v kritičnih trenutkih pomagal z gasilskimi zvezami, predvsem pa z organizacijo oborožene NZ, ki je veliko pomagala pri dekonzervaciji orožja, pripeljanega iz zavzetega skladišča JLA v Borovnici. Vinko Kucler, zaledni operativec 53. ObmŠTO, je namreč na območju Drenovega Griča organiziral poljska skladišča orožja in streliva za potrebe novomobiliziranih enot TO. V rajonu Ligojna - Peske - Drenov Grič je 4. julija prevzel odgovornost novomobilizirani bataljon TO in krajani so poskrbeli za njihovo namestitev, Gostilna Kavčič pa je ves čas vojne skrbela za prehrano enot TO. Pot smo nadaljevali v športni park Drenovega Griča, kjer so svojci, sosedje in prijatelji Toneta Jesenka s pomočjo gasilcev pripravili izredno topel sprejem. Sledil je memorial Tonetu Jesenku, ki ga je izvajal Miro Gruden, načelnik oborožene narodne zaščite KS Drenov Grič med osamosvojitveno vojno. Kot Tonetov prijatelj vse od ranih otroških let je čustveno predstavil njegovo povezanost s krajem. Poudaril je, da je bil Tone nemirne narave, zabaven, nepredvidljiv, hudomušen in brez dlake na jeziku, pa naj je šlo za prijatelja ali predsednika države. Nikoli ni stremel po materialnih dobrinah! Ni bil povzpetnež. Ker je imel veliko zaslug pri osamosvojitvi, bi lahko pri novi oblasti takrat dobil zelo ugledno službo, pa mu je bilo pomembneje, da je poskušal povezovati nasprotnike. To velja predvsem za takratne razmere na Vrhniki. Bil je nadstrankarski in ni podlegal ugodju! Vedno je obračal življenju pravi resnični obraz. Zaključil je, da je Tone dihal z Drenovim Gričem do svojega poslednjega diha, zdaj pa se mu zahvaljuje Drenov Grič. Nato smo bili pohodniki deležni prave gostije. Odličen fižolov paprikaš je bil osnova popohodnega obeda, Tonetovi svojci in prijatelji pa so podarili še odojka, točeno pivo, cviček in pecivo. Ob glasbi domačega Ansambla Presenečenje smo tudi zaplesali in zapeli. Ostali so spomini, fotografi-jein obljube, da se bomo prihodnje leto veterani spet srečali na pohodu po poti spominov, ki ga bomo ob 20. obletnici društva usmerili od vojašnice na Stari Vrhniki na Planino. Za pomoč pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, HUD Karel Barjanski, DL-NON Vrhnika in ZIC Vrhnika. Posebno zahvalo izrekamo Tonetovim svojcem, sosedom in prijateljem z Drenovega Griča in Lesnega Brda, ki so obogatili zaključek pohoda. Hvala vsem posameznim našim članom, ki so se pri organizaciji izpostavili in izkazali v različnih vlogah. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica V Snoviku začeli s kneipanjem 2. 8. 2017 so v Termah Snovik v zelo kratkem obdobju od srečanja s Kneippom na Vrhniki v začetku tega leta uresničili svoje želje. Veliko so storili na področju izobraževanja in spoznavanja temeljnih prepričanj in Kne-ippovega znanja. Zlasti mlajša populacija je pokazala zelo ve- liko odločnost in prizadevnost na tem področju. Odprtje nam je sporočilo, da je Kneipp že bil v bližini; obstajalo je Kneippovo kopališče, imenovano Kneippo-ve terme Kamnik. Torej so Terme Snovik nastale na območju, ki ni novost za domačine, le malce se je odmaknilo v prostor, kjer teče zelo zdravilna in uporabna termalna voda. Prijaznost in prizadevnost vseh vpletenih, od direktorice do izvajalcev terapije in drugih, sta občutni in prijetni. Bralce z veseljem obveščam, da smo na ta začetek zelo ponosni in veseli, da ga lahko obiščemo kadarkoli. Društvo Kneipp Vrhnika Maja A. Hladilniki in zamrzovalne skrinje Hladilniki vsebujejo kar nekaj nevarnih snovi, zato jih ne smemo oddajati med mešane komunalne odpadke ali med kosovni odpad. Ena glavnih nevarnih snovi je hladilna tekočina (plin). To je kemikalija, ki jo uporabljajo za hlajenje zraka v hladilniku ali zamrzovalniku. Ker sta najpogostejša hladilna plina - CFC v hladilnikih, izdelanih pred letom 1995, in HFC v poznejših modelih -dobro znani ozonu škodljivi snovi in toplogredna plina, je odstranjevanje hladilnikov določeno in skrbno spremljano. Hladilniki in zamrzovalne skrinje vsebujejo tudi druge snovi in komponente, s katerimi moramo skrbno ravnati (olja, živo srebro, lahko tudi PCB-je). Olja Hladilniki potrebujejo olje za pravilno delovanje motornega dela; je v kompresorju, kar pomeni, da ga morajo pred pripravo na reciklažo za to pristojna podjetja odstraniti in poskrbeti, da ne onesnaži okolja. Živo srebro in PCB-ji Starejši hladilniki, izdelani pred letom 2000, najverjetneje vsebujejo živo srebro v stikalih in relejih; te reciklažni obrati lahko odstranijo in kasneje ponovno uporabijo. Še starejši modeli, izdelani pred letom 1980, pa vsebujejo tudi PCB--je, ki so karcinogeni in zato že vrsto let prepovedani. Ker se med odpadnimi hladilniki še vedno najdejo tudi tako stari modeli, morajo biti predelovalna podjetja pri njih še toliko pozornejša. Kako pripravimo hladilnike na reciklažo in kako jih recikliramo? Zaradi vseh nevarnih snovi, ki jih hladilniki vsebujejo, sta upoštevanje pravilnega postopka ločevanja in kasnejša priprava na reciklažo še toliko pomembnejša. Zato hladilnikov ne smemo nikoli razstavljati sami ali kako drugače posegati vanje, preden jih oddamo v zbirne centre (http:// ozavescen.si/zbirni-centri/) ali na prodajna mesta ob nakupu novega. Ločevanje nevarnih sestavnih delov hladilnikov in zamrzovalnikov poteka v dveh ločenih fazah. V prvi fazi podjetje z dovoljenjem za izvajanje postopka poskrbi za izločanje ozonu škodljivih snovi (zajem in odstranitev hladilnih plinov iz kompresorja). Ta del opravljajo v centrih za obdelavo, ki skrbijo za prvo stopnjo obdelave odpadne opreme. Po zajemu ozonu škodljivih snovi se razstavljanje odpadne opreme nadaljuje ročno z odstranitvijo priključne cevi kompresorja in hladilnega sistema, odsesa-vanjem CFC-hladilnih plinov, odstranitvijo kompresorja ter odstranjevanjem olja iz kompresorja. V drugi fazi ročno demontirajo sestavne dele, ki jih potem ločeno, po vsebini, hranijo v skladišču, dokler jih ne prepeljejo v nadaljnje postopke reciklaže v tujino, saj pri nas nimamo obrata, ki bi lahko popolnoma obdelal oziroma recikliral hladilnike do ponovne uporabe (ali odstranitve) vseh materialov. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., v sodelovanju z Ozavescen.si Z vodo ravnajmo skrbno! Pozivamo k skrbnemu ravnanju z vodo in ponovno opozarjamo na nedovoljene odvzeme iz javnega vodovodnega omrežja. Občane občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer pozivamo k skrbnemu ravnanju z uporabo pitne vode. Ze v preteklosti smo opazili, da se v poletnih mesecih poveča količina načrpane vode zaradi nedovoljenih odvzemov iz javnega vodovodnega omrežja, zato vas prosimo, da nas ob morebitni zlorabi oziroma kakršnikoli nenavadni dejavnosti, ki bi lahko kazala na nedovoljen odvzem pitne vode, o tem takoj obvestite na telefonsko številko 01 750 29 70 ali na informacijska@kpv.si. Posledica nedovoljenih odvzemov so seveda višji stroški javne službe, ki pa bremenijo vse uporabnike, ki vodo točimo legalno. Da bi bilo tega čim manj, bomo tudi sami v prihodnje opravljali pogostejše nadzore in odčitavanje vodomerov in tako še poostrili nadzor nad nedovoljenimi odvzemi vode iz hidrantnega omrežja. Prav zaradi omenjenega bomo v naslednjih dneh ponovno za-plombirali nekatere hidrante, saj so občani z nedovoljenimi posegi nezakonito odstranili plombe. JP KPV, d. o. o. NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 59 Mčasopis Skupne strani © ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Spravilo pridelkov za ozimnico Srečni tisti, ki lahko poleg vsakodnevnega uživanja sezonske zelenjave s svojega vrta prihranijo nekaj tudi za ozimnico! V nadaljevanju si poglejmo nekaj načinov shranjevanja vrtnin: kako lahko uspešno shranjujemo korenovke, kako pravilno skladiščimo krompir in kako se lotimo pasterizacije ter vročega polnjenja sadja in nekaterih vrt zelenjave. Shranjevanje korenovk v mivki O shranjevanju korenovk za ozimnico sta pred časom v Bi-obrazdi pisala Robert Špiler in Tjaša Štruc, mlada nadebudna vrtnarja in avtorja svoje spletne strani www.vrtobilja.si, kjer podajata nasvete iz prve roke. »Korenovke - korenček, pastinak, zeleno, kolerabo, rdečo peso, repo, korenino peteršilja, črno redkev - najbolje shranimo takšne, kot so, v vlažnih in hladnih kleteh,« svetujeta. »Nekoč so bile kleti brez betonskih plošč, imele so direkten stik z zemljo in kot takšne so bile najprimernejše za shranjevanje ozimnice. Mnogo gospodinjstev je za shranjevanje korenovk poznalo zasipnice - kup korenovk, obdanih s slamo ali listjem, ki je toplotno izoliralo in zaščitilo zelenjavo. Zasipni-ce so bile postavljene kar na prostem. Z nekaterih območij Slovenije poznamo tudi repni-ce, naravno izdolbene kleti za shranjevanje repe in ostalih korenovk, gomoljnic in vina. Danes z nekaj iznajdljivosti sami ustvarimo idealne razmere za shranjevanje korenovk, tudi če nimamo kleti. Najbolje se skladiščijo zakopane v mivko, žagovino, šoto ali kar v navadno zemljo.« Glede shranjevanja korenovk v mivki takole svetujeta: »Zelenjavo poberemo čim bolj pozno v sezoni, vendar pred prvo zmrzaljo. Previdno odstranimo večje grude zemlje, korenov ne operemo. Pregledamo pridelek in shranimo le nepoškodovane korenovke, saj udarjene ali prerezane začnejo gniti in nam tako posledično uničijo ves pridelek. Odrežemo listje, tik nad podzemnim delom. Pripravimo si čista 20-li-trska plastična vedra, mivko in korenovke. Najprej v vedra natresemo prvo plast mivke, za njo sledi zelenjava. Ko naložimo plast zelenjave, natresemo mivko, pretresemo in z rokami potisnemo mivko, da se zapolnijo vse zračne pore. Postopek ponavljamo, dokler vedra ne napolnimo. Zadnja plast naj bo zopet mivka. Če je mivka presuha, na koncu dodamo vodo v zmernih količinah. Vedro pustimo odprto, ne zapremo ga s pokrovom. Vedra nato postavimo v klet oz. hladen prostor, namenjen skladiščenju hrane. Če mora biti temperatura v klasičnih kleteh največ 4 °C ter vlažnost okoli 95 %, s shranjevanjem v mivko ustvarimo pozitivne pogoje za skladiščenje tudi pri višjih temperaturah (do 10 °C) in nižji vlažnosti (do 60 %). Zelenjava, shranjena v vedrih, ostane čvrsta, ne oveni in je izjemno enostavna za premikanje.« Skladiščenje krompirja Shranjevanje in skladiščenje krompirja se prične že pri sortah, pravi Miša Pušenjak. Če želite pridelovati krompir za ozimnico, morate izbrati pozne sorte, torej tiste z dolgo vegetacijo. »Za skladiščenje krompirja je zelo pomembno tudi, da posevka ne pregnojimo. Preveč gnojenja pomeni votlost gomoljev pa tudi večjo krasta-vost in slabše skladiščenje. Raje se odločite za slovenske sorte krompirja, kot sta bistra in mura, pri katerih pridelek sicer ni izredno velik, zato pa nimata velikih potreb po hranilih,« še svetuje Pušenjakova. Če se le da, za izkop izberemo hladnejše, a suhe dneve. Ne izkopavamo v vročem vremenu. Ob izkopavanju gomoljev ne peremo in z njih ne odstranjujemo zemlje. Ohladimo jih v plitvih zabojč-kih v prevetrenem prostoru. Pred skladiščenjem krompir preberemo in v klet odnesemo samo povsem zdrave gomolje. Ob tem odpade tudi veliko zemlje. Šele nato jih postavimo v klet. Kleti morajo biti hladne Alenka d.o.o. ITun podarja popust pri nakupu balerin k. nakup lahko opravite: LOG PRI BREZOVICI BTC HALA A CELJE ALI PA NAS KONTAKTIRATE PREKO SPLETNE STRANI COPATEKUPI.SI w wwrcopateh upi. s i POPUST 15% pri nakupu balerinh (1-5 °C), zrak pa vlažen. Presuh zrak v kleteh za skladiščenje ni najbolj ugoden, saj se krompir hitro izsuši in izgubi kakovost. Če nimate ustreznih kleti, potem pridelajte krompir samo za del jeseni, pozimi pa ga raje poiščite pri bližnjih kmetih, ki še pridelujejo krompir. Shranjevanje s pasterizacijo in steliziracijo Kako pa shranjujemo večino sadja in nekatere vrste zelenjave? O pasterizaciji in vročem polnjenju je za Biobrazdo pisala prehranska svetovalka Helena Mrzlikar kot povzetek svoje knjige Domača shramba. »Za čim boljše in dolgotrajnejše ohranjanje živil poznamo različne načine, ki se med seboj razlikujejo v temperaturi pri predelavi. Nizke temperature (zamrzovanje) pri najmanj minus 18 °C ne uničijo encimov v živilu, temveč njihovo delovanje le zaustavijo. Pri ohranjanju živil z visoko temperaturo pa ločimo dva postopka: pasteri-zacijo in sterilizacijo. Pri pa-sterizaciji segrevamo sadje na 65 do 80 °C, pri sterilizaciji pa nad 100 °C. Slednja se v domači predelavi sadja uporablja kot vroče polnjenje s predhodnim postopkom kuhanja.« Kako pasteriziramo? Pasterizacija v električni pečici poteka s pomočjo globljega pekača, katerega dno obložimo s krpo, nanjo pa postavimo napolnjene, dva prsta pod robom dobro zaprte kozarce. Prilijemo toliko vode, da sega 2 centimetra visoko. Pekač postavimo v pečico, segreto na 125 °C. Uporabljamo lahko tudi način pasterizacije v navadnem loncu. Na dno položimo kuhinjsko krpo ali dve ožji deščici in prili-jemo toliko vode, da sega skoraj do pokrovčkov; vsebino počasi zavremo in pustimo vreti predpisani čas. Kozarci se med seboj ne smejo dotikati. Po pasteriza-ciji kozarce zložimo na podlago, katero smo pogrnili s krpo in pustimo, da se počasi ohladijo. Sterilizacija - vroče polnjenje Pred polnjenjem vroče vsebine segret kozarec postavimo na vlažno krpo, da steklo ne poči. Vsebino polnimo s pomočjo lijaka s širokim grlom, ki omogoča čisto in hitro delo. Še vrelo vsebino naložimo do roba kozarcev in jih takoj zapremo s kovinskimi pokrovčki, ki jih pred uporabo vedno prevremo. Med ohlajanjem vsebine se v kozarcu ustvari brezzračni prostor ali vakuum. Splošna navodila za vroče polnjenje zgodnjega sadja Vroče polnjenje je sodobni način priprave sadnih shrankov v kozarcih. Ta način poteka hitro in gospodarno. Sadje skuhamo v kompot, čežano, marmelado, džem, žele, gosti in bistri sok ipd. Vrelo vsebino naložimo do vrha v segrete kozarce in takoj zapremo s kovinskimi pokrovčki. Med maso v kozarcu in pokrovčkom nastane brezzračni prostor, ki preprečuje razvoj mikroorganizmov. Shranke lahko pripravimo zdrave, varovalne in dietne z malo ali nič sladkorja. Za vse ljubitelje sonaravnega vrtnarjenja aten kaife op at ek m pi. si fi: 041679237 Popust lahko unovčite v vseh prodajalnah Alenka ob predložitvi kupona do vključno 15. 9. 2017. Popust se obračuna pri blagajni in velja pri plačilu z gotovino. Velja za enkratni nakup. Za več informacij o našem podjetju, lokaciji trgovin in naših produktih obiščite našo spletno stran: www.copatekupi.si NAS ČASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 60 N aŠ Skupne strani 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ršoj NAŠE ZDRAVJE Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika Aktivno v september s Centrom za krepitev zdravja Po dveh dopustniških mesecih v septembru ponovno začenjamo z osemnajstimi zdravstvenovzgojnimi in psiho-eduka-tivnimi delavnicami, kot so: zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi, zvišan krvni sladkor, sladkorna bolezen tipa 2, test telesne pripravljenosti za starejše in odrasle, skupinsko/individualno opuščanje kajenja, individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, spoprijemanje s stresom, zdravo jem, gibam se, zdravo hujšanje, s sladkorno boleznijo skozi življenje, podpora pri spoprijemanju z depresijo, podpora pri spoprijemanju s tesnobo, živim zdravo, ali sem fit?, tehnike sproščanja in živim zdravo. September v Centru za krepitev zdravja označuje pestro športno dogajanje. Ob svetovnem dnevu fizioterapije bo v petek, 8. septembra, ob 8.30 v športnem parku Vrhnika brezplačna terapevtska vadba, ki bo primerna za vsakogar, zanjo pa potrebujete vadbeno blazino in steklenico vode. V primeru dežja bo vadba v Cankarjevem domu Vrhnika. Teden od 16. do 22. septembra bo v znamenju evropskega tedna mobilnosti. Za spodbujanje hoje kot zdrave in okolju prijazne alternative rabi avtomobila bomo organizirali kar tri teste hoje: - v sredo, 20. 9., ob 16. uri pred osnovno šolo Log - Dragomer, - v četrtek, 21. 9., ob 16. uri pred gasilskim domom Brezovica pri Borovnici ter - v petek, 22. 9., ob 16. uri na stadionu na Vrhniki. Udeleženci se boste lahko podali na daljši, 2 km dolg test hoje ali pa se poizkusili na krajšem, šestminutnem testu. Za testiranje predhodna prijava ni potrebna, potrebujete le udobna oblačila in za hojo primerno obutev. Teden dni kasneje, od 23. do 30. septembra, bo evropski teden športa. V projekt Evropske komisije, ki je namenjen spodbujanju prebivalstva k redni telesni dejavnosti, se že tretje leto zapored vključuje tudi Slovenija. V Centru za krepitev zdravja bomo v okviru evropskega tedna športa izvedli: - vadbo za zdravo hrbtenico: gre za bolj umirjeno obliko vadbe, pri kateri celostno vključimo celotno telo, še posebno pa poskrbimo za zdravje hrbtenice ter lepšo držo. Vadba bo v sredo, 27. 9., ob 19. uri v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Vadba bo brezplačna, predhodne prijave niso potrebne, - pohod za zdravo srce v Star maln, ki bo v petek, 29. 9. 2017. Dobimo se na parkirišču pri Štirni ob 10. uri. Poleg tega v septembru obeležujemo svetovni dan srca, v okviru katerega bo 29. 9. 2017 ob 9. uri v zdravstvenem domu Vrhnika predavanje o zvišanem krvnem tlaku. Izvedeli boste natančne informacije o obvladovanju krvnega tlaka, potrebnih ukrepih za zniževanje, posledicah ter pravilnem izvajanju samomeritev. Na predavanje se je treba predhodno prijaviti na tel. št.: 01/755-51-57 ali na ckz@zd-vrh-nika.si Lepo vabljeni! Center za krepitev zdravja DRUŠTVO AL-ANON za samopomoč družin alkoholikov Vas skrbi, ker nekdo od vaših bližnjih preveč pije? Pokličite Družinske skupine Al-Anon in Alateen na tel. št. 041/590 789, 031/744 722. Spletna stran: www.al-anon.si. E-naslov: info@al-anon.si. RDEČI KRIŽ VRHNIKA Krvodajalska akcija Krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki organizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja v ponedeljek, 17., in v torek, 18. julija, se je kljub dopustniškemu času udeležilo 274 krvodajalcev. Prisrčna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo in lepo vabljeni na naslednjo - jesensko akcijo, ki bo v četrtek, 23., in v petek, 24. novembra 2017. Z vašo pomočjo »življenje teče naprej«! Pričarajmo nasmeh - letovanje otrok na Debelem rtiču Letovanje šestnajstim otrokom z Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja sta omogočila podjetje TUŠ in Radio 1. V okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh je podjetje TUŠ tudi letos omogočilo počitnice 500 otrokom iz socialno šibkih družin. V štirinajstih letih so na slovensko obalo popeljali več kot 7.000 otrok iz vse Slovenije ter mnogim med njimi omogočili prvo izkušnjo z morjem. V letošnjem letu je bil darovalec letovanj tudi Radio 1. Sproščeno druženje z vrstniki, morske dogodivščine, gibanje v naravi in obilo zabave so bili skupni imenovalec letovanj v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Otroci so čez dan nizali ne- pozabna doživetja med vodnimi igrami, treningi nogometa, igro odbojke in podobnimi športnimi aktivnostmi, zvečer pa so se zabavali v amfiteatru na plaži med plesom z glasbenimi željami in kinovečerom ter izborom miss in mistra Rtiča, svoj talent pa so pokazali tudi na prireditvi Rtič ima talent. Na naravoslovnih delavnicah so spoznavali značilnosti okolja, kjer so bili. Vrhunec letovanj za mnoge otroke sta bila plavanje in izlet z ladjico do Kopra. V času od 29. julija do 5. avgusta 2017 je bilo letovanje osmim otrokom omogočeno s sredstvi Radia 1. V času od 12. avgusta do 19. avgusta 2017 je bilo letovanje osmim otrokom omogočeno s sredstvi podjetja TUŠ. Letovanje je bilo skrbno pripravljeno in otroci, ki sicer ne bi šli na morje, so preživeli prečudovite počitnice. OZ RK VRHNIKA Socialna aktivacija Nov način obravnave uporabnikov na centrih za socialno delo in uradih za delo Ekonomska kriza je zelo vplivala na trg dela (gospodarstva so se na krizo odzvala z zmanjševanjem plač in ukinjanjem delovnih mest). Posledično se je v Sloveniji v času krize povečalo število prejemnikov denarne socialne pomoči. Socialni transferji preprečujejo absolutno revščino, vendar ne omogočajo izhodov iz brezposelnosti. Enega izmed odgovorov na to težavo nudi socialna aktivacija, ki z različnimi ukrepi krepi moč ljudi ter jih tako spodbuja in podpira pri približevanju trgu dela in reševanju socialne problematike. Socialna aktivacija pomeni celovit pristop v socialni politiki, glavni cilj je opolnomo-čenje najranljivejših skupin prebivalstva. To je tudi eden ključnih pristopov v evropskem prostoru, s katerim države rešujejo težavo dolgotrajne brezposelnosti ter tako zmanjšujejo tveganja ljudi, da bi zdrsnili v revščino in socialno izključenost. Socialna aktivacija, ki jo bosta od leta 2017 do leta 2022 sofinancirala RS in Evropski socialni sklad, vsebuje vzpostavitev celovitega modela socialne aktivacije ter razvoj kakovostnih in dostopnih programov. V Sloveniji je za namen vzpostavitve modela socialne aktivacije Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaposlilo prve koordinatorje socialne aktivacije, v oktobru pa bodo v programe socialne aktiva-cije začeli vključevati osebe, primerne za posamezne programe. V regiji JZ Slovenije (Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Logatec in Vrhnika) bodo zaposleni trije koordinatorji. Prostori regionalne mobilne enote so v Kočevju na Trgu zbora odposlancev 2 (nekdanji prostori Urada za delo Kočevje). Pri projektu socialne aktiva-cije je ključno sodelovanje koordinatorjev socialne aktiva-cije, centrov za socialno delo in uradov za delo. Centri za socialno delo in uradi za delo predstavljajo enotno vstopno točko za vse, ki se želijo vključiti v programe socialne aktivacije. Strokovni delavci na CSD-jih in uradih za delo bodo glede na ciljne skupine pripravili sezname kandidatov za vključitev v programe. Naloga koordinatorjev bo, da osebam predstavijo programe, ki bodo na voljo v posamezni regiji, vsakega potencialnega udeleženca obravnavajo in usmerijo v ustrezen program socialne aktivacije. Udeležencem bodo nudili spremljanje, podporo in informiranje pred samim vstopom v program, ves čas trajanja programa in tudi po končanem programu. Na voljo bosta dve vrsti programov: dolgotrajni in kratkotrajni. Dolgotrajni programi trajajo enajst mesecev. Njihov ključni cilj je razvoj in dvig socialnih in funkcionalnih spretnosti in znanja, kar bo okrepilo posameznika na osebni ravni in omogočilo vključevanje v delovno aktivnost ter približevanje vstopu na trg dela. Ciljna skupina za dolgi program so osebe do 49 let, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in so v zadnjih 24 mesecih prejeli denarno socialno pomoč vsaj 12-krat. V času vključenosti v dolgi program bodo udeleženci prejeli povračilo potnih stroškov, plačilo stroškov prehrane (3,70 evrov na dan) in nagrado za delo (0,80 evrov na uro). Denar bodo prejemali tedensko, izplačevanje bo v gotovini. Kratkotrajni programi trajajo približno 3,5 meseca. Njihov cilj je pridobitev funkcionalnega znanja in socialnih kompetenc. Ciljna skupina za kratki program nima starostne omejitve, vključijo se lahko osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči s kompleksno socialno in zdravstveno problematiko, osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, imajo pa kompleksno socialno in zdravstveno problematiko, ter osebe, vpisane v evidence začasno nezaposlenih oseb. V času vključenosti v kratki program bodo udeleženci prejeli povračilo potnih stroškov in stroškov za prehrano. Denar bodo prejemali tedensko, izplačevanje bo v gotovini. V času vključenosti v programe socialne aktivacije prejemniki denarne socialne pomoči to pomoč ohranijo; prejemanje nagrade, povračila stroškov za prehrano in prevoz pa ne vplivajo na višino denarne socialne pomoči (vpomenu, da bi se le-ta znižala). Sandra Nuševic, koordinatorka socialne aktivacije NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 61 Wasoasopis KU LTU RA 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » Stand up komedija Vrhniški bazen bi moral v okviru Argonavtskih dnevov gostiti v sredo, 21. junija, še štiri stand up komedijante. Vendar pa sta dež in slab večer to preprečila. Za tak primer pa je bil na asfaltu ploščadi športnega parka postavljen šotor, kjer se je zbralo veliko poslušal- cev. V stand up komediji so nastopili in obenem zabavali štirje komiki, in sicer: Boštjan Gorenc - Pižama, Sašo Stare, Rok Bohinc in Admir Baltič. Vsi štirje so večkrat nasmejali vse prisotne in doživeli velik aplavz. Slabo vreme ni vplivalo na razpoloženje prisotnih in izvajalcev. Vrhničani si še želimo takih večerov, ko nas v dobro voljo spravijo stand up komedijanti. Simon Seljak V bazenu z Big bandom Prelep torkov večer, 20. junija, je na vrhniški bazen v športnem parku pritegnil veliko ljudi. Vendar ne kopalcev, ampak zvestih poslušalcev vrhniškega Big banda. V okviru Argonavtskih dnevov so pripravili večerni koncert z latino glasbo, ki je navdušil obilno množico poslušalcev. Dirigent in vodja Big banda Matjaž Le- narčič je zopet na njemu lasten način povezoval latino večer in predstavil zanimiv program in izbor najlepših latino in drugih glasbenih priredb. Za posa- mezne skladbe so se predstavljali tudi solisti in tako še bolj popestrili večerni koncert. Ob tem moram poudariti, da imamo na vrhniški glasbeni sceni kar veliko kakovostnih glasbenih skupin, ki pripravljajo nepozabne večere. Simon Seljak Študijski krožek na Vrhnik Med študijskimi krožki, ki jih je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je bil lani izbran študijski krožek z naslovom Ljubljanica skozi stoletja. Vsi, ki smo sodelovali, smo sklenili, da bomo letos nadaljevali s študijskim krožkom. Letos smo ponovno kandidirali na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za študijskega krožek Plovnost Ljubljanice in bili izbrani. Študijski krožek je način, kako prostovoljna skupina raziskuje, se uči in zbira podatke o stvareh, ki jo zanimajo. Vsak sodeluj oči enakopravno prispeva vpra- šanja in svoje znanje. Študijski krožek bo deloval v kraju Vrhnika, kjer v Močilniku izvira Ljubljanica. Z delovanjem krožka bomo lokalno okolje ozaveščali in izobraževali o posebnosti in pomembnosti ohranjanja in razvijanja narave v neposrednem okolju: - raziskovali bomo plovno pot Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane, - radi bi izvedeli več o Kotnikovem parniku, - raziskali bomo parno kolo na lokalnem dvorišču, - potovali z ladjico po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na uvodnem sestanku 6. septembra 2017 v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki ob 10. uri. Več informacij dobite na telefonski številki 01 583 92 85 ali na elektronskem naslovu: albert.strancar@ cdi-univerzum.si Albert Štrancar September v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 10.00 do 17.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro po zaprtju blagajne. Spored prireditev: Sobota, 2. 9., ob 9.30: delavnica sitotiska - NOVO v TMS (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 3. 9., ob 16.00: voden ogled razstave Edvard Prodan (1909-1990) in njegov inovativni stroj za brezkončno tiskanje z avtorico razstave mag. Martino Orehovec Sobota, 9. 9., ob 9.30: delavnica rezbarstva (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 10. 9., med 14.00 in 18.00: prikaz predenja na preslico Četrtek, 14. 9., ob 14.00: vaše zgodbe ob skodelici kave Upokojence vabimo, da obiščete muzej in po ogledu zbirk z muzejsko kustosinjo delite spomine o predmetih, ki jih hranimo v muzeju. Na ta dan bo vstopnina za upokojence dodatno znižana: 2,40 €/osebo. Nedelja, 17. 9., med 14.00 in 18.00: zaključek razstave Z Elanom do zvezd z Mini Planico, nagradnim tekmovanjem in vodenim ogledom Sobota, 23. 9., ob 9.30: tečaj brušenja - NOVO v TMS (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 24. 9., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Od torka, 26. 9., do petka, 29. 9., med 9.00 in 13.00 ter v nedeljo, 1. 10., med 11.00 in 18.00: dnevi strojništva, predstavitev projektov sodelavcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. petki ob 15.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) Nedelja, 3. 9., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Trlce izdale zgoščenko Ligojna - Sredi poletja so svojo prvo zgoščenko izdale Trlce, pevke ljudskih pesmi iz Ligojne, ki delujejo v okviru tamkajšnjega kulturnega društva. Posnele so 21 pesmi, ki vas bodo za poldrugo uro postavile v stare čase. Kot je dejala Marinka Kupec, predsednica KUD Ligojna in članica omenjene skupine, so se za zgoščenko odločile, ker letos obeležujejo deseto obletnico obstoja. »Ko sem članicam omenila, da bi letos posnele zgoščenko, so me najprej malce začudeno gledale, češ, da to ni kar tako, a so se potem kmalu omehčale in z vso resnostjo zagrizle v projekt.« Snemale so letos junija v cerkvi na Sv. Trojici. Zvok jim je posnel in obdelal ter pripravil zgoščenko Dominik Krt. »Na njej je 21 pesmi, ki smo jih prepevale od naših začetkov do danes. Seveda znamo še druge, a te so se nam zdele, da so najbolj slovenske in izpovedne.« Zdaj v zboru, ki ga vodi Andreja Trobec (pred tem pa Brigita Jazbar in Milena Samotorčan), prepeva enajst žena, od katerih sta samo dve od prvotne zasedbe. Poimenovanje Trlce so dobile po starem orodju za trenje lanu, nastale pa so kot dopolnilo že obstoječim društvenim sekcijam. Nastopajo na številnih lokalnih prireditvah, okusile so tudi čar odrov v tujini, dvakrat so se uvrstile na regijsko tekmovanje ljudskih pevcev in godcev na Bogen-šperku. Poleg petja so prepoznavne po nošah, ki posnemajo nekdanjo opravo bogatejših kmečkih žena na obrobju Ljubljanskega barja. »Jubilej bomo obeležile predvidoma oktobra v dvorani gasilskega doma v Ligojni. Slišati bo mogoče marsikaj o naši zgodovini, predvsem pa se bo pelo - na odru se nam bodo pridružili tudi gostje,« je še povedala sogovornica za Naš časopis. Na prireditvi bo mogoče kupiti tudi zgoščenko. Če bi si jo radi predvajali že pred tem, pokličite na telefonsko številko 051 652 320 in se dogovorite za njen prevzem. Gašper Tominc NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 62 Uaščasopis KU LTU RA 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Razstava Rog izobilja Vrhnika, 20. junij - V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo ob dvajsetletnici kiparskih delavnic Kamen JSKD odprtje razstave Rog izobilja. Razstavljene skulpture so bile narejene iz kamna in gline med letoma 1997 in 2016, kar pomeni dvajset let intenzivnega kiparje-nja v kamnolomu Lesno Brdo. Mentorica kiparskih delavnic je bila akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, sodelovali pa so kiparji: Tatjana Bolčič, Jernej Dolničar, Luka Fabjan, Darja Fabjančič, Helena Jeklič, David Klobučar, Suzana Knapič, Helena Koncilja, Andrej Kos, Lili Kovačič, Milena Mošič, Tomaž Pavčič, Miljanka Simšič, Franc Solina, Maruška Škedelj, Tadej Urh, Peter Veselinovic, Milan Vrečar, Jožef Zajec in Ljubica Zgonec Zorko. Razstava bo odprta tudi od 1. do 17. septembra in je resnično vredna ogleda. Mag. Alenka Vidrgar, akademska kiparka, je med drugim ob dvajsetletnici poudarila: »Kamen iz Lesnega Brda je zelo zahteven za obdelavo, saj ima školjkast lom ter veliko žil. Ko smo se pred dvajsetimi leti odločali, kar bi šli klesat kamen, smo najprej izbrali Kuclerjev kamnolom, ker je zelo blizu Ljubljane in ker ni delujoč. Tudi njegov črni apnenec ima svoj posebni čar. A delov v delavnicah je postalo z leti prezahtevno, zato smo se odločili za selitev v delujoči Mineralov kamnolom s primerno infrastrukturo in prijaznimi delavci. Na začetku so udeleženci delavnic delali od jutra do večera, kar danes ni več mogoče, a so izdelki danes zaradi dostopnosti električnega orodja prav tako dodelani, je druženja je manj, saj vsak želi dokončati svoje delo v predvidenem času. Delavnica klesanja v kamen pod okriljem JSKD je bila prva pri nas in je še danes odprta za vsakogar. Preseneča in veseli me, da se za delavnice odločajo tudi številne ženske in predvsem številni mladi ustvarjalci. Mnogi kasneje klešejo doma in se delavnic ne udeležujejo več, nekateri pa vsako leto izkoristijo prostor in čas, da naredijo novo kamnito formo. Njihove zahteve pri obdelavi kamna so vedno večje, zato si v kamnolomu naročijo tudi druge vrste kamna, ki so za obdelavo bolj primerne.« Ob odprtju razstave je bil tudi zanimiv koncert tolkal na »zveneče skulpture«. Glasbo je Izvajalca na zvenečih skulpturah MatevžBajda in Franci Krevh ter interpretatorka Veronika Žurga ustvaril skladatelj Pavel Mihel-čič pod imenom Kamen in voda. Glasbene zveneče skulpture so izdelali akad. kiparka mag. Alenka Vidrgar iz kamna in Dragica Čadež ter Boštjan Lapajne iz gline. Na zveneče skulpture sta zaigrala tolkalista Matevž Bajde in Franci Krevh, Veronika Zurga pa je interpretirala pesmi in misli Marka Kravosa, Cirila Zlobca, Srečka Kosovela in Pavla Mihel-čiča. Za vse prisotne je bilo to nekaj novega, zanimivega in predvsem vrhunskega. Projekt Zveneče skulpture obsega devetnajst kiparskih umetnih iz kamna (kamnolom Lipica) in gline. Skulpture - tolkala - so nastajale v procesu iskanja novih zvočnih polj. Glasbeniki - tolkal- ci in kiparji so raziskovali; veliko časa so preživeli v kamnolomih in iskali zvok kamna ter v ateljeju zvok žgane gline. Izsledki so navdušujoči. Zveneče skulpture so inovativne ter odražajo medsebojno dopolnjevanje glasbene in kiparske umetnosti. Hkrati so interakcijske: ob skulpturah so bile na voljo udarjalke, da so obiskovalci sami ustvarjali glasbo kamnov. Na koncu so vse nastopajoče in ustvarjalce nagradili z velikim aplavzom in navdušenjem. Verjetno smo kaj takega prvič poslušali na Vrhniki. Glasbena kultura se tako širi in razvija tudi na zveneče predmete, v tem primeru na kamnite in glinaste skulpture. Simon Seljak Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Umetniški vodja festivala: Primož Malavašič Festival Vrhnika Koncerti vrhunskih vrhniških in gostujočih umetnikov na Sveti Trojici PETEK, 15. septembra 2017, ob 18. uri Odprtje Oktet Raskovec, umetniški vodja Mitja Drašler Cello atacca!, mentorica Karmen Pečar SOBOTA, 16. septembra 2017, ob 18. uri Zenski zbor Grudnove Šmikle, dirigentka Marjeta Naglič Erika Frantar, harfistka NEDELJA, 17. septembra 2017, ob 18. uri Komorni zbor Ipavska, dirigent Michele Josia Eva Dolinšek, čembalistka Oktet Raskovec nadaljuje žlahtno tradicijo moškega prepevanja na Vrhniki in v okolici. V petindvajsetih letih delovanja je oktet nanizal mnogo nepozabnih nastopov doma in v tujini. Posneli in izdali so tudi pet zgoščenk. Za svoje delo so prejeli številna priznanja, med drugim leta 2013, na prvem regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb osrednje Slovenije - zlato priznanje, na drugem, leta 2015, pa srebrno priznanje. Leta 2014 so prejeli od Občine Vrhnika tudi srebrno plaketo Ivana Cankarja. glasbenih obdobij, posebno pa so naklonjene slovenskim sodobnim ustvarjalcem. Z njimi tudi redno sodelujejo, saj se trudijo v svoje projekte vključevati njihove, posebej zanje napisane novosti. Zbor pod vodstvom Marjete Naglič deluje od leta 2002. Erika Frantar, harfistka, je leta 2011 z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Rude Ravnik Kosi. Poleg rednega študija se je mojstrsko izpo- Cello attacca! je ansambel violončel, ki ga sestavljajo zdajšnji in nekdanji dijaki prof. Karmen Pečar. Violončelo kot instrument dopušča številne kombinacije in široko izbiro programa, tak ansambel pa mladim čelistom omogoča pomembno izkušnjo sodelovanja v komorni zasedbi in prispeva k urjenju dobrega poslušanja, ki je za godalce še posebno pomembno. Grudnove Šmikle so pevke iz bližnje in daljne okolice Škofje Loke, njihov repertoar zbora zajema raznolik nabor skladb najvidnejših svetovnih skladateljev iz različnih stilnih obdobij najraje dopolnjuje z novostmi primorskih skladateljev in redko izvajanimi skladbami. Zbor že drugo sezono vodi dirigent Michele Josia, ki je letos je postal tudi član Evropske filmske akademije. Eva Dolinšek, čembalistka, je zaradi izjemnih umetniških dosežkov in izkazane odličnosti magistrskega izpita leta 2015 prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost se nadaljuje na področju oživlja- polnjevala na seminarjih pri priznanih har-fistih, udeležila se je tudi mednarodnih in državnih tekmovanj, kjer je dosegla vidnejše rezultate. Igra v različnih komornih in orkestralnih zasedbah, od leta 2013 je redna članica simfoničnega orkestra Cantabile, svoje znanje pa prenaša na mlade na Glasbeni šoli Celje. Komorni zbor Ipavska od leta 1998 združuje pevce z različnih koncev Vipavske doline. Skozi svet zborovske glasbe jih je do leta 2014 uspešno vodil priznani zborovodja Matjaž Šček, ki je zboru pustil neizbrisen pečat. Zbor bogat repertoar skladb različnih nja in raziskovanja stare glasbe. Od leta 2011 je umetniški vodja baročni komorni skupini Musica nucis. Redno koncertira kot solistka in kot komorna glasbenica v različnih baročnih komornih zasedbah. Vsi koncerti so v cerkvi Svete Trojice; vstopnina 5 €, otroci brezplačno, vstopnina za vse tri večere 10 €. Vljudno vabljeni! NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 63 Wasoasopis KU LTU RA 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Branje Cankarjevih del Turistično društvo Blagajana Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta branje odlomkov Cankarjevih del nadaljevala tudi v vročih dnevih julija in avgusta. Julija smo brali v parku pred Zavodom Ivana Cankarja, pod lipo samostojnosti, v avgustu pa se branje nadaljuje v Močilniku. To pomeni, da je še vedno tih, vendar pa glasen protest za naš vrhniški Močilnik. Simon Seljak RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 17. septembra bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava ROG IZOBILJA, mentorica: Alenka Vidrgar. Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas ob 90-letnici rojstva Ivana Malavašiča vljudno vabita na slikarsko in dokumentarno razstavo: POTI IVANA MALAVAŠIČA. Od samouka do vsestranskega umetnika. Odprtje bo v torek, 19. septembra 2017, ob 19. uri. Slikarski del razstave v Galeriji bo na ogled do 15. oktobra 2017, dokumentarni del v avli pa do 12. novembra 2017. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! Ob razstavi Po poti Ivana Malavašiča Ivan Malavašič živi v idilični podlipski vasi, sredi zelene doline, ki jo obdajajo temni vršaci smrekovih gozdov. Tankočutno opazovanje okolice in življenja v njej mu daje moč za bogato in raznoliko ustvarjanje. Iz njegove notranjosti se dan za dnem rojevajo besede, ki jih smiselno poveže v povest ali poezijo. Navdihujejo ga podobe iz narave in ljudje, ki jih upodablja na slikarsko platno, ter melodije zvonov, ki ob prazničnih dneh slovesno done iz cerkvenega zvonika. Ivan je človek, ki je v življenju znal prisluhniti svoji ustvarjalni samobitnosti, ne glede na trenutne odzive drugače mislečih. Ob visokem jubileju se, v sebi pomirjen, z zadovoljstvom ozira na svojo prehojeno pot. Svoje sanje in razmišljanja mu je uspelo strniti in jih v različnih oblikah ponuditi ljudem ter jim pričarati svet, v katerem lahko vsaj za trenutek prestopijo prag resničnosti. Njegova preprostost, veličina in široka nadarjenost so me prevzele do take mere, da sem ob koncu letošnje pomladi predlagala Muzejskemu društvu Vrhnika, da bi njegov visoki življenjski jubilej počastili z razstavo na Vrhniki. Muzejsko društvo Vrhnika je predlog z odobravanjem sprejelo in me povabilo k sodelovanju. Delo sem z vese- ljem sprejela, saj se mu lahko na tak način najlepše zahvalimo za njegov velik prispevek slovenski kulturi in ohranjanju ljudskih običajev. Pred vami je razstava, v kateri besedila in fotografije kronološko ponazarjajo umetnikovo življenjsko pot od otroštva, skozi težke čase vojne vihre, ustvarjanja doma in družine, na kateri se vseskozi prepletajo niti različnih umetniških zvrsti. Na poti ustvarjanja je dozorel v zrelega samorastniškega umetnika, ki je presegel meje samouka in na več področjih dopolnil zakladnico slovenske kulturne dediščine, namenjene vsem, ki cenijo bogastvo različnih umetniških razsežnosti. Sonja Malovrh, julij 2017 Gledališki abonma 2017/18 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu GLEDALIŠKEGA ABONMAJA v sezoni 2017/18! Na oder Velike dvorane smo povabili: Kulturno društvo Špas teater s komedijo Neila Simona MATILDA, POČAK'! Režija: Nataša Barbara Gračner; igrajo: Ivo Ban, Alojz Svete in Mojca Fatur. Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Branislava Nušica ŽALUJOČA DRUŽINA Režija: Ivo Vuk Torbica; igrajo: Peter Musevski, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar, Darja Reichman, Barbara Ribnikar, Aljoša Koltak, Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Barbara Medvešček in Liza Marija Grašič. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper s komično melodramo Roberta Harlinga JEKLENE MAGNOLIJE, Režija: Katja Pegan; igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Anja Drnovšek, Mojca Partljič in Lara Jankovič. Slovensko ljudsko gledališče Celje z igro v treh dejanjih Henrika Ibsna NORA ali HIŠA ZA LUTKE, Režija: Nikola Zavišic; igrajo: Vojko Belšak, Barbara Medvešček, Bojan Umek, Manca Ogorevc in Andrej Murenc. Mestno gledališče ljubljansko z Molierovo komedijo ŽLAHTNI MEŠČAN, Režija: Eduard Miler; igrajo: Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik, Ana Dolinar Horvat, Jernej Gašperin, Gregor Čušin, Matej Puc, Ajda Smrekar, Gregor Gruden, Mario Dragojevic k.g., Tomo Tomšič k.g. in Milan Štefe. Slovensko narodno gledališče Maribor in Opero SNG Maribor s komedijo Petra Quilterja GLORIUS! Režija: Krešimir Dolenčic; igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Alojz Svete, Zan Koprivnik, Milada Kalezic, Guadalupe Barrentos, Irena Mihelič. Parter Balkon polna cena 78 € 75 € plačilo v dveh obrokih 82 € 77 € Invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2017 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2017, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2017/18 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola!. Na oder Velike dvorane smo letos povabili: Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Jana Malika ŽOGICA MAROGICA, režija: Tine Varl; igrajo: Miha Bezeljak, Barbara Jamšek, Danilo Trstenjak, Elena Volpi, Gledališče Unikat z gledališko lutkovno predstavo Tomaža Lapajneta Dekleve GREMO NA VLAK, režija: Goran Završnik; igrata: Mojca Weber in Tomaž Lapajne Dekleva, Gledališče iz desnega žepka z lutkovno igrano predstavo po motivih bratov Grimm GOSPA PEHTRA, režija: Boštjan Štorman; igrata: Lucija Cirovic' in Boštjan Štorman, Lutkovno gledališče FRU FRU z lutkovno predstavo Julie Donaldson OPIČJA UGANKA ALI MAMICA, KJE SI? Priredba, režija in igra: Ana Špik, Irena Rajh Kunaver SNG Nova Gorica in Gledališče Koper s predstavo Primoža Suhadolčana ŽIVALSKE NOVICE, režija: Ajda Valcl; igrajo: Andrej Zalesjak, Rok Matek/Gorazd Žilavec, Igor Štamulak in Medea Novak. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. mag. Tatjana Oblak Milčinski Koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Boštjan Koprivec Direktor Parter Balkon polna cena 23 € 18 € plačilo v dveh obrokih 24 € 19 € Invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2017 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2017, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 64 K U I T U R A 28- avgust 20]7W^64 l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za september 2017 Od 1. do 17. septembra 2017. JSKD RS, BOTANIČNI VRT LJUBLJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ROG IZOBILJA Mentorica: Alenka Vidrgar; razstava ob 20-letnici delavnic Kamen Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ, BARABA 3 Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA PETEK, 1. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BARRY SEAL: TIHOTAPEC Kriminalni triler, ZDA SOBOTA, 2. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRD OREH 2 Art film; animirana komedija, sinhro, 6+, Kanada, ZDA, Južna Koreja SOBOTA, 2. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRIJ MI HRBET Akcijska komedija, ZDA ČETRTEK, 7. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAKRŠNA MATI, TAKŠNA HČI Art film; komedija, Francija PETEK, 8. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CARRIE PILBY Art film; komedija, ZDA SOBOTA, 9. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRD OREH 2 Art film; animirana komedija, sinhro, 6+, Kanada, ZDA, Južna Koreja SOBOTA, 9. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TISTO Grozljivka, ZDA NEDELJA, 10. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ, BARABA 3, 3D Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA NEDELJA, 10. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DRUGA STRAN UPANJA Komična drama, Finska, Nemčija PETEK, 15. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TISTO Grozljivka, ZDA SOBOTA, 16. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOŠARKAR NAJ BO Art film; mladinski film, Slovenija SOBOTA, 16. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOGANOVI SREČNEŽI Komična kriminalna drama, ZDA NEDELJA, 17. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRD OREH 2 Art film; animirana komedija, sinhro, 6+, Kanada, ZDA Južna Koreja NEDELJA, 17. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SPET DOMA Komedija, ZDA TOREK 19. 9. 2017, ob 19. uri. Vstop prost MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Sonja Malovrh: POTI IVANA MALAVAŠIČA Od samouka do vsestranskega umetnika Slikarska razstava ob 90-letnici rojstva Ivana Malavašiča bo odprta do 15. oktobra, dokumentarna pa do 12. novembra 2017. Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 22. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KVADRAT Art film; komična drama, Švedska, Nemčija, Francija, Danska SOBOTA, 23. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOŠARKAR NAJ BO Art film; mladinski film, Slovenija SOBOTA, 23. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINGSMAN: ZLATI KROG Akcijska pustolovščina, Velika Britanija, ZDA NEDELJA, 24. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SOVA IN MIŠKA Art film; družinski glasbeni film, Nizozemska, 6+ NEDELJA, 24. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VIKTORIJA IN ABDUL Art film; biografska drama, ZDA PETEK, 29. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINGSMAN: ZLATI KROG Akcijska pustolovščina, Velika Britanija, ZDA SOBOTA, 30. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEGO NINJAGO FILM Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA SOBOTA, 30. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MATI! Srhljivka, ZDA Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si. Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte. si. Vse kinopredstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. KINO VRHNIKA V mesecu septembru smo za vas ponovno pripravili pester filmski program. Med vidnejšimi filmi naj izpostavimo slovenski mladinski film, posnet po knjižni zasnovi istoimenske uspešnice Primoža Suhadolčana, Košarkar naj bo!. Film je primeren za mladino, saj govori o vrednotah prijateljstva, ljubezni in o vztrajnosti mladega košarkarja Rante. Med drugimi smo za naše najmlajše pripravili tudi poletno uspešnico Jaz, baraba 3, septembrsko novost Trd oreh 2, animacija, ki sledi dogodivščinam veverička Sandija, podnaslovljeno animacijo Lego Ninjago film ter mladinski film Sova in miška, ki govori o prijateljstvu, medsebojni pomoči in lepotah narave. Tudi ljubitelji popularnih filmov bodo prišli na svoj račun. Za privržence srhljivk in grozljivk sta tu film Tisto in Mama. Za ljubitelje akcijskih filmov, novo nadaljevanje serije o drznem mladem vozniku, Kingsman: Zlati krog, v napetem trilerju Barry Seal: Tihotapec blesti Tom Cruise, v akcijski komediji Krij mi hrbet pa Samuel L. Jackson in Ryan Reynolds. Tudi smejali se bomo skupaj z oskarjevko Reese Witherspoon v komediji Spet doma, z režiserko Susan Johnson v filmu Carrie Pilby in z bogato hollywoodsko ekipo v akcijski komediji Loganovi srečneži. Med art filme evropske produkcije pa tokrat uvrščamo francosko komedijo Kakršna mati, takšna hči, nemško komično dramo Druga stran upanja in biografsko dramo Viktorija in Abdul. Celoten kino spored najdete v koledarju dogodkov v tem časopisu, vse AKTUALNE informacije o dogajanju v kinu pa najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Prav tako pa so na voljo kino letaki in mesečni plakat na vidnih mestih po mestu. V kolikor pa želite izvedeti informacije pred ostalimi se prijavite na e-novice preko naše spletne strani. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so možne zamenjave v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Za Kino Vrhnika, Žiga Novak NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 65 Wasoasopis KU LTU RA 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v septembru Urnik Cankarjeve knjižnice Vrhnika Spoštovane uporabnice in uporabniki, konec poletja se počasi bliža in z novim šolskim letom se vračamo v stare časovne kolesnice: od ponedeljka do petka smo na voljo med 9.00 in 19.00 in ob sobotah med 7.30 in 14.00! Prijazen konec poletja vam želimo. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika! V AVGUSTU Delavnica Simone Kindermann: Kaj je fiziološki porod in ali je to zame? Porod še nikoli ni bil tako medikaliziran, kot je v zdajšnjem času. Kot protiutež se pojavlja možnost naravnega ali fiziološkega poroda. Vendar je tudi ta neznanka; namreč: ali vemo, kaj to je? Kako ga doživeti in ali ga zmoremo? Noben porod ni preprost, je pa obvladljiv, in to brez protibolečinskih sredstev. Predavala bo Simone Kindermann, certificirana CBI porodna in poporodna doula v ponedeljek, 28. 8., ob 17.30, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. 1. Kaj je fiziološki porod in čudoviti ustroj našega telesa? 2. Kako premagati strah pred porodom ter osmisliti in obvladati porodno bolečino? 3. Dojenje kot način življenja, baby-handling in masaža dojenčka 4. Poporodni čas, poporodna čustvena nihanja in rojstvo nove identitete: mame Prva priprava na porod v novem šolskem letu bo v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika, in sicer 6., 8., 11. in 13. 9. 2017, od 17.00 do 19.00. Prispevek za srečanje je 20 evrov na osebo ali 30 evrov za par. Prijava na pripravo je obvezna na e-naslov: simone@roditiznasmehom.com. Priporočljivo je hoditi na celotno, saj se teme nadgrajujejo in na koncu zaokrožijo v celoto. Lahko pa pridete na posamezno srečanje, a le do zapolnitve mest. Pripravo bo vodila certificirana CBI porodna in poporodna doula Simone Kindermann, www.roditiznasmehom. com Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj z naslovom Priprava na porod in starševstvo. Potekal bo od 16.30 do 18.30, in sicer: 12., 14., 19. in 25. septembra 2017 v Grabeljškovi dvorani in Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželene na e-naslov: solazastarse@ zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Dogodek Verjamem vate Štiri osebne zgodbe o poti k sebi, prebujanje ustvarjalnosti in osmišljanju življenja. Darja Bright Tome iz Logatca je osebna intuitivna in izkustvena svetovalka, ki nudi podporo in pomoč na poti k radostnemu sprejemanju sebe Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št: 01 510 22 70. Delavnice Simone Kindermann: Čustvena priprava na porod Z razumevanjem porodnega procesa do lepše porodne izkušnje«, tematski sklopi: in ustvarjanju lepega kreativnega življenja. Nima vseh odgovorov na dlani, vendar ve in čuti, da vsako vprašanje in izziv že nakazujeta odgovor. Dogodek Verjamem vate, ki ga organizira Zavod Na svetlo stran je Darjina zamisel, s katero želi v ljudeh zbuditi iskro in ljubezen do sebe. Predstavlja vam ljudi s prižgano iskro. Iskalce, ki se zavedajo svoje majhnosti in veličine obenem. Soustvarili ga bodo sodelujoči Barbara Kuzmič, Peter Velkavrh in Alenka Pilat v ponedeljek, 18. 9. 2017 ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dogodek vam lahko spremeni življenje. Vabljeni. Izobraževalne delavnica Izzivi menopavze Opolnomočiti ženske po 40-tem, da bodo vzele življenje v svoje roke in poskrbele zase ter hkrati detabuizirati temo menopavznega prehoda. Na delavnici bo predstavljena fiziologija hormonskih sprememb in kako preprečevati pogoste simptome, kot so nespečnost, pridobivanje telesne teže, vročinski oblivi, razdražljivost, težave s koncentracijo, inkontinenca ... Svoje lastne izkušnje bo z izsledki sodobne znanosti povezala v sredo, 20. 9. 2017, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice vodnica skozi menopavzo Magdalena Fabčič, univ. dipl. biol., coach ACTP, moderatorka. Javno predvajanje filma Najstarejši voz na svetu Leta 2002 je bilo na Starih gmajnah v Verdu pri Vrhniki odkrito 5200 let staro leseno kolo. RTV SLO je v okviru TV serije Humanistika v letu 2003 posnela film Najstarejši voz na svetu. Režiser in scenarist je Jadran Sterle. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika vas vabimo na ogled filma v torek, 26. 9. 2017, ob 18.00 v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika, kjer si od prvega septembra 2016 lahko ogledate muzejsko zbirko Moja Ljubljanica. Predvajanje sodi v sklop prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2017. Pravljica Povodni mož Povodni mož prebiva v številnih slovenskih rekah, tudi v Ljubljanici. Njegove sledi je raziskoval zgodovinar Janez Kos. Odkril je zgodbo Valentina Zarnika Povodni mož, ki opisuje zgodbo povodnega moža iz Ljubljanice. V sodelovanju z Muzejskim društvom Vrhnika vas prisrčno vabimo v sredo, 27. 9. 2017, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika na prvo pravljično urico v sezoni 2017/2018, ki bo tokrat izjemoma namenjena vsem: otrokom in odraslim. Z dogodkom se pridružujemo Dnevom evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine, katerih osrednja tema v letu 2017 je voda. RAZSTAVA Predstavitev Občine Borovnica v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Jubilejna razstava o prof. dr. Marji Boršnik Lani je minilo 110 let od rojstva prof. dr. Marje Boršnik, ki se je rodila v Borovnici. O življenju in delu vidne slovenske literarne zgodovinarke so Knjižnica dr. Marje Boršnik, Občina Borovnica, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in društvo HUD Karel Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Skupina za žalujoče Žalovanje je neizogiben proces doživljanja izgube osebe, ki nam je bila blizu. Ločitev od umrle osebe za vedno spremeni naše življenje. Srečanje skupine bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol., tudi zdravstvena delavka, ki je skozi dolgoletno prakso pridobivala izkušnje na področju spremljanja zelo bolnih in umirajočih bolnikov ter njihovih svojcev. Vabljeni v četrtek, 28 9. 2017, ob 17.30 v Malavašičev kotiček. Udeležba na srečanjih je brezplačna. Foto: Zorko Bajc UT£IL4fl NOZfiODOVIMSH DETEKTIV < Marja Boršnik Barjanski pripravili jubilejno razstavo, ki si jo septembra in oktobra letos lahko ogledate tudi v CKV. Avtorici razstave sta hčerka ddr. Francka Premk in vnukinja dr. Eva Premk Bogataj. Vljudno vabljeni na ogled v septembru in oktobru 2017. Od februarja 2015 do konca junija 2017 so se v CKV predstavljale krajevne skupnosti Občine Vrhnika. S septembrom 2017 smo povabili Občino Borovnica, da se predstavi v naših prostorih. Predstavili se bodo preko tematskih razstav. Vodja projekta je Simona Stražišar, bibliotekarska specialistka, zaposlena v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica. Obratovalni čas Cankarjeva knjižnica Vrhnika tel: 755 31 14; 051 620 066; fax: 01 755 38 33 ponedeljek - petek: 9:00 - 19:00 sobota: 7:30 - 12:30 Krajevna knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica tel: 754 61 45 ponedeljek, četrtek: 14:00 - 19:00 torek, sreda in petek: 8:15 - 13:00 NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 66 Uaščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rëôj Tik tak Vrhnika zmagovalci lige Naš gol Izjemna odločitev: Fantje Zajebantje Črni Vrh, zmagovalci zaključnega turnirja, so celotno denarno nagrado namenili njihovemu sovaščanu Primožu Trobcu, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči! Prav tako so del nagrade podarili tudi člani vrhniške ekipe. Kot bi rekel Srečko Katanec: »Kapo dol!« 22. aprila se je v Športnem parku Horjul zaključila druga sezona malonogometne lige NašGOL, v kateri je sodelovalo enajst ekip in 120 nogometašev. Sezona je bila izjemno razburljiva, več kot 110 igralcev je v sezoni doseglo vsaj en gol ali podajo. Redni del in s tem nagrado za zmagovalce lige je zanesljivo osvojila ekipa Tik tak Vrhnika. Na drugo mesto so se po dobri drugi polovici ligaških tekmovanj povzpele LISICE Podlipa, pokal za tretje mesto pa je romal v roke nogometašem Allstar Ljubljana. Od 4. do 11. mesta so si ekipe sledile v naslednjem vrstnem redu: ŠD Šentjošt, Fantje zajebantje Črni Vrh, ŠD Setnik, NK Ledine, Krampi Domžale, Disko kralji Horjul, NK Marjan Horjul in NK Dolenčki Luče. Po koncu rednega dela je sledil tritedenski premor, nato pa zaključni turnir najboljše osme-rice. Na presenečenje vseh so glavni favoriti Tik tak Vrhnika izpadli iz boja za prvi dve mesti v polfinalu, kjer so jih zaustavile zvite Lisice iz Podlipe. V drugem polfinalnem obračunu sta se pomerili 5. in 7. ekipa rednega dela, Fantje zajebantje Črni Vrh in NK Ledine. Po streljanju kazenskih strelov so se v finale uvrstili prvi. Najprej je sledila tekma za tretje mesto, kjer si Vrhničani niso privoščili novega spodrsljaja in zelo zanesljivo osvojili končno tretje mesto. Sledila je izjemno izenačena in čvrsta tekma za zmago na zaključnem turnirju med ekipama Lisice Podlipa in Fantje zajebantje Črni Vrh. Čeprav so Lisice veljale za favorite dvoboja, so Fantje zajebantje dobili dodatno moč in končali dvoboj z nedoločenim rezultatom. Sledili so kazenski streli, kjer so daljšo potegnili fantje iz Črnega Vrha. Kasneje se je izkazalo, da sta šla pokal in denarna nagrada v prave roke, saj so celotno nagrado poklonili Primožu Trobcu. Izjemno odločitev so podprli tudi Vrhničani, za kar se jim globoko priklanjamo. Sledila je še sklepna slovesnost, podelitev pokalov in nagrad: Liga: 1. mesto: Tik tak Vrhnika 2. mesto: Lisice Podlipa 3. mesto: Allstar Ljubljana Zaključni turnir: 1. mesto: Fantje zajebantje Črni vrh 2. mesto: Lisice Podlipa 3. mesto: Tik tak Vrhnika Najboljši posameznik zaključnega turnirja: Klemen Kunc, Tik tak Vrhnika Nagrada za fairplay: NK Dolenčki Luče Najboljši strelci: 1. Klemen Velič, Allstar Ljubljana 2. Rok Železnik, Lisice Pod-lipa 3. Žan Palčič, Tik tak Vrhnika Najboljši strelec Klemen Velič Najboljši podajalci: 1. Blaž Končan, Lisice Podlipa 2. Tilen Rihar, Tik tak Vrhnika 3. Damjan Urbančič, Allstar Vrhnika Najboljši vratar: Miha Ko-stanjevec, Tik tak Vrhnika Nagrada za posebne dosežke: Matic Filipič (edini igralec, ki je izpolnil vse statistične rubrike: gol, podaja, avtogol, rumen karton in rdeč karton) Allstar Vrhnika se zahvaljuje svojim sponzorjem, ki so omogočili, da so se udeležili lige in jo na koncu tudi osvojili; to so bili: Ključavničarstvo Kunc, Svečka bar in Dreamachine motorcycles. Čas za vpis v nogometno šolo NK Dren Vrhnika Nogomet je v svetovnem merilu šport številka ena. Povezuje največ ljudi, je trdo delo in je tudi zabava. Mladim ob pravem pristopu vliva športnega duha in delovne navade. Zato so mladi navdušenci toplo vabljeni na nogometna igrišča na Drenovem griču in na Vrhniki kjer se igra dober nogomet. V zadnjih letih, se je v Športnem Društvu Dren razvilo zdravo nogometno jedro, ki je s prizadevnostjo, predvsem pa s pravo vizijo postavilo Vrhniko z okolico na slovenski nogometni zemljevid. Mlade selekcije so namreč dokazale, da se lahko kosajo z zvenečimi in bolj uveljavljenimi imeni. V vodstvu kluba od samega začetka poudarjajo, da je bistven športni ra- zvoj vsakega posameznika in ne rezultat. Na prvem mestu so igra, zabava in druženje. Vse ostalo z dobrim delom namreč pride samo po sebi. Povezovanje z nogometnim klubom Vrhnika je bil tako logičen korak naprej, kar se je potrdilo januarja letos, ko je bil ustanovljen nov, skupni klub NK Dren Vrhnika. Filozofija, ki je mlade nogometaše na Drenu pripeljala do zavidljivih športnih dosežkov, se je utrdila tudi v novem, združenem klubu. Strokovni trenerski kader z ustreznimi licencami so še okrepili, poskrbeli za še boljša igrišča na Vrhniki in na Drenovem griču. Zato igrišča na obeh lokacijah v avgustu niso samevala. Starejše selekcije od U13 do U19 že pridno trenirajo in se pripravljajo na nogometno sezono 2017/2018, ki se uradno začne v drugi polovici avgusta. Po zasluženih počitnicah pa so se jim pridružili tudi najmlajši. Prav zdaj je zato pravi čas za vpis vašega malega nogometnega navdušenca v nogometno šolo, kjer se bo v zdravem športnem okolju družil s sovrstniki. Na pogosto vprašanje staršev kdaj naj vpišejo svojega otroka v nogometno šlo je odgovarjajo: 'Če je volja in pripravljenost za delo, ne odlašajte. Vedno je najprej na vrsti poskusno obdobje, da otrok s starši vred sploh spozna ali mu nogomet kot športna dejavnost ustreza. Fantje se skozi treninge v različnih vremenskih pogojih kalij o, pod vodstvom trenerja, ki jih ne uči samo tehnike brcanja žoge, ampak tudi socialne veščine, pa tudi odraščajo v zdravem športnem okolju.' V NK Dren Vrhnika vpisujejo dečke vseh starosti. Najmlajši se lahko pridružijo nogometnem vrtcu, starejši pa v svojo starostno skupino. Treningi se sicer izvajajo v vseh starostnih skupinah, od vrtca do mladincev. Več o vpisu je si lahko preberete na novi spletni strani www. nkdren-vrhnika.si/ v rubriki » vpis v nogometno šolo«. Treningi potekajo na igrišču na Vrhniki in igrišču na Drenovem griču, zato vabijo vse, od blizu in daleč, da se jim pridružite. Peter Kavčič NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 67 Haščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Z novim imenom proti vrhu slovenskega futsala proizvodni program razširil na dejavnosti, s katerimi lahko kupcu ponudijo celovito storitev od idejne zasnove, konstrukcije in izdelave orodja do velikoserijske proizvodnje. So med največjimi V družbi Siliko, ki zaposlu- izdelovanjem gumi-tehničnih proizvajalci gumi-tehničnih izje kar 320 ljudi, se ukvarjajo z izdelkov. V dvajsetih letih se je delkov na slovenskem trgu. 60 Ponosno in z velikim veseljem sporočamo, da smo sklenili dogovor o glavnem pokroviteljstvu z odličnim podjetjem - družbo Siliko, d. o. o. Od julija se naš klub imenuje Futsal klub Siliko. % vse proizvodnje izvozijo na trg Evropske unije, predvsem kupcem nemške avtomobilske industrije, kot so Volkswagen, BMW in Audi. Hkrati so pomemben dobavitelj industriji bele tehnike na slovenskem trgu (Gorenje, Liv Postojna), sodelujejo pa tudi s partnerji na področju elektroindustrije, sanitarne in gradbene industrije. Ko nas podpre tako odlično podjetje, to jemljemo kot potrditev, da smo na pravi poti, da tudi mi postanemo najboljši. Hvala, Siliko. V našo četrto sezono vstopamo s štirimi selekcijami. Članice bosta vodila Andreja Prek in Tadej Špicar, člani bodo pod vodstvom Mileta Simeunovi-ča in Almira Begiča, mladince (U-19) bosta tudi letos vodila Gašper in Tomaž Končan, selekcijo kadetov (U-17) pa bosta letos trenirala Rok Železnik in Blaž Končan. Medtem ko bodo člani s prvenstvom začeli že 8. septem- bra, ekipa gostuje pri novincu v Ivančni Gorici, pa se bodo letos tekme mladinskih ekip začele že zadnji vikend v septembru. Razlog zgodnjega začetka so namreč priprave in prijateljska tekma reprezentanc U-17/U-19, ki se pripravljata na kvalifikacije za mladinske olimpijske igre prihodnje leto v Argentini. Dame bodo začele še nekoliko kasneje. 15. septembra, na dan, ko bo Vrhniko obiskal pokal, ki ga bo na UEFA Futsal Euro 2018 10. februarja v Ljubljani dvignil ka-petan najboljše evropske futsal Domače tekme članske ekipe: ekipe, bo v dvorani A. M. Slomška prva domača tekma članske ekipe. Na Vrhniko prihaja Sevnica. Letos pripravljamo vrsto novosti. Za gledalce bo prav gotovo najbolj zanimiva, da za obiskovalce vseh domačih tekem pripravljamo vrsto novosti, med drugim tudi žrebanje bogatih praktičnih nagrad. O vseh novicah pa vas bomo, tako kot doslej, sproti obveščali na naših družabnih omrežjih, še posebno na profilu FB pod naslovom Siliko Futsal. FK Siliko 2. krog 15. sep. FK Siliko KMN Sevnica 5. krog 6. okt. FK Siliko FK Dobovec 7. krog 20. okt. FK Siliko KMN Oplast 9. krog 3. nov. FK Siliko FC Maribor 10. krog 10. nov. FK Siliko FC Ivančna Gorica 12. krog 1. dec. FK Siliko Puntar 13. krog 8. dec. FK Siliko KMN Benedikt 15. krog 9. feb. FK Siliko FC Litija 17. krog 23. feb. FK Siliko KMN Bronx Odlična sezona za košarkarje KK Vrhnika Uspešen košarkarski tabor Ob zaključku vseh ligaških tekmovanj domačega košarkarskega kluba se spodobi, da pod letošnjo sezono potegnemo črto in jo tudi ovrednotimo. Če odmislimo dosežke mlajših kategorij, kjer se otroci v prvi vrsti še »igrajo« košarko in je rezultat povsem nepomemben, pa se nam ob uspehih starejših selekcij na ustnice zariše preše- ren nasmeh. Če tokrat začnemo pri članski ekipi (ki je v resnici bolj mladinska), je bil prvotni cilj (obstanek v tretji ligi) nepričakovano zagotovljen že po rednem delu sezone! Kaljenje mladincev v starejši kategoriji se je poznalo pri igri v mladinski selekciji. Nekako smo se že kar navadili, da spomladanski del zaključijo na vrhu lestvice, ter se nato v jesenskem delu potegujejo za vstop v 1.A mladinsko ligo. Upamo, da jim uspe tudi tokrat in da bomo na Vrhniki (vsaj v začetnem delu tekmovanja) spremljali najboljše ekipe v Sloveniji! Prav tako so se v 1.SKL uvrstili kadeti in pionirji. Oboji so v dodatnih kvalifikacijah ob koncu sezone zmogli zbrati dovolj motivacije in bodo v naslednji sezoni merili moči z najboljšimi slovenskimi ekipami. Brez dodatnih kvalifikacij je to uspelo tudi ekipi mlajših pionirjev. Vsem za dosežene uspehe iskreno čestitamo! Verjamemo v naše fante in si želimo si takšnih uspehov tudi v prihodnje. Andrej Smrekar, KK Vrhnika Obljuba je bila dana staršem in igralcem, zato se je košarkarski tabor po (pre)dolgih letih premora enostavno moral zgoditi. Čeprav utrujeni od dolge in naporne sezone smo zbrali še zadnje atome moči in organizirali poletno druženje najmlajših košarkarjev našega kluba. Zares končno poglavje pred zasluženimi počitnicami je potekalo v Portorožu od 5. do 8. 7. Čeprav smo bivali v obmorskem kraju se nekako nismo mogli znebiti občutka višinskih kon-dicijskih priprav. Za to je bilo vsekakor krivo dejstvo, da je dijaški dom v omenjenem mestu sicer blizu, a hkrati precej nad višino morske gladine. Kakorkoli smo obračali urnik dnevnih dejavnosti, še vedno smo se trikrat vzpenjali po strmem hribu, ki je (ob sončni pripeki in temperaturah nad 30 °C) spominjal na misijo nemogoče. Sicer je bila vsakodnevna rutina nekako takale: po jutranjem vstajanju, umivanju in zajtr-kovanju smo se odpravili na dopoldanski trening, kjer smo pilili tehnične prvine košarkar- ske igre. Zavzetost je bila na visoki (skoraj profesionalni) ravni, ki ni popustila niti med igrami za ogrevanje. No, borbenost je vendarle nadomestila igrivost, ko smo se preznojeni spuščali proti plaži. Trening in kopanje sta dodobra pokurila pri zajtrku vnesene kalorije, kar je bil zadosten motiv, da se prvič v dnevu spopademo s hribom in v domu napolnimo prazne želodčke. Sicer je bila hrana dijaškega doma v Portorožu odlična, osebje pa prijazno in ustrežljivo, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Po kratki popoldanski siesti smo se zopet odpravili v telovadnico, kjer so ekipe igrale medsebojne tekme. Vroče glave je ohladilo šele morje, ki je imelo takrat še znosnih 24 °C. Pred večerjo je bilo treba še drugič zagristi v kolena in premagati klanec. Tedaj so igralci zares doumeli rojaka Ivana C., kako težko je življenje na klancu. Po večernem prehranjevanju smo se še zadnjič spustili po hribu, kajti sledil je običajni večerni sprehod. Navdušenje je vzpodbudilo šele obljubljeno sladkanje s sladoledom, ki je pregnalo občutek utrujenosti in težkih nog. Zadnji večer so nas le-te uspele ponesti celo do Pirana, kjer smo si ogledali tudi piranski akvarij. Da ne bi kdo pozabil, da je vendarle na košarkarskem in ne planinskem taboru, smo zadnji vzpon opravili po daljši in položnejši cesti. Če potegnemo črto: poletno druženje je bilo zelo prijetno in svojevrstna izkušnja za marsikoga. Kljub vsemu je bilo naporno (tudi za nas spremljevalce) in ob koncu dneva ni bilo mamic, ki bi nas potolažile in z vzpodbudnimi besedami pregnale misli, da je jutri še en vroč delovni dan ... Zaradi vsega naštetega je bila ob zaključku dobljena nagrada (diploma in košarkarska žoga) še bolj upravičena, saj je bila prigarana z debelimi potnimi kapljami. Odlični ste bili! Se vidimo drugo leto . Čisto na koncu še velika zahvala podjetjema BANKART, d. o. o., in DG 69, ki sta nam olajšali izpeljavo košarkarskega tabora. Andrej Smrekar, KK Vrhnika NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 68 Haščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [S] Vrhnika, rokometno mesto Dekleta z Vrhnike so ponovno dokazala, da sodijo v sam vrh slovenskega rokometa. Vsako leto se ŠDRŠ Vrhnika udeležuje močnih mednarodnih turnirjev in tudi letos ni bilo nič drugače. V nedeljo, 25. 6. 2017, so se naša dekleta odpravila na sedemurno pot proti Makarski, kjer so jih že čakale najmočnejše rokometne ekipe stare celine. Po ogledu mesta je bilo kar težko zatisniti oči in se spraviti k počitku; pričakovanje naslednjega dne je burilo duhove in v zraku je bilo čutiti veliko napetost. Jutro se je začelo s slavnostnim odprtjem in starejše punce, letnika 2000/2001, so kmalu za tem že poprijele usnjeno žogo in odigrale prvo tekmo proti KFUM Stavan-ger 2 (Norveška ) in slavile visoko zmago (28 : 6). Tudi drugi norveški ekipi, Hercules Handball, ki se je spoprijela z našimi dekleti letnika 2002/2003, ni kazalo nič bolje. Vražje Vrhničanke jim niso pustile dihati in na koncu so slavile z rezultatom ( 22 : 13 ). Prvi tekmovalni dan se za naša dekleta ne bi mogel končati bolje, za piko na i pa so slavljen-ki in soigralki Evi Baltič pripravile presenečenje z rojstnodnevno torto. Tudi drugi dan so starejše punce pogumno začele s slovenskim derbijem proti RD Izola, vendar na koncu žal izgubile z rezultatom (12 : 15). Po porazu so strnile vrste in se spoprijele z vedno neugodnimi Madžarkami (Bajnok DSE), kjer je za nas žal po hudem boju in tesnem rezultatu sledil še drugi poraz. Sledil je spopad mlajših deklet z domačinkami RD Hoteli Makarska (Hrvaška) in čeprav so veljale za tihega favorita, se dekleta z Vrhnike niso predale do zadnjega sodnikovega žvižga. Samo veliki borbenosti in neizmerni želji po zmagi lahko pripišemo končno zmagoslavje, kjer smo domačinke ugnali za le en gol razlike. Z mešanimi občutki drugega dne so se dekleta podala na zasluženo večerjo in nočno kopanje. Po kopanju pa takoj v postelje. Če verjamete. Tretji tekmovalni dan so najprej začela mlajša dekleta, ki so svojo premoč pokazala proti Alytus SRC ( Litva) in slavile s 13 : 5, starejše pa so s tesno zmago (14 : 13) ugnale OIF Arendal (Norveška ). Popoldan so vknjižile še eno zmago proti Baekke-laget, prav tako iz Norveške, in sicer z rezultatom (17 : 10). Tako je minil tretji tekmovalni dan v znamenju Vrhničank, saj tokrat nismo okusili grenkobe poraza. Rojstnodnevna slavja pa so se kar vrstila, na vrsti je bila Tinkara Zupan, ki so jo soigralke prav tako presenetile s torto in darilom. In da ne bi odšle prekmalu spat, so se naša dekleta zvečer udeležila spoznavnega večera, kjer se je plesalo in sklepalo nova prijateljstva in tkalo tiste vezi, ki ti ostanejo za vse življenje. Za popestritev programa je sledil izbor za miss Makarske, ki se ga naša dekleta žal niso udeležila. Ker Slovenke že tako pregovorno veljajo za najlepša dekleta, je tudi tokrat slavilo dekle iz podalpske državice, ki sliši na ime Lavra Cerovak in prihaja iz RK Krim. Četrti dan so prav tako odlično začela mlajša dekleta, saj so proti ekipi Pantery Dopiewo (Poljska) slavila z rezultatom (17 : 12 ), za las pa so bile prekratke proti ekipi Bajnok DSE iz Madžarske, kjer so morale priznati prvi poraz na turnirju (16 : 17). Starejša dekleta so tokrat odigrala le eno tekmo proti ekipi AFSK 1 (Norveška) in vknjižila novo suvereno zmago z rezultatom 20 : 12. Tisto noč še ni bil čas za slavje; čakali so nas izločilni boji in zadnji tekmovalni dan, zato so po večerji sledili sprehod po mestnih ulicah, nočno kopanje in skok v postelje. Pred nami je bil zadnji dan turnirja in boji za najboljša mesta. Mlajša dekleta so zopet pričakala domačinke iz Makarske, ki so tudi tokrat morale priznati premoč, saj smo slavili z rezultatom 25 :14 in se tako s samo eno izgubljeno tekmo uvrstili na končno tretje mesto. Tudi najboljša strelka celotnega turnirja je bila Hana Gabrovšek z Vrhnike, ki je prejela posebno priznanje. Starejša dekleta so odigrala svojo zadnjo tekmo proti ekipi MKS Karczew iz Poljske in prav tako slavila z rezultatom 19 : 12. S samo dvema izgubljenima tekmama so tako pristala na devetem mestu. Našim dekletom in izvrstni trenerki Tari Jono-vic res lahko samo čestitamo za dosežene rezultate, saj so se prvič spoprijela z travnatimi igralnimi površinami in veliko vročino, ki je dostikrat presegala 30 oC. S kadetinjami smo že dvakrat slavili naslov državnega prvaka v letih 2012 in 2016 in po tem, kar je bilo mogoče videti na turnirju, bomo tudi letos krojili sam vrh slovenskega rokometa. V svoje vrste tudi letos vabimo vse deklice, ki se nam želijo pridružiti in spoznati čare tega izjemnega športa, ki ne pozna ne meja in ne sovraštva, le ljubezen do igre in nova prijateljstva, ki trajajo večno. V večnost zapisane pa pozivamo tudi vse darovalce ali sponzorje, ki so pripravljeni kakorkoli pomagati našim dekletom do ponovne osvojitve naslova državnih prvakinj. Že deveto leto se borimo brez generalnega pokrovitelja in le-tega bi se vsekakor najbolj razveselili. Tako ponosno kot radi povemo, da prihajamo z Vrhnike, bi ponosno nosili tudi njegovo ime . Pomagajte nam in mi vas ne bomo nikoli razočarali. Napisala: Miha Bogataj in Teja Kovač Foto: Urša Smrekar Rokometašice zasedle Vrhniko Skupinska fotografija domačih igralk z dvema pokaloma V okviru Argonavtskih dnevov je potekal že tradicionalni mednarodni rokometni turnir Harpaston cup, ki je pritegnil več kot 150 mladih rokometašic. Turnir je potekal dva dni, in sicer 17. in 18. junija v dvorani OŠ A. M. Slomška na Vrhniki. Sodelovalo je sedem ekip, ki so se pomerile v štirih starostnih kategorijah. Mednarodni turnir mladih rokometašic je pritegnil klube iz Srbije ŽRK Ko-lubara Lazarevac, iz Črne Gore RK Trebjesa Nikšič, iz Hrvaške RK Burdevac ter iz Slovenije RK Krim Ljubljana, RK Zvezda Logatec, ŽRK Tržič in seveda domače ekipe ŠDRŠ Vrhnika. Prav Vrhničanke so nastopile v vseh štirih starostnih skupinah in dosegle prvi mesti v starejših skupinah. Vrstni red prvih treh ekip po starostnih skupinah pa je bil: letnik 2006: 1. RK Zvezda Logatec 2. RK Krim 3 (Ljubljana) 3. RK Krim 1 (Ljubljana) letnik 2005: 1. RK Krim 1 (Ljubljana) 2. ŽRK Kolubara (Srbija) 3. RK Krim 3 (Ljubljana) letnik 2003/2004: 1. ŠDRŠ Vrhnika 2001, sta bili razglašeni za najboljši igralki Vrhničanki Rebeka Gombač in Tia Robida. Uspehi Vrhničank so tako pokazali, da se ženski rokomet dobro in uspešno razvija in seveda tudi dobro dela. Tudi organizacija turnirja je bila na vrhunski ravni, kar so priznali vsi sodelujoči klubi, ki jih na Vrhniko vleče tudi veliko medsebojno prijateljstvo. Zato velja vsa pohvala članom in prostovoljcem vrhniškega ženskega rokometnega kluba. Vse tekme si je v dvorani ogledalo kar veliko gledalcev, ki so navijali za svoje ekipe. Simon Seljak Vadbe in tečaji prau za use... 11. jpteml: ob 17.00 intenzivni TEČAJ za OTROKE in RASLE 2. ŽRK Kolubara (Srbija) 3. ŽRK Tržič letnik 2001: 1. ŠDRS Vrhnika 2. RK Trebjesa Nikšič (Črna Gora) 3. RK Durdevac (Hrvaška) Vse ekipe so prejele priznanja, najboljše tri pa zaslužene medalje. Zbrali so tudi najboljše igralke, vratarke in strelke turnirja v posameznih kategorijah. V starejših letnikih, 2003/2004 in ZAČETNI IN NADALJEVALNI 8 x 60 min, 2x-tedensko hmjg) f na Na tečaj se je potrebno predhodno prijauiti! Prijaue zbiramo do 8. 9. 2017. VečINFOna:040 560807 GIBZAVSE@GMAIL.COM WWW.GIBZAVSE.SI rr -m. NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 69 Haščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniški turnir dvojic Pet najboljših dvojic s pokali in praktičnimi nagradami Argonavtske dneve je popestril že z tradicionalni teniški turnir dvojic na igriščih Teniškega kluba Vrhnika. Sam turnir je potekal v soboto, 17. junija, in se končal pred začetkom prireditve Noč na Vrhniki. Turnir ima že dolgoletno tradicijo, na katerem se zberejo zelo kakovostni teniški pari. Prav letos je bil najmočnejši in najkakovostnejši turnir doslej. Sodelovalo je šestnajst parov oziroma dvojic, ki so pokaza- li kakovostne in borbene igre. Turnir si je ogledalo veliko ljubiteljev tenisa, ki so glasno navijali za svoje izbrane pare. Vrstni red prvih štirih parov na glavnem turnirju je bil naslednji: 1. Damir Bezjak - Jošt Ple-stenjak (9 : 7 finale) 2. Simon Japelj - Rade Vukič 3. Aleš Maček - Klemen Ka-divnik 4. Žiga Zvonar - Luka Kirn V repesažnem delu poražencev turnirja sta zmagala Galja-ševič - Plešinc. Vseh pet dvojic je prejelo pokale in praktične nagrade, za kar so poskrbeli marljivi teniški delavci TK Vrhnika in njihovi sponzorji. Simon Seljak O >w klub VRHNIKA 12. MEDOBČINSKI TENIŠKI TURNIR turnir POSAMEZNIKOV 01.09. - 03.09. na igriščih TK Vrhnika! turnir DVOJIC .09 . na igriščih TK Dragomer (prijave do: PETEK 08.09., GSM 031 416 121 - Nejc Kovač l l I l 1 » l KATEGORIJE POSAMEZNIKI: FANTJE do 18 let, MOŠKI do 40 let, 40 do 55 let, nad 55 let, ŽENSKE PRIJAVNINE NI / POKALI ZA NAJBOLJŠE / NAGRADNE IGRE Vadba tradicionalnih borilnih veščin Vpis v začetne tečaje karateja shotokan Dojo Fit je v predmestju Stare Vrhnike postal hram, v katerem poleg drugih trenirajo dve izmed najbolj prepoznavnih japonskih tradicionalnih borilnih veščin: aikido in karate. Tradicionalno lahko pomeni marsikaj, vendar v svetu borilnih veščin navadno to največkrat označuje način vadbe, ki skozi vnaprej določene, "tradicionalne strukture" v obliki različnih tehnik, vaj oziroma kat v prvi vrsti (o)krepi telo fizično; najprej ga pre-tegne, ukrivi, stepta, nato premesi in potem pregnete. Tako pripravljeno je zrelo za vzhajanje, pri čemer postane bolj ali manj rodna podstat za razvoj duhovnih, moralnih pa tudi estetskih razsežnosti. Tehnik oziroma kat je brez števila, vsaka šola ali stil znotraj veščine ima svoje posebnosti in variante, ki pa so v svojem temelju načeloma enake, saj izvirajo iz skupnega jedra. S postopnim osvajanjem temeljnih tehnik počasi razvijamo občutek za center telesa in tako učvrstimo ravnotežje ter koordinacijo. Z vztrajno vadbo se gibi zapišejo v mišični spomin; ker nam ni treba več zavestno misliti nanje, lahko razbremenjeni procesor porabimo za vnašanje in obdelovanje novih postavk, med katerimi je najpomembnejša sproščenost. Pri tem mislimo na ohranjanje sproščenosti v gibanju ali ohranjanje sproščenosti pri vdoru intenzivnega stresa, kot ga lahko sproži denimo leteča pest proti nosu. Vse prej kot lahko in tudi pot do tega cilja ni lahka, temveč prej dolga in težavna, predvsem pa ne pozna (preprosto zato, ker ne obstajajo) bljižnjic. Na tej poti se z vadečim dogaja marsikaj, vendar pa je eno, kar je najpomembnejše in neizbežno: konstantna rast na praktično vseh nivojih. Število nivojev, ki rastejo, je odvisno od posameznika oziroma njegove vpojnosti in četudi je kdo bolj zakr-čen v dojemljivosti, to lahko z rednim treningom hitro sprosti in napreduje. Pri tem so v veliki prednosti najmlajši, saj s seboj nosijo bistveno manj življenjskih izkušenj in tako bistveno manj krčev kot odrasli. Ker njihova telesa, predvsem pa glave še niso dodobra zakrknjene, jim ni treba tratiti časa za odma-ševanje raznih (predvsem mentalnih) zamaškov, ki so jih nam drugim vtisnila leta, temveč lahko takoj lahkotno začno z vadbo, ki je tako že v samem štartu maksimirana. Ni se jim treba odučiti "(ne) naravne" reakcije zakrčeno-sti ob pojavu stresa, svojo otroško sproščenost morajo samo utrditi in je ne izgubiti, da k težavam že v začetku pristopijo z mirnimi mislimi o konstruktivni rešitvi. Tehnike, ki so bile »dizajnirane« vsaj hipnemu preživetju na bojišču, dandanes služijo ohranjanju mirnega življenja v temu norem sodobnemu svetu. Lepo vabljeni! Boštjan Kenda Karate akademija Pantera vpisuje v začetni tečaj tradicionalnega karateja shotokan. V našem klubu že več let trenira karate veliko članov, od predšolskih otrok (od petega leta starosti naprej) do osnovnošolcev in odraslih (dijakov, študentov, zaposlenih ...). Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine tako za fante kot dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet oziroma žensk v našem klubu, kar nas še posebno veseli, saj to dokazuje, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu). Ker karate temelji na etičnih načelih, je glavni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivni uporabi tehnik, kjer se s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskuša predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, volje ...) ter je tako odličen sistem vzgoje (kar je še posebno pomembno za otroke), razvoj motoričnih sposob- nosti (moč, gibljivost, vzdržljivost ...), funkcionalnih sposobnosti (izboljšanje srčno-žilnega ter dihalnega sistema). Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušen inštruktor Boris Peček, mojster karateja shotokan četrti dan, ki že več kot dvajset let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je nuditi vsakemu ljubitelju borilne veščine kakovostne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposobnosti samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, da se nam pridružiš ter spoznaš skrivnosti ene izmed najbolj priljubljenih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na naši spletni strani: www.karateloga-tec.com, elektronski pošti: bpecek7@ gmail.com ali na telefonu: GSM: 031/641-200! Vljudno vabljeni! Karate akademija Pantera NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 70 Haščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Karate klub Vrhnika vabi nove člane Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti ter prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Karate je japonski izraz za »prazno roko«, sicer pa samoobrambna borilna veščina Daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi dosledno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in s strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja. Otrokom pomeni karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot koristen sestavni del kakovosti njihovega vsakodnevnega življenja. Duh karateja Temelj karateja je, da se um in telo uskladita ter razvijata v duhu humanosti. V odločilnem trenutku se mora karateist vedno postaviti na stran pravice. Tisti, ki se pošteno in iskreno sooča s samim seboj, se bo lahko soočal tudi z osebami, polnimi predsodkov. Če tega nismo sposobni, kako lahko sanjamo o napredku človeške kulture? Tisti, ki sledi stezi karateja, odkriva skrivnosti vesolja, neba, zemlje in človeškega bistva. Karate-do je življenski maraton, na katerem je mogoče zmagati le z disciplino, naporno vadbo in kreativnostjo. Trening karateja je v bistvu borba s samim seboj. Treba je spoznati svoje meje. Karate se začne in konča s spoštovanjem. Nihče si ne zasluži biti karateist, če ne goji spoštovanja, čeprav v tehniki prekaša druge. Moja veščina je stil, prevzet z vsemi stili in oblikami borilnih veščin. Človek lahko doseže svobodo šele takrat, ko se ne omejuje s formo. Prednosti vadbe v našem klubu • Že po kratkem obdobju redne vadbe (najmanj dvakrat na teden) je opaziti višji nivo splošne fizične kondicije, pri mlajših kategorijah pa je opaziti izredno pozitiven vpliv vadbe na skladen telesni razvoj. • Pridobivanje občutka za redno, disciplinirano in odgovorno ravnanje ter spoštljivo obnašanje. • Skladno s tem si predvsem mlajši pridobivajo odlične delovne navade, ki so še kako dobrodošle tudi na drugih področjih zdajšnjega življenja, • Vse navedeno izredno pozitivno vpliva na nadzor lastne agresivnosti. • Izboljševanje vizualno-motorične koordinacije, in sicer statične pa tudi v gibanju, • Spoznavanje in izpopolnjevanje tehnike pravilnega dihanja. • Mnogo lažje obvladovanje vsako -dnevnega stresa. Manualna terapija Manualna terapija je zdravilska metoda, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Deluje na živčno-mišično-ske-letni sistem z namenom odpraviti njegovo zmanjšano funkcijo in na bolečine ter poškodbe. Vključuje pregled, postavljanje diagnoze s prognozo, izvajanje terapije in svetovanje. Terapevtovo delo je osredotočeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je varna in naravna, zanjo je značilen skrben pristop k individualnim potrebam posameznega bolnika v vseh življenjskih fazah. Manualna terapija gleda na telo celostno in holistično; ne zanima je zgolj bolni del telesa. Z nežnimi manipulativnimi tehnikami se odpravlja neravnovesja, kar omogoča vnovično vzpostavitev harmonije v telesu bolnika. Manualna terapija je učinkovita pri različnih zdravstvenih težavah: • težave s hrbtenico, • težave s sklepi, • težave z ramo, • težave z gibljivostjo, • težave z glavo in vratom, • išias, vnetje živcev, • športne poškodbe, • revma, • motnje prebavnega trakta, • migrena, glavobol, • nespečnost, • depresija, nevroza, stres, Informacije in na naročila: telefon 051303857 ali na dzemal.mustafic@gmail.com https://motivacija.harmonia.si/ Kdo lahko obiskuje karate? Še posebno ga priporočamo vsem, ki doslej niso niti pomislili na vadbo: • ljudje v zrelih letih, ker ohranja in spodbuja energičnost in vitalnost, • ljudje z zdravstvenimi težavami, ker zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, • ljudje s povečano telesno težo, • odraščajoča mladina, ker vzpodbuja rast in telesni razvoj, • telesno slabo pripravljeni, • aktivni športniki. Vpisi od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. Gsm: 051 303 857, www.karateklubvrhnika.net, dzemal.mustafic@gmail.com Vljudno vabljeni! Športni pozdrav Karate klub Vrhnika Vpis novih članov v Boksarski klub barje Letos klub praznuje petnajsti rojstni dan in vabi vse ljubitelje boksa ter kikboksa na tovrstne treninge, s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti, prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Glavni trener je David Nagode. Treningi so od ponedeljka do petka v telovadnici Dojofit, Pod Hruševco 42 (sto metrov od Slomškove osnovne šole). Več informacij na e-naslov: boksarski.klub.barje@ gmail.com in na tel. št. 031-810-649 -David ali 031-491-377 - Biljana Vljudno vabljeni vsi! -'Jske I 1_ I_BNTEFI 082 05 04 41 Ceneb«t • In ^Ar ***** 34,50 € /mesec za neomejen obisk fitnesa in skupinskih vadi * ob sklenitvi letnega obročnega odplačevanja / A U spremljajte nas na F^gET1 ali www.tc-center.si I 9 mesečna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinskih vadb 319 € SKUPINSKE VADBE Fitburn, Bodypump, TNZ, Pilates, X.I.T, Zlata leta, Spinning Trx, Bootcamp, Shotokan, Timfit malček, Samoobramba FITNES MASAŽE OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE TIMFIT studio,Na Grivi 3a,Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-mail:timfit@tc-center.si,GSM:041/780-715 NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 71 Haščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Strelci Vrhnike zasedli 1. mesti V soboto 12.8.2017 se je na strelišču Črne njive v Ilirski Bistrici, odvilo regijsko prvenstvo Zahodne regije 2017, v disciplini trap. Prvenstva so se uspešno udeležili tudi strelci SD Vrhnika Dolomiti, v sestavi Klemen Žefran, Aleš Hozjan, Štefan Pleško in Branko Mihelič. V finale za najboljših šest strelcev so se uvrstili kar trije naši strelci. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Klemen Žefran z 38 zadetki, Aleš Hozjan pa je z 28 zadetki osvoji 3. mesto. Prav tako so naši strelci blesteli tudi v ekipnem delu, kjer so v sestavi: Žefran, Hozjan in Pleško, premagali konkurenco in osvojili prvo mesto. 3. Pokal Vrhnike 2017 Strelsko društvo Vrhnika je 21. 5. organiziralo tekmovanje za 3. Pokal Vrhnike, v streljanju s serijsko zračno puško. Prijavilo se je 57 strelcev iz 9 društev, ki so tekmovali v vseh starostnih kategorijah. Cicibane je zastopala pomlajena ekipa Grčar Jure 8., Novak Kristjan 9. in Mele David 12. mesto. Klemen Žefran na 1. mestu in Aleš Hozjan na 3. mestu Med mlajšimi dečki pa je na tretjo stopničko stopil Čretnik Jošt, četrti je bil Lovro Zamejc in na 9. mestu Klemen Grmek. Med mlajšimi deklicami pa na stopničkah kar dve in sicer na 2. mestu Notersberg Zoja in na 3. mestu Ajda Kogoj Fabčič. Ekipo strelcev z naslonom so sestavljali Jošt, Lovro in Zoja, ki so osvojili 1. mesto pred ekipo Idrije in Gorenje vasi. V kategoriji Starejših dečkov - brez naslona je Ambrož Jilek osvojil 5. mesto, mesto za njim pa še Jaka Čretnik. Med puncami je na stopničkah stala Meta Dobrovoljc z bronasto medaljo, na 7. mesto pa se je uvrstila Senta Baj-rektarevič. Ekipno so bili na 1. mestu strelci iz Leskovca, 2. mesto je pripadalo domačinom iz Vrhnike in na tretjem mstu strelci iz Ljubljane, Tabor-Ježica. V starejših kategorijah je do 60 let slavil Bojan Lampreht, na 2. mestu se mu je pridružil Dejan Della Torre z Vremščice in na 3. domačin Aleš Rom. Na 60 let, pa je Matiji Japlju za en krog spodletela uvrstitev na tretje mesto, tako da je ostal na nehvaležnem 4 mestu. Med ženskami do 50 let je zmagala Jošt Čretnik - bronasta medalja Natalija Oberč Grmek iz Vrhnike, nad 50 let pa na 1. mestu Mojca Rus, kateri se je na drugi stopnički pridružila klubska kolegica Benjamina Rudolf, 3. mesto pa je pripadlo Greti Kosmač iz Škofje Loke. Ekipno so med moškimi zmagali domačini, prav tako pa je prvo mesto pripadlo tudi domačim strelkam. Pol ure joge na dan odžene pritiske življenja stran Vsi živimo v vseh pogledih v izjemno intenzivnem obdobju. Prisotni smo v času, ki veliko daje ter veliko zahteva in jemlje. Ena izmed neugodnih posledic »duha časa« je stalen pritisk na našo osebnost. Množica vplivov, ki zmotijo naše zdravo duševno in telesno počutje, imenujemo stres. Nenehna izpostavljenost stresu pogosto izzove duševne in telesne znake neravnovesja, ki se kažejo v najrazličnejših bolezenski stanjih, stalnemu pomanjkanju energije, živčnih motnjah, emocionalnih nerav-novesjih ... Na emocionalni in mentalni stres in tudi na situacije v svojem okolju se odzivamo v skladu z naravo svoje osebnosti. Če je človek moder in notranje močan, potem se sooča s situacijo zrelo in rešuje težavo, ki ga je pripeljala do stresa. Negativno stališče, ki prihaja iz negativne strani naše osebnosti, vodi do napetosti. Če podležemo situaciji, črpamo oseben energetski potencial, oseba oslabi, kar hitreje pripelje do bolezni. Stres kot objektiven pojav ne obstaja, je subjektivna reakcija na zunanjo ali notranjo situacijo. Raziskave kažejo, da smo izpostavljeni vedno večjim pritiskom okolja. Vse večji so tudi razni neugodni pritiski na delovnem mestu. Vpliva an-tistresnih programov, katerih paradni konj je nedvomno joga, se vse bolj zaveda tudi poslovni svet. Mnoga podjetja so uvedla za svoje zaposlene program vadbe joge, ki ugodno vpliva na VADBA JOGE DruSlvv PQPETRE Vključuje telesn e vaje, dih a I ne va fe ter va | e sp n: ■.. i nja, koncentracije in meditacije, Primerna je za vse ^tVostne skupine. ova cesta 20.00 uri VRHNIKA - Varstveno delovni center Rpbi Vsako sredo ob 18.30, nadaljevalna stopnpftft S Začetek 13. septembra 2017 DRAGOMER - Diaiizni center Fresenius Vsak ponedeljek ob 19.15 uri, začetek ti. septembra 2017 BOROVN ICA - OŠ dr, Ivana KoroSta^. ^ Vsako sredo ob 18<00 uri, začetek 13» septembra 2017 S seboj prinesite udobno obl DiiJo, pod :ogo z:■ vadbo n ■ ■ djo psihofizične funkcije vadečih. Tehnike sproščanja uporablja tudi vse več vrhunskih športnikov. Tehnike sproščanja Metode zavestnega sproščanja stresa in napetosti za dosego duševnega miru in telesnega zdravja se imenujejo sprostitve-ne tehnike. Le-te lahko koristijo same ali skupaj z drugimi načini zdravljenja ali, kar je idealno, kot preventiva proti najrazličnejšim oblikam neugodnosti. Sistem Joga v vsakdanjem življenju nudi zbirko tehnik, s katerimi se lahko uspešno zaščitimo pred stresom; gre za mnoge različice sproščanja, telesne vaje - asane, dihalne vaje - pranaja-me, meditacije, tehnike čiščenja telesa in postopno pridobivanje praktične, uporabne modrosti. Metode in tehnike, s katerimi izboljšujemo zdravje in vzpostavljamo telesno, duhovno, duševno ravnovesje, postajajo vse bolj cenjene. Avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju Vishwaguru Paramhans Sri Swami Mahesh-warananda je spoznal življenje in telesne ter duševne težave sodobnega človeka. Na podlagi teh izkušenj in spoznanj, v kombinaciji s spoznanji znanosti in medicine, je razvil Jogo v vsakdanjem življenju; postopno, sistematično metodo, ki zajema vsa življenjska področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje. Upošteval je značilno- sti sodobne družbe in prastari nauk ter ga, ne da bi okrnil njegovo izvirnost in učinkovitost, prilagodil potrebam sodobnega človeka. In to slehernega, ne glede na starost, zdravstveno stanje ali telesni ustroj ter seveda religiozne ali kulturološke pripadnosti. Glede na sodobne življenjske trende se bo naš tempo življenja v prihodnosti še bolj stopnjeval in tako se bo povečeval tudi stres, zato bodo sprostitvene tehnike morale postati del našega vsakdana. Stalni pritiski, tudi če niso veliki, na daljši rok prinesejo neugodne posledice. Ukrepajte, dokler je še čas! Dr. Danilo Kosi - Dayalpuri, prof. cJe&ci, T 0 R ; l 9 C f - 2 C . 5(1 ČET :13. JU-19h3Ü Ji RE E LÍ H F L F 5 H rt 0 5 0 L i F F DAN C F ÍiT-*j.'iíáld hiJj 1 r L T 5 E IA1E 1 k * a ! ' hE T OFi : C E T : IÄ.00-19.0C 19 - jO 2- . Oí NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 72 Haščasopis ŠPORT 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Šola Hosta Vabilo Brezplačna zdravstveno-preventivna in družabno-rekreativna prireditev Gibajmo se skupaj Kaj? Meritve krvnega tlaka in indeksa telesne mase, harvardski test telesne pripravljenosti, pokušina zdrave hrane, svetovanje zdravnika, športne aktivnosti Kdaj? Nedelja, 3. september 2017, od 10. do 14. ure Kje? Star maln Organizator: Zdravstveni oddelek Čili & zdravi Prisrčno vabljeni vsi, ki želite nekaj narediti za svoje zdravje! Vabilo Serija predavanj vas bo seznanila z naravnimi zdravniki, ki so ključnega pomena za trdno zdravje in dobro počutje. Kaj lahko storim za svoje zdravje? Sreda, 6. 9. 2017, ob 18. uri - Vpijajmo sonce Sončna svetloba je eden izmed naravnih zdravnikov. Kako lahko zmerna uporaba sončne svetlobe pripomore k našemu zdravju? Sreda, 13. 9. 2017, ob 18. uri - Jesti za življenje Zaradi različnih mnenj se ne moremo več odločiti, kaj naj jemo. Je to res takšna znanost? Petek, 22. 9. 2017, ob 18. uri - Kako do zdravega počitka? Spanje, tedenski počitek, počitnice - je to res pomembno za zdravje? Predava: Marjanca Hari Novinšek, dr. dent. med. Predavanja so BREZPLAČNA. Potekajo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Vabljeni! Vadbe in tečaji prau za use... Z NAMI TUDI TI) _, . Nosečnice Mamice po porodu -telovadba. ja otroke od 1. leta naprej, pilates in gumba (od 6. leta. naprej), - koordinacijska vadba in vadba ja telesno držo, elementarne igre, Žogarja (od 3. leta naprej) ROOSTNO-DNeVNe ANIMACIJE I Vabljeni v našo družbo TUDI V NOVI VADBENI sezoni! O H O O - pilates - vadba za ravnotežje, moč in gibljivost SENIORJI j C/3 O O -pilates - aerobika - funkcionalnavadba - kardio vadba - vadba 3a študente in dijake VečINFOna:040 560 807 GIBZAVSE@GMAIL.COM WWW.GIBZAVSE.SI Uk bojevnic in bojevnikov Šola Hosta je šola, kjer oči ne gledajo, ampak vidijo. Oči, ki znajo le gledati, se zaletavajo ob trdnost stvari... oči, ki vidijo pa proniknejo skozi stvari do njihovega bistva. To je lastnost, ki loči spečega duha od budnega, lastnost, ki osamosvaja in se zna odločati iz sebe. Hosta ni šola, v kateri bi človek govoril o naravi in o življenju, temveč je šola, ki naravnava na tako notranjo držo, ki človeka poveže z življenjem neposredno in se ga človek nauči brati sam. Žal o naravi življenja ni mogoče ničesar napisati, saj so besede in um človeka omejitev že same po sebi. Kdor se želi dotakniti utripa in zvena življenja, ga mora doživeti sam s svojim telesom in z njegovo nezmotljivo zaznavo. Ko to človeku enkrat uspe, mu lahko rečemo, da je znova postal živ in del življenjske dinamike. Dokler pa o življenju razmišlja in se o njem uči iz knjig, pa lahko rečemo le, da je dober posnemovalec in pona-vljalec. Krožek na OŠ Ivana Cankarja Vabljeni k vpisu otrok na Hostin krožek, ki bo potekal tudi to šolsko leto. Primerni tudi otroci vrtca nad 4 let. Vse, ki vas zanima, prosim pona-gajate izbrati ustrezen termin. Na voljo so: torki ali četrtki v dveh možnostih, od I4h do I6h vsak teden ali od I4h do I8h vsak drugi teden. Slednji, daljši odhodi v bližnji gozd otroku omogočajo sproščenost in osvobojenost, ki jo iščemo. Cena 25 eur za člane Društva Hosta in 30 eur za nečlane. Otroka prevzamemo in oddamo. Vključena malica Predstavitev 12. oz. 14. septembra. Prisrčno vabljeni. Jutranji priziv moči za odrasle Miselno in telesno zdravi ljudje imajo dnevne navade, ki jim postavijo in negujejo umsko in telesno kondicijo, brez katere njihov dan izzveni v prazno, ne-osmišljeno in energijsko potratno. Vsak, ki se hoče imeti rad, se mora spoznati do bistva in z voljo uravnavati svoje vedenje in odzivanje na življenjske preizkušnje kot nasproti avtomatičnemu in nezavednemu funkcioniranju, v katerem ni sledu budnega, prisebnega duha. Jutranji Pomlajevalni obred Vrelec mladosti je nekaj najtežjega, česar se človek loti, a obenem nekaj najbolj hvaležnega, saj mora izvajalec dnevno premagovati lenobo, rutino in številne pritiske vsakdana in se potopiti v tišino in mir, v katerem edino lahko priziva moč. Primeren je za vsakogar, ki še računa na moč v sebi. Vsak torek, sredo in četrtek zjutraj od 6:20 do 7:15 v Cankarjevem domu na Vrhniki (5 eur na vadbo). Ali individualni pouk po želji (15 do 20 eur). Potrebni sta ena ali dve uvajalni uri pred priključitvijo skupini. Že poteka! Prisrčno vabljeni. Vpis in info na 031 481 014 ali hosta.delavnice@outlook. com Marjeta Oblak Krožek na OS Ivana Canica a odrasle. Jutranji obred budnih za odrasli C j! Gozdne delavnice čez vseJetoJ Življenje je odprta skrivno sttl^HB vse, kar potrebuješ,,, so oci7i Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan500S@yahoo.com Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog fjAN Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 136D Vrhnika, GSM: Q41 588 758 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje PE - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - 3ALKONSKE 03R03E - NA<3R03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net EUROSERVIS AVTO ROŽNIK ZANESLJIV SERVIS za vaše vozilo ima 4 MESECE AKCIJ 0 MEHANIK ^ 2014 • 2015 • 2016 samo za vas! za vozila mlajša od 3 let! pri storitvah nad 500 EUR fe®« za vozila mlajša od 5 let! OSNOVNA EUROSERVIS ASISTENCA za osebna vozila GRATIS! Od 15. maja do 15. septembra 2017! Popusti veljajo za rezervne dele in storitve. Ne veljajo pa za originalne rezervne dele, pnevmatike, platišča in storitve kooperantov jL * Popusti se med seboj ne seštevajo. Avto Rožnik d.o.o., Na Vovčne 44, 1354 Horjul, T: 041 691 561, www.avtoroznik.si GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi • Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T:041 742 018 NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 77 N OS ZAHVALE IN OGLAS 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA S prihodom poletja se je od nas poslovil dragi mož, ati, dedi in stric STANISLAV ŠTRUKELJ 1942-2017 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala dr. Evi Cedilnik Gorup za skrb, pomoč in podporo, župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec ter Henriki in Katji za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih - vseh, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA Mirno in spokojno je 21. junija v 97. letu starosti zaspala naša draga mama, babica, prababica in sestra FRANČIŠKA LEŠNIK. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala svojcem, prijateljem in sosedom ter Društvu upokojencev Borovnica za cvetje, sveče in tolažilne misli. Posebna zahvala velja Domu upokojencev Vrhnika -vsem, ki so zadnja leta skrbeli, da se je naša draga mama počutila kot doma, in poskrbeli, da je odšla mirno in brez bolečin. Od srca hvala Kvartetu Grm iz Kamnika za čudovit izbor pesmi in vzdušje ob zvenu cerkvenih orgel. Hvala tudi g. župniku za izbrane poslovilne besede ter Pogrebni službi Pieta za vse njihove strokovne storitve. Nenazadnje srčna hvala vnuku Robertu za prečudovite cvetlične aranžmaje. Vsi njeni 12. junija letos se je po dolgi, težki bolezni za vedno poslovil naš dragi VINKO KUNSTELJ -AJK 1938 - 2017 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za doživet nagovor, Kvartetu Raskovec za izbrano petje in pogrebni službi Vrhovec, ki so poskrbeli za Ajkovo spokojno pot k večnemu počitku. Vsi njegovi Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naše srce z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil TILEN UMEK 4. 4. 2000 - 22. 7. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za tolažilne objeme, stiske rok, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše, govornikoma Klari Keršič in Klemenu Droftini za ganljive besede slovesa ter župnikoma Andreju Severju in Andreju Golčniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi gasilkam in gasilcem PGD šentjošt in Butajnova, cerkvenemu MPZ šentjošt in trobentaču Petru Grdadolniku, Tilnovim motorčkarjem, študentskemu društvu SILAQ, nekdanjim sošolcem in učiteljem OŠ Polhov Gradec, sošolcem in učiteljem Srednje Strojne in kemijske šole Ljubljana, gasilcem, ki ste prvi prihiteli na pomoč, reševalcem iz Ljubljane in Pogrebnemu zavodu Lavanda. Hvala vsem, ki ste našega Tilna pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mami Andreja, ati Matevž, brata Martin in Jože z Lucijo, babi Silva, dedi Janko, teta Jelka ter strica Janez in Aleš z družinama Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... (Tone Pavček) ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš oče in dedek LADO KOČEVAR (2. 2. 1951 - 4. 7. 2017) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem za izrečeno sožalje, vse tolažilne besede, darovane sveče in cvetje ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku Janezu Smrekarju, še posebno iskrena zahvala velja Pogrebni službi Lavanda. Vsi njegovi Julij 2017 Nepričakovano, prehitro in boleče je bilo tvoje slovo. Tvoj pogled in zadnji stisk roke ter vsi spomini na skupne trenutke, bodo živeli v naših srcih, dokler se ponovno ne srečamo tam, kjer ni solza in ne bolečine! ZAHVALA CIRIL ŽITKO (28.3.1938 - 8.7.2017) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu. Hvala za vašo pomoč, molitve, besede tolažbe, za darovane maše, denar, cvetje in sveče. Posebna zahvala gre urgentni službi ZD Vrhnika in osebju nevrološke bolnišnice v Ljubljani. Hvaležni smo bolniškemu župniku g. Danielu Golavšku za podeljene poslednje zakramente. Iskrena zahvala župnikoma g. Vladimirju Jaksetiču in g. Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčna zahvala tudi vsem pevcem, ki ste z lepo glasbo in petjem, polepšali njegovo zadnje slovo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Žena Marjeta, sin Damjan ter hčerki Danica in Anica z družinama. Podlipa, julij 2017 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128,VRHNIKA C» 01/755 14 37 (» 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 Sobota, 8. julij 2017. Naš čas se je ustavil. Žalostna novica pretresa naše misli znova in znova. V glavah odzvanja: »Zakaj, zakaj draga Pia?« Vse je bilo še pred teboj ... PIA KOBE Draga Pia, počivaj z angeli, tam, kjer ni skrbi, tam, kjer je svet vseskozi s soncem in ljubeznijo obsijan. Tvoja mladost, tvoja radoživost, tvoja življenjska energija, tvoj nasmeh ... naj bodo vedno s teboj. Najtopleje se zahvaljujemo Marjanu Žvoklju iz podjetja Lavanda, župniku g. Smrekarju, vaščanom Podolnice in vsem prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti med angele. Žalujoča družina ZAHVALA Svoj večni mir je našel ALEŠ PETRIČ z Verda 1987-2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Klara, mami in ati ter sestra Barbara z družino Če te pokliče ljubezen, prisluhni ji. Morebiti zadnjikrat slišiš njen sirenski glas. (Mila Kačič) ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila ŠTEFANIJA PIRNAT (28. 12. 1927-4. 8. 2017) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, zdravnikom ZD Vrhnika, učiteljem in učencem OŠ Ivana Cankarja za izrečeno sožalje, darovane sveče, vašo človeško vrlino in tolažilne besede, ki naj nikoli ne izgubijo sijaja. Prav tako se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrhovec in g. Francu Hočevarju za lep pogrebni obred. Stali ste nam ob strani, ko smo za vedno izgubili našo mami. Alenka in Marjetka z družinama NAS CASOPIS 451/28.8. 2017 CM K 78 Haščasopis 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a ZAHVALA V 83. letu je odšla naša mama, žena, babica in prababica FRANČIŠKA ČRNIČ (1934-2017) Iskreno bi se želeli zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala tudi župniku Milanu za vso skrb in blagoslov ter župniku Golobu za lepo opravljen obred. Zahvala tudi dobrovskim redovnicam in Pogrebni službi Vrhovec za pomoč in organizacijo pogreba. Vsi njeni Dobrova pri Ljubljani ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil FRANC DOBNIKAR (22. 3. 1934 - 27. 7. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebno se zahvaljujemo sosedom z Devc za nesebično finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast SREČKO MALAVAŠIČ 15. 3. 1947 - 9. 7. 2017 Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala dr. Ireni Brenčič Petrovčič, Zdravstvenemu domu Vrhnika, urgentni službi, patronažni službi, Hospicu ter negovalki. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Log in vsem drugim gasilcem. Hvala gospodu župniku Jožetu Pojetu, Pogrebni službi Vrhovec in trobentačem. Žalujoči: žena Marinka, sin Mitja z družino, hči Petra z družino in sin Jernej z ženo Tanjo. Vnuki: Lavra, Nik, Enej in Aljaž ter tašča Marija Keršmanec Konec je že vendar dneva, trudnega, nemirnega; legel je popotnik v travo sredi polja širnega. (D. Kette) Ob boleči in nenadni izgubi moža, brata, očeta, dedka, prijatelja IVANA DRAGARJA (1926 - 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala gre tudi dr. Mundovi, patronažni službi in urgentnemu osebju ZD Vrhnika za strokovno pomoč, osebni pristop in obiske na domu. Hvala tudi LD Begunje pri Cerknici in članom drugih lovskih družin, ki so z lovskim obredom na zadnjo pot pospremili našega Ivana, pa ZB NOB Borovnica, Društvu upokojencev Borovnica ter pogrebni službi za lepo izveden pogreb in prav tako vsem ostalim prisotnim. Vsi njegovi ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric MARKO KRALJ 1. 7. 1935 - 4. 7. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali cvetje, sveče in darove za maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse tolažilne besede, misli in molitve, ki ste jih namenili nam in dragemu očetu. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Pieta za vso organizacijo pogreba, pogrebcem, pevcem in zvonarjem, še posebno pa g. župniku Janezu Šilarju za njegovo razumevanje in lepo opravljen obred. Vsi njegovi Breg pri Borovnici ZAHVALA FRIDA IRENA MOHORIČ 1948-2017 Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala za vse prijazne besede, cvetje, darove in sveče. Hči Urška in sin Gregor z družinama Dolenja vas, Ljubljana, julij 2017 Ljubil je zemljo, dom in družino, a zdaj odšel je v večno domovino. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata ANTON ZIBELNIK (12. 3. 1930 -26. 7. 2017) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega ata se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pa tudi drugim, ki ste ga poznali, za izrečene tolažilne besede in darovane sveče. Posebna zahvala patronažni sestri Cilki Škof, osebju geriatričnega oddelka Bolnice Petra Držaja in župniku Bogdanu Oražmu. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Vsi njegovi Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob svitu zadnjega pomladnega dne se je poslovil preljubi soprog, oče in dedek STANE KUKEC - CIC 22. 7. 1944 - 20. 6. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Heleni Rozmanc Drašler za pomoč in podporo ob vsakem času, hvala g. Viktorju Žaklju za poslovilni govor, lepa hvala Pogrebni službi Vrhovec in pevcem Raskovec. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in spošovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ostal bo večno v naših srcih in spominu. Žalujoči: žena Lidija, otroci Grega, Špela, Vesna in Jasna z družinami Spomin na te... Edini, ki bo ostal močan nad vsem, edini cvet, ki ne bo ovenel, edini val, ki se ne bo razbil, edina luč, ki ne bo ugasnila. ZAHVALA V 88. letu se je nenadoma od nas tiho poslovil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric JOŽEF SLABE Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in vse darovano. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku Blažu Gregorcu za lep pogrebni obred, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Pavla in Oktetu Raskovec za petje, ki je seglo do srca, ter Pogrebni službi Vrhovec za skrbno opravljeno delo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega ata, dedka in pradedka FRANCA JANKOVCA (1935 - 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi župniku Petru Nastranu za sočutno opravljen obred sv. maše, Pogrebni službi Vrhovec in Jožetu Bizjanu. Hvala tudi patronažni sestri Cilki Škof ter negovalki Kristini. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA ob nenadni, prerani in boleči izgubi naše mame, babice in prababice ANE MEDIMUREC 1940-2017 Hvala vsem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Pogrešamo jo hči Marija, sin Zdravko, vnuk Simon in vnuk Matjaž z družino Dragomer, junij 2017 Zapel je zvon tebi v slovo... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ZAHVALA Od nas se je poslovila MARIJA PETROVČIČ rojena Peršin 3. 12. 1931 - 1. 6. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem za lepo opravljen poslovilni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Igor z družino Dražica, junij 2017 NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 79 Uaščasopis RAZVEDRILO 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U KRIŽANKA S - l7 KRIŽANKA N A Š ČASOPIS PLNINSKO DRUŠTVO VRHNIKA OSTAREL, STAREJŠI SREDIŠČE VRTITVE KRALJ ŽIVALI MESNI IZDELEK OB STOPLU NAD VRHNIKO ZIDAJO KOČO VELIKA VOJNA ENOTA OPRAVILO, SLUŽABNIK INICIALKI PISATELJA SUHODOLČANA MAKEDONSKO KOLO VANADJ. OKSID ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV TISOČ KG ZNAK ZA BOR KRAJ PRI BJELOVARU, KREMA SKOK ČEZ OVIRO RUSKI BIOLOG IN GENETIK TROFIM 1898-1976 ZAČETNICI PISCA VISOŠKE KRONIKE PLASTIKA IZOLATOR, AZIJSKA UTEŽNA ENOTA 1000 N HRVAŠKA LUKA V DALMACIJI RAZGLEDNIK NA PLANINI STOJI TOVARNA ZIDAKOV EAST KRŠČANSKA DOBRODELNOST KRAJ NAD VIPAVO SEJALO, ASTRONOM ADRIAN VON 1884-1946 NARAVNI SADEŽ, BIOPLOD OKRAJŠAVA ZA ŠTEVILKO KRATICA ZA NA PRIMER IN TAKO NAPREJ GRŠKI ZDRAVNIK, KRLEŽOVA DRAMA GLAVNI MESTNI TRG V STARI GRČIJI INICIAKI PEVCA SRŠENA INICIALKI IGRALKE TAYLOR PRELAZ, PREHOD ZAČETNICI ČEŠKEGA PISCA NOVY-ja LOVRO ČEH INICIALKI RUSKEGA KONSRUKTO RJA LETAL ANTONOV-a LITER ZAŠČITA, KOVINSKI OBOD NA PLANINI ŠE LETOS JE STALA AVTOR JAKOB SUSMAN PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR i J j e t 1 i fl S l" 1 t a S 1 T i Í T ■■ J î A 1 •■ e i i D ■ 1 i i i 1 e i i fl 1 i 3 * s L 1 e i 1 i S i t « Ji r 0 * a t « s 1 Î fl « i i 3 J i Ï 5 Z REŠI ME, Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Konec šole, počitnice so tu«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, bodo po pošti prejeli Marija Modrijan z Raskovca, Kristina Stanič z Vovčn in Cvetka Ferkulj iz Borovnice. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. 4 9 7 8 5 1 2 8 8 6 7 9 6 8 2 3 9 5 7 5 2 6 1 9 8 7 4 6 5 1 2 1 7 6 7 9 3 4 7 9 2 6 1 5 8 6 4 8 3 1 6 8 2 9 7 2 7 5 9 3 9 8 5 9 2 1 9 3 4 7 5 6 2 Reši me! Previsok avtobus Nasvet doktorja Kredit za hišo Ocena Prijatelji ali sovražniki? Policisti se z avtobusom peljejo na sindikalni izlet. Pred predorom voznik avtobusa ugotovi, da je predor prenizek ali pa avtobus previsok. »Potlačite streho za pet centimetrov!« vpije komandir na policiste. »Saj ni treba,« reče voznik avtobusa. »Spustil bom zrak iz gum in bo šlo.« »Butec! Saj je na vrhu previsok, ne pa spodaj!« zakriči komandir. »Zakaj vedno zamižiš ko piješ vino?« »Doktor mi je tako svetoval.« »Ali si nor? Doktor? Tega ti pa ne verjamem!« »Ja, doktor mi je rekel, da vina niti pogledati ne smem.« Razlika med župnikom in policajem? Župnik reče : »Gospod z vami!« Policist pa reče : »Gospod - z nami!« »Zakaj si pa tako vesel?« »Nič več mi ne bo treba odplačevati kredita za hišo, pa sem plačal le en obrok!« »Kako je pa to mogoče?« »Prejel sem pismo, v katerem je pisalo, da me opominjajo tretjič in zadnjič.« Študentovo neznanje na izpitu je profesorja tako razkačilo, da je od študenta zahteval indeks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu. Ko je študent zapustil profesorjev kabinet je odprl indeks in videl, da mu je profesor v indeks zapisal: »Popolni idiot!« Študent je ponovno vstopil v profesorjev kabinet in rekel: »Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati oceno, podpisali ste se pa že!« Na bojišču si vojak z daljnogledom ogleduje okolico in zavpije: »Vodnik! Približujejo se nam vojaki s tanki!« »So prijatelji ali sovražniki?« »Verjetno so prijatelji, ker vozijo tako skupaj!« Wascasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva:01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 1 3 2 9 1e e 5 S 22 21 4 7 17 RIMSKA 500 14 13 23 20 24 5 e 7 S 9 10 17 19 20 21 22 23 24 NAS ČASOPIS 451/28. 8. 2017 CM K 80 Wasoasopis OGLAS 28. avgust 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ustvarjen za vec Samsung Galaxy J7 2017 9,95 € x24 Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. meg(ci)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net TELEFON SEPTEMBRAj SAMSUNG GALAXY J7 (2017) V PAKETU SE VEC 24x11,91 € s n m s i-". ■ 24x8,83 € * NA MESEC ^ Z BONOM V VREDNOSTI 100€ Molek.si d.o.o., Vrtnarija 3, Vrhnika, tel: 070 26 44 44 Akcijska cena velja od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017. Za pakete VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki med drugim po porabi v paket vključenih količin prenosa podatkov v Sloveniji določajo znižanje hitrosti na največ 64 kbps. Prenos podatkov v Sloveniji po porabi vključenih količin se dodatno ne zaračunava. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke, pošiljanja sporočil SMS/MMS v tujino ali pošiljanja sporočil SMS/MMS v donatorske all komercialne namene. Za storitve, opravljene v gostovanju v EU se obračuna dodatek po Ceniku. Bon za popust v višini 100 EUR je mogoče izkoristiti ob sklenitvi naročniškega razmerja za paket ŠE VEČ z aneksom za obročni nakup telefona SAMSUNG GALAXY J7 (2017) z vezavo 24 mesecev. Naročnik je dolžan prvi obrok kupnine za telefon poravnati istočasno s sklenitvijo aneksa. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Strošek priključnine je 12 EUR, strošek spremembe naročniškega paketa je 19,90 EUR. Slike so simbolične. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij o ponudbi, sklenitvi naročniškega razmerja in cenah ostalih storitev za naročnike v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni telefonski številki 080 22 88. telemach mob. BROŠURE, STUDENTSKO GRADIVO, SKRIPTE, LETAKI, VIZITKE ... RflTá » POTREBUJETE NOV ALI RABLJEN RAČUNALNIK? VABLJENI NA m£leK.si www.molek.si ' BREZPLAČNO SVETOVANJE. VRTNARIJA 3, VRHNIKA