$041« 2 9,'IV ^32
PoStnina plačana v gotovini	'' ".....L^TO LX
V Ljubljani, v petek 29. aprila 1932
Štev. 98 a
Ceno 1 Din
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/111
SEO VE1SEC
Ček. račnn: Ljubljana it. 10.630 in 10.349 ca inserate: Sarajevo Stv.7363. Zagreb 8tv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uhaja vsak dan zjutraj, razen po 11 deljka in dneva po prazniku
Kaj je vzrok?
Brezmejno je število strokovnjakov in nestrokovnjakov, ki pišejo tako o vzrokih kakor o sredstvih, s katerimi naj bi se odpravila sedanja gospodarska kriza. Tako začenja neka ugledna inozemska revija svoj kritičen pregled najbolj pomembnih publikacij o tem vprašanju, ki so izšle v zadnjem času na nemškem književnem trgu. Čeprav nemški strokovnjaki gospodarsko katastrofo sveta gledajo naravno s svojega vidika, videč največje zlo v reparacijah, imajo vendar njihova izvajanja globoko jedro in nekateri izmed njih so res- | nično zadeli žebelj na glavo.
I.
Pojavov gospodarske krize ne bomo obširno navajali, ker so danes pač vsakomur znani. Število konkurzov v vsaki državi po vsem svetu znaša v zadnjih letih povprečno 10.000 na leto. Vrednost industrijske proizvodnje je leta 1931 v nekaterih državah padla v primeri z letom 1928 za 50%, v nekaterih industrijskih panogah znaša komaj 37% vrednosti v primeri z istim letom. Pri tem so zaloge v posameznih slučajih in državah sedemkrat višje nego leta 1926; število brezposelnih na vsem svetu znaša za celo vrsto milijonov več nego število prebivalstva Francije; več tisoč milijonov si-rovin in drugih predmetov konsuma leži neizrabljenih. Včasih se navajajo ti pojavi kot vzroki sedanje krize. V resnici so to samo pojavi, to je posredni vzroki, ki so seveda drug z drugim v zvezi kakor členi velike verige. Kateri pa je resnični, to je prvi vzrok?
Najbolj je zadel, se zdi, Kuno Renatus (Die zw81fte Stunde der Weltwirtschaft). ki smatra za edini in pravi vzrok minulo vojno. Stroški svetovne vojne so znašali 700 milijard nemških mark. Samo stroški Nemčije znašajo nad 25% celokupnega nemškega narodnega premoženja, čeprav so narodi stroške vojne na umeten način spravili e sveta potoni inflacije, znaša danes notranja zadolžitev narodov, ki je vsa, bodisi neposredno bodisi posredno, povzročena po vojni, nad 200 milijard nemških mark. Ljudje to dejstvo navadno omalovažujejo, ker notranja zadolžitev ne izpreminja ničesar na narodovem premoženju. Toda treba je pomisliti, da notranja zadolžitev usodepolno vpliva na porazdelitev narodovega dohodka. Ta nepravilna razdelitev je prvi in glavni vzrok sedanje gospodarske katastrofe.
Se važnejše pa je dmgo dejstvo. Večji del voj-■ih stroškov je bil neproduktivno zapravljen. Izdatek kapitala za proizvode, ki so namenjeni samo za to. ali da se sami uničijo (municija, dinamit), ali pa da uničijo druge vrednote (razne vrste orožja), pomeni prav za prav nekak produkcijski kratek stik, to se pravi, pomeni za smotre gosjiodarstva golo izgubo, minus v vsakem oziru. Toda zunanja in notranja zadolžitev držav, ki je posledica imenovane potrošnje kapitala med svetovno vojno, ki je vrednote samo uničevala, se popolnoma istoveti s kapitalom, ki producira vrednote, in se zahtevajo zanj obresti in odplačevanje, dasi je ta kapital dejansko bil uničen in eksistira samo navidez kot nominalni kapital, kot imaginaren naslov, ki poraja dolg. To je čisto protinaravno. Zaradi tega joči svet, kakor pravi Renatus, pod bremenom umetno napihnjenega kapitala, ki zopet nosi le navidezne sadove v inflaciji, kateri je seveda kot naravna reakcija sledila brezmejna deflacija. Zato moderno gospodarstvo predstavlja usoden circulus vitiosus: zadolžitev Tadi vojne je privedla do nezdravega kroženja zla-ta, ki imobilizira nadaljnje kapitale, povzroča padanje potrošnje in navidezno nadprodukcijo, potem na eni strani padec cen, na drugi pa neomejeno vezane cene, ki nastajajo zaradi tega ker hoče industrija na vsak način zvišati rentabiliteto. Vodi ta proces pa tudi do resnične nadprodukcije, predvsem pa do pretirane racionalizacije, ki ima za posledico na eni strani brezposelnost, na drugi pa neznosna socialna bremena, dočim visoke carine, s katerimi se hoče domača produkcija zaščititi, še bolj poslabšajo napete odnošaje med inozemskimi upniki in njihovimi dolžniki.
II.
Imenovani pisatelj pa poudarja ludi socialni moment tega procesa, čeprav žalibog tozadevno svojih misli ne izvaja do konca. Nezdravi razvoj modernega kapitalističnega gospodarstva nas uči, da bi se morale obresti sploh in višina obresti jiosebič določali samo z vidika n a r o d n o - gospodarske produklivitete, ne pa s stališča p r i v a t -n o - gospodarske. Zakaj mi vemo, da je bila vojna za marsikatero gospodarsko panogo izvrstna kupčija in da tudi danes izdelovalci orožja in inunicije delajo dobre kupčije, kar pa ni noben socialni blagor, ampak narobe. Kapitalizem je pač smoter gospodarstva popolnoma izpreobrn.il, tako da ne služi več človeštvu, ampak sam6 kot eamonamen pičlemu razredu. Z istega vidika so izhajali kapitalisti, ko so svoje obrate začeli racionalizirati brez ozira na možnost potrošnje in na iracionalno količino potrebščine ter seveda tudi brez ozira na delavstvo. Tega zla pa ne bomo odpravili niti, če skušamo moderno gospodarstvo ozdraviti samo z drugačno porazdelitvijo zlata ali pa z valutnimi eksperimenti, pa tudi ne s tako originalnim predlogom, kakor ga čitamo pri nekem, sicer zelo resnem gospodarskem pisatelju, kakor je von Kries (Herren tind Knechte der Wirtschaft), ki pravi, da bi se gospodarska kriza rešila na en mah, če bi se vse stotine milijonov slrovin in odvišnega blaga, ki ga ni mogoče konstituirati, enostavno zmetale v niorje, kar bi pomenilo obenem tudi zaposlitev vseli brezposelnih ..,
Nek drug moment, ki igra zelo važno vlojro
Kdo bo predsednik USA?
Hoover, Smith ali Roosevelt? — Demokrati za „mohrou Ameriko
London, 28. aprila, čeprav se bodo vršile volitve predsednika Ameriških Združenih držav še le novembra tega leta, se je po vseh državah Severne Amerike že danes razvila živahna volilna borba. Zdaj gre za to, da republikanska in demokratska stranka, ki se bosta potegovali za predsedniško mesto, določita svoje kandidate. Med republikanci je precejšnja opozicija proti Hooverju — tako namerava g. Dewey ustanoviti napredno stranko, ki bi se ji pridružili naprednjaki (progresisti) kakor senator Borah in drugi, toda resna nevarnost Hooverju od te strani ne preti; saj nimajo republikanci bolj popularnega človeka kakor je Hoover. Zato ni bila Hooverju odločitev, da vnovič kandidira, prav nič težavna.
Vse drugačen jc položaj v demokratski stranki, kjer se vrši oster boj med demokratskim kandidatom pri zadnjih volitvah g. Al. Smithom, bivšim guvernerjem Newyorka in g. Franklinom Rooseveltoin, sedanjim newyorškim guvernerjem. Da se oba tako odločno potegujeta za mesto kandidata, je nmevno. Saj jo zelo verjetno, da bodo dobili volivno bitko demokrati in da bo Hoorer kot republikanski kandidat propadel.
Podatki o nedeljskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo v Filadelfiji in v državi Massachusetts in na katerih je demokratska stranka izbirala med A. Smithom in Franklinom Rooseveltoin, še niso povsem znani; vendar je gotovo, da je katoličan Al. Smith zmagal v obeh državah proti RooseTeltn. Smithova zmaga v Filadelfiji je velikega pomena, ker odpošlje ta država 76 odposlancev na zbor de-
mokratske stranke, ki se bo vršil junija v Chicagi. Tu bo končno padla odločitev med Rooseveltoin in Smithom. Tudi v državi Massachusetts je Smithov uspeh vprav sijajen. Podatki iz 57 volivnih okrožij te države kažejo, da sta od oddanih glasov veljala vedno 2 za Smitha in 1 za Roosevelta. Podatki po volitvah iz teh dveh držav pa še ne dajejo pristne slike o položaju obeh tekmecev v vsej Uniji. Smithov uspeh v teh državah ni presenetil, ker je Smith v teh krajih zelo popularen.
Na drugi strani si je Roosevelt priboril že več zmag proti Smithu, kakor v Newyorku, kjer bo njegova večina kakor 2:1. Smithov poraz v Newyorku je toliko občutnejši, ker je bil leta 1928 Roosevelt izvoljen za guvernerja mi zahtevo Smitha, ki je bil takrat pojKilen gospodar države. Tudi v južnih državah je močna opozicija proti Smithu, češ ker je katoličan in ker je pri zadnjih predsedniških volitvah nastopil proti prohibiciji. Predsedniške volitve obetajo demokratom zmago nad republikanci. Toda vprašanje je, ali se njihova borbenost ne bo razbila ob intrigah zaradi zbiranja predsedniških kandidatov.
Demokratska stranka bo pri volit\al< nastopila med drugim z zahtevo o odpravi prohihicije. Proti prepovedi uživanja alkoholn sta prav tako Smith kakor Roosevelt. Vrste mokrih, to je takšnih, ki se borijo proti prohibiciji, se čedalje bolj množijo; , saj je gotovo, da je prohibicija leglo straho/ite korupcije, ki se je zajedla v carinske, policijske in druge javne urade. Kljub temu ni verjetno, da bi Hoover, oziroma republikanska stranka popustila v tem pogledu.
Poloiaj republikanske stranke ni zavidljiv. Hoorer je ob svojem nastopu obljubljal mnogo, toda vse njegovo strokovnjaštvo v gospodarskih iu finančnih zadevah mu ni pomagalo, da bi mogel državo uspešno prepeljati skozi strahovito finančno in gospodarsko krizo. Primanjkljaj v državnem proračunu gre v milijarde, stečaji bank in drugili industrijskih podjetjih se neprestano množijo, pod vodstvom Z. Fosterja se širi komunizem,. število brezjjoselnih bo doseglo skoraj 10 milijonov, posamezne države in posebno občine, so zašle v takšno finančno stisko, da ne morejo redno plačevati niti svojih uradnikov. Hooverjeva vlada skuša sedaj z aktivnejšo zunanjo politiko rešiti nekaj svojegu ugleda in se posebno trudi, da bi vplivala na raz-orožitveno konferenco, ki naj bi tudi v interesu Amerike prinesla tako zaželjeno razbremenitev državnega proračuna. Tudi zadeva radi ropa Lindberghovega otroka je zelo škodovala vladi, ker je pokazala, da država ne more jamčiti javne varnosti.
Morebitna izprememba na predsedniškem mestu v Wnshingtonu ne bo prinesla bistvene izpre-membe dosedanje ameriške zunanje politike. Dejstvo je, da je še danes ogromna večina ameriške javnosti, pa naj si bo ta republikanska ali demokratska, proti črtanju evropskih dolgov in tudi proti vmeševanju Amerike v evrojiske zadeve. Američani se na eni strani bojijo povišanja davkov, ki bi ga imelo za jiosledico črtanje medzavezniških dolgov, bojijo pa se tudi novih obvez-j nosti, ki bi jih prineslo Ameriki aktivnejše sodelo-j vanje v Evropi.
Politična bolezen
g. Tardieu j a
S svo'o boleznijo je hotel preprečiti delinitivne odločbe v podonavskem vprašanju
Ženeva, 28. apr. ž. Iz najbolj zanesljivega vira se čuje, da je glavni vzrok, zakaj Tardieu ni hotel priti v Ženevo, v tem, ker bi se moral brezpogojno razgovarjali o sklicanju petih podonavskih držav ter o rešitvi tako zvanega podonavskega problema. Tardieu je že pretekli teden predložil tekst note, ki pa se jc omejevala samo na Češkoslovaško, Avstrijo in Romunijo, pa jc dr. Briining zahteval, la se pozovejo vse ostale sosednje države. Poleg tega je Tardieu izpustil stavek, da se bo konferenca vršila v svrho ustanovitve preferenčnega sistema. Nemčija je nadalje zahtevala, da se v pozivu navede, da se bo razpravljalo na konferenci samo o težkem gospodarskem stanju v srednji Evropi in na Balkanu. Ker v tej smeri ni bilo mogoče doseči sporazuma med Francijo in Nemčijo, kakor tudi ne med ostalimi velesilami, ki so se v glavnem pos'avile na nemško stališče, je Tardieu sklenil, da sploh ne odpotuje v Ženevo. Zaradi tega je »dgoriena konferenca za rešitev srednjeevropskega iu podonavskega problema najmanj za mesec dni. Radi teh razmer jc zrlo mnlo izgleda za kakšno uspešno delo tudi na sami razorožitveni konferenci. V mednarodnih diplomatskih krogih vedno bolj prevladuje mnenje, da sedaj ne preostaja drugega, kakor da si vsakdo pomaga sam.
Veliko zadovol'stvo
francoskega tiska
Pariz, 27. aprila, ž. Od državnega tajnika Stimsona je prišla danes v Pariz brzojavka za Tardieu-ja, v kateri mu predstavnik ameriške vlade izraža globoko sočutje zaradi nenadne bolezni, posebno j>a še radi tega, ker se nc bo mogel z njim več sestati, da se porazgovorifa o važnih svetovnih problemih. Stimson je sporočil francoskemu premieru, da mora zaradi lastnega zdravja čimpreje zapustiti Ženevo. Tardieuju pa je zatrdil, da bo ameriška delegacija v Ženevi storila vse, da se delo razorožitvene konference nadaljuje v duhu, ki je vladni do sedaj v Zvezi narodov. Tardieu je prejel brzojavko tudi od MacDonalda, ki mu želi skorajšnjega ozdravljenja. Značilno pa je, da MacDo-nald ni niti z besedico omenil okolnosti, da so zaradi njegove bolezni prekinjena pogajanja med šefi
vlad. Tardieu se je brzojavno zahvalil Stimsonu in MacDonaldu za sočutje, ki sta mu ga izrazila.
Francoski jutranji tisk izraža neprikrito zadovoljstvo, ker je bil Tardieu zadržan in ker se ni mogel udeležiti konference v Ženevi. Večina listov hoče dokazati, da tu j>ogajanju ne bi imela niti smisla, bi bila brez vsake vrednosti ter ne bi dosegla nikakega uspeha, »Matin«, ki stoji blizu zunanjemu ministrstvu, ugotavlja, da se odgoditev konference ne sme vzeti pretragično. Vnetje žlez francoskega premiera ne bo neugodno vplivalo na usodo razorožitvene konference, še manj pu bo ogrožilo načrt za reorganizacijo miru. Vse kaže. da sklicanje konference ni imelo drugega namena kakor da se potom nje vpliva na javno mnenje v Združenih državah, Vel. Britaniji in Nemčiji. *Pe-lil Parisien je mnenja, da se v enem dnevu v Ženevi ne bi mogli doseči bogve kakšni stvarni uspehi in tik prod francoskimi volitvami ne bi bilo pametno, rešiti vprašanja, za katera bi morala no-
siti Francija vsa bremena. »Journal« poudarja, dh je od MacDonalda in Stimsona organzirana manifestacija imela edino namen, da izbriše vtise, ki so jih pustile volitve v Nemčiji. Odkrito povedano. Stimsonu je šlo le za to, da najde jioceni kapital za predsedniške volitve v Ameriki. Tardieuju ni treba biti žal, če se ni udeležil pogajanj, pri katerih bi bil itak osamljen. Pertinnx se v »Echo de Pariš« veseli, da je Tardieu obolel, kar mu je preprečilo potovanje v Ženevo, kjer bi od njega iskali sam« koncesije, toda brez protiuslug. t
Na mrtvi točki
Ženeva, 28. apr. Ig. Danes dopoldne «o drug za drugim obiskali Macdonalda državni kancler Jr. Brtining, francoski delegat Paul Boncour in uneri-ški državni tajnik Stimson. Vsi so govorili o tem. kako bi se čimprej zopet lahko začela pogajanja v Ženevi, ki so bila tako nenadoma prekinjena radi Tardieujeve bolezni. Ni izključeno, da ne bi S'im-son jutri zapustil Ženeve, vendar pa bo nekoPko časa ostal na rivijeri in se morda po prihodnjem tednu vrnil v Ženevo. Francozi si danes na vso moč prizadevajo, da bi pokazali Tardieujevo bolezen kot resnični vzrok za njegovo odpoved l'-r izjavljajo, da veselje francoskih nacionalističnih listov radi prekinjenja pogajanj ni noben dokaz za to, da Tardieu, kateremu še nihče ni odrekel oseb-negn poguma in odločnosti, ne bi bil prišel v Ženevo, če ne bi bil nenadoma tako zelo ibolel v grlu.
Smernice italijanske zun. poHlike
Italiji st? zelo smilijo zlasti podonavski narodi
Rim, 28. aprila, tg. Poročilo poslanca Polvere-llija, tiskovnega šefa Mussolinijevega k poročilu zunanjega ministrstva še enkrat pojasnjuje smernice italijanske zunanje politike. Sporazum med državami, ker nekatere države, ki so slabotneje socialno zgrajene kakor Italija, ne bodo več vzdržale nadalje gospodarske in moralične poostritve krize. Ritem krize se približuje polomu. Problemi reparacij, vojnih dolgov in razorožitve še niso rešeni, nekatere države pa so neposredno pred bankrotom. Napetost iz mirovnih pogodb še vedno loči Evropo v zmagovalce in premagance. Na eni strani se pomnožuje oboroževanje na drugi strani pa moralične, finančne in politične obremenitve. Mednarodni sestanki so povzročili samo nova razočaranja in napetosti. Blagovni promet je na tleh. To je temno obzorje Evrope. Smernice velikega fišističnega sveta niso nič novega, toda silno aktualne spričo nevarnosti današnjega trenutka in negotovosti. Italija zahteva, da se zaključi tragična računska knjiga, ki jo je zapustila vojna, in zmanjšanje carinskih zidov. Za podonavske in balkan-
v sedanji gospodarski krizi, omenja znani gospodarski pisatelj Dessauer (Im Kampfe mit der Wirt-schaftskrise). Ta pisatelj poudarja v prvi vrsti, da je izginil v obratu današnjega gospodarstva etični faktor kredita. Danes se večkrat kredit ne daje, dasi leži v podzemskih kleteh zlata na kupe, enostavno zato ne, ker ni zaupanja, so pa tudi slučaji, da se kredit sploh kljub nujni potrebi ne vzame, čeprav se naravnost ponuja. To je znak, da je v gospodarskem soživljenju narodov izpod-kopana podlaga medsebojnega zaupanja. Ljudje ne zaupajo posameznim gospodarstvom, čeprav normalno obratujejo, od tod panično prodajanje akcij; ne zaupajo bankam in posojilnicam, od tod runi in dvigi v ogromnih izmerah; sploh nimajo veri v gospodarsko, politično in socialno bodočnost sveta. Čeprav se ne more tajiti, da ima ljudstvo veliko vzroka za nezaupanje, pa bi vendar morali ljudje pomisliti, da na ta način gospodarsko zlo še in-izmerno povečujejo in da se na ta način [mobilizi-
rajo nadaljnji kapitali, ki so gospodarjenju krvavo potrebni.
III.
Vsi imenovani ekonomi se sicer dotikajo socialne in etične strani sedanje gospodarske krize, globlje pa ne gredo. Samo Dessauer predlaga nov gospodarski red v obliki kooperativnega gospodarstva, kjer pa ostaja večinoma tudi samo pri go-spodarsko-lehnični strani vprašanja. Ootovo je, da je treba gospodarstvo tudi tehnično spremeniti, ako hočemo krizo premagati, kakor poudarja drug pisatelj, Lco Hausleiter (Revolution der Weltwirt-schafl). Tako na pr. ne gre, da bi obenem s padanjem cen obstojalo na pr. v Nemčiji še vedno 56.0tK) vezanih cen, ki jih diktirajo karteli. Toda temeljilo ozdravljenje je mogoče samo od temeljite preobrazbe gospodarskega reda, kajti sicer ne bo-u.o prišli iz krize; kvečjemu bo sledil sedanjemu padcu umeten dvig, ki bo zopet obogati) le nekatere.
ske države: Avstrijo, Madjarsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarsko in Grčijo, od katerih so prestale nekatere že dve vojni še pred svetovno vojno, druge pa, kakor Madjarska, po vojni razorožitev, sovražno invazijo in pokonča-vanje rdečih ekstremistov, se mora najti hitra pomoč. Revizija mirovnih pogodb je zgodovinska potreba in jo predvideva pakt Zveze narodov sam. Italija zahteva revizijo na temelju Zveze narodov.
Hitler se bo potegoval za vlado
Berlin, 28. aprila, tg. Razgovori o bodočem političnem razvoju Prusije bodo dobili prihodnje dni nekoliko konkretnejši značaj. Hitler pride danes v Berlin in bi rad spoznal naziranje, ki vlada sedaj pri merodajnih uradnih mestih o njegovi stran ki. Zopet enkrat je jasno videti, da si narodni socialisti prizadevajo dokazati, da so sposobni za vlado. V tem smislu je razumeti tudi gotovo čiščenje, ki so ga izvršili narodni socialisti v svoji deželno-zborski frakciji na Hessenskem. Olicielru pogajanja z narodnimi socialisti se še nikakoi niso vršila, temveč sanvo neobvezni razgovori med posameznimi člani stranke. Centrom mora počakati na povratek dir. BrUninga, ki ne bo prišel v Berlin pred soboto. Voditelj centroma poslanec prelal dr. Kaas je že prišel v Berlin, da pripravi sejo predsedništva centroma, katere se ima udeležiti državni kancler dr. Brtining, takoj ko pride v soboto v Berlin. Šele po seji centruma se bo moglo reči, ali so sploh kake možnosti in v kakem okvirju za pogajanja med centruniom in narodnimi socialisti.
Japonci prodirajo v vzhodno Mandiuriio
London, 28. apr. tg. Japonski general Hirose je v vzhodni Mandžuriji z 20.000 možmi japonskih čet v največjem obsegu začel boj proti kitajskim tolpam v Mandžuriji.
Stran 2»
»SLOVENECdno 20. aprila 1!)!12.
Stev. 08.
KatoKhi na mednarodnem polju
Mladina in mir — Pax Romana in katoliška inteligenca — Glas
vpijočega v puščavi
Pariz, upj-iln.
I{iulnr JeMimkn človekova najtežja, je Bog člo-
eku najbližji. Usodne težave v Ženevi, velika socialni! (tiska elo.veilva. turobna vizija bodočnosti, vse same oblike nesrečne ilobe človeške blodnosti zadnjih desetletij. Največji optimist je dane* kvečjemu lnhko reslffnlrunl pietist preteklosti, navdušeni idealist ženevskih melodij kvečjemu lahko preiinjeni diagnostik lastnega fiaska. Protestantske in masonske mladinske organizacije so trudno klo* nile obenem z večerom ženevske slave, kol pozavne pretirane nerealnosti so v svet odmevale zadnje mladinske prireditve mednarodnih katoliških organizacij. V dobi.' ko so mračni politiku šarlatani nu redu, da vzamejo v roke Usodno vprašanje tran-cosko-ueških odnošajev, se je
V Euk-ciiibiirgti vršil sestanek dijaških organizacij katoliškega dijuštva iz Nemčije, Francije, Belgije, Ifolandije in tfvice.
Mednarodna centrala katoliškega dijaštva Pax IloinaiKie je v Luksrmburgu organizirala studijski teden zn voditelje glavnih dijaških organizacij to-stran in onstran Rena. V benediktinskem samostanu Clervaus se je zn en teden zbralo pod vodstvom delegata iz Fribourgn tridesetorica delegii-lov, da v obliki mednarodnih duhovnih vaj obravnavajo vprašanje nacionalizma in internaciona-lizma. Dnevno sv. obhajilo, dnevna verska meditacijo o večnoHtni plati problema je dala vsemu se-tanku svoj posebni pečat. Če se vsi modnnrodni mladinski kongresi več ali manj prostodušno razvijejo v veselo odgovornost armade bodočih zu-iiuuiili ministrov , je sestanku v Luksemburgu v »led le temeljne verske oznake zmanjkala vsa obnova razklanosti in relativnosti. Debata o 1'ran-(Osko-neiiiškem problemu, \ zahtevi po enaki pravičnosti za vae je v luči ono katoliške temeljitosti, ki v banalnosti vsakdanjosti tako rada zamre, v tem milieuju neposrednosti v vsej iskrenosti prišla na dan. V tihih razgovorih luksemburškega samo-stana je bilo tako za mednarodno formacijo nemške in francoske katoliške mladine storjeno več nego na marsikaterem javnem in bučnem dekla-inatcričnem mladinskem kongresu.
tff
Popolnoma drugačno oznako je nosil mednarodni katoliški dijaški kongres za mir v Bruxciicsii. Ldcležilo sc Iii v je nad sto delegatov
iz vseh katoliških desel Evrope, med njimi tudi delegat i i Jugoslavije.
Katoliški mladinski pokret v Belgiji prihaja v nnvo dobo. Nanovo reorganizirana dijaška zveza katoliškega dijaštvu v Belgiji je za početek svoje nove dobe v J)ruxellesu organizirala ta mednarodni mladinski mirovni kongres. V treh dneh zborovanja so delegati obravnavali vse probleme med-. narodu e aktualnosti. Razvila »c je debata o razoro-Sfttvi. i-krena obdelava manjšin kega vpraš.inia in moralna osvetlitev problema miru s katoliškega stališča. Jugo.-lovanski delegat Je v debati po-.lerf.il mirovno razpoloženje jugoslovanskih širokih mas, ki je prežeto od idealov Društva narodov. tod« dn to razpoloženje moti in ovira le težak in mučen polcžaj na:o manjšine Italiji. Neznosen raznitiodo-valui režim nn Primorskem iu v Istri se no -liaši več in ne odneha niti na pragu cerkva, kjer je vera bila do zadnjega ediua tolainiea obupanih ljudskih mas. Razlaganje mučnega položaja naše iiaritdne manjšino v Italiji jr vzbudilo velik odiuev med navzočim mednarodnim poslušalstvom in so i<iegovi zaključki v obsodbi uepravično.iti in zaliti vi po spošhe auju naravnih pravic, ki so hkrati i božj pravice, bilo -prejele : burnim in priznavalnini aplavzom. Iluisi Ijski kongres je zanimiv predvsem radi lesa. ker je vsled svojega značaj« oiirijelitr.sii naš I odmeva v časopisju vsega -veta. fiji-giivijn si sijinkoui mi prisostvovali zastopniki diplomat kegu zbora v Bruslju, zastopniki sorodnih, četudi ne izrecno katoliških organizacij in je tako volja katoliške mladine v luči katojiike mirovne doktrine prodrla v svet kot nov dokaz, da katolicizem 11 • more in nu - klonili pod ježo pesimizmu.
Nekaj dui za tem .-• je v Parizu vršila konfe-ruiiiii v i i I u i h osebnosti Pav lioiimiae. Pod pr< d-a, .istvi ui iiisgr. du ia Serre, jiioi eklorja pariške katol. univerzo in ipgra Beaiipimi so se sestanka udeležili predsednik Pax liomanae iz Fribourgn, delegati francoskega, poljskega, nemškega ln jugoslovanskemu dijuštva. iz obširnega referata fribour-bktgii delegatu o trenutni orijuntuciji Pas Romaiuie bi rad povzel le >ledeče misli.
Bodočnost katoliške dijaške internacionale Pax Roiiumae nikakor ui samo na polju medn. aktivnosti. Sestanki v lukselftbiirgu I11 Bruslju dokazujejo, da morajo dijaške organizacije same najti priložnost in možnost mednarodnih sestankov, Pax Romana hoče bili le dijaški del Katoliške akcijc. započetih v zadnjih letfti po sv. očetu. Ustvariti iz svobodne dijaške mladine bodoče stoodstotne katoliške inteligente to je za bodoče predvsem naloga Pa.\ Romanae. Angleška dijaška katoliška federacija je nedavno priredila tečaj, kjer jc skozi en teden v svojih razgovorih obravnavala samo la problem; Katoliški dijak — pogan!« Po mnenju angleških voditeljev tri četrtine katoliškega dijaš-tva danes prav za prav ni katoliška, ampak so to le še nedeljski katoličani, katoličani tradicij in bontona . Vse mednarodno delo Pax Romanae ne more biti plodno, ako ne temelji na masah resnično stoodstotnega katoliškega dijuštva. Res je. da se vse današnje delo vrši vse in vse bolj na mednarodnem polju. Tudi tukaj moramo biti katoliki zelo pazljivi, /adnja španska revolucija ni bila pripravljena v Španiji, ampak izven nje in je Špansko katoliško neaktivnost na tem polju krvavo maščevala. Praksa preteklosti dokazuje, da svet od katolikov ne pričakuje ljudi velike mednarodne rutine in briljantnih mednarodnih logikov. Svet od katolikov pričakuje ljudi jasnih iu odločnih načel. Cesto svet v zagatah želi jasnih doktrin in odločnih principov. Malo število katolikov, ki nas tre-iiotna zastopajo v mednarodnih forumih, zahvaljuje svoj močni položaj samo temu svojemu dejstvu in nešteto jc doka'.ov, l<o so nebatotiki obračajo k
svojim katoliškim kolegom ravno s to željo, ko v zahvalo kenčno zmiraj zaključijo, da jim je katolicizem le zmiraj še učitelj doktrine in resnice. Pax | Romana svoje naloge .nc bo mogla vršiti, ako se | petkret v posameznih dijaških federacijah ne vrši | v tem smislu. Bodočnost Pa.\ Romanae ie na m- | mah vse bodoče katoliške inteligence.
Nekaj dni za tem se je v jugoslovanskim katoliškim dijakom /e dobro znanem loyer International des Etudiaiits Catholiques vršil zanimiv sestanek slovenskih iu hrvatskih katoliških akademikov. Že nekaj let sem obstoja ta jugoslovanski katoliški akademski klub v Parizu in ob priliki obiska enega odličnih jugoslovanskih cerkvenih predstavnikov, je klub priredil predavanje o problemu unije cerkva. Predaval jc bivši ruski pravoslavni duhovnik, danes katoliški duhovnik g. Cebrikov.
Ciulno lepo upliva taka prireditev v Parizu, v srcu zupadne kulturne tradicije. Kol pravljica zdrvi preko poslušalstvu tragično lepa povest tega ruskega duhovnika, čigar dedi so bili dvor-janiki ruskega carstva in sc v tujini zave, da je i svojim slovanskim bratom tuj, ko jim v najvažnejši slovanski zadevi mora govoriti v tujem, francoskem jeziku.
Katoliški Slovani smo v Evropi prisiljeni, da igramo vlogo drugega reda. Razdeljeni smo kruto v konflikt vzhoda in zapada in sofizem šovinističnih prorokov zapada nas ie tako preslepil, da v vprašanju unije vzhoda in zapada uiti ne slutimo, kolika je naša krivda nad trajajočim razkolom obeli cerkva.
Sledili so dokazi, da Rusija de jure sploh ni ločena od rimsko-katoliške cerkve, da je vsa drama razkola posledica velikega, usodnega nesporazuma. Vse kar ima zapad, ima že zdavnaj tudi vzhod, samo da ima še živo zvezo med naboni iu zemljo, ki živi v vzhodnem Bogonostieni narodu. Vzhod ni brez razuma zato. če ima med intelektoin in čustvom še eno lastnost, ki jo imenujejo tnefa-razuin. Zapad stoni Ob skaii sv. Petra, ki je evangeliziral zemljo; v/hod hrani v sebi predvsem sv. Janeza, ki je evangeliziral v znamenju nebeške ljubezni. Naj se zgodi, da sc teženje zemlje iu teženje nebes kot v silnem blisku razbohoti in ustvari na zemlji kraljestvo Kristusove ljubezni.
Prisotni naši francoski prijatelji so z nami vred zastrnieli nad krivdo naiega dosedanjega molka do glasov bralov v puščavi, ki iili ne slišimo... Jugoslovanski katoliški akademski klub v Parizu hoče premostiti to steno, ki ovira vzhodu prostost odmeva.	—rj—
Povodnji so povzročile izdatno škodo
Poročilo iz mitroviškega okraja
Belgrad, '-'8. apr. 1. Sedaj, ko se je položaj v poplavljenih krajih zboljšal, je mogoče napraviti biltmeo o škodi, katero so povzročile povodnji. Na poplavljenem ozemlju je okrog enega do poldrugega metra vode. Natančne podatke jc že izdelal kmetijski referent za okraj Sremsko Mitrovico. Iz njegovega poročila posnemamo, da je v vsem okraju porušenih do tal 302 hiši, računajoč pri tem tudi hleve in druge pritikline. Vsa škoda v tem okraju je cenjena na 5 in pol milijona Din. Poplavljenih je bilo v leni okraju vsega 35.103 ha, od katerih je bilo skoroda vse posejano z ozimno pšenico. Ker se voda še ne bo tako kmalu odtekla, je treba računati z dejstvom, da bo vsa setev, vsaj na površini 2800 ha, popolnoma uničena, drugod pa zelo poškodovana. Izgleda pa, da bo navsezadnje treba preorati vse ozemlje, razen 501 ha. Izgledi nn drugo žetev, čeprav bi se ozemlje na novo posejalo, bodo tudi zelo slabi. Kinetjo se bodo morali odločiti, da posejejo povsod domačo pozno koruzo, du bodo imeli vsaj nekaj od zemlje. Koruzo bodo morali zasejati vsaj na 8 hit velikem ozemlju, ostalo zemljo pa bodo posejali s travo ali pa z domačim prosom in ovsom. Mitroviški okraj potrebuje najmanj 10 vagonov žita za obnovo setve in to do 15. maja ker bo pozneje prepozno. Ker kmetje nimajo denarja, bo treba najti način, da se to seme dobavi ali zastonj ali pa proti poznejšemu povračilu. Pregledi, ki so bili mogoči šele sedaj, ko je nevarnost minila, odkrivajo, da je poginilo nad 385 glav žjvine v initroviškem okraju. lo.OtM) ovc in nad 1000 gluv goveda se je rešilo na ozemlje tamkajšnje?- samostana, oziroma na posestvo kneza Podescalchija. živino tam prehranjujejo s ko-
Josip Val. Majcč:
Politično pismo iz Češkoslovaške
Praha, marca 1032.
V	čsl. notranji politiki so se v zadnjem času odigrala nekatero spremembe, ki gotovo ne bodo ostale brez vidnih posledic. Ena najbolj važnih ;e izstop živnostenske (obrtniške) stranke iz vladne koalicije. Vzrok izstopa je iskali predvsem že pri sestavljanju prvega kabineta Udržalovega, za katerega je bila stvorjena koalicija brez izdelanega programa. Vladni aparat je bil okoren, ker se jc morala koalicija za vsako zakonsko osnovo posebej pogajati. Težka kri/11, ki je zadela tudi Čsl., je vplivala neugodno posebno na ina'i in srednji stan. Medtem ko sta najmočnejši stranki, agrarci in soc. dcmikrati, vedno našli kost za svoje volilee, male stranke niso za svoje volilee pridobile nič pozitivnega. kar je imelo za posledico, da so se volilci začuti odvračati od njih.
V	takem kritičnem položaju se je znašla ziv-noftenska stranka, ko je bil v ministrskem svetu sprejet predlog za 50% povišanje davka na poslovni promet. Ta davek bi predvsem zadel obrl-r.ike ter male in srednje trgovce, ki tvorijo jedro stranke. Zato se ie vodstvo stranke odločilo, da izstopi iz vlr.de. Gotovo je, da so pri tem igrali vlogo tudi osebni momenti med predsednikom stranke in bivšim ministrom Najmanom (češko krilo), ter odslopivšin) ministrom Mlčochom, ki vodi moravsko krilo. Strankino vodstvo računa, da se bo mogla stranka v opoziciji konsolidirati ler pripraviti za predčasne volitve, o katerih se vedno ve? govori. Stranka je bila v koaliciji privesek agrarne stranke in sedaj v opoziciji ljuto napada ravno agrarce in narodne demokrate, od katerih obeh upa prevzeti znatno število volilcev. Situacija v parlamentu ostaja nespremenjena. Vlada je preje razpolagal* z 205 glasovi, sedaj pa ima 197 glasov.
Demisija Mlčocha je povzročila trenje med agrarci in soc. demokrati, Iii so zahtevali to ministrstvo (železnice) za sebe. To skrito borbo je v presenečenje cele politične javnosti, brez vednosti ia oroti volji soc. demokratov prekinil njih r*rapk,-trski pripadnik prezident Masaryk s tem, da je imenoval za ministra zeleznic strokovnjaka ministrskega. svetnika ing. Jos. Hula, ki je po strankarski pripadnosti agrarec. Novi minister uživa popolno zaupanje prezitlenta republike. Jzglcda, da mu je poverjena gotova misija v tem resoru, Že pred par lcti je namreč ing. Hula izdelal obširen memorandum za prezidenta republike, v katerem je številčno dokazal nerentabilnost in neraoijonal-nost sedanjega sistema čsl. železnic. Takoj, ko je prevzel svoj resor, je predložil svoj načrt za reorganizacijo železnic. Načrt predvideva desetletno dobo in se bo izvrševal po etapah. Podrobnosti ie Uisp znane, pač pa je sigurno, dn hoče ukiniti-ministrstvo in železniško panogo kot generalno direkcijo združiti z generalno direkcijo pošt, čije ministrstvo bi bilo tudi ukinjeno. Novo ministrstvo doprave (prometa) bi razen tega likvidiralo nekatera ravnateljstva, ki niso nujno potrebna. S lo reorganizacijo in postavljenjcm strokovnjaka na telo celemu resam se hoče zabraniti korupcijske muhinacije pri dobavi materijala, posebno pa premogu, radi katerega je bilo v Čsl. že nekoliko afer pred sodiščem. V načrtu novega ministrstva ie predvideno dalekosežno varčevanje, posebno pa personalne spremembe in se računa, da bo postopoma odpuščenih okoli 50,000 uslužbencev, ki da so nepotrebni. Resor, v katerem so do sedaj personalno vladali juristi, prehaja po spremembah, ki jih i e novi minister uvedel, v roke inženjerjev-slrokovnjakov. V parlamentu sicer novi minister ni bil od nobene stranke prijazno sprejet, ima pa za seboj prezider.ta republike, kar mu za izvedbo njegovega načrta zadostuje. •
Način imenovanja novega ministra ;e zadal
rtizno slamo. Nekatere vasi je še, vedno treba (popolnoma prehranjevati. Dele predvsem kruh 111 slanino. Osrednja rešilna postaja v Sremski Mltj-o-vici je razdelila do sedaj 25.000 kg koruze. 13.700 kg sena, 2530 kg moke in 0022 kg slanine. Tudi v Obreitovcu se je stanje zboljšalo. Redno prejema popolno hrano 354 ljudi, krmo pa 5523 ovc iu goved. Iz mačviinskih krajev še niso prišli točni podatki od tamkajšnjega kmetijskega referenta. Dozdeva so, da ne bodo prav nič bolj razveseljivi, kakor je poročilo iz Sremske Mi|royice.
Prispevki za prebivalstvo.
Iz dosedanjih vesli se vidi, da so posledice povodnji mnogo večje, kakor o je prvotno mislilo.
Rdeči križ je takoj in povsod prihitel na pomoč. Toda zaradi dolgotrajnosti teh poplav vse podpore, ki jih je dala kraljevska vlada, ne zadoščajo za prehrano prizadetega prebivalstvu, ki je ostalo tudi brez streh. Zato jo potrebno, du vsi tisti, ki čutijo dolžnost, da se pridružijo akciji za podpiranje prizadetega prebivalstva, pošljejo svoje' denarne prispevke neposredno glavnemu odboru društva Rdeči križ v Beogradu, prispevke v obleki, obutvi in drugih potrebščinah pa naj izroče odboru Rdečega križu v svojem kraju.
Belgrad, 28. aprila. AA. Danes od 11.30 do 13 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr, Vojislavu Marinkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so poročali minister za socijalno politiko in narodno zdravje, prometni minister iu minister za vojno in mornarico o poplavah in o ukrepih, storjenih v pomoč prebivalstvu prizadetih krajev.
Pol milijona za brezposelne na Jesenicah
Ljubljana, 38. aprila.
Na današnji seji je Borza dela sklenila, tla it svojih razpoložljivih sredstev da znesek pol milijona dinarjev kot posojilo za podporo brezposelnim delavcem na Jesenicah. S tem zneskom bo razpolagala Mratovska skladnica na Jesenicah, ki bo predvsem kupovala živila iu jih razdeljevala med brezposeln« tlružiue I si posamezne delavce. Podpora je zamiiljenn kot posojilo proti malenkostnim ohrostiin, Zaposleni delavci bodo prispevali malenkosten znesek za plačevanje tega posojila.
Kakor žiijcmo, ho K11) v kratkem zaposlila vse delavstvo, ker naročila naraščajo, obenem pa ho tudi odpadla potreba vsakršnih bodočih rc-d 11 k c i j.
Pisarniške uradne ure v poletju
Belgrad, 28. npr, A A, Predsednik ministrskega svclii in zunanji 'minister dr Marinkovtč je obvestil z okrožnico vse resorne ministre, da bodo pisarniške uradne ure od 1. maju do 1, oktobra 1932 vsak delovnik od 7,30 do 13.30, vendar morajo nameščenci svoje pos! spraviti v ažurno slirije. Ta določitev namreč ne bo veljala za dotične nameščence, ki ne bodo v poslu ažurni Prav tako je prepuščeno gg. ministrom v svobodno odreditev, ali naj lo določbo uveljavijo za vse nameščence ministrstev glede 1111 krajevne razmere, glede na obseg dela in glede na obstojoče predpise na podlagi posebnih zakonov.
T«f?sJx'cn dofSo<or s CSR
Belgrad, 2S. aprila, AA. Glede na časopisne vesti, da namerava češkoslovaška republika odmeriti takso 1CC0 Kč za vsaltoga, ki bi potoval v inozemstvo, dozm.vamo, da take ali podobne odredbe, če bi češkoslovaška vlada sploh imela namen lili uvesti, ne bodo vplivale na razvoj naše turistike v razmerju do Češkoslovaške, ker se bo s to državo v kratkem sklenil poseben turistični dogovor.
Koncert S ovenča v Belgradu
Belgrad, 28. aprila 1. Dne 7. maja bo koncer-liral v Belgradu slovenski rojak Maksimilijan Ska-lcr, violinski umetnik, ki si je z nekaterimi koncerti že pridobil lep glas med našimi domačimi umetniki. Maksimilijan Skalar je doma iz Zgornje Šiške pri Ljubljani. Violinsko solo je končal v Belgradu pri profesorju llolubu, nakar je odšel na češkoslovaški državni konzervatorij v Prago, kjer je bil učenec profesorja Hofnianna, ter je dosegel tudi mojstrsko violinsko diplomo. Skalar je nameščen sedaj v glasbeni šoli btankovič v Belgradu. Njegov koncert bo obsegal Straussov violinski koncert v d-mohi, Stojanovičevo sonato v <l-duru, Debussyjevo »Poletje , Huhojev Zelir<, Stikovo Ljubavno jiesem ter Polonaise de Concert od poljskega skladatelja \Vieniawskija.
Zračna zveza P)'a$a-Za«sreb Trsi?
Rim, 23. aprila. Tu sem je prispelo fioškoslo-vasko odposlanstvo, ki se bo pogajalo z italijansko vlado glede podaljšanja letalske zveze Praga—-Bratislava—Zagreb do 1'rsta. V poslanstvu so '.a-slopani načelnik ministrstva javnih del inž, Rou-bik, dr. Janak in dr. Szalatnay iz zunanjega ministrstva.
it
Bcljjrad, 28. aprila. I. Prosvetno mipiilrstvo žc iti leta ni imelo ministrovega pomočnika, odkar je zapusti! la položaj Rista Jojič. Danes pa je b;l s kraljevim ukazom postavljen za ministrovega pomočnika v 2. poloiajni skupini Dragoslav Gjorgie-vič, dosedanji državni svetnik in bivši načelnik oddelka za osnovni pouk v prosvetnem ministrstvu.
precejšen sunek parlamentarizmu, ker se je izvr-| šil proti volji in brez vednosti druge največje 1 stranke koalicije in najbrže se drugih. Drugi moment pa je, da ima sedanja parlamentarna vlada že dva ministra strokovnjaka, ministra financ dr, Trapla in sedanjega ministra železnic ing. Hula. lako se vedno bolj izvaja načrt pretvoriti parlamentarno vlado v mešano vlado politikov in strokovnjakov, o čemer je poročal -Slovenec« že v februarju. Želja najvišjih krogov je, da tudi reTru-.i poljedelstvo, pošta, trgovina in vojsl;;v preidejo v strokoviijaške roke iu se depolitizirajo.
Hrvat - japonski letalec
Novi Sad, 28. aprila, ž. Ob času kilajsko-ja-ponske vojne, ko so se vodile krvave borbe z vsemi sredstvi, se je zlasti hrabro boril japonski letalski major Lifujeng. Nekateri listi so zabeležili, da ta letalec ni Japonec, temveč Hrvat. Tn vest so sedaj potrjuje, ker je dobil letalski poročnik Pavel Fratričevič te dni pismo s sliko tega japonskega majorja, v katerem je spoznal svojega starega prijatelia Krešimira Panjana iz Pebovara-dina. Pozna tudi njegovo mater, ki sedaj živi v Pe-trovaradinu, Krešimir Panjan ali po japonsko Lifujeng je rojen 1. 1891 v Virovitici in je po končani gimnaziji šel v vojno akademijo v bivši A-/-siro-Ogrski. Od I. 1927 ni nihče vedel znnj: dokUr se ni javil svoji materi iz Tokia. Sporočil ji je, da je vstopil v japonsko vojsko kot letalec, pozneje pa od njega ni dobila nobenega obvestila. Ta vest jz izzvala veliko senzacijo med našimi letalci, ki komentirajo, da se je na Daljnem vzhodu zopat izkazal naš letnlc-o kol dober vojak.
,,/idrca" ustavila izplačilo pokojnin
Itcka. 28. apr. ž. Ladjedelska družba Adriat na Reki je sklenila, da preneha z izplačevanjem pokojnin vsem svojim upokojencem. Kot razlog za lo navaja, da pokojninski fond ne more nič več zadovoljili obvezam, ker je v zadnjih lelih popolnoma oslabela kapaciteta fondu. Koške oblasti bodo prihodnje dni proučile zadevo ler skušale najli izhod iz neprijeinega položaja.
/Vesocialna politika angleških konservativcev
London, 28. apr. ž. Na nočni seji poslanske zbornice je bil odbil predlog delavske stranke, da se popiše blago, ki se lahko uvaža v Anglijo brez carine. Tu gre predvsem* zn žilo In meso. Ta predlog je bil odbit s 305 proti 72 glasovom, iz česar izhaja, da bo večina v angleškem parlamentu za to, tki se zacarinijo tudi najbolj potrebni 2|vlj.?pi.-ki predmeti. Zn predlog delavske stranke so glasovali po večini liberalci, med njimi ludi Simon.
O denarni uniji ne more biti govora
Praga, 28. aprila. H. B. Beneš ie objavil v > Lidove Noviny» članek o Podonavskem problemu. Člankar pravi, da ni res, da bi države nameravale razpravljali o Podonavju na konferencah, ki so namenjene drugim problemom. Glede denarnega edinslvn, ki naj bi se vpeljalo v podonavskih državah, meni člankar, da se prizadete države sploh ne zanimajo za lo vprašanje in da ne more biti govora o takšnem načinu sodelovanja. Češkoslovaška ne bo sodelovala pri takšnem načrtu.
fz Vatikana
Rim. 28. aprila. Sv. oče je imenoval državnega tajnika kardinala Pacellija za tajnika papežkegn arheološkega zavoda.
Drobne vesti
Belgrad, 2S. aprila. I. Iz 8. v 7. položajno skupino sta napredovala politično-upravni tajnik banske uprave v Ljubljani dr. Mirko Brolih in Fran* Sink, pristav pri okrajnem glavarstvu y Ljubljani. — Vpokojeni so: Craselli Leon, dr. Branislav Fi* •sclier, oba banska svetnika 4. položajne skup mi pri banski upravi v Ljubljani, Poljanec Ivan, ban« ski svetnik 4. polož. skupine pri okrajnem inšpektoratu v Mariboru, dr, Herbert Kartin, okrajni gin. var 4. skupine v Šmarju pri Jelšah, Avgust del Line, policijski svetnik 4. skupine pri polici ski upravi v Ljubljani, in Margotič Josip, ban.iki sve,-nik -1. skupine, pri donavski banski upravi.
Belgrad, 28. aprila. 1. Za učitelja glasbe v 9. položajni skupini je postavljen v Ljubljani na državnem konservatoriju Šlajs Jan, kontrnkt. uradnik na istem konservatoriju,
Belgrad, 23. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vei. kralja in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministru jo postavljen :a častnega generalnega konzula v Rotterclamu Ilerhcrt Henrik v«\i Dam.
Bukarešta, 28. aprila. AA. Vlada je prepovedala poulične manifestacije na dan 1. i aja. V Bukarešti in v notranjosti države jc bilo aretiranih več oseh.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe« Večinoma jasno, precejšnji vetrovi, toplo; Južne
1 Alpe: Polagoma sc bo vedno bolj pooblačevalo.
Štev. 98.
>SLOVENEC%, uiie 29. apriia 1932.
Lesene stanovanjske hiše
Zakaj jih gradimo?
Stran 3
Ljubljana, 28. apr.
Zelo razveseljiv pojav je opažati zadnje čase po našem časopisu glede zanimanja za lesene zgradbe, posebno stanovanjske hiše.
Ker je moje kakor tudi druga podjetja, posebno tesarske stroke in lesne industrije s temi članki posredno zadeto si dovolim cenj. gg. člankarjem z ozirom na javnost, podati nekaj pojasnil.
Pokrajine v naši domovini so bile pred 100— 200 leti še veliko bogatejše na gozdovih, kakor so danes. Tedaj so imeli naši predniki več ko dovolj najboljšega lesa za zgradbo svojih domov in gospodarskih poslopij. Umevno je, da so gradili svoje zgradbe iz lesa. Logično je tedaj tudi, da so se izurili in praktično izpopolnili posebno v gradnji lesenih stanovanjskih hiš. Omenim samo na preciznost izvršenih vogalnih lesnih zvez pri kladnih stenah lesenih hiš, katere so bile izvršene pred 100—150 let. Od te dobe pa do časa, ko smo dobili v Ljubljani obrtno šolo, so se taka dela sploh zanemarila. Šola je te lesne zveze učencem zopet obnovila, ne več toliko za praktično vporabo, kakor, da se otmejo pozabljenju.
Zakaj se je pri nas zanemarila gradnja lesene hiše?
Vzrokov je več in je v člankih povedano. Ti vzroki držijo in so v glavnem ti, da so bile naše stare lesene stanovanjske hiše pomanjkljive posebno v higijensko zdravstvenem oziru. V teh zadnjih dveh besedah je zapopaden zelo širok pojem raznih detailov. Ko sem že pred leti proučeval, zakaj da se je posebno v Sloveniji zanemarila gradnja lesenih hiš, sem prišel do zanimivega zaključka: Ker leži naša ožja domovina blizu morja in laške meje, sta prišla tržaški lesni trgovec in zidar iz Furianije. Prvi je izsekal našemu posestniku les, drugi pa mu je zgradil zidano hiSo.
Ta zidana hiša pa je imela v higijensko zdravstvenem oziru še večje nedostatke kakor prejšnja lesena. Pri proučevanju tozadevnega vprašanja so mi služili zapiski in načrti ter datumi.
Z neverjetno naglico se je na podlagi moderne tehnike v zadnji polovici osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja do danes razvilo stavbarstvo v splošnem. Z vpeljavo novega gradbenega materi-jala, železa, jekla, železobetona ter raznih izolačnih in konservirnih sredstev ter istočasno z izpopolnitvijo gradbene mehanike so graditelji vseh vrst bili postavljeni na novo polje ustvarjanja. Tej novi dobi so skušali prilagoditi najboljši inženjerji, tehniki in gradbeniki svoje projekte in izdelke. Konstruk-ter in graditelj lesenih gradb se je moral naravno
Tiha 80 le'nica
Teharje, 28. aprila.
Na prijaznem gričku v mali hišici zraven mogočnega poslopja daleč naokrog znanega veleposestnika in tovarnarja gosp. Franca Sodina na Teharju je dne 28. aprila t. L tiho in neopaženo praznovala svoj 80. rojstni dan gospa Alojzija F r i e d 1, rojena Dobni-kar. Rojena je bila 28. aprila 1832 na Zgornji Ponikvi pri Žalcu. Oče ji je umrl že v rani mladosti. Svoja mlada leta je preživela pri svoji materi, pozneje pa je služila pri raznih posestnikih v Žalcu, kjer se je leta 1881 tudi omožila. Leta 1801. sta se 7. možem preselila na Teharje, kjer še sedaj živi •/. najmlajšo hčerko. Rodilo se ji je 7 otrok. o<l ka-terih živita pa še samo 2 sinova in 1 hčerka. Leta 1920 ji je umrl mož na pljučnici.
Kako vzorno, če tudi v vednem trpljenju, in dokler si otroci niso mogli služiti kruha sami. tudi v pomanjkanju, sta z rajnim možem vzgojila svojo otroke, ko sta jim že v rani mladosti vcepila ljubezen do dela in napredka, sledi iz toga, da sla dala najstarejšega sina Jakoba učiti kovaške obiti. Po dovršeni učni dobi si je pomagal sam tako, da je kot samouk napravil skušnjo za strojnega mojstra in živi sedaj v pokoju na Teharju. Drugi sin Franc je po dovršeni osnovni šoli bil tovarniški delavec in vedno hrepenel po izobrazbi in je po odsluženju vojaške dobe vstopil k orožništvu ter jc po 19 letih težki in odgovorne vojaške in orož-niške službe prestopil v civilno državno službo ter je danes poštni uradnik v Celju. Najmlajša hči Lucija je pa ostala zvesta poklicu svoje matere. Njej je v posebno čast, da se ni dala premotiti od raznih mestnih služb in tovarn ter je danes v ljubezni do kmečkega dela svoji priletni materi, zraven bratov, ki jo tudi stalno podpirata, največja podpora.
K njenemu današnjemu zdravju in čilosti pa sta vsekakor mnogo pripomogla tudi gospod Sod in in njegova dobra gospa, v Sijih hiši stanuje, ker imata zn njo vedno kaj boljšega, za kar jima jc prav iz srca hvaležna.
tudi postaviti v vrsto tekmovalcev za izboljšanje in vpeljavo pripomočkov za dovršenost svojih izdelkov.
Za obdelovanje lesa se je ročno obdelavanje osobito pri mizarskih izdelkih polagoma opuščalo in danes imajo že manjši obrati skoro popolno strojno obdelovanje. Pri tesarskih izdelkih so posebno za obdelovanje tramov mesto ročnega tesanja prevzele to delo žage. Vpeljali pa so zadnja leta tudi za vezanje tesarskih konstrukcij praktični specijalni stroji. Z vpeljavo strojev za zgradbe je umevno prva pričela Amerika pri svojih lesenih hišah. Praktični Amerikanec je do podrobnosti računal pri izdelavi detajlov s tehnično ekonomske in praktične strani. Amerikanci so izpopolnjevali v teku časa svoje lesene hiše tudi v podrobnostih, vendar pa so v konstruktivnem pogledu ostale v bistvu neizpremenjene.
Po amerikanskem načelu so posnele gradbo lesenih hiš druge kulturne države posebno Nemčija. Nemški inženjerji arhitekti in praktični tes. mojstri so danes ustvarili do popolnosti leseno hišo, kjer so upoštevani vsi predpogoji za zdravo in udobno bivanje tudi razvajenega sodobnega človeka.
Česa je potrebno, da se upelje tudi pri nas gradnja lesenih hiš? Treba nam je predpogojev. Ali so dani predpogoji za to, so mnenja gg. arh. Kregarja in Tiefengruberja nekoliko deljena. Po mojem mnenju so pogoji dani v zadostni meri... Imamo za to izvrsten les v izobilju posebno sedaj ko leži na tleh celotni lesni izvoz, Z ozirom na to bi bilo z narodnogospodarskega stališča nujna potreba iskati za ta produkt tržišča v domači porabi.
Glede virov za dobavo lesa omenim samo mimogrede, da je našo najboljšo smreko iz Blejske Pokljuke izvažal tujec. Lahko bi je ostalo precej za domačo uporabo. Imamo izvrstne domače arhitekte, kateri so sposobni ustvariti leseno stanovanjsko hišo, ki bo odgovarjala duhu časa, pa bo istočasno vzeta iz duše naroda. Imamo naše izvrstne tesarje in specijalne delavce, kateri so takcekoč zrastli z gozdom, treba dati tem samo pobude odnosno prilike in smelo trdim, da se bodo udejstvo-vali kakor njihovi tovariši v Nemčiji. Podpisani sem imel to že v praksi priliko ugotoviti in preizkusiti.
Imamo že tudi specijelno podjetje z najboljšimi in najmodernejšimi nemškimi stroji, ter je to podjetje že skozi leta pokazalo na izvršenih zgradbah svojo zmožnost. Pogojev imamo tedaj za to dovolj, treba je samo prijeti za plug in zaorati v ledino. Gonilno silo in drugo pa imamo vse doma. — Franjo Ravnikar, mest. tes. mojster in lesni industrijalec.
Pogreb vrlega moža
Maribor, 28. aprila Včeraj se je vršil pri Sv. Lovrencu na Pohorju veličasten pogreb enega najodličneiših naših mož in pohorskih gospodarjev, blagopokojnega veleposestnika Pavla Skerbinjeka, daleč na okrog znanega in spoštovanega uglednega moža, ki si je s pridnostjo, umnostjo in požrtvovalnostjo ter neumorno delavnostjo zgradil zgoraj pri Sv. Lovrencu na Pohorju vzorno slovensko in krščansko domovanje. Pavel Skrbiujek je bil znan izven meja svoje iare in izven meja Pohorja in spodnještajerske dežele. To ie pričala udeležba na njegovi poslednji poti. 7a rakvijo so stopali odlični predstavniki slovenskega izobraženstva ter slovenskega življenja: bivši predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Marko Napačen, minister v pok. Ivan Vcseniak. bivši predsednik mariborskega oblastnega odbora dr. Josip Leskovar, grof Zabco, inž. Muri, predsednik SPD Ruše Lesjak in drugi odličniki. Sprevod, ki sc ga je udeležila ogromna množica ljudstva iz domače in sosednjih fara, je vodil šentlovrenski župnik Janez Ob'ak ob asistenci prof. Cestnika, bogoslovnega prof. dr. Jeharta, šentlovrenškega kanlana Aloizija Drvodela in marenškega kaplana BogomiraPuš-njaka. Vsi so prišli, da ga spremiio na poslednji poti brez ozira, ali so niegovi soobčani slovenske ali nemške narodnosti. Blagi pokoinik je bil pač v vseh krogih snoštovan in s svojimi dragocenimi nasveti dobrodošel. V lenih in vzvišenih besedah je trovoril dragemu pokoiniku v poslednic slovo šentlovrenški župnik Oblak, l<i je proslavljal pokojnikov svtal značaj ter njecovo vzorno delavnost in nesebičnost v prid soobčanov Plemenitemu pokojniku bodo ohranili trajen spomin vsi, ki so ga poznali. Žalujoči soprogi in hčerki pa najgloblje sožalje!
Prteška korenina
Sobotdrov dedek in babica
Alojzij S p i u d I e r v Moravcih pri Mali Nedelji je začetkom t. m. dopolnil 80 leto, žena Marija pa kmalu nastopi 77. Pred 4 leti sta sredi otrok in vnukov obhajala zlato poroko.
Bog ju ohrani še mnogo let!
165
H0DERNE
nache za
dame
CENENI
OTROŠKI
CEVLlI
Z
zapono
Delo Skalašev
Ljubljana, 28. aprila.
Turistovski klub Skala, ki je v pretekli poslovni dobi žel vidne uspehe triletnega tihega in skritega dela, je dajal snoči račun v dvorani »Grafike*. Občnega zbora so se udeležili zastopniki jeseniške in savinjske podružnice Skale in zastopnik Slov. planinskega društva in Zveze planinskih društev za Jugoslavijo. Občni zbor je o tvoril predsednik g. Janko Ravnik in prešel, potem ko so se člani oddolžili spominu v preteklem letu umrlih dveh Skalašev Guerre in Kvedra, na dnev. red.
Tajniško poročilo je podal g. Milan K h a m. Centrala šteje 140 članov. Klub je priredil 3 večje sestanke, dva skupna izleta, eno zimsko prireditev, in sicer !ov na lisice na Koprivniku in tri skioptič-na predavanja. Na enem od teh je predaval znani alpinist dr. Kugy, ki si je za honorar zgovoril le novo serijo diapozitivov, ki so jih izdelali člani Skale, Ravnik, Škerlep, Planinšek in Kajzelj. S temi diapozitivi bo v tujini delal propagando za naše planine in pričal o sposobnosti naših foto-amaterjev. Nadalje je Skala priredila dve skioptični predavanji v okolju savinjske podružnice, in sicer v Mozirju in Gornjem gradu. SPD se je Skala udeležila tujsko prometne razstave, za katero je izdelala dioramo severne triglavske stene, pri kateri se je zlasti izkazal tovariš D r o f c n i k. Plezalni odsek pa je pripravil za izdajo aktualno knjigo »Naš alpinizem«, ki je sad triletnega dela. Gradnja koče na Voglu čaka še zadostnih denarnih sredstev. Lansko leto je dočakal klub tudi uspelo premiero svojega filma »V kraljestvu Zlatoroga« ter je imel v lastni režiji že 46 rednih kino-pred-stav, od teh 26 v Ljubljani, 20 pa v Tržiču, Celju in Šoštanju. Pristopil je tudi k zvezi filmskih proizvajalcev v Jugoslaviji, kjer je prevzel podpredsedniško mesto predsednik Skale g. prof. Janko Ravnik, ki ima največje zasluge, da si je Skala mogla postaviti v kroniko svojih del tudi ta slovenski filmski prvenec.
Blagajnik K o š c a je podal blagajniško poročilo, iz katerega jerazvklno, da se je končno Skala tudi v materialnem pogledu postavila na lastne noge in da razpolaga približno z 90.000 Din, katere bo uporabila za nove načrte. Revizor Kopriva je prečital nato pohvalno poročilo in predlagal vsem absolutorij. Knjižničar g. Polanc je poročal, da ima knjižnica 211 knjig ;ilpinske in strokovne literature in še okrog 100 letnikov revij. Gospodar Zemlji S je poročal, dn ima klub v svojem inventarju za skoraj 200.000 Din premoženja. Za foto-odsek je poročal načelnik g. Egon Planinšek, ki je poročal o delu za film in pripravah za predvajanje. Folo-odsek je s tem kot filmsko podjetje dovršil svojo nalogo in se bo vrnil k običajnemu amaterskemu delu.
Za jeseniško podružnico je pozdravil zborovanje predsednik g. H ud i na, poročni pa je tajnik Čebul. Jeseniška Skala ima 150 članov in se je zlasti udejstvovala v smuškem športu. Plezalni odsek pa je absolviral 104 plezalne ture. Za savinjsko podružnico Skale je poročal ing. L. Ž u m e r. Podružnica ima 38 članov in je bila lani v maju ustanovljena in bo kot prvo nalogo zgradila kočo v Robanovem kotu. Z obeh podružnic se je udeležilo lepo število članov centralnega oljčnega zbora. Ustanovil se je tudi nov filmski odsek, ki bo na trgovski podlagi nadaljeval zapo-četo filmsko delo.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen zopet, in sicer že 12. leto prof. Janko Ravnik, za podpredsednika g. Vilhar, tajnika g. Kham, blagajnika Košca, v odbor pa Poljane, Semlič, Krofta, Škerlep, Siber in drugi. Pri slučajnostih je občni zbor sklenil, da bo Skala izdala knjigo »Naš alpinizem«, ki bo prišla na trg za ceno 60 Din. Z gradbo koče na Voglu pa še počaka, pač pa je doliral občni zbor v gradbeni fond še 5000 Din. Nato je pozdravil SkalaSe predsednik SPD dr. Pretnar v navdušenih besedah in jim čestital k uspehom.
Siromaki dediči milijonov dolarjev
Subotica, 26. apr.
Te dni je Subotičane razveselila novica, da so nekatere subotiske rodovine podedovale več deset milijonov dolarjev po ameriškem milijonarju Eno-ku Pinterju, ki je pred dvemi leti umrl v ameriškem mestu Detroitu iu zapustil svoje milijone neznanim dedičem v domovini svojega očeta v Subotici.
Enokov oče se je pisal Simon Pintcr ter se je pred kakimi 80 leti naselil v Ameriki. Bil je doma iz Subotice, kjer jc bil izučen za mesarskega pomočnika, nakar se jo oženil. Kmalu po poroki je moral k vojakom in je v Pulju služil i2 let. Okrog leta 1850. se je vrnil od vojakov v Subotico, kjer pa je našel v svoji družini nezaželjene razmere. To ga je tako bridko zadelo, da je še iste noči zapustil svoje rodno mesto in nezvesto ženo ter so napotil v Ameriko. V novem svetu si je služil kruh s trdim ročnim delom. Nekega dne pa je nenadno zadel srečko, ki jo je bil malo prej kupil. S to srečko jc poslal bogat in se jc lotil trgovine. Sedaj mu je šlo vse po sreči, trgovina mu je množila premoženje, tako da je tudi zn ameriške razmere kmalu postal bogataš. Stari Simon Pinter, ki se vse življenje ni več brigal za nesrečno Subotico, si je dopisoval le s svojo nečakinjo, čez mnogo let se je v Ameriki zopet oženil in dobil sina Enoka, kateri je po očetovi smrti prevzel premoženje in trgovino.
Enok Pinter pa se svoj živ dan ni hotel oženiti in je ostal samec do smrti. Pač pa se je s toliko večjo vnemo brigal za trgovino, ki jo je bil pode doval po rajnkem očetu ter jo vodil tako srečno, da je očetovo premoženje kmalu podvojil. Pred dvema letoma je Enok Pinter tudi zapustil ta svet in na njem več 10 milijonov dolarjev premoženja.
Ameriška vlada se je zanimala za njegove dediče in dognala, da žive ti v Jugoslaviji. Izseljenski ko-misarijat v Zagrebu je, o tej stvari zaprošen zn informacije, tako potrebno ukrenil in pozval sorodnike rajnih dveh Pinterjev, ki žive v Subotici, naj si dobe potrebne dokumente, da dokažejo svoji' sorodstvo. Kakor se je ugotovilo, živi v Subotici kakih 10 družin, ki so s Pinterjem v sorodstvu, ki so pa po večini vse revne delavske družine. Eden od naslednikov pokojnega Simona Pinterja je subo-liški policijski komisar Ivan Bukvič, drugi je kavarniški sluga Blaško Franciškovič. Ta dva sta razmeroma še na najboljšem. Vsi drugi so revnejši.
Ko so sorodniki izvedeli, da so postali dediči milijonov dolarjev, so se takoj sestali na sestanek in sklenili, nn skupne stroške dobiti potrebnih dokumentov ter jih poslati odvetniku Dušanu Si-laškemu v Ohi.jo. Ta namreč je prevzel posredovanje zn to dediščino od jugoslovanskega poslaništva v Ameriki.
Kamnih
Sodba starega Tržačana
Pomenelt na poti skozi Trst
Ljubljana, 38. aprila.
Ker je sodobno gospodarska kriza tako v ospredju, sem na poli skozi Trst iz Italije v Ljubljano, obračal svojo pozornost tudi k gospodarskim vprašanjem. Tukaj objavljam vtise, ki sem jih imel iz pogovora z odličnim veletržcem.
Knko gre trgovina?
S težavo. Treba je velike previdnosti. Kdor noče vztrajati, se mora zadovoljiti z majhnim zaslužkom in mora svojo osebno koniodnost žrtvovati poslovnim koristim. »Gospoda«. ki so svojn veiepodjteja zaupali podrejenim organom, sami pa preganjali dolgčas po rivijerah in zabavnih potovanjih, so danes likvidirani.
Prometne težave so v Trstu zdaj večje ko pred vojno. Pred vojno sem u. pr. brzojavil v Carigrad: nakladajte. Določenega dne sem ob določeni uri razkladal v Trstu. Tega zdaj ni več. Tovorni par-niki, ki vozijo po primerni ceni, zamujajo čas po italijanskih pristaniščih. V Bari. v Brindisi itd. so pristaniške naprave primitivne; žito nosijo v škafih iz ladje. Tako parniki zamujajo včasih kar po 14 dni v enem pristanišču, dokler ne razlože, kar imajo lani pustiti.
Ob vsaki prometni žili so parasiti, ki se okoriščajo, ali podomače kradejo. V tržaški prosti luki mora biti človek vedno sam zraven in z napeto pozornostjo nadzorovati delo. Nekoč so nekemu dunajskemu veletržcu pri vsakem vagonu pšenice
»odtegnili« 5 vreč, kar je bilo pri 30 vagonih po-šiljatve poldrugi vagon zaslužka«. Manjši ptiči zobljejo bolj na drobno. Ni zlorabe, ki je ne bi poskusili. Vendar se je zlo zadnje čase omejilo. Na železnici so v Trstu sedaj zelo strogi in čc koga zasačijo pri tatvini, ga ne počaste z dolgim zaporom, ampak ga salamensko namlatijo. In to sredstvo je precej uspešno. Na neki manjši postaji v Julijski Benečiji so mojim klijentom dospevale defoktne pošiljatve. Preiskoval sem zasebno in dognal, kdo krade. Naznanil sem železniškemu ravnateljstvu. Postajenačelnik me je prišel zmerjat v moj urad, boleč me preplašiti. Vrgel sem ga skozi vrata. Poleni «o se zmenili, da me pretepejo, kadar se pripeljem na dotično post ijo. Šel sem seveda z avtomobilom. Medtem je preiskava tudi uradno dognala, kdo krade, in zdaj sta v zaporu postajenačelnik in skladiščnik. Pošiljatve dospevajo od tedaj cele.c
Ali mnogo trgujete z Jugoslavijo?
■Raje plačam drugod liro dražje, kakor d.i bi naročal iz Jugoslavije. To pa je krivda tistih jugoslovanskih izvoznikov, ki niso vajeni pošteno po-streči, ki pa. če imajo par slo dinarjev, gredo v Pariz igrat veliko gospodo. Jugoslavija bi lahko bila druga Švica. ' '• • i 1 ••
Torej menite, da so krize krivi izvozniki sami. oziroma njihove metode?
»Gotovo bi več prodajali, če bi delali bolj reelno. Najlažje se zanesem na turške trgovce. Turek raje trpi škodo kakor da bi snedel d .no besedo. Tudi z Grki imam boljše izkušnje nego z banaškimi judi.«
In Slovenija?
Slovenska trgovina se poslužuje še precej naivnih metod Med tem ko bi se morala razvijati k svetovnemu prometu, se je oprijemljejo prej omenjene slabe navade. Ko se človek enkrat opeče, nerad poskusi v drugo.
Kako Vam ugaja Ljubljana?
Preveč visoko se nosijo. V Trstu smo vajeni bolj domačega in prisrčnega občevanja in se tudi manj iskano oblačimo. V Ljubljani se mi je pred mnogo leti pripetilo, da sem prišel v restavracijo in naročil kosilo, pa sta pri drugi mizi sedela dva taka iu sem slišal: Viš ga, kako žre in pijcl Seveda sem kmalu vslal in odšel. Neko nedeljo sem šel v cerkev k maši. Videl sem polno klop ljudi, , pa je nekdo prišel in porinil s komolcem druge ven. da je široko sedel. Podobnih pojavov ni videti drugod po svetil.<
Kaj sodite o slovenskem izsoljrnslvii? »To je predvsem politična zadeva, ki trgovca ne sme zanimati. Opazili pa smo. dn so v mnogih slučajih slovenski ljudje brez nujne sile tekli čez mejo. naivno upajoč, da si zbolišnjo eksistenco. Bili so premalo vztrajni, včasih tudi premalo požrtvovalni. Zdaj se jim toži nazaj in blagrujejo tiste, ki so se znali obdržati. Italijanski element napreduje vsled svoje skromnosti,
S prostodušno vljudnostjo je prijazni gospod zelo osladil svoje sicer grenke sodbe, a menim, da je prav, Če se vsaka reč imenuje s svojim imenom. če naj izrečem zdaj še svojo lastno sodbo, bom docela pritrdil, dn je moderna kriza po velikem delu psihološkega in nrnvnega značaja in vse zgolj gospod irske nil politične reforme ne bodo zboljšale življenja, če se življenje samo ne zboljša | od nravne strani. — Y.
Za spomenik v svetovni vojni pndlim Kamnini nom. Odbor Matice živih in mrtvih se je končno odločil, da bo postavil spomenik v svetovni vojni padlim kamniškim občanom. Kakor je znano, ima odbor zbranih že okrog 15.000 Din. Odbor je mnenja, naj bi se spomenik postavil v trikotu na klancu, ob poti, ki vodi proti pokopališču na Zale. Če bi imel odbor na razpolago kakih 50.000 Din, bi bilo to nazadnje prav lahko izvedljivo in postavil bi se lahko spomenik, ki bi bil v okras mestu in čast meščanom. Toda Kamnik ni Pariz 'in spomenik mrtvim spadn po našem mnenju samo na pokopališče. Postavljamo gn v spomin mrtvim ne pa v svojo čnst ali v občudovanje naše velike požrtvovalnosti itd. — Splošno je mnenje občinstva, naj bi se šlo mimo visokih projektov in vseh umetniških ali kakršnihkoli spomenikov in naj hi se pri vhodu na pokopališče, na nizki zeleni groblji ob cerkveni steni, kjer stoji par nad 100 let starih spomenikov, vzidala na cerkveno steno večja plošča z re-lifom in z imeni padlih Kntnničanov. Trata naj bi se ogradila in posadila z rožami. Prav lepo pa hi se dal za spomenik preurediti največji kamen na groblji. Odbor Matice živih in mrtvih bo v kratkem sklical anketo, na kateri se bo končno dogovorilo, kje naj spomenik stoji in v kakšnem obsegu naj se postavi. O taki stvari mora pač odločati javno mnenje in pa želje sorodnikov padlih žrtev svetovne vojne. Odbor se zato obrača do vseh, ki bi mu hoteli s svetom in predlogi stati ob strani pri rešitvi tega vprašanja in jih prosi, dn mu v najkrajšem času pošljejo svoje pomisleke ali predloge.
Konjice
Mariborski študentje so imeli preteklo nedeljo v Katol. društvenem domu lep koncert. Program je bil zelo pester in brezhibno izveden. Ljudstvo je bilo s študentovsko pesmijo zelo zadovoljno.
Vinograde so začeli nekateri izsekavatj ker vina ni mogoče prodati. Posejali bodo rajši oves in zasadili krompir in koruzo.
Materinski dan bomo obhajali prihodnjo nedeljo v Katol. društvenem domu. Vsi iskreno vabljeni!
Naročajte .Slovenca*!
Sttan 4.
SLOVENEC*;, due 'JO. aprila 1U32
fetev. 98.
Prvi slovenski glasbeni iestival v LjubVani
V soboto, dne M. mujnika ob 11 dopoldne bo otvorjena v veliki dvorani ljubljansko Narodno galerijo v Narodnem domu razstava, katero namen je, da pokaže razvoj glasbe v slovenskem narodu. Razstavo pripravlja posebni odsek Glasbene Matice, kateremu stoji na felu naš najodličuejSi glasbeni zgodovinar, proi. dr. Josip Mantuant. N kratkih obrisih hočemo podati danes tvarino, ki bo razstavljena ob tej priliki.
Razstava ima dva glavna oddelka: 1. Ljudska glasba; 2. Umetna glasba v zgodovinskem razvoju.
Oddelek ljudske glasbe je posvečen v prvi vrsti naši narodni pesmi, njenim zbirateljem^ in zapisovalcem, razstavljene bodo prve zabeležke, dalje narodne pesmi v harnionizuciji in pa zbirke narodnih pesmi, ki so izšle v tisku. Poleg tega bodo razstavljena v tem oddelku tudi vsa narodna glasbila, ki so v rabi med priprostim ljudstvom pa tudi ponurodela umetna glasbila. Kolikor bo mogoče, bodemo pokazali narodno glasbo tudi v sliki: Ples, svatbe, procesije itd. Glavni zbiralci naše narodne pesmi bodo zastopani tudi po portretih.
Sploh so portreti važen del zgodovinske razstave. Po naročilu odbora Glasbene Matice je naslikal prot. Šantel okrog 150 slovenskih glasbenikov različnih dob in ti portreti bodo pri posameznih oddelkih in skupinah vsi razstavljeni.
Drugi del razstave je umetna glasba v /.godo-v inskem razvoju. Prazgodovina omenja Vaško Si-tulo, i/, stare dobe je priobčeuih dvoje sporočil iz 5. stoletja, srednji vek je zabeležil od Ertnonrika do dobo Vaganlov. Vsi ti zgodovinski podatki so napisani na velikih stenskih tabelah, opremljeni kolikor je mogoče tudi s portreti.
Nova doba začenja nekako od leta 1450. dalje. Tu opozarjamo predvsem na dobo reformacije in
Se ena beseda o vodnem avtobusu
Spoštovani g. urednik! Dovolite mi, da tudi jaz poseženi v kritiko, ki je bila priobčena v Slov. Narodu due 26. t. m. pod naslovom »Motorizacija in razmere na Ljubljanici .
Nikakor se nočem spuščati s piscem v strokov-njaški razgovor. Kajti sem samo športnik in se zanimam za veslaški šport že od detinske dobe. Po-vdarjam, da nisem inženjer irt v tem smislu ne morem dati u. piscu, kateri se smatra za strokovnjaka, čigar izjave so pa precej lajiške, nikakega mnenja.
V prvi vrsti sem prepričan, da pisec članka ni rodoljub. Vse to se vidi na prvi pogled. Zakaj če bi to bil, gotovo ne bi zaničeval dela, katero je bilo prepojeno z znojem našega domačega obrtnika. l udi dvomim, da g. pisec ljubi svoj maternici jezik, ker rabi v svojem članku precej popačene tuike, katere pa zvenijo v slovenščini mnogo
'ePžc-	, j- i
Kes je. da se po delu motornega čolna vidi, da
Z. Beljko lančar ni diplomirani inženjer. Vendar niti pa to služi v pohvalo in ne v irrajo, kakor je navedel pisec, te bi si ogledal motorni čolu malo pobližje, i.ar mu jc bilo prosto, sem prepričan, da ne bi kritiziral. Moje mnenie je. da dotični gospod
samouk, res pa je, da je znan mizarski mojster Tudi ni res, da bi bilo z vožnjo motornega čolna ogroženo življenie kopalcev iu uničena idila Ljubljanice in pa da bi pretila nevarnost čolnom.
Ne vem, kako more človek, ki se ima za šport-nika-veslača, trditi, da so valovi, ki jih povzroča propeler motornega čolna, nevarni. Saj pravi veslač more pri razburkani vodi pokazati le svojo spretnost v veslanju. C.e se pa boji malih valčkov, potem ni noben veslač, ampak bahač.
Kako sodijo o tem kopalci, ue vem, ker nisem iskal njihovega mnenja. Vendar pa po svojem prepričanju tudi temu oporekam. Videl sem kopalce na Ljubljanici, ki so se z veseljem vrj^ti v valove, katere je povzročil motorni čoln, in jih rezali. Seveda so to res plavalci, /akaj neplavalec se gotovo ne bo spustil daleč od brega. Da bi bilo ogroženo življenie kopalcev, je samo plod zavisti ali pa domišljije. Tudi do danes še ni na Ljubljanici toliko motornih čolnov, da bi sc jim plavalec ne mogel izogniti. Sicer ima pa tudi voznik motornega čolna oči, gotovo boljše kakor pa pisec članka v Narodu in bo oddajal znamenja ter sc skušal tudi umakniti.
Drznem se se prositi g pisej za pojasnilo, kako in kje je treba postaviti kažipote. Morebiti na zračne mehurčke ali pa kar na vodo? Meni je to uganka. G. Jančarju pa svetujem, naj se nikar ne plaši kričačev in naj vzraja. Smoter, ki si ga jc začrtal, je pravi.	Dr. S.
prolireformacije, zastopani bodo na razstavi vsi glavni delavci teli velepomembnih časov v sliki in tudi s svojimi tiskanimi deli. Poseben oddelek bode imel najznamenitejši glasbenik takratnega časa Jakob-Gallus-Pctelin, ki je bil rojen v llib-nici. Po katoliški dobi pridejo nu v rsto cerkvene pesmarice in njihovi sestavljalci, daljo znameniti Cojzov krog in iakoj se pa že vrste skladatelji od Blaža Potočnika dalje do naših klasikov in do najmlajših, najmodernejših. Kolikor jo bilo mogoče zbrati, bo zastopan vsak skladatelj s sliko, par značilnimi rokopisi in z nekaterimi tiskanimi deli. Posebno važnost se je polagalo na glasbo okoli leta 18-1 S, dalje na skladatelje, ki so nastopili po ustanovitvi Glasbene Matice, poseben oddelek pa je j posvečen dobi -Novih Akordov . ki pomeni preobrat v slovenski glasbi iu je za naš nadaljnji razvoj bila preznačilna.
Kavno tako bo posvečen posebni oddelek našim glasbenim šolam, katere so bile ustanovljene žo v 13. stoletju. Kar se liče šole Glasbene Matice, konservatorija in drugih matičnih Sol v Sloveniji, bo njihov razvoj in porast predočen z zanimivimi statističnimi tabelami.
Odsek je prepričan, da se mu bode posrečilo ; v širših obrisih pokazali prezauimivi razvoj slovenske glasbo tekom stoletij..
Glasbena razstava bo otvorjena od otvoritve dalje cel mesec maj, dostopna bo cel dan od 9—12 iu od 1-1—17, predvsem opozarjamo na to razstavo mladino naših osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Skupni poseli bodo deležni popusta pri vstopnini, na željo se jim bo pa dalo tudi strokovno vodstvo za boljše razumevanje. Izšel bo tudi razstavni katalog, ki bo tvoril nekako prvo podlago za slovensko, glasbeno zgodovino.
Kai bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: - Vijolica z Montmartra . Gostuje gosp. Dubajič. Re<l D.
Mestni dom: Občni zbor SPI). Ob 20. Stolnica: Koncert Marijinih pesmi. Ob 20. Univerza, mineraloški institut: Sestanek pri-rodoznaiiSivene sekcije muzejskega društva. Predava prof. dr. Pavle Grošelj. Ob 18.
Notno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 31.
Cerkveni vestnih
Kongregacija za gospodo pri sv. Jožefu ima v
nedeljo, 1. maja skupno sv. obhajilo v cerkvi ob sedmih.
Koncert Marijinih pesmi bo priredilo društvo akademičark -Savica- drevi ob 8. v stolnici. Proizvajale se bodo predvsem izbrane slov. Marijine pesmi ob spremljanju orgel in vijoline. Prostovoljni prispevki za doin akademičark se bodo hvaležno sprejemali. Vljudno vabljeni.
•) Rdeči križ za prihodnjo zimo. Splošna gospodarska kriza utegne s prihodnjo zimo postati za veliko število revnih in brezposelnih ljudi v Ljubljani katastrofalna. Zato je krajevni odbor Rdečega križa v LJubljani že sedaj začel obsežno socialno akcijo, ki naj omogoči, da dobi ob začetku prihodnje zime kolikor mogoče veliko Število revnih iu brezposelnih prebivalcev našega mesta v dar sicer že nošeno, vendar pa še dobro obleko, obutev iu perilo za odrasle kakor tudi za otroke. Kdor dobi i)o poŠti danes ali jutri dopisnico Rdečega križa ljubljanskega, naj jo natančno prebere, potem pa dobro spravi. Iz objav, ki bodo sledile, bo postalo jasno, da inore pri tej akciji sodelovali vsakdo, ne da bi bil oškodovan na svojem imetju, ludi če je prav skromno, ali na svojem dragocenem času.
0 Lelos s tramvajem ne bo nič. Lani smo poročali o velikem in obsežnem programu splošne maloželezniške družbe, ki jo nameravala obnoviti letos vso progo v notranjosti mesta in zgraditi krožno progo. Žal je vmes prišla kreditna kriza, splošna maloželezniSka družba pa tudi nima toliko razpoložljivih sredstev, da bi mogla sama gradili to progo brez tujih kreditov, poleg tega pa mora amortiziran še novo progo. Ako ne pride v krat-
	Kresa! PaveB	lružba z o. z.
	Pleskarstvo, slikarstvo in	črkoslikarstvo
	Rotna dol.na c. i v/4	pri Ljubljani
	delo solidno, cene nizke	se prii oroča
ili		
kem do izboljšanja kreditnih razmer, kar pa no kaže lako kmalu, bo moral vi s lepi načrl obnovitve proge iu zgraditve novih prog našli v vodo. Tramvajske proge so, zlasli nova, v Ljubljani aktivne, v normalnih razmerah si gotovo ne bi nobena denarna ustanova poiniSljala dati tnaloželezniSki družbi kredit. Tako pa zaradi kreditne krizo no bo najbrže i/, vsega nič. Tramvajska dela bi mogla znatno omiliti brezposelnost v Ljubljani Bati so je le, da pade v vodo ludi nadaljevanje del pri regulaciji Ljubljanice, za katera bi žo bil čas, da so prično.
•J se o mestni pristavi. Nedvomno je v interesu stvari, če se lake zadeve, kakor so vožnje v mestno plinarno, čimbolj javno razpravljajo, ker si javnost /nu v pričo polemiko ustvarili točno sodbo. Vsak polemičen članek, pa naj ho lo zu uli proti, pa more to zadevo le še bolj razčistili. Vendar jo v interesu stvari, da se ugotovijo tudi nekatere netočnosti, ki so se v polemiki pojavile. V svojem pojasnilu, objavljenem v Slovencu , trdi g Zupan dr. I'uc, da prva- ponudba mestne pristave mestni plinarni ni bila pravilna, fcš da se je nanašala lo na število voz. To ni ločno, zakaj mestna pristava je zu vožnje premoga stavila ponudbo prav tako, kakor g. Turlc, namreč za 10 ton Za število voženj pa se. nanaša njena ponudba le za ostale vožnje mestne I plinarne. Dalje ni točna trditev g. Rajka Turka v j Slovenskem Narodu-, da je mestna elektrarna zahtevala od mestne prislove, naj za njene vožnje stavi nove ponudbe. Poučeni smo, da mestna prisiliva ves čas od mestne plinarno ni prejela take zahteve in da mestna pristava sploh ni bila o teh vožnjah poučena. Sicer pa: odkod more to vedeli s lako gotovostjo ravno g. Hajko Turk, ki ni no občinski svetnik, no naslavljenec kakšnega mestnega podjetja ali mestne občine? Saj še časnikarji po znani praksi mestne občine niso dobili o tem nobenih informacij! Pripominjamo, da vsebuje članek g. Turka še mnogo drugih netočnosti o mestni, pristavi in jo celo napada. Če je g. župan poslal nam pojasnilo, naj v interesu ugleda mestne pristave pošlje tudi na članek g. Turka popravek, sicer ostane nepopravljen vtis v javnosti, da je mestna pristava pasivno podjetje zaradi nezmožnosti konkurence. Naj se vse zadeve temeljito razčistijo, potem bo uspeh la, kakor ga zasledujemo mi.
0 Še o ljubljanskem mestnem gospodarstvu. Prejeli smo: Vaša članka o oddaji voženj pri mestni plinarni in popravek gosp. župana so prav zanimivi in dobro osvetljujejo razmere pri naši občini. Najsi je bila oddaja voženj pravilna ali ne, eno ste vsi prezrli t. j. ali je sploh potrebno, da se vožnje itd. za mestna podjetja razpisujejo! Mestna pristava je vendar ravno tako mestno podjetje kakor plinarna in je naravno, da se zaradi voženj obe podjetji med seboj sporazumeta! Konkurenca drugim prevoznikom bi pa prišla le tedaj v po-štev, ako bi šlo za privatna podjetja in ne za mestno plinarno.
0 Čuvaje v parke! Vsako pomlad, ko prične v naših itak maloštevilnih parkih zeleneti trava in poganjati grmičevje in drevje, se prične tudi razposajena mladina po njih preganjati — teptati travo in lomiti nilado vejevje. Seveda, ker je ta mladina slabo vzgojena in brez vsakega nadzorstva! Mestna občina naj zato od spomladi do konec poletja nastavi za parke čuvaje, ker je inače ves denar, ki ga parki stanejo, v — vodo vržen!
0 Seiitve v maju. Okrog 200 stanovanjskih odpovedi v februarskem kvartalu bo imelo v maju uprav rekord v selitvah. Četrtletna, deloma pa mesečna odpoved bo vrgla od 1. do S. maja okrog 200 strank iz stanovanj. Kdor ima sredstva za najemnino — kolikoršnokoli — si bo seveda že kako pomagal, revni ljudje pa bodo več ali manj — na cesti!
0 Škofjo ulico in Jegličevo cesto so pretekli teden posuli, ter je parni valjar cestišče že utrdil.
© Ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne sporoča svojim strankam, da se je preselilo iz Mestnega doma v Mahrovo hišo, Krekov trg 10 ter uraduje od 2S. aprila dalje v novih prostorih.
© Oproščeni mcsarji-prekajevalci. Policijska uprava je lani oktobra prijavila sodišču šest ljubljanskih mesarjev-prekajevalcev, češ, da so koncem septembra lani prodajali prekajeno meso in njega izdelke s čezmernim 36% čistim dobičkom ter so s tem kršili zakon o pobijanju draginje, ki dovoljuje samo 25% čisti dobiček. Prva razprava pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča se je že 12. novembra lani vršila, a je bila preložena, da se izvedejo predlagani dokazi, zlasti, du se zaslišijo izvedenci. Včeraj opoldne se je vršila druga razprava. Ker sta strokovnjaka na podlagi raznih podatkov ugotovila, da ni dosegel čisti dobiček nad 25%, je sodnik gosp. Sporn vseh šest obtoženih prekajevalcev oprostil obtožbe.
Naše dijaštvo
J. k. a. d. iZarja« ima drevi ob S v dvorani Akad. doma na Miklošičevi cesti št. 5 svoj redni sestanek, ki je posvečen naši Slovenski krajini(Prek-murju). Na sporedu je kratko predavanje o Slovenski krajini, skioptične slike in nekaj prekmurskih narodnih pesmi. Miško Kranjc bo med drugim tudi recitiral eno izmed svojih novel. Vse točke predvajajo tovariši akademiki iz Slovenske krajine. Vabljeni so tudi gg. starešine. Za člane udeležba obvezna; člani bratskih društev iskreno vabljeni!
JSa^nanilii
L ut>'rasna
Opozarjamo ua nocojšnjo akademijo Poinlad-ka rdečega križa državne klasične gimnazije v Ljubljani. Spored izvajajo gimnazijci, njihov mešani zbor dirigira skladatelj proi. Adamič, nastopijo pa tudi z oktetom, ki poje 4 zbore, dalje igra violinski solo Uroš Prevoriek, poleg teya so na programu tudi razne recitacije in Skrbinškov prizor." Stariše in dijake ljubljanskih srednjih šol vabimo k posetu, Predprodaja vstopnic tekom dnevu v Matični knjigarni in zvečer od pol 8. dalje pred koncertno dvorano.
Opozarjamo na občni zbor S. P. D., ki se vrši drevi ob 20. v Mestnem domu.
litiarfbor
Prisega o polnoči. Igro pod tem naslovom vprizori v nedeljo ob pol 17. v Omladinskem domu v Cvetlični ulici Katoliška opiladina.
V proslavo poljskega narodnega praznika priredi dne 2. maja ob S. zvečer tukajšnja Ljudska univerza predavanje o Pilsudskem.
Združenje mariborskih vojnih invalidov priredi kakor vsako leto dne 2. oktobra ob 1-1 na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo, katere dobiček je namenjen v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam, Vsa društva se naprošajo, da ne nastavljajo svojih morebitnih prireditev na ta dan.
SSKMaraton, težkoatletska sekcija, priredi v nedeljo, dne 8. maja v dvorani Zadružne gospodarske banke tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine. V krojili prijateljev težkoatletske športne panoge povzroča ta prireditev obilo zanimanja.
Dijaške vstopnice za koncert Stvar jen je- dne
4.	maja 1932 se dobijo v predprodaji samo v Ciri-lovi knjigami po Din 3.—.
Veliko zborovanje obrtnikov in trgovcev i?
konjiškega okraja se vrši na praznik Vnebohoda.
5.	maja ob 9. v dvorani Narodnega doma v Konjicah z ustanovitvijo Obrtnega društva v Konjicah. Na tem zborovanju predava tudi obrtni nadzornik g. Založnik Ignacij iz Maribora o stališču obrtnika iu trgovca do novih zakonov. Vsi obrtniki in trgovci iz konjiškega okraja se naj udeležijo tega zborovanja. Pripravljalni odbor.
Reteče. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 1. maja in ponovi na Vnebohod, 5. maja zgodovinsko is;ro v S slikali Črna žena. —- Gasilno društvo v Godešiču bo imelo v nedeljo, 8. maja blagoslovitev nove motorne brizgalne združeno z vrtno veselico.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 1. maja efektno tombolo, katere čisti dobiček naj bi bil temelj za prenareditev sedanje ročne brizgalne s pomočjo pomožnega motorja v motorno brizgalno. Dobitki: Pohištvo, novo moško kolo, kompl. plug, vreča moke, 1000 kg premoga, mnogo tekstilnega blaga iu druge stvari. Srečke bodo po 4 Din. V slučaju slabega vremena se vrši tombola v nedeljo, S. maja. — Odbor.
Brezje
Prav dobro je uspel preteklo nedeljo rekrutskl tečaj. Že zgodaj zjutraj so se v gručah zbirali pred cerkvijo fantje in pri prvem predavanju, katero jo imel g. kurat Fr. Bonač, jih je bilo navzočih nad 80 iz vseli okoliških župnij. Po deseti maši se- jo tečaj nadaljeval. Govorila sta gg. prof. Ovsenek ter dr. p. Stanko Aljančič. S krepkimi besedami sta razmotrivala versko-moralno življenje fanla-re-kruta ter mu dajala smernice, kako naj ostane versko stanoviten ter telesno zdrav. Vsem trem gospodom najlepša hvala. Kal. prosv. društvo pa bo lahko beležilo v svoje anale zopet eno korislntn prireditev.
Važno za vse župne urade obeh škofij je sledeča objava župnega urada v Mošnjah: Splošno za poroke na Brezjah so pooblaščeni vsakokratni gvardijan, njegov namestnik in kaplan mošenjski. Vsak izmed treh sme subdelegirati določenega duhovnika za določeno poroko.
Poročila sta se 24. t. m. g. .loško Janša iu gdč. Anica škofic, oba agilna in vneta člana Kat. prosv. društva ter cerkvenega pevskega zbora, časi ilanio v nad i, da bosla ostala še nadalje zvesta društvu in zboru.
Selca nad Shofto Loko
V nedeljo 24. aprila je priredilo tule. prosvetno društvo predavanje o dr. Krekovih pradedih. Predaval jo g. dr. Rudolf Andrejka, ki je v poldrugo-urnem govoru podal silno zanimivo snov o prednikih dr. Krekovih. Ta znameniti rod selške doline je ugotovljen za 10 rodov nazaj. Zelo številni po-slušavci so sledili z velikim zanimanjem jasnim izvajanjem in so bili vsi hvaležni, du so mogli slišati iz ust strokovnjaka tako lep kos svoje domače zgodovine. Kakor slišimo, bo g. dr. Andrejka to zanimivo predavanje objavil, kar z veseljem pričakujemo.
Kulturni obzornik
LJUBLJANSKA DRAMA: M. KRLEŽA. LEDA.
Z Glembajevimi«, ki jih je Ljubljana sprejela v splošnem bolj stvarno kakor Zagreb ali Belgrad, si je Krleža utrdil ime. Ta sloves se opira pri nas seveda samo eno delo, zato je enostranski. Marsikdo, ki je pričakoval tiste učinkovite dramatične strnjenosti in strastne borbe razgaljenih salonskih golot in prostaštev, pomešanih s skrivnostno smrtno grozotnosljo, kakor je v -.Glembajevih«, se je pri Ledi razočaral, ker ni našel niti dovolj dejanja. Pri Ledi se dejanje niti ne koncentrira v konflikte, ampak se razhaja in vse katastrofalne napetosti utonejo v konvencionalnosti.
Nekaj je v Ledi , kar ne more zadovoljili in celo dolgočasi. To je pritajeni naturalistični mir, s katerim se pisatelju nikamor ne mudi in mu ni mar odrskega časa In zadržuje gledalca ter priklepa na dolge dialoge. Vse to se zdi, da je ves odrski svet samo ta, da »o osebe stopile iz pripovedne knjige v dramo ali iz salonov na oder. Navidezna neinteresiranost pisateljeva se je spremenila v oblikovalno gotovost, ki rajši razprši konflikt, kakor da bi ga teatrsko priostril. Ta pisateljev mir, s katerim nam je postavil na oder prav Inke motive kakor v Glembajevih«; beganje za denarjem, zakonolomstvo, parasitslvo, vse v okviru smrti, družinskih sporov, filozofiranju o umetnosti in življenju, vse to izzveni v >Ledi s cinično gesto, kakor da ti ljudje nili vredni niso, da bi jih pisatelj zvezal v tragične ali krepk« konflikte, ampak jih je osmešil same med seboj. Ta družba živi v svoji grdobi in lepih oblikah naprej, brez sramu za včerajšnji škandal, gluha za šepetanja ulic«. Visoko meščansko življenje jc res do-
bilo veliko brco, toda to stvarno prikazovanje s samimi duhovitimi in paradoksnimi razgovori je za oder vse predolgo in nezanimivo, četudi gle-davcu, ki je ves čas priklenjen na Ledin erolični motiv, vrže od časa do časa ljubezensko sceno in razdraži kak zakonski konflikt. Igra utruja in nazadnje naturalistično utone.
V dr. Gavellu kot režiserju je mnogo Krieževc oblikovne gotovosti in predmetne naobraženosti, ki sili k priznanju. To pot se čuti, da je gotovost obeh činiteljev, pisateljeva in uprizoriteljeva, šla predaleč in da nam jc ustvarila le delo samo na sebi, zakaj premekniio, ganilo, vzdignilo delo ni. In vendar je pravi namen umetnosti le lo. da nam odpre globine, premakne perspektive, ki jih imamo sami, da z njim vred rečemo: tako je, ali da mu hladno ugovarjamo: tako ni. Glede režije nas pri dr, Gavellu vedno zanima prostorninsko pojmovanje dela, ker nam vedno prinese kaj novega.
I ako je v tej igri uporabljal predvsem prostor-ninski poudarek v globino in smer gledalcu v hrbet, s čimer so dobile osebe svojo samostojno, netealralično bitnost, precej skladno, kakršen je tudi značaj dela samega. Ne vem, ali je dr. Gavella delo do konca in v vseh podrobnostih izdelal, ali je postavil samo na svoje osnove. Izdelano je sicer zelo stvarno, a čutim, dn v delu ni tistih drobnih oblikovnih bogastev, kakor smo jih doslej videli pri dr. Gavellu.
Glavna oseba je vitez Urban, bivši diplomat, sedaj salonski pustolovec in umetnostni kritik za kratek čas, oziroma zalo, da ohrani svoje zveze. Gosp, Levar je poudaril salonskega govorca in gladkega ljubavnega pustolovca s precejšnjim cinizmom v duhovičenju in s spretno igro, ki pozna žensko nesamostojnosl. To igro je stopnjeval do zadnjega oholega duševnega prostnštva, G. Skrbiti-šek je oslro podčrlaval Klanfarjevo robato poslovnost in brezdušnost in olajšal ge. M. Danilovi igro Mclilc, njegove žene, ki bi kot plemkinja rada
od njega, a nazadnje mora proti svoji volji ob-viseti med njim in svojimi prijatelji. Najsrečnejši večer je imel g. Železnik kot slikar Avrel; čudna zmes umetniške zmožnosti, filistrstva in bohem-stva, ki v nobeno stran ni ničla, a v vsej svoji biti je nevreden človek — in v vsem rahlo smešen. Ga, Nablocka je odlično podala mešano slabost in odločnost umetnikove žene, bivše umetnice — ki ji spomin na umetnosl uhaja v solzavost in se bo začela starati ob možu, ki misli, da se z vsako žensko mora oženiti. V manjših vlogah so nastopili še gdč. Rakarjeva, gdč. Slavčeva in gdč. Bol-tnrjeva. Do podrobnosti izrazito podobo ponočneg.i muzikanla, skoraj docela rusko, jc poda! g. DanVš.
Občinstvo so v obilnem številu privabili tri j C; činilelji: Leda, Krleža in Gavella, a najbrže so imeli od dela še največ igravci,	F. K. ■
France Vodnik: Borivec z Bogom. Znani esejist in kritik France Vodnik je pod gornjim naslovom pravkar izdal zbirko pesmi pretežno religiozne in duhovne vsebine, ki so zlasti v prvem delu knjižice filozofsko vizionarne; vendar najdemo ludi svojevrstno erotične pesmi vmes. Pesmi so razdeljene v dva cikla: Znamenje na nebu In Na beli poti. Iz prvega cikla poudarjamo prve tri, iz drugega pti pesmi Ljubavno pismo •, Borivec z Bogom-, Kolih grenkobe", Sveta maša in :tNn beli poti . Vsebinsko je zbirka enotno ubrana in nam pokazttjo avlorjevo duševnost bolj kol njegovo iskanje novih izraznih oblik. Pesmi, ki jih je France Vodnik objavil v tej knjižici, so prvotno po večini izšle v Domu iu svetu , v »Ljubljanskem Zvonu in v Križu na Goric. — Zunanjo lice knjižice je zelo čedno, tisk ličen ter prikupljiv (Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani). — Naroča se pri avtorju (Slomškova ulica 7, II), dobiva se pa tudi v vseh knjigarnah. Cena karlonimnemu izvodu dvo- , barvnim ovojem Din 20.
MARIBORSKI KNJIŽNI TRG
V založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru je izšel te dni prevod Pavla Kellerja: »Zima med gozdovi«, ki ga je oskrbel prof. in pisatelj dr. Dornik. V preprosti neposrednosti, naravnosti in plastičnosti poteka to dejanje, ki ga popisuje P. Keller z vso njemu lastno prikazovalno silo, sočno besedo in v klenem slogu. Zgoraj v nekem šlezijskeiti gradu m tam v bližini se iz dogodkov koncem l. 1890. in v prvi polovici leta 1900. razpreja usoda dveh sorodnih duš, ki se slučajno tam zgoraj sestaneta in ki se na Vstajenja dan skleneta. Pisatelj razgrinja v tem svojem romanu usodo dekleta, ki ga je mati v nepomirljivem sovraštvu do svojega moža, zagrenila z mislijo, da je zakon za žensko poguba, ker se vsi moški svoje žene naveličajo, dokler je končno ne zavržejo. V tem bolestnem brezupju je vzgajala svojo najmlajšo hčerko Marijano, ki jo vzgaja v itiržnji do lastnega očeta, ki ie zapustil svoje ter se podal v novi svet. Toda zgodi se, da se razodene resnica, ki je v tem, da ni oče pozabil na svoje, ampak da je pošiljal pisma in denar na naslov svoje /ene, ki pa je v slepi tnržnji vse zavračala. V tem spoznanju sc Marijana prečisti in nastopi v sreči in zadovoljsl vti pol v zakon. Prevod dr. Dornika ima vse odlike dobrega iu pristno slovenskega prevoda. Na vsakem mestu edino mogoča beseda, edino mogoče reklo in stilna ler smiselna prilagoditev izvirniku, V tem svojem prevodu je dr. Dornik i/nova i/kazal vse svoje bogato in dragoceno besedišče, ki sloni na izredno temeljitem poznanju tistega jezika, ki ga govori naš preprosti kmetski narod. Cirilova tiskarna jc opremila kmiffo , zelo okusno in s čedno naslovno stranjo. Knjigo najtopleje priporočam. Knjiga stane broširana 30 Din, vezana pa 50 Din. Naroča se pri Cirilov! tiskarni v Mariboru ler vseh večjih knjigarnah.
Stev. 08.
>SLuVENECf, cine 29. aprila 1932.
Stran 5.
Dnevna kronika
upat.
fon
Koledar
Petek, 29. aprila: Peter, mučenec; Robert,
Novi grobovi
+ Na Črnučah je umrl v 71. letu starosti g. Au-
..... Peč lin, okrajni orožniški poveljnik v pok.
Pokopali gu bodo danes ob 5 popoldne. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesli
= Župnijski izpiti so se vršili v Mariboru od ponedeljka ter so se včeraj zaključili. Izpite so napravili sledeči gg.: Godina Ignacij, kaplan iz Cren-šovcev; Kolman Vinko, kaplan iz Solčave in Leber Janko, kaplan iz Luč.
= Imenovan je za načelnika kmetijskega oddelka banske uprave dravske banovine v Ljubljani inšpektor Josip Zidanšek.
^Praktični učiteljski izpiti. Na državnem učiteljišču v Mariboru so napravili v aprilskem roku t. L praktične izpite sledeče učiteljice: Mačus-Žihar Nada (z odliko), Slokar-Kunst Emilija, Ditz Elza, Židanik-Šinkovec Ana, Beričič Julija, Kunst Angela, Grafenauer Eliza, Lavrenčič Marija, Rus Ana, Šegula Terezija, Štern Ana, Zunič Štefanija, Kožar Ana, Dovnik Ivana, Langot Dragotina, Majhen Štefanija, Jenčič Marija, Grom s. Gabrijela, Klančar s. Keburina, Sabati Leaudra, Oražem Angela.
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti upravitelja materijala dunavske delavnice nižji voj. uradnik III. razreda lopniško-lehnične stroke Franjo Zupan; za vršilca dolžnosti upravitelja materijala zetske delavnice nižji voj. uradnik III. razr. Gvidon Robnik; pri jadranski delavnici nižji voj. uradnik lil. razr. Ri-hard Šlraus; pri vrbaški delavnici nižji voj. uradnik III. razr. Anton Ajniher; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. broda ;>Krka« poročnik bojnega broda 1. razr. Zdenko Ilelenbah; za upravitelja stroja kr. broda »Spasilac strojni kap. I. r. ltudolf Širola; na službo v mornariško opazovalno poveljstvo strojni kap. II. razr. Edmund Peserl; na službo v minersko poveljstvo strojni kap. 1. razr. Franjo Čelik; na službo na kr. brod Dalmacija-strojni kap. II. razr. Ivan Smičiklas in intendantski kap. 1. razr. Franc: Dernič; za vršilca dolžnosti upravitelja minerskega poveljstva intendantski podporočnik Franjo Martinis; na službo v iutendanco pomorskega arzenala intendantski major Dragutin Butkovič; na službo v topniško šolo mornarice (kr. brod ;,Krivošije<) poročnik fregale Bogdan Božič iu na službo na kr. brod »Dalmacija poročnik' bojnega broda II. razreda Marjan Butkovič.
Ostale vesti
•— Vsem, ki so prejeli navodilo za proslavo 601etnice dr. Aniona Korošca. V osnutku govora ob Koroščcvi 601etnici je treba na tretji strani popraviti tiskovno napako, ki smisel vsega govora kvari. Stavek se mora glasiti: »Ljudje so kljub temu izvedeli, da je med nami in med Avstrijo (ne: Cerkvijo) nepremostljiv prepad . . .;>
—	PROSIMO, NE PREZRITE! Naročnikom zamudnikom, ki imajo na naročnini večji ali manjši zaostanek, smo poslali te dni pismena obvestila s položnico. Vljudno prosimo vse prizadete, naj nikar ne odlašajo s poravnavo dolžnega zneska, ker le na ta način jim moremo zagotoviti redno prejemanje lista tudi v bodoče.
—	Žrebanje loterije za belgrajsko katedrslo je odloženo. Kakor poročajo belgrajski listi, je kmetijsko ministrstvo odobrilo, da se žrebanje loterije za zgradbo belgrajske katedrale odloži do dne 31. avgusta t. I.
—	Razpis župnij v lavantinski škofiji. Razpisane so sledeče župnije: Sv. Vid nad Valdekoni do 10. maja; Ribnica na Pohorju do 1. junija in Rogatec do 1. junija t. I.
—	Ncdeljen delovni čas v državnih uradih. Včeraj je ministrski predsednik dr. Marinkovič podpisal odlok, s katerim se uvaja s I. majem v vseh državnih uradih nedeljeno dopoldansko delo in sicer od pol 8. do pol 2.
—	Binkoštni izlet Jadranske Straže na morje. Opozarjamo vnovič, da se je treba prijaviti za ta izlet najkesneje do 30. t. m. Plača se pa lahko po prvem maju 1. 1. Prospekte iu informacije daje izletna pisarna Jadranske Straže v Ljubljani, Gledališka ulica 8, v popoldanskih in večernih urah.
—	V Dublin in na Irsko odpotuje skupina jugoslovanskih katoličanov 17. junija. Pot jih vodi skozi Švico, Reims, London, kjer si ogledajo v treh dneh zanimivosti mesta, nato nadaljujejo pot na Irsko, v deželo sv. Patrika. Tu se bodo udeležili vseh slovestnosti svetovnega evharisličnega kongresa, prisostvovali bodo milijonskemu sprevodu ter se vrnili preko Londona v Pariz, da si ogledajo tudi zanimivosti Pariza. Po 3dnevnem bivanju v Parizu nadaljujejo pot v Italijo, si ogledajo Milan in se vrnejo 4. julija zopet v Ljubljano. Celokupni stroški, t. j. vožnja 3 razr. brzovlaka in 2. razr. na ladji, avtobusi, prehrana, stanovanje in vstopnine znašajo 70C0 Din, Kdor se želi udeležili tega potovanja, se mora javiti do 1. maja na tajništvo Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5 in poslati svoj potni list.
ki trpi vsled neprikladnih čevljev, se mora v loplih dneh šc posebno neprijetno počutiti. Radi tega bodo vse naše dame sigurno in z veseljem segle po letnih »Maja« opankah, ki so v prvi vrsti elegantno izdelane, prikladne za vsako obleko in nogo in omogočajo vsled svojega spretnega kroja sigurno, elegantno in lahko hojo. Maja« opanke so poleg tega zelo poceni in bodo našle brez dvoma v vseh ženskih krogih zasluženo simpatijo.
— Slovensko planinsko društvo sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi:
V TrigJnvskcm pogorju: Stara Aljaževa koča (ne-oskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljami in prazniki), Staničeva koča (stalno odprla in oskrbovana), Koča pri Sedmerih jezerih (odprta in oskrbovana do 6. maja t. 1.), Vodnikova koča (odprta v slučaju lepega vremena ob sobolah in nedeljah). — V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Slolom, Prešernova koča na Stolu (odprta in za silo oskrbovana v slučaju lepega vremena vsako nedeljo), Dom nn Kofcah (stalno odprt in oskrbovan), — V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, ela so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. Ggri, koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča na Celjem, Pi-skernikova in Tllerieva koča v Logarski dolini, I
Mozirska koča na Mozirski planini. Odprta in oskrbovana je restavaracija SPD na Boču.
—	Vremensko poročilo. Staničeva koča, dne 26. aprila 1932: Jasno, mirno, sneg solnat, smuka idealna. Stalna alpinska smučarska šola, vodi ing. J. Janša.
—	Ceruar Nikola, roj. 3. oktobra 1890, neznanega bivališča, naj predloži svoj rojstni in krstni list izseljenškemu nadzorniku v Ljubljani, radi izposlovanja rente pri zavarovalni družbi Zilrich. Potreben jo tudi točen naslov Cernarja ali njegovih bližnjih sorodnikov.
—	Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Jcsel« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Dve smrti zaradi dežnika. Skoraj neverjetno je, kakšne malenkosti razdražijo ljudi tako zelo, da v svoji jezi pozabijo na vse in da jim ni tnari (udi človeško življenje. Tako se je te dni odigrala v vasi Slobodnici pri Brodu ob Savi krvava družinska žaioigra, v kateri so ravno take malenkosti zakrivile dve smrti. 19 letni mladenič Ivan Staničje sel po opravku od doma. S seboj je vzel dežnik svojega deda Josipa Kovačeviča. Po nesreči je Ivan preluknjal dežnik. Ko se je vrnil domov, je to povedal svojemu dedu. To je starega Kovačeviča la-po razjezilo, da je začel pretepati Ivana in končno zagrabil nož ter mu ga s tako silo porinil v trebuh, da so mu izstopila čreva. Na Ivanovo vpitje so prihiteli domači in prenesli mladeniča v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Stari Kovačevič se je takoj streznil in ko je videl, kaj je storil, je začel jokali, nakar se je skrivaj oddaljil. Ko so zvečer zapazili, da ga m, so ga šli iskat in so ga končno našli v hlevu obešenega.
GRIPE!
VARUJTE 5CS [panftavm-
§ PAIULAMI
"•'o<jr.«QB rej^avjs s"*l Uitf 0*5 »••*
OdOb'«no od Mtnisi/ttvt »o'cij®lr»»
—	V mrtvašnici oživeL V Sisku so na cesti našli nekega človeka, ki ni kazal nobenih znakov življenja več, v roki pa je držal steklenico, v kateri je bil denaturiran špirit. Poklicani policijski stražnik je mislil, da je revež mrtev, pa ga je prenesel na bližnje dvorišče. Kmalu nato so pripeljali krsto, ga položili vanjo in odpeljali v mrtvašnico. Ponoči se je pa čulo kričanje in zbijanje iz mrtvašnice. Ko so odprli vrata, so ugotovili, da je mrtvec s ceste oživel in da je to neki ruski begunec, ki se je z alkoholom zastrupil in obležal nezavesten na cesti.
—	Pod lokomotivo se je vrgel v Zagrebu na glavnem kolodvoru 401etni trgovski potnik Alfonz Kjuder. Lokomotiva mu je odrezala glavo in truplo grozno razmesarila. Kjuder je zapustil pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Prosi usmiljena srca, naj pomagajo njegovi šeni in otrokom. — Istega dne se je v Zagrebu obesila poštna uradnica Katica Galjen. Domišljala si je, da jo vsi preganjajo in jo hočejo uničiti.
—	Obstreljeni tihotapci. Iz Mostarja poročajo: Na nekem klancu pod planino Črvsnico so finančni stražniki naleteli na skupino 14 tihotapcev. Ko so ti zagledali finančne stražnike, so začeli bežati, noseč s seboj vtihotapljeni tobak. Ker tihotapci niso hoteli niti obstati niti odvreči tobaka, so finančni stražniki ustrelili in ranili nekaj tihotapcev. Drugi dan so dva tihotapca pripeljali v mostarsko. Izjavila sta, da sta samo ona iz Hercegovine, vsi drugi tihotapci pa da so Bosanci.
0	usodi ostalih tihotapcev ni ničesar znanega, sodijo pa, da je med njimi več ranjenih.
—	Huda nesreča pri gradbi šole. V Vidovdan-skem naselju pri Novem Sadu je bilo pri gradbi šole zaposlenih osem delavcev. Ko je bila stavba že skoro končana, se je podrla streha in pokopala pod seboj vseh osem delavcev. Štiri delavce so potegnili izpod ruševin smrtno nevarno ranjene in ni nobenega upanja, da bi ostali pri življenju.
1	udi drugi štirje so hudo ranjeni, vendar ne smrl-nonevarno.
—	Praktični sadjar, spisal Martin Humek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 80 Din. — Praktični nasveti za uspešno in dobičkanosiio sadjerejo so namenjeni tako preprostemu sadjarju, kakor tudi izkušenemu, ki stremi po napredku. Na 400 straneh nas seznanja knjiga s sadnim izborom in najpriporočljivejšimi vrstami, ki pridejo v jx>štev za naše kraje. Poglavje o požlahtnjevanju in vzgoji sadnega naraščaja, pritlično in špalirno sadno drevje, kako pravilno obrezujemo drevje in kdaj, kako sadimo in gojimo sadno drevje, oskrba starih in novih sadovnjakov, gnojenje iu obdelavanje zemlje, sadni zajedalci in bolezni, njih zatiranje in pokončevalna sredstva itd. so (ako poljudno opisane, da jih bo razumel vsak. Knjiga ima 24 barvnih slik najbogatejših sadnih vrst in 92 slik med besedilom. Knjiga spada v vsako hišo, ki ima sadovnjak.
PtU f
Stavbno gibanje je v polnem teku, dasi v mnogo bolj skrčenem obsegu, kakor je bilo pričakovati. Primarij dr. Ktthar je porušil svojo staro pri-tlično hišo v Trstenjakovi ulici ler pričel gradili novo moderno enonadslropno stanovanjsko poslopje. — Trgovec Zavernik je okusno renoviral svojo hišo v Trstenjak ovi ulici. — Kmečka hranilnica in posojilnica dokončuje svojo lepo stavbo v Miklošičevi ulici, kamor se namerava na jesen preselili. V hiši bo več stanovanj in trgovskih lokalov. Z gradnjo hiš na Novi cesti pričenjajo obrtnika Sirec in Vesenjak ler mestni uradnik Jakončič.
Gospodinjski tečaj pri Sv. Barbari v Halozah pod vodstvom gdčne Praprolnikove se je končal 21. aprila s prav dobrim uspehom. Vršila se je tudi razstava ročnih del, ki. jo privabila mnogo obiskovalcev iz okolice.
Nesreča v neprevidnosti. Huda nesreča je zadela šolskega upravitelja v Dornavl Ambrozija Rusjana, Pri oblačenju površnika so tint je sprožil samokres, katerega je imel nabitega v žepu. Krogla »iin je zdrobila koleno nn desni nogi. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
Maribor
Pošljite mi hlapca...
Maribor, 28. aprila. Čudno prošnjo je prejela danes mariborska policija iz Cigleuce pri Zrkovcih. torej iz neposredne bližino mesta. Prošnjo pošilja lamošnji po-i sestnik Rebernik Alojz in sicer se ista glasi: Po nasvetu orožniškega postajevodje na Teznem vas prosim, da ni i jx>šljeto hlapca, ki bi imel vsaj nekaj veselja s poljskim delom in konji. Plača po možnosti od 100 do 230 Din na mesec ...
V mestu srečavamo vsak korak brezposelne; med temi mnogo mladih močnih fantov, katerim se. vidi na prvi pogled, du so šele prod kratkim zapustili kmetsko grudo ter prišli v mesto za boljšim zaslužkom. Ponujajo se tu za vsako delo, sprejemajo ga za mnogo nižjo plačo, kakor kvalificirani delavci, ki so v tem delu že vzrasli od mladih nog ter ne znajo prijeti za poljsko orodje. V mestu se množe vrste brezposelnih, doma pa, kjer je dovolj kruha, delavcev primanjkuje, gosjiodarji so se pričeli obračati na policijo, da bi jim preskrbela hlapcev...	,
Pojav bega z dežele v mesla, ki jo bil nezdrav za naše gospodarstvo že v dobrih časih, je sedaj naravnost v škodo tako kmetom, kakor brezposelnim v mestih. Poleg tega pa ne prinese nobenih koristi takim beguncem samim. Obogati jih le za bridke izkušnje. Treba bi bilo v sedanjih težkih časih na vsak način jiodvzeti odgovarjajoče mere, da bi se ta pritok z dežele uravnal v prave meje.
HAYDNOVA PROSLAVA
3. in 4, maja v »Unionu«. Čisti dobiček v korist poplavljencem. Predprodaja vstopnic Brišnik, Ci-rilova knjigarna, Hofer.
□	Šmarnice v stolnici. Jutri zvečer se prične v tukajšnji stolnici majniška pobožnost. Ob sedmih zvečer pridiga, nato Marijina pesem. V soboto: Pozdravite Marijo! — V nedeljo, dne 1. maja: Marijina vera. — V torek: Marijino češčenje kot sredstvo za ohranitev in poživitev svete vere. — V sredo: Marijino hrepenenje po Bogu. — V četrtek: Marijino zaupanje v Boga. — V petek: Marijino sodelovanje z Bogom. — V soboto, dne 7. maja: Marija vzrok in temelj našega upanja.
□	Prošnje procesije v križevem tednu se vršijo v sledečem redu: V ponedeljek, 2. maja pride ob jK)l 7 frančiškanska procesija v stolnico, kjer bo pridiga in nato peta sv. maša. Iz stolnice gre prošnja procesija vse tri dni okrog 0 zjutraj in sicer v ponedeljek v baziliko Matere Milosti, kjer bo ob pol 7 pridiga in nato slovesno sv. opravilo; v torek k Sv. Magdaleni, kjer se vrši okrog pol 7 ure zjutraj slovesno sv. opravilo; v sredo v cerkev sv. Alojzija, kjer bo ob pol 7 pridiga in nato slovesno sv. opravilo.
□	Nove uradne ure na carinarnici. Na mariborski glavni carinarnici bodo jioslej upeljane naslednje uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in ml 3 -ti. Ob sobotah se vrši nepretrgano uradovanje od 8 zjutraj do dveh popoldne.
□	Znižanje plač občinskih nastavljeneev jo baje zopet na vidiku; plače naj bi se znižale v enaki izmeri, kakor državnim uradnikom. O znižanju bo, kakor smo zvedeli, sklejial občinski svet na prihodnji seji, ki se vrši začetkom maja.
□	Smrt blage žene. V Vetrinjski ulici 4 je ugrabila smrt blago in občespoštovauo g. Elizabeto Nekreji. Pokojnica je bila mati znanega in priljubljenega gostilničarja g. Nekrejia, lastnika gostilne pri x Zlatem konju,- v Vetrinjski ulici. Starejše generacije Mariborčanov se še spominjajo pokojne kot dobre gosjiodinje in priljubljene gostil-ničarke. Znana je bila po svojem dobrem srcu in reveži so našli pri njej vedno odprto roko. Dosegla je visoko starost 78 let. Pogreb se bo vršil jutri ob 5 iz mrtvašnice na mngdalensko pokojia-lišče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Smrtna kosa. V Novi vasi pri Mariboru je umrl včeraj zjutraj vpokojeni ključavničar državnih železnic Anton Požanko. Dosegel je visoko starost 75 let. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Vrtni ulici 0 na pokopališčo v Radvaiiju. — V bolnišnici je ugrabila smrt 31-Ietno služkinjo Marijo Topolšek. Pogreb se vrši v soboto ob dveh iz mrtvašnice na nlagdalensko pokopališče. — Pogrebni zavod je s prevoznim avtom prepeljal iz Ptuja truplo tamkaj vpokojenega nadučitelja Franca Koucilije. Pokojni je dosegel redko starost 83 let. Pokopan bo danes popoldne ob pol 5 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Svetila pokojnikom večna luč, njihovim svojcem naše sožalje.
□	Nova stavba lia Kralja Petra trgu. Ob pri-četku Masarykove ulice nasproti palače Pokojninskega zavoda je pričela rasti iz tal nova dvonadstropna stanovanjska in trgovska stavba, katero gradi zobozdravnik dr. Stamol. Gradbena dela je jirevzela znana in renomirana tvrdka Šlajmer A Jelene. Hiša bo izgolovljena popolnoma že tekom letošnje jeseni ter bo s pričetkom zime že nastanjena.
□	Potrjena poravnava. Okrožno sodišče jc potrdilo sklenjeno poravnavo med trgovko Lah Marijo na Pobrežki cesti 8 in njenimi upniki. Dosežena je bila predlagana 40% kvota, plačljiva v šestih dvomesečnih obrokih.
□	Slaba kupčija... Včeraj je imel sodnik okrožnega sodišča v delu tri Mariborčane — Jožefa, Frančeka in Ernsta, ki so se zagovarjali radi tatvin pri zastopstvu >Tatra< avtomobilov. Prvi od imenovanih je bil nameščen kot delavec pri omenjeni tvrdki, ostala dva sta pa samostojna avtoiz-voščeka. Obtožnica očita prvemu tatvine treh kompletnih avtomobilskih koles v skupni vrednosti 5250 Din, Frančeku in Ernstu pa prigovarjanje k
I tatvini in nakup ukradenega blaga. Najprej je pričel Franček nagovarjati pri Ta tri uslužbenega Jožefa, naj mu preskrbi nova kolesa, ker jih nujno rabi na svojem avtomobilu. Kupil je nato ukradeno kolo za 500 Din, dasi je bilo vredno 1750 Din. Ko je videl Ernst, kako poceni je prišel do kolesa njegov tovariš, se jc še on obrnil na Jožefa ter dobil dve kolesi, katerih j>u si ni upal takoj montirati na avto, ampak jih je shranil pri mehaniku. Pa jo prišla zadeva na dan, Jožefa so zaprli in zdal je ludi svoja tovariša v grehu, dasi slednja vse odločno zanikata. Tajenje pa ni pomagalo nič. Obsojeni so bili Jožef nn 0 tednov strogega zapora, Franček in Ernst pa vsak na en mesec strogega.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander, Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi
iotoodd. Jugoslovanske kn jigarne V Ljubijani Zahtevajte ccnikl
Pred nevarnostjo
gripe, iuflueuce in na lezljivih bolezni vratu varujejo
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15'—.
Celje
Sin umoril mater in nato poskusil samouinor.
V torek 1. marca zvečer je 27 letni posestnik in lesni trgovec v Spodnjih Lažuli Anton Mlakar usmrtil v Podpeči, sodni okraj Konjice, z dolgim kuhinjskim nožem svojo mater Ivano Mlakarjevo. Dne ■ 12. oktobra 1929 jo Anton Mlakar prevzel |xi svojih starših posestvo. Oče je kmalu nato umrl. Z i materjo, brati in sestrami je živel v dobrih odno-Sajih. Ko se je 1931 Mlakar oženil, se je med sna-1 ho in laščo kmalu razvilo silno sovraštvo. Po iz-. povedbah prič je bila Mlakarjeva mati zelo ohola, I prepirljiva in zdražbarska. Sinaho je klevetalu, da je lena, du ji ne da jesti in da 11117.i njene otroke itd. Ker se je Mlakar zavzel za svojo ženo, je začela mati sovražiti še njega. Ker je bil sin innogo dolžan na užitku, ga je začela z vso strogostjo iu nepojiustljivostjo zasledovati in izvajati svoje vknji-žene jiravice. Tožila ga je na sodišču in neizprosno izterjavala vse terjatve. Na jirigovurjanje drugih, naj vendarle prizanese svojemu sinu, jo izjavila, da se ji sin popolnoma nič ne smili in da gre nalašč za tem, da sina gospodarsko uniči. Dne 1. marca je imela s sinom zopet v zadevi prevžltka obravnavo pred sodiščem v Konjicah. Med razpravo je prišlo do prerekanja in razburjanja. Sin sc poleni ni vrnil z materjo domov, ampak je pri nekaterih znancih nekoliko jiopival. Zvečer, ko se je vrnil, mu je dala žena pismo od matere. Med čita-njem pisma je Mlakar nenadoma vstal, vzel klobuk ter brez besede odšel iz sobe. Tekel je proti materinemu domu v mlin in lam umoril mater in nalo še sebi porinil nož v prsa. Veliki senat okrožnega | sodišča je razpravljal včeraj o tej zadevi. Oblože-; nec je bil obsojen zaradi umora v afektu na jict let težke ječe, izgubo častnih pravic za dobo pet let in na povračilo stroškov kazenskega iiostopanja.
Izgubu. 27. aprila je bila izgubljena v mestu ob 9.45 črna listnica, z zlatom obrobljena, v kateri so bili trije bankovci po 10(1 Din in 10 po 10 Din. Najditelj so naproša, da odda listnico pri predsloj-ništvu mestne policije.	,
šE VAM JE DANA PRILIKA
da si nabavite po globoko znižanih cenah pri splošno priljubljeni tvrdki
VALENTIN HLADIN, CELJE
(poleg Marijine cerkve) razno manufakturno blago in sicer: sukno, kamgarne, lepo športno blago za meške obleke, dalje specialno dvojno impregnirano j platno za veterne jopiče (Windjacken), moderno ; moško perilo za gospode in delavce, volnene j ripse za damske plašče in razne pralne in umetne svile, voalc in pralne delene.
Borovnica
Vodstvu borovniškega kuluka« polagamo n> srce cesto od^ Petriča do Cerka, da ne bo treba ljudem ob deževnem vremenu, ko se la četrt spre-meni v močvirje, hoditi čez štacjon k maši. Zelo , pogrešamo avtobusa, ki jc od lu vozil v Ljubljano in nudil marsikomu ugodno zvezo. Merodajnim faktorjem bomo zelo hvaležni, če bodo storili v tem pogledu kakšen korak. — Prosimo stariše, da naj opozorijo in pazijo na otroke, da ne bodo drveli s kolesi po obljudenih potih, da se ne pripeti še več sličnih karainbolv po krivdi otrok, kakor se je bil pripetil preteklo nedeljo na ovinku pri Jer-| naču. — Poročila sta se: g. Vadnjal Fr., orož. pod-i narednik v Belgradu iu gdč. Kržič Ivanka, oba z Brega. Obilo sreče!
Radio
frofirami Hcdio-I ^ihRmnoi
Petek, 29. aprila: 11.30 Šolska ura: Grad Ozalj nad Kulpo (V. Pirnat). — 12.15 Plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospod: ijska ura, vodi gdč. Cilka Krekova. — 19 Dr. L, Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. V. Bohinec: Vulkani, — 20 Poslanstvo ČSR: Savremena Čehoslovaška. — 20.30 Samospevi gdč. Št. Korenčanove. — 21.15 Vijolin-ski solo koncert g. Honerleina. — 22.30 Čas, poročila.
Sobota, 30. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17 Pomlad prihaja ... lizvaja Mestna ženska realna gimnazija). — 18 Viktor Pirnat: Letovišče Novo mesto. — 18.30 Gimnaslične vaje (Ulaga). — 19 Ga. Ortha-ber: Angleščina. — 19.30 I. Peršuh: Govorniške vaje. — 20 Mandolinistični koncert društva »Tabor«. — 21 Večer angleške glasbe: Duhovne pesmi: I. Samospevi gdč. Pepce Dolenčeve. II. Salonski kvintet. III. Samospevi gosp. Svetozarja Ba-novca, opernega tenorista. — Vmes časovna napoved in poročila.
Drugi programi »
Sobota, 30. aprila.
Budapest: 12.05 Pesmi. — 19.20 Operetna galsba. —- 20.50 Pester program — pesmi, recitacije, ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 20 Zabavni koncert. — Praga: 19,55 Instrumentalni koncert. — 21 Večerni koncert. — Langenberg: 20 Pester večer. — Rim: 12,45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 Operni prenos. — Belgrad: 20 Cerkveni koncert. — 24 Prenos vstajenja iz ruske cerkve, — Berlin: 20 Prenos z Dunaja. Plesna glasba. — Toulouse; 20,30 Vojaška godba. Milano: 20.15 Izbrana glasba. — 21 Simfonični koncert. — Zagreb: 12.30 Jugoslovanske narodne pesmi — plošče. — 20.30 Večerni koncert. — 21 Pesmi in šlagerji. — 21.30 Lahka galsba. — Trst: 13 Radio-kvintet. — 21 Simfonični koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Petek, 29. aprila: Zaprto.
Sobota, 30. apr.: KVADRATURA KROGA. Red B. Nedelja, 1. maja: LEDA. Izven. Znižane cene.
Opera.
Začetek ob 20. Pelek, 20. aprila: Zaprto.
Sobota, 30. aprila: VIJOLICA Z MONTMARTRa
Gostuje g. Dubajič. Red D. Nedelja, I. maja: TURANDOT. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 29, aprila; Zaprlo.
Stran 6-____»SLOVENEC«, dne 29. aprila 1932.
Ste v.
Nemško prostozidarstvo v številkah
Po najnovejših statističnih podatkih koledarja 1 talen (uradno glasilo prostozidarskih lož) imajo nemške framasonske lože okroglo 77.000 članov. Vendar to število ni ločno, kajti posamezne lože ne objavljajo podatkov in zato je to število izračunano na podlagi Ionskih podatkov, ki pa vsled nesoglasja Ln razkolov, ki so se dogodili v zadnjem let n, niso več točni.
Po posameznih velikih ložah so nemški frama-soni |K>razdeljeni: Matična loža treh svetov« v Berlinu ima 183 lož z 21,000 člani; Velika loža prostozidarjev v Nemčiji? ima 180 lož in 20.400 članov; saška velika loža ima Iti lož in (1920 članov; velika loža Prijateljstvo v Berlinu 109 lož in 11.000 članov; velika loža .-Pri solnru v Bav-reuthu 42 lož in 3800 članov; frankfurtska velika loža 20 lož in 3000 članov; darmstadtska 10 lož in 890 članov; lipska velika loža »Veriga nemških bratov« 10 lož in 1850 članov. Nova Simbolična velika loža v Hamburgu, ki je — kakor znano — dala povoda razprtijam med prostozidarstvoni, šteje 25 lož iu ima 1000 članov in končno zveza fra-masonov Pri vzhajajočem sotacu v Hamburgu ima 49 lož in 1400 članov. Pripomniti moramo, da prostozidarske organizacije same sporočajo, da se je število članstva \ mnogih ložah zelo zmanjšalo. V splošnem velja pravilo, da stare lože nimajo prav nobenega prirastka in naraščaja, ker so zastarele, kakor sami priznavajo. Izjemo kažeta loži simbolična loža in zveza Pri vzhajajočem solncu«, katerih članstvo je sestavljeno večinoma iz mladih in agilnih elementov, ki vzdržujejo zelo živahne zveze z inozemstvom.
K nemškim prostozidarjem moramo šteti tudi dunajsko veliko ložo, ki ima 2000 članov v 24 ložah. Njen vpliv sega tudi k nam. V zadnjem času je ravno ta velika loža razvila izredno živahno delovanje. Ustanovljenih je bilo več. novih lož, posebno v obmejnih središčih, med drugim loža v Celovcu, ki namerava v kratkem ustanoviti svoj krožek v Beljaku.
Končno moramo k prostozidarjem, ki stojijo pod nemškim vplivom, prištevati tudi razne druge organizacije in klube z navideznim mednarodnim značajem, ki jih framasonstvo sicer oficielno ne priznava, imajo pa vse bistvene znake fratnasonskih organizacij. Takih organizacij in klubov je precej tudi v Ljubljani! Tako n. pr. ima neodvisen red >01 d F e 11 o w« v Nemčiji 163 lož in 10.000 čla- i nov. razširjen pa je po vsem svetu in ima baje 2 i milijona 357.000 članov, od tega 730.000 ženskih članic, organiziranih v 10.189 ložah. Takih izrast- i kov in pod raznimi navidez skromnimi in nedolžnimi imeni delujočih prostozidarskih organizacij je lepo število in mnogi nasedejo, ki so sicer pro-tivni takim pokretoni. Da so židje posebej organizirani, je znano. Obstoja posebna organizacija ži- , dovskii; fratnasonskih lož in svetovna zveza illu- ; niinntovi', ki vodijo vse prostozidarsko gibanje. I Slednji so v začetku 19. stoletja v južni Nemčiji i igrali odločilno vlogo, dokler niso bavarski kralji 1 odločno nastopili proti njihovemu skrivnemu rova-renju. Sploh je delovanje framasonov — posebno pri nas — zelo tajnostno, zato pa tembolj škodljivo in nevarno.
POSVETITEV NOVEGA ŠKOFA V K0LNU
Po svečanem ustoličenju novega pomožnega škofa kolnske nadškofije dr. Slokuma (desno) podeli pred katedralo zbrani množici kardinal dr. Schulte (levo) papežev blagoslov.
Vatiikanshi zlatniki
Nedavno je časopisje poročalo, da je prišlo v promet 1000 novih zlatnikov Vatikanskega mesta. Kakor znano, niso lela 1930/31 izdali v Vatikanu nobenih novih novčičev in so doslej obstojali ' samo taki z letnico 1929 Neki veleindustrijalec, ki ima dobre zveze z Vatikanom, je dal sedaj kovati i 1000 novcev po 100 lir z letnico 1930. — Člen 4. o denarju Vatikanskega mesta se glasi; »Kovanje zlatnikov se lahko izvrši po naročilu in na račun privatnih oseb. Kdor bi hotel izkoristiti to možnost. mora z navedbo števila zlatnikov, ki naj jih skujejo, vložiti prošnjo na guvernerja Vatikanskega mesta. Kdor hoče dobiti potrebno dovoljenje, mora položiti zakonsko določeno vrednost v zlatu in plačati stroške kovanja; guverner odobri samo proš- , nje za kovanje najmanj 1000 zlatnikov po 100 lir.« j
MARŠAL PILSUDSKI V ROMUNU!
Nedav no je bival v Bukarešti poljski diktator maršal Pilsudski. Njegov obisk je ime! političen značaj in je časopisje poročalo o utrdbi vojaške zveze med Romunijo in Poljsko proti Sovjetom Romunski kralj Karel ga je pri tej priliki imenoval poveljnikom 16. pešpolka. Na sliki; Pilsudski
pri paradnem sprejemu poveljstvo polka
SPOŠTOVANJE ŠPORTA V ANGLIJI
Kako gojijo in kako čislajo šport v Angliji, nam dokazuje tekma za pokal angleškega kralja, ki se je v nedeljo vršila v Londonu pred 100.000 gledalci. Kralj Jurij V. je bil osebno navzoč b na sliki vidimo, kako se pozdravlja pred pričetkom tekme z nogometnim moštvom.
Ponarejeni 100 dolarski bankovci
NESREČA V SODNI DVORANI — 17 MRTVIH
V mestu Bastia na Korziki se je pred dnevi vršila v sodni dvorani razprava proti številnim osebam, ki so bile obtožene, da so pomagale banditom in razbojnikom. Med razpravo se je nenadoma zrušil strop in pokopal v razvalinah nad 50 oseb. 17 oseb. med njimi predsednik sodišča, ki je vodil razpravo in dva sodnika, so bili mrtvi, vsi ostali pa deloma težko, deloma lahko ranjeni.
Drage volitve
Nemško čosopisje piše o silnih stroških, ki so jih imele posamezne stranke pri poslednjih volitvah. Tako je socialno demokratska stranka objavila svoje račune in priznala, da je leta 1925 plačala samo za volitve 2,500.000 mark, v letu 1926 dva milijona mark, leta 1927 705.000 mark, 1. 1928 2,600.000 mark. Najcenejše je prišla do poslanskih mandatov, tako pravi dopisnik, socialnodemokrat-ska stranka. Najdražje pa sta plačali poslanska mesta demokratska in nemška narodna stranka. Vsak posamezni glas stane nemške demokrate in nemško narodno stranko 1.40 mark (19 Din), medtem ko stane vsak glas socialne demokrate 0.27 mark. Vsako poslansko mesto stane demokrate 84.000 mark, nemško narodno stranko 83.000 mark, nemške nacionaliste 68.500 mark, centrom 20.000 mark, narodne socialiste ali hitlerjevce 19.500 mark, socialne demokrate pa 16.500 mark. Povprečno se lahko računa, da vsak nemški poslanski mandat stane okrog 40.000 mark (približno pol milijona dinarjev). Seveda so tukaj vračunani tudi razni agitacijski stroški za volivne shode, sprevode itd. Zadnje volitve v Nemčiji so torej slale skupno vse stranke 30,130.000 tnark (nad 400 milj. dinarjev).
Podkupljeni časnikarji
Iz Nevv Yorka poročajo: V bančnem odboru sonata je govoril nedavno član poslanske zbornice La Guargia, ki je izjavil, da so mešetarji na borzi uporabili velikanske zneske, da podkupijo časnikarje, ki pišejo optimistične članke o raznih vrednostnih papirjih nekaterih podjetij. Taka metoda je bila napravljena tudi s Kreugerjovimi delnicami. Časnikarji, ki pišejo in urejajo gospodarski del listov, so bili podkupljeni in so pisali zelo ugodna poročila o bankah in podjetjih, kj so bila v zvezi s Kreugerjem. Za te svoje trditve je predložil dokumente, iz katerih je razvidno, da časnikarji — strokovnjaki za gospodarska in finančna vprašanja tudi o drugih zavodih poročajo na tak način
Iz Budimpešte poročajo: Kriminalna policija je bila obveščena od madjarske narodne banke, da so tam našli dva ponarejena bankovca po 100 dolarjev, katere je izročila tej banki neka budim-peštanska banka, ki pa jih je dobila od budimpe-štanskega zdravnika, kateri je izjavil, da je s tem denarjem plačal njemu honorar neznan tujec, ki je izjavil, da mora nujno odpotovati iz Budimpešte. Ker ni imel malega denarja, je izvlekel 100 dolarske bankovce, katere je zdravnik vzel ter mu vrnil ostanek v pengojih. Centrala za pobijanje l>onarejenegn denarja na Dunaju je ugotovila, da so ti ponarejeni bankovci enaki onim, ki jih je v Berlinu razpečaval Franc Fischer. Policija je na Dunaju prav tako našla ponarejene 100 dolarske bankovce pri nekem zobozdravniku, ki jih je dobil od nekega Johna Benetta, stanujočega v Grand-hotelu na Dunaju. Dunajski policiji je Benett že znan izza vojnih časov, ko je bil v mednarodni komisiji v Carigradu, kjer se je spoznal z ameriškim milijonarjem Johnom Keyem, h kateremu je vstopil v službo kot tajnik. Po aretaciji Keya je pobegnil z njegovo prijateljico v Atene, kjer pa ga je policija že prijela. — John Key je bil zapleten v afero z zapuščino poslednjega turškega sultana Abdul Hamida. 0 tej veliki slepariji smo
nedavno poročali na tem mestu.
*
»Še nikdar nisem sedela na konju,« je dejala dama jahalnemu učitelju.
»Zelo lepo,« je odvrnil ta, »tu imam konja, na katerem še ni nihče sedel. Ta bo menda prav za vas.«
V Pragi so se te dni vršile tekme v lahki atletiki. Športnik Duda je v metanju kroglje v daljavo dosegel nov svetovni rekord, ki ga je doslej itnel Nemec Hirschfeld. Hirschfeldov rekord je znašal 16-045 metrov, Duda pa ga je prekosil in postavil svetovni rekod 16-05 metrov.
I
VLADNA KRIZA NA PRUSKEM
Volitve, ki so >e v nedeljo vršile v Prusiji, so tako spremenile dosedanje razmerje med strankami. da je morala vlada odstopiti. Doslej je bil predsednik pruske vlade socialdemokrat dr. Braun. ! Socialdemokrati so največ izgubili, najmočnejša stranka pa so postali Hitlerjevci. vendar nobena | v I a la ni mogoča brez katoliškega cen truma, katerega vloga bo zato v bodoči politiki največje dežele v miški republiki odločilnega pomena. — Levo: načelnik parlamentarnega kluba nemških nacio- j na i;-tov Kube; v sredini: general Litznian.n, ki bo ikot starostni predsednik vodil seje j deželnega zbora; desno: dr. Grass, ki je po umrlem dr. Hessu prevzel načel. skup. cent rum a.
Stalinova žena na črni listi
Nova tajna organ:zacija na Kitaishem
t.KAD VITEZA Z ŽELEZNO ROKO Grad Hornberg — v srednjem veku lastnina Gotza Berlichingena, viteza z železno roko, slavnega iz kmečkih vojn, ki ga je ovekovečil Goethe — je ena najznamenitejših zgodovinskih Stavb v Nemčiji. Nedavno je vanj udarila strela. Požar, ki je vsled tega nastal, je bil sicer kmalu pogašen, pa je vendar napravil veliko škodo na tej prekrasni zgodovinski stavbi, s katero je združeno toliko lejuih legend in povesti.
Na Kitajskem ne pogrešamo raznih tajnih or- j ganizacij, sedaj pa se je ustanovila še eno z naslovom : Udruženje železa in krvi«. Ustanovljeno je lo društvo v Šanghaju o priliki kitajsko-japonskega konflikta in se že razširja po vsej Kitajski, celo v Pekingu ima že svojo celico. Sedaj ima v celem okoli 800 članov iz vseh socialnih slojev. — Cilji Udrttženja železa in krvi so: zatiranje militarizma, obramba Kitajske pred Japonci, umor vsakega Kitajca, ki je izdal domovino, ovadba in izsleditev kitajskih sumljivih elementov. Pravila so preprosta: pripravljen moraš biti za vsako žrtev, ludi za žrtev življenja, da se dosežejo cilji organizacije. Pripravljen moraš biti za udejstvovanje v vsakem času, ponoči in podnevi, slepo se moraš pokoravati pravilom, o katerih se ne razpravlja. Kako je ta organizacija notranje urejena, to je največja tajnost. Posamezni člani morajo pred svojim pristopom dati določeno jamstvo in svečano priseči na slepo pokorščino brez vsake debate. Zborovanja se nikdar ne vrše dvakrat na istem prostoru. Geslo organizacije je: ^Železo in kri spodbujata narode k udejstvovanju.'
Ruski listi pišejo: Na črno listo tovarne umetne svile v Moskvi je bilo zapisano tudi ime gospe Stalin. Na to črno listo pridejo vsi oni tovariši, ki pri delu niso točni in ki sploh slabo delajo. Da je prišla na to listo tudi tovarišica Stalin, je vzbudilo največjo senzacijo in upravitelj tovarne je izjavil, da je lov. Stalin prihajala netočno na delo i ter da je pokvarila precej materijala. Službeno 1 pa se poroča, da je zahajala tovarišica Stalin v tovarno zgolj v studijske svrlie.
Stev. 08.
»SLOVENEC«, dne 29. aprilu 1982.
Stran
Naša zunanja trgovina
Pravkar objavljeni podatki o naši zunanji trgovini zn mesec marec kažejo kljub vsemu še vedno visoke rezultate. Pri tem je seveda vpošte-vati, da je v marcu sezijski dvig vsuko leto znaten. V mesecu marcu je znašal naš uvoz 50.485 ton v vrednosti 246.4 milj. Din. V primeri z marcem preteklega leta je uvoz padel po teži za 47.2%, po vrednosti pa celo za 54.64%. Glavni predmeti našega uvoza so bili v marcu naslednji (vse v milijonih Din, v oklepajih podatki za februar 1032): sirov bombaž 9.4 (9.6). bambažno predivo 18.2 (18.4), tkanine 29.0 (22,0)', nepredelano železo 4.6 (3.9) pločevina 18 (2.0), razni popolnoma izdelani predmeti 10.8 (9.4), volna 2.8 (3.1), predivo 3.1 (3.0), tkanine 19.6 (14.7), svileno predivo 5.9 (5.8), tkanine 2.7 (14.7), sirova nafta 0.7 (3.0), nepredelane kože domaČih živali 3,1.(4,7), oluščen riž 1.0 (2.6), limone in pomaranče 5.25 (4.1), kava 6.3 (6.9), premog 5.7 (2.5), oljnati plodovi, semna itd, 5.7 (4,7), stroji, orodje in aparati 11.7 (lt.8), elektrotehnični predmeti 7.3 (10.2), prevozna sredstva 3.7 (2,7), rotacijski papir .3.9 (2.2).
Izvoz pa je znašal v mesecu marcu 179.154 ton v vrednosti 212.7 milj. Din, kar pomeni v primeru z marcem preteklega leta zmanjšanje po teži za 33.5%, v vrednosti pa 51.9%. Glavni predmeti izvoza so bili v marcu naslednji ( vse v milijonih Din, v oklepajih podatki za [ebruar 1932); pšeni-
Hranilne vloge v naši državi. Po podatkih Narodne banke je bilo stanje hranilnih vlog 1, marca v vsej državi: 11.875 milj. Din, od tega na knjižicah 9208 milj., na tekočih računih pa 2667 milj. Din. Vloge na knjiž. šo od dec. padle za 164 milj. Din, dočim so tekoči računi nazadovali za 131 milj. Din, torej relativno bolj kot vloge na knjižicah. Skupno so koncem I. 1931 znašale vloge v -vsej državi 12.170 milj. Din (najbrže brez kapitali-ziranih obresti). V informacijo pripominjamo, da je bilo najvišje stanje doseženo 1. junija 1931 s 14.242 milj. Din. Dne 1. marca lani so znašale vloge 14,170 milj. Din.
Kongres za znanstveno organizacijo dela V
Amsterdamu bo ml 18. do 28. julija lelos 5. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Na ta kongres jo pozvan tudi jugoslovanski narodni odbor za znanstveno organizacijo dela v Zagrebu, Jti bo poslal nn hi kongres I udi svoje člane. Ma kongres jo naš odbor poslal tudi referata o racionalizaciji, ki sta jih napisala ing. Novakovič in Mates.
Borski rudnik. Iz pravkar objavljeno bilance družbe za 1931 je razvidno, da so bile lani investicije povečane za 4.7 na 51.7 milj. franc. frankov, Industrijski inventar je bil povečan za 0.0 na 30..S milj,, ostala aktiva znašajo 120.5 (109) milj. franc. frankov. Med pasivi so so povečali upniki od lt.(i na 15.8 milj. Čisti dobiček znaša 8.7 (19.5 milj. frankov in bo zato dividendha zmanjšana od 125 na 50 frankov za prioritetno delnico in od 122 na 47 frankov na navadno delnico.
Nove telefonske zveze. Ministrstvo prometa je odobrilo otvoritev telefonskega prometa med centralami: Maribor, Celje. Bled, Ljubljana in Sv. Janez (Boh. jezero) ter Mallnitz na Koroškem.
Bilanco. Radio d. d., Belgrad, izkazuje za preteklo leto 0.44 milij. Din čistega dobička (I. 1030. 0.07 ntilij. Din). S tem se zguba prejšnjih let zmanjša na 1.6 milij. Din. Dohodki od naročnine so se povečali od 4.4 na ti milij. Din. Med izdatki pa so »fiftjbolj narastli stroški za program: od 1.11 na 2 milij. Din in davki od 0.14 na 0.62 milij. Din. — Industrija aeroplanskih motorjev, katero tovarna je v Rakovicl in Belgradu, izkazuje za preteklo leto 1.580 (1.501) milij. Din čistega dobička. Pri glavnici 15 milij. Din so se upniki zmanjšali od 62.1 na 44.4 milij. Din. Brutto donos se je zmanjšal od 20.8 na 14.3 milij. Din. Investicije so se povečale.
Živinorejska selckcijska zadruga v Velikih La-6čah. Dne 17. aprila je imela Živinorejska selek-cijska zadruga v Velikih Laščah, r. z. z o. /.., svoj redni občni zbor. Pri volitvah načelstva sta bili predlagani dve listi. Prva lista Tomšič Alojzij, posestnik, Adamovo, je dobila od 31 glasov 33, druga lista Pucelj Janez, minister in posestnik, Velike Lašče, pa jo dobila 1 glas. Izvoljen je torej sledeči odbor: načelnik Tomšič Alojzij, posesinik, Adamovo; tajnik iu blagajnik Petrič Franc, posestnik, Veliko Lašče; odborniki Hočevar Lovro, posestnik, Velike Lašče, Perhaj Anton, posestnik, Male Lašče, Andoljšek Ivan, posestnik, Srobotijik, žužek Josip, posestnik, Veliko Lašče, Stritar Jože, posestnik, Velike Lašče in Brinsek Ivan, posestnik, Dvorska vas.
Borza
Dne 28. aprila 1932.
Denar
V današnjem deviznem prometu sla bila čvr-slejša London in Ne\vyork, dočim so bili ostali tečaji neizpremenjeni. Promet je minimalen.
Ljubljana. Amsterdam 2288.57—2299.93, Berlin 1340.57—1351.37, Bruselj 791.20 — 795.14, Curili 1097.35—1102.85, London 207.11—208.71, Nevvvork 5028—5650.96, Pariz 222.59—223.71, Praga 107.22— 168.08, Trst 280.05—292.45.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi i&li tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je beležil še Nevvyork kabel 50.50—50.7826,
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 124.977 Din.
Curili. Belgrad 8.85, Pariz 20.2875, London 18.92, Ne\vyork 515, Bruselj 72.15, Milan 20.48, Madrid 40.30, Amsterdam 208.70, Berlin 122.40, Stock-holin »4.50, Kopenhagen 101, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.70, Atene 6.59, Carigrad 2.1(1, Bukarešta 3,07, llelsinglors 8.00.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.20.
Vrednostni papirji
Danes jo bilo na zagrebški in belgrajski borzi živahno. Tečaji državnih papirjev so nadalje popustili pri znatnem prometu. Le dolarski papirji so i stali v glavnem neizpremenjeni ter so se držali bolje kol dinarski. Promet je znašal na zagrebški borzi v vojni škodi 150.) kom. prouiptnega blaga in 800 kom. zn majski lennin. Nadalje je bilo zaključenih še ICO,01,t) agrarov, 10IK) dol. 8% Blorovega posojila ler 1000 dol. 7% Blorovega posojila. Na belgrajski borzi je bilo premeta v promplni vojni ško.li 2621 kom., nadalje v begi. obvoznicah 200 listič. Zaključenih pa je bilo ludj 1000 dol. pos. Drž. hip. banke. Med delnicami je bilo zaključenih 98 kom delnic Pri v. agrarno banke.
Ljubljana, 8'i liler. pos. 51 bi., 7% Hlcr. pos, 18 b! , Stavbna 40 deu„ Rpše 125 den.
Zagreb. Drž. |>;'|i.: 7% in\. pos. 50—55, agrarji tO 20, vojna škoda kosu 185—187, 5. 189—187 (192, 188, 185), 8</. Bler. pos, 5U-54, 7% Bler. pos. Ki 50—47.50. 7% pes. Drž. hip. banke 53—54, 6% begi. ubv. 30-34.
Belgrad. Narodna banka 1580 bi.. Priv. agr. banka 230, 230.50, 7% inv. pos. 53 bi., vojna škoda U!.) bi. (193, 192, 191, 199), 6'. begi. obvez, zaklj. 34.59. 31. 33.50. 33.75, 33, 32.50 32, 7% Bler pos, •17 bi., 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 53,50.
ca 23.2 (9.6), koruza 7.6 (6.5), fižol 1.2 (1.45), vino 3.3 (5.4), konoplja 3.8 (3.3), živa goveda 3.4 (3,3), prašiči 20.1 (17.0), perutnina 5.94 (7.0), sveže meso 8.3 (9.06), jajca 17.4 (17.7), drva 1.8 (2.07), stavbni les 37.7 (34.55), oglje 2.64 (1.94), lesni izdelki 1.7 (2.5), cianamit 5.45 (4.5), cement 5.1 (5.2), svinec v ploščah 2,4 (2.9), baker sirov 15.3 (21.8), rude in zemlja 7.6 (4,25).
Skupno je v prvih treh mesecih tekočega leta znašal naš uvoz 148.894 ton v skupni vrednosti 703,9 milj. Din v primeri s 243.276 tonami za 1.341.8 milj. Din v prvih treh mesecih lani. Uvoz je torej po teži padel za 38.97%, po vrednosti pa celo za 47.57%. Izvoz pa je znašal v prvih treh mesecih 523.127 1on v vrednosti 634.6 milj. Din, dočim je v prvih treh mesecih lani znašal 755.118 ton za 1.159.1 milj. Din. Po teži je torej padel za 30.72%, po vrednosti pa za 45.24%,
Od februarja na marec se je pasivnost naše zunanje trgovine povečala od 25.7 milj. Din na 33.7 milj, Din. Pri tem le vpoštevati, da .je znašat lansko leto pasivni saldo 105.25 milj. Din v marcu.
Skupno izkazuje naša trgovinska bilanca v prvih treh mesecih tekočega leta pasivnost v znesku 69,3 milj, Din, kar pomeni v primeri s pasivnostjo 182.8 milj. Din v istem razdobju lanskega leta prav znatno zmanjšanje.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 72.05, VViener Bunkvereln 11, Escompteges. 102, Aussiger Cbemi-sche 81.50, Mundus 86,25, Alpine 10.10, Trboveljska 18.80.
Žitni trg
Ljubljana. Notacije so bile danes neizpreme-lijene pri živahni tendenci. Nadalje je bilo ekseku- j tivno zaključenega pol vagona ovsa franko Ljub- ' ljana po 165 Din za 100 kg.	|
Novi Sad. Pšenica 1% bač. okol. Novi Sad 79 kg 134—136, bač. okol. Sombor 78 kg 133—134, sredboč., gorbač. 79 kg 134—136, bač. potiska, bar. ladja Tisa 79 kg 135—137, gorban. 79 kg 131—133, ban. par. Vršac 7.8 kg 129—131, koruza bač., ban., sr. gar. 98—100, bač. gar. okol. Sombor 98— HM), bač. bela 110—112, sr. gar. okolica Šid 100—102. Vse ostalo ltelzpremenjeno. Tendenca mirnejša. Promet: 94 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica maj 12.60—12.80, zaklj. 12.63—12.64, junij 12.92—13.15, zaklj. 12,93—12.94, rž maj 15, zaklj. 14.60—14.75, junij 14 98, koruza maj 15.75—16, zaklj. 15.70—15.75, julij 15.20—15.30.
Cilirago. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 56.25, julij 59.25, sept. 61.25, dec. 64.375, koruza maj 31.5, julij 34.75. sepl. 37.50, dec. 38.
H melj
Savinjska dolina. Zanimanje in povpraševanje za naš lanski pridelek je sicer slabo, vendar še vedno traja. Cene so ostale nespremenjene in se plačuje hmelj po 3—4.50 Din za kg. — Obrezovanje hmelja je v polnem teku, vendar trajno deževno vreme to kakor tudi vsa druga delu zelo ovira. Vkljub temu pa je v precejšnjem delu hmeljskih nasadov obrezovanje že končano. — (Slov. hmeljar.)
„ Jezik očistite peg!"
Gospod urednik! Vsakdanje pačenje našega tako prečudno lepega jezika človeka res lako grehe, da so mu moramo odločno upreti, čeprav se marsikomu taka. i>o nemških in francoskih vplivjh brezumno posnela slovenščina šele dovolj gosposka in izobražena zdi. — Pa pograbimo kar tak vsakdanji . zgled :
.-■Težka« nesreča; »težek« greli; »težko« greši.
Tako-lo je zapisal poročevalec: Pri nas sta se /godili dve težki nesreči; in odlična pisateljica (stvarno gotovo čislo pravilno) piše, da je leže k greh, če zakonci delajo karkoli zoper namen, ki ga je zakonu postavi I Bog sam; in še tako: >če se moški in ženska združita kar tako mimogrede, brez dosmrtne zveze, težko grešita.f — Težka nesreča zadene Nemca (schvveres Ungluck), prav tako težek greh pozna lc Nemec (schvvere Siin-de), Nemec tudi težko greši (silndigt schvver), Slovenca pa zadene h u d a nesreča, velika nesreča; prav tako Slovencu greh ni težek, marveč velik ; zato naš katekizem čisto prav govori o velikem ali smrtnem grehu. Mi tudi ne grešimo »težko-, marveč hudo, zelo, tudi močno grešimo. (Če grešnike vprašaš, ti povedo, da Slovenec kaj lahko greši, pa tudi to boš zvedel, da je smrtni greh huda reč in ga čutijo kot veliko krivdo.
Prav tako Slovenec nikdar ni težko ranjen, njegove'rane niso težke, ampak hudo, močno, nevarno ga pu večkrat ranijo, dn ima h u d e. velike, nevarne r a n e.
»Glasom« dopisa, izpovedi; »potom« glavarstva, uradnim »potom«.
Če se moro komu očitali .avstrijakantstvo , se more tema dvema izrazoma. Avstrijski uradni si-vec je bil njiju oče; danes se uradnim pisarjem zdi prav posebno jugoslovanski. — Glasom je stari nemški loub, ki pa z besedo Laut — glas nima nič opraviti; drugi: potom - — im Wege je zrasel prav mi istem zelniku. Po slovensko je »g 1 a s o m-.- — po: po dopisu, po izpovedi: polom pa prav tako — po: po glavarstvu: ali tudi preko glavarstva; ali če bi kdo hotel imeti daljši izraz, bi mogel kdaj zapisali s pomočjo, n a priporočilo glavarstva ; u r a d -n i in potoni- (nuf amtlichein \Veg) se po slovensko "kar na kratko reče: u r a d n o.
Težka nesreča = huda, velika nesreča; težka rana huda, nevarna rana; težko se je ponesrečil — nevarno, zelo, močno se je ponesrečil.
T e ž e k greh — velik, s m rini greti; težko greši — zelo, močno, hudo. s m r t n o greši.
Glasom poročila, glasom dopisa = po poročilu, po dopisu; glasom cenitve = po cenitvi. — I'o I o m županstva = p o županstvu, prek županstva; potom cenitve — s cenitvijo; u r a d n i m p o t o m — u r a d n o.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoliuba«, naročate inserate in dobile razne inloriiiacije — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol 1 popolJne in od 2 do 0 popoldne Telctonska štev 3030.
| Z našimi reprezentanti v Španiji
(Od n«bega posebnega poročevalca.)
O v i e d o , 23. aprila. Ko imo si na Ljubljanskem kolodvoru v po
nedeljek zjutraj stisnili roke in sle nam želeli ; srečno pot ter uspeh v tekmi proti Španiji, anio j imeli v mislih v prvi vrsti neugodno vožnjo do Ljubljane. Kaj boljšega nismo pričakovali tudi od vožnje po inozemstvu. Toda prav vie zelazniške direkcije so nam dale vozne olajšave in poskrbele za naio udobnost. Potovali «mo po krasnih krajih zelo udobno. Ostali smo po par ur v Trstu, Milanu, v Nizzi smo ostali en dan. Na krasni franco- i ski rivieri je doletela nesreča Sotiroviča. Ta nesreča nas je tembolj zadela, ker je ravno napad najslabši del našega moštva. Sec'aj ne bomo mogli proti Špancem nastopiti niti v nameravani sestavi, Vskočiti bo moral Giler. Obiskali smo tudi Monte I Carlo. Toda misli nas vseh so bile osredotočene le na Oviedo, kako nas bodo sprejeli?
Prišli smo v Oviedo v četrtek ob pol desetih (naš čas pol enajstih). Sprejem, ki smo ga tu doživeli je nekaj takega, kar se ne da popisati z besedami. Menda niso še nikjer sprejeli tako slovesno nogometna reprezentance. V domovini, ako se domov vračajo igralci zmagoslavno bi razumeli tak sprejem, toda tujce nikjer ne sprejemajo lako veličastno. Mesto, ki šteje okroglo 70,000 prebivalcev, je bilo na nogah. Ne pretiravam, ako vam povem, da je bilo najmanj 50.000 ljudi na cestah, ko smo se vozili z godbo na čelu po ulicah do mestne hiše. Polne ulice, da je policija komaj vzdrževala red. Burne ovacije, prav triumfalen sprevod! V mestni hiši oficielen sprejem, pevski zbor nas pozdravi z našo himno! Naša pesem je bila višek sprejema. Vsi časopisi pišejo samo o naših uspehih v Južni Ameriki, Slava, ki smo si jo pribori'! pred leti je dala svoj odmev tudi med Spanci, kjer je nogomet narodni spori. Zvečer so navdušeni prebivalci Ovieda mesto bajno razsvetlili. Res, kaj takega nam ne bi mogli prirediti niti doma. Nekateri igralci so tako razburjeni, da /. njimi ni mogoče govoriti. Upam, da jutrišnja tekma svečanega razpoloženja ne bo pokvarila.
Danes smo doživeli radi navdušenja prebivalcev veliko nepriliko. Ko smo se sprehajali po promenadi so nam radovedni prebivalci onemogočili sprehajanje. Stisnili so nas fako, da smo mogli šele na intervencijo policije domov v hotel. Madridski list ABC je opisal predvsem uspehe našega moštva. Pričenja z Montevideom, opisuje igre z Madjari in Čehi, potem pa pravi, da naš nogomet ni več na tisti višini ko pred leti. Neuspehi proti Poljakom in na Balkanijadi so mu dokaz. Zato napoveduje zmago svojih. Te napovedi nas gotovo ne bodre. Toda zvečer je posetil tovariša To-šiča sam Zamora. Prvotno sla bila dogovorjena za I sestanek v kavarni. Toda naš Simonovič je strog, ; tudi Zamora ni izjema. Toda ta narodni junaK j Špancev je športnik, zato je poselil Tošiča v nje-j govi sobi. Tošič predvsem sprašuje Zamora o njegovih uspehih in nastopih. Njegovo mnenje o naših nogometaših ni ravno skromno. Ne more pozabili, da je bil premagan v Zagrebu. Tudi za jutrišnjo tekmo ni ravno optimist. Pravi pa, da ako se igra doma ni treba imeti posebne treme. Simpatični narodni junak nas je vesel zapustil. Ko je odšel, je sklical Simonovič bojni sestanek. Rezultat je: Hočemo zmagati! Simonovič je namreč pojasnil, da tudi pred tekmami v Montevideo ni bilo nit boljše, pa smo dosegli nepozabne uspehe. Gotovo jc, vsakdo bo storil kar največ more. M.
Po tekmi.
Naši fantje, ki niso imeli ravno preveč vzroka, da so dobro razpoloženi, so dosegli nepričakovano dober uspeh. Rezultat 2 : 1 ,proti moštvu, ki je porazilo celo Angleže, je za nas uspeli. Na zmugo nismo mogli računati, preveč smo bili oslabljeni. Z I našimi Švicarji bi gotovo zmagali. V prvem polčasu i je »drukanje« občinstva bilo tako strastno kol nismo doživeli niti v Južni Ameriki. S tem so nas nekoliko zmešali. Toda obramba je vzdržala prvi napad in počasi so se znašli tudi napadalci. V hi-j pu ko je pričela funkcijonirali napadalna vrsta je premoč Špancev zginila, Po dobljenih dveh golih je sicer izgledalo, da bomo doživeli debacl, toda Spasič, Zagorac in Tošič so vzdržali. V drugem polčasu, zlasti proti koncu smo pa stisnili Špance i v obrambo. Z boljšim napadom bi gotovo zmagali. 1 Španci so bili od silnega tempa izčrpani in so se samo branili. Toda kljub gostoljubnosti in manifestacijam, so Španci vseeno igralci, ki poznajo samo eno: Zmagati! Ker smo jim ogrožali zmago, niso pustili nastopili kljub dogovoru, da lahko izmenjamo poškodovane igralce, rezervo za Gilerja. Sami so pa hitro zamenjali Zamoro, ki je bil poškodovan, ko se je vrgel pod noge Tirnaniču. S tem je rešil siguren gol. Toda take stvari se mora gledali pač s španskega stališča. Pred 6vojim občinstvom morajo zmagati,
V Lizboni se pripravljajo svečono za sprejem našega moštva. Mesto Gilerja bo igrat Gayer, Simonovič je prosil Beka za sodelovanje ker igra njegov klub prvenstveno tekmo, je tudi ta četrti emigrant odklonil sodelovanje. Proti Portugalcem igramo že ob treh popoldne, kajti po tekmi nas peljejo k bikoborbam. Tudi v Madridu, kjer bomo gostje nogometne Zveze, nas bodo peljali v četrtek gledat bikoborbe. Za tekmo s Portugalci smo vse drugače pripravljeni.
Velike mednarodne kolesarske dirke bo se vršile v Italiji na 259 Um dolgi progi. To je bila obonem tudi prva dirka za italijansko cestno prvenstvo. Start in cilj je bil v Neaplju. Vse italijanske mednarodne firme- so nastopile v tej konkurenci, 29 kolesarjev pa j« v celoti končalo dirko 22 mož brojeie čete se je do zadnjega drialo »ki.-puj, dokler se končno ni posrečilo lanskemu t< e-lovnemu prvaku Learco Giterra ob zelo nape.em končnem boju bivšega svetovnega prvaku Ptndo za eno četrtino dolžine kolesa pustiti zadaj. C uerra j« prevozil progo v času 9 : «5 : 20, kar zn ris povprečno na uro 27,488 km, Kot tretji jo p.i.šel na cil) Michcle Mara.
Kongres bokserjev se vrši v Ženov! 15. maja t. I. Nekateri predlogi za ta kongres so zelo zanimivi. Nemčija n. pr, želi spremembo p.avil v tem smislu, da bi sc onim boksarjem, ki nr drže terminov, odvzeli naslovi prvak«, lipanija predlaga, da bi se moral vsak zavarovati proti sp.idnjemu udarcu in da se pripozna tehnični knockout. Američani pa hočejo ravno nasprotno. Holandska zahteva, da bi se sin«l samo oni bokser nazjvuti prvak, ki je od svoje zveze kol tak pripoznan Švedska želi imeti tudi skaudinav »kega prvaka za Švedsko, Norveško, Dansko in Finsko,
Inozemski šport
Nurmi je odklonil ameriško ponudbo, da bi v Ameriki kot poklicni športnik nastopal skupno s francoskim svetovnim rekorderjem I adoumeguejem, On je namreč trdno prepričan, da bo mogel v Ameriki kot amater startati, ker sedaj že pridno trenira. Kakor izjavlja, se pripravlja za sodelovanje na 4 X 1500 m rekordni štafeti svojega kluba,
Italijanski nogometaši so prišli na interesanlno idejo. O priliki zadnje tekme v Parizu je italijanski zvezni tajnik Zanetti predlagal g. Rimetu, da bi se vršilo nogometno tekmovanje med Italijo in l'ran-cijo v kar največjem obsegu. V principu so na predlog pristali eni kot drugi, gre namreč za izvedbo naslednjega programa.
Vsaka država določi za ta gigantski dvoniatch precejšnje število svojih najboljših moštev. Na prvem mestu stoječa moštva vsake države se pomerijo v Italiji, druge garniture v Franciji, tretje zopet v Italiji itd. Borilo sc bo torej v enem dnevu 60 moštev v 30 različnih krajih Italije In Francije, S tem si ne bodo opomogle samo blagajne, ampak bo obenem to velika propaganda za nogo metni šport.
Rigoulot, znani francoski ležki atlet, o katerem smo pred leti mnogo slišali, je že zopet v tor-mi. Iz Pariza poročajo, da jc obojeročno potegnil 122.5 kg in sunil 170 kg dvakrat. Pravijo, da bo šel v Ameriko.
Moštvo univerze Cambridge ki jo pri zadnjem srečanju z oksfordsko univerzo iopel zmagalo, je določeno, da bo na olimpijadi tekmovalo zn angleške barve. Angleži so mnenja, da tako dobrega moštva že dolgo ni bilo na Themsi in upajo, dn bodu ludj v Los Angclcsu zmagali.
Napake v uradnem prerodu obrtnega zakona
Novi obrtni zakon in njegovo pogriške v slovenskem prevodu, ki je bil objavljen v 'Službenem listu Dravske banovine št. 76 dne 2. dec. 1931 iu v knjižni izdaji zakona o Obrt I h v založbi tiskarne .Merkur v Ljubljani.
Dne 23. t. m. je bil priobčen \ Juiru št. 94 daljši članek g. dr. Avg. Reismau-a pod naslovom -■Odpovedni rok po novem obrtnem zakonu. Ne-| rodna pogreška v slovenskem prevodu zakona.
K temu članku moramo pripomnili, da je v slovenskem prevodu, ki je bil priobčen v Službe I /leni listu Dravske banovini! in v knjižni izdaji ; zakona o obrtih v založbi tiskarne Merkur še poleg nerodne pogrrške v j 231 kjer je prevujnhv j prevedel izvirni tekst, ki se glasi v Službenih iioviiudi kraljevine Jugoslavije št. 252 I,XXXI 1 ilne 9. novembra 1931 v Belgradu: >U koliko nije ui služboprinira šla povoljuije ugovorom) ill u I koliko nije ovim zakonom /.u poedine vrste po-niočnog osobljn drugčije naredjeno, otkazni rok službenih odnosa je najmanj« 11 dana . |«)polnoili:i napačno iu sicer tako, da pravi če /a službo-daven ni pogojeno kaj ugodnejšega i. t. d. meslo pravilno Če zn stiižho.jrinahu ni pogojeno kaj j ugodnejšega i. I. d. , še mnogo drugih /t lo ne-| rodnih pogrešk, ki utegnejo prizadele, ki bi »e | zanašali na la napačni tekst zakona dovesti v , zmoto, spore in tožbe.
Zato javljamo še sledeče pogrežke v oinenje-• nih prevodih:
* 71 odst avek (7) se glasi dobesedno sledeče: | Preduzeče jc naročilo odgovorno za slučaj kada i sc založili predmet izgubi pokvari ili pravnvrc-meno ne vrati. Amortizacija izgubljenog založnog lista može se tražiti preko nadležnog suda. Založeni predmeti precenjeni do 5(1(1 Din v rednosti ima-| ju se vraliti bez umoriizacionog postopka licu koje j bliže označi založeni predmet i na verovalni način j dokaže, da je založili list izgubio i ako položi pri-i mirnu jamčevinu itd.
' Slovenski Službeni list in knjižna izdaja "i-i skarne Merkur pa ga prevajata tako, da pravita, i da se morajo zastavni predmeti, ocenjeni do 5000 ! Din vrednosti vrnili brez amortizacijskega poslo-I panja onemu, ki zastavljeni predmet podrobneje označi in na voroven način dokaže, da je izgubit zastavni lisi iu če položi primerno varščino, pre-j vajalee je napravil Iu veliko napako, ker pravi do 50*10 Din mesto praviloma samo do 500 Din. | __ V S 239 odstav. (■>) prevaja: V primerili lock 1—9.. III. in 12 izgubi službodaver pravico, j odpustiti po odredbah tega >;, čo je za omenjeno vzroke vedel dalj kol teden dni pravilno pa mora glasiti, v primerih točk 1—8., tO. in 12. i. t. d.
S 275 odstavek (2) določa v izvirniku zakonu ; v Službenih novinah da se za čas leta dni, računajoč od ukinitve učnega razmerja ne more brez dovoljenja bivžega službodujalca 'zaposliti v islo-v rstneni ali sorodnem obrtu ali istovrstni delavnici tovarniškega podjetja učenec, ki J« izstopil i/, dela radi primera točke 3 odstavku I lega Slo. venski Službeni lisi- pa zopet napačno prevnia, on pravi, da za čas 2 let meslo praviloma lofii dni.
Dalje popolnoma napačno prevaja tudi 326 o.lat. (I) kjer pravi da ima službojemnik. ko ie nastopit službo, če je zaradi bolezni ali nezgode cidržan opravljali svojo službo po 20 letih pravici i do plače za 12 tednov, l>er izvirnik zakona v Službenih novinah določa, da ima pravico do plače /a 12 tednov šele po 25 teliti.
Istolako prevaja napačno tudi « 329 odst. (1) kjer pravi, da se mora dati službojenuiiku, t„ služI pri istem podjetju .nepretrgoma po 20 letih 5 toduov dopusta vsako leto, dočim določa izvirnik zakona, da ima službojemnik pravico do 5 ledeiisketra dopustu iele po 25 lotili.
Objavili smo zgoraj navedeno večje in važno pogreške, ki smo jih poleg drugih zapazili v slovenskem prevodu zakona, ki je bil priobčen v slovenskem Službenem listu Iu Izšel v knjižni idaji Zakona o obrlili v založbi tiskarne Merkur , <iu opozorimo s tem vse prizadete posebno pu nioro-dajna oblastva, da ukrenejo vse potrebno, da se očitne napake Službenega lista dravske banovine | št. 76 z dne 2. doc. 1931 čimpreje uradno popravijo I in, du se v bodoče posveča večja pažuja prevodom posebno tuko važnih zakonov in tako prepreči jn ev. nepotrebni spori, tožbe i. dr.
Istočasno pripominjamo, dn jc podpisana Upr:». vn Merkur-ju, ki jo ludi izdala Obrtni zakon \ slovenskem prevodu. razposlala svoječasno cenj, interesentom vabila itu naročilo iu je teduj čez par dni tudi tiskarna Merkur razposlala neke naročilnice v katerih trdi. da jo smatrali njihov prevod zakonu, ki se izdeluje ludi za Službeni li>i kraljevske baiiske uprave tM avtentično slovensko besedilo srbskega izvirnika ki. je bil objavljen v Službenih novinah z dne 9. novembra 1031. Xa istih tiskovinah pn jo bilo pred podpisom tiskarna natisnjeno še v nmstnoni in podčrtanem liuku >'<•-[ deče:
»Pripominjamo še da slovenska izdaja tega ju-i kona v tiskarni trg. bul. d. d. Merkur ni v niku-I kršili zvesti /. izdajo, ki si- napoveduje s knjižnim ■ oglasom uprave Merkur , Šrleiihui ,-ovii ul. 6-11.
Z ozirom na lo povdurjauio. dn nismo nikdar I trdili, da smo v Itaki zvezi s slovensko izdajo lega zakona v tiskarni trg. ind, d, d. Merkur . pn pa smo izdali v lastni založbi dobesedni prevod Obrtnega zakona po srbo-hrv. izvirniku pi iohc enein v I Službenih novinah kraljevine Jug. linijo št. V02 | LXXXI dne 0, novembra 1981. v Itelgradli, in >na-1 ramo konstantirati, da v n«šj izdaji Obrlm-gn *»-j koiiu^ ni zgoraj omenjenih napak.
Zato priporočamo, vsem cenj. interesentom, da si pravočasno nabavijo ta važen zakon, dokler šo troja zaloga. Cena moli ko vezani knjigi je Din 25. V plnino vezani knjigi je Din 80. %a'poštnino Din 3 za vsuk izvod.
Naročila sprejema konianditnn družba M. Jankole, Ljubljana, selenburgova ul. (i-||. _ Uprava . Merkur-ja Ljubljana, Šelenburjjova ul 0-11.
Stran 8.
»SLOVENEC«, dne '29. aprila 1932.
Štev. os.
Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din Oglasi nad 9 vrstic sc računajo višje Zaoglase strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrdica 2Dur
Naimanisi znesek lODin.Pristojbina za šifro 2Dm V>akoqia> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašanja odgovarjamo le.ee jepriloženainamka.Cek račun Ljubljana10.3Li9.:
Sostanovalec
Dunajska
(a)
se sprejme cesta 5/1.
Beseda samo
par
Gospodična
prodajalka manufakturne stroke, s prakso, z dobrimi spričevali, išče mesto. Naslov v upravi Slov. pod št. 6121.	(a)
Beseda samo 50 par Dekle
zdravo, pošteno, se sprejme za trgovino in gostilno na deželi. Prednost imajo dekleta z dežele in izučene v trgovini meš. blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 1. junij 1932« št. 6111. (b)
Beseda samo 50 par Posojila 60.000 Din
iščem za ' takoj proti vknjižbi na prvo mesto. Cenilna vrednost nad 130 tisoč dinarjev. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Mesečno odplačilo« št. 6104.	(d)
110.000 Din
posodim na hišo v mestu proti prvi vknjižbi. Ponudbe do t. V. na upravo »Slovenca« št. 6086. (d)
Beseda samo 50 p ODDAJO:
par
Opremljena soba
čista, svetla, elektrika in parket, separiran vhod -se ugodno odda gospodu. Karlovska cesta
Opremljeno sobo
oddam blizu glavnega kolodvora boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v upravi Slovenca-' pod št. 6081.
(s)
Beseda samo 50 ODDAJO:
par
Gostilna v Ljubljani
se odda v najem s 1. majem t. I. Poizve se pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljub-
ljana, Emonska 2.
(n)
Beseda
samo 50 par
Oglejte si
izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene ne-prekosljive. — Popravila
točna in poceni.
to)
Posestva
Beseda samo 50 par Hišo
na Jemejevi cesti št. 29 pod ugodnimi pogoji proda Posest«, Miklošičeva cesta 4.	(p)
Lepo posestvo
sestoječe iz travnikov, njiv, gozdov, vinogradov in dveh lepo urejenih družinskih hiš, primernih za katerokoli trgovino, naprodaj. Več pove Josip Barič, Čeplje št. 19, pošta Nemška loka pri Ko-
Kupimo
Beseda samo 50 par Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/II.	(k)
Duhova drva in ogiie
kupuje stalno
Uran Franc
Ljubi ana
Sv. Petra cesta 24.
Beseda samo 50 par
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta
Sv
št. 14. Ljubljana.
(D
Sadjarji, kmetovalci!
Drevesne in vinogradniške škropilnice, lepljive pasove, škropila, cepilni vosek, kose -Flugspatent" dobite pri glavni zalogi: Videmšek, Maribor, Ko-roščeva 36. — Sprejmem krajevne zastopnike. (1)
Črno prst
humus za vrtove - Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska c. 38, telefon 33-82. (1)
Moško, žensko
in dirkalno kolo po zelo nizki ceni naprodaj. Miklošičeva c. 7/II1. levo. (1
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v , vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki i Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din ko in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemično čistilnica oena
Novi
obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1)
NOGAVICE
damske od 8 Din dalje, moške od 3 Din dalje. - Modno blago M. SUSNIK Krekov trg 10 (nasproti Mesi. doma)
Tri spalnice
javorjeva, brstova in češ-njeva, kompletne, napro- j daj po ugodni ceni. Fran ' Martinec, Ljubljana, Pru- , le št 8	(|) !
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Buiiet
Šivalni stroj
»Singer«, še prav dober, naprodaj. Naslov v upr. -Slovenca« pod 6122. (I)
( dobrovpeljan, na prometnem kraju v Zagrebu, Ilica 87, naprodaj radi bolezni in hitrega odpotova-nja s celim inventarjem. 1
ičs
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate Ijem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod
Anton Pečtm
okrajni orožaiški poveljnik v pokoju
danes v sredo ob pol b pop., previden s tolažili sv, vere, v 71. letu starosti, po mukepolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo iz hiše žalosti, Črnuče 9, v petek 29. aprila ob 5 popoldne. Črnuče, dne 27. aprila 1932.
Žalujoče rodbine: PEČLIN, KAVČIČ, KRIŽMANIC.
m .r
Beseda samo 50 par
Koncertni glasovir
s križem strunami, železne konstrukcije - proda Turin, Ljubljana, Glince, cesta VII št. 21. (g)
Beseda samo 50 par
I
Automofor
i
i
Beseda samo 50 par Taksameter avto
»Oakland«, poceni proda Florjančič, Nunska ulica št. 3.	(1)
Motorno kolo
Wanderer, 2 cilindra, 3 brzine, v najboljšem stanju, prodam radi družinskih razmer po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6105. (1)
Lanene tropine
in droca krmilu noHr nairenet Veletrgovina žita in moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Realiera cesta 24.
Uprava in uradništvo Mestne hranilnice
ljubljanske javljata tužno vest, da je dne 27. aprila umrl njen nadkontrolor v p., gospod
JOSIP KURALT
Svojemu zvestemu in zaslužnemu sodelavcu ohranimo hvaležen in časten spomin.
Tel f011 št.
2951
rvrilka
IV. SCHUMI
Uolen ska cest«, muli lepa. suha drva in prvovrsten premog.
Hitro in poceni Vas preseli »LEVANTE« Kolodvorska ul. 30
telefon 21-17
I
Valiet Express
Smartinska cesta 24, kavarna »Viadukt«. Zavod za hitro in brezhibno kemično čiščenje, pošivanje, renoviranje, moderniziranje moške in damske garderobe. Cena kemičnemu čiščenju za moške obleke 55 Din, za damske plašče 50 Din, obračanju z moderniziranjem 280 Din. Garderoba se čisti 7. najnovejšim sredstvom. ki blagu ne škoduje. Pišite — pošljemo iskat. Zunanja naročila poštnoobratno. Sorejema se tudi v trafikah: Flo-rijanska ulica 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec, Dunajska cesta (dvorišče).	(t)
Širite »Slovenca«!
Fotoamaterji!
Pn<iorniM> Vaših negativov Vam rOl/clUl/C |ep0 jn poceni napravi
lotooddelek Jagosiov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik!
Vezani
ILUSTRIRANI SLOVENEC«
letnik 1981
jc že na razpolago v naši upravi za ceno Din 90,— po pošti 10 Din več.
FURNIRJI
vsake vrste pri tvrdki P. R. AL LES, Ljubljana — Frankopanska 18.
t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna mati, oziroma stara mati, tašča, itd., gospa
Nekrep Elizabeta
zasebnica
v četrtek 28. aprila ob pol 9 po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 78. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojne bo v soboto 30. aprila ob 17 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 2. maja ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor-Pobrežje, dne 28. aprila 1932,
Rodbine: Nekrep Alojzij, Stebih Franc, Živko Alojzij.
Eii —
iSŠN
«o j J -»
I
S-C*
Nt«
O
Sa
e c >
P "J
a. v
>
o>
1 *asf
S K3 =
35
o je ij
- C —»i E I ~
C H
.S
— ca h
^ ji zr
rr o-
jrs » s ® g
O
S O = <N UMUK
~ J
-o
- Os ^ E-
feo
o _
nSC
S8 &
ti, C 3 c

0; • N
£ M
—« (M
S S
g>H > s
^ D N ft
3 — Z
— «5 .9
a
C T
— NJ
r v C >
< I
3	=
C7J -=1 Q
— -C —'
v s "S S!
tr Qi
>	,=j
^r ^	—'fr N
t	:» o
■5 i B o S i ■ - —, — ^
-• >-C 3 73
^383« I
Rolanrl Dorgeles:
Leseni križi
22
Konjski trgovec se s pijansko krotkostjo še en pot vda. Iz žepa potegne nož in sestrže dve reberci čokolade v brbotajoči guljaž. Za njegovim hrbtom pa pleše Broucke kanaški ples, vihteč sekiro.
Drugi se gnetejo skozi vrata; zvijajo, duše se od smeha in ne morejo spraviti poštene besede iz sebe. Pred kotlom je ostal Bouffioux sam.
Na vrtu ob zidu, kjer je vse prerasel lapuh, gore ognji ostalih desetnij. Nekateri kuhajo juho, drugi guljaž. Pri drugi pripravljajo pražen krompir.
Mi pa žc nikdar nimamo sreče, da hi si izučili kakega takegale,« je obžaloval Vairon.
Neki drug se je osupnjen postavil pred svoj ogenj: v svojih velikih, črnih parkljih dr/i velik kos zmrznjenega mesa, zavitega v tenčico.
Meso v obvezah k je z gnusom preklinjal. Le kako naj to svinjarijo kuham, to mi povej?
Ves se je zatopil v meso in ga dolgo motril z izbuljenim pogledom; tako je utegnil nekoč motriti Yorickovo lobanjo Hamlet. Iskal sem Sulpharta. Stal je ob koncu vrtnega zidu, žvižgal in zamišljeno strmel čez obletele gozdove v daljo.
>Na kaj f>a misliš, Sulphart?«
>Na to, kako som ob mobilizaciji, ko sem odhajal iz tovarne, pustil svoje orodje in drugo ropotijo pri gostilničarju na nasprotni strani ceste; rekel sem mu: »Spravite mi tole; prihodnjo soboto pridem zopet ponje, ko se vrnem iz Berlina ...«
Pred napadom.
Šest je že, piče pa še od nikoder... Nak, vse kar je prav!
Sulphart ne more več mirovati. Vzel je svoj kvartin pa skodelo in se jx>stavil ob vhodu zuavskega jarka, od koder so morali priti nosivci jedače. Na suhih, v gamaše povitih nogah, ki se jih kakor oklep drži prisušeno blato, je videti, kakor da bi mu bilo telo montirano na kolih. Naslonjen na steno, se z neznosno nestrpnostjo ozira za jelonosci.
Te kuharske mrhe! Manj ko imajo dela, bolj so leni! Meni jja tako neznansko kruli po trebuhu!«
Pa nihče ga ne jx>sluša, nihče ga ne pomiluje. Nekateri bero, drugi spe v svojih jazbah, mali Belin si šiva gumbe na plašč s telefonsko žico, Hamel čika. Eden gleda celo skozi strelnico, ker ne ve, kaj bi drugega počel. Ta splošna ravnodušnost draži Sulpharta. Besen skomigne z rameni in brcne skodelo, ki se valja po tleh, v stran. Da bi preglasil kralje-nje želodca — ka-li? — je jel strupeno jezikati proti svojim tovarišem, kuharjem in najvišjim vojaškim glavam, ki jih je kar povprek primerjal s svinjami, z ljudmi najslabše baže in posebej z gnojem. Celo tako daleč se je okorajžil, da se je porogljivo zahehetal:
Ej, saj dobimo jo gotovo, našo jedačo, kajpak ... Gramozova leča in makaroni na mrzli vodi, to nam ne odide, seve. V tem si pa kuhači in druge krave bašejo trebuhe.
Poznam Sulpharta in njegove pretirane nazore. Pod označbo druge krave- meni tlomalega vse ljudi, ki ne služijo na fronti, in ne dela pri tem nobenega
razločka med spoloma, obleko in stanovi. Mimogrede zaide potem v načrte, kako bi se preosnoval vojaški red, in prihaja do tega sklepa, da bi morali »vsi ti zaplotniki po vrsti postati kuharji« in biti obsojeni, da »sami žro svojo plažo, namesto da se trpajo z dobrimi stvarmi; potem bi se pač malo bolj potrudili, kadar kuhajo za vojake na fronti.« Taka je bila sodba pravičnika.
Drugi pa, ki še niso lačni, nimajo zanj nobene pritrjevalne besede: Breval piše, Broucke smrči, Vairon si žvižga. To jc Sulphartu slednjič preveč. Ne zine nobene več, vzame iz žepa nož in se loti svojih škornjev, rezoč z njih strdelo blato v celih ploščah. V tem trenutku zasliši dobro znan šum in takoj dvigne glavo:
Tu so!... Po menažo, fantje!
Ztires prihajajo juharji med prijaznim ropota-njem in zvenčanjem steklenic in vrčev. Bouffioux korači na čelu; na ramah nosi navzkriž obešeno debelo rešto hlebov, ki so nanizani na motvoz, v eni roki ima lonec z guljažem in v drugi vrč, ki drži dobršnih pot litrov vina.
Ostali kuharji mu slede v gosjem redu; otovorjeni so s čutarami, ki jih nosijo po dvoje na drogu, z nabito polnimi krompirjevimi vrečami — kdo si ga ve, kaj je v njih! — z lonci, ki so z glenom zamazani, vodnimi vrečami, s hlebi, ki so nataknjeni na palico kakor na raženj. Vse skupaj je podobno tropu za-mork, ki tovor i jo svojemu plemenu hrano.
Sulphart je opazil vrč, ki si ga je bil Bouft'ioux na jermenu oprtal čez ramo.
Možje, blagoslovljena voda bo tudi!«
/a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel f»
izdajatelj: Ivan Itakovee.
Urednik: Frane Krenunr.