PRIMORSKI DNEVNIK !• začel uhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-**• od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £**• -H Mi >—} i> 73 - v* O CT« C 73 I I ^,^rov,n' Cena 600 lir - Leto XL št. 275 (11.998) Trst, nedelja, 18. novembra 1984 Danes ob 10.30 množična manifestacija za naše pravice Ob vhodu v vas bodo simbolično postavljeni krajevni napisi, ki nam jih občina odreka - Solidarnost demokratične javnosti Gre zgolj za politično dobro voljo __ BOGO SAMSA , f^aška občina ne bo postavila ''"jezičnih tabel po slovenskih va-j tržaške okolice, to je enostavni ** brutalni odgovor tržaške občinske prave, katerega je v petek zvečer a seji občinskega sveta sporočil žu-P"*1 Franco Richetti. Utemeljitev je Preprosta in v tej preproščini eekrat lažniva, kontradiktorna, ne-itemeijena; c »Znano je — pravi dobesedno Ri-n ,et« — da v pomanjkanju posebnih .»rmativov, ki so v pristojnosti dr-•ave — j(j je edino pristojna razvoz-« probleme oblike zaščite slovenske »kovne manjšine tudi na sektorju Ponotnastike — morajo ostati urad-^cestne oznake v italijanskem je- Večkratna hotena netočnost (po slovi/. 0 se *erau reče laž) torej: pr-hir prav n'^ a* ZNANO, da morajo 1 testne oznake v italijanskem je-Ui u* Znano, in to zelo dobro, je sa-v ’.“a je naziv krajev in njih označe-nJe v pristojnosti ustrezne občine, dn JL> 0/nake dolžna postaviti v skladi a- cestnim zakonikom. Obstaja tubi». r<*^va> kakšne naj l>odo te ta-doh V kakšni barvi, velikosti in po-Nikjer — celo v skrajno zasta-n 11 fašističnih zakonih, pa ni rečeni ànski morai° kiti napisi samo ita- ni)^r‘lv obratno: pozitivno mednarod-Si)or’r.aV(>’ posebni statut londonskega |0 azuma, potrjen z izrecno klavzu-kPa?sl,?skih sporazumov, določa za *ične er Prebivajo Slovenci, dvoje- čin °?^anja praksa vseh okoliških občin r/aške pokrajine, nekaterih ob-rišk Sorifke pokrajine, tržaške in goje fL‘ ukrajinske uprave dokazuje, da no v° vPrašanje izključno in dokonč-te l,nstojnosti krajevnih uprav. Vse viln p,!av® so namreč postavile šte-Nck,,» Vo^ez^ne napise in smerokaze. bore*1 tlt' številčno zelo omejene — občin. n — ie postavila tudi tržaška nani«?’ Z,a katero so sedaj ti trije 1 zakoniti, vsi ostali eventualni Nadaljevanje na 2. strani Poziv koordinacijskega združenja kraških vasi na manifestacijo Koordinacijsko združenje kraških vasi poziva vso slovensko javnost na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter vse italijanske demokrate, da se množično udeležijo današnje protestne manifestacije v Trebčah. Naša narodnostna skupnost, ki se odločno bori za svoje pravice in že dalj časa pričakuje od italijanskega parlamenta globalno zakonsko zaščito, se mora dejansko še vedno boriti tudi za tiste najosnovnejše pravice, kot so dvojezični krajevni napisi, ki bi morali biti že zdavnaj zagotovljene na podlagi same republiške ustave in mednarodnih sporazumov, mimo globalnega zaščitnega zakona. Županove izjave na petkovi seji tržaškega občinskega sveta so najzgovornejši dokaz skrajno prezirljivega in nedopustnega odnosa do teh pravic. Zanikanje pravice do dvojezičnih napisov v slovenskih krajih je dejanje, ki si ga upravitelji, ki sc proglašajo za demokratične, ne smejo dovoliti, če nam teh osnovnih pravic nočejo dati, je po 40 letih od zmage nad nacifa-šizmom in osvoboditve ne le naša pravica, temveč tudi naša dolžnost, da si dvojezične napise postavimo sami. Pri tej pobudi moramo nastopiti enotno in množično, kar bo najboljši dokaz, da smo tu, da smo budni in da se ne pustimo več izigravati. KOORDINACIJSKO ZDRUŽENJE KRAŠKIH VASI Na srečanju narodnosti sosednih dežel v Rovinju Zastopnik Slovencev v Italiji o zapostavljanju našega jezika ROVINJ — Srečanje narodnosti sosednjih dežel v Rovinju se je včeraj nadaljevalo s predstavitvijo rabe jezika na posameznih dvojezičnih območjih. Vsi poročevalci so v svojih referatih poudarili potrebo, da širša skupnost prispeva k ustvarjanju takega ozračja, ki bo omogočalo manjšincem, da se lahko neovirano poslužujejo svojega jezika, ga dograjujejo in uveljavjajo. Večkrat je bila tudi postavljena tesna vez med jezikom in narodnostno zavestjo. Potrebo po enakopravnosti jezika je poudaril tudi predstavnik Unije Italijanov za Istro Luciano Monica. Položaj italijanščine na dvojezičnem območju na Hrvaškem in v Sloveniji se je v zadnjih letih precej izboljšal. Trenutno se uči italijanščine približno 14 tisoč pripadnikov večinskega naroda, vendar to so le postopni koraki. Manjšinski jezik bo treba namreč socializirati. Oba jezika morata postati bogastvo obeh skupnosti. Kolikšen je pomen jezika pri asimilacijskih procesih, je prišlo do izraza tudi iz poročila delegacije pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je prebral Karlo Devetak. Zaradi pomanjkanja zakon skih norm, ki bi urejale pravo varstvo slovenske manjšine v Italiji, je položaj slovenščine v javnosti neurejen in zapostavljen. Takšen položaj onemogoča normalen razvoj jezika in prispeva k temu, da olajša procese asimilacije. Zato so prizadevanja na področju enako- pravnosti manjšinskega jezika tesno povezana z zahtevami po zaščiti in ohranitvi manjšinske narodnostne skupnosti, ter jih na noben način ne moremo prikazovati kot iskanje posebnih privilegijev. Razmere, v katerih živijo pripadniki posameznih manjšin so predstavili še Slovenci iz Avstrije, gradiščanski Hrvati, Madžari iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, predstavnike Demokratične zveze Južnih Slovanov iz Budimpešte, Čehi, Slovaki, Ukrajinci in Rusini iz Hrvaške ter letos prvič tudi predstavniki Hrvatov iz Moli-seja, Ladinci, Retoromani iz Švice ter predstavniki juž-notirolskih Nemcev. Ob koncu srečanja so udeleženci sprejeli skupno resolucijo in se dogovorili, da se bodo prihodnje leto srečali v Trstu. Za temo pa so izbrali kulturo sožitja na dvojezičnih območjih, (kd) Srečanje Martellija s Slovenci v PSI NA 2. STRANI Richetti ne pozna pravila BOJAN BREZIGAR Citat je pač citat. Kadar se na nekoga sklicuješ, moraš paziti predvsem na dvoje: da ne spreminjaš besed v citatu in da ne potvarjaš okoliščin, na katere se citat nanaša. To je osnovno pravilo. Župan Richetti tega pravila očit-no ne pozna. V svojem petkovem odgovoru v zvezi z dvojezičnimi tablami je namreč »dobesedno navedeU razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982. ko je dejal, da »lahko samo država izbira načine in oblike zaščite, ki naj jo zagotovi slovenski manjšini tudi na področju toponoma-stike«. V razsodbi, resnici na ljubo, tega ne piše. V odstavku, na katerega se sklicuje župan Richetti, je rečeno, da ustava ne določa, da mora biti za slovensko manjšino v tržaški pokrajini v veljavi enak normativ kot na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste, »kjer je prepuščeno italijanske- NADAUEVANJE NA 2. STRANI .Proslava 30-letnice Galeba g Sl n n.* •• ^5815^1 kijjgg ■ t / ■E 91 Zaslužen poraz Jadrana TREVISO — V osmem kolu košarkarske C-l lige je sinoči Jadran v Trevisu zasluženo izgubil proti zelo solidnemu domačemu moštvu Stefanela, ki uvršča nekaj odličnih košarkarjev, med katerimi bi omenili predvsem Riga, ki ima prvoligaško izkušnjo. Po našem mnenju sta bila za sinočnji poraz ja-dranovcev usodna izredno slab začetek srečanja in dej stvo, da so naši nastopili v okrnjeni postavi. Manjkali so namreč poškodovani Daneu ter Sosič in Kojanec. Da so naši slabo začeli je bilo krivo tudi to, da so stopili na igrišče malo pred srečanjem, tako da niso imeli časa, da bi se primerno »ogreli«. V peti minuti je bil namreč izid že 14:2, v sedmi minuti 20:6; v enajsti minuti pa kar 28:10, minuto pozneje pa so domačini celo vodili z dvajsetimi točkami razlike (30:10). To razliko so nato naši fantje »lovili« skozi vso tekmo. V drugem polčasu so zaostanek celo zmanjšali na osem točk (v 34. min. 70:62). Tedaj pa je zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igrišče Marko Ban in vseh upov za podvig je bilo konec. Naši v tem srečanju niso igrali najbolje. Le v drugem polčasu so pokazali kaj več. Vse to pa je bilo premalo za uspeh tu v Trevisu. Meblo praznih rok Že prva zahtevnejša preizkušnja je bila za našo zdru ženo ekipo usodna. Seveda mislimo pri tem zgolj na izid sinočnje tekme, saj ni s tem negativnim nastopom uspešnost letošnjega prvenstva za Meblo prav nič ogrožena. Pač pa je lahko poraz proti Pordenonu izredno dobra šola za naslednje, važnejše spopade s tem nasprotnikom. Obe ekipi imata praktično enak koncept igre, to je sistem z eno samo podajačico. Medtem ko so to taktično varianto domačinke s pridom uporabile — zahvaljujoč se predvsem dobremu sprejemu servisa — Meblo nikakor ni uspel razviti svojega potenciala na mreži in napadati z več položajev in s tem nekoliko bolj kombinirano. Tako je bila igra naših odbojkaric zelo predvidljiva in ob nenatančni igri v polju in slabem dnevu podajačic je bila naloga Pordenona razmeroma lahka. Začetek tekme je bil izredno negotov in izenačen. Ekipi sta brez težav osvajali menjave, točke pa sta delali s precejšnjo težavo. Nato so domačinke nekoliko bolj forsirale svoj servis in si nabrale razliko štirih, petih točk, ki so jo do konca seta le še povečale. Šele v drugem nizu si je Meblo nekoliko opomogel. Pri spre- • Gre zgolj Na včerajšnjem srečanju s slovensko komponento PSI NADALJEVANJE S 1. STRANI novi pa protizakoniti. Fantastična pravna logika. Pri tem je naravnost smešno izkrivljeno sklicevanje na razsodbo ustavnega sodišča, kar podrobneje komentiramo na drugem mestu. Bistvo problema torej ni pravno, temveč je v politični volji. Ko je občinsko upravo upravljal Spaccini na osnovi levosredinske uprave, je obstajala skromna dobra volja, ki je segla do treh dvojezičnih napisov slovenskih krajev, ista dobra volja je postala krepkejša v pokrajini, kjer je socialistični odbornik Volk lahko postavil več kot sto dvojezičnih smerokazov (res samo v od Trsta bolj oddaljenih krajih), zelo občutna pa je bila in je v občinah, kjer imamo Slovenci v okviru naprednih, demokratičnih zavezništev svoje župane in lastno upravo. V tržaški občini je sedaj te volje bore malo, skoro povsem je izginila in prevladuje podrejanje Gambassini-ju in skrajni desnici, tako da se tokrat s stališčem tržaške občinskp u-prave strinja celo neofašistična stranka. Celotno vprašanje lahko pogledamo tudi iz drugega zornega kota: izražanje narodnostne pripadnosti navzven je bistveni element zaščite vsake narodnostne skupnosti in v ta sklop spada še zlasti važno imenovanje krajev, kjer ljudje prebivajo. Zato desetletja in desetletja vztrajna zahteva, da se slovenske vasi imenujejo po slovensko. To ni velika zahteva in jo je upoštevala celo KD v svojem do kraja omejenem in nesprejemljivem osnutku globalne zaščite. Proti so torej uradno samo neofašisti in skrajno desni del Liste za Trst. Zanika se najbolj elementarna pravica. In v tem ozračju, ko se omejuje, ko se brutalno zavračajo tako preproste stvari, lahko pričakujemo dokončno in globalno reševanje številnih perečih problemov? Res slabo ozračje in sé slabša priprava za razpravo o globalnem zaščitnem zakonu. Zato tudi razumljiv protest neposredno prizadetih prebivalcev, prebivalcev vzhodnega in zahodnega Krasa zato spontane pobude, da se o-dločno odgovori in zato tudi današnja enotna in odločna manifestacija v Trebčah. Enoten in odločen odgovor vseh Slovencev, podprt od demokratičnih sodržavljanov italijanske narodnosti, naj bo torej odraz naših zahtev po reševanju odprtih vprašanj, po u-stvarjanju ozračja sožitja, v katerem ne bo zapostavljanja. Claudio Martelli sprejel konkretne obveze za rešitev odprtih vprašanj naše manjšine TRST — Namestnik vsedržavnega tajnika PSI Claudio Martelli se je med svojim obiskom v Trstu sinoči sestal s slovenskimi predstavniki socialistične stranke dežele Furlanije - Julijske krajine. Razgovor je bil sicer kratek toda zelo stvaren. V imenu vseh je namestnika tajnika pozdravil Branko Pahor in mu obrazložil pismeno zahtevo izraženo v petih točkah. Predvsem zahtevajo slovenski socialisti trajen in organiziran odnos med osrednjim vodstvom stranke in deželami s posebnim statutom in manjšimi ter posebnim uradom za državljanske pravice pri direkciji. Zato so tudi predlagali konkreten sestanek v tej zvezi. Glede globalnega zaščitnega zakona pa so zahtevali, da tajništvo stranke posreduje pri sen. Garibaldiju, da se čdmprej prične razprava v senatu. Končno so zahtevali konkretne akcije v korist Slovenskega stalnega gledališča in za slovenske TV programe na RAI. Martelli je ocenil vse te zahteve kot razumne in se s slovenskimi predstavniki dogovoril za konkretne korake, ki bodo narejeni v tej smeri. Še prej pa se je na vprašanja novinarja o akcijah socialistične stranke v korist slovenske manjšine, oziroma za sprejetje globalnega zaščitnega zakona skliceval na izjavo Craxija v Trstu. Izjavo glede zaščite manjšin in polno priznavanje pravic vseh manjšin je obrazložil kot odprtje predsednika vlade do manjšinskega vprašanja. Vse manjšine, pa naj bodo etnične, religiozne ali kulturne, predstavljajo vrednoto, ki jo je treba ne samo spoštovati in zaščititi njih obstoj, temveč tudi izkoristiti za podporo vse prilike, pa naj gre za šolsko politiko, politiko teritorija, državljanske pravice ali drugo. Svoje izjave pa je zaključil z izrazi pričakovanja, da smo sedaj že daleč pri reševanju vprašanja slovenske manjšine, ki se — po njegovem mnenju — bliža zaključku. Prisotni senator Castiglione je napovedal v tem mesecu nov sestanek ožje komisije senata, ki naj se dogovori za obisk v deželi Claudio Martelli je v poznih popoldanskih u-rah govoril na zborovanju v Avditoriju, ki ga je priredilo deželno vodstvo PSI. V svojem govoru je skoraj v celoti posvetil pozornost vsedržavnim problemom in težavam, v katerih se je v zadnjih dneh znašla Craxijeva vlada. Polemiziral je z vladnimi zavezniki glede zakona Visentini o davčni reformi, ni pia štedil s puščicami tudi na račun KPI. Podčrtal je, da je treba padec inflacije pripasati resni politiki PSI, med probleme, ki v tem trenutku postijo italijansko družbo pa je na prvo mesto uvrstil mladinsko nezaposlenost. Pred Martelli jem sta na kratko spregovorila pokrajinski tajnik Seghene in deželni tajnik Trombetta. V njunih posegih, ki sta bila v marsičem polemična, so spet prišla do izraza nesoglasja v zvezi z deželno enotnostjo in s specifiko Trsta, ki razdvajajo tržaške in furlanske socialiste. Kljub Craxijevemu kompromisu in popravkom Deželni PRI PSDI in del KD še vedno proti Visentinijevi davčni reformi RIM — Na poti v Egipt in Saudovo Arabijo je predsednik vlade v letalu dal novinarjem zelo zadovoljne in optimistične izjave, češ da je večina »zmagala v težki bitki« s pravočasno odobritvijo finančnega zakona in proračuna ter s sporazumom o Visentinijevih davčnih ukrepih in napovedal, da bo nadaljevala na poti izvajanja svojega programa, kljub »prostim strelcem« iz vrst večine, ki se pogosto pridružujejo opoziciji. Dogodki v Rimu so pa nekoliko v nasprotju s tem optimizmom Predvsem je treba zabeležiti, da socialdemokrati in del demokristjanov slej ko prej nasprotujejo Visentini je-vemu paketu: včeraj so se v pristojni komisiji tudi po dogovorjenih popravkih vzdržali glasovanja in ni izključiti, da bodo pri odločilnem glasovanju v skupščini prišli iz vrst PSDI in KD še novi popravki. Po drugi strani pa današnje glasilo KD kar odkrito zagovarja »pro-ste strelce«, kar je tolmačiti kot novo svarilo Craxiju. Vlada je pa včeraj odpravila še eno zapreko na njeni težki poti z odobritvijo dekreta o podaljšanju olajšav za Jug v poslanski zbornici. Prihodnji teden pa bo za vlado spet težak, ker bosta v sredo obe zbornici razpravljali o odgovornostih Andreottija (in bivšega ministra Tanassija) pri imenovanju gen. Giudiceja (ki je med obtoženci v petrolejskem škandalu) za poveljnika finančne straže, hkrati bo pa splošna stavka. V takih razmerah, ko »ne more večina niti vladati niti sprožiti krize«, a zasleduje le posamezne koristi za prihodnje upravne volitve ali za predsedstvo republike, je treba preiti k izdelavi resnega programa za ozdravitev in razvoj države, na osnovi katerega naj se potem sestavijo večine, zatrjuje tajnik KPI Natta v intervjuju za današnje partijsko glasilo. Srečanje Štoka-Fontanari RIM — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka se je v Rimu sestal s tridentinskim senatorjem Fontanarijem, ki je v prejšnji in v tej zakonodajni dobi predložil v senatu zakonski predlog SSk o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Med dolgim razgovorom o tej problematiki je sen. Fontanari izrazil bojazen zaradi politične krize, ki se odpira ne le v vladi, temveč tudi v parlamentu. Upati je, da kriza ne bo negativno vplivala na reševanje slovenske problematike, saj je že zdavnaj dozorel čas za zagotovitev pravne zaščite Slovencev v Italiji. o Slovencih (razen Vidma!) PORDENON — Na 11. deželnem kongresu PRI, ki se je pričel včeraj zvečer v Pordenonu, je deželni tajnik te stranke Carlo Appiotti kar precej prostora posvetil vprašanjem slovenske manjšine. Republikanci so sicer za zaščitni zakon, ta pa mora u-poštevati dosedanje izkušnje ter mora hiti ozemeljsko omejen. Zaščita naj se torej izvaja le na Tržaškem in Goriškem, kjer je točno ugotovljena prisotnost Slovencev, pa čeprav brez štetja pripadnikov manjšine. Kar se tiče videmske pokrajine zaščita slovenske manjšine, po mnenju republikancev, sploh ne prihaja v poštev. Appiotti je govoril tudi o vprašanju zakonskega priznanja furlanskega jezika in kulture. Na kongresu je sinoči govoril tudi osrednji tajnik PRI Spadolini, ki se je zaustavil pri vprašanjih splošnega značaja. Debata se nadaljuje danes. MARKO WALTRITSCH • Richetti ne pozna pravila NADALJEVANJE S 1. STRANI mu zakonodajalcu, da po svoji uvidevnosti izbere način in obliko zaščite, ki jo je treba zajamčiti slovenski jezikovni manjšini.« Ni res torej, da je ustavno sodišče zapisalo karkoli v zvezi z dvojezičnimi tablami. Ni res, da je ustavno sodišče (v omenjeni razsodbi) zapisalo, da lahko »samo«, država izbira načine zaščite. Res je le, da je ustavno sodišče zapisalo, da ni nujno, da velja za vse manjšine enaka zaščita. Tega pa Slovenci nikoli nismo trdili. Res je tudi, da je v isti razsodbi ustavno sodišče navedlo, da »nedavni deželni zakoni vrednotijo nekatere aspekte življenja slovenske manjšine,« iz česar jasno izhaja, da o valorizaciji, če že ne o zaščiti slovenske manjšine — ali bolje nekaterih aspektov življenja slovenske manjšine — pripada zakonodajna o-blast tudi deželni skupščini. Končno pa je še res, da omenjena razsodba ustavnega sodišča — šlo je za znano afero prof. Sama Pahorja, ki je hotel na sodišču govoriti v slovenščini, pa so mu to pravico odrekali — uvaja novo izrazoslovje v pravni jezik, točneje 2 nova izraza: »priznana manjšina«, kjer pravi, da smo Slovenci na Tržaškem nedvomno priznana manjšina, ker obstaja več zakonskih in upravnih določil v našo korist, ter »minimalna zaščita«, ki že sedaj omogoča pripadnikom slovenske manjšine, da govorijo v slovenščini v odnosih s sod- nimi oblastmi in ustavno sodišče pristavlja, da zaradi rabe slovenskega jezika pripadnika slovenske manjšine, kot prizane manjšine, ni mogoče kaznovati. Skratka, razsodba, ki jo je citiral župan Richetti, gre popolnoma v nasprotno smer. če jo hočemo grobo — a nikakor ne pretirano — poenostaviti, lahko rečemo, da ustavno sodišče, medtem ko kritizira zakonodajne organe, ker še niso odobrili zaščitnih normativov, priznava pripadnikom slovenske manjšine, da si nekatere »minimalne« pravice vzamejo sami. In mislimo, da sodijo tudi dvojezične table pred slovenskimi vasmi med te minimalne pravice. Saj manj kot tako pa že res ni mogoče. BOJAN BREZIGAR • Zaslužen poraz Jadrana v Trevisu Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ. TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123 e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 NADALJEVANJE S 1. STRANI Od naših bi pohvalili le Marka Bana, ki se je zelo potrudil in je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec našega moštva. (B. Lakovič) Stefanel Treviso - Jadran 91:77 (44:31) STEFANEL TREVISO: Gallina 11 (5:9), Rossi, Gregor! 12 2:2), Ciancila 11, Leonardo Coro 12 (2:2), Chinel-lato 8 (4:4), Gervasutti 2 (0:2), Tron-chin 6 (4:5), Rigo 25 (5:7), Lucio Corrò 4. JADRAN: Klavdij Starc 9 (1:3), Žerjal 4 (2:2), Čuk 8, Vremec 7, Gulič 4 (0:2), Ivo Starc 11, Rauber 13 (3:4), Ban 21 (7:7), Vassallo. SODNIKA: Alvarez iz Parme in Faenza iz Bologne; PM: Stefanel 22:31, Jadran 13:18; ON: Stefanel 19, Ja-dran27; PON: Ban (35), Klavdij Starc (39), Rauber (40). OSTALI IZIDI: Ceam Bologna - U-dine Nord 83:92; Castelfranco Pedri-ni - Fulgor Fidenza 75:72; Italmon-falcone - Basket San Dona 88:96; Pallacanestro Vicenza - C us Modena 69 proti 67. • Meblo NADALJEVANJE S 1. STRANI jemu naše združene ekipe se je poznala odsotnost Cirile Kralj, ki je bila sicer na klopi, a ni stopila na i-grišče zaradi poškodbe. Servis naših igralk ni bil dovolj nevaren, tako da so domačinke brez večjih težav zaključevale vsako akcijo z natančnimi in precej močnimi udarci. V ekipi Mebla je bila jugoslovanska igralka A. Gadžo skoraj popolnoma odrezana iz igre in neizkoriščena na mre- ži, tako da sploh ni prišla do izraza. S tem je bil seveda precejšen de! Meblove napadalne moči okrnjen. (I. Može) Pordenone — Meblo 3-0 (15:6, 17:15, 15:11) MEBLO: L. in V. Legiša, Kralj, Maver, M. in V. Klemše, Slavec, M. in N. Grgič, Ccrgol, Gadžo. TRAJANJE TEKME: L set 22 min., 2. set 21 min., 3. set 17 minut. OSTALA IZIDA: Orna Linča Vo-gue - Nervosa 1:3 (11:15, 4:15, 15:8, 6:15); Mogliano - AUSA Pav 3:2 (10:15, 15:8, 15:9, 8:15, 15:3). PLUTOVIMA abitare STENSKE TAPETE TRST — Ul. Molino a Vento 5 — Tel. 040/750134 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNISKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENI^1 OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vredno® kupona in povišek kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.12.1984/31.5.19”3 sledeča : POSOJILO Izplačljiv kupon 1.6.1985 POVIŠEK KAPITALA 6-mesečna razlika 1.12.1984 31.5.1985 ' SKupna vrednost dne 1.6.1985___ 1980 - 1987 ovrednoteno (HENRY) 7,35% — 1982 - 1989 ovrednoteno III. emisija (REDI) 8,-% -0,62% +2,673% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v nem listu. Posvet v Vili Manin v Passarianu Posodobiti bančno poslovanje da bo preneslo konkurenco EGS PASSAMANO — Italijanski bančni sistem ponuja klienteli vedno več novih uslug. To nudenje morajo povečati in se strokovno še bolj speciali tirati, kajti v prihodnjih letih bodo vdrle na italijanski trg, upoštevajoč določila Evropske gospodarske skupnosti, tudi druge evropske banke. Če italijanski bančni sistem ne bo sposoben nuditi vseh in novih uslug, bi se utegnilo zgoditi, da bi marsikaj pri dobile tuje banke. Istočasno pa je treba tudi upoštevati dejstvo, da zahteva klientela vedno več uslug, da zahtevajo varčevalci prav od bank, naj jim nudijo še nove servise. V Italiji nimamo namreč drugih posrednikov, ki so nekaj običajnega v ZDA, oziroma v nekaterih drugih zahodnoevropskih državah, to še zlasti v pro-tiposredništvih med varčevalci in investicijami. Prav o tej vlogi posredništva je bil govor na včerajšnjem študijskem posvetu, ki ga je v Vili Manin v Passa-vianu priredil deželni Konzorcij ljud skih bank Furlanije-Julijske krajine. Posvet je otvoril Ksaverij Leban, Predsednik Kmečke banke v Gorici in istočasno tudi predsednik prej ome- njenega konzorcija, ki je naglasil, da se ljudske banke naše dežele aktivno vključujejo v posodabljanje bančnih struktur in servisov in da so v zvezi s tem priredile že več takih posve tov, ki so bili vsi na zelo visoki ravni ter, kot včerajšnji, tudi zelo dobro obiskani. Na posvetu so govorili znani docen ti ekonomije in strokovnjaki kot Benito Covolan, Roberto Ruozi, Alberto Falck, Bruno Bianchi. Povedali so ne kaj zelo zanimivih stvari. Državi je uspelo s svojimi neobdavčenimi vrednotnicami vnovčiti večino denarja varčevalcev. Od 25 tisoč milijard lir, ki jih je država vnovčila pred desetimi leti, smo lani prišli na kar 370 tisoč milijard, medtem ko se varčevalci le v neznatni meri pozanimajo za nakup delnic industrijskega sektorja. Tudi zato, ker niso v teh videli zadostne garancije in seveda niti tolikšnega do bička, kot ga je bilo moč dobiti od državnih vrednotnic. Treba bo vsaj nekoliko preusmeriti ta trend, so povedali včerajšnji poročevalci in to bo olajšano v trenutku, ko se inflacija manjša. Zanimiva je tudi druga ugotovitev; dobrih 90 odstotkov nakupa tako državnih obveznic kot industrijskih delnic je šlo skozi banke. To pomeni, da varčevalci bankam zaupajo, istočasno pa so banke edine, ki jim lahko nudijo te usluge. V bodoče bo potrebna še večja specializacija bank. Potrebno bo ovrednotenje osebja. Tudi o tem je bil govor. Osebje se bo moralo stalno soočati z novimi težavami in potrebami. Minili so časi, ko so v bankah imeli le enostavno poslovanje. Pomembna je tudi operativna koncentracija bank v Italiji, tako podeželskih posojilnic kot tudi ljudskih bank, in kmalu bodo na isto pot morale iti tudi hranilnice. V ta okvir sodi seveda tudi razvoj našega zamejskega gospodarstva. Kmečka banka v Gorici, ki se je vključila v sistem ljudskih bank in v njem uspešno deluje, je prav gotovo lahko vzor. Ne gre pozabiti, da so se s podobnimi izkušnjami, pa čeprav na drugačnih področjih, soočili in tudi uspeli tudi drugi slovenski kreditni zavodi v našem zamejstvu. MARKO WALTRITSCH Programski mozaik dejavnosti italijanske skupnosti za leto 1985 KOPER — Obalna samoupravna interesna skupnost Za Prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti ■1° tudi za prihodnje koledarsko leto sprejela programski uiozaik svojih dejavnosti. Nadaljevala bo stalno akcijo denarnega prispevka pri nakupu knjig in strokovnih revij v italijanskem jeziku za potrebe osrednje knjižnice v Ko-Prir, matične knjižnice v Izoli ter mestne v Piranu. V okviru založniške dejavnosti so se odločili za sofinansiranje literarne revije La batana ter izdaje zbirke raziskav Ritorcile. Literarna revija, v kateri objavljajo pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji praznuje že 20 letnico izhajanja. Izdaja jo reška založba Edit ob denarni pomoči hrvaške republiške kulturne skupnosti.,Zbirka raziskav pa je letošnja novost, ki sovpada z ustanovitvijo sekcije za raziskovanje v obalnem prostoru. Nastala pa je sporazumno in v sodelovanju s centrom za z6odovinske raziskave iz Rovinja. Številne kulturnoumetniške skupine pripadnikov italijanske narodnosti treh obalnih občin naj bi se tako kot letos tudi v prihodnje predstavile v posebnem kulturnem večeru. Nadaljevali naj bi tudi že tradicionalni festival mini pevcev, ki jih domače občinstvo sprejema s posebnim navdušenjem. Ta festival predstavlja nove skladbe, ki so izvirna dela pripadnikov italijanske narodnosti. Z dolgoletno tradicijo se lahko pohvali tudi srečanje -književnikov z obeh strani državne meje. Ti zbori so namenjeni obravnavi aktualnih tem s področja književnosti, posebej pa še literarni ustvarjalnosti pripadnikov narod nosti pa velja omeniti tudi skrb za kulturni del vsakoletnega seminarja italijanskega jezika in kulture v Portorožu. Organizirajo ga v času zimskih počitnic, v kulturnem večeru pa predstavijo umetniško ustvarjalnost italijanske narodnosti. MIRJAM MUŽENIČ Tudi moda ima svojo govorico TRST — Moda ni nekaj abstraktnega. Po tem, kako se nekdo obla-Cl’ Pravijo, lahko sodimo tudi njegov značaj, njegovo notranjost. Moda Zadnjih let — moda tako imenovana *casual« — prav gotovo ni dajala te možnosti. Mladi so si navlekli nase vse mogoče rute, šale, jopiče, bluze, vojna krila, raznovrstne hlače, pa ’ Pustili rasti še dolge lase, ki so momli biti čim. bolj razmršeni, čim ?y „ vsaj na videz neurejeni. Tako otečeni so ostajali za večino nas vemo vprašanje. ,}o je bil, kol so sami dejali neuk upor proti klasični modi, proti 't- er,:°tipnemu načinu oblačenja, pro-rì u,Sern visokim modam, proti vsem mtatom tudi na tem področju. ^Punku, ki so se najprej pojavili Angliji (domovini prvih minikril) o odi še bolj drastičen odgovor na val trac^mionalno modo, ki je zahtevni dopuščala ono, prepovedo- o zopet nekaj, svetovala kaj dru pr0a:..ftefcli so — konec z vsemi obit’ ■ k°nec s klasičnim načinom acenja’ konec s tradicionalnim na-ni,,or!} življenja, živela svoboda v acenju, obnašanju, v pesmi, glas- N- V Vsem- tak a^>Tei j® ” svetu završalo. Nekaj gi efa Se ne more obnesli, so mno-t to je prava norija, nekaj pa (f,a . ludi mladi ne bodo sprejeli. „ .se je kar dobro zasidrala seveda kr,?rej v Angliji, nato pa pognala orenine po vsem svetu. ttl0 anes lahko tudi pri nas srečuje-pni .u/i°i domače »punke«, z na vnn°.dimi glavami, z belo pobar-kmru1 °t>razi- ali z lasmi čisto na v . Pristriženimi in pobarvanimi verin° Murvah, s čudnimi oblačili, Pom ° F lupinah, ki se med seboj dr, .en]kujej°, a se z drugimi ne y'l°.}n ne iščejo kontaktov. sem sedela v družbi takih feren °V<<' je to na tiskovni kon-si mil'jko* j® dii govor o tem, kot siepr ■ ielijo svoje gledališče in tričr, \ {ls*ih prostorih bivše psihia-si il h .1l^nice pri Sv. Ivanu, ki so pr,,,f,e,. Pred leti v la namen sami mZif1 in. kjer so začeli z vrsto PsihiAUeV' kj s? povezovale mlade s n° motenimi osebami in ki so tako skupno ustvarjali, kot so sami povedali, kulturo za vse in ne samo za izbrance. Gledala sem jih in opazovala. Resnih obrazov so sledili diskusiji, se med seboj kaj pomenili, svojega na gtas niso povedali nič. Steklenico piva je nekdo prinesel in ta je krožila med vsemi, dokler ni bila prazna. še meni so ponudili, pa niso bili užaljeni, ko sem odklonila. Poleg mene je sedel mlad psiholog, ki mu je bil ta ambient prav gotovo bolj znan kot meni. »Kaj hoče, po vašem, mladina povedati s Proslava v Novi Gorici Carinska služba praznuje 40-letnico delovanja NOVA -GORICA — Mineva 40 let carinske službe Jugoslavije in ob jubileju so tudi na območju novogoriške Carinarnice razne slovesnosti. Zanimiva in aktualna je bila novinarska konferenca, ki so jo priredil.^ upravnik Svito Vižintin in sodelavci. Rečeno je bilo, da so ustanavljanje carinske dejavnosti na Primorskem pogojevali politični in zgodovinski razlogi. Prva carinarnica po osvoboditvi je bila ustanovljena 9. julija 1945. leta v vasi Rakek na Notranjskem. Pozneje so od tam carinsko službo preselili v Novo Gorico in v Sežano. Seveda je sedaj to služba, izredno pomembna dejavnost, ki uspešno in na strokovno visoki ravni opravlja svojo vlogo in naloge. V njej je zaposlenih 184 carinskih delavcev, ki izvajajo svojo dejavnost kar na 150 km dolgem odseku jugoslovansko - italijanske meje, to je od Opatjega sela in do Predela. Pri tem cariniki, tudi v okviru Carinarnice v Novi Gorici, uspešno sodelujejo s svojimi kolegi na italijanskih prehodih in na njihovem mejnem območju. V sklopu novogoriške Carinarnice imajo šest mednarodnih prehodov in šestnajst maloobmejnih prehodov, štirinajst kmetijskih in štirideset neposrednih mejnih prehodov. Vseh prehodov je torej na obmejnem območju 76. Kar zadeva potniški promet čez mejo, je ta zlasti s prepustnicami po Videmskem sporazumu spet začel naraščati. Če bo v začetku prihodnjega leta odpravljen depozit za prehajanje meje s potnimi listi (o tem prihajajo vzpodbudne izjave iz krogov osrednje vlade v Beogradu), pričakujejo tudi povečanje mednarodnega potniškega prometa. Toda cariniki menijo, da bo promet zaradi gospodarskih težav in znižanja življenjskega standarda, pa tudi spričo nizke menjalne vrednosti dinarja, manjši kot pa je bil na primer leta 1976, ko je na Goriškem dosegel skoraj 18 milijonov prehodov v obe smeri. Hitro pa narašča blagovni promet, pri čemer prednjači Mednarodni prehod Vrtojba. Blagovni promet čez ta prehod, ki je na jugoslovanski strani sicer še nepopolno opremljen in usposobljen za manipuliranje s tovori, je na primer lani znašal 930 tisoč ton, letos pa naj bi dosegel že nad milijon ton. Tej številki se naglo približuje tudi mednarodni mejni prehod na železniški postaji v Novi Gorici. Med štiridesetimi carinarnicami v Jugoslaviji, je novogoriška po številu izdanih carinskih deklaracij za izvoz blaga, na drugem mestu, takoj za ljubljansko carinarnico. Ob prazniku je upravnik Svito Vižintin opozoril tudi na slabo stanje objektov, ki služijo za prehajanje meje po Videmskem sporazumu. V Jugoslaviji ni zagotovljeno financiranje takih objektov, in o tem, kdo bi moral prispevati sredstva, so deljena mnenja. Zaradi tega prihaja tudi do predlogov naj bi morda manjše prehode zaprli, odpravili, skrčili umike in podobno, čemur v Novi Gorici odločno nasprotujejo. Vižintin je poudaril, da tudi število objektov za prehajanje meje kaže na odprtost jugoslovansko-italijanske meje, na težnjo družbe, da ohrani in utrjuje takšno odprtost meja. Carina bo zaradi tega posebno skrb namenila vzdrževanju in modernizaciji obmejnih objektov. Posebno nujno bi bila posodobitev prehoda v Šempetru, ki je čezenj gost promet (okoli 60 tisoč prehodov mesečno). Osrednja slovesnost ob praznovanju Dneva carinikov in 40-letnici carinske službe Jugoslavije je bila včeraj v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Slavnostni govornik je bil Jože šušmelj, podpredsednik Skupščine Slovenije. MARJAN DROBEŽ »Sedaj se v svetu pojavlja drugi modni val med mladimi,«,sem mu dejala. »To so mladi, ki so zopet v oblačenju zelo redni, pričeske imajo kratke, lase ponovno urejene. Ob večernih priložnostih se ponovno pojavljajo v temnih oblekah, celo v smokingih, s kravatami, dekleta v večernih oblačilih. So tudi to oporečniki?«. »Nič se ne rodi — niti v svetu mode ne — da ne bi imelo svojega vzroka. Mladim je dovolj zmešnjave, ki vlada tako rekoč povsod. No-. če jo sicer nobenega povratka v preteklost. Povedati pa želijo tudi s svojo zunanjostjo, da si želijo večje gotovosti in to na vseh področjih. Zato se vračajo h klasičnim pričeskam in oblekam, zato so zunanje bolj urejeni. Mi starejši bi morali to njihovo spremembo pravilno razumeti, jo sprejeti in jim stisniti roko, ki nam jo ponujajo. Mogoče je sedaj trenutek, da se različne generacije med seboj zopet malo ujamejo, da se ne izgubljajo ena po eni, druga po drugi poti. Tudi moda ima torej svojo govorico, svoja sporočila, samo razumeti jih moramo in to pravočasno.« N. L. PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30*70 goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. 2. 3. PRIMO ROVI S NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE bogato Izbiro najboljše kave kakovostno kavo po najugodnejši ceni dnevno sveže praženo kavo na vašem domu bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 500 LIR obvezo. Kavne mešanice CREMCAFFE eo vam na razpolago v degustatili na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah takšnim načinom oblačenja?« sem ga vprašala. »Mi smo pri ocenjevanju teh fenomenov prav gotovo preveč površni. Odpravimo jih z besedo, da gre za čudake, ki niso čisto pri pameti, da se bodo že zresnili, ko bodo starejši itd. Ne pomislimo pa, da nam skozi tak način oblačenja hočejo nekaj povedati. To so njihova sporočila današnjemu svetu, ki jih ne zadovoljuje, nad katerim so razočarani, pa si iz upora proti vsemu temu izmišljujejo tako nemogoča oblačila, te grozne pričeske, te čudno pobarvane obraze, to njihovo vedenje.« ZA TOPLO ZIMO.. haS” asma habitat vestecasa ».«.«. Drevored Verdi 40-42 TRŽIČ — Tel.: 0481/40148 ZAVESE — PREPROGE & PRESITE ODEJE izvrstne odeje preproge (klasične, moderne) !i ZAGOTAVLJAMO VAM SOLIDNO POSLOVANJE Mir MLITOi električne blazine žimnica z vzmetmi pirnica z gosjim pubom ^•ll,J?^»«»«j|,«i||»ii| ss m •Hi*»]* |w*yieamii*iU*meBiiiau Geslo včerajšnjega kongresa Suola »Stanovanje za vse - v mestu ki naj bo na razpolago vsem« Nova premiera v izvedbi mariborske Drame SNG Disident Arnož Draga Jančarja drama upora proti konformizmu Na svojem tretjem pokrajinskem kongresu, ki se je odvijal včeraj v Domu pristaniških delavcev, so predstavniki Sindikata stanovanjskih upravičencev (Sunia) podali zelo dramatično sliko stanovanjskih razmer v Trstu, o katerih ne moremo več trditi, da so prehodnega značaja, saj nanje opozarja Sunia že vrsto let, ne» da bi se bistveno spremenile. Odgovornosti nosijo, po oceni sindikata, v prvi vrsti vlada in dežela, ki v vseh teh letih nista posegli z učinkovito zakonodajo in načrtovalno politiko, ampak sta le pospeševali izjemno stanje in s tem omogočili špekulacije velikih nepremičninskih družb. Poročilo pokrajinske tajnice Sunia Fulvie Supancich je bilo zelo ostro tudi do tržaške občinske uprave in Združenja stanovanjskih lastnikov. Številke so zelo zgovorne. Po podatkih ljudskega popisa iz leta 1931 je v našem mestu 104.345 stanovanj, od katerih je 7.782 praznih (za skupno 25.697 sob). 6.800 ima več kot pet sob, medtem ko živi v Trstu skoraj 29 tisoč enoceličnih družin, 33.500 pa šteje po dva člana. 538 stanovanj nima vodne napeljave, 5.746 nima hi-gijenskih naprav, 17 tisoč je brez kopalnice. Pa še en zgovoren podatek : na tržaškem občinskem uradu za stanovanjske prošnje leži trenutno 15 tisoč prošenj družin, ki čakajo na sod ni izgon. Javne uprave rešujejo stanovanjske probleme tako, da kupujejo od zasebnikov neustrezna stanovanja, v katerih mora dvočlanska družina plačati po pol milijona lir stanarine na mesec. Tako namreč tržaška občina, medtem ko dežela nudi le minimalno finančno pomoč mladim zakonskim parom, ki so brez lastne strehe nad glavo. Ti posegi pa so kot kapljica v oceanu, kajti najširša plast ljudi, ki nima svojega doma in tudi ne dovolj finančne moči, kot so upokojenci, mladi brezposelni ali z nizko plačo in veččlanske družine z eno samo plačo, pa ostaja zunaj javnih posegov in je prepuščena špekulacijam »črnih najemnikov«. Edini način, ki lahko omogoči »stanovanje vsem, vendar v mestu, ki naj bo za vse« — to je bilo geslo vče-rašnjega kongresa — je v združevanju skupnih naporov vseh socialnih, političnih 'in sindikalnih sil za boljšo kakovost življenja, je bil zaključek včerajšnje razprave. Ta cilj — in torej ne le obramba pred sodnim izgonom — je »novi« cilj Sunia, ki bo decembra imel v Tržiču svoj prvi deželni kongres. Jugoslovanski izvedenci obiskali pristanišče Okrog dvesto udeležencev portoroškega zasedanja o jugoslovanski trgovini s tujino in o vlogi prevozov v tej zvezi je včeraj obiskalo tržaško pristanišče in si ogledalo njegove strukture. Že res, da je bilo zaradi bolezni v ansamblu Slovensko stalno gledališče prisiljeno prekiniti eksploataci jo Linhartovega Matička. Gledališko življenje pa seveda ni zamrlo. Delo našega ansambla se je namreč v tem obdobju nadaljevalo z uspešnim nastopom na Borštnikovem srečanju v Mariboru, na gostovanju s Chia-rovo Delitvijo na Opčinah, v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Portorožu in od jutri naprej v Celju, v rednem abonmaju Slovenskega ljudskega gledališča. Z rednim delom nadaljuje naš ansambel tudi doma, saj se že dobra dva tedna pripravlja, pod vodstvom režiserja Borisa Kobala, na uprizoritev slovenske novitete Paracels Ivanke Hergold, katere premiera je predvidena v prvi polovici decembra. V pričakovanju tega dela, za ka terega vlada že sedaj veliko zanimanje, pa si bodo abonenti Slovenskega stalnega gledališča lahko ogledali še eno zanimivo predstavo, dramo slovenskega pisatelja Draga Jančarja Disident Arnož in njegovi, v izvedbi Drame SNG iz Maribora in režiji Aleša Jana. Mariborsko gledališče bo v Kulturnem domu v Tr stu nastopalo i rednem abonmajskem programu SSG (abonmaji bodo seveda združeni) od četrtka (22. novembra) do nedelje (25. novembra), v Kulturnem domu v Gorici pa v ponedeljek in torek (26. in 27. novembra). Disident Arnož je eno najboljših jugoslovanskih besedil zadnjih let (Sterijina in Grumova nagrada), ki je doživelo svoj odrski krst v ljubljanski Drami (sezona 1982 83) ter že tedaj izpričalo izjemno silo, tako da je prav gotovo zaslužilo svojo novo upodobitev v tako kratkem razmahu. Besedilo se — kot pravi sam avtor — navdihuje nad zgodovinskimi podatki, ki so: življenje in delo Andreja Smolnikarja (Prešernov sodobnik), »ognjevitega in brezuspešnega verskega iv družbenega reformatorja, fantasta in individualista, uporniškega opozicionarja in izobčenca«. Disident Arnož drzno in temeljito obravnava problem konformizma, srednjakarstva, prilagajanja na eni strani in upor svobodnega duha, ki ne more pristajati na gnilo životarjenje in poslušanje ukazov na drugi strani. V predstavi se tako odvija spopad med upornikom, posameznikom in družbo, v kateri obstaja določen red, v kateri vlada navidezen mir in najhujše nevarnost predstavlja sprememba. To je družba, ki zahteva samo eno: prilagodi se ali crkni. Drago Jančar se je torej lotil problema, ki v jedro zadeva človeka naše kulture od prvih začetkov do danes in s katerim se je pravzaprav že ukvarjal tudi v drugih svojih delih kot na primer v romanu Galjot, Vsekakor o Arnožu, o romanih Galjot in Severni sij, pa tudi o Jančarjevi najnovejši drami Veliki briljantni valček, bomo imeli priložnost pogovarjati se s samim avtorjem■ Slovensko stalno gledališče prireja namreč, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, srečanje z Dragom Jančarjem in predstavitev njegovih najnovejših del, o katerih bo spregovoril kritik Andrej Inkret. Srečanje bo v četrtek. 22. novembra, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Udeležil se ga b° tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič. Tržaški škof Bellomi na liceju Prešeren Tržaški škof Bellomi je včeraj zjutraj v spremstvu vikarja Škerla obiskal licej France Prešeren. Na šolskem hodniku so ga pričakali dijaki, profesorji in ravnateljica prof. Abramijeva, ki mu je izrekla dobrodošlico, medtem ko je šolski zbor škofu v čast zapel Zdra- -vico. Bellomi, ki je pozdravil v slovenščini, se je nato zadržal z dijaki in s profesorji v pogovoru, ki je zaob jel številna aktualna in zanimiva vprašanja, od odnosa mladih generacij do vere in do cerkve pa do problemov, ki so neposredno vezani s sožitjem med Italijani in Slovenci in z našo globalno zaščito. Tržaški škof je tudi na včerajšnjem srečanju na liceju Prešeren potrdil svoja odprta stališča do Slovencev. Na sliki: Bellomi in njegov vikar Škerl v veži liceja Prešeren med nastopom šolskega zbora. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 MANUFAKTURNA TRGOVINA PERT0T foto-kino flg Vas vabi v prenovljene prostore NABREŽINA 106/4 Tel. 040/200339 p pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI kmetijstvo m ze dom TRST (lndu»trl|aka cona) DORMO 182 - Tel.: 2812S2 Sindikati orisali vzroke štiriurne splošne stavke Predstavniki CGIL, CISL in UIL so na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku orisali razloge, zaradi katerih se je sindikalna federacija enotno odločila za štiriurno splošno stavko, ki Im v sredo, 21. t.m., V svojem uvodnem poročilu je Fabricci opozoril na nevarnost, da bi bila vsebina Visentinijevih ukrepov popolnoma izvotlena, s čimer bi bil tudi onemogočen vsakršen učinkovit boj proti davčnim utajam. Nemogoče je namreč, je poudaril Fabricci na osnovi zajetne dokumentacije, ki se nanaša na davčne prijave iz leta 1982, da bi trgovska podjetja imela poprečni letni dohodek okrog šest milijonov in pol lir, mesnice šest milijonov, delavci pa okrog 10 milijonov in uradniki 14. Vsekakor se nimajo pošteni trgovci in obrtniki kaj bati, saj namerava sindikat ščititi tudi njihove interese, kolikor opravljajo svojo dolžnost do davkarije. Splošna stavka pa bo tudi odgovor na arogantna stališča industrijcev, da ne izplačajo druge točke draghijske doklade, kar onemogoča vsakršno nadaljnje pogajanje o vprašanju cene dela. . Pariz je pač Pariz danes na Opčinah Na odru openskega Prosvetnega doma bo danes znova zaživelo delo književnika Josipa Tavčarja, komedija »Pariz je pač Pariz«, v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka-Kontoveia. Prva uprizoritev sodi v drugo polovico letošnjega maja, nato pa so komedijo pred koncem sezone še večkrat ponovili. Po poletnem premoru sedaj prizadevni gledališki ljubitelji nadaljujejo s ponovitvami. Danes ob 17. uri pričakujejo v Prosvetnem domu na Opčinah čimveč gledalcev, V Križu koncert in zanimiva razstava V Domu Alberta Sirka v Križu bo prihodnjo nedeljo bogato kulturno popoldne. Kriško KD Vesna bo gostilo moški in ženski zbor Tabor z Opčin, ki bosta izvedla koncert Vrabčevih pesmi. Pol ure pred koncertom, ki se bo začel ob 17.30, bodo v foyer ju doma odprli razstavo železnih in kamnitih izdelkov, ki jih ustvarjajo v kovačnici na pokrajinski cesti proti Nabrežini, Taimsi in črnogorska folklora v Repnu Prihodnji četrtek bo v občinski telovadnici v Repnu večer, posvečen ljubiteljem folklore in narodno-zabavne glasbe; KD Kraški dom bo namreč imel v gosteh folklorno skupino kulturno-umetniškega društva Tekstila iz Bjelega polja pri Titogradu in ansambel narodno-zabavne glasbe TAIMS z Opčin. Lep in prepričljiv nastop zagrebških gledališčnikov V Rossettijevem gledališču je v petek zvečer gostovalo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba, ki je, kol gost deželnega gledališča Teatro stabile, nastopilo z delom »Šteta šlo je kurva« Johna Forda; režiral ga je Georgij Paro, ki je tržaškemu občinstvu že poznan, saj je pred časom režiral v Slovenskem stalnem gledališču Strindbergovo delo »Smrtni ples«. Preden spregovorimo o predstavi sami, naj povemo, da bi si jo lahko ogledalo večje število gledalcev, saj je šlo za eno najuspešnejših del že omenjenega angleškega drama turga, ki so g.i zagrebški igralci tudi odlično odigrali. Gre pač za vpra šanje, ki smo ga ob takih gostovanjih že večkrat postavili, ko smo morali ugotavljati, da se je teh pred stav v glavnem udeleževala skorajda izključno slovenska publika. No, tokrat ni bilo tako — bilo je med občinstvom precej italijanskih gledalcev, predvsem mladih, kar nam daje tudi upanje, da se vendarle tu kaj nekaj premika in da bo to medsebojno sodelovanje med najpomembnejšimi gledališkimi hišami v Jugoslaviji in deželnim gledališčem Teatro stabile vendarle zaživelo ta ko, kot bi bilo za medsebojno spoznavanje na področju kulture in tudi za koristno sodelovanje, potrebno in tudi vzpodbudno. Tistim, ki so si predstavo ogledali, ni bilo tega žal in so na kon cu to tudi potrdili z dolgim aplavzom, ki je bil priznanje resnično dobro odigrani igri, izvirni režiji ’n pravtako izvirnim kostumom in sceni, ki so morda v začetku gledalca šokirali, nato pa ga osvojili in ga prepričali, da gre za režiserjev koncept tega dela, ki bi se lahko, P° njegovi zamisli, dogajalo povsod in ob vsakem času. Malo je motil seveda jezik, ki so ga nekateri igralci zelo hitro govorili, tako da je bilo tekstu, predvsem v prvem delu igre nekoliko težko slediti. Zato pa je bil drug1 del predstave, najbolj dramatičen *n »krvav«, tako odigran, da ga je lah-ko razumel vsakdo, tudi brez razlage teksta. Vse vloge so bile zelo dobro odigrane ter so zahtevale, predvsem od mlajših igralcev prave akrobatske sposobnosti tako da s° se, na tako zamišljeni sceni, sproščeno kretali in svoje like, kljub vsemu, z vso intenzivnostjo odigrali. N. L. V Mačkoljah koncert zbora Slovenski šopek Dekliški zbor Slovenski šopek 1 'ačkolj, ki ga vodi Ljuba Smotlak. o imel danes ob 17. uri v Srenjs* ,ši v Mačkoljah celovečerni koncer ■ 'ačkoljanska dekleta bodo občinstv 'edstavila vrsto ljudskih pesmi 1 nredb Ijugskih pesmi kot tudi ume ? skladbe tudi domačih tržaških 0 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. GOSTILNA PRI POŠTI Liliana Bontempo sporoča cenjenim gostom, da bo zaprta zaradi dopusta do 29. novembra 1984 BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Telefon: 040/ 226125 Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA . .................... 80.500 lir MESEČNA......................... 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 SPREJEMAJO: Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takači račun št. 654/23 To bomo jasno izpričali na današnji manifestaciji v Trebčah Slovenci imamo pravico do dvojezičnih tabel ! V Trebčah bo danes zjutraj manifestacija za postavitev dvojezičnih cestnih tabel, ki nam jih tržaška občinska uprava odreka. Poziv na množično udeležbo na današnjem shodu so včeraj izdale tudi občinske uprave j* Doline, Repentabra in Devina -Nabrežine. Priznavanje in uporaba jezikov na narodnostno mešanem ozemlju je znak spoštovanja, enakopravnosti in dejanske demokracije. Zanemarjanje ali celo zavračanje enega od obeh jezikov Je moralno nasilje, ki kvari omikano sožitje ter siromaši kulturno in politično podobo italijanske republike. Slo-yenska imena in priimke, imena krajev in imena nekaterih občin je prepovedal in spreminjal fašizem. Mnogo teh nasilno spremenjenih i-'nen je ostalo, kot npr. S. Dor ligo, se danes v veljavi. Zmaga nad fašističnim nasiljem je prinesla v te kraje vsaj dvojezične napise, ki pa jih Ponekod pristojne oblasti ne upoštevajo. Tako ravnanje prizadene tudi nas, ki smo del narodnostno mešanega Prostora Tržaške pokrajine. V nedeljo bo ob 11. uri v Trebčah manifestacija za uveljavljanje enakopravnosti v duhu ustave naše republike, med tu živečimi občani italijanskega in slovenskega jezika. Zato vabimo vse občane naj se udeležijo pobude, ki je obenem omikano vabilo k sožitju, sodelovanju in spoštovanju bJcd ljudmi v teh krajih. Uprava občine Dolina V zvezi z današnjo manifestacijo v Trebčah izraža popolno solidarnost in vabi svoje občane, da se množično udeležijo protestnega shoda Občinska uprava Rcpentabor Spoštovanje pravice vsake jezikovne skupnosti, da imenuje kraje, v katerih prebiva v lastnem jeziku, je e-den izmed temeljnih kamnov, na katerih se gradi enakopravno sožitje. Ker se za to potegujemo vsi demokrati, ki verjamemo v načela republiške ustave, pozivamo naše občane, da se u-deležijo nedeljske manifestacije v Trebčah. Dcvinsko-nabrežinski občinski odbor Iniciativni odbor za kulturo sožitja-Trst je poslal organizatorjem današnje manifestacije naslednji dopis: »Želimo izraziti najbolj prepričano solidarnost načelnemu demokratičnemu boju za dvojezično toponomastiko, v skladu z večnacionalno stvarnostjo teh krajev in njihovega družbenega in kulturnega tkiva.« Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture pa je pristopila k trebenski manifestaciji, »ker smo prepričani — kot pišejo — v pravilnost zahteve po uporabi tudi slovenščine v toponomastiki krajev, kjer živijo državljani italijanske in slovenske narodnosti.« Navodila za shod nogometno igrišče TREBČE Današnja manifestacija v Trebčah bo na vaškem trgu pred spomenikom padlim. Udeleženci shoda se bodo zbrali ob 10.30 ob vhodih v vas na pokrajinski cesti Opčine — Bazovica. Prebivalci zahodnega predela tržaške pokrajine (zahodni Kras, Opčine, Bani, Ferlugi ter repentabrska, zgoniška in de-vinsko-nabrežinska občina) ter udeleženci iz Gorice in iz Beneške Slovenije, ki bodo dospeli v vas iz openske smeri, se bodo zbrali pred trebenskim nogometnim igriščem, kjer jih bo pričakala kriška godba na pihala »Vesna«. Vsi ostali (vzhodni Kras, dolinska in miljska občina, mesto in predmestja) pa se bodo zbrali ob isti uri na nasprotni strani Trebč v smeri proti Padričam, na kraju, ki mu domačini pravijo »pri Bovanih«. Tu jih bo pričakala trebenska godba »Viktor Parma«. Po simbolični postavitvi dvojezičnih tabel ob vhodih v vas bosta z nogometnega igrišča in »od Bovanov« krenila sprevoda, ki bosta z godbama prišla na trebenski trg, kjer bo ob 11. uri manifestacija. Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi bo poskrbelo za dve večji paikirišči. Prvo bo ob trebenskem igrišču, drugo pa na nasprotni strani vasi proti Padričam. Udeleženci manifestacije so naprošeni, da se _ pripeljejo v Trebče po pokrajinski cesti, tistim, ki pridejo po državni cesti št. 202 priporočajo, da zavijejo na openskem križišču in se nato skozi Opčine pripeljejo v vas. Med manifestacijo bo pokrajinska cesta skozi Trebče zaprta za promet. pismo uredništvu Tržaška občinska svetovalca Aleš hokar in Stojan Spetič sta nam poslala v zvezi s petkovo sejo občdnske-Fa sveta zelo dolgi pismi s pojasnili ln polemikami. Prof. Lokar pojasnjuje, da si je , ba njegovo »odsotnost na seji raz-aSati kot protest proti stališčem, ki so prevladala v občinskem odboru«. Jo naj bi bil edini možni protest, ker kot član odbora ne more postavljati vprašanj. Odbornik obsežno razglablja 0 koristnosti slovenskih zastopnikov v odborih. Shod v Trebčah pozdravlja, odpoveduje pa se svojemu nastopu, a kar ga je prvotno pooblastila Slovenska skupnost. Stojan Spetič ugotavlja, da se je ”°kar v bistvu strinjal z izjavami žu-Pana Richettija, kar je razvidno iz oan prej v PD objavljene izjave. Lo-kar bi lahko posegel v razpravo, ker ®.J® v svojem posegu izrecno imeno-ai m ker pravilnik »iz osebnih raz-ogov« dopušča repliko. Tako bi lahko Povedal, če se strinja z Richettijevo IJav°- Spetič ocenjuje njegovo sta-jf” kot »spackan kompromis«, zara-česar je odbornika pozval, naj sto-^ lz odbora, ki zavzema protisloven- CH izleti ~| ^druženje Italija - ZSSR sporoča, da Prejema rezervacije za organizirano Potovanje »Novo leto v LENINGRADU«, i^vanje. od 30. decembra ’84 do 6. v aarJa ’85, vsebuje tudi tridnevno bi-* Je v Moskvi. Za informacije je zdru-iq . odprto vsak dan od 17. uri do Za vsako soboto od 10. do 12. uri. uruženje Italija - ZSSR, Ul. Torrebian-a 13- tel. 60158. MAZAČI NE ODNEHAJO »Neznani mazači« (vsekakor ne tisti, ki jih čestokrat omenja Gambassini v svojih žolčnih protislovenskih izpadih) so predvčerajšnjim ponoči spet pokazali, kdo kvari sožitje med tukaj živečima narodoma. Na pokrajinski cesti med Nabrežino in Sesljanom so premazali slovensko ime vasi Tudi žirija na dobrem glasu... Radijska oddaja Dober glas gre v deveto vas, ki jo vsakih štirinajst dni v živo posreduje slovenska radijska postaja, se bliža h koncu. Na sporedu sta samo še dva popoldneva, eden tekmovalnega značaja, drugi pa za reprezentanco, saj bodo nastopili nagrajenci. To, zadnjo oddajo bosta neposredno prenašala tudi ljubljanski in koprski radio. Včeraj se je v avditoriju tržaškega radia zbralo nenavadno veliko število poslušalcev, ki so z zanimanjem in mestoma tudi glasno sledili nastopu ansambla TOZD Lopovi, ki se v intervjuju zares niso izkazali, zato pa bolj z glasbo in seveda kabaret skupini, ki je vešče in duhovito povezovala celotni spored. Presenečenje popoldneva je ob vsem tem bil vsekakor »nastop« posebne žirije. O zanimivem zabavno glasbenem sobotnem sporedu bomo še poročali. Razstavlja 13 italijanskih grafikov Nova razstava v Galeriji TK za , y Pareri ji TK so sinoči odprli razstavo trinajstih italijanskih grafikov, ki zd er°. dalo pobudo Mednarodno združenje grafikov v Rimu, organ, v°djarUŽUje dkovne umetnike iz številnih evropskih držav. Kot je poudaril razv . galerije Franko Vecchiet, je ta kulturna menifestacija priložnost za Pa n°uJriSUk?v *n izmenjav med slovensko in italijansko umetnostjo, obenem italiian , paškemu občinstvu vpogled na pota, ki jih ubirajo tokovi mladih kih grafikov. Razstava bo odprta do 29. novembra. S KUHINJSKIM NOŽEM Oče skušal umoriti hčer Po lastnih izjavah je 52-letni Silvano Boschetti včeraj hotel umoriti svojo 10 letno hčerko Monico, a mu je to preprečil starejši sin. Deklico so sprejeli na ortopedski oddelek otroške bolnišnice B. Garofolo, kjer se bo zaradi rane na desnem stegnu morala zdraviti 15 dni. Zgodilo se je v stanovanju v Ul. Rismondo 6, kjer je po kasnejši pripovedi storilčeve žene Nadie Del Savio por. Boschetti, možakar po kosilu začel z velikim kuhinjskim nožem groziti vsej družini. Otroka sta hotela zaščititi mater, v prerivanju pa jo je skupila deklica, ki jo je oče zabodel v stegno. Agenti letečega oddelka policije, ki jih je medtem poklical eden od sosedov, so Silvana Boschettija odpeljali v glavno bolnišnico, kjer jim je priznal, da je hotel ubiti svojo hčer. Nato se je oddaljil in v sanitarnih prostorih skušal napraviti samomor (obesiti se je hotel z vezalkami za čevlje), ki so mu ga agenti v zadnjem trenutku preprečili. Možakar, ki je bil svojčas že v psihiatrični o-skrbi, je seda j za rešetkami. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava mednarodnega združenja grafikov. V umetnostni galeriji Rubens v Gradišču (GO) razstavlja svoja dela do 30. t. m., tržaški slikar Enzo Marši. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V torek, 20. t. m., ob 20.30 odprtje razstave grafik Franka Vecchieta. Uvodna beseda: Paolo Facchi. Na večeru bomo predvajali video tape »Xiotelematic«. Vabljeni! V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., razstavlja svoje črno-bele fotografije na temo »Pomlad na avtocestni trasi« Saša Ota. Razstave prireja Foto Trst 80. V umetnostni galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, 1. nad.) razstavlja new-yorški slikar Michael Goldberg. I)o 30. novembra bo v umetnostni galeriji »Studio« v Milanu, Ul. Nirone 11, razstavljala tržaška slikarka Zora Koren škerk. V galeriji Cartesius razstavlja svoje grafike 18 slikarjev iz Italije. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Ivana Pregarca Posebna zahvala pevskemu zboru Slavec, godbi na pihala iz Ricmanj, g. župniku, nosilcem krste, vsem prisl aniščnikom in vsem darovalcem cvetja. SVOJCI Ricmanje, 18. novembra 1984 18. 11. 1983 18. 11. 1984 Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi inž. Vladimir Bak Z ljubeznijo se ga spominjajo žena, hči, sin in drugo sorodstvo. Trst, 18. novembra 1934 Jutri, 19. t.m., mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Anton Lavrenčič Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Milena, hčerke Sonja, Devana in Milena z družinami ter drugo sorodstvo. Trst, Rio de Janeiro, Rim, Ljubljana, 18. novembra 1984 ■ Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš 1 dobri in skrbni mož, oče, nono in brat Peter Fabris Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 19. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalujoči: žena Milka, hči Loredana z možem Edvinom, vnuki Alenka, Tamara in Erik, brata Marjo in Ivan z družinami. Ricmanje, 18. novembra 1984. Upravni odbor sindikata upokojencev CGIL vzhodnega predela Trsta izreka iskreno sožalje družini Fabris ob izgubi dragega Petra, člana odbora SPI. Uprava in uslužbenci občine Dolina izrekajo kolegici Loredani Fabris občuteno sožalje ob nenadni izgubi dragega očeta. Ob prerani smrti Petra Fabris a izreka iskreno sožalje prizadetima družinama Fabris in Sancin SKD Slavec. • V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ■ in sestra Marija Molan roj. Jerončič Od nje se bomo poslovili jutri, 19. t.m., ob 15.30 na reškem pokopališču Kozala. Žalujoče družine: Molan, Jerončič in Grobelšek. Reka, 18. novembra 1984 ZAHVALA Ob bridki izgubi Pavle Coloni-Visintin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Mož Marjo, hči Lavra z možem Di-nom in vnukinja Sabrina. Trst, 18. novembra 1984 ZAHVALA Vsem, ki so se poslovili od naše predrage Francke Križmančič vd. Petaros se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, g. Vidi Petarosovi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na Katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili k večnemu počitku. SVOJCI Bazovica, Gropada, 18. 11. 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ladija Bukovca se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiti njegov spomin in ga spremiti na zadnji' poti. Posebna zahvala dr. Cvetu Ukmarju, g. župniku, pevcem in vsem tistim, ki so prekriti grob s cvetjem. SVOJCI Prosek, Trst, 18. novembra 1984' SLOVENSKO V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI v četrtek, 22. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in v četrtek) v petek, 23. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED H in I (mladin- ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski) v soboto, 24. t.m., ob 20.30 —-ABONMA RED B in F (prva in druga sobota p« premieri) v nedeljo, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva nedelja po premieri in popoldan na dan praznika) gledališča S S G Piero Chiara: »Delitev« gostovanje v slovenskem Ljudskem gledališču v Celju od jutri, 19., do 24. t. m. VERDI V torek, 20. t. m., ob 20.00 (red E/B) peta predstava Puccini j j ve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. ROSSETTI V torek, 20. t. m., koncert Riccarda Coccianteja. Predstava izven abonmaja. Za abonente 20-odst. popust. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Izkaznice niso veljavne. Od petka, 23. t. m., bo na sporedu »Brasil Tropical«. Predstava izven abonmaja. AVDITORIJ Danes, 18. t. m., ob 16. uri bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podreccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto. V torek, 20. t. m., ob 20.30 ponovitev. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 19. t. m., ob 19.30: Orgelski recital - Kurt Rapf, Dunaj. Mala dvorana Jutri, 19. novembra, ob 20. uri: Maskota (Kabala) - Madžarski film. V torek, 20. t. m., ob 19.30: Mladi mladim - Hinko Haas, klavir. Okrogla dvorana Danes, 18. t. m., ob 20.30: R. Queneau »Vaje v slogu«. V torek, 20. t. m., ob 19.30: Kekčeva adolescenca. Tragikomično-erotična srhljivka v dveh dejanjih. Sprejemna dvorana Do 21. novembra: INTART 84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 19. novembra, ob 19.30: E. O’ Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Gostovanje PDG v Novem mestu. CRISTALLO — La Contrada Do srede, 21. t. m., bo ob 10. uri predstava za mladino »Racconta tu che racconto anch'io«. Vstopnina 2.500 lir. V nedeljo odpade. Samo jutri, 19. t. m., ob 16., 18., 20. in 22. uri bo na sporedu slovenski film »Leta odločitve« Boštjana Vrhovca. Film je dobil nagrado za najboljšo sceno na filmskim festivalu v Pulju. Ob 18. in 22. uri bodo film simultano prevajali. Rožica in Marinka sta nam odstopili prepotreben klavir. Za posnemanja vreden dar, se pevska zbora ter odbor SKD I. Gruden svojima članicama iskreno zahvaljujejo. SLOVENSKO ,5 STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU vabi rra SREČANJE S PISATELJEM DRAGOM JANČARJEM Njegova nova dela bo predstavil Andrej Inkret. Srečanje bo v četrtek, 22. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma. kino Cristallo: jutri ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 »leta odločitve«. Režija Boštjan Vrhovec. Igrajo Boris Ostan, Boris Cavazzo, Slavko Jan. Ariston 16.30 — 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi. Eden 15.30 — 22.00 »Ultraflesh«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Uno scandalo per bene«. G. De Sio, G. Calambra. Excelsior 16.30 — 22.15 » Top-secret«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »L’ultimo guerriero«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Chevving gum«. Za vsakogar. 'Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Giochi d’amore sulla neve«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 — 22.00 »Nick lo scatenato«. Mignon 17.00 — 22.15 »II futuro Edon«. Aurora 16.00 — 22.00 »A tu par tu«. Paolo Villaggio, Johnny Dorelli. Capitol 16.00 — 22.00 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Don Camillo«. T. Hill. Lumiere 15.30 — 22.00 »Rusty il selvaggio«. Matt Dillon. Radio 15.30 — 21.30 »Le grandi labbra di Bocca d’oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom Alcione 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Zelig«. Mia Farrow. SKD SLAVEC Ricmanje vabi danes, 16. t. m., na 6. razstavo in pokušnjo novih vin Poleg velike izbire vzorcev črnega in belega vina ter domače kuhinje bo danes ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj. Pričakujemo vas v Babni hiši. Odprtje razstave ob 14. uri SKD BARKOVLJE vabi danes, 18. t. m., na TRADICIONALNO MARTINOVANJE Na sporedu bo amaterski oder z Opčin z igro »Medi tabor starih - Beseda 84« ter razstava usnjenih izdelkov Nataše Miličeve. Sledila bo prosta zabava z glasbo, pristnim vinom in domačimi specialitetami. Začetek ob 16. uri. Vabljeni! a/V SLOVENSKO /V l PLANINSKO 'SPOTI DRUŠTVO TRST SPDT vabi v četrtek, 22. t.m., na predavanje alpinista PETRA PODGORNIKA na temo: ODPRAVA V GROENLANDIJO Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nad.) ob 20. uri. Vabljeni! razna obvestila Danes, 18. t. m., ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27, predavanje z barvnimi diapozitivi o Tuniziji. Predavala bo prof. Ksenija Levak - Budal. Lepo vabljeni! POMAGAJMO OTROKOM Teden Sklada Mitja Čuk od 25.11.84 do 21.12.84 25. novembra — PROSVETNI DOM - OPČINE »Razstava izdelkov vzgojnega zavoda Elvira Vatovec iz Strunjana«. Otvoritev ob 10. uri. 26. novembra — PETERLINOVA DVORANA: »Srečanje slovenskih skladov na Tržaškem«, ob 20.30 27. novembra — GREGORČIČEVA DVORANA: »Predstavitev sklada Mitja Čuk«, ob 20.30 28. novembra — PROSVETNI DOM — OPČINE »Veseli večer v trebenskem narečju«, ob 20. uri 29. novembra - FINŽGARJEV DOM - OPČINE: »Ura risank«, ob 17.30 30. novembra - FLNŽGARJEV DOM - OPČINE: »Celovečerni film«, ob 20.30 1. decembra — PROSVETNI DOM — OPČINE »Koncert«, ob 20.30 2. decembra — FINŽGARJEV DOM - OPČINE »S pesmijo in plesom med nami«, ob 17. uri včeraj - danes Danes, NEDELJA, 18. novembra MILKO Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 9.23 — Luna vzide ob 1.04 in zatone ob 14.30. Jutri, PONEDELJEK, 19. novembra LIZA Vreme včeraj: temperatura zraka 13,3 stopinje, zračni tlak 1002,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Marco Mazzon, Andrea Francescotto, Annalisa Tessarolo, Sara Pecchiari, Martina Godina. UMRLI SO: 78-letni Giovanni Tersar, 82-letni Giovanni Pozzetto, 64-letni Pietro Fabris, 75-letni Giuliano Olivetto, 77-letna Amalia Martinolli, 59-Ietna Anna Paladin vd. Cattunar, 70-letna Anna Rollar por. Degrassi, 81-Ietni Vincenzo Ie-lussich, 81 -letni Mario Pellis, 76-letna Pierina Guštini vd. Ciacchi, 75-Ietna Anna Canciani vd. Linnert Hanse, 83-letna Maria Jerman vd. Vatovec. OKLICI: upokojenec Mario Ukovic in gospodinja Elvira Bonazza, geometer Paolo Crivelli in prodajalka Immacolata Messina, delavec Maurizio Buiatti in frizerka Maddalena Blasi, delavec Davide Casa in bolničarka Patrizia Fac-chettin, sanitarni delavec Roberto Liu-ni in sanitarna delavka Patrizia Tramarvi, prodajalec Luciano Brazzati in u-radnica Maria Leschi, prodajalec Nerio Simonetti in prodajalka Antonella Galoppi, geometer Marco Mariotti in učiteljica Felicita Poloni, financar Orfeo Contu in študentka Rita Gambicchia, težak Diego Artes in študentka Sonia Martini, obrtnik Carlo Rossetti in uradnica Daniela Benedetti, strugar Michele Cornacela in gospodinja Luigia Verduzzo, gradbenik Giovanni Giuliani in prodajalka Fulvia Piol. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Ul. dsll’Istria 35, Prosek, Žavlje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8 in Ul. dellTstria 35. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA predpraznična od 14. do 20. ure in pra- znična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 73 23 86 15 47 CAGLIARI 72 18 55 46 12 FIRENCE 3 7 72 18 52 GENOVA 44 9 21 86 19 MILAN 78 35 68 51 62 NEAPELJ 54 9 29 25 32 PALERMO 48 37 23 29 62 RIM 851 46 88 57 18 TURIN 55 64 43 51 16 BENETKE 2 3 42 67 24 ENALOTTO 2 2 1 X 2 X X 2 X 1 1 X KVOTE 12 — 21.049.000 lir 11 — 807.000 lir 10 — 75.000 lir OBVESTILO Urnik sprejemanja oglasov in raznih objav za PRIMORSKI DNEVNIK: — razni oglasi in objave: Oglasni oddelek — Ul. Móntecchi 6/IH. nadstr. — telefon: 775275 vsak dan od 8. do 13. ure — samo osmrtnice in sožalja — do 20. ure — Redakcija Primorskega dnevnika — telefon 794672 — božična in novoletna voščila — Oglasni oddelek — do vključno 1. decembra 1984 — od 8. do 13. ure (po tem datumu ne moremo jamčiti objave) Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Slovenski klub v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., v torek, 20. t. m., ob 20.30: V NOVO TISOČLETJE S STARIM PRAVOPISOM? Pogovor z jezikoslovcem Francem Jakopinom in profesorico Nado Pertot. Vabljeni. Vaje mladinske skupine P. Tomažič bodo jutri, 19. novembra, ob 20.20 v prostorih Partizanskega doma v Bazovici. Priporočamo točnost! SKD Vigred vabi člane in vaščane iz Šempolaja in okoliških vasi, da se organizirano udeležijo današnje manifestacije v Trebčah. Zbirališče ob 10. uri na trgu pri gostilni Gruden* Odhod z osebnimi avtomobili ob 10.15. KI) Primorsko - Mačkolje vabi vse člane in prijatelje, da se množično udeležijo današnje manifestacije, ki bo ob 11. uri v Trebčah. SKD Slavec in odbor godbe na pihala iz Ricmanj pozivata vse vaščane iz Ricmanj in Loga, da se množično udeležijo današnje manifestacije v Trebčah. Zborno mesto na vaškem trgu v Ricmanjih ob 10. uri. SKD Barkovlje vabi člane in prijatelje, da se organizirano udeležijo današnje manifestacije v Trebčah. Zbe remo se pred društvom danes, 18. novembra, ob 10.00 in krenemo proti Trebčam z osebnimi avtomobili. V Društvu slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3, bo jutri, 19. novembra, predaval prof. PETER KOVAČIČ na temo »Usoda slovenstva v krščanski civilizaciji«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani. Začetek ob 20.15. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 18. novembra, ob 17. uri bo naš gost amaterski oder J. Štoka s Proseka - Kontovela s Tavčarjevo komedijo »Pariz je pač Pariz«. Vabljeni na veselo popoldne. Dekliški zbor »Slovenki šopek« priredi celovečerni koncert v srenjski hiši v Mačkoljah danes, 18. novembra, ob 17. uri. Toplo vabi j ni vaščani, prijatelji mladinskega petja in mladina nasploh. KI) J. Rapotec poziva vse vaščane, da se udeležijo današnje manifestacije v Trebčah. PD Slovenec Boršt - Zabrežec poziva vse vaščane, da se množično udeležijo današnje manifestacije v Trebčah ob 11. uri. PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v sredo, 21. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši večer z dr. Adrijanom Sancinom, ki bo predvajal dokumentarec »Čar Sahare in njenih ljudstev v 5.000 letih zgodovine«. KD Primorsko - Mačkolje sporoča, da bo v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah imelo v gosteh dramsko skupino SKD Tabor z Opčin s komedijo Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni ! čestitke Danes praznuje rojstni dan naša draga SUZANA GOMBAČ. Vse najboljše ji želijo mama, oče, sestra, nona ter vsi, ki jo imajo radi. Jutri praznuje 8. rojstni dan TJAŠA PETAROS iz Boršta. Vse najboljše ji želijo mama, oče, nona, noto, teta Vesna in Lino. Teti ADI! Ob visokem življenjskem prazniku iskreno čestitajo Alenka, Iztok, Igor in Katja. Dragi OČE! Za tvoj jutrišnji rojstni dan ti želiva vse najboljše Monika in Manuel. koncerti Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo Jutri, 19. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista MARCA GIOVANETTIJA, dobitnika nagrade »Premio Monti 1984«. mali oglasi PRODAM golf diesel v dobrem stanju. Tel. 040/211-158. KUPILI bi rabljeno šolsko knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede«. Tel. na št. 213-921 ali 211-678 po 19. uri. PRODAM stanovanje v bližini krematorija, 80 kv. m z vrtom. Tel. na št. 040/822-432. PRODAM zasebniku stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, dvigalo v bližini Trga Garibaldi. Tel. 757-339. PRODAM renault 4 GTL, letnik 1980, 26.000 km, v dobrem stanju: 4.500.000 lir z možnostjo dogovora. Tel. na št. 040/910-905. PRODAM dobro ohranjena tridelna lakirana lesena vrata za garažo, dimenzije 3 x 2 m. Telefonirati na št. 200-170 od 13.30 do 14.30 ali na št. 208-693 od 20. ure dalje. ODDAM v najem čistilnici in likalnici v Nabrežini in Križu z možnostjo servisa. Zanimivi ceni. Tel. 040/291-191 ali 200-617. PRODAM na Vrhu (Sovodnje ob Soči) zazidljivo zemljišče z razvalino in odobrenim gradbenim načrtom, IVA 2%-Telefonirati na št. 0481/779-331. POZNAVALCU prodam harmoniko znamke SCANDALLI, tip super VI, klaviatura izdelana iz slonove kosti, 120-basna v odličnem stanju. Tel. na št-040/227-179 od 13. do 14.30. V NEDELJO, 11. t. m., okoli 19.30 - 20.30 sem izgubila na Proseku zlato uro. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Ura«. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44. Opčine - Trst KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119. Potovalni urad AURORA Prireja za novoletne praznike naslednje izlete in potovanja: od 28. dec. do 1. jan. 85 — v hotel TOPLICE - BLED. Cena 245.000 lir; od 29. dec. do 1. jan. 85 — v hotel INTERCONT1NENTAL (- ZAGREB. Cena 225.000 lir; od 30. due. do 1. jan. 85 — v hotel EVROPA - CELJE. Cena 155.000 lir; od 30. dec. do 2. jan. 85 — v BUDIMPEŠTO. Cena 355.000 lir; od 30. dec. do 4. jan. 85 — v MOSKVO. Cena 718.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »Aurora« - Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 60261. Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za VI. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo Izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik, tk MiS/P radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio -tv - radio - tv - radio - Nedelja, 18. novembra Ponedeljek, 19. novembra RADIO ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA TELEVIZIJA Nedelja, 18. novembra Prvi kanal 10.00 Linea verde speciale 11.00 Sv. maša 11.55 Verske aktualnosti 12.15 Linea verde 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 Domenica in... 14.20 športne vesti 15.20 Športne vesti 15.40 Discori ng 84-85 16.25 športne vesti 17.15 Fantastico bis nagradna glasbena oddaja 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La padrona del gioco 3. nadaljevanje 21.55 športna nedelja 23.10 Sulle strade della California TV film 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 11.00 Tednik o zdravju in estetiki 11.30 Nedeljska matineja: Simpatiche canaglie 11.50 Charlie Chan e il delitto a New York - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 Piccoli fans 14.30 Da giovedì a giovedì - komedija 16.10 Neposredni športni prenosi: Dunaj: Ritmična gimnastika Rim: Svetovni pokal v golfu Milan: Konjske dirke 17.00 Due e simpatia : Odiseja - 7. nadaljevanje 17.50 Mixerstar 18.40 Dnevnik 2 - Gol Flash 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 - Športna nedelja 20.30 Alberto Sordi: Storia di un italiano - 9. epizoda 21.45 Per amore e per onore - TV film 22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 Dnevnik 2 - Trentatrè tednik o medicini 23.20 Šola in vzgoja: spoznavajmo glasbo 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 12.10 V diskoteki 13.05 Girofestivai 84 13.45 Un paese, una musica: Quebec 14.25 Dnevnik 3 Neposredni športni prenosi L’Aquila: Rugby Italija - SZ Treviso: Tenis 17.20 Ucciderò Willie Kid - film Igrajo: Robert Redford, Robert Blake, Katharine Ross 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni Sport 19.40 Na turneji: rock koncert 20.30 Domenica gol: Kronike, razprave 21.30 Donna di cuori - 2. nadalj. 22.05 Dnevnik 3 22 30 Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Rockline Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . .Raffaella? - opoldanski spored 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 14.00 Pronto. .. Raffaella? - zadnji poziv 14.05 In mondo di Quark : Človek in zemlja - dokumentarec 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Šola in vzgoja : Poklici 16.00 Jackson Five - risanke 16.30.. športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Tom Story - risanka 17.45 Iz zoološkega vrta - dokumentarec 18.10 Speciale Ottavo giorno 18.40 Aubrey - risanka 18.50 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La padrona del gioco - 4. nadalj. 22.05 Dnevnik 22.15 Filmske novosti 22.20 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.10 Squadra speciale Most Wanted -TV film 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 11.55 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - aktualnosti, igre, radovednosti 15.15 Parliamo - nagradna igra 16.22 šila in vzgoja : tečaj nemščine 16.55 Due e simpatia: Carco Visconti, 9. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Risani filmi 18.05 Spaziolibero: programi pristo- panja 18.20 Dnevnik 2 - Šport 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Iz našega žepa - tednik o potrošništvu 21.25 Colombo - TV film 22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 Cera um volta un musicista -TV priredba 23.10 Judovsko življenje in kultura 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.45 Šola in vzgoja: umetniki Tretji kanal 15.50 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.15 L’orecchi occhio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgija : Sredozemlje 20.30 Zgodovinski dogodki 21.55 Dnevnik 3 22.05 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni poipuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Potopljena galeja«; 11.00 Glasbeni polputi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni polputi; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; (15.30 - 17.15 ca.) Šport, nato: Letošnja zborovska revija »Ceci-lijanka«. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 10.00 Glasba; 10.00 Jutranji val Radia Opčine - nagradna oddaja: v studiu Mira in Marino; 13.00 Oddaja SKD Tabor: Knjige, knjige, knjige za vse; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo: tel. 21-26-58; Sledi non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje, Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah ; 16.00 Radio Koper na obisku pri najbolj priljubljeni učiteljici ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek programa. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9 00 in 14.10 Teletekst 9.15 Poročila 9.20 živ žav, otroška matineja 10.10 Jack Holborn, mladinska nadalj. 10.40 Marco Polo - nadaljevanka 11.40 625 - oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 14.20 Domači ansambli: »Beneški fantje« 14.50 Poročila 14-55 Ustvarjena drug za drugega film 16.25 športna poročila 16.45 Ljubljana: Mednarodno prven-stvo v namiznem tenisu 8.10 TV kviz 19.10 Risanka !q24 TV in radio nocoj !;’ 26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 S. Pavič: Banjica - nadaljevanka Športni pregled oo\T Potret: Aleksander Valič 42.35 Poročila Koper 17.00 Videomix - glasbena odd. v živo 19.00 Risanke 19.30 Dokumentarec iz serije Čudoviti svet 20.20 Pogumna Lassie - film 21.45 Namizni tenis 23.00 Ritmična gimnastika Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin 13.30 Tudi to leto 13.55 Zanimivo potovanje 14.15 Portret zemlje - dok. serija 15.10 Svet v letih 1900 1939 16.00 Nedeljsko popoldne 17.10 Filmi Jamesa Masona: Operacija Cicero - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Kugy - nadaljevanka 21.15 Športni pregled 21.45 Manjšine - bogastvo Evrope 22.15 Dnevnik ZASEBNE POSTAJE o CANALE 5 « 30 Phyllis - TV film 9-00 La piccola grande Neill 0 TV film •30 L’avventuriero di Hong Konj 11 Blm }l-30 Športna oddaja lV,9 Punto 7 - informacijski tedi «.30 Superclassifica Show Jr ? Kojak - TV film •JO Ritorno a Payton Place - fi Igrata: Carol Lynley in Ji Dio Chandler min L’ultima caccia - film 2n 9? 5aUas - Tv film •25 Bingo Bongo - film Igrata: Adriano Celentano 99 parole Bouquet 99 ^ pove Boat - TV film 00 9« , nf° 1 - informacijski tedi •2a Amanti ed altri estranei - fi RETEQUATTRO 0-30 Mary Tyler Moore - TV fi 1050 n ultima giraffa - film o II corsaro nero - film Igrata: Kabir Bedi in Car 13 Andrò 13 io £re cu°ri in affitto - TV fi 14lo Anne>: - risani filmi Alla ricerca di un sogno 15 30 i V film La squadriglia delle pecore ni 16 2o t * film 18 00 n mille e una notte - film l9?s * ° vadiz? - glasbena odd; 2()9r ~rabesque - TV film Anonimo veneziano - film •grata: Fiorinda Bolkan in Tc 22 30 ™usar>te 23 3o TKazinsky - TV film 1 Oo u Prova del fuoco - film Hawaii, Squadra Cinque Z •V film ITALIA 1 30 «dio Špank - risanke 10 is t 0 sPecchio magico - risank 12.15 n , regina del Far West - f "• - kompjuterske zgodbe 13.00 Športna oddaja 14.00 Deejay Television 16.45 Hazzard - TV film 17.45 Supercar - TV film 18.45 A-Team - TV film 19.50 Tom in Jerry - risanke 20.25 Drive In zabavnoglasbena oddaja 22.00 Bakterion - film Igrata: David Warbeck in Janet Agren 00.15 La morte innamorata - film TELEPADOVA 12.00 Športna oddaja 13.00 Šport: catch 14.00 Alle soglie del futuro TV priredba 15.00 Ko so živeli dinozavri animiran film 17.00 Jean in Micci - risanke 18.00 Dve leti počitnic 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Piange... il telefono - film 22.30 Športna rubrika 23.30 Petrocelli - TV film 00.30 La parola ai giurati - film TRIVENETA 9.30 La fanciulla di Avignone TV priredba 10.00 Q. P. Coupoms - ponovitev 12.30 Risani filmi 13.00 Razstava dragocenosti 16.30 TV film 17.00 Dražba 20.30 Gli altri, gli altri e noi - film 22.00 I pionieri di Algoa Bay TV film 22.30 L’abbraccio mortale di Loreley film TELEFRIULI 11.15 Da ali ne, sejem 13.30 The Quest - TV film 14.00 Fogolar - nedeljski spored 19.30 Športna oddaja 20.30 Onyricon - film 22.00 Combat - TV film 23.00 Le tre morti del sergente Caine1 film Ljubljana 8.50 inl0.35 TV v šoli 17.00 Teletekst RTV Ljubljana 17.15 Poročila 17.20 Pešec v avtomobilu, otroška serija 17.50 Pred izbiro poklica: poklic oblikovalca v tekstilni industriji 18.10 Spekter: Življenje v puščavi, izob. oddaja 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Zdravo, mladi 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik,in Vreme Večer vzhodnonemške TV : 20.00 Hasanova piščal, lutkovna serija 20.40 Krhka lepota, dokumentarna oddaja 2f.l0 G. Giirlich: Dekle in mladenič, drama 22.25 Dobro jutro, Trnuljčica, baletna oddaja 23.05 Dnevnik Koper 14.00 Odprta meja - Vidcoteleks 16.30 Odprta meja - Viteoteleks 17.00 TV D Novice 17.05 TV šola: Alpska fauna poeimi, dokumentarna oddaja 17.30 Pogumno Lassie - film 18.55 Risanke 19.30 TV D Stičišče 19.50 Športni pregled 20.50 TV film iz serije »Ellery Queen« 20.20 Plesni korak- Ana Kareni na 21.40 TV D Vse danes 21.45 Svetišče - film V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TREBČE — Enotna manifestacija Slovencev za dvojezične table TRST — Manifestacija PSI - Claudio Martelli ŠPORT: TRST — Turnir v malem nogometu ob 75-letnici openske banke: ZTT-IRET ŠTANDREŽ — Odbojka: OLIMPIJA -BOR REPEN — Odbojka: SLOGA - CALDERARA DOLINA — Košarka: BOR RADENSKA - CUS GORICA — Košarka: DOM KRIŽ — Nogomet: VESNA - ZARJA GORICA — Košarka: DOM - ISON-TINA Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Mesto basni, otroška serija 18.00 Miti in legende 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Zdravo, mladi 19.30 Dnevnik 20.00 K. Kroetz : navaden človek -TV drama 21.05 Izbrani trenutek 21.10 Paralele, zunanjepolitična oddaja 21.45 Dinastija, nadaljevanka 22.40 Dnevnik 23.00 šahovski komentar ZASEBNE CANALE 5 8.30 La casa nelia prateria - TV film 9.30 Piangerò domani - film 11.30 Tutti in famiglia - kviz 12.10 Bis, nagradno tekmovanje 12.45 R pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV filmi 15.25 Una vita da vivire - TV roman 16.30 Spazio 1999 - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help, glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Ziz, Zag - kviz 20.25 Chi trova un amico trova un tesoro - film 22.25 Jonathan dimensione avventura vodi Ambrogio Fogar 23.25 Šport: golf 00.25 L’affare Blindford - film RETEQUATTRO 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice - TV film 10.35 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d'amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV film 15.30 In casa Lawrence - TV film 16.30 La regina dei mille anni risanke 17.00 Masters i dominatori dell’universo - risanke 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.25 A qualcuno piace caldo - film 23.00 Vegas - TV film 24.00 La Pica sul Pacifico - film 1.40 Hawaii Squadra Cinque Zero - POSTAJE ITALIA 1 9.30 La prova - film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia ’Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim, Bum, Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 Quella sporca ultima meta - 22.15 Italia, Italia: Collage na žensko tematiko 23.00 Bit, kompjuterske zgodbe 23.45 L'immagine allo specchio - film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda TV film 15.00 Cadetto il principe dei mostri - 16.00 Dakbari TV film . 17.00 Jean in Micci - risanke 17.30 Gatchman - risanke 18.00 Lamù - risanke 18.30 Lupin IH. - risanke 19.20 Marcia nuziale - TV film 19.50 Mama Linda - TV film 20.20 II vichingo venuto dal Sud - 22.20 Sport: nogomet 24.00 Non mandarmi fiori! - film TRIVENETA 12.45 Horoskop 13.00 Claudine TV priredba 14.00 Krznarji po poklicu 15.00 Uccidete agente segreto 777, stop - film 17.30 Occasionissima 84 19.00 Hawk l'indiano - TV film 20.00 Filmski spored 20.30 Perchè uccidi ancora - film RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 La girandola; 11.00 Dogodki in odmevi ; 12.00 Napoved programov; 12.10 Glasba po željah; Popoldanski spored: 14.30 Kaj je novega?, Popevka tedna; 16.00 RK Count down; 17.45 Lestvica LP; Športna nedelja; 20.00 Zaključek. Ponedeljek, 19. novembra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica ; 8.10 Nediški zvon (ponovitev); 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni polputi; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni pot puri; 13.20 Primorska poje '84; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba ; 18.00 Tostran in onstran sonca; 18.20 Glasbena priloga. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. 10.00 Tedenski horoskop; 11.00 Nekaj nasvetov za vsakdanjo rabo; 15.00 Glasba; 15.30 For ever young; v studiu Sonja in Katja; 20.45 Revival — v studiu Davorin in Tatjana ; Sledi nočni val na Radiu Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorski zbori pogo; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro - Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna ; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Plošče; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Idealna ženska; 12.00 Glasba po željah ; 14.35 Popoldanski spored: popevka tedna; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Pristanišča Alpe Adrie; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 18.00 It’s onjy rock; 18.45 O-pera 20. stoletja; 20.00 Zaključek. Galebov polet v novih 30 let Običajno so praznovanja obletnic stvar odraslih, starejših oseb, sinočnja proslava 30-letnice rednega izhajanja mladinske revije Galeb, v Kulturnem domu v Gorici, pa je bil praznik otrok, praznik bralcev in sodelavcev revije, Otroci so bili oblikovalci bogatega kulturnega sporeda s pevskimi točkami, recitacijami, glasbenimi točkami in odrskim prizorčkom, otroci tudi tisti v dvorani so ob koncu prisluhnili stričku Janezu (B^encu) ip skupaj odpeli pesmico »sonce se smeje«. O pomenu jubileja je spregovoril glavni urednik revije, Lojze Abram, ki je uvodoma dejal, da je v vsakdanjem boju za priznanje tistih osnovnih pravic, ki nam jih še zmeraj zanikajo, tudi praznovanje takih kulturnih in zgodovinskih obletnic mejnik, ki izpričuje našo prisotnost, vz- trajnost, žilavost in trmo, da ohranimo naš jezik in naše izročilo v tem prostoru. Abram je nato prikazal plemenite dlje ustanoviteljice revije in prve urednice Mare Samsove, da je le preko poznavanja in ljubezni do domače zemlje poznavanja vrednot domače besede in kulture mogoče spoznavati duhovne vrednote drugih narodov in nato opisal 30-letno rast Galeba, ki ga je po smrti Mare Samsove urejeval Milan Jereb ter lepo število let pa zanj skrbi Lojze Abram. V tem času se je revija o-bogatila in popestrila pa tudi dosegla skorajda sleherni kraj v našem zamejstvu. Pohvalil je tudi pobudo slovenskih denarnih zavodov, ki so k temu odločilno pripomogli. »Tega kar imamo ne bi bilo, če seveda ne bi imeli zvestih bralcev, sodelovalcev in naročnikov med o-troki, stalnih prijateljev med mla- dinskimi pesniki in pisatelji ter ilustratorji v zamejstvu in matični domovini. Proslava 30-letnice rednega izhajanja naj bo vzpodbuda za prijateljska srečanja med šolarji, bralci in sodelavci revije iz zamejstva in matične domovine,« je zaključil glavni urednik. Udeležence proslave je v imenu SKGZ pozdravil Sergij Lipovec, v imenu mladinskih revij Ciciban, Pionirski list in Kurirček pa urednik slednjega. Prisrčen pozdrav je prinesla Ljubka Šorli jeva v imenu uredniškega odbora Pastirčka. Reviji Galeb je bilo na sinočnji slovesnosti podeljeno najvišje priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije, uredniku Lojzetu Abramu pa zlata značka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pester kulturni spored so oblikovali otroški zbor kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža pod vodstvom Elde Nanut, gojenci šole Glasbene matice iz Špetra v Beneški Sloveniji, ki jih vodi Nino Specogna, skupina mladih Galebovih sodelavcev, gojenci Glasbene matice iz Gorice, lutkovna skupina kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline in pevski zbor osnovne šole iz Kanala ob glasbeni spremljavi Boruta Lesjaka in seveda striček Janez z vsemi otroci. Napovedovala je Loredana Gez. V preddverju Kulturnega doma so ob 30-letnici Galeba pripravili tudi bogato razstavo osnutkov naslovnic. (Na sliki udeleženci včerajšnje proslave in glavni urednik Lojze Abram) Zanimanje za psihoanalizo v mittelevropski kulturi Z dokajšnjim odzivom občinstva, ki je do kraja napolnilo konferenčno dvorano v Attemsovi palači, se je včeraj nadaljeval v Gorici tridnevni simpozij o psihoanalizi in kulturi v mittelevropi. Značilnost letošnjega 18. goriškega mittelevropska srečanja je zanimanje številnega občinstva, zlasti dijakov, kar priča o pomembnosti letošnje tematike. Psihoanaliza je veda, ki je zlasti v zadnjih letih ali morda desetletjih postala bolj kot kdaj koli popularna tudi izven krogov strokovnjakov in specializiranih raziskovalcev. Druga pomembna zasluga letošnjega simpozija je povezovanje med psihoanalizo in drugimi oblikami kulturnega in znanstvenega izražanja v srednjeevropskem prostoru, kar je morda eden od poglavitnih razlogov, zaradi katerih lahko govorimo o neki specifičnosti mittelevropske kulture. Kot so že v uvodnem delu simpozija podčrtali nekateri govorniki, so se go-riška srečanja s tematiko psihoanalize soočala z najglobljim bistvom srednjeevropskega kulturnega duha. Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju, ki mu je predsedoval prof. Anton Trstenjak, predsednik letošnjega srečanja, so predavatelji s poglobljenimi referati obravnavali vprašanje ideoloških in zgodovinskih prvin psihoanalize. Pri tem je seveda bil v središču pozornosti lik očeta te znanosti, Sigmunda Freuda. Po- Delegacija pokrajinske uprave na obisku v Novi Gorici Na obisku v Novi Gorici je bila v petek popoldne delegacija goriške pokrajinske uprave, ki jo je vodil predsednik, prof. Silvio Curr.peta. V delegaciji sta bila, poleg članov pokrajinskega odbora Edoarda Bressana, Enza Bevi laeque in Franca Galarotti-ja, tudi predsednika komisij za gospodarska vprašanja in izvajanje osimskega dogovora, pokrajinska svetovalca Jože Cej in Silvino Poletto. Obisk je bil izrazito delovnega značaja, kakor so ga opmedelili sami člani delegacije, na pogovoru s predsednikom novogoriške občinske skupščine, Danilom Bašinom in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predstavniki goriške pokrajinske uprave so si v spremstvu gostiteljev najprej ogledali gradbišči Sabotinske ceste in hidrocentrale Solkan ter se seznanili s potekom del, ki so v zaključni fazi. To velja zlasti za Sabotinsko cesto, ki naj hi jo predvidoma odprrli, oziroma izročili namenu sredi prihodnjega meseca, vendar kot kaže, ne bo mogoče tega roka spoštovati zaradi zamud v izvedbi del na italijanski strani. V pogovoru, ki je bil po obisku v prrostorih skupščine v Novi Gorici, je Danilo Bašin potrdil dosedanje usmeritve sodelovanja ob meji ter nanizal nekaj novih področij, ki odpirajo nove možnosti sodelovanja in integracije. Tako bi kazalo konkretno načeti reševanje vprašanja skupine turistične ponudbe, skupno naj bi načrtovali tudi uporabo gospodarskih objektov, ki ,$£.MSKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete priredi GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA v Kulturnem domu v GORICI Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 27. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED A in C se gradijo na območju mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba, nove možnosti nadalje se bodo odprle s sprejemom novih določil o vlaganju tujega kapitala v Jugoslaviji. Bašin je v progovoru z zadovoljstvom ugotovil, da sodelovanje ob meji ni samo pretežno formalnost, dogovarjanje med upravitelji in proli tiki, ampak je že davno zadobilo najrazličnejše oblike, s stalnimi stiki med društvi, krajevnimi skupnostmi itd. Bašin je v progovoru omenil tudi problematiko slovenske narodnostne skupmosti v I-taliji in dejal, da bi uzakonitev pravic še bolj od pirla možnosti sodelovanja ob meji. V progovoru sta delegaciji vzeli v pretres še nekaj drugih vprašanj. Tako so veliko prozornosti namenili vprašanju cestnih in avtocestnih p» veza v, finansiranju teh objektov (predstavniki goriške prokra-jinske upjrave so zagotovili vso možno promoč piri iskanju možnosti finansiranja) skupni obrami pjred točo, vprašanjem s področja ekologije, civilne zaščite itd. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi nekakšnega koordinacijskega odbora, ki naj bi usklajeval sodelovanje na vseh področjih in v katerem naj bi bili predstavniki goriške in novogoriške občine ter pokrajinske uprave. Občni zbor KŠD Vipava Kulturno in športno društvo »Vipava« na Peči bo imelo v soboto, 24. t.m. redni občni zbor. Na skupščini se bodo pomenili o opravljenem delu ter o novih pobudah. Izvolili bodo tudi nov odbor društva. K udeležbi vabijo vse člane, vaščane in prijatelje. Skupščina bo na sedežu društva s pričetkom ob 20. uri. Nastopni bo tudi moški piev-ski zbor KD Skala. Cecilijanka V Katoliškem domu bo danes ob 16. uri na sproredu drugi del pievske revije Cecilijanka '84, ki jo prireja ZSKP. Na odru se bo danes zvrstilo 14 pjevskih zborov. darovi in prispevki V spiombi na Andreja Križmana darujejo Miklavževi v Vrha 100.000 lir za kulturno in šprortno središče. Ln pJ GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 EKNOMEC STROJI IN OPREMA ZA URADE -J BLAGAJNE — REGISTRATORJI SWEDA Zaporni nalog in 4 prijave zaradi izvoza kapitalov Na prodlagi izsledkov preiskave, ki se je začela po prijavi finančnih stražnikov junija lani, je goriško državno pravdništvo izdalo zaprorni nalog za 59-letnega goriškega trgovca Augusta Nibrandta zaradi ilegalnega izvoza kapitalov v tujino. Poleg tega so sodne pozive glede prekrškov v zvezi z istim kaznivim dejanjem prejeli še štirje drugi Goričani : 29-letni Nibrandtov sin Maurizio, Ulica Brigata Abruzzi 11, zaproslen v očetovem imprort export prod jet ju, industri jca v proizvodnji masla, 56-letni Benito Gandolfi, Sveto-gorska 41, in 41 letni Giulio Crasnich Ulica Brigata Pavia 21, ter 41-letni Sergio Ziani, Ulica Alfieri 9, zadolžen za prosle s tujino pri Banca del Friuli. Nibrandt se je doslej izognil aretaciji, ker naj bi pravočasno zapustil goriško bivališče v Ulici Borsi 8 in se baje izselil v tujino. Preiskava, ki bi jo morala namestnica državnega pravdnika dr. Giulia Pavese zaključiti v kratkem, se je pričela, kot rečeno, junija na prodlagi finančnih stražnikov, ki so ugotovili nepravilnost v zvezi s pošiljko madžarskega masla in tudi zaplenili tovornjak s celotno pošiljko. V kasnejši preiskavi so tudi na prodlagi telefonskih prisluškovanj ugotovili, da naj bi madžarskemu izvozniku plačevali večje vsote, kot pa je bila cena masla. Razliko naj bi vnovčil posrednik (pio izsledkih Augusto Ni-brant), ki naj bi tako zbral na Madžarskem več stotin milijonov lir. Po vsej verjetnosti bo sodna obravnava že v kratkem, pro hitrem prostop> ku. Zakon predvideva za to obliko nedovoljenega izvoza valute zapromo kazen od 1 do 6 let in globo med dvakratno in štirikratno vrednostjo izvožene valute. Kdaj odpravnine delavcem Detroita? Prošnje za izplačilo odpravnin bivšim delavcem podjetja Detroit Sem iz Tržiča, bodo prizadeti lahko predložili pri zavodu INPS, šele protem ko bodo dokončno določili pasivne postavke (dolgove) v stečajni masi prodjetja. Prva avdienca bo 13. decembra. Tako izhaja iz tiskovnega proročila (»krajinskega odbora INPS. razna obvestila koncerti V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo jutri ob 20.15 koncert orkestra, zbora in solistov konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta. Dirigent Stojan Kuret. Koncert je v okviru rdečega glasbenega abonmaja. Začelo se je vpisovanje v tečaj smučanja SPD — Prijave do 30. novembra od 17. do 19. ure v Ul. Malta 2 — Zaradi izrednega zanimanja bo sejem rabljene smučarske opreme tudi jutri od 16. do 18. ure. Na sedežu fotografskega krožka CI FI, Ul. S. Chiara 15, bo danes s pričetkom ob 9.30 začetni tečaj za fotografiranje. Tečaj je namenjen dijakom nižjih srednjih šol. včeraj-danes kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Claretta«. VITTORIA 16.00—22.00 »Folle sexorna-nia erotica«. Prepovedan mladini prod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Non c’è due senza quattro«. Triti PRINCIPE 15.00—22.00 »II futuro è donna«. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Greystoke, la leggenda di Tarzan il signore delle scimie«. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Maček na Divjem zapia-du«, 16.00 »Zvezdne poti«, 18.00 in 20.00 »Rambo«. SVOBODA 16.00 »Maček na Divjem zapadu«, 18.00 in 20.00 »Zmajeva igra smrti«. DESKLE 16.30 »Srečno Kekec«, 18.00 »Gosprod Bockerer«, 20.15 »Noči striptiza«. Iz goriškega matičnega urada * RODILI SO SE: Irene Brumat, Martina, Battistel, Martina Facco, Francesco Capra, Evelin Decorte, Valentina M ai er, Aurora Valantig, Gloria D’Osvaldo, Cristian Circosta, Marco Puntel, Elisa Osimani. UMRLI SO: 96-letna uprokojenka Ida Bregant vd. Luisa, 65-letna Albina Vidoz Medeot, 78 letni uprokojenec Arrigo Bortoluzzi, 69 letna upokojenka Vanda Močnik, 78 letni upokojenec Riccardo B rotto, 93-letna uprokojenka Andreina Tomasi vd. Braida, 55-letni zidar Ennio Grasselli, 58-letni delavec Giorgio Borghes, 54 letni uprokojenec Luigi Roset, 71-letna Giustina Ivančič vd. Gismano. 46 letna uprokojenka En-richeta De Gaiatti. OKLICI: delavec Paolo Morelli in uradnica Antonina Corona, delavec Marino Vida in bolničarka Simonetta Gon, delavec Italo Deffendi in uradnica Viviana Mrach, električar Enrico De Fornasari in logopedistka Marina Gigoletti, bolničar Enzo D’Adio in bolničarka Maria Cristina Polissa, trgovec Aldo Miani in trgovka Alessandra Vuga, finančni stražnik Pietrangelo Chierchia in gosprodinja Emanuela Morassi. poldanski del je bil namenjen poglobitvi psihoanalitičnih vplivov na litergturo in literarno kritiko pri raznih srednjeevropskih narodih. Precej zanimanja je bilo tudi za film »Freudov Dunaj - Dunajska u-metnost fin Je siede in psihoanaliza«, ki so ga v Avditoriju vrteli sinoči. Film so si že v dopoldanskem času ogledali številni dijaki goričkih višjih srednjih šol. Letošnje mittelevropsko srečanje se bo zaključilo danes z zadnjim zasedanjem, ki bo v Attemsovi palači od 9. ure dalje. Govor bo o vplivih psihoanalize na razne znanstvene in kulturne zvrsti danes. Kako z neizkoriščenimi bencinskimi boni Goriška trgovinska zbornica obvešča imetnike bencinskih bonov, ki niso bili oddani na črpalkah do 31. oktobra letos, kakor je bilo predhodno določeno, da lahko s predložitvijo prosebne prošnje in odgovarjajočih neuprorabljenih kupronov, zaprosijo za dodelitev neuprorabljenih kvot. Prošnje na navadnem papirju s priloženimi neuprorabljenimi boni je treba predložiti najkasneje do 30. novembra na trgovinski zbornici, v uradih, ki so zadolženi za u-pravljanje proste cone. Pravico do dodelitve neuprorabljenih kvot imajo lastniki bonov drugega letošnjega kontingenta. ZAHVALA Ob tragičnem dogodku, ki je prizadel našo družino s smrtjo naše Jelke Marušič Florenin se iskreno zahvaljujemo vsemi, ki so v teh trenutkih z nami čutili in nam stali ob strani. SVOJCI Gabrje, 18. novembra 1984 ZAHVALA S proštov an in ljubljen od vseh je živel za družino in dolžnost Domenico Meneghini (MENI) Ganjeni ob številnih izrazih sočutja se svojci zahvaljujemo vsem, ki so ga kakorkoli počastili. Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so mi bratsko promagali v težkih trenutkih. Žena Ines Pevma, 18. novembra 1984 « Dne 15. t.m. nas je v sta- rosti 96 let zapustila naša 1 draga mama Ida Bregant vd. Luisa Ob že opravljenem progrebu sporočajo žalostno vest sinova Efrem in Aurelio ter hči Zita z družinami- Prisrčna zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način pročastili njen sprotnim Gorica, Trst, Tolmin, 18.11.1984 Sporočamo žalostno vest, da I nas je zapustil brat Anton (Toni) Ferfolja Pogreb bo jutri, v pronedeljek, ob 15.30 iz cerkve na pokopiališče v So-vodnjah. Sestri in brata z druži; nami in ostali sorodnik1 Sovodnje, 18. novembra 1984 Društvo slovenskih lovcev v F-J^ izreka občuteno sožalje odbornik11 Sergiju Ferfolji ob smrti brata Tonita- ŠD Sovodnje izraža sožalje bralo Branku, bratu Sergiju, sestrama Viktoriji in Elzi z družinami ob težki gubi Antona (Tonija) Ferfolje, dolg»" letnega nogometaša in odbornika SV Sovodnje. POGREBI Ob 12.30 Arrigo Zanetti iz splošne bolnišnice. Nov slovenski film v Cappelli Underground »Leta odločitve« o kočljivih vprašanjih današnjega časa EVA FORNAZARIČ Jutri bodo predvajali v Trstu nov slovenski film in to v sklopu širšega srednjeročnega programa filmskih manifestacij, ki imajo kot glavni cilj to, da slovensko kinematografijo čimbolj« spoznamo. Pri tem seveda niso mišljeni samo slovenski gledalci, ampak tudi italijanska publika. Filmski odsek ZSKD je pri tem podprl pobudo kinoateljeja, da bi premiere slovenskih filmov vrteli ne samo v Gorici, ampak tudi v Trstu. Ki-noatelje je tako vzpostavil ozko sodelovanje s tržaškim kinoklubom La Cappella Underground, ki že od svojega samega začetka podpira slovensko kinematografijo in jutri bodo vrteli v gledališču Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) premiero filma Boštjana Vrhovca »Leta odločitve«. »Leta odločitve« je bil nagrajen z zlato areno za scenarij na letošnjem Pulju. Avtor scenarija Branko Gradišnik in režiser Boštjan Vrhovec sta napisala štiriročno bodisi scenarij kot snemalno knjigo, tako da je osnovna Prvina filma popolnoma homogena. Ob tem pa še igra skupine dobrih igral-Cev. kjer vidno izstopa Boris Ostan, telad in obeitajoč gledališki igralec, debitant v filmu. Ostan igra vlogo Peten. 20-letnega fanta, ki se po odsluženem vojaškem roku vme domov v trenutku, ko oče, pomembna politična osebnost v pokoju, pričenja pisanje *yoje avtobiografije. Glede na prostor, (d ga je zasedal v Sloveniji med vojno >n po njej, bodo imeli njegovi spomini te posebno politično važnost. Ob očetovih spominih, ob dedku, ki se mu deloma izpove pred smrtjo, ob lahkoživi Cveti in romantično zaljubljeni Leni, Peter zaman skuša rekonstruirati lik umrle matere. Kot je režiser sam izjavil, je tako iskanje matere čisto cankarjanstvo, kjer je mati edini pozitiven lik v življenju vsakogar. Razbiti mit tega cankarjanstva, prikazati Slovencem mamo, ki bi lahko bila tudi mačeha, zraven pa še načeti problem inform-biroja — to je objektivno za slovenski film danes veliko. V trenutku, ko si v Sloveniji filmski ustvarjalci postavljajo vprašanja o aktualnosti slovenske filmske tematike, ko si skušajo razlagati kako to, da nima Slovenija filmov, v katerih bi predstavljali današnjo realnost, je primer Vrhovče-vega filma še bolj zanimiv in pogumen. Skratka, dokazal je, da se lahko govori o sedanjosti, o infcrmbiroju, o tem, kako si slovenska mladina utira pot v življenje. Režiser je pustil gledalcu možnost, da konec filma interpretira v optimističnem ali pesimističnem duhu, se pravi, ali je še kak izhod za take, kot je Peter, ali so nam srečo v življenju onemogočili starši (debata je odprta). Film je bil postavljen v drugo polovico sedemdesetih let, zato da bi Peter lahko doživljal krizo dvajsetletnika, obenem pa vsaj deloma občutil posledice 52. leta. Film »Leta odločitve« bo imel štiri ponovitve. Ob 16. in 20. uri bo film v slovenščini, ob 18. in ob 22. uri pa bodo film Vrteli s simultanim Italijan skim prevodom. Poleg običajnih popustov, ki jih nudi Cappella Underground, bodo tokrat imeli popust tudi člani kinoateljeja in abonenti Slovenskega stalnega gledališča. Drugi abonmajski koncert Glasbene matice Privlačen nastop priznanih glasbenikov Violončelist Miloš Mlejnik in pianisi Janko Setine navdušila občinstvo MIRKO SLOSAII V Kulturnem domu v Trstu je bil v četrtek drugi koncert v okviru koncertne sezone, ki jo organizira Glasbena matica iz Trsta. Nastopila sta Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - klavir, oba priznana slovenska glasbenika. Miloš Mlejnik je po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij violončela v Kólnu in se izpopolnjeval pri znanih čelistih. Sedaj je član orkestra Slovenske filharmonije in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist uspešno nastopa v Evropi, Ameriki in Aziji. Zmagal je na številnih mednarodnih tekmovanjih. Za svoje glasbeno udejstvovanje v domovini je letos prejel nagrado Prešernovega sklada. Pianist Janko Šetinc je po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani izpopolnjeval klavirsko igro v Londonu in Pragi. Koncertira v različnih komornih sestavah v Jugoslaviji in Evropi. V uvodnem delu koncerta smo slišali Sonato X v E-duru za čelo in klavir italijanskega baročnega skladatelja Giuseppa Valentinija. Že v izvedbi te skladbe smo doživeli v počasnih stavkih lepoto, mehkobo in li-ričnost violončela, v hitrih pa virtuoznost in tehnično spretnost Mlejnikove-ga igranja, še posebno v zadnjem stavku Allegro, ki je za godalo pisan akordično. Zvočno ravnovesje med čelom in klavirjem je bilo v tej skladbi dobro, kar pa ne moremo trditi za izvedbo Lipovškove Balade za violončelo in klavir, v kateri imata oba instrumenta enakovredno vlogo. Najbolje je bila izvedena sklepna skladba prvega dela koncerta Sonata za violončelo in klavir Clauda De- Jože Spacal razstavlja v Argentini BUENOS AIRES — Akademski sli-har, grafik ter televizijski scenograf Jože Spacal je pred kratkim odpoto-val v Argentino na povabilo mesta Buenos Aires. Mestna uprava je na tjemu umetniku poslala laskavo vabi-‘0. na j bi pripravil samostojno retro-sPektivno razstavo svojih grafik v Srednjem kongresnem in kulturnem centru San Martin. Otvoritev Spacalove razstave je bi-•oo sredo (14. novembra) in kot so Pns!a sporočila Tanjugovega dopisni-a ter kulturnega atašeja na jugoslo-anskem veleposlaništvu je razstava rio uspela, že na samo otvoritev je Pfislo izredno veliko ljudi, med ugled-uimi predstavniki družbenopolitičnega n kulturnega življenja so bili tudi ^ veleposlanik v Argentini Filip atic, župan mesta Buenos Aires, Predsednik kulturnega centra San arljn Javier Torre, predstavnik Slo-ensfce izseljenske matice Rado Ge-rio, predstavniki slovenskega izse- ljenskega društva Triglav ter argentinski kritiki in publicisti, ki so pred otvoritvijo bili na zelo uspeli tiskovni konferenci. Na slovesnosti, ki je velikega pomena tako za argentinsko kulturno javnost kot za slovenske izseljence, je najprej spregovoril direktor kulturnega centra Javier Torre, ki je poudaril, da je Spacalova razstava prva jugoslovanska likovna prireditev v njihovem centru in v mestu Buenos Airesu. Povedal je, da bi bilo še pred enim letom, v času vojaške diktature, organiziranje take razstave nemogoče. Izrazil je še željo, da bi tako kvalitetna razstava odprla pot k nadaljnjemu kulturnemu sodelovanju med Argentino in Jugoslavijo>. Kulturni center San Martin obišče na mesec sto tisoč ljudi. Razstava Jožeta Spacala bo odprta štirinajst dni. Jugoslovanski veleposlanik v Argentini Filip Matič se je gostiteljem zahvalil za prizadevanja pri organizaciji bussyja. V tej skladbi, kjer skladatelj zamenja zanj tako tipično harmonsko barvitost z jasno, čvrsto melodijo, so prišle do izraza vse zvočno-barvne možnosti, ki nam jih ponuja violončelo. Od ritmičnih preko liričnih delov in picikata nas je Mlejnik popeljal v zvočno bogastvo tega instrumenta, ki ga je dopolnjevala dobra klavirska igra. V drugem delu koncerta smo slišali Sonato v F-duru op. 99 za violončelo in klavir Johannesa Brahmsa. Kot pri vseh njegovih delih zasledimo tudi v tej Sonati dvojnost: njegov slog je romantičen, toda njegova oblika je klasična. Temu primerna je bila tudi interpretacija. Posebno privlačno sta izzvenela umirjeni drugi stavek Adagio affettuoso in sklepni Allegro molto — hrupno zabaven rondo s tèmo, ki je blizu značaju ljudske pesmi. Izvajalca so poslušalci nagradili z burnim aplavzom. Prihodnji abonmajski koncert Glasbene matice Trst bo 6. decembra v Kulturnem domu v Trstu. Z narodnimi pesmimi bo nastopil Koroški akademski oktet. razstave in omenil, da prihaja Jože Spacal iz Slovenije, ki je s svojim glavnim mestom znana tudi po mednarodnem grafičnem bienalu ter ljubljanski grafični šoli. Jožeta Spacala je argentinski javnosti predstavil še Rado Genorio v imenu Slovenske izseljenske matice. Poudaril je pomen razstave za slovensko izseljensko dru- ' štvo Triglav, ki letos praznuje desetletnico aktivnega delovanja. Na tiskovni konferenci je Jože Spacal pripovedoval o povezanosti narave in tehnike v našem času ter o prizadevanjih, da bi to izrazil v svojih delih. Dejal je, da izkorišča elemente elektronike, toda ti sledovi tehničnih pomagal bi na papirju ostali hladni, če ne bi bilo umetnika, da jim »udahne dušo« in vanj »prenese svoje srce«. Jože Spacal je doživel topel sprejem med rojaki in kot je sporočil, je »razprodan« do konca novembra. M. Z. JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1985 Ciril Kosmač: KAMEN IN NJIVA Vladimir Bartol: ČUDEŽ NA VASI Saša Rudolf: OLIMPIJSKI OGENJ IN DIM STENSKI KOLEDAR Cena zbirke : 25.000 lir Naročila in prednaročila: • Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika. O OSEBNO: V Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru- beis 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika TONE SVETINA Med nebom in peklom ------ 298_______ “Ne maram kokoši, puško daj in mitraljo!« »Ne ene, vse puške ti bomo dali, samo miruj s to sekiro!« Prednjo so nametali kup pušk in pasov. Vzela je Bo, pogledala, če je naboj v cevi, in se izgubila med Božico, ki je pobirala orožje. : Lojze in Osojnik sta se zavihtela na konja. Po- Ou -a s*'a vzdolž kolone. Razoroževanje je steklo. n °B kolone je bila gneča, vpitje in prerivanje kot „ velikem sejmu. Bilo je, kot bi mravlje napadle Gosenico. D , Lombardijev štab — še dva generala in nekaj dal °Vniltov — le izpred vaške gostilne nemočan gle-v ,razpad divizije. Mali general se je grabil za gla-Uv i*1 *?^el s škornjem ob tla kot otrok, ki ne more lieviti svoje trme. S solznimi očmi se je poslav-,al od divizije. «_ Lojze in Osojnik sta poskakala s konj. Nekaj par-bov je obkrožilo častnike. “Oddali boste orožje, gospodje!« rtilaH^ s^e Barn obljubili, da lahko obdržim pištolo, PBlkovnik,« Lombardi se je obrnil k Lojzetu. “Prej da, sedaj ne!« je bil odločen. ei konje nam pustite?« je zdaj že z drugačnim glasom prosil general. Bio p i™ konje Lojze, da se jih čimprej znebi- Predl bo laže> ko bo vojska brez poveljstva,« je li +«i gal Osojnik, ki mu ni šlo v glavo, da so ugnalo silo. Oficirji so z jezo zmetali pasove s pištolami od sebe. Ordonanci so jim pripeljali konje. General se je lahkotno kot peresce zavihtel v sedlo in za njim vsi poveljujoči. »Arrivederci, partigiani!« S kislim nasmehom je pognal konja. V drncu so zapustili kolono. »Grinta mala laška), zdaj se počuti kot ptica brez perja...« je siknil Lojze. »Dobro smo jih, a še jih bomo osmukali,« je de- * j al Osojnik in pognal konja h kamionu s cipami. Z velikega kamiona so počasi lezle ženske. Dišalo je po parfumu in znoju. »Glejte, cel bordel vozi s seboj divizija. Lep vojni plen se nam obeta. Kaj bomo z njimi, Lojze?« Nastopila je predstavnica nežnega spola: »Zahtevam varstvo teh deklet. Me ženske nismo oborožene. Nas boste spustili naprej z avtomobilom, ne moremo pčšačiti.« »O, ste oborožene, ste, s triperjem,« je zavpil Osojnik, ki se je spoznal na cipe iz časov prve svetovne vojne. V vasi so psi besno lajali. »Vidiš, Lojze, psi, cipe in dež zmeraj spremljajo vojsko; še dfežja se manjka.« »Če nas peljete do Trsta, mladi polkovnik, boste dobili na voljo, kar imamo. Ali ne, dekleta?« se je obrnila k pisani druščini. Z dobrikajočim se glasom so vpile: »Partigiani buoni!« Pritrjevale so, dvigale krila, kazale bela stegna in spodnje perilo. »Takoj dol z avtomobila! « je zarohnel Osojnik. »Mi nismo prišli, da bi se ciparili, temveč, da bi razorožili to divizijo. Orko dio, razumete ali ne?« »Ženske dol!« je ukazal tudi Lojze. »Gremo z vami v partizane!« »Vas ne potrebujemo, kar z njimi pojdite!« Ko jim ni preostalo nič drugega, so ubogale. Najbolj predrzne so zmerjale, dvigale krila in kazale partizanom zadnjice. Mladi poveljnik alpincev se je z nekaterimi vojaki pridružil partizanski vojski, večina njegovih pa se je razbežala). Kapetan je izbral med Italijani nekaj prostovoljcev, šoferjev, ki naj bi odpeljali plen v skrite kraje. Za nagrado so jim obljubili civilne obleke, da bi se laže ognili Nemcem in prišli domov. Lojze je bil omamljen. Toliko vtisov naenkrat... Skladovnice orožja in municije so rastle. Pred kratkim so varčevali s slehernim nabojem. En naboj — en Italijan, je bilo geslo. Le po tri naboje je imel včasih v žepu — zdaj pa nenadoma preobilje, mu-nicija za vse vrste orožja, svetla kot zlato. Odpirali so zaboje. Sama nova municija za puške, mitraljeze, topove... V skrbi, da vsega tega bogastva ne bi dobili v roke Nemci, katerih gotovo ne bodo mogli zadržati, so orožje odvažali naglo na vse strani. Štabni pisar, ki je s poveljnikom hodil ob koloni, je razpisoval, kam in koliko so odpeljali: nekaj v snežniške gozdove, nekaj v Brkine, v skrite bun-karje, nekaj v Istro, kot je odredil Lojze. Noč je bila na srečo svetla. Kolono pa so osvetljevali ognji. Odprli so kamion z naropanim blagom. Šivalni stroji, ure, motorji... »Vzemite, ljudje, to je vaše!« Ljudje so hitro raznesli vse, kar je bilo vrednega. Sredi noči je Lojze spoznal, da je nemogoče plen organizirano spraviti s ceste. Prišli so kmetje z vozni in kamioni, tudi v naročjih so odnašali razno blago. Divizija je bila dobro založena tudi s pijačo in hrano, zlasti z makaroni, sirom in konzervami. V Osojniku se je prebudil plenilski nagon: »Lojze, pol tega se bo izgubilo, takoj ko udarijo Nemci. Osoje pa so izčrpane. Naj skrijem nekaj za težke čase?« »Vzemi in odpelji, kar hočeš. Tvojih skrivališč ne bo nihče odkril.« Italijanska košarkarska A-2 liga PORAZ SEGAFREDA Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi Goričanom derbi z borovci Mister Day — Segat redo 79:76 (35:43) MISTER DAY: Neri 8, Bosio 7, Cappini 7, Frati 2, Cocchia 11, Be sini, Bantom 23, Hardy 21, Lepore, Casaldieri. . SEGAFREDO: Biaggi 6, King 23, Sfiligoi 5, Bon, Ardessi 20, Mayfield 20, Bullara 2, Zulini, Nobile, Grama-glia. SIENA — V anticipirani tekmi 8. kola italijanske A-2 lige je domači Mister Day tesno premagal goriški Segafredo. Pravzaprav so si Goričani zmago zapravili sami, saj so v sredini drugega polčasa vodili kar s 13 točkami, vendar pa je kaj kmalu ta prednost splahnela zaradi velikega števila izgubljenih žog. Sicer pa so goriški predstavniki razočarali v skokih pod košema, saj so polovili polovico žog manj od nasprotnika. DANAŠNJI SPORED: Brescia - Latini; Landsystem - Spondilatte; Succhi G - Master V; Fermi OTC; Pepper - Viola; Sebastiani - Benetton; Cida - Reyer. A 1 LIGA Tržaški prvoligaš Stefanel se bo danes v Livornu spoprijel z ekipo Peroni ja, ki v svojih vrstah uvršča Alberta Tonuta. Peroni ima kar štiri točke več od Tržačanov ter možnost, da svojo prednost še poveča. DANAŠNJI SPORED: Bertoni - Ilonky; Peroni - Stefanel; Ciaocrem • Granarolo; Mulat - Scavolini ; Au-stralian - Simac; Yoga - Jollycolom-bani; Marr - Indesit; Bancoroma -Riunite. KOŠARKA: TURNEJA PO ZDA »Plavi« zadovoljili Missouri — Jugoslavija 63:77 26:40) JUGOSLAVIJA: Ivanovič 6, Peto-vič 2, Savovič, A. Petrovič 9. Mutap-čič 12, D. Petrovič 29, Zorkič, Suna-ra 14, Vučevič, Radovič 5, Vrankovič, Perasovič. Jugoslovanska reprezentanca je vče- raj premagala ekipo, ki je znatno šibkejša od Indiane in Michigana, s katerima je zanesljivo izgubila. Jugoslovani so bili dobri v skoku pod košema in tudi v obrambi. V sedmi minuti je bil rezultat 13:8 za Jugoslavijo, odločilno vodstvo pa si je priborila peterka v sestavi D. Petrovič, A. Petrovič, Ivanovič in Mutapčič, Ostali rezultati jugoslovanskih ekip na turneji po ZDA:. Ohio State - Crve-na zvezda 112:89 (52:42); Norih Western Zadar 78:65 (41:37); Tulsa -Bosna 102:82 (54:40); Dolly Cross -Partizan 85:75 (31:29). Nogometni turnir v Montecarlu MONTECARLO — Na mladinskem nogometnem turnirju je Francija povsem zasluženo premagala Italijo z 2:0. LJUBLJANA - V -Ljubljani se nadaljuje mednarodni namiznoteniški turnir »Mini SPENT«. Včeraj so odigrali tekme osmine finala moških, žensk m dvojic. Edini Italijan, Bisi, ki se je prebil v tretje koto, je izgubil pro ti Švedu Carlssonu s čistim 3:0. Jugoslovani so igrali s spremenljivo srečo. V osmini finala žensk je Batiničeva premagala Madžarko Na-gyjevo, Perkučinova pa je izgubila s Pelikanovo (Češkoslovaška) s 3:0. V osmini finala moških je Šurbek izgubil s Švedom Appelgrenom (3:1), Lupulescu pa s Švedom Von Scheele-jem, prav tako s 3:1. V osmini finala dvojic pa sta Šurbek in Lupulescu premagala Severna Korejca Jang Hi Ja in Mu n Songa s 2:0. Cividin zmagal V italijanskem rokometnem prvenstvu soodigrali 6. koto. Tržaški Ci- Olympia Terpin — Bor JIK Banka 3:2 (9:15, 15:9, 4:15, 18:16, 15:5) OLYMPIA TERPIN: Igor, Marko in Štefan Cotič, Damjan, Andrej in Simon Terpin, Špacapan, Neubauer, Prinčič, Dornik, Batistič, Kuštrin. BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Dario Gasparro, Guido Gasparro, Pernarčič, Budin, Zubin, Gombač, Furlan, Škabar, Brana. Olympia Terpin je v prvem slovenskem derbiju v C 2 ligi po petih setih premagala Bor JIK Banko. To je končni izid srečanja, ki bi se moralo, če bi bito to mogoče, zaključiti ob neodločenem izidu. Obe postavi sta namreč pokazali enakovredno igro in le živčni vojni je treba pripisati ostalo, Čeprav je bito srečanje dokaj na peto (k temu je precej pripomogel vidin je zmagal in vodi s točko prednosti severne skupine. IZIDI: Rovereto - Loacker Bočen 23:30; Jomsa Rimini - Fors Brixen 21:22; Parimor Bologna - Sangiorgio Bardo 30:24; Cottodomus Rubiera - Cividin Trst 21:22. LESTVICA: Cividin 11, Parimor 10, Cottodomus, Forst in Rovereto 7, Loacker 4, Jomsa 2, Sangiorgno Bardo 0. Moser in Pijnen v vodstvu PARIZ — Po treh dneh šestdnevne dirke v Parizu sta prevzela vodstvo Moser in Pijnen, ki sta zbrala 90 točk ROKOMET MOŠKA D LIGA: Musestre - Kras 16:14 (11:7). NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE: Dom Kras B 5:4; MOŠKI: Olimpia Fabi B - Mladina 5:4. »Mini SPENT« v Ljubljani Domači s spremenljivo srečo V košarkarskem promocijskem prvenstvu Zaslužen uspeh Domove peterke Dom — Isontina 70:68 (35:34) DOM: Dornik 8 (2:4), Kristjančič 22 (2:8), Podberšič 10 (2:2), Terčič 7 (1:2), Cej 8, Golob, Koršič, Orzan, Semolič 11 (7:8, Prinčič 4. PON: Podberšič (37), Terčič (39); OM: Dom 20, Insontina 22. Domovci so v drugem kolu promocijskega prvenstva zasluženo zmagali proti Isontdni. Srečanje je bito vseskozi izredno napeto. Gostje so v začetnih minutah povedli, belo-rdečim pa je proti koncu prvega polčasa u speto nadoknaditi zamujeno. V drugem polčasu so naši začeli nekoliko odločneje, pet jninut pred koncem pa so si p» zaslugi zanesljiv vega Ceja nabrali 10 točk prednosti, ki je sicer začela počasi kopneti, toda gostom je za izenačenje zmanjka to časa. Vsekakor je treba pohvaliti vse moštvo, ki se je res hrabro borilo. Slabo pa se je odrezal sodnik, ki je dopuščal preveč grobo igro. (M. Čubej) Kontovel Electronic Shop — Libertas 82:99 (48:42) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 12 (6:10), Emili 18, Ušaj, Što- MLADINSKA KOŠARKA NARAŠČAJNIKI: Kontovel - Inter muggia 117:68 (71:26). ka 13 (1:2), čuk 16 (5:8) Pertot, Devetak 3 (1:2), Starc 20 (6:7), Sedmak, Gruden 2. V drugem polčasu so Kontovelci igrali zelo zmedeno, kar je tudi glavni razlog za poraz. Prvi polčas so namreč zaključili v vodstvu, čeprav tudi v tem delu s prikazano igro niso zadovoljili. Omenimo, da se je v prvi polovici tekme zlasti izkazal Emili, ki je dosegel 14 točk, nakar so vsi popustili, poznala pa se je odsotnost Štoke, ki je dalj časa sedel na klop« zaradi štirih osebnih napak. Nasprotniki so v drugem polčasu, kot smo že omenili, prevzeli vodstvo, ki so ga do konca obdržali in celo povečali. (D.S.) Nogomet: kvalifikacije za SP Včeraj dve tekmi V okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu so tudi včeraj odigrali dve srečanji. Za Jugoslavijo je bila pomembna tekma med NDR in Luksemburgom, s katerima igra v 4. skupini. SKUPINA 4 Luksemburg — NDR 0:5 (0:0) STRELCA: Ernst v 59., 74. in 80. min., Minge v 63. in 77. min. LESTVICA Jugoslavija NDR Francija Bolgarija Luksemburg 3:2 7:3 4:0 0:0 0:9 SKUPINA Ciper — Madžarska 1:2 (1:0) STRELCI : za Madžarsko Roth v 49. in Garana v 88. min., za Ciper Photi v 27. min. LESTVICA Madžarska Avstrija Ciper Nizozemska 7:3 4:4 2:4 1:3 Sirena in Cupa v duhu sodelovanja v novo sezono Ob zaključku letošnje sezone sta sc odbora obeh zamejskih klubov, ki se ukvarjata s pomorskimi športi in sicer barkovljanske Sirene in sesljanske Ču pe srečala, da bi skupno pregledala preteklo delovanje in skušala odpraviti dosedanje neusklajenosti in tako ustvaritii pogoje za bodoče uspešnejše sodelovanje med obema društvoma. Po podrobnejši analizi preteklega delovanja obeh klubov je bito razvidno, da je zaradi pomanjkanja rednih sti kov in nepoznavanja razmer, v katerih delujeta, večkrat prišlo do malenkostnih nesporazumov, ki pa so zavirali sproščene in konstruktivne odnose med obema društvoma. Odbora se namreč zavedata, da je potrebno vzpostaviti tesnejše in neposredne stik eter ustvariti pogoje za bodoče skupine pobude, ki naj bi obogatile dejavnost obeh dru- Ustanovili slovenski zamejski motoklub Pobuda o ustanovitvi slovenskega zamejskega motokluba, o kateri smo pred dnevi že poročali, se je nepričakovano hitro uresničila. V četrtek so se namreč na Proseku sestali zainteresirani in sestavili odbor novega društva, kateremu so nadeli ime Primotor Club, v katerem bo mesto za vse naše ljudi od Trsta, Gorice do Benečije in Kanalske doline. O programih in ciljih novega društva bomo podrobneje poročali v eni naših prihodnjih številk. štev in s tem razvoj zamejskih pomorskih športov nasploh. Na sestanku so objasnili položaj in prikazali težave s katerimi se soočajo med svojim delom in individui rali področja, kjer je možno najplodnejše sodelovanje. Tako je bito iznešenih več konkretnih predlogov, ki naj bi jih v naslednji sezoni uresničili. Sirena bo tako še naprej nudila članom Čupe izkaznice F1V, poleg tega bosta društvi sodelovali pri organizaciji regat in pripravi tekmovalcev, predvsem najmlajših, ter usklajevali svoje delo na rednih srečanjih. Tako sodelovanje bo nedvomno pripomoglo k doseganju tistih skupnih ciljev in uveljavljanju vrednot, ki so glavno vodilo aktivnosti obeh društev. Odbora sta med drugim ugotovila, da kažejo naše krovne organizacije žal premalo zanimanja za pomorsko dejavnost, ki spada med najstarejše tradicije naših ljudi in kjer raznarodovalnega pritiska sicer ni čutiti, a je zato toliko bolj nevaren in prodoren. Skupna prizadevanja naj bi tako v še večji meri pripomogla k rasti zanimanja za morje v širši zamejski javnosti in predvesem pri mladini, ki naj bi se spet trdno zasidrala ob morju, ob katerem živi in ki ji pripada. stranski sodnik s svojimi zares enkratnimi odločitvami), sta obe postavi pokazali dobro igro. Po prvem nizu, ki so ga gostje osvojili brez večjih težav zaradi preštevilnih napak Olympie, je drugi set šel domačinom. Borovci so v nadaljevanju igre osvojili 3. set, kar s 15:4 in vse je kazalo, da jim bo ušla tudi končna zmaga. V najlepšem setu, ki je trajal celih 30 mi nut, pa smo bili priča številnim razburljivim trenutkom. Pri rezultatu 10:10 je Bor dospel do štirinajstice (14:12). To prednost pa ni znal pra- MLADINSKA ODBOJKA DEČKI: Vis - Bor 1:3 (6:15, 15:13, 1:15, 6:15); Sloga - Inter 1904 1:3 (13:15, 10:15, 15:10, 9:15); MLADINCI: Tomana - Val 3:0 (15:13, 15:9, 15:8). vilno izkoristiti in po vrsti nepotrebnih napak je dal možnost domačinom, da jih dohitijo in prehitijo. Odločilen peti set pa se je tgkoj obrnil v korist domačinov, (R. Pavšič) Rozzol — Val 3:0 (15:11, 15:7, 15:7) VAL: Petejan, Zavadlal, Faganel Lavrenčič, Devetak, J uren, Mučič, Allestii, Plesničar, Černič. Val je v prvi prvenstveni tekmi gladko izgubil proti Rozzolu s 3:0. »Plavo-rdeči« so stopili na igrišče zelo nerazpoloženi, tako da so zaradi banalnih napak sami izgubili tekmo. Čeprav je trener Markič uporabil vse igralce, ki jih je imel na razpolago (tudi najmlajše) ekipa ni reagirala in ni znala vsiliti svoje igre nasprotniku. (Zip) Ženska odbojkarska C-1 liga Pomemben uspeh Brega Torriana — Breg 1:3 (6:15, 12:15, 15:7, 4:15) TRAJANJE SETOV: 23’, 24', 15’ in 14’. BREG: Žerjal, D., G. in V. Kocjančič, Rauber, Furlanič, Slavec, Debenjak, Kus. Brežankam je končno uspelo prebiti led in osvojiti prvi točki v letošnjem prvenstvu. Z gostovanja v Gradišču se Dolinčanke vračajo s pomembno zmago, ki vzbuja bolj realne upe za uspešno nadaljevanje prvenstva. Sinoči Brežanke niso igrale tako dobro kot v Bologni, toda naletele so na nasprotnika, ki ni pokazal dosti in je »plavim« povzročal težave le z močnimi servisi. Za končni izid je bil verjetno odločilen drugi set, ko so Brežanke nadoknadile zaostanek 0:6 in 3:9 ter zmagale ta set. V tretjem so nepričakovano popustile in dovolile nasprotnicam, da osvojijo častni set. Po izgubljenem setu so se »pla-ve« zbrale, zaigrale dobro v obram bi in v napadu in tako brez težav o-dločile tekmo v svojo korist. (R. Gruden) Sloga — Calderara Ceam 0:3 (6:15, 2:15, 4:15) TRAJANJE SETOV: 20’, 18', 18’ SLOGA: Adam, Grgič, M. in T. Križmančič, Malalan, Milič, Sosič, S. in V. Vidali. Sloga je morala tudi drugič kloniti pred domačim občinstvom. Takoj pa moramo pristaviti, da se je gostujoča ekipa izkazala kot odlična celota, ki upravičeno meri na napredovanje. Kljub temu, da je Sloga zbrala malo točk, ni razočarala. V igri ob mreži je bila celo enakovredna nasprotnicam, vendar je vse preveč grešila v polju, kjer so gostje igrale brezhib no. Sloga je bila slaba tudi v serviranju in v teh dveh tehničnih elemen tih gre iskati vzroke za poraz. (Inka) Bagnacavallo — Mizar Boschi 1:3 (18:16, 7:15, 5:15, 11:15) ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic Shop — Fontanafredda 3:0 (16:14, 15:11, 15:6) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Černjava, Mervič, Maver, Gruden, Prašelj, Conestabo, Legiša, Pu-rič, Dancu. S solidno igro v napadu in dobro obrambo v polju so Kontovelke na domačem igrišču popolnoma nadigra le Fontanafreddo. Razen v prvem setu, ko so v končnici popustile, ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. Tokrat so naša dekleta tudi izredno dobro servirala in sprejemala, tako da so podajačice lahko dobro zalagale napad. Če bodo Kontovelke v nadaljevanju prvenstva ponovile igro iz prvih dveh tekem, lahko mirno upajo na uvrstitev v skupino za napredovanje. (B.J.) Friulexport — PAV Videm 2:3 (15:7, 10:15, 15:8, 8:15, 12:15) FRIULEXPORT: Foraus, V. in S. Stoper, Umek, Ukmar, Žerjal, Ve-nier, Garbini, D’Ambrogio, Maver in Ušaj. TRAJANJE SETOV: 23’, 20’, 21’, 15’, 33’. Predprvenstvene napovedi, da je PAV iz Vidma eden najbolj resnih kandidatov za povratek v C-l ligo, niso bile iz trte izvite. Videmčanke so v srečanju s Friulexportom opravičile vlogo favorita, saj so izbojevale izredno dragoceni točki po zanimivi, izenačeni in včasih tudi privlačni igri. Neizkušenost mladih slovenskih odbojkaric je bila v odlo- čilnih zadnjih dveh setih usodna, tako, da sta dragoceni točki romali v Videm. MOŠKA D LIGA Sloga — Panificio Cristi 0:3 (12:15, 4:15, 9:15) SLOGA: Kralj, Simonič, Bitežnik, Zgubin, Bandelj, M. in A. Komar, Krpan, čač, Hrovatin, Gulič, De Walderstein. Tudi na drugem srečanju v D ligi so stogasi prepustili nasprotniku obe točki. Poudariti pa velja, da s° naši mladi igralci igrali zelo srčno, borbeno in tehnično na dobrem nivoju. Ekipa Cristi je zelo izkuše; na, sestavljajo pa jo samo starejš1 igralci in prav njihova izkušenost je slogašem zaprla pot do povoljnejše-ga rezultata. (I. Simonič) Nuova Polisportiva Gretta —-Naš prapor 1:3 (11:15, 15:3» 9:15, 10:15) NAS PRAPOR: Černič, F. iri M-Sošol, D. in P. Klanjšček, Bevčar, Komel, Mikluš, Mervič, Orino ver. V 2. kolu je Naš prapor zasluženo izbojeval v Trstu drugi par točk. Brv ti niso igrali najbolje, vendar so bil vseskozi boljši od domačinov, razen v drugem setu, v katerem so povsem popustih. Po dveh kolih imajo zdaj 4 točke, kar je prijetno presenečenje- Jami je SCBEMA — San Sergio Trst 3:1 (17:15, 15:5, 11 ^5‘ 15:8) JAMLJE: Černič, V. in R. Antonič, Devetak,. P. Bagon, Soban, Fer-folja. Kljub ponovni odsotnosti tehničar-ja Borisa Cotiča, so Jameljci priprlC' ljivo odpravili tržaški San Sergio, za kar ima zaslugo zlasti Pavel Bagon-ki je končno pokazal, kaj zna. Po precej izenačenem prvem set so Jameljci povsem pregazili nasprotnike z dobrimi servisi in dobrim blokom. V tretjem setu je prišlo do P? lurr.e prekinitve (neuporabnost ifP"1' šča). V tem času so se Jameljci ra hlo dekoncentrirali ter set izgubim V zadnjem setu pa so ponovno P^ prijeli in brez večjih težav zmagah- (B. S.) ŽENSKA D LIGA Sovodnje Centralsped - VoM?V club Trst 3:0 (15:7, 15:4, 15:12' SOVODNJE CENTRALSPED: Ll„ jan, Černič, Antonietta in Adrian Petean, Petejan, Pellegrini, Loyisu ti. Giuliana in Gabriella Lopresti, žintin. _ ^ V prvem setu so Sovodenjke že v . dito s 7:0, po rahli krizi pa tu zmagale. V drugem setu so se J ^ Tržačanke bolje upirale, čeprav točk niso nabirale. Najtežje je 0 v zadnjem setu, ko so si nasprotuj precej opomogle. Kljub gladki zmag1 J treba reči, da pred domačimi S1 . ci (bito jih je okrog 70) Sovodenj ^ niso igrale tako sproščeno, kot P tednom dni v Trstu. (M. Kuzrrum Bor — Nuova Pallavolo' ^ (15:12, 15:7, 15:12) , BOR: Vodopivec, Montanari, G na, čač, Požar, Košuta, Bandi, G lazzo, Favaretto, Jazbec, Supenna^ Druga zaporedna zmaga borovk, krat celo lažja, kot v uvodnem k . Po tekmi je trenerk Tatjana Ban povedala : »Dekleta so igrala ® ' zlasti na mestu je bil sprejem s° sa. Od časa do časa se še zme ^ in zgrešijo vrsto žog.« Omenim0 ^ da so na igrišče stopile prav .v^LoSt, rovke, ki so tako dobile pritož da se izkažejo. V 10. kolu bodo Tržačani doma igrali z Varesejem Giacomini trezno o Triestini V 10 kolu italijanske nogometne B lige bo Triestina doma nastopila proti Vareseju, ki ima na lestvici točko manj od Tržačanov. Za lombarddjsko moštvo igra tudi bivši član Triestine Corrado Pescatori, ki se je v novem o-kolju z dvema zadetkoma že znašel in izkazal. Varese je zelo mlado, toda Perspektivno moštvo, ki je pred pričetkom prvenstva veljalo za Pepelko, a je doslej preseglo vsa pričakovanja. Torej nevaren nasprotnik, ki pa ga Triestina lahko in »mora« premagati, če želi ohraniti stik z vrhom. Pred tem ključnem nastopu smo pokramljali s trenerjem Tržačanov Gia-cwninijem po trening-tekmi z Zarjo, ki jo je sodil sam. Bilo je ledeno mrzlo, deževalo je in pillalo. Giacomini Pa je vseeno »mučil« ijralce še po zaključku spopada. v Značilnost novega trenerja tržaškega nogometnega drugoligaša Triestine Massima Giacomini ja je ta, da te vselej prijazno sprejme in se s teboj, če je potreba, na dolgo in široko pogovori, prej v neformalnem kramljanju kot v uradnem intervju-ja. le da ti obrazloži svoj nazor. Vpr.; Trenutno ima Triestina na lestvici manj točk, kot smo vsi pričakovali... Odg.: Pričakovali kdo, kaj? Jaz sem o tej ekipi trdil samo, da je konkurenčna, no pa da bo osvojila P ligo in še ne vem kakšne neverjetne cilje. Ta »pravljica« o A ligi le prišla iz novinarskih krogov, ljudje Pa so seveda komaj čakali tako »senzacionalno« novico. Cpr. : Tudi vodstvo Triestine in ne samo ljudje ali neinformirani in po-vr$ni novinarji, so govorili o A ligi... Odg.: To je res! Samo v tem je nek razloček. Vodstvo v imenu predsednika samega lahko daje izjave, . Pa ne morejo biti tehničnega zna-taja. Njih vodi srce, navdušenje, ju bežen do svoje ekipe, navezanost na igralce in še marsikaj drugega, a i ar’ Pnnavljam, njihove ocene še zdaleč niso tehnične, temveč le emo-'vne. Sam na sem v nogometu 35 01 *n torej mislim, da nogomet po-•nam ter da poznam svojo ekipo... Vpr.; Torej dajte nam nanizali ennično oceno italijanske B lige in Massimo Giacomini kakšne so možnosti Triestine v tem prvenstvu? Odg.: Po mojem je prvi favorit prvenstva Pisa, ki ima odlične tujce, za njo pa še ekipa Barija. Za tema dvema ekipama je po mojem mnenju kakih deset ekip, ki so si Italijansko nogometno prvenstvo A lige se nadaljuje z nespremenjenim »trendom«. Glavna pozornost velja še vedno vprašanju, kdo lahko prepreči presenetljivi Veroni pot do končnega zmagoslavja. Danes bo to poskušala Sampdoria, ki se že nekaj let drži vrha lestvice v pričakovanju dozorit-ve svojih mladih igralcev. Bosta Francis in Souness (pa tudi Vialli) končno ranila neprebojno Veronino obrambo? Tradicionalni derbi med Juventu-som in Torinom še nikoli ni imel izrazitega favorita kot letos: vsi napovedujejo zmago Torina, bodisi ker ta čas igra izvrstno, bodisi ker Juventus pestijo poškodbe. Udinese bo začel serijo težkih nastopov z In ter jem (brez Edinha). Sledita še tekmi z Juventusom in Romo. Nadaljuje pa se trnova pot trenerjev Napoli ja Marchesija in Fiorentine De Sistija. Oba tudi v tem kolu tvegata izgon, če ne bosta prišla najmanj do DANAŠNJI SPORED Ascoli - Napoli ; A talenta - Lazio; Avellino - Milan; Como - Cremonese; enakovredne in se bodo potegovale za vstop v A ligo. Napredovanje pa je odvisno od mnogih faktorjev, ne nazadnje od športne sreče, poškodb, sojenja, enajstmetrovk, in še bi lahko dolgo našteval. Triestina pa spada le v to deseterico. Ljudje torej, ki zahtevajo takoj A ligo, so le površno ocenili položaj naše ekipe, prav tako pa tisti, ki že na dolgo in široko razglabljajo kako se bomo obnesli v A ligi. Vsekakor pa, če bomo imeli to možnost, se bomo potrudili ter skušali uresničiti vse cilje, za katere smo sposobni. (Dušan Jelinčič) DANAŠNJI SPORED (14.30) Bari - Sambenedettese; Bologna -Arezzo; Empoli - Catania ; Genoa -Cagliari ; Monza - Campobasso ; Padova - Parma ; Perugia - Cesena ; Pescara Lecce; Pisa - Taranto; Triestina - Varese. Inter - Udinese; Juventus - Torino; Roma - Fiorentina; Verona - Sampdoria. V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Podvig Sutjeske V anticipirani tekmi 13. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je Sutjeska, novinec v ligi, poskrbela za pravi športni podvig, saj je doma z 2:1 premagala drugouvrščeni Partizan, Id je pred tednom dni v mestnem derbiju odpravil Crveno zvezdo. Danes bodo odigrali ostale tekme, med katerimi izstopa srečanje na Kan-tridi med Rijeko in Hajdukom. V 2. ligi igra Olimpia doma z Vrba-som, Maribor pa bo gostoval pri Ki-kindi. DANAŠNJI SPORED 1. LIGE Sarajevo - Vojvodina ; Velež - Rad-nički; Iskra - Osijek; Vardar - Priština; C. zvezda - Budučnost; Rije-ka - Hajduk; Dinamo (V) - Dinamo (Z); Sloboda - Željezničar. V A ligi vse po starem mnenje Aldo Rupel »Ženska in njena stvarnost« tokrat na nedeljo Ob koncu sedem-dCdcun in ob začetku osemdesetih let je bilo na razpra voh, občnih zborih in na seminarjih precej govora o prisotnosti deklic, mladink in žensk v športu znotraj naše IH skupnosti. Zadnji 2 SU sezoni ni vprašanje tako izpostavljeno kot včasih. Beležimo uspehe in neuspehe posameznic in ženskih moštev, pišemo o prvenstvih, vadbi, pripravah in tekmovanjih. Vedemo se tako, kot če bi že uresničili tista spoznanja in rešitve, ki smo jih nakazovali pred pellet jem. Verjetno se dogaja, da uspavamo po zaslugi nekaj združenih moštev in zaradi organiziranega mecenstva, ki dovoljuje boljšo časopisno in televizijsko odmevnost, svojo zavest in budnost tistih odgovornih ustanov, ki morajo dolgoročno izbirati smernice o razvoju naše telesne kulture. Kaj se je spremenilo od ocene, ki smo jo dajali, da so deklice zadovoljivo prisotne v dejavnostih, ki so se izražale in se izražajo v ’športni šoli’, pri ’otroški telovadbi’ in še kje, da pa se prisotnost mladink zelo zniža v primerjavi s fanti v športnih društvih in da je telesnokulturno izražanje ženskega spola po dvajsetem letu starosti zanemarljivo, a se v zrelih letih rahlo izboljša? Ne razpolagamo ne z raziskavami in ne z anketami, kaj šele da bi lahko primerjali različna obdobja in objektivno ocenjevali premike. Priznam, da sklepam na podlagi prisotnosti po igriščih in telovadnicah, na podlagi član kov in poročil, na podlagi objavljenih slik. Iz tega izhaja ocena, da se je rahlo izboljšal položaj, ki zadeva mladinke, nobenih premikov ne beležimo za obdobje po dvajsetem letu. Prisotnost žensk v športu so pogojevali vedno z razvojem in demokratizacijo družbe. Kolikor bo družba na predovala v smeri osvobajanja, toliko naj bi se večala prisotnost žensk v gibalnih dejavnostih. Na našem ozemlju smo bili zaradi naših pogledov na svet in družbo med prvimi, ki smo začeli iskati načine ter poti za uresničitev spoznanih načel. Kondi v Trentu je blagohotno določil, da ženska nima hudičeve narave; opevani baron je podčrtoval, da lahko sodelujejo na olimpiadi le odrasli moški. Revolucija je med drugo svetovno vojno pretrgala marsikatero spono. Ena od posledic je bila, da so dekleta množično vstopila v fizkulturno gibanje v prvem petletju po vojni. Vrnitev meščanskega družbenega sistema in razširjanje vrednot preko 'velike luže’ sta zavrla to usmeritev. Podružbljanje prostega časa je odprlo spet nove možnosti. To je nekaj odbli-skov o družbenih tokovih in zgodovinskih trenutkih. Telesna kultura je del družbenih dogajanj. Ob spremembi izraza od 'športa' na ’telesno kulturo’ za označevanje gibalnih dejavnosti se počasi a vztrajno spreminja tudi vsebina. Tako je 'telesna kultura’ vsekakor pozitivnejši odgovor od ’športa’ na zahteve, ki jih postavlja ženski spol. Vendar smo pozabljali pri odpiranju vrat in celo ob siljenju, naj se dekleta vključujejo množično v gibanje, da ostaja prilagojen ves sistem skoraj izključno fantovskemu in moškemu pojmovanju vrednot. Take vrednote niso ravno za v smeti, a če na eni strani ne vzbujajo navdušenja, na drugi pa je kot kalup ženskosti postavljena pojava, ki jo Mike izbira za okras svoje oddaje, je ob prigovarjanju okolja opredelitev za drugo možnost kaj vabljiva. Prilagoditi je torej treba vrednote ne zaradi pričakovanja, da bo ženska končno dosegla moški svet, prilagoditi jih je treba njej sami. Telesna kultura ni nujno in samo 'ci-tius altius fortius’, v čemer bo ženska vedno zadnja. Telesna kultura mora biti in je sposobna tudi drugačnih prvin. Drugače bi pridevnik ne bil vreden samostalnika. »Ogorčeni boji« v Trebčah a , ^er®j so na malem igrišču pri Treb-i odigrali prve tekme turnirja v ari-l-1 n°gometu, ki ga prireja rekre-rvw-i Jcro^ek openske Hranilnice in sej Unice v okviru praznovanj 75-let-m°e obstoja. etir n'r-ia se udeležuje skupno šest P naših podjetij in ustanov, včeraj . so se med sabo spopadle ekipe Hra-•inice m posojilnice A, ZTT in IRET. ostave ekip (skupno z rezervami) : OPČINE A: M. Kos, D. Pilat, S. Sossi, I. Luxa, V. Kuret, M. nikPNovi Matajur« RISE: VALTER VALEN^ PD IVANU RIBIČU PRIREDIL ftJJ KALA 29. •e 85. Toda Murk se je samo počasi prestopil k odprtini, dvignil smrček in povohljal po zraku. Potem je tiho in previdno odšel k potočni strugi in pričel lokati vodo. Kala je šla za volkom, se sklonila k vodi, ves čas pa opazovala, kdaj jo bo popadel. A Murk se je vedel, kakor bi bil sam. Ko se je odžejal, je spet dvignil smrček, dolgo vohljal po vlažnem večernem zraku in se nameril dalje v gozd. 2e po nekaj stopinjah pa je obstal, spet dvignil smrček, da so mu ušesa polegla na vrat, in tožeče zatulil v mrak. Av 86. Kala je prisluhnila. Murkovo zavijanje jo je vznemirilo, kakor bi se bil prelival vanjo odmev njene lastne tožbe, h kateri jo je silila stiska samote in gladu. Zato je tudi sama pritegnila volčjemu tuljenju. Murk je tiho odhitel med drevje. V Kali se je še nekaj obotavljalo... potem pa v hipu minilo. Stekla je za Murkom brez nekdanje bojazni. Stiska tistega dne je spremenila, kar je bilo vse dotlej nesprejemljivo. Od tistega večera Kala ni več sama lovila in združilo se je, kar sta bila narava in človek razdvojila že davno. 87. Kala je bila dobra'mati. V mesecih in lel'r’ ko je doraščal njen zarod, je počasi poginila zve -ki je parala ljudem razum in srce in ki so ji re — vojna. Živela je vse od tistih dob, ko je osta brez skrbne gospodarjeve roke, kakor ji je v®' vala sla po ohranitvi: ubijala je sama in z M kom, kar je doseglo njeno zobovje. In kaclar.Jn odraščal nov zarod, je ubijala zase in zanj. V m spomin se že dolgo več niso vračale motne sli Osojnikovih pobočij in ravnice pred kočo, kjer l nekdaj zaganjala drobnico v ogrado.