LETO XX. — številka 81 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, gkofja Loka iJ Tržič. - Izdaja časopisno podjetie Gorenjski tisk Kranj. ta redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO S OCIALISTICNE KRANJ, sobota, 28. 10. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj POTROŠNIKI! BLAGOVNICA KRANJ vam je za Jesen in zimo pripravila v svojih oddelkih: — žensk? — moški — krojaštvo, hazarski — kozmetika, igrače in fotomaterial — manufaktura — konfekcija — torbice, športne potrebščine in — dojenček Bogato izbiro najraznovrstnejših izdelkov domačih tovarn in blaga iz uvoza. UGODEN NAKUP, VAŠE IN NAŠE ZADOVOLJSTVO Za obisk se priporoča KOKRA - BLAGOVNICA Pretekli torek so odborniki kamniške občinske skupščine na seji med drugim razpravljali tudi o stanovanjski in komunalni problematiki v občini. — Foto: F. Perdan Šopek rož za spomin V daljnem šentropretu ob Osojskem jezeru na Koroškem smo prižgali svečko in položili na zeleno travo šopek slovenskih rož — v spomin materi največjega slovenskega pesnika Prešerna. Dolgo je le med mrtvimi in daleč od svoje domovine je pokopana, vendar je nismo pozabili ... Šopek rož in plapolajoči plamenček sveče sta nas spo- minjala na mrtvo pesnikovo mater. Jeseni, ko v živih barvah in v sivi megli ugaša leto, se spomnimo tistih, ki jih ni več med nami. Spominjamo se tovarišev, ki smo jih imeli včeraj še tako radi. Spominjamo se mame in očeta in sorodnikov in znancev in. .. Spomin nanje počastimo s šopkom belih krizantem na njihovem grobu, s svečko, ki nas spominja na njihovo bivanje med nami. Ni jih več, a vendar so živi v našem spominu. Zato bodo ostali med nami. In zato se jih bomo spominjali iz leta v leto. Ostali bodo med nami z vsem, kar so naredili za nas. T. \ ZA NOVO HISSl »EMO - 5« peč na olje električni vžig, avtomatska regulacija s termosta tom. Ne v vsak dom — v vsak prostor! C E L. J t »EMO - 5« bogato nagrajuje 2. žrebanje 4. novembra v Narodnem domu v Celju nagrade: super avtomatični pralni stroji, šivalni stroji, hladilniki, fotoaparati itd. S seje kamniške občinske skupščine Potrebno enotno stanovanjsko podjetje Pretekli torek je bila v Kamniku šesta seja občinske skupščine, na kateri so med drugim razpravljali o stanovanjski in komunalni problematiki v občini. Iz poročila je razvidno, da v občini delujejo tri stanovanjska podjetja. To so Stanovanjsko podjetje Kamnik, enota podjetja Stol in enota podjetja Kamnik. Vsa tri podjetja so lani gospodarila s 151 stanovanjskimi zgradbami ali 1034 stanovanji. Podatki kažejo, da je bilo 1965. leta zgrajenih 62 stanovanj v blokih in 67 privatnih, 1966. leta ni bilo zgrajeno nobeno blokovno stanovanje, privatnih Da 57. Letos pa je bilo v blokih zgrajenih 18 stanovanj in 55 privatnih. Ti podatki kažejo, da so bili v Kamniku prepričani, da bodo stanovanjske probleme lahko rešili le s privatnimi gradnjami. Razen tega pa podatki kažejo, da so z ustanovitvijo treh stanovanjskih podjetij 1966. leta 12 razdrobili denar za gradnjo stanovanj v blokih. Prav tako pa so tudi delovne organizacije v tem času namenile več denarja za privatno gradnjo. Stanovanjska podjetja v Kamniku daaes torej le vzdržujejo stanovanjski fond, ne morejo pa graditi stanovanj v blokih. Zato so v Kamniku že lani na enem izmed posvetovanj občinske konference SZDL predlagali, da bi se stanovanjska podjetja združila v eno podjetje. Ta predlog pa je bil ponovljen tudi na zadnjem zasedanju občinske skupščine. Razen tega pa so odbornikom v gradivu predlagali še nekatere druga rešitve. Tako naj bi samoupravni organi v delovnih organizacijah v prihodnje več denarja namenili za gradnjo družbenih stanovanj, krediti za privatno gradnjo pa naj bi se dodeljevali le za že začete gradnje. Prav tako tudi predlagajo, da bi gradili manj udobna družbena stanovanja. Tako bi socialno šibki občani laže prispevali del denarja za stanovanje. Odborniki so v razpravi nekatere predloge in ugotovitve še dopolnili in ustanovili posebno komisijo, ki bo do prihodnje seje skupščina (ta je predvidena za drugo polovico novembra) pregledala vsa priporočila in jih potem ponovno dala v razpravo. O drugih točkah dnevnega reda zadnje seje bomo ša pisali. A. Žalar Naslednja številka bo izšla v četrtek NOTRANJA POLITIKA Prva seja občinske konference ZK Jesenice Reforma ni v krizi, ampak smo v krizi na posameznih področjih Ce bi zapisal, da je bila prva seja konference komunistov jeseniške občine delovna, je ne bi dobro ocenil, še slabše pa bi bilo, če bi zatrjeval, da je bila slavnostna. Slavnostna je bila le zaradi tega, ker so se prvič, srečali ljudje, ki bodo dve leti vodili jeseniško politiko, delov- no pa zato, ker je konferenca rešila vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu prve seje. Pavel Lotrič se je v referatu dotaknil vseh področij delovanja zveze komunistov. »Združujemo se zato, da bi kar najbolje in najlaže vodili bitko za napredna stališča,« je dejal Lotrič in nadaljeval: 4 Pred prvim zasedanjem občinske konference ZK Kranj Za danes (sobota) ob 8. uri zjutraj je politični sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Martin Košir sklical v Kranju prvo zasedanje občinske konference zveze komunistov. Na prvo zasedanje je povabljenih 95 članov občinske konference, ki so jih po sklepu o organiziranosti zveze komunistov v občini izvolili v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Tako so na vsakih 26 članov zveze komunistov v občini izvolili enega člana občinske konference. Na* dnevnem redu zasedanja je predvideno sprejetje sklepa o oblikah in načinu organiziranja ZK v občini, poslovnika o delu občinske konference ZK in poslovnika o delu občinskega komiteja, programa dela občinske organizacije zveze komunistov in izvolitev novega občinskega komiteja ter komisij občinske konference ZK. Iz gradiva o organiziranosti zveze komunistov v kranjski občini povzemamo nekaj misli: »Osnovno teoretično, s tem pa tudi bistveno politično vprašanje razvoja ZK danes je, kakšna naj bo avantgardna revolucionarna organizacija delavskeca razreda na sedanji stopnji razvoja naše družbe. Zveza komunistov, kot vodeča idejnopo-litična sila, ki je bila in je pobudnik in pospeševalec sleherne nove faze v našem družbenem razvoju, mora temu razvoju neprestano prilagajati oblike svoje organiziranosti; značaj nalog, s katerimi se ZK srečuje v različnih obdobjih, prav gotovo vpliva na to, kako je organizirana. Pretekle faze družbenega razvoja in vloga komunistične partije oziroma zveze komunistov v njih so dokaj jasne, zato ni nobenega opravičila, da ne bi spoznali bistva sedanje faz? in zahtev, ki jih narekuje glede organiziranosti zveza komunistov. Osnovna orientacija, ki vodi naše prizadevanje ob reorganizaciji ZK, je usmerjati, usposabljati in spodbujati komuniste za delo v samoupravni družbi znotraj njenih vse bolj številnih in vse bolj pristnih demokratičnih oblik. Glede organiziranosti ZK v občini in povsod, kjer zveza Kon.unistov deluje, je treba odstranjevati vse tisto, kar pomeni vzporednice samoupravnim demokratičnim mehanizmom ali oblike pokroviteljstva nad njimi. Skratka potrebne so nam sveže oblike za dogovarjanje za stališča in akcije ZK, medtem ko za uvel javljanje teh stališč moramo uporabljati in upoštevati obstoječe oblike s trudom: in bojem pridobljene demokratične družbene ureditve.« A. Ž. »Uspešno delovanje družbenopolitičnih organizacij mora biti sestavni del odgovornosti komunistov.« Položaj proizvajalca in podjetij v samoupravni družbi sta bili osrednji vprašanji večine govornikov. Na Jesenicah je precej ukoreninjeno mnenje, da se bodo ekonomske težave rešile brez našega dela. Kar zadeva vprašanje reorganizacije zveze komunistov je tovariš Zvan, predsednik občinske skupščine, izrazil bojazen, da bodo nekatere organizacije ZK v prihodnje še bolj zaprte vase in da ne bodo vedele, kaj delati oziroma katera vprašanja postavljati na dnevni red in kako jih reševati. Zato je opozoril na pomen metode dela organizacij ZK po reformi. Ko se je priključil ostri obsodbi konference proti poskusom di-skrotiranja naših zaslužnih voditeljev, je tovariš Zvan omenil, da se nekaj podobnega dogaja tudi v občini. »Danes ne moremo začeti nobene komunalne investicije, da se ne bi po hodnikih in po cestah govorilo, da je ta ali oni »stric« tej investiciji. Ljudje ne verjamejo več, da je vse šlo po zakoniti poti,-< je de- ' jal France Žvan. Na seji iso precej pozornosti posvetili vprašanju dela z mladino. Da je premajhen dotok mladine v ZK, je že dolgo znana stvar. V razpravi je sodeloval tudi Jože Božič, član CK ZKS. »Ne moremo zahtevati, da bi radikalno menjali koncept reforme,* je dej?l tovariš Božič. »Spopadati 60 moramo z očitki, da 6mo v krizi z reformo. Toda to ne drži. V krizi smo le na posameznih področjih. V Sloveniji je le CO delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Posebno zapletene težavo ima lesna, pa tu- di črna metalurgija.« Tovariš Božič je tudi govoril o potrebi za prekvalifikacijo delovne sile. V Ljubljani npr. pride en zobozdravnik na 400 prebivalcev, medtem ko v državah zahodne Evrope na 1200 prebivalcev. Mladina se res srečuje z vrsto težav, pa je tudi sama preveč zahtevna in se ne prime vsakega dela, oziroma želi hitro ustvariti vse življenjsko cilje. Kar zadeva upokojence je tovariš Božič dejal, da je skrajni čas, da se po- kojnine upokojencem povišajo. Seje konference se je udeležila tudi delegacija komunistične partije Italije, pokrajinskega vodstva Tolmezzo. Njen predstavnik se je pohvalno izrazil o sodelovanju s komunisti jeseniške občine in zaželel najboljše uspehe novemu vodstvu. Na seji so izvolili organe konference, komite in komisije. Za sekretarja občinskega komiteja so izvolili Pavla Lotriča. Jože Vidic Občinska mladinska konferenca v Tržiču Ustanovili bodo mladinski klub V četrtek je bila v Tržiču občinska mladinska konferenca, ki so se je kot gostje udeležili tudi predstavnik CK ZM Slovenije, predsednik občinske konference SZDL Tržič in sekretar občinskega komiteja ZK Tržič. Govorili so o programu dela, o ustanovitvi osrednjega občinskega mladinskega kluba, o premajhni aktivnosti mladine, zlasti o preslabem vključevanju mladih v samoupravne organe, nadalje o potrebnosti ali nepotrebnosti mladinske organizacije, o njeni vlogi v sedanjem času, o nezaposlenih in o izobraževanju ter štipendiranju mladih, o športnem življenju itd. Razprava pravzaprav ni povedala nič novega m zato si nov občinski komite od nje ne more obetati kaj prida smernic za nadaljnje delo. Razen pri nekaterih posameznikih je čutiti precejšnjo brezbrižnost do dela v mladinski organizaciji. Predstavnik CKZM Slovenije je poudaril, da v poročilu ni zasledil podatkov o vključevanju mladine v samoupravne organe v delovnih organizacijah. Prav na tem področju je mladinska organizacija še premalo aktivna. Mladinski aktivi bi morali pred sejo delavskega sveta npr. razpravljati o vprašniih, ki so na dnevnem redu, zavzeti svoje stališče, njihov predstavnik — član samoupravnega orjrana pa bi moral na seji potem to stališče zagovarjati. Take prakse pa doslej menda sploh ni bilo. Založniško gralično podjetje MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3 1. razpisuje prosta delovna mesta prodajalcev . (študentov), ki niso v rednem delovnem razmerju za občasno prodajo knjig, 2. Prosta delovna mesta potnikov akviziter je v za prodajo knjig in pisalnih strojev za redno ali honorarno zaposlitev, za področje Gorenjske. Nastop dela možen takoj. Ponudbeniki naj pošljejo pismeno vlogo v poslovalnico Mladinska knjiga, Kranj, Maistrov trg 1. V sredo (25. oktobra) se je v hotelu Lovec na Bledu sestal gorenjski strokovni odbor za turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice. Na seji so razpravljali o povečani obremenitvi gostinskih gospodarskih organizacij z različnimi prispevki, o letošnji turistični sezoni, o organizaciji posvetovanj z zasebnimi gostinci itd. — Foto: F. Perdan V teh dneh na Hafnerjevi poti v Stražišču podjetje Vodovod iz Kranja polaga nov vodovod za sedem hiš. Stanovalci so izkopali jarke, podjetje Vodovod pa je položilo cevi. Vrednost vseh del in materiala znaša okrog 2,5 milijona starih dinarjev. V podjetju Vodovod predvidevajo, da bo vodovod končan do sredine novembra. V Lescah (vzhodni del naselja, ki je z zazidalnim načrtom predviden za nove hiše) so pred dnevi zakoličili 57 gradbenih parcel. Hiše bodo na tem področju viso-kopritlične in enonadstropne. Trije graditelji na tem področju že gradijo, desetim drugim pa so že izdali lokacijska dovoljenja. — Foto: F. Perdan Večja industrijska proizvodnja v radovljiški občini Industrijska proizvodnja v septembru je bila v radovljiški občini za 14 % večja kot v avgustu, če pa upoštevamo, da je Imel september za 4 % manj delovnega časa, se je industrijska proizvodnja v primeri z avgustom povečala kar za 19 %. Proizvodnja v septembru je tudi za 3 °/o večja kot poprečna mesečna proizvodnja v času januar—avgust 1967. Posebno močno so v septembru presegla osemmesečno poprečno proizvodnjo podjetja TIO Lesce, LIP Bled, Vezenine Bled in Elan Begunje. Letošnja devetmesečna proizvodnja je za 6% večja kot lanska v enakem času, plačana realizacija pa je bila v tem času za 7 % večja. To je videti na prvi pogled kar ugodno, vendar je treba upoštevati, da podjetja razpro-dajajo svoje zaloge, zato bo v prihodnje težje doseči se- danjo višino plačane realizacije. Zanimivejši kot vrednostni pa so pogosto količinski podatki o gibanju proizvodnje. Večjo proizvodnjo v primerjavi z lanskimi devetimi meseci imajo do konca septembra letos naslednje skupine izdelkov: deli strojev in naprav pri Verigi (za 22 %), vijačno blago pri Plamenu (9 %), žeblji pri Plamenu (kar za 834 %, vendar je treba upoštevati nizko lansko osnovo), ostali izdelki precizne mehanike (TIO, za 24%), črpalke pri TIO (33%), merilni transformatorji pri Iskri Otoče (4 %), razne ure pri Iskri Lipnica (za 103 %, prav tako zaradi nizke lanske osnove), razne neomenjene telekomunikacijske naprave Iskre Lipnica (23 %), drugi neomenjeni kemični izdelki Kemične tovarne Podnart (4 %), žagan les LIP Bled (10 %). industrijsko narejena vrata LIP (2%), ladijski pod LIP (47%), sredice pri LIP (za 415%, zaradi nizke lanske osnove), volnene česane tkanine pri Suknu Zapuže (49 %, zaradi nizke lanske osnove), sintetične vrhnje pletenine pri Almiri (za 195 %, zaradi nizke lanske osnove oz. nove proizvodnje), konfekcija oblačil pri Vezeninah Bled (za 321 %, prav tako zaradi nizke lanske | osnove oz. nove proizvodnje), I športni rekviziti pri Elanu (44 %), kakaovi izdelki pri Sumi Gorenjka (3%), zidaki j v opekarni Dvorska vas (za j 24 %) ter kruh in pecivo v Pekarni Lesce (za 99%). Niž-ja količinska proizvodnja kot i lani v devetih mesecih pa je bila letos pri vijakih v Verigi, laboratorijskih kemikalijah Kemične tovarne Podnart, pri vezanih gradbenih ploščah, zabojih in usluž-nostnem žaganju LIP, pri volnenih mikanih tkaninah Sukna Zapuže, volnenih vh-njih pleteninah Almire tel? pri čipkah in vezeninah Tovarne čipk in vezenin Bled. -t Pomembna vloga privatnih gostiln v nadaljnjem razvoju turizma in gostinstva Na pobudo strokovnega odbora za turizem in gostinstvo za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici bodo konec oktobra in v začetku novembra po vseh občinah na Gorenjskem ' pogovori s privatnimi gostinci o njihovih problemih in njihovi vlogi v nadaljnjem razvoju gostinstva in turizma pri nas. To bodo delovni sestanki, na katerih bodo sodelovali predsedniki obč. skupščin, zasebni gostinci, predstavniki zavoda za socialno zavarovanje in člani strok, odbora za turizem In gostinstvo. Ker je vloga zasebnih gostinskih obratov kot dopolnilo družbenim vse pomembnejša in ker je zato družba zavzeta, da so privatne gostilne čimboljše, meni strokovni odbor, da je treba začrtati dolgoročnejšo občinsko politiko do sasebnega sektorja gostinstva. Prav zato bodo na teh posvetovanjih z uvodnimi referati o razvoju turizma na svojem področju s poudarkom na zasebnem gostinstvu sodelovali predsedniki občinskih skupščin. Zasebni sektor gostinstva Sicer trenutno ne more očitati družbi, da je zapostavljen kot je bil pred leti. Vendar je treba eksistenco zasebnega gostinstva zagotoviti z dolgoročnimi ukrepi (ki so v dobršni meri v pristojnosti občinskih skupščin), da bodo zasebniki labko bolj modernizirali svoje obrate, da bodo lahko zaposlili tudi več ljudi, izboljšali postrežbo itd. Prvi tak sestanek je bil že v četrtek, 2G. oktobra, na Jesenicah. V Kranju bo 7, novembra, v Radovljici pa 10. novembra, medtem ko za Tržič in Skofjo Loko datuma še nista določena. Pričakujejo, da se bodo teh posvetovanj udeležili res vsi zasebni gostinci, da bodo vsi povedali svoje probleme, težave, i želje in predloge. Le tako bodo sestanki dosegli svoj namen, \ -at 1 SCUKL Vsoto iaa——i 33o\op0fLuH za I a kvaliteto TERMOFORJEV št. 2,5 nudijo vse industrijske prodajalne SAVA Kranj Kranj, Maistrov trg 2 Maribor, Trg revolucije 6 Zagreb, Gajeva 2/b Split, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta Cesarca 29 Beograd, Kneza Miha j lova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14 ZNIŽANA CENA od 10,80 N din na 7,20 N din V Želečah na Bledu sredi decembra nov hotel Dela na novem garni hotelu v Zelcčah na Bledu, ki ga gradi Kompas, lepo napredujejo. Vendar nam je direktor blejske poslovalnice Kompasa Darko Hribar povedal, da ga Za 29. november — kot so predvideli — še ne bodo odprli. »Ce bi zelo pohiteli, bi ga sicer za dan republike lahko izgo-tovili, vendar menimo, da je bolje narediti dobro kot pa hitro. Gradnja se je nekoliko zavlekla, ker pač vsega vedno ni mo-I goče predvideti vnaprej.« Otvoritev se bo zavlekla za kakšnih I štirinajst dni, tja do 15. ali 20. decembra, 23. decembra pa bo 1 nov hotel že sprejel prve goste. \ a Ponovne razprave" o bohinjski cesti Radovljica: nimamo denarja Bohinjska cesta je za radovljiško občino velikega gospodarskega pomena. Turizem v Bohinju bo ob sedanji cesti začel Zaostajati, čeprav ima sicer vse naravne možnosti za nadaljnji hitrejši razvoj. Načrtov in zamisli za nove turistične objekte je za Bohinj še precej, čeprav bo o njihovi rentabilnosti najbrž težko govoriti, če ne bo nove, modernejše, hitrejše ceste, že zdaj turistični delavci opažajo, da se turisti prav zaradi ceste začenjajo izogibati Bohinja, da gre marsikdo raje drugam, tja, kamor pride hitreje in varneje. V radovljiški občini zato nc govorijo več o tem, ali je nova, boljša cesta potrebna ali ne. Nasprotno: poudarjajo, da je za turizem nujno potrebna, zakaj sedanja sla ba cesta Bohinj vse bolj izolira od večjih turističnih tokov, škoda od tega pa se ne pozna samo v Bohinju, ampak tudi v občinski blagajni, v celotnem gospodarstvu občine. Bohinjska cesta II. reda je taka imenovana republiška cesta; to pomeni, da bi zanjo morala skrbeti republika, ne pa občina. Ko so se letos za čele razprave o tem, da je cesto treba čimprej usposobiti za večji promet, je glavno breme za financiranje prevzela republika (republiški cestni sklad), del pa kot soinvestitor tudi radovljiška .občinska skupščina. Ker pa v radovljiškem občin:kcm proračunu ni bilo dovolj denarja za sofinanciranje, je skupščina sklenila, da bo najela 200 milijonov S din po sojila za dobo štirih do petih let. Ob .sprejetju tega sklepa so se v Radovljici tudi odločili za cenejšo varianto re konstrukcije najbolj kri tič nih odsekov na tej cesti. Z deli bi morali začeli že letos, do glavne turistične sezone v prihodnjem letu pa bi morala biti gotova. Vendar ni bilo tako. Nove ceste prihodnje leto še ne bo, ker razprave okrog denarja in okro;? variant, kje cesto najprej popraviti in kako, še niso končane. Po sklepu radovljiške občinske skupščine o cenejši varianti so se začele govorice, da je dražja varianta primernejša. Gospodarska banka v Ljubljani (ki je obljubila dati posojilo tako radovljiški občinski skupščini kot tudi cestnemu skladu) je imenovala zato posebno komisijo, ki je načrte in različne variante še enkrat temeljito pregledala in se odločila za novo varianto, ki je nekakšna kombinacija prejšnjih dveh, le da je znatno dražja (približno milijardo 300 milijonov S din). Po tej varianti bi uredili od- sek bohinjske ceste od Mokrega loga (to je naprej od Soteske, kjer se križata železnica in cesta) pa vse do Buhi n j s ke Bistrice, ne pa le najbolj kritična dela v vaseh Bitnje in Nomenj, kot je bilo prvotno predvideno. To bi bil seveda le del rekonstrukcije celotne bohinjske ceste; drugi odseki, med katerimi je tudi še precej kritičnih (npr. skozi Bohinjsko Belo), bi prišli na vrsto pozneje. »Smo za vsako boljšo varianto«, pravijo v Radovljici, »vendar se naše obveznosti zaradi tega ne morejo povečati, ker nimamo denarja.« O tem so obširno razpravljali na skupni seji sveta za gospodarstvo in sveta za družbeni plan in finance v torek, 24. oktobra. Ko so po sklepu o sofinanciranju bohinjske ceste in o najetju posojila pregledali finančne možnosti občine, so ugotovili, da se povečujejo obveznosti do financiranja tistih dejavnosti, ki so izključno v pristojnosti občine (šolstvo, komunala, postaja milice) in da zato ni realnih možnosti, da bi v tako kratkem razdobju (4 do 5 let) lahko plačali 200 milijonov din posojila. Povsem nova obveznost je zdaj financiranje postaje milice (nekaj čez 40 milijonov din), razen tega pa je v radovljiški občini najbolj pereče šolstvo; program gradnje novih šol in popravilo starih je njihova prva in najbolj pomembna naloga, s katero ne morejo odlašati. Odločili so se, da bodo o programu v kratkem ponovno razpravljali na seji občinske skupščine in da se bodo prav zaradi pomanjkanja denarja odločili za daljše obdobje gradnje, za cenejše in funkcionalne]še načrte (čeprav na škodo zunanjega videza) in za adaptacije že obstoječih šol. Za prihodnje leto tudi realno ni mogoče predvidevati, da bodo proračunska sredstva večja, pristojnosti in s tem finančne obveznosti pa so večje že zdaj. »Bohinjska cesta ni v naši pristojnosti, a vendar Jo nuj- no potrebujemo!« pravijo v Radovljici. »Toda šolstvo zaradi sofinanciranja ne sme trpeti, saj je bilo doslej vedno zapostavljeno. Če bi posojilo lahko dobili na daljši odplačilni rok, denimo za 10 ali 20 let, potem bi ga še nekako zmogli, tako pa ne.« V Radovljici se bojijo, da ne bi kdo mislil, da so proti cesti, proti rekonstrukciji. So prvi, ki bi imeli največ od moderne ceste v Bohinj, vendar nimajo denarja. Zato so na seji obeh svetov sklenili, da bodo odstopili od sofinanciranja rekonstrukcije bohinjske ceste, če jim banka ne bo zagotovila ugodnejših odplačilnih pogojev. Za pogovore o tem so pooblastili predsednika občinske skupščine Stanka Kajdiža. Ta je povedal: »Treba je poiskati vse možnosti, c'.a bi našli rešitev, kar pomeni, da bi novo b» hinfsko cesto začeli čimprej graditi. Trenutno s sofinanciranjem ne moremo veliko pomagati. Razen tega pa prav nas čaka druga investicija: preložitev ceste skozi Bled. čeprav je ta cesta v republiški pristojnosti, pa mora po zakonu za odseke skozi naselja skrbeti občina. Nova trasa skozi Bled bo kmalu postala neodložljiva nujnost, denar zanjo pa bo rr.orala , zagotoviti občina. Prav tako bo s križiščem v Eohinju. Za to nam ne bo nihče dal denarja.« Ob sklepu obeh svetov, da za sofinanciranje rekonstrukcije bohinjske ceste radovljiška občina nima denarja, bodo razpravljali še na seji občinske skupščine. A. Triler S seje občinskega sindikalnega sveta Škof ja Loka Težave z zaposlovanjem mladih Ze v prejšnji številki smo objavili kratko obvestilo o torkovi razširjeni seji sveta občinskega sveta v Skofji Loki, na kateri so govorili o problemu nezaposlenosti v občini. Da je to vprašanje res pereče, nam pove že to, da je bilo ob koncu septembra prijavljenih nad 150 nezaposlenih, od tega 100 v Skofji Loki, 43 v Poljanski in 14 v Selški dolini. Število nezaposlenih je tako še enkrat večje kot lani, pri tem pa računajo, da je brez dela vsaj še enkrat toliko ljudi, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Posebno pereče je stanje v Poljanski dolini, kjer je možnost zaposlovanja zelo majhna. Med tistimi, ki ostajajo brez dela, je vedno več mladih. Pri tem pa mnogi izmed njih niso dokončali niti osemletko, zato ne morejo nadaljevati šolanje v srednjih ali poklicnih šolah. Prav zaradi tega je kvalifikacijska struktura nezaposlenih zelo slaba, saj je trenutno od 150 nezaposlenih 123 nekvalificiranih. Zaposlitev le-teh pa je še težja, ker sta med vsemi nezaposlenimi kar 102 ženski, za katere v škofjeloški občini ni večjih možnosti, da bi dobile zaposlitev. Prav zaradi navedenega stanja so na seji ugotovili, da bo zelo težko zmanjšati nezaposlenost. Nekaj možnosti je z uvedbo več izmen v gospodarskih organizacijah, povečanjem obsega proizvod- Na Bledu so zaključili tečaj za osebje samopostrežnih trgovin V sredo, 25. oktobra, so v Park hotelu na Bledu zaključili tečaj za poslovodje, namestnike poslovodij in vodje oddelkov samopostrežnih trgovin, ki ga je pripavil Center za napredek trgovine in embalaže Ljubljana. Tečaj, za katerega je bilo veliko zanimanje, čeprav so podobnih organizirali že precej, se je začel 9. oktobra. Tečaj je bil namenjen osebju tistih trgovskih podjetij, ki se pripravljajo na otvoritev novih samopostrežnih trgovin, prav tako pa tudi za izpopolnjevanje osebja tistih samopostrežnic, ki so že odprte. Samopostrežna trgovina seveda zahteva od prodajalcev več znanja in drugačno znanje kot »klasična« trgovina, zato je razumljivo veliko zanimanje za tovrstno izobraževanje. Tečajniki, organizatorji in predavatelji so z rezultati tega zadnjega tečaja za osebje samopostrežnih trgovin zadovoljni. Prihodnji tak tečaj bo predvidoma jeseni prihodnje leto, prav tako na Bledu. nje in zmanjšanjem honorarnih zaposlitev. Na seji so se zavzemali za to, da bi zavod za zaposlovanje dobil večja pooblastila* in sicer na ta način, da bi delovne organizacije lahko dobile nove delavce samo preko zavodov. Pokazalo se je namreč, da delovne organizacije veliko ljudi zaposlijo brez posredovanja zavoda, pri tem pa ne upoštevajo socialni položaj kandidatov. Da bi v bodeče imeli manj težav z zaposlovanjem, so na seji predlagali, naj bi zavod za zaposlovanje izdelal analizo potrebnih delovnih mest za območje celotne občine, saj bi potem lažje pravilno usmerjali politiko šolstva in štipendiranja. S. Zupan Izdelali bodo programe dela V petek popoldne je bila na Jesenicah tretja seja občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je bila razprava o aktivnosti in nalogah krajevnih organizacij SZDL. V poročilu so bile naštete dosedanje pomanjkljivosti in naloge za v bodoče. V zelo odkriti in živahni razpravi je bilo rečeno, naj se o organizacijskih problemih ne razpravlja vedno in povsod, pač pa več o akcijah za uresničitev želja občanov. Dogovorili so se, da bodo vsi krajevni odbori SZDL izdelali jasne in točne programe konkretnega dela. Kar zadeva ureditev nekaterih komunalnih vprašanj, ki so največkrat za občane kamen spotike in tudi vzrok za mrtvilo, je bilo rečeno, naj se vsa problematika razdeli v tri kategorije. V prvi naj se predvidi vse tiste probleme, ki se jih lahko reši skoraj brez denarja oz. le z organizacijskimi ukrepi. V drugo skupino bodo razporedili probleme, ki se lahko rešijo s sredstvi, ki jih ima krjev-na skupnost, v tretjo skupino za probleme, ki zahtevajo večja denarna sredstva. B. B. Jrans iurcšt OPOZARJA NA TURISTIČNE IZLETE MED PRAZNIKI 29. NOVEMBER — šestdnevno potovanje po Italiji od 28. novembra do 3. decembra. Cena samo 590 N din — V Pariz s Slmplon-ekspressom od 28. novembra do 3. decembra. Cena samo 590 N din — Izlet v Budimpešto od 29. novembra do 1. decembra. Cena 310 N din — V Bolgarijo in Turčijo. Odhod 25. novembra, povratek 2. decembra. Cena 778 N din. Prijave za vse izlete sprejemajo poslovalnice do 10. novembra. Poslovalnice »Transturista«: Ljubljana, šubičeva 1, tel.20-316, na Bledu, v Bohinju, Radovljici, Skofji Loki, Domžalah in Piranu. Velika obremenitev gostinskih gospodarskih organizacij Dober zgled: radovljiška ob:ina Dobršen del razprave na seji strokovnega odbora za turizem in gostinstvo za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici (seja je bila v sredo v hotelu Lovec na Bledu) je bil posvečen perečemu vprašanju obremenitve gostinstva z različnimi dajatvami, ki zmanjšujejo, pogosto pa celo ogrožajo uspeh poslovanja. Seveda problem ni omejen samo na Gorenjsko in tudi ne .samo na gostinstvo, vendar na tem področju pri nas zaradi sorazmerno močne razvitosti gostinstva in turizma močneje prihaja na površje. Gre — na kratko povedano — za dejstvo, da delovne organizacije po uveljavitvi reformnih načel niso nič pridobile, ampak nasprotno: izgubile. Reforma je uzakonila zmanjševanje družbenih obveznosti na račun večje akumulacije v delovnih organizacijah, zato je bila omejena stopnja prisipevka od osebnega dohodka in prispevka za socialno zavarovanje. Delitev med družbo in delovnimi organizacijami se je s tem spremenila v korist delovnih organizacij, čeprav se je že letos stopnja prispevka od bruto osebnih dohodkov spet povečala od 12,5 na 12,9 %, medtem ko se je stopnja prispevka za socialno zavarovanje zmanjšala od 20,5 na 19,4 %. Vendar pa so zunaj teh družbenih obveznosti gospodarske organizacije letos obremenjene z drugimi dajatvami, ki se sicer v poslovanju prikazujejo med materialnimi stroški, čeprav gre pri njih v bistvu za obveznosti do družbe. To so: vodni prispevek, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, prispevek za strokovno šolstvo in povečana članarina za gospodarsko zbornico SRS (v katero je vštet tudi prispevek za splošno propagando). Vendar to še ni vse. V večini obiin so gospodarske organizacije dolžne prispevati tudi dodatna sredstva za redno šolstvo (za investicije) ali pa nanje pritiskajo občine z drugačnimi aranžmaji za reševanje lokalnih problemov. Potem je tu še pereč problem način obračunavanja prometnega davka, zlasti povečana stopnja zveznega prometnega davka za pivo in žgane pijače. Tudi komunalne organizacije so prešle na ekonomske cene za svoje storitve (vodarina, kanalščina, odvoz smeti). Vse to praktično v gostinstvu pomeni občuten premik cen navzgor. »Nismo proti plačevanju vseh teh prispevkov, vendar smo prepričani, da so nekateri občutno previsoki in da je treba storiti vse, da bi jih spremenili, prilagodili našim možnostim!« Tako je bilo splošno mnenje na seji strokovnega odbora. »Vsi ti prispevki so nas pripeljali tako daleč, da o skladih praktično ne moremo več govoriti.'« smo slišali v razpravi, pa ne enkrat. In naprej: »Mi te prispevke — povsem razumljivo — skušamo vkalkulirati v cene naših uslug, torej jih prevalimo na potrošnika. Drugih rezerv ni. Potrošnik pa reagira tako, da ne uporablja naših uslug, da k nam ne pride. Pa smo v začaranem krogu: skladov ni, zato je zelo omejena ali onemogočena rekonstrukcija in modernizacija, to pa je za nas in za naš turizem kaj slaba perspektiva, saj turisti zahtevajo vsak dan več in boljše, vsak dan več jih je, mi pa jim ne moremo nuditi tistega, kar bi jim morah. Za domače turiste pa so cene previsoke, zato je vse več takih, ki pridejo le na čaj ali dva deci, hrano pa prinesejo s seboj.« Za članarino gospodarski zbornici SRS so nekateri na seji trdili, da se je letos povečala več kot za 100 odstotkov. Vendar je v tem znesku letos vštet tudi prispevek za splošno propagando, ki se nabira na posebnem skladu. S tem denarjem je bil že financiran splošen prospekt za Slovenijo, pripravlja pa se prospekt za zdravilišča. Na seji so menili, da bi morala biti Gorenjska z denarjem iz tega sklada bolje udeležena, ker v sklad z Gorenjske pritekajo znatna sredstva, razen tega pa je naše področje specifično zaradi dveh turističnih sezon: letne in zimske. Seveda pa je treba najprej pripraviti konkretne programe za propagando, potem pa se potegovati za sredstva iz tega sklada. Drug problem je vodni prispevek, ki ga na podlagi zakona o vodnem prispevku predpisuje republiški Zavod za vodno gospodarstvo. Zneski so letos izredno visoki (hotel Jelovica Bled npr. za leto 1967 kar 3,270.000 din, Park hotel 6,472.800 din. Central Kranj — celotno podjetje z vsemi obrati — 3,552.400 din, razen tega pa še lokalni prispevek nekaj več kot milijon din, Gorenjska Jesenice 5 milijonov 80.800 din itd.), zato bodo znatno vplivali na finančni rezultat, posebno na Poskusite uronio in okus kave C2oka Škof j a Loka sklade. Večina gostinskih gospodarskih organizacij je v roku vložila pritožbe na sprejete odločbe o višini vodnega prispevka. Ker pa pritožba ne zadrži plačila, je služba družbenega knjigovodstva v nekaj primerih celo blokirala žiro račune- vendar jih je po intervenciji gospodarske zbornice pri Zavodu za vodno gospodarstvo spet sprostila. Obenem pa so se začeli pri republiških organih pogovori o spremembi določil o višini vodnega prispevka. Dosedanja stališča kažejo, da se bo stvar le izboljšala. Naslednji tak prispevek, ki prav tako močno bremeni ""gostinske gospodarske organizacije, je prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Uvedle so ga vse občinske skupščine na Gorenjskem, vendar so merila za določanje prispevka in njegova višina zelo različni. Prispevek je namenjen za vzdrževanje komunalnih naprav, predvsem pa za opremljanje krajev z novimi komunalnimi napravami. Prav zato gostinci niso za to, da bi bili oproščeni plačevanja tega prispevka, ker je zanje zelo pomembno, da bodo turistični kraji dobro komunalno opremljeni in vzdrževani. Le merila pri določanju zneskov jih — v primerjavi z drugimi zavezanci — žulijo, ker menijo, da so zanje nepravični. Zakaj? Zato, ker gostinstvo uporablja velike površine (terase, vrtovi), ki so sicer nujno potrebne, zasedene pa le kratko obdobje. To je en razlog, drugi pa je sezonsko obratovanje hotelov v turističnih krajih, kjer (računajoč vse leto) ni zasedenih niti polovico kapacitet. Prav zaradi tega je radovljiška občina že sprejela sklep, da se prispevek za uporabo mestnega zemljišča zmanjša gostinskim gospodarskim organizacijam za polovico; to je bilo predvsem na Bledu najbolj aktualno. Člani strokovnega odbora so pohvalili razumevanje radovljiške občinske skupščine za probleme in s ti>m za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva, sklenili pa so tudi. da je podobno znižanje treba doseči tudi v ostalih občinah. »Verjetno bo težje kot v Radovljici,« smo slišali v razpravi, »treba pa je to urediti.« Za konec velja zapisati samo še tole: zelo živahna, prizadeta in ustvarjalna razprava na seji strokovnega odbora za turizem in gostinstvo za Gorenjsko pri gospodarski zbornici SRS je pokazala, da je odbor potreben in dela-ven, da je res tista institucija, ki združuje interese gostincev in jih skuša tako ali drugrče zadovoljiti. S tem pa povsem opravičuje svoj obstoj. A. Triler KB LJUBLJANA Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje. 77 nagrad 1 osebni avto Renault R 16 1 traktor ZETOR R 2011 1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS 2 šotora PULA 2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N din 10 kino kamer QUARZ 10 loncev ECONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N din Zaupajte nam svoje denarne posle, opravimo Jih hitro, natančno in zaupno po najugodnejših pogojih: — zbiramo sredstva občanov in delovnih organizacij za stanovanjsko graditev — dajemo posojila za nakup, graditev in dograditev ter obnovo stanovanj, komunalnih naprav, garaž in počitniških hišic — dajemo posojila kmetijskim varčevalcem — dajemo posojila občanom — odkupujemo tuja plačilna sredstva in prodajamo tuje valute, čeke in kreditna pisma za službena, zasebna in turistična potovanja — odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4 do 6% — odpiramo osebne žiro račune novo veliko nagradno žrebanje Brezplačna pojasnila in nasvete s področja bančnih poslov posredujemo v vseh naših poslovnih enotah: v Ljubljani: Osrednja poslovna enota, šubičeva 2; Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3; Bežigrad, Titova 55; Moste, Proletarska 1; Stara Ljubljana, Mestni trg 16; Šiška, Celovška 99; Vič, Tržaška 36 zunaj Ljubljane: Beograd, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje naše zvišane obresti 6,25 °/, navadne vloge vezane vloge nad 1 leto vezane vloge nad 2 leti vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte, ki poslovno sodelujejo z banko ter hranilne blagajne delovnih organizacij Šolstvo v jeseniški občini Kaj storiti, da bo skrb za uspeh na šolah večja, da bi tudi starši več storili za svoje otroke in kako zagotoviti varstvo za šoloobvezne otroke? Skratka, vprašanje šolstva v jeseniški občini bo osrednji predmet skorajšnje Skupne seje obeh zborov občinske skupščine. O gradivu za sejo je razpravljal svet za šolstvo, kulturo in telesno kulturo, nekaj osnovnih podatkov pa so dobili že tudi odborniki na nedavnem seminarju. Na območju jeseniške občine deluje 6 popolnih osnovnih šol in 5 podružničnih. V 119 oddelkih je zajetih približno 3350 otrok. V šolskem letu 1962/63 so bili tudi večji premiki v strukturnem preoblikovanju omrežja osnovnih šol, medtem ko so začeli posvečati večjo skrb individualnemu razvoju učenca šele zadnja leta. Za tako delo so 6eveda potrebni določeni pogoji, predvsem omejeno število učencev v razredu itd. Da je to tako, kaže tudi socialna struktura učencev v osnovnih šolah jeseniške občine. Kar 16% vseh učencev ne živi v popolni družini. Najtežje je v Mojstrani, kjer je kar 20 % takih primerov. V Kranjski gori pa celo ugotavljajo, da živi le polovica učencev 1. in 2. razreda v popolni družini. To prav gotovo vpliva na šolski uspeh, tako glede vzgoje kot izobrazbe. V občini prevladujejo tri, štiri-in petčlanske družine. 41,5% j« štiričlanskih in 22% petčlanskih družin. Druga dva pomembna činitelja, ki prav tako vplivata na otrokov razvoj ter njegovo uspešnost pri pouku, je vprašanje zaposlenosti staršev in pa organizacija varstvenih ustanov. V obravnavanem primeru zasledimo, da je kar 43 % takih primerov, da sta zaposlena oče in mati in 7,5 odstotka primerov, da so roditelji samohranilci, v večini primerov so to matere. Seveda pa s tem še niso povedana tudi dejstva, ali starši in koliko skrbijo za svoje otroke, ali so pri tem tudi dovolj uspešni in podobno. Podatki namreč kažejo, da so otroci zaposlenih staršev največkrat prepuščeni samim sebi, saj je skoraj 60 % šoloobveznih otrok brez vsakega nadzorstva. Organiziranega varstva v vzgojno-varstvenih ustanovah pa je le za 42 učencev. 28% učencev je v tem času pri starih starših, 5,5 % pri sorodnikih. Organizacija varstva v okviru celodnevnega ali podaljšanega bivanja na šoli pa nI nujna le že zaradi omenjenih dejstev, še bolj bi bila potrebna za tiste otroke, na katere vplivajo različni negativni družinski pojavi, kot so alkoholizem, družinska nesoglasja, bolezen, nezanimanje staršev za otroke itd. Vsak šestnajsti otrok trpi zaradi alkoholizma v družini, vsak dvajseti zaradi nesoglasij, vsaj enajsti otrok izhaja iz družine, kjer je doma bolezen. Pri tem je seveda treba upoštevati dejstvo, da eni in isti otroci trpijo zaradi večjih negativnih posledic. Logična posledica alkoholizma so družinska nesoglasja, pa tudi bolezni in drugI problemi. To pa je za prizadete otroke še toliko težje. Ze odstotek otrok, ki izhajajo iz družine, kjer je doma bolezen, je vznemirljivo. Znano je namreč, da je jeseniška občina glede nekaterih bolezni na prvem mestu v republi. kig, zlasti prizadeto je mestno območje. Čeprav bi bilo mogoče mnogo negativnih vplivov na otroka odstraniti ali vsaj omiliti, a je nezavze-tost staršev ovira, ki je zelo mečna in jo je težko in počasi premagovati. To so najverjetneje posledice nizke kulturne ravni staršev. Toda ne glede na to so vsi omenjeni negativni činitelji za družbo pomembni in jih bo treba odpravljati in preprečevati. Kaj narediti s starši, ki nimajo popolne osnovne šole, je posebno vprašanje. Toda v primeru jeseniške občine je kar 40% cčetov in 46% mater, ki nimajo popolne osnovne šole. Kako naj pomagajo ti starši otroku pri učenju, ko niti ne morejo preverjati otrokovega dela, zlasti ne učencev na srednji in višji stopnji. Iz tega sledi, da skoraj v polovici primerov starši ne morejo vplivati na izobrazbeni razvoj svojih otrok. Toda od razgledanosti je odvisen tudi interes za otroko- vo učenje. Torej je otrokovo kulturno okolje v največji meri odvisno od omenjenih dejstev in je eden izmed naj-odločitnejših pogojev za otrokov duševni razvoj. Ta je trenutno celo važnejši in močnejši kakor pa trenutni socialni položaj družine. In posledice? Komaj 55% učencev ene generacije konča šolanje v osmem razredu. Največ ponavljavcev je iz delavskih družin in družin upokojencev. Vs učencev-po-navljavcev je takih, ki so napredovali po členu itd. Torej vprašanje je, kaj storiti, in na to vprašanje bo morala vsaj deloma odgovoriti tudi občinska skupščina in šolski kolektivi. Tudi v šolskih kolektivih niso storili vsega, zlasti so premalo skrbeli za kadrovsko izpopolnjevanje. Na višji stopnji, to je v 5. do 8. razredu, so na 41 delovnih mestih učne moči, ki nimajo ustrezne ali popolne izobrazbe, to pa je skoraj polovica učnega osebja. 0bijkčih' našo novo irgooiito msoUe mode pod i menam & (2}tibljaita> Filmi, ki jih gledamo DIVJA REKA — filmska drama Elia Kazana — Cisto na začetku velja zapisati, da gre pri tem filmu predvsem za dramo. Z večino tistih karakteristik, ki jih ta ima. Gledamo dramo, kakršno nam ponujajo dramatiki današnje Amerike in kakršno spremlja Eli Kazan kot ustvarjalec tudi v gledališču, kot režiser večine krstnih predstav v New Yorku. Film nas odvede v leto 1930. V čas, ko so bili socialni kontrasti v tedanji Ameriki veliko bolj očitni. Te razločke riše Elia Kazan pred nami v zgodbi glavnega junaka. Očitno mu njegova usoda, njegova individualna navzočnost bolj ugaja, kot pa obsodba ljudi, okolja in razmer, ki vodijo do tako velikih socialnih prepadov, kakršni so bili v tedanjem času. Kazanu ne bi mogli očitati, da se zavija v molk. Ne! Pogumno prikazuje svojega junaka, mu nastavlja pasti, vendar ga ob koncu pripelje v naročje lepe in čuteče ženske. In če izhajam iz trditve, da mu je osrednja oseba tega njegovega filma pomembnejša od dokončne obsodbe tiste Amerike, ki se je še danes vsi sramujejo, potem ta film v resnici izzveni kot drama v gledališkem smislu. Kakršna je, neprepričljiva in ne nazadnje, celo nekoliko ameriško osladna. Za nas, ki gledamo veliko število ameriških filmov, je Divja reka nenavadna. Posebna je v odnosu na vse ostale filme. Na videz celo zelo pogumna in poštena ob soočenju z Ameriko, ki ni le de- Profesor Stanko Bunc - šestdesetletnik V prihodnjih dneh bo vodja kranjske študijske knjižnice profesor Stanko Bunc dopolnil šestdeseto leto svojega čebeljemarljivega in delovnega življenja. Kraškega rojaka je prva svetovna vojna pregnala iz rodnega Kobdilja v dolenjsko Novo mesto, kjer je končal gimnazijo. Potem je študiral slavistiko v Ljubljani, Pragi, Krak ovu in Varšavi. Kot gimnazijski profesor je Stanko Bunc služboval v Mariboru, Ljubljani in Kranju. Od leta 1950 dalje vodi študijsko knjižnico v Kranju, edino na Gorenjskem. Njegovo življenjsko delo na področjih literarne zgodovine, jezikoslovja in bibliotekarstva je tako obsežno, da bi samo naštevanje zavzelo več tiskanih strani. Zgolj obsežnejših člankov, razprav, biografij, knjižnih ocen in poročil v najrazličnejših revijah je čez 200! Zato se moramo omejiti le na naštetje desetih tiskanih knjig izpod Bunčevega peresa: Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika, Jezikovni svetovalec, Slovarček tujk, Slovenska jezikovna vadnica — II. del (dve izdaji), Slovenska jezikovna vadnica — III. del, Slovenska jezikovna vadnica — IV. del, Seznam gradiva za proslave, Slovar tujk, Spoznavajmo slovenski jezik za VIL razred (dve izdaji) in Spoznavajmo slovenski jezik za VIII. razred. Poleg teh samostojnih knjig je profesor Bunc objavil še vrsto biografskih študij in esejev o Trubarju, Prešernu, Gregorčiču, Stritarju*, Kersniku, Mencingerju, Jurčiču, Kidriču, Puškinu, Revmontu in Mickievviczu. Nadalje je naš jubilant napisal vrsto tehtnih razprav iz jezikoslovja: Iz naše pisave, O slovenskem novinskem jeziku, o Jurčičevem slogu, Imena za denar na Slovenskem, O postanku in pomenu naših priimkov, Kako se kličemo po imenu, Naše kratice, O krajevnih imenih na Slovenskem, Napake slovenskega pisanja, O tujkah v slovenskem jeziku, O sekundarni nazalkaciji v poljščini, O premiku akcenta v slovenščini in polabščini, Pogled v slovensko onomastiko itd. — S področja bibliotekarstva, ki se mu v zadnjih sedemnajstih letih prof. Bunc predvsem posveča, je napisal: Levstikovo bibliografijo, O liku sodobnega knjižničarja, Prešernovo bibliografijo od 1. 1900 dalje in vrsto člankov o funkciji in pomenu študijske knjižnice v Kranju. Nikakor pa ob omenjanju Bunčevega življenjskega opusa ne smemo prezreti njegovega deleža pri drobnem, tru-dapolnem, skopoplačanem in malopriznanem uredniškem delu slovenskih izdaj zveznega Uradnega lista in priredbah kar 34 knjižic zveznih zakonov in uredb. Še manj znan je Bunčev delež pri Ko-laričevem jezikovnem rešetu, pri Slovenskem pravopisu 1935, 1950 in 1962, v Knjižnem obveščevalcu, brušuri Knjigo ljudstvu in drugem. Po tej vsekakor izjemno bogati življenjski žetvi bi bilo gotovo prav, da bi zaželeli profesorju Stanku Buncu, ki je vsa svoja mlada in zrela leta posvetil knjigam, miru in sreče v krogu svoje družinice. Ker pa ga poznamo kot neutrudnega človeka, ki bi brez dela in pisanja ne mogel živeti — mu seveda žela srečnih in bogatih ljudi. Z veliko mero filmskega znanja, tudi osebne prizadetosti in presunljivosti je narejen ta film. V filmsko izraznem smislu sicer ne zasledimo novih iskanj. Lahko pa trdimo da Kazan riše postranske junake svoje zgodbe z nekakšno širino. Ti nam prav v tem filmu dajo vtis, da bi Kazan lahko svojemu glavnemu junaku namenil usodo, ki bi ga ob koncu ne popeljala z avionom pod oblake, temveč bi ostal na tleh! TEKSAŠKI VOLKOVI — ameriški western v barvah in na širokem platnu — Huligani! Huligani!... Bili so včeraj, danes so in malo verjetno je, da jih jutri ne bo. Tudi na »divjem zahodu« so bili. Takrat so sedeli na konjih, imeli vedno pripravljene pištole na strel in razgrajali po mestih na zahodu. Vodja tolpe mladih divjakov, ki jahajo od mesta do mesta, razgrajajo, streljajo v zrak, popivajo, se pretepajo in tudi kradejo, je sin osivelega huligana, ki je bil v zaporu in je zdaj že skesan. Njegova mama dela v krčmi! In ker jabolko ne pade daleč od drevesa, skoraj ne more biti drugače. No ,oče, ki ve, kakšno je huligansko življenje z veliko muko in dobršno mero svojega strelskega znanja uspe, da sina prevzgoji. Njegova mama pa tragično premine! Sin oče, zdaj eno, bosta staro hišo, kjer so pred leti stanovali, preuredila in zaživela novo, in kar je najbolj važno, bolj pošteno življenje. -B. Sprajc želimo tudi še mnogo delovnih uspehov. Priznanjem, ki jih je profesor Bunc dobil za svoje delo od javnosti, predsvem častno članstvo Slavističnega in Bibliotekarskega društva ter kranjska Prešernova nagrada za leto 1966, naj se za njegov bogat prispevek v slovensko kulturno zakladnico, pridruži tudi naša topla zahvala. 60BOTA — 28. oktobra 196? KULTURA IN PROSVETA GLAS * 7. STRAPf Eksperimentalni oder v Tržiču V programu dela pri Delavski univerzi v Tržiču za sezono 1967/68 zasledimo na področju kulturno-cstetskega izobraževanja tudi gledališko dejavnost. Predstavlja jo pravkar ustanovljena gledališka skupina, ki si je izbrala ■aziv — EKSPERIMENTALNI GDER. 2e sam naslov pa nam da slutiti ustvarjalni Jko::cept njihovega delovanja. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da ta skupina želi poseči po modernejših (avantgardnih) tekstih, ki konvencionalnomu konceptu in najbrž tudi hudo zastarelemu ostalih amaterskih odrov (v mislih imam dramske sekcije DPD Svobod) precej nasprotujejo, saj so prav ti avantgardni dramski teksti nenaklonjeni in tuji režiserjem idejno preživelih amaterskih odrov. Ob ustanovitvi Eksperimentalnega odra pri Delavski univerzi v Tržiču pa se postavlja tehtno vprašanje o upravičenosti njegovega obstoja, kajti za provinco, kot je Tržič, naj bi zadostovala igralska skupina DPD Svobode, ki naj bi z ustreznim konceptom zadostila potrebam mladih in starih, preprostih in izobraženih občanov, ki jih še vedno (?!) privlači dramska umetnost. Da, tako bi moralo biti in če bi bilo tako, bi res ne bilo treba Eksperimentalnega odra. Vendar še zdaleč ni tako. Dramska sekcija DPD Svobode v Tržiču pa tak kompromis dosledno odklanja, kar najbolj dokazuje izbor njihovih uprizoritev. Mladi kulturniki so dolgo potrpežljivo čakali, da bi starejši upoštevali njihove predloge in da bi jim dali priložnost poseči v neposredno udejstvovanje kar zadeva repertoar in samostojno . izvedbo modernejše uprizoritve. Zal pa so vseskozi za-. virali njihov dostop: nezaupanje, podcenjevanje, boja-. zen pred njihovim napredkom, namišljeni primat do svoje dejavnosti in slednjič agonija v spoznanju, da so njihove ideje preživele, okorne in neizvirne. Ves nadaljnji napor in prizadevanje pa že dolgo vodi v brezizhodnost, saj mora volja in idealizem mladega kulturnika ob takem odnosu splahneti, pa če je navdušenje 6e tako veliko in ideje še tako izvirne. Sreča je, da So . ti mladi ljudje našli razumevanje drugod, čeravno so prikrajšani za neposrednost svojih manifestacij. V mislih imam Delavsko univerzo, deloma pa tudi radio Tržič, ki daj?ta mladim vso možnost sodelovanja in razvoja. Predvsem je Delavska univerza edina, ki je spoznala, da mesto v kulturi pripada mladim, ki bodo lahko s svojimi svežimi idejami nadaljevali delo starejših, k.i pa žal nočejo ali ne morejo spoznati nujnosti svojega umika ali vsaj potrebe po delni pomladitvi njihovih vrst. Ne gre pred- vsem zaradi igralskega kadra, saj so starejši igralci spričo svojih izkušenj zaželeni in potrebni, temveč nastaja problem zaradi mest, ki se nanašajo na režisersko, sceno-grafsko, lektorsko in dramaturško delo. Vsi dobro vemo, da je za poletne igre potrebno veliko sredstev in mnogo truda vseh sodelujočih, vendar naj bodo pozdravljene, če bomo gledali dela, ki opravičujejo svojo izvedbo zlasti po umetniški plati in realni možnosti realizacije teh spektakularnih tekstov, za katere ne želimo, da se sprevržejo v neokusen cirkus spričo šibkosti same neumetniške pojavnosti in ustvarjalnih problemov, ki so jim avtorji nedorasli. Letošnje tržiške poletne igre so nam predstavile banalno Bučarjevo spevoigro' NA TRŠKI GORI, ki je kljub velikemu prizadevanju številnih nastopajočih izpadla slabo. Ne mislim samo ne najboljše izvedbe, temveč predvsem plehkost dialogov, ideje in pridigarske gorečnosti, ki bi le morda životarila pred 50 leti, v času malomeščanskega in solzavega patriotizma in okusa po »lepih« igrah. Tako smo pri »sv. Jožefu« gledali ganljivo predstavo, ki ni imela ne »repa ne glave«, zmajevali z glavo ob misli, za kaj dajemo v Tržiču težke denarje za taka dela, ki niso nikomur v prid, najmanj pa mlajšim občanom, za katere nas že tako skrbi kaj bo iz njih. Delavska univerza je torej ustanovila Eksperimentalni oder, ki bo pod vodstvom in mentorstvom prof. Marije Faganeli skušal opravičiti nujnost njegovega nastanka in zbuditi zaupanje pri gledalcih in kulturnih ustanovah v tržiški občini. Ta poteza nam lahko služi kot zgled, kako se lahko ob trohici razumevanja reši problem, no da bi ga »obešali na veliki zvon«. Člani Eksperimentalnega odra, ki ga sestavljajo študentje in dijaki, bodo najprej predstavili kratka dela avantgardnega dramatika Samuela Becketta, ki bodo združena v eno predstavo. Predvidena je za drugo polovico decembra letos. Igrali bodo monodramo (enodejanko) Cascando, pantomimo Igra brez besed in dramatizirali novelo Predstavljajte si mrtvo predstavljanje. Izvedba zahteva minimalne materialne pogoje, zato so prepričani, da v tem smislu ne bodo imeli težav, saj za prvo predstavo potrebujejo le oder, reflektorje, dva magnetofona in zvočnike. Prav gotovo pa ne smemo izključiti bojazni pred nerazumevanjem pred gledalci, ki niso vajeni takšnih predstav, vendar pa bodo prav gotovo zadovoljni, če se jim bodo priključili vsaj mladi ljubitelji gledališke umetnosti. Ta prispevek naj ne izzveni kot nameren napad na DPD Svobodo v Tržiču, kajti dejstva, ki jih bodo morda vznemirjala, so navedena le zategadelj, da poimenujejo nevzdržne odnose starejših do mladih ljudi, ki imajo iskren namen delati in ustvarjati v minimalnih pogojih, in sicer tisto, kar je času in družbi aktualno. Prav tako pa je ta članek lahko povod za odprto polemiko objektivnih stališč, vendar se mi zdi jasno in umevno, komu bi se obrnila v prid. Jože Perko Člani ljubljanske opere navdušili kranjsko publiko z Don Pasqualom Od več kot stotih skladateljev italijanske operne šole v prvi polovici devetnajstega stoletja, ki so napisali na tisoče opernih del, danes izvajajo samo še dela Rossinija, Donizettija, in Bellinija. Gae-tano Donizetti (1797—1848) bi Ladko Korošec bil s svojimi 66 operami najbrž pozabljen, če ga ne bi njegov veliki, zdravi, značilni italijanski smisel za melodijo rešil usode, ki je doletela toliko njegovih, morda samo nekoliko manj nadarjenih vrstnikov. Prav Don Pasquale, vesela, prikupna, malce naivna komična opera, v kateri nastopa samo pet oseb, prvič uprizorjena v Parizu, pet let pred skladateljevo smrtjo, pa je opera, ki je dala temu skladatelju nesmrtnost. S to opero, v izvedbi članov ljubljanske Opere, je koncertna poslovalnica v Kranju začela novo koncertno sezono. O vrlinah in odlikah izvajalcev je danes prav gotovo že odveč pisati, kajti to so pevci, ki predstavljajo vrh slovenskega opernega življenja. O njih bi lahko pisali samo najboljše. Vsekakor pa lahko rečem, da je poslušalce najbolj navdušil nesilee glavne vloge basist Ladko Korošec, ki je odlično pel v vlogi dona Pasquala, starega samca, ki se kljub častitljivi starosti hoče poročiti z mlado vdovo Norino. Prav za to vlo. go je dobil nagrado, ki mu jo je podelil zvezni izvršni svet. Sopranistka Sonja Hočevar jeva je prepričljivo prikazala zvito Norino, kateri ni prav nič bilo do šestdesctletnega dona Pasquala. Marcel Osta-ševski je pel v vlogi Malatc-sta, pametnega doktorja, ki spretno reši vso zadevo. Tenorist Rajko Koritnik je predstavljal Ernesta, Pasqua-lovega nečaka, ki je ravno tako kot stric zaljubljen v Norino. Lažnega notarja pa je pel Drago Čuden. Celotno opero, ki je trajala dve uri, je zanesljivo spremljala pianistka Zdenka Lukec. Zal v Kranju nimamo primerne dvorane, v kateri bi lahko dogajanja na odru spremljal orkester. Kljub klavirski spremljavi pa opera še zdaleč ni zgubila na svoji učinkovitosti, predvsem zaradi prizadevnosti pianistke in odlične zasedbe. Program je komentiral vodja kranjske 0 RADOVLJICA — Zveza kulturno-prosvetnih društev v Radovljici bo za konec tega tedna organizirala dvodnevni seminar za režiserje, Igralce in vse tiste, ki se tudi drugače ukvarjajo s to dejavnostjo. Na seminarju bodo predavali lektor ljubljanske Drame Mirko Mahnič, profesor Mirko Zupančič, predavatelj na Akademiji za gledališče, film in televizijo ter strokovni svetovalec pri republiškem svetu za pro-sveto in kulturo Dušan Tomše. Udeleženci seminarja se bodo predvsem seznanili z deli, ki naj bi jih uprizarjalo njihovo dramsko društvo, o razvoju slovanske dramatike, o praktični režiji in drugem. koncertne poslovalnice Peter Lipar. Morda še nekaj besed o obisku koncerta. V Kranju smo navajeni, da so koncerti večinoma slabo obiskani. Kaže pa, da zanimanje za tovrstne kulturne prireditve raste, kar je treba vsekakor pozdraviti. Dvorana Prešernovega gledališča je bila že pred začetkom koncerta v celoti razprodana, podobno kot maja, ko je nastopil domači pevski zbor France Prešeren. Razprodana dvorana pa kaže še na en pojav* namreč ta, da kranjska publika že zna lomiti zrno od plev, kvalitetnih glasbenih prireditev od nekvalitetnih. Kranjska koncertna poslovalnica, ki je pripravila I a glasbeni večer, zasluži vse priznanje tako za dobro organizacijo te prireditve, kot za napore, ki jih vlaga z namenom, da bi poslušalcem posredovala čim kvalitetnega koncerte. Predvsem pa je treba pozdraviti njeno pobudo* da uprizori opero že ob 18. uri, ker je to omogočilo učencem šol, da so se lahko polnoštevilno udeležili nastopa ljubljanskih opernih pevcev. Naslednji koncert, katerega bo izvajal mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca, bo v soboto, 18. novembra 1967. Dušan Stanjko mešanicakav SPEC^lJAlPLED KVALITETA Razglednice s poti po Prešernovih stopinjah Slovenci v tujini (Tokrat po Kanalski dolini) TRBIŽ — Nekdaj slovenski, vendar že davno odtujeni kraj. Veliko križišče med severom in jugom, zahodom in vzhodom. Kraj, ki je postal spet slovanski — potem, ko so se odprle meje. Mešanica jezikov, ki se zlivajo v povsem svojevrsten mednarodni jezik. »Drei hiljade lire.« Na sloviti kramarski tržnici govoriš, kakor te je volja: razumeli te bodo, čeprav niti treh besed ne znaš po italijansko ali nemško. Tam lahko »glihaš«, če ti ni ta način kupovanja povsem tuj. »Zglihaš« in kupiš poceni, pa potem ugotoviš, d? si drago plačal. Smo pač Slovenci tako bogati (ali pa tako naivni), da kupujemo poceni stvari — za malo denarja in zanič. Po ulicah tega živžavnega mesta je največ avtomobilov z jugoslovanskimi registrskimi tablicami: KR, LJ, CE ... Trbiž je postal svojevrstna božja pot, najnovejša in najbolj obiskana, najbližja in najmikavnejša .. . Božja pot za Slovence, ki žive v Jugoslaviji, ki jim je vse, kar je za državno mejo, skoraj sveto, več vredno, »nobel«. »To sem pa v Trbižu kupil...« »V Trbiž grem popoldne, veš, žena potrebuje novo obleko, pa za rojstni dan ji moram nekaj kupiti...« Temu bi lahko rekli tudi ba-harija. Sveti Krištof na glavni fasadi farne cerkve je obrnjen stran od kramarskega središča Trbiža. Slovenca v italijanskem Trbižu ne zgrešiš, pa čeprav bi biJ tiho kot mutec: otovorjen in žarečih oči hodi po pločnikih in si ogleduje izložbe. Računa, kaj bo še kupil, koliko »prišvercanega« denarja še ima, malce je zaskrbljen zaradi zoprnih carinikov, ki bodo vtaknili nos tudi tja, kamor ne bi bilo prav nič treba... če drugega ne, ima v roki steklenico ali dve italijanskega vina. »To je vino, to. Takega še svoj živ dan nisem pil... Ne pa naša kislica!« Čudno je to: samo da je čez mejo, v inozemstvu, samo da ne diši vse po preprosti, dolgočasni in vsakdanji domačnosti, pa odpove vsak čut za realno presojanje, pa se vse besede začenjajo z naj-. SIMON PREŠEREN — Trgovec, ki je Gorenjcem in Glasu dobro znan. Pesnikov soimenjak in neuradni predstavnik Slovencev Kanalske doline. Preprost mož, navdušen za slovenstvo, ustrežljiv in dobrohoten. Popotoval je z nami po Kanalski dolini, veliko snemal na filmski trak in veliko pripovedoval. »Slovenci kot narodna manjšina v Kanalski dolini nimamo nobenh pravic. Komaj nam je uspelo, da smo v zadnjih letih postavili zraven italijanskih tudi nekaj slovenskih napisnih tabel.« (Črtomir Zoreč tega ni pozabil nekajkrat poudariti, zraven pa je hudomušno dodal, da je slovenskih napisov največ tam, kjer je kaj prepovedano, npr. fotografiranje, ogled, parkiranje.) »Nekajkrat že smo od italijanske vlade zahtevali, da nam priznajo vse pravice narodne manjšine, a se za to še zmenili niso, še odgovoriti se jim ni zdelo vredno.« KANALSKA DOLINA (ca-nal je romanski izraz za planinske doline; Kanalska dolina leži med Karnijskimi Alpami na severu in Julijskimi Alpami na jugu) — Slovani so jo naselili okrog leta 600. Okrog leta 625 se v virih že omenja kot »regio Sclavo-rum«. Slovanska kolonizacija je šla skoznjo proti jugozahodu. V zvezi z rudarstvom in fužinarstvom so prišli v 14. stol. v Naborjet in Trbiž tudi Furlani. Do 17. stol. je vodila skozi Kanalsko dolino najpomembnejša trgovska pol med Vzhodnimi Alpami in Italijo, v 18. stol. pa je njeno vlogo prevzela tržaška cesta. Zaradi zelo dobre prehodnosti je bila Kanalska dolina kot del velike alpske poti med Srednjo Evropo in Sredozemljem stalno naseljena že v pred-zgodovinskem času. Do sredine 19. stol. je bil živ tovorni promet skozi Kanalsko dolino čez Predil v Posočje in naprej v Trst, skozi dolino Bele pa v Fulanijo in naprej v Italijo. Od Beljaka so že v drugi polovici 19. stol. zgradili železniško progo do Trbiža, kjer je bilo križišče: en krak je šel po dolini Bele Simon Prešeren (na lev!) In njegov oče, ki ima v Ukvah gostilno; v njej nas je lepo pogostil. Dolgo smo se poslavljali s kozarci v rokah in z zdravicami... (skozi Kanalsko dolino) v Benetke, drugi pa skozi Zgor-njesavsko dolino do Jesenic in naprej v Ljubljano. Londonski pakt je leta 1915 dodelil Italiji samo zapadni del doline. Na pariški mirovni konferenci (1919) in po rapalski pogodbi (1920) pa je Italija dobila celotno Kanalsko dolino in še do takrat kranjsko Belo peč. V drugi svetovni vojni, ko so se razširile partizanske akcije tudi v Kanalsko dolino (1943), se je partizanom priključilo večje število rudarjev iz Rablja. Mirovna konferenca v Parizu pa je leta 1946 odbila jugoslovanske zahteve po priključitvi Kanalske doline k novi Jugoslaviji. SLOVENSKE VASI — V Ponitaflju (italijansko Pon-tebba), povsem na zahodu Kanalske doline, je bila nekdaj meja med Avstro-Ogrsko (vozvodino Koroško) in Italijo. Kanalski Slovenci pravijo, da se Italija začne šele na nekdanjem mostu čez Belo v Pontaflju. To je že povsem italijanski kraj; slovenski živelj je zahodno bd Pontaflja izginil že v 15. stoletju. Najbolj zahodna, še slovenska vas je Lipalja ves. Najbolj slovenska vas v Kanalski dolini so Ukve, slovenski pa sta še Ovčja ves in Žabnice. »Še dve manjši slovenski vasi sta daleč v hribih,«, pripoveduje Simon Prešeren. »Tako daleč sta od doline in cest, da tam pozimi mrliča zakopljejo v sneg, šele spomladi pa ga prepeljejo v dolino in pokopljejo.« (Tako je bilo včasih v številnih oddaljenejših naseljih: pozimi, ko je visoko zapadel sneg, mrtveca ni bilo mogoče spraviti do pokopališča. Do spomladi so ga hranili v snegu ali pa celo v skrinjah, kot so ugotovili etnologi po pripovedovanju starih ljudi). V Trbižu in Naborjctu (ki sta v 16. stol. dobila tržne pravice) so prevladovali doseljeni nemški rudarji in to-pilničarji. S krčenjem gozdov okrog Trbiža (les so potrebovali fužinarji za oglje) je nastalo tudi precej nemških naselij. Po priključitvi Kanalske doline k Italiji 1918 so se začeli intenzivno dose-ljevati Italijani, posebno po izselitvi znatnega dela nemškega prebivalstva v Avstrijo in Nemčijo (po nemško-itali-janskm sporazumu iz leta 1939). Danes v Kanalski dolini v mestnih naseljih prevladujejo Italijani, v zgoraj naštetih starih slovenskih vaseh pa se je še v znatni meri obdržal naš jezik. RAZVODJE MED JADRANSKIM IN ČRNIM MORJEM — Vzhodno od vasi Žabnice v Kanalski dolini je nižinsko razvodje (817 m nadmorske višine) med Jadranskim in Črnim morjem. Proti zahodu od tod teče reka Bela (tuoi Italijani ji niso spremenili imena), ki si odpre pri Pontaflju pot proti jugu, proti Sredozemlju. Vzhodni del žabniške doline do rateškega razvodja (854 metrov) pa je področje Zi-ljice, ki se skozi globoko in ozko sotesko prebije proti severu v Avstrijo in se izliva v Ziljo. Vzhodno od Beljaka se Zilja izliva v Dravo. Pravijo, da je Drava šele od tam naprej slovenska. O ja, še znamo slovensko! Tako je hitela pripovedovati kmetica v Ukvah, ki smo jo ustavili kar sredi ceste JESEN IN TOPOVI — Jeseni je Kanalska dolina tako lepa, da si je kar težka misliti, da ni slovenska. Se-nožeti s seniki, značilna alpska dolinica. Za jezerom — raj nekdanje ovčarije (zatp ime Ovčja ves, ne pa zaradi volkov, kot so mislili Nemci in prevedli \Volsbach), pobočja s tisočerimi jesenskimi barvami (ki spominjajo na jesen v Poljanski dolini), strehe, pokrite z ozkimi skodlami . .. Seniki so taki kot v Zgor-njesavski dolini. V njih pa so topovi,, usmerjeni proti vzhodu. Ob železniški progi je nekaj novih barak, narejenih iz nekakšne pločevine. Ne vemo, čemu služijo, (U> kler ne zvemo, da so v njih topovi, pripravljeni, da vsak čas zagrme ... Kanalska dolina je strateško še danes zelo pomembna, zato je močno utrjena. Cela pobočja so prekopana, preluknjana in utrjena, ogledati pr» si jih turist ne sme od blizu. Ko sem to zvedel, ni bila sončna jesen v Kanalski dolini nič več tako lepa ... Tekst in slike: A. Triler j (Prihodnjo soboto: po Ko-l roški) mm Te dni po svetu mm London, 21. oktobra — Vse kaže, da so se odnosi med vlado in sindikati poslabšali. Slavki pristaniških delavcev so se pridružili tudi železničarji. Vlakovodje nočejo poleg svoje »glavne« naloge opravljati še drugih stranskih. Vlada je v tem sporu odločno nastopila, poslala je sindikatom ultimat, kar pa je situacijo še poslabšalo. Pravijo, da bo ta spopad med vlado in sindikati eden izmed najhujših po letu 1926. Črnomelj, 22. oktobra — Prejšnji dan so se v Beli krajini končale redne vaje enot JLA zagrebškega vojnega okrožja. Skupne vaje vseh rodov in služb kopenske vojske in letalstva so pokazale — po izjavah vojaških strokovnjakov — da naša armada obvlada vse sodobno orožje, ki ga ima. Zadnji dan so prisostvovali vajam tudi visoki gostje iz Slovenije in Hrvatske, med njimi Sergej Kraigher, Vida Tomšič, Janez Vipotnik in drugi. Kairo, 23. V Sueškem prekopu je prišlo do novega incidenta. Iz pisanja egiptovskih časopisov je razvidno, da je izraelski rušilcc Eliat zaplul v egiptovske teritorialne vode. Dva torpedna čolna egiptovske vojske sta ga z raketami potopila. Pri tem je izgubilo življenje 15 mornarjev, več pa jih pogrešajo. Nevv York, 24. oktobra — Ob dnevu združenih narodov je generalni sekretar združenih narodov U Tant naslovil poslanico mladini vsega sveta. V njej je poudaril, da bo mir trden le, če se bodo za to prizadevali narodi vseh dežel. Prav tako je za mir pomembno delovanje same OZN in vseh njenih organizacij. Prilep, 25. oktobra — Ob koncu večdnevnega obiska v Makedoniji je predsednik Tito na tiskovni konferenci govoril o vtisih, ki jih je dobil na ptttovanju po Makedoniji. Vesel je bil velikega napredka, posebno še, ker so problemi, s katerimi se spopadajo v Makedoniji, drugačni in večji kot v drugih republikah. Predsednik Tito je še poudaril, da moramo zagotoviti enakomeren razvoj v vsej Jugoslaviji. Saigon, 26. oktobra — Ameriški bombniki so že drugič v dveh mesecih bombardirali enega izmed najvažnejših objektov v DR Vietnam — termoelektrarno, ki je samo 1500 metrov oddaljena od središča Hanoja. Ob tem napadu je severnovietnamska obramba sestrelila pet ameriških letal. Tiskovna konferenca na Gospodarski zbornici SRS v Ljubljani Možnosti za sodelovanje z Zvezno republiko Nemčijo Na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Gospodarske zbornice SRS v Ljubljani je predsednik Gospodarske zbornice Leopold Krese seznanil predstavnike tiska, radia in televizije z rezultati obiska gospodarske delegacije Zvezne republike Nemčije. Čeprav namen obiska te delegacije, ki je bila v Sloveniji pred nekaj dnevi, ni bil razpravljati o konkretnih možnostih za navezavo gospodarskega in poslovnega sodelovanja naših in zahodno-nemških podjetij, pa je do nekaterih konkretnih dogovorov že prišlo. Nemška delegacija se je namreč pogovarjala s skoraj vsemi predstavniki panog slovenske industrije. Pogovori nemških in naših gospodarstvenikov med obiskom nemške gospodarske delegacije v Sloveniji so nakazali vrsto možnosti sodelovanja med slovenskimi podjetji in zahodnonemškimi partnerji, bodisi da gre za poslovno tehnično sodelovanje in kooperacijo, bodisi za skupno nastopanje na svetovnem trgu. Vendar pa so za poglobljeno sodelovanje še razne objektivne ovire, kot npr. premajhne zmogljivosti naše industrije, visoke carinske stopnje in majhne količine izvoza. Omenili smo že, da so predstavniki nemških podjetij in naše industrije navezali vrsto stikov, ki prehajajo okvire zgolj formalnega izmenjavanja stališč. Tako so predstavniki zahodnonemške družbe AEG in Telefunken pokazali precejšnje zanimanje za sodelovanje s kranjsko Iskro, ki naj bi za svoje proizvodne potrebe uvažala iz Zahodne Nemčije magnetofone in menjalne plošče za gramofone ter posebne izvedbe radijskih sprejemnikov. Seveda ta primer ni osamljen, saj je še vrsta drugih gospodarskih organizacij iz naše republike izrazila nemški gospodarski delegaciji želje za poglobitev sodelovanja z nemškimi podjetji. Vse to pa kaže na dejstvo, da je bil obisk nemških gospodarstvenikov samo začeten korak v nadaljnjem poglabljanju stikov naših podjetij z nem-VIG »Tehtni« vzroki Na občinski mladinski konferenci v Tržiču so govorili tudi o tem, zakaj se tako malo mladih vključuje v delo folklorne skupine. Ko so nekaj časa govorili, povedali pa nič, je v razpravo posegla še Olga Lukanc: »Zakaj? Zato, ker punce pravijo: Fantje so preštorasli! Fantje pa: So zanič babe!« »Tehtni« vzroki za slabo aktivnost folklorne skupine! —at Kako pomagati mladim v Trzicu Sekcija za vprašanje mladine pri občinski konferenci SZDL Tržič je v ponedeljek organizirala pogovor z nekaterimi družbeno-političnimi delavci. Nerešeno vprašanje mladine v Tržiču omenjajo že dolga leta, vendar se načrtno dela še niso lotili. Vse več pojavov mladinskega kriminala in raznih drugih vprašanj v zvezi z mladino pa sili k temu, da se resno začno boriti proti takim pojavom. Profesor Edo Roblek, ki je vodil pogovor, je v uvodu poudaril, kako bi morali delati z mladino v prihodnje in kako ji pomagati pri iskanju samega sebe. M'ade ljudi bi morali v njihoveme prostem času pritegniti tja, kjer bi koristno trošili svojo energijo, namesto da tavajo po cestah in gostinskih lokalih. - dh Gorenjci v oktobrski revoluciji Križem kražem po Rusiji 76-letnega Pezdevška lahko vsak dan srečate na jeseniških ulicah, na pošti ali v pisarnah, ker je občinski kurir. Rojen je bil 1891. leta v Šmarjah pri Jelšah. 1912. leta je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Služil je v 27. pešpol-ku v Gorici. V jeseni 1914. leta je bil polk poslan na rusko fronto v Galicijo. Enota ni imela sreče, pa tudi Pez-devšek ne. 2e prvo noč so Avstrijci mečno napadli ruske položaje, toda brez uspeha. Še to neč je bil Anton dvakrat ranjen v nogo, en strel pa je dobil v hrbet. »Ruskih vojakov sploh videl nisem,« pravi Tone, »pa sem bil že ranjen«. Drugi dan so jih Rusi zajeli, naložili na vozove in odpeljali proč od fronte. Zdravili so jih v naravi pod šotori. Hrane je bilo dovolj, posebno čaja in kruha. Nato so jih s sanitetnim vlakom odpeljali v Staropol proti Kavkazu. To je kraj, kjer sedaj Rusi v koprodukciji z Italijani gradijo veliko tovarno fiat avtomobilov. Po smrti Togliatija, sekretarja italijanske komunistične partije, so ta kraj preimenovali v Togliatijevo. Pezdevšek se je kmalu pozdravil in se dobro počutil v taborišču. Vsekakor boljše kot vojaki na fronti, ki so umirali za cesarja in njegovo trhlo cesarstvo. Decembra 1914. leta so ujetnike prepeljali z vlakom iz Staropola v Omsk v srednjo Sibirijo. Tam so jih razdelili na delo h kmetom. Naslednje leto so izbrali nekaj ujetnikov in jih poslali nazaj proti fronti v kraj Bijelostok na Poljskem. Tam so ujetniki delali v vojaških skladiščih. Od tam so Toneta poslali zopet nazaj v Veliko luko v srednji Rusiji, kjer je tudi delal v skladišču. Velika Luka je približno na sredi med Moskvo in Leningradom. Skladišče je bilo v velikem gozdu in daleč naokrog ni bilo nobenega naselja. Pezdevšek sploh ni videl domačinov. Kaj se dogaja po svetu, je zvedel iz časopisov No-voje vreme in Jugoslavija, ki ju je prejemal po pošti iz Moskve. V časopisu Novoje vreme je bral o Leninu in oktobrski revoluciji. Zvedel je tudi, da se v Odesi zbirajo jugoslovanski prostovoljci. Taborišča ujetnikov so bila takoj po zmagi revolucije razpuščena. Po dolgi in naporni vožnji je Pezdevšek prispel v Pskov do vojaške komande, kjer so mu dali vozovnico in dovoljenje za potovanje v Odeso. Pot ga je vodila skozi Or-šovo, kjer pa mu je tamkajšnji poveljnik spremenil smer. Poslal ga je v taborišče ujetnikov v Smolensk. Prvi odlok nove sovjetske oblasti je bil odlok o miru, zato so vsi pričakovali takojšen konec vojne. Zakaj bi potoval v Odeso, če pa bo vsak čas objavljen mir, je dejal poveljnik in Pezdevška dodelil k letalcem v Smolensku. Tam so mu dali puško in Pezdevšek je bil mesec dni stražar na letališču. Cez mesec dni so letala odpeljali v Saratov. V mestu Tambovo, 300 km od Sa ratova, se je Pezdevšek priključil internacionalnemu bataljonu rdeče armade. V bataljonu so bili Slovenci, Srbi, Hrvatje, Madžari, Cehi in drugi. Poveljnik bataljona je bil neki Ceh, imena pa se Tone ne spominja. Ce je bilo v Smolensku vse mirno in v času revolucije ni počila nobena puška, ni bil to primer v Sara tovu. Nekega dne je bataljon prejel ukaz, naj takoj krene pro. ti reki Don, ker so se tam zbirali sovražniki revolucije. Bataljon vojakov, ki se med seboj niti poznali niso niti dobro razumeli, je hitel v ukazano smer. S kom neki se bodo udarili, so ugibali vojaki, saj jim je bil vojaški položaj precej meglen. Najmanj pa so pričakovali, da se bodo na bojnem polju srečali s kozaki. Le-ti so bili zvesti privrženci cesarja in njegovih generalov. Dobro izurjeni in hrabri kozaki na konjih so kmalu prisilili internacionalni bataljon k umiku. Kozaki so bili namreč v veliki premoči, zato so potiskali rdečearmejce proti Sa-ratovu vse dotlej, dokler ni prišla pomoč drugih enot rdeče armade. V okolici Saratova so se često bili ogorčeni boji. Alarmi sredi noči niso bili nobena redkost. Neke noči je bil alarm, ker so se mestu približevali belogardisti. Pezdevšek je v temni noči sunkovito zagrabil za puško ... toda, ojoj .. . namesto za puškine cev je zagrabil za bajonet, ki so ga imeli vojaki stalno na puški. Nož je zagrabil s tako silo, da si je močno porezal tri prste na roki. Zato so ga hitro poslali v bolnišnico, kjer so mu prste odrezali in ga ozdravili. Ruska država pod Leninovim vodstvom je že v začetku pokazala veliko humanost do ljudi. Čeprav zaostala, si- romašna in od dolgotrajne vojne izčrpana, je nova ruska država že dajala podpore in pokojnine zasluženim borcem. Tudi Antona Pezdevška so odpustili iz rdeče armade in ga invalidsko upokojili. Dobil je 250 rubljev pokojnine na mesec. Dokler je bil v Rusiji je to pokojnino tudi prejemal. Ko pa se je vrnil, ni smel povedati, da je bil vojak rdeče armade. Zlagal se je, da je bil ranjen kot avstrijski vojak v Galiciji (sicer je tam tudi res bil ranjen, samo takrat za to ni postal invalid). Kot avstrijskemu vojaku in invalidu so mu v stari Jugoslaviji priznali mesečno sedem dinarjev pokojnine. Za vrček piva iti nič več. Jože Vidic Anton Pezdevšek Bdi m, oseba ali ustanova itd. (množ.), 21. velik otok v jugozahodni škotski, 23. domače moško ime, 24. pristaniško in industrijsko mesto v Zahodni Nemčiji ob izlivu reke Ems, po njem se je imenovala slovita nemška kriilarka v I. svetovni vojni, ki je bila potopljena v Jadranskem morju, 26. ital3jar..?ka poročevalska agencija, 27. primorski vzkiik, 29. himalajska koza, 30. ir.akedonsko kolo, 31. vedna žival, 35. avtomobilska oznaka Sarajeva. NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU — KRANJ Nov plesni tečaj za začetnike, se bo začel v torek, 31. 10. Ta tečaj bo vedno ob torkih in petkih od 18.30 do 20.30. Nadaljevalni plesni tečaj se bo začel v ponedeljek, 30. oktobra, in bo vedno ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 20.30. Prijave sprejemamo vsak dan od 18. do 19. ure v delavskem domu, vhod 4/1. NOVOST - KVALITETA - PRAKTIČNO III. DEL Konstantina 'Konstantinoviča Ivan1, da je s pomočjo nekega švicarskega i1 carsko in nemško emigrantsko skupin"; vvaldske smeri in z njeno pomočjo n3^ boljševiške sovjetske revolucije in n ljudskih komisarjev Lenina in se z r desetimi meseci v Rusijo, sodeloval s pomagal organizirati oktobrsko vstajo^ Konstantina Konstantinoviča Ivan^ cionarne preteklosti, predanosti stvari £ cije in zaradi organizalorskih sposott4 izvolili za komisarja svojega polka , Konstantina Konstantinoviča Ivanc, roko tudi Jožetu in Jakobu in ju po ri> Konstantina Konstantinoviča Ivano jel telegrafsko sporočilo, da jim ni ■ na zalogi v naši pošlo- TRGOVSKO PODJETJE valnici MANUFAKTURA Lesce, oddelek DEKORATIVA — v skladišču pohištva Pskovu, in ukaz, naj s svojim transp*' proti jugu, v Kijev, ki so ga dan pre^ I boljševiške enote pod poveljstvom Min v Kijev z nalogo, da bi organiz>f! živil za izstradani i ngladujoči Petro^ v Kijev, ki je ležal daleč daleč ] od dneva revolucije avtonomne, z R1*' publike, ki pa so se s pomočjo gcncr;1 boljševikom sovražnih menjševikov )P\ na tako imenovanem zasedanju četmj pitev od Rusije, dokler se v začetku f^, zopet oddelki rdeče vojske pod povelj" v Kijev, o katerem so mislili, da vikov, a do katerega niso prišli, ker vnovič ustoličili belo oblast, ki so jo premirja, saj so si jo hoteli podrediti ir> podložniško državo in ostati njeni go^ a nič več v živih podobah, ki so doklej spomina vidi le še Poltavo, odkoder so odha I in boje proti jugozahodu, v smeri pr1 GLAS * 10. STRAN gorenjski kraji ln ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji ln ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski Dve leti naše rubrike pred dobrima dvema letoma, 13. oktobra 1965, se je v Glasu oojavila nova rubrika: GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE. Po dveh letih, ob skromnem jubileju, lahko ugotovimo, da je rubrika postala med našimi bralci zelo priljubljena, da je postala njihova v pravem pomenu besede. Vse strani našega lista go odprte našim bralcem, pov-sod smo objavljali njihove članke hi bi jih še več, če bi jih več dobili; največ prispevkov preprostih ljudi, starih in mladih, ki berejo Glas, pa smo objavili v rubriki Gorenjski kraji in ljudje. Kotiček v našem listu, ki je — z redkimi izjemami — prihajal k vam na dom dvakrat Da teden, je postal zares vaš. jo smo hoteli takoj ob začetku ju danes lahko zapišemo, da smo namen dosegli. Morda bi celo ,/ahko zapisali, da smo pričakovali manj dopisov in da ste nas 12 dneva v da« prijetno presenečali s svojimi obširnimi pismi. j£o smo prebirali tiste vrstice, pisane pogosto z okorno roko, vajeno le trdega dela na polju jn v hlevu, smo imeli pred očmi pozne večerne ure, ki ste si jih ukradli od zasluženega počitka, da ste napisali, kako je pri vas zdaj in kako je bilo včasih. In videli smo sončne nedeljske popoldneve, ko ste spet del počitka namenili branju tistega, kar ste sami napisali. Dve leti pravzaprav ni dolga doba, zato naj bo jubilej skromen. Kljub temu pa se je zapiskov v naši rubriki v tem času nabralo kar za zajetno knjigo, kar za kakšnih 450 s strojem napisanih strani. Fotografije in skice, ki so pogosto spremljale pisanje, v to niso vštete. Predolg bi bil seznam vseh člankov, daljših in krajših, ki so se zvrstili v teh dveh letih. In prav tako bi veliko prostora zavzel seznam vseh tistih, ki so pridno dopisovali v to rubriko. Tokrat za to ni prostora, čeprav bi bilo prav, da bi ob koncu vsakega leta objavili seznam piscev po abecednem redu in naslove njihovih prispevkov. Za obe dve leti in še tretjega nekaj nazaj nameravamo to narediti v začetku prihodnjega leta, potem pa vsako leto sproti — če boste seveda še naprej tako pridno dopisovali, da bomo rubriko lahko obdržali. Brez vas, spoštovani bralci, rubrike Gorenjski kraji in ljudje namreč ne bi bilo. Ne bi je moglo biti, zakaj mi v uredništvu ne moremo vedeti, kako je pri vas, kako je in kako je bilo včasih po vseh številnih gorenjskih krajih. Vi to veste in škoda, velika škoda bi bila, če bi z vami odšli v grob tudi zanimivi spomini na vaša mlada leta. življenje se hitro spreminja. Mi mlajši teh sprememb ne poznamo, ker jih nismo skusili na lastni koži. Vi pa veste, kako je bilo takrat, ko ste že krave pasli in trgali hlače v šolskih klopeh, kako se je potem življenje spreminjalo in prav vi nedvomno najbolj občutite današnje spremembe, današnji hiter razvoj, ki vas včasih preseneti z novostmi, da kar ne veste, kam z njimi, predvsem če jih primerjate s tistim, kar poznate iz mladih let. Prav to, vidite, pa je zanimivo, prav te spremembe, ta proces, ki je bil včasih počasnejši, včasih komaj zaznaven za kratko človekovo življenje, danes pa je tako hiter, da mu je včasih težko slediti. To nam opišite lepo ! po vrsti: kako je bilo v vaših1 mladih letih (ne pozabite pove- j dati, kdaj, v katerih letih), kako se je potem življenje spreminjalo, kdaj se je kaj spremenilo, kdaj so se začele novosti, kako ste jih sprejemali, kdaj sprejeli! itn. Kratko in preprosto pove-1 dano: opišite, kako ste živeli! ! Pri tem ne pozabite na hiše (stanovanja), na hrano, na delo, na počitek, na spreminjanje načina obdelovanja polja in spreminjanje strukture pridelkov, pa na to, kako so se s tem spreminjala gospodarska poslopja, kako so preprosta orodja nadomeščali stroji, kako se je s tem spreminjal čas za delo, kako je traktor nadomestil konja itd. j Vsega, o čemer naj bi pisali, ni l mogoče našteti v zapisku ob jubileju. Najbolj zanesljivo vodilo ; bo, če boste čimbolj natančno opisali vse tisto preprosto, vsak- ! danje življenje in delo, ki se vam včasih zdi celo nepomembno. Dajemo vam predlog in nasvet: skušajte podrobno opisati en dan, delavnik, v vaši mladosti in potem prav tako delavnik zdaj, v letih po vojni. Začnite s tisto uro zjutraj, ko ste vstali, nehajte pa spet s trenutkom, ko ste legil v posteljo. Vmes je precej ur, včasih, npr. poleti, tudi 18 ali 20 ur dela; napišite, kaj ste v tem času delali, jedli, kje ste bili, kakšni so bili vasi odnosi s sosedi in drugimi va-ščani itd. Izberite si poljuben dan! Boste videli, da bo zanimivo! Posebno zdaj, ko bodo daljši večeri, boste imeli na ta način možnost raziskovati vašo preteklost. Ko bo stvar stekla, bo šlo, ob drugi priložnosti pa si boste izbrali drug dan za opis, npr. nedeljo, praznik itn. Cee vam pisanje ne gre od rok, bo to rad opravil po vašem pripovedovanju sin, ki je v šoli, ali vnuk. Tudi njemu bo to koristilo: spoznal bo nekdanje življenje in ga bo potem znal bolje ceniti, pa še v šoli mu bo prav prišlo, saj se bo naučil pisati. Opozorite ga le na to, naj stare izraze in imena zapiše tako, kot mu jih boste povedali, ne pa po svoje, ne tako, kot sliši danes. Za marsikatero lepo slovensko besedo bo njegov besedni zaklad bogatejši. Jubilej naj nas le spodbudi k nadaljnjemu pisanju za našo rubriko! Andrej Triler * razcestja o Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, vina 72 ki je imel v Švici srečo, ^'ničarja prišel v stik s švi-ii\ternacionalistične zimmer- pot do samega voditelja , jn z drugimi vrnil pred ililijskib. demonstracijah in jjj so mu zaradi revolu-^vškega razreda in revolu-hi soglasno zaupali in ga 5 ki je tistega dne stisnil n'navadi poljubil I, ^ je okrog poldneva pre-ba odriniti na fronto proti takoj nadaljuje vožnjo brelomom premirja zavzele vjera 1 dobavo moke in drugih darji, se spominja Jakob, 'rscle pred očmi njegovega i na preskrboval ne pohode \ Dnjepru, na katerem no se pojavili že Nemci, ki so jih poklicali v Ukrajino ukrajinski belogardisti, ker bi se brez njih ne mogli obdržati na oblasti vidi le še Poltavo, tiste poti v okolici Kremenčuka, da bi minirali most na Dnjepru in levi breg Dnjepra med Dnjeprom in Poltavo obdržali v rokah ukrajinskih boljševikov, pa ne vidi več, ker ga premaga sen ... 6 Noč drsi proti jutru. Majsko nebo na vzhodu se že svetlika. V stražarnici za posebno sumljive jetnike pa je slišati še vedno samo drnohanje v težkem, po smrdljivem pesovcu zaudarjaječem zraku. Nihče ne sliši korakov kontrolnega oficirja, nihče vrat, ki se odpro in skozi katera puhne svež jutranji zrak in potisne iz sobe smrad, da oficirja vrže za trenutek nazaj, dokler mu vonj ne pove, da 60 stražarji popivali in da še sedaj ni nihče planil v pozor in rapor-tiral, kakor zahteva vojaški pravilnik. Da, seveda! Ta smrad je pesovo žganje, ki ga vojaki kupujejo pri Zidu v bližini taborišča. In zdaj ušive svinje drnohajo, namesto da bi stražile dezerterja in boljševika, simulanta, ki je na rano polagal neko travo in ki je vrhu vsega še Slovenec (o, kontrolni oficir je o vsem dobro obveščen!), eden takih, ki so samo ta mesec povzročili kar tri vojaške upore na Štajerskem, in ki je navsezadnje izrabil pijanost teh ušivih in drnohaječih svinj in odpetal proti jugovzhodu, kam v okolico Be-režanija, kjer so se te dni pojavili uporniški boljševiški oddelki, preblisne oficirja misel in ga požene kakor vzmet naravnost 6kozi vrata v stražarsko sobo. »Wasfiir eine Sehweinerei ist das!« zakriči in obenem prižge luč. Stražarji planejo pokonci in ©kamene kakor majajoči se stebri, Jakoba, ki je komaj globoko zaspal pa spravijo pokonci šele oficir-jeve brce in psovke, tako podobne psovkam, s katerimi so ga psovali Nemci tistega dne, ko jim je padel ranjen v roke, da se takoj ne zave, kje je. Sele ko se oficirjeve psovke prenesejo na desetnika, se spomni sino-čnjega dne in večera. Ubogi desetnik! Oficir kriči nanj kot na kakega rekruta in mu grozi z vojnim sodiščem in s kroglo, k si jo je s svojo nemarnostjo prislužil. Grozi desetniku in stražarjema in jih psuje, ker nevarni jetnik ni Evezah. In kakor se v takih primerih največkrat zgodi, ko se človek, uklenjen v r.c-propustljivo disciplino vojaških pravil, ki spreminjajo vojaka v največjega in najbolj pomilovanja vrednega sužnja na svetu, zave svoje nemoči in krivde, s katero eo ga z vojaškimi pravili obremenili in ki je grozila z najstrožjo kaznijo, je desetnika zlomil strah in je v strahu za svoje življenje začel valiti krivdo na stražarja, ki je nesel Zidu jetnikov plašč in ga zamenjal za žganje, stražar pa na jetnika, na Jakoba, ki ga je oficir ukazal zvezati. »Ta dezerterska in boljševiška svinja,« posluša Jakob stražarja, ki je še sinoči govoril, da bi morali tudi tu storiti nekaj podobnega kakor v Rusiji in utopiti nekega majorja, kakor so uporniški k.', on- štadtski mornarji utopili nekega svojega mučitelja, a ki je zdaj ves pohleven, vendar vseeno umazano premeten in zvit, da oficirja prepričuje, da je šel po žganje k Zidu samo zato, da bi lažje izvlekel iz dezerterja in boljševika, kaj je počel v Rusiji. »To je laž. Pripovedoval se samo ...« hoče Jakob povedati oficirju, da je pripovedoval samo to, kar je videl, toda oficir mu vzame besedo z udarcem s kovinskim ročajem svojega revolverja, ki ga je bil izvlekel že, čim je prižgal luč in ga naperil na stražarje, kakor da jih bo postrelil. Jakobu zalije kri obraz, a si je ne more obrisati, ker je zvezan, stražar pa pripoveduje, da so ga hoteli izprašati že treznega, a je molčal o vsem kakor grob, dokler ni njemu šinilo v glavo, da bi ga opili in se delali, kakor da so njegovega mišljenja. »Ist es so oder nicht?« terja s pogledom, da bi njegovim trditvam pritrdila tudi desetnik in drugi stražar. In desetnik in stražar res molče pritrdita in pustita, da stražar pripoveduje, kar si je pač zapomnil in kar bo danes pripravljen poročati samemu gospodu majorju Movveju in mu olajšati zasliševanje tega usranega boljševiškega psa in cesarskega dezerterja. V Jakobu se zruši vse, kar je o teh stražarjih mislil. Pa jim je hotel danes povedati vse, kar je razmišljal sam ponoči. In hotel jih je prositi, da bi mu dali pisemski papir, da bi pisal domačim domov v Borjano in sestri Stefi na Bavarsko; (Jakob ne ve, da je Stefi že več kakor tri mesece doma in da se na Bavarsko ne namerava več vrniti). In hotel je tem strahopetcem razlagati, kako se delajo revolucije in da je zdaj že zadnji čas, da opravijo z vojno in gospodo tudi v Avstro-Ogrski in v Nemčiji, saj bi se potem plamen revolucije razširil tudi na Francijo in Anglijo, saj so o žal zatrtih uporih v francoski vojski slišali že v Rusiji. Vse jim je hotel povedati, tudi to, da je v resnici dezertiral in da je postal že pred oktobrsko revolucijo rdeči gardist. »Se sreča, da jim nisem,« si misli Jakob. In tako si reče tudi čez nekaj ur, ko ga peljejo k zasliševanju. Tudi pri zasliševanju major posluša stražarje, njemu pa ne pusti govoriti. Jakob zahteva tolmača, tistega študenta, ki je včeraj govoril zanj bolje, kakor bi mogel najboljši advokat, a mu ga ne dpjo. »Fiihrt ihn weg!« ukaže major. »Sam sem kriv,« si očita Jakob, ko ga stražarji odpjijejo. Moral bi molčati. Ne smel bi nikomur zaupati. Tako koraka med stražarjema. Na levi jih spremlja desetnik in sklanja glavo. Tudi stražarja 6i ne upata pogledati Jakoba. Teži jih molk. Teži kot breme, ki postaja v majskem soncu, ki že pripeka (zadnji dnevi maja so!), vedno bolj neznosno. Najbolj teži stražarja, ki je sinoči prinesel žganje Ln ki je danes največ govoril in tudi dosegel, da kontrolni oficir ni javil njihovega postopka majorju Movvcju. GLAS * 15. STRAN GLAS * 16 STRAN Kadar sem sam doma Ko pridem iz šole, sem sam doma. Med tem časom se učim, pišem nalogo in se igram. Včasih pride k meni tudi sošolec Matej. S seboj prinese vlak in druge igrače. Igrava se in pogovarjava. Večkrat sva šla tudi v gozd. Tam sva se igrala z žogo in opazovala naravo. Videla sva fazane in srno, ki je ležala pod grmom. Ko sva se vračala, sva poslušala petje ptic. Mamica pride domov ob dveh. Tečem ji nasproti in ji pomagam nesti kosilo. Popoldan nisem nikoli sam doma. Damjan Vidic, 4. a, osnovna šola France Prešeren Kranj Pismo stricu Janku vStrassbourg Dragi stric Janko, vemo, da v vsaki sobotni številki našega lista Glas iščete in čakate drobnih novic iz Preddvora, kjer je preživljal svojo mladost vaš stric, naš pesnik in pisatelj Matija Va-ljavec, in kjer so skriti tudi najlepši spomini vaše osebne mladosti. Naj vam ob prvi obletnici otvoritve naše lepe preddvorske šole, ki nosi ime po Matiju Valjavcu, pošljemo vsi učenci in učenke z vsemi našimi dobrimi tovariši učitelji najlepši domač pozdrav. V Podstoržičevi deželici, katero ste letošnjo pomlad obiskali, je tudi zdaj v jeseni čudovito lepo. Ze skoraj dva meseca hodimo spet v šolo, zraven pa pridno pomagamo pri domačem delu. Kako radi bi vam poslali košarico najlepših gorenjskih jabolk, katera so letos tako dobro obrodila. Po gozdovih na Beli, kjer ste tudi vi nekoč nabirali gobe in kostanj, je bilo vsega v obilju. Naša nova šola je še vedno tako lepa, kakor je bila ob otvoritvi. Zdaj urejujejo tudi cesto in okolico šole. V počitnicah je obiskalo naš lepi kraj mnogo tujcev, prihodnjo pomlad pa prav zares spet pričakujemo vas, stric Janko. Veseli bomo vsakega vašega pozdrava. Vi pa vedite, da vas domači ljudje z Bele in Preddvora ter njihovi otroci ne bodo pozabili, čeprav živite v daljni tujini. Jesen je tu Začela se je jesen. Ko gremo v šolo, je hladno. Dnevi so krajši, noči pa daljše. Jeseni kmet pospravi vse pridelke s polja, žanjice žanjejo ajdo. Sadjar pridno obira jabolka. Ko jih obere, pregleda, če niso vmes gnila. Spravi jih v klet za zimo. V gozdu listje odpada. Jeseni je listje vseh barv. Tudi živali se pripravljajo na zimo. Veverica nabira lešnike in želod. V vinogradih trgajo grozdje. Jeseni je vsa narava lepa. Danica šimnovec, 3. a osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Moja najljubša igračka Doma imam veliko igrač. Med njimi sta tudi punčka in medvedek. Ta sta mi najljubša, punčka pa še posebej. Z njo se velikokrat igram. Kupila mi jo je mamica za odlični uspeh v prvem razredu. Punčka je zelo lepa. Sešila sem ji že pet oblek. Ob nedeljah pokličem sosedi in se skupaj igramo. Zvečer ji po-steljem posteljico v košku. In potem spi ves teden. Ko pa spet pride nedelja, se zbudi. Ujana RadeJ, 3. a, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Kaznovan sem bil Na svidenje sestrice in moje drevo Prišla je jesen. Ptice selivke so nas začele zapuščati. Odletele bodo v toplejše kraje. Jesen ni več tako topla, to čutijo ptice in tudi druge živali. Zato se muhe in mušice poskrijejo po špranjah in pticam zmanjka hrane. Razen tega jih še zebe in ne preostane jim drugega, kot da odpotujejo čez širno mor- je v južne de/.ele. Pticam ni lahko zapustiti krajev, kjer so bile izležene. Težko se je posloviti od sestric, od vsakega drevesa, kajti na njih so se zbirale, tam so žvrgolele, tam je bil njihov dom. Brigita Pernuš, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Vsak dan po kosilu grem po mleko. Nekega dne mi je oče dejal, da moram priti prav hitro nazaj. Pri Anžonu imajo na dvorišču velik kup sipe. Ta kup me je zapeljal k igranju. Seveda smo se dolgo igrali. Delali smo ceste, garaže, hribe in še mnogo drugega. Končno sem se spomnil, kaj mi je bil naročil oče. Tekel sem domov, a bilo je že prepozno. Takrat je bila šiba že namočena. Oče me je položil čez koleno in še popoldan nisem smel ven. Moral sem pisati in ra- Vam v pouk Indija Pred kratkim nas je obiskala predsednica daljne dežele Indije gospa Indira Ghandi. Poglejmo za hipec v njeno domovino. Indija je zares skrivnostno lepa in obenem zaostala dežela na jugu Azije. Po vročih, vlažnih džunglah stopajo sloni, preže tigri in se zvijajo velikanske kače. Indija ima po obilnem poletnem dežju rodovitno zemljo. Bogata je tudi z rudami. Indijsko ljudstvo ima častitljivo staro kulturo in se drži krčevito svojih navad in izročil. Bogastvo dežele so dolga desetletja izkoriščali njihovi bogati kmeti ali maharadže. Indija je bila nad sto let angleška koionija. Samostojna država je postala šele 1947. Indijci so skromni ljudje. Kakor mi tudi oni želijo, da bi živeli v miru z vsemi narodi sveta, da bi si v svobodi na svoji zemlji ustvarjali s pridnim delom vsakdanji kruh in vse potrebno za življenje. čunati. Toda sipa me še vedno rada zapelje. Andrej Sifrer, 3. a. osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Neprevidnost ni pogum Na cestah se zgodi mnogo nesreč. Opisala bom dogodek, ki sem ga sama doživela. Bilo je med počitnicami. S kolesom sem se peljala v trgovino. Vozila sem precej hitro. V oko mi je padla mušica. Morala sem ustaviti, da bi jo spravila iz očesa. Nisem vedela, da za mano vozi avto. Ko sem ustavila, j« močno zavrl. Ce bi vozil hitreje, bi me gotovo zbil ali celo povozil. Sedaj sem bolj previdna. Vem, da neprevidnost ni pogum. Lidija Hladnik, 4. c. Osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Naša nova šola Lani smo se vselili v novo šolo. Vsi učenci smo zelo težko pričakovali ta dan. Šola stoji pod lepimi gorami. Je enonadstropna. Imamo lepe, svetle razrede in dvorano, katere v stari šoli nismo imeli. V novi šoli imamo tudi telovadnico, ki nam je v veliko korist in nas obenem razvedri. Pouka nam ne moti več brnenje avtomobilov in kričanje otrok kakor v prejšnji šoli. Nova šola se imenuje po jezikoslovcu Matiji Valjavcu. Brigita Pernuš, 3. b., osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor IN NITI rV£ GOVORIC KMALU SO FANTJE OPKRIU . DA GRE ZA OROŽJE. NAPRAVO 3E BILO TREBA PREIZKUSITI. /^NEVERJETNO 1 (TALE VŽlGALNil r< DELUJE VT" NESLIŠNO. -%rr-—— ZDAJ SMO LAHKO BR£Z SKRBLĆE NAM 60 KDO KA3 frOTEL , MU Žb~ POKAZAL^ KOLIKO dE UkA1 'SAMO NEKAO SE w ZMENIMO. T0 0ROZ= 3E UP0RA3L3AUM0 SAMO V SILI. ALI DRŽI* BREZSKRBNO SO L-EGM iN MSPAU VSAK S SVODIM VŽIGALNIKOM"POD VZGLAVJEM. H LACKO SE 3 k P06RE2NIL V'N/AOBOLa GL0&0K SPANEC VENDAR VB 3JL0 NJIHOVO SPANUE KRATKO. >6 vstamita j nekdo \ d / razbija po ladji/ J^i//^ Vsem ženam, ki so rade moderno oblečene, bo pristojal tale plašč. Prešit stoječi 0vratnik, asimetrično razpo-rejeni gumbi in všiti žepi se ujemajo z novo modo. Plašč dopolnjuje čepica iz volnenega frotirja. Zimska obleka iz tweeda, poudarjena s širokimi šivi in fepom, je zelo primerna za zaposlene. S čevlji je križ. Običajno ne vemo, kam bi jih spravili. Ce je družina številna, so vedno težave, kam spraviti čevlje, da bodo pri roki in da niso raztreseni po stanovanju. Kjer je stanovanje Bovolj prostorno, kjer je kopalnica velika, ali pa če je na voljo dovolj vgrajenih omar, težav seveda ni. Toda v majhnih, do kraja izkoriščenih stanovanjih, kjer je vsak kot namenjen nečemu, se je potrebno prav potruditi, da najdemo primeren prostor za čev-lje. V ta namen pride prav kovinska ali plastična polica v kopalnici ali stranišču, če pa je v predsobi dovolj prostora, je najbolj primerna posebna omara za čevlje, ki naj bo vsaj toliko velika, da lahko v njej shranimo čevlje, ki jih družina dnevno uporablja. Za shrambo drugih čevljev pa pride prav posebna omara, ki jc lahko vključena v drugo pohištvo dnevne sobe. Ce nimamo prostora za prej navedene načine, lahko uporabite tudi omarico za posteljnino pri kavču, in to tako, da del prostora v omarici oddvojimo za čevlje. Ce pa tudi te možnosti ni, potem moramo poiskati mesto za čevlje v kakšni omari, ki seveda ne sme biti v spalnici. Prihaja zima, vi pa ste že kupili peč na nafto, s katero boste preganjali hlad zimskih dni. Današnje peči so že lepše oblikovane kot nekdanje, a vendarle še vedno ne moremo občudovati oblikovanja naših gospodinjskih in stanovanjskih predmetov. Zato Zdaj, ko je poletje mimo, moramo pospraviti letno garderobo, če tega še niste storili, vam bodo morda koristili tile nasveti. Poletne obleke operite, zložite in spravite do naslednjega poletja, saj prav gotovo ne boste mogli v celoti obnoviti svoje garderobe. Najprej izločite obleke, ki jih sami ne morete oprati ali očistiti, in jih odnesite v čistilnico. Če obleko umazano spravimo čez zimo, se bo potem zelo težko očistila, razen tega pa jo lahko načno molji. Očiščene obleke spravite v plastične vrečke in nato v omaro ali kovček. Kar lahko sami operete, po pranju dobro presušite in Da tkanina zadrži barvo Ker se večina pralnih tkanin pri pranju skrči, le-te navadno, preden jih sešijemo, operemo. Da tkanina pri tem ne bi izgubila barve, pa naj bo to enobarvna ali večbarvna, jo namočite v mlačno vodo, kateri prida j te eno do dve kocki sladkorja in eno do dve mali žlici soli, odvfs-no od tega, kakšna je velikost tkanine. Potem tkanine ne izpirajte v navadni vodi. Nikotin na prstih Strastni kadilci, ki kade brez ustnika, imajo pogosto od nikotina prste rumenorja-ve barve. Nikotin lahko odstranite s prstov, če vsaj dvakrat v tednu kožo na prstih podrgnete s plovcem in potem še z limoninim sokom. bo bolje, če peč vključimo v del večje omare, police ali drugega pohištva. Na naši sliki vidite, kako je spreten arhitekt vključil peč pod delovno polico. Polico sestavlja le nekaj desk,-ki ne stanejo mnogo, so pa vendarle prav dobrodošle pri »skrivanju« peči. ne likajte. Če nameravate obleko spraviti v kovček, ga najprej obložite s papirjem. Nato obleke, spravljene v plastičnih vrečkah, dajte v kovček, zraven pa še eno ali dve vrečki z naftalinom. Na vrhu zopet dajte časopisni papir. Letne čevlje in sandale moramo prav tako pospra- . viti, vendar jih dajmo najprej popraviti, če so potrebni popravila. Priporočljivo je, da čevlje shranimo v plastičnih vrečkah. Lakirane ženske torbice, ki ste jih nosili poleti, dobro namažite z nekuhanim mlekom in zavijte v papir. Torbice iz skaja pa najprej operite in potem prav tako namažite z mlekom. Moške srajce s kratkimi rokavi, ki jih ni potrebno likati, ne pustiti na obešalnikih, ker vam tako zavzamejo preveč prostora. Operite jih in zložite, potem pa spravite v plastične vrečke. Modno sodelovanje Končno bomo lahko kupili torbice in čevlje iz enakega usnja in enake barve na enem mestu. Doslej nam je to uspelo šele potem, ko smo obiskali vse trgovine po mestu, pa še takrat ne vedno. Te dni pa smo zvedeli, da sta se tovarna kožne galanterije Toko Domžale in tovarna čevljev Lilet iz Maribora sporazumeli, da bosta skupaj kupovali surovino — kožo, iz katere bosta po dogovoru izdelovali komplete čevljev in torbic. Te izdelke bomo lahko kupili v prodajalnah j obeh podjetij, in kot obljubljajo, že v najkrajšem času. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Nekaj o vrtnicah Večkratna slana je že uničila pisano cvetje. Ta žalostni dogodek pa naj spodbudi k sajenju kvaležnejših trajnih vrtnih rastlin, med katerimi so najžlahtncjše kraljice vrtov — vrtnice. S sajenjem vrtnic prihranimo stroške, saj vrtnice ob primerni oskrbi vzdrže tudi od 7 do 30 let. Pri nakupu se izogibaj mo sicer cenejših vrtnic, ki so cepljene na potaknjence mnogocvetnega šipka. Le-te odganjajo divjake ter je njihova življenjska doba mnogo krajša kot pri vrtnicah, ki so cepljene na semenjake. Vrtnice sadimo že sedaj, vendar čimprej, da se bodo pred zimo že delno ukoreninile. Pozno spomladi saje-ne vrtnice pogosto slabše cveto in uspevajo. Za vrtnice je najprimernejša težja vrtna zemlja. Kjer v bližini bujno uspeva sipek, bodo dobro uspevale tudi vrtnice. Sicer pa vrtno zemljo lahko izboljšamo in sadikam z dodatkom uležanega hlevskega gnoja (ne neposredno na korenine!) ali komposta dobro pognojimo. Zemljo pred sajenjem vsaj 40 cm globoko prekopi jemo. Vrtnicam ugaja le sončna lega, vendar ne ljubijo hude pripeke. Neposredno ob južni steni hiše bodo vrtnice slabo uspevale, ker imajo rade svež zrak. Težko je izbirati med neštetimi lepimi sortami vrtnic v inozemskih cenikih. Praktično pa je to opravilo dosti lažje, saj je od približno 15.000 znanih sort tudi med 15 lepimi sortami vrtnic — ki jih lahko nabavite v prihodnjem tednu pri Hortikulturnem društvu v Kranju — možno izbrati primerne sorte za vsak vrt. Nekateri vrtnarji skušajo olajšati izbiro z zbirkami 10 različnih vrtnic. Vedeti pa moramo, da je na videz lepa le večja skupina od ene do treh sort vrtnic. Najlepše je, da so vrtnice zasajene primerno gosto, to je 3—5 na en kvadratni meter, tako da med rastjo zemljo docela prekrijejo z zelenjem in cvetjem. Med redkeje zasajene vrtnice sadimo nizke blazinaste trajnice. S časom in modo se spreminja tudi naše gledanje na vrtnice. Medtem ko so nekdaj cenili predvsem visoke, v krono gojene vrtnice z bleščečimi steklenimi cveti, so nam danes ljubše nizke vrtnice, ki tudi bolje prezimi j o. Posebno se uveljavljajo nizke vrtnice z več cvetovi žarečih barv, ki cveto skoraj nepretrgoma od junija do jesenskih slan. Velika socvetja s 30 in več cvetovi se lepo ujemajo s temno zelenino iglavcev in brinja, zimzelenih grmovnic, belo brezo in nekaterimi trajnicami, posebno s trajnimi astrami, ostrožniki in večino blazinastih trajnic. Med redkeje zasajene vrtnice lahko zasadimo tudi razne sorte tulipanov, ki cveto pred njimi, ob cvetenju vrtnic pa že odmro. Jeseni vrtnic ne obrezujemo, pač pa le nekoliko prikrajšamo. Odrežemo predolge veje in odevetele dele. Nizke vrtnice so proti pozebi precej odporne, prija pa jim, če jih pred zimo osujemo z zemljo ali prekrijemo zemljo s hlevskim gnojem, posebno še, če dolgo ne pade sneg. Če pa želite za svoje ljubljenke še bolje poskrbeti, jih pred mrazom, vetrom in zimskim soncem zaščitite še s smrečjem. Kako ravnamo z garderobo V nekaj stavkih Dvakrat večji turistični promet na meji © JESENICE — Po podatkih oddelka za družbene službe je v jeseniški občini v reji 40 otrok. Od teh otrok so štirje brez staršev, ostali pa so iz nepopolnih družin. Starši oddajajo otroke v rejo iz različnih vzrokov; devet otrok je v reji, ker so starši v tujini, štirinajst jih starši ne marajo, štirje zaradi slabih ekonomskih razmer in podobno. Občina plačuje rejnino za 13 otrok, za 11 reiencev pa prispeva le del rejnine. $ MOJSTRANA — V delovnih organizacijah na področju Mojstrane in Dovjega je zaposleno okoli 32 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. Več kot polovica jih dela predvsem na Jesenicah, okoli 3 odstotke pa po drugih krajih Slovenije. G JESENICE — V jcseriškl občini so — po podatkih za plan, analize in statistiko — dosegli boljše izkoriščanje delovnega časa za 1,3 odstotka v primerjavi z lanskim obdobjem. To so dosegli predvsem zaradi zmanjšanja zastojev \ v proizvodnji in pa zaradi zmanjšanja bolezenskega dopusta do 30 in več dni. Omenjene uspehe so dosegle delovne organizacije v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in komunalni dejavnosti. £ KR^NJo— V Gorenjskem muzeju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheo'ogije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna razstava del diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. V Galeriji v Prešernovi hiši razstavljata akad. slikar Drago Hrvački in akad. kipar Dušan Tršar. £ JESENICE — Letos poleti so na gorenjskih mejnih prehodih cariniki zaplenili za 29 milijonov starih dinarjev predmetov. Med zaplenjenimi predmeti je največ transistor-jev, ur, ženskih nogavic, pletilnih in šivalnih strojev. — V viaku, ki je pripeljal iz Avstrije, so cariniki zaplenili kar 51 transistorjev. Na Ljubelju so nekemu Američanu odvzeli 17.000 nabojev za pištolo. Zakaj je imel toliko streliva, ni vedel povedati. Podobnih primerov je še več, saj se nekateri ljudje — kot kaže — poklicno ukvarjajo s tihotapstvom. 9 KROPA — V soboto, 28. oktobra bo v Kropi gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z dramo Helmutha Schwarza Kriva sodba. Delo je aktualna moralno politična drama v obliki sodne obravnave proti porotnikom, ki so glasovali za oprostitev vojnih zločincev. To bo že šesta predstava v okviru rednih gostovanj poklicnih gledališč. V kratkem bo v Kropi gostovalo tudi Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Ali smo z letošnjim mednarodnim turističnim letom lahko zadovoljni? Naj na to vprašanje odgovorijo številke. Na mejnem prehodu v Ratečah je v letošnjih devetih mesecih prestopilo mejo v obe smeri 833.332 potnikov (lani celo leto 742.247); prek Podkorena je odšlo aH prispelo 1,689.084 potnikov (lani celo leto 1,953.304); prek Ljubelja v obe smeri 2,186.014 potnikov (lani 1,745.033); prek prehoda na Jezerskem je prišlo ali odšlo 93.782 potnikov (lani 91.327). Prek teh štirih mejnih prehodih je skupno prispelo v našo deželo 860.351 motornih vozil, odšlo pa 675.294. Z vlakom je na železniško postajo Jesenice prišlo iz sosednje Avstrije 631.246, odpotovalo v tujino pa 656.721 potnikov. Elcktrcdclavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalni ca poceni in hitro če primerjamo letošnjih prvih devet mesecev z letom 1965, dobimo naslednje številke. 1965. leta je na mejnih prehodih na Gorenjskem vstopilo ali izstopilo 3,231.586, letos pa samo v devetih mesecih 6,089.779 potnikov. Slika je jasna. Zanesljivo lahko rečemo, da bo letošnje leto po obisku prek mejnih prehodov na Gorenjskem več kot dvakrat prekosilo število potnikov v letu 1965. Ce bo ukinitev vstopih vize še naprej veljala, kar je predlog turističnih delavcev, potem lahko drugo leto pričakujemo še večji dotok turistov v našo zemljo. Vidic Prihodnji teden v kinu V naslednjih sedmih dneh bomo lahko videli del tistega, kar danes v svetu predstavlja francoski film. Številna znana imena, ki smo jih že velikokrat slišali, pritegnejo pri nas in v svetu filmske dvorane veliko gledalcev. Avtor prvega filma je Louis Malle. Ta režiser pripada, kljub temu da so mladi francoski režiserji zanikali svojo filmsko smer pred leti na festivalu v Cannesu, novova-lovcem. Naj ti mladi avtorji tako ali drugače skušajo iz-podbiti, da ne predstavljajo svoje filmske smeri v današnjem filmskem svetu, ostane dejstvo, da so prinesli v filmski jezik marsikaj, kar je pripisati samo njim. Znotraj te označitve, poimenovane »novi val«, so zaobjeti ustvarjalci, ki vsak po svoji poti iščejo nov. samosvoj, individualen filmski izraz. Tudi pri Mallu je tako. V svojem filmu Viva Maria, ki ga je Malle posnel leta 1965 in ki je bil v tem letu pro- glašen tudi za najboljši film leta, razgrinja pred nami zgodbo o francoski komedi-jantski grupi, ki se je leta 1910, se pravi v revolucijskih časih, mudila v srednji Ameriki. Glavni vlogi v tem filmu igrata B. Bardot in Jeanne Moreau. Prva, skoraj ga ni. ki bi je ne poznal, pooseblja Francozinjo današnjega dne. Tisto prikupno, zapeljivo in predvsem lepo dekle, ki je skoraj v slehernem obdobju francoske zgodovine irr.2la pomembno vlc.;;o. Druga je [ predvsem igralka. V gledališki zgodovini so zapisana imena prenekaterih francoskih gledaliških igralk, ki s° s svojimi igralskimi interpretacijami bistveno vplivale na razvoj gledališča. Jean Mo- . reau je dostojna naslednic3 teh igralk. Premostila je razliko med gledališčem in mom, ter ustvarila z vse^ svojim interpreta ti vnim pO' tencialom prenekatero cdli*' no filmsko vlogo. Kmetovalci, nabavite si traktor na kredit! Podjetje AGROTEHNIKA export — import, Ljubljana, Titova 38 vam nudi traktor znamke ZETOR 2011 s priključki Dobava takoj ali v zelo kratkem času! Kreditni pogoji: a) Polovico vrednosti in prometni davek plačate ia-koj ob podpisu pogodbe, ostanek pa najpozneje do 1.4.1969 v enem ali dveh obrokih po dogovoru, obrestna mera 8 % letno. b) Kot jamstvo izročite Agrotehniki bianco-solo menico, potrdilo pristojne občinske skupščine o višini katastrskega dohodka in potrdilo Zavarovalnice o vinkulaciji traktorja v korist Agrotehnike. ZAHTEVAJTE PONUDBE IN NAVODILA pri Agrotehnika Ljubljana Titova št. 38 TER POSLOVALNICAH: Celje, Aškerčeva 19, Maribor Meljska c. 5 ter Murska Sobota in Ljutomer Gradnja stanovanj v kranjski občini V kratkem bo zgrajenih 72 stanovanj Po približnih in nepopolnih podatkih bi danes v kranjski občini potrebovali več kot tisoč stanovanj — Do leta 1970 bo zgrajenih 682 stanovanj severno od Vodovodnega stolpa — Na vrsti je zazidalni načrt za Zlato polje V Kranju lahko zasledimo večji razmah stanovanjske gradnje od 1957. leta naprej. Tako je bilo od 1957. do vštetega 1965. leta v kranjski občini zgrajenih 3310 stanovanj ali poprečno 368 na leto. Od tega odpade približno 60 odstotkov stanovanj zgrajenih v blokih in 40 odstotkov na privatne hiše. 31. decembra 1965 pa je bil uveljavljen nov način financiranja stanovanjske gradnje. Takrat se je Zavod za izgradnjo Kranja, ki ga je kranjska občinska skupščina ifstanovila aprila 1964, preimenoval v Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Podjetje je že v februaru predložilo v razpravo program stanovanjske gradnje do 1970. O tem programu je razpravljala tudi občinska skupščina in ga dala v javno razpravo. Sprejet pa je bil potem z družbenim planom razvoja kranjske občine v letih 1966 do 1970. V 'programu je predvideno, da bo v petletnem obdobju na razpolago okrog 15 milijard starih dinarjev. Od tega je predvideno 58,3 odstotka denarja za blokovno gradnjo in 41,7 odstotka za privatno gradnjo. Tako bo z usiklajeno dejavnostjo vseh, ki delajo na področju stanovanjske gradnje v občini, od 1966. do 1970. leta zgrajenih okrog 900 stanovanj v blokih in 600 do 700 stanovanj v privatnih hišah. Denar za gradnjo pa se bo v tem času zbiral od 4-odstotnega stanovanjskega prispevka delovnih organizacij in od pokojnin, od Izločenega denarja ob delitvi v sklad skupne porabe, od amortizacije stanovanjskih hiš ter od zasebnikov in banke. Danes Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju gospodari s 3305 stanovanji v občini. Približni in nepopolni podatki pa kažejo, da bi že v tem letu v občini potrebovali okrog 1000 stanovanj. Lani, ko je bilo tako rekoč prehodno — lahko bi rekli tudi mrtvo — obdobje v stanovanjski gradnji, je bilo v Kranju zgrajenih 84 stanovanj, letos pa jih bo 118. Tako bo v kratkem na Partizanski cesti v Kranju zgrajenih 72 stanovanj in v Cerkljah šest. Zanimivo je, da so bila stanovanja ob Partizanski cesti zgrajena v rekordnem času. Čeprav je način gradnje klasičen, je splošno gradbeno podjetje Projekt ta stanovanja zgradilo v desetih mesecih ali štiri mesece pred dogovorjenim rokom. Stanovanja bodo vseljiva sredi decembra, pred tem pa bo v enem izmed blokov še razstava pohištva, da bi se bodoči lastniki in drugi lahko laže odločili za nakup opreme. Razen tega pa je tudi zanimivo, da bo z dograditvijo teh stanovanj urejena tudi okolrea blokov, kar do sedaj v kranjski občini ni bil običaj. V prihodnjih treh letih pa bo v občini severno od Vodovodnega stolpa zgrajenih še 682 novih stanovanj. V tem naselju bo do 1970. leta zraslo 23 stanovanjskih objektov. Prvih osem objektov ali 242 stanovanj bo zgrajenih že prihodnje leto, najkasneje do decembra. Prihodnje leto bodo začeli graditi sedem objektov ali 198 stanovanj, ki bodo zgrajena do 1969. leta. Hkrati pa bodo v tem letu začeli graditi še zadnjih osem objektov ali 242 stanovanj, ki pa bodo zgrajena 1970. leta. Tudi ta stanovanja bo gradilo Splošno gradbeno podjetje Projekt, s katerim Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo poslov-no-tehnično sodeluje. Prednosti takšnega poslovno-teh-ničnega sodelovanja so se po_ kazale že pri letošnji gradnji 72 stanovanj ob Partizanski cesti, še bolj pa se bodo pokazale v prihodnje. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki bo v prihodnje opravljalo z večino teh stanovanj, že med grad- njo nadzoruje, če potekajo dela tako, kot je bilo predvideno že na začetku, hkrati pa nadzoruje tudi kvaliteto samih gradenj. Tako lahko sproti odpravljajo razne napake. Prav zaradi takšnih napak ima podjetje danes precejšnje stroške s popravili oziroma vzdrževanjem pred leti zgrajenih stanovanj. Pri gradnji stanovanj, ki bodo zgrajena do 1970. leta, pa Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo sodeluje tudi z drugimi komunalnimi podjetji v občini. In sicer s Komunalnim ser-sem, ki bo v novem naselju financiral kanalizacijo, s Komunalnim podjetjem ' Vodovod, ki bo financiral glavno vodovodno omrežje, z Elek-tro in s PTT. Medtem, ko bodo vsa ta podjetja z dobljenimi krediti financirala glavne komunalne naprave, pa bo za ureditev cest v naselju, javno razsvetljavo in zelenic najbrž treba zagotoviti denar iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Pomembno pri gradnji teh komunalnih naprav je tudi, da vsa podjetja izdelujejo katastre za posamezne naprave, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pa bo potem izdelalo posebno karto teh naprav. — Tako v prihodnjih letih in desetletjih ne bo pri popravilih prihajalo do težav kot sedaj, ko se včasih niti ne ve, kje poteka kanalizacija, vodovod itd. IN KAKO BO Z GRADNJO STANOVANJ V KRANJSKI OBČINI PO LETU 1970? Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju Ivom Miklavčičem, nam je povedal, da se bo kmalu začel pripravljati dokončni zazidalni načrt in vse drus« za gradnjo stanovanj oziroma stanovanjskega na- Sredi decembra bo ob Partizanski cesti v Kranju narejenih 72 stanovanj. Stanovanja je v rekordnem času ali štiri mesece pred dogovorjenim rokom zgradilo Splošno gradbeno podjetje Projekt v Kranju. — Foto: F. Perdan selja na Zlatem polju. Tu naj bi v prihodnje bilo zgrajenih prav tako okrog 700 stanovanj. Seveda pa bo to odvisno predvsem od denarja. Povedali smo že, da morajo delovne organizacije do 1970. leta izločati od vsako-mesečnih bruto osebnih dohodkov 4 odstotke za stanovanjsko gradnjo. Ce pa po 1970. letu to izločanje denarja ne bo več obvezno (tako je trenutno tudi predvideno), lahko pride do zastoja stanovanjske gradnje. Res je sicer, da je v kranjski občini dosti več kupcev (delovnih organizacij) stanovanj, kot v nekaterih drugih gorenjskih občinah, . vendar je vseeno najbrž že sedaj precej nejasno, kako se bodo takrat odločale delovne organizacije. Razen tega se že danes postavlja vprašanje, je menil direktor Podjetja, če bodo nekateri občani takrat zmogli plačevati precej visoke stanarine, če te ne bodo več subvencionirane, tako kot so sedaj. Poti sta najbrž samo dve. Ali naj bodo stanarine subvencionirane še naprej ali pa stanovanja ne bi bila več tako opremljena kot do sedaj (centralna kurjava, oprema kuhinj, kopalnice itd.) in, zato cenejša. Vendar nekateri izračuni oziroma predlogi že danes kažejo, da tudi takšne rešitve niso najbolj realne. Za lažjo predstavo poglejmo na koncu še nekatere glavne naloge Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Podjetje med drugim skrbi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in opravlja sklepe stanovalcev za uporabo denarja, s katerim razpolagajo stanovalci. Skupaj s komunalnimi podjetji skrbi za gradnjo komunalnih naprav in za vzdrževanje le-teh. Prav tako opravlja meritve zemljišč. Te meritve opravlja sedaj v Naklem, Britofu, Cerkljah in Šenčurju. Pripravlja pa tudi zemljišča za gradnjo. Tako sedaj pripravlja zemljišče za gradnjo na Kokrici, v Preddvoru, v Hrastju in na Klancu. A. Žalar Koliko stanovanj gradimo? Preveč ali premalo stanovanj na Jesenicah? V jeseniški občini gradijo 224 stanovanj — GIP Gradiš podpisal pogodbo za dela v Železarni v višini 800 milijonov S din — Kupci iščejo cenena stanovanja, toda udobna in solidno grajena Na področju jeseniške občine delajo štiri gradbena podjetja, in sicer SGP Gorica, SGP Sava, Projekt in GIP Gradiš. Konkurenca med njimi je močna in vsako podjetje uspeva na svoj način. Ni redko slišati mnenja občanov, ali so Jesenicam potrebna štiri gradbena podjetja. Dokler bo dela za vse, v gradbeništvu ne bo nobenih premikov. Po vsem sodeč je od delovnega uspeha Železarne precej odvisen boljši ali slabši položaj gradbenih podjetij. Tako gradbeno podjetje Projekt že dolgo časa dela na investicijskih delih v železarni, delajo pa tudi druga podjetja. Tako je te dni Gradiš podpisal z železarno pogodbo za investicijska dela v Železarni v znesku 800 milijonov S din, prav tako pa tudi Sava za okrog 170 milijonov. Brž ko bodo v železarni končana dela na rekonstrukciji, se bo znatno zmanjšal obseg del, ki spadajo v gradbeništvo. Drugo vprašanje je, kolikšna je finančna zmogljivost podjetij ali drugih kupcev za nakup novih stanovanj. Znano je, da se v vsakem podjetju ali ustanovi odvaja štiri odstotke od bruto osebnih dohodkov za nakup stanovanj. Od tako zbranega denarja pa gre samo dve tretjini za nova stanovanja, drugi denar pa za obnovo že obstoječih stanovanj. Kaj izhaja iz tega? Cim večji so osebni dohodki zaposlenih, tem več je denarja za nova stanovanja in toliko več dela za gradbince. Ne vem, če je točna trditev, da jeseniški trg zmore letno odkupiti le okrog 100 stanovanj. Zato si oglejmo, koliko stanovanj trenutno gradijo. 'Na Koroški Beli SGP Gorica gradi dva nova stolpiča s skupno 48 stanovanji. Na Titovi cesti Gradiš gradi 52 stanovanj, SGP Sava pa nasproti železniške postaje na Jesenicah še 50 stanovanj. Razen tega SGP Sava gradi dva stanovanjska bloka nad železniško progo na Jesenicah in 14 stanovanj v Kranjski gori. Gradiš gradi na Jesenicah tudi pet samskih in pet garsonjer za svoje delavce. SGP Gorica zida dva-najsterček v bližini Metalurške šole na Jesenicah. Skupno tri gradbena podjetja gradijo 224 stanovanj. Preveč ali premalo stanovanj? To je vprašanje, na katerega res ni lahko odgovoriti. Brž ko so se pojavile težave v železarni, že se je po Jesenicah šušljalo, da se gradi preveč stanovanj, da jih podjetja ne bodo mogla odkupiti itn. Podjetja iščejo cenena stanovanja, stanovalci solidna in udobna, gradbena podjetja pa kupce. Na Jesenicah dela blizu 950 gradbenih delavcev v treh podjetjih (Projekt ni vštet v to številko). Ali bo v prihodnosti za vse dovolj dela, bo pokazal čas. Kolikšna je resnična finančna zmogljivost za odkup, pa bom skušal odgovoriti v neki naslednji številki Glasa. J. V. SOBOTA — 28. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z jugoslovanskimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače — 12.10 Pesmi moje domovine... — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino Poročila poslušajte vsak dan oh 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ur) ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavaimo svet in domovino — 21.33 I/, ionoteke radia Koepr — 22.10 Odda;a za naše izseljenec — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden NEDELJA - 29. oktobra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Informativna oddaja — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci —• 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Minute z velikimi zabavnimi orkestri — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Znamenite arije in monologi — 17.30 Radijska igra — 18.25 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno PONEDELJEK — 30. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz vi^oslovanskih studiov — 9.45 Mladinski pevski festival 1937 — ».15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na- potki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Juanito Wal-derama poje španske popevke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pojo narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor srednje tehnične šole — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert slavnih opernih solistov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno TOREK — 31. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske na- rodne v izvedbi ansambla orglic — 9.40 Cicibanov svet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Premiera z orkestrom Johnnv Douglas — 12.10 Preludij in simfonierta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domači pihalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba Sredozemlja — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenska in jugoslovanska zborovska glasba — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal - 21.15 Deset glasov — deset pevcev — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno SOBOTA — 28. oktobra 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 14.50 Vsako soboto, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.25 Sprehod skozi čas, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Ljubezen, oh ljubezen (RTV Beograd) — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega (RTV Zagreb) — 21.55 Punčka — film (RTV Ljubljana) — 22.35 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 23.00 Boks (Evrovizija) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 21.55 Serijski film, 22.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 29. oktobra 9.25 Poročila, 9.30 Poljudno znanstveni film (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Razbojniki iz Kardemonne — mladinska igra (RTV Ljubljana) — 13.15 Nogometna tekma Madžarska : Nemčija (Evrovizija) — 15.45 šahovski komentar, 16.16 Mala olimpiada v Mehiki (RTV Zagreb) — 17.15 Obraz vojne — film, 18.45 Bobni in trobente — film, 19.10 Dolgo, vroče poletje — film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zabavno glasebna oddaja, 21.50 Lirika (RTV Zagreb) — 22.05 TV dnevnik II (RTV Beograd) PONEDELJEK — 30. oktobra 9.40 T V v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.40 T V v šoli (RTV Ljubljana) — 16.55 Poročila 17.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.25 Risanke, 17.40 Kje je, kaj je? (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 Zlogovna rast slovenskega jezika, 18.40 če je otrok ljubosumen, 19.00 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana), 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Pravljičarji (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Optimistična tragedija — drama, 22.00 Predstavljajte si, 22.30 TV dnevnik II (RTV Beograd) — 22.50 Pred-olimpijska tekmovanja v Mehiki (RTV Zagreb) TOREK — 31. oktobra _ 9.40 TV v šoli, 10.40 Angleščina (RTV Zagreb) - H-00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.25 Film za otroke, 18.40 Svet na zaslonu, 19.20 TV obzornik, 19.50 Cik cak, 20.00 Potnica — poljski film, 21.30 Kulturna panorama, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) p- Kino Kranj CENTER 28. oktobra amer. barv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. CS filma VIVA MARI A ob 22. uri 29. oktobra zah. nem. jug. barv. CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 10. uri franc. barv. CS film VIVA MARIA ob 13. uri, amer. ban-. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma KROG LJUBEZNI ob 21. uri .30. oktobra franc. barv. CS film KROG LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra franc. barv. CS film KROG LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 28. oktobra amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 18. in 20. uri 29. oktobra amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 14., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 29. oktobra franc. ban7. CS film VIVA MARIA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 28. oktobra franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAN TROPEA ob 20. uri 29. oktobra franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAN TROPEA ob 15. in 17. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 19. uri 31. oktobra franc. barv. CS film VIVA MARIA ob 20. uri Naklo 29. oktobra poljski CS lilm PRAH IN PEPEL ob 16. uri 31. oktobra itil. barv. film REVOLVERA Š F.iEJ ob R uri Kropa 29. oktobra amer. barv. CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA ob 15. in 19. uri 31. oktobra angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS ob 20. uri Jesenice RADIO 28. do 29. oktobra nem. jug. film GROF BOBY, STRAH DIVJEGA ZAHODA 30. oktobra amer. barv. film ROBIN HOOD 31. oktobra nemški film POLICIJSKA POSTAJA Jesenice PLAVŽ 28. do 29. oktobra nemški film POLICIJSKA POSTAJA 30. do 31. oktobra nem. jugosl. film GROF BOBY, STRAH DIVJEGA ZAHODA Dovje - Mojstrana 28. oktobra italij. film PO-TEPINKA RAGAZZOLA 29. oktobra angl. barv. film NA POMOČ Kranjska gora 28. oktobra italij. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM 29. oktobra nemški film VANINA, VANINI škofja Loka SORA 28. oktobra nem. jug. barv. CS film ŠUT ob 17.30 in 20. uri 29. oktobra nem. jug. barv. CS film ŠUT ob 15., 17.30 in 20. uri 31. oktobra italij. barv. film RDEČA PUŠČAVA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 28. oktobra zah. nem. jug. film VVINNETOU IN OLD FIREHAND ob 20. uri 29. oktobra zah. nem. jug film VVINNETOU IN OLD FIREHAND ob 17. in 20. uri 30. oktobra zah. nem. jug. film VVINNETOU IN OLD FIREHAND ob 20. uri Prešernovo gledališče Kranj NEDELJA — 29. oklobra 1967 ob 10. uri URA PRAVLJIC — drugi program Hranilnica in posojilnica Eiscnkapel Železna kapla — m Menjalnica. Govorimo slovensko. Pes zakrivil nesrečo V četrtek, 26. oktobra, popoldne se je v vasi Žirovnica pripetila nenavadna nesreča. Andrej Vidic se je z mopedom peljal iz Scla skozi Žirovnico. Nenadoma mu je pred moped pritekel pes, ki ga je mopedist povozil do 6mrti. Voznik se je pri padcu lažje ranil, tako da ga je lastnik psa odpeljal v jeseniško bolnišnico. J. V. Zastrupitev z alkoholom V četrtek, 26. oktobra, zvečer so na cesti IV. reda Brezje—Noše našli mrtvega Stanislava Strnišo, rojenega 1907 iz Tržiča. Po mnenju zdravnika je smrt nastopila zaradi zastrupitve z alkholom. Pokojni Strniša je bil kronični alkoholik. L. M. Neprimerna hitrost V neči od srede na četrtek se je na cesti I. reda v Logu pri Kranjski gori pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila F-AP-564 D Anton Kokalj je vozU proti Jesenicam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v desnem ovinku zaneslo na levo stran ceste v kup peska, kjer se je avtomobil prevrnil na streho. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je za 7000 N din škode. L. M. Nepravilno prehitevanje V sredo, 25. oktobra, se je na cesti I. reda med Podvi-nom in Cernivcem zgodila lažja prometna nesreča. Osebni avtomobil OB-N-55, ki ga je vozil Miroslav Oršulič je v klancu prehiteval kolono vozil- Iz nasprotne smeri je tedaj prihajala kolona vozil. Spredaj vozeči voznik je moral zaradi Oršuličovcga nepravilnega prehitevanja zavirati. Prav tako je zaviral tudi za njim vozeči voznik Peter Fajfar, medtem ko tretji avtomobil v koloni ni pravočasno zavrl in je zato trčil v osebni avto last Petra Faj-farja. Pri nesreči r.i bil nihče ranjen, na vozilih pa je za 2000 N din škode. Prehitevanje po desni V sredo, 25. oktobra, se je na Škofjeloški cesti v Kranju zgodila hujša prometna nesreča. Poltovorni avlo KR 101-27, ki ga je vozil Miroslav Kavčič, je peljal v smeri proti Skofji Loki. Na Škofjeloški cesti pri hiši št. 37 je poltovorni avto zavijal v desno v trenutku, ko ga je hotela po desni, strani prehiteti voznica Mara Potckar, rojena 1941, v osebnem avtomobilu KR 108-65. Pri trčenju je nastalo p i vozilih za okoli 3500 N dinarjev škode. L. M. Prehitra vožnja V noči od torka na sredo se je na Belškem polju na cesti I/l-a zgodila huda nesreča italijanskemu državljanu Walterju Dominiju. Voznik je peljal z Jesenic proti Mojstrani. V ostrem levem ovinku ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v jarek na desni strani ceste, nato pa je z desnim kolesom zapeljal še v pobočje, zaradi česar se je vozilo prevrnilo na strehe. Pri nesreči sta bila dva sopotnika laže ranjena, na avtomobilu pa je za 1200 N din škode. L-M- Nesreča motorista V torek, 24. oktobra, zvečer, se je na cesti L reda pred Železarno na Jesenicah zgodila lažja prometna nesreča. Motorist Franjo Serbek je vozil z Jesenic proti Kranju. Tedaj jc s parkirnega prostora nenadoma pripeljal na cesto avtobus LJ 4(18-92, ki ga je vozil Franc širovnik. Motorist se je trčenja z avtobusom ustrašil, tako da je skočil z motornega kolesa in se pri padcu laže poškodoval. L. M. Srečanje v ovinku V torek, 24. oktobra, sta na Bledu na Rečiški cesti trčila tovornjak KR S7-04, ki ga je vozil Friderik Perko in osebni avtomobil KR 126-00, voznik Janez Zupan. Voznika sta se srečala na nepreglednem ovinku in ker je Perko sekal ovinek, sta vozili trčili. Pn nesreči ni bil ranjen nihče, škode na vozilih pa je za 1100 N dua L. M. Tržni pregled V KRANJU Krompir 0,30 do 0,35 N din, solata 2 do 2^40 N din, korenček 1,20 do 1,40 N din, rdeča pesa 1,20 do 1,50 N din. peteršilj 2 do 2,40 N din, paprika 1,60 do 1,80 N din, zelje v glavah 0,40 do 0,70 N din, kislo zelje 1,80 do 2 N din, kisla repa 1,80 do 2 I din, cvetača 2 do 3 N din, čebula 1,60 do 2 N din, jabolka 0,80 do 1,20 N **• hr^ke 1,20 do 3 N din, grozdje 3 do 3,50 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, orehova jedrca 24 do 26 N din, celi orehi 5 do 6 N din, živa perutnina 7 do 8 N din, zaklana perutnina 11 N din za kg; ajdova moka 3,50 do 4 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, proso 2 do 2,50 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, fižol 3 do 3,50 N din, lisičke 1,50 do 2 N din, kostanj 1,20 do 1,50 N din za liter; jajca 0,60 do 0,80 N din Komemoracije ob dnevu mrtvih Tako kot vsako leto bodo tudi letos v vseh večjih in manjših krajih na Gorenjskem na dan mrtvih ali pa že na večer žalne komemoracije na grobiščih in pri spomenikih padlih borcev. Povsod že v teh dneh pripravljajo različne programe, na katerih bodo večinoma sodelovali dijaki osnovnih šol, pevski zbori, recitatorji itd. Na Jesenicah bo na Plavžu na dan mrtvih dopoldne komemoracija. Na pokopališču na Javorniku pa bo komemoracija že prejšnji večer. Žalne komemoracije pa bodo tudi v drugih krajih v jese niški občini. V Kranju bo letos glavna žalna komemoracija na Trgu revolucije navečer dneva mrtvih ob 18. uri. Tudi letos bo na tej komemoraciji nastopil pihalni orkester, moški \ zbor France Prešeren in reci-j tatorji Prešernovega glednli-1 šča. V Goricah bo žalna ko-| mcmoracija pri spomeniku j NOB žc v nedeljo, 29. okto- Mopeda sta trčila V Kranju se je v torek, 24. oktobra, popoldne na Poti za krajem, pripetila huda prometna nesreča. Mopedist Ludvik Bremec je peljal v levem nepreglednem ovinku pO levi strani ceste. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal mopedist Janez Hrovat, tako da sta se voznika zaletela. Hrovat je bil pri nesreči hudo ranjen. Bremec pa lažje. L. M. bra, ob 13.30. 31. oktobra bodo komemoracije na kranjskem pokopališču (ob 16. uri) za Center, Huje in Planino, na Primskovem pri spominski plošči (ob 17. uri) in na Jezerskem pri spomeniku NOB (ob 18. uri). Prav tako bo ta dan ob II. uri dopoldne žalna komemoracija pri šor-Lijevem mlinu v Kranju. 1. novembra ob 8. uri bo žalna komemoracija v Predosljah pri spomeniku na pokopališču, ob 9. uri v žabnici pred spomenikom NOB, na Ko-krici pri spominski plošči, v Sfražišču pri grobu Franca Trojarja, ob 10. uri v Naklem pri spomeniku NOB in v Dupljah, ob 11. uri v Cerkljah pri spomeniku NOB in v Šenčurju na pokopališču, popoldne ob 16.30 pa bo na dan mrtvih žalna komemoracija v Besnici pri spomeniku NOB na pokopališču. V radovljiški občini bodo vse komemoracije 1. novembra. Ob 9.30 bo komemoracija v Dragi, ob 10.30 v Begunjah in ob 11.30 v Radovljici. Razen tega pa bodo žalne komemoracije tudi v Zasipu ob 8. uri, v Gorjah ob 8.30 in v Bohinjski Bistrici ob 9. uri. Komemoracije bodo tudi v drugih krajih v občini. V skofji Loki bo glavna komemoracija 1. novembra ob 9. uri pred domom zveze borcev. Dopoldne pa bodo komemoracije tudi v Železnikih, Gorenji vasi, v Virma-šah, na Trati in drugod. V Tržiču, pa bo glavna komemoracija 1. novembra ob 9. uri na grobišču NOB na pokopališču. Razen tega pa bodo komemoracije tudi v Lomu, Jelen dolu, Križah, Kovorju, Podljubelju, Lešah in v Seničnem. A. 2. Poseben za dan vozni red mrtvih Posebna enota Ljubljana Transporta na Jesenicah bo za dan mrtvih organizirala več posebnih voženj in dodatnih prevozov za spominske svečanosti na grobiščih padlih borcev in talcev širom po Gorenjski. Razen tega bodo avtobusi ta dan dvajsetkrat vozili na progi Jesenice — Blejska Dobrava (v obe smeri J. Prav tako je tudi podjetje Avtopromet Gorenjska v Kranju uvedlo nov (posebni) vozni red za 31. oktober in 1. november. Dva avtobusa bosta vozila vsakih 15. minut I s pokopališča v mesto in nazaj. 31. oktobra bosta j avtobusa vozila od 14.05 do 18.10, 1. novembra pa od 9.05 I do 18.10. Avtobusa bosta vozila od pokopališča po Ruči-gajevi cesti, cesti Staneta Žagarja, Kidričevi cesti, cesti .TLA, mimo Trga revolucije, Gregorčičevi ulici, Maistrovem trgu, Prešernovi cesti, preko mostu na Zupančičevo ulico in po cesti Talcev do pokopališča. Oba dneva bodo vozovnice na teh dveh avtobusih po 60 starih dinarjev. CBS* Zahvala Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubega in nepozabnega ata Valentina Arneža Martunovega iz Popovega pri Tržiču in vsem, ki ste ob tako hudi izgubi sočustvovali z nami, naša iskrena hvala. Posebno se še zahvaljujemo dr. Martinčiču iz Tržiča za prizadevno zdravljenje, sosedom, župnikoma iz Kovorja in Brezij, članom PGD sv. Neže. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci Popovo, 25. oktobra 1967 Zahvala Ob hudi izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče Jere Zupan ROJENE ROTAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko cvetja in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem sosedom, družini Dobrin za njihovo pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Petriču za zdravljenje in lajšanje bolezni, pevskemu zboru Društva upokojencev iz Kranja, ter g. župniku za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur prisrčna hvala, ki so našo mamo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoče sorodstvo Trstenik, 26. 10. 1967 Nagrobne spomenike po izbiri' in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Prodam Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Velesovo 18, Cerklje 5106 Prodam obrana JABOLKA. Zibeljnik, Kokrica 86, Kranj 5112 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Sp. Brnik 6, Cerklje 5132 Prodam KRAVO s teletom, dobra mlekarica. Glinje 13, Cerklje 5133 Prodam KONJA za težko delo in plemenskega BIKCA. Lenart 1, Podnart 5134 Prodam ŽREBICO, staro 5 mesecev, GOVED po izbiri. Komenska Dobrava 5, Komenda 5135 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Mohorič Peter, Žiga-nja vas 54, Križe 5136 Prodam vprežni PLUG obračalnik. Dolhar Franc, Predoslje 47, Kranj 5137 Prodam MLIN, velikost kamnov 90 cm. Poženk 8, Cerklje 5138 Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Cerkelj, voda in elektrika na mestu. Ponudbe poslati pod »Visokopritlična« 5139 Prodam KRAVO s teletom ali brez in plemenskega VOLA, vajenega dela. Predoslje 5, Kranj 5146 Prodam plemenskega VOLA. Trboje 63, Smlednik 5147 Prodam MOTOR DKVV, 175 ccm. Kranj — Drulovka 20 5148 Prodam 4 m3 tesanih TRAMOV za gradnjo ali razrez v letve. Naslov v oglasnem oddelku 5149 Prodam ŽREBETA, 6 mesecev starega. Alič Janez, Po-toška 1, Kor. Bela, Jesenice III 5150 Poceni prodam BILJARD. Šenčur 101 5151 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Lahovče 21, Cerklje 5152 Prodam MOPED na dve prestavi, dvosedežni, dobro ohranjen. Oto Cepin, Kranj, Pševska pot 17 5153 Prodam KRAVOL 9 mesecev brejo ali s teletom. Stra-hinj 69, Naklo 5154 Prodani stanovanjsko HIŠO, 6 km od Kranja. Naslov v oglasnem odd. 5155 Prodam KONJA in suhe borove DESKE. Kranj, Jezerska c. 71 5156 ugodnosti: krije do li% — 9 kosov na m2 — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi novo! 9 kosov na m« Likozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj Prodam nove smrekove DESKE — 50 in 25 mm. Likozar, Babni vrt 9, Golnik 5140 Prodam TELEVIZOR -prvi in drugi program. Naslov v oglasnem oddelku 5141 Prodam poltovorni VW-KOMBI letnik, 62. Ogled na ^vorišču hotela Jelen od 18.30 — 19. ure v Kranju 5142 Prodam mlado KRAVO s teletom, JABOLKA za ozimnico in POBIRAVCE za mošt. Voglje 86, Šenčur 5143 Prodam kompletni KOTEL $ pečjo za žganjekuho, 50-litrski. Kranj — Orehek, Ci-rilova 14 5144 - Prodam KRAVO in TELI CO, ki bosta v kratkem tele-tili. Kranj, Ljubljanska c. 35 5145 Prodam KRAVO po teletu. Oljševek 49, Preddvor 5157 Ugodno prodam zimska JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor 5158 Prodam KRAVO po izbiri. Sr. Bela 18, Preddvor 5161 Prodam drobni KROMPIR igor in KORENJE. Oljševek 11, Preddvor 5159 Ugodno prodam polavto-matični italijanski PRALNI STROJ — Castor duplex. Kranj, Kebetova 7 5160 Po ugodni ceni prodam več VOZIČKOV (dirce) in SANK. Kurnik Franc, kolarstvo, Tu-paliče 11, Preddvor 5162 Prodam dobro ohranjen ZASTAVA 600 D. Korpič, Titova 17, Jesenice 5163 Na Jesenicah prodam dvo-stanovanjsko HIŠO z vrtom — z manjšim popravilom in takoj vseljiva. Informacije: Berta Mutan, Boh. Bela 149, Bled 5164 Prodam ZELJNATE GLAVE, mlade PRAŠIČKE in prvovrstna JABOLKA. Poženk 34, Cerklje 5165 Prodam ročno SLAMOREZNICO, PLUG obračalnik. Zg. Brniki 73, Cerklje 5166 Prodam PRAŠIČKE. Lahovče 62, Cerklje 5167 Prodam suha bukova DRVA, BIKCA in vodno TURBINO. Zg. Brniki 6, Cerklje 5168 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Dvorje 40, Cerklje 5169 Prodam PRAŠIČKE, Povije 8, Golnik 5170 KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BEREŠ, BERI PAVLIHO! Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila. Posavc 14 Podnart 5171 Prodam večjo količino PROSA in KONJA, starega 12 let ali zamenjam za BIKA. Hraše 46, Smlednik 5172 Poceni prodam MOTOR DKW, 200 ccm, letnik 1952, brez vilic in sprednjega kolesa. Naslov v oglasnem oddelku 5173 Ugodno prodam dodatno PEČICO gorenje, šemrl, Ul. mladinskih brigad 6, Kranj 5174 Prodam štedilnik na drva in KOKOŠ NJAKE za 500 piščancev. ŠPILER, Gradniko-va 9, Radovljica 5175 Prodam 2AGO »samico«. Naslov v oglasnem oddelku 5176 Prodam KRAVO s teletom. Ažman, Brdo 4, Radovljica 5177 Zelo poceni prodam polav-tomatični PRALNI STROJ s centrifugo. Rebolj, Mlakarjeva 2, Kranj 5178 SPALNICO stil poceni prodam. Ogled dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku 5179 Ugodno prodam 1 kuhinjsko KREDENCO, skoraj novo. Tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 5180 Prodam celotno POSESTVO v Krški vasi pri Stični. Zofi Blazin, Ribno 52, Bled 5181 Prodm TELEVIZOR Nikola Tesla. Oljševek 47, Preddvor 5186 K B! flfl 1WU n VIME i Kupim ZASTAVA 750 ccm, novejši letnik, do 30.000 km. Smlednik 53 5182 Iščem FANTA ali upokojenca za pomoč. Imam nekaj zemlje. Nudim hrano in sobo. Višelnica 15, Gorje 5183 Iščem zaposlitev gospodinjske pomočnice v Kranju ali okolici. Trdin, Kranj, Tavčarjeva 22 5184 Zahvala! KMETIJSKO ŽIVILSKEMU KOMBINATU Kranj se zahvaljujem za denarno pomoč, ki ste mi jo dali ob smrti moje žene kakor tudi obratu kmetijstva. SOBOCAN JOŽE 5185 KNJIGOVEŠKO OPREMO, manjši obrezovalni stroj idr. kupimo. Osrednja knjižnica občine Kranj, Tavčarjeva 41 5187 Sprejmemo moškega ali žensko na stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Gostilna, Benedik — Stražišče pri Kranju 5188 Instruiram matematiko, fiziko za vse razrede gimnazije in srednjih šol. Naslov v oglasnem oddelku 5189 Oddam ogrevano GARAŽO. Klanec 49, Kranj 5190 Iščeva GARSONJERO ali manjše stanovanje v Kranju ali Radovljici. Ponudbe poslati pod »Mlada solidna« 5191 Nujno iščem skromno SOBICO izven Kranja, proti dobremu plačilu. Ponudbe poslati pod »Skromna« 5192 Našel sem žensko KOLO. Štagar, Koroška c. 49, Kranj 5193 Oddam OPREMLJENO SOBO v središču mesta, inteli-gentu. Marenčič, Kranj, Vo-dopivčeva 7/1 5194 DR. JANEZU BAJŽELJ-NU se iskreno zahvaljujem za požrtvovalno pomoč v moji dolgi in hudi bolezni. ALOJZ SMRKE 5195 ROLETE — LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 5196 V središču Jesenic oddam opremljeno SOBO najboljšemu ponudniku. Koblar Viktor, Tomšičeva 2 5197 Prireditve TURISTIČNI DOM v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem bo od 26. oktobra t. 1. dalje redno stregel goste z originalnimi gorenjskimi kolinami, to je s pečenicami, krvavicami z zeljem in z ostalimi jedili ter z izbranimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Naše geslo je: Najnižje konkurenčne cene, odlična kvaliteta ter pozorna postrežba 5081 GOSTILNA pri MILHARJU v Šmartnem prireja v soboto zvečer zabavo. Igra kvartet STEGEN. Vabljeni! 5198 Gostilna pri JANCETU v Sr. vasi vas vabi v nedeljo 29. 10. 1967, na zabavo s plesom. Za razvedrilo bodo poskrbeli VESELI ŠENCURJA-NI. Vabljeni! 5199 HORTIKULTURNO DRUŠTVO KRANJ, Gregorčičeva 18 obvešča člane in ostale interesente, da smo prejeli kvalitetne SADIKE VRTNIC. Poslovalnica je od sobote, 28. oktobra, do vključno sobote, 4. novembra, odprta vsak dan in to obe soboti in torek od 8- — 12. ure, v ponedeljek, četrtek in petek od 14. — 18. ure. Od 4. novembra dalje poslujemo kot običajno, v ponedeljek in petek od 14. — 18. ure, v sredah od 8. — 12. ure Krajevna skupnost ZALI LOG pri Železnikih po zmernih cenah takoj proda okrog 13.000 kg neobdelanega skrila za pokrivanje streh. Interesente vabimo, naj se zglasijo v gostilni Žbontar ali krajevni trgovini. Oglas v Glasu - zanesljiv uspeh STANOVANJSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA razpisuje Javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo 3 stanovanjskih hiš na Trati in 1 obrtno-stanovanj-sko hišo za obrtnike avtoremontne Jtroke na Trati. Natečaj bo v sredo, 15. novembra, ob 16. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja, Mestni trg 38/11 v Skofji Loki. Pogoji razpisa so interesentom na razpolago na občinski oglasni deski in na deski Stanovanjskega podjetja. bobota — 28. oktobra 1967 OGLASI GLAS * 23. STRAN KUHINJA V DELFINU ZOPET ODPRTA Sporočamo, da smo odprti preurejeno kuhinjo v gostilni Delfin (za trgovino Delikatesa v Kranju). Okusne in poceni malice. Vsak dan sveže morske ribe in postrvi. Kolektiv Hotel Grad Podvin Podyin pri Radovljici Obvestilo! Cenjene goste vljudno obvešča, da v času od ponedeljka, dne 30. 10. 1967, in vključno četrtka, 23. 11. 1967 hotel in restavracija ne poslujeta zaradi manjših vzdrževalnih del. Za dosedanjo naklonjenost in obisk se cenjenim gostom lepo zahvaljujemo in priporočamo. Uprava hotela Grad Podvin Obvestilo mopedistom Obveščamo vse mope-diste, da se čimprej prijavijo za zdravniške preglede v Zdravstvenem domu Kranj, ker za zamudnike naknadnih pregledov ne bo. Uprava Zdravstvenega doma Od 12. do 26. decembra v dvorani Tivoli Gorenjci! Avtopromet Gorenjska Kranj vam nudi v svojih poslovalnicah vstopnice v predprodaji do 15. novembra s svojimi avtobusi pa udoben prevoz za vsako predstavo po redni ceni. Informacije: v Kranju, poslovalnica Turist, c. JLA 1, telefon 21-563, v turističnem oddelku podjetja, Trg revolucije 4, telefon 21-081, v Tržiču, poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268 Holiday on Ice 1967 Potujte Z nami! Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ razpisuje prosto delovno mesto šefa strežbe za hotel Grad Hrib Preddvor POGOJI: kvalificiran natakar z 10-letno prakso, z aktivnim znanjem nemškega jezika in pasivnim znanjem italijanskega ali francoskega jezika. Pismene vloge sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe po dogovoru. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE — UPRAVA JAVNE VARNOSTI KRANJ RAZPISUJE javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Stanovanjsko hišo v Gorenji vasi št. 45 (bivši sedež postaje milice Gor. vas) za izklicno ceno 36.643,- N din 2. Dostavni avto furgon TAM 2000, letnik 1965 s prevoženimi 33.000 km za izklicno ceno 39.C00,— N din 3. Osebni avto zastava 730, letnik 1963 s prevoženimi 53.00(1 km za izklicno ceno 8030 N din 4. Osebni avto zastava 750, letnik 1962, s prevoženimi 56.000 km. za izklicno ceno 7700 N din 5. Terensko vozilo FAT kampaniola, letnik 1956, s prevoženimi 15.000 km — po generalnem popravilu, za izklicno ceno 6030 N din Javna licitacija bo 31. 10. 1967, in sicer: — za stanovanjsko hišo v Gorenji vasi ob 10. uri dopoldan v Gorenji vasi in — za motorna vozila dne 31. 10. 1967 ob 15. uri v Kranju, Trg revolucije št. 4. Interesenti si lahko ogledajo stanovanjsko hišo in motorna vozila eno uro pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki bodo položile 10 % varščine. Prednost pri nakupu imajo interesenti družbenega sektorja. UJV Kranj «111111 <<< eZa dolgoletno zaupanje Ob 90 po znižanih cenah čokolada Qoren\ka bonboni jSaccltus bar bonboni ^rucfus bar žvečilni gumi Zoitorepec JDohitite v oaso trgovino JKe zamudite izredne priložnosti H4 O L A JU SPORT SOBOTA — 28. oktobra 196t Zlata vredni točki za Kranj V devetem kolu ljubljanske conske rokometne lige je Kranj s tesnim, a zasluženim rezultatom premagal doslej vodeče Medvode ter si tako zelo izboljšal upe za prvo mesto po končanem spomladanskem prvenstvu. Duplje pa so na domačem igrišču povsem nepotrebno izgubile eno točko v igri z borbenim Novim mestom. Križe pa so izgubile obe točki, čeprav bi po igri najbolj ustrezal neodločen rezultat. Rezultati: Kranj : Medvode 14:13 (5:5), Duplje : Novo mesto 18:18 (8:10), Križe : Grosuplje 20:21 (8:6). E. Rakovec Danes Triglav : Ljubljana Nogometaši Triglava bodo že danes odigrali prvenstveno tekmo slovenske lige z moštvom Ljubljane. Tekma bo ob 14.30 na stadionu Staneta Mlakarja. Zanimivo je, da je obisk na tekmah ob sobotah povsem enak obisku gledalcev ob nedeljah popoldne. Zato se je uprava NK Triglav odločila, da bo Triglav odigral nekaj tekem odslej že ob sobotah. Smučarji za olimpijsko leto Naši najboljši smučarji se v teh dneh intenzivno pripravljajo na novo sezono, ko bodo na sporedu spet olimpijske igre. Ne glede na to, da so letošnji treningi doslej najboljši, pa priprave naših izbrancev še precej zaostajajo za smučarji v drugih državah. Naši najresnejši kandidati za olimpijske igre v Grenoblu v februarju 1968 so torej v polnem teku priprav za pomembna tekmovanja v novi zimski sezoni. švedski alpski tekmovalci. V. novembru pa bodo naši najboljši alpski vozači vadili v Cerviniji v Italiji. SKAKALCI V VZHODNI NEMČIJI Naši najboljši skakalci Zaje, Eržen, Štefančič, Mesec, Smolej in Jurman Že teden dni vadijo pod vodstvom zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca v Obcrhofu v Nemški demokratični republiki. Poleg naših skakalcev vadijo na tej napravi, pokriti z umetno maso, ki je največja na svetu, še najboljši skakalci iz Poljske, češkoslovaške, Madžarske in Nemške demokratične republike. Naši skakalci bodo ostali na treningu v NDR do 31. oktobra. Po dvotedenskem odmoru pa bodo nadaljevali s treningom na snegu na Pokljuki ali v Avstriji. ALPINCI V AVSTRIJI V ponedeljek so odpotovali na osemdnevni trening v novi zimsko-športni center Avstrije v Kaprun pod Grossglock-ner: Blaž Jakopič, Andrej Klinar, Majda Ankele in Vida Tevž. Z ekipo je odpotoval zvezni trener za alpske discipline Marjan Magušar. Na treningu bodo vadili predvsem tehniko treh alpskih disciplin. Na tem smučišču bodo poleg Avstrijcev in naših smučarjev vadili še TEKAČI ZAKLJUČILI TRENING NA POKLJUKI Pod vodstvom zveznega trenerja Janeza Pavčiča so na Pokljuki v nedeljo zaključili s suhim kondicijskim treningom naši tekači, kandidati za olimpijsko ekipo. Trening je trajal teden dni. Žal je bila udeležba slaba, tako da lahko trdimo, da od vseh treh smučarskih disciplin še najbolj slabo potekajo priprave za olimpijsko leto pri tekačih. Na treningu je manjkal tudi. najbolj resni kandidat za olimpijsko ekipo Roman Seljak, zaradi bolezni pa je morala prenehati s treningom tudi Lidija Pšenica. J. Javornik Iščemo čistilko in raz-našalko za dostavo časopisa Delo naročnikom na dom za center Kranj. Zaslužek dober. Ponudbe sprejema podružnica ČP Delo Kranj. MODNA OBLAČILA Industrija konfekcije je za novo jesen pripravila pestro izbiro ženskih in moških plaščev iz kvalitetnih uvoženih tkanin in tkanin domačih priznanih proizvajalcev. sami boste izbrali tisto, kar vam bo najbolj ugajalo. Mi pa vam bomo skušali ustreči in svetovati. Obiščite prodajalno MODNA OBLAČILA v Kranju, C. JLA 2 V novo sezono v novem oblačilu Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika Polde Milek: Leto mednarodne afirmacije Od takrat, ko je Polde Milek postal član AK Triglav, so minila štiri leta napornih treningov in sanioodpove-di. Štiri leta od tistega prvega atletskega tekmovanja, ki je Poldetu prineslo naslov slovenskega pionirskega prvaka v skoku v višino (158 cm), do letošnjega junija, ko je lahko zapisal v svojo športno biografijo: 2. julij 1967, Kutna hora pri Pragi: 210 cm. Kronisti pa so poleg rezultata zapisali še, da je to rekord SFRJ za st. mladince in člane in tretji rezultat Jugoslavije pri skoku v višino vseh časov. Polde se je z njim povzpel v sam vrh jugoslovanskih atletov; hkrati pa Je eden izmed treh atletov, ki so že dosegli normo za sodelovanje na olimpijskih igrah v Mehiki. V letošnji sezoni pa je Izboljšal tudi državni rekord za st. mladince in republiški rekord za »t. mladince in člane v troskoku. V finalu atletskega pokala Jugoslavije za člane v Sarajevu je osvojil drugo mesto, v Osijeku pa naslov članskega prvaka SFRJ za leto 1967. S temi uspehi si Je zagotovil mesto v članski državni reprezentanci ter nato v Tunisu na mediteranskih igrah osvojil prvo mednarodno medaljo, kar je doslej njegov največji uspeh ter tretje mesto na balkanskih igrah v Carigradu. Milek je tudi državni mladinski reprezentant in v mladinski konkurenci ni resnega tekmeca v njegovi disciplini. Uspešno pa je nastopal tudi za svoj klub in tako največ prispeval k odličnemu drugemu mestu kranjskih mladincev na letošnjem ekipnem prvenstvu Jugoslavije. M. Kuralt Jutrišnja športna nedelja KRANJ — slovenska rokometna liga (ženske) — Kranj : Brežice ob 10. uri : Slovenska odbojkarska liga (moški) — Triglav : Kanal ob 10. uri Jesenski kros občine Kranj na terenih za stadionom Stanka Mlakarja (že v sobo to) ob 15. uri JESENICE — slovenska odbojkarska liga (možki) — Jesenice : Izola ob 10. uri TRŽIČ — slovenska roko metna liga (moški) — Tržič : Rudar ob 10. uri SELCA — slovenska rokometna liga (ženske) — Selca : Slovan ob 10. uri KAMNIK — zahodna conska nogometna liga — Kamnik : Novo mesto ob 14.30 NOGOMET — I. gorenjska liga — Kranj : Tržič, Lesce : Svoboda, Naklo : Triglav B ROKOMET — I. gorenjska liga: Kranj B : škofja Ix>ka, Krvavec : Radovljica, Križe B : Kranjska gora, žabnica : Kamnik, Selca : Jesenice Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 —- Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.