Siev. 97,
V LMfloi, v peleK, dne l. moja 1925.
Posamezna številka stane 2 Din.
Leto liii.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta..... .120
sa celo leto .... .340
za inozemstvo:
mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno
V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... „ 80
1		}
1	i :;</»	f
k,		
		
J ' * -:		
<f>		
l	n	
		
ki		
S tedensko
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravniStva 528.
Političen
Cene Inserafom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 5-— in 4-—, oglasi v uredniškem deln vrstica po Din 6'—.
Pr! večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PbSIbIbb plato v bgIgvieiI.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Prvi maj.
Prvomajniški praznik, ki ga praznuje danes delavstvo, se vrši v zelo neugodnih zunanjih okoliščinah. V Nemčiji je reakcija zmagala s svojim Hindenburgom, v Italiji pašuje dalje Mussolini, v Španiji general di Rivera, v Angliji narekujejo celemu zapadu politične smernice velekapitalisti in lordi, na Balkanu vladajo Nikola Pašič, Cankov, Bratianu. Delavska socialna zakonodaja se ali naravnost ruši ali pa zastaja in vloga delovnega ljudstva pri vodstvu države je reducirana na minimum.
Vzroki za to so mnogi in različni. Glavni pa je pomanjkanje idealizma, materialistična miselnost in idejna razcepljenost onih, ki se smatrajo za privilegirane voditelje delavstva. Edini niso v ničemer drugem nego v plitvi in škodljivi ter čisto nazadnjaški borbi proti veri in njenim neprecenljivim vrednotam za moralno povzdigo človeške družbe ter duševno in fizično osvobojenje tlačenih stanov. Mesto da prekvasijo borbo delovnega ljudstva za pravično preosnovo družbe z versko mislijo, z večnostnimi idejami, z neizčrpnimi silami religioznega idealizma, tičijo dalje v liberalnem buržuaznem liberalizmu, ki ga socialna demokracija danes povsod po svetu z vsemi silami podpira in njega gospostvo nad izkoriščanimi sloji vzdržuje ter utrjuje.
Reakcija pa kljub temu ne bo trajala dolgo. Bila je potrebna, da se. delavno ljudstvo zave napak, ki so se storile na poti k uresničenju družbe, ki bo slonela na socialni pravičnosti, na mirnem sodelovanju vseh narodov sveta, na poštenem delu ter bo celo javno življenje naslonila na moralna načela, ne pa na izkoriščanje, volčjo borbo enih proti drugim in kopičenje gmotnih dobrin v rokah maloštevilnih, dočim je ogromna večina človeštva zasužnjena. Delovno ljudstvo se bo združilo na temelju enotnega etično utemeljenega in usmerjenega socializma, bo spoznalo v krščanstvu edini in najmočnejši vir onih sil, ld so resnično vstanu popolnoma preobraziti človeško družbo, preokreniti človeškega duha iz materializma k idealizmu in premagati kapitalizem v njegovih temeljih. Kdor količkaj prisluškuje glasovom, ki predozna-njajo bodočnost, vidi že danes to združitev kot dejstvo, ld ga pripravljajo vsi dogodki v sedanjem razdobju človeške zgodovine, ki ga pripravlja tudi sedanja reakcija in ta še prav posebno.
Zato ni razloga, da ne bi delovno ljudstvo današnjega prvega majnika proslavljalo kljub oblakom, ki zastirajo nebo, z bodrim srcem!
Dr. A. Gosar:
K novemu
Te dni sc v zakonodajnem odboru obravnava novi takozvani stanovanjski zakon. Pri tej priliki se je posebno jasno pokazalo, kako zapleteno in dejansko uprav nerešljivo je to vprašanje.
Številne deputacije, protestne brzojavke od vseh strani, zlasti pa nepregledna množica izpreminjevalnih predlogov, ki smo jih člani zakonodajnega odbora te dni prejemali od različnih organizacij hišnih najemnikov kakor tudi lastnikov, jasno dokazujejo, da gre tu v resnici za eno najbolj perečih vprašanj našega družabnega življenja. Tistim, ki so imeli kdaj posla s stanovanjskimi zadevami, tega sicer ni bilo treba dokazovati, sodim pa, da so morali isto uvideti tudi oni člani zak. odbora in vlade, ki so prej morda gledali na to vprašanje le bolj malomarno, kakor se pri nas laki problemi večinoma obravnavajo.
Pokazalo pa se je tudi, bolj kot bi se moglo pokazali pri kateremkoli drugem zakonskem predlogu, kako pomanjkljiv je naš sedanji »parlamentarni« način zakonodaje in kako malo ustreza svojemu namenu.
Predlog stanovanjskega zakona jc, kakor znano, prišel kot »nujen« v posebno sekcijo zak. odbora, kjer je bila po predhodnem posvetovanju radikalov razprava o njem končana v ničlih treh sejali. Da ni
vlada priložila svojemu predlogu nikake motivacije ali da bi ga celo opremila s potrebnim statičnim gradivom o stanovanjskih prilikah v posameznih naših oz. delih naše države, tega pri nas menda niti omenjati ni treba. Kljub posebni ustmeni in pismeni opozoritvi z naše strani, da se nam mora dati prilika, da se najprej posvetujemo z organizacijami najemnikov kakor tudi hišnih posestnikov, da tako izvemo njihovo mnenje v vseh posameznostih konkretnega vladinega načrta, se razprava v sekciji ni odgodila, dasi je bilo dovolj časa za to.
Tako je prišel vladni predlog nazaj v plenum zakonodajnega odbora le malo, po-največ nebistveno izpremenjen. Tu pa je šla stvar — vsaj dosedaj — še bolj naglo in sumarično svojo pot, prav kakor si je to zamislila vlada. Posamezni člani zak. odbora, zlasti od opozicije, pa tudi iz vladine večine, so predlagali celo vrsto podrobnih izprememb. Tudi z naše strani smo stavili nekaj novih predlogov — najvažnejši je oni, da se stranki, ki ne more plačati najemnine zaradi brezposelnosti oz. bolezni, ne sme stanovanja iz tega razloga odpovedati — ter smo podpirali več predlogov, ld so jih še prej stavili drugi člani opozicije.
Toda vse to delo, kolikor se je do danes izvršilo, pomeni le krpanje in sicer slabo krpanje in popravljanje na zgradbi, ki je že v svoji osnovi popolnoma zgrešena. Novi stanovanjski zakon, kakršen je trenutno, t. j. pred glasovanjem o prvem poglavju, ki obsega stvarne določbe, pomeni slab, reči smemo, zelo slab kompromis med stališčem najemnikov in pa hišnih posest-njkov- Antiteza: stanovanjski najemnik in hišni posestnik ie že od vsega začetka popolnoma zgrešena. Ne gre za to, da se pomaga niti najemnikom vobče niti hišnim posestnikom brez razlike. Med najemniki v starih hišah ie danes še vedno dovolj takih, ki bi se morali po vsej pravici brigati, da si preskrbijo sami svoje lastno stanovanje, ali pa bi morali iti stanovat v novo hišo, kjer se najemnina odmerja vsaj približno po rentabilnosti investiranega kapitala. Prav tako pa je tudi med malimi hišnimi lastniki veliko takih, ki so v resnici na tem, da ekonomsko popolnoma onemorejo, čeprav so večji del svojega življenja hranili in varčevali za to, da so prišli pod svojo lastno streho. Tu je primerna zaščita brez-dvoma bolj na mestu nego pri dobro situ-iranih najemnikih.
Uveljaviti bi torej bilo treba predvsem drugim načelo, da si morajo zares premožni najemniki oskrbeti lastna stanovanja, oz. da se morajo preselili v nove hiše. Š tem bi najprej poživili gradnjo novih stanovanj, brez česar se stanovanjsko vprašanje vobče ne da rešiti. Kolikor pa gre za taka stanovanja v starih hišah, ld jih srednje, ali celo slabo situirane stranke ne morejo najemati, oz. plačevati, bi se moral tej primerno visoki dopustni najemnini, ki bi jo dobil hišni lastnik, pribiti v prid krajevnega stanovanjskega sklada še tak dodatek, da bi celokupna najemnina dosegala višino, ki je običajna pri enakih stanovanjih v novih hišah.
Na ta način bi po povsem pravični poti dobili precej kapitala za gradnjo malih hiš, oz. stanovanj, hišni lastniki pa s tem ne bi bili oškodovani. Kajti tudi po novem stan. zakonu, ki bogate najemnike formalno iz-vzemljejo od zaščite, ne bo mogel hišni lastnik takemu najemniku zvišati najemnine na ono višino, Id bi odgovarjala najemnini v novi hiši. Čim bo namreč preveč zahteval in bi se stranka rajši drugam izselila, bo njegovo stanovanje padlo zopet pod zaščito in stanovanjska oblast mu bo v tako izpraznjeno stanovanje vselila uradnika ali kako drugo osebo, ki spada pod zaščito stanov, zakona. Jasno je torej, da so bo vsak hišni posestnik dobro varoval pregnati iz svoje hiše premožnega najemnika, tudi če mu ta ne bo plačal toliko kolikor bi mogel in pravzaprav moral plačati.
Na drugi strani pa je neizogibna potreba, da država kakorkoli pomore svojim uradom in uslužbencem do lastnih prostorov, do stanovanj, odnosno, da zboljša svojim uslužbencem dohodke tako, da bodo mogli plačevati današnjim razmeram primerne najemnine. Dokler se to ne zgodi, toliko časa bomo vedno znova stali pred nroblemam. ki nastane povsod, kjer stanuje
ubog državni uslužbenec v hiši prav tako siromašnega hišnega posestnika. Oba sta potrebna zaščite in pomoči, ali sedaj je tako, da če enemu pomagaš, pahneš drugega še v večjo mizerijo. Tu ni drugega izhoda kot povišati plače, oz. stanovanjske doklade.
V novem stanovanjskem zakonu vsega tega ni in tudi ni upanja, da bi se dalo ob 12. uri vanj to spraviti. Ta zakon ustvarja — kot že rečeno —nekak kompromis, ki pa, kakor iz navedenega iasno sledi, mora
biti slab. Zato se sedanji zakonski načrt na svoji sedanji osnovi vobče ne da dobro popraviti. To smo v zakonodajnem odboru tudi naglasih in predlagali, da se celo to
vprašanje vzame vnovič v pretres. Seveda je bil ta predlog le bob ob steno.
Iz tega se jasno vidi, na kakšen način se pod PP režimom izdelujejo najvažnejši zakoni.
Eeiigrad, 30. aprila. (Izv.) Naša pro-gnoza in naše informacije, ki smo jih javili o zbliževanju med R in R, so se izkazale kot popolnoma točne in so jih dogodki pretekle noči v celotnem obsegu potrdili. Trdili smo, da so pogajanja med radikali in radičevci zastala radi tega, ker še niso bila razčiščena nekatera vprašanja, predvsem vprašanje glede katerega se nista mogli obe stranki zediniti, namreč glede usode Stjepana Radiča. Druga stvar je bila anketa, ki se sestane jutri, kakor smo javili. Ker so to zelo važna vprašanja in bi se vsled tega eventualnega nepopušča-nja z ene ali druge strani utegnila pogajanja raztegniti delj, kakor je bilo predvideno, je včeraj ponoči prišlo do precej nenadnega zaključka prve faze reševanja krize s tem, da se je Pašič povrnil na svoj prvotni načrt in je vlado izpopolnil. Drž. uprava je namreč vsled nepopolne vlade veliko trpela in je bilo vsako delo v vladi onemogočeno.
Tekom noči je bil radi tega podpisan ukaz o izpopolnitvi vlade, tako da so sedaj zasedena vsa ministrstva. Vlada je sestavljena, k;kor je bila poprej, le samostojni demokratje so izgubili en portfelj, dočim sta v novi vladi od radikalov Ante Radovič in Uzunovič ter Srskič. Od radikalov ni več v vladi Andre Staniča, od samostojnih demokratov pa dr, Henrika Krizmana.
Zanimivo je, da o tej sestavi vlade in izpopolnitvi ni vedel nihče razen Pašiča, V skupščini je nastalo precejšnje iznena-denje, ko je Pašič prečital ukaz o sestavi nove vlade; niti radikali niso vedeli nič o tem. Splošno se mnenja o zaključitvi
opozic
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so se sestali po dolgem odmoru v predsedništvu demokratskega kluba voditelji bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije Ljubomir D a v i d o v i c, dr. A. Korošec, dr. Mehmed S p a h o in Pavle Radič. Obširno so razpravljali o političnem položaju, ki je nastal vsled izpopolnitve vlade. Vse vesti, da je blok narodnega sporazuma razpadel, so brez vsake podlage. Dosedaj se ni zgodilo ničesar, kar bi moglo kazati na to, da bi se katera skupina mogla ločiti od druge, od programa bloka narodnega sporazuma. Kar se tiče Radičeve stranke, se nahaja v najtežavnejšem položaju. Starim preganjanjem so se pridružila nova, zato je razumljivo, da ta stranka odkar je prišla na pozitivno parlamentarno delovanje, išče stikov z vlado, da na ta način olajša neverjetno preganjanje, kateremu je izpostavljena. Blok bo jutri ob 11. nadaljeval sejo. Voditelji bloka bodo pričeli razpravljati o taktiki nastopa za prihodnje dni.
SEDANJA IZPOPOLNJENA VLADA JE SAMO ZAČASNA?
Zagreb, 30. aprila. (Izv.) Danes se je pripeljal v Zagreb Radičev poslanec dr. Nikič. Obiskal je dopoldne in popoldne Stjepana Radiča in se je mudil pri njem okoli tri ure. Dr. Nikič ni hotel povedati pravega razloga za svoj prihod v Zagreb. Dejal je, da je prišel kot Radičev zagovornik, da se informira o njegovi preiskavi, ki se bliža koncu. Na vprašanje vašega dopisnika. če je niecov prihodov zvezi z vsto-
prve faze krize strinjajo. Radikali izjavljajo, da je rešitev začasna in da se bo pravilna in prava rešitev zgodila šele takrat, ko bodo razčiščena vsa vprašanja med radikali in radičevci, V tem smislu je minister za izenačenje zakonov izjavil, da je jasno, da se bodo pogajanja nadaljevala in da je sedanja rešitev samo začasna. Splošno se pa misli, četudi radikali govorijo drugače, da od Pašiča ni pričakovati, da bi se tako hitro uklonil in da je to le njegov manever, ki ga bo izrabil v cilju izvajanja svojega programa ter da bo skušal rešitev zavleči tako dolgo, da bi sedanje stanje moglo ostati in da ohrani koalicijo PP.
To se sklepa radi tega, ker se je zadnje dni mnogo opazilo, da se Pašič in Pribičevič dobro in živahno razumevata in da sta oba imela dnevne sestanke. Oba politika moreta živeti samo v skupni za-jednici. Ona dva sta največja težava za sporazum. Zato skušata sporazum čimbolj zavleči in sedanjo neurejenost vzdržati. Dokler bo to stanje, bosta lahko živela in imela oblast v svojih rokah.
»Novosti« pišejo o položaju: »Tretja izdaja nekoliko popravljene vlade je prišla v poslednjem času. Četudi je popolnoma jasno, da je ta nova PP vlada samo prehodna faza, vendar je slabo znamenje za inavguriranje nove politike. Ona celo predstavlja minus napram poslednji PP-vladi. Dr. Krizmana so vrgli iz vlade, ker je nastopil proti korupciji. Ravnotako se je zgodilo tudi Andri Staniču, ki je bil predstavitelj sporazumaške struje v radikalni stranki, kar je napravilo neprijeten vtis na politične kroge.«
pom HSS v vlado skupno z nacionalnim blokom, je dr. Nikič odgovoril, da so vse vesti časopisja o tej stvari zlagane od začetka do konca in so samo intrige samostojnih demokratov.
Dr. Nikič je dalje izjavil, da bodo te dni izpuščeni na svobodo dr. Maček in tovariši in da se zato mudi v Belgradu višji državni pravdnik dr. Aleksander.
O nori vladi je dr. Nikič izjavil, da je to samo spopolnitev, ne pa rekonstrukcija. :>Ta vlada je samo začasna in je kriza še vedno otvorjena. Mi smo za to vedeli že 4 do 5 dni.«
Na vprašanje dopisnika, če se vrše z radikali kaka pogajanja, je dr. Nikič odgovoril, da ni nobenih pogajanj, marveč, da se z radikali samo razgovarjajo.
Na vprašanje, če je Pavle Radič izročil kralju in Pašiču kak memorandum, je odgovoril: »Memoranda ni nobenega. Kar smo imeli povedati, smo povedali javno v izjavi Pavla Radiča in v sklepih od 26. aprila. Na vseh konferencah Pavla Radiča s kraljem in Pašičem se je vse samo govorilo, pismenega se ni nič izročilo.«
Na pripombo vašega dopisnika: »Kak-šni so Vaši odnošaji napram bloku sporazuma?« je dr. Nikič odgovoril: »Mi vse delamo z vednostjo bloka, mi delamo vse javno.« — »Ali delale tudi z odobrenjem bloka?« — »Tega ne vem!;; — »Ali ste 3e res razgovarjali z dr. Lazo Markovičem in dr. Janičem?« — »Sem in sicer v parlamentu, vendar čisto neobvezno. Niti onadva nista imela nobenega mandata niti jaz.*;
Iz razgovora se je videlo, da se dr. Nikič izogiba glavni stvari, radi česar je prišel v Zagreb. Vaš dopisnik je dobil v tis, da je prišel dr. Nikič'v Zagreb v zvezi z' vprašanji, ki so se pojavili na konferenci Pavla Radiča s Pašičem. Nocoj je dr. Nikič skupno z dr. Trumbičem odpotoval v Bel-erad.
PAVLE RADIČ IZDAJA TAJNOSTI.
Belgrad, 30. aprila, (brv.) Današnje »Vreme< prinaša v ponatisku dva članka novega zagrebškega lista »Slobodan glas hrvatskega naroda«. Oba članka je podpisal Pavle Radie. Članka st avzbudila v političnih krogih veliko senzacijo, posebno članek, v katerem se izdajajo tajnosti o razgovorih, ki jih je imel Radič z Jaso Prodanovičem, Lazarevičem, Avramovi-čern, Protičem in dr. Ivaničem. Te informacije nosijo znalt intimnosti, ker gre oči-vidno za intimne razgovore. To postopanje v parlamentarnih krogih dosedaj ni bilo v navadi. Vse se čudi, da je tak članek podpisal Pavle Radie, ki bi moral radi težavnega položaja svoje stranke voditi mnogo intimnih razgovorov.
POLITIČNA BOLEZEN.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Od snoči se smatrata kot bolna Pašič, predsednik vlade, in Trifunovič, predsednik skupščine. Obeh danes ni bilo na sejo skupščine. Gotovo je, da je bolezen obeh predsednikov političnega značaja in da stoji v direktni zvezi z ostavko in operacijo nove vlade, ki se je izvršila ponoči. Očividno je, da gre za nek manever, da se onemogoči želja odgovornega činitelja, da bi se pristopilo k presojanju položaja radi imenovanja širše koalicijske ali koncentracijske vlade.
NOVO KORITO ZA SLOVENSKE DEMOKRATE.
Belgrad, 80. aprila. (Izv.) Danes so nekateri samostojni demokratje raznesli vest, da bo poslanec dr. Pivko imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu za vere. Če bi se ta vest uresničila, potem bi bil ves slovenski Žerjavov klub gmotno preskrbljen ,kakor so preskrbeli nekatere propale Žerjavove kandidate iz Slovenije.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Jutri bo L}.
Davidovič ob 6. zvečer sprejet od kralja v avdijenci. Sprejet bo radi tega, da se kralju zahvali za zelo ljubeznivo pismo, ki mu ga je poslal v znale sožalja ob priliki smrti njegove edine hčerke.
Seja narobe skupščine.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je začela šele ob 11.15 dopoldne. Seji je predsedoval podpredsednik dr. Ivo Paleček. Pred sejo je bila konferenca načenilkov parlamentarnih klubov, na kateri se je dosegel sporazum glede volitev članov v posamezne parlamentarne odbore. Ostane isto voiivno razmerje. Ker ni bil dosežen sporazum glede volitve skupščinskega predsedstva, je morala skupščina odločiti o tem z glasovanjem. Opozicija je zahtevala v predsedstvu eno mesto za sebe. Pred sejo so bili sestanki posameznih parlamentarnih klubov. Takoj po otvoritvi je podpredsednik dr. Paleček skupščini naznanil, da je kralj sprejel demi-sijo volivne vlade in imenoval novo poslovno vlado PP. Tajnik skupščine Kobasica je prečita! kraljev ukaz. Skupščina je nato vzela na znanje poročilo verifikacijskega odbora, s katerim se poživlja namesto odstopivšega poslanca dr. Spalajkoviča v skupščino odvetnik Dra-goljub Kulundžič. Ko je predsednik predlagal dnevni red, je Dragotin Pečic protestiral proti takemu dnevnemu redu in predlagal kot prvo točko dnevnega reda deklaracijo vlade, ker mora vlada po-
vedati svoje cilje in namere. Za namestnika skupščinskega prodsednika je bil izvoljen Velizar Jankovi«.
Pod bizantinskim cezaro* papizmom.
Minister za vere vrhovni mežnar države.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Vlada je na današnji seji predložila narodni skupščini načrt interkonfesionalnega zakona in zakona o pravoslavni cerkvi, ki obsegata 71 členov. Duh, ki prešinja ta interkonfesio-nalni zakon, je duh bizantinskega cezaro-papizma in se protivi duhu katoliške svobode. Če bi bil sprejet, je jasno, da katoliška cerkev ne more z našo državo skleniti konkordata.
Za karakteristiko navedemo najbolj značilne člene tega zakona. Člen 10.: Verske zajednice po ustavi dovoljenih konfe-sij samostojno urejajo vsa vprašanja verskega, moralnega in disciplinarnega značaja. V teh vprašanjih izdajajo in izvršujejo sodne upravne oblasti nad verniki in uslužbenci predpise in uredbe. Ta oblast se ne sme izrabljati, da bi se vzbujalo ne-spoštovanje državnih oblasti in motile državljanske pravice. — Člen 13.: Vsa javnosti namenjena pisma in odredbe, ki jih vodstvo verske zajednice pošlje svojim duhovnikom in vernikom, se morajo predložiti ministrstvu za vere. Minister za vere lahko prepove izvrševanje naredb konfe-sionalnih oblasti, ako se protivijo obstoječim zakonom in javnemu redu. — Čl. 14.: Enostranske naredbe in uredbe ter odločitve konfesionalnih oblasti glede mešanih predmetov versko-politične narave, ki ne spadajo v njihov delokrog, nimajo prave veljave in se ne smejo objavljati brez predhodnega dovoljenja pristojnih državnih oblasti — Člen 16.: Spore o delokrogu državnih in konfesionalnih oblasti versko-politične veljave rešuje končnoveljavno državni svet. — Člen 24.: Ako hoče kdo dobiti konfesionaino službo, zahteva država: 1. da je kandidat SHS-državljan, 2. da je na predpisan način zadostil vojaški obveznosti, 3. da govori in piše urad-; ni jezik. 4- da je moralno in državljansko j neoporečen, 5. da ima kvalifikacijo, ki je za tako službo predpisana s posebnim državnim zakonom. — Člen 28.: Verski uslužbenci, ki bi v cerkvi ali na drugih za verske sestanke določenih mestih, bodisi s pisano ali govorjeno besedo ali s tiskanimi proizvodi verskega značaja ali sploh pri izvrševanju svojih verskih dolžnosti hvalili ali govorili proti kaki politični stranki ali jo priporočali, oziroma delovali na to, da ljudi odvrnejo od nje, se bodo kaznovali, v kolikor ne bi storili težkega kazenskega dejanja, z zaporom do šest mesecev, na zahtevo državnih oblastev pa tudi na izgubo svojega mesta {!). — Člen 45.: Vsakomur je prepovedano na kakršenkoli način delovati na to, da naj kdo izstopi iz katerekoli vere, oziroma prestopi v drugo vero. Krivec bo kaznovan z zaporom treh mesecev; ako stori to duhovnik v javni službi, z zaporom šestih mesecev. — Zakonski načrt ima še druge slične nazadnjaške odredbe.
OBLEKE
kakor tudi vsa druga oblačila Jia moško, fanto in dečke, polovico ceneje kot povsod dobite edinole v nadrobni prodajalni konfekcijske tovarne Fran Doronda & Cio., Ljubljana, Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. — Ročna trpežna izdelava! — Oglejte si sortirano zalogo!
Pavel Popotnik:
Mozaik.
Sličice iz Goriške.
8. Čez Kras.
Poldan je odzvonilo in krenil sem na goriško vseučilišče — Alla Universita —, ki jo vodi v splošno zadovoljstvo rednih in izrednih pokušalcev gospod Figelj. Tik pred vrati srečam prof. Terčelja, ki je duša Prosvetne zveze. Prosvetna nedelja mu je delala skrbi in utegnil je le toliko, da mi je povedal;
»Kemperle je že notri!«
Vstopil sem, pozdravil urednika »Goriške straže«, ki revež visi med življenjem in smrtjo — tri procese ima nad glavo: dva sla v drugi instanci v Trstu, enega ima šc rešiti goriška pretura. Skrbi si radi tega ne dela posebne, vesel je in zadovoljen in podjeten. Pred letom, ob volitvah, je že napravil noviciat v onem velikem poslopju na via Dogana. Baje ga stalni prebivalci te hiše težko pričakujejo, ker se jim ni nikdar tako dobro godilo, kakor ledaj, ko je bil on v njihovi sredi in jim dal čutiti 6voje dobro srce in darežljivo roko.
Med kosilom je družba narasla. Gorl-škc-prijetno sem se počutil med njo — samo vlak me je skrbel. Nikake prave zveze ni bilo, da bi se odpeljal.
»Veš kaj,« pravi urednik, »pojdi z menej do Komna, odtam pa greš lahko na Prosek in se odpelješ jutri z južno.«
Pretehtal sem odmerjeni čas in sem videl, da bi šlo.«..
Ob štirih sva vstopila pred pošto v nabito polno korijero, ki vozi med Gorico in Komnom, in kmalu je zdrdrala po ravni mirenski cesti. Na levo tam se je vlekel obnavljajoči se Št, Peter, nad njim sta pa zelenela Stara gora in Sv. Marko, ki sem ju videl 1. 1918. ob tem času do obupnosti gola, razrita in opustošena. Čas vse zaceli, vse obnovi... Tam na desno je štandrež-ko pokopališče, ki je v svoji sredi dalo pred dobrim mesecem poslednji dom voditelju goriških Slovencev dr. A. Gregorčiča, častnemu občanu Štandreža.
Miren, znan po svoji čevljarski zadrugi, H jo je ustanovil sedanji tolminski dekan msgr. Roječ, je tudi po večini že obnovljen. Onkraj Ipave zavije cesta pod Gradom — »svetimi štengami«, kjer imajo svoj dom očetje lazaristi — proti Gabri-jam, kjer preide v Dol — kraško dolino smrti. Koj spočetka opaziš že na levi obsežno vojaško pokopališče in potem vsako toliko drugo. Ob Vrhu sv, Mihaela proti Doberdobu se vozimo... Tam blizu Devetakov zavije korijera z glavne, tržaške, ceste na levo v breg proti Opatjemu selu. Oko preleti doberdobsko planoto, zelenje je zabrisalo vse grozote, spomin jih obnavlja in v duši zveni:
Oj Doberdob, oj Doberdob
slovenskih fantov grob ...
Opatje selo je vse novo. Kakor je v Soški dolini izginil po obnovi stari tip hiš, tako tudi tu ni več kraške pristnosti in zadovoijnosti. S severovzhoda nas pozdravlja v onih letih toliko imenovani Faj-tovaki hrib; dane« je na njem velik spo-
Krivci atentata v Sofiji.
Sofija, 30. aprila. (Izv.) Obtožnica, ki je predložena vojnemu sodišču, pravi, da je bil atentat v cerkvi Sv. Nedelje aranžiran od zarotniškega odbora zemljorad-nikov in komunistov.
Obtožnica je dognala, da atentata ni izvršil Minkov, ampak tehnik A b a d ž i -j e v, ki je nabavil razstrelivne snovi in uredil dolžino valov v aparatu.
Kot neposredni storilci atentata so obtoženi: cerkveni sluga Fridman, Abad-žijev, Grančanov, Betrini, Kozovski, Ke-jov in Dimitrov. Od teh sta samo dva zaprta, ostali so deloma pobegnili, deloma pa bili ob atentatu sami usmrčeni.
Obtožnica zahteva za vse omenjene smrtno kazen, za Daskalova in Kambaro-va pa, ki sta Abadžijeva in Fridmana skrivala, pa ječo do osem let. Prič predlaga obtožnica okoli 50.
Sofija, 30. aprila. (Izv.) Po cenzuri-ranih časopisnih vesteh je prišlo do krvavih bojev med vojaki in revolucij onar j i tudi v Ruščuku. V bojih v Plovdivu je padlo na obeh straneh mnogo žrtev.
Italija.
ODREDBE POVODOM 1. MAJA.
Rim, 30. aprila. Vlada je razposlala prefektom okrožnice glede varnostnih ukrepov proti morebitnim nemirom in omejevanju svobode dela dne 1. maja. Po vseh mestih, industrijskih in kmetskih središčih se znatno pomnoži varnostna služba, — V Rimu je policija zaplenila dva kamiona revolucionarnih tiskovin.
FAŠISTOVSKA INTERNACIONALA
Rim, 30. aprila. Veliki fašistovski svet je včeraj razpravljal o vprašanju fašistovske internacionale. Poročal je posl. Bastianini, ki je navedel, da je faši-stovsko gibanje organizirano že v 40 različnih narodih. Veliki svet je sprejel dnevni red, v katerem izjavlja, da ne izključuje možnosti mednarodne fašistovske zveze.
POVODNJI V ITALIJL
Rim, 30. aprila. (Izv.) Zaradi trajnega deževja je Tagliamento silno narastel, da obstoji nevarnost, da predre obrežne jezove. Prebivalci mesta Latisana so pripravljeni na beg.
NOV SOVJETSKI POSLANIK V RIMU.
Pariz, 30. aprila. (Izv.) Mussolini je
včeraj sprejel v avdijenci novega sovjet-skeg poslanika Kergenceva. Kralj bo Kergenceva sprejel 2. maja v posebni avdijenci.
ŠIBENIK — VOJNO PRISTANIŠČE.
Rim, 30. aprila. (Izv.) »Messagero« poroča, da namerava jugoslovanska vlada Šibenik izpremeniti v vojno luko.
SKUPEN NASTOP PROTI KOMUNIZMU.
Dunaj, 30. aprila. (Izv.) Angleški polkovnik Malone se je na svojem po-vratku iz Sofije sestal na Dunaju s policijskim ravnateljem Schoberjem. Ta mu je povedal, da nameravajo po vsi Evropi čez kakih 10 dni začeti skupno akcijo proti komunistom in vsem sumljivim elementom. Glede v raznih listih večkrat omenjene boljševiške centrale na Dunaju
menik. Pod njim se belita Kostanjevica in Temnica. Korijera je zdrknila skozi Voj-ščico in starinski Ivanji grad in zagledali smo kraško metropolo — Komen. Lepa, velika vas je to, prisodil bi ji vsaj čast trga, na videz in v resnici napravi takšen vtis. Obdajajo jo lepi vinogradi, skrbno obdelani. Teran zori tu, ki se kosa s to-majskim, kateremu je že od davna priznano prvenstvo ... Tudi sicer je komen-slca okolica bližnja in širša tako obdelana in obrasla, da skoraj zabiš, da si na Krasu.
Pred dnevi je obiskal Komen videm-ski prefekt. Lepo so ga sprejeli, potožili so mu svoje želje in težave, lepo jih je poslušal in vse obljubil kot v Ajdovščini — pa so se tam v Trstu vznemirili in iz Vidma so naknadno vse dementirali. Niti pri obljubah ne marajo ostati, da bi ljudje živeli vsaj v upanjul
Pod večer je moral Kemperle v Sveto. Šel sem z njim in komenski g. katehet nama je bil mentor. Prve zvezde so se užigale na nebu, po grmičju so se oglašali slavčki — vsa pokrajina pa je bila polna njihovega žgolenja. Pri svetem Tilnu v Svetem je odzvonilo avemarijo. Stara cerkev, znana po vsej deželi in še čez. Iz Vipavskega, iz Gor, celo iz Koroškega so prihajali leto za lelom romarji sem dol. Po vojni je to romanje prenehalo, le še možitve željna dekleta se zatekajo k svetemu Tilnu, da bi jim pomagal v zakonski jarem.
Ustavimo se pred pravo kraško hišo, kot jo je opisal Erjavec, ko je hodil tod, proučujoč kraje in ljudi in je beležil besede in modrosti za svojo »Potno torbo«
SSchober izjavil, da take centrale na unaju ni.
KONGRES PROTI KOMUNISTOM.
Pariz, 30. aprila. (Izv.) Danes je začel zborovati protikomunistični kongres. Kongres poziva vse Bolgariji sosedne driave, da Bolgarijo podpro v njenem boju proti komunistom.
PROT1KOMUNISTIČNA AKCIJA V FRAN CIJL
Pariz, 30. aprila. (Izv.) Policija je začela komuniste resno preganjati. Baje je dobila v roke neke dokumente, iz katerih se jasno vidi, da so se komunisti pripravljali na revolucijo v celi državi.
KONFERENCE V PARIZU.
Pariz, 30. aprila. (Izv.) Briand je danes sprejel maršala Focha in predsednika veleposlaniške konference.
KRASINOV PROTEST.
Pariz, 30. aprila. (Izv.) Sovjetski poslanik Krasin je poslal Agence Havas pismo, v katerem ogorčeno protestira proti izpadom na rusko sovjetsko poslaništvo v Parizu, ki jih je zagrešil nedavno Millerand v svojem govoru v Versail-lesu. Krasin odločno zavrača Millerando-vo trditev, da bi bilo sovjetsko poslaništvo v Parizu centrala za boljševiško propagando v Franciji. Rusko poslaništvo vzdržuje smo uradne zveze med Moskvo in francosko vlado in se niti najmanj ne vmešava v notranje francoske zadeve. Predno je Krasin svoje pismo izročil javnosti, se je dolgo razgovarjal z Briandom.
ZLATA VALUTA NA HOLANDSKEM
Amsterdam, 30. aprila. (Izv.) V ho-landskem parlamentu je izjavil minister Colju, da bo vlada 29. aprila preklicala prepoved izvoza zlata,
KORISTNO DELO.
Praga, 30. aprila. (Izv.) Ministrstvo za poljedelstvo je sklenilo postaviti skozi pet let v državni proračun znesek 300 milijonov kron za zgradbo elektrarn po deželi.
ATENTAT NA CHAMBERLAINA.
London, 30. aprila. (Izv.) Poročila listov o nekem nameravanem komunističnem atentatu na Chamberlaina niso resnična. Policija o pripravah za atentat ne ve nič.
»Dal pafto ® Londra
a"a pace tli Roma«.
Eden največjih in najpoštenejših zgodovinarjev, kar jih premore sedanja Italija, univ. prof. Gaetano Salvemini, je izdal pravkar delo ogromne važnosti, 2>Od londonskega paleta do rimskega miru« (Pi-ero Gabetti editore, Torino 1925, cena Lir 16), kjer je podal na podlagi še neznanih dokumentov vso zgodovino svetovne vojne, v kolikor se tiče jadranskega vprašanja. Bissolatijevec in interventist, brezobziren nasprotnik imperialističnega italijanskega nacionalizma, odkrit prijatelj in propagator jugoslovenskega zedinjenja, razkrinka do golega vso protijugoslovansko politiko Sonnina od vstopa Italije na stran antante pa do verzajskega miru, politiko strasti in sovraštva, nerealnosti in neume-vanja zmagujoče slovanske misli, kar je po-
— pa naj je šel po cesti ali sedel med gostoljubno družino za ognjiščem, kjer ni šel nikdar zeh po ljudeh.
Skozi prostran borjač — obzidano dvorišče — smo prišli v hišo bivšega komenskega župana g. Jazbeca. Družina je bila zbrana v kuhinji; pri mizi je sedela večja družba sosedov in med njimi tudi nadučitelj. Veseli so nas sprejeli, in preden se je mogel človek razgledati, so nas posadili za mizo in med družinskimi člani je začela tekma, kdo bi nam stregel.
Gospodar je začel sipati pristne kraške dovtipe, ki smo jih bili veseli nič manj ko njegovega pristnega terana.
Da, teran! Edini pridelek, ki je Kra-ševce gospodarsko držal, mora ostati sedaj doma, v deželi. Kupcev ni več toliko, kakor jih je bilo včasih. Blago čaka in čaka, oziroma ga speča vsak, kakor ve in more. Cena je padla. Tako ga točijo po gostilnah po 4 lire, na debelo ga skušajo prodati povprečno okoli 4 lire liter. Isto se godi tudi Vipavcem in Bricem. Hudo so gospodarsko udarjeni, ko ni izvoza. Prefekta so opozorili tudi na to in je kajpada obljubil, da bo vse storil... Če bi imeli za vsako jesen druge posode, bi pač lahko čakali na izvoz ...
Govorili smo še o tem in onem in iz vsega sem videl, da se Kraševci dobro drže. Če kje ni tako, kakor bi moralo biti, se da razlagati in utemeljiti z zunanjo kraško modrostjo: uboštvo lomi moštvo.
Vračajoči se proti Komnu, smo videli tam doli na jugu žareče obsvetljeno nebo. kot bi bil odsvit velikanskega požara »Trsti« ie Doiasnil mentor.
vzročilo neizmerno škode obema narodoma, ki bi ob dobrem, iskrenem sosedstvu morala sodelovati v lastno korist in procvit.
Delo uvaja članek »Italijanska diplomacija v veliki vojni<: od proglasa nevtralnosti pa do napovedi vojne, z zgodovino zloglasnega londonskega pakta, Zelene knjige, z bojem italijanskih nacionalistov in emisarjev tržaških ladjedelničarjev za Dalmacijo, ki so jo največji Italijani od Cu-vourja do Mazzinija priznavali Jugoslaviji, e akcijo Wilsona in Beneša za pravično rešitev spora. Po tem uvodu slede posamezna poglavja o vseh fazah italijansko-jugoslo-venskega spora za Jadran in o njenih posledicah, vojaških in diplomatskih, tekom svetovne vojne. Naj navedemo le najznačilnejša in najvažnejša: »Fini s Austriae?« —- Dalmacija — Problem Julijske Krajine — Julijska Krajina, Reka in Dalmacija v londonskem paktu — Gorica in Italija — Srbija in Albanija — Italijani in Slovani ob Adriji — Jadranslri kompromis — Italija in narodi Avstrije — Vojna proti Avstriji ali vojna proti Slovanom? — Bivša avstrijska mornarica — Trumbič in Sonnino — Wilsonova poslanica — Reško vprašanje — Dve politiki — Reka in Zader — Strate-gični problem — Rapallska pogodba — Rimski dogovori.
Za danes se omejujemo le na oznanilo tega dela, ki je za dobo naše borbe za ze-dinjenje neizmerne važnosti ne samo radi opisa delovanja Italije ob tem Sašu, marveč tudi radi dokumentov o neprestanih političnih spletkah, ki so zedinje-nje ovirali, o delovanju P a š i c a in srbske vlade tekom vojne, o uspehih Jugoslovanskega odbora o vzrokih srbskih porazov in pomoči ital. mornarice, o akciji dobrovoijcev in delovanju ital. vrhovnega poveljstva itd.
Opozarjamo na to delo vse, ki se zanimajo za zgodovino svetovne vojne, v kolikor se tiče naših ozemelj, našega obstoja in osvobojenja. Strokovno oceno dela in naše pridržke o gotovih poglavjih in naših pravicah še prinesemo.
Fortunait Lužar:
V našem uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923 govore o pogojih in priznanju službene stalnost čl. 16, 17, 18, 19, 24 26 in 83. Člen 70. pa pravi, da ne sme nihče biti brez svojega pristanka postavljen na nižji položaj od onega, ki ga že ima. Slučajev o kakem premeščanju se uradniški zakon skrajno ogiblje, samo člen 71. Ima nekaj splošnega, da se smejo državni nameščenci premeščati na izpreme-njena mesta tudi brez svoje volje, toda po neizogibni službeni potrebi. »Uslužbenec se brez lastne prošnje ne sme premestiti iz kraja v kraj, preden mineta dve leti službe v kraju, iz katerega se premešča. Odredbe o premeščanju ne veljajo za uslužbence, ki jim je s specialnimi zakoni zajamčena nepremestnost." Posebnost je, da v uradniškem zakonu med disciplinskimi kaznimi ni (v čl. 165.) premestitve in da zakon ne pravi nikjer, da se uslužbenci premeščajo drugam zaradi kakega pobolj-šanja. Na stalnost polaga uradniški zakon največjo važnost in jo učiteljem izrecno priznava v čl. 224, oziroma 234.
Ako si ogledamo nekoliko, kako razmerje vlada glede stalnosti med učiteljem in ljudstvom, najdemo, da se učitelj, ki vrši vsak dan službo, poprime in se mora
9. Pri ugankarju.
Mimogrede sem stopil k njemu v Zgonik. Kdo ne pozna Domna, ki je začel pri nas prvi delati sistematično na polju ugank, zank in zadrg in ga srečuješ mesec za mesecem z njegovim že številnim štabom v »Mladiki«, »Mladosti«, »Vrtcu« in »Angeljčku«, v »Našem čolniču« in v »Koledarjih«.
Tik pred večernicami sem prišel k njemu. Pozdravila sva se in odšel je v cerkev, prepustivši me materi, ki je vsa ljubezniva mislila, da sem bogve česa vsega potreben in si dala opraviti v kuhinji.	'
Ta čas sem se nemoteno razgledal po sobi. Iz raznih »skrivalic« sem pač sklepal, da je Domen dober risar, a da je bogonadarjen slikar in kipar, ne, na to nisem mislil. Na steni visita dve originalni Madonni, čudovito lepi, v kotu na po-stavku soha Marijina, ki jo je izrezljal že pred leti, okoli po stenah pa vse polno reliefov v mavcu.
Na Domnovem mestu bi pustil uganke in zanke — paleto in dleto bi imel neprestano v roki in delal.
Mati se jc vrnila v sobo in začela pripovedovati, kaj sin vse dela. Cerkev je prenovil — Finžgar je bil v postu pri njem in blagoslovil nove kipe. Vse to so spravili gotovi ljudje v iridentsko (!) sha-janje in ovadili Domna, ki je ponižen in lojalen odrešenec, karabinijerjem. Vzrok bo seve drugje: Domen je ustanovil izobraževalno društvo, zadružno Gostilno ie spravil v življenje. To pa ui. gre sem v
poprijeti svojih dolžnosti z resnim delom. Učiteljevo delo ni rokodelsko ( ki je sicer vredno svojega spoštovanja), da se vzame, n. pr. zjutraj nekaj tvarine, blaga ali kaj drugega v roke in to obdela do večera ter dobi od tako narejenega neživega komada ali dela plačo; marveč učiteljevo delo je idealno in zasnovano na vse drugačne dobrine. Skrbeti je treba za neko trajnost v duševnosti mladine in naroda, a zato mora biti nemotena podstava. Učitelj mora že v začetku šolskega leta zasnovati načrt za uspeh, iti mora od znanega k neznanemu pri vseh predmetih, iskati duševna sredstva, da odstranjuje ovire, ki jih postavlja tolikratna individualnost otrok nasproti smotru, poleg tega mora trajno navajati otroke k redu in k temeljitejši delavnosti ter čimprejšnji sposobnosti za samostojnost. Povsod mora misliti na razum in srce, a mnogo opravka ima z upornimi r otroci in celo z upornimi starši. Mladina potrebuje stalnejšega zgleda, ne pa vsakdanjega prepričanja, da pride k njej v najkrajšem času nov učitelj. Le v zanesljivem položaju more učitelj pričakovati ljubezni ali pravega zaupanja učencev, zato pa potrebuje on avtoritete, o kateri naj vedo ljudje, da stoji trdno in se torej ne more kar tako premakniti oziroma omalovaževati zaradi službene nestalnosti. Njega ne bolijo toliko materialne skrbi, kakor ne-prilike, ki motijo započeto in umerjeno delo. Če učitelj ve, da je le od danes do jutri na kakem mestu, ne more sodelovati pri izvenšolskem delu, Id sploh zahteva izredno trajnost. Vrt, najlepši kras šolske stavbe, bo zanemarjen, zemljišče nepognojeno in neobdelano, drevesnica in drugo rastlinstvo neoskrbovano in čebeloreja tudi opuščena. O drugem gospodarstvu in imetju niti ne govorim. In vendar ne more biti ves trud za mladino, narod in državo brez spoštovanja drugih. Na prosvetnem in narodnogospodarskem polju more učitelj dobro delovati le v stalni službi. Učiteljstvo je vse to povsod do dobrega spoznalo, učitelji so radi službovali desetletja in tudi vse življenje na priljubljenem kraju, mnogi se pa še po službeni dobi, v pokoju, niso mogli ločiti od udomačenega torišča.
Že v razvoju narodov ceni zgodovina stalnost; nomadsko življenje je bilo nekulturno. Šele ko se je človek v pokrajinah stalno naselil, je lahko kaj ustvaril za civilizacijo in umetnost. V stalnosti si je človek zagotovil lastninsko pravico in uredil državo. Tudi učitelj rekše uradnik, je človek, ki si pridobi neko lastnino z delom ter se brani neljube ločitve od knjig zbirk in drugega. Navezanost na stanovsko delo je enaka navezanosti poljedelca na grudo. Kjer je vzgoja ozir. vzgojitelj duhovnik ali učitelj, tam mora veljati stalnost. Izobraženec je prejel z izšolanjem posojilo, ki ga mora vračati narodu, a tega ne more izvrševati, kjer se trudijo zahrbtni faktorji, kako bi povzročili s kako premestitvijo konec delovanja ali ločitev od živega dela. Država investira denar za svoje uradnike, dobri šefi se tega zavedajo in pazijo, da je ta denar skrbno naložon v določenem delu. Državni in narodni avtoriteti je le na korist, ako se spoštuje stalnost uradništva. Veliko neprilik je pri nas že nastalo kmalu po prevedbi uradništva na nov uradniški zakon, ko se je mora'o mnogo prej običajno prideljenih in novega dela reva-jenih oseb nepričakovano (po čl, 101) seliti na svoja stalna mesta. Ncvoljo je napravil tudi oni prehodni paragraf (čl. 284), da uživajo državni uslužbenci stalnost še-
račun in zato je treba gospoda očrniti, da bi ga pomagali karabinerji spraviti drugam. No, karabinerji tudi vedo, v katerem grmu tiči zajec ...
Na mizi sem dobil celo grmado »ugank«. Radoveden sem začel listati; iz vseh krajev Slovenije so prišle, iz najrazličnejših krogov. Preden sem jih kak ducat pregledal, se je vrnil Domen in sc zasmejal:
»Vidiš, za par let jih je dovolj. Pa koliko dela da to! Vse meram predelati, prerisavati in pretehtati. Ni igrača to, ki bi jo mimogrede opravil.«
Prisede! je in ob steklenici terana iz leta 1922 sem mu moral povedati vse novice iz kulturnega sveta, kolikor mu še niso bile znane. Potem pa mi je razkazal župnišče — tudi v klet me je peljal, kjer čaka še šestnajst hektov prvovrstnega terana svojega kupca, da omogoči Domnu življenje. Njegova plača je to. In še vrt mi je razkazal: trta in lovor in palme so v njem in kaj vem, kako cvetje še vse. Posebno je ponosen Domen na ogromen rožmarin, ki se dviga tam ob zidu kakor drevo.
Potem ko mi je razkazal še cerkev, me je prijazno spremil proti Proseku, vabeč me, naj ga še kaj obiščem.
Ko sva se ločila, sem začel misliti o naših kulturnih delavcih na Goriškem. Malo jih je in so preobloženi tako z delom, da vleče njih slednji najmanj za tri. Ali bo ta idealizem živel, ali bo prehajal iz roda v rod z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo? Bol1 dail
le po preteku treh let od dneva, ko je stopil uradniški zakon v veljavo.
Proti nepremišljenemu premeščanju učiteljstva smo slišali razne glasove. Zelo nam je ugajal že sklep učiteljske ankete v Belgradu 1. 1919, ki je napovedala, da bo učitelj stalen in da ga niti minister ne bo mogel premestiti. Lep članek je prineslo centralno glasilo UJU »Narodna Prosveta« z dne 19. februarja t. 1., št. 10. V njem vi- , dimo, kako se člankar obrača na razne j vplivne osebe in društva, da naj ne pred- ; lagajo do najvišje prosvetne oblasti, do | ministrstva, prošenj za premestitve, ker i končno nosi le minister vso odgovornost. ' V Št. 19. istega lista se je oglasil tudi član- j kar iz Boke Kotorske s pojasnilom, kako j so učitelji v Dalmaciji rajši vso drugo udobnost pustili, rajši prejemali skrajno slabo plačo in celo odklanjali vstop v državno službo, samo da jim je deželni odbor zajamčil stalnost ter so bili varni pred avstrijskimi vlastodržci. V Dalmaciji se je vse začudilo, ko so drugod pričeli s tolikimi premestitvami.
1
93
j s a. m a PLAČIL:''. z<\ L F. X E
I) A i E d Q S 3 H A T O V 5 t
Zgodila se je krivica, popravili je niso. In zdaj je molk in tišina kakor da je vse v redu in že davno poravnano. 123 študentov ljubljanske univerze ni dobilo štipendij in večina teh študentov bije danes neizprosno, kruto borbo za obstanek in nikdo se ne zgane. Najmanj pa se zganejo oni »državotvorni« politiki, ki najbolj glasno oznanjajo, da jim je politični ideal narod, domovina, napredek človeštvo. V resnici pa je ta molk znamenje skrajno nazadnjaškega duha, ki se ne pomišlja onemogočiti eksistenco mladini, da zatre vsako novo stremljenje!
Človeka izpozr.aš šele takrat, kadar ima v rokah oblast. Oblast je preizkušnja etične moči v človeku, ki stremi za tem, da ustvarja poštena dejanja. In po teh dejanjih smo spoznali te ljudi.
Ne vem ali je prosvetni minister sam ukazal, naj se razdelijo štipendije samo »državotvornim« akademikom, ali ne. Toda pred nami stoji fakt, da so dobili štipendije skoro le oni akademiki, ki so včlanjeni v društvih, ki so od sedanje vlade protežirana (kumijo jim očetje slovenskih »naprednih': strank), ali pa oni akademiki, ki niso pri ljubljanskem političnem referentu za štipendije slabo zapisani. Imen ni potreba navajati.
Prvič bi rekel par besed o državotvornosti. Najbolje, da bi izdali vladni pristaši katekizem, kakšen mora človek biti, če hoče biti državotvoren. Toda dvomim, da bi ga v svoji omejenosti zmogli, saj ne razločujejo niti štirih tako elementarnih socioloških pojmov kakor so:
1.	narod,
2.	stranka,
3.	država,
4.	vlada.
Dalje ie najbolje, da kar zaustavijo tek zgodovine, da preprečijo razvoj in diferenciacijo ter da prepovedo sccijologiio, ki se je razvila že do popolnoma novega pojmovanja človeške družbe in ki ji je človek kot tak osrednje jedro. Dalje je najbolje, da prepovedo vsako naprednost, ki prekaša njihovo »naprednost«, sploh najbolje, da prepovedo že misliti. S tem se prične zlata doba in mir v deželi, pod geslom naprednosti seveda!
Tak »napredek« pa mi seveda odklanjamo in življenje samo skrbi, da se ne bo zamočvirilo naše življenje, kakor želijo ti »voditelji« naroda. Kljub temu, da onemogočajo študij onim, ki niso njihovega kova, kljub temu, da se modernega razvoja bojijo, prihaja z modernim razvojem nova zavest: zavest solidarnosti č-oveške družbe. In kakor se izobliči kristal šele pod pritiskom gora in težkih gorskih skladov, tako vstane ideja, čista in mogočna šele pod tesno težečo atmosfero razmer in tako dobi svojo življenjsko silo in potrdilo šele s trpljenjem.
Epilog. Ob priliki krivice, ki se je zgodila štipendistom ljubljanske univerze, so tudi »državotvorni« listi molčali in so se bali celo priobčiti resolucije, ki io je podpisala celokupna akademska mladina, zastopana po društvih. Tudi si ti listi seveda domišljajo, da delujejo za »narod;, »domovino«, »svobodomiselne ideale« in podobno s tem, da ne smatrajo za potrebno ožigosati takih nekulturnih in protičlovečanskih činov kakor je odjedanje podpore za študij stotini slovenskega inteligenčnega naraščaja. Mi pa za te ideale stradamo.
Svobodomiselni akademik.
jjfflT
'*, ' I M
in k nj Vam je ukrenili, preden kupile blago zo obleke, obleko, ali dru?1«! oblnčitn. Vsak moment sc lahko informirate o cemilt in kai ic nn zalogi.
DRAGO SCHWAR ~ DIIRI IANA.
-f- Zadnje sredstvo. Politični položaj v Belgradu se razvija za samostojne demokrate jako neugodno. V rekonstruirani vladi sicer še sede, ampak za kako dolgo, nihče ne ve natanko. Vse kaže, da posebno dolga demokratska vladna slava ne bo. Zato pa poskušajo samostojni demokratje uporabiti vsa sredstva, da bi vendarle še našli pri Pašiču trohico usmiljenja in milosti. Brez Pašičeve milostne naklonjenosti so politično mrtvi, to vedo Pribičevič Si Co sami jako dobro. Doslej so si pridobili Pašičevo naklonjenost z naravnost ogabnim hlapčevstvom in pa lizunstvom pred radikali. Vse njihovo zatrjevanje o »lojalnosti«, »patriotizmu« itd. ni izviralo toliko iz notranjega prepričanja, ampak vse je bilo le sredstvo v dosega namena, da smejo namreč skupai s Pašičem sedeti pri vladni mizi. Nihče ni bil hujši protiboljševik, nihče lojalnejši monarhist, nihče večji patriot kakor SDS, samo da najde milost in usmiljenje. V borbi za Pašičevo milost in naklonjenost so se morali izkazati tudi slovenski sede-sarji kot pravi »patriotje«, posebno v tre-notku, ko so vsled pogajanj med radikali in radičevci začeli postajati sedesarski hlapčki Pašiču kar nepotrebni. Da znova dokažejo svoj patriotizem, so slovanski hlapčki SDS porabili staro sredstvo, da se zopet prikupijo onim, ki so v Belgradu gospodje, to je, udarili so z veliko lopato po ljubljanskemu škofu, češ da ta med vojno ni bil »srbski patriot«, oni pa, sesedarji, so bili že takrat »čisto srbski« patrioti! Oni pa niso bili že takrat »čisto srbski patriotje«, ki so pomagali »rušiti Avstrijo« iz svojega notranjega prepričanja, ampak oni so bili že pred vojno in med vojno »čisto srbski patriotje« zato, da dobe po vojni svojo zasluženo n a g r a do , ki naj obstoji v tem, da mora Pašič ali sploh vsak Srb upoštevati pri sestavi vsake vlade ravno nje in samo nje, ne pa morebiti še kakšnih »nepatriotičnih klerikalcev« ali pa celo ljubljanskega škofa, ki med vojno ni bil dovolj »čisto srbski patriot«. To je edini namen pogrevanja očitkov na naslov ljubljanskega škofa, ki smo jih našli v včerajšnjem uvodniku »Jutra« gotovo že develslodevetindeveaesetkrat pogrete.
+ Samo prehodna PP-vSada. »Jutar-nji list« poroča: »{Da uredi razmerje med posameznimi veljaki radikalne stranke) sc je Pašič razgovarjal predvčerajšnjim s Sr-skičem, Uzunovičem in Miletičem .. . Zvečer je eden izmed teh treh vašemu dopisniku izjavil, da če pride do izpopolnitve vlade, se ta vlada ne sme smatrati kot stalna, ampak samo kot začasna.« »Vidi se, da se razvijajo stvari z radičevci dobro, toda zaradi tehničnih in političnih vprašanj se zadeva ne da rešiti takoj. Dokler sporazum ne bo dosežen, se mora vlada izpopolniti, ker bi bili sicer mnogi ministri preobremenjeni z delom v svojih resorih in v onih, kjer so namestniki. Razgovori s Iirvati se bodo tudi mnogo mirnejše vršili, če vlada lahko normalno dela.« V istem poročilu pravi dopisnik tudi, »da misli Pašič na izpopolnitev vlade tudi zato, da navidezno zadovolji samostojne demokrate pred definilivno ločitvijo«.
+ Kavslirji svoj® vrste so slovenski samostojni demokratje. Ko smo mi objavili članek »Bolgarska tragedija«, je dr. Žerjav s svojimi pomočniki vred v Belgradu uprizoril divjo gonjo proti »Slovencu«, proti dr. Korošcu, proti ljubljanskemu škofu in proti Slov. ljudski stranki, češ da je »Slovenec« zavratno padel državi v hrbet, da je zagrešil »veleizdajo«, da dr. Korošec nima več pravice imenovati se Slovenca itd. V konkretnem slučaju so se torej slovenski samostojni demokratje postavili na stališče, da se ne sme nikdar nič reči o lastni hiši, o lastni rodbini in o lastni državi, zlasti nič slabega ali neugodnega, ker take opazke škodujejo rodbini, hiši ali državi na njenem ugledu. Za domačina je častna in kavalirska dolžnost, da slabosti svojega doma ne obeša na veliki zvon. Na tako stališče pa se ni postavila slovenska samostojna demokratarija zato, da bi koristila državi, ampak zato, da bi škodovala SLS, škofu, dr. Korošču in »Slovencu«. Kedar gre namreč za to, da se »klerikalcem« kakšno prisoli, magari tudi z lažjo in obrekovanjem, takrat oblečejo samostojni demokratje takoj neko drugo kavalirsko suknjo. Kedar gre za sramotenje slovenskih »klerikalcev« (ali pa kake druge protidemekratarske slovenske stranke), takrat ne velja več pravilo, da se o lastni hiši, o lastnem domu in o lastnih ljudeh nc sme nič sramotilnega pisati, ampak takrat velja kavalirsko pravilo, da je treba domačega nasprotnika tudi prod svetom umazati, kolikor se le da! To je kavalirstvo posebne vrste, za katero slovenske demokratarije nc zavidamo.
Mladini, starim, slehernemu je naslada j etgzkuuuefo nedosežna {oftolodft.
Beležke.
»Aia, Tonček je pa žleht,« je zaklical mali Grogec ata Pašiču, ko je ta začel rezati vladno potico. »Tonček je žleht,« je še enkrat ponovil Grogec, »ker
meni vedno nagaja. Nič potice mu ne daj, bom jaz sam dva kosa snedel, pa velika morala biti! Tonček samo nagaja, jaz pa ser.i pridkan, tako pridkan in pipi sem, Tonček pa ni!« Tako vpije Grogec vsak dan v »Jutru« v Ljubljani in v »Reči« v Belgradu.
Vajeniška razstava.
V nedeljo, 26. t. mes., je bila slovesno otvorjena vajeniška razstava, katero so priredili obrtni krogi v Sloveniji s pomočjo oddelka ministrstva za trgovino in industrijo na prostoru ljubljanskega velesejma. Misel, da prirede slovenski obrtniki vajeniško razstavo v Ljubljani, je bila srečna, in želeti je, da se še večkrat ponovi v izboljšani izdaji. Dosedaj je bilo več manjših lokalnih vajeniških razstav, ki pa nikakor niso mogle podati tega, kar se mora pričakovati od take razstave. Gospodarski krogi v naši državi niso imeli prilike spoznati pravega stanja našega obrtništva na strokovnem polju, ker mrtve statistike in uradna šolska poročila nikakor ne morejo podati tega, kar pokaže razstava izdelkov. Žal da niso vsi obrtniki razumeli pravega namena razstave in so razstavili dela, katerih njihovi vajenci pri najboljšem talentu ne zmorejo, posebno pa še v kratkem času, ki je bil za izvršitev razstavnih del določen. Dejstvo, da so nekateri obrtniki izrabili vajeniško razstavo v nadomestilo za drag razstavni prostor na jesenskem velesejmu v Ljubljani, zelo kvari celotno sliko vajeniške razstave.
Takoj pri vhodu v K-paviljon, kjer se vrstijo izdelki lesne stroke s strojnimi in ključavničarskimi predmeti, osupne obiskovalec razstave nad bleskom kuhinjske posode tvor-niškega izdelka, ki je razstavljeno med okusno izdelanim kuhinjskim pohištvom. Da bi predmeti kot posamezni kosi prišli veliko bolj do veljave, če bi nc bilo na njih toliko tovarniške navlake, je brez dvoma, in pričakovati je, da se kaj takega na vajeniški razstavi v bodoče nc pripeti več, kajti na vajeniški razstavi naj se ocenjujejo posamezni izdelki vajencev in celotne opreme. Veliko bolj pregledno je urejen oddelek mizarskih izdelkov v miniaturi na sredini paviljona, dasiravno se opaža, da so izdelki preveč razmetani in ni nikakega stopnjevalnega reda, česar bi pri aranžmanu razstave, ki naj služi predvsem v poučne namene, ne smelo manjkati. Zelo slabo vpliva pri mizarskih izdelkih pičlo število risb iz obrtno-nadaljevalnih šol. Brez dvoma ne bo tukaj toliko krivde na vajencih kot na slabem ustroju pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah. Naravnost čudno je, da na celi razstavi ni nikjer stavbeno mizarstvo zastopano, izvzemši enega okna. Ako je temu kriva stagnacija v stavbenem mizarstvu, naj bi si mojstri pomagali tako, da bi dali vajencem dela v pomanjšani velikosti. Tudi o tesarstvu se skoro ne more reči, da je na razstavi zastopano, in vendar tudi ta stroka pri nas ni ravno malo razvita. Veliko bolje je zastopana strojna obrt, kar bi ne bilo pričakovati. Tudi je pohvaliti dobre risbe, ki odgovarjajo zmožnostim srednjih vajencev. Za strojno ne zaostaja dosti ključavničarska, dasiravno se tudi tukaj opaža pomanjkanje raznih ograj in stopnjišč. Kova-štvo, sodarstvo je za naše razmere veliko premalo zastopano in ne podaja prave slike iz te stroke. O kleparskem oddelku bi se lahko izrazila sumnja, da ni vse vajeniško delo, Prav spretno je aranžiran slikarski in pleskarski oddelek in zelo prijetno vpliva na obiskovalce oddelek risb, kjer se opažajo poizkusi na sli-karsko-reklamnem polju.
Na razstavi je zelo močno zastopana čevljarska obrt, pri kateri se dobro razločujejo izdelki po letih vajeniške dobe. Tudi krojaštvo je prav zadostno razstavilo najrazličnejše kose v raznih boljših in slabših izpeljavah. Kar je bilo pričakovali v čipkarski obrti, je razstava v polni meri dosegla in pogled na razstavne predmete dovolj jasno priča o potrebi obrtnih strokovnih šol po celi Sloveniji. Posebno pozornost vzbujata slaščičarska izdelka, o katerih pa jc težko določiti, koliko dela je v resnici izvršil vajenec. Pri belem perilu kakor pri modnih predmetih je zelo velik napredek in le želeti je, da se ta široka izpopolni ter se v doglednem času na tem polju popolnoma oprostimo uvoza inozemskih izdelkov.
J : i pregledu vajeniške razstave si obiskovalec: nehote zastavi vprašanje, zakaj so razstavi .-ni predmeti po večini iz Ljubljane in bližnje okolice, medtem ko so drugi kraji Slo-vmijc zelo malo zastopani ali nič. Morda je vzrok pomanjkanje pravega smisla našega obrtn' Iva za take razstave ali pa so krive t ke finančne okoliščine sedanjega časa. Fno jc gotovo, da je vlada dosedaj premalo storila za obrtni stan in ni zadostno materi-jalno podprla obrtnega šolstva, kjer se obrtni naraščaj navaja k izboljševanju v »voji stroki in iniciativno vpliva na okus in kakovost posameznih izdelkov. Že samo po razstavljenih risbah se hitro lahko konstatira, kje so Sole na mestu in kje ne, ker jim primanjkuje dobro izvežbanega učiteljstva.
Dopisi.
Bled. »Jutro« Je prineslo z Bleda ta-la dopis: »Na vili fotografinje Lergetporer, na prometnem kraju Bleda, se blišči izzivajoči napis: »B. Lergetporer, Frei-Lloht-Atelier, Veldes-Lussinpiooolo« seveda samo v nemščini. Čudimo se, da se ne naseli na Bledn sposoben slovensik fotograf, ki bi dobro iz-hajaL Morda bodo te vrstice pripomogle, da dobimo narodnega fotografa, da ne bomo odvisni od nemških obrtnic.« V »Slov. Narodu'« 1. 1910 st. 397 pa je napisal dr. Hočevar, eden prvih slovenskih naprednih narodnjakov, če ne celo prvi, to-le: »Smrtna kosa. Umrl je včeraj na Bledn B. Lergetporer, poznat po svojih fotografskih in kartografskih delih. Legel je v grob mož, ki ima velike zasluge za razširjenje lepot naše domovine. Nekaj manj kot trideset let se je trudil v svojem poklicu, ki mu je služil z največjim zanimanjem. Bil je prvi, ki je fotografično posnel naše gorske velikane, eden prvih, ki jo oblazil vse Julijske planine. Vnet in navdušen turist je bil poklican, da je s fotografijami zbudil zanimanje za naše kraje po širnem svetu. Bil je edini na Kranjskem, ki je ustvarjal reliefne zemljevide. Učil se je te umetnosti pri znanem geoplastu Keller v Inomostu. Upodobil je na ta način Otschtalske, Savin-ske in Julijske planine in skoro vse slovensko ozemlje. Proizvodi so hranjeni v ljubljanskem, inomoškem in graškem muzeju ter po različnih šolah. Še prošlo leto je izgo-tovil po naročilu deželnega odbora krasno dioramo. S svojimi deli si je ustvaril trajon spomin, Slovenci pa mu smemo biti hvaležni za njegovo ljubezen do naše domovine.« Mi se popolnoma strinjamo s tem, kar je pisal »Slovenski narod« in pristavimo še sledeče: Pred več kot 40 leti se je naselil B. Lergetporer na Bledu. Bil je Nemec. Kot starejši človek se ni mogel dobro naučiti slovenščine, kar je sam obžaloval, toda nikdar ni nihčo niti najmanj občutil, da je Nemec. Ljubil je Bled in svojo drugo slovensko domovino in storil zanjo več kakor sto in sto kričačev s svojimi puhlimi frazami. Njegovi otroci so pohajali samo slovenske šole in najmlajša hči .je celo prej znala slovenski kakor nemški. Za odkritje Vintgarja ima on največje zasluge. Vintgar je bil tedaj še nedostopen in celo med domačimi le sdmo nekaterim znan. Opozorjen od tedanjega gor-janskega župana Žumra na to sotesko je bil Lergetporer prvi do L 1887., ki jo prodrl v dotlej še nedostopne kraje. Bil je takoj tako navdušen za to naravno lepoto, da je napravil mnogo prekrasnih slik in delal na vse kriplje, da se je sestavil odbor na Bledu, ki je imel nalogo, da se naredi skozi skalovje dostopna pot. Na podlagi njegovih slik se je izposlovala znatna podpora Kranjsko hranilnice, s katero je bilo omogočeno to izvršiti. To je bila res velika reklama za Bled in okolico. Tisoči in tisoči tujcev in izletnikov so posečali Vintgar in se naslajali ob njegovi krasoti. Zelo veliko zaslugo si je pridobil Lergetporer tudi za zopetno vpoštevanje naše narodne noše. Neumorno in navdušeno je nega društva in pri vseh drugih narodnih društev: gas. društva, kmet. podružnice, bralnega društva n pri vseh drugih narodnih prireditvah in veselicah. Bil je vedno meri prvimi aranžerji in vselej je dajal sam mnogo dobitkov. Šoli je daroval mnogo učil. Ni se čuditi, da je dal na svoji hiši napraviti v »Jutra« omenjeni napis, saj so bili skoro vsi tujci, ki so prihajali na Bled Nemci — in nemške napise si lahko videl tudi na slovenskih hotelih, trgovinah i. t. d. Po prevratu je dala lastnica takoj ta napis prebarvati in sicer naprednemu slikarju. Le toga krivda je, da so se črke zopet pokazale, ker ni zato uporabil bolje barve. Radi tega greha želi torej »Jutrov« dopisnik uničiti eksistenco stare vdove in njene hčere za našo domovino zasluženega moža, češ Nemki sta, kar pa ni res. Hči je bila od svoje prve mladosti Slovenka, dočim je mati sicer Nemka, pa od začetka svojega bivanja na Bledu slovenskemu narodu ndann. Čudno je, da »Jutrov« dopisnik ne kritizira tudi drugih nemških napisov kakor n. pr. na žel. vagonih — na tisk(31 v in ah carinskih uradov i. dr. posebno pa še na tiskovinah Slovenske banke. S takimi nizkotnimi napadi se ne dela reklama za Bled, zlasti no pri nemških letoviščarjih. Tudi dopisnik se gotovo ne brani nemških grošev. Sicer pa Lergetporerjeva ni edina imetnica fotografskega obrta na Bledu. V sokolskem domu se v seziji nahaja fotograf Masinger (ta ni Nemec in menda tudi ne Žid); tudi nekdo drugi Izvršuje fotografski obrt in celo naprednjak je. Čudimo se tudi temu, da dopisnik nI napadel tndi župana g. Kendo, ki je dal gostilno na gradu v najem židn Ne-Slovencu, proti kateremu so bili oglasi v »Jutru« in v »Orjuni«, katera je celo zagrozila, da bo pazila na tiste, ki bodo hodili v Zipser-jevo trgovino.
Iz Jtadovljlce. Radovljiškim naprednja-kom se je posrečilo, da so spravili našo šolo na tla. Odkar so odstranili g. Pleničarja, pod čigar spretnim vodstvom se je z vsakim dnem lepše razvijala, ln izročili vodstvo mladeniču, ki svoji nalogi ni kos, propada šola kar očividno % vsakim dnem. Odstranili so vse starejše moči ln zdaj se poučujeta 6. in 7. razred v oddelkih kot vaška enorazrednica. Z malimi izjemami so pustili na šoli same začetnike in še prav zadnji čas so poslali na-
njo novo začetnico. Učiteljioo Hafner z desetimi službenimi leti pa so poslali za sup-lentko v Begunje, kjer bi zadostovala vsaka začetnica. Starši pa se hodijo v odposlanstvih pritoževat na glavarstvo, ker morajo, posebno oni iz okolice, plačevati visoko šolnino, otroci se pa nič ne nauče. Pa kaj to mar našim naprednjakom? Njim jo ideal zares naprednega človeka — analfabet.
Stari trg pri Ložu. Dr. Gregorja Žerjava prigaujač, bivši »zaslužni« bleski župan Tomec, je v pondeljek odšel iz loške doline. Elita starotrške »gospodo« iz vrst SDS. mu je v čast na predvečer odhoda napravila pri Tomšiču zabavni poslovilni večer, kjer so slavili njegove »velike zasluge« za napredni živelj, kakor tudi velike »zmožnosti«, ki jih je pokazal pri agrarnih operacijah. — Mesec dni pred volitvami je prišel Tomeo v naš okraj ter se nastanil v gostilni pri Tomšiču v Iga vasi. Mož se je predstavljal povsodi za agrarnega komisarja, kar mu pa mi nismo verjeli in smo tozadevno pisali v »Slovencu«, da je mož poslan v naš okraj le v svrho agitacije SDS. Ker mu ljudstvo ni verjelo ter je bil brez vsakega upliva, mu jo bil končno res pri uradu agrarne reforme dan naslov agr. nadzornika pri graščini Snežnik v Kozarščah z mesečno plačo, čujte, 4000 Din, — ni pa opravljal nobenega posebno važnega dela. Sa jih tudi ni mogel, ker Tomec nima nobene kvalifikacije za agrarnega nadzornika in so mu agrarne operacije španska vas. Pač pa se je zelo trudil za SDS, oziroma za Žerjava; služba, ki tudi nekaj nese, kakor vemo. Zdaj je odšel, mi pa za njim gotovo ne žalujemo, najmanj tisti, ki so bili zaradi svojega političnega mišljenja od režima vrženi na cesto.
Polzela. (Razkrinkana d e n u n -
oijacija.) »Jutro« je poročalo, da je bila učiteljica M. R. suspendirana, ker ni hotela 1. decembra predavati o zedinjenju. Uprav« no sodišče je sedaj nasprotno a goto vil o in suspenzijo razveljavilo! Naravno je, da sa vsak zanima, kdo je tisti, ki jo je tako podlo denuncirall Pa vendar ne tisti, ki v »Jutro« dopisuje in nas tam izzivat Govori se, da je nekdo nameravano predavanje o zedinjenju učiteljici nalašč onemogočil, potem jo pa ovadil. Če je to res, bi bilo dobro to podlo kreaturo izslediti. Mogoče bi bil rezultat ta, da bi se našle pri tem človeku še druge podobne čednosti in dejanja, ki bi rabila natančnega osvetljenja z vseh stranu
Zagorje ob Savi. V našem kraju bi bila zelo potrebna dobrodelna organizacija. Pomoči potrebnih je pri nas silno veliko — ljudi, ki so pripravljeni v dobrodelne namene prispevati tudi precej — zato bi vsaka dobrodelna organizacija imela takoj dovolj posla in tudi uspeha. Rdeči križ, ki je že ustanovljen, naj bi se preuredil v tako sama-ritansko organizacijo. Potem bi res bil vreden svojega lepega imena. Ljudstvo ima smisel za Rdoči križ; to je pokazalo v torek, ko se je v tako obilnem številu udeležilo poučnega predavanja g. dr. I. Pirca o skrbi za zdravje, katero je Rdeči križ priredil v prostorih kina Triglav. Seveda naj se pa varuje Rdeči križ preveč siliti v Sokolski dom — tam ne bo udeležbe, četudi priredi kaj še tako lepega — kajti kar le količkaj spominja na sokolstvo oz. Orjiino, Zagorjani odklanjamo.

—	Prihodnja številka »Slovenca« izide radi praznovanja 1. maja v tiskarni v nedeljo zjutraj.
—	Propagandni fond za Koroško. V sredo je sprožil >Narodni dnevnik« prav pametno misel, kako naj bi se uporabil ostanek tega propagandnega fonda. (Če ga je še kaj? Op. ured.) — Se strinjamo in pridružujemo želji, da bi gospod veliki župan uredil račune in tudi obvestil javnost z veselo novico, da so ti računi v redu in čisti. Kajti le preveč je danes raznih Petrov Smol, da bi se ne bilo kaj prijelo tega ali onega. Vsa javnost bi bila neskončno žalostna, če bi morala čuti, da jo je fond odkuril z avtomobilom v neznano večnost, kjer bi se bil zgubil. Morda ga pa kdo najde. Če ga, naj ga odda na Bleivveisovi cesti. Ali je hotel »Narodni dnevnik« kaj drugega povedati? Man munkelt, man munkelt, dass was g'schehen sei; aber nicht tief unten — in der Walachei. — Prosimo za obvestilo, če je komu kaj znanega o tem ali onem.
—	Dva ukaza za dr. Vošnjaka. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se bivši poslanik kraljevine SHS v Pragi dr. Vošnjak zopet postavlja za poslanika v Pragi, obenem pa ukaz, s katerim se dr. Vošnjak kot poslanik v Pragi stavlja ministrstvu za vnanje zadeve v Belgradu na razpolago. Sto francoskih frankov velja okoli 320 dinarjev.
—	Promocija. V soboto, dne 2. maja bo promoviran na ljubljanski univerzi abs. jurist g. Igor Rosina za doktorja prava.
—	Gospa baronica Boru, obče priljubljena po vsem tržiškem okolišu, je povila 30. aprila dvojki-deklici. Tako otroka kakor mati so zdravi; deklici sta prav čvrsti. Čestitamo!
—	Osebne novice s pošte. V višjo plačilno stopnjo so pomaknjeni naslednji poštarji in poštarice: Davorin Tratinšek na Pragerskem, Anton Lah v Moškanjcih, Kristina Kosova na Jesenicah na Gorenjskem, Mihaela Tavčarjeva v Ljubljani, Vojteh Conč v Šmarju pri Jelšah, Hinko Plaš v Kamniku, Frančišek Javor v Tržiču, Matilda Ferenčakova v Železnikih, Frančišek Mli-narič v Središču ob Dravi, Jožof Krivec v Dravogradu, Ferdo Gaspari v Domžalah, Julij Helmih v Zagorju ob Savi, Frančišek Vrtočnik v Šoštanju, Avgust Brejc v Stični pa Anton Pevec v Ormožu.
—	Smrtna kosa. V Makarski je umrl kanonik Vladimir Bakotič, sin pokojnega šolskega nadzornika in pisatelja Bakotiča. Pokojni kanonik je posebno v mlajših letih veliko pisateljeval ter je med drugim dovršeno prevedel na italijanščino Mažuraničevo delo »Smrt Smail-Age Čengiča«. Kot duhovnik je bil vzoren, kot človek plemenit. R. 1. p.!
—	Spominska slovesnost na Krfu. Ob letošnjem Vidovem dnevu se vrši na Krfu velika svečanost v spomin tamkaj umrlih srbskih vojakov. Cerkvene obrede izvrši patri-jarh Dimitrij, a prisostvoval bo dvor, vlada, zastopniki parlamenta, vojske in vseh javnih korporacij.
—	Odposlanstvo Društva narodov v Bel-gradu. Dne 1. maja dospo v Belgrad zastopniki Društva narodov, da se dogovore z zunanjim ministrom zaradi vprašanj, ki se tičejo naše države in lige narodov,
—	Kredit za ceste v Sloveniji in Hrvatski. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 6 milijonov dinarjev za popravo cest ▼ Hrvatski in Sloveniji.
—	Proslava sv. kralja Jovana Vladimira v Ohridu. Poročali smo že, da proslavi srbski narod letos spomin svojega prvega kralja:
sv. Jovana Vladimira. V to svrho so izdelali v ministrstvu za vere obširen program. Slavnosti se vrše v Ohridu in sosednjih krajih od 3. do 8. junija t. 1. Slavnosti se udeležita kralj in kraljica, vlada, skupščina itd. Cerkvene slovesnosti se bodo vršile v prvi vrsti v cerkvi sv. Kicmenta v Ohridu in v samostanu sv. Nauma. Razen tega obiščejo udeleženci Studenčištc in prisostvujejo odkritju sporne* nika 400 padlim srbskim vojakom-novincem pod selom Ramne; dalje obiščejo samostan Vseh svetih v Debarcu, samostan sv. Bogo. rodice pri Strugi in samostan sv. Jovana Bi-gorskega pri Debru.
—	Dober glas zagrebške policije. Te dni se je mudil v Zagrebu načelnik curiške policije dr. J. Miiller. Prišel je, da prouči organizacijo in razne ustanove zagreške policije, ki je tudi v inozemstvu na dobrem glasu. Zanimal se je posebno za nravstvenopolicijskl in kriminalni oddelek ter za zglaševalni urad
—	Samoumor slovenskega vojaka v Zagrebu, Dne 28. t. m. zjutraj se je v Zagrebu ustrelil 22!clni topničar Josip Korošec, doma iz Slovenije. (Sprožil si je s palcem desne noge puško v srce in bil takoj mrtev, Vzrok samomoru ni znan.
—	Prezaupljiv Slovenec. Strojni ključavničar Leopold Ravbar je 28. t. m. iz Slovenije dopotoval v Zagreb. Tam se mu je pridružil mlad človek in se mu ponudil, da mu razkaže Zagreb. Ravbar je ponudbo sprejel. Neznanec ga je odvedel v Maksimir, kjer ga je iznenada napadel in mu iztrgal uro z verižico in listnico, nato pa zbežal.
—	Načrti za ureditev belgrajskih državnih parkov Topčidera in Košutnjaka. Komisija za pregled in oceno načrtov o ureditvi Topčidera in Košutnjaka v Belgradu, za katere je bil razpisan mednarodni natečaj, je te dni dovršila svoje delo. Vsega je bilo došlo 29 načrtov; od teh so jih od tekmovanja za nagrado izključili 19. petim načrtom so priznali nagrade, pet so jih odkupili. Prvo nagrado v znesku 120.000 Din so prisodili načrtu pod označbo »The Monster park«, ki je delo dunajskih arhitektov Alberta Escha, Karla Kor-tačeka in Pavla Rtickaufa; drugo nagrado v znesku 90.000 Din je dobil načrt geometra Vase Nastiča iz Zemuna in dunajskih inže-nerjev A. Eglija in V. Debarja; tretjo nagrado v znesku 60.000 Din je dobil načrt treh pariških arhitektov, četrto nagrado v znesku 45.000 Din načrt Gradčanov: Thalhammerja, Pomenza, Holmla in Heigla, peto nagrado v znesku 30.000 Din načrt belgrajskega inže-nerja Svet. Jovanoviča in dveh peštanskih inženerjev. Med odkupljenimi načrti je na prvem mestu »Nacionalni park«, delo Ivana
V u r n i k a , izr. vseučiliškega profesorja v Ljubljani, na četrtem mestu pa načrt pod označbo »Moderno, predmetno, monumental-no« mariborske tvrdke Džamonja & drug; ostali trije kupljeni načrti so delo tekmovalcev iz Pariza odnosno Belgrada (Aleksander Ačovič) odnosno Monakovo. Odkupnina zA vsak načrt znaša 15.000 Din. Nagrajeni in odkupljeni načrti so razstavljeni v II. moški gimnaziji v Belgradu. Na podlagi teh načrtov napravijo sedaj generalni načrt, po katerem se potem izvrši ureditev Topčidera in Košutnjaka. — Zanimivo je, da sta na dveh važnih gradbenih natečajih zadnjega časa uspeino tekmovala dva Slovenca: za ureditev belgraj-skih državnih parkov vseučiliški prof. Ivan Vurnik in za higijensko šolo v Zagrebu Ar« Lavrenčič, oba Ljubljančana.
—	Sam se je operiral. Kurjač Radoslav Kanojlovič v Belgradu ie bolehal na želodcu.
Imel je strašne bolečine in čutil je skozi kožo, da se mu je napravil tur. Zdravil se je z vsemi travami in zvesto izvrševal vse nasvete raznih boter, a zaman. Končno si je dal ostro nabrusiti nož, da se operira. V ponedeljek zjutraj je sedel na stol, pripravil skledo za kri in svežo brisačo; nato je pogumno zarezal v kožo, kjer je čutil tvor in začel po rani bezati, da bi došel do tvora. Kri je curkoma lila Iz rane in kmalu se je samouki kirurg one-sveščen zvrnil po tleh. Našli so ga in odpeljali v bolnišnico, kjer upajo, da kljub težki poškodbi ozdravi.
—	Oddaja gradbenih del v šibeniški Inki. Dne 24. aprila so bila na dražbi v Splitu oddana gradbena dela za ureditev šibeniškega pristanišča inž. Ljubomiru Iliču za 7,190.000 dinarjev. Pristanišče se zgradi v obliki če-tverokota 132 krat 132 metrov; pristajati bodo mogli , istočasno po trije veliki prekomor-ski parniki. Z deli začno takoj, ko vlada potrdi izvršeno licitacijo. Razlika med najnižjim in najvišjim ponudnikom jo znašala i milijon dinarjev.
—	Kongres rudarskih nameščencev. Dne 26. aprila se je vršil v Sarajevu kongres Zveze rudarskih in fužinskih nameščencev v Jugoslaviji. Navzočih je bilo do 100 zastopnikov. Zveza šteje nad 700 članov in ima 315.000 Din premoženja. Govorniki so naglašali, da je splošna gospodarska kriza zelo neugodno vplivala na radarske razmere; nameščenci si obetajo znatno izboljšanje od nameravane komercijalizacije rudnikov. Za predsednika Zveze je bil ponovno izvoljen inž. N. Be-lančič.
—	Kotor. V zadnjem času so uvedli v Kotoru električno razsvetljavo. V luki so začeli s pripravami za popravo obale.
—	Roparji v Srbiji. V vasi Golobec pri Požarevcu je vdrlo 7 neznanih mož v hišo trgovca Jovana Radovanoviča. V hiši sta bili samo trgovčeva žena in hčer. Roparji eo zahtevali denar. Ko je žena odgovorila, da je njen mož vzel denar s seboj v Poža-revac, so začeli roparji obe ženski grozovito trpinčiti, dokler jim ni izročila 1000 dinarjev. Roparji so vzeli denar in razne predmete v vrednosti 6000 dinarjev iu pobegnili.
—	Predrzen napad. V Starem Bcčeju v Vojvodini je skušal neki Voletic v družbi več tovarišev izsiliti od premožnega posestnika Hajduške 50.000 dinarjev. Vuletič je Hajduško povabil k sebi na dom, češ da ima dobrega kupca za njegovo posestvo. Ko pa je Hajduška vstopil v Vuletidevo hišo, so ga nasilneži zgrabili in ga prisilili z batinami, da je podpisal menico na 50.000 dinarjev, potem pa so ga izpustili. Hajduška je zadevo ovadil policiji, ki je ugotovila, da jo Vuletič že v nekem drugem slučaju na isti način izsilil ,20.000 dinarjev.
—	Zagoneten beg dr. Vukašina Markovima it ječe. Glasovi ti črnogorski odmetnik dr. V. Markovič je, kakor smo že poročali, na velikonočno nedeljo zarana zjutraj na še nepojasnjen način pobegnil iz zaporov okrožnega sodišča na Cetinju. Ob pol 4 zjutraj je Cetinj-čane prebudil silen glas z višine pri sodišču: »Hristos Voskrese!« Bil je dr. Markovič, ki se mu je bil po dvakratnem brezuspešnem poizkusu beg končno posrečil. Iz svoje celice je ušel dr. Markovič na ta način, da je spodaj stri vrata in zlezel na hodnik. Od tam je pač prišel na dvorišče. Le-to pa je obdano s 3 in pol metra visokim, gladkim betonskim zidom, na katerega vrhu korakajo straže, kadar so kaznjenci na dvorišču. Na zidu ni bilo nika-kih sledi, iz katerih bi se dalo posneti, kako je dr. Markovič prišel čez. Domnevajo pa, da bi bil utegnil zid enostavno preskočiti! Dr. Markovič je znan kot nedosegljiv skakalec in tekač. V skakanju se je vadil tudi v ječi in jo nedavno v stražniški sobi preskočil 2 metra dolgo in 1 meter visoko posteljo.
—	Prva v Jugoslaviji zgrajena letala. V Kotoru so- te dni preizkusili prvo letalo domačega izdelka, ki ga je sestavila tvrdka »Ikarus« v Novem Sadu. Tvornica je zgradila doslej šest pomorskih letal, 12 pa jih gradi,
—	Razkrinkana bratomorilka. Pred petimi leti je pri Sv. Barbari nad Škofjo Loko umorila Marijana Hribernik svojega slaboumnega brata. Marijana je ubila brata s polenom. Ker se ji je izgovor posrečil, češ, da je branila le mater pred divjim bratom, ki je v slaboumnosti v resnici včasih »zarogovi-lil«, in ga v obrambi tako nesrečno udarila, da je obležal mrtev, je bila oproščena. Šele sedaj se je pa dognala povsem drugačna slika. Marijana Hribernik se je sprla z očividci umora in ti so jo sedaj spravili v ljubljanske zapore. Marijana je morala svojega brata že dolgo črliti. Res, da je bil slaboumen, ampak drugače priden in razen v posameznih napadih povsem normalen ciovek. Ko je brat po-krmil živino, se je vračal iz hleva. Pred hlevom ga je Marijana udarila s polenom po plavi, da se je mahoma sesedel in jo baje kleče prosil: :Marijana, lepo te prosim, pusti me, vsaj ubij mo nikar k Marijana se pa ni omenila za milo prošnjo, potolkla je brata na tla iu ga po nekaterih udarc-ih tudi ubila. Mrtvega je zavlekla v hišo in ukrenila vse pogrebno. Tudi materi ni moglo biti dosli za dna in dogovorili sta se, kako bi jo Marjana najceneje oduesla. Zato sta fingirali napad blazneža in obrambo, ki je pač zahtevala žr-\:v. Ljudstvo je v začetku pomiljevalo mater •i Mir i j a no, in čisto razumljivo mu jo bilo, da 'e Marijana branila mater, pa pri tem ma-nari ubila brata. Pred kratkim, ko ie tudi
ljudstvo zvedelo za žalostno resnico, se je zgražalo. Ni moglo razumeti rafiniranosti in mirne vesti Marijanine. Baje se bo radi dejanja bratomorstva zagovarjala že pri pri-liodnjem porotnem zasedanju.
—	Slabo si jo pomagala. — Posestnici V. na Viču št. 51 je pred kratkim obolel enoletni prašič za kozami. Žena, ki je dobro vedela, da ji prašiča zaplenijo, 5e ugotove bolezen, je prašiča zaklala in razsekala ter je prodala večji del mesa svojim sosedam in znankam. Razen Frančiške Gališeve so kupile vse, katerim je ponudila, meso tega prašiča. Koliko ga je vsaka vzela in po čem so ga plačale, pa pravijo, da so pozabile. V soboto pa je poginil ženi še drugi prašič tudi za kozami. Žena mu je odrezala glavo in jo zavrgla, ostalo meso pa je shranila v kleti z namenom, da ga tudi razpeča. Pri drugem pa ni imela sreče. Zalotil jo je občinski mesogled Ivan Škerlj, ld je zvedel, da je žena prodajala sveže prašičevo meso. Pri hišnem ogledu je našel tudi druze-ga prašička v kleti. Žena je priznala, da ji je prašič poginil in da mu je odrezala glavo, meso pa je hotela nasoliti in posušiti. Ta zgodba z bolnimi prašičld se bo završila pred ljubljanskim sodiščem.	n.
—	Ciganska nadloga. V ljubljanski okolici so se začele zelo množiti tatvine domačih živali. Policijske ovadbe poročajo skoro vsak dan o raznih tavinah kuretine in zajcev. Tako je včeraj zopet ovadil posestnik Jože Svete iz Iške loke, da mu je bil ukraden iz hleva na dvorišču 7 tednov star prešič in pa ena kok-lja in dve piščanca. Tako pri njem kot v soseski je bilo ukradenih več manjših domačih živali in sumijo cigane, ki se klatijo v sosednih gozdovih. Ponoči gredo cigani igrat v mesto, ciganke pa krast.	n.
—	Legitimacije in železniške vozovnice s popustom za zagrebški velesejem se dobe v Tourist-Office »Putnik«, palača Ljubljanske kreditne banke.	2861
—	Ukraden mlekarski voziček. Posestni-ku Ivanu Končanu v Dravljah št. 62 je bil ukraden tekom zadnjih treh dni iz zaklenjene shrambe pod kozolcem še skoraj nov mlekarski voziček, vreden 1000 Din. Voziček je bil črno prepleskan in je imel ob strani napis I. K. n.
—	Ali že veste? Kaj pa? Da je pričela tovarna čokolade Mirim izdelovati tudi rženo in sladno kavo prvovrstne kakovosti.
—	PROTI ODEBELOSTI deluje s kolo-salnim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijnh. —
; Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, | Prilaz 71.	1591
—	Krasne lc&mgarne za moške in volnene blagove za damske obleke v vseh modnih barvah kakor tudi perilni krep, frotir, surovo svilo, batiste, etamine in raznovrstno perilno blago, priporoča tvrdka: F. in I. Goričar, Ljub- j ljana, Sv. Petra cesia 29. Prepričali se bodete. '
. aa kupite tu znatno ceneje kot povsod drugje!
—	Legitimacije za Zagrebški velesejem j sc dobivajo v Publicitas Ljubljana, Šelon- ' burgova ulica 7-II. Cena Din 40.— tudi po i povzetju.
I1 štajerske.
š Majniški pozdrav v obliki od otrok slikanega knjižnega znaka pošlje podporno društvo za revne učence vsem staršem in mla-dinoljubom v Mariboru z iskreno prošnjo, da zanj poklonijo za prvi maj dva dinaria. S tem pomladanskim darom hoče društvo oskrbeti našim revčkom perilo. Saj nad 300 otrok nima najpotrebnejšega — čiste srajce. Odbor prosi in upa, da nikdo udane prošnje ne bo odklonil.
š G. dr. Orcst. Žunkoviž je dodeljen kot j zdravnik-pripravnik državni bolnici v Celju.
š Profesor Lad. Mlakar iz Ptuja se je odpeljal 26. aprila v Proltuplje v Srbijo, kamor je bil po krivici premeščen. Ker noben uradnik ob sedanjih beraških plačah ne razpolaga z gotovino, je prosil ministrstvo prosveta za predjem za službeno potovanje. Predjema pa do odhoda ni prejel. Izposoditi si je moral denar, da lahko pride v kraj, kamor je pregnan. To je prvi slučaj, da so premestili definitivnega slovenskega profesorja, ne da bi uvedli prej disciplinarno preiskavo. To je »službena potreba«, sedaj, ko se bliža šolsko leto koncu! Brez preiskave se prestavlja uradnik na podlo ovadbo ljudi, ki krivijo hrbte pred gotovimi ljudmi!
š Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v nedeljo 26. aprila po dolgotrajni mučni bolezni 16letni Mirko Košir, sin znane in ugledne primorske družine. Pokojni je bil priden in priljubljen dijak III. razreda meščanske šole in vrl član orlovskega naraščaja v Mariboru.
Iz Primorske.
p Umrl je 30. m. m. v Kredu pri Kobaridu g. Jakob Lovrenčič, oče profesorja, znanega pisatelja g. dr. Jožeta Lovrenčlča. Bil je vzoren krščanski mož. Svetila mu večna luči Preostalim naše iskreno sožalje!
p Toča na Goriškem. Dne 22. t. m. jc pobila toča na Dobrovem, v Biljanl, Šmartnem in delu Medane. Škoda na drevju in trti je znatna.
p Obupen čin Ec3rečnicc. V Tribušah na Goriškem je skočila s svoiim nezakonskim otrokom v vodnjak in utonila vdova Marija Horvat. Horvatova je do vojne srečno živela s svojim možem in tremi otroci. Potem jc mož odšel v voino. a ona ie kot bedunka do-
bila streho in zaslužek na nekem velepose-stvu na Kranjskem. Tekom časa se je udala gospodarju in postala aanova mati. O tem je zvedel njen mož, ki se je iz obupa usmrtil. Kasneje jo je veleposestnikova žena segnala s posestva. Horvatova se je vrnila v domačo vas, kjer je živela v veliki bedi. Po vrsti so ji umrli vsi zakonski otroci; ostala je sama z nezakonskim detetom. To jo je še bolj po-trlo in minoli torek je z otrokom v naročju skočila ▼ vodnjak, kjer sta oba utonila.
p Nova šola. V Renčah so minolo nedeljo slovesno položili temeljni kamen za novo šolo.
p Promet v Trstu. V letošnjem januarju je znašal uvoz v Trst po suhem 1,486.491 stotov, po morju 1,159.655; izvoz 1,026.122 in 961.166; skupaj uvoz 2,646.146, izvoz 1,937.238. Skupni promet 4,633.434.
p Nova ladja. Ladjedelnica v Tržiču (Mon-falcone) je zgradila za tvrdko Cosulich v Trstu motorno ladjo »Giuliac, vsebujočo 6000 ton in namenjeno za blagovni promet.
p Društvu za boj proti tuberkulozi je nakazal tržaški občinski svet 40.00 lir za sprejem 50 revnih otrok v gozdno šolo.
p Vpoklic vojakov. Za nedoločeni čas odpuščeni vojni obvezanci leta 1905 so bili o Veliki noči poklicani spet v aktivno službovanje.
p Opatija je bila letos drugič po vojski že o Veliki noči polna odličnega mednarodnega občinstva. Večina gostov je iz Srednje Evrope, zlasti z Dunaja, Monakovega, Budimpešte in Prage.
Iz Ljubljane.
lj Razgrnitve stalnih volivnih imeni-kov za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano. V smislu člena 6. zakona o volivnih imenikih se javno razglaša, da so stalni imeniki za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano od deželnega sodišča potrjeni ter od današnjega dne nadalje pri mestnem magistratu (mestni volivni kataster, Mestni trg štev. 2. I. nadstropje, soba štev. 21) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjeni vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volivni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volivnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka-priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne listine. Pri eventualni volitvi občinskega odbora bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisnne v ta volivni imenik. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahtevo po popravkih niso več dopustne. — Mestni magistrat v Ljubljani, dno 30. aprila 1925.
lj Občinska davščina na pono?ni obisk gostiln. Ali je na mestu talca občinska davščina, ali ni? Vsak trezno misleč človek bo moral priznati, da je davščina ne le umestna, temveč socialno popolnoma upravičena in utemeljena. Le nekaterim demokratskim (?) ljubljanskim mogotcem ne ugaja, da jih moti ob 10. uri natakarica z listki, v roki, v takrat že razgretih razgovorih, ali da moti kasneje kak kontrolni organ v strumni stoji svojega šefa. Ta davščina ni uvedena le v Ljubljani, temveč tudi v drugih mestih, pa tudi po nekaterih občinah na deželi, zlasti tam, kjer je tujski promet; a nikjer ni še padlo komu v glavo izvzemši glave nekaj ljubljanskih demokratov (?) da bi zahteval, naj se ta davščina ukine. Nasprotno, uvaja se, kjerkoli mogoče. In kaj zahteva izvestna gospoda v Ljubljani? Nič več in nič manj nego to, da naj se ukine omenjena davščina, da plača vse to, kolikor bi vsled ukinitve davščine na ponočni obisk manj prejela mestna blagajna, da naj vse to plača povprečni dnevni konsument iz mesta in z dežele, ko je po dnevi z večine navezan na gostilno ali si, kdor pač more, zvečer privošči kupico vina po trudapolnem delu. Občinstvo na splošno, pa tudi ogromna večina gostilničarjev, je proti takemji podraženju vina. Zato zahtevamo odločno, da oblast »sklepa« (?!) ljubljanskega gerentstva no potrdi. Kdor hoče sedeti po 10. večerni uri v gostilni in kavarni, naj le plača bori dinar! Saj stori to prostovoljno; nikdo ga ne sili. Ali pa naj gre preje spat. Zato je ta davščina s socialnega stališča popolnoma opravičena, dočim bi bilo povišanje vinske cene socialna krivica za one v prvi vrsti, ki so navezani na prehrano v gostilnah; saj je znano, da to brez pijače prav težko dobiš, ali vsaj gledajo te postrani, če ne piješ. Je pa tudi še ta-le moment Mnogi pošteni gostilničarji bi silno neradi in s težkim srcem zvišali cene pijači; na drugi strani pa pri vseh ogromnih davkih ni mogoče zahtevati od njih, da bi plačevali tako veliko povišanje doklad iz lastnega žepa. Tudi iz tega razloga se upira čut socialne pravičnosti odpravi davščine na ponočni obisk in istočasni prevalitvi bremen za izpadek dohodkov na ramena konsumentov in obrtnikov. Izgovor ali vprašanje, kako se je porabljal dohodek od davščine na pon-očni obisk, in pa insinuacija, da bi se bil porabljal v druge nego določene namene, vse to je — oprostite — bedasto. Dohodek je bil določen za ubožne namene, a listki so morali biti plačani mestni blagajni takoj ob prejemu. Naj so torej potrudijo gg. grrenti k mestnemu knjl-oovndstvu ter ondi vprašajo, če so bili vsi Dre-
jemki iz tega naslova v resnici tudi vknjiženi med dohodki ubožnega zaklada. Potem pa naj še vprašajo referenta za ubožne zadeve, kako so se porabljali. Pa bo! Povišanju doklade na vino pa velja naš odločen protest.
lj »Ljubljana« pozivlje vse člane moškega zbora, da se polnoštevilno udeleže skupne pevske vaje za zvezin koncert, ki se vrši v soboto, dne 2. maja t. 1., ob 8. uri zvečer v prostorih Glasbene Matice. Vsi in točno!
lj V spomin na pokojnega p. Placida so darovale za novo cerkev sv. Frančiška v Sp< Šiški čč. šolske sestre 500 in neimenovana 20 Din.
lj Odmora najmarine. V »Slovencu« v številki 96 priuaša obvestilo davčne administracijo, da jo odmera najmarine dovršena in zavezancem dana v pogled od 1.—15. maja, in pristavlja, da se plačilni nalogi ne bodo razpošiljali. Plačilne naloge imajo v veliki večini po vseh deželah Jugoslavije, celo v Srbiji, le pri nas jih je finančna delegacija samovoljno ukinila. Vse prošnjo, vso zahteve, vse osebne intervencije so bile zastonj! Izgovarjali so se, da provzroči to preveč de-i la, troškov in ne vem še kaj drugega, kakor ! da bi spisovanjo, pošiljanje položnic in zo-petno vpisovanje, ne glede na delo čekovnega urada, ne prizadelo uradnikom nobenega I dela: Cela vrsta slučajev nam jo bila javlje-! nih, da so bile položnice nepravim osebam j dostavljene, da so se vršile pomoto glede I davčnih predmotov, toda vse to ni moglo finančne uprave prisiliti, da bi izdala ukinjenih plačilnih nalogov. In segaj naj davkoplačevalec ob času, ko so davčni uradniki i čez glavo zaposleni s prejemom hišnega dav-1 ka, čaka cele ure, da pride na vrsto, še išče v gnjeci po zapisniku, če se mu jo davek pravilno odmeril. Ali naj ljudje hodijo 2— 3 celo 4 ure daleč v določenem roku gledat na davkarijo v zapisnike? Na pritožbo poslancev zaradi plačilnih nalogov je finančni minister izjavil, da je to zadeva finančne delegacije. Toda ker finančna delegacija doslej ni hotela zahtevi po plačilnem nalogu ustreči in tej zahtevi še danes prav trdovratno kljubuje, poživljamo naše poslance, da resno nastopijo pri finančnem ministru, da on zaukaže, da so izdaja plačilnih nalogov zopet vpelje, in to za vse vrste državnih davkov. — Več hišnih posestnikov.
lj Samomor starke. Že blizu 60 letna užit-karica Ivana Kocjan, doma iz Štepanje vasi, je stanovala v zadnjem času pri svojem sinu na Dolenjski cesti št. 25. Starka je postajala ; v zadnjem času vedno bolj otožna in silno i razburljiva. Domišljala si je, da hoče njen : sin prodati domačijo iu da bo morala iti po j svetu med tuje ljudi. O tem pa seveda ni bilo niti govora. Včeraj zjutraj za rana pa je na-I šel sin vežna vrata na dvorišče odprta. Čudno se mu je zdelo, kdo bi šel tako zgodaj na dvorišče n šel je vprašat hči, če je mati pri njej, j Ta mu je odgovorila, da se pri njej ni zglasi-la. Prvotno je mislil sin, da je šla mati zgodaj | k maši. Ker pa se le predolgo ni vrnila, so jo • šli iskat. Našli so jo v vodnjaku. Policijska preiskava je ugotovila takoj po ovadbi, da je j žena v svoji zmedenosti iu otožnosti skočila v vodnjak. — Seveda tudi ni izključena možnost, da je žena padla v vodnjak. Truplo so še tekom dopoldneva potegnili iz vodnjaka,
n.
lj Gostilniški hlevi. Lastniki, kakor tudi najemniki gostilniških hlevov se opozarjajo ponovno na naredbo bivše dež. vlade v Ljubljani z dne 26. avgusta 1913, št. 22070 glasom katere so dolžni svoje hleve tedensko vsaj enkrat zlasti pa po sejmskih dnevih očistiti in razkužiti. Tudi morajo voditi glede vseh konj, ki se jih postavi (tudi mimogrede) v njih hleve natančne zapiske, iz katerih mora biti razvidno ime konjskega lastnika, število konj in čas vhlevljenja. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali v smislu ^ 10. zak. z dne 6. avgusta 1909 dež. zak. št. 177.
lj Dobra večerja ljubljanskih ribičev.
Ljubljanski ribiči so mogočni in ponosni ljudje, ljubljanski ribiči imajo svoje prav posebne muhe, imajo pa radi prav dobre večerje in nič manj dobr-e gostilne. So pa složni in v složnosti so že zdavna sklenili, da je kapljica pri Mačku za vodo najboljša in da tam tudi beseda najlepše teče in pa vsak teden so imenitne strelske vajo tam. Zato so pa ribiči največ pri Mačku in še celo strelskih vaj se udeležujejo in pa dobrega ričeta. Pa so pred dnevi ribiči nalovili lepo kopico rib. Življenje so jim hoteli še ohraniti do petka zvečer, v petek zvečer bi naj pa romalo v ponev in na krožnike pred vnete ribiče. Kam pa z ribami do petka? Treba jim je vodo in sicer vedno se menjajoče vode, sveže, drugače se osmrade. Pa so bili ribiči v resnici v veliki z-adregi. Sami nimajo doma takih naprav, drugod je nemogoče. — »Kaj pa v bazenu vodnjaka pred rotovžem?« jo sprožil ribič. »No smemo« — jo skomignil drugi ribič. »Vodnjak je vendar dotok Ljubljanice, ribo so itak polovljene v Ljubljanici, kdo nam kaj moro. V bazen z njimi do petka!« jim jo svetoval prijazen človek, ki pa ni ribič. Ribo so romale v bazen in prav prijetno jim jo bilo tisto večno curljanje vode iz vrčev povodnjakov in tudi družbe ni bilo malo, hrane celo preveč. Deca jih je krmila s pomarančami, bomboni, goske s tortami, delavci s črnim kruhom; vse so jo zgosčalo na duu v umazano in sluzasto plast, v BTATiinta vod ianku in maaristraifcu. Ribe so
pa živele prav brezskrbno, kot bi prav nič
ne slutile petka. Bibiči so si čisto po rangu in po zaslugah zaznamovali in določili svoje žrtve in petek jo bil že blizu. Pa se je gospodom na magistratu ribogojstvo v starodavnem vodnjaku le pristudilo in gospod je velel poloviti ribe in jih spustiti v Ljubljanico, v svojo rojstno domovino. »Dotok« Ljubljanice so pa očistili. Ribiči so v petek že cel popoldan namakali grla z dobrim cvičkom pri Mačku za vodo, vse v svetem trudu, da bi jim ribe bolje teknile. Proti večeru so šli lovit v »dotok« Ljubljanice, v pred-rotovški vodnjak. Bil je pa že prazen in ribe bo plavale že bogvekje po Ljubljanici. Strašno jih je pogrelo; doma so vsi odpovedali večerjo in postili so se že po dva dni, da bi jim ribe. bolje teknile na zadnje pa taka
smola. Baje so jezo do dobra zalili ln se drugi dan pritožili na samem magistratu. Magistrat jim ni mogel pomagati, ostati so morali pač brez večerje. Zvedeli so pa hkrati, da se bo vršila najbrž zanimiva in za Ljubljano in za ljubljanske ribiče imenitna razprava o dotoku Ljubljanice in o pravicah ribičev do izkoriščanja tega.
l,j Policijske vesti. Policija je aretirala včeraj Teodorja Starčnika kot nevarnega begunca, ki bi moral tudi nastopiti sodno zaporno kazen. — Ovadb je bilo vloženih včeraj 7, in sicer ena zaradi tavine kuretine in radi tatvine mlekarskega vozička, ena radi razpečavanja mesa bolnega in crknjenega prešiča, dve radi prestopka cestno policijskega reda in po ena radi pijanosti in pa radi prestopka obrtnega reda.	n.
SV. PISMO NOVEGA ZAKONA.
(Izdala Bog. Akademija v Ljubljani.)
Glede na izvajanja g. prof. Zidanšeka v »Naši Straži c (10. in 15. aprila t. 1.) o novem blovenskem sv. pismu naj mi bo dovoljeno naslednje pojasnilo: Načela, po katerih se je priredil slovenski prevod, so plod znanstvenega raziskovanja na polju zgodovine bibličnega teksta. Znanstveniki, katoliški kakor tudi protestantski, jih priznavajo kot prava. Podpisani sem se meseca februarja 1. 1023. razgovarjal o teh načelih s tremi najodličnejšimi člani biblične komisije v Rimu (Fonckom, Hopflom in Freyem). Odobravali so jih vsi. Ko sem se pravkar mudil za sv. leto v Rimu, sem predložil P. Foncku, profesorju na papeškem bibl. zavodu, dovršeni prvi del Novega zakona in mu še enkrat prečital načela za prevod, kakor smo jih na kratko povzeli v Uvodu. Z njimi popolnoma soglaša. Ko sem mu v razgovoru prebral tudi oceno v : Straži c, je dejal s poudarkom: -Povejte javnosti, da delate v popolnem soglasju s člani biblične komisije. Povejte, da moramo prevajati iz izvirnega teksta zaradi protestantov, da jih ne odbijemo, ampak jim ugladimo pot v kat. Cerkev. Če kdo trdi, da Rim ne odobrava prevajanja po izvirnikih, naj ve, da profesorji papeškega biblič. zavoda v Rimu pravkar prirejajo italijanski prevod po izvirniku in je prva knjiga (II Pen-tateuco) že izšla. — Toliko v pojasnilo in pomirjenje tistim, ki mislijo, da je Rim proti prevodom sv. pisma po hebrejskem in grškem tekstu. Kritika v >Naši Straži« je v tem pogledu preozkosrčna.
Podrobnejši odgovor na posamezne očitke prinese Bogoslovni Vestnik, ker take diskusije ne spadajo v dnevno časopisje, ili "	Prof. A. Snoj.
KRIŽ NA GORI
glasilo katoliškega slovenskega dijaštva, ubira vedno višji pot k vrhovom katoliškega svetovnega nazora. Njegov smoter je navdušiti mladino za katolištvo, ki bo res koreninilo v srcih, se praktično izdejstvovalo in ustvarjalo najvišje kulturne, občestvene, socialne vrednote; katolištvo, ld mora pomeniti vodivno silo v življenju tako posameznika kakor celokupne človeške družbe. Križ na Gori se ie pojavil v važnem razdobju našega duhovnega življenja, ko katoliška mladež po vseh deželah, med vsemi narodi išče, kako v novih oblikah, po še neprehojenih potih, po metodah-primernih nastopajoči bodočnosti, oživiti katolištvo v lastnih srcih, ga posredovati drugim in dvigniti iz njegovih globin zaklade, ki so prav našemu času, naši miselnosti iu težnjam prikladni.
V številkah 9—10, Iti sta pravkar izšli, riše F. Terseglav v članku »S t i č n a« (tam bo avgusta letos dijaški teden) smernice katoliškega dijaškega pokreta naših dni (-Stična bo prijateljski sestanek, ne toliko zadeva organizacije, kolikor odziv na klic iz lastnih src, in niti najmanj kakšna manifestacija. Duha reklame, pokazovanja in oficijelnosti moramo sploh izkaditi iz naših vrst. Katolištvo je stvar spontanega izliva iz prepolne duše, obenem pa tihega dela ter popolne odkritosrčnosti. Mora biti, kakor če seješ seme v brazde in čakaš, da tiho dozori, pa veruješ v silo življenja in milostnočudežno dejstvovanje večnega Tvorca«'). — Dr. Josip Jeraj nam podaja zaokroženo s?iko o katoliškem človeku. (-Katoliški človek ne živi od naukov, moralizirajočih zapovedi, kakor protestantski, racionalističui, temveč iz globokih verskih intuicij ... Katoliški bili se pravi, živeti od globokih božjih, milostipolnih inspiracij, od ga-nutja božjih skrivnosti, od mističnega občevanja z Bogom. Katoliški človek, ld živi tako v intimnem stiku z Bogom, je samoposebi 1;;di moralen, f njegova morala ne izvira toliko od zunanjih se vsiljujočih zapovedi, tem-ve£ v globokih verskih doživljanj.«) — Silno za ni i ;v in krvavo potreben je članek dr. F. Cibcia o E .• o ? U, ljubezni, ki se pri nas eesio pojmuje aii grobo živalsko ali pa breztelesno 'utonično, kar ne odgovarja dejstvom. Pisec k -lsno dokazuje, da Eros ni spolni na-(.'oii, da pa je tndi Platon zgrešil bistvo lju-bc:"t:. < Spolnost je brez dvoma nagon z iz-rn:..': ni>< pjt ni potrebe: in s ciljem, priti do r ;iopi-L'f> in razmeroma kratke telesne bi zine in zdi užiive z drugim bitjem, s katero jo združeno čutno zadoščenje. Vsa smer teženja gre proti drugemu bitju in za združitvijo, Nasprotno ©ro« aoloh ni noben nagon
I® širnega sveta.
ampak duševno stanje brez vsakega značaja potrebe * in teženja po njeni zadostitvi. Eros je izpolnjenje »samo na sebi«, popolno zadoščenje in popolna blaženost in vzhičenost, ki je pustila vse teženje že daleč za sabo. Kakor upam še izkazati, vsebuje eros še druge sile v sebi, da ni golo čustvo ali razpoloženje in sanjavo tipanje za nedoglednostjo.«) V ta članek se mora vsak mlad človek do dna poglobiti; pomenil bo mnogim odrešenje. — V. Fajdiga piše o optimizmu, :>ki je predpogoj dela, ki ga zahteva od vsakega posameznika današnji čas. predpogoj nove do-b e , ki naj znači prelom s staro ...«) Je še drug drobiž praktične važnosti in nekaj leposlovja (Franc Vodnik).
Mladi, ki ste naša bodočno-t: Dalje po
visoki poti k zvezdam!	A. R.
* * *
pr Veliki pevski koncert Zveze slov. pevskih zborov, v nedeljo dne 3. maja t. L, prične točno ob treh popoldne, ker se večina sodelujočih društev vrne domov s prvimi večernimi vlaki. Opozarjamo še enkrat vse, ki nameravajo poseliti koncert, da si preskrbe vstopnice v p r e d p r o d a j i v Matični knjigarni, da ne bo pred začetkom koncerta takega navala pri blagajni kot lansko leto. Tam se dobe tudi vzporedi koncerta.
pr Koncert Glasbene matice v Mariboru. Orkester in pevski zbor mariborske Glasbene matice priredita 6. maja 1925 pri Gotzu velik in skrbno naštudiran pomladanski koncert. Badi zunanjih obiskovalcev, zlast.i učiteljstva je za koncert določena sreda. Da seznani občinstvo tudi s francosko glasbo, bo orkester podal dve si'čkani deli Berliozo-vi, zraven pa Dvorakovo simfonijo v E raoln. Pevski zbor bo podal osem krasnih mešanih in moških zborov, katere bo pel tudi dne 12. maja v Belgradu in pri drugih koncertih, katere priredi tekom svoje turneje po državi. Začetek koncerta ob 20. Predprodaja vstopnic pri Brišuikn in Hoferju. Ker so vstopnice za matične koncerte redno razprodane že v predprodaji, svetujemo občinstvu, da si vstopnice pravočasno rezervira.
pr O sodobni ruski lirični glasbi, kakor se je razvila i>o prevratu v obeh kulturnih centrih velikega ruskega naroda, nam bo podal jasno sliko IV. abonma koncert, katerega priredi Filharnionična družba v ponedeljek, dne 4. t. m. Na tem koncertu nam zapo.ie odlična koncertna pevka ga. Anka K o š č e v i č - B a d a 1 i e celo vrsto samospevov najnovejših ruskih glasbenikov, ki delujejo danes večinoma v Petrogradu in pa v Moskvi. Za nas so to povečini neznana imena, ki pa zavzemajo v glasbonem svetu jako odlična mesta in ki se popolnoma ločijo od onih glasbenih velikanov, ki živijo in delujejo v raznih evropejskih središčih izven mej svoje domovine. Gospa umetnica, ki iz-, vaja program, se odlikuje po izredno lepem glasu ter umetniškim prednašanjem. Vstopnice v Matični knjigarni.
pr 5. številka »Preroda« s prilogo »Zdravje« jc ravnokar izšla; vsebina je pestra, zanimiva in aktualna. Ljubljančane bo še posebno zanimal uvodni članek v »Zdravju«; »Vrtno mesto Ljubljana«. — List izhaja mesečno na 32 straneh ter stane letno samo 25 dinarjev. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Narctlno gledališče v LJutrtJanl.
DRAMA:
Začetek ob 2(1 zvečer.
Petek, 1. maja: ZAPRTO. Sobota, 2. maja: ROKA ROKO IPr " ""E OBRAZ. Red D.
OPERA:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Petek, !. maja: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 2. maja: CAVALLERIA RUSTICANA, GLUMACI. — Izven.
Narodno gledališče v Mariboru.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2. maja: >Marta« ab. E. Premijera.
Zafctck predstav a 1. majem. 1. main se bodo pričele predstave na mariborskem odru ob 20 (osmih) zvečer, kot je lo običajno vsako leto v solatnem času.
sv Kdaj bo konec sveta? Italijanski listi poročajo, da so našli v neki stari koči rokopis prerokovanj nekega kapueina. Rokopis je pisan okoli leta 1760. Vsa v rokopisu našteta prerokovanja so se doslej izpolnila. Tako je kapucin prerokoval za leto 1792. francosko revolucijo in iznajdbo giljotine, za 1. 1830. zopet revolucijo, za 1. 1848. upor v kraljevini Neapol in meščansko vojno v Franciji Svetovno vojno je napovedal za 1. 1915. Za I. 1925. prerokuje potrese. L. 1950. se bodo pokazala tri solnca, 1. 1960. bo Sicilija izginila v morju, 1. 1970. bo Španijo in Francijo uničil potres, 1. 1980. bo divjala kuga v Aziji, 1990. bo nastala vsled solnčnega mrka dolgotrajna tema in 1. 2000. bo konec sveta.
sv Olga Novikova umrla. V Londonu je preminula znana ruska politična pisateljica, Olga Novikova v starosti 83 let Bila je sestra znanega ruskega diplomata Novikova. V sedemdesetih letih je stala v pisemskih stildh s plzenskim ruskim krožkom. Zaradi nekaterih člankov ji je bilo bivanje med Čehi otežkočeno. Rajna je bila navdušena glasnica angleško-ruslie zveze.
sv Udeležba žensk na revolucionarnem gibanju v Bolgariji, Kakor poročajo listi, so bile na zadnjih dogodkih v Bolgariji v znat.nl meri udeležene tudi ženske, vendar le v popolnoma podrejeni vlegi. Bile so to samo kupljene žene, ki so za denar in lepe obleke opravljale kurirske posle in bile pri tem za vse na uslugo. Baje niti vedele niso, kaki stvari služijo. Veliko teh žensk so že zaprli. Kakor vemo, sodelujejo drugače žene pri revolucijah in revolucionarnih gibanjih iz prepričanja. Zato imamo zglede zlasti v Rusiji in Nemčiji.
sv K. H, Voigt umrl. Na Dunaju je te dni umrl znani izdelovalec gosli Kari Hermann Voigt.
sv Zračna zveza Celovec—Dunaj. Celovški občinski svet jc v svoji zadnji seji sklenil, da sc mestna občina udeleži osnutja »Koroške družbe za letalski promet«. Družba uvede z dnem 3. maja L 1. zračni promet med Celovccm in Dunajem z enim letalom tipa Junker. Vsak teden napravi letalo šest poletov: tri na Dunaj in tri z Dunaja v Celovec; ob nedeljah bo letalo na razpolago za polete na Vrbsko jezero. Vožnja na Dunaj bo trajala dobri dve uri in bo stala 100 šilingov. Če bo treba, uvedejo še drugo letalo. V finančnem oziru bo občina udeležena s približno 55 odstotki. Celovec postane postaja na letalski zvezi med Dunajem in Italijo.
sv Esperanto. V Parizu bo zborovala od 14. do 17. majnika konferenca, ki bo študirala vprašanje, kako je možno uporabljati esperanto v trgovini, industriji in v znanstvu.
sv Telefon bo v Italiji oddala država s 1. julijem zasebnim podjetjem. Italija računi gospodarska leta od 1. julija do 30. junija in ne od 1. januarja do 31. decembra.
sv Zvezdama v Grenlandiji. Dansko zunanje ministrstvo je sklenilo napraviti ob grenlandski obali zvezdarno. Če se bo obnesla, jo bodo povečali.
svSmrt macedonskega časnikarja. V Sofiji je umrl Anton Drandar, doma iz Velesa, ki je napisal nekaj del o macedonski svoji domovini. Njegova najplodovitejša delavnost spada še v dobo turške vlade. V 1. 1867. je izdal knjigo >Po"ioženjslo na kristijanite v 31akedo-niji« in malo pozneje >Considerations sur la guerre Eurojjčenne an point de vue Baleani-<jue« (Premišljevanja o evropski vojni s stališča balkanskega)). Zadnje njegovo delo, napisano v nemškem jeziku, je izšlo v Lipskein pod naslovom »■Turška uprava v Macodoniji«,
sv Smrt čudnega pritlikavca. V Napolju je umrl te dni pritlikavec, znana ulična prikazen. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili, da je imel dvojna prebavila. Tudi nekatere druge organe je imel dvojne. Odtod razlagajo njegov nenavaden dober tek. Njegovo truplo so shranili na kliniki v znanstvene svrhe. Pritlikavec je bil visok 1.15 m.
sv >Indizacija« indijske armade. Anglija je pristala na to, da se v indijski armadi izvede indizacija, to je, da se angleško častni-štvo zamenja z domačini. V to svrho so ustanovili dve šoli za vzgojo indijskih častnikov: pripravljalno šolo v Indiji, v katero vstopajo mladi Indijci v starosti 11—12 let in ostajajo tamkaj do 16. leta; nato jih pošljejo v višjo vojaško šolo na Angleško, kjer dovrše dveletni tečaj, polože častniški izpit in postanejo podporočniki. Nato jih pošljejo nazaj v Indijo in uvrste v svrho enoletne službe v kak angleški polk. To je edinokrat, ko pride tak častnik v položaj, da poveljuje angleškim vojakom. Nato ga uvrste v domačo Indijsko vojsko. Ti častniki imajo veliko prednost pred častniki, ki izidejo neposredno iz vojske; poslednji imajo sicer podobne naslove in uniforme, praktično pa niso več nego navad ji podčastniki. Proti tej razliki se Indijci odločno upirajo in zahtevajo, da se oboji častniki Izenačijo. Med Angleži je mnogo nasprotnikov indizacije indijske armade, ker menijo, da zna biti Indijec sicer izvrsten vojak pod dobrim tujim poveljstvom, manjkajo mu pa potrebne j kvalitete za poveljevanje ln vodstvo. Baje se tudi domačini raje pokore angleškim častnikom nego domačim, ker brezpogojno zaupajo , v njihovo avtoriteto in nepriatrauost. Kljub vsemu temu t»« sw» ie analeika vlada iz noli-
tičnih razlogov odločila za indizacijo, ki jo je poverila generalu Rawlinsonu. Indijska armada šteje danes okroglo 200.000 mož angleških in indijskih čet.
sv Člani ameriškega kongresa po vero-izpovedanju. V sedanjem kongresu Združenih držav je 36 katoličanov, v zveznem senatu so pa 4. V obeh zbornicah je dalje: 117 metodi-stov, 74 presbiterijancev, 79 episkopalcev, 53 baptistov, 38 kongregacionalistov, 22 krščanskih učencev, 19 luteranov in 8 judov; ostali so pripadniki raznih manjših verskih ločin.
sv Kompas za aeroplane. Pariški listi poročajo o iznajdbi kapitana Le Prieur. Napravil je aparat, ki omogoča aeroplanom direktno pot, tudi če jih vetrovi spravljajo v napačno smer. Prvi inžener v akademiji mornarice Le-boeuf je predaval o aparatu v akademiji znanosti. Aparat imenujejo »navigraf«; praktično so ga prvič preskusili pri nekem poletu iz Francije v Afriko. Aeroplan je na poti čez Sredozemsko morje, 200 km, zavil samo dva kilometra v stran, na nadaljni 320 km dolgi poti 1 krn, na zadnji 450 dolgi progi 4 km. Leboeut računa, da bi bila zgrešitev brez uporabe navigrafa in samo z uporabo navadnega kompasa dosti večja: 65 km, 13 km, 85 km. Že te številke zadostujejo za dokaz, kako potreben jc navigraf; posebno še, če plavaš čez morja in puščave, ki ne nudijo nobenega oporišča za ugotovitev, kje sc nahajaš.
sv Proii modernim oblekam je izdalo poseben ukaz ravnateljstvo trgovske akademije v Pragi. Ukaz graja moderne globoko izrezane in kratke ženske obleke in jih imenuje »brezobzirnost napram onemu, ki mora gledati ne-oblečcno telo.« Ukaz preti učenkam, ki bi nc prihajale v šolo v obleki, ki je primerno visoko zapeta in primerno dolga, z izključitvijo iz šole. Če fantje lahko prihajajo v šolo dostojno oblečeni, naj prihajajo v šolo v dostojni obleki tudi dekleta, pravi strogi ukaz.
sv Nerodno. V neki francoski vasici je zbolela učiteljica. Namesto nje je učil učitelj. Ko je učiteljica ozdravela in je prišla nazaj v šolo, so vse učenke štrajkale; rekle so, da jih je učitelj dosti več naučil in da ne marajo več zanjo.
sv Prebivalstvo Zedinjemh držav Severne Amerike. Zadnje ljudsko štetje 2. januarja 1920 je izkazalo 105,711.000 prebivalcev. Ža 1. januar 1923 je preračunil centralni statistični urad 110,883.000, za 1. januar 1924 112 milijonov 826 000, za 1. januar 1925 114 milijonov 311 tisoč. Od lani se je prebivalstvo pomnožilo za 1.3 odstotke; naravni prirastek je bil štirikrat večji kakor doselitveni.
sv Hitro je šlo. Neka dama se je peljala iz Pariza v Marseille. Ročna torbica ji je padla v umivalnici skoz odvajalno cev na tir. Ko je prišla v Lyon, prvo postajo, je vzela avto in je drvela nazaj; čakali so jo orožniki, ki so torbico pobrali in so ji jo takoj lahko izročili. Obojestransko veselje: torbica na eni strani, nagrada na drugi; tako so si mislili. Ko je pa pogledala noter, vsebine ni bilo več, manjkal je lepi biserni obesek, obstoječ iz 196 biserov, in druge dragocenosti v vrednosti 500.000 frankov.
sv Novo poštne znamke bodo dobili v Avstriji s 1. junijem. Sedanje znamke bodo prodajali še do 31. maja. Nove dopisnice bodo izdali 1. oktobra.
sv Lep jubilej. Vseučilišče v Pavijj bo slavilo od 20.-22. maja 11-stoletnico svojega obstoja.
sv Severni tečaj bodo raztopili. Profesor Low v Londonu jc znan po svojih radioelek-tričnih metodah. Sedaj se peča z načrtom, ki bo prekosil vse, kar jc dosedaj videl svet. V zalcdenelc pokrajine Severnega Ledenega I morja hoče poslati močne elektrotermične i valove in jih raztopiti. Da dokaže možnost uspeha, je pozval angleške časnikarjev svoj laboratorij, kjer je s pomočjo termičnih valov stopil v precejšnji razdalji se nahajajoč velik kos svinca.
sv Siamske knjige. Na razstavi knjig v Firenzi vidimo tudi knjige iz Siama. Poslali so okoli 400 zvezkov, med njimi dela sedanjega siamskega kralja-in razprave o Benetkah in o sRomeo in Julija«.
sv Slabo leto slanikov. Letošnji lov na sla-nike je bil na Švedskem izredno slab. Ujeli so jih samo za 1,800 000 kilogramov v vrednosti 165.900 švedskih kron. Lani so jih nalovili 5,200.000 kg, vrednost 520.000 kron. — Švedska krona je okoli 17 dinarjev.
sv Grozen čin voleposestnikovega najemnika. Iz Neumunstra se poroča, da je najemnik veleposestva Birkenliofa postrelil vso domačo živino (15 konj, 20 krav in 5 prašičev), potem pa še ženo kakor tudi sedemdesetletno taščo. Naposled je zapalil poslopje in ko je bilo vse v najhujšem plamenu, je ustrelil še samega sebe.
sv Vsak Francoz bo imel svoj avto. Ford bo napravil v severni Franciji tovarno za izdelovanje avtomobilov in bo zaposlil tam 25 tisoč delavcev. Pravi, da bo prodajal avtomobile po izredno nizki ceni in da bo imel v desetih letih vsak Francoz svoj avto.
sv Naval Amcrikancev v E-ropo. Švicarske zvezne železnice imajo v Nevvyorku svojo potovalno pisarno. Ta pisarna dobi vsak dan 200 do 250 prijav za potovanje v Evropo, tako da računijo za poletne mesece z velikanskim navalom ameriških turistov.
darslvo.
ije obrtništva v Sloveniji.
Iz statistike, ki jo je sestavila Trgovska iu obrtniška zbornica v Ljubljani, posnemamo, da je bilo v prvih treh mesecih t. 1. prijavljenih 458 obrtniSkih obratov, odjavljenih pa 256. Odgovarjajoče številke za zadnje četrtletje lanskega leta so 421, ozir. 204.
Kako se je gibalo stanje obrtništva od 1. januarja 1923, kažejo sledeče številke;
Prijave	Odjave
1.	četrtletje 1923 ..... 499	184
2.	četrtletje 1923 ..... 496	251
3.	četrtletje 1923 ..... 529	258
4.	četrtletje 1923 ..... 407	452
1.	četrtletje	1924 .....	477	495
2.	četrtletje	1924	..........590	203
3.	četrtletje	1924	..........379	178
4.	četrtletje	1924	..........421	204
1. četrtletje 1924 ..... 458 256
Med novoustanovljenimi obrati je 7 obratov na tovarniški način (v zadnjem četrtletju 1924 jih je na novo prijavljenih 5), odjavi jen pa je bil 1 obrtni obrat na tovarniški način (v zadnjem četrtletju lani 3).
Največ prijav beležijo v prvem četrtletju letos: čevljarji 79, šivilje 52, gostilničarji 29, krojači 29, mizarji 25, mlini 22, mesarji 17, kovači 15, prevozniki .14, kavarne 11, peki 10 itd.
Odjav pa je bilo: gostilničarji 56, čevljarji 31, mesarji 16, mizarji 15, krojači 15, šivilje 13, mlinarji 12 itd.
Nazadovanje beleži gostilničarska obrt, ker je bilo samo 29 prijav, odjav pa 56, torej za 27. Ista je bila slika v zadnjem četrtletju lani, ko je bilo zabeleženih 29 prijav, odjav pa 55, torej nazadovanje 26 obratov.
g Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v sredo dne 6. maja 1925 ob 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Predlog na pomnožitev števila članov predsedstvenega odseka. 3. Re-kurz proti predpisu zbornične doklade. 4. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1924. 5. Načrt zakona o neposrednih davkih. 6. Načrt zakona o gospodarskem svetu. 7. Ureditev vprašanja praznikov. 8. Preureditev predpisov za pobijanje nečedne tekme. 9. Predlogi gg. zborničnih članov. 10. Tajna seja.
g Poziv vsem delniškim družbam. Izšel je sledeči poziv delniškim družbam v »Službenih novinahe Vse delniške družbe se poživljajo, da v roku 15 dni računajoč od dne oglasa (t. j. od 26. aprila) dostavijo ministrstvu za trgovino in industrijo (oddelku za kreditne ustanove in zavarovanja) točne podatke o tem: koliko jim je bilo za 1923 in 1924 predpisano neposrednih davkov in v katerih oblikah, a koliko občinskih in drugih doklad. Gornje podatke so dolžne dati vse delniške družbe.
g Sojmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 24. aprila 1925 se je pripeljalo 345 svinj in 2 kozi, 2 kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5—6 tednov stari komad Din 75—105, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 225—325, 5—7 mesecev 450 do 550, 8—10 mesecev 720—850, 1 leto 1000 do 1200, 1 kg žive teže 13—14, 1 kg mrtve teže 16—17.50. Prodalo se je 216 komadov.
g Sojmsko poročilo iz Ptnja. Sejem dne 21. aprila 1925. Prignali so 415 krav, prodali 31 po Din 4—6; 75 telic, prodali 7 po 5.75 do 8.50; 43 volov, prodali 18 po 9—7; 3 bike, prodali —, 14 juncev, prodali 1 po 7; 8 konj, prodali —; 10 kobil, prodali 1; 9 žrebet, prodali 3. — Sejem dne 23. aprila 1925. 171 krav, prodali 89 po 4—7; 124 telic, prodali 32 po 5—8.75, 2 teleti, prodali po 10—12.50; 2 ovci, prodali po 200; 3 koze, prodali 1 po 175; 146 volov, prodali 23 po 7—11; 43 juncev, prodali 4 po 7—8; 13 bikov, prodali 5 po 6—8; .127 konj, prodali 12; 141 kobil, prodali 14; 27 žrebet, prodali 14. — Svinjski sejem dne 22. aprila 1925. Pripeljali so 73 komadov, prodanih je bilo 46 po Din 10—15.
g Hmelj. Kakor poročajo češki listi, je bila v Zatcu pretekli teden prodana majlma količina hmelja; tedenski obrat je znašal komaj 50 q. Razpoloženje je mirno, cena ponekod padajo. Danes se plačuje lanski pridelek po 3600 do 3750 Kč za 50 kg. Znamenja napovedujejo padajočo tendenco. — Žalec, dne 25. aprila. Danes so hmeljeve cene 50 do 60 Din za kg. V primeri z lanskimi cenami je hmelj danes silno poceni. Kljub temu je splošno opaziti, da je letošnjo pomlad površina hmelj-nikov večja od lanske. Dasi nagaja dež, vendar je prvo delo v hineljnikih dovršeno in koli zasajeni.
g Nemška zunanja trgovina. V mesecu marcu letos jo uvozila Nemčija blaga za 1110 milijonov zlatih mark, izvozila pa 711 milijonov. Uvoz je napram februarju padel, izvoz pa narastel za 70 milijonov zlatih mark. — V prvem tromesečju leta je dosegel uvoz 3604 milijone zlatih mark, izvoz pa 2040 milijonov.
g Zvišanje železniških tarif za osebni promet v Nemčiji. Berlinski listi poročajo, da se s 1. majem t. 1. zvišajo tarife za osebni promet na nemških železnicah za 10 odstotkov. Vzrok za to povišanje leži v deficitu nemških državnih železnic.
g Porast angleškega funta. Odkar je fin. minister Vel. Britanije napovedal uvedbo zlate valute, je angleški funt šteiiing v stalnem porastu in je dosegel na newyorški borzi 4.83 (dolarja za 1 funt).
g Češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu marcu 1925. O izvozu iz Češkoslovaške v ruarcu letos smo že poročali. Uvoz pa je znašal v mesccu marcu t. 1. 1453 milijonov češkoslovaških kron, tako da izkazuje češkoslovaška zunanja trgovina v marcu aktivnost v iznosu 252 milijonov Kč. — V prvih treh mesecih t. 1. je dosegel uvoz 3179, izvoz pa 3396 milijonov Kč, tako da je aktivnost 217 milijonov Kč. — Iz Jugoslavije jo Češkoslovaška uvozila blaga v marcu za 33 milijonov K., kar pomeni 2.3 odstotka celokupnega češkoslovaškega uvoza napram 2.1 odstotka v marcu 1924.
g Švicarska zunanja trgovina. V prvih treh mesecih t. L je znašal uvoz v Švico 643 milijonov napram 588 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Povečanje uvoza je povzročil večji uvoz francoskih industrijskih izdelkov. Izvoz v prvem tromesečju letos je bil 502 milijona frankov, medtem ko je znašal v prvih treh mesecih lani 497 milijonov frankov.
Borze.
30. aprila 1925.
DENAR.
Zagreb Berlin 14.65—14.80 (14.6225— 14.7725), Italija 2.5265—2.5565 (2.5267— 2.5567), London 298.85-301.85 (298.40—
301.40), Newyork 61.41—62.41 (61.88-62.38), Pariz 3.2150—3.2650 (3.2225—3.2750), Praga 1.8240—1.8540 (1.8250—1.8550), Dunaj 8.6250 —8.8250 (8.73-8.83), Curih 11.95—12.05 (11.05—,12.05).
Curih. Belgrad 8.35 (8.3750), Budimpešta 0.007225 (8.3750), Berlin 1.2280 (1.2290), Italija 21.15 (21.17), London 25.00 (24.98), New-york 516 (516.20), Pariz 26.75 (27.05), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 72.40 (72.70), Bukarešt 2.33 (2.30), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dnnaj. Devize: Belgrad 11.4525, Ko-danj 139.70, London 34.38, Milan 29.06, New-york 709.35, Pariz 37.04, Varšava 136.65. — Valute: dolarji 706.10, francoski frank 36.85, lira 29, dinar 11.44, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 138.375, Zagreb 54.65, Pariz 1.76.75, London 163.925, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. lc/0 invest. pos. 62—63, Vojna škoda 161.50—162.50, Celjska pos. 210—212, Ljubljanska kreditna 217 den., Merkantilna banka 110 (zaklj.), Praštediona 795—800, Kreditni zavod 190—200, Strojne tovarne 134 (blago), Trbovlje 380-390, Vevče 112—120, Stavbna družba 265—280.
Zagreb. Hrvatska eskomptna 105, Hrvat, slav. zem. hip. 59.50, Jugoslavenska 97—98, Ljubljanska kreditna 230, Praštediona 800, Slavenska 70, Eksploatacija drva 40—42, Se-čera 595, Našice '15—50, Guttmann 340—370, Slavonija 54—55, Trboveljska 380—38750, Vevče 110, l°/0 invest. posojilo 62—63, Vojna odškodnina 162.
Dunaj. Efekti: Zivnostenska banka 830, Alpine 376, Greinitz 139, Kranjska industrijska družba 420, Trboveljska družba 453, ! Leykam 131, Slavonija 60.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi, prvovrstni, od 30 cm prem. napr., brez grč, fko nald. post. 22 vag. 650—650 (zaklj. 650), hrastovi frizi od 4 do 8 m, od 25 do 60 cm, I. in II. vrsta fko meja 1380 (den.), remeljni 48-96, 59-96, 76-76 mm, 4, 5, 6 m dolž., monte fko nakl. post. 625 (blago), bukova drva 1 m dolž. suha, fko meja 25 (denar). — Zitoin poljski pridelki: Pšenica Rosafč, rinfusa, par. Ljubljana 460 (blago), pšenica Manitoba št 4, rinfusa, par. Ljubljana 465 (blago), pšenica avstralska, juta vreče, par. Ljubljana 465 (blago), otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana 190 (blago), koruza promptua, par. Ljubljana 210—220 (blago), oves makedonski, orig., par. Ljubljana 330 (denar), fižol ribničan, fko Ljubljana 275 (denar).
Novi Sad. Koruza 177—185, srbska za maj-junij 200, za junij-julij 207.50. Ostalo brez kupčije. Položaj neizpremeujen.
Cerkveni vestnik
c Duhovni pastir, list za homilotiko in katehetiko, bo začel izhajati z novim cerkvenim letom. — Za uredništvo: Dr. C. Potočnik.
katerem bosta mladi grafični pevski zbor in orkester zabavala mlado in staro. — Začetek ob 8 zvečer. — Vstopnina Din 50. — Ves dobiček gre v korist pevskega odseka »Grafike«.
Gasilnemu društvu šmarje-Sap je mini-i
strstvo aaobračaja z dne 28. 4 1925, št. 11.220, dovolilo za udeležence proslave dne 3. maja polovično vožnjo.
Društvo »Soča« priredi v soboto 2. mala t, 1, ob 20. uri v Narodnem domu veselico z bogatim sporedom.
— Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matico v Kranju bo v soboto 9. maja ob pol 8 zvečer, oziroma, ako bi takrat občni zbor ne bil sklepčen, eno uro kasneje, v gostilni »Pri Peterčku< v Kranju z običajnim dnevnim redom.
Delovna mtitočl
je več vredna kot kapital. Toda ali se brigate bolj, da ohranite delovno moč, kot pa za denar? Da se ohranijo živci zdravi iu delovna sposobnost neo-majana, često ne zadostuje običajna hrana zlasti pri močnih in sposobnih ljudeh. Visele, ki ga rabite, Vam nudi skodelica ..^VOmaliSlftič" pri zajutreku.
Dobiva se pov3od v škatljicah po
c.
100 gr za Din 18'50 250 gr za Din 36"25 ! 5C0 gr zu Din 63-25
Naznanila.
Str olivna zveza javnih nameščencev
vabi svoje člane na sestanek drevi ob osmih v kleti konzumnega društva, Kongresni trg 2. Pridite gotovol
Zabavni večer s petjem, godbo in drugimi točkami priredi pevski odsek »Grafika« v soboto, dne 9. maja v dvorani »Kazine«. Vse zabave-, smeha- in šaleželjno občinstvo se vabi na ta večer mičnosti in šegavosti, na
Orlovski vestnik.
Majniška proslava na Šmarni gori. V nedeljo, dne 3. maja priredi šentviška orlovska srenja običajno majniško celodnevno prireditev s pestrim sporedom: Dopoldne sprejem gostov na kolodvoru v Vižmarjih ter na Šmarni gori služba božja in tabor, popoldne javna telovadba in koncert s šaljivo pošto, srečolo-vom itd. v Tacnu. Sodeluje jeseniška godba. Dovoljena je polovična vozna tarifa na želez-niči in sicer tako, da je vožnja nazaj zastonj, kdor se izkaže z voznim listkom od začetne postaje do Vižmarjev ter z izletno izkaznico^ ki jo dobi pri telovadišču. — Bog živi!
Turistika so šport
Amorikanski rekord v stafetnem tekn.
Iz Washingtona poročajo, da je bil na Geor-getown-univerzi dosežen nov rekord v stafetnem teku in sicer dve milji v 7 minutah in 42 sekundah.
Prvi april v Šiški. — Za prvi april so bili šiškarji, ki so po veliki večini še spali, prav brezobzirno iznenadeni. Okoli tri četrt na eno ure se je namreč oglasil šišenski zvon in ja začel biti »plat zvona«, vmes pa se je začulo trobentanje z rogom. Prebivalci so prestrašeni skakali iz postelj, odpirali okna in hiteli na cesto gledat, kje gori. Tam so ugotovili, da so jih paglavci pošteno prestrašili za prvi apriL Da bi bili takrat šiškarji zalotili te paglavce, bi se jim gotovo ne godilo dobro. Osumljeni so bili Branko Boltavzar, M. Makorati in pa Ferd. Klančnik in sicer na podlagi policijskih prijav, ki so vsebovale v bistvu tole: Prvi stražnik: Čul sem trobiti rog iu »plat zvona«. Takoj sem poklical stražnika Lupinca iu tekla sva proti cerkvi. Nisva pa videla nikogar. Drugo jutro pa sva našla vrv, ki je bila napeljana iz zvonika skozi lino, ki drži proti Vodnikovi cesti, nasproti hiše, v kateri stanuje osumljeni Boltavzar. Vrv je visela iz zvonika
-m* vMUKVsmiss&siitm
76
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Ona je živela v najboljšem slučaju navadno, enakomerno, pusto življenje. Legla je in spala in delala, to je bilo precej vse.
V duhu je pregledala svoje puščavniško bivanje: šest dni, ki jih je preživela v pisarni in na potu med domom in pisarno, ure, ki si jih je ukradla pred spanjem za petje in glasovir, za pranje, šivanje in krpanje, pa urejevanje svojih bornih računov; dva večera na teden za družabne zabave, ki si jih je privoščila; ostale ukradene ure in sobotne popoldneve, ki jih je prebila pri svojem bratu v bolnici, pa sedmi dan, nedelja, njen dan tolažbe na Mabi med prijaznimi griči. Ampak samotna je bila ta ježa posamič. Od njenih znank ni jezdila nobena. Sicer je svoj čas pregovorila nekaj deklet z vseučilišča, da so poskusile, toda čez eno, dve nedelji na najetih kljusetih so izgubile vsako zanimanje. Sicer si jo Madelina kupila lastnega konja in odšla v južno Kalifornjo. Čez dolga leta se človek naveliča večno jezditi sam samcat.
In tak dečko je bil, ta veliki orjak in milijonar, ki se ga je bala polovica bogatašev iz San Franciscn. Tak dečko! Na to plat njegove narave doslej še ni bila mislila.
»Kako so ljudje poroče?« je dejal. »Ej, številka ena: snidejo se; številka dve: so clrug drugemu všeč; številka tri: se seznanijo; številka štiri, se poroče ali pa tudi ne, kakor so si ravno všeč drug drugemu polom, ko so se spoznali. Ampak kako za vraga moreva midva imeti priliko doznati,
ali sva drug drugemu všeč, to presega mojo pamet, razen ako si sama ne ustvariva le prilike. Prišel bi vas obiskat, a vem, da imate najeto sobo ali ste na stanovanju, in to ne gre.«
Razpoloženje Dede se je nenadoma iz-premenilo in položaj se ji je videl smešno aboton. Začutila je neko poželjenje, da bi se smejala, ne jezno, ne histerično, ampak radastno. Tako šaljivo je bilo vse. Ona, stenografka, on sloviti, mogočni hazardni milijonar, vmes pa vrata, čez koja se je vsipalo njegovo dokazovanje, kako se ljudje seznanijo in poroče. Položaj je bil tudi nemogoč. Teh skrivših sestankov je moralo biti konec. Nobenega sestanka več ne sme biti. In ako bi on po onemogočen ju teh sestankov skušal zasnubiti jo v pisarni, bi morala izgubiti jako dobro službo, in potem bi bilo cole epizode konec. Razmišljati o tem ni bilo prijetno. Spoznala je, da moški svet, zlasti po mestih, ni bil posebno prijeten. Ona si ni dolga leta služila kruha, ne da bi pri tem izgubila mnogo iluzij.
»Ne bova so plazila ali skrivala tod okoli,« je pojasnjeval Daylight. »Jezdila bova tako očito, kakor vam je všeč, in ako naju kdo vidi, no, naj nas pa vidi. Ako govorijo — no, dokler imava vest čisto, ni treba biti v skrbeh. Izpregovorite besedico in Rob bo nosil na svojem hrbtu najsrečnejšega človeka.«
Ona pa je zmajala z glavo, nategnila vajeti svoje kobile, ki je že nepotrpežljivo čakala, da odide domov, in je pomenljivo pogledala sence, ki so se vedno bolj daljšale.
»Pozno postaj« — je hitel Day-light, »midva pa sc	a pogodila. Sa-
mo še eno nedeljo, i... v način — to ni
velika prošnja — da se pogodiva.«
»Ves dan sva bila skupaj,« je odvrnila.
»A sva prepozno pričela govoriti o stvari. Prihodnjič vzameva stvar prej v roke Lahko vam povem, da je to velik, resen predlog od mene. Obljubite mi, pri-! hodnjo nedeljo?«
»Ali so možje kdaj pošteni?« je vpra-i šala. »Sami dobro vestr>, da menite s prihodnjo nedeljo še več nedelj.«
»Naj jih bo torej več,« je vzkliknil vnemarno, dočim si je ona mislila, da ga še nikdar ni videla zalšega. »Izpregovorite. Samo recite. Prihodnjo nedeljo pri kamnolomu...«
Zbrala je vajeti v roki, da bi odšla.
»Lahko noč,« je rekla, »in —«
»Da,« je zašepetal z glasom, v katerem je tlela iskrica ukaznosti.
»Da,« je rekla s tihim, pa razločnim glasom.
V istem hipu je pognala kobilo v zmeren dir in odjezdila po cesti, ne da bi se okrenila, željna, da premotriva svoja čuv-ftva. Dasi je sama pri sebi sklenila reči ne — in do zadnjega trenutka je bila odločena, d aodkloni — so njene ustnice vkljub temu rekle da. Ali vsaj videlo se je, kakor da so ustnice izpregovorile. Ona ni imela namena pristati. A pokaj je potem privolila? Prvo njeno iznonadenje in osuplost spričo tako popolnoma nepremišljenega dejanja se je umaknila prepadlosti, ko je razmišljala o posledicah. Vedela je, da Burning Daylight ni bil možak, ki se je moglo šaliti z njim, da je bil pod svojo preprostostjo in otroškim vedenjem bistveno mogočno moško bitje in da se je s tom zaobljubila bodočnosti neizogibno sile in
viharja. In iznova se je izpraševala, zakaj je rekla da ravno v onem trenutku, ko je bila najmanj namenjena.
Petnajsto poglavje.
Življenje v pisarni je potekalo precej tako kakor vedno. Nikdar nista niti z besedo niti s pogledom priznala, da bi Ml položaj kakorkoli različen od onega, kakor je bil dotlej. Vsako nedeljo sta uredila vse za prihodnjo nedeljo, v pisarni pa se stvar nikdar ni vjemala v misel. Daylight je bil izbirčno vitežki v tem pogledu. Ni je hotel izgubiti iz pisarne. Pogled nanjo pri njenem dplu mu je bil nikoli zmanjšano vzhičenje. Vendar tega ni zlorabljal s podaljšanim narekovanjem ali posebnim delom, ki bi io mu dlje časa zadržalo pred očmi. Ampak nad vsem tem sebičnim vedenjem jc bila njegova ljubezen za pošteno ravnanje. Zoprno mu jc bilo, da bi izkoriščal slučajne prednosti položaja.
' Na drugi strani ne bi mogel ravnati modrejše tudi ako bi bil najbolj pretkan od spletkarjev. Podobna pticam v svoji ljubezni do osebne svobode, zadnja ženska na svetu, ki bi se dala oplašiti v svojih duševnih razvnetostih, je dostojno cenila natančnost njegovega vedenja. V tem je ravnala zavestno, a globlje kot vsa zavest in nestrpljivi kot najfinejše tkivo, so bili učinki tega. Povsem nepojmljivo, razen v najskrajnih trenutkih, jo je ovijalo tkivo Daylightove osebnosti. Vlakno za vlaknom so se ustanavljale te tajne, nedomišljive vezi. Te so bile, ki bi mogle pojasniti, da je rekla^ da, ko je hotela reči ne. Ali ni bilo mogočo, da bi na tak način v kakem bolj kritičnem, bolj važnem prihodnjem trenutku zopet brez namena rekla da?
Na HRANO se sprejme
do 15 oseb. Cena dnevno 12 Din. Ambrož« trg 1, gostilna.
Železo, ŽELEZNINO,
portlandcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška ccsta; — Velika zaloga! — Nizke cene!
obžajmune, 1 vagon, 1000 Din za m3, lepo blago, takoj proda JCŠKO 3ALOŽNIK, Zibika, p. Pristava, 2846
Več hrastovih in orehovih
spalnih oprav
in PISALNIH MIZ poceni naprodaj pri mizar;« JOS. KURNIK, Zg. Šiška. 2860
Dospe! jje zopet Pravi hotancSski Kakao!
V vašem interesu je, da uživate le prvovrsten KAKAO; tedaj zahtevajte povsod pravi holandski KAKAO znamke
Večja, popolnoma renovirana
litiji na prometnem kra-fiBOH ju Ljubljane, obstoječa iz mnogih stanovanj, večjih trgovskih lokalov in z veliko, takoj prosto restavracijo, za 850.000 Din naprodaj. - Več sc poizve v upravi lista pod št. 2855.
ki ima veselje do vsakega dela doma Ln na polju, želi službo v Zupnišču. - Naslov v upravi lista pod St. 2831.
in dve JEDILNICI iz trdega lesa, lepo politr., naprodaj v Škofji ulici 13, dvorišče.
V prav dobrem teku,
blizu rudnika, se radi rodbinskih razmer da v najem ' ah tudi proda PEKARIJA in TRGOVINA z mešanim blagom, kot tudi točenje vina čez ulico. '— Ponudbe pod šifro: »I. R. št. 2S49« na upravništvo »Slovenca«.
Oddelek I.
ISCem službe v kakšni pisarni, tovarni ali podjetju. Naslov v upravi pod St. 2853.
Francoščino in nemščino
poučuje temeljilo diplomir. učiteljica. Prijave pod Bou-vard št. 2840 upravi lista.
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene,
priporočamo naso pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
Oddelek II.
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse uameue, zaupne izjave iu usiauovitve.
Oddelek III. STiS^JS
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze! Zato dobave vseli strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Ponudbe na upravo lista pod »LJubljana ali predmeslfe«.
pošten, z dobrim spričevalom, išče službe v mestu aH na deželi. - Ponudbe upravi lista pod šifro »A. B.« 2847.
CISTO SANJSKO
INTERNATiONAL WATCH! C«?
za dobro uvedeno razpošiljalno za krojače po povzetju se išče za tako{. Samo oni, koji dela za krojače, in sicer v mestu in vsej okolici, naj se oglasi. Možnost zaslužka je zagotovljena z izredno nizkimi cenami blaga v vsakem pogledu. — Ponudbe pod šifro: Zastopnik 11-262« na INTER-REICLAM D. D. 7AGREB — Strossmayerova 6.
v lastni topilnici topljeno, imam stalno v zalogi. Najnižje dnevne cene. — Cenj.
naročila na tvrdko J. POPOVIČ — Ljubljana.
CKPONOMETRES ET MONTRES DE PTiECISION
RENOM M llS PAtl UEUR.
HAUTE PRECISION
KUEMFACTURE ELEGANCE
.SchaffhguseiMira
svetovna znamka
prodajamo
Cre^e cie ehSne
dosedanja cena Din 125-Sireipe fsvarcejsiins: dosedanja cena Din 175. fife^e gcer^ette
dosedanja cena Din 180'
Prešernova 1 Selenburgova 7
KUPI SE
NAJNOVEJŠIMI OSSPPES FIBBRODI
3 Ssrcifi m ie«iesg
iz Cherbourga - Antwerpena - Hamburga -Liverpoola.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Kn|ig©tfazis&ea &.T.B. v Mu^jjani BtopiSarJava uSica e. te.
GRADBENI ODBOR NA LAVERCI
pisuie
ca zgradbo osnovne šole in gasilnega doma ua	(§|j[|f!
Laverci. Načrt in stroškovnik je interesentom	——-na vpogled ozir. se dobe pri načelniku odbora gosp. Ivanu Ogrinu, vel. trg. in pos. na Laverci
pri Ljubljani, kjer se tudi dobe nadaljnja po-	3j|$||
jasnila in vlagajo ponudbe do 16. maja ob	||||||
12 opoldne.	lipi
PRIPRAVLJALNI ODBOR	j&g
za zgradbo šole na Laverci pri Ljubljani.	$p|||
Platnene čevlje	m
tW ZA DAME dobite pri tvrdki	^M
M. TREBAR - Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 6 — po sledečih cenah:	^pp Beli, platneni, na 1 špango, z leseno peto . . 120 Din
Beli, platneni, na 2 špangi, z leseno peto . . 120 Din	BSčte®
Beli, platneni, na trake, z leseno pelo . . . 120 Din	!§aB§d»
Sivi, platneni, na 1 špango, z leseno pelo • . 120 Din	tjfjpSj Sivi, platneni, na 1 špango, z usnjeno pelo . 120 Din
Sivi, platneni, na trake, z usnjeno peto . . 120 Din	E®ŽB|ffi -jST- POŠILJA SE TUDI PO POŠTNEM POVZETJU !
&21 KB&NVBH jgHgjEg gWIHg8g;«fflaagSIB5ggg3IBaigS jSEL«^^»ffi8Fa¥ZMKaBHBBBtHEE StaBBBtBBffiBaaBIH
»ia
LJUBLJANA, i®s. Zidar, Danajsha 31 ZiiosiEs, P€sra«!|ssijs issica 40
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest a je naš preljubljeni soprog, oziroma oče in stric, gospod
Maraltoor.

m---------Bssaa-aBMMiHHaBBEg amaBH keks t^ns? ena « b r m kn m a mm a mu a aai¥i¥5 a be a h a	---------
Izdaja konzorcij aSkmm«*.	(Mgovo^rik; Viktor" Cen^I	Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
preko nekega drevesa in je bila tako dolga, da je segala do Boltavzarjevega stanovanja. Drugi stražnik pa je povedal, da je udarilo še parkrat >plat zvona«, ko je bil on že pod stolpom, kar znači, da je zvonil eden z vrvjo. Do-tičnik pa bi sedel lahko tudi v kostanju. Dalje je bilo zaslišanih še okrog 13 prič, ki so bili večinoma ožji sorodniki obtožencev. Do-ličnik, na čegar izjavo je bila napravljena ovadba pri policiji, je izjavil pri obravnavi,
da je res povedal stražniku, da bi prišla v poštev Boltavzar in Makorati, ker sta bila tisto noč ua cesti in sla bila nekaj časa tudi v družbi akademikov. Tudi je slišal, da je ali med ali tik po zvonenju zaropotalo okno v pritličju Boltavzarjeve hiše, kjer stanuje priča v prvem nadstropju iu se je čul kot bi lezel kdo skozi okno. Obtoženi so se zagovarjali, da so bili v kritičnem času, ko je zvonilo in trobilo po šiški, že doma v postelji, kar so
potrdile tudi številne priče — večinoma matere, sestrico in ožji prijatelji obtožencev. — Tudi glede gumba, katerega so uašli drugo jutro pred Boltavzerjevim oknom in ga spoznali za njegovega, jo potrdila Boltavzarjeva mati, da jo izgubil sin ta gumb že par dni preje, ko je snemal zunanje okno. Z ozirom na te ugotovitve prič je razglasil sodnik sodbo, da se obtoženci oproste vsled pomanjkanja dokazov.
SpedaSna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev
Zgubljeno. V četrtek zjutraj je izgubila uboga delavka denarnico z večjo vsoio denarja, ki ni bil njena last. Kdor ga jo našel, se prosi, da bi ga oddal v trgovini Čadež, Kolodvorska ulica 35.
Pozabljen ne bil ua trgu moški dežnik. Kdor ga jo našel, je vljudno naprolen, naj ga odda Ivani Stanko, Poljanska c. 69.
Šolenburgava ulica št. 6/1
'jVelefon Stev. OSO