: Posamesm
1 krono«,
. ag^iasfiv?! 1
• /u.mrn avMifo* ta* 1« tam S
er up	ags^
f*
■m
Posamezna številka: I krono. •
;yo *>	.
liŠera ni. £t- ■i, I,
tawBmaxjx^x^ aaKwrrr.«rrs
Uto: II.
Maribor, sreda 13. Julija 1921.
.!**
•iojo«. IM.iofl lr.l»vrt>- *>«.
CTE.vva s* w>tei» *
nllni *t. A. priBicj-. ----------- -
im St. 2*. BHS *oitH'*eio«u 1«
C«H 3i8Y. 11.127,	.. -j
S, aaioSiU »ret *i*rawrfo •* «• '4* ,,rili, — K»I«>mSi m »» miw.
Številka: 155.
NK.-; 25SK?.*
Slovaški avtonomisti.
Y ilustracijo klerikalizma in njego-
fe berbe aa avtonomijo ter n jegovih
Političnih metod lahko služi gibanje
slovaški]! r ndovoev (ljudske stranke),
Wexemu stoji na čelu župnik Andrej tihnka.
0 slovaškem vprašanju je prošli ®,sef tsfol v našera listu obširnejši čla-»Tabor« z dne 14. in 15. juni-v tem članku je bilo lepo prikazali razmerje med Cehi in Slovaki ter nJtvk ^ v°dijo del Slovakov v borbo T’ a	pix>ti mladi republiki.
' ^udovci so Še danes v podobni polici* besneiji kakor pri nas Radičevci. ghov voditelj Hlinka je imel toliko da je šel g pomočjo madžarske v Pariz prosit mirovno konferenca slovaško »neodvisnost«. Ce hi nje-. *• ^koija uspela, bi bila Slovaška ^r^^iana v tem smislu, da. bi se »ne-j« Bv10* "Priklopila Madžai'3ki- Ko se ■Sunka vrnil praznih rok v domovini*.®* je vlada zaprla, (Prigodom ju-J?*** novinarskega izleta na Češko j. ®* obiskali trije klerikalni novi-2*54“ ?° je povzročilo hudo vzburjenje,
? češka, javnost ni prezrla, da so go-.-l0 obiskali izdajalca narodne svobo-■ Seveda — klerikalna brezdomovin-V^e-čajnost« je povsod enaka). Po-Jgjji? 66 30 Hlinka odrekel zvezi z ms J ^®sko akeij0 renegata Jehlicaka in bn j
£orwT 36 nhral drugo taktiko, prila,- J Prin/>i° ra^meTam, a izvirajočo z istega I *tvn £»PS? r^G- je med slovaško 1 jud-1 ’ geslo o »Avtonomiji«. Agitaeija. se I 1® 8egJ.zrtlfl;me:n jt1 m ran je do vsega, kar j
t -Siinka pravi:	Čemu	bi slovaški
; Podpiral protikrščansko češko u-^tniŠtvo in delavstvo? Slovaki in Če- j l*5® padajo skupaj. Rajši bodimo, ka-s®r smo bili, toda. Slovak naj ohrani j®30 vernost in ndanost. katoliški oer-jv1* Slovaška naj dobi avtonomijo, naj [^■svojega preaidenta, svojo vlado in 'te e finance.
^ Proti Hlinkovi agitaciji se bore na ^rV«i^em oso^^to socialni demokrati >a . tov. narodna in agrarna stranka«, j^temivo je, da so Hlinko izpočetka komunisti, vidoč v njegovi' Hi« ospešno sredstvo za ustvarjala anarhije in političnih konfliktov, ]p.a komunistov je zdaj vedno manj. k teki so tudi kotnunisti pri srcu, ker Mik v njih rušitelje sedanje repu-tju,e’ a računal je z gotovostjo, da bi ogenj pogasila Hortyjcva >*Škem>naJna 'tetervencija« na Slo-
CSSo?1 gg« s mW“
Wontencu, je
gBtransko vprašanje. Hlinka vidi v
SlŠ	č°hi	bi mo-
Wi Slovake Rigniti m sedanje knltur-g zaostalosti. Na. Slovaškem je preko ib- odst. analfabetov; ogromna večina fte&kovih pristašev ne ve ne čitati ne r^te Imajo pa to dobro lastnost, da Židani, poslušni in zvesti vsakemu Jteovniškemu poveljn. Hlinka je kon-^teativec in reakcijonarec par akscell-
^Haši klerikalni listi so Hlinko za-|?terjali. So že vedeli zakaj. Tudi Mad-^gT^odo, zakaj je tzv. krščanski režim j^g. ^Si način vladanja. Plemstvo, vo-in duhovščina so si vedno delili tuj**® hi imeli paralelne interese. Kul-zaostalost med ljudstvom je naj-,n®]še sredstvo, da se to stanje o-Zal°«tno je, da mora biti vzvišeh ^ad^e^n	811 rPnkcijonar-
Proslava Petrovega dne v Mariboru.
Maribor, 1 J. julija. Proslava Pe-jtrovega dne se je izvršila tudi v Mariboru na kar najsijajnejši način. Mesto j se je odelo v državne in narodne zastave, katerih je bilo toliko kakor še ob | nobeni drugi proslavi doslej, razen o priliki regentovega poseta. Vse trgovine
in druga podjetja so bila zaprta. Ob 9. uri se je vršila v stolniei slavnostna služba božja, katere so se vdeležill poleg drugih tudi vsi civilni in vojaški dostojanstveniki. Po maši pa se je vršila vojaška parada.
Proslava Petrovega dne v Ljubljani.
LDU Ljubljana, 12. julija. P9-vodom rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra so se po vsej Sloveniji vršile cerkvene slavnosti. V Ljubljani so slavnost. včeraj popoldne .uvedli topovski streli z grada, zvečer pa je bil mirozov. Vojaška godba je korakala po ulicah in svirala vesele koračnice. Danes dopoldne ob 9. uri je bilo v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča slovesno bogoslužje, kateremu so prisostvovali zastopniki oblastev tn drugi. Ob 10. uri dopoldne je bila v prestolnici slovesna sv. maša, ki jo je daroval stolni prošt Kalan. Med dragimi so .bili prisotni poverjenik dr. Ravnihar v imenu deželne vlade z drugimi pover-1 jeniki, načelniki raznih državnih uradov in oblastev, magist. ravnatelj dr. Zarnik kot zastopnik mestne občine Ljubljana, občinski svetniki, poveljnik dravske
divizije general Dokič s štabom in službe prostimi častniki, zastopniki raznih društev, korp. itd. ter mnogo občinstva. Po slovesni službi božji je bij pregled cele posadke ljubljanske. Potem je poverjenik dr. Ravnihar v imenu deželne vlade sprejemal čestitke uradništva, zastopnikov uradov, oblasti itd., društev in korporacij, ki so mu izrazili čestitke povodom rojstnega dne kralja Petra in ga prosili, naj na pristojnem mestu tolmači njih udanost dinastiji Karadžordže-vičev. Mesto si je nadelo praznično lice. Z vseh javnih in zelo mnogih zasebnih poslopij vihrajo zastave v državnih in narodnih barvah. Delo povsod počivs in trgovine so povsod zaprte, tako tudi uradi. Tudi iz drugih krajev Slovenije prihajajo vesti, da se je, rojstni dan kralja Petra praznoval povsod s slavnostnimi mašami in patrijotsklmi prireditvami.
Iz preiskave proti atentatorjem.
LDU Beograd,’11. julija. Kakor smo že poročali, je sobni slikar Mojzes pred preiskovalnimi oblasti izpovedal, kateri dan je bil končnoveljavno sklenjen atentat na zahtevo izvrševalnega odbora v Beogradu. Atentat je bil določen
26.	junija v neki kavarni v. Novem Sadu. Iz Beograda so prišli na sejo komunistični poslanci Kovačevič, Čopič, Filipovič in Trebinjac. Seje »e je udeležilo 15 oseb. Na poziv poslanca Kovačeviča, naj bi se kateri javil, da izvrši atentat, se jih je več javilo, on pa je določil samo Juharta in Stejiča. Podroben načrt za atentat jima je sporočil še-le kasneje. Stejiču in Juharta je bilo naročeno, naj [skušata na vsak način priti v konstitu-
anto, kjer bi atentat najbolje uspel. Sestra Lazarja Mihaloviča je izpovedala, da ji je bilo dvakrat naročeno, naj nese neka pisma v Beograd. Pošto med iz-vrševaimm odborom in komunisti v Novem Sadu sta prenašala Uija in Julka Lazarevič. Tudi Mihalovič, delavec iz Novega Sada, je potrdil Mojzesovo izjavo glede seje dne 26. junije in oseb, ki so se je udeležile, na kar je policija izvršila več aretacij. Danes dopoldne so pripeljali v Beograd aretirane osebe in jih takoj zaslišali. Nekateri so že priznali, da so se udeležili priprav za atentat, vsi pa izpovedujejo obremenjujočo za zaprte poslance, ki so postopali y soglasju med seboj. Glavni inicijator je bil poslanec Kovačevič.
Zdravje kralja Petra.
LDU Beograd, 12. julija. Nj. Vel. Kralj Petar je že znatno okreval od zadnje bolezni in odpotuje te dni v kopelj Arangjelovac.
Imenovanje kraljevega namestnika za Slovenijo podpisano.
TIP Beograd, 13. julija. Včeraj je ministrski svet kot zastopnik krone podpisal ukaz o imenovanju Ivana Hribarja za kraljevega namestnika v Ljubljani. Za njegovega zastopnika je imenovan dosedanji predsednik dr. Baltič. Istočasno sta imenovana tudi Gjurgjevič za kraljevega namestnika v Sarajevu ter Demetrovič za kraljevega namestnika v Zagrebu.
Rekonstrukcija Pašlčeve vlade,
TIP Beograd, 12. julija. Jutri «e vrši seja miniatrskega sveta, na kateri binets r‘xPravlJal° 0 »konstrukciji ka-
Odlikovanja.
j	B * 0 S r a d, 12. julija. Doznava
s€> d* ° dan,s podpisa* obširen ukaz o častniških odlikovanjih. Obenem bo podpisan ukaz o odlikovanjih kulturnih delavcev, političnih uradnikov, »sodnikov itd.
Pašicevo zdravstveno stanje.
LDU Beograd, 12. julija. Ministrski predsednik Pašič je še vedno bolan. Zdravniki so mu odsvetovali zapustiti sobo, da ne bi v bolezni nastopile komplikacije.
Zveza slovanskih klerikalcev.
TIP Beogad, 12. julija. Kakor se govori, odpotuje te dni dr. Korošec v Prago in v Varšavo, da ustanovi zvezo med jugoslovenskimi, čehoslovaškimi in poljskimi klerikalci.
Kongres jagoslovensklh odvetnikov.
TIP Beograd, 12. julija. Dne
27.	avgusta se bo vršil tu kongres jugoslovanskih odvetnikov, na katerem se bo razpravljalo poleg važnih stanovskih zadev predvsem tudi o projektu novega odvetniškega zakona.
Nemir! v Albaniji.
TIP Beograd, 12. julija. Kakor poročajo iz Albanije, so tamkaj izbruhnili uovl nemiri, ki groze zavzeti večje dimenzije. Posebno se opaža močno gibanje Turkom prijaznih Albancev. Nemiri so izbruhnili tudi ob naši meji. Naše oblasti so odredile vse potrebno, da se še pravočasno zavrne eveatuelen poizkus vpada v naše ozemlie-
Pr. Perhsvc?
Glasbena Matica.
Za širšo javnost neopažen se je ts* šil 25. junija redni oboni zbor »Glasbe-« ne Matice« v Mariboru. Dosedanji predsednik dr. Ravnik je odstopil ša pred občnim zborom, ker so se širile govorice, da hoče izrabiti društvo v strankarske namene in ker ne bi hotel s svojo prisotnostjo v odboru škodovati temu povsem kulturnemu društvu. 1» poročil odbornikov posnemamo, da jflf občinstvo, posebno naši denarni zavodi in trgovci, podpiralo v znatni meri društvo; saj znašajo darovi lepo vsot« okroglo 65.000 kron. Omenil bi š® poee-bno lesno indust. družbo »Drava«, kS prispeva, že poldrugo leto redno 500 R! mesečno. Naj bi našla, mnogo počne* maleev! Letni račun izkazuje preoeiše®< suficit, ki bo rešil novi odbor vsaj naj-hujših denarnih skrbi. Podpornih čla< nov je bilo okrog 800.
Toda. tudi senčnih strani ni manj4 kalo in objektivni opazovalec jih ne sme prezreti...................................................^
Število učencev glasbene šole se je tekom leta zmanjšalo skoro za 30 odekj ker so "od šle kvalificirane učne sile iu si je morala šola pomagati s slabšimi učitelji; tudi red v šoli ni bil vzoren« G. pevovodja O. Dev je razpustil ženski zbor, ker so dame poeečale marljivejš« ples in telovadbo kakor pevske vaja Tudi moški zbor se je nekaj skrčil, -h Zbor je priredil samo en večji koncert« ker je moral prepogosto sodelovati pr} narodnih prireditvah. Odslej bo to odpadlo, ker imamo dve drugi pevski društvi »Drava« in »Jadran«, ki boste razbremenili Matični zbor.’ Tudi orkester je nastopil samo enkra.t. O teh ne-dostatkih so izrazili zborovalci precej odkrito svoje mnenje in so to tudi vpp-števali pri sestavi novega odbora.
Za predsednika je bil izvoljen dosedanji koncertni vodja, g. sod. svetnik
O.	Dev. V odbor vstopijo g. H. Drowy vič, profesor glasbe na učiteljišču n# priznani glasbeni pedagog, g. Berau, istotako profesor glasbe, izboren instrumentalist. in skladatelj, naš ljudski skladatelj V. Parma in ff. kapelnik vo$ godbe Herzog. Tudi ostali odborniki «0 možje dobre volje in velike delavnosti
Na svoji prvi seji si je odbor prisvojil stališče, da je 15členski odbor okoren in ovira za hitro in intenzivno delovanje in da je troha malo a delavnih Iju-dij. Zato se je delil v odseke po štiri odbornike. Najvažnejša naloga, pripada gotovo šolskemu odseku, ker mora biti glasbena šola prva in poglavitna skrij »Glasbene Matice«. G. predsednik je to tudi povdarjal pri občnem zboru iu živahno pritrjevanje zborovalcev je kazalo, da so tudi društveni člani tega. mnenja. Šolski odsek tvorijo gg. Berau, Druzovič, Parma in dr. Tominšek. Šolski odsek mora urediti šolo, nastavljat? sposobne učitelje in nadzirati delovarijfl šole. Predvsem hoče odsek organizirati šolo v modernem duhu, zato treba izdelati učne načrte za posamezne oddel< ke. Imeli bomo namreč klavirsko, vijo-linsko, pevsko in orglarsko šolo. Šola za zborno petje bo deljena v dve stopnji in obvezna za vse gojence Glasbene Matice. Ustanovitev te šole bodo gotovo pozdravljala vsa naša pevska društva ker bodo dobivale iz te šole glasbeno izobražene pevce. Šola bo dostopna tudi slabše situiranim, ker bo šolnina nizka in možnost oprostitve plačanja šolnino. Da vzgoji naraščaj za stalni društveni orkester, bo skrbel šolski odsek za to, da se uče vsa godala in bo nudil v tem oziru dijakom in ukaželjni mladini posebne ugodnosti. Tudi na tem polju te ho načelo sistematično delo. Razen, tega
obstoji namen, prirediti splošni teoretični tečaj in specijeln i praktični točaj solopetja za. ono učitelje, ki hočejo napraviti izpit za poučevanje glasbe' na meščanskih šolali. Šolski odsek hoče tudi nuditi. starišem in občinstvu večkrat priliko, da dobe vpogled v ustroj šole in napredek gojencev, kakor je to vpeljano pri vseh boljših zavodih v Nerri-
Šiji.
Iz vsega Vidimo resno stremljenje odbora, da ustvari prvovrsten glasbeni zavod in upajmo, da se rnu (o v polni meri. posreči. 0 nadaljnjih ukrepih bo občinstvo pravočasno obveščeno.
Notranja in zunanja
* Kleklove interpelacije. Zastopnik Prekmurja v naši zakonodajni skupščini je ostareli in zastareli konservativec g. Klekl. Njegovo glasilo je ,v narečju pisani list BNovine°, ki polni svoje predale z otročje naivnimi „pro-izvodi* g. Klekla in madžaronskega kaplana , g. Berdena. Ta duh „Novin“ se je oglasil tudi v Beogradu. G. Klekl je prisilil prosvetnega ministra Pribiče-viča, da je preiskal strašen napad na katoliško vero, ki ga je storila v Prekmurju naša šolska oblast, ker je prepovedala rabo starega katekizma. Kleklove „Novine“ so že poprej rohnele nad to brezbožnostjo. Človek, ki količkaj misli z glavo, je takoj vedel, da -jtu ne gre za prepoved katekizma kot takega, temveč za prepoved izvestne izdaje katekizma. In res je doživel g. poslanec blamažo. Prosvetni minister mu je odgovoril, da se čudi, kako more jugoslov. poslanec vložiti interpelacijo radi tega katekizma. Katekizem je izdala prejšnja madžarska vlada in.pri tem pokazala vse svoje šovinistične tendence. Tako katekizem proslavlja krono sv. Stefana, govori o madžarskih kraljih itd. G. Klekl pa pride in ta katekizem zagovarja. Medtem pa hodijo po prekmurskih vaseh madžarski špi-joni in skušajo zapeljati ljudstvo na krivo pot. G, poslanec ne pozna važnejših potreb svojih volicev: treba je, da vsa država izve, da vlada trga iz rok Prekmurcem madžaronski katekizem. Kaj vse drugo, glavno je verMar to, da ostane vse tako, kakor je bilo.
* Komunistična propaganda na rtalkanu. Iz Milana javljajo, da .se je osobje tamošnje boljševiške centrale za propagando v Jugoslaviji in Švici znatno pomnožilo. Iz Moskve prihajajo vedno iQvi kurirji, ki imajo nalog, da nrede kurirsko službo med Italijo, Švico, Nemčijo in Rusijo. V Milah prihajajo tudi redni kurirji iz Zagreba, Beograda in Sofije. Centrala ima svoje tajno podružnice v Zagrebu, Beogradu, Sofiji in Rimu.
* Komunisti in mala antanta. Kakor se dozuava iz Moskve, je kongres III. internacijonale napovedal ostro borbo
mest
■5BH
VIKAON *.
Viieza Kljukonos in Krivonog.
(Pravljica).
(Dalje.)'
1 Aid e tem Ko je krenil Kljukonos \ Smrbstin dvorec na slavnosten obed, si je ljudstvo šumno porazgubilo na svoje domove. Tildi dvorana je bila vsa v ze len.ru in. cvetju, javorjeva miza pokriti s snožnobclimi prti. in. v sredini veli kanski šop cvetk, dele domače hčerki Vidice. Na Dažbogovo prošnjo se j< v.sedel vitez s svojim spremstvom ki mizo, a služinčadi jo ukazal prinašat jedil in pijač. Nato je krenil z družim proti kipu onega, ki je ukazoval zemlji vodam in naravi, a. Kljukonos in njo go vi so malomarno poprijeli po lepi rjavo pečenih gosjih pečenkah in trgal slastno meso s svojimi mečnimi zobmi grla. pa namakali s sladko medico.
Prispel je zaprašen valpet, stopil 1 'Kljukonosu, ki si je ravno obliževa mastna usta. ter mu javil:
»Vozovi stoje pod oknom. Vsi sodi s< v redu.«
Kljukonos i:	i|	k sfaro.vi. gi
dob: o- ■ :	; •> ram i i. : mi
'le.ki i:
mali antanti. Komunistični komiteji so dobili natančna navodila o novi taktiki. Čudom se čudimo, kaj ima 111. internacionala v prvi vrsti proti restavraciji habsburške monarhije. Ali imata despota Trockij in Habsburg kakšne skupne interese? Značilno je, da borbo proti mali antanti forsira pred vsemi nad« komunist, Madžar Bela Kun. Na _Madžarskem je razvoj proletarskega gibanja ravno po zaslugi Bele Kuna in tovariša posunjen za desetletje nazaj. In sedaj hočejo komunisti napovedati boj mali antanti, ker ščiti srednjo Evropo pred reakcijo Hqbsburgovcev in njihovih priganjačev. Kdo bi razumel to komunist, politiko? Izgleda pa, da vendar ni tako težko razumeti*, komunisti hočejo povzročiti kaos v srednji in vzhodni Evropi, zato so načeloma proti vsem sistemom, ki vodijo h konsolidiranju. Toda vprašanje je — et Hungaria docet — ali se bo iz tega kaosa izcimil despot kakor Bela Kun ali pa morda ravno nasprotno — despot kSkor Nikolaj Horty. Razsijanim možganom je to danes vseeno, saj se človeštvo ne briga več, kam drevi.
* Albanci in Zveza narodov. „Press-buroK poroča iz Geneve, da je predsednik albansko delegacije poslal generalnemu sekretariju Zveze narodov dopis, v katerem zahteva, da se vprašanje albanskih mej stavi na dnevni red prihodnje seje Zveze narodov.
* Prispevek k madžarskim aieram. Zadnje dni so madžarsko javnost vzburile obdolžitve kneza \Vindischgratza proti znanemu grofu Karolyu, predsedniku prve republičanske vlade na Madžarskem. Windischgratz je Karolyu očital veleizdajo, špijonažo v prid antante itd. Ti očitki sicer niso novi, a so bili podani v taki obliki, da je vlada takoj odredila preiskavo proti članom in pristašem bivše Karolyjeve vlade. Sedaj se je oglasil v listu „Becsi Ma-gyar Ujsag* vseuČ. prof. dr. Oskar Jaszi, eden izmed redkih Madžarov, ki so vedno ohranili treznost in razsodnost. Prof. Jžszi pravi, da Windischgratz laže in namenoma potvarja resnico, če trdi, da je Karoly kar ponujal drugim drža-žam ogrsko ozemljo, da je prejemal od antante denar, da je izdal sovražniku vojaške skrivnosti in da je bil v posredni ali neposredni zvezi s sovjetsko Rusijo. Karoly je bil sovražnik vojne, obsojal je zvezo z Nemčijo in se zavzemal za poseben mir, za demokratizacijo ter za izpremembo dualizma v federalizem. Windischgralz pa je habsburški agent, ki se je prepričal, da so bili habsburški emisarji v Parizu neprijazno sprejeti. Windischgratz ve, da antanta hoče namesto sedanjega režima na Madžarskem vlado delavcev, kmetov in meščanov. Drugi vzrok njegovih ob-dolžitev je po Jaszijevem mnenju, da ima stranka neodvisnosti med ljudstvom še precej tal, a njeni pristaši zahtevajo republiko ter razdelitev zemlje. Ce bi bil Karoly rehabilitiran, tedaj bi to pomenilo, da se je Madžarska vendar le
enkrat rešila duha, ki jo je spenjal lolga stoletja in bil vedno njena nesreča, t. j. lakajstva Habsburgovcem.
* Rusija in Poljska. Ljudski poverjenik za zunanje zadeve Cičerin je ;>oslal poljskemu zunanjemu ministru iskormuntu noto, v kateri ugotavlja, da poljska vlada ne uvažuje 5. člena mirovne pogodbe, sklenjene v Rigi, ki določa, da’se obe državi ne smeta vmešavati v notranje zadeve sosednje države. Poljske oblasti pa ne glede na to sodelujejo pri delu, ki otežuje izpolnjevanje obvez, ki jih je prevzela Poljska. V Varšavi se nahajajo ruske protirevolucijo-narne organizacije in društva, ki jih poljska vlada oficijelno podpira. Te organizacije prirejujejo v Rusiji sestanke, ter vstanavljajo tajna društva. V svoji noti zahteva Cičerin, da se poljska vlada odpove podpiranju teh protirevolucijo-namili društev in poedine osebe zapre, (Ti sveta hinavščina.! Ali se Cičerin ne vmešava v notranje zadeve vseh evropskih držav?!)
* Francija in Nemčija. „Petit Pa-risien" prinaša iz Mainza vest, da je francoski komisar za porensko ozemlje Tirard v svojem govoru v Wiesbadenu. izjavil, da se mora carinski režim, sklenjen v Londonu, katerega odpravo zahteva Nemčija, temeljito spremeniti ter da se to vprašanje že razmotriva. Po-renska komisija tudi že dovoljuje izjeme. Francoska vlada bo pred vrhovnim svetom zastopala stališče, da je le sankcije samo tedaj mogoče ukiniti, če dajo zavezniki Franciji dovoljne garancije za slučaj, daNemčija ne bi izpolnila mirovnih pogojev. Francija v načelu ni proti ukinjenju^sankcij ter je pripravljena, da začasno dovoli, da se ukinejo, če izpolni Nemčija mirovne pogoje, posebno glede razoroževanja. Francija ne mara, da bi jo opeharili ter mora računati s tem, da kabinet dr. Wirtlia lahko razpade in pridejo na krmilo zopet pristaši negativne politike.
* Francija želi sporazum s Turčijo. Ministrski predsednik Briand je imel v seji odbora za zunanje zadeve in fi- j nance	govor, o vzhodnem	vprašanju.'
Izjavil	je, da	bo	turško	vprašanje;
kmalu	rešeno	in	v najkrajšem času:
sklenjen mir. Pri tem je vsekakor mogoče, da bo vprašanje turških mej začasno preloženo in se bo to rašilo po posebni pogodbi. Nove smernice francoske politike bodo omogočile, da se zmanjša francoska posadka na vzhodu in s tem znižajo tudi izdatki. V najkrajšem času pričakuje oprostitev vseh Francozov, ki	se	nahajajo	še v ujet-
ništvu. List? naglašajo, da je Briandov govor napravil najboljši vtis, kar je pričalo osobito to, da je bivši predsednik francoske republike Poincare izrazil ministrskemu predsedniku Briandu svojo zahvalo.
Podpirajte Jug. Matico!
Zanimivosti.
Oddotvorui doktor. Pred graški® okrožnim sodiščem 'se je nabralo prosi® ga, tedna, nekega dne že na vse zgodaj vse polno naj ra z lične j šib ljudi, da pri* sostvnjejo razpravi proti »Čudotvorric-mu doktorju«- Hansu Reinbacherjn it ►Stainza pri Gradcu. Ko se je »čud® tvorni, doktor« pojavil pred sodjiijski® poslopjem, mu je priredilo zbrano ljudstvo navdušene ovacije ter grozilo, da razbije sodnijo, ako bi ga obsodila. Kd® pa je bil ta priljubljeni obtoženec? Cisto navaden seljak iz Stainza, h kat® remu je prihajalo dan za dnem nešteto ljudi, da jim pomaga v bolezni in kat® rim je, kakor izpovedujejo pacijenti, w »čudotvorni doktor« brez doktorske d zdravniške diplome tudi res pomagat Mnogo je bilo bolnikov, zatrjujejo P® cijenti, ki so leta in leta zaman lioam k zdravnikom z diplomami, pa so kiju® temu ostali bolni, dočim.so im pose® pri lieinbaclierju že v nekaj dneh P® polnoma okrevali. Obtoženec sam k’ javil pred sodiščem, da zdravi s to, ker se mu smilijo ubogi lj® trpijo in katerim on lahko potna; Način njegovega zdravljenja je • enostaven, bolezen ugotovi potom ‘ na, zdravi pa jo potom različnih | Peča so pa samo z zdravljenjem "Pv I suri, ki niso v zvezi z ranami, kad1 nike z ranami pošilja v bolni00* ^ Zdravljenja so je naučil od očet®* pa od starega očeta, ki se je tudi z® y ča! z zdravljenjem. Izjavil je, da njemu hodili po nasvete tudi zdra^11^ in profesorji. Sodišče se je ipoetaviJ0^ stnl išče, da. je mogoče, da obstoj®!0 •ni zakoni zdvavljanja ter ga radi ^ ni obsodilo pač pa ga je obsodi , . vplačilo globe 10.000 K, ker j0 ^Lg#, mal za zdravljenje plačilo, ko b* ,1 ker nima zdravniške diplonie, s Ko se je vrnil iz razpravne dvora je množica navdušenih pncijenh® . gnila na rame ter mu burno vshlG^
* Dnevna kronika.
• Maribor, t*. jP^’
— Mariborski župan potrje®*., Beograda javljajo, da je bil na sejiJL nistrskega sveta dne 11. julija g* S potrjen kot župan našega mesta. **L ljanski župan dosedaj še ai bil P0™ ^
— Imenovanje. Dr. Ludvik Valj*^ je imenovan za finančnega	! pomaknjen istočasno v 7. razred.
— Dr. $modtaka v Maribor***
ličen jugoslovanski politik dr. si je kupil v Tattenbachovi uliw j 1 in se^stalno naselil v Mariboru, j**^, našem planinskem zraku popravi /’rcJ Iskreno pozdravljamo dolgoletnega napredne jugslovanske miBli mestu in mu želimo kar najprij^ bivanje med nami!	sj*
— Kratko in resnično. ^ .Straža" odgovarja tja našo iiotN.
iv a,
ll u
bodete gotovo z veseljem sprejeli. To je produkt, vam vsem doslej neznan.«
Stopila sta' k oknu ter pogledala venkaj na ulico. In res! Na močnih vozovih, s katerih so ravnokar izpregali oznojene konje ter jih zamenjali s svežimi, so stali .mogočni sodi s nerazumljivim napisom kultura«. Ogromno ljudstva je obstopalo te posode, jih ogledovalo, se živahno pomenjkovalo zmajalo z glavo. Najbržo jim je bil (a tajmstveni. sok neznan, •;
Dažbog se je Zahvalil vitezu za darilo, ki je Znočilo njegovo fllMmhptnost do toga naroda ter ga povabil na veselično slavnost. Na ulici so jih sprejeli zopet gromoviti klici srečnega ljudstva, ki se je takoj uredilo v povorko ter sledilo tem. dvom glavarjem. Doma ni hotel ostati nikdo, čuvajev pa itak ni bilo treba, ker še ni bil. znan slučaj kake nepoštenosti. Neoskrunjene duše jo imel takratni, narod.
Na livadi sredi, tiho šumljajočega gozda je bila prirejena zabava. Okrog in okrog so bili postavljeni vitki mlaji, oviti z zelenimi venci in čisto na. vrhu so plapolali v lahnem vetriču raznovrstni prapori. Tu šotori, lepe utice, kdo bi jih mogel hitim prešteti? Ali tu-
J&r1-»-«< •* •
SE2553S3S-XaS®33
HHBSH
vili so mu .kamenit žrtvenih, ovit z venci inž.
Radovedno je ogledoval Kljukonos vse te priprave, stopal od .šotora do šotora, hvalil dekleta, ki so še urejevala prigrizke ter se šalil z ljudstvom. Nato je sedel z Dažbogom ,na vzvišen sedež, da. bi imel boljši pregled na voj nike, ki so kazali svojo umet nost v metanju. kopja, streljanju z lokom v tarče, ježi na. neukročenih'vročekrvnih konjih in sukanju mečev. Pozneje so nastopale tudi mladenke v belih oblekah in s cvetjem v laseh ter plesale ob zvokih otožno gusle...
Nočna tišina je padi i na zemljo, dremotna in sanjava. Krog veličastnega in hladnega Peruna, ki. je stal na belem kamenitem postavku, so gorele smolnate baklje ter metale svoj rdeči plapolajoč sij nanj, na klečeče ljudstvo, zamaknjeno v ekstazo premišljevanja ter na molčeči gozd.
Prvi se je dvignil Dažbog, ter stopil k Kljukonosu, ki je slonel ob drevesu ter strmel z nedvomljivim izrazom v očeh pred se. Šele ko je zaslišal bližajoče se stopinje, se je zdrznil, položil j Dažbogu roko na ramo ter mu dejal: Ukazal sem spremstvu, naj prepe-! ijejo moj dar senlkuj, da ga razdelim I osebno m«i U.uUitv^. .Aiia... ravnok«1'
prihajajK),« je pristavil, ko je ^ vozove na poti, vodeči proti livad*'. ^ par trenotkov so bili sodi raziož°** ^ trati, a valpeti so izbijali zame**, vtikali pipe. Kljukonos jo prvi kupico te zelenkaste tekočine, tet uudil starosti s temi besedami:
»Pij, sivolasi vladar. V, nji moč, voljo, samozavest. V svojih . bodeš čutil nov ogenj. 'Pudi ti ljfl0^‘ stori isto.«	.	1	.	ji
ln Dažbog kakor tudi ljudmi _i,; pilo. Lica so jim |X>rdela, oči j? v čudnem siju in kri gorela. Ni dostovala. ena kupa, natočili 90 e* ^ go, tretjo. Iu s čim več so pili, so čutili v sebi nagon poželjivoeti ^ pijače. Opotekali so se, objem«.vaw» ^ trkavali zdravice ter zrli s _ očmi naok rog. P redno je vznik®1 zelenkaslo-modrjh brd mrki po])lavil naravo z mehko, brlečim ^ lobo, se je na. trati, bleščeči v s^et si, premetavalo ali. smrčalo od n vadnega soka upijanjeno ijudBtvo- ^ Križem rok je »slonel Kljuko®0® y drevesu ter zrl s demonskim izraz®11^ očeh na uspavanega starosto ter ^ narod. Toraj se-je njegov .načrt j pos regij. Z vi iačajje „n adomest i 1 k lulno ?ik).	.	*
notico v kateri smo korist*tirali, da po* toča o atentatu na regenta Aleksandra samo s par besedami ter pravi, da je pri njej navada poročati o vsem .kratko in resnično.* Da se je s tem .Straža* pa res .kratko iti resnično* zlagala, tega menda sploh ni treba dokazovati, ker ne pač vsakdo, kako na dolgo in široko poroča o raznih stvareh, ki so sploh brez pomena in kako dolge članke posveča včasih tej ali oni osebi u nasprotnega tabora, kar bi vsled brez-pomembnosti njenih napadov napravila lahko z eno samo vrstico. -Tako pa tudi ° .resničnosti* njenih poročil ni treba govoriti. Konstatiramo pa ponovno, da je o svoječasni .nesreči* cesarja Karla ob Piavi prinesla cele kolone in da takrat ni prav tnislila na kratko poročanje in če bi se bil atentat izvršil Karla in ne na Aleksandra, bi tudi se danes napisala dolge in ogorčene cianke. Saj s« razumemo.
-j, ~ kraljevi namestnik za Slovenijo.
uk' ar*a javljajo, da. je že podpisan J '*z o imenovanju praškega poslanika *>■ Ivana Hribarja za kraljevega 'ifflostiiika v Sloveniji. G. Hribar je •1 I',?’1 ^ovensk? politik. Malo naših 'tikov jo bilo znanih v slovanskem 7°.tu; Hribarja so poznali Čehi. ltu-jNm drugi slovanski narodi že davno hied vojno, zakaj spadal je med repre-[t pate vseslovanskega idealizma. — imjivo je, da ga je dunajska vlada ^ njegovega odločno slovanskega fončaja preganjala, kjerkoli je mogla. Hano je, da svojeas ni hotela potrditi legove ponovne izvolitve za. župana m^ta Ljubljane: ko pa je nastopila °Jna, ga, j0 spravila v' zapor. Po pre-atn je bil g. Hribar imenovan za poučenega ministra in veleposlanika djevine SHS v Pragi. Hilo je to ka-Ualašč zanj, ki je že dolga desetletja '°_ vnemo deloval za zbližanje med m Slovenci ter za zedinjenje vseh ov- plemen. V Pragi je užival ve-*ed. Pridobil si je neprecenljivih Za politične in kulturno zbliža-°homa slovanskima narodoma. °iu odi ičnem mestu bo lahko g. uveljavil svoje silne zmožnosti, 0 sploh dopušča bolj reprezen-uačaj njegova službene fun-Hribar je odločno napreden govo imenovanje pozdravlja rm v ožji domovini mnogo .
— Sokoli in vera. Tisoč in tisočkrat 0 klerikalni listi pisali,- da. so' Sokoli fezverei in so se zlasti nap ram neved-
Jl«mu ljudstvu bili na prsa: češ, k ©daj ^]dite Sokole v cerkvi v kroju kakor ha.se Orle. Mi vemo, da je lahko človek nobožen in tudi Sokol, čeprav gre v .layadni obleki v cerkev, Sloveujebi-^'Hski Sokoli pa so menda Ivo teli v iie-C! jo pokazati, da grejo lahko tudi v ro.m v oerkey in so se zato korpora-j, V^° udeležili dopoldne maše. Z godbo a cela go korakali v cerkev in,nazaj, v ,1 torej uverjeni, da bo »Straža« hju.	nad	izpreobnijenimi greš-
»ni-17T Kknila : Vendar bela vrana med ° Sodomo! Pa glejte, pondeljko-nir,,- -a^ me<^ svojimi goslo posoja-
— Ginljiva skrb ostarele device
glasom zadnje številke Straže, )e kh> tikal no stranko, ki velja v naši ,ir*7
do	kol,°flrela>	brezzoba	in	hu-
ZJTJ~	~ SnmiCa’ Skrbel
r °C	!U. Smoi»- t. j. med
^mokrati. m narodnimi socialisti. Ker
jl^ajo staro device neozdravljivo sla-
vtikati svoj hudobni jezik v st-va-
ul’ k' iih nič ne brigajo Ln dajati mln-
v1n'i grešnim ljudem recepte za nebesa,
ie s®veda tudi naša posušena tetka V
.udih skrbeh za nadebudnega »sina«,
Čn *ahko občutil vse sladkosti po l iti-
ton’3’ l>uradiža. čo bi poslušal razumno
eep* ^a;* dobrega Pa nasvetuje ta an-
3 varuh naše slov. politične rodbine?
socialisti, ki ste na potu k po-
j>rkamor je že dospel dični iz-
JS0^])Iuier|e« g. Prepeluh, varujte sc
hČef., aU ;'e. delo vašega nevrednega
■ht nš a ? ves^ na. sokolsko nit, da.
^«cJletG.“a haprednjaško gnojišče!
(vod«)Taj51 v vrste »Orla«, ki nas pori
tlc znPnikov. kaplanov in kuha
• ^ - «>lnoaS	rtsžeirUii prt:
borov, Šušteršičev in pod okrilje vse-kdar poštene, stoletja Slovencem naklonjene črnonimen« zastave! — Ker je pa demokratski oče le krušni oče, pravi pa bo menda nekje na Češkem, kar jo tetka v svoji deviški slabosti pozabila, jo malo verjetno, da bi pri sinu opravila kaj prida. »Sin« ve, da je »Sokol« organizacija, ki nima z dnevno politiko nič skupnega in da se Sokolstvo ne bo delilo po strankah. Sin je zdravega razuma in dobro loči Sokolstvo od politike, njeno »uro od državo; pobožni tet ki pa bodo splavate želje po vodi kakoi že neštetokrat. T)a, famili ja!
— Hujskanje proti Srbom prakti cira .Straža* več ali manj očito skorc v vsaki svoji številki. V zadnji številk vprašuje, če bo na rojstni dan kralji Petra imenovan tudi kak Hrvat al Slovenec za generala, v naslednji notic pa se huduje, da sta bila v upravn svet .Južne železnice kot naša delegati izvoljena dva Srba. Kaj je »Straži* dc generalov, kaj do upravnih svetnikov vse to ji je lanski sneg, vse to poroči samo zato, da lahko hujska neuke ljudstvo proti Srbom. Čudno le, da s ti Balkanci in barbari ne zmislijo, da b vstavili ta hujskaški list. »Balkancem' in „barbarom“ bi tega itak nihče n< mogel šteti v zlo.
— Praznovanje kralja Petra ir uStraža". Kdo se več ne spominja, kakr vdano so praznovali naši klerikalci razni avstrijske in habsburške praznike? Nit na misel ni prišlo »Straži* n. pr., di bi pisala proti praznovanju rojstnega dne cesarja Franca Jožefa ali pa Karla, seda pa, ko naj bi praznovali praznik našegi odrešitelja, našega sivolasega junaka po srcu in po krvi našega kralja Petra sedaj pa se »Straža* zaganja v to praznovanje, sedaj ji je naenkrat nepotrebne in odveč. Komentarja ni treba.'
— Protidržavni rovarji in atentai na regenta. Ker ne morejo razni protidržavni rovarji zbrisati s sveta svoje sokrivde pri atentatu na regenta, oziromr vsaj tihega soglašanja in odobravanja, sc si izmislili sedaj novo- »senzacijo*, dr atentata sploh niso izvršili komunisti celo še več si upajo trditi, da je atentai inscinirala vlada sama, da lažje nastopa proti komunistom. Da je v taboru teh ir takih tndi mariborska klerikalna »Straža* je samo ob. sebi umevno.
— Konec „MarbUrgerhiitte“ na Pohorju. Vsled dovoljenja vlade je kuratoi razpuščenega nemškega društva »Berg-vereina" v Mariboru prodal njegovo »Marburgerhlitte* na Pohorju slovenskemu planinskemu društvu, podružnici v Mariboru. Ta Jepa planinska koča bo torej odslej služila slovenskim planincem. Mariborski Nemci pa še vedno rekurirajo po Beogradu proti razpustitvi »Berg-vereina*!
— Vžigalice nemškega *Bauern-bund“ prodaja še vedno v Mariboru trgovec Sehweighofer. Mislimo, da to "ni nikakor času primerno in da hoče trgovec, ki živi le od slovensega denarja, pokazati s tern le svoje narodno mišljenje.
—- Ljudska knjižnica je prejela zopet krog 150 novih knjig iz vezave. Nadalje smo dali v vezavo velik zaboj hr-valskih knjig. V knjižnici bomo v kratkem ustanovili tudi nemški oddelek. Vsled tega prosimo prijatelje kulture, da nam darujejo tudi nemške knjige, ampak le take, ki imajo res pravo literarno-umetniško vrednost. Takozvano »šund* Čtivo odklanjamo. V kratkem dobi knjižnica tudi nove omare m tako se bo polagoma uredila, kol zahtevajo potrebe povečanega Maribora.
— Društvo konceptnih uradnikov Politične uprave za Slovenijo jo imelo, kakor nam sporoča clue 23. junija 1921 popoldne svoj redni občni zbor v zbo-rovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani. Občni zbor, ki. so se ga v rastnem številu vdeležili zunanji člani, |P obsrrno razmotrival sedanji položaj roneeptnega uradništva v državi ter itorn končno naslednje sklepe: 1. Dru-;^.Vj sfopi v stik z že obstoječimi društvi državnih konceptnih uradnikov, da se osnuje skupno ttdružjnje za celo dr-favc: 2. poteguje se za to, da se dovoli ‘"sem konceptuim uradnikom s fakul-etno n aobrazl>o posebna fakultetska loki ari a, kakor jo imajo že sodniki: 3.
fetoU fla rta- Tse. v. novi jšlužbeni.j>ja-
gmatiki zagotovi TrOneeptnemu uradni štvu njegovi službi primerno stališče V novi odbor so bili izvoljeni na sledu j-člani: Dr. Ignacij Rutar za predsedni ka, dr. Spili er Muys zrt podpredsedni ka, za. odbornike, oz. namestnike dr Rudolf pl. Andrejka, dr. Vladimir Bor štnik, dr. Mirko Brezigar, dr. Fran Zobec, Narte Velikonja, Stanko Masie, dr, Franc Trstenjak in Fran Makar, za preglednika računov pa Janko Krena enšek in dr. Fran Skaberne. — Sedež : društva je v Ljubljani v deželno vladni ! palači na. Blenveisovi cesti, kjer poslu i je predsednik. Nanj naj se naslavljajo j vsa pisma, in dopisi.
— Društvo jug. akademikov. V sredo, dne 13. t. m. ob 20. uri se vrši v društvenih prostorih v Narodnem domu sestanek vseh tukaj se nahajajočih članov društva. Ker je sestanek radi kongresa jug. napr. akad. omladine v Ljubljani izredne važnosti, zato prosim, da se ga člani točno in polno-
j števijno udeleže. S. Lutman, t. č. vodja.
— Iz učiteljskih krogov. Poročajo nam: »Straža* z dne 8. julija prinaša popačeno in namenoma potvorjeno poročilo o zborovanju učiteljstva mariborskega okraja. Res je, da se je na tem zborovanju razpravljalo tudi o vprašanju šolskega zemljišča. Z ozirom na potrebe naše agrarne države in ker to zahtevajo vsi kmetijski krogi, se učiteljstvo resno bavi s tem, da nasloni ljudsko-šolski pouk kar najbolj na kmetijstvo. Pouk o kmetijstvu pa mora biti v prvi vrsti praktičen in zaradi tega mora imfcti šola zemljišče. Stavil se je predlog, naj bi Imela vsaka šola vsaj 10 arov^zemljišča. »Stražin* konfident pa je poročal vtem smislu, da se je učiteljstvo polakomnilo po župnijskih kmetijah in da hoče nadučitelj povrh lepe plače vleči še dohodek iz kmetije. Dotični predlog pa izrecno določa, da si sme učiteljstvo na tem zemljišču pridelati samo zelenjavo, ostali del pa pripada šoli. Značilno je, kako so župniki hitro v skrbeh za svoje kmetije in kako zavidno predbacivajo učiteljstvu njegovo plačo, katera mu omogoča dostojnejše življenje kakor ga imajo hlapci. Klerikalci pa kmetskih shodih vedno kriče, na zahtevajo v ljudskih šolah več pouka v kmetijstvu, kadar pa bi šlo praktično udejstvitev te zahteve, pa v svojem preračunanem de-magoštvu pregrevajo stari spor med fajmpštrom in nadučiteljem.
— Obrtni shod v Slov. Bistrici. Dne 10. julija se je vršil v Slovenski Bistrici obrtni shod, ki so se ga udeležile obrtne zadruge iz Slovenije in Hrvatske. Zborovanje obrtnega shoda se je vršilo v dvorani hranilnice pod I predsedništvom g. Rebeka. Po nozdrav-nem govoru predsednika je prvi govoril delegat ministrstva financ dr. ' Karel Savnik o reaktivifanju komisije za določevanje pridobnine in osebne dohodnine. Dnevni red, ki se je. točno, parlamentarično razpravljal, je obsegal:
1.	Pomen in namen obrtnih zadrug, zadružnih in društvenih organizacij. 2. Sestava enotnega obrtnega zakona. 3. Priskrba industrija z obratno silo. 4. Reforma naših financ. 5, Vzgoja obrtniškega naraščaja. 6. Pomen 'vajeniških domov. 7. Svoboda dela. Sprejet je bil tudi predlog, da se tekom 30 dni skliče v Celju zbor delegatov v svrho razprave oziroma delegacije za izenačenje obrtnega zakona. Vlada ne sme predložiti zakona pred zaslišanjem v to izvoljenih delegatov. Glede svobode dela je shod zavzel stališče, naj se malim obrtnikom pusti svoboda dela... Vlada se nadalje poživlja, da odda nabavo za javne potrebe potom razpisa domačim obrtnikom, le če se nihče za to ne zanima, se sme vlada obrniti v tujino. Vse te resolucije so bile soglasno sprejete. Po zaključku razprav, ki so trajale do 13. ure so se gostje udeležili sokolske slavnosti.
— Poneveril. Finančni pripravnik v Gor. Cmureku Vinko Kert je pobegnil
r‘ Nemško Rsm.*?.,.	" poneveril 3591 K
uradnega denarja in odpeljal s seboj-službeno kolo.
— Polaganje temeljnega kamna zagrebškega Dijaškega doma. Včeraj.
dopoldan je bil na svečan način ob prisotnosti kraljevega namestnika položen temeljni kamen zagrebškega dijaškega doma. Slovesnosti se je udeležil tud; poveljnik TV, armije, Pešk*, nadalje prorektor dr. Polič, poverjenik za narodno gospodarstvo Germanovič, podnačelnik mesta Zagreb Kontak In mnogo občinstva. Za zgradbo je zbrano 1,200.000 K, kakor je razvidno iz poročil, tudi dijaki samo marljivo delajo pri zgradbi. Dijaški dom bo tvorilo pet paviljonov s 150 sobami, v katerih bo nastanjenih 300 dijakov.	;~
Sokolstvo.
o Savezne legitimacije. Mnogo članov še vedno ni dvignilo legitimacij. Odbor ponovno opozarja, da člani brez legitimacij nimajo pravice do polovične* voža#e pri izletih, posebno »za župni izlet v Središču, če tudi so v kroju. Legitimacije deli blagajnik ob četrtkih od 18. do pol 20. ure in od nedeljah od 10. do pol 12. ure v restavraci” Narodnega doma.
o Pragersko. Opozarjamo še enkrat na predavanje staroste dr. Pivka, ki ga priredi naš sokolski odsek v Četrtek ob pol 20. uri pri Dolničarju. Dr. Pivko bo poročal tudi o sokolskem zletu v Osijeku. Pred predavanjem bo starosta prisostoval telovadbi. Obisk naj bo časten, da se poglobimo v sokolski misli, in našem delu, ki nam je rodilo že tako lepe uspehe.
o Ptujsko sokolsko okrožje priredi v nedeljo dne 17. (v slučaju slabega vremena dne 24) svoj okrožni zlet v Ormož. Ob l.uri sprejem gostov na kolodvoru potem obhod po mestu in odhod na telovadišče v mestni grabi. Ob 15. uri javna telovadba in nato ljudska veseli-ca. Odbor vabi k obilni vdeležbi.
Kino.
I. Mariborski bioskop. V sredo, četrtek in petek se predvaja velika detektivska drama v 6 činih »Naemi* ali »Strašna noč*. Ta' film je izvanredno napet in se odlikuje po krasnih slikah in naravnih posnetkih., V petek koncert.
Gospodarstvo, f
j jr Razprodaja s (are železu« phmov jj ; ne. Ravnateljstvo državnih, železnic v. Subotici razpisuje prodajo 45.310 Jjg stare železne pločevine. Kupec mora blago na.prejj plačati in ga. v 15 dueli odpeljati. Za. potrebne vagone in nalaganje blaga so mora sam pobrigati, -Ako želi, da mu železnica to preskrbi, mora. za vsak q plačati 4U v. Pismene kolekovane ponudbe jc poslali v zapečatenih ovitkih z ua,pisom .' Ponudbana kupovinu starog lima, k broju 18046-211 najkasneje do 20. julija t. 1. do 12. ur« Ekonomatu Subotieke Železničke. Direkcije. Vsak ličit a ni mora. položiti 10 odstotkov kavcijo, če je naš državljan, ako je inozemec, pa 20 odst. Natančne-ja pojasnila se dobe v pisarni Fkonom-nog Odelenja /eloznlčke Direkcije v Subotici. Prepis družbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zborni ce v Ljubljani interesentom na vpogled. (Št. 5392.)
g Mednarodni semenj v Frankfurt n.
Naša trgovska agencija v Berlinu na znanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so bo v Frankfurtu na Majni v čusu od 21. do 27. avgusta t. 1. mednarodni semenj vzorcev kmetijskih pridelkov vršil. (št. 5398).
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar
Gurte za rolo
trakovi in vrvice za žaluzije, usnjate žoge in pnevmatike za nogomet pri .Stri
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova o, 13.	_
Žaganje drv z motorjem
po najnižji ceni!
Tone Puciher, Krekova ul. 4-11
. « . - r->
bank«)> -	m
mnRIB0R5KR TI5KRRNRD.D.
Centrala: lurčičeua uL 4*. Podružnica; Strossmaierjeua ul. 5
i«
j Izursuje usa u tiskarska, litografsko in 1 j kamnotiskarsko stroko spadajoča dela. j j kakor: knjige, brošure, cenike, računske j j zaključke, letake, lepake, uabila, račune, 5 | razpredelnice, pisma in pisemske zauitke,
{ osmrtnice, posetke, račune ter use tiskouine } za občinske in druge urade, naročila se j točno izurše ter se zaračunajo najceneje.
Centrala: Telefon št. 24.
Podružnica Telefon št. 3/UI.
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi :	in	najnouejšimi	stroji	in	črkami.	:
Pozor!
Šolska ul, 4 Otvoritev Šolska uL 4
nove delikatesne trgovine!
Dovoljujem si csenj. občinstvu naznaniti, da sem z današnjim dneni mojo novo urejeno delikatesno trgovino otvoril in se priporočam ceuj. občinstvu z najboljšim svežim delikatesnim blagom po najnižji ceni. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
968 Josip Prinčič, Šolska ulica 4.
Za vse izraze sočutja ob prebridki. izgubi preljubega očeta in vsem onim, ki so izkazali blagopokojniku zadnjo čast, kakor tudi pevskemu društvu »Drava* za v srce segajoče žalostinke pri pogrebu, se iskreno zahvaljuje
globoko žalu j oči f>66 Lidija, Palmira in Oton Strausgitl
i '	'	'v	it'	•	*	*f''
Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča
cvetličarna
Union GabrlC, šolska uta z.
Ima na razpolago vsakovrstne sveže cvetlice, izdeluje po naročilu različne šopke in vence za vsako priliko in razpolaga tudi z naj-krasnejšimi umetnimi nagrobnimi venci. Prevzema raznovrstna okrašenja ob vseh prilikah javnih prireditev, veselic, plesa itd-,, kakor tudi umetne dekoracije kavarn drugih lokalov. Zagotavlja slavnemu občinstvu solidno in točno postrežbo. ass 4—3
MftSa oznanila
Samostojna kuharica se takoj »prejme. Plača dobra. Ponudbe na notar Krisper, Črnomelj-	963
Dijaki in dijakinje, ki bi hoteli čez počitnice sodelovati v nekem letovišču pri * gledal, predstavah in godbi, »e sprej-mejo na. prosto stanovanje in hrano. Nastop takoj. Cenjene ponudbe * navedbo predizobtazbe na upravo lista pod »Diletant*. 969 2—1
Dobro moško kolo se proda. Muršec Martin, gostilničar v Št liju.	957 3-2
Samostojen čevljarski mojster na deželi se želi oženiti z gospodično ali vdovo z malim premoženjem. Resne ponudbe s sliko pod „Resno“ počtnoležeče Fram.	967
Proda se spalna soba iz trdega lesa. Slovenska mlica 5.
956 3—2
Proda se več lesenih zabojev. Marib. tiskarna d . d.	*
Kotlarji
ki so vešči v izdelovanju kotlov za kuhanje žganja, samostojni delavca, se iščejo pod zelo dobrimi pogoji «a stalno namestitev v poletnem in zimskem času. Nastop takoj v tovarni
Ignac Jelenc, Kariovac.
914 3-4
11se naJbo|i-SLJI | g”? še in za-
v nesljtvo
popravljajo v novi trgo-
vlnl- R. Bizjak
952 7-3 Gosposka ulica
Družabnik
za dobro u peljamo trgo-vino v sredini mesta Maribor v najbolj prometni ulici se takoj sprejme. Potrebni kapital znaša najmanj 200.000 kron. Ponudbe na upravo lista pod ,,Družabnik št. 200".	949
■BBIIBHfl
500 K 2i
onemn kateri preskrbi stanovanje eno do dve sobi s kuhinjo. Ponudbe na upravo pod »št. 951“.
951 3-2
HBSHSBM
Podpirajte slovenske tvrdke!
MK -
Radi izpraznltoe
mojega trgovskega lokala proda|am opremo za trgovino, električne predmete, gramofone, del. orodje Itd. In prosim cenjene stranke, da pridejo po svoje v popravilu se nahajajoče ure in meni za prodajo Izročene aparate še pred 25. julijem t. I.	965
Alojz llger, Maribor, Grajski trg 1,
Singer Singer Singer Singer
šivalni stroji šivanke
nadomestni deli strojno olje.
Velika pošiljatev Iz Amerike dospela. Debi se samo v naši podruinlcl
Singer šiv. stroji Bourne & Co. Newyork
podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10.
Ugodni plačilni pogoji na obroke.	600
p*™«™*! gggga gggEggggggi
Las‘";v in izdajatelj: »Konzorcij Tabor*. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.