informativni (ravne glasilo ravenskih železarj Leto XXII Ravne na Koroškem, 15. aprila 1985 Št. 4 Odločnost in jasen pogled Veliko bitk je delavski razred v svetu že izbojeval. Veliko jih še mora in jih bo; za razorožitev in mir, za svobodo in neodvisnost, za enakopravnejše odnose med narodi in državami, za odpravo siromaštva ter lakote in za oblast — pravico do odločanja o vseh družbenih vprašanjih — delavskega razreda, kar vse mu na podlagi njegovega dela in zgodovinskega poslanstva tudi pripada in mora doseči. Železarji smo bili in bomo v prvih vrstah tega boja. K temu zavezuje delavska naša prelita kri in naš mladi rod. Složni, zavedni in z dobrim delom smo premagali že marsikatere težave. Odločni, naprednih misli in z znanjem v delu bomo premagali tudi te, v katerih živimo in so še pred nami. V boju za utrditev in večjo ekonomsko moč naše tovarne, gospodarstva in naše države rezultati v zadnjem obdobju kažejo, da smo, znamo ter hočemo biti uspešni, in to, da smo na pravi poti. To spoznanje je še trdnejše ob priznanju drugih in naša prizadevanja bodo še večja. V boju za uveljavitev in razvoj samoupravljanja smo dosegli pomembne uspehe, vendar je problemov in odprtih vprašanj še veliko. Naša želja, prepričanje in sposobnost, da postanemo pravi samoupravljalci, gospodarji dela in rezultatov tega, nam ne dovoljujejo vreči puške v koruzo. Z enako mero prizadevnosti kot v boju za večjo proizvodnjo, kakovost, manjše stroške, večji dohodek in boljše osebne dohodke bomo v pripravah na volitve tudi utrjevali in razvijali samoupravljanje za nas, našo družbo in naše otroke. V prelomnih trenutkih železarji v odločitvah ter prizadevanjih pri delu nismo klonili, ampak smo zmeraj še bolj zavihali rokave in uspeli, kar danes kot jutri moramo in kot smo že velikokrat — tudi bomo. Za praznik dela — delu čast in oblast, za delavski praznik vsem prizadevnim in dobrim delavcem priznanje in čestitke k doseženim uspehom. Z rdečim nageljem za preteklost in bodočnost, odločni ter jasnega pogleda v prihodnost na našem srečanju sončen in vesel — živel 1. maj! Franjo Miklavc, predsednik IO OO ZSS Železarne Ravne Iz dela sindikata PRVE PRIPRAVE NA SPLOŠNE VOLITVE Nosilec dejavnosti pred splošnimi volitvami v zbore skupščin občine, republike in federacije ter članov SIS družbenih dejavnosti prihodnje leto je v železarni sindikat. Na razširjeni seji 25. marca s predsedniki osnovnih organizacij in odborov DS ter predstavnikov DPO je IO konference sindikata med drugimi sprejel naslednje usmeritve za priprave: — akcijo je treba izvajati po navodilih — voditi jo je treba premišljeno, odgovorno, načrtovano, da ne bo prihajalo do sprememb tik pred zdajci — kandidate je treba evidentirati v obliki in obsegu kot do sedaj, najmanj dva človeka več, ker je treba računati na usklajevanje v družbenopolitičnih skupnostih — ker prihodnje leto poteče mandat tudi delegatom v organih samoupravljanja, je treba istočasno evidentirati ljudi za te organe na ravni tozdov, delovne organizacije in sozda — za najodgovornejše funkcije v občinskih, republiških in zveznih telesih je treba evidentirati najuspešnejše gospodarstvenike, ljudi, ki so se v praksi že izkazali s svojim delom, tudi iz našega okolja — v zbirne zapisnike prvega kroga evidentiranja je treba vnesti vse pripombe, ki jih bodo v zvezi z volitvami in delegatskim sistemom posredovali delegati — že na začetku je treba opozoriti na stabilizacijsko vedenje v SIS, predvsem v njihovih strokovnih službah. Po prvem krogu evidentiranja, za katerega je bil rok sredi aprila, bo sindikat na različnih ravneh ugotovitve analiziral in na njihovi osnovi ter osnovi izkušenj iz prejšnjih let oblikoval stališče o vsebini, obsegu in kvaliteti dela v delegatskem sistemu. USPEŠNO OCENJEVANJE Na razširjeni seji 25. marca je IO konference sindikata — kot sklep ocenjevanju dela v preteklem letu na različnih ravneh v železarni — ocenil poslovanje delovne organizacije kot celote, delo poslovodnega odbora in vseh ravnateljev, glede na razmere, kot so bile, uspešno. Predvsem fizični kazalci proizvodnje takšno oceno tudi potrjujejo. Po tozdih in delovnih skupnostih so bile priprave na ocenjevanje dobre. Odgovorni so se zavzeli za realno vrednotenje. Zelo veliko ocen je bilo uspešno, kar ni ne dobro ne slabo, vendar je bilo več kot prejšnja leta izpostavljanj pozitivnega in negativnega z opozorili za boljše delo v prihodnje. Kljub vsemu je bilo ocenjevanje še premalo kritično, premalo konkretno je bilo povedano, kaj je bilo dobro in kaj slabo. Te ugotovitve morajo biti za ocenjevanje v prihodnjem letu prvo vodilo. PRIPRAVE NA DELOVNO SREČANJE Letos bo delovno srečanje kovinarjev in metalurgov že maja. Ne bo več le občinsko, kot do sedaj, ampak regijsko. Pokrovitelj bo Železarna Ravne, delavci pa bodo tekmovali v več delovnih organizacijah. Že junija bo republiško tekmovanje v Titovem Velenju. Akcijo v železarni vodi sindikat. Imenovan je že organizacijski odbor, njegov predsednik je Franček Čegovnik iz KSZ. Sindikat poziva, da na delovnem srečanju sodeluje čimveč železarjev. (Vir: informacija predsednika IO konf. sindikata v železarni) Naše delo v februarju V februarju smo dosegli predvideni plan skupne proizvodnje 99,1 odst., v kumulativi 98,5 odst. Odprema je bila dosežena 113,9 odst., v kumulativi 115,2 odst. Pri fakturirani realizaciji smo dosegli 99,9 odst., v kumulativi 95,8 odst. Izvoz smo v dolarski vrednosti dosegli 104,7 odst., v kumulativi 106,1 odst., pri dinarjih 95,5 odst., v kumulativi 93,6 odst. Vrednostna prodaja na domačem trgu je bila dosežena 100,9 odst., v kumulativi 96,3 odst. SKUPNA PROIZVODNJA JEKLARNA je izdelala 98,8 odstotkov načrtovanega jekla in s tem presegla svoj operativni plan za 1,2 odst. Ker je bil odvzem tekočega jekla v Jeklolivarni zaradi proizvodnja v strojni kaluparni-ci, stroji pa demontirani. Rešitve so v tozdu iskali v povečanju števila izmen v težki kalupamici ter na izdelavi mask, hkrati pa povečali skupine na ostalih agregatih v težki kaluparnici in livarni posebne litine. Vendar pa je tozd kljub zmanjšani proizvodnji zaradi visoko zahtevne litine dosegel dokaj dobre finančne rezultate. VALJARNA je dosegla načrtovano proizvodnjo gredic 104,8 odst., srednjih profilov 97,1 odst. in lahkih profilov 78,0 odst. Zaradi okvar in zastojev je tako kot posebnih zastojev ni bilo. Tudi vsi zunanji tozdi so delali v okviru svojih zmogljivosti, a le tozd TRO je svoj predvideni plan presegel, in to 23,1 odst. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Prodaja na domačem trgu je potekala dokaj uspešno, prekoračitev 17,1 odst. Presegli so jo tozdi Jeklolivarna 8,9 odst., Valjarna 31,0 odst., Kovačnica 0,1 odst.. Orodjarna 31,8 odst., Industrijski noži 12,7 odst., TRO 29,8 odst. in Iz Valjarne rekonstrukcije manjši, je delno izpadla proizvodnja na VF in 5 t el. obločni peči. Prav tako tudi proizvodnja na 40 el. obločnih pečeh ni potekala normalno. Na 7. peči je zmanjkalo opeke za stene peči, na 8. peči pa je prišlo do el. okvare na dovodnih kablih, tako da sta peči nekaj časa mirovali. Pri nabavljenih materialih je bila izredno kritična dobava Fe Cr, kar otežkoča izpolnjevanje programa in zagotovitve vsaj delne rezerve jekla za poletne mesece. Pri odpravi izmečka pa je bil v Jeklarni storjen precejšen korak naprej, saj je izmeček občutno nižji, kar je pri teh pogojih dela in kvaliteti vložnih materialov vsekakor zelo uspešno. JEKLOLIVARNA je delala v tem mesecu v izredno težkih pogojih, saj je bila zaradi rekonstrukcije popolnoma ustavljena v januarju tudi v februarju nastal izredno velik izmeček. Srednja in lahka proga nista dosegli planirane mesečne proizvodnje predvsem zaradi programa valjanja lahkega asortimenta. Kvalitetni asortiment pa je bil na obeh progah zelo ugoden. Predvideni plan proizvodnje je KOVAČNICA presedla za 3,9 odst., čeprav je bil mesec krajši, predvsem kar zadeva 4. izmeno. Lahko rečemo, da je delo potekalo dobro, tudi motivacija za delo je zelo visoka, saj ni bilo prevelikih zastojev. Delo otežkoča le pomanjkanje ferolegur v Jeklarni in s tem odstopanje od predvidenega programa, kar ima za posledico neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti Kovačnice do kupcev. V JEKLOVLEKU so predvideni plan izpolnili 89,7 odst. Vzrok je predvsem pomanjkanje vložka ter številne okvare strojev, katerih popravilo ni tako uspešno, saj primanjkuje nadomestnih delov. V ORODJARNI so zaradi prekomernih okvar strojev opravili precejšnje število nadur in tako prekoračili predvideni plan proizvodnje za 32,9 odst. STROJI IN DELI so načrtovano proizvodnjo realizirali le pri obdelanih ulitkih, sestavljenih izdelkih in delih za vozila. Za stiskalnice primanjkuje naročil, asortiment pri odkovkih pa je zelo neugoden. Vzrok nekoliko nižji proizvodnji INDUSTRIJSKIH NOŽEV je droben in zahteven asortiment. Pri PNEVMATIČNIH STROJIH je bila proizvodnja 93,0 odst., čeprav preskrba z votlosvedrnim jeklom zamuja. Težave pa so tudi pri ulitkih (termična obdelava). VZMETAR-NA je dosegla proizvodnjo v okviru obstoječih naročil 80.R odst.. Armature 79,1 odst. Vrednostno pa je bil predvideni plan dosežen 100,9 odst. Presegli so ga tozdi Jeklolivarna 1,2 odst., Valjarna 6,6 odst., Industrijski noži 11,1 odst., Pnevmatični stroji 35,5 odst., TRO 34,4 odst. in Armature 42,0 odst. NABAVA Kljub nenehnemu trendu naraščajočih cen pri nabavnih materialih se oskrba na določenih področjih ne izboljšuje. Probleme rešujemo iz meseca v mesec in v nekaterih primerih z največjo težavo. Dohod starega železa je bil kljub ustavitvi dobav domačim dobaviteljem še vedno velik (ZSSR, ČSSR), vendar zaradi velike angažiranosti in naporov na pripravi vložka ni prihajalo do večjih zastojev. Pri oskrbi z domačimi ferolegurami se stanje še vedno ni spremenilo. Jugokrorb nam je zaradi slabih odnosov dobave popolnoma ustavil, Dalmacija Dugi Rat pa pogojuje dobave nad prej dogovorjenimi z devizno soudeležbo. Slaba pa je tudi oskrba z ognjevzdržnimi materiali ib livarskimi peski. Od ostalih materialov nimam0 pokritih potreb pri debeli pločevini ter nekaterih drugih pločevinah. ker naše železarne v teh1 obdobju nimajo ustreznih proiz' vodnih programov. Izredno problematična še vedno ostaja založenost z izdelki barvnih kovib, kjer se oskrbujemo v glavnerb prek trgovskih hiš. Zadnje čas® ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZ VODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ODPREMA FAKTURIRANA REALIZACIJA IZVOZ I-ZVOZ DOMAČI TRG TON TON DIN D IN D N . feb. kumul. feb.. kumul. feb. kumul. feb. kumul. feb. kumul. feb. kumul. JFKI.ARNA J8.3 98.0 _ _ _ _ _ _ jEKI.OL1 VARNA 90,1 90,2 112,3 9*4,3 103,6 89,1 131,8 110,0 120,9 98,2 101,2 87,8 valjarna 101,1 101,1 125,3 126,2 105,6 102,6 112,1 11*4,5 101,9 100,6 106,6 103,2 J^vačnica 103,9 .10;., 7 101,9 11*4,7 89,1 100,3 101,3 115,2 89,3 99,1 39,1 100,5 JE-KLOVLEK 89,7 78,8 83:, 0 85,5 7*4,9 7*4,3 38,6 97,0 35,3 32,7 81,5 72,9 J^odjarna 112,9 12-:, o 133,1 153,0 95,7 109,7 _ - - - 92,0 107,9 J'ROJI IN DEU 35.6 92,0 90,6 33,9 102,6 100,5 1*4*4,7 L *4*4, *4 132,1 127,1 93,5 92,3 ' NOŽI, BRZOREZ. OROD. 97,6 93,3 98,1 93,0 103,*4 89,1 10*4,8 95,7 95,9 85,0 111,1 93,2 " GREDICE _ _ _ _ - - - - - - - - ..INDUSTRIJSKI noži 52,3 50,0 L05.3 97,0 105,5 90,2 10*4,8 95,7 95,9 85,0 111,1 93,2 RNEVMatični stroji 93,0 8*1,9 90,6 83,6 136,8 120,2 236,7 .18,3 221,5 1.10,7 135,5 L20,4 __vZMETARNA , 79,0 79,1 85, *4 98 ;3 12,9 55,2 11,7 46,7 91,8 102,2 ‘ R 0 123,1 118,3 133,1 126,1 13*4,2 113,5 153,7 91,1 133,6 79,2 13*4,*4 123,2 .Kovinarstvo 86,9 82,1 89,2 30,9 61,7 53,2 60,0 30,0 5*4, *4 27,2 62,0 59,8 ^armature 7 2,4 66,0 68, 57,2 68,1 60,2 20,6 21,5 21,2 21,2 1*42,0 L21,5 J^atstvo varvarin 88,0 90,-4 36,0 72,0 4*4,0 7*4,6 - - - - 44,0 72,4 J^aulnica — - - - 71,*4 63,9 - - - - 71,4 68,9 _^kiive DRUGIH tozd,ds - - - - 126,7 77,8 - - - - 126,7 77,7 U^IOVNA ORGANIZACIJA 99,1 98,5 118,9 115,2 99,9 95,8 10*4,7 106,1 95,5 93,6 100,9 96,3 doseganje planskih obveznosti v februarju 1985 120 primanjkuje tudi določenih aitnenzij brusnih materialov. Nespremenjeno pa ostaja tudi stanje na Področju oskrbe z orodji, ki §a lahko še vedno ocenimo kot slabo. Prav tako je še vedno pro-lern pri gumah za viličarje, kjer Piti z devizno soudeležbo ne mo-^®rno zagotoviti rednih dobav. 2rok je predvsem v tem, da domača industrija te gume pretežno l2važa. Zaradi remontnih del pri Proizvajalcu je prišlo tudi do ne- IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA ^ februarju je znašal izkoristek elovnega časa 86,91 odst., odsotni 13,09 odst. Odsotnosti so bile azdeijene takole: letni dopust ^ izredno plačani dopust službena potovanja bolezni ^ druge plačane odsotnosti 0,89 °/o ^ Poplačane odsotnosti 0,13 ®/o J,re v podaljšanem delovnem času 0,32 °/o 4,34 %> 0,72 °/o 0,36 «/o 0,65 °/o rednih dobav solne kisline, vendar je pričakovati, da se bo stanje tu v kratkem izboljšalo. UVOZ Problem pomanjkanja ferokro-ma se je nadaljeval tudi v februarju. Po ugotovitvah ga bo treba letos uvoziti okoli 1000 t, kajti domači proizvajalci ne morejo pokriti vseh naših potreb. Uvozna služba je v februarju že zaključila nekaj naročil FeCr. vendar pa bo le-ta pričel prihajati sukce-sivno šele po 10. marcu. Nekaj dobav je preko SŽ zaključeno tudi iz Bolgarije, vendar pa rok dobav še ni znan in je pričakovati zavlačevanje uvoza. Pri ostalih A-materialih so zaloge nad kritično mejo in torej ni razloga za zaskrbljenost. Kratkoročno smo imeli nekaj težav z nabavo reprodukcijskega materiala za tozd Armature, ker materialno planiranje pri tem tozdu še vedno ni usklajeno s finančnimi in časovnimi možnostmi uvoza nasploh. IZVOZ Februarski trend izvoza na konvertibilno tržišče je bil zelo uspešen. K temu je največ pripomogel Vigred OSKRBA Z ENERGIJO V februarju dobava primarnih medijev ni bila zadovoljiva tako količinsko kot kakovostno. Ni bilo dobav propan-butana, redukcija je bila pri zemeljskem plinu, namesto mazuta smo dobili v glavnem le lahka kurilna olja, ki pa so bistveno dražja. Glede na to je bilo porabo primarne energije treba korigirati s substituti, tako da slabša dobava ni vplivala na proizvodnjo. Oskrba s sekundarno energijo je bila redna. tozd Valjarna, saj je z valjanim paličastim jeklom ustvaril okoli 50 odst. konvertibilnega izvoza. Februarski načrt so presegli tudi tozdi Jeklolivarna, Kovačnica, Stroji in deli ter Pnevmatični stroji. Izvozni rezultati bi lahko bili še boljši, če bi se bolj prilagajali zahtevam naročnikov tako na področju rokov kot tudi cen. Gospodarstvo na Zahodu oživlja, povpraševanje kupcev, predvsem po polizdelkih je večje, kot so naše proizvodne možnosti. Kljub prizadevanju tozdov tudi ugotavljamo, da terminskih obveznosti ne bodo mogli izpolniti zaradi problemov, ki jih imamo Poraba energije pragu železarne je arju (brez prodaje) — elektro energija — zemeljski plin — butan propan — mazut — koks — karbid — acetilen — dušik — argon — hladilna voda in goriv na bila v febru- 21,000.6*9 kVVh 4.846.171 Srn'1 66.088 kg 1.420.380 kg 39.910 kg 14.220 kg 324 mn:l 20.800 mn3 2.220 mn3 1,457.990 m3 z nabavo ferolegur, predvsem kroma. Veliko je tudi neskladja med konkurenčnimi in našimi cenami, kar nam večkrat onemogoča, da bi zaključili asortimentsko ugodna naročila, saj se z dnevnim poviševanjem cen zelo težko vključujemo v mednarodno menjavo. Do kraja februarja smo s tujimi partnerji sklenili okoli 70 odst. pogodb za izvoz naših izdelkov na konvertibilni trg glede na predvideni gospodarski načrt za leto 1985. Zveza komunistov v boju za stabilizacijo V Informativnem fužinarju dokaj redno poročamo o delu osnovnih organizacij ZK v Železarni Ravne, bolj malo pa pišemo o dejavnosti te družbenopolitične organizacije v občinskem merilu. Da bi zapolnili to vrzel, smo naprosili Eda Lorberja, sekretarja občinskega komiteja ZKS Ravne, da je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z aktualnimi nalogami in problemi, ki jih pomagajo reševati osnovne organizacije in akcijske konference ZK v delovnih organizacijah naše občine. »Niti gospodarstvu niti družbenopolitičnim dejavnikom v zaostrenih družbenogospodarskih razmerah, v kakršnih živimo že nekaj let, ni lahko. Kako se člani in organizacije ZK znajdejo v tej situaciji?« »Lahko trdim, da je delovanje komunistov v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah težko, predvsem pa odgovorno. Poudariti moram, da smo si že pred dvema letoma zastavili naloge in obveznosti tako, da smo dali temeljni poudarek uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zagotoviti nemoteno delo v sleherni sredini, predvsem pa do- gami in odgovornostjo, ter pri tem navajajo različne »vzroke«: da nismo dovolj močni, da je previsoka članarina, da prepočasi spreminjamo raz- mere . . . Ustvarjamo najbolj demokratično in najbolj napredno ureditev na svetu in prepričan sem, da bomo tudi sedanje težave prešli, vendar moramo komunisti pri našem delu dosledno upoštevati načelo demokratičnega centralizma, tako kot smo zapisali v DELO AKCIJSKIH KONFERENC »V večjih delovnih organizacijah so osnovne organizacije ZK povezane v akcijske konference. Kateri so bili glavni poudarki njihovih delovnih programov v lanskem letu?« »Pri nas delujejo tri akcijske konference: v Železarni Ravne, v Rudnikih svinca in topilnici Mežica in v Inštalaterju Prevalje. Poleg tega pa so v akcijsko konferenco povezane tudi OO ZKS tozdov lesno-predelovalne industrije in tekstilne industrije. Pri tej obliki akcijskega povezovanja se srečujemo s problemom, da bi'neka- VsaJcdanjik seči čimboljše gospodarske rezultate, je bil naš cilj. Rezultat naporov vseh delavcev — od strugarja, lesarja, gozdarja, knapa, prosvetnega delavca do vodstvenega in vodilnega delavca — je bil, da smo v teh dveh težkih letih delali nemoteno in brez težjih pretresov. Sleherna sredina je sprejela lastne stabilizacijske programe in prav to je bilo v začetku najtežje, saj nismo povsod enako resno pristopili k tej nalogi. OO ZK ter člani v IO ZSS in v samoupravnih organih so postavili zahtevo, da se programi naredijo ter da se spremlja njihova realizacija. Biti član ZK danes ni lahko. Delamo pod določenim pritiskom — kako spremeniti težke razmere gospodarjenja, doseči čim boljše rezultate, pri tem pa nas ves čas z vseh strani ocenjujejo. Najhujše je to, da večkrat ljudje napake in nepravilnosti enačijo z organizacijo. Naš del krivde je v tem, ker še vedno ne imenujemo odgovornih s priimkom in imenom. Zaskrbljujoče je tudi to, da posamezni člani ZK beže pred nalo- janski premik je bil dosežen s postavitvijo zahteve poslovodnega odbora po doslednem uresničevanju samoupravno sprejetih aktov. Menim, da je bil to najbolj hiter in učinkovit korak, ko pravimo: preidimo od besed k dejanjem. Akcijska konferenca Inštalaterja si je kot temejno nalogo zadala razrešitev problema nagrajevanja po delu, ki pri njih ni najboljše, zlasti z vidika nagrajevanja delavcev v neposredni proizvodnji. V sedanjem trenutku pa bodo morali razreševati problem odcepitve tozda LTN iz Slovenj Gradca. Dejstvo je, da smo bili premalo budni, predvsem pa samokritični. Zavedati se moramo, da so posamezniki opozarjali, da imamo znotraj tozjii kadrovske probleme, ki jih v Inštalaterju niso znali učinkovito reševati. Pomanjkanje finančnih sredstev je sodu izbilo dno. Tozd je zaključil poslovanje z izgubo. V razreševanje problema pa sta se vključila tudi izvršna sveta SO Ravne in Slovenj Gradec.« V PRIHODNJE VEČ POZORNOSTI INTEGRACIJSKIM PROCESOM med delavci, kajti nujna je obojestranska povezanost, da zagotovimo varen promet in prevoz delavcev na delo. V primeru Tekstilne lahko rečeni, da je tudi vaše glasilo po svoje pripomoglo, da so se stvari bolj učinkovito razreševale. Pred časom ste pisali o »socialni varnosti«. Od takrat so se stvari krepko premaknile naprej. Res je, da ni šla preusmeritev proizvodnje v smeri Leka, kot je bilo v začetku predvideno. Našel se je program Mure. Tozd Tekstilne s Prevalj je brez kreditov kupil potrebne stroje, kar jim bo omogočilo lažji start v novo proizvodnjo. Problemska konferenca ZK na ravni delovne organizacije pa je jasno postavila cilj, da je nujno združevati sredstva in dobiti kadre, da bo omogočen lasten nadaljnji razvoj. Pri tem se tozd ne sme zapirati oziroma onemogočati razvoja celotne delovne organizacije, saj je v njej zaposlenih skoraj 50% delavk iz naše občine. Sploh pa menim, da moramo celotno težo našega dela v prihodnje nameniti integracijskim procesom v občini. »Ko govorimo o gospodarstvu v občini, imamo navadno v mislih večje delovne organizacije. Ali ravnamo na podoben način tudi v primerih, ko je treba reševati probleme, najsi bodo organizacijske, politične ali gospodarske narave, v katerem od naših manjših delovnih kolektivov?« »Samokritično moramo priznati, da smo bili neučinkoviti pri razreševanju problema tozda Tovorni promet na Prevaljah. Zakaj so se delavci odločili, da iz tozda nastane delovna enota? Ali so s tem dosegli, da ob enakem delu dosegajo višje OD, bo pokazal čas. Za nas pa je v sedanjem trenutku bolj pomembno vprašanje potniškega prometa in delavnic. Na skupni seji P OK ZKS in obeh OO ZKS smo sprejeli sklep, da strokovni in vodstveni delavci pripravijo samoupravni sporazum o skupnem prihodku. Moramo izboljšati zaupanje Med tozdi, ki uspešno gospodarijo in so se vključili v izvoz, je Tovarna papirja in lepenke, ki je vključena v DO Sladkogorska. Glede na dosedanjo uspešno proizvodnjo papirne predelave je prav, da TLP postane nosilec papirno predelovalne panoge v občini ob močnejši povezanosti 1 grafično industrijo. Takšne povezave v Jugoslaviji dajejo pozitivne rezultate. Usmeritev je podana z možnostjo tesnejše poslovno tehnične in samoupravne organiziranosti z DO Grafika Prevalje-S tem je dana možnost postavitve dejanskega nosilca razvoja te panoge v občini in novih kvalitetnejših programov, ki bi dali možnost dodatneg5 zaposlovanja ženske delovne sile. Seveda to ni samo naloga tozda TLP 'v> DO Grafika, ampak tudi tistih delovnih organizacij v naši občini, v katerih se že sedaj pojavlja problem, de ne morejo zaposliti žena, ker jim to POLJANA 1945 Partizanov spomin teri še vedno želeli imeti »stare tovarniške komiteje«, kar je posledica težnje, da bi organ odločal namesto nas in se bojimo usklajevanj oziroma ponovnega potrjevanja sklepov akcijske konference v OO ZKS. Ni slučaj, da je med glavne naloge akcijskih konferenc prav tako postavljeno spremljanje in uresničevanje programa dolgoročne gospodarske stabilizacije. Ob ocenjevanju uresničevanja teh nalog se je v Rudnikih svinca in topilnici Mežica pojavilo vprašanje moči delovne organizacije, zlasti z vidika učinkovitosti strokovnih služb in (nc)moči razvojne službe na ravni delovne organizacije. Čeprav so bili Rudarski obrati prvič po dolgih letih brez izgube, je v Rudnikih svinca in topilnici Mežica eno od temeljnih vprašanj — problem solidarnosti. V Železarni Ravne se je kot rdeča nit vleklo skozi sklepe akcijske konference, da moramo odpraviti subjektivne slabosti: izmeček, izboljšati delovno in tehnološko disciplino. De- Po osvoboditvi je bil naš severni bataljon na Koroškem raz-formiran. Z nekaj tovariši borci smo v Velikovcu čakali, kdaj bomo razporejeni v Celovec. Dela nismo imeli, in ko je prijatelj Matija Zupančič staknil star, a še uporaben motor, sva sklenila obiskati moje domače v Mežiški dolini in krenila na pot. Bolj ko sva se bližala stari državni meji, bolj je bila cesta prazna. Vrh klanca nad Poljano pa pravi šok: zagledala sva oboroženega nemškega vojaka, in to po kapitulaciji. »Tvegajva! Kar bo, pa bo!« je rekel Matija in po 50 metrih vožnje sva se znašla sredi cele kolone nemških tovornjakov in vojakov. Nazaj nisva več mogla. Čeprav sva imela brzostrelke čez ramo, je bilo spričo množice Nemcev smešno pomisliti nanje. Torej — naprej! Vojaki so zijali v naju, midva vanje. Da bi si nekako utrla pot, je Matija začel hupati. Res je pomagalo. Počasi sva vozila naprej. A metri so se zdeli kot kilometri. Kdo je mogel vedeti, kdaj bo kdo v množici zgrabil za pištolo? Samo dvakrat bi ustrelil, pa bi bilo konec. J' se ni zgodilo nič, samo grozeči klicev je bilo vedno več. Končno sva bila skozi. Ko sva se pripeljala do Torčeve žage, je Matija spregovoril: »Ali sva jo srečno odnesla!« Spregovorila sva še nekaj be' sed, potem pa pognala naprel Pod Surnikovim klancem je staP gruča naših ljudi in dva naša vo' jaka zraven. Niso mogli verjet1' kako sva se mogla preriniti min10 Nemcev. Sele tu sva zvedela, d> je to elitna enota, ki so ji nas' postavili ultimat za predajo. G Nemci ne bodo oddali orožja, bo' do naši udarili. In kasneje so re^ Zdaj so se nama šele začeli je' žiti lasje ob mislih, kaj bi se na' ma lahko zgodilo. Nadaljevala sva pot, in ko bila na Glančniku, je daleč £ nama zaropotalo kot grom. — je bilo moje zadnje srečanje -sovražnikom v 2. svetovni vojsa1 (Roman Kogelnik, Kako setfj doživel Poljano 1945, Koroški fu' žinar 1975, št. 4) SKLEPI IN STALIŠČA DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE Delavski svet železarne je na svoji ■ seji 25. 3. 1985 sprejel naslednje Pomembnejše sklepe in stališča: • Seznanil se je s poročilom o poslovanju v letu 1984 in sprejel pred-hgane ocene »uspešen« za ravnatelje tozdov: Energija, ETS, SGV, Transport, PII, RPT, Komerciala, Kontrola kakovosti, Družbeni standard ter delovne skupnosti Računovodstvo, Gospodarjenje, KSZ in Posebne finančne službe. Enako je ocenil tudi elane poslovodnega odbora. Poslovodni odbor naj v 1. 1986 posreduje svoje ocene teh ravnateljev istočasno 2 zaključnim računom, poročilo o poslovanju pa naj bo bolj konkretno. • Do prihodnje seje naj se pripravi P/oblematika nadaljnjega razvoja novih proizvodov; posebej je treba obdelati vprašanje stiskalnic. • Sprejel je konsolidirano bilanco uspeha in bilanco sredstev del. organizacije. • Sprejel je razdelitev sredstev sklada skupne porabe po zaključnem racunu za leto 1984, kot je bil predložen v razpravo zborov delavcev z naslednjo spremembo: v ~7 dodatno se za organizacijo sre-canja pevskih zborov lesarjev, kate-rega pokrovitelj je tozd TRO, nadeni 140.000 din. Skupaj z že predlagano dotacijo 60.000 din znašajo sredstva za oktet TRO 200.000 din. • V skladu skupne porabe ostane enaka postavka za dirigenta pihalnega orkestra, kot je bila v predlogu. Do konca leta pa je treba preučiti ustreznejši način financiranja in odnose s pihalnim orkestrom. • Ni mogoče povečati sredstev sklada skupne porabe za zdravstveno rekreacijo. Lahko se poiščejo dru-|e možnosti, skladno s stališči sindikata, zagotovi naj se brezplačen pre-voz 30-letnih jubilantov v Portorož. Plan dohodka delovne organiza-nt)e za 1. polletje 1985 je 4,5 milijard um. Delavski svet je zadolžil poslovodni odbor, naj določa potrebno jakturirano realizacijo za dosego kvartalnega plana dohodka delovne °fganizacije in potrebni konvertibilen izvoz. Kot normativ za mesečno !,n dohodkovno stimulacijo je dolo-uJ 95% plana dohodka, kar pred-stavlja 4,275 milijarde din dohodka. • Zaradi izrednega porasta nabav-nih cen surovin, repromaterialov, vtehnološki proces onemogoča. S taksnim razreševanjem te problemati-Pl. k*.bil zagotovljen tudi razvoj Gra-,Jke in boljši materialni položaj de-'avcev v tej DO.« SOCIALNA VARNOST MORA TEMELJITI NA DELU , “Zaradi težavnega položaja gospo-. arstva^ se življenjska raven ljudi vse °*J znižuje. Kaj bi morali storiti po-^mezniki in delovne organizacije, da 1 2agotovili socialno varnost sebi in 'tn potomcem?« j 1 začetku bi želel poudariti, da ,. železarna Ravne pri reševanju pro-ematike nagrajevanja po delu med ajbolj uspešnimi v občini in morda • Jjupubliki. Svoj sistem spremljate dograjujete, kar je v sedanjem času Posebej pomembno. Boriti se mora-v °, Proti uravnilovki, saj izhod ni r Slymi poprečja, ampak v boljših ne U deD in v stimulaciji osebja prispevka pri tem. energije in transporta morata tozda Komerciala in RPT pri oblikovanju in sklepanju prodajnih pogodb sproti analizirati in zagotavljati akumula-tivnost prodaje. • Delovna skupnost za računovodstvo naj začne postopno ugotavljati doseženi dohodek, da bomo sproti seznanjeni z rezultati našega dela ter da bomo pravočasno ukrepali v primeru odstopanj od plana. • Delavski svet je ugotovil, da so zbori delavcev in delavski sveti vseh tozdov in del. skupnosti februarja obravnavali smernice za dolgoročni plan delovne organizacije in sozda Slovenskih železarn. Pripombe in stališča, ki so bila ob tem izoblikovana, bo preučil in v okviru možnosti upošteval odbor za pripravo plana. • Delavski svet je sprejel inventurno poročilo in sklepne ugotovitve o inventuri za 1. 1984. Čimprej je treba organizirati seminar za praktično dodatno usposabljanje delavcev, ki delajo v materialni službi. • Sprejel je poročilo o učinkih dokončanih investicij. Obenem je zadolžil poslovodni odbor, da imenuje komisijo, ki naj do prihodnje seje poroča o stanju v livarni posebne litine. • Določil je minimalno višino OD na delavca za polni delovni čas pri 184 urah in za normalni 100-odstotni delovni učinek v višini 22.000 din na delavca neto z veljavnostjo od 1. 3. 1985 dalje. • Sprejel je pojasnilo k pobudi za valorizacijo pokojninske osnove za 1. 1984. (Objavljamo posebej). • Priznanje »zaslužni delavec« za leto 1985 je podelil naslednjim delavcem: Jožetu Kotniku iz Jeklarne, Jožetu Grabnerju iz Jeklolivarne, Ivanu Kramerju iz Industrijskih nožev, Ivanu Ovčarju iz Armatur, Angeli Krauser iz SGV, Edvardu Tratniku iz PII, Jožetu Gradišniku iz RPT, Francu Legnarju iz Kontrole kakovosti, Antoniji Krebs iz PFS in Maksimilijanu Pešlu iz Računovodstva. • Do naslednje seje želi delavski svet odgovor na delegatsko vprašanje, kako v planu in sicer obravnavamo delavce, ki delajo skrajšani delovni čas (štiri ure). (Vir: sklepi in stališča 5. seje del. sveta Železarne Ravne z dne 25. 3. 1985) Pri OD so v naši občini v težkem položaju delavci v prosveti in zdravstvu. S skupnim dogovarjanjem v občini bomo njihov položaj izboljšali, toda svoje bo morala reči tudi republika, saj je nemogoče, da o prioriteti teh dveh dejavnosti samo govorimo. Na področju cen v naši občini ni bilo kršiteljev (samo dva primera), kar dokazuje, da znamo spoštovati dogovorjeno. Nesprejemljivo pa je nase ravnanje oziroma reagiranje ob posameznih podražitvah. Ali ne vemo ali pa nočemo vedeti? Na primer ob podražitvi ogrevanja bi se vsi skrili pod plašč ogroženosti, nihče pa ne pove, da je ogrevanje v naši občini na drugem mestu med najbolj cenenimi v republiki. V Mariboru je skoraj 100% dražje. Tudi plačevanje prispevka za zaklonišče je dvignilo mnogo prahu, čeprav gre za izvajanje zveznega zakona. V teh težkih časih, ko je že ogrožen življenjski standard upokojencev in posameznih družin, kjer je zaposlen samo mož, bi morali imeti večji posluh za njihovo socialno varnost. Strokovne službe posameznih SIS morajo biti bolj prisotne na terenu. Morajo se povezati med seboj in s socialnimi komisijami v KS. Ne z goro papirja, ampak z aktivno pomočjo je treba nuditi ljudem olajšave, ki jim ” tem času pripadajo: varstveni dodatek, subvencije stanarin, subvencioniranje ogrevanja... Bolj aktivno bi se pri tem morali vključiti tudi hišni sveti, posebno v novih naseljih. Čas je tak, da je nujno potrebna tudi pomoč sočloveka človeku. V naših delovnih organizacijah moramo storiti vse, da bodo rezultati gospodarjenja čim boljši in da bo naša socialna varnost temeljila na njih in na našem delu. Pri vsem tem ne smemo zapasti v malodušje. Vse premalo poudarjamo rezultate, ki so bili doseženi v minulem obdobju in na katere smo lahko upravičeno ponosni. Dosegli smo določeno raven družbenega standarda, nadpovprečni so rezultati na posameznih področjih našega življenja in dela (kultura, telesna kultura), zato ne smemo dopustiti, da nas prevzame pesimizem.« »Za socialno varnost prihodnjih rodov so pomembni sedanji srednjeročni in dolgoročni načrti našega gospodarstva. Kakšni so in kakšni bi morali biti, da bi nam zagotovili to, kar želimo?« »Pred nami so srednjeročni plani. Za nas je posebno pomembno, da začnemo spreminjati kvalifikacijsko strukturo. Moramo priti do programov, ki bodo zahtevali višjo raven znanja. Doslej smo uspešno reševali problem zaposlovanja mladih, zato moramo tudi v prihodnje čim bolj smelo zastaviti kadrovsko politiko, in to ne samo v občini, ampak tudi v regiji, s katero smo življenjsko po- Po dobrih treh mesecih leta kvalitete v železarni se že kažejo nekatere značilnosti akcije. Prva in največja je žal slaba. Kot je povedal Mitja Šipek, ravnatelj tozda Kontrola kakovosti, po tozdih akcije niso vzeli dovolj resno. V mnogih se opravičujejo, da imajo preveč vsakdanje papirnate vojne in da ne utegnejo izvajati še posebnih dejavnosti. Ne zavedajo se še, da je izboljšati kakovost naša prva dolžnost. Če ne bo kvalitete, znamo biti v prihodnosti tudi ob kruh. V tozdih se tudi premalo zavedajo, da morajo akcijo izvajati sami. Naloga tozda KK je samo posredna, saj KK ne ustvarja kakovosti, jo le preverja. Vse je odvisno od tozdov, ki jim je do zdaj še vedno prva količina, kakovost pa zanemarijo. Jo lahko, ker nam trenutno še uspeva vse prodati, tržišče je lačno, čeprav pa se večkrat že pojavljajo zelo neprijetne reklamacije. Opozarjajo, da se bo moral naš odnos do kakovosti nujno spremeniti. Pri prvi akciji v letu kvalitete »zamešani materiali«, vodil jo je tozd KK, smo sklenili, da morajo tozdi napisati ukrepe za vezani. Najteže je spremeniti našo miselnost glede zaposlovanja žensk. Nismo še našli programov, ki bi bili samostojni in izvozno učinkoviti. Preveč je vezanega dela na »tuje ali domače partnerje«. Na tem področju bi morala več narediti tudi občina, tako da bi vse delovne organizacije združevale določena sredstva, s katerimi bi odpirali nova delovna mesta za ženske. Manj je socialnih pretresov, če je zaposlenost obojestranska. Pri dolgoročnem razvoju moramo bolj smelo načrtovati povezovanje v regiji, kot smo to delali doslej. Pa-goje za to imamo.« »Nekateri menijo, da se v sisih materialne proizvodnje ne obnašajo najbolj stabilizacijsko. Kaj menite vi o tem?« »V mesecu aprilu bomo naredili analizo organiziranosti strokovnih služb SIS. Po podatkih, ki jih imamo, doslej niso širile zaposlovanja. Poseben poudarek je dan reorganizaciji samoupravne komunalne skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti ter organizaciji Komunalnega podjetja. Odgovornost komunistov v tej delovni organizaciji je velika. Prave rezultate pa pričakujemo, ko bo reorganizacija izvedena v celoti. Komunalna in stanovanjska dejavnost je občutljivo področje dela in ne bi smeli biti nestrpni, to pa ne pomeni, da_ bomo odstopili od zastavljenih ciljev, ki smo jih ob reorganizaciji postavili. Zavedati se moramo, da je komunalno podjetje namenjeno občanom, strokovne službe SIS materialne proizvodnje pa prav tako niso same sebi namen, saj je čas tako težak, da zahteva hitro in dobro delo, ki bo zadovoljevalo naše občane in bo v skladu z zakonom.« »Tovariš sekretar, za izčrpne odgovore najlepša hvala!« Mojca Potočnik preprečevanje zamenjav. Nekateri tega še do danes niso storili. Druga akcija v januarju »od naročila do izdelave«, vodi jo tozd RPT, še ni dala dorečenih in natančno določenih sklepov, tudi rokov ni. Februarja je Jeklarna sama razčistila probleme kvalitete v svojem tozdu. Izoblikovali so mnogo predlogov za izboljšanje kakovosti, če jih bodo izpolnjevali, bodo storili zelo veliko. Zaenkrat se že kažejo uspehi, saj je njihova kakovost v primerjavi z lanskim letom že precej boljša. Toda ena lastovka še ne prinese pomladi. Marca je bila načrtovana akcija za boljšo kvaliteto v Valjarni, a ni bila uresničena, ker ima tozd preveč sprotnega dela. Upamo, da bodo aprila našli čas zanjo, saj je problemov kakovosti, ki zahtevajo rešitve, v Valjarni veliko. Za prihodnje mesece vodstvo tozda KK upa, da bodo v tozdih leto kvalitete vzeli resneje. Na ravnateljski konferenci bodo še bolj opozarjali na akcijo, ki je nedvomno nujna, in dokazati moramo, da tudi izvedljiva. H. Merkač LETO KVALITETE PO PRVIH MESECIH S TEŽAVAMI Delavci imaj »POŠTUDIRATI KAJ NOVEGA JE DELOVNA DOLŽNOST« Akcijo »Predlagaj kaj koristnega« je veliko delavcev v železarni vzelo za svojo. To potrjujejo mnoge prijave bolj ali manj uporabnih predlogov. Eden med prvimi, iki je predlagal zelo koristno izboljšavo v svojem tozdu, je tudi Ivan Krančan, delovodja v kalilnici OTK, tozd RPT. O akciji na splošno meni: »Po mojem mnenju je akcija »Predlagaj kaj koristnega« koristna. Vzpodbuja delavce, da ob svojem rednem delu razmišljajo in iščejo možnosti za boljše delo, za izboljšane pogoje dela. Ce jih najdejo, je tudi prav, da so za to nagrajeni. Iskanja novega, boljšega je po tozdih veliko, saj so za to velike možnosti. Toda ljudje smo različni. Jaz nisem za to, da bi vsako malenkost prijavljal, saj se mi zdi, da je poštudiiirati kaj novega moja delovna dolžnost. Ni prav, da večina pri tej akciji ali pri inovacijah najprej pomisli na zaslužek, ne zaveda pa se, da je to vendar njihova delovna dolžnost, še tembolj, ker novo iščejo med delovnim časom. Zagotovo bo akcija k iskanju koristnih predlogov spodbudila širše množice, toda menim, da tistih, ki že prej Zaradi novih in novih podražitev so osebni dohodki v pogovorih vedno vroča tema. Neredko mnogi izpostavljajo uravnilovko in ob njej teorijo enakih želodcev, češ, pred blagajno v trgovini smo vsi enaki. O tem Mar- Marjan Proje Po delu v letu se tozdi, ki medsebojno sodelujejo, ocenjujejo. Toda tozd so delavci, torej delavci ocenjujejo druge delavce. Dobra ali slaba ocena tozda za drugi tozd je tako lahko posledica dobrega ali slabega dela posameznikov v njem. Marjan Lečnik, samostojni strokovni delavec v tozdu RPT, dela veliko za tozd Pnevmatični stroji, ki ga vedno izpostavlja kot dobrega delavca. Marjan medto- niso gledali okrog sebe in razmišljali, vseeno ne bo pritegnila. Prednost te akcije je predvsem v tem, da ne zahteva toliko papirnate vojne kot recimo prijava za inovacijo. Tisti, ki do zdaj Ivan Krančan inovacij ni prijavljal zaradi birokracije, ki preveč vse zaplete, bo odslej prej kaj prijavil. Tri tisoč, ki jih delavec dobi za koristen predlog, se mi ne zdi prenizka vsota, je čisto dovolj za spodbudo.« jan Proje, strojni ključavničar v Energiji, meni: »Po mojem mnenju morajo biti razlike v osebnih dohodkih, saj so tudi razlike v delu, v izmenah, ko eni delajo na štiri, drugi pa le na eno. Toda razlike so prevelike. Če vzamemo tniiizmen-sko delo recimo v topilnici in pri nas, so razlike ogromne. Da bi vsi enako zaslužili, ne bi bilo prav, saj nimamo vsi enake odgovornosti, pa čeprav imamo vsak po en želodec. To bi morali upoštevati. V trgovini pred cenami smo vsi enaki, ne glede na to, koliko zaslužimo. Mislim, da so prenizke osnove. Osnova bi morala biti takšna, da bi vsak človek lahko z njo dostojno živel. Morali bi jih zvišati, vendar menim, da ne vsem enako. Tistim, ki imajo že zdaj visoko osnovo, bi jo morali zvišati za manj kot tistim, ki so na repu. Tako še vedno ne bi bilo uravnilovke, delavci pa bi bili bolj zadovoljni.« zdovsko sodelovanje in ocenjevanje dobro pozna. »Sodelovanje med tozdi je pomembno, a ne funkcionira. Preveč je papirnate vojne in zaradi nje gre veliko predragocenega časa. Naš tozd RPT precej dela za druge tozde, a nas ne jemljejo kot enakovrednega, ampak kot neko podjetje, ki za njih opravlja usluge. Nd čutita, da smo ena fa-brika. Jaz to lahko govorim, ker sem praktično »doma« v dveh to- zdih. Moje delo zahteva, da sem veliko v tozdu, ta sem vedno na dveh koncih. Tako delo je precej naporno, rabiš veliko dobre volje, da vse skupaj gre. Včasih se moraš v tozdu prav truditi, da jih v kaj prepričaš, da ti kaj naredijo, ker čutijo, da si od drugod — kot da gre zate, ne za njih. To je vse zaradi tozdiira-nja. Stalno se moraš potrjevati, če se lotiš česa novega, veliko tvegaš in to zahteva od tebe večji napor. Vseeno se v takem tozdu ne čutim tujek, ker vem, da me rabijo. V medsebojnem ocenjevanju — kot posledici — ne vidim smisla. Če smo ena fabnika, ni potrebno. Zadnje čase v železarni ni redek pojav, ko se delavci odpovedujejo beneficirani delovni dobi. Med takimi je tudi Ivan Cifer, voznik manipulatorja v tozdu Kovačnica. Zakaj se po njegovem to dogaja, ko vemo, da se na nekaterih mestih za benefikacijo žolčno borijo? »Res, sem eden takšnih delavcev, ki so se odpovedali benefi- Ivan Cifer Februarja smo v železarni poskusili z novo metodo širjenja bralne kulture, z okroglo mizo železarjev — bralcev. Z njo želimo dvigniti bralno kulturo tistih, ki že berejo, ter za branje in organizirani pogovor po njem navdušiti čimveč delavcev. Od prejšnjega tekmovanja za zlato Suhodolčanovo bralno značko se metoda razlikuje, ker gre za primerjalni pogovor največ o dveh delih, ne o knjigah z dolgega seznama. Na prvi mizi je sodelovala tudi Sonja Hovnik, žerjavovodkinja v Jeklolivami: »Jaz rada berem, veliko berem in vem, da je pametno brati. Najbolj všeč so mi sproščujoče knjige, ki jih po napornem delu z užitkom preberem. Zelo rada svoje mnenje o prebrani knjigi povem, zato sem tudi sodelovala na okrogli mizi. Ta novi način pogovora, ko smo primerjali le dve deli, se mi zdi boljši kot m. s Marjan Lečnik Vsak se hoče svojih problemov otresti ta išče krivce drugje, zato ocenjevanje ni objektivno. Jaz sem za reorganizacijo nekaterih tozdov, ker pri svojem delu v dveh tozdih vidim, da to ni najboljša organizacija.« cirani delovni dobi. Danes upokojitev ne pomeni več iti v pokoj, uživata sadove svojega dela; če greš v pokoj, si odpisan od ljudi, družbe ta danes takorekoč tudi od hrane. Kar si si privarčeval, bi moral začeti odprodaj ati, če bi hotel S pokojnino dostojno živeti. Ko danes fabriška vrata zapreš, moraš začeti študirati, katera vrata boš spet odprl, da boš družino in samega sebe preživljal. Mene ne peče vest, ker sem se odpovedal beneficirani delovni dobi. Ne mislim, da sem s teni komu mlajšemu odžrl kruh. Mene peče vest oziroma mi ni vseenOi da sem delal vsa ta leta, zdaj pa ne vem, ali bom mogel od pokojnine živeti ali ne. Za mlade bi morali odpirati nova delovna mesta ta že takoj na začetku šolanja vedeti, kje jih bo možno zaposliti. Edina rešitev za ta problem je po mojem v zvišanju osnov z« pokojnino. Kaj to, če se pokojnine zvišajo za 10, 20®/o, to ni nič proti podražitvam. Dvigniti je treba osnove!« prejšnji, ko nismo vedeli, o čem bi se pogovarjali, saj je vsak prebral svojo knjigo. Zdi se mi, da s takega pogovora veliko več odneseš, saj slišiš več mnenj. PO' Sonja Hovnik »RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH MORAJO BITI. A NE PREVELIKE« »MEDTOZDOVSKO SODELOVANJE JE POMEMBNO, A NE FUNKCIONIRA« »ČE GREŠ V POKOJ, SI ODPISAN OD DRUŽBE IN DANES TUDI OD HRANE« »OKROGLA MIZA ŽELEZARJEV-BRALCEV JE ZA VSE, KI RADI BEREJO« ŽELEZARNA NE MORE VALORIZIRATI POKOJNINSKE OSNOVE ZA LETO 1984 Delavski svet železarne je na svoji ?• seji 25. 3. 1985 med drugim sprejel pojasnilo k pobudi za valorizacijo pokojninske osnove za leto 1984. Ugotovil je, da ni možno izvesti nobenega poračuna za 1. 1984, ki bi vplival na pokojninsko osnovo. Obe- nem je ugotovil, da se bo delavcem, ki so odšli v pokoj v 1. 1984, pokojnina bistveno povečala na podlagi sklepov pristojnih republiških organov o uskladitvi višine pokojnin. Na zahtevo delavskega sveta objavljamo naslednje pojasnilo. ODGOVOR NA POBUDO ZA VALORIZACIJO POKOJNINSKE OSNOVE ZA LETO 1984 Preučili smo pobudo, ki jo je dala konferenca delegacij SPIZ Železarne Ravne (ŽR), da bi valorizirali osno-vo za izračun pokojnine do odstotka povečanja OD v ŽR v drugem polletju 1984 delavcem, ki so se upokojili od julija do oktobra 1984. Pred predlagano valorizacijo osnove za iz-racun pokojnin (v času od 30. 6. do 31- 12. 1984 se je upokojilo skupno “D delavcev v ŽR) je bilo mišljenih več možnosti, na katere dajemo odgovore: 1. Da bi sporočili SPIZ spremembo Podatkov o OD teh delavcev za leto 1984 tako, da bi jih preračunali na Porast OD ŽR za 1984. leto. Tega ni ®ožno storiti, ker delavci takih OD niso prejeli, niti niso od njih odvedli ustreznih prispevkov. Takega prera-cuna ne dovoli SPIZ niti ni resničen. „ 2. Da bi za omenjene delavce obračunali in dejansko odvedli prispevke 3PIZ za razliko OD, ki so jih delavci Pfejeli do OD, ki bi jih prejeli, če bi bil dvig OD ob odhodu delavca 7 Pokoj enak kot v ŽR ob zaključku Rta. Sredstva, ki bi jih ŽR odvedla v tem primeru, ne bi bila pomembni, vendar tega ni možno izvesti po Ptedpisu SPIZ. Prispevek se namreč lahko odvede samo za dejansko obračunane OD ‘“ne več zato, da bi kdorkoli dobil visjo pokojnino. . 3. Da bi poračunali OD tem delavcem v ŽR za razliko porasta, kot je bil v DO ob zaključku leta 1984. .1° pomeni, da bi tem delavcem tudi Splačali razliko OD in odvedli ustreže prispevke. Pri navedeni varianti je treba obrazložiti, da takšna valorizacija ni skladna z našimi SSA o delitvi OD, “■ti ni skladna z dejanskimi rezultati dela v posameznih kvartalnih obdobjih v letu 1984. V naših samoupravnih aktih imamo namreč določilo, da so poračuni OD kvartalni in ne polletni.. Poleg tega nobenemu delavcu v letu 1984 v nobenem tozdu oziroma DSSS poračun OD ni pripadal. Izplačila OD smo namreč v drugem polletju skladno z rezultati dela obračunali mesečno za julij in avgust prek vrednosti enote dela in za september—december prek vrednosti enote dela in mesečne stimulacije. Večja izplačila OD za september—december 1984 so namreč sledila iz bistveno boljših rezultatov dela v tem času in zato ni pripadal nobenemu delavcu poračun OD za prvo polletje. Poračun pa ni pripadal niti za drugo polletje, ker smo OD izplačevali sproti, po zaključnem računu pa smo komaj opravičili obračunane OD. Iz navedenega sledi, da poračuna OD za 1984 ni možno izvesti nikomur. Želimo pa opozoriti, da bo delavcem, ki so odšli v pokoj v letu 1984, od 1. 1. 1985 izjemno usklajena pokojnina za 17,7% na podlagi predloga za 15. sejo skupščine skupnosti SR Slovenije, ki je bila 20. 3. 1985. Tej izjemni uskladitvi bodo do konca leta sledile tri redne uskladitve do višine 50 oziroma 75% od poprečne rasti nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev v SR Sloveniji. Razlika rasti OD v ŽR med I. do XII. 1984 in I. do VII. 1984 pa je bila npr. 29.510 proti 24.043 din na delavca neto ali za 22,7 % ob bistveno boljših rezultatih dela. Milan Zafošnik, ravnatelj Delovne skupnosti KSZ govor povzroči, da o prebranem delu še tudi kasneje razmišljaš delo ti bolj ostane v spominu, mojem mnenju je tudi izbor 9 redu. Prav je, da najprej pre-d“aliziramo nekaj lažjih del in P°tem preidemo na težja. Mislim, de je za ljubitelje knjig tak pogovor edinstveni način spoznava-“la literature. Tudi našim v to-“du se zdi v redu in obljubljajo, “a bodo še sodelovali. Želeli bi le, “a bi se vključilo še več delav-jdv» saj vemo, da je v železarni ~ ogromno takih, ki radi berejo. To aai spraševanje, to je pogovor. Zakaj se ne vključijo? Nekaterim se najbrž zdi pod čast, da bi prišli na preverjanje, nekaterim se mogoče zdijo predlagane knjige prelahke. Zelo veliko pa je tudi odvisno od kulturnega animatorja v tozdu. Mora biti tak, da je za delavce. Verjetno je za koga tudi čas pomemben, toda meni se zdi prav, da so pogovori popoldne. Po mojem je treba paziti tudi na število skupine. Ce bo prevelika, si ne bodo upali vsi govorni. Da bi mize ločevali po zahtevnosti, se mi ne zdi prav. Tako bi eni vedno ostajali pod nivojem.« »V ŠKODO DELA NI DOBRO VARČEVATI« .^se osnovne oporne točke na- ših . prizadevanj za letos in na-ledrnja ieta pogojujeta kakovost dia in varčevanje vseh delav-snT’ ^3° se v železarni najbolj Nača varčevati in v čem je bi-v° varčevanja, o tem Janko vakuumu plačujemo investicijo z varčevanjem. Po mojem mnenju delavci ne razsipavajo materiala zavestno. Tudi več ukrepov smo za to sprejeli, npr. za sortiranje materialov. Toda v proizvodnji lahko varčuj eš le toliko, kolikor to dopušča delo, v škodo dela ne smeš varčevati. V materialih se po mojem v Jeklarni ne da več varčevati, da se pa še veliko v organizaciji dela. Bistvo varčevanja je v tem, da si vsak prizadeva varčevati na svojem področju. Če bo uspel, bo največ prispeval k stabilizaciji gospodarstva. Mislim, da se po pisarnah ne da bistveno kaj prištediti, mogoče s tem, da se ne razmetava, da se vse optimalno izrablja. V Jeklarni največ delamo na tem, da bi zmanjšali materialne stroške, ki predstavljajo kar 70 % stroškov. S stimulacijo nam je to uspelo v dveh mesecih skoraj za Janko Goričan 100%. To so velike številke v dinar j ih. Vidimo torej, da se da na mnogih področjih veliko privarčevati, pogoj za dobro gospodarjenje pa so seveda tudi tržne razmere v državi in zunaj nje.« Helena Merkač Ocenjevanje Goričan, delovodja pri vakuumski napravi v Jeklarni: »Prvi vakuumski napravi lahko dosti prihranimo, ker namesto dragih ferolegur uporabljamo enkrat cenejše. Kvaliteta zaradi tega ni ogrožena. Tako zdaj na (nadaljevanje in konec) Pri ocenjevanju bi morali upoštevati naslednje elemente: 1. Terminsko izvajanje nalog Oporne točke so: zamude, ki povzročajo: — motnje v drugih službah — nadurno delo drugih — prestavijo bančni rok — dejstva, da so bile naloge končane pravočasno ali pa pred rokom. 2. Samostojnost pri delu Oporne točke: — vedno čaka, da se mu pove in pokaže, kako in kaj naj dela — utečeno delo opravlja samostojno, pri zahtevnejših ga je treba usmerjati — je samoiniciativen in si program pogosto oblikuje sam 3. Pripravljenost za delo Oporne točke so: — dela ne sprejema voljno in se mu pogosto izmika — delo sprejema voljno in ga vestno opravlja — k delu pristopa široko in je vedno pripravljen sprejeti nove naloge 4. Vrsta nalog, ki jih opravlja Oporne točke so rangi nalog, ki jih je delavec pretežno dobival: — razvojna dela in naloge — operativna dela in naloge Obe vrsti pa se delita na: — nova dela — delno utečena dela — utečena dela 5. Uporabnost izdelka Oporne točke so: — površno opravljene naloge, izdelek ni uporaben — strokovnost ustreza, nepravilnosti ni ali so redke, izdelek je uporaben — naloge so zelo kvalitetno opravljene, izdelek je uporaben takoj. Ne pričakujemo, da bomo pri določevanju mesečne uspešnosti o vsakem od teh elementov pisali »elaborate«, le upoštevati jih je treba, če želimo oceno čim bolj objektivirati. Marsikdaj pa delovno uspešnost posameznika lahko izrazimo z enim stavkom, ki izraža njegovo pretežno uspešnost. Taki stavki oziroma klasifikacije, ki jih v vsakdanjem delu večkrat slišimo, so: — naredi veliko manj kot drugi delavci na enakih in podobnih delovnih mestih — količina dela je velika, tudi če gre za naloge, ki zahtevajo kreiranje — delavec ne opravi vseh nalog, ki jih od njega pričakujemo — za svoje delo je zelo navdušen, kar mu omogoča, da trajno zmore veliko dela — večino nalog, ki so mu naložene, sploh ne opravi ali pa zanje porabi izredno veliko časa — delovni čas slabo izkorišča — pri delu ni posebno hiter — delovne naloge, ki niso vezane na takojšen rok, opravlja nekoliko manj ažurno, tako da ga je treba večkrat opomniti — pri delu je hiter in učinkovit — od vseh njegovih sodelavcev se po hitrosti z njim ne more nobeden kosati — za naloge porabi preveč časa — zaradi njegove počasnosti prihaja večkrat do zastojev — naloge opravlja pravočasno, vendar samo toliko, kolikor se od njega zahteva — svoje delo pozna, zato ga tudi lahko kakovostno opravlja — njegovo delo ni dovolj kakovostno opravljeno — v naloge se ne poglobi, zato marsikaj zanemari 53.000 GRADIV ZA DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Center za razvoj samoupravljanja in informiranja v letu 1984 Za organe samoupravljanja na ravni delovne organizacije, tozdov in delovnih skupnosti je bilo pripravljenih in razposlanih okoli 33.000 različnih gradiv. Obdelanih je bilo 1852 zapisnikov, izdelanih 754 izvlečkov iz njih in 88 poročil za strokovne službe. Sklicanih je bilo 52 konferenc delegacij, izoblikovani 102 pripombi, podanih 24 pobud in 69 delegatskih vprašanj. Oddelek za informiranje je izdal 12 številk Informativnega fužinarja, v njih pa blizu 500 člankov in vesti. Novic je izšlo 30 številk in v njih okoli 450 vesti. Vestnika so izdali 10 številk. Izdelali so besedila za 11 panojev oziroma plakatov, po razglasni postaji pa so prebrali čez 450 obvestil in priredili 9 krajših proslav. Ekspedit je sprejel 126.065 pošiljk, odposlal jih je 95.096, sprejel 20.737 teleksov in jih oddal 21.363. V arhivu so uskladiščili 249 tekočih metrov gradiva raznih služb, izločili 107 tekočih metrov, uredili po izboru 35 metrov. Razmnoževalnica je delala za sprotno poslovanje strokovnih služb, za organe samoupravljanja, tiskala pa Novice, Vestnik, Poročevalec, Bilten Železarne itn. Poprečno je bilo mesečno izdelanih 80.000 kopij, zadnje mesece okoli 100.000. (Vir: poročilo o delu v letu 1984) — za rutinska in znana dela je kakovost dela zelo visoka, pri nalogah, ki zahtevajo kreiranje, pa znatno slabša — vodja mu pogosto vrača izdelke v popravilo — njegovi izdelki so brezhibni in natančni, zanesljivo pravilni — njegovi izdelki (poročila) so jedrnata, strokovna in jasna — vedno najde najboljše rešitve, uporabi dobre in strokovno utemeljene metode — njegovega dela ni treba kontrolirati, ker dela brez napak (je avtokontrolor) itd. Takšnih opredelitev bi lahko našteli najmanj dvakrat toliko, saj od prej naštetih opredelitev vsaka izraža samo pozitiven ali samo negativen pol. Marsikdaj slišimo zagotovila in »prisege« (iz posameznih sredin), da ni mogoče ocenjevati, ker je metoda preveč splošna in je ni Tihožitje v tozdu pokazala, da ponekod smo, drugod pa nismo ocenjevali ob isti metodi in ob istih navodilih. Tako bo tudi ob vsaki spremembi, če seveda ne bomo kaj spremenili v naši miselnosti. Še do enega spoznanja smo v zadnjem času prišli, in sicer, da majhne razlike v delovni uspešnosti in zato tudi v osebnem dohodku ne pomenijo večjega motiva in s tem ne večje produktivnosti. Zato bomo pri »odmerah« morali biti bolj smeli, če bomo želeli predvsem pri strokovnih delavcih narediti več di- ferenciacije in vzpodbuditi dobre delavce za ustvarjalne rezultate. Ko smo rekli, da bomo morali nekaj spremeniti v naši miselnosti, se pri tem moramo zavedati, da nas dolgoročno izogibanje ocenjevanju delavcev mora privesti do rutinskega in neambicioznega obnašanja, kar pa je za delovne odnose lahko samo škodljivo. Res je, da nas k miselnim preobratom najbolj prepričljivo privedejo praksa in spoznanja na lastnih izkušnjah — takšna šola pa je tudi najdražja šola. Brane Žerdoner BESEDA TOZDOV Štefan Vovk, ravnatelj tozda TRO, Prevalje: IZVOZ NAM DAJE PRAVO OCENO »Danes, ko izvozimo že omembe vredno količino izdelkov, se je vredno spomniti na težave, ki smo jih imeli v preteklih letih, ko smo plaho začeli prodajati prave izdelke tudi čez državno mejo. mogoče povsod uporabiti. Temu nasproti postavljamo te opredelitve, ki so univerzalne in jih lahko slišimo povsod, ne glede na to, s kakšnimi deli in nalogami se posamezniki ukvarjajo. Dejstvo pa je, da mora vsakemu ocenjevalcu biti jasno: — kaj je pričakovani rezultat (tako glede roka kot kvalitete in vseh prej naštetih elementov) — kakšno delo je razporedil — ali je to utečeno ali ustvarjalno delo — kdo je vezan na izvršitev naloge. Takšna in še katera vprašanja pa bodo v konkretnih sredinah posameznim ocenjevalcem (vodjem delovnih procesov) dala specifične odgovore, ki so najboljši metodični priročnik za ocenjevanje. O ocenjevanju in elementih dovolj. Praksa v preteklih letih je Štefan Vovk Naši prvi kupci so bili iz držav v razvoju, kamor smo pred leti začeli izvažati pile. Ker ni bilo veliko reklamacij s tega področja, smo se začeli spogledovati s kupci iz socialističnih vzhodnih držav, kamor smo tudi kmalu za tem prodali prve količine pil, nato pa tudi prve izdelke drugega rezilnega orodja. Ob tem prvem izvozu na Vzhod o izvozu na zahodni trg nismo razmišljali. Cene, ki smo jih dosegali v vzhodnih državah, so bile pogosto višje kot doma, na kvaliteto pa kupci niso imeli bistvenih pripomb. Postajali smo vse bolj samozavestni in imeli smo občutek, da le znamo delati orodje. Sklenili smo, da se preizkusimo tudi v zahodnih državah. Vedeli smo, da bomo polagali resnično izpit šele tam in da bodo morali biti naši izdelki resnično dobri. Če se bomo skalili, se bomo le tu in samo to področje nam bo dalo realno oceno. Naše prve izkušnje pa so bile grenke. Kljub temu, da smo izbrali pri kontroli samo do 40% izdelkov pri vsakem zaključenem nalogu, smo še zmerom doživljali reklamacije. Naj ne spominjam, kako ostre pogoje so ti kupci postavljali. Od toleranc, ki smo jih s silnimi težavami dosegali, do mizernih cen, ob katerih smo pravili, da ne bomo zaslužili niti za sol in vodo. Toda mi smo vedeli, da druge poti ni in da moramo vztrajati in vztrajati. Reklamacije so postajale vse bolj redke, lastno ceno pa smo s prodajno vse bolj pokrivali. Začeli smo pozabljati na tisto »samo za sol in vodo«-Tehnologija se je izpopolnjevala in vse bolj smo se z njo odmikali od tistih, ki se z izvozom niso hoteli spoprijeti tako resno. Čeprav imamo danes z izvozom še velike težave in ne pokrivamo v celoti lastne cene, je napredek očiten. Najboljšo sliko o rasti pa dobimo iz razmerja med izvozom in celotno proizvodnjo v določenem letu. V letu 1981 smo izvozili 11,5% vse proizvodnje, v letu 1982 23% vse proizvodnje, v letu 1983 26% in v letu 1984 že 32% vse proizvodnje. Seveda pa so ti izdelki šli praktično v celoti na konvertibilni trg v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Združene države Amerike in Kanado. V letošnjem prvem četrtletju še nimamo toliko naročil za izvoz, da b> lahko z gotovostjo rekli, da bom0 izvozne cilje dosegli. Vendar je bil* lani slika podobna, saj smo zadosti naročil dobili šele v drugem in tretjem četrtletju.« »Kako pa smo opremljeni, da bomo izvozne cilje, ki bodo v prihodnjih letih še večji, tudi dosegli?« »No, ob tem vprašanju pa lahko zares potarnamo. Vemo, da v zadnjih letih veliko v mehansko predelavo nismo vlagali. Strojni park postaj* vse starejši in vse bolj dotrajan. Letno v njega nismo vlagali niti toliko, da bi zadržali njegove tehnične zmožnosti na ravni preteklih let. Te zmožnosti padajo, medtem ko postajajo zahteve trga, posebno tujega, vse ostrejše. Včasih so zahteve celo takšne, da od celotne proizvedene koli' čine ne spravimo skupaj več kot četrtino izdelkov, ki jih lahko daffl0 v izvoz. Pred leti smo z dolgoletnim kupcem našega orodja z Zahoda ugotavljali, da imamo opremo dokaj razvito in da zaostajamo za njim v tehnologiji za 5 do 20 let, sedaj pa ji* slika popolnoma drugačna. V zadnjih petih letih smo zaostali za njimi š* najmanj za enkrat toliko. Ob teh dejstvih lahko prisluhnem« odmevu govora delegata na zadn)1 akcijski konferenci ZK. Vprašal je’ kdaj bo začela mehanska predelav* končno več izvažati, da bo razbremenila metalurško proizvodnjo. 0<*' - - tst« govorim mu lahko samo nekaj. V dolgoročnih ciljih do leta 2000 smo zapisali, da mora delež mehanske predelave v celotnem izvozu žele-Zk?6 Porasti- Dokler pa bomo v to j?.avo lagali toliko, kot smo v zadnjih letih, in kolikor bo šel razvoj na tem področju tako počasi na- »Gospodarski načrt za tozd Armature predvideva za 1,800.000 $ armatur letno za Sovjetsko zvezo in mi-hjon dolarjev za Zahodno Nemčijo. *° sprejetju gospodarskega načrta pa s° nastale bistvene spremembe v smislu zamenjave trga in delno tudi asortimenta. Izgubo izvoza v Sovjetsko zvezo nam je uspelo nadomestiti z iz- ' ■ .V:'--/ Alojz Karničnik vozom v Bolgarijo. Članu poslovodjama odbora inž. Geršaku gre vsa zavali, ker nam je pridobil posel v vrednosti 2,190.000 dolarjev. Na zahodno tržišče pa računamo izvoziti ?a 600.000 dolarjev armatur. Skupen 'zvoz v Armaturah ni majhen, saj prej, potem veliko od teh želj ne moremo pričakovati. V tozdu TRO upamo, da bomo s pomočjo mednarodnega kredita (IFC) uvozili pet modernih obdelovalnih strojev. Če nam bo to uspelo, bomo vsaj delno nadomestili to, kar smo v zadnjih letih zamudili.« predstavlja nad 75% celotnega prihodka. V tozdu smo storili vse, da bomo izvozne načrte tudi uresničili. Poleg tozda so za uresničitev teh nalog odgovorni tudi tozdi in službe spremljajočih dejavnosti, predvsem RPT, katerega naloga je, da uredi še preostalo nerešeno dokumentacijo in da zagotovi pravočasno in komple-tirano dobavo vložnega materiala iz tozdov Železarne Ravne. Prav tako morajo biti tudi elementi iz uvoza pravočasno dostavljeni tozdu. Že zdaj lahko rečem, da nekatere teh aktivnosti že kasnijo. Zahodno tržišče je zelo zahtevno tako glede dobavnih rokov kot kakovosti izdelkov. V preteklosti smo imeli z obojim velike težave, ki pa smo jih s skupnimi močmi, z zavzetostjo ustreznih služb in tozdov že v veliki meri odpravili. Kakovost naših izdelkov se je v zadnjem času bistveno izboljšala. V tozdu smo si nabrali izkušnje v razvoju, stabiliziral se je naš proizvodni program, pa tudi struktura in znanje zaposlenih sta se izboljšala. Izvoz na Zahod je — ob tem, da so zahteve po kakovosti in rokih zelo ostre — tudi finančno nespodbuden. Pri večini izdelkov ne pokrivamo lastne cene, pri nekaterih programih pa niti variabilnih stroškov ne. Velik izpad dohodka skušamo pokrivati s prodajo na domačem tržišču. Za Sovjetsko zvezo smo delali štiri leta, zdaj pa za ta trg nimamo naročil. Še vedno računamo na naročilo za 100 ton zasunov. Upamo, da na.m jih bo prodajna služba pridobila za zadnje četrtletje. V tem primeru bodo naše proizvodne zmogljivosti za leto 1985 zasedene.« Uspeli smo se organizirati tako, da kolikor toliko zadovoljujemo sedanje kupce, za izvoz dosegamo tudi zelo kratke roke izdelave, vendar včasih z veliko težavo, pri domačih kupcih pa velikokrat roke zamujamo, čeprav se včasih zgodi, da imamo na katerem stroju tudi še proste zmogljivosti. Da bo naša proizvodnja enakomernejša in stroji optimalno zasedeni, bomo morali urediti več stvari. Predvsem moramo izboljšati planiranje proizvodnje, kar bo mogoče le na osnovi temeljite raziskave tržišča, z izboljšanjem pretoka informacij od komerciale do konca proizvodne verige, z računalniškim planiranjem (uvedli smo že računalniško evidentiranje tipov valjev, tako da laže zagotavljamo zasedenost kapacitet) in ob zavzetosti vseh, ki sodelujejo v verigi proizvodnje valjev. Skrajšati bomo poskušali čas obdelave, za kar se moramo kadrovsko okrepiti (od tehnologov do obdelovalcev), potrebujemo pa tudi dobro rezilno orodje (le malo ga uvažamo, pa imamo še s tem težave). Z nekaj namenskimi stroji toge izvedbe moramo dopolniti še našo strojno opremo. V proizvodnji za izvoz si namreč nenatančnosti in nihanja kakovosti ne moremo in ne smemo privoščiti. S sedanjimi stroji in merilnimi napravami dosegamo toleranco 0,005 mm le z izjemnim prizadevanjem naših delavcev, ki se zavedajo svoje odgovornosti, naprej pa tako ne moremo več delati. Da bomo še naprej lahko zadovoljevali zahteve naših kupcev »Že ko smo tovarno industrijskih nožev gradili, smo se obvezali, da bomo določeno količino izdelkov izvažali. Po prvotnem projektu naj bi izvažali 25 % proizvodnje, zdaj pa smo dosegli že razmerje 40 :60 v korist izvoza, za kar je bil potreben napor celotnega kolektiva, na roke pa nam gredo tudi naši veliki domači kupci, kot sta Duro Salaj Krško in Jelšingrad, ki s sovlaganjem omogočajo modernizacijo naše strojne opreme, s tem pa večjo proizvodnjo in tudi sorazmerno večji izvoz. Tako kljub povečanemu izvozu zadovoljujemo tudi domače kupce, predvsem tiste, ki za naše izdelke združujejo devize. Da bomo na domačem in svetovnih tržiščih še naprej konkurenčni, se moramo še nadalje modernizirati; nekaj strojev bomo dobili s pomočjo mednarodnega IFC kredita, ki je zelo ugoden, obvezuje pa s proizvodnjo za izvoz, kar za nas, kot sem že dejal, ni vprašljivo. Ima pa komerciala glede tega veliko odgovornost, saj bi morali pri .nakupu strojne opreme vnaprej vedeti, kakšno bo povpraševanje tržišča v prihodnjem obdobju. Nedopustno je stanje, kakršno je zdaj, ko šele potem, ko dobimo naročila, vemo, kaj bomo delali, in navadno ugotavljamo, da nimamo za to primerne strojne opreme. Pomembni se mi zdijo tudi neposredni stiki strokovnjakov in predstavnikov tozda s tujimi kupci, saj je treba ob naročilih razčistiti veliko tehničnih in tehnoloških vprašanj, da je lahko proizvodnja čim racionalnejša, s čimer se proizvodni stroški precej znižajo. Mi smo povsem odrezani od ameriškega tržišča, ki pa je najbolj zahtevno. Na najvišji ravni takih vprašanj ni mogoče reševati. Naš kolektiv je prizadeven, zaveda se pomembnosti izvoza, zato poskuša- in proizvodnjo še razširili — za to imamo vse možnosti, seveda pa je potrebna še natančna raziskava tržišča — moramo torej našo proizvodnjo posodobiti, kar velja tudi za toplotno obdelavo, predvsem pa zaokrožiti naš proizvodni prostor, v katerem bomo izdelovali valje od začetka do odpreme. Pri valjih je namreč pomemben tudi estetski videz, ki pa se zdaj pri transportu v špedicijo pogosto pokvari. Veliko smo dosegli že z ureditvijo naše brusilnice, še vedno pa je proizvodnja valjev preveč razdrobljena. Pri izdelavi valjev pa nismo odvisni le sami od sebe, ampak tudi od drugih, predvsem od dobaviteljev polizdelkov. Rok dobave velikokrat zamudimo prav zaradi neredne in nepravočasne dobave fazonskih odkovkov iz Kovačnice. Da bi se v prihodnje izognili pomanjkanju ustreznega vložka, smo strokovnemu timu za valje predlagali, naj določi optimalne zaloge ustreznih ingotov, ki jih bodo v kovačnici lahko takoj prekovali, kadar bo prišlo nujno naročilo. Čeprav smo si lani pri proizvodnji valjev zelo prizadevali, proizvodnega plana nismo v celoti izpolnili, ker so izpadla naroč.ila težkih valjev za vzhodna tržišča. Povečali pa smo proizvodnjo visoko kakovostnih sendzi-mir valjev za Zahod. Tak trend v proizvodnji pričakujemo tudi v prihodnje, zato je nujno, da se temu primerno kadrovsko okrepimo in dopolnimo našo strojno opremo.« mo spremljati in izpolniti čim več izvoznih naročil, zavedamo pa se tudi, da moramo proizvodnjo čim bolj racionalizirati, da bomo dosegli delu ustrezen dohodek, na kar je vezana tudi stimulacija. Problem bo postalo Alojz Knez močno naraščanje cen vložka, kajti zunanji trg takih skokov ne priznava. Mi pa smo z našimi dobavitelji, s Kovačnico, Valjarno in Jeklolivar-no, v kupno-prodajnih odnosih. Zaradi situacije na domačem tržišču smo prav zaskrbljeni, saj ni mogoče vnaprej niti določati cen niti planirati dohodka. Zadovoljni smo, ker imamo trenutno dovolj domačih in izvoznih naročil, čeprav je asortiment zelo zahteven, kar nam povzroča težave pri jjilan Košeljnik, vodja oddelka valjev v Strojih in delih: Alojz Karničnik, ravnatelj tozda Armature, Muta: V IZVOZU SMO SE DELNO PREUSMERILI NA ZAHOD Alojz Knez, ravnatelj tozda Industrijski noži; IZVOZ ALI NE ZA NAS NI VEČ VPRAŠANJE VALJI SO PERSPEKTIVEN IZDELEK ;V tozdu Stroji in deli največ iz-Vaza oddelek valjev, in to večinoma Zahod. Možnosti izvoza imata gotovo tudi oddelka strojegradnje in "mividualne proizvodnje, najti pa bi toorali take tipe izdelkov, s katerimi 1 mogli konkurirati na tujih trgih. V .^ojih in delih je bil v preteklih le-m velik poudarek na izdelavi preoblikovalnih strojev za Sovjetsko vezo, zdaj, ko teh naročil skoraj ni , ec> se pa še vedno nismo odločili, ateremu proizvodnemu programu °mo dali prednost. . Valji so končni izdelek, s kate-lrn prodamo naše jeklo neprimerno raže kot v obliki polizdekov, kot r°dje pa so obrabni material, zato 2* vsekakor perspektiven izdelek. abje so odprta tako vzhodna kot /modna tržišča, smo pa tudi edini Proizvajalec tovrstnih valjev v Jugoslaviji, kjer prav tako še daleč ne (j„ .Yamo vseh potreb, saj naša in-in SV;ia večino obdelovalnih valjev t0 • Zal tržišče še ni raziskano, za-. nam je težko planirati proizvod-Za naprej. Komerciala bo mo- rala to nalogo čim prej opraviti, saj je to za nadaljnji razvoj našega oddelka zelo pomembno. Milan Košeljnik doseganju tonažnega plana. Proizvodni proces imamo v tozdu tako zaokrožen, da jih, sicer z velikimi napori, le izpolnjujemo. Za potrebe po modernizaciji našega strojnega parka ima posluh tudi poslovodni odbor, zato sem prepričan, da bomo lahko šli v korak z zahtevami tržišča, tako domačega kot tujega, tudi v prihodnje. V preteklosti in še zdaj imamo precejšnje težave z dobavnimi roki. Predvsem na domačem trgu smo v precejšnjem zaostanku z naročili. Računamo, da bomo s prehodom na računalniško planiranje proizvodnje, ki smo ga že začeli uvajati, te težave odpravili, saj bomo prešli na terminsko izvrševanje pogodbenih obvez- Največji del našega življenja porabimo za sprejem, obdelavo in prenos informacij različnih oblik. Tehnična dokumentacija in ostali dokumenti so nosilci informacij v vsaki delovni organizaciji in njihov obseg stalno narašča. Preglednost informacij pa se zmanjšuje z naraščajočim obsegom dokumentacije. Do nedavnega je bil papir najmnožičnejši nosilec informacij. Hiter razvoj tehnike pa je omogočil izdelavo še drugih nosilcev informacij, med katerimi zavzema mikrofilm pomembno vlogo. Mikrofilm je kot nosilec podatkov, enako kot za pisno gradivo, primeren tudi za snemanje geometrijskih informacij. Zato ga je mogoče uporabiti in pri tem izkoristiti njegove prednosti na področju tehniške dokumentacije od zasnove, projektiranja in konstruiranja objekta ali proizvoda, do proizvodnje, montaže in vzdrževanja. Delo v konstrukcijskem biroju je v naj večji meri konstruiranje — to je razmišljanje. To razmišljanje pa je osnovano na predhodnih konstrukcijskih rešitvah. Cas iskanja prvotnih konstrukcijskih rešitev je 30—40 % celotnega časa, ki je potreben za konstrukcijo. Z uporabo mikrofilma pa bi ta čas zmanjšali na minimum. Mikrofilm ima veliko kapaciteto memoriranja v primerjavi z POPRAVEK V 3. št. Informativnega fuži-narja je bila objavljena napačna informacija o delavnici pod posebnimi pogoji v črni. Piše namreč, da bodo uredili tudi delavnico pod posebnimi pogoji, ki bo lahko sprejela 50 do 53 težko duševno prizadetih oseb. V resnici delavnica pod posebnimi pogoji v okviru ZDUM Črna deluje že 6. leto. V letu 1984 so le povečali delavnico za izdelavo lesene embalaže, s čimer so izboljšali delovne razmere varovancem, ki jih imajo že dve leti 52. Simon Potočnik, vodja delavnice pod posebnimi pogoji nosti. Računalniški sistem Capos nam bo omogočil boljši pregled nad zasedenostjo kapacitet in s tem enakomernejšo proizvodnjo ter realnejše načrtovanje dobavnih rokov. Za popolno zasedenost strojev bosta imela veliko odgovornost Komerciala in RPT, potrebna pa nam bo tudi redna oskrba z vložkom, pri čemer pričakujemo vse razumevanje tozdov, ki nas oskrbujejo, tudi glede kvalitete materiala. Le tako bomo lahko dosegali kar največjo produktivnost, izplen in kakovost izdelave, kar nam je potrebno, če hočemo obdržati renome dobrega proizvajalca industrijskih nožev tako na domačem kot na tujem tržišču.« Pripravila Mojca Potočnik magnetnim trakom ali magnetnim diskom. Memorirana informacija pri računalniku ima sledečo velikost: — na 1 mm2 magnetnega traka lahko memoriramo 500 bitov — na 1 mm2 mikrofilma pa 10.000 bitov, to je 20-krat več kot na magnetnem traku. Vendar pa uporaba mikrofilma, vloženega ali vlepljivega v aperturno kartico, zahteva popolnoma nov način uporabe podatkov. Ko dobi konstrukter nalog za konstrukcijo novega izdelka, ga najprej skicira in nato obde-lovanec klasificira. Na osnovi tega pregleda obstoječi arhiv v konstrukciji, če slučajno obstajajo enaki ali podobni obdelovanoi, ki jih lahko uporabi pri konstrukciji danega izdelka. Obenem pa uporaba mikrofilma olajša delo tehnologu v tehnološki pripravi proizvodnje, ker so dani obdelo-vanci vključeni v določeno tehnološko skupino, za katere je skupinski tehnološki postopek že napisan. Enake koristi so tudi v proizvodnji, ker s takim konceptom dela navidezno povečujemo serije obdelovancev, sestavljenih iz enakih ali podobnih oblikovnih elementov. Z uvedbo mikrofilma v informacijski sistem se zmogljivost takega sistema bistveno poveča. Zmanjša se fizični obseg nosilcev podatkov (pisnih in geometrijskih) ter uvede vrsta pomembnih organizacijskih rešitev pri: — uporabi ponovljive ponudbene dokumentacije — izvedbi in razmnoževanju vedno popolnih katalogov proizvodov in rezervnih delov — uporabi ponovljivih delov v konstruiranju in projektiranju (objekti, proizvodi, sestavni deli, orodja...) — grupiranje obdelovalcev po principu podobnosti za potrebe grupne tehnologije — projektni tehnologiji (procesa ta postopki) — izdelavi dopolnilne projektne, investicijske in razvojne dokumentacije — izdelavi servisne dokumentacije. Prednosti, ki jih dosežemo, je mogoče strniti v naslednjih točkah: — hitrejša in popolnejša informiranost — pospešen delovni proces s hitro izdelavo delavniških risb, pomanjšanih načrtov — boljše upravljanje in pregled nad tehniškim arhivom — zmanjšanje materialnih stroškov z zmanjšanjem potreb po klasičnih kopijah — prostorski prihranki zaradi zmanjšanja arhivskih prostorov za več kot 90 °/o — popolna varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prefilmano tehnično dokumentacijo lahko uporabljamo v pasivne ta aktivne namene. Pasivni namen dosežemo samo z zavarovanjem dokumentacije ter s prihrankom prostora. Mikrofilm kot aktivno sredsvo pa omogoča vse že neštete prednosti, torej je sredstvo za hitro in učinkovito izmenjavo informacij. V Železarni Ravne smo se odločili, da uvedemo aktiven mikrofilm za tehnično dokumentacijo, in to najprej za tozd Industrijski noži, kasneje pa še za ostale temeljne organizacije. Velika večina filmanih risb bo montiranih na računalniške kartice. Vsaka ra- ža uvod. Po končanem študiju sem se želel čimprej zaposliti v Železarni Ravne. Sem pripravnik in delam v tehnoloških laboratorijih v službi za kemijo in kemijske raziskave. V času pripravništva sem pričel z meritvami učinkovitosti nove odpraševalne naprave za staro topilnico. V tem času pa smo v železarni tudi intenzivneje začeli razmišljati o boljšem gospodarjenju. Vsi si moramo prizadevati za boljšo delovno storilnost. Ob pripravniškem delu so me rezultati vodili tudi k naslednjemu razmišljanju, ki ga podajam kot svoj prispevek za dosego boljših gospodarskih uspehov. Razmislimo torej o naslednjem: KAM GREDO ODPADNE SUROVINE? Metalurgija je ena izmed panog gospodarstva, ki omogoča recikliranje veliko odpadnih surovin. Ob izbiri primerne tehnologije lahko postane predelava kovinskih odpadkov tudi ekonomsko upravičena. V tem sestavku bi se omejil le na dve vrsti odpadnih surovin v železarni, ta sicer: a) na oksidni prah, ki zapušča elektroobločne peči, b) na odbrus, ki nastaja pri čiščenju gredic. 1. Grobi prašni delci z velikostjo nad 5 /um so povzročitelji one-znaževanja okolice, medtem ko lahko fini prašni delci z velikost- čunalniška kartica z montiranim mikrofilmom poleg ostalih podatkov vsebuje tudi identifikacijsko številko. Na osnovi te številke lahko kartice sortiramo in jih tudi poiščemo. Snemanje načrtov na mikrofilm in montažo mikrofilmskih kartic nam izvaja mikrofilmski center na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Pri uvajanju mikrofilmskega sistema v Železarni Ravne smo naleteli na vrsto problemov (kadrovskih ta prostorskih). V službi za standardizacijo v tozdu Razvoj proizvodnje ta trga ni dovolj in tudi ne ustreznega kadra, ki bi rokoval z mikrofilmskimi napravami. Prav tako nimamo na razpolago dovolj ustreznih prostorov, kjer bi se lahko mikrofilmski sistem nemoteno razvijal. Če želimo, da bo mikrofilmski sistem v Železarni Ravne zaživel ta služil svojemu namenu, potrebujemo širšo podporo in razumevanje za reševanje sprotnih problemov. Berta Grešovnik, dipl. inž. str. Služba za standardizacijo jo pod 5 /um škodljivo vplivajo na rastlinstvo, živalstvo in človeka. Da bi čim bolj zmanjšali možne emisije, se v zadnjih letih vse bolj zavzemamo za gradnjo od-praševalnih naprav. Da so te naložbe nujne ta upravičene, lahko vidimo iz podatkov, da pri letni proizvodnji okoli 225.000 ton jekla onesnažimo bližnjo ta daljno okolico s približno 1300 tonami najrazličnejših oksidov, kar znese 3,6 tone prahu na dan. To je približno tudi tista množina prahu, ki bi jo odstranili z odpraše-valnimi napravami. Predstavijo nam torej približno 0,6 odstotka celotne proizvodnje jekla. V nadaljevanju bom poizkusil približno pokazati, kolikšna vrednost surovin se nahaja v tem oksid-nem prahu. V tabeli 1 je prikazana poprečna kemijska sestava prahu in kolikšen je delež posameznih me-talov v celotni količini emitiranega prahu. Vidimo, da se v prahu nahaja več kot 50% FesOa, ostalo pa predstavljajo predvsem oksidi legirnih elementov. Del prahu, Id ga že očistimo s pomčjo čistilne naprave Flakt (priključena je trenutno le 101 EP), vozimo na hal-do, z ostalim pa še vedno onesnažujemo okolje. V tabeli 2 je prikazana dinarska vrednost za nas najpomembnejših kovin, Id se nahajajo v prahu. Cena v din/kg kovine je bila veljavna na dan 7. 1. 1985. spojina (element) odstotek v prahu masa V kg/leto spojina (elemfent) odstotek v prahu masa v kg/leto C 1,2 15600 Fep°o 56,0 728000 S 0,3 3900 v Fe2 3 39,0 507000 SiO Cr 6 4,6 59580 MnO 6,1 79300 9,0 117000 ■f Mn 4,7 61100 fCr2 3 6,2 80600 MgO 4,7 61100 Ni 0,2 2600 Nb 0,03 390 V 0,02 260 Pb 0,75 9750 W 0,03 390 Zn 2,20 28600 CaO 7,8 101400 Mo 0,08 1040 Ti 0? 0,04 520 Sn 0,035 455 0,75 9750 Tabela 1: kemijska sestava oksidnega prahu (skupna teža prahu ie 1300 ton/leto) + Preračunan iz vsebnosti oksida UVAJANJE MIKROFILMSKEGA SISTEMA V ŽELEZARNI RAVNE Kam gredo odpadne surovine element masa v kg/leto cena din/kg vrednost din/leto vrednost din/dan Fe 507000 19,72 9998040.- 27392.- Cr 80600 201,90 16273140.- 44584.- ta 61100 138,00 8431800.- 23100.- Ni 2600 1146,00 2979600.- 8163.- Mo 1040 1438,00 1495520.- 4097.- W 390 1550,00 604500.- 1656.- V 260 1655,00 430300.- 1179.- 40212900.- 110171.- Tabela 2: teoretičen izračun vrednosti odpadnega prahu el. vsebnost el. v % masa v kg/leto cena din/kg vrednost din/leto vrednost din/dan Fe 86,0 3870000 19,72 76316400.- 209090.- O 2,5 112000 201,90 22612800.- 61950.- Ni 0,6 27000 1146,00 30942000.- 84770.- Mn 0,5 22500 138,00 3105000.- 8510.- Mo 0,07 3150 1438,00 4529700.- 12410.- 137505900.- 376730.- Tabela 3: teoretičen izračun vrednosti odbrusa v Valjarni (skupna teža odpadkov je 4500 ton/leto) Iz rezultatov je razvidno, da se letno odpraši za približno 4 stare Milijarde din prahu oziroma 11 starih milijonov din na dan. Možnosti, da bi ta .prah koristno uporabili, je verjetno več. Ena izmed njih bi bila tudi peletizacija Prahu v pelete oziroma granulat (kroglice), ki bi jih lahko po-hudili kot surovino za visoke peči (plavže) ali pa poiskali kakšno drugo, ekonomsko upravičeno rešitev. — (V ta namen je verjetno tal nabavljen peletirni boben ob odpraševalni napravi, ki pa, žal, če ne služi svojemu namenu.) Sedanje odlaganje oksidnega prahu na haldo bi kazalo torej čimprej rešiti. 2. ge večje količine neuporabljenih legirnih in nelegirnih odpadkov pa nastajajo tudii v drugih proizvodnih tozdih. Eden izmed njih je Valjarna. Tu nastajajo velike količine odbrusov pri brušenju gredic. Čeprav je bilo nakazano že nekaj konkretnih Predlogov, kako bi lahiko te odpadke koristno uporabili, do uporabe le-teh še ni prišlo. Teh odpadkov je za 1 do 2 ')/o celotne proizvodnje jekla oziroma 4000 do 5000 ton letno. Analizni sestav teh odbrusov zajema poprečne koncentracije glavnih elementov. Če vzamemo za izračun 4500 ton odpadnega materiala letno, vidimo (tabela 3), kakšne količine in vrednosti osnovnih, najpogosteje zastopanih kovin predstavljajo ti odpadki. Tu so bili prikazani le teoretični izračuni, ki naj bi napotili naše strokovnjake k štednji in k reševanju problemov uporabe odpadnih surovin. Poleg Valjarne je še mnogo drugih obratov, od koder prav tako dokaj kvaliteten odpadni material odlagamo na deponijo. Opisana izračuna odpadnih snovi iz Jeklarne in Valjarne nimata realne vrednosti v taki višini, kot to kaže izračun, saj iz teh odpadkov ni možno dosledno uporabiti vseh metalov. Vedeti pa moramo, da povsem neuporaben ta odpadek tudi ni. Morda bo ta prispevek le vzpodbudil koga k iskanju uporabe teh odpadkov in veselil bi se novega koristnega predloga v naše skupno dobro. Darko Rapnik, dipl. inž. kem. Aktiva in pasiva bilance, ki izkazujeta sredstva in vire na določen dan sta 31. 12. 1984 znašali 27,206.528,00 din. Po strukturi pa ju bom razčlenil takole: Aktiva Strukt. % Povečanje 1984 1983 •10° — osnovna sredstva 36,40 133 — zaloge — dolgoročne finančne naložbe 28,67 9,77 183 126 — poslovne terjatve — ostala poslovna sredstva 12,40 12,76 171 124 SKUPAJ AKTIVA 100 146 Pasiva Strukt. % Povečanje 1984 1983 ‘100 — poslovni sklad — dolgoročni krediti iz združ. sred. — kratkoročni krediti — poslovne obveznosti — ostali viri 59,21 17,05 4,12 9,37 10,25 147 135 169 134 176 SKUPAJ PASIVA ■ 100 146 Finančna sposobnost železarne Zaključili smo poslovno leto 1984. Izdelali smo predpisane informacije, Poslovna poročila za samoupravne organe, sprejeli smo zaključne račune in opravili razporeditev dohodka in čistega dohodka. Iz tekstualnih poročil in °oen lahko zasledimo, da smo dosegli slabše poslovne rezultate kot v letu 1983, Pa še vseeno zadovoljive glede na razmere v Sloveniji in težave, s katerinv S(P° Se srečevali v letu 1984 ter v povezavi z inflacijskimi gibanji. Prav inflacija, k! je bila v letu 1984, nam praktično onemogoča izkazovati realno vrednost doseženih rezultatov. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da poslovno leto 1984 n> prineslo čistih finančnih rezultatov, ki bi povečali finančno moč Železarne. Leto 1984 je za delovno skupnost železarne veliko bolj pomembno zato, ker smo v tem letu zaključili ogromne investicije, ki smo jih zastavili pred leti, 'n imamo za naprej ogromen tehnični potencial, ki nam lahko omogoči uspešnejše poslovanje v bodoče. Lahko pa nam predstavlja tudi izjemno breme, če ne bomo znali izkoristiti prednosti, ki jih imamo, ker moramo odplačevati hnančne kredite, ki smo jih najeli. Razglabljanje in ocenjevanje uspešnosti poslovanja v letu 1984 m namen tega prispevka. Samo enoletni rezultati, pa čeprav bi bili izjemni, v ekonornski sposobnosti TOZD ali DO še ne predstavljajo finančne stabilnosti. Dolgoročno nspešno poslovanje in dolgoročna pametna poslovna politika omogoča finančno stabilnost gospodarskega subjekta (TOZD ali DO). Zato ni usodno, če smo eno leto zaključili slabše, kot smo načrtovali ali kot prejšnja leta, če lahko z gotovostjo trdimo, da smo dolgoročno sposobni izboljšati poslovanje. Upam trditi, da imamo večino pogojev za dobro poslovanje. Imamo tehnične kapacitete in najnovejše tehnologije. Kolektiv sestavljajo strokovni in v vecim primerov prizadevni delavci. Imamo ustrezno strukturo virov financiranja reprodukcije, na podlagi katere smo sposobni še vedno poceni financirati nase Poslovanje. Ker o tej strukturi virov še nikoli nismo Širše spregovorili, bom lcJ temi posvetil posebno pozornost. Iz navedenih podatkov izvedimo nekaj ugotovitev: 1. Aktiva oz. pasiva je v letu 1984 povečana za 46%. To je pod inflacijo. 2. V aktivi je vrednost osnovnih sredstev povečana za 33 %, čeprav so osnovna sredstva v strukturi aktive udeležena s 36,40%. Vrednost osnovnih sredstev se je v letu 1984 zmanjšala, kar pomeni, da so aktiviranja in revalorizacija osnovnih sredstev bile pod obračunano amortizacijo. Knjižna vrednost osnovnih sredstev ne odraža njihove realne vrednosti, kar kaže tudi podatek, da je odpisanost osnovnih sredstev 69,85%, mi pa mislimo, da imamo novo tovarno. Zato bo politika vrednotenja osnovnih sredstev in amortizacija z letom 1985 najpomembnejši finančni problem. 3. Zaloge so se v letu 1984 povečale nad inflacijo. Lahko trdimo, da so previsoke, da se prepočasi obračajo in vežejo previsoka finančna sredstva, ki so z visokimi obrestmi (40%—58%) postala zelo draga in zmanjšujejo dohodek. Za obratna sredstva smo v letu 1984 plačali 400 mio din obresti. Posebno visoke so zaloge v večini TOZD mehanske obdelave. 4. Dolgoročne finančne naložbe smo v letu 1984 v večji meri odpisali, pa tudi sicer ne predstavljajo velikega deleža. Tudi ostalih postavk v aktivi ne bom posebej navajal, ker jih pretežno financiramo s poslovnimi obveznostmi in ostalimi viri v pasivi in se tako kompenzirajo. 5. V pasivi bilance je najpomembnejši poslovni sklad. Ta se je leta 1984 sicer povečal le za 47 %, predstavlja pa 59,21% delež celotne pasive. Predstavlja najkvalitetnejši finančni vir in z njim že lahko presojamo finančno sposobnost DO ali TOZD. Malo je DO, ki imajo tako ugodno strukturo virov. V sedanjih razmerah je to še posebej pomembno, ko so finančna sredstva tako draga. Če poslovnemu skladu dodamo še dolgoročne kredite in dolgoročna združena sredstva sovlagateljev, ki so se v letu 1984 povečala le za 35 %, tvorijo pa 17,05 % cele aktive, znašajo kvalitetni finančni viri DO 76,26 % vseh virov. Kratkoročnih kreditov, ki so najdražji, imamo v strukturi finančnih virov le 4,12%. Iz tega lahko zaključujemo, da železarna posluje z relativno cenenimi finančnimi viri. Iz bilance sredstev in virov smo torej izvedli finančno moč DO. Poglejmo še, kakšna je finančna moč posameznih TOZD na podlagi kazalnika finančne likvidnosti in finančne samostojnosti. KAZALNIK _______ TOZD Količnik likvidnosti Količnik finančne samostojnosti v letu 1984 v letu 1984 DO Železarna Ravne 1,019 TOZD Jeklarna 0,843 TOZD Jeklolivarna 1,038 TOZD Valjarna 2,083 TOZD Kovačnica 1,248 TOZD Jeklovlek 1,320 TOZD Kalilnica 3,218 TOZD Orodjarna 1,095 TOZD Stroji in deli 1,270 TOZD Industrijski noži 1,265 TOZD Pnevmatični stroji 1,426 TOZD Vzmetarna 1,915 TOZD Energija 1,198 TOZD Elektrotehnične storitve 1,234 TOZD Strojno gradbeno vzdrževanje 1,035 TOZD Transport 1,202 TOZD TRO 1,435 TOZD Kovinarstvo Ljubno 0,812 TOZD Armature Muta 0,673 TOZD Projektivno izvajalni inženiring 1,255 0,910 0,533 0,725 1,916 0,570 1,370 4,264 0,890 1,161 1,143 1,543 2,136 1,196 1,329 1,118 1,244 1,276 0,730 0,524 1,410 KAZALNIK Količnik TOZD likvidnosti Količnik finančne samostojnosti letu 1984 v letu 1984 TOZD Razvoj proizvodnje in trga 1,305 1,416 TOZD Komerciala 0,870 0,920 TOZD Kontrola kakovosti 1,248 1,395 TOZD Družbeni standard 1,008 1,011 DS za Računovodstvo — — DS za Gospodarjenje — — DS za KSZ — _ DS PFS — — TOZD Varvarin 0,557 0,219 DO TSD 1,050 0,146 Količniki nad 1 pomenijo dolgoročno finančno stabilnost in finančno samostojnost DO in TOZD. Količnika likvidnosti in finančne samostojnosti od leta 1982 padata, a še vedno odražata dobro finančno moč DO in TOZD. Poseben primer je TSD, ki se financira v glavnem s tujimi viri in se zato količnik finančne samostojnosti bistveno razlikuje od ostalih TOZD železarne. Iz navedenih podatkov in ugotovitev lahko izvedemo naslednje zaključke: 1. Kljub skromnejšim finančnim rezultatom v letu 1984, še posebej ob upoštevanju visoke stopnje inflacije, ki so imeli vpliv tudi na poslabšan finančni položaj, je DO še vedno finančno stabilna. 2. V letu 1985 bomo morali poleg realizacije že zastavljenih planskih nalog in ciljev še posebno pozornost posvetiti politiki amortizacije, zalog in finančne samostojnosti DO. 3. Zadolženost železarne z vsemi krediti in sredstvi sovlagateljev je znašala konec leta 1984 5,701.888 tisoč din in za TSD 2,246.604 tisoč din. Zadolženost železarne (brez TSD) ni problematična, še posebej, če upoštevamo ugodne kreditne pogoje, ki jih imamo za najete kredite in združena sredstva, medtem ko je TSD še vedno v fazi izgradnje in je težko ocenjevati končno stanje. 4. Obseg poslovanja DO v ustanavljanju dobiva v celotnem poslovanju vse večjo pomembnost. Obseg zadolženosti te DO v skupni zadolženosti železarne znaša 28 %. Njeno poslovanje bo tudi v bodoče v glavnem vezano na kreditne vire. Kolikor ne bo mogoče pridobiti poceni ustreznih finančnih virov, bo problem financiranja namenske proizvodnje tako obsežen, da bo porušil obstoječo finančno stabilnost DO. 5. Finančni položaj posameznih TO je zelo različen. Tudi tehnična opremljenost in iztrošenost osnovnih sredstev je zelo različna. Na podlagi kazalnikov lahko ugotovimo, da posamezne TO veliko bolj racionalno poslujejo kot druge, da ustvarjajo znatno boljše rezultate, ki so v večini primerov plod njihove poslovne usmeritve. Praviloma so to TO, ki so v zadnjih letih najmanj investirale in imajo star proizvodni park. Temeljne organizacije, ki so največ investirale, nimajo ustreznih rezultatov, imajo pa ustrezno podlago za boljše poslovanje. Zato bo treba v teh TO poiskati možnosti za izboljšanje finančnih rezultatov. 6. Združevanje sredstev je bilo v okviru železarne izvedeno do konca leta 1984 v višini 1,727.263 tisoč din. S tem smo zagotavljali lastna sredstva za investicije, ki bi jih sicer posamezne TO same ne zmogle. Na ta način smo uspeli rekonstruirati večji del železarne in pridobiti osnovne proizvodne kapacitete za rast količinske in kakovostne proizvodnje. Predelava ima zagotovljen kvalitetni vložek za svojo proizvodnjo. Zagotavljanje surovin na podlagi sovlaganja pa je tudi največ, kar je jugoslovanska praksa sovlaganja dosegla. V čistem finančnem pogledu za sovlagatelje sovlaganje ni prineslo večjih efektov. Nadomestilo za združena sredstva je bilo po posameznih TO obračunano v višini od 3,14 do 11,35% na vložena sredstva, kar je daleč pod veljavno obrestno mero. Na koncu lahko zaključim z naslednjo ugotovitvijo. Smotrna dolgoročna poslovna politika, ki so jo v preteklosti izoblikovali poslovodni in strokovni kadri, podprl celotni kolektiv in sprejeli samoupravni organi, je oblikovala železarno kot uspešno in stabilno delovno organizacijo. Naša naloga je, da teh pridobitev ne zapravimo. Edo Javornik, ravnatelj Delovne skupnosti posebne finančne službe INŠTITUT JOŽEF STEFAN IN SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE SODELUJETA PRI UVAJANJU NOVE TEHNOLOGIJE TRDE PREVLEKE IZ TITANOVEGA NITRIDA V proizvodnji in uporabi orodij ter različnih strojnih delov so predstavljala brzorezna in specialna legirana jekla ter karbidne trdine pomembno stopnjo razvoja in lahko bi rekli tudi preokret na tem področju. V zadnjih petih letih pa opažamo na svetovnem tržišču orodij zopet novo smer razvoja: oplemenitenje klasičnih orodij s TRDIMI PREVLEKAMI TITANOVEGA NITRIDA. Na vseh svetovnih razstavah orodij in orodnih strojev namreč lahko vidimo v zadnjih dveh letih vedno več orodij, ki imajo tipič- no »zlato barvo« — v resnici pa so to orodja prevlečena z nekaj mikronov debelo, a zelo trdo prevleko iz titanovega nitrida. Te trde prevleke običajno opišemo z njihovimi posebnimi lastnostmi, ki nam povedo, da imajo te plasti: — izjemno visoko površinsko mi-krotrdoto: 2000 do 2500 vickersov — da so izjemno odporne proti obrabi, koroziji in povišanim temperaturam, ki nastanejo pri orodjih na najbolj obremenjenih rezilnih robovih ali površinah — da imajo 3 do 4-krat manjši koeficient trenja kot znana brzorezna jekla. Vse te lastnosti dajejo orodjem, prevlečenim s trdo prevleko iz titanovega nitrida, popolnoma novo vlogo: njihova življenjska doba se poveča za 400 do 1000 % (ali več), z njimi povečamo hitrosti rezanja oziroma produktivnost za 20 do 100%, dajejo nam boljšo kakovost površine, kvaliteto izdelkov, z njimi pomembno zmanjšamo stroške proizvodnje izdelkov (do 40%), zmanjšujemo uvoz orodij in materialov za izdelavo orodij ter predstavljajo istočasno še velike prihranke pri energiji, zmanjševanju zalog orodij in številu zaposlenih za določeno proizvodnjo. Delovne organizacije sozda Slovenske železarne so se neposredno z nekaterimi tozdi in raziskovalnimi oddelki ter z Metalurškim inštitutom v Ljubljani vključile v raziskovalno razvojni projekt, ki ga je sofinancirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Naše sodelovanje je bilo usmerjeno predvsem na raziskave jekel, toplotno obdelavo in metalografske raziskave, v proizvodnji pa na izbiro in preizkušanje tipičnih orodij. Po uspešnih raziskovalnih rezultatih smo skupaj iskali možnosti za uvedbo te pomembne tehnološke novosti v proizvodnjo za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti. Razvoj nove tehnologije je rezultat skoraj 20-letnega dela in raziskav de-pozicije različnih materialov v plazmi ter sistematičnih raziskav trdih prevlek v zadnjih 4 letih. To je rezultat lastnega znanja, lahko bi rekli dveh zagnancev, ki ju niso premagale številne težave na poti od idej do cilja. S primerno modifikacijo naprše-valnika tankih plasti SPUTRON (Balzers) na Inštitutu Jožef Stefan je uspelo razviti svojo tehnologijo, izvesti karakterizacijo pripravljenih trdih prevlek ter v zadnjih treh letih tudi s temi prevlekami oplemenititi večje število orodij in jih testirati v različnih DO Slovenije in Jugoslavije. Pri Raziskovalni skupnosti Slovenije so bila šele v letu 1984 zagotovljena minimalna sredstva v interdisciplinarnem programu PORS-ov za en del triboloških usmerjenih raziskav, ki se bodo nadaljevala še v letu 1985. Šele v zadnjem letu smo tudi naredili depozicijo trdih prevlek na nekatera specifična orodja iz redne proizvodnje, in to na taka, pri katerih je bila opažena največja obraba. Morda je posebnost našega uspeha ne v tem, da nam je to tehnologijo sploh uspelo razviti, ampak v tem, da smo to naredili s tako minimalnimi sredstvi. Omenimo naj, da je bilo opravljeno preizkušanje v proizvodnji na oplemenitenih orodjih tudi v nekaterih tozdih in DO Slovenskih železarn, kot npr.: v TOVIL-u (križni vtiskači), v VERIGI (odrezilne matrice, žage za utore), v Železarni Ravne (navojni svedri M 10) in TRO Prevalje (brzorezni skobelni noži in noži iz karbidnih trdin). Pri vseh uporabnikih so rezultati pokazali, da se ujemajo s podatki iz dosegljive literature. Za številna specialna orodja, ki so bila oplemenitena s titanovim nitri-dom, pa še sploh ni znanih podatkov drugih uporabnikov v tujini (npr. orodja za hladno kovanje — ISKRA, Avtoelektrika; oblikovni stružni noži —• DO ISKRE, standardni in specialni noži za struženje, rezanje navojev in rezkanje iz karbidnih trdin; kovičniki — ELMA; orodja za tanjšanje žice Ghetaldus itd.). Posebno naj poudarimo, da smo že pred dvema letoma imeli pri nožih iz karbidne trdine zelo dobre rezultate (povečanje življenjske dobe do 650%), ko je še splošno vladalo prepričanje, da ta nova tehnologija ni konkurenčna poznani kemijski depoziciji iz parne faze (CVD tehnika). V letu 1984 pa je tudi firma Balzers iz Liechtensteina, ki še danes edina na svetu prodaja know-how oz. licenco za to tehnologijo, prinesla v novem programu tudi orodja iz karbidnih trdin, ki so bila prevlečena s titanovim nitridom. Kakšne so današnje možnosti in zamisli uvajanja teh novosti v proizvodnjo. Inštitutu Jožef Stefan kot nosilcu razvoja te tehnologije pri nas je dala firma Balzers veliko priznanje s tem, da je pri ponudbi industrijske naprave za depozicijo odstopila od zahtevka za plačilo know-how, ki predstavlja sicer zelo pomemben delež investicije. S tem se je odprla daleč najugodnejša možnost za nabavo industrijske naprave in so tako rekoč odpadle vse druge variante. SMELT iz Ljubljane je prevzel financiranje in uvoz naprave v okviru pogodbe o združevanju znanja, dela in sredstev z Inštitutom Jožef Stefan. Slovenske železarne se v tej fazi vključujejo v nadaljnji razvoj s tem, da je delovna organizacija TOVIL ponudila zelo ugodno lokacijo centra za trde prevleke z adaptacijo svojih prostorov. Ob tem naj bi prevzela tudi proizvodni del storitev z depozicijo orodij in trženje, medtem ko Inštitut Jožef Stefan, ki je v neposredni bližini, obdrži odgovornost za usmerjanje in nadzor tehnologije ter razvoj na področju trdih prevlek. Ob tem pa ima TOVIL širše razvojne ambicije v okviru dolgoročnih usmeritev Slovenskih železarn. V tesni povezavi z Železarno Ravne in z Metalurškim inštitutom naj bi se pri TOVIL-u razvil moderen center za raziskave, razvoj in storitve toplotne obdelave orodij, katerega del bi predstavljal CENTER ZA TRDE PREVLEKE. Iz te zasnove razvoja bo nastal razširjen sporazum o združevanju znanja, dela in sredstev med INŠTITUTOM JOŽEF STEFAN, SMELTOM in SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE, pri čemer bo pogodbeni partner DO TOVIL vključeval v sodelovanje Železarno Ravne, Metalurški inštitut in druge sodelavce pri raziskovanju in razvoju jekel ter orodij in konstrukcijskih delov, mehanske obdelave, toplotne obdelave ter optimira-nja v uporabi. Zaenkrat vse kaže, da bo CENTER ZA TRDE PREVLEKE začel z delom v sredini leta 1985. Po dogovoru bodo različne DO — SZ uporabljale storitve centra za oplemenitenje določenega števila orodij iz redne proizvodnje. Prva ocena prihrankov kaže, da bo samo v TO-VILU pri depoziciji treh vrst orodil za redno proizvodnjo (križni stiskači, žage za utore in igle) letni prihranek prek 15,000.000 din, če pa upoštevamo še oplemenitenje orodij za ostale DO in SZ, pa računamo dodatno še z nekaj 10,000.000 din prihrankov letno. Pri tem še nismo upoštevali (Nadaljevanje na 17. strani) glasilo mladih delavcev železarne ravne VI I priloga informativnega fužinarja Leto XII Ravne na Koroškem, 15. aprila 1985 Št. 4 »Mladi fužlnar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« Se Mladi iz železarne so se marca zbrali na svoji volilno-programski konferenci, kjer so Pregledali dosedanje delo in si hkrati zastavili smernice za prihodnje. Uvodoma je spregovoril predsednik koordi-nQcijskega sveta osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v železarni Silvo Jaš. Obdobje od naše zadnje konference pa do sedaj se je odlikovalo z izredno razgibanostjo ip dinamiko ne samo v vrstah ZSMS, temveč tudi med ostalimi subjektivnimi silami. Prav tako pa lahko na osnovi analiz prejšnjih konferenc naredimo zaključek, da je bil dosežen nov uspeh pri delu osnovnih organizacij ZSMS 'n da mladi prihajamo od načelnih opredelitev v konkretne akcije. Tudi v sprejetih programih dela osnovnih organizacij se odražajo •Pteresi mladih. Seveda pa se še vedno pojavljajo nove, neizkoriščene možnosti in tudi teh se moramo v prihodnje pogosteje posluževati. O perečem problemu zaposlovanja so spregovorili mladi iz Delovne skupnosti za kadre 'P splošne zadeve. V železarni Ravne je bilo u° 28. 2.1985 zaposlenih 6066 delavcev, od te-Sa je 1/3 mladih do 27. leta starosti. V preteklem letu se je na novo zaposlilo 685 delav- Problemsko-programska konferenca mladih z večjo vnemo in zagnanostjo se moramo lotiti zastavljenih ciljev in dela mladih v železarni cev, od tega 190 pripravnikov. Delovno razmerje je zapustilo 457 delavcev, od tega je bilo upokojenih 120 delavcev, 137 je bilo odhodov v JLA, ostalo pa je fluktuacija. V ciljih politike zaposlovanja v lanskem letu smo se zavzeli, da so se zaposlili vsi štipendisti, 30 štipendistom pa je bilo opravljanje pripravništva omogočeno. Potrebe po novih kadrih se v železarni povečujejo, tudi iskalcev zaposlitve je bistveno več kot v preteklih letih, žal pa še vedno ni dovolj ustreznega kadra, da bi pokrili vse potrebe po tozdih, tu predvsem primanjkuje delavcev s poklicnimi šolami. Narašča pritisk po zaposlitvi žensk z najrazličnejšimi profili, vendar pa so možnosti zaposlovanja še vedno zelo majhne in ravno zaradi tega je to še vedno najbolj pereč problem v naši občini. V železarni se sicer izboljšuje izobrazbena struktura, vendar tu nastaja še veliko neskladij, kajti na delovnih mestih, kjer se zahtevajo NK delavci, se zaposlujejo mladi s srednjo in tudi z višjo izobrazbo. Železarna zaposluje nad 10 % invalidov, zato bo dan poudarek reševanju takšne problematike s tem, da jih bomo zaposlovali na produktivnejših delih. OO ZSMS Industrijski noži so razpravljali o kadrovski problematiki, pa o številnih problemih, s katerimi se mladi v tej osnovni organizaciji soočajo. Zaradi slabe aktivnosti in povezanosti mladine je na sestankih slab obisk. Odgovor na vprašanje, zakaj ne prideš na sestanek, je kratek in jedrnat; ne ljubi se mi in tudi časa nimam, ker pač delam na normo, kdo pa mi bo plačal tiste ure za odsotnost. Ravno tukaj je tista pregrada, ki mlade odvrača od dela. Velika večina mladih dela v proizvodnji, za strojem, in ko vprašaš mojstra, če ti dovoli, da greš na sestanek, te spusti, vendar pa ti potem teh ur noče pisati, čeprav je jasno iz naših aktov, da se te ure morajo pokriti z režijskimi. Poseben problem je tudi stanovanjska problematika, ki najbolj pesti mlade. Vsi vemo, kolikšen je prispevek za stanovanje, sedaj pa se pojavlja vprašanje, kako si naj mlada družina kupi stanovanje, ga opremi, kajti znano je, kakšne so današnje cene in kakšni so naši OD. Prav je tudi, da se mlad človek lahko izkaže in usposobi za nadaljnje delo samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju, kjer lahko preveri pravilnost svojih stališč in pobud, kjer lahko preveri samega sebe ter svoje zmožnosti. Mladina mora torej dobiti pomembnejšo vlogo na vseh ravneh odločanja. Mladinska organizacija mora usposobiti mladinca, da deluje in enakopravno odloča ne samo pri tistih sklepih, ki zadevajo mlade, temveč tudi pri ostalih. Mladi vzdrževalci so se na konferenci vprašali, ali se dohodek ustvarja z delom ali s sestanki. Veliko je sestankov, takšnih ali drugačnih, in že iz dnevnega reda si lahko ustva- Razgibana konferenca mladih železarjev rimo sliko sestanka in odločimo o nujnosti udeležbe, kajti nadrejeni se ob nenehnem nadlegovanju o odsotnosti zaradi sestankov naveliča in reče: »Tudi delati je treba, ne samo govoriti.« Doseči moramo to, še zlasti mladi, da bo čim manj sestankov in da bodo potem ti imeli večji učinek. Predvsem mora biti izkristaliziran dnevni red, dobro mora biti podano jedro posamezne točke in po možnosti tudi predlogi, ki ustrezajo posamezni točki. Velikokrat se dogaja, da nekatere stvari predolgo premlevamo iz seje na sejo, potem pa jih še ne realiziramo tako, kot bi bilo potrebno. Veliko stvari se namreč lahko naredi ob zmanjšanem številu sestankov, pa še bolj učinkovite so. Ko so razmišljali mladi iz Energije o tem področju, so še dodali, da moramo enkrat za vselej razčistiti tudi s tistimi posamezniki, ki menijo, da so mladinski sestanki manj pomembni od ostalih, pa tudi enkrat za vselej se mora dokončno rešiti odsotnost, kajti mladinskim aktivistom se pač evidentira kot režija in ravno zaradi takšnih ter podobnih dejanj se mladi otepajo različnih funkcij, ki so potem povezane z odsotnostjo. S tem pa se dela v mladinski organizaciji nepopravljiva škoda. OO ZSMS Komerciala je pripravila zanimivo razpravo o sedanjem družbenoekonomskem položaju in vlogi mladih v njem. Mladi smo se skupaj s subjektivnimi silami pripravljeni boriti, da svoje aktivnosti razdelimo na tri področja. Pri prvem sklopu gre za preraščanje formalnega in uveljavljanje dejanskega samoupravnega odločanja delavcev. Odpraviti moramo vse ovire, ki odtujujejo delavca od rezultatov dela ter ustvariti takšne pogoje, da bo svobodna menjava dela resnično zaživela. Pri drugem sklopu vprašanj gre za dosledno izpeljavo načel delitve po delu in rezultatih dela ter gospodarjenja kot univerzalnega načela urejanja medsebojnih odnosov. Tudi pri zadnjem sklopu moramo biti neizprosen boj za skrajno odgovoren odnos do družbene lastnine, za zakonitost, spoštovanje in izvajanje že sprejetega, predvsem pa gre za moralo, ki temelji na samoupravni zavesti. Premagati moramo dvojnost, ki je skrita v naši zavesti, da smo za zakonitost, kadar gre za privatno lastnino, nismo pa vestni in dosledni ter odločni, kadar je tu vprašanje družbene lastni- ne. V sedanjem trenutku pri naštevanju nalog nam ne pomenijo kaj prida predavanja, v katerih se ponavlja tisto, kar je bilo že tolikokrat povedano. Potrebna nam je akcija ter vse tisto, kar je z njo povezano. Sindikat je dolžan skupaj z Zvezo komunistov in Zvezo socialistične mladine ustvariti ozračje, v katerem bo prevladovalo spoznanje, da le boljše delo daje večje rezultate, na katerih potem temeljijo večji osebni dohodki. Tov. Miklavc je v svojem govoru dejal, da se morajo mladi potruditi in dokazati skozi delo, ustvarjanje, samoupravljanje in odločanje. Tu pa je delež mladih izredno velik. V nekaterih okoljih so mladi aktivni, vendar se mora ta aktivnost še povečevati, kajti ravno ti mladi so najbolj dovzetni za pozitivne spremembe v našem sistemu. Na konferenci so bila podeljena še priznanja »najboljši mladi delavec-samoupravlja-lec«. Prejeli so jih: Jože Knez, Avgust Vačun, Marija Zagernik, Ivan Borovnik, Alenka Rutar, Danica Kristan, Vlado Jakovac, Irena Praznik, Emil Pori, Silvo Zvirc in Alojz Potočnik. Priznanja koordinacijskega sveta pa so prejeli naslednji mladinci: Jože Petrovič, Ivan Prošt, Marjeta Čegovnik, Silvo Jaš, Alojz Li-povnik, Milenko Kobal, Peter Šnajder in Borde Radovič. Trem najboljšim osnovnim organizacijam v železarni, SGV, Energiji in RPT pa so bile podeljene prehodne zastavice. Sestav koordinacijskega sveta v tem mandatu : Predsednik Silvo Jaš Podpredsednik Ivan Prošt Sekretar Milenko Kobal Vodje komisij pri KS OO ZSMS: idejnopolitično delo Jože Petrovič družbenoekonomski odnosi Alojz Lipovnik mladinsko prostovoljno delo Gvido Lužnik kultura Marjana Kjorpenčev šport Tomo Sater informiranje Barbara Sušnik SLO in DS Silvo Zvirc komisija za kadre in priznanja Marjeta Cegovnik nadzorni odbor Peter Metulj Povzetke s konference zbral: Silvo Jaš Poročilo predsednika KS OO ZSMS Železarne Ravne Obdobje od naše zadnje konference do sedaj se je odlikovalo z izredno razgibanostjo in dinamiko, ne samo v vrstah ZSM, temveč tudi med drugimi subjektivnimi silami. Prav tako pa lahko na osnovi analiz prejšnjih konferenc naredimo zaključek, da je bil dosežen nov uspeh pri delu osnovnih organizacij ZSMS in da mladi prihajamo od načelnih opredelitev v konkretne akcije. Tudi v sprejetih programih dela osnovnih organizacij se odražajo interesi mladih. Seveda pa se še vedno pojavljajo nove, še neizkoriščene možnosti in tudi teh se moramo v prihodnje pogosteje posluževati. Organizacija Zveze socialistične mladine zamenjuje akcije manifestacijskega značaja z akcijami, ki vsebujejo naloge za spremembo odnosov na osnovah ustave ter resolucije, partijskih, sindikalnih in mladinskih kongresov. Z našim delom ne moremo biti v popolnosti zadovoljni, kajti mladostni elan in zagnanost na številnih področjih sta še veliko večja. Pogrešamo predvsem samoiniciativno dinamičnost pri izvajanju bodisi programov po OO ZSMS ali pa pri koordinacijskem svetu. Prisoten je namreč občutek, da mora pri delu mladih »bedeti nekdo od zgoraj«. Vse prevečkrat se je opozarjalo na slabosti in vse premalokrat stvari konkretiziralo. Velikokrat govorimo in si želimo, da bi bila mladinska organizacija samostojna, vendar sc včasih stvari obrnejo tudi drugače. Nikakor namreč ne sme biti mladinska organizacija transmisija kakšne druge organizacije ali družbenopolitičnega dejavnika. Organizacijsko mo- ra omogočati in pospeševati pomlajevanje, prenavljanje, njena odprtost mora temeljiti na prihodnosti, ne pa da tako ali drugače igra vlogo varuha starega, nekaj, kar je za mlade nezanimivo, preživeto. Tudi SZDL bi morala v svoja jadra loviti svežo sapo mladega rodu, nikakor pa ne to, da mladino mehanično vključuje v svoje vrste in si prizadeva za njeno disciplinirano prilagajanje obstoječemu. Kako bi se namreč morali zavedati, da prav mladi prinašajo s seboj nove momente avantgardnosti. Moramo se ravno zaradi tega posluževati dialogov strpnosti, enakopravnosti in odprtosti v vseh sredinah. Ravno takšen dialog bi omogočil, da mladi spoznavajo in sprejemajo nove odnose, mišljenja, kulturnopolitične in druge vrednote ter ideje. Dialog, v katerem bodo mladi dozorevali, se osamosvojili ob spoznanju, prakticiranju naprednega izročila, marksističnega, komunističnega gibanja v novih razmerah. Ta dialog naj bi bilo tudi preseganje nasprotij ter hkrati vodilo k novim spoznanjem. Mladinska organizacija je v položaju, ko se srečuje s finančnimi in kadrovskimi problemi, problemi forumskega dela in vsebine dela. Vsi ti jo potiskajo na stranski tir, v položaj, da se ukvarja sama s seboj, s športnimi ter kulturnimi aktivnostmi, z delovnimi akcijami, skratka v takšen položaj, katerega si najbolj vneti nasprotniki mladinske organizacije zunaj in znotraj nje želijo. Takšno dejanje in početje pa potem mlade odbija, ne čutijo potrebe po organiziranju, ZSMS jim postaja tuja, ne zaupajo v njeno moč reševanja njihovih proble- Kar prijetno mi je mov na področju zaposlovanja, štipendiranja, reševanja socialnih, stanovanjskih problemov ter podobno. Ob vsej tej problematiki se torej postavlja vprašanje, kakšen je naš položaj ali vsi ti problemi ne blokirajo razvoja ter krepitve mladinske organizacije, ali jo nereševanje teh problemov počasi in vztrajno ne potiska na obrobje družbenega odločanja. To pa ne nazadnje ovira uveljavljanje programskih usmeritev slovenskih ter jugoslovanskih mladinskih kongresov. Še vedno so prisotne zahteve oz. predstave, da je ZSMS organizacija, ki bo učila mlade samoupravljanja, družbenopolitičnega dela in delovnih navad, enakopravno sodelovanje ter prevzemanje odgovornosti pa jim bo omogočeno kasneje, ko bodo zrelejši. Če se mladi ne moremo preizkusiti v borbi za uveljavljanje naprednega, ker nam mladinska organizacija in družbene razmere to onemogočajo, postane ZSMS odmaknjena od dejanskih problemov ter ponavljalec ali izvajalec idej. Ta borba pa m možna brez množične, demokratične ZSMS. In ta naša mladinska organizacija mora biti živa, dihati z mladimi, boj za napredne ideje se mora odvijati znotraj nje. Še na nekaj bi veljalo opozoriti v tem poročilu^ in sicer na nekaj pomembnejših področij v železarni, kjer pa mladi vendarle niso tako zastopani oz. angažirani, kot bi morali biti in bi lahko bili. Kritika do mladih je bila, da so premalo vključeni na področje družbenoekonomskih odnosov, da je njihov glas premalo poudarjen, da se kaže njihova šibkost v marsičem. Tudi pri idejnem izobraževanju je cela vrsta odprtih vprašanj. Več skupnega izobraževanja si želi' mo z ostalimi DPO, ne samo v železarni, temveč tudi v občini. Idejna osveščenost mladih pa se po' tem nanaša na sodelovanje z DPO v železarni. vse premalo je skupnih sestankov vseh predsedstev-Sestanejo se npr. IO sindikata, sekretariat partije in predsednik mladine (brez ostalih članov predsedstva). Iz tega lahko sklepamo, da v tistih posameznih sredinah ne more in ni nobena politična ali druga akcija vsebinsko ter organizacijsko tak0 uspešna, kot bi lahko in morala biti. Premalo se tudi odraža aktivnost mladih komunistov po osnovnih organizacijah. Ti se ne zavedajo, da imar dvojno vlogo in ravno zategadelj je potrebna n)1' hova večja angažiranost. Zelo obširno in specifično področje so kadri. Začenši pri evidentiranju za ključne funkcije na n)' voju koordinacijskega sveta do osnovnih organ1' zacij. Še vedno so tu problemi okrog nadomestila 1' •i-ter °^sotnost' >n druga plat. Pri kadrovski po-*tiki se postavlja resno vprašanje, koliko mladih str°kovnjakov lahko samostojno nastopa pri posameznih projektih, koliko teh sodeluje pri inovaci-Jah m podobno. Je morda mlad človek zares tako ^ustvarjalen, nesamostojen, nekreativen? Zato tu-1 ue začuduje podatek, da že vrsto let ni nobene-ga predloga »mladi inovator« celo na nivoju sveta ■‘-SMS Slovenske železarne. Se veliko bo treba dodelati in spregovoriti o pripravništvu ter dobi trajanja, pa o usmerjenem 'Zobraževanju in angažiranju mladih delavcev na spremembo programov, o analizi njegove uspešnost' ter podobno. • ..y Prihodnje moramo imeti še bolj jasno in izo-Ijtovano stališče o izobraževanju ob delu in Titovih štipendijah. Vse premalo mladih se namreč od-0ca za takšen študij, kajti tudi pogoji štipendij so V minulem letu je imel KS OO ZSMS Železarne avjte 20 rednih sej, poleg teh sej so se vodje ko-tuisij pri KS sestali devetkrat. S svojo aktivnostjo smo bili prisotni na skoraj vseh področjih interesnega delovanja mladih, od kulture, športa, SLO in DS do MDA ter na področju samoupravljanja, DEO in IPD. Na kulturnem področju smo izvedli tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko skupaj s komisijo za kultu-r9 pri sindikatu. Z recitali smo sodelovali na raznih srečanjih in proslavah (ob dnevu mladosti, ob obisku graničarjev na karavli Sonjak, ob prihodu stafete itd). ' , J^a športnem področju smo uspešno izvedli sankaške tekme, organizirali smo tradicionalni turnir v, košarki, ogled finala v smučarskih skokih v Pla-niCy' Polčg tega smo sodelovali na raznih športnih Srecanjih v okviru Železarne in zunaj nje. , V letu 1984 smo dosegli vidne rezultate na po-urocju mladinskega prostovoljnega dela. Naši mladinci — brigadirji so sodelovali na zveznih (“tra 84; poso£je 84, Sava 84, Niš 84, Kapaonik 84, Neretva 84) in republiških (Kobansko 84) delov-n'h akcijah. Poleg teh akcij, kjer smo sodelovali, Pa smo organizirali tudi mnoge akcije znotraj plota, kot so pobiranje starega železa, kjer smo v treh )kcijah zbrali okrog 47.000 kg starega železa, urejevali smo foto temnico, preuredili mladinsko sodo, izvedli akcijo pobiranje starega papirja U500 ureJili smo nasad pri jedilnici ob Meži. alno smo bili prisotni z delovnimi akcijami ob faznih jubilejih na Ivarčkem jezeru. . Na področju SLO in DS smo skupaj z OK ZSMS lzvedli pohod Koroška v zimi 84. Udeležili smo Sc Pohoda po poteh XIV. divizije, sodelovali pa smo •DsT ^r°k° zastavljeni akciji podružbljanje SLO Komisiji za IPD in DEO sta uspešno organizirali jetjtinar, ki je bil ob koncu leta in je naletel na zelo dober odziv med mladimi. Na tem seminarju smo vse prej kot ugodni. Absolutno pa so kriteriji za štipendije in ocene iz Titovega sklada za mladega delavca, ki se izobražuje ob delu, sila neugodne in previsoke. Če pa je ta delavec še družbenopolitično aktiven (kar je tudi eden od razpisanih pogojev), potem je doseganje visokih učnih rezultatov skoraj nemogoče. Ne nameravam preveč dolgoveziti v tem poročilu, bežno sem se dotaknil samo nekaj področij, kjer se pojavljajo odprta vprašanja in dileme. Upam in želim, da bodo razprava in sklepi konference dorekli nekatere stvari ter naredili bistven premik pri uveljavljanju mladih in njihovi vlogi ne samo v železarni, temveč tudi izven nje. , Vsem vam, kakor tudi konferenci želim uspešno delo, ter, da bi vse zaključke in misli, ki bodo danes sprejete, s pridom uporabili pri našem delu tako v koordinacijskem svetu kot tudi v sleherni OO ZSMS Železarne Ravne. se zbrali mladi iz slovenskih železarn. Sodelovali smo tudi na seminarju v Rogaški Slatini, kjer smo bili zbrani mladi iz železarn Štore in Ravne, Žične Celje in Rogaške Slatine. Na tem seminarju smo se med drugim tudi zmenili, da smo v letu 1985 organizatorji seminarja mi. Udeleževali smo se tudi drugih seminarjev in posvetov, ki jih je organizirala OK ZSMS. Tudi na področju samoupravljanja smo bili aktivni, saj smo obravnavali akte in pravilnike, ki so velikega pomena za naš nadaljnji razvoj tako DO kot naše mladinske organizacije. Zavedamo pa se, da moramo temu področju posvetiti še več časa in dela. Prav tako se zavedamo, da bo samo dobro obveščen delavec — mladinec kos nalogam, ki so pred nami. V ta namen bodo začele izhajati Informacije (mesečno), kjer bomo mladim še bolj nazorno prikazali številne aktivnosti in dogodke, ki se odvijajo v železarni in zunaj. Izdelali smo tudi enotne plakate za boljše obveščanje o raznih akcijah, organizirali smo seminar iz osnov fotografije, pripravljamo pa še podobnega v letu 1985. Sestali smo sc s predstavnikom lista Komunist in sodelovali v anketi na temo Kaj mi pomeni Tito. Organizirali smo tudi razstavo fotografij o mladinskem prostovoljnem delu. Dobro smo sodelovali z mladimi v DO TAM, predvsem pri izmenjavi delovnih izkušenj ter na področju mladinskega dela. Stike smo navezali tudi z mladimi iz Rudnika Mežica, Mariborske livarne, Gorenja in Radenske. Vključili smo se v akcijo za izbiro najboljšega mladega samoupravljalca in inovatorja na nivoju SOZD SZ, in v izbiro kandidatov za priznanja srebrni in bronasti znak ZSMS. Kadrovali smo kandidate za funkcije na OK ZSMS in sodelovali pri potrjevanju kandidacijske liste za organe in komisije pri RK ZSMS. Izvedli smo akcijo za izbor za najboljšega mladega samoupravljalca v železarni. Da je vse teklo tako, kot mora, je poskrbela komisija za priznanja in nagrade skupaj s komisijo za kadre pri koordinacijskem svetu. Bilo je še mnogo manjših in večjih akcij, ki jih v svojem poročilu nisem zajel, morda bi omenil še to, da je ekipa iz železarne nastopila v javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino, kjer je dosegla odlično 4. mesto med 18 ekipami iz vse Slovenije. Program KS smo skoraj v celoti uresničili, predvsem pa si moramo zadati nalogo, da v mladinsko delo pritegnemo še več mladih. Sekretar KS OO ZSMS Železarne Ravne Peter Šnajder POROČILO SEKRETARJA VSEM BRIGADIRJEM IN VETERANOM ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU BRIGADIRJEV Zima se je prevesila v pomlad, s pomladjo pa se začenja po navadi tudi novo brigadirsko leto. Kakšni so obeti za mladinsko prostovoljno delo tokrat, ali bo dovolj brigadirjev, pa dovolj delovišč, se morda ne bo zataknilo pri finančnih sredstvih? Takšna in podobna vprašanja pestijo slehernega, ki pozna brigadirsko življenje, utrip mladinskih delovnih akcij. Letos se v Sloveniji končuje družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu, to pa še ne pomeni, da bodo akcije v Sloveniji končane. Nasprotno, veliko je še dela,ljudje v krajih, kjer so sprejemali brigadirje več let zapored, so se navadili nasmejanih in vedrih obrazov, pa tudi brigadirska pesem je nekaj posebnega. Ravno zaradi tega, zaradi brigadirske neposrednosti, si želijo, da jih brigadirji obiščejo tudi letos. Mladinska pesem in mladost bosta razveseljevala ljudi na Kozjanskem, Goričkem, žvenket krampov se bo slišal v Suhi krajini, pa v Istri, Posočju, na Kobanskem in še bi lahko naštevali. Prav je tako, naj se tudi v tem brigadirskem poletju mladi ljudje potrjujejo s svojim delom — in kje je najlepša priložnost, če ne ravno na akci ji? Še na nekaj ne pozabimo; ko bomo jeseni delali zaključke in analize letošnjih delovnih akcij, si na tihem želimo, da bodo uspešne, brez negativnih predznakov preteklosti. Silvo Jaš OD TU IN TAM 50 pohodnikov stalne mladinske pohodne brigade Ljubo Šercer, OK ZSMS Slovenj Gradec, se je zadnje dni februarja že enajstič zbralo na svojem pohodu po poteh Štirinajste divizije. Bil je še mrak, ko so se pohodniki začeli zbirati. Z obrazov se je razbralo, da si želijo v dveh dneh, kolikor bo pohod trajal, spoznati kar največ poti, ki so jo prehodili borci Štirinajste. Iz slehernega pohodnika je velo tudi spoznanje ter prepričanje, da bo vztrajal do konca pohoda kljub obilici snega in hladnega vetra, ki je rezal do kosti. Pot je pohodnike vodila iz Slovenj Gradca prek Starega trga, prek Sv. Duha, osnovne šole Razbor, Graške gore, Šmiklavža in Podgorja spet do Slovenj Gradca. Skratka, kar precej naporen pohod za dva dni. Med pohodom so se udeleženci seznanili še z našim orožjem v enotah JLA, ^zvečer ob zaključku prvega dne pohoda so imeli šaljivo tekmovanje v kvizu, potem pa je sledil še družabni večer. V dveh dneh pohoda so mladi dodobra spoznali veliko partizanskih domačij, pa tudi pogovorov z domačini ni manjkalo. Skratka, bilo je lepo, nepozabno. In kaj jim je po- Počitek po malici temtakem že ostalo za konec, ko so se v Slovenj Gradcu razšli? Samo prijetna misel in obljuba, da se ponovno drugo leto spet srečajo na tem pohodu v Še večjem številu. Na tretji seji sveta ZSMS SOZD Slovenske železarne, ki je bila marca na Jesenicah, so se predstavniki železarn in predelovalcev dokončno seznanili z organiziranjem letošnje mladinske delovne brigade slovenskih železarn. Ta brigada (sestavljali jo bodo izključno mladi železarji) bo delala na zemeljskih delih nove jeseniške jeklarne, to pa je predvsem izkop jarkov za vodovod in telefonsko napeljavo, večina takšnih zemeljskih del, ki jih s stroji ni mogoče opraviti. Iz ravenske železarne bo v brigadi sodelovalo približno 15 brigadirjev. Nekaj bo mladih delavcev, preostali del pa bodo tvorili štipendisti železarne. Nedvomno lepa in vzpodbudna poteza, ki bi jo kazalo posnemati še kje. Akcija se bo pričela 1. julija 1985, brigadirji pa bodo imeli na razpolago vse pogoje in možnosti za dobro delo in počutje. Za vodstvo akcije je tudi iz železarne evidentirano nekaj prekaljenih brigadirjev. Na zadnji seji Centra za obveščanje in propagando pri RK ZSMS je bilo med drugim tudi ocenjevanje mladinskih periodičnih glasil, ki izhajajo pri nas. Tako je bila za osrednji tednik Zveze soci- RECEPTI NAŠIH BABIC Na sila ugoden in zanimiv odmev med bralci je naletela ta naša nova rubrika, pa ne zategadelj, ker uvajamo nekaj, mogoče vsakdanjega na prvi pogled, temveč bolj zato, ker je to odraz svežine, nekaj, kar ni vsakdanje. Seveda obljubljamo, da pri teh receptih ne bomo ostali, temveč bomo še poiskali kaj zanimivega, tega pa je v našem vsakdanu kar precej. Da je ta naša nova rubrika zanimiva, priča tudi pismo, ki smo ga prejeli iz Prekmurja ali natančneje, recepte za tokrat. To je hkrati tudi dokaz, da naše glasilo prebirajo tudi tam, pa tudi tokratna recepta sta čisto prekmurska. PREKMURSKA GIBANICA Pripravimo podobno vlečeno testo kot za zvitke ali štruklje. Nadev: 1/2 krožnika zmletih orehov, 1/2 krožnika zmletega maka, 2 naribani jabolki ali 2 pesti rozin, zvrhan globok krožnik zdrobljene skute, 1 jajce, sladkorja po okusu, masla in smetane pa po potrebi. Dobro pregneteno testo vlečeno razdelimo na 8 za jajca velikih kosov. Tako pokriti naj počivajo pol ure. Vzamemo okroglo pekačo, jo namažemo z maslom, raztegnemo prvi hlebec v velikosti pekača in testo položimo na dno posode. Vsebino potresemo s skuto, ki smo jo zmešali z jajci in sladkali. Pokapamo z maslom in zmerno namažemo s smetano. Potem vse pokrijemo z naslednjo plastjo testa. Na to plast natrosimo sladkan mak in jabolka ali rozine. Pokapamo z maslom in premažemo s smetano. Ponovno pokrijemo s testom. Vse to potem nadevamo s sladkanimi orehi ter pokapamo s smetano in maslom. Vse skupaj še enkrat ponovimo. Vse potem spečemo v ne preveč vroči pečici ali peči, pečenje pa potem razrežemo na trikotne rezine, katere ponudimo še tople. Prva plast v pekaču je lahko tudi iz krhkega testa. ČOKOLADNI POLMESECI Potrebujemo: 26 dkg moke, 24 dkg sladkorja, 1/4 margarine, 1/2 zavitka pecilnega praška, 1 zavitek vanilije, 6 jajc (celih), 4 žlice kakava. Sladkor, jajca in margarino stepemo v gosto maso, nato dodajamo moko, pomešano s pecilnim praškom, nazadnje pa še kakao ter vse skupaj rahlo zmešamo. Poliv: 1 del ruma, 12 dkg sladkorja v prahu; oboje zmešamo in nato polijemo na še topel pečeni biskvit. Po želji lahko posipamo po vrhu še kokosovo moko. Nato biskvit razrežemo s posebnim modelčkom (za kekse mesec), te pa potem lahko shranimo v zračnem prostoru. Veliko prijetnih užitkov vam želimo pri pripravi obojega! alistične mladine Slovenije Mladino izrečena zanimiva ocena. Zanj je značilno, da je najbolj nihal v vsej svoji zgodovini glede na starostno skupino bralcev. Svojčas, ob ustanovitvi, je zajemal mlade bralce še pred zaključkom osnovne šole in »pokrival« predvsem dijake v srednjih šolah. Njegova usmeritev pa danes sega precej više in se začenja šele v zadnjih dveh letnikih srednje šole, sega pa neopredeljivo visoko, saj je Mladina danes revija, ki jo bere precejšnje število ljudi, ki presegajo starostno mejo 30 let, pretežno so to izobraženci. Razumljivo je, da je takšno nihanje naravna in logična posledica dejstva, da je revija vse manj formalno glasilo oziroma nekaka transmisija mladinske organizacije, vse bolj pa izviren in samostojen nosilec informacije in razmišljanja, pri čemer v veliki meri sledi okvirnim konceptom nekakšnega političnega tednika. Ravno v tem smislu na Slovenskem zapolnjuje poseben prostor ob drugih publikacijah, namenjenih za odrasle. Sedanji koncept, ki se zelo očitno uveljavlja nekako od začetka leta 1983, je seveda bistveno različen od nekdanjih vsebinskih konceptov. V sebi nosi popolnoma svojo samostojnost nasproti ustanovitelju — RK ZSMS in ravno v tem smislu ne obstaja več v klasičnem smislu kot njeno glasilo. Nanizali smo samo nekaj misli o našem osrednjem tedniku Mladina. Da je njegov koncept res takšen, pričajo tudi številni zapleti, ki so se pojavljali pri nekaterih številkah. To pa kaže predvsem na nekatere slabosti naše splošne miselnosti, ki ima nekaj področij izredno občutljivih. In prav je tako, da jih poskuša tednik Mladina vsaj malo zrahljati, takšno je bilo tudi mnenje članov Centra za obveščanje in propagando pri RK ZSMS, ko je bilo seznanjeno z vsebinskim konceptom Mladine v tem letu' S. J. Božena in Cvijetin — občinska strelska prvaka za šolsko leto 84/85 OBČINSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU ZA PIONIRJE 28. februarja 1985 je bilo na Ravnah na DTK občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirje, ki ga je organizirala ZTKO Ravne na Koroškem. Udeležilo se ga je 13 pionirk in 32 pionirjev. Najboljše rezultate so dosegli strelci ŠŠD Mladost s Prevalj, saj so zmagali v dekliški in fantovski konkurenci — ekipno in posamezno. Občinska strelska prvaka za šolsko leto 84/85 sta postala Božena Burdzi in Cvijetin Mihajlovič. Ekipni rezultati — pionirke 1. OŠ Prevalje 2. OŠ Mežica 3. OŠ Črna Pionirke posamezno 1. Božena Burdzi, OŠ Prevalje 2. Helena Pepelnik, OŠ Prevalje 3. Gabi Simetinger, OŠ Črna 4. Ljubica Dukarič, OŠ Prevalje 5. Andreja Orišnik, OŠ Mežica Ekipni rezultati — pionirji 1. OŠ Prevalje 2. OŠ Mežica 3. OŠ Koroški jeklarji, Ravne Pionirji posamezno 1. Cvijetin Mihajlovič, OŠ Prevalje 2. Alojz Petrič, OŠ Prevalje 3. Martin Grubelnik, OŠ Prevalje 4. Dušan Hirtl, OŠ Jeklarji, Ravne 5. Matej Peršak, OŠ Mežica (263 krogov) (157 krogov) (148 krogov) (96 krogov) (95 krogov) (77 krogov) (72 krogov) (62 krogov) (387 krogov) (307 krogov) (182 krogov) (136 krogov) (130 krogov) (121 krogov) (119 krogov) (116 krogov) Franc Keber Kršitve in nezakonitosti v delovni organizaciji (nadaljevanje in konec) Aktivni gospodarski spori V letu 1984 je bilo vloženih skupaj 263 gospodarskih tožb zoper naše .Pce zaradi neporavnanih obvezno-stl naših temeljnih organizacij. Od *ega skupnega števila je bilo 241 mandatnih tožb in 22 direktnih izvršilnih predlogov. Na podlagi 89 pravnomočnih plačilnih nalogov pa smo m°rali zoper dolžnike vložiti izvršil-nP vPredloge, ker naše terjatve niso Pla«ne po vložitvi tožbe. Višina vtožene glavnice skupaj ^nasa 38,235.067,45 din. Od tega je •'o iztoženo oz. plačano milijardo osemstošest milijonov dvestodvaintri-desettisoč stodvainsedemdeset S din Ravnice in zamudnih obresti v znesku *>'64.506,36 din. Povrnjeni so nam tudi stroški mandatnih tožb v tišini 196.929,50 din in izvršilni stro-Sk‘ v znesku 124.620,20 din. Tožbeno podlago predstavlja 146 Neporavnanih računov, ki predstavijo skupaj terjatev v znesku milijardo devetstoenainšestdeset milijonov ristošestintridesettisoč dvesto din in '0 diskontnih obračunov neplačanih (Neničnih obresti, ki predstavljajo ter-i«ev v znesku 18,621.705,45 din. Lo-■ No pa je bilo do sedaj plačano oz. iroženo po računih 10,896.321,45 po diskontih pa 7,166.000,27 din. o razmerje se, kot že povedano, v Primerjavi s prejšnjim letom ni bi-stKVeno spremenilo, le da so porastli olutni zneski, prikazani po posa-^^nih postavkah. Na podlagi ugovorov tožencev so v 31 primerih razvile pravde pred °dišči. Postopki še niso končani in Pravde še tečejo v 22 začetih prime-ih. V vseh ostalih je sodišče ugovore ,°zencev zavrnilo kot neutemeljene V ?otr^^° izdane plačilne naloge, k dveh primerih smo že vložene tož-e umaknili. In sicer smo v enem pri-meru skrčili tožbeni zahtevek za 26.780,00 din, ker je naša prodajna služba priznala reklamacijo. V drugem primeru pa smo umaknili tožbo za znesek 11.253,00 din ker smo ugotovili, da tožena stranka v sporu ni pasivno legitimirana. Pravi dolžnik pa nam je dolgovani znesek oz. terjatev poravnal izvensodno. Na podlagi tožb, ki smo jih vložili že v letu 1983, so naši dolžniki plačali oz. poravnali še za 9,614.222,70 din odprtih terjatev. Prav tako smo v letu 1984 vložili še 47 izvršilnih predlogov zoper dolžnike na podlagi v letu 1983 izdanih plačilnih nalogov. Pasivni gospodarski spori V nasprotju s pozitivnim trendom upadanja teh sporov v letu 1983 se je v letu 1984 njihovo število zopet povečalo. V letu 1984 so naši poslovni partnerji zoper temeljne organizacije oz. delovno organizacijo vložili 12 pasivnih tožb in eno direktno izvršbo. Torej smo bili toženi kar v 13 primerih. Od postopkov, ki so bili sproženi v letu 1983 (vložene so bile 3 pasivne tožbe), v dveh primerih postopek še teče na prvi stopnji. Tožnik DO »Emo« Celje, TOZD Tovarna posode, ki nas je tožil zaradi plačila 17.057,00 din s pp, pa je tožbo umaknil. Zato je sodišče že izdani plačilni nalog v celoti razveljavilo in postopek ustavilo. Od vseh v letu 1984 vloženih tožb je postopek zaključen na prvi stopnji v 6 primerih, ker so tožniki umaknili zoper nas vložene tožbe. V enem primeru je tožnik prav tako že umaknil tožbo, vendar sodišče še ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka. 5 postopkov pa še ni končanih oz. so še v teku na prvi stopnji. Da je bilo upravičeno toženo, bi lahko rekli morda samo za en primer. In sicer je tožnik Bcogradski izdavačko grafički zavod, OOUR Iz- trde prevleke iz titanovega NITRIDA (Nadaljevanje z 12. strani) J^cializirane proizvodnje orodij v jJe!ezarni Ravne — TRO na Preva-ji. ki se bo morala na tržišču do-* in v tujini v najkrajšem času poja-i z oplemenitenimi orodji, se K novem centru za trde prevleke ra . , 0 še naprej izvajale razvojne uv . ave> ki bodo podpirale sprotno j 5)aNje nove tehnologije v vse vrste v J1*? industrije. Vsekakor pa bodo Pr - {ku naši uporabniki tudi veliki Sn°iavajalci orodij iz Jugoslavije, kot ;n — Novi Sad, FRA — Čačak ,ja AT ■— Trebinje. Prepričani smo, r»zŠ p*0 v kratkem naš center Pra 1 Z novo eksperimentalno na-vali °’ V. kateri bomo lahko nadalje-or ..jNdi nov razvoj na specialnih ja l1.,* .za katera ima naša industrija ,k interes. Omenimo naj kokile Plet j ° v^e^nc matrice, kom-str:- jtanenih orodij, orodja v indu-jP čevljev in plastike itd. vijo?.,*.010 naj z naslednjo ugotovit-c,lj našega raziskovalno-aplika- tivnega dela je uvajanje nove visoke tehnologije trdih prevlek titanovega nitrida v širok spekter slovenske in jugoslovanske industrije. Ta naj bi v bodoče imela stalno na zalogi ali pa po naročilu oplemenitena orodja za redno proizvodnjo. Sproti bomo prilagajali in optimirali tudi parametre obdelovalnih procesov novi vrsti orodij. Po potrebi bomo postavili nove centre za trde prevleke v Sloveniji ali Jugoslaviji, nudili pri tem inženiring ter vse kadre tudi doma izšolali. Seveda pa bomo s prostimi kapacitetami delali tudi za izvoz ali pa izmenjavali nove rezultate s firmo Balzers, s katero imamo podpisan dogovor o dolgoročnem znanstveno-teh-niškem sodelovanju na področju trdih prevlek in pri reševanju drugih triboloških problemov. Informacijo so pripravili: dr B. Navinšek — Inštitut Jožef Stefan, dr. J. Rodič — SOZD Slovenske Zc-lezarnc, N. Vojnovič* dipl. inz. S TOVIL. davačka delatnost tožil TOZD TRO Prevalje zaradi plačila 6.500,00 din. Vtoženi znesek naj bi predstavljal plačilo za poslani telefonski imenik. Potem ko je bilo v naši nabavni službi preverjeno, ah je blago prispelo k nam, je bilo ugotovljeno oz. so v TRO trdili, da imenika niso prejeli. Na podlagi telefonskega razgovora s tožnikom pa je bilo ugotovljeno, da njegovi podatki nesporno kažejo, da je bil imenik odposlan. Kljub temu dejstvu je tožnik obljubil, da bo po plačilu računa poslal nov imenik. Ugovora pa zoper tožbo nismo vložili zaradi tega, ker je bil rok zamujen za dva dni, ko je bila tožba v TRO, pravna služba pa za to ni vedela. Civilnopravni spori s fizičnimi osebami 2e v analizi kršitev in nezakonitosti za leto 1983 smo lahko ugotovili trend upadanja tovrstnih sporov, saj so bili takrat samo zaključeni oz. končani le še tisti spori, ki so bili začeti v prejšnjih letih. Enako kot za leto 1983 tudi v letu 1984 ne beležimo nobenega spora te vrste. Izvensodne poravnave Iz naslova civilne odgovornosti smo v izvensodnem postopku obravnavali z zavarovalno skupnostjo 39 primerov. Od tega je bila v 24 primerih sklenjena poravnava in izplačana odškodnina delavcem v znesku dvesto-dcvetindvajset milijonov sedemstotri-indevedesettisoč sedemsto din, v 14 primerih še postopek teče, za 1 primer pa je bila odklonitev, ker je bilo dokazano, da ne gre za posledice nesreče pri delu. V vseh ostalih primerih je šlo za zahtevke nesreč pri delu, kjer je obstajala naša subjektivna ali objektivna odgovornost. Pri tem je šlo za največ zahtevkov iz TOZD Jeklarna (14) Kovačnica (8), vsi ostali primeri pa izhajajo iz ostalih TOZD. Iz števila primerov je razvidno, da se je v letu 1984 zelo povečalo število zahtevkov, vendar večino poskušamo rešiti izvensodno. Iz naslova avtomobilske odgovornosti je bilo danih zavarovalni skupnosti skupaj 23 odškodninskih zahtevkov. Od tega je bilo zahtevkov naših TOZD in DS 15 primerov, v 8 primerih pa so bili zahtevki tretjih oseb (fizične osebe in druge delovne organizacije). Pri naših zahtevkih je šlo v 9 primerih za poškodbo vrat, v 5 primerih za poškodbo vozil in 1 primer poškodbe železarniške ograje. Škodo so povzročili v 9 primerih naši vozniki, v 6 primerih pa tuji vozniki. Od vseh naših prijavljenih škod smo za 9 primerov že sklenili z zavarovalno skupnostjo poravnave in prejeli odškodnine v skupnem znesku 225.622,00 din v 6 primerih pa postopek še teče. Pri zahtevkih tretjih oseb je šlo v treh primerih za poškodbo avtomobilov, v 5 primerih pa za telesne poškodbe fizičnih oseb. Od tega je zavarovalnica v 6 primerih že sklenila poravnave s prizadetimi, v dveh primerih pa postopek še teče. Smo pa v letu 1984 zopet sklepali izvensodne poravnave z lastniki gozdov za škodo zaradi industrijskih plinov. Poravnave so bile sklenjene za škodo, povzročeno v letih 1982 in 1983, in sicer s 161 lastniki gozdov v skupni višini 2,063.009,00 din. Pri izvensodnih poravnavah predvsem razveseljuje dejstvo, da sc vse več delavcev, ki so utrpeli nezgodo pri delu, obrača na nas z željo skleniti izvensodno poravnavo za škodo. Tako je prihranjena pot in strošek uveljavljanja te pravice prek sodišča. Seveda pri vsakem zahtevku delavca njegov predlog v sodelovanju z matično TOZD in strokovnimi službami pretehtamo in potem sklenemo poravnavo, v večini primerov v zadovoljstvo obeh strani. Gospodarski prestopki, prekrški in kazniva dejanja Uvedbe postopkov zaradi gospodarskih prestopkov in prekrškov so posledica kršitve zakonskih določb s področja gospodarskega poslovanja. Odgovornost vedno nosita tako temeljna organizacija (delovna skupnost), v kateri je prestopek oz. prekršek bil storjen, kot tudi delavec, ki odgovarja za zakonitost poslovanja te temeljne organizacije (delovne skupnosti), in seveda delavec, ki je nezakonito ravnal. Pri kaznivih dejanjih ne gre za nezakonitost v gospodarskem poslovanju, marveč za nezakonitost nasploh, zato odgovarja samo osebno odgovorni storilec kaznivega dejanja. Gospodarski prestopki Gibanje očitanih gospodarskih prestopkov zoper naše TOZD (DSSS) od leta 1980 dalje je zelo neenakomerno, tako da sedaj kljub že 5-letnemu sistematičnemu spremljanju ne moremo dati konkretne ocene v tej obliki deviantnih pojavov. Od 8 gospodarskih prestopkov v letu 1980, po enem v letih 1981 in 1982 in 6 v letu 1983, sta bila v letu 1984 uvedena zopet samo dva postopka zaradi gospodarskih prestopkov. Zoper TOZD PII in njenega ravnatelja je bil uveden postopek zaradi gospodarskega prestopka po čl. 55/tč. 1 in 2 zakona o vlaganju sredstev tujih oseb v domače OZD. Obe osebi sta bili spoznani za krivi in obsojeni na minimalno denarno kazen. Zoper TOZD Kovinarstvo Ljubno in njenega ravnatelja pa je bil uveden postopek zaradi storitve gospodarskega prestopka po čl. 7/1. ost. tč. 1 zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev. Tudi tu sta bili obe osebi spoznani za krivi, vendar jima je bila izrečena denarna kazen pogojno. Ponoven občuten padec ovadenih gospodarskih prestopkov seveda razveseljuje. Toliko bolj ob dejstvu, da ob poglobljeni družbeni akciji preganjanja gospodarskega kriminala in gospodarskih prestopkov v zadnjem letu ne samo, da je to število bistveno padlo, marveč tudi zato, ker očitani gospodarski prestopek zoper TOZD PII in njenega ravnatelja z novim zakonom to sploh ni več. Pa tudi očitani prestopek zoper TOZD Kovinarstvo je dejansko vprašljiv. Vemo, da linearno omejevanje porabe družbenih sredstev za nakup dizelskega in bencinskega goriva nima prav trdne osnove. Če je TOZD Kovinarstvo v preteklosti racionalno trošilo sredstva v ta namen, bi jih morali v času družbene restrikcije še bolj. To pa je z nalogo osvajanja tržišča za nove proizvode, in z vedno večjo osebno prisotnostjo pri potencialnih kupcih in dislociranosti temeljne organizacije seveda nezdružljivo. Da je res tako, je spoznalo tudi sodišče, ki je sicer ugotovilo nezakonitost obnašanja vseh odgovornih in odmerilo sploh minimalno mogočo oz. pogojno kazen. Kot nesporno je treba dodati, da je (ne)zakonitost posameznih oblik obravnavanja v gospodarskem poslovanju odvisna od splošnih družbenoekonomskih razmer. Bolj bodo te razmere ugodne, manj oblik obnašanja bo nezakonitih, manj bo gospodarskih prestopkov. Samo želeli bi si, da je to zmanjšanje gospodarskih prestopkov že eden izmed znakov povedanega. Gospodarski prekrški Četudi gospodarski prekrški predstavljajo lažjo obliko nezakonitosti, je podatek, da v letu 1984 že tretje leto zaporedoma ni bilo nobenega takega prekrška, razveseljiv. Vsega skupaj beležimo v teh letih le 5 prekrškov, in sicer enega v letu 1980 in štiri v letu 1981. Kazniva dejanja V sklopu deliktov beležimo samo na tem področju rast števila preganjanih storilcev kaznivih dejanj. Tu je že od leta 1980 naprej viden trend vsakoletnega naraščanja. Tako beležimo v letu 1984 18 ovadenih kaznivih dejanj. V glavnem gre za ovadbe zoper naše delavce, in sicer zaradi kaznivega dejanja tatvine, nevestnega gospodarjenja, nedovoljene trgovine, povzročitve nevarnosti na deloviščih, nevestnega ravnanja z zaupanim premoženjem, odvzema motornega vozila, poškodovanja tuje stvari. Ovadeni pa so bili tudi drugi, in sicer zaradi nezakonitih vselitev (v samske domove) in tatvine v železarni. V vseh teh postopkih so bile temeljne organizacije oz. delovne skupnosti pritegnjene v postopek kot oškodovanci. Kjer je nastala škoda, je bil odškodninski zahtevek tudi priglašen. Največkrat so v postopku sodelovale TOZD Jeklarna trikrat, TOZD Družbeni standard štirikrat, TOZD Energija in TOZD SGV dvakrat, po enkrat pa Jeklolivarna, ETS, KK, Valjarna, Kovačnica in DS KSZ. V vseh primerih, kjer smo odškodninski zahtevek postavili, ga nam je ob ugotovitvi krivde delavca za storjeno kaznivo dejanje tudi priznalo (6 primerov) ali pa nas napotilo na pot pravde, da se tam ugotovi še materialna odgovornost delavca (1 primer) ali pa škoda sploh ni nastala (pri tatvinah vrnjene ukradene stvari pred uvedbo kazenskega postopka, ipd.) Čemu pripisati porast števila kaznivih dejanj, je težko vprašanje. Verjetno je treba odgovor iskati v povečani budnosti nas vseh in organov UNZ pri preganjanju storilcev, in dejstvu, da se je dejansko tudi povečalo število storjenih kaznivih dejanj. Zal pa še vedno ni bil prijavljen noben primer storitve kaznivih dejanj od delavcev samih, kar kaže na še vedno slabo samozaščitno zavest. Zaključek Mislimo, da je treba tudi sedaj poudariti tisto, kar poudarjamo vsako leto, da so v pričujoči analizi obdelane vse nam znane kršitve in nezakonitosti. Dejanskih kršitev je več, se pa tako ali drugače rešijo že znotraj delovne organizacije ali pa jih tudi prikrijejo. Nič nimamo zoper reševanje kršitev znotraj delovne organizacije, nasprotno, mnenja smo, da bi se moralo čimvečje število le-teh rešiti na tak način. Od leta 1984 tudi sistematično spremljamo vse (?) zahtevke za varstvo pravic, vseh naših TOZD in DSSS. Verjetno se kakšen zahtevek obravnava tudi mimo vednosti naše službe in danega pravnega mnenja, vendar je tega vsekakor manj kot v prejšnjih letih. Večina zahtevkov za varstvo pravic, obravnavanih pred delavskimi sveti, se v nadaljevanju ne obravnava pred sodišči. Iz tega je moč sklepati dvoje: ali da so ti zahtevki neupravičeni in delavci to spoznajo ob obravnavi na delavskem svetu ali pa da delavski sveti zahtevku ugodijo in odpravijo kršitve delavčeve pravice. Iz podatkov za leto 1984 lahko rečemo, da je več prvih primerov. Podrobnejši pregled teh vprašanj je stvar druge analize, ki jo bomo začeli pripravljati z letom 1985. Pravna služba NAŠI PNEVMATIČNI PROIZVODI Že nekajkrat smo imeli priložnost brati v Fužinarju, pa tudi slišati o tehnološki zaostalosti pnevmatičnih proizvodov in da zaradi tega tudi ni izvoza. V tem kontekstu pa je precej nepreciznosti in tudi krivičnosti. V nadaljevanju bomo postopoma vse konkretizirali. Kar se tiče ročnih strojev in naprav na komprimi-rani zrak, ne moremo govoriti o zaostalosti. Kolikor tu pride do nekvalitetnega proizvoda, je vzrok nekvalitetna strojna obdelava. Saj smo lahko brali pred okoli tremi leti o 20 let in več stari opremi za obdelavo. Nekaj je že nove opreme, dosti pa je še manjka. To z ene strani, z druge pa pokvari kvaliteto tudi metalurška stran zaradi zamenjave materiala. slabe kvalitete barvnih kovin, tesnil in podobno. Proizvodi taki, kot so konstruirani, ne zaostajajo za proizvodi tujih firm glede učinka, teže, porabe zraka in priročnosti. Imamo celo prednosti pri nekaterih strojih glede zgornjih parametrov. Zaostajamo po dizajnu (design), vendar tudi ne dosledno, ampak ga postopoma izboljšujemo kot tudi tuje firme, ki povečini tudi nimajo povsem rešeno. Vendar pa to zadnje ni bistveno. Torej udarna energija stroja (npr. vrtalno kladivo), kjer je medij zrak, je po mv- formuli: E= 2 .Iz tega vidimo, da je energija odvisna od: mase elementa (bata) in od hitrosti tega. Vse to smo že mi, kot tudi konkurenti, optimirali za določen tip kladiva, in se tu ne da nič več doseči. Kajti mase ne moremo povečevati v nedogled, ker bi tako kladivo bilo neuporabno, kot tudi ne moremo poljubno povečati hitrosti. Seveda je treba upoštevati še druge stvari, kot kovinsko tesnjenje, precizno obdelavo površin itd., kar pa je odvisno od mehanske obdelave, torej od objektivnih in subjektivnih dejavnikov. Da je tako, mora razumeti tako tehnik kot ekonomist, saj imata oba ustrezen nivo znanja na fizikalnem-mehanskem področju. Da izvoz ni večji, je krivda vsaj nekaj časa nazaj predvsem v tem: — ni nobenih zalog — premalo konkurenčne cene — zelo velika konkurenca v svetu — tudi zaradi občasne slabe kvalitete (vzroki so že opisani), (spomnimo se izvoza v Čile, Zahodno Nemčijo) — predolgi dobavni roki. Vse to pa povzroča nezaupanje in nezanesljivost. — Boljša zaščita pred hrupom (in odpraševanjem, če gre za vrtalne vozove), ni tako pomembna, ker je zelo učinkovita individualna zaščita. — Vibracije imamo delno rešene kot večina v svetu. Delamo pa na znižanju hrupa, vibracij in smo na nekaterih strojih te stvari tudi že znižali (90 dB-A). Kar se tiče razvoja in osvajanja, racionalizacije, inovacije strojev, kjer je medij hidravlično olje pod visokim pritiskom — hidravlična energija (najnovejši dosežki na tem področju), pa je tudi pri nas že precej izdelanega, je pa res, da imamo sploh pri razvijanju in osvajanju ogromno težav, od objektivnih, subjektivnih, časovnih in zaradi tega marsikje precej kasnimo. Vemo, da nobena organizacija ni popolna, moramo si pa prizadevati vsi, da jo tekoče prilagajamo spremenjenim okoliščinam in nenehno izboljšujemo. Vse to je pa težje, če ni zavesti za odgovornost, ki daje oziroma povečuje veselje do dela. Da to dosežemo, morajo biti pristojnosti pravilno podane. Tako med drugim tudi dosežemo zaupanje, večji interes in prizadevanje za delo-Avgust Knez ŽELEZARJI DELEGATI Konferenca delegacij za zbor združenega dela je imela svojo 33. sejo konec februarja, 34. pa konec marca. Izoblikovala je naslednje pripombe, stališča in vprašanja: —- Žalostno in sramotno je za našo skupnost, da mora človek, ki je celo življenje delal, biti v starosti socialni problem, saj so pokojnine premajhne za dostojno življenje. — S prevažanjem otrok v Kotlje in na Prevalje iz vrtcev na Ravnah se neracionalno trošijo sredstva; zakaj na Prevaljah ni male šole tudi v popoldanskem času? — Pri zahtevnem zdravljenju bi morali dajati zdravniško pomoč oz. injekcije tudi v zdravstvenem domu in ne samo v bolnišnici; čakalna doba pri zobozdravniku je odločno predolga; zakaj se pri nekaterih raziskavah podvajajo opravila (npr. rentgen), če se preiskava nadaljuje v Slovenj Gradcu? — Zaradi slabega prostorskega načrtovanja je OŠ na Javorniku premajhna in zato trpi kvaliteta pouka. — Zaradi različnih govoric o stroških za ureditev spominskega parka na Poljani delegati ponovno zahtevajo predračun; ureditev parka je preveliko breme le za našo občino. — Preveč se ukvarjamo le z ekonomskimi stanarinami, premalo pa z racionalno porabo sredstev iz stanarin. — Pri SKIS je postavka »razni izdatki« dokaj visoka, zato jo je treba razčleniti; kako bomo v občini pokrivali razliko med dogovorjeno in dejansko ceno toplovodnega ogrevanja; za oblikovanje enotne cene bi morali zadolžiti posameznika; stroški za plinovod Ravne—Prevalje so visoki, število odjemalcev pa premajhno. — Ceste v naši občini so porazne, so ene najslabših v Sloveniji, kar negativno vpliva na ljudi; kaj je bilo v občini zgrajenega iz posojila za ceste? — V občini je treba več narediti za zaposlovanje žensk. — Predlog odloka o spremembah odloka o zakloniščih v občini Ravne ni sprejemljiv. — Ker ni logično, da bi lastniki individualnih hiŠ plačevali tako visoke davke, je treba stopnje od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž ukiniti. — Delegati sicer dobivajo odgovore na vprašanja, vendar ne vidijo pravih učinkov, saj se negativni pojavi prepočasi rešujejo. — Ni dobro, da so sklepi na skupščinah vnaprej pripravljeni, saj na-nje skoraj ni več možno vplivati; izvod zapisnika skupščine bi morale dobiti tudi delegacije. Konferenco delegacij za stanovanjsko gospodarstvo je na 17. redni seji v začetku marca zanimalo, kako se lahko iz sredstev amortizacije financira lokacijska in projektna dokumentacija za Poljano, koliko sredstev' je namenjenih za vzdrževanje lokalnih cest, vodovod in kanalizacij?’ kakšni so dejanski stroški delovanja Komunalnega podjetja Prevalje v primerjavi s stanjem pred združitvijo ter kakšne ukrepe so zavzeli v DPO in OZD proti delegatom, ki se slabo udeležujejo sej. Konferenca delegacij za otroško varstvo je na 11. seji konec marca podprla predlog, da bi porodniški dopust zaposlenih mater od 1. 1. 1985 trajal leto dni ter za dvojčke in prizadete otroke do 15. meseca otrokove starosti. Za tisti čas naj imajo vse matere 100% nadomestilo OD. Podprla je tudi predlog, da se porodniški dopust širi na vse kmetice ter uvede 84-dnevni za študentke, dijakinje in iskalce zaposlitve s predlaganin1 nadomestilom. Vprašala je, ali bode tudi delavke, ki bodo nastopile porodniški dopust v 2. polovici letošnjega leta, upravičene do celotneg3 dopusta, če bo predlog sprejet. Da}3 je pobudo, da bi tudi igrače za vzgojo otrok oprostili davka. 16. seja konference delegacij z3 zdravstveno varstvo marca je v žele' žarni postavila tri vprašanja: — kam so bila razporejena sredstva za solidarnost — ali si nadomestil OD zaradi p°' klicnih bolezni delavci ne bodo ve‘ zagotavljali v OZD — kdaj bo skupnost valoriziral3 nadomestila OD za nego in spremstvo. Menila je, da je treba vztrajati prl urnem obračunavanju bolniškega sta' leža. Delegati konference delegacij l> zaposlovanje so na 13. seji v m are? izoblikovali naslednja vprašanja, pfl' pombe in stališča: — Združeno delo bo zelo težk0 uresničilo zastavljene cilje, saj so zel* optimistični; če bo zaposlovanje ve' zano na ekonomske kazalce, bo t ko bomo predvsem po kakovosti pri' merjali dr. roman s Flaubertovo Gospo Bovary, Prevertovo liriko z besedili poprečnih popevk in enega od akcijskih romanov s Čosičevim D*' leč je sonce. Takšen izbor so za prvo leto narekovali udeleženci prejšnjih pogovorov, ker so poudarjali, da jih vlečejo predvsem dobra fabulativna de1 la, sproščujoča, »saj si sit šihta«, man) zahtevna. Mnenje smo upoštevali' vendar samo v izhodišču. V dvojic* smo takoj ob takšne vzorce dali man) le fabulativna dela, a z drugimi vrednostmi, in primerjava naj bi sčasorn* naučila ločevati med boljšim in slabšim v literarni umetnosti. Prepričani smo, da smo v železarni našli dobro metodo širjenja braln* kulture, čeprav dorečena še ni. Nekateri predlagajo zahtevnejši izbor, drugi sodobnejšega. Počakali bomo še n* naslednje mize, ki bodo najbrž pokazale še kakšno pomanjkljivost, a, upamo, potrdile pravilnost odločitve. Koliko delavcev bo v železarni zaradi te akcije začelo brati, pa je vprašanje. Sicer pa — učiti brati človek*' ko pride na šiht, je pozno. Za to mc' rajo odločneje veČ storiti šole, ki najbrž ne bi zgrešile, če bi našo metode širjenja bralne kulture vzele za svoj0' Značka kot moralno priznanje pa ta' ko ostane. Helena MerkaČ Prva rast Gašperjeva bralna značka — spodbuda ZA SPOZNAVANJE KOROŠKE Pred 25 leti sta slavist Stanko Kot-j.n ravnatelj Leopold Suhodolčan Uyedla branje za prvo — Prežihovo oralno značko na prevaljski os-n?vni šoli. Do danes se je spodbuja-PJe bralne kulture z značko, ki nosi une po katerem od slovenskih pesni-mkov ali pisateljev, razširilo še čez Republiške meje. V letošnjem šolskem etu berejo učenci (in ponekod tudi odrasli) v naši republiki za 28 lite-^nih značk in še za družboslovno oričevo ter za Gašperjevo, ki ima najnen spodbujati zanimanje za Ko-Roško, za njeno zgodovino in za da-našnji položaj Slovencev v Avstriji. , Pralna značka Karla Prušnika-Ga-jPerja, koroškega prvoborca in revolucionarja, je vzniknila pred tremi *®ri na Ravnah, pobudo zanjo pa je Osrednji odbor skupnosti koroških partizanov v Ljubljani, v prvi Yrsri njegov predsednik inž. Pavle kaucer-Matjaž, Gašperjev soborec in Prijatelj. Znački je dala domicil Sred-*}Ja šola tehnične naravoslovne in pedagoške usmeritve na Ravnah. Name-Ujena je predvsem srednješolcem in °draslim, čeprav so v zadnjem času ?«tavili program tudi za pionirje, in )e usmerjena bolj študijsko kot lite-Rarno. Jedro literature predstavlja Pruš-n‘kova kronika koroškega partizanova Gamsi na plazu (za pionirje le Pisateljev življenjepis) in zbornik Ko-R°ški Slovenci v Avstriji včeraj in danes. Medtem ko je namen Iiterar-n‘b bralnih značk spoznavanje lite-Rjtnih del in njih avtorjev, pa naj bi Gašperjevi bralci z branjem literar-n*h del (pionirji), Gamsov na plazu j*r zgodovinskih in družboslovnih dlankov in s pogovori o njih spozna-vali boj koroških Slovencev za na-r°dnostne pravice ter razmere na ?ystrijskem Koroškem v preteklosti ln sedanjosti. Pobuda je vsekakor dobrodošla za Vse Slovence v matični domovini, še Posebej pa za nas, Korošce, ki živimo ?“ meji in imamo z rojaki v Avstriji *lye stike, ali pa jih poznamo le po naših obiskih v pliberških in drugih dbmejnih trgovinah in po njihovih v Paših krajih. To nam seveda celostne Podobe o Slovencih v Avstriji ne mo-dati, pomanjkljiva ali celo izmali-na pa lahko našemu ravnanju on-?tran meje — pa tudi našemu ugledu ln s tem avstrijskim Slovencem — Sjmo škodi. Ko bi naši ljudje poznali PReteklost in sedanjo usodo sloven-sJRo narodnostne skupnosti na avstrij-s^®m Koroškem, ne bi mnogi govo-'*l in mislili: »Kaj se toliko upikuje-jdo v te Avstrijce? Dobro jim je, bolj ot nam. Če jim je laže, če govorijo demško, naj govorijo, kaj nam to 'dar.« Take izjave pridejo iz ust ti-jrifli naših občanov, ki vidijo le visok ..lvljenjski standard rojakov v Avstri-. • njihovih problemov v vsakdanjem d družbenopolitičnem življenju, Predvsem nacionalnih, pa ne poznajo, p Lani so imeli uspešno akcijo za ašperjevo bralno značko Hotuljci. 1^* bronasto stopnjo jih je tekmovalo ,JR 140, letos pa so v nadaljevanju °ziveli velik osip, in take množič-tudi niso dosegli v nobenem i 'jdRsm kraju, šoli ali delovnem ko-j5**ivu. Po treh letih te značke lah-^ Ugotovimo, da ima več uspeha v ariboru in Ljubljani kot pa doma, j1 Koroškem. Na posvetovanju, ki ^ “ilo 15. marca 1985 na osnovni šoli j °roški jeklarji, so zato mentorji Ga-CirieVe bralne značke sklenili, da d “o akcijo spodbujali še bolj kot °s*ej tako v šolah kot v delovnih kolektivih, saj je prav, da v jubilejnem letu svobode namenimo več misli tistemu delu našega naroda, ki je še po porazu tretjega rajha ostal pod germanskim pritiskom. Akcija Gašperjeve bralne značke je namreč zastavljena tako, da omogoča spoznavanje in zbliževanje rojakov in tudi sosednih narodov na obeh straneh meje, s tem pa prispeva k boljšemu sožitju v svetu sploh. Če kdaj, je letos prava priložnost, da se akciji pridružimo tudi delavci Železarne Ravne. Najbrž to ne bo pretežko, saj imamo predstavnika v osrednjem odboru te najmlajše slovenske bralne značke, delavci v enem naših tozdov pa so že izrazili pripravljenost za sodelovanje. Mojca Potočnik KLJUB TEŽAVAM — DOBRO DELO (S konference OZKO Ravne) Ko sem 22. marca nekaj minut do 16. ure v dežju stopal od avtobusne postaje proti Narodnemu domu v Mežici, sem imel občutek, da bo konferenca slabo obiskana. No, že prihod v preddverje dvorane me je prepričal, da slabo vreme ni zadržalo doma toliko delegatov, da bi se morali bati za sklepčnost. Še več, to je bila ena izmed najbolje obiskanih konferenc OZKO v zadnjih letih. Če pa bi bilo vreme lepše, bi se nas prav gotovo zbralo še več. Nekaj navdušenosti nad številom delegatov mi je kmalu skazilo spoznanje, da ni med nami mnogo vabljenih gostov in predstavnikov DPO. To mojo ugotovitev je kmalu še podkrepil vodja strokovne službe, ki nam je povedal, kdo vse je bil na konferenco vabljen, a se je ni udeležil. Števila teh ne vem, a gotovo jih je več kot dvajset. Predvsem je delegate zbodlo, da ni na konferenci nobenega predstavnika OK SZDL, katere sestavni del so tudi vsa kulturna društva, združena v zvezo. Na zahtevo nekaterih delegatov je konferenca sprejela sklep, da se OK SZDL opozori na ta spodrsljaj. ve, vedno manj občinstva. Zaman pa sem pričakoval v poročilu besedo, dve o delu predsedstva, ki bi glede na konferenco vsekakor morali biti povedani. Toliko, ker delo predsedstva ni ravno vzor dobrega delovanja delegatskega sistema znotraj zveze in povezave z društvi. Osem nesklepčnih sej predsedstva govori čisto dovolj. Pri pomanjkanju sredstev, ko nam vsak dinar prav pride, je to nepotreben in niti tako majhen strošek, ki bi ga koristneje porabili za kaj drugega. Poročilu predsednice so sledila poročila odborov; glasbenega, gledališkega, folklornega ... Izostala so poročila nekaterih odborov — zakaj? Očitno predsedniki niso uresničili sklepov predsedstva. Tudi delo odborov kljub dobrim rezultatom na terenu ni najboljše. Pojavljajo se dvomi o pravi vsebini dela v odboru (glasbeni), več nesklepčnih sej (gledališki). Iz razprave se da izluščiti, da tudi v društvih pričakujemo boljše delo odborov; predvsem drugačen pristop k delu, več pomoči društvom, več oblik izobraževanja itd. odbori razpolagajo s sredstvi, ki še omogočajo normalno delo. Situacija je pa takoj drugačna, če pogledamo rubriko vzdrževanje domov za kulturno dejavnost, kjer je sredstev občutno premalo glede na stanje, v katerem so ti domovi. Če prištejemo še vedno bolj upravičene potrebe po enotnem načinu nagrajevanja strokovnih delavcev v društvih (pevovodji, režiserji), pa vidimo, da teh sredstev enostavno ni. Iskati jih bo treba znotraj razpoložljivih sredstev, morali jih bomo krčiti tam, kjer jih je že sedaj komaj dovolj. Tolikokrat poudarjena svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci vse bolj izgublja aktualnost. Saj vemo, da se tudi gospodarstvo srečuje z velikimi težavami in je dinarjev za kulturo zunaj zajamčene prispevne stopnje vedno manj. Pipe se zapirajo, je nekdo pripomnil in žal je res tako. Naslanjanje na večji lastni dohodek gre spet na račun porabnikov. Že sedaj pa so vstopnine za mnoge previsoke in nam tudi zato ostajajo dvorane prazne. Četudi velja pripomniti, da cene vstopnic še daleč ne rastejo tako hitro, kot se nam draži življenjski standard. Če steklenica piva in karta za dobro predstavo veljata enako, je prav gotovo nekaj narobe. Sodelovanje s koroškimi Slovenci onstran državne meje je po besedah Joška Hudla iz Edinosti v Pliberku dobro. Konferenca pa vseeno ugotavlja, da je podpora v sedanji situaciji, ko se rojaki otepajo vedno večjega pritiska večinskega naroda, še premajhna. Še so področja, kjer je sodelovanje slabo ali pa ga sploh ni (literarna, likovna dejavnost itd.), spet pa imamo vzorno urejena področja Pionirski odred na OS Prežihov Voranc so na slovesnosti 15. Gašperju marca poimenovali po Karlu Prušniku — Bil je tudi govor o tem, da se vezi med KK SZDL in KUD trgajo, da ni tistega sodelovanja, ki bi zagotavljalo obojestransko dobro delo. Da ni vse tako, kot bi moralo biti, pove že podatek, da na raznih kulturnih prireditvah vse redkeje srečujemo predstavnike DPO in krajevnih skupnosti. Iz poročila predsednice predsedstva ZKO Ravne Maje Senica smo lahko izvedeli za naše dobro ali slabše delo v letu 1984. Samo nekaj utrinkov: dejavnost v društvih raste, ustanavljajo se nove skupine, število aktivnih članov se povečuje... In tudi; zaprtost društev, organizacijske teža- Slabše delo odborov se prenese na strokovno službo zveze, ki se mora potem ukvarjati tudi z delom, ki bi ga moral opraviti odbor. Kaže, da je pri delu najuspešnejši folklorni odbor; če je tako, bi kazalo nekaj njegovih navad prenesti tudi v ostale. Rešitev je prav gotovo več; kadrovske spremembe, drugačna vsebina, boljša povezava z društvi. Sledilo je finančno poročilo zveze za leto 1984 in finančni plan za leto 1985. Pomanjkanje sredstev je čutiti tudi pri OZKO. Za dejavnost društev in za dejavnost po programu (točkovanje programa) še zberemo dovolj sredstev; enako velja, da tudi sodelovanja (glasbena in gledališka dejavnost). Bližina meje nam daje še mnogo možnosti sodelovanja, tudi meddruštvenega, ki je še vedno vse premalo razvito. Morda samo ena predlagana oblika, ki jo velja realizirati. V jesenski gledališki abonma bi veljalo vključiti tudi rojake izza državne meje, tako bi jim lahko omogočili ogled res kvalitetnih gledaliških predstav. Še mnogo stvari so se dotaknili delegati v dolgi in plodni razpravi, npr. problema praznih dvoran (pevska revija Od Pliberka do Traberka). Ta problematika zahteva tematsko konferenco, ki bi morala najti vzroke Mladi iz Strojnske Reke v Dnevih naše sreče upadanja obiska. Seveda ne gre posploševati. Dober obisk je na nekaterih gledaliških predstavah (razprodan abonma). Ker pa ni pričakovati, da bi se stanje izboljševalo, prej nasprotno, bi o tem morali spregovoriti v vseh društvih in se tudi drugače organizirati, analizirati svoje delo, ugotoviti, ali nudimo tisto, kar si porabniki želijo. Iz tega izvira, da nimamo raziskanega javnega mnenja, da smo nekako poglobili strugo med porabniki in izvajalci. Predsednik kulturne skupnosti Zdravko Fajmut ponuja način, ki smo ga že skoraj pozabili; to pa je kljubska dejavnost. Zelo hvaležna oblika dejavnosti, ki^naj vrne v dvorane gledalce in poruši prepreke med izvajalci in porabniki. Predvsem mladino bi veljalo pritegniti in ji nuditi več kulturne vzgoje skozi oblike klubskega življenja. Za konec še nekaj besed o izglasovanem predlogu o zmanjšanju predsedstva občinske zveze kulturnih organizacij od 15 na 9 članov. S tem naj bi rešili kronično nesklepčnost in mu tako izboljšali delo. Osebno sem drugačnega mnenja. — Ko se je OZKO formirala, je imela v začetku devet članov. Spominjam se, da je tudi tisto predsedstvo bilo mnogokrat nesklepčno (torej ni rešitev v zmanjšanju števila članov predsedstva). — Dejavnost se širi, vedno več skupin imamo ... ni logično, da sedaj ožimo predsedstvo in s tem krčimo področja, ki so jih člani predsedstva pokrivali. Predlog je obravnavalo tudi zadnje sklepčno predsedstvo; mnenja so bila deljena, vendar se je več članov nagibalo k temu, da bi predsedstva ne krčili, ampak poiskali nove ljudi namesto tistih, ki so svoje delo jemali premalo resno ali pa so bili službeno onemogočeni, da bi se udeleževali sej. Nekatera društva so že delegirala nove člane za predsedstvo: Črna, KUD Bratstvo itd. Zdaj bodo predlagane kandidate upoštevali le kot možne delegate za jesensko programsko vo- lilno sejo OZKO. Mislim, da je bil predlog preuranjen in odločitev delegatov prehitra, saj se o predlogu niso posvetovali v društvih. Že tako obremenjena strokovna služba bo s tem le še bolj obremenjena. Če je sedaj prišlo na sejo sedem delegatov (nesklepčno), sta bila vseeno dva delegata več, kot bo to sedaj, če jih bo prišlo pet (sklepčno). Na koncu je konferenca sprejela sklep, da se predsedstvo razpusti in da se iz devetih najaktivnejših članov oblikuje sekretariat, ki bo do jesenske seje predstavljal predsedstvo. Nazadnje so nekateri člani prejeli priznanja zveze in Vorančeve spominke za dosedanje dobro delo v ljubiteljski kulturi. Prijazni domačini pa so poskrbeli, da se po konferenci nismo takoj razšli, ampak smo se v sproščenem pogovoru pomenili še to in ono — o čem drugem, če ne o kulturi. Rudi Mlinar melodija, in bolj ko gre igra proti koncu, manj izbrušen je jezik. Predvsem pri srednješolcih bi morali kulturo jezika bolj razviti. Vseh priznanj na ravenski Naši besedi ’85 so bile po Čebuljevem mnenju vredne scensko-tehnične rešitve. Bile so enostavne, a imenitne. Bede in siromaštva, kot ga na tem področju čutijo drugi slovenski odri, na Ravnah zunanjemu opazovalcu ni toliko videti. Izraziti pa sta se na ravenski reviji Naša beseda pokazali še dve stvari. Igrivosti, »štoserstva« je bilo malo, pa čeprav so bila kar tri dela komedije. Kako mladim privzgojiti občutek za humornost, ni recepta, za to je talent ali pa ga ni. Hudo do izraza je pri nekaterih igralcih prihajal tudi govorni napor, ko niso dihali z dvorano, ampak so nehote potvarjali gla- Za mnoge je bila razstava Suhodolčanovih slik v Likovnem salonu na Ravnah presenečenje, saj ga poznamo predvsem kot pisatelja, hkrati pa so se čudili, kdaj je utegnil tudi slikati in risati. Dela so bila izbrana iz zajetne zbirke in urejena v smiselno celoto, čeprav je bila razstava že skoraj prenasičena. Slike so izdelane v tehniki lužila (baje) in akvarela ali pa so kombinacija obeh. Upodobljena so predvsem drevesa in rože, redkeje krajine. V primerjavi s tušem ima lužilo nekatere prednosti, ki se kažejo predvsem v raznolikosti črt in izraznih možnosti. Kompozicija je praviloma popolnoma simetrična in enostavna, kot je enostaven izbor barv. Ponekod avtor uporablja tako imenovani zlati rez, čeprav verjetno nezavedno, kar pa kaže na vrednost tega slikarskega sistema. V glavnem so dela nastala v razdobju 10 let; od 1970 do 1980. Vsa po vrsti so močno ekspresivna, le nekatera so v dogajanju umirjena. Kolorit je močno poenostavljen in skromen, dostikrat pa se pojavlja izrazit svetlo-temni kontrast. Praviloma so ostala v fazi skice. Zdi se, da pomenijo zgolj nekakšna iskanja, izhajajoča iz nuje, ali pa so tisto, kar z besedo ni mogoče izraziti. Motivno se v slikah vrača v rojstni kraj, v okolico novega doma na Prevaljah (Fara, Štekl, Uršlja gora ...). Vodi nas v nedoločene pokrajine, polne sove. Premalo je bilo iskanja globin* v glasu, normalne nižine, ki pomirj»; Žal o tem na seminarju za režiserje n* besede in ni čudno, da nekateri na to plat niso dovolj pozorni. Končno je Bojan Čebulj mladiD' gledališčnikom pionirskih KUD oS' novnih šol Prežihovega Voranca R*v' ne, Franja Goloba Prevalje in društvi Prežihov Voranc Ravne ter mladifl' skih KUD Franci Paradiž srednje Š0' le na Ravnah in Strojnska Reka R*vi ne priznal vso vrednost. Delo z nji*111 je označil kot težaško, nevzpodbu' jano, z nezanesljivim končnim ucifl' kom. Ocenjeval ga je dobronamerni z napotki mentorjem za v prihodnja saj je to vendarle delo z mladimi 111 kot takšno zelo odgovorno. P°' hvalil je tudi Zvezo kulturnih org*' nizacij Ravne, ki je revijo dobro prl' pravila. H M- skrivenčenih dreves, pustih poti, if zer, ki počivajo v okrilju gozdov gora. Povsod drevesa, drevesa,... in tl1 in tam cvetje in potem zopet dreves* in obraz, ujet v večni krog medsebo)' nih relacij. Tihožitja so kot svetle postojanke trenutki sreče, morda v okrilju don>* in družine. Postaje na človekovi t1!' zemeljski križevi poti, ko se ustav1' mo, se za trenutek zazremo nazaj > saj ie zaživel s koro-i. lrn* ljudmi in jih obogatil s svojimi ltetarnimi in likovnimi deli. Benjamin Kumprej, akad. slikar kulturna kronika t- marca sta bili v Titovem domu na Ravnah abonmajski predstavi Pri-^orskega dramskega gledališča iz No-Gorice. Igrali so komedijo — igro 'fjri — Hrup za odrom sodobnega ?^£leskega avtorja Michaela Frayna. elo je dokaz, kako je mogoče skoraj rez zgodbe ustvariti zanimivo pred-avo, polno odrskega dogajanja, kakega gibalo je predvsem situacijska omika. Namen predstave je zabavah/občinstvo in po zaslugi igralcev je tudi dosežen. 2- marca je bil v Pliberku koncert Peyskega srečanja Od Pliberka do taberka. Nastopili so: oktet TRO, ^eklišH zbor SPD Edinost, Suški ok-,?t. mešani zbor Mato iz Črne in mo-s 1 zbor Foltej Hartman iz Pliberka, k marca je bil koncert Od Plibcr-a,uo Traberka v Črni, kjer so peli Jupsani zbor Slovenj Gradec ter mo-s 1 zbor Muta in Vres. Od 7. do 14. marca je v likovnem Ionu na ravenskem gradu Rudi Sko-lr razstavljal risbe, lepljenke in slike. Ob 8. marcu je bilo več proslav v f0castitev dneva žensk. Za delavke ■ eleZarne so tega dne pred koncem anjc izmene v novi jedilnici na-.°P*li: moški zbor Fužinar, harmo-. ‘karski orkester ter otroci iz vrtca .osnovne šole. Govoril je predsed-'k sindikata Franjo Miklavc. ^ V glavnem so bile delavke s prosla-v,Zadovoljne, udeležba je bila tudi Oja kot prejšnja leta, ko je bila po- * dne v športni dvorani. Zahtevnej-Pa bi si želele, da bi bil kulturni Pored za to priložnost manj tradi-c,°nalen. Raže, da so bile zaradi proslave • °traj železarniškega plota prikraj-s?nevza skupni kulturni užitek raven- e Zenske, ki niso zaposlene v žele-rm, kajti mestne krajevne skupno- sti takega praznovanja niso pripravile. Toliko bolj prizadevne so bile okoliške krajevne skupnosti, saj so npr. na Dobrijah, v Strojnski Reki in na Holmcu v kulturni spored vključili celo dramsko predstavo Dnevi naše sreče. Igrala jo je mladinska skupina KUD Strojnska Reka. 16. marca je bil v športni dvorani pri OŠ Prežihov Voranc sklepni koncert 18. pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka. Na njem se je predstavilo deset zborov: mešana zbora Srce iz Dobrle vasi in Podjuna iz Pliberka, od koder je tudi moški zbor Foltej Hartman, med domačimi pa oktet TRO in Koroški oktet, mešana zbora DU Prevalje in Mato iz Črne ter moški zbori Šentanelski pa-vri, Fužinar in Vres. Za nobenega od nastopajočih zborov ni mogoče reči, da je slab, nekatere pesmi pa so bile celo zelo dobro zapete, zato ni pretirana trditev, da se je kakovost prireditve v primerjavi s prejšnjimi leti močno dvignila. Obžalujemo pa lahko, da na srečanju nismo slišali nobenega mladinskega zbora, kar mora vsaj naše kulturne delavce, če že ne poslušalcev, ki postajajo na tem srečanju vse manj številni, navdajati s skrbjo. Še posebno, če je manjša skrb za našo pevsko podrast davek za širokogrudno pevo-vodsko pomoč čez mejo. 18. in 19. marca je bilo v Titovem domu na Ravnah občinsko srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških skupin Naša pesem 85. O njem pišemo posebej. 23. marca je bila v Titovem domu otroška lutkovna matineja. Cveto Sever iz Kranja je nastopil s Cesarjevimi novimi oblačili. Kakor se. ta izkušeni lutkar zna igrati in zna tudi igrati za otroke, smo imeli vendarle vtis, da je bil v predstavi preobremenjen in bi mu morebitni soigralec delo vsaj tehnično zelo olajšal. Predstavo so videli tudi otroci v Črni, Mežici in na Prevaljah. V marcu so se zvrstile kar tri abonmajske filmske predstave, in to živ-ljenjepisni film Gandhi, futuristični Dan potem in znanstveno-fantastič-ni E. T. — Vesoljček. Vsakega od njih si je bilo vredno ogledati, pri slednjem pa je v ravenski kinodvorani (v rednih predstavah) zmanjkovalo prostora, kar je za Ravne svojevrsten fenomen. Mojca Potočnik dejavnost društva upokojencev ZAKLJUČEK STAREGA Ll:TA za NAŠE NAJSTAREJŠE 3e pravi zimski dan, ker je v letaval prvi tako zaželeni sneg * ^eliko veselje otrok. Organizacij j. srečanja najstarejših članov tih a upokojencev in vseh pe-n , krajevnih skupnosti na Rav-(jj.u Pa so bili v skrbeh. Poti so ^1° rahlo zasnežene in poledenele. se bodo povabljeni »veterani« k *vali vabilu polnoštevilno? Ne-Q,teri imajo precej daleč do trga. lanskem srečanju je bila ka-let skorai premajhna, kako bo p0t°s’ Da se le ne bodo zbali slabe harl’ ®*cer Pa se število starih kar ^ in 80 lel iz *e*a v l^0 veoa> tovit*e spl°®no razveseljiva ugo- Uro°^azen ie bila odveč. Ze celo Šj So pričeli počasi prihajati na-jjj. ??sti. Tisti, ki so v tem letu sVo dobili vabilo, niso skrivali t>apega Presenečenja, ko so vsto-1 v kavarno, polno svečano po- Koroška osrednja knjižnica Dr. Franc Sušnik »Kralja Matjaža ni — Matjaž ste vi dedki in babice in rudarji in že-lezarji pa cestarji — skratka vsi mi, ki smo čuvarji naše drage domovine ... « Ugotovili smo še, da je sedaj najstarejša krajanka na Ravnah Marija KRAJNC s Čečovja, ki je izpolnila 93 let in se zaradi močnega prehlada to leto ni mogla udeležiti našega praznovanja. Iz volili smo dva delegata, ki sta s šopkom nageljnov in darilom takoj odnesla čestitke vseh prisotnih z mnogimi lepimi željami na njen dom. Jubilantka ju je vsa srečna in vesela sprejela. Ob njunem odhodu je še obljubila, da se bo potrudila, da bo lahko prihodnje leto spet skupaj z ostalimi pričakala novo leto. Po končanem programu so postregli s kosilom. Ob veseli glasbi in kozarcu viina so si gostje prisrčno nazdravili in si zaželeli sreče in predvsem boljšega zdravja v Novem letu, pa da bi se čez leto dni lahko ponovno tako zbrali. S svojo skromnostjo, ki jim jo je vcepilo življenje, saj so vsi preživeli kar dve svetovni vojni, bi bili lahko za zgled mlajšim rodovom. »Pravijo, da se naš gospodarski položaj zboljšuje, potem lahko pričakujemo tudi upokojenci boljše čase, ali da bi vsaj še slabši ne bili,« so skromno modrovali. Med tem so razdelili tudi skromna darila. Društvo upokojencev je svoje nad 80 let stare člane obdarilo z 800,00 din, krajevne skupnosti na Ravnah pa krajane nad 75 let s 600,00 din. Razen tega je Društvo upokojencev krilo stroške pogostitve vseh povabljenih. To so sicer skromna darila, čeprav skupaj predstavljajo precejšnja sredstva za Društvo upokojencev. Marsikdo pa si je s tem lahko za praznike privoščil vsaj malo večji kos mesa in kozarček vina. Vsem tistim, ki se skupnega praznovanja niso mogli udeležiti, pa so darila in čestitke odnesli na domove. Prav je, da povemo tudi to, da so lepe novoletne voščilnice kot svoj prispevek za naše najstarejše izdelali učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne. V tem letu tudi ni bilo posebnih težav pri zagotavljanju dogovorjenih sredstev od krajevnih skupnosti na Ravnah. Čeprav primanjkuje sredstev na vseh koncih, smo se začeli zavedati, da je er.a od glavnih nalog krajevnih skupnosti skrb za pomoči potrebne krajane. Ti pa v mnogih primerih ne potrebujejo samo materialne pomoči, temveč tolažbo zaradi osamljenosti, kjer bi z malo dobre volje in pripravljenosti sosedov lahko veliko pomagali. Zofija Volčanšek grnjenih miz in z zvoki prijetne glasbe. Morebiti so med njimi tudi taki, ki že nekaj let niso bili v nekdaj našem »Domu železar-jev.« Za večino pa je to gotovo edini dan v letu, ko imajo možnost priti na tako prireditev. Nekatere so pripeljali sinovi ali vnuki, peš ali v avtomobilih. »Saj si ne morete predstavljati, koliko jim pomeni to povabilo, da bodo lahko s svojimi znanci svečano praznovali zaključek starega leta,« so pripovedovali spremljevalci. Za svečano vzdušje srečanja so poskrbeli tudi učenci glasbene šole, ki so s prisrčnim programom posebej razveselili goste. Igrali in peli so posebnim poslušalcem. To so bile njihove prababice in dedki, stare tete in drugi starejši krajani. Dekliški oktet je ubrano zapel nekaj naših priljubljenih pesmi »Gor čez Izaro« in druge ob prijetni spremljavi citer, potem pa trio violin, solo harmonika in še nastop najmlajših na blok-flavtice ter recitacije o Kralju Matjažu: ŠPORTNA DEJAVNOST RAVENSKIH UPOKOJENCEV šah Društvo upokojencev Ravne na Koroškem je od januarja do marca 1985 izvedlo dvokrožni turnir v šahu. Tega tekmovanja se je udeležilo 7 šahistov. Zmagal je Alojz Bajc z 11, pred Mirkom Zadravcem 9 ter Francem Mlinarjem z 9 točkami. V tem obdobju pa je bil tudi dvokrožni brzoturnir. Sodelovalo je 6 šahistov. Zmagal je Alojz Bajc z 9, pred Mirkom Zadravcem 7 ter Petrom Šteharnikom s 5 osvojenimi točkami. Smučanje Zveza društev upokojencev Slovenije je 21. 2. 1985 izvedla 2. zimske igre upokojencev Slovenije. Tekmovali so v veleslalomu in tekih za naslov ekipnega in posameznega prvaka v raznih starostnih kategorijah. Tekmovanje v veleslalomu je bilo na Kobli, v tekih pa na terenih Dobrave ob Bohinjski Bistrici. Tekmovanja v veleslalomu so se udeležili 4 tekmovalci iz Črne, 2 iz Mežice ter 4 z Raven. Razen tega je nastopil en tekmovalec v teku na 6 km. Tek na 6 km — nad 60 let V tej skupini je nastopilo 48 tekmovalcev. Zelo dobro se je uvrstil na 6. mesto Gregor Klančnik z Raven. Veleslalom nad 60 let V tej skupini je nastopilo 75 tekmovalcev. Od naših se je na 8. mesto uvrstil Milan Pečovnik, na 17. mesto Alojz Ošlak iz Mežice ter na 18. mesto Florjan Kotnik z Raven, na 20. mesto Justin Mlačnik in na 23. mesto Roland Sušelj iz črne na Koroškem. Ervin Wlodyga Rekreacija in šport SMUČANJE Tozd Družbeni standard je konec februarja s pomočjo SK Fužinar — selekcijo za teke — izvedel prvenstvo železarne v smučarskih tekih in samostojno izvedel prvo tekmovanje v veleslalomu za pokal »Poseka«, ki naj bi postalo tradicionalno in eno najmnožičnejših zimskih tekmovanj že-lezarjev na »domačih terenih«. Rezultati Smučarski tek — ženske nad 35 let: 1. Angela Juraja, Gospodarjenje, 2. Berta Vidovšič, Del. skupnost KSZ. Ženske do 35 let: 1. Jožica Taks, Delovna skupnost za računovodstvo, 2. Štefka Sirk, Gospodarjenje. Moški nad 35 let: 1. Oto Sumer, Kovačnica, 2. Ivan Urbanci, SiD, 3. Egon Karpač, Kovačnica. Moški do 35 let: 1. Bogdan Peruš, TSD. 2. Iztok Jert, SGV, 3. Rudi Ver-dinek, Transport. V letu 1984 smo v krajevnih skupnostih in občini izvajali športno rekreativno dejavnost in tekmovanja v naslednjih panogah: v alpskem smučanju, sankanju, streljanju, kegljanju, nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, kolesarjenju, plavanju, teku, smučarskem teku, v pohodih oziroma planinstvu. V veleslalomu in slalomu je po krajevnih skupnostih na 11 tekmovanjih sodelovalo 533 moških in 193 žensk, skupaj 726. V sankanju je tekmovalo 182 moških in 82 žensk, skupaj 264. Na košarkarskih turnirjih v Crni in n.a Prevaljah je sodelovalo 80 moških, v namiznem tenisu pa 78 občanov — 71 moških in 7 žensk. Na občinskem prvenstvu v streljanju je sodelovalo 30 občanov. Dokaj množična so bila rekreacijska tekmovanja v kegljanju, ki so bila po kakovosti razdeljena v trimsko. B. A in super ligo ter v žensko občinsko ligo. V vseh ligah in na turnirjih je tekmovalo 495 moških in 157 žensk, skupaj 652. Veliko zanimanje je tudi za odbojko, saj je na raznih krajevnih in občinskih turnirjih ter ligah sodelovalo 500 rekreativcev, 320 moških in 180 žensk. V občinskih in medobčinskih Veleslalom Ženske do 30 let: 1. Marija Pečovnik, SiD. Ženske nad 30 let: 1. Ivana Creslov-nik, SGV, 2. Jožica Taks, Računovodstvo, 3. Magda Dretnik, RPT. Moški do 30 let: 1. Jože Kacil, Industrijski noži, 2. Boris Kotnik. Jeklarna, 3. Anton Krejan, ETS. Od 30 do 45 let: 1. Mirko Perger, SiD, 2. Danilo Krevh, SGV, 3. Ernest Srebot, Kontrola kakovosti. Nad 45 let: 1. Tomo Stefanovič, Komerciala, 2. Jože Kordež, Kontrola kakovosti, 3. Alojz Nedog, Transport. Pokal za najboljši čas je med ženskami osvojila Ivana Creslovnik, med moškimi pa Jože Kacil. Nastopilo je 45 tekmovalcev. Organizator rekreacije Franc Golob odbojkarskih ligah, ki so bile po kvaliteti zahtevnejše, je tekmovalo 9 članskih, 3 ženske ekipe, 5 ekip mladincev, 4 ekipe mladink, 3 ekipe kadetov, 5 ekip kadetinj, 5 ekip pionirjev in 5 ekip pionirk oziroma 220 odbojkarjev in 160 odbojkaric. Z rekreativno odbojko se je skupaj ukvarjalo 540 moških in 340 žensk, skupaj 880. Najmnožičnejša je bila udeležba v malem nogometu, kjer je na vseh turnirjih in ligah nastopalo 85 ekip oziroma 810 tekmovalcev. V medobčinskih in občinskih nogometnih ligah je nastopalo 8 članskih ekip. 2 mladinski, 7 kadetskih in 8 pionirskih ekip oziroma 375 nogometašev. Skupaj pa se je za nogometno žogo podilo kar 1185 občanov. Na vseh rekreacijskih tekmovanjih in v ligah je sodelovalo 3116 moških in 779 žensk, skupaj 3895, oziroma 15 */o vseh občanov. Se večja je bila udeležba na množičnih netekmovalnih prireditvah, ki imajo s fiziološkega vidika pozitiven vpliv na celotni organizem. V smučarskem teku je sodelovalo 270 moških in 97 žensk, skupaj 367. Kolesarilo je 775 ljudi. Trimskega teka in krajevnih ter občinskega krosa se je udeležilo 4467 občanov. Na plavalnih akcijah je poleti sodelovalo 1584 občanov. Množičnih pohodov na Uršljo goro, Peco in Raduho se je udeležilo 3184 občanov. Vseh udeležencev množičnih prireditev je bilo 6151 moških in 4226 žensk, skupaj 10.377 občanov z 298 družinami oziroma 39 °/o občasno aktivnih. Na vseh rekreacijskih tekmovanjih in ligah ter množičnih prireditvah je sodelovalo 9267 moških in 5005 žensk, skupaj 14.272 občanov. Tudi letos računamo, da se z redno in občasno rekreacijo ukvarja 53 °/# prebivalcev. Poudariti tudi velja, da imajo društva Partizan in večje OZD po krajih organizirano redno tedensko rekreacijo. Menimo, da lahko vsak občan glede na svoj interes in sposobnosti zadovolji potrebe po gibanju. Športno značko je lani osvojilo 1312 otrok. V celoletni akciji »naučimo se plavati« je splavalo 793 neplavalcev, v smučarskih tečajih pa se je naučilo smučati 684 otrok in odraslih. Tradicionalne športno-politične prireditve 10. smučarskega teka »Po poteh Štirinajste« se je udeležilo 257 občanov, na IV. maratonu kralja Matjaža v okviru 29. koroškega turističnega tedna v Crni pa je startalo 420 tekačev. Najboljša KS v organiziranju in izvajanju programa športne rekreacije krajanov je bila KS Crna, ki se je izkazala predvsem pri prireditvah in tekmovanjih v okviru koroškega turističnega tedna. Najboljši tozd v izvajanju športno rekreacijske dejavnosti pa je bil tozd Elektrotehniške storitve iz 2elezarne Ravne, ki je po kriterijih zbral največ točk pred tozdom Valjarno in tozdom Industrijski noži. V tekmovanju za značko »koroška grča« je izpolnilo vse naloge le 30 zagrizenih in vnetih rekreativcev. Ce primerjamo število udeležencev, ki so se ukvarjali s športno rekreacijo v letu 1983, vidimo, da ni bistvenega odstopanja proti letu 1984. zato lahko rečemo, da smo pri rekreaciji obdržali isto raven. Poudariti pa velja, da se vse več ljudi individualno ukvarja z rekreacijo. za kar nam gre zasluga, da smo jih le znali pred leti z raznimi propagandnimi akcijami pravilno usmeriti v zdravo preživljanje prostega časa. Zelja nas organizatorjev rekreacije je. da bi tudi prihodnje leto pridobili čim več ljudi, ki bi pozimi smučali in tekli na smučeh, pomladi in jeseni kolesarili ter tekli, poleti hodili v planine, plavali in igrali žogo oziroma se v okviru svojih sposobnosti in želja zdravo rekreirali in s tem skrbeli za svoje zdravje ter dobro počutje. Albert Hojnik NA RAVNAH OBČINSKI ZENSKI TURNIR V KEGL. JAN JU ZA DAN 2ENSK Komisija za kegljanje pri ZTKO občine Ravne je v počastitev dneva žensk 3. marca 1985 uspešno izvedla ženski turnir v kegljanju na 8-stez-nem kegljišču DTK na Ravnah. Nastopilo je 8 ekip ter 42 posameznic. Zmagala je ekipa Rudnika Mežica s 749 keglji. Druga je bila ekipa Skupščine občine Ravne. 737, tretja pa Delovna skupnost za računovodstvo iz 2elezarne Ravne. 693. Pri neregistriranih posameznicah je bila prva Ljuba Mave, Rudnik Mežica, 210, 2. Silva Šteharnik, 2elezarna Ravne, 209 kegljev, 3. Sonja Mlinar. Tekstilna Prevalje, 201. Med registriranimi tekmovalkami je bila najboljša Draga Sipek iz TL Prevalje. 212, 2. Medika Prinčič, Železarna, 209. 3. Francka Hafner, Integral Prevalje. 203. Posameznice do tretjega mesta so prejele kolajne, najboljša ekipa pa pokal. Po tekmi je bila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, podelitev spominskih značk ter skromna pogostitev. H. A. PLAVANJE Zimsko državno prvenstvo v Mariboru od 1. do 3. marca je prineslo velik uspeh plavalcem in plavalkam Fužinarja. Skupno so osvojili 8 zlatih, 1 srebrno in 4 bronaste medalje, pri tem pa dosegli še več državnih rekordov. Naš Sandi Ambrož je bil najuspešnejši tekmovalec tega prvenstva, doseženi rezultati pa ga uvrščajo med najboljše evropske plavalce. Izboljšal je državne rekorde na 100 in 200 m hrbtno in 200 m mešano. Velik delež k uspehu v Mariboru so seveda prispevali tudi drugi plavalci in plavalke Fužinarja. Darja Kop Je bila trikrat »zlata«, državna rekorda pa je dosegla v disciplini 100 m hrbtno in 200 m mešano. Alenka Pešl je bila J % š Martinčkanje Ar LEPI USPEHI ŠPORTNO-REKREATIVNIH DEJAVNOSTI V OBČINI RAVNE V LETU 1984 Mladi strelec prva na 100 m prsno in tretja na 200 OJ prsno, Miran Kos drugi na 100 m hrt)*' no, Dijana Simonovič pa tretja četrta na 100 in 200 m delfin. Rekof° je postavila Fužinarjeva ženska štax*j ta 4 X 100 m mešano. Zelo dobri so bU* mladinci, zlasti Bernard Pesjak, Dc' jan Karada in Andrej Ceru. Ti uspehi kažejo, da je ravensk" plavanje prebrodilo krizo in so spev buda za še boljše delo. Nekateri P13' valci in plavalke, ki so prenehali * vadbo, so se vrnili v klub, nekaten se še bodo. Ali bo Fužinar znova ' vrhu jugoslovanskega plavanja? Obe3 so, nemalo tudi zaradi izjemne zagn3' r.osti novega trenerja Duška Simoni viča, ki je v kratkem času potre3 svoje sposobnosti in kar je zlasti P°' membno, pokazal je pravilen odn»s do dela z mladimi. Od Fužinarjevih plavalcev in p'3' valk sta kandidata za EP avgusta Sofiji Sandi Ambrož in Dijana Sira? novič, za mladinsko EP junija na N* zozemskem pa Darja Kop in Alenk Pešl. Na letošnjem državnem prvenst^J pionirjev do 12 let 16. in 17. marca Sarajevu so Fužinarja zastopali Kres Božikov, Aleš Ferk in Matija MedveJ šek. Komaj 10-letni Božikov je zno'j. potrdil svoj izredni talent. Zmagal J, v disciplini 200 m hrbtno in doseg3 nov državni rekord za pionirje do *, let starosti. Tako je letos že d rtu1 popravil državni rekord. ALPSKO SMUČANJE 27. in 28. februarja sta bila na OšVe. nu dva slaloma za balkanski pok3!' Med 84 tekmovalci iz Avstrije, ZB,' Francije, Finske in Jugoslavije je b>‘. nekaj slalomistov, ki so v tej sezoa osvajali najvišja mesta na tekmov« njih za svetovni pokal. V močni mednarodni konkurenci * se zelo dobro uvrstili tudi naši kOf“| ški smučarji. Na prvi tekmi je ", vrstni red takle: 1. Kohlbichler (A strlja), 2. Petrovič (Jugoslavija), j' Mougel (Francija), ... 13. Potočnik, K Žagar, 15. Cujež, 18. Ažnoh, 19. Navoj nlk, 23. Kostanjevec (vsi Fužinar). n. drugi tekmi je bilo uvrščenih te K tekmovalcev, vrstni red pa: 1. Selu3, (ZRN), 2. Kdhlbichler (Avstrija), Mougel (Francija), ... 15. Žagar, 1 Pustoslemšek (Mežica), 21. Kostanj VCC' nll Iz smučanja še nekaj novic. V ToP in na Ošvenu je bilo 2. in 3. ntar3 i epubliško prvenstvo v slalomu in 'jjj, leslalomu za starejše pionirje in P* e nirke. Med 152 tekmovalci so dobL uvrstitve dosegli tudi mladi koros* smučarji in smučarke. V veleslalomi, sta zmagala Polona Hafner in Andr,, Miklavc iz Škofje Loke, Krajnc Je v 4., Kunc 5. in Adamič 7., vsi so . Crne, Branko Žagar iz Fužinarja F, je bil 8. V slalomu na Ošvenu 3 osvojila naslove republiških prvak3 Andreja Rojs iz Branika in G reg Grilc iz Kranja. Fužlnarjevl tckiP valki Skrlnjarjeva in Videmškova » se uvrstili na 4. oziroma 5. mesto. 11 kazali so se tudi fantje: Kunc iz Cr' je bil 5., Adamič 9. in Ravenčan ” pevnik 11. ... Na prvenstvu vzhodne regije v Sv lomu za pionirje in pionirke, ki ‘ Jf° 17- marca na Ošvenu, so med 130 ■ITjJovalci iz ii klubov dosegli lepe J«tjtve mladi Korošci. Zlasti v ka-i s°riJi starejših pionirjev in pionirk n J511 uspeh imeniten. Zmagala sta tiTv reC Slana Fužinarja Petra Videm-šimi Borut Močilnik. Med starej-1 Pionirji so se poleg Močilnika urezali še Krajnc iz Črne, ki je bil ži„ Pangerc in Pepevnik (oba Fu-e./jaij, ki sta bila 4. in 5. Med mlaj-Pionirji si je Grega Koren pri-mučal 2., Samo Bobek (oba Fužinar) 1Ja 3. mesto. .Republiško prvenstvo mlajših mla-„"}?ev in mladink je bilo v Kranjski Pii * Tretii mesti sta si prismučala i ustpslemšek iz Mežice v veleslalomu Ravenčan Kostanjevec v slalomu, . ;®r> Prav tako član Fužinarja, pa bil četrti v veleslalomu. INVALIDSKI ŠPORT Invalidsko športno društvo Samo-jjljlk Ravne je bilo organizator vodnevnega republiškega in držav-‘eSa prvenstva invalidov v veleslalo-n., . te bilo 9. in 10. marca na Ošve-a. Med 63 invalidi iz osmih društev 1“ od domačih tekmovalcev osvojili asiove državnih prvakov: Komarjeve Pred Kordeževo in Pumpasovo (vse J.emorastnik) ter Mlačnik z Raven rmui, Belišem iz Slovenj Gradca. Re-njlrAške naslove pa so osvojili: Fa-Jka Kordež, Polona Komar in Mario Kamnik. SMUČARSKI TEKI V začetku marca je bilo na Rogli ‘eddruštveno tekmovanje v smučarji tekih, ki so se ga udeležili tudi in ln tekačice iz Crne in Fužinar-Jy Med 180 udeleženci iz 14 klubov o zlasti Črnjani dosegli nekaj lepih , vrstitev. Med starejšimi pionirkami s, zmagala Nataša Lačen pred Ano -Ovnik in Simono Srebot, vse so iz s rbe. Da postaja tek na smučeh pobril?^ v ^rni. Pa tudi na Ravnah, vse j “‘J množičen in kakovosten, potrju-tem dobre uvrstitve fantov na -vj} tekmovanju. Med starejšimi pio-j. tjj je bil Andrej Polc 10., med mlaj-st? mladinci Srečko Skvorc 6., Silve-Polc 8., v kategoriji starejših ladincev pa Branko Slivnik 7. Od-vno se -je uvrstil tudi Ravenčan An-Kričej, ki je bil med starejšimi m°Wrji tretji. SMUČARSKI SKOKI -j Dobrovljah je bilo sredi marca LfVenstvo koroško-štajerske regije v "•ličarskih skokih za najmlajše. Lep 2« k je dosegel Ravenčan Andrej Bernik, ki je zmagal med mlajšimi l‘r*bani in tako postal prvak regije v lii° nji sezoni. Četrto mesto je osvoji* Aljoša Krivograd. Starejši cicibani IZ, so imeli tekmovanje za regijski £“kal, Fužinarjev naraščajnik Jože “Bernik je bil prav tako četrti. P* Rok Petrovič s prevaljskimi šolarji na Ošvenu NAMIZNI TENIS Meddruštveno tekmovanje je bilo v ®mu. Od mladih Fužinarjevih ska- i. r ev sta bila med mlajšimi pionirji ®enik prvi, Svab pa drugi. Tretje ‘esto pa je med starejšimi mladinci losi |egel njun klubski tovariš Marko KEGLJANJE začetku marca se je pričel drugi p®* Prvenstva v obeh skupinah II. re-luai^ške lige — vzhod, kjer nastopata j, d* moška in ženska ekipa Fužinarja. s “Venčani so v Novem mestu izgubili čet keglji razlike in tako doživeli že .'trti poraz, kljub odličnemu nastopu v'Snika. ki je podrl 891 kegljev. Ze {.naslednjem kolu pa Je moška ekipa azlnarja na domačem kegljišču pre-z®Bala trboveljskega Rudarja in mu M S'a prvi poraz v prvenstvu. V eki-... . bžinarja, ki je z rezultatom 5471 r dttih kegljev dosegla nov klubski n»l0rd >h rekord kegljišča v DTK. so ta. doiii; Mlakar 900, Podojsteršek 93,' Grabner 910, Paradiž 884, Belal Ua 'n Lesnik 899 kegljev. V 10. kolu q so Ravenčani premagali še Slovenj j,, “dec v gosteh z razliko 51 kegljev. Rat a Budarja jo kljub porazu na t>fžv a*t v vodstvu z 18 točkami in bo lip' one novi član enotne republiške Pred Branikom 14 in Fužinarjem 2 ‘očk itd. VamK'-1avke Fužinarja so v nadalje-s ?jti Prvenstva trikrat zmagale in si Bot ofkami naskoka praktično že zakadile naslov prvakinj. V gosteh so ijjJ Občanke premagale Novo mesto in Tf?*Zad v Žalcu, doma pa Rudarja iz s0 i?yelj. Najboljše v ekipi Fužinarja v a 7**e proti Novemu mestu Ciglerje-t| i in Harnoldova 411 kegljev, pro-6o0ludarju Ciglerjeva 441 in Harnol-ti0rta 420 ter v Žalcu Harnoldova 411 lik 'b kegljev, v zadnjih dveh ko-»o se Ravenčanke pomerile še z dama Krškega ln Branika. Na Ravnah je bil 9. in 10. marca tretji pozivni namiznoteniški turnir članov Slovenije, na katerem je merilo moči 24 igralcev v dveh kakovostnih skupinah. Zbrali so se vsi najboljši, razen reprezentanta Stefana Kovača iz Olimpije. V prvi skupini je zmagal prepričljivo brez poraza bivši fužinarjev igralec Bojan Pavič, ki sedaj nastopa za ljubljansko Olimpijo. Domačin Darko Jamšek Je dosegel odlično uvrstitev na 7. mesto, čeprav s svojimi igrami po končanem turnirju ni bil preveč zadovoljen. V drugi skupini je zmagal Ravenčan Samo Bezjak, njegov klubski tovariš Marko Spegel je bil šesti, Iztok Janežič, ki je vrsto let nastopal za Fužinar, sedaj pa za ljubljansko Ilirijo, pa sedmi. Na mladinskem državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo od 22. do 24. marca v Kikindi, sta igralca Fužinarja Darko Jamšek in Tanja Pandev dosegla enega svojih največjih uspehov v svoji dosedanji uspešni športni karieri. Jamšek je v igri posameznikov doživel poraz šele v finalu. Po ogorčenem boju ga je premagal Karlovič iz Zadra z 2:0 (21:16, 26:24) in tako je Jamšku pripadla srebrna medalja. Sicer pa je mladi Ravenčan prikazal odlične igre in med drugim premagal v polfinalu reprezentanta Primorca iz Zadra z 2:1, zato mu je dres z državnim grbom po tem prvenstvu vse bližji. Velik uspeh predstavlja tudi drugo mesto Jamška in Pandevove v igri mešanih parov. V boju za naslov državnih prvakov sta Fužinarjeva igralca morala priznati premoč dvojice Primorac, Bagat Zadar in Fazlič, Mladost. Zagreb, ki sta zmagala z rezultatom 2:0 (21:16, 21:19). Tudi Tanja Pandev je dosegla želeni cilj, potem ko se je med posameznicami uvrstila med štiri najboljše igralke na prvenstvu. V polfinalu jo je premagala kasnejša državna prvakinja Poljakova iz Bačkega Gradišta z 2:0. Na državnem prvenstvu je nastopil tudi Ravenčan Samo Bezjak, ki se je uspel v igri mešanih dvojic uvrstiti v polfinale skupaj s soigralko Grkiničevo iz zagrebške Mladosti, medtem ko je med posamezniki izpadel že v drugem kolu. Malce nepričakovano ga je izločil Kuzma iz Murske Sobote. V začetku marca pa so namiznoteniški igralci Fužinarja v Dostavi Jamšek. Bezjak. Sirovina in Kotnik sodelovali na turnirju v Ljubljani in ponovili lanski uspeh, potem ko so osvojili naslov ekipnega mladinskega prvaka Slovenije. Na prvenstvu je sodelovalo 11 ekip, Ravenčani pa so si z osvojitvijo prvega mesta zagotovili nastop na državnem prvenstvu v Ku-manovem. Poleg Fužinarja bodo nastopili še drugouvrščeni igralci Sobote. Za lep uspeh ravenske mladinske ekipe je najzaslužnejši Darko Jamšek, ki je premagal vse svoje nasprotnike. ODBOJKA V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva v drugi zvezni ligi so dosegle odbojkarice Fužinarja na gostovanjih polovičen izkupiček. V Pulju so bile poražene z domačo Mar-čano s 3:0, zmagale pa so v Kopru s 3:2. V 14. kolu so igrale Ravenčanke doma z ekipo Gradačca in osvojile novi dve točki z gladko zmago 3:0. Po 14. kolu so odbojkarice Fužinarja na četrtem mestu na prvenstveni razpredelnici z desetimi zmagami in štirimi porazi. Odbojkarji Fužinarja so po gladkih uvodnih zmagah nad Mežico in Bledom v nadaljevanju prvenstva v II. zvezni ligi, odigrali nekaj težkih tekem, ki so direktno odločale o njihovi usodi v boju za uvrstitev v najvišji rang tekmovanja. Čeprav njihova igra ni bila tako prepričljiva kot jeseni, so Ravenčani uspeli doma premagati odlični ekipi Novi Zagreb in Reko, v gosteh pa Pionir v Novem mestu in Karlovac. Tako v Novem mestu, kot nato čez tri tedne doma proti Rečanom so bili fantje že na robu poraza, a jim je le uspelo zmagati s 3:2. Posebej razburljivo Je bilo tudi srečanje na Ravnah proti Zagrebčanom. Pred nabito polno dvorano so odbojkarji Fužinarja uspeli zmagati s 3:1. V naslednjih treh kolih so odigrali že tekme v Mostarju in v Sisku ter doma z moštvom Pakraca lz Daruvara. Do konca prvenstva jim preostaneta še srečanji s Famosom na Ravnah in z Radničkim v Slavonskem Brodu. Ivo Mlakar AMD — RAVNE AMD — Ravne je sprejelo za leto 1985 program dela. Ta progi-am je razdeljen na komisije, ki delujejo v društvu in si med seboj tudi pomagajo in se dopolnjujejo, da vsako akcijo. prireditev in podobne aktivnosti čim bolje opravijo. Tako Avto-šola Ravne planira v letu 1985 za voznike motornih vozil na Ravnah 10 tečajev. 4—5 tečajev v Radljah in dva v Dravogradu. Za voznike kmetijskih traktorjev pa en tečaj na Ravnah, dva v Radliah in enega v Dravogradu. Po en tečaj za voznike mopedov in koles z motorjem bo na Ravnah, v Radljah in v Dravogradu. AMD — Ravne sodeluje vedno tuli pri izvajanju programa na področju preventivne vzgoje v okviru SPV — Ravne. Sola bo obnovila nekatere učne pripomočke, ki so že dotrajani, in nabavila tudi dodatne naprave oziroma onremo. Tako bo pouk še kvalitetnejši. Vsi novo včlanlenl tečajniki bodo dobili popust 15 •/• pri tečaju teorije. Društvo deluie uspešno, prizadeva pa si za še boljše delo. zato so tudi programi komisij v AMD taki. ki nai bi to omogočali in pritegnili čim več novih članov. Člani imajo določene ugodnosti, ki Jih izkoristijo, ko so npr. na poti (ali kako drugače) z motornim vozilom. Te ugodnosti objavlja od časa do časa Moto revija ali pa jih je moč dobiti v AMD Ravne. Tako naj npr. navedemo podatek o brezplačnih prevozih poškodovanih vozil ob prometni ne- sreči. Teh uslug Je bilo v letu 1984 930 in so stale AMZ Slovenije 4,204.467 din. Društvo s pomočjo svojih komisij organizira društveni piknik, ples šoferjev, avto-rally v okviru koroške regije za dan mladosti, tekmovanje kolesarjev in mopedistov v Crni v okviru turističnega tedna ter na Ravnah v okviru občinskega praznika. Vključili pa se bomo tudi ob praznovanju 40. obletnice osvoboditve Poljana ’85. Za večletno uspešno delo je AMD Ravne dobilo priznanje za leto 1984. ki ga podeli »Politika ekspres« vsako leto enemu društvu v Jugoslaviji. Vodstvo društva in sedanji člani si želimo še večje število članstva in sodelovanja, zato vas vabimo, da se oglasite v prostorih društva Ravne in se včlanite. Tako bomo še močnejši in uspešnejši. Avgust Knez EKIPA KS OO ZSMS ŽELEZARNE RAVNE ZMAGOVALEC KOŠARKARSKEGA TURNIRJA V LUČAH 15. marca 1985 smo se odzvali vabilu OO ZSMS TOZD Kovinarstvo in se udeležili košarkarskega turnirja. Na poti v Luče smo si v Ljubnem ogledali proizvodni program tozda Kovinarstvo. Na košarkarskem turnirju so sodelovale štiri ekipe: GLIN Nazarje, SD Raduha Luče, OO ZSMS TOZD Kovinarstvo in KS OO ZSMS 2elezarne Ravne. V prvi tekmi smo po razburljivem finišu (podaljšek) premagali odlično ekipo GLIN Nazarje z rezultatom 41:40 (36:36, 20:20). Najboljši igralec in strelec tekme je bil Gvido Lužnik. Dosegel je 19 točk. V drugi tekmi je ekipa OO ZSMS Kovinarstvo premagala SD Raduha. V tekmi za tretje mesto pa je slavila ekipa GLIN Nazarje. V finalni tekmi smo se srečali z ekipo OO ZSMS tozda Kovinarstvo in jo gladko premagali 53:40 (22:20). Tokrat je bil najboljši igralec in strelec tekme Vlado Petrič. Dosegel je 24 točk. Pohvala pa gre tudi drugim igralcem, saj so vsak po svojih najboljših močeh prispevali k skupni zmagi. Izvedba turnirja je bila dobra, za kar so zaslužni prizadevni organizatorji OO ZSMS tozda Kovinarstvo. KS OO ZSMS Komisija za šport Tomo Sater OBČNI ZBOR PD PREVALJE Prevaljski planinci so se 16. marca v velikem številu zbrali v Družbenem domu na občnem zboru svojega društva. Dosedanji in ponovno izvoljeni predsednik tov. Lodrant je med drugim spregovoril tudi o razmerah v slovenski telesni kulturi. Poudaril je, da se »planinci bojijo, da se bodo v dolgoročnih planih občinskih TKS vnovič razbohotile egoistične in lokalistlčne težnje posameznih aktivistov — kljub »Lepota ni naključje« navidezno demokratičnemu odločanju.« Večji poudarek bo treba dati množičnim športnim dejavnostim. (V razpravi je tov. Stropnik, predsednik MDO za Koroško, dejal, da je množičnim športom od sredstev TKS namenjeno 55 odstotkov. Je pa res, da so PD najštevilnejša športna organizacija v občini, sredstva zanje pa majhna. Verjetno bi morali biti delegati PD v občinski TKS bolj aktivni:) Predsednik je spregovoril še o delu propagandnega odseka. Izletom so zadnja leta posvečali manj skrbi, ker so imeli veliko dela z gradnjo prizidka na Uršlji gori. (Je to res edini razlog?) Spomnil se je tudi na delo pripravljalnega odbora na obeležitev odpiranja razširjene koče (priprava proslave, almanah . . .). Zadnjih pet let je bila dejavnost društva (odbornikov) usmerjena v izgradnjo prizidka na Uršlji. 16. junija 1984 so ga slovesno odprli. Vanj je vloženih 6516 prostovoljnih delovnih ur. Počitka pa ne bo — popraviti je treba še stari del. Aktiven je bil tudi mladinski odsek. Izvedel je 11 izletov, PŠ in orientacijski tečaj. AS deluje v sklopu AO Ravne. Lani so opravili 438 vzponov. Dokončali so raziskovalno nalogo o razvoju alpinizma na Koroškem in Plezalni vodnik Raduha, Peca in Uršlja gora. Njihova velika želja je odprava v Južno Ameriko. Denar zbirajo z delovnimi akcijami. Planinci so sprejeli dopolnila k statutu. Novost je petčlanski izvršilni odbor (ožji UO), ki naj bi reševal sprotno problematiko. Vprašanje pa je seveda, če to ne predstavlja nevarnosti koncentracije odločanja. Na zboru so podelili tudi priznanja — Oto Pikalo je dobil srebrni častni znak PZJ in 14 planincev Prušnikovo bralno značko. Kljub zanimivim poročilom, predlogom (Turistično društvo kot odsek PD) in kritičnim ocenam, se v razpravo ni vključil nihče iz »baze«. Je planincem vseeno, kako deluje društvo? Jih na občni zbor pritegne zgolj brezplačen ples? Planinsko društvo Prevalje je razpisalo dela in naloge oskrbnika za Planinski dom na Uršlji gori. Zaželen je zakonski par. Nastop službe in osebni dohodek po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Prevalje, Trg 46, 62391 Prevalje. Andreja Cibron TRETJE ODPRTO PRVENSTVO V VELESLALOMU ENOTE KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA Pripadniki TO s Koroške uspešno izvedli smučarsko prvenstvo — movalcev iz 11 ekip v Topli pod Peco. 114 tek- Nedelja, 3. marca, v dolini ni bila nič kaj prijetna. Vožnja z avtomobilom proti Črni na Koroškem je potekala v dežju, ki je topil zadnje snežne krpe. A pokrajina se je med vzpenjanjem v podgorje Pece spremenila: hribi z gozdovi so bili odeti v belo odejo. Sprejel nas je zaselek Topla, kjer je bilo prizorišče 3. odprtega prvenstva v veleslalomu enote TO Karla Destovnika-Kajuha. Izvedli so ga v sodelovanju z OŠTO Ravne na Koroškem in enoto KDK člani smučarskega kluba Črna na Koroškem. Na njem so sc pomerili pripadniki TO in JLA ter tovariši iz UNZ in s carine Dravograd. Tekmovalo je 114 smučarjev iz 11 ekip. Kljub slabim pogojem na smučišču — mehek sneg in slaba vidljivost, smo videli dobro smučarsko predstavo na 550 m dolgem smučišču s 157 m višinske razlike. V zadovoljstvo peščice opazovalcev so nekateri kar med vožnjo komentirali, ne meneč se za desetinke. Po tekmovanju je sledilo okrepčilo v nekdanji karavli v Topli. Udeležence je pozdravil sekretar komiteja ZK enote Karla Destovnika-Kajuha Karlo Seme, ki je med svojimi besedami recitiral Kajuhove verze iz pesmi: Ko človek bo človeka prepoznal, Kmetova pesem in Mogočne pesmi bomo peli, kar je sreča- nju dalo novo razsežnost. Med drugim je dejal: »Že v preteklih letih smo pristopili k izvajanju takšnih oblik udejstvovanja pripadnikov TO izven vzgoje, s katerim krepimo moralnopolitično stanje pripadnikov, pripadnost enoti in tovarištva ter povezanost z ostalimi deli SLO in družbeno samozaščito. Nikoli pa nismo pozabili na ime naše enote, ki nas skozi pesnikova dela spominja na težke in hude čase, na vse borce in vse tiste, ki so izgubili življenje, na težko in uspešno pot XIV. divizije vseh enot v bitki za svobodo ... Propal je stari svet in raste novi. Mi, pripadniki naše enote, se zavedamo svoje in naše skupne odgovornosti... Smo in bomo ohranjali ter negovali pridobljene vrednote.« Razglasitev rezultatov Najbolje so se v sicer tesnem izidu odrezali pripadniki OŠTO Slovenj Gradec tako med posamezniki kot tudi ekipno. Uvrstitev posameznikov: 1. Dušan Juvan, OŠTO Slovenj Gradec, 2. Vili Santner, OŠTO Slovenj Gradec, 3. Jože Kolar, PŠTO Koroške. Ekipna uvrstitev: 1. OŠTO Slovenj Gradec, 2. OŠTO Ravne, 3. OŠTO Radlje. Vtisi in mnenja Jože Prislan, OŠTO Titovo Velenje, je izrazil zadovoljstvo nad takšnim srečanjem: »Sodelovanje s koroško regijo podpiramo; spoznavamo se s pripadniki koroške TO in ostalih struktur SLO in družbene samozaščite, obenem pa tudi teren izven naše občine. Iz celotne pokrajine se nas je odzvalo okoli 30, ob lepšem vremenu nas bi bilo še precej več. V TO se zavedamo, da pri krepitvi borbene pripravljenosti enot poleg moralne in psihične pripadnosti igra pomembno vlogo tudi fizična zmogljivost. S takšnim sodelovanjem med pokrajinami bomo nadaljevali. V juniju pa pripravljamo srečanje v plavanju v Titovem Velenju. Udeležba in organizacija sta bili izredno dobri, razveseljivo pa je, da imamo v TO vedno več odličnih smučarjev, ki bodo lahko opravljali specialne naloge.« Pri izvedbi tekmovanja je sodeloval tudi Alojz Tomše, OŠTO Ravne na Koroškem in član SK Črna na Koroškem. Izrazil je splošno zadovoljstvo organizatorjev nad številno udeležbo in uspešnim tekmovanjem. Veliko mu pomeni, ker se tradicionalnih srečanj ueležujejo tudi mladinci-prostovoljci v TO. Sklenil je besede: »Vsa ta tekmovanja so v prid tudi bodočemu Interalp centru (smučarsko središče v povezavi s sosednjo Avstrijo o. p.). Nastajalo je spontano s požrtvovalnostjo članov SK Črna na Koroškem in v sodelovanju z Lesno, ki je postavila prenosne vlečnice.« Zapis iz Tople nad Črno na Koroškem končujemo s spoznanjem, kako pomembno je sodelovanje in volja posameznikov. Samo Šavc USMERITVE ZA ODOBRAVANJE ODSOTNOSTI Z DELA 1. Komisije za kadre in splošne zadeve v tozdih in delovnih skupnostih, ki obravnavajo prošnje za odobritev plačane ali neplačane odsotnosti z dela za športne, kulturne in druge namene, morajo pri obravnavi upoštevati interes železarne o čim večji prisotnosti na delu, usklajen z interesom telesnokulturnih, kulturnih in drugih organizacij ter obliko interesnega povezovanja in delovanja delavcev oz. interes širše družbene skupnosti in izpolnje- vanje interesov naših delavcev. 2. Vse prošnje za odsotnosti morajo priti v železarno po uradni poti prek vložišča ali pa biti predane na tajništvu tozda Družbeni standard za športne in kulturne namene oz. kadrovski službi za vse ostale namene. 3. Tozd Družbeni standard mora prošnje preučiti, po potrebi pridobiti dodatna mnenja ZTKO oz. ZKO, kadrovska služba pa od ustreznih drugih organov ali institucij in jim dodati mnenje z JOŽE GRABNER Potrtih src, toda s plemenitih® spomini se poslednjič poslavlja' mo od tebe, dragi tovariš Jože Ne moremo odvzeti bolečin ** src tvojih najbližjih, toda radi bi jo oblažili s tem, da se ti še enkrat iskreno zahvalimo za ve® tvoj prispevek k našim s kupnin1 uspehom. Vse je bilo že v pričakovanja pomladi, naša srca pa so skupaj s tabo upala, da boš zmogel težko bolezen. Sredi tega pričakovanja nas je presunila žalostna resnica, da nas zapuščaš za vselej-Tiha je šla beseda od ust do us1 med tvojimi sodelavci ono jutru ko smo izvedeli, da te ni več, in bolečina je šla z njo od srca do srca. Nikoli več! Kako je to kruto. Modelarji smo navajeni presenečenj in (tč' žav, saj jih nenehno doživljamo ob vsakdanjem delu, toda izgub3 tovariša nas prizadene tako gl°' boko, da obnemimo. Tako nas je zabolela tudi tvoja smrt, Jože. Omahnil si sredi svojih prizadevanj. Tako častno umirajo redki — z mislijo na delo! Kljub težki bolezni si nas pogosto obiskoval, ugotavljal si, da težkega del3 modelnega monterja sicer ne bo* več zmogel, da pa je še velik® dela, ki ga boš lahko opravljal vedno si se poslovil z besedami' »Prihodnji mesec zagotovo pP" dem na delo, računajte na mene-‘ Marsikdo bi popustil, iti nisi. S« več: s svojim zgledom $ vztrajnostjo si nas učil in navduševal, s svojo skromnostjo din tovarištvom si nas plemenitil. Hvaležni smo ti za vse to i® za ves tvoj nesebični prispevek k našim skupnim delovnim in samoupravnim uspehom. Z jeklom in njegovo zvonkU a trpko pesmijo si se spoznal na industrijski šoli, katero si le4® 1959 uspešno končal kot modelu1 mizar in se zaposlil v JeklolivaT-ni. Naš kruh je železo, naš krm je les, družno z nami si S3 ustvarjal in načrtoval lepši juh* — za vse, tudi za življenji svoj®' ga življenja. Vsem zvest do zadnjega si vedno iskal smisel življenja le v delu, tudi v sindikalnem, zaradi svojih sposobnosti $ pripravljenosti si bil dolga le*-3 sindikalni .aktivist in predsednik Zato ostajamo tvoji dolžniki in ;) naš vzor. Tudi v organizacij1 ZRVS, kjer smo te vedno sreč®' vali kot organizatorja maši® aktivnosti, priznanja, ki si J-J® tam sprejel, med njimi občinsk® priznanje ZRVS, so merilo tvoj® uspešnosti. Hvala ti za vse Jože! Dobrota ne umre. Med nami tvojimi sodelavci modelarji in livarji, boš v spominih ostal tak kot si bil: dober delavec in pl®' menit tovariš! Slava tvojemu spominu! Marec je bil še bel ^Poštevanjem usklajevanja inte- I esov iz l. točke. [ k4; Tozd Družbeni standard in | ^drovska služba morata med se-ohi- Soc*elovati ^ P° potrebi pred s ^kovanjem mnenj komunicirati ^ Prosilci in drugimi pristojnimi ®Javniki, da bi podano mnenje J10 pripravljeno na ta način, da n! bila lahko prošnja rešena, če 1 objektivnih ovir. Vse prošnje n°.r9jo biti poslane v železarno l^lHoanj 30 dni prej. Ob začetku oz. ob začetku sezone pa c.?rajo vsa društva in organizacij kjer delujejo naši delavci, ki Jb je potrebna določena odsot-posredovati svoje plane in s,°grame dela, da bi se nato s^Ppno dogovorili za politiko od-mosti v tekočem letu. ^ Tozd Družbeni standard in ka-r°vska služba morata poslovod-, odboru vsake tri mesece oročati o obsegu in problematiki l( rednih odsotnosti z dela. e j Predsedniki komisij ne sme-a r. 'lati na dnevni red in komisija sme obravnavati prošenj, ki •bajo priloženega mnenja, j®- Komisija ne sme odobriti no-prošnje, za katero oceni, da . lahko bila poslana pravočasno, .a to ni bilo storjeno iz malo-arnosti. Prošnje, ki prispejo ^bnji hip pred nastopom dogod-[i ,)o °z. naknadno (odsotnost prej i ,f,v°li ravnatelj), morajo biti po-(. fjbej utemeljene. V takih prime-fj v delavec izkoristi svoj dopust, II k, Srieje pa se mu odobri izredno ^ana odsotnost. 1> sku ^ vseh tozdih in delovnih o go ostlh morajo zagotoviti stro-e ev’denco odsotnosti. Namen-r itir °dobrena odsotnost se mora opistiti na dan dogodka, r • Delavci, ki jim je bila odo-l- stj.ba odsotnost, morajo izkori-{, samo tisto število delovnih r C ali ur, kolikor je za dejavnost &>VSk° potrebno, ne glede na P odobreni čas. če se ugotovi, 1 Prišlo do zlorabe, mora vod- stvo tozda podati predlog za ugotavljanje disciplinske odgovornosti. 9. Pri oblikovanju mnenj in pri sklepanju o odsotnostih mora biti 20. 3. 1985 je bilo v železarni zaposlenih 6088 delavcev. Število se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečalo za 23 delavcev, predvsem zaradi prihodov delavcev iz JLA. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLOLIVARNA — Košutnik Slavko, livar, Verhovšek Rajko, Naglič Vinko, NK delavca, Krebs Franci, žarilec, Vrhovšek Vido, ključavničar — vsi iz JLA. VALJARNA — Škafar Milan, valjavec — vrnitev v ZR; Poderčnik Ferdo, obratni elektrikar,__ Fajmut Adam, valjavec — iz JLA; Savič Rado, NK delavec — iz druge DO; Ristič Luka, NK delavec — iz druge DO; Jašarevič Sulejman, NK delavec — prva zaposlitev; Ivanič Zoran, žarilec — iz TOZD Jeklolivarna. KOVAČNICA — Mager Štefan, kovač — iz JLA; Planinc Dušan, kadet — prva zaposlitev. JEKLOVLEK — Polovšek Anton, brusilec — iz JLA; Tomažič Jože, avtomehanik, Grubelnik Zdravko, NK delavec — iz druge DO. ORODJARNA — Čebul Franc, strugar — iz druge DO. STROJI IN DELI — Fujs Branko, ključavničar — vrnitev v ZR; Bosilj Rudolf, strugar, Sonjak Nikolaj, dipl. inž. strojništva — iz JLA; Lazarevič Slavko, gimnazijski maturant — prva zaposlitev; Svetina Stanko, NK delavec, Belič Ivan, NK delavec — posebej preučeno vprašanje priprav, vaj, treningov, tekmovanj in nastopov nad 7 dni. To se lahko odobri posamezniku ali ekipi, ki zastopa železarno, kraj ali občino v širšem tekmovalnem okviru na ravni federacije ali mednarodni ravni, izjemoma na republiški ravni. To velja tako za kulturne in športne ekipe, njihove tehnične vodje, trenerje, pevovodje ipd., ne pa tudi za funk-cionarje-organizatorje. Pri odobravanju tovrstnih odsotnosti mora tozd Družbeni standard dobiti ustrezno mnenje in pojasnila od ZKO oz. ZTKO. Ta mnenja morajo biti v skladu z vsakoletno objavo kategoriziranih športnikov v SR Sloveniji oz. priznanega in ugotovljenega višjega nivoja kul-turno-umetniške skupine. 10. Organizatorjem prireditev za organizacijo prireditev in priprave v primeru, kadar nastopijo objektivne ovire, ki bi onemogočile pripravo v normalnem roku (npr. slabe vremenske razmere, ki onemogočajo pripravo smučarskih tekmovalnih prog), ki so vezane na daljše obdobje, se tudi za te namene lahko izjemoma odobri plačana odsotnost nad 7 dni. 11. O teh usmeritvah morajo biti čimprej obveščene vse organizacije in društva ter njihove zveze in vsi delavci železarne prek internega glasila. Pripravila tozd Družbeni standard in Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve iz druge DO; Velunšek Miran, rez-kalec — iz TOZD Valjarna. INDUSTRIJSKI NOŽI — Bur jak Beno, NK delavec, Zdovc Damijan, rezkalec, Paradiž Danilo, Morn Rafko, brusilca — vsi iz JLA; Dražnik Edvard, zidar, Mori Zdravko, ključavničar — iz druge DO. PNEVMATIČNI STROJI — Čev-nik Roman, brusilec — iz JLA; Vin-kovič Jožefa, NK delavka, Salapija Slavo, rezkalec — iz druge DQ. ARMATURE —- Grubelnik Jože, rezkalec, Kop Marjan, Vezovnik Dušan, strugarja, Pečovnik Petra, administrativni tehnik — iz JLA; Arih Anton, avtomehanik — iz druge DO. ETS — Uranc Iztok, elektronik — prva zaposlitev; Ramšak Vladimir, inženir elektrotehnike, Pristovnik Urban, RTV mehanik — iz^JLA. SGV — Koprivnik Matjaž, Tominc Niko, ključavničarja — iz JLA; Potočnik Srečko, mizar — iz druge DO. TRANSPORT — R.ačnik Branko, avtomehanik, Nabernik Milan, NK delavec — iz druge DO. KONTROLA KAKOVOSTI — Banič Branko, kontrolor — iz TOZD Valjarne. RPT — Gumpot Borivoj, inženir strojništva, Iršič Jolanda, tehnična risarka — iz druge DO. KOMERCIALA — Čerenak Franc, NK delavec — vrnitev v ŽR; DO TSD — Šimič Križan, kovač — iz TOZD Kovačnice; Zver Bernard, strojni tehnik, Repas Darja, ključav-ničarka — iz TOZD SGV; Rednak Rajko, ključavničar — iz TOZD Vzmetarna; Primožič Darko, metalurški tehnik — iz TOZD ETS; Skor-nišek Jože, vrtalec — iz Armatur Muta; Kunčnik Marjan, strugar, Repnik Janko, NK delavec — oba iz druge DO; Šimunovič Anto, ključavničar — prva zaposlitev; Deutsch Jožef, strugar — ponovna zaposlitev v 2R. PFS -— Sekavčnik Mirko, ekonomski tehnik — iz druge DO. KOVINARSTVO — Valentič Ivica, avtomehanik — iz druge DO. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Hercog Vinko, kontrolor — mirovanje pravic; Pod-brežnik Miloš, Ožegovič Hašim, NK delavca — izključena; Gligorevič Veljko, pripravljalec za litje — odpoved delavca; Krčmar Anton, po-novčar — odpoved delavca; Blaznik Tomaž, žerjavovodja — starostno upokojen. JEKLOLIVARNA — Gros Egidij, livar — starostno upokojen; Grabner Jožef, modelni mizar — umrl; Ivanič Zoran, pomočnik žarilca — premeščen v Valjarno. VALJARNA — Delopst Franc, valjavec — umrl; Uranker Ivan, valjavec — starostno upokojen; Velunšek Miran, rezkalec — premeščen v Stroje in dele; Banič Branko, kontrolor — premeščen v Kontrolo kakovosti. KOVAČNICA — Triplat Borut, brusilec — odpoved delavca; Šteharnik Anton, plamenski čistilec — invalidsko upokojen; Šimič Križan, kovač — premeščen v DO TSD. STROJI IN DELI — Plazovnik Branka, brusilka — sporazumno; Go-lirač Martin, strugar — mirovanje pravic. VZMETARNA — Rednak Rajko, odlagalec pri napustni peči — premeščen v DO TSD. REZALNO ORODJE — Rebernik Bernard, delovodja — sporazumno. ARMATURE — Skornišek Jože, vrtalec — premeščen v DO TSD; Krenkar Ludvik — odpoved delavca. ENERGIJA — Roger Franc, strojnik kompresorjev — invalidsko upokojen. ETS — Kordež Štefan, obratni elektrikar — starostno upokojen; Kanov-nik Jože, obratni elektrikar — invalidsko upokojen; Primožič Darko, in-štrumentarec — premeščen v DO TSD; Matajdl Darko, elektrotehnik, Franc Matjaž, elektronik, Kren Robert, energetik — potek delovnega razmerja za določen čas. SGV — Zver Bernard, delovodja — premeščen v DO TSD; Repas Darja, ključavničarka, v DO TSD. RPT — Pesjak Viktor, analitik proizvodov — odpoved delavca. KOMERCIALA — Ratej Romana, skladiščna pomočnica — starostno upokojena. KONTROLA KAKOVOSTI — Ja-mer Zdravko, materialni referent — starostno upokojen. DRUŽBENI STANDARD v— Sla-tinšek Zora, kuharska pomočnica — starostno upokojena; Gostenčnik Janez, vzdrževalec — potek delovnega razmerja za določen čas. KSZ — Knez Marija, komunalna delavka — invalidsko upokojena. PFS — Rezar Mira, administrativni tehnik — potek delovnega razmerja za določen čas. DO TSD — Markovič Dušan, pripravnik — izključen. KOVINARSTVO — Gradišek Stanislav, vozni ličar — odpoved delavca. Kadrovska služba Kadrovska gibanja od 21. 2. do 20. 3. 1985 ■ EBHasaHaEHHMUH' KOROŠKI KINEMATOGRAFI V APRILU IN MAJU ISKRE Domovine ne moreš ljubiti zavezanih oči. Lorca BANKIRKA, francoska drama — 12. do 22. 4. OSVAJALEC, Italijanski znanstveno fantastični — 12. do 22. 4. SEST SVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE, nemška komedija — 19. do 29. 4. " FANNY IN ALEKSANDER, švedska drama — 18. do 19. 4. VESNA, domača komedija — 22. do 30. 4. RDECl BOOGIE, domača drama — 22. do 30. 4. FOOTLOOSE, ameriški glasbeni — 23. do 26. 4, DESET MINUT DO POLNOČI, ameriška srhljivka —■ 24. 4. do 7. 5. TARZAN, ameriški avanturistični — 25. 4. do 6. 5. OBRAČUN NA ZLATI GALEJI, italijanski akcijski — 19. do 29. 4. ROPARJI SV. HRIBA, ameriški akcijski — 26. 4. do 6. 5. NINZA MAŠČEVALEC, ameriški akcijski — 26. 4. do 6. 5. OSTATI ZIV, ameriški glasbeni — 3. do 13. 5. LEGENDA O ZLATEM VITEZU, angleški zgodovinski — 1. do 15. 5. MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLU-ZOJA, kriminalna komedija — 1. do 12. 5. MAŠČEVALEC IZ PEKLA, hong-konški karate — 3. do 13. 5. RAMBO, ameriški akcijski — 3. do 14. 5. RAZBOJNIKI NEŽNEGA SRCA, ita-lijansko-francoska komedija — 10. do 20. 5. EKSPRES V PLAMENU, sovjetski akcijski — 9. do 21. 5. BITI ALI NE BITI, ameriška komedija — 9. do 20. 5. TRETJI ČLOVEK, angleški triller, KINOTEKA — 8. do 10. 5. NA SVOJI ZEMLJI, domači vojni — 14. do 28. 5. Koroški kinematografi Prevalje Sodoben trikotnik: žena, mož in televizor. Skrivnost dolgočasiti se je povedati vse. Voltaire , Ce ne misliš na prihodnost, je tudi ne moreš imeti. Galsworthy Nikdar ne lažejo toliko kot pred volitvami, v vojni in na lovu. Bismarck »Ali bi pogledali na moji karti, če sem to knjigo če brala?« LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA KVVVJ FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA PRILOŽNOSTNA ZNAMKA »50-LETNICA SMUČARSKIH SKOKOV V PLANICI« Obeležujoč ta pomembni jubilej jugoslovanskega športa je JPTT izdala priložnostno znamko za 6 dinarjev. Znamka je izšla 15. marca in ima stilsko rešitev. Likovno jo je obdelal Dušan Klun. Tiskali so jo v tehniki večbarvnega ofseta v Zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v polah po 25. OBČNI ZBOR DRUŠTVA 12. marca je bil občni zbor našega društva. Od 130 članov se ga je udeležila le slaba petina. Med drugim je bilo v dokaj živahni razpravi precej besed o težavah društva, saj visoke nominale na znamkah nenehno redčijo članstvo, oteženo pa je tudi dviganje znamk na pošti, saj je le-te treba plačati ob dvigu, za kar pa pogosto ni dovolj denarja. Za letošnje leto je bil sprejet naslednji program dela: — Ob prazniku Poljana ’85 bomo izdali ovojnico, poskrbeli za priložnostni žig in pripravili razstavo v Likovnem salonu od 11. do 21. maja. — Ob 800-letnici ustanovitve trga Dravograd bomo izdali ovojnico in priložnostni žig (junij 1985). — S filatelistično razstavo (živali, lov) bomo sodelovali na lovski razstavi na Prevaljah (marec 1985). — Sestanki za menjavo in nakup znamk bodo še naprej vsak ponedeljek od 18. ure dalje v klubskih prostorih na Javorniku 27 — Ravne. — Prizadevali si bomo za poživitev dela z mladino. MUZEJSKI EKSPONATI — OKAMENINE THEMA JUGOSLAVICA Mladih tudi v snegu ne zebe ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem, tov. Ginterju ter vodstvu ETS in sindikatu za darilo, ki me bo trajno spominjalo na vas in na leta, ko smo živeli in delali skupaj. Tov. Maroltu hvala za lepe poslovilne besede. Želim vam veliko medsebojnega razumevanja, zdravja in delovnega uspeha. Stefan Kordež ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata tozda SGV se za denarno pomoč najlepše zahvaljujem. Karel Proje ZAHVALA Ob smrti Ivana Uršnika iz Danijela se najlepše zahvaljujemo vsem znancem za vence, osebju v slovenjgraški bolnišnici, pevcem iz Otiškega vrha, godbenikom iz Trbonj, g. župnikoma in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V okviru dolgoročne načrtovane izdaje priložnostnih poštnih znamk z naslovom Muzejski eksponati, izdaja skupnost JPTT letos serijo štirih znamk z motivi okamenin z ozemlja Jugoslavije. 5.00 din CEFALOPOD, Srbija, Narodni muzej, Beograd 6.00 din KAČA, Hercegovina, Narodni muzej. Dunaj 33.00 din RIBA, Slovenija, Zbirka Bergalcademie, Leoben. Avstrija 60.00 din KRAPINSKI PRAČLOVEK, Hrvatska, Geološko-paleontološki muzej, Zagreb. Grafična obdelava znamk je delo Radomira Bojaniča. Znamke so bile natisnjene v Zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta v prodajnih polah po 25. V prodajo so prišle 4. februarja 1985. ZAHVALA V Boliviji je od 12. novembra 1984 v obtoku priložnostni blok z vinjeto XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Na bloku Je prikazan zmagovalec v biatlonu Peter Angerer iz ZR Nemčije s seznamom vseh kolajn iz različnih držav. Priložnostni blok je izšel v nakladi 5000 izvodov. f. u. ZAHVALA Ob smrti očeta in dedka Aloj^ Cifra se zahvaljujemo govorn1' kom za poslovilne besede, peV' cem, pihalnemu orkestru in vse!* ki so ga pospremili na zadnji V° in darovali cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti očeta Martina HcrH>J na se zahvaljujem sodelavce*’ modelne mizarne za venec in s* čustvovanje. Marija HudobrezniK ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, o čet* sina in brata Franca Delopsta zahvaljujem vsem, ki ste n* pomagali v teh hudih trenutk’ Hvala vsem za darovano cveti in denarno pomoč. Posebej se 1f hvaljujemo tudi oddelku za '*j tenzivno nego bolnišnice Slove ' Gradec ter Koroškemu oktetu. Zena z otrokoma, mama, sestre z družinami ter drugo s rodstvo Ob smrti naše drage Marije Re-potočnik — Klošternikove mame se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, še posebno Brigiti Stumpfl, pevcem Fužinarja, g. kaplanu in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ob izgubi očeta Henrika Lasnika se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, gasilcem, g. župniku za poslovilne besede ter vsem za darovane vence. Žalujoči: sinovi Hajni, Nanti, Joži in hčerka Erika z družinami, Karolina, brat, sestre ter drugo sorodstvo Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon 861131, Int. 304. Tiska CGP Večer. Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, 421-1/72 prosto plačilo št prometnega davka. Fotografije za to številko so V j K spevali: B. Haber, F. Kamnik'.f Keber, H. Merkač, M. Potoki, F. Rotar, kadrovska službo oddelek za informiranje.