Po pošti prejemati: xa
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejemali:
za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — ,
» 6 » ~ 5
. 1 . 70 .
eetrt
Za pošiljanje up dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinine in inserate ■prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi ue ne vrača.o, nefrankovatia pisma ne vsprejcmajo.
Uredništvo je v Seme-DiSkih ulicah št. 2.1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemat nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 40,
V Ljubljani, v ponedeljek 18. iebruvarija 1901.
Letnik XXIX.
Kako je prišlo do ustanovitve hrvatsko-slovenskega kluba v državnem zboru?
Pod tem naslovom razpošilja vodstvo hrvatsko slovenskega kluba litograliran spip. Jasni namen tega spisu je, zagovarjati, ali bolje rečeno, izgovarjati postopanje slovenskih poslancev Robič in dr. P 1 o j. V prilog temu smotru jo spis, če tudi se krčevito prizadeva kazati nekako objektivnost — vendar tendenčno prikrojen »ad usum delphini«. Važna resnična dejstva so namenoma izpuščena — marsikateri dogodki so napak zviti — deloma pa operira ta »oficijelni« spis z direktnimi neresnicami. Da se ta »oficijelni« spis'tudi ostentativno zaletava v osebo dr. Šusteršiča, kaže malenkostno stališče spisatelja, ki menda ni nihče drugi, nego najmlajši štajerski slovenski poslanec, dvorni svetnik Ploj. Kljub temu priobču-jemo navedeni spis doslovno v celoti, to pa zlasti radi tega, ker tudi ta spis za treznega presojevalca opravi čuje najhujšo obsodbo Robiča in P 1 o j a. Njuni lastni zagovor govori proti postopanju Robiča in Ploja — ker gotovih dejstev vendar-le ne moreta utajiti! Zajedno z zagovornim spisom Robiča in dr. Ploja pa prinašamo še enkrat naSe lastno strogo objektivno poročilo, kojo smo ped naslovom »Jugoslovanska delegacija« objavili dne 4 in 5. iebruvarija. Naši čitatelji si torej s primerjanjem obeh spisov lahko sami že napravijo sodbo. Svoja izvajanja in nekatere spopolnitve pa si pridržujemo za prihodnjo številko.
Naše poročilo.	,
čas in potreba je, da slovenska javnost izve o resničnih dogodkih povodom snovanja kluba, ki naj bi združil v sebi vte slovenske in hrvatsko poslance, i z k 1 j u -č i v b i kranjsko liberalce. Zadevni pogovori bili so s;cer bolj zaupnega značaja — toda tajnost, kojo so taktno varovali poslanci, ki so sedaj združeni v »Slovanskem eentrumu« — zlorabili so nekateri intriga n ti za ne-kvaliiikovano hujskanje proti kat.-narodnim poslancem, ts ibito proti osebi dr. Šusteršiča, ki je vsem javnim in skrivnim liberalcem najbolj na peti.
Zato se čutimo prisiljene, povedati javnosti resnico in nič nego resnico — resnico, kojo zamoremo s pričami vsak hip pred sodiščem do pičice dokazati
Prvi sestanek poslancev v zadevi kluba vršil se je v ponedeljek, 28. j a n., na Dunaju v poslanski zbornici. Na povabilo dr. Šusteršiča zbrali so se ondi poslanci Berks, Biankini, Ploj, Šusteršič in Voncajz k neobveznemu razgovoru. Povabljeni so bili tudi poslanci Robič, Pfeiter, Povše, Pogačnik, Žičkar, Gregorčič, Žitnik in Spinčič, ki so večinoma svojo odsotnost opravičili.
Razgovor otvoril je dr. Šusteršič s tem, da jo obrazložil potrebo močnega kluba in izrekel v imenu katoliško - narodne stranke pripravljenost, sodelovati z vsemi slovenskimi in hrvatskimi poslanci, izvzemsi kranjske »liberalce«. Obvestil je zbrane gospode o zadevnem enoglasnem Bklepu vodstva katol.-narodne stranke s pri-stavkom, da je ta razpor vzeti kot nespremenljivo dojstvo. Skupni klub je torej mogoč le brez »liberalnih« kranjskih poslancev — rekel je dr. SuBteršič — in v interesu
skupne bIovensko-hrvatske stvari ]e ležeče, da se ta klub kakor hitro mogrče osnuje, ker sicer -zamudimo ugodnost, da zamoremo takoj ob početku zaaedanja nastopiti kot odločilen faktor. Klub vseh hrvatskih in slovenskih poslancev ni mogoč — torej naj se vsaj v okviru možnosti čim preje osnuje močen klub, da so za p reči razdvojitev hrvats k oslove nske delegacije. Dosegljiva konstelacija je: .leden klub in 3 ali 4 sccesijonisU. Veljava kluba radi onih se-cesijonistov ne bode prav nič trpela — pač pa bi bila velika škoda hrvatsko-slo-ve nske narodne stvari, če bi se radi onih treh kranjskih liberalcev jugoslovanska delo g a c i j a razdvojila tako, da bi nastala dva kluba. Ta nevarnost pa nastane v tistem hipu, v katerem bi se zahtevalo, da morajo vsi kranjski poslanci biti v skupnem klubu — kajti za katoliško narodne poslance je popolnoma nemogoče, sedeti s kranjskimi liberalci v iednem klubu. Realna politika v interesu skupne slovem-ko-hrvatske politike tovej zahteva, da se klub čim preje osnuje v od govornika začrtanem obsegu.
Predstoječe misli obrazložil jo dr. Šusteršič.
Na to so poslanci Berks, Biankini in Ploj izrekli svoje obžalovanje, da ni mogoče sestaviti skupnega kluba vseh slovenskih in hrvatskih poslancev. Poslanec Ven ca j z pa je pritrdil izjavi dr. Šusteršiča, povdarjajoč nepremostljivi gospodarski razpor mej odločno agraričnim stremljenjem ka-toliško-narodnih poslancev in protiagrarič-nim postopanjem liberalne kranjske stranke.
Vitez Berks je izjavil, da ako se raz por res ne da poravnati, kar zelo obžaluje, je njegovo mesto ob strani zastopnikov kranjskih kmetskih občin, ker so interesi štajerskega in kranjskega slovensk. kmeta j e d n i in isti. Tudi v interesu narodne organizacije štajerske ni mogoče drugače postopati: kajti ta organizacija sloni na duhovščini. Vsi štajerski slovenski poslanci so voljeni na program : »Vseza vero, dom in cesarja«.
Poslanec Ploj je vprašal, ste li izjavi Šusteršiča in Vencajza zadnja beseda. On upa, da se vendar-le da še na-sprotstvo mej kranjskima strankama izravnati. Pripravljen je v to svrho posredovati. Politične diference naj ostanejo doma, tu se gre za skupno narodno stvar.
Dr. Š u s t e r š i č je odgovoril, da obžaluje, da ne more dati druzega odgovora, nego svojo izjavo ponoviti. Vsako posredovanjo v lastnem in v imenu svoje stranke odklanja. Že gospodarska na-sprotstva sama so tolika, da je vsaka skupnost s kranjskimi liberalci izključena. Bilo bi izdajstvo ljudskih koristi, osobito interesov kmet-skega stanu, ako bi katoliško-narodni poslanci stopili v en klub s Tavčarjevo stranko. Če bi katoliško-narodni poslanci kaj tacega nameravali, morali bi odložiti svoje mandate!
Dr. Ploj vzame to izjavo z obžalovanjem na znanje in vpraša, bi li ne bilo mo-
goče, vsaj Firjančiča in Plantana sprejeti v klub.
Dr. Šusteršič je odgovoril, da bi temu no nasprotoval, ako sn ta dva poslanca jasno ločita cd specifične »Narodove« stranke in resno postavita na program narodne stranke, ki se je ugotovil na zaupnem shodu v Ljubljani leta 189 4.
Tej izjavi pritrdil je tudi poslanec
V	e n c a j z.
Konečno se je dogovorilo, da se neobvezni dogovori nadaljujejo v torek 29.janu-varija.
Drugi sestanek so je vršil torej ravnokar omenjenega dne. Prišli so vsi udelež-niki prvega sestanka, razun teh pa še poslanci Gregorčič, Pfeifer, Pogačnik in dr. Žitnik.
Razgovor je bil kratek. Odbral se je odsek, obstoječ iz poslancev Šusteršič, Ploj, Gregorčič in Biankini , z nalogom, naj takoj sestavi pravila kluba, ki bi omogočala pristop tudi drugim — no samo slovenskim in hrvatskim — slovanskim poslancem. Odsek naj jih nemudoma izdela in predloži prihodnjemu sestanku
V	odobrenje.
Ta odsek so je sešel isti dan ob 5. uri popoludna in soglasno sprejel pravil- »Slovanskega centru m a « po referatu dr. Šusteršiča z malimi izpremembami, koje je predlagal dr. Ploj.
Tretji sestanek se je vršil v sredo, 30. jan. Tega sestanka udeležili so se razun že imenovanih tudi poslanci Ivčevič, Robič, Spinčič, Pori d in Ferri, prvoimenovani od dalmatinske narodno, a zadnja dva od pravaško stranke.
Dr. Šusteršič je resumiral vsebino pogovorov predidočih dveh sestankov, na-črtal z nova položaj istotako kakor pri prvem sestanku in zopet nasvetoval klub v znanem okviru.
Dr. Ivčevič je obžaloval kranjski razpor in izrekel svojo misel, dO naj se ta razpor na Dunaju nikar ne upošteva. Osnuje naj se klub, pristopen vsem slovenskim in hrvatskim poslancem, pa tudi srbskima poslancema. Le številen klub za more kaj doseči!
Spinčič so je izrekel za skupni hr-vatsko-slovenski klub s pristavkom, da ako se tak klub, obsegajoč obe kranjski stranki, ne osnuje, postane divjak; tako da se je sklenilo pri posvetu v Trstu, ko-jega bo se poleg njega udeležili dr. La-gtnja, dekan Kompare in Mandic.
Peric je za hrvatsko - slovenski klub na krščanski podlagi. Kedor ta kr žčanski program podpiše, naj se v klub sprejme, ne glede na to, katera stranka ga je volila. Tudi kranjskih liberalcev ne izključuje. Pač pa je proti sprejemu Srbov — razun če podpišejo hrvatski državnopravni program. Klub naj obsega samo Slovence in Hrvate. Drugi Slovani naj se izključijo, ker se sicer izgubi hrvatsko-slovenska narodna individualnost. Podobno se izrazi Biankini.
Vsi dalmatinski Hrvati i z j a vijo, da ne vstopijo v noben klub, ki bi no bil odprt vsem Blovenskim poslancem — temuč da, ako se razpor ne poravna, osnujejo h r vat s ki klub. Ne marajo se pridružili ne eni ne drugi nasprotujočih si Blovenskih strank, ker bi ses takim korakom
vmešavali v kranjski prepir in postavili na strankarsko stališče ene prepirajočih se strank, česar nikakor nočejo. Ako nasprot-štev ni moč poravnati — ostanejo Hrvati sami zase. To jo obče mnenje obeh hrvatskih strank v Dalmaciji.
Robič z vso odločnostjo zahteva, da se morajo kranjski liberalci sprejeti v klub, Češ, o<1 tega je odvisna rešitev štajerskih Slovencev. Sprejetje kranjskih 1 ibera 1cev je p otrebno, ker je potem klub močnejši, po večjem številu.
Dr. Šusteršič odgovarja na razne ugovore, da ostane pri tem, karje izjavil. Nemožnost skupnega postopanja katol. - narodne z liberalno kranjsko stranko jc neizpremenljiv f aktu m. Realna politika pa inora računati z dejstvi, ki jih ni moč izpremeniti. Zatoraj treba gledati, da se vsaj v danih razmerah osnuje kolikor mogoče močan klub. V s i govorniki bo povdarjali važnost števila klubovih članov. Temu pritrjuje. Nelogično pa se mu dozdeva, če isti gospodje v eni sapi izjavljajo, da naj bodeta rajo dva kluba, nego eden razmerno velik klub, v katerem bi samo trojica ali čvetorica liberalnih poslancev manjkala.
Hrvatski klub sam zase ne bode imel nikakega pomena, ker bode premaloštevilen. Delegacija jugoslovanska bode pa razdvojena in to je najslabie, kar se more v danih razmerah zgoditi, v Škodo jugoslovanski politiki. Krivda te razdvojitve ne zadene katol.-narodno stranko, ki jo takoj s početka lojalno izjavila, da je pripravljena solidarno nt.stopati z vsemi jugoslovanskimi poslanci, jedino izključivši kranjsko liberalno stranko. Krivda zadene izključno le one, ki raje razbi-jejo jugoslovansko delegacijo na dva ali tri kose, nego da bi se ločili od kranjskih liberalcev, ki so siccr brez veacega pomena.
Govornik obžaluje to nepolitično postopanje in zavrača odgovornost za posledice na one, ki v imenu »sloge« onemogo-čujejo slogo tam, kjer bi bila mogoča Za zgolj Blovensko-hrvatski klub govornik ni, ker ne uvideva vzrokov, za pirati uhod drugim Slovanom. Govori in piše se toliko o slovanski vzajemnosti — čomu se je noče praktično izvrševati? Čemu se ločiti od starih zanesljivih prijateljev? Osnuje naj se klub, pristopen vsakemu blovanu, od kojega je pričakovati, da bodo lojalno držal klubov program.
Konečno se je dogovorilo, da se vrši zopetni sestanek v četrteK, 31. jan. ob 10. uri dopoludne. K temu sestanku naj dr. Šusteršič prinese pravila, koja so 29. jan. izdelali gg. Biankini, Gregorčič, Ploj in Šusteršič.
Četrti sestanek se je torej vršil v četrtek, 31. jan. Prišli so vsi katol.-narodni kranjski poslanci, vsi Štajerci, dr. Gregorčič in Spinčič.
Dr. Šusteršič je prečital pravila »Slovanskega centruma«.
Spinčič se je izjavil proti tem pravilom, ker je za skupni hrvatsko slovenski klub.
Robič odklonil je vsako izjavo — češ, izjavi bo le, če so tudi kranjBki liberalci zraven.
Dr. Šusteršič je izjavi!, da je v oči-gled temu, da se čez '/< ure vrši že prva zbornična seja, nujno potreba, ne odlašati organizacijo kluba. Pravila so bila v odseku enoglasno sklenjena — spremembe ni danes nibče predlagal. On torej pravila kot za se merodajna podpiše in povabi vse druge, isto storiti.
Podpisali so na to razun dr. Šusteršiča pravila še poslanci: Berks, Gregorčič, Pteiler, Pogačnik, P o v š e, Vencajz, Žičkar in Ž i t n i k. Poslanec P1 o j jc pa izjavil, da si bodo sc par dni premislil, li pristopi klubu ali ne.
Oni poslanci, ki so statut podpisali, so se takoj provizorično konstituirali in poverili začasno vodstvo dr. Šusteršiču z nalogom, pogajati se z drugimi slovanskimi strankami radi morebitnega pristopa.
Še isti dan je dr. Šusteršič to dejstvo oficijclno naznanil dr. 1 v č e v i č u za n a-rodno in Biankiniju za p r a vaško dalmatinsko stranko. Izrekel je, da je klub pripravljen pogajati se z obema hrvatskima strankama radi pristopa. Opozarjal je izrecno, dajo konstituiranje le provizorično, da so olajšajo pogajanja za skupni klub. Oba gospoda sta izjavila, da se bodejo Hr vati o položaju skupno posvetovali.
Kakega oficijelnega sporo-iila o vspehu onega posveta dr. Šusteršič do danes ni sprejel.
Kavno tako, kakor Hrvatom, notificiral je dr. Š u s t e r š i č provizorično konstituiranje slovanskega centruma tudi moravsko češkima katol.-narodnima poslancema dr. Hrubanu in dr. S t o j an u, poslancu Bar\vinskemu za zmerno rusinsko stranko. Vsled tega so Rusini in poslanca Hruban in Stojan pristopili slovanskemu centrumu
To so objektiv ni podatki o snovanju kluba za jugoslovansko poslance.
Resnica teh podatkov se vsak čas lahko dokaže Vsak stavek pred-stoječega poročila stoji. Poročilo seveda ne obsega vseh podrobnosti, a bistveno je popolno.
Zagovor Robiča in Ploja
Kako je prišlo do ustanovitve hr.vatsko-slovenskega kluba v državnem zboru?
Okoli 20 let so bili hrvatski in slovenski državni poslanci v „konservativnem" ali v „Hohemvartovem klubu" skupno z nemškimi poslanci konservativci.
O priliki otvorenja drž. zbora 1. 1891. delali so nekateri hrvatski in slovenski poslanci na to, da se združijo v samostojen klub, in sc na ta način oproste tujih spon.
Večina njih, katerih zastopniki so že preje bili pri „konferencah" na Dunaju, bila je proti temu, a petorica izmed njih oprostila se je jarma Hohenwartovega kluba, v katerem jim je bila svoboda delovanja omejena, in so si ustanovili svoj res malobrojen hrvatski pravaški klub.
Za časa koalicije izstopilo je iz Hohen-vvartovega kluba še deset hrvatsko-sloven-skih poslancev. Ti so ustanovili svoj hr-vatsko-slovenski klub, obstoječ iz 6 Hrvatov in 4 Slovencev. Ostali Slovenci so ostali še nadalje v Hohenwartovem, oziroma konservativnem klubu.
Po končanih državnozborskih volitvah 1. 1897. bila je občna želja hrvatskega in slovenskega naroda, da se njegovi poslanci zjedinijo, in sicer v hrvatsko - slovenski klub.
Nekateri izmed njih, v prvi vrsti dr. Šusteršič, kateri je prišel nekaj preje na Dunaj, mislili so drugače. Govorilo se jc o osnovanju neke zveze s konservativnimi Nemci.
To se ni posrečilo posebno zategadelj, ker so ti Nemci ustanovili svojo „Katho-lische Volkspartei."
Dr. Šusteršič ni hotel slišati ničesar o hrvatsko-slovenskem klubu; zasnoval je pak „krščansko slovansko narodno zvezo", ali bolje rečeno „christlicher slaviseh-nationaler Verband." Mogli pa so v ta „Verband", kakor že ime kaže, vstopiti vsi krščanski narodno-čuteči slovanski poslanci. Vstopili pa so samo hrvatski in slovenski, 8 rusinskih iz Galicije in 1 češki iz Moravske.
Interesi, katere so imeli zastopali, bili so jako različni, in poslovanje je bilo zve-
zano s težavami. Vodstvo je bilo tako urejeno, da se je predsednik premenjal vsak mesec, enkrat Slovenec, potem Hrvat, in tretjič Rusin. Pri razpravah te zveze rabila se je največ nemščina. Vendar se je stvar, vsaj formalno, obdržala, posebno ko je k onci 1 i j antni P o vše zastopal Slovence kot načelnik kluba.
Minile so državnozborske volitve koncem I. 1900. in v začetku 1901.
Dr. Šusteršič potoval je nekaj dnij pred otvoritvijo drž. zbora na Dunaj, v Gradec in drugam. Glasilo stranke, katere pristaš je on na Kranjskem, pisalo je, da se snuje mnogoštevilen slovanski klub, in da bodo slovenski poslanci „napredne" stranke v državnem zboru o-s a m I j e n i; torej v ta mnogobrojni s 1 o-v a n s k i klub ne bode mogel vstopiti jeden del slovenskih poslancev.
Pa žc to je odbijalo, da jeden človek, bodisi sam iz sebe, bodisi na poziv svojih najbližjih tovarišev, snuje novi klub, proti že obstoječi „slovansko - narodni zvez i", ne da bi vprašal večino njenih bivših članov, in da izključuje iz njega del njenih bivših č 1 a n o vi
Na 28. preteklega januarja sklical je dr. Šusteršič vse hrvatske in slovenske poslance, izvzemši one slovenske „napredne" stranke, k neobveznim pogovorom na Dunaj.
Pa to je še bolj odbijalo.
Dr. Šusteršič je jeden izmed mlajših p o s 1 a n c e v. Sv. pismo nas uči „Če si povabljen v družbo, ne sili se na prvo mesto, ampak zasedi zadnje, da te morda, ko pride gospodar, posadi na prvo mesto." Parlamentarna navada je, da v drž. zboru, v odborih in klubih, dokler se ne konštituirajo, ima vodstvo najstarejši poslanec po letih. Ako je že dr. Šusteršič hotel dati kako inicijativo med hrvatskimi in slovenskimi poslanci, tedaj bi le mogel naprositi najstarejšega slovenskega ali hrvatskega poslanca, da skliče on vse slovenske in hrvatske poslance na pogovor.
Dr. Šusteršič izključil je, bodisi sam, bodisi pooblaščen od svojih ožjih tovarišev, a priori gotove slovenske poslance samo-oblastno iz neobveznih pogovorov brez sporazumljenja z večino hrvatskih in slovenskih poslancev, in ne govoreč o ostalih, kateri bi imeli biti člani „mnogoštevilnega slovanskega kluba."
Zadnje dni januarja vršili so se oni neobvezni pogovori, na katere je povabil dr. Šusteršič vse hrvatske in slovenske poslance razun onih štirih slovenskih poslancev „napredne" stranke s Kranjskega.
On je imel prvo besedo.
Izjavil je, da vsi slovenski poslanci ne morejo biti v jednem klubu, da „slovensko-krščanski" poslanci ne morejo biti skupno v jednem klubu s tremi „liberalnimi" iz te dežele; da se snuje „večja slovanska sku pina", v kateri bi bila večina hrvatskih in slovenskih ter razni drugi slovanski poslanci, na narodni in narodno gospodarski podlagi, v kateri bi se spoštovala tudi krščanska načela.
Na to so se oglasili: dr. Ivčevič, Spin-čič, Biankini, dr. Ferri, Peric, dr. Ploj in Robič, nekateri celo večkrat, soglasni s programom, katerega je razvil dr. Šusteršič, in zagovarjali so vsi, bodisi hrvatsko- slovenski, bodisi jugoslovanski klub, v katerem naj bi bili vsi hrvatski in slovenski poslanci, even-tuelno tudi dva Srba.
Dr. Ivčevič, posebno povdarjajoč, da ne govori v imenu svoje stranke, ker se ni žnjo pogovarjal, pravi, da želi, da se omogoči tudi obem Srbom vstop v klub, in da bi bili v klubu vsi Hrvati in vsi Slovenci. Ako se cepimo, ne škodujemo samo svojemu narodu, ampak bi se osmešili pred našimi nasprotniki, posebno pred Nemci' in Lahi.
Na opazko dr. Šusteršiča, da on in njegovi ožji tovariši ne morejo biti v jednem klubu s tremi „liberalci" iz Kranjskega, ker je tako odločila njihova stranka v Ljubljani, odgovarja dr. Ivčevič, da je stranka v
Ljubljani odločila za Kranjsko, a ne za Štajersko in druge zemlje.
Spinčič se izrazi za hrvatsko-slovenski klub, a proti slovanski zvezi, kakoršna se snuje. Obstajajo namreč veliki slovanski klubi slovanskih poslancev. Ž njimi in z vsemi slovanskimi poslanci, treba je, da se medsebojno podpiramo, kot samostojna individualnost. Take zveze, kakoršna se snuje, ni priporočati že zategadelj, ker bi o d i u m velikih slovanskih klubov padel na nas, če bi mi sprejemali v svojo z v e]-zo one pojedine poslancc, kater i o d n j i h odpadajo. Poleg tega bi se morali, kakor v preteklih treh letih, posluževati nemščine. Tudi njegovi prijatelji, pravi, s katerimi je imel dan preje v v Trstu sestanek, naročali so mu, da naj se potrudi, da se ustanovi skupen hrvatsko-slovenski klub, ter pristavili, da naj bode rajši divjak, če ne pride do te zveze. Narod je poslal tudi one tri „liberalne" poslance iz Kranjskega na Dunaj, in mi nimamo pravice izključiti jih, dokler ne bi oni kot poslanci delovali proti klubovem programu. Na opazko dr. Šusteršiča, da je njegov in njegovih ožjih tovarišev sklep glede „liberalnih" poslancev iz Kranjskega nepremen-ljiv, odgovori Špinčič, da bi se mogoče dala doseči kaka izjava, s katero bi se poravnalo vse ono, kar se je dogodilo med obema slovenskima strankama na Kranjskem. K r-
ščanski nauk nas uči, da si moramo medsebojno odpuščati.
Biankini zagovarja ime hrvatsko-slovenski klub, da se že v imenu vidi, kdo da smo in koga zastopamo. Na to se mora tem nujneje opozarjati, ker se na mnogih straneh trudijo, da bi nam izbrisali celo ime.
Dr. Ferri bi bil zadovoljen, da stopita v klub tudi dva Srba, toda morala bi priznati hrvatsko državno pravo.
Peric misli, da ravno zaradi hrvatskega državnega prava Srbi ne bodo hoteli vstopiti v naš klub. dočim moremo vsi Hrvati in Slovenci, ker imamo vsi skupne interese in skupno državno pravo. N e g r e mu v glavo, kako se more izključiti iz kluba del Slovencev, ko se vendar pripušča vstop drugim S 1 o v a n o m, in ko so vendar v preteklih letih sedeli skupaj „konservativni" in „napredni" poslanci.
Dr. Ploj pravi, da so štajarski Slovenci za slovensko-hrvatski klub, in da žele, da bodo v njem vsi slovenski in hrvatski poslanci. Štajarski Slovenci ne poznajo „klerikalne" in „liberalne" stranke v svoji deželi, ampak vsi zastopajo konservativni program, kateri se glasi: „Vse za ve ro, dom, česa r j a." Po teh načelih hočejo delovati v državnem zboru, in govornik bode prvi, ki bo glasoval proti temu, da se sprejmejo v klub „liberalni" slovenski poslanci, ako je resnica, kar trdi dr. Šusteršič, da oni ne spoštujejo verskega prepričanja na šega naroda. Zatorej naj se vprašajo slovenski „liberalni" poslanci, če spoštujejo versko prepričanje drugih slovenskih poslancev in slovenskega naroda sploh. Predno jih to ne vprašamo, in predno se negativno ne izrazijo, ne moremo jih „a priori" izključiti. Mi moramo gledati, da nas je čim več v našem klubu, in da vsi n a pram našim nasprotnikom, in v položaju, v katerem živimo posebno na Štajarskem, složno postopamo,da tako zado bimo večji ugled in vpliv, in da čim več izposlujemo za svoj narod. Sramota bi bila, če bi se brez dokazane potrebe cepili v dva tabora, ko nas je vendar tako malo.
Robič pravi: Pozovimo tudi „ liberalne" Slovence, pogovorimo se ž njimi, čujmo kaj pravijo, in odločimo potem vsi skupaj.
Na vse to in podobno odgovarjata dr. Šusteršič in Vencajz, da stojita trdno na sklepu svoje stranke v Ljubljani, da je njihov sklep nepremakljiv, da ne marajo slo venskih „liberalnih" poslancev v klubu, da ne marajo sedeti pri isti mizi z Tavčarjem.
Pri tem sta navajala v njegovi odsotnosti marsikaj proti njemu, oziroma proti glasilu stranke, h kateri pripada.
Ko je Pogačnik izrazil željo, da naj se sestavi program, in da naj se povabijo vsi slovenski in hrvatski poslanci, da ga podpišejo, končal je pogovor dne 30. januarja, z opazko, da se sestanejo dne 31. januarja ob 10. uri dopoludne.
Bilo je po klicanju sv. Duha in sve-čanostni sv. maši v stolni cerkvi, a pred prvo sejp državnega zbora Tine 31. jan. K sestanku Slovencev in Hrvatov jih je prišlo malo, a slovenski »liberalni, poslanci niti povabljeni niso bili. Dr. Šusteršič je rekel: pogovorili se bode m o sami. Imam načrt programa, katerega smo sestavilis poslancem dr. Plojem i n B i a n k i n i j e m. Spinčič pripomni: o programu moramo razpravljati, a to ne moremo, ker nas jo tako malo, in ker zato niti časa ni — manjkalo je četrt do 11. uro, o kateri se jo im«la začeti otvoritvena seja drž. zbora. Dr. Šusteršič odgovarja: razprave prav za prav n i t r e b a ; prečital bom program. In prečital je program zvezo »Slavisches Centrum«. Spinčič ga opozori, kako je možno rabiti to ime, ko smo vendar toliko zagovarjali »hrvatsko - slovenski«, oziroma »jugoslovanski, klub. D r. Šusteršič pravi nato: torej vi nočete podpisati! Spinčič : ne! Od prisotnih ni hotel podpisati niti Robič niti dr. Ploj, isti kateri je bil prisoten pri sestavi načrta programa. Rekel je, da ne moremo odločati brez razprave, brez Hrvatov iz Dalmacije, kateri so imeli tedaj ravno svoj pogovor o podanju in podpisanju državno-pravnega zavarovanja. Dr. Šustoršič ni hotel o tem ničesar slišati, ampak samo klical: »le podpisati, le podpisati!«
Podpisaliso,kakor se je zvedelo, tedaj ali pozneje sledeči slovenski poslanci: Pfeifer, Pogačnik, Po v še, Šusteršič, Vencajz in Žitnik iz. Kranjskega, Berks in Žičkar iz Štajerskega, in Gregorčič iz Goriškega. Oni so pooblastili tudi dr. Susteršiča, da se z drugimi pogaja.
V teh okolnostih sprožil je poslanec dr. Ploj misel, da naj Hrvati in oni, kateri se niso udeležili prepirov med slovenskima strankama, vzemo vso stvar v roke, in da naj združijo nesložne najbližje brate.
Hrvati iz Dalmacije in 1 iz Istrije sestali so se dne 1. febr. ob 11. uri dopoludne in sklenili, sklicati na isti dan ob 5. uri popoludne vsa hrvatske in slovenske poslance na skupen pogovor.
Vabljeni so bili vsi na Dunaju prisotni poslanci. V imenu dr. I v č e v i č a pozval je dr. Ploj dr. Šusteršiča in razne druge. Dr. Šusteršič mu je odgovoril, da so se oni že konstituirali v klub, in da kot osebanemoreprisostvovati tem pogovorom. Akopaželi kdo vstopiti v »slavisches Centrum«, naj se prijavi in podpiše program. Na pripombo dr. Ploja, naj pride torej kot načelnik, ni dal odgovora. Prišel ni niti on, niti drugi njegovi ožji tovariši, kateri so bili obljubili, da pridejo.
K pogovoru prišli so razun vseh na Dunaju prisotnih hrvatskih poslancev tudi slovenski poslanci: dr. Ploj, dr. F e r -jančič, G a b r s č o k , dr. (?j P 1 a n t a n in dr. Tavčar. Robiča ni bilo na Dunaju.
Pri tem pogovoru izjavili so med ostalimi vsi poslanci, tudi dr. Ferjančič, Gabr-šček, dr. (!) Plantan in dr. Tavčar, da nimajo ničesar proti veri, da spoštujejo versko prepričanje slovenskega naroda, da so tudi sami kristjani, in da vzgajajo svoje otroke krščansko, da so pa samo proti temu, da bi se rabila vera v strankarske namene. Kar so gospodarskih vprašanj tiče, so oni tega mnenja, da ne smemo delati razlike med posameznimi produktivnimi stanovi, da je blagostanje poljedelcev, obrtnikov in trgovcev drugo od druzega odvisno. Če se godi jednim boljše, godi se
boljše tudi drugim, moramo sc t.raj zavzeti za vse.
Pogovor traja! jo čez dve uri, in izrekla so se načela, po katerih naj se sestavi program za hrvatsko slovenski, oziroma jugoslovanski klub. V to svrho se sestavi odsek, obstoječ iz poslancev: dr. Ivčevič, dr. Ferjančič, Perič, dr. P1 o j in S p i n č i č.
O lsek je sestavil program ter ga predložil vsem že naštetim hrvatskim in slo venskim poslancem, dne 4. febr. zvečer v pretres.
Pri najboljši volji, da so omogoči vstop tudi dvemasrbskima poslance m b, ni se moglo priti do načina, k a k o n a j s o t o s t o r i, ker bi ta dva niti ne hotela izjaviti, da spoštujeta hrvatsko državno pravo. Tudi ime kluba ni ugajalo, ker so mnogi želeli, da naj bo že v imenu označena hrvatsko-slovenska individualnost.
Sprejel se je jednoglasno ta program :
»Hrvatsko slovenski klub stoji na krščanski podlagi.
Potegoval se bodo z vsemi zakonitimi eredstvi za narodne pravice Hrvatov in Slovencev, in njihov vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozornost obrnil bodo na vprašanje glede zidanja železnic v južnih pokrajinah monarhije.
Pripravljen je tudi vzajemno podpirati opravičeno zahteve vseh ostalih slovanskih narodov, ter v ta namen stopiti v čim ožjo zvezo z njihovimi zastopniki.
Uvaževati hoče tudi prepričanje vseh onih svojih članov, kateri so za oživotvo renjo hrvatskega državnega prava; nadalje vzame na znanje tudi državno pravno z<»va rovanje, kakoršno so predlagali v državnem zboru dne 5. febr. 1901«.
Pred konstituiranjem trudili se se nekateri hrvatski in slovenski poslanci pri članih »Slavischos Centru m«, da bi so doseglo zjedinjenje vseh po slancev hrvatskega in slovenskega naroda, toda brez v s p e h a Nujno pa je bilo potrebno, da so klub kon štituira, z ozirom na volitve v odbore in udeležitve pri konferencah načelnikov.
Dne 5. febr. podpisali so imenovani program sledeči poslanci: Biankini, B o r č i č , dr. F e r r i , dr. Ferjančič, dr. Ivčevič, Perič, dr. (!!) P 1 a n t a n , dr. Ploj, Robič, Spinčič, Šupuk, dr. Tavčar, V u k o v i č in dr. Z a f f r o n; pozneje še : dr. K 1 a i č in G a b r š č e k.
Na temelju tega programa konstituiral se jo šo isti dan hrvatsko slovenski klub. Načelnikom bil je izvoljen dr. Ivčevič, za njegovega namestnika pa dr. Ploj.
Klub je odločil, da so hoče pogajati s zvezo : »Slavisches Centrum«, da bi se v s i hrvatski in slovenski poslanci zjedinili v lednem klubu. To se je naznanilo nekaterim člaaom bolj privatno, a dr. Su9teršiču službeno. On je vzel to na znanje z pripomnjo, da bodo razpravljal o tem v zvezi »Slavisches Centrum«, katere načelnik je
Politični pregled.
V Ljubljani, 18 februvarija.
Poslanska zbornica prične v sredo, ako pojde vso po sreči, z meritornim delom. Vprašanje gloda postopanja z nenemškimi vlogami, se bo, tako pričakujejo mnogi, rešilo tako, da sicer z rešitvijo ne bo popolno zadovoljna nobena stranka, da pa vendar nobeden del ne bo tako odločno ugovarjal načinu rešitve, da bi imelo to kake posledice v zbornici. Kak je ta način, o tem poročila molče. Ako se to uresniči, polom bo takoj na vrsti prvo branje vladnih predlog. Oglašenih je že veliko Sto vilo govornikov, in sicer za investicijsko predlogo 19, za državni proračun dosedaj 15, za predlogo o vojaških novincih 14, za predlogo o žganjarini in zakonski načrt o sirotinskih blagajnah po 9 in za gospodarske zadruge 26 govornikov. Prvo branje o teh predlogah bo torej že samo zase trajalo več sej. Poleg tega jo pa še vprašanje, bodoli poslanci, ki bo pred vladnimi predlogami uložili nujne predloge, zadovoljni s tem, da pridejo pred njimi v razpravo vladno predloge. Vsekako ho sredina seja v marsičem zanimiva.
Druffl shod zastopnikov avstrijskih m est
Shoda zastopnikov mest, ki se vrši na Dunaju 23. in 24. t. m., se udeleže samo priglašeni zastopniki mest z lastnim Statutom. Sedaj se namerava prirediti drugi shod, na katerem bi bila zastopana vsa mesta z nad 10.000 prebivalci. Misel je sprožil zastop mesta Wels. Shod naj bi se vršil v Kremsu ali St. Hipolitu. Razpravljalo naj bi se o: odškodnini občinam za dela v prencšenem delokrogu, domovinskem zakonu in o pri-stojbinski noveli.
Opomin Nemcem iz Nemčije. Berolinska „Post" prijavlja, kakor pravijo, inspiriran članek, v katerem se poživlja časopisje v Nemčiji, naj zmerno presoja politične dogodke v Avstriji in naj se posebno izogiba pristranskih in strastnih izjav za avstrijske Nemce. Vsaka prevelika in pre-strastna simpatija avstrijskim Nemcem več škoduje nego koristi. Take izjave škodujejo tudi trozvezni politiki. — Seveda se piše to samo iz ljubezni do Nemcev, da jih avstrijski Slovani nc bi zatirali radi veliko-nemških idej.
Mmisterska krita v Bol (/ariji.
Bolgarsko Potrowo ministerstvo je podalo ostavko. Vrgle so ga zadnje vobtve v sobranje. V zbornici ne moro sestaviti zanesljive večine. Oficijelno sicer naglasa mi nisterski predsednik, di jo z dognanimi volitvami izpolnjena naloga, ki jo je prevzel pri nast pu vlade. S takim izgovorom bo Petrow najlažje se iz gnil neljubim prizorom v novem parlamentu S sostavo no vega kabineta se sedaj še nihče no peča, ker jo bolan prestolonaslednik B ris in knez Ferdinand nima časa, da bi se razgovarjal z voditelji posamnili strank o sostavi novega ministerstva.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. februvarija.
Slovanski centrum in Hrvatsko-slovenski klub. Dr. Susteršič, kot načelnik „Slovanskega centra", sprejel je pretekli četrtek od „Hrvatsko-slovenskega kluba" naznanilo, da se poslednji klub želi sč „Slovanskim centrom" spojiti. Na to odgovarjamo: Ako se misli na spojitev brez kranjskih liberalcev, potem je fu-zija takoj gotova. Da bi pa „Slovanski centrum" sprejel kranjske liberalce v svojo sredo — je seveda popolnoma izključeno. Ce bi temu ne bilo tako, potem bi sploh nc bila nastala dva kluba. Nekateri dunajski listi so že poročali, da nameravata oba kluba vprizoriti skupno sejo, da sc posvetujeta o spojitvi. Seja se je baje imela že vršiti pretekli petek — a radi pustnih počitnic se je preložila na prihodnjo sredo! Ta vest je seveda prišla iz znane tovarne za tendenčna poročila „J o s u a M ii n-zeles & Co." — Hrvatsko - slovenski klub" je res predlagal „Slovanskemu centru" tako skupno sejo, poslednji pa o tem predlogu še ni sklepal. Razume sc pa, da katoliško-narodni poslanci slej ko prej odklanjajo vsako pogajanje z liberalno kranjsko stranko. Zatorej jc tudi skupna seja obeh klubov popolnoma izključena. Katoliško narodni poslanci nastopajo vseskozi moško in dosledno — liberalna peščica pa igra nad vse k 1 a v e r n o ulogo.
Sobotna številka »Slov. Naroda« jo zopet dokaz, da se dr. Tavčar ni nič poboljšal. Surovosti, ki so nakupičene v tej številki, se v dveh svinjskih loncih ne skuhajo Podlistek je poučna povest za — Ploja in Robiča, ki naj se s t'm prepričata, da »Narod«, odkar sta ž njim v zvezi ni nič ublažil, ampak da svojo umazano gonjo nadaljuje in boja z lažmi no opusti. Robič in Ploj naj torej kot zastopnika katoliškega ljudstva lo podpirata tako politiko v zavesti, da je sloga z ljudmi, ki na tak način širijo moralo mej našim ljudstvom, — mogoča. Na ostale »Narodove« napado odgovorimo radi nedostajanja prostora jutri.
III. kongres slovanskih časnikarjev se vrši v Dubrovniku 8., 9. in 10. aprila. Doposlani nam oklic priobčimo jutri.
Iz Tržiča. Pri zadnjem ljudskem št o tj i ho našteli v Tržiču 2621 prebivalcev, 500 več, nego pri prejšnjem štetji, in
ostane torej ozir prebivalcev tretji kraj na Kranjskem. Nemcev so liajo našteli do 100. Za Nemce so šteli tudi one Slovence, kt služijo pri Nemcih ter poleg materinega govore tudi nemški jezik. — Protestantov je v celi lari nad 30 in imajo svojo lastno molilnico, kamor prihaja ljubljanski pastor obhajat službo božjo. — V nedeljo
10.	t. m. je prvikrat tu poročal in sicer pro testanta s katoličanko. — Kakor čujemo, namerava občina napeljati električno razsvetljavo po trgu. Vode imamo v Trž ču mnogo, a vendar jim dela p< manjkanje vodne moči največjo preglavico' — V k raj ni šolski zastop so voljeni go spodjo K. Mal!y, L. Bortolotti in J. Goeken za Tržič, za Bistrico Valjavtc in za Sv. Ka tarino Primožič.
Odbor slov. kat delav. društva se jo sledeče konstituiral : predsednik J. Gosti n čar, podpredsednik J. Urbar, tajnik M. M o S k e r c , blagajnik F. S t u • c i n , knjižničar J Kos. Odborniki so Men toni, Pip, Z.bavnik, Sedmak in .Juvan. — Dodatno k našemu poročilu o občnem zboru ti ga društva pripomnimo, di ho zborovalci soglasno od »brili pon čili tajnika in blagajnika.
Umrli so: Na Katinari pri Trstu učitelj g. Andrej Čok, v Trstu predsednik „Zveze slov. tržaške mladine" črkostavec g. Fran Meden, na Opčinah gospa Katarina vdova Franul, roj. S t r z e 1 b a.
Poroke. V Mokronogu se je poročil g. Edv. V c n c a j z, c. kr. davčni pristav, z gdč. Fanico T e k a v č i č e v o. — G. Fr. F a j d i g a, c. kr. poštar v Sodražici, se je poročil z gdč. Amalijo K r a j c. — Dnč
11.	t. m. se je poročil g. Andr. Urban-č i č, posestnik in trgovec v Knežaku pri Ilir. Bistrici, z gdč. Pavlico Hodnik, prvo hčerko občespoštovanega posestnika g. Hodnika-Mehlina.
Tavčarjev večer so imeli „Sloveni-jani" 12. t. m. Tavčarju se je imenitno zdelo kajenje mladeničev, ki o resnosti življenja še prav nič ne vedo. Modrost Tavčarjevo sta slavila Gab. Hočevar in Lavren-čič, Ferjančiču in Osk. Gaberščku pa sta kadila K o b a 1 in Reje. Tisti večer so mladi možje za narod veliko — spili.
Potresno posojilo Današnja »Lsiba-cher Zeitung« opozarja na povrnitev potres nega posojila v trenotku, ko se je ljubljansko prebivalstvo komaj pomirilo vsled zopetnega potresnega Bunka. Uradni list opo zar|a, da so mora 1. januvarija 1901 zapadlo potresno posojilo, katero se je prejelo od države, pri dotičnih plačilnih uradih plačati nazaj v najkrajšem času, sicer se ga iz tirja z rubežnijo. Dolžnost naših poslancev je, takoj z vsemi silami podpirati znani predlog dr. Šusteršiča, ki se je izkazal, da jo bil reH nujen, in da tisti, ki so »čakaliu še »primernega časa« in »druge priliko«, niso imeli prav.
Potres V soboto zvečer ob 9. uri 7 min. prestrašil je L;ubljančane močan, okolu 7 sekund trajajoči potresni hunek. Napravil je precej f-tiabu, srsebno v gledališču, a na poslopjih ni naredil nič škode, pač pa utegne na drug način neugodno uplivati na razvoj Ljubljane. Dvojna dolžnost vlade ]e v takt m položaju hišnim posestnikom ljubljanskim nujno priskočiti na poinoč. — Iz Preske se nam piše, da so tudi ondi čutili ob istem času precej močan potres. No kateri pravijo, da se je potres ponovil po noči še enkrat, toda manj močan. Iz Gori j se poroča: Spremljalo ga je podzemsko bobnenje, ki je trajalo šo nekaj sekund po sunku. Okna in vrata so ropotala. Podobo v sobah so se majale Podzemeljsko bobnenje jo bilo podobno ropotanju bližajočega se voza Z Dobrave pri P o d n a r t u se po rtča. da jo bil sunek sličen drugemu sunku o Veliki noči 1. 1895. V Z g. Bes niči so čutili precej hud potres, več sekund trajajoč. Prvi sunek jo bil precej močan, po sobi se je vse zibalo in rožljalo. Smer od severa proti jugu. Iz Žiro v in Sla vin e na Notranjskem se nam poroča, da je podzemeljsko bobnenje trajalo kakih 30 sekund. Z«ml|a se je zibala G do 8 sekund. V S t. Petru je vsled sunka bila ura. V G o do viču so ob sunku žvonketala okna. O potresu smo dobili poročila tudi iz Kokre, Homca, Savo na juž. železnici, boro. Potres se je pojavil ob veliki m mrazu. Po
nekaterih krajih so imeli mraza 15° R in
Se več.
Ljubljanski občinski svet bode imel prihodnji petek ob 5. uri popoludne izredno sejo.
Ljubljanske novice. Spreitzer-jevo ključavničarsko obrt jo prevzel gosp. We i bel. — V d voh dneh zdrava in mrtva. Te dni jo umrla 13-letna hčerka žel. kurilca v pokoju Siwat-lana. Od strahu jo jo prijela nakrat božjast. V dveh urah je bila mrtva. O njeni smrti se čujejo čudno govorice in govori se, da bodo mrtvo dekle ¡¿kopali. — Deserter se s a m ovadil. Vojaški begunec Vinko Flere, doma iz AržiS, so jo sam javil pri tu kajšnji orožniški postaji. — Električna železnica. D.-lazt električno železnico in za mot-t električno železnice ob mostu sv. Petra se prično koncem tekočega meseca. Dula bodo trajala osem mesecev. — Skrivnostna dogodba. bginolega neznanega agenta, ki jo nabiral delavce za Bosno, še niso dobili. Poroča se nam, da je nek fant, katerega jo agent pridobil si za pot v Bosno, pravil v Ljubljani, da je agent v Kamnik dobil ti-legr*lično večjo svoto denarja okolu 1S8 gld in da jo /. županom in redarjem govoril. Fantom, ki so prišli ž njim v Ljubljano, jo ponujal donar, a ker ga niso hoteli, dejal jim jo: »Meni so kar zdi, da Vi no bodeto nikdar videli Bo9ne«. V njegovi družbi so bili v neki gostilni na Bregu v Bosno namenjeni .ložo Svetlin, Fran Mali, Anton Kempelo, vsi trijo iz Pogorja, in dolgi Kadunc, kakor jim je pokazal dotično gostilno, v kateri služi neka sorodnica liempe-lova Agent je v Kadunčevi družbi zapustil gostilno. V gostilni je naredil agent, dasi precej slabo oblt-čen, dober utis. l\>leg delavskih knjižic so dobili ob bregu L ublja-nice tudi agentov klobuk. Morda je agent bil defravdant ki si je na ta način izvolil, da pride do par delavskih knjižio, 8 katerimi more naprej na tuja imena. Izginolemu agentu je ime Mader. — V veži povila dete je danes na sv. Petra oesti Uršula Jerneje vulgo Zupančič. Na rešilni postaji je rekla, da je iz Smartna pri Savi, a ko so jo tja pripeljali, se je spomnila, da je iz Jarš
Novice iz Škofje Loke. Škofja Loka je dobila novega župana g. Lovro Sušnik-a. Dasi je večina odbornikov katol. prepričanja in kat. stranke, vendar bo županoval Loškemu mestu zopet mož, ki, kolikor se čujc, — ni iz njihove srede. Čudne razmere! V uršulinskem samostanu je zopet potrjena za predstojnico č. g. M. Katarina Maj h n i č, ki jc spretno vodila samostan že 9 let in si je pridobila gotovo obilo zaslug, ko se je za njenega vodstva prenavljal in popravljal grad, samostan in cerkev. Čudovito močan potres nas je nemalo vznemiril v soboto zvečer po 9 uri. Dva težka sunljeja sta spominjala zopet groznih prizorov prvega potresa.
Porotne obravnave v Novem MeBtu se prično 25. febr. t. 1.
Županom v Kastvu je zopet izvoljen bivši župan Kazimir J c 1 u š i č.
Laška spletka Iz Poroča se poroča laškim listom, da jc dež. odbor predložil c. kr. namestništvu v Trstu zahtevo, naj na-mestništvo razpusti obč. zastop v Podgradu. Pretveza v to naj bi bila, da župan nc sklicuje redno obč. sej. Ako bodo nove volitve, pa bo nova slovanska zmaga.
Telefonska in urzajaLviia poročil*.
Celovec, 18. febr. Zasluženi rodoljub koroški, komendator in župnik Matej Šervicel) na- Keberei danes umrl.
Dunaj, 18. febr. Pri ministru grofu Goluhovvskem je b i bal, navaoč je bil tudi cesar, razgovarjal se je dalj časa z dr. Weiglom o razmerah v zbornici. Dr. Weigl je izražal nade o vspešnem delovanju v državnem zboru, katerem« je cesar pritrjeval.
Dunaj, 18. febr. Včerajšnji neodvisni obrtni sestanek se je precej izjalovil. Delegati i/, provinc razočarani. Dunajski obrtniki se sestanka niso udeležili, ker je mnogo povoda misliti, da so s tem sestankom v zvezi židje. De-legatje so pritrjevali Slovencema Kre-
ga v ju iz Ljubljane in Trčku iz Metlike, ki sta v pravi luči postavila namen in vspeh tega sestanku.
Dunaj, 18. febr. Minister deželno brambe grof \Ve 1 s o r s h e i in b je kon-feriral z zborničnim predsednikom o pravočasni rešitvi predloge o koutigentu novincev. Upanje je, da se zadeva reši gladko.
Dunaj, 18. febr. Grof Palffy in tovariši so imeli s predsednikom grofom Vetter dogovor o postopanju predsetl-ništva v zadevi nenemških interpelacij. Konečne odločitve še ni.
Belgrad, 18. febr. V dobro mfor-movanih krogih se trdi, da je v kratkem pričakovati prememb v Jovaniče-vem kabinetu.
Madrid, 18. febr. V sredo se vrši ministerski svet, v katerem bo m i n i -s t e r s t v o podalo ostavko. Iz zanesljivih virov se poroča, da bo so-stavo novega kabineta prevzel S i 1 -vela.
Carigrad, 18. febr. I/, Ueskuba se javlja, da je nek član macedonskeg.i odbora zabodel srbskega popa Ivanovima. Bolgari so usmrliii 21 Srbov.
Bruselj, 18, febr Barskemu poslaniku dr. Lejdsu so v trenotku, ko se je vrnil od poroke nizozemske kraljice v Haagu, dosedaj neznani tatovi iz zaprtega prostora ukradli k o v č e g z važnimi političnimi dokumenti, s katerimi bi bil Kriiger nastopil pri mirovnih pogajanjih. Policijo so takoj obvestili o tem dogodku.
De Aar, 18. febr. (G. B.) S te in in Dewet sta 16. t. m. z 2 — 3000 možmi in dvema topovoma prekoračila železnico severno od postaje H o u t -kraal (prva postaja severno od De Aara na železnici Kimberley). Angleško topništvo pa je razgnalo sovražnika, ter so Angleži ugrabili veo Dewe-tovih vozov, mnogo streljiva in jeden top. — Zatrjuje se. da so Buri v boju 15. t. m. izgubili (35 mož.
London, 10. febr. Dewet naglo prodira v kapski koloniji. Razdrl je že na dveh mestih železnico Kapstadt Kim-berley. Spremlja ga 1200 Burov z več topovi. Stein spremlja Deweta. V" Baarl je Hertzog, ki je sedaj predsednik obeh republik, s 4000 Buri. Bothovega tajnika so x\ngleži ujeli.
Kapstadt, 18. febr. V kapski koloniji se pripravljajo velike reči. Vsak čas je pričakovati važnih novic, ki bodo iznenadile svet.
Cena žitu n& dunajski borzi
dnč 16 iebruvarija 1961
Za nO kilograroov.
Pšenica za pomlad . K 7*77 do K 7*82 » za maj junij » za jes^n . Rž za pomlad
» za maj-junij Turšica za ma) junij . » 5 51 » » 5 52 » za julij avg. . » 5*63 » » 5*75
»	786	d	»
»	7 94	»	»
»	7" 74	»	»
♦	7-64	„	„
»	5 51	» »
7 91
7 97 7-79 7 65
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastiritvu tn 7,a oskrbovanje cerkvenega ln nadarbinsftega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Broširan iz<*od k ni g* s'ane v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol. Sagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po poŠti 30 h več-
?	» a« o pazo V1Q ¡H	Stanje bn:o-motra i vin.	Teñidora tara po m ulju	V.tj.TÍ	Nnl.u	Sr. i»» u: a.
16	/V»,"'	737 0	-12*2	si. SVitll.	IÄS'JO	
17	. . 2JUU. J. UODOI.	736 0 734 7	-17 ñ —59	si jjivU.	jasno pol. oblai*.	00
17	i) z Več. ! 7 U 8 1		- H>4 j	si. svzli.	janno	
Msteorciogidiio porodilo.
S'iSiu.i nad morjem306 2m, srednji ¡-.nični tlak 7H6-U m,-o
1U'7. ijutr. 73ri-0l~15 7| ¡2. p pol. 734*8 I -4-8 I
00
st. sv7.h ! jasno si jvzh. j > I Sradujii temperatura sobote 12 7°. norm.: —O l" Sreduj.i temperatura nedelje 113°, normale: —0 0\ V soboto ob y tih zv,č'r valovit, srednjemočen, 12 sekund tajajoč potres.
149 1-1
Globoko užalosteni javljamo vsem sorodnikom, znane« m in prijateljem pretužno vest. da je Bogu vsi mogofiutmu dopad!c\ poklicati k -ebi našo priljubljeno, nepozabno soprogo, oziromi mater, taščo in babico, gospo
Marijo Zore
učiteljevo soproga
\ 66. letu njene starosti po dolgotrajni in mukapolni bolezni, večkrat prevideno s svetimi zikramenti za umirajoče.
Pogreb predrage pokojnce bode v ponedeljek, dne 18 t. m., ob 8. uri zjutraj na pokopališču pri farni cerkvi sv. Martina, kjer se bodo tudi brale svete maše zaduSnice na dan pokopa iti v osmini
Preljubljeno pokoju co priporočamo v molitev in blag spomin.
Šmartno nad Kamnikom, 16. febr. 1901.
Frančišek Zore, soprog. — Anten, kapelitn in Budolf, učitelj, sina. — Ceoi-lija Zore in Agata Malenšok roj. Zore, ličeri. — Srečio Malenšok. učitelj, zet.
— Mioi, Zlnka in Tonček, vnuki.
alk	.¿l'c.	mžOfc.	-¿¡[c.
Ji
Fran Fajdip
c kr. poštar
rojena
Amalija Fajdiga rojena Kraje
poročena.
Sodražica,	Grahovo,
dne 18. svečana 1901.
150 1 -1
Poslano
g. Alojziju Pogačniku t. 6. županu v Cirknici
in nekaterim njegovim odbornikom.
Gospod župan in odborniki njegovega kalibra! Znano Vam je, da snujemo mlekarno, ali da je prav za prav že i snovana. Preteklo nedeljo (10. febr.) smo se hoteli do dobra zmeniti o tej stvari (in smo se tudi zmenili) in zalo sta prišla v Cirknico tudi dva gospoda iz Ljubljane. Vas, oče župan, smo prosili, da bi to občinskim polom naznanili ljudstvu, to je. da bi dali „klicati" (seveda proti plačilu). Vi pa ste bili toliko taktni, da ste šli okolu svojih — liberalnih „odbornikov" v posvet, česar doslej pri n -benemu „klicanju" nisle storili In s svojimi prijatelji ste sklenili, da ne daste klicati, češ : »ta mlekarna bo klerikalna; če so svoj shod klerikalci oznanili v cerkvi, naj ozna
nijo že za mlekarno«. (Ali Vam jo še vedno naš shod pri srcu? Kaj ne: bridke ure!) Da bi pa bilo Vašo pristranoet videti neko liko lepše, sto tudi pristavili, da tudi zato ne daste klicati, ker mlekarna je „privatna stvar"! Dragi oče! Ce daste klicati, da se tu in tu prodaja kaka stara omara, ali je to javna stvar? Odgovorite. Vi vneti ljudski prijatelj! Ali pa se bojite, da bi Vaši „frohtarji" prodali svoje voliče in konjiče in si nakupili kravo, ter tako nehali moriti sobo in svojo živ a!, samo zato, d« polnijo Vušo in Vaših tovari-cv malho? Vedite, da ste si s tem svojim činom spodbili zopet eno nužico svojega županskega stolčka. Ljudstvo Vas spoznam nekateri Vas pa že poznamo! Zdravi!
V Cirknici, dne 15. fobr. 1901.
Miroslav Meden,
načeln k mlekarne.
VABILO
148 1-1
na
II. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Tirnicah,
ki se bo.de vršil
v nedeljo dnč 3. marca 1901
popoldns po krščanskem nauku v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1900.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Razni nasveti.
V Tunicah, dne 16. febr. 1901.
Sfačelstvo,
na
II. redni občni zbor
kmetijskega društva v Tomišlju,
kateri se vrfci t uedeljo tlite 3. marca 1901 «b 3. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računa.
3	Volitev izatopivš h odbornikov.
4	Volitev nadzorstva. 5. Rjzni nasveti.
V Tomišlju, dno 16. febr. 1901.
147 i-i	Načelstvo.
T ffTc l£OV'n6Stl> mi zel uporabljiv, v poljubni AJlMjti) jjoji za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v ljub ljanl, FrančiškaLske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11 — 8
Služba organista
in cerkvenika
na Jesenicah na Gorenjskem se oddá.
Nastop 15. aprila. Plača 1100 kron.
Ziipni urad Jesenice,
dne 15. febr. 1901. 139 5-2
Razpis.
Radi oddaje zidarskih in kamnoseških del, za zgradbo novega šolskega poslopja dvorazredne ljudske šole v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom st
je zglasiti
od 20. februarija do 30. marca t. 1.
pismeno ali ustmeno pri podpisanem krajnem šolskem svetu. Načrti in proračuni so vsakemu na upogled pri šolskem vodstvu.
Ponudbam pridejati je 5% vadij.
Pripominja se, da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take., katere bodo prekasno«vložene, ne bode oziralo.
Krajni šolski svet v Zg. Tuhinju nad Kamnikom
146 2 - 2	dnč 13. februvarja 1901.
Šivalne stroje
priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike
priporoča	888 25 - 20
tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivail Jax V Ljubljani, Dunajska cesta 17
1 t
$ Ustrezamo splošnji želji |
^ in od sedaj zanaprej zraven pasteriziranega pi\a prodajamo tudi	^
H MF* -___TT nirtlrl AVli «nk	Jft
nepasterizirano pivo v steklenicah js gg
M po 25 skupaj v jednem zaboju po primernih cenah.
S
r
i
Zaloga pive bratov Heininghans,
Hj Telefon št. 65	Ljubljana - Šiška.	hi
Jlj leieTon si. oa	M)u>
1.M wer
iÄfc
"SS"
> 11
u a j § k a borza.
Da* 18. februarija.
Skupni d-iavni dolg i notah ... .	98 40
Bkupni driavni dolg v «rebrn . .	98-30
Avstrijaka zlata renta 4"/0.......118 15
Avstrijska kronska renta 4U,0, 200 iro;.	9815
Ogerska zlata renta 4 °/0........118 15
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........98 25
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1678 —
Kreditne delnice, 160 gld..............670 —
London vista ................240*65
Kemiki drž. bankovci za 100 na. nem. drl vel)	117-45
20 mark........... .	23-50
20 frankov (napoleondor)..............19 10
Italijanski bankovci.........90-40
C. kr. cekini........................11-31
Dni 16. februarija.
3-2u/0 državne srečk? i. 185-1, 250 gld.. . .	182 —
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	168 26
Drtavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	203 25
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 60
Tisice srečke 4°/0, 100 gld.......141-50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	257,50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	lt'6-10
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke i" 0 .	94-25
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	42H-50
»	» južne ieleznice 3°/0	347'—
>	> južne železnico o°/0	124*25
>	» dolenjskih železnic 4°/0 .	99 n0
Kreditno srečke, 100 gld..............392 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	370' — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47*50 Ogerakega » „ » 6 » . 24 75
BudimpeSt. bazilika - srečke, 5 gld.....14*10
Rudolfove srečke, 10 gld......59—
Salmova srečke, 40 g! l.......180 —
St, Gen6is srečke, 40 ¿Id........210 -
Waidsteinovs sreekc, 20 gld.......391 —
Ljubljanske srečke.... ....	57 — Akcije anglo-avsirijak« banke, 200 gld. . . 272- -
Akcije Ferdinandovo sev. ielez., 1000 gl. st. v. .	6322- -
Akcije tržaškega Llo/da 500 gld.....815 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107.—
SploSna avstrijska ¡»tivbinska družba . . .	151.—
Montanska družba avatr. plan. .....	435 5®
Trboveljska premogarska družba, 70 gtd. .	40 J —
Papirnih rubljev 100 ..................253 75
Ml' Nakup 1b prodaja *%JE&
vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja ^ zgube pri irobanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. K u i a n I a a i z v r i i t e v narodll na borzi.
Mnnjarnicrta delniška družba
„M E II C U B"
I., Hlollzeile 10 in 13, Dunaj, i., Strobelgasss 2.
JU" Pojasnila SOt r vseh gospodarskih in Inindnih «tvarob, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkill vradnoitiih papirjev in vastnl «viti za dosego kolikor je mogočo viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (£ ! ii v n i o. "SJK