131. številka.
Trst, v soboto 9. junija 1900
Tečaj XXV
Edinost'*
zh&i* enkrat «» dan. razun nedelj in
praznikov, ob 6. uri rvećer.
>"»r<»ćni n*	:
Za celo leto........kron
za poi leta.........12
u četrt leta........ fi .
ta en me«ee........ 2 kroni
>sroćnino je plačevati nai»rej. Na na-
ro«*be bre* priložene nirnftisnf nt>rxvi» re ozira	_
Po tobakarnali v Trrtu prn<lajejo posamezne ;terilke po fi stotink (3 nrč : izven Tr«ta pa po 8 stotin k i4 nv<*.)
Telefon it*. *7U.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ettaoatl je moi l
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. ne računajo po poeob i
Vsi dopisi naj se pošiljaijo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema uprarništro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inserutov v ulici Molin piccoio štv. II. uadstr.
Iadajatelj is idgovorei urednik Fjran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost**.
Slovanska liturgija.
(Z vrše tek.)
(Gospodujoča klika v Primotjn je postavila v svoj program tudi slovansko liturgijo, ker dobro ve, <la je to obrambeni zid proti vsem navalom na Hrvate, katere bi se hotelo
t
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Tru.
kiit je škof pisal papežem za to, večkrat mu se je obljubilo, da se bodo potrebne knjige tiskale čim prej, ali dosedaj se ni zgodilo to ratli važnejših opravil in radi smrti. Na vas je, presveta gospoda, da 3e pobrinite za stvar, jako potrebno za službo liožjo, ne le v tej * i (poreški) škofiji, ampak v vsej Istri
in odpri mo knjigo, katere naslov je zelo ljub našim nasprotnikom in na katero se on i vedno sklicujejo, ko hočejo dokazati, daje Istra tudi v kvenem oziru spadala v Italijo. Mislim na knjigo: »Italia Sacra« od Ferdinanda U g h e 1 1 o, v kateri je citati: Škofija p o-reška »je dosti obsežna, spada deloma pod Avstrijo, deloma pod Benetke i a rabi
i rečje ilirsko. Nič milejšega in ugodnejšega velikim delom ilirski jezi k.....«
je »zjem — s o s e d a i i v službo p J Bogu ter porrelmejŠega narodu ne bi storili,	Škofija cittanovska »je jako ozka.
1 i t i š k e g a programa i t a 1 i j a n- I negQ_u ^ to €	jv njej ftt> ^ mesta ]Q deset vagij> y kliterih
s k e g a ter delajo vse mogoče, da iz istrskih j Tako ^ pigaU	pore-k)- y x yi jn | ^ ^ župne ^^ k a t e r i h ž u p.
•erkev ,zg.ne slovanski jez,k. Kar je bilo x yn gtoletjn in ^ progm Rjm naj jjm pre- | n i k i 8 o vsi Ilirci in ilirskim je-
volens nolens iK>italijančiti. 1 n c e r k v e n i ■ i ••• -	i i - i i , • u-
1 J	in Dalmaciji in v vseh deželah, ki rabijo na-
dostojanstveniki v Istri — malo izjem — so se dali v
dobro, plemenito m sveto ,kx1 Jurasem in skrhi sk>vanske knjige liturgične! Se več : Peteanom. ,xxl Dobrilo in Glavino, ni več ieta 1733 je bilo v diecezanskem sinodu v Po-dobro ,>od Flappom! V Trstu se si,.žbe božje re5u iraenovano sedem izpraševateljev - na-za Movence opravljajo ob najneprimernejih lag5 ^ ,glagoljaae> ki ^ imeli sprejeti višje urah, ah pa j,m celo že zapirajo vrata ne- j gvete 0|jret|e<f dočimje učitelj filozofije in svete katerih cerkev, tako, da tisoče in tisoče na- j teologije ter lektor dogmatike v zboru de ~e*:a naroda ne more kristijanskega nauka pro})aganda Fi<je v Rimu, Ivan P a stri v svojem jeziku ! V večini istrskih (Pastritins) zabeležil 19 glagoljski
jx»sl,išati
mer-: ~<> se odpravile slovanske propovedi.
V Poreču, v Pulju in drugod se je storilo še hujše, nego v Trstu ; po vsej poreško-
župnij v poreški škofiji koncem leta 1688; in te so bile: Funta ne, Rovinjsko selo, Foškulin, Mongib, Žbandaj, No v a vas, Frata, Vabriga,
poljski škofiji so zginili hrvatski rituali in Tar Labincif Višnjan, Bačva, Sv. Ivan od dotični obred, se vrše sedaj v latinščini, do- ^^ Montrilj> Sv Vital, Rakotule, Ka-
z i k o m p o d u č u j e j o svoje škofij a n e«.
Škofija koperska »je majhna in ima le dva mesta. Ostalih župnij je trinajst in v njih se vrši služba božjs v ilirskem jeziku«. Škofija p i č a n s k a, »v kateri se večim delom, radi n e p o z n a n j a 1 a t i n-skega jezika, vrši služba božja v ilirskem jeziku«.
To bi moralo biti jasno vsakomur, kdor ima oči, da vidi in ne da jih zapira pred resnico.
ja obstoji pravica slovanske liturgije in tudi pravica rabe rituala v narodnem jeziku!
Treba li govoriti dalje, treba li navajati še mnogo jasnejih dokazov? Kdor ima zdrav razum m pošteno srce, kdor je človek blage volje v krščanskem smislu, ta bo prepričan, da je tudi v tej stvari pravica na naši strani. Za one pa, ki mislijo, da tudi cerkev in nje obredi morajo služiti njih nepoštenim p o 1 i-t i š k i m namenom, bilo bi zastonj zgubljati le eno besedo. Rim ve za našo sveto pravico, iz Rima naj pride odločna beseda, ki enkrat za vselej izžene židovsko- liberalne trgovce iz i cerkve Gospodove.
C a t h o 1 i c u s.
Politični pregled.
TRST, 9. junija 1900. K položaju. Praška »Politik« priob-čuje obsežno telefonsko poročilo oziroma komentar k predvčerajšnjim dogodkom v seji
rojba, Novaki, Kaldir.
izvrševalnega odbora desnice. Zaupnik staro-
Glede tržaške škofije piše škof U r-	češkega }jsta je sjcer tudi tega menenja, da
sin de Berthis leta 1603, da »posebno v	desnice formalno ni več, uverjenje pa,
V pitijski škofiji, kakor sem že omenil, onem delu te škofije, ki se nahaja pod bene-	^ a program desnice ostane. Pra-
pravomočno vršilaT sl^vanska^ služ'ba Živij° ** (laneS ki * 8V°jih vaseh fcmskim gospodstvom, je veliko duhovnikov	§ki ljst žigosa ostro tudi od nas označeno
slišali glagoljske maše, a isti Valvazor beleži obreda ilirskega in slovanskega« in to damu	postopanje viteza J a \v o r s k e g a in pravi:
v svoji zgodovini Kranjske, da so iz Pulja dela zapreke na kanoniških vizitacijah, dočim	cgtranke večine so odvezane od svojih
prihajali v Kastav glagoljaši, doč:m je še Škof Anton M a r e n t i u s leta 1650. na-	dolžnosti in imajo sedaj popolno svobodo
<"'im so se povsod vršili v hrvaščini do pred 10—15 let.
Ntra je spadala vedno med kraje, kjer
se je
• M>žja : vsi stari pisatelji so }>riznavali to in tudi novejši, ako nočejo biti slepi, priznavajo isto stvar. 1) a n i e I F a r 1 a 11 i v svojem lelu IUvricum Saorum« šteje vse primorske škofije v Iliriki : o a r F e r d i n a n ,1 I. piše leta 1549 o škofiji pijanski v Istri, »kako majhna je škofija pičanska v Iliriku naše vlasti« ; različni škofje jKjreški poročajo v Rim o -vojih duhov nikih »ilirskega jezika latinskega
zadnji j>osebni puljski škof Juras začet- (vaja tudi po imenu župnije, v katerih se v gle(,^ taktiškega postopanja. Moralna obvez-
kom tega stoletja pisal okrožnice duhovni-	službi božji rabi ilirski jezik. | nogt pada se(ja| na u s t a n o v i te 1 j e nove
kom glagoljašem v svoji škofiji.	2e omenjeni F a r 1 a 11 i je napisal sle- s i t u v a c i j e, na levico i n n a P o lj a ke,
Zgodovinski je tudi dokazano in popol-	deče besede (leta 1775): »Sedaj pa, kakor v katerih imenu je g. Javvorski delal in go-
noma utrjeno, da se je glagoljska sv. maša	sem prej rekel, je utrjeno, da slovanska li- voril. Kaka usoda zadene poljsko »Kolo«,
služila v Kopru in v Citanovi. Skofčitanov-	turgija, kjer-koli seje uveljavila, mora oh ra- j tudi za to pada odgovornost na osebo Ja-
obreda«, kakor so tako storili: škof M a z- Viktor M a z z o c c a, piše leta 1726.,	niti svojo pravico, brez vsakega nasprotstva, WOrskega, ki seje že dolgo trudil, kako bi
/.Jeni, škof A d e 1 a z i j, ki je pisal v ,M> Prel>en<lar cerkve blažene device Ma-	in nikdo naj si ne usoja, nazivati jo hudo- nizbil večino, ali z nedelavnostjo, ali z nepri-
Rira dne maja 1673 da: »njegova šk,>- riJe nar«xla »na praznik zaščitnika sv. Pe-	delstvomali jo obsoditi. Sveta stolica je vse drugo mernimi odredbami. Bodočnost pokaže, d a-1 i
fija spada deloma pod avstrijsko in deloma moral Priti v stolno cerkev, da pomaga	nego nasprotna istej; ona jo smatra za vredno j m a g 0 s p 0 d Jaworski res vso de-
peti sv. mašo ilirski gospodu glavarju Nove-	ne le odobrenja, ampak tudi zaščite: ona je želo za sabo, kajti tudi v Galiciji ne bodo
vasi«.	večkrat naložila svetemu zboru za razširjanje prijetno iznenadjeni po dogodkih današnjega
V zgodovini očeta I reneja della	vere, naj se potrudi za izdanje slovanskih tlne jn ]>0do po zaslugi sodili o uslugah Ja-
jmkI !>enečansko oblast ter se v isti vrši -lužba l»ožja deloma latinski, deloma ilirski«. Skof Cezar de N o r e s, ki je leta 1592
T --- J ~ ----------	-	^
poročal -veti stolici tako-le : »...... v poreški C r o c e, dopolnjeni po Josipu M a i- liturgijskih knjig«.
i \vorskega, storjenih levici. Z razbitjem večine n a t i, cerkovniku stolne cerkve sv. Justa v	Od novejših cerkvenih učiteljev je naj- ni nič storjenega za vspostavljenje rednih odno-
šajev, ker na mesto dosedanje večine ne morejo postaviti n i č j e d n a-kovreduega*
Zaupnik praškega lista pozdravlja radostno, da so se češki veleposestniki, »S l o-
-kotiji je mnogo cerkev, kolegijalnih iu župnikih, in ne manjka niti en kanonik, niti en Trstu, čita se mej drugim tudi to: »Slovan-	lepše priznal našo sveto pravico dr. T h a 1-župnik-.... I^e nekaj je, radi česar stvar ne skim jezikom se mašuje tudi v Kopru, vsako	ho fer v »Linzer theologisch - praktische napreduje dobro: vsi se poslužujejo ilirskega jutro zgodaj radi udobnosti poljedelcev, in si-	Quartalschrift«, kjer učeni pastoral ista smatra jezika, a imajo v tem jeziku le brevir in ini- cer v cerkvi sv. Tome«.	kakor stvar brez vsakega dvoma, d a z a sal ter jim manjka veliko dobrih knjig. Več- Ali pustimo na stran posamične slučaje	Slovane avstrijskega Primor-
P O I) L I 8 T K K
Izdajalec.
Spisal: Ivan Oromozeaski.
I>r. Rešeta r je pil.
solato špehovko imam tako
»Jaz bi pa v zakonu ne pogrešal rad češpljevih cmokov«.
»In jaz mastno za beljen i h štrukljev ne!« Učitelj je ljubil mastno zabeljena jedila.
svojo ženo. Jaz pa, dragi moj, nisem peda- . saj veste . gog ! Žene svoje bi ne hotel še le vzgojevati rad !«
— ona mora že v zakon priti taka, kakor si	To je govoril dr. Zobnik,
jo želim«.	je dr. Vihar:
>Na primer — mora že pred zakonom | rada imeti — kislo ^krompirjevo juho«. —
s Dooro si jo povedal, dragi Vihar! Res < ez nekaj časa se je pa zopet oglasil : je, — jaz rad jem krompirjevko — ne mogel »Sicer pa, kar se tiče ženitve, gospoda moja, j bi je pogrešati. Torej glej! Vanda pa je Jaz sera pa molčal med temi duhovitimi po-saj [»znate moja načela! Jaz nisem sovražnik morda nima rada! — In ravno radi te ju- govori in prebavljal: — imel sem sicer pri-žensk in ne nasprotnik sedmemu svetemu za- j hice bi lahko nastala nasprotja v najinem pravljenih par jako pametnih besed pa sem kramentu. Takoj bi vzel Vando, samo njo, i zakonu«.	bil prelen, da bi jih izustil,
nobene druge! — Imam jo rad — ona mene	»Pa jo vprašaj, če jo ima rada?!«	Nekaj mi je začelo zapirati oči — na-
tudi — ljubezen bi torej bila, a jaz mislim	»Dragi Gromozenski! Ta tvoja opazka
tudi v bodočnost«. —	pac kaže, da si mlad krščen! To se ne da
Po mojem menenju ljubezen sama ne! vprašati kar tako! Pa splošro — saj me po-zadcstuje za zakon! —Ona je sicer res splo- znate vsi. Jaz hočem ženo, ki mi bo dajala Ana i>otreba (kakor n. pr. dihanje). Ali v j na mizo sem ter tje krompirjevo juho; hočem zakonu treba še kaj druzega. Ako nista za- pa tudi narodno ženo. Zavedna Slovenka mora
stara devica, ki je že pozabila mladostne upe, ki je že prestala žalovanje po mladosti in že a nadaljeval zgubila s tem žalovanjem združeno pikrost in
kunska — seveda po mojem subjektivnem menenju — jednakih temperamentov, jednakih nagnjenj, jednakih menenj, jednake na-obrazbe itd., nastajajo nasprotja prej ali slej, katerih tudi naj veča ljubezen ne more odstraniti«.
l'čitelju U) ni bilo prav. Odgovarjal je: »Kaj še, gospod doktor, žena se mora v zakonu navzeti vsei, moževih nazorov, nagnjenj itd.«
3 To je tvoje pedagt^giško menenje. Ti bi rad vedno vzgojeval in vzgojeval — tudi
biti, ki čuti s svojim narodom. Da-li imamo med našimi mladimi damami zavednih Slovenk ?! Malo, malo. — Koliko pa je med njimi naročnic na edini ženski list »Slovenka« ? O, one kupujejo tuje knjižure in liste in — jih čitajo!«
— »Dragi Rešetar — z obema rokama podpisujem tvoje besede! Tudi jaz mislim tako. Že davno bi vzel Zverovo Juliko — saj veste vsi, da naju povsodi smatrajo že za na |>ol zaročenca. Ko bi se prepričal, da je res zavedna Slovenka . . . pa . . . pa . . .
klonil sem se na mizo in zadremal. Prav zaspati pa le nisem mogel, ker je razprava o nače-eelih gledč ženstva postajala vedno živahneja.
II.
Obedovali smo v čitalniški gostilni. Po kosilu smo pa hodili spat, ali pa zahajali kam na črno kavo.
Danes sem se odločil za spanje. Mirno-dušno t. j. leno — sem lezel |>o našem sicer jako lepem trgu.
Grede mimo hiše št. 53, sem začul svoje ime. Ozrl sem se navzgor — pa videl go-spico Malvino Srakoperjevo.
Ni bila lepa, ni bila interesantna — ali klicala me je.
Resignirano sem spremenil svoj cilj in čez 2 minuti sem sedel na nizkem plišastem stoličku — meni nasproti pa ona. Bila je
nevoščljivost.
Bila je pr.jazna, sladka, dobra dušica, ki je rada — rada govorila — povsod in o vsem, kar je le vedela in izvedela . . .
»Klepetulja« so ji rekali. — — Meni je to šinilo v glavo iu v hipu se mi je porodil črn vražji naklep.
»Kaj je novega? — — Hitro, hitro povejte — tako rada čujem novice!«
»Kaj pa naj povem, ko nič ne vem. Nam samcem nihče nič ne pripoveduje«.
Kar sem hotel, se je pričelo. Privzdignila je svojo že sivo, a nekdaj črnolaso glavico:
»Samci, samci ! Mar niste sami krivi temu t*
»Kako mislite to?«
»Sami, sami krivi! Zakaj se pa ne ženite ?«
»Kdo? Jaz! Jaz bi že — pa ne smem in ne morem, dokler se naši starejši sami ne udajo«.
»Zakaj se pa ne ženijo?! To so čudni ljudje! Tako Iej>e, mlade, bogate deklice, kakor so Vanda, Lenka, Anka in Julika ! Moj Bog! In kar nore so — tako so zaljubljene ! — — Ti pa odlagajo, odlagajo — sebi v škodo, deklicam v žalost«.
(Pride še.)
v a u s :« k r m" u n - u a r o «1 n :t /. v e z a« in nemško-konservativni ccntnuu (ne zamenjati z nemško katoliško ljudsko stranko) Uiko združili. To je skupno 57 poslancev. Zastopniki teh skupin — posl. grof PalftV, princ Schwarzenl>erg, Parisch, P o v š e in Treuenfels — so imeli že skupno posvetova-nje v dol oče nje liodoče taktike. Sklenili so, da ostanejo v v e d n i dotiki s Cehi in se liodo od slučaja do slučaja dogovarjali ž njimi glede skupnega postopanja.
Ker so razni listi bili poročali, kakor da je v »Slovanski krščansko narodni zvezi c nav-stalo navskrižje v inenenjih, češ, da so nekateri za l h »j proti Cehom, drugi pa za vztrajanje na češki strani, objavlja »Zveza« komunike, da te govorice niso resnične, ter da so bili vsi sklepi soglasno storjeni.
Zadnja seja ! ! Državnega zbora namreč. Prišlo je hitreje nego se je mislilo. Včeraj še so se gališki Jauorskiji, nemško-alpiuski Kaihreini, nemško-srditi Funkeji in Turki, nekrščansko socijalni Axmanni in laški Mal-fattiji — kakor vidite, vsa ta žaloigra vendar ni povsem brez humorja: Italijani, pa rešitelji Avstrije! — postavljali v l>ojno pozi t uro in se s srditimi čeli pripravljali na* l>oj proti češki obstrukciji. In, ako sodimo po dolgosti včerajšnje seje, so takoj začeli poskušati, kako pojde. Zdi se, da so se odločili za utrujenje Cehov. Slabo se je sponesel ta prvi njih poskus, tako slabo, da je bil ob enem — zadnji ! ! Nekdo je bil utrujen, ali to niso bili Cehi. Nerodno je vihtela svoje kopje ta nemško-laško-poljsko-liberalno-konservativno - centralistično -avtono-mistična in — irredentovska ali janca: pripravila se je na daljšo zistematično borbo proti češki opstrukciji, a je že v prvem spopadu ubila — parlament.
Kratko ]>oročilo o dogodkih v sinočnji pomembni seii zbornice poslancev najdejo čitatelji med brzojavkami. Tu pa podajemo nekoliko v popoln ilo. I)a bi utrudili Čehe, oziroma raztegnili sejo, so naložili poslancu Zallingerju, naj stavi predlog, da je takoj nadaljevati z razpravo o obrtni preosnovi. Kventuvalno naj se seja proglasi v perma-nenei. ('ehi pa so parirali točno in sicer kolikor toliko ]H) nemških izgledih iz burnih sej iz časov Badenijevih. Morda ta češka kopija še ni dosegla nemškega originala, ali izdatna je bila, kakor se je pokazalo pozneje. Cehi so se razdelili na skupine: enkrat je delala ena. potem druga. O utrujen j u Cehov torej ni bilo govora. Njihove proteste proti predlogu Zaliingerjevemu so podpirale pesti, ki so padale na mize. deščice na pisalnh mizah, tu pa tam kaka trobentica in — v večo čast in slavo avstrijskega parlamentarizma — tudi krožniki iz drzavnozborske restavracije. In ker se že nekrščanski socijalisti dunajski nekaj časa sem prav sumljivo klatijo okolo vladnih jasli, je menil jeden teh — značajev (Kletzenbauer mu je ime), da se mora posebno iztakniti, a se mu je o tem dogodila mal a nezgodica, da mu je lice prišlo v neprijetno doti ko z deščico češkega poslanca Do ležala .... Kako pravi že tisti pregovor?! Kdor išče, ta najde!
Vrišč je bil grozen, Cehi so postajali vedno in>lj bojeviti in zastonj so bili vsi najgori predsednikovi, da bi Zallingerjev predlog dal na glasovanje. Poslanci protiobstruk-cijskih strank &o se zbirali okolo predsedništva, da branijo predsednika . . . Bilo je okolo 9. ure zvečer, koje bil vihar najsilueji. Razburjenje da je bilo toliko, da je knez Schvrarzenberg hitel v dvorano, kjer so bili zbrani ministri in kjer da je vskliknil: Za božjo voljo, odgodite zbornico, sicer bo tekla kri !
Po deveti uri je ministerski predsednik zapustil zbornico in se je odpeljal na dvor, j kjer je »porodil eesarju o tem, kar se godi. Povrnivši se, se je posvetoval z Ja\vorskim in r unkejem in ministri so se sešli na posvetovanje. V zhorniei pa je trajal vihar dalje. Kmalu po pol u noči je stopil ministerski predsednik Korber v zbornico in je naznanil, d a je državni zbor zaključen po ukazu cesarjevem.
Poslanci so se razšli ob najvećem razburjenju. Kak«, je moglo priti tako daleč ? Ti i mili Bog, kako lahko je odgovoriti: prišlo je, j ker je moralo priti, ker vsa tista gospoda, na vladi in na ol»eh straneh zl>oruice niso hoteli spre v i deti, kaj je narod češki, in ker so podcenjevali silo češke obstrukcije in so menili, da jo uduŠe igraje: ker niso hoteli verjeti, koliko zmore četa jM»slancev, ako ve, da ima za se!»oj takov narod, kakoršen je j češki. V tej zmoti so gledali le na to, da ne
bo nemške obstrukcije in so v ta namen tej poslednji ustrezali v vsakem pogledu in je ista izvrševala svoj terorizem ua vse strani. Ćehi pa se niso hoteli dati terorizirati, na obstrukeijo so odgovorili z obstrukeijo. S kakim vspehom ? Sinočnji dogodki govore svoj lapidaren govor. Mi nismo prijatelji obstrukcije, ker nam je parlamentarna tribina jedino zatočišče. Vzlic temu, ali prav za prav ravno radi tega, ker smo proti obstrukciji, ne obžaljujemo sinočnjih dogodkov, ker morda privedejo odločilne kroge do spoznanja, da ne bo miru, da ne bo rednih parlamen-
ljati proti opoziciji, ki sc je povrnila v zbornici ojačena številno pa tudi moralno. Kajti za njo je to velika moralna za-slomba, da je baš prejšnji predsednik, ki jo je hotel pestiti, propal na volitvah. Socialistični »Avantif meni, da se politični krogi že pripravljajo za pogreb ministerstva Pel-loux.
Tržaške vesti.
Kako daleč je I/ Trsta na Ifieko?!
Neki tržaški trgovec je odposlal dne 2. t. m. pismo, katero je njega tovariš na Reki prejel še le G. t. m. Pismo iz Trsta na Reko je torej rabilo — le 4 dni. Povdariti pa treba, da je naslov lepo in prav razločno pisan. Dotični trgovec nam zatrja, da je imel nevšečnosti radi te zamude. Slavnega poštnega ravnateljstva nočemo žaliti s tem, da bi mu še le pripovedali, kaj da v trgovinskem življenju pomenja: točna korespondenca in kolika škoda lahko navstane vsled takih od trgovca samega nezakrivljenih zamud!! Tudi dolžiti nočemo nikogar v tem slučaju, ker ne vemo. kje leži krivda ; le opozoriti smo hoteli, da so še možne take nepristojnosti!
Izletnikom v Bazovico, priredezavedni
Tužna nam majka! »Slovenec* od 31.
tarnih odnošajev, da ne bo vspešnega legi- f m- Je l»ri»b6il doPis Trsta, ki drastično slati v nega delovanja, dokler ne storč onega,' Ukazuje, kako resnično je vse, kar smo mi česar se Nemci najbolj boje in proti čemer	včeraJ povdarjal, na tem mestu : t.sto
se tudi sedaj branijo z vsemi štirimi: dokler' nečastno razmerje med tržaškimi zakristijami
n<» prieno borbe proti obstrukeiji sploh in laškimi — brezverci in Zidi ! Razmerje, i Bazovci> kakor grao j7.vedeli, sijajen vsprejem. in ne samo proti češki! Ako bi sinočnji katerem u žalostna posledica je ta, da verni, j ym onim pevsldm in arugim društvom ter dogodki imeli ta efekt, onemogočenje obstruk- svojemu Bogu in svoji veri udani Slovenec 1>osum;^n!m gostom, ki S() se namenili jutri v cije na vseh straneh, smo uverjeni. da tudi > dobiva tolažbe in ljubezni od onih, od j Baz0vie0j priporočamo, <la se snidejo vsaj do Čehi ne bodo obžalovali tega efekta. Kajti katerih bi jo smel pričakovati v prvi vrsti, , 4 m>e jn pf)l pop ppi prvi gostjlni 0b koncu ob rednih parlamentarnih odnošajih, ob spo- marveč od te strani — ker tako zahtevajo	od kf>der odkarakamo na veselic ni pro-
sto vanju parlamentarnega načela, mora večina , oni, ki gospodujejo po naših cerkvah, da-si I ^ z god,)(> na $elu ;, priti do svojega prava in se mora nehati nje sovražniki — še pritiskajo nanj sšika-anomalija, da manjšina hoče daviti večino ™mi in — denuneijacijami. prebivalstva. Politiska moč v državi se mora	Dopisnik »Slovencev* navaja vso zgo-
razdeliti primerno faktičnim razmeram, dr- kovino nove zastave bratovščine sv. Cirila in žava se mora nasloniti na naravne sile in ne Metoda pri sv. Jakobu in označuje vso ne-
lepo ulogo, ki jo je v tej stvari igral župnik
fikcije, sc mora povrniti sama sebi! To je morala dogodkov zadnje seje zbornice poslancev !
Jutri vsi lia veselice! Pišejo nam:
Tržaški Slovani smo bili vso zimo nekako
— mrtvi ! Da, mrtvi, kajti druga leta smo
imeli vse polno plesov in koncertov, dočim
smo letos, izvzemši par plesov — spali! L>a
........	..	se je to zgodilo, nismo krivi mi ali naša dru-
Hrovatjn. Dopisnik ljubljanskega lista opisuje : .	T - -	- , -
,	I	v-	\ I stva; ne, krivi so oni, ki so nam zaprli vrata
borbo in konecno zmago bratovšoine glede
p i sej o v
napisa na zastavi. Vse to se je vršilo strogo je nad vsem v.sela dolžnost uradne tajnosti. Ali kakor vedno, je bil cPiccolo»
Dogodbice iz Srb^e. I/- Belegagra a nraduo\-n je nad vsem v.sela dolžnost uradne dunajsko »Information* : V dobi i t . . .,. , ,	,	, .,
vseh gledališč — in morda nekoliko tudi oni, ki bi nam lahko preskrbeli kako tako zavetišče, a je nočejo! Sedaj je prišla doba, ko se moremo gibati in naslajati vsaj na vrtu naše Ciril-Metodo ve šole. Jutri bo tam druga letošnja narodna veselica, katera je važna, ker se gre tu za obstanek narodnega pevskega Kolo» !
e 19. maja ob S. uri j Mi dogotovi, da bo, ako vreme do-
z večer, že tiskan v »Piccolu* 20. maja voIi to> vrt popolnoma natlačen. Samo pro-
simo še enkrat, naj vsaki naroden človek
splošne korupcije, ki se je zapričela z zopet-	„
v	.	, .	tudi v tem slučaju točno informiran, kakor
nim prihodom Milana v Srbijo, in v kateri	...........
1	. , . .	da ima v zupniscu pri sv. Jakobu svoje ured-
obskurni ljudje z jako temno minoiostjo pri- j-t
hajajo z lahkoto na najviše uradniške stopi-	" .	.	i i ~ i
J	J	......	Dopisnik pravi: «lo je slo tako daleč, da
nje, ne bi se smel prav za prav čuditi nikdo,1.	. ,	, . ,- . društva
J '	1	1 .	. .	je bil skonjski ukaz, izdan in dostavljen zup-:
ako poneverjenja državnega denarju postajajo	Hrovatinn d n
vedno pogosteja. Ko so lanskega leta Milan Simiča, ravnatelja užitnine, deli pod ključ, se je v Belemgradu govorilo javno in z odločnostjo, da manjka blizu dva milijona. Tistokrat so ta poneverjenja spravljali v do-
o b 5. uri zjutraj!
Župnik Hrovatin dostavlja »Piccolu* dopise, v katerih jadikuje, da slovenska gonja
stori svojo dolžnost. Oni pa, ki si žele boljšega izleta, naj polete v bližnjo Bazovico, kjer priredi tamošnje narodno pevsko društvo
-i f, , D -v •{__ -- _nm i	v Trstu tudi njega žali in na zid pritiska.: " .	.	..	, . , , ,
ti ko z Mihaelom Bogicevicem, umrsim nagle	J b i «Lipa» svojo veselico, na kateri bodo sode-
i -i i • * n;. „	Skonjski ordinarijat, izlasti presv. g. Škot so ,	, . . .	,, , .
smrti med preiskavo, kt je blizen sorodnik	' J. ... lovali tudi telovadci c Tržaškega Sokola«.
.. . • •	napadam nečuvenim načinom, bratovščina sv. i ™ . . .. .	.
generalissimu Milanu, in u meje se, <la je	» _ ' Tukaj ah tam, torej, samo ne ostati
i i „„ - „ ffl„n	Lirila in Metoda pa in nien odbor so izlo- , ,	, . . ^ ,
temna senca sumnje padala tudi na ime tega	i j »loma. ko nas narodna dolžnost klice —
poslednjega. To afero so hitro potlačili, Milan ; najhujšim grožnjam.	j na delo
Simić pa je bil — zbok neke visoke protek-	Ker je škofijski ordinarijat zahteval iz-| Zaupajoči v zavednost tržaških Slovanov,
cije — ol>sojen v smešno nizko kazen. Kmalo vršitev svojih ukazov, nastopil je župnik se nadejamo% da nam |Kl prihodnji teden mo-na to so šepetali v dobro poučenih vojaških Hrovatin zadnjo «5astno» pot, zatekel se je go»e poro?ati? da sti obe veselioi izpali — krogih, da v blagajni remontnega oddelka na tržaško policijo ter denuncira I ^'a-j veličastno!
manjka svota 800.000 frankov, katera bla- tovščino, da nima v svojih pravilih določbe j Zveza tržaške slo venske mladine, pri-gajna je bila pod direktnim vodstvom — o zastavi, torej je tudi ne sme imeti. Poli-! re(H gvoj0 prvo vrtno veselico dne 24. t. m. general issima Milana!! Tudi o tej priliki so je zaslišali odbor bratovščine, kateri je s i v šolskem vrtu sv. Cirila in Metoda pri sv. padale ne ravno laskave izjave o vojaškem in klasičnimi navodi dokazal pravico do zastave. ; jakobu v llIioi Oiuliani št. 2S. Ker je čisti financijelnem delovanju generalissima. Ta raz- Ali župnik Hrovatin ni hotel še mirovati. Sel dohodek namenjen ustanovitvi namerjane nagovarjanja, na »stala v zelo kompetentnih kro- je na to na policijo in izjavil, <1 a rodnc gocJbe, se podpisani nadeja velike ude-gih, pa so kmalu potihnila. Sed:.j pa se zopet ne sprejme nikakor zastave v cer- ,e-,)e . ^	Q d u 0 „
govori o slični škandalni aferi. Zadnje dni so kev, ter je ob enem prosil na poli-, K1|a(Uye y hv/Airetll pr, Sv. Jerneji!, namreč slučajno razkrili velikanske mal verza-; e > Ji varstva proti eventualnim n a- | Qd	^^ ^ Mhaja y ^ ^^
cije v vojaških magazinih trdnjave beligraj- padom Slovencev...	^^ ^^ egipčanska jahta c Maroussach
ske. Tu gre za navidezne dobave vojaške	Zastonj je predsednik bratovščine na po-, s khadivom A b b a s o m in 42 osebami sprem-
monture, kar se je zgodilo — generalissimu liciji razlagal, da je župnik podrejen škofij- gtm	se oc|l>elje khadive z brzovlakom
Milanu, posluj oče m u v isti trdnjavi, pred no- slcemu ordinarijatu, da mora torej ubogati na J)lIna| som in ne da bi bilo — in to je čudno — njegove ukaze. Na policiji po izjavili, da bodo opazilo njega bistro oko. Po nalogu kralje- smatrali odposlanca presv. g. škofa p riva t-
vem je takoj nekaj viših častnikov dobilo n-rn človekom, a slušali da bodo samo be- Ant(m Negn> {/j |Manzana\' polni uniformi domači arest, a vrhu tega je mladi kralj od- sede župnikove. Tudi so predsedniku izja- kakor deserter< Moža ne izroče italijanskim redil strogo in neizprosno preiskavo tega do- vili, «da ne sme bratovščina imeti zastave oblastim.
godka. Ali tudi ta afera se je kar naenkrat zunaj cerkve, in ako je ne bi hotel župnik	Aretiranje. Policijski nadzornik je vče-
nekam čudno zasukala. Milan je predlagal vzeti v cerkev, stala bo policija na strani raj aretira|: 21-letnega Ivana Poliago, zaradi »v interesu dobrega imena srbske vojske c naj župnikovi. Bratovščina naj torej sama gleda, tihotapstva duhana, in 42-letno deklo Fran-se potlači tudi ta nevšečni dogodek, in mladi j kaj dela>.»	frško Tamara, ker je ukradla svoji gospodinji
kralj se je v spoštovanju uklonil temu mo-; Xa to opisuje dopisnik sovražno posto- petdesetak in igh» z briljanti. dremu svetu svojega očet:i. In v resnici po- panje župnikovo na sla^nosti blagoslovljenja jasnjujejo sedaj poučeni krogi, da je stvar zastave :
na vstala le vsled obžalovanja vredne pomote,	«Po dovršenem blagoslovljenji, ko je bila
UJ-
Italijanski deserter. Včeraj se je j»red-stavil tuk. redarstvu italijanski podčastnik
Povožen. Včeraj je prišel pod voz 10-1. gluhonemi Viljelm Visentini iz ulice Grumula št. i). V zavodu »Igea» so mu podelili prvo
ki je pojasnjena sedaj. Pri tem pa se smeh- zastava stavljena in zaprta v zakristiji v svoj pomoč. Poškodbe niso nevarne. Ijajo zaničljivo in mnogopomembno, a ne zamu- zaboj, izročil jo je predsednik bratovščine s	Dražbe premičnin. V poned., dne 11.
jajo. da ne bi pristavljali proslave velikan- kratkimi, izrazitimi besedami in v navzočnosti i junija ob 10. uri pred polu dne se bodo vsled skih uslug, ki jih je storil generalissim odposlanca presv. gosp. škofa, odbornikov in naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-Milan svojemu prevzvišenemu sinu in goreče | drugih udov bratovščine, župniku Hrovatinu | vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ljubljeni domovini!	j da »jo sprejme v cerkev, jo skrbno varuje j ulica Media 13 in ulica Ponteroaso štev. 3.
Is Italije. Dočim oficijozni listi —j in hrani v svojih prostorih*. Župnik Hro-; pohištvo; ulica deli' 01m(> štev. 4 in ulica
njim na čelu »Italie« - poživljajo vse mo- j vatin je na to glasno izjavil: cda ne spre-narliično misleče na boj proti skrajni levici, jema za zastavo nikake odgovornosti*. Tedaj pa jč ta poslednja že sklicana na posveto- je nastopil odposlanec presv. g. škofa, ter vanje in sicer na predvečer otvorjenja ko-j ukazal prenesti zastavo v cerkvene shrambe*, more. Posebno se bodo posvetovali, ali naj j Dopisnik zaključuje: »Delovanje stano-se skrajna levica udeleži takoimenovane »se- vitih krogov gre na to, da bi tržaške Slo-
duta reale«, kraljeve seje, to je, ko bo kralj čita l prestol ni govor.
Opozicijonalni krogi trdijo, da se mini-sterstvo Pelloux ne bo moglo vzdržati, ker se mu nepremagljive težave stavlja jo na pot. Prva velika težava, katero treba premagati, je izvolitev predsednika zbornice. Ne da bi ne bilo mož, ki so lačni te časti, ali vsi se bojć srditih bojev, ki navstanejo, ako bi novi poostreni poslovni red hoteli res uporab-
veace šiloma spravili v pravoslavje. Cerkev se mora takemu delovanju odločno protiviti. Dobremu duhu Slovencev in njihovemu blagemu značaju mora se zahvaliti, da se vse spletke Židov in njihovih zaveznikov tako uničujejo. In dobri genij Slovencev nam je porok, da bo tudi na dalje tako. Stanoviti gospodje pa naj razmišljajo in sodijo, koliko se razločuje njfhovo delovanje, od delovanja — Judeža Iškarijota*.
Concordia št. 522, kamenje: ulica Sctte Fontane št. 17, pohištvo; na Greti št. 27, pohištvo; na trgu Barriera vecchia št. 1, pohištvo; ulica S. Nicolo štev. 4, mobiiije
nove.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18.5, ob 2. uri popoludne 2,1.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759*2 — Danes plima ob 7.55 pred p. in ob 6.4J5 pop.; oseka ob 1*22 predpoludne in ob 1.6 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Državnim uradnikom po Istri v izgled! Iz Opatije nam pišejo:
I'or«»čali ste žo v- svojem listu, tla je njegova «-es. visokost, nadvojvoda Leopold Salvator
—	ki je nastanjen v Zagrebu — z večimi viši mi častniki priredil potovanje na konjih iz Zagreba na Kranjsko — Metlika, C'erno-melj —, od tu na/.aj na Hrvatsko, a potem preko nekaterih istrskih občin na Reko. V* Klani in pri sv. Mateju je ljudstvo visokega g<>sta slovesno vsprejelo in nadvojvoda je z onimi iz nar«>da, ki s<» se mu predstavili, govoril izključno le hrvatski. Tako dela člen vladarske hiše. a kako delajo naši c. kr. državni uradniki?! Oni menijo, da tirajo pravo
—	avstrijanstvo, ako v občevanju je ljudstvom ne delai<>, kakor dela omenjeni člen nase vladarske hiše! Pregovor pravi sicer, da slabi izgledi kvarijo dobre običaje: žal. žal, <la imamo le malo nade, da bi se pri naših uiad-nikih zgodilo narobe: da bi takov dober izgled mogel poboljšati slabe o b i Čaje!
X Razpisana služba. Na državnem gimnaziju v Kopru bo s početkom leta llHHi.'l izpraznjeno mesto pravega učitelja klasične filologije. Prošnje je poslati do 7. julija t. 1. deželnemu šolskemu svetu istrskemu.
< t <» s p «> «1 u d m. Feliksu Ren-na t iju, «leželnemu poslancu istrskemu, predsedniku italijanskega političnega društva za Istro in najvećemu agitatorju in f.inatiku italijanskega tal h »rja se je zgodila strašna nesreča : neka šolska oblast je, priobčivši (nota bene: v hrvatskem jeziku) {»odrejenim šolam člene »leželnega šolskega sveta, naznanila tudi «lra. Srečka Bennatija.
To pretresljivo vest je prinesel današnji «Pieeolo» v j oka joče m tonu. Nesreča je res grozna in mi ne moremo drugače, nego «la izrečemo gospodu doktorju svoje globoko sožalje.
»C prava istrskih občin«. Z ozirom na notico, priobčeno te <lni v našem listu |>od tem naslovom, piše puljska »Naša 81«»ga« :
Radi verujemo, da je ta gosj»od (novoimenovani na«lzornik namreč) rekel opetovano, da treba uprave občin spraviti v re«l. Ali ta njegova izjava je veljala le hrvatskim in slovenskim upravam, kamor so ga ]wslali nje-govi g< »r-j>odarji in zaščitniki. Mi vemo za gotovo, <la je italijanskih občinskih uprav v Istri, ki po 5—iO let niso predložile ni kakih računov, a g. Bradieich ni bil tam, da bi jih pregle«lal in kontroliral. Pošiljajo ga le v naše občine, «la-li ne bi mogel najti kake dlake v jajcu: proti našim občinam se postopa najstrožje, dočim italijanskim puščajo, «la «lelajo. kar hočejo. Kdo nam more zagotovit;, da ne bo tudi v prihodnje tako ?!
•Ljubljanski pekovski pomočniki so imeli minoli četrtek svoj shod, na katerem je bila sprejeta rosolucija na <leželn«> vlado o nedeljskem in nadomestnem počitku. Sklenilo se je tud«, da pošljejo mojstrom okrožnico glede odprave hrane.
»Svoji k svojim!« Koliko veljavo pripisujejo tudi naši nasprotniki točnemu izvrševanju te<ra	priča okolnost, «la v goriškem «»l>činskera svetu «ir. Luzzatto in-terpeliral župana, zakaj je mestni tehnični uradnik naročil za neko ispravljanje opeko iz neke ljubljanske tovarne. Župan goriški je i javil. <la na to Interpelacijo odgovori v prihodnji seji. Ne vemo. kako se bo g<»s|>od župan pred svojimi svetniki branil vsled očitanega mu zločina; a ta slučaj nam bodi v jasen jM>uk, kako trdno se moramo držati gesla : »Svoji k svojim !«
Vesti iz Kranjske-
*	V Toplicah na 1) o 1 e n j s k e m je sedaj je -">1 gostov : mej temi je neka rodbina iz Egipta. Tudi iz Brna je došlo več gosto v in že ve" drugih je napovedanih. Z i*so vnemo se je zavzel za bolnike v Toplicah štabni zdravnik dr. Gržedić.
*	(rasi le: v proslavo Prešerna. Gasilci v radovljiškem okraju so sklenili, da prirede skupno veselico v čast velikega pesnika in «>žjega njih rojaka, «lr. Franceta Pre- j šerna. < 'isti d«»hodek bi bil namenjen Prešernovemu spomeniku. V t«» «*vrho se je že sestavil odbor gasilnih društev krog \ rbe, rojstnega kraja pesnikovega. Čast rodoljubjpmi in zavednim gasileem !
*	O «1 lož en otrok. P red včeraj zvečer okolii 11». ure je našel raznašslec «Laibacher j Zeituntfc* v Raml>ergovi hiši v Ljubljani kakih li tednov starega otroka, zavitega v belo j»eril<>. Priložen je bil tudi listek, v katerem neznana mati naznanja. <la je svoje dete odložila iz l>ede in obupa ter ga pri po-
n>ča <lobrim ljudem v usmiljenje in odgojo vsaj za en mesec, dokler si toliko zasluži, da bo mogla za otroka plačati. Ze včeraj je po-Hcija zvedela za mater ter jej zopet izročila otroka.	•
* Telovadno društvo »Gorenjski Sokol« bo praznovalo v nedeljo, dne | 8. julija, slavnost razvitja nove društvene zastave. Podrobneje o slavnosti objavimo pozneje, vendar sj»oročamo sedaj lahko že toliko. da bo slavnost le popoludanska s približno naslednjim vsporedom :
Ob 1. uri se bodo sprejemala društva na kolodvoru, jw>tem bo sprevod došlih društev po mestu, na to razvitje zastave. Ob 2. uri banket v gostilni gosp. Petra Mayr-ja. Ob 4. uri javna telovadba. Ob 6. uri koncert. Ob 2. uri odhod na kolodvor. Ona dništva, katera niso dobila pismenih vabil, ki so se že razpošiljala, a se žele udeležiti te slavnosti, naj se blagovoli javiti odboru »Gorenjskega Sokola«.
Brzojavna poročila.
Zasedanje državnega zbora zaključeno!
je pazno zasledoval vaje, s katerimi sta bila on in cesar zadovoljna.
Iz nemškega državnega zbora.
BEROLIN 8. (K. B.) Državni zbor je pričel drugo razpravo o preosnovi kolkovnega zakona, katera preosnova je potrebna vsled j sprejete predloge o mornarici, ter je sprejel' po kratki debati predlog, da je zvišati emi- ' sijski kolek za domače delnice itd. na 2 marki, a za inozemske na 21/- marki.
Položaj na Kitajskem.
BEROLIN 8. (K. B.) »\Volff« javlja, da je velika križarica »Hansa« odplula dne 7. t. m., mala križarica »Geffion« pa danes iz Tsintana v Taku.
TIENTSIN 8. (K. B.) »Reuter« jevlja: Železniški promet me«l Tientsinom in Pekingom je zopet ustavljen. Oblasti so zabranile angležkim četam uporabo železnice, da-si so Angleži ponudili, da popravijo železnico. Danes je prispelo semkaj 75 avstro-ogerskih in SO ruskih vojakov.
LONDON 8. (K. B.) »Times« javljajo i iz Pekinga dne 7. t. m.: Tsung-li-Yamen, 1 kitajska vlada, je obljubila, da bo železniška
odvisnost bo seveda trebalo zelo skrčiti ter bo ista pravzaprav brez vrednosti, vendar bi govornik raje videl omejeno samostalnost, nego pa deželi kakor kronski naselbini.
zveza vzpostavljena do sobote. Istodobno je
. -w ,, ." . rr	i r, i protestirala proti pošiljanju nadalinih anglez-
DLNAJ S. (Priv.) Ko je poslanec Z a l- J	1 1	, . , . , ,
, , j » • i i- i-	i kih vojakov. Listi objavljajo brzojavko, da
linger predlagal, da bi na<la!jevali sejo ter
Trgovina in promet.
Uvažanje svinj
iz županijskega okraja in kralj, svobodnega mesta Szčkes-Fejčrva (komitat Fejčr) in iz županijskega okraja Szenicz (komitat Nvitra) na avstrijsko ozemlje je prepovedano, ker se je v teh krajih pojavila kuga med svinjami.
Denarni trg.
Položaj na denarnem trgu je bil dne 7. t. m. sledeči: Na dunajskem javnem trgu so znašali stavki za bančne akcepte prve vrste 4«/l6 do 4Y4°/o» dočim je v Berolinu znašal zasebni diskont 45/M0fl}.
Novi volilni red za trgovinske zbornice.
Vlada je v prvi seji zbornice poslancev, dne 6. t. m., predložila med ostalim tudi zakonski načrt o delni preosnovi organizacije trgovinskih in obrtnih zbornic. Revizija volilnega reda je postala potrebna vsled novih davčnih zakonov. Po dosedanjem zakonu o trgovinskih zbornicah so pripadali veliki tr-
....	,	, .	so angležki pomorski vojaki dobili ukaz, da govini in industriji trgovci in obrtniki, ki so
razpravljali o preosnovi obrtnega reda, je	.	,	„	.... 6	j &	>
hotel dati nredsednik ta »red log na gla«o-	^ prodrejo v mesto. \ sega daje izkr-1 plačevali najmanj 100 gld. davkov na leto.
n ,4	- rr - -	r>	canih 900 vojakov, torej četa, ki je veča,
vanje. Posl. Iv r a m a r, H o r i c a in B r z o-	, J	~	. J
...	. ,	.	nego vojaštvo vseh ostalih velevlasti skupai.
ra«l so protestirali proti glasovanju in so °__;________ „ „	.
, !\ . .	. ,	-,	TIENTSIN 8. (K. B.) »Reuter« javlja:
trdih, da bi glasovanje nasprotovalo opravil-	x	j j
Ta določba je v načrtu novega zakona izostala, kajti 100 gld. prejšnjega davka ne more odgovarjati enakemu znesku novega ob-
d i j -i • . i	•	\r i j Kakih 20 milj od Tientsina proti Pekingu se i čega pridobninskega davka, sicer bi postal
mku. Predsednik je ostal pri svojem.	Vsled j	. . . . v	..	. . i	. .
, ,	. a ,	u • .i bijejo kitajske čete z bokserji. \ čeraj se je krog volilcev povsem drugačen nego je bil
tega je nastal ropot na strani Cehov.	Prišlo	J T	. rp(_i	.	_ I , , . v-	.	v ,	.
je do kontroverze med Cehi in krščanskimi
vršil spopad na cesti v Takti. Na tukajšnjem dosedaj. Novi zakon določa, da se potom vo-
socijalisti. Posl. Do le žal se je dejanski lotil }>osl. K I e t z e n b a u e r j a. Nemir je trajal do 12. ure in 1/l po|M>lunoči. Tedaj se je prikazzal ministerski predsednik dr. pl. Korber ter je naznanil, da je pO ukazu cesarjevem zasedanje zaključeno.
DUNAJ 9. (K. B.) Večina listov, ki govorijo o zaključenju zase«lanja državnega zbora, izražajo menenje, da je zaključenje bilo sredstvo javnega reda, da ne bi izgredi v zbornici se še razširili, da se pa glede pro- ^ na ^^ grama in smeri ministerstva nič ne spremeni. Malone obče je menenje, da vlada razpusti zbornico. O dogodkih pred zaključenjem |M»ročajo skoraj soglasno, da so se po n«>či ministri dvakrat posvetovali ter da je cesar ministra predsednika pl. Korberja dvakrat sprejel v Schonbrunnu. Po prvi avdi-jenci se je posvetovala desetorica konference strank proti obstrukciji. Večina govornikov je izjavila, da je se«laj zginilo vsako upanje, da bi se vzpostavilo redno parlamentarno delovanje ter da je vsled tega želeti, da se zasedanje odloži ali zaključi. Zlasti Kathrein in Dzieduszvcki sta govorila v tem zmislu. Na t<» da je ministerski svčt naprosil ce-
kolodvoru čaka 7o angležki h pomorskih vojakov na dovoljenje, da se popeljejo v Peking. Pravijo, da Kitajci hočejo preprečiti to. Pri Paoting-fu-jii so bile kitajske čete baje tepene. Dva francoska in en ruski križar so prispeli v Taku.
Vojna v južni Afriki.
Zeerust in Campbell v angležki h rokah.
LONDON H. (K. B.) »Reuter« javlja iz Mafekinga, da je polkovnik Plumer dne 28. m. m. zasedel Zeerust, ne da bi bil na-
Iz Campbella v zapatlni deželi Griqua javljajo, tla je general VVarren dne 5. t. m. zasedel Campbell z močno četo, istotako brez odpora.
Oeneral Kunille rekognoscira.
LONDON 8. (K. B.) »Reuter« javlja iz Bibre-a dne 6. t. m.: General Rundle je z močnim o<ldelkom rekognosciral na severo-vzhodu od Harnmonie ter je poizvedel, kje se nahaja boerski tabor. Potem se je Rundle vrnil v angležki tabor.
Ainerikanei in Boerei. LOURENZO - MAQUEZ 8. (K. B.) »Reuter« javlja : Amerikanski konzul Hollis
se je vrnil iz Machasdorpa, kjer je obiskal sarja, da sme zaključiti zasedanje ter je to predsednika Krugerja. Hollis je baje Kru-
tudi dosegel.	geriu po naročilu amerikanske vlade prija-
DUNAJ (K. B.) «Wiener Zeitung» ®	.	, ,	,
teljski in nujno svetoval, da se začne poga-
priobčuie cesarsko lastnoročno pismo ministru 1. '	J	r	jati zaradi miru.
predsedniku pl. Korberju, s katerim se zaklju-
„ .	, . , .	,	Camnbell-Bannermann o bodočnosti
cii]e 16. zasedanje državnega zl>ora.	1	„ fV.	....
Proti obstrukciji.	j	južno-afrisklh republik.
DUNAJ 8. (Priv.) Listi javljajo, da soj GLASGOVV 8. (K. B.) Campbell-Ban-na konferenci zastopnikov strank, ki so proti nermann je izvajal v svojem govoru, da mora obstrukciji, izvolili odbor desetorice, kateremu končna ureditev južnoafriškega vprašanja te-so naložili, da določi taktiko, ki bo omogočila "»eljiti na razsodnosti obeh vrst podanikov, delovanje zbornice poslancev.	kaPske naselbine, Angležev in Holandcev ; i
Soeijalno-političui odsek.	za l^lednje pridejo v poštev največi interesi.,
DUNAJ 8 (K. B.) Socijalno-politični Osvojeni republiki morata pripasti državi, a j odsek je imel danes sejo, katere se je udeležil; ^dar bo ustanovljena moč države, naj An-; poljedelski minister pl. G i ova ne 11 i. Posl. gHJa <lela na sPravw ter jima podeli a v tono- ' Kolischer je ,M>ročal o vladni predlog mijo, kakor jo uživajo ostale naselbine. Ne- ■ glede skrajšanja dobe dela v rudnikih. Odsek
lilnih redov posamičnih komor <loloči najmanjši davčni znesek. Ker bi se morale volitve polovice novih členov trgovinskih iu obrtnih zbornic izvršiti še tekom tega leta, je potrebno, da se stvar reši čim prej, kajti 1 nove volitve bi se imele vršiti že na podlagi novega zakona.
Krečanske finance.
Iz Kaneje poročajo, da letošnji proračun krečanski, kakor ga je sestavil upravni svet, izkazuje prebitek, ki znaša s prejšnjimi prebitki okolo 2 milijona drahem. Ta znesek se ima uporabiti za neka nujna javna dela.
Sanatorij Leoniuin v Ljubljani. Pod
vodstvom g. primarija tir. V. Gregoriča ustanovljen je v Ljubljani zasebni sanatorij ali zdravišče imenovano »Leoninum«. V t«) privatno bolnico se sprejemajo vse bolezni, razun bolezni na umu in akutne infekcijozne bolezni. V sanatoriju zdravijo p. n. gg. pri manj i : dr. K. Blei\veis vitez Trsteniški, dr. F,. B«>ek, dr. V. Gregorič, dr. E. Slajmer, dr. Alfred Valenta pl. Marchthurn, izmed katerih si bolnik po svoji volji izbere zdravnika. Za konzilijarija se pa lahko pokliče tudi vsaki drugi zdravnik.
Pojasnila glede sprejema daje ustmeno ali pismeno primarij g. dr. V. Gregorič v Ljubljani, Resljeva cesta št. 5.
J W OBUVALA!
' PEPI KRAŠEVEC
i
pri cerlcvi sv. Petra (Piazza Rosario pol ljndsKo šolo)
priporoc'a svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe se izvrJe v tistem dneva. Od pošiljate v je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in to«"rnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip St&ntič
čevlj. mojster
i9
I »
»
I >
I
{
»
I >
I
je sklenil na predlog predsednika, posl. D i-p a u 1 i j a, da natisnejo poročilo Koliseher-jevo ter se speeijelna debata o istem otvori v prihodnji seji, ki bi imela biti v četrtek pred pol n d ne.
Razpust občinskega zastopstva v Žateu.
PRAGA 8. (K. B.) Namestnik je razpustil dosedanje občinsko zastopstvo v Zatcu, ker se nemšk«»-nacijonalna manjšina ni hotela udeležiti volitve župana in se vsled tega občinsko zastopstvo ni moglo konstituirati. Občinsko poslovanje je izročeno okrajnemu komisarju, kateremu stoji na strani svfct, sestavljen iz volilcev.
Inspteiranje pešpolka.
DUNAJ 9. (K. B.) Cesar je danes in-spiciral 26. pešpolk, Mihael veliki knez Ruski. Prisotni so bili: nadvojvoda Fran Ferdinand, japonski princ Katohito, vojni minister, |>o-veljnik voja. šef glavnega štaba in mnogo generalov. Polk je izvajal taktične vaje, ki so jih zaključili s streljanjem. Japonski princ
X
XHMXOC
HERA PROMETHEUS
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APHENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
t^T' Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek.
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Berlin 1898	Zlata kolajna Budapest	1899
> » » 99	» » Schiedam Haag	»
» » Vrati slava »	» » Monakovo	»
Izvršenih 3000 napeljav za	zasebnike v vseh delih sveta.
Centralne napeljale t ieloyanjn s približno 15000 plamenov.
fi stilu i in sušilni zistem glasom privilegija nemškega cesarstva št. 98.762 in 108.244,
ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodličnejsitni uspehi.
Apoeni otftt mjprre trste, ti daja največ plina, se prodaja po ugodnih cenat Glavni zastopnik
za Jstro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo
EDVARD TURECK V TRSTU.
x
300C0C
..Delavsko konsumno društvo" pji
Sv. Jakobu priporoča slavn. sslov. obe. svojo
„Narodno gostilno"
iiT* ulica Concordia št. 1 a *
vogal uiice Vespucci
Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno. vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno vabi
Odbor.
Staro iĐ preskušeno sredstvo (mašilo) za jačenje iu krepljenje kite in mišice človeškega života je
Kwizde fluid
Znanka kača (tekočiaa proti trganju)
To tekočino rabijo hribolazei, kolesarji iD jezdeci z va pehom za oja-Čenje in okrepljenje po velikih naporih.
Cena 1 steklenice 1 gll, V« steklenice 60 b£.
ter se dobi pristna t vseh lekarnah.
Glavna zaloga
t fltrožni lekarni y Kombnrp
pri Daaaja.
glavni eesti Ribnica-Kočevje,
votli ležeča
©v^v^vg)
Svoji k svojim
Naznanja se slavnemu občinstvu, da je odprla Panika [.adir
ljudsko kuhinjo
v ulici Sol i ta rio Št 15».
nova enonadstropna hiša
z vrtom, 10 minut od trga Ribnice od-
ali
pa
tudi
Pohištvo iu meblji.
Velika zaloga
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali etolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapeearijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajocih del.
Anton Hrešeak. Gorica. Gosposke ulice stv. 14.
Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke
dal jena, se odda v najem proda.	rt
V hiši se nahaja sedaj gostilna. Ponudbe sprejema uprava »Edinosti.«
Agricol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko kalijskomilo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnili mreesov in uši j, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-
lenjadi in cvetljicah. Navodilo za rabo ,.Agrieola" pošilja franko
Tovarn mila F. Fentlerl & C,o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik Iti (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.
Tržaška posojilnica in hranilnic
leeistrofana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
v Divači
z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letoviščnike z obširnim govejim in konj-' skim hlevom ter drugimi gospodarskimi prostori, <«]<la se vsle<l lualoletiiih dedičev
v najem
Podudlte sprejema in natanjeneiji pojasnila daje varuh Albin IŠtrekelj v Škocijaiiu pošta Divača.
Domača obrt!
Velika zaloga raznovrstnega pohištva, zalagatelja tržaških prekupcev iz Solkanu
Antona Černigoj
se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra.
Svoji k svojim!
Trev.-oMna »trovana ntim
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeuiška ul. št. 1., I. nadstr.
Hranilne ulog-e se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o	na menjico po 6%
na zastave po 51
I*radne ure so: od O—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
M. AI TE
Trgovina inaiiifakturnegra blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. S.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje maleem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovi j za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepili risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave iu narodnih trakov za društvene znake.
D^T* Vse po najnižjih cenah. 'Vd
Nadejaj e se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej
M. Aite.
GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICI
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr.
v lastni hiši.
-&&--
Poštno hranilnični račun 816.004.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4I/s°/o, »e da l>i se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5l/2°/0.
Drad llje vsaki dan od 9. tlo 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštno-lran. račun Str. 837.315.
• l \
I i
i
I
♦
J
I
i
Varsmua ziamka: SIDRO.'
UNEMENT. CAPSICI C0MP.
iz Riehterjeve lekarne v Prasri
pripoznano ix\~rstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po V9eh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro44 iz Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znsmko kakor originalni izdelki.
Richlerieva lekarna pri zlatem ievi t Pragi.
Eliiabatne mliee S.
m
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se
nalože za najmanj je«ln<> leto j»«» o°/0, n:i-vadne |h> 41/s°/o vlog« na Conto - corrent po 3.60°/w. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube »»bresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sima.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, pr<»ti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo |K) 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno nli potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
U ra «1 n e ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Cart Greinitz fteffen
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
K K K X X K K
n
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične sine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼m tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
knbinjsko, namizno in hišno opravo, železne metile in pred opjei varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
X tt X X X U X X X X X X X X X X X X X X
sanatorij mm
v Ljubljani.
V	privatno bolnico „Leoninum" sprejemajo se vse bolezni, razun bolezni na umu in akutne infekcijozne bolezni.
V	sanatoriju zdravijo p. n. gg. primariji: dr. K. Bleiweis vitez Trste niški, dr. E. Bock, dr. V. Gregorič, dr. E. Slajmer, dr. Alfred Va-lenta pl. Marchthurn, izmed katerih si bolnik po svoji volji izbere zdravnika.
Za konzilijarija se pa lahko pokliče tudi vsak drug* zdravnik. ^ME
Pojasnila glede sprejema daje ustmeno ali pismeno podpisano, vodstvo sanatorija.
V	Ljubljani, 9. junija 1900.
Primarij dr. V. Greg-orič
Reseljeva cesta 5.
«	4 j?-' '..,.
4 £ t- ;
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s ptenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča st? dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj« zdravilo je znano
je že izza več let preskušeno. To
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ulh:ich-ovo zeliščno vino.
QTo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, rt a jači in oiivlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a V£ stranjnje vse nerodnosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro
čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se cesto že po enkratnim pitju tega vina.
Zapiranje človeške potrebe
niči in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu /.istemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prt-ha ve, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
S0F~ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi. pospešuje prebavo iu redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
'	kjwiruigrauu) rorecu, rvovinju, \ ounjanu, .rulju. ro
Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trsta Piazza grande št. 3 Via Hnova št. 27 in Via del Pešce
po :t ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto.
V* Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn«
_Hnbert Ullrich-ovo V Zeliščno vino.