PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lelo 2. štev. 253 - Cena 4.- Ure
TRST, četrtek 28. marca, 1946
Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vrtajo
Dan zmage ljudske volje
vterajinji dan pred petimi H h bilo v Beogradu vse ljud-'tvo «« cesti. Bil je dan, ko se je nezadrZen plaz sprostila Ijud-volja.
Skozi vsa leta so razni *vodi-elfo z Zandarskimi bajoneti in čuvanjem narodnostne mržnje med bratskimi jugoslovanskimi narodi tlačili in izigravali hotenj'1 *n interese jugoslovanskih f^dskih mnoiic. Ob sklenitvi trojega pakta reakcionarjev Cvet-'co«eo ln Matka, ki bi bil na-Iz Jugoslavije nemško ko-pa je ljudstvo prevet ob-util0 svoje ponižanj na ratun rezvestnih Spekulacij korumpi-politikov. Stopiti v družbo itlerjeveh in Mussolinijevih zlo-noev, to je bilo preveč, temu se uPrt zdravi fru-t dostojanstva in f®*** demokratičnih in svobodo-fabnih jugoslovanskih ljudsk:h »inoiio,
*7- maroa 1941. je bil ves Beo~ morje vzklikajočega svobo-fabnega ljudstva. tBolfe rat ne9o paktt — bolje vojna kakor — so vzkUkali in esavez Rusijom>, da je odmevalo po 0gradu in vsej driavi,
*?. mareo, to je pomemben da-takrat je prvič v teku mir strahovite vojne povedalo ^Hoslovansko ljudstvo vsemu *Uw!u' da se na braniku svojih pravio in narodnega dosto-^tva in časti ne boji ne smrti ' neizmerno močnejših nasprotji/^' Takrat ja Jugoslavija Pokazala svemu svetu, ka-neomajno je njeno prepričate) da
mora končno zmagati
Jat>lca- Zato je hrabro pridala
« M bi se druaim zdel blatnost,
**• mareo je pomenil za fcM-.J* svetovno reakcijo hud u-"**>• ^ njunem na j več je m raz-^ u *« jima je postavila po ro-mala Jugoslavija in zavzela K Custno mesto na strani svo-jubnih narodov in d'mokra-**■ Prvi dnevi borbe so sicer ffa/ift v3g gnilobo starega re-°<onarnega driavnega aparata, - ®'>vo nezmožnost in preprede-^ * izdajalsko peto kolono.
t*,
HU
Pa so »e potrm zdrutile Pozitivne in demokratične ’ v deieli, ter pričele neizpro-boj 4 svojim zdravim čutom Poltenje in pravico, tedaj se P°vzpeio ljudstvo vse Jugo-do viSine nesluUnega vse-herolzma, kot mu zgo-ne nožna vrimere ter si
tyei
tern
ne pozna primere ter pridobilo ugled in priljub-.	**	po	vsem	svetu, kot ga
y*j Jugoslavija nikoli ni imela. . f*j borbi so se narodi Jugo-prekalili ob neizrel.no tr-Preizkušnjah in nadčloveškem
^ tenju. Odpadlo je vse, kar je 0 Protiljudskega, gnilega in ne-Praviflvo preslepljenega ft»r se ilo ob stran nacifašističnih j..1 nc«v in souralnikov vsega <*Ji °*°*)ubnega tloveitva. Odpa-(m*° petokolonski podkupljeni toči, odpadli so teroristični ^cionarji in izkoriščevalci, od-tej *° v,< »ajedalci narodnega *°Ar' 0d ■Pow^° in bedita, tja ^ilovica, Natlačena in dru-°dpadli so tudi onlt, ki so ^oli °k 3trani‘ v emigraciji ča-^ v razkoiju, kdaj jim drugi Medi ^r'borii° stare poloiaje in skeptično na herojske na-M , tn neizmerno gorje ljudstva *<iT\ta svojo svobodo. Odpa-Hd.?0 ^ralj Peter in njegova di-^1* čurHje.
,fUj' rnarca se je tudi ljudstvo *^8 krajine pridruH lo i« po-\>ije 0 * ostalimi narodi Jugoslar-te ^ častno mesto herojev bor-m lobodo človeštva. V skup-0rbi so odpadle boleče vsilje-^noe^‘ Po bridkih dneh Stojan Pri]eve0a in Cvetkon.čevtga »tii^!e,Jsfeega paktiranja s faSi-^ rablji primorskega Ijud-UltrJ* *7, mare0 končno zanetil «(01 ^Panja in podesetoril in po-Hirn.1 borbenost, da je vzrasel tv, n> Jci ga nl(i bes vse moder-p0jHe tehnike niti policijski *Jo^j	n* teror najpokvamejie
n» šovinistične reakcionar-«l«o mogli več ugasiti. zavednost skupnih Ijud-*>ravtc v brezkompromisni H u.	ta zavednost ne bo niko-
»i<i{g'*Sn4‘l0* Tudi potem ne, ko bo hdstvo izbojevalo svoje pra-\Q ot so «i jih ostali narodi ’1 J avtJe. Skupna je b:la borba ie
h ^t s
‘k
nlc»i
zato tudi skupna
krvjo in strainim trp-
te plačana pravica do vel
(Bt^areo pa, kot dan priict-011s j orbe> dan prve manifesta-^aotl°vanskega junaštva in "H ,^u<tske volje nad spletka-io^inik0iie’ te eato v noji zgo-*e9ti	dan pomembnega in svet-
*Potnina.
pr Or°čilo o nadaljevanju
r °0e,a proti glavnemu u-
h*i/cu fota *Lavoratore» °nio
,evUhi~
- Prinesli
•ifi ‘
v jutriinji
Odločnosti demokratičnih množic
ne bo omajal skvadrističoi teror
Z izredno discipliniranostjo so demokratični manifestanti odgovorili na vandalske napade organiziranih terorističnih tolp na demokratične ustanove, ljudi in slovenske lokale
Te dni se vrši — kakor je znano — v Trstu proces proti glavnemu uredniku lista «11 Lavoratore» tov. Gasparlni-ju, ki so ga obdolžili, da je «s poročilom o dogodkih v Skednju dne 9. maroa t. I. razburjal prebivalstvo ter s tem ograzal javni red» itd.
Ne bomo se tukaj spuščali v ugotavljanje, ali je tov. Gasparini kriv ali ne, saj so o tem na procesu izjasnile priče.
Ugotoviti hočemo samo in podčrtati na tem mestu nekaj dejstev, ki ne pomenijo le «razburjanje prebivalstva in ogralanje javnega re. da» itd., temveč krsanje javnega reda na najbolj brutalen način, z grobimi nastopi proti mirnemu prebivalstvu.
Pred dnevi je »Primorski dnevnik* opozoril na Izjavo, katero je dal govornik CLN-a ob priliki neke provokacijake demonstracije šovinistov, ko je dejal: »Kakor smo bili včeraj združeni v borbi proti Nemcem, (kako so se borili, dobro vemo) tako smo daneg proti Slova-nom». Ta izjava je padla istočasno, ko se je teroriziranje prebivalstva povečalo. Po tej izjavi pa lahko z gotovostjo trdimo, se je Se stopnjevalo in dobilo kljub navzočnosti civilne in vojaške policije ter drugih varnostnih organov v vseh večjih mestih cone A prav tako obliko, kot so bili pohodi skva-dristov v letih 1920 do 1922.
Naj navedemo le nekaj fašističnih napadov na mirno prebivalstvo in na različne lokale:
Včeraj popoldne Je drhal nekaj tisočev hotela vdreti v mestni predal Sv. Jakoba, da bi strahovala prebivalstvo. Po mestnih ulicah je krožil kamion, na katertm Je bil nameščen zvočnik. Z njim bo pozivali šoviniste, naj se udeleže pohoda na Sv. Jakob. Toda pohod na Sv. Jakob ni bil pohod na Rim. Šentjakobsko ljudstvo jim Je to preprečilo. Pri tem Je sodelovala tudi policija. Zato je kamion z zvočniki znova pričel krožiti po tržaških ulicah in slišali smo, da bodo pohod na Sv. Jakob ponovili, ko bo za to ugoden trenutek. Isti kamion, na katerem so bili nameščeni zvočniki, smo videli pred dvema dnevoma parkiranega med ostalimi vozili v via Marghcrlta.
Včeraj popoldan so fašistični elementi tretjič napadli slovensko knjigarno na Korzu in s kamenjem ter opekami popolnoma razdejali lokal.
Fašistični elementi so včeraj popolnoma demolirali lokale UAIS-a v vla Fablo Filzi št. 10. V isti ulici so poskušali tudi demoliratl stanovanje odvetnika Ferfolje, kar pa se Jim Je le delno posrečilo.
Ob 14.50 uri so črnoborzijanci na trgu pred kolodvorom pretepali mimoidoče ljudi, ki so nosili rdečo zvezdo. Preganjali so Jih ln jim trgali zvezde. Zato so nekateri tovariši prihiteli na pomoč. Ob tej priliki so člani civilne policije »trepljali v zrak. Civilisti (najbrže lati črnoborzijanci) pa so grozili s pištolami in noži.
V via Stella se Je včeraj popoldan pripeljalo s kamionom, kdo ve od kod, veliko Število neznancev. Izstopili so ln napadli ljudi, ki so nosili rdeče zvezdice. Nekaterim tovarišem Je uapolo, vzpeti se na kamion, na katerem so našli veliko število nožev In bajonetov. Klicali so policijo, ki je nato nekaj neznancev aretirala ln odpeljala.
Poleg Številnih primerov teroriziranja, trganja zastav, katerih smo zgoraj navedli le nekaj, moramo omeniti Se neopravičljivo pretepanje mirnih pasantov na trgu Vit-torlo Veneto po civilni policiji. Med temi policisti Je bil civilni policist Marcon, ki nastopa kot priča na Gasparinljevem procesu. Avto , s katerim se Je civilna policija pripeljala, Ima stev. L 4817281.
Omeniti moramo tudi primer surovega postopanja civilnega policista Zovatto Gk>vanni!-ja, ki je bil član Collottijeve policije. Ta policist Je predvčerajšnjem ob 18.30 uri, sedeč na Jeepu, strgal zastavo iz rok nekega dekleta in Jo vrgel na tla. Množica je proti temu protestirala ln ga hotela zadržati. Zovatto je potegnil samokres ln ustre. IH. K sreči Je samokres odpovedal.
(Druge primere bomo vsled pomanjkanja prostora navedli v prihodnjih Številkah).
Velik delfi pri teroriziranju pre. blvalstva Ima gotovo 68.000 tujcev sumljive preteklosti, ki so ae priklatili po 1. decembru u »tarlh Ita-
lijanskih provinc v Trst kljub navzočnosti dveh policij in raznih varnostnih organov.
Odgovornost za vsa ta dejanja pa — jasno — ne leži na posameznikih. Riba smrdi pri glavi. Odgovornost za vsa ta dejanja lahko z gotovostjo pripišemo CLN-u, ki je preko izjave: »Združeni proti Slovanom* jasno pokazal svoje fašistične namere in jih oživotvoril s pomočjo domačih in importiranih fašistov. Gotovo je, da lmportiran-ci niso prišli sem na svojo pobudo.
Ob tej ugotovitvi, katere ne more nihče ovreči, se moramo vprašati ali Je Zavezniška vojaška u-
prava, katera je tožitelj na procesu proti Gaspariniju — kaj ukrenila, da bi tata) — ne več samo ogra-lanje — pač pa grobo kršenje javnega reda in miru preprečila ln iniciatorje ter organizatorje kršenja prijela ali vsaj zaslišala. Aretacije posameznikov preko organov policije vsled različnih prestopkov namreč v tem primeru ni popolno vzdrževanje Javnega reda in miru. Poleg tega pa lahko tudi na podatkih, ki jih imamo na razpolago, ugotovimo, da niso bili aretirani niti preganjani na več mestih izzivati, ki so vpričo policije napadli ljudstvo. COST
Manifestacije po tržaških ulicah
Včerajšnji dan Jo potekel v manifestacijah tržaškega ljudstva za Jugoslavijo. Tisoči in tisoči so že od ranega jutra krožili po mestu in kljub stalnim izzivanjem posameznih fašističnih skupin z občudovanja vredno discipliniranostjo izražali svojo eaodušno voljo po priključitvi Trsta in Primorske k Jugoslaviji. Teror nalašč v ta namen organiziranih in z lesenimi kiji in tudi orožjem oboroženimi skvadrističnimi tolpami se je od ure do ure stopnjeval in v mestu se razen demokratičnih množic, ki so vse reakcionarne poizkuse odprte gr. spopada hladnokrvno odbijale, ni našla sila, bodisi zavezniška ali pa civilna policija, ki bi nastopila proti tem vandalskim bandam.
Namena, ki so ga hoteli doseči organizatorji teh terorističnih sku. pin, da bi prestrašili demokratične mcožice ln jih odvrnili od manifestiranja za Jugoslavijo ln s šovinističnimi manifestacijami od vseh strani importiranih fašističnih elementov pričarali neko navidezno voljo mesta, da pripade k Italiji, niso dosegli. Odgovor demokratičnih množic je bil tak, kot je bil vedno, kadar so fašisti ali pa nacisti grozili zatreti življenjske pravice tega ljudstva. Strjeno so kot vedno stopile tudi včeraj na tržaške ulice ln izpovedale, kdo so in kaj hočejo. Ze v ranem jutru se Je vsa obala od trga UnitŽL pa skoraj do kolodvora napolnila z manifestanti, ki so mirno, disciplinirano, toda navdušujoče Izražali pred poslopji, kjer se nahajajo delegacije medzavezniške komisije, svojo zahtevo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji. Pozneje so se številne povorke razvile po ulicah mesta, ki so se proti poldnevu ln v popoldanskih urah zopet vračal« pred Dom pristaniških delavcev
V času, ko so se povorka stekale k obali, so se z očitiml provoka-cljsklmi nameni začele na trgu UnltSi ln trgu Umbcrto zbirati skupinice italijanskih šovinističnih domačih ln Importiranih terorističnih elementov, ki »o okoli 4. ure skušala združene prodreti po ulicah od trga UnilA do kolodvora proti obali. V tem času so prihajali na postajo vlaki, polni naročenih šovinističnih manlfestan-tov lz Videmske province. Teroristične skupine, ki so pridrle na kolodvor z namenom, da omogočijo novim lmportlrancem vstop v mesto, so tam navalile na posamezne antifašiste In jih brutalno, s preizkušenimi fašističnimi metodami pretepale. Civilne policije to postopanje šovinističnih demonstrantov ni zanimalo. Zato so se morali postaviti v bran napadenih antifašistični manifestanti. Kljub temu, da Je sodaj takoj nastopila civilna policija ln z motorji zavozila v mno-žico, ki je prihajala aa pomoč napadenim. so teroristični napadalci
v paničnem strahu pobegnili. Od daleč so potem še vedno izzivali, toda disciplinirane množice so »e vrnile pred obalo, kjer se je prav takrat uvrstilo v mogočno povorko delavstvo iz ladjedelnic sv. Marka in sv. Roka, ILVE, OMSSA-o ln Lloyda, Mogočen je bil pogled na
to odločno množico delavskih ljudi iz tržaških tovaren.
Istočasno je iz nasprotne strani prispela druga povorka z godbo na čelu in kljub oviram civilne policije, sta se obe združili v ulici Car-ducci. Del povorke se je nato odcepil in krenil proti Domu pristani, 'kih delavcev. Ker pa so se medtem teroristične šovinistične skupine napotile proti Sv. Jakobu, da bi tam ustrahovale demokratično prebivalstvo, so se ostali manifestanti podali v bran svojih tovarišev doma. Tudi tukaj so se šovinisti, ko so zagledali odločno povor ko, takoj razbeja.ll s trgov Garibaldi ln Impero.
Med vsem tem dogajanjem pa so se dokaj številni importirani in domači Šovinistični kričači zbirali na trgu Unita, kjer so blazno prepevali svoje pesmi iz časov pohoda na Rim, kričali «a morte i s’cia-vi» in z drugimi podobnimi fašističnimi gesli oznanjali svoje fašistično bistvo. Tu je zbranim šovinistom govoril Nino Wodltzka o nekem
Barbarslto sramotenje
italijanstvu Trsta, o neki borbi Italije proti imperializmu (pri tem je seveda pozabil na Abesinijo, Albanijo, Grč jo, vdor v Jugoslavijo in aneksijo Reke itd.) Hlinil je neko Ssljo Italije po prijateljstvu, ki ga hoče z Jugoslavijo, seveda, če bi se ta odrekla svojemu narodnostnemu telesu Julijske krajine, Zadra in Reke. Noto temu njegovemu govoričenju je dala šovinistična, fašistična množica, ki mu je na to odgovorjala «a morte i s’ciavi».
Medtem ko so reakeonarni izzi-vači zaman zbirali poguma za nov naskok na Sv. Jakob, je množica ob obali prepevala in vzkikala Titu in Jugoslaviji. Ob 9. uri zvečer pa ji je iz Mestnega osvobodilnega sveta spregovoril tov. Jakse-tich, ki j« m>ed drugim dejal:
»Samo s takim dokazovanjem naše odločne in neuničljive volj* do pravice samoodločbe in priključitve k Jugoslaviji ne bomo nehali ln klonili pred še večjim terorjem. Proti novemu fašizmu, ki ga ustvarjajo v Trstu, bomo vedno odločno nastopall.»
Svoj govor Je končal s poudarkom pravic našega ljudstva in s pozivam, naj množica zaključi manifestacijo v smislu svojih gesel Jugoslavija in Tito ter se mirno razide na svoje domove.
Po govoru tov. Jakseticha je vsa množica deset in desetisočev v dolgi povorki krenila proti trgu Unita in po Korzu, mimo sedeža PNOO-ja, kjer jim je še enkrat spregovoril tov. Stoka, ki Je vnovič ob viharnem navdušenju množice poudaril, da bomo v obrambo naših pravic, to je priključitve Trsta in Julijske krajine k- Jugoslaviji, za vsako ceno, tudi najtežjo, vztrajali do zmage.
Pozno v noč so se množice v manjših povorkah razhajale s prepevanjem svobodoljubnih pesmi in še
Vsem, ki so se včeraj v poznih popoldanskih urah t, j. med 5. in 6. uro popoldne, mudili na plazza Unita, v bližini vladne palače, se je nudil gotovo v zadnjih dneh najbolj ostuden prizor, ki v pravi luči osvetljuje vse one, ki so manifestirali za italljanstvo Trsta. V našem časopisu smo zadnje dni žigosali v zadostni meri razne ekscese prenapetih lažnih italijanskih patriotov, ki se po svojih metodah manifestiranja niso prav v ničemer razločevali od Gentilijevih fašistov za časa »Vespri Triestini», ako j(h celo niso prekašali.
Kot ima vsaka stvar, tako imajo tudi manifestacije svoje meje.
Pri tem nočemo govoriti o vseh mogočih nedovoljenih sredstvih, s katerimi so skušali ti l&lni patrioti ustrahovati manlfestante iz nasprotnega demokratičnega tabora. Tudi ne bomo opetovall vse izbruhe verbalnih injurij, s katerimi so obsipali vsakogar, če je samo govoril slovensko ali hrvaško, vse v znaku dvatisočletne italijanske kulture, ter narodnostne in jezikovne strpljivosti.
Pač pa hočemo na tem mestu opisati prizor, ki vsekakor predstavlja najsramolnejšo stran tako-zvf.nlh italijanskih manifestacij za italljanstvo Tr3ta
Tega dne se je na plazza Unita pojavila skupina italijanskih omla-dincev, od katerih so nekateri imeli okoli vratu Italijansko trikoloro. Na čelu te povorke je omladinec nosil podobo suverena FLRJ, maršala Tita. Okoli vratu je imel zadrgnjeno vrv, glavo nagnjeno kot obe&enec, z iztegnjenim jezikom. Na sliki Je bilo napisano na prednji strani v višini pasu: «Tito mit uns», na zadnji strani pa »Anche egll vuole un po3to al sole».
To sliko je skupina teh »nade-budnih» italijanskih patriotov s huronskim vpitjem, krohotom ln skrajno žalivlmi in neokusnimi opazkami nosila pod balkonom vladne palače, kjer se je ta hip mudil zavezniški kapetan s foto-
grafskim aparatom v roki. Med takim sramotenjem suverena na javnem prostoru in spričo zavezniškega častnika se je ta kulturna povorka pomikala po Korzu, piazza Goldoni In dalje.
Skupino s sramotilno sliko jugoslovanskega suverena ra čelu je pri tem obhodu videla ne samo zavezniSka vojaška in civilna policija, ampak tudi zavezniški oficirji. Nismo obveščeni, da bi kdor koli od teh, ki so pozvani, da se javno ne sramoti suveren zavezniške države, ukrenil kar koli, da bi se temu napravilo konec. Tudi ne vemo in nismo obveščeni, do kdaj vse je trajalo to javno sramotenje na tržaških ulicah.
Vsi oni, ki so ta gotovo najbolj ogoben prizor, ki ga je bilo zadnje dni videti pri ljudeh, ki so izgubili vsako mero pri manifestiranju, imeli priliko videti na lastne oči, niso mogli drugo, kot da se zgražajo in čudijo, da se taki prizori pod upravo Zavezniške vojaške uprave sploh morejo dogajati. Pri tem jih je morala, kot poštene Italijane, gotovo obliti rdečica sramu, da italijanstvo manifestirajo na tako nespodoben, barbarski, in v kulturnem svetu sigurno edinstven način.
Ugotavljamo, da se je dne 27. t. m. ob poznih popoldanskih urah javno po ulicah po eksal-tiranih italijanskih manifestan-tih žalil vpričo zavezniških častnikov, vojakov in policije suveren zavezniške FLRJ.
Vemo, da je celo v fašistični Italiji obstajal predpis, po katerem je bila žalitev tujega suverena najstrože kazniva. Zato nam tudi ni znp.no, da bi se celo za časa fašistične ere v Trstu dogodil podoben ali enak pri. mer.
Kolikšno ogorčenje je to sramotenje povzročilo med ljudskimi množicami, ni treba posebej poudariti.
Surov napad fašističnih elementov na stanovanje predsednika PNOO
Pri šovinističnih izpadih pred tremi dnevi v Gorci je drhal upadla v stanovanje Franceta Bevka, predsednika Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, brutalno ravnala z njegovo ženo Davorino in skušala sneti zastave z oken stanovanja. Tov. Bevkova Je dopisniku Tanjuga v zvezi s tem podala sledečo Izjavo: »Dne 25. t. m. okrog 6. ure zvečer sem stala z dvema znankama na Corso Roosevelt in opazovala skupino, ki je stala nasproti mojega stanovanja Via Plt-teri 6 in žvižgala ter vpila, da je ! treba sneti zastave, ki so visele z mojih oken. Ko sem opazila, da so
dolgo potom so v središče mesta se moški vsuli proti hiši in izginili odmevali zvoki godbe, ki je sprem-1 vanjo, mi je prišlo na misel, da ljala zadnjo mogočno povorko k. morda nameravajo vdreti v stano-Sv. Jakobu, trdnjavi tržaškega de- vanje, zato sem hitela domov. Na mokratičnega ljudstva.	(stopnicah In na oknih hodnikov
Primorci hočemo Jugoslavijo
Navdušen sprejem medzavezniške komisije v vasi Dolenje v Brdih -Manifestacije v Gorici • Delegacije pri medzavezniški komisiji
Okoli 11.20 uri je dospela med-zavezniSka komisija v vo» Doleti je v Furlaniji, ki je najzapad-nejia vas ob tamkajšnji demarkacijski črti.
Ob svojem prihodu je komisija Sla v prostore Supanstva. Kakor hitro je ljudstvo za to izvedelo, s$ je ta vest bliskovito razširila po vsej okolici. Ni trajalo 10 minut, in iz vseh blilnjih vasi so prihitele povorke s slovenskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo. Zbralo se je v hipu o-krog S00 ljudi pred občino, ki so prepevali slovenska partizanske pesmi in navduifno vzkXkali zavezniški komisiji in velikim zaveznikom v osvobodilni borbi proti nadfaSlstom. Prepevali so pesem: tZakaj smo se borili» in odgovarjali: tBorili smo »e za Jugoslavijo t*
Garibaldlnci z rdečimi rutami okrog vratu, In velikimi, vihrajočimi zastavami na dolgih drogovih, so vzklikali: «S temi zastavami smo se borili z brati Slovenci». *Zivelo slovansko-ltalijan-sko bratstvo». «Zlvel tovariš Tito.». tHcč.mo k Jugoslaviji». To so bili klici zbrane mnoiioe v s'ovenskem in italijanskem je-tf.ku.
Sprejem pri koJnlsiji:
Komisija je sprejela člana kra-
■ jevnega Narodno- osvobodilnega odbora i« Nebla (vas v Furlaniji), tov. Sibava Alojzijem
Komisiji je poročal o stanju in Željah skupaj iivečega slovenskega in furlanskega prebivalstva. Mnoilca pa je burno in prisrčno pozdravljala komisijo, ter izrazi'a svoje Zelje, da po 15 letnem suženjstvu končno ustreZc upravičenim leljam trpečega prebivalstva. Odmevali so klici <Samo Jugoslavija je naSa reSitev*. Ko je komisija končala svoje delo v Županstvu, in se je pojavila na vratih, je zbrana množica oživr-la in zopet klioa'a komisiji, naj upoiteva njene srčne ielje in u-pravičene zahteve. Člani komisije so se prepričali o Željah prebivalstva. Prosili so naj jim za spomin podarijo dva zastavi z zvezdo. Ljudstvo je tej Želji ugodilo. Val navdušenja je preplavil srečno ljudstvo. Komisija se je zač-tla poslavljati. Zastave so za-vihrale, člani komisije pa so prisrčno odzdravljali. Vzkliki slovenskega in furlanskega prebivalstva so Se daleč spremljali dolgo kolono avtomobilov, ifno-Z'.ca pa je bi’a tako navduSena, da je ie dolgo tekla z zastavami za avtomobili In vzklikala bližajoči s• svobodi.
Gorica je ponovno spregovorila
la ko se fe jelo daniti, so se začele zbirali po ulicah skupine ljudi z zastavami. Ob osmih zjutraj je po Oorici ie vse mrgolelo. Po vseh mestnih ulicah so se zgrinjale povorke, nekatere celo z godbami. Iz blilnje okolicn so prihajali z okraienimi vozi \ in prepevali pesmi o svobodi ter pesmi iz partizanskega narodno-osvobo-dilnega boja. Ob desetih je bil Travnik le skoraj napolnjen. Civilna policija je nenadoma sku-Sala zbrano mnoilco na Travniku razgnati in je *ato privlekla avtomobile * brizgalkami.
Pribliino ob 11 uri je prihajala proti Travniku nova povorka. Zopet je bila na čelu godba, pred godbo garibaldinske in jugoslovanske zastave. Ko se je pribli-levala Travniku, jih je Civile police skuSala zavrniti v drugo smer. Manifestanti pa so si v vzornem redu utrli pot naravnost na Travnik. Jz tisočev grl na Travniku so zadoneli v pozdrav klici: Živela Jugoslavija, Uvelo sloitensko italijansko bratstvo».
Ob prihodu komisije u Gortoo, je bil Travnik poln ljudstva, prenapolnjeni »o bili tudi vsi ploč-
niki. Na tisoče zastav jo vzvalo-valo in ljudstvo je navduSeno pozdravilo pr.hod komisije, ki je zavila v ulico Roma in — kot se domneva — odšla na kosilo.
Okoli 15 uri je morala policija dovoliti prihod tudi na ostali del Travnika. Nove mnoiice naroda so se pretakale od vseh strani in krajev goriške okolice.
DanaSnji dan je dan, ko hočemo dokazati, da se mora spremeniti usoda naSega starega mesta, da se odloča usoda naSih dedov, ki so pretrpeli stoletno su~ ienistvo na tej okrvaljeni zemlji ob Soči.
Nove godbe in nove povorke so se zgrinjale z t>sr'h strani na zbirališče, to je pred poslopje, kjer vrši svojo delo zavezniška ko-
misija.
Gorica kaj takšnega Se ni do-iivela.
Špalir po Corsu se je v popoldanskih urah čedalje bolj večal in jačal.
Okoli n ure so strumno, prikorakale nepregledne kolone samih mož in fantov z neštetimi zastavami. Bili so to po večini pripradnikl IX. korpusa, ki so se borih za svobodo Primorske in tudi osvoboditev Oorioo. Ta povorka, ki je tako strumno korakala, je izzvala val nepopisnega pozdravljanja in vzklikanja, ki Se dolgo ni ponehalo.
DanaSnja manifestacija je dokazala vsemu svetu, čigava je Gorica, kdo ji je dajal Življenje in kam Gorica pripada.
Zastopstva pri medzavezniški komisiji
MedzetvezniSka komisija jc sprejela v vladni palači t zastopnika slov'nsko-italijanske antifašistične mladinske zveze za GoriSko okrožje ter t zastopnici Sloven-sko-itaHianske antifašistične Zenske zveze. Mladinska in ienska delegacija je pokloni’a v im'nu svojih organizacij spominsko darilo vsem i delegatom medzavezniške komisije, ki so osebno sprejeli delegate ter Se zahvalili za sprejeto spominsko darilo. Mladinska in Zenska delegacija se je pri komisiji mudila četrt ure, nakar je bila sprejeta d'legacija Enotnih sindikatov, katera se ie zadržala Prt komisiji dalj časa.
Brezuspešni poskusi reakcionarjev
Danes je reakcija okrog CLN v Gorioi pozvala iz italijanskih provinc veliko Število Italijanov, ki so dospeli v Gorico in proti poldnevu skuSali izzvati incidente. Poznali smo jih zlasti po tem, ker *o nosili velike trikolore in M prt medsebojnem srečanju ob-
jemali.
Ob 14. uri je iz Vidma prispela z vlakom zopet velika kolona novih neznancev, ki so izstopili na Glavnem kolodvoru. Ta vlak je bil okrašen « €trlkolorami».
Vsi veliki napori in importact-ja elementov temne preteklosti iz onstran demarkacijske črte, so zaman. Le peščica izzivačev je prišla po Corsu. na Travnik ob tl.SO uri in kričala: tltaliat, <tab-basso gli sciavlt, taasassini», «ts Gorice tujci*. ZaSUlteni od policije so s sramotilnimi vzkliki blatili Jugoslavijo in Tita.
10 minut pred 22 h
Protifašistično prebivalstvo iz Gorice spontano manifestira v povorki, na čelu katere koraka godba, za njo pa garibaldlnci in partizani z napisnimi tablami. Navdušeno vzklikanje Jugoslaviji odmeva iz vseh ulio. — Dolga povorka M premika proti Travniku. Takih momiftstaoij dotlej ie «1 bilo.
(Telefonsko poročilo)
pred vrati stanovanja sem našla skupino kakih 20 mladeničev v starosti od 20 do 24 let. Vprašala sem jih, kaj želijo. Dejali so, da hočejo odpreti stanovanje ln sneti zastave. Preden sem jim utegnila odgovoriti, me je eden Izmed njih 3urovo zgrabil za znak peterokrake zvezde, ki ga nosim na suknji, in ml ga hotel Iztrgat! reko’: »Ta zvezda mora proč*. Z veliko silo sem mu to ubranila in mu rekla, da je za vse na svetu ne dam, ker smo se pod tem simobolom borili proti fašizmu. Zahtevali so, naj jim odprem vrata, da bodo sneli zastave. Dejala sem jim, da naj ml pokažejo pooblastilo oblasti, da smejo to storiti. Dejali bo, dtt pooblastila nimajo, da pa imajo pravico sneti zastave z zvezdo in da bodo vlomili vrata, ako jih sama ne odprem. Postavila sem se prod vrata in jim branila, rekoč, da imam na svojem stanovanju pravico lzobešati kale. re koli zastave In kolikor jih hočem. Tedaj se je več mladeničev s tako silo zagnalo vame, da sem treščila na tla. Pobrala sem se v trenutku ln napadalce, ki so že vlomili vrata, z nadčloveško močjo odtrgala od vrat in jih zopet zaslonila ter izjavila, da me lahko razrežejo na drobne kose, a da se ne umaknem in da bom branila zastavo, pod katero smo se borili proti fašizmu.
Tedaj »e je oglasil eden izmed njih: »Vas imamo vse že dolgo časa na listi in vašega moža bomo vrgli v «foioo», to si dobro zapomnite*. Odgovorila sem, da se takili stvari ne bojimo. Tedaj me je eden izmed njih z vso silo udaril po dednem ušesu in licu, da mi je odleta čepica, stemnilo se mi je pred očmt in sem omahnila. Tedaj sem rekla, da me lahko tudi ubijejo, a da vrat nc odprem. Nato mi je eden izmed njih iznenada zopet hotel iztrgati zvezdo, obenem pa so me porinili z vso silo surovo od vrat. Slednjič so me z združenimi močmi pahnili s tako silo, da sem padla na kolena ln udarila z glavo ob zid. Preden sem se utegnila pobrati, so vsi s silo vlomili vrata, vdrli v stanovanje, odtrgali tudi zastavo in jo odnesli. To sem potem najla spodaj v veži. Med snemanjem zastave je drhal spodaj na ulici vpila in žvižgala. Nekatere napadaloe sem na pogled poznala, ker jih večkrat vidim v bližini našega stanovanja na Corso Roosevelt, poleg sedeža CLN.»
Prebivalstvo Julijske krajine je z ogorčenjem čulo za ta napad na ženo predsednika pokrajinskega organa ljudske oblasti. Tovariš France Bevk predstavlja za ljudstvo Slovenskega Primorja simbol borbe proti fašizmu. Dolga leta je preživel v Italijanskih zaporih ln konflaacijah. Kljub visokim letom sta on in njegova žena od septembra 1943 delila s partizani Julijske krajine vse trpljenje. Ljudstvo Julijske krajine smatra, da odgovornost za napad na ženo njegovega voditelja pada tudi na zaveznlžko vojaško upravo, ki omogofa fašističnim elementom v Julijski krajini svobodo delovanja ln jih tudi Sčltl.
P. S. Predvčerajšnlm so isti elementi zopet vdrli v stanovanje Franceta Bevka in ga popolnoma demolirali. Policije ni bilo.
'/■Poročila <Tanjug
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
28. marca 1946*
Sim. Benečija zahtei/a priključitev k Jugoslaviji
Kljub terorja je ljudstvo v Slov. Benečiji neomajno v svoji zahtevi
Gospodarske in socialne prilike •o po vsej Benečiji zelo slabe. Najslabše pa je v gorskih vaseh Sovo-denjski, Nadiški in Sentlenartski dolini.
Glavni vir dohodkov v teh krajih je živinoreja in mlekarstvo. Obdelane zemlje je zelo malo in Se ta je na gredinah, na katerih marljivi Benečan pridela le malo krompirja in ječmena. Tla »o kamenita in obdelovanje te zemlje zahteva zelo veliko truda ln napora. V gorskih vaseh ni niti dobrih cest niti električne razsvetljave. V vasi Matajur, Strmlca ion drugod pa nimajo niti vode.
Zaradi teh žalostnih prilik sa je sedaj če poostrila nacionalna borba in borba za izboljšanje socialnega. stanja in rešitev gospodarskih vprašanj. Benečani pa se danes ze-
lo	dobro zavedajo, da bodo ta vprašanja rešile le ljudske oblasti, kakršne so v Jugoslaviji.
Zelo velik odpor je izzvalo izterjevanje davkov, ki so mnogo-krat višji od onih iz leta 1940. Poleg tega morajo Benečani tudi prisilno oddati velike količine maščob, oelo za tri mesece nazaj. Zato ni čuda, če Benečani vsakomur, ki jih obišče, pravijo, da jim je bila in da je ostala Italija mačeha.
Monarhistično - ozopovske tolpe vrše močno agitacijo in z vsemi sredstvi pritiskajo na demokratično ljudstvo, da ne more svobodno izražati svoje volj« po priključitvi k Jugoslaviji. Aktivnost teh tolp se je v zadnjem času znatno povečala. Oborožen« ozopovske tolpe, karabtaerji in vojaštvo na vse načine strahujejo ljudstvo. Pred kratkim so podvzell zel0 stroge policijske ukrepe glede kretanja tujcev ter mobilizirali vse moške letnika 1924, ki jih vozijo ■ kamioni v Videm. V Sovodnjah so hudo pretepli prisilno mobiliziranega Kjuk Nela, ki je bil nad eno leto v Bri-Sko-beneskem bataljonu NOVJ.
Iz Vidma Je skupina 30 prisilno mobiliziranih Benečanov, po večini blvžih partizanov, zbezala domov. Fantje se zavedajo, da so opravili svojo dolinost že v partizanskih edinicah. Zato ne priznavajo več Italije, saj so se borili aa Jugoslavijo.
Nedolgo od tega. »o italijanski vojaki iz čepletišč poklicali na zasliševanje tovarišico Martinič Ple-rino. Grozili so ji, češ da je slavo-filka, da dela propagando za Jugoslavijo in da ima dva sina v JA. Vprašali so Jo tudi, zakaj jih ni obvestila, ko j« bil njen sin doma na dopustu, da bi ga ubili, ker je partizan. Njen moi je moral pobegniti ■ doma zaradi njihova nasilstva. Rekli so JI, naj ga poišče ter ga pošlje k njim na razgovor. Preden so jo »pustili, so ji zagrozili, da jo bodo internirali, če ne pride k njim njen moi in če ne preneha s svojim delovanjem v prid Jugoslaviji. Zato Je bila prisiljena zbežati in se zateči k možu.
Zavedni Benečani se silno zgražajo nad takim ravnanjem nasilnežev. Zato so naslovili na zavezniško komisijo resolucijo z 272 podpisi.
V	tej resoluciji pravijo, da jih je Italija 80 let samo zatirala, in pa ničesar storila, da bi zboljšala njihovo gospodarsko, socialno in kulturno stanje. Namenoma jih je puščala v nevednosti. Ni Jim dopustila lastnega kulturnega izživljanja, ni jim dala slovenskih Sol. Občevalni uradni jezik je bil sam0 italijanski. Resolucija se končuje: tNooamo, da bi nas znova opeharili In nas prikrajšali za sadove narodno osvobodilne borbe, katere smo se udeležili z lastnimi partizanskimi edinicami. Nočemo, da bi nas znova pahnili v suženjstvo, ki smo ga preživljali 80 let pod Italijo. Združiti se hočemo z našim matičnim oaemljem — % novo Ju-goslavijo.
Smo prepričani In gotovi, da zavezniška komisija ne pojde preko teh dejstev in da bo objektivno preučila naš položaj. Pri tem bo lahko ugotovila, da noben teror in nobeno nasilje nad našim slovenskim živ-
ljem ni mogel ukloniti in zatreti naše globoke narodne zavesti.*
V	vseh vaseh pod Matajurjem so sklenili odposlati z vaških zborovanj videmskemu prefektu protest zaradi povišanja davkov. V tem protestu med drugim navajajo, da jim Italija ni nikoli nič pomagala v njihovem težkem gospodarskem stanju.
19. t. m. je odvetnik Rieppi iz Čedada, bivši poročnik italijanske vojske, imel v Matajurju sestanek, na katerem je doživel popoln polom.
Obrekoval je Sovjetsko zvezo, jih strašil s komunizmom, dejal, da ko-
munizem razbija zakone in jih nato pozval, naj glasujejo za demo-krš'ansko stranko. Domasčm Kocjančič Alojz iz Pečnjega, bivši partizan, je pobil vse nj;gove trditve ter pozval vaščane Matajurja, naj slede zgledu prebivalcev Pečnega, ki so narodno zavedni in terjajo priključitev k Jugoslaviji. Ljudje so mu navdušeno ploskali in odobravali njegove besede.
V	vaseh Sovodnje, Trpeč in AUda so se pojavili na hišnih zidovih napisi, ki pozdravljajo tov. maršala Tita in Jugoslovansko vojsko ter izražajo ieljo po priključitvi Slovenske Benečije k Jugoslaviji.
Za svojce škedenjskih žrtev
Gosti iz gostilne Milkovič pri Sv. Ivanu so darovali 160 lir za svojce škede.ijskih 2rtev.
Tudi v vasi Saleto je škcdenjskl zločin zbudil veliko ogorčenje. Čeprav je vas zelo revna, je z velikim navdušenjem zbrala za ške-denjske žrtve naslednje prispevke: 64 jajc, 12 1 mleka, 2 kg slanine in 4609 lir.
Za druZine škedenjskih žrtev je prebivalstvo sežanskega okraja darovalo 34.227 lir, prebivalstvo kobariškega in kanalskega okraja 5 tisoč 600 lir, italijansko in sloven-sko prebivalstvo Trbiža in bližnje okolice 5.000 lir. Ob priliki druge zbirke Je pdebivalstvo cezanskega okraja darovalo še 4.112 lir.
Fotografi}* padlih partizanov
Prosimo vse družin« onih, ki so padli v narodno osvobodilni borbi, bili ustreljeni kot talci ali pa nmril v koncentracijskih taboriščih, da prinesejo ZPP na Korzu št 19, njihovo fotografijo. Fotografije bomo kasneje vrnili.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Kanal
Pred dnevi je upravni odbor Nabavne zadruge za Kanalsko sklical izredni občni zbor svojih članov in jim poročal o stanju in poslovanju zadruge. Omeniti je potrebno, da so zadnje čase nekateri reakcionarni elementi trosili lažne vesti, ceš da je zadruga tik pred propadom. Iz poročila upravnega odbora pa je bilo razvidno, da je zadruga aktivna in da je imela v svojem kratkem času poslovanja milijon-ski promet. Zadruga Je ie prebrodila začetne težkoče. Ker se je pokazala potreba po strokovnem znanju upravnega odbora, so sklenili, da bodo poslali člane zadruge na strokovne zadružne tečaje. Clan okrožnega iniciativnega odbora pa je govoril o velikem pomenu naših zadrug pri ustvarjanju našega samostojnega gospodarstva. Po^om zadrug nam bo mogoče voditi uspešen boj proti črni borzi in izkoriščanju našega delovnega ljudstva.
V	svojem govoru je prikazal razvoj zadrug v coni B Julijske krajine in Jugoslaviji, kjer zavzema zadružništvo zelo važno mesto v veliko korist vsega ljudstva. Končno je pozval vse člane zadruge, naj svojo ustanovo podprejo s posojili. Prikazal je potrebo po zvišanju jamstva zadruge, da se bo na ta način lahko opomogla in procvi-tala.
Prvačina
Vaška mladina je v oboroženi borbi prispevala velik delež k osvoboditvi. Fantje so bili aktivni borci v brigadah, mladinke so zbirale hrano, živila, obleko. Nosile so borcem municijo na položaje ter prenašale pošto in literaturo mimo sovražnikovih postojank. Danes je ta mladina prav tako vztrajna in požrtvovalna, ko gre za obnovo na še dežele, za uničenje fašističnih ostankov in za priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Sedaj se mladinke in mladinci z največjo vnemo pripravljajo na »kupni fizkultumi zlet, ki bo 1. maja v Trstu. Trikrat tedensko imajo fiz-kulturne vaje. Učijo jih tovarišice, ki no poaečale štirinajstdnevni fiz-k'vlturni tečaj. Pri teh vajah vlada stroga disciplina ln želja po najboljšem uspehu skupnega fizkultur nega nastopa.
Tolmin
V	Tolminu so ob priliki pričakovanja mednarodne komisije otvo-rili razstavo slik in listin, ki nazorno pričajo o gromnlh žrtvah, tolminskega okraja v teku narodno osvobodilnega boja. Tolminski okraj, ki šteje komaj 13.303 prebivalcev, je dal 1.850 borcev v Narodno osvobodilno vojsko. Od teh jih je padlo v borbi 386. 204 jih je umrlo v zaporih ali pa so bili ustreljeni kot talci, interniranih in zaprtih je bilo 1.535, odgnanih na pri. silno delo 3.226. V času boja je okupator požgal 141 domov, po? k o. doval 957 stavb, odgnal 3.007 glav Sivine. Vsi ti podatki stoje v dokumentih na razstavi na Titovem trgu. Poleg tega so na tej razstavi tudi slike fašističnega sprevoda, ki so ga aprila 1941. leta uprizorili v
KULTURNO PROSVETNO DELO
Bežen pregled kulturnih prireditev širom dežele
PrinaSamo poročila o kulturnih prireditvah naS.h prosvetnih društev po vaseh, trgih in mestih itrom Primorja.
TR2IC. Minulo nediljo jt Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje pod okriljem prosvetnega društva »Triglav* iz Tržiča upr Kori’o dramo iz partizanskega življenja *Ra»trgan-ci*. Obc.nHvo je do kraja napolnilo dvorano in e velikim zanimanjem sledilo lepi m zanimivi igri. Igralce so nagradil za njihovo odlično igro z burnim odobravanjem. Vifcar navdušenja, ki »e nikakor M hotel poleti, pa je nastal, ko jo partizani premagali Nemce ter s pesmijo tBratje 1» k sončni svobode* odili s pozornice. Vsem je ie iivo v spominu juna-ika borba naSih hrabih partizanov, ki so domovino rešili nart-fašistov ter jo za vrdno osvobodili suženjskih spon. Ljudstvo Tržiča at itkreno zahvaljuje igral-
nem, ki so priredili lep in nepo-zabtn popoldan.
KOZANA Pred kratkim so v Kozani obnovili prosv“tno drur Stvo, ki je bilo razpuščeno leta 1917. Mnogoštevilna udeleiba vaščanov jt najbolje dokazala, da sta jim pri srcu napredek 1» prosveta tvwi. Kozana je imela že leta 1990. svoje «Bralno druitvo», ki ga je ustanovil naš skladat-)} H. Volarič. Upravtčt na pričakujemo, da bo obnovljeno druStvo doseglo raven, ki jo je imelo staro društvo svoji d m. Vse do danes so ohrani’t preoej knjig in drugega materiala, ki bo lahko mnogo koristil novemu druitvu.
VEDRIJAN. Tudi tu so obnovili prosvetno druStvo *Hmst*. kil ga fe faSizem razpustit Irta 10117. DruStvo so obnovili na občnem zboru dne H. t. m. Sestanek je vodil požrtvovalni tovariS Marinič Anton. DruStvo je obdržalo naziv t H rast* — simbol mo-
Tolminu italijanski priseljenci, ko So z alegoričnim sprevodom hoteli pokazati, kako za vedno pokopavajo Jugoslavijo. Slike nadalje kažejo, kako so italijanski fašisti in Nemci požigali ter uničevali naše domove, kako so mučili in pobijali naše ljudi in kako je naš primor ski človek zagrabil za puško in sel v borbo za svobodo.
Bovec
Na svoji okrajni konferenci so dne 19. t. m. mladinci razpravljali o vseh važnejših vprašanjih v zvezi z današnjim stanjem v Julijski krajini. Zavezniško komisijo bo bovška mladina kar najdostojneje sprejela. S konference so Ji tudi odposlali pozdravno pismo, v katerem jo vabijo v bovške vasi, da si ogleda, kaj vse je ljudstvo žrtvova-
lo	za priključitev k Jugoslaviji. Mladina si je zadala nalogo posvetiti več skrbi organizaciji najmlajših — pionirjev, ki predstavljajo bodočnost našega ljudstva. Kot nagrado za požrtvovalno delo so razdelili med najboljše mladince in mladinke večje število knjig «Pri-roda in ljudje* in «Kako se je kalilo jekk>», dar ljubljanske mladine. Sest najboljših mladincev so izvolili v okrajno tajništvo ZMJK. Vsi mladinci so obljubili, da bodo posvetili vse sile za napredek mladinske organizacije. Na tej konferenci so razpravljali tudi o nedemokratičnem nastopanju članov civilne policije, predvsem pa o dogodkih v Trstu. V zvezi s tem so poslali ZVU protestno resolucijo, v kateri zahtevajo razpustitev civilne policije. Pozdravni resoluciji pa so poslali maršalu Titu in PO SIAU.
Delovnemu programu je sledila kulturna prireditev. Nastopila je mladina iz vseh vasi. Čezsoča je nastopila s telovadnim prizorom, Srpenica s pevskim zborom, Kal-Koritnica z recitacijami, Zaga in Čezsoča pa s Titovim kolom.
Grad S5e
Ob prlMki prihoda zavezniške razmejitvene komisije na naše ozemlje so mladinci in mladinke iz Gradišča napovedali udarniški teden in tekmovanje med skupinami. V tem tednu so postavili štiri slavoloke, od katerih so prvega izdelali iz brinja, drugega in tretjega iz smrečja, četrtega pa iz bodičevja. V tem tednu so si mladinci ustanovili tudi čitalnico, za katero so po vasi nabrali precejšnje število knjig.
Poljubi n
Ena izmed najaktivnejših vasi na Primorskem je gotovo Poljubin. Ko greš skozi vas vidiš mladino, kako z odborniki vaškega Narodno osvobodilnega odbora dela načrte za različna dela, ki jih bodo z udarniškim poletom dovršili v najkrajšem času. Tam dalje vidiš voz, ki pelje gramoz na cesto, kjer že čakajo udarniki, da začnejo takoj s popravljanjem. Ze sedaj se vidijo rezultati udarniškega dela. Mladinci in mladinke so popravili vse vaške poti In očistili prostore vseh hiš. Zvečer je vas lepo razsvetljena z električnimi lučmi. Okrog vasi so skopali jarek ki je pripomogel
či. Prosvetno druStvo ima za enkrat moški in mešani pevski zbor, ki vadita tudi umetne pismi. Zasluga za to gre pevovodji tov. Marin ču Rudiju. Obnovljeno prosvetno druStvo ima tvoje prostore v čitalnici.
ŠKRBINA. Prosvetno druStvo «Pino Tomažič» iz Škrbine pri Komnu je dne 17. t. m. uprizorijo na okrajni prireditvi v Komnu Zupanovo trodrjanko *Roj-stm v nevihti*. Dramo so uprizorili »e drugič. Zela je, kakor prvič, obilo uspeha. Prihodnjo nedeljo bodo s to zelo uspelo igro gostovali v Mirnu. Sodeloval bo tudi pevski zbor.
PALČJE. Na da/n mednarodnega ženskega praznika, so vaške »ene po S5 letih ponovno stopale na oder. Uvodnem govoru, so sledile rame recitacije in pr1je partizanskih tn narodnih pesmi. Velik uspeh je žel meSani pevski zbor. Vaška junakinja, Srstdeset-letna Pavlov S Marija, mati Jfl-rth padlih sinov, pogorelka, je odlično r~citirala «Sodbo*. Občinstvo je bilo ganjeno do solza. Množica je vzklikala padlim junakom «8lrtvaf*.
KAMNJE NA VIPAVSKEM. Dno 19. t. m. je prosvetno druitvo *Siva daven* priredilo na prostem svojo prvo veselico. Na sporedu fr bito več lepih pesmi,
k temu da voda ne izpira in kvari ceste. Ob ruševinah podrtih barak, ki jih Je zapustil okupator, se je pokazala marsikatera njivica. Vaščani se zavedajo, da delajo zase, da delajo za boljšo bodočnost otrok, ljudstva in svoje pokrajine.
Idrija
Pred kratkim je bilo v Idriji pod okriljem «Ljudske univerze* zelo zanimivo predavanje o rudarstvu v naši deželi. Predaval je tov. ing. Godec. Da se ljudstvo zanima za taka predavanja, nam dokazuje do zadnjega kotička napolnjena dvorana. Vsi navzroči so z največjim zanikanjem sledili predavatelju. To predavanje nam je pojasnilo da je v naši deželi še mnogo skritega bogastva. Idrijčani so ponosni na dragoceno srebrno tekočino, ki Je po kakovisti ena izmed najboljših v vsej Evropi.
TRST
Delovanje madžarskih fašistov v Italiji
Budimpešta, 27. Radio Beograd -Dopisnik Tanjuga sporoča, da javlja list «Szabad Nep» o delovanju madiarskih fašistov v Italiji. Sin bivšega madžarskega regenta Nikole Horthyja se skriva v madžarskem poslaništvu v Rimu. Italijanska vlada je ponudila Horthyju zavetišče, če bi zavezniki ugodili jugoslovanski zahtevi, da ga izroče Jugoslaviji kot vojnega zločinca.
Tudi drugi znani madžarski fašisti žive v Rimu, ali pa se tamkaj často pojavljajo. Nekaj jih je že v Vatikanu, drugi so pa v švedskem poslaništvu.
Navdušen sprejem maršala Tita
v Bratislavi
Nikdar več nas ne bo nihče presenetil
Izkop dveh padlih partizanov
Zveza primorskih partizanov sporeča, da iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče izkopati trupel padlih partizanov Della Santa Teodorja in Finotto Gverina.
Pevskim zborom
Ako niste še dobili not za proslavo 1. maja, obrnite se na svoje okraje. Note so bile razposlane Ze meseca februarja. Naštudirajte samo 4 zbore, in sicer dva mešana zbora, t. j. Volaričevo «Slovan na dan» in po Venturinijev! harmonizaciji «Stalingraj»ko», ter dva moška »bora, Bučarjevo «V pozdrav* In Beraničevo «Domu».
Ne odlašajte z učenjem, ker bo. sta v prihodnjih dneh tovariša Venturini in Vrabec obiskala pevske zbore.
Gregorčičeva založba v Trstu
sporoča vsem svojim naročnikom in čitateljem, da je izšel drugi zvezek Mladinske knjižnice, Mladec Dragožlt, povest iz slovenske zgodovine. Naročniki naj se obrnejo do poverjenikov, ti slednji pa na upravo založbe Via Carducci 6-II., kjer lahko dvignejo knjige.
Obenem sporočamo, do imamo na razpolago še nokaj izvodov prvega zvezka, Triglavov p^let, kakor tudi koledar za leto 1948. Sole in knjižnice dobe popust.
Vse naše publikacije se dobe tudi po slovenskih knjigarnah.
Obvestilo
Kmetijska nabav, ln prodaj, zadruga v Trstu opozarja one člane, ki so naročili in plačali vnaprej trte ln sadike, naj se čimprej zgla-se v uradu v tvllci Zonta 2, I., kj:r lahko prevzamejo naročene trte.
Poljski ministrski predsednik odlikovan
Varšava, 27. - Tas3 — Varšavski
radio javlja, da je jugoslovanski veleposlanik Ljumovič izročil poljskemu ministrskemu predsedniku Osubki Moravskemu najvišje jugoslovansko odlikovanje Red narodne osvoboditve, ki mu ga je podelila narodna skupščina FLRJ.
Pri podelitvi odlikovanja je veleposlanik Ljumovič imel kratek govor, v katerem je poudaril občudovanje do junaštva poljskega ljudstva, ki ga čuti jugoslovansko ljudstvo. V svojem odgovoru je ministrski predsednik Osubka Moravski opomnil, da se Je prijateljstvo poljskega in Jugoslovanskega naroda med vojno še bolj okrepilo.
GORICA
Snha drva za prodajo
Zbornica za trgovino, Industrijo in kmetijstvo v Gorici sporoča, da ja na področju cone A na Goriškem na razpolago večja količina suhih drv, ki bo naprodaj na mf-stu po 200 lir in manj q.
Vse ustanove, družbe, trgovci in industrljci, ki rabijo drva, dobe informacije pri Trgovski zbornici ali na Gozdarskem uradu v Gorici, ulica Montesanto. Ta urad bo tudi izdajal dovoljenja za prevoz drv v triaško pokrajino.
deklamacij in recitacij. Nastopi-
li	so tudi pionirji, ki so pokazali, da kar dobro napredujejo na kulturno prosvetnem polju. Kulturni prireditvi je prisostvovalo nad 3.000 ljudi iz vseh okoliSkih krajev, ki so z največ jim navdušenjem sledili sporedu.
OPČINE. Openske hene so z vso ljubeznijo pričele delovati na kulturno prosvetnem polju. Letos so februarja meseca imele svojo prvo kulturno prireditev. Na sporedu so bite deklamacije, recitacije, pet jo in igre. 1tele so obilo uspeha. Obiinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Pevke in igralke je nagradile z burnim ploskanjem. Na prireditvi je sodeloval tudi domači orkester. Ženo pa niso ostale samo pri tem. Sedaj se pripravljajo na teije prireditve. Na predvečer mednarodnega iensktga praznika so igate kresove in uprizorile igri «Srečanje* bi «Idealna taiča».
TRNOVO PRI KOBARIDU. Pred kratkim so vaičani priredili igro tLaiisdravnik*. Na sporedu kulturne prireditve je bilo tndi nekaj pesmi, med katerimi sta najbolj ugajali tZvezda mila* in *Ena ptičiča*. Sledili sta deklamaciji t Domovi n (» ln »V pepelnični noči». Končno so uprizorili la igrico nOospodična in kmt-
Pjšiljke sovjetskega žita Franciji
Pariz, 27. - VZN — »Reuter* poroča, da pluje manjša skupina ameriškega, francoskega in sovjetskega hrodovja protj Odesi in drugim sovjetskim pristaniščem, kjer bodo natovorili 5 milijonov stotov iita, ki ga Je sovjetska vlada prodala Franciji, da bi bila preskrbljena z žitom do nove žetve.
Bratislava, 27. Tanjug. — Posebni «Tanjugova dopisnik poroča: Na povratku v Jugoslavijo je maršal Tito po obisku v Varšavi in Pragi prebil en dan v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške. Prebivalstvo Bratislave je priredilo maršalu Titu navdušen »prejem na železniški postaji ter na cestah, po katerih se je peljal.
Na čast maršalu Titu se je vršil sprejem v slovaški narodni skupščini. V hotelu cCarltonu* Je bil prirejen banket, na katerem je bilo navzočih kakih 150 vidnih političnih in. vojaških osebnosti Slovaške.
Na banketu je maršal Tito govoril in med drugim dejal tudi to-le:
«Ta vojna je prizadejala globoke rane slovanskim narodom. Te rane so ojačile bratstvo in edinstvo 'Slovanov. Usoda jugoslovanskih narodov je bila liki usoda češkoslovaških narodov. V Jugoslaviji kakor tudi v Češkoslovaški je sovražnik najprej sejal seme razdora med brati, da bi jih laže podjarmil ter tako povečal svoj »življenjski prostor*. Resni vojni dogodki so nas poučili, po kateri poti naj gremo, m kaj moramo storiti, da bi za vedno preprečili peklenski načrt naših dednih sovražnikov, ki so hoteli iztrebiti Slovane. Jugoslovanski narodi »e radujejo, da je bilo slovaško ljudstvo v stanu odstraniti Tiso in druge najemnike, prav tako kot je imelo hrvaško ljudstvo
•	jv
moč, odtrandti izdajalca Paveliča, voditelja hrvaške ustaške kuge. Bratstvo jugoslovanskih narodov je bilo skovano s krvjo in to je zagotovilo za njegovo ohranitev.
Slovanski narodi pa ne uresni-
čujejo sedaj bratstva in enotnosti samo posamezno. Vsi slovanski narodi sedaj uresničujejo svojo vzajemno enotnost. Slovanski nasodi bi morali sedaj odstraniti vse, kar jih je ločilo ter skušali najti poti, ki jih abliisjjjejo. Nekateri pravijo, da se bliža doba Slovanov v smislu svetovnega gospostva. To ni resnično. Slovani ne gredo za podjarmljenjem drugih narodov, za kratenjem svobode in neodvisnosti drugih narodov.
Slovani so kulturni in prihodnost je njihova. Ce se že govori o kaki dobi, je to doba kulture in ne doba podjarmljenja in zasužnjevanja drugih narodov. Slovani niso bili nikoli zavojevalci in tlačitelji.*
Popoldne se je vršil velik miting nasproti hotela «Carlton», ki se ga je ude iti. la poleg prebivalcev Bratislave, tudi, velika množica kmetov iz sosednjih vasi.
Miting je bil otvorjen od predsednika slovaške narodne skupščine Letriha, ki je posbeno poudaril veselje slovaškega ljudstva, ker ima v svoji sredi maršala Tita, enega največjih junakov in borcev za svobodo v zgodovini. Govornik je orisal junaško torbo jugoslovanskih narodov, ki se je začela pod vodstvom maršala Tita in ki se je končala zmagovito. Ta borba je bila ena izmed največjih epopej v zgodovini in to ne samo Jugoslavije, ampak vs^ga sveta.
Maršal Tito, ki je bil navdušeno pozdravljen od množice ljudi, je v svojem govoru dejal med drugim: «V teku svojega potovanja po Poljski in Češkoslovaški sem videl mnoge sledove uničenja in opusto-
šenja, povzročenega od
skupnega dednega sovražnika. VI’ del sem tudi, da so slovanski rodi stopili na pravo pot, ter da s° prežeti z istim idealom, idealoffl bratstva in enotnosti vseh Slova' nov. Po mojem mnenju je to o®°' va za bodoči razvoj, za bodoči roljubni razvoj slovanskih nared01' in za ohranitev neodvisnosti s'0-vanskih narodov*.
Potem ko je poudaril enotnosti
Rankovič o jugoslovanski notranji politiki
Beograd, 27. Tanjug. — Na včerajšnjem zasedanju narodne skupščine je notraoji minister Aleksander Rankovič med debato o proračunu podal izčrpno poročilo o notranji politiki.
Minister Rankovič je poudaril, da Je konec vojne spravil v obupen položaj znatno število ljudi, ki so se dolga leta aktivno borili sodelujoč z zasedbenimi silami ter pod njihovim vodstvem in ki se jim ni posrečilo prekoračiti miejo ter se umakniti z nemškimi enotami. Med nj.'mi so najbolj številni in najvažnejši ustaši In četniki. Znatnemu številu teh se Je posrečilo uiti čez mejo v Avstrijo ali Italijo, kjer so bili deležni neopravičenega in nerazumljivo dobrodušnega sprejema in podpore.
Namesto da bi bili predani našim oblastem kot vojcii zločinci in izdajalci, jim je bilo omogočeno ustvariti gnezda ob naših mejah za nadaljevanje terorističnega delovanja, laZne kampanje proti Jugoslaviji. V vseh kvizlinških vojaških formacijah je služilo mnogo zapeljanih ljudi, ki smo jih pripravljeni osvoboditi od odgovornosti in pozabiti na njihovo Izdajo, ki sc jo Izvršili v zmoti, ter jim dovoliti, dd. se vrnejo domov ter se ponovno lotijo svojega vsakodnevnega dela. V ta namen sta bili izdani dve široki amnestiji, ki sta osvobodili mnogo tisoč os:b iz koncentracijskih taborišč ter omogočili mnogim drugim, da so se vrnili iz gozdov, kamor so se skrili iz strahu zaradi kaznovanja. Na podlagi amnestije z dne 5. avgusta 1945. ln odloka maršala Tita z dne 2. marca tega leta, je bilo izpuščenih 50 tisoč 519 vojnih ujetnikov, msdtem ko je bilo nedavno amnestiranih 446 oseb, ki so 2e nastopili svojo kazen.
V	zvezi z njimi omenja minister Rankovič akcije, ki so bile izvršene, da bi bila uničena tolpa ustašev ln četnikov ln ki Je privedla do tega, da je bil zajet Draža Mi-hajlovič ter veliko število vidnih četnišklh komandantov. Tako Je bil enkrat za vselej napravljen ko-
tica». Zlasti dobro so igralci igra-
li	v igri «Lažizdravnik*. Najbolje so se odlikovali kmeta in kmetica. Kulturno prosvetno delo napreduje zelo dobro, dasiravno vadita člane zgolj dva stara drult-vena člana.
SV. ANA PRI TRSTU. Pred kratkim so v mestnem okraju Sv. Ane izbrali pripravljalni odbor za ustanovitev kulturnega krožka. Na prri seji je dobil kulturni krožek ime «S. Sabba*. Krožek ima svoje prostore v gostilni Subietta* pri Sv. Ani. Ob otvoritvi društvene dvorane je tov. Kodrič, zastopnik mladine IV. rajona, podal poročilo pripravljalnega odbora in v kratkih besedah orisal smernice, namen in cilje splošne ljudske kultur*.
V	izčrpnem poroči’u je prikazal ondotne prilike za časa fašističnega rf.2ima. Omenil je, da bodo sčasoma pritegnili k aktivnemu kulturnemu delu vse sloje prebivalstva. Ob tej priliki je spregovoril tudi predstavnik tCentro di culturd popolare*, fei je želeil kulturnemu krožku *S. Sabba* ob<i'0 uspeha.
SE7.ANA. Pred tedni so članice ASI7.Z v Sežani priredile zelo uspel prosvetno zabavni večtr. S to prireditvijo so sežanske lene dokazale tvojo požrtvovalno dob
nec četniškemu banditizmu v Jugoslaviji.
Kaznovanje vojnih zločincev predstavlja za nas odločno in načelno zahtevo ljudskih oblasti. To je v resnici eno izmed najbolj upravičenih in hkrati najbolj človeških zahtev naše dežele, ki je toliko pretrpela, Ml zahtevamo predajo vseh zločincev, ki so v teku štirih let grozne okupacije pustošili po naši deželi in ki so odgovorni za pokolje našega prebivalstva. To terjajo upravičeno tisoči in tisoči naših mater in »estra, ki žalujejo za svojimi najdražjimi.
Minister Rankovič je poudaril, da mora biti nova, napredna in demokratična zakonodaja, ki se uvaja v Jugoslaviji, kljub temu, da je stroga in brezkompromisna proti vsem onim, ki skušajo škodovati državni skupnosti, obenem tudi vzgojna in človeška. Jetniki so zatorej razdeljeni v skupine, tako da se upošteva individualnost vsakega posameznika, kakor tudi narava izvršenega zločina.
Oni, ki imajo manjše kazni ter oni, ki kažejo iskreno obžalovanje, so poslani na obnovitveno delo, pri čemer se nudi vsakemu prilika, da bo predlagan za izpustitev, če bo požrtvovalno delal.
Minister Rankovič je nato govoril o sestavi, smotrih in nalogah ljudske milice. Njena osnovna naloga je ohranitev pridobitev hude štiriletne narodno-osvotoodilne borbe ter zaščita novega socialnega reda. Ker je Izšla lz ljudstva in ker zvesto služi svojemu ljudstvu, mora sloneti ljudska milica na širokih ljudskih množicah.
Samo taka ljudska milica bo resnično v stanu Izpolniti svoje naloge. Drugače ne bo mogla tega storiti glede na sedanje »evilčno stanje, ki znaša samo 30.000 mož.
Govoreč o oddelku za ljudsko zaščito «Ozno», je minister Rankovič poudaril, da je popolnoma razumljivo, da zakleti sovražniki nove Jugoslavije, reakcionarji vseh vrst, saboterji, vohuni, črnoborzijanci ln podobni elementi ne morejo Imeti
za skupnost. 7.e naslov .tNageljb-kov zabavni večer* je prtvabil mnogo občinstva, ki se ja ob pestrem sporedu, srečolovu in drugih igrah lepo zabavalo, žene so Sele tik pred nastopom ustanovite pevskt zberr in dramatski odsek. Pred javnostjo so se prav dobro odrezale s petjem in z enodejanko «Idealna tašča*. K uspehu prireditve je obilo pnpomo-gtl tudi nastop tov. Polde Furlanove, ki je v ruski narodni noši z velikim občutkom tn dovršenostjo zapela <tKatfuša*. Odboru A8I7.Z je priskočilo nesebično na pomoč tudi prosvetno druStvo in obogatilo program s pivskimi točkami, od katerih je zbudil obilo smeha komični nastop z dolgimi in raaZidnimt nosovi ter nadvse privlačna pevska igra «Prrd sodnijo*. Dobra izvedba programa, neumomost priljubljenega orkestra, nagel j fki na prsih, v tar‘k in po dvorani so ustvarili veselo razpoloženje starih tn mladih. Tov. Minka je v sirofem nagovoru poudarila, da iena, ki je pričela svoje delovanje u narodno osvobodilni borbi, to delo sedaj nadaljuje na polju vsestranske obnotv, da pripomore k lepši prihodnosti našega ljudstva, da čim več prispeva na polju kulturno prosvetnega delovanj*.
dobrega mnenja o «Ozni».
In prav zaradi tega si je ta organ naae ljudske oblasti, trden, neomajen in dosleden v borbi proti navedenim elementom, pridobil veliko ljubezen, ugled in zaupanje ljudstva v naši deželi.
«Mislim», je dejal na koncu general Rankovič, «da kažejo vsa ta dejstva, da je Jugoslavija na poti popolne demokratične okrepitve notranjega položaja. Obenem to ponovno dokazuje, kako zelo sq ten-denaiozne laži, da v naši državi ni demokracije in da vlada tu teror ter da so stotisoči državljanov v zaporih in taboriščih.
Vodeče naoslo pri izgraditvi naše nove ljudske demokracije je, da mora biti država izvrševalec volje večine prebivalstva in v prvi vrsti širokih ljudskih slojev.
ki je bila ustvarjena med javanskimi narodi v teku narodu0' | osvobodilne borbe, je maršal dejal: «Mi moramo sedaj usi-vaT-isto enotnost med slovanskim l#*-stvom. Slovansko ljudstvo ne u varja bloka, pač pa skušamo toviti svoj miroljubni razvoj. S*1** nitev dogovora o prijateljstvo ' vzajemni pomoči ne ograža o®00'] visnosti nikogar. Mi hočemo s*8® zaščititi nas same, tako da nas 114 fco mogel nihče nikoli več
presek
titi.»
Manifestacije v Valle d’ Aoste
Rim, 27. - AFP — V manift** cijah v Valle dAosta so bile ran^
ne 4 osebe.
Po poročilu lista «11 Tem F0* * množica, ki je terjala osvobodil 4 francoskih novinarjev, ki so P1* stopili mejo brez potnega lista, v<*r’
la v palačo pokrajinskega sv'
etSi
pretepla njegovega predsedn#* razorožila čete, se polastila ^ lahkih policijskih tankov in padla orožniško vojašnico, ter o**0" bodila novinarje.
Množica je manifestirala ^ proti odklonitvi predsednika, d* sprejel na znanje resolucijo, ki testira proti protiavtonomistiu^111 izjavam Francesca Saveria
Cež noč so skupine manifea**^ tov še vedno korakale po ulic3*1 terjale plebiscit.
Zlonamerne ankarske vest*
Teheran, 26. Tass. — Radio ^6‘ heran je podal sledečo izjavo:
«V zadnjih dneh je radio ^ kara oddajal neresnična por0*1 po katerih so baje v Teheran« bruhniii nemiri, zaradi kat:rih *
’	tid.
bila potrebna vojaška intervel Te izjave ankarskega radia
prišle za naše javno mnenje
!»►
pričakovano in razni kregi so * razlagali kot nasprotne prij8‘e skemu načelu. Razni krogi, pravljajbč o tej potvorbi, niso 10 gli razumeti vzrokov za to soVr,jj no stališče in razširjanje laZ01 sporočil.
« d»
Zatorej iransko ljudstvo upa> se bo radio Ankara potrudil ^ praviti to stališče in se izzivanja, ki ni v soglasju s P jateljstvom med obema sosedni1 državama.*
Uspehi pri obnovi prometa:
Prevoz z živili v Jugoslaviji je prekoračil predvojnega
Beograd, 26. Tanjug. — Promet-. letošnje delo. Po načrtu se P1
ni minister v Jugoslovanski vladi kuje obnova štirih žslezniških P' Todor Vujasinovič je v svojem po- med katerimi je tudi liška
,^-
ročiIu v narodni skupščini podal podrobnosti o ogromnih razdejanjih, ki so jih izv.šils okupacijske sile med vojno v Jugoslaviji na prometnih zvezah.
Govoreč o uspehih, ki so bili doseženi dosedaj pri obnovi prometnih zvez, je minister Vujasinovič posebno poudaril požrtvovalno delo širokih ljudskih množic, prometnega osebja ter edinic Jugoslovanske armade. Po zaslugi takega dela je bila obnova prometnih zvez izvršona res v rekordnem času.
Od 1.082 uničenih ali poškodovanih mostov jih je bilo obnovljenih 920, od 60 uničenih ali poškodovn-nili tunelov jih Je 45 obnovljenih, od 80% poškodovanih lokomotiv jih je bilo desedaj obnovljenih 40%, od 70% uničenih železniških vagonov jih je bilo dosedaj obnovljenih 60%.
Od 95% osebnih In 70% tovornih ladij jih je bilo dosedaj popravljenih 44%. Minister Vujasinovič je tudi poudaril, da je kakih 300 raznih jugoslovanskih ladij Iz. ven jugoslovanskih teritorialnih voda. Sedaj gre h kraju povračilo ladij, ki so bile uporabljene od Rdeče armade. Kar se tiče ladij, ki so na področju Linza, to Je v angleško-ameriški eonl, so nastale velike težave v zvezi z njihovim povračilom. Dasiravno Je Jugoslavija Izvršila vse potrebne formalnosti, 31 bila dosedaj vrnjena niti ena ladja.
Celotni prevoz v letu 1945. Je dosegel 60% predvojnega prevoza. V teku poslednjih mesecev je prevoz živil prekoračil predvojno količino. Živila, so bila prepeljana v najbolj oddaljene kraje države.
Govoreč o sodelovanju ljudstva pri oživljanju prometnih zvez Je minister Vujasinovič poudaril, da Je vrednost rekonstrukcijskih del lani znaSala več milijard dinarjev, medtem ko je država vložila samo nekaj milijonov dinarjev na te rekonstrukcij«. Razliko predstavljajo prostovoljni prispevki ljudstva In armade.
Ministrstvo J* ladelajo nadrt m
n’ca, ki dosedaj še ni bila
je!**’
ljena. Od večjih- prometnih n*P^r< bo v teku letošnjega leta °*’11 (j ljen železniški most čez Donavo r Beogradu. •
Sestava nove belgijske
(VZN). —
London, 27.
regent je danes poveril Wv: socialističnemu ministrskemu
scdnlku Van Ackeru nalog, stavi novo belgijsko vlado.
KRATKE VESTlm
BATAVIJA. Holandski vir1 roiajo, da je prispel na JaVOv0jft' transport 1.500 nizozemskih
kov'	ei
NEW YORK. Danes Je bil & ZDA in Veliko Britanijo P^j^-ti 'sporazum, ki ureja vse obvtS, iz dobav po zakonu o po»W najemu.	^i
RIO DE	JANEIRO.	Pri«481^!
delavci so »topili	v	stavko	jp
aretacije voditeljev
stroko
zvez, ki so izjavili oblastem bodo nakladali španskih lft'
d*
dU-
Dobra1 srca ^
Novak Andrej, lz Rocola 0 100 lir za bkedenjske žrtve. ^0y Namesto svete maše
efcrV.
nlm župnikom Mirqm V« d«~uje brat Viktor 500 lir 18 padlih partizanov.	1
inll	*
Vaščani iz Vojščlce to spomenik 1100 lir.
Odg. uradnik DUŠAN
Poizvedbe % ?.
JARDOS RUDOLF, *>1-1921 na Reki, aretiran 2 feB.j ge? ' odpeljan v zapore v Kopru-iz Kopra v Nemčijo, v y ye, Neugame blok 5. Kdor javi Jardos, Reka, vla B®*v
MALI OGLA?^
RADIO APARAT, B cevnj, ^ ron, srednje-kratke valov« ni ceni prodam. De Luc®> ' lica Monteochi 2,