večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> O. uri zvečer. rodniitvo In npravnlitvo: Kolodvorske ulioe »tov. 15. — Z uradnikom te moro govoriti vsak dan od 11. do 13. are. — Rokopisi «0 no Trkljajo. — laieratl! destitopna petit-vrita 4 kr.t pri večkratnem po nav l»ujl dajo •• popmt. — Velja xa Ljubljano v upravniitvn: na oolo leto 8 gld., aa pol leta s gld., »a četrt lota 1 gld. 50 kr., na meieo 50 kr., poilljater na dom volja moiečno » kr. vei. Po polti valja aa oalo _______________________________________________________ l®to 10 gl., ca pol leta 6 gld., %% četrt lota 2 gld. 60 kr. in ka jeden raoioo 86 kr. Štev. 245. V Ljubljani y torek, 27. oktobra 1885. Tečaj II. Oklic! Gospod deželni predsednik razglasil je v uradnem listu naslednji oklic: V planinskih, na Koroško meječih kranjskih ^fcinah Bela Peč, Rateče, Kranjska Gora m ^ovje je od dne 26. do 30. septembra t. 1. n?prestano, izredno deževanje napravilo preveliko Škodo na premičnini in nepremičnini. Več prebivalcev prijaznega kraja izgubilo je pri tem večji ■ * svoje imovine, več drugih je za leta pah-nenih v najžalostnejše razmere, in vsi ti zr<5 trepetajočim srcem v najbližjo bodočnost, katera ■l*m prinese pomanjkanje in bSdo. Vkupna škoda, katero je provzročila omenjena nevihta, ceni se Da blizu 100000 gold.; in kdor je imel priliko poznavati slabe razmere vrlih prebivalcev onih Ptoninakih krajev, lehko si misli pomen te svote. Vsied poznega letnega časa trenotno ti preglej večinoma ne morejo iskati drugod si za-8užka, in le dejanjska podpora od zunaj more qjib Doposlana darila bode prehvaležno sprejemalo deželno predsedništvo ali politična okrajna oblastvn, je razglašalo v deželnem časniku in je izročalo v določen namen. bedo olajšati. Ti odnošaji dajejo mi povod, da za najbolj Poškodovane prebivalce občin Bela Peč, Rateče, Kranjska Gora in Dovje, oziroma vasij Bela Peč, Rateče, Pod Koren, Kranjska Gora, Dovje, Hrušica in Mojstrana razpišem nabiranje milodarov po vsej deželi, in UVerjen sem, da ta klic ob dobrodelnosti izvrstna kranjskega prebivalstva ne ostane brezvgpe-e° ter da najde odmev tudi pri onih, kateri so, PO dražesti gorenjskih planin privabljeni, cel6 ob boljšem času na lastne oči imeli priliko, spozna Vati težavne življenjske razmere tamošnjega pre- Listek. Prokleta! ®°man Spisal Umilo Richobourg; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovenil JankR Leban.) (Dalje.) Novica le-ta ga je tako pretresla, da so se jtt&aternikj bali, da znori. Nesrečnik je preračunil ps 8 samomučno natančnostjo: čas, ki jp bil po-ekel od omenjenega rendezvousa v Asničres-u. n °d tega trenotka bil je gotov, da otrok, ki ga ^‘^kuje grofinj^, je — bastard! To je postalo pri njem stavna pomisel. Na pismo grofinjino ni odgoyoril ničesar. s To je bilo za-njo qpvo zaničevanje, nova /rtoota. Umela je, da je vse preč med njo in ''""S možem. d ^ar jp grofa najbolj razburjalo, bilo je to, a hpde nepravi otrok nek dan nosil njegovo ime r da bode ta otrqk svpjemu bratu poleg druzega Ze* tudi pplovicp premoženja! Tp je, pa hotpj grof y slepi svoji ljubezni do Sorojenca zabrai)itf »a vsak n^Sin. Pa kako? Razni utisi. Zopet je tiho postalo v državni zbornici, delovanje našega parlamenta je jitenehalo aa nekoliko mesecev, poslanci so se razkropili na vse vetrove, vračajoč se k domačim penatom, le utis poslednjih burnih debat ni še izgubil svoje prvotne sile, ter vedno še upliva na javno mnenje. In ta utis, kojega je moral sprejeti slehern objekti van je raznovrsten. Poudarjali bodemo danes le jedno stran, le z jednega posameznega stališča ocenjali bodemo vrednost onih argumentov, koji so se tekom adresne debate razlegali po državnem zboru ter odmevali po vseh pokrajinah širnega cesarstva. Vsi levičarski govorniki, pričenši s Carneri-jem, kateri ie prvi svoje voinn konje vrgel proti ministarski kloni. d(jli.dqjostgbesednega^prpfeaprja Sueaga, ki je s^ste^torj^vim gjasom na splošno veselost zatrjeval, da za aedai še ne mara posedati v minjaterakik na^aajaSb, vsi' brez razločka, orjaki TiT pritlikavci, očitali so vladi, da je po polnem zgrešila prvotni svoj smoter, da je „fiasco“ napravila z narodno spravo ter da je vsled vladinega postopanja zubelj narodnega prepira še *išje vzplamtel v naši državi. In na prvi videz fevičarska trditev niti tako prazna ni. Istina j da se v zadnjem času na Severnem Češkem vrš rupni prizori, kateri so v očividnem protislovj blagimi intencijami presvetlega vladarja ter z ^amerami, izraženimi v Taaffejevem programu Razburjenost y Severni češki je _očita, vprašanje se more tedaj sukati zgolj okolo tega, kedo da je z zločinsko desnico prouzročil strastna nasprotja, kedo je mir kalil med avstrijskimi narodi, vlada in njena večina v državnem zboru, ali protivniki na levici?! Baš adresna debata, koja se je te dni vršila v gipnumentalni zgradbi na dunajskem »Ringu8, jasen je odgovor na tako vprašanje. Primerimo na primer mojsterski govor dr* Lad. Riegerja, znamenito to enuncijacijo. kpjo diči duh zmernosti Bila je le ena pot: novorojenec mora izginiti ! Pa ni tako lehko, da izgine otrok, ki je vpisan v rojstveni register. Drugi otrok njegove soproge torej ni smel imeti rojstvenega lista. Pa kako li to narediti? Grof je nekdaj potoval po Ameriki. Pri tej priliki učil se je spoznavati šege in navade ru^iečekožcev. Spomin na to vdihnil je njegovi bolni, prerazdraženi duši ekscentričen divji načrt. Kupil si je najprej velicega psa bernardinca, katerega je imel v svoji sobi in kojega je z neverjetno potrpežljivostjo sebi privajal ter ga učil. Služabniki so se smijali rekajoč: »Našega gospoda zopet luna trka. Zdaj je cel6 uže pasji čuvaj!" Samo Germain se ni norca delal. Imel je grofa resnično rad ter bil mu je brezmejno vdan. Kako težko se mu je moralo zdeti, ko je gledal te norčije svojega gospodarja! Groza ga je ‘obhajala, če je pomišljal, da mu utegne gospodar zares še zblazniti! Po štirih mesecih je bil grof Bussieres svojega psa izučil. Bilo jo to skrivnostno učenje, katero fe spravHivostr. ~z onimi govorniškimi hud parniki, kateri so pribučali z levičarskih sedežev. Od katere strani se narodi hujskajo in sprava razdira, o tem sedaj pač nobene dvojbe več biti ne more. Neču-veno strastni govori, kakor smo jih čuli iz ust kričavega Knnt.žn. dr. HeilBberga in drugih tevtonskih korifej bo pač najboljši dokaz za isti-nitost naše trditve, da se razpor baš seje od onih, kateri se najglasneje pritožujejo nad njegovimi milovanja vrednimi posledicami. Jedro njih modrosti obstoji v tem, da se najprej na vse kriplje prizadevajo, zastrupiti javno mnenje ter razgreti nerazsodno ljudsko maso, potem pa s priliznjenim obrazom jadikujejo, da brezbožna vlada mir kali v naši državi. Zarod političnih tartuffov še ni izumrl, poštenjaki te baže nahajejo se v izobilji med levičarskim krdelom! Zasluga čeških poslancev, zlasti dr. Gr 6 g ra, je, da se je tej gospddi krinka potegnila raz svetohlinskega obraza. Da je poslanec rovdniških kmetskih občin prav v črno bil zadel s syniin1 litim govorom, tega mu tudi najspretnejšiOgovor- . . > «i !ik iz opozicije, dr. Plener{ ni mogel ovreči. ^ v M J Sploh bo se češke razmere tekom debate razprav-ljale J&ka—na debelo- in široko, da bi pojedinim Beiam pristoial naslov: Bes bohemicae. In le videti je Germain sam poznal, da-si ni mogel vedeti, kak načrt si je osnoval njegov gospodi „ Gospod grof postaje zmerom čudnejši," mislil si je, gin priznati se mora, da ima res posebne ideje. Da je v svojega sina do blazenstva zaljubljen, to bodi še; pa, da se je zdaj zatelebal celo v psa, to je uže preveč! Pri moji duši, to je uže preveč! . . 11. Nekega dnč pokliče grof Bussičres zvestega svojega 8trežaja v svoj kabinet. Rekel mu je: DGermain, ti si mi udan; uže večkrat si mi to dokazal in zategadelj sem ti daroval zaupanje svoje. In česar ti nisem mogel povedati, to si vselej uganil. Tako poznaš del mojih skrivnostij. Danes pa ti imam nekaj važnega naročiti, kar ti bodi nov dokaz, kako zaupanje imam v tebe. Predno ti pa povem, kaj imaš storiti, vedeti moram, ali si zadovoljen, slepo ubogati me.8 »Veste, gospod grof, da se smete v Ivsem nd-me zanašati.8 »Nu tedaj, Germain, vedi, da je grofinja Bussieres zopet noseča.8 toi nr jih je trebalo, oblastne gospode iz nemškega kluba, kako so sedaj nasprotnega govornika motili z nedostojnimi vzklici, sedaj mu v besedo segali z neslanimi opazkami, in znati si moral, kedo je prepir provzročil v čeških pokrajinah. Najgrše pak ‘ so ravnali proti nemškemu poslancu Hein richu. Le-ta možak, kaieremu se ne da odreči njegova nemška narodnost — saj niti ne ume češkega jezika — jim je tembolj trn v peti, ker je njegova navzočnost v državnem zboru živ protest proti načelstvu, s kojim delujejo nemški teroristi v Severni Češki. Ta terorizem pokazal se je v vsej svoji odurnosti celo v parlamentu. Kakor hitro namreč je poslanec Heinrich k besedi se oglasil ali glasoval po svojem prepričanji, uže so se vsule psovke proti njemu, obsipali so ga z grdilnimi izrazi, v zoha_mu metali žalilne besede: »Izdajica, renegat, “ itd., da smo se mi sramovati morali z&n toliko hvalisano nemsuo omiko, Katera se je pri tej priliki pokazaTSTT“fako čudnem svitu. In umovanje je čisto naravno: če ti možje niti v parlamentu svoje teroristične surovosti brzdati ne morejo, če se cel6 poslanca lotč, zabranujoči mu, oddati glas njegov po njegovem možatem prepričanji, kako se bodo stoprav vedli doma prostemu meščanu in kmetskemu posestniku nasproti, kojega ne varuje niti nedotakljivost poslančeva, niti vzvišeni socijalni položaj, kateri je nerazrušno zvezan s parlamentarnim dostojanstvom! rt. 1^ poštena vlada, zvesta svojemu,cesarju in, avstrijski .državni ideji? m™ Ha hi tgfrosunTvčiriU naŠfEtvu. prepustivša vladno kr-milo takim elementom? Ne, ne, tako globoko še nismo padli v našem cesarstvu! Navzlic vsem žalostnim prikaznim na razbrzdanem polji strankarskega življenja, navzlic pretirani pisavi protivnega časopisja in parlamentnim izgredom naših levičarjev smo vender prešinjeni trdnega prepričanja, da je temeljna misel Taaffejevega kabineta jedino pravilna. Vodilo sedanje vlade mora biti, delati ua to, da se avstrijski narodi med seboj pogodd na pravični podlagi, na temelji narodne jednako-pravnosti. Ta vzvišeni cilj se bode moral doseči, vse težave in zapreke se bodo naposled vender le premagale, kajti obstanek naše države je odvisen od uresničenja tega pogoja, in še je živ oni staroavstrijski duh med našimi narodi, kateri je cesarstvo naše in presvitlo dinastijo njegovo srečno rešil iz vseh opasnostij. Naj se rotč brezskrajneži Knotzove baže, kolikor jim drago, zmagovala bode vender le nad njimi — avstrijska ideja! Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 9. oktobra 1885 svojo redno sejo, kateri je predsedoval nje predsednik gosp. Josip Kušar v navzočnosti vladinega zastopnika g. c. kr. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega. Seje so se udeležili sledeči gg. zbornični svetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Ivan Nep. Horak (podpredsednik), Pongrac Eihelter, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Karl Luckmann , France Omersa, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Josip Ribič, Fran Ks. Souvan, Filip Supančič in Jarnej Žitnik. Predsednik konstatuje, da je v sklepčnost dovoljno število zbornikov navzočnib, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika denašnje seje gospoda Karola Luckmanna in Frana Ks. Souvana. Potem poroča zbornični predsednik, da je prejel od g. c. kr. deželnega predsednika barona Winklerja sledeče pismo: »Vaša blagorodnost! Vsled brzojava g. vrhovnega pobočnika Nj. veličanstva g. m. barona Popp-a blagovolilo je naj-milostneje Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se Vaši blagorodnosti za čestitanje na naj-Vviši imendan, katero ste sporočili v imenu trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. Čast mi je, da to Vaši blagorodnosti dam na znanje." Zbornica je to poročilo radostno na vedo vzela. I. Zapisnika z dne 19. junija in 28. avgusta 1885 se potrdita iu na znanje vzameta. II. Zbornični tajnik poroča v imenu odseka o nekaterih prenaredbah čolne tarife z dne 25. maja 1882. leta. 'Odsek je radostno vsprejel namero vis. c. kr. vlade, da hoče uvesti one gospodarstvene naredbe, .ki bi utegnile preteče škodo vanje domačih proizvodov in rušeča trgovinska razmerja najprej kolikor možno vspešno olajševati, polagoma pa tudi odpraviti jih. Odsek pripoznava tudi, da je v to svrho pred vsem najnujnejše sredstvo čolna novela in se vjema z razlogi, kateri so vis. c. kr. vlado vodili, da poviša colnino. Avstro-ogerske obrti, kakor tudi kmetijstvo in gozdarstvo imajo pravico zahtevati zaščita, ki ga potrebujejo v svoj obstanek in razvoj. Carina naj bi pa tudi zravnala nejednakosti obdavčenja. Bremena, ki jih nosi domači proizvodnik v neposrednih in posrednih davkih, v občinskih in deželskih dokladah, so mnogo veči nego jih ima inozemec. Poleg teh ima inozemec ceneji denar in nižje prevozne tarife; ne gledč na to, da morajo mnoge obrti v Avstro-Ogerskem še razne ne-prilike premagovati, ki jih inozemec niti ne poznd, tako na primer obrt za železo. Držeč se teh načel priporočil je odsek v vzpre-jem vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu o nekaterih tarifnih točk ali splošne olne tarife z ozirom na olno novelo sledeče poročilo. 1.) Za tarif. štev. 58. »Vosek, bel, rumen in barvan (tudi rastlinski vosek). “ V voskini obrti je izdelovanje ubeljenega čebelinega voska važen zaslužek, katerega korist sedanja carinska tarifa ne ščiti. Ubeljen čebelin vo- „To dobro vem, gospod grof." „Kako! Ti veš . . »Vaš Bluga Firmin je zaljubljen v hišino gro-finjino, v malo Marijeto. Marijeta ga ima tudi rada, in poročiti se hočeta, kohitro si prihranita par tisoč frankov. Pišeta si prav pogosto, in Firmin, ki je precej odkritosrčen, daje mi brati pisma svoje ljubice. Tako izvem skoro vse, kar se godi na d'Arfeuille-u. Gospod grof, vi ste velik prijatelj otrokom, in zatorej morate biti prav veseli, da grofinja . . .“ Divji pogled grofov preseče mu besedo. »Jaz imam le enega otroka!" deje grof zamolklo. »Otroka, ki ima šele priti na svet, ne spoznam za svojega!" Germain se strese. »Ali ne poznaš vzroka, vsled česar se je grofinja preselila na d’Arfeuille?“ povpraša grof srpo pogledavši svojega služabnika. »Ker me o tem uže vprašate, izpovedati moram resnico: vzrok le-ta sem uganil!" »Potem tudi veš, da me je gospa grofinja izdala?" — Germain žalostno povesi glavo. „DaI“ nadaljuje grof zamolklo. »Nesrečnica je imela ljubljenca!" »Vi ste se maščevali, gospod grof." »Ah, ti veš tudi to?" »Da, gospod!" „No, potem lehko tudi umeš, da otrok, ki ima priti na svet, ne sme nositi imena grofa Bus-sičres-a!" Germain iznenadeno pogleda svojega gospodarja. »Ta otrok ni moj!" dostavi grof. »Če mi dovolite, gospod grof . . ." „Govori!" »No, jaz mislim, da se lehko motite." Porogljiv nasmeh zaigra na grofovih ustnicah. »Jaz se ne motim!" deje. »Gospod grof ste prej omeuili, da mi nekaj naročite." »Da, Germain, potrebujem te pri izvršbi svojega načrta ..." »Smem li vprašati, česa se prav za prav tiče?" »Gotovo, da mi potem moreš pomagati." »In kaj namerja gospod grof?" »Jaz hočem otroka gospe grofinje odpeljati ter narediti, da izgine." »O, gospod grof!" zakriči Germain žalostno. sek je vender prav gotovo izdelek, vkljub temu je stavljen v jedno vrsto z rumenim čebelinim voskom, kajti od obeh od izdelka in surovine se pobira po tarif. štev. 58 jednaka uvoznina s 5 gld. za 100 kilogr. in vender je cena surovega rumenega čebelinega voska le 130 do IGO gld. nasproti oni belega (ubeljenega) čebelinega voska s 200 do 250 gld. za 100 kilogr. Omenjena carina 5 gld. pristja izdelku s 2 do 2 ‘/* °/u vrednosti, kar je z ozirom na njegovo ceno vender le premalo. Belo ubeljeni čebelini vosek uporablja se prav mnogovrstno v obrti in lekarstvu kakor tudi v domačem gospodinjstvu; posebno pa mesto Dunaj ga na leto prav veliko porabi. Toda, žal! ni avstrijski voskini belivec, ki oskrbuje to potrebo, nego Nemčija je, katera s svojimi izdelki preplavuje naše domače trge. Hanoveransko, ki po luneburškem vresji prav močno in po najnovejših skušnjah in napredku če-belorejo goji, ima tudi velikanska belišča za vosek, ki se izključno le z ubeljevanjem čebelinega voska bavijo, in ker doma ceni surov vosek dobiva, more tudi izdelek ceno dajati. Vsled tega, potem radi nizke niti uštevne avstrijske uvoznine in pa radi cene razpošiljatve v skupnih vozovih z oficijalnimi železniškimi tarifami gospodujejo nemška voskina belišča avstrijski trgovini, posebno dunajski, tako da se avstrijski obrtnik, ki kupuje drago surovino, imajoč večo upravnino in plačujoč visoko prevožnjo, mora umakniti. V zaščito avstrijske vojskine obrti uvidi odsek za nujno potrebo, da se »beli, ubeljeni čebelini vosek" izloči iz dosedanje tarifiue štev. 58, se po-Btavi kot posebna tarifina točka ter obteži z uvoz-nino najmanje 25 gld. na 100 kilogr. Druge stvari v tarifini štev. 58 pa naj bi ostale, ker so, kakor rumeni čebelini vosek, surovine, ki jih obrtniki deloma tudi iz inozemstva dobivati morajo. 2.) Za tarifino štev. 103. — »Prsti ali zemljine in rudninske tvarine" ; b) »žgane, promite ali zmlete". Poleg pogodbe je sedaj uvoznina prstenih barv, žgane, zmlete ali izprane (promite), prosta, in se je zadnji čas uvoz močno pomnožil, v p. letu 1884 čez 384381 metričnih centov; radi tega preti po inozemskem tekmovanji velika nevarnost obrti prstenih barv. Nemčija s tem ne gospoduje le severnim pokrajinam avstrijskim, marveč je dau-danes uže na Dunaji tako mogočna, da narekuje tej obrti cene; pa tudi v Ogersko in podunavske knježevine je zmagovito prodrla Nemčija s to obrtjo. Nemčija ima v Avstro-Ogersko in posebno v Srbijo in Rumunsko prav ugodne prevozne pogoje in nemška prevozna društva podpirajo obrt še z vedno hasnjivejšimi pogoji. Italija in Francoska imate v tej stroki tudi veliko prednost nad Avstro-Ogerskim, ker se ondi surovina prirodno v tako lepi kakovosti nahaja, da »Ali se smem nd-te zanašati ?“ povpraša Bus-sičres nagrbančivši si čelo. »Gotovo! Pa ..." »No kaj?" »To, kar nameravate, gospod grof, resna j® stvar!...“ »To vem. Poznam tudi težkoče, ki bodo pr* tem. Pa mora biti... Jaz delujem le v interesu svojega sina Gontrana." »In, ali ste pomislili, gospod grof, nasledka ki bi jih imel ta vaš čin?“ »Gotovo!" »In gospod grof se ničesar ne boji?" »Druzega se ne bojim, kakor, da se mi stv»r slabo sponese." »In jaz naj bi otroka odpeljal?" »Ti bodeš vsaj pomagal pri tem. Grofinja if119, le ženske okoli sebe, med drugimi tudi biš*°° Marijeto, o kateri bova takoj govorila. Prav lehk° dospemo v grad ter se polastimo otroka nekaj po njega porodu. Se vč, da bi nas pri tem tovo kdo videl ali spoznal. In če bi tudi te.gav”e bilo, grofinja bi lehko sama uganila. *cdo je v nasnoval. V tem »Maji pa bi bite reane, ker grofinja bi se ne uatraSila ni ca , se v Avstro-Ogerskem tako komaj le po zelo dragem izmivanji doseči da. Ker je tedaj inozemstvo tej avstrijski obrti »asproti po navedenih obstojnostih toliko Da boljšem, morala bode v kratkem podleči inozemskemu tekmovanju, ako se to vrsto obrti ne zaščiti s Primerno colnino. Primerna zaščitna colnina za prstene barve, žgane, izmite ali zmlete, je torej silna potreba, ako naj obstoji ta obrt v Avstriji, in tembolj opravičena, ker se je v novejšem času tudi sosedna država, Nemčija, obkolila proti tuji uvoinji z zaščitnimi carinami. Odsek nasvetuje tedaj za tarifno št. 103 d) carino najmanje 50 kr., ki naj bi se tudi v pogodbah ne zniževala. 3.) Za tarifino štev. 109. „Barvilni les"; b) zdrobljen (t. j. rašpan, semlet, razrezan). Leta 1878 Vrejena znižana uvoznina za „barvilni les zdrobljeni" (t.j. rašpan, semlet ali razrezan) z gld. 1,06 na 50 kr. metercent uplivala je na to obrt, česar »e je bilo uže prej bati, zelo škodljivo. Bojazen se je ininola leta, žal! še preveč potrdila, kajti vsled znižane carine pomnožila se je uvožnja od severa neizmerno, tako da preti uničiti to obrt popolno, ako se ne najde opomoči. (Daljo prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko ogerska država. ^ospodska zbornica imela je včeraj sejo, reši nekatere v poslanski zbornici uže sprejete Postavne načrte, kateri imajo stopiti v moč še pred novim letom. Vsi postavni načrti so se sprejmi* Koncem seje naznanil je ministerski predsednik grof Taaffe, da se v imenu Nj. veličanstva Usarja državni zbor preloži. Omenili smo uže, da so nemški listi, osebito »Nordd. allg. Ztg.“, izrekli ostro obsodbo ob po-8t0Panji naših levičarjev v slednjih sejah državna zbora. Jednako obsodbo čitamo tudi v italijanskih listih; milanska „Perseveranza“ ostro graja ®kandalozno postopanje opozicije ter jo svareč opo-!nit)a. naj se vrne ob pravem času na pravo pot, 'nate izgubila bode po polnem simpatije svojih Volilcev. „Metoda“, skončuje ta list, „po kateri je °P°zicija napadala ministerstvo Taaffejevo in njegovo politiko jednakopravnosti in pravičnosti proti v8em narodnostim, navdaja vsakega z nevoljo.“ Tuje dežele. Iz Berolina se poroča, da se nemški državni zbor skliče najbrže dn6 20. novembra, pruski de-^e'ni zbor pa mestu 15. januvarija uže 11. decembra 1.1. Iz Kima se poroča, da papež odpošlje v kratkem posredovalni načrt o Karolinškem vprašanji v Berolin in v Madrid. le zopet prišla do svojega otroka. Zatorej sem členil, da ne bom deloval direktno, in tudi tebe 116 pustim tako delovati, nego tretji zaveznik iz-V|,8i mi stvar.” »In kdo je tretji ta zaveznik?" Grof stegne roko in pokaže osuplemu strelu psa, ki je ležal na preprogi ter ja gledal z razumnimi svojimi očmi. Zdaj s« Germainu zdani v glavi. Umel je, Zakaj je grof psa naganjal k temu, da je vršil toliko Manevrov z umetnim detetom v povojih. Umel je, Za^ai je neka žena hodila vsak dan k grofu z otrokom v naročji. »Ti umeš, ne-li?" nadaljuje grof. »Da, zdaj urnem." pr>. »Vidig ta-le pes bode drl v grad. Ce bo moge te'1' do otroka — za kar hočem poskrbeti — po-i»t ^ odnese gotovo. Cel6 iz rok materinih ga daleč! ^ m' ga potem Prine8e’ ('e bi bil tudi Germain n* vedel> ^nj bi odgovoril na to; bi Ves iznenaden (Dalje prihodnjič.) Francoska zbornica v novi sestavi imela bode obilo novih poslancev. Izimši 9 naselbinskih poslancev, kateri se imajo še izvoliti, sestavljena bode zbornica iz 295 dozdanjih in 280 novih poslancev. Skoro polovica zborničnih članov ni bila zopet izvoljena. Izmed 295 prejšnjih poslancev je 223 republikancev, 72 antirepublikancev, in izmed teh 26 royalistov, 34 Bonapartistov in 12 konservativcev. Izmed novoizvoljenih je 143 republikancev, 50 royalistov, 35 Bonapartistov in 45 konservativcev brez posebne barve. Francoski ministri zjedinili so se po polnem o svojem postopanji ob otvorenji zbornice. Stopili bodo pred zbornico z izjavo, predložili program ter zahtevali zaupnico. Oportunisti so se odločili podati roko v spravo. V Španiji se vedno bolj pogostoma pojavlja republikausko mišljenje, katero je razširjeno v obili meri v raznih slojevih. Minolo soboto raztrosilo se je po Madridu mnogo republikanskih oklicev. Varstvenim organom se je posrečilo, za-otiti dve osebi, kateri ste razširjali take oklice. Glavne točke angleško - turške pogodbe, catera se je podpisala v soboto, so naslednje: 1.) Odpošlje se anglešk in turšk komisar v Egipet, da natanko preiskujeta njegov položaj. 2.) Pre-ustroji se uprava, pravosodje in vojua. 3.) Sudau naj se pomiri. 4.) Angleži zapustijo deželo, ko pride notranja uprava zopet v navadni tir. Razpor med Angleži in Birmanci je vedno hujši in skoro gotovo pride do vojske; če zmagajo Angleži, anektirali bodo Birmo ali si jo na jednak način osvojili. Angleži hot6 na vsak način tam braniti svoje interese do skrajne meje. Vest iz Sredca, katera se je v nedeljo razširila po vsej Evropi ter jo razburila, da so namreč Srbi uže prestopili meje ter da jim gredo nasproti Bolgari — bila je po polnem izmišljena. Srbija pač stoji oborožena na meji in pripravljena za vsak trenotek, a predno govori konferenca, sme se z gotovostjo pričakovati, da ne prestopi mej, ker bi jej to le moglo nakopati neizmerno škodo Iz Aten se poroča, da je Delyannis izrazil se pred zbornico, da se po vladnem programu dela na to, da se po rumelijski revoluciji oškodovane pravice helenizma branijo z vsemi sredstvi. Cela zbornica je odobravala to izjavo; listi pa z zadovoljstvom poudarjajo, da ta izjava poudarja aktivno politiko. Razne vesti. — (Razkošje v 18. stoletji.) Dnč 7. novembra 1748 dal je grof Brtihl kraljici poljski na čast svečano pojedino, ki ga ni stala nič manj nego 14 000 tolarjev. Okrožniki, ki so bili pripravljeni za kralja in kraljico, bili so iz najbolj finega pobarvanega in pozlačenega porcelana. Vsaki okrožnik stal je pet cekinov. Kadar je prišla nova jed na mizo in je bilo treba okrožnike zamenjati, vrgli so uže rabljene skozi okno, da bi se nikdo ne mogel kedaj hvaliti, da je jedel s tistega okrožnika, kakor kralj ali kraljica. Cel večer pometalo se je 47 od kralja in kraljice rabljenih okrožnikov skozi okno, ali z drugimi besedami, vrglo se je 230 cekinov skozi okno na cesto. Ta velikanska pojedina knezu Sulkovskemu ni dala spati. Hotel je s svojo radodarnostjo grofa Brtthla postaviti v senco. Za to napravil je v vročem poletji vožnjo s sanmi. A kor snoga dobiti ni bilo, dal je celo milijo daleč dva čevlja na debelo zemljo potresti s sladkorjem tako, da je bilo videti, kakor bi bil res zapadel sneg. — (Nosrečna ljubezen.) Ogerskemu časopisu „Egyetertes" poroča se z dne 20. t. m. iz Szatkmarja: Hči tukajšnjega bogatega judovskega trgovca praznovala jo danes svojo poroko. Ko so mlada gospa zvečer s svojim možem domov poda, skoči blizu njene hišo hipoma mlad mož z imenom Adalbert Juračko pred njo in sproži revolvor najprej proti nji, potem pa še v svoje prsi. Mlada žena ostala jo nepoškodovana, ker jo bil životek, ki ga je imela okolu prs, toliko močen, da je krogljo zadržal. Samoga sebe pa jo Juračko tako novarno zadel, da ni nikakega upanja, da bi okreval. Nesrečnož je siu zolč bogatoga kristijanskoga trgovca in je bil zaljubljen v lopo Judinjo, a vera bila jo na poti njegovi zvezi z njo, katera ga je tudi ljubila. Vsled tega polotil se ga je obup, v katerem je doprinesel to dejanje. — (Odločen sodnik.) Pred nekim amerikanskim sodiščem imel so je pred nedolgim zagovarjati znan razsajalec John Konnody. Obravnava bila je uže pri kraji in sodnik mislil je ravnokar obsoditi hudodelca na dva meseca ječe, ko jame ta okrog sebe tolči in razbijati. Sodnijski slugo so si zastonj prizadevali, ukrotiti ga, premagal je vsacega in uže začelo je vse bežati proti vratom. Tu vstane sodnik s sodnega stola, si sleče suknjo, potem pa zgrabi razsajalca s toliko močjo, da je ta precej opešal, na kar ni bilo težko ukleniti ga.To izvršivši poda se sodnik zopet na svoje prejšnje mesto, se obleče ter stori sodbo. A namesto dveh mesecev, ki mu jih je mislil prej dati, dal mu je sedaj štiri mesece, kar se je še celč obsojenemu pravično zdelo; kajti no besedice pritožbe ni bilo iz njegovih ust. — (Visoka starost.) V Liebenau pri Gradci živi žena, katera je stara 101 leto. Domače stvari. — (Spremembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gdč. Sofija Podkrajšek pride iz Trnovega v Št. Peter na Notranjskem, dalje gg. Andrej Lah iz Vipave v D6lenji Zemon, Pran Zaman od tu na Ubeljsko, Josip Kostanjevec z TJbeljskega v Trnovo. Izmed absolviranih učiteljev in učiteljic so nastavljeni: gg. Mihael Vrbič kot začasni učitelj v Cerkljah in K. Trost kot začasni četrti učitelj v Senožečah, daljo gdč. Izabela pl. FOdransberg kot začasna učiteljica v Vipavi, Pavlina Plesch kot začasna učiteljica na novoustanovljeni dvorazrednici v Slavini, M. Parma kot začasna učiteljica v Lokvi, Klementina Kos kot začasna učiteljica v Begunjah pri Cerknici in Terezija Kordeš kot začasna učiteljica v Doberni. Gdč. Ana Rizzoli je stalno nastavljena v Vremu. Gdč. učiteljica Wenedikter v Kočevji je izstopila. — (Izpite za učiteljsko sposobnost) delalo je pred kratkim 7 učiteljev in 13 učiteljic za ljudske šole ter jeden učitelj za meščanske šole. Bazen jednega učitelja in jedne učiteljice dostali so vsi izpit. — (Pri četrtem porotnem zasedanji) v Ljubljani predsedoval bode deželne sodnije predsednik gosp. Pran Kočevar, njegova namestnika pa bodeta gospoda deželne sodnije svetovalca Ljudovik Ravnihar in Julij Ledenig. — (Lovski tat je.) Dne 25. t. m. zjutraj posrečilo se je žandarmeriji zalotiti lovske tate, ki so uže dalje časa v lovu občine Gorenja Šiška divjačino streljali in krali. Dva tička uže sedita na Žabjaku v pre-iskalnem zaporu, in najbrže da pride še kedo za njima. — (Iz Bele Peči) na Gorenjskem se poroča, da se še vedno ni poravnala škoda, katero je napravila povodenj. Promet z vozovi je med Kranjsko in Koroško čez Beli Potok še danes nemožen, ker Korošči na svoji strani za promet še niso napravili niti mostu za silo. — (Požarna kronika.) Iz ljubljanske okolice se nam poroča: Dne 18. t. m. ponoči nastal je v koči Simona Sattlerja v Škofelci ogenj, kateri je poslopje v kratkem uničil. Zgorel je tudi jeden prešič Škoda ceni se na 200 gld. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Iz črnomeljskega kraja se nam piše: Dnč 24. t. m. okolo 11. ure dopoludne začelo je goreti v hlevu posestnika Jurija Gašpariča v Belčvrhu in je ogenj leseno, s slamo krito poslopje v kratkem času uničil. Škoda ceni se na 100 goldinarjev. Sumi se, da je zažgal 131etni dečko Peter Medaš iz Vinice, katerega je žandarmerija izročila sodniji. — (Otroka ubilo.) Iz kočevskega okraja se nam piše: Dne 20. t. m. igral se je triletni sinek posestnika Ivana Kraulanda v Lienfeldu okolu apnene truge, ki jo bila ob steni hiše naslonjena. Pri tem prevrne se truga in pade na otroka tako nesrečno, da je bil v trenotku mrtev. »Matica Slovenska*. Dne 24. t. m. je imel odbor „Matice Slovonsko" sejo, katere se je udeležilo 14 odbornikov: gg. Marn, dr. Jarec, dr. Lampe, Levec, Pleteršnik, Praprotnik, Robič, Šuman, Tomšič, Vavru, Vilhar, Wiesthaler, dr. Zupanc, V. Zupančič. — Predsodnik prof. Mj»rn pred- laga, da se bivfiemu ljubljanskemu odborniku in se danjemu odborniku in sedanjemu direktorju novomeške gimnazije, g. Andreju Senekoviču, izreče pismena zahvala za njegovo vspešno delovanje v društvenem interesu, čemur pritrdi odbor. — Namesto odbornika Senekoviča se g. L. Robič voli kot Matičin zastopnik v odbor „Narodnega Doma". Na dnevnem redu je razgovor o knjigah, katere misli Matica dati na svetlo 1. 1886. Odbornik prof. Levec omenja, da Matica preveč zanemarja leposlovje. Večina matičnjakov bolj hrepeni po leposlovnih, nego po znanstvenih knjigah. Prav je, da se je letopis odločil samo znanstvenim in poučnim razpravam, a Ma tiča bi morala poleg letopisa izdavati tudi „ Zabavno knjižnico", o kateri se je govorilo že pred dvema letoma. Odbornik nasvetuje, naj Matica kupi odg. prof. Stritarja lastništvo zbranih njegovih spisov, katerih iz-davanje ravno zdaj pripravlja prof. Stritar. S tem bi izpolnil odbor tudi željo zadnjega občnega zbora, ki je naložil Matici, naj kupuje od dobrih pisateljev slovenskih lastništvo njihovih spisov. Prof. Wiesthaler podpira ta predlog ter dostavlja, naj Matica začne izdavati zbrane spise najboljših pisateljev slovenskih. Zdaj so učitelji slovenščine in bibliotekarji po srednjih šolah v veliki zadregi; dijaki bi radi brali dovršen proizvode pesnikov in pisateljev naših, a ti so raztreseni po raznovrstnih in deloma jako redkih časopisih slovenskih Tudi prof. V. Zupančič in učitelj Ivan Tomšič podpirata ta nasvet. Predsednik prof. Marn je te misli, da se bode odslej Matica lože ozirala tudi na leposlovje, ker ima v ta namen ustanovo Tomšič-Jurčičevo. Kar se pa tiče nakupa Stritarjevih spisov, predlaga, naj se voli odsek, ki do dobra pretrese predlog prof. Levca in prof. Wiesthalerja. V ta odsek se izvolijo odborniki Levec, Wiesthaler, Anton Zupančič in Vil. Zupančič. Eokopis „Logike“ in „Dušeslovja“, katerega je Matici poslal g. prof. dr. Križan, izroči se prof. dr. Lampetu in prof. Pleteršniku v presojo; Križmanova italijanska slovnica pa prof. Borghiju. Potem se sklene, naj se o knjigah za leto 1886. pogovori prej šo književni odsek. Odbornik Levec predlaga, naj se Kopitarjeva pisma, kolikor jih hrani Matica, pošljejo prof. Jagiču v Peterburg, ki je od ruske akademije dobil nalog izdati vso korespondenco Kopitarjevo. Dalje predlaga isti odbornik, naj Matica poskrbi za to, da se umrjoči ostanki Kopitarjevi, ki zdaj počivajo pri sv. Marksu na Dunaji, pronoso v Ljubljano. Pokopališče sv. Marksa se v kratkem opusti, razdeli in zazida. Mrliče, onda pokopane, prenes6 in pokopljejo, kakor se čuje, uže spomladi na osrednjem pokopališči dunajskem. Slavne Slovane, pokopane pri sv. Marksu zategadelj izkopavajo ter jih prenašajo v domovino. Hrvatje so tako umrjoče ostanke velikega pesnika svojega, generala Preradovi(5a, prenesli v Zagreb, Srbje pesnija Radičeviča na Stražilovo, pisatelja Vuka Stefanoviča Karadžiča v Beli-grad in Ljubiš o celd v Budvo v južni Dalmaciji. Naj se tudi Slovenci spomnijo velikega Kopitarja svojega ter kosti njegove izročd zemlji domači. V ta namen naj Matica stopi v dogovor z mestno občino ljubljansko. Odbor odobri ta predlog ter sklene, obrniti se v tej stvari najprej na dunajskega poverjenika svojega gosp. Ivana Navratila. Tudi se izvoli odsek, ki naj se dogovori z občino ljubljansko. V tem odseku so gospodje odborniki: župan Grasselli, Levec, Praprotnik in notar dr. Zupanec. Odbor sklene prodati Matičino hišo na Bregu po nasvetih gospodarskega odseka. Gosp. tajnik poroča, da je doslej plačalo letnino 958 udov in od novega leta sem pristopilo k Matici 141 novih članov. Najmarljivejši so gg. povorjeniki v Makolah, Vipavi, Logatci, Sežani, Sevnici. — Sklono se tudi ustanovo Tomšičevo in Jurčičevo združiti v jedno ustanovo. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1“ In o mo s t, 26. oktobra. Iz Trijeuta se od včeraj zvečer poroča, da je vsled neprestanega dežja zopet nastopila nevarnost povodnji. Niš, 26. oktobra. Od merodajne strani se bolgarsko poročilo, da so srbske čete prestopile mejo, označuje kot popolnoma neresnično. S red ec, 26. oktobra. „Agence Havas" poroča: Srbi niso prodrli na bolgarsko ozemlje; srbske čete zasele so samo carinska mesta v okolici Trna. London, 26.oktobra. Po uradnem naznanilu se parlament razpusti dne 18. novembra. Telegrafično borzno poročilo z dn6 27. oktobra. gld- Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................82'45 » * » » srebru........................... 82 70 Zlata renta.................................................108 95 5°/p avstr, renta.............................................99-55 Delnice n&rodne banke...................................... 865 • — Kreditne delnice........................................... 283 75 London 10 lir sterling......................................125 • — 20 frankovec.................................................. 9-95 Cekini c. kr................................................. 6 -95 100 drž. mark.............................................. 61 • 50 Uradni glasnik z dnž 27. oktobra. Pod varstvom: C. kr. deželna sodnija v Ljubljani proglaša Fr. Podkrajška bebcem. Varuhom mu je postavljen gosp. Anton Egger, c. kr. umirovljeni blagajniški vodja v Ljubljani; dalje Henrik Medič, umirovljeni c. kr. ritmojster v Ljubljani, za slaboumnega; varuh njegov je poštni pri-glednik gosp. Ant. Premk v Ljubljani. Tujoi. Dnč 25. oktobra. Pri Maliči: Fruhmann Hugo, potov., iz Gradca, — Kobler, umirov. c. kr. uradnik, z Reke. — Ferjančič, župnik, iz Zavratca. — Baron Somaruga iz Gorice. Pri Slonu: Rouge, trgovec, s soprogo, iz Degendorfa. — de Masse, Weltmann in Wild, potovalci, z Dunaja. — pl. Križmanič, graščak, iz Dokloh. — Repic, kurat, iz Rovt. — Maly, graščak, iz Mokronoga. Pri Avstr, carji: Anžur, dež. uradnik, iz Gradca. — Ta-jeršu, posestnik, iz Tržiča. Umrli so: D n 6 23. oktobra. Josip Resnik, kaplan, 35 1., Flori-janske ulice, vnetje opnice. — Mihael Verhovec, delavčev sin, 25 dnij, Opekarska cesta št. 20, razkrojba krvi. Dn6 24. oktobra. Ana Jaklič, gostinja, 78 1., Rožne ulice št. 33, možganski mrtvud. Dn6 25. ok tobra. Karel Gorše, sin želez, stražarja, 3 1. 3 mes., Poljanska cesta št. 18, davfca. Meteorologično poročilo. Dan J Čas opazovanja Stanjo barometra v ram Tempe- ratura Votrovl Nebo Mo* krina v mm M a M O CD 03 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 726-50 727-20 728-44 10-8 15-2 7-4 szpd.sr. > bzv. megla sl.obl. jasno 000 je razpisana v logaškem okraji z letno plačo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in v pisavi. Prošnje oddajo naj se do 5. novembra 1885 načelništvu logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedi tudi natančneji pogoji. Cerknica dnč 20. oktobra 1885. (162) 3—3 Josip Milavec, načelnik logaškega okr. cest. odbora. V našem založništvu se dobiva: Umirite,, Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skup® vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «Ljublj. Zvon*: •Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine m književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezan' knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, »da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 'S šp o l> m o 3 o •o .3 03 a >09 U OJ 2 Q-> t= bo F* ■3 g H N .rt «« a » ra +* ca O © ca c* a 'o z £ £ -g d o fl > O lM 03 2 1 >r^J ■s : 00 > d o g D. orK v 1'jnbljani