Vesti iz Slovenije VRadovljnici, ki je sedaj okupirana od Nemcev, so Nemci dne 27- oktobra ustrelili 20 Sloven-cev- V neposredni okolici je bil namreč ubit neki nemški vojak, Pa so zato Nemci ustrelili 20 talcev. V Ljubljani je že od septem-bra dalje obsedno stanje. Po 10 Un zvečer ne sme biti nihče več na cesti- Postavljeno je posebno v°jaško sodišče. Posebno vojaško sodišče v ^ ubij an i je dne 18. oktobra p. • obsodilo na smrt tri slovenske 1Jalie' ker sq našli pri njih skrito orožje. Mussolini jih je pomi- °!tl1 radi mladoletnosti na 25 let ječe. j.Dne 26. oktobra je bila v Ljub-Jani pred hotelom Miklič prava bitka. Dva italianska vojaka sta bila ubita in nekaj ranjenih. V Jaršah, na travniku ob postaji poleg- Nahtigalove hiše, so pet slovenskih mož privezali na kole in jih ustrelili, da tako za-strašijo prebivalstvo. V Domžalah, pri Moršnarju v Šumbergu, je nekdo ubil nemškega vojaka. Zato so privezali na kole deset talcev-Slovencev in jih ustrelili. Med "ustreljenimi je bil tudi žibretov student, star kcmaj osemnajst let. Slovenija daje vztrajen odpor. Okupatorji nastopajo z vso krutostjo, ki pa odpor le povečava. Poročila pravijo, da je ta odpor zmanjšal moralo okupatorjev, ki se ne čutijo več varne in izgubljajo živce. Kratke vojne in druge vesti London. — Poljski viri poročajo, da so Nemci usmrtili 22 j 0 Jskih železničarjev v Szczakovi radi sobotaže. Kraj se nahaja a ceško-poljski meji. * C * , London. — Angleške podmornice so potopile v Sredozem-1 m morju zopet štiri osiške transporte. * * * WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je podpisal postanki daje vladi polno moč prevzeti vse brzojavno omrežje v Zed. raciji*1 ali teritoriJih> če bi bil° t0 P°trebno radi vojaških ope-f * * * kab WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt 'je poslal potom gov generalu Mač Arthur ju na Filipinih iskreno voščilo k nje-iijihm 62' r°jstnem dnevu ter mu in njegovi armadi čestital na Pogumnem odporu proti Japoncem. * * * Ha ,?lNGAPOP„ — Angleške čete so zapustile mesto Batu Pahat p0r Ialaji in se umaknile v nove pozicije bolj južno prot Singa- u- Batu Pahat je 60 milj severno od Singapora. * * * London. Francoska vlada, ki se nahaja sedaj v Vichy, . b0 okrog i. marca preselila nazaj v Pariz. To poročilo je prišlo ; ^ Švice. ^ * * * OTTAWA KANADA. — Kanadska vlada je odredila, da naj tl,februar j a'pomaknejo ure po vsej Kanadi za 60 minut naprej, dh°kotv Zed. državah. --—o—- Na operaciji V pomoč domovini Del>elak iz 16011 Sara-1 Samostojno podporno društvo v je bil v soboto operiran! sv. Antona Pad. je sklenilo, da ! Sai £ViUe bolnišnici. Prijatelji j kupi za $500 obrambnih bondov. ' lat*o obiščejo v sobi št. 107.1 Vsa čast zavednemu društvu! Jerperge bo treba povečati Otok sv. Helene, ki je bil ^ pred 120 leti zavetišče ali kar že, za cesarja- Napoleona, zadnje čase popravljajo. , To se pravi, otok ne popravljajo, ampak samo poslopja na njem. Napravili bodo nekaj več poslopij. To kaže, da se pripravljajo Angleži za vse slučaje, če b ' bilo treba dati na tem otoku jerperge vsem trem kolednikom: fuehrerju, dučeju in mika-du. Za ta slučaj bi Zed. države gotovo rade dale denar iz posojilnega sklada. -o- Nemška podmornica je zvabila ameriški parnik k sebi in ga potopila Norfolk, 28. j an. j— V sobot zjutraj je ameriški tovorni pai nik Venore zapazil „ob obrežj države Caroline signalna znam« nja z lučjo, ki jih j<4 dajala nt ka ladja. Bilo je temno in zns menja so klicala ameriški pai nik v bližino, češ. da ie to sveti Japonci izgubili v 4 dneh nad 30 ladij Nemci s fronte zavidajo onim v Franciji London. (ONA). —Med vojaki, ki so bili poslani z ruske fronte v okupirano Francijo za zdravljenje in med nemškimi četami tam, vlada zelo napeto razmerje. Vojaki, ki so se bojevali na Ruskem, nočejo ubogati povelj častnikov, ki žive v vsej raz-košnosti na račun Francije. Nemčija pošilja ranjene vojake v Francijo zato, da jih narod doma ne vidi. ni parnik. Ko je prišel ameriški parnik bližje, se je z vabeče ladje posvetilo in strel je zadel ameriški parnik. Kmalu zate;-a je zadel parnik pa še torpedo in ga potopil. Potem je ameriška posadka šele videla, da jo je zvabila v bližino nemška podmornica. 21 mož posadke je dospelo v to pristanišče, o usodi 22 rggž se pa še ne ve. Ameriško vojaštvo je dospelo v severno Irsko Iz severne Irske se poroča, da je dospelo tje več tisoč mož neke ameriške pehotne divizije. Pehota je pripeljala s seboj tudi topništvo. Generalni major Har. tle, ki poveljuje ameriškim četam, je prvi stopil na suho, kjer sc ga pozdravili angleški častniki in vladni ui-adniki. Po vsej Angliji je završal vesel glas: "Amerikanci so zopet tukaj!" Število izkrcanih ameriških čet in ime divizije vojaška cenzura ne pusti v javnost. številna množica je stala na pomolu in pričakovala. Ameri-kance. Ko je ladja pristala, je godba zaigrala ameriško himno in navdušeni klici so pozdravljali Amerikance, ki so bili v polni bojni opremi. Kam bodo ameriški vojaki poslani, ni poroča-no, toda najbrže bodo varovali severno obalo. SCALF OF MILK 0~1 2&> JAP THRUSTS Vstopnice za "Roosevltov" večer se dobe tukaj — Vstopnice za "Rooseveltov program in ples," ki se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue prihodnji petek, dne 30. januarja, si lahko nabavite po 40c v sledečih prostorih: V uredništvu Ameriške Domovine in Enakopravnosti, černeto-vi zlatarni, v glavnem uradu S. D. Z. ali v Mrs. Makovec slaščičarni na St. Clair ju. V Collin-wood pri Mr. Jos. Pozelniku na 15721 Waterloo Road ali pa pri Mrs. Josephine Praust 1281 E. 169. St. V Euclid, Ohio pri Mr. Victor H. Karlinger 18715 Chickasaw Ave. ali Mrs. Albini Vesel 787 E. 185. St. V New-burghu pri Miss Anen Traven 11202 Revere Ave. ali pri Mr. Jos. Kovach 3553 E. 82. St. Na zapadni strani pa pri Mrs. Plecko 10413 Almira Ave. Umrli nemški general jih ima tisoče na vesti London. (ONA). — Nemški general Walter von Reichenau, ki je pred nekaj dnevi umrl na potu iz Rusije za božjastjo, kot so poročali v Berlinu, je vodil krut pogon na Jude v začetku ruske kampanje. Vojaki so na njegovo povelje pomorili več kot 50,000 oseb v kijevskem okraju, največ Judov, vključno ženske in otroke, žrtve so nagnali kar na odprto polje in jih tam pokosili s strojnicami. Nemci mislijo, da so napravili napako, ko so šli na Norveško London. (ONA)—Neki visok nemški častnik se je izrazil, da je bila od strani Nemčije storjena velika napaka, ker je okupirala Norveško. Topjavo je podal napram nekem tujezemskem diplomatu v Berlinu. Nemški častnik je dodal: "Norveška je trenutno za nas veliko breme. Ne samo, da se je s to okupacijo Nemčija zaso vražila v Skandinaviji, ampak mora deliti tudi svojo armado in 7,'riačno silo. Če bi ne bilo radi sramote, bi bilo za Nemčijo najboljše, da že danes zapusti Nor veško." -o-' Mehiške šolske knjige bodo prijazne U. S. V J r Ntt sliki vidite, kje pritiskajo Japonci proti Singapo-s" "o Polotoku Olala j i. Boji se vrše zdaj nekako 70 milj ^er,lo od Singapora. Angleži so utrdili Singapor samo '0>^soj posegieV boj tudi ameriške bojne ladje, podmornice in letala. Voda se je penila in vodni curki so švigali visoko proti nebu, ko so udarjale bombe, krogle in torpedi. Ameriška mornarica je dobila v tem boju samo malo poškodbo na eni izmed svojih ladij. Toda Japonci so utrpeli toliko izgub, kot še nobenkrat od 7. decembra, ko so napadli pristanišče Pearl. Očividno je, da so ameriške in inozemske ladje s pomočjo podmornic in letal vje-le japonsko mornarico v past v tej morski ožini med Borneom in Celebesem. Bitka v tej ožini še ni končana in najbrže ne bo, dokler ne bo šla v morje zadnja japonska la-1 dja. Ameriške in nizozems'ke ladje so namreč zaprle Japoncem pot iz ožine, zato se bore Japon-' ci na življenje in smrt. Ameriški in nizozemski bombniki poletevajo iz skrivališč v džungli, katere je pripravila ni-l zezemska komanda na Javi, na Borneu in na Celebesu, torej krog in krog te ožine. Sodi se, da je zavezniško poveljstvo pustilo japonsko brodovje v to ožino, ne da bi jo kdo nadlegoval, šele, ko i so bili Japonci nekako v sredini I te ožine, se je pripeljala v en izhod nizozemska flotila, a na dru- v gem koncu je privozila ameriška mornarica. Japonci so bili lepo " v pasti in tedaj so zavezniki pla- II nili po njih. Nekateri sodijo, da bodo skušali poslati Japonci pomoč svoji stiskani flotili v ožino, toda zavezniške podmornice prežijo pri vhodu v ožino na prihod te pomoči. -o-»— Smrtna kazen za Poljake, ki ne izroče orožja London,' (ONA)—Na javnih poslopjih po vsej Poljski so nemške oblasti pribile letake, na katerih svare s smrtno kaznijo vsakemu, ki ni nemške krvi in ki ne izroči orožja. Poljski krogi v Londonu si to tolmačijo s tem, da . mora biti na Poljskem vedno večji odpor proti Nemcem, zato skušajo zdaj dobili vsak kos orožja v roke. ; Nemci so te dni izrekli, prvo 'smrtno kazen z zvezi z nabiranjem zimske obleke za vojake. Poljski zakonski par v Naklu je bil obsojen na smrt, ker si je pridržal nekaj tople obleke zase, namesto da bi jo oddal za nemške vojake. -o—-- Naciji hite utrjevati romunsko Constanzo London. (ONA). — Naciji v Romuniji hite utrjevati pristanišče Constanzo na Črnem morju v obrambo proti morebitnem ruskem napadu. Nemci so tukaj zgradili velike barke, s katerimi so nameravali pomagati pri invaziji na Kavkaz. Vse to ladjevje je zdaj v Constanzi, ker ga . Nemci radi zamrzle Donave in radi pomanjkanja železniških voz niso mogli odpeljati. -o- j , K molitvi Članice podružnice št. 49 SŽZ I naj se zberejo nocoj ob osmih v pogrebnem zavodu Louis Ferfo- • lia, 9116 Union Ave. k molitvi ' za pokojno sestro Frances Ma-' rinčič, jutri naj se pa po možno- 1 sti udeleže pogreba. > j Zopet k vojakom ( j Korporal Michael Lah Jr. iz i 18907 Kildeer Ave. je bil zopet - poklican nazaj v armado. Prija- - tel j i ga danes lahko še obiščejo * na gornjem naslovu. Mike se je d izučil v naši tiskarni za dobrega - stavca, želimo mu vso srečo in zdravja. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. >83 No. 22, Tue., Jan. 27, 1942 Ruska žena v vojni Iz Washingtona se vedno pogosteje sliši glas, da naj industrije bolj in bolj uvajajo ženski spol v dela, ki jih opravljajo sedaj moški. Namen je, da bodo ženske lahko prevzele delo moških, ki bodo morali na vojsko, ali pa k takim delom, katera bi ženska absolutno lahko opravljala. V takih resnih časih, v kakršnih se danes svet nahaja, malo slišimo o "nežnem ženskem spolu," ali o "slabših" polovicah. In je res, če hočemo biti pravični, da je v dosti slučajih ženska veliko močnejša in da lahko več prenese kot moški. Nlekdo je rekel, da bi bil svet že davno izumrl, če bi rodili moški, ki dostikrat že omedlevamo, če se le malo ranimo v prst. Rusi so bili prvi, ki so že vnaprej videli potrebno ženske pomoči, če se bodo hoteli ubraniti sovražniku. In fakt je, da bi ne bila današnja ruska ofenziva nikdar tako uspešna, ali pa je morda niti začeti ne bi mogli, če bi ne bila prišla na pomoč domovini ruska žena. Rusija je že leta 1936 uvidela, da je treba začeti organi-z'rati ženske, ako se hoče dežela dovolj pripraviti'na obrambo proti nacijem, katerih napada so bili Rusi gotovi. Rusija je vedela, da se bo ubranila nemškemu vojnemu stroju le tedaj, ako bo mobilizirala rusko žensko za induštrijo in jo trenirala v raznih delih, katera sicer opravlja moški. Rusija je vedela, da če ji bo vojna usiljena, da bodo morale žien-ske nadomestiti moške, ki bodo odšli na fronto. Ta pravočasna mobilizacija ruskega ženstva je imela za posledico, da ko so nemške kohorte v juniju lanskega leta vpadle po Rusiji, je bilo na delu 30,000,000 ruskih žensk. Od teh jih je bilo 19,000,000.na polju, 11,000,000 pa jih je bilo v industriji pri strojih, katere so zapustili moški, ki so prijeli za puško in so odhiteli na mejo nasproti sovražniku. Ko je Hitler napadel Rusijo, ni bilo tam šele debate in konferenc, kako bi se zaposlilo žensko, ampak takoj so bile ženske poklicane na civilno in vojaško delo. Oproščene so bile saijio one nad 50 let starosti. Ženske so bile mobilizifand' tudi v takozvano ljudsko armado, ki je imela nalogo braniti razna mesta. Tako vemo, da so v Leningradu v ljudski armadi, to je v civilni armadi poleg moških tudi ženske. Isti slučaj je bil tudi v Odesi, kjer so se ženske hrabro borile ob strani moških, prav kot redna vojska. Ne vemo, kakšna usoda je namenjena Rusiji v tem njenem boju za biti ali ne biti, toda to pa vemo in ves svet ve, v prvi vrsti pa Rusija, da igra ruska žena veliko vlogo pri obrambi domovine ter je v svojem odločenem področju ravno tako vztrajna in pogumna, kot je moški na fronti. Ogromni ruski vojni stroj je bil mogoč samo zato, ker so bile mobilizirane ženske v pomoč. Samo tista dežela more z uspehom dovršiti obrambo, ki mobilizira v pomoč tudi žen-stvo, to se pravi zdravo in močno ženstvo. Ženstvo je treba prav '.ako trenirati za vojno industrijo, kot je treba trenirati vojake za boj. To ne iz bojaželjnosti in želji po osvajanju, ampak iz potrebe, da ohranimo in obvarjemo domovino, našo zemljo, naše domove. Kar je lahko izvedla ruska žena, bo lahko izvedla tudi ameriška žena. Slednja še veliko uspešneje, ker je bolj izobražena in bolje hranjena. Danes smo v totalitarni vojni, v kateri ne bodo utihnili topovi, dokler ne bo za prihodnjih 1,000 let strt hitlerizem :'n fašizem. V dosego tega moramo zavihati rokave brez razlike spola vsi, vsak in vsaka. 2>a se ne pozabi. . . i / Grozodejstva, -ki so jih počenjali fašisti nad cerkvijo in slovanskimi duhovniki so bila tako zločinska, da se je odločil poseči vmes celo sam tržaški škof Bartolomasi, ki je bil najprej vojni kurat in pozneje glavni kurat fašistične mili-cije. Škof je v uradnem škofijskem glasilu priobčil 21. marca 1921 sledeče: "Dolžnost mojega urada in čut mojega srca mi nalaga, da dvignem svoj glas v vsej ogorčenosti in protestiram proti zločinom in obžalovanja vrednim dejanjem, ki so se zadnje čase zgodila nad posvečenimi osebami in predmeti. "Protestiram proti grožnjam in rabi orožja, proti divjaškem mučenju, proti telesnim poškodbam in grdem ravnanju nad vikarji in kaplani, ki so bili s silo izgnani in prisiljeni bežati. Več kot deset župnij je danes zapuščenih, ki ne morejo dobiti svetih zakramentov in duhovne tolažbe. "Nikakor se ne morem strinjati s tem, da bi skupina državljanov teptala državne zakone, pravice in humaniteto, ki to izvaja samo radi svoje politične strasti. Ta dejanja niso samo sad. krivice, ampak so dejanja brutalnosti zlasti še, ker se jih izvaja nad brezmočnimi, ki so brez varstva in pomoči. "Odkrito moram priznati, da se mi ni niti sanjalo, da bo kdaj orišel dan, ko bom moral izvršit; tako bolečo dolžnost." Škof Bartolomasi je poslal podrobno poročilo papežu Benediktu XV., ki je odgovoril v dolgem pismu z naročilom, naj se prečka v cerkvah tržaške škofije. Phmo je bilo napisano v latinščini in v prihodnjem članku hočemo to papeževo pismo prinesti v slovenski prestavi. BESEDA IZ NARODA Dobrodelnost prve vrste! Pristni ameriški duh ne pozna sebičnosti, kakor tudi ne dela linije doklej naj seže usmiljenost, pač pa se zrcali v vsej svečanosti zlasti pri dobrodelnih ustanovah. Nikjer na svetu ne dobivajo prebivalci toliko postrežljivo-sti v slučaju nezgod, kakor v tej deželi, kjer smo blagoslovljeni z vladarji, ki jim je v prvi vrsti mar človekoljubnost. In mi ki živimo v tej generaciji, ko se na vse strani dere jo vladarji s po-željenjem na oblast, ne oziraje se za žrtve, smo še posebno zavedni, da naš voditelj, predsednik Franklin D. Roosevelt, je človek, ki javno dokazuje s svojimi dobrosrčnimi zgledi, da ima dušo in srce. Ko je njega zadela huda bolezen, otroška paraliza, so mu njegovi starši poskrbeli vsa najboljša zdravilna sredstva in na božje čudo, bil je ozdravljen. Ako bi bil sebičnež, bi se zadovoljil s svojim zdravjem in se ne bi brigal za druge žrtve te bolezni. Ampak njegovo plemenito srce ne pozna nobenih mej, ki se tičejo blagostanja drugih, temveč se je odprlq na stežaj z usmiljenjem do drugih sotrpinov in odkar je sam našel zdravilna sredstva v gotove vrste kopelih, od takrat je on sam načelnik akcij, ki delujejo v ta dobrobit. Torej, ko je bil čas za praznovanje njegovega rojstva kot predsednik Zedinjenih držav, takrat je priporočal sam, da ako se vršijo kje kakšne tozadevne proslave, naj gre dobiček istih za uboge sirote, da bodo omogočena sredstva za razširanje teh zdravilnih kopelji. Ameriški narod je sledil temu priporočilu sto procentno in odkar je on predsednik, s® leto za letom vršijo razne dobrodelne prireditve, od katerih gre preostanek za zdravilna sredstva za otroško paralizo. Slovenci, kot en narod, ki je najbližje ameriškemu v svoji plemenitosti in nesebičnosti, so tudi stopili na plan in začeli prirejati velike veselice, da s tem doprinesejo svoj del k tej akciji. In kot po vseh mestih v Zedinjenih državah, tako bomo imeli tudi v našem Clevelandu v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju veliko prireditev prihodnji petek 30. januarja, ko bo predsednikov diamantni jubilej, z drugo besedo 60. rojstni dan. Mi vsi ljubimo predsednika Roosevelta in smo za vsako stvar, • 7 katero on predstavlja in nabiranje prispevkov v sklad za zdravljenja otroške paralize je ena dobrodelnost, katero on popolnoma odobrava. Dragi rojaki in rojakinje! Prihodnji petek naj ne manjka niti enega, ki ima čuteče srce do drugih, da bi ne bil zainteresiran v to prireditev, zato že danes odločite, da boste prišli v petek v S. N. Dom na St. Clair Ave., kjer boste slišali izvrstno petje in videli lepo izbran program, kakor se tudi naplesali po vsej želji. V petek 30. januarja se vidimo v S. N. Domu! Vas najlepše pozdravljam, Albina Novak. Nekaj misli o usodi naroda Ali smo ameriški Slovenci v polni meri priskočili na pomoč našemu narodu sedaj, ki je tako na križ pribit da mu preti, da se ga izbriše iz površja zemlje? V tem vprašanju, če bi jemali število nas v poštev, kolikor tisočev nas izhaja iz Slovenskega naroda bi lahko rekli: "Bog se usmili naše brezbrižnosti in malomarnosti." če pa upoštevamo okoliščine in razmere v splošnem, pa pridemo do zaključka, da storimo keliker smo zmožni, kar tudi; ne smemo prezreti koliko nas je ; še? Ker od zadnjih 25 let z malo izjemo novih naseljencev ni bilo iz rodne zemlje. Doba 25 let je ena generacija, v kateri smo se postarali, takorekoč odeveteli, koliko jih je pa že pomrlo; za nami je mladina, pa nima čuta za našo rojstno domovino, čeprav so naši otroci, pa so se učili in se učijo izključno samo v ameriškem jeziku in duhu, o naši rodni zemlji sploh pojma nimajo. Veliko smo gradili in zidali na račun, da obdržimo našo narodno zavest tukaj v Ameriki. Dokler smo bili polni življenja, smo videli več potreb za narodnost, kakor za svoj obstoj. Da bodo vse naše graditve obstojale samo za časa dokler bomo mi, si sploh misliti nismo mogli. A čas je tukaj ; kakor padamo mi, tako z nami naša narodna dela. Ponos na narodne hrame, petje, dramatika, podporna društva, šole, cerkve, naše časopisje, vse prehaja od narodnosti v amerikanizem. Pokličimo nazaj samo malo v spomin; kako smo bili ponosni na naša bratska društva, kako smo težko čakali društvenih sej, počutili se srečnega, če smo bili v odboru. Kaj pa danes? Samostojna bratska društva likvidirajo, pri zveznih organizacijah se pa tudi brez bratstva izhaja seveda pri tem rezultata še ne vemo, eno je pa gotovo, da z velikimi korpora-cijami ne bo mogoče konkurirati. Priredbe v narodnih domovih, če je navadni ples, so tudi po mladini obiskane, za kulturno prireditev je pa potreba tavelke-ga bobna, pa še so zelo redki pojavi, da pride zadovoljiva udeležba. Edino kar smo obdržali, da ima mladina vero. Pa tudi pri tem veliko ne drži na to; odkod so žrtve za eno ali drugo ;erkev. Kjer je bljižje in bolj ugodno, tja zahaja. Po vsem tem •razmišljevanju pridemo do zaključka, da bo samo zgodovina še ostala, katera bo izpričevala; čigavih rok je bilo to in to delo. Sedaj sem pa s tem opisom tako zašel, da bi kmalu na vedel, kdo je bolj potreben pomoči, mi ki smo tukaj, ali oni v starem kraju? Ker pa živimo v deželi, ko nas ne bo, tudi del ne bo nihče pogrešal, zato se ozrimo tja, če nam količkaj bije srce do svojcev, tam nas danes pogrešajo. Kako pomagati, ker smo tako ločeni, da sploh ne vemo kje so in če so še med živimi in Bog ve kedo bo dobil, če pomagam? To ozkosrčnost moramo opustiti, ker moramo računati, da so vsi naši, samo da so Jugoslovani, ali pa Slovani sploh. Zopet, da nimamo zvez, bodimo pripravljeni, ko bodo zveze, da bo obenem tudi pomoč! Druga pomoč je tudi in še bolj važna-Amerika je v vojni, ameriška zmaga bo tudi naša zmaga, za to pomagajmo kolikor in v komur smo zmožni deželi, v kateri živimo. Po zmagi, kako naj peljejo meje, kdo naj vlada, pustimo v pretres tistim, ki se za svoje potegujejo, mi že imamo'svoje, ker smo ameriški državljani. Vsaj upajmo, da v Jugoslaviji ne bodo napra* vili takih bedarij, kakor je nare-dla zadnja vsetovna vojna; da bi brate Primorce in Korošce ločili od Kranjcev. Kakor nas uči zgo- dovina, je ta narod tvoril celoto od Benečije gori do Graca in če je bil podlaga tujčevi peti, si je s tem vso to zemljo krvavo prislužil, grofom, grajščakom, opatom, vitezom in kaj so bili še drugi plemiči, katerim je bil ta narod sužen tlačan. Vrhu tega jim je Turek plenil, požigal in jih moril. Naposled, ko so prišli pod staro Austrijo, so tudi samo hlapčevali. Samo dolžnost se jim je delila brez vsakih pravic. Tudi pod zadnjo vlado je narod moral več pokorščine izkazovati, kakor jo je zaslužil. Pri vseh grozotah, katere je narod že prestal, se pa le sili vprašanje, kateremu pa ni odgovora; zakaj je ta narod v svoji miroljubnosti, dobrosrčnosti, na kulturi v primeri z najbolj kulturnim narodom na svetu, pa tako mučen in nesrečen? Koncem konca pa pride zver v jloveški podobi in pravi: da se ta narod mora izbrisati iz površja zemlje! Upajmo, da pravica še živi! In, ker je naš narod danes med tistimi, ki so v zadnjem dejanju križanega trpljenja, da bodo po razsodnosti pravičnih oseb, ka tere imajo moč, tudi za naš narod pravično soditi, da mu bo povseh pravicah posijalo svobodno sonce v svoji autonomiji! P. K. K^SJDEFENSB Mu BUY w||| UNITED JjjKgL STATES %šff ' SAVINGS M jr UL/ft o n d s li rSWand stamp* Moje počitnice PIŠE JOS. MOHAR (Nadaljevanje) Prišel je čas, da se odpeljemo na piknik, kajti bilo je že krog dveh popoldne. Tja do piknika je šlo še precej hitro, ampak tam se je pa kar naenkrat usta vilo, ker je bilo toliko avtov, da nismo mogli nikamor. Tako smo pustili naš avto kar na glavni cesti in hodili peš. do pikniškega prostora. Zopet pa sem" kar debelo pogledal, ko smo prišli na prostor piknika. Toliko ljudi je bilo tam, da sem nekaj časa kar stal in premišljal, kam naj še obrnem. Seveda najprej se je bilo treba oskrbeti s "tikci", zato sem pa hitro vprašal Jožeta, kje se jih lahko dobi. On me je pa hitro potolažil, da se mi ni treba nič bat, da jih bova kmalu dobila. Ko sem tako poizvedoval za tistimi pivskimi "tikci" pa že za-slišim.da nekdo kriči: "tikets, tkets. . . ." Le stopiva tja, sem rekel Jožetu in komaj sva se prerinila skozi množico ljudi, da sva prišla do tistega kričača, k je prodajal "tikete". Kako sem se zopet začudil, ko je bil ta kričač moj voznik iz Montane, Joseph Gornik. Torej tudi ti imaš ta.posel sem si mi slil, nekaj sem jih kupil in nato pa sva se prerinila do tistega prostora, kjer se je točila hlad na pijača, ki je imela jako dober okus, seveda to pa še poševno zato, ker smo bili res žejni. Ko sva jih en par predihala, sva šla pa z mojim sinom malo po prostoru, kjer so bile tudi mize. Hotel sem videti še kaj več mojih starih znancev. Dosti sem jih srečal, s katerimi smo se poznali še iz prejšnjih časov. Kmalu pa je prišel za nama g. Joseph Gornik in me je povabil, da naj grem z njim, ker mi želi predstavit njegovega očeta in mater. Po kratkem pogovoru me res odpelje s seboj in pravi, da greva najprej pogledat tja, kjer pojejo. Baš, ko sva dospela do pevcev so prenehali s petjem. Sedaj pa se je pričelo predstavljanje. Najprej mi predstavi Mr. in Mrs. Johna Gornik ter mi pove, da je John glavni tajnik Slovenske dobrodelne zveze, potem sva si stisnila desnici z Mr. Joseph Pbnikvarjem, ki je gl. predsednik SDZ, potem z Mr. Joseph Okornom, ki je gl. blagajnik iste organizacije. Tam sta bila tudi Mr. in Mrs. Mar-janca Kuhar ter Tone Fortuna, takratni tajnik dr. sv. Vida K. S. K. J., dalje predsednik Skupnih društev fare sv. Vida, Mr. Louis Erste in pa tajnik istih, Mr. Jos. Ropar. To so večiila zastopniki Slovencev v Clevelandu. Vsi ti prej omenjeni možje so bili izvoljeni od ljudi, da delujejo za napredek slovenske cle-velandske naselbine. Je pa še več pridnih narodnih delavcev in delavk, katerih imen pa nisem na tem mestu omenil, ker bi vzelo preveč prostora in tudi ne vem vseh imen. Vsi ti možje in žene, fantje in dekleta so vse pohvale vredni. Ne samo Slovenci v Clevelandu, ampak tudi Slovenci po drugih naselbinah smo lahko ponosni nanje, ker delajo čast vsemu slovenskemu narodu. Skrbe za napredek v trgovini ali politiki, samo, da je v čast in ponos našemu narodu. Da so res delavni, nam kaže tudi dejstvo, da sp izvolili v Clevelandu pri zadnji županskih volitvah Slovenca g. Frank J. Lauscheta za župana. Kaj takega ni kar tako, posebno pa ne v tako velikem mestu kot je Cleveland, ki šteje skoro milijon prebivalcev. , Ko tako premišljujem, prva leta slovenskega naseljevanja v Clevelandu, pa se vedno bolj zavedam, da smo bili prvi naseljenci le hlapci "steel frusta". Šele ko so so Slovenci postavili svojo cerkev sv. Vida, tedaj so se pričeli naseljevati bolj skupno in spoznavati drug drugega in takrat je pričelo rasti slovensko drevo napredka, še prav dobro se spominjam, ko smo imeli društveno sejo v StAišetovi dvorani tam na Lake Side pa se je priglasil za na sejo Father Hribar in ga niso pustili noter, seveda mi, kar nas je bilo novincev pa nismo imeli itak nobene besede. Tedaj je bil tajnik dotič-nega društva g. Anton Kline, ki je sedaj v starem kraju in ostali člani društva so pa menda že vsi pomrli. Pa pustimo to, ker ni moj nr-men pisati zgodovino, ker se ne čutim zmožnega takega dela, zato se pa raje vrnimo nazaj na piknik. Tam sya; se pogovarjala tudi z Mr. Anton Fortuna, ki je bil tedaj tajnik društva sv. Vida in sem mu povedal, da sem bil tudi jaz med ustanovni]« dotič-nega društva in da sem bil tudi carter podpisal. Ko je pa dotič-no društvo pristopilo k Jednoti in ker sem se izselil iz Cleve-landa v Montano, zato tudi nisem imel denarja, da bi bil še nadalje plačeval in tako sem moral društvo pustiti. Ko sva se z Mr. Fortunam pogovorila sem pa načel pogovor z Mrs. Marjanco Kuharjevo. Ker sem že tolikokrat čital v Ameriški Domovini njene dopise, zato me je še bolj zanimalo, da bi jio tudi osebno spoznal. Mrs. Kuhar je zelo lepe zunanjosti in spada še v pomladansko življenje, vsaj tako bi jo sodil jaz po njer^m govorjejnu in petju. Tudi ona se jako zanima za napredek Slovencev, saj je tudi blagajničarka Jugoslovanskega kulturnega vrta, bila pa je tudi zelo aktivna v županski kampanji za izvolitev Lauscheta. Iz tega se vidi, da so tudi ženske storile svojo narodno dolžnost. Vsa čast jim! Marjanca je nato poklicala še %svojega soproga in mi ga je tudi predstavila, da sedaj tudi njega poznam. Tudi Mr. Kuhar je jako prikupljive zlu nanj osti in mehkega govorjenja, tako da z Marjanco lahko skupno korakata po poti življenja. Zopet me pokliče Mr. Joseph Gornik in mi predstavi Mr. in Mrs. William Kenicka. Sicer nisem poznal Mr. Kennicka poprej, a čital pa sem že precej o njem. Mrs. Kennick je prijazna ženska in kar se mi je najbolj dopadlo, ko sem opazil, da ima za vratom na verižici zlat križec. To je lepo, da se sramuje tega znamenja. Mr. Kenick me je obiskal tudi na demu, za kar sem mu prav hvaležen. Tam pa sem se seznanil tudi z doktor Opaškarjem in njegovo mamo. V časih, ko sem še bival v Clevelandu, smo se prav to v New York. (Dalje prihodnjič) Kako močne so živali- Kadar čebele plešejo DON'T TAKE fH1 ig LYING DOWN - ''!, J ' dobro poznali z Opaškarj^ § družino. Ker je bilo že po® j popoldne smo se lepo vsedli | avto in se odpeljali domov. N« S slednjo nedeljo smo šli pa 9 * Močilnikarjeve farme, kjer I imela piknik collinwoodska fa® i Tam pa nisem dobil skoro nobei* fc ga znanca, samo z Mrs. Johatf Košmrl in njenim sinom sWOi d bili srečali. Kar čudno se mM i: videlo, ker je toliko mojih zM s: cev v Collinwoodu, pa ni ^ ti nobenega na tem pikniku. nedeljo je bil pa tudi pil® & skupnih društev SNPJ na nji le vi farmi, tudi tam sem bil i"! bilo prav tako kot na drugih P1 nikih. S tem zaključujem h8f nikovanje. Prihodnji teden ? mo pogledat v Collinwood i»t nJ - Katera žival ima večjo flj slon ali strigalica? Marsirf|ft bo temu vprašanju smejal je vendar štrigalica zmago[i ka, če primerjamo, koliko ^ re ona z ozirom na svojo fl kost in koliko slon. Ta nW1,1 žuželka, ki jo večkrat po k1' ci dolžirao, da zleze človek" / uho, namreč prenaša bren1'' ki 530 krat prekašajo nHy lastno težo. Človek, ki V razmerno hotel imeti moč, bi moral biti najmanj ko močan, da bi lahko nese' ^ hrbtu dva vagona po 20 težka. Slon, ki bi rad pre®'L v to! v sorazmerju s svojo tezo ^ j šne breme, kot ga prenese-' galica, bi moral yleči cel t°v ni vlak. ttQ Moč takih žuželk je res Č" ^ vita. Pomislimo, da je že >%e go, če lahko človek nese <• , krat toliko, kakor je težak' vadna hišna muha lahko $ 3tfi predmet, ki je 170 krat teŽJ1] . nje. Še večji atlet je m^.L, hrošč, ki lahko premika krat težji predmet od ^ • lastne teže.. ia0 1 < Nova raziskavanja iz ffjd nja čebel, živalic;, ki jih P°% vici stavljamo za zgled Prlj sti, so nam odkrila ma1'-' zanimivega. Nekaj Pose^jb so plesi čebel, ki so se * j domov, ko so odkrile sl,n. predmete, kamor lahko V nabirat med. S temi jih uprizarjajo tako i'^. "plesišču" tik ob vhodu vF ti, hočejo vzpodbuditi druge j le, naj še one gredo i'1 s | srkajo sladkega nektarja,j* Vodnik na poti do sladke11, dine jim je duh, po katerfj še čebele-plesalke. Tu<^ g; čebele, ki so prišle domov flow of money pouring 10 ^ j day to help beat back our * mles. A ' Put Dimes Into Stamps. And put DoUa^l Bonds. Buy now. Buy pay day. Buy as often ** bj can. I bj Don't take this lying a°*\A ki JATAH IN ISKAR10T Po nemškem Izvirnika K. Maja Jugoslavija in Grčija na čelu skupnosti balkanskih narodov legli." "Bežite — bežite —! Vse preveč si domišljujete! Sicer pa mi je čisto vseeno, kaj se bo zgodilo z njim. Ampak tole vam povem! Meltona ga bodeta čisto gotovo oskrbela, če nič ne opravim pri vas." "Če nič ne opravite? Torej ste prišli prav za prav po opravkih k nam —? Slutim, da bi se radi pogajali z nami —." "Da! Ponudila bi vam nekatere ugodnosti." "Za sebe pa zahtevali še večje _t" "Pač ne! čujte, kaj vam nudimo! Konje dobite nazaj in tistega mladega človeka, ki mu je ime Vogel in ki pravi, da je v sorodu s starim Hunterjem." "Lepo! In —?" "In Vogel dobi sto tisoč dolarjev v dobrih vrednostnih papirjih, vi pa deset tisoč, tudi v vrednostnih papirjih." "Jaz —?" "Da! Pomislite vendar, deset tisoč dolarjev —! Poleg tistega denarja, ki ste ga vzeli Harryju Meltonu, ko ste ga umorili! Celo premoženje —! še nimate dovolj? Mislim, da bi morali biti zadovoljni!" "Seveda, senora!" "In zato ne zahtevamo nič druga ko —." Prežeče me je gledala. "— ko da pustite Jonatana in njegovega očeta pri miru, da živi duši nikdar ne omenite o vsej zadevi in —." "Seveda seveda!" "— in da pregovorite mladega človeka, ki je v naših rokah, naj se zadovolji s sto tisoč dolarji in naj tudi molči o zadevi." "To je vse?" "Da!" "Res skromni ste! Res velikodušno skromni!" "Kajne? Za toliko premoženje ne zahtevamo druga ko nekaj molčečnosti, še morete več zahtevati?" "Nikakor ne!" "Se torej popolnoma razumemo?" "Popolnoma!" "Zelo me veseli! Res nisem verjela, da bodete tako uvidevni —! In da bodete že kar prvo uro sprejeli moje predloge —! "Sporazumeli smo se, popolnoma sporazumeli," sem jo prekinil. "Le po enem še niste vprašali !" "Po čem?" "Na kaj se naš sporazum nanaša." . "No, na tisto, kar sem prejle predlagala!" "Ne! Na to, da sta Meltona največja lopova, kar jih zemlja nosi." Niti trenila ni na očitek. Mirno je povedala: "Take opazke ne spadajo k pogajanjem!" "Morebiti pa spada k stvari nekaj druga, o čemer sva si najbrž prav tako istih misli, da ste namreč vi prav taka ničvredni-ca ko Meltona." "Senor," je dejala malomarno, "čemu tako besedičenje? Bi radi pokvarili naš lepi sporazum?" Mirno in ravnodušno sem govoril ves čas, premagoval sem se da ji nisem pokazal, kako sem ogorčen nad njenimi lopovskimi predlogi. In zato je menda res mislila, da jih bom sprejel. Cele iz mojih zadnjih besed je menda čula, da se ji samo ro-gam, in čutila prikriti srd, ki je govoril iz njih. Vstala je, kot bi bila užaljena. Tudi sam sem vstal. "Naš sporazum? Ste morebiti res mislili, da bom sprejel vaše predloge —?" "Pomislite vendar, kaj vam nudim!" "Mi ni treba prav nič pomisliti! Vogel dobi itak vse nazaj, ves denar, izvzemši seve tisto, kar ste že zapravili." Jugoslovanski kralj Peter In grški kralj sta s predsednikoma svojih vlad podpisala pogodbo v britanskem zunanjem ministrstvu (Konec.) D. Mihajlovič, vojni minister Besede dr. Svetisava Petroviča o četniški borbi v Jugosaviji. New York, 13. januarja 1942. (JČO). — Naš znani radijski govornik za Jugosavijo je imel 13. januarja iz New Yorka po postajah WUL in WRUW radio Bostona svojo redno oddajo v srbohrvaščini, v katerem je razložil pomen imenovanja Draža Mihajloviča za vojnega ministra in med ostalim dejal: "Naše matere in sestre bpdo danes prižgale luči pred svetimi podobami v slavo božjo in za zdravje in srečo generala Draža Mihajloviča in njegovih nesmrtnih junakov. Naš slavni narod stoji danes pred vsem civiliziranim človeštvom ovit v zarjo nesmrtne slave. Človek, ki se mu je posrečilo z najmanjšimi sredstvi zbrati veliko in viteško vojsko, ki je za njo najbolj oboroženi človek v vsej zgodovini sveta, Hitler, dejal, da je uničena, je postavljen za vojnega ministra v naši domovini, ki je danes vsem drugim j narodom vzor, kako se v resnici: bori za čast in svobodo. Ves ameriški in svetovni tisk: in vse radijske postaje poročajo; od sinoči, neprestano vesti o ime-; novanju Draže Mihajloviča in poročajo z največjim navdušenjem o tem človeku, ki je že več, mesecev v središču pažnje in ob- j čudovanja vsega sveta. Spre- j memba jugoslovanske vlade je napravila najboljši in najgloblji vt:'sek, zlasti zaradi vstopa Draža Mihajloviča v vlado Svoboda-na Jovanoviča. Sinočne prve vesti, da je naš general Draža Mihajlovič v srbskih planinah postal vojni mini-I ster, so povzročile v vsej Ameriki in v vsem kulturnem človeštvu največje zadovoljstvo. To je čisto razumljivo za tiste narode, ki postavljajo svobodo, čast in dostojanstvo naroda pred vse drugo. Naš narod je hotel biti svoboden. To je pokazal marca meseca prejšnjega leta, ko je v naši zemlji zagrmel upor narodne zavednosti in ko je general Simo-vic 27. marca uresničil željo ljudstva. Po drugi strani je Draža Mihajlovič ki se je z oborože.j nimi Srbi umaknil pred silo pre- i močnega sovražnika v planine, j pokazal, da naš narod ni nehal! bcJiriti se navzlic vsem napakami in navzlic vsem izdajstvom. V j veličastni vojski generala in ministra Draža Mihajloviča je nad sto tisoč junakov. Naš narod je pred vsem svetom pokazal, da hoče brezpogojno braniti tisto, kar pomeni neskončno vrednost, svobodo v časti. Postavljenje D^aža Mihajloviča za vojnega ministra kaže, da nikdar ne bomo. zapustili borbe, vse do polne in slavne zmage skupaj z našimi močnimi zavezniki in brati po orožju, Amerikanci, Britanci, Rusi, Kitajci in drugimi. Ne bomo odšli iz boja vse do polne zmage svobode nad suženjstvom, zmage dobrega nad zlim, zmage svetlobe nad temo. Naš narod je med izbranci, še od Kosova, ko je nesmrtni vitez Car Lazar izbral zase in zanj nebeško kraljestvo. Hitler in njegovi hlapci, ki so se s Hitlerjem zarotili proti našemu narodu, niso računali s tisto iskro globoke vere, ki je stoletja tlela v duhu neustrašenega srbskega naroda in njegovih junaških sinov. Vsi ti zarotniki s Hitlerjem vred niso opazili, da je bila du-! ša našega naroda, ki je nesmrt-j na in večna, oborožena s svetim plamenom svobode. A tak narod, pa najsi ga strahopetneži predstavljajo pri upravi, tak narod pravim, s tako dušo, je nepremagljiv, pa naj bodo Hitlerjevi tanki in Stuke še taki, pa naj bo njegovo ostalo orožje še tako, s katerim so vdrli v našo zemljo. Hitler je računal samo s svojo veliko in premočno vojaško motorizirano in mehanizirano silo. Ta motorizirani Atila, Hitler, se je uračunal, pri vsej svoji mo torizaciji, mehanizaciji v Srbiji, Bosni in črni gori. In tako sedaj v planinah naše viteške Domovine prav prihaja tista stara narodna: "Boj ne bije svetlo orožje, boj bije srce junaka." In res, naši junaki, Dražini junaki, hijejo boj, neukrotljivi s svojimi hrabrimi srci in s svojim nesmrtnim duhom, katere s široko odprt'mi očmi občuduje in navdušeno opazuje vsa Amerika od predsednika Roosevelta ter ves civilizirani in kulturni svet. Predsednik Roosevelt gleda danes v vas, junaki, tiste, ki so se prvi ravnali po njegovih zgodovinskih besedah: "Rajši umremo stoje.kot pa živimo kleče." Predsednik Roosevelt in angleški premijor Churchill, Stalin in Cang Kaj Šek ter ostali zavezniki in prijatelji vedo, da ste vi, naši junaki in bratje na bojiščih naših planin, dobrav in ljubjiah dolin, pod poveljstvom našega vojnega ministra, polkovnika Draža Mihajloviča. Vsi oni vedo, kaj vi hočete, vi, ki danes predstavljate in izpovedujete uporno voljo našega naroda in njegove želje. Oni vedo, da vi v imenu našega naroda hočete svobodo, svobodo pred vsem in na vsem. S tem vi kažete, da naš narod stoletja bije boj za tisto, kar je najvzvi-šenejše in kar je vredno največjih žrtev. •Junaki, Vsemogočni Bog je z vami. In po vseh skušnjah in neizmernih žrtvah za naš viteški narod ne bo ostala samo slava, pohabljenci in grobovi, temveč bo, zahvaljujoč se vašim nadčloveškim žrtvam, za bodoče rodove ostala svoboda. Po vas bo Bog dal vsemu našemu narodu svobodo v časti in dostojanstvu, a bodoči rodovi vseh civiliziranih narodov vas bodo blagoslavljali, kajti zahtevali ste svobodo ali smrt, kakor je danes v svoji prisegi kralju in domovini dejal vaš junaški in slavni poveljnik in minister, ki vas je napravil nesmrtne za večne čase. Živeli junaki! -o- Glas nagona To je ena 'zmed prvih slik, ki so bile poslane z bojnega polja na Daljnem Vzhodu. Slika je bila posneta ob napadu na M on g Kon g, 8. decembra in nam predstavlja Kai Tak letališče, katero je precej poškodovano. Na božčivi večer so se bili zbrali poveljniki zavezniških čet .na Dcljneiri Vzhodu 'n !,;■<)■: od leve major-general George H. Brett, U. S. A.; major-general L. E. Dennrjs, briški poveljnik vojnega poslanstva v Kitajski; Brigadni general John Magruder, vojaški zastopnik U. S. A. v Kitajski in general Sir Archibald P. Wavel, poveljnik zavezniške vojne sile na jugozapadvem Pacifiku. Slika je bila posneta v zrakoplovnem pristanu v Chuugking-u. \ Ko sem pred tridesetimi leti prišel v Sofijo, da bi obiskoval gimnazijo, sem nekaj časa stanoval pri mladem zakonskem paru. Pozneje sem odpotoval v. tujino, kjer sem dokončal svoje študije in se vrnil kot zdravnik v Sofijo. Pogosto sem se spominjal dobrih ljudi, toda bili so se preselili in težko jih je bilo najti v mestu, ki se je medtem tako zelo povečalo. Nekega dne pa mi je prišel na pomoč slučaj;'bila je nedelja, ko smo se srečali na ulici. Počasi smo postali zopet dobri prijatelji in kmalu mi je postala njuna hiša najljubše pribežališče. Nekega dne je Štefan kakor blisk planil v moj kabinet. — Hitro doktor, moja žena — Pomiri se, bodi mož! Povej mi najprej, kaj se je zgodilo. — Ne vem, doktor. Od včeraj je kakor blazna. Vprije, kriči, joče. Hitiva! Njegova žena je imela histeričen napad. Minile so dolge ure, preden nama je mogla obrazložiti vzrok svojega stanja. Kakor vsak dan, je šla .tudi v nedeljo po svojih opravkih in pustila Slavča, starega leto in pol samega v sobi. Bilo je pre-ikrasno vreme in okno je bilo odprto. Slavčo, ki je ostal sam, je obhodil najprej vso sobo, nato se je začel igrati. Skozi odprto okno je prihajal v sobo svež zrak. Naenkrat pa so prileteli v sobo čudni zvoki. Godbe ... A Slavčo je oboževal godbo. Ko je njegov oče igral na harmoniko, je stal nepremično, odprtih ust in kakor zamaknjen gledal harmoniko, očeta in njegove hitro se premikajoče prste . .. V mračni in tihi ulici je nastal praznik za malega, ko so se oglasile fanfare. Tedaj ga je vzela mati v naročje, stopila k oknu in ga dvignila, da je lahko gledal na ulico. Slavčo je poslušal tako navdušeno, kakor da ni na svetu ničesar razen godbe. — Postal bo godbeniki je tedaj govoril njegov oče. A tega dne je šla skozi ulico cela armada! Povsod so se odpirala okna in pločniki so bili kmalu polni ljudi. Slavčo je prisluhnil. Toda zaman je iztegoval svoj vrat— okno je bilo previsoko. Mogočna melodija koračnice pa je prihajala vedno bliže . . . Slavčo se je obračal, tresoč se od želje, da bi videl. Nejasne misli so se porajale v njegovi glavi. Naenkrat je zgrabil za stol in ga vlekel proti oknu. In v sekundi je bil na stolu. In že stoji na nogah, z lakti naslonjen na rob okna in na vso moč izte-' za vrat — vendar ne vidi niče-Isar: rob okna je preširok. Slavčo se je iztegnil preko okna, na->t.o se je vlegel nanj. In že jih 'vidi! Kakšen pogled! Koliko j jih je! Njihove inštrumenti so zlati in se lesketajo v soncu. Med tem je šla čez cesto mati. Ni slišala godbe, ni videla množice. Polaščal se je, je nemir in naglo je hodila, izogibajoč se ljudem, da bi bila čim prej pri svojem otroku. Prišla je pred hišna vrata. Ustavila se je in si šla z roko preko čela: Kaj neki zdajle dela? je pomislila . . . Slavčo pa se je, vedno bolj navdušen nad godbo, splazil tako daleč skozi okno, da se z nogami ni več dotikal stola. Držal se je samo s svojimi majhnimi rožnatimi ročicami, toda te roke so bile tako slabe, da ga niso mogle držati . . . Trenutek, in .. Mati je z enim samim pogledom razumela vse. Niti en krik ni prišel iz njenih ust, niti ena kretnja. Sledila je tisti čudni sili, ki se zdi, da dremlje nekje v nas in se prebudi ob pravem trenutku. Primitivna kot človeštvo, nam je ostala še iz pradavnih časov in dovolj je> da se je prebudi, pa ima že v svoji oblasti naš razum in naše mišice in nas pelje brez zmote po edini pravi, rešilni poti. In ta moč je bilo tisto, kar je vodilo mater. V eni sami sekundi je dojela, da bi en sam glas spravil v nevarnost življenje njenega otroka. Po prstih je stopala in tako prišla do svojega otroka in ga prijela za noge še preden jo je zagledal. Pri-žela ga je nase, ga postavila na tla, potem pa jo je naenkrat obšla omedlevica, kakor bi jo bila z občutkom, ki se je izgubil, ko je prišla k zavesti zapustile vse moči. . . . Njen krik je zamrl v zvokih fanfar . . . Znova je zakričala, a ni imela moči, da bi izpregovorila. Groza pred tem kar bi se bilo pravkar lahko dogodilo, jo je bila popolnoma izčrpala in izzvala hud napad hi: sterie. Po Matveu Valevu -o- Okraji (count;es) v državi Texas obsegajo od-150 do 5,035 kvadratnih milj. MALI OGLASI Sobe se oddajo Oddasta se dve sobi na %4 E. 70. St., zgorej, zadej. Vpraša se na 1070 E. 71. St. (23) Pohištvo naprodaj Proda se malo rabljeno pohištvo za jedilnico. Vprašajte na 1067 E. 67. St., zgorej. (23) Sprejme se slovenski mesar (Slovenian Butcher wanted) Dobra plača, dobre delovne ure. Vprašajte na 6313 St. Clair Ave. He 4968. Zvečer po sedmih pokličite FA 6969. (22) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) War Needs Money—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bond. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. . "0, prav nič obziren! Ne raa-' f®m vas vlačiti s seboj, zato si bo®J^s prihranil za nazadnje." upam, da ostanete pri bese-; dl> senor! Odkritosrčno govorite J lnvzato bom tudi sama odkrito-LSrcna- Sovražila sem vas prvi trenutek, ko sem vas zagledala!" . Hvala! Taka prava,'resni-; ena in pristna čast me še ni do-t letela." ; Na^lo je pravila: ' n zato mi je pravi užitek, da . e'ahko pogajam z vami! „ ... * kaJ bom govorila o pogaja-, Ift- Prišla sem, da si poskr- Po Jri'!eten užitek. zabavo —. s ! atl vam namreč moram, da "sto zaman mučite! Nobene-* izmed nas ne dobite! In tudi arja ne, ki bi ga radi imeli! Ali ste res tako neumni, da *vdreti v naš pueblo ?" * ce bi končno le vdrli?" stikratTte! Vem si<*r od ti-ne . > aa se znate neslišno in hrbet-0 priPlaziti sovražniku za j , ln se splaziti skozi vsako U ';10; amPak tukaj vam ne bo ! U!>Pelo pr„„ v , v , . ral; i z nase straže bi moji kopati." Vaie1.taka reč> tisto stopanje! : *Crraziičnih zagrabk°v «11 Vogel?" i ti Tisf , Srede " e°Spod Je, mimo- ; , (JoW. Ortlenjeno, zelo zgovoren , bistr0'ulf Vaša toliko hvalisana "WIT081 ni kdo vedi kaj !" | Seboj e> ker smo ga vzeli s |i ^ke(!? ! Kak« neki, da ste vzeli S- J?kušenega •otročaja s s'avnj ! di'vji zapad? Vi, sami ' H*te mani —! že danes j »»S^eti, chi ste jo strašno ( >&o]., ' jet je — ! Izgubili ste 1,- "^ro __v o • . v . "'Sftlo » ' J Je se'nitl zace" »Dravifl nam more kaj, če bi ga > ^Vet" SVet*? In če pusti- ki ' talca imamo v ro-°%ih>a b°dete draKo drago "K ' ! vi^Wisti'če ga spra-! "DedVmn°go! Vse!" ' nieg0v J6' tisto je res- Pa tu" ' ?6Sovi ! Sestra je dedič in tudi J' «). če starši in drugi sorodni- „ So .iT6 Franc V(*rel> S'obfie1Stf ^tniki dediščine. f 1 ne morete biti'! T 1tili mir • p0 prevari Ste se po-i J? alofcj JOn°v, to je dokazano. t 11 ostane pač vedno zlo-0 h t ' C, Zato ne bodete mlade-A ker ; u Prav ničesar sto-/ k- trije 0 veste, da bi vam ' bi Jim ^aščevalci za petami, k°nčno vendarle pod- "Trmoglavi ste!" reče Magloire. V In s pomilovalnim glasom še pristavi: "Nesrečni človek. Ali ne čutite, da s tem, ko skušate pobegniti pred enim zločinom ustvarjate druzega, ki je še tisočkrat večji!" Jacques stoji pred odvetnikom in vije roke. "Končno še obnorim," reče. "In četudi bi vam jaz, prijatelj dolgih let," nadaljuje Ma-gloire, "verjel, kaj bi bilo s tem pomaganega? Ali bi še kdo drugi verjel? Glejte, da vam povem, kakšno je moje mišljenje. Če bi bil tudi popolnoma prepričan o vsem, kar ste mi povedali, da je polna resnica, pa bi vam ne mogel nikdar zagovarjati, kajti primanjkovalo bi mi dokazov. Navesti to, kar ste vi povedali, je nemogoča stvar." "Toda govoriti morate, kajti jaz sem povedal resnico." "V tem slučaju,'.' reče gospod Magloire, "si pa morate poiskati drugega odvetnika." In Magloire se obrne proti vratom. Že je bil skoro zunaj kot zakriči Jacques v divji agoniji: "Sveti Bog v nebesih, zapustil me je!" "Ne," odvrne odvetnik, "toda z vami ne morem govoriti sedaj o teh zadevah, ker ste preveč razbur jeni. Premislite vso stvar in jutri se vrnem." Odvetnik odide, a Jacques Boiscoran pade popolnoma onemogel na jetniški stol. "Vse je proč!" zamrmra. "Zgubljen sem!" XV. Ves ta čas so v hiši gospoda Chandore sedeli kot na trnju. Vse od ostne ure zjutraj so bili obe teti, stari gospod, markiza in gospod Folgat zbrani v sprejemni sobi, kjer so čakali, kakšen bo uspeh pogovora med Ma-gloirem in Jacquesom. Diana je šele pozneje prišla v sobo, in stari oče je opazil, da se je danes bolj skrbno kot sicer oblekla. "Saj pride Jacques kmalu," je rekla in na ustnih se ji je pojavil nasmeh poln zadovoljstva in zaupanja. In v resnici je že samo sebe pregovorila, da bo ena sama beseda iz ust Jacquesa prepričala odličnega odvetnika, in da se Jacques zmagoslavno vrne v spremstvu odvetnika. Toda ostali niso bili takega prepričanja. Obe teti sta nepremično sedeli na svojih stolih, dočim je markiza skušala zadrževati solze. Gospod Folgat je ogledoval starodavne freske v sobi, a gospod Chandore je korakal se-mintja po sobi in ponavljal vsakih deset minut: "Čudovito je, kako je čas dolg, kada^r pričakujemo kaj izrednega." Ob deseti uri še ni bilo nobene vesti. "Ali je gospod Magloire morda pozabil na svojo obljubo," je rekla Diana, ki se je začela bati. "Ne, ni pozabil," odvrne zdajci novodošlec gospod Seneschal. In bil je v resnici spoštovani župan, ki se je pred eno uro srečal z gospodom Magloire, in ki je sedaj prišel na obisk, da zve za novosti, zlasti že radi svoje soproge, ki je skoro zbolela radi negotovosti. Enajst ura in še nobene novice. Markiza je vstala in rekla: "Jaz tega ne morem več prenašati. šla bom v zapore." "In jaz grem z vami, draga mati," pristavi Diana. Vendar tega ni bilo tako lahko izvesti. Gospod Chandore .je nasprotoval in enako je mislil tudi gospod Folgat kot župan Seneschal. "Toda ako ne gremo sami, lahko pošljemo koga druzega," na-svetuje ena izmed tet. "Dobra ideja je to," odvrne gospod Chandore. Markiz pozvoni in v sobo stopi služabnik Anton. Nastanil se je večer prej v Sauveterre, potem ko je slišal, da je prvotno zaslišanje gotovo. Ko je slišal kaj hočejo od njega, je rekel: "Vrnem se v pol ure." In zvesti hišnik je skoro dirja'. po strmi poti. Ko ga je zagledal jetniški paznik Blangin, je postal bled, kajti gospod Blangin ni mogel zatisniti očesa, odkar mu je Diana izročila sedemnajst tisoč frankov. On, ki je bil svoječasno prijatelj vseh orožnikov, se je sedaj tresel, ako je katerega zagledal. Blangin se sicer ni kesal, ker je izdal svoje dolžnosti, ampak bal se je, da mu ne bi prišli na sled. že več kot desetkrat je spremenil skrivališče, kjer je imel denar, toda naj ga je položil kamor je hotel, je vselej mislil, da zro na zaklad oči obiskovalcev v ječi. Toda strah ga je minil, ko j mu je Anton razodel namen; svojega prihoda. Odgovoril je1 zelo vljudno: "Gospod Magloire je prišel j sem točno ob deveti uri. Peljali sem ga takoj v celico gospoda j Boiscorana, in od tedaj govori-' ta in govorita neprestano." "Ali se ne motite?" "Gotovo ne. Saj moram ven-j dar vedeti za vse, kar se godi v ječi. šel sem v zapor in poslu-1 sal. Toda slišati se ne more ni- i 5esar, kajti zaprli so vsa vrata, J ki so iako masivna." RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55th St. HE 0992 Natečaji za šivanje oblek Deset poukov samo $2.00 in kakor hitro je stopil v sprejemno sobo, je zakričal: "Kakšni norci so v Sauveterre? Druzega ne znajo kot klepetati in obrekovati. Zdi se mi, da so tam tudi moški — stare ženske klepetulje. Najraje bi pobegnil kam drugam in se skril. Ko sem bil na potu tja, me je ustavilo najmanj dvajset ljudi in vprašalo, kaj bo gospod Boiscoran sedaj naredil. Mesto je polno najbolj bedastih govoric. Vsi vedo, da se odvetnik Magloire nahaja v ječi, in vsak komaj čaka, da poizve, kaj mu je Jacques tekom treh ur pripovedoval." Zdravnik je položil svoj ši-rokokrajni klobuk na mizo in se ozrl po žalostnih obrazih navzočih. "In tudi vi niste dobili še nobenih novic?" vpraša. "Ničesar," odgovorita gospod Folgat in župan Seneschal skoro v isti sapi. "Bojimo se, ker ni odgovora tako dolgo," reče Diana. "Zakaj bi se bali?" vpraša zdravnik. Potem pa sname očala, jih hiti brisati, nakar reče: "Ali ste mogoče mislili, moja draga gospodična, da je mogoče, da se zadeva Jacques Boiscorana poravna v petih minutah? Kdor vam je to natvezel, se je motil. Jaz, kateremu je vsaka laž zoprna, vam želim povedati resnico. Popolnoma sem prepričan, da se nahaja na dnu vseh strašnih dogodkov v Valpmso-nu, neka črna, zlobna intriga.1 Seveda bomo rešili končno Jac-' quesa, toda imeli bomo ogrom-j no delo." "Gospod Magloire!" naznani' zdajci stari hišnik Anton. In v resnici je dospel slavni odvetnik iz Sauveterra. Zgledal; je tako čudno in in očividno je moral biti silno razburjen. Strašne slutnje so se polotile vseh navzočih. "Jacques je zgubljen." Gospod Magloire tega ni povedal. "Mislim, da se nahaja v nevarnosti." "Jacques," šepeta stara mai kiza —, "sin moj!" ' "Rekel sem, da se nahaja Jacques v nevarnosti," reče Magloire, .' toda povedati bi moral, da se nahaja v strašnem, skoro nenaravnem položaju." "Dajte, da slišimo," reče markiza. Očividno je bil odvetnik v veliki zadregi. Skoro z nekakim strahom je najprvo pogledal Di-ano, potem pa obe stari teti. Toda nihče ni opazil tega in je torej rekel: "Prositi moram, da mi dovolite, da govorim samo z moškimi.'' Obe teti sta takoj vstali in odpeljali s seboj tudi Diano. Vsem trem je sledila mati Jacquesa, ki je padla skoro v omedlevico. Kakor hitro so se vrata zaprla, je vzkliknil stari atj\ Chandore, napol blazen od žalosti: "Hvala, gospod Magloire, hvala vam, ker ste mi dali čas, da pripravim otroka na strašni udarec. Prav dobro vem, kaj m boste povedal. Jacques je' kriv!" "Stojte!" reče odvetnik. "Jaz nisem govoril o nobeni krivdi. Gospod Boiscoran še vedno prav energično zatrjuje svojo nedolž- glavo in reče: "Tako sem tudi jaz povedal Jacquesu." Toda zdravnika nikakor ni moglo razburiti javno mnenje, za katero se sploh zmenil ni. Ko drugi molčijo, začne zdravnik: "Ali niste slišali, kaj sem vam povedal? Ali me ne razumete? Dokaz, da zadeva ni tako neverjetna ali nemogoča je že to, ker sem jaz kaj enakega sumil. In po mojem mnenju imamo za to tudi dokaze. Zakaj vraga naj bi mlad mož kot je Jacques, mlad, bogat, lepe zunanjosti, zaljubljen v krasno dekle, ki mu je ljubezen tudi vračala, zakaj bi se tak človek zabaval s tem, da bi šel in požigal hiše in pobijal ljudi pri tem? Povedali ste mi, da ni bil nič kaj prijatelj z grofom Claudieuse. Pri moji veri! Če bi prišel sleherni, ki ne mara za mene, in začel streljati na me, ali verjamete, da bi moje trup- lo zgledalo kot rešeto? Med vami vsemi je edini gospod Folgat, ki ni udarjen s slepoto." Mladi odvetnik je skušal pohlevno protestirati. "Gospod" — Zdravnik ga je pa prekinil in nadaljeval: "Da, vi ste enako mislili, in v dokaz temu je dejstvo, da ste šli takoj na delo in iskali pravi vzrok, srce—skratka žensko, ki je podlaga vsej tej uganki. Vpraševali ste vsepovsod, Antona, gospod Chandore, gospoda Seneschala in mene, namreč, hoteli ste dognati, če je imel gospod Boiscoran kdaj kako lju-bavno afero v tej okolici. Seveda so vsi odgovorili, da ne, kajti nihče ni niti slutil resnice. Samo jaz sem nekaj slutil, kar sem vam tudi povedal, mislil sem enako kot vi in vam to tudi povedal v navzočnosti gos poda Chandore." "Tako je!" odgovorita stari gospod in odvetnik Folgat. Dr. Seignebos se je obnašal kot bi doživel veliko zmago, Vihteč roke in neprestano, popravljajoč očala, je še dodal: "Veste, jaz ne vzamem stvari take kot so dozdevne, zato sem imel sumnje že takoj od začet- ka. Opazoval sem grofij udieuse oni večer, ko je i Videl sem, da se nahaja vi gi, da ima težave, skratkt je sumljiva, čudil sem sv hitro se je podala zahtčvif da Galpina in da je dovoli se Cocoleau zasliši. (Dalje prihodnjič.) _____j H Zaloga je še vedno poli Izvežbane slovenske učiteljice Prihranite denar, ako se naučite sami izdelovati obleke in suknje. PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebAčine za dom 6612 ST. CLAIR A V*. HEnderson 2971 J "ičudno je to!" mrmra stari hišnik. "Da, in poleg tega slabo znamenje," reče ječar, kateremu so bile znane take stvari. "Opazil sem že večkrat, da jetniki, ki tako dolgo govorijo s svojimi odvetniki, dobijo najtežje kazni." Anton se je vrnil domov, kjer pa svojim gospodarjem seveda ni povedal, kako se je jetničar izrazil glede gospoda Boiscorana, pač pa je samo omenil, da ima odvetnik Magloire z Jacquesom jako dolg pogovor. Vse to seveda ni moglo pregnati bojazni iz src sorodnikov. Kmalu potem pa naznanijo nepričakovan prihod dr. Seigne-bosa. Bil je videti zelo razynet kot je bila sicer njegova navada, nost. Toda v svoj zagovor navaja dejstva, ki so tako silno nemogoča, tako neodpustna —." "Toda kaj je vendar povedal — ?" vpraša gospod Seneschal. "Rekel je, da je bila grofinja Claudieuse njegova priležnica." Dr. Seignebos se zgane, in ko popravi svoja očala, zmagoslavno zakliče: "Saj sem rekel tako! Dobro sem uganil." Toda gospod Chandore kot gospod Seneschal sta postala vznemirjena in neverjetno zrla na odvetnika. "To je neverjetno!" reče prvi. •"To je nemogoče!" reče drugi. Gospod Magloire pa zmaje z V New York sta dospela iz Indije h letni Flavian Hennessey in njegov dveletni bratec Angus. Njiju oče je Josse-lyyri Hennessey, ki je na poti v Washington, kjer bo poročevalski uradnik za Indijo v Zed. državah. , Kitajec Hoivard Yip, varilec v ladjedelnici v Wilmington, Cal., ni hotel, d(l bi ga kdo pri delu zamenjal za Japonca, zato si je nadel na hrbet •tablico z napisom "Jaz Kitajec prosim, ne Japonc." ZAHVALA Podpisana si štejem v dolžnost, da izrečem zahvalo vsem, ki ste ali ki so v času smrti in pogreba ljubljenega soproga ANDREJA OBERSTARJA ki je preminil 15. decembra, v tistih žalostnih dneh naši družini stali na strani in nam izkazovali na razne načine prijaznost in naklonjenost, s tem da ste daro-■vali za sv. maše, prinesli cvetlic in vencev, ter ste se 'udeležili pogreba s svojimi avtomobili. Za vse to vam bo ostala naša družina vedno hvaležna in gledali bomo na to, da bomo dobro z dobrim tudi vračali. Naj Bog nagradi vašo toliko prijaznost in naklonjenost do rajnega in do nas, ki žalujemo. Vedno hvaležna se v ^menu svojih otrok vam vsem prav od srca zahvaljujem. Tebi, blagi soprog, ki si za nas toliko delal in skrbel, naj bo Bog plačnik. Nad zvezdami se zopet snidemo vsi! Žalujoča: Margareta Oberstar 19319 Cherokee Ave., Cleveland, Ohio. Naša zaloga je še vedno popolna. Kupite zdaj, k" lahko še izbirate. Vsak čas vam lahko pripeljemo na kar si izberete. Imamo Frigidaire in Electrolux električne ledeni® Grand, Magic Chef in Roper peči; Frigidaire elektri peči; White šivalne stroje; Maytag, ABC in Thore Pr ne stroje; Philco, Zenith in Stromberg radije, ter' druge potrebščine za hišo in dom. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th i Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jai^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA mo 1'i'ec I bode Kor pre Rial Najstarejša slovenska podporna organizaC V, v Ameriki. . . Posluje že 47. leto flari spr« Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,0» Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19 fo j in I cen Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši' ' Steni in nadsolventni podporni organizaciji, "^ll KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za sinrtnine, razne poškodbe, operacij«' bolezni in onemoglosti. pik) ■'Ista, Pes K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 6».'' Stai otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. ' K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate scl dobe od $250.00 do S5.000.00. iM 1. i: jSa 1.1 P K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še njj' i ali člauica tc mogočne in bogate katoliške podporne organizacij1 'Je trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse drage podrobnost' j N{ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD hI 351-353 No. Chicago St. Joliet, ^ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijftt^j. žalostno vest, da Je previdena s svete vere tolažili za vedno P,e nila naša ljubljena soproga in mati Mary Okički Za las je manjkalo 'ROMAN rojena LAMOVEC Pokojna je bila rojena leta 1874, vas Černi vrh pri Vi'W^ Preminila je po daljšem bolehanju 30. novembra ter bila Pipana iz August F. Svetkove pogrebne kapele po opravljeni niči v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na KalvariJ0 ^ kopališče dne 4. decembra ob. 9. url dopoldne. Pokojna je . članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Oollinwoodskih 8X0 ,m . št. 22 SDZ ter članica Oltarnega društva fare Marije VneboV^ Pokoj niča zapušča poleg žalujočega soproga tudi tri pastorke^ V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem ollgt t ki so položili vence na krsto naše blagopokojne soproge in •ter onim, ki so darovali za svete maše in onim, ki so dali s avtomobile brezplačno na razpolago. tj)i ' Iskrcaa hvala mosignorju Vitus Hribarju za podelitev s*® zakramentov, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obr«0^ Iskrena hvala nosilcem krste ter društvenim članicah opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojne sosestre. ..jo Najlepšo zahvalo naj prejmejo sosedje in prijatelji za ve pomoč ob času bolezni in smrti v družini. kBk Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so prišli P°%-no kropit, so pri njej čuli, nas tolažili, se udeležili zadušnlh ^ tev, kakor onim, ki so Jo spremili na pokopališče k večnemu % čitku. Hvala vsem za vse. kar so nam ali blagopokojni dobre fetorili. j, Draga in ljubljena soproga in nezabna mati. Zahotelo se božji Previdnosti, poklicala Te le iz t« šolane doline in Te z» ^ ljenje in skrbi nagradila z večnim veseljem. Žalostno je naše srce nam v bolesti krvavi, ko klečimo nad Tvojim grobom Bogu kličemo: Mir Ti bido v tuji zemlji do svidenja nad zveZ mi! Žalujoči ostali ANTON OKIČKI, Hopntf. ATON OKIČKI JR., pastork. MARY, KADOVSKY in AM ALI A OKIČKI, pastorki- Cleveland, O., 27. Januarja, 1942.