39. štev.
V Ljubljani, sreda 12. februvarja 1919.
IL leto
Velja v Ljublj&nS
>'sio leto Sol leta <#trl leti sc mes«c
K 56--* 28--„ 14*'
Veljft po poSti:
48 ceio teto n»prej	K	60—
M leta	„	30._
M tort let«	,	#	15._
» «n mesec	s	b	5>5Q
I
Naplsmenejiaročbebrea po&iljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino a*®?' po nakaznici.'
po-
.1 sl-i ram nkrat jpusi.
^rettalštvo le na jJpravaistvo je na Mari
stanem trgu 6tev. 19. Marijinem trgu fttev. 8. —
Telefon štev. 360.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede insemtov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj ee fr»n'dr»)o. — Rokopisi se ne vračafo.
Dr- JANKO LESKOVEC.
Kolonije?
V slovenskem časopisju se je v zadnjem času začelo razpravljati o kolonijah. In to v dobi, ko stoje Ita-,Jani pred Ljubljano in Nemci na Ljubelju.
Predpustni čas je in smatrati bi bilo vse skupaj za predpustno šalo. Pa nekateri dopisniki imajo stvar za resno in g. dr. Šarabon nam v „Slo-vencu“ ponuja Cilicijo. In celo iz Zagreba je prišel odobravajoč odmev na to vabilo. ,
Zadeva pravzaprav niti originalna ni; že,znani Stjepan Radič nam priporoča v svoji knjigi „Moderna kolonizacija i Sloveni" naseljevanje v Mali Aziji, h kateri spada tudi Cilicija. Pa tedaj je bil položaj čisto drugačen, kakor danes, ko imamo lastno državo.
Kolonije ustanavljajo države v svoje svrhe: da odvedejo tja zločince — v to je služila svoječasno Avstralija Angležem, Sibirija do najnovejšega časa ruskemu carizmu, Cayenne in Nova Kaledonija Francozu — kot do-bivališče surovin za industrijo in slednjič malo obljudene zemlje — kot naselišče za ono prebivalstvo, ki se radi preobljudenosti domovine ne more na r°*ni.8rudi preživeti.
Menim, da glede prve točke ne bo prepira in da radi domačih hudodelcev nikdo ne bo zahteval Cilicije. Mislim, da je tudi vsak spor glede druge točke odveč; naša industrija je še le v početkih in na kako konkurenco s tujo ni misliti. Surovin je v naši neizčrpani domovini nad skromne naše potrebe in naposled je Cilicija premajhna, da bi krila večje potrebščine. Gre se za tretjo točko: Kam naj gremo z onim prebivalstvom, ki v domovini ne bo našlo zaslužka, kajti nekoč pridemo pri znani slovanski plodovitosti gotovo do kritične točke, ko ne bo v Jugoslaviji prostora za ves naraščaj. Ali naj gredo naši ljudje zopet v Ameriko? Odgovor na ta vprašanja in trditve naj podajo sledeča izvajanja.
Meje Jugoslavije še niso določene, na vsak način bo površina nove
tvorbe presegala 250.000 km2 z najmanj 11 milijonov prebivalcev. (Več jih iz previdnosti ne računim radi velikanskih še neugotovljenih izgub Srbije, Črnegore, Bosne-Hercegovine, Dalmacije in Primorja).
Pride torej 44 ljudi na km2 smešno nizko število, glede na rodovitnost jugoslovanskega ozemlja in neizmerne prirodne zaklade velike naše narodne države.
Pol Bosne, veliki deli prerodovitne Slavonije in skoro vsa obširna Mace-donija s Kosovim vred čaka pridne roke, ki bi kultivirala zanemarjene pokrajine- Kdo naj bi se tudi trudil pod uršto vlado? Saj bi ne delal zase, temveč za age, bege in zakonite ter nezakonite roparje. Zemlja je skoro Sc nedotaknjena, deviška, pri tem pa humus, mastna črna prst, ki pri količkaj umnem in pridnem obdelovanju kmetovalca kraljevsko plača.
Uspevale bi tam doli najrazličnejše kulture: pšenica, koruza, sladkorna pesa, vino, tobak, paprika in tudi bombaž. Oljka, mandelji in drugo južno sadje, kakor tudi fina jabolka, hruške, zgodnje sočivje in zelenjava bi rodili izvrstno. Kijub slabemu gospodarstvu so gore še sedaj poraščene z gozdovi, njih notranjost pa skriva neizčrpne rudninske zaklade. Vodne sile so v veliki množini na razpolago, mastni pašniki čakajo na črede goveje živine konj in ovac.	»j	»
P° celem Balkanu, torej tudi v brbiji primanjkuje pridnih rokodelcev vsake vrste. N?še pridne služkinje bi lahko dobile na razpolago nebroj mest pri dobri plači. Kakor začarane prin-cezinje čakajo vstajenja in vporabe nešteti zdravilni vrelci in kopališča, ki jih ima Srbija menda največ v Evropi. Kako dobro bi shajal že sedaj soliden slovenski hotelir ali vsaj gostilničar v Belemgradu. Vzgled Kenda! Enako večji mizar, tesar itd.
Čemu torej v Cilicijo, če imamo doma vsega v izobilju na dolgo dolgo dobo? In kje naj vzamemo ogromne kapitalije za investicije? Tudi najplodnejše kolonije se obrestujejo še le po desetletjih.
Res so se dozdaj naši ljudje iz-
On
VUD1MIR LEVSTIK.	20.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
uj .. doktor Smučiklas, ki hodi tu kakor egiptovski b0 > se razgovarja drugod magari s črevljarjem; kofIG kakšne barabe so ga tikale v Pragi na so-bil S 01 zletu! Ali v Pohlinovih stikih z grofom je ja ■Ile^aj. s čimer sc naš papež ni mogel bolj spri-zniti) neg0 se r;mskj s krivo vero; profesorjevo anje se jfi r0ga|0 takorekoč svetejšim tradicijam, Odft°toval° zaPoved' najgloblje vkoreninjenih šeg. do [*a oseba, ki pride v naše mesto, interesanten vrst -ki ga Pot Privede k num, je namenjen v prvi nag1 P.r’znar|im »boljšim krogom« in predstavnikom ž v*šje družbe; oni ga sprejmejo medse, okitijo tvoj*01 Sv°ie salone, razprostro pred njim pavji rep besL togote in uglednosti ter ga proglasijo, z eno rekle °’ 2a sv°j monopol: še naše ženske se niso od-Hi°rs. -te Predpravice, ko je dajal »Imperijalov« za-*eh 1 P°^'r eksotične ljubavne avdijence .. . Sredi videzu ^ razmer pa se pojavi grof, in po vsem rnarv _ ne gladun, kakršni strašijo v deželni vladi, -— lesničen, grofovski grof, iz najfinejšega sveta čanje p* VC’	zbudilo v Smučiklasu to prepri-
movine " In Pac*e v naročje ne njemu, očetu do-CVe* in'	.^rog°m* ki pomenijo njen najžlahtnejši
marveč	*n so takorekoč naše viteštvo brez grba,
Včeraj nnavad_nerrm profesorju! Pohlin, ki bi ga bil 1 naJraJši brcnil na cesto, se reži od blaženstva
seljevali iz Slovenije, Banovine, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, pa čemu? Radi pritiska nemško-madžarskega sistema. Pri nas je dunajski vpliv vzdrževal veleposestva, industriji naši pa tuji nadmočni kapital ni pustil raz-vitka, Dalmaciji dunajsko budimpe-štanska vlada niti železniške zveze z monarhijo ni privoščila, v Bosni in Hercegovini se je nalašč zanemarjalo šolstvo, da se ljudstvo ni moglo povzdigniti, Banovino je pa madjarska vlada izsesavala v gospodarskem oziru. Le en primer: železniški tarifi iz Reke v Zagreb so bili dražji nego iz Reke v Budapešto, dasi je Zagreb trikrat bližji Reki kot madjarska prestolica. Vse te ovire zdaj odpadejo in izseljevanja, ki je v svobodni Srbiji bilo skoraj neznano, bo tudi pri nas konec. Ne samo to, tudi za naše izseljence v Ameriki in drugod bo imela velika domovina dosti belega kruha.
Seveda bo konečno prišel čas, ko bo — morda v 100 letih— našega naroda prebivalo 150 na km2. To nas ne sme plašiti. Zgodovina držav izpričuje na prvi pogled neverjetno čin-jenico, da je tem manj izseljevanja, čim gostejše je prebivalstvo. In vendar je to lahko razumljivo, ker pri gotovi gostoti prebivalstva poljedelstvo ne more več vsem dajati dela in zaslužka, se ljudje polotijo drugih poklicev, predvsem industrije in trgovine. In to so stroke, pri katerih ne odločuje površina, temveč pridnost, podjetnost in prirodni zakladi, ki jih v našem ozemlju ne manjka. In tako vidimo, da je v Nemčiji, ki je do 1. 1880 pošiljala letno do 200.000 ljudi v tujino, izse-jevanje zadnja leta skoro čisto ponehalo, dasi živi na km2 115 ljudi. Isto-tako ]e v Belgiji s 250, na Nizozem-
S,175in Ang,iJi s 143 prebivalci na km izseljevanje skoro neznana stvar, in vendar ne trdi nikdo, da so te dežele revne! Nasprotno: nar. do-bodki, ki so znašali pred 30 leti v »“ I1 kakih 15 milijard mark, so gh zadnja leta pred vojsko ogrom-l?-0 50 milijard mark. To je P iv industrializacije in velike trgovine.
•	• končno bi tudi pridobitev kolonij
in izseljevanje le slabilo našo narodno
gosti za svojo mizo grofa in pije ž njim šampanjca Smučiklas pa mora sedeti v beznici med priskutno malomestno bando. Kako bi se prilegel tak o-ost njegovi hiši kako mogočno bi povzdignil odvetnikov omazani ugled! Samo zvezde je še manjkalo na Smučiklasovem nebu, le taga dneva še med vsemi ko je sijalo njegovo ime v apoteozi vsenarodne slave; če bi se reklo: mož občuje z aristokrati, grof tainta je vsak dan tam, oprostite, grof Iksipsilon me pričakuje — kdo bi se osmelil bevskati nanj radi Nele Veselkove! Ali usoda /es ne pozna razlike med voditeljem naroda in ničevnim, prismuknjenim hu-manstvom?
Vso pot se je pridušal v brk; dorna je postal pred ženino spalnico, mahnil z roko in srdito krenil k sebi; niti poln kozarec konjaka mu ni poplaknil nejevolje. V postelji se je rodil iz te zavistne jeze nedoločen strah, ko je premislil samega sebe in se poprašal, zakaj ga baš Pohlinov grof tako razburja . . . Vse posameznosti, vsi razlogi te štorije so rastli v nezaslišane dimenzije ter zadobivali izjemno važnost, ki ni odgovarjala dejanskim razmeram, Smučiklas je vedel, da ne. Vsa njegova cinična hladnokrvnost se je bila izčrpala pri »Zelenem prešičku«; bedasti in-termezzo iz Pohlinovega življenja se je razvijal v in trigo z usodnim, načelnim pomenom. Renčč je ril odvetnik z glavo v blazine ter odvračal svoje misli na vse mogoče, da bi zaspal; toda svinčenomrka tegoba je risala v temo njegove spalnice vedno iznova
moč in pripomoglo našim sovragom Nemcem, Italijanom in madžarskim Judom do naseljevanja v naših bogatih krajih, ki jih sami ne znamo izrabiti. Saj gledajo sosedje v Jugoslavijo kakor Mojzes v obljubljeno deželo. Vedo pač ceniti, kar mi zanemarjamo. In če bi nam morda čez stoletje le postalo pretesno na domači grudi, saj so nam odprte neizmerne pokrajine slovanske Sibirije (primerjaj Nansen: Sibirien ein Zukunf tsland) nasproti katerim izgine Cilicija kakor kaplja v morju.
Ako pa že hočemo iz kateregakoli vzroka reflektirati na kolonije, jih zamoremo kot soposestniki ali so-vžitkarji imeti, če se pridružimo Wil-sonovi zvezi narodov. V tako razmerje stopijo vsaj po glasu listov v zvezi narodov združena ljudstva napram prej nemškim kolonijam. In te merijo nad 21/2 mil. km2 in obilujejo vseh sadežev, ki jih ima na lastnem ozemlju ne moremo pridelati (kavčuk, kokosovi orehi, kakao, kava itd.) Vsako drugače pehanje za kolonijami se pa mora imenovati imperializem.
Torej, gospoda, trudimo se za notranjo kolonizacijo, ne pa za kolonije!
Zborovanje slovenskih notarskih kandidatov.
V nedeijo 9. t. m. se je vršil v gostilni pri Mraku izredni občni zbor društva slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani, kjer so razen enega organizirani vsi slovenski kand dati. Zborovanje je bilo mnogoštevilno ebiskano, prišli so številni notarski kandidati z dežele, Kranjske, Štajerske in Primorske. Navzoča sta tržni nadzornik Ribnikar kot zastopnik JDS in dr. Lemež kot zastopnik JSDS Notarski kand. Presečnik je poročal o dosedanjem političnem kulturnem in narodnogospodarskem delovanju slov. not kandidatov. Strmeli smo pri poročilu, sestavljenem na podlagi tozadevnih podatkov, ki so jih društvu uposlali člani, koliko narodnega dela so ti slovenski sinovi izvršili in ga še vrše kljub pritiskom bivše avstrijske
postavo neznanega grof i in polnila njegove možgane s koprnečimi ugibanji, kakšen da je in od kod. Zalito srce se mu je stiskalo v zmedeni slutnji, kakor bi prihajalo nekaj novega, samosvojega in nasprotujočega vsem pravilom veljavnega razuma. Pojavilo se je na obzorju liki tajfunski vetrovi, prejadrni, da bi jim mogel mornar uteči z brodom; glej, že je tu • drži ga in mu piha v možgane svoj blazni hlap! Kam ga dvigne, kam ga trešči? Grofova senca ie plavala nad Smučiklasovim kral|estvom liki prikazen, kakršne so videvali včasih ob predvečerih katastiof!
Zaspal je z muko in v trdni veri, da je bolan, toda zbudil se je dobre volje; noč je bila vzela n,6ro s seboj. Veselo je skočil na noge ter se umil, toneč v dišečih penah mila in v živalskonaivni radosti osve-zenja, ta trenotja so ga navdajala skoraj vtdno z izzivalno korajžo, knteri so izvabile tudi največje težave nastopajočega dne komaj prešeren, poluzavesten žvižg. Koža pod rosnimi kocinami se mn je rdečila od hodne brisače; ob hitrejšem kroženju krvi po tolstih udih je začel urejati snočnje spomine, čudeč se tisti brezmiselni tesnobi, ki je bila izginila brez sledii.
»Absurdno! Bedasto!« je mrmral ves čas med dolgotrajnim oberkovanjem svojega vnanjega človeka; toaleti je posvečal zmerom veliko skrb, dasi je bila spričo njegovega ogromnega trebuha in medvedje masivnosti vsa umetnost krojačev, črevljaijev in likaric pravtako jalova kakor lastno početje. (Dalje.)
vlade. »Sokol", »C. M. družba", Čitalnice, izobraževalna društva, ognje-gasna društva, pevska društva, ljud ske knjižnice, Slovenska Matica, JDS., širom slovenske domovine štejejo slov. not. kandidate med svoje najagilnejše člane, ki so nastopali kot govorniki na shodih, predavatelji, telovadci, pevci, gledališki igralci. Dva sta pela celo v slovenskem oktetu v Belgradu ob kronanju kralja Petra in ob zasledovanju avstrijskih detektivov. Vidimo jih v Narodnih svetih, v občinskih odborih, eden je celo Občinski regent. Taki delavni sinovi naroda zaslužijo vso narodno hvaležnost. Notarski kand. Anton Koder je referiral: »o odstavitvi nemških notarjev". Izpodbil je vse zapreke, ki jih stavijo merodajni čini-telji pri odstranitvi nemških notarjev in dokazal, da se morajo ti ljudje odstraniti še na podlagi dosedanjih zakonitih predpisov, četudi se ne ozi- j ramo pri tem na blagor naše nove j države, ki odstranitev nemških notar- > jev nujno zahteva. Orisal je dose- j danje delovanje posameznih nemških notarjev, ki bodo tvorili stalno nevar- j nost domovine. Odstranitev že zahteva j dejstvo, da vsi ti gospodje sede na j najboljših notarskih mestih, vsled tega ; ker jih je prejšnja avstrijska vlada po- j slala tjakaj v ponemčevalne svrhe, med ! tem pa dosledno preterirala slovenske ; boljše prosilce. Apeliral je na narod, j čigar sinovi so zborovalci, da se kot nositelj državne ideje in moči pobriga j za to vprašanje v svojem lastnem in- > teresu in izvede takoj brezobzirno iz- j čiščenje tudi v notarskih vrstah. Nav- j zoča gospoda zastopnika političnih strank sta obljubila, da bosta takoj v svojih strankah izposlovala sklepe v smislu zahtev zborovalcev, ki so ob enem narodove zahteve in zahteve so-cijalne pravičnosti. Njuni stranski bodeta tudi v vladi nastopile z vso močjo, da se te zahteve tudi izvrše. Zborovalci so vzeli z zahvalo ti izjavi na znanje. Po referatu not. kand. Ločnika
o	reguliranju plač. not. kandidatov, ki je odkril neverjetno socijalno mizerijo
osiveli v tej službi in gmotno in moralno trpeli.
Imenovana činitelja — notarska zbornica v Ljubljani in v Celju — najdeta zaslombo deloma tudi v po-poverjeništvu za pravosodje. Opozarjamo svoj narod, čigar delavni sinovi smo, na to dejstvo, da nas bode podpiral, kadar ga bomo klicali na branik. Izjavljamo v interesu svojega naroda in v svojem interesu, da omalovaževanja teh interesov ne bomo več trpeli, da hočemo nujno postati neovirani narodni delavci, kar dosežemo le s samostojnostjo, ki nam pritiče. To je sedaj mogoče, ko naša vlada popravlja krivice bivše avstrijske vlade in lahko popravi tudi krivice, ki so bile prizadejane slovenskemu notarskemu naraščaju.
4. Poživljamo slovenske notarske kandidate, da ne vstopijo v službe pri nemških notarjih, ker s tem oškodujejo narodne in naše strokovne interese.
to vendar tisti prej tako zaničevani in obsovraženi Slovani, iste krvi kakor Slovenci v Trstu. »Ne to ni mogoče,1' odgovori izobražena Italijanka, to jr popolnoma izključeno, Ceho-slovak' so latinsko pleme, kakor mi, le da govorijo svoj . posebni jezik.
v kateri ti sinovi naroda žive, a kljub temu z naporom svojih slednjih moči vsestransko delajo med narodom, so bile sprejete naslednje resolucije:
1. Slovenski notarski kandidatje zbrani na I. izrednem občnem zboru »Društva slovenskih notarskih kandidatov" v Ljubijani v nedeljo dne 9. svečana 1919 s tem poživljajo ponovno deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani in merodajne činitelje, da v interesu naroda in naše nove državne tvorbe takoj odstrani vse notarje nemške narodnosti v ozemlju SHS, ki v smislu intencij nemških ..Volksratov11, „Stidtnarke“ in „Schulvereinov“ javno in tajno rujejo proti naši novi državi in bodo tvorili večno nevarnost in nesigurnost naših državnih mej. Vlada naj tudi uvažuje krivico, s katero je bivša avstrijska vlada sistematično zatirala slovenski notarski naraščaj in ga moralno in gmotno uničevala, ob enem na ta način umetno pospeševala raznarodovanje naših obmejnih dežel in oropala slovenski narod njegovih organizatorjev in voditeljev.
2. Obračamo se obenem na naš slovenski del jugoslovanskega naroda, da nas kot svoje sinove podpira v našem boju pri odstranitvi nemških notarjev; pri tem naj uvažuje kot nositelj državne ideje in državne oblasti svoje lastne interese, ki so ogroženi vsled bivšega in sedanjega delovanja nemških notarjev. Narod se naj zaveda, da preje ne bode imel miru v svoji državi, dokler ne bodo odstranjeni kakor drugi nemški nameščenci tudi nemški notarji. Slovenski notar v obmejnih krajih so s svojim narodnim delom pomirili narod in izgubljene člane zopet privedel v narodno okriije.
3. Mi se zavedamo, da naši zahtevi po odstranitvi nemških notarjev notarski zbornici v Ljubljani in v Celju nista naklonjeni, ker se v glavnem bojita, da bodo njeni člani izgubili vsled odstranitve nemških notarjev dosedanje delavce, ki so bili do sedaj
Erimorani vsled krivičnega postopanja ivše avstrijske vlade neprimerno mnogo let služiti kot pomožne kon-ceptne moči ob borni plači, da so
Jugoslavija.
Veliko posojilo splitske občine.
Split, 10. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Splitska občina je razpisala posojilo dveh milijonov kron za močno gospodar-stveno podlago, na kateri bi mogia graditi svoje osnove. Prav tako mora občina misliti na nadalnje uspešno delovanje glede ureditve nesta in začetka novih del. Občinski odbor in tehnični urad že marljivo delata, da se pripravijo osnove in troski, neobhodno potrebni za razna dela, in da se pripravi ono, kar so avstrijski komisarji med vojno zanemarili in uničili. Za kritje teh troškov bo razpisala novo posojilo enega milijona kron.
Kako nas hočejo pridobiti. — Znan italijanski škof s Primorskega se gre poklonit k guvernerju Petiti di Roreto. »Ekscelenca, treba zopet vpeljati slovanske pridige v cerkvi, ker ljudstvo jih zahteva.11
»Seveda, seveda, odgovori guverner, vpeljite povsod zopet slovanske pridige, še več kakor poprej. Tudi tu v Trstu hočem odrediti, da se zopet slovensko pridiguje, tako pridobimo ljudstvo za se 11
Škof: Eh, 70 000 jih je, ne mo- ! remo jih kar tako potlačiti (Drago- j ceno priznanje.)
V Gorici se pogovarja italijanski častnik, v civilu vseučiliški profesor i za italijansko filologijo na neki znani italijanski univerzi.
»Čudno, čudno,11 pravi profesor, saj vendar poznam natančno vse dialekte, ki se govorijo v Italiji od Sicilije pa gori do Alp, pa tega narečja tu ne razumem.11
Prijatelj ga opozori, da to, kar se govori v Gorici ni italijansko, temveč slovensko.
»Kako, to ni mogoče, to mora biti poseben italijanski dialekt, saj je vendar v vseh uradnih izjavah, da se tu govori le italijanski.11
Po Ameriški misiji na Koroškem.
Airrika priznava državo SIS.
Ves pošteni Velikovec za združitev z Jugoslavijo.
Deželna vlada za Slovenijo je prejela iz Velikovce dopis, ki pravi med drugim: Način, kako so nemški spremljevalci ameriško komisijo pri njenem drugem posetu v Velikovcu poizkušali »informirati11, je nas Slovence in slovensko misleče Nemce tako vznemiril, da si usojamo še enkrat prositi pomoči. Nemci se mso bali nobenih sredstev, da bi dobili večino ter so skušali popolnoma slovensko prebivalstvo v okolici z razdeljevanjem sladkorja, kave in drugih stvari pridobiti za se. Na ta način so hoteli vzbuditi v komisiji popolnoma napačno naziranje, da je okolica nemška. Ljudi, ki niso nikdar nemško govorili in ki jezika sploh ne razumejo, so kratko-rnalo naredili za Nemce, da bi tako mogli komisiji predočiti pokrajino kot nemško. Ko bi bila komisija obiskala Velikovec kako nedeljo dopoldne nenaznanjeno, bi komisija ne slišala besedice nemške. Prosimo torej, da j storite vse, da ostanemo v jugoslovanski državi. Velikovški Nemci se že pričeli hujskati vojaštvo, naj bi v morebitnem boju ne streljalo.
Pariz, 9. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Ameriški državni tajnik Lansing je poslal Jugoslovanom noto, v kateri razlaga stališče vlade Zedinjenih držav napram Jugoslovanom. Lansing opozarja na pri-poznanje Jugoslovanov po ameriški vladi in povdarja, da se je s spremembo srbske vlade v vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev udejstvila združitev jugoslovanskih narodov, katero pozdravlja vlada Zedinjenih držav. Določitev srbskih me] pa se mora prepustiti mirovni konferenci.
Pariz, 9. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Kakor javlja »Temps" je Lansing naznanil dr. Trumbiču, da se bo oficielno pripoznalo zedinjenje Jugoslovanov, da se pa mora končr.o-veljavna ureditev mej prepustiti mirovni konferenci.
Mirovna konferenca.
Pod italijanskim
jarmom.
Sličice iz Trsta.
Na križevem potu, ki ga morajo hoditi Slovenci v Trstu, da dobijo potno dovoljenje v »inozemstvo11 — Jugosiavijo, pride slovenska dama tudi do polkovnika (colonella G,) starejšega gospoda. Imenuje mu svoje pristno slovensko ime. »Kako, je-li to ime italijansko11, vpraša vljudni gospod. »Ne, slovensko11. »In tako dobro govorite italijanski?11 »Seveda pri večini Tržačanov je tako. So Slovenci, a govorijo tudi dobro italijanski.11
Italijanski častniki, ki zahajajo v okolico Trsta, so vsi presenečeni, da se že v neposredni bližini mesta ne sliši več njihov »dolce si11.
Neka italijanska dama v Trstu govori s svojo znanko z občudovanjem o junaštvu češko-slovaških legij.
I Znanka, Slovenka je opozori, da so
Pasič za državo S. H. S.
Vprašanje odškodnine.
Pariz, 11. febr. (Lj. k. u) Gladom Dunaj. kor. urada javlja »Agence Havas11: Komisija za odškodnino je v pondeljek pod predsestvom Klotza borovala ter razpravljala o načelih, pod katerimi naj se zahteva odškodnina. Klotz je potem omenil o nekem delu, ki ga je leta 1916 izdal nemški generalni štab in ki dokazuje sistematičen značaj opustošenj, ki so se izvršila v francoskih industrijalnih podjetjih.
Italijani niso zadovoljni z dosedanjim delom mirovne konference.
Lyon; 9. februarja. (Lj. k. u. Brezžično.) »Corriere della sera" piše v enem svojih člankov, da sta Angleška in Amerika stopili v svetovno vojno, da onemogočijo ogroževanje od centralnih velevlasti, in da zrušijo nemški militarizem. Treba pa je to ob ureditvi francoskih in italijanskih mej v spomin poklicati radi tega, ker je potrebno, da se ta ureditev podredi splošnim interesom zveze narodov. Italijanski list dalje razpravlja o ekonomičnem vprašanju in o odškodnini in trdi, da je Francija oz. Italija prelila največ krvi in žrtvovala svojo srečo. V naše veliko presenečenje pa se mirovna konferenca do sedaj še ni začela ba-viti s problemom razdelitve med alii-rance na račun vojne in z vprašanjem odškodnine.Vsekako pa bi bilo umestno, da se v očigied tolikih žrtev brez vsake kompenzacije razdee kolonije sorazmerno med italijo in Francijo.
Romuni ne odnehajo od Banata.
Praga, 8. februarja (Lj. kor. u.) Glasom Cehosl. tisk. urada poroča »Corriere della Sera" z dne 2. februvarja iz Pariza: „Petit Parisien" piše, da Romuni o pogodbi iz leta 1916, po kateri je Romuniji zagotovljen Banat, Srbije niso obvestili. Romuni izjavljajo, da sta za to neobveščenje bila merodajna dva razloga: 1. Srbija je bila tedaj v tako nesrečnem položaju, da bi bilo brezsrčno, ji naložiti kakršnekoli pogoje. 2. Srbijo je zastopala Rusija, ki se je odločno zavzemala za srbske interese. Rusija je tedaj v imenu Srbije priznala Romuniji pravico do okupiranja Banata. Zato je pogodba izza leta 1916 pravnoveljavna.
Wilson se vrne v Evropo koncem marca.
Bazel, 10. (Lj. k. u.) Glasom Če-hosl. tisk. urada poroča „Daily Mail" iz New-Yorka: Wilson se bo mudil v New Yorku samo tri tedne. Poslanica Wilsona na kongres vsebuje glavne poteze mirovnih pogojev, ki se bodo stavili osrednjim državam. Konec marca bo Wilson zopet dospel v Pariz. Takoj potem se bodo pričela prava mirovna pogajanja.
Političen pregled.
Praga, 10. febr. (Lj. k. u.) Glasom Cehosl. tisk. urada poroča pariški »Echo de Pariš", da je v zadnji plenarni seji, ko je generalni tajnik pariške konference Dutasta izustil ime »Srbija", Pasič zaklical: »Ujedivjeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!" List dostavlja: S to diskretno popravo je stari minister protestiral proti počasnosti petih velesil, s katero se pomišljajo, priznati ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno samo kraljevino. Potem vprašuje list: »Zakaj in čemu ta počasnost?" (S tem je Pasič najbolje desoviral one svoje nasprotnike, ki trde, da je on za Veliko Srbijo in proti Jugoslaviji. Op. ur.).
Delavske demonstracije v Bukarešti. Obmetavanje kraljevega avtomobi a s kamenji. Berlin, ll. februarja. (Lj. k. u ) Glasom dun. kor. urada poroča »Lokal Anzeiger” iz Bukarešte: Včeraj so se ponovile demonstracije delavstva. Njih značaj je bil revolucionaren. Ko je množica demonstrantov pridi la ravno v ulico Viktoria, se je slučajno mimo pripeljal kralj. Demonstrantje so avtomobil obsipali s kamenjem in upih: „D >1 s pehotnežem, živela revolucija! Ž vela osvobujevalna sila pruletarijata!" Šele vojaštvu, ki je piišlo na pomoč, seje posrečilo napraviti red in mir.
Nečloveško ravnanje Nemcev S Srbi. Dne 5. t. m. rano v juti o je prišel v Gradec (glavni kolodvori posebni vlak iz BavarSKe z okoli 2000 srbskimi vojnimi ujetniki. Vlak bi moral iti naprej preko Špiija, Mar bora in Zidanegamostu čez Hrvaisko v Srbijo. Ker se je graška deželna vlada j bala, da bi se mogli ti ujetniki pridružiti jugoslovanskim četam na bojni črti Špilje Radgona, jih je pridržala za en cel dan na graškem kolod oru, kjer so morali Srbi pVi občutnem mrazu in brez hrane čakati v nezakurjenih železniških vozovih Sele na posredovanje jugoslovanskega zastopništva, se je odločila graška vlada, da se je smel transport preko državnega kolodvora Fihiing odpeljati. Kaj poreče ententa k takemu nečloveškemu ravnanju z njenimimi četami?
—	Kaj bi zahtevala Nemčija od Francije, ko bi bila ona zmagala. Lyon, 11. februarja. (Lj. k. u. Brezžično). Bivši nemški poslanik v Washingtonu grof Nernstoiff je leta 1914 označil pogoje premirja, katere
oi	Nemčija v slučaju zmage narekovala Franciji. Ti pogoji so bili na'
stopni: 1.) odstop vseh francoskih kolonij; 2) odstop pokrajin severne Francoske; 3 ) odškodnina 10 milijard;
4.) odprava carine za uvažano nemško blago v Franciji za dobo 25 let. Nemčija si pridrži pravico, razveljaviti tarife za uvoz francoskih proizvodov v Nemčijo; 5.) Francija ze odpove za dobo 25 let obvezni vojaški službi ;
6.) vse francoske tr Jnjave se porušijo;
7.) Franciia izroči Nemčiji tri milijone pušk, 2000 topov in 40 000 konj; 8.) nemški patenti v Franciji se ščitijo s posebnimi zakoni; 9.) Francija se mora
1R?vedat* zvezi z Rusijo in z An-g esko; 0.) pač pa mora Francija za Qobo 25 let stopiti z Nemčijo v zvezo.
Dopisi.
Na Dobravi pri Jesenicah se
nahaja nova tovarna. V tej tovarni je kot vodja nastavljen neki zloglasni rajhovec po imenu Becker, kateri se je svoj čas izrazil: „lch werde in Dobrova eine ganze deutsche Kollonie g'unden“. Dalje se v tej tovarni nahajajo koroški nemčurji. Beckerjev pi-sač Stana (reči se mu sine le Steiner) portir Schvvarz, gotov Krendla in še par druzih. Ti možje počenjajo na Dobravi take stvari, kakor bi se nahajali v nemškem rcchu ali v nemških kolonijah. Zadnje čase koroških dogodkov, so se tako veselili činov koroških janičarjev ter njih nemških tolp, da so skoraj od veselja jokali, v nadi, da bodo kmalu rešeni Jugoslavije. Delavstvo v tovarni je radi tega silno ogbrčeno ter ni izključeno, da pride lepega dne do izgredov.
Iz Hrastnika. Bivša avstrijska vlada je rekvirirala v Hrastniku in o-kolici lani meseca junija krmo. To krmo so spravili v leseno barako tukajšnje steklarne, kjer je ležala do zadnjega časa. Dolgo se ni nihče zmenil za to blago. Kar na lepem pa pridejo sedaj privandrani gospodje od nem-čurske kemične tovarne in si to krmo enostavno osvojijo. Samo dvoje je tukaj mogoče! Ali se je nemčurska pur-garija predrznila ter kar na svojo roko pograbila več vagonov sena? Če je to,
*Ve vlada- kal ima storiti in to takoj! Ah pa je mogoče deželna vlada prodala seno nemčurski kemični tovarni. Ce je to poslednje resnica, (upamo, da ni) potem je to škandal prve vrste. Kapi da bi se nam, ubogim posestnikom takorekoč nakradena krma, sedaj prodala r.emčurskim fabri-čanom, katerim ni bila rekvirrrana ne ena bilka, je nekaj nezaslišanega in tega se mi ne dopustimo nikdar do-pasti. Seno naj se javno proda in tako omogoči, da dobijo seno tudi tisti, ki so ga v re-mici potrebni.
Brežice. V službah naše občine se držijo še vedno ti di Nemci. V mestni hranilnici je še vedno neki Wur-zian in ena nemška uradnica. Oba nočeta govoriti slovenskega jezika. Tudi strojevodja mestne elektrarne je Nemec. Zdi se, da ti gospodje nikakor še ne nameravajo zapustiti svojih mest. Wurzian se bo menda preselil eelo v mestno hranilnico. Kaj res ni mogoče dobiti za nas nobenega slovenskega uradnika?
Rače pri Mariboru. Mi ubogi Bačani že dolgo čakamo, da nas po-8'eda »Jugoslavija" s svojim bistrim .°^Som. Naši nemčurji mislijo in de-'ajo §e vecjno tako, kakor bi b li v Stari Avstriji. In taki ljudje se r.aha-laj() še celo v občinskem odboru. Mi Potrebujemo energičnega slovenskega §erenta, občinski odbor pa naj se raz-PUsti in takoj bo vse drugače. Imamo Inteligentne in zavedne kmete, ki bi o'h zmožni tega posla. Neki trgovec rojen Pilek iz ljutom. okraja, se »hvali" poli: „Ich kann nicht gut bindisch". h takih je pri nas še precej. V vsaki občini v mariborskem okraju se je že P°metlo, le pri nas je še vse pri sta-em. Mi potrebujemo gerenta in ob-•nske redarje, da bodo spravljali der-kamor spadajo. Zahtevamo od r^e vlade, da napravi pri nas takoj
Zahtevajte „ Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah/ ^dobivajte novih naročnikov/
Dnevne vesti.
Obrtna šola v Ljubljani se podredi oddelku za uk in bogočastje, kakor je to že v Srbiji in na Hrvat-skem.
Slovenski visokošolci. Slovensko tajništvo Narodnega Veča v Zagrebu sporoča, da se morjeo oni jugoslovanski visokošolci, ki so bili izključeni iz nemških visokih šol, še sedaj brez izgube semestra vpisati na zagrebški univerzi.
Obisk vseučilišča in tehnike v Pragi. Minister-poslanik Hribar v Pragi je na intervencijo poverjeništva za uk in bogočastje brzojavil, da jugoslovanski visokošolci morejo biti sprejeti na vseučilišče v Pragi, tehniki naj še pa obrnejo na tehniko v Brno, ker je praška tehnika že prenapolnjena. Medicincem so se dovolile vse ugod nosti, katere uživajo, odnosno katerih bodo eventuelno deležni češki me-dicinci.
Manifestacijski shod v Prevaljah na Koroškem se vrši v nedeljo dne 16 svečana 1919 ob 10. uri dopoldne za celo Mežiško dolino. Protestiralo se bode proti grabežljivim Nemcem, Italijanom in Madžarom, ki nam hočejo odtrgati dele slov. ozemlja. Na shodu govorijo govorniki vseh strank. Zavedni Slovenci in Slovenke! pridite na ta pomemben shod od blizu in daleč, da se pogovorimo in poučimo o važnih stvaieh v uri, ko se odločuje usoda narodov na mirovni konferenci. Narodni svet v Prevaliah.
Takt in žurnalistika. Mariborski delavec** je prinesel dolgo poročilo o nesrečni smrti slov. časnikarja Ivana Stefeta, katerega napada celo po smrti. Stefe je bil že pred smrtjo politično mrtev, torej bi bi bila že preje vsaka polemika ž njim ali o njem brezpredmetna. Po smrti pa se' navadno ne napada nikogar.
Stalna oskrba vojnih vdov in sirot ter invalidov. Pod tem naslovom je prinesla pred kratkem »Jirno-slavija>] daljši članek, v katerem%e med drugim od ministra Korača zahteva, da naj se pri razdelitvi veleposestev ozira tudi na invalide, ki so za kmečko delo sposobni, nadalje na kmetske vojne vdove z moško deco, naj se oddajo vojnim vdovam proda-jalmce monopolnega blaga ter naj se iz grašune nekega nemškega barona napravi zavod za vojne slepce. Vse to ]e gotovo lepo in izvršljivo, toda g. urednik, na nekaj sva popolnoma pozabila! Kako je bilo vendar mogoče kaj tacega? — Socijalna oskrb je namreč popolnoma v zakupu socijalnih demokratov in tedaj nima nikdo pravice, se v kaj takega mešati ali se celo drzniti, socialističnemu ministru kaj svetovati. Tudi Jugoslavija", ki se sicer vedno in z uspehom meša v javne zadeve, ne! — Ko je namreč rdečkar omenjeni člane< čital, zavihal je rdeče rokave in že vihti v „Napreju‘‘ s svojimi argumenti krog sebe. Kaki pa so ti argumenti: navadne psovke! Povemo mu že danes in enkrat za vselej, da mu »Jugoslavija" kot dostojen list na to polje ne bo sledila! Ker se nahaja ogromna večina vojnih poškodovancev (invalidov) v takem stanju, da bodo takoj v stanu, si ustvariti lastno eksistenco — bodisi kot samostojni kmetovalci, obrtniki, po sestniki kinematografskih koncesij itd. zahtevati mora javnost, da se jim vse to s strani državne uprave omogoči, najsi je to sodrugom prav ah ne. Toraj vsem za kmetsko delo sposobirm — posestva, vsem kmetskim voj. vdovam z deco tudi posestva! To je jedrna in najboljša rešitev tega vprašanja za invalide, vdove in sirote, pa najsi se s tem zabrani boljševizem, katerega tako odkrito ,.Naprej“ zagovarja.
Neverjetno. Deželna vlada z? Slovenijo je sprejela zopet v službo odpuščenega pl. Laschana. Ker mu sledijo še drugi — za danes brez ko mentarja.
Zopet eden! Kot vodja pomožnih uradov pri mestnem magistratu v Mariboru je bil v zadnnm času nasta\ Ijen prosluli nemškutar in vpokojen policijski oficijal Schweiger, ki se je v zadnjem času prelevil v pristnega Ju
goslovana. Delovanje tega moža izza Heinove dobe bo še mnogim Ljubljančanom v živem spominu. Ni nam znano, po čigavi milosti je dobil imenovani to službo, vemo le to, da za ljudi take preteklosti ne bi smelo biti prostora v naši novi državi, to tem manj, ker nam ne manjka za take službe zmožnih slovenskih vojaških invalidov.
Odstavljeni učitelji. Višji šolski svet v Ljubljani je odstavil od službe nadučitelja Mihaela Mogeja in učitelja Jožefa Schatza, oba na petrazrednici v Št. Lovrencu nad Mariborom, in Gabriela Jauniga, nadučitelja pri Zgornji Sv. Kungoti.
Kam gre meso ? Mesar C. vozi večkrat meso v M. skladišče v Ljubljani, kjer se meso zabije v zaboje in
— odpošlje . . . kam?
Stražnik Prunk pri drž. policiji v Ljubljani ne zna slovenskega jezika in je eden izmed tistih tržaških policajev, ki je ob vsaki priliki šikaniral j Slovence. Mar nimamo zavednih ljudi, ki bi opravljali v teh resnih časih tako važno javno službo?
Kako dolgo se bo še odlašalo? Pristransko postopanie pri raznih imenovanjih, predvsem na visokih uradniških mestih, se je že večkrat javno ožigosalo. Tako ravnanje je napravilo pri nižjih kategorijah — milo rečeno
— prav slab utis. Zaupanje do predpostavljenih oblastev s takimi čini gi-neva, posebno še, če se ne skuša krivic bivše Avstrije korenito popraviti. Dosedaj se je na tem polju še prav malo storilo. Dnevniki nas skoro dnevno presenečajo s par imenovanji, ki pa se navadno pričenjajo pri svetnikih, tako da bo širše občinstvo že kmalu mnenja, da se karijera slov. uradnika začne šele s svetnikom, da je to prva stopnja, ki se jo doseže v drž. službi. Da ne bo pri tem zmote, javno pribijemo, da je veliko število državnih nastavljencev, kojih čin je za mnogo nižji od svetnika, toda teh se noče nihče spomniti, se kljub večkratnemu drezanju do danes v tem pogledu še ni ničesar storilo, se mora smatrati, da se vsa zadeva namenoma zavlačuje. S takim početjem se pa nižje usluž-benštvo le demoralizira, mesto da bi se ga v teh težkih časih gmotno in duševno podprlo. Domnevo imamo, da se napredovalni kruh reže le visokim gospodam Če se že zavlačuje
— po čigavi krivdi ne bomo raziskovali — prepotrebna in nujna rešitev gmotnega vprašanja, naj se vsaj z na-predovalnim kolesom pokaže nekoliko do.bre...volie 'n naklonjenosti napram največjim mučenikom svetovne vojne, zadovoljiva rešitev tega vprašanja se ne sme več zavlačevati!
Verižna kupčija. Davkarije so razposlale vsem pole o pndobnini in dohodnini, le tistim prekupcein ne, ki imajo po gostilnah in kavarnah svoje »stacune**. To so tihotapci, ki po gostilnah prodajajo in kupujejo razno b ago, navijajo cene ter delajo mastne dobičke, a nimajo nikakega obrtnega dovoljenja in ne plačujejo davka. Tem naj vlada na prste stopi, ker ti delajo največjo draginjo. Vlada aal poišče take lokale in jih obkoli, kakor je to že parkrat z velikim uspehom napravila policija v Zagrebu in tudi v Ljubljani bo uspeh večji, kakor se nadejajo. Gostilničarje se naj kaznuje, ki dajejo zavetje takim verižnim kupcem, tem pa naj davkarija naloži visoke globe.
Kako je drugod. V Vinkovcu v Slavoni|i morajo vsi tujci, ki niso državljani SHS v treh dneh odpotovati v svoje države. Kogar bodo našli po preteku treh dni v mestu, ta bo aretiran in najstrožje kaznovan. In pri nas?
Čehi za Cankarjev spomenik.
Za Cankarjev spememk prihaja iz češko-slovaške republike znatno število prispevkov. Zdaj pa je došla zbirka sedmošolcev češko-slovaške gimnazije v Prostčjovu na Moravskem 107 kron. Beležimo to nad vse povzdigujoče iejstvo s prisrčnim veseljem in odu-evljeno zahvalo. To je naravnost ganljiv dokaz bratske ljubavi in češko-ugoslovanske v/ajemnosti. Lepšega vzgleda v posnemanje naši mladini vrli
proštčjovski gimnazijci niso mogli dati.
—	Slava taki kulturni zavednosti in še posebej profesorju dr. V. Mčrki, ki je tej zbirki dodal še iz lastnega 40 K, tako, da znaša skupna vsota 147 K. Po vsej pravici smatrajo Čehi našega Cankarja za največjega Jugoslovana. Slava jim!
Hrvatski Sokol med vojno. Kakor smo že včeraj poročali, je deloval Sokol na Hrvatskem med celo vojno za narodno revolucijo. V prvih dneh mobilizacije (1914) je udrla v društvene prostore madžarska solda-teska, ki je uničila tam vse, kar je našla. Madžarski vojaki so oropali vse omare, telovadnice in telovadno orodje, pokradli obleke in uničili sokolske slike. V dvorani so nastanili Madžari svoje konje, ki so opustošili ves prostor. Važno nalogo je izvršil Sokol v prvih dneh prevrata, ko je prevzel v kritični noči od 28. do 29. oktobra varnostno službo v Zagrebu, dočim so ostale organizacije popolnoma odrekle.
Lopovstvo. Nekdo je včeraj v Narodnem opernem gledališču v Ljubljani porezal vrvice in vrvi, s katerimi se dvigajo in spuščajo kulise. Ko bi se to ne bilo pravočasno opazilo, bi se lahko bila zgodila ob pričetku predstave kakšna nesreča. K sreči pa se je to lopovstvo že popoldan opazilo in se je večerna predstava odpovedala. Zločincu so že na sledu, preiskava pa bo dognala ali gre tu za boljševizem ali pa za narodno maščevanje.
Beda železničarskih vpoko-jenetv. V ljubljanskem Narodnem domu se je zbralo okoii 100 železničarskih vpokojencev različnih stopinj. Konstatirali so, da za nje v teh časih lakote nihče ne skrbi, čeprav so darovali svoja najboljša leta javni koristt. Sklenili so odposlati prošnjo potom deželne vlade v Belgrad. Nadalje so sklenili ustanoviti posebno društvo državnih in deželnih vpokojencev brez razlike na politično mišljenje.
Pegasti legar v Mariboru. Zadnje dni je zbolelo nekaj oseb na pegastem legarju, katerega so zanesli v Maribor vojaki iz inozemstva. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da se ta silno nalezljiva bolezen ne razširi.
Društvene vesti.
Organlsatlon franco-slovene Seja novoizvoljenega odbora se vrši danes ob 8. uri zvečer v organizacijski pisarni, Narodni dom 1, nadstr. levo, soba štev. 6. Vsi odborniki naj pridejo zanesljivo in točno. Slavnostna akademija francosko-slovenske organizacije o priliki njene ustanovitve se vrši v nedeljo, dne 16 t m. ob U. uri dopoldne v Narodnem gledišču. Vspored se objavi pozneje Člani, ki so doslej prijavili svoj pristop imajo prednost do vstopnic in znižano ceno. Člani dobe vstopnice v organizacijski pisarni v Narodnem domu do četrtka zvečer. V petek in soboto se bodo prodajale vstopnice tudi za nečlane pri blagajni Narodnega gledišča.
»Klub Slovenskih Tehnikov v Pragi«, Češka tehnika v Pragi II. Karlovo nšmestl, prosi bivše člane, ki imajo še izp« sojene knjige, da jih po možnosti vrnejo, oziroma naznanijo, kje se dotične nahajajo. Za KST, Vladimir Slavik, t. č. tajnik
Gasilska župa ljubljanska je imela 9. t m skupni občni zbor. Zastopanih je bilo 28 društev.	1
Zadnje vesti.
Vlada za Vojvodino se bo razpustila.
Belgrad, 11 febr. (Izv. poročilo.) Narodna vlada za Bačko, Baranjo in Banat se bo razpustila in se nahaja v stanju likvidacije. Državna oblast je prešla na centralno vlado v Belgiadu.
Angleški časnikar v Zagrebu.
Zagreb, 11 febr. (Izv. poročilo.) Včeraj popoldne je prišel v Zagreb urednik londonskih »Times" Colvert.
General Lipovščak prost.
Zagreb, 11. febr. (Izv. poročilo.) Včeraj so izpustili iz zapora generata Lipovščaka, ki je bil svoječasno obtožen veleizdaje.
Splitski škof Carič v Rimu.
iSplit, 11. febr. (Izv. por.) Iz Rima poročajo, da je dospel tja 7. t. m. škof Carič, ki je bil sprejet od papeža v posebni avdijenci. Avdijenca je trajala razmeroma dolgo. Rimsko ča-
sopisje polaga na to avdijenco posebno važnost in jo spravlja v zvezo s slovanskim bogoslužjem v Dalmaciji. Jugoslovanski dalmatinski krogi pa spremljajo potovanje škofa Carica z velikim nezaupanjem, ker se boje, da je škof preveč odvisen od Italijanov.
Milan Pribičevič stopi v pokoj.
Zagreb, ll.febr. Polkovnik Milan Pribičevič misli stopiti v pokoj ter se posvetiti političnemu delu. Ta korak utemeljuje s tem, da je kot vojak izvršil svojo nalogo, ker je doseženo narodno ujedinjenje.
O pogajanjih v Mariboru
poroča Ljubljanski dopisni urad z dne
11. februarja: Pogajanja se komplici-rajo, ker Nemci svojpot stavljajo nove izpreminjevalne predloge. V glavni točki, namreč glede demarkacijske črte, še ni sporazuma, in sicer se Nemci še niso določno izjavili glede ozemlja zapadno od Lipnice in še ni jasnosti glede Mure. Zdi se, da Nemci pogajanja zavlačujejo namenoma. Jugoslovani so že prvi dan pokazali vsestransko prijenljivost, ki ne more biti večja. Ni v interesu Jugoslovanov, da se brezplodna pogajanja zavlačujejo. Treba je, da se Nemci končno odločijo. Pričakovati je, da bodo pogajanja jutri definitivno končana. — Mariborsko obmejno poveljništvo je o današnjih pogajanjih Ljubljanskemu dopisnemu uradu poslalo nastopno službeno obvestilo: Ljubljana, dne 11. februarja 1919. Pogajanja med zastopniki Jugoslavije in Nemške Avstrije o demarkacijskih črtah na Štajerskem so se danes v Mariboru nadaljevala. Ker se še ni dosegel popoln sporazum, so se odgodila na jutrišnji dan. Začno se ob devetih zjutraj.
Dovolj živil v Slavoniji.
Osjak, 11. febr. (Izv. por.) Žu-panijska oblast v Osjeku je izdala naredbo na podlagi katere ne smejo kmetje prodajati živeža pod maksimalno ceno. Ta naredba je bila potrebna, ker sumijo oblasti, da se nahaja med kmeti velika množina živil, ki so jih oropali ob priliki zadnjih nemirov. Posestniki žita se namreč boje prodati blago državnim pooblaščencem in to hoče naredba preprečiti.
p
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Aprovizacija.
Nove izkaznice za goveje meso Mestna aprovizacija bo prihodnje tedne zamenjala stare izkaznice za meso z novimi. Izmenjava se vrši po posebnem redu, ki bo sproti objavljen v časopisju. Opravičen.i do izkaznice za meso je vsaka v Ljubljani stanujoča stranka. Izkaznice za meso ne dobe stranke, ki imajo izkaznice ubožne akcije s črkami A In B in one iz I. in II. uradniške skupine, ker dobe meso po znižani ceni One stranke, ki imajo podnajemnike, ali družinske člane, /ki se ne prehranjujejo doma, ampak v gostilnah in javnih kuhinjah, opozarjamo, da vzamejo pri izmenjavi izkaznic za te sostanovalce posebej izkaznice, ker jih bodo oddati tam, kjer vedo. Vsako goljufivo pridobitev za meso se najstrožje kaznuje.
Stranke, ki dobivajo meso pri Josipu Kozaku, se,» imajo zglasiti v aprovizačnem uradu_ na Poljanski cesti 13/1. kjer dobijo nove izkaznice za meso Določa se tale red: v četrtek, dne IS. t- m. stranke z začetnimi od A do L in v petek, dne 14 t. m. s črkami M do Z. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rdečo ali zeleno izkaznico za živila, 3. železničarji, aprovizačne nakupne knjižice in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Prihodnji teden se pri Josipu Kozaku ne dobi več mesa na stare izkaznice za meso Uradne ure dopoldne od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne.
Vojne klobase na rmene izkaznice C 2401 do konca. Stranke z rmenimi izkaznicami C prejmejo vojne klobase v sredo, dne
12. t. m pri Miihleisnu. Določen je tale red: v sredo, popoldne od 2 do 3 štev 2401 do 2600, od 3. do 4 štev. 3601 do 2800, od 4 do 5. štev. 2801 do konca. Stranka dobi četrt kilograma klobas, kilogram stanc 4 krone.
Prodaja moke. Od vštetega četrtka do sobote, to je od 13. do '5 februarja se bode dobilo na vsako izkaznico za moko in sicer pol kilograma koruznega zdroba (kilogram po 2-16 K), četrt kilograma bele moke za pecivo (kilogram stane 3 50 K) in četrt kilograma ješprenja (kilogram stane 2-16 K).
Moka na izkaznice štev 20 se dobi pri tvrdki Krivic, Dunajska cesta.
Čokolada,
Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 14. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. Kdor ne more h komisiji, naj pošlje koga druzega po izkaznice, ker se na magistratu zamudnikom ne bodo oddajale.
Vninn nncniilnter rumunski denar kuP>
• ujllU |iU0UJIiU trgovska agentura po najvišjem kurzu. Trgovska agentura, Sodna ulica št. 5/1.	340	10—9
RilCtilm a'* restavracijo se išče v najem. Uuoiililu Kupi se tudi majhno gostilno. — Ponudbe na upravništvo.	371	9—6
čaj, kava, kavni nadomestek, izborn esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, milo, čevlji trpežni srajce, blago za moške in ženske, perilo in drugo, se ceno proda. Balkan skladišče, prvo nadstropje, levo.	394	4—2
Otroška posteljica &£%+&£
kupi. Ponudbe pod ^Posteljica" na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg I./3.	396	3-2
Trjjjn mladi, inteligentni Jugoslovani si žele
• ‘»Ju dopisovati z mladimi, zavednimi Slovenkami. Naslov: Slovenec, Srb, Hrvat, poštno ležeče, Pliberk. Koroško. 406 3—3
pridno in pošteno, ki ima tudi veselje do kmetijstva, išče mlada gospa na deželi. Ponudbe z zahtevo plače pod „Poštenost št. 23“ na ttpravn. 407 6 3
5°|o in ter nazaj 'srsas*'
80 000 K za reelno, popolnoma varno podjetje. Ponudbe pod „Varno“ na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3/1. _______________________________  _	4r5^ l
IZPITI P™.1’ c!o.bri na8r:,cii stanovanje, ob-Icuuiii stoječe iz 3—4 sob s kuhinjo, električno razsvetljavo in če mogoče z vrtom, s 1. marcem 1919, in sicer meblovano ali nemeblovano. Ponudbe pod Emil Koma-retho, intendant II. voj. okrožja, ŠoNki drevored. Prof Sega.	419 3—2
C n 1 otročji voziček (zložljiv). 1 divan, 1 miza, 1 omara s predali, 1 čajni Service. Gradišče 7.	121	3—2
Bukovooglje
pošljejo vreče. Za ponudbe prosi oglarski podvzetnik R. Frizzi v Vuhredu v Dravski dolini.	422	6—2
Proda
Prilili op popolnoma nova obleka z dvoj-IfUUu oo nimi hlačami, ura z zlato verižico in tri krasne srebrne doze za svalčlce. Vpraša se v Zalokarjevi ulici 10, od 9 do ll. dopoldne in 3. do 6 popoldne. 432
inn l/rnp nagrade dobi, kdor odda pri lUU i.l i £ upravništvu tega lista črn muf iz Skunks-krzna, ki mi ga je dne 8. t tn. med pol sedmo in sedmo uro zvečer v veliki gnječi, pri izstopu iz električne železnice med postajališčema ksvarna „Evropa“ in „Bavar-ski dvor“ iztrgal neki vojak.	43l
fejjj nrnftai' 1 omara (lepa trda) K 200, !Y(I [JlUUdJi i postel a (tridelna za zložiti) 60 K, 1 velika okrogla miza itrda). I zrcalo 220X'80 800 K, 1 violina (italijanska3/«) 60 K. Poizve se na novi okrožni cesti vila Fani (za belgijsko vojašnico) I. nadstr	427
Gncnnri iif*D meblovano sobo s posebnim UUd|J(JU lobu vhodom, ev. tudi s hrano, za takoj. Na ceno se ne ozira. Ponudbe na „Poštni predal št. 122“.	428	3—1
Gostilniške prostore "E,
lastno koncesijo v Ljubljani. Odgovor pod šifro „Franel“ na upravništvo lista. 425
vseh sistemov kupi „Agen- ! tura & Komisija11 Marije Terezije cesta št. 6. Pismene ponudbe pod gornjim naslovom.	4i6	3-1
Pisalne stroje
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlagalko
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg 19.
Naznanilo.
Podpisana vljudno javljata slavnemu občinstvu, da otvorita dne 15. svečana 1919
hotel in restavracijo
Union v Mariboru
(prej Erzherzog Johann).
Istočasno zagotavljata. vsem cenjenim obiskovalcem postreči vedno z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi vini, kakor tudi z vedno snažnimi hotelskimi sobami.
Blagohotnega obiska in naklonjenosti proseč bilježita udana
424 3—2 Ciril in Rozi Tratnik.
»Narodna knjižnica11.
Snopič 1 in 2.
Ualenlina Uodnika izbrani spisi.
Cena 3 krone.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo!
mr Naročite takoj!
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
Dore.“
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v meslu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je 3’50 K. Dobiva se v knjigarnah (n V Zvezni tiskarni v Ljubijani, Marijin trg 8.
®E
3®
Ravnokar iz inozemslva doisii
novi prvovrstni pisalni stroji, zelo dobri barvni trakovi in predvojni ame-rikanski ogljeni papir. 430 5 1
Fran Bar, Ljubljana
Frančevo nabrežje št. 5.
Prevzamem tudi pisalne stroje in kontrolne blagajne v popravilo, čiščenje ter pranje z bencinom.
3E-------------na
Trgovina SCHNEIDER & VEROVSEK
z železnino
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18
naznanja cenj. odjemalcem, da ima sedaj zopet večjo zalogo železa, obročev, žice, žični-kov, podplatnikov, kuhinjske posode, cementa cevi za vodovode, žične vrvi, raznega orodja itd, katero robo oddaja po sedaj primernih cenah na debelo in drobno 435
Palično železo, valjanec, žičnike, žico. žično vrv, samokolnice, strešno lepenko, karbolinej, cink. pločevino, vodovodne cevi in črpalke ter razno orodje, dalje poljedelske stroje, jerrr.enice, vretena (vele) in druge strojne dele priporoča po zmernih cenah na drobno in debelo sta^a slovenska tvrdka
FRAN STUPICA, Ljubljana, Mca;Ie 17S.T
I. jugoslovanski umetni zavod
za povečanje slik
po vsaki fotografiji do naravne velikosti. Slike se izdelujejo tudi z oljnatimi in akvarelnimi barvami. — Delo umetniško izvršeno, cene zmerne. — Izvršujem tudi najmodernejše vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Veličan Besler, fotograf in slikar
429 3-1 Ljubljana, Križevniška ulica št. 2.
Kavarna „Zvezdaw.
Naznanjam slav. p. n. občinstvu, da otvorim dne 15. februarja t. v prostorih bivše Kazine v Ljubljani
kavarno „ZVEZDA“.
Priporočam se p. n. občinstvu, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrbnim vodstvom.	,
432 3 t
Josip Ivančič, kavarnar.
■
Mast, slanino, suho meso saiamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni.
Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
?a kavin nadomjestak u paketima xUV-g po K 6-50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	20	n
Jf> i rr /^\ \ / i />	tvornica suhomesnate robe 1 mas*?,
■ vJI I £3 vJ \ 1 v*f Nova Gradiška, Slavonija.