Naročnina mesečno 85 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. xa inozemstvo 120 Din Dredniitvo je v Kopitarjevi tU. 6/111 Telefoni aredniitvat dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 I shaja vsak dan zjntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana it. <0.650 in 10.349 za inseratei Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dnnaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Dajmo čast resnici! Nobena stvar na svetu ni tako lahka in poceni kakor če se kdo obreguje nad Cerkev. Sploh je navada neotesanih ljudi, da ee znašajo predvsem nad onimi oeebami ali institucijami, ki se ne branijo z orožjem ali e paragrafi, ampak odgovarjajo na napade z velikodušno ljubeznijo in moralnim dostojanstvom. Zato mora prav Cerkev v našem času, ko je srčna kultura tako redka in imajo prvo besedo demagogi brez vzgoje, največ prenašati krivičnih očitkov nevednosti tn zlobe. Zakaj daleč so že za nami čaei? o katerih nam pripoveduje ruski pisatelj Bunin, ki je od svojega očeta, malega plemiča, dobil za navodilo življenja rodbinsko geslo: »Živi tako, da boš v čast našemu rodu in imenu, ljubi državo in ostani zvest Cerkvi, drži vedno besedo, bodi v boju pogumen in pošten, v ljubezni in zakonu čist ter brani elabejše in se poteguj vedno za tistega, ki g a vsi drugi napadajo in stiskajo .. .t Danes veljajo v javnem življenju pravila nogo-brca; kdor ima močnejše mišice, kdor ne pozna nobenega moralnega zakona in kdor zna najbolj varati svoje soljudi, ta je gotov, da se bo dokopal do prvih mest v človeški družbi. Predvsem pa naj udriha zoper Cerkev; nspeh ne izostane in s takim zabavljanjem zoper največjo moralno in kulturno silo Evrope bo vsak nekulturen človek najlažje dosegel med množico »fuhrerski« položaj, če tudi inače razpolaga s sposobnostmi, ki se danes zahtevajo za tako mesto: predrznostjo, brezobzirnostjo in brezvestnostjo. To je navodil, ki ga je vsem, kateri hlepijo po taki karijeri, dal že slavni atenski čevljar Kleon, kralj vseh demagogov. Prav zato, ker imajo danes povsod taki Kleoni največ govoriti, •je prišla demokracija ob vsak kredit, ker se pod njeno krinko ugonabljajo po takih etremuhih, naj se potem oblačijo v buržujski frak ali v delavsko kamižolo, največje vrednote socialnega življenja človeštva. Taki demagogi so vrgli med svet frazo, da Cerkev zagovarja fašizem, da se zavzema za diktaturo, da podpira reakcijo in podobno. Cerkev, tako kričijo, je proti parlamentarizmu, odobrava desničarske puče in zastavlja svojo moralno avktoriteto za nntisocialne ustavne in gospodarske načrte. Zlasti slišimo to zadnje čase, ko se vladajoči režim v Avstriji trudi, da bi zgradil stanovski državni red na načelih, ki jih je postavil papež Pij XI. v svoji znani okrožnici. Ker ta stanovski red ne sloni na ateistični domnevi zgodovinskega materijalizma, ki jo imajo ti Kleoni za nepogrešno dogmo, zato je seveda ves marksistični tabor pokonci in grdi Cerkev, ki s konkretnimi socialnimi načrti, naj jih izdeluje Dollfuss ali Mussolini ali kdorkoli že, nima nobenega opravka, ker to ni njena naloga. Cerkev brani le vrhovna načela, ki morajo s stališča krščanske idealistične morale biti podlaga človeški družbi, in katerim se ta ali oni konkretni ustavni in gospodarski sistem približuje bolj ali manj, ne da bi se Cerkev s kakršnimkoli takim družabnim redom, kakor je realiziran v dejanskih prilikah, istovetila ali pa nosila kakršnokoli odgovornost zan.j. Kajti vsak tak konkreten red je izključno človeško delo, ki pritiče državi, nikakor pa ne duhovni instituciji Cerkve, in za vsako tako realno ureditev družbe orgovarjajo vladajoči državniki, odgovarja narod, ne pa ona institucija, ki daje človeštvu samo vrhovne religiozne in etične smernice delovanja. Marksistični Kleoni bi morali vedeti, da papež Pij XI. v svoji epohalni okrožnici, kakor najbolj povdarjajo ravno avstrijski teologi in moralisti ter krščanski družboslovci, nikakor ni postavil kakšnega konkretno izdelanega družabnega reda in tudi ne poklicnostanovskega, ampak je le soglasno s svojim predhodnikom Leonom XIII. in vsemi papeži sploh, ki so avktoritativno obravnavali vprašanje uredbe človeške družbe, poudaril osnovne moralne podlage in vrhovna socialnomoralna načela, ki mora.io usmerjati krščansko družbo, to je socialno vzajemnost, ki najbolj prihaja do izraza v korporacijah. Kako to realizirati, da se temu idealu najbolj približamo, to pa ni stvar ne papeža ne Cerkve, ampak države in državljanov, ki se prištevajo h krščanskemu občestvu. Menda socialisti ne zahtevajo, da bi papež svoji okrožnici postavil za osnovo Marksov komunistični manifest ali pa ustavo sovjetske socialistične republike. Pij XI. čisto točno opredeljuje, kako si zamišlja korporacije kot najboljši izraz tiste socialne vzajemnosti, ki je ne pozna ne kapitalistični ne marksistični družabni red, ki oba slonita na načelu razredne borbe, z drugimi besedami, na načelu pravice močnejšega, ki nikdar ni bila in nikdar ne bo vodivni princip krščanstva. Papež pravi, da pravilen družabni red zahteva različne poklicne stanove, zvezane med seboj po vezi socialne pravičnosti in ljubezni, ki bodo, eni kot voditelji produkcijskega procesa, drugi kot delavci, proizvajali gospodarske dobrine z ozirom na skupni blagor s primerno avtonomijo, katero bodo uživale korporacije v oblikovanju gospodarskega življenja celote, to je države — tak družabni red torej, ki bo pravico do poštene lastnine in svobodo gospodarskega udejstvovanja harmonično združeval z zahtevami občestva, ki lastnino in svobodo ureja po vidiku skupnosti, socialne blaginje in poštene eksistence za vsakogar po merilu dela in koristi, ki jo vsak k skupnemu blagru doprinaša. To ni torej noben fašizem, — kakor vpijejo Kleoni — zakaj fašizem v »unitarai državi« pogoltne vsako samodelavnost in samoupravnost korporacij ter vede v isti državni socializem, kakor ga pozna sovjetska Rusija — je torej v oKnovi nasproten idealu Cerkve. Cerkev je namreč vedno stremela za organičnim občestvom, v kalerem država ni prisilna delavnica, ampak le u reja svobodno sodelovanje posameznih go- Belgrad-Solija-Ankara Pomet^oth^Anharo Nemški lisi o „ofenzivi Jeltića 7" izločitev velesil z Balkana" Ljubljana, 21. aprila. Ves evropski tisk je z veliko pozornostjo sledil potovanju našega zunanjega ministra v turško prestolico. Pomen tega obiska in diplomatskih razgovorov najprvo že v Sofiji, nadalje v Ankari in sedaj pri povratku zopet v Sofiji, presega daleč okvir uljudno-stne vrnitve obiska turškemu zunanjemu ministru. Iz izjav obeh državnikov, predvsem onih pri slavnostnem banketu v Ankari, ter iz komentarjev neposredno prizadetega tiska sledi z neizprosno logiko, da je potovanje v Ankaro zopet en korak naprej v konsolidaciji Balkana. Grška debata o balkanskem paktu, predvsem pa nepremišljeni Ln neosnovani napadi Vonizelosa in njegove stranke na grškega ministrskega predsednika, češ da je Grčijo prodal in jo izpostavil nevarnosti, da se bo morala enkrat boriti z velesilo, ki je njena prijateljica, je neprijetno odjeknila po vsem Balkanu. Grški ministrski predsednik je sicer možato zagovarjal vsebino balkanskega pakta, toda ostal jc vtis, da del Grčije nikakor ne razume vrednosti sporazuma balkanskih narodov na temelju nedotakljivosti meja. Balkanski pakt s tem ni izgubil svoje velike politične vrednosti, a vendar je debata v Atenah nekoliko zrahljala eno njegovih front. Zato je povsem razumljivo in odgovarja tudi jekleni volji našega zunanjega mini; stra, mir na Balkanu zagotoviti in izključiti možnost vojnih zapletljajev za dolgo dobo let, če je porabil svoje potovanje v Ankaro za to, da napravi en korak naprej na poti, ki jo je v svojem zunanjepolitičnem govoru v narodni skupščini napovedal. Oba državnika sta, kot poročajo uradna poročila in komentarji listov, pretresala ponovno vprašanje balkanskega pakta z ozirom na kritike v Atenah, in sicer na ta način, da bi se žc sklenjeni balkanski sporazum še bolj trdno oslonil na novo os Belgrad-Sofija-An-kara. Z drugimi besedami, je stopila v ospredje zamisel, da bi pritegnili k sodelovanju tudi Bolgarijo in sicer na ta način, da bi štiri države, ki so balkanski pakt že podpisale, kot enota podpisale z Bolgarijo pakt o nenapadanju za daljšo dobo let S tem bi bil mir, ki je najvišji cilj naše zunanje politike, zajamčen in sicer na podlagi nedotakljivosti sedanjih meja, lri je drugo vodilno načelo Jugoslavije v zunanji politiki. Balkanski sporazum, ki bi visel na močni osi Belgrad-Sofija-Ankara bi kompenziral nekoliko zrahljano grško fronto. Že z vsebalkanskega stališča bi bila takšna rešitev, ki jo oznanja tisk ob priliki Jevtičevega potovanja, velikanskega pomena, a s stališča naše države in njenih življenjskih interesov še bolj. Značilno je, kar piše »Berlin. Tageblatt« k temu predmetu, ko izjavlja, »da je jugoslovanski zunanji minister začel možato ofenzivo, da izloči z Balkana vse razdiralne vplive velesil in da ohrani Balkan balkanskim narodom. V sedanji mednarodno-politični sliki v Evropi je našel za uspeh Pri razgovorih je bilo sproženo vprašanje nenapadalnega pakta, hi bi se mu pridružila Bolgarija ugodne predpogoje, ki jih hoče do kraja izkoristiti«. Po povratku našega zunanjega ministra v Belgrad bomo torej stali še le na pragu novih spodbud, ki se hodo na Balkanu razvijale, kakor je tudi prav, pod vodstvom naše države. V Carigradu Carigrad, 21. aprila. AA. Davi ob 9 se je jugoslovanski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič pripeljal v spremstvu načelnuca političnega oddelka g. Martinca in tajnika g. Kojiča v Carigrad. Na postaji so g. Jev-tiču priredili prav tako svečan uradni sprejem kakor pri odhodu v Ankaro. Glede razgovora, ki ga je g. Jevtič imel v Ankari s predsednikom renublike gazijem Mustafo Kemal-pašo in Tevtikom Rudži-be-jem, naglašajo turški listi tndi pri tej priložnosti važnost teh razgovorov v Ankari in posebno poudarjajo, da vladajo med Belgradom in Ankaro prisrčni odnošaji, ki jim je položil temelj sestanek med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in gazijem Mustafo Kemal-pašo v lanskem oktobru v Carigradu. Z zadovoljstvom smo ngotovili, pravi »Mili-jet«, da so govori g. Jevtiča v Ankari in njegovo pojmovanje balkanskega sporaz.n-ma identični z našim stališčem. G. Jevtič je zapustil v Ankari nepozabne spomine. Carigrad, 21. apr. AA. Danes opoldne je priredil earigrajski vali Ali Riza bej v hotelu »Toka-tlianuc kosilo jugoslovanskemu zunanjemu ministru Jevtiču na čast. Knez Starhemberg izjavlja: Tudi Čehoslovaška se bo v kratkem odločila, da sodeluie z Mussolinijevimi idejami Hitlerjev rojstni dan v Gradcu: 50 aretiranih Gradec, 21. aprila. M. Na predvečer Hitlerjevega rojstnega dne so pokal: po vsem mestu papirnate bombe in vse polno ognjev v podobi kljukastega križa je žarelo po ulicah. Včeraj dopoldne se je zbrala množica akademikov ter prepevala Hitlerjevo himno po graški promenadi. Policija jc hotela razpršiti demonstrante, ki pa so med občinstvom našli veliko somišljenikov, ki so se postavili proti policiji. Demonstracije so se nadaljevale do poznega popoldneva in policija je spravila na varno že 50 hitlerjevskih navdušencev. Troje oseb je Rim, 21. aprila, b. Knez Starhemberg je dal uredniku lista »Ottobre« izjavo, v kateri opisuje Značaj nemškega narodnega socializma, za katerega pravi med drugim: »Nobenega dvoma ni, da je narodni socializem močan pokret v Evropi. Danes pa se nahajamo vsi pred uganko: ali bo ta pokret v bodočnosti imel boljševiški ali fašistični značaj. Če bo Hitler dovolj sposoben, da popolnoma obvlada položaj, potem ne dvomim, da bo Nemčija izvedla ideal fašizma in to onega kot ga je Italija. Vsekakor pa narodni socializem nima nobenih možnosti, da se uveljavi v Avstriji, to pa zaradi tega, ker bi njegova rasistična doktrina postavila Avstrijo na stopnjo navadne pruske kolonije. Mnogi Avstrijci so prežeti z ljubeznijo do domovine in želijo, da zgradijo samostojno in neodvisno državo z izrazitim avstrijskim duhom. Vsekakor pa je potrebno, da se med Prusijo in južno Evropo zgradi most za zbližanje. Stara zgodovinska naloga Avstrije je bila vedno v tem, da je služila kot most med severno in južno Evropo. Starhemberg je izrazil prepričanje, da se bo tudi Češkoslovaška v kratkem odločila, da sodeluje v skladu z idejami in težnjami Mussolinija, ki zagovarja ravnotežje v srednji Evropi. Bivša avstro-ogrska monarhija ni bila umetna tvorba, ampak je nastala prirodno in se je tudi prirodno razvijala. Mussolinijev načrt popolnoma odgovarja vsem političnim, gospodarskim in zgodovinskim potrebam in pogojem srednje Evrope. Zato se ni treba truditi, če bo Češkoslovaška nekega dne sodelovala z Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Luki Trst in Reka imata svojo zgodovinsko in prirodno nalogo in se bosta po Mussolinijevem načrtu lahko razvijali. Dunajska vremenska napoved: Prehodno zmanjšanje oblačnosti, nekoliko topleje. bilo lažje ranjenih. Policija je morala kar dvakrat zapreti s kordonom vso promenado v dolžini kakih 100 metrov, da prepreči resnejše izgrede demonstrantov, Zvečer je bila promenada zaprla in je ostala do jutranjih ur. Grade«, 21. apr. p. Ob priliki 45 letnice Hitlerja so hitlerjevci nekaj kilometrov nad Gradcem spustili v Muro več plavajočih bakelj v obliki kljukastega križa. Te baklje so potem plavale skozi Gradec in vzbudile veliko pozornost. Ko so te baklje plavale skozi meeto, se je policija v čolnih spravila nadnje in je pri tem prišlo skoraj do velike nesreče. Policijski čoln se je vsled nerodnega manevriranja zaletel v srednji steber mostu in se prevrnil. Policiste so le s težavo rešili iz hladnih valov Mure. Dunaj, 21. apr. p. Danes se je zagovarjala pred porotnim sodiščem v Leobnu žena znanega voditelja v uporu socialističnega delavstva, Kolomana Wa-lischa. Bila je obsojena zaradi veleizdaje na eno leto težke ječe. Med razlogi obsodbe se navaja, da je sodelovala pri pripravah za vstajo in zaradi spremljevanja moža na begu. Diktatura v Grčiji? General Konditis hoče braniti balkanski pakt proti opoziciji Atene, 21. aprila, b. Med ministrskim predsednikom Caldarisom in vojnim ministrom Condilisom je nastal hud spor, tako da se lahko reče, da se vodi borba med demokracijo in diktaturo. General Condilis smatra, da so razmere v državi zaradi vedno' večjega odpora opozicije proti balkanskemu paktu take, da ne bo mogoče obdržati reda brez diktature. Caldaris pa je ravno nasprotnega mnenja, in kakor vse kaže, soglašajo z njim tudi vsi ostali člani vlade, pa tudi sam predsednik republike Zaimis. Zaradi tega je imel včeraj general Condilis pred atensko vojno posadko demonstrativen pregled vojaštva, takoj nato pa je imel pred zbranim častniškim zborom daljši govor, v ka- terem je poudarjal potrebo diktature, ko pride čas za to. Po izjavah, ki jih je podal pozneje grški zunanji minister Maksimos zbranim časnikarjem, sodeč, pa se je položaj že znatno zboljšal. Baje se je že našel sporazum glede volitve predsednika republike, ki bo že sedaj odstopil in bo ponovno izvoljen, čeprav traja njegov mandat do prihodnje jeseni. Volitve bi se imele vrSiti že v teku prihodnjega tedna. Enako se je dosegel sporazum tudi glede častnikov, ki so pristaši Venizelosa, tako, da bodo oni, ki so proti opoziciji, v kratkem napredovali. Pri bivšem ministrskem predsednika Venizelosa je bila snoči dolga konferenca opozicije. spodarskih stanov in kulturnih edinic po načrtu, ki je produkt pametnega vodstva na eni in volje posameznih poklicev, organiziranih v zakonodajna telesa, na drugi strani. Izraza: avtoritarna država, ki so ga dali taki vladavini, si ni izmislila Cerkev in se tudi v okrožnici »CJuadragesimo anno« ne nahn.ia. Ime je brezpomembno, gre ia stvar: aH hodo državniki, ki hočejo poklio-nostanovski red uresničiti, zinili ustvariti tako državo, ki bo na oni strani dovolj močna, dn bo spričo različnih teženj -posameznih stanov in poklicev ter fnktorjev go-spodnrskega proizvajanja ohranila nujno potrebno enoto, na drugi pa se ob takem prizadevanju po političnem soglasju tnke, vsekakor precej komplicirane državne ureditve (kakor je na primer Dollfussov ustavni nnčrt) ne bo izrodila v diktaturo, ki ne trpi poleg sebe nobene svobodne politično in gospodarske korporacije. To ni lnlikn naloga: na vsak način realizacija take »avtoritarne države« ni stvar Cerkve, ki ne bo odgovorna za eventualni neuspeh, ki pn gotovo s simpatijami spremlja vsak poizkus, dn se nn rušečih se temeljih liberalnega in marksističnega ateističnega družabnega nn-7,0rn zgradi zopel resnično krščanska družba. Naj bo to potem komu prav ali no: kar je Pij XI v svoji okrožnici označil kot vzor družbe, ki se najbolj približuje katnli; škem u nazoru o svetu ln ki se je odnekdaj imenoval stanovski red, to so oznanjali že vsi veliki graditelji krščanskega socializma: Ketteler, Dupanloup, Bonomelli. Vogelsang. Na vsak način to ni bil noben fašizem, ampak njegovo temeljno nasprotje in kdor v stanovski ureditvi države vidi že fašizem, ta ni zmožen ločevati pojmov in videti resnice, ali pa je noče. Enako je s parlamentarno demokracijo. Zelo čudno je. da marksisti tako vneto zagovarjajo parlamentarno demokracijo, ko pn je njihov vzor diktatura, pa naj bo tudi »proletarska«, zakaj diktatura se ne menja, naj ima ta ali oni predznak. Torej marksisti branijo demokracijo, očitajoč Cerkvi in papežu, da stremita za njeno smrtjo. Tudi to je neresnica, ki ima samo ta namen, da bi se Cerkev množicam omrzila. Cerkev je v svojih največjih duhovih, Tomažu. Škotu, Suarezu, ut. meljitel jica evropske demokracije. ki so jo francoski enciklopcdisti samo pokvarili, ko so jo udinjali h kapitalizmu stremečemu malemu in srednjemu meščanskemu razredu. Ntnnovskojmklicni red, ki sc nnjbolj približuje cerkvenemu družabnemu stališču, demokracije ne odstra-njn, ampak jo nasprotno okrepljujc, ker jo zasidrn resnično v ljudstvo, v njegove delovne stanove, v avtonomijo^ raznih poklicev in ustvnr.in predpogoj za državo, ki no svojo močno nvktoriieto črpnla iz teli ljudskih zastopstev, ne pn iz bančnih klik. S fašističnim, rojallstlčnlm ln plutokratlČ-nim zabavljati jem proti parlamentarni de-mokrnciji kot taki pn Cerkev nima prav nič opraviti. Bilo bi obžalovati, če bi Dollfiuov načrt ne našel prave rešitve, ki bi stanovska zastopstva povezala s političnim parlamentom tako, da bi se demokratično načelo nc okrnilo. Toda to jc zopet le Dollfussova stvar in se katoliške Cerkve kot take ne tiče. Pač pa smemo tudi kot katoliki načeloma naglašati, da političnega parlamenta brez največje škode za državo ni mogoče odpraviti, ker je kot uravnovešujoč in harmoni-zujoč faktor različnih gospodarskih in kulturnih teženj tudi v stanovski državi nujno potreben. Nujno je tudi, da se ohrani sodelovanje vsakega državljana kot enakopravnega pri zakonodaji, mora se pa kolikor mogoče odstraniti možnost vsake korupcijo in vsakega potvarjanja ljudske volje — predvsem je treba preprečiti, da bi sc ljudska voljn umetno fabricirala po strankah in klikah, ki izrabljajo slabe nnsronc množice v svoje namene in v namene denarnih skupin in interesov. Parlamentarna demokracija tudi ne sme služiti v sankcijo stremljenj, ki rušijo moralne osnove družbe s tem, da proglašajo načelno svobodo in enakost verstvn z brezverstvom, materialistične »morale« z idealistično, zla z dobrim, vsake filozofsko izmišljotine in amoralizima s trdnimi, pozitivnimi zgodovinskimi svetovnimi nazori, zasidranimi v krščanski ljudski skupnosti in njenem etosu. To nam Teč ni nobena demokracija. ampak anarhija, ki je Evropo po zaslugi Inžidcmokratičnega demagoštva peljala tja. kjer m danes nahaja. Draga petletka Napori pn* gospoda rak« petletke eo sovjetske goepodareke kroge osopli in i »črpali. Čeprav bi ae morala pričeti izvajati druga petletka že lansko leto, se je poti robna debata o načrtu vršila šele leto« ob priliki strankarskega kongresa v Moskvi. Največ je o tem predmetu govoril sam Stalin. Podal pa je uvodoma še pregled čez delo prve petletke, ki je posebno intereeanten radi tega, ker Stalin med vrsticami vendarle priznava, da v> uspehi prvih petih let v marsičem zaostali za pričakovanji. Stailiu je tudi povedal, da hočejo sovjeti uporabiti izkušnje, ki »o si jih pridobib т prvih petih letih načrtnega gospodarstva in unineje pristopiti k uresničenju druge gostiodnr&ke petletke. Tudi tempo dela so nekoliko zmanjšali. Medtem, ko je pri prvi petletki bilo predvideno zvišanje proizvodnje od leta do leta za 23%, ee načrt za drugo petletko zadovoljuje z letnim prirastkom proizvodnje za 16.5% Posebni nedostatki prve petletke so bili: nezadostna prcskrl« prebivalstva z živili in obleko; nezadostna produkcija v težki imlu-Mriji in na splo&no »lalva kvaliteta izdelkov. 7*do pomanjkljive, mestoma kaotična organiza-rija |>rometa v državi iu končno zelo težke prilike med kmečkim prebivalstvom. Kot vzrok teh uedoetatkov navaja poiroćilo: pretirano »tremljenje producirati čim več, kar je t glavnem šlo na škodo kvalitote izdelkov; pomanjkanje strokovno izvežbariih delavcev in tz tega izvirajoča prenizka storilnost; previsoki proizvajalni stroški, ki so onemogočili konzum širokim ljudskim plastem; končno še pretiran birokratizem in pomanjkanje tehnične inciait i ve. f>rav te nedoslatke so т teku let navajali «ai objektivni jxw.iiavalci razmer i Rusiji. Toda nagradno so jih komunistične propagandne agencije ta vrača le kot »ovjetom neprijazno. *lo-namemo agitacijo v inozemstvu. Zato pa nam je sedaj d-rago. da jih jwiznava in potrjuje kot resnične mm Stalin gotovo v pravilnem spoznanju stvari, kakor v resnici obstojajo. Druga petletka hoče predvsem odpraviti po^ređke v prvih petih letih, a is»oča«no iti korak dalje. Predvsem se iz nailaljnjega gospodarskega načrta razbere trdna volja izvesti do konca indnstrijalizaeijo Rusije in jo spremeniti v prvo industrijsko državo na svetn. Komunisti se namreč v vsakem slučaju zanesejo le na delavstvo. ki je drugače kot kmetsko prebivalstvo gospodarsko in pa tudi |>o svojem duhovnem n st roj u in življenjskih pogojih bolj dovzetno za materialistično komunistična načela in za kolektivistično urejeno družbo. 7, delavstvom, ki ni zakoreninjeno ч zemlji kakor kmet, je tmii mnopo lažje manevrirati in ga lažje napraviti odvisnega od vlndajočega režima. Zato najpreje industrializacija. ki naj spremeni dosedanje agrarno obličje ru^ke zemlje. Po končani drugi petletki naj bi delež industrije v celotni produkciji znašal 79.5%, delež poljedelske proizvodnje pn samo še 20.5%! Sovjetom se večkrat očita gigantomani ja. to je težnja, ustvarjati velikanske industrijske naprave, tn res leži boljševikom najbolj pri arcu težka industrija. V nnčrtu se navajajo ogromne številke. Gradnja strojev гшј bi 1937 znašala 107% več kakor 1942, izraba električnega toka naj bi se od 13.4 miljarde KW ttr dvignila na 3S miljard KWh: izkopi na premoga za 137% (od 64.3 pa 152.5 milijonov toni: pridobivanje nafte za 110% (od 22.1 na 46.8 milijonov ton); produkcija sirovega železa za 160% tod 5,8 nn 16 milj. ton) itd. Celotna industrijska produkcija naj bi se v teku druge petletke dvignila od 48 miljard rubljcv ne 10"? miljnrde. Ali so te gigantske številke realne? Komaj verjetno Saj bi že po načrtu prve petletke — dn navedemo samo en primer — moraln produkcija sirovega železa I932 /n;išnti IT milijonov ton. v resnici pa je dosegla le 5.8 milj. ton. In tako bo tudi 7. marsikatero drugo panogo. Petletka postavi zelo visoke rilje, dn potem vsaj nekaj doseže. Mod načrtom in resnično« t io je pa velika raz.lika. Poseben del načrta predvideva ustvaritev velike industrije na Daljnem vzhodu, ki je bo-ifnit na rudninah. Glavni namen te gospodarske ooteze pa je vojaškega znača ja. Sovjeti se resno hoje vojne nevarnosti na vzhodu. Pravilno sklepajo. da bi pravočasna preskrba armad, stoječih na mand/urski meji. 17. domskih in ural-»kih industrijskih centrov bila domala nemogoča. Po načrtu odnade industrijske investicije na Sibirijo. Kaizakstnn in Srednjo Arijo T*% vsega kapitala, železna in jeklena(!) industrija pa dobi v teh ozemljih сИл 41%. Sovjeti hočejo torej na vzhodu nftvariti veliko industrijo. ki bo v slučaju vojne mogla oskrbovati »rmnde ob Tihem oeennn. Nadaljnja skrb »ovjeiov )e rzbolj*wti pro- met in prometna »redstva. Ne gre pa pri tem toliko u\ gradnjo novih železnic, kakor da izboljšajo že obstoječe, ki so po lastnem priznanju v škandaloznem stanju. Sedanja povprečna hitrost tovornih transportov j*> železnici /.naša 4 km na uro, to je manj kakor brzina pešca! Razumljivo je, da posebno Vorošilov, vrhovni poveljnik sovjetskih armad, pritiska na takojšnjo remeduro, saj Rusija pri tem stanju ne more izvesti niti mobilizacije svojih čet! Po načrtu bodo izmenjali 20.000 km Iračnic, elek-trificirali 5000 km, dvignili vozovni park od 552 tisoč na 805.000. lok »motiviki park od 20.000 na 24.000, 9500 km enotirnih železnic bo spremenjenih v dvotirne, in sicer Krivoj Rog—l)onski bazen; Moskva—D011; Moskva—Ural; Ural — Kuzneck; Leningrad—Donsko ozemlje. V načrtu so tudi ogromne avtomobilske ceste, in sicer tako imenovane »magistrale«; Moskva— Leningrad; Moskva — Minek; Moskva—'Piflis: Moskva—Kitrgan. Veliki izdatki so predvideni tudi za izpopolnitev rečnega prometa, ki naj bi se od 84.000 km sedanjih plovnih prog dvignil do 101.000 km. Sovjeti imajo pravtnko velike načrte, kako dvigniti produkcijo živil, obleke in obutve. Priznavajo. da so v tem pogledu dosedaj sovjetskega državljana strašno zanemarjali. Pri prvi petletki eo v ta namen izdali 5,5 miljarde rub-Ijev, sedaj naj bi investicija znašala 16,1 miljard. Gre predvsem ш /.gradnjo novih tekstilnih tovarn, tovarn za obutev, platnene in ple-tilne industrije, izdelave umetne svile, fabrik za konserve in mesne izdelke, sladkorne tovarne itd. Predvsem torej izdelki, ki pridejo neposreduo v korist konsuuienta. Posebno politiko izvajajo sovjeti napram kmetskemu prebivalstvu. Ponovno je bilo že poudarjeno, da kolekti vizaci ja na deželi ni uspela. Enostranski poudarek goe|>odarstva na industrijo silno škoduje poljedelstvu, na ka terega ne odpade skoraj nič državne subvencije. pač pa je kmečko prebivalstvo radi pretirane oddaje živil prepuščeno velikemn pomanjkanju. Govorice o lakoti v Rusiji niso bajka, ampak polna resnica. Seveda, ne stradajo vai, a m j ki k puste boljševiki stradati in umirati predvsem tiste predele države, kjer se kmetje niso pustili socializiraiti. Tem so enostavno vse pobrali in jih prepustili smrti 7>n lakoto. Zlasti se to godi na Ukrajini. Tega dejstva ne zanikajo niti prijatelji boljše.vikov. Nasprotno pa kmetom, ki so stopili v kolhoze, puste večje zaloge živil in so jim celo dovolili, dn s presežkom lahko svobodno razpolagajo, ga smejo prodati in si za izkupiček nabaviti uiilo, čevlje, obleko, česar dosedaj niso smeli. Prav tako bi boljševiki radi bolj obljudili vzhodne pokrajine, ki meje imi Mongolijo in Mandžurijo. Radi bi tamkaj imeli zanesljivejše prebivalstvo, kakor pa so Kirgiška plemena. Kmetje, ki se naselijo v Tramsbajkalskih pokrajinah, so 10 let prosti vsake oddaje živil državnim organom, davki so malenkostni i,n trgovina je svobodna. Celotno stanje v pol jed < Istvu je prav malo zadovoljivo, kolektivizacija se je ponesrečila. Statistika o stanju živine je n,iravnost joča. Število goveje živine je od 70.5 milijonOT nazadovalo na 40.7; ovac od 146.7 na 52.1: svinj od 25.9 na 11,1); konj od 35,5 na 19,9 milijonov. Pred vojno leta 1915 je bilo na sedanjem sovjetskem teritoriju obdelanih 106 milijonov hektarov zemlje, 7. donosom 801 milijonov slo-tov žita. I,eta 1033 |>н je bilo obdelanih 120.0 milj. hekt.. kjer se je pridobilo 898 milijonov stolov žiln. lo so sovjetske številke in jih ni mogoče kontrolirati. A kljub temu, da je bila lanska žetev v resnici v vseh 17 letih sovjetske republike najboljša, morajo sovjeti priznati, dn je nn obdelani površini, ki je za 25% večja kot leta 1953, bilo mogoče 1933 pridelati le 12% več. Istočasno pa je število prebivalstva naraslo od 140 milijonov na skoraj 170 milijonov. Torej je razumljivo, da sedanje prebivalstvo mnogo slabše živi i,n da so res premnogi obsojeni na lakoto, zlasti, ker sovjeti zelo mnogo žita izvažajo. ker rabijo mnogo tnjih valut za kritje svojih naročil v inozemstvu in jih na drug načini ne morejo dobiti. Treba bi bilo staviti samo še eno vprašanje: Kako bo država mogla finansirati vse te gigantske načrte? Za prvo petletko je bi.lo predvidenih 50.5 miljard ruhljev, pa ni bilo dovolj kritja za vse investicije. Odkod bodo boljševiki vzeli sedaj 133,4 miljarde rubljev, kar bo predvidoma stala druga petletka? Tega, najbolj zanimivega vprašanja na kongresu niso obravnavali. Ostane torej skrivnost finančnih umetnikov okrog petletke, na kak izreden način bodo rešili ta najvažnejši problem. Denar za prvo petletko je moral narod pristradati; najhrže bo šlo tudi še naprej po isti, že preizkušeni metodi drin. Celjuskinova usoda se ponavlja Ledene gore stiskajo „Sahatina" Moskva, 21. apr. k. Danes so se iz severnega ledu zopet razširili obupni klici na pomoč. Ledo-lomilec »Sahalin« je v začetku aprila odšel iz Vla-divostoka na pomoč Čeljuskineem. Pred nekaj dnevi je prispe! na tisto mesto, kjer so taborili Čeljuskinci in se je sedaj vračal nazaj v Vladi-vostok. En dan oddaljenosti od Vladivostoka pa je ledolomilec »Sahalin« priSel med dve ledeni gori, ki ga sedaj zmeraj bolj obkrožujeta. Ledolomilec • Sahalin« )e sicer zelo močno zgrajen, vendar pa ne bo mogel vzdržati pritiska obeh ledenih gora, in je tako položaj vse posadke silno tvegan. Na parniku je sicer dovolj živeža, ki so ga peljali s seboj za Čeljuskince, vendar pa se vsega ruskega javnega mnenja polašča vznemirjenje zaradi tolikih nesreč pri ekspedicijah v severna morja. Sovjetska vlada je izdala povelje, da morajo vse blizu vozeče ruske ladje kreniti na pomoč ledolo-milcu »Sahalinu«. Nesreča v bosanskem rudnika Sarajevo, 21. aprila. A A. V rudniku Rakauj » rovu Staro okno se je pripetila eksplozija. V tem rov« je delalo več delavrev in jn moralo biti pri eksploziji več ranjenih in mrtvih. Vzrok eksplozije doslej še ni znan in tudi no število mrtvih in ranjenih. Na kraj nesri'će м, odšli p« dogodka ravnatelj za gozdove in rudnike, načelnik splošnega oddelka banske uprave drinsko banovine in orozniški poveljnik 1 večjim številom orožnikov ia reševanje. Tja odide tudi ban drinske banovin«. Izdani s« vsi ukrepi sa hitre reševanj«. Razvoj vladne krize v Avstriji Starhemberg podkancler - Fey gre Dunaj, 21. aprila. Z Razvoj vladne krize, ker o vladni krizi smemo j^ovoriti, je razmeroma hiter. V prvi vrsti gre za to, da se kolikor mogoče zmanjša vpliv sedanjega podkanclerja majorja Feya (»Slovenec« je o tem poročal preti tremi dnevi, op. ur.), •> katerem so ie pred petimi tedni trdno govorili v diplomatskih krogih, da bo postal bodoči diktator Avstrije. Odkar je Starhemberg odpotoval v Rim. zvezda majorja Feya neprestano pada. Njega, ki je | hote! voditi avstrijsko politiko, sedaj potiskajo nazaj rta polje, kamor kot častnik tudi spada. Njegov najbližji sotrodnik dr. Attmaim, ki je še nedavno igral velikansko vlogo na Drmajo. ie dobil šest mesečni dopust, da m od naporov odpočije. Doli luss je zelo spretno manevriral, prihhžaval ee je Starhembergu, ne da bi м mu preveč vdajal, s tem pa odrival Feva, ki jt postajal preveč siten. Položaj je sedaj tak. da bo prej ko ne sedanja vlada odstopila, nakar bo zvezni predsednik Mikla« poveril sestavo nove vlade zopet dr. Dolllussu, ki bo pritegnil Starhemberga kot podkanclerja v vlado, Feya pa enostavno izpustiL Fejr bi v tem primeru postal aktivni general in bi dobit odgovarjajoč« mesto, č« bi n« hotel sprejeti poanjanega posla niškega mesta v Budimpešti. Debata o novem zveznem predsedniku je za enkrat ponehala, ker ie Dollliiss ropte zelo spretno objadral nevarno skalovje, kjer preži Heimvvehr s Starhembergom, s tem. da je izjavil, da vprašanje ni aktuclno. ker je treba počakati, da predsedniška lit/o* Mik'asu poteče. Kdaj bo potekla, nikdc prav ne ve, morda z dnem, ko bodo novi stanovi po predpisih ustave že organizirani, trojno gospodar «»vo Dollhue-Starhemberg-Fej, ki je dejansko ir obstojalo pred 10 daevi, jc nabito ■ DoiUuaa <шп ga je razbil. Ostal j« sedaj le še s Starbembergom in prava slika avstrijske politične krize s« zrcali v dvoboju, ki »e polagoma razvija med krščanskimi socialci in med Heinmehrom za najvišje vodstvo državne usode. Ne smemo prezreti, da se je Starhemberg vrnil iz Rima silno dobre volje. Parlament sklican za 27. april Dunaj, 21. aprila. TG. Današnji ministrski »vet jc končno rešil vprašanje, na kakšen način naj и aveljavi v Avstriji nova ustava. V uradnem porodilo izjavlja namreč, da bo stari parlament, oziroma kolikor g« j« 4« ostalo po izgonu narodnih socialistov in socialdemokratov, sklican dn« 37. aprila, da sklnn« svoj lastni razpust in drugič, da poohlanti Dollfussa. da uveljavi a zakonsko na-redho novo avstrijsko ustav«. Prejšnji podpredsednik parlamenta dr. Ramok ho imenovan Sa predsednika parlamenta na tej zadnji njegovi seji. „Ne kadi več l** Gradec, 21. aprila M. Avstrijski hitlerjevci so izdali geslo »Ne kadi več«, kar se je pa le deloma obneslo, ker je konzum tobaka zadnji mesec nazadoval samo za 25 odstotkov. V Gradcu samem j* padel konzum baje za polovico in država je nevoljna. ker se boji, da bodo sedanji nekadilci ostali to šc po/nej- in s tem zmanjšali dohodke inoaopolske uprave. Zagrebška vremenska napoved; Oblačno r. lokalnim poslušanjem zlasti v severnih in zapadnih Mih drla v*. Barikou na Poljskem Varšava, 21. apr. b. Že v nedeljo zvečer bo prvi sestanek med francoskim zunanjim ministrom Bar-thoujem im maršalom Pilsudskim. V vladnih krogih o glede pogajanj zelo roznrvirani in se tudi tisk, ki je blizu vladi, ne Hptišča v nikakršne komentarje ali kombinacije. V vladnih krogih je eelo preeej neugodno delovalo dejstvo, da jc trancoski vojni minister maršal Petain pred kratkim spreje.l in govoril z bivšim poljskim vojnim ministrom generalom Sikorskim. ki j« ob priliki prevzema oblasti po maršalu Pilsudskem pobegnil iz Poljske in je od tedaj najhujši nasprotnik maršala Pilsud-skegit. Istotako je na poljske vladne kroge zelo neugoden vtis napravila vest, da je litavska vlada sklenila, da imenuje na direkten poziv francoske vlad« svojega vojaškega atašeja v Parizu. Iz vsega tega ee namreč sklepa, kakor da se Francija trmli, da izvrši indirekten pritisk na Poljsko in na maršala Pilsudskega. Na Daljnem vzhodu Tokio, 21. apr. TG. Voino ministrstvo Izjavlja, da bo 14. divizija odpoklicana iz Mandžukua. — Pogajanja med sovjetsko vlado in Mandžukuom za odkup severno mandžurske železnice se bodo znova začela 23. aprila na pritisk japonskega zunanjega ministra Hirote, ki sc je v tem sporazumel s sovjetskim poslanikom Jurcnevom. — Zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo v kratkem v oficijel-ni noti japonska vlada zaprosila kitajsko, naj nikar ne kupuje orožja v evropskih državah in naj takoj odpusti vse inozemske vojaške misije, ki se nahnjajo na Kitajskem. Japonska vlada bo v tej noti izrecno poudarila, da fe pripravljena braniti mir na Kitgjskem. čc bi bilo treba, tudi v protislovju z obstoječimi kitajsko-japoeskimi pogodbami. Protesti zaradi karikatur Praga. 21. apr. b. Razen nemškega in avstrijskega poslanika sla vložila sedaj pri češkoslovaški vladi protesl zaradi karikalur na razstavi Manee tudi poljski in italijanski poslanik. Gre namreč za karikaturi Pilsudskega in Mussolinija. Pri tej priliki piše >Večeri. da tu ne gre toliko za karikaturi kot laki, ampak za njuno ustvaritev. »Večer« piše: »Naš narod ne ljubi karikatur, ker vidi v njih le žalitev. Drugi narodi imajo mnogo smisla za karikature, toda te karikature so prave umetnine, ki s« ne ustvarjajo iz sovraštva, ampak so proizvod prisrčnega humorja. Iz karikatur, ki so bile razstavljene na tej razstavi, pa e« vidi samo ponižanje in žalitev, ker se je na neokusen in žaljiv način predstavljalo posamezne oeebe. Naš narod ima globok nacionalen čut in bi smatral za težko kršitev, če bi n. pr. na Dunaju ali v Berlinu bile razstavljene slike, ki bi zasmehovale ia žalile posamezne vodilne osebnosti. Take razstave gotovo ne bodo doprinesle ničesar za zbližanje narodov, ampak bodo samo še poslabšale odnose. Taborišča za brezposelno mladino Praga, 21. apr. b. Snoči je bila seja vlade, na kateri s« je sklenilo, da se ustanovijo taborišča ta brezposelne mladenič«, in sicer eno na Češkem, eno na Moravskem in eno aa Slovaškem. Mladina be dobila vso preskrbo in majhno denarno odškodnino za delo. Uporabila se bo za javna dela, ki pa ne bodo šla na škodo drugega delavstva. Poleg tega se upokojijo vsi nradniki, ki so dosegli pravico do pokojnine. Na ta način r« bo napravilo mesto sa brezposelne akademike. V taboriščih v Nemčiji London, 21. apr. p. Današnje »Tirnem objavljajo odprto pismo lady Bibeseo, vdove lorda Okford and Asijuith, v katerem navaja posamezne slučaje nacionalno socialističnega mučenja v koncentracijskih taborili. Komunistični poslanec Torgler je na koncu svojih moči,- bivši poslanec dr. Neubauer, ki je bil ranjen v vojni, po mora delati najtežja dela, in sicer ves dan v močvirjih. Zato je pričako-j vati njegovo skorajšnjo smrt. Lady Bibesrn apelira na ves svet. dn se zavzame za trpine v nemških koncentracijskih taboriščih. Ni več praznih mest Belgrad, 21. apri. A A. Vsi interesenti r,» sin*-he r resoru prometnega ministrstva se opozarjajo, da so vsa mesta zasedena in da se bodo nova zasedla I« z natečaji, ki bodo o pravem času objavljeni v dnevnem časopisju in po nradnih organih hanskih uprav. Zato s« prošnje za sinih« izven na teča.iov ne bodo sprejemale, (iz kabineta prometnega ministra.) Smrtna kazen Belgrad, 21. aprila. Davi »o izvršili smrtno kazen nad Kranjem Zrinjskim, ki ga je državno sodišče za zaščito države dne 21. marca t. 1. obsodilo na smrt, ker je s pokojnim Josipom Kro-gotom postavljal peklenske stroje na železniške lončnice. V noči 29. septembra je postavil peklenski stroj pri Ra.jhenburgu, vnovič 6. oktobra pa pri Zaprešiču, kjer je imel privoziti sinplonski eks-presni vlak. 10. oktobra lanskega leta pa je pripravljal več peklenskih strojev, da jih postavi v Viaraždinu, Pogradu in v Cakovcu v železniške vlake. Zaradi eksplozije leh peklenskih strojev je tedaj preminul Krogot. S tem so bili ti atentati preprečeni in je prišla vsa stvar na dan. Vrhu tega je Zrinjeki 24. avgusta lanskega leta s Krogotom sodeloval pri umoru narodnega poslanca in ministra na razpoloženju Mirka Neudorferja. ■иимии————■ Tombola „ Jadr, straže44 ss vrši 29. aprila Drobne vesti Belgrad, 21. aprila, m. Tu se vršijo velike proslave za proslavo 25 letnice umetniškega delovanja prvega dirigenta io ravnatelja tukajšnje opere Ivana B rezov ška, ki je doma iz Trbovelj. Belgrad, 21. aprila, m. Generalni konzul v Carigradu Sveta Lazarevič je premeščen za generalnega konzula v Marseille. Svetnik poslaništva v Tirani Ivar. Vukotič je postavljen za generalnega boo-zuia v Carigradu. Novi Sad. 21. aprila, m. Tn bodo v kratkem pričeli z gradnjo palače banske uprave donavske .....da 20 milijon« la. m. Tukaj bo letos pričeli z gradnjo nove velike palače pravo- banovine. ki bo stala 20 milijonov dinarjev. Belgrad, 21. aprila, m. Tukaj bodo najbrž« ie sodja. kjer bodo spravljena vsa belgrajska sodišča. Belgrad. 21. aj>rila. m. V kratkem pride v našo državo Robert Henderson, predsednik Državnega zavoda za zavarovanje delavcev na Irskem. Ogledal si bo vse naše socialne ustanove. Najpreje obišče Osrednji urad v Zagrebu. Belgrad, 21. aprila, m. Od 28. aprila do 1. maja bo tukaj kongres jugoslovanskega kirurškega društva, ki se ga udeležijo razni mednarodni strokovnjaki. Skoplje, 21. aprila, m. 11. maja se vrši tukaj prva kon ferenca vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov pri skupnih zbornicah. Na six>redu je več predavanj: o pobijanju šušmarstva, o pobijanju kartelov v naši državi, o razdolžitvi obrtnika, o novelizaciji obrtnega zakona itd. Barcelona. 21. apr. p. Med socialisti in ined člani katoliške Acion Popolar je prišlo do spopadov. Na obeh straneh je bilo rabljeno orožje. Dva člana Acion Popolar sta ranjena. Berlin, 21. apr. TG. Sedma igra Aljehin—Bogoljubov se je po 17 potezah končala z remis. Aljehin vodi še vedno s 4,5 : 2,5 za Bogoljubova. Berlin. 21. apr. p. 3. maja bo »Zeppelin« napravil polet po Nemčiji, Vozil bo s seboj jadralno letalo. Ko bo prišel nad Berlin, bo spustil jadralno letalo, tako da bo lahko pristalo na Tempelhofu. Макпм и Uliulmm „mii_ l.________ VlL^Z fflBJi n°">i'"v' Utrinki HITIMR.IRVZKl JNDFF8 Narodno socialistična stranka r Nemiiji je izdal« obširno naredbo o pisanju in izdajanju načelnih knjig o narodnem tocialumu. Samo on« knjige Ф tem vprašanju s« Itodo smele prodajati tn ra»-Hrjati, ki bodo od stranke dobile -mak zanesljivosti*. Tiskarne in zaloiniitva morajo vse rokopise predložiti »odboru sa ugotavljanje zanesljivosti« in je vsako prottvno postopanje po zakonu kaznjivo. Tudi knjige, ki so ie v Irinem prometu, morajo pred la cenzurni odbor. *Morda bo uvedba strankarske cenzure vendar le zaustavila poplavo knjig o narodnem socializmu, ki grogi Nemčijimodruje pKolnisch« Volkszcitung*. »Prav bi bilo, če bi cen tura neusmiljeno črtala vse knjige in ideološke «г-prsitve ljudi, ki so i« včeraj tisto drugače mislili, ki so hitlerizem zasramovali in so sedaj kar naenkrat čutili potrebo, da poučujejo svoje sodržavljane o pranih načelih narodnega socializma, čigar brezkompromisni zagovorniki so postali. Med letni kitri-tarji ali koritnimi ideologi jih je mnogo, ki se ba-hajo, da narodni socializem mnogo bolje razumejo, kot oni. ki so ga ustvarili. Stranka ima uran, da bo začela to literaturo in le ideologe malo filtrirati. Prav posebno pa bodo te naredbe veseli oni dobri Verne, ki želijo, vai *e iim ne zameri, fr so proti Umu, da bt м od njili m p,, slano lahlevalo, da tsraiajo svoja lojalna čuvslva napram novemu režimu. Ideologi korita bodo malo manj žlobudrali, zato bo pa mnogo lažje, da se katoličani z narodnim socializmom sporazumemo.< NASE JAMSTVO Naia vera v narodno bodočnost je vera r končno zmago boije in naravne pravice, is kaleri h izvira ludi naie narodno pravo. Silna je v nas ta vera v današnjih dneh. ker gledamo razbite malike stare dobe, ob katerih se nas je mučilo in redčilo in ras-narodovalo v imenu pravice nasilnega in močnejšega. Danes smo celo lahko hvaležni onim, ki so nam v svoji nacionalni zaslepljenosti in nadutosti dajali in nam ie dajajo kamen za kruh. Ob stradanju m trpljenju je rastel slovenski rod koroških dolin, ob pomanjkanju duševne narodne hrane fe ohranjal značajnost, idealizem in zvestobo, te prve elemente ruirodne zavesti. Tudi danes ne gradimo nikakih gradov v oblake, nismo ludi zasanjali snu o dozdevni bodoči sreči. Vemo le eno: še je v naših srcih jamstvo naše narodne svobode in uresničenja naših pravic. To jamstvo je naša trdna zavesi, da hočemo z zahtevo pe narodni svobodi in uresničenju naših pravic le pravico iti svobodo božjega in naravnega zakona, ki ju bo bodočnost zamoi/la šr manj prezreti od pre/eklti st i. I lej zave sli jc naša moč! ( Koroški SlovenecJ Birmansko slavlje v Cerkljah na Gorenjskem Tako slovensko ljudstvo sprejema svojega cerkvenega kneza Prevzvišeni ob nagovoru otrok v Cerkljah Karkoli fara ima gorenjska stran, najlepša je fara cerkljanska I Cerkljanska himna. V nedeljo 15. aprila je bila v Cerkljah birma. V meetu gre tak dogodek skoro neopaženo mimo, pri nae je pa to dogodek enega doraščajočega rodu. Zato vsaka birma vzvalovi vso faro, da nekaj tednov ni drugega dela in drugega zanimanja, kakor — priprave na birmo. Posebno letos so bili zadnji dnevi pred slovesno nedeljo sila živahni. Kako tudi ne? 438 otrok pričakuje veselega dogodka, ki ga doživijo samo enkrat v življenju, 438 botrov in botric se pripravlja na to častno breme, ki te tudi ne doleti kar tako, nešteto družin spremlja mrzlične priprave s hvaležnim »Hvala Bogu, letos pa že ne bomo nobenega več poslali« in ta ali oni mlajši par s tiho zadovoljnoetjo pravi: »No, hvala Bogu, letos gre pa že k birmi!« Tako je birma za vsakogar v fari nekaj veliko večjega kakor parada; praznik, ki ga je treba praznovati z mlaji in veselim pritrkovanjem zvonov. Nekateri, ki dan na dam gledajo dolge vrste kolesarjev, ka v zgodnjih jutranjih urah požirajo prah po kotanjasti oeeti proti Kranju, kjer se raz-gube po tovarnah in do poznega večera strežejo strojem, so se bali, češ, da Cerklje izgubljajo svoj kmetiški značaj, poln gorenjskega zdravja in izvirnega veselja, in se otožno izpraševali: »Kdo bo tnlaje postavljal, saj ostavljali mlaje — kakor so se naučili od svojih očetov. Pa koliko so jih postavili! Samo Brničani z Vopovci 25, po fari pa jih je stalo nad 100, belih in ravnih kakor sveča in zabitih v trdo zemljo ob cesti kakor za zmeraj. In slavoloki! Drug za drugim se vrste po dolgi cesti od Vopovelj pa do glavnega vhoda v farno cerkev z najrazličnejšimi napisi in okrašeni po nepokvarjenem okusu našega ljudstva. Dekleta pa so pletla noč za nočjo, kakor nekdaj njihove matere, in nič se ne pozna, da ta ali ona čez dan stoji v dolgi vrsti za svojim strojem v bogve kateri tovarni, niti plačan »šiht« ji ne pride na misel, pa so čepele in pletle po hišah ob veselem slovenskem petju do treh zjutraj! Najlepši od vsega pa je bil sprejem Prevzviše-nega v soboto popoldne na Sp. Brniku pod velikim slavolokom, ki so ga z občudovanja vredno previdnostjo in predrznostjo postavili brniški fantje in deikleta in ga opremili z napisom: »Čast in slavo pal'oi škofovski dajo možje in fantje braiški.« Največjo pozornost pri sprejemu so pač vzbujali kolesarji na okrašenih kolesih in fantje na konjih, 72 po številu; toliko konj spravi skupaj samo izrazito kmečka fara. In to niso konji, vajeni parade, ki stoji, kamor ga postaviš, kakor da bi bil iz voska, ne, ti konji bijejo s kopiti in hržejo v nemirnem pričakovanju, kdaj jim bodo fantje popustili vajeti. Tudi jezdeci ne jezdijo po predpisih, ampak kakor se vsak sam ve in zna obdržati v sedlu in vsak po svoje kroti spočitega konja. Saj je njegov! Ko je domača godba, ki se je iz skromnih začetkov razvila in izurila v godbo, ki že lahko nastopi, kjerkoli je treba, udarila koračnico, so se konji spustili v vesel dir skozi vasi, mimo polj, ki že vpijejo po semenu, proti Cerkljam. Tako so Cerk- ljani peljali svojega škofa v spremstvu sivolasega dekana v farno cerkev; kakor vojvoda, ki so ga po drugem napisu na Brniku prosili: »Gospod, ponižaj sovražnike sv. Cerkve!« Lepo vreme naslednji dan je omogočilo, da so se slavnosti izvršile v najlepšem redu in da so se jih udeležile velike množice. Prostorna cerkev Marije v nebo vzete je bila premajhna. Pri sv. maši Prevzvišenega je pela vsa cerkev kakor najbolje izvežban zbor, da takega petja v Cerkljah še nismo slišali. Dokaz, da imamo požrtvovalnega or-ganista in dva kaplana, ki sta oba dobra pevca in ki se ne bojita truda. Kdor je opazoval to ljudstvo pri pripravah, pri sprejemu in v nedeljo pri cerkvenih slovesnostih, si je moral z veseljem ali pa z žalostjo, — to je njegova stvar — priznati, da tuja modrost modernizma in materializma pri nas ni nič opravila. Dal Bog, da bi se ta pristna, živa, slovenska kri pretakala tudi po žilah prihodnjih rodov. Iz Cetrkelj je Prevzvišenega peljala pot na šenturško goro, odtod pa v Zapoge, Mavčiče in Ve-lesovo. Povsod se je ljudstvo pokazalo tako, kakor je: slovensko in krščansko. Fantje jezdijo na čelu sprevoda iz Sp. Brnika proti Cerkljam Dolenjska župnija domovina 80 in 90 letnikov Čatež pod Zaplazom. Dne 16. marca letos je umrla na Čatežu vdova Marija Lavrič, stara 91 let, 2 meseca in nekaj čez. Dne 13. februarja pa je umrl v Mačkovcu šentlo-vrenske župnije Jože Kaferle, star 90 let in 10 mesecev, ki je bival v zakonu s svojo še živo in tudi čez 80 let staro ženo čez 63 let in je bil tudi iz čatežke župnije po svojem rojstvu. Ta lepa starost omenjenih oseb me je napotila, da sem pregledal mrliško knjigo čatežke župnije, o kateri sem že večkrat slišal, da prebivajo v njej stari ljudje, za zadnjih 32 let, to je od leta 1902 do konca 1933 in seštel vse v tem času umrle osebe, ki so dosegle čez 70, 80 in 90 let. Vsa župnija je štela konec leta 1932 989 prebivalcev, okroglo tisoč. V omenjenih 32 letih so umrle skupaj 604 osebe, povprečno po 20 na leto. Najmanj jih je umrlo v teh letih leta 1916 in 1930, samo po osem na leto. Največ pa 29 in sicer leta 1905. Umrlo pa je v teh letih omenim tu še, da imajo tudi v sosednji trebanjski čez 70 let starih 93, čez 80 let starih 57 in čez 90 let 4 osebe, med zadnjimi dve, stari po 93 let, in sicer v letu 1903 in 1933. Pa tudi izmed še živih imajo nekateri lepo starost. Tako jih je čez 70 let starih 34, čez 80 pa 5, od katerih bosta izpolnila letos dva po 90 let, ena oseba pa prihodnje leto. Zanimivo je, da sta živi od lani umrlega Vrhov-ška, ki je izpolnil čez 93 let, še dve sestri, od ka- Pravda med zdravnikoma končana Ljubljana, 21. aprila. Dne 10. aprila prekinjena obravnava v procesu dr. J. Benedičiča proti dr. Marku Radmanu zaradi žaljenja časti se je danes ob 12.30 nadaljevala pred okrajnim sodiščem ter je trajala do 14. Pri prvi obravnavi ne navzoči obtoženec dr. Rad man je med drugim pristavil: »Znal sem za pismo že en meeec pred volitvami v Zdravniško zbornico. Priznavam, da sem rekel, da svetujem zasebnemu toži tel ju, naj se ustavi en kilometer proč od mene, aicer «čete rdjavo proči«.» Nato se je nadaljevalo dokazno postopanje. Bilo je zaslišanih več prič, med drugimi dr. Petrič, šef državnega higienskega zavoda, ki je navajal nekatere okolnosti. Priča dr. Josip T i 8 a r je povedal, da je vedel sa vsebino pisma, ki ga je bil tožitelj pisal dr. Misu in si je dal celo vsebino pisma prepisati. V pismu je stalo, da mora biti za tožitelja do 31. marca L 1. mesto šef-zdravnika pri OUZD v Ljubljani za njega izpraznjeno in da na to mesto on reflek-tira. Sodnik: »Ali je mesto zasedeno?« — Priča: »Zasedeno po dr. Zajcu. Zato sem se začudil. Direktno je bilo rečeno v pismu, da se mora zanj to mesto izprazniti. Zahteval je to mesto zn svoje politično delovanje, ker drugače preide z vso ogromno Občino kot kandidat proti sedanjemu režimu.« Glavna priča dr. Franta M i s je protokolarično diktiral nekatere odstavke obširnejšega pisma zasebnega tožitelja na njega. Izjavil je: »Dne 26. decembra 1933 mi je dr. Benedičič poslal lastnoročno pisano pismo, v katerem pravi v zvezi z volitvami v ZZ, ki so se imele v kratkem vršili, med drugim tudi to-le: Zalo hočem imeti za svoje 9le!no delovanje tukaj (v Senovem) plačilo ter sem stavil termin do 31. marca 1934, sicer preidem z vso Ogromno občino v opozicijo proti vladi in bom tudi kandidiral za narodno skupščino drugo leto kot nasprotnik sedanjemu korupcijskemu režimu.« Sodnik: »Kaj je hotel imeti? Ali je v pismu povedano?« Priča: »Mesto šef-zdravnika pri OUZD za njegovo delo.« Zastopnik tožiteljev dr. Josip Cepuder je zahteval od priče neka pojasnila, ali ga ni tožitelj vprašal za njegovo mnenje, da soglaša ž njim. Priča odločno: »Ne! Nikoli!« Zastopnik obtoženega dr. Rndmann dr. Josip Oblak je nato zahteval, da sodišče ugotovi, da so zdravniki vedeli zn vsebino pisma že mesec dni pred volitvami. Nasprotno je zahteval zastopnik tožiteljev dr. Cepuder protokolacijo: »Dr. Benedičič priznava, da je pisal predmetno pismo, vendar ni bilo pismo resno mišljeno, ni storil zadevno nobenih korakov, ni stavil nikomur nobenega termina. Pisal je dr. Misu. dn ga preizkusi, ali je dr. Mis pristaš te ali one struje. Po končanem dokaznem postopanju je dr. Cepuder utemeljeval v daljšem govoru obse Ibo obloženega dr. Rudmana v smislu obtožbe. Branilec dr. Oblak pa je obtožbo izpodbijal ter navajal za oprostitev tehtne razloge. Sodnik je objavil kratko sodbo, da se obloženi dr. Ratktnan oprušča od ohtoihe zaradi prestopka taljenja časti. Obtožencu se je dokaz resnice po- i vrš. dolž minerske komande; Vladimir Л n d o 1 j - sreči 1 za njegov očitek, to za slučaj, če je bilo pismo resno pisano, za slučaj pn, da je bilo pismo samo nekak poskusni balon, neresno, pn se je obtoženec nahajal v opravičljivi zmoti in ga je zalo treba prav tako oprostiti. Zasebni tožitelj dr. Bone dlčič je dolžan obtožencu povrniti vse otroške kazenskega postopanja. Zasebni tožitelj se je proli sodbi pritožil. terih bo izpolnila ena letos v oktobru 89 let, druga pa v maju 85 let. Res trdna rodovina! Ko sem vprašal g. župnika H. Povšeta, katerega s tem zahvaljujem za vse podatke, kaj bi bil po njegovem mnenju vzrok, da dosezajo v njegovi župniji ljudje tako visoko starost, mi je odgovoril, da bo vzrok najbrž dober in zdrav zrak, saj je vsa čatežka župnija v hribu, na pogorju, kjer uživajo res zmirom najboljši zrak in kjer kake megle skoraj ne poznajo. Sam sem se že večkrat o tem prepričal, ko hodim maševat nn Zaplaz. Ko stoji večkrat megla po vsi temeniški dolini in še daleč okoli po vseh dolinah in nizko ležečih krajih, kakor obširno morje, imajo na Čatežu in Zaplazu najlepše, solnčno vreme. Pa tudi pozimi, kadar imamo v dolini hudo zimo in mraz, imajo tam zmirom po več stopinj manj mraza. Pa tudi vsa vete-tacija je spomladi za več dni pred našo. — Naj župniji osebo, ki je prekoračila že častitljivo starost 96 let. I. š. Novi komandanti divizijonov in bataljonov Z ukazom Ni. V. kralja je napredoval v čin peli. podpolkovnika za generalštabne posle Ivan Prezelj, — Za vršilce dolžnosti komandantov artilj. divizijonov so imenovani: Josip Šimon, art. kap. I. pri 3. div. 14. art. polka; Milivoj Cc-lestina, art. podpolk. pri 1. div. 18. art. polka; Oton Pečar, art. kap. I. pri 1. div. 27. art. polka; Franc Golob, art. kap. I. pri 1. div. 32. art. polka; Josip Kružič, art. kap. I. pri 2. div. art. polka IV. arm. obl.; Branko To m in še k', art. kap. I. pri 5. protiaeropl. div.; Anion Švaj-ger, art. kap. I. pri 1. div. težke artiljeriie; Oton Cuš, art. kap. I. pri 2. div. težke art.; Vladimir Tavzes, ari. kap. I. pri 3. div. težke art.; Franc j Štnigoc, art. kap. I. pri pirateh. bat. Milojko I Pa u no v i č, inž. podpolk. v delavnici smodniš-' niče v Kamniku. j Za bataljonske komandante so imenovani: Štefan R i h t a r i č , peli. major pri t. bat. 6. pp.; , Josip Valcl. peh. podpolk. pri 2. bat. 14. pp.; Jakob Potočnik, p. k. I. vršilec dolž. pri I. j bat. 05. pp.; Marij Zlobec, peh. podpolk. pri i I. bat. 17. pp.; Josip Prokeš, p. k. I. vršilec ! dol/, pri 2. bat. 31. pp.; Ljudevit F.der, p. major pri 2. bat. 48. pp.; Franc Finžgar, p. major pri I. bat. 56. pp.; Stanko Kajlež, p. kap. I. vršilec dolž II. plan. bat. 7.a pomočnika načelnika štaba Jadr. div, obl. je imenovan peh. podpolk. za general-štabne posle Ivan Preže I j. V mornarici so imenovani: Milan Domaj-k o. kap. boj broda za pomočnika kom. Boke Ko-torske; Miroslav StuniDerger, kap. Iregate za šek, kap. korvete za komandanta torpedov. »T '!«; Ervin Fink. kap Irepale za vrš. dolž. načelnika maritimno tehn. odd komande mornarice; Janko K r e g a r , kap. korvete za vrš dolž. komandanta »Jastreba«; Hinko /abkar intend major za vrš. dolž. šefa bud odd v min vojske V rezervo sta prevedena in upokojena kapetana boj. broda: Edgar Vasič iu Drag. v a I u š n i k. opere gospodinja v svojih zakonskihletih.Koliko truda ima že samo s perilom za družino — kako naporno je bilo mencanje in otepanje, ko je morala biti ure in ure sklonjena nad pralnim čebrom J Zdaj si gospodinja delo lahko olajša in varuje svoje moči... s Schichtovim Radionom. Zakaj Radion pere sam. Tako lahko je zdaj to: A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilp je opranol Brez mencanja, brez ote- Eanja prizanesljivo in hitro akor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! SCHICHTOV RADION Novo mesto Pri kapiteljski cerkvi je bila na evangeljski strani ob zvoniku streha iz opeke zamenjana s pločevinasto ter žlebovi na ladji temeljito očiščeni. Tudi je bila deloma popravljena in prepleskana zunanja stena cerkve od zvonika do zakristije. Naznanilo! A. Mihelčič, Novo meslo, obvešča cenj. občinstvo, da je otvoril na trgu Kraljeviča Petra (v Hočevarjevi hiši trgovino s Specerllshim hladom ealnnterlto In usniem Za cenj obisk in naklonjenost se toplo priporoča A. MIHCI tlt trgovec Nogomet je oživel. V nedeljo popoldne bo gostovala na Loki Knrlovška Sparta. Ker sta ei nasprotnika po močeh približno enaka, se nam bo nudil spet lep športni užitek. Mestna občina je dala napraviti novo ograjo ob stopnicah na Bregu. Želeti bi pa bilo, da bi jo popravila tudi na Društvenem trgu. — Pri ishijasn "ledi na kozarec naravne »Fran« ( .Inselnve« grenčice. popite zjutraj na tešče, brez t ruda Izdatno iztrebljenje črevesa, kar povtroči ugoden občutek olajšanja. f o. Hugotin Sattner na mrtvaškem odru * Ljubljana, 21. aprila. Včeraj in dane« ee neštete množice ljudi poslavljajo odnji naselji gu obkrožajo. Sredi tega razkošja rož in žalne črnine je kakor majhen otrok, ki odhaja k Očetu, še na mrtvaškem odru je vee tuk, kakor je bil v življenju skromen in ponižen, pravi mlajši Frančiškov brat. Do krste skoraj ni mogoče priti: ljudstvo vseh dlojev, vseh stanov prihaja in čaka, kdaj bi moglo do krste, da se zadnjič s pokroplje-njem in z molitvijo poslovi od nepozabnega. Tu je delavka, ki je prihitela v opoldanskem odmoru k mrtvaškemu odru, tum je zopet dama iz odlične ljubljanske družbe, pa zopet ugledlli javni delavci, ]K>streSčki, brezposelni, dijaki, glasbeniki, umetniki, predstavniki oblasti: vsak, kakor da si vsak želi še enkrat stisniti roko poslavljajočcmu se patru Hugolinu. Pred krsto so venci: poslali so jih do opoldne že: Združenje jugosl. glasbenih avtorjev, »Svojemu častnemu članu — Glasbena Matica«, venec v narodnih t rakih »Glasbena Matica Maribor«, sorodniki in drugi. Pred krsto so tri vi- soka odlikovanja, ki jih je pokojnik dobil v življenju za svojo umetniško delavnost. Frančiškanskemu samostanu prihajajo številni ustmeni in pismeni izrazi sožalja. Pismena sožalja so poslali: Centralna zadruga jugoslov. avtorjev, avtorska centrala, uboge šolske sestre de Notre Dame, zelo toplo pismo g. M. Hubad in drugI. Okrog krste p. Hugolina Sattnerja se je strnilo vse spoštovanje in ljubezen, ki ju je pokojnik v življenju užival. © Rekvijem za pokojnega skladatelja P. Hugolina Sattnerja se poie v ponedeljek, 23. t m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. © Pevcem »Ljubljane«. Pevci in pevke se poživljajo, da se polnoštevilno udeleže pogreba častnega člana gosp. konz. svetnika p. Hugolina Sattnerja. Zbirališče točno ob tri-četrt na 16 pred frančiškansko cerkvijo. — Pevci sodelujejo pri skupnem zboru. © Vsem ljubljanskim pevskim društvom! Danes popoldne ob 16 bo pogreb nestorja slovenskih skladateljev gosp. p. Hugolina Sattnerja. Vabljena so vsa ljubljanska pevska društva, da se z društvenimi zastavami udeleže pogreba v čim večjem številu. Na sporedu so žalostinke: »Človek, glej I« (P. A. Hribar), »Ueliši nas, gospod« (A. Jelen), »Blagor mu« (D. Jenko). Note prinesite s seboj I Zbirališče točno ob pol 16 pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. — Uprava Hubadove župe JPSI Proslavimo materinski dan! Priprave za proslavo, ki je zaradi po-*eba pokoj. p. Hugolina Sattnerja preložena na jutri, t, j. ponedeljek zvečer ob 7, eo končane. Mladi igralci in igralko so se z v»o -vrnemo vživeli v svoje vloge in zdaj de-klamirajo, pojejo in rajajo kakor za stavo. Saj pa tudi ni majhna reč, nastopiti na odru pravega, resničnega gledališča pred kritičnimi očmi staršev učiteljev, sošolcev itd. Mnogo poguma in dobre volje je treba za to. Poguma, hvalabogu, mlademu drobižu ne manjka; še celo preveč ga ima. To živo občutita gdč. Vencajzova in g profesor Sest, ki sta naravnost s herojsko potrpežljivostjo pripravljala mlade neugnance za nastop in Jih krotila v njihovi preveliki vnemi. Zlasti gdč. Vencajzova ima polno glavo skrbi. Ona je odgovorna za vse — takorekoč za sleherni las, ki bi padel temu ali onemu otroku z glave. Kdo ve za njene križe in težave? Vsak čas ji je zbolel kdo izmed otrok in hitro je bilo treba poiskati nadomestilo — na škodo uglajenosti celotne uprizoritve seveda. Zdaj je igralska družina kompletna. Bog daj, da bi do jutri takšna tudi ostala! Proslavimo čim dostojnejše materinski dan in napolnimo opero do zadnjega kotička! Ob toplih besedah govornika dr. Adlešua in mladega roda se nam bo ogrelo srce in spet si bomo priklicali v spomin, kaj smo dolžni naši slovenski materi, njej, ki nas je z ljubeznijo in bolečino rodila, njej, ki ;ie slovensko zemljo s svojo krvjo in znojem pojila in nam skozi stoletja ohranila najdražje, kar imamo: vero iu jezik naših dedov. J ECL J A C I! zamorejo že v nekaj uradi gladko in brez govorne bojazni govoriti Ln to edino po preizkušeni metodi znanega dunajskega pedagoga za govor dr. S. Loovva. Podrobna pojasnila dobite brezplačno v torek, dne 24. in v sredo, dne 25. aprila 1934, vsakokrat od 10. do 12. in od 3. do 6. popoldne v gluhonemnici v Ljubljani, Zaloška cesta 5-1. O neprekoeljivem učinku te metode so vsakomur na razpolago mnogoštevilni, neovrgljivi dokazil Šahovski turnir V petek zvečer se je vršilo drugo kolo, v katerem so igralci zvišali tempo, tako da so bile vse partije ostre in napote. Največja senzacija je bila zmaga Longerja nad favoritom Furlani-jem, ki je izbral zelo riskantno otvoritev. Lon-ger je dobro izkoristil svoje šanse in z močnim Marek je igral otvoritev proti Preinfalku dobro, toda je središnjici je slano manevriral, tako da je Preinfalk s par energičnimi potezami prišel G0SP0d§€! Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri DRAGO $CHWAB. LIUBLIANA v prednost in zmagal v končnici. Izredno trti odjjor je nudil mladi Krnuje Sikošku, toda pozneje je popustil in izgubil figuro. Sikošek je potem partijo hitro odločil v svojo korist. Milan Vidmar ie dobil proti Tavčarju pešca, s čimer je pa bil potisnjen v defenzivo, ker je Tavčar dobil močan napad. Tavčar je igral napad dobro, toda jx>lagoma je popustil in ko je spregledal še kvaliteto, ee je vdal. Ciril Vidmar je igral v drugem kolu s Cibicem, ki je slabe otvoritvene poteze Vidmarja dobro izkoristil in v končnici nn lep način zmagal. Tudi preložena partija iz prvega kola Milan Vidmar—Ciril Vidmar je za Cirila Vidmarja izgubljena, ker ima figuro manj pri sicer enaki poziciji. Partija Šorli—Gabrovšek je bila v 39. potezi prekinjena. Gabrovšek je kot črni dobro igral otvoritev, toda je pozneje napravil slabo kombinacijo, ki je prinesla šorliju pešca. V nastali končnici s stolpi ima šorli izglede na zmajjo. Prekinjene partija iz prvega kola Marek—Tavčar je končala neodločno. Tretje kolo, v katerem bosta najvažnejši partiji Sikošek—Furlani in M.Vidmar—Preinfalk, se bo vršilo v ponedeljek zvečer. Tei. 3i-62 KINO KODELJEVO Tei. 31-62 Danes ob pol 4, pol 6 in 8 in jutri ob 8: planinski film NASKOK NA VRH. — Ob 8 danes in jutri zraven še JAZ PODNEVI, TI PONOČI (W. Fritsch). © Velikodušen dar Podpornemu društvu slepih. Uredništvo zun. ministrstva v Belgradu je po g. dr. Gvidonu Pogačniku darovalo Podpornemu društvu slepih 900 Din v počastitev spomina pokojnega g. dr. Ivana Perneta, svetnika v zun. ministrstvu. Društvo se p. n. darovalcem za plemeniti dar najtopleje zahvaljuje. © Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo tudi letos poslala gotovo število otrok na počitnice in sicer v Medno in na morje. V prvi vrsti se bodo sprejemali otroci, ki so pristojni v Ljubljano iu so socijalno in zdravstveno šibki. Formularji za vlaganje prošenj se dobe v mladinskem uradu, Mestni dom, II. nadstropje, soba štev. 43. Urad bo sprejemal prijave nepreklicno samo do 20. maja. Ia odliCno naravno zdravftentc uporabljajte,.Planinka-zdravilni čaj BahoTecl,.ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje. da je „Planinka-zdravilni čaj Bahovec", ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilno seslavine, dober regulator za čiščenie • Sest do dvanajst-tedensko zdravljenje s „Planinka zdravilnim čii.om Bahovec" deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovna u črevesa in napetosti tolo.n, omotici in slabosti, obolenju na hemeroidih in bolezni jeter. „Planinka-zdravilni čaj Bahovec' pospe šuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „PlaniliHil-CaJ Doliovtc", ki se ne produ .a odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavoji kih po Din 20"—, s proizvajalčevim napisom: LCharna Mr. »ahovec, LtUMJana, Kongresni trg 12 BeeodB9bnP№, ur. Ili'.' t © članice konpregneije Marije Pomočnice pri sv. Jožetu v Ljubljani se udeleže pogreba st., danes, v ►poldne ob 2 z D (Medjatova niša). N. v m. p.l svoje sosestre ge. Murije Vidrove svoj ned( eljo, popoldne ob 2 z Dunajske ceste 17 © Umrl je g. Ante Pintar, tajnik Goslilni-čarske zadruge in svojčas izvrsten pevec »Lire«, »Merkurja« in raznih kvartetov. Pevci ee vabijo, da se udeleže v ponedeljek, dne 23. aprila ob 14 pogreba izpred remize na Celovški ceeti. Krsto e truplom prepeljejo na to v Kamnik, Kamnoseško in kiparsko podjetje kunovar Franjo pokopališče Sv. Križ Ljubljana Tel. 27-87 Zaloga in izdelava modernih spomenikov. Nizke cenel © Subotiški akademiki v Ljubljani. Slušatelji pravne fakultete v Subotici so te dni na- ravni izlet v Slovenijo. Spotoma so si ogledali reb, včeraj pa so prišli v Ljubljano. Suho- ET tišfih akademikov je 17, vodi pa jih prof. dr. Mijo Mirkovič. V Zbornici za TOl je imel tajnik g. Mohorič kratko predavanje, ki je vsebovalo pregled gosjjodarstva v Sloveniji. Subotiški aka- demiki so si nato ogledali razne industrije v Ljubljani, med temi tudi Jugoslovansko tiskarno. Akademiki ostanejo še danes v Ljubljani in ako bo vreme ugodno, si nato ogledajo razne pokrajinske zanimivosti Slovenije. © V Ljubljani umrli od 13. do 19. aprila 1934. Tekavčič Ivan, 73 let, dvorni svetnik, Beethovnova ul. 6; Zaplotnik Helena, 77 let, zasebnica, Igriška ul. 3; Hudovernik Frančiška, mati Marija, 76 let, redovnica-uršulinka, Kongresni trg 18; Bizilj Tomaž, 62 let, gostilničar, posestnik Ln meščan, Pred škofijo 14/1; Cebin Albina, 27 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Vider Marija roj. Olip, 78 let, vdova čevljarja, Tyrševa c. 17/1; Sattner pater Hugolin, 83 let, konz. svetnik in vikar samostana oo. frančiškanov. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Hribar Jože, 4 mesece, sin dninarja, Pungert, občina Veliki Gaber, litijski okraj; Dobrič Vaso, 20 let, dijak, Veretovškova ul. 1; Mekinda Lucija, 62 let, kuharica, Sv. Florijana ul. 10; Per Anton, 28 let, delavec, Moste, Stara pot 2; Klemene Janez, 44 let, posestnik, Sv. Katarina 103; Turk Frančiška, 30 let, žena delavca, Dol. Lazi 13; Kelhar Anton, 61 let, posestnik, Česence 14, občina Cerklje; Martinčič Frančiška, 45 let, žena mizarja, Galjevica 15*1; Peč-nik Jožef, 35 let, posestnik, Lipa 13, Bastajič Milan, 29 let, frizerski pomočnik, Gosposvetska c. 13; ing. Logar Maks, 27 let, Boh. Bistrica 61; Jevšček Štefan, 46 let, posestnik, Talčji vrh 2 pri Črnomlju; Juvan Magdalena, 4 mesece, hči zidarja, Koseze 55, občina St. Vid n. Ljubljano; Roblek Janez, 35 let, zidar, Perašice 3. © Živilski trg pri Sv. Jakobu. Tržno nadzorstvo pripravlja vee potrebno, da se uredi pri Sv. Jakobu živilski trg, ki naj bi bil nekaka podružnica živilskega trga na Vodnikovem trgu. Poročali smo o protestu trnovskih zelenjadaric. Kakor kaže, bo ta protest brezuspešen. Živilski trg pri Sv. Jakobu se prične 2. maja. Tržno nadzorstvo je odločeno, da uredi novi trg tako, da bo na njem zastopana vsaka vrsta živil, oziroma predmetov, ki se prodajajo na Vodnikovem trgu. Tisti prodajalci, ki prodajajo na Vodnikovem trgu, bodo mogli hkrati prodaiati tudi na Sv. Jakoba trgu. Ako bi se vee zelenjadarice in prodajalke upirale Sv. Jakoba trgu, bi tržno nadzorstvo morebiti uvedlo tudi nekak turnus za novi trg. Mestna občina hoče torej novi trg uvesti za vsako ceno, zlepa ali zgrda. © Encijan in rododendron. Včeraj smo poročali o preganjanju prodajalk encijana in drugih Zaščitenih cvetlic na ljubljanskem trgu. Nekatere prodajalke pa so se pri tržnem nadzorstvu pritožile, da izvira encijan in rododendron s planinskih pašnikov, ki jih morejo tako in tako pokositi. Sicer pa niti encijan, niti rododendron nista zaščitena. Prav tako se pritožujejo n. pr. Ižanci, ker je božje drevce zaščiteno. Kmetje, ki čistijo gozdove in pašnike, morajo božje drevce odstraniti. Sicer pa ta rastlina niti ni tako redka, da bi bila potrebna Anion Bezenšek V nedeljo se je slavil 80 letni rojstni dan (rojen 15. aprila 1854) našega rojaka prof. Antona Bežen?,ka tudi na HI. shodu bolgarskih stenografov v Sofiji. V odlomkih navajamo Bezenškove opise svojega stenografskega delovatiia v prvih letih samostojnosti Bolgarije- Sofija in Trnovo Zasedanja Sobranja v Sofiji začenši 25. sept. 1879 so trajala jx>vprečno 4—5 ur. Zasedanje Sobranja je trajalo navadno 2 meseca. Bil sem obsojen ves čas zasedanja neprenehoma stenografirati. Prostost govora v Sobranju se je tačas razumela na ta način, da je eden in isti poslanec lahko govoril o enem predmetu kolikorkrat je hotel. Tako je večkrat eden o eni in isti stvari govoril 10- do 12 krat. Ubogi stenograf pa je moral vse to lepo zapisati na papir. Bili so siccr tudi obzimi gospodje med poslanci, ki so stenografe po vsaki seji pomilovati, med sejo pa se je le Melropolit Meletij enkrat spotnnil in izrekel stenografom svoje priznanje in to celo v imenu Sobranja. Tako je minilo 5 let do leta 1884. Zadnje potovanje sem napravil (»leti lega leta s Iremi mojimi učenci v Trnovo, za kamor jc bilo tedaj sklicano izredno zasedanje Sobranja. Pot je bila dolga in smo se vozili celih 5 dni iz Sofije v Trnovo. Med potjo siik) prenočili štirikrat, in sicer v sledečih mestih: Orehovica, Lukovit, Plevna, Sevlievo, katera ležijo med seboj oddaljena 60 do 80 km. Dali so nam s seboj tudi žandarmarijsko spremstvo, mogoče da kot »obsojenci« ne zbežimo, najbolj gotovo pa zato, da ne bi bili napadeni od roparjev, ki so bili ob cesti med Plevno in Sevli-evitn. Ker smo bili to edini stenograii, kdo bi nas mogel jx>lem nadoinestovati. Tako dragocenost je treba varovati, si je mislil tedanji notranji minister, dal nam je za jx>t denarja (vsakemu nekaj nad 100 frankov) in varno spremstvo. Po prihodu v Trnovo so nam bila uradno dodeljena stanovanja v privatnih hišah, ker so bili vsi »hoteli« in gostilne prenatrpani. Bilo je lo v juliju, najbolj vročem letnem času. Na pustem solnč-nem hribu, na katerem stoji mesto Trnovo, so imeli solnčni žarki svobodno pot, razen tega ozke mestne ulice in slaba stanovanja. v katerih smo sc dobesedno prešali in pekli. O dvorani, v kateri so sc vršile seje, niti nc govorim. Poslanci so sedeli tesno drug ob drugem kakor slaniki. K temu je še zaščite. Mestno tržno nadzorstvo se je sedaj odločilo, da bo v bodoče dopuščalo prodajo encijana in rododendrona na trgu, pač pa preganjalo prodajalce redkejših rastlin, kakor planink, murk, zlasti pa obeh dafen, posebno kraljeve rože s polho-grajskih hribov. Včeraj eo prodajalci encijana ponujali to lepo planinsko cvetje že po najbolj prometnih ulicah. © Tlakovanje Bleivveisovc ceste, v sektorju od Erjavčeve do Gregorčičeve ulice se prične v ponedeljek, dne 23. t. m. Občinstvo se opozarja, da bo ta del ceste, kjer se bodo izvrševala tlakovalna dela, za promet zaprt. © Stavbne prijave. Zadnje dni je priilo na mestni gradbeni urad nekaj novih prošenj za stavbna dovoljenja. Ddč. Kocbekova iz Kranja namerava zgraditi v Glinški ulici lepo enonadstropno vilo v vrednosti približno 400.000 Din. Univ. prof. dr. Grivec namerava v Cimporma-novi ulici na Prulah zgraditi enonadstropno hišo v vrednosti 200.000 Din. — Zdravnik specialist dr. Kunet bo zidal na zemljišču med Vojvoda Mišiča ulico in StreliSko ulico enonadstropno vilo v vrednosti 250.000 Din. — Na nekdanjem Bahovčevem posestvu pod Dolenjsko ceeto ob Ulici na Galjevico bosta zgradila posestnik Javornik z Grosupljega in trgovec Vinko Pertrič dve hiši, ki bosta imeli skupno požarno steno. Obe hiši bosta popolnoma enaki in enonad-stropni. Obe hiši skupaj bosta veljali okoli 400 tisoč Din. Sedaj na spomlad v Rogaško slatino, zdravilišče želodca, črev, žol& nega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20 dnevna popolna pen-zija velja v času od 1. maja do 16. junija Din 1000-— in Din 1200-—. Prospekte in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. © Narnščanje odgonske postaje. Mestna občina ima s prenesenim delokrogom vedno težje naloge, ki ji jih odstopa država. Letoe posebno naraščajo dolžnosti z odgonsko jjoetaja, Ljubljanska policija prireja namreč v Ljubljani v zaščito prebivalstva neprestane racije ter sproti odpravlja vse brezposelne in brezdomce iz mesta, v kolikor niso sem pristojni, nimajo tu svojega doma iu ne zaslužka. Med temi je seveda tudi mnogo delomrznežev in precej »ubi-mljivih tipov. Že lani smo poročali, da jie rekord odgonske postaje narastel, letos pa je ta rekord dvojno presežen. V prvem četrljetju lanskega leta je odgonska postaja odpravila 340 brezdomcev v domače občine. Letos v prvih treh mesecih pa je bilo odpravljenih že kar 661. Do včeraj je odgonska postaja odpravila 752 brezdomcev. © Nesreče. V Gosposki ulici 6 se je včeraj zjutraj podrl na 36-letno Justino Koroščevo, ženo bančnega sluge, neki tram. Koroščeva je dobila notranje poškodbe. — V Lingarjevi ulici je včeraj padla z voza 27-letna Ana Zupanova z Brda pri Viču. Poškodovala se je na glavi. Na reševalni postaji eo jo obvezali ter prepeljali v bolnišnico. — Iz Krmelja na Dolenjskem je prišel v bolnišnico 12-letni Franc Papež, po«, sin. Pred domačo hišo si je pri padcu zlomil levo roko. © Poškodovane klopi v parkih. Dasi stanejo danes klopi mestno občino težke tisočake, jih gotovi ljudje zlasti v predmestjih ne puste na miru, jiosebno po noči. Brez vsake potrebe jih prestavljajo in premetavajo in pri tem seveda tudi poškodujejo. v © Nn poslopju za umobolne v Zavetišču sv. Jožefa, ki ga je preteklo zimo poškodoval požar, so postavili pretekle dni nov strešni stol in poslopje znova pokrili. © Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. © Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8. prišteti množico radovednega ljudstva, ki je napolnila šc zadnje prazne j>roslore. In v sredi tega se vživite v delo spotenih stenografov. Postavili smo sicer v našo pisarno sklede ledu, kar pa ni mnogo koristilo. Mislilo bi se, da po tako dolgi turi in štra-pacu priznanje tnerodajnih činiteljev ne bo izostalo. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Jaz, ki sem v teh razmerah največ trpel, jaz, ki sem se 5 lel mučil samo, da bi moje težko nalogo vestno izpolnjeval, sem bil takoj po povratku v Sofijo brez vsakega vzroka, enostavno na ukaz novoimenova-nega ministra Karavelova odpuščen iz službe. Šele pozneje sem zvedel, da je ta miniser storil to na ]x>budo enega mojih učencev, kateri inti je znal dopovedati, da lahko sedaj učenci brez mojstra delajo. Bolgarija si sicer izdatkov za mene v celoti ne bi mogla prihraniti, pač pa se je dotični ponudil nekaj frankov ceneje. To sc je zgodilo. Ket pa tovariši dotičnega niso hoteli priznati za šefa, je prevladalo v začetku demokratično načelo: Enaki bratje, enake čepice. V tem smislu so se vlekle razmere nekaj let, končno pa so se razprli med seboj, posebno pa še z vsiljenim kolegom šefom, tako, da je prišlo leta 1880 do slenografske stavke, najbrž prvič v zgodovini pri Narodnem sopranju. Po mojem odpustu iz službe v 'letu 1884 mi ni bilo treba biti v skrbeh zaradi druge zaposlitve. Takoj so se mi ponujala različna mesta, eno v Ljubljani pri deželnem odboru in drugo v Plovdivu pri takratni upravi Istočne Rumelije. Ker mi je bila za slednjo ponudbo zagotovljena tudi profesura na gimnaziji, ki je bila vedno inoje najljubše opravilo, in ker se mi je na ta način odprlo širše polje za moje kulturno udejstvovanje, sem se odločil za to mesto in prispel v Plovdiv v jeseni leta 1884. Plovdiv Že v letu 1881, ko ni bilo nobenega jesenskega zasedanja v Sobranju v Sofiji, ie fačasna vlada Iztočne Rumelije, ker je bilo oblastno Sobranje brez slenografov, zaprosilo kneževsko vlado v So- fiji, da naj me delegira z mojimi praktikanti v Plovdiv. Sporazumno z menoj je bilo dovoljenje kmalu izdano in sem se podal s štirimi učenci tKonštantinov, Sarafov, Marinov in Tašikmanov) v 'lovdiv. Ker tačas ni bilo železniške zveze med Sofijo in Plovdivom. smo morali v mrzli pozni jeseni napraviti dva dni trajajočo vožnjo z vozom. Prvo noč smo prenočili v Vakarelu, drugo v Talar-Pazardžiku, tretji dan pojx>ldne pa stno prispeli v Plovdiv, kjer smo kot »scenografi« vzbujali veliko pozornost. Časopisje nas je pozdravljalo in poslanci so vabili zdaj enega zdaj drugega v večerne lokale, najbrž — ad captandam benevdeniiam. Tačasnim isiočno-rumelijskim poslancem gre v čast, da so bili sicer številčno manjši, na duševeih sjx>sobnosti pa so svoje brate in tovariše v Solijt nadkriljevali. Bili so med njimi izobraženi ljudje, jjraktični in uvidevni možje in dobri patrijoti. Seje so sc vršile navadno vsak drugi dan od 1 do 5 ali 6. Zanimivo je bilo, da so bili v Sobranju v veljavi 3 oficielni jezisi: bolgarski, grški in turški. Bolgarščina je prevladovala in jc bilo dve tretjini govora v bolgarskem jeziku, dočim ena tretjina v gršketn in turškem. Jaz sem stenografiral bolgarski, grški sem razumel precej dobro in sproti prestavlja v bolgarščino. Turški sem si dal od koga polglasno sproti prestavljati in si notiral vsebino. Po nekaj mesecih sem se zopet vrnil v Sofijo, kjer sem ponovno začel poučevati na gimnaziji. Predaval sem stenografijo, razen stenografije jw tudi stare jezike. Ker zaradi državnega udara ni bilo leto dni sklicano Sobranje, smo imeli priliko specielno baviti se z učnim predavanjem. Ko sem se 1. 1884, kakor znano že iz poprej navedenih dogodb, stalno naselil v Plovdivu, sem našel med Sandarovimi učenci 3 deloma izurjene v stenografiji. Prišedši v Plovdiv, sem bil kot star znanec v vseh krogih zelo prijazno pozdravljen in od zastopnikov vlade (direktorjev) sprejet na najlepši način. Bili so zelo veseli, da so sedaj za trajno pridobili mojstra namesto učencev. Direktorji so Koledar Nedelja, 22. aprila: (3. povelikonočna nedelja). Soter in Gaj, papeža mučenca; Tarbula. Ponedeljek, 23. aprila: Vojieh (Adalbert), Škot; Egidij. Novi grobovi -J- Anton Pintar. V petek, dne 20, t. m. je umrl zadet .od srčne kapi pri svoji hčeri gospe Emiliji Prezelj v Zgornji Šiški, Celovška cesta 219 (nasproti tramvajske remize) gosp. Anton Pintar. Pokojni je bil rojen leta 1860 v Oornjem gradu. Trgovine se je izučil v znani Keceljnovi trgovini v Kamniku. Po dovršeni učni dobi je kot trgovski potnik mnogo potoval, zlasti po Češkem. Bil jc tudi nekaj časa trgovec v Trebnjem na Dolenjskem. Leta 1898 je prevzel v Kamniku trgovino, v kateri se je izučil. Leta 1907 se je preeslil za stalno v Ljubljano ter vstopil v službo kot tajnik Zveze go-stilničarskih zadrug. V tej funkciji ie uspešno deloval do lanskega leta, ko je bil radi obolelosti primoran službo opustiti Odlikovan je bil z zlato kolajno za državljanske zasluge. Pokojni je bil vsled svojega veselega značaja, zlasti pa kot iz-boren pevec-baeist zelo priljubljen v družbi. Sodeloval je dolgo vrsto let pri 1. pevskem društvu »Lira« v Kamniku in raznih pevskih društvih v Ljubljani. Pel je tudi dali časa kot cerkven pevec v križanski cerkvi v Ljubljani. Pokojni je bil oče gosp. Vladimirja Pintarja, ravnatelja Zveze za tujski promet ter svak uradnika naše uprave, gosp. Hrastnika. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Poroka. Dne 23. aprila se bo poročil v katoliški cerkvi v Belgradu g. inž. Alojzij Pod peča n, šef okrajne katastrske sekcije v Užicu, rodom iz Celja, z gdčno. Dragico Didanovičevo iz Užica. (ЋјЈШиеишХ& гЖихф/ Koko na srce! Nesreča ne počiva nikoli Ali imaš gotovost, da se boš vrnil s potovanja čil in zdrav? Ali ni tvoja pot združena z nevarnostmi, ki ti lahko vzamejo življenje, te za trajno onesposobijo za pridobitno delo ali ti vsaj za dalje časa odtegnejo zaslužek? To morečo skrb ti odvzame Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, če se pri njej pravočasno zavaruješ zoper vse vrste nezgod. — Popravek. G. minister za soc. |xditiko dr. Fr. Novak je rojen 1. oktobra 1877 in ne 2. oktobra 1878, kakor smo poročali. — Cestna dela v kamniškem okraju. Iz bed-uostnega fonda je prejel kamniški okrajni cestni odbor 130.000 Din, katere je porabil za razna popravila pri cestah ia mostovih, poškodovanih po zadnjh poplavah. Cestni odbor je pohitel z deli iz bojazni pred spomladanskimi poplavami, ki bi sedanjo škodo brez dvoma še povečale. Vpričo velikih potreb in nujnih del je cestni odbor razdelil kredit za najpotrebnejša popravila in je prav hitro izčrpal kredit, katerega je porabil izključno samo za delavske mezde. Obrambna dela pri cesti v Go-diču ob strugi Bistrice so vzela 23.000 Din, zavarovanje mostu v Stranjah 11.758 Din, popravila poškodovanih mostov in ceste v Črni dolini 3700 Din, most Stahovica—Kreparjevo, katerega je v jeseni voda odnesla, 5773 Din, zidanje kamenite škarpe ob Nevljici Podgoro 18.000 Din, zavarovalna deia ob cesti v Motniku 7300 Din, obrambne naprave Ki varstvo mostu v Radomljah 30.700 Din, preložitev ceste v Dragomlju 13.500 Din, razna cestna dela v okolici Vodic 0300 Din, most Lukovica—Prapreče 3000 Din, prispevek za gradnjo mostu v Vrhpolju pri Moravčah 5000 Din in še več drugih manjših del. Nekatera izvršena dela pa še niso končana, ker je kredit že izčrpan. Cestni odbor se zdaj ogleduje za novimi dohodki, da dokonča pričeta dela. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josei« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. S pleterskega pogorišča: Kmetje pobijajo govejo živino, kolikor so jo mogli rešiti iz gorečih hlevov — seveda vso opečeno. Kaj pravite ? Ker je ie govorjeno o oštarijah in drugih re-leh, ki so rade z oštarijo v zvezi, naj pa rečem še eno, da ne bo zamere ne spredaj ne zadaj. Pri nas v predmestjih smo laki-le ljudje: Ce ie gremo kdaj v kako oštarijo, ako lako nanese prijateljska druščina ali drugačna prilika, naročimo, izpijemo, plačamo in spet gremo na delo, magari čike pobirat. Zato se nam iz predmestja še nikdar ni zgodilo, da bi bil kak birt koga izmed nas na cesto metal. Drugod so pa spet drugačne sorte ljudje: Pridejo v oštarijo in ne znajo več sami iz nje, postanejo silni ko podrepna muha, lako da jih mora birt na cesto postaviti. Res je bolje čike po cesti pobirati in bosopet hoditi, kakor pa iz oštarije, kjer so se ie nadlei-nega pivca naveličali, na cesto frčati in se v lepi obleki po prahu pobirati. Drugače me pa veseli, da se ni zgodila nobena druga nesreča. Bosi Janez iz predmestja. bili po izobrazbi in značaju odlični možje. V oblastnem Sobranju v Plovdtvu so sedele po večini inteligentne glave, tako bolgarski kakor tudi grški poslanci. Med prvimi se je nahajal pesnik Vazov. V Sobranju je bil novopečeni poslanec, ki je s svojo duševno omejenostjo, združeno s precejšnjo množino domišljije in naivnosti povzročal od časa do časa mnogo smeha med mojimi učenci. On je bil pravcati »Bombastus-Paradoxus« tega oblastnega Sobranja. Tovariši so se norčevali iz njega, on je pa vzel vse za čisto resnico. S tujkami, ki so bile v parlamentarnem jeziku v običaju, je bil v velikem nasprotju, ker je razen bolgarščine obvladoval samo še turščino. Po poklicu je bil trgovec in po zatrdilu tovarišev zmožen v svoji stroki. Za poslanca je bil pa toliko usposbljen kakor ninogjo njegovih turških tovarišev, ki so za čas zasedanja večinoma spali ali z odprtimi očmi sanjali, brez vsakega zanimanja, kaj se godi v parlamentu. To oblastno Sobranje je doživelo samo dve seziji, in sicer leta 1884 in 1885. Ko bi se moralo pričeti tretje zasedanje, je prišlo dne 18. sept. 1880 do revolucije in proklamacije združenja severne in južne Bolgarije. Namesto da bi šel stenografirat v Sobranje, ki je bilo sedaj le eno, in sicer v Sofiji, sem pripadel ugodnejšemu delu izvedbe u\pje pogodbe, namreč predavanju na realni gimnaziji v Plovdivu. Metli je bilo razen stenografije dodeljeno tudi predavanje v starogrščini. Ker je bil kmalu nato sprejet tudi nemški jezik kot učni predmet, sem sprejel tudi ta predmet, kakor tudi predavanje logike in psihologije. V mojih stenografskih tečajih je rastlo število učencev od leta do leta.' Povprečno je bilo v obeh letnikih 60 do 80 učencev. Med tem je bila ustanovljena univerza v Sofiji, in ko je dijaštvo izvedelo, da se tam samo predava, jih je stenografija začela še bolj zanimati. Na ta način se je število učencev podvojilo, Ustanovitev „Prirodoslov-nega društva" v Ljubljan Razvoj znanstvenega prizadevanja v Sloveniji kaže po osvoboditvi v vseh panogah strmo dviganje. Zasluga za to gre v prvi vrsti ustanovitvi ljubljanske univerze. V prirodnih in tehničnih vedah se javlja ta porast zanimanja in udejstvovanja pri nas predvsem v ustanovitvi novih društev s specialnimi nalogami. Tej delitvi strokovnega dela, ki ga tirja vsako intenzivnejše in globlje znanstveno prizadevanje, se tudi staroelavno in zaslužno »Muzejsko društvo za Slovenijo« ne more več ustavljati. Njegov okvir, ki je doslej obsegal gojitev vsega domoznanstva, je postal z rastočimi znanstvenimi potrebami preozek. Člani dosedanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva snujemo »Prirodoslovno društvo« na najširši podlagi, ki naj omogoča smotreno delo vzporedno v strogo znanstveni, aplicirani in poljudni smeri. Zato vljudno vabimo vse, da pristopijo »Pri-rodoslovnemu drušvu« kot člani in se udeleže našega ustanovnega občnega zbora, ki bo v soboto, dne 28. aprila v zbornični dvorani na univerzi z naslednjim dnevnim redom: 1. Historičen pregled prirodoslovnega dela pri nas. 2. Ustanovitev društva. 3. Volitev društvenih funkcionarjev. 4. Določitev članarine in ustanovnine. Split, lisici „Salonar Na.it>Iižti kolodvora in pristanišča. 50 novo urejenih sob. — Zmerne cene Letošnji april je bil dokaj lep April je bil letos glede padavin še dokaj ponižen. Od 10. t. m. naprej je bilo lepo solnčno in pravo pomladansko vreme. Vročina se je od dne do dne stopnjevala ter dosegla v torek 17. t. m. vrhunec, namreč najvišjo temperaturo -j-27,6"C. Lani na ta dan je bilo tudi toplo, pa samo maksimum + 18" C. N ato so sledili lani, kakor letos nalivi, lani hujši, ko je padlo samo 19. aprila lani 24.6 mm dežja, letos pa 20. t. m. do davi le 11.60 mm. Lani je te dni celo snežilo in je bilo precej hladno. Zeleni Jurij je bil snežen. Najvišja temperatura je takrat znašala +6° C, danes, čeprav je bilo hladno in mestoma zelo soparno, pa + 17"C. V petek okoli 11.35 je začelo polagoma deževati. Šele ob 15 je nastal silnejši naliv. Deževati je prenehalo okoli 17.40, nakar se je davi ob 1.30 pojavil močnejši naliv, ki je trajal tja do 4 zjutraj. Vsega je padlo v tem času za 11.6 mm dežja. Ta dež je bil prav koristen za polja, kajti po nekaterih poljih in travnikih si je zemlja že močno ChsušUa. a povejte odkrito, ali ni res nebeško dobra naša ocjaška slatina, pa bodisi da jo pijete samo, z iiiom ali s sadnim sokom! Rogaška slatina je užitek in zdravilo obenem. Nikdar ni bolan, kdor jo pije vsaki dani Oslale vesli — Janševa proslava. Kakor je bilo javljeno v dnevnikih pretekli teden, bo Čebelarsko društvo proslavilo 200 letnico rojstva slavnega čebelarja našega rojaka Antona Janše v dneh 20. in 21. maja t. 1. Prvi del te proslave bo dne 20. maja ob 10 v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, drugi del pa dne 21. maja v rojstnem kraju Janševem na Breznici. Za ta dan bo preskrbelo Čebelarsko društvo poseben vlak, ako se bo prijavilo zadostno število udeležencev, biti jih mora najmanj 300. Vlak bo, kot ie predvideno, vozil do postaje Bled-jezero, da si bodo tujci lahko ogledali biseT naše dežele. Popoldne pa se bomo zbrali na Breznici pri ondotni proslavi. Vabimo vse ljubitelje čebelic in čebelarje sploh, da se proslave udeleže v obilnem številu tako v Ljubljani, kakor tudi na Breznici. Natančen progTam sledi v kratkem. POVRŠNIKE sliparje, trenchcoate za gospode ter obleke po meri kupite v veliki izberi in nizkih cenah pri FRAN LUKI C Ljubljana, Stritarjeva ulica. — Prvi poletni izlet ameriških rojakov po French Line. Kljub težkim časom naši ameriški rojaki niso pozabili na svoj vsakoletni tradicionalni izlet po francoski liniji v domovino. Francoska pa-roplovna družba priredi v juniju na znamenitem luksuznem brzoparniku »I le de France« skupno potovanje ameriških Slovencev, čigar vodstvo je poverjeno, kakor vsako leto, poznanemu in med Slovenci najbolj priljubljenemu zastopniku v Cle-velandu gosp. Avgustu Kollandru. — Kakšno vreme napoveduje Herschel za zadnje dni aprila? Od 22. do konca ajprila: Dež, mrzel veter, nestanovitno in hladno. — Še 9 dni, pa gremo pit rogaško slatino k izviru — v Rogaško Slatino, kjer velja v času od 1. maja do 13. junija popolna 20 dnevna oskrba Din 1000 in Din 1200. Prospekte in cenik dobite pri upravi zdravilišča ali pri «Putniku«. — Za 897.946 sodnih taks v marcu. Po podatkih apelaciiskega sodišča v Ljubljani je bilo v Sloveniji pri 35 okrajnih, 4 okrožnih sodiščih, pri ape-lacijskem sodišču in pri državnih tožilstvih plačano v marcu na sodnih taksah skupaj 847.94S Din. Zanimivo je, da nekatera okrajna sodišča i?kazujejo prav nizke taksne zneske, tako Lož samo 2697, Tržič 3801, Velike Lašče 3774, Sevnica 3456, Ljuto- j mer 3445 in Ormož i926 Din. Druga okrajna sodi- i šča pa nasprotno prav visoke vsote. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani je bilo plačano 113.211, pri okrožnem sodišču v Novem mestu 7984. pri okrai-nem v Novem mestu pa 23/)74 Din. V Celju izkazuje okrožno sodišče na taksah 12.218, okrajno pa 44.774. Mariborsko okrožno sodišče beleži za ma- ■ rec 28.207, okrajno v Mariboru pa 79.191 Din. I — Šmarnice. Za mesec majnik priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča šmarničua berila: liavtižar: Marijina božja pota — Druga knjiga, vezano 35 Din (letos nove). Od prejšnjih let so v zalogi nasledne: Finžgar, Govori za majnik, 20 Din; Bruniat: Mala cvetka Marijina, vezano 45 Din; Jerše: Pozdravljena Kraljica, vezano 30 Din; Jeršo: Znamenje na nebu, vezano 30 Din; Jerše: Lavretansko šinarnice, vezano 30 Din; Šinar-nice arskega župnika, vezano 20 Din; Bcrnik: Marija in sveta maša, vezano 20 Din; Kruljc: Marija, vzor krščanskega življenja, vezano 20 Din; Vole: Marija v predpodobah in podobah, vezano 25 Din; Bernik: Rožnivcnško šmarnice, vezano 28 Din; Stanič: Marijini godovi, vezano 35 Din; Brumat, Na Sveto Goro — šmarnice, vezano 35 Din, broširano 25 Din; Pire Andrej: Šmarnice (1934), rdeča obreza 38 Din, zlata 40 Dim_ Radio Therma Laško Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatizma, išijasa, ženskih bolezni, arterioskleroze, znižanje krvnega tlaka itd. Odprto skozi vse leto. V pred- sezoni znižane cene I Pavšalna penzija za 10 dni «00 Din, za 20 dni 1100 Din. — V pavšalni penziji je vračunano: hrana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena ali dve zdravniški preiskavi in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! — Pri poapnenfu arterij v možganih in srcu dosežemr pri vsakdanji uporabi male množina »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. _ Uprava Združenja vpokojenih častnikov in vojaških uradnikov prosi svoje člane — vpokojene častnike, ki so prizadeti po čl. 68. finančnega zakona za 1. 1934-35, da takoj odpošljejo svoje prošnje za ureditev penzije po novem pravilniku. Nekolekovane prošnje se morajo poslati vojnemu ministrstvu na »penzijski odsek«. V prošnji se mora označiti: številka rešitve reguliranja penzije, blagajno, pri kateri se pokojnina izplačuje, bivališče in točen naslov. — Sporoča se članom, da se preseli pisarna Združenja s 1. majem v Vasino ulico št. 5-1. _ V Službenem listu krabevsUe banske uprave dravske banovine št. 32 od 21. t. m. je objavljena »Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o pavšaliranju potnih stroSkov šumarskih uslužbencev«, dalje »lzpremembe uredbe o draginjskih do-kladah državnih uslužbencev«, »lzpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah drž. upokojencev«, »Odločba o prejemkih uradniških pripravnikov in pogodbenih uradnikov«, »Odločba o velikosti nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev«, »Pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, ne odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov«, »Odločba o skladanju preparatov za' zatiranie rastlinskih škodljivoev in bolezni«, »Razpisa: — dopolnitev C, št. 39.200 glede rudni-ško-industrijskih podjetij; — odločba o izpr. razpisa št. 19.257/IV,—1932 glede ležarine«, »Oprostitev javnih ustanov od plačila občinskih take« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934«. — Križevci pri Ljutomeru imajo mnogo želj«, ki so danes deloma izpolnjive, deloma neizpolnjive. Med izpolnjive želje bi menda smeli šteti ono po nočnem miru. Zato prosimo oblast, ki se je to tiče, da ne dovoljuje več nepotrebnih veselic, ki po običaju zadnje dobe trajajo do jutra in konČavojo po hrupni noči vedno s krvoprelitjem. Tako je bilo zopet v nedeljo 15. aprila, ko je po nepotrebni veselici proti juirti tekla zopet kri in so pijani junaki po bitki /. gnojnimi krampi in vilami obdelal' zlasti enega gosta tako, da bo moada plačal obisk plosue veselice z življenjem. Slike s strašnega pogorišča Požar uničil 75 poslopij Kakor je »Slovenec« 20. t. m. že obširno poročal, ie strašen požar 18. t. ш. popoldne uničil 21 poslopij, med njimi 5 hiš, v vasi Medvedce pri Pragerskem. Prizadetih je 6 kmetov. Še isti večer ob pol 9 pa je začelo goreti eno uro vstran v vasi Sp. Ploterje pri Sv. Lovrencu. Ta vas šteje 36 niš. Požar je v kratkih urah ugonobil 12 posestnikom 14 hiiš, 40 gospo-danskih poslopij in mnogo živine, konj, govedi, svinj in perutnine. Poleg tega je zgorelo pohištvo, orodje, mnogo vozov itd. Tudi več ljudi je bilo hudo poškodovanih. V Sp. Pleterjih je pozvročil nesrečo požiga-lec, ki ga iščejo. • Z ozirom na prvo telefonsko poročilo o katastrofi nam piše sedaj g. župnik Fr. Spindler od Sv. Lovrenca tole pojasnilo: »Vaše poročilo o strašni požarni katastrofi v Sp. Pleterjih izvolite resnici na ljubo popraviti v tem, da nisem bil na pogorišču navzoč in zato tudi pri reševalnih delih žal nisem mogel pomagati; istotako opečenim žrtvam ni bilo nujno potrebno deliti odvezo, kajti čeprav so hudo poškodovani, vendar opekline niso bile smrtno nevarne. PozoriSče v Sp. Pleterjih: Severni del vasi, kjer je požar najhuje divjal ter uničil mnogo poslopij čisto do tal. Mogočne lipe, ki so krasile kmečka dvorišča, so se v žaru ognja posušile ter jih kmetje podirajo. z NI VE A na zrak ■ W hfl in soJnc Ze pomladi — ali prosim oprezno I Vaša koža se je vab d цогке obleke odva-'lila solncu. zato se natrite najprej z Nivea cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ler pospešuie, r.a postane ua-ravno rujuva. Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. z., Maribor Pogodba s TPD še ni podpisana Trbovlje, 21. aprila. Dogovor med državo ln TPD glede odjema premoga za železnico še vedno ni podpisan. Čeprav še ni sporazum v vseh točkah dosežen, pa začasno vendar prevzema železnica premog. Možno pa je, da se vsak čas spor poostri in se prekinejo pogajanja. Posledica tega bi bila, da se zopet ustavi delo v rudnikih. Gotovo ni lahka stvar skleniti pogodbo, ki bi zadovoljila vsestransko, a z nekaj dobre volje in razumevanja pa se da zadeva tudi končati. Potrebno je lo zato, ker plačajo račun za tako zavlačevanje tisoči de lavstva, ki pn je pri celi stvari popolnoma nedolžno. * — Savska banska uprava proti nočnemu delu v pekarnah. Savska banska uprava je na prizadevanje pekovskih pomočnikov izdala naredbo, po kateri je prepovedano vsako nočno delo v pekarnah in to na vsem področju savske banovine. Vsaka pekarna, ki bi obratovala tudi ponoči, bo takoj zaprta in lastnik strogo kaznovan. — SplaSeni konji povzročili gospodarjevo »mri Iz Odre pri Sisku poročajo o tragični smrti 56 letnega posestnika Mate Janekoviča, ki je bil tam nekak vodja vsega gospodarskega in zadružnega življenja na vasi. Janekovič se je peljal z vozom na njivo. Med potjo sta se pa iz neznanega vzroka spiašila oba konja naenkrat in zdivjala z nezaslišano brzino naprej. Janekovič iu na noben način ni mogel ustaviti. Konja sta zdivjala s tako silo, da se je začel od prehitre vožnje lomiti voz. Odpadla so polagoma kolesa in drugi deli. Ko ie Janekovič videl, da ne bo mogel konj ustaviti, se je pripravljal na skok z voza. Naenkrat pa ie voz zadel ob neko oviro. Sunek jc vrgel Janekoviča v velikem loku z voza. Priletel je г glavo na cesto in se na mestu ubil. Konja sta zdivjala naprej in so iu pozneje našli, ko sta sc mirno pasla na nekem travniku. _ Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi ie vendar naiboliša naša Radenska slatina Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino — V Novem Sadu bodo gradili bansko palačo za 20 milijonov. Ran donavske banovine g. Matko-vič je te dni sprejel projektanta banovinske palače in mu sporočil, da sme banska palača stati samo 20 milijonov. V smislu prvotnega načrta bi stala palača 65 milijonov, nakar je banski svet znižal postavko na 30 milijonov. Sedaj pa je odobrenih samo 20 milijonov, — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bc/lečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef« tjrenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. — Dva mrtva pri ugrabljenju. V vasi Dugopolje pri Slavonskem Brodu se ie te dni odigrala »otmi-ca« s krvavim izidom. 18 letna Smilika Vlajič ni hotela vzeti bogatega starega vdovca Mitra Pejića, ampak je imela rajši mladega Steva Barenjo. Dogovorila sta se. da jo bo Stevo ugrabil. Stevo je res prišel te dni ponoči s svojim prijateljem Beri-iem in »ugrabil« Smiljko. Ko so pa domači opazili, da hčere ni, so šli zasledovat »otmičarja«. Zbrala se ie precejšnja skupina ljudi ter oborožila z revoverji, koli in vilami. Kmalu so »otmičarje« dohiteli. Ker se Smilja ni hotela vrniti, se je vnel krvav boj. Streljali so se s samokresi in se tepli s koli. Smilja se je branila z nožem. Kmalu je padel Slevin tovariš Berič, ki mu je Smiljkin polbrat zabodel vile v glavo. Stevo je nato začel divje mahati okrog sebe s puškinim kopitom in preklal lol.anjo svojemu tekmecu, staremu Pejiču. Šele ko je padci drugi mrtvec, so se duhovi umirili. Dekle je rodbina odvedla domov, Stevo pa se je prostovoljno javil orožnikom. — France Štele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih je potrebna knjiga ne samo za tistega, ki se zanima za umetnost kot stroko, ampak je koristna in potrebna najširšim slojem; v številnih dovršenih podobah in z lahko umevno besedo nam odkriva zaklade naše cerkvene in posvetne umetnosti od prvih začetkov do najnovejših časov. Dobi se povsod, zlasti pri Novi založbi, ki je knjigo izdala. — »Rejec malih živnli«. Ponovno opozarjamo na ta list, katerega 4. šitevilka je ta teden izAla v še enkrat povečauem obsegu in prinaša zeJo zanimive in poučne članke ter sestavke o reji malih živali izpod peresa strokovnjakov in praktičnih rejcev. Vsakdo, ki se bavi s perutnina rstvom, rejo kuncev, golobov, ptic pevk, pn- r»igic, ribic itd., bi moral biti naročnik tega ista. ki prinaša vsakemu nekaj. Naročniki so tndi deležni raznih lepih nagrad v obliki živali in predmetov. List se naroča pri upravi, Šenkov turn, p. Vodice nad Ljubljano. Letna naročnina zjiaša V) Din. — Skrofulozne rane. Ta dolga bolezen nakazi človeka, ker mu šc po ozdravljenju pusti v idne nelepe brazgotine. »Fitonin«, take rane hitro ozdravi ne da bi ostali kakršnikoli znaki. Steklcnica »Fitonina« stane 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 30 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton< dr. i. o. z., Zagreb 1-78. (ileg. pod št. 1281 od 28. VII. 1033.) Stražišče pri Kranja Znano je, da so se od gotove strani širile govorice, kako da je župan Franc BaSar, ki je bil razrešen leta 1032, oškodoval občino za lepo vsoto tisočakov. Po gostilnah in povsod, kjer iih je hotel kdo poslušati, so govorili o 14.000 Din, drugi o 18.000 Din in še več. Čc4udl je Mestna kontrola dravske finančne direkcije v Ljubljani z rozreše-nico 30. junija 1933 odobrila toženčevo poslovanje v letu 1929, 1930 in 1931 ter tudi državno tožilstvo ni našlo povoda za postopanje zoper hrane Ba-šarja, vendar dotični krogi še niso odnehali. En mesec potem, ko je dobil razrešnico od Mestne kontrole, je vložil župan Anton Križnar civilno tožbo zoper Frana Bašarja, s katero je zahteval od nicga povrnitev 9439 Din. Glasom pravomočne razsodbe okrajnega sodišča v Kranju St. P. 425/33 z dne 22. marca 1934 je bil zahtevek Antona Križ-narja zavrnjen v celotnem obsegu in občina obsojena na povrnitev tožbenih stroškov. Posledica je tnrej tn. da mora občina plačati vse pravdne stroške, ki so samo za toženčevega zastopnika odmerjeni na 1400 Din. Rešeno pa Se ni vprašanje, kdo bo te stroške nosil ali občina ali tisti, ki »o zakrivili vložitev tožb«. Mariborske vesti: Živa mariborska pošta Mariborski vseznalec, Mezzolanli in še haj drugega Vedno na cesti; kamor stopiš, ti ga prinese trenotek nasproti; čc bi komurkoli šinilo v možgane, da bi se mu mogel Izogibati, bi se temeljito ukanll — stoprav bi se stvoril pred njim. Njegova lKivsodpričujočnost je prešla v svet občega mariborskega prepričanja. Tako je naloženo vseznalcu mariborskemu Viktorju Kovaču, generalu in starosti vseh tistih, ki skušajo po svojih močeh kot pomagači »trobil javnosti« na uho prinesti sedaj to, sedaj drugo. Najmanj tole drži: kdorkoli je v mestu ali daleč na periferiji,ki je samega sebe »fental« — Viktor Kovač je gotovo prvi, ki raznese novico v vse vetrove. Specialist! »No, gospod Kovač, neko francosko pismo imam, ki bi ga rad imel v slovenskem ali nemškem jeziku. Ali poznate koga, ki bi mi lahko to storil?« »Malenkost; sem dajte.« V par minutah imaš njegov prevod v roki. Kar v sosednjo gostilno je slopil in prevedel. »Cujie, gospod Kovač. Neko baskiško pesem sem nekje ujel; rad bi vedel, kaj opeva.« »Pokažite; sproti prestavim.« In se vrstijo najrazličnejši slučaji: »Kdo zna angleški?« tc nekdo povpraša na ulici v tej ali oni zadevi. »Ja-a-az,« zasliši za hrbtom — Viktor Kovač jo je ravno mimo mahal in dal obenem vedeti, da še živi. Imeniten sluh je med drugim tudi znana njegova odlika. »Neka gospodična bi se rada naučila slovenske, nemške, italijanske in francoske stenografije. Hi bila dobra nagrada. Koga veste nasvetovati, gospod Kovač?« »Koga? Hm... Nekoga poznam v Mariboru. ki obvlada stenografijo vseh jezikov.« »Kako se piše?« povprašuje prizadeti. »To sem slučajno jaz; ravno letos so na □ Mariborčani! Proslavimo Bon Bosca in se udeležimo slovesnosti v stolnici in prireditve v veliki unionski dvorani! Duh sv. Janeza Bosca naj prevzame tudi naše mesto in okolicol □ Novi obrtni referent mariborske mestne ol čine dr. Senkovič nastopi svojo funkcijo s 1. тпјип 1934. □ Žetev smrti. V visoki starosti 79 let je Umrla v Slovenski ulici 40 stanujoča zasebnica gospa Marija VVergles. — V tukajšnji bolnišnici je umrla v starosti 19 let gospa Angela Kramberger, soproga pleskarja državnih železnic. Blag jima spomini □ Radikalno čiščenje v trgovskem registru. V trgovskem registru tukajšniega civilnega okrožnega kot trgovskega sodišča, so napravili te dni energično čiščenje. Posledica le 195 izbrisov in si-ce 162 trgovcev-poedincev in 33 javnih trgovskih družb. Med zbrisanimi tvrdkami so nekatere, ki so prenehale obratovati že pred 20 leti in sicer med vojno, druge so prenehale obstojati radi smrti lastnika, mnogi so se preselili. Trgovski register nudi po teh izbrisih resnično sliko stanja trgovine na področju okrožnega sodišča. □ V likvidacijo. Pri Splošnem vzajemnem podpornem in kreditnem društvu r. z. o o. z. v Mariboru se je vršila revizija, ki je imela za posledico odstop načelstva zadruge. Kakor doznavamo, se bo vršil v kratkem občni zbor, ki bo sklenil likvidacijo. □ Pedagoški teden bo od 30. t. m. naprej v Mariboru v organizaciji tukajšnje Pedagoške centrale. □ Nakup Turnerjevega posestva. Kakor smo že poročali, bo lastnik Turnerjevega posestva Glanč-nik razparceliral del zemljišča v stavbene parcele. Ponudil je ta del v nakup mestni občini, ki bi prostor razprodala na način, kakor je svojčas prodala stavbišča na .loštovem posestvu. Vršijo se trenutno pogajanja, ki še niso privedla do zaključka, ker zahteva lastnik previsoko ceno. □ 21% slabega mleka. Kontrolna akcija tržnega nadzorstva na mestni periferiji, zvezana s preiskavo uvoženega mleka, se nadaljuje. Doslej so kontrolni organi odvzeli 88 vzorcev; preiskava je pokazala, da je bilo v 19 slučajih mleko pokvarjeno. Ugotovilo se je tudi zanimivo dejstvo, da prinašajo v mesto najbolj zdravo mleko mali produ-centi-viničarji in mali kmetje. □ šahisti za svoj pokal. Prihodnjo sredo se prične ob 20 v kavarni »Jadran« letošnje tekmovanje mariborskih šahovskih klubov za'prehodni pokal, ki si ga je lani osvojil Mariborski šahovski klub. S pridobitvijo pokala je zvezan tudi naslov mariborskega šahovskega prvaka. Tekmovanja se udeleži letos pet mariborskih šahovskih klubov. [ j Nova mestna čotrt na inesto drevesnice. Te dni se je končala parcelacija kompleksa, ki ga zavzema Hosonbergova drevesnica ob Tržaški cesti. Zemljišče leži v mostnem območju ter sc stika z lično vilsko kolonijo, ki je v zadnjih lotih zrastlu od Stritarjeve ulice proti jugu. Lastnik namerava parcele razprodati po primerni ceni. Nedvomno bo na toni ugodnem prostoru v Urnikom vzrastla iz tal lepa vilska četrt, ki se bo lahko kosala z ono ob Vrbanovi ulici. □ Visoke vode. Drava je pričela zadnje dni močno naraščati ter dere nenavadno visoka v svoji strugi. Za splavarje je vodostaj zelo ugoden ter je sedaj dravska plovba na višku, pač pa dola velike preglavice graditeljem mostu na otok. □ Meso na dražbi. Celega telela in (10 kg govedine so zaplenili tržni organi na nekem vozu. ker je skušal lastnik vso mpseuo robo vtihotapiti v mesto neprijavljeno. Govedino in teletino bodo razprodali v ponedeljek na novem delu Glavnega trga na javni dražbi. □ Na sestanku prevoznikov v nedeljo 15. aprila 1934 v Mariboru je bila določena sledeča tarifa: Za prevoznike s tovornimi avtomobili do 2 toni 6 Din od km; do 51 tone 7 Din od km; od 4 tone naprej 8 Din od km. Vagonske vožnje, selitve 10-tonski vagon loro 250 Din. Ostalo vožnje po dogovoru. Za voznike s konji: Dnevna vožnja s parom konj 140 Din. Vagonske vožnje (10 tonski vagon) ! mednarodnem stenografskem kongresu sprejeli osnutek moje mednarodne stenografije. Počakajte. Boste videli priznalni dekret. Glejte sem. In ta-le stenografska knjiga? Mojo delo je, priznano in potrjeno po mednarodnem zboru stenogrulskih strokovnjak kov. Založnika iščem. Draga stvar je, veste, izdajati takšnele stvari dandanes.« »Zgodnji ste danes, gospod Kovač; davi ob treh zjutraj som vas videl v kavarni, pa ste že na nogah.« »Takšno naključje; kaj hočete. Tako mi je naloženo.« »Veliko posla?« »Na lovu kar naprej.« »Na lovu? Lovec tudi?« »Kako bi ne bil; nekateri lovijo lisice, zajce in_ drugo divjad; zopet drugi se za metulji in jureki pode. Meni pa je usojeno, da kar naprej novice lovim... Ali greste z menoj na pol litra? Povabim vas. Mnzika je tu notri, pa dobra kapljica. Danes sem dobil nekaj šilingov.« »Šilinge?« »Danes nekaj šilingov, včeraj nekaj mark. Nekaj malega. V Gradec poročam listom, na Dunaj in drugam. Če kaj več cehe napravim, potem v šilingih računam in na marke mislim. V dinarčkih pride preveč skupaj...« * * * Iu slika? Skromen možek. Na stara leta v neprekinjenem delu. Tako se godi mariborskemu »novicelovcu«: ki jc bil 18 let ravnatelj barskega rudnika, kjer so živo srebro pridobivali; ki je imenitno plačo imel in razen tega petsobno stanovanje z vso oskrbo, pritiklinami in dvema slugama, ki je po opustitvi rudnika im smrti lastnikov ostal na cesti — brez zaslužka in vsakršne pokojnine. Pa se je na cesti vzdržal, rokave zavihal in na novo pričel živeti — navzlic šesterim križem. In ga dobra volja nikdar nn mine in ga najbolje označujejo besede, ki mu jih je znanec objavil pred loti v nekem časopisu: »In kdo ga ne pozna? 12 jezikov govori, šanta. Vseznalec mariborski! Prehodil je že pol sveta! Na cesti. Borzi dela in sodišču — dogodkom neizbeži.a priča. Vsem peropra-skom veren drug in težko shaja brez — poliča!« 200 Din; vožnja gramoza in peska od kubika v mestu 25 Din; iz okolice v mesto ali obratno 35 Din; vožnja od ure 20 Din; selitve in druge vožnje po dogovoru. — Združenje prevozniških obrtov v Mariboru. D Gospodarska vprašanja Podonavja ter poli- tično-gospodarsko razmerje Jugoslavije do Nemčije in Italije sta bila predmet uspelega predavanja, ki ga je imel v petek zvečer v Ljudski univerzi bivši minister, senator dr. Frangeš iz Zagreba. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. □ Sv. Bcrnardka — imarnice za leto 1934, se bo razposlala v sredo, tako da hodo vsi naročniki dobili pravočasno. — Tiskarna sv. Cirila. □ 55.000 adres bo imel »Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakega, ki rabi adrese, ker bo adresar popoln in bo vseboval vse polnoletne osebe s točnimi ad resami. Požurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telelon 29-70. □ V zlato svobodo. Včeraj so poslali iz tukajšnje moške kaznilnice 49 jetnikov na pogojni odpust. So med njimi nekateri, ki so presedeli v jet-nišnici 20 let ter so bili obsojeni na dosmrtno ječo, Na stara leta se jim je zopet nasmehnilo solnce zlate svobode. V domovinske občine jih je od-premila mariborska policija. □ Klobuke za birinance in hotre nudi Eliza L o r b e r , Vetrinjska ulica 5 (Ne Lorbek, kakor se je glasil oglas v štev. od 15. t. m.). □ Črko-soboslikarsko in pleskarsko delavnico je otvoril na Frankopanski ulici 15 g. Anton Pa-hernik ter prevzema vsa v stroko spadajoča dela. Glej oglasni del lisla. Celie Koncert akademskega pevskega zbora iz Zemuna. V petek je prispel z vlakom iz Zidanega mosta ob 16.08 Akademski pevski zbor iz Zemuna v Celje. Na postaji so se zbrali zastopniki celjskih pevskih društev in nekaj drugega občinstva. Goste je pozdravil v imenu mestne občine g .Lečnik, v imenu pevskih in drugih kulturnih društev pu g. prof. Fink, nakar sc jc zahvalil pevovodja g. Cvejič. Ob pol 9 zvečer je bil napovedan v veliki dvorani Narodnega doma konccrt, ki sc je pa začel šele ob 9, ker ni bilo občinstva. Povedati moramo, da ko se Celjani zopet imenitno postavili. Kljub Vsestranski reklami so jc poleg članov raznih pevskih društev udeležilo koncerta tako malo občinstva, da je to pravi škandal. .0- V domovinsko zvezo mesta Celja so bili sprejeti: Starič Jožefu, Gmajnič Ana. Jeeenšek Anton. Pečnik Flza, Roje Kari, Borgcr Albin, Zontič Anton. En prosilec je bil odklonjen, ker ni izpolnil pogojev. & I/, tajne seje občinskega sveta mestne občine celjske. V tajni seji občinskega sveta mestne občine ccljske, ki je bila v petek, so bile odklonjene nekatere prošnje zn povišanje plač. V klavnici je bil nastavljen kot strojnik g. Los iz Trbovelj. er Skrunilci grobov. Zadnje čase so se zopet pojavili ljudje, ki nc morejo pustiti na miru niti grobov. Kjer dobe na kakem grobu kake lepšo cvetlice, jih porežeio ali izrujejo. Tako' so / nekega groba i>oreznli lepo cvetoče tulipe. Vsaj od mrtvih bi morali imeti malo več pietete in pustiti njihova bivališča nedotaknjena. j& Zopet kradejo kolesn. Nekemu trgovskemu vajencu z Vranskega je bilo dne 20. t. m. ukradeno iz neke veže nn Cankarjevi cesti moško kolo, črno pleskano, znamke \Vaffenrad, evid. Si. 2-1422-5, vredno 500 Din. er I/, Rimskih Toplic. Kol nam poročajo iz Rimskih Toplic, se je z ozirom na nastalo kra-sno vreme odločila kopališka uprava, da otvori ! termalno odprto plavalnieo že v ■ nedeljo, dne. 22. t. m. Vsled ugodne temperature vode in zraka je izredno prijeten obisk te lepe in v Jugoslaviji edine otvorjenc termalne plavalnicc. ^^^^ ©• to Mtoflto tel red as pije*. Radensko slatino (Zdravilni ali Kra Ijev vrelec), opažate na sebi velike spremembe I Na barvi in količini seči ^^r pa eposnate, da se organizem izpira in čisti. Ona tudi nevtralizira vinske kisline, zato dela vino okusno in pitno. Radi ogromne količine zdravilnih mineralov normalizira vse notranje žleze. Poskusite le enkrat Radensko slatino, da vidite, kaj znači prvovrstna mineralna voda. Pišite nam po brezplačno brošuro гв domače zdravljenje in pitje Radenskih vod. Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci. Skolia Loka Večkrat pozabimo v Loki, da smo Ločajii, zakaj naša ušesa niso navajena sredi noči poslušati vpitje po glavnem trgu in nočnega razgrajanja po stranskih ulicah. Mirni meščani hočemo imeti veaj ponoči mir in počitek. Kdor pa ima prevročo kri, nai jo hodi hladit v bližnjo Soro. Čudno pa je, kje neki je tedaj mestna stražar Komaj so se začeli topli dnevi, pa je že tu nadloga s cestnim prahom, ki neusmiljeno praši naša stanovanja, zlasti še, ko je skozi glavni trg kakor tudi proti St. Loki tako velik promet v obe dolini. Zadinja leta se Škofja Loka uveljavlja tudi kot priljubljeno letovišče zaradi lepih sprehodnih točk, kakor tudi radi zelo ugodnega kopalnega terena. Toda prah zunaj, Crah znotraj hiš pa ni nič kaj privlačen. Zelo i bili vsi hvaležni mestni upravi, da bi kakorkoli že uvedla redno škropljenje cest in glavnega trga, pa to ne šele v največji vročini. Komaj že čakajo naši mali, da nam bodo da nes popoldne v Društvenem domu s svojimi predstavami napravili prisrčno veselje. Ne zamudite te lepe prireditve. Začetek ob pol 16. Nekaj posebnega bo na Jurjevo nedeljo videla škofja Loka. Na cerkvenem koru bo prepevalo nad 200 pevcev najizbranejže kompozicije slovenskih skladateljev. Zanimanje za to prireditev je veliko. Več med »Naznanili«. ГГ1 v* v Trzte Blagoslovitev novih orgel in slavnostni pevski koncert bo danes popoldne ob 3. Ob tej priliki bo imel slavnostni govor g. stolni dekan dr. Kiinovec, ki bo tndi izvršil blagoslovitvam obred. Na nove orgle bosta zaigrala g. prof. Matija Tome in g. organist Martin Pla.ninšek. Litija Zasavska cesta. Kot kronisti poročamo, da je akcija za zgraditev takozvane »Zasavske ceste«, te dni zopet stopila v odločilno fazo. — Akcijski komite te ceste je sklical v Litijo konferenco vseh interesiranih faktorjev. na katero so bili povabljeni: bivša ministra dr. Kramer, Pucelj, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, ki so se pa vsi opravičili, da se konference iz raznih opravičljivih vzrokov udeležiti ne morejo. — Na konferenco so pa prišli med drugimi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, senator Rajer, 2 narodna poslanca itd. Konferenco je zaključil banket. Vrstili so se razni govori, od katerjh jo bila najpomembnejša zdravica ljubljanskega župana dr. Puca, Drug pomemben govor je imel litijski javni delavec in notar g. dr. Grašič, ki je v svojih sarkastičnih opombah dajal duška nevolji, da ee mnogo povabljenih te konference in banketa ni udeležilo. Navedel je še več pritožb. Njemu je odgovoril g senator Rajer. Banket se je proti večeru končal, na kar so razni govorniki s svojimi duhovitimi govori nadaljevali konfcrenco v restavraciji g. Šribar-ja na pošti. Dev. Mariia v Politi Prosvetno delo. Tuk. prosvetno društvo ponovi v nedeljo, 29. aprila ob 4 popoldne kot zaključno predstavo v tej sezoni »Kulturna prireditev v črni mlaki«, ki je pri prvi predstavi in polno zasedeni dvorani žela velik uspeh. — Prosvetno delo v tej sezoni je bilo zelo živahno. Dramatičnih predstav je bilo sedem, nekatere igre so se ponavljale. Redno so se vršili prosvetni večeri vsakih 14 dni, menjaje enkrat za delavce, drugič za ostalo občinstvo. K prireditvam je prihajalo članstvo v velikem številu, ludi kinopredsiave so bile povoljno obiskane. S krepko voljo je društveni predsednik s pomočjo odbora premagal težkoče, ki so se vsled krize in drugih neprilik pojavile tudi v društvenem gospodarstvu in uspeh: bilanca letošnje sezone je aktivna. Tudi članstvo je napredovalo. Velike Lašče Ljudem od Dobrepoljske pa do Ribniške doline je poznana božja pot Sv. Hok pri VeUkili Laščah. Tja bodo 29. t. m. prihiteli verniki od vseh strani. Prijazna, na razglednem hribčku zidana cerkvica dobi uov kip Matere božje. Popoldne ob 2 bo v farni cerkvi blagoslovitev z litanijami, nakar bo slovesna procesija k Sv. Roku. Med potjo ljudsko petje, fantje pa bodo nosili kip. Pri Sv. Roku bo pridiga in litanije z blagoslovom. Prav za mesec maj bo bližnje častilce Matere božje vabila Marija k molitvi. Ker bo svečauost na nedeljo popoldne, je dana prilika tudi ljubiteljem lepih iz-lotov, da z nami počastijo našo nebeško Mater. Dekleta in fantje posebno vabljeni I — Kip je delo doinnčina-saniouka g. Fr. Baudkn iz Srobotnika. Središče ob Dravi Ustanovni občni zbor društva »Narodna Prosvetna se je vršil preteklo nedeljo ob sijajni udeležbi članov in prijuteljev novega društva. Do občnega /.bora je pristopilo k društvu 284 č.lanov. Pri živahnih volitvah je bil izvoljen odbor, ki si ie mesta porazdeli! sledeče: predsednik: P. Alt. Klemenčič, župnik; podpredsednik: Franjo Ploh. posest.; tajnik: Raušl Franc, po«, sin; blagajnik: J. Štamberger, pos.; gospodar: Fr. Zidarič, |m>s.; knjižničarka: Al. Lesjak; odbornik za nnrodno obrumbno delo J. Kočevar. pos. in odbornik za treznost R. Tkalec. Tudi v nadzorstvo in razsodišče so bili izvoljeni preizkušeni prosvetni delavci iz cele župnije. Delo nn cesti Sv. Miklavž-Salovci-Središče počasi, a vidno napreduje, S primernimi zneski sta delo podprla banovina in okrajni kmetijski odb >r v Ptuju. Ker se zn izhodišče no državno cesto v smeri proti Središču !>oritn dve približno enaki skupini in sicer vsaka 7a drugo mesto, je sklenil občinski odbor v svoji zadnji seji prosili, du st: »kliče anket« vneli prizadetih ončin in povabi oblastni tehnični strokovnjak, ki naj na licu mesta ugotovi primernejšo traso za izhodišče. Največja zakladnica sveta 25 m pod zemljo f Babilon nai poslane dom šakalov !' Na razvalinah babilonskega stolpa ... Gledam vodnjak, iz katerega globeli je nekdaj rastio zidovje v nebo — piše Wenger — zemlja se zrcali v valu kot ilovnate noge, s katerimi mrtvo mesto še vedno stoji v skrivnostni, močvirni vodi Evfra-ta. Šator Beduina se ne beli med griči, korak se ne bliža po cesti in tesnobno čutim, da izginja dih v mrtvaško tišino... Kot marsikatero skrivnost davnine, je raziskovanje rešilo tudi uganko babilonskega stolpa. Sredi 19. stoletja so začeli s premišljenim, znanstvenim raziskovanjem razvalin babilonskega mesta, ki so štrlele v nebo vzdolž Evfrata v mezopotamski dolini. In mesto stare jutrnje dežele — nekdanje svetovno mesto — se je iz pozabljenih grobov prebudilo v novo življenje. Pod podrtino, ki po veri mohamedancev pokriva kosti Iman-Amana, sina kalifa Alija, so leta 1900 našli 200 metrov globoko v zemlji ostanke podstavnega zidu, nad katerim se je nekdaj dvigalo svetišče starega Babilona — pravljični stolp, ki so ga iskali prej v vsaki večji razvalini. S tem so odkrili najstarejšo molilnico kulturnega človeštva; začetek templja sega namreč še v sivo predpotopno davnino. Omenja se že v klinasti listini pod vlado Zabuma, tretjega kralja iz prve babilonske vladarske rodovine, ki je bil ded slavnega postavodajalca Hamurabija. Ko je asirski kralj Sanlierib podjarmil Babilon, je bil stolp podrt, toda poznejši kralji so to svetišče dvignili iz razvalin krasueje in veli-častneje, kot je bilo prej. Vsak naslednji vladar se je odlikoval s posebno častilakom-nostjo, da bi povečal in ojsaljšal tempelj. Tako Nabopolazar in Nebukadnezar, kot Per-zijec Kyros, Makedonec Aleksander in Se-leukos. Mimo pelje pot, steptana od Arabcev in kamel, ki vas Kvajreč veže z mestom Hile. Domorodci so že davno poznali ta prostor. ! Imenovali so ga »Sahau« (ponev). Ta oblika i odgovarja orisu, ki ga kaže prazen, s stebri okvirjen prostor, ki obdaja božjepotne mo-šeje. Glavno babilonsko svetišče je na žalost že porušeno. Dobro ohranjena ilovnata opeka je bila za Arabce zaklad, ki se je dal spraviti v denar, zato so rili po razvalini. Turška vlada je ta »kamenolom« dala v zakup nekemu »podjetnežu«. Ta ga je pospravil prav korenito. Nastala je globoka luknja, v kateri so se zbirale vode. Tam, kjer zrak sproti suši opeko, je viden samo še vkladnl kamen »nebes in zemlje«. Te žalostne ostanke je našel raziskovalec Koldawey, ko je začel kopati 1913. leta. Ni našel bogve kaj, največ so odnesli Arabci, da so si sezidali hiše. Babilonski stolp je bil posvečen božanstvu Marduk-Belu. Predstavljamo si ga lahko kot visoko stavbo, kakršnih vidimo dokaj v novem svetu. Na sebi okorna masa, je bila v lepem slogu razdeljena na sedem nadstropij, ki so se stopnjema ožila. Obsežne ploskve vnanjih zidov so bile pretrgane s stebri, ki so oživljali ubrano učinkujočo celoto. Vrh te stavbe je kronal božji tempelj. Stop-njišča na vnanji strani so menda nastala po ukazu Aleksandra Velikega, ko so morali odstraniti razpadajoče dele zidovja. Tako je hotel ojačiti trdnost stavbe. Aleksander, ki je nameraval proglasiti Babilon za glavno mesto svoje svetovne države — kljub šest-stotisočerim dninam, ki jih je žrtvoval — ni dokončal dela na stolpu. 92 metrov visok stolp, ki ga je kronala streha iz libanonskih ceder (tako oznanjajo Nebukadnezarjevi zapiski), je moral na potnika, prihajajočega iz daljnega kraja, narediti veličasten vtis. Babilonski kralji so bili ponosni na ta stolp in so v ustanovnih listinah govorili o stolpu, »ki bo segel do neba«! Svetopisemski letopisci so to predrznost smatrali za objestnost proti Bogu. Iz ust Jeremije je bila izrečena kletev nad grešnim mestom. Prekletstvo se je izpolnilo. Ponosnega Babilona ni več in stolp je izginil z zemeljske površine. Čeprav si je Aleksander prizadeval, da bi ohranil Babilon, se je ta po njegovi smrti rabil za kamenolom za nova mesta, ki so rasti a vse naokoli. Arabske tolpe so požgale mesto. Nad pe-šenimi plazovi je vlekel kmet plug. V razpokah velikanskega stolpa je rastla trava in v drobečih se prostorih so gnezdile sove. Nikdar več popravljena in prepuščena vremenu se je ponosna stavba izpremenila v razvaline. Babilonski bogovi so umrli. Morje ni požrlo Afrike Po vojni se je oglasilo še mnogo prerokov, ki so napovedali konec sveta. Navedli so vse mogoče vzroke za to svojo trditev, a svet še vedno obstoji. Še vedno velja Kristusova beseda, da ne vemo ne ure ne dneva... 2e pogosto so se v zgodovini pojavile take napovedi, ki se seveda niso uresničile. Tako je prišla te dni na dan zanimiva napoved iz 16. stoletja, ki jo je postavil neki pravoslavni menih na gori Athos: L. 1591: Knezi v Franciji in Nemčiji odpadejo od krščanstva in postanejo brezbožni. L. 1592: Nobenega pastirja ne bo več. L. 1593: Božja jeza pride na vse vesoijstvo. L. 1594: Edino še majhno število ljudi priznava Boga. L. 1595: Strašen potres na vsem svetu. L. 1596: Morje požre Afriko; vse reke se izpremenijo v kri. L. 1597: Mož vstane, ki bo imel izredno moč. L. 1598: Strašna kuga v Evropi in Aziji. L. 1599: Neverniki priznajo troedinega Boga. L. 1600: Na svetu je samo še en pastir in ena čreda. Danes lahko vidimo, kako se je ta napoved uresničila. Kolesarica povzročila dve smrti Iz Varšave poročajo o hudi nesreči, ki je doletela družino načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Emila Rioker-ja. Ko se je v družbi s svojo ženo in z dopisnikom agencije Havas, Konradom Wrzo-som, peljal iz Varšave v Radom, je pri vozila nasproti neka ženska na kolesu. Spričo avtomobila je zgubila prisotnost duha in ni vozila več v določeni smeri. Rlcker se je hotel s svojim avtomobilom izogniti, a je pri tem Zopet nekaj novega! Da, to je pralni prašek »PERION«, ki Vam olajša trud pri pranju in napravi Vaše perilo snežno bela zašel v jarek. Avtomobil sc je s strašnim pokom prevrnil. Rtoker in njegova žena eta bila mrtva. Wrzosa pa je hudo ranjen. Rlk-ker se je prav te dni povzpel visoko, ker je sodeloval pri sklenitvi tiskovnega sporazuma med Nemčijo in Poljsko. ... kot bi vodnjak odprl svoja mračna usta in začel govoriti z glasom Jeremije: »... Zato naj pustinj- j ske živali in divji psi stanujejo v njem. In mesto naj ne bo nikoli več naseljeno. Vzel bom vse veselo pe- j tje, mlinske glasove in luč svetilk, da bo ta dežela pusta in razdejana. Babilon naj postane pogorišče in in šakalov ...« Sivo mreno povzroča bacil? Iz Pariza poročajo, da se je dr. Lavon-«peu, ki vodi bolnišnico v Monacu, posrečil'1 ugotoviti, da povzroča »sivo mreno« bacil. Poročilo tudi pravi, da je omenjeni zdravnik sestavil tudi zdravilo, s katerim bo mogoče to očesno bolezen uspešno pobijati. Bolnika bodo cepili. Ta način zdravljenja je mnogo bolj učinkovit kakor operacija. V Parizu so sprejeli vest z veliko rezervo, kakor vsako novo odkritje na zdravstvenem področju. Izkušeni očesni zdravniki zatrjujejo, da se ta bolezen pojavi predvsem v starosti in da je skoraj izključeno, da bi jo povzročil baciL Dr. Lavonge doslej še ni podkrepil svojih trditev z dokazi, zaradi toga je na mestu največja previdnost Čajanka v radiu Zedinjene angleške postaje so vpeljale lanimlvo novost. Namesto navadnega oddajanja »dnevnih novic« so priredile čajanko za ugledne književnike, umetnike in znanstvenike. Nihče izmed udeležencev ni nastopil e pripravljenimi govori. Zato pa se je razvil okoli čajne mize živahen razgovor o dnevnih dogodkih. Napovedovalec je predvajal posamezne odlomke razgovora, ter so imeli poslušalci vtis, da so osebno navzoči pri čajanki. Prireditev je sijajno uspela. Pariška postaja je sklenila, da bo tudi priredila slično čajanko. — Le škoda, da ni mogoče čaja in peciva prenašati poslušalcem. Potem bi bila radiu bodočnost zagotovljena. Razbojnik se je prikradel po radiu! Londonski listi pišejo o zabavnem doživljaju nekega mr. Humbertsa. Vrnil se je precej pozno po gledališki predstavi domov. Čim je odprl vrata, je začul divje kričanje: »Stoj! Roke kvišku — sicer streljam!« Humbert« je zaloputnil vrata in v strahu pobegnil na cesto. Ko se je malo oddahnil, je poklical stražnika. Z njegovo pomočjo je skrbno prebrskal vse stanovanje, a nikjer ni mogel najti skritega razbojnika. Naposled se je izkazalo, da je pozabil Humberts odklopiti svoj radijski aparat, ko je odhajal v gledališče. Prestrašil ga je samo glas igralca v detektivski drami, ki jo je oddajala ta večer londonska postaja. Pomladno sonce je zvabilo v ljubljanski »Tivoli« mlado in staro. Poglejte in preiščite natančno, kje je ta prijetni kotiček v ljubljanskem parku. Prepričani smo, da ga bo malokdo našel.~ „Ledenica Z" — izum ruskega izvedenca V Newyorku je ustanovljena velika družba z milijonsko glavnico za izkoriščanje pomembnega iznma ruskega izumitelja Inž. M. Zaročenceva. Izumitelj, ki se je uveljavil kot strokovnjak za hladilne naprave že pred vojno, je po sovjetskem prevratu šel v emigracijo in nastopil službo pri ameriških izvoznikih zmrznjenega mesa. Tudi v emigraciji je porabil Zaročencev ves prosti čas za izboljšanje onega načina hitrega hlajenja živil, ki ga je zanimal skoro 20 let. Naposled je določil končnoveljavno obliko postopka, ki mn je nadel ime »ledenica Z«. S pomočjo posebnega razpršilnika napolni navaden prazen hladilnik s solno raztopino. Ta slana megla zavije v hladilnik spravljena živila in se spremeni pri temperaturi 2—3° pod ničlo pol minute pozneje v leden oklep. Naj- bolj nožne in občutljive stvari ohranijo na ta način svežost ln nelzpremenjon okus. Ameriške vrtne jagode ostanejo n. pr. dišeče tudi v Londonu in nimajo slanega okusa. Led se strdi, preden utegne prodreti sol r notranjost živil. Zaročencev je mnogo zaslužil pri prodaji patenta ln bo imel tudi nadaljnje velike dohodke. Ameriška družba, ki je odkupila izum, ga uspešno Izkorišča tndi v Avstraliji, Argentini, Angliji, Franciji, Italiji in na Norveškem. Na svoje je začel Sodnik: »Ali Vam je pri vlomu kdo pomagal?« Obtoženec: »No, sem že dve leti samostojen.« To je >Banque de France«, francoska narodna banka, ki hrani največ zlata na svetu. — Na levi: kosi zlata na vozičkih. — V sredi tehtajo zlato, in sicer zelo natančno do '/«« grama. — Na desni: pogled v podzemeljsko trdnjavo, kjer hranijo zlato. Nad to dvorano je umetno jezero, iz katerega spuste v dvorano po posebnih ceveh vodo v primeru k*U6ne »»««rno8ti. Dne 23. aprila 1564 je bil rojen v Stratfordn on Avon William Shakespeare. Še danes je na glasu največjega dramatika na svetu. Njegova dela »Hamlet«!. »Othelo«. »Kralj Lear«, »Romeo in lulija« žive še danes iti bodo živela še leta in leta. "Letos torej poteče 23. aprila 370 let od dneva, ko ie zairledal ^AVdV' Redemptorlet p. Viljem Janoušek bo proglašen za blaženega. Njegovo truplo so zdaj pokopali v dunajski cerkvi »Maria am Gestade« MLADI SLOVENEC Lojzek Tramov: Mati bogatin jaz bi bil najraje majhen bogatin; vsakemu nbožcu dal bi zlat cekin. Razcap&nčkom koj bi knpll nove hlačke. Vsak dan bi nahranil bedne sirom aeke. Velik nebotičnik tudi bi poetavil; vee, ki so brez strehe vanj bi.spančkat spravil. Potlej bi na svetn bilo malo bolje — in bi še berački bili dobre volje. 9Mc АоАкф Potovanje nekoč in zdaj Sen ae zadnjič peljal z gospo Peter&ljčikovo v vlaka iz Ljubljene v Kamnik in imel z njo sila zanimiv pogovor. Jaz som hvalil današnje čase, v roJikor so paič hvale vredni, gospa PetenSiljčkova pa je hvalila »dobre stare« čase. Takle je btf približno ntjea slavospev: »Torej — kaj sem že hotela reči? Veste, kar ie morem in ne morem se sprijazniti z današnjimi /miešamimi časi. Na primer ta železnica! Če je človek v prejšnjih časih pričel na kolodvor in je kakien vlak takoj odpeljal v zaželeno smer, je bilo dobro, če ne, emo pač malo potrpeli. Zdaj pa vlaki križem-kraižem ropotajo ves dan, da človeka glava boli. In ta muholovka, s katero mož v rdeči kaipa сшегога mahlja strojevodji v pozdrav! Ali nima tepnega rolbca za to?« »Ljuba gospa Pe t erši Očkova,« som ji vljudno pojasnil, »to vendar ni nobena muholovka in prometni uradnik, katerega imenujete moža z rdečo čepico, ne mahlja strojevodji v pozdrav, nego mu daje znamenje za odhod.« »Kaj mi povesite?« se je zavzela gospa Petcr-šil1 jčkova. »Včasih so ti pometni uradniki ..,« »Prometni uradniki, gosipa, nc pometnil« sem p hitro popravil, »Prometni ali pometni, to je visccno!« me jc aavrnila. »Torej včasih so ti rdcčckapairji brc.z vseli oeremonij kratkomailo zaklicali strojevodji: ,Hihot, Lojze, zdaj pa kar poženi!' In strojevodja jim je zaklical nazaj: .Počakaj, Tone, imam še premalo pare v kotlu!' In čez pol ure smo se leipo počasi odpeljali dalje.« Nasmehnil sem se: »Ljuba gospa PeteršiljSkova, in vi še imenujete ce čase ,zlate stare' čase! Saj bi še boter polž prej prisopihal v Kamnik kakor vlak v onih dneh.« »Lepo je bilo včasih, da lepše biti ni moglo!« je trdovratno vztrajala pri svojem gosipa Petcr-iiljčkova. »Takrat si jc človek vsaj lanko priv oš čil tri urice spanja v vlaku; dandanes pa človek komaj stopi vanj, žc vam sprevodnik zakliče ime domače postaje... Strašno! No, vidite, kaj sem rekla: smo že v Kamniku! Zbogoml« Oj, zlati 9tari časi, kje ste? Na planine po cekine Kakor da bi škrateljčikd, dobri nam prijateljčki, križem-kražem po planini tla posipali s cekini: vse blišči se v barvi zlati. Radi bili bi bogati? Ob jutr&njd zori, ko še spijo bori, koei in škrjančfci, božji varovančki — hitro, bratci, na planine e koSem po cekine I Težko delo. Mama zakliče skozi okno: »Halo, Janezek, Kje si?« Janezek se oglasi z vrta: »Tukaj sem, mama!« Mama: »Kaj pa delaš tam?« Janezek: »Niči« Mama: »Ali je Mihec tudi tam? Janezek: »Tudi!« Maima: »Kaj pa on dela?« Janezek: »Meni pomaga!« V Narobesvet (Nadaljevanje.) Ko je tako brezskrbno koracal po samotni poti, je nenadoma zaslišal za seboj glasno sopihanje in kričanje: »Ilihot!« Preatrašen se je ozrl — in kaj je videl? Nasproti mu je drvel kakor kača klopotača velik črv, ki ga je jezdil prečudeu možic s tremi glavami na vratu. »Hojej, kdo pa ei ti, prečudno strašilo?« je zaklical Tonček nad njim, ko je jezdec pridirjal tik do njega in obstal. »Kakšno strašilo!« ga je srepo pogledal jezdec s svojimi šestimi očmi in izpregovoril s srednjo gLavo*. »Jaz sem veleslavnj dvorni norec in pevec kralja Prismodavza. Pravkar se vračam z gostovanja po deželi Narobesvet. Vee polno koncertov sem priredil tu in tam.« »Dvorni pevec?«, se je zavzel Tonček in ga zapiosil: »Daj, daj, zapoj še meni kakšno lepo pesem! Tako rad poslušam petje.« »Kakšno durilo pa ti moram dati za to?« je vprašal prečudni jezdec. Tonček je široko zazijal. Ne, kaj takega! V vseh drugih deželah zahtevajo znameniti pevci za vsako pesem, ki nam jo zapojo, lepe tisočake, ta pa še navrh ponuja darilo... Najraje bi se na vos glas zagrohotal. Pa 6e je premagal in dejal: »Daj mi, kar hočeš. Pa čeprav nič. Tudi zastonj te bom rad poslušal.« »Nak, zastonj pa jaz ne pojem!« je po nosno izbočil prsi dvorni norec in pevec Tri-glavan. »No, potem mi pa daj kos torte!« se je Tonček hudomušno zahihital. Bil je prepričan, da prečudni možic niti ne ve, kaj je torta. Na njegovo nezuansko začudenje pa je možic dejal: »Zalaznikovo torto, kajne?« »Za božjo voljo,« ga je debelo pogledal Tonček, »ali Zalaznikove torte tudi tukaj poznate? Kako pa vendar pridete do njih?« »Po brezžičnem braojavu jih dobimo,« mu je z najresnejšim obrazom pojasnil pevec Triglava n. »No, če je pa tn pri zdravi pameti, si pustim glavo odrezati!« si je na tihem dejal Tonček. Pevec Triglavan pa je nastavil dlan na usta fn z zateglim glasom zaklical v zrak: »Halo! Halo! Tukaj jaz. Kdo tam? Aha, vi! Dober dan! Pošljite mi hitro veliko torto!« Tonček je bil še bolj prepričan, da ima pravega norčka pred seboj. Lahko pu si mislite, kdkošno je bilo njegovo začudenje, ko je hip na to že prifrčal po zraku velik krožniK, na katerem je bila prava pristna Zalaznikova torta. »No, zdaj ti pa zapojem!« je zadovoljno dejal pevec Triglavan s srednjo glavo, ko jc torto izročil Tončku. »Torej, zapik!« In je zapel. Ojojmene, da bi slišali, kako je zapel! Z vsemi tremi glavami naenkrat je zapel: prva glava je pela tenor, druga glava bariton, tretja glava bas. Pel je tako ubrano in lepo, dn niti žabe v mlaki ne znajo lepše. Pri tem je tako presunljivo zavijal oči, da je bil Tonček ganjen do Ijutih solz. In veste, kaj je pel? Prekrasno našo narodno pesem: Bežimo, tecimo, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso... »Gromozansko lepo znaš!« ga jc pohvalil Tonček in navdušeno zaploskal s palcem in kazalcem. »Takega petja še svoj živ dan nieeni slišal.« »Juz tudi mislim da ne!« se je samozavestno vzravnal ponosni pevec. »Ali hočeš, da ti še eno zapojem?« »Ne, hvala lepn, goepod pevec, zaenkrat bo kar dovolj,« je dejal Tonček. »Pa še drugič kaj.« In se je spomnil ter ga vprašal: »Pa zakaj imate kar tri glave, gospod pevec?« »I, zakaj!« je odgovoril pevec. »Saj vidiš: zato da pojem troglasno. Ali jo to kaj čudnega? Je v deželi Narobesvet ljudi s stremi glavami ko listja in trave. Največ pa je takih, ki nobene glave nimajo, usta pa velika kakor brezno.« »Ni mogoče!« je vzkliknil Tonček. »To že verjamem, da eo brez glave, ampak tla imajo takšna usta? Neverjetno!« »Le zakaj bi bilo to neverjetno? Pojdi z menoj na dvor kralja Prismodavza in predstavil te bom vsem njegovim ministrom. Samo dva od njih imntn glavi na vratu . ..« »Vem, vem,« ga je prekinil Tonček. »Eden ima puhlo repo za glavo, drugi pa glavo, iz katere noč in dan štrli slama.« »Kako pa to veš?« ga je osuplo pogledal pevec Triglavan. »Kako ne bi vedel?« je odgovoril Tonček. »Saj ni dolgo tega, kar sem govoril z njima.« »Potem pa gotovo poznaš tudi druge ministre kralja Prismodavza?« ga je vprašal dvorni norec in pevec Triglavan. »Ne, drugih pa še ne poznam,« je dejal Tonček. »No, vidiš, ministra, s katerima si govoril, sta edina, ki imata glavo na vratu. Vsi drugi minstri so brez glave — samo tako velika usta imajo, kakor sem ti prej povedal.« »Eja?« jc Tonček napravil široke oči. »Ali potem samo jedo in pijejo? Brez glave vendar ne morejo nič misliti.« »Saj jim tega treba ni,« mu je pojasnil dvorni pevec Triglavan. »Njihovo glavno opravilo je, da jedo in pijejo. Misli pa zanje dvorni osliček, ki je jako, prejako pametna žival.« »O, potem se pa v deželi Narobeevet res postavite!« je laskavo dejal Tonček. »Tako modro pač ni urejena nohena druga dežela na svetu.« »Jaz tudi mislim, da ne!« je ponosno dejal dvorni pevec, ki mu je Tončkova pohvala na moč dobro dela. »Ampak zdaj bo pa treba odriniti dalje. Če hočeš, vzemi prostor za menoj — bova skupaj odjezdila na dvor. »Se vam lepo zahvaljujem za prijazno po-vajbilo,« je dejal Tonček, ki je iz previdnosti zamolčal, da je nekaj ur pred tem pobegnil od kralja Prismodavza. »Danes ne utegnem. Pa kdaj drugič. Lepo pozdravljeni!« »Na svidenje torej!« jc zaklical dvorni pevec Triglavan in z ostrogami izpod bodel črva-velikana. In jc črv zasopihal in se spuetil v takšen dir, da se je kar pražilo za njim. Tonček pa je spremenil siner svoje poti in krenil na desno, kjer se je razprostiral gost smrekov gozd. (Dalje prili.) S TR!C KO V KOTIČEK 591. Dragi Kotičkov striček! Veš, striček, zadnjič sem šla s sestro mimo kavarne »P.«. Ko sva Sli mimo okna, me sestra opozori, da sedi stričkov kotiček notri. Seveda mi je bilo žal, da Te nisem ludi jaz videla. Ko pa sva se pozneje vračali po isti poti mimo kavarne, sem takrat natančneje pogledala. Ravno si nekaj z veliko vnemo čečkal na papir. Mogoče si »pet tuhtal kakšno povest za nas kotičkarje. Ali že kaj težko pričakuješ pomladi? Jaz komaj čakam, da solnce malo pokuka izza oblakov. Potem jo takoj uibcrem na vrt. In še to, striček: iz srca Ti čestitam k toliki množini mladih las. Kakor sem videla, so že vsi zelo dolgi. Zrastli so li gromozansko hitro. Lepo Te pozdravlja Anica K o s, učenka IV. razreda pri uršulinkah v Ljubljani. Draga Anica) Torej Ti si bila tista radovedni-ca, ki je zadnjič tako vztrajno gledala v kavarno, da ie še danes vse okno or oš eno in se gostje pritožujejo, da se nič skozenj nc vidi? Gorje Tebi, če bi Tc bil takrat zasačil ljuti gospod kavarnar! Kair skozi steklo bi Tc bil pocukal za nos, aH pa bi bil celo budno oko postave poklical na pomoč. Kajti jc gledanje skozi okno v kavarno velestrogo prepovedano in se kaznuje na gromozansko krut način. To kazen je nedavno bridko okusil neki lant v naših slavnih Butalah. Je toliko časa zijal v neko butalsko kavarno, da mu ie s strehe padla opeka na glavo in napravila tako globoko luknio v njen, da ie pogledal velik šop slame iz nje. Policaj Ccfizclj je bil seveda kar koj na mestu in je oba _ ziialastega fanta in opeko — hrabro odgnal na policijo. In je modri butalski župan Otrohoslav to reč tako razsodil, da jc opeko oorof-ltl vsake kazni, češ: storila jc samo svojo dolžnost, ko je padla radovednežu na glavo in celo zaslužila medaljo za zasluge na tujsko-prometnem polju. Kajti je kavama pać za to tu, da ljudje hodijo vanio m tako podpirajo narodno blagostanje, ne pa za to, da odzunai gledajo vanjo. Modri ta izrek je Buialce tako navdušil, da so opeko med gromovitimi »živijo« klici na ramah odnesli s policije v mesto in jo položili nazaj na streho. Zijalastoga fanta pa ie župan Otroboslav pridržal in ga obsodil na tri mesece ričeta, ker je s svojim zr'anjcm dajal drugim slab zgled . ,, Vidiš, draga moja, tako jc s to rečjo. Zahvali Boga in srečo iunaiko, da sc tudi Tebi ni pripetilo kaj takega! Prihodnjič torej nikar ne išči stričkovega kotička (tako si napisala!) tam, kjer ga ni! Stričkov kotiček v kavarno namreč sploh ne hodi, to mora biti vsakomur jasno ko beli dan. Čc nam pa znaš Ti razložiti, kako more količek, ki nima nc nog nc rok, hoditi v kavarno, Ti Komo vsi iakn nreiako hvaležni^ ln da nazadnje odgovorim šc na Tvoje prijazno vprašanje, če kaij težko čakam pomladi. Kako jo boni težko čakal, ko jc pa že tul Kar pod Rožmilk pojdi, pa boš videla! Pa brez zamere in lepo pozdravljena! _ Kotičkov striček. 593. Dragi striček! — Gotovo rad berež zanimive novice, zato Ti sporočam, da imamo pri nas že sneg. Očka, ki ugotavlja padavine, je dejal, da ga je 15 cm. To pa zato, ker smo visoko nad morjem, menda 800 m. Včeraj sem se že smučala. Pripetila se mi je majhna nezgoda: za vozila sem nehote v sosedov zelnik in polomila lepe zelene kolerabe, katerih vršički so žalostno gledali iz mrzle snežene odeje. Vež, striček, včasih bi rada vozila na desno, pa mi smučke smuknejo na levo. Ali sc Ti kaj smučaš? Pridi k meni, pa se bova skupaj smučala ali sankala! Imam tudi sanke »hitrice«. Hitrice so sanke, ki se krmarijo kakor avto, seveda samo navzdol. Da me boš raje dal v svoj slavni kotiček Ti moram šc to zaupno povedati, da sem iaz menda najmlajša naročnica »Slovenca«. Zdaj sem v devetem letu, naročnica pa sem že štiri leta. Veš, pri nas imamo vsak svoj list: jaz »Slovenca«, sestra Milena »Mladiko«, mama »Katoliške misijo-ne«, očka pa »Lovca«. Ali se ne postavimo? Pa š.? rrugič kaj! Prav lep smučarski pozdrav od Slavke Knavsove, učenke III. razr, v Loškem potoku. Draga Slavka! — Ali bodo kotičkarji strmeli, ko bodo Tvoje pismo brali! In ne samo kotičkarji, nego še prav posebej naii vrli smučarji, ki pač nimajo prilike vsak dan čitati takihle zanimivh vesti. Drugod je vročina in prah, kakor da sc je Šmarna gora v resnici spremenila v ognjenik ter začela bruhati lavo in pepel daleč naokrog (saj si videla tisto sliko v aprilskem »Slovencu«), pri vas pa se smučate in sankate po četrt metra debelem snegu kakor za stavo ... Pa menda vendar ne leži vaš Loški potok — nekje v deželi Narobesvet? Sem prepričan, da bodo smučarji jutri v gostih trumah navalili na knjigarne in pokupili v njih vse zemljevide. In bodo potem z ljuto vnemo iskali na njih vaše vasi blagodoncčc ime. In če bodo to bla-godoneče ime našli — gorje vam! Kakor kobilice bodo prihrumeli k vam in si skočili v lase za vsako ped snega. Glas o znamenitem vašem Loikem potoku, kjer imate sredi najhuiše vročine »že« sneg, sc bo potem kakor blisk in pisk razširil na vse vetrove sveta. Ojojmene, ali vas zavidam! Kar čez noč boste postali slavni in bogati... Pa se bo med vrlimi smučarji sevc našel tudi kakšen neverjetni Tomaž, ki bo srdito zarenčal: »Žc spet nova potegavščina Kotičkovega strička!« Ho- bo, pa je pri vsem tem najbolj zanimivo to, d« je vee, kar nam v pismu o snegu sporočaš, od prve do zadnje črke resnično. To z obema rokama pod- Sem tudi jaz, resnicoljubni Kotičkov striček. Zdaj gotovo vsak verjel. In če ne bo verjel, ga poj-dem tožit zaradi razžaljenja časti. Samo to moram še mimogrede omeniti, da nosi Tvoje pismo datum: 6. novembra 1933... Pozdravljena! — Kotičkov striček, 594. Dragi striček! Minilo je več ko leto dni, kar sem Ti prvič pisala in potem še dvakrat ali trikrat, pa od Tebe ni glasu. Dane« Ti sporočam, da mali Slovenci v Zagrebu počasi napredujemo. Dobili smo novega duhovnega pastirja, gospoda Janeza Hladnika, On jc ustanovil otroški Marijin vrtec in nas vsako drugo nedeljo uči o lepih stvareh. Sestavil je tudi pevski zbor. Naš pevovodja je g. I. Grbec. Zelo imamo radi oba. Zdaj naj Ti povem še to novico, da smo na domačem dvorišču napravili velikega sneženega moža. Napravili smo mu dolgo, častitljivo brado ter mu dali ime Kotičkov striček. Pa mu gotovo nisi prav nič podoben, kajti Ti se, kakor sem iitala zelo bojiš zime in mraza. Saj nam ne zameriš lega, kajne? Pa še Ti napravi pred Prešernovim spomenikom sneženo deklico. Namesto nosa ji natakn' rdeč korenček v obraz in oznani beli Ljubljani, d, je to Tvoja kotidkarica Marta, Zdaj Te pa prav lepo prosim, deni me v kotiček. Tvojemu košu pa poSiljam debel sladkorček in zelen rožmarinček, ki naj si ga vtakne za klobuk, Upam, da bo zadovoljen in mi zato ne bo pohrustal tega pisma. Prisrčno Te pozdravlja Marta Uetar. učenka I. razreda meščanske šole v Zagrebu, Draga Marta) Tudi Tvoje pismo bo izzvalo velikansko senzacijo po mili domovini. V Ljubljani se že v senci hladimo in v Savi kopljemo, v Zagrebu pa še vedno postavljate snežene može. Saj pravim, prečudne reči se godijo dandanes na svetul Ne bom kar nič več presenečen, če dobim jutri še sporočilo iz Belgrada, da tamkaj pšenico mlatijo in puhlo repo pulijo. Bodo tako vsa tri glavna mesta naše države imela svoj letni čas: Ljubljana paJetje, Zagreb zimo, Belgrad pa jesen. Najlepše pa bi bilo. 6e bi imelo vsako mesto vse štiri letne čase naenkrat: pomlad, da bi hodili na hribe; poletje, da bi se kopali; jesen, da bi želi in se dobro kneli: zimo, da bi se smučali, Sladkorček in rožmarinček za ko* sem zastonj iskal po ovitku. Si v raztresenosti sladkorček gotovo sama pohrustala, rožmarinček pa vteknila sneženemu možu za klobuk. Sem vljuden človek, ampak tako vljuden še vedno ne, da bi se zahvaljeval za nekaj, kar nisem prejel. Pa se bom drugič boli potrudil, kadar se mi bo v resnici kakšen rožmarinček iz pisma nasmehljall Na veselo svidenje torej! — Kotičkov striček. Pripis. Pač pa si štejem v prijetno dolžnost, da se nekemu drugemu kotičkarju, ki je za veliko noč presenetil moje staro srce s prelepim šopkom in velikim škrnicljem, prav lepo zahvalim. Tako sem bil srčkanega darila vesel, da sem na vse grlo zavriskal: »Juhuhu!« udaril s pestjo ob milo in zakričal: »Tale Slavček Drohnič je pa res fant od fare in je!« In sem sc srepo ozrl okoli sebe po prazni sobi ter hrabro pristavil: »Ali si kdo upa reči, da ni?« In mi ni živa duša ugovarjala. Vsi so bili istih misli . . . Lepo naj mi bo pozdravljen! Ti trije srčknni otroški obrazi pa so umotvor Mar o M o zetove, dijakinje I. razr. gimn. v Ljubljani. Nadaljne posrečene risbe mladih umetnikov in umetnic objavimo v prihodnjih številkah. Naknadno jo poslal v pismu, okrašenem z lepimi okrasnimi znamkami, šest pročudnih in smešnih obrazov iz krogov Stanko Škofic. dijak I. razr. ki. gimn. v Ljubljani. ZA BISTREGLAJE Rešitev izpolnjevaihe: „APRIL" Ocvrle — kobila — ringaraja — žemlje — umtl. Ta izpolnjevalka je bila mladim reševalcem in reševalkam trd oreh. Samo 8 rešitev smo prejeli in še med temi ni nobene — pravilne. Zato nagrada topot odpade. Nova izpolnjevalka Poznato našo Tinicof To vam je prava mama! Številno ima družinloo, za vse skrbi je-- Pajacka ima, medvedko tn in punčko zalo, vitko. »Oh, kakšne imam jaz skrbi!« vzdihuje včasih-- Z otroci je res velik križ; težko je mama biti: ves dan jim kuha Tinica, nikoli niso-- Pa kaj jim kuha ln kako jih pita mala mama? Sladkorčke kuha jim tako, da jih pohrusta-- Na mestih, kjer stojijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Jakčev stric Jakec: »Veš, Drejček, jaz imam strica, ki s<" ' zmerom z avtom vozi in ima vedno polno torbo denajja.« I Drejček: »Beži, beži, to pa že ni res. Nikar tako (fdo ne laži!« I Jakec: »Prav nič ne laiem. Moj stric ie sprevodnik v Magislrovem avtobusu.« Obrazi iz krogov Te čudovite obraze iz krogov je narisala po vzorcih obrazov, ki smo jih objavili predzadnjo nedeljo, Nada Dolenc, učenka II. r^zr. pri uršulinkah v Ljubljani. DELAVSKI VESTNIK Plača h odi družinska, socialna! Življenje je dar božji. Zato ne »me biti dovoljeno, da bi se s človekom delalo kakor s stvarjo, da bi se na pr. prodajal ali kupoval. V današnjih državah nimamo suženjstva sicer v stari obliki, toda sedanje kapitalistične gospodarske razmere so vendarle take, da se delavčeva osebnost malo ali nič ne upošteva. Kapitalizem vidi v delavcu golo sredstvo, orodje, ki je potrebno poJeg njegovih strojev. Zgubil »e je pojem eksistenčne pravice človeka do življenja. Saj človek ima pravico, da živi, že zaradi tega, ker mora živeli, Pravico do primernega, človeka vrednega življenja ima vsak človek, ki opravlja po svojih močeh kako produktivno ali sicer socialno koristno delo. To velja za delavca, za podjetnika in tudi za človeka, ki je nesposoben opravljati kako delo. Čeprav ima, kakor emo ugotovili, človek pravico do njemu primernega življenja, vendar vidimo, da so plače delavcev in nameščencev danes le v prav rahli zvezi z donosnostjo podjetij. Delodajalci znižujejo »nepotrebne* izdatke, da zvišajo dobičke, delavci in nameščenci pa mora'o zniževati svoje izdatke, da morejo sploh živeti. Tako nastajajo res umetniki življenja, pravi strokovnjaki. Ali morda mi umetnost živiti s 1000 Diu mesečne plače več-članeko družimo? Suhega in zdravega stanovanja si takle revež nc more privoščiti, ker nima denarja. Čieta resnica je, da razni gospodarstveniki na široko odpirajo vrata jetiki, ker so tako »socialno« načelo družinske plače. Da sc podjetje ne bo branilo sprejeti družinskih očetov v svoje obrate, mora biti z zakonom določeno razmerje med samskimi in oženjenimi delavci in nameščenci. Vsak pameten človek ve, da so družinske plače potrebne, toda kako naj to še na drug način dosežemo. V državah, kakor v Belgiji, Nemčiji, Avstriji itd. so to s-tvar rešili na ta način, da so uvedli tako zvane družinske doklade, V Nemčiji imajo posebne izravnalne blagajne, v katere prispevajo delavci in podjetniki in iz katerih dobivajo oženjeni delavci določene doklade. V Belgiji pa mora biti na pr. vsak delodajalec član posebnih zavarovalnic, ki izplačujejo delavcem in nameščencem doklade za družine, Višina prispevka se določi na podlagi števila uelužibenccv. Plačujejo se tudi za dneve, ko delavec zaradi bolezni, brezposelnosti ni opravljal službe, dalje za vse nedelje, praznike in pod določenimi pogoji tudi v času stavk. Prispevek znaša za moško osebo 0.65 franka, za žensko osebo 0,35. Dohcdki teh prispevkov se smejo uporabljati samo za družinske doklade. Za kritje upravnih stroškov jc določen poseben prispevek, ki se pa steka v rezervni, fond. Zakon določa sledeče mesečne doklade: za prvega otroka 15 frankov ali 120 Din, za drugega 20 frankov ali 160 Din, za tretjega 40 frankov ali 320 Din, za četrtega 70 frankov ali 560 Din, za petega in vsakega naslednjega pa po 100 frankov. Zavarovalnice morejo izplačevati tudi viš- Dejanj za naše matere! V torek smo pokopali gospodinjo I, I. iz vasice Kalcc nad Pustim Javorjem. Pokojna je bila izredno pobožna in blaga žena, ki zapušča osein malih otročičev. Stara jc bila šele 35 let. To je v teku pol leta že četrta mlada gospodinja, ki je prezgodaj umrla. Zaradi strašne stiske, katera tare danes naše kmetije, si gospodarji in gospodinje nc morejo več privoščiti posla, kateri bi pomagal. Zato vse breme Irdcga dela pade na moža in ženo. Ta pa mora poleg vseh gospodinjskih del opravljati še otroke in ves dom. Ne more si privoščiti ne počitka, nc boljše hrane, ne zdravil, ne zdravnika, ker ni denarja. Tako padajo žrtve na naših kmečkih domovih, o katerih nihče nič ne vc, nihče nc piše. (»Slovenec«, 13. IV. 1934.) Današnjemu človeku se na splošno v resnici nc more očitati, da nima zmisla nc zanimanja za socialna vprašanja. Nasprotno ga socialna vprašanja in razmere tako zelo zanimajo, da se zdi dnevnemu tisku potrebno in prinaša dan za dnem poročila o razmerah brezposelnih in brezdomcev, pa tudi posameznih stanov in strok, zabeljena če le mogoče še z izvirnimi slikami, V teh poročilih še cigani niso ostali pozabljeni in ne zločinci. Za vse se potegujemo in zahtevamo zanje pravic ali vsaj usmiljenja. Samo za eno nimamo ali nočemo imeti pravi delo v korist splošnosti? Saj pravimo, da kot narod in država slonimo na kmetskem stanu; kar torej za ta stan storimo, storimo sami zase. A kmetska mati ie duša in srce, je življenje samo kmetjkega stanu in s tem narodne celote. In niti izvirnosti za tako usmeritev pomoči proti brezposelnosti nam ni treba. V Nemčiji — kjer žc državna ustava vsebuje določbo, da >ima materinstvo pravico do državne zaščite in skrbstva« — pošiljajo brezposelne obojega spola, zdaj pa posebno obvczance enoletne delovne službe, na kmete, da pomagajo v posameznih domovih pri kmetskem delu, dekleta pa zlasti materam v gospodinjstvu in pri oskrbovanju otrok. Z« to svoje delo nc dobe od kmetov nobene plače, nasprotno prispeva država v posebnih vpoštevanja vrednih primerih, in lo predvsem družinam s številnimi otroci, celo za prehrano začasne delovne moči. Storimo tudi mi tako! Vsaj ob najhujšem delu pošljimo na račun brezposelnih podpor posameznim kmetskim domovom z otroci delovno pomoč. Seveda bi bilo treba dobro paziti, kakšne ljudi pošljemo na kmete, da ne bi razsejali zla, kjer smo hoteli storiti dobro. Vse bi se dalo uravnati s sodelovanjem krajevnih činiteljev, posebno občin, in zakonitega posredovanja dela. Sestre pomočnice, ki svojo nalogo res umejo in so za svoj poklic tudi notranje pozvane, morejo za naše kmetske matere veliko pomeniti. Toda resnič- { VSAK TRGOVEC DELA ZA SVOJ DOBIČEK! I. delavsko konzumno društvo pa dela za dobiček odjemalcev, ker je ves dobiček skupna last vseh članov! Ali dvomiš, da je to res najcenejši in najugodnejši nabavni vir? Kakšne pomisleke pa imaš, da ne pristopiš k zadrugi? > čuteči. Tudi veliki kulturni činitelji so, kajti delavec ali nameščenec, ki zasluži 1000 Din na mesec, ne bo imel denarja za knjige in za izobraževanje, ker ga mu že zmanjka za prehrano in za obleko. »Delavec naj jč krompirl« pravi oni, ki se mu dobro godi in ki živi tja v en dan. Enim je življenje uživanje, drugim umetnost. Emim dbilica otrok greni življenjsko radost, drugim povečuje skrbi in težave. Z delom si človek pridobiva pravico do vsega, kar mu je za življenje potrebno. Pravice do primerne plače, s katero bi delavec preživljal tudi svojo družino, napram svojemu delodajalcu nima. To je predvsem občedruža'bna zadeva. Plača pa mora biti vedno in v vsakem primeru socialna, družinska. Kako to urediti? Čc bi vsak pravilno umoval današnje socialne potrebe, bi se marsikaj dalo izvesti. Prvi način bi bil uvedba minimalnih plač. Pri določanju najnižje plače mora obveljati je doklade, kakor tudi izpreminjati razmerje med dokladami. Pravico do družinske, oziroma do socialne plače imajo delavci in nameščenci, ki so zaposleni pri enem ali več delodajalcih najmanj štiri ure na dan ali dvanajst dni na mesec; pod določenimi pogoji pa tudi uslužbenci, ki bivajo pri delodajalcih, dalje invalidi in upokojenci. Denar za doklade je upravičena dvigati lc delavčeva ali name-ščenčeva žena, in sicer se vrši izplačilo mesečno ali četrtletno. Doklade za otroke se izplačujejo do konca šolske dobe, najmanj pa do 14. lela. Pri nas je velika potreba, da sc karkoli ukrene prvič glede minimalnih plač in drugič glede tako zvanih družinskih plač. Našo socialno zakonodajo moramo v tem oziru izpopolniti tako, da bosta dclavcc in nameščenec zaščitena in zavarovana pred izkoriščanjem delodajalcev in da ne bosta trpela v taki bedi in v takem pomanjkanju, kakor živita danes, Zaslužek delavstva pri javnih delih S krediti, ki jih daje država in banovina, eo v vseh večjih mestih države začeli že z javnimi deli, da s tem zmanjšajo brezposelnost. Toda marsik je so v zadregi, koliko naj plačajo delavcu za njegovo delo. Ponekod so šli previsoko, tako da so bili krediti hitro izčrpani, drugje so pa delavstvo prenizko plačevali. Tako so nastali skoraj povsod «1 strani delavstva odpori, ki so bili večkrat opravičeni. — V začetku preteklega meseca 60 imeli v Zagrebu tak spor. Ko je zagrebška mestna občina decembra pr. 1. začela z javnimi deli, je določila 6-urni delovni čas, in sicer 3 Din od ure. Ko je nastopila bolj ostra zima, je bil zaslužek za 1 Dim na uro višji in delavstvo, ki je delalo savske nasipe, je dobilo dopoldne šc vroč čaj. Konec februarja pa je mestni socinlni urad odločil, da se bo pri javnih delih delalo 8 ur na dan, in sicer zopet za 3 Din. To svojo odločitev je utemeljeval s tem, da delavci, ki so zaposleni v privatnem gospodarstvu, zaslužijo 2.50 do 3 Din nu uro, in še več napravijo, kot pa delavci pri javnih delih, čeprav slednji več zaslužijo. Posledica tega je tudi bila, da so oni zaposleni delavci, ki so zaslužili manj knkor 3 Din na uro, odpovedovali službe, da l)i bili kot brezposelni delavci sprejeti pri javnih delih. Javna dela se izvršujejo v Zagreibu na dveh straneh, in sicer sc grade savski nasipi iu urejuje teren v Sveticah (kjer se bo gradil velik stadion zu sokolski zlet). V Sveticah jc bilo delo razdeljeno na dve izmeni na 5 ur, tako da je dobil delavec na ta način komaj 15 Din na dan. Jasno pa je, da s to podporo, ki jo jc povrhu še pošteno z delom zaslužil, delavcc ne more izhajati niti sam, kje šele s svojo event. veččlansko družino, posebno sedaj, ko so se življenjske potrebščine v Zagrebu podražile. Delavstvo ni hotelo več delati, dokler mu mestno načelstvo ne plača njegovega dela zopet po 4 Din na uro. Iz pisanja zagrebških listov jc razvidno, da je imelo delavstvo prav. Listi so zahtevali, naj mestna uprava štedi pri drugih izdatkih in ne pri onih. ki bi zaradi štednjc mornlo veliko ljudi trpeti lakoto. javna dela naj bodo vedno kolikortoliko tudi produktivna, ker drugače naj se denar, ki je namenjen za javna dela, razdeli naravnost potrebnim, kajti velik nesmisel je to, kar se zgodilo nekje na zapadli Evrope, da so delavci preden so dobili podpore, morali znositi več. kub. kamenja iz enega kota dvorišča v drugi kot. Delavstvo je bolj zadovoljno, če ima res delo, ki je za njega tudi opravičeno vrednega plačila. To nnj bo merilo, ko sc plačuje delavstvo pri javnih delih. Iz Madjarske. 6000 čevljarskih delavcev jc začelo stavk n ti v Budapcšti, ker so jim znižali plače za 20 do 30%. Nizozemska. Tudi v Nizozemski se kntoliški delavski pokret širi in osvaja delavske množice vedno bolj in bolj. Glavna zvezo krščanskega delavstva jc imola v preteklem letu 1933 pol milijona lio-Inndskih goldinarjev ali okrog 20 milijonov naših dinarjev denarncpi prometa. Da bi organizacije in vso katoliško gibanje izboljšali in poglobili, so posamezne pokrajinske delavske zveze priključili glavni zvezi in .sprejeli tudi sklep, da mora imeti vsak katoliški delavec, delavka ali nameščeno naročeno tudi glavno delavsko elaeila Se ena vrsta izkoriščanja Prvi primer. Močan zidar že nekaj mesecev ni imel nobenega zaslužka. Pa se je primerilo, da sc mu je ponudilo delo. Nek posestnik je potreboval zidarja za napravo majhnega hišnega prizidka in nove ograje. Za vso stvar bi bilo potrebno več tisoč dinarjev in bi delo trajalo nekaj tednov. Pa je rekel posestnik takole: »Spreimem vas v delo, če hočete. Plače boste imeli 2.50 Din od ure. Nameraval sem vam sicer oddati lo delo za gotovo ceno v izvršitev, vendar vas ne maram oškodovati za zaslužek, če bi dela morda v danem roku ne mogli zvršiti. Za ta moj »popust« mi boste pa tri dni delali brezplačno. Saj bi bilo delo najbrž bolje izvršeno, če bi ga oddal naravnost zidarskemu mojstru, pa sem si mislil, naj zasluži ta, ki vem, da je revež.« — Zidar je delo sprejel in zaslužil na dan v potu svojega obraza 25 Din pri deseturnem delu. Drugi primer. »Boljša« gospa je iskala novo služkinjo Krepko dekle, prav tisto, o katerem je gospa po ovinkih zvedela, se pride predstavit. Pa pravi ta »boljša« gospa: »Prav za prav ne potrebujem služkinje, vendar sem mislila, da bi mogli biti pri meni, ko vem, da ste brez posla. Dala bi vam hrano in stanovanje, če boste pa prav pridni, pa še 100 Din na mesec.« Dekle je bilo pošteno in voljno delati in je ostalo. Da jc ta služkinja delala od zore do poznega večera brez odmora in da tistih 100 Din na mesec ni nikoli videla, se da sklepati iz sprejemnih besed gospodinje. Ti dve zgodbi nista izmišljeni, vse se je do pi-čice tako res zgodilo. Vidimo pa iz tega, da se nekateri delodajalci zavedajo, da delovno moč naje-maio prepoceni, da jih je tega sram in da zato taka svoja početja zavijajo v plešč dobrodelnosti. Delavci in delavke! Odklanjajte take sramotne ponudbe dela dosledno, ker bo sicer prišel čas, ko bodo delodajalci na nek načiu priposestvova!! pravico do takega izkoriščanja, rekoč: »Sai so take plače vendar normalne žc nevemkoliko let; kokj morete naenkrat zahtevati višjo plato?« 99 KS Katoliški zasebni in trgovski nameščenci so izdali svoie glasilo, ki nosi naslov »Bodočnost«. Prva številka je pred nami, prvi гагог je zoran, prvi korak jc napravljen. List je sicer skromen po obsegu, je pa zato tembolj razveseljiv po svoii 1 krepki, zdravi in aktualni vsebini. Prva številka prinaša poleg uvoda prvi del članka: »Svetovni nazor in socializem«, dalje članek »Problemi naših nameščencev, v katerem govori pi^cc o ureditvi delovnega časa, praznovanju nedelj in praznikov, o preskrbi novih službenih mest v zvezi z zaposlitvijo inozcincev ter o zavarovanju minimalnih plač. Temu sledi poročilo o občnem zboru in članek o pokojninskem zavarovanju. Dameščenke v svo- j jem kotičku razpravljajo o »Ženi v poklicu« ter »Ženi v statistiki brezposelnih. List si je nadel geslo: »Brat, ki ga brat p.id- i pira, je kakor utrjeno mesto!« List hoče med vsemi ! katoliškimi zasebnimi nameščenci poživiti smisel za organizacijo, hoče obravnavati vsa pereča vprašanja nameščenska, pa tudi delavska in sploh vsa socialna vprašanja, hoče pa ludi javno nastopati proti krivicam, ki danes ali jutri Inhko dolete enega ali drugega iz naših vrst. List najtopleje priporočamo. Naj ne bo slovenskega katoliškega nameščenca brez tega svo'cga glasila. List izhaja mesečno in slane za vse leto 24 Din, številka 2 Din. Uprava je v Ljubljani na Miklošičevi cesti 6. INbEKIKAJ i E V »SLOVUM.Lc! pogleda, sc nc brigamo: za stisko naših kmetskih mater. Saj jih ob slovesnih prilikah pohvalimo, dvigamo do neba, postavljamo za zgled, a o kaki odpomoči ni govora. Nasprotno se zdi, kakor da bi nam bilo mučeništvo naših kmetskih mater nekaj, kar biti mora, česar sc ne smemo dotikati, na čemer vse naše, kar imamo in smo, sloni. Tu nam pač v vsej ostrini velja Kristusova beseda: »Gorje vam .,. ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami se pa teh bremen niti z enim prstom ne dotaknete ...« In potem se še čudimo, da kmetska dekleta beže v mesta in se može raje s komerkoli, samo ne s kmetom. Kako se godi danes našim kmetskim materam, jarko osvetljuje »Slovenčev« dopis, ki smo ga postavili na čelo teh vrstic. Saj težko jim je bilo vedno, a tolikanj malokdaj. In zdaj se viprašajmo: Ali so tc hekatomibc naših kmetskih mater neizbežne, ali so nam v čast in blagoslov? Neizbežne v času, ko imamo v deželi na tisoče brezposelnih, moških in ženskih, za katere se je v veliki meri dvignila javna pomoč in prispevamo zanje vsi, obvezno in prostovoljno? Ali se ne bi dala uporaba teh prispevkov izvesti tako, da bi sc razbremenile kmetske matere, da bi imeli od njih neko pomoč naši kmetski domovi? Ali ne bi to bilo javno delo v najboljšem zmislu, to se ne razbremenitve jim pa same lc ne morejo prinesti. In brez dejanske razbremenitve morajo ostati vei dobri nasveti in pojasnila brez pravega učinka. Tu treba neposredne pomoči, ki je možna brez novih javnih bremen. Pač pa bi mogle izkušene sestre pomočnice prevzeti krajevno organizacijo in vodstvo pomožne akcije za kmetske matere. Seve, najboljša in najučinkovitejša pomoč našim kmetskim materam bi bilo splošno izboljšanje življenjskih pogojev kmetskega stanu, To mora tudi ostati glavni cilj vseli naših prizadevanj. A taki sadovi ne dozorevajo čez noč, pomoč je pa nujma. Zato storimo nemudoma, kar nam je ob danih razmerah mogoče. Morda bi se dalo ludi pri naj organizirali prostovoljno delo brezposelnih, posebno mladine obojega spola, kakor so bili to izvedli v Nemčiji? To bi bilo zares narodno, domoljubno delo! Nečastno je za narod, če do smrti izkorišča svoje matere, čc brezbrižno gleda, kako v najboljših letih umirajo in puščajo za seboj kopico osirotelih otrok, ki so le prevečkrat zapisani propasti. To po-menja ogromno, nenadomestljivo izgubo narodovih sil, narodove krvi, in narod, ki tako ravna, dobrih mater ni vreden. Izguibil, zapravil jih bo, vedno redkeje bodo sejanc v njem. In potem nas vse parade in vsa diplomacija nc bo mogla več rešiti. w Zelo zavisti Zavist spada med tiste zle lastnosti človeškega srca, ki so nam takorekoč prirojene in jih najdemo tudi ,pri živalih. Kako zelo je razširjena in kako velika je njena skrita moč, nam pove tisočletna ljudska izkušnja v rekli: »Če bi se nevoščljivost užgala, bi ves svet zgorel.« Nevoščljivost je vzrok mnogim zločinom, grehov proti ljubezni do bližnjega zaradi nje pa je brez števila. Zavist zastruplja, razjeda, omadežuje človeška srca kakor grda, skrita bolezen, jim jemlje radost nad življenjem in moč do vzpona in poleta. Nesreča za vsakogar, kogar povsem obvlada. Zavist se zelo zgodaj pojavlja že pri otroku, a nikakor ne z enako silo. Pri nekaterem otroku se pokaže le kot hipna, bežna senca, pri drugem pa kot trajna, vedno prežeča slabost in bolezen. Zelo more v otroškem srcu pospeševati njen razvoj kri- Papež katoliškemu ženstvu Minole dni jc bil v Rimu kongres Mednarodne katoliške ženske zveze, na katerem so v prvi vrsti razpravljali o encikliki Pija XI. o krščanski vzgoji mladine. Udeleženke je sprejel tudi sv. oče. V svojem nagovoru jc naglasi!, kako kaže katoliško žen-stvo v svojih socialnih prizadevanjih pravega duha katoliške akcije, in kako moramo imeti pred očmi vedno tudi telesni blagor tistih, katerih duše hočemo osvojiti. Prav posebno zanimiva pa so bila nadaljna izvajanja Pija XI., ko je dejal, da zahteva od katoliških ženskih zvez mimo socialnega dela tudi nekoliko političnega udejstvova-n j a. S tem, tako je izjavil, pa nc misli strankarske ali malenkostne dnevne politike, marveč tiste velike politične linije, ki jim je cilj splošni blagor, ki zajaiinčujejo svetost družine, vzgoje, pravice cerkve in svobodo vesti, kar vse šele tvori temelj vsake sreče. V lem višjem zmislu ne smejo ženske zveze nikdar nehali voditi dobro politiko v skupni blagor. ProNtcfit nasveti Poletne čevlje odrgnemo z mehko krpo. Če imajo madeže, jih omijemo z mlekom. Nato jih pustimo na kopitih, da sc posuše. Slednjič jih nama-žomo z belo kremo. Če se je notranji podplat zgu-bančil ali zlomil, si dajmo pri čevljarju napraviti novega, kajti inače ne bodo nogavice nikoli cele. Batvo opranih tkanin osvežimo, čc dodamo zadnji vodi, iz katere spiramo: zn rumene, rjave in fccige tkanine čašo kisa na skledo vode; za svet-lomodrc, temnomodrc, svctlozelene in temnozele-ne 11 galuna na 11 vod--; za črne, rdeče in rož-nalc tkanine čašo soli na skledo vode. Jedi ne pogreva,jino neposredno ua vroči plošči nli nn ognju, marveč v sopari, to jc v posodi z vrelo vodo. Vsaka tako pogreta jen ohrani svoj prvotni okus neokrnjen. vidno ravnanje roditeljev ali drugih odraslih na-siproli otroku. Otrok se culi zapostavljenega in se zavestno vdaja zavisti. Oče in mati, ki se zavedata svoje velike odgovornosti za otroke, se bosta skrbno izogibala vsakega dejanja, ki bi bilo kakorkoli krivično za katerega izmed otrok. S tem samim bosta veliko doprinesla, da sc v otrocih nc bo razbohotila zavist. Če pa pri kakem otroku vendarle opazita, da je posebno nagnjen k zavisti, naj si ne nehata prizadevati, da mu to lastnost omrazita, mu jo pokažeta v pravi luči in ga navajata k veli-kodušju. Dostikrat se otroci nekako nevede oevo-bode tega nagnenja, kakor hitro pridejo k pameti. Tudi otroci, ki žive v zdravih, pravšnih gospodarskih razmerah, lo jc, ki ne poznajo ne preobilja ne pomanjkanja, se duševno navadno zelo kmalu uravnovesijo. MODNE NOVOSTI „■„,;... ,. ... ,,.,...... .„. . . ;>■::>■:<■/ , • f > '.$21: "S A QinMЛ vence, obleke in svilo Lik PtKnU poceni dobite v Trpinovem bazarju.Maribor Vetrinjska ulica 15 P? ШШ - - тч a ДЦЛ f 'i Г.1, Ш01 * !» I: i S / ¥' У •#' Mk \ ! i Гшс \ k кџ. VI Ti ' " fW «y - 4 ГуМу'« A ' чу"! Ji »). f :./ i i4f"< ) P '/l h Ц ' ■ 'hi i i* • * U-rf-Lt im 1*ч Mifh i 't - Fr i 1 И tW£.......y w "V . iil * Ттш ћЖ v*. . i. . J?, (.,/V VATO v tablah In za odeje — proden naroiite za Vašo potrobo — za- Шег-Мгаг 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. K„ S. Trikratni pregled z rentgenom i m pojasnil vzroka vašim tegobami Menda vendar ne pričakujete zaresno od mene za- I dovoljivega pojasnila! Zadeva z rentgenskimi pregledi je precej drugačna, kakor si jo mislijo v zdravniških rečeh nepoučeni ljudje. Rentgen ni v se vi d niti v rokah izkušenega strokovnjaka za takšne preglede, zakaj mnogo je hudih in nevarnih sprememb v telesu, ki se ne dajo ugotoviti na ta način. Rentgen je važna pridobitev za razpoznavanje (in zdravljenje) bolezni, a ne more nadomestiti splošue zdravniške preiskave, ki je v vsakem primeru neobhodna in odločilna, če je rentgenski pregled sploh potreben kot potrdilo ali podrobnejše pojasnilo splošne razpoznave. Kdor ravna drugače, gradi stolp od vrha navzdol. Isti. Zgage se hočete rešiti! Zgaga ni nič drugega kakor več ali manj občuten odpor želodca zoper kakršnokoli nasilje. Ce kaj boli otroka, veka; če želodcu ni prav, se oglaša z zgago. Pametna mati ne stra-hnje vekajočega otroka, niti mu ne daje mamil, marveč skuša ugotoviti, zakaj otrok joče, ln odstraniti vzroke vekanja. Tako kaže ravnati tndi glede zgage; vzrok je ali nepravilno jedenje (in pitje) glede načina in množine ali pa neprimerna izbira. Vsaka stvar ni za vsakega, ne vsaki čas! Vse to se lepo razgovorite z bližnjim zdravnikom! F. 0., Lj. Naglušnost vam še ni prešla po enem samem mesecu? Nestrpnost je značilna za mladino. Držite se danih nasvetov vsaj še dva meseca, ne zabite vsakodnevnega spiranja nosu z malce o>soljenim kamiličnim ali kaduljevim ali slezovim čajem! Isti. Na morje sem vam svetoval, a vi nimate sredstev. Kot dijak imate pravico, da zaprosite za sprejem v drž. letovallšče v Martinsčici ali pa se priključite kateri obmoreki počitniški koloniji kot pomočnik ali spremljevalec mlajših. V. P„ M. Otroška božjast označuje ali spremlja najrazličnejše bolezni: draženja možganov ali možganskih mren, splošna vnetja z višjo vročnico, prebavne motnje in gli-ščavost, pogostoma angleško bolezen ali ra-hlto. Med vzroke otroške božjaati štejejo tndi strah, vendar je strah nevaren samo živčno slabotnim, »strašljivim« otrokom. Tz povedanega je razvidno, rla treba zdraviti vsako otroško božjast po dejanskem vzroku. Navadno premine napad otroške božjasti brez posledic; prava božjast večjih otrok in mladostnikov je le redkokdaj posledica otroških krčev; tudi porodna božjast je po vzroku bolezen svoje vrste. I. D, B. Brnenje v glavi vas nadleguje zvečer, ko legate k počitku, in zjutraj, ko se prebujate? Brez zdravnikovega pregleda ušes in žilja v glavi je težko kaj svetovati, tudi zdravnik strokovnjak, ki ugotovi vzrok nevšečnosti, bo imel precej truda, da vas Midovolji vsaj nekoliko. Bolezen spada namreč v vrsto »nehvaležnih«. M. J., M. Madež na čelu, čiščen z benci-iom. se vam veča? Doslej se. je uporabljal bencin za čiščenje madežev na obleki. Pojdite kmalu k zdravniku, da se vam madež le bolj ne razpase v višino in globino! A. K., K. Cir na dvanajstnikn opisujete značilno in točno: bolečine na desni strani želodca, ki so najbolj občutne po polnoči, in se potolažijo, če kaj zavžijete. Dasi po rentgenskem izvidu ni spremembe, je razpoznava na čir ueizpodbitna. Čir na dvanajstnikn je ozdravljiv s skrbno izbrano prehrano, ki sc sme raztegniti na druge jedi prav oprezno, z zdravili, s toplimi oblogami, z električnim pregrevanjem in časih tudi z dajanjem posebnih sredstev po vbodih. Ce se je črevo zožilo, da je prehod oviran, ali če čir napreduje v obližje, pride v poštev operativno zdravljenje. Vsekakor vam treba za nekaj mesecev zdravniškega nadzora ln vodstva. J. S, K. Potenje revmatične ln bujno razvite žene je običajen pojav. Ko se vreme ustali, naj se začne zopet utrjevati z zrakom, soncem in vodo. Dotlej naj si odrgne vsak dan ali vsak drugi dan ves život z vodo in kisom ali cvetom (razmerje 3:1), zvečer naj pije čašo hladnega kaduljevega (žajbljevc-ga) čaja. Omeji naj pitje tekočin in vživanje soli. D. C, Lj. O luskavici ste mi napisali obsežno poročilo svojega petnajstletnega prizadevanja ž njo in zastavili kopo vprašanj glede podrobnega vardevanja. Ko bi hotel in mogel (radi časa in prostora) na vse to zadovoljivo odgovoriti, bi moral napolniti več stolpcev ali celo strani tega listal Ker je bilo o luskavici že nekajkrat pisano ua tem mestu, naj samo na kratko ponovim, kar je o bolezni zanesljivo utrjeno in za vas važno. Luskavica ne velja za nalezljivo bolezen, saj se navzlic najtesnejšemu sožitju v vaši družini ni nihče okužil ž njo. Luskavica spada pa med dedne bolezni, ki se ne dedujejo nujno, pač pa kot neka v ustroje-nosti izražena naklonjenost do nje. V bolj redkih primerih je bolezen ozdravna. Nekateri izkušeni bolniki — poznam odličnega zdravnika s to boleznijo — sklepajo po brezuspešnem otepanju z njo premirje; da je ne preganjajo več, nakar se nolezen pomiri, da ne dela več hujše nadlege. Vprašanje je, kdo je pametnejši, bolnik ali bolezen? Lsti. Arzenikove kapljice ne spadajo v našo pomenkovalnico, kot močno učinkujoče zd ravilo jih predpisuje zdravnik, ki pozna bolnika in more učinek zdravila opazovati in nadzirati jx> poteku bolezni. Prvo zdravljenje z arzenikom je pri vnetnem stanju luskavice odlično, naslednje že manj uspešno. Ponavljanje se sine poskusiti po daljšem (večmesečnem ali večietnem) presledku. Isti. Brezmesna hrana je »luskavičarju« vsekakor priporočljiva, če ne kot stalna prehrana, pa vsaj kot začasna (enkrat ali dvakrat na lete po tri mesece). Mlečna maščoba in rastlinska olja se smejo rabiti brez pridržkov. Isti. Druge zadeve — morda drugič. I. S., D. Zakon s priletnim vdovcem se vam ponuja? Vi ste zdravo dekle v začetku malega srpana, on bi bil lahko po letih vam skorajda stari oče; otroke ima preskrbljene in dobro službo, vam se obeta lepa pokojnina. Dasi vam je ponudba iz koristnostnih razlogov vabljiva, se vendar ne morete odločiti in pišete, da se hočete točno ravnati po mojem nasvetu. Vesela me, da je v vas, priprosti gospodinjski j>omočnici, toliko zdrave in pristne ženskosti, ki ne smatra zakonske zveze zgolj za več ali manj ugodno kupčijo ali življenjsko zavarovanje. Nešteto nepreskrbljenih polizobraženih in gosposkih vaših vrstnic bi ne oklevalo spričo takšne zapeljivosti! Držite se verno nagibov nepokvarjenega ženskega čuvstvovanja; če vam je na starikavem ženinu kaj več ko lastna preskrba po njegovi smrti — udarite mu srčno v roko! Sicer... Kmetijski nasveti Koliko časa moram najmanj pinitl smetano? L. F. S. — Pinjenj« »metane naj traja pol ure. Če *e zdela maslo v pmji prej kakor ▼ pol ure, dobimo mehko maslo in tudi manj masla. Ako se nam to pripeti, potem moramo prihodnjič pred začetkom pimienja bolj shladrti smetano, da se maslo p«č ne zdela prej kio т pol ure. Od česa je odvisna množina masla, koliko ga lahko dobim tz 100 kg kravjega mleka? L. F. S. — Množina masla je predvsem odvisna od tolšče, ki je v mleku, dalje od množine tol&če, ki ostane ▼ posnetem mleku, potem od množine tolšče, ki ostane pri izdelovanju masla v pinjevcu in končno od množine vode, ki ostane po gnetenju masla v maslu samem. Dobimo pa tem več masla, čim več toU6e j« r oelem mleko, čim manj tol£če ostane t posnetem mleku in pinjevcu in čim več vode ostane v izdelanem maslu. Najvažnejša je za množino masla seveda množina tolšče v celem mleku, merodajna pa je pri tem tudi tolšča, ki ostane v posnetem mleku in v pinjevcu. Ako posnamemo mleko po navadnem posnemaJnem načrt)«, dobimo manj masla, kakor pa če posnamemo mleko z mlečnim posnemalnikom. V 100 kg mleka je povprečno 3.5% ali 3.5 kg tolšče. Pri navadnem po-srvemalnem načinu dobimo iz 100 kg mleka s 3.5% tolšče 3.4 ali 3 kg in 40 dkg masla, pri pridobivanju smetane iz enakovrstnega mleka z mlečnim posnemalnikom pa 4 kg masla, torej 60 dkg ali okrog pol kilograma več masla. Iz 100 kg mleka s 3% tolSče se dobi pri navadnem posnemanju 2.8 kg masla, pri posnemanju z mlečnim posnemalnikom pa 3.4 kg masla . Ako j« v 100 kg mleka 4% tolšče, je mogoče izdelati iz smetane, ki jo dobimo z navadnim posnemanjem, 4 kg masla, iz smetane pa, ki jo dobimo z mlečnim posnemalnikom, se lahko izdela 4.6 kg masla. Za izdelavo 1 kg masla se računa pri povprečni množini ol&če v mleku 25 kg mleka pri dobavi smetane iz mleka z mlečnim posnemalnikom in 30 1 mleka, ako izdelujemo maslo iz smetane, dobljene z navadnim posnemanjem. Par telet sem odločil za plemensko rejo m jih zcčel odstavljati po 8 tednih. Že pred odstavo sum jim dajal po en liter prekuhanega posnetega mleka na dan. Po odstavi pa sem jim začel krmiti po nekoliko več mlačnega, toda nekuhanega posnetega mleka. Teleta pa so dobila drisko. Ali lahko dobijo teleta drisko po svežem posnetem mleku, ki ga jemljem iz mlekarne? J. K. K. — Posneto mleko za krmljenje telet ali drugih živali kuhajmo vedno le tedaj, ako se ne moremo zanesti, da je zdravo m brez vsakih klic jetike. Prej pa, ko začnete zopet prekuhavati posneto, pozvej-tc, če v mlekarni pasterizirajo redno vsak dan sileko aH n«. Ako mlekarna redno pasterizira vsp dobavljeno mleko, potem je vsako kuhanje posnetega mleka doma odveč. Driska telet pa ni odvisna od kuhanega ali nekuhanega posnetega mleka. Driska se je pojavila najbrže rad« tega pri teletih, ker so dobila premalo sveže že nekoliko k»lo posneto mleko. Takšno na pol kislo posneto mleko je nevarno za zdravje in povzroči lahko zelo hudo drisko. Če nc morete dobivati popolnoma svežega posnetega mleka iz mlekarne in ga tudi ne morete ohraniti svežega, storite najbolj prav, če ga popolnoma okisate. Dobro kislo (trdo) mleko lahko krmite teletom brez skrbi, le na pol kislo pa je vedno nevarno. Da se pasterizirano ali prekuhano posneto mleko lažje in hitreje okisa, primešajte mu redno nekoliko že dobro kislega mleka. Dalje pazite na to, da dobijo teleta toliko toplo posneto mleka, kolikor znaSa telesna toplina (38° C), dokler se polagoma ne privadijo na manj toplo posneto mleko, kolikor гпаЛа telesna toplina rate takoj po uporabi dobro umiti in mora biti vedno čedna. Krmljenje dobrega sena, ovsenega zdroba in lanenih tropin poleg posnetega mleka teletom je popolnoma v redu. Rezanje krompirja za saditev. T. F. I. — Pri saditvi krompirja vam s-vetujejo nekateri, da go-molej razrežete na take kose, ki imajo le po tri očesa. Drugi eo pa zopet mnenja, da je bolje saditi cel krompir, kar se vam pa zdi škoda, ker ste pustili za seme najdebelejše gomolje. Kaj je pravilno? — Pravilno ni ne eno ne drugo. Prvo zaradi tega ne, ker dajo tri očesa premalo poganjkov za močem krompirjev grm in se le bolj šibko razvijajo. Drugo pa zalo ne, ker se preveč krompirja brez potrebe »pravi v zemljo, kjer gre v kvar. Pravilno se postopa takole: Jeseni ob spravljanju krompirja pod streho, odberemo, ko se jc v senci nekoliko presušil, gomolje jaj&je velikosti in ga shranimo za seme. Takega ni treba rezati, ampak ga sadimo celega; ima dovolj oči za poganjke in ti dovolj hrane v gomolju, da se krepko razvijejo Jo tedaj, ko začno črpati hrano iz zemlje in zraka. Ker jc pa to sedaj za vas prepozno, tedaj razrežite debeli krompir na dva, tri kose, najboljše po dolgem tako, da bo vsak kos imel približno enako število očes. Pridelovanje pesnega semena. E. P. T. — Želite vedeti, kako vam je vzgajati peso, da dobite od nje dobro seme, — V ta namen bi morali že jeseni na njivi odbrati tiste pese, ki so pripravne za pridelovanje semena. Najbolje so srednje debele, zdrave in pravilno zraščerte korenine. Tem jc odrezati listke kakih 5 sm nad vrhnjim delom, da ne poškodujemo srce. Čez zimo jih shranimo v suhem pesku v primerno topli shrambi, da ne zmrznejo, pa tudi prezgodaj nc poženejo. Sedaj posadite peso v dobro obdelano in močno zagno-cno zemljo v prisojno, zavetno lego, vsaj pol me-Ira vsaksebi, rogmojite jo lahko z drobnim kompostom. 7.s dobro seme ie koristen tudi super-fosfat. Pred slano jo zavarujete s slamo ali suhim listjem. Med rastjo zemljo rahljajte in pridno plcvi-te. Ko požene pesa stebla, jih povežite na količke, da jih veter ne polomi. Ko fe teme v veČini plodnih umit začelo rjaveti, porežite sitebla in jih posušite na »olnou. Pesne klobčiče omanete na rokah in jih shranite na suhem prostoru. Želeti bi bilo, da se naAi kmetje čim bolj oprimejo pridelovanja pesnega semena, da ga nam ne bo več treba uvažati iz inozemstva in ga tamkaj drago plačevati. Zatiranje praproti na travniku. I. Š. S. — Imate zemljišče zaraščeno s praprotjo, ki bi ga radi spremenili v travnik, ne veeti pa, kako bi uničili U plevel, — Praproti ni tako lahko zatreti, ker odganja vsako leto iz krepkih koreoi-k, ki so precej globoko v zemlji. Četudi jo izkoočemo, ostane vedno ▼ tleh še kak del, ki čimprej nanovo požene. Ako jo hočete polagoma odprav+Ч, teda morate korenin« oAibiti * tem, d« neprestano kosite praprot koj, ko ee listi prikažejo iz zemlje. Če to delate zaporedoma par let, bo praprot iz tega zemljišča popolnoma izginila. — Lahko pa tudi ta prostor preorjete kolikor mogoče globoko in izru-vate korenine, kolikor se jih pač da. Potem za-sejte oves, ki »o s svojo gosto rastjo zatrl še morda kako poganjajočo praprot. Prihodnje leto pa zasejte travnik z dobro travno deteljino mešanico, ki bo dala izvrstno krmo. Tako napravljen umeten travnik bo bogato poplačal ves vaš trud in stroške. " Ali je res boljše rezati merjaščke šele, ko so približno 40 kg težki, češ, da nerezani merjaščki prve mesece svojega življenja bolje rastejo? A. L. R. — Vse merjaščke, ki niso namenjeni za plemensko rejo, režemo še med sesanjem v starosti 4 do 6 tednov, ker v tej starostni dobi najlažje in najboljše prestanejo rezanje ali skopljenje. Čim starejši so merjaščki, tem težje prestanejo in prebolijo rezanje. Zgodnje rezanje ugodno upliva pri pitanju, ziboljSa kakovost mesa ter omogoči, da dene-mo zgodaj rezane merjaščke lahko skupaj s svinj- katm, kar bi noer oe šlo. Recimo pa, da bi zgodaj retzani merjaščki morda res kaj zastali v rašči v prvih mesecih, bi ta zaetainek v rašči popravili ob čaeu, ko bi rezali okrog 40 kg težke merjaščke ter bi ti rezanje prebolevali in zastali med prebole-vanjem v rašči. Tedaj bi jih zgodaj rezani gotovo najmanj dohiteli ali celo prehiteli v rašči. Torej ai mocžno pričakovati, da bi nastala kakšna po-j sebna razlika v rašči med zgodaj in poano rezanimi merjaščki, pač pa ostanejo prej naveden« : prednosti zgodnjega rezanja v polni veljavi. Ali naj pokladam pitalnim prašičem celo ko-; razo, ječmen in oves, ali naj jih najprej zmeljem 1 v zdrob in potem pokladam? F. G. L. — Če krmite I pitalnim prašičem celo žitno zrnje, lahko opazite, da gre precej celega zrnja z blatom iz njih. To vam je najboljši dokaiz, da ostane in preide celo žitno zrnje večinoma neprebavljeno skozi želodec i in čreva, torej se celo žitno zrnje Ic slabo izrabi ' po prašičih. Zato dajte žitno zrnje zmleti v »drob, I da ga bodo pitanci lažje prebavili in boljši izra-i bili v svojem telesu za raščo mesa ali nastavo masti. Oves pa sploh ni primeren za pitanje prašičev. Oves lahko mnogo boljše izkoristite za krnv ljemje plemenitih živali. Zakaj se trdo kuhana jajfca ne dajo lahko lupiti? F. P. Z. — Trdo kuhana jajca denite takoj po končanem kuhanju v mrzlo vodo, kjer jih pustite, dokler se ne shladijo in odloči notranja kožica od trde lupine. Sveža trdo kuhana jajca se dajo lažje olupiti nego že nekaj tednov stara. Ali smem molsti brejo junico pred t elit vi jo? A. ! B. D. Vsako molzenje tik pred telitvijo brejih ju-nic ali brejih krav ni umestno. Nič ne omenite, zakaj naj bi bilo potrebno začeti mol*', junico že prej, ko se oteli. Ponekod je navada, da se tipa v;me ter prijemajo in nalahko tudi stiska:o in vlečejo s-'sk: pred telitvijo z namenom, da bi ie breja junica privadila na človeka in na poznejše molzenje. S takim ravnanjem pa prezgodaj dražimo vime in žleze v vimenu, radi česar se začne v vimenu tvoriti in nabirati mleko, še preden je junica storila. Zato opustite takšno navado m mleko se ne bo pojavilo prezgodaj v vimenu. Včasih zateče vime breji junici prav radi takšne neumestne razvade. Pravni nasveti Dvakrat prodana parcela. M. B. Navedbe nieo popolne. Pošljite prepis vaše »pogodbe«, ki je najbrže bil le dogovor bodoče pogodi)«. Izvršitev takih obljub se mora zahtevati najpozneje v enem letu po pogojenem času, sicer pravica prestane. Poškodovana slnmoreznica. J. E. V. Hlapec je moral sam devat slamo v slamoreznico in tudi sam še rezanco izpod slamoreznice ven spravljati. Ker ni mogel obeh del, se je dogla .slama ovila okoli »štange« in je vsled tega počilo kolo. Popravilo je stalo 250 Din in zahteva goepodar. da trpita škodo vsak do polovice, t. j. hlapec in gospodar. Ali je gospodarjeva zahteva upravičena? — Če se je nesreča zgodila zaradi manjkajoče potrebne pazljivosti hlapca, je dolžan vso škodo poravnati hlapec. Če pa bi zvedenci izjavili, da se to delo ne more z eno oseibo opravljati, potem je bila dolžnost gospodarja, da je presknbel še eno delovno moč poleg hlapca. Ce tega ni hotel, nosi sam posledice, t j. popravilo mora sam plačati. Dolžnosti gospodarja, če posel zboli. A- J. R. Dne 1. aprila 1933 ste sprejeli v služIjo deklo za poljsika dela, ki je 10. avgusta 1933 zbolela. Skozi 14 dni ste jo imeli v domači oskrbi, nato pa je šla ▼ bolnišnico. Vprašate, če ste dolžni plačati vse stroške za deklo, ki so nastali vsled zdravljenja v bolnišnici. — Po postavi je služ-bodavec dolžan dajati poslu v bolezni, ki ni povzročena ne namenoma, a ne z veliko nemarnostjo, poleg denarnih prejemkov, potrebno oskrbo iin zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila, in sicer do 14 dni, ako je službeno razmerje trajalo 14 dni, in do 4 tednov, ako je trajalo vsaj že pol leta. Izdatki v gotovini za zdravljenje in naibavo potrebnih zdravil kaikor stroški za negovanje v bolnišnici se smejo zaračunati na denarne prejemke posla, pripadajoče za čas obolenja. Preprečenje priposestvovnnja. S. J. M. Dvorišče ste zagradili z zidom, ki ste ga postavili na svojem svetu tik na meji. Opazili ste, da sosed s svoje strani otb Vašem zidu naslanja drva, deske in kamenje. Vprašate, če to sosedu lahko prepovoste, da si ne bo pripoeestvoval vživanje zida- — Da ne bo prepira in da obenem preprečite priposestvovanje vživanja zida, vaim svetujemo, da sosedu na prošnjo dovolite do preklica uporabo zida z njegove strani, in to dovoljenje pismeno napišete in oba podpišeta. Čim pride novi sosed, pa obnovite tak dogovor. S tem, upamo, bo obema ustreženo. Kmetovalec. L. B. Ž. Oseba, ki ji dolgujete malo vsoto, vam je dala na vaše stroške^ sod-nijsko preceniti vaše |>oseetvo. Vprašate, če je to dopustno. — Če je bila pri vas izvršena sodnijstka cenitev, potem ete morali perjeti tudi kako obvestilo od sodišča. S tem obvestilom pojdite na sodišče, zahtevajte vpogled v spise in zvedeli boste, zakaj se je cenitev izvršila. — Če pa so cenitev izvršili le stalni sodnijeki cenilci, na prošnjo vašega utpnkia, a ne po nalogu sodišča, je to privatna cenitev in vas upnik ne more prisiliti, da plačate stroške te cenitve. Neprijetna soseda. S. J. M. Vaša soseda neprestano hujska svoja dva otroika, ki še ne hodita v šolo, da zmerjata vašega otroka, ki ie iste starosti. Pri tem se soseda še ponaša, da otrokom nič ne morete. — Otrok seveda ne morete tožiti. Svetujemo vam, da se popolnoma izogibate vsakemu povodu za prepir med otroci, če pa to ni mogoče, pazite na sosedo s kakšnimi besedami svoje otroke hujska na vašega otroka; če eo te besede žaljive za vašega otroka, lahko vi kot oče in zakoniti zastopnik svojega otroka, tožite sosedo radi žaljenja časti. Upravičena prepoved obračanja. D. J. S. L. Imate v najemu njivo. Na koncu te njive je bil travnik istega lastnika, ki ga je leni prodal. Najemniki njive, ki jo letos nimate vi v zakupu, so v prejšnjih letih vedno obračali živino pri oranju na koncu njive na tem sedaj prodanem travniku, in to skozi 30 let. Novi lastnik travnika pa to prepoveduje. Ali sme t« braniti? — Da. Dokler sta bila njiva in travnik last onega gospodarja, se sploh ni mogla v korist PREVZEMAMO VSEH VRST ZGRADBE nadzorstvo in cenitev istih. Velika zaloga CEMENTNIH CEVI vseh nrofilov po starih, zelo nizkih cenah. Skladišče Svabičeva ulica 7, pisarna Gruberjevo nabrežje 8. Telefon 2426. Gradidom z o. z., L Ogrin, ing. G. Ogrin. njive pripoeeetvovati skupnoetna pravica obračanja. šele sedaj, ko sta različna lastnika, bd se moglo začeti priposestvovanje te elužnostne pravice, če ne bi lastnik travilika ugovarjal. Stanovanjske zaščite ni več. F. L. B. Gospodar vam lahko odpove stanovanje brez navedbe razloga. Ko postane odpoved pravomočna, sme predlagati deložacijo. Izgovor, da ete brezposelni vam ne bo pomagal. Z ugovori proti odpovedi stvar pač lahiko zavlečete, aili uspeti ne morete, ako odpoved v formalnem oziru odgovarja zakonitim predpisom. Rubež plače državnega uslužbenca. V. M Nezadovoljni ste s siklepom otkrajuega sodišča, ki vam je zarubilo del mesečne plače za vzdrževanje nezakonskega otroka. Po uradniškem zakonu 9e sme državnim uslužbencem ali upokojencem zarubiti tretjina njih prejemkov, razen osebne in rodbnske draginjske doklade. Za vzdrževanje rodbine ee sme zarubiti tudi več kot tretjina prejemkov, vštevši osebno draginj-sko doklado, če bi bilo z razsodbo več odrejeno. Če mislite, da sodišče ni postopailo po zakonu, vložite reku rs na okrožno sodišče. Drž. uradnik. A. F. Potrdila o tem, da bo bodoča žena državnega uslužbenca takoj v slučaju smrti dobila pokojnino, vam ne more izdati nobeno oblaetvo. Garancija za to so ol>sio-ječi zakoni. Kakšne dokumente je treba v slučaju poroke predložiti župneniu uradu, vprašajte tam. Vsekakor se potrebuje rojstni in krstni list ter potrdilo, da je prosilec neporočen. — Glede prenosa denarja iz tuje države v našo, se informirajte v kaikšni banki. Voda je vdrla v hlev. M. P. Po eoeedovem vrtu teče studenec, ki se ob dežju razlije po vrtu. Pred nekaj časom je sosed tik za vašim hlevom izikopal odvodni jarek, iz katerega vam voda vdira v hlev. Vprašate, kaj bi ukrenili. — Zahtevajte od soseda, da jarek tako zavaruje, da ne bo mogla voda iz njega v vaš hlev. Če to ne gre zle-pa, je edini izhod tožba. Skrajšan rok. I. R. K. Oče je star 59 let in je bolan. Starejši sin ima letos nastopiti vojaško službo, drugi pa pojde na nabor. Ali ima starejši oravico do skrajšanega roka, — Ne. Samo če drugi brat še ne bi bil 17 let star, bi mogel prvorojenec dobiti ugodnost skrajšanega roka. Upniki brez nade. H. I. Umrla je vdova P. brez otrok in zapustila nekaj premoženja. V oporoki je določila, naj se vse, kar bo zapustila, razdeli med sestro in dva brata. Mesec dni pred njo pa je umrl« edina sestra B., ki je bila samska m brecr. otrok in je po njeni smrti ostalo še nekaj dolga. Vprašate, če so upravičeni upniki pokojne sestre B. zahtevati od dedičev vdove P., da se njihovi dolgovi poplačajo iz dela zapuščine, ki bi pripadel sestri B. — Ne. Upniki imajo samo pravico, da zahtevajo plačilo dolgov iz zapuščine pok. B. Takrat, ko je B. umrla, je še živela njena sestra P. in ni pok. B. mogla še dedovati po še živi sestri P. Ker je pok. B. umrla brez otrok, preide njen del zapuščine po ocetn P. na пјеле žive brate. V. D. S. Delo književnikov, umetnikov in avtorska založita pravica ne spada pod odredbe obrtnega zakona, zato v takem slučaju »obrt-nica« ni potrebna. Pokojnina. A. K. Žena ima т slučaju smrti moža pravico do pokojnine iz nradniSkega pokojninskega sklada, če je vplačeval mož najmanj pet let in umrl ko«t vplačevalec sklada. Uradniški zakon, s katerim je bil ustanovljen pokojninski sklad, je stopil v veljavo t. aprila 1931. 1. Če vplačevalec umre pred dovršenimi 5 leti vplačevanja, ima njegova rodibina pravico do povračila vseh vplačanih prispevkov. Rodbinam državnih uslužbencev, ki jim je pripadala rodbinska pokojnina, preden je etopjJ ta zakon v veljavo, ostanejo pokojninski prejemki po določilih prejšnjih zakonov, kakor smo o tem že pisali. Začasna ustavitev obratovanja žage in davki. K. M. Z. Pri odmeri pridobnine se ne upošteva začasna ustavitev obratovanja žage vsled pomanjkanja vode. Med lrtom se sme pridobnine odpisati, ako poslovanje popolnoma in trajno prestane in se prenese na novega lastnika, ki se ne smatra za naslednika in če sc poslovanje ustavi najmanj m stalno za šest mesecev zaradi smrti ali bolezni davčnega zavezanca ali zaradi požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, nezavisnin od volje davčnega zavezanca. K. F. N. Glede službe rpraSnj+e pri upravi bolnišnice, v katero bi radi vstopili kot strežnik. I. B. L. Prečitajte odgovor »Pravica žeme dr-[ žavnega udužbcnca do pokojnine«, ki jc bil ob- Ijavljen 25. marca t. 1. (Nadaljevanje prihodnjo oedelio! ČITATELJEM ZA NEDELJO Vital Voduiek: Nedeljske misli Evangelij treljr povelikonočne nedelje (Janez 16, 16—22) je res velikonočen. Po svoji vsebini spada o veliki teden, saj je iz Jezusovega poslovilnega govora pri zadnji večerji. (Iz tega poslovilnega govora bomo brali evangelije ie vse nedelje do Vnebohoda.) Pa tudi po svojem značaju je velikonočen, saj ima tisto posebnost — oboje v nekaj dneh, oboje v eni duši: trpljenje in odrešenje, bridkost in tolažbo, grob in vstajenje. Samo poglejte evangcljtke besede: »Se malo in ne boste me več videli, in spet malo in me boste videli... Jokali boste in žalovali, a spet se bo veselilo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.* Ali ni lo velikonočno? Slovo in vrnitev, solza in smeh, kratki trenutki in nastopajoča večnost. Kdor vsaj malo cerkveno misli, kdor vsaj malo ljubi Boga, tega mora prevzeli to izredno občutje. Presvetli so spomini in presilna so upanja, da bi se jim mogli zakleniti. Za praznike so se nam zbudili spomini na prvo velikonočno doživetje apostolov. Prazen grob s svetlim angelom, pogovor Vstalega z jokajočo Marijo, srečanje na poli v Emavs, dva večerna obiska Jezusova — koliko je tega za en, dva dni I Ne samo apostolom, tudi nam. A naše misli ne ostanejo samo pri tem. Saj to ni več edino, že celotno velikonočno doživetje. Pridružile so se mu nove velike noči, nova vstajenja, silna, pretresujoča in zmagujoča doživetja, ki spremljajo pol Cerkve skozi temna stoletja. Naj to katakombe ali krivoverstva, preganjanja ali revolucije, najstrašnejši boji nevere in taleti brezboitva — vse samo množi velikonočne tmage Cerkve. To ni samo naša velikonočna vera. To je naše dejansko cerkveno-zgodovinsko velikonočno doživetje. Velika noč vernika dvajsetega stoletja ni več samo dvoje, troje dejstev kakor za apostole, temveč štirideset, petdeset dejstev krščanske zgodovine, ki vedno znova dokazujejo, da Cerkev kakor Kristus v Njegovi moči vstaja iz groba, ki ga ji lako nepotrpežljivo kopljejo sovražni nasprotniki. Naj se vlači nad nami bližnja bodočnost kot grozeče črno nebo, eno je gotovo: pomnožila bo velikonočno doživetje Cerkve z no-vimi silnimi dokazi njene zmagovitosli in neporušnosti. Velikonočna skrivnost, ki jo bomo premišljali ie prav do Vnebohoda in še do binkošti, je že davno mnogo več kol samo odmev Jezusovega vstajenja. Pa imenujte, če že hočete, velikonočno doživetje duhovni odmev Vstajenja, a potem ne smete prezreti, da je ta odmev nekaj posebnega. Zakaj to je odmev, ki ne postaja tišji, temveč močnejši; ki ne izzveni, ko se odmikamo od njegovega časovnega začetka, temveč vedno jasneje in mogočneje udarja v hrup svetovnega vrvenja. Odmev kakega zgodovinskega dogodka se razgubi v časovni in krajevni oddaljenosti. Kako bodo čez čas ostali sledovi svetovne vojne samo še v knjigah! Velikonočno doživetje pa je drugačno: v teku stoletij narašča kakor silen plaz. Velikonočna skrivnost Kristusova se je že pričela razodevati kol neprestana skrivnost krščanstva. Skoraj se zdi, da se le pričenja velikonočno jutro Cerkve, čeprav si ga še ne upamo videti, ko nam je srce tako strto od bolečin. Velikonočno doživetje pa nam ne kaže le nazaj, s silno močjo nam je odpahnilo okno v čudovito bodočnost, v kateri se bo morala končno razodeti božja skrivnost sveta: ta namreč, da je začetek sveta v Bngu in da je v Bogu ludi konec sveta, ne pa v kaki slepi in gluhi usodi. In vsa svetovna zgodovina je samo pot v poveličanjie »nove zemlje in novega neba«. Ce si neverni tako žele, s telesom in dušo, z obupujočimi mislimi in neizpolnjenimi hrepenenji utoniti v temo večne smrti, pa nnj delajo, česar ne morejo pustiti. Mi pa imamo Veliko noč in jo tudi živimo. (Deloma po K. Pflegcrju: Im Schalten des Kircliturmes.) Življenje v morju v nevarnosti? Kraljestvo suliozemskega rastlinja se neha tam, kjer se začne kraljestvo slanega vodovja. V morju ni ne cvetnih rastlin ne mahov ne praproti. Vse morske zelene rastline spadajo med alge. Izjem je samo malo, in med te spada morska trava, haloga. To pozna vsakdo, saj polnimo z njo posteljne in divanske blazine. Ime haloga pa ji ne pri-stoja povsem, dasi je zelo podobna nekaterim trakastim halogam. Toda morska trava ima prave korenine in steblo in liste s popolnim tokovodnim sistemom, ki ga haloge nimajo. In če preiščemo neznatno cvetje morske trave, jo moramo prišteti drestni-cam, katerih poznamo v sladkih vodah veliko obilico. Morska trava raste na ploskih obalnih mestih, kjer korenini v glenu, iz katerega dobiva hrano, kar pravim halogam ni dano. ••Bbma je v vsem severnem Atlantiku, prav posebno pa je razvita v Vzhodnem morju. Vzturkano morje jo potrga, nakar jo va-lovje naplavi na obalo, dostikrat v obsežnih nasipih, nakar jo pobero, posuše in spravijo v promet. Na francoskih obalah jo pa tudi eežigajo in lužijo iz nje jod. Morska trava, ki ostane na obalah prepuščena sama sebi, kmalu strohni in razpade, in nikdar mirujoči valovi odneso te ostanke kot hrano školjkam in rakom, ki služijo zopet za hrano ribam. Tudi kot zibolj za ribji zarod igra morska trava veliko vlogo. Se nedavno so listi poročali, da se halog in morske trave loteva neka bolezen in spravlja s tem v nevarnost tudi morski ribji zarod. S tem vprašanjem se peča jezuit Franz Hesel-haus v »Stimmen d. Zeit« (dec. zvezek 1933). Zračni in morski organizmi se v glavnih anakih povsem ujemajo. Ne le ustroj telesa je iz taistih prvin, marveč se v glavnih potezah krije tudi njihova prehrana. Če preiskujemo vire prebrane, prihajamo nazadnje vedno zopet do zelenih rastlin. Lete predelujejo v svetlobi iz ogljikove kisline najenostavnejše ogljikovodike, iz njih pa beljako- vine in maščobe, torej to, kar navadno označujemo kot hrano. Ob tom ne živi samo človek, marveč tudi vse živali, pa gobe in bakterije. Če preiskujemo, katero živilo je najvažnejše — riž, koruza, pšenica, krompir, banane itd., mislimo pač predvsem na človeka. Če so pa oziramo na vse, kar je živega pod soncem, potem moramo dati prednost stepnim travam ali plevelu, brzini romarjem, ki so povsodi udomačijo. Na vsak način je gotovo, da predstavljajo zelene rastline predpogoj xsega življenja na zemlji. To velja tudi o morju. Tu spadajo vse zele.ie rastline z neznatnimi izjemami ineJ alge, tako da so alge branilke vsega življenja v morju. Poznamo \ elike alge, halćge, ki utegnejo doseči v>, 'kanske dolžine. A večina oblik je mikroskopično majhua. Velike haloge se drže nasplošno obalnih pasov, kjer v neznatnih globinah koreninijo v glenu. Plavajoče haloge sarzaškili senožoti prihajajo baje tudi od obali, kjer jih je valov je izruvalo pa rastejo zdaj dozdevno prosto v vodi neovirano dalje. Te senožeti ničesar ne izpreminjajo na enostavnem dejstvu, da igrajo haloge, ki rastejo povečini ob obalah, v prehrani življenja v oceanu le podrejeno vlogo in je glavno delo prepuščeno malim in najmanjšim zelenim enostanionicam, ki prosto plovejo v neizmernem prostorju svetovnih morij. Seveda potrebujejo v to svetlobe in prihajajo zato lo toliko v poštev, v kolikor se nahajajo v plasteh, ki segajo kvečjemu par sto metrov v globino. Toda to so neizmerni prostori. Življenje zračnih živali se odigrava v nizki plasti na zemeljski površini. Saj ozračje ne moremo označiti za stanovanjski prostor zračnih živali. Morda se ne bomo motili, če poprečno višino določimo z 1 metrom? (Mislimo na gozd, prerijo, pašnike, naravne in kulturne stepe, tundro.) Ta plast, ki sega pač še nekoliko v tla, je vsekakor gosto zasedena. To velja posebno v primeri z oceanom. Njegova površina je skoraj dvakrat tolika kakor kopne zemlje. Njegova prostornina je nepojmljivo velika — po zanesljivih cenitvah 1.8 triliona kubičnih metrov. In pri vseh raziskavanjih niso našli nobenega kota, ki bi bil brez življenja. A življenje je zelo redko sejano. Večinoma so to najmanjše živi, ki jih naše najtanjše mrože tie morejo zadržati. Posebno velja to za odprto morje; v bližini obali je življenje gosteje. Če se spomnimo, da je morska voda v svoji sestavi prav za prav izredno enotna in to enotnost živahne struje in toki neprestano pospešujejo, potem nimamo daleč do sklopa, da zadržuje življenje v morju v dosedanjih mejah edinole pomanjkanje hrane. Tam, kjer^ se morje takorekoč gnoji, število njegovih živi izredno hitro naraste. In sicer so to tiste majcene prosto lebdeče živi. Imenovane planktoni, ki morejo kot prve izkoristiti »gnojenje«; te pa potem služijo v hrano rakom, polžem, črvom in ribam. Na ta način niso odvisni od tako neznatnih živi, kakor so planktoni, in od njihove dobrobiti samo galebi, marveč tudi ljudje, daleč notri v celino, ki se v veliki meri hranijo s suhimi in nasoljenimi ribami. Nasprotno so pa velike haloge, ki v ozkih pasovih obrobljajo obali, in prav posebno še uboga morska trava za preživljanje oceana skoraj brez pomena. Če se zaradi odmiranja morske trave pojavlja velika skrb ravno med ribiči, je to pač zategadel, ker slatiiki najraje ležejo svoje ikre ob ploskih, « halogami in morsko travo poraslih obalah. Da hi se pa bilo število rib zaradi bolezni morske trave že zelo skrčilo, bo pa po vsej priliki bajka. Sa i je Iiii slanikov lov v niinolem avgustu obilen kakor še nikoli. Pa ludi morskobio-loški zavod na Helgolandn potrjuje, da o kakem velikem umiranju rib ne more biti govora. Kljub temu nasproti bolezni morske trave ne moremo ostati ravnodušni. Kaj bi bil vzrok tej bolezni? Človek se nehote spomni na velike oljnate madeže, ki jih puščajo na morski iiovršini moderne motorne ladje. Vendar morska trava zamira tudi tam. Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robce?, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) kjer takega promota ni. Nam ostane še splošnoznani, zloglasni, zahrbtni bacil. Tega dozdaj znanost še ui mogla ugotoviti. Vendar se nam vsiljuje šo nadaljno vprašanje: Odkod prihaja okužba! Pri tem nam misel nehote uhaja proti zapadu, na tok, ki se vali preko oceana in pošilja proti evropskim obalam pahljačo toplih struj. O njem ne bi radi rekli kaj slabega. Saj F.v-ropa nima nobenega nesporne,isega dobrotnika od zalivskega toka. Treba se je le spomniti na to, da zdrži mirta na Irskem vse leto na prostem, dočim ječi Labrador, ki leži v isti širini, v sponah ledu. Na tega dobrotnika Evrope namigujejo nekateri, češ da ni nedolžen ua bolezni morske trave a dokaza za to še ni nihče doprinesel. Mogoče je misliti na samopomoč morske trave proti naslopivši bolezni. V bolnem telesu samem se pa utegnejo izvršiti obrambni ukrepi. Pomoč pa bi utegnila priti od zunaj, tako da bi nastopili sovražniki bolezni in omogočili napadenemu oddih. Ali pride pomoč o pravem času? Vrsto niso večne. Njihove nalogo pa morejo prevzeti druge. Kes pa je, da moro izpad tudi neznatnega člena prizadeti obsežne morebiti ves svet obsegajoče kroge, kar pa nikakor še ne pomenja pogube vseh prinadnikov prizadete življenjske skupine. Fr. Castellino: Fjet zaušnic in en naslov Vstopite, go&poda, vlak odhajal« Cene Tiček je stisnil prijatelju roko in stopil z eno nogo na stopnico. Ko je pa dvigal za njo še drugo, bi mu bila skoroda iztaknila oko konica nekega dežnika, ki je molela izpod pazduhe ogromnega možakarja. Ta človek se je zastonj trudil, da bi svojo telesno maso potisnil skozi vagonska vrata in Cene Tiček mu je skušal pomagati na ta način, da ga je krepko sunil tik pod hrbot. A debeluh je to njegovo namero napačno umel in mu, ne da bi se ozrl, zabrusil: »Bodite nekoliko dostoinejši, surovina!« v V Cenetu Tičku je zavrela kri. »Surovina ste vi!« Gorostas je žrtvoval trud, ki ga je bil že vložil v to, da bi se potisnil v vagon, se obrnil, kakor je pač mogel, spustil na tla dežnik in prima-zal zaušnico na lice, ki mu jc bilo najbliže. »Vstopite, gospoda, gremol« Napevši vse sile, se je gorostas slednjič zrinil v voz in takoj nato je sprevodnik zaloputnil vrata in kriknil Cenelu Tičku v obraz: »Na.zaj, gospoda!« In tako ie nesrečni Cene ostal na pločniku s pekočim licem in odprtih ust, a ob njegovih nogah je ležal dežnik njegovega zopernika. Pobral ga je, ga zavihtel v zraku in se zadri za vlakom: »To mi boš plačali Zaušnica za zaušnico!« Naslednjega dne je izšel v vseh mestnih listih naslednji oglas: »Kdor je izgubil rjav svilen dežnik s tako in tako kljuko, naj pride jutri ponj k meni na dom. Cene Tiček, ulica X, štev. Y.« Ko se je zjutraj naš oklofutani Cene prebudil, je čutil, kako mu nekaj greni dušo, in v tem. ko se ie še v polsnu skušal epomniti vzroka te grenkobe, ga je dodobra vzdramil glas hišnega zvonca. I In ker ni bilo slišati krevsajočih korakov stare služabnice, je Cene Tiček sklenil, da gre sam odpirat. Obul je copate in šel kar v pidžami od-klepat. Pred njim je stal zajeten možakar ko sod. »Ali ste vi gosipod Cene Tiček?« »Sem, s čim morem postreči?« »Čital sem vaš naslov in prihajam po . . .« »Zaušnico!« je dovršil človek v pidžami. Besedi je takoj sledilo dejanje po rejenem licu, da je kar odzvanjalo. Oni drugi ni dlje čakal na dežnik: stekel jc pc stopnicah nizdol, ko da bi gorelo za njim. »Zdaj sva poravnala račum! Vsekakor je ostal na moji strani še dežnik povrhu.« Poipevajoč se je oblačil. Vest mu je bda zdai mirna in jasna. Tedaj je znova zapel zvonec. »Ta se vrača... Kdo si ga ve, morda ima s seiboj pomoč ...« Za vsak slučaj je vzel v levo roko dežnik. A na pragu je stal gospod, ki s prejšnjim ni imel nič skupnega. »Oprostite, ali ste vi gospod ...« »Da, to sem jazi« , »Jaz sem tisti.., tisti od dežnika ...« In opazivši dežnik v Cenetovi roki, je stegnil svojo po predmetu, ki se mu je tako prijetno ponujal. Cene Tiček je za čas presenečen obstal. Njegova pravična duša je kolebala ko plamenček sveče v vetru. Ali je bila njegova pravična osveta v klofuti, ki jo je bil že dal, ali bo v tej, ki j< je nameraval dati zdaj? Ker ga je ta hip zasrbela roka, je to rešilo vprašanje in roka je na mestu izvršila svojo dolžnost. V očeh obiskovalca je zablisnilo začudenje in srd; vendar jc mož presodil, da je pametneje Narte Velikonja: Statistika in piruh »Koliko jih je od vas že videlo koline?« In zagrmelo je po razredu: »Jazi« »Sedeminštirideset, Dobro.« »Koliko jih je že prineslo koline?« »Dvainpetdeset. Prav.« Razrednik ie zaprl knjigo in dejal: »Zdaj pa lauko greete domov.« Na poti smo vprašali Bohinčevegu, zakaj se rt dvignil pri kolinah, ker smo vedeli, da pri njih velikokrat koljejo. Odgovoril nam je: »Kdo pa je vedel, kaj hoče. Prav tistikrat lem barantal za peresa.« »In jaz sem bil pri piruhih,« je poudaril Malešičev Peter, »in mislil »em na golobe!« Razrednik je bral svoje poročilo in zapazil, da je pozabil pfi evojeru sestavku vprašati se, koliko je obutih in koliko je basih v razredu, pa mudilo se je. Bile so velikonočne počitnice, ln med velikonočnimi počitnicami je moral oddati evoj spie. Zato pa je bil tako nesrečen. Od jeze je šel k sosedu na četrt vina. Ko je spil že dva deci cvička, mu ni dalo miru. Dvignil se je, kakor da gn je nekaj zbodlo. Moral je proti domu. Pri vratih ie pogledal kvišku in na soli zapazil Številka sedeminosemdeset. Udaril se je po čelu, da je počilo in hitel v razred. Zdaj je vedel, v njegovem razredu je bilo sedeminosemdeset odstotkov obutih. Tako je moral zapisati. V resnici sam ni vedel, koliko je bosih in koliko obutih, ker nekateri so imeli popoldne iste čevlje, kakor bratci ali sestrice zjutraj, drugod eo obuli tavržene očetove ali zapuščene materine, raz-pokane starejšega bratca ali pošvedrane sestrice. Raztrgani čevlji so prav tako pustili lužo Ven, kakor vodo noter, zato so bili še bolj imenitni. Učitelj je bil ves veecl, da je vprašanje rešil In spis poslal. Čez sedem meeecev so mu pisali, da je njegov razred pctindevetdcect odstotkov Eadcl, in da ie njegov razred merilo za naše podeželsko šolstvo. Kakor sem navedel, jaz se nisem vzdignil pri vseh vprašanjih, Gotovo boste zmajali z glavo, toda jaz sem bil vesten in sem vedel, kaj (f statistika, in da je statistika temelj vsaki šoli. vsakemu domu in vsakemu nosceivu. Do statistike *!'in mislil, du ji 1 - »i<•': • ali nižje izkopana, ampak, ko sem izvedel za siatistiKO, sem \etiii, ua n-m sioi.. \si n... javne naprave. In zato se tudi nisem dvignil pri statistiki, ko je učitelj tako natančno zahteval. Pri onem vprašanju sem se dvignil, ki je bilo točno. Če bi učitelj vprašal, kdo je piruh dobil, bi pošteno odgovoril, da sem ga dobil. Koline imajo dvojen pomen. Tiste klobase, ki doma ostanejo, so slaoše, kajti nič se ne more dati v zobe sosedam, ne bire ne kolin. Posebno, če je bilo treba nesti koline Sedejevi Rezi. Naša mama je v tem oziru nad vsakomur. Kajti rekla je, da moram reči, ko bom koline položil na mizo: >Kar smo pridelali, to imamo.« Moram dalje povedati, da je bila mama na svojem domu, in se jc njena mama imenoval« mamina mama, dalje so očeta zmerjali z zetom. K njemu je včasih prišla starejša žena, iu n jej smo rekli mati. To ni bila kakšna mama. ampok mati. Tako jc naša mama pripravila koline za Sedejcvo Reza Ta je bila med najuglednejšimi gospodinjami v vasi in njena beseda je nekaj veljala. Poklicala me je izza peči in dejala: »Tu imaš čevlje iu nogavice in kapo in plašč in rokavice. Pa rokavice palčnikc! Nesti boš moral koline.« Tistikrat .so bile pri nns te rokavice še zasmehovane. Kdor je hotel biti imeniten, je kupil rokavice s prsti, in ga je zato zeblo in je imel ozebke. Drvarji in Žagarji, vozniki in šolarji smo imeli pu palčnikc. To sicer ni bilo imenitno, pa nas je grelo. Take rokavice mi je mama dala. Iz tegu se razvidi, dn sem moral, ko sem prišel domov, sezuti čevlje. Če je pozabila mama nanje, eem bil že v drugem trenotku k je v kakem ledu in snegu. Zato je bilo prvo, ko sem stopil skozi vrata: »Čevlje doli,« in sem moral lepo ubogati. Zdaj pn mi je suma ponudila čevlje in nogavice in kapo in plašč in rokavice, in pripravila 110 mizi Koline. Lep krožnik. Nu tem krožniku so bile klobase. Ko sem se obal, so bile koline že povezane, meri nje je spadal kos zarebernice. Potem mi je mama dala polno lepih naukov. >l)n ne smem metati kamenja. Da moram paziti, kam stopim. Da se je treba pri sosedu broniti. ee mi kaj dajo. Da moram paziti na krožnik, ker jc lep in nov. Du ni treba bežati pred vsakim psom, sosedovi so privezani, če te pa drugi sreča na poti, ni nevaren.« Ko je bilo vseli naukov konec in moja prša polna junaške podjetnosti, sem pograbil koline. Predstavljajte si malega dečka, ki nese koline, in mu jc mraz, pa ne sme in ne more metati kamenja. Pomislite samo, da ga je bila polna pot. celo tam, kjer ga prei nisi videl. Tako sem videl kamenje, ki je bilo naravnost rojeno za moj žep, tona moral sem nesti koline, in sem prekladal krožnik z leve na desno in si dobro zapomnil, kje ie kamenje in kakšno je. Rekli boste, da je bilo kamenje primrznjeno. Seveda je bilo primrznjeno, dokler ga nisem s čevlji odbil in ga v palčnikih ogrel. Potem pa ni bilo več primrznjeno, in če sem hotel, sem ga vrgel ali pa vtaknil v žep. Vreme pn je bilo tistikrat bolj kislo. Solnca nisem videl. Pozimi se često solnce (»krije, včasih sc pa tudi pokaže. Najbolj mi je bilo všeč, če je samo pokukalo izza oblakov, ker je vrglo na zemljo širok trak. Okoli in okoli oblakov je pa bilo modro, vijoličasto, rumenkasto in rdeče. Takega solnca tisti dan, ko sem nesel koline, nisem videl. V visokih vejah starih bukev se je tu pa tam celo preganjala megla. Spet moram povedati, da to ni bila vroča megla, zato je bilo treba kamenje s čevlji odkrehniti. Edino, kar sem pa smel in mogel po poti, to sem storil. Kajti žvižgal sem, da bi si ušesa tiščali, če bi me slišali, žvižgal sem svojo pesem, in ne take, ki je v bukvah. Zakaj bi pa ne žvižgal, če sem nesel koline, in so bili sosedovi psi privezani, drugih pa ni bilo na poti. Pri sosedu sem položil koline ua mizo in lepo in ponižno poprosil, naj izpraznijo krožnik. >Kar smo pridelali, to imamo.« Pri tem sem rabil materine besede. Soseda je vprašala, če sem še kuj pustil doma, in sem po resnici povedni, da še mnogo, toda najboljše klobase sem nji prinesel. Gospodinja je rekla: »Torej imate, kar ste pridelali I« Potem je še pristavila: »Ali tudi že pri vas delate dvojne klobase?« Tu sem se čutil junaškega, da sem zanikal. »Koline so enake, ampak sosedu sem prinesel bol jša čreva.« Nato mi je dala piruh. Velika noč je bila blizu. Pri nas smo trikrat klali, in zadnjič tik pred veliko nočjo. Soseda mi je dala jaice. I »Da boš imel kaj za pirube.« Če povem po resnici, mi je srce skočilo od veselja iu sem se obrnil v stran, da ni soseda videla, ko sem ga moral ujeti. Toda moral sem se braniti. Tako je zahtevala materina beecdu in jaz sem bil poslušen deček, še ubogal sem, če so tudi drugi videli. Zato sem se branil, ko sem mislil, da sem se zadosti branil, sem segel po piruhu. ln je bilo pravo kokošje jajce, in sicer od boljše kokoši. »Kako gu boš pn nesel?« je vprašala soseda. »O,« sem dejal, »kar v žep ga bom dejal In bora prav počasi hodil, da se mi ne ubije.« Potetn je dala kos kruha. Črn pšeničen je bil. Pri nas smo imeli belega, ker smo moko kupovali pri trgovcu, zato ni čudu, da je bil soeedov boljši. Krožnik in piruh sem položil na mizo. Nisem še dobro prijel rezino kruha, ko je prišel sosedov sin France. Ta me je potipal po glavi in dejal, da mi ni treba jesti, Icer nisem lačen in se mi že na glavi pozna, ila sem sit in je glava trda. Jaz sem pa držal kruh z obema rokama in jedel. Potem je dejal, da ne znam skočiti. Da še slame ne preskočim. Jaz sem ugovarjal, da skočim še višje, kakor je slama. Dejal je, da zastavi glavo, da ne skočim, če tako naredim, kakor reče on. Jaz sem mu rekel, da skočim in sem bil vee rdeč in v jezi. Da me ima za tako slabega. On je pa ne bodi len, prinesel slamo. Moral sem dati kruli iz rok in se prijeti za konec čevljev. No, le poizkusite sami, če to gre. Jaz se kljub vsemu napenjanju nisem uiogel dvignit' čez slamo. Sosedov sin France se mi je smejal. Potem sem mu moral povedati, ali se tast in zet pri nas kaj tepeta. Tasta je mislil maminega ata. za zeta je mislil mojega očeta. Seveda sem moral zanikati, ker se nista tepla. Potem me je vprašal, ali se kaj prepirata? lahko sem mu zanikal, ker tudi tega nisem slišal... Če sta pa bila različnega mnenja, kaj morem za to. Potem me je vprašala gospodinja, ali si je ros mamina mama kupila obleko na upanje, ker ji ni dal tast denarja. In sem povedni, da je trgovcc prinesel kuverto. Kaj je bilo v kuverti, nc vem in da eta mamin ata in mauui ' sobi zelo glasno govorila. Reza je rekla: »Saj sem vedela.« w Чсш me ie vnrašala. ali i"" mama ree Friaučhu Gustl ma beseda Stanovanjska oprema KAROL PREIS Maribor, Gosposka 36 palača banovinske hranilniee * Preproge, linoleji, zavese, blago za zavese blago za pohištvo, odeje, prevlese za postelje, posteljno perje in gosje perje, tapetništvo železno pohištvo in iz medi. Reducirane cene. Cenik se pošilja brezplačno umakniti roko, ki se je bila stegnila po dežniku, in dati petam vetra. »Dal cesarju, kar je cesarjevega!« je godrnjal sam pri sebi Cene Tiček ... Da, toda kateri od obeh je bil pravi cesar, tisti iz vlaka? Hml Kdo ga je včeraj videl v obraz, ko me je tako nalepem imenoval surovino? Saj je bil med nama tisti vampi Sicer sta bili pa obe moji zaušnici upravičeni! Ena kot maščevanje, druga kot kazen. Kajpak! Če je eden od obeh cesar iz vlaka, je drugi navaden slepar, ki je prečital oglas, in...« Ram Paloš je pripadal plemenu Fanda in ie bil kakor večina njegovih soplcmenjakov — velik revež. Imel je samo hišico, njivico in ženico. Hiša je bila vsa preperela in na vseh straneh podprta s tramovi, da se ne bi podrla, njiva majhna, da je bilo žita ob dobrih letinah komaj do božiča, a žena je bila majhna, lepa in vrla, ni mu pa še povila sina. Ram Paloš je vsako leto do sv. Jurija zoral m posejal svojo njivo, potem pa odšel kam v meeto za zaslužkom, da bi kakor drugi njegovi rojaki ujel kak groš 6 sekanjem drv, prodajanjem limonade aH čim podobnim. V mestu ie ostal do Kasuma (Mitrovega dneva), nato se pa z zasluženim denarjem vrnil domov in se tako prehrani!. Tako je šlo leto za letom, dokler se ni odločil, da bo ostal v mestu dalje časa in si, če mogoče, zaslužil večjo vsoto denarja. Poslovil se je od žene, jo priporočil sosedom, da bi ji pomagali obdelovati njivo, in odšel po svetu. V daljni deželi je našel gospodarja in se vdi-njal pri njem za slugo. Zvesto mu |e služil tri leta, nato ga pa prosil, naj ga odpusti in mu plača, kar je zaslužil. Ta je vzel v eno roko tri zlatnike, v drugo pa trideset in rekel elutgi: »Tu so trije zlatmi'ki z blagoslovom, tu pa jih je trideset s prekletstvom. Izberi, katere hočeš.« Ramo se zamisli in premisli, da so boljši trije zlatniki z blagoslovom kakor trideset s prekletstvom, ter je izbral one tri, se poslovil od gospodarja in krenil na pot domov k ženi. Pot ga je utrudila, in prišedši do krčme, vstopi, da bi si odpočil in pojedel skorjico kruha. V krčmi jc bilo dosti ljudi, ki so se pogovarjali med seiboj in se zabavali; saimo v kotu je sedel starček, ki je molčal ko riba in ni izipregovoril nobene besede. Ram Paloš se je temu čudil in vprašal nekoga, kdo je ta starec in zakaj tako molči. »To je moder človek, a besede so pri njem drage, in brez zlatnika ne odpre ust.« Ramo se je še bolj čudil, a ker je želel slišati membnejšo. Zopet je ponudil zlatnik, in starček je spravil zlatnik. »Daj, starček, zini kako modro!« Ta je vzel zlatnik in rekel: »Pojdi za vrano in našel boš mrhovino!« in to rekAi je umolknil. Ramo se je čudil tej modri besedi, ki jo je že kot otrok tolikokrat slišal, a ni vedel, čemu naj bi bila dobra, pa bi bil rad slišal drugo, Se pomembnejšo. Zopet pomolil zJatnik, in starček je fepregovoril: »Ne hodi čez reko po neznani gazi, kadar voda naraste!« In zopet je zaprl usta in sipravil zlatnik v žep. Ram Paloš »e še bolj čudi tej znani stari pri-slovici in si misli, kamor sta šla dva zlatnika, naj gre še tretji, ter ga pomoli starčku, da bi mu rekel še kako pametno. »Potrpi in rešen bošl« je izgovoril starec in pravil zlatnik. Drin, drin ... še tretjič zvonil.., »JCdo bi bil ta tretji?« Ko je za njim zapri vrata, je nadaljeval samo-govor: »Tudi tretja zaušnica je bila umestna... Ta hi bila lepa, če bi taki sleparji ostali brez nje ...« Samogovor je nadaljeval tudi po četrtem in petem obisku: »Ta f>eta zaušnica mora biti zadnja... Če jih pride še nekaj, naj opravi z njimi Reza, ko se vrne ,.. Vseh teh pet zaušnic je bilo potrebnih. Vendar se vsa stvar predolgo vleče. Ko sem toliko delal z rokami, si jih moram umiti. Nesel bom dežnik na policijo.« Sprejel ga je sam policijski načelnik. Prav gorostas! »Vi prinašate najdeni dežnik? To je lepo od vas, gospod. Kaj takega se ne zgodi vsak dan, nak ... Pa glej, glejl Ne občudujem vas samo, ampak se vam tudi zahvaljujem. Napravili ste mi uslugo. Zelo veliko mi je na tem dežniku. ., Da, gospod, moj jel Ko sem včeraj na glavnem kolodvoru stopal na vlak, sem ga spustil iz roke, da bi popravici oklofutal nekega človek« . . . Čudite se? Kajpada sem oklofutal nekega do skrajnosti nevizgojenega človeka, pravo surovino!« Cene Tiček jo je kar najhitreje pobrisal. Po petih zaušnicah je ostal tisto obljubljeno, tisto pravemu cesarju dolžan. Še več, zdaj se je bila žalitev ponovila in treba bi bilo dati dve zaušnici... Ram Paloš se je začel praskati za ušesom — bodisi zato, da bi raizumel pomen besed ali pa, ker mu je prišlo na misel, da se vrača domov praznih rok, kakor je bil praznih rok odšel. A kmalu se je znašel in odrinil dalje, da bi čim preje prišel domov. Gredoč je malo dalje od poti opazil jato vran, kako so se zbirale in obletavale neki grm. Rad bi bil vedel, kaj neki imajo, zato je krenil s poti in prišedši do grma, opazil na tleh mrtvega človeka, ki so ga bile vrane že napol požrle. Začel ga je pregledovati in opaizil, da je opasan s pasom; ko mu ga je odpel, je bil poln zlatnikov] Ram Paloš je spravil zlatnike v svojo torbo in šel veselo dalje, ko je čez nekaj časa dospel do reke in našel prehod. Toda ker je bila voda zaradi hudega dežja narasla, se je spomnil drugega starčkovega pregovora, sedel na breg in čakal, da bi voda upadla. V tem je prišel potnik na konju in hotel iti čez reko, a Ramo ga je opomnil, naj raje čaka, dokler voda ne upade, ker je nevarno bresti po neznani gazi. »Nimam časa čakati, prijatelj, a moj konj je dober, ta me že prenese.« In pognal je konja v vodo; ko je pa prišel na sredo reke, je konja zgrabil tok in ga zanesel niz-dol. Boreč se z vodo je konj vrgel jezdeca s sebe. Ta je utonil, konj pa je s težavo priplaval nazaj na breg k Ramu Le-ta je konja, ki je izgubil gospodarja, prijel, pregledal bisage in našel v njih polno denarja. Veselo je zajahal konja in šel dalje. Zvečer, ko je bil legel že gost mrak, je dospe! Ramo Paloš v domačo vas in do svoje hiše. V vasi in hiši je že vse spalo: pogledal je skozi okence v hišo in zagledal svojo ženo, kako utrujena od dela spi, v zibelki poleg nje pa _ dete. Ko je Ramo to videl — bil je brez zaroda, dasi si je želel otrok — se mu je stemnilo pred očmi in v srcu se mu je oglasil sum, da se mu je žena izneverila in se vdala drugemu; prevzet od srda, je potegnil nož, da bi plamil nad nezveet-nioo in jo umoril. Že je prijel Za zapah na vratih, ko se spomni tretje besede tistega starčka: »Potrpi, in rešen bošl« Premagal je svojo jezo in se, da ne bi ztbudil žene, vzpel na podstrešje, da bi prespal noč, jutri pa, kar bo Bog dal. Ob zori se je prebudil in pogledal skozi okence v hišo. Zagledal je ženo, kako ljubkuje otroka, govoreč mu: »Veseli se, moje zlato dete, tvoji mamici se je sanjalo, da bo prišel očka in ga boš tudi ti videl, kako je dober in vrl.« Ko je Ramo to slišal, se je spomnil, da je to njegovo dete, ki se je rodilo po njegovem odhodu v mesto, in stopil je v hišo. Žena ga je vsa srečna objela in mu povedala, kako ji je dobri Bog dal otroka nekaj tednov po njegovem odhodu in kako ji je bil edina tolažba v tem dolgem času njune ločitve. Ramo se je v svojem srcu zahvalil Bogu in staremu modrijanu, čegar besede so ga obLa-godarile z bogastvom in zakonsko srečo. Al m verjamete, de je strašn he-du, če člouk na ve, kuku b začeu in kua b puvedu. Ke-ne, tu ni use glih. Lde ja zatu berejo, de kej zvejo. Zatu jest misilem, de je še ta nar bule, če se tista reč naprej uzame, ke se zajna medi. Ta druh pa že lohka mal puča-ka, sej na guri voda. Sevede, zdej je pa spet tu tešku pu-gruntat, kua se bi medi. Kene, nahterm se ta nar bi medi za razuru-žitev, ke se bujejo vojske, še bi pa zatu, de b jh verižinki še bi na pumouzl, kokr sa jh med zadna vojska. Pa tistem se tud medi za razuružitev, ke s še niso mogl dost kanonu m druge take ruputije preskrbe t. Tistem gespudeni, ke u Ženevi razuružitev kumenderaja, se pa spet za razuružitev prou nč na medi. Pa jm tu tud ni prou nč za zamert, ke u Ženevi, prauja, je strašn luštn. Za vojsko so pa spet požeruhi naudušen, ke pr vojsk se da za-služet. Mi, bi navadn Ide brez titlnu, mama pa pouhne glave same gespudarske griže. Za nu'bena druga reč se na brigama. Kua nam mar, kua pučneja Ide pu svet. Kuku sa sprejel tega al pa unga u Kutari'b. KuLk banketu sa mu prredl in kua use sa na teh banketeh jedi in pil. Tu nas prou nč na briga. Nam gre sam griža pu glau. Kene, če pušlataš u varžet, pa nč na zašumi notr in tud nč na pužvenkla, pa se spouneš na griža. Men, pa tud drugem pametnem ldem, pusefbn knapem in drugem delucem pu fabrkah, tud na rnji druzga pu glau, ket griža. Kua črna? Ni nč za pumagat. Sevede, tista gespoda, ke ma pouhne vampe, pa še zmeri kej za prgriznt, tistem je griža španska vas. Tist. ke jim pu trebuh krul in b jh kašna banda lohka punucala namest klarineta, te pa vejo. kua je griža. Scer sm pa jest že večkat kej pametnga na-svetvu, kuku b se dala griža panat, pa ni na nuca. Mende maja uri tist, ke take rči kumenderaja, ku-smata ušesa, al pa zatu nočja mojih svetu puslušat, ke jm griža tud učaseh prou pride. Al ni pol bi pameten, da pestim tud jest griža prgmah, ke nimam prou nč ud tega. Kdu s pa bo zastojn s tako rečjo glava belu? Sej s jo še tist nočja, ke sa pušten plačan za tu. Pestimo use skp in pučakmo, de uma šli kar živi pud zemlo. U Trboulah, u Hrast-nike, no pa tud drgod pu rudnkeh jh gre večkat kar cela šuma živeh pud zemlo. Pučakmo holt, sej uma pršli še tud mi pučas na vrsto. Iblansk pugre-bn zavod je zavle tega že u strašneh skrbeh. Kene, kulk gnarja so kuštale use tiste kučrje, uniforme in use tiste pnprave za Idi pud zemlo epraulat. Zdej nej se pa kej tacga Egudi, de uma začel kar sami pud zemla hodetl Tu bo strašna zguba. Kam uja šli z usa tista ruputija? Gespud pugrebn derehtar se je že zadnč ve u Oskrbite si skrbeh za ušesem prašku, ke je vidu tam u Gle-dališk ulc enga mužakarja, ke je kar žiu u zemlo zlezu. No, pa. tekat ni blu še nč hudga. Ke je tist mužakar kanal mal puitimu, je pa spet žiu in zdrou vn prlezu. In gespud pugrebn derehtar se je kar glulbok uddehnou m šou u kavarno, de s mal žiuce pumiri. Ampak, jest mislem, de se iz tem ni d ost za ipasat. Če u šlu iz griža še tku naprej im se gesputn na uja resn putrudl, de b jo pamal, umo h maj usi iivi pud zemlo, pa nas na bo več nazaj. Kua u pa pol? Če se če gesipud pugrebn derehtat teb skrbi znebit, b mu jest nasvetvu, de nej kar prec stav u uibčinskem svete nujn predlog, de morja za usacga Lblančana, ke pride na svet, starši plačat »troške za pugreb, nej s bo že za eršte, cvajte, al pa drite klas. Kokr sa holt glih pr gnarjeh. Ampak pugreb more bt naprej plačan, pa je fertik. Pol pa lohka zgine Iibiančan magari na luno. Pugrebn zavod na bo zavle tega nubene škode trpou. Jest sm prepričan, de uja gespudi uibčinsk svetniki ta predlog z naudušejnam sprejel. Za kua pa tud ne? Zavle teiga ni treba, de b kerga kej vest pekla. Če sma mogl kuluk plačat za ene par let nazaj, za kua b pol pugrebu na plačval za ene fiar let naprej? Štemplne morma tud za ene par et naprej na račune napopat, ke tud na vemo, al bomo te račune kerkat nucal al ne. Vornga more bt. Ja, pa tu b bmal puzalbu puvedat, de morma tud mi, ke že zdej iblanske ceste frderbujemo in trava pu svet tlačma, pugreibe naprej plačat, ne sam tist, ke boja šele na svet pršli. Nam b tu še bi prou pršlu, ke b pol saj vedi, s kašna kučija nas uja na un svet fural. F. G BANKA BARUCH 15. RUE LAFAY BTTE PARIŠ Telef.: Trinitč 81-74 — Telet.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji tn Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelee, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Na cahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Poslužite se za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracij a, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. X O. s. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Trije pregovori Amavtska pripovedka. ▼ nedeljo njene mame obleko in sem tudi zanikal, kajti v nedeljo je imela svojo. Medtem sem kruh že snedel. In je sosedov »in France jx>trdil, da nisem več lačen. On to F>zna na glavi. Zdaj je še bolj trda, kakor prej. ripravil sem se že, da bom vzel krožnik in piruh, ko so se odprla vrata. In skozi vrata sta priletela domači prepeličar in mali pinč. Ker ie bila zunaj megla, sta imela brke vse mokre, lila sta hladna in mokra in sta smrdela po vetru. Hudo po vetru. Predno to se dobro zavedali, sem že sedel ia mizi. Razlagal sem, da se tako velikih psov, če so pri meru, sicer ne bojim, ampak če jezik kažejo, potem iim ni zaupati. Jaz sem majhen deček in jc boljše, če splezam na mizo. Če pa so prišli iz mruza, ne morem jxnnagati. Saj veste, težko je prenašati vonj velikega psa. V šali je dvignil sosedov sin France malega psička na mizo. Ta mi je hotel oblizati roke, obraz ln lice. Tudi pri tem sem deial, da nisem vajen tako živahne in mokre živali, naj ga kar vzamejo. Dali so mi krožnik in piruh. rekel sem jim Se: »Dober dan,« ker sem pozabil prej in ie to mama naročila, odjirl sem vrata in izginil. Lz- tinil pa v strahu, da pride za menoj Pazi ali astor. Ali vam nisem povedal, kako sta se jisa imenovala? Pazi in Kastor. S takima psoma je najboljše, če ostaneta doina iu ne spremljata človeka, četudi je majhen deček. Drugače sem pti moško korakal. Imel sem čevlje na nogah, ki jih je mama drugače skrila, v žepu sem imel piruh in prazen dragocen krožnik. Ker je bil pori hišo še velik zamet, sem piruh in krožnik pologi na njivo. Čevlji so hoteli nalašč pokazati. kaj znajo, ko sem zagledal pod zidom Ka-storja. Ali ni ta mrcina korakal naravnost proti meni! In brki so mu bili spet beli od sreža... Četudi je nesel kost v gobcu, nisem vedel, ali ne spusti kost in pograbi mene, zato sem bežal tn pustil na njivi piruh in krožnik.K sreči je Kasjorja opazil sosedov sin France in je psa poklical. Pee je pustil kost. Potem je poklical men*. Veste, da se je smejal. Tolkel se je po kolenih in se smeial. Sploh je bil nevljuden, kajti jaz sem bežal in se nisem nič smejal. Če bi bili kakšni glasovi prišli čer moia usta. hi »ilo to jokanje in kričanje, ne pa smeh. No, ker je psa držal, sem se v teku vrnil, pograbil piruh m krožnik, pogledal še, ali gre pes za menoj in ali ga misli izpustiti, in sem jo ucvrl proti domu. Vreme ee ni bilo nič izpre-menilo in je bilo še prav tako kislo, kakor prej. Tudi megla se je lovila okoli starih bukev, toda sneg je bil pa tak, da bi ga shranil za največjo vročino ali pa vsaj spravil na peč, če bi ga mogel. Ali je bil vaš zia lepši od našega. Ne verujem. Naš je lep, še lepši je pa zamet jxxl njim. Zdaj, ko sem bil na našem, se sosedovih psov nisem nič bal. In da jim pokažem, kako se jih nič ne bojim, sem odbil kamenje s peto, ga pobral, se ozrl, dasi sem vedel, da ne vidim hiše in potem sem kamenje zagnal, da so lahko vsi videli, kako se nič ne bojim. Pod zidom je bil pn zamet. Dva metra snega, ki je segel skoraj do hiše in zraven še na kopnem poledica. Na nogah pa take čevlje, ki mi jih je maina dala samo za koline, za šolo in za mašo. Saj bi čevlji sami drsali, če bi jaz le hotel. Tudi sem vedel, da moram nazaj, če pustim krožnik in piruh. Zato sem lepo položil piruh na krožnik in krožnik na sneg. Kakšno veselje je, če vam krožnik pleše in piruh pleše na njem in se nobenemu nič ne zgodi. Toliko časa se ni nič zgodilo. Kaj je trše od porcelana? Kamen in apnenec okoli piruha na krožniku. Kdaj je bil les trši od porcelana? Nikoli! Toda naš žleb je bil lesen in je bil pri klovniei in se ni umaknil ne krožniku ne piruhu, zato se je moral krožnik in piruh žlebu. In. ker sta bila jezna, da se morata umakniti, sta se od jeze razpočila. Kokoši, ki so otepale prazno slamo ter je bilo videti, da jim je bilo to v veliko zabavo, so se zgrozile nad žlebovo neusmiljenostjo, koko-dajsknile in se razletele na vse strani in povsod razlagale, kako irdo ravna žleb z njihovim pridelkom. Tn pridelek je sicer znesla druga kura, ampak tako se kljub temu ne postopa. Jaz sem gledal na zametu to nesrečo in bil kar trd od jeze nad trdosrčnostjo našega žleba. Ali se ni mogel umakniti, tako umakniti, da bi bil s slamo ali z listjem prijel krožnik in piruh. Toda. da je bila smola še večja, je prav tisti hip moja mama prišla okoli hiše in je videla veliko razdejanje, ki se ie zgodilo samo radi neusmiljenega žleba na Klovniei. Ko je dobro videla in nekaj zakričala, sem jo jaz žc ubral proti jami in nisem šel domov. Mama me jc videla bežati proti jami in je z povzdignjenimi glasom zavpita za mano: »Že še prideš I« Prepričan sem bil, da bom tepen. To sicer ne bi bilo prvič, ampak boljše čevlje sem imel in ti bi videli to sramoto. Ustavil sem 9e vrh jame, na dnu je bil led. Ves sem obupan, nisem vedel, kaj bi. Roke sem imel v suknji in globoko sem premišljeval. Dolgo premišljeval. Pa kai ne bi premišljeval, ko se vreme še ni nič poboljšalo in je bil še zmeraj mraz. Tudi megla se je še vedno lovila okoli visokih bukev. Jaz pa, mali deček nisem smel domov in sem hudo razmišljeval. Pomislil sem, tako in tako bom tepen. Padalo bo zaradi krožnika ln piruha, potem ne more padati radi ledu, potem ne more padati radi drsanja po njem, potem ne more padati radi novih čevljev. Ali pa pada vse skupaj hkratu. Izračunal sem, da imam dobiček in ker sem vedel, da imam dobiček, sem se spustil v jamo. In se drsal, da bi led pokal, če ne bi bil mraz. Dobre pol ure sem bil na ledu in sem že čisto pozabil, ka j me je primoralo na led. Brzel sem po ledu gori in doli in rečem vam, da še nikoli ni bilo tako prijetno. Toliko, da sem ee utegnil ozreti na znani glas. Ali ni mama stala vrh jame z veliko vejo v roki in me klicala. Ni me prav prijazno klicala, ampak veje le ni vihtela. Ali je bila veja pretežka, ali pa njena roka prešibka. Klicala me je s krstnim imenom. Tako, kakor me je klicala, kadar je bila prav prijazna. Vedel sem, da se je znala potuhniti, in zato nisem verjel njeni prijaznosti. Ubral sem jo v nasprotno smer. Toda mama je bila hitrejša in me je vjela. Ne bom opisoval stiske in muke malega dečka. Posebno, ker je bil mraz. Meni je pa bilo vroče, vroče od drsanja, vroče pa tudi od mamine bližine. Ko je bila mama še pet korakov od mene, sem še računal, da ji uidem, kajti pet korakov je še velika razdalja. potem je bila mama štiri korake in jaz sem deial. imam še tri korake pred sabo in ji prav lahko uidem. Potem je bila mama tri korake od mene, zdaj sem vedel, da ji ne uidem. In sem začel premišljevati, ali ne bi bilo najboljše, če se spustim na tla. Če me hoče dvigniti, bo rabila več moči z eno roko in bo manj udarila z drugo. Že sem premislil, kaj mi je storiti in sem se hotel že vreči na tla, ko sem se spomnil, da imam novo obleko, tako obleko naj umažem. novo in še nezakr- pano? Naj jo rajši mama s svojo vejo, in že je bila dva koraka pri meni. Kaj se vam mali deček, ki ima čevlje in suknjo in nogavice in kapo in rokavice na sebi, nič ne smili? Meni ee je hudo smilil, tako hudo smilil, da sem začel jokati. Zakaj bi ne jokal, če je pa mama vlekla za sabo veliko rejo. No, in potem je prišel zadnji korak. Ali verujete, da sem zatisnil oči zato, ker se je zgodila ta sramota malemu dečku. Ne bom opisoval trpljenja in vseh divjih misli, ki sem jih imel, ko me je prijela za roko. Zadosti bo, če povem, da sem si želel, naj bi se rodil brez. matere in naj bi čevlji rastli na leski. Tudi sem želel take nesreče, ki je tukaj ne napišem, ker bi me imeli za hudobnega in zlobnega dečka. To pa nisem bil in sem vse želel samo v obupu. Povrh tega je imela mama še vejo v rokah. Predstavite si malega dečka in veliko vejo. Predstavite si pričakovanja, da se bo tista veja zasukala in da bo padalo. Tistikrat sem vedel, da če bo začelo padati, bo padalo za krožnik in piruh in beg in skrivanje in led in drsanje in lepe čevlje. Zato se ne smete čuditi, če je bil mali deček tako obupan, da si je želel biti velik in naj bi bila mama majhna. To je bila najgroznejša želja, ki jo je gojil. Naj hie tudi to sem povedal. Pa glej čudo! Mama ni dvignila veje ln tudi udarila me nL »Na vejo in se napravi tako, kakor da prideš iz našega gozda. Tam si pobiral veje za naše potice.« Potem je vzdihnila: »Kako bi te raoa udarila. Zdaj te ne smem. Ser bi bil ves objokan. Ali si zelo raztrga, čevlje?« Ko sem ves osupel kar nemo zanikal, je dejala: »Mati Barbara je pri nas in je prinesla pi-ruhov. Glej. da se boš lepo vedel in da ji ne boš nagajal. Če te bom hvalila, pritrdi: »mh!« Zdaj pa povejte, ali sem prav storil, ker nisem vstal, ko je učitelj vprašal: »Kdo je že prinesel piruh?« Da je bilo oblačno, da je bilo mraz, da se je megla lovila v vrhovih starih bukev, da je bilo kamenje primrznjeno, da je bil v jami led in tistemu, ki se ni drsal, mraz, to sem že vse povedal. Da bi pa to spremenil v številke, mislim hišne številke, je bila pa vasica pod menoj premajhna. Zato is te moke ne bo »iatietike. Gospodarstvo Strokovno nadaljevalno šolstvo Spwt Na tem mestu smo že večkrat pisali o tem perečem vprašanju, ki je poslalo te dni najbolj aktualno, ker je predložen predlog nove uredbe za poslovanje teh šol. Sedaj je Delavska zbornica zbrala nekaj gradiva o tem važnem vprašanju, zlasti mnogo pa statistike, ki jo je zbral g. Jože Berdajs. Iz tega gradiva posnemamo tele važne podatke: Po 1.1930 je število vajencev v Sloveniji padlo za okroglo tretjino. Poleg te^a pa je treba upoštevati, da je celo v normalnih letih ostalo okoli 35% vseh vajencev brez šolskega |x>uka. Zato bi morala biti svrha reorganizacije strokovnega nadaljevalnega šolstva, da pripelje vse vajence v šolo. Z novo uredbo, ki predpisuje, da morajo biti strokovne šole trirazredne in da jih organizirajo občine v krajih, kjer je v šolskem okolišu nad 50 vajencev, bo ukinjenih okrog 50 šol z 86 razredi in 1400 učenci, v katerih se sedaj redno poučuje, četudi samo v 2. ali 1. razredu. Nadomestilo za to bi bili tečaji, o katerih uspešnosti smo že povedali svoje mnenje. Mnenje šolnikov je, naj bi se strokovno nadaljevalno šolstvo reorganiziralo paralelno z reorganizacijo narodnega šolstva. Taksne ugodnosti zadrug Zadnje spremembe nekaterih taks, osobito takse na račune, so dale mnogim zadrugam in zadruga r-jem povod, da sprašujejo, če taksne ugodnosti še veljajo. Zato sporočamo tudi v dnevnem časopisju našim zadrugam in zadruq;arjem, da se z veljavnostjo od 30. aprila t. 1. ukinja samo ugodnost po tar. post. 1 (5 dinarska taksa za vloge, prošnje in dopise, ki se naslavljajo na razna oblastva), dočim vse ostale ugodnosti še veljajo. Katere so te ugodnosti, to smo zadnjikrat natančno pojasnili v narodnem Oosjx)darju št. 9 iz 1. 1929, stran 141 in ss. in v Zadružnem vestniku št. 1 iz 1. 1931 in deloma tudi v nekaterih jx>znejših številkah. Kakor je iz dotične tam objavljene naredbe lin. min. razvidno, so ugodnostne zadruge oproščene tudi (aksc za račune, note, polnilnice, priznanicc, članske knjižice itd., ki jih dajejo zadruge ali zveze članom o prodanem in kupljenem blagu, o vplačanih in izplačanih deležih in o plačanem dolgu in obrestih. Ugodnostnim zadrugam torej ni treba uporabljati inonojDolskih (oziroma taksiranih) obrazcev za račune, v kolikor jih izstavljajo svojim članom. V Ljubljani, dne 21. aprila 1934. 7*idružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Zanemarjeni travniki kmeta prosijo: Veliko je še pri nas takih travnikov, ki vidijo svojega gospodarja uavadno lo ob k#tfjii. Da to ni prav, pripozna vsakdo. 2al ргш ostane največkrat le pri golem' pri-poznanju, do dejanj pa ne pride. Vsi takšni travniki so že dolgo let opazovali, kako njihovi gospodarji pridno negrujejo njive, za nje same pa se nič no zmenijo, kar jib je zelo bolelo. V tej svoji boli so so zanemarjeni travniki sešll ln pomenili ter poslali na svoje gospodarje tole prošnjo: Gospodarji! Vi dobro veste, vidite pa tudi čutite v svojem gospodarstvu, da Vam donašamo leto za letom manj in vedno bolj slabe krme. Detelje in dobre trave nas vedno bolj zapuščajo, njih vrste se se že zelo zred-člle ln še te, kolikor jih je še, bodo kmalu omagalo pod neusmiljenim pritiskom, ki ga izvajajo nad njimi mah in razni pleveli. Kadi gostega mahu ne more^zrak do zemlje, ki je v svoji gornji plasti že zaskorjila in postala kisla. Tudi hranilne snovi: apno, dušik, fosforna kislina in kalij, ki so potrebne za raščo trav in detelj, že zelo primanjkujejo v naši zemlji, kar pa ni prav nič čudnega. Saj vam vsako leto dajemo krmo, za lea ter o ne dobimo od Vas nikakega povračila in nobene pomoči, da bi se rešili težkih nadlog, ki nns že zelo tarejo in jih no moremo več prenašati. Zato Vas nujno prosimo, da se usmilite trav in detelj in pridete s travniškimi branami, s katerimi branajte po nas še to pomlad navzdol in počez (križem) tako, da zgine mah ln se pokaže črna zemlja. Šele ko boste to delo opravili, bo lahko prodrl zrak do korenin trav, ki bodo začele zopet § ros to dihati, sproščene mahu in plevela, vetujemo Vam, da še pred brananjem za: znamujete na nas ona mesta, ki so najbolj potrebna, da jib po brananju obse.iete s travnimi semeni. Prosimo Vas tudi, da nas dobro pognojito z dobro pripravljenim kompostom, že sprlinelim gnojem ali umetnimi gnojili. Trdno smo prepričani, da uslišite našo prošnjo. Ves Vaš trud in stroške Vam bomo poplačali s prav obilnim in obenem prav dobrim krmskim pridelkom. Zvesti in skrajno hvaležni Vaši zanemarjeni travniki 1. r. Bilance in poslovna poročila Češkoslovaška banka, Zagreb. Vloge 34.05 (40.5), gotovina 2.1 (1.4), menice 21.1 (27.9), čisti dobiček 0.38 (0.38) milj. — Jugoslovanska Solvay Ivornica, Lukavac. Pri glavnici 80 milj. Din je znašal čisti dobiček s prenosom vred 13.9 (11.0) milj. Din. Bilanca izkazuje povečanje investicij in dolžnikov ter zmanjšanje zalog. Kongres jugoslovanskega trgovslva v Skoplju. Vsi trgovci, ki se nameravajo udeležiti kongresa jugoslovanskega trgovstva v Skoplju odnosno tudi potovanja f>o Južni Srbiji (Skoplje — Tetovo — Oostivar — Struga — Ohrid — Resan — Bitolj — Pri lep — Gradsko — Veles — Skoplje), naj pošljejo. v kolikor se niso že prijavili pri združenjih, zadnji čas do 27. t. m. prijave Zvezi trgovskih združenj dravske banovine — Ljubljana (Gregorčičeva ulica 27, telefon 3197). Svetovna trgovina 1933. Po podatkih nemške revije »Wirtschaft und Statistik« je znašal I. 1933 uvoz 52 držav in kolonij, ki obsegajo normalno 95% vse svetovne trgovine 48.5 (54.3) milijarde inark. izvoz pa 43.4 (47.8), skupno torej ves promet po vrednosti 91.9 (102.1) milijarde mark. Cc vzamemo vrednost lela 1928 kot 100, jc znašala vrednost lela 1933 35.5, količina pa 69% (odgovarjajoče količine za 1932 39.3, ozir. 73.8). Proti nedeljenemu pouku Nedeljski pouk je bil dosedaj izjema, sedaj ga Pa uvaja nova uredba jxi 4 ure. Uredba pravi: ouk traja jxi 8 ur na teden iu jx> 2 uri v vzornih delavnicah, kjer te obstoje. Pouk se vrši po 4 ure ob nedeljah in praznikih, čc so delavnice predpol-dne zajjrte. Nedeljskemu jiouku se ne protivijo samo verski, ampak tudi socialni oziri. Ali naj ne ostane vajencem niti ure proste v nedeljo! Najbolj sjx>sobni so za vodstvo nadaljevalnih šol učitelji narodnih šol, seveda s primerno izobrazbo. S 15—20 milj. bi se dalo v naši državi dobro strokovnonadaljevalno šolstvo. Enostavna prevalilev vseh stroškov na občine je nemogoča brez škode za občinske finance in kakovost šolstva. V uredbi bi bilo treba fiuansiranje natančno obrazložiti in fiksirati. Po zakonu morajo prispevati učni gosjx)darji za učila. Šolnino pa plačujejo večinoma vajenci sami. Uredba bi morala pritegniti h kritju stroškov v večji meri učne gosjx)darje. Nov gospodarski list. V Belgradu je začel izdajati Štefan Aleksič list »Kompas osiguranja« (Kompas zavarovanja), katerega glavni urednik je dr. Mladen A. Horvat, advokat. List izhaja dvakrat mesečno, uredništvo in uprava je v Belgradu, Pa-šičeva 25. Posamezna številka stane 4 Din, letna naročnina 40 Din. Članki so tiskani i v cirilici i v latinici. Pariški sejem. Letos bo prirejen pariški vele-sejem v dobi od 9. do 24. maia. Zanimanje zanj je veliko, saj je doslej priglašenih 8000 razstavljalcev, torej znatno več kot lani in so morali veliko prošenj za prostor odbiti, ker ga je zmanjkalo. Letos bo tudi več novih posebnih razstav. Ponovila sc bo lanska velika in uspešna razstava francoskih rokavic, I katere se udeleže vsi važni francoski producenti. I Saj je francoska industrija rokavic znana pa vsem svetil zaradi svojih kakovostnih izdelkov Poseben oddelek bo tudi za francoska vina, kjer bo interesentom brezplačno na razpolago okoli 400.000 steklenic vseh vrst francoskih vin. Informacije sc dobe pri francoskih konzulatih. Borza Dne 21. aprila 1934. Denar Ta leden je bil |>romet nekoliko manjši; znašal je v devizah 2.140, v valutah pa 0.070 milj. Din. Prejšnje tedne je znašal promet: 2.703, 2.645, 1.114 in 1.040 milj. Din. Največ prometa jc slej-koprej v avstrijskih šilingih. Curih. Pariz 20.38, London 15.815, Newyork 305.375, Bruselj 72.125, Milan 26.26, Madrid 42.225, Amsterdam 209.05, Berlin 121.15, Dunaj 73.27 (56 90), Stockholm S1.55, Oslo 79.40, Kopenhagen 70.60, Praga 12.84, Varšava 58.325, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar (valuta) 8.44 denar. Vrednostni papirji Dunaj. Donavsko-savsko-jadran. prior. 64.35, Landerbank 15, Narodna banka 153, Steg 60, Alpi-ne 11.05, Trboveljska 12. Živina Mariborski svinjski sejem 20. aprila. Pripeljanih je bilo 315 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90—100 Din, 7—9 tednov 120—150, 3—4 mesece 230—250, 5—7 mesecev300—350, 8—10 mesecev 420—450, 1 lelo 650—700, 1 kg žive teže 6.50—7, mrtve 9—10 Din. Prodanih je bilo 118 svinj. Les V lesni trgovini je dokaj živahno; kupujejo se predvsem traini v vseh dimenzijah, in tudi mehki les se išče v večjih količinah. Sezona v testonih je minula in našim producen-tom, ko so čakali na zboljšanje cen, je blago ostalo neprodano. Vsled slabe kampanje v oranžah pa so se skušali stornirati tudi že obstoječi zaključki. Bukovina se še nadalje išče in sicer tako surova kakor parjena. Sicer se jc produkcija bukovine ix>večala, vendar pa suhega blaga že primanjkuje. V oglju je konjunktura dobra, medtem ko so drva docela popustila. Avstrija in italijanske uvozne carine na les. b 23 aprilom je odpadla veljavnost vezave italijanske uvozne carine za les, ki jo je dosegla Avstrija. To se je izvršilo na podlagi izmenjave not med obema državama dne 8. oktobra. Gre za vezanje pozicije 604 a 2 za navaden les in za pripombo k 604. ki se nanaša na deske in deščice za zaboje. To pomeni za enkrat, da je Avstrija odstopila od vezave carin ua les v prometu z Italijo, ker ima itak zagotovljene preference, bila pa je Avstrija edina država, ki je imela pogojeno dosedanjo carino na les kot vezano. Ker sedaj Italija ni več vezana, lahko izpremeni to jx>stavko, kar pomeni, da jo bo zvišala O tem smo že pred meseci veliko pisali m opozarjali vso javnost na posledice, ki bodo nastale za slovensko gospodarstvo ob zvišanju carin na les. Hmelj Žatec, ĆSR, 19. aprila. Povpraševanje po žate-škem hmelju je zopet oživelo in je tudi promet na-rastel posebno v srednjih vrstah. Cene so se gibale med 1325-1550 Kč za 50 kg. — Rezanje rastlin je v splošnem končano. Trenutno hineljani navi ajo žico. Rastlina je v prav dobrem stanju. Za enkrat je vreme zelo ugodno, saj je bila v aprilu že naravnost vročina, katere ne pomnijo v tako zgodnjem mesecu že desetletja ne. Upaio, da bo vreme še nadalje ugodno za razvoj rastline. Uničevanje hmelja v ČSR. Na podlagi predlogov pristojnih ministrstev bo v prihodnjih dneh uničenih okoli 20.000 stotov hmelja, ki ga je nakupil češkoslovaški hmeljski sindikat lela 1930. I a nmelj je postal neraben.____ Gušianj Nenadna smrt. 16. aprila /večer jc umrl od vseh ljubljeni uradnik iuk. tovarne g. Les-kovšek. Dosegel je komuj 25 let. Danes so ga prepeljali /. avtom v Maribor. Pred odhodom so sc od ranjkega poslovili zastopniki raznih društev, jiri katerih je vedno z veseljem sodeloval. Naj počiva v miru! Sorodnikom naše iskreno sožalje! Občinski proračun je bil vrnjen. Znižati se morajo doklade, ki so bile predvidene v iznosu 150%. Mnenju smo, da sc nnj odpravi zaščito nad raznimi industrijskimi podjetji, pu sc 00 hišic z dvema sobama s po dvemu posteljama. Vsaka narodnost je imcln svojo kuhinjo in jedilnico, dalje so bile na razpolago parne kopeli, kino, sprejcnuiica, govorilnica, pošta, pralnica in pisarne. Pravijo, da jo imajo vsi, ki so stanovali v tej olimpijski vasi, v najlepšem spominu. Pri takili skupnih stanovanjih se žc zgodijo kake neprilike, vendar je treba poudariti, cla tudi v hotelih ni vedno tako, kakor bi želeli. Nemška olimpijska vas bo stala 14 km od olimpijskega stadiona v jxxlaljšku ceste »Unter den Linden«, |ioleg vojaškega taborišču v Dii-beritzu, v neki kotlini ter bo imela prostora za "'OOO moškili atletov. Olimpijski odbor bo organiziral redni avtobusni promet, tako dn se bo lahko v 15 minutah prišlo nn stadion oziroma nazaj. V vasi. odnosno v Dobcritzu samem bo na rnzfiolngo arena za vežhnnje. Tudi vse ostale priprave zu vadbo najrazličnejših športnih disciplin bodo na razpolago. S K Ilirija (bazenska sekcija). Dani)« nli 1». 1.1 nn nnšom igrišču prvenstveni! teknili proti proti Koro-tnnu. S kompletno opremo morajo biti ob 9.45 v gnrdo robi naslednje igralke: Ivien. I5la, Joža, Darlnkn, Vldn, Niljn, Nnnn. Tekma Jo ob vsnkem vremenu. Pripravite se zn slučaj dežju. Tnkoj no teknil Je zn vse ostnlo strogo obvezen Irenlng. F.lzn, AnSI, fttefka, Božn, Marin. Delakorda sigurno! Po treningu se bo na novo razdelila klubovn opremil, znlo nnj prinese vsnkn člnnien vso kluliovo opremo s seboj. V ponedeljek ob IS vnžnn se,In sok. načelstva v klubski solil kavarne Evropa. Službena objave L. II. P. (Iz predsedstvo). Dovoljuje so odlgrunjc prvenstveno tekmo Illrljn : Korotan 22. t. m. ob 10.15 na Igrišču Ilirije. Kolesarska pndzveza 'Ljubljana'. Službeno Iz seje li. o. 20. IV. Odohro se meitklnhske dirke, kl lili pri rodi 2SK Hermes dne 22. npriln nn krožni progi Zg. fttSkn—Drnvlje zn glnvnn skupino In ločeno zn jimi-orjo. Začetek ob 15. Službujoči odbornik podzvezo g. Stanko. Sodnljskl /bor: gg. Itatjcl, Plnnkar, llvaln. Medved, Vospornlk; nnmesinlk: Oregore. Kolesarska pmhveza «LJubljana'. (Službeno Iz u. o. 20. IV.) Vso klube, kl Ke niso Javili knndldntov zn sodnljsko sekcijo pozivamo, dn jih jnvijo do 1. mnin. — Vse klube opoznrjnmo, dn po 1. mnlu 1034 ne bo smel n natopiti prt nolieni jnvul prireditvi dirkač, ki ne bi Imel zvezne lleenee. Vsled logu nnj predlože klubi vso svoje dlrknče v verifikacijo d" trgu .'nliinin. Potrobne tiskovine naročilu pri pod/.vezl. — Klubi, ki Nove šmarnice Josip Lavtižar: Marijina božja pota v Evropi. Druga knjiga. Šmarnice za 1. 19.34. Samozaložba. Str. 164. S sliko Matere božje dobrega sveta v Kostanjevici na Krki. Letošnje L. Šmaruice bodo vodile majniške romarje na 12 Marijinih božjih potov na bivšem Kranjskem (Rakovnik, Dobrova pri Lj„ Žalostna gora pri Preserju in pri Mokronogu, Planinska gora ua Notranjskem — zda,i pod Italijo, Crngrob, Ljubno, Sveta gora nad Litijo, Nova Štifta pri Ribnici, Tri fare, Mati božja dobrega sveta pri Kostanjevici, Stopno pri Skočijanu na Dolenj., z bivšega Štajerskega: Svete gore" ob Sotli, Ruše, ba zilika Lurške Marije v Rajhenbur-gu; na Koroškem: Podgorje v Rožu. V (hinavski banovini: Aljmaš in Teki je. Potem pa romamo med Cehe (Sveti Rostiu), med Poljake (Kalvnrijska Marija), med Nemce (Marija Tnferl, Absam, Einsicdeln, Keve-laer), med Francoze (La Snlette). med Italijane (Videni, Barbunu, Ara coeli v Rimu, Genuzzano, Mesina), med Špancu (Valencija). Vrednost Šmarnic sc pač sodi po tem, koliko ustrezajo namenu to pobožnosti, ki je: buditi zaupanje v Marijino pomoč. Enaintrideset Marijinih svetišč, izvečine že stoletja od neštetih množic zaradi prejetih milosti in dobrot obiskovanih, v zadostni meri vedno znova iu znova budi to zaujianje. — Knjigi se dobro pozna, da jo je spisal goreč pridigar in čnstiveo Marijin, moder mož, spreten potopise c, vesten zgodovinar, zlasti pa tudi prijeten, jireizkušen slovenski stilist. Utilo dulci — mu je geslo. Radovedni bodo hiteli verniki v cerkev: »Kam nas neki noooj (danes) popelje naš vodnik!« Gotovo, vsak dan drugam, vedno bodo kaj novega zvedeli in videli, ali — prej naj poslušajo primeren nauk za življenje, večinoma v zvezi z dotično božjo potjo. Kolikšna pestrost žo v teh 31 uvodih! In dostikrat kar pesniško, res za lepi majnik. Popisi svetišč pa vsi na podlagi avtojisija. Mogoče, da bodo jiopisi slik in oltarjev, dasi kratki, nekoliko utrudljivi. Bodo pa za — majhno pokoro in zatajevanje. G. pisatelj pove ob vsaki dotični božji poti vso, kaj je dognanega, kaj samo legendarno. Branje bo obenem budilo tudi spoštovanje do naših dedov ter ljubezen do naše domovine in zemlje. (Lopi opisi!) Ali se ne bi Tekije razlagalo iz turškega, kjer pomeni samostan dervišev. Pod Svotimi gorami so bili pobiti nesrečni slovenski kmetje leta 1573. O »Maria Tafcrl« in »Einsie-deln« je Hanzel-Mazzetti spisala dva krasna zgodovinska romana. Pa čemu to pripominjati, ko se je avtor namenoma ornejevaL utesnjeval. Častivci Marijini bodo najbrž prosili, da bo g. svetnik moral nadaljevati še in še. D. a d io Programi Radio Ljubljana: Nedelja, 22. aprila: 8.1.1 Poročila 8.30 Glmunstlkn (Pustlšok Ivko) ».(HI Versko predavanje Idi Ciril Potočnik) 9.15 Prenos corkveiut glasbe iz froučlšknnske oorkve 9.40 Ploščo III.(III Zdravstvo: Vojni plini (dr. Л. Kortinr) 10.30 Operetna ura: pojeta gu. Pollčeva iu M. Jelnčln s spremi jeva nJem radio orkestra 11.15 Slovansko glasbo izvujn radio orkester 12.00 Cas, ploščo Ili.00 O debeloplodnem kostanju ln domačem orehu (Flogo Anton) 111.80 Fantovski kvintet iz D. M. v Polju, vmes eitriiSki koncert »Vesna« 20.0(1 Mala Floramye (nn ploščah) 21.00 Jugosl. glnsbn (rad. ork.. vines fantje n» vasi). Ponedeljek. 2.1. mirila: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cns, plošče 18.1И1 Gospodinjska ura: 7.euu in alkoholizem (Goveknrjovn) 18.30 Westfnlija (Kudotr Kresni) 19.00 Plošče 10.80 Zdravniška uru (dr. Bogomir Mngnjnn) 20.00 Prenos opero Pikovn dama« iz Zagreba, v odmori-čas, poročlln. Torek, 24. aprila: 11.00 Solskn ura: Primorski Slovenci (dr. Lavo CermolJ) 12.15 PloSčo 12.45 Poročilu 13.00 Cas, ploščo 18.00 Otroški kotiček (gospn Giibrijolčlčevn) 18.30 Plošče 19.00 Vodilni možje čcškonlovnškegn Sokoln (Pohnre .Innoz.) 19.30 Narodnosti v evropskih .državah (Mlrnn Fus) 20.0(1 (llnsbeno prednvnnjo (variacija), Ileetliovon: Variacije nn Dinbolijevo temo. izvujn gdčnn Poženclovn 20.45 tiadio orkostor 21.40 Vokalni koneort gdčne Sokove 22.10 Cns, poročlln 22.30 Angleške plošče. Drugi programi 1 NEDELJA, 22. npr. Bclgrail: 19.30 Godnlnl kvnrtet 20.00 Operno nrije 20.40 Večerni koncert — Zagreb: 20.15 Radio orkester — Dunaj: 17.00 Orkestralni koneort 20.05 Spevoigra «Jazz ln ljubezen« — Budimpešta: 20.00 Ogrsko poemi 22.00 Oporni orkester — Milan-Trst: 21.00 Shnkesponrojov večer — /Jim: 21.00 Opereta »Kapitan Frnenssa« — Prana: 20.00 Opera ■Prodana nevesta« — Varšava: 19.50 Orkestralni in vokalni koncert 21.15 Pestra ura Iz Lvovn. PONEDELJEK, 28. aprila. Belgrad: 19.00 Violinski in klnvirskl koncert 20.00 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.00 Opora »Pikova dnina*, Čajkovski — Dunaj: 10.50 Znhavni koncert. 18.55 Opern Figuro vn «vntbn<, Mozart — Budimpešta: 19.00 Vokalni konccrt 20.10 Orkestralni, violinski in zborovski koneort 22.50 Ciganskn glnsbn — Milan-Trst: 20.05 Ploščo 21.00 Celo ln orkestralni koncert 22.00 Veseloigra — Hi m: 21.00 Prenos iz MIlanu — Praga: 20.35 Spominska slnvnost 11a Shakospca-rejn 21.35 Violinska in klnvirskn glnsbn — Varšava: 20.00 Lnlika glnsba in vokalni konccrt 21.15 Koncert kompozicij Bathausa — Nemčija: 20.15 Nemško delo pe vsem svotu. TOREK 24. aprila. Belgrad: 18.00 Prenos koneort* iz doma slepih 19.00 Itadlo orkester 20.40 Prenos slinfo-lilčnogn konoertn — Zagreb: 20.4(1 Prenos Iz Ilelgrndn — Dunaj: 17.25 Vok nI ni koncert 19.25 Operetni vočer — Budimpešta: 19.0« Klavir 19.50 Dve francoski enodejnn-Id 21.20 Salonski trto — Milan-Trst: 20.05 Plo če 20.45 Operota «.ln«, Masongni — llim: 20.45 Mnndollnlntlčni in vokalni koneort 21.30 Veselolgrn — Praga■ 19.85 Vo-jnškn godbn 20.85 Igra »Ognjonn deželna — Varšava: 20.0(1 Koneerl del Mnszynske.gn — Nemčija: 20.15 Novn zabavna glnsbn vzhodnoprusklh komponistov. Se niso poravnali člnnnrlne zn leto 1934, Jo morajo po-rnvnntl nnjkasnejc ilo 1. mnjn. - Glasom sklepu uprnv-negn odborn zveze 7. dno 20. mnren 1934 objnvljanio sledečo toluiučonjo, knlori vozač sc siualru za junlorjo: Vsnk klub morn prirediti svojo junlorgko tekmo kol predtokmovnnjo zn prehod juniorjov v prvorazredno skupino. Prvi trije plasirani juniorji vsakogn klnhn Imnjo pravico lekmovnti zn junlorsko prvonstvo pod-zvoze. Prvi trije plasirali! juniorji v podzveznoin prvenstvu imajo pravico tekmovati zn državno Junlorsko prvenstvo. Prvi njnslruni Juulor v drž. prvenstvu avto-mntlčno prestopi v prvorazredno skupino. Vsi ostali pn Imajo prnvlco tekmovnnjn v Juniorski skupini do dovršenegn 20. lotil. (V letu 1931 lorej letnik 1914.) — Mnročnmo vsem včlnnjenlm klubom, dn obdržo pred-pisnno junlorsko kvnllfklnoljsko tekmo do konca junija 1934. — V času od 22. do 29. VII. 1934 priredi < Wloner Rndfnhrorklub Wlon« proslavo /. etapno vožnjo nn cca. 1400 km nn progi Wlen—Ornz—Klngonfurl —Iunsliriiek—Snlzhurg—I.tnz-Wleu. Dirkači dobo od prireditelja zn ves čns prireditve prosto preskrbo. Klubi, ki želo poslnti 1111 lo prireditev svoje voznče, nnj jili prijavijo do 15. JunlJn 1934. — Verifielrnjo se s pravom lukojšnjegn nastopa sledeči vozači: v prvorazredni skupini: Trobce Ivan — Sorn, Vrliovnik Ivan — Snv.i. Šorjnl Osknr, Kosmlnn Alojzij, (irnlier Ivnn, Stirn Karel, Oblnk Janko, Gregorič Jnnko, Klopčnr Ivnn, Svole Ivnn, Znjo Josip, Mnw Janez — vsi ASK Primorje. Z.mušknr Feliks, Prodnn Edvard. Pokoril Frane, Dežman Alojz, Abnlnnr Franc, Kačlč Julij — vsi 7.SK llcrinos, Prnprolnlk Stanislav, IJpovSek Slnv-ko — ohn Znrjn. — V juniorski skupini: Tilnik Ivnn Sorn, Močnik Valentin — Savo, Rozman Martin, ■ierus Vvinolj. Mravlje Vinko, Okrogllč -(<>«1 !> Viušck Ivnn. (lolob Aninimi - vsi VSK Primorje, tlnniber gor Slavko, l.nvrlh Knrel, Avbelj Vslentln — vsi ZSK Hcrince. JSasznanila Ljubliana 1 Danainje popoldaneke karitat. zborovanje Vi cencijeve druibe v Marijaniiču. napovedano ob S popoldne, zaradi pogreba p. Hugolina Sattnerja odpade. Občni zbor pa se bo vršil, kakor napovedano, ob pol 9 dopoldne. Ol>«ni zbor bo zaključil govor gosp. F. 8. Finžgarja. 1 suka: Fantovski odsek K. A ponovi danes zvečer ob 8 v samostanski dvorani Calderouovo delo •Skrivnost sv. maše«. Vstopnice dobite v samostanu. i Kino Kodelievo. Dane« ob pol 4, pol 6 in 8 in jutri ob 8 najboljši planineki film »Naskok na vrh« (Franc Schmid). Ob 8 danoe in jotri zraven Se «Jaz podnevi, ti ponoči« (W. Fritseh in K. Naar). 1 Jugoslovansko-čelkoslovalka liga v Ljubljani vabi na predavanje prof. Ivana Vavpotlča o praškem baroku h skioptičnimi slikami, ki bo v ponedeljek, dne 23. aprila ob 20 v prostorih restavracije >Zvozda«. Po predavanju l>o občni zbor Jugoslovansko-čeSkoslovaške lige v LJubljani, nato pa občni zbor Izvršilnega odbora lig dravske banovine. 1 Obfni zbor Znanstvenega druitva za kumanistii-ne vede. v LJubljani bo v nedeljo R. maj« ob lj i društvenih prostorih v Narodnem domu. 1 Javna produkcija gojencev Dri. kunzervatorija rp bo vrSiia v torek dne 24. t. m. ob 18 v Ftlbarmo-nični dvorani. Vstop prost proti nakupu programa, ki stane 2 Din, ter se dobi v Matični knjigarni. i Akademski klub gradbenikov vabi vse, ki ee *a-niinajo, na predavanje univ. docenta ing. M. Fakina o temi: Nova grafoanalitlčna metoda računanja etažnih okvirnih konstrukcij. Predavanje bo v četrtek dne 26. aprila ob 20 na Tehniki, Aškerčeva allea 11. i Klavirikemu kvartetu Je posvečen komorni večer v dvorani Kina Dvor v ponedeljek M. aprila ob 20. Klavirski kvartot ee imenuje komorna skupina, ki eestojl 1» vtjoline, vijole, čelu in klnvirja. Redko imamo priliko čuti komorno glasbo v tej sostavL Vstopnice po običajnih cenah prodaja Matična knjigarna. 1 Redni letni občni zbor Stavbne zadruge Trnovski prosvetni dom« v LJubljani se bo vrSil v ponedeljek dne 90. aprila ob 8 zvečer v zadružnem domu v Karunovi nlioi 14. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva ln nadzorstre. 1. Potrjenje računskega zaključka »a leto Itn. I. Poročilo o lsvršenl reviziji. 4. Slučajnosti. — V slučaju, da ta občni ibor ne bi bil sklepčen, ee bo vrtU pol ure pozneje drugI občni zbor ob vsaki ude-Mbi aadružnlh članov. 1 Sočno zlulbo imajo lekarne: danes: dr. Piccoll, Trrieva cesta 6, in mr. Rakarčič, Sv. Jakoba trg 9; futri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra oeeta 78, In mr. Hočevar, CeiovSka oeata M. Cerkveni vesinik Misijonska poboinozt Družbe tv. Petra Klaverja, ki M n izneia rrSitl danes ob pol Štirih popoldne v stolnici, M zaradi pogreba p. Hugolina Sattnerja preloži na nedeljo 29. aprila ob Isti url in % istim sporedom. Naše dijaštvo Hm rr. rednem občnem zboru Druitva siuiateljev furidične fakultete Izvoljeni odbor se Je na seji dne 17. aprila konstituiral Bledeče: predsednik cand. luris Erjavec Janez, podpredsednik eand. luris SeSek Marjan, tajnik cand. iuris Bitenc Stanko, blagajnik stud. inrls Poslovna Matej, gospodar cand. iuris Vetrovec Josip, knjižničar cand. iuris 2ebot Ciril, referent za skripta •and. luris Pavllč Stanko. Maribor m V muzeju bo danes ob pol 11 vodstvo po rimskih zbirkah. Vodi prof. BaS. m .Wni«(roi'i borci. Danes ob 10 izredni občni zbor pri Orlu. Vstop samo proti legitimaciji. Celie C Akademija Podmladka Rdečega krila na realni gimnaziji bo danes ob 10 dopoldne v meetnem gledališču. Vabljeni vsi prijatelji mladine. Drugi hraii Dijaki zavoda tv. Stanislava v Л. Vidu nad LJ vprizore v nedeljo 29. t. m. ob I popoldne klasično dramo-tragedijo v 5. dej.: Shakezpearr-7.upančič: Julij Cezar. Za igro, ki je bila žc enkrat vprizorjena, vladn povsod veliko zanimanje, zlasti med dijaki ln niiSo inteligenco, pa tudi starSi naših gojencev se bodo ne dvomno odzvali vljudnemu vabilu. I cM A- cerkveni koncert v Rkofji Loki. Dekanijski corkvuni pevski zlnir Stara 1лка priredi т nedeljo 29. aprila ob treh popoldne cerkveni koncert, pri katerem sodeluje nad 300 pevcev, v mestni župni cerkvi v Skorji Loki. Spored: 1. Caudana: Predigra (orgle), igra g. Jobst Anton; 2. M. 2eieznlk: Vi oblaki ga ro-site, :). M. Tome: Adventna, 4. J. Geriinčtč: Sveta noč, 5. St. Premrl: Le spi, 6. V. Vodopivec: Pod oljkami — mešani zbori 7. orglami; 7. P. A. Hribar: Sveti križ — ženski zbor; 8. A. Jobst: Velikonočna, 9. A. Jobst: Močno se potrese in grob se odpre, 10. M. Toinc: Ma Jeva — mešani zbori 7. orglami; U. V. Vodopiveo: Pozdravljena Brezmadežna — moSki zbor: li. St. Premrl: Lepa si roža Marija — dvoglasnl ljudski napev; IS. E. Hochreiter: Evharistična, 14. Dr. F. Klmovec: Src hre-penečih, 15. A. Jobst: Kristus Kralj — meSani zbori z orglami; tli. Kot predzadnja točka Rledt mogočna St. Premrlovn: Križu povišanemu, 7. veličastnim osrnero glasnim finalom ln orglami; 17. P. H. Sattner: Blago »lovna. Po koncertu blagoslov z Najsvetejšim. Vodja »bora g. Matek Josip. Na orglah igra g. Jobst Anton. Vstopnina Din 8 tn fi, stojišče Din ,1. Predp-rodaja vstopnic v župnem uradn In trgovini g. Lovra Planine. Sodelujejo cerkveni pevski zbori: Leskovica, Nova Oselica, Poljane, Selca, Sv. Lenart, Stnra Loka, Sltofja Loka, Trata, Zabnlca, Železniki ln Ziri. — Velike požrtvovalnosti pevskih zborov ne smemo prezreti! Počastimo jih s svojim obiskom. Pa tndi sebi bo pripravil vsak naj lepši notranji nžltekt Pevski in tamburaSki koncert v Preski se danes »aradl tehničnih zaprek ne bo vrSil. Trbovlje. Mladinska prireditev bo danos popoldne T DrnStvenem domu. Bo zanimivo in veselo! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Nedelja, 2!. aprila: Gospodična. Izven. Globoko znižane od 15 Din navzdol. — Ob 20: «X. T. Z.« Uprizoritev dramskega studia fZveze kulturnih društev«. Ponedeljek, 23. aprila: Zaprto. Torek, 34. aprila: Bratjr Karamazovi. Gostovanje v Celju. OPERA (Začetek ob 20) Nedelja, 22. aprila: Ples v Savoju. Izven. Znižane cone od 8 do 30 Din. Ponedoljek, 2». aprila ob U: Proslava materinskega dne. Izven. Torek, 24. aprila: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 8 do 30 Din. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 22. aprila ob 15: Jurček. Globoko znižane eene od 15 Din navzdol. Ponedeljek, 23. aprila: Zaprto. Torek, 24. aprila ob 20: Hokuspofcus«. Znižane cene. • Zadnjikrat. Red. B. V malih oglasih velja vseka beseda Din 1'—; ienftovanjekl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek as malt oglas Din 10'—. MaN oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa se račona enokolonska, 3 mm visoka petltna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemKno čistiti in barvati ♦ tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sveti o lika Inka Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (h) Službe iščejo Kmečki iant priden, poiten, nekadilec, z dobrimi »pričevali, išče stalno mesto. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4151. W Šivilja gre na dom šivat za obleke. Naslov pove uprava »Slovenca« it 4541. (a) 15 letno dekle iiče službo gospodinjske pomočnice. Grs tudi k otrokom. Naslov v opravi »Slovenca« it 4496. (a) Prodajalka meiane stroke želi pre-monlti službo, najraje v Ljubljani. Grs tndi na deželo. Nastopi tako) ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena in marljiva« it. 4458. (a) Šteparica želi nameščenje takoj v mestu ali na deželi. Na-alov v upravi »Slovenca« pod it 4493. (a) Brivskega vajenca sprejme takoj salon Polanc, Kopitarjeva ul. 1 Perfektna kuharica mlada, želi službo v boljši hiii. Naslov v upr. »S1.« pod it 4416._(a) Žensko kolo ceno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 4417. (a) 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi službo šoferja, sprevodnika, skladiščnika, sluge ali karkoli v kateremkoli kraju. - Ivan Plevel, St. Vid nad Ljubljano, (a) Mlado dekle ■ kmetov, vajeno vseh hišnih in zunanjih del ter nekoliko kuhe, išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4448. (a) Oskrbnik - šofer v vseh panogah gospodarstva verziran, samec, s 15 letno prakso, absolvent 3 letne sadjarske in vinarske šole - išče primerno službo s 1. majem. Dopise na npr. »S1.« Maribor pod »Trajno mesto« št. 4464. (a) Dekle pridna, vajena šivanja, razume nekoliko nemščine, želi službo sobarice ali hišne. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 4439. (a) Kateri samostan bi uslužbil veziljko-slika-i rico samo proti oskrbi. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Izven Ljubljane« št. 4258. (a) Kuharica dobra gospodinja - išče službo v župnišče. Gre tudi v mesto. Naslov v upravi »Slov.« št. 4333, a Deklica se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4422._(v) Vajenca za brivsko in frizersko obrt, iz dobre krščanske hiše, takoj sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Pošten« št. 4468. (v) Kleparski vajenec se sprejme. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo: Ivan Korber, Celje, Gosposka 17. (v) Učenca ki bi se rad izučil vrtnarstva - takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4437. (v) Poštena deklica išče mesto učenke v trgovino z vso oskrbo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4349. (v) Gospodinje, obrtniki ne zamudite ugodne prilike I Samo do 201, m. velika odprodaja blaga pri STANKO FLORDANĆIČ trgovina z železnino - Sv. Petra c. 35 Vzamem v račun tudi hranilne knjižice w m* w ^ mm ч Dvosobno stanovanje s pritiklinami, solnčno, v novi hiši, oddam. Povše-tova it 4. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam za maj. Zg. Šiška 179, poleg remize. (č) Trgovski pomočnik izučen v barvni stroki — se iiče za takoj. Predstaviti se v nedeljo od 10—11. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4505. Služkinja ki dobro kuha ter je vajena pospravljanja (inih sob in |e delj časa služila v boljši hiši, se išče k družini z enim otrokom. Osebno se predstaviti od 4—5. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4503. (b) Služkinjo za vsa hišna opravila ln kuhanje iSčem k slovenski rodbini v Zagreb. — Vprašati: Verstovškova št. 27._(b) Mesto hišnice dobi samska ženska v pok., katera bi pomagala na vrtu in prala. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4441. (b) Služkinjo sprejmem. Poljanska cesta 15, 1. stopnjišče, I. nadstropje, 2 vrata. (b) 5000 Din posojila iSčem. Popolna varnost. 12% obresti. Ponudbe pod »Takoj« št. 4499 upravi »Slovenca«. (a) Pozor kapitalistil Izredna prilik&l — Potreben kapital ca. 100.000 Din. — Naprodaj kompletna strojna tovarniška naprava za izdelovanje trikot rokavic, moških, ženskih ter otroških. — Kupni pogoji in cena zelo ugodna. Istotam se prodajo različni dobro ohranjeni stroji. Ponudbe na poštni predal št. 84, Ljubljana. (d) /enitbe Vdovec Poizvedovanja Ulian t briljantom Je bil Izgubljen od Starega trea do tromostovja. Odda naj se proti nagradi v uprn-vi «Slovenca«. Kajdena Je bila srebrna ovratna verižica s svetinj ico. Dobi se Domobranska cesta 17-1 Uhan z briljantom se Je izgubil od Starega trga do trimostovja. Odda naj se proti nagradi v npravi •Slovenca«. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ca »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate ln dobite razne inlormacii«. — Poslovne ure od pol 8 etu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska itevillca 3030. Trgovski pomočnik išče službo proti manjši plači v Ljubljani ali okolici. Naslov v upravi »S1.« pod št. 4586. (a) Kuharica poštena, vestna gospodinja srednjih let, išče službo na deželo, v župnišče ali kamorkoli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mana« št. 4530. (a) Vajenca za krojaško obrt sprejmem. Hrana po dogovoru. Leopold Kolman — Bled._(v) Dva vajenca za čevljarsko obrt se takoj sprejmeta; eden, ki se je že učil, drugi začetnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dober uspeh« št. 4498. (v) Dekle srednjih let, vešča vseh gospodinjskih in vrtnih del išče stalno službo s 1. majem pri manjši družini. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 4528. (a) Trgovska pomočnica išče službo Nastopi lahko takoj za malo in vsako plačo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4500. (a) Kmečko dekle želi službo pri dobri krščanski družini. Vajena je nekoliko tudi kuhe. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 4459. (a) Mlinarja treznega, ne oženjenega, sprejme Kersnik Janez, Ribno pri Bledu. (b) 14 do 16 letno dekle sprejmem v pomoč gospodinji in k otrokom. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Gorenjsko« 4443. b Prodajalca potnika autopnevmatike za Ljubljano in Gorenjsko iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Fiksum in provizija« št. 4555. (b) Šivalni stroj pogrezljiv, dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Rožna ulica 13. (b) Organista-pevovodjo išče organizacija v Ljubljani. Pojasnila daje »Slovencev« oglasni oddelek. ЈјЈЧТПЧИ > жвдјтажвиикииганга i Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šoler. šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (u) Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skabarne, Ljubljana. (r) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka nlica 12. (d) Radijski naročniki! Naročajte se na tednik »Radio Ljubljana« ki je neodvisno glasilo poslušalcev naše postaje. »Radio Ljubljana« se že pet let bori le za napredek naše radiofonije! Da se pri naročilu izognete ev. zamenjavi, Vas pro-! simo, da posebno pazite na naš točni naslov, ki ie: Uprava tednika: »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. (r) Posojilo daje Joroš, Rožna dolina srednje starosti, trgovec in posestnik v mestu, poroči samsko osebo ali vdovo brez otrok s premoženjem, ki se vknjiži na prvo mesto. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod št. 4515 na upravo »Slovenca«. (ž) 3' Naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel znano gostilno »Pri starem Tišlerju« v Kolodvorski ulici št, 24. Najvljudneje se priporoča (o) Burgar Mihael Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno — Ljubljani, išče samska uradnica. Ponudbe upravi »Slov.« pod »M. T.« št. 4442. (c) Pošteno dekle 16 do 18 let, vajeno vsega hišnega dela, poleg kuharice, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4563. (b) Službo dobi takoj 14—17 letno kmečko dekle. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod št, 4495. (b) Oskrbniško mesto razpiše SPD za Dom v Kamniški Bistrici. Kavcija Din 15.000 v gotovini. Samo pismene ponudbe naidalie do 28. aprila t. I J na Osrednje Društvo SPD ' v Ljubljani, Masarykova ! cesta 14. (b) Enosobno stanovanje s kabinetom išče dvočlanska družina. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Mir« 4532. (cl ODDAJO: Stanovanje z vrtom takoj oddam mali družini Ižanska cesta 145. Vprašati popoldne istotam. (čl Stanovanje štirisobno in trisobno komfortno — oddam z majem. Streliška ul. 22. č Trisobno stanovanje komfortno, s kopalnico in drugimi pritiklinami. oddam 1. junija ali pozneje v Udmatu, Ciglarjeva 18. Stanovanje soba in kuhinja se odda Stožice št. 120. (č) Stanovanje soba in kuhinja se odda 5tfrfe lokali v novi (gradbi Resljeva cesta it. 18, se oddajo za avgust Radi opreme po želji naj se interes entje zglasijo pri J. Kobi, Resljeva 18. (n) Dvosobno stanovanje kuhinjo, pritiklinami, elektriko, vodovodom — oddam za maj v Rožni dolini Х/8, Podrožnik. (č) Lokal — uto v središču Bleda, ob jeseni oddam. L. Kolman, Bled._ (n) Pozor kovači! Dobro vpeljano kovačnico oddam v najem proti majhni odstopnini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4340. (n) Skladiščni prostori uporabni tudi za delavnico, v velikosti 4 X 10 m in 8 X 10 m, v bližini kolodvora in carinarnice —• se oddajo takoj v najem. Poizve se: Smartinska cesta 21. (n) Dvosobno stanovanje lepo, g kopalnico, oddam. Zg. Šiška 235 (blizu gostilne Čarman). Ogledati popoldne. (č) Dvosobno stanovanje dvoriščno, čisto, oddam z majem. Krakovski nasip št. 4. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, v lastni hiši pri gl. kolodvoru v Mariboru oddam za mesečne obresti stranki, katera bi mi posodila 50.000 Din proti vknjižbi. Oddajna doba najmanj tri leta. Event. tudi z vso oskrbo. Ponudbe na upr. »Slov.« Maribor pod »Ugodno« št. 4574. (č) Stanovanje soba in kuhinja, se odda mirni stranki s 1. majem. Mala čolnarska ul. 4. (č) Trisobno stanovanje pripravno tudi za pisarno, oddam na Aleksandrovi cesti 5-L takoj ali 1. maj-nika. (č) Stanovanje soba, kuhinja, parket, pri-tikline - oddam uradniku s 1. junijem. Rožna dolina cesta V. it. 33. (č) Sobica lepa in zračna, blizu cerkve, se odda mirni go spodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4543. s Sobo s pritiklinami oddam. Ciglerjeva 37, Moste, (s) Opremljeno sobo lepo, parketirano, elektrika, oddam. Friškovec 6, Trgovina turistovskih potrebičin ss odda za časa sezije v najem. Naslov v upravi pod štev. 4516. (n) Pozor, zdravniki! V industrijskem kraju oddam ordinacijsko sobo z opremljeno čakalnico, za 450 Din. Pojasnila: Trgovina Samec, Sv. Petra cesta 42. (n) Dva lokala oddam v najem na prometni točki v Domžalah. Vidmar Franc, Podšumberk, poita Domžale. (n) Gostilno dam v najem eventuelno jo prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4492. (nj Trgovski lokal ali delavnico z ali bres skladišča oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4460. (n) Izložba velika in svetla, v centra mesta, se odda s 1. majem v najem. Pojasnila v Gajevi ul. 5-L, soba 128. Lokal v centru mesta, z velikim izložbenim oknom — M odda s 1. majem v najem. Pojasnila v Gajevi 5-1, soba 128. (a) Prazno sobico pripravno za upokojenca, oddam. Štepanja vas, Ko-deljevo 110. (s) VIII/22. Z a odgovor 5 Din 1. maja. Zgornja Šiška v znamkah._(d) 176, Spančeva pot. (č) Fofo amaterji pozor! Nudimo Vom po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 IŠČEJO: Gostilno ali trgovino mešanega blaga vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dober promet« št. 4548. (m) Gostilno na prometnem kraju in dobrem glasu vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod štev. 4517. ODDAJO: Staro manjšo gostilno v centru Ljubljane zaradi bolezni takoj ugodno oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4434. (č) Skladišče v predmestju dam v najem. Naslov v upr. »SI « pod it. 4357. (n) Hranilni in posojilni konzorcij, Gajeva ulica 9 — odda za avgust t. 1. v najem gostilniške prostore »Gajev hram« z vsemi pritiklinami. Restavracija dobro vpeljana. Centrum mesta. Istotam se odda za avgust t. 1. trisobno družinsko stanovanje Modem komfort. Najemnina zmerna. Podrobnejše informacije istotam v pisarni, pritličje, levo, dnevno od 14—16. (n) Botri ln botrlce Najlepše iti najceneje Vse bo fotoj*rafiral Jug, fotograf iz Kranja. (r) Slabotne otroke sprejmem v rejo za Din 150 mesečno za poletni čas ali za stalno. Nudim tečno hrano s kozjim mlekom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4560. r Zastopstvo raznih predmetov prevzamem. Lokal za depot v lastni hiši. Na zahtevo se položi kavcija. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Ivan Kacin Domžale - dostavlja harmonije od 2000 Din; planine od 10.000 Din. Popravlja in uglašuje orgle najceneje z garancijo. Zahtevajte cenik. (g) Klavirje pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi nai-ceneie. tudi na obroke. Uglašuje in popravliat M u z i k a, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (gl Kratek klavir zelo dobro ohranjen, z močnim glasom, ugodne prodam, tudi na hranilne knjižice. — Favsta Vidic, Čenietova št. 6, Ljubljana VII. (g) « Pohištvo i Češnjevo spalnico novo, politirano, uklad« furnirane, zajamčeno solidno delo, takoj prodam za 2500 Din. — Zdešai Matevž, Horjul 44. (i» Pozor! Spalnice, jedilnice, kuhinje iz trdega vezanega ir mehkega lesa, v modern' izdelavi in moderni barvt dobite najceneje v Zadrugi, Vegova ulica 6. (i) »HLUVraiBCk, ПарИН U84 Stm П. I Radio ii Radio aparat tricevni, 220 voltov, zelo dobsr, zamenjam za žensko ali moško kolo z malim doplačilom. — Hešik, Spod Šiška, Jernejeva 33. Lepa rila i vrtom, naprodaj po prav nizki orni. Izve >« pri Jerici Oblak, Logatec. 1пшшпш1шшш1шш11ш11ш11мтммни111 Orooen oglas v •■4JanfHCU' oosestvo ti hitro ptxnU{ it ie ne i gotovim denarjem pat ku/ic.i ti s kn/Sieo da niiiniiiiiiimnninminiimimniiimi Več stavbnih parcel r zelo ugodni legi v Sp. Šiški med Celovško cesto in Gorenjskim kolodvorom — naprodaj. Poizve ie v pisarni Dr. F. Luck-manna, Liubljana, Gradili« 4-1._Jp) Lepo hišo i vrtom v Domžalah — prodam. Naslov v epravd .Slov.« št 4253._(p) Pritlična hiša v Liubljani, severno, lepa točka, pet »ob, »tiri kuhinje, shramba, dve kleti, gospodarsko poslopje, veliko dvorišče, velik zelenjavni vrt, ki M lahko odproda kot stavbna parcela, vse pripravno za razne obrti, naprodaj. Na •lov v upravi »Slovenca« pod št. 4163._(p) Tri stavbne parcele ob Oražnovi ulici (poleg tobačne tovarne) poceni naprodaj. — Naslov pove nprava »Slovenca« pod »t. 4408. (p) Več parcel ob Dunajski cesti, v Brinju, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« St. 4209. p Obiteljsko vilo davka prosta, 2 vrta, 10 minut od kopališča La-Sko, proda proti gotovini Svarc, Rečica 147, La-Iko._(p) Več stavbnih parcel na Selu prodam. Prevzamem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani. (p) Lep osebni avto itirisedežni, 7 ia pol 1 bencina na 100 lun, nizek davek, vsled majhne tež in« voza, po ugodni ceni naprodaj. Vpraša se Radio Starkel, Trg Svo bode 6, Maribor. Stavbne parcele ob Vodovodni in Tyrievi cesti obč. Stožlce, ugodno naprodaj. — Pojasnila pri L Kobi, Resljeva 18, (pl Nova hiša enostanovanjska, ob tramvaju naprodaj. Poizve se Berlič Franc, Dravlje 87 Hiša te vpeljano trgovino z mešanim blagom, zelo pripravna tudi za vinsko trgovino, po ugodni ceni naprodaj eventualno ie zamenja za hišo v bližini mesta Zagreb, Celje, Ma ribor. — Ponudbe upravi Slovenca« pod »Sigurna bodočnost« it 4486. (p) )vostanovanjska hiša Zg. Šiški naprodaj. Prevzame se tudi nekaj hipoteke. Posredovalci iz- Vinogradno posestvo krasno, 40 minut od postaje Slovenska Bistrica obstoječe iz 3 oralov vinograda, 2 oralov sadovnjaka, 2 oralov gozda, petsobne, opremljene gosposke hiše s pritiklinami, kleti z okoli 70 hI dobre vinske posode, vi-ničarije, zraven hlev dvema kravama, krme L t. d. — naprodaj. Cena z vsem inventarjem Din 125.000. Oglazite te pri 'Car, trgovec, Zgor-''tf)a ' 'BUtrlca, p. Sloven-cka Bistrica. (p) Lepa parcela a njivo — pri Bledu na Gorenjskem - naprodaj Naslov v upravi »Slov.« pod it 4400. (p Prodam pol stanovanjske in trgov tke hiše ob najbolj pro metni cesti in centralni legi. Za kupca šestsobno stanovanje v solnčni legi Dopise pod »Ugodna le ga« it 4476 na upravo »Slovenca«. (p Dvodružlnska hiša nova, zaradi selitve na Srodaj. Jože! Ponlkvar, rnuče 11, p, Ježica. (p I Stavbne parcele v neposredni bližini po staje Vižmarje, po zelo ugodni ceni naprodaj - za hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 4456. (p Stavbna parcela 1200 m1, oh tramvajski progi v Dravljah, naprodaj. Regulacija izpeljana. Trg. KuSar, Dravlje. (p Hišo novozidano, eno- ali dvo »tanovanjsko, na Bleiwei «ovi cesti. Vrtači ali na Mirjo - kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »I. H.« St. 4449. (p) (f) Kupimo Mizarski stroji skoraj novi, se prodajo ali dajo v najem. Ravno-tam se proda knjigoveiko orodje. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4252. (1) Otroški vozički najmodernejše oblike, po najnižjih cenah. A. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Srebrne krone staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIB KOVIN - Liubliana. Ilirska ollce M, vhod t Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oroznova ul. 8. Krojači, šivilje zbirajte ▼se najmanjše odrez ke blaga. Prodaste jih na kg ugodno. Pišite ua „Lahek zaslužek 4241". Za birmance veliko izbiro ur in zlatnini Vam nudi IHUrot. urar, Martdar. Ma Opeko vseh vrst ' kupite po nizki ceni v opekarni Jerko - Črnuče. Oleandri, zimzelen za vrtov г poceni naprodaj. Krakovska 27. (1) Petra li).-M si pred nahanom - Premog, drva, koks prodata Vinko Podobnik. Tržaška cesta Stev. 16. Telefon 33-13. Dva šivalna stroja eden pogrezljiv, skoro nov, Siva naprej in nazaj, entla in Stika — prodam za polovično ceno. Drugi j« navaden. Kladezna 26. Prodajamo na obroke švedske POSNEMA LN 1 KE za mle ko 1 Sprejmemo potnike I VEGA SBPARATOB. Ljubljana, pošt. predal 307. Cviček originalni dobite v Centralni vinarni v Ljubljani Vsakovrstno hnonje po najvišjih cenah kScaM!OV4519U15rS «№ Uubha«., Nova hiša z dvema stanovanjema in vrtom, ugodno naprodaj v Kamniku. — Dopise na upravo »Slovenca« pod: »Lzpa priložnost« 4524. Hiša gospodarskim poslopjem in četrt orala vrta naprodaj. — Potrebno je 15.000 Din. Dev. Marija Brezje, Maribor. (p) Malo posestvo naprodaj. Sp. Radvanje St 50, Maribor. (p) Posestvo Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja, 14 ora lov posestva, naprodaj. (Eventuelno se odda tudi manj oralov pri hiši.) Ra-zsn tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdovi. — Pojasnila daje Brenčič Alojz, Ptuj. (p) WoItova ulica it 3. Kupim najmanj 2 leti star les za modale, kakor: jelševino, lipo, hruško itd., v deskah debeline */i in "/» cole. Eventuelne ponudbe naj se pošljejo z navedbo cene in starosti lesa na upravo »Slovenca« pod iifro »Model 333« štev. 4423. (k) Vodno moč man|io — kupim. Ponudbe s ceno na upr. »Slov.« pod »Indus« št. 4447. (k) Sovo-uharico kupi dr. Ivo Benkovič, Ljubljana, Beethovnova ulica 14. . (k) Vino kmetsko, vsako količino kupimo. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Zadruga« 4576. (k) Parcela bfizu Ljubljane, na prijaznem kraju in po zelo ugodni ceni — naprodaj. Posredovalec dobi tisoč dinarjev pri gotovi kupčiji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4521. (p) Majhno posestvo na katerem se more rediti troje govedi, kupim. Ponudbe na upravo »S1.« pod it. 4578. (p) ШШУ Avto (limuzina) znamke Chevrolet, komaj 11.000 km vožen — se proda event. tudi proti vložnim knjižicam. Obrniti se na dr. Picej, zobozdravnik, Slovenjgradec. (f) Novozidana hiša pri Celju, s 5 sobami drugimi prostori, se pro da. Del kupnine se lahko plača s hranilnimi knjižicami. Naselitev takoj mogoča. - Informacije daje: Nsrad Franjo v Celju, Aškerčeva 10. (p) Dvonadstropna hiša v sredini mesta Celja — sc proda. Direktni reflek-tanti naj pišejo do dne 1. maja na podruž. »S1.« v Celju pod »Hiša« St. 4467. (p) Proda ali odda se radi družinskih neprilik dobro vpeljana tvrdka v Ljubljani tik industrijskega tira. Proda se za vsako vložno denarno knji-firn, nprtlprtp n« denarni zavod. Ponudbe upravi -Slovenca« pod šifro »Za-sigitrana bodočnost« štev. 4438. (p) Dražba Avtobus Austro - Fiat, originalna karoserija, dobro ohranjen, se izdraži pri sodišču v Tržiču dne 1. maja. Informacije daje advokat dr. Kamušič, Ljubljana. Tavčarjeva 10. Motorno kolo • prikolico in električno razsvetljavo, brezhibno -naprodaj za 6000 Din Naslov v upravi »Slov. pod it. 4450. (f) 11» IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllUIIIHI Ce avto svo) stan џгиач/ui af motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mmu>o ortiene Slovertiev na/mani? inserat i IIII1111II i 111 (111111 > 11M) 111111MI.....I • 1111 Moško kolo prvovrstne znamke - ee poceni proda. Dvorakova ulica 3, I, nadstr. levo. (ll Čevljarski stroj levoročen, nov, se poce ni proda. Wišer, meha nična delavnica, Kopali ška 17, Maribor. Oblači it) uuao razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV Oelovuka e. S6, Ljubljana VII KUCLER & C0. tovarna otroških voaifrko* zeianrfijo najpopolnt |ii m peti Hišni kinoprojektor za normalen film, s 1000-svečno žarnico, 220 Volt in 400 m filma, z orodjem, prodam za 1200 Din. Mlinar K., Št. Vid-Viž-marje. (1) Naraven malinovec limonado, oranžado - po brezkonkurenčni ceni vsako množino dobavlja Ho-man, Sv. Petra cesta 83, Ljubljana. (1) Din M-•»--, 1«--obleke Din П0--, »20--, MO*— plašči Din 192*—, Ш'—, «80-— kostumi Din M'—, II'— krila Din «'—, bluze 4 nudi tovarna konfekcije .иа&л-л-в&к Celje št. IS Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno! Vsa konfekcija se Izdela v last n tovarni. J Konja lahki, kompl. komat, prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4589. (1) LUCemO banaško, črno deteljo in travna semena dobite v neiboljši kakovosti pn tvrdki Fran Pogačnik d.zo.*. Ljubljana, Tjrševa (Dunajska) Bi nasproti mitnice (D Krojačil Dobro ohranjen, eno leto •tar šivalni stroj naprodaj po zelo nizki cenL Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 4514. 01 Wertheim-blagajno ter stelaža za trgovino prodam. Stanko Florjan-čič, trgovina z železnino, Sv. Petra cesta 35. (1) šivalni stroj pogreznjen, iiva naprej ln nazaj, itika, itopa, prvovrstne znamke, se poceni proda. Dvorakova ul. 3-1. nadstropje lavo. (č) Za zdravljenje vseli vrst ran Z a birmo Botri in botrice! Za Vaše birmance(ke) kupite najceneje obleko in manu-fakturo pri M, Gajšek MARIBOR Glavni trg 1 (most). »Singer« šivalni stroj ženski, dobro ohranjen, prodam. Cena zmerna. — Vprašati v podružnici »Slovenca« Novo mesto. Košnjo črne detelje ugodno prodam. Cvajnar, Virje, Medvode, (1) Paviljon na velesejmu oddam ali prodam. Cena nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4542. (1) Lep zapravljivček naprodaj. Streliika ulica št. 33. (1) Moderne slamnike kupite najugodneje pri Zoli Laurenčič, Mestni trg 7. Preoblikovanje zalo poceni. (1) Nagrobne slike spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotografiji vseh velikosti in oolik. Naročajte: Kune Frinc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik. Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14 Elektromotor Siemens, 12 KV, 220/380, vrtilni - prodam. Berčun, Ljubljana, poštni predal št. 151. (1) MIZARJI Stavbno okovje, orodje -dobite tudi na hranilne kajižice najugodneje pri: Jeklo, Stari trg. (1) Otroške vozičke in igračne šivalne stroje kolesa — kupite najugodneje pri; S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (II Čevljarski stroj cilinder, ter več starih strojev s podolgovatim čolničkom od 500 Din naprej pri Ussar, Trubarjeva 9, Maribor. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana, Židovska ul. m Stari trg Limuzino »Chvrolet, 4 vrata, kov-čeg, 2 rezervi, kakor nova, prodam ali zamenjam za odprt auto. Zirovnik, Tyrieva 100. (f) Več elektromotorjev na istosmerni tok, 2—10 konjskih sil, ugodno proda Gospodarska zveza v Ljubljani. (f) Elektr o- motorii novi in rablieni za vse napetosti vedno v veliki izberi na prodal Lastna delavaica za previjanje in popravljanje dynam, auto-dynam. elektro • motoriev ter vseli e ektr. aparatov. FRANJO PERO IN Lit eletro-podjetje Ljubljana,(ieepoaveteka lfi telefon ai-71 »Blisk« patentne obročke za ko-sišča, kose vseh vrst, osle in vile - kupite najceneje pri tvrdki: Fr. Stupica, želzznina, zaloga poljedelskih strojev in čebelarskih potrebščin, Ljubljana, Gosposvctska c, 1. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim ш slabotnim osebam. AVertbeini blagajno železno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4478. Žagovino in lesne odpadke prodam po vagonskih pošiljkah. Franjo Tavčar, parna t.a ga, Vuzenica, dravska ba novina. (I I Jajca za valjenje od prvovrstnih rdečih Khode Island kokoši, pro da A. Lottspeich, Rimske toplice. (1 \ Leseno hišico Iz plohov, skoro novo, 4 x 5.5 m, za prestaviti, ki se lahko uredi za stanovanje, ugodno prodam. Pavlin, Jeranova ul t, Ljubljana. (p) Oleandre m visoke, rdeče, prodam. Zgornja Šiška 176, Spančeva pot (1) Dve železni postelji zložljivi, poceni prodam. Andlovic — Komenskega št 34. (1) Mostova esenca Mostin«. Z našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena eni steklznici za 150 I 25 Din, po pošti 40 Din. Dobi se samo pri droge-riji Kane, Ljubljana — v nebotičniku in v Židovski ulici 1. (1) Modroce posteljne mreže železne zložljive postelje, otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi najceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Trajno kodranje na dveh najnovejših aparatih z avtomat, hlajenjem za 60 Din izvršuje Hešik, Spod. Šiška, Jer-nejeva 33. (t) Prodam: žično vezo za vezi apnenca, železno peč za kopalno banjo, močno, mo-darno kolbenpumpo in skobelnik. F. Cvek, Kamnik. (1) Pekovski voziček pokrit, in tricikel prodam. Pretnar, pekama, Zg. Šiška. (1) Inserirajte v »Slovencu'! Soudeležba z 1 milijonom Din v gotovini /.a tekstilno tovarno LS* se išče. — Ponudbe pod »Dober zasluiek« štev. 4484 na upravništvo lista. MAJNIŠKE KIPE od 10 cm velikosti dalje, bele kakor barvane, domače in tuje izdelave nudi po izredno nizki ceni Prodajalna H.Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica St. 2. krast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni ter kot prvo pomot pri vseh nesreCoh, poškodbah In opeklinah mnogi zdravniki priporočajo „FITONIN" prepreCava infekcijo, ustavita krvavenje, ae dopaSCa, da bi se rana gnojila, ampak jo hitro zaceli. Steklenica Uin 20'— v lekarnah. Po postnem povzetju 2 steklenici LHn rO-. Poufno knjižico S 1.15 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. Z, Zagrtb 1-76 Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. Vit. 1^33. Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori razpisuje oddajo restavracije v kopallff« >Jasna< ob Pišenoi pri Kranjski gori v najem. Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah so naj vložijo najkasneje do nedelje, dn« 6. maja 1034. 2 balzamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh Zatečeni Členki, kakor tudi težka tn nesigurna hoja popolnoma »okvari vtis, ki ga laiiko napravi ljubek obraz in lepa postava ker se irdl In to oonolnomo upravičeno, da se Ženska, ki ne dosvcCh dovolj pažn|e svojim nuqnm tudi drugače zanušca. Vsana žen.ka lahko dobi tepe Členke in vitke noge ako v lavorju vroCe vode raztopi nekoiiko dekngrnmov soli Sv Roka. V te) balzamov! kopelj i je treba držati noge 10 minut, v tem Času preidejo boleCme, žarenje in otekline kakor CudeZ. Vnda, ki |e nasičena s Kisikom, prr dre v pore, omehča trdo koto ta kur|» o« v totfkl meri, da jih lahko brez noža iu britve s prsti odstianite s korenino vred. Izdaten paket soli Sv. Roko dobite le za ceno 9 Din. Otvoril sem v Mariboru na Frankopanovl ul. 15 z današnjim dnem črko-soboslikarsko in pleskarsko delavnico Izvršujem napise na steblo, pločevino, les in zid, svetlnbne reklame, nadalje vsa soboslikarska in pleskarska dela ter slikanje gledaliških odrov. Cenjenemu občinstvu s« toplo priporočam za vea """" Pahernlk Anton DEVETAK RiDOlf рЖЖЈ" nos ie pri iiubiioni. PredoviCeea 46 se priporoča zn prevzem vseh v to stroko spada-jočih del. — Delo solidno in po natniijih cenah ZAHVALE zavarovanju KARITAS Za izplačilo zavarovanih vsot po umrlih svojcih se zahvaljujejo: Aleš A., Rašica, p. dt Vid nad Ljublj.; Rakn.ša M., Hercepiovi, Boka Kotorska: Kermat I., Lirahni pri Mariboru; Kolerif, J., Roženprnud pri Sv. Ani v 81.*.; (iallin A., Vuenica UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! A i poizkuska 8KATLA MILO ZA ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA Potelcusffe/ DIN 3- Bluze, olroSKe pia$€e ler ose urste oblek od nalcene/še do na/-fine/Se izdelane o modnih pastelnih baroah dobite orl znani tordkl DEL1IIAR d VCLEPIC sedaj tudi Šelenburgova ulica Stev. 6 poleg Olavne pošte, letotam se sprejemajo vsa druga naročila Št. 1114/34. Razpis o pismeni licitaciji Mestna občina Kranj razpisuje javno pismeno dražbo za oddajo zgradbe javnega letnega kopališča v Kranju. Pismene, pravilno kolkovane in opremljene ponudbe s potrdilom, da je oferent upravičen vršiti take zgradbe in da ni v zaostanku s plačilom davkov, je vložiti v skrajšanem roku do 2. maja 1934 do 11. ure pri mestni občini Kranj. Načrti, proračun in dražbeni pogoji so na vpogled pri mestni občini, kjer je dobiti tudi načrte v prepisu za 100 Din. Uprava mestne občine Kranj, dne 17. aprila 1934u Predsednik: C. Pire, 1. r. Snoči ob 22.30 je nenadoma odšel za vedno od nas naš neizmerno ljubljeni, blagi očka, gonpod Anton Pintar posestnik v Kamniku, tajnik Zveie združenj gostilničarskili obrti dravske banovine v pokoju Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek ob 14 popoldne izpred hiše žalosti v Zgornji Šiški št. 219, nakar ga odpeljemo v Kamnik, kjer bo pogreb isti dan ob 16 popoldne. V Ljubljani, dne 21. aprila 1934. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo RAZPRODAJAM vsled opustitve po neveijetno nizkih cenah automobile znamk 0PEI, STUDEDAHER. PERL. DEDEORD Dam tudi na ugodna odplačila. Primer: Studebaker pulman limuzina, 7 sedežna, 8 cyl. s prostim tekom, prej 260.000 — sedaj Din 150.000 —. OPEL G. M. C. 6 cyl. lim., 4 sedežna Din 49.950—. OPEL motocikl 500 ccm z električno inštalacijo Din 12.000'—. Izkoristite priliko polovične vožnje za časa velesejma, pa si oglejte. Na skladišču šaslje 2—3 in pol Ione osebni automobili, 27 sedežni autobus. rezervni deli po najnižjih cenah ZLATIfO KARDOŠ ZAGREB Illca 73 Ljubljana Komenskega al. 4 Zdravnik: Telet. 3623 Dr. Franc Dergano, kirurg, šef-primarij v. p. Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podaljSati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, elaboetl ojačiti, nestalne moremo učvrstiti, ln nesrečne napraviti srečnel Kai ie vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost. Izguba dobrih prijateljev ali evoilh bližnjih, razočaranje strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo dragih razlogov Zadovoljstvo Je nalboljgi zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot Je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno I V tej mali priročni knjižici le raztolmačeno, kako morete v kratkem časn in brez ovire med deloin ojačiti živce in mišice, odn aviti slabo razpoloženje, trudnost, raztreeenost. oslabi ien je spomina, nerazpoložen.ie za delo in nebroi drugih bolestnih pojavov. Zahte vajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ar. PoStno zbirališče: ERNST PASTERNACK, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13. Abt. 123 OBLASTVENO DOVOLJENA STROJNOTEHNIČNA PISARNA ING. BORSTNAR, LJUBLJANA, ZG. ŠIŠKA 210 prevzema opremo turbinskih, mlinskih, žaginih, sušilnih, transportnih in sličnih naprav po predloženih načrtih, vodi instalacije ter montaže, posreduje pri kupoprodaji strojev in tehničnih potrebščin ter vrši slične stroj no tehnične posle po konkurenčnih cenah Inserirajte v „Slovencu"! ljudska posojilnica t Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar |e pri nfei naložen popolnoma varno, ker Jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Marija m Avgust S a 11 n e r naznanjata v svojem in v imenu sorodnikov, da je njiju ljubi brat, stric in bratranec, prečastiti goepod P. HUGOLIN SATTNER koniistorijalni svetnik i. t d. v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam rajnika bo dne 22. aprila ob 16 popoldne iz frančiškanskega samostana. Ljubljana, dne 21. aprila 1934 Zahvala Vsem, ki so nam izkazali svoje sočustvovanje to spremili našo ljubljeno Ciril ko na njeni zadnji poti k večnemu počitku, ki eo ji darovali prvo pomladansko cvetje, izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini in g. dr. Polenšku, ki ji je z vso požrtvovalnostjo lajšal bolečine, in visem ostalim, ki so pokojnici izkazali zadnjo čast v tako obilnem številu. Žalujoča rodbina SCHWEIGER. Ludvik Ganghofer: 70 Samostanski lovec Ihteč je bredel Ulej na breg, omahujoč pod bremenom, ki si ga je naložil. »Taka nesreča I« je tarnal starec. »Moj Bog, nbogo dekle I Tako mlado, življenja polno bitje! Daj, Ulej, ostani tu, jaz se odpeljem in stečem v vas po ljudi...« Že je obrnil čoln in z naglimi udari vesel odrinil od brega. Ulej se je sesedel na skalo. Z obema rokama je pritiskal mrtvo truplo na svoje prsi, kakor da bi mrzlo smrt še mogel prepoditi s toploto lastnega telesa. 2e od mladih nog je bila Cenca z njim prijazna. Pa se vendar nista mogla nikoli najti. Toda njegovo srce je potrpelo in upalo. Če je v svoji tihi delavnici sedel pri poslu, je stala vedno in vedno pred njim kakor sanja, ki se mora nekoč še uresničiti: da jo bo držal v svojih rokah in jo smel božati in poljubovati... Zdaj se je njegova sanja izpolnila. Zdaj je počivala v njegovem naročjul Plašno počasi je sklonil glavo in pritisnil svoje drhteče ustnice na njena mrzla usta. In je trpela njegov poljub — in se ni hranila. »O ti draga, draga moja Cencal« je ihtel. Z drlilečo roko je poravnal njene okrvavljene lase in ji zašepetal v uho: »In če dočakam sto let — ostal bom tvoj zvesti fanti Kajne?« Položil jo je na mehko travo, ji jioravnal obleko in lase ter ji del svojo kamižolo pod glavo. V roke ji je stisnil šopek cvetočega sleča, ki ga Je natrgal po bližnjih pečeh. Pokleknil je in molil. Potem se je usedel poleg mrtve na zemljo in izvlekel iz žepa leseno glavico in nož. In pred vsakim urezom v les je pogledal deklico poleg sebe. Prešli sta dve uri. Potem je dospela ladjica z ljudmi; med njimi je bil Egger. Ko je s smrtno bledim obrazom in klecajočdmi koleni stopil ne suho, sta ga morala podpirati dva moža. 28. »Le kje ostaja Cenca?« Tako sta se spraševala Hajmo in Gitka, če sta se za kratke trenotke prebudila iz svoje tiho sanjajoče sreče. »Le kje ostaja Cenca?« Odšla sta iz koče in jo začela klicati na vse strani. Bilo je vse tiho. »Boš videla, da je ne bo odnikoder — in mislim, da veni, zakaj,« je dejal Hajmo. Vprašujoče ga je pogledala, potem je pa zmajala z glavico. »Utrujena bo pač in se je ulegla v kakem zatišju k počitku.« »Meniš?« je dejal. »Toda ti, tudi ti si gotovo utrujena?« »Niti malo ne! Tako se mi zdi, kakor da bi prespala tisoč let in sem se zdaj na mah zbudila in je vee drugače na svetu in sem tudi jaz vsa druga!« »Kako? Druga da si? Tako imam zdaj kar dve nevesti. Samo ne vem, katero imam bolj rad: tisto, ki je bila. ali tisto, ki je zdaj postala.« Tako se je šalil Hajmo in jo hotel objeti. Ona pa je smuknila v kočo in mu zabranila, da hi odšel za njo. Moral se je usesti na klop in čakati, dokler ga ne pokliče, da sme priti za njo. Ni sedel še za očenaš dolgo, ko je že vprašal: »Ali že smem notri?« »Ne predrzni se!« je zaklicala prestrašeno. Potrpežljivo je čakal, zrl veselih oči v sinjino in prisluškoval vsakemu rahlemu šumu v koči. Zdaj je hihetaje stopila na prag. Najprej je debelo pogledal, potem pa je v blaženem smehu plosknil z rokama. Zasmejala se je še ona. Majčkeno sem pobrskala v Cencini skrinji. Misliš, da bo huda? Menda ne? Saj se je sama jezila na moje neumne cape. Kaj deš, kako mi pristaja?« Dvignila je roke in se zasukala. Hajino ni mogel jenjati s smehom. Saj je bila tudi res smešna. Bela, do vratu zapeta platnena srajca in kratko krilce bi še nekako bila. V črnem životku bi pa še za eno tako Gitko bilo dovolj prostora in njene noiioe so tičale v okornih čevljih kakor vrabec v kumiku. »Kaj deš, kako mi pristaja?« »Imenitno! Prav imenitno!« Ujel jo je z obema rokama in jo potegnil k sebi na klop. Tako sta sedela v svetlem solncu, zdaj tiho zatopljena v svojo nežno srečo, potem spet zaupljivo vasovaje. Nobena beseda, ki sta jo spregovorila, nobena misel, ki jima je prišla, ni segala čez tiste tremotke. Nista vpraševala, kaj je bilo vse dni prej, ne želela vedeti, kaj naj pride po tem dnevu. Nebo jima je dodelilo blaženo uro, podobno svetlemu solncu po viharju, in rodovala sta se je kot dva srečna izvoljenca, ki sta drug drugega last, samo in edino zato, ker ju je ljubi Bog ustvaril drug za drugega. Njuna sreča in ljubezen je bila tako tiho zadovoljna kakor cvetka, ki v trenotku, ko se njena čaša odpre topli luči, tudi ne vprašuje, kdo je položil njeno seme v zemljo, ali pa, kdo jo bo utrgal v naslednji uri. Cvete in se veeeli. Ure so tekle. Potem se je Gitka spomnila, da je hudo lačna. Šla sta v kočo, si pripravila kosilo, kramljala, jedla in spet čakala. Gitko je zaskrbelo. »Cence ni od nikoder. Pojdi, Hajmo, pojdi, morava pogledati za njo.« Stekla je ven in glasno zavpila: »Cenca! Cenca!« Toda vse okoli se je čulo samo zamolklo mukanje govedi in nemirno zvončkljanje kravjih zvoncev. Ko je prišel za njo še Hajmo, je rekla: »Boš videl, zaspala je kje v gozdu. Pa jo bom že našla!« V svojih cokljah je stekla proti gozdu. Hajmo za njo in ko jo je dohitel, sta šla počasi in tesno drug ob drugem proti gozdni senci že temni in dolgi v nizkem solncu. Ko sta prišla do gozda, sta ie spet pozabila, čemu sta sein prišla. Koder sta hodila, je temnordeče cvetel gorski sleč. Trgala sla najlepše mladike in kmalu se je pokazal šopel na Gitkinem životku, drugi na Haj-movi čepici. Ovil je roko okoli njenih ramen, ona je naslonila glavico na njegove prsi in tako sta šla proti kresni skali, kjer so na gorišču ie silile iz tal nove travnate bodice. »Mar nisi morala na kresni večer misliti na tole mesto?« je vprašal tiho. Zardela je in prikimala. »In ko sem zaspala, se mi je sanjalo .. .< »Kaj le?« »Da si metal kolo zame!« »Saj sem ga ree, dragica!« se je zasmejal. »In še kakšno kolo! Pognal sem največje, ki je bilo tu! In zletelo je, kakor da bi padlo solnoe z neba!« Objela sta se in poljubila, kakor da bi se njune ustnioe našle prvikrat. Nič čudnega zato, če sta preslišala bližajoče se korake dveh mož in njiju rahel vzklik. Stala sta drug ob drugem in tiho zrla doli v zevajoče globino. Gladko in temnozeleno je počivalo jezero med svojimi skalnatimi, že temno zasenčenimi zagrajami. »Poglej, Hajmo,« je šepnila Gitka, »ali vidiš čoln na jezeru?« »Kje, draga?« »Tam, kjer se izteka hudournik v jezero.« »Da, res, zdaj ga vidim tudi jaz.« »P« mora biti velik čoln, se vidi kakor cela klada.« »Da, res, in v njem mora bati več ljudi. Poglej, in kar za njim plove drugi...« »Majhen — kakor treščica.« Gledala sta za obema počasi plovečima 8ol"» ma, dokler nista zaplavala za gozdni pomol in se skrila njunim očem. »Pojdi, Hajmo, pojdi!« je spregovorila Gitka, globoko se oddahnivši. »Zdaj pa morava res po gledati za Cenco. Mene je že kar strah...« Hotela sta oditi s kreeišča, toda ko sta m obrnila, sta se prestrašila do mozga; zbledela sta in kakor okamenela; samo roki sta se jima še našli in se teeno oklenili druga druge. Pred njima sta stala gospod Henrik in pater Dezert. Nekaj časa je bilo vse tiho. Gospod Henrik je resno motril oba mlada človeka, dočim je pater Dezert z ovlaženimi očmd menda gledal samo Gitko. »MraČi se ie, Hajmo, in jaz te najdem tu?« je dejal goepod Henrik končno z mirnim glasom. »Kaj si popolnoma pozabil na mojo divjad — in na svojo dolžnost?« Za ».luuoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ca*. Izdajatelj: Ivan Ilakoveo Urednik: Lojie Golobift