Oreriniltvo - npravat Ljubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001- 4004 Mesečna naročnini 18 lir, za Ino. zeuistvo 31'SO lit. Cek. rai.' LJubljana 10.450 n »aroJuino iu 10.54» za inserate WVENEC •9 «-' NOVEMBER 1943 SOBOTA' Sehwere Kampfe bei Kertsch und Kiew Vergebliche Sowjetangriffe gegen unsere Briickenkopfe am unteren Dnjepr - Zahlreiche Feindpanzer abgeschossen Heftige Kampfe an der siiditalienischen Front DNB, Aus dem Fiihrerhauptquartier, 5. November. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Beiderscits von K e r t s c h dauern die harten Kampfe um die feindliehe Landekdpfe an. Die Kriegsmarine ver-senkte dort ein feindliches Ka.nonenboot sowie zwei Landungsfahrzeuge und be-schadigte ein Schneliboot und mehrere Landungsschiffe schtver. Bei vcrgeblichen feindlichen Angriifen gegen die Nordein-giinge der Halbinsel Krim vvurden ge-stern wieder eine Anzahl Sovvjetpanzer abgeschossen. Bei einem erfolgreichen Gegenangriff zeichnete sich eine rumani-sche Panzerkompagnie durch hervorra-gende Tapferkeit besonders aus. Ara unteren Dnjepr tinter-nahmen dic Sovvjcts vergebliche Angriffe gegen unsere Briickenkopfe. Schvvachere Kriifte, dic den Fiuss iiberschritten, wur-den vernichtet. Ira grossen Dnjepr-B o g e n scheiterten siidlich und siid-westiich Dnjepropetrovvsk starke feindliehe Durchbruchsangriffe am zahen Widerstand unserer Truppen. Eigene Ge-gcnangriffe werfen voriibergebend ein-gebroehenen Feind vvieder zuriick. Dabei wurden in einem Abschnitt von 40 an-greifenden Sovvjetpanzer 23 abgeschossen. Bei und nordlich Ki e w setzten die Sowjets ihre von Panzern unterstiitzten Angriffe fort und erzieltcn einige Ein-briiche. Schwcre Kampfe sind dort im Gange. Aueh in dem uniibersichtlichen Ge- lande stidwestlich Veliki je Luki dauerten die heitigen Kampfe an, bei de-nen 32 Sowjetpanzer vernichtet vvurden. Angriffsversuche feindlicher Flieger gegen ein deutsches Versorgungsgeleit an der Eisnieerfront wurden durch .fagil- und Zerstorerverliiindc vereilelt. In Lnltkiimpfen uud durch Heerosflak vvurden 16 Sowjetflugzeugo ohne eigene Verluste abgeschossen. An der siiditalienischen Front haben heflige Kiiiupfc mit mehrercii beiderscits des V o I t u r n o nun An griff angetretr'pn feindlichen Divisio iieii begonnen. Im Ostnhschiiitt rrlitt der Fcinil boi neurn vergoblichen Angriflen empfimlliche Verluste. Siidlich I stoti i o sinil die Kiimpfo noch im Gange. In den Vortagen Aviirden in diesent Abschnitt iiber drcissig feindliehe Panzer abgesrhnssen. Unsere Kiistenverteiiligung verhin-derte feindliehe Landungsverstiche im Ratun von I s t n n i o ttnd I' e s c a r a und versenkto dabei ein feindliches Schneliboot. Srlnvaehere britiseho Bomberver-biinde flogen in der vergangenen Naclit in drn d ii n i s r h e K U s t e n r a u nt sowie nach W e s t ti c u t s r h I a n d cin tinil •verursachlen durch Bomben-vviirfe einige tiehaiidpschiidrn. Ncun Bomhcnfliigzeugc wurden abgesrhossen. Deutsche Kampffliigzeugo griffen in der Naclit zum 5. November Ziele im Stadlgebiet von London an. Zločiiisfva nad nemškimi ujetniki lierlin, 4. nov. DNB. Major Erich Ilon-manns iz Kolna, ki se je te dni vrnil iz angleškega vojnega ujetništva v Kanadi, poroča: Konec junija in začetek julija 1. 1940 suio bili na velikem potniškem paniiku »Ducliess of Vork« na poti iz Liverpoola v Quebec, Bilo nas je okoli 3000 vojnih ujetnikov in civilnih internirancev. Takoj po vkrcanju se je izkazal nek angleški stotnik kot fanatičen sovražnik Nemcev. Nek drugi ujetnik in sicer sanitetni narednik \Volfgang Seitler iz Bindfacha pri Bayreuthu pa pripominja, da so se na tem stotniku na prvi pogled opazili tipični židovski znaki. Slotnik je povsod zasledoval Nemce, kričal nad njimi in jih skušal brez slehernega povoda povsod zbadati z bajonetom. Nekoč je vzel bajonet in z njim bodel na vse strani, da bi zabodel kakega interniranca ■in ravno v tem trenutku je vstopil major llonmanns, proti kateremu pa si ni upal nastopiti. Anglež je bil močno zabuhel v obraz in po vsem videzu pijnn. Ujetniki in internirane! so smeli biti podnevi ob določenih urah na majhnem, od vseh strani zaprtem krovu. Z višjega dela krova, na katerem je bilo večinoma nekaj angleških častnikov, pa so bile naperjene na ujetnike strojnice in puške. Enkrat, in sicer 25. junija 1940, je prišel na krov tudi ta stotnik in pričel nenadoma hruliti Nemce, da naj gredo narazen, kar pa je bilo kaj težko izvedljivo na majhnem i rostoru. Preden so utegnili Nemci ugoditi njegovemu pozivu, je že ukazal straži, naj strelja nanje. Stražnik je streljal preko Nemcev v vodo. nakar mu je stotnik sam nižje pomeril puško. Tako je bil smrtno zadet nek interni-ranec. Na krovu se nahajajoči nemški polkovnik Friemel je takoj vložil zaradi tega umora najostrejši protest. Slišali smo nato, da je bil angleški slotnik zaprt, vendar podrobnosti nismo več zvedeli. Težki boji pri Kerču in Kijevu oiima obiskal Atlantski zid " ■ M Berlin, 5. nov. DNB. Lesarski lapor Brezuspešni sovjetski napadi na naša mostišča na spodnjem Dnjepru - Številni sovražni tanki uničeni - Ogorčene borbe na južnoitalijanskem bojišču Fiihrerjev glavni stan, 3. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Nn obeh straneh Kerča se nadaljujejo ob sovražnih mostiščih hudi boji. Vojna mornarica je tamkaj potopila neko topničarko iu 2 i/.krcevnlni ladji, poškodovala pn je nek hitri čoln in več i/.krcevalniji Čolnov. Pri brezuspešnih sovražnih napadih proti setvenimi vhodom nn Krimski polotok je bilo včeraj znova uničenih več sovjetskih oklepnikov. Pri uspešnem protinapadu se ie po svojem junaštvu posebno odlikovala neka romunska oklepna četn. No spodnjem D n i e p r u so Sovjeti zaman napadali naša mostišča. Mn njše sile, ki so prekoračile reko, so bile uničene. Zaradi junaškega odpora naših čet so se izjalovili v D n j e. n rove m kolenu močni sovražnikovi prodorni poskusi južno in jugozahodno od D n j e p r o p e t r o v s k n. Z lastnimi protinapadi je bil začasno napredujoči sovražnik vržen nazaj. Pri tem je bilo nn nekem odseku izmed 40 napadajočih sovjetskih tankov uničenih 21. Pri Kijevu in severno od njega so nadaljevali Sovjeti s svojimi s tanki podortimi napadi ter dosegli nekatere vdore. Tom so v teku hudi boji. Težki boji so se nadaljevali tudi nn nepreglednem ozemlju jugozahodno od Velikih Lukov, kjer je bilo uničenih 32 sovjetskih oklepnikov. Zaradi posega lovskih in rušilnih letalskih jat so se ponesrečili poskusi sovražnih letalcev napasti neko našo ladijsko spremljavo v Ledenem morju. V letalskih bojih iu zaradi zadetkov protiletalskega topništva je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 16 sovjetskih letal. _ Na j u ž noitalijanskem bojišču so se pričeli siloviti hoji z več sovražnimi divizijami, ki so pričele z napadom na obeh straneh V o 11 u r u a. Na vzhodnem odseku je imel sovražnik pri novih brezuspešnih napadih občutne izgube. Južno <>d I s t e n i j n boji še trajajo. V /ndniih dneh je bilo na tem odseku uničenih preko 30 sovražnih tankov. Našo obalna obramba je onemogočila sovražne i/.krcevalne poskuse na področju pri Isteniju in pri 1'csrari ter je pri tem potopila nek sovražni hitri čoln. šibkejše britanske bombniške jate so priletele v pretekli noči nad d o n -1 s ko primorje ter und zahodno] N e m č i j o. Bombe so povzročile škodo nn poslopjih. Devet bombnikov je bilo sestreljenih. Nemško bojna letala so napadla v noči na 3. november cilje na področju atesta Londona. Vzhodnoazijska konferenca v Tokiu Uspešen sunek proti angleški obali Berlin, 4. nov. DNB. V sredinem vojnem poročilu objavljena potopitev dveh parnikov pred angleško južno obalo predstavlja izid smotrnega in junaškega napada lahkih nemških pomorskih lis proti močno zaščiteni angleški spremljavi. Neugodno vreme je olajšalo približanje k nasprotniku, zato pa je otežkočilo izvedbo napada ter je bilo težko zadeti ciije. Angleški konvoj je bil močno zaščiten. Ko so ga pa navzlic gosti megli opazili naši čolni, so ga takoj napadli. Nek parnik z 2.500 tonami je bil potopljen z dvema torpedoma. Prav tako je bil večkrat zadet neki drugi parnik z 2.000 tonami. Ko so se naši čolni po uspelem napadu odmaknili od sovražnika, ie bil tudi ta parnik že v takem stanju, da moramo brez dvoma računati z njegovo potopitvijo. Na povratku se je zoperstavilo našim čoln om veliko število topničark in hitrih čolnov, ki so se pa hitro umaknili, čim so nemške ladje odprle nanje dobro namer-jen ogenj. V slabem vremenu se je sovražnik hitro umaknil. Lahke nemške pomorske sile niso imele izgub, čeprav so naravnost iskale in tudi začele boj s sovražnikom. Vse so se nepoškodovane vrnile v svoja oporišča. Nevednost o današnji Nemčiji Berlin, 5. nov. DNB V kakšni gro teskni nevednosti o razmerah v Nemčiji živi angleško in ameriško prebivalstvo, pripovedujejo mnogi vrnivši se nemški vojni ujetniki. Majhnemu človeku v Ameriki ali angleškemu meščanu je bilo popolnoma onemogočeno, da bi si ustvaril stvarno sodbo o nemški vojni moči v moralnem, vojaškem in gospodarskem pogledu. Povratniki podčrtavajo, da so si zaradi enostranske agitacije namenoma ustvarili v Angliji v lastno škodo popolnoma napačno sliko o današnji Nemčiji. S tem v zvezi pripovedujejo posamezni vojni ujetniki, da je bilo angleško prebivalstvo s filmi, ki morajo vzbujati mržnjo proti Nemčiji, speljano na popolnoma napačno pot. Večina ljudi v Angliji, tako pripovedujejo mnogi povratniki, po videzu sploh ne vedo, zakaj se bojujejo. Politična neztelost, nezadovoljnost, pesimizem, zmerjanje in prepiri se stalno ponavljajo med taboriščnimi stražami. Poddesetnik Theo St. iz Hildes-heima, ki je bil v kanadskem taborišču, je lahko opetovano ugotovil, da Angleži in Amerikanci presojajo svoje vojne izglede napram izgledom Nemčije in njenih zaveznikov vse drugače kot ugodno. Tokio, 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) V Tokiu so se sestali k veliko-vzhodnoazijski konferenci voditelji šeslih neodvisnih vzhodnoazijskih držav. Japonske, Kitajske, Tajske, Mandžukua, Filipinov in Burme. Na tej konferenci, ki je prva tovrstna v zgodovini, bodo obrav-nali vsa vprašanja medsebojne podpore za dosego skupnega cilja. Poleg ministrskega predsednika Toja, predsednika Vančingvcia, predsednika Lauvrela in Adipadi Pa Mawa se udeleže te konference tudi Subhas Chandra Bose. Za začetni seji je v petek prvi spregovoril ministrski predsednik Tojo. Naj nega položaja in je še enkrat osvetlil japonski ideal ustvaritve velikega vzhodnoazijskega skupnega področja. Temu idea- j lu je postavil nasproti prejšnjo anglo-ameriško nasilniško politiko, ki si je »v imenu civilizacije in kulture« prizadevala zgolj gospodarsko izkoriščati Azijo. Ob obravnavanju indijske neodvisnosti jc postavil Tojo Angloamcrikancem neposredno vprašanje, kako se sklada Atlant- j ska karta s sedanjimi razmerami v Indiji. Kot naslednji govornik se je zahvalil Vančingvej Japonski za njena prizadc- | vanja in emancipacijo Kitajske ter izjavil, i da je sedaj končno napočil dan, ko bodo j prej je podal pregled današnjega svetov- ideali Sunyacena uresničeni. 10 ameriških ladij in 250 letal uničenih Tokio, 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Cesarski glavni stan je objavil v petek, da so bili od 31. oktobra na področju Salamonskih otokov težki boji. V teh bojih so zgubili Amerikanci okoli 10 vojnih ladij, med njimi več težkih križark in rušilcev, dve veliki prevozni ladji in več manjših enot. Druge knžarke in rušilci so bili najtežje poškodovani. V poročilu glavnega stana čitamo med drugim: Japonska izvidniška letala so odkrila v vodovju južno od Nove Georgije močne sovražnikove konvoje, s katerimi je skušal nasprotnik ojačiti izkrcevalria mostišča na otoku Menu. V nočeh od 31. oktobra do 2 novembra so napadale enote japonskega mornariškega letalstva zaporedoma v več valovih te konvoje in so jim prizadele najtežje izgube. Pri tem sta bili takoj potopljeni dve veliki prevozni ladji ter ena križarka, en rušilec in n->H 40 izkrcevalnih čolnov. V letalskih bojih je bilo sestreljenih še 10 letal. Nasprotnik se je zjutraj dne 1. novembra izkrcal v bližini Rta Torokina na otoku Bougainvillu in na nekem drugem kraju tega otoka. Naše čete sedaj v tesnem sodelovanju z letalstvom uničujejo te sovražne čete V zadnjih dneh je napadel sovražnik z okoli 250 letali Rabaul, V silovitih letalskih bojih je pri tem izgubil skupno 201 letalo. Izguba 27 letal še ni utegnila biti točno ugotovljena. Na japonski strani je bilo zgubljenih 15 lelal in to po večini letala, ki so se sama vrgla na ukazane cilje. Dne 2. novembra je napadlo 135 sovražnih letal Buko severno od Bougain-villa. Sovražnik jc pri tem zgubil 39 letal pri lastni izgubi 15 letal. V noči na 1. november je prišlo v vodovju otoka Bougainvilla do pomorske bitke z močnimi sovražnikovimi enotami, ki so obstojale predvsem iz križark in rušilcev. Pri tem so bile potopljene tri križarke in dva rušilca. Poleg tega je bilo zgubljenih več drugih križark in rušilcev, ena križarka pa je bila lahko poškodovana. Ta pomorska bitka 6e bo v zgodovini imenovala »Pomorska bitka pri otoku Bougainvillu«. Viktor Emanuel sam kriv svoje nesreče »ftngllja bo plačala račun« Bruselj, 4. nov. DNB. V zvezi z moskovsko konferenco piše list »Nouveau Journal« o sredozemskem vprašanju: »Anglija %bo morala plačati račun moskovskih dogovorov.< Churchiliova pio-klamac.ija o »večni* angleški nadvladi v Sredozemskem morju je dobila sedaj ironičen prizvok, ki ga mora opaziti vsak jasnoviden Anglež. Zabraniti Italiji ne 6amo Mallo, temveč vsakršno svobodo in možnost razširjanja zgolj zato, da bi se potom lahko Amerikanci vgnezdili v Senegalu, Maroku, Alžiru, Palestini, Siriji in Abesiniji, dočiin se Sovjeti bližajo Bosporu in Dardanelam — vse to je komedija, ki bo lahko domnevno londonsko zmago nad Nemčijo in Japonsko — če bi ta sploh bila mogoča — izpremenil v grenak poraz. Ako bo morje okrog Rima mednarodno ali celo pozorišče sov-jetskoameriškega delovanja, bo s tem nujno prenehalo biti v posesti Anglije. »Počakati moramo.« končni« lisi. »če ne ho pomorsko tekmovanje med ^nglijo in USA konec koncev ojačilo Sovjetske zveze, ki jo je London tako nespametno poklical na pomoč.« Letalski uspehi v Italiji Berlin, 5. nov. DNB. Dne 3. novembra so nemški bojni in lovski letalci napadali na južnoitalijanskem bojišču in to posebno na področju izliva Trigna z bombami in strelnim orožjem sovražni oskrbovalni promet, taborišča in topniške in protiletalske postojanke. V nizkih poletih so bila uničena sovražnikova oskrbo-vališča in tankovska vozila. Naši lovci so sestrelili na sprednjem bojišču 3 sovražne bombnike in med letalsko bitko nad sovražnim ozemljem eno ameriško lovsko letalo. Enote protiletalskega topništva, ki so že dne 2 novembra sestrelile 4 angleške bombnike in 4 lovska letala, so sestrelile dne 3. novembra ponovno 4 sovražna letala. Rim, 4. nov. DNB. »Corrispondenza Republicana< graja v svojem članku z naslovom »Monarhija v pregnanstvu« protiitalijansko zadržanje radijske postaje^ v Bariju. Korespondenca se zlasli zgraža nad dejstvom, da postaja obravnava najvažnejša notranjepolitična vprašanja, kot n. pr. debato za in proti monarhiji, zgolj v angleščini. Tako je n. pr. grof Sforza 1. novembra po radiju Bari objavil svoj intervju, ki ga je imel v angleščini z dopisnikom International Servica in v katerem je dejal, da je od-sloj) Viktorja Emanueia nujen pogoj za ustanovitev vladne koalicije. Na ostala izvajanja grofa Sforze, da namreč vladajo v vseh krajih, 'ki jih je obiskal v južni Italiji, odpor proti savojski hiši, a velike simpatije za maršala Badoglia, pri čemer le obžalujejo, da obdaja maršala nekaj bivših znanih fašistov, odgovarja »Corrispondenza«, da se Badoglio sam v letih 1925—1941 ni nikdar pokazal v civilni obleki brez fašističnega znaka, fz Sforzove izjave pa v ostalem jasno izhaja, da ni v protifašističnem ta boru več nikogar, ki bi bil pripravljen še kaj žrtvovali za Viktorja Emanueia. Kralj je mislil, da bo rešil sebe in svojo hišo, a je s tem samega sebe pahnil v nesrečo. Sedaj pa ga zaničujejo in puščajo na cedilu tudi njesrovi pomočniki. »Corrispondenza« zaključuje svoj članek s stavkom: -»Toda po večnih zakonih svetovne zgodovine je to zaslužil.« Resno svarilo portugalskega lista Lizbona, 4. nov. DNB. Ker so med I zveza sploh močno spremenila. Na ta portugalskimi množicami širili lažni- i način varajo nevedneže in lahkovercc. * V resnici pa je današnja Sovjetska va mnenja, da Sovjetska zveza ni več domovina razkrajajočega boljševizma, temveč redoljubna in v normalnih prilikah živeča narodna država organ Portugalske to nevarno zmoto. svari egije znova pred List opozarja na propagando v Portugalski, ki trdi. da nima komunistična stranka v Sovjetski Rusiji nikake besede več, da je Stalin zgolj vrhovni poveljnik za svobodo borečih se sovjetskih vojsk ter da sc je Sovjetska Rusija prav toka kot je "bila včerajšnja, to se pravi boljševiška in brezbožna. Do danes ni Stalin preklical še niti ene točke Marxovcga ali Leninovega programa. Razveljavil ni niti enega komunističnega zakona, niti ni razpustil C;PIJ. V Sovjetski zvezi še vedno pozdravljajo s stisnjeno pestjo, ki je simbol mržnjo. Če }e boljševizem oblekel ovčjo kožo, je to stori i le zalo, da bi ovce lažje prevari). Zato pa morajo pastirji budno stražiti! Berlin, 5. nov. DNB. Cesarski japonski poslanik Ošima si jc ogledal Atlantski zid in je končal svoj večdnevni obisk z ogledom neke armade v jugozahodni Franciji. Poslanik je odnesel prepričevalne vtise o močni obrambni pripravljenosti številnih vojaških naprav in trdnjav, ter o udarni moči tamošnje vojske. »Nemčija se jača iz dneva v dan« Lizbona, 4 nov. DNB. Zunanje politični urednik lista »Diario Popular« Jose de Freitas piše k moskovski konferenci, da nc smemo pozabiti, da dogovori veljajo Ic tako dolgo, dokler so v korist kateri izmed zainteresiranih strank. Kar se tiče bitk v Sovjetski zvezi, nc morejo biti cilji vrhovnega poveljstva oborožene sile danes isti kot so bili leta 1941. Moramo pa reči, da jim nikoli ni uspelo spraviti nemške armade na rob propada. Nemčija ne samo vzdržuje svojo moč, temveč .jo jača iz dneva v dan, od ure do ure. Konec stavke v USA Lizbona. 4. nov. DNB. Rudarska strokovna organizacija je' objavila, da je bil z vlado dosežen sporazum, ki stopi takoj v veljavo in ki bo veljaven toliko časa. dokler bodo rudniki pod državnim nadzorstvom. Zato je hilo 530.000 stavku-jočih rudarjev pozvanih, naj gredo zno va na delo. Angloamerikanci tiskajo lirske bankovce Alilan, 5 nov. DNB. Angloamerikanci so z letali prepeljali na zasedeno južno-italijansko ozemlje večjo pošiljko italijanskih bankovcev, ki so bili tiskani v Zcdinjenih državah. V južnoilal.janskih gospodarskih krogih se bojijo, da bo z uvozom teh ponarejenih lirskih bankovcev še bolj omajan že itak skrajno zmeden gospodarski položaj. Emanuclova karikatura Stockholm, 5. nov. DNB. List ^Eve-ning Standard« priobčuje karikaturo Viktorja Emanueia, ki jo je narisal znanj politični slikar David Low. Ta karikatura, v kateri naj se zrcali angleško javno mnenje, prikazuje Viktorja Emanueia kot majhnega in škilečega moža s peresom na čepici. Na čepici piše: >21 let sodelovanja s fašizmom.« Viktor Emanuel koraka počasi po stopnicah neke palače, na katere vznožju stoji Badoglio in javlja: >Vaše Veličanstvo, avtomobil £aka.« Oh vznožju stopnic pa stoji tovorni avtomobil z napisom: ^Zbiranje odpadkov«. Badoglio v zadregi Bern. 4. nov. DNB. Exchange javlja iz Neaplja: V razgovorih maršala Badoglia z zastopniki šeslih političnih strank je nastopila kriza. Čeprav jo Badoglio izjavil, da bo v primeru, čc bi kasnejše volitve prinesle večino republiki, takoj priznal iz tega izhajajoče posledice za kraljevski dom. zastopniki strank vendar niso hoteli stopiti v njegovo vlado. Izjavili so, da Badoglio, ki kaže svojo lojalnost kralju in prestolonasledniku, ni zanje primeren mož ter da morajo odklonili sodelovanje v vladi, ki bi bila podrejena kralju. Pravoslavni odgovor Sta!"nu Dunaj, 5. nov. DNB. Pod predsedstvom vrhovnega poglavarja ruske pravoslavne cerkve v tujini, beograjskega metropolita Anastazija, so se zbrali na Dunaju nadškofje evropskih mctropolit-skih okrajev. Na zborovanj je bila sklenjena resolucija in poziv pravoslavnim vernikom. V resoluciji in pozivu najostreje žigosajo prozoren, kamufliran manever moskovskih volitev palrijarha in celokupno Stalinovo cerkveno politiko. Volitve pa proglašajo na podlagi cerkvenega prava za pratikanonične in zato neveljavne. Nov hrvatski zun. minister Zagreb, 3. nov DNB. Uradno objavljajo, da je Poglavnik na lastno željo razrešil ministra dr Mila Budaka njegovih dolžnosti ter ga upokojil, — Nadalje javljajo, da je Poglavnik na predlog ministrskega predsednika dr. Mandiča imenoval za novega zunanjega ministra dosedanjega poslanika I. razreda in opolnomo-čenega ministra v Soliji dr. Stjepana Pe-riča. Kratka poročila kg— Vsaj en črnce nn mirovni konferenci. Kakor piše »Daily Mnil« je izjavila Rooseveltova ženn, da morajo biti tudi črnci zastopani na mirovni konferenci. Za mizo mora sedeti vsaj en črnec, da bo soodločal o miru. - kg— Tožbe proti Girnndu. Kakor poroča Reuter, je bilo v sredo naperjenih proti generalu Girnndu več tožb zaradi njegove dvojne politične vloge. Očividno bodo zahtevali od njega, naj se javno postavi proti maršalu Petainu in zanika vsako zvezo z Vichvjem. General je takšne zahteve že večkrat od-klo nil. — kg— Demobilizncija na Portugalskem. V četrtek je odredil vojni minister obsežne, demobilizacijo rezervistov, ki so bili vpoklicani na jesenske manevre portugalske vojske. Glas vesli Nek narodni izkorcninjencc, človek, katerega slika je krasila judov-sko-framasonsko razstavo v Beogradu, sodnik enega najvišjih sodišč no našem pravnem področju in honorarni učitelj pravo no ljubljanski univerzi dr. Anton Kržišnik si je te dni prilastil vlogo sodnika nad vsem slovenskim narodom in ga obsodil na smrt. V simboličen znak te obsodbe je dui umoriti 19 sinov tega naroda in za- Itretil, da se bo tako zgodilo vsakemu, kdor ne misli tako kot on, morilec in odpadnik. Zgražali smo sc nad tem strahotnim moralnim in miselnim padcem ter ugotovili, «lo pomeni to dogudek moralno dckudcnco dela noše inteligence. Toda — nli ne bo ostalo zgolj pri zgi.lžonju? Ali res ne bomo vsaj sedaj potegnili konsckvenc iz tega dejstva? Kajti vsi tisti, ki soglašajo s Kržišnikom in Stantetom in raznimi Breclji, Serneci, Milavci, Kidriči, Kardelji iu drugimi narodnimi odpadniki, še sede z, vami pri isti mizi in pomn-kajo roko z nami v isto skledo, še nam lomijo kruh resnice po vseučili-škili katedrali in knjižnicah, še razsojajo o krivici kot sodniki, še branijo pravico kot odvetniki, še odločajo o gospodarskih vprašanjih podjetij. Ko je E. Z.oln zoklical svoj »J'ac-cuse« ob eni somi krivični obsodbi Drejfusso, se je zgonil ves civilizirani svet in zahteval, do se potegnejo kor nojodločnejše konsckvence zaradi te krivice. Danes, ko je samozvano sodišče zločinskih tolovajev norod obsodilo na smrt in umorilo nc le enega oli devetnajst Slovencev, ampak pognalo v smrt nn tisoče in desettisoče naših moralno najboljših, narodnostno najbolj zavednih, versko najbolj pozitivnih bratov in sestra — stojimo in gledamo! — Ali nns res morajo drugi učiti, kaj je naša kulturna in pa narodno dolžnost v trenutku, ko nc gre za posamezno vprašanje in posameznika, ampak za vse in zo ves naš norod. Dolžnost, ki jo dolgujemo vsej noši častni zgodovini in našim bodočim rodovom, dolžnost, ki jo dolgujemo človeški kulturi in civilizaciji, dolžnost, ki bi jo čutil zadnji Indiju-ncc v preriji in črnec v džungli, le naša zukrknjeno vest je ne čuti! Upravičeno vprašujemo v tej odločilni uri v zgodovini našega noroda: Ali je Društvo slovenskih sodnikov že izključilo iz svoje sredine Kržiš-nika, Tominška, Jožeta Rusa in druge. Ali je Advokatska zbornica že črtala iz sez.nnmn zagovornikov pravice razne Stan tete, i? reci je, Zupančiče, T o m i n š k e, Č e r n e j c, S n u -derle, Vavpctiče... Ali je Zdravniška zbornica že izločila iz. svoje čostite družbe razne B reci je, Mil ovco, štrancarje, Novake... Ali je Inženirska zbornica črtala inž. Tepino, inž. Scrneca... Ali so upravni odbori naših društev, ustanov in podjetij odklonili sodelovanje z ljudmi, ki simpntizirojo z. zločinskimi tipi, ki se skrivajo pod krinko narodnega gibanja, pa prav ta narod in njegovo imovino na najstrahotnejši način uničujejo? Ali se poštenim delodajalcem ne budi glas vesti ob dejstvu, da še vedno štejejo za svoje nameščence ljudi, ki se udeležujejo morilskih in propagandnih pohodov največjih nn-rodnih nasprotnikov, brezdomnih komunistov? Ko so varnostni organi iskali po Sloveniji znanega morilca Ilaceta, ki hoče v svojem strašnem prevratnem besu uničiti. Zavedajmo se: proces izločanja komunistične miselnosti, ki se je tako zajedla v Številne naše intcllgeute, gre neizprosno naprej do zmage dobrega nad komunističnim zlom. je pravo jagnje v primeri s Kidričem Brecljem, Baeblerjem, Avšičem in drugimi komunističnimi vodilnimi morilci, smo vsi Slovenci — ker smo še vedeli kaj je poštenje, kaj je čost, komnj čakali, do škodljivca človeške družbe čimprej vlove. Ako se hoče naša inteligenca Se prištevati slovenskemu narodu, tedaj je skrajni čas, da stopi iz rezerve in da začne z vsem poštenim slovenskim narodom boj za vzpostavitev vseh poškodovanega v sedanjem strašnem ker jim je narod za petami? Ljubljanski finančniki, na vas Je, da nam date Javen odgovori Mi smo si žo od vsega začetka na jasnem, kam ves ta direndaj vodi. Vse žrtve, ki jih je moral slovenski narod prinesti na oltar OF, ki so ga po vseh zamislih špekulanlsklh možganov naredili ljubljanski finančniki z, denarjem, Zavedajmo se: Ako ne bomo jasno in dosledno potegnili konsckvenc, ki _____________ na m jih diktira ura dneva, ki poteka, j prigoljufanem iz naroda, naj dajo K i d r i si redimo gada na prsih, z lastno ' čem. Baeblerjem in drugim možnost, da . , N , -j ..-i nBgr_*nill Gotov krvjo dojimo zmaja, ki bo o prvi pri- Be bodo lahko zopet skrivali po zamej- , J*°. 7... MlkloSIČcvn ce-eta 22«. I. nadst., desno (Delavska zbornica). Jezikovni tečaji vaeh modernih Jezikov Po hitri, uspeSni In praktični metodi ia vse poklice. Konverzncija. Začetni In nadaljo-valnl tečnji. Pouk »o vrSi dopoldno in popoldne. Učnina zmorna. Tečaji prično takoj. Informacijo in vpis dnevno v prostorih Pokrajinske delavske »veze (I)elnvska zbornica), Miklošičeva cesta 22 a, I. nadst., desno. KULTURNI OBZORNIK »Borba n gledališče je Direktor drame g. G. Debevec o sodobnih naSsgah gledališča Ljubljana, 5. novembra. | Naš sodelavec je obiskal novega direktorja Drame g. Cirila Debevea ter ga naprosil za izjavo o gledališču in njegovih nalogah, posebno o nalogah slovenskega gledališča. G. direktor je na stavljena vprašanja takole odgovarjal: Kakšna je Vaša osnovna misel, osnovno življenjsko geslo o gledališču v splošnem? Na to vprašanje sem skušal javno odgovoriti prvič že pred šestnajstimi leti. Takrat je priobčil »Slovenec« moj daljši članek z naslovom »Borba za gledališče«. Tisto, kar sem tam povedal načelnega, sem potem v »osnovi«, kakor pravite, bolj ali manj srečno do danes pismeno, predavateljsko, režijsko ali igralsko, v operi ali v drami, javno izpovedoval. Ker se v osnovi v vsem tem času še nisem prav nič spremenil, mi dovolite, da vam smem navesti nekaj stavkov iz omenjenega poglavja, ki, mislim, precej jasno odgovarjajo na vaše vprašanje. Iz odstavka »Borba« posnemam tele besede: »Boriti se moramo za veliko, močno in resnično pomembno vsebino dramsko-pi-sateljskega udeistvovsnja, boriti se moramo za lepoto oblike, boriti se za veliko, neupogljivo etično voljo in končno za čistost celotnega dela in mišljenja. Boriti se moramo za obravnavo perečih problemov življenia, toda ne v golem posnemanju življenjske resničnosti, temveč predelano v umetniški zgoščenosti, v umetniški očiščenosti, v umetniški napetosti, v umetniški verjetnosti in umetniški samo sebi odgovarjajoči zakonitosti. Borimo se za živo in močno dramo, ki bo brezobzirno pretresla vse panoge človeškega dejanja in nedejanja, ki bo ostro in nekem-promisno posegala v našo religiozno, filozofsko, socialno ali moralno življenje, toda delati moramo to s sredstvi, ki so prave umetnosti dostojna, ki človeka resnično krepijo in dvigajo, ne pa samo površno razburjajo in grdo ponižujejo. Borimo se za dramo, ki bo znala pogledati bolezni in bolečini sveta do dna in ki bo znala po svojih močeh z visoko potezo prispevati tudi svoj, če še tako majhen, a vendar le lek za njegovo, če ne dokončno, pa vsaj začasno ozdravljenje. Gledališče se mora, če hoče ostati zvesto svojemu poslanstvu, boriti z vsemi sredstvi za dramo, ki bo pri vsej aktualnosti prikazovanega življenja vendarle neprenehoma očitovala moč in veličino duha, ki jo je spočel in ki jo je — prosto vseh dnevnih navlak — oživotvoril. Gledališče se moro boriti za dramo, ki ne bo zahtevam ljudstva ali naroda samo ugajala, temveč, ki bo te zahteve na novo ustvarila. Borba za gledališče je obenem tudi borba za narod.« Nikoli nisem skrival, nte že kakšne načrte, oziroma kak go-ov občutek, ko prevzemate vodstvo slovenske drame? Ne bom se s skromnostjo bahal, pa tudi neresnice ne bom govoril Takole je: Idejne načrte o vodstvu že nekakšne imam, konkretnega pa prav za prav še nobenega. Iz preprostega razloga, ker sem bil zaposlen v Operi, ker me je imenovanje popolnoma presenetilo in ker za moje načrte doslej ni bilo nobene potrebe, niti želje. Razen tega je načrt zlasti glede repertoarja in osebja že v teku in izvajanju in tega ni moč brez škode kar čez noč spremeniti. Poglavitni — in trenetno edini občutek — pri prevzemanju vodstva je ta, da sprejemam nase veliko odgovornost, za katero se bom meral pošteno potruditi, če bom hotel, da ji bom vsaj deloma dorasel. Zavedam se, da je odgovornost v današnjih časih dvakrat in trikrat večja, kot v normalnih. Pa nisem malodušen. V »olajševalno okolnost« mi je zavest, da dramski ansambel precej dobro poznam in oni tudi mene. To je pa za uspešno delo v gledalšču prav za prav glavno. Morda imate že kakšen načrt glede bodoče umetniške izbire, oziroma vodilne ideje za repertoar, osebje, izvajanje? Odgovor na to vprašanje bi bil v vseh pogledih prezgoden. Glede bodočnosti se moram še nekoliko zbrati in urediti. Ko bom pripravljen, bom o pravem času z odgovori in pojasnili radevolje na razpolago. Razen tega upam, da bo še »tekom dogodkov« dovolj prilike, da se bom teh vprašanj lahko v našem »Gledališkem listu« malo podrobneje dotaknil. Tudi v knjižici »Za Kekubo — za nič«, (če bo izšla), se mi zdi, da bo precej topredmet-nih pojasnil. Vaši odnosi do gledališkega ansambla v bodoče? Še vedno imam pred očmi isti ideal, kakor sem ga imel pred leti. Igralski ansambel mora biti umetniško zaokroženo in organično zlita enota Družina To je ideal, za katerega so si prizadevali največji gledališki voditelji leta in leta Želel bi, da bi iudi na tem polju prišli polagoma do trdnosti in do tradicije. Igralska darovltost, resna, zaneslfiva delavnost in človeška poštenost — to so po mojih pojmih tri osnovna merila, po katerih edino sc sme izbirati, urejati in gojiti igralski ansambel. Če mi bodo uprava in zlasti bližnji moji sodelavci v umetniškem vodstvu (tovariši režiserji in bodoči dramaturg) v tej smeri zvesto pomagali, sem prepričan, da uspeh tudi na tem, morda najkočljivejšem polju ne bo izostal, Vaše bodoče razmerje do javne kritike? Moje »bodoče« razmerje bo isto, kakor je bilo moje preteklo in kakršno je moje sedanje. Kritiko smatram za nujni sestavni del vsakega gledališča. Prava kritika je ogromna dragocenost. Kritika je nekaj čudovitega. Če ne bi bil slučajno izvajalec, bi bil najrajši kritik. Dobra kritika lahko gledališče pri izboru in utrjevenju kvalitet čudovito pomaga. Toda s kritiko je v bistvu tako, kakor z igralcem: Če je igralec dober, je koristen, pomemben in dragoceni če je slab, je neraben in celotnemu delu škodljiv. Za resno kritiko sem vseskozi Levstikovega mnenja: »Bog živi kritiko!« In do obSinstva? Svoječasno sem že omenil, da cenim naše gledališko občinastvo po njegovi pri-rodi za eno najboljših publik, kar jih poznam. Povprečni tip našega gledališkega občinstva ni samo zelo občutljiv, temveč tudi tako zvest, da 2e zaradi te zvestobe zasluži, da gledališče vedno znovn izboljšujemo in kvalitetno dvigujemo. Pri ugotavljanju pravih vrednot (skritih in oči-tih), našega gledališča, bo treba pošten« ugotoviti, da je naše občinstvo, zlasti abonentsko, izdatno udeleženo. Sicer pa je pri vsakem gledališkem voditelju mnogo boli važne razmerje občinstva do vodje, kakor pa razmerje voditelja do občinstva. Na to pa bo odgovorila zanesljivo res šele — bodočnost C. K. Džingiskanovi Mongoli na pohodu In je vedel prav dobro, kako se bo godilo njegovi mladi ženi, dokler bo v rokah sovražnih Merkitov. Lepo število mesecev se je izmenjalo, preden se je posrečilo Timudži-nu pripraviti vse potrebno za vojni pohod proti Merkitom. Ko je minilo skoraj tri četrt leta je končno vendarle napočilo jutro maščevanja. Nu čelu več sto vojščakov je odjezdil Timudžin proti sovrngom. Kot pravi peklenšček je vdrl s svojimi v taborišče nasprotnikov. Le prav malo jih je pustil živeti. Svojo ženo Bordu je zopet lnhko vzel s seboj. Niti besedice ji ni rekel, ko jo je zagledal in takoj nato dvignil na konja. Bordu je namreč pričakovala otroka. ln res, še na potu je rodila mlada mati. V širni in samotni stepi je prvič zajokalo v svet mlado življenje. Bil je fantek. V tisti noči je Timudžin dolgo časa strmel v zvezdnato nebo; celo njegovi vojščaki so bili po hitri in uspešni zmagi za čuda mirni in tihi. Kakor da se je vsem podila po glavi misel, ki je kljuvala Timudžinovo srce. Saj nikdar ne bo mogel zatrdno zvedeti, ali je to dete kri njegove krvi uli ne. Za vedno bo ostal zavit v skrivnostno temo odgovor na vprašanje, ali je bil ta otrok pravi Džingiskanov potomec ali ne. Spraševati Bordu ni imelo smisla. Saj sama ni vedela. Po prečuti noči je odrinil Timudžin v ranem svitu s tropom nuprej proti domačim šotorom. Mrk in molčeč se je že odločil. Naj bo kakor že hoče, priznal bo tega otroka kot svojega zakonitega prvorojenca. Takoj mu da tudi ime: Džuči. To pomeni — nepričakovani. Bordu pa je ostala njegova velika in neomajna ljubezen. Po mongolski navadi je Timudžin imel sicer še več žena, toda Bordu je bila in ostala — cesarica. Z dnem, ko je dobil prvega sina, pn se je lotil Timudžin svoje živl jen jske naloge, ki naj bi mu omogočila nezaslišano življenjsko pot. Tem načrtom se je posvetil vsega, z vso divjo, neugnnno in odločno voljo in neutrud-ljivo in neizčrpno vztrajnostjo. A'cličasten boj se je začel. Spočetka je Timudžin seveda polaga! lc temelje svoje bodoče vladavine. Prvih stopinj na lestvici do oblasti ni napravil le zato, ker je kakor resničen, čeprav nepomemben vojskovodja, vedno sam premislil podrobnosti vsakega vojnega pohoda; ker je uredil svojo vojsko in vojščakc organi/.irni; ker je sam poskrbel prav za vse, kar je bilo potrebno za bojne pohode in ker je končno tudi vedno sum vsem 6vojim ljudem poveljeval v bitki. Pač pa je prav gotovo slonela vsa njegova oblast v prvih letih prvič, drugič in tretjič na tem, da je bil vedno in povsod sam navzoč, dn je vedno in povsod sntn dajal zgled. Zato je pri vsakem bojnem pohodu vedno jahal na čelu svojih borcev. Zato je pri vsakem spopadu bil bolj neustrašen, pogumnejši, spretnejši kakor njegovi jezdeci. Vedno se je odlikoval pred drugimi s svojo prisebnostjo, z izredno zanesenostjo, s taktičnimi in strateškimi odločitvami, s silno telesno močjo. Bil je prvi in najboljši vojak svojega krdela. Zato tudi ni imel povel jniškega opn-zovališča. odkoder bi mirno in z vso razsodnostjo mogel voditi potek bojev, nc da bi ga motili posamezni man jši ali trenutni spopadi. Pač pa je moral sam vse voditi, sam vsem ukazovali in se še sam bojevati. Tako jc bil prvi vojak svoje tolpe. Bil je to prav V6uk dan, vsako noč in vsako uro. Zakaj v puščavi Gobi ni bilo nikdar miru, nikdar odmora, nikdar premirja. Kakor divje zveri so živeli. Vedno na preži, vedno pripravljeni na skok, na uboj. In ker so bili prav vsi v puščavi pripravljeni na to, se ni smel nihče izločiti, če ni hotel pogubiti samega sebe. Življenje, polno nezaslišanih in junaških naporov! _ , V veliki in tako znameniti bitki z vozovi je Timudžin jasno dokazal, kako izredne darove za velikega vojskovodjo ima. Rod je bil z združevanjem plemen že tedaj narasel na trinajst tisoč borcev. Vsi skupaj so 6e selili z letnih pašnikov daleč proti jugu na zimske. Za vsak rod je bila to najbolj nevarna dobn. Ves pratež so namreč vlekli tudi s seboj. Pa se za jezdeci — borci in varuhi — ni vlekel le ves vozovni pratež, tudi vse črede so morali poganjati pastirji čim bolj skupaj in čim bliže ob pratežu. Z vsem tem so se selile tudi žene in vsi otroci. Skratka: skozi pustinjo je vlekel rod vse svojce, vse svoje živo in mrtvo premoženje. Vse to varovati pred neštetimi nevarnostmi pa ni bilo lahko. Timudžin je prav dobro vedel, kakšne nevarnosti mu groze na potu. Še vedno so bili Mongoli najmanjši rod v pustinji. Res ne bi bilo težko napasti jih z veliko premočjo in streti. Tako bi bili za vedno izbrisani s sveta in bi za večno izginili v puščavskem pesku. Dolga karavana je potovala skozi razsežno in položno pustinjsko dolino, ko so začele prihajati z vseh strani naprej poslane izvidnice. V najhujšem diru so se ustavljali opazovalci pred poglavarjem in mu vsi zmedeni in upravičeno razburjeni pripovedovali: »Z vseh strani se nnm bližajo sovražni Tajdjutil Obkoljeni smo!« Ko je Timudžin po primerjavi posameznih ogledniškili izpovedi seštel na pamet sovražne sile, ki so se pripravljale na napad, mu je srce kljub pravljični neustrašenosti začelo hitreje utripati. Obkolila ga je silna sovražna premoč! Po njegovi cenitvi jc stalo okrog njegovega rodu do trideset tisc.č do zob oboroženih jezdecev. Prava armada! Ostali sta mu le dve možnosti: beg ali napad. Beg s to ogromno cokljo iz čred, prateža in vozov z ženami :n otroki bi pomenil hiter konec. Pa tudi napad proti taki premoči bi pomenil po vseh tedaj vMiavnih vojaških računih izgubljeno bitko brez vsakega upanja na rešitev. (Dalje.) Ii dela In življenja - od tu in tam S Spod. Štajerskega Književna razstava v Mariboru. Urad za ljudsko vzgojo pri Štajerski domovinski zvezi je priredil te dni v Mariboru posebno razstavo »Vaška knjiga«. Književna razstava je bila v okviru kulturnega tedna štajerske domovinsko zveze že prej v Ptuju in Celju. Sprejem novih članov v stranko. V okrašenih prostorih strankinega doma v Gradcu je bila koncem prejšnjega meseca slovesna prireditev, na kateri jo pokrajinski vodja dr. Ueberreiter sprejel v stranko več agilnih mož iz okrožij Maribor mesto in okolica, Celje, Ptuj in Ljutomer. Glasbena prireditev v Mariboru. Kot prva glasbena prireditev v novem delovnem letu jo bil v Mariboru koncert lindimpeštanskega Veghovega kvarteta. . Koncert je bil dne 2. novembra, naslednjega dne pa v Brežicah. Obe glasbeni prireditvi sta bili pod okriljem Štajerske domovinske zveze. Z Gorenjskega Obdarovanje ranjenccv na Golniku. Državni propagandni urad v Radovljici je dne 20. oktobra obdaroval z različnimi darili vse ranjence, ki se zdravijo v bolnišnici na Golniku. Ob tej priliki je nastopila tudi vojaška godba ter je ranjene vojake razveseljevala s koračnicami in operetno godbo. Poslušanje tujih radijskih posta) prepovedano. Zaradi poslušanja tujih radijskih postaj je bil pred celovškim izrednim sodiščem obsojen železniški nastav-ljenec Ivan Rogač. Pred sodnikom je mož skesano priznal, da mu je bila tozadevna naredba znana. Sodišče mu je odmerilo 15-mesečno zaporno kazen. Iz Hrvaške Sprememba v vrstah hrvatskih velikih županov. Hrvatska vlada je nedavno izvedla spremembo v kadru svojih velikih županov. Namesto dosedanjega velikega župana za veliko župo Prigorje, dr. La-mešiča, je postavljen za velikega župana te župe s sedežem v Zagrebu ustaški polkovnik Erik Lisak. So o sodelovanju Badoljevske vojske s tolovaji v Gorskem Kotarju. Poročali smo žo o dokazanem sodelovanju Badoljevske vojske v Sloveniji, Bosni in Dalmaciji s komunističnimi tolovaji. Graška »Tagesposk z dne 27. oktobra pa o tem sodelovanju Badoljevcev s komunističnimi prevratniki objavlja nov daljši sestavek, iz katerega so razvidne šo nekatere podrobnosti tega sodelovanja. Iz poročil PK, ki so bila že objavljena, jo ugotovljeno, da so Badoljeve vojaške formacije, katerim je bil vrhovni poveljnik armadni general Robotti, ki se je proslavil tudi v Ljubljani s streljanjem številnih talcev in postavljanjem španskih jezdecev po skoraj vseh prometnej-ših mestnih ulicah, po izvršenem izdajstvu nad svojim zaveznikom, stopile v stik s tolovajskimi skupinami ter so z njimi dogovarjale glede nadaljnjega zadržanja z ozirom na novo nastali položni. Tolovajem so Badoljevci povsod izročili svojo orožje in svoje municijske zaloge ali so se jim pa celo pridružili. Samo tnko so lahko tolovaji od vseli strani napadli Sušak. Po njegovih ulicah so bili srditi boji. Toda nemški vojaki so krepko obvladali položaj in so prepodili pre-vratnike daleč vstran od mesta. Tako jo bilo rešeno tudi hrvatsko vojaško zastopstvo pri II. italijanski armadi, ki so | ga nameravali poslali v Italijo. Zaradi Izšla ie nova knjiga »Slovenčeva knjižnice« 1 sodelovanja Badoljevcev s komunisti, se je položaj slednjih znatno utrdil v Gorskem Kotarju. kjer je bilo ob trenutku Badolievske izdaje okoli GOOO kr. it. vojakov. Tolovaji so od njih zahtevali polovico orožja ter so jim za to uslugo zagotavljali svoboden umik. Badolievci pa konca pogajanj sploh niso čakali ter so enostavno vsi pometali orož'e vstran in jo pobrisali. Na ta način so tolovaji lahko zasedli najvažnejše točke v teh težko prehodnih krajih. Kjer koli so se poia-vili tolovnii, so povsod odredili prisilno mobilizacijo od 1(5. do 40. leta. za m^ške pa, ki so nrej služili v kakih tehničnih ali tonniških edinicah, do 50. leta. Ko ie pričela tudi v te kraje prodirati nemška armada, i« pov«od nalete'a na hud odpor odmetnikov. Nekemu takemu na-stonaiočemu batalionu sta se pridružila tudi hrvatski minister dr. Bnlat in poviti urednik »Hrvatskega Naroda« Ivo Borr-dan, ki sla bila poslana v Split zaradi organiziranja hrvatske državne uprave v novo priključenih dalmatinskih krajih. Minister dr Bulat sedai pripoveduje podrobnosti o tedanjih bojih s tolovaji ter zatriuie, da je borba ined že omenienim nemškim bataljonom in odmetnikl trajala devet noči in osem dni. Tolovaji so na ta bataljon sestrelili 21.000 granit. Nemške edinice so morale premagati tudi še težke terenske ovire, saj je bilo treba zasedati kraje, visoke od S00 do 2000 m. Toda vse te ovire so bile premagane, 1 tolovajske skupine deloma uničene, deloma pa rnzpodene in razkropljene. S"-dai se potik.iio še preostali po raznih gorskih krajih, kjer jih pn žo tudi za-sledniejo nemške in hrvatske edinice. Povsod so nastopajoče čete v naglih sunkih in udarcih ustvarile med to'ovaii preplah in zmedo. tnko. da za seboj niso mogli niti uničiti zalog streliva in orožja, ki je sedaj padlo v nemške roke. afflffiRcgiinBflilaiRnBBEiiBHnBsaBDBn Hišni posestniki, nli ste že zgradili in uredili zaklonišče zase in vse stanovalce? 68. Ogenj v kaminu je že zadremal in le žerjavica je še včasih globoko zazevala, ko je grofič omahnil v spanec na naslonjaču. .............».<♦♦♦♦♦♦♦■»♦♦ Keltske naselbine v Španiji Pri gori Bernorio v Valenciji so začeli odkopavati važne keltske naselbine. Najprej so našli več dragocenih železnih skrinjic iz druge keltske železne dobe, ki so jih dali v raziska-vanje pokrajinskemu muzeju. Te izkopanine so zato važne, ker pojasnjujejo zgodovinsko delovanje Keltov v Španiji in njih utrdbene naprave v drugi železni dobi. II. DEL ARGONAVTI ki jo je spisal RADISLAV RUDAN Ze lanski L del je vzbudil veliko zanimanje pri vseh bralc h „Slovenčeve knjižnicein prepričani smo, da bo II. del „ARGONAVTOV" zanimal se posebno vsakega Slovenca, kajti v tem II. delu pripelje pusto ovska pot Jazona in njegove slavne grške junake tudi na naše slovensko oseinlje. Naroiiie se na ..Slovenlevo knjižnico", ki vam v svojem iil letniku nudi bogat izbor najboljših del iz domače in tuje književnosti. Vsakdo se lahko naroči na 36 knjig letno ali pa na 24 kmig. Knjige so broširane ter v polplatno vezane na navadnem in na boljšem papirju. ..Slovenčevo knjižnico" naročite pri upravi knjižnice Kopitarjeva 6 Ljubljana, v Ljudski knjigarni v Ljubljani, po raznih ljubljanskih trafikah, na deželi pa pri vseh župnih uradih ozir. pri naših zastopnikih. mu oeust POSTREANICO od pol 2 dni je dnevno iščem zn takoj. — Mutek-Mikcš, Frančiškanska ulica. KINO SliOfiA "" Obilo prisrfneca smeha in zabave vam nuiti najboljši uemški humorist llcinz Riilirninnn v svojcui filmu »Zaupam ti svojo ženo« Heinz Riilirmann kot neprostovoljni varuh lepe žene — pomeni vrsto blaznih pustolovščini Predstavo ob delavnikih ob IS In 17, ob nedeljah: 10J0, 1J.S0. 1S.S0 In 17.50. 22-21 m KINO UNION Ncnadkriljiva burka, pri kateri se boste do solz nasmejali »Moser kot detektiv« V glavni vlogi HANS MOSER. Sodelujejo: lepa Elfriede Datzig, simpatični Wolf Albach Rettv in drugi priljubljeni dunajski igralcil Predstave ob delavnikih ob 15.50 In 17.50 »toxim« prašek zanesljivo uniči mrčes uši. stenice, bolhe itd. Drogerija KANC, Židovska ulica 1. razprodaja bicikljev Teč komadov in nekaj fricikljev, zaradi izpraznitve skladišča po zelo znižani ceni naprodaj. šušteršič, mehanična delavnica — Tyrševa cesta štev. 13 (Figovec, levo dvorišče). Večje, zdravo SKLADIŠČE IN šlJPO lahko ločeno, vzamemo v nnjfm. Pismene ponudbe upravi »Slovencu« pod »Začasno« št. 7481. Boljša NALIVNA PERESA dobro ohranjena kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVt-REST, Prešernova 44. VEč TRICIKLJEV različne velikosti, zaradi izpraznitve skladišča po zelo znižani ceni naprodaj. &ušter-šič, mehanična delavnica, Tvrševn ccsta n (Figovcc, levo dvorišče). KNJIGE NEMŠKE in slovenske, znanstvene in zabavne kupuje Kleinmavcr & Bam-berg. Miklošičeva 16. VSA RADIO POPRAVILA vam točno, strokovno in z jamstvom ter • predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka »Phihps-Radto«, Ulica 3. maja št. 6. KOT POMOČ v gostilno nli trgovino bi šel k dobri hiši, ki potrebuje pridno moč z večjim kapitalom. -Ponudbe upravi »Slovencu c pod > ."samski, 39 lete Št. 7523. LEPA PARCELA približno 22.000 nis — blizu remize, po 75 lir za m* naprodaj. Resni kupci naj se oglasijo na poštni predal štev. 250. - Posredovalci izključeni. VEč VOZ STELJE znmeninm zu blupo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Rožnik« «1. 7530. Po kratki, mučni bolezni naju je zapustila najina nenadomestljiva žena, mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Žerjal Angela roj. Kalin žena vlakovodjc drž. žel. v petek, dne 5. novembra 1943, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. novembra 1943, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. novembra 1943. Žalujoči: ANTON, mož; ing. ANTON, sin — in sorodstvo. Janko je sedel za domačo jnvorovo mijo na Otavicab. Skozi odprto okno je padal na pod velik štirikotnik svetle mesečine in se počasi, neopazno pomikal k vzhodni steni. Profesor ni pogrešal petrolejke. Gledal je na vrt, kjer je v lovnicah ležalo na pol suho 6eno in dišalo v rosi Vidovih zarij. Na kraju vasi je pela harmonika, tise in glasneje, zdaj počasi in otožno, ]>otem spet razigrano in veselo. Davne melodije so se prelivale v toplo, svetlo noč in budile v Jankovem srcu pre-čudno mehke spomine na davna otroška leta. »Slišiš, Tina, kdo pa to igra,« »Bntalov Janez,< je odgovorila sestra iz kuhinje, kjer je pomivala posodo. »Jutri gre k vojakom.« Umetnik! jc pomislil. To je njegovo slovo. »Ali ima že kakšno izbrano?« je hotel še vedeti. »Mislim, da ne. Pameten fant je-Pri novi železnici dela in vzdržuje nišo. Saj veš, kako je pri njih.« »Kje nc! Prav zato se čudim, kako more strpeti doma, ko vendar vsi Ota-vičani, ko so stari dvajset let, nenad- no ne morejo več živeti brez tujega sveta.« »Najbrž preveč bere,« se je nasmehnila Tina, nakar jc Janko zadovoljno dopolnil: »Pametno bere, pametno!« Se vedno je sedel pri oknu v polni mesečini, poslušal harmoniko in mislil na Butalovega Janeza, ki ljubi Otnvice in ki mu bližnja, čeprav kratkotrajna ločitev vznemirja srce. Ko je pozno v noč harmonika umolknila, se je na vas zgrnila skrivnostna tišina. Noben pes ni zalajal, nobenega glasu ni bilo od nikoder. Nenadno je profesor zaslišal, kako se z žarki mesečine zliva slavčkova pesem pri studencu, in se je nasmehnil: Le poj, slavec, o ljubezni in njenih čudih! Le poj, vsevdilj... Janko je zaspal r>b njegovi pesmi. Rodilo sc je nedeljsko jutro Kakor za godovni dan vseli dobrih ljudi. I i-na in Janko sta šla k prvi maši in se tudi skup vrnila. Nista mnogo govorila, imela sta vsak svoje misli., otožne... vosele ... Petruičeva hišica sc jc svetila v soncu ko belo oblečena kmečka deklica, ki stoji z vencem cvctja in jo v občutku, koliko oči se upira vanjo, obhaja velika zadrega, zmerom večja, čim bliže je obisk visoke osebe, ki bo prejela cvetje v pozdrav. Vse je bilo osnaženo in čisto, vrt pograbljen, o'kna umita: še Volk, ta zvesti čuvaj Pctru-šičevine, sorodne krvi s svojimi predniki, a vedno istega imena, kakor je tudi hišna številka nad vrati zmerom ista, se je nekoliko slovesneje vedel. Nn selški postaji se je oglasil signal. Janko se je še hitreje spuščal po ozki stezi skozi kostanjevje, prekoračil rebrsko pot, pohitel po koscnict, ki jc valovila v svojem pisanem travniškem cvetju, prekoračil železniški tir in se ustavil pri dehtečih vrtnicah na peronu. Drugič v življenju gn je povcdla ljubezen nekomu naproti, obakrat isti osebi, in vendar je zdaj čutil, da so okoliščine čisto spremenjene in da je tudi sam čisto drug človek, nič vihrav in nič prezgovoren. Iz vlaka jc naprej stopila Lučka in se razgledovala okoli sebe. Ko je zagledala profesorja, sc je ozrla v Mojco, ki je bila tik za njo. Ljubeznivo so se pozdravili in Lučka, lepa ko kutinov cvet, se je morala nasmehniti, ko je videla, kako sta sc profesor in tetkn poljubila. To jc ljubezen! je uganilo in svetlo nedeljsko pohujšanje ji jc šc bolj zjasnilo oči. Lučka jc šla med njima, knkor bi bila njuna hči. In res, bila jc oseba v kateri sta se s pogledi, mislimi in be- sedami sreoavala Mojca in Janko, zakaj obema je bilo jasno: brez Lučke bi bili njuni življenjski poti še vedno daleč vsaksebi. »Oh, koliko metuljev je tu in kako pisani so!« je vzkliknila deklica in zavzeta gledala po košenici. »Doma imam zbirko metuljev,« mu je pojasnila Mojca. »Imaš že lastovičarja?« se je zanimal Janko. »Oh, pa ja!« je omalovažujoče zategnila po ljubljansko. Janko se je nenadno ustavil, jo prijel za roko in ji pokazal na leskov grm. »Imaš takega tudi že?« Lučka je videla na zelenem listu metulja ki je bil mirujoč bolj podoben vešči. Prelepa rdeča krila so pre-prezale bele proge. »Joj, takega pa še nisem videla!« 6C je tiho začudila. »Imenuje se rdeči trakar. Če bom imel srečo, ga boš lahko uvrstila v zbirko. Samo zelo težko ga je ujeti.« Iz žepa je vzel robec, ga razgrnil in mu dva robova zataknil za notranji klobukov trak, tako da je imel poso-; do in pokrov. Držeč vsako v eni roki se je tiho približal grmu. Komaj se je metulj dvignil, že se je znašel v klobuku in Janko ga je naglo pokril z robcem. Potem je pisanemu krasotcu previdno stri oprsje, da mu ne bi otre- sel prahu. Mrtvega metulja je spravil v škatlico za vžigalice in jo dal Lučki. »Napiši v seznamu kraj in datum,« i'i je rekel in z nasmehom pogledal lojco. Tina jih je počakala na pragu. Ženski sta se za trenutek zazrli druga v drugo, primerjajoč svoje vtise z davnim spominom. A našli sta tako malo skupnosti,' da sta prišli v zadrego. Iz njunih oči je govorilo iskreno sočutje; Tina je mislila na minula leta Mojčinega čakanja, Mojca je mislila na krivdo, ki jo bo vedno čutila pred to kmečko žensko... osamelo Otavičanko. Nikdar ne bo Tina pozabljena, nikdar zapuščena! Kosilo je bilo pri kraju. V zraku je dehtela ostra zgodnjepoletna vročina. Otnvice so umolknile v nedeljskem poči t k u. »Lučka,« je najboljše volje 6pr». govoril Janko, »danes, pa se ti bom oddolžil zn tiste črešnje, ki si mi jih Erinesla v bolnišnico. Za vsako ti jih om dal deset. Zdaj pa povej račun!« »Oh!« je vzkliknila in se zasmeja-la. »Kam pa bom s tolikimi!« »S sabo jih poneseš v Ljubljano!« Imeli so lepe, lepe ure pod črešnjo, tako nepozabne ko redke ure sreče. »Lučka.« se je izmislil Janko in po-mežiknil Mojci. »Prinesla si mi tri in petdeset črešenj. Zdaj si iz obeh košar izplačaj tisočodstotne obresti!« i