3 nč. 12. številka. Izdanje za torek 28. januvarja 1896, (v Trstu, v torek zjutraj dne 28 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDI NOST" ithaja |»o trikrat nit teden t ftnatih tikanjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjjtranje mlrnj« izhaja ob ur t zjutraj. Tečemo i>h ob 7, uri Terer. — Obojno izdanje stane i za jsitea . |. 1 i7.»nn AvutrlJ* f. 1 yi za tli m«set , , , 3 - , . , 4,;>0 xa pol Ima ... 6 - . . ■ 9.— »,* tbm |(>r.rt . , . V.'.— , . .1*.— Naročnino je plačevati naprej m nsročbe brez priložene naroonine se uprava ozira. Fonaini«r>« številk« su dobiTnjo t prodajal nicah »oba*« v Jr*tn po 3 nT«'., izTen 1 rji* [H> 41 nwi. EDINOST Oglasi ae rakune po tarifu t petitn; za nasloTH i debelini črknm> se plačuje prostor, kolikor obsoja avndnih Trstic. Poslana. onnirtniee in javn« TahT«lo, domači oifla»i itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so poSiliajo tredniAtru: tilica Caserma S*. 13. Vitke pi*nio mora biti frankoTano, kur oet iiiihovuna so n«» •prei unajo. Rokopisi i« Trajat«. Naročnino, reklamacijo m <>iclum npro-|ema uprnvHiitVO uli*« Molino r.ic-»olo hit. S. II. nailst. Naročnino ia oglast je plačetati loco Trst. udi.rte rokUma Ci|f i•* proaie i ,>Mi,ine, Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „T »tMnmaU ja Častitim našim Danes priložili smo tirjalnice vsem onim častitim gom< naročnikom, ki dolgujejo se naročnino za leto 1894 ter jih prtsimo, da nam na istih naznečene za,stanke takoj doposljejo. Kdor bi tega ne storil v tekn 8 dni, o tem bodemo smatrali, da nima nič proti temu, ako iztirjamo zastanek poštnini nalogom. Onim ki vrnejo postni nalog, ustavimo list, s čemer se seveda ne odrečemo pravici, iztirjati zastalo naročnino d r u g i m p o t o m. Upravnistvo Deželni zbor istrski. V. seja. dne 21. j a nu v a rja 1896. Predsednik prečita zapisnik 4. seje ter kon-statuje, da je v redu (Manjšina: VE da kako"!), torej odobren. (Manjšina se smeje). Zborski tajnik čita interpelacijo N. Veniera in drugov, s kojo se vpraša vlado, ali kani kaj storiti v to, da ne bode financa tako ojstro in z veliki kaznimi postopala proti vsakemu najmanjšemu in celo nedolžnemu prestopku žganježgalcev. Dalje čita samo v italijanskem prevodu interpelacijo dr. D. Trinajstima, aii kani c. k. vlada delati na to, da bodo sodišča izdajala svoje razsodbe hrvatskim in slovenskim strankam v hrvatskem ali slovenskem jeziku. (To interpelacijo priobčimo doslovno. Ur.) Za tem je 7 različnih prošenj učiteljev in učiteljic, kateri prosijo, ali povišanja mirovine, ali podpore. Trem prosilcem se je jednoglasno dovolila podpora. V razpravi o zakonski osnovi, da se Porto Ro/.e pri Piranu proglasi kot javno zdravišče (Cu-rort), podal je posl. dr. M. Trinajstid sledečo izjavo v imenu manjšine : „Manjšina, drseča se trdno svojega načela, da treba ločiti politiška vprašanja od gospodarskih, povdarja, da bi vsled gorkih spominov od 10. t. m. nikdar ne glasovala za to zakonsko osnovo, ako bi imela ista kaj politiškega v sebi, a ker je to Čisto gospodarsko vprašanje, izjavlja, da bode glasovala za predloženi zakon". Zakonska osnova je bila potem vsprejeta jednoglasno. Tu zares vitežko postopanje manjšine je tako osupnilo italijansko večino, da ni znala, k a ni pogledati od — sramovanja. To je bil grozen moralen udarec, italijanski večini, ki bi bila po vsi pravici imela pričakovati pač kaj druzega od zlostavljene manjšine, nego tako -vzvišenega kavalirsko-krščanskega postopanja. Pri tej točki govoril je tudi poslanec, Kozuiič (da bodo PODLISTFK. Tat. (Dalje). Liza je morala opoludne tistega dne sama obedovati, ker se ni bil še vrnil mož. Pa tudi popoludue ga ni bilo iz gozda. Neka prej neznana skrli je žarela stiskati ubogi ženi srce. Tiho je molila k Bogu, naj obvaruje moža vsake nesreče, pri tem pa je zibala dete ter britko ilitela. Mračilo se je. Kokoši so spale na gredeh, — Petra še ni bilo z lova domov. Pogosto je hitela Liza pred kočo, napenjala svoje oči, da bi kje ugledala moža, pa zastonj. Teina se je začela delati gori mej smrekami in hojami. Ni ji bilo mogoče dalje strpeti doma! Vzela je torej spečega otroka v naročje, ga zarila v topel robec, zaprla hišo in odšla po ozki stezi v znali gospodje čitatelji „Edinosti", povemo tu, da je g. Kozulid pomorski kapetan in profesor pomorskega prava na navtični akademiji v Lošinju), nastopno : Naš drug M. dr, Trinajstid je že označil stališče, koj« zavzemamo pri tej zakonski osnovi. Pri postavki o zdraviščinih pristojbinah moram označiti, zakaj hočemo glasovati proti tem pristojbinam. Smo proti uvedenju s humanitarnega stališča, ker ni pravo, da treba plačevati tak dar božji kakor sta morje in zrak, ki ne staneta človeštva nobenega truda, ako se jih hoče navžiti človek. Te pristojbine morale bi služiti jedino za to, da gost, ki je prišel v tak kraj, dobiva vseh onih ugodnostij, katere želi uživati vsakdo, ki gre radi tega od svojega doma, da bi se okrepčal v takem zdraviščn. Take pristojbine mogle bi se uvesti le tedaj, kadar dotično mesto podaje toliko ugodnosti, da se iste lahko vzdržavajo ali ceI6 pomnože. Popolnoma krivično pa je, ako se te pristojbine pobirajo le za to, da se še le ustanovi ali oživo« tvori, kar manjka v zdravišču; da morajo torej gosti še 1« ustvarjati to, kar bi morali že uživati. Kakor sem sam skusil v Opatiji in tudi Lošinju, moram reči sam, da bi se vsaj iz početka absolutno ne smele pobirati take pristojbine, ki se jih pobira navadno za take stvari, ki jih zdravišče nima. Dalje zaključujem iz omenjene skušnje, da se te pristojbine trosijo navadno v vse druge svrhe nego so v istini ustanovljene. Rabijo se večkrat, ne le v olepšanje zdravišča, ampak tudi dotično mesto hoče kaj od te pristojbine za svojo lastno olepšavo. Nazadnje se utegne dogoditi, da cel6 takozvana „Cur-Commission" dela, kakor se je menda zgodilo nekje, za sebe .Gschitft". To so vzroki, da se gostje večkrat pritožujejo proti takim pii-stojbinam in naivečkrat imajo prav". Na dnevni red došla je za tein prošnja občine Oaležan za odločenje od občine Pulj in za ustanovitev samostojne občine. Poročevalec dr. Glezer poroča, da ima Galežan teško toliko dohodkov, da bi se mogel samostalno upravljati, ter da mu manjka sploh sredstev in pogojev za samostojnost. Predlaga torej, da se preko te prošnje preide na dnevni red. Dr. Laginja zaprosi besedo. (Dalje prih.) Radi uravnave reke osopske. Interpelacija poslancev Kompare-ta in tovarišev v deželnem zboru istrskem. Vsako leto po zimi, spomladi in tudi v jeseni velik potok Reka, ki izvira pri Ospu ter se iz- liva v Miljski zaliv, poplavlja Šilom vso osapsko 5 kilometrov dolgo in 2 km. široko dolino. To donaša travnikom mnogo škode, ker večkrat onesnaža travo, dogaja se, da tudi odnese pokošeno seno, da uniči jesensko stavo. Druga škoda je tudi ta, da vsled poplavljenja vedno bolj izginjava dobra pitna trava, in se množe močvirne trave, škodljive živini. Nasledek temu je, da mnogo živine pogine na vraničnem prisadu. Poplavljenje osapske doline pa dela tudi ogromno škodo okrajni cesti, kojo pogostoma poplavlja 1800 m. na dolgo in 50 do 80 cm. na visoko. Ljudje so vsled tega že bili mnogokrat v nesreči z robo in blagom ! Ob takih slučajih so vse vasi, ležeče v tej dolini, in izven te vse one, koje se služijo te ceste, (okoli 6000 duš), odtrgane od Trsta in Kopra, ker je tako pretrgan ves promet. Dalje trpi zelo na tem tudi samo materijalno stanje iste ceste, ker poplavljenje odnaša z nje gramoz (ghiera) in je cesta potem le blaten kolovoz, na kojem se udirajo, kola do pesta. O tej zadevi stavila sta že državna poslanca Spinčič in Laginja interpelacije v državnem zboru. Vsled tega je tudi c. kr. vlada naročila slavnemu deželnemu odboru, da stvar razvidi in napravi načrt o urejenju osapske reke. Došel ie I. 1894. dež. inženir g. Križmanič, da izdela načrt o popravi ceste. Dalje se je naročilo geometru Valonu iz Milj (Muggia), da izdela načrt o uravnavi reke, in izkaz troškov ; naročilo se je županoma iz Milj in Doline, da sestavita izkaz o doneskih interesentov, naročilo sejjje, da ne ustanovi odbor (cemitato) za vodstvo dela. C. kr. vlada pa je obljubila svojo podporo. Z obzirom na vse te činjenice stavljajo podpisani na c. kr. vlado sledeči vprašanji: 1. Ali je c. kr. vladi znano, v kojem stadiju se nahajajo pripravljavna dela ? 2. Ali hoče c. kr. vlada delati na to, da se zasnovano delo v resnici prične, s tem, da prisili deželni odbor, da dade za to potrebno pomoč? DOPISI. S Krasa, dne 22. januvarja 1896. (Izv. dop.) V odgovor na drugi dopis „Iz Brega" in g. Ivanu Sancinu na njega .Poslano" v »Edinosti" št. 6. ' z dne 14. t. in. zjutranje izdanje. V osinjak dregnili smo se svojim prvim dopisom. Kar z več strani zagnali so se v nas kakor razdražene ose, hoteči popolno poraziti nas poraščeni hrib. Nobena veja se ni ganila; čarobna tihota je vladala po temačnem gozdu. Tu je priplaval izza nasprotnih gričev mesec ter posvelil s polnim sijajem preko barja. V gozdu so delala debla dolge sence. Liza se je ustavila, položila na zgornjo ustnico desnico ter parkrat zateglo kliknila: ,Ho-oj, ; h«»-oj!" — Peterček se je prebudil ter počel jo- ' kati. — „Le jokaj dete, še glasnejši jokaj, da naju čuje oče in se vrne!", dejala je Liza in hitela naglo kvišku v hrib. Ker pa Peterček res ni hotel nehati plakati, sedla je na nizek parobek ob stezi, da ga utolaži. Veličastna tihota je kraljevala daleč na okoli. Žena je napenjala uho ter večkrat mislila, da čnje znani glas, možev korak, njegov pozdrav, — a vendar ni slišala ničesar. Nad njo je stezal v nočni zrak svoje bodeče veje črni trn. .Peterček !M, šepetala je mlada mati in tesneje pritiskala sinčka ndse, dobri Bog čuva vedno nad nama, ker ga ljubiva tako zvesto. O Bok. čuvaj tudi našega ateja !* — Zamislila se je. Pred dušo so se jej vrstile naglo podobe, spomini prošlih dni, vsa preživela sreča, vse sladkosti in britkosti, katere je občutilo kdaj njeno srce---—. Lahek šum jo je zbudil iz zamišljenosti. Veselo je skočila po konci, da bi hitela v ono stran, od koder so se začule stopinje. „Peter!", vskliknila je na lahko, pa v tistem trenotku počila je v bližini puška---vroč žarek je siknil skozi gosto vejevje v Lizine prsi.. Bolestno je zaječala ter se zgrudila v znak. Peter je slišal Joni krik in pritekel hropć čez drn in trn ter našel — svojo umirajočo ženo. Vračaje se pozno s hriba, ugledal je za grmom nekaj gibajočega in vstrelil. misle da je konečno vendar zasledil prepojeno divjačino. (Konee prih.) vsiij v drugem naskoku, ker se jim je s prvini po vscin i/;rtIovilo. „Sedaj smo jim pa dali vetra* mislili so si, pozabivSi pri tem do čista, da le resnica in pravica ter dostojno zagovarjanje in obramba istih morejo dovesti do konečne zmage. Toda počasi prijatelji, tako se nismo zmenili! Vaša razkaSeuost nas še bolj utrjuje v prepričanji, da smo s svojimi pohlevnimi opazkami prar v „črno14 zadeli in zagotovljamo vas tudi danes, da kdor krati poštenje bližnjemu, Četudi nasprotniku, in mu jemlje dobro ime, se ni dokazal prav ničesar. Isto tako je z vami, ko nam v drugem svojem dopisu ,\/< Hrega* mesto resničnih dogodkov v novic podajete vse polno suniničenj in se pri tem toli samovestno sklicujete na poštenost, kakor da ti le vi in vaši pristaši imeli v zakupu vse dobre lastnosti, in da so vaši nasprotniki v očigled takovim veljakom prave pravcate propalice in duševne ničle. — Hinavstvo, podkupovanje, slepoto, na-zadnjaštvo, zlobnost in vse jednake slabe lastnosti nam pripisujete. Ali ni res to prelep šopek krasnih cvetlic, katere tako bujno poganjajo na gredicah vaše plemenite značajnosti in poštenosti V ! In vse to vam ni zadosti. Poživljate nas zopet javno in javno vam moramo odgovoriti. Če vam potem zopet ne bode všeč, nismo iu nočemo biti krivi mi, kakor tudi nismo krivi, če »o baje vaši volilni možje (kateri?) prestopili v nasprotni tabor. Morali so že vedeti zakaj ; ali pa, kar je najgotovejše, nikdar vaši niso bili in so se, videči, kako se pehate, z vami le šalili. Zato jim pa tudi vi tega nikakor ne morete odpustiti, ampak vedno jim nakladate pregreho na pregreho, jedno bolj črno od druge. Posebno g. Kraljic ne najde prav nikake milosti v vaših očeh. „Če že ni drugega, naj t>a drži nekoliko še kakor bivši predsednik kmetijske zadruge v Dolini", mislite si, in hajd po njem. Prav ničesar ni storil za zadrugo, pravite Naše skromno mnenje pa je, da toliko vsaj kolikor g. Sancin, za katerega ne vemo, kaj počne z mlatilnilco, kojo si je zadruga nabavila pod njegovim predsedstvom in po njegovi volji za kosmatih 110 gl. beri sto in deset goldinarjev. Menda bodo sedaj ž njo mlatili kamenje za posipanje ceste, če se bode dalo, kajti toliko žita za mlatilnico v teh krajih ljudje nimajo. To, to je smešno gospoda! Hudobno pa je zavijanje resnice, da si je isti g. Kraljic, kot presednik kmetijske zadruge, svoje poti prav dobro zaračunal, med tem ko je on za pot v Ljubljano in od tam z izvoščekam (dva goldinarja), na Fužine na posestvo g. Bauin-gartnerja in nazaj, za jedno pot v Trst, za jedno pot v Materijo in za jedno pot v Klane, v istini zahteval in prejel le 15 gld. 30 kr. Je-li to res tako .prav dobro" zaračunano'! Vsak, kdor pravično sodi, mora priznati ravno nasprotno. Ali kaj nam je do tega, če komu krivico delate, da le vi na vrhu ostanete. »Nekaj se vendar prime, če se vedno le obrekuje iu hujska*, si menda mislite. Saj nam tudi podtikate nadalje, da smo vzeli g. Slavca v obrambo, čeprav temu v resnici ni tako. Posebno kratkočasna je vaša trditev, da že vemo, zakaj da tako delamo. Če vas s tem ne spravimo v zadrego, vas lepo prosimo, povejte nam vendar, zakaj; kajti nam to prav gotovo ni znano in vam tudi zato krasno misel nikoli in nikjer nismo dali niti najmanjšega povoda. Mi smo vas le vprašali, Obiiarodimo ge nekaj. 9 blagovolite odpotovati, ako ne za drugo, promene vadi, na pet >ili šest tednov kam na letovišče pod visoke Tatre med zatirane Slovake, ali v lesnate Krpate med pozabljeni tamošnji ruskega naroda odraslek, ali pod kršni Matajur med zapuščene naše brate na Beneškem, ali cel6 pod Učko goro med čile hrvaške naše glagoljaše ; poslušajte na takem letovišči prav zvesto priprost,ega naroda živo govoriuu, ki je pod Ta-trami v bistvu takošna, kakoršna je v Krpa'ih, pod Matajurjem ali pod Uokoj; prebirajte sveto pismo starega in novega zakona ne samo na hebrejskem, greškem in latinskem jeziku, temuč tudi na slovanskih narečjih in izlasti na staroslovenskem, češkem, poljskem, srbskem in ruskem ; • * berite tamkaj mašo po staroslovenskein ini-alu ni davno temu nazaj, odobrenem in nape- kaj tako hudega je Slavec storil. In vi ste nam na to odgovorili z novimi, še hujšimi, do sedaj še ne utemeljenimi napadi na istega. Vendar to za nas ni tolike važnosti. Naj g. Slavec san» obračuni z vami. Le čudom se čudimo, kako je mogel tak strašanski zlikovec, kakor je po vaših besedah on, popeti se do županske časti iu potem za nameček še skozi dolgih pet let načelovati tako veliki in važni občini, kakoršna je dolinska. Kje ste bili med tem časom vi, g dopisnik, g. Sancin in družba ? Ali ste morda molčali iz kakih posebnih nam ne znanih razlogov? Nekaj upliva in važnosti nam pa vendar-le prisojate, trdeči, da smo vam mnogo volilnih mož odvrnili. Poslednje sicer ni rea; res pa je, da ste jih vi skušali nam odvrniti, pa se niso dali. To dobro ve neki .Zaje", kateri je g. Komarju, bratu našega Komarja, na njivi tako zapeljivo slikal lahek zaslužek dveh desetakov, če isti Komar le hoče voliti g. San-cina. Se ve, da je g. Komar, mož-poštenjak, kar kratko odklonil tako nepošteno kupčijo. Nadalje je jeden vaših odličnjakov v volilni dvorani odje-mal volilne listke našim volilcem in jim po vsaki ceni skušal vsiliti svoje in to ne samo enkrat, ampak še celo večkrat! Kaj pa tajni agitacijski shod dne 27. decembra m. 1.? Ali tam ni bilo nobenega voditelja ? Kedo je naposled tega preprečil, da dva občinska odbornika naše stranke dne 28. m. in. nista hotela glasovati ? Kedo je naposled jednega našega volilca tako obdeloval in mučil, da je isti potem ves prevzet rekel : „v pekel mi ni treba več iti; sinoči sem bil že zadosti*. In vi si drznete trditi, da ni bilo nič agitacije na vaši strani! ? Bila je, bila iu pa še kakšna ! Nasprotno nam pa vi re* ne morete očitati prav ničesa nepoštenega. O bolnišničnih stroških in posojenih denarjih, sami dobro veste, da ste jih omenili le v nekako olepšavo svojemu dopisu. O onih 3 htlit. vina pa, za koje trdite, da jih je naš mešetar-agent (kateri ?) ponujal našemu Komarju, če voli g. Kraljica, vam p« rečemo to-le: kakor hitro dokažete, da je temu tako pripravljeni smo z največjo radostjo darovati omenjene 3 hklit. vina ali pa temu primerno svoto, ali vam, g. dopisnik, ali pa, če bi vi ne hoteli vsprejeti, velekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. S tem bili bi glede agitacije pri kraji! Ali ne! Še nekaj prav važnega je omeniti. Kako že pravite, da je bilo s črtanjem glasov ? Izvoljena sta bila tudi gg. Betikovič in Jereb ? Kako je to, da so ju potem izbrisali?? Kedo je bil pri temu? Ali ne tudi g. Sancin ? Zakaj se je on, tako razume in značajen mož, da ga vsak visoko spoštuje, dal tako otročje strahovati ? ! Ali se vam ne zdi, g. dopisnik, da že samo to dejstvo g. 6'ancina zadostno označuje nesposobnim za župana. Iu ko se je enkrat že tako zgodilo, zakaj se ni pozneje podal utok pristojni oblasti proti takim nepostavnostim ? Čudno, pre-čudno!! Menda so mislili vsi udeleženci skupaj, da bodo v kalni vo ii laže ribe lovili, vsak za-se pa, da največ vjame pri tacih odnosa ji h ! To, g. dopisnik, je že res skrajno. Se ve da, enim je potem moralo izpod leteti. Pomilujemo, da ima pri tem isti vaš kandidat Sancin svoj „levovi delež" in pa da se ni po sreči izteklo! V poslednjem slučaji bi se to najbrže niti zvedelo ne b lo in svet, bi bil znal za jeden škandal mani. To je naša zadnja beseda o teli slovitih občinskih volitvali. Nikomur več ne boderuo odgovarjali na poljubne napade in blatenja tem potom. Vso odgovornost za kakoršne-koli posledice pa odklanjamo od sebe in z vračam« na vas, ki ste prvi to zadevo spravili v javnost ter ste nas se svojo brezobzirnostjo prisilili, da smo morali dati resnici pričevanje. Politiike vesti. V TRSTU, dne 27. januvarja. 1896. O dogodkih v Poreču. Hrvatski in Slovenki poslanci so ostavili Poreč — tako poročajo včerajšnji nemški in laški Ihti in tako se je tudi res zgodilo. Ali p a ne povrnejo zopet na ognjena tla p oreška?! — tem vprašanjem se ni bavila dosedaj še nobena duša v nasprotnih nam I stih. Kolikor jih je itali-jausko-radikalne barve, živečih v trdni veri, da njim samim ne treba spoštovati avstrijske ustave iu avstrijskih zakonov, jim je seveda vsejedno, ali je večina zastopana v deželnem zboru istrskem ali ne; in kar je indifirentno italijanskem radikalizmu, za to se se nikdar niso ogrevali konservativci. Ali nekdo drugi je tu, kojega bi mmalo — prosimo oproščenja, ako se motimo — jako brigati za vprašanje: ali so povrnejo hrvatski in slovanski poslanci v Poreč ali ne!!! Kajti, ako se ne povrnejo, je vladi dolžnost, sveta dolžnost, da nastopi proti onim, ki so imenovane poslance se svojim — afiičanskim postopanjem izgnali iz Poreča, kamor jih je poslal narod, da zastopajo njegove koristi. Oznaoeni dolžnosti se ne more izogniti slavna vlada, kajti razlogi, ki so primorali naše poslance, da so obrnili hrbet dvorani sv. Frančiška v Poreču, so pretehtni in odločilni ne le v pogledu na narodni program primorskih Slovanov, atupak tudi v pogledu na politiško morilo, da niti ne govorimo o zakonu. Ali more vlada molčati, kadar se teptajo v blato zakoni po-litiške morale; ali more molčati slavna vlada, ako čini, ki imajo na sebi pečat gole politiske nemoralnosti v najodnrnisi obliki, zastrupljajo javno življenje?! Ne more molčati. Pieziranje nravstve-nosti v človeški družbi je že strmoglavilo mnogo-kojo mogočno državo; istotako mora preziranje zakonov politiške morale okužiti politički vzduli, tako, da v njem mora zainreti zmisel ljudstva o-tem, kar je pravo in kar ni pravo. Ljudstvo, zlasti ono, ki se okorišča ob javni in splošni nesreči, mora slednjič zgubiti vsako trezno poštevanje gledč na meje, do katerih sme s e •/. a t i p o 1 i t i š k a in narodna borba. Gospoda v nasprotnem taboru so že srečno dospeli do te kritične ročke in zato se jim ne čudimo ni malo, da jih prav čisto nič ne briga vprašanje: ali se povrnejo naši poslanci v Poreč ali ne?! Čuditi bi se pa morali, čudom čuditi, ako bi videli,g da je tudi Tisoka vlada indifereutna nasproti temu vprašanju. Pogibeljno je, ako so v jednem delu prebivalstva izgubili vsako mero, ali posledica temu na drugi strani utegne postati naravnost tiso-d e p o 1 n a. Gospoda pri vladi vedo, da dve tretjini prebivalstva v Istri je slovanskega rodu in kakor pametni možje iu dobri Avstrijci si lahko računajo na prstih, kako nevarno bi bilo v pokrajini, ki je po svoji zemljepisni leiji izpostailjena evropskim viharjem, ako bi večina prebivalstva zgubila vero v svojo bodočnost, ako bi čatanem svetoj rimskoj stolicoj, v katerem se bere, n. pr. a) takoj početkom na dveh mestih: „V n i-do (i n tro ilio) k oltaru Boži ju* ; b) ob povzdigovanji: „Se ho jest čaša krve mojeje, novago i viečnago zavieta: tajna viery: jaže za vy i za mnoge i z 1 i j e t, sii (e f f u n d e-t u r) v od pušteni je grieliov ; c) po pričesti ali obhajilu pa: Hvalil p rizo v o (i n v m: a b ti) Gospo la i ot vrag mojih sjiasen bodo", pa prevejajte vrh vsega teaja do poslednjega zrnca, ako tie drii/.ega. v«oij gosp. *) Slovom okrožnice Benedikti XIV. rex pautorali munere" od 15. avgustu 1754. leta dovoljeno je menda to vsakemu iveščeniku, ako ne drugod vsaj v Krpatih med ruHkimi unij uli in pod Učkoj med hrvaškimi glagoljaši. Razen „Slovenskega Svetu*' pisali so vsi naši listi vse premalo o velepotneinbncj tej knjigi, pisanej v jeziku, jedino Bogu posvečenem. Lntinizatorji vodli so sa cel6 lako, kakor da jim jo skoraj žal, da je /ugledala beli dan. In vendarle je ona morda najveća pridobitev zapadnih Slovanov v našem stoletji, pa hvaliti nnm je neprestano Proinisel božji, ki je poaodel na rimski prestol takošnege moža, ka-korsen je veliki papa Leont XXIII. Ta knjiga je ona krepka pologa, na podlagi katere bodo luliko uspehom zahtevali ne Viktorja Bežka razpravo o našem glagolu, navedeno početkom moje knjižice, — in prepričan sem, da prišedši nazaj na obali Ljubljanice, promenite povse svoje nazore o naravi veličaj nega našega glagola, da ne storite zoper njegovo naravo nikdar več nobenega greha, ki se za književnike slovanske uže bliža nekako onemu velikemu grehu, ki slove: „Zopersiavljati se spoznanim resnicam", in da nam opišete celo kaj lepo one predele iu ondotno živenje, kar nas bo zanimalo gotovo bolj, nego vsa potovanja po afričanskem materiku. (Dalje prJh.) sumo Hrvatje v Zogrebškoj, Djakovskej, Vrlibosenskej in v drugih vludikovitiah, nego tudi Slovenci, Cehi, Poljaki iu I.užiški Srbi, da so znova vvede v njih cerkvi' vse bogoilu-ženje nn staroslovenskein jeziku, in tako pripomore ona, da se ob.) apostolski skutri: zapadna in vstočni cerkev zopet zjedinit v o-Ki vsolensko (katoliško) apos.olsko curkev. Škod- je res, da je napečatana ta knjiga glagolitis-kimi črkami, nam malo pristopnimi in tudi ta knjigu no samo kirilikimi, nego i drugimi pismena m zgnbilo vero r moč in dobro voljo onih, kojim bi bila dolžnost ščititi zakon in zakonom vsakogar, ki se je postavil pod varstvo istega zakonit. Preobjest-liost je pogibeljna, tudi če se je prijela le manjšine, ali stokrat nevarniše je, ako sta se obup in fanatizem polastila t« čine tam, kjer bi trebali nepretržno plapolajočega patri jutama. Vse to nuj dobro premisi j.» vladni krogi. S tem svojim opomiium nismo hoteli groziti nikomur — saj še sami ne vemo, kako so jo ukrenili naši poslanci —, ali patrijotiška dolžnost nam je velevala, da opozorimo na nevarnost, koja bi se utegnila polagoma izciiniti. ako bi se vlada tudi to pot hotela kazati prizanesljivo onim, ki ne zaslužijo nikake prizanes'jivosti. In mi smo si tudi v teh britkih časih ohranili toliko optimizma, da nismo zgubili nade, da res skoro pride do tega, kar napoveduje znani dunajski dopisnik „Slov. Narodu* : do važnih sprememb na Primorskem. O razmerah v Istri piše .Agramer Tag-blatt" : Ne brez skrbi obrača rodoljub pogled svoj na pokrajine primorske ob Adriji, kjer se vrše dogodki, kakoršni morajo omajati ugled vladajočih in so t' zasmeh avtor/teti in zakonu. .Močna roka" Badenijeva počiva menda na lavorikah dunajskih, ne da bi kaj spremenila na usodi priti-skanih Slovanov avstrijskih. Teško in izivljajoče sloni italijansko nadvladje na slovanskem plemenu Primorske. Podpirana po javnih organih postala je italijanska manjšina vedno dtzniša v svojih nezmernih stremljenjih iuvsvo.i strankarski politiki, koja poslednja je dvakrat nevarna na skrajni meji monarhije. In vendar ni bilo vsikdar tako, kakor je sedi«j. Spominjamo se še prav dobro, ko so orožniki na Kvarneru — čemur pa niso pritrjevali tamošnji Slovani — javno lovili italijanske dame, ki so bile. obiskovajoče plese in javne predstave, odičene narodnimi barvami italijanskimi. Po znani ,Wendung durch Gottes Fttgung" (po silnih zmagah Nemčije namreč) postalo je drugače na Primorskem. Na čelo uprave na Primorskem prihajali so nepretržno le Italijanom prijazni namestniki, ki so le razvajali italijansko pleme ter pritiskali Slovane v Primorski. Pokojni Depretis imenoval je Slovence »narod brez fraka", in vendar so se iz tega naroda leta 1848. nabira i junaki pri Novari, pred kojirai je pokojni Ra-decki iz velikega spoštovanja stal z odkrito glavo. Toda to so stare avstrijske dogodbe, ki nikakor nočejo v okvir modernih razmer, le koji veteran se jih še spominja. Na to opisuje omenjeni list dogodke v deželnih zborih ▼ Trstu, Poreču in v Gorici ter se spominja odnošajev v našem vojnem pristanišču v Pulji, kakor jih je bil opisal vojaški list „Reiclis-wehr*. Zaključuje pa nastopno; Tako smo vsaj približno opisali neznosne razmere v Primorski, sedaj naj kdo še vpraša, kako je nastala močna i r reden ta v Avstriji! Iz deželnih zborov. (Češki.) V odseku za adreso predložil je posl. dr. Kramar načrt adrese, kojo naj bi dež. zbor predložil kroni. Adresa navaja državnopravne zahteve naroda češkega (in ne Mladočehov, kakor zavija korespondenčni birć), izjavlja brezpogojno udanost do ces irja, pobija sedanjo ustavo in izraža željo, da bi država postala močna in spoštovana ter da bi varovala mir. Kar treba za varovanje stališča države kakor velesile, o tem naj bi se posvetovali ukupno, a mir je mogoče zagotovit le, ako se deželam povrnejo zgodo-vin>ka prava. Adresa prosi torej cesarja, da bi deželam češke krone podelil zakonodavno in upravno samostojnost, da tako krona sv. Vaclava zadobi zopet svojo staro slavo v procvit dežela češke krone in v varstvo dinastiji in prestolu. Nemci so ostavili dvorano z izjavo, da se drže sedanje ustavein da se ne morejo udeležiti razprave o predlogu, zahte-vajočeinu posebno državnopravno stališče za dežele češke krone. Veleposestniki so naglašali potrebo, da se stvar pojasni. Posl. Kramar je predlagal, naj se voli pododsek 6 členov, kar se je tudi zgodilo. Italija v Afriki. O padu utrdbe Makalle še do danes ni slišati nikakoršnih podrobnostij. Italijanski listi vseh barv samo ugibajo sem ter tja, ker ni nikakoršnih poročil, na katera bi se mogli oslanjati. Skoro gotovo je, da je Galliano ostavil Makalle iz lastne inicijative, ker mu je Bara-tieri svoječasno sporočil, da naj le zapusti utrdbo, ako n.it sovražnik znjamči .časten* odhod. No, to seje zgodilo. Kruti „barbarski* M 'iielik pa ne le ni odri iiii meh Galliatia, a tudi ni nataknil na raženj nobenega izined branilcev utrdite Makallš, pač pa je dovolil, da odidejo Italijani v imenu božjem, kljU"U teinu, da je bila vojsku, ki je oblegla Makalle, liukrat veča nego posadka. Saj se menda zopet sestane ž njimi na kojem drugem kraju ! To plemenito dejstvo govori dovolj jasno, |da abisin-skim rbarbarjemw ni treb.i ulijevati italijanske „kolture*. Galliano torej koraka sedaj proti Adi-gratu, da se pridruži Baruti erijevi vojski. Kaka pa bode še njegova osoda, t.o pokaže bodočnost, kajti Galliano utegne priti pred vojaško sodišče, ker ni razpršil rajše utrdbe s posadko vred z dinamitom, kakor pa da je vsprejel ponudbo Me-nelikovo, ki se je menda glasila: .Zapusti utrdbo s svojimi vojaki, saj ti ne storim ničesar; še celo .prezentirali* ti bodo moji vojaki, ko bodeš odhajal !u In vrli Galliano je pozabil naenkrat tia svoje junaštvo in — pobral je svoja kopita. Kljubu tej, ne baš junaški ostavitvi, pa se vsa Italija (ž njo seveda neodrešenci v Avstriji) vesele osvobojenja (?!) Makalle in hvalijo Boga, da ni kruti Menelik naravnost podušil in pohrustal junaških braniteljev. V kratkem nastopijo proti Italijanom bržkone tudi Derviši, proglasivši „sveto vojsko* afričan-skih mohamedancev proti tujini nsiljencem. Takrat bodo Italijani bržkone občutili pomen svojega nekdanjega vojnega krika: „Funri lo straniero!' Mar reši Italija svojo kompromitovauo] vojaško čast? Bližnja bodočnost nam odgovori na to, za Italijo usodepolno vprašanje. — Vojno ministerstvo italijansko odpošlje jutri (28. t. m) generala E 1-1 e n o v Eritrejo, ki bode pomagal Baratierlju , * t,udirati" vojne načrte, Različne vesti. Imenovanje pri flnanci. Ces. kr. namestnik v Trstu kakor predsednik finančnega ravnateljstva, imenoval je asistenta pri solinskem uradu v Piranu, Roberta Vuk o vič a carinarskim asistentom v Trstu; carinarja v Gradežu, Karla B a- 1 i s c h a (Bališ) asistentom pri solinskem uradu v Piranu, respicijenta finančne straže Petra Wag-n e r j a carinarjem v Gradežu v XI. pl. razredu. — Finančni minister imenoval je kontrolorja pri tovarni tobaka v Rovinju, Karla K u t h r a d a, tajnikom pri glavni tovarni tobaka v Saccu. Nov zdravnik. Dr. Rikard Mayer dobil je dovoljenje, da sme vršiti v Trstu zdravniško prakso. Mestni 8vet tržaški bode imel nocoj svojo II. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 16 točk, med temi razne zahteve dodatnega kredita za bolnišnico, pokopališča itd. Najvažniša točka tega dnevnega reda je po našem menenju točka 3., ki slove : Predlog šolskega odseka, da mestni magistrat uloži utolc proti namestništveni naredbi, katera ukazuje, da mora mestna občina odpreti novo ljudsko šolo za Gropado in PadriČu. Iz tega predloga je razvidno, da nameruje mestni magistrat tržaški glede slovenskih šol ravnati se po vzgledu mestuega magistrata Goriškega glede tamošnje slovenske ljudske šole v mestu. Mogoče pa Jje tudi, da je dobival mestni magistrat Goriški svoja navodila od drugod, — od kodi, tega pač ni teško uganiti. Magistratovo trobilo izrazilo je že včeraj svojo nadejo, da mestni svet tržaški sklene utok proti namestništveni naredbi. — Gropajci in Padričani! Sedaj vidite, kdo je z a vašo šolo in kdo je proti njej! Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu : Martin Krže je daroval za „božićnico" 2 kroni. Med cerkvenimi pevci pri pevski zabavi v gostilni g. Lovra Grižona se je nabralo 2 kroni 40 stot. Anton Kovač je skupil v krčmi Ivana Košuta za zdraženo cigareto 2 kroni 20 st. Dne 19. t. m. so darovali v gostilni Čučeka, radu-joča se vesti, da je padla utrdba Makale: A. V. 1 Kr., M. Stržinar 1 Kr., J. Ć. 20 stot. in A. K. 40 stot. skupaj 2 kroni 60 stot. Družita pri Ka-talanu v Rojanu nabrala 4 Kr. 9 st. in 1 liro. Za Svetoivansko podružnico sv Cirila in Metoda nabrali so pri veselici v „Narodnem domu" prvega vrdeljskega pogrebnega društva gl. 2.10. 0 pok. baronu Četiovinu. Gospod Janko Leban, spisovatelj knjižice o baronu Čehovinu, nam piše: Vašo vest v številki z dne 23 t. m. blagovo'ite popraviti tako, da je naš slavni junak Ohovin umrl kakor aktiven stotnik, s. —,—ea maj 14.90. Oktobor-december 13.95. stalno ! Praga. i:»mrilu7.65. Trine oene (Cene se razumejo na debelo in • carine vred.) Domaći pridelki. Dunit|nkM bona 27. isoe J anuvarj a danes včeraj Krzav.n l»<>iii . 9.61 x-Hl 20 murk . ... . . 11.85 11.85 1(M) mlj. tir . . 44. £0 44.15 Fiol: Koks......... Mandoloni....... svetlorudeči...... temnoTudeČi...... kanarček ....... bohinjski....... beli veliki....... „ mali...... . zeleni, dolgi...... » okrogli...... mešani hrvatski .... „ Štajerski .... Kaalo fino štajersko ..... Ječmen St. 10........ : S:::::::: Zelje kranjsko........ ......... Krompir, štajerski . . . • . . Proio kranjsko......• . Leča, kranjska........ Soeh ogerBki........ Kait ogerska......... Kava Moeca......... Cejlon Plant. fina .... . Perl....... Jara Malang...... Portoricco....... Guatemala....... San Domingo...... Malabar Plant...... „ native...... Laguajra Plant ..... „ natire..... Santos najfiniji..... „ srednje fini . . . . „ srednji...... „ nrdinar ...... Kio oprani ....... n »mjfiniji....... „ srednji....... Slrdkor Centrifugal I. vrste . . Concassd ....... v glavah ....... razkosani ...... Bil italijanski fini...... „ srednji..... Japan fini AAA ...... „ srednji...... Raugoon extra . ...... I........ II. ...... . Petrolej luski r sodih..... ▼ zabojih od 2» kil. . Olje italijansko najfineji .... „ srednjefino . . . bombažno, amorik..... dalmatinsko...... . Limoni Musinski ...... Pomaranče * ...... Mandeljni Dalmatinski! „ Hari . . | I injoll ........... Boftlči Dalmatinski novi .... . Puljeftki........ 3. .okve Puljeftke ...... „ Grftko v vencih novi . . S ..tanine nove........ V^rcperli .......... Olb'.oe ........... Polenovke srednjo velikosti . . , vuiike ...... » male ....... Slaniki v velikih sodih . . . . n T Vi » ■ .... Cana od for. <1o for. 100 K. 12.75 13.— 11.-11.- 11.15 11 5 * 12.50 12.75 10.50 10.75 10. - 10.25 ■ 10 75 11- » n S.— 8.25 n 8.50 8.75 • 72 74.- H 9.75 — » 10.75 —.— n 12.25 11.- n 7.50 7.75 n 6,— 6.25 n 3.5o 3.60 n 9.25 9.50 n P o7.- 58!— n 61.- 69.- n 174. - 17«.- 178.- 180.- i» 186,- 188.- tf 162.- 164.— it 184.- 186.— n 158,— 180.- n 162-- 164— » * —.— —.— n —"" n n 142! 14!!.— 138.- 139.— 132.- 133,— » 122.— 124.- 143!— 144! — 13S. - 137.— ■ 31.50 —.— 100 K. zaboj 100 K 32.75 33.75 34.-19.50 18 SO 15.75 15,— 12.-11 -9.— 2<>Jv> 6.30 59.-54.-31.— 81.-8.- ' 73.-100.— 32.75 33.75 33.75 20-18.75 fil,— 56— 32.-32-- 4. 5.— 75! H 2.- ld.25 10.50 13.— 34.-24 — 29.-42.— 42.-44.— 13.— 5.— 13.50 38-25.-31.-4* — 43.-45.- Josip Pizzarello ihauUk izvrftuje vsakoršne poprave bivalnih strojev Prodaja nove in rabljev* Šivalne stroje in Via Nadoniia del marc Štev. 4, vhod via fontanone, vštrio 2. h t. 1 in dvokoles. dvokolosa. JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Caserna štev. 16 uhod plazza detla Caserma. (naiprort it liki vojainiei), prodaj« po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška KOLESA (bicykle) Zastopstvo kolen rRaleltfh" iz tovarne ^Ualeigh Cjcle C L.td. Nottinghain Angleško" in koles „A.aiei*u i* tovsrno H. Klejer Frankfurt. Kolutu „Rnl«ighu in Adl«r so fvetovno znana, posleilnja rabijo so v nemSki vojski. Kolnsa poSilja s« na deželo in na vso kraje brea vceh »tro&kov. Sprejem« se poprava vsakovrstnih novih in starih kolos in šivalnih strojev. Y 2nlogi nahajajo so vsakovrstna orodja in priprave z» kolesa. .... Zahtevajo nnj •• ceniki! » » t I 9 ft I » » » t> > > I » Richterjev U H IMEN T S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. Ltrtnik politično društvo .Edinosti". IzdavatBlj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.