ww »mccccnncD» nočno »mESSenGER« glasilo slovedcev \j pustrrliji "Registered by Australian Post -Publication No. VAW 1215'.' CATEGORY A Letnik XXXIV Številka 3 MAREC 1989 PODPIRATI SAMI SEBE Skozi vroče, posebno letos, avstralsko poletje smo si več ali manj privoščili malo oddiha od vsakdanjega dela in skrbi. Tudi naše kulturne prireditve po naših ustanovah in centrih so ob tem času imele nekaj zasluženega odmora. Čas pa prinese trenutek, da tudi ob takih primerih zaživi nekaj kulturno bogatega na naših odrih, če nas obišče kakšen umetnik. Z mesecem marcem so naše kulturne dejavnosti zopet na svojem tekočem tiru. Prireditelji so se na to, kar se bo dalo skozi leto zaslediti, pripravljali že med odmorom. Nekatere redne prireditve so znane vnaprej, a z nekaterimi pa organizatorji raje malo presenetijo. Kakršna koli je že prireditev, je za organizatorja prva skrb najti zaželene nastopajoče. Če pomislimo, da sejalcu ni skrbeti za seme, če je bila lanska letim obilna; smo še pred leti o slovenski besedi med našo mladino podobno primerjali. Danes pa vidno opažamo, da nam semena primanjkuje. Koliko izseljenska mati in oče vložita truda in ljubezni, da odgoji-ta seme lastne pripadnosti, se tega žal kaj malo zavedamo. Biti starš in hkrati učitelj svojega materinega jezika v tuji deželi, oziroma v otrokovi domovini, ni lahka naloga. Se pravi: biti zvest svoji krvnosti in hkrati tudi vzljubiti novo deželo, pomeni: služiti dvema različnima gospodarjema. Ker pač nova dežela nudi dobrine materializma, se raje držimo le te strani, pri čemer pa popuščamo trdnost svoje narodne zvesti. Zato pa: ko bodo naši požrtvovalni organizatorji s svojimi nastopajočimi pripravili kakšen kulturni program v tem ali onem slovenskem domu ali v verskem središču, podprimo jih s tem, da se udeležimo prireditve v čim večjem številu., Prazni sedeži v dvorani nastopajočim na odru ne dajejo pozitivnega poguma, pri čemer pa nosi posledice naša materina beseda. Vedimo pa tudi, da ravno sedaj, ko je naša rodna Slovenija potisnjena v preizkušnjo asimilacije lastnega imena, ji mala Slovenija v svetu stoji dobrodošlo v oporo z zvestobo svoje narodne identitete. IVAN LAPUH messEncER- ansito siouedceu u bustrbuji NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Tel.: 436 5238 Lastnik - Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic.3095 Uredila - Edited By: Vida KODRE Upravni odbor: Peter Mandelj (administracija), Vida Kodre (tajništvo), Vasja Čuk ( tehnično oblikovanje), Milena Brgoč (odprava), Anica Markič (dopisovanje), Sandra Krnel (angleška stran - english section), Jana Lavrič (knjigovodstvo). Redni dopisovalci: Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber,Marijan Peršič, Derry Maddison, Anica Markič, Marijan Lauko. Tisk - Printed By: D.&D. PRINTING Cena izvoda-price: 2 dollars per copy Letna naročnina-annual: Australia 20.-, Overseas $ 32.00 Vaše prispevke pošljite najkasneje do 5. v mesecu. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Za podpisane članke odgovaija pisec PIKNIK ZA UPOKOJENCE Upokojenska družina SDM se je podala na piknik na posestvo Milke in Tonija Knap. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo 32 oseb. Milki in Toniju zelo lepa hvala za vso gostoljubnost. Gospej Hartman pa hvala za organizacijo za ves trud. ROJSTNI DAN Suzani Prosenik in Mariji Vučko vse najlepše za vajin 21.rojstni dan, ki ga slavita v naslednjih nekaj tednih. Naj vama bo naklonjena sreča. POROČILA STA STE... Sonji Cvetko in Markotu Sušelj obilo sreče na novi življenjski poti, katero sta si izbrala. V soboto 4. marca sta se poročila in si obljubila zakonsko zvestobo pred oltarjem Svetega Cirila in Metoda v Kew. IN ŠE ENA ČESTITKA! Vsem bralcem Vestnika pa vesele Velikonočne praznike! Anica MARKIČ ZA SMEH IN RAZVEDRILO Že smo v mesecu približajočega se pomembnega dogodka. V Vestnikovem odboru smo se že na začetku leta odločili, da bomo morali naše finančno stanje popraviti, saj gre za nakup novega pisalnega stroja in nekaj manjkajoče pisarniške opreme. Zato smo se v ta namen z vso vnemo in na veliko začeli ukvarjati s pripravljanjem "senzacionalne" slovenske humoristične prireditve z naslovom Veseli večer pod lipovim listom, katere se že nekaj Slovencev veseli in na katero komaj čakajo. Ta večer smo si izbrali tudi v primernem mesecu aprilu, katerega že samo ime napoveduje, da gre za mesec smeha, šal in potegavščine. Program bo vseboval več humorističnih točk, s katerimi vas bomo popeljali v svet smeha in veselja. Za strokovno in tehnično izpeljavo smo zaprosili za pomoč slovenska radijska napovedovalca Elico RIZMAL in Derryja MADDISON-a. za dobre šale SLOVENSKE HUMORISTE iz Melbourna in okolice, za ples pa zadolžili ansambel KARAN-TANIJO. Upamo, da bomo s tem razveselili srca vseh poslušalcev in da bo vsak po svoje in skupno užival na tem večeru. Pridite v soboto 29.aprila ob 19.30 uri (ali ob sedmih in pol zvečer) na elthamski hribček, 82 Ingrams Road, Eltham. Lep pozdrav in nasvidenje do takrat! yjcja | euro AUSTRALIA Wide range of: — Colonial and Contemporary dinning settings — Rocking chairs — Bentwood chairs — Modern bedrooms From top Slovenian furniture producers Available at all leading furniture retail stores. Factory show room: 3 Dalmore Drive, Scoresby, 3179, Victoria. Telephone: (03) 764 1900 WE BRING WOOD TO LIFE!! RAZSTAVA IN POKUŠNJA DOMAČIH VIN Prijatelji obrodile so vince nam sladko, ki nam oživlja žie, srce razjasni in oko.... Kako lepo zvenijo te vrstice. Na žalost nisem vešča ocenjevalka te žlahtne kapljice, ker mi skodelica kave veliko bolj tekne kot vino. Po mnenju in pripombah sovrstnikov pa ugotavljam, daje ta pijača za večino, nekaj zares posebnega. Že morda res. To isto imenovano v svetem pismu, tudi pri maši ima vino pomembno vlogo. Povabilu na razstavo domačih vin, katero je organiziralo Slovensko društvo Melbourne v nedeljo 5.marca, seje odzvalo lepo število tako imenovanih umetnikov oziroma domačih izdelovalcev vin. Vse steklenice vin so bile označene le s številko, da je izdelovalec ostal do konca anonimen. Strokovnjaki so se vrstili pred mizo obloženo s steklenicami, dajali svoje ocene in razlage zakaj je eno okusnejše od drugega in podobno. Za prigrizek je miza ponujala tudi laške lešnike in sir. Zlato medaljo sta dobila za belo, kot za črno vino gospod in gospa Smolič. Srebrno in bronasto medaljo v obeh vrstah vin (belo in črno) pa gospod Bruno. Ta dosežek nikakor ni mogel priti le po naključju. Izdelovalci teh vin zares vedo na kakšen način se najboljše pripravlja dobro in kvalitetno vino. Ob zvokih Večernega zvona smo se veselo zavrteli, pa čeprav je bilo zelo vroče. Grozdje na mizah tega dne je prav vsakemu prileglo. Med plesno zabavo smo dobili posebnega gosta. V dvorano je pri-cepetala koza, ki se navadno pase na niž- jem delu našega zemljišča. Verjetno je tudi njo zvabilo vino, morda vonj grozdja, ali pa oboje. Prav nič se ni prestrašila, ko so jo obkolili začudeni obrazi. Obotavaje in ogorčeno se je vendarle žalostno od- maknila iz dvorane. Le kako bi naš oskrbnik doma Tone Tomšič gledal, če bi se ta ponesnažila na parket! Pa se ni na srečo! . . . .„ Anica Markic Gospod in gospa SMOLIČ sta prejela zlato medaljo za belo vino in zlato medaljo za črno vino. Vinska trgatev - Pokušnja domačih vin. Vino je zadišalo tudi nepričakovanemu gostu, ki nas je presenetil s svojim obiskom. OTVORITEV NOVO POKRITEGA BALINIŠČA V SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY TRIGLAV ŽENSKE: 1. Slovensko društvo Planica (Melb.) 2. Slovensko društvo Triglav 3. Istra klub Melbourne 4. Slovensko društvo Sydney Čestitam vsem,najbolj pa društvu Triglav k uspehu pri gradnji tega projekta, že-leč vam še neštetih prijateljskih srečanj. Čeprav nismo uspeli osvojitve pokalov, smo bili zelo zadovoljni in veseli, da smo se lahko udeležili. Vse preveč hitro je pri- jel čas ločitve.. Ni nam bilo še, da bi se odpravili na pot. Zbrani v prijetni družbi prijateljev in znancev s katerimi se vse premalo srečamo, smo bili zelo zadovoljni. Slovenskemu društvu Triglav iskrena hvala za vso gostoljubnost in pozornost. Želela sem obiskati tudi novo središče Slovenskega društva Sydney, a zaradi prevelike napornosti ni bilo mogoče. 22.aprila bo slovesna otvoritev, kar pomeni še eno veliko srečanje v Sydneyu. Anica Markič Balinarke SD Triglav-Sydney in SD Melbourne ob otvoritvi novih balinišč 11. 12. marca. Sreča na balinišču nam ni bila naklonjena. Vseeno je bilo zelo lepo! Jože Urbančič in Renato Smrdel. Odzvali smo se povabilu sydney-skega slovenskega društva Triglav na slovesno otvoritev novo pokritega balinišča, ter na dvodnevno tekmovanje v balinanju ob tej priliki. Šeststezno balinišče je v soboto 11. marca uradno odprl gospod Aldo Canta-fio, direktor družbenega podjetja Benson and Hedges. To podjetje je tudi plačalo za nakup prekrasnih pokalov. Največja zasluga pri delu dokončanih balinišč gre predsedniku, gospodu Karlu Samsa. S prostovoljnim delom se je gradilo dobrih šest mesecev. Kolikšna bi bila šele cena celotnega projekta, če bi bilo delo plačano, saj je samo cena gradbenega materiala znašala okrog 36,000 dolarjev. Na teh baliniščih bo v naslednjih tednih zelo živahno. Predvidenih je kar veliko tekmovanj; najpomembnejše NSW Federations finale za 24 najboljših, kot tudi NSW Federation finals za ženske. Ze navsezgodaj v soboto zjutraj smo se podali na balinišče. Žal zelo utrujeni od dolge poti, toda polni upanja in želje po uspehu. Zbralo se nas je 32 moških ekip, ter 14 ženskih ekip in to iz Adelai-da, štiri društva iz Melbourna, Wodonge-Albury, Canberre, Wollongonga in seveda Sydneya. To srečanje me je spominjalo nekako na nedavno srečanje oziroma tekmovanje v Melbournu ob otvoritvi novih balinišč v Jadranu. V soboto zvečer smo se v velikem številu zbrali pri kratkem kulturnem programu. Pevski zbor Triglav zapel tri pesmi, nato je sledila folklorna skupina. Predstavniki pozameznih društev so s svojimi pozdravnimi besedami predali tudi darila , ki so jih prinesli od blizu in daleč. Gospod Samsa se je prisotnim zahvalil za odziv in sodelovanje na tem pomembnem športnem srečanju. Nadaljevalo se je s plesno zabavo. Posebne pestre melodije so nas kar naprej vabile na plesišče, pozabili smo na utrujenost, dokler se nismo vrnili Slovesna otvoritev novopokritih balinišč v klubu Triglav Sydney. Drugi od leve stoji predsednik Karlo SAMSA. Z leve proti desni: Anica Markič, Karlo Samsa-predsednik in Jože Urbančič. v svoje sobe in sladko zaspali. Čudno kratka noč je bila, saj smo ob osmih zjutraj že nadaljevali s tekmami in vse tja v pozen popoldan preden smo prišli do končnega rezultata. Ta je sledeči: MOŠKI: 1. Slovensko društvo Sydney 2. Istra klub Sydney 3. Istra klub Melbourne 4. Slovensko društvo Planica (Melb.) SLOVENŠČINA JE BILA DOSLEJ NEUNIČLJIVA Sprejeti moramo oceno, da kljub rezultatom, ki smo jih dosegli z dopolnilnim poukom v materinem jeziku-poučevanje ne more ostati na isti način, kot je bilo dosedaj, ker ne služi več potrebam otrok. Zato so potrebni novi programi in novejša metoda dela, ki bodo izboljšali način poučevanja ter gradili interese, da se slovenščina ponovno upe-lje kot priznani predmet. Klasifikacija slovenskega pouka je bila sestavljena po Andersons score sistemu. In sicer je navedeno v angleščini takole: Slovenian as GROUP II SUBJECT. Teacher based, UNRECOGNIZED TEACHER QUALIFICATIONS Valic only for Institutions, such as the Gordon Institut. Slovenian as GROUP I SUBJECT. The basis for the formulation of a Group I subjects are: THE BEST OF FOUR (4) COMPULSORY SUBJECTS, NOT ELECTIVE SUBJECTS. Thereby the four compulsory subjects plus an elective subject e.g. Slovenian would aid our youth to gain entrance into University. V tem primeru, učiteljski medsebojni odnosi, znanje, delavnost in zanimanje pripomorejo k spremembi o načinu poučevanja. K napakam v metodi učenja lahko prištevamo: - slovenski pouk se ni izvajal po isti metodi, kot ostali moderni jeziki. — učenci niso imeli koordiniranega učnega načrta. - učbenik je bil isti za vse otroke od 7-12 razreda, zato se se vsi učenci naveličali tega učila. - učiteljice niso imele stikov , da bi dobile dovolj gradiva za poučevanje. - gradivo mora biti na uporabo vsem učencem, kakor tudi novi učbenik Slovenskega jezika za otroke izven Slovenije z vajami in slovaijem. PRVOTNE SPREMEMBE - Šolanje moramo popolnoma vključiti v avstralski šolski sistem. - Pri tem naj bi učni načrt poenotili in uskladili v vseh slovenskih etniških in višjih šolah. - Ustrezen učiteljski tečaj za usmeritev, motiviranje okolja v interesu otroka. (Teacher In-Service training). - Učiteljski sestanki o načinu predavanja predmeta in uvod izpitne komisije. SLOVENSKI JEZIK bo od sedaj naprej priznan kot predmet SKUPINA I. vložena prošnja glede poučevanja in priznavanje slovenskega jezika kot predmeta v prvi skupini. Upamo na čimprejšnjo odobritev. Nekatere učiteljice želijo, da bi slovenskim otrokom zbudile ljubezen do slovenskega jezika in da bi tega cenili, kot so ga cenili in ljubili starši. Če se vrnemo v preteklost našega jezika med vojnim časom, spoznamo, da niti obe vojni in prepoved slovenskega jezika niso zmogli uničiti našega jezika. Na skrivaj so ga starejši posredovali mlajšim. KDO SO NAŠI PREDNIKI Kdor sledi člankom v časopisu Delo na straneh Književni list, ugotovi, daje skoro že leto dni vroče razpravljanje o tem, kdo smo Slovenci in kdaj ter od kod smo prispeli na današnje ozemlje. Zgodovinarja M.Kos in B. Grafenauer zagovarjata tezo. da smo se preselili izza Karpatov med 595. in 600. S knjigo Veneti. ki je izšla v nemščini (Unsere Vorfa hren Die Veneter) in bo kmalu natiskana v slovenščini, pa je ta trditev ovržena. Avtorji te knjige dr. J.Šavli, pater l.Tomažič in M.Bor se naslanjajo na vire, ki segajo globlje in dlje, kot segajo podatki naših zgodovinarjev, ki so se naslanjali večinoma na zgodovinarje pangermanizma in panslavizma. Seveda, mi preprosti ljudje in laiki to težje ugotovimo, kdo ima prav in kaj je res in kaj ni, vendar ob branju obeh tez lahko razmišljamo in pridemo do svojih zaključkov. Polemike v Delu so razburljive. S strani avtorjev lahko beremo umirjene, presojene z dejstvi podkrepljene odgovore na kritike sedanjih slovenskih zgodovinarjev. Medtem, ko je kritika B.Grafenauerja bolj užaljeno obračunavanje, kot pa trezno iskanje resnice. Srečna sem, da živim v času, ko se lahko razvijajo polemike tudi okrog naše preteklosti. V mojih šolskih letih smo morali sprejeti za sveto, kar so nam posredovale te ali one oblasti in tisti, ki so morali posredovati tako, kot so te zahtevale. Prostora za razmišljanje ni bilo v naših učbenikih in še manj primerjave dveh nasprotujočih se tez. Prepovedana je bila že misel, da morda obstoja tudi druga plat medalje. Občudujem dr. J.Šavlija, patra I.To-mažiča in M.Bora, da so se lotili tako zahtevnega in nehvaležnega dela. Poleg natančnega raziskovanja v knjigah in spisih antičnih mislecev, žrtvujejo svoj neplačani čas, svoja finančna sredstva in svoj življenjski mir. Zoperstavljati se morajo tezam, ki so se ukoreninile v zgodovinopisju, da so nas delale ponižne, nevredne svoje samostojnosti, da smo po teh tezah bili le hlapci, sužnji drugim bolj "imenitnim" narodom. Morali smo biti hvaležni zdaj tem, zdaj onim, da so nas "rešili, osvobodili". Naš jezik je bil jezik hlapcev, zato še danes, kjer je en tujec in več Slovencev govorimo oziroma skušamo se pogovarjati v tujčevem jeziku. Prepričanje, da ne more nihče ovreči "znanstvenih" dokazov, teorij in "resnic", je napačno. Včasih zadostuje en sam dokaz, da se zruši tisočletna veda. (pomislimo na Kopernika in Krištofa Kolumba). Z nestrpnostjo pričakujem izid knjige o Venetih v slovenščini, da bom lahko brala in primerjala zgodovino mojih prednikov, ki mi bo vlivala ponos, da sem, kar sem. Ivanka SKOF JOŽE URBANČIČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a h.) KALCABINETS STROKOVNJAKI ZA kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd-vsakovTstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves Ce gradite novo ab pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTO WN, 307 4 Sedaj v deželi prostosti in miru, smo si dovolili, da ga prostovoljno zanemarjamo. Kot skupnost, narod, še nismo in ne moremo odpovedati svoji svoji odgovornosti in skrbi za ohranitev našega jezika. Vsi smo odgovorni za obstoj materinega jezika, naših običajev in s tem naše narodnosti. Če bi otrokom pokazali več narodne zavesti, bi s tem omogočili ohranitev jezika, kakor tudi dostop do kulture naroda iz katerega izhajamo. Starši, če imate otroke od 10. do 17. leta starosti, podprite in pomagajte jim, da bodo obiskovali slovensko šolo in kulturne vaje, vpišite vaše otroke v Victorian School of Languages, saj nam država nudi vse pogoje za obstoj našega jezika v avstralskem šolskem sistemu. Otroci so naša bodočnost in na njih sloni bodočnost za ohranitev našega jezika. V upanju, da se materin jezik ohrani in bujno razcvete v bodočih rodovih. STARŠI POMAGAJTE svojim otrokom! Šola brez učencev ne obstaja! Štefica MATKOVIČ C5C3V Council of Slovenian Organizations of Victoria Svet Slovenskih Organizacij v Viktoriji P.O. BOX 79, Rosanna, Vic., 3084, Australia Telephone: (03) 459 2163 14. december, 1988 Dr. Bori s Ci zel j , Ambasador SFRJ, Canberra, A.C.T. Spoštovani gospod ambasador! Se ni minilo leto, odkar smo s prvega Slovenskega tabora v Avstaliji poslali telegram avstrijskemu kanclerju, v katerem smo ga pozvali naj intervenira proti uvedbi jezikovno deljenega šolstva na slovenskem Koroškem. Sedaj pa se v podobni zadevi - ogrožanju slovenščine - obraćamo na Vas. Iz novic, ki prihajajo iz naših rodnih krajev je razvidno, da se slovenskemu jeziku po_skuša odzeti veljava, ki mu pripada. Dogodki v zvezi z nedavnim postopkom vojaškega sodišča v Ljubljani so pokazali, da celo najvišje prestavništvo SFRJ ni dojelo moralnih, če že ne zakonskih osnov pravice do uporabe slovenščine, kot edini uradni jezik v odnosih z državljani slovenskega porekla na območju SR Slovenije. Prav letos je poteklo 140 let odkar so Slovenci v ćasu "Pomladi narodov" prvić postavili slovenske narodno-politične zahteve v programu Zedinjene Slovenije. Med drugim: "SLOVENSKI JEZIK MORA IMETI V SLOVENSKIH KRAJIH POPOLNOMA TO PRAVICO, KT ERO IMA NEMŠKI V NEMŠKIH, ITALIJANSKI V ITALIJANSKIH..." "...MOR/J NAM BITI SVOBODNO UPELJATI SLOVENŠČINO V VSE PISARNICE IN ŠOLE VIŠJE IN NIŽJE V SLOVENIJI..." "...VSAK URADNIK V SLOVENSKIH KRAJIH, KTERI SE ZA NAPREJ BODE POSTAVIL V SLUŽBO MORA POPOLNOMA SLOVENSKO ZNATI..." Tako je stalo v programu Zedinjene Slovenije, katerega je Matija Majer Ziljski objavil leta 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. V delovanje za popolno uvel javijenje suverenih pravic slovenščine so potem vlagali svoj trud vsi vodilni slovenski možje, pa naj so pripadali enemu ali drugemu političnemu stališču. Napori slovenskih rodoljubov so se do velike mere uresničili s koncem prve svetovne vojne, ko se vsaj tistim dvem tretinjam Slovencev, ki so pripadli Jugoslaviji, bila dana možnost^, da svoj materinski jezik svobodno in splosno uporabljajo, čeprav je srbohrvaščina prevladovala v veliki večini uradnih postopkov. Medtem pa so rojakom izven meja Jugoslavije tujci okrnili še tisto malo pravic do uporabe svojega jezika, ki so jih imeli do tedaj. Toda prizadevanje za učvrstitev slovenščine in s tem narodne zavesti se je nadaljevalo in tako je bil naš narod potegnjen v vihro druge svetovne vojne s trdno zavestjo o veljavi svojega jezika kot temeljni predpogoj narodne svobode. S takimi občutki je vztrajal v svoji borbi za obstoj, ki je terjala velik krvni davek. Zato je toliko bolj žalostno, da so po štiridesetih letih rasti slovenstva in slovenskega jezika nastopila spremembe, katere vzbujajo občutek, da se bo treba zopet boriti za ustavne in človeške pravice slovenskega naroda in njegovega jezika. Nemir in skrb, ki se odražata v novicah iz naših rodnih krajev imata svoj neprijeten odmev tudi v čustvih avstralskih Slovencev, članov naših organizacij. Pri tem ni dvoma, da se bodo z zapostavljanjem jezikovnih in drugih osnovnih človekovih pravic ter pravnih principov civilne človeške družbe poslabšale splošne razmere v SFRJ in s tem bo seveda tudi povečana nevarnost za njen obstoj. Bratstvo in edinstvo jugoslavanskih narodov lahko temelji le na spoštovanju človeka ter na odkritem, iskrenem in pravičnem odnosu do, popolne enakopravnosti vseh jugo-slavanskih narodov in njihovih državljanov. Ce teh predpogojev ni, je vse vzkli-kanje in ponavljanje o bratstvu in edinstvu le hinavščina in pesek v oči. Obračamo se na Vas, gospod ambasador, da te občutke naših rojakov iz Viktorije posredujete mirodajnim, krogom na federalni, kakor tudi na cepubliški ravni v stari domovini, kot nas strog protest proti vsakemu okrnjevanju pravic do uporabe slovenščine v SR Sloveniji in SFRJ. Prepričani smo, da se danes Slovenci, od povsod, bolj kot kdaj kol i zavedamo svoje usode in nasa dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo svoj jezik, kajti to je naša edina vez, ki bo zagotovila našo narodno bodočnost. Zato v zvezi s tem pismom^upamo, da boste kot naš rojak z razumevanjem dojeli naso skrb za usodo^ slovensčine v SFRJ ter pri tem upoštevali vzroke, ki so nas privedli do te naše izjave k solidarnosti z vsemi tistimi rojaki, ki se doma ali v tujini^, zavzemajo za uveljavljanje in obstoj slovenskega jezika in nasprotujejo vsakrsnemu zmar^ševanju človekovih pravic posameznika in okrnjevanju suverenosti Slovenije. S spoštovanjem, MARKIC NOMINEES za vsa zidarska dela 16 Hamilton Drive, Ringwood, Tel. 876 3023 TANKIDS VI HARTMAN dress designer 8 Sulby PI., Tullamarine,3043 Tel. 330 3980 Ivana CIMERMANA smo imeli priliko spoznati na predstavi Moj Ata - Socialistični kulak, ki je prišel na to turnejo po Avstraliji skupaj z dramsko skupino iz Slovenije. Na tem potovanju je srečal in se pogovarjal z veliko ljudmi, pa naj si bodo to znane osebnosti ali pa ljudje, ki jih je odkril sredi najtrših gradbišč v notranjosti Avstralije. sa kmalu dovolj! In pot me je pripeljala v SNOWY MOUNTAINS, na surovo, velikansko de-lovišče, kakšnih 100 kilometrov južno od Canberre, kjer so delali možje z vsega sveta ceste, predore, nasipe, trase. Najbolj hudičevo delo na svetu je bilo to, a tudi hudičevo dobro plačano! Enajst let sem delal, z nekaterimi presledki, v tem Sno- y,Mnogokrat smo se šli pozabavat v velika mesta, poiskat dekleta in veseljačit, včasih vse dneve, dokler je bilo kaj cven-ka. Tu sem srečal mojega najboljšega prijatelja Janeza iz Trbovelj. Na delovišču se je poškodoval tako, da ni bil več za nobeno rabo. Velikanska skala mu je padla na trebuh in odtlej je moral sedeti v invalidskem vozičku. INVALIDA STE NAM UKRADLI! Dali so mu odškodnino, menda je dobil 75.000 funtov, za tiste čase zelo veliko vsoto. Pa kaj bi z dolarji, bil je invalid za vse življenje, naš fant, moj prijatelj. Kar tulil bi od žalosti, ko sem ga gledal kot dojenčka sedečega v tisti napravi! Ob sebi je imel dve steklenici, da je močil vanje, veste, nikoli ni vedel zase, kdaj ima kakšno potrebo, ničesar ni mogel kontrolirati, velikanski dojenček je bil. Imel pa je dovolj denarja, da sije poiskal nego v zasebni bolnišnici. Bil je močan kot bik, ni pa znal nobenega jezika, ZIMA VCOOMI "V tunelu sem nadaljeval. Ves zmrznjen, okrvavljen in potolčen sem bil. Moj bog, tam pa se je garalo, tam! Sami močni, mladi Slovenci, iz vseh krajev Slovenije so priromali. Družili smo se po skupinah. V eni naši, v drugi Španci, Hrvatje, Italijani Zjutraj smo dobili ogromne svedre, pognali smo kompresorje. Dvanajst feets je bil sveder dolg, dvanajst, in preden si ga prav naravnal, te je lahko pahnil dol z GARAC, BOHEM IN PUSTOLOVEC Leto 1963. se je pisalo in lepega dne sem stopil na tla Melbourna. Oglasil sem se v Slovenskem domu in Slovenci so mi pomagali. Zbegala me je velikost in širja-va Avstralije, čutil sem se svobodnega kot ptiček na veji. Moj gostitelj je šel na delo, jaz pa delo iskat. Povedal mi je, kako vozijo tramvaji, malo sem znal nemško, malo žlobudral po angleško, v skrajni sili sem zaklel kar po domače, pa so me vsi takoj razumeli. V pekarni sem začel, kolače in pite so delali tam. Pakiral sem, zlagal, razvažal in delal v skladišču. Pa mije bilo tega cirku- in tudi zapomnil se je težko, po tisti ohromitvi, kaj si mu dopovedoval. Pošiljali so ga od bolnice do bolnice in mu počasi mamili denar iz žepa. Nazadnje mu je še ostalo 5000 funtov, ki jih je pokazal pokojnemu župniku Am-brožiču v Sydneyu. Ta mu je priskrbel dokumente, da bi šel domov, dokler ima še kak funt v žepu in ga tisti krokarji po bolnicah ne ogulijo do zadnjega ficka. "Janez, tebi ni več pomoči, pojdi domov, k sestri, ki bo skrbela zate!" mu je lepo dejal. On pa se ni mogel ločiti od te boga- te, mikavne Avstralije, še vedno se mu je zdelo, da bo nekako po čudežu le ozdravel. Veste, sodišče tukaj ne ugotavlja, kolikšna stopnja invalidnosti je bila. Dajo ti določeno vsoto pa si - free, neko pavšalno vsoto pač dobiš. Teh 75.000 funtov je razmetel kot zrnje v veter. Pridem se malce poveselit v Sydney, peljem se takole z avtomobilom po glavni ulici, in ga nenadoma zagledam na tistem njegovem vozičku. Iz Coome sem prišel, od tam, kjer sva skupaj drugovala, in nameraval sem ga obiskati. "Miklavž!" mi ves srečen zakliče. "Ti si, Janez, kaj je vendar s teboj?! " "Veš kaj, Miklavž, pobrisal sem jo od tistih surovih bolniških sester, ker so slabo ravnale z menoj, zdaj pa ne najdem več tja. Čisto preprosto sem pozabil, kje je to. A li mi boš pomaga? " "Kako ne bom pomagal kameradu iz tunelov, iz blata in prahu?! Kam pa naj te peljem?" "Ej, tja, kjer so doma gasilci!" "Kakšni gasilci, pri bogu? V Sydneyu je dvesto gasilskih postaj, povej, katero misliš! Ali sploh veš, kje si bil?" Ves nesrečen me gleda in odkima:" Miklavž, pri moji duši, da ne vem. Vem samo to, daje moja bolnica poleg gasilskega doma in to je — vse!" Kaj sem hotel. Naložil sem tega težkega hrusta v moj avtomobil, posadil sem ga k sebi na sedež in ga vozil po Sydneyu, da se mi je prikazalo milijon gasilcev pred očmi. Voziva se skoraj tri ure, od gasilskega doma, do gasilske postojanke in sprašujem ga: "Je to, ni to? Je tu, ni tu?! " Človek bi iz kože skočil! Nato spet vprašam nek par: "Kje je tu gasilski dom? Bolnica je ob njem, bolnica za takele, ki se vozijo v invalidskih Pa mi rečeta:"Yes, yes, vozite four STOP LIGHTS, štiri semafore, naravnost, nato prva na leto, nato prva na desno. Pridem nazaj do Janeza, ki se je tačas polulal po mojem avtomobilu, da je bila živa groza! In končno, zamislite si, najdeva tisti prekleti, stodvajseti gasilski dom in seveda bolnišnico ob njem. Stopnice strme, kot bi šel v nebesa, on pa težak, da jezusmari-japomagaj! Poskusil je iti gor, pa sem ga seveda spet nesel. No, najprej sem prinesel gor, pred vrata, njegov voziček, nato pa še njega. Pozvonim. Prifurja neka strašna sestra in me začne klofutati in zmerjati: POLICE, I'LL CALL THE POLICE! YOU HAVE STOLEN OUR PATIENT! Policija, poklicala bom policijo, vi ste nam ukradli našega pacienta!" Hitro mu je izpulila tisto torbo, kjer je imel ostanje denarja in meni je bilo takoj jasno, kam pes, oziroma psica, taco moli. Funti ji dišijo, funti, ne pa nesrečnik,ki si ne more pomagati! Tej hudičevi babnici dopovedujem, da sem ga našel na ulici, vsega zgubljenega, da jim je pobegnil, ker so ga skoraj fen-tale, coprnice hudičeve, da so mu kradle denar in ga puščale lačnega in polulane-ga in... "Sestra", ji svareče rečem, namesto, da bi se mi zahvalila, me zdaj zmerjate, kot da sem vas okradel. Kaj pa če ste vi njega - okradli, a?" Ni me prav razumela. Še dobro za Janeza, ki je ves čas molčal kot grob, ne bev, ne mev ni dejal. Vedel je, da je spet prišel v njihove kremplje, da bom jaz odšel nazaj v Snowy in da jim bo prepuščen na milost in nemilost... " Ali ne vidite, da ga je sam pobrisal, iz vaše bolnice?" Nato jih nekako pomirim in se odpravim nazaj na delovišče. Malce sem še skočil v Melbourne in si privoščil malo veselja. " MIKLAVŽ REVEN IZ HOTEDRŠČICE Izmed vseh zgodb iz osrčja pustinje in puščave Avstralije, kjer je lesk opalov premamil nore, drzne, močne, sanjave pa spet vztrajne in z neverjetno močjo navdahnjene može, mi je najbolj pri srcu zgodba Miklavža Revna, tavajo čega prek sveta z neko moško naivno zvezdavostjo. Moža, ki ni nikoli kopičil bogastva in ni nikdar ničesar imel. Moža, ki je stal sredi najtrših gradbišč Avstralije in vanje za-betoniral mlado, vrelo kri. Moža, ki zdaj živi nekje ob robu rudnikov opalov v Coober Pedyju, svoji zadnji življenjski postaji in mi v blagem jutranjem soncu pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, ko se izkoplje iz sprane vreče svojega karavana. Njegove besede je težko izluščiti iz plasti polangleških, izda ga pa domač naglas iz Hotedrščice. Ko sem v časopisu Delo objavljal zgodbe iz Coober Pedyja, so se oglašali nemirni, razvneti mladeniči, da bi šli kar v tisto puščavo in poskušali srečo - se je oglasil pri meni tudi Slavko Albreht, mlad mož, ki dela na ljubljanski televiziji in mi dejal: "Z vašo pomočjo smo odkrili našega strica, ki ga že 20 let pogrešamo in ki se nam je oglašal pred nesrečo, ki jo je doživel v Avstraliji. Poskušali smo preko mednarodnega rdečega križa, preko policije in Salvation Army, časopisja - a vse zaman. Zdaj pa: v Coober Pedyju!" Dal sem mu kasete s pogovorom in Miklavževe slike in naslednji dan je ves žareč pripovedoval, da je "ta pravi", da je nezmotljivo on. Previden da naj bom, ko bom pisal, kaj mi je povedal, saj je Miklavž marsikaj pomešal in povedal po svoje. A sklenil sem, da bom zapisal natanko tako, kot mi je povedal, pa naj se njegovi rudarski kompanjoni iz Pedyja še tako čudijo njegovim junaštvom in doživetjem! NA POT V LETU 1958 "Ustrašil sem se, da bom moral prestajati vse vojaške muke rekruta pri padobran-cih, pa sem sklenil, da jo pobrišem. Najprej sem prispel v Italijo. Tri in pol leta sem se potikal po zbirnem taborišču in jo nato mahnil v Francijo. Kaj da sem delal v Italiji? EEeh, solato sem vezal, za gospodo v hotelih, da so jo imeli k pečenkam. Za cigarete je bilo in za kakšen kozarček. Iz Francije me je pot zanesla v Dusselforf v Nemčijo. Zjutraj sem izginil v tisti rov, kopat premog, zvečer sem prilezel iz njega, črn kot krt. Težko, garaško delo je bilo to, da si ne morete niti predstavljati! Osem mesecev sem zdržal. Nato je v rudniku eksplodiral plin, grozovito je zagrmelo! Ježešmarija, konec bom vzel, sem si dejal — vsa zemlja se je stresla; le dvajset metrov sem bil oddaljen od tistih nesrečnikov, ki so našli svoj grob pod plastmi zemlje in premoga! Šestnajst jih je zasulo, same močne kamera-de, da sem dva dni jokal za njimi. Ve-seljačili in pili smo skupaj po beznicah. Groza in strah! "Nič več ne grem v jamo," sem si dejal. Enaindvajset let mi je bilo, poklic sem imel, doma sem se učil za stru-garja in kovača, marsikaj sem znal in znam še danes! Ucvrem jo nazaj v Italijo, z menoj je bil še eden prijatelj, ki je prav tako bežal iz rudnikov, iz črne groze, od smrti, na sonce. Iz Nove Gorice je bil, ne spomnim se več imena, pomagala sva si, koliko sva si mogla, dokler se ni odprla pot v Avstralijo. Marsikateri krožnik sva po-mila, dokler se nisva vkrcala na ladjo. odra, da si padel na skale, če nisi bil dovolj spreten. Na ta prvem flooru so bile tri mašine, pa na drugem tri. Na sredi manj, kot se je ožilo središče, ki smo ga zavrtali in ammirali. Tako plete pajek svojo pajčevino, ko lovi muhe za obed, mi pa smo vrtali v obliki pajčevine, da smo lahko z dinamitom izstrelili največje kose skale za tunel. Nato je počilo, da si oglušel, če nisi imel vate v ušesih. Nevarno delo je bilo to. Mnogokrat se je zgodilo kaj hudega. No, saj se tudi tukaj, v Coober Pedyju, mnogokrat kaj pripeti, ljudje niti ne zvedo vsega, kje pa! Vsega vendar ne gre pravit ljudem, saj bi potem težko dobili nove delavce namesto poškodovanih kot je bil naš Janez z vozičkom! Potem pa mi je bilo tega dovolj! Začel sem delati svoje,"šlosarsko" delo, varil sem in delal v elektrarni, v power station. Odločila sem se, da vam na kratko opišem mojo pot študija angleškega jezika v Avstraliji in napredek v službi. V Avstralijo sem prišla pred 4 leti brez znanja ene angleške besede v starosti 47 let. V Sloveniji sem delala preko 20 let v pisarni lahko in odgovorno delo. Po prihodu v Avstralijo sem se takoj resno lotila študija angleščine. Začela sem v Lyndale School dve uri na teden. To mi ni bilo dovolj; zato sem začela hoditi v šolo po dve uri v Dandenong Lybrary vsako sredo dopoldan in popoldan po dve uri v Lyndale School in še v večerno šolo v Dandenong High School od 7-9 ure dvakrat na teden. Tako sem hodila približno 3 mesece in po šoli sem še doma študirala povprečno po 5 ur dnevno. Po treh mesecih mi je učiteljica v High School Dandenog svetovala, naj grem v celodnevno šolo v Westall in sem tudi šla. Tam sem bila resnično presenečena nad pomočjo države takoj prvi dan. Ko sem prišla v šolo, me je pred šolo čakal slovenski prevajalec in je prihajal v šolo ves prvi teden, da mije prevajal informativno predavanje strokovnjakov o Avstraliji, njeni zgodovini, sedanji politični V CHILE IN NAZAJ V SNOWY Mislim, da je bilo leta 1971, ko sem se odločil ali bolje - ko so me določili, da grem delat tunele v Chile. Sklenil sem pogodbo z mednarodno gradbeno firmo JUTA ali JETT A COMPANY, tako nekako se ji je reklo. S helikopterji so nas vozili v neko skalovje, v neko pustinjo, gradit tiste vražje tunele. S helikopterjem so vozili tudi hrano in pijačo. Tisti gozdovi, tista džungla sploh ni za ljudi, le za zveri, ki se žro med seboj. Imel sem nalogo, da sem varil tiste železne konstrukcije skupaj. Spajkaš takole železni pas okoli odtočne cevi. Natančno delo, nič pijače! Zaslužil pa sem, zaslužil, da je bilo kaj ".Kam ste pa dajali? V banko, za hude čase?" "Kje pa! Priklatili smo se v Sydney, Melbourne. Veselje, lepe deklice. Kdo bi mislil na stare dni! Tistikrat je bil denar. Ko sem en teden delal, sem zaslužil 15 ureditvi, o varnostnem sistemu, o bančnem sistemu, o bolnicah, financiranju zdravstvenih uslug, o denarnih podporah, o pokojninskem sistemu, o šolstvu, kako se najde prava ulica po knjigi "Street Directory" in drugo. Po treh mesecih te celodnevne šole sem začela govoriti prve stavke. Ko sem končala ta tečaj, sem si poiskala začasno delo kot tovarniška delavka, kjer sem okusila težko delo kot "Plain machinist". V isti tovarni sem šivala 2 leti in istočasno pridno študirala angleščino ter hodila v večerno šolo dvakrat na teden. Moja velika želja je bila: delati v mojem poklicu - v pisarni. Zato sem po dveh letih zapustila tovarno in se lotila šestmesečnega celodnevnega študija angleščine v Dandenong College of TAFE. Istočasno sem hodila še v večerno šolo dvakrat na teden v Adult Migrant Education Centre Noble Park in končala tudi dva dvanajsturna večerna tečaja o računalništvu v Dandenong College of TAFE. Na JOB Centru v Dandenongu sem bila prijav Ijena, da iščem delo v pisarni. V State Bank Melbourne sem uspešno opravila zmožnosti test za delo v banki in za delo na pošti, vendar službe nisem dobila nikjer. funtov, za 14 dni dela v tunelu pa 137 funtov, pa še hrano in sobo zastonj. TO JE BIL DENAR, MY FRIEND, TO!!! To je danes več kot 2000 avstralskih dolarjev, my friend, veš. No, v tistem skalovju ni bilo za zdržati! Pet tednov je bilo dovolj. Pa prosim šefa, naredim se bolnega, da me pusti nazaj v Snowy Mountains. Tam je bilo nekako drugače. Največ sem jih poznal, šalili in veselili smo se, čeprav smo garali kot črna živina. No domačinov, Aboriginov, nisi videl pri tem delu, niso za težka dela, le bele so izžema-li. Začel sem kot "second class miner" in napredoval v "first class miner-ja". To pa se je poznalo pri plači. Zato sem se tudi vračal v Snowy, fant moj, tam sem že nekaj veljal, nisem bil več zelenec in moje delo so cenili. Da bi si ustvaril družino? Kje pa! Na to nismo niti mislili. Danes tukaj, jutri tam, Decembra 1987 sem prejela pismo od JOB Centre Dandenong, če sem interesent za tečaj "Refresher Course Modern Office Skills". Takoj sem šla na JOB Centre in tam sem dobila obrazec za ta tečaj, s katerim sem šla v Dandenong College of TAFE. Tam je vsak kandidat moral opraviti preizkus znanja in angleščine in strojepisja. Bila sem uspešna, zato sem 27. 1. 1988 začela s celodnevno šolo. Ta tečaj je trajal šest mesecev povprečno šest ur dnevno. Učila sem se: angleščino s poudarkom na slovnici, knjigovodstvo, pisarniško prakso, strojepisje in r ačunal-ništvo. V šoli sem imela narazpolagoelek-tronski pisalni stroj, osebni računalnik in knjige. To šolo je financirala država in prejemala sem še 30,-dolarjev tedensko kot "Student allowance" od države, ker je imel mož nizko plačo. Ta študij je bil zelo naporen, saj sem po šestih urah šole še doma sedela ob knjigah skoraj vsak dan do 11. ure zvečer. Vzporedno s šolo smo imeli na Colle-gu tudi obvezno prakso po dve uri tedensko. Jaz sem opravljala prakso v Dandenong College of TAFE, Campus Noble Park. Tam sem delala vsa pisarniška dela in na moje največje veselje: tu sem začela resno delo z računalnikom. V času prakse sem tu končala na računalnik evidenco za 260 študentov z vsemi njihovimi podatki in sestavila preprosta navodila za učitelje kako hitro dobijo na ekran na primer študentovo telefonsko številko ali njihov naslov... Ven- pade skala nate in otroci so reveži, ona pa vdova! Nič ni bilo s takim načinom življenja. Eni so poskusili, pa ni in ni šlo. Za nas so pravili, da smo "možje brez deklet", da so naše ljubice skale. Pa ni bilo res. Da bi vi videli, kakšna krasna dekleta smo imeli, mi, minerji iz Snowyja. Angelci bi nam jih zavidali, angelci. Pustolovi-li smo na King's Crossu, da je bila še policija brez moči. Tam, kjer udari rudarjeva pest, trava več ne raste! Imeli smo najboljše avtomobile in najlepše dekline. Bog mije priča, če ni res! Denarja je bilo dovolj, veselih klap in band pa tudi preko glave! Veseli, lepi, mladi čas. Niti za eno uro mi ni žal, vam rečem, niti za eno samo ušivo uro. Bili smo - dinamit. Kamor smo prišli, se je jedlo in pilo. Živeli smo kot veliki Amerikanci. Eeeej, leeep čas! " Ivan CIMERMAN dar nisem opravljala prakso samo dve uri na teden, pač pa kar cela dva dni na teden in dobila veliko prakse. Vodstvo šole je bilo zelo zadovoljno z mojim delom, zato sem tiho sanjala o tem, da bi mi dali delo. Pridno sem študirala in med študijem pošiljala prošnje na primerne razpisane službe v Dandenong Journal in hodila na intervjuje. Od 16 učencev na tem tečaju jih je 9 že pred koncem šole našlo delo v pisarnah in to pretežno v Melbournu. 17.6.1988 je bil konec tečaja, dobila sem potrdilo o uspešno opravljeni šoli, vendar s prakso v Campus Noble Park sem še nadaljevala. Nekaj ur na dan sem delala, nekaj ur pa se vadila slepo tipkati na računalnik. 21.6.1988 me je moj Head of Department poklical v pisarno in rekel, da ima dobro novico zame. Dali so mi službo -dva dni in pol na teden in zelo dobro plačo. Nisem vedela ali sanjam ali je res. Moje oči so postale kar solzne od veselja in ves svet mije postal lepši in prijetnejši. Moja tiha želja se je končno uresničila. Po štirih letih pridnega študija angleščine in računalništva sem dobila delo v svojem poklicu in to samo deset minut vožnje z avtom od mojega doma. Ob tej priliki se lepo zahvaljujem avstralski državi za financiranje šole, učiteljem v Dandenog College of TAFE in učiteljici v večerni šoli Adult Migrant Education Centre Noble Park za njihovo pomoč in razumevanje. Stana GORUP RESNIČNA ŽIVLJENJSKA ZGODBA POT DO SPOZNAVANJA IN NAPREDOVANJA V ANGLEŠKEM JEZIKU PIKNIK - POSEBNO ZA NAS Tudi letos smo upokojenci imeli svoj dan in srečali smo se na posestvu Toneta in Milke KNAP. Deževalo je od ranega jutra in to neprenehoma. Z osebnimi avtomobili smo se pripeljali na piknik. Tam sem bila prvič in znašla sem se v prijetni in lepi družbi prijaznih obrazov . Cvetoči vrt je krasil lepo novo hišo. Na vrtu raste zelenjava. Ob strani hiše so posajena sadna drevja. Hodila sem naprej po rosni travi in slika za sliko se je vrstila. Videla sem goske, kokoši, tudi papiga se je oglašala. Pes je veselo mahal z repom, ko nas je zagledal in prav gotovo je bil vesel našega obiska. Pred nami je bila velika vrtna lopa, v kateri so na ražnju vrteli prašička in kokoš. Prijeten vonj se je širil daleč naokrog. Na drugi strani poslopja so bili parkirani kmetijski stroji. Skrbne roke so pospravile pod streho velike kupe sena. V daljavi sem videla drevje in živino in med tem mi je gospodar povedal in pokazal:"Vidite tam doli drevje in živino...., do tam sega naša zemlja". Kamor so zrle oči, povsod sama čistoča in red. Prostorna garaža je kot dvorana. Kraljica čebula krasi eno stran, ki visi v lepo pletene kite od stropa dol do tal. V mrežasti košari se baha česen in pravi Upokojenska družina Slovenskega društva Melbourne na dogovorjenem pikniku pred Knapovim posestvom. čebuli: " Če si ti kraljica, jaz sem pa kralj." Dolga miza polna dobrot je klicala "pridi bliže in zapoj", saj sta isti dan praznovala rojstni dan Knapova hčerka in zelo znan gospod Remšnik in obema smo zapeli. Z majhnim srečelovom, ki ga je pripravila gospa Mici Hartman in nas s tem seveda razvedrila , smo zaključili lep in pester dan. Prisrčna hvala družini Knap, voznikom ter vsem, ki ste pripomogli, da smo bili upokojenci deležni nepozabnega veselja ob sončnem zahodu našega življenja. Naj dodam še to, da sem vprašala, kdo dela in čisti toliko zemlje. Pa mi Tone in Milka KNAP - "ta nar ta bolj ta pridna"gospodarja v Melbournu. Peter Mandelj in Mici Hartman se "igrata " gospodarje. Slovenci v Avstraliji VZROKI IZSELJEVANJA IZ SLOVENIJE / UČIMO SE! Iz študije prof.dr. Vladimiija Klemenčiča iz ljubljanske univerze. Povzemamo del gradiva, ki je bilo predvajano v lanskem letu na simpoziju na temo "Migrants from Yugoslavia in Australia" v National University v Canberri. Slovenci, kot narod, naseljujejo sever-no-zahodni del Jugoslavije, ki ga danes imenujemo Socialistična republika Slovenija. Kot manjšinski narod pa prebivajo tudi v Italiji vzdolž jugo slovansko-ita-lijanske meje, v Avstriji (na Koroškem in delno Štajerskem) vzdolž jugo slov ansko-avstrijske meje ter na Madžarskem (Porabje) vzdolž jugoslovansko-madžarske meje. Industrializacija, izseljevanje Slovencev, oblikovanje sedanje politično-geo-grafske situacije, ureditev meja med evropskimi državami, še posebej med Jugoslavijo in Madžarsko - vse to je pripomoglo, da so se v obdobju zadnjih 100 let izo-blikokovala posebna prostorska območja, ki jih naseljujejo Slovenci. Vzroki za nastanek teh področih pa je tudi v številnih ekonomskih spremembah ter v socialnoekonomski spremembi strukture populacije in sicer iz pretežno agrarne v urbano družbo. Vse to je pripeljalo do različnih oblik in stopenj vzajemnih kulturnih vezi med Slovenci. V glavnem bi lahko razlikovali dva tipa področij, ki jih naseljejejo Slovenci: a) avtohtono (matično) področje Slovencev, ki je razdeljeno na območje Socialistične republike Slovenije ter obmejna območja vzdolž jugoslovansko -italijanske meje (Furlanija-Julijska krajina), jugo slovansko-avstrijske meje (Koroška in Štajerska) ter vzdolž jugoslovansko-madžarske meje (Porabje). b) alohtono področje Slovencev - izseljenska področja v evropskih in izvenev-ropskih državah - Združene države Amerike, Kanada, Južna Amerika in Avstralija. Čeprav statistični podatki o narodnostni strukturi prebivalcev niso absolutno za- je gospa Knapova povedala:" Sin in hčerka sta zaposlena v Melbournu, mož pa ima delo s cementom, kamor ga pokličejo, tja gre delati, ostalo delo je v mojih rokah; živina se pase sama, drugo pa delam iz ljubezni do rož vrta in vsega, kar vidite okrog." nesljivi, vseeno lahko ocenimo, da danes prebiva v okviru Jugoslavije, po evropskih državah in ostalem svetu približno 2,4 milijona Slovencev. Ta številka označuje oz. zajema vse tiste, ki izpričujejo svojo pripadnost slovenskemu narodu z različnimi kulturnimi, ekonomskimi ter političnimi dejavnostmi ne glede na kraj bivanja. V Socialistični republiki Sloveniji (SRS) živi 1,7 milijona Slovencev, 40.000 v ostalih predelih Jugoslavije. Kot manjšinski narod pa prebiva 120.000 Slovencev v Italiji, 60.000 v Avstriji in 5.000 na Madžarskem. Iz tega sledi, da na matičnem področju prebiva 1.950.000 Slovencev. Približno 450.000 Slovencev pa kot "izseljenska" populacija prebiva v ostalih delih Jugoslavije, po evropskih državah, v Severni in Južni Ameriki in kot najmlajša izseljenska skupina tudi v Avstraliji (25.000 Slovencev). Vzroke za tako močno razpršenost Slovencev po svetu je treba iskati predvsem v specifičnih socialno-ekonomskih spremembah, ki so se vršile na matičnem področju Slovenije ter prav tako v strukturni spremem bi družbe - prehod iz agrarne v pretežno urbano družbo. Če upoštevamo vse zgoraj navedene podatke, si lahko razlagamo zakaj slovenski narod, ki je sredi 19.stoletja štel 1.300.000 prebivalcev, v obdobju zadnjih 110 let ni bil v stanju vsaj podvojiti tega števila. Tako p a na matičnem območju Slovenije nismo dosegli niti številke 2 milijona prebivalcev, kar je izredno malo v primerjavi z ostalimi evropskimi narodi, ki so občutno povečali svoj narodni prirastek v istem obdobju Od prazgodovinskih časov pa vse do dandanes predstavlja matično področje, ki ga naseljujejo Slovenci, mednarodno križpotje prometnih tokov. Prav tako so Družina Knap je vredna zlate medalje, ko bi bili vsi ljudje tako pridni, ne bi nihče iskal socialne pomoči. Slovenci smo lahko ponosni naš rod. "Živeli Slovenci tu in doma, na zdravje Vam kličem iz celega srca! Marcela BOLE se na tem področju srečevale in mešale različne kulture: slovanska, romanska, tevtonska in ugrofinska. Slovenija je področje, kjer so se do konca druge svetovne vojne srečevali različni kulturni in teritorialni interesi. Tuja nadvlada (nemška, italijanska ter ostale) je prevladovala na tem področju vse do konca prve svetovne vojne. Podrejenost tujemu kapitalu pa je povzročila ekonomsko nerazvitost tega območja. Rast delovnih mest je bila počasnejša od rasti prebivalcev sposobnih za delo. Slovenija je z rastjo industrializacije dosegla pozitivno ravnotežje glede izseljevanja v okviru Jugoslvavije šele v zadnjih dveh desetletjih. Po prvi svetovni vojni je bilo matično področje Slovenije razdeljeno med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. V Italiji, Avstriji in na Madžarskem pa so bila področja, kjer so prebivali Slovenci kot manjšinski narod, gospodarsko nerazvita. Posledica nerazvitosti teh področij pa se je odražala v selitvi Slovencev iz teh krajev, kipa so se pod pritiskom posredne in neposredne asimilacije morali odreči svoji kulturni in jezikovni identiteti. Glede na analize, ki so bile izvršene v zadnjih 100 letih, se je iz matičnega področja Slovenije v obdobju med 1870 in 1980 izselilo okrog 500.000 Slovencev. Od srede 19.stoletja pa do leta 1910 se je izselilo 320.000 Slovencev. Izseljevanje je doseglo svoj vrhunec v letih med 1890 in 1910 ter takoj po drugi svetovni vojni. Vzroki za izseljevanje po drugi svetovni vojni pa so bili politične in ekonomske narave. Sprememba meja med Jugoslavijo in Italijo je povzročila, da se je iz tega obmejnega področja izselilo več kot 300, 000 prebivalcev italijanske, slovenske, nemške in hrvaške narodnosti. Z izselitvijo Italijanov, Nemcev in delno tudi Slovencev iz Kanalske doline se je spremenila tudi etnična struktura tega področja. Tako danes prevladujejo v Kanalski dolini predvsem Italijani, v obalnem območju Istre pa Hrvatje in Slovenci. Nekako od zadnjih 20 let preteklega stoletja naprej lahko zasledujemo nastanek oz. oblikovanje slovenskih izselje-niških območij oz. področij izven matične domovine. Izseljevanje je že od nakdaj značilno za Slovenijo in Slovence, ki so s tem delno povečali tudi prirastek prebivalstva v evropskih in izvenevropskih državah, ki so bile v tem obdobju v procesu industrializacije. V obdobju od zadnjih 20 let preteklega stoletja pa vse do prve svetovne vojne so se Slovenci pretežno izseljevali v Združene države Amerike, v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno predvsem v evropske države in Argentino, takoj po koncu druge svetovne vojne pa v evropske države in Argentino ter tu- di v Kanado in Avstralijo. Izseljevanje je potekalo delno kot stalna naselitev v tujini delno pa kot odhod na začasno delo v tujino. Obdobje od konca 19. stoletja pa do polovice 20.stoletja predstavlja počasen proces spremembe agrarne populacije v neagrarno. Ta proces se je vršil na področju matične SRS kot tudi v obmejnem vodročju z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zaradi počasnega razvoja indrustrializa-cije pa je proces urbanizacije in deagrarizacije potekal v Sloveniji hitreje kot v ostalih predelih Jugoslavije, a vendar počasneje kot v Italiji, Avstriji in ostalih evropskih državah. Število neagrarnega prebivalstva se je po drugi svetovni vojni zmanjšalo tako v SRS kot tudi v sosednjih državah. Tako je bil delež neagrarne populacije podoben deležu neagrarne populacije v Italiji in Avstriji. Delež agrarne populacije je bil v Sloveniji v zadnjih 20 letih zmanjšan za približno 20%. Visoko razvite države Evrope in Zdrženih držav Amerike so potrebovale nekako 90 let, da so dosegle tako visoko stopnjo neagrarne populacije. V 70.letih se je število delovnih mest povečevalo hitreje kot je bila stopnja rasti prebivalstva sposobnega za delo. To se je zgodilo prvič v 20. stoletju. Istočasno pa je bil presežek agrarnega prebivalstva že izčrpan. Število izseljencev je bilo v tem obdobju majhno. Zaradi hitro naraščajočega števila prostih delovnih mest so se pričeli seliti v Slovenijo delavci iz preostalih delov Jugoslavije, kateri pa v večini niso bili kvalificirana delovna sila. V istem obdobju pa je Slovenija pričela realizirati policentričen program gospodarstva, ki je baziral na bolj enakomerni ekonomski razvitosti celotnega področja Slovenije in ne zgolj nekaterih centrov. Tako so se gospodarski centri Maribora, Celja in Ljubljane pričeli širiti in oblikovati v gosto naseljena gospodarska področja po vsej Sloveniji k hitremu gospodarskemu razvoju pa je pripomoglo tudi odprtje meja. V Sloveniji je bil povdarek predvsem na pomembnosti razvitja delovanja maloobmejnega blagovnega gospodarstva. To se je odrazilo na več kot 100-ih mejnih prehodih vzdolž 617 km dolge meje, skozi katere letno prestopi našo mejo 100.000.000 potnikov. Slovenija in Slovenci so tako dobili možnost za močnejšo kulturno in gospodarsko povezanosti z manjšinskimi narodi, ki živijo v obmejnem področju z Italijo in Avstrijo, Prevedla Mojca BARAGA Saj res, komu se ne bi sline pocedile ob tako ljubkem prašičku! Za popestritev je Mici Hartman pripravila tudi srečelov. foto ME JAČ Tečaj Slovenskega DRAGI PRIJATELJI! Smučarski klub Skomarje je samostojna organizacija, ki organizira poleg smučanja vrsto drugih dejavnosti; ena izmed njih so tudi POČITNICE S TEČAJEM SLOVENŠČINE na Pohorju. Pripravlja jih skupaj z ustreznimi strokovnjaki različnih področij. Na ta način klub zagotavlja strokovno raven svojih storitev in prijetno bivanje v naravnem okolju. POČITNICE S TEČAJEM SLOVENŠČINE NA POHORJU Jezik je eden temeljnih elementov narodne in osebne identitete; še toliko pomembnejši je za mladega Slovenca, ki se je rodil in živi na tujem. Tisoči in tisoči mladih, ki so slovenskega porekla in živijo v tujini, v rednem šolanju nimajo možnosti spoznavanja maternega jezika. V okviru projekta TEČAJI SLOVENŠČINE ZA OTROKE ZDOMCEV, IZSELJENCEV IN ZAMEJCEV organiziramo tako spoznavanje in učenje v prostoru, kjer so živeli starši, stari starši, predniki teh otrok - v Sloveniji. Ob u rep i u bodo tečajniki spoznavali deželo svojih staršev: njeno kulturno dediščino, navad« ljudi, naravne lepote, vsakodnevno življenje. Tečaji slovenščine, bodo v naravnem okolju Rekreacijsko turističnega centra Unior Rogla na Pohorju na višini 1517 m, 35 km oddaljen od Celja, ki ima na enem mestu posteljne kapacitete vseh kategorij v hotelih, bungalo-vih in depandansah. Poleg tega ima RTC Unior Rogla na voljo učilnice, športno dvorano, vse vrste igrišč (za košarko, rokomet, odbojko, mali nogomet, pet teniških igrišč, dve igrišči za squash, za badminton, trim kabinet), atletski stadion, hotel z bazenom in savno,... In kar je najvažnejše: ni onesnaženega zraka in hrupa, kajti tisočletni gozdovi ne spustijo blizu ničesar, kar bi motilo njihovo spokojnost. S tem nudi RTC Unior Rogla v svoji okolici čudovite pašnike, jase in gozdove - torej možnost za rekreacijske izlete, planinarjenje, taborjenje, nabiranje gozdnih sadežev,. .. Predvideli smo tudi bivanje na turističnih kmetijah v vasi Skomarje, ki je od vrha Rogle ( 1517 m) oddaljena 8 do 10 kilometrov. Vsaka izmed teh kmetij lahko sprejme do 12 otrok. Ti otroci bodo na ta način z vrstniki, spoznavali bodo življenje na kmetiji, sodelovali pri kmečkih opravilih, obiskovali vrstnike v vasi, udeleževali pa se bodo tudi rekreacije v RTC Rogla. Vse kmetije, na katerih bodo otroci bivali, so preurejene in se že ukvarjajo s turizmom. Zanje predvidevamo tečaje v šoli na Skomarju. UČENJE Skupine Vsi tečajniki bodo ob prihodu opravili test iz slovenskega jezika, na osnovi Jezika katerega bodo razvrščeni v ustrezno skupino. Skupine bodo maloštevilne (do dvanajst otrok). V tečaj se lahko prijavijo tudi popolni začetniki, katere bodo sprejeli pedagogi z znanjem tujih jezikov, v ostalih skupinah bo prevladovalo sporazumevanje v slovenščini. Tudi program tečaja bo odvisen od razvrstitve v skupine - pri tistih z boljšim znanjem slovenščine bo poudarek na konverzaciji. Učenje bo kombinirano: v kabinetih (učilnicah) in v naravi. Programi bodo glede na zahtevnostne stopnje sestavljeni tako, da bo ob večkratnih prihodih možno napredovati od slabšega do boljšega znanja slovenskega jezika. Čas in urnik tečajev Celotni program tečaja bo trajal tri tedne (alternativa 14 dni). Tečaji bodo v času poletnih počitnic - od konca junija do začetka septembra. Urnik tečajev bo naslednji: od ponedeljka do petka 9.30-13.00 učne ure z odmori 13.00-14.30 kosilo 14.30-18.00 interesne in športne aktivnosti ter srečanja z domačini. Po večerji - počivanje, gledanje televizije, obisk organiziranih prireditev (filmi, gledališke in lutkovne predstave, koncerti, disco). Sobota Daljši celodnevni izleti (spoznavanje Slovenije), taborjenje, planinarjenje ... Nedelja Športne igre, tekme, družabne igre, obiski staršev, sorodnikov, prijateljev Tn po želji udeležba pri maši v cerkvi na Skomarju. Tečajniki bodo imeli 20 ur tečaja slovenščine. Prejeli bodo tudi pisno gradivo, po katerem bo potekal pouk glede na stopnjo njihovega znanja. Ob koncu vsakega tečaja bo tečajnik dobil potrdilo o uspešno opravljeni stopnji usposabljanja. ORGANIZATORJI IN ZAPOSLENI Vsi redno in začasno zaposleni na tečajih bodo izbrani glede na strokovno usposobljenost, vzgojiteljske sposobnosti in osebne vrline. Vsak tečaj bo imel svojega vodjo, ki bo odgovoren za izvedbo programa v skladu s cilji in vsebino. Na vsakih 12 otrok je predviden vodnik, ki bo praktično 24 ur na dan skrbel za varnost udeležencev tečaja in bo zanje odgovoren. Vodniki bodo kvalificirani za vodenje otrok, organiziranje in vodenje rekreacije. Učitelji - pedagogi bodo Slovenci, ki obvladajo kulturno, socialno in rekreacijsko življenje okolja, v katerem živijo. Glede na sestavo slušateljev -tečajnikov bodo znali enega ali dva svetovna jezika. Vsi zaposleni bodo otrokom vseskozi na razpolago. SESTAVA UDELEŽENCEV Slušatelji v tečaju bodo otroci, stari od 5 do 16 let. Za otroke od 5 do 7 let je obvezno spremstvo staršev ali sorodnikov, za otroke od 7 do 9 let pa spremstvo priporočamo. Spremljevalci otrok se bodo lahko sami vključili v jezikovne tečaje. Udeleženci tečajev bodo predvidoma naslednji: - otroci zdomcev iz vseh držav sveta, - otroci izseljencev - upoštevaje več rodov iz vseb dežel sveta, - otroci zamejcev (Avstrija, Italija, Madžarska) ŠPORTNE IN INTERESNE AKTIVNOSTI Zavedamo se, da je pomembno mladega tečajnika motivirati, in to ne le v času učenja, ampak tudi v prostem času. Zato v sklopu tečaja ponujamo raznovrsten in številen program športnih in interesnih aktivnosti, vključno z ekskurzijami. Popoldanski čas lahko tečajniki zapolnijo s športnimi aktivnostmi in družabnimi igrami: plavanje v pokritem bazenu, igranje tenisa, atletika, igre z žogo, badminton, squash, planinarjenje, rekreacijski pohodi, taborjenje, nabiranje gozdnih sadežev,... V programu so različni krožki: novinarski, modelarski, slikarsko-kipar-ski, pravljični, učenje kitare,... pač glede na interese udeležencev. Konec vsakega tedna bo športno popoldne s športnimi igrami in tekmami; ob sobotah dva daljša celodnevna izleta in dva krajša (Bled, Postojna, Piran, Maribor, Radenci, Dolenjska idr.), kombinirana z nakupovanjem. RTC Unior Rogla razpolaga tudi z diskoteko, na željo udeležencev se lahko skupine odločijo za oglede filmskih, gledaliških in lutkovnih predstav. NAMESTITEV IN VARSTVO UDELEŽENCEV TEČAJA Zavedamo se izredne pomembnosti nadzora varstva otrok v tečajih. Zaradi tega se bodo morali tečajniki udeleževati aktivnosti po programu in izbrati tudi popoldanske aktivnosti. V prostem času tako ne bodo prepuščeni sami sebi, saj se bodo morali ravnati po navodilih vodnikov, ki bodo ves čas z njimi. Večerni izhodi bodo možni le v organiziranih skupinah. Na osnovi raziskav in izkušenj, ki prihajajo iz drugih držav, nudimo namestitev v depandansah hotela. Tečajniki bodo razvrščeni po starosti v sobe s štirimi ali šestimi posteljami (na voljo so tudi dvoposteljne, vendar glede na izkušnje želijo vrstniki tudi bivati skupaj). Deklice in dečki bodo bivali ločeno. Na turističnih kmetijah, kjer lahko sprejmejo 12 otrok, so na voljo tri in štiriposteljne sobe. RTC Unior Rogla ima lastno zdravstveno službo. Pri zdravstvenem varstvu otrok se bomo držali veljavnih konvencij. Za otroke iz držav, s katerimi Jugoslavija nima podpisane konvencije, bomo zagotovili zavarovanje preko Zavarovalne skupnosti Triglav. Pogoj za tako zavarovanje je potrdilo svojega zdravnika, da otrok ne boluje za kronično ali infekcijsko boleznijo. Priložijo tudi fotokopijo potrdila o urejenem mednarodnem zdravstvenem zavarovanju. Žepnina Žepnino bodo tečajniki lahko zaupali v hranjenje organizatorju. V ta namen bomo izdelali posebne kartice, s katerimi bo slušatelj lahko črpal svoj denar tedensko ali po potrebi. INFORMACIJE O POČITNICAH S TEČAJEM SLOVENŠČINE NA POHORJU Naslov in telefonske številke za prijave v Sloveniji so navedene v dodatku k prijavnici. Za otroke zdomcev bodo informacije posredovali na društvih in klubih zdomcev v vseh mestih po svetu pa tudi učitelji dopolnilnega pouka. Za otroke izseljencev bodo informacije posredovala slovenska društva izseljencev v vseh mestih in državah, kjer ta društva obstajajo. Za otroke zamejcev bodo informacije posredovala kulturna društva zamejcev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. ORGANIZACIJA PRIHODA TER ODHODA Otroci, udeleženci tečajev, bodo v Jugoslavijo prihajali z letali in vlaki. Prevoz do sprejemnega mesta bo v lastni režiji. Naši vodniki bodo otroke sprejemali: na letališčih v Ljubljani in Zagrebu ter na železniški postaji v Ljubljani ter v RTC Unior Rogla. V tujini otroke spremljajo na letališče ali železniško postajo starši, ki jim priskrbijo tudi povratno karto. Deset dni pred prihodom s telegramom sporočijo na upravo tečaja točen čas in kraj prihoda. Za identifikacijo otroka bomo otrokom po prijavi poslali ustrezen znak, ki ga bodo nosili ob prihodu. Enak znak bodo nosili vodniki, ki bodo otroke sprejeli. Vsi udeleženci morajo priti na tečaj največ 24 ur pred začetkom. PRIJAVLJANJE Evidenčne prijave moramo prejeti tri mesece pred pričetkom tečaja. V prijavi po možnosti navedite kontaktni naslov v Sloveniji (naslov s telefonsko številko osebe iz Slovenije, ki bi organizatorjem pomagala ob morebitnih težavah) ter fotokopijo potrdila o urejenem mednarodnem zdravstvenem zavarovanju in zlasti domači naslov s telefonsko številko. Ob prijavi bomo pisno potrdili sprejem v tečaj. Plačilni pogoji in cena so v prilogi. MOŽNOSTI ZA STARŠE Za starše otrok, ki bodo udeleženi na tečaju, obstaja možnost, da skupaj z otroci preživijo čas svojega dopusta v istem turističnem centru ali v bližnjih penzionih kmečkega turizma. Svoje bivanje lahko uredijo pri organizatorju tečaja v Sloveniji, ki bo za njih pripravil poseben program in ce- nil<'' S spoštovanjem, Martin Grum SLOVENSKI JEZIK Slovenski jezik pripada skupini južno-slovanskih jezikov in je tudi uradni jezik v Sloveniji, republiki na severo-zahodnem delu Jugoslavije. Slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Madžarski govorijo slovensko, prav tako pa tudi Slovenci, ki so migrirali v druge dežele po svetu; (Italija 120.000, Avstrija 60.000, Madžarska 5.000, ZDA 300.000, Argentina 30.000, Avstralija 25.000, druge evropske dežele 100.000 ter po sosednjih republikah v Jugoslaviji 41.000). V Avstralijo so Slovenci pričeli prihajati po drugi svetovni vojni. Največ se jih je naselilo v Melbournu in Sydneyu. V Melbournu jih je naseljeno 8.000. Prva slovenska manjšinska šola v Avstraliji je bila ustanovljena 1960. Po letu 1970 so se začele porajati druge slovenske šole v Diggers Restu (SK Jadran), Springvale (SKPlanica), Geelong (SK Gee-long) in na Elthamu (SK Melbourne). Leta 1976 so bili narejeni prvi koraki z namenom, da bi predstavili slovenski jezik kot postranski šolski predmet v S.S.M.L. v Viktoriji. Pripravil se je učni načrt, iz Slovenije pa so nam poslali pripravne učne knjige. Formirala se je Slovenska učiteljska zveza. Uradno učenje se je začelo leta 1977 v Box Hillu, Maribyr-nongu in na Visoki univerzitetni šoli. V naslednjih letih smo imeli slovenski pouk v treh novih centrih: Altoni, Dandenongu in Geelongu. Slovenski jezik je postal drugorazredni predmet na H.S.C, leta 1980. V.S.L. pouk je pomemben pri ohranitvi slovenskega maternega jezika. Slovenski jezikovni učbenik uporabljen pri slovenskem pouku je bil Slovenian Language Manual iz ZDA. Leta 1984 smo v Melbournu objavili Slovenian Literary Reader, ki ga zdaj uporabljamo na vseh stopnjah, vključno V.C.E. Avdio trakovi so bili posneti z izbranim tekstom iz S.L. Reader, prav tako pa smo pripravili posnetke slovenskih narodnih pesmi. Število vpisanih se zmanjšuje, kajti druga generacija študentov je odrasla, novih emigrantov iz Slovenije pa ni dovolj za oživetje slovenskega pouka. Slovenski jezik se še vedno poučuje v Box Hillu, North Geelongu in Thomastownu v High School Centru. Slovenski jezik se v avstralskih višjih šolah ne poučuje, kogar pa zanima se lahko uči PRIMERJALNO SLAVISTIKO na MONASH UNIVERSITY. Prijavnice dobile na našem uredništvu! Tel.: 436-5238 ali 435-5336! Specialist for kitchens Heidelberg Cabinets and vanity units Pty.Ltd. FRANK ARNUŠ 7 Longview Crt.,Thomastown, 3074 Tel.465 0263 Tel.459 7275 Zdravniški kotiček Če vzamemo v roke kako zdravniško knjigo, bomo v poglavju o pojavih staranja brali o raznih boleznih, ki spremljajo naraščajoče obrabljanje organizma. Vedno hujše kostenje hrustančnih ploščic in popuščanje prožnosti vezi napravijo telo bolj togo, okostje pa se upogne. Gibljivost sklepov popušča, postane težavnej-še in pogosto boleče, tudi hoja postane negotova in dobimo občutek, kakor bi človeku primanjkovalo sklepne maže. Tega še okrepi občasno škripanje v sklepih. Spomin popušča in naraščajoče zap-nevanje žil veča krvni pritisk. Človek ne prenese več večjih telesnih naporov in močnega sončenja; to lahko izzove napade vrtoglavice z nevarnostjo za kap. Tako približno se glasijo opisi, ki slehernemu, ki ima za seboj svojih 60 pomladi, lahko vzamejo nekaj veselja do življenja. Ali pa mora res tako biti? Ali je takšna usoda za slehernega nespremenljiva? Če se ozremo po še starejših, najdemo 80-letnike, ki imajo napon in svežino, kakor je nima niti vsak pri petdesetih. Ob tej priložnosti se nehote spominjam sestre svoje babice, ki je pri 96 letih še brez naočnikov brala časopis. Njen spomin in duševna svežina sta bila presenetljivo dobra in njeno stanje je name še kot mladeniča vedno na novo napravilo velik vtis. PAMETEN NAČIN ŽIVLJENJA Če opazujemo življenje takih ljudi nekoliko od bliže, vedno ugotovimo naslednje značilnosti. Takšni ljudje žive preprosto in zmerno. Delajo in se ne odpovedo času za počitek in sprostitev. Privoščijo si tudi dovolj spanja in znajo zvečer v pravem pomenu besede leči k počitku. To pomeni, da dnevne vtise docela izključijo in tudi ne prenašajo s seboj nobenih skrbi. Znajo premagovati neprijetnosti življenja s potrpežljivo radostjo in se z njimi preveč ne ukvarjajo. Skrbi polnih bremen se lotijo preprosto in odločno in jih navadno naglo odpravijo. Tako staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in gibki. Takšni ljudje se zadovoljijo v starosti z doseženo življenjsko zrelostjo, ki jim nadomesti prednosti mladostne spretnosti in moči. Tudi če postanejo zelo priletni, jim to pomaga, da zmerno uporabljajo zaloge moči in jih ne zapravljajo z nekoristno vnemo brez haska. Res pa je umetnost, da se človek preveč ne jezi in se ne vdaja mnogim zlovoljenostim, temveč hvaležno ceni vse lepo. To nam je v pomoč in nam lepša večer življenja. So priletni ljudje, ki vsak dan hodijo na sprehod in se ob tej priložnosti nadiha-jo dovolj kisika. Danes je že skoraj umetnost, da ob avtocestah najdemo steze, na katerih ni vozil, ki se vrinjajo vsepovsod in ne morejo osvojiti le še ozkih stezic prek travnikov in posameznih gozdnih poti. Priletnim ljudem, ki se varujejo avtomobilskih plinov in si iščejo samote v naravi, bodo v prid gibanje, zdrav zrak in vdihavanje kisika. Hrana priletnih ljudi naj bo zmerna in naravna in z malo maščob. Beljakovin naj bo v hrani malo, da more nastajati le malo holesterina. Izkušnje dokazujejo, da je mogoče odložiti normalne pojave staranje s spretnimi, naravnimi nasprotnimi ukrepi leta in desetletja. To pa le, če se ne nalezemo galopa našega časa, temveč se vedno spominjamo Goethejevih besed, da bo šlo v starosti vse počasi in premišljeno. Prehod iz velike zaposlenosti v mirno obstajanje ni vsakomur lahek. Nasprotno, marsikateri tarna, ko se mu približa doba težav, in se z vsem težko sprijazni. Strinja pa se docela s Salomonom, da so to leta, ki človeku niso povšeči. Zato je opominjal tisti modri človek starega veka mladino z besedami: "Spominjaj se konca v svoji mladosti, predno pridejo težavni dnevi in se približajo leta, o katerih boš dejal: prav nič mi niso všeč." Tisti, ki bo do visoke starosti imel pravilen odnos do vsega naravnega, se ne bo pritoževal nad starostnimi težavami, kajti njegovo srce bo ostalo mlado. , . ,, , dr. A. Vogel LJUDSKI ZDRAVNIK In še utrinki iz veselega pustovanja v Slovenskem društvu Melbourne iz Elthama. Ml L i V uri il. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da so to zelo znani pari in sicer od leve proti desni Stane in Mary Prosenak, Milena in Jože Brgoč. Mandeljeva vnuka: Michelle Hervatin in Martin Tegel], Elthamski prestolonaslednik Michael Prosenik z mamico. Teh pa še policija ni mogla razkrinkati. SLOVENSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. sporoča in izreka dobrodošlico vsem rojakom, ki so na začasnem obisku v Canberri ali njeni okolici, da se ustavijo in obiščejo naše slovensko društvo na naslovu Irwing Street, Phillip (Canberra) A.C.T., kjer vam poleg dobre domače in izbrane hrane nudijo še razne turistične informacije o samem mestu in okolici in mogoče peljejo tudi na krajše izlete. Klub je odprt vsak dan (vklučno sobote, nedelje in praznike, razen velikonočnega petka in božičnega večera) od 11.30 dopoldan do 23.45 ure zvečer. Ves čas obratovanja je odprta tudi točilnica, kjer so na razpolago številne slovenske pijače. Z okusno domačo pripravljeno hrano pa se lahko zadovoljite vsak dan od 18. do 21. ure zvečer, ob nedeljah pa tudi za kosilo od 12.ure do 14. ure in za večerjo od 18. ure dalje. Torej dober tek! Naša telefonska številka pa je (062) 82 1083 DOBRODOŠLI! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vse strani sveta.. Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! Na pozabit«, da p že od lata 1952 ima GREGORICH dobfo poi nano in na uslugo v Mm, ki »a odpravljajo na potovanja I PRIDEMO TUDI NA DOMI ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) (Licence No 30218) Pty. Limited 1 Quality Offset and Letterpress Printers Creative Designers Gold Stamping Raised Printing 107 PALMER STREET RICHMOND 3121 Tel (03) 429 9122 (s lines) Fax (03) 428 6205 ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ A &E. KODILA CONSTRUCTION PTY.LTD. 66 Millicent Ave, Bulleen Tel.850 8658 F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A H. 337 2665 Money Guidance PTY.LTD. (Licensed Securities Dealfrs) Stan M.L. Penca AASA, CPA Director Retirement Planners Financial Planners Superannuation Consultants Tel.: 387 7055 V letoviškem kraju vpraša Janez domačina: »Povejte, sonca tu najbrže nikoli ni videti, kaj?« »Pač, pač,« zamrmra domačin v odgovor, »morate pač tedaj priti, ko sije .. .« ROJAKI.KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKJEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA' ' ' 'LI t/ v< OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209- 21 5 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku BOSC