PRIMORSKI dnevnik vi začel. izhajati v Trstu maja 1945, njegov predh°dnik PARTIZANSKI EVNIK pa 26. novem-ora 1943 v vasi Zakriž nad ^.erknim, razmnožen na c klostil. Od 5. do 17. se-P ambra 1944 se je tiskal X ^'skarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-'' °d 18; septembra 1944 o, maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, JerJe izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Faz 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 258 (13.196) Trst, sobota, 19. novembra 1988 Cossigov opomin sodnikom RIM — Predsednik Cossiga je zaskrbljen in nejevoljen: skrbi ga Položaj italijanskega sodstva, v slabo voljo pa ga spravljajo sod-niki, ki grozijo s stavko. Predsednik republike je včeraj Poklical na Kvirinal predsednika vlade in ministra za sodstvo in od njiju zahteval pojasnila o tem, *\aj namerava narediti vlada glede zahtev sodnikov. Sodniki namreč zahtevajo predvsem ustrez-no Porazdelitev dela in upravljala sodstva ter posodobitev uradov jn osebja, tako da bi bil ce-°tni sodni ustroj kos zahtevam ln času. Predsednik Cossiga je Priznal, da so zahteve upravičene m da se z njimi v celoti strinja in Prav zato je povabil De Mi to in assallija, da čimprej izdelata učinkovit načrt ukrepov. Z napo- vedanimi stavkami sodnikov pa ?? Cossiga ne more sprijazniti. . Sedržavnemu združenju sodni- °y je zato krepko »navil ušesa« z dopisom, v katerem opozarja na oižnosti sodstva in na pristojnosti predsednika republike, ki ma dolžnost, da nadzoruje potek ^stavnega kolesja. »Predsednik publike razume zahteve in za-krbljenost italijanskega sod-va,« piše Cossiga, »zato bo v viru svojih pristojnosti skušal Sifi vsa; del nastalih proble-k 0V’ zlasti še čimprejšnjo uved-novega zakona o sodnem po-npku.« Obvezal pa se je tudi, da rade volje vzel v vednost nir°9e' mnenja in pobude sod-vi *n primerjal s pobudami ade, parlamenta in z javnim • nenjefn. Kljub naklonjenosti, ki ie izkazal do zahtev sodnikov, j Cossiga ostro ocenjuje pred-9 °' stavki. »Prekinitev nenado-nni-Ve. iavne službe s suvere-stlo, ki ji j0 podeljuje ustava, v skladu z ustavnimi pravili dstva,« je poudaril Cossiga. oskrbljenost je torej upraviče-' ' sai bi stavka sodnikov lahko n vselej zaznamovala ugled, ki jj ,v javnosti uživa sodstvo. Že m J, Udso pa je znano, da vlada d sodniki skrajno nezadovolj-nn°, zarudi pomanjkljive pozor-’ ki jo je vlada doslej posve-n njihovim problemom in za-^ sodnih palač se je na-ze PTed leti dvignil glas, da f - °. indi sodniki začeli s protes-n mj nkcijami. »Kljub starim in vim grožnjam pa ni nihče uk-epal,« je dejal komunist Violan-' 1 ]e bil tudi sam sodnik. »Vla-, Jn vfndna večina sta vselej dosZDwar,a,I megleno, njuna ne-oslednost pa se sedaj nadaljuje ‘inancmm zakonom, ki je sod-nnrr, -h amenil smešno malo de-CrmlIx sredstev.« Morda pa bo s," Cossigov opomin spravil prisir,na Pravi tir in nemara bo čc,nir, ,U^J nePosrednega soo-an’a med sodniki in vlado. G. R. s Sfvu Albansko prebivalstvo na Kosovu izraža nezadovoljstvo nad odstopom vodstva Stotisoči na ulicah Pozivi kosovskega vodstva demonstrantom, naj se razidejo za sedaj niso bili uspešni Poleg posebnih oddelkov milice in vojske je v Prištino prispela tudi posebna vojaška enota iz Niša - Na današnjem shodu v Beogradu bo govoril Slobodan Miloševič DEJAN VERČIČ PRIŠTINA »Dovolj je bilo poniževanja« in »za svojo identiteto se bomo borili do zadnje krvi« sta izjavi, ki povsem nazorno prikazujeta, kaj hoče več sto tisoč Albancev, ki so včeraj demonstrirali po vsej pokrajini Kosovo. To je odgovor albanskega prebivalstva na odstopa predprejšnje-ga predsednika in prejšnje predsednice predsedstva kosovske partije Azema Vllasija in Kagushe Jashari, do katerih je prišlo predsinoči okoli polnoči. Demonstracije so trajale vso prejšnjo noč, včeraj pa je bila velika gneča na prištinskih ulicah že ob dveh zjutraj, število demonstrantov pa je ves dan raslo. Množice so še pozno sinoči prihajale v Prištino iz vseh kosovskih mest in iz zahodne Makedonije. Glavno cesto, ki povezuje Skopje s Prištino, so dopoldan varnostne enote zaprle, a demonstranti so prodrli skozi. Demonstracije Albancev so nenasilne, vihrajo jugoslovanske in srbske državne zastave in zastave albanske in turške manjšine, na čelu kolon pa so Titove slike. Najpogostejši vzkliki so še vedno »Tito-partija« in pa razni za ustavo iz 1974. leta in proti predsinočnjem odstopu naj višjih albanskih partijskih voditeljev. Demonstranti zahtevajo, naj jim predsednik jugoslovanskih komunistov Stipe Šuvar pride sam povedat, zakaj so jim odvzeli najvišje albanske politike. NADALJEVANJE NA 2. STRANI t:::: ::: 11 Poziv CK ZKJ BEOGRAD — Sinoči je o položaju na Kosovu razpravljal centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, ki je izrazil zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v avtonomni pokrajini. V svoji izjavi po zasedanju CK je izvršni sekretar Štefan Korošec med drugim dejal, da niso v vprašanju osnove ustave iz leta 1974, kot tudi niso v vprašanju avtonomija Kosova in pravice albanske narodnosti. Centralni komite je zato apeliral na občane, ki so se zbrali v Prištini, da se razidejo in se vrnejo domov, da bi onemogočili kakršnokoli zlorabo in provokacijo ter tako prispevajo h konstruktivnem vzdušju, v katerem se mora nadaljevati delo kosovskih komunistov za uresničitev sklepov 17. seje CK ZKJ. Albanski demonstranti na Kosovu nosijo Titove slike, jugoslovanske, srbske in albanske zastave (AP) V pričakovanju gospodarske reforme v Jugoslaviji Dubrovniško zasedanje Ital-Jug v znamenju velike konkretnosti in odkrite razprave DRAGO GAŠPERLIN DUBROVNIK — V Cavtatu pri Dubrovniku, ki so ga prireditelji 55. zasedanja Italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice iz Milana in Jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice iz Beograda izbrali zato, da bi kot se tudi spodobi, ovrednotili doprinos južnejših območij jadranskih sosed k okrepitvi in raztegnitvi njunega gospodarskega in tudi siceršnjega sodelovanja, so z včerajšnjim zaključkom dvostranske skupščine zakoličili nov mejnik v odnosih med državama. To pa zato, ker se je posvet tokrat bolj kot kdajkoli poprej odvil v pravem kraju in v pravem času. V pravem kraju zato, ker je to pomenilo priznanje Centraljugu oziroma vlogi apulijske delegacije zbornice Ital-Jug v Lecceju, ki bo prispevala k razširitvi tvornega meddržavnega sodelovanja tudi na manj razvita območja tostran in onkraj Jadrana; v pravem času pa zato, ker se v Jugoslaviji snujejo, kot dobro vemo, naravnost zgodovinske spremembe, tako v ustavnem kakor v gospodarsko-zakonodajnem pogledu. Italijanska stran je priložnost dobro izkoristila: celo tako, da se je njen pritisk na sosednjo stran zdel tu pa tam malce prehud. In vendar je morda imela prav, saj je jasno povedala, da pričakuje od čezmorskega partnerja prav takšne spremembe, kakršne sam že dalj časa napoveduje. Njen pritisk je veljal torej oblikovalcem reform, zato da se ne bi »izneverili« prvotno razglašenim načrtom. Da to koristi Italiji ni dvoma, saj se po letu 1992 ne bi rada znašla v podrejenem položaju, ko bo šlo za izkoriščanje še zdaleč neizkoriščenih možnosti, ki jih nudi jugoslovansko tržišče. Toda to koristi tudi in še posebno Jugoslaviji: če ne bo izpeljala najavljenega zasuka, si ne bo mogla privoščiti najrazvitejših oblik tehnologije, ki ji jo lahko posreduje Italija in ki jo še kako potrebuje za poživitev proizvodnje in za dosego konkurenčnosti na mednarodnih tržiščih; tedaj se tudi ne bo mogla vključiti v širšo evropsko gospodarsko stvarnost, kar je za izhod iz zdajšnje krize pravzaprav edina alternativa glede na dejstvo, da jugoslovanski proizvodi naletavajo na težave celo že v Sovjetski zvezi. Jugoslovanski sogovorniki so vse to dodobra doumeli, niso pa mogli seveda stoodstotno postreči s podrobnostmi zakonov, ki so šele osnutki. Od tod tudi občasno živahnejša razprava, ki pa je odražala v bistvu to kako velik je interes Italije za vsestransko učvrstitev sodelovanja. Seveda, na svetu nista samo Italija in Jugoslavija, kot je rekel apulijski podjetnik, zato je treba dane priložnosti krepko izkoristiti, »drugače se bomo obrnili drugam in ne najprej k naši sosedi.« V resnici lahko rečemo, da je bilo zasedanje res vzpodbudno. Predsednik zbornice Ital-Jug Brignole je govoril o nekakšnem povprečnem zado- voljstvu, ker da popolnosti pač ni mogoče doseči. Je pa dodal, da so enoletna srečanja premalo in da bi kazalo oblikovati več mešanih delovnih skupin po strokah. S tem so vsi soglašali, tudi italijanski ambasador v Beogradu Castaldo, ki pa je opozoril, da se vse preveč govori o negativnih in vse premalo o pozitivnih vidikih dosedanjih gospodarskih odnosov med sosedama. No, član osrednjega odbora zbornice Ital-Jug in podpredsednik njene tržaške delegacije Stanislav Bole je bil še odločnejši: čemu toliko črnoglednosti, ko pa nam je že samo načelnik sekcije za višje oblike gospodarskega sodelovanja Branko Babič navedel celo vrsto uspešnih rezultatov, ki nujno vzpodbujajo k optimizmu. In res je bilo samo letos sklenjenih kar 40 dvostranskih pogodb. Ne samo, na zasedanju so izrecno poudarili tudi nenadomestljivo vlogo tržaškega in goriškega avtonomnega računa, sejemskih operacij Alpe-Adria in drugih mehanizmov, ki urejajo obmejno izmenjavo, poleg tega so naglasili nujo po popolni uresničitvi osimskih sporazumov, potrdili važnost memoranduma o soglasju Goria-Mikulič, ki ga je seveda treba izvajati, podčrtali pomen »nastajajočega« italijanskega zakona o obmejnih območjih, oziroma mednarodni kooperaciji in priznali vzajemno dopolnilnost italijanskega ter jugoslovanskega gospodarstva. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Intervju s Stanovnikom 4. nikonrTnl. °!^ay1iamo lntervju Bogumila Samse s predsed-predsedstva SR Slovenije Janezom Stanovnikom Po Estoniji tudi Litovska SSR proti predlogu popravkov sovjetske ustave MOSKVA — Po Estoniji je tudi Litovska SSR včeraj zavrnila predloge o spremembah sovjetske zvezne ustave. Člani republiškega vrhovnega sovjeta so podobno kot estonski vrhovni svet sprejeli popravek člena republiške ustave, ki govori o tem, da na področju Litovske SSR ne more veljati noben zvezni zakon, ki ne bi bil v skladu z litovsko ustavo. V Moskvi pa še naprej odmevajo sklepi estonskega vrhovnega sovjeta, ki je za to baltiško republiko zahteval praktično popolno neodvisnost od Moskve. Skupna naj bi bila le zunanja politika in pa vojska. Na te sklepe so se včeraj odzvali sovjetski organi informiranja, ki v svojih komentarjih v glavnem negativno ocenjujejo te odločitve. Tako uradna tiskovna agencija Apn (Novosti) negativno ocenjuje predvsem sklep, da si estonski vrhovni sovjet lasti pravico, da odloča o zveznih zakonih, ki bodo veljali na področju Estonije. Ta sklep naj bi bil po trditvah tiskovne agencije v nasprotju s sovjetsko ustavo, ki določa, da prevlada zvezni zakon, kadar pride do nasprotja med republiškim in zveznim zakonom. Agencija Apn sicer ne govori, da so nedavne odločitve estonskega vrhovnega sovjeta protisovjetske, vendar pa očita poslancem, da so kršili princip socialističnega federalizma, na osnovi katerega je bila ustanovljena Sovjetska zveza kot enotna država, ki jo sestavlja več narodnosti. Komentator opozarja tudi na dejstvo, da so imeli ti sklepi velik odziv in bili deležni pohval v tujini in to po trditvah agencije Apn predvsem pri tistih javnih medijih, ki ne skrivajo svojega sovražnega razpoloženja do Sovjetske zveze. V četrtek zvečer pa je v Moskvo odpotoval tudi predsednik vrhovnega sovjeta Estonske SR Arnol Ruutel, da bi skupno z osrednjimi oblastmi razčistil nekatere nejasnosti, do katerih je prišlo po zadnjem zasedanju estonskega vrhovnega sovjeta. Pred odhodom v Moskvo je Ruutel na lokalni TV v, Tallinu poudaril nujnost skladnega sodelovanja med organi zvezne oblasti v Moskvi in republiškimi organi. Arnol Ruutel je tudi pozval Estonce, da v tem delikatnem trenutku ohranijo vso potrebno mirnost in ne začenjajo nikakršnih nepremišljenih akcij. Nogomet: kvalifikacije za SP Jugoslavija proti Platinijevi Franciji □ □ Šahovska olimpiada v Solunu Jugoslavija odlična proti Franciji □ □ □ V nogometni C-l ligi Danes Triestina proti Virescitu NA 15. STRANI Treba bo razpravljati o kakih 300 popravkih Odobritev finančnega zakona odložena na prihodnji teden RIM Finančni zakon nadaljuje svojo pot brez novih večjih pretresov, toda ne tako, kot si želita vlada in njena večina. Po njunih računih bi bili morali sinoči že izglasovati zakon, a se je zataknilo s popravki. V dopoldanskih urah so našteli še kakih tristo popravkov in vsem je bilo jasno, da z odobritvijo finančnega zakona ta teden ne bo nič. Takoj so se sestali načelniki poslanskih skupin in sklenili, da bo poslanska skupščina nadaljevala z delom do prvih popoldanskih ur ter nato odložila razpravo o preostalih amandmajih za ponedeljek in torek prihodnjega tedna. Če bo šlo vse po načrtih in če ne bo prišlo do novih nepredvidenih zapletljajev, bo torej finančni zakon odobren v torek, nakar bosta četrtkova in petkova seja posvečeni obravnavi in izglasovanju državnega proračuna. Do hujših pretresov bi v prihodnjih dneh ne smelo priti, ker sta se vladna večina in opozicija okvirno dogovorili o bistvenih aspektih finančnega manevra, zlasti kar zadeva vprašanje finančnega nakazila za pokojnine. Dejstvo pa je tudi, da je v razpravi še cela vrsta popravkov in mimogrede se lahko primeri, da opozicija s pomočjo »prostih strelcev odkritega obraza«, kot so sedaj preimenovali oporečnike iz večinskih vrst, izbojuje kakšno nepredvideno zmago, kot se je zgodilo v sredo zvečer, ko je kar 37 demokristjanskih poslancev z vladnim podtajnikom Zarrom na čelu obrnilo hrbet De Mitovi vladi. Prav ta dogodek je še vedno v središču pozornosti in ostrih polemik. Podtajnik Zarro je včeraj odločno zanikal, da bi bil napovedal svoj odstop, kot so zahtevali Craxi in razni drugi vladni zavezniki. Vladni predsednik De Mita pa se tudi ni oglasil s tem v zvezi, kar pomeni, da demokristjani ne nameravajo žrtvovati Zarrove glave. Vseh ostalih šestintrideset demokristjanskih oporečnikov pa je včeraj ogorčeno reagiralo na obtožbe izdajstva ter poslalo načelniku svoje skupine Martinazzoliju dolgo pismo, v katerem izrekajo vso svojo solidarnost podtajniku Zarru, protestirajo zaradi Craxijevih izjav ter si lastijo pravico, da lahko svobodno izražajo svoj glas. Martinazzoliju med drugim razlagajo, da so nemudoma izrazili svoja stališča glede komunističnega popravka, kar pa ni storila vladna večina, ko je nepričakovano sklenila prenesti davek IVA za živinorejo s 14 na devet odstotkov. Vse to dokazuje, da ni prave volje po dialogu in soočanju in da nasprotno prevladuje težnja, da bi poslance radi spremenili v čisto navadne stiskalce gumbov. Če uvedba javnega glasovanja pomeni to, potem bi lahko gladko poverili nekomu, da glasuje za vse. Zboru šestintridesetih, ki se upirajo težnji, da bi jih spremenili v navadne robote, in bi radi aktivneje sodelovali piri odločitvah vlade, sta se včeraj pridružila tudi demokris-tjanska parlamentarca Publio Fiori in Scalfaro, kar pomeni, da je v demokristjanskih vrstah zavrelo nezadovoljstvo nad zadržanjem vladne večine, zlasti pa nad stalnimi Čraxijevi-mi kritikami in opozorili z grožnjami. V debato se je včeraj vključil tudi Arnaldo Forlani, ki je predlagal ustanovitev nekakšnega »odbora modrih«. Odbor naj bi sproti presojal, če so kršitve pri javnem glasovanju upravičene in utemeljene, ali ne. DUŠAN KALC Preiskovalni sodnik izdal 21 sodnih pozivi Goljufanje z zakupi Železnica v škripcih RIM Škandal na vrhu italijanskih železnic. Preiskovalni sodnik Vitalia-no Calabria je izdal 21 sodnih pozivov na ime najvidnejših predstavnikov podjetja. Med njimi izstopa predsednik Državnih železnic Ligato, karabinjerji pa so že včeraj aretirali tri funkcionarje, ki so obtoženi goljufije na račun države. Zaenkrat so morali v zapor Giovanni Notarangelo, Antonio Bifulco ter Guido Miele, bivši funkcionar, ki je sicer že v pokoju. Preiskavo sta sprožili dve tožbi, ki sta ju vložila podjetnik Antonio Airol-di, italijanski zastopnik nemške družbe Faserprodukte, in uslužbenec železnic. Airoldi se je pred leti udeležil javnega natečaja, da bi dobil v zakup nabavo posteljnine za italijanske spalnike in pograde (kar 25 milijonov kompletov odej, rjuh in prevlek za blazine - bombažnih za spalnike in papirnatih za pograde). Zakup je takrat dobil bivši predsednik Avellino calcio inženir Elio Graziano, ki je že imel na vesti nekaj goljufij v zvezi z gradnjami po potresu v Irpiniji. Njegovemu podjetju naj bi železnice odštele 152 milijard lir za nakup nekvalitetne posteljnine (prav zaradi neprimerne kvalitete je moral Graziano že izplačati 2 milijardi 800 tisoč m globe), ki bi po Airoldovem mnenju morala stati tretjino manj. »Isto blag0 bi lahko dobili iz Jugoslavije po izredno ugodni ceni«, je ugotovil Airold1' Goljufija na račun države pa je imela menda še večje razsežnosti, saj so obnavljali tudi popolnoma novo posteljnino, »rabljene« odeje pa so nato Pr0" dajali naprej. . Vodstvo Državnih železnic je dokaj umirjeno reagiralo na škandal. Predsednik Ligato je zahteval, naj ga sodniki zaslišijo že v ponedeljek, prošnjo pa so mu preiskovalci tudi ugodili; Pred sodnike bo vsekakor morala tudi večina odgovornih funkcionarjev, ki so bili v službi - od leta 1979 dalje - na oddelkih za testiranje materiala, za preverjanje higienskega položaja ter na oddelku za nabavo artiklov redne porabe. Proračun federacije 21.000 milijard dinarjev BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je predložil skupščini SFRJ proračun federacije za prihodnje leto, ki naj bi znašal 21 tisoč milijard dinarjev. To je 169 odstotkov več kakor rebalansiran proračun za letošnje leto in 6,2 odstotka družbenega produkta. Proračun so, tako poudarja vlada, predložili v skladu s predpisi o omejevanju porabe in je manjši kakor naj bi bil po družbenem načrtu. Sredstva za JLA so v primerjavi s plansko proporcijo manjša za pet odstotkov, dopolnilna sredstva za nerazvite pa naj bi naraščala po 115,3 odstotni rasti. To je meja rasti porabe v republikah in pokrajinah. Sredstva za borčevsko invalidsko zavarovanje in vojaške pokojnine pa naj bi se povečala v skladu z oceno rasti izdatkov v sisih pokrajinsko-invalidskega zavarovanja oziroma ocenjeno rastjo plač (133 odstotkov). Za delo zveznih organov družbenopolitične organizacije in rezerve federacije so predložili 115,3 odstotno rast sredstev. V prihodnjem letu naj bi za JLA namenili 15.200 milijard dinarjev, za nerazvite 1.350 milijard, za borčevsko invalidsko zavarovanje 1.716, za vojaške pokojnine pa 1.986 milijard dinarjev. Za delo zveznih organov naj bi namenili 1.300 milijard dinarjev, od tega več kot 700 milijard za bruto osebne dohodke delavcev in funkcionarjev. Vlada poudarja, da se s predloženo konstrukcijo proračuna ne bo spremenila politika, ki so jo sprejeli z združenim načrtom. Pri financiranju federalnih funkcij v prihodnjem letu, naj bi osnovni prihodki federacije (temeljni davek na promet, carine in druge uvozne dajatve) sodeloval s 17.100 milijard, prispevki republik in pokrajin z 807 milijard dinarjev. Republike in pokrajine naj bi bile v proračunu zastopane z 18,2 odstotka, kakor že v letošnjem letu. Lahko pa bi jih spremenili, če bi v skladu z ustreznim ustavnim dopolnilom uvedli nove davke za financiranje federacije. V Rimu bo konferenca o problemih izseljencev RIM Italija se je nenadoma znašla pred problemom priseljevanja ljudstev iz Tretjega sveta, s katerim bo morala prej ali slej delati račune. Ob tem pa se je nenadoma zavedla, da še ni naredila računov s svojimi izseljenci, ki so se v zadnjih sto letih razkropili na vse štiri vetrove. Za to »Italijo izven Italije« ni bilo doslej velikega zanimanja s strani italijanskih oblasti. Pred desetimi leti so priredili prvo vsedržavno konferenco o izseljeništvu, ki je opozorila na celo vrsto odprtih vprašanj socialnovarstvenega, državljanskega, kulturnega in drugačnega značaja, ter sprejela celo vrsto ukrepov, ki pa se niso uresničili, ali pa so se uresničili v skromni meri. Vsi ti problemi in neuresničeni sklepi, pa tudi vse tisto, kar je novega dozorelo v zadnjem desetletju na področju izseljeništva v hitro se spreminjajočem sodobnem svetu, bo predmet druge vsedržavne konference, ki bo od ponedeljka, 27. novembra, do sobote, 3. decembra v Rimu. Pobudo, za katero vlada izjemno pričakovanje ne samo med izseljeniškimi organizacijami (med katerimi je tudi Zveza slovenskih emigrantov Furlanije-Julij-ske krajine), temveč tudi med javnostjo v italiji, je včeraj predstavil novinarjem podtajnik zunanjega ministrstva Gilberto Bonalumi. Težnje vlade, je poudaril, gredo v tem pogledu predvsem v dve smeri: ustvariti takšno zunanjo politiko, ki bo iz vseh vidikov izboljšala razmere italijanskih izseljencev v svetu, ter zagotoviti učinkovito zakonodajo, ki bo omogočila, da se bodo izseljenci lahko brez težav in pretresov vrnili v domovino ter se polnopravno vključili v njeno družbeno tkivo. (DK) Occhetto z Arafatom o palestinski državi TUNIS — Generalni sekretar KP1 Achille Occhetto se je predvčerajšnjim pozno zvečer v glavnem mestu Tunizp sestal z voditeljem PLO Jaserjem Arafatom. Kot je poveda Occhetto, sta se z Arafatom pogovarjala predvsem o potrebnih političnih pobudah po nedavni proglasitvi neodvisne palestinske države. Po mnenju tajnika KP1 je do -žnost zahodnoevropskih držav, da podprejo PLO, gje“ same Italije pa je Achille Occhetto Arafatu zagotovil, da j KPI že zahtevala priznanje palestinske države in da bo P vrnitvi v Italijo o svojem srečanju s palestinskim voditelje seznanil tako politične stranke kot zunanje ministrstvo. Palestinska tiskovna agencija Wafa pa je glede vsebi pogovorov sporočila, da sta se politika pogovarjala Pre ■_ vsem o pomenu evropskih držav pri okrepitvi tistih P° tivnih teženj, ki naj bi privedle do pravičnega miru Bližnjem vzhodu. „ Glede priznanja neodvisne palestinske države pa število držav, ki so jo že priznale, stalno veča. Včeraj 7f storila tudi Sovjetska zveza. Vest o tem jč sporočil pod ^ nister v sovjetskem zunanjem ministrstvu, ki je s tem zvezi dejal, da je sedaj treba najti za vse sprejemljiv n čin, da se politična odločitev spremeni v dejansko pai tinsko državo. Aijiru Iz Nikozije pa je včeraj prišla tudi vest, da je v Al za srčno kapjo umrl Talaat Yacoub, vodja prosirske Lro za osvoboditev Palestine FLP. Yacoub je bil star 40 let, so val pa je tudi na nedavnem palestinskem vrhu v Alžiru. _ Svet za varstvo človekovih pravic zahteva pomilostitev obsojenih zaradi verbalnih deliktov LJUBLJANA — Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je na 4. seji 15. 11. 1988 med drugim pregledal potek svojega dosedanjega dela. Poleg dela v zvezi z ljubljanskim procesom proti četverici in v zvezi s primerom Bogataj, glede katerih je svet svoja mnenja, pobude in predloge že objavil, je svet dal tudi več pobud. - Svet je predsedstvu SFRJ dal pobudo, naj bi ob 29. novembru letos pomilostili vse, ki prestajajo zaporne kazni zaradi sodb po prvem odstavku 133. člena kazenskega zakona SFRJ. - Republiškemu sekretarju za pravosodje in upravo je svet predlagal, naj v skladu s svojimi pristojnostmi Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študentje mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,- din, letno 75.000 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG izda obvezno navodilo upravnikom KPD, po katerem bodo zaporniki smeli pošiljati zaprte (necenzurirane) pisemske pošiljke svetu za varstvo pravic in temeljnih svoboščin. V razpravi o tej pobudi je bilo na seji sveta sprejeto stališče, da bo svet predvidene spremembe zakonske ureditve na tem področju celovito obravnaval. - Svet je zaprosil republiški sekretariat za pravosodje in upravo za podatke o tem, koliko oseb prestaja kazen zapora zaradi obsodb po členih 112, 113, 114 in 228 kazenskega zakona SRS. Gre za tako imenovane verbalne delikte. Na podlagi teh podatkov bo svet dal predsedstvu SRS pobudo za njihovo pomilostitev. - Republiškega sekretarja za notranje zadeve je svet zaprosil za podatke o domnevnih napadih na pripadnike drugih narodov in narodnosti v naši republiki v obdobju zadnjih dveh mesecev. Svet je že doslej prejel več kot 110 pisnih sporočil o domnevnih kršitvah človekovih pravic in obsežno dokumentacijo v zvezi s temi sporočili. Pri obravnavi teh sporočil se svet opira na pomoč svojih delovnih skupin in številnih zunanjih sodelavcev, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, za preučitev posameznih vprašanj in predlogov so bile doslej ustanovljene naslednje delovne skupine: - skupina za vprašanja mednarodnega pravnega varstva človekovih pravic, - skupina za kazensko pravo, - skupina za vprašanja svobode vesti, svobode misli in izražanja, - skupina za ustavno pravo, - skupina za problematiko iz delovnih razmerij in socialno-ekonomske pravice človeka, - skupina za vprašanja varovanja interesov občanov v stikih z državno upravo, - skupina za osebnostne pravice, - skupina za širjenje idej varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Dosedanje delo sveta kaže na velik obseg in pestrost problematike človekovih pravic pri nas. Ker se je v zadnjem času na socialistično zvezo obrnilo veliko ljudi, ki menijo, da so jim bile kršene pravice in temeljne svoboščine, je svet zagotovil možnost osebnih pogovorov s sodelavci sveta, od 21. tega meseca dalje, in to vsak ponedeljek in sredo med 10. in 12. uro v prostorih RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Bavčar bo v Rimu govoril o trenutnem stanju v SFRJ RIM — Te dni se mudi v Rimu delegacija slovenskega Odbora za zaščito človeških pravic. Delegacijo sestavljajo prof. France Bavčar, Ig0! Škamperle, kot pripadnik slovenske manjšine v Italiji in prof. Franco Juhi, kot pripadnik italijanske manjšine v Jugoslaviji. Člani odbora so se sestali s številnimi predstavniki parlamentarnih skupin, ki so pokazali veliko zanimanje za razmere in dogajanja v SR Sloveniji ter v Jugoslaviji sploh■ Pogovore so imeli s podpredsednikom demokristjanske skupine v poslanski zbornici Adolfom Sartijem ter z demokristjanskim senatorjem Grazia-nijem, s podpredsednikom poslanske komunistične skupine Lucianom VI' olantejem ter s komunističnima parlamentarcema Silvano Fachin-Schiav in sen. Stojanom Spetičem, z odgovorno za zunanje zadeve PSI Margheri-to Boniver, z republikancem Pellicanojem, s predsednikom poslanske skupine Neodvisne levice Stefanom Rodotajem, s poslancem Gibanja zelenin Michelejem Boatom, z demoproletarcem Giannijem Taminom ter s Pr^1!L_ tajnikom radikalne stranke Sergiom Stanzanijem ter radikalnim Pos{an' cem Calderisijem. Prav z radikalci ima delegacija najbolj tesne stike m njihovo pomočjo bo danes, ob 11.30 priredila v rimskem hotelu Nazionai tiskovno konferenco o temi: »Jugoslavija: demokracija ali zatiranje?«- nadaljci anji II strani ■ nadaljevanji SBI strani • Stotisoči na ulicah Demonstrante sta včeraj nagovorila Azem Vllasi in Kagusha Jashari, a demonstranti se kljub njunim pozivom niso hoteli raziti. Predsednika kosovskega pokrajinskega predsedstva Remzija Koljgecija, ki je začasno tudi na čelu obglavljene kosovske partije, je včeraj popoldan obiskal sekretar zveznega partijskega predsedstva Štefan Korošec, ki je včeraj obiskalPrišti-no in o tamkajšnjih dogajanjih sinoči poročal zveznemu partijskemu predsedstvu, ki se je sestalo na izredni seji. Prištino in o tamkajšnjih dogajanjih sinoči poročal zveznemu partijskemu predsedstvu, ki se je sestalo na izredni seji. Včeraj se je sestalo tudi zvezno državno predsedstvo, ki je sporočilo, da od pokrajinskega predsedstva zahteva nujne politične ukrepe za pomiritev razmer v pokrajini. Sporočilo je še, da je tudi samo sprejelo »določene ukrepe«. Zvečer je v Prištino prispel tudi zvezni minister za notranje zadeve Dobroslav Čulafič. Na prištinskih ulicah so že od prejšnje noči ob miličnikih in pripadnikih zaščitne enote milice in redne vojske, tudi pripadniki po- sebne vojaške enote, ki je na Kosovo prispela iz Niša. Albanski demonstranti so odločno in z ogorčenjem zavrnili vse pozive oblasti, naj se razidejo. Tudi neuradno poročilo s skupne seje kosovskega pokrajinskega in partijskega predsedstva, ki je bila za zaprtimi vrati, a so o njej poročali vsi jugoslovanski mediji, da bo v kratkem v pokrajini uvedeno izredno stanje, jih ni spravilo s ceste. Sinoči pa se je s Kosova proti Beogradu odpravila kolona Srbov, ki se bo udeležila današnjega velikega mitinga v Beogradu, na katerem naj bi se zbralo več kot milijon ljudi. Srbska kolona se je srečala z albanskimi demonstranti. Incidentov ni bilo. Srbi in Albanci so po poročilih korakali drug mimo drugega. Včeraj pa je bila tudi seja srbskega partijskega predsedstva, ki je od Dušana Čkrebiča, ki je zaradi izglasovane nezaupnice na zadnjem zveznem partijskem plenumu odstopil, zahtevalo, naj svoj odstop umakne, kar je ta tudi storil. Potrjeno je tudi, da bo na današnjem beograjskem mitingu govoril tudi srbski partijski šef Slobodan Miloševič. Ponoči, v času poročanja je o razmerah na Kosovu in v državi razpravljalo jugoslovansko partijsko VOj?tr,nseb' naj bi o dogajanjih izdalo tudi P ^a. no sporočilo za javnost. Tako bo n0žič-nes v Jugoslaviji vsaj dvojne ni ^ jn ne demonstracije. Ene v Beogr pori ruge na Kosovu, kjer po zadnj nj- ročilih albanskega nezadovljsrv hče ni več sposoben nadzorova • Ital-Jug Posebej je prišla do izraza tudj zamenljiva vloga FJK, še zlasti p Rot venskega podjetništva v » -|gna v dragocenega posredovalnega g s0 okviru meddržavnih odnoso • T zu-poskrbeli poleg Boleta se na gpGZ nanje-trgovinske sekcije P orjške Marino Košuta, predsedm -Julijan delegacije zbornice “^'J^arjan K.r' Corsi in funkcionar TKB M 1 danjd1 pan, ko so spregovorili na obraVna- treh delovnih skupin. Te s brnejne vale probleme splosne in in£jus-blagovne izmenjave, tehn a vja-trijskega sodelovanja m sk P ^eraciJ-ganja ter bančno-financn s0 bile Ravno resolucije teh skuP .asno odo-na plenarni skupščini so9gloVjti p?' brene, dokazujejo, /a s*a f^mnost tek zasedanja označevali r , , šna od- preudarnost ter da je blE ipst.ransk° Kljub stalnim policijskim akcijam mamila prinašajo milijardne dobičke V Neaplju za mamila 1260 milijard letno NEAPELJ — Promet trgovcev z mamili znaša v Neaplju . milijard lir letno. Ta podatek je objavljen v posebni Z1skavi o razširjenosti uživanja mamil na področju Neap-Ja- Raziskavo z naslovom Dossier droga je po naročilu po-„ ne ustanove, ki raziskuje delovanje kamore, pripravil novinar Fabrizio Feo. raziskavi, ki so jo včeraj predstavili tisku, so podrobno golenjem odnosi med mafijo, ndrangheto in kamoro ter szdelitev trga med njimi, navedene pa so tudi glavne med-arodne poti trgovine z mamili kakor tudi imena šefov in 9 avnih trgovcev z mamili, ki delujejo na tem področju. čeval, lava prinaša tudi doslej zbrane dokaze proti prekup- : , -tcem, govori pa tudi o vseh težavah, s katerimi se pre-Kovalci srečujejo v boju proti tej vrsti kriminala. Novinar je tudi podrobno navedel najpomembnejše raz-r^Cev.a^ne točke v Neaplju in kraje, na katerih se srečujejo zpečevalci in narkomani. Po podatkih iz raziskave so med napeljskimi okrožji mamila najbolj razširjena v Stelli San no, kjer letno pokupijo kar za dobrih 226 milijard lir amil, za njim pa le malo zaostajata okrožji Vicaria-San r?renzo (216 milijard) in Scampia (189 milijard). Navedenih 9 Je t8 višjih srednjih šol, kjer je uživanje mamil zavoc/j razši9eno' Gre za 9 licejev in ravno toliko tehničnih Več razpečevalcev za zapahi Zaplenjenih nekaj kg mamil RIM — V vsakodnevnem boju proti razpečevalcem mamil imajo preiskovalci določene uspehe in tudi včeraj so tako v nekaterih mestih za zapahe spravili nekaj .preprodajalcev mamil, pri katerih so tudi našli precejšnjo količino heroina. Tako so v Rimu aretirali 5 Nigerijcev, ki so od maja dalje v Rimu prodajali heroin pomešan z zdravilom orfe-nadrin. Zaradi učinkov tako pripravljenega mamila je umrlo približno 10 uživalcev mamil. Orfenadrin namreč v večjih količinah povzroči kolaps in nato takojšnjo smrt. Med aretiranimi so trije moški in dve ženski, pri njih pa so našli tudi 1,2 kg heroina, 10 milijonov lir in 3000 dolarjev. Velik uspeh pa so dosegli tudi karabinjerji iz kraja Ouartu SanVElena pri Cagliariju, ki so po nedavni aretaciji Marcella Sulisa in Giovannija Monni-ja v okolici Cagliarija aretirali še pet oseb, pri tem pa so zaplenili 2kg hero- ina in kokaina. Ta količina mamila, primerno pripravljena, bi se na trgu spremenila v več tisoč doz v skupni teži 5,5 kg, kar bi razpečevalcem prineslo nekaj milijard lir. Imen aretiranih za zdaj še niso objavili, ker obsežna preiskovalna akcija v okolici Cagliarija še traja. Velika policijska akcija proti razpečevalcem mamil pa poteka tudi v Turinu. Po navedbah tamkajšnje policije naj bi v krogih tako imenovanih oseb, v katerih poštenost ni nihče dvomil, aretirali 4 ljudi, ki naj bi bili vmešani v prodajo heroina v Turinu. Njihovih imen niso sporočili, ker akcija še poteka in preiskovalci upajo, da se bodo dokopali tudi do vodij kriminalnih band, ki imajo v Turinu v zakupu dobavo in razpečevanje mamil. Ob tem pa so v piemontskem glavnem mestu aretirali tudi nekaj razpečevalcev in narkomanov, pri katerih pa so našli le manjše količine mamil. V NDR se vedno več državljanov ukvarja z obdelovanjem zemlje BERLIN Od začetka vojne je preko z0 tisoč državljanov Nemške demokratične republike dobilo od države družbeno' ze-®Jj°. na kateri lahko vzgajajo drobnico, gobi0 zelenjavo ali sadje. Razdelili so tako hsoč hektarjev zemlje, do konca leta pa bi tttoralo še 15 tisoč državljanov postati »ze-mtjeposestnikov«, tako, da bo v združenju amaterskih vrtnarjev in gojiteljev drobnice včlanjenih preko 1,3 milijona državljanov. Številke so nedvomno impozantne, družbeno-ekonomske posledice pa so kljub «nu precej skromnejše. Trud, ki ga oblasti vtožijo v ta novi gospodarski sektor, pa ima ?Y°jo razlago v dejstvu, da je Vzhodna /jemčija tradicionalno industrijska dežela, Pa ima ambicije, da bi se sama prehra-j tcvala. V dokumentih in brošurah, ki jih ,‘ttajajo v NDR, piše, da bodo ta cilj kmalu °segli, jasno pa ne bodo nikoli zadovoljili P°treb po južnem sadju. V državi se trdi, da v poljedelstvu zaposlenih že preko 85 tisoč oseb, ki z najsodobnejšo opremo prehranjuje 16,7 milijona prebivalcev države in ima v svoji lasti približno 95 odstotkov kmetijskih površin. Trditev o skoraj stoodstotni usposobljenosti domačega kmetijstva, da prehrani prebivalstvo države je resnična, če se gleda skozi prizmo zagotavljanja najosnovnejših proizvodov, kot so kruh, sladkor, olje, mleko, meso, jajca, saj je tega vselej dovolj. Vendar pa gre zabeležiti dejstvo, da so večkrat prazni oddelki velikih samopostrežb, v katerih prodajajo sadje in zelenjavo, vsekakor pa je možnost izbire različnih kmetijskih proizvodov kar precej skromna. Uvoženo kvalitetno sezonsko sadje pa ponavadi izgine s polic še preden ga lahko kupi večina zainteresiranih. Spodbuda individualne proizvodnje na malih posestvih -■ - najčešče le na nekaj sto kvadratnih metrih - bi moralo dopolniti izbiro kmetijskih proizvodov na domačem tržišču. Pridelovanje na teh parcelah zaenkrat ni zanemarljivo, na 5 odstotkih obdelovalne zemlje, kolikor je je v zasebni lasti, se namreč vzgoji 15 odstotkov drobnice, pripravi 45 odstotkov jajc, pridela 56 odstotkov sadja, 27 odstotkov zelenjave in ves pridelek medu. Odgovorni za agrarno politiko računajo, da napori ne bodo brez efekta, saj bodo brez spreminjanja osnovne agrarne politike omogočili državljanom, da bodo pridelali več zelenjave in sadja. Logična je tudi predpostavka, da majhni proizvajalci sadja in zelenjave tega ne bodo več kupovali v državnih prodajalnicah, saj bodo s svojimi pridelki zadostili lastni potrebi, viške pa bodo prodajali državi. To bo obenem predstavljalo olajšanje za druge kupce, ki so doslej čakali v vrstah pred trgovinami v iskanju sezonskega sadja in zelenjave, ki je bilo vrhu vsega ponavadi še slabše kvalitete. To ni Barbie... ...ampak nova mis sveta, 18-letna Islandka Linda Peturs-dottir , (Telefoto AP) Nujna posodobitev prometnic na Balkanu BEOGRAD — Dvodnevni sesta-,’ek ministrov balkanskih držav se v končaj s pozivom vladam, da se ogovorijo o gradnji in posodobitvi prometnic na polotoku, ki Y skupnem interesu, skladajo pa tudi s povečanim pomenom Bal-, aba kot tranzitne smeri, ki povezu-fcvropo, Bližnji in Srednji vzhod. Na sestanku, ki so se ga udeležile “elmgacije Aibanije, Bolgarije, Grči-' K°munije, Turčije in Jugoslavije, 0 se domenili, da je treba preučiti uoznost sklenitve balkanskega spo-azuma o ustreznih železniških tari-a srečanje je bilo namenjeno Predvsem iskanju možnosti za pre-^aaJe problemov in poglobitev odelo vanj a v cestnem in železniš-em prometu. Med drugim so se dogovorili, da bodo nacionalne želez-ce sodelovale pri gradnji in mo-ernizjiciji, kompjuterizaciji in potovanju prog z glavnimi smermi. Da boš čist in lep Samica gorskega leoparda »materinsko« umiva svojega mladiča Olgija, ki ga je skotila 3. avgusta v zuriškem zoološkem vrtu (telefoto AP) Bogastvo in revščina v italijanski družbi RIM - V zadnjih desetih letih se je italijanska družba bistveno spremenila, ni se pa spremenil razkorak med »bogatimi« in »revnimi«. Po najnovejših podatkih, s katerimi razpolaga Inštitut za politične, ekonomske in socialne študije ISPES, so italijanski bogataši znatno obogateli, reveži pa so zlezli še nižje. V tem se Italija dejansko prilagaja trendu najbolj razvitih držav zahodnega sveta, saj so ponekod (v Nemčiji, Veliki Britaniji pa tudi v ZDA) že pred leti ugotovili, da ima gospodarski napredek grenak priokus za najšibkejše družbene plasti. Leta 1974 si je polovico državnega bogastva delilo 76 odstotkov italijanskih družin, z drugo polovico pa si je lajšala življenje privilegirana skupina 24 odstotkov družin, v katerih so bili všteti tudi 4 odstotki najpremožnejših družin v Italiji. Že leta 1986 pa se je to stanje bistveno poslabšalo, saj se 17 odstotkov družin preživlja z vsotami denarja, ki ne presegajo 5 odstotkov dohodkov poprečne italijanske druži- ne. Tudi v elitni skupini bogatašev je prišlo do globokih sprememb: 9 odsto-tokov družin si namreč bolj ali manj enakomerno deli kar četrtino nacionalnega bogastva. Po tabeli, ki jo je izpisal ISPES prejema torej 17 odstotkov družin do 10 milijonov lir letno, 38 odstotkom pritiče 10 do 20 milijonov lir, 36 odstotkov lahko računa na dohodke v vrednosti od 20 do 40 milijonov lir, preostalih 9 odstotkov pa prejema 40 ali več milijonov lir na leto. Po podatkih ISPES so v najbolj kritičnem položaju tiste družine, ki lahko računajo na en sam dohodek, na pokojnino ali na izplačilo mesečnih alimentov, v primeru ločenih parov. V povprečju se najbolje godi avtonomnim delavcem, ki so se v nekaj letih povzpeli do vrha družbene piramide. Blagostanje pa lahko merimo tudi po letih, najbogatejši Italijani so stari od 40 do 65 let, v kritičnem stanju so mladi pod tridesetim letom, mnogo priletnih upokojencev pa je dejansko na beraški palici. TV novinarji RAI so prava revščina RAI rv? Italijanskim gospodinjam televizijski novinarji ni in l-50 Xseo: O njih sicer menijo, da so sposobni, dosled-»sev orektni poročevalci, kar se tiče njihovega videza in sex ape_ala«, pa so baje na psu. ketnhZenje Federcasalinghe je na ta račun izpeljalo an-hurio ”, 9°VOn vPrašanih žensk pa bi prav lahko spravili v ratski ePcesijo najbolj gledane televizijske može. »Birok-boli v *esen* kot metlini ročaji, celo nagačene živali so bi živiu er9ske,...« so menile izprašanke. »Cas bi že bil, da malo c-f]e ?ledali v televizijske kamere in da bi jim vsaj Prava r so še Potožile. Skratka, novinarji RAI so ni arQreXscma' ne vzbujajo pregrešnih misli in menda je (izhL?0dlnie' ki bi rada preživela noč z Brunom Vespo uzbira je cisto naključna). dereaca?3 Fcderica Gasparrini, eden od stebrov zveze Fe-miru n Pa si kljub zgovornemu izidu ankete ni dala ke rp, ?, no se je želela prepričati, ali so njene privržen-sadov- tv ° *zbh"čne. Njen trud pa ni obrodil zaželenih podini ■ V novinarji RAI ne spadajo v erotične sanje gos-živeli l ^ sreči (morda pa niti ne) italijanski ženski je ig .k° gleda tudi zasebne televizijske postaje. Tako domisli'' r--na dan ime novinarja, ki vznemirja žensko la s t\/Gre za 35-letnega očalarja Armanda Sommajuo-. mu ni "toutecarlo, ki je menda na las podoben mitične-K0 Kentu, ki se (v stripih) spremeni v Supermana. med 7 b°rurnajuolu povedali za popularnost, ki jo uživa taka! zenskami, je seveda padel iz nebes. Skromnost pa Slikovito ozadje aretacije domnevne morilke LOS ANGELES — Dorothea Mon-talvo Puente, za katero sumijo, da je v svojem penzionu v Sacramentu umorila vsaj sedem oseb, je spravila v resne škripce losangeleško policijo. Potem ko se ji je spretno izmuznila, so nekatere ameriške televizijske postaje izkoristile priložnost in začele mrzlično zasledovati domnevno morilko. Char-. les VVillgues, kronist ene od TV postaj CBS pa jo je tako rekoč celo »aretiral«. Puentejevo je prosil za intervju, ženska je zaslutila vonj po denarju, in sprejela ponudbo. Kronist ni takoj obvestil policije, saj si je hotel zagotoviti izreden televizijski »scoop«, preiskovalcem pa je pozneje povedal, da je vse do zadnjega dvomil, da bi Puente-jeva lahko zakrivila tako okrutna dejanja. Kakor koli že, ženska je pred televizijskimi kamerami stalno zatrjevala, da je nedolžna. Dvanajst ur po televizijskem zasliševanju se je menda kar sama prijavila zaprepadenim lo-sangeleškim policajem. Proces se bo začel sredi decembra, Dorothea Mon-talvo Puente pa tvega smrtno kazen. Na slikah (telefoto AP): televizijski kronist Willgues (levo) in Dorothea Puente (desno) Pogovor s predsednikom SRS Janezom Stanovnikom Jugoslavija je lahko le zveza bratskih narodov Slovencem v Trstu, Gorici in Videmski pokrajini želim to, kar telim tudi svojim ljudem v matični republiki, da bi živeli v takih razmerah, v katerih bi svoje sposobnosti mogli kar najbolje uporabiti in bi na tak način dosegli osebno srečo Bogo Samsa azgovor s predsednikom J Predsedstva SR Slovenije Janezom Stanovnikom se JL X. je pričel brez formalnosti, prijateljsko, kot razgovor med starima znancema. Želel pa se je izogniti direktnemu citiranju in s tem seveda tudi narekovajem. Pogovor je potekal povsem sproščeno in pričel se je z obravnavo osnov slovenske ustavnosti, ki ne temelji na vojaški moči, temveč na moči skupne volje. O tem je predsednik Stanovnik pred nekaj dnevi govoril slovenskim razumnikom. Kot državna tvorba je samo matična Slovenija državno-pravna enota in nima nobene državno pravne ingerence nad slovenskimi manjšinami, ki so etnično in kulturno sestavni del slovenskega naroda. Zgodovinsko pa je slovenski narod razkosan na 4 državne enote: Italijo, Avstrijo, Madžarsko in osrednjo Slovenijo. Ko pa se govori o moči volje, se govori o moči, in to je povezano s suverenostjo, nad katero ni nobene oblasti več. Če pa hoče neprizivna oblast svoje odločitve izvajati, potem mora imeti moč, da svoje odločitve izvede in uresniči. To pa se lahko uresničuje s fizično, vojaško ali policijsko močjo, s katero se prisili državljane, da spoštujejo to, za kar se oblast odloči. Obstaja pa tudi drugi način, in to je moč volje. To pa pomeni, da se vsi pristaši te skupnosti tako močno in enotno odločijo za neko opredelitev, da se izraža brez potrebe fizične prisile. Slovenci so prav na osnovi moči volje ustvarili svojo državo, ki pa ima seveda svoje geografske meje, ki žal ne sovpadajo s sociološko kulturnimi mejami slovanskega naroda. Manjšine so sestavni del slovenskega narodnega telesa in v tem kontekstu ima matica dolžnost skrbeti zanje. Tudi italijanska država je sprejela obveze in ima poseben odnos do slovenske narodne manjšine in upajmo, da bosta v splošnem zaščitnem zakonu ta obveza in ta odnos prišla v polnosti do izraza. Upajmo, da bodo te obveze izpolnjene v najbližji bodočnosti. Italijanska država pa ima tudi poleg te zaželene ravni zaščite še z mednarodnimi določbami obvezo, da zaščiti manjšine. In torej vprašanje slovenske manjšine v Italiji ni samo interno italijansko vprašanje. Slovenske manjšine v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem so integralni del slovenskega naroda in zaradi tega ima matična dežela ekonomske, kulturne in druge obveze, dolžnosti do delov svojega telesa zunaj državno-pravnih meja Jugoslavije. O slovenski suverenosti V naslednjem delu razgovora nas je še posebej zanimala večkrat izražena skrb za bodočnost in suverenost slovenskega naroda, kar se pogosto izredno temačno predstavlja. Predsednik odločno zanika take temačne napovedi in pravi, da je položaj daleč od tega, da bi bil črn, saj danes klasične suverenosti v svetu sploh ni več. Nobena država ni več popolnoma suverena, nobena se ne more več obnašati kot slon v trgovini s porcelanom. Države v Evropski skupnosti izgubljajo precejšen del lastne suverenosti, saj drugače skupnosti sploh ne bi bilo. Odrekanje določeni meri suverenosti in pravic je v današnjem tehnološkem življenju popolnoma normalno. Nihče se več ne more obnašati tako, da zgradi npr. jedrsko centralo kjerkoli hoče in se to drugih nič ne tiče, ali onesnažiti reke, ki teče tudi v drugo državo. Vsi so povezani med seboj. Če pa se vrnemo na slovenski problem, potem je predsednik Stanovnik mnenja, da je zagovarjanje absolutne slovenske suverenosti popolnoma napačno. Suverenost ni stanje, suverenost je proces. Če se neki narod za svojo suverenost stalno ne bori, jo bo kaj kmalu izgubil. To pa seveda ne pomeni, da se je treba vsak trenutek boriti za absolutno suverenost. Z ustavnimi spremembami se bo marsikaj spremenilo. Predsednik Stanovnik ne odobrava, kar nekateri trdijo, da namreč Slovenija ni v ničemer popustila. Ni res, da Slovenija ni ničesar žrtvovala in da ni ničesar izgubila. Res pa je, da so se o nekaterih vprašanjih v zvezni skupščini dogovorili za določene pristojnosti, v nekaterih primerih pa se bo vloga decentraliziranih republik celo okrepila. Moderna država zahteva določene funkcije, ki se morajo koordinirano ali celo centralizirano reševati. To niso samo obramba in zunanje zadeve. Tak je npr. problem davčnega sistema. V Jugoslaviji je potrebna skupna valuta, z njo pa tudi finančni sistem in enotna monetarna politika. Seveda pa to ne pomeni, da se morajo vsi dohodki stekati v Beograd, v neko centralno blagajno. Spremembe v gospodarstvu Mnogo se govori o gospodarskih spremembah in o pozitivnih premikih. Zanimalo nas je, za kaj gre pri tem. Predsednik Stanovnik pravi, da gre za tri vprašanja: 1. Ustava uvaja podjetja kot osnovno enoto in celico, ki je subjekt gospodarskega življenja. Doslej so obstajali takoim. TOZD-i - temeljne organizacije združenega dela - ki so bile manjše, razdrobljene, sedaj pa govorimo o podjetjih, kot se govori povsod po svetu. 2. Gospodarsko dejavnost bodo vodili po kriteriju dobička, ne pa dohodka. Dobiček daje rezultate neke gospodarske dejavnosti in torej učinkovitosti, dohodek pa je statistični pojem, ki vsebuje najrazličnejše elemente, ne prikazuje pa uspešnosti ali neuspešnosti. Kot velja v vseh tržnih ekonomijah, je treba vedeti, ali imate dobiček ali izgubo. In podjetja morajo težiti k ustvarjanju profita. 3. Doslej je obstajala ustavna kategorija družbene lastnine, ki je bila pravno formulirana tako, da je pripadala vsakomur in nikomur. Pravno in ekonomsko je bilo to neučinkovito in tu je eden izmed glavnih razlogov neučinkovitosti sistema in razlaga za gospodrake težave. Če kapital nima cene, potem se ga deli, kot se deli miloščino in se ga na tak način tudi uporablja. Rentabilnost v Jugoslaviji daleč zaostaja za rentabilnostjo v zahodnih državah, ker se je kapital preko bank ali državnih fondov delil. S tako lahko pridobljenim denarjem se je negospodarno ravnalo in državna ekonomija je prišla v tako žalosten položaj, v kakršnem je. Danes bo na sotočju Save in Donave v Beogradu veliko zborovanje, na katerem bodo prav gotovo posvetili posebno in najbrž neprijazno pozornost kosovskim Albancem in predsedniku slovenske republike. V tej pripombi je bilo že tudi vsebovano vprašanje, kako ocenjuje slovenski predsednik tako, v navednicah navedeno "pozornost". Predsednik Stanovnik se prav nič ne vznemirja in je prepričan, da bo na dnevnem redu tega zborovanja, saj o njem v Beogradu toliko piše-jo.Čudno bi bilo, če bi se ob tem pisanju njegovo ime ne pojavilo na zborovanju. To ni nič dramatičnega. Bistvo problema je v skupnosti jugoslovanskih narodov. Skupnost jugoslovanskih narodov je namreč izključno v nadaljevanju AVNOJ-skih principov, torej v obliki bratske federacije. Lahko bi ponovno in ponovno citirali Cankarja, ki pravi, da smo mogoče po krvi bratje, po tradiciji bratranci, po kulturi in vsem drugem pa zelo oddaljeni sorodniki. Razlike med narodi v Jugoslaviji so izredno velike, kulturne, sociološke, ekonomske in še druge. Zaradi tega je možno skupno življenje le tako, da se živi v 6 zveznih enotah, v katerih vsaka enota svoje nacionalne, osnovne potrebe ureja sama. Poleg teh pa skupna federacija ureja skupno obrambo navzven in vodi enotno jugoslovansko zunanjo politiko. To pa je bolj ali manj tudi vse. Vsaka ideja o tem, da bi se zlili v enotni narod in da so posamezni narodi samo plemena tega enotnega jugoslovanskega naroda, je popolnoma absurdna. To je osnovni antagonizem in osnovni spor. Za avnojsko Jugoslavijo Srbi so naj večji narod v Jugoslaviji, saj jih je skoraj za polovico vseh Jugoslovanov, če se upošteva naseljene v Vojvodini, Makedoniji, Črni gori in drugod. Na noben način se predsedniku Stanovniku ne zdi sprejemljiva hipoteza, da je Srbija že vsa Jugoslavija in da naj se posrbijo vsi jugoslovanski narodi. To ni možno! Ob tem vprašanju je tudi nastal konflikt jezika. Slovenci so se odločno in energično zoperstavili temu, da se na slovenskem ozemlju, pa čeprav v vojaški kasarni, uzakoni kot uradni jezik srbohrvaščina. Slovenci so pristali na enotnost oboroženih sil in na enoten poveljniški jezik. To pa velja samo pri poveljevanju, ne pa pri vojaški upravi. In sodstvo je del vojaške uprave. Vojaška uprava, ki deluje na slovenskem ozemlju, mora uporabljati slovenščino. Slovenski jezik ni samo simbol, temveč je najbolj občutljivi del slovenske kulture. In Slovenci se svoji kulturi ne morejo odpovedati. To bi pomenilo raznarodovanje, na katero Slovenci pod nobenim pogojem ne morejo pristati. Slovenci so se združili v Jugoslavi- jo, zato da jih bo Jugoslavija ščitila, ne pa asimilirala. Slovenci hočejo in morajo ostati narod, in so se z ostalimi bratskimi narodi in narodnostmi združili v federacijo zaradi zaščite svojih federalnih interesov. S tem vprašanjem pa smo bili seveda že na aktualno izredno zanimivem področju. Vse Slovence in tudi zamejske Slovence zanima, kaj bodo storili s štirimi fanti. Stanovnik se sklicuje na uradno stališče Predsedstva SRS, ki je zaprosilo Predsedstvo SFRJ, da štirim fantom odpusti kazen. To pomeni, da Predsedstvo ni prosilo za ukinitev, za razveljavitev kazni, ampak je prosilo za pomilostitev. Razlogov je bilo več: Prvi in glavni razlog je prav raba jezika. Celotni proces je potekal v srbskem jeziku in ne v slovenskem. Tak proces je po ustavnih odredbah neustaven. Ker niso želeli na tem vprašanju voditi ustavnega spora, so menili, da bi bilo bolje, da se ne obnovi celotni proces v slovenskem jeziku, temveč da se zvezno Predsedstvo izreče: sodba je bila izrečena, obsojenci so krivi, toda oprostimo jih prestajanje kazni. Naslednji razlog se nanaša na to, da se je javnost upravičeno strahovito vznemirila. Cela vrsta stvari, ki so povezane s procesom, ni bila dovolj pojasnjena. Tak je sporni dokument, ki je bil na procesu corpus delicti. Dokument je pred kratkim tovariš Dolanc razlagal skupščinski komisiji, toda javnost je še vedno vznemirjena. Ljudje so bili ogorčeni, ker so proces vodili pred vojaškim in ne civilnim sodiščem, izključili s o javnost, celo pravne strokovnjake, kar zakon izrecno zahteva, bili s0 problemi z obrambo, saj si obtoženci niso mogli svobodno izbirati zagovornikov, pri vodenju postopka so bile strahovite pomanjkljivosti-Prvostopenjska sodba je skrajno pomanjkljiva, kar pa ne velja za sodbo Vrhovnega sodišča. Da ne bi ponov no premlevali vsega tega, kar J prav gotovo neprijetno, je slovensk Predsedstvo menilo, da je nai*-l0_| eleganten način, da se obsojence kazen oprosti. V tem smislu je vloz1 lo priziv na zvezno Predsedstvo. K J bo odločilo zvezno Predsedstvo, tem trenutku še ne vemo. Pohvala mladini Slovenski mladinci so izredno # vahni, pogosto polemični, veno polni življenja. Kako jih ocenjuj6 1 kako na njih gleda prvi mož slove skega naroda? Predsednik Stanovnik pravi, smo lahko Slovenci povsod doma ^ v zamejstvu zadovoljni in srečni, imamo tako mladino. Slovens mladina je izredno vitalna, dozo vala je v pogojih, ko se je Jugosm ja odpirala svetu. Današnja mlad1 govori tuje jezike, se sprehaja ^ Evropi, tujci prihajajo v deželo mladina ima stalen stik s sve Zaveda se izzivov, ki so na Pr ■ XXI. stoletja in je upravičeno zas bij ena za bodočnost. ^ Pri zadnjem vprašanju pa sf a0. smo do kraja držali prvotnega ag vora, da ne bomo dobesedno ci 1 vprašanj in odgovorov. g »Kaj želite Slovencem v imlij1. kakšnimi željami se lahko PoSvjin0 mo od vas in jih lahko sP°r°vsern preko Primorskega dnevnika pripadnikom zamejske slove skupnosti?« -v. Predsednik Janez Stanovn^ »Slovencem v Trstu, Gorim 1 demski pokrajini želim, da . prej dobili zakon o globalni z ki bi bil zadovoljiv z vidika re ^ ne zaščite, da bi dobili °®n . ne miren napredek, da bi se a pisarno gospodarsko, temveč ge_ turno razvijali. Svojim r0]® ,hldem lim to. kar želim tudi svojim J lim to, kar želim iuui 3 v »Vveli v matični republiki, da bi sVOje takih razmerah, v katerih . sposobnosti mogli kar najb Jdosegii rabiti in bi na tak način osebno srečo.« gornjih slikah palača pokra-Unske vlade v Bocnu, na pročelju ®apis v treh jezikih: nemščini, italijanščini in ladinščini ter grb aezele Južne Tirolske. Na sliki na desni prva stran reportaže v tedniku Der Spiegel Zahodnonemški novinar je južnotirolske Nemce obtožil, da izvajajo apartheid. S popolnim paketom dosežena avtonomija. Italijani trdijo, da so ogroženi. MARKO WALTRITSCH iudtiroler Trachtenumzug vor Mussolinis *Siegesdenkma!** in Božen: ..Schone Weil. bose LeuV ,Die Deutschen haben doch wirklich alles“ i der Apartheid-Festung Sudliroi fuhlen sich die Itaiiener als Opfer n\er vieijahrige Marco reibt sich die U verschlafenen Augen, druckt sich anz fese an seine Sudtiroler Tagesmui-;r und vveint hemmungslos. ,,F.r frem-eit bei die Deitschn'1, entschuldigt sich > ‘"aumer bei ihren Giktfm ,Munchen'j 4 BUNOESREPUBUK £ Innsbruck ,* Brenner- Autobabn de Buren iiber die Lage de Schvvarzen in Siidafrika - vor !ac ter emgebildetem Verstandnis voi lig verstandnislos: „Die italien schen Kinder leiden doch s* red leti je neki znan hrvaš o^Vln.ar v zagrebškem Vijesnil Javil članek s svojim pogledo Položaj Slovencev v Trstu, s s ie zelo razburil. Proteste Vsebino članka so izkorist: ših1 Italiiani, ki ne priznavajo n sto ^ravic ter kazali na nas s p vatj ' kaj sploh še hočete, saj H 6 ženijo, da imate že vse." n_?recIi letošnjega leta se je črn1 Politični debati oglasil n< rot °'!orski poklicni politik, tak, na 7isk0 kroži od enega položa iovam?ega'ter deJal- da 1® iu9c v . nska vlada svoj čas plača ost i6ga Slovenca pri nas, da tik« J13 sv°ji zemlji. »Veliki po j je zavzemal tudi vidne p se Qje v jugoslovanski stvarnos kot^ na nas spoznal prav tolil n . 'uepismen človek na atomsl 1 o- Tudi takrat smo bili užalj ui smo protestirali. kr!aijkaj P°d°bnega se je pr< j\r kim pripetilo južnotirolski hrte06™' Hans Peter Martin, z Dis n,onemški novinar, posebni d jp nik zelo znanega in zelo razš: kp 6ga iePuika Der Spiegel, nek D ga nemškega L'Espresso, t dvema tednoma objavil Dni .tedndm daljšo reportažo ]\r °Zaj.u na Južnem Tirolske: bnn °,Vd i° je Die Deutschen b np i docb wirklich alles", v po der AVU Pa.je bil° napisano " din . Partheid-Festung fuhlen si' ske Uallener als Opfer". V slove 111 Prevodu bi temu rekli, i in ri° Nemci že vse, kar si želi It-,! 9 se v tem vzdušju apartheii allla® čutijo kot žrtve. ®£stda apartheid je zbodla jr ..tirolske Nemce. Čutili so, v hru ^emški novinar zabodel n aparth ' ?btožil iid je, da se gre. Italii 6ld' da nočej° sodelovanje bili itpv- da delaj° na tem, da stavlL3anSk0 govoreči ijudje p žaj J ti V manj vrednosten pol skemnemšl^er^usku so^e” nonde obtožbe na račun dek,Pl®e ° nas na tak način, cm 15 Reinhold Marson ^ieval: "teHjans“tf kai j!' ko se v naši dežel ba t ednega' ko Poči kak 9ain °,Se Nemci in Italija: nikL,6m prihitij° Posebn šem ^arsikateri stvari, ki drUgačken1U normalen P°ia , y CGll, Dosphpn TAT-imr/^l nen°J 4 razen novinarjev 9a Sevnika 11 Secolo c niso pripisali nečesa tako hudega kot dopisnik Spiegla." Italijanski tisk je seveda članek nemškega novinarja spretno izrabil. Še zlasti je to naredilo fašistično časopisje, saj smo vendarle v volilni kampanji. Jutri, v nedeljo, 20. novembra, bo nad 300.000 odraslih žena in mož šlo na volitve, da izvolijo nov 35-članski pokrajinski svet, ki je pravi deželni parlament z zakonodajno močjo. Najbolj spretno so ta Spieglov članek izkoristili fašisti. "Najbolj razširjen zahodnonemški tednik nam daje prav, ugotavlja prav to, kar mi trdimo leta in leta," menijo bocenski fašisti. To pa ima svojo težo še zlasti v Bocnu, glavnem mestu južnotitol-ske dežele, mestu s približno sto tisoč prebivalci, kjer prevladuje italijansko govoreče prebivalstvo. Tu je Italijanov kar 70 odstotkov. Dočim so na političnih volitvah leta 1983 fašisti v Bocnu imeli le 5.798 glasov in 8,2 odstotka, bili so torej v nekakšnem italijanskem povprečju, so na občinskih volitvah leta 1985 skoro potrojili število glasov. Dobili so jih 16.271 in dosegli 22,6 odstotka. Na mah so postali najmočnejša stranka v občini. Južnotirolska ljudska stranka je sicer ohranila svojih ustaljenih dvajset odstotkov, a je zdrknila na drugo mesto. Demokristjani, ki so s svojimi 18 odstotki bili najmočnejši zastopniki italijanske narodne skupnosti so se znašli na tretjem mestu. Dve leti kasneje, 1987, na volitvah za poslansko zbornico, so fašisti spet napredovali. Dobili so 19.520 glasov in 25,58 odstotka. Okrog sebe so zbrali skoro polovico italijansko govorečega prebivalstva. Fašisti so druge italijanske stranke, tako vladne kot opozicijske, obtožili, da so preveč popustljive do Nemcev in da so ti zaradi tega postali preosorni. "Tujci smo v lastni domovini," so trdili in še trdijo fašisti. Očitno je, da se je italijansko govoreče prebivalstvo čutilo ogroženo in našlo v fašistih svoje zastopnike. Brez dvoma je eklatantni bocenski primer v nekaterih rimskih politikih vzbudil strah, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi pri nas, če bi parlament izglasoval zaščitni zakon za Slovence. Nihče pa se ni vprašal, ali je pri nas položaj podoben položaju na Južnem Tirolskem. Zahodnonemški novinar Hans Peter Martin je v svojem članku pisal predvsem o tem, kaj menijo Italijani. Zelo kritično je pisal o Južnotirolski ljudski stranki ter o njenem voditelju Silviusu Magna- gu, dosedanjem predsedniku pokrajinskega sveta v Bocnu. Vse to je, kot že omenjeno, vzbudilo veliko negodovanja v nemških krogih na Južnem Tirolskem. Skupina nemških ter italijanskih novinarjev je zaradi tega izkoristila predvolilno vzdušje ter prisotnost številnih italijanskih ter drugih novinarjev v Bocnu v teh predvolilnih dneh. V torek zvečer so bocenski novinarji priredili v mestni dvorani okroglo mizo o poročanju Spiegla. Na to okroglo mizo je prišel tudi avtor inkriminiranega članka. Dvorana je bila nabito polna. Na nobenem predvolilnem shodu ni bilo tolikšnega števila ljudi. Bili so to Nemci in Italijani, stari in mladi. Razprava pa najbrž ni potekala tako, kot so si jo zamislili organizatorji. Nemškogovoreči novinarji so Martina ostro napadli, dočim so ga italijanski novinarji v glavnem branili. Martin pa je potrdil svoja v Spieglu izražena stališča ter še bolj napadel Magnaga in druge vodilne ljudi Južnotirolske ljudske stranke. Povedal je tudi, da mu je Magnano dejal, da danes obsoja skrajne nacistične teroriste, da pa jih je pred dvajsetimi leti razumel, čeprav ne odobraval, "saj so vendarle bili to Nemci". Torkov večer pa so izkoristili predvsem italijanski nacionalisti ter nemški alternativci, da so, oboji, ostro napadli Magnaga in SVP. Obtožbe so padale vsevprek. Nemški alternativci, taki, ki se nahajajo na listi zelenih, na listi kjer so skupno italijanski in nemški zeleni, radikalci in podobni, taki, ki bi radi zrušili monopol, ki ga ima SVP v nemški sredini, so Magnaga obtoževali, da dejansko izvaja apartheid, da pošilja v izgnanstvo Nemce, ki so se poročili s partnerjem italijanske narodnosti, in podobno. Italijanski sodelavci v razpravi pa so obtoževali nemške učitelje, da postavljajo pregrade v šolskih poslopijh, da jih nočejo v nemška društva, in podobno. Le malo je bilo disku-tantov, ki bi branili obstoječe stanje, zaradi tega so nemški novinarji — Južni Tirolci, imeli precej neprijeten posel v obrambi svojih stališč. Brez dvoma je veliko resničnosti v tem, kar je zahodnonemški novinar napisal v Spieglu, pa čeprav je treba na stvar gledati predvsem s stališča, da na Južnem Tirolskem bivata dve narodnosti, nemška in italijanska, da obe hočeta ohraniti svojo identiteto, kar je čisto upravičeno. Treba je tudi vedeti, da so Nemci avtohtono prebivalstvo, da so na Južnem Tirolskem do leta 1918 bili prebivalci italijanske narodnosti v neznatnem številu. Prav tako je treba vedeti, da so se Italijani v Bočen in v nekatere druge kraje na Južnem Tirolskem priselili v letih med dvema vojnama in tudi kasneje, da so ponekod Bočen je najbolj eklatanten primer ----- v večini, da tu biva že njihova tretja generacija. Tu so doma torej oboji, hočeš nočeš so prisiljeni živeti drug ob drugem. Zaradi tega ni- bil prav nič na mestu tisti del izvajanja novinarja Martina, ko je dejal, da so v Ameriki, kar se tega tiče, bolj razumni, saj se tam vsi utopijo v eno samo šolo in v eno samo kulturo. Našemu poklicnemu kolegu je brez dvoma šlo za opis stvarnosti na Južnem Tirolskem, ne pa za to, da bi razumel položaj, v katerem se nahaja nemška manjšina. Martin in drugi sicer imajo prav, ko trdijo, da Nemci imajo že itak vse, kar si želijo in kar so zahtevali. Tako je tudi mnenje Silvi-usa Magnaga in večine v Sudtiroler Volkspartei, v Južnotirolski ljudski stranki. Z zadnjimi točkami paketa, ki so jih v Rimu sprejeli pred kakim mesecem, potem ko je prišlo do sporazuma med rimsko vlado in Južnimi Tirolci, naj bi bila končana štiridesetletna borba za dosego popolne enakopravnosti, take enakopravnosti, ki prinaša Nemcem popolno avtonomijo v okviru italijanske države. Nekateri Nemci sicer s tem niso zadovoljni, tako znotraj same južnotirolske ljudske stranke, kjer je močna, pa čeprav najbrž številčno omejena opozicija Magnagovim stališčem, kot tudi izven stranke, kjer imamo nekatere politične skupine, ki trdijo, da se je Magna-go prodal Italijanom. Na drugi strani pa imamo italijansko prebivalstvo, ki trdi, da je ogroženo in da mora z zobmi braniti pravico do enakopravnosti. O vsem tem pa še jutri. IZKORISTITE EDINSTVENO PRILOŽNOST 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 KUPITE si KOŽUH ali krznen plašč po UGODNI CENI Široka izbira kožuhov z našitki iz lisičje dlake, čudovitih krznenih plaščev iz ner-ca v modnih barvnih odtenkih, iz divjih bobrov z dolgo dlako, svizca in spitza v najrazličnejših modelih. Ekstravagantni modeli v raznih barvah iz lapenovega krzna in jope iz krzna lisice patch-work krojene po mladostni modi. Izkoristite izredno priložnost! usnje in krzna za vaše žepe TRST - Ul. S. Caterina 8 - Tel. 631470 C’e MODA - Ul. Udine 30 - Tel. 040/413619 MARR MODA PELLE - Ul. Carducci 30 - GORICA - Tel. 0481/33739 ti ti r r r n Z osmega občnega zbora SDZPI Po dosedanjem velikem razmahu bo nujno ubrati tudi nove poti Zelena luč za kardiologijo Ugodno mnenje Dežele o načrtu za preureditev glavne bolnišnice Četrtkov 8. občni zbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je potekal v ozračju velikega zadovoljstva. Zavod, ki bo kmalu praznoval 10-letnico ustanovitve, je namreč prehodil precej dolgo in kvalitetno pot na področju poklicnega izobraževanja. Zato je poročili predsednika Josipa Tavčarja in ravnateljice Tamare Blažine prevevalo precejšnje zadoščenje, kljub temu pa sta oba opozorila na nevarnost, da bi v prihodnosti popustili in ne bi s še večjo zagrizenostjo poprijeli za delo. Predsednik Tavčar je analiziral dejavnike, ki so pripomogli k tako zadovoljivi rasti Zavoda. »Bili smo prvi in edini zavod, ki je začel organizirati slovenske tečaje za poklicno izobraževanje,« je dejal, »zato smo mogli razpolagati z vsem razpoložljivim potencialom na tem sektorju.« Tavčar je nato omenil tudi pozitiven odnos, ki ga ima Dežela do SDZPI, in pomoč Trgovinske zbornice, naštel pa je tudi nekaj negotovih plati delovanja Zavoda. V zadnjem šolskem letu je Zavod namreč skoraj do dna postrgal tradicionalni rezervoar tečajnikov, zlasti med mladimi ljudmi. »Zato,« je opozoril Tavčar, »bomo morali odslej naprej posvečati večjo pozornost že zaposlenim, ki si želijo izpopolnjevanja.« Druga negotova točka pa je povolilna menjava na Deželi. Ni še namreč znano, ali bo tudi novi odbornik naklonjen Zavodu. Ob tem pa je Tavčar poudaril tudi, da Dežela kljub vsemu namenja premalo sredstev slovenskemu poklicnemu izobraževanju. Od vseh razpo- ložljivih fondov gre namreč SDZPI samo odstotek. Ravnateljica Blažinova se je tudi strinjala z ugotovitvijo, da bo tečaje treba namenjati drugemu občinstvu, a da bo treba kriti tudi nova področja. »Zavod bi moral delovati v treh smereh: prirejati dveletne poklicne tečaje za mlade, ki ne nadaljujejo šolanja, izpopolnjevalne tečaje za zaposlene na raznih sektorjih in nazadnje še tečaje na visoki ravni. Pri tem pa moramo biti predvsem pozorni na nove poklice, na tehnološki razvoj, na potrebe tržišča in se ne bi smeli omejiti samo na gospodarstvo. Svoje delovanje bi morali razširiti na področje kulture, na socialno in vzgojno področje, ter še na področje ekologije in druga.« Po razpravi, med katero so soglasno sprejeli statutarne spremembe (ki so bolj formalnega značaja), je občni zbor izvolil upravni in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Silvij Tavčar, Dušan Pangerc, Bogdan Petelin, Živka Marc, Silvana Hvalič, Mario Gregorič, Norina Bogateč, Darko Bratina, Josip Tavčar, Riccardo Ruttar, Edmund Košuta, Sonja Babič, Dragica Jerina, Živa Gruden in Danilo Pilat. V nadzornem odboru pa bodo odslej sedeli Bogdan Butkovič, Franc Škerlj in Sergij Lipovec, namestnika pa bosta Sergij Majovski in Valter Ukmar. Na sliki (foto Križmančič) prizor z občnega zbora SDZPI. Deželni tehnični odbor je izrazil ugodno mnenje o načrtu za preureditev tržaške glavne bolnice. Ugodno mnenje zadeva zgodovinsko jedro kompleksa U> odpira zeleno luč za začetek del na kardiološkem oddelku, za kar je deželna uprava že dodelila 6 milijard lir. Deželni tehnični odbor pa je Tržaški občin' oziroma Krajevni zdravstveni enoti postavil pogoj, naj v izvedbenih načrtm predvidita ureditev primernega cestnega omrežja in parkirišč, saj gre za eno najtežje prevoznih mestnih območij, javne ustanove, kot je bolnica, pa tega vprašanja ne morejo prezirati. Ob izdaji ugodnega mnenja je podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone, ki je hkrati tudi predsednik deželnega tehničnega odbora, izjavil; »Spoštovali smo obvezo, ki smo jo sprejeli s KZE in s tržaškimi političnim1 silami, da omogočimo poseg, ki je neobhodno potreben za ureditev učinkovitega zdravstvenega sistema, pa tudi za sanacijo enega izmed najbolj zanemarjena! mestnih predelov.« Kar zadeva ureditev tržaškega mestnega prometa, je Carbone napovedal sestanek, na katerem se bodo zbrali odgovorni pri pristojnih uradin Dežele in Občine, da bi določili skupno strategijo. Tesnejše sodelovanje med Intersindom in Centrom za raziskave pri Padričah Posvetovalni odbor delegacije Intersind za Furlanijo-Julijsko krajino je v preteklih dneh obiskal Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Odbor vodi načelnik deželne delegacije stanovske organizacije javnih jU' dustrijcev Gian Antonio Sambo, v njem pa so zastopana vsa podjetja skupine IR in banke vsedržavnega interesa iz Furlanije-Julijske krajine. Odbor ima nalog0' da nudi posameznim podjetjem strokovno pomoč, zlasti kar zadeva odnose s krajevnimi upravami in deželnimi gospodarskimi organizacijami. Kot je poveča Sambo, naj bi obisk v Centru za raziskave predstavljal uvod v sistematično sodelovanje med podjetji z državno udeležbo in samim Centrom. Goste sta sprejela izredni komisar Centra za raziskave Domenico Romeo m njegov ravnatelj Mirano Sancin. Po predstavitvi in ogledu objektov se je razvila živahna razprava. Vanjo je med drugimi posegel predsednik Tržaškega Llov03 Vittorio Fanfani. Sam je svoj čas sodeloval pri načrtovanju Centra za raziskav6 in z zadovoljstvom je ugotovil Fanfani, da so začetna prizadevanja že obrodil3 bogate plodove. »Gre za center,« je dejal, »ki ne skuša obuditi neke mrtve preteklosti, ampak je odločno usmerjen v prihodnost.« Se tradicija izgublja? Jesen je tudi v Trstu čas slastnih pečenih kostanjev Včasih je jeseni v našem mestu močno dišalo po pečenih kostanjih. Danes je prodajalcev teh slastnih sadežev bolj malo in tam kjer so, so dolge vrste ljudi, ki potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. »Letos ni bila ravno dobra letina za kostanje,« nam je povedal eden izmed prodajalcev v središču mesta, ki smo ga zmotili, ko se je vrsta čakajočih nekoliko zredčila. »Pa so vsaj kostanji dobri?« nas je zanimalo. »So še kar sladki, a so v glavnem bolj majhni kot sicer. Izjema so seveda maroni, ki jih pa tudi ni bilo veliko.« K nam prihajajo kostanji v glavnem iz Beneške Slovenije. Tam jih je veliko. Včasih so predstavljali za domačine glavno hrano v tem jesenskem času. »Kaj pa cena, kako jih prodajate?« »Deset kostanjev stane tisoč lir. Gledamo, da prodajamo le zdrave plodove, zato jih pred pečenjem vedno preberemo. Imamo že stalne odjemalce. Največ kupcev imamo med šolarji in med starejšimi meščani.« »Torej dobro zaslužite?« »Naš zaslužek je vezan le na kratek čas in potem moramo čakati na naslednjo sezono. Dajatve so tudi precejšnje; o dobrem zaslužku je torej težko govoriti.« »Pečete kostanj že več let?« »Že moj oče in mati sta ga pekla in prodajala. Seveda to ni moj edini zaslužek in tudi ne edina zaposlitev. Vendar rad pečem kostanj, morda v spomin na vse moje.« Vrsta čakajočih se je podaljšala. Končali smo razgovor... (ni) Na sliki (foto Križmančič) prodajalec pečenega kostanja na Šentjakobskem trgu. Z občnega zbora KD Prosek-Kontovel Ob dobro utečenih dejavnostih tudi skrb za nove načine skupnega dela Nekatera naša društva so začela svojo dejavnost v letošnji sezoni z občnimi zbori. Med njimi je tudi Kulturno društvo Prosek-Kontovel, ki je imelo svoje redno zborovanje pred dnevi v Soščevi hiši. Udeležili so se ga člani odbora, predstavniki odsekov, ki delujejo v okviru društva in člani, Zvezo slovenskih kulturnih društev pa je zastopala Mirjam Mikolj. Glavno poročilo je na občnem zboru imel predsednik društvenega odbora Marjan Verša, ki je bil izvoljen na to mesto na zadnjem občnem zboru leta 1985, skupno z Nedo Cijak, Alojzem Kapunom, Pepijem Čukom, Silvanom Terdičem in Savico Verginello. »Kulturno delovanje ni samo petje, glasba ali recitacije. Kulturno delovanje je lahko vse, kar nas na poučen način uspe družiti; je za nas vse nekaj, kar nas druži v našem slovenskem okolju. Nihče ne more zahtevati, da bi bili pevci, godbeniki ali igralci tisti, ki bi iskali drugačne načine kulturnega udejstvovanja, še posebno ne, ker imajo že svoje delo v odsekih, nekateri pa so tudi društveni odborniki. Zato moramo sestaviti tak odbor,« je poudaril predsednik v svojem poročilu, »ki bo štel kar največ ljudi, ki niso obremenjeni z delom v odborih in odsekih. Zaupati moramo mladim, ker lahko le od njih pričakujemo novih pobud. Želimo si torej, da bi v odbor stopili taki ljudje, ki bi bili s svojim delovanjem in s svežimi idejami sposobni premakniti sedanji položaj z mrtve točke.« Udeleženci občnega zbora so izvolili nove člane, ki so se v teh dneh že zbrali na prvem sestanku. Neda Cijak bo tista, ki bo skrbela za nekakšno koordinacijo med posameznimi odseki društva, saj je že dolgo čutiti potrebo, da bi prišlo do boljše in tesnejše povezave. Prav pri njej smo se oglasili, in sicer v prostorih Narodne in študijske knjižnice, kjer je zaposlena. »Smo društvo, ki se sicer srečuje z raznimi težavami, a mu je od zadnjega občnega zbora vendarle uspelo ohraniti in izvesti vse tradicionalne prireditve, kot so miklavževa- nje, Prešernova proslava in prvomajski miting. Medtem se še vedno bori za to, da bi doseglo večjo povezavo m6 ^ posameznimi odseki, ki v društvu delujejo, in to zelo d V društvu delujejo: dva pevska zbora — moški in z®*15?"' zbor, ki ju vodi Miran Žitko iz Postojne — godba na P.'*1® ' ki jo še vodi Slavko Lukša in pa dramski odsek Jaka Stok ki ga vodi Darko Rupel. . »Vsi ti odseki zelo dobro delajo. Da je temu tako, ka že vest, da se bo dramski odsek prav prihodnjo neae i predstavil domačemu občinstvu z novo premiero domačeg avtorja. Tudi oba zbora pridno vadita in prav gotovo bo številne prireditve, na katerih bosta nastopila. Isto ve j tudi za našo godbo, ki je ravno tako začela z rednimi vaj mi.« Mladi pravijo, da bi radi prišli v društvo, pa nimajo ca ■ ker so preveč zaposleni v šoli, na delu ali pri športu. ' tudi res. Istočasno se pritožujejo, da jih starejši ne Pus L zraven, da hočejo imeti oni vse v rokah, a priznati m° " L pri tem, da so starejši tisti, ki so najbolj aktivni, ki se lo vsakega dela, ki društveno dejavnost vlečejo naprej. »Zato smo se odločili za nekakšen koordinacijski od Z ki bi moral imeti pregled nad vsemi dejavnostmi, ki bi ^ koordiniral in ga usmerjal,« pravi Neda Cijak. »Ne veffl; nam bo to uspelo, čeprav mislim, da bi nam moralo. saJ _ odseki delavni, razen tega pa imamo tu še mladinski ^ žek, ki tudi šteje lepo število mladih, in pa- tabdrmke, K ponovno obnovili svojo dejavnost pri nas. Ob vseh ietlSin zitivnih postavkah je na nas samih, da najdemo pravi n dela, ki nas bo družil, ki bo zmogel premostiti tudi 9®n cijske razlike, ki bo pritegnil k delu mlade in ki bo PrlV k spremljanju dejavnosti čim več domačinov.« ^0l Kritične pripombe, ki pa so bile vendarle podane ^e. da bi pritegnile in ne oddaljile vaščane, so bile torej izr ne. Upamo, da bodo padle na rodovitna tla. Vabilo Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje v sredo (23. t. m.) v Ljudskem domu pri Korošcih in v četrtek (24. t. m.) v Srenjski hiši v Borštu, obakrat ob 19. uri, sestanek, na katerem bo tekla beseda o koordinaciji letošnje oljčne sezone. Krznarstvo PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost MnHni krnii nn imnrlnih rpnah Uspešen obračun dela na občnem zboru KD Rdeča zvezda Z občuteno interpretacijo mešanega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Marte Werk-Volk ubrano zapel koroško Rož, Podjuna, Žila in beneško narodno v Vrabčevi priredbi Oj Božime, se je v petek zvečer v mali dvorani športno-kulturnega središča v Zgoniku pričel 9. redni občni zbor kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža. Predsednica društva Silva Perčič je v svojem poročilu razčlenila pozitivne in negativne postavke društvenega delovanja, ki je znalo spraviti pod streho širok izbor uspešnih kulturnih prireditev za vse okuse, vendar pa se opaža vse večja zahtevnost publike, ki si želi pestrosti in kvalitete. Za zadostitev teh želja pa je potrebna inovacija delovanja in potenciranje kadrovskega aparata, ki je zadnje čase nekoliko opešal. Glede bodočih razvojnih perspektiv je bila precej pesimistična, čeprav si je v isti sapi zaželela, da bi razpoložljivost novega sedeža v Saležu dala kulturnemu udejstvovanju tudi novega zagona. Stiki z občinsko upravo ŠK Kras, šolami in vrtci, pa tudi z drugimi dejavniki in posamezniki so bili dobri in so obrodili bogate sadove. Z zelo občutenimi besedami se je spomnila dolgolet- nega požrtvovalnega dela bivšega zborovodje Janka Simonete, ki se je nesebično razdajal in ima velike zasluge, da se je ohranila pevska tradicija na tem območju. S polnimi jadri se odvija dejavnost ženskega in mešanega pevskega zbora, zaenkrat pa je utihnil otroški zbor, medtem ko zaradi pomanjkanja vaditelja ni še pričela načrtovane vadbe mladinska folklorna skupina, ki pa je že nabavila blago in dekleta pridno šivajo primorske noše. Na koncu svojega posega je Perčičeva izrazila željo, da bi kulturno delovanje Rdeče zvezde prodrlo do slehernega prebivalca zgoniške občine in bi ne bilo več domena le zaključenega kroga ljudi. V tajniškem poročilu je Tanja Gruden v kronološkem zaporedju naštela vse izpeljane pobude in prireditve. Predsednica zbora Jasna Jurečič pa je nanizala razvojne etape ženskega zbora, ki pod vodstvom Marte Werk-Volk nastopa tudi v mešani 41-članski zasedbi. Po blagajniškem poročilu Joška Miliča in pregledu blagajne obeh zborov, ki sta ga podala Sonja Pahor-Budin in Igor Milič, je delovna predsednica Mojca Švab-Guštin predala besedo gostom. Kot prvi je prinesel pozdrave občinske uprave in čestitke za živahno delo župan Miloš Budin, ki je ugotovil, da kulturno delovanje dobiva nove dimenzije in Rdeča zvezda ga bo lahko dostojno in kvalitetno razvila v novih prostorih v Saležu, ki poleg obnovljenega društvenega sedeža in dvorane, obsega tudi knjižnico. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je Nives Košuta pozitivno ocenila prizadevanja za čim kvalitetnejše udejstvovanje na pevskem in folklornem področju. Predsednik ŠK Kras je pozitivno ocenil sodelovanje obeh društev, ki se dopolnjujeta. Pozdrave je prinesel tudi Bogdan Ravbar v imenu repentabrskega Kraškega doma, iste čestitke pa sta poslala zadruga Arsnova in nabrežinsko KD Igo Gruden. V razpravi je najbolj odmevno izzvenelo vprašanje o umestnosti spremembe imena Oziroma naslova društva, ki deluje na celotnem območju zgoniške občine. Soglasen zaključek je bil, naj ostane naziv zvest dosedanji zgodovinski tradiciji. Na koncu so izvolili nov odbor, ki šteje kar 34 pretežno mladih fantov in deklet. (B. S.) Tečaj o zdravju in prehrani Na sedežu združenja Agrisalu^1 p sociazione italiana alimentazion^.^ v (Ar e 8 coltura salute difesa consumato ■ j0 Ul. San Lazzaro 5 se n . aprehra' predavanja tečaja o zdravju m P^^ m, ki so mu prireditelji naoei ime »Univerza porabnikov«. • Ri Na sporedu je še šest pre a uarja: se bodo nadaljevala do > kuhinj" 23. novembra o terapevtski m ski uporabi zelišč, 30. nova _ Pdi' kajti Slovenski deželni zavod re^^tHi. tečaj za negovalke, na kate-pj, se le vpisalo deset mladih deklet. eooig^bcu° izobraževanje prireja letos p'9aP " bj)t6? l:>ornoči na domu pa Center skr-rei upl za sprejeme v domovih za osta-točn' • 0 na Tržaškem kot v Sloveniji, rim x 6 v čežani in Kopru. Marsikate-v tn ,anom je tudi uredil zdravljenje 0g Pučah ali zdraviliščih ter oddih v orskih krajih. Vsem starostnikom Pospešiti je treba vsestranski razvoj naravnega kmetijstva »Kmetijstvo, onesnaževanje, prehrana: stanje v Furlaniji-Julijski krajini.« Pod tem naslovom je bila sinoči v dvorani zavarovalnice Generali okrogla miza, ki so jo priredile Vzgojna sekcija svetovnega sklada za naravo (WWF), Šolska skupina združenja Ita-lia nostra in tržaška Liga za okolje. Kot je uvodoma povedal voditelj WWF Dario Predonzan, se je okrogla miza uokvirjala v vrsto pobud, ki jih omenjene tržaške naravovarstvene organizacije prirejajo v okviru svojega vzgojnega programa za šolsko leto 1988/89 v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom in s pokrajinskim odborništvom za okolje. Za okroglo mizo so razpravljali agronom Eros Costantini, predsednik Zveze bioloških kmetovalcev iz Vidma Adriano del Fabbro, primarij kardiološkega oddelka bolnice v S. Daniele del Friuli Gianluigi Di Muro in predstavnik Združenja potrošnikov AGRISALUS Fulvio Simonutti. Govorili so o kmetijstvu v naši deželi, ki podobno kot vsa kmetijstva razvitih držav ima vrsto škodljivih lastnosti. Ena osnovnih značilnosti industrijskega poljedelstva in živinoreje je, da obsežno segata po kemičnih preparatih, ki zavirajo oziroma pospešujejo rast, ne da bi spoštovali delikatna naravna ravnovesja. Alternativa temu je biološko kmetijstvo, se pravi kmetijstvo, ki namesto sintetičnih kemičnih sredstev uporablja naravne tehnike. Gre za kmetij- stvo, ki je po eni strani res zakoreninjeno v predindustrijski tradiciji, a ki po drugi strani uporablja tudi naj novejša dognanja znanosti in tehnologije. Preusmeritev industrijskega ali kemičnega kmetijstva v biološko pa zahteva velik in vsestranski napor, ki mu prav gotovo ne morejo biti kos sami kmetovalci, še zlasti če upoštevamo, da so pridelki biološkega kmetijstva nasplošno dražji in zato se težje uveljavljajo na tržišču. Potrebne so zatorej podpore in vzpodbude države ter drugih javnih uprav in ustanov, pa tudi in predvsem osveščenost čimšir-šega kroga ljudi. Naravovarstveniki za omejitev prometa Člani tržaških naravovarstvenih organizacij so včeraj popoldne občinskemu odborniku za urbanistiko Cechiniju predali peticijo z zahtevami za omejitev prometa v zgodovinskem centru mesta, ki jo je podpisalo več kot šest tisoč Tržačanov. Hkrati so pred županstvom uprizorili demonstracijo in vabili mimoidoče k podpisu, saj se njihova akcija nadaljuje. (Foto Križmančič) Oprostili so ga obtožbe poskusa umora Jugoslovana obsodili na 4 leta ječe žaškn ricetrturnem posvetovanju je tr-29-ief P°ro!no sodišče včeraj obsodilo JoSina T ALIJA N S K E TV MREŽE RAI 1________________________ 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po Egiptu (ured. Piero Angela) 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Športne vesti: 90. minuta 18.35 Variete: Domenica in... 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: II cugino americano (r. Giacomo Battiato, i. Brad Davis, Tony Lo Bianco, Vincent Spano, 1. del) 22.25 Športna nedelja (vodi Tito Sta-gno) 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica RAI 2_________________________ 8.00 Nanizanka: Lassie 8.30 Mladinski variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka 11.15 Film: Lo strano caso del dr. Kil-dare (dram., USA 1939, r. H. S. Bucguet, i. Lew Ayres, Lionel Barrymore) 12.30 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Mladinska oddaja: Piccoli e grandi fans 15.15 Športna oddaja: 45. minuta 15.25 Piccoli e grandi fans (2. del) 15.45 Neposredni športni prenosi: rimski maraton, gimnastika, jahanje 17.15 Variete: Chi c'e... c'e 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.30 Variete: Videocomic 21.50 Dnevnik, nato rubrika Mixer 23.05 Rubrika o židovski kulturi 23.30 Informativna oddaja: Tisočletje kijevske Ruš 0.30 Koncert D.O.C.: Pat Metheny | RAI 3_______________________.____ 9.00 Koncert: Meditatio (dir. J. Biggs, Haydn, Beethoven, Brahms) 10.00 Dnevnik 11.30 Film: Al centro delhuragano (dram., ZDA 1956, r. Daniel Tara-dash, i. Bette Davis, Brian Keith) 13.00 Nan.: Professione pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va pensiero 16.45 Dok. oddaja: Drobci 17.10 Film: L'arma della gloria (vestern, r. Roy Rowland, i. Stewart Granger, Rhonda Fleming) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: Visite a domicilio (kom., ZDA 1978, r. Howard Zieff, i. Walter Matthau, Glenda Jackson, Art Carney) 22.10 Kratki film: Vita da Cioni (r. Giuseppe Bertolucci, i. Roberto Benigni, 2. del) 22.40 Rubrika: Filmske novosti 22.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.00 Deželne športne vesti Pat Metheny za »prave« ljubitelje glasbe Glasbena oddaja DOC, ki je v popoldanski izdaji navdušila ljubitelje glasbe s takorekoč zaščitenim poreklom, se tudi tokrat trudi, da bi ustregla svojim zvestim in seveda nadvse izbirčnim gledalcem. Oddaja je sedaj na sporedu ob nedeljah ponoči na drugi državni mreži in je predvsem monografskega značaja. Danes je spet na vrsti koncert za »prave« ljubitelje glasbe. Nastopil bo namreč Pat Metheny, eden največjih jazz kitaristov zadnjih let (na sliki), ki bo prav gotovo zadovoljil tudi najbolj zahtevne. | i! ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 9.00 Nabožna oddaja 9.30 Informativne oddaje: Le dinastie del vino, Starbene, II mondo del bebe, Magazine 10.30 Nanizanka: I Jefferson 11.00 Aktualno: II Girasole 11.30 Nanizanka: Webster 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: La strada dei guartieri alti (dram., ZDA 1959, r. Jack Clayton, i. Simone Signoret) 16.20 Film: Adua e le com-pagne (dram., It. 1960, r. Antonio Pietrangeli, i. Simone Signoret) 18.45 Nanizanka: Love Boat 20.30 TV film: La Romana 22.10 Film: La Romana (dram., It. 1954, r. Luigi Zampa, i. Gina Lollo-brigida, Daniel Gelin) 24.00 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 1.00 Petrocelli, 2.00 Sceriffo a New York RETE4______________ 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Športna oddaja: Golf 11.30 Oddaja iz parlamenta 12.15 Nonsolomoda 13.00 Nanizanka: Detective per amore 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hit- chcock, 19.30 Gli in-toccabili 20.30 Film: Due assi nella manica (kom., ZDA 1966, r. Norman Panama, i. Tony Curtis, Vir-na Lisi) 22.45 Aktualno: Kennedy 23.45 Športna oddaja: Golf 0.45 Film: L'avventuriera perversa (pust., VB 1983, r. Michael VVin-ner, i. Faye Dunaway) ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: 1, 2, 3, Jovanotti 15.00 Nanizanka: II principe delle stelle 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanka: Legmen 19.30 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur Superstar, 20.00 I Puffi 20.25 Variete: Serata incre-dibile 20.35 Film: Corto circuito (fant., ZDA 1986, r. John Badham, i. Ally Sheedy) 22.35 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 23.35 Film: A tutta birra (kom., ZDA 1985, r. Patrick Kelly, i. Loret-ta Swit, Rip Torn) 1.10 Nanizanka: Star Trek TMC_________________ 10.00 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: La ragazza del Computer (kom., ZDA 1974, r. Edward Paro-ne, i. Eddie Albert) 13.30 Film: II principe di Scozia (pust., ZDA 1953, r. William Keig-hley, i. Errol Flynn) 15.10 Film: Voglio essere amata in un letto d'ot-tone (glas., ZDA 1964, r. Charles VValters, i. Debbie Reynolds) 17.20 Film: Fermi tutti, co-minciamo daccapo! (kom., ZDA 1967, r. Norman Taurog, i. Elvis Presley) 19.00 Nanizanka: Autostop peril cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matiock 21.30 Film: La lunga corsa (dram., ZDA 1983, r. Pal Gabor, i. John Savage) 23.10 Dokumentarca: Sinji planet, 0.10 Seguendo la balena ODEON______________ 13.00 Aktualno: News 13.30 Film: E' ricca, la sposo e Tammazzo (kom., ZDA 1971, r. Elaine May, i. Walter Matthau, Elaine May) 15.45 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nanizanka 19.30 Nanizanka: Week-end in giallo 20.30 Film: A prova di pro-iettile (krim., ZDA 1986, r. Steve Carver, i. Gary Busey, Darlanne Fluegel) 22.30 Film: Hot T-Shirts (kom., ZDA 1983, r. Chuck Vincent, i. Ray Holland) 0.30 Filmske novosti 1.30 Film: Thompson 1880 (vestern, It. 1966, r. Gu-ido Zurli, i. George Martin) 2.30 Film: Afyon oppio (dram., It. 1972, r. Ferdinande Baldi, i. Ben Gazzara) TELEFRIULI 12.45 Dokumentarec: L uo-mo del Sahara 12.45 Kmetijska oddaja: Zelena dežela 13.15 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 15.15 Nanizanka: Angie 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.00 Nanizanka: Le isole perdute 18.00 Dok.: Velike razstave 19.00 Športna oddaja 20.00 Nanizanka: Le adora-bili creature 20.30 Film: Chi mi aiuta? (dram., It. 1985, r. Vale-rio Zecca, i. Luca Bar-bareschi) 23.00 Športna oddaja 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RTV Ljubljana__________________( 9.05 Video strani 9.15 Otroška matineja: Živ žav 10.10 Nadaljevanka: Vrnitev antilope (pon.) 10.40 Nadaljevanka: Diamantna dinastija (pon.) 11.30 Glasbena oddaja: Čez tri gore — Kvintet Gorenjci iz Naklega in Miha Dovžan 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Film: Velika dežela (pon.) 15.45 Video strani 16.00 Kolo sreče 17.05 Video strani 17.15 Film: Ribji orel (dram., Kan. 1960, r. Donald Shebib, i. Geof-frey Bowes, Mary Pirle) 18.45 Risanka, Vreme 19.01 Mernik, Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Nadaljevanka: Kanarčkova ljubica (A. Šenoa-Z. Dirnbach, r. Danijel Marušič, i. Ružiča Dja-mič, Vanja Drach, 1. del) 21.10 Zdravo 22.40 Video strani TV Koper_____________________ 11.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 13.45 TVD Novice 14.00 Tenis: turnir Virginia Slims, polfinale posameznice (prenos iz Madison Sguare Gardena, poroča Rino Tommasi) 17.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.) 17.30 Rugby: Skotska-Avstralija (pon.) 19.00 Tenis: turnir Virginia Slims, finale posameznice (neposredni prenos) 20.30 Športna oddaja: A tutto campo -kronika, reportaže, intervjuji in komentarji iz studia o nedeljskih tekmah (vodi Gigi Garzani) 22.00 TVD Novice 22.10 Tenis: turnir Virginia Slims, finale posameznice (neposredni prenos) ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder - Fek (Zora Saksida, rež. Marjana Prepeluh), nato Glasbeni listi; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Dogodivščine podeželskega gledališča ali dnevnik Anatola Firsa (tekst. in režija Mario Uršič); 15.05-19.00 Popoldanski zbornik: šport, rezultati tekem, glasba in prenosi z naših prireditev, 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Kmetijska oddaja: Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Humoreska; 18.35 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Nedeljski pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Ton-ca; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled aktualnih dogodkov in športnih rezultatov; 18.30 Humoreska; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.00 Tedenski sporedi; 8.25 Popevka tedna; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Minute z ansamblom Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktual na oddaja: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasba in športne vesti; 17.00 Made in YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Dnevnik in športne vesti; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16:30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba, nato Nočni val. || FILMI NA MALEM EKRANU Ženski liki na odru časa Na sporedu 'Radia Trst A je sobota zvečer, od 18. ure dalje, posvečena nizu s skupnim naslovom Zenska na odru časa. Ta teden je bila na vrsti že druga od osmih oddaj, ki si jih je zamislila Zora Tavčar, nosilka radijske izvedbe pa je igralka Mira Sardoč (na sliki). V oddajah je govor o vlogi in pomenu ženske kot nosilke dramskega dejanja in umetniško-idejnega sporočila v svetovni dramski literaturi. Kot je napisala v predstavitvi Zora Tavčar, so bili avtoricama vodilo » ...umetniško naj izrazitejši, najbolj večplastni in pri tem med seboj karseda razlikujoči se liki. V igralski interpretaciji najznačilnejših odlomkov iz posameznih dram bo izstopala neverjetna sodobnost ženskih osebnosti, ne le v značajskih, temveč celo v posameznih mislih in trditvah izbranih "junakinj" od Sofokla, Gotheja in Schillerja pa do Čehova. Drugi izjemni ženski lik, ki se bo pojavljal v oddaji ta teden, bo mati iz Lorcove drame Krvava svatba. V svojem razmišljanju bo najprej Zora Tavčar osvetlila trajnost drame same in značajev v luči sodobnosti ter v iskanju vzporednic v današnjem času in prostoru. Lik matere bo zaživel v interpretaciji Mire Sardoč, izpopolnili pa ga bodo Adrijan Rustja, Andrej Pisani in Livio Valenčič. CORTO CIRCUITO — Short Circuit — Kratki stik, ZDA 1986. Tv premiera v nedeljo, 20. novembra, ob 20.35, na Italia 1. Komično-fantastični film. V tajni ameriški bazi je mladi znanstvenik New-ton Crosby zgradil zelo izpopolnjenega robota, ki je sposoben izvrševati "vse" človeške funkcije in naloge. Med neurjem treskne strela prav v prostor, v katerem je shranjen robot, in povzroči nepričakovani kratki stik. Tako "zbeži" inteligentni strojček iz raziskovalne baze in se začne veliki lov ... Vojska, policija, helikopterji, vsi kot nori iščejo robot in ga skušajo uničiti, ker je oborožen z najsodobnejšim orožjem in je zato lahko nevaren. Toda simpatični robot Številka Pet je v resnici prava dobričina in se "spoprijatelji" s čustveno ekologinjo Ally Sheedy. Dekle je edino, ki ga sprejme kot živo bitje in ga ščiti pred sovražno oblastjo. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:............■___ Postaja:_______ ___ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: La valle dei pioppi 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 11.00 Nad.: La valle dei pioppi 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fantastico bis 14.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v parlamentu 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke 17.30 Rubrika: Beseda in življenje 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: II cugino americano (dram., It. 1985, r. Giacomo Batti-ato, i. Brad Davis, Vincent Spa-no, 2. in zadnji del) 22.35 Dnevnik 22.45 Rubrika: Filmske novosti 22.50 Dnevnik - posebnosti dnevnika 23.40 Aktualno: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2________________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere e maresciallo (kom., It. 1956, r. Mauro Bolognini) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 Medicinska rubrika: Trenta tre 11.05 Dok.: Kemija v laboratoriju 11.35 Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Variete: Improvvisando 88 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.40 Variete: Incredibile 22.40 Dnevnik - nocoj 22.50 Glasbena oddaja: Master 88 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Film: II pirata sono io (kom., It. 1940, r. M. Mattoli, i. E. Macario) RAI 3_________________________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Od igre do informatike 15.30 Rokomet: Imola-Bressanone 16.05 Rugby: L'Aquila-Scavolini 16.40 Kulturna oddaja: Potovanje po Italiji - Nel cuore del G ran Sas-so 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Black and blue 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.30 Variete: La TV delle ragazze 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Brskanje po skrivnostih nadnaravnega Ko na televizijskem ekranu pade beseda o neverjetnem ali skrivnostnem, o čarovniških ali demonskih pojavih, pomeni, da je spregovorila Maria Rosaria Omaggio (na sliki). Tokratno, sedmo oddajo iz niza Incredibile (na RAI 2 ob 21.40) bo posvetila razbiranju prihodnosti iz kavnih ostankov, interpretaciji črt na dlani in napovedim, ki jih spretnim bralcem nudijo karte. O starodavnih obredih Apačev bo pripovedoval Nod-Ad-Sti ali, po domače, Zimski Qrel, pravi izvedenec na tem področju. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________| 8.00 Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.05 Nan.: La časa nella prateria, 16.05 Webster 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Troppo forte (kom., It. 1985, r. Carlo Verdone, i. Carlo Ver-done, Stella Hall) 22.45 Nanizanka: Amen 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nan.: Sulle strade del-la California, 1.45 Sce-riffo a New York RETE 4 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: PiccolO alpino (pust., It. 1940, r. Greste Biancoli, i. Elio San-nangelo) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Leon Morin, pre-te (dram., Fr. 1961, r. J. P. Melville, i. Jean-Paul Belmondo) 17.00 Nanizanki: II profumo del successo, 18.00 New York, New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Le piogge di Ranchipur (dram., ZDA 1955, r. Jean Ne-gulesco, i. Lana Turner, Richard Burton) 22.30 Aktualno: Biografije -Lana Turner 22.40 Aktualno: Ciak, 23.20 Dentro la notizia 23.50 Film: Elene (dram., ZDA 1985, r. Peter Ya-tes, i. Kate Nelligan) ITALIA 1_____________ 7.15 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Supervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.35 Nanizanki: Cingue ragazze e un miliardario, 22.35 Cin Cin 23.05 Variete: Megasalvi-show 23.20 Glasbena oddaja: Rock targato Italia 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanki: Samurai, 1.15 Star Trek TMC 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Batman, 15.30 Ouartieri alti 16.00 Film: Divieto d'amare (kom., ZDA 1959, r. David Miller, i. David Ni-ven, Mitzi Gaynor) 17.40 Rubrika: Tv donna 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Dok.: Skrivnosti 22.45 Vesti: TMC News 23.00 Športne vesti ODEON 8.00 Risanke 9.00 Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in va-canza 11.30 Nad.: Aguaviva 11.30 Kviz: La spesa in va-canza 11.35 Nanizanka: VVanted 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.15 Nan.: La mamina e sempre la mamma 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 20.30 Film: Milano... difen-dersi o morire (krim., It. 1976, r. Gianni Mar-tussi, i. Marc Porel) 22.30 Film: Una bella gover-nante di colore (erot., It. 1976, r. Luigi Russo, i. Ines Pellegrini) 0.30 Filmske novosti 1.00 Nočni spored TELEFRIULI_________ 13.30 Nanizanki: II mio ami-co Bottoni, 14.00 Le isole perdute 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Accad- de ad Ankara 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Košarka: Fantoni-Irge 23.00 Dnevnik 23.30 Dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi I RTV Ljubljana 10.00 Mozaik: Zrcalo tedna 10.30 Film: Skrij se (vestern, ZDA 1955, r. Nicholas Ray, i. James Cagney, John Derek) 12.00 Video strani 17.00 Mozaik. Zrcalo tedna (pon.) 17.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Robot 17.45 Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima 18.15 Dokumentarni spored: Lov na ponirke (3. del) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Koncert iz Rezije: Ob 150. letnici rezijanske folklorne skupine (Komorni koncert RTV-Lj, dir. Anton Nanut;_ solisti - Hinko Haas - klavir, Črt Šiškovič - violina, Eva novšak-Hovška - mezzosopran; Golob, Zanettovich, Pezze, Nieder, Merku, Srebotnjak, Krek - praizvedbe) 22.20 Dnevnik 22.35 Kulturna oddaja: Osmi dan 23.15 Video godba j____TV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji 14.10 Tenis: turnir Virginia Slims (povzetki, pon.) 16.00 Dnevnik 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel - košarka in am. foot-ball NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Košarka: prvenstvo NBA, Gol-den State-Phoenix (posnetki) 22.30 TVD Novice 22.45 Športni tednik: Sportime magazine 23.00 Nočni boks: slavna srečanja 22.45 Kronika in reportaže: Šport spektakel ■ RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Tigrova duša - spomini na Alberta Rejca, Glasbeni listi in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Kakor od vetra se trese moje srce, (12.40) Zbor Milan Pertot iz Barkovelj (vodi A. Pertot; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Veleumni plemič Don Kihot iz Manče (pon. 10. dela); 15.27 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: komorna skupina Gallus Consort; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Slovenija; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodivine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Jutranja oddaja; 8.20 Glasba; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Or-kester_ Casadei; 10.00 Pregled tiska, 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Povest; 16.33 Glasba; 17.00 Blitz; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Mali koncert. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU Jo Squillo Terra Magica LP Jo Squillo je prikupna seksi plavolaska, ki je svojo uspešno kariero začela v dobi italijanskega punka, na katerega je še vedno kar precej navezana, vsaj glede kostumov in odrskih nastopov. Njen novi LP nosi naslov Terra magica in prav s tem začenja Jo Sguillo novo glasbeno pot. Najprej je zamenjala diskografsko hišo, nato pa še način izvajanja, tako da jo sedaj vidimo v čisto novi luči. Opustila je punkovski način petja in usmerila ves svoj talent v disko, rock in pop glasbo ter se tako bistveno približala predvsem mladi publiki. Čeprav je v glavnem spremenila repertoar, je ohranila nekaj karakteristik, ki jo ločijo od drugih pevcev: v svoji novi plošči je mladim namenila priredbo pesmi Luglio agosto settembre (nero), ki jo je pred mnogimi leti pela znana rock skupina Area, song pa je napisal Demetrio Stratos, avtor, ki je še nekaj let po smrti zelo aktualen. Jo Sguillo se tokrat ne predstavlja samo kot pevka, temveč tudi kot soavtor skoraj vseh pesmi. Z Giannijem Muciaccio, ki je tudi njen novi producent, je namreč oblikovala svoj novi repertoar. Kot sem že omenil, je to mešanica popa, rocka in plesne glasbe, čeprav imajo vse pesmi preveč angleškega pridiha. Kljub temu si pevka zasluži pohvalo, saj je znala izkoristiti vso svojo agresivnost in talentiranost, da bi uveljavila svojo novo osebnost. Kot producent je pomagal tudi znani glasbenik Mau-ro Paoluzzi, ki zna poiskati komericalni uspeh pri vsakem novem glasbenem projektu. Pesmi na plošči so: Diavolo, Nori sei 1' immagine che ho di te, Frutti selvaggi, Al-phabet City, Terra magica, Tu non mi cer-chi piu, Anima animale, Luglio agosto settembre (nero). PICCOLO ALPINO — Mali alpinec, Italija 1940. V ponedeljek, 21. novembra, ob 9.50, na Rete 4. Mladinski Ulm. RAI je pred leti realizirala enako naslovljeno tv nadaljevanko po znanem romanu 11 piccolo alpino italijanskega pisca Salvatora Gotte. Zgodba se dogaja v zgodovinskem letu 1915 in opisuje dramatično in obenem pustolovsko prizkušnjo malega otroka. Mali je z družino na letovanju v hribih, a v snežnem plazu izgubi očeta in ostane sam. Naposled ga najdejo avstrijski reševalci (sovražniki!) in ga pospremijo v zavod za sirote. Toda pogumni otrok zbeži in sirotišča s prijateljem in oba preplavata reko Piavo, da bi dosegla italijansko stran... Pripoved Salvatora Gotte po vzdušju spominja na zgodbe iz De Amicisove knjige Cuore, tako sta se tako izvirna zgodba kot Biancolijeva filmska verzija zelo prikupili mlajšim bralcem ali gledalcem vojne in tudi povojne Italije. Z\ VIDEO NOTES Oddaja:. Postaja: __ RAI 1________________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: La valle dei pioppi 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 10.30 Dnevnik 11.00 Nad.: La valle dei pioppi 11.15 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fantastico bis 14.15 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Italijanske kronike 15.30 Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Aktualno: Spaziolibero 17.55 Danes v parlamentu in dnevnik 18.05 Kviz: Domani sposi 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG1 - Sette 21.10 Variete: Biberon 22.20 Dnevnik 22.30 Glasbena oddaja: Nočni rock -Bon Jovi, Lita Ford, Phil Collins in ansambel U2 23.30 Aktualno: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu RAI 2________________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Cenerentola e il signor Bonaventura (kom., It. 1942, r. Ser-gio Tofano, i. Silvana Jachino) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.05 Tečaj angleščine 11.35 Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 16.55 Iz parlamenta in dnevnik 17.05 Nanizanka: I figli dell ispettore 18.00 Rubrika: Come noi 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario K oster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes 20.30 TV film: Perry Mason 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Glasbena oddaja: Master 88 23.20 Dnevnik in Filmske novosti 23.50 Film: Amore tra le rovine (kom., ZDA 1975, r. George Cukor, i. Katherine Hepburn) RAI 3________________________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti' 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Ali-ghieri - Božanska komedija 15.00 Izobraževalna oddaja: Nove meje znanosti 15.30 Popoldne z opero: Celeste Aida (Giuseppe Verdi, dir. L. Maazel) 16.30 Šport: hokej Monza-Reggiana (iz Monze), 17.00 marcialonga (iz Trenta) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Inf. oddaja: Pošto pubblico nel verde (vodijo Donatella Raffai, Tito Cortese in Nanni Loy) 22.00 Dnevnik - večerne vesti 23.15 Boks: Duran-Klottey 0.05 Dnevnik 0.20 Športna oddaja: Boks včeraj in danes Nocoj rock različnih znamk Nocojšnji televizijski večer bo potekal v znamenju rocka. Občajni Roc-kovski noči na prvi državni mreži se je namreč v zadnjem času priključil še Rock znamke Italija na Berlusconijevi Italia 1. RAI 1 nam bo postregla z raznimi poslasticami, med katerimi sta predstavnika »trdega rocka« Bon Jovi in Lita Ford, ob njiju še Phil Collins (na sliki), skupina U2 in ženske predstavnice te glasbene zvrsti. Italia 1 nam bo ponudila prenos z milanskega Gradu Sforzesco. 1 1 ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5____________ 8.00 Nanizanke: Storie di vta, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.05 Nanizanki: La časa nella prateria, 16.05 Webster 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nan.: Sulle strade del-la California, 1.50 Sce-riffo a New York RETE 4 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: Il capitano della legione (kom., Fr. 1957, r. Jean Boyer) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 FilrmVento caldo (dram., ZDA 1961, r. Delmer Daves) 17.00 Nanizanki: Il profumo del succesSo, 18.00 New York, New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Il sipario strap-pato (krim, ZDA 1966, r. Alfred Hitchcock, i. Paul Nevvman, Julie Andrews) 23.00 Aktualno: Antropos 23.45 Aktualno: Dentro la notizia 0.15 Film: Accordi sul pal-coscenico (glas., ZDA 1980, r. Jerry Schatz-berg, i. Willie Nelson) ITALIA 1___________ 7.15 Risanki 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 20.00 Risanke 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.35 Film: Aliens - Scontro finale (fant., ZDA 1986, r. James Cameron, i. Sigourney VVaever) 23.15 Variete: Megasalvis-how 23.30 Glasbena oddaja: Rock targato Italia 0.15 Aktualno: Premiere 0.25 Nanizanki: Samurai, 1.25 StarTrek TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Rubrika: Lo specchio della vita 13.30 Vesti 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanki: Batman, 15.30 Ancora tu 16.00 Film: Compagni di viaggio (dram., ZDA 1972, r. Delbetrt Mann, i. Stephnie Powers) 17.40 Rubrika: Tv donna 18.45 Dokument, o naravi 19.15 Rubrika: Lo specchio della vita 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nan.: Chicago Story 21.45 Rubrika: Galileo 22.45 Vesti, rubrika o motorjih in šport ODEON 8.00 Risanke 9.00 Nad.: II segreto di Jolanda, Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in va-canza 11.00 Nad.: Agua viva 12.00 Risanke 13.00 Variete: Sugar la fan-tastica redazione 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.15 Nan.: La mamma e sempre la mamma 15.45 Sugar... (2. del) 18.30" Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 20.30 Film: Il piatto piange (kom., It.1974, r. Paolo Nuzzi, i. A. Belli) 22.30 Film: La signora e sta-ta violentata (kom., It. 1973, r. Vittorio Sidoni, i. E. Montesano) 0.30 Filmske novosti 1.00 Nočni spored TELEFRIUL1_________ 13.30 Nanizanki: Le isole perdute, 14.00 II mio amico Bottoni 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Velike svetovne reke 18.15 Nadaljevanka: Accad-de a Lisbona 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dok.: La montagna de-gli italiani 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna oddaja 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Diamanti 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana_________________j 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Šolska TV: Planet Zemlja, Pamet je boljša ko žamet 11.00 Tečaj angleščine 17.00 Mozaik. Šolska TV (pon.) 18.00 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj! - Dušena jabolka (Jabolka radi jemo in tudi zdrava so. Za spremembo pa jih lahko pripravimo drugače, recimo tako, kot nam svetujeta Janez in muca Liza, ki sta se z njimi posladkala.) 18.05 Otroška oddaja: Ptujsko gledališče 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vremenska napoved 19.01 Obzornik, TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Oueenie (M. Korda, 4. del) 21.00 Aktualno: TV Most Ljubljana-Beograd-Sarajevo - Federacija med danes in jutri 22.30 Dnevnik 22.45 Video strani j____TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 14.10 Košarka: prvenstvo NBA (pon.) 16.00 TVD Novice 16.30 Nogomet: za pokal prvakov, Celtic Glasgow-Liverpool 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Nogomet: Celtic Glasgow-Liver-pool (pon.) 22.15 TVD Novice 22.30 Športni tednik: Sportime magazine 23.45 Rubrika o nogometu: Mon-Gol-Fiera (Pele pripoveduje o svetovnem prvenstvu) 23.15 Nočni boks: slavna srečanja (vodi Rino Tommasi) RADIO • RADIO - RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Svet Boga, Boga svet, Glasba, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) In ti, kam pojdeš v soboto zvečer? (12.40) Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman: Veleumni plemič d on Kihot iz Manče (pon. 11. dela); 15.23 Glasba, novice in pogovori; 17.10 Mi in glasba: komorna skupina Gallus Consort; 18.00 Dogodivščine podeželskega gledališča ali dnevnik Anatola Firsa (r. M. Uršič, 4. del); 18.40 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zabavna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 7.00 Jutri je drugi dan; 7.35 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Jutranja oddaja; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fe-eling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Turizem, Pismo ; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Avtomobili in avtomobilizem; 16.00 Pirandello; 16.33 Glasba; 16.00 Show business; 17.33 Glasba z ekrana; 18.00 Bubbling, 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Melodije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU ALIENS - SCONTRO FINALE — Aliens, ZDA 1986. Tv premiera v torek, 22. novembra, ob 20.35, na Italia 1. Znanstveno-fantastični film. Po prvem Alienu, Slepem potniku Ridleyja Scotta iz leta 1979, je pred nami druga nadaljevanka te nadvse spektakularne vesoljske grozljivke. Neomajna, šarmantna in mišičasta Sigourney Waever (še vedno s činom in v vlogi kapetana Ellen Ripley) se prebudi po 60 letih hibernacije v vesoljski ladji Nostromo. Samo ona je še živa po srditem spopadu z grozljivim Bitjem iz prvega Aliena, zato jo predstojniki pošljejo prav na planet, iz katerega naj bi izviralo skrivnostno Neznano bitje. Tam se je pred leti naselila kolonija vesoljskih pionirjev, ki že dalj časa ne more vzpostaviti radijskega stika z Zemljo. Strašne domneve kapetana Ripleya se uresničijo: na planetu se je razpaslo strašno vesoljsko Bitje... MODA TA N\P Lambada novi modni ples V Braziliji se je rodil nov ples. Ali bolje: v Braziliji se je pojavila moda "lambade". Kljub gospodarski krizi in težavam, s katerimi se bori ta južnoameriška zvezna država, ljudje plešejo. Ples je bil seveda znan že prej, noč svetega Pavla pa je pokazala, da je to pravi, pravcati modni pojav. V Sao Paulu so se že rodile šole. Kakih deset "lambaderij" obiskuje neverjetno dosti oseb, druge pa se bodo še pojavile, kot gobe po dežju. Z isto hitrostjo se "rojevajo" učitelji lambade. Moda je pač moda. Lambada se je pravzaprav rodila na Ka-raibskih otokih, nato se je začela širiti na severu in severu-vzhodu Brazilije. Sedaj je le vprašanje, če se bo uspela uveljaviti tudi v Riu de Janeiru. Lambada se je pojavila že pred leti. Bil je to čas predsednika Getulia Vargasa. Tedaj so jo prepovedali, češ da je pohujšljiv in nedostojen ples. Vendar časi se spreminjajo. Rahlo se je spremenila tudi lambada. Glasba je namreč zmes tradicionalnega kubanskega ritma, jamajskega reggaeja s priokusom brazilskega ritma, ob vsem tem je izvor, torej karaibski značaj še vedno zaznaven. Ples je seveda parni in izrazito erotičen. Par se hitro in dosti premika, telesi plesnih partnerjev sta vedno tesno oprijeti, še posebno od pasu dol. In tako mladi in stari plešejo lambado, ponočnjaki norijo od navdušenja za "lam-batiranjem". Prav gotovo bo k uspehu pripomogla tudi kaka znana glasbena skupina, kot, denimo, Reflexu’s, ki je pred kratkim na štiridnevnem nastopanju v Riu ponujala prisotnim skoraj izključno lambado. r A VIDEO NOTES Oddaja: Postaja: y ITALIJ A N S K E TV MREŽE I RAI1 7.15 Aktualno: Uno Mattina 9.40 Nad.: La valle dei pioppi 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 10.30 Dnevnik 11.00 Nad.: La valle dei pioppi 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fantastico bis 14.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Inf. oddaja: Otroški svet 16.00 Mladinska oddaja: Big, vmes igre in risanke 17.55 Danes v parlamentu 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: Pokal UEFA, Bayern- Inter, Dinamo-Roma, Bordeaux-Napoli, Liegi-Juventus 22.15 Dnevnik 22.35 Nadaljevanka: Sapore di gloria 22.35 Filmske novosti 23.40 Variete: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 It. košarkarsko prvenstvo RAI 2________________________| 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Grido di battaglia (vojni, 1963, r. I. Lerner, i. Van Heflin) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Inf. odd.: Kemija v laboratoriju 11.35 Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Kulturna oddaja: Bellitalia 17.50 Nanizanka: I figli delllspettore 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes 20.30 Film: Dal sbirro (dram., Fr. 1975, r. Granier-Deferre, i. L. Ventura) 22.00 Dnevnik, nato M aster '88 23.10 Dnevnik - zadnje vesti 23.35 Film: Un uomo da bruciare (dram., It. 1962, r. Vittorio Orsini, i. Gian Maria Volonte) RAI 3 J 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Znanost in kultura 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Arhitektura sodobnih vrtov 1 15.30 Popoldne z opero: Celeste Aida (Giuseppe Verdi, dir. L. Maazel) 16.30 Variete: Black and blue 16.45 Variete: Videobox 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Dnevnik - deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Film: La figlia di Ryan (dram., ZDA 1970, r. David Lean, i. Robert Mitchum, Trevor Howard) 22.05 Dnevnik 22.10 Film: La figlia di Ryan (2. del) 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Aktualno: Specialmente sul Tre 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE ■ Dve uri evropskega nogometa Danes so na vrsti prve tekme osmine finala pokala UEFA. Nogometnim srečanjem bo z neposrednimi oz. posrednimi prenosi in s povzetki sledila predvsem prva italijanska televizijska mreža. Nastopajo namreč kar štiri znane italijanske nogometne ekipe. Za nocoj od 20.30 dalje so tako napovedane tekme Bayern-Inter, Dinamo-Roma, Bordeaux-NapoIi in Liegi Juventus. Na sliki se za žogo potegujeta nogometaša Brehme (Inter) in Massaro (Roma). • ZASEBNE TV PO CANALE5_____________ 8.00 Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.05 Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK! il prezzo e giusto, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Acgua e sapone (kom., It. 1983, r. Carlo Verdone, i. Carlo Ver-done, Natasha Hovey) 22.35 Aktualno: Speciale news 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Sulle stra-de della California, 1.50 Petrocelli RETE 4_____________ 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: La torre del pia-cere (dram., Fr. 1955, r. Abel Gance, i. Silvana Pampanini) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Molto onorevole Mr. Pulham (kom., ZDA 1941, r. K. Vidor, i. R. Young) 17.00 Nan.: II profumo del successo, 8.00 New York New York 19.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Aktualno: Sono inno-cente, 21.30 Dentro la notizia, 22.30 Nonsolo-moda 23.15 Film: Assasinio sul ponte (dram., ZDA 1973, r. Maximillian Schell, i. John Voight) 0.55 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 7.15 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.35 Film: La banda degli onesti (kom., It. 1956, r. Camillo Mastrocin-que, i. Toto) 22.35 Nanizanka: Cin Cin 23.05 Variete: Megasal- vishow 23.20 Glas. oddaja: Rock tar-gato Italia 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanki: Samurai, 1.15 Star Trek TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli' Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Batman, 15.30 Ouartieri alti 16.00 Film: Tornero in pri-mavera (dram., ZDA 1970, i. Eleanor Parker) 17.40 Rubrika: Tv donna 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Inganno mortale (krim., ZDA 1985, r. John Llewllyn Moxey, i. Matt Salinger) 22.15 Dok.: Skrivnosti 22.45 Vesti: TMC aktualno 23.00 Športne vesti ODEON 8.00 Risanka 9.15 Nadaljevanki: 11 segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in va-canza 11.00 Nad.: Agua viva 11.30 Kviz: La spesa in va-canza 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.15 Nan.: La mamma e sempre la mamma 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nan.: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Flavia la monaca musulmana (dram., It. 1974, r. G. Mingozzi, i. F. Bolkan) 22.30 Film: L'ultimo treno della notte (dram., It. 1975, r. Aldo Lado, i. Flavio Bucci) 0.30 Filmske novosti TELEFRIULI_________ 14.00 Nanizanka: 11 mio ami-co Bottoni 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Accad- de a Lisbona 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dok.: Pustolovščina 20.30 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Variete: Al paradise 1.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4 SLOVENSKE. MREŽE RTV Ljubljana__________________| 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. TV drama: Stričkove sanje (Dostojevski, predstava Drame SNG, pon.) 12.05 Oddaja o kulturi: Osmi dan 12.45 Mostovi (pon.) 13.15 Video strani 16.05 Mozaik (pon.) 16.05 Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.) 16.40 Mostovi 17.15 Tečaj angleščine (pon.) 17.35 Spored za otroke in mlade: Medvedov godrnjavček (Jezernik), Krikec in pikec (Marodič) 18.15 Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Vzdrževalec (4. del) 18.45 Risanka, nato vreme 19.01 Obzornik, TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Film tedna: Vihar (dram., ZDA 1982, r. Paul Mazursky, i. John Cassavetes, Gena Rolwlands, Susan Sarandon) 22.35 Dnevnik 22.50 Mednarodna obzorja 23.30 Video strani |____TV Koper ____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o nogometu: Mon-Gol-Fiera (vodita Bruno Longhi in Maurizio Pistocchi, pon.) 14.10 Nogomet: Celtic Glasgow-Liver-pool (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel - am. football NCAA (vodi Dan Peterson) 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (neposredni prenos) 22.15 TVD Novice 22.30 Športni tednik: Sportime Magazine 22.45 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (posnetki) RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zbor Venturini od Domja (vodi Ivan Tavčar); 13.20 V našem studiu: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Veleumni plemič don Kihot iz Manče; 15.29 Glasba, novice in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Wieland Kuijken (viola da gamba); 18.00 Spomini na 68. leto; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glas. mladina; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Zajčev ansambel; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Operna literatura; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puz-zle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Harry Belafonte Harry Belafonte je po petnajstih letih molka pripravil novo LP ploščo, tokrat z naslovom Paradise In Gazankulu. Lepi Harry v teh dolgih letih pravzaprav ni molčal, saj se je stalno ukvarjal s politiko. V zadnjih dvajsetih letih je namreč sodeloval z Johnom Kennedyjem in Martinom Lutherjem Kingom in je tako postal eden od simbolov boja proti apartheidu. Bil je pobudnik snemanja pesmi We Are The World, je pa tudi ena vodilnih osebnosti gibanja, ki se bori za osvoboditev južnoafriškega temnopoltega liderja Nelsona Mandele. Plošča Paradise In Gazankulu je v celoti posvečena boju proti apartheidu. Gazankulu je južnoafriški kraj, v katerega vlada zapira po več sto tisoč temnopoltih ljudi. Komaj si ti uredijo skromno življenje, jih vojaki znova s silo premestijo v drugo taborišče. Naslov plošče je seveda ironičen. V Južni Afriki za temnopoltega človeka ni raja... Belafonte je za režim iz Pretorie seveda nezaželena oseba, zato so glasbeno podlago skrivoma posneli v Johannesburgu in jo nato zopet skrivoma poslali v New York, kjer so glasbi dodali še tekste: Pevca sicer lahko vržeš v zapor, njegove pesmi pa ne!" Belafonte nastopa te dni v Italiji. Med prvim koncertom, ki je bil v torek v Rimu, je predstavil tudi vrsto svojih starih uspešnic, kot so Banana Boat, Matilda in druge, ki se zdijo še sedaj aktualne, saj je naključje hotelo, da so danes afriško-karibski motivi znova v modi kot pred dvajsetimi leti. VIHAR — Tempest, ZDA 1982. V sredo, 23, novembra, ob 20.10, na RTV-L Filmska komedija. Ameriški režiser Paul Mazursky (Naslednja postaja Grrt enwich Village iz 1. 1976, Neporečena ženska iz I. 1978) je z inteligentnir humorjem m veliko svobodo priredil klasično gledališko delo. Pri Skahespearej si je pravzaprav izposodil le naslov in imena stranskih likov, spremenil pa j povsem čas dogajanja in glavne junake. Protagonist Mazurskyjevega predruga ™9a Viharja je uspešen newyorški arhitekt srednjih let (John Cassavetes Phillip je vse bolj sit vsakdanjega življenja in samo sanja, da bi'bežal. Zat posluša očetov nasvet in se odpravi na samotni grški otok. Pri tem mu delat družbo hčerka Miranda (15-letna odlična debitantka Molly Ringwold) in simpa tična Američanka (Susan Sarandon), ki jo sreča v Atenah... V odlični igralsk zasedbi so še Gena Rovvlands, Raul Julija in Vittorio Gassman. -----------\ VIDEO (ŠIOTES Oddaja: Postaja: Ura:___________________ v___________________ J I RAI 1 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: La valle dei pioppi 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci 11.00 Nad.: La valle dei pioppi 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fantastico bis 14.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualnosti: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanske kronike 16.00 Glas. oddaja: Zecchino d'Oro 17.35 Aktualno: Spaziolibero 17.55 Danes v parlamentu in dnevnik 18.05 Kviz: Domani sposi 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Compagni d'avventura (kom., ZDA 1962, r. Norman To-kar, i. VValter Pidgeon) 22.10 Dok. oddaja: Kvark 22.50 Dnevnik 23.00 Pet Beethovnovih Koncertov za klavir in orkester: Prvi koncert v C-duru (pianist A. Longuich in Varšavski simfoniki) 23.40 Aktualno: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti j RAI 2____________________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: L'argine (dram., It. 1938, r. Corrado D'Errico, i. Gino Cervi) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.05 Izobr. oddaja: Grazia Deledda 11.35 Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 15.30 SP v smučanju: ženski veleslalom (povzetki) 16.55 Iz parlamenta in dnevnik 17.05 Koncert: Umberto Tozzi 18.10 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.30 Film: Shaft il detective (krim., ZDA 1971, r. Gordon Parks, i. Richard Roundtree) 22.10 Dnevnik, nato Master '88 23.20 Dnevnik in Filmske novosti 23.50 Film: L’appuntamento (krim., Fr. 1961, r. Jean Delannoy, i. Annie Girardot) RAI 3________________________j 9.25 SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek (iz Val Thorensa) 12.00 Dokumentarna oddaja: Slovar 12.25 SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek (iz Val Thorensa) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Inf. odd.: Renesansa v Firencah 15.30 Popoldne z opero: Celeste Aida (Giuseppe Verdi, dir. L. Maazel) 16.20 Variete: Black and blue 16.50 Variete: Videobox 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Aktualno: Samarkanda 22.05 Film: Follia damore (dram., ZDA 1985, r. Robert Altman, i. Kirn Basinger, Sam Shepard) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Vrača se Zlati cekin Na tv ekrane se v neposrednem prenosu iz Bologne vrača letno mednarodno srečanje malih pevcev s prijetnim naslovom Zlati cekin ali Zecchino d' Oro. Na letošnjem festivalu, ki je že 31. po vrsti, bo sodelovalo šestnajst pevčkov iz Italije, Brazilije, Bolgarske, Finske, Španije, Švice in Urugvaja. Kot že v preteklih letih bo nastope nadarjenih otrok povezoval Cino Tortorella. ■ ZASEBNE T V POSTAJE CANALE 5_____________| 8.00 Nanizanki: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.05 Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 TeleMike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 1.30 Petrocelli, 2.30 Sceriffo a New York RETE 4 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: II diavolo nello specchio (dram., VB 1959, r. Anthony Asqu-it, i. Dirk Bogarde) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Dinne una per me (glas., ZDA 1959, r. Frank Tashlin, i. Bing Crosby) 17.00 Nan.: II profumo del successo, 18.00 New York New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Salvador (dram., ZDA 1986, r. Oliver Stone, i. James Wood) 22.35 Aktualno: Riflettore 23.35 Film: Addio vecchio West (vestern, ZDA 1985, r. Hugh VVilson, i. Rex 0’Herlihan) 1.15 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 7.15 Risanki 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.:FamilyTies 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 20.00 Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.10 Beverly Hills 20.35 Film: II ragazzo del Pony Express (kom., It. 1986, r. Franco Amurri, i. Isabella Ferrari) 22.20 Nanizanka: Cin Cin 22.50 Variete: Megasal- vishow 23.05 Glas. oddaja: Rock tar-gato Italia 23.50 Rubrika: Premiere 24.00 Nanizanki: Samurai, 1.00 Star Trek TMC 11.00 Nanizanka: Ai confini deli' Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.55 SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanki: Batman, 15.30 Ancora tu 16.00 Film: Occhi della men-te (dram., ZDA 1972, r. Lee Katzin, i. Telly Ša-valas) 17.40 Rubrika: Tv donna 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Stranieri nella notte (krim., ZDA 1969, r. Earl Bellamy, i. Sam-my Davis jr.) 21.55 Glasbena oddaja: George Michael 22.45 Vesti: TMC aktualno 23.00 Športna oddaja: Snežni planet 23.40 Športne vesti ODEON 8.00 Risanka 9.15 Nadaljevanki: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in va-canza 11.00 Nad.: Agua viva 11.30 Kviz: Spesa in vacanza 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.15 Nan.: La mamma e sempre la mamma 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nan.: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Zombi (srh., ZDA 1978, r. George A. Ro-mero, i. David Enge) 23.00 Nan.: I classici delhe-rotismo, 23.30 Un salto nel buio 0.30 Filmske novosti TELEFRIUU___________ 13.00 Medicinska rubrika 14.00 Nanizanka: II mio ami-co Bottoni 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Košarka: Sangiorgese-Fantoni 17.15 Nad.: I Kennedy, 18.15 Accadde a Lisbona 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Nad.: Kennedy 21.30 Dok. oddaja: Delta 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Le adora-bili creature 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana | | TV Koper 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Šolska TV: Grafične tehnike, Slovenski ljudski plesi 11.00 Film: Konvoj (dram., ZDA 1978, r. Sam Peckinpah, i. Kris Kristof-ferson, Ali McGraw) 12.50 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.30 Spored za otroke in mlade: Noro, norejše, norišnica in Pol-trona Express 18.00 Glabeni ropot 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vremenska napoved 19.01 Obzornik, TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Tednik 21.15 Nadaljevanka: Lorca (J. A. Bar-dem, 6. del) 22.55 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Prometej z otoka Viševice (dram., Jug. 1964, r. Vatroslav Mimica, i. Mira Sardoč, Slobodan Dimitrijevič, Janez Vrhovec) 9.50 Smučanje: ženski veleslalom za svetovni pokal, 1. spust (prenos iz Val Thorensa) 12.15 Smučanje: ženski veleslalom za SP, 2. spust 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel - košarka MLB in pregled ameriškega športa 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (pon.) 22.15 TVD Vse danes 22.30 Športni tednik: Sportime Magazine 22.45 Rubrika: Mon-Gol-Fiera 23.15 Nočni boks: slavna srečanja 24.00 Smučanje: ženski veleslalom za SP (povzetki) RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Za vsakogar nekaj: Pot skozi verstva, Glasba, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Debelost in akupunktura; 12.40 Moški zbor Fran Venturini od Domja (vodi Ivan Tavčar); 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Nomadi brez oaze; 15.22 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: zbor Citta di Parma (vodi Mario Fulgoni); 18.00 Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole,- 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert; ^ 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Zeleni val in Dečo Žgur; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Glasba; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete, 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka, 8.35 Glasba, 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Superpass, 10.40 Družinsko vesolje, 11.00 Turizem, 11.45 Pismo iz, 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka tedna, 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Počitnice po Jugoslaviji; 17.00 Blitz, 17.33 Mixage, 18.00 Bub-bling, 18.33 DJ; 19.00 Orkestri. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila, 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse, 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja, 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Glasbena oddaja: Going, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Prometej z otoka Viševice Prometej sa otoka Viševice, Jug. 1964. Režija: Vatroslav Mimica □ Scenarij: Vatroslav Mimica, Slavko Goldstein, Krunoslav Ouein □ Fotografija: Tomislav Pinter □ Glasba: Miljenko Prohaska □ Montaža: Katja Majer □ Igrajo: Slobodan Dimitrijevič, Mira Sardoč, Janez Vrhovec, Pavle Vujisič Nocoj, 24. 11., ob 22.55, na RTV-Lj. Dramatični film. Protagonost znanega Mimi-čevega filma je direktor uspešnega podjetja, ki se vrača na rodni dalmatinski otok, da bi bil prisoten kot častni gost na krajevni proslavi. Ta obveznost postane povod za tok razmišljanj starega aktivista o opravljeni poti. Ostarel, bolan in utrujen se na Viševici sreča z lastno preteklostjo, tu obračuna s spomini na partizanščino, na prva leta svobode, ko se je zavzemal za razvoj svojega rodnega otoka. Sem je - prometejev-sko - najprej hotel pripeljati svetlobo - elektriko. Vendar je prosvetljeni funkcionar ostal v tem svojem naporu za modernizacijo osamljen. Kot poraženec je moral celo zapustiti otok in tako je uspel drugje, na celini. Naposled se razočarani junak Mate Batula sprašuje, če je njegov uspeh lahko nadomestilo za poraze, ki jih je doživel, in za to, kar je zapustil na otoku... Hrvat Vatroslav Mimica (1923) je ena od ključnih osebnosti jugoslovanskega povojnega filma, prej kot vodilni mojster (skupno z Dušanom Vukotičem) mednarodno priznane zagrebške šole risanega filma, nato kot svojski avtor dolgometražnih del na sodobno temo. Zlasti njegovi filmi iz 60. let so s psihološko subtilnostjo in z veliko formalno veščino obravnavali žgoča vprašanja jugoslovanske družbe in sodobnosti. FOLLIA D'AMORE — Fool Of Love — Noro zaljubljena, ZDA 1985. Tv premiera v četrtek, 24. novembra, ob 22.05, na RAI 3. Dramatični film. Ameriški dramatik, igralec in scenarist Sam Shepard je znan v Italiji predvsem kot avtor scenarija za Wendersov kultni film Pariš Texas Po uspehu tega filma se je tudi Robert Altman odločil za filmsko verzijo Shepar-dovega teksta in je pri tem hotel za protagonista prav postavnega komediografa-igralca. Tako je zgradil sugestivno in nasilno psihodramo, pravzaprav nekakšno gledališko mizansceno, ki jo je obogatil z nadrealističnimi "flash-back" vložki. Klavrna ljubezenska zgodba se razvija skoraj v celoti v enem samem prostoru, na samotnem parkirišču za stanovanjske prikolice sredi puščave. Tu se pojavi samotni kavboj Sam Shepard, ki išče svojo nekdanjo ljubezen (čudovito in strastno Kirn Basinger) in še ne ve, da je njen polbrat... A VIDEO NOTES Oddaja: ' Postaja: ^ ■ ' - j RAI1 ~ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.25 SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek (iz Val Thorensa) 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo alle dieci 11.00 Nad.: La valle dei pioppi 11.55 Vreme in dnevnik 11.30 Ci vediamo alle dieci (2. del) 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fantastico bis 14.15 Glasbena oddaja: Discoring 15.00 Izobr. oddaja: Inguietudine 16.00 Glasbena oddaja: Lo Zecchino d'Oro (vodi Cino Tortorella) 17.55 Iz parlamenta in dnevnik 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: L'inchiesta (dram., it. 1986, r. Damiani Damiani, i. Keith Carradine, Lina Sastri), nato aktualnosti Viaggio intorno alluo-mo (vodi Sergio Zavoli) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Informativna oddaja: Umetniki pred ogledalom RAI 2________________________, 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Moglie e buoi... (kom., It. 1956, r. L. De Mitri, i. G. Cervi) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 Medicinska rubrika: Trenta tre 11.05 Tečaj angleščine 11.35 Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 12.25 SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 16.55 Iz parlamenta in dnevnik 17.05 Rubrika o zdravju in estetiki 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fate il vostro gioco 22.20 Dnevnik - športne vesti 22.30 Glasbena oddaja: Master '88 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Film: La valle dei re (pust., ZDA 1954, r. Robert Pirosh, i. Robert Taylor, Eleanor Parker) RAI 3________________________ 12.00 Informativna oddaja: Vabilo v gledališče - II galantuomo per transazione (Giacinto Giraud, i. Carlo Romano) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Izobraževalna oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo 15.30 Popoldne z opero: Celeste Aida (Giuseppe Verdi, dir. L. Maazel) 16.35 Variete: Black and blue 17.10 Aktualno: Spaziolibero 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Aktualnosti: Telefone giallo 21.50 Dnevnik - nocoj 23.15 Znanstvena rubrika: Delta 23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Šport: jahanje 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Rumeni telefon odgovarja Na RAI 3 se začenja nov niz aktualnih oddaj Telefono giallo, ki se ukvarja z dogodki črne kronike. Na »rumeni telefon« bo tudi tokrat odgovarjal Corrado Augias (na sliki). Telefonska številka 06/8262 je na razpolago vsem, ki lahko z raznimi podatki pripomorejo k rešitvi obravnavanega primera. Danes ob 20.30 bo govor o umoru industrij ca in ženskarja Carla Mazze. • ZASEBNE T V POSTAJE CANALE5______________| 8.00 Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 C est la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Polizza droga (krim., It. 1987, r. Steno, i. Bud Spencer) 22.30 Aktualnosti: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo shovv 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nan.: Sulle strade del-la California, 1.45 Sce-riffo a New York RETE4______________ 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: Col ferro e col fuoco (pust., It.-Fr. 1962, r. Cerchio-Ber-gonzelli, i. J. Crain) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: II jolly e impazzi-to (dram., ZDA 1957, r. Charles Vidor, i. Frank Sinatra, Jeanne Crain) 17.00 Nanizanki: II profumo del successo, 18.00 New York New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Prudenza e la pillola (kom., VB 1967, r. F. Cook, i. Deborah Kerr, David Niven) 22.20 Dok. odd.: Off limits 23.05 Aktualno: Dentro la notizia 23.35 Film: La fuga di Eddie Macon (dram., ZDA 1983, r. Jeff Kanew, i. Kirk Douglas) 1.25 Nanizanka: Vegas ITALIA 1____________ 7.15 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide, 12.30 Hazzard 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Aktualno: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee- 15.05 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.35 Film: Scarface (dram., ZDA 1983, r. Brian De Palma, i. Al Pacino) 23.50 Variete: Megasal- vishovv jay Television Tečaj angleščine 0.05 Glasbena oddaja: Rock targato Italia 0.50 Rubrika: Premiere 1.00 Nan.: Star Trek TMC_________________ 9.20 SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek 11.00 Nanizanka: Ai confini deli' Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.25 SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip clip 15.00 Nanizanki: Batman, 15.30 Ouartieri alti 16.00 La marea della morte (dram., ZDA 1953, r. John Sturges, i. Barbara Stanwyck) 17.30 Rubrika: Tv donna 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Cercando la Garbo (dram., ZDA 1984, r. Sidney Lumet, i. Anne Bancroft) 22.20 Nanizanka: II teatro di Ray Bradbury 22.55 Vesti: Stasera News 23.10 Športne vesti ODEON 8.00 Risanka 9.00 Nadaljevanki: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in va-canza 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.15 Nan.: La mamma e sempre la mamma 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 20.30 Film: Tutti a sguola (kom., It. 1979, r. Pier Francesco Pingitore, i. Pippo Franco) 22.30 Športna oddaja TELEFRIULI__________ 13.00 Dok. odd.: Italijanske kronike, 13.30 Delta 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nad.: I Kennedy, 18.15 Accadde a Lisbona 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kmetijska oddaja: Zelena dežela 20.30 Nanizanki: Le isole perdute, 21.00 II mio amico Bottoni 21.30 Inf. tednik: Tigi 7 22.00 Dok.: Velike reke 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Le adora-bili creature 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ 1 p ' slovenske mreže. • RTV Ljubljana________________j 9.10 Video strani 9.20 Mozaik: Tednik 10.20 Mednarodna obzorja 11.00 Nad.: Lorca (pon. 6. dela) 12.25 Video strani 16.45 Mozaik: Tednik (pon.) 17.45 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Vrnitev antilope (7. del) 18.15 Poljudnoznanstvena serija: Pesem kraškega gozda (V svetu apnencev in dolomitov je boj za obstanek trši, tako dreves kot ljudi...; 3. del) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.25 Nadaljevanka: Melba (R. Mc Do-nald, 3. del) 21.20 Dokumentarec: Čas negotovosti - Usodna tekma (8. del) 22.20 Dnevnik 22.35 Film: Smrt v Kanaanu (dram., ZDA 1970, r. Tony Richardson, i. Stefanie Powers, Paul Clemens) 0.25 Video strani | TV Koper_________________________ 9.50 Smučanju: moški veleslaloma za SP, 1. spust (iz Menuiresa) 12.25 Smučanje: moški veleslalom, 2. spust 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 14.10 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Šport: ameriški football NFL 22.30 TVD Novice 22.45 športni dnevnik: Sportime magazine 23.45 Nočni boks: slavna srečanja 24.00 Smučanje: moški veleslalom za SP (povzetki) RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: restavratorska delavnica, glasbeni listi, paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled dnevnega tiska,- 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi, Filmi, Zbor Primorec-Tabor (vodi Vilma Padovan); 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Sto nagrad za moj zaklad; 14.30 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Nomadi brez oaze; 15.21 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jug. narodov; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Vita Muženiča; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.35 Popevke po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Nekdanje popevke; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 O opereti. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za prijetno popoldan; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val. $ FILMI NA MALE M EKRANU Alberto Tomba j Danes, 25. novembra se bo z veleslalo- 1 mom v francoskem kraju Val Thorens za- 1 čela nova sezona moškega svetovnega I smučarskega pokala (dekleta se bodo prvič 1 spoprijela s količki dan prej v istem kraju 1 in isti zvrsti). Mnogi napovedujejo, da bo 1 osrednja osebnost »belega cirkusa« tudi le- I tos Italijan Alberto Tomba, atipični šampion, ki sta mu v enaki meri všeč zmaga na tekmovanju in »brezskrbno« življenje. Njegova neresnost je taka, da so postavljeni na glavo prav vsi zakoni športne etike vrhunskega tekmovalca in recept, da je le »zdravo« športno življenje pogoj za uspešno kariero, pri njem nima prave veljave. Kljub temu napovedujejo strokovnjaki v italijanskem smučarskem taboru še nadaljnji vzpon bolonjskega lahkoživca. Zdaj mu pripisujejo več možnosti tudi v superveleslalomu, v veleslalomu in slalomu pa že tako naj ne bi imel enakovrednih tekmecev. Toda Tomba, ki je prav gotovo pameten fant in kljub nasprotnemu videzu tudi spreten diplomat, modro opozarja: »Vsi pričakujejo, da bom zmagal že v uvodni pokalni tekmi, toda najraje imam kolajne, zato je moj glavni letošnji cilj uspeh na S svetovnem prvenstvu, februarja v Vailu.« Če naj sodimo po besedah njegovega trenerja za atletsko pripravo Vitturja, pa bo Tomba vendarle prednjačil skozi vso sezono. Športna forma mu ne povzroča skrbi, pri njem je važno le razpoloženje! Športni portret SCARFACE — Brazgotinec, ZDA 1984. Tv premiera v petek, 25. novembra, ob 20.35, na Italia 1 Filmska kriminalka. Ameriški naslednik Alfreda Hitchcocka Brian De Pal ma, se je po začetnih okrutnih psiholoških srhljivkah (Čarne iz 1. 1976, Oblečei za umor iz 1. 1980, Blow Out iz 1. 1981) posvetil prenovi in preobdelavi klasičneg. ameriškega gangsterskega filma. S svojo najnovejšo uspešnico Nedotakljiv (1987) je realiziral razvpitejšo in bolj spektakularno inačico znane tv nadaljvanke iz 50. let, ki jo še danes vrtijo italijanske zasebne postaje. S tem filmom pa je opravil dopadljiv "remake" po zgodovinskem Scarfaceu Hovvarda Howksa iz 1 1932. Današnji Paul Muni-Al Capone je Al Pacino-Tony Montana, zakrknjen: kubanski gangster, ki pride pod krinko političnega ubežnika v ZDA, da bi se uveljavil v tamkajšnjem kriminalnem podzemlju. In res s svojo surovostjo ir cinizmom prodre v sam vrh tihotapljenja in biznisa z mamili. ( ----------------------\ VIDEO NOTES Oddaja: ‘ ■ ’ ____ Postaja: : - •' ■ - Ura: V_______________________) Koncerti v Reziji niso vsakdanja zadeva, zato je bila prireditev 28. oktobra z nastopom Komornega orkestra RTV-Lj ob dirigentu Antonu Nanutu praznična priložnost, ki jo je bilo res škoda zamuditi. Razlogov za praznik je bilo seveda več: v prvi vrsti 150. obletnica rezijanske foklorne skupine, ki je nudila »izgovor« za prireditev; ob orkestru, ki je bil glavni nosilec sporeda, gotovo tudi izvrstni izvajalci-solisti in prisotnost skoraj vseh skladateljev, ne nazadnje pa praizvedba sedmih skladb slovenskih in italijanskih avtorjev, ki jim je Rezija nudila navdih. Poslastica zase je bilo izvajanje prve skladbe na sporedu: ob Komornem orkestru-sta namreč nastopila dva rezijanska citiravca, ki sta si izmenjavala citiro in bunkulo. Neobičajnost skupnega igranja orkestra in ljudskih godcev je navdušila občinstvo, prav gotovo pa bo navdušila tudi gledalce, ki bodo lahko prisluhnili posnetkom koncerta na sporedu RTV-Ljubljana v ponedeljek, 21. 11., ob 20.10. Ureja: Sodeluje: Nadja Kriščak Damjana Ota Filmi: Šport: Kinoatelje Saško Koren Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: Grafična zasnova: Križmančič, Ferrari, AGI in ADN Kronos Andrej Pisani Uredništvo ne odgovarja za morebitne spre- membe tv sporedov. Tedenski pregovor: Svet je fotografski aparat: nasmeh, prosim! ( ameriški) SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 90 leti: 20. 11. 1898 je bilo v Lonjerju ustanovljeno Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine. OSEBNOSTI: □ 19. 11. 1898 se je v Solkanu rodil alpinist Klement Jug, ki se je 11. 8. 1924 ponesrečil v Severni triglavski steni. - □ 22. 11.- 1953 je v Ljubljani umrl pisatelj in politik Etbin Kristan, ki se je rodil 15. 4. 1867 prav tako v Ljubljani. □ 25. 11. 1973 je v Ljubljani umrl učitelj in pevovodja Viktor Čermelj, ki se je rodil 12. 11. 1899 v Barkovljah. lune 11. ob Ljubljana °pera SNG Nocoj, 19, n„ ob 19. uri: Figarova svatba (VVolfgang Amadeus Mozart), dir. Wolfgang Scheidt. V torek, 22. 11., ob 19. uri: Faust (Charles Gounod), dir. Vladimir Kobler (ponovitev 25. 11. ob 15. uri). .četrtek, 24. 11., ob 19. uri: Rigoletto (Giuseppe Verdi), dir. wolfgang Scheidt. Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v sredo, 23. 11., ob 19.30: premiera pred-s ave Tišina, smejemo se! - Made in Ljubljana, rež. Andres Valdes. astopa prva slovenska in edina jugoslovanska skupina pantomi-ki jo sestavljajo: Andres Valdes, Jana Kovač, Tanja Zgonc, ^)°jca Pfeifer, Živa Gorup, Vlado Zorc, Gregor Lorenci in Milan sivec (ponovitvi 24. 11. ob 11. in 19.30). Drama SNG Ljubljana v torek, 22. 11., ob 19.30: Volčji čas ljubezni (Rudi Šeligo), rež. Meta Hočevar (ponovitvi 24. in 25. 11.). IR srec*°' 23. 11., ob 17. uri: premiera predstave Vilinček z ,uen Minoli-Herbert G run), rež. Janez Vrhunc (ponovitev 25. 1 •Mala drama Nocoj, 19. in ob 20. uri: enodejanki Krvnika in Guernica (Fer-ando Arrabal), rež. Jurij Souček (ponovitev 25. 11.). MGL Ljubljana Jan t0p®^‘ 22. 11., ob 19.30: Klementov padec (Drago Jančar), rež. V srsdo, 23. 11., ob 15.30: Elektrino maščevanje (Mirko Zupan-<9' [ež. Mile Korun (ponovitev 25. 11. ob 19.30) (*V,četrtek, 24. 11., ob 19.30: premiera predstave Dachavski procesi V-arko Petan), rež. Žarko Petan. Lutkovno gledališče v VELIKI DVORANI danes, 19. 11., ob 11. in 17. uri: Sapramiška vetlana Makarovič), rež. Nace Simončič. . KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 22. 11., ob 17. uri: aj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar. , v VELIKI DVORANI v četrtek, 24. 11., ob 20. uri: Lizistrata Wistofanes), rež. Edi Majaron. V VELIKI DVORANI v petek, 25. 11., ob 17. uri: Armando in Joli ^r|redba narodnih pravljic Jelene Sitar), rež. Jelena Sitar, gostuje Kovno gledališče Maribor (ponovitev 26. 11. ob 11. in 17. uri). Tržič Občinsko gledališče rež ?reC°^' 19' 1L' ob 21. uri: v okviru gledališke sezone Teatra ,atto - Sen kresne noči (William Shakespeare), nastopa mad-SK° gledališče Tanulmany Theatre. ®ENETKE ^^^aDšče Goldoni Alrir?-r°L *9' 11,1 °b 20.30: E torna maggio (Giuseppe Manfridi), rež. 1 erlizzi, recital Line S astri (ponovitev 20. 11. ob 16. uri). Gledališče Ridotto p ].,ocoi: 19. H., ob 21. uri: Legami pericolosi (Ida Omboni-Paolo nr,Jl rež- Paolo Poli, nastopata Paolo Poli in Milena Vukotič (polive 20., 21., 22., 23., 24. in 25. 11.). TREVISO Občinsko gledališče (j; 22. 11., ob 20.30: opera Lamico Fritz (Pietro Mascagni), velmo Pidi, rež. Mario Zanotto (ponovitev 24. 11.). LJUBLJANA Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v torek, 22. 11., ob 20. uri: Tomaž Pengov - pesmi z nove in stare LP plošče. V SREDNJI DVORANI v petek, 25. 11., ob 19.30: Zvočnost slovenskih pokrajin - nastopa duo Omerzel-Terlep z gosti, predstavitev slovenskih ljudskih pesmi in glasbil ob 10-letnici dua. NOVA GORICA Kulturni dom V VELIKI DVORANI v sredo, 23. 11., ob 20.15: koncert Simfoničnega orkestra Sofijske filharmonije, Veselin Pantelejev - violina, dir. Emil Tabakov (Stojanov, Bruch, Dvoržak). TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 25. 11., ob 20.30: klavirski recital Jorgeja Boleta (Liszt, Schubert, VVagner). VIDEM Auditorium Zanon V petek, 25. 11., ob 21. uri: v okviru glasbene sezone Contatto Musiča - nastopa Willem Breuker Kollektief (ponovitev 26. 11.). MESTRE Gledališče Toniolo V torek, 22. 11., ob 20.30: klavirski koncert Gerharda Oppitza (Brahms). V četrtek, 24. 11., ob 21. uri: koncert skupine Chik Corea Elek-tric Band. BENETKE Cerkev Santa Maria delle Grazie Nocoj, 19. 11., ob 21. uri: koncert dua Pietro Serafin - violončelo in Daniela Cenedese - klavir (Beethoven, Prokofjev, Debussy). Gledališče La Penice V nedeljo, 20. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -klavirski recital Jorgeja Boleta (Liszt, Schubert, VVagner). Cerkev Pieta V ponedeljek, 21. 11., ob 20.30: koncert Tria Consort Wien. Cerkev Pantalon V torek, 22. 11., ob 17. uri: koncert zbora Piccoli cantori venezia-ni, dir. Mara Bortolato, na orgle spremlja Gian Andrea Pauletta. LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI nocoj, 19. 11., ob 19. uri: v okviru proslavljanja 25. obletnice SMELT - baletni večer s Carlo Fracci, Pavlom Chalmerjem in ansamblom II balletto di Venezia (odlomki iz baletov Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, La Sylphide Jeana Schne-itzhofferja; Carmina burana Carla Orffa; koreografije Johna Cran-ka, Filippa Taglionija in Giuseppeja Carboneja). V OKROGLI DVORANI v četrtek, 24. 11., ob 17. uri: okrogla miza na temo Pogovarjamo se o aidsu. Spregovorili bodo: člana Republiške komisije za aids prof. dr. Borut Drinovec in prof. dr. Miha Likar, prof. dr. Ljerka Glonar za področje transfuziologije, dr. Ludvik Vidmar za področje klinične diagnostike in zdravljenja, prim. dr. Dunja Piškur-Kosmač za področje epidemiologije in prof. dr. Jože Lokar za področje psihiatrije. Moderator bo novinar Vitko Kogoj. GORICA Kulturni dom V četrtek, 24. 11., ob 20.30: Gorica Kinema '88 - film Bagdad cafe (ZRN 1987), rež. Percy Adlon; prireditelj Kinoatelje. V soboto, 26. 11., ob 20.30: jazz koncert Jimmyja Ovvensa; prireditelj UNIFAX. V nedeljo, 27. 11., ob 8. uri: tretji lokostrelski turnir; prireditelj ŠD Naš prapor. Ob 7. obletnici Kulturnega doma V petek, 25. 11., ob 20.30: koncert ansambla Slak. V petek, 2. 12., ob 20. uri: zabavno-športna prireditev z nastopom Zlate selekcije. • Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni spored. Informacije tudi po telefonu (št. 0481/33288, Ulica Brass 20, 34170 GORICA). DORNBERK Nocoj, 19. 11., ob 20.30: igra skupina Power Play iz Portoroža. HUM Nocoj, 19. 11., ob 20.30: igra skupina Šank Rock iz Titovega Velenja. BUKOVICA V nedeljo, 20. 11., ob 20.30: igra skupina Romeo iz Ljubljane. ŠEMPAS V petek, 25. 11., ob 20.30: igra skupina Agropop iz Ljubljane. KOBJEGLAVA V petek, 25. 11., ob 20.30: igra skupina Mad Mix iz Avstrije. razstave BENETKE □ SCUOLA GRANDE S. GIOVANNI EVANGELISTA: dela arhitekta Jožeta Plečnika v dobi 1872-1957 (vsak dan 10-12.30 in 15.30-19). □ CERKEV SAN STAE: Magični svet Rafaela Coronela (na sliki) z deli Diega Rivere in Fride Kahlo (vsak dan 10-12 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 12.). □ PALAČA FORTUNV: fotografska razstava Paparazzi 1953-1964 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 12.). □ MUZEJ CORRER: razstava ob 100-letnici rojstva Giorgia De Chirica (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 15. 1. 1989). □ PALAČA FORTUNV: Revolucija v dnevni sobi - Sovjetski porcelan 1917-1930 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 27. 11.) VIDEM □ GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI - SALA DIDATTICA: stalna razstava Sodobni furlanski umetniki - iz zbirk videmske Galerije sodobne umetnosti (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob nedeljah 9.30-12.30, ob ponedeljkih zaprto). □ MESTNI MUZEJ (Ul. Zanon 24): Vojna - podobe med mitom in zgodovino, razstavlja 34 umetnic iz Italije, Nemčije, Avstrije in ZDA; dokumentarna razstava risb Charlotte Salomon 1917-1943 z naslovom Življenje ali gledališče? (vsak dan 9.30-12.30 in 16-18, ob nedeljah popoldne in ponedeljkih zaprto, do 11. 12.). FAGAGNA □ OBČINSKA PALAČA: razstava Giovannija Pellisa (vsak dan 15.30-19, ob sobotah in praznikih tudi 9.30-12.30, do 18. 12.). LJUBLJANA □ NARODNA QALERIJA (Cankarjeva 20 - tel. 061/219740): stalna zbirka slovenske umetnosti od gotike do impresionizma (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto). □ MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): Sodobna kitajska umetnost (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 27. 11.). □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): v ponedeljek 21. 11. ob 13. uri odprtje razstave Trenutek v slikarstvu Bosne in Hercegovine (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto). GORICA □ KULTURNI DOM: ob 7. obletnici KD - razstava akademskega slikarja Andreja Jemca. filmske premiere eva fornazarič tu in tam roberto pusiol V smrt zaradi »angelčkov« Med mitom in zgodovino Isabelle Huppert v vlogi Marie UN AFFARE Dl DONNE (UNE AFFAIRE DE FEMMES) Produkcija: Marin Karmitz za MK2 Production, Films A2, Films du Camelia in La Sept, Fr. 1988 □ Scenarij: Colo Tavernier in Claude Chabrol po istoimenskem romanu Francisa Szpinerja □ Režija: Claude Chabrol □ Fotografija: Jean Rabier □ Igrajo: Isabelle Huppert (Marie), Francois Cluzet (Paul), Dani (Loulou), Nils Tavernier (Lucien) Kakšne obrise imajo vojna in povojna leta v očeh tridesetletne matere dveh malih otrok? Literatura in film nas učita, da je variant nič koliko in med tolikimi najde svoj kotiček tudi zgodba o materi, ki je sebi, svojima otrokoma in možu lajšala življenje na »nemoralen« način. Ni se prodajala vojakom, je pa dajala v najem dve sobici, v katerih sta lahko »pošteno« zaslužili dve prostitutki, ki sta ji seveda redno plačevali stanarino. Največ denarja, uslug in porab-nih predmetov (od gramofona do mila) pa si je ženska prislužila tako, da je »ustvarjala angelčke«. Pomagala je dekletom, ki so zanosile z nemškimi vojaki, ženskam, ki so ob vsaki obletnici poroke donosile novega otroka, prijateljicam, ki so jim poslali zaročenca na prisilno delo v tujino. Z gumijasto cevčico in nekaj litri vrele milnice si je mati lahko privoščila nekaj marmelade za svoja otroka, s tem pa si je nakopala tudi grajo »omikane« družbe in zgledno kazen. Ženska je bila namreč obglavljena, s svojim življenjem pa ni plačala izključno za moralne grehe, ki jih je zakrivila, pač pa je morala zbrisati tudi sramoto francoske vlade. Tako se v Chabrolovem filmu prepletata fikcija, v kateri se je mojstrsko izkazala Isabelle Huppert (za svojo interpretacijo je bila deležna pomembnega priznanja na letošnjem beneškem festivalu) in resnična življenjska pripoved zadnje Francozinje, ki so jo obglavili z giljotino. Politično polomijo Petainove kolaboracionistične vlade v Vichiju so skušali oprati tudi s krvjo oseb, ki so »delale sramoto francoski morali«. Med temi je bila tudi brezskrbna Marie, ki se kljub vojni ni hotela odreči življenju. Lovcem na škandale naj povem le še to, da se film zaključi z bogokletno molitvijo, vendar moram zapis zaključiti z opozorilom na igralski talent Frangoisa Cluzeta, ki se ga morda še spominjate iz film Round Midnight. Velika mati Isabelle Deganis stiska pesti. Minerva Glorie Persiani (na sliki) je v svoji bojevitosti skoraj ponižna, morda zaradi odpadnih materialov, iz katerih je izdelana. Vedri, a odločni pogled Partizanke (avtorica je Emilia Dellaca) je uperjen v daljavo. Ti liki nam posredujejo vrsto vtisov, ti liki so nosilci glavnega sporočila razstave z naslovom Vojna - podobe med mitom in zgodovino. Razstavo v videmskem Mestnem muzeju je pripravil Furlanski odbor -ženska, umetnost, raziskovanje in preizkušanje (Comitato friulano donna, arte, ricerca e sperimentazione), razstavlja pa 34 žensk-umetnic iz Italije, Nemčije, Avstrije in ZDA. V svojih delih razmišljajo o groznem in velikem pojavu vojne. Ta razmišljanja ne slonijo na osebnih izkušnjah ali spominih, temveč rastejo iz nekega skup-nočloveškega čutenja, pogosto jih spodbujajo vsakodnevni dogodki, včasih pa prihajajo iz posameznikove podzavesti. Sporočilo je zato skupno, ne da bi bilo enovito, različni glasovi posredujejo različne vtise o isti izkušnji. Velika mati, Minerva in Partizanka postanejo tako simboli neuničljive volje po življenju, zmagoslavja življenja nad smrtjo in razuma nad kaosom. Razstava na temo vojne je že tretja pobuda omenjenega ženskega odbora, ki s svojo prisotnostjo spodbujevalno deluje v Vidmu in okolici. Vodi ga Dora Bassi, slikarka in kiparka, ki redno poučuje na Likovni akademiji v milanski Breri. Med zanimive pobude iz preteklosti sodi razstava o poroki, ki se je delila na dva sklopa: Poroka med furlanskimi kmeti in Fantazija na poti k poroki ali lutka Barbie in romani iz zbirke Harmony. Drugačno odmevnost je seveda imelo mednarodno srečanje v Špetru leta 1987, na katerem so antropologinje, zgodovinarke in sociologinje razpravljale o vojni in njenih posledicah. V okviru videmske razstave je poseben prostor posvečen risbam Charlotte Salomon, židovske slikarke, ki je umrla v Auschwitzu leta 1943. Ta monografski del nosi naslov Življenje ali gledališče. Osnovne smernice deželnega načrta za področje socialnega skrbstva Obisk deželne odbornice Lambertijeve na Goriškem Kakšna je nova usmeritev na področju socialnega skrbstva, ki izhaja iz drugega deželnega načrta in kakšne naj bodo povezave z zdravstvom. O tem je tekla beseda te dni na srečanjih, ki jih je imela deželna odbornica za socialno skrbstvo Paolina Lamberti Mattioni (PSI) z upravitelji Goriške občine in nekaterih drugih občin v pokrajini ter z upravitelji nekaterih javnih ustanov, ki skrbijo za ostarele in handikapirane. Lambertijeva je tudi obiskala nekaj teh ustanov ter se tako neposredno seznanila z delom in številnimi težavami. Tako se je Lambertijeva srečala z odbornikom za socialno skrbstvo v goriški občini Culotom ter s predsednikom upravnega sveta doma za ostarele v kočniku, Albertijem, bila je na obisku v Ron-kah, pri tamkajšnjih upraviteljih ter pri pokrajinskem konzorciju za rehabilitacijo. Namen obiska je bil, kakor je sama poudarila, predvsem, da se seznani z dejanskim stanjem in da se ob upoštevanju le-tega zagotovijo najbolj primerne rešitve. Na področju socialnega skrbstva smo namreč sredi prehodnega obdobja. Na podlagi pred kratkim odobrenega deželnega načrta je v pripravi nov zakon, ki naj bi zamenjal dosedanjega (št. 35). Predvidoma bo do tega prišlo sredi prihodnjega leta. Prav tako naj bi Dežela čimprej poskrbela za ureditev zakonov tudi na drugih področjih socialnega skrbstva. Lambertijeva je še posebej poudarila štiri izhodiščne smernice novega načrta, ki je bil sicer odobren še v prejšnji zakonodajni dobi. Prva zadeva organizacijo osnovne strukture na terenu (to naj bi dosegli s povezovanjem med občinami in drugimi ustanovami), druga ustanovitev posebne informativne službe, namenjene občanom, da se seznanijo z različnimi možnostmi družbenih posegov, tretja in četrta pa se nanašata na pripravo strokovno usposobljenega osebja, na sodelovanje med socialno službo in zdravstvom itd. Deželna odbornica je imela ob obisku na Goriškem tudi srečanje na sedežu so- cialistične stranke, kjer je tekla beseda tudi o aktualnih in obenem kočljivih vprašanjih povezave med zdravstvom in socialnim skrbstvom in tudi glede izvajanja obvez glede organizacije posebnih struktur v bolnišnicah v Krminu in Gra-dežu. V Tržiču danes posvet pnevmologov Danes bo v tržiškem občinskem gledališču 11. deželni strokovni posvet združenja proti jetiki in obolenjem na dihalih. Posveta se bodo udeležili poleg zdravnikov za pljučne bolezni iz naše dežele, tudi nekateri priznani strokovnjaki iz Avstrije in Jugoslavije ter Madžarske. Na posvetu, ki se bo pričel ob 8.30 bodo razpravljali o zelo razvejani problematiki, od ustreznih zdravstvenih uslug do različnih načinov terapije pljučnih bolezni in bolezni dihal. Posebno pozornost bodo namenili razpravi o povezanosti med okoljem in pojavom bolezni. Kljub vsemu vabi Spolverini jutri na Travnik Uradno stališče nadškofa: Cerkev ne priznava videnj Goriška nadškofija je včeraj končno objavila večkrat napovedano uradno stališče o domnevnih prikazovanjih, ki naj bi jim fotograf Vittorio Spolverini bil priča pri Fari. Doslej je bilo dogajanje s tem v zvezi osredotočeno na travnik ob Majnici, kjer se vsak popoldan redno zbirajo desetine, večkrat stotine vernikov. Sedaj pa dobiva stvar drugačne, za Cerkev bolj zaskrbljujoče razsežnosti, ko Spolverini napoveduje, da se bo Marija prikazala jutri ob 18. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku in zahteva, naj župnik njemu in njegovim privržencem zagotovi nemoteno združevanje v cerkvi. Znano je bilo, da Cerkev ne namerava ugoditi tej zahtevi in da ima o fenomenu svoje, precej skeptično stališče. Včeraj je nadškof Bommarco posredoval tisku izjavo, v kateri utemeljuje to zadržanje. Uvodoma ugotavlja, da je poslušal gospoda Spolverinija in mu tudi dal nekaj priporočil za njegovo duhovno življenje. Na osnovi razgovora in informacij iz različnih virov škof ugotavlja sledeče: 1. Do srečanj z Bogom skozi vero mora - v skladu s cerkvenim naukom -priti s posredovanjem božje besede, katekizma in zakramentov znotraj Cerkve. 2. Cerkev ni nikoli priznala zasebnih razodevanj kot izkušenj, na katerih naj temelji vera; če ne temeljijo na bolezni ali laži, imajo te izkušnje lahko pomen zgolj za osebo, drugim vernikom pa so lahko v pomoč šele p° uradnem priznanju Cerkve. 3. V Italiji je čedalje več podobnih primerov, kar zmanjšuje njihovo verodostojnost; ta domnevna prikazovanja ne razodevajo ničesar razen temačnih groženj, ki povzročajo šibkejšim nepotrebne in vraževerne bojazni. 4. Tovrstne izkušnje zato niso del poti krščanske vere. Zaradi tega škof zaključuje s pozivom vernikom in duhovnikom naj ne sodelujejo pri tovrstnih oblikah združevanja in naj jih ne gostijo v cerkvenih prostorih. Ostro stališče škofa pa ne pretirano vznemirja Spolverinija, ki vabi vse svoje privržence jutri popoldne na Travnik. Priporoča jim, naj s seboj prinesejo svečke in lučke. Podobno kot na rock koncertih bi tako moral biti koreografski učinek zagotovljen. Po dveh mesecih v Gradežu sinoči spet občinski svet Iz avgustovske vročine direktno v jesensko-zimsko mrzlo vlago. Tako bi lahko, uporabljajoč vremensko prispodobo, označili včerajšnjo sejo občinskega sveta v Gradežu. Zadnjič se je sestal pred skoraj osemdesetimi dnevi, sredi poletne pripeke, ob velikih razprtijah in totalni nejasnosti. Glede slednje bi veljalo zapisati, da so stranke v več kakor dveh mesecih sicer poskušale poiskati tako ali drugačno rešitev. Med drugim naj bi v tem času prišlo do prestopa dveh članov Giusti-zia e liberta — tej skupini pripada tudi županja Monica Salvador — v vrste socialistične stranke. Po obvezah in napovedih zadnje in predzadnje seje naj bi Salvadorjeva v najkrajšem času podala ostavko. Ta točka je bila sicer tudi uvrščena v dnevni red včerajšnje seje, ki se je pričela s precejšnjo zamudo in do trenutka, ko to poročamo se razprava še ni pričela. Začetni del seje je potekal povsem normalno, ob obravnavi številnih vprašanj. Interpelacija KPI na Deželi Deželni svetovalci KPI Bratina, Pa-dovan in drugi so naslovili deželnemu predsedniku interpelacijo o stanju glede izvajanja preustroja zaprtih bolnišnic v Gradežu in Krminu. Komunisti, ki ugotavljajo, da je o predlogu odbornika Brancatija o povsem novi bolnišnici za celo Goriško sicer treba razpravljati brez predsodkov, da pa ta predlog ne sme postati alibi za nedelovanje organov, ki bi morali upravljati goriško zdravstvo. Podpisniki ugotavljajo, da je deželni načrt iz leta 1985 predvidel zaprtje bolnišnic v Krminu in Gradežu, hkrati pa je bila predvidena ohranitev nekaterih zdravstvenih služb in ustanovitev novih, s katerimi naj bi v obeh krajih omilili težave zaradi izgube bolnišnic. Kakšno je danes stanje? Razprava na preturi v Tržiču Rešena uganka glede najdbe fragmentov človeških kosti Zanimiva kazenska obravnava se je odvijala včeraj pred pretorjem v Tržiču. Zanimiva, ker je pojasnila ozadje primera o katerem so se spletale čudne zgodbe. Takoj naj povemo, da je bil obtoženec, 36-letni Dario Pezzullo iz Ronk, uslužbenec v bolnišnici v Gorici, popolnoma oproščen. Proti njemu je bila vložena obtožnica, ker je skušal prikriti človeške kosti, pripadajoče neznani osebi. V začetku lanskega februarja je Giovanni Vidal iz Tržiča v kraju Alberoni našel kartonsko škatlo, v njej pa nekaj fragmentov človeških kosti. Z analizo so ugotovili, da so pripadale moškemu, staremu od dvajset do štirideset let in ki naj bi umrl pred šestdesetimi leti. V zvezi s tem so se seveda pojavile različne hipoteze, komu naj bi kosti pripadale. Končno pa je prišlo na dan, da se je fragmentov znebil Pezzullo. Kosti, oziroma fragmente mu je že pred leti, med študijem v Pordenonu, izročil profesor, da bi se na njih učil. Nekaj let jih je hranil doma, ob selitvi v novo stanovanje pa je škatla seveda romala na smetišče. STUDIO OTTAVIANI V SODELOVANJU Z ZLATARNO BRATINA F. Bratina & C. sne Korzo del Popolo 28 - TRŽIČ (GO) razstavlja svoje srebrne in zlate izdelke 19., 20. in 21. novembra vSAM HOTELU Tržič - Ul. Cosulich 3 Otvoritev razstave bo danes, 19. nov., ob 16. uri Ostale dneve bo razstava odprta neprekinjeno od 9. do 19. ure Vstop prost. Za nekaj milijard škode v tovarni Manifattura Goriziana pri So vodnjak mmmm Gasilci na delu v goreči hali Petsto ton bombaža v balah povsem uničenega, enaka količina te surovine močno poškodovana in težko uporabljiva, velika gmotna škoda na pred osmimi meseci prenovljeni hali. Tak je prvi obračun škode, ki jo je povzročil požar v skladišču tekstilne tovarne Manifattura Goriziana v industrijski coni pri Sovodnjah. Končni obračun bo znan šele v prihodnjih dneh. Požar je izbruhnil, kakor smo že včeraj na kratko poročali, nekaj pred 21. uro v okrog dva tisoč kvadratnih metrov velikem skladišču. Goriški gasilci, ki so jim priskočili na pomoč kolegi iz Tržiča so po šestih urah trdega (foto Visintin) dela uspeli ukrotiti plamene, vendar pa bodo požar predvidoma povsem pogasili šele danes zjutraj. Bombaž v balah je namreč močno vnetljiv, gašenje pa zahtevno in dolgotrajno. Ognjene zublje sta opazila dva avtomobilista in takoj obvestila čuvaja v tovarni. Nekaj minut zatem so prihiteli na kraj goriški gasilci, zatem pa še skupina gasilcev iz Tržiča, vendar se je ogenj medtem že močno razširil in zajel dobršen del vskladiščenega bombaža. Nekaj blaga so uspeli rešiti. Gasilci so uporabili nad 500 litrov posebne pene za gašenje in ogromne količine vode. Zaradi razgrajanja v lokalu v Zagraju Obsojena prepirljiva klienta Pijanost in nasilno obnašanje sta drago stala dva mlada Goričana, ki sta točno pred dvema letoma "razgibala" večer v lokalu "Fiocco d'oro" v Zagraju. 30-letni Sirio Bon iz Ul. Rocca 13 in 22-letni Marco Peric iz Ul. D'Annunzio 3 sta takrat zabrusila lastniku lokala, da nimata namena plačati pijače (te je bilo kar precej). Lastnik ju je spirva skušal pomiriti, naposled pa mu ni preostalo drugega kot da pokliče karabinjerje. Bon in Peric sta si tako nakopala obtožbe žalitve in upiranja javnim funkcionarjem ter pijanosti. Javni tožilec je včeraj na goriškem sodišču zahteval obsodbo obeh na 9 mesecev zapora. Branilec je predlagal najnižjo kazen. Razsodba je bila dokaj stroga: Bon bo v zaporu presedel 8 mesecev in plačal 300 tisoč lir globe, saj mu sodniki zaradi precedensov niso priznali pogojne kazni. Za Perica je kazen 5 mesecev in 20 dni zapora ter 300 tisoč lir globe, vendar pogojno. Včeraj so odložili dve obravnavi zaradi posesti orožja. Marzio Fontanini z bivališčem v Rupi bo moral odgovarjati zaradi odkritja puške, pištole in munici-je v grmičevju na Vrhu, Goričan Vincenzo Catrano pa zaradi posesti dveh arke-buz, za kateri pa bodo morali izvedenci še določiti ali sta uporabni in torej, ali gre dejansko za orožje. KULTURNI DOM celovečerni koncert ansambla narodnozabavne glasbe LOJZE SLAK iz Ljubljane u petek, 25. novembra, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V GORICI Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). Pri vodstvu tovarne smo se pozanimali, če bo nesreča imela hujše posledice glede proizvodnega procesa, oziroma zaposlitve. Z ozirom, da je ogenj zajel skladišče za surovino in ne proizvodnih obratov in naprav, hujših posledic ne bi smelo biti. Utegne pa priti do motenj. V tovarni namreč predelujejo pet različnih vrst bombaža. Vse vrste pa niso zmeraj razpoložljive na tržišču, da bi lahko nadoknadili to, kar je uničil ali nepopravljivo poškodoval ogenj. razna obvestila Občinska uprava v Doberdobu sporoča, da bo jutri dopoldne javni sestanek z vodilnimi funkcionarji konzorcija CAFU glede težav v oskrbi z vodo. Tako glede higienskih vprašanj, kakor glede zagotavljanja redne dobave. Sestanek bo ob 11. uri v občinski telovadnici. Jadralni klub Čupa obvešča člane in prijatelje, da bo društvena večerja danes, 19. novembra ob 20. uri v gostilni pp Urdihu v Mavhinjah. Prijave sprejema]0 v trgovini Baucon v Gorici. Društvo upokojencev javlja da bo L avtobus za martinovanje jutri, 20. t. m-Ajdovščini odpeljal ob 14. uri s Travnika, mimo gostilne Primožič v Drev. XX; septembra, skozi Podgoro in Štandrez; z. avtobus bo odpeljal ob 14.00 iz Sovodenj in ustavil v Štandrežu. Odbor za doraščajočo mladino Pr) SKGZ, Dijaška domova "S. Gregorčič iz Gorice in "S. Kosovel" iz Trsta PTl1,' jajo ZIMOVANJE za mladino od H-17. leta v Zgornjih Gorjah od 27. decejn bra do 4. januarja 1989. Zaradi omejen^ ga števila mest vabimo vse, ki se narn ra vaj o zimo vanj a udeležiti, da se vpise) do 25. novembra. Vpisovanje na sec-f..A SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531b4 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do ure (razen ob sobotah). Kmečka zveza obvešča, da zapade 30- ________ ___ _ ____ _________ davka ILOR in IRPEF^ Vplačilo se nanašai tiste osebe, ki so za leto 1987 vplacma preko 40 tisoč lir davka ILOR, oziro 100 tisoč lir davka IRPEF. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »La partita«. VERDI 18.00-22.00 »Danko«. ]g VITTORIA 17.30-22.00 »La bionda e bestia 2«. Prep. mladini pod 18. 16 Tržič COMUNALE Danes zaprto, jutri 20.30 »II colonello Redi«. Prepove mladini pod 14. letom. EXCELSIOR 18.00-22.00 »II principe ca moglie«. Nova Gorica Ob 22- SOČA 18.00-20.00 »Hudičev sin«. ^ uri »Izjemna žena«. Nočni kino. DESKLE 19.30 »Ljubezen in strast«. DEŽURNA LEKARNA V GORK1^ Tavasani - Korzo Italia 10 - te . DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 41071U- ___________pogrebi_______________J Danes v Gorici: ob 9.30 T)re®t^ ^opa-iz splošne bolnišnice na glavn rCgina lišče, ob 11. uri Rina Simeoni v • cer-iz splošne bolnišnice v kapuci ^ 1.30 kev in na glavno pokopališče, po- Mario Cossi iz Mest er na podg r jz kopališče, ob 12.30 Ferdinande r k0-splošne bolnišnice v cerkev in pališče v Ločnik. cer- Okrožni šolski svet št. 14 za Goriško predstavil program dejavnosti 1988/89 Okrožni šolski svet št. 14 (za ožje Soriško območje) je pred kratkim ob-Javil delovni program za šolsko leto 988/89. Letošnji program je izdelan nekoliko drugače, saj je njegov prven-st;veni namen seznaniti javnost o podrobnem delovanju tega organa, ki je 0 danes ostalo nekako v senci drugih Vecjih šolskih okrožij. Okrožni šolski svet želi v letošnjem etu vzpostaviti tesnejše stike in sode-°vanje z vsemi ustanovami, ki deluj e-J° na področju vzgoje in izobraževanja, želi se seznaniti s problemi vsake Posamezne šole okrožja. vodstvo šol-sKega okrožnega sveta je i_tošnji pro-Sram sestavilo na podlagi predlogov l.n kritik predstavnikov posameznih 80 in v sodelovanju z občinskimi upravami, javnimi ustanovami in kulturnimi društvi. Program se seveda opira na nekatera občeveljavna pravila, kot d Pravica do študija, pozornost 0 dijakovega kulturnega in športne-ya izpopolnjevanja, želja po okrepitvi n razvoju šolskih inštitucij in čim po,-P°|nejši pripravi za težak vstop v svet .katere občine sestavljajo šolsko .ožje štev. 14? Te so Koprivno, Kr-ln, Doberdob, Dolenje, Fara, Gorica, radišče, Mariano, Medeja, Moraro, J^os, Romans, Zagraj, Števerjan, Šlov-enc, Sovodnje in Vileš. Povedati je reba seveda tudi, da v Svetu še zme-al ni, zaradi odločitve, ki je bila spreleta pred leti in ki bi jo bilo treba anes ponovno premisliti, predstavni-ov občin z mešanim prebivalstvom. ma bojkot še smisel? j,-,;'sega skupaj deluje v tem okrožju 1 sol - tu so seveda všete vse osnov-iitj nižIe *n višje srednje šole - od teh l j6 dobra polovica (63 v goriški ob-(14)1 °d teb Ie ena četrtina slovenskih Letošnji program šolskega okrožne-9 sveta je razdeljen na sedem po-s^ernbnejših poglavij. Ta so izvenšol-0 delovanje in športno udejstvova-na ' zdravstvo, pravica do študija, traj-„ Jzgoja, eksperimentalni program, je^dnja in posodobljenje šolskih ob-j,°v, strokovno usposabljanje. in . r se tiče izvenšoIškega delovanja ko finega udejstvovanja želi goriš-°krožje nuditi vsakemu dijaku še možnost dodatnega kulturnega in športnega izpopolnjevanja. Te pobude, kot je že iz samih besed razvidno, bodo potekale izven normalnega šolskega pouka. Te dopolnilne dejavnosti naj bi bile osredotočene na nekatera področja n.pr. pouk tujih jezikov, športna in rekreacijska dejavnost. S poukom tujega jezika naj bi pričeli že v osnovni šoli - to npr. že velja ža nekatere osnovne šole goriškega okrožja. Po letošnjem programu naj bi se pouku nemškega jezika priključil še pouk angleščine. Tudi glasbeni pouk bi moral prodreti v vsa šolska poslopja, zaželen bi bil tudi pouk kakega lažjega instrumenta, kot npr. flavte, in zborovsko petje. Poleg tega bo šolsko okrožje priredilo tudi več posvetov na katerih bodo obravnavali mladinsko problematiko in najbolj žgoče probleme kot so mamila, alkoholizem, pomanjkanje solidarnosti itd. Ti posveti bodo namanjeni učencem in dijakom in njihovim staršem. Tudi športno udejstvovanje mladine bo postalo obsežnejše. S primernimi tekmovanji in razširitvijo pojma vsakoletnih Mladinskih iger bodo skušali prepričati dijake o pomembnosti športa v današnji družbi. Posebno pozornost naj bi namenili šolski medicini in pa vključevanju fizično in duševno prizadetih otrok v redno dejavnost na šoli. V sodelovanju " s Šolskim skrbništvom, Krajevno zdravstveno enoto, javnimi ustanovami in Pokrajinskim konzorcijem za rehabilitacijo bodo skušali na najbolj ustrezen način preučiti sedanji položaj in na tej podlagi določiti najustreznejšo obliko pomoči handikapiranim otrokom. Kar se tiče izvajanja pravice do študija je goriško šolsko okrožje za to šolsko leto prejelo 283 milijonov lir, ki jih bo porazdelilo dijakom iz manj premožnih družin v obliki bonov za knjige, bonov za menzo in denarnimi podporami. Del te vsote bo okrožni svet dodelil nakupu šolskih potrebščin, ki naj bi popestrile pouk v osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah ter pri tečajih 150 ur in večernih šolah. O porazdelitvi denarnega sklada, ki je namenjen slovenskim šolam, bo odločala posebna komisija, ki je za to zadolžena. Pod poglavje trajne vzgoje uvršča okrožni svet pobude kot so tečaji 150 ur in večerno šolo. Svetovalci menijo, da je treba prebivalstvo temeljiteje seznaniti z možnostjo obiskovanja tečaja 150 ur in večerne šole. V ta namen bodo izvedli tudi anketo, ki naj bi orisala realne potrebe večernega šolskega izpopolnjevanja. Če bo zanimanje veliko, bodo vzeli v pretres tudi možnost, da bi v okviru kake druge višje srednje šole organizirali večerno šolo -sedaj namreč deluje le 5. letnik elektrotehnične sekcije na tehnično-indus-trijskem zavodu Galilei. Okrožni svet bo poleg tega tudi spodbudil javnost glede podiplomskega izpopolnjevanja, ki nudi mladini več možnosti zaposlitve. Poleg tega nameravajo prirediti nekaj posvetov na temo okolja. V sodelovanju z UNICEF pa bodo priredili posvet o škodljivih posledicah pretiranega čepenja pred televizijskim ekranom, kar se žal dogaja v veliki večini primerov. Eksperimentalna dejavnost v nekaterih šolskih zavodih bo verjetno nadomestila zaželeno reformo italijanskega šolstva. Šolski okrožni svet spodbuja vse šole, ki bi želele v ta poskus, naj predložijo zadevne učne načrte okrožnemu svetu, ki bo nato podprl vsak tak načrt. Okrožni svet bo v tem šolskem letu opravil pregled šolskih poslopij in svetoval, oziroma posredoval za izvedbo nujnih ali potrebnih preureditev za zagotovitev. Kar se tiče poklicnega usposabljanja pa želi okrožni svet nuditi vsem dijakom, ki bodo v tem in v naslednjih letih zaključili študije, čimbolj šo pripravo. Zaprte ceste Goriška pokrajinska uprava sporoča, da bodo med avtomobilskim slalomom 27. t. m., zaprli za promet nekatere ceste, oziroma odseke cest. Od 8. do 16. ure bo tako zaprta promet pokrajinska cesta št. 9 Zagraj - Martinščina - Devetaki. Iz varnostnih razlogov bodo zaprli za promet tudi krajši odsek pokrajinske ceste št. 8 Gorica - Zagraj in sicer od 12. ure do 13.30. Razpisan natečaj za dodelitev ljudskih stanovanj zavoda IACP ^Veza slovenske katoliške prosvete GORICA CECILIJANKA '88 80. revija goriških pevskih zborov i sodelovanju zborov iz Furlani-Koro"k.Ske krajine, Slovenije in Gorica - Deželni avditorij Danes, 19. novembra '88, ob 20.30 Jutri, 20. novembra '88, ob 16.00 Pokrajinski zavod za ljudske hiše IACP je v teh dneh, na podlagi deželnega zakona št. 75 z dne 1. 9. 1982 in zakona št. 37 z dne 30. 5. 1988 razpisal natečaj za uvrstitev na lestvico za dodelitev razpoložljivih stanovanj v naslednjih občinah: Sovodnje, Doberdob, Števerjan, Mariano del Friuli, Moš, Zagraj, Medea in Šlovrenc. Prošnje lahko interesenti vložijo najkasneje do 10. januarja 1989 na sedežu zavoda IACP v Gorici, Korzo Ita-lia 116. Prošnje morajo biti sestavljene na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v uradih omenjenih občin, oziroma na sedežu zavoda IACP. Na podlagi prošenj bo pristojna komisija sesta- vila lestvico za dodelitev stanovanj. Prošnjam morajo interesenti priložiti točne podatke glede družinskega dohodka. Maksimalni dohodek, ki še daje pravico za uvrstitev v lestvico za dodelitev ljudskih stanovanj, znaša 20 milijonov lir (dohodek za leto 1987). Pravico za dodelitev ljudskih stanovanj imajo tisti občani, ki imajo v posamezni občini, kjer je razpisan natečaj stalno bivališče, ali pa so v občini zaposleni. Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečaji nudijo interesentom v uradih IACP, ki so za občinstvo odprti od ponedeljka do petka od 10. do 12.30. V Sovodnjah predstavili knjigo Iz morja v ponev Marjuča Offizia med urednikom Miranom Košuto (levo) in Maro Mužino (desno) * (foto Čubej) V sredo zvečer se je lepo število sladokuscev morskih dobrot zbralo v Sovodnjah v gostilni pri Mirotu, ki jo vodi Mara Mužina. Številen shod ni bil golo naključje, saj so na tem srečanju predstavili knjigo Marjuče Offizie Iz morja v ponev. Po predstavitvi na Tržaškem so se lahko tudi Goričani seznanili z avtorico zanimive knjige, ki želi s primernimi ilustracijami bralca seznaniti z jadranskimi ribami. Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi nam prikazuje posamezno prebivalko našega morja, v drugem pa je Offizieva poskrbela za izbor 120 receptov, seveda ribjih jedi. Večera, na katerem je bilo prijetno in okusno združeno s kulturnim, se je udeležil tudi urednik Miran Košuta, ki je med slovesno večerjo predstavil avtorico knjige in spregovoril o pomembnosti te knjige-priročnika. Goriški udeleženci ribjega "praznika’’ so se v prijetnem vzdušju zaklepetali pozno v noč, saj je bil užitek ob pokušnji številnih jadranskih rib in školjk res vreden ponočevanja. V občinskem bazenu v Gorici tečaj podvodnega plavanja Športno združenje Gorizia Nuoto bo tudi letos priredilo v sodelovanju z italijansko potapljaško zvezo tečaj 1., 2. in 3. stopnje za potapljače. Letošnji tečaj bo že enajsti zapovrstjo, kar dokazuje veliko zanimanje za to športno panogo. Tečaj bo razdeljen v dva dela, saj se bodo potapljači spuščali v sladko in tudi v morsko vodo. V goriškem pokritem bazenu se bodo tečajniki zbirali ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 23. ure, prva lekcija naj bi bila v prvih dneh decembra meseca. Drugi del tečaja pa se bo pričel šele marca meseca, ko se bodo potapljači spuščali v morsko globino ob nedeljah zjutraj. Kdor bo uspešno opravil tečaj bo lahko nato opravil še izpit za mednarodno potapljaško diplomo. Kdor se želi udeležiti tečaja se lahko zglasi na tajništvu združenja Gorizia Nuoto v Ul. Capodistria 8 ali telefonsko na številko 22215 vsak dan od 16. do 19. ure (izključena sobota) najkasneje do 30. novembra. prispevki Namesto cvetja na grob Ernesta Mahniča in za'vzdrževanje spomenika padlim v Števerjanu, so sekciji VZPI-ANPI darovali: Franc Komic 30 tisoč lir, Mario Hlede 10 tisoč lir, Andrej Podversič 10 tisoč lir, Drago Maraž 10 tisoč lir, Stanislav Klanjšček 10 tisoč lir, Darinko Terpin 10 tisoč lir, Mirko Maraž 4 tisoč lir, Romano Juretič 5 tisoč lir, Bruno Štekar 10 tisoč lir, Albin Komic 10 tisoč lir, Ladko Lozar (iz Križa) 20 tisoč lir, Jožef Prinčič 10 tisoč lir, Slavko Štekar 50 tisoč lir. Za restavriranje freske v cerkvi sv. Ignacija na Travniku so darovali: Au Fiore Lella 100 tisoč, Giuseppe Baldas 500 tisoč, Antonio Ballare 50 tisoč, Ferruccio Bernardis 50 tisoč, Caterina Buttus 800 tisoč, center za ohranjevanje in valorizacijo ljudskih običajev iz Podturna 3 milijone 582 tisoč, Livia Cociancig 500 tisoč, Nicolo Fornasir 100 tisoč, družina Gruso-vin 50 tisoč, bolničar 45 tisoč, Paulo in Luigi Komel 100 tisoč, Michele Martina in Lidia Danelon 1 milijon, M. Nardini 50 tisoč, neznani občinski svetovalec 586 tisoč, Giusto Soranzo 100 tisoč, gorička gozdna postaja 50 tisoč, Ezio Štolfo 100 tisoč, gorička Pokrajina 7 milijonov. Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Sdenka Mignozzi 50 tisoč, Roberto in Maria Luisa Vidoni 50 tisoč, Vale-rio Grusovin 30 tisoč, Mauro Massi 50 tisoč, Ada in Pietro Pauletti 50 tisoč, družina Cristofoletti 100 tisoč, NN 250 tisoč, prijatelji in znanci Palme Ussai 60 tisoč, družina Sgualdino 50 tisoč, NN 100 tisoč, Biče in Gemma Furlani 30 tisoč, družina Figel 50 tisoč, družina Luigi Pillon 100 tisoč, Arrigo 50 tisoč, družine Cantelli, Ambrosio, Toneguzzo, Fabbro Olanda, Cepile, Storniolo, Di Liberto, Mihich, Li-pizer, Bonitti, Tabone, Marega, Gregoris, Lina Fabbro, Spazzapan 132 tisoč. Jutri 22. dan goriških krvodajalcev Podelitev kolajn in priznanj petdesetim zaslužnim članom kri !,n 9°riška sekcija Združei nov^i ol,CeV na slovesen način pr, teka -L oo ian krv°dajalca. Letos j zri n v 6 *et0, °dkar so ustanovili Združenje. žeJob8ŠT-pra™ovanie se bo prič. ne b ko bodo na goriškem glč mir, P°k°pališču položili venec v sr boiLna, umr]e krvodajalce. Ob 9. uri snom ■ krvodajalci zbrali v goriški Pomurskem parku, kjer se bodo \ m, kasneje z vencem pokolnili spor n, aa Pfdle v drugi svetovni voj o bodo v sprevodu šli v cerkev čin- kjer bo ob 10- uri maša. Po kc “ni maši se bodo udeleženci odpra Pes do razstavišča pri ločnišk. ostu, kjer bodo ob 11. uri pode: P iznanjsi najzaslužnejšim članom c ke sekcije združenja. Podelili bodo 22 diplom tistim, ki ln-vnskem letu darovali kri naj ms u krat. Bronaste kolajne bo prejelo krlndajalcev t11 so darovali kri 1 DenlL Rebrne kolajne bodo podel krvodajalcem (ti so presegli liGeVanj)' naivišIe Priznanje, zlato c k, ’ Pa bo prejelo šest krvodajalci Vali i anskem letu kar 50-krat dai ki!,,--?Stno kri. Slovesnost se bo ; K 'UClla Z Zakl,skr, p učutare, Livio nortoluzzi, St CO nalvani, Gianni Capellaro, Gia nk; larL Fabio De Santis, Tullio D 9- Gabrijel Figelj, Guido G< Walter Hess, Alfrede Iosini, Antonio Lastella, VValter Musizza, Marjan Per-kon, Lojze Podgornik, Paolo Pozzoli, Daniele Rissetto, Andrea Valantig, Marino Vouk. BRONASTO ODLIČJE dobo prejeli Stefano Bellide, Franco Carletti, Carlo Culot, Ario De Marco, Giampaolo di Lenardo, Luciano Fantini, Franco Fuart, Roberto Galuppo, Francesco Gentile, Franco Giannini, Paolo Godina, Lorento Lepre, Fulvio Marega, Celso Nannini, Gianpaolo Orzan, Diego Travagin in Luciano Ur-dan. SREBRNO ODLIČJE bodo prejeli Silvano Bernardis, Luciano Colja, Lio-nello Concetti, Bruno Furlan in Mario Plahuta. ZLATO ODLIČJE pa bodo prejeli Giovanni Bais, Fulvio Cabrini, Dario Drufuca, Aleš Komianc, Aurelio Simonetti in Giovanni Smareglia. Slovesnost ob koncu tečaja za podjetniško dejavnost V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice bo v petek, 25. t. m. ob 18. uri zaključna slovesnost za udeležence strokovnega tečaja za podjetniško dejavnost. Pobudo so uresničili Trgovinska zbornica, Goriška hranilnica, deželna finančna družba Friulia in Združenje malih industrij cev. Pobuda je naletela na zelo ugoden odziv. Razgovor z animatorjem Stenom Vilarjem Živahna dejavnost mladinskih gledaliških skupin v društvih Med raznimi pobudami, ki so v lanski sezoni obogatile in popestrile naše kulturno delovanje na Goriškem, bi bilo treba v prvi vrsti omeniti poskus uvajanja animacijske dejavnosti za otroke. Šlo se je za prvi konkreten poskus, da bi tudi mladina, predvsem osnovnošolska, aktivno in ustvarjalno posegla na kulturnem področju. Govorimo lahko torej o pomembnem premiku v naši kulturni stvarnosti, saj je bilo v vsem tem času prav delo z otroki vse premalo ovrednoteno. Na pobudo ZSKD so zato lani v Števerjanu in na Vrhu ter v samem mestu, v prostorih dijaškega doma, pričeli s poskusnimi vajami, na katerih so se otroci pod vodstvom pedagoga in animatorja Stena Vilarja začeli seznanjati z gledališkim izražanjem. Poskus lahko ocenimo kot zelo pozitiven, saj so se otroci res vživeli v to novo dejavnost. Krona vsega tega delovanja je bil skupen nastop ob zaključku šolskega leta na Vrtiljaku mladosti v Kulturnem domu v Gorici. Da bi si ustvarili bolj jasen pregled o delovanju teh skupin in o programih, ki so bili s tem v zvezi začrtani, smo stopili do animatorja Stena Vilarja, ki je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani z nalogo o problematiki otroške igre danes. Sten je vezni člen animacijske dejavnosti na Goriškem, koordinator in istočasno tudi vodja vseh teh skupin. »Cilj našega dela je, da otroci aktivno in ustvarjalno preživljajo svoj prosti čas. Mnogo otrok, ki so že preobremenjeni s šolskimi in izvenšolskimi dejavnostmi, preživlja najraje svoj prosti čas pred televizijskim ekranom, tj. pasivno sprejema informacije, ki jim jih nudi televizija. Otrok pa čuti v sebi potrebo po igranju, sprostiti mora svojo ustvarjalno žilico. In prav to skušamo na naših srečanjih nuditi otrokom. Na vajah se med sabo spoznavamo, sprostimo, učimo in ustvarjamo, v eni sami besedi, se igramo. Pri vsem tem ni tako važen rezultat našega ustvarjanja, bistven je proces kako otroci doživljajo ob igranju drug drugega. Otroci imajo tako možnost, da sproščajo lastno fantazijo, lastno mišljenje, naučijo pa se tudi verbalnega izražanja. Naša naloga je, da jih čimbolj spodbudimo, da reagirajo na določene dražljaje. Zanimivo je, da so se vsi zelo hitro vključili v to dejavnost in tudi radi sodelujejo, saj obstaja v njih potreba po igri. Otrok postane tako subjekt in ni več samo objekt, ki pasivno sprejema zunanje dogodke.« Prve zametke animacijske dejavnosti smo zasledili že v goriškem dijaškem domu. Danes so v to obliko delovanja vključeni vsi gojenci dijaškega doma. Medtem ko se osnovnošolci v glavnem »igrajo«, skrbijo starejši gojenci za organizacijo in izvedbo raznih proslav in literarnih večerov. Anima- cija pa ni v Gorici zaživela samo med gojenci dijaškega doma. Omenili bi tudi skupino Oder mladih, v kateri se zbira osnovnošolska mladina iz goriš-ke občine (tj. iz mesta samega, pa tudi iz Podgore, Pevme in Štandreža). Morda bo prišlo v bodoče do združitve obeh skupin, kar bo zaradi možnosti večje konfrontacije in izmenjave mnenj še bolj popestrilo delovanje. Zelo pestro in zanimivo pa je tudi delovanje ostalih dveh skupin. V okviru KD Danica na Vrhu šo otroci uprizorili v lanski sezoni igro Stena Vilarja Koliko je ura, ob priliki občinskega praznika pa so pripravili pripoved Povsod je lepo, doma je najlepše. Veliko navdušencev pa je pritegnila animacijska dejavnost v Števerjanu. Pri KD Briški grič so zato razdelili otroke v dve starostni skupini. Otroci se sedaj zelo vestno in navdušeno pripravljajo na miklavževanje, ko bodo pripravili igrico, s katero bodo gostovali tudi po drugih naših društvih. Svoje ustvarjalnost bodo tako posredovali tudi drugim otrokom, svojim vrstnikom. Tako bodo lahko pritegnili še nove privržence. Zelja pobudnikov animatorstva na Goriškem je, da bi čimbolj povečali svoj delovni krog. Trenutno štejejo te skupine nad 80 članov, zanimanje za novo obliko delovanja stalno narašča. V kratkem bodo tako pričeli s to dejavnostjo tudi v Doberdobu pri KD Je-zero. MAL 3.270 milijard lir v proračunu Dežele za leto 1989 Skupna izjava PSI in KPI o zakonu za obmejna področja TRST —: Deželni odbor F-JK je včeraj odobril osnutek večletnega načrta in prilagoditev deželnega razvojnega načrta za triletje 1989-91 ter poleg tega še zakonski osnutek o finančnem zakonu za leto 1989. Na osnovi odobrenega osnutka bo deželna uprava F-JK v triletju izdala skoraj 10 tisoč milijard lir in ravno tolikšen bo priliv v njene blagajne. Podrobneje gledano bo deželna uprava v letu 1989 imela na razpolago 3.270 milijard lir ter po 3.300 milijard lir v letih 1990 in 1991. Od te vsote bo več kot štiri milijarde lir (1.300 v letu 1989, 1.300 v letu 1990 in 1.425 v letu 1991) prejela na osnovi statutarnih, predpisov in iz drugih virov, ki jih deželna uprava lahko prosto uporablja. S proračunom za leto 1989 se v bistvu začne uresničevanje procesa o decentralizaciji, ki ga je deželni svet F-JK odobril letos. Le-ta namreč predvideva, da bodo vrsto pristojnosti (šolske gradnje, kultura, okolje, krajevne prometne povezave, proizvodni objekti in gospodarstvo goratih območij), ki jih je doslej imela deželna uprava odslej imele občine, gorske skupnosti in pokrajine. TRST — Deželni tajništvi PSI in KPI sta včeraj izdali skupno tiskovno poročilo o vprašanju zakona za obmejna področja. Izdali sta ga, potem ko sta se srečala tajnika Saro in Viezzi in tudi v luči sporočila, ki so ga podpisali nekateri parlamentarci iz naše dežele. Saro in Viezzi predvsem ugotavljata, da se okrog tega vprašanja ustvarja nevarna napetost med Venetom in FJK, ki lahko privede do tega, da bi parlament zakona sploh ne odobril, kar bi nedvomno hudo prizadelo našo deželo. Zaradi tega je treba najti skupno stališče, dodajata, ki pa ne sme načeti načel, na osnovi katerih je bil »zgrajen« zakonski osnutek v taki obliki, kot ga je sprejela poslanska zbornica. Deželna tajnika PSI in KPI nadalje ugotavljata, da je treba ohraniti dosedanjo enotnost političnih sil za pozitivno rešitev vprašanja in da se je treba izogniti kontrapozicijam in frontalnim spopadom. Ob koncu tudi izjavljata, da se je treba odločno postaviti proti vsem tistim — ne glede na politično pripadnost — ki napadajo deželo Furla-nijo-Julijsko krajino in njene upravičene zahteve po odobritvi zakona za obmejna področja. Študijsko srečanje o šoli in sožitju v Čedadu ČEDAD — Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada bo danes v avditoriju državne srednje šole B. De Rubeis v Čedadu zanimivo študijsko srečanje o šoli kot pogoju za zbliževanje med posameznimi narodi in narodnostmi v prostoru delovne skupnosti Alpe-Jad-ran. Poročila in prispevki predavateljev so nadvse zanimivi: spregovorili bodo Fabio Chiocchetti z Ladinskega kulturnega inšitu-ta iz kraja Vigo di Fassa, Teodor Domej s Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca. Franz Lanthaller, profesor višje srednje šole iz Merana, Nelida Milani s pedagoške fakultete iz Pulja, Albina Nečak Luk z ljubljanske univerze Edvarda Kardelja, Silvana Schiavi Fachin z videmske univerze in Pavel Strajn s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta. Studijsko srečanje, ki se bo odvijalo pod naslovom »Šola in sožitje — Šola na jezikovno mešanih področjih kot dejavnik medsebojnega poznavanja in spoštovanja« se bo začelo ob 15. uri. Včeraj v Cankarjevem domu V Ljubljani predstavili najnovejši izdaji ZTT J. B. de Coiurtenay (iz knjige »Citira«) V četrtek v nabito polnem (kot menda še nikoli) portoroškem Avditoriju Pluralizem ali monizem z Bavčarjem in Janšo PORTOROŽ — Pluralizem ali monizem je bil naslov pogovora z Janezom Janšo in Igorjem Bavčarjem, ki ga je v četrtek pripravila sekcija za razvoj ustvarjalnosti pri občinski konferenci ZSMS Piran v portoroškem Avditoriju, v katerega se je stlačilo najmanj 1300 ljudi (kot menda še nikoli). V dveinpo-lurnem pogovoru sta gosta in številni spraševale! načeli -vrsto najzanimivejših aktualnih vprašanj, ki se tičejo dogodkov v Jugoslaviji in Sloveniji. O spremembah ustave in referendumu, o večstrankarskem sistemu, o sestopu partije z oblasti, o mednacionalnih odnosih, o morebitni pomilostitvi štirih obsojencev, o procesih demokratizacije v Sloveniji itd. Pogovor je vodil novinar Radia Koper-Capodistria Iztok Jelačin, ki je že na začetku ugotovil, da je trenutek toliko bolj zanimiv, ker bosta jutri v Beogradu dva izredno pomembna dogodka - miting in nogometna tekma Jugoslavija-Francija. Igor Bavčar je najprej razložil, da bi se morali za referendum o ustavnih spremembah odločiti s povsem načelnih stališč - neglede na to, ali je šlo za »prevaro« ali ne. »O spremembi tako pomembnega akta se je potrebno odločati z najbolj neposrednim odločanjem ljudi. Le s takim preverjanjem stališč lahko politika ohrani svojo le-gitimiteto...« Janez Janša je zatem govoril o akcijski opoziciji, ki deluje na določenih konkretnih problemih, je nekakšen zametek strank, vendar še ni stranka, nastane pa tam, kjer legalno organiziranje strank ni možno. V večini držav v svetu, kjer je pravzaprav prišlo do monističnih principov političnega delovanja (SZ, Kitajska...), zdaj iščejo večjo odprtost - neko konkurenco idej in dobrin. »Žal pa je moč konservativnih sil v Jugoslaviji taka, da gremo pri nas korak nazaj, k večji vlogi države in partije, za kar obstajajo tudi objektivni vzroki. Nekoč, ko sta bili država in partija močnejši, je bilo življenje boljše.« Zakaj je bilo takrat boljše, tega zdaj marsikdo niti ne razmišlja in prav zaradi tega je po mnenju Janše možno zavajanje množic. »Reforma partije je možna samo tako, da ta partija dobi konkurenco. Šele takrat bo sestopila z oblasti...« Janša je še govoril o pojavu frakcij v komunističnih partijah in dodal: »Marsikaj, kar se pojavi znotraj monističnih procesov, je možno uporabiti pri iska: nju novih poti, vprašanje je le, koliko generacij mora iti skozi take svinčene čase, preden pridemo do rešitve...« Menil je tudi, da je bilo Kučanov govor v Poljčah razumeti kot neposreden poseg v kandidacijski postopek za izbiro člana predsedstva SRS. Igor Bavčar je govoril o suverenosti Slovenije in menil, da suverenost imaš, ali je nimaš in da je bilo sojenje v Ljubljani pravzaprav prva priložnost, da se je lahko Slovenija prepričala o tej svoji suverenosti. Prav tako je menil, da si pri nas ne more zamišljati nekakšne dualistične demokracije, ko naj bi se Odbor za varstvo človekovih pravic spremenil v konkurenčno stranko. »V Odboru govorijo ljudje s povsem različnih idejnih, političnih, svetovnonazorskih stališč, tako da obstoječega monizma ne moremo preprosto razdeliti le na dva konca...« Napaka slovenske politike je tudi bila, da je vsiljevala našo evropsko, ekonomsko-tržno usmerjenost, bližnji srednji Evropi... dru- gim v Jugoslaviji. Vsiljevanje takega modela pa seveda doživlja odpor, kot če nam v Sloveniji kdo vsiljuje kaj drugega. »Če je mogoče te različne poglede v Jugoslaviji združiti - ne tako, da bi se zlepili drug v drugega, pač pa, da bi eni ob drugem živeli... Če je mogoče živeti miroljubno, koeksistenčno življenje z različnimi načini znotraj posameznih republik, potem vidim perspektivo za to Jugoslavijo. Pri tem spoštujem nacionalni ponos vsakogar, ki ga je pripravljen braniti v še tako sovražnem okolju. Perspektiva Jugoslavije je v tem, da se v drugačnosti ne bo iskalo niti priložnosti za posmeh, niti priložnosti za zatiranje...« BORIS ŠULIGOJ Obalno-kraška SZDL ob napadih na Stanovnika KOPER — Stališče Koordinacijskega odbora za mednarodne odnose pri Medobčinskem svetu SZDL obalno-kraš-ke regije Koper ob napadih na predsednika Predsedstva SR Slovenije tovariša Janeza Stanovnika, sprejet na razširjani seji dne 18. 11. 1988: Soočeni z različnimi ocenami, kritikami in napadi na nastope tovariša Janeza Stanovnika v ZDA in na njegovo osebnost se čutimo dolžni opozoriti predvsem na nekatera nesprejemljiva idejnopolitična izhodišča teh napadov in njihove cilje. Razlogi, ki nas k takemu pristopu vzpodbujajo, so razen zavračanja nesprejemljivih metod politične in človeške diskvalifikacije, tendence, ki se ob tem skušajo prebijati v naših notranjih in zunanjih odnosih. Obmejno prebivalstvo tega dela Jugoslavije je v dolgoletnih prizadevanjih odprte jugoslovanske politike ustvarjalo in doseglo zavidanja vredno raven sožitja, prepletanja in vsklajevanja različnih interesov. Prav zaradi tega je še posebej občutljivo za vsakršen poskus negiranja in ogrožanja teh pridobitev, pa čeprav se skrivajo s potiskanjem v ospredje lažnih dilem in nasprotij, izko- riščajo celo čustva ljudi tudi na mitingih za širjenje nesporazumov in mržnje med narodi. Ob napadih na predsednika Predsedstva SR Slovenije in njegovo pravico svobodnega izražanja do političnega mišljenja in stališč doma in v svetu, ugotavljamo nevarnost omejevanja teh pravic in tudi dosedanje politike odprtosti. Le-ta je v naših razmerah obrodila koristne sadove v interesu tudi celotne jugoslovanske skupnosti. Odločno zavračamo kakršnekoli poskuse vračanja na stare administrativne, centralistične in dogmatske odnose, na zaprt, izključujoč sistem odnosov in komuniciranja. V tem smislu ne vidimo v napadih na Janeza Stanovnika samo obračunavanje s politikom, ampak tudi s politiko, ki je vtkana v naše kongresne dokumente in še posebej v reierat in sklepe 17. seje CK ZKJ, kar vse pomeni tudi napad na tri sprejete reforme. Te so pogoj za nadaljnjo demokratizacijo vsestranskega življenja in razvoja v Jugoslaviji. Še posebej opozarjamo na dejstvo, da napredna in demokratična javnost onstran meje enako ocenjuje te napade in izraža veliko zaskrbljenost, če bi se te tendence začele uveljavljati tudi v naših skupnih odnosih in sodelovanju. LJUBLJANA — "Izid vsake knjige je praznik za vsakega izmed nas, še posebno, če izideta knjigi, ki odkrivata ljudsko kulturno dediščino Rezije in Benečije." S temi besedami je profesor Mirko Ramovš z Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU začel tiskovno konferenco, na kateri, so včeraj v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavili najnovejši izdaji ZTT, knjigo Julijana Strajnarja Citira (delo je slovenska založba iz Trsta izdala skupaj z videmsko založniško hišo Pizzicato) in delo poljskega jezikoslovca Baudouina de Coiurtenaya z originalnim naslovom Materiali za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo IV. Predstavitev knjig je minila v znamenju prikaza značilnih motivov in naj zahodne j ših slovenskih dolin. Uvodoma je Novi ljubljanski kvartet zaigral Strajnarjevo vižo Rezijanska citira, pozneje pa sta predstavitev knjig P°~ pestrila mlada plesalca iz Rezije in sam Julijan Strajnar, ki je skupaj z Miletom Trampušem zaigral značilno tamkajšnjo pesem. Vmes je seveda by vsebinsko najpomembnejši del, to jj-prerez skozi najznačilnejše dele obeh knjig. O Strajnarjevem delu sta spregovorila predstavnik založbe Pizzicato Bruno Rossi in Miran Košuta v imenu Založništva tržaškega tiska. Sledil je poseg avtorja knjige, ki je na konca prebral posvetilo v rezijanščini. Sodeloval je gledališki igralec Andrej Ku' rent, ki je prebral odlomek iz knjig0- Drugo knjigo, ki so jo včeraj predstavili, je ZTT izdalo v sodelovanju s študijskim centrom Nediža. Na kratko je o njej spregovoril založnik Mark0 Kravos, za njim pa sta imela bosedo Liliana Spinozzi Monai, to je slavistka, ki ima največ zaslug pri strokov ni predelavi Coiurtenayeve študije i Milko Matičetov, avtor komentarja 0 foklori. Matičetov je prebral nekaj za nimivh odlomkov iz knjige, nakar 1 po končani predstavitvi sledil posne tek ljubljanske RTV o narodnem bio gu v Reziji. I. VOGRIČ T®0 Prevedla Breda Konte V hipu si je z ovratnika snela šopek vrtnic in jih vrgla neopaženo na tla; z žametne podloge v škatlici je vzela broško, jo pokazala Timu in se mu smehljala skozi kopreno solz. »Zdaj to ni več moj vrt, Tim, najin vrt je. To je ena izmed stvari, ki jih povzroči poroka, vse, kar ima kdo izmed naju, postane last obeh, tako bodo moja hiša, moj avto, moja letna hišica in moj vrt po poroki tako moji kot tvoji. Mi jo hočeš zapeti?« Z rokami je bil vedno uren in spreten, kot da bi roke ubežale njegovi duševni uzdi. Z dvema prstoma je prijel rob njenega ovratnika in z lahkoto pripel sponko, potem pa zapel še varnostno zaponko z verižico. »Ti je všeč, Mary?« je zaskrbljeno vprašal. »Oh, Tim, tako zelo mi je všeč! V vsem svojem življenju nisem imela česa tako lepega in še nihče mi ni podaril broške. Vse življenje jo bom čuvala kot zaklad. Tudi jaz imam darilo zate.« COLLEEN McCULLOUGH 96. To je bila zelo draga, težka zlata ura, ki je je bil zelo vesel. Oh, Mary, obljubljam ti, da bom poskusil storiti vse, da je ne bom izgubil, res! Zdaj, ko se spoznam na uro, je čudovito, da jo imam tudi sam. In tako lepa je!« »Če jo boš izgubil, bova kupila pa novo. Ne sme te skrbeti, da jo boš izgubil, Tim.« »Ne bom je izgubil, Mary. Vsakič, ko bom pogledal nanjo, se bom spomnil, da si mi jo dala ti.« »Pojdiva zdaj, Tim, čas je.« Archie jo je prijel pod roko in jo popeljal čez cesto. »Mary, nisi mi povedala, da je Tim tako čudovit mladenič.« »Vem, da ti nisem. To me spravlja v zadrego. Počutim se kot ena izmed tistih pretirano naličenih starih žensk, ki pohajkujejo po turističnih središčih in upajo, da si bodo našle dragega, vendar lepega mladeniča.« Roka, ki jo je držal v svoji, se je tresla. »Zame je to izredno težak preizkus, Archie. Tokrat je prvič, da sem se izpostavila radovednim pogledom drugih ljudi. Si lahko predstavljaš, kaj si bodo mislili tam notri, ko bodo ugotovili, kdo se poroča s kom? Ron je videti veliko primernejši partner zame kot Tim.« »Naj te to nikar ne skrbi, Mary. Tu smo zato, da te bomo podprli, in na vsak način lahko računaš na našo podporo. Mimogrede povedano, tvoja soseda mi je pa prav všeč. Pri kosilu moram sedeti poleg nje, ima naj bogatejši besedni zaklad, kar sem jih slišal zadnjih deset let. Poglej jo, kako klepeta s Tricijo, kot da bi bili stari prijateljici!« Mary ga je hvaležno pogledala. »Hvala, Archie. Žal mi je, da se ne bom mogla udeležiti lastnega poročnega kosila, toda rada bi čimprej opravila s to bolnišnico. In če bo prišla šele po kosilu, me moj zdravnik ne bo dal na sezna svojih jutrišnjih operirancev, kar pomeni dodaten teden c kanja, ker operira le ob sobotah.« »Je že v redu, ljubica, bomo pa mi popili šampanje namenjen tebi in pojedli tvoj chateubriand.« , Ker je bilo v poročni skupini dovolj prič, je čudni P opazovalo le dvoje oči, in sicer tistih, ki so bile last uraTy0 ga predstavnika zakona njenega veličanstva. Vsega je 15 hitro konec in zaradi pomanjkanja ceremonij in slovesno ' so bili vsi nekoliko razočarani. Tim je na vprašanja odg _ varjal hitro, kar je bila zasluga Ronovega poučevanja. Z kalo pa se je Mary. Podpisala sta vse potrebne dokume in odšli so, ne da bi vedeli, da se starejšemu možaku, k1 J je poročil, še sanjalo ni, da je Tim duševno zaostal. V ^ smislu se mu par sploh ni zdel nenavaden. Veliko je V1 tudi mladeničev, ki so se poročali z ženskami, dovolj 5 - Q mi, da bi bile lahko njihove matere. Čudno se mu je z le to, da se mladoporočenca nista poljubila. ...je Mary se je poslovila od njih na istem vogalu, kjer Ji pričakala. Zaskrbljeno je pocukala Tima za rokav. te »Mi obljubiš, da boš potrpežljivo čakal name in J ne bo skrbelo, kako je z menoj? Z menoj bo vse v redu^' Bil je tako srečen, da je šlo Triciji Johnson in c Parker j e vi kar na jok ob pogledu nanj. Edina senca, k ^ je nekoliko pokvarila dan, je bil Maryjin nenadni o ^ vendar ga niti to ni potrlo za dolgo. Podpisal je tlsčj1jCo papirja in Mary ga je tudi, tako zdaj sodita skupaj in et bo čakal tudi dolgo, če bo potrebno, preden bo prišel k njej. Na koncertu v dobrodelne namene v gledališču Verdi Gewandhaus orkester iz Leipziga očaral tržaške ljubitelje glasbe Združitev skladatelja (preko njego-e9a glasbenega dela), izvajalcev in Publike v umetniškem dogodku po-eni popolnost estetskega doživljanja. e redki so koncerti, pri katerih doži-lrn° zlitje vseh udeležencev glasbe-?9a ve^era v homogene oblikovalce a asbene arhitekture, ki ne temelji na etonskih čustvih, ampak so ji osnova : ®$tetske vrednote in doživetja. Tak L dobrodelni koncert v gledališču na* v "Trstu, ki ga je ob finančni Podpori številnih družb in Pokrajine ganizirala Reklamna agencija CpL. svečani, z belim cvetjem okrašeni orani’ je nastopil ne le v Nemčiji, pak tudi v svetu edinstveni simfo-„ Cn* orkester Gewandhaus iz Leipzi-k ' Orkester je edinstven zaradi viso-l Unietniške poustvarjalnosti, ki jo je letJ?** °d ustanovitve leta 1743. V 241 ni ,* udelovanja so ga vodili legendarni a asbeniki, kot so Felix Mendelssohn, Rich, hard Walte ard Wagner, Gustav Mahler, Ric-Strauss, Artur Nikisch, Bruno ‘ter in Wilhelm Furtwangler, Oto njie®Perer. Fritz Busch in drugi. Sedati t rigent Kurt Masur, ki vodi or-sph 6r oc* Ma 1970, sodi med vrhove pUnjega dirigentskega sveta. z , F°gram za svoj koncert so izbrali iz jg ludnice nemške orkestralne glasbe in Stoletia- Koncert so odprli z znano 0 Poljubljeno Uverturo "Egmont" bil Ludwiga van Beethovna, ki je n a Prvič izvedena že leta 1810 (tiska-1811/12 v Leipzigu). Že z izvedbo dramatičnosti, se je t69a dela, potnega Dirigent Kurt Masur orkester predstavil v svojem blišču izvajalskega vrhunstva. Veličina tega orkestra je muziciranje, kjer ima vsak motiv, vsaka fraza svojstven vsebinski pomen, ki jih dirigent dokončno poveže v veličastno glasbeno podobo. Za Beethovnovo Uverturo je bil na programu Koncert v d-molu za violino in orkester Roberta Schumanna. Tega dela v Trstu v živi izvedbi še nismo slišali. Z orkestrom je nastopil violinist Karl Suske. Suske je od leta 1977 prvi violinist Gewandhaus orkestra in prva violina v Kvartetu Ge-wandhaus. Od leta 1978 je profesor na Glasbeni šoli Franz Liszt v VVeimarju. V Schumannovem koncertu (ki v povprečni izvedbi lahko izzveni nekoliko dolgočasno) je Suske pokazal virtuozno violinsko igro. Njegova virtuoznost igranja pa ni bila sama sebi namen, ampak je bila vseskozi v službi glasbe in njene vsebine. Veličino tega dela smo doživeli tudi zato, ker je bil orkester izvajalsko enakovreden solistu in se z njim organsko povezal v oblikovanju glasbenega tkiva. Vrhunec umetniškega večera je bila izvedba prve Simfonije v D-duru Gustava Mahlerja. Njegova glasba po na splošno-ljudskih razpoloženjih, vihrava in umirjena, razposajena in resna, je z doživetostjo izvedbe kronala glasbeni večer. Dirigent Masur je v tem delu odigral svojo vlogo vrhunsko. Njegovo vodenje, njegovi gibi rok in telesa so bili igra zvoka in glasbe v vseh njenih elementih. Že samo njegovo vlitje v glasbo je nas poslušalce vodilo v srž umetniškega dogajanja. Materialno podobo pa je dal glasbi orkester, ki jo je oblikoval v vseh niansah dirigentovega hotenja. Izkupiček koncerta bodo organizatorji darovali Državnemu združenju za raziskavo rakastih obolenj. Za denar, ki so ga poslušalci zbrali za to humano dejanje, pa so dobili neponovljiv glasbeni večer. MIRKO SLOSAR Razstava v tržaški Galeriji Cartesius Zasanjani obrazi deklet umetnice Felicite Frai Tržaška Galerija Cartesius ima te dni v gosteh umetnico, ki se je kak starejši meščan verjetno še spominja, kajti Felicita Frai, ki je po rodu pra-žanka, je prišla v Trstu v začetku tridesetih let kot mlado dekle in se tu začela tesneje povezovati z likovnim svetom ter umetnostjo, kateri je po- Osnutek dokumenta Društva 2000 predstavili na plenumu kulturnih delavcev T • A eve • • A Izjava o tesnejši povezavi z zamejstvom Problemi Slovencev, ki živijo izven meja ma-nih*6 domovine so bili na zboru slovenskih kultur-D delavcev bolj v ozadju, čeprav sta sklicatelja udarila namen, da bi v prihodnje zbor razširila s J. v čim večji meri na zamejstvo, zdomstvo in iz-lenstvo. Na to problematiko so opozorili zlasti predstavniki Slovencev v Italiji in v Avstriji. Zato ; tem bolj razveseljivo dejstvo, da je v sredo zbor Ploskanjem pozdravil prispevek Društva 2000 in rip|90v Predlog o tesnejši povezavi matice z vsemi _ P narodovega telesa. Osnutek izjave, ki jo bo ^tvo aooo sprejemalo v ponedeljek, se glasi: okupina kulturnih delavcev iz zamejstva in s °nj Izvršilnega odbora Društva 2000 se v skladu oben}° T/. plenuma kulturnih delavcev Slovenije nr/QjCamo na ta zbor. na slovensko javnost ter na n/a 06 kulturnega in družbenopolitičnega življe-, * zahtevo po zavestnejšem navezovanju nepo- hu°ni? iezik°vno-etničnih, kulturno-etničnih in 1 • stikov z zamejstvom, zdomstvom in izse- h-nstvom. Ko ugotavljamo, da te vezi do neke .■ ere ze obstajajo, in ko gledamo, kako se poraja-I nove, pozdravljamo zlasti prizadevanja DSP in Po namero tega plenuma, da postane v prihodnje °f vseslovenskega kulturnega življenja. Ko torej pozdravljamo vse, kar si na ravni po-ameznih kulturnih, družbeno-političnih pa tudi prizadevanj že utira prostor v naši za-s" m v našem življenju, izražamo zahtevo in na m°ralno in domovinsko obveznost n, da se ta komunikacija, ki je bila doslej od- visna predvsem od političnih okoliščin in se je v skladu z njimi tudi vedla do posameznih enklav razpršenega naroda, dvigne na drugo, višjo in širšo raven. Na raven moralne, domovinske in kulturne zavesti. Zato predlagamo: 1. da se kulturni delavci Slovenije v duhu integralnega pojmovanja suverenosti zavzamejo za jasno, nadpolitično definicijo slovenskega naroda, ki živi, deluje in ustvarja razdeljen na matico, zamejstvo, zdomstvo in izseljenstvo; 2. da se v skladu z nadpolitičnim vrednotenjem slovenskega naroda v celoti osredotočimo na življenjsko komunikacijo med sredico in skorjo, komunikacijo, ki jo bolj kot politične in prostorske meje določa sredotežnost etnične kulturne gravitacije; preraščanje (ne zanikanje) teritorialnega načela naroda postaja kategorični imperativ in pogoj za navezovanje človeških, etičnih, narodnih, religioznih in kulturnih stikov med matico in periferijo; 3. da se kulturna politika matice Slovenije najodločneje zavzame za izvajanje že sprejetega načela o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki naj postane dejavnik vsestranske komunikacije duha in življenja, zlasti na področju kulture (v mislih imamo predvsem svobodno izmenjavo tiskane besede, kulturnih prireditev pa tudi drugih oblik življenja slovenskega naroda); 4. da na tem področju preidemo od besed k deja- njem in zagotovimo ustrezna materialna sredstva — z ato predlagamo, da se Slovenija odpre mladim iz vseh slovenskih enklav po svetu, jim omogoči krajše ali daljše tečaje slovenščine, pa tudi študij na naših visokošolskih ustanovah; v ta projekt naj se dejavno včleni zlasti Kulturna skupnost Slovenije s svojimi ustanovami in sredstvi. Višina materialne stimulacije tega projekta ne bi smela bistveno zaostajati za dotacijami v druge predele Jugoslavije; 5. da proces medsebojnega spoznavanja razširimo na vse ravni, ki pomenijo ohranjanje, utrjevanje in bogatenje slovenskega življa po svetu, tudi na raven ekonomije. Društvo 2000 se je po svojih močeh v ta projekt komunikacije med matico in obrobjem že vključilo. Najprej s peticijo slovenskim škofom, od katerih zahtevamo ustanovitev takšne samostojne slovenske škofovske konference, ki bo lahko vsaj na religioznem področju suvereno ohranjala, utrjevala in bogatila vezi med vsemi deli slovenskega naroda. Dalje pa tudi tako, da je v revijo 2000 odprlo prostor za Slovence po svetu, v katerem naj bi se sistematično predstavila vsa etnično-kulturna središča in njihove dejavnosti. II. plenum kulturnih delavcev Slovenije ima izjemno priložnost, pa tudi dolžnost, da postane vseslovenski, s tem pa tudi spodbujevalec vseh tistih oblik slovenske suverenosti, ki preraščajo okvir politične in državno-pravne suverenosti slovenskega naroda. svetila vse življenje. V Trstu se je danes že močno priletna likovnica omočila z umetnikom Lustigom in se preko njega seznanila z nekaterimi tedanjimi tržaškimi likovnimi mojstri, med katerimi je bil tudi likovni pedagog Carlo Sbisa. Tu se je tudi sprija-teljila s tedaj še mlado a obetavno Leonor Fini, kateri je sledila v Milan, kjer sta obe postali učenki mojstra Achilleja Funija. V Trstu je tudi izdelala svoje prvo pomembnejše delo: fresko-mozaik v veži sedeža RAS na Trgu Oberdan. Felicita Frai ima na razstavi v Galeriji Cartesius skoraj trideset svojih barvnih grafik, litografij, med katerimi sta dva grafična lista ročno obarvana, konkretno akvarelirana. Rekli smo, da je likovnica priletna, Osem križev že nosi na plečih, kot bi figurativno rekli. Toda njen glavni motiv je dekle, mlado dekle, oziroma njen obraz in ko si obiskovalec ogleduje razstavljena dela, se mu vsiljuje misel, da se umetnica z neko nostalgičnostjo vrača v svoja mlada leta. Ta misel se vsiljuje, ko se človek zazre v velike zasanjene oči njenih deklet, ki jih umetnica upodablja obdane s cvetjem, sadjem, pač v zvezi z zamišljenim motivom, ki se odraža v naslovih, kakor na primer Deklica s cvetjem, Deklica z grozdjem, Deklica z mačko (katerih je kar osem) ali pa kar Pomlad, Poletje, Zima in podobno. Kdor bi na tej razstavi iskal kake velike novosti ali celo tehnične novotarije, bi jih zagotovo ne našel. V razstavljenih delih pa je zagotovo veliko mojsterske sposobnosti, odnosno strokovnosti, da ne govorimo o prefinjenem umetniškem okusu, ki je ena izmed značilnostih te umetnice. Sicer pa se Felicita Frai sedaj po sedemnajstih letih vrača v Trst z bogato samostojno razstavo, s predstavitvijo, ki je pritegnila veliko pozornosti med tržaškimi ljubitelji umetnosti. Razstava bo trajala do 24. t. m. (Fre) Na sliki: Poletje, litografija Novo izdajo je založila Srbska pravoslavna skupnost v Trstu Srbsko-hrvatski priročnik za Italijane Pravi'?? jezikov znaš, toliko veljaš -kot ie Tr°JeuSki Pre9ovor. Za mesto na jezile?1' kjer dmžno živita avtohto-še drnr,; *n 50 Prisotni ali se križajo večin 1; Ta ta Pregovor še toliko Pri naskoUh n°fk UČ6nje jezikov Pa le vrednosti t sp osno veljavni kulturni kov kHi k°r n° tudi iz drugih vidi-svojenl* P°J\uja tržaško mesto spričo 8s£Mt?5S35i2 pa im? sveta uveljavljenih jezikov pomen n naS* stvarnosti še poseben narorim,PraV znanje jezikov sosednih tisočerih 26 ,zaijadi sožitja samega in logov v vsak°dnevnih praktičnih raz-p v medsebojnih odnosih. Vejš???11111 ie namenjena tudi naj novske? P°?ol?ena izdaja srbsko-hr-9a se£LP?r°Cmka Za Italijane, ki sta skenrJ a Predsednik Tržaške srb-DierasZ°S avne skuPnosti prof. Veljko ko, zal?°T*C in njegov sin prof. Mir-Verska ?Z* a pa Srbska pravoslavna p a skupnost v Trstu. sedfip0?*!?1 ki obsega okrog 3000 be-tiste ital-- Stvu kompleten tečaj za vse se hotel- nsko govoreče ljudi, ki bi srbsknh Y doglednem času naučiti Vsaj te?ViaŠke9a iez;ika z obvladanjem 90Voramel n*k Pravil gramatike in po-Pondeii Tmsoboj Pa še trgovske kores-tudi s Cl' *n se nekoliko seznaniti srbsko-hrvaško literturo s krat- ko antologijo desetih najvidnejših piscev obeh narodnosti. Avtorja priročnika sta se pri tem opirala ne samo na prvo lastno izdajo, ki je izšla pred dobrimi desetimi leti in je že nekaj časa ni na trgu, pač pa tudi na novejše praktične pedagoške izkušnje. V pomoč sta si poklicala še nekatere dosedanje podobne izdaje, ki so v letih 1960-70 izšle v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter slovnico "Grammatica della lingua serbo croata" prof. Artura Cronie (izšla je leta 1966 v Milanu), ki pa je imela bolj znanstveni kot prak-tično-pedagoški značaj. V uvodu te "kompletne in izpopolnjene" izdaje priročnika, avtorja podajata kratko predstavitev srbsko-hrvaš-kega jezikovnega območja v Jugoslaviji in pri tem ugotavljata, da je za tujca, ki bi se lotil učenja srbohrvaščine primerno, da se nauči najprej latinske abecede z uporabo »ekavščine«. Sledijo praktične lekcije v 22 poglavjih s prikazom obeh pisav (latinice in cirilice) in osnovnih pojmov gramatike s spremnimi praktičnimi vajami in kratkimi literarnimi teksti. V poglavju Piccola antologia" so s krajšimi odlomki (v srbohrvaščini) in biografskimi podatki predstavljeni pisci Ivo Andric, Desanka Maksimovič, Petar Petro vič-Njegoš, Branislav Nušič, Aleksa Santič, Vuk Stefanovič-Karadžic, dr. St. Težak, Petar Preradovič, Jovan Du- čič in Janko Veselinovič. (Pogrešam še kakšnega sodobnega avtorja). Sledi poglavje trgovske korespondence in na koncu še dokaj zajeten srbskohr-vaško-italijanski in italijansko-srbsko-hrvaški slovar. Spremno besedo je napisal prof. E.D. Rustia-Traine (po poreklu Dalmatinec). V njej poudarja, da predstavlja priročnik "potrditev kulturne in družbene odprtosti" in da je "pomemben prispevek ne samo k spoznavanju uradnega jezika sosednje države, marveč tudi k zbliževanju med sosednimi in prijateljskimi narodi". (Prip.: srbohrvaščina je eden od uradnih jezikov sosednje države). Priročnik, ki se predstavlja v lepi in pregledni grafični obliki, je natisnil in opremil z nekaj ilustracijami Grafi-center v Trstu. Izšel je v nakladi 2000 izvodov. Za zdaj ga je mogoče dobiti v Tržaški knjigarni, bo pa na razpolago tudi v drugih knjigarnah v naši deželi in izven nje. Oba avtorja in Srbska pravoslavna skupnost so z njim zapolnili vrzeli in dodali še eno pričevanje (v mislih imam namreč tudi pred časom izšlo monumentalno knjigo "I Serbi nella storia di Trieste" avtorjev Dejana Me-dakoviča, Giorgia Milossevicha in Dimitrija Manoleva) svoje družbene in kulturne prisotnosti v Trstu. JOŽE KOREN S. R. L. IMPORT - EXPORT TRST Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I V 8. kolu košarkarske B-2 lige Jadran v Ravenni Tokrat neugodno gostovanje Jadranovi košarkarji se bodo jutri v okviru 8. kola B-2 lige podali v Ravenno, na eno svojih najdaljših potovanj v letošnjem prvenstvu. Po štirih zaporednih zmagah in z igro, ki ni vselej navdušila navijačev (in tudi samih Jadranovih košarkajev, kot so to priznali v raznih intervjujih), bodo torej naši gostovali pri dokaj neugodnemu nasprotniku, ki je doslej zbral le 2 točki manj od jadranovcev. Moštvo iz Ravenne je zelo homogeno, pa tudi ambiciozno, saj si je letos odločno postavilo kot cilj uvrstitev v končnico prvenstva. Ravenčani so se za to sezono okrepili s centrom Vincenzom Nunzijem (2,05 m), ki so ga najeli od Siene. Tu pa so še odlični strelec Roberto Patrizi s povprečnim izkupičkom na tekmo 20 in več točk; "play-maker" Luca Loli ter krili Davide Cestaro (2 m, letnik 1966) in Osvaldo Bonora (1,94 m). Kot vidimo, je ravensko moštvo zelo dobro "sortirano" glede višine na vseh igralskih mestih. V Jadranovem taboru so se precej ohrabrili po nedeljskem uspešnem domačem nastopu proti Montebelluni in to ne samo zaradi osvojenih točk, temveč predvsem zaradi skupinske igre, ki so jo pokazali. V četrtek pa je spet začel trenirati tudi kapetan Marko Ban. Njegov nastop v Ravenni pa je seveda še vprašljiv. Sele po srečanju v Ravenni bomo torej lahko videli "dejansko vrednost" naše združene ekipe in kam letos lahko meri. Pri tem pa se seveda poraja tudi vprašanje, ali verjetno le ne zahtevamo preveč od naših fantov, ki so doslej v Sandi Rauber med metom na koš proti Montebelluni sedmih kolih kar petkrat zmagali. V zadnjih letih v tej ligi pa tako uspešnega starta ne pomnimo... Srečanje Basket Ravenna - Jadran bo jutri v Ravenni ob 17.30.(bl) V ženski C-l ligi Bor Elpro v Feltreju Odbojka: v moški državni C-l ligi 01ympia prvič doma V svojem četrtem nastopu v C-l ligi se bodo odbojkarice Bora Elpro podale drevi na najdaljše gostovanje sezone. Igrale bodo namreč v Feltreju pri Bellunu. Tamkajšnja šesterka je po treh kolih na samem vrhu lestvice. Po dveh zmagah s 3:0 (proti Fiume Venetu in v Trstu z O MA) je prvi niz prepustila v San Giustini in Colle proti Fratteju, ki ga je premagala s 3:1. Lap-revidente Feltre se je že pred pričetkom prvenstva postavljal kot eden kandidatov za napredovanje, vendar njegovi dosedanji nastopi niso merodajni, saj se je pomeril z ekipami, ki so skupaj z borovkami na spodnjem delu lestvice. Naše igralke imajo torej v Feltreju priložnost, da z značajno igro naposled dokažejo, da dosedanji rezultati ne odražajo njihove moči. Borovke so doslej, kljub porazom in napovedim o golem obstanku v ligi, v vseh treh tekmah že pokazale, da znajo biti za vsakega nasprotnika trd oreh, manjka pa jim še potrebna kontinuiteta, kar jih je doslej že drago stalo. Za današnji krstni nastop tretjeliga-šev goriške 01ympie pred domačim občinstvom vlada veliko pričakovanje in zanimanje. Odličen štart Jakopičevih varovancev je namreč v navijačih in samem vodstvu upravičeno vzbudil prepričanje, da bo 01ympia kos zastavljeni nalogi: obstanku v ligi. Nepričakovan uspeh v soboto proti vodilnemu Bassanu je še dodal olje na ogenj in gotovo povečal upanja za obstanek in še kaj več. Dosedanja srečanja so namreč pokazala, da v ligi prevladuje dokajšnja izenačenost in zato ni favoriziranih ekip, ki bi imele prednost pred ostalimi. Drevišnji nasprotnik 01ympie je postava Nova Gens iz Novente, ki je v zadnjem srečanju pred domačim občinstvom izgubila proti zadnjeuvršče-ni S. Giustini. Že ta podatek pove, da bi nocojšnji nasprotnik Goričanom ne smel biti prehuda ovira, še posebno če računamo, da bo na strani 01ympie občinstvo, ki bo po vsej verjetnosti do zadnjega kotička napolnilo telovadni- Podajač 01ympie Andrej Terpin co v Drevoredu 20. septembra. Trener Jakopič bo razpolagal z vsemi igralci, kar je pomemben dejavnik na poti k zmagi. Deželne lige: Sokol Indules - C US Videm »Derbi kola« bo v Nabrežini To, da je več naših ekip dokaj uspešno začelo sezono v deželnih odbojkarskih ligah, iz tedna v teden le še povečuje zanimanje za sobotne nastope. Tudi danes jih bo več zelo privlačnih in prav v vseh imajo slovenske še-sterke možnost, da dosežejo zmago. V moški C-2 ligi so se borovci po samih treh kolih znašli sami na vrhu lestvice, že drevi pa bo na gostovanju v Turjaku njihov primat resno ogrožen. Tamkajšnji Libertas je namreč letos zelo dobro začel. Po uvodni zmagi proti šibki Fontanafreddi je v drugem kolu zadal povratniku iz višje lige, če-dajskemu ASFJR, doslej edini poraz, v prejšnjem kolu pa je izgubil v Sacileju proti bolj kvotirani ekipi Cima Truci-olare, potem ko je že vodil z 2:0. Le malo je manjkalo torej, da bi bila dre-višnja tekma pravzaprav derbi vodilnih, zato je tudi jasno, da čaka borovce zelo težka naloga proti ambicioznemu tekmecu. »Derbi« bo tudi v Vidmu, kjer se bosta pomerili naj mlajši ekipi v ligi, druga postava prvoligaša Volley Bali in združena ekipa Meblo Imsa. Obe ekipi imata po treh kolih dve točki. Za naše odbojkarje je to verjetno edino srečanje, v katerem igrajo z ekipo, ki je še nekoliko bolj neizkušena, ker pa obe ekipi računata tokrat na zmago, se obeta ogorčen boj za vsako točko. Svojo trdnost bo v Martignaccu preizkusila tudi Sloga Koimpex v ženski C-2 ligi. Položaj Martignacca, ki je še brez točk na 12. mestu, ne sme uspavati Peterlinovih varovank, ker so imele Furlanke doslej zelo težek koledarski razpored, saj so igrale kar z dvema od treh ekip, s katerimi sloga-šice delijo prvo mesto na začasnem vrstnem redu. Prav v minulem tednu pa je Martignacco šele po petih nizih (vodili je z 2:1) izgubil na težkem gostovanju v Cordenonsu. Zmaga bi torej še bolj utrdila položaj slogašic v vlogi enega možnih kandidatov za napredovanje, za katero, tako zgleda, se lahko letos poteguje kar precej ekip. Združeni ekipi Agorest je tudi četrto kolo namenilo nevarnega nasprotnika. V Sovodnjah bo namreč nastopil nepremagani novinec Juniors iz Ca-sarse. Šesterka s Pordenonskega je v drugem kolu poskrbela za preseneče- nje z zmago v Tržiču proti ekipi Vil-lacher Bier, z ostalima nasprotnikoma pa ni imela težkega dela. Ker je tudi letos v tej ligi nekaj precej šibkih ekip (vsekakor manj kot lani!), je lahko lestvica zaenkrat še varljiva, toda Goričankam, ki že od vsega začetka nastopajo okrnjene, tudi drevi nikakor ne bo lahko. Soča Sobema (moška D liga) je v prejšnjem kolu prebila led z zmago proti Majaneseju, zdaj pa jo čaka še gostovanje v Povolettu. Tamkajšnji Friuli (prva ekipa nastopa v C-l ligi) ima na lestvici prav tako dve točki, ki jih je dosegel na račun predzadnjeuvr-ščenega ronškega ACLI. Zdaj ko so se sočani naposled prepričali, da obstanek v ligi ni neuresničljiv cilj, bi lahko vknjižili še drugi par točk. »Big-match« tega kola sploh pa bo menda v Nabrežini, kjer bodo igralke Sokola Indules po eni lahki in eni razveljavljeni zmagi (kot znano je namreč Majanese odstopil) in še kolu počitka, odigrale prvo »resno« tekmo sezone. Gostile bodo videmski CUS, ki že od vsega začetka ni skrival želje po napredovanju in jih doslej tudi povsem upravičil. Ker ima enake želje tudi Sokol Indules, je pričakovati, da bo v občinski telovadnici dokaj »vroče«, točki pa sta sila pomembni. Vi-demčanke so v prednosti, ker so doslej redno odigrale tri tekme, za Sokol Indules pa je to v bistvu krstni nastop, vendar pa bi lahko bila prednost domačega igrišča vendarle odločilna. Možnost za drugo zmago se ponuja tudi Brežankam, saj jim Lavoratori Fi-era iz Martignacca ne bi smel biti dorasel, čeprav je verjetno nekoliko boljši od ekip, s katerimi so se doslej pomerile Kušarjeve varovanke. Igralkam Kontovela Electronic Shop prva zmaga drevi ne sme uiti. Gostile bodo tržiški Fincantieri, ki jim po izkušenosti (sestavljajo ga zelo mlade igralke) nikakor ne more biti dorasel. Tržičanke so v prejšnjem kolu v Trstu premagale sila šibki Virtus. Kontovel-ke so še brez točk, zato pa morajo drevi igrati nadvse zbrano, saj si tokrat poraza res ne smejo privoščiti. Z derbija na Opčinah med Slogo Koimpex in Agorestom. Tudi drevi bosta obe naši šesterki pred dokaj zahtevnima nastopama ^ V/ Vlil Iviv Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Bela pravljica Napake pa se vedno plačujejo. Če bi opravil ti dve aklimatizacijski turi, bi se tistega jutra na taboru IV, ko sem se skupno z Matevžem in Silvom odpravljal na vrh, ne počutil obupno slabo, in bi se ne odpovedal odhodu z njima. Prav Matevž in Silvo sta stopila na vrh kake tri ure pred mano in Mojmirjem, tiste tri ure pa so bile dovolj, da sta prijatelja pobegnila nevihti, ki naju je priklenila v smrtonosnem objemu tri dni na goro. Prespala sta namreč v taboru tri, naslednjega dne pa sta se sicer v nevihti, vendar pa po poti, ki sta jo poznala, ker sta opravila eno turo več prav na Trojko, srečno vrnila v dolino. Jaz bi torej lahko bil z njima, če bi le ne pred davnodavnim časom naredil tistih odločilnih napak, tistih usodnih izbir, ki so se mi maščevale v ključnem trenutku moje karakorumske avanture. Seveda, navdušeno plosknem z rokama, tako je! Prav tako je bilo! Razrešil sem Sibilino uganko. Zvezde spet oživijo in me naklonjeno gledajo. Dolgo si potreboval, da si se prebil do tega kančka spoznanja, ki je najnez-natnejši del vesoljne resnice, mi materinsko pove najsvetlejša zvezda, vendar pa si razrešil to uganko, za katero misliš, da sem ti jo postavila jaz. Zaupam ti majhno skrivnost: sam si hotel priti stvari do dna, jo razumeti, sam si se hotel podati na pot spoznanja. In sedaj je ta želja obrodila svoje prve sadove. Vendar vedi, sedaj, ko si na tej poti, se ji ne boš mogel odpovedati nikoli. In vedi, da ta pot nikakor ni lahka, obratno, vendar pa je tako neskončno lepa. To je pot k lepoti, to je pot k popolnosti. Tudi me bomo sedaj držale svojo obljubo. V gorah ti bomo naklonjene, ker si že drago plačal svoje napake, vendar si od njih dosti odnesel: razumel si jih, ker smo te me prisilile, da se jim ponižno in brez ošabnosti posvetiš, zato pa si dognal njihovo bistvo: sedaj jih ne boš nikoli več ponovil. Najsvetlejša se mi nasmehne, ker ve, da sem ta trenutek srečen, ko pa mi je pravkar obljubila svojo naklonjenost, nato me pogleda malce radovedno, malce hudomušno, in me naposled vpraša: Zakaj si se sploh podal na odpravo v Karakorum? ter se nalahno zasmeje. Ob tem vprašanju obstanem. Sem se kdaj sploh to vprašal? In če se ni- sem, kako je mogoče, da se nisem-Malo pomolčim in z negotovim 9‘a' som odgovorim: Ker sem hotel vsaj za kratek čas zbežati pred vsakdanjostjo, vsaj za kratke himalajske sanje zbežati iz doline in se podati v svet svojih sanj, vsaj za nekaj nerealnih tednov občutiti polnost življenja. Hotm sem se za kozmično sekundo odpovedati našemu svetu dolgočasja, kjei' le vse postavljeno v svoj točno dol°°en red, kjer vsi enako mislijo, reagiral1] in govorijo, kdor pa se odmakne od uhojenih poti je norec ali najmanj °u' dak, kjer, kjer...« Najsvetlejša me sedaj gleda in maje s svojimi svetlimi žarki. Že res, že res. Vse je res, kar praviš, me nagovori, vendar pa si tudi v tem razmišljanju zgrešil in svojo napako drogo plačal. Jaz jo vprašujoče pog‘e' dam. Pomisli, Duško, še nadaljuje Nap svetlejša, vse je med seboj povezan0-Sem nisi prišel neobremenjen in cist ampak s težko dediščino vsakdanjosti, katere se nisi rešil... Poslušajte me, zvezde, nestrpno m morda malce predrzno dvignem glas-Poslušaj ti, Najsvetlejša. Kaj hočeš » tem povedati? Morda to, da smo alpinisti samomorilci, neodgovorneži, p ne znamo živeti v svetu stvarnosti m se zatekamo tja, kjer podoba tega sveta zbledi? Ne, ne, ni tako, o zvezde. Nenadoma se zavedam, da g°v0' rim vse hitreje in vse glasneje, vendar pa opazim, da me zvezde Pr,z