TELEFON PI8ABNE: 4687 COETLANDT.
Entered as gecond-Glass Matter, September II, 1903, at the Post Office at Hew Ydrk, K. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4C87 COETLANDT.
NO. 45. — ŽTEV. 46.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 24, 1916. — ČETRTEK, 24. FEBRUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV
Črnagora - osvojeno ozemlje. Avstrijske čete v Albaniji.
t-- ... O—;—»
ZNAČILEN GOVOR ANGLEŠKEGA MINISTRSKE GA PREDSEDNIKA. — ANGLEŠKA HOČE NAPRA VITI VELIKO SRBIJO. — AVSTRIJSKI LETALCI 30 OBSTRELJEVALI DRAŠKO PRISTANIŠČE. — KAJ BO Z RUMUNSKO? — SOLUNSKA POROČILA.
IZJAVA BOLGARSKEGA DEZERTERA. — VR HOVNI POVELJNIK FRANCOSKIH ČET. — ČRNO GORSKI KRALJ NIKITA.
Premogarska vprašanja.
Ruska duma.
Danes se bo začela konferenca g\e-' Govor zunanjega ministra Saza-de mezd v premogorovih mehkega nova. — Rusi se bodo bojevali do
premoga. Delavci so zaupni.
konca. — Prestolni govor.
; |
Amsterdam, Nizozemsko, 23. februarja. — Iz Budim-£cčte poročajo, da ,je avstrijska vlada sklenila postopati s < 'mogoro kot z osvojenim ozemljem, ne pa kot z državo, ki se je vdala.
To se je zgodilo zategadelj, ker ni r-mogorski kralj Nikita odgovoril na nobeno vprašanje, ki mu ga je zadnji ••as stavila Avstrija.
London, Anglija. 23. februarja. — Danes je govoril v poslaniki zbornici tudi ministrski predsednik Asquith. V ovojem govoru je rekel:
Po vojni mora biti Srbija veliko jaeja kot je bila pred njo. Srbija ne bo dobila nazaj samo onega ozemlja, ki so so ga ji odvzeli Avstrijci, pač pa tudi vse pokrajine, kate-!'<• bo hotela imeti in v katerih se govori srbski jezik.
Pari*, Francija, 23. februarja. — Iz Aten poročajo, d t je bolgarski vojak Xikolov dezertiral iz armade bolgarskega princa Cirila in dospel v Solun. Povedal je, da Bol-i in Nemci nočindan popravljajo ceste med Skopljem in Crevgeli. Dela nadzorujejo nemški inženirji. Iz tega je razvidno, da bodo Nemci in Bolgari v najkrajšem času v-prizorili napad na Solun.
London Anglija, 23. februarja. — O konferenci, ki sta jo inu la vrhovni poveljnik francoskih čet na Balkanu in s/rski kralj Konstantin, je bilo sledeče razglašeno:
0<»neral j<- rekel kralju, da so zavezniki morali zasesti Solun, ker jim ni ničesar drugega preostajalo. Tudi <ii:ka l>i storila kaj podobnega, če bi bila na takem stališču. Zavezniki niso nikdar mislili in tudi zdaj ne mislijo, da bi pridobili (irsko zase. Grška naj dela čisto po svoji ve-ti in po svojem prepričanju. Najboljše je seveda žalijo, če ostane nevtralna.
General je odgovoril kralju na vsa stavljena vprašanja; kralj je bil z odgovori zelo zadovoljen.
Dunaj, Avstrija, 23. februarja. — Poročila, ki prihajajo z Balkana, naznanjajo, da Avstrijci v Albaniji neprestano napredujejo. Italjani so se začeli umikati izpred Drača proti Valoni. Nocoj zvečer je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Južno od Drača smo zavzeli nekaj važnih strategič-r.ih postojank. Sovražnik se je z velikimi izgubami umaknil. NaSi letalci so obstreljevali italjanske ladije v draš-kem pristanišču.	✓
Rim, Italija, 23. februarja. — Bukareštanski dopisnik uokega tukajšnjega lista je sporočil, da se je Rumun-ska zatrdno odločila, pridružiti se zaveznikom. V Besara-hiji je koncentriranih 300.000 ruskih vojakov, ki namera-jo vdreti skozi Runmnsko v Bukovino in Bolgarsko. To se bo zgodilo takoj, ko bodo stopili zavezniki pred Solunom v ofenzivo.
"La Tribuna" naznanja, da se mudi na Rumunskem več tednov neki ruski general s svojim štabom. Vrhovno poveljstvo nad rumunsko armado bodo najbrže imeli rtis'ki častniki.
Iiondon, Anglija, 23. februarja. — Iz Soluna poročajo. da je zavladalo j>o celi Bugarski veliko razburjenje. Ljudje se jeze na Nemce, ker so jim odvzeli skoraj vsa ži-^ ila in zahtevajo še vedno več. Živila plačujejo z nemškim papirnatim denarjem. Bolgarsko prebivalstvo bi ruske vojake, če bi prišli v Bolgarsko, navdušeno pozdravilo.
Petrogr&d, Rusija. 23. februarja. — Ruski generalni štab poroča sledeče:
V Kavkazu prav dobro napredujemo. Zaenkrat je naš ei!j m«sto Trapezunt. katerega so Turki že začeli izpraz-n je vat i. Armensko prebivalstvo nam je zelo prijazno; to dejstvo j« za nas velike važnosti.
Ako zavzamemo Trapezunt in še par drugih manjpo-membnih trdnjav, nam je pot v Carigrad odprta.
Posadka v Kut-el-Amari bo kmalo prosta, ker bodo Turki prisiljeni odpoklicati vse svoje čete iz Mezopota-
Petrograd, Rusija, 23. februarja. — Na zapadni ruski fronti so obstreljevali nemški zrakoplovci razna mesta v okrajUi Riga in Jakobstadt. Preko Danska sta plula dva nemška Zeppelina. Bombe niso jx)vzročile posebne škode, ker so naše baterije zrakoplovce pravočasno pregnale.
Od izida konference med delo dajalci in delavskimi zastopniki v preraojrornvih za m^hki premop: v štirih državah ho odvisna plačilna lestvica in razmere premolar j«* v ne samo v onih štirih državah, tem-1
Petrograd, Rusija, 23. febr. — Pri današnjem zasedanju dume je govoril ruski zunanji minister o splošnem položaju. Med drugim, j,* rekel tudi sledeee:
Nemčija je že začetkom vojne
Med generalom in med šefom via. da prijateljsko razmerje. — Villa je dobil zopet nekaj vojakov.
več sploh v vsej industriji. Kon- izjavila, da se bo bojevala do kon-
ferenca se bo začela danes zjutraj oh pol enajsti uri v hotelu M<*Al-pin v New Yorkn, Ena jrlavnih zahtev združenih preraoparjev je o-na o 10 do 20 odstotnem povišanju mezde. Popolno priznanje il-
ea. Naša naloga je torej boriti se toliko časa. dokler ne bosta Nemčija in Avstrija popolnoma premagani. Nem'-i so zakrivili to vojno in za to liodo odgovorni za vse njene posledice. Zdaj je tudi že ni je v premogorovih mehkega' nemška javnost začela uvidevati, premoga pa že obstaja tam preeej da ne bo šlo vse tako gladko, ko se časa, osem urni delavnik l<a je do-, je začetkoma mislilo, segla unija že leta	J Zavezniki upoštevajo in spoštu-
Unijski uradniki upajo, da se bo jejo drug drugega, Nemčija je pa posrečilo doseči mirno poravnavo napravila svoje zaveznike za vaza-cele zadeve, čeravno so se končala le. Prepričan sem. da ne bodo po dosedanja pogajanja za to dolo- vojni Avstrija. Turčija in Bolgar-
obregonjn carranza, Kongres proti predsedniku.
Govor angleškega ministra.
o
DEMOKRATI V KONGRESU SE UPIRAJO PREDSEDNIKOVEM STALIŠČU ZA NASTOP PROTI NEMČIJI, KI HOČE POTAPLJATI OBOROŽENE TRGOVSKE PARNIKE. — WILSON VSTRAJA NA PRAVICAH AMERIŠKIH POTNIKOV. — REPUBLIKANCI GA PODPIRAJO. — ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK JE REKEL, DA NE BO MIRU, DOKLER NE BO STRT
MILITARIZEM.
v
čenega pododbora neugodno. Predsednik Združenih ameriških
ska neodvisne države. Petrograd, Rusija, 23.
rudarjev, .Tohn P. White, je rekel,, V svojem prestolnem
da premogarji v rovih mehkega premoga ravno tako niso dobili nikakega povišanja mezd izza leta 1912. kakor tudi ne oni v antra-citnih premogorovih. Sicer da se je res zmanjšala produkcija mehkega premoga v letih 1913 in 1914. da pa so tudi premogarji sami vsled tega trpeli dovolj škode kot posledico slabih trgovskih razmer. Draginja je postala zelo občutna in sedanja zahteva deset odstotnega povišanja plaee je le prav zmerna. —
febr. — govoru v ruski ear
ruski zbornici je rekel sledeče:	...
Vesel sem. da sem se sestal z vami in da se vam zamorem zahvaliti 7.n zmago v Kavkazu. Srečen sem, ker sem med zastopniki svojega zvestega ljudstva. Bog naj blagoslovi vaše delo. Bog daj. da bi bilo uspešno.
Več premoga za Švedsko.
London, Anglija, 23. februarja. Angleška vlada je ravnokar tako
je danes priporočil Henrya H. Fletehera za poslanika v Mehiki. Zanj je bilo oddanih dvanajst glasov. proti njemu pa samo dva.
Kača klopotača.
Potem pa je posebno važna za ukreuila? <la bo smela uvažati Šved premogarje zahteva, da mora biti ska zopet V(?- premogra iz Anglije, ves premog pretehtan v Pennsyl- kakm, pa je smeIa dozdaj. y po_ vauiji in Indijaiu. ne da bi odte- vra-.ilo pa je aovolila Švedska, da guth kakega dela. Ta sistem je ze se gmejo izvažati v Anglijo neka-v rabi skoro v vsaki drugi državi. predmeti ki j|h rabijo na An_
kjer izkopavajo pretuog. Zato ne- gleškem in ki jih doslej niso smeli
izvažati iz Švedske. Poleg tega bo Švedska tudi pošiljala blago v Rusijo.
katere premogovne družbe ne morejo pričakovati, da hi še vedno obdržale stari način, ki je krivičen za njihove delavec in za druge družbe. Delavci hočejo, da bo vladal enak sistem v vseh državah in pri vseh družbah.
Splošno prevladuje mnenje, da bo vsa zadeva končana'na miren in za obe stranke zadovoljiv način.
Velikanski proračun.
Berlin, Nemčija, 23. februarja. Kakor pišejo Hamburger Nach-riehten, bo znašal prihodnji vladni proračun 5.500,000.000 mark, vštevši dve milijardi mark obresti na vojna posojila. Prejšnji največji državni proračun — oni za leto 1913 — je znašal v Nemčiji samo nekaj nad tri in pol miljarde mark.
Ker so se tekom vojne izdatno zmanjšali državni dohodki v col-nini in drugih virih, bo znašal primanjkljaj najmanj kake tri miljarde, katero svoto bo treba pokriti z izrednimi nakladami. V tej svoti pa še niso vštete nove pokojnine. ki jih je pred kratkim dovolil nemški državni zbor in prišteti je treba tudi se tekoče izdatke. t
Oborožen parnik.
V newyorsko pristanišče je dospel sinoči iz Genove že peti italijanski parnik, ki ima na krovu topove. in sieer dva tripalčnika.
Za vsak top sta bila dva izvež-bana topničarja iz italijanske mornarice in baje je na razpolago 200 izstrelkov.
Preki sod v kitajski provinciji.
Šangaj, Kitajska, 23. februarja. V Čangša, glavnem mestu Ilunan-ske provineije, je bil proglašen preki sod, ker so zadnji ponedeljek ustaši brezuspešno napadli vladno palačo. Tukaj niso prišla še nikaka nadaljna poročila o vstaji._
POZOR ROJAKI!
Predr*«n rop.
N. Y.t 23. februarja. Auburn 6 Syracuse je prišel včeraj ffa z revol-
verjem v roki zahteval od blagajnika. da naj mu izroči denar. Iz mučnega predala je vzel $15, blagajno, v kateri je bilo $200, je pa ropar prezrl.
............—.....- --■
Ako pride k vam Zottijev agent, najbolj storite, da mu pokaže te vrata, ker drugače se vam lahko prigodi, da se boste kasneje kesali. Na tisoče rojakov se nam je pritožilo, kako jih je znani italijanski fakin prevaril za težko prisluiene novce. Na tisoče hrvatskih družin je stradalo radi njegovih sleparij. Po toči ne pomaga zvoniti. To naj velja vtem, ki so nas sad.
nji čaa vprašali sa svak ta poraefl
- - —- .....- —
"Žensko sem ustrelil."
Včeraj zvečer je telefoniral igralec Robert Trankman na newvor-ški policijski glavni stan sledeče: Žensko sem ustrelil! Pridite pome ! — Malo pozneje ga je aretirala policija na 111. eesti. Ustrelil je bil 21-letno Katarino Falcone, ženo nekega brivca. Rekel je, da jo je ustrelil zato, ker je bil preveč zaljubljen vanjo in ker je vedel, da ne bo mogel ž njo nikdar živeti.
Podmorski čolni.
- i
V sedanji vojni igrajo eno najvažnejših ulog podmorski čolni. — Kdo jih je iznašel?
Washington, D. C., 23. febr. — Državni department je dobil danes ofieielne brzojavke, iz katerih je razvidno, tla je general Obregon res Carranzov jetnik, pa da kljub temu vlada med obema zelo prijateljsko razmerje. General O-bregon bo v kratkem odpotoval v spremstvu Carranzov ih vojakov v Hermosillo. kjer se bo oženil.
El Paso, Tex., 23. februarja. — Iz Chihuahue poročajo, da se je večina Carranzovih čet. ki so bile odposlane proti Villi, udala. General Cavoeas se je vrnil v glavno mesto samo s petnajstimi možmi.} Washington, D. C., 22. februarja. — Domače ameri-Franeiseo Lagos Chazaro, zadnji ške politične razmere so se nenadoma resno poostrile, ker predsednik konveneionalistov, je zastopa predsednik Wilson stališče, da treba nasprotovati
sklenil, da se bo z vsemi četami Xemčiii na vsak način v njenih namenili potapljati po pr-udal (.arranzi. L dal se mu bo baje	*	.	..	\ v . .
tudi Za patov general Novoa z 200 Vel11 marcu T. 1. zavezniške trgovske parnike, ki imajo na
pristaši.	1 krovu topove v obrambne svrlie. Včeraj so se v kongresu
Washington, D. C., 23. febr. — demokrati odločno uprli predsedniku AVilsonu ter zalite-
Senatni odbor za zunanje zadeve vali od njega, da naj odstopi od svojega stališča in naj se
no ugovarja Nemčiji, ker bi v takem slučaju neizogibno
prišlo do vojne med obema državama.
Voditelji poslanske zbornice so dali celo predsedniku
48 ur časa ter mu zagrozili, da bodo oni sami z velikansko
večino glasov sklenili resolucijo v obliki svarila na vse
ameriške potnike na oboroženih parnikili, če bo hotel
Thomasvilie, Ga.. 2.'!. februarja, predsednik vstrajati pri svojem sklepu in zahtevati od
V tukajšnji bližini je danes pičila Xemčije, da ona prekliče svoj'odlok glede boievania s pod-velika kaea klopotaea gospo John _ i - • ~ . - T-r , ,	• ^ V- j i ' i ^ .
F. Arehbohl. sinaho John D. Areh- ^^skiim colm. \ sled tega se je tudi mednarodm položaj
bolda, predsednika Standard Oil lzdatno poslabsal.
Company. Nezgoda se je pripetila.I Voditelji v poslanski zbornici pravijo, da mora neizo-ko se je gospa Areh bold nahajala gibno priti do vojne z Nemčijo, če predsednik ne bo odsto-na lovu na Arehboldovem pose- pil od svojega stališča. Pi-edsednikov govor se bo skoraj
" Gospa Arehbohl je imela kratka'	^^ ^ da b° ^^^ °dslovil VSe
krila in zelo debele skoro stopila na klopotač pičila skoz debele črev
nila nekoliko tudi nogo pri člen- sk^m ?olnu.
ku. Gospa Archbold je potem u-: Washington, D. C., 23. februarja. - Danes stoji pred-
strehla kaeo in poklicala na pomoč 7 M	i i	jjicvt
svoje spremljevalce, ki so ji po- sedmk Wilson pred skoro najtežjim vprašanjem, kar se
magali domov in poklicali na po- jih Je pojavilo tekom vojne, ker nasprotujejo njegovi pomoč zdravnike.	j litiki v mednarodnih vprašanjih nekateri najuplivnejši
Noga je takoj preeej otekla in demokrati v poslanski zbornici, tudi hude bolečine so se pojavile. - Demokratični poslanci so trdno prepričani, da bo pri-
StSat £ šzzšž :LTn" r;	b,° pre,dsp,,i,ik	- ^ ^
varnosti. Ustreljeno kačo bodo na- imaJ° ameriški državljani pravico potovati na visokem gaeili. Gospa Archold je hčerka uiorju in vsakem parnik«, četudi je oborožen v obrambo. Dr. Barrona. newyorskega milijo Največ se Upirajo Wilsonu V poslanski zbornici, dočiiri
ima v senatu vlada mnogo trdnejšo zaslombo v svojih pristaših.
Nekaj najbolj čudnega pa je dejstvo, da stoje republikanski poslanci na strani demokratičnega predsednika in da so za to, da mu stoji kongres na strani v vseh podjetjih, ki bi jih morda začel. Ko je slisal predsednik o nasprotovanju v kongresu, je telefoniral predsedniku odbora za zunanje zadeve, Floodu, ter mu povedal, da bo on odlo-
narja.
Pozor pošiljatelji denarja!
Velike križarke in druge velike bojne ladje nimajo v sedanji vojni tako velikega pomena kot se je( začetkoma mislilo. Glavno ulogo v j pomorskih bitkah igra sedaj pod-| morski čoln. Če bi ne imeli Nemci svojih podmorskih čolnov, bi bili Angleži že kdaj popolnoma zablo-kirali vso nemško obal. Podmorski čoln je tako zgrajen, da se lahko potopi in da lahko ostane več ur pod vodo. Iz vode gleda le tako-zvani periskop skozi katerega je poveljujočemu častniku mogoče o pazovati, če se bliža kaka sovražna bojna ladja. Podmorski čoln je bil iznašel približno pred dvajsetimi leti neki Irec, Holland po imenu, ki je delal ž njim prve poskuse v newyorakem pristanišču. Vojaški strokovnjaki so zmigavali z rameni in večkrat izjavili, da ne bo nič iz cele stvari. Iznajdbo so slednjič tako izpopolnili, da igra sedaj podmorski' čoln pri mornarici vsake države eno prvih ulog. Natančen popis podmorskega čolna najdete v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju.
Razen tega obsega še veliko lepih povesti, zanimivih člankov, krasnih slik, itd. Da je Koledar v resnici nekaj izvrstnega, je razvidno iz tega, ker smo ga v dveh mesecih popolnoma razprodali in smo sedaj priredili že drugi natis. Rojaki, če ga hočete imeti, ga naročite takoj! Stane s poštnino vred samo 35 centov.
Naroča se pri: _-
| SLO VEMO PUBXJBHZNO COn '83 Oorttandt St. Hcw York, H. 7.
I¥«ii 1 "i
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in drage kra- v	. . je v AVSTRO-OGRSKI bliso 7 m i- e,.i0 V J'a]a pri svoJem sklepu, od katerega ga ne bo odvr-lijonov kron. Vse te pošilja- llil nihče in da bo uravnala vlada celo vprašanje edino-le tve so dospele v roke prejemnikov, diplomatičnim potom.
I " Tj0nd0n' A»S'H.1«. 23. februarja. - Danes je ddbil an-™trski predsednik Asquith nepričakovano po-ti, ker jih vedno prestavljajo, lah- 21 v' aa se ?e moral izraziti o stališču angleške vlade z ozi-
ko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri
rom na mir. V kratkem, a jedrnatem govoru je potem orisal stališče vlade ter zatrdil, da Anglija ni odstopila niti za las od svojega prvotnega stališča začetkom vojne.
Ponovil je trditve, ki jih je že izrazil v novembru leta 1914, da "Anglija ne bo prenehala z vojno, dokler ne bosta
	C	ene:
K	S	K
6 ...	.90	190
10	1.60	130
16 .	9.30	140
90 ..	8.00	160
96 ...	3.70	160
30 ..	4 40	170 ...
95 ...	5 10	180
40 --	6.80	190....
45 .	6.60	900 .
60 ...	7 20	960 .
65 ...	7 85	300 .
60 ...	8 55	350
66....	y.25	400 ...
70 ..	9 95	460 ...
75 ...	10 65	500...,
80 ...	11 35	600.___
86 ...	19 0-5	700 ...
90 ...	12.75	800....
100....	14.0U	900 ...
110____	15.40	lTOft
Ker	se zdaj cene denarju	
.	.	svojih pravic
j m dokler ne bo za vedno strt pruski militarizem", j Govor ministrskega predsednika je napravil na po-| slansLo zbornico globok utis.
| Za ta govor je dalo povod vprašanje poslanca neodvi-i sne delavske stranke. Snowdena, ki je menil, da je zdaj j naipri pravne j š i čas za sklepanje miru. Ta poslanec je rekel, da sicer res sedanji položaj še ni tak, da bi bila izklju-
63] OJ :
zmaga za zaveznike, da pa mora angleška ' vlada Jasno dokazati ljudstvu, da je nadaljevanje vojne j potrebno v dosego mednarodnih trajnih mirovnih odnoša-jev po vojni.
16 80 18.90 19.60 21.00 sa.*
S3 80
25 20 S6.G0 28 0t 35.00 4*2.00 49.00
70.C0 84.00 08 00 119.00 126.00 139.00
Nikolaj in Nikita. ' | Izgubljeni Zeppe&ni.
vsak dan menjajo, smo primorani R ^ • ' 23- ^bruarJa-	I^ndon, An-lija, 23. februarja. --------ear je ponudil oruoerorske- Neka vest iz Kodanja na Danskem
računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih.
__ mu kralju nommeluo vojaško po- naznanja, da je izgubila Nemčija
veljstvo v Rusiji. Nikita je ponud-
bo odločno zavrnil.
Včasih se bo zgodilo, da dobi na-slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj, manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in ved tam,;
ko dobi naslovnik list v roke, se dobe vsi nali naročniki v Pennsyl pri nas oene morda 2e večkrat spre-j vaniji knjižico "Nova postava za
delavee v Pennsylva- j ja, opozarjamo niji" Spisal je to knjižico Kostojin rojakinje, da na} Unkovič, pravnik.
• J	.....
od začetka vojne pa do sedaj že trideset Zepnelinov in da jih ima zdaj šestdeset.
»O J A KI PO SO BI
Ker nam letos	al
de dobiti PfiATIK is stare*
rojake
-OLAg^ASODA, 24. FEBRTTAEJ& I91B/---
"GLAS NARODA"
(Slovani« Daily.) Owned and published by th|
KLOVENIO PUBLISHING 00.
(a corporation.) FRANK BAKSER, President.
LOma BENKJD1K. Treasurer.
Place of Bastneas of the corporation and addresses of a bore officers:
0 Cortlandt Street, Borough of hattan. New York City, N. J.
i celo leto ?elja lift m Ameriko In Can ■ do..	,93.00
pol leta ................. 1-50
celo leto ca mesto New York.. 4.00 pol leta en taeeto New Zork.. 2.00 ■vropo aa ram leto	— — 4.50
* „ pol leta..«,____ 2.58
„ Cetrtleta..........1.70
"OLA.S NARODA" Izhaja vsak dan IsvzpmS! nedelj ln praznikov.
•glas naroda" ("Voice of tne People") lm«4 every day except Bnndaya ud Holiday«. Knbscrlptioo yearly 18.00.
tdvertiseoient en agrreoMnt,
Duplet Lrea podpisa ln oaobnoetl m ne
prlobčnjejo. Deaar aa] ae blagovoli pošiljati pa (—
Money Order, rrl apremembl kraja naročnikov pro alxno da ae nam tndl prejšnje M-valUtt naananl, da hitreje najdemo naslovnika._
DoqUobb In poilljstvam naredite ta naalov: "GLAS NABODALU Oortlandt St.,	New York Olty
Telefoo 4<i87 Cortlandt.
44*
Nova nemška carinska
zveza,
olj^i dokaz za to. da Ijud-Nemčiji in Avstriji res že resno misli o miru, je ta. v obeh deželah že splošno obravnavati vprašanje o a tcsnej.M gospodarski zve-držav po vojni. Voditelji v ni zagovorniki te
kljucenost, da bi Nemčija in njeni zavezniki odločevali pri sklepanju miru s svojimi zahtevami.
Že zdaj se opaža nagon za samoohranitev pri nemških in av-strij;.kih poljedelcih in industrij-eih, ki so odločno proti vsemu, kar bi sililo Avstrijce ali Nemce, da bi morali medsebojno konkurirati. kar bodo zavezniki brez-dvomno skuhali doseči. Doseči hočejo, da bodo lahko nemški trgovci kupovali avstrijsko žito in avstrijski nemško blago. Vsekakor je videti, da zavzema vedno več vrjetnosti bližje združenje med Nemčijo in Avstrijo.
Avstrijci, ki so temu gospodarskemu združenju nasprotni, pravijo, da bi postala Avstrija v slučaju odstranjenja carinske stene med Nemčijo in Avstrijo odvisna od Nemčije v gospodarskem oziru in da bi potem »klicala Nemčija preplavili avstrijske trge z blagom, ki ga ni mogla prodati na svetovnem trgu vsled vojne.
Dopisi.
Yukon, Pa. — Tem potom naznanjam rojakom, da ni vse resnica. kar je bilo omenjeno v listu Glas Naroda dno 16. februarja 191G, da kompanije iščejo može /a stalno delo in dobro plačo. Prepričan.sem, da oni, ki pride sem, ne bo imel dobre plače in mo-goe e m- o ela ne bo mogel dobiti.
0 bojih v živalstvu.
Vse uči prof. dr. Bor« Zamik.
(Nadaljevanje.)
Otrov proizvaja žleza-strupuiea, ki ki leži pod kožo ob straneh glave; obdaja jo podolžna kožna-ta vez, koje konea sta pritrjena na lobanji. Žleza ima cev. ki se odpira v usta na prednji strani čel j ustnice, bas nasproti gornji odprtini zoba-sirupnika. Kadar kača ugrizne, skrči žvckalno mišieo, ki pregib-Ije dolnjo čeljust. Skrčena in radi tega odebeljena mišica pritiska na kožnato vez, ki obdaje strup-nieo. Ves se napne in stisne strup-nieo od vseh strani, vsled česar izstopi par kapljic strupa skozi od vodnik v zob. Kača ne grize tako kakor sesavec. ki predvsem s spodnjo čeljustjo žveči, nego ona zaseka gornjo čeljust z zobom-strupnikom nalik cepinu v žrtev. Ker potegne pri tem glavo nekoliko nazaj, za trga obenem povzročeno rano; zato nastane v rani pred zobom mala praznina, ki se ulije v njo iz dolnjo odprtine stropnika otrovna tekočina. Kača torej ne "piči", ne ubode samo. r.ego ona. kakor se pravilno izraža narod na Gorenjskem, okolje.
Sestava kačjega strupa, na m je dandanes /e precej znana, predvsem po raziskavanjib slavnih francoskih učenjakov Phisalixa in Cahnettea. Posebno slednji si tukaj- Je piidobil nevenljivih zaslug za
mo v posebno veliki množini vjrm ter ga omotilo. da bi Šel doli strupu naočarke, deluje na živ-'s svojega skrivališča:- mora iti, čevje, otopi možgane in omrtviči saj je tako blizu. Ona ga. potre-j živčne končice v mišicah; zastrup-Jbuje. Ko pa se je ozrl v boj podi Ijena žival radi tega ne more več njim. se je streznil, da je zelo da-j uporabljati svojih mišic in popol-jiee—da je čisto brez moči. In—j noma odreveni. ITemoragin, ki ga! Se en izhod je bil. Začel je da-1 je najti predvsem v otrovu cevo- jati povelja v telefon.
zobnih kač, pri gadu in sorodni-j "Tisoč šest sto metrov ospm kih, vpliva na notranjo kožico ži! stopinj na levo."
i*kalic (v asa Ivmohatica) ter! In izstrelek se je razpočil
in
pri
(vasa Ivmphatiea) ter! ln izstrelek >e odvodno'.povzroča, da ranjeni udi oteko. malem hlevu.
Na kri delujeta koagulin iu lie-j -Tisoč seststopet deset metrov" molizin,- prvega vsebuje otrov j— j(* zakričal novo povelje — in vseh kač. drugega je pa posebno zopet drugo — tretje — in po-
človeŠivo, ker jr* odkril način do-bavljanja zdravilne sirotke (se>-rtim antivenimux) proti kačjemu ugrizu.
Kačji otrov je prozorna, malo
d obema državama ter ju in napraviti takorekoč
narod v
[»odoben način je nastala e/a mnogih nemških držav 'njo mogočno nemško dr-Z- zaretkom pretečenega je začela priklapljati cai inska zveza nekatere manjše nemško države v • krilje in kmalu potem so orj?aiuziran. -vezi pridružile vse nemške je kako, m državice (leta 18:14.).! nekaterih trgovskih mest. iia združena v svojo poseb-usko zvezo. Ta mesta pa
Ker že deset let delam v tuitaj-anjih rudnikih, so mi razmere popolnoma znane. Delo se res še pre-
cej lahko dobi, toda kakšno. Zaslužimo en dolar ali dolar in pol, pa moramo delati od šeste ure zjutraj pa včasih do sedme ure rumenkasta gosta tekočina gren-zveeer. V nekaterih prostorih je ke2a okusa; 60—75 odstotkov je vode do kolena. Če delaš s stro- vode- Tore.i 25—40 odstotkov trd-jem, dobiš od tone 45 centov, ee	ki raztopljena v vodi.
pa z roko. pa 85 centov. Kare so Ce otrov posušimo, t. j. ee voda tako velike, da drže od tri do iti- i^lapi. ohrani ostanek vse svoje ri tone. Kara je taka, da bi lahko P°gubne lastnosti. Znano je, da štirje možje v njej pečiali. Kjer namakajo Indijanci m drugi pn-je dobro delo in dobra plača, ne rodm narodi osti svojih puščic v primanjkuje ljudi. Lahko rečem, k:u'J1 otrov 111 nro/-j° ostane leta da je tukaj polovica delavcev, ki m let* strupeno, ne zaslužijo več kakor 20 ali 25] Pravzaprav ne smemo govoriti
0	kačjem ol rovu, nego le o kačjih otrovih, kajti vsaka kačja, vrsta ima otrov nekoliko različne sestave, tudi učinek in posledice teh
01	rovov so različni. Najhujši je otrov ž.e omenjene indijsko na-
mogar, ki prid- iz premogorova, ^earke (naja tripudians), one kaše na j raiše pritisne k gorki peči ,M* s P^snUo razšinjejiim lUm-in se malo odpočije. V svojem do- ikom-	^rnja stran nosi ris-
j)isu se ne bom nič zaletaval v ka- ibo" sh,'no vell,kllu	Pro"
pitalizem, ker vem, da nič ne 0-.slet"u °l?su kc>maj Vldna ma0zj" pravim. Kapitalist je tukaj pwJ » mihgramov suhega strupa delavec pa preslab, ker ni zadostuje, da umori odraslega
mnogo v strupu žlehozobnic. Koagulin učinja, da se kri strdi in stame, vsled česar se zamaše žile in se Vikine krvni obtok: hernoli-zin pa raztaplja krvna telesea. Vshd neenake množine t-.-li in drugih toksinov je učinek strupa cevozobnih in žlebozobnih kač zelo različen.
C'e ukolje eevozobna kača. klopotača ali žeraraka, nastopijo 1a-koj silne bolečine, rana kmalu po-črni zaradi strjene krvi; vse sluznice se vnamejo, bolnika muči huda žeja; po nekaj urah izstopi kri
teiu:
"Baterija, krikom se je vrha v hipu, mali dom in vrtincu dima
streljaj! — in s zvrnil 7. drevesnega ko je izginil njegov njegova žaloisria v Jn razvalinah. . .
Raznoterosti.
bi nastala strašna eksplozija. — Atentatorja so dozdaj ni^o dohiti.
Japonsko brodovje v Sredozemskem morju.
Kodanj, Danska. 22. f.-bruarja. Nemški časopisi prinašajo poročila iz Italije, ki naznanjajo, da je srečno dospelo \ Sredozemsko mor-je japonsko brodovje 7. mnogimi letalnimi stroji.
Dva.janponska parnika. Vama-ka Marti in Kenkoku Maru, ^ta bila torpedi rana in potopljena v Sredozemskem morju. Že začetkom januarja so naznanili v Toki ju na Japonskem, da bo poslala japonska vlada nekaj bojnih ladij v Sredozemsko morje, da bodo varovali japonske treovsko par nike.
Rusija hoče kupiti bojne ladje.
Tokijo, -Japonska. 22. februarja. Rusija se pogaja z Japonsko, da'
mlsa dolarjev vsakih štirinajst dni. d st ranjen je carinske Anton Lavrič.
White Valley, Pa. — Gotovo
. , bodo rojaki mjslili, da smo vsi za-gospodarskem spali? ker ^ dolgn ni bi]o n0bene-
ga poročila iz našega kraja. Pre-
močan.
Neorganiziran dela-je Kakor megla brez vetra. — Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo tudi Sloven-' sko Godbo na pihala, ki se je precej hitro povspela. Tem potom va-|
A v Pri di
li združila kasneje s pru- bJm rojake in rojakinje iz ua. i>.vo zvezo, v katero pa'selbinf; in	okolice, da se
udeleže veselice, katero priredi naša godba v soboto 26. februarja ob sedmi uri zvečer v dvorani na Plum Creek Center. Za možke je vstopnina #1. Pivo prosto. Brez ....
pive je vstopnina 50 centov. Za	^a,ima ot.i;ov.le tedaJ', ako
ija ni mogla, ker je bila ja na čelu. Iz onih časov tu-ira današnja mogočna Nem-11 njeu sijajni gospodarski
tn<
xn napre-
tki
človeka. Suhega strupa egiptovske ščifarke (naja, baje) je treba 24 mil igramo v, ameriške žara rake (laehesis lanceolatus) 80 miligra-mov, a našega gada (vipera boms) 160 miligramov, da nastopi smrt pri človeku. Strup naoear-kin je torej dvajsetkrat jačji od gadovega: ker vbrizga naočarka približno 200 miligramov stnipe-ne tekočine v rano, a gad le četrti del. zaleže torej indijska kača za osemdeset gadov. Poguben
)a 1 i _ ■ice
P
»vijenjc
1 ! aoinške carinske zveze dobro postrežbo bo skrhel adbor se začete širiti tudi zelezni-oge, ki pa bi bile zelo ovi-f svoji koristnosti in na-1. če bi obstajale med vsako *zno državo v nemški zvezi no stare carinske meje. Iz
*ga blagostanja je zrasla uodna zavest nemškega na-
iC ijascbno i»o letu 1866., ko	.	.... ,
1, ' ,	1 P't za poučevanje na visu »oh v
uMja odlpcilno premagala .. 1 . . J . . *' ,
Pozdrav! — A. G.
Akron, Ohio. — Čeravno nas ni veliko število Slovencev v našem mestu, vendar si štejemo v čast imeti v svoji sredi rojaka, posebno dobro znanega v slov. eleve-landski naselbini, g. Lovrenca Su-hadolnika. Ta rojak je naredil iz-
pride med staničevino v telesne okove; najhujše so posledice
dame
(Dalje prihodnjič.)
Moža je zabodla.
Na Dunaju je bila te dni od vo-ijaškega sodišča obsojena na šest v oči in v črevo. Bolniku se počne|b.t te/.ke ječe -letna Marija Wan-blesti, jemlje mu Siipo, naposled. ker je ponoči z nožem zabod-izgubi zavest, dihanje preneha po- ha svojega moža, da je vsled tega polnoma; le sree ne otrpne, nego Umrl. Rikard Wanko se je poročil bije Še celo nekaj časa po smrt i. j desetimi leti in ima troje o-Ce bolnik okreva, se mu povrne trok. V zakonu ni bilo pravega zdravje prav polagoma, leta in sporazumljenja: mož je l>U lahko-leta .Še občuti zle posledice. Vča-' miseln, je bil dostikrat brezzasluž-sili pa nastopi smrt tudi pri čio- jn ,,0vrh še ljubosumen, žena veku in v-Čjih živalih že nekaj p;1 ^ |>iiu strastna in razburljiva minut ]>o ugrizu, in to tedaj, ako \n	vsako malenkost delala
je ranjena kaka večja žila-dovod- raožu hrupne prizore. Začetkom niea in se ulije strup vanjo. Radi mobilizacije je prišel Wanko kot obilo ga koaeulina se kri takoj narednik k vojakom, a je služboval na Dunaju. Od tedaj so postal; prepiri med \Vaiikoni in njegovo ženo posebno pogosti. Žena se jo pritoževala, da je mož malo doma. mož je ženo trpinčil z ljubosumnostjo. Dne 3. avgusta 1. 1. sta bila Wanko in njegova žena v neki go-Komaj dve milji stran je stal stilni in * n-iima neki četovodja. njegov dom. Korak za korakom Wanko ->e dolžl1 te"a četovodjo, so potiskali Francozi Nemce na- da	Pri ženi ^Podrimti 111
za i prek z mrliči posutega polja P*1^*1 domov, se je z ženo skre-v Argonih. In zdaj. ko je sedel Zoua L'a ^ »apadla. nastal je dobro skrit v vrhu košatega dre- t'^etep m v tem pretepu je žena vesa ter opazoval s teleskopom moža zaklala fl° *mrtu nemške jarke za svojo baterijo, je videl svoj dom tako blizu, kakor bi bil na. njegovem vrtu.
Tako blizu je bilo, je mislil — ravno tam-le. In tako prijetno je bilo opazovali malo hčerko Marijo. ki se je igrala na pragu, ter
Zakaj so izgubili jarek,
Odklonjeni davek na mačke.
Gubenski magistrat je, da se povišajo mestni dohodki, predložil občinskemu svetu načrt za uvedbo davka na domače mačke. Pri razpravi se je od nasprotne stra-gledati skoz okno v kuhinjo, kjer nt zastopalo stališče, da bi se mar je delala žena Ivana — ali pa sle- sikje, kjer ne bi bilo mačk, razpa-diti ji od sobe do sobe, ko se je sle miši in podgane v škodo mešča-njena vitka postava- sukala mimo nov. S tremi glasovi večine je bil
oken.
Tako žal mu je bilo, ko so je umaknila francoska vojska ter jo samo pustila tam. Toda to je bil
davek na mačke odklonjen.
Potrjena smrtna obsodba.
.	Razsodbo proti maloruskima po-
ze četrti dan. ko je opazoval svoj slan(.enia Markowu jn Kurvlowk dom m kmalu, kmalu — je upal /u kj stft ])ihl av„ust}. j L ra.
— bo zoj*et na varnem, zadaj za u veleizdujc obsojena na smrt. je rrancosknm četami.	|te dui potrdila tretja instanca. —
. Dan je bil miren. Le semtertja Vendar je sodišče sklenilo predla-je votlo prihrurnel top m zapra- ?ati obsojenca v pomUoščenje. sketala puška izza jarkov. Vse^
jutro je slonel za drevesnim de- Bivši odvetnik poneveril 150,000
hlAtil I ki i-vl/lilnl ,-iTAin v»-«nl/\
pride naravnost v kri. Če pa strup zavžijemo, je popolnoma neškodljiv. (Vsaj odraslemu človeku. Opazovali so. da je bila dojenčku, čigar mater je uklala naočarka. mala množina strupa, ki ga je sprejel z mlekom, pogubna.) Učinek je nadalje odvisen od veliko-
blom in gledal svojo malo Marijo, ki se ji je zibalo krilce med rožnatimi grmi — in sanjal je o časih. ko se bo končala vojna. Hipoma se je premenila slika. Marija je spustila svoje igrače in zbežala v hišo. Vrata so se za-ee prla. Skoro slišal je, kako so zase mu .je zolelo je za jahala
A kron u.
Ji 1
jega
Ne
, . ^ . . _	,sti nklane živali; majhne živali.
» .n manjše držav.-, ki so TI.....•' 1>olK'UJ.V c nigtJ miši in ptice poginejo že v malo
1 i	, • leto obrtni j ske umetnne (Manual	. - -	J -	. .
..... .....' --------- 1---- \ r» - - .■ , minutah, doeim umori psa ista
Arts). Itojea je bil na Kramskem	.	^ ,	, .
-, - t» . "J . ; . množina strupa s>ele po nekai v Kamniku pri Preserju. Rojaki,
posnemajte ga! — T. 1. Chicago, m. — Ker
pride kak dopis iz tukajšnje naselbine. sem jaz sklenil nekoliko opisati tukajšnje razmere. Delavske razmere so take. kakor povsod v Ameriki; niso ne pre-popolno*združenjeTeTe ^bre,ne preslabe. Zaslužimo to-
, ,	I I L-n , I <J ca nn.'iarin nvaiirimn V '.
ije, tako v gospodarskem, ■ tudi v političnem oziru. ij pa se Avstriji nudi zopet
naga le. Iz onega boja da zmagoslavna Pmsija. ve'ja in silnejša. kakor je aj poprej, in severno-nem-1 federacija je imela za svo-rt-<i sodnika pruskega kra-t ojne leta 1870. pa je vsta-ško cesarstvo, ki je bila le konfederacija, povečana nemškimi državami, čemur
It H K
z
prilika z nemške strani, da se pridruži tesnejši zvezi z Nemčijo, kar jo posledica sedanje vojne. Nekateri se z vnemo trudijo, da dosežejo kolikor mogoče ozko zvezo
urah. Razen tega so različne živalske vrste različno občutljive za malokdaj ^ strup. Da n. pr. umorimo zajčka.
težkega en kilogram, je treba štirikrat toliko strupa kot za kilogram miši.
Otrov se brzo razširi po telesu. Calmette jc cepil podgano na dolnjem koncu repa z naočarkinim strupom ter odrezal minuto pozneje rep na gornjem koncu, pa je bilo že prepozno, podgana je
kron.
V Varaždinu so zaprli bivšega dunajskega odvetnika dr. Franca Rabenda, ki je poneveril 150 tisoč kron svojim strankam. -
Poslanik Morgenthau.
loputnila vrata — se mu je zolelo. Ameriški poslanik v Carigradu, In četa ulancev je zajahala na Morgenthau, ki je dospel včeraj s dvorišče.	) parnikom '"Frederick VIII." v
Že nekaj meseeev se je branil	York, časnikarskim poroče-
takih misli in izganjal tako sliko valeem ni ničesar drugega povedal iz svoje domišljije. Saj je nemo- kakor to, da se bo vrnil 1. maja v goče — 0I1! Saj ne bi bilo mogo- Carigrad.
če! In zdaj. prav pred njegovimi' Nekateri, pravijo, da bo nasled-očmi, se je izpremenilo v žalostno nik bivšega vojnega tajnika Gar-resuico. Tako blizu — in vendar, risona.
kakor bi bilo na koncu sveta, ker so bile nemške čete vmes.
Naravnal je teleskop še o pra-
Duma. Petrograd, Rusija, 22.
febr. —
vem času, da je videl ulanee, ki Danes se je vršila v letošnjem letu so s puškinimi kopiti udrli vra- prva seja ruske dume. Car Nikolaj ta, da je nemški častnik stopil je sejo otvoril in je imel tudi pri-skoznje. Nemške baterije so s meren nagovor, hrupom zabobnele. Napad se je
pripravljal. Toda on ni imel oči za sovražnike. On je čutil, bolj
Požar na ladji St. John, N. B.. 22. februarja.
kakor videl, da se ie sivo-zelen , ^^ 1-1	•» . 1
J , , . Na krovu angleškega parnika Ar-a pred seboj za- _ . . C , .7 1	- .
racan ]>ožar. lika.
jc izbruhnil danes zjutraj Pozročena škoda ni ve-
Bančni ropar.
Minneapolis, Minn., 22. febr. — Danes je zaprl nek ropar blagaj-
liko, da se pošteno preživimo. Živimo v nadi, da bo v bodočnosti boljše. Društva in klubi rastejo,
kakor gobe po dežju Na tem me- kmilu^mto'poginila, Tako" hhro s u naj omenim cerkveni pevski ^ je razSiril rt iz repa v teln. zbor pod vodstvom g. J. Muhe. Po gvoj. kemi-ni ^^ je Lepo je sesati v Am en ki rojene » otrov razt ina raznih be}jako. _ _ gospice, ko prepevajo v tukajšnji. ^ ^stoji torej iz snov; ki s0 med obema državama po vojni,!	^rkvi lcpe nabožne pes- .^ bistvenim .sestaviuaiu živiU
kar bi bilo za Nemčijo dosti več- ml" Sodeluje tudi par mozkih pev- bitij sp!oh Zovemo jih toksinc ^
jega pomena in koristi, kakor pa ^ako da Je zbor popoln. Predjti so strupene beljakovinah tva-._______________ ____________ „„
t Avstrijo. To bo morda tudi	tukaj!rine s podobnimi lastnostmi, ka-!pet šinil pogled nazaj do male
edina korist, ki jo bo dobila Nem-1 Prvi strelskl kllJb ' 1k^ter!^a kor jih imajo strupene snovi, ki hiše.
čija od te velikanske vojne, ki jo »Rtanovit*dj je g. John Bedeneie.jjih pr0jzvajaj0 razj3e smrtonosnoi Takrat je pozabil na Nemce —( Minneapolis, Minn., 22. febr. — jo Nemrija tako premišljeno za-(pri volitvi odbora je bil enoglas- glive-cepljivke, povzročiteljice na-'pozabil tovariše v ogroženih jar- V dvorani pod St. Marv katedralo, čela, čeprav z upanjem in trdno no izvoljen predsednikom. Pod-.lezljivih bolezni. Kačji otrov ne kih — pozabil vojno — in vse je zasledil včeraj strojnik Peter zaietjo na veliko večje koristi, predsednik je John Baško^vie, bla-1sest°ji nikdar iz ene same spoji- drugo. Kajti neka postava — žen- Callahan nekega sumljivega rnož-i/ b.-sed raznih nemških flnanč-■ „ajnik jobn Zvezič tajnik oa ne' neg0 sok struPnice Je zmes ska oblika — je padla trepeta- kega. Neznanec je oddal na strojnikov in ludustrijcev se razvidi, ^	_ w __ . ' . . , . .različnih toksinov. Dosedaj je joč — da so začeli Nemci resno uvide- Dragotm Pas. Klub šteje dozdaj	do deset takih toksinov, moža
val z jekleno steno pred seboj zibal iz nemških jarkov in prek <{polja mrtvih".
Kakor nehote, po nagonu, je dajal povelja v telefon.
Dvesto metrov."
' • Stopetinsedemdeset metrov — na levo."
In ko so sc mali beli šrapnelski Ilika in Jiekega delavca v veliko oblački začeli pojavljati med sivo- blagajno v Camden Park & State zelenim valom na polju, mu je zo- Bank *** ukradel $700 in ubežal.
VABILO"
na
veliko predpustno PLESNO VESELICO,
katero priredi DRUŠTVO ŠT. ion s. s. p. Z.
v Ilomer Cilv. Pa., na pustno soboto 4. marca 1916
v prostorih g. Franka Krivca
na Bell St.. Homer City. Začetek oh 6, uri zvečer. Vstopnina --^1 z;i možke. ženske i it dekleta so vstopnine proste.
Tem potom najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz Homer v'ity in okolice, da >0 te naše veselice v polnem >tevilu udeleže. Za veselo razvedrilo in hladen ječmenovem bode skrbel odbor. N'a veselo svidenje 4. marca! 24-2-">—2 Joint d.-ras, tajnik.
BELO I DELO!! DELO 1!!
The Cleveland O'lilYs Iron Co . Lumbering Depart me:: t.
Marquette. .Mich.
Potrebujemo 4<l » dobrih darjev za <b !;iii drva in jdačamo $1.10 od kla!Tre. (iozd imamo K-p v ravnini. Stalno d.-lo pozimi iu poleti Ter dobra stanovanja o/ir
bi ta prodala Rusiji takoj več bojnih ladij, ki so jih Japonci vjeli od Rusov v rusko-japonski vojni.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. K., New York City. — Poročilo med dopisi, tikajoče m' vese-j kampe. zdravo [• • 'hje n dobra lice, ki se bo vršila prihodnjo so-j voda. Darno -b-1 . ndi pe."-larj.-;«i boto, 26. februarja zvečer v Beet-j in d:-už>»a ji-e ;>:-"-kroi v.-s potr. -ho ven Hali. 210 ."». ulica blizu .'J. hen b-> za šende. Z.i v>a nadaljna Ave. N-\v ^'orkit. je popolnoma pojasnila ;>iši?.- - nu 7 .-*o: -pravilno. Dobiček te veselit-e j»- nik i namenjen v korist bolniški bla-J	-l"hn Kn;. h.
gajni. iiiedt* one druge zadeve Box	For.-t Lake. JSlieh.
nam doseda j šo ni ničesar znano. (24-2 ISx v 2 d •	Alger C-
Z d ra v i!	j "■	-—--
J. C., Cleveland, Ohio. — "Po-'	NAZNANILO,
djetje " Dalmatinsko Kalifornij-j Vsem 10 ijat-djem in znancem ska vinarska zadruga" je pošte- naznanjam. d:i ,i<- ura. last Johna no. L.- br*v. skrbi naročite.	jZakrajška. izžrebana. Srečna ^te
„ . . .	! viika je 386. Izžrebala se je pri
Kad bi izvedel za našlo v svojega Vnnkn Koj(.M, s4]l Dersam St.. brata \ \\ KN( A REt'HAR. v nedeljo <in, o„ f,.hruar^ 191ti Doma je od Sv. Frančiška v ša- 1.astnik itevilke naj Z2lasi te. vmjski dolini na Spod. Stajer- kom u dni ? tiketom in~iaz mu
skem. Prosim, ako kdo ve. kje odpoiljem uro nemudoma. Zsrlasi se nahaja, naj mi blagovoli na- naj se na nasloV: znaniti. ali pa naj se sam javi.-J	Jobn Zakrajšek>
Frank Reehar. 1820 N Rockwell St.. Chicago. Ill (24-20—2 >
?419 Frankstown Ave.. E. lv.
Pittsburgh, P.1.
IŠČE SE	j Rad bi izvedel /a svojega prij;i-
kovača. ki razume konje kovati	te l,i a FRANCA KOVAČ. Doma
in gozdarsko orodje popravljali	j'- v/- Balčja na Notranjskem,
in delati. Plača $2.75 na dan in	Prosim eenj. rojake, ki vedo z.-i
stalno delo. Naslovite vsa pisma:'	naslov, da ga mi poročajo, ali
Joseph Petan, j	11;U se pa sam javi. — Alois ]{n-
Camp :].">. t.'heat Bridge. W. Va -	Iar- 'iTn. Kane.
NAPRODAJ	___
linam fino kromatieno harmoniko. I^čem ivojo
Štirivrstni specialni model v jako	PORENTA. finem stanju. Kupce naj piše z;i pojasnila lastniku:
John Seršen, Box 461,	Claridge, Fa.
24-2o—2 >
estro MARJETO omoženo Hafner. Doma je i/. Vermaš pri Skotji l^oki in se« la j v nahaja nekje v Pennsylvaniji. Prosim jo. da se mi oglasi. - .Jacob Porenla. Box G2. Hudson. V.'yo. 24-2C—2
Rad bi izvedel za naslov svoje so-
roduiee MAR IJ E VOVK. D«>-1	______
m« j, iz v,,4 Huje pri š,. IV.™ :	«>»I ,AM)0M
1	▼ Duluth, Minn,
na Notranjskem. Prosim eenj.	^ . ,
„.•,!.„ -.li	Kojhkom Slo vencem »aKfcaajun,
1 ojake, • es* kdo ve za nje na-	, . . . -«T ^ j
1 , • -	da »e nahaja moj *AL.OiiM pca
slo\, da ga m i javi, ali nai se	., . , tt 1 * ^ , ,
, „„, ,	bloka od Union poitaj« de«m\
sama oglasi na naslov: lonv	. . .. * * v.
i? ^ 1«! rr r> 000 -*	»trami W. Michigan St, iteT. 41S.
Roje. t. amp ob. Box 088. Davis.	^^
W. Va.	(94.26—2
Za obilen pozet 19 priporočanj JOS SCHARABON.
Napad na cerkev.
v roke
uniformiranega nika dva strela, potem jc pa po-Hj	.	begnil. Strojnik je izjavil, da jej
vati potrebo zbližan ja z Avstrijo i® 20 članov. Pozdrav! — Drago- j kojih vsak ima drugačen učinek.1 Zdelo se mu je, da sliši ječanje, najbrže nameraval izpustiti z ve-
iz- tin P M.	Nevrotoksin, snov, ki jo nahaja- Za hip se mu je stemnilo pred oc- likega kotla vso vodo, vsled cesar
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam svojim sorodnikom, pi ijateljem in znancem žalostno vest. da je dne lš. februarija preminul moj soprog
FRANK OGRINC. '
Ranj ki je bil član društva Orel št. !'<> J. S. K. J. v New Torku, katerega člani so spremili dne 21. februarija k večnemu počitku na pokopališče sv. Trojice v Brooklyn. N. V.
Tukaj zapušča mene žalostno vdovo, enega brata, dve sestri i 11 v starem kraju pa dva brata.
Preiskrena hvala vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in niu podarili vence v zadnji spomin. Ostane naj vsem v dobrem" spominu in Tebi. nepozabljeni mož, naj bode lahka tuja zem-! Ijiea!
Marija Ogrinc, žal. soproga.
New York. N. V.
POZOR ROJAKI
NAZNANILO.
,r . . • 'l lažnim srcem naznanjamo so
rodni kom, prijateljem in znan-1
ceni žalostno vest. da je dne 12.'
februarja po štiridnevni vratni
bolezni za večno zaspala naša
ljubljena hčerka oziroma sestra
MARUA LESK0VC
v devetem letu svoje starosti. Rodi ji lahka črna žemljica!
Žalujoči ostali: Frarfk in Marija Leskove, stariši.1 Frank in Josip, brata. Helena in Barbara, sestri. Kenosha, AVis.
NuutpcSnij« manilo t.h ženske las.?, kakor tud: za možke brke in brado Od *<>i-n mazil«* zrastejo v 6tih tetinih krasni gristi in dolgi iasje kakor tudi možkim kra«ni brki in Lradn in neiiodo odj<ada!i in osiveli. ReT-mptiiom. kostiuo) ali traranjc v rokah, nogah in v križu, v o^mih dneh popolnoma ozdra-vim. rane. opeklini-, bule, ture. l-.raste in srrinte. potne ntjjre. kurjp oč':»a. ozebline v par dneh do polnoma oUstrunmi. Kedor bi moje zdravita hr.-z uspeha rabil mu j-arr.čim za Sii.iiO. Piiite ta»oj po cenii.. knjižico in žepni Koledar in pošljite S cente v markah za poštnirvo.
JACOB WAHCIC, 1092 E. 64. St.. Cleveland, O.
SANATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo IVlOČ ! z evropskim, zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-natogen je pravi čudež za vse boleh ne. slabotne in slabokrvne. 21,000 zdravnikov j^a priporoča po celem svetu. Dobiva se pri nas. (Dom. Lekarna), kakor tudi druga garantirana zdravila za: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje, spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako
se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj!
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznaina pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogo zaupno. Pisma naslovite tako:
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
MKi
_
M
UI.AŠ NARMDA. 2-i. FEB Tir AR JA. lOlt?.
Slovens ko katoliiko
a= a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lakorporiruo da« 21. jtuuijt 1902 ▼ državi Ptuu^lruu
GLAVNI URADNIKI:
Pred«*lnlk: JOŽEF PETERVEL. Box »5, Willock. Pa.
I.	podpredsednik: KAKOL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Kock Springs, Wyo. Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City, Pa. Btajmjnik: MARTIN M1IJIČ, Bos 537, Forest City, Pa. Pooblačile*-: JUSIP ZALAR, 10O1 North Chicago St_ JoUet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Ur. MARTIN 1VEC, 000 Chicago S L, Joliet, H L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO, Box G22, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVClO. Box 705, Conemaugh, Pa. Ill nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OB REŽ AN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN STEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans.
0.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave^ R. F. D. L Green-
field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
1.	upravnik: ANTON DEM SAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest
City, Penna.
DrnStveno glasilo: "GLAS NARODA."
Samomor dijaka.
V obrtni šoli v Pragi se je u strelil 161etni dijak V. Tenstv i z
in našli v njem trgovca in ženo mrtva. Zastrupila sta se bila Že začetkom novembra in sta trupli
jeze, ker v šoli ni mogel napre- j ležali dva meseca v stanovanju, idovati.	ne da bi bil kdo kaj opazil.
MtUtM	-StK,
Najnovejši top francoske armade. — Premera ima 176 milimetrov, prnjektiU pa tehtajo po 800 funtov
Kaj pripovedujejo italijanski vojaki.
Ne živi i
Italijan iz kraljestva, ki aj v Švici, pa je zadnjo božiene praznike prebil v Italiji, ve to-le povedati o ljudskem razpoloženju v severni Italiji:
O praznikih je bila po italijanskih mestih in vaseh prilika, slišati najprctresljivejša pripovedovanja vojakov, ki so se bolni aL lahko ranjeni vrnili k svojim družinam.
Nobene sledi navdušenja ali zmagoslavne zavesti ni tu opaziti; nasprotno vlada glasna n^-volja, ki s«* neredko izprevrže v psovanje in ]>reklinjevanje. Seveda v^jk slavi svoja lastna j naStva. a s tem je kmalu pri kraju. V mnogih točkah se sodba vojakov tako natančno vjema, da ni mogoč«-, da n<- 1)1 odgovarjalo resnici.
—	\e verjemite našim častnikom. 1 i lažejo! — se glasi splošno geslo. Drugo:
—	XaŠ«.- vojno vodstvo se j,> motilo v terenskih težkočah in v sovražnikovem odporu.
Neki vojak, ki je bil od začetka v vojni nazadnje bil pa ranjen v strelskem jarku ob vznoz-ju Col di Lana, pripoveduje o strahovitih naporih in o nemoŽ-uosti. da bi se napredovalo:
—	V ledenem mrazu so nas poslali v nov strelski jarek. Lak m nas je mučila že 24 ur. Provi-antni oddelek radi neprestanega ognja Avstrijcev ni mogel do nas. Tedaj zopet mogočno zastavi o-jrenj sovražna artilerija. Vidino, kako piane po gorskem pobočja navzdol sovražna kolona. "O-genj!" — Xajsprednejsi cesarskih se prevrne navzdol. Granate lete krosr naših glav. — Madonna mia! — kriče nasi neprestano v smrtnem strahu. Lastniki nam delajo pogum z "Avanti Savoia! ' in nas hvalijo zaradi zadetka. A že se valja deset stot-nij, ki m> si upale iz Strel.sk;>t,i jarka, strahovito pohabljenih, v krvi na robu jarka. Avstrijci no-strele desetkrat toliko municije nejro mi. Srečen, kdo je ranjen rt t?a avtomobil kmalu odpelje vi obvezovalisče. Toda zgodi se, da leže raztrgani vojaki po cele dni brez pomoči ter izkrva ve vaj o v mukah strašne vročične žeje. Gorje, ako moramo izgubiti naše n j-stojanke, častniki neusmiljeno ustrele vsakega bojazljivea. Ju ako eelo moštvo kriči "Canibio !'T (Izmenjava), potem so častniki izgubljeni. C'aka jih vojno sodišče. Po vseh brezuspešnih napad .1-nih naskokih mora vsak udeleženec priti do spoznanja, da je tu vsa energija zastonj. Naš boj dolgo ni več ofenziva. Igra se .'.e mesece ponavlja. Ponoči napredujemo, podnevi se moramo umakniti. Položaj je popoinoipa brezupen, o "Vittoria" (zmagi) ne more biti več nobenega govora.
Momarični vojaki trdijo, da je imelo italijansko bojno brodor|C mnogo več Škode, nego je javnos.i (
Pri Horodenki.
Jožef Uhernik iz St. Petra pri Novem mestu na Dolenjskem je pisal svojimi staršem:
Mrači se in krvava lmia vstaja. Gledam jo izpred podrte hiše pri požganem mestu Horodenki. Vstaja z one strani, kjer je moja domovina; krvava je. ker tudi tam se sedaj vrše boji in teče kri v brambo ljube domovine.
Lima vstaja vedno višje in zvezdice veselo migljajo. Tudi moje srce je veselo, ker mi pravijo nebesne prikazni, da borao zmagali vse svoje sovražnike. .. Kakor se dviga luna na nebu, tako se dvigamo mi nad naše sovražnike iu vedno več naših zmag nam miglja nasproti. Naj le počaka Italijan — ravno tako bo padel v jamo, ki jo je nam izkopal, kakor Belgija in Francija in Rusija. Pa tudi Srbija pride na vrsto. Bog je z nami in vodi naše orožje in zmagali borao tako, da se nas ne bo npal nikdar ver nihče lotiti.
Nastala je noč. Oglasi se pr-raenje. Kaj je to? Saj je nebo jasno. Ali se zopet giblje naš sovražnik? Da, prodreti poizkuša. Toda zastonj. Naši ga zgrabijo tako. da ves zmešan beži.
Nato je bila nekaj dni bu la naših rokah. Patrole gredo poizvedovat : povsod kupi mrtvih Rusov. Pa jim š» ni zadosti. Ob polnoči še enkrat poskusijo. Začne se streljanje, da se lastne besedo ne razume. Granate, šrapneli, — ročne granate, puške in pištole pokajo in se mešajo med seboj, kakor bi bil sodnji dan. Počasi se začne Rus pomikati proti nam; mi ga čakamo kakor mačka na miš. Ko pride sovražnik do žice in že misli, da nas ni nobeden več živ. tedaj s krikom naskoči. Sedaj pa mi po njem! S strojnimi in navadnimi puškami začnemo tako streljati, da je sovražnik kar okamenel in ne more ne naprej ne nazaj. Vse pada navskriž in kliče na pomoč. Mi pa : Le po njem. le po njem!
Nato je bil anekaj dni huda vročina; ruski mrliči so začeli smrdeti, muhe ____ V naših postojankah ni bilo več obstati, pojavila se je kolera in tifus. Torej naprej ali pa nekoliko nazaj. Toda rajši naprej — poskusimo, če bo šlo. ue bo ereh. In šlo je, zopet smo zapodili Ruse za 8 km nazaj. Tako nam gre tukaj vedno prav in po sreči in ravnotako tudi na drugih bojiščih. Mislim, da ni več daleč čas, ko nas bodo sovražniki prosili za odpušanje.
Umrl je na Dunaju
bivši namestnik domobranskega vrhovnega poveljnika general O. Parmann.
Stoletna cerkev v Sori
v Italiji, kjer je divjal pred letom potres, je zgorela. Ob obletnici potresa je bila velika maša, sveče ob katafalku so vžgale suk-no in požar se je razširil na celo cerkev. Cerkev je iz 13. stoletja.
Izgube 17. pešpolka.
Mrtvi:
Crnovoj. inf. Barle Egidij. Kamnik.
Črno vojn. inf. Borštner Frane, Zg. Tuhinj.
Inf. Budičič Peter. Crnovoj. inf. Čadež Anton. Kranj.
Inf. Čebela Ivan, Kamnik. Poddesetnik Cegnar Emest, Trst.
Inf. Danicek Matija, Krško. Inf. Erzin Franc, Kranj. Crnovoj. inf. Golobič Ivan. Črnomelj.
Desetnik Grahek Krnil, Ljubljana. —
Inf. Hudiear Blaž. Ptuj. Tit. poddesetnik »Tancigaj Stefan, Kamnik.
Inf. Jenko Ivan, Kranj. Inf. Klemenčič Frane, Ptuj. Inf. Košnik Ivan, Kranj. Inf. Kovee Matija, Konjice, inf. Kozina Frane. Kočevje, inf. Kraus Anton, Ptuj. Inf. Krhin Franc, Krško. Inf. Kuhar Franc, Kranj, lnf. Lažni k -Josip. Slovenji gradeč..
t Crnovoj. inf. Luškovee Iva a, Kranj.
I Enol. prost. tit. četovodja Ma-gašič Frane.
Poddesetnik Markeie Frane. Krško.
Poddesetnik Mohar Frane, Stara Loka.
Inf. Mrak Matija, Kranj. Inf. Mrvar -Josip, Novo mesto, lnf. Pakar Franc. Novo mesto. Inf. Papir Ivan, Metlika. Inf. Pavlin Josip. Krško, lnf. Pernuš Ivan. Crnovoj. inf. I'eterncl Jo~ip. Trebnje.
lnf. Pire Alojzij, Kočevje. Inf. Pire Alojzij. Ljubljanska okolica.
Inf. Pišek Josip. Krško. Crnovoj. inf. Podpečau Jurij. Inf. Ravnikar Ivan, Radovljica. —
Crnovoj. inf. Selič Ivan. Celje ('r novo j. inf. Slivnik Ivan. Bled lnf. Stanič Ludvik. Enol. prostovoljec, lit. deset nil Stefandl Franc.
Inf. Suster Jurij. Celje. Inf. Tavčar Ivan. Kranj. Inf. Triller Jurij, Stara Loka. Inf. Vlčnik Andrej. Brežice. Inf. Vavpotič Frane. Ptuj. Inf. Weber Alojzij, Kočevje. Inf. "Wittek Viktor, Mokronog lnf. Železnikar Andrej. Ljub Ijanska okolica.
Crnovoj. inf. Z.,bee »Takob, Kočevje.
Inf. Zoran Valentin, Beljak. Inf. Zupan Ivan, Kranj.
| lnf. Tekavee Alojzij, Kočevje, lnf. Zupančič Alojzij. Litija Crnovoj. inf. Zupančič Kamnik.
Filip.
, l2gube 20. lovskega bataljona.
Ujeti: | Kadet Malek Karel Anton (tudi ranjen t.
Lovec Anc-?1 Anton. Janežovci. Štaj.
Tit. patr. vodja Bratuša Vinko. Rogatec.
Lo\ee Bukovšek Matija, Kalob-
J,:
Lovce Dubovičnik Anion. Ce-
Lovec Gatolin Karel. Ptuj. Lovec Geršak Alojzij, Ptuj, Št j Peter.
Lovec Klobasa Anton, Brežice j Lovec Kmetec Anton. Sikoie. Lovec Karol Mihael, Buče. Lovec Kovači selo.
Lovec Kramar Josip, St. Peter
Lovec Lah Anton, t
Četovodja Licienegger Ivan. Ce-
lje. Lovec
rij.
Lovce L>»v«ii* Lovec
Lovec Lovec Lovec Lovec Lovec Lovec
Mast na k Štefan. Št. J
Oevirk Franc. St. Peter. Penič Josip, Ptuj. Plovu i k Ivan. Zdole. Presker Rudolf. Za kot. Pristovšek Vinko. Celje. Ribič Franc, Žalec. Robek Franc. Šte. Peter. Saj ko Anton. št. Jurij. Šile?* Ivan. Ptuj. Rez. Soline Jernej. Celje. Rez. Srnee Josip. Ljutomer. Lovec Vidmajer Albert, Zahu-covje.
Lovec Zavrl Franc. Celje. Loxec Žak.šek Anton, Brežice.
Izgube 17. pešpolka.
Inf. Mihelčič Mih.. Št. Jurij, rar-ev.
Inf. Sifrer Jakob, Loprik. mrtev.
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
LIL
Ujeti:
Rez. Alič »losip, Ljubljanska o-koiica.
Inf. Brezar Peter, Kranj, (ranjen).
Inf. Crnjak Frane. Ljubljana. Inf. Eržen Gašper, Kranj. Inf. Jaklič Mihael, Novo mesto lnf. »Jakomin Franc, Trst. Četovodja Jakuš Ivan. Krško. Crnovoj. inf. »faks Alojzij. Inf. Peternelj Peter. Kranj. Inf. Petrič Anton, Črnomelj. Crnovoj. inf. Podbreznik Franc. Kamnik.
Inf. Rifelj Ivan. Novo mesto. Inf. Ros Ciril, Kranj. Tit. četovodja Sluga Karel. Ljubljana.
Poddesetnik Smuk Ivan, Ljub ljana.
Inf. Stare Matej, Radovljica. Inf. Štepic Ignacij, Litija. Inf. Straus Josip. Novo mesto. Inf. Štrukelj Martin, Kočevje. Inf. Štupar Ivan, Novo mesto. Crnovoj. inf. Šuštar Jakob, Kr ško.
S stalnim in neprestanim napredkom človeštva in s proučavanjem temeljnih načel Človeške družbe se -azvija tudi vedno siinejši čut odgovornosti pri onih, ki so zmož-nejši, pripravnejši in razumnejši ceT tvorijo uspešnejši in bogatejši lel ljudstva, ki s svojimi načrti in dejami nadzirajo in vodijo s ta-'cozvanim "javnim mnenjem" flic, kojih usoda je manj srečna in 'tateri so manj koristni Člani ljudstva. Vsepovsod se pojavljajo al-ruistična gibanja,*' nekaterih slučajih dobra, v drugih na napačni oodlagi, redkokdaj pa znanstveno itemeljena, dasi jih povečini predeva ista splošna misel. Dobrotlji-"ost je najocividnejši izraz teh gibanj, ki so najbolj razširjena, naj-nanj znanstvena in največkrat se iih zlorablja.
Škodljiva in slabo uplivajoča so
gibanja zato, ker streme za tem. 'saj v nekaterih ozirih, da več ali nanj škodijo osebni odgovornosti n individualni inicijativi. V tem o-:iru se zde, da delujejo ravno na-*proti splošnemu napredku in tež-tjam človeštva, ki si hoče razviti n izpopolniti delavnost posameznikov na ta način, da razširi oseb-io svobodo.
Med veščaki na tem polju, pro-tčevalei in učitelji, je doglo pre-ladavalo mnenje, da je zakonodaja v Nemčiji v tem oziru še najbolj napredna, znanstvena in uspe-na, kar smo jih kdaj doslej pozna-i na tem polju. Za tem je tembolj animivo, da natančno opazovanje
-ned razvijajočo se dalavnostjo posameznikov. odgovornostjo in svobodo na eni strani, na drugi strani pa pokroviteljstvom slabotnej-Ših članov družbe.
"Scientific American" se peča 5 nekim člankom, ki ga je priobčil dr. Jens Paulsen v nemškem listu 'Fmschau" glede bolniškega podpornega sklada in o upravljanju s strani nemške vlade. V Nemčiji je bolniško zavarovanj? del družabnega dobrodelnega delovanja. — Vštevši od zavarovanih odvisne o-iebe, se tiče f»4.4 odstotkov vsega prebivalstva. Tako zatrjuje dr. Paulsen. V sledečem je nekaj mnenj pisca omenjenega članka: "'Po mnenju pisca so bolj potrebne notranje reforme, ki bodo dovolile večjo neodvisnost delovanja, kakor pa popolna obnovitev dobrodelnih postav. *' "Boljše bi bilo, če bi mpral bol-Josip. MerČno nik sam plačati del stroškov za 'zdravila, ali eelo del stroškov za zdravnika. To bi povečalo zanima-j nje in upoštevanje bolnika do bolniških skladov, ker le malokdaj je upoštevano ono. kar nič ne stane.
' Lajik ve, da so posebnosti duha. značaj in slaboumnost. poveči-| ni dedne lastnosti, toda redkokdaj misli, da so tudi telesne bolezni pogosto posledica podedovanih ne-dostatkov telesa. Da se more oseba s takimi pomanjkljivostmi le redkokdaj uspešno boriti z življenjskimi težavami, ali pa samo s pomočjo dobrodelnih zavodov, kai •nu pomaga le do slabega in ne veselega življenjskega obstanka.
"Zdravnik je zmožen, da večkrat napravi in doseže več. kakor i>it samo omili položaj ljudi, ki so tako obremenjeni. Težji slučaji polnijo brezkončne vrste norišnic, zavodov za pohabljene, hiralnic, zavodov za slepe in neme, kateri >:avodi se vedno bolj in bolj mno-že po številu in povelikosti. V lažjih slučajih onih. ki še lahko delajo, pa se s pomočjo dobrodelnih in bolniških društev pomaga za si-lo JiapreJ- Taki ljudje so tudi povečini največje breme in v največje stroške takim organizacijam in zahtevajo največ od dobrodelnih društev.
"Radi tega vodi sedanje družabno delovanje kot posledico seboj do tega, da se vzdržujejo nezdravi družabni elementi na stroške zdravih ter imajo vsled tega prvi več prilike, da zopet množe svoje napake in bolezni v svojih otrocih. Mnogokrat se dobi, da so otroci, ki so bili rojeni po prvem zdravljenju staršev, tuberkulozni, ali drugače bolni. — Sicer tako zdravljenje le malo kdaj pomaga za vse življenje, povzroča pa. da prihajajo na svet novi tuberkulozni otroci. Istotako je zdravljennje od pijanosti koristno tako v gmotnem, kakor tudi v zdravstvenem oziru za posameznike, ima pa to slabo posledico, da se poslabšuje s tem kasneje prebivalstvo, ker se od takih pijancev rode otroci, ki imajo dedne napade.
Dobro bi bilo za zavarovalne družbe, da bi izdajale natančna naznanila o številu takih otrok. Na tak način se jasno podpira slabiče, da se še množe na stroške in škodo zdravih vsled naših naporov jim pomagati.
Zaradi žaljenja nemškega
cesarja je bil v Luganu v Švici obsojen italjanski časnikar na 300 frankov globe in 100 fran-i kov sodnih STroškov.
Obrekovalec.
! Trgovce v Budimpešti Evgen i Neufeld je opravljal znanega ! polkovnika Fiseherja, ki je hra-; bro branii Bukovino. da se je I dal od Rusov podkupiti. Obreko j vale«- je bil obsojen na štiri me-: sece ječ«:- in iMXMi kron urlobe.
!
Dva meseca mrtva v stanovanju.
Trgovec Glueckmann v Bero-linu je imel nesrečo in je prišel na. nič. Začetkom novembra je rekel obskrbniku hiše. v kateri je stanoval, da pojde z ženo za nekaj dni k svojim staršem in da mu pošlje od doma stanarino. — Ker ga dva meseca ni bilo vide ti in se je izkazalo, da ga tudi pri starših ni, so odprli stanovanje
Izpremembe pruske volilne pravice.
Zatrjuje se. da v kratkem izšla uradna izjava o novi uredbi pruske volilne pravice
Zimska.
Plani t eve ;ii blesteče v lica razkošno jutro se smehlja, da >e leske.'-1- do srca plani.-a n sinja gorica.
J n svetle moj* s.. z«~-nice, vihrajo v vetru mi lasj,-in dalje hrepeni srce — naprej na tistt« bi >trmiee.
kjer jutra zimskega sijaj in zlatih vrčev vino pije, da / zlatim »mehom svet obUj»
planino in bi -t.
Fl. Gol ar

gCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N Y
MOLITVENIKI:	j Nedolžnost preganjana in
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 poveličana Marija Varhinja, v platno	I O jetiki
vezano	—.50 Odvetniška tarifa
Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Pavliha Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Pod Turškim Jarmom Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
POUČNE KNJIQE:
\becednik slovenski	—.25
Abecednik nemški	—.25
A hrtov nemško-angleški tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovin* Oomači zdravnik Hitri računar katekizem vez. mali \)bena zgodovina Pesmarica, nagrobnici Poljedelstvo Popolni nauk o Sebelal1-
itvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih šehimpffov nemsko-slovenski slovar	$1.20 Slovensko-angleški in angl,-
slov. slovar	$1.50
Slov. angl. in angl. slov.
slovar	'	—,50
Slovenska Slovnica, ve«. $1.20 Trtna us in trtoreja	»—.40
Umna živinoreja	t—.50
Umni kmetovalec	r—.50
Veliki slovensko-angleški
tolmač	$2.00
Voščilni listi	—.25
Veliki vsevedež	—.40
Zgodba sv. pisma	— .60
Žirovnik, narodne pesmi, 2. in 3. zvezek, ve«., po ■—.50
—J2fi —J 5 —.30
—.25 —.25
Pregovori, prilike, reki <—.23 Revolucija na Portugalskem —.29
Kina Ido Rinaldini
Roparsko življenje
Srečolovec
Strelec
Sv. Genovefa
—.35 —.20 .20 r—.20
—.25 —.25 —.30 —.50
Zgodovina slov. naroda 5. zvezek
$1.00 ,—.20 t—.25
Mladenič z dvema srcema.
Pred naborno komisijo v Sze-gedu so konstatirali. da ima 21-letni novinec O. Boctobics na levi strani dve srci, ki delujeta popolnoma normalno.	i
Libija izgubljena.
Italjanski uradni list priobčil-j je odpoklic stotin uradnikov iz;
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Bitka pr! Visa	f—.30
Božični darovi	,—.15
Oiganova osveta	—.25
Črni bratje	—.25
Don Kižot	—.20
Doma in na Ptujem	—.25
Erazem Predjamski	—.20
Fabiola	—.33
George Stephenson, oče že-	
leznic	—.20
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Flildegard«	—.25
Hirlanda	—.25
Hnbad, pripovedke, 1. in 2.	
zvezek po	i—.20
Hnstrovani vodnik po Go-	
renjskem	—.20
Izanami, mala Japonk«	—.20
Izdajalec domovine	—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.45
Knez črni Jurij	—.25
Krvna osveta	—.20
Leb&n, 100 beril	—.20
Malomestne tradicije	—.25
Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80
Miklov« Zal«	—.35
Mlinarjev Janez	—.45
Mrtvi gostač	—.25
Muzolino, ropar Kalabrije	—.35
Na jutrovem	—.30
Na različnih potih	—.20
—.50 —.30
—.40 r-,30 —.50
__ 5o;
__t Sv. Notburga
30 '
•— 40' Trojak, povest . ^'rjQI Turki pred Dunajem	—.3j
»— 50 v°Jna na	Kvea. $1.33
j Zgodovina e. in k. pešpolka 'jj.! št. 17 s slikami r^O^j Zgodba o povišanju
$1.00
• .50j ziale jag0de, ve«.
Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite »voje »ovratnike	i—.29
2.	zv. Maron, krščanski
deček	>—.21 4. zv. Praski judek	.--.28 6. zv. Arumugan. sin indijskega kneza	t—.29 9. zv. Kraljičin nečak	,—.30 U. zv. Bdeča in bela vrtnica	«—.30 12. zv. Korejska brat«	r—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	i—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	■—.39
TALIJA.
Zbirka gledaliških lgtr
Pri pnščavniku Idealna Tašč«
RAZGLEDNICE:
Newyorake « cvetlicami, humoristične, božiene, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New York« po
Album mest« New York« ■ krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-O grške mali
veliki ves&n Celi Kvet
.Velik« stenska map« O. S na drugi strani p« eeli tvet
.—.29 —.29
—25 <—.80
—J9 »—.25 i—.15 —.50 $1.59
t—M
r—.10
—.50 —.2»
$1.19
kolonijalne službe, kar znači, da I OPOMBA: Naročilom je pr£U žit! denarno vrednost, bodisi ▼ go-»dkriva eno posebnost tega siste-jse italjanska vlada zaveda, da jo tovini, poštni nskasnict «li poitaih mtmkifc. Poitnin« j« pri mk ma in vprašanje pravega razmerja Libija za njo izgubljena.	1 ndi| I«
W.
19XB

JngisloMuski
51
Katil. Jedmta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sadež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Piedsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brtd-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS RALAXT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOl'18 COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN ITEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER išPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽlftNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1706 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Cth St., Kock Springs, Wyo. O. J PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društvi bv. Cirila in Metoda,
itev. 1,
■v. Srca Jezusa, ftev. 2, Ely,
Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od d rust v Minn.
JOHN (IRAHER. it., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
V«i doftffti, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jeduote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne boda otdralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Muhoborci.
Fran Mileinski.
(Nadaljevanje.)
Kaj s<-m hoM reči, dadada.i clanes je ves Muhobor tukaj. . i pan in vsi. še brivca imajo s sa-: bo. da. in II«*dervaryja. Prejle so jo k "Posti" zavili, nemara l»o j tamkaj kosilo - to pot jilt ni ni." blizu k nam, ne vem. zakaj i. Ali sni o s«- jim kaj zamerili ali i kaj! — ltogv«\ ja/. jim ne zavI dam sotlnije v .Muhobor, ec jo ti-be, pa ne verjamem, da jo »losi /.»•jo po tem potu. kakor mislijo Pa nemara hto vi tudi prišli s njimi, Smerajee?
—	\f bi vedel, po kaj, — j« odgovoril Snn'raje«% imam >\o je opravke.
Pričela ga je pa stvar zanimati. - Kako ste rekli? Zastran sod n i je v Muhoboru? Zastran kakšne sodnije?
Vi, t3ivha. ali vi tudi nič 'u ve»te o tem? — se je obrnil "7.ia ti volk" do drugega gosta, ki j«" takisto xa**udi-n poslušal nejasne novico. - Da se poganjajo župan in pa njegovi prijatelji /« sod n i jo v Muhobor, • to vam j« vendar znano, ne? ln k«-r soda*t-/.«' zato ne morejo dobiti tja, k>-i in- bi imela v Muhoboru dovol. opravila — kaj ne, saj veste, kil: sni so ljudje, vsak se ne požene /a svojo pravico, kakor bi s«1 moral — no, so se župan in drugi gospodje /menili pa se zdaj toža rijo med seboj, veste, kar tako. kakor v norcih, samo zato. da *» bilo več tožba, dadadadu. pa mi si i jo, da nihče ne ve iu nihče ne vidi te njihove komedije, pa m jim že krave smejejo. dad.nia To se pravi, jaz se jim ne sme-jem. saj ima \sak človek svoje pamet in vsak človek svoj prav. Reza. princM mi no, prinesi malo mesa v juhi. pa poglej, kaj je s kosilom tukajle za gospoda.
Civha je zanieljivo pljunil p >d tnizo in rekel:
—	Takile se bodo pravdali!
Smerajcu se je videlo umestno, da tudi razodene svoje mnenje.
—	Takole v norcih se ne sn.>-pravdati. Kaj pa. če pride na prisego 1
Civho je zbodla zadnja beseda in grdo je pogledal.
"Zlati volk", velik diplomat, je hitro poropotal z jedilnim orodjem, hrupno je okrepčal s pa-žirkom vina in potem napnj pravil.
-— Nič ne rečem. — je rek^.-i. — sodni jo imeti tik pred nosom, ima že svoj pomen. Ne zaradi časa in pota — dan s pravdo je tako ali tako ves izgubljen, ne? — Ampak sodnik pozna svoje 'j j-di, ker živi med njimi. Če pride do- pravde — ie tožbe ne bere, kar človeka pogleda pa ve, kje
je poštenje in kje jc zvija k*- na priče dosti ne da. prav prisegle.
Civha se je spomnil na pastirčka, Smerajee na družino.
•a. da,
če so
svije-
SVOjO
ki bi potemtakem prišli oli vso vrednost v pravdi, in kosilo. ki sta se zdajle vsak v svojem kotu /. njim ukvarjala, jima danes ni tako dišalo kakor druge dni.
"Zlati volk" pa je nedolžen kakor novorojeno dete nadaljeval :
—	Drugi so lahko drugih mi-(sli. seveda. Včeraj jc doklor | Kljuka pri nas kosil — vem. 'a
ga poznate, Piškurjevega fa:it.i ! je prišel vini režat, ima neke e.t-jnosti: fantini so se med sabo zravsali. Doktor Kljuka je učetr
I gospod pa nič visok, iionono. pa je beseda nanesla tudi na sod n-jo v Muhoboru in sva govorila tako in tako, pa je rekel doktor' Kljuka: "('itn dal je sodnija. tem boljša je pravica. Pravica jc kakor ogenj; če je preblizu, žge, ne greje! Preblizu sodnik rad p^ ljudeh sodi iu ne po postavali. Tako pravi doktor Kljuka.
—	Pa ......— je rekel vznemirjeni Civha, — pa .... — jc rekel ogorčeni Smerajee pa sta oba likratu obmolknila, ko sta začula drujr drugega, in zakus-Ijala sta. kakor da ni bilo nič.
—	Jaz ne rečem ne tako, ne tako! Jaz- prodajam, kakor s?tu kupil. Meni je vseeno! — Pa »ie vem — ali niste prej hoteli nekaj reči. pa sem vas zmotil? — Reza, Reza. poberi no. poberi posodo, dadada, pa en literček prinesi tistega, ki smo ga včeraj nastavili. da ga pokusimo, dadada ' Kaj pravite, oče Civha. ali niste ____?
Civho je jezilo, da je popr j tako klavrno obmolknil samo zaradi svojega sovraga in soseda kakor da se ga kaj boji! Ne boj" se ga pa ne! Udaril je torej s pr sti po robu mize in možato zadri:
—	Postava je postava! Priče so priče! Pa da priče ne bi nič štele ? Tega pa ne in če <rre pritožba noter na Dunaj!
—	Kaj ne. kaj ne. jaz tudi pravim. Ampak za vsako figo pr tožbo na Dunaj bo predrago. -Ljudstvo bo odškodovano! Kaj. oče Smerajee, kaj ste rekli?
Smerajee si je mislil: — Civha je sirovina — pozna se mu, pri-tepenec je s hribov: hribovec ali pa bik imata enake manire. Čemu bije po mizi. čemu pljuje po hiši! Jaz nisem tak!
Zato ni udaril po mizi, le zasmejal se je gorjupo — morda se je spominjal svojih izgubljenih pravd — in je rekel:
—	Vprašam, kje se pa išče rad nja in prava pravica, ali pri do mačih sodnijah ali na Dunaju? Muhobor pa pravica! Kam jo bodo neki dali! Ali jo bo župan re dil pri kravah ali jo bo prodajal
ne dobiš doma pravice — župan drži s svojimi prijatelji, kako pa ! Zdaj bi pa še sodni j o rad spravil pod svojo komando! i'a
je ne bo! Jaz pravim, da ne! — Rajši ne vem kaj!
Tako je rekel in je usekal po , mizi, ker jc v razburjenosti posa . bil. tla je. boljši od Civho. Pa sije koj zopet sponuiil iu se jezil iam nad sabo in dal jezi duška s pljunkom, ki ga je pa tudi koj ' obžaloval, ker se je spomnil na manire. Vse to ga je tako vznemirilo, da jc izpil polno kupico do dna.
! — P»ravo. bravo. oče Srneru-jac. tako je. da! Ali ni čudno, kaj, trije smo,- pa vsi tistih misli! Dadada. prav imata, prav? Pa to tudi ni vsakomur všeč: kar se zgodi na sodniji. še tisti dan se vse raznese po trgu. zakaj vsak. komur se zljubi. lahko pride k razpravam radovednost past. Dadada, tako je!
—	Moje tožbe niso nikomur nič mar! — se je zadri Civha in jc udaril po mizi.
—	Pravdam se zase in za svoje stroške, pa ne drugim za kratek čas! — jc zarohnel Smerajee.
"Zlati volk" je točil vino. ki jc bilo "včeraj nastavljeno1'. Tako vino. "včeraj nastavljeno", je bilo vsak dan na razpolago, če ga je bilo treba.
—	Tako se mi zdi, Mnhobor ne bo videl sotlnije, dokler so taki možje zoper njo. Saj sodnija jo bolj za tiste, ne. ki iščejo na nji pravico, kakor za tiste, ki iščejo na nji profit. Kaj? Ali ni res?
Postavil je pred Civho iri pred Smerajca vsakemu svoj kozarec.
—	Pa dajmo ga no! Včeraj sem ga nastavil, ne točim ga £e ne! Bog živi, oče Civha ! Bog živi. oče Smerajee!
Moža sta odzdravila vsak pri svoji mizi in pila. Tino je bilo dobro. grelo je; "Zlati volk" je imel dobra vina v kleti, le kre-marska vest in načela umnega kletarstva mu niso pripuščala, da teh ob sebi dobrih vin ne bi mešal in pačil.
Sovražna soseda je oba obha jal neprijeten občutek. Skregana sta. za smrt skregana, pa pijeta takorekoč skupno vino! »Skregana sta, pa se nič ne kregata, celo nekakšen skupen pogovor imata, in "Zlati volk" nemara celo mi sli, da sta prijatelja ali kaj.
Sram ju je bilo, kakor da gre sita zoper značaj in poštenje. -Družil pa je oba odpor zoper županove nakane in prav zdaj, ko sta srkala izborilo kapljico, je o ba likratu obhajala misel:
—	Ce bo sodnija v Muhoboru pravda ne bo več prinesla prostega dne, gospodskega kosila ii boljše pijače v gostilni, ampak do ure bo treba garati doma ob so ku in krompirju, potem pa narav nost na sodnijo in s sotlnije zopet domov! Vrag vzemi župana!
In pila sta.
''Zlati volk" je stopal od mize k mizi in je točil.
-	Bog živi, Civha! Bog živi Smerajee! Pa kaj, če bi vkupt sedli? Bolj slab sem v noge, tre ba jih čuvati za stara leta, dada Kar semkajle sedimo v sredo-
Prijazno je pogledal Smeraj ca in kar prenesel njegov koza rec na srednjo mizo.
Smerajee, prijetno razgret od vina in ves zamaknjen v pogovor, je vstal in šel za kozarcem kakor sveti trije kralji za zvezdo — na Civho je bil čisto poza bil. Šele ko mu je pogled zade' ob sovražnika v drugem kotu. Rt mu je zopet oglasila pravdarske vest in ni mogel drugače — dvignil je pest, za žugal Civhi in rekel: — Ti, ti, ti, ampak da veš, po mojih vziirali ne boš vozil, ti!
in je nekaj zamrmral. Potem je sedel za županovo mizo. Nalašč ! Zakaj pa ne!
Civha je tudi vstaL Z ušesi, očmi in usti je lovil Smcrajčeve besede in si je mislil:
-Če bi vedel, kaj si zdajle za mrmral, steklačar grdi — kaj dobrega, vem. da ni bilo — pa bi te tožil! ! ! ! ! !
In je tudi nekaj zamrmral.
Rekel je in s kazalcem j" suval v mizo:
To mi boš dokazal, da sem vozil po tvojih vzarah, da veš ti ____
i irto mrmranje j« oba najbolj jezilo, ker sta vedela, da se v njem skrivajo naljutejša zmer janja, ki se jim pa ne more do ži ve ga.
Civha si je rekel: "Čakaj, mi gliŠ. da se te kaj bojim!" iu jf prav na k ljubu tudi prisedel k žu panu in tako sta dva zakleta so vražnika iz sovraštva se znašla za isto mizo.
—	Bog živi! — je vzpodbujal "Zlati volk". — Le dajmo ga.
z obema mrko zročima sosedoma vkupe .... Toda premirje je bilo in ko so izpili, je hitel točiti in - sklenjeno.
govoriti:	J Drugo jutro je prejel župan pi-
— Tako. tako, tako. očka Civ smo brez podpisa: ha. očka Smerajee! Glejta, glej- "Jaz, tvoj prijatelj, te pozdrav-! ta, pa sem odkraja skoraj mislil, J Ijam in ti pišem iz dobrega srca.: da sta danes tudi vidva prišla'da ne prideš
v štaeuni? be v občinskih rečen
kar tako na videz se pravdat ka kor župan iu kakor brivec, dada. in iledervarv, zato da si priprav-date sodnijo v Muhobor.
—	Pa je ne bo! -— je rekel oče Smerajee in je jezno pil.
—	Xe bo je! — je pritrdil Civ ha in je pritisnil s pestjo pečat na mizo. Potem se je obrnil k Smerajcu:
—	Ampak ti glej na svoja paglavca, da mi ne bosta hodila nalašč hiše mazat s kravjekom. ti:
_ — To mi moraš skazati, da sta jo moja, ti ... . — se jc odzval Smerajee in je kočljivi konec zamrmral.
—	Videl ju nisem, — je reke! Civha, — prisežern pa lahko, da ni bil noben drug :
Smerajee je že odprl usta — zdajle mu bo povedal svojo za-stran prisege — pa je hitro vmes posegel "Zlati volk '.
—	Zivio. živioi — je kričal. —-Da bi bili kmalu zopet tako veseli in zdravi vkupe in se radi imeli! Dadada, to me veseli, tako dva soseda — saj navskriž povsod i kaj pride — ali to mi je všeč: mož možu pove vse v lice. kar mu gre, pa sta zopet prijatelja. Tako je prav! Živio. zivio!
—	Jaz se nikogar nič ne bojim! — je povedal Civha in je kakor v dokaz temu izpil.
—	Za pravico in poštenje se zmerom postavim, — je rekel Smerajee in ni zaostal z ena kim dokazom.
—	Dadada, — je hitel "Zlati volk". — taka soseda! Sakramiš. oče Smerajee, vi ste mož, vi s Impost en jnk. Kaj, oče Civha, ali n-Smerajee korenina, kaj ?
Civho je to vprašanje nekoli ko iznenadilo, pa ko je vprašan je premislil, zdelo se mu je, da lah ko brez pregreha ogdovori:
—	Ne rečem, tla ni korenina!
—	Bravo. bravo, — je vpil zopet "Zlati volk". — bravo, oe< Civha! Vi ste še poštena kranj »ka duša! Kaj ne. oče Smerajee ali ni Civha mož?
ln Smerajcu je tako kazalo, d t tudi ni zanikal tega vprašanja in *e so pili in še so se trkali in pri potilo se jc, da sta dolgoletn; sovražnika trčila ne le z "Zla! nim volkom", ampak v naglic: tudi drug z drugim. Oba sta takoj zapazila pomoto, pa potem i kar tako ostalo in skoraj bi bi la pri kapljici "večeraj nastav 1 j enega" — ta 'kapljica* je bil: precej obilna — pozabila na narok in na sodnijo.
loča, da bi se mu smela v času služ-' bovanju pri vojakih zmaniiati pla- f ča. —
I
Poljski soc. demokrati.
"N. Freie Presse" poroča iz v škodo in da nejKrakova: Na skupni konferenci v nesrečo, stroškei strankarskega vodstva in poslan-
pr-ide občina
in sramoto. Vsa gosposka v Lu-jske zvez« čah se norca dela iz vas in iz va
poljskih soe. demokratov. kjer jc poročal poslanec Da
šili tožba; pravijo, sodnijo ne bo-iscyninski o položaju, je bil spre-
s;e dosegli z vašimi norčavimi tožbami, pač pa norišnico. Zapomni si to in prvi. ki pride notri v norišnico, boš ti. da veš. ti bik ti!"
(Pride še).
jet predlog glede vstopa poljskih soe.-demokratičnih poslancev državnozborski Poljski klub.
Sodniku K vedru se je zazdeha-!o, vzdih nil je in pričel:
Torej: Smerajee in Civha — motena posest! Xe poravnata se tako ne, škoda besedi! So ljudje na svetu, kateri sami sebe biea jo, in ljudje, kateri se za žabjt ilako pravda jo do krvi; — vsak po svojem okusu! Bog daj nor jem pamet in zdaj pričnimo! --Torej Civha, kaj odgovorite hč tožbo ?
In Civha je odgovoril — rdeč je bil otl pijače in samozavest j> zvenela v njegovih besedah:
—	Ta tožba je doli položena, ker sva se pobotala.
Sodniku je nezaslišani čudež kar sapo zaprl. Naslonil se je nazaj in pogledal Smerajca. Smerajee pa je potrdil:
—	Ce se nočeva pravdati, se pa ne pravdava. Ta tožba je u-stavljena in poravnana.'
Dobro mu je delo začudenje sodnika.
Nekaj hipov je trajalo, prčdno je sodniku odleglo. Civha in Sme rajac da se poravnala —tega št ni doživela ta sodnija! In zdaj se je zgodilo in s tem se je pri hranilo zadovoljnemu sodniku toliko in toliko ur praznega, pu stega dela!
—	To je modra beseda! Verje mita mi, zdaj sta oba dobila — pravdo! Vesta kaj? — Civha in Smerajee, vidva sta najbolj pametna moža v vsem Muhoboru Daleč bolj pametna, kakor tisti Mulioborei, ki mislijo, da si bodo s prisiljenimi, norčavimi tožbami posta3*ili sodnijo v Muhoboru. — Norišnico, tisto uteguejo dobiti norišnico, če se hitro ne streznijo, sodnije pa ne. Zboeom!
Smerajee in Civha sta jo reza la proti domu, nekaj časa dru za drugim, nekaj časa vštric, ne kaj časa sta se kregala, nekaj ča sa sta kovala naklepe zoper župana. Po poti -sta se ustavila treh' gostilnah, v Muhobor sta prišla drug daleč za drugim. — saj ga še imamo! — in je trenil1 sram ju je bilo, da ju kdo vidi
Ruski "kvas".
Avstrijski vojaki se na Ruskem! vedno bolj seznanjajo z rusko narodno pijačo — "kvasom". — Pri Rusih je kvas vsesplošno v navadi, imajo ga po vseh bolnišnicah in vojnih lazaretih, kakor ga sploh uživa vse vojaštvo in delavstvo pa tudi drugi sloji; ne zametajo ga niti v najvišjih krogih. Kvas, ki se lahko proizvaja v vsakem gospo-darstvu. se pripravlja iz moke in pšeniee, rži, ječmena, ajde ali temu podobnih sladinskih snovi, ali iz kruha ali iz zinesi navedenih snovi z dodatkom sladkorja a!i brez njega, in sicer polom istočasnega kislega in alkoholičnega ki-penja. Pijača se rabi. ko se nahaja v stanju pokipenja; vsebuje zelo malo alkohola. Kot začimba se do-de vi je j o navadno kake dišave, posebno poprova meta.
Prof. dr. R. Koberf v Rostekii je že pred leti opozoril Nemec na ruski "kvas" in priporočal, da se u-vede tudi na Nemškem kot ljudska pijača.
Plača k vojakom poklicanega občinskega tajnika.
Občinski tajnik nekega mesteca na Češkem je imel službeno pogodbo, po kateri se mu mora izplačati njegova plača mesečno. Občinski tajnik je bil poklican k vojakom in občina mu je njegovo plačo za čas vojaškega službovanja znižala. Toda občinski tajnik je tožil, da se mu mora dajati tudi kadar služi pri vojakih, celo plačo, ter je s tožbo pri najvišjem sodišču tudi zmagal. Sodišče je izreklo, da gre občinskemu tajniku polna plača, ker češki deželni zakon nič ne do-
NAfel ZASTOPNIKI, kateri ao pooblaKenl pobirati n&rot-nlno sa "Glai Naroda" ln knjige, kakor todl sa vse drog« t naJo stroko | spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark, la skoliea: Klbasi Cirar.
San Frandseo, Cai.: Jakob Lot!!*
Denver, Colo.: Frank Skrabeo.
Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Cuilg. J. U Rojtz, Frank Janeah ln Jobn Germ.
Balida, Colo. In okolica: Lou's Cs steUo (The Bank Saloon).
Walsenburu, Colo.: Ant. Saftleb.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rud man.
Woodward, la. la okolico: Loka« Podbregar.
Aurora, IIL: Jernej B. Verbtf
Chicago. HI.: Frank JarjovM.
Depue, IIL: Dan. Badovlna«.
La Salle, lil.: Mat. Komp.
Joliet, nt: Frank Lanrlcb. Johi Zt letel ln Frank Bamblcb.
Oglesby, UL: Matt. Hrlbernlk.
Waokegan, 111.: Frank PetkovJteg la Math. Ogrln.
So. Chicago, ULJ rranS čsral la Rudolf Požek.
Springfield, m.: Matija Barborl«.
Cherokee, Kans.: Frank RežlstOk.
Colombas, Hans.: Joe Knafels.
Franklin, Kans.: Frank Leskove«.
Frontenae, Kans. In abollea: Vru) Kerne ln Bok Firm.
Kansaa City, Bans,: Peter SchnaUs;
Mineral, Kans.: John Stale.
Mulberry, Kam. la okolica: Martfi Kos.
Rineo, Kans.: Mike Pencil.
Caiomet, Mich, la tkoUeal Park) Sha.lt* in M. F. Kobe.
Manisliane, Hieb. In akaliea: rruk Kotzlan.
So. Range, Mick, in skallea! V. If
Likovich.
Aurora, Minn.: Josip Fngtna.
Chlsholm, Minn.: K. Zgona, Jake* Petrich.
Dnliih, Minn.: Joseph Sharabon.
Ely, Minn, ln okolica: Ivan Gouie, M. L. Kapah, Jo«. J. Peehol ln Lonls M. Pernfiek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kot««.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vasil,
Hibbing, Minn.: Iran Poufie.
Kltirlll«, Mian, la «MUi( 7«0 AŠŠ
talciL
New Dnlnth, Minn.: John Jerlna, „ Virginia, Minn.: Frank Hrovattdfc St Louis, Mo.: Mike Grabrla* Klein, Mont: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Uriflh Red Lodge, Mont: J. KoprlvielL Roundup, Mont: Tomaž Panlla, Gowanda, N. ¥.: Karl Sternl&u Little Falls, N. ¥.: Frank Gregori*. Cleveland, Ohio: Frank Sakaor, Jj Marin CIS, Chas. Ksrllnger. Jakob )U» nlk ln John Prostor.
Barberton, O. la okoUeal 'Aloll lant.
Bridgeport, 0.: Frank Ho^tO, Collin wood, O.: Math. Slapnlfc Lorain, O. in okolica: J. KtunH Youngstown, 0,: Ant. KikeU. i ] Oregon City, Oreg.: M Justin* Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakJhfa - ] Bessemer, Pa.: Louis Hrlbaij Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterlelt Burdine, Pa. In okwllea: John K«* Klinik.
Canonsbnrg, Pa.: John KoklislL Conemaugb, Pa.: Ivan PaJk U John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okoliea: A, Dftsti ■nr.
Darragh, Pa.: Dragntln Slavit. Dunlo, Pa. In okolica: Josip Snhe<*< Export, Pa. In okoliea: Frank Trt* bee.
Forest City, Pa.: K. Ealar In FranB
Leben.
Faretl, Pa.: Anton ValentlnM«. FItz Henry, Pa.: F. GottUcber. Greensborg, Pa. ln okoliea: Jostpl
S'lyiSs.
Irwin, Pa. In okoliea: Fr. DemJa?. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja Itf John Polanc.
Lozerne. Pa. In okoliea: Anton Ot »olnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Sekult^ Monessen, Pa.: Math K.lkelJ. Moon Run, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jaksh% I. PodvaSnik. L Magister In U. It. Ja<
kobich.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph fikerlj. West Newton, Pa.: Josip J o van, WUloclc, Pa.: Fr. Seme In J. Peta* nel.
Tooele, Utah: Anton P*181i. Wfnterqaariers.'Ctah: L. BIašl«I. Black Diamond, Waak.: G. >J, renta.
Davis, W. Va. la okoUca: J. Brosla^ Thomas, W. Va. in okoUca: FranS
Kocljan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel Kenosha, Wis,: Aleksander PeaOir, Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik 14 Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlra Svetila, West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin. Vat Stallch ln Valentin Marclna.
Krmmmr. ffyt.: Im Mntof.
SWVENSK0-AMER1KANSKI
KOLED
R
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:	5 * 2
Domovini in narodu. (Pesem.J — Običajni Koledar. ~ StraSne iteviHt«, -- Krogla. — Maska. Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noc. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. •— Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. —< Eksplozivne snovi. —- V lekarni "Avstrija".«—■ Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. « Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Oustvena udova. ^ Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. « Bodočnost Evrope. •— Urednik. ^ Pohab* ljenec. ■— Le BetaiL —• O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankovs
—	Kako nastane strelni jarek- Kdo je bil! — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. —< Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkom «— Ljubi denar. >— Srečanje. • Mobilizacija v Venezueli. * Špecialitete. > Prvi polet iz Evrope v Ameriko. Čudne zgodbe. » Rdeči trak. »—• Pregl«4 dogodkov svetovne vojne, ^ Kitaj ski tipi. Smeinice, — OglasL
Blike:
Italijanski vodljiv! zrakoplov nad Benetkami. Sestanek nemSkega In avstrijskega cesarja. •—< Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. « Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč« ne avstrijske granate. —< Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. i— Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. ~ Italijanski bersaljeri v boju. • Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Ita« lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—. Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fron* ti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. <—• Ameriški podmorski čoln, t— Vojni apsennl v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. —< Fort štv. 1Q pred Przem^islom, katerega bo Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. « Avstrijska havbična baterija v akciji — Pogled na del Varšave. ~ Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Ru-. siji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. « Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate ▼ Anconi.— Avstrijska invazija na Poljskem. Ruski vojni jetniki. <— Vodljiyi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-«
nikom. ^ Triglavsko pogorja
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
•3 COSTLAHDT STREET,
WW YORK, M. T£
OliSS frABOPX, 24. FEBRUARJA 1911/
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
od Grapnel a za-so ga še od ko-ii pozneje v la-
KRANJSKO
Padel j. Jožef Jeni«"* u Rakovnika it. H. obema šniih il-Stop M. f>. A. 7. lovski bataljon.
Umri vsled ran. .lpk<>b Z«»l
pcšoc 17. polka, posestnikov sin iz Dan .št. 21 pri Ribuiei. ki se je bojeval tudi v Galiciji, je bil na italijanski fronti sut 11. novembra, pal i. a jc vsled ra _ zaretu umrl.
Ranjen. V bolnišnici v Kamniku se zdravi Krančiirk 1'ožek, sin ini/arja Mihaela 1'ožeka iz Dolenjec it. 27 na Belokranjskem. Kanj« n ie bil na italijanskem bojišču.
V	ruskem ujetništvu. J a uez Ov-
nirek, Orehek št. l!(i. piše sv<»ji /eni Frančiški, da se nahaja zdrav v ru skem ujetništvu v Čem baru. Kubernijd, IVnsa. iu da j«? z njim tudi erko^tavee Franc Piutar iz Novega mesta. •— Franc Ilrovat. Bir'ua v;ih it. !». 17. pešpolk, 3. s? o!nija. j«.* pisal nazaduje 30. 9 v-
^u«ta 1914 potem nobenega plahti o njc«n. Rdeči križ pa je naznanil, da je v M črvu v Turkcsta-nu. tem -»o vse govorice. da pa
j»* raziK->la granata. <la so ga vi-
V	italijanskem ujetništvu. Dne
JU. ja n. je pisal M iko Crnič, fant iz IVdnja štev. 10 na llolakranj-tvoji ruat»-ri vojno dopisni-. o, v kateri ji >i»OMr*ii, da je v .tali jansk« rri uj<*tni»rtvu, da jt- bil ujtM h;t "V. Martina dan in da jc zdrav.
Smrtna kosa. I*mrla jo nenadoma v Novem mestu kontesa Vul-burga Claricini pl. Dornpacher. rojena pl. Claricini Dornpacher. dn« 18. januarja zjutraj. — V Celju je umrla Margareta Vavpotič, ^tara 80 let. mati okr. \ išjega zdravnika dr. J. Vavpotiča v Xo-\»• m mestu.
Smrt vsled opeklin. Frančiška šime i/ Dol. Straže je pustila v za peč k u >vojo dveletno hčerko Keziko. Obleka te deklice se jc vrtela iu j«* za dobil a opekline; vsled teh opeklin je otrok umrl.
Tatcvi so v gori! P<> e«»rah zidanicah ^o začeli ljudje krasti. Zato •»<> nastavile >traž«* mladih fantov in »tarč kov. Tako so trt ra žil i tudi \ I'angivgrmu. Da bi pa bil Jam / Kirn l»olj varen, je vz«-l tudi svojo puško, katero ni bil oddal oblast vu, s m boj. Ivo pride z
do nek
Kdo j.
ju «pr »puiiini
/Kianice, «ka. Zavpije: ži, nakar odte-!»t ra Jut rj i. Kirn je pri tej priliki sprožil na soseda, kateri je tudi stražil. Prebil mu jo MiiiO klobuk in je le sreča, la u i dobil fct rel v glavo. Za plačilo j.' dobil fant zapor in je tudi »b puško.
Drag jermen ukraden. Trgovcu Kraneu Si-idluu v Rudolfovem je bH iz žage na l»-«.*uski cesti ukraden več metrov dolg transmUij--*ki jermen, vre<len preje 300 K. »cd*j gotovo več. Žaga je vsled t«'ga ustavila delo. Kar je ta žaga poleg ee*te. je bil enak jermen že »edaj drugič izmaknjen.
Kaznovani. Dekleta Marija Lu-/ar in Ana Medle iz Potovrha sta zahtevali za llrkelj kaše na uovo-meškeni trgu po eno krono. Bili sta radi navijanja cen z zaporom kaznovani. Cena kaše je liter 40 vinarjev.
Mila zima. Iz Adlešič poročajo: Kako ugodno v rem«« imamo ta mesec (januar), nam »pričuje to. da cveto pri nas marjetice, jegul-ci (jegliči), teloli in jeternik, 11. januarja *o prinesla pojwddne *ol*ku deea v šolo polno cvetja teloba iu jetemika iu to ob času. ko smo imeli ta mesec v drugih letih navadno najhujšo zimo. To pa ni čudno, ko imamo tako toplino, vsaj smo imeli ta mi*s**c do dan« « zjutraj (14. jan.) samo dvakrat nekaj zime, to je, da je bil toplomer pod ničlo, največ danes 2 C
Cerkvena vest. Iz Mirne peči se poroča: Dne 16. jan. je dobila naša nova eerkev prvi notranji o-kras: k rižev pot; ni sicer nov, a je Se prav lep; tudi ni posebno umetniški, a vendar popolnoma zadovoljiv. Blagoslavljanje sc je vriilo na kar najslovesncjši način, Štirinajst parov mož je neslo v sprevodu okrog cerkve štirinajst postaj kriievega pota; dekleta Marijine družbe *o spremljala sprevod s prižganimi sveča
I njem gotpe Pavle Lov št- in cerkvenega mešanega zbora, t 'isti dohodek s«- je porabil za podporo vdov. sirot in invalidov lil. ar-madnega zbora.
Hranilnica in posojilnica za Kaudijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca decembra 11115 denarnega prometa 4iK).893 K 61 v; vložilo se je 82,925 K 25 v, a dvignilo pa S7.7*I4 K 73 v. Posojil je bilo danih 13 strankam 7998 K.
ŠTAJERSKO.
Slovenske žrtve vojne. Od Sv.
Crbana v Slov. gor. poročajo: Xenstniljena smrt je na bojnem polju ugrabila sta riše m edinega -»ilia Franceta Cvetko, doma iz Levajne. Rajni je bil 21 let star. ^lužil je pri domobranskem peš-polku. llojeval se je prvič 6 mesecev v Galiciji, kjer je bil ranjen o*l šrapnela v desno nogo. Ko je okreval, moral je na italijansko bojišče, kjer je bil nekaj časa bobni na tifusu. Ko jc ozdravel, je moral zopet v bojno črto, kjer ga jo zadela italijanska krogla v glavo in je po treh tednih dno 28. decembra v bolnišnici v Komenu v l-.tri izdali nil svojo dušo. liil je tudi odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda. Padli je bil edini sin kmeta d. Cvetka iz Levajne, ki se tudi sedaj gre poskušat s sovražnikom. — Od Sv. Benedikta v Si. gor. poročajo; Dne 28. decembra j>* padel na južnem bojišču Fran Korene iz Trotkove. Napisal je bil ravnokar karto, na kateri je poročni /»-ni. kako je preživel božične pravnike, pristavil, da jo popolnoma zdrav in se mu kolikor toliko dobro godi (bil je pri saui-tejeih/, ko naenkrat prileti sovražna krogla in ga na mc-^tu u-mori. Kri je poškropila karto, ki jo je držal še v roki; tovariši so jo dali na pošto in poročali še ženi o kruti usodi moža, njega sa-uioga pa v okrvavljeno doberdob-■*ko ze.uljo položili k večnemu počitki!. — Iz Selnice ol> Muri po-ročajo; Z italijanskega bojišča je došlo poročilo poročilo, da sta padla ob soiki fronti tukajšnja mlada posestnika -I. Ferlinc in Fr. Krebs. Zadnji zapušča mlado so-proiM s štirimi malimi otročiči.— Od Sv. Barbare v Slov. gor. poročajo; Leopold Kranje. sin Janeza Kranjca iz Jablane, ki je služil pri 26. domobranskem pešpolku, je path 1 od krogle zadet 16. decembra zvečer. Celo leto .se jc boril, bil je vedno v prednjih vrstah. — Iz Armeškega pri Rajhen-burga poročajo: Dn«1 22. grudna je d<»šla žalostna novica v hišo Ivana Pavloviča, župana v Arine-škem, da jc nemila smrt pobrala v cvetu nežne mladosti mladeniča Alojzija Pavloviča. Služil je pri 87. pcšpolku. Poslovil se jc dne 15. s 11 * a 1915 od doma. očeta, mamice, šestih sestric in štirih bratov (dveh že pri vojakih) in zadnjikrat se je še ponovil od o-četa na obisku v Petrovčah. Bil je v boju v Galiciji, kjer mu je ruska krogla prevrtala čelo. Star je bil šele 20 let. To jc za očeta tretji udarec v lanskem letu. Prvo je bilo pismo od sina Maksa iz ruskega ujetništva, <lnigo od prvega sina Kranea na očetovo dopisnico, vrnjeno s pripombo: po-prt-šan. tretja pa uradna vest o >mrti najmlajšega sina. — Od Marij«* Snežne poročajo: Nemila smrt je pobrala v cvetu mladosti pridnega mladeniča Valentina Pivec. Služil je pri 47. pešpolku. Vojskoval se je v Galiciji, pa ne dolgo. liolczen jc premagala njegovo čvrsto naravo, lotila se ga je vročinska bolezen in ga tudi ni zapustila poprej, dokler mu ni pretrgala nit življenja. A enkrat je še pisal domov iz Galicije pismo materi, kako sc borijo slovenski mladeniči, in vedno jo imel še upanje, da se v kratkem vidimo. Pa Bog je prečrtal njegove račune. Valentin je bil priden in vzoren mladenič, desna roka in podpora svoji materi, katera je vdova že čez pet let. Zato pa tem bolj občuti ta hudi udarec. Umrli je skrbel za svoje nedoletne brate in se»tre. Vse ga je rado imelo. Vsi soroduiki in znanci žalujejo za njim. — Iz Prihove poročajo: Naša župnija je poslala 2-'i8 možev in fantov na razna bojna polja; izmed teh jih je 15 že umrlo. 13 je ujetih, 7 pogrešanih in 1 v Ita-
JCriž tik Slatine. Naši Atohorjani so nabrali 66 K. in sieer 44 K za oslepele vojake in 22 K za ubogo slovensko deeo.
Celjski Orli. Ta ali oni je morebiti ra doveden, kako je z našimi fanti Orli, ki sc nahajajo na bojiščih. llvala Bogu, dosedaj so še vsi živi. Načelnik Jožef Pišek je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost. Ranjeni so bili dosedaj: J van Jazbec, Ivan Povh in Fran Mu loj ter so sedaj v>.i trije v Celju. V ruskem ujetništvu pa so: predsednik Alojzij Mimik, Alojzij Dolenc in Alojzij Crepinšek. vaditelj naraščaja. Brata Cečko, Dolenc in Crepinšek mL, Planin-Šek, Čuden in drugi pa se se bojujejo na raznih frontah.
Smrtna kosa. Dne 13. jan. je u-mrl v Svet In jn pri Ormožu umi-rovljeni major 47. pešpolka Lovro Jaužek v ^tarosii 75 let. — V Sp. Pristovi pri Ptuju je umrl Jurij Zemlja k. Pokojnik je služil Rade-ekega in je bil tudi večkrat v boju. — Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. poročajo: Spremili smo ob obilni udeležbi k zadnjemu počitku Radeekega veterana Jožefa Horvata. Pogreba se je udeležilo domače veteransko društvo z zastavo in godbo, zastopniki veteranskih društev iz Ptuja in Sv. Andraža, vojaki na dopustu in ra-njenci ter velika množica župljailor. Duh. svetovalec Jožef Sinko je ob odprtem grobu opisal pokojnikovo vzgledno delovanje, kojega- prsi so dičila različna odlikovanja. Kot 93letni starček tjc zbral svoje odrasle otroke okrog sebe, da jih še enkrat in zadnjikrat blagoslovi. — Od Sv. Benedikta v Slov. gor. poročajo: Dne 10. jan. je v Gospodu zaspala ob-čespoštovana posest niea, sedaj prevžitkariea Ana Znpe, mati Fr. Zupeta, velezaslužnega načelnika naše posojilnice in odbornika o-k raj nega zastopa šentlenaftskega. Že več mesecev ni mogla iz postelje, zadnji čas je veliko trpela radi raka, ki ji jc razjedal nogo. Ni si več želela zdravja, ampak le še srečne smrti, ki jo jc zadnjič tudi rešila. Rodila se je leta 1829. Dne 14. jan. smo ol» obilni udeležbi položili k večnemu počitku J. Zma-zekovo, nečakinjo tukajšnjega župnika in duh. svetovalca, zadnji čas gospodinjo v tukajšnjem žup-nišču. Zavratna želodčna bolezen, na kateri je že dalje časa trpela, jo je pobrala v lepi dobi 37 let. Pet duhovnikov in obilo ljudstva od blizu in daleč jo je spremilo k zadnjemu počitku. Na grobu je vz« l od nje slovo župnik Škamlee iz Leskovca. — Od Sv. Marjeto na Dravskem polju. K zadnjemu počitku smo spremili mladenko iz Marijine družbe Josipiuo Gojčič. Pri pogrebu je bilo navzočih veliko število ljudi od blizu in daleč, posebno pa deklet iz Marijine družbe.
Kap ga. je zadela. Iz Zidanega mosta poročajo: 571etni posestnik Janez Plapmaek se je peljal po cesti iz Poljan proti Račici. Pla-ninšek je ležal na vozu in zdelo se je, da je zaspal. V bližini Raeiee se je voz nekoliko nagnil in Pla-ninšek jc padel na tla, toda bil je žo mrtev, kajti med potjo ga je zadela kap. Sele drugega dne so ga našli mrtvega ležati na tleh.
Smrt vsled opeklin. Iz Luč [tri Ljubnem poročajo: Posestnica Ana Bogataj je pustila svojo hčerkico Štefanijo za trenutek samo v sobi. da prinese drv iz drvarnice. Otrok je prišel zakurjeni peči tako blizu, da se mu je vnela obleka, in jc dobil grozne opekline, vsled katerih je umrl.
Reko si je zlomil. Graščinski o-skrbnik v Vojniku Alojzij Guzej je padel tako nesrečno raz senčnega voza, da si jc zlomil roko. Spravili so ga v celjsko bolni nico.
Otroka pustila v tuji hiši. Iz
A rje vasi poročajo: Pred nekaj dnevi je vstopHa v liišo neke tukajšnje poscstnice ženska s 3 mesece starim otrokom ter je prosila dotično posest nico, čo sme pustiti pri njej otroka za eno uro, da !?re obiskat moža, ki j«1- v Petrovčah pri vojakih. Usmiljena posestnica je skuhala otroku mleka, toda nepoznane tuje ženske še do danes ni bilo nazaj.
Izgubil se je llletni fant, sin
Marije SenekoviČ v Pobrežju pri domov> Srebernič je začel razgra Mariboru.
Vlom. Iz Senčaka pri Ptuju poročajo; V noči na 8. januarja so izvršili neznani zlikovci drzen
mi. Po govoru o. Pavla jc bil bla- liji, goslov, nato masa s "Te Deum'\| Ranjen na bojišču. Poddesetnik Vso slovesnost je zelo povzdigni- Andrej Bauman je pisal svoje želo lepo petje domačega, nekoliko ni v Juršincih pri Ptuju, da leži pomnoženega zbora.	[ v neki bolnišnici na Ogrskem.
Cerkveni koncert. Godba 87. Ranjen jc v nogo. Piše, da je ei-pešpolka je priredila dne 23. jan. sto tujec, da nima nobenega v kapiteljski cerkvi v Novem me- znanca.
' i »odelova- Za oslepele vojake is airote. Sv.
no poslopje ter še štiri druga poslopja sosedov, škoda znaša čez 40,000 K, ki .io le deloma krita z zavarovalnino. — Sv. Llizabeta pri Ptuju. Tukajšnji posestnici Mariji Faeks je zgorela hiša in gospodarsko poslopje, ^/.rok požara ni znan.
Obisk. Fala nad Mariborom. 5. jan. si j,, ogledal tukajšnjo elektrarno in vse njene naprave nadvojvoda Leopold Sal vat or. Pripeljal se je v avtomobilu i/, Maribo-, ra. V Fali se je mudil nadvojvoda poldrugo uro.
Lep napredek. Iz Račjega poročajo: Odkar se jc naša kmetijska zadrgi ga pridružila organizaciji slovenskih spodnještajerskih zadrug, izkazuje ista zelo lep napredek. Računski zaključek za preteklo leto izkazuje okrog 230 tisoč kron denarnega prometa, za približno 70,000 K več kot v prejšnjem letu. Nakupilo se je od kmetov čez 85 vagonov sena, čez 12 vagonov krompirja in čez 8 vagonov slame. Seno in slama se je oddala vojaštvu, krompir pa v spomladi v Trst, sedaj pa prebivalstvu v Maribor. Ker vlada občutno pomanjkanje drv, j? zadruga za svoje ude naročila 15 vagonov premoga iu jim ga oddala po zelo nizki coni; naročila je tudi ('-oz 1 vagon apna. V celem je znaša! blagovni promet 115 vagonov. kar je gotovo častno za kmet-sko zadrugo. Zadruga je plačevala kmetom boljše kot drugi trgovci, njena zasluga je, da so se povzdignile že pred vojno £en.e na in slame ter je naredila toliko dobička, da je večji del izgube iz prejšnjih let, ko ni dovolj delovala, pokrila.
Preskrba. Mariborski mestni magistrat je nakupil večjo muo-zino konjskih krmil. Mestni ma-gisirat, namerava nakupiti na Rusko-Poljskem večjo množino krompirja, in sicer za ceno 6 K 50 vin. meterski stot. V to ceno pa niso všteti stroški prevažanja. V Mariboru plačujejo svinjske kože po K 1.50 do K 1.60 1 kg.
Rezanje živine. Okrajno glavarstvo v Mariboru je poslalo občinam in orožniškim postajam sledeči razglas: Opazila se jo, da se v tukajšnjem političnem okraju še vedno ne ravna po predpisih namestniškega razglasa z dno 15. aprila 1915, zadevajoč uredbo rezanja (skapljenja) živine na Štajerskem. Zategadelj se znova opozarja, da smejo v smislu tega razglasa izvrševati rezanje živine le takšne osebe, katere so v to dobile predpisano dovolilo (licenco) političnega oblast va prve stopnje njihovega prebivališča. To dovolilo mora potrditi politično obla-stvo onega okraja, v katerem sc izvrši rezanje živine. Orožništvu se naroča neprestano nadzorovati izpolnjevanje tega predpisa in takoj naznaniti tistega, kateri ravna nasprotno. Občinskim pred-stojništvom se naroča, da razglasijo ta predpis in opozorijo, da se
prestopki strogo kaznujejo.
•
PRIMORSKO.
Zblaznela je Marcela Zustoviz, stara 40 let, stanujoča, v ul. Bee-chiere št. 7. Policijski inšpektorat je telefon i čno pozval rešilno postajo, katere zdravnik je pohitel na lice mesta in bolnico dal prepeljati v opazovalnico.
Pri dela je ranila elektrika na obeli očeh 251etnega elektrotehnika Karola Vato vac v Trstu, kateri se je vsled tega obrnil na rešilno postajo za pomoč.
V	morje je padel 9. jan. zvečer delavec Sebastian Comelli v Ti stu; bil jt* vinjen. Pomoč je prišla pravočasno ter so .še živega poteg liili iz vode in odpravili v bolnišnico.
V	tržaško bolnišnico je poslal zdravnik rešilne postaje 711etnega Luzer Gunsberti, h kateremu je bil poklican radi hude eruije, ker mu zdravnik ni mogel dati potrebne pomoči.
Pijanost iz navade kagnjiva. D. dec. je prišel pijan na delo v ti*-žaŠko podjetje "Pastifieio triesti no" uslužbenec Peter Srebernič, da bi izmenjal strojnika Quadri-nija. Ko je le-ta videl, da je Srebernič pijan, ni hotel prevzeti odgovornosti, da bi mu prepustil delo, marveč mu je rekel, naj gre
Radi važin- zadeve iščem gospico FEaNČIŠKO POCiORELC. Stara je 22 let in doma iz vasi Cev-cc št. 26 pri Dol. Logatcu. Pred par I«-ii je bivala pri Lopp liro*, v Oilbert. Minn. Pred »mini l<-tom mi je pa pisala iz Indianapolis, Ind. Prosim jo, da -e oglasi, in če kdo ve zanjo, da jo opozori na ta oglas. Ona ima pri meni važna pisma iz starega kraja. — Anton Benčan. 1645 Dayton. St.. Chicago. 111.
Novosti .
Privesek k veri žici za možke ali pa za ženske; vratne verižice iztfe lam z vaširu ime Dom, dve črki, po pol noma zlat; 10 karat za $0.50 iu 14 karat za $S.o0.
Pozlačenih taklb priveskov ne izdelujem. Privesek be natanko tako kot slika.
Denar z naročilom je poslati na na slov:
IVAN PAJK, JEWELER, 456 Chestnut St., Conemaugh. Pa
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za reraitiču boleči-m, okorelost in ncgik-ČMSt xkUpov in ni-
sic.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslik&n tukaj.
Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
1 74-80 WatkiastM St. Now York. W- T.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel. 110 K. St.. Xev lVu-L. Podpredsednik: Ignac Zaje. 1 i!»T l»e KalU Ave.. Brooklyn. N Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Anthon Ave., Kidgewood. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ilidgejvood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 442 Union St.. Brooklyn. V V.
Nadzorni odbor: Josip Pogachnlk, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y.
Viktor Volk. 68 Mau ter J?f.. Brooklvn. X. Y.
i
DruStvenl zdravnik:	\
Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St., New York, N Y.
Bedne društvene seje se vr5e vsako ČETRTO soboto v taesecn v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5tli St. blizu H. Ave. v New Torku, N. Y. In se prifno točno ob S. url zvečer.
Iščem prijatelja JAKOBA l'J-i iščem AXTO.VA JERNEJOTtA.
OC iz sela Starot št. 14. Ce kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi, mu boni hvaležen. — Joseph VA-darič. Box -'»IS. Concrete, Wash.
ISCE SE
delavec za delati v usnjarni. Do bra plača in stalno delo.
C. Moe neb Sons Com pan v, (12-2 v d)	Gowanda, N. Y
doma iz !'nca št. 44 pri Rakeku na Notranjskem. Poročati mil imam važnosti iz starega kraja radi sodnije. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, če jim je znan. Slučajno pa. da sam bere ta oglas, naj se mi pa javi. — Jacob Gabre-nja. Pin«' St.. Couemaugli. Ph.	i '24-2(1—2
Čudovita zdravljenja.
Din
Ce trpite na boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obistih, na katarju, revmatizmu ali živcih, — ce odlašajte niti en dan, temveč »e informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ae jih rabi v največj:h evropskih sanatorijih. ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki eo bili v brezupnem stanju, a bo sedaj zdravi in srečni. Poskusite nase zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Pcrmtseat BMf. 746 Eadid A vene, CUvdud, OkU.
Zastopnik "GLAS NARODA"
£2 Cortlandt Street, New York, Nt Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, IUL.
PRODAJA fina Tin*, Isrratn« nmatkrn. patentirana, idravila.
PRODAJA T0Š&« Katk« viih prakoaor-ikih črt.
POŠILJA denar ▼ atari kraj sanacljfva in pošteno.
UPRAVLJA ra« y aoUrakl poeti apada-joča dela.
Blovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 191«
Cena mu je.

Importirane Franz Lubasove harmonike
s<i razprodane. Imel bom zalog<» zopet po končani vojni, ter se /a pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam iti popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $0.00 ter nove mehove od -$G.'J0 <io .š 10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323|Epsi!on Place,
Brooklyn, N. Y
Dobi se pri:
S^OVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 Cortlaiidt St., New York
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Kar linger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 102 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
U. Ogrin, 12 - 10th N Chicago, III
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohic St., Pittsburgh, Pa.
M. Peruiek, Ely, Minn, is več drugih naiih zastopni kov po drugih naselbinah.
Fr, Cherne, 9534 Ewins Ave., So. Chicago, IIL Sok Firm, Frontenac,
Ifaimaff,
Jakob Petrič, Chisholm Minn.
Frank Gabrenja, John
jati. nakar so poslali po policijo. Te dni s© je moral Srebernič zagovarjati pred sodnikom, ki ga je
,	.	. .tudi obsodil na 20 K globe, oziro-
vlom v biso tukajšnjega posestni-]ma ur Zftpora? ^ da je pija-
ka Alojzija Vrablja, kateremu so nost iz navade za delavca, ki ima
odnesli denarja v znesku 310 K m nevaren posel, prestopek.	.
več drugih predmetov. V zadnjem) Premeščenje. Ro vin j ska kmet- WOWX1, PemUL
času so v ptujski okolici vlomi na" ka posojilnica in hranilnica je1 LouiS Vesel, Gilbert,—
dn^-nem redu.	'prenesla svoj sedež v Pazin, kjer Minn.
| Požar. Strazgonjci pri Ptuju. V v celem obs uradnje dalje. Mat. Kami). La Salle. Ill gospodarskem poslopju Janeza __I	w ^^	—v
; Be ran ič p. je izbruhnil požar, ki je' KtrjaW. BgTBfttt 96 na "Glas Frank Skok, 488 - 52 AV© V kratkem čaau npepelil omen je- Naroda" edini alovenaki dnev- West AlliStWIS.
dobite "GLAS NAEODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.



Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCE~
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi Izdelujemo vse društvene, trgorske in privatni tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.

v £
v £
l l
l f
i
/

GIii\s XaRODA Ž-I FEj^RUAH J A, 1916.

JBk.

EMILE OABORIAU:
GOSPOD LECOQ
L
11

/J
Nadaljevanje . • r« j \ r».-1ek v Lip^kf-m! — Koliko easa slo ž«'
imel še tretjega. — Prijel sem ga okoli pasu in ga treščil ob tla, — Od tistega časa menda ni več vstal.
—	Dobro. — Zdaj mi morate pojasniti, zakaj ste rekli: — <4Pru-prihajajo", ko vas je zgrabil ta detektiv? — Kaj je pomenil tisti
stavek?
Maj je zardel. — Videlo se je. da ni pričakoval tega vprašanja. —
—	Nekaj sem moral reči. — Molčati nisem mogel.
S temi besedami je obtoženec najbrže hotel dobiti dovolj časa za nov izgovor.
—	Pet oseb vas je slišalo, ko ste rekli to — je nadaljeval sodnik. —
(Nadaljevanje prihodnjič).
da .st rasno napenja se je pa popra-ikal
—	Vi ste bi v ParizuT
V	nedeljo popoldne ob štirih sem prišel.
—	To mi morate dokazati.
.Morile«* nnmršil obrvi in videlo se mu je. svoj spomin.
Mvoraj '■*'!<» minuto je premišljeval, slednjič za ušesi 5u vprašal:
—	Čakajte, \uin bom jaz pomagal. — *iostilni<"-ar. pri katerem ste stanovali v I.ipskem, vas gotovo po/na.
—	.laz nisem bil v nobeni gostilni.
—	Kje >!»* jedli in spali
V	velikem vozu gospoda Simpsona.
Leeoc| >i je /a."«-l Fneti r--ki Pn-priean je bil. da je sodnik pritisnil obto/enea "k -jeni".
Tor»*j ne moret«* .Liti sodi><*u nobem-ga drugega dokaza, kakor svoje zatrdilo f
Počakajte! j,- vzkliknil morilec — ko sem prišel v Pariz, "-.■ni imel kovči-g. Polu kovček parila in obleke. Ko sem stopil iz '.laka. sem s»'I v neko gostilno, ki je tik kolodvora. Nenadoma je utihnil.
—	Kako s«- imenuje gostilna .' — ga je vprašal sodnik.
Kavno sedaj premišljujem, gospod sodnik. — Ne bo nič, ime n-iii pozabil. < e me peljete tja, bom gostilno takoj spoznal. — Pa tudi ljudje v gostilni me bodo spoznali.
Lecoq j sklenil natančno pregledati vs.- gostilne, ki so v bližini kolodvora.
Mogoč*- jo rek<-i sodnik. — Mogoče bomo ugodili vaši vrosnji. mogoč ■ pa tudi ne. Zaenkrat vam stavim samo dvoje vpra-vaiij V n..!«-li>» (».poldne 1» štirih ste torej dospeli v Pariz, opol-noei -t.- liiii pa /•• \ gostilni pri "tirenadirju". To je najbolj zloein-skii šp. lunka, kar jih j. v ok-.li.-i Pariza. — Krčma stoji na samem: kaku mogli ponoči dospeli do nje. — Drugo vprašanje: zakaj »,t. i ako eapmsk" napravljeni, «'••- imate v gostilni poln kovček obleke 1
Možak se nasmehnil in mirno odvrnil:
Snj veste, gospod sodnik, kdor potuje v tretjem razredu, ne bo oblekel svoje najboljše obleke. — Oblekel sejn torej najslabše cunje. kar sem jih imel. K'< sem začuti! pod nogami pariška tla, bi Si! kmalu .»d saraegu ve».<-lja podivjal. Bila je pustna nedelja in de-ii.tr -»'■!'i imel v /epu. Niti na mi»«*l mi ni prišlo, da bi si- preoblekel. Ker sem bil že n« koč v Ilarriere ti* Italie. sem se tudi v nedeljo na-potil t .in. V n.-ki krčmi sem Miš;,I dva moža, ki sta se pogovarjala. da bost,? šla na ph-s k "'Mavriei". \'prašal s.mu ju. kje je ta gostilna ni k«i liii pov. dala. sem se napotil v označeno smer i)ospe| »» ni >t>-ili polja in nisem vt*«l»-l ne naprej, ne nazaj. Slednjič m v daljavi /apa/il luč. š •! sem proti njej in dospe! v krčmo pri "Creiiadirjii" ali kak<> ji /.•• pravit-*.
K.-ij se je pa potem tam zgodilo " Stopil -■••»» \ solm in zahteval čašo "ta kratkega"'. — Sedel s,m k mizi in pri/gal siuodk". Pri sosednji mizi -ta sedeli dve žen-ki in trije možki t«-r se tiho pogovarjali med seboj. — Kmalo je sto-pil eden k meni in mi rekel: — Hej. ti si policaj, kaj pa špijoniras t .d okoli? Odvrnil sem mu, «la nimam s policijo nikakih zvez. — '»ti j.- trdil * I«! "••■ni. jaz pa da ne. — Vendar si! — Ne nisem! — Pri-eg» 1 je da sem in odločno pripomnil, da imam ponarejeno brado. — Ko ni-* je potegnil za brado. s*-m ga tako udaril, da se je takoj zva lil po tleh. — Zatem Mii ost.da dva padla name. jaz sem potegnil revolver, ostalo pa veste....
Kaj sta pa ženski delali medtem?
—	Preveč dela sem imel, tla bi se menil zanju. Ko ste \stopili -le ju videli. —• Kakšni sla bili?
—	<irdi babi sta bili. črni kakor oglje.
lVej>kovaiui Sodnik 1»il nekaj časa zelo nemiren, ko je pa ob-
i žene«* r< K< i. da -ta bili ženski črni in grdi, mu je postalo lažje pri >ivu. — Iz t'^'a je bilo razvidno, da sta se morilec in starka na po-Ii<ijpki stražui. i domenila, kako morata govoriti, da bosta speljala preiskavo na napačno sled.
< e bi rekel obiožeuee : "Ženski sta bili plavolasi*' — bi mu pri'iskovalni hodnik vrjel. \'e>e| je bil, ti vin na obrazu se mu ni poznalo veselje.
—	Vi veste, da bi bilo za na< in za vas zelo dobro, če bi mogli te ?4 nske izslediti.
—	- Vrjamem, toda kako jih boste dobili?
Saj imamo policijo. — Samo povedati nam morete, na kak tlačiti bi bilo mogoči' ženski spoznati. — Ali sta imeli kako posebno znamenje 1
Maj je hladno odvrnil: • — Ne vem.
Preiskovalni sodnik je potegnil i? mizniee uhan in ga pomolil morilcu pred oči rekoč:
Ali ii 1 -s t - - opazili, da ,je imela ena žensk to v ušesu?
Maj j'' prijel uhan. pogledal ga je pri luči in rekel: Lep kamen je to. toda dozdaj ga še nisem videl.
—	Ta kamen je diamant.
—	A? —
Da, in več tisoč frankov je \ reden.
—	Strela božja!
Ta vzklik ni bil popolnoma na mestu. — Človek, ki je prepotoval skoraj celo Evropo, bi se gotovo ne čudil dejstvu, da so diamanti po več tisoč frankov.
še nekaj je rekel sodnik. — Ko ste vrgli proč svoje orožje, ste vzkliknili: Imejte me! — Kaj ste mislili Pobegniti se in nameraval.
—	Kam Na prosto?
—	D«, seveda. — skozi vrata.
—	Seveda, skozi zadnja vrata — nično nasmehnil. — Vprvič ste bili v dvoje vrat ?
Obt< »ženeu se je pogled nekoliko /medel
jc zakrohotal in vzkliknil:
—	K ij me vendar vprašujete? — Saj sem malo prej videl obe ženski pobegniti skozi vrata.
Malo prej ste pa rekli, da niste videli, ko sta ženski pobegnili.
—	Ali M»m res rekel?
—	Tajnik preberite protokol.
L*coq je bil v devetih nebesih. — Čakaj, zdaj bo šel v past!
—	In revolver >.!>"* imeli * — je nadaljeval sodnik. — Ali vi hodite z revolverjem na zabave?
—	Revolver imam vedno pri sebi.
—	Kje ste ga kupili?
—	Gospod Simpson mi ga je dal za spomin.
—	Gospod Simpson je bil pa res dober človek. — Toda dalje____
Samo dva strela ste oddali, pa ste vseeno ubili tri osebe. — Dozdaj še niste povedali, kako se je končala žaloigra.
—	Ah, zakaj vendar. — Ko sta bila dva nasprotnika mrtva, sem
KRACKERJEV' BRINJEVE'
tem
je pripomnil sodnik in se gostilni, pa ste vedeli, da
toda takoj zatem se
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Out m -SWniTmVWW Je: • stekieal« 9 M®
12 stekleal« 1M> V 1ALOGI DUMO tudi Usti (3označi TBOPINJEVBC la SOVOV-KA kuhana v vaM lastni dlstilerijL
Naše cene m sledeče; Troplnjevee per sal. $2.28, $2.50, «2.7* la 9S.09 Slovovita per gal.	$2.7»—$8.00
Troplnjevec uboj	9 $-0$
Slivovi ta uboj ..........................$1».00
Bye Whiskey S let star, seboj--»UJM
KudeSa Oblo vina per gaL Sla, «0a. Mi Catawba In Delaware per gaL «»- 75e.—«0a Za 6 In 10 gaL posodo raCunamo $1.00. m 2S tal. $2.00, aa večja naroČila je sod sastoaj. Naročilu naj se prlloil denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pljnfe jeeHee.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, 0,
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NABOB 1
VSAKOVRSTNE TISKOVOTt IZVXiUJE PO NIZKIH
CENAH. «*■ ■
« • DELO OKUSNO • * i • w m
CZVRftTTJE PREVOD« J DRUGE JEZIKE
m :• * *
UKIJ8KO ORGANIZIRANJI m a * m POSEBNOST M) DRUŠTVENA PRAVICA, OKROŽNICE — PAMTLETI CENIKI I T. D.
TBA NAROČILA POiUHI lit
SLOVENIC PUBLISHING GG.
83 Cortlandt St., New York,
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pl. Sultner.
"Doli z orožjem!"
l.cv Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim Užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga relo vpliva na človeka in obsega nebroj lepili misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar jc umrla madame Stael ni bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttncrjeva.
Prof. dr. A Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mom nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajSe i»oljubiL V ilno srca me je pretreslo, to sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Orieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem I" Prebiral som jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi so ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: —- To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Jc najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je irnei leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo Itom. Vsakemu jo bom ponudil. Nuj bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje, ki bi gli žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v ;>oslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjigo ni napisal noben voja-£ki strokov u jok. noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mi«»m, da se ne bo nikdo več uavduffeval za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA 60 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
ti 82 Cortlandt Street, New York City, N. 7
trtami* umigM, m kratka* ahfaU mI ctopalli
lir. ZV05X0 JAOHS.
H je pooblaščen pobirati *a*oi£l-> no to lsdajatl tosadevna potrdila. Upravsiitvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in Infot-
Bureau of Industries ud Immicration" m drlara Now Tork varajo in pomaga priseljea tem, ki ao bili osleparjeni, oropa ni ali e katerimi se je slaba rav aaH
Breiplaino fee daje nasvete pr?
eeljeneem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr foveev ■ semljiiži, prodajalce^ parobrodnib listkov, spremlja val eev, kaJHpotov in posestnikov go stila.
Daj« «e informacije v natarali saeljskih sadevab: kako: postati državljan, kjer ee oglasiti sa da
iavljanske listine.
Sorodniki naj bi te sestali i pri sel jen ci na Ellis Islands ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT f State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku • Vf East 29th St., odprt vsaki dan od > ore sjutraj do 5. popoldne in v sredo svečer od I. do 10, ore
Veliki vojni atlas
voiskajocih se evropskih držav in pa kohnii | skill posestev vseh yelesfl,	|
ObMga 11 raznih zemljevidov aa Ittik straaek la vsaka stran j« 10% pri 11% pal«« ^allkk »
Cena eamo 25 centov.
Manjši vojni atlas
oblega devet runih nmljcTldo
U 9 ttfasek. vsaka stran 9 pri U palest.
Cena samo 15 centov.
Vfei lemijeTidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Iterilo pr* bivnlcev, drŽav in posamesnih meat. Bam otako je povsod tudi osnačen obseg površine, katero savnemajo posatnesne driave.
Poiljite 25e. ali pa 15c. v anamkah in natančen naslov In ml vam takoj odpoiljemo sateljeni stlas Pri vsije« I odjemu dama popnat.
Slovenic Publishing Company,
h«2 Cortlandt Street,	New York, N I S
h
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
PJoUrjr Publi«); v OS£AT£K N£W TOBKU
ANTON BURGAR
93 CORTLANDT STREET, NEW YORK, H 1
IZDELUJ* IN PRESKRBUJ! ♦sakovrstna pooblastila, vojaike prošnje in daje potre»a» aasvete v vseh vojaških sadevah Rojakom, ki lele doblr ameriški dršavljanzkl papir, daje potrebna Informacij« glad« datuma izkrcanja ali imena parnlka.
Oferalt« m eaapae ca cjaga, kjet feest« Mac ta stliaae m*feraHa*
Rojaki, naroČite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki.
HARMONIKE
bodisi bakrSnckoli vrste Izdelujem lil popravljala r>o najulžjib cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad let tukaj v tem poslu lu sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-kor.šno kdo zahteva brea n«daljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1117 East «2nd SU Cleveland. OhU
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej Je natančen popis koliko obsega kaka država koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I d V saiogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nsa je dobiti tudi velike zemljevide poBamemli-kakor naprimer od Italije, Rusije, NemCije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v
platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofliljatve tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poftiljatve v sedanjem Casn 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom Ib znancem ▼ staro domovino?
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.