Vuuhnik
in komunistični tisk
Slovenci imamo tako v znanosti kot v umetnosti in športu posameznike, ki so po svojih izrednih sposobnostih in delu dosegli mednarodno raven. Če je bila v tem pogledu do druge svetovne vojne kaka vrzel, «pr. glede vojaško obveščevalnega dela in špijonaže, jo je nad vse častno izpolnil generalštabni polkovnik Vladimir Vauhnik. To je storil v najbolj dramatični dobi tega stoletja. Njegov izredni intelekt, znanje jezikov vseh evropskih narodov, strokovna u-sposobljonost jn posebne lastnosti, ki jih je imel za to delo, so mu omogočile, da se je uvrstil med prvake tajne vojaške obveščevalne službe mednarodnega imena. To priznanje so mu dali, četudi indirektno, ne le njegovi poklicni nasprotniki v tej tako nevarni igri, kot npr. admiral Canaris in Walter Schellenberg, vodja nacistične tajne policije, ampàk celo sam Hitler tedaj, ko je naravnost pobesnel, kot poroča sam Schellenberg v svojih spominih, ko je zvedel, do kakšnih vojaških tajnosti nemškega rajha je uspelo priti Vauhniku.
Zato ni čudno, da je bilo za Vauh-nikove spomine zanimanje še pred izidom tudi v domovini. Saj je bilo komunistom znano, da je Vauhnik delal med urugo svetovno vojno na rušenju nacizma in fašizma- in za zmago zapadnih demokracij. Znano jim je pa tudi bilo, da je bil odločen nasprotnik komunizma in da je vedel tudi za marsi-kako komunistično tajno med drugo svetovno vojno-
ivo so Vauhnikovi spomini izšli pod naslovom NEVIDNA FRONTA v založbi Svobodne Slovenije, je več izvodov prišlo tudi v domovino. Komunisti «o bili v zadregi. Z zaplembami na meji njenega širjenja in branja niso mogli preprečiti- Javno obsoditi Vauh-nikovo delo tudi ni bilo mogoče. Preveč pa so komunisti zagrizeni in majhni, da bi mogli izid knjige, ki je izšla v emigraciji priznati in registrirati.
V tej zadregi so znašli izhod, ki je vse prej kot časten za novinarje komunističnega režima- Zagreški list „Vi-jesnik u srijedu“ je v številki z dne 8. junija začel objavljati reportažo o bivšem jugoslovanskem vojnem atašeju v Berlinu polkovniku Vladimirju Vauhniku. List sam označuje to reportažo kot „senzacionalno“ in navaja da je bil Vladimir Vauhnik človek, ki je „znao previše“ in da je „nadmudrio Abwehr i koji može stati uz bok Zorgea i Abela“. List navaja dalje, da je reportaža napisana „na osnovu nacističkih arhiva, memoara samih učesnika i razgovora sa živim sudionicama tih dogadjaja i znancima i rodjacima 'Vauhnikoyim‘‘.
Zagrebškemu listu je sledil ljubljanski „Nedeljski dnevnik“, ki v številki z dne 12. junija začenja reportažo o Vauhniku z velikim naslovom preko dveh strani: „Zgodba o Slovencu, ki so mu bile pristopne najbolj skrbno čuvane vojaške skrivnosti nacistične Nemčije-“ Temu je dodano z velikimi črkami: „Razkrite Hitlerjeve skrivnosti.“ Prvi. del reportaže obsega celi dve strani; v uvodu pravi uredništvo Nedeljskega dnevnika tako:
„Z današnjim dnem bo začel „Nedeljski“ objavljati feljton o Jugoslovanu, Slovencu, asu špijonaže, ki je uspel prekositi i gestapo i Abwehr ter zvedeti med drugim ne samo točen dan, temveč celo za točno uro napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo aprila 1941. leta.
Gre za vojaškega atašeja kraljevine Jugoslavije v Berlinu, polkovnika Vladimirja Vauhnika, o katerem je nekdanji šef nacistične obveščevalne službe Walter .Schellenberg pisal v svojih spominih kot o .‘polkovniku’.
Naš feljton je napisan na podlagi izjav verodostojnih prič, dokumentov iz tajnega arhiva tretjega rajha in na podlagi dobljenih beležk Vladimirja Vauhnika.
Posebna pozornost v feljtonu je posvečena obveščevalni mreži, ki jo je Vladimir Vauhnik stkal na ozemlju Jugoslavije med vojno, ko jo spretno in pogumno igral dvojno vlogo, ko je bil tolmač interesov gestapa v Zagrebu in Ljubljani, v resnici pa je delal za zaveznike. Formalno je sodeloval z generalom Avgustom Maričem in Hitlerjevim generalom v Zagrebu, Glaise von Horsta-
KGMUiNISTIČNA	¥ LATINSKI
AMERKI
Komunizem v latinski Ameriki je sprožil v zadnjih mesecih splošno ofenzivo proti obstoječemu redu v južnoameriških državah, izkoriščajoč vsa propagandna in teroristična sredstva, ki so mu na razpolago.
Ob vladni intervenciji argentinskih univerz, v katerih so komunisti doslej neihöteno gospodarili, so vsem opazo-j valcem padle v oči komunistične de-1 monstracije v Santiago de Chile pred argentinskim konzulatom in poslani-! štvom ter pred ameriškim veleposlani-, štvom. 'Na vseh treh kra,ih so čilski j komunisti protestirali proti intervenciji ; ■argentinske univerze. Med demonstranti1 je policija ujela tudi partijca, ‘ki se je pravkar vrnil iz Prage s prevratnimi ; navadili-
Komunistična ofenziva v latinski Ameriki je razvidna • predvsem iz trèh ; dogodkov: v začetku letošnjega janu- j arja je bila v Havani na Kubi znana j Trikontinentalna 'konferenca, o:l 29. ju- j lija da 9. avgusta je bil v Havani Kongres latinskoameriških študentov in 9. avgusta je bil v Montevideo 19. kongres uruguajske komunistične partije. ’ Na vseh treh kongresih so bile zasto-. pane vse južnoameriške kom. partije, ! udeležili pa so se jih tudi delegati ko- ‘ munističnih partij drugih držav, med njimi sovjetski. Sovjetske delegacije so zavzemale na vseh treh kongresih vodilne položaje.
V omenjenem razdobju so se na latinskoameriškem kontinentu zvrstili do- i gedki, ki kažejo na osrednje vodstvo: 26. julija je Castro govoril, da so sko- j ro vse latinskoameriške države zrele za ' komunistično revolucijo; takoj so se začeli teroristični atentati v brazilskem mestu Recife; 28. julija se je v Vene-1 zueli izkrcal gverilski oddelek; 12. av^ j gusta -so v Mehiki odkrili prevratne na- 1 črte tamkajšnje KP; v istih dneh so v j Paysandu v Uruguayu odkrili skladišče komunističnega orožja in streliva; 16. avgusta so komunisti uprizorili demonstracije v Quito v Ekvadorju; 18. avgusta so komunistični gverilci ustrelili bivšega predsednika kongresa Portillo; 19- avgusta je skupina kolumbij-
skih komunistov napadla vojaški oddelek in pobila 15 vojakov; 19. avgusta
so komunisti umorili v Gvatemali polkovnika Cardono; istega dne so mehi-kan-ske oblasti objavile odkritje gverilske šole, ki so; jo vodili štirje sovjetski strokovnjaki, ki so izginili; v istih dneh so v anuriJism senatnem preiskovalnem odboru komunisti, včlanjeni v tkzv. Ameriški zvezi za osebne pravice, uprizorili nemire in skušali .preprečiti preiskavo o komunističnem rovarjenju v ZDA.
„Ta vrsta dejanj, ki so se zgodila
od enega da drugega konca ameriškega kontinenta,“ piše na uvodnem mestu buenosaireški dnevnik La Prensa . 24 avgusta, „odgovarjajo skupnemu osrednjemu vodstvu (Sovjetske zveze). Sp to uvod v milogo večji pokret, čigar uspeh ali neuspeh bo odvisen od odpora, ki se mu bo zastavil. Ndp&rjen je •— in že sega v našo .državo -—■ proti svobodi in neodvisnosti vseh narodov na tem delu sveta. Uničen bo, če se bodo narodi združili in se mu zoperstavili, kakor bo treba. Nobena vlada ne sme skriv.ati glave v pesek in se izogniti protiofenzivi, kajti komunizem .prav nič ne skriva svojih načrtov, pač pa jih. javno oznanja. Na komunističnem kongresu v Montevideo so • v prisotnosti komunističnih delegacij režimov, ki vladajo v Rusiji, češkoslovaški, Romuniji, Bolgariji in -drugih manjših diktaturah, izgovorili govore, ki jih nihče ne sme preslišati, šef uruguayske komunistične delegacije je izjavil: „Smo internacip-nalisti, ker smo patrioti.1 ( In v imenu 'tega internacionalizma, kontinentalnega in svetovnega, je označil skupen značaj borbe, pred katero se nahaja Amerika: „rfa kongres,“ je dejal, „ki ima taktično sireno, je istočasno kongres partije; je kongres utrditve njene organizacije, drznosti, v revolucionarni perspektivi... Moramo imeti partijo, ki bo sposobna za vse oblike .boja... Partijo, tesno povezano z množicami, da bo uničila napad, da bo pognala na ulice delavce in študente, da bo odgovorila na presenečenje z maščevalnim sovraštvom vsega naroda.“
Johnson zu vseuzi§sk® konferen&&
Komunistično nusilje nu Kitajjskem
Na kitajskem so preživeli zopet nov taden „kulturne čistke“, kakor svojo1 teroristično gonjo proti vsemu nekomunističnemu imenujejo kitajski komunisti. „Rdeči stražarji“, kitajski komunistični mladci, so napadli v Pekingu samostan katoliških sester Presvetega Srca Jezusovega, ga zavzeli in dosegli, da je oblast končno sestre izgnala, samostan pa zaplenila. Osem sester je v sredo že srečno prišlo v britansko kolonijo Honkong.
■ Krdela „rdečih stražarjev“ so se podila po ulicah večjih kitajskih mest, spreminjala imena posameznih cest in napadala ter zasmehovala tujce. Do velikih izgredov je prišlo v Pekingu pred sovjetskim poslaništvom, ki ga je obkolila množica 200.000 „rdečih stražarjev“, tako da osebje poslaništva ni moglo na cesto. Sovjetska vlada je poslala kitajski vladi oster protest, pri tem pa pozabila, da nikdar ne protestira, kadar 'komunistična krdela v svobodnih državah na ukaz iz Moskve demonstrirajo pred ameriškimi in drugimi nekomunističnimi poslanstvi.
Zagrizenost tkitajskega komunizma do vsega nekomunističnega ali do sovjetskega „revizionizma“ je tako velika, da so n- pr. spreminjali imena ulic v
Pekingu takole: cesto, ki se je prej imenovala Cesta večn:ga miru, so prekrstili v Cesto rdečega vzhoda; iz Ceste poslaništev so napravili Antiimpe-rialistično cesto; Cesta svetlobe se sedaj imenuje Cesta pomoči za Severni Vietnam; cesta pred sovjetskim poslaništvom se imenuje sedaj Antirevizio-nistična cesta. Drhali .so se zagnale tudi v prometne luči, češ, rdeča barva ne pomeni zastoja, pač pa napredek in zahtevala, da oblasti uvedejo prometne luči drugačnih barv.
Ultimat študentov Snkarnn
Protikomunistični študentje v Indoneziji so poslali Sukarnu ultimat, v katerem mu sporočajo, da mora čim prej zanikati vse izjave, ki jih je izrekel •ob priliki proslav „Dneva neodvisnosti“ ali pa „čutiti posledice“, študentje se pri svojem ultimatu niso zmenili za opozorilo vojske, naj mirujejo, ker se
Vrhovni poveljnik indonezijske vojske in predsednik vlade grab Suharto pa je že četrtek, 1. t. m., sklical tridnevno konferenco indonezijskih generalov, na ‘kateri nameravajo proučiti položaj in določiti nadalnje korake za odstranitev Sukarna.
nauom (po osebnem ukazu Walterja Schellenberga) in uspel, da na vso moč razvije svojo obveščevalno službo v korist zaveznikov pod naslovom VVZ, kar je pomenilo: Vladimir Vauhnik, Zagreb.“
Tako v uvodu Nedeljski dnevnik v Ljubljani.
Kdor primerja obe reportaži s knjigo (Nevidna fronta, bo nedvomno prišel do zaključka, da je bila tako zagrebškemu Vijesniku, kakor ljubljanskemu Nedeljskemu dnevniku edini vir knjiga NEVIDNA FRONTA, ki je izšla v Buenos Airesu v založbi Svobodne Slovenije. Saj so nekateri stavki vzeti dobesedno, nekateri so prikrojeni, dejstva in navedbe pa so prav vsa iz te knjige. Tudi slika Vladimirja Vauhnika, ki jo
objavlja Nedeljski dnevnik, je posneta iz knjige NEVIDNA FRONTA, original slike pa ima še vedno založba Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. Vse navedbe obeh listov o nekih dokumentih iz tajnega arhiva tretjega rajha in ostalo so vedoma zapisana neresnica-Tak način pisanja bi lahko o-značevali kakor Ikoli že. Dejstvo pa je, da sé komunisti čutijo sami tako slabotne, da niso sposobni priznati, da je bil izredni človek Vladimir Vauhnik resničen borec proti nacizmu in fašizmu , in obenem neuklonljiv nasprotnik komunizma in je zato rajši živel skromno, toda svobodno v emigraciji, kakor da bi bil dobro plačan hlapec v komunistični diktaturi. To dejstvo veličino Vauhnikove osebnosti še povečuje.
V Vietnamu so komunistični teroristi tudi v minulem tednu izvršili več terorističnih napadov na civilno prebivalstvo, minirali tovorno ladjo v reki Mekong in objavili, da bodo izvajali nasilje nad vsakim državljanom, ki se bo udeležil volitev za ustavodajno skupščino, ki so predvidene ta mesec.
Ameriška letala so izvršila številne bombne napade na komunistične vojaške objekte v severnem in južnem Vietnamu, utrpela pa tudi več izgub, tako da se je število uničenih ameriških bombnikov v minulem tednu dvignilo na 346.
Ameriška vlada še vedno poskuša najti možnost za pomirjanje s severnim Vietnamom, seveda pod pogojem, da bo prenehala hanojska vlada z gverilsko vojno v južnem Vietnamu. Johnson je minuli teden izjavil, da misli na sklicanje vseazijske konference, ki naj bi privedla do pomiritve v Vietnamu. Ni pa Johnson za to, „da bi moledoval za mirovno konferenco, ker bi mogel tak način imeti ravno obraten učinek,“ je zatrdil ameriški predsednik.
V Vietnam medtem prihajajo novi ameriški vojaški oddelki ter menijo, da se bo njihovo število do konca letošnjega leta dvignilo na 400.000 mož.
I Z
T S S fi A
Brazilski nadškof v mestu Recife,1 msgr. Helder Camara je ponovno zah- ■ teval od oblasti, naj z ustreznimi ukre- j pi izboljšajo življenjske pogoje siro- j mašnemu prebivavstvu. Zaradi teh po- j zivov so ga nekateri častniki napadli, j češ da je pod vplivom komunistov. ; Predsednik vlade Humberto Castello j Branco si prizadeva, da bi spor med ■ cerkveno in državno oblastjo uredil, zato . je tudi odredil da bo vojska v severnih j brazilskih predelih sodelovala pri go-1 spodarski obnovi tamošnjih ‘krajev. Zamenjal je prav tako nekatere vojaške poveljnike. Imel je tudi razgovor z nuncijem Sebastijanom Biaggio ter z nadškofom v Rio de Janeiro, msgr. Jaime Barrosom Camaro. Razmerje med cerkvijo in državo bo tudi predmet razgovorov med zun. ministrom Juracyjem Magalhaesom in papežem prihodnji teden v Rimu.
.U Thant, glavni tajnik Združenih narodov, je bil prejšnji teden na obisku v raznih latinskoameriških državah. Prvega januarja bo prenehala njegova doba na sedanjem položaju. Skoro gotovo je, da bo na njem ostal še naprej, 'ker je večina držav za to.
Dr. Ludvik Erhard, zahodnonemški kancler, je na enotedenskem obisku na 'Norveškem in švedskem. Pred odhodom na obisk v skandinavski državi je moral doma še rešiti spor s svojimi generali, kajti odstopila sta poveljnik nemškega vojaškega letalstva Werner Pa-nitzki ter vrhovni poveljnik vojske Heinz Trettner- Oba sta nezadovoljna
V T £ D E tl
s politiko, ki jo vodi obrambni minister Kai Uwe von Hassel. Prvi zlasti zaradi nabave ameriških letal Starfighter, katerih se je že pokvarilo 61 ter je z •njimi izgubilo življenje 31 nemških letalcev. Kancler Erhard je še nadalje obdržal dosedanjega obrambnega ministra na svojem, položaju, na mesti od-■stopivših generalov je pa imenoval nova in sicer je bil za poveljnika vojaškega letalstva določen gen. Johannes Stsin-hof, za glavnega poveljnika vojske pa gen. Ulrich de Maiziere.
Norveški kraij Olaf bo od 5. do 10. septembra na obisku v Jugoslaviji. V jeseni bo obiskal Tita tudi glavni taj-: ik sovjetske komunistične stranke Nikola Brežnjev-
Indonezija in Malazija sta na pobudo Indonezije prejšnji teden podpisali mirovno pogodbo ter se je tako končalo vojno stanje med tema jugovzhodno-azijskima državama.
Po podpisu mirovne pogodbe se je Indonezija ponudila .Malaziji, da se ji pridruži v borbi proti komunizmu v Aziji ali kjer koli na svetu. Indonezija je dobila za časa Sukarnovega predsednikovanja od Sovjetske zveze za 3009 milijonov dolarjev vojaške pomoči. Indonezijski zunanji minister Malik je izjavil, da Indonezija gleda z .zadovoljstvom na malazijsko podporo nove indonezijsko prošnje za včlanjenje v ZN. Kakor je znano, je Sukamo dal Indonezijo izbrisati iz članstva ZN, ko ja
2.	januarja 1965 Malazija .postala članica Varnostnega sveta ZN.
Iz življenja in dogajanja v Argentimi
Izjava predsednika republike Daily Telegraphu
Predsednik republike gral. Ongania je dal angleškemu listu Daily Telegraphu izjavo, v kateri „želi, da naj bo jasno povedano, da namerava ostati na oblasti nedoločeno dobo“, kajti za svojo nalogo smatra med drugim „preosnovo argentinske družbe“.' Dalje je naloga te vlade zagotovitev državi gospodarsko in politično stabilnost, nakar bo znova vzpostavljen resnično reprezentativni demokratski režim. Znova je poudaril, da bo njegova vlada pospeševala privatno iniciativo in bodo s časom vsa državna podjetja prešla v privatne roke. Svojo vlado je označil za „strogo argentinsko, krščansko, univer-zalistično in amerikansko“. Za svojega edinega sovražnika pa smatra komu-
VII.	konferenca predstavnikov oboroženih sil ameriških držav
Novembra meseca bo v Buenos Airesu VII. mednarodna konferenca predstavnikov vojsk ameriških držav. Za njeno pripravo so se te dni zbrali v Buenos Airesu vojaški odposlanci ameriških držav. Zasedanja imajo v ministrstvu za vojsko.
Zastopnike oboroženih sil ameriških držav je pozdravil argentinski drž. taj-[ nik za,vojsko general Pascual Pistarini ' z nagovorom, v katerem je med drugim j poudarjal izreden pomen novembrskega zasedanja. Dalje je navajal, da je integriteto mogočo doseči samo s skupnimi cilji in skupnim naporom. Svoboda in dostojanstvo predstavljata bistvene vrednote v vsakdanjem življenju narodov. Kontinuiteta v nastopanju predstavlja najbolj učinkovito sredstvo za dosego konsolidacije, ki naj služi kot osnova za obrambo poloble pa tudi za razvoj držav in njihovih narodov.
V nekaj vrstah
Položaj na argentinskih univerzah se
vedno bolj normalizira. Ponekod skušajo levičarsko usmerjeni študentje še motiti pouk, toda spričo odločne volje večine dijaštva, ki hoče imeti urejene razmere na univerzah in se posvečati resnemu študiju, jih je vedno manj. Sicer pa tudi oblasti drže besedo, ki so jo dale, da bodo namreč z vsemi sredstvi zagotovile nemoteno delovanje na univerzi. Zato poleg policijske kazni tridesetdnevnega zapora razgrajače zadenejo še vseučiliške kazni z izključitvijo z univerz za določeno dobo. Študentje v La Plati so pa skušali po zgledu kordobskih vseučiliščnikov zasesti tudi eno od cerkva v prestolnici buenos-aireške province, pa jim je policija načrte .prekrižala-
Koordinacijski svet za preskrbo je nova ustanova, ki jo je ustanovila vlada z nalogo, da zavre neupravičeno dviganje cen raznim živilom, in da zagotovi redno preskrbo .prebivalstva z živilskimi potrebščinami z izločitvijo prekupčevalcev, ki živila samo podražujejo.
Ministrstvo za gospodarstvo je izdelalo* državni proračun za preostale štiri mesece tekočega proračunskega leta. Kot znano ga prejšnja vlada ni mogla spraviti skozi parlament. Proračunsko leto. se bo zaključilo s primanjkljajem v višini 135 milijard pesov.
Vlada generala Onganije je imela..* torek tretjo skupno sejo. Na njej s.o razpravljali o zakonu o preosnovi ministrstev, o gospodarskem in industrijskem razvoju države ter o zakonu o zaščiti, države-
Vlada je objavila zakon o obvezni delavski arbitraži za rešitev mezdnih, sporov. V veljavi bo do 31. decembra prihodnjega leta. Razsodnik bo min. za. delo in socialno varnost. Kazni za neiz-vrševanje razsodbe bodo za delodajalce od 10.000 do 200.000 za vsakega name-meščenea, za nameščence .pa odpust.
Nič ni lažjega kot očitati nesposobnost osebam, ki so vodile ali Se vodijo usodo domovine. Toda to delajo prav tisti, ki so resnično nesposobni, kajti prvo delo sposobnega človeka je vendar v tem, da stopi na mesto nesposobnega. Kdor pa niti tega ne zna, dokazuje, da je popolnoma nesposoben, razen v vpitju in kričanju.
Tudi ni nič lažjega, kot vedno snovati in nuditi javnosti nove ideje in zahtevati, da naj nekdo te ideje uresniči. Nasprotno pa je silno težko spraviti v življenje eno samo zamisel z lastnimi močmi. In uresničiti eno samo pametno zamisel je več vredno, kot napisati sto predlogov, ki naj jih uresničijo drugi*
Mladina ima pravico in dolžnost, da kritično motri in ocenjuje delo starejših. Sme tudi to delo odkloniti. Smešno pa je, ako od starejših zahteva, da opuste svojo začrtano pot in se podajo na njihovo.
V življenju so besede koristne, toda dejanja so neprimerno bolj koristna in več vredna*	i . ! j j
Dr. Konrad Adenauer
Skoro me je bilo strah pred domačimi kraji. Dobro sem vedela, kaj pomeni odsotnost tolikih let, posebno v današnjem času, ko se človeška družba spreminja v blaznem ritmu. Skoro me je bilo strah...
V	poznem popoldnevu sem z vlaka zagledala slovensko gričevje: Matajur, Brda, nato Kras in kmalu je pred mano zablestel v sončnem zlatu Jadran. Trst je ležal ob njem spokojno in zadovoljno. Srce mi je močno udarjalo... Ko je človek zaživel v širokem svetu, tudi svojo domovino gleda z drugačnimi očmi. Dimenzije so drugačne kakor so bile v domotožni fantaziji. Kako majhen košček zemlje, tako lep in sladak!
Prvi vtisi. Slovenščina na tržaških ulicah in celo v trgovinah. Spomnila sem se tistih grenkih dni, ko so nam pravili „sciavi“ s takim zaničevanjem in tako silo, kakor bi udarjali na naša lica sramoten pečat. So se mar prenapeti Tržačani spremenili?
V	kavarni na postaji, kamor sem spremila znanko na sežanski vlak: „Kavo? Mleko?“ me natakar vpraša prijazno. „Ste Slovenec?“ Se razveselim. „Ne,“ mi reče, kakor bi se otresal nečesa neprijetnega. Pomežikne in igra (kakor na odru: „Kavo?“ stegne palec. „Mleko?“ — stegne kazalec. Sredinca nisem videla, le za hrbtom sem zaslišala: „Čaj?“ šla sem. Ni vsak grižljaj vedno enako prebavljiv.
Mesto je vsak dan polno Jugoslovanov; mnogo je Slovencev iz bližnjih vasi, ko prinašajo prodajat domače pridelke, velika večina je pa hrvaško govorečih. Ni redkost srečati Bosanca ali celo Makedonca. Gibljejo se popolnoma svobodno in ravnodušno. Opazila sem neko novo potezo; strah pred mestnim človekom in mestom samim je izginil, posebno iz mlajšega rodu. To mi je všeč. Ni mi pa všeč, da so zanje Tržačani nastavili posebne limance, na katere preprosti človek rad nasede. Pred cerkvijo sv. Antona, vzdolž kanala, stojijo stojnice s kramarijo. Obleke, čevlji, pisane rute, cenene ogrlice in okraski, bleščeče denarnice, torbice... Na tem trgu je dopoldne prava gneča- Tudi bližnje trgovine in bari krasno služijo,
kajti v teh urah znajo vsi slovensko. Tržaški meščani gledajo to pisano na-'kupujočo mnižico: „Hm, mi dobro vemo, kako je s to stvarjo... ?“
V zameno nesejo tudi Tržačani vsako soboto nekaj denarja v Sežano, saj je tam meso ceneje, in tudi bencin in jajca in teran. In celo preje postrežejo tržaški gospé kakor pa domači kupo-valki !
Premišljujem. Ali so ti izmenjalni obiski koristni ali škodljivi? Tega ne morem presoditi v kratkem času. Morda je obojno. Z izmenjavo tvarnih dobrin prehajajo na obe strani tudi nevidni dobri in škodljivi vplivi. Kar pa sem lahko v kratkem času dognala, so ljudje, z redkimi izjemami precej nejasnih pojmov. Čas bo pokazal in, upam, tudi izčistil to zmedo, ki jo je zapustila zadnja vojna-
*
Kaj pa slovenska žena na Primorskem? Saj nas predvsem ta zanima. Težko bi že danes postavila o njej dokončne trditve. Vendar tudi površna opazivanja kaj povedo. Vstal je nov lik slovenske žene, ali bolje povedano slovenske matere in žene. Otresla se je neke plahosti, morda občutka manjvrednosti. Postala je bolj sproščena in gotova. Njena zunanjost je bolj negovana. Tudi ona sledi novemu ritmu življenja, postala je podjetna in spretna tudi za delo izven doma. Velik del poročenih žena dela po službah, včasih iz potrebe, večkrat pa iz razlogov, ki niso nujni za družinsko srečno življenja. Njen zaslužek navadno prispeva k nakupu predmetov za hišno udobnost, ali pa za nakup avta, ki je tudi tukaj postal ideal skoraj vsakega človeka, vsake družine. Opazila sem, da tudi tukaj dom ne veže več družino v skupno življenje. Doma je dolgčas. Vzroki? Gotovo jih je več. Televizija prinaša v dom tuji svet, „tujo učenost“- Avto je pa skušnjava, ki zadovolji ne samo hrepenenja po lepoti narave, novih krajev, ampak tudi uteši nemir, ki je novemu razdvojenemu človeku stalen spremljevalec. In morda je še en raz-j log: v družinah manjkajo otroci! Domovi so tihi, v njih Se igrajo edinčki,
ali dva otroka. Trije otroci so že skoro redkost!
„Otroci so dragi, posebni danes, ko tako veliko zahtevajo.“ Moj Bog! Kje so časi, ko je pisatelj Velikonja na italijanski meji pred odprtim zabojem otroških čeveljčkov, ponosno izjavil presenečenim carinarjem: To so pa ,čevlji mojih otrok!
Mnogo zunanjih sovražnikov nam streže po življenju. Zelo tragično bi bilo, da bi prav slovenska mati k temu uničevanju pripomogla v strahu pred žrtvami, ki so prav našim materam prinašale sicer mnogo trpljenja, a tudi velika zadoščenja. Predvsem pa notranji mirisi
Romanje na Sv. Višarje. Skoro vse romarice so preproste uslužbenke, nekaj je že starih, najstarejši je pa droben in zelo živahen 89 leten mož. Slabo vreme nas spremlja, zaviti smo v gosto meglo, tako da nam je pogled na krasne gore popolnoma zastrt.
Maše se vrstijo neprenehoma. Romance pojejo neutrudljive vedno .lepe stare Marijine pesmi. Slovenski romarji so znani na tej bož i poti, kjer se dotikajo trije narodi, da najlepše pojejo- Cerkvica je mrzla in vlažna. Tako majhna je in vsa tako naša. Slike Toneta Kralja, na novo oživi ene, dajajo prostoru neko toplino.
Zdrava Marija... Zdrava Marija — brez konca. Romarice molijo in prižigajo svečke pred Križanim, upirajo proseče in hvaležno poglede v malo Marijo v belem kraljevskem plašču, v Njo, ki vse premore, ki vse rešuje. Saj e že skozi stoletja pomagala reševati naše stiske, pomagala bo tudi danes, saj smo tudi danes potrebni Njene čudežne pomoči. Tako molijo romarice z rosnimi očmi. Med njimi so matere, uslužbenke, ki so že velik del svojega življenja darovale za druge. Od časa do Časa katera vstane, poklekne in na kolenih drsa okoli oltarja, nato spusti denar v puščico pri vsakem obisku v cerkev daruje svoj novec in ko v procesiji okoli oltarja poljubi- pravcati Marijin kip, daruje z gorečim srcem še več.
To je denar zaslužen največkrat v ponižni službi hišne pomočnice, bolniške strežnice, ali trpeče matere. Vdovin novčič! Ali ni prav ta novčič, v naši skromni deželi največkrat pripomogel do cerkva, do vzdrževanja sirot, misijonov in dobrega tiska?
Odhajali smo odeti v meglo, a veselega srca in v bratskem razpoloženju.
Smoletovi na
V zadnji številki Svobodne Slovenije smo objavili napad ljubljanskega komunističnega lista „Delo“ na profesorja Mihajla Mihalova zaradi njegove zahteve po uvedbi večstrankarskega sistema v Jugoslaviji.
Isti list je dne 12. avgusta znova napadel Mihajlova. Nadenj se je tokrat spravil sam glavni urednik lista Jože Smole, ki v uvodniku pod naslovom „Napačni računi“, piše naslednje:
„Izhajajoč iz povsem zgrešene ocene stanja v naši deželi so se nekatera mednarodna reakcionarna središča z vsemi silami angažirala za bolno ambicioznega Mihajla Mihajlova in njegov poskus, da bi ustanovil protikomunistično revijo, ki naj bi postala jedro nekakšnega političnega gilfanja proti Zvezi komunistov Jugoslavije in proti osnovam naše družbene ureditve- Opozicija proti sistemu samoupravljanja je, po besedah samega Mihajlova, možna le v tesni povezavi z ‘mednarodnimi demokratičnimi silami’ in so zato 'tudi priprave za ustanovitev protikomunističnega glasila tekle z direktno pomočjo iz inozemstva.
Ob veliki publiciteti Mihajlovih ‘izvirnih’ idej, za kar niso niti malo varčevale s finančnimi sredstvi, so nekatere znane mednarodne protikomunistične ustanove organizirale pravo akcijo političnega pritiska na Jugoslavijo. V svoji propagandi so trdile, da gre sedaj za ‘preizkušnjo jugoslovanske demokracije’. Pri tem so nam grozile, češ da bo Jugoslavija, ki je s sklepi brionskega plenuma CK ZKJ zbudila veliko pozornost po vsem svetu, močno kompromitirala na zahodu, če ne bo dovolila ustanovitve opozicijskega glasila.
) Kaže, da se ob vseh lekcijah neka-
pačni računi
teri protikomunistični prenapeteži v inozemstvu zares niso še prav nič naučili. Očitno pozabljajo, da s pritiskom na socialistično Jugoslavijo še nihče ničesar ni dosegel. Kaže, da se tudi ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se v naše notranje zadeve enostavno ne da vmešavati. še vedno se ukvarjajo z utvarami, da se zunaj da vplivati na notranji razvoj v Jugoslaviji.
Naša družba je znala obračunati i vsemi tistimi silami, ki so se zavzemale za birokratsko-administrativno upravljanje, za ‘politiko čvrste roke’, in ki so v bistvu nasprotovale nadaljnji demokratizaciji našega družbeno-političnega življenja. Onemogočila pa bo, energično in brezkompromisno, tudi vsak poskus izkoriščanja demokracije za namene, ki so nasprotni našim socialističnim težnjam.
V našem sistemu samoupravljanja je dovolj prostora in možnosti za vsestransko, aktivno, svobodno udeležbo slehernega občana, ki s svojo kritično presojo naše stvarnosti želi konstruktivno prispevati v razvoju naše družbe. Za tiste osamljene posameznike, ki poskušajo sodelovati mimo našega sistema socialistične demokracije in proti njemu, pa pri nas ni in ne bo mesta-.“
S temi grožnjami je Jože Sm-olej zaključil svojo pisarijo.
Zadnja poročila od doma navajajo, da so komunisti začeli preganjati tudi ostale člane Mihajlovljeve skupine. Tako so v Zagrebu odpustili profesorja Nikolo čolaka, ki je nato pobegnil v Italijo ter italijanske oblasti zaprosil za politični azil z zatrjevanjem, da mu je bil nadaljnji obstanek v Jugoslaviji nemogoč, iker nikjer več ne bi dobil zaposlitve.
Izgubili smo mlmlo slovettsko življenje
TRAGIČNA SMRT PETRIČ KOVEGA ROBERTA-BOJA
Slovenska skupnost v Argentini žaluje. Nova nesreča jo je zadela. Izgubila je novo, mlado slovensko življenje. Že peto v teku enega leta. V soboto, dne 27. avgusta, ob enih popoldne je postal žrtev avtomobilske nesreče pri mestu Pellegrini v prov. Buenos Aires Robert Petriček ml. - Boj, starejši sin Roberta Petrička, predsednika Slovenskega planinskega društva v Buenos Airesu in podpredsednika Zedinjene Slovenije in njegove žene ge. Danice Petričkove, vnete javne delavke, predavateljice po naših društvih ter pisateljice raznih aktualnih člankov in razprav-
Rajni Robert Petriček je bil ha potovanju v Pampo. Ni bil to navaden ne-deljski izlet, ampak je imelo potovanje mnogo resnejši pomen. Po svojih starših je mladi Boj podedoval veliko ljubezen do narave. Zato je bila njegova velika želja, da bi mogel živeti v njej- V ta namen je hotel priti do zemlje. Njegova zadevna prizadevanja na raznih uradnih mestih so že toliko napredovala, da je stvar postala resna. Merodajne osebnosti na raznih mestih so mu šle na roko,
ko so sprevidele, s kako veliko ljubeznijo bi se fant rad oklenil zemlje. Za soboto, 27. avg., se je Boj odločil za odhod v Pampo na ogled zemeljskih področij, ki bi prišla v poštev za nakup in na katerih bi bila zemlja primerna za obdelovanje ter gojitev raznih kultur- Fantu je hotel pomagati tudi ena vodilnih osebnosti v tukajšnjem industrijskem podjetju holandske družbe Philips g. Greco. V tej družini je imel Boj za izvoljenko svojega srca Grecovo hčerko Silvijo. Zato je Greco poleg Pe-tričkovega Boja, njegovega mlajšega brata Boštjana in še njegovega prijatelja Flavia Sobral, povabil na potovanje še svoji dve hčerki. Vsi so zadovoljni in veseli odšli v soboto zjutraj na dolgo pot.
Vožnja je bila lepa. Pred mestom Pellegrini se je pa zgodila nesreča. Pred avto je veter prignal izruvan grm osata, ki je povzročil, da se je avto prevrnil. Najhujše poškodbe sta dobila Greco in Petričkov Boj. Prvi je umrl na mestu nesreče, Petričkov Boj pa v naročju svojega brata Boštjana med prevozom v bolnišnico.
Krajevna policija je o nesreči obvestila Grecovo družino v Floridi pri Bs. Airesu, ta pa Petričkovo. Obe gospe sta odločili na odhod v mesto Pellegrini, ne da bi vedeli za tragičen izid nesreče. Vozil ju je prijatelj Petričkove družine g. Doljan HeSfer. Iz Buenos Airesa so odšli v soboto ob 18, v mesto Pellegrini pa prišli v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah. Šele tu je Petričkova gospa zvedela za smrt svojega sina, Grecova pa za smrt svojega moža. Po ureditvi formalnosti so krsti s trupli obeli umrlih naložili na mrtvaški avtomobil ter ga vsi preživeli udeleženci sobotnega potovanja ter Petričkova in Grecova gospa spremljali proti Buenos Airesu. Krsto z Grecovim truplom so odložili na njegovem domu v Floridi, krsto z rajnim Pe-
tričkovim Bojem pa prepeljali na dom njegovih staršev v ulici 3 de Febrero 2340 v Bs. Airesu.
življenjska pot Petričkovega Boja
Robert-Boj Petriček ise je rodil 26. aprila 1941 v Ljubljani. Ljudsko šolo m obiskoval v tem mestu ter začel hoditi že tudi v klasično gimnazijo. S svojo materjo go- Danico in mlajšim bratom Boštjanom je prišel k očetu Robertu Petričku v Argentino dne 26. novembra 1953. Tu je nadaljeval srednješolske študije na Colegio Nacional Buenos Aires, nato se pa vpisal na buenosaireško univerzo. Kot srednješolec je bil tajnik, v Zvezi slovenskih srednješolcev. Za študij na univerzi si je izbral kemijo. Obenem je bil v službi kot kemik v industrijskem podjetju MARVEL. Tragična smrt v soboto. 27. avgusta mu je prekinila vse študijske in življenjske načrte-
Na mrtvaškem odru
Ležal je v sobi, v kateri je preživel toliko lepih in srečnih dni ob svoji materi, očetu ter mlajšem bratu, ter prijateljih in znancih Petričkove družine-Krsta je ležala sredi cvetja. Neprestano je imel obiske. Vse od trenutka dalje, ko so ga v nedeljo ob pol sedmih zvečer pripeljali, pa do ponedeljka, 29. avgusta, do druge ure popoldne, do začetka pogreba.
Novica o smrti tega mladega fanta, navdušenega za vse dobro in lepo, polnega resnih načrtov za življenje, je globoko zadela ne samo Petričkovo družino, ampak prav vse slovenske sloje. In tudi argentinske, ki so za nesrečo zvedeli iz časopisnih poročil- Pa kako tudi ne bi bili Slovenci prizadeti, saj so v teku samo enega leta izgubili kar pet mladih slovenskih življenj, štiri fante-studente in enega dekleta-dijakinjo. Vse je sočustvovalo s tako hudo prizadeto Petri-Čkđvo družino,; zlasti z go. Danico, o kateri vedo, koliko je morala prestati v letih 1949 in 1950 v komunističnem kazenskem taborišču v Kočevju. Prav tako z Bojevim očetom Robertom Petričkom, ki je komaj nedavno prestal težko bolezen, in z Bojevim mlajšim bratom
Boštjanom, ki je pri avtomobilski nesreči dobil poškodbe samo na roki. Žalost je zalila srca slovenskih ljudi ob izgubi tako mladega slovenskega fanta, kateremu je bilo pretrgano življenje sredi njegove največ je volje in hrepenenja, da bi živelo in uživalo srečo, ki jo je ustvaril Bog z ljubeznijo.
Izraz te prizadetosti slovenske skupnosti so bili neprestani obiski. Od vseh strani no prihajali ljudje, med njimi slovenska mladina. Molili so za pokoj mlade Bojeve duše, njegovim staršem pa izražali sožalje. Med prvimi je prišel tudi argentinski župnik Mascialino ter izmolil molitve za rajnega. Isto je v nočnih urah storil g. Albin Avguštin, župnik pri sv. Marjeti v Boulogne-
Bojeva zadnja zemska pot in pogreb
Pogreb Petričkovega Boja je bil v ponedeljek, 29; avgusta, ob dveh' popoldne. Predno so krsto zaprli, so vsi še zadnjikrat z ljubečim pogledom pobožali njegov- bledi obraz. G. msgr. Anton Ore« har ob asistenci gg. župnika Albina Avguština in dr. Alojzija Starca je začel molitve za rajnega, pevci pa so zapeli pretresljivo žalostno pesem „Srce je žalostno“.	'	■■■■'
In v resnici je bilo. Neizmerno žalostno, ko so dvignili krsto in jo je Bo- \ jeva mati z njegovim očetom ter bratom in Bojevo izvoljenko spremljala po stopnicah d'o mrtvaškega voza na ulici, kjer je nato mladi Robert Petriček nastopil v čudovito lepem sončnem popoldnevu svojo zadnjo zemsko pot proti pokopališču Chacarita*
Tu ga je pričakovalo veliko ljudi. Kljub delovnemu dnevu in zgodnji popoldanski uri. Prišli so, da mlademu slovenskemu fantu izkažejo zadnjo čast in ga pospremijo do zemskega bivališča, v katerem bo njegovo truplo čakalo na vstajenje. Obrazi vseh so razodevali potrtost in žalost.
Grob je blagoslovil msgr. Orehar ob asistenci gg. Avguština in dr. Starca, nato pa spregovoril še v zadnje slovo Petričkovemu Boju. Za njim sta storila isto Jernej Dobovšek v imenu organizirane slovenske izseljenske mladine, gdč.
Metka Smersujeva pa v imenu Slovenskega planinskega društva.
Nemo je stala slovenska narodna družina ob odprtem grobu, ki je sprejel vase mlado slovensko življenje .Pogrebci so ga v nekaj minutah zasuli in položili nanj vence ter cvetje, nato pa odšli pokopavat druge. Slovenci so pa ob Bojevem grobu ostali še dolgo in jim je bilo hudo, zelo hudo. še neizmerno težje je pa bilo Bojevi materi ge. Danici, ki je v brezmejni boli stala ob sveži gomili svojega ljubega sina, ki je bil priča njenega trpljenja in ponižanja pod komunisti v domovini, prav tako njegovega očeta Roberta Petrička, njegovega sina Boštjana, ki je v Boju izgubil svojega nerazdružnega brata, in nič manj Bojeve srčne izvoljenke Silvije ki je bila v sobotni avtomobilski nesreči dvakrat prizadeta, saj je v njej izgubila svojega očeta in fanta.
Tolažili so jih, kolikor so največ mogli.
Dragi Boj ! S svojo materjo, očetom in bratom si bil prijatelj Svobodne Slovenije. Zato je tvoja prezgodnja smrt tudi nas neizmerno zadela. Tolažbe ▼ tej boli iščemo v veri v Boga. iče smo te kdaj kaj prosili, si vedno vse napravil. Usliši nam prošnjo še sedaj : Pri Bogu prosi in moli za vse, ki so te imeli radi in kateri so bili dragi tudi tebi: za svojo mamo, očeta, brata, izvoljenko svojega srca- Vse tolaži in jih potolaži in jim poglabljaj vero v večno življenje. V svojo prošnjo .pri Bogu pa ne izključi tudi slovenske izseljenske skupnosti in naroda, iz katerega si izšel. Prosi Boga tako iskreno, kakor zna prositi samo otrok in mlad človek, naj skrajša njegovo trpljenje pod komunističnim nasiljem, da bo znova zablestela svoboda v vsem poveličanju na slovenski zemlji in v slovenskih ljudeh.
Nič se ne boj, da bi bil sam sredi tujih ljudi na tem ogromnem mrtvem velemestu! Obiskovali te bomo, molili zate in se te spominjali tako, kakor vseh zvestih, dragih in dobrih ljudi.
Zbogom, dragi Boj!
/iwwih
WM.
V Ljubljani je trenutno približno 3000 nedograjenih stanovanj. Nekatera so skoraj že dogotovljena, da bi bila možna vselitev, druga so pa „še napol skeleti“. Do lani so gradnjo stanovanj v znatni meri kreditirali stanovanjski skladi ob podpori delovnih organizacij, sedaj pa so sredstva za graditev stanovanj razdrobljena pri delovnih organizacijah, bankah in stanovanjskih podjetjih. Banka za kritje stroškov za dograditev gornjih stanovanj nima zadostnih sredstev, saj je od ljubljanskih stanovanjskih skladov prevzela skoraj 18 milijard starih dinarjev obveznosti, na žiro računih stanovanjskih skladov pa je bilo le približno 600 milijonov dinarjev. Ljubljanski kronist je ob tem perečem stanovanjskem problemu zapisal pretresljivo ugotovitev: „V ta sta movanja so skoraj neprestano uprte oči sto in sto družin, ki se še vedno stiskajo v tesnih sobicah, podstrešnih prostorih, barakah in celo drvarnicah. Mnogi težko čakajo na ta stanovanja že tri, štiri in več let, večina je vanje vložila svoje zadnje prihranke in si odtrgovala od ust marsikateri dinar“.
Umrli so. V Ljubljani: Frančiška Kramar roj. Jamnik, biv. gostilničarka,
Karlo Kristan, koroški borec, Alojzij Brus, upok., Marija Radešič, Katarina Bürget roj. Ogrinc, Viktor Kovač, v. rač. inšpektor v p., Marinja Perič roj. Debeljak, Terezija Pavlovčič roj. Setnikar, Matija Košir, upok., Jože Kartin, inšpektor direkcije drž. žel. v p., Anton Levar, Zvonko Bajc in Jože Prijatelj, javni pravobranilec v p. v Novem mestu, Marija Škodnik iz Ajbe pri Kanalu, Janez Potokar v Lanišču, Jože Oven, župni upravitelj v Ihanu, Bogumila Kubica, učiteljica v p. v Laškem, Anton Gubenšek na Bučah pri Kozjem, Marija šmon roj. Bašelj na Črnučah, Dragotin Golia, biv. uradnik min. za soc. politiko in ljudsko zdravje v Beogradu, Justina Apartnik v Kamniku, Franc Ciglar, uslužbenec tovarne celuloze v Vidmu-Krškem, Ivan Kogovšek, duh. svetnik, župnik in dekan na Kopanju, Barbka Brezar, dijakinja v Kranju, Ervin Bi-zaj v Kranju, Anton Pazlar, upok. na Bledu, Frančiška Kunc roj. Rujavec v Šmartnem ,pri Litiji, Frančiška Šeme, biv. gostilničarka v Krki, Ivan Unetič v Gorici pri Leskovcu, Edi Tomažič, uslužb. papirnice v Vevčah, Ivan Šam-raj v Bizoviku, Miloš Vodišek v Trbovljah in Justina Wolf roj. Čer v Petrovem Brdu.
S L O V 'E N C I V
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. Družina Staneta Snoja in njegove žene ge. Marije roj Božnar je dobila hčerko, katero je krstil g. msgr. Anton Orehar na ime Roza Marija. Botrovala sta ga. Cilka in Vinko Pucko. —. V družini g. Aleksandra Barage in ge. Margarite Narcise roj. Ba-ravalle je bil rojen sin, ki je dobil pri kr^tu ime Pavel Janez. — Družino Ignacija Groharja in njegove žene ge. Marije Moder je 14. avgusta razveselil sinček Tomaž- — Srečnim družinam naše čestitke.
Na biokemijski fakulteti buenos aireške univerze je pred kratkim diplomiral g. Franci Markež. Kot farmacevt je nadaljeval študij in sedaj dosegel še naslov biokemika. Vsi prijatelji in znanci, člani Slovenskega katoliškega akademskega društva se veselimo tega njegovega uspeha in mu iskreno čestitamo. Prav tako Svobodna Slovenija.
t Jožefa Kromar. V Dolenji vasi pri Ribnici je 17. julija letos umrla v 92 letu starosti gospa Jožefa Kromar, por. Kromar. V domovini zapušča moža Alojzija in hčer Jožo. Sin Lovro je umrl preteklo leto, sin Boris pa živi s svojo družino med nami v Argentini, kateremu izrekamo naše globoko sožalje, blagopokojnici pa naj sveti večna luč in naj ji bo lahka domača zemljica.
t Ante Zonjić. V Caserosu je v starosti 77 let umrl 25. avgusta letos Ante Zonjić, doma iz Dalmacije. V Argentini zapušča ženo Jožefo roj. Golob iz Solkana pri Gorici, hčerki Mimi por. Komac in Nelko por. Rudež, doma pa sina Iva in hčerko Ružo. Pokojnika so pokopaii 26. avgusta, pogrebne molitve in obrede je opravil msgr- Anton Orehar. Naj počiva v miru, njegovim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
PROŠNJA
Vse tiste naročnike Sv. Slovenije, ki nimajo še plačane naročnine, prosimo, da to čimprej store. Višina neplačane naročnine je razvidna iz opominov.
ARGENTINI
CARAPACHAY
it BRIGITA GRIČAR'
Zopet je smrt posegla v našo sredo in zahtevala ; mlado življe nje Brigite Gričarjeve, k: ji je le nekaj tednov manjkalo do izpol--	'	«f* '	njenih štiri-
I ; najstih let, Kar verjeti j! nemorenio, da
iSl---Z&Ji*..ftOUim se je to res
zgodilo. Saj se je še prejšnjo nedeljo, vsa vesela in živahna udeležila mladinskega dne v Carapachayu.
Prav tako vesela in razpoložena, brez vsakega vidnega znaka bolezni, je bila vse nadaljne dni. še prav posebno vesela pravljala v šolo. Prepevala je po hiši in je bila v petek, 19. avgusta, ko se je odine in odšla v šolo. V šoli pa ji je po se prisrčno poslovila od svoje stare ma-telovadni uri naenkrat med poukom postalo slabo in se je zgrudila na tla. Prvo pomoč ji je nudila- zdravnica, ki se je prav ta čas nahajala v šoli z namenom, da dekletom predava o zdravstvu. Hitro so jo odpeljali na dom in. nato že nezavestno na polikliniko v San Martinu-Slovenski duhovnik č. g. Franc Grom, ki na tej polikliniki opravlja službo bolniškega kurata, ji je takoj podelil zakrament maziljenja. Zdravniki pa so po hitri in skrbni preiskavi mogli ugotoviti možgansko kap. Da 'bi ji rešili življenje, so jo odpeljali v mesto v sanatorij „Maria Ferrer“, ki zdravi bolezni take vrste. Tudi tu so se zdravniki močno potrudili, da ji ohranijo življenje. Ohranili so ;i ga — toda samo do ponedeljka zvečer (22. sept ), ko je okoli osme ure Bog poklical njeno dušo k sebi.
Še isto noč so prepeljali njeno truplo domov. Žalostna novica se je bliskovito razširila po vsej okolici in zjutraj
so že začeli prihajati številni kropilci in, prinašalci cvetja. Pogreb je bil v torek popoldne ob ogromni udeležbi pogrebcev | tako slovenskih rojakov kot tudi domačinov in zlasti Brigitinih sošolk. 01 doma so krsto prepeljali v zavod sv. Ane, kamor je pokojna Brigita hodila v šolo. Vsa šola s sestrami, profesoricami in učiteljicami vred jo je spremila v zavodovo kapelo, kjer so bile opravljene molitve, nato se je izvršil pogreb na pokopališče v Olivosu- Tu se je pogrebcem pridružila nova množica ljudi, ki je spremljala krsto prav do groba. Pogreb je vodil in se od pok. Brigite v lepih m ganljivih besedah poslovil č. g. Matija Borštnar, ki je bil več let njen katehet in je poznal njeno pridnost, njen lep značaj in vzorno vedenje- Že se je pričelo mračiti, ko so pogrebci s solzami v očeh zapuščali nov slovenski grob. Brigita zapušča mater go. Heleno in očeta Janeza, oba vneta delavca v slovenskih organizacijah, tri mlajše sestrice, staro mamo, tete, strice, sestrične in bratrance. Vsem tem, posebej pa težko prizadetim staršem izrekamo globoko sožalje.
Brigiti Gričarjevi
na njen prezgodnji grob
Tako nepričakovano in kar brez slovesa si nas zapustila, draga Brigita. Koliko veselja nam je pripravljala Tvoja navzočnost v našem Slovenskem domu v Carapachayu, kjer si z nami pela, telovadila, se učila in igrala. Sedaj Te ni več. Odšla si k Bogu, ki si ga ljubila. In ker Te je tudi On ljubil,, Te je poklical ‘k sebi, kjer sta Te sprejela bratec in sestrica, ki sta se že pred časom preselila k Njemu. Bodite sedaj vsi trije priprošnjiki za svoje starše, sestrice, staro mamo, pa tudi za vse prijateljice, ki Te bomo ohranile v lepem spominu-
Tvoje prijateljice iz Carapachaya
CORDOBA
G. Jure Langus, novomašnik.
Dne 13. avgusta je bil v katedrali v Cordobi v mašnika posvečen g. Jure Langus iz salezijanske družbe, številna Langusova družina je prihitela iz Buenos Airesa, da se skupaj s svojim najmlajšim članom družine veseli tega pomembnega dogodka.
Drugi dan je g. novomašnik konce-lebriral s svojima bratoma duhovnikoma, g. Janezom, ki je župnik v Casanovi in g. Primožem, ki je vzgojni vodja v Adrogueju, svojo prvo daritev v cerkvi Lasaletske Matere božje v okraju Joffre Norte v cordobskem predmestju. Po sveti daritvi so bili vsi gostje povabljeni v prijazno hišo g. prof. Romana Pavlovčiča, kjer so bili pod skrbno roko hišne gospodinje gostoljubno postreženi.
Langusov oče je padel kot žrtev komunizma. Njegova žena in mati številnih otrok: 5 sinov in 6 hčera, je molala sama srbeti za številno in nepreskrbljeno družino, iž katere so v izseljenstvu-izšli 3 duhovniki.
Naše iskrene čestitke g. novomaš-niku, njegovima bratoma duhovnikoma in Langusovi materi, ki je ta dan pred oltarjem gledala svoje tri sinove duhovnike.
Slovesno novo mašo bo č. g. Jure Langus ponovil na Marijin praznik 8. decembra v San Martinu.
SAN JUSTO
V nedeljo, 28. avgusta, so se v San Justu začele jubilejne slavnosti za 10-letnico Našega doma z blagoslovitvijo novih modernih šolskih prostorov. Poročilo o lepi slavnosti bo v prihodnji številki.
Slovenski praznik
V nedeljo, 11. septembra, bodo p Ramos Mejü imeli narodno slavje združeno z blagoslovitvijo novega modernega Slomškovepa doma, ki je v ponos vsej slovenski izseljenski skupnosti in ne samo Slovencem v Ramos Mejii.
Postavitev prosvetnega doma je bila že v normalnih razmerah v domovini pomemben dogodek. Zgraditev takega doma v izseljenstvu je neizmerno pomembnejši, ker so tudi naloge slovenske izseljenske skupnosti za ohranitev slovenskih narodnih in verskih tradicij mnogo večje in odgovornejše. Tudi žrtve, ki jih mora doprinesti slovenski rod za postavitev takega doma v izseljenstvu, so mnogo večje, kot so bile doma.
Zato je postavitev slehernega slovenskega doma v izseljenstvu v resnici slovenski narodni praznik. Je potrdilo slovenske vztrajnosti in odločne volje po življenju, ohranitvi vsega, najlepšega, kar vsebuje slovenstvo.
Vsak teden ena
POPOTNICA
France Balantič
’ \
Naj še enkrat se zgubim v vranje ti oči in lase, naj v dlaneh se umirim kot metulj v tišini jase.
Ne odreči ust medice in ne mešaj je s solzami, naj ne bo ti temno lice kakor jelša nad vodami!
Smej se, ko bom šel od tod, da popotnica bogata bo spomin in moč za pot, ki spet vodi ti pred vrata.
Tega naj se zlasti zaveda slovenska mladinu 'in naj pravilno ocenjuje brezmejne žrtve, ki so jih doprinesli njihovi starši za postavitev tako Slomškovega, kakor ostalih slovenskih domov, ki jim v velikem svetu in tujem okolju nudijo prelep košček domovine s toplim vzdušjem prave slovenske domačije.
Vestnik SFZ
V. ŠPORTNI DNEVI
Preteklo nedeljo sta se odigrali zadnji dve tekmi v nogometu.
V prvi je- Ramos Mejia dosegel zmago proti Morón-Carapachayu, ki pa je igral $amo z devetimi igralci. S to zmago so Ramcščani dosegli drugo mesto, samo eno točko za prvakom. Gole so zabili v prvem polčasu Maček in Janežič, v drugem pa Janežič in Keržič, vsi štirje za Ramos Mejio.
Drugo tekmo sta odigrala odseka San Martin in Slovenska vas, katere rezultat je bil 1:1. Prvi gol je zabil N. Kalan (Sv), izenačil pa je T. Barle z nesrečnim autogolom. Proti koncu tekme je sodnik izključil B. Rozina. (Sv).
Končna lestvica deča:		v	nogometu je	sle-
odsek	d.	n.	iz. za pr. t.	t-
San Justo	3	1	— 7 1 7	io
R. Mej.a	3	—	19 2 6	6
Slov. vas	1	1	2 4 6 3	3
San Martin	— '	2	2 2 7 2	—r-
Morón-Carap.	—	2	2 17 2	—
Turnirja v ping-pongu in šahu se bo-				
sta zaključila v soboto, 3. septembra v Moranu s tekmami med Morón-C'arapa-chayem in San Justom. Pričetek ob 20.
SLOVENCI PO SVETU
Slovenci v Caracasu, venezuelski -prestolnici, so si ustanovili društvo sv. Cirila in Metoda. Da bo moglo javno sodelovati in nastopati je dobilo pravno podlago z registracijo v javnem registru
JUBILEJNO ŠPORTNO TEKMOVANJE
Ob 10 letnem jubileju sodelujejo pri tekmovanju za pokale Našega doma naslednji slovenski domovi: Lands, Morón, Ramos Mejia, San Martin in San Justo.
Ženska odbojka: V soboto, 10. 9. ob 19 v Našem domu v San Justu začetne tekme med Lanusom in Moronom, La-nusom in San Martinom ter med San Justom in Moronom. Naslednje tekme bodo v nedeljo, 25. sept. ob 8.30 in v soboto, 1. oktobra ob 19.
Moška odbojka: V soboto, 24. septembra ob 19 v Našem domu v San Justu. Začetne tekme bodo Lands — San Justo; Morón — San Martin; Ramos Mejia — Lands in San Justo Morón. Naslednje tekme bodo v soboto, 1. oktobra, in v soboto, 8- oktobra.
Nogomet: V nedeljo, 25. septembra ob 12 v Ateneo Don Bosco. S skrajšanim časom se bodo ta dan odigrale ! vse tekme.
j Namizni tenis: V soboto, 10. septembra, ob 20 v Našem domu v San j Justu. Po možnosti bodo odigrana vse
I tekme ta večer.
i Šah: V soboto, 10. septembra, ob j 20 v Našem domu v San Justu. Na šestih deskah San Martin : San Justo. Naslednje tekme po dogovoru.
Keglanje: V nedeljo, 25. septembra, ob 9 v Našem domu v San Justu. Te-I kmovanje med Moronom, Ramos Mejio ; in San Justom.
! Pokali bodo razdeljeni prvakom na Ì glavni prireditvi 10. obletnice Našega 1 doma v San Justu v nedeljo, 9. oktobra-
Mladina iz Iftendoze na obisku v Buenos Airesu
Čajanka v Slomškovem domu
Iz Mendoze nam je vrnilo obisk 16 deklet in fantov. Prišli so v soboto, 15-avg. na Retiro, kjer jih je čakalo lepo število Slovencev. Takoj smo se odpeljali na čajanko v Slomškov dom- Tamošnji krožek in odsek sta si prizadevala, da je ta prireditev prijetno potekla. Po govoru predsednika Slomškovega doma g. šifrerja, in pozdravih predsednice krožka Vladice Brule, predi aednika odseka Cirila Vodnika in predsednika SFZ Jerneja Dobovška, se je pričel program na odru.
Začel ga je Janez Zorec s panto-nimo „a la Marcel Marceau“, Rojstva, Življenje in Smrt. Sledile so smešnice, ki so jih pripravili fantje iz Slovenske vasi.
Po programu na odru ter ob dobri postrežbi v novo zgrajeni dvorani Slomškovega doma je sledila prosta zabava.
Mladinski dan v Carapachayu
V nedeljo sta imela SDO in SFZ v Carapachayu svoj prvi mladinski dan, na katerega so bili .povabljeni mendo ški fantje in dekleta, kot častni gostje. Po dviganju zastav smo pričeli s turnirjem v odbojki. Tekmovali so vsi odseki razdeljeni v dve skupini. Med dvema odsekoma sta se odigrali samo dve igri. Če je vsako moštvo dobilo eno , tekmo, je odločilo število golov, če sta gi pa obe ekipi bili enaki, je žreb določil ' zmagovalca. Rezultati so bili sledeči: Morón — San Justo 15:9 — 9:15. Po žrebu je bila tekma pripisana San Justu- — Slovenska vas — Ramos Me-
jia 15:12 — 15:12. — Mendoza — Morón 7:15 — 15:8. Ramos Mejia — San Martin 15:12, 12:15 po žrebu je zmagal odsek iz Ramos Mejia. San Justo — Mendoza 15:1, 15:10. San Martin — Slovenska vas 15:6, 6:15, po žrebu je bila igra pripisana San Martinu.
Zadnja tekma: San Justo — Slov. vas 15:13, 8:15, 7:15. Končni rezultati so bili: 1. Slovenska vas, 2. San Justo, 3. Moron, 4. San Martin, 5. Ramos Mejia, 6. Mendoza.
Po tekmovanju se je prireditev nadaljevala v dvorani z govorom predsednika Slov. doma v Carapachayu g. Ivana Žnidarja ter pozdravi predsednika odseka Janeza Škulja, predsednice krožka Metke Pirc ter predsednika SFZ Jerneja Ddbovška. Siedila je delitev pokalov ter spominskih medalj igralcem mendoškega moštva.
Nato so nastopili harmonikarji in tamošnji dekliški zbor. Za tem je prišla plesna točka, ki sta jo izvajala D. Dragan in F. Šenk ml. Program na odru se je zaključil z igro Pegam in Lamber-gar, ki jo je izvajala šolska mladina. Z veselim razpoloženjem se je prireditev zaključila s prosto zabavo.
V Slovenski hiši in Slovenski vasi
V ponedeljek, po sv. maši, smo imeli v Slovenski hiši izredni sestanek. Ob J številni udeležbi nam je sanmartinski oktet podal dve lepi slovenski ■'pesmi. ! Nato je predavatelj g. Zorko Simčič po ! kratkem uvodu nadaljeval z zanimivim predavanjem o značaju Slovenca. Sestanek smo zaključili s pesmijo pod vodstvom okteta.
Takoj nato smo se z avtobusom odpeljali v Slovensko vas na asado. Po kosilu sta imela prijateljsko tekmo v nogometu odseka Lands in Mendoza. Seveda je bilo v mendoški ekipi tudi nekaj Buenosaireščanov. Tekma se je zaključila brez zmagovalca 3:3. Naši gostje so imeli priložnost, da so si ogle-1 dali Slovensko vas. Nato se je nadaljevala prireditev v Idvorani. Po pozdravu predsednika lanuškega odseka Cirila Jana je sledila burka „Prvo povabilo“, kjer sta nastopili Lenka Bavdek in Irena Zgonc. Jože Grbec in Bogo Rozina sta imela zadnje točke na odru, ki so povzročile veliko smeha. Ob zvoku harmonike in baterije, se je pričela prosta zabava-
Izlet
Že zgodaj smo se zbrali v torek na postaji Retiro, odkoder smo odšli v Tigre. Najeli smo posebno „lancho“, ter se odpeljali proti Delti. Po enourni vožnji smo se izkrcali ter ob zvoku kitare in igrah preživeli prijetne ure. že zgodaj smo se odpeljali nazaj. Peljali smo naše goste v Ital. Park, na trg San Martin, obiskali smo cerkev Santisimo Sacramento, Majski trg; skratka, vse, kar smo mogli razkazati v tako kratkem času. Na Kongresnem trgu smo se razšli.
V sredo smo se iz Slovenske hiša j odpeljali z avtobusom na Ezeizo, v goz-1 dove, nato pa na letališče. Kmalu smo se yrnili, ter se končno zopet srečali I na Retini pred odhodom naših gostov. I Veliko nas je bilo na postaji. Poslovili j smo se z željo, da jim čimprej vrnemo I obisk.	* 1
rW4W SLOVENCI! SLOVENKE!
kJasL
Vstalo je novo središče slovenstva, nov steber slovenske skupnosti med nami! V nedeljo, 11. SEPTEMBRA 1966 bo v mestu Ramos Mejia, Castelli 28 slovesno odprt in blagoslovljen NOVI SLOMŠKOV DOM. Vabimo Vas, da se celodnevne slovesnosti udeležite v čim večjem številu.
Spored :
Ob 9.—: Zbiranje otrok, skavtov, narodnih noš, članstva in gostov pred pročeljem doma.
Ob 10.—: Pozdrav, sprejem botrov, blagoslovitelja in spremstva. Besede predsednika g. M. šifrerja — slovesen vhod v Slomškov dom.
Ob 10.30: Dviganje zastav ob argentinski in slovenski narodni himni.
SVETA MAŠA direktorja slovenskih dušnih pastirjev msgr. Antona Oreharja s cerkvenim nagovorom. Poje ramoški cerkveni zbor (g. G. čamernik). SLOVESEN BLAGOSLOV NOVEGA DOMA. Sodeluje slovenski pevski zbor „Gallus“ (g. dr. Savelli) Podpis spominske listine o blagoslovitvi.
Ob 12.—: Skupne kosilo v družabnem salonu.
Ob 15.—: Nastop dekliškega pevskega zbora iz slovenske Pristave v Castelarju (ga- M. Geržiničeva). SLAVNOSTNI GOVOR preč. prelata F. Novaka-„Generalka“ — odrski prikaz življenja v Slomškovem domu (dr. Jože Krivec).
Ljudska veselica za staro in mlado.
e še posebej vabimo vse rojake, ki imajo narodne noše! — Prisrčno vabimo zastopstva iz vseh slovenskih središč-
•	Ulica Castelli, pred domom, bo od 9*—11 za motorna vozila zaprta.
•	Za skupno kosilo so na razpolago nakaznice r Slomškovem domu. Oskrbite si jih pravočasno!
•	V primeru slabega vremena bo slavje naslednjo nedeljo.
Rojaki! Izpričajmo z udeležbo hvaležnost, zvestobo in pripravljenost za vso potrebno podporo novemu domu!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
OBVESTILA
Sobota, 3. septembra:
IX. kulturni večer SKA ob 7 pri
Bullrichu, Sarandi 41. Predava g. France' Papež o Podobi človeka pri Cankarju
V	Slovenskem domu v Slovenski vasi začetek knjižne razstave. Za slovenski šolski tečaj škofa Barage govor predstavnika učit. zbora s prvim vodenim ogledom razstave. Ob 20 bo za krajevna FO in DK govoril o lepoti in potrebi slovenske tiskane besede rev. Franc 'Sodja CM, nato pojasnjevanje razstavljenih knjig.
Nedelja, 4. septembra:
Počastitev spomina generala Leona Rupnika ob 20. obletnici njegove smrti Prireja jo v Slovenski hiši na Ramón Faleonu in nanjo vabi DSPB TABOR v Argentini. Ob 9-30 sv. maša, ki jo bo daroval g. msgr. Anton Orehar. Po maši v dvorani komemoracija, nato pa polaganje venca .pred spomenik mrtvim junakom ter Requiem, ki ga bo opravil g. Albin Avguštin. Sodelujejo: Pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Sa-vellija, tercet sester Zajec iz San Justa, pesnik Igor in oderski umetnik Frido Beznik.
Mladinska tombola v Slomškovem domu ob 15.
V	Slomškovem domu po maši roditeljski sestanek s predavanjem g. R. Drnovška o skrbi za študirajočo mladino.
Razstava slovenskega tiska v Slovenskem domu v Slovenski vasi. Vodstvo po razstavi ob 11, 16.30, 17.30,
18.30	in 19-30. Ob 16 bo govoril g. Ruda Jurčec o pomenu slovenskega zdomskega tiska. Na razstavi je mogoč nakup ali naročilo knjig.
Sobota, 10. septembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu oh 19,30 skioptično predavanje g. Marijana Marolta o kmečkih uporih.
Sestanek Slovenskega kat. akad starešinstva ob 19 v Slovenski hiši. Posvečen bo debati o ustanovitvi slovenskega srednješolskega zavoda ter bodočnosti Škofovega zavoda v Adrogue-ju. Vabila so bila razposlana, če ga kdo ne bi dobil, naj vseeno smatra, da je povabljen in naj se sestanka udsieži. — SKAS je imelo 9. julija občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: predsednik Marko Kremžar, podpredsednik Božidar Fink, blagajnik. Milan Magister in tajnik Stane žužek.
Nedelja, 11. septembra:
Blagoslovitev Slomškovega doma. Začetek slavnosti in prireditve ob 10 dop.
V	Slovenskem domu v Slovenski vasi. ob 10.30 dop. predavanje g. dr. Vi-fcala, Ašiča o argent, dednem pravu.
Nedelja, 18. septembra:
Peti mladinski dan v San Justu Slomškova proslava slov. šolskih 'otrok.
Sobota, 24. septembra:
Začetek orientacijskega tečaja za srednješolce zadnjih treh letnikov, ki mislijo nadaljevati študij na univerzi, oh
16.30	v Slovenski hiši.
Prosvetni večer v Slovenskem domu v San Martinu,
DAROVALI SO
V	počastitev spomina pokojnega Roberta Petrička ml. sta društvu Zedinjena Slovenija za njegov socialni sklad darovala gg. Alfonz Pipan in Zoran Brezigar znesek po 1000 pesov.
■(■■«■aracnimsKiLiHacBBDBttai
vem zavodu v Adrogueju — vodi g. p.
Sodja C- M.; akademičarke pa v San Migueju (Munoz 1805) :— vodi g. pater Kukoviča. Pričetek ob 19. Vsi, ki S3 jih bodo udeležili in Se še niso priglasili, naj to store pri odbornikih društva ali pa v Dušnopastirski pisarni. Fantje naj prinesejo s seboj rjuhe.
POMOČ SORODNIKOM V DOMOVINI Simon Rajer, Uruguay 743/5
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Simon Rajer
uradni prevajalec
Uruguay 743, 5. nadstr., pis. 506 9—12	15—18
Prevodi, dokumenti, vožnje, knjige, plošče.
CERKVENI OGLASNIK SKAD vabi vse sedanje in bivše člane tsr prijatelje, da sa udeleže duhovnih vaj, ki bodo 9., 10r in 11. septembra. Akademiki jih imajo v škofo-
SDO
SFZ
PRVA MLADINSKA TOMBOLA
GLAVNI DOBITEK PO IZBIRI: HLADILNIK ali TV APARAT
čas: nedelja, 4. septembra ob 15 Kraj: Slomškov dom v Ramos Mejiji
Čisti dobitek tombole, katero priravljajo vsi krožki in odseki mladinskih organizacij, je namenjen za nakup počitniških šotorov.
Z udeležbo podprimo delo naše mladine!
j Dr. FSIÄNC KNAVS
ODVETNIK
! Lavalle 1290, p. 12, of. 2. Capital
T.K 35-2271 Uradne ure 17—20
Na telefonu tudi dopoldne
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administration:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
JAVNI NOTAR
<*Fräa®I««ö> Usai Cascante
r.ueribano Public*
Ita. baja, ofic. 2
Cansa’lo 1642	Buono» Aires
T.E. 35-8827
CORREO ARGENTINO j Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	Concesión N’ 3224 TARIFA REDUCIDA
Registro Nacional d« la Propiiiad Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev sa pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gräficos Vilko S- R.L., Estr.dos Unidos 425, Bs. Aires. T.E. 33-7213
V. WELIKA SANMARTIMS&A TOMBOKA
s številnimi in dragocenimi dobitki bo
« nedeljo, 2. olktobroi popoldne
Po tomboli DRUŽABNI DEL s sodelovanjem
orteestr® Edelweiss Planite®
(bivši Moulin Rouge)
V soboto, 27. avgusta 1966, je nenadno umrl naš član, gospod
Robert
Idealnega fanta, M je v;el| spominu, njegovi hudo prizadeti}
'tičete ml.
obetal, bomo ohranili v vednem ržini pa izražamo globoko sočutje.
Zedinjena Slovenija


V ljubezni do zemlje je omahnil v njeno naročje ob prometni nesreči, v 26' letu starosti, dne 27. avgusta I960, v Pellegrini naš srčno dobri sinek, brat, vnuk, nečak in bratranec, študent
Robert ml. ®@f P et riče te
Dobri Oče, bodi zahvaljen za njegovo dobro dušo, ki si mu jo vdahnil.
In Tebi bodi potoženo, da si nam ga tako žara .a odpoklical k Sebi. Zato bodi blag sodnik in velikodušen plačnik našemu sinku in bratu.
Robert, oče; Danica roj. Kanale, mati; Boštjan, brat
in družine Kanale, Petriček, Kolterer, Miiia, Marcikič, Ritošek, Dekleva.
Buenos Aires, Ljubljana, Celovec, Trst.
msÈmmimÈmmmsmmmm
Slovensko planinsko društvo naznanja vsem članom in prijateljem, da se je smrtno ponesrečil sin našega predsednika, naš član, vnet ljubitelj narave
Robert » 18 o J S9 et ričete
Naj zori njegova setev ljubezni, dobrote in idealizma za žetev klenih sadov naši mladini.
S. P. D-
S. C- de Bariloche - Buenos Aires S. C. de Bariloche — Buenos Aires, 29. avgusta 1966.
Slovenski visokošolci žalujemo za novo strto mladostjo. 27- avgusta se je Smrtno ponesrečil naš tpan in tovariš
Robert - Bo J Petričete
študent kemije
Zvestemu tovarišu Počivaj v Bogu!
zvest Sipomin!
SKAD
Vsemogočni je dne 22. avgusta poklical k sebi našo predrago,
komaj štirinajst let staro hčerko
m rigit® G riče&r
Njeno mlado telo čaka vstajenja na pokopališču v Olivosu.
Iskreno so zahvaljujemo vsem, ki So nam v teh težkih urah pomagali in nas tolažili. Zahvalo smo dolžni č. gg. Gromu za sv. maziljenje, č- g. Borštnarju za vodstvo, pogreba in tolažilne besede ob odprtem grobu. Dalje se zahvaljujemo zdravnikom za njihov trud, da bi hčerko ohranili pri življenju. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo prišli kropit, ki so prinesli cvetje, ki so dali na razpolago svoja vozila, ki so nam izrazili svoje sožalje in ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vodstvu kolegija Santa Ana, častitim sestram, profesoricam in gojenkam za vso pozornost. Bog plačaj vsem!
Janez, oče; Helena, mati;
Magda, Roža, Emilija, sestrice v imenu vsega sorodstva

Janez Jalen
Trop h re
Po v
„Tako- Orožni list in lovsko karto že, imava. Seijaj pa še prisego.“ Tajnik je, vstal, uravnal na nizki omari razpelo in prižgal sveči. Prišel je nazaj k mizi in se naslonil na njen rob. „Ali ste že kdaj prisegli?“
„Že dvakrat. Na naboru in pri vojakih.“
Debela mesarska muha je pribren-čaja : iz zaprašenega kota. Nerodno se je zaletala v okno. Oba sta pogledala xa pjo.
, „Seveda,“ je povzel zastopnik oblasti, „saj ste bili četovodja, kakor mi piše Vencelj, in ste se celo nemško naučili ... “
„Vsako znanje je premoženje, ki ga ne more nihče ukrasti.“
Tajnik se je odgovoru začudil: „Zmeraj bolj ste mi všeč.“
„Pa ne da bi hoteli“ — Petru je za trenutek beseda zastala — „naj ' nemško prisežem.“
„Ne, ne, Peter-“ Tajniku je obsijal obraz zadovoljen nasmeh. „Hotel sem le reči, da se mi zdite zanesljiv človek. Kljub temu va3 meram opomniti, kaj je prisega. Pokazal je na križ in poudari): „Prisega je. Bogu dana beseda.“ In kakor bi pridigoval, je nadaljeval: „Ne bom razlagal na drobno. Samo tole naj povem. Sami dobro veste, da Bohinjci radi pogledajo za divjačino. Morebiti ste že sami kdaj. Pa to nama nič mar. Danes boste predvsm prisegli, da ne boste nikogar po krivem osumili ali
9
e zvoncev
est
celo tožili, pa tudi nikomur na ljubo zatisnili očesa. Bogu bi snedli dano besedo, kar je velik greh, pa tudi oblast bi vas kaznovala. Ste razumeli?“
Kratko, kakor bi bil spet pri vojakih, je Peter odgovoril: „Sem.“
„Pa še nekaj,“ je nadaljeval tajnik: „K današnji prisegi vas nihče ne mora-Morebiti mislite, da vas kruh sili. Oporekam. Se ne drži ves kruh enega samega hleba, 'če se vam zdi pretežko, rezati ga od zapriseženega, skušajte poiskati drugačnega, še je čas.“
Tajnik je obmolknil in vprašujoče pogledal Petra, ki so ga prav tisto minuto gore tako vabile k sebi kakor morebiti še nikoli ne. če bi moral do njih skozi deset s trnjem prepletenih Stu-dorskih skal, bi se jim ne mogel odreči. Na njegovem obrazu so se prika-zalé rahle trmaste gube: „Ne bom prebiral. Vsaj za sedaj ne.“
„Torej se zavedate, da prisegate popolnoma prostovoljno in dobro premišljeno ?“
„Se,“ je Peter kratko odsekal. „Stopite pred križ in dvignite tri prste desne roke!“
Tajnik je narekoval. Peter je pa razločno ponavljal besedo za besed-o in najbolj glasno izrekel konec: „Kakor resnično mi Bog pomagaj!“
Prisego sta podpisala oba. Tajnik je segel Petru v roke skoraj kakor sebi enakemu ter mu želel čim največ lepih videnj in dokaj lovskega blagra.
Pred vrati se je Peter pokril in postal. Kar vroče mu je hotelo biti. „Trdo me je. pripel,“ mu je ušlo skoraj na glas. „Pa ni videti napak človek. Koliko je veren, ne vem. Lovske krvi jo pa precej v njem.“
Po stopnišču navzdol je šel po dru gi strani. Drugačni kipi so ga gledali iz stene, pa se še zmenil ni zanje. Dolga pot in prisega sta ga užejala. Mudilo se mu je k Basteljnu na pivo. In lačen je bil tudi že spet.
Trg j,e prehodil odkrit. Zvonilo je ravno poldne.
V gostilni si je naročil pečenko. Zadnjič si jo je bil za svoj denar privoščil pred dobrimi štirimi leti. Prav pri isti mizi jo je jedel. Potrjen je bil tisti dan. Nazadnje je moral plačati tudi krožnik. Z Gorjanci so se stepli za krivce, pa so ga bili v pretepu razbili.
Nazaj v Bohinj se je Peter vračal po cesti. Grede je nekaj malega opravil v Zagoricah na Bledu. Na Beli je vrhu klanca dohitel bohinjske voznike. Krmili so konje. Prisedel je na voz k Bmikovemu Jožu. Z nočjo vred je bil že na Bistrici.
Oglasil se je pri Venceljnu. Skušen gozdar mu je dolgo razlagal, kako naj opravlja svojo službo. Nazadnje mu je napolnil žepe z naboji in mu izročil puško „manliherico“, prav tisto, s katare* se je bil Matevž Bitenc ponesrečil. Opomnil ga je, naj pazi, da se mu kaj podobnega ne pripeti.
Vencelj je povabil Petra še na kozarec vina. Trda tema je že bila, preden sta se razšla. Peter se je precej naučil. Največ je bilo vredno spoznanje,
da divjačine in njenih navad pravzaprav še nič ne pozna.
Žmitkovi so Petra kar nekako drugače sprejeli kakor sicer. Vse bolj imeniten se jim je zdel. ko je smel očitno nositi orožje.
Peter je bil pa truden kakor že davno ne. Ni se mu ljubilo razgoVarjati-Odšel je v svojo sobico, zabil žebelj v steno in obesil puško nad posteljo.
Preden je zaspal, je slišal še sova, ki se je zasmejala v pečinah za jezerom: „Huuhuhu huhuhuuu!“
V	,
Hladna družica
Poletno sonce je ogrelo Bohinj. Po-zorilo ozimine; sušile so se že v stoga-vih. Nič kaj prida niso obrodile. S pšenico se prav nihče ni pohvalil; je predolgo ležala pod snegom. Jarine so se zakasnile; so bile pozno sejane. Zadnji teden, v polni vročini, so pa precej dohitele. Prve rži so že padale pod srpi.
Na skednjih so se oglasili cepci. Marsikje so z mlatvijo pohiteli. So komaj čakali novine. Ni bilo ničesar več nesti v mlin.
Živina po planinah je bila zdrava in se je redila. Krave so imele dokaj mleka. Teleta so lepo odraščala. Nesreče so prizanašale. Le Lužniku se je ubila letnica. Toča je pripodila konje z Rudnega polja- V gneči so jo odrinili z ne-ograjenega mostu pod Praprotnico v skalni prepad Ribnice, škoda je je bilo. Lepo je kazala. Dorasla bi bila v eno najlepših kobil v Bohinju-
Doma so že davno odgnale otave, po gorah pa še dokaj sena ni bilo spravljenega in po.rovtih je stal še marsikateri senik prazen.
V skalah so se razovele očnice. Fan-, tje so se skušali, kdo se bo z lepšo po-, stavil v nedeljo pred cerkvijo. Planša-rice so jih pa z rdečo burjo, z drobnimi belimi nageljci in temnimi murkami vred’ povijale v podolgovate šopke in krasile z njimi veliki oltar.
Z rahlim vetrom je včasih omamno dahnilo gorsko cvetje prav v vaši. Vabilo je v višave. V gorah je padlo nekaj ■ srnjakov. Zapriseženi lovci so jih’ prinesli v dolino. Vznemirili so zadrževano lovsko kri, sebi pa poostrili službo. Saj so kar vsi tisti, za katere so vedeli,, da radi pogledajo za divjačino, spravljali na rovtih seno in imeli dovolj priložnosti za prepovedan lov. Marsikatera puška je po,čila, ki ne bi smela-
Hribarjev Peter se je zavedel, da bodo z vsemi zvitostmi preizkušali njegovo izvedenost in vestnost. Jih je preA dobro poznal. So včasih skupaj hodili po prepovedanih lovskih potih. Vedel je, da bi se mu za hrbtom posmehovali, če bi jim skušal dopovedati, da je sedaj zaprisežen, in da ne sme prav- nikomur-prizanašati, pa naj zaloti kogarkoli. Ni pa maral priti z njimi očitno navzkriž. Še bolj nerodno bi mu bilo, če bi res moral naznaniti koga izmed domačinov, „Zgrda nikar! Le zlepa, le zlepa, dokler gre,“ je večkrat dopovedoval sam sebi. Nazadnje se je odločil, da bo nekaj'tednov noč in dan na nogah, da bo spal, če bo tako naneslo, kar pod smreko, samo, da se bo čim večkrat prikazal tam, kjer se ga bodo najmanj nadejali. „Če jim lovska žilica ne da pokoja, naj poskušajo srečo drugod. V meni zaupa--nem lovišču ne bodo. Hočem imeti vsaj tak mir kakor pokojni Bitenc.“
(Nadaljevanje prihodnjič)