26 Uvod Vrednotenje znanja je sestavni del pouka naše šole [1]. Sodobni pouk lo či med formativnim in sumativnim vrednotenjem znanja [2, 3]. Formativno spremljanje u čencev postaja klju čni del pouka, o čemer pri čajo številne nacionalne in mednarodne študije [3, 4, 5, 6, 7, 8]. U čiteljem so v zadnjih letih v veliko pomo č priro čniki, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo v podporo u čiteljem in drugim strokovnim delavcem [7, 8]. Spreminjanje u čnih praks u čiteljev , ki želijo vsakemu učen- cu zagotoviti prijazno in spodbudno u čno okolje, je lahko dolgotrajen proces, ki se obrestuje z zadovoljstvom u čencev , njihovih staršev in u čiteljev . Formativno spremljanje Formativno spremljanje omogo ča celovit pregled nad učenjem posameznega u čenca, s čimer se vedno bolj izpostavlja personalizacija u čenja. Koraki formativnega spremljanja narekujejo nenehno sprotno spremljanje dokazov o u čenju, na osnovi katerih u čenec prejme povratno in- formacijo. Dokazi o u čenju izhajajo iz u čen čevih predznanj ter jasnih namenov u čenja in krite- rijev uspešnosti, ki jih u čitelj oblikuje skupaj z u čenci. Povratno informacijo u čencu najve čkrat zagotovi u čitelj, v časih tudi sošolec. Kakovostna povratna informacija u čencu pomeni vodilo za izboljšave, nadgradnjo njegovih izdelkov in poglabljanje znanja, lahko je ustna ali pisna. S tem u čenec dobi vpogled v svoje znanje, ki ga lahko še nekaj časa po želji nadgrajuje. U čenec se mora v celotnem procesu u čenja počutiti varno, kar mu formativno spremljanje zagotovo omogo ča. Primer naloge, ki smo jo z u čenci skupaj oblikovali pri pouku, zapisali kriterije uspešnosti zanjo, Formativno spremljanje za manj stresno ocenjevanje znanja Lidija Grubelnik Osnovna šola Sladki Vrh Izvleček Spremljanje znanja u čencev je u čiteljeva poglavitna naloga, saj mu omogo ča kreiranje pouka in vodenje u čencev do želenih znanj. Sodobni pouk s formativnim spremljanjem u čencev omogo ča celovit pristop k spremljanju znanja posameznega u čenca. U čenci s takšnim na činom dela dobijo sprotno povratno informacijo na svoje dokaze o u čenju in spodbude za nadgradnjo znanj. U čencem tovrsten pristop zagotavlja spodbudno u čno okolje, zmanjšuje stres pred sumativnim vrednotenjem znanja in se kaže v pozitivnem odnosu do šolanja. Ključne besede: formativno spremljanje, ocenjevanje znanja, dokazi o u čenju, fizika, silomer Formative Assessment for Less Stressful Knowledge Assessment Abstract Monitoring pupils’ knowledge is the teacher’s primary task, as it enables the teacher to create lessons and guide pupils towards the desired knowledge. Modern lessons incorporating the formative assessment of pupils enable a compre- hensive approach to monitoring the knowledge of each pupil. Through this method, the pupils receive instant feed- back on their evidence of learning, and encouragement to build on their knowledge. This approach provides pupils with a stimulating learning environment, reduces stress before summative knowledge assessment, and is reflected in a positive attitude towards schooling. Keywords: formative assessment, knowledge assessment, evidence of learning, Physics, dynamometer Učenec se mora v celotnem procesu učenja počutiti varno, kar mu formativno spremljanje zagotovo omogoča. Fizika v šoli 27 Didaktični prispevki lahko vidite tudi v nadaljevanju prispevka. Nalogi sledi tudi primer učen čevega dokaza o delu, ki ga je podal pisno v spletni u čilnici. Na njegov dokaz o delu sem podala povratno informacijo, ki je v glavnem spodbuda z vprašanji in vodilo za dopolnitev naloge, ki jo je u čenec kasneje zagovarjal za oceno. Ocenjevanje znanja Vrednotenje znanja z ocenami je po pravilniku [1] obvezen del izobraževanja. Na nekaj let se preverja doseganje ciljev in standardov v u čnem na črtu za pouk fizike v osnovni šoli tudi z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ) za ve čje število u čencev v Sloveniji [9]. Zagotovo je ocenjevanje najbolj stresen del za slehernega u čenca in posledi čno tudi za njihove družine, ki imajo pomembno vlogo v celotnem procesu izobraževanja otrok [10]. T ovrstne ob- čutke sem zaznala kot u čiteljica, razredni čarka in mama. S števil čnim ocenjevanjem, ki poteka pri fiziki tri- do štirikrat med šolskim letom, težko zajamem celotno širino znanj vsakega po- sameznika. To je posebej o čitno v primeru pisnega ocenjevanja znanja, kjer nimam možnosti postavljanja dodatnih vprašanj, s katerimi bi u čenca spodbujala k dodatnemu, poglobljenemu razmisleku in povezovanju znanj. Smiselno je pridobiti manj ocen iz pisnega ocenjevanja in ve č iz ustnega in drugih oblik ocenjevanja, o čemer pri čajo smernice sodobnega pouka in pravilnik ocenjevanja [1, 11]. Vsaj enega pisnega ocenjevanja znanja v šolskem letu se lotim predvsem zato, ker v krajšem času pridobim ve č potrebnih ocen, hkrati pa je pisno ocenjevanje znanja za nekatere u čence tudi lažji na čin izkazovanja znanja. Ocena daje u čencu sporo čilo, da lahko napreduje v višji razred, in kaže razlike med u čenci tudi v smislu tekmovalnosti. Po izkušnjah iz razreda se je pokazalo, da je sumativno ocenjevanje znanja pri u čencih povzro čilo, da so se u čili le ob napovedanih ocenjevanjih, krajši čas zelo intenzivno, v ve čini brez povezovanja znanj in brez zmožnosti uporabe znanja v novih prob- lemskih situacijah. Nameni učenja in kriteriji uspešnosti Preden sem spremenila svoj na čin poučevanja in začela sistemati čno slediti korakom formativ- nega spremljanja, sem imela ob čutek, da se u čenci nenehno sprašujejo, kako bodo ocenjeni, kaj naj znajo. Sedaj, ko že ob uvajanju novih u čnih vsebin skupaj z u čenci zapišemo namene u čenja in kriterije uspešnosti, ki se prepletajo z operativnimi cilji in standardi znanja, je u čencem veliko jasneje, kaj pričakovati pri ocenjevanju znanja. Še pomembnejše spoznanje pa se pri u čencih razvije že med u čnim procesom, ko z zbranimi dokazi in mojo povratno informacijo dobijo ob čutek o napredku svojega znanja glede na predhodno zapisane kriterije uspešnosti. S tem je zame lažje tudi sumativno vrednotenje, saj glede na poznane u čen čeve dokaze o u čenju veliko lažje z vprašanji vodim u čenca, da izkaže svoje znanje. Lažje je tudi posameznemu u čencu, ki pred sumativnim vrednotenjem znanja že pozna formativno (opisno) oceno svojega znanja, ki jo je prejel od mene, ob časno tudi od sošolcev, in na nek na čin že ve, ali bo uspel dosegati tudi najvišje ravni znanja. S tem vedenjem se po izkušnjah iz razreda u čenec zna dobro umestiti na ocenjevalno lestvico glede na zapisana merila ocenjevanja znanja. Opaziti je manj stresa pred sumativnim vrednotenjem znanja, manj morebitnih razo čaranj nad nedoseganjem najvišjih ocen, če u čenec ne izkaže znanj na najvišjih ravneh zahtevnosti. Ker lahko tudi starši ve čkrat pogledajo v učen čev zvezek, ki postaja nekakšen portfelj [12] njegovega dela in napredka, opa- žam, da na mese čnih govorilnih urah starši vedo, kaj u čenec dela in kako napreduje. Zaupanje v objektivnost ocenjevanja se je okrepilo. Zaključek Iz lastnih izkušenj in številnih mednarodnih raziskav [2, 6, 13] lahko zaklju čim, da s forma- tivnim spremljanjem u čencem pomagamo izoblikovati jasen pogled na širino znanj, ki jih v procesu u čenja dosegajo. S tem u čenci dosegajo osebne cilje, krepijo pozitiven odnos do šole in šolanja ter skrbijo za pozivno samopodobo. Po izkušnjah iz razreda se je pokazalo, da je sumativno ocenjevanje znanja pri učencih povzročilo, da so se učili le ob napovedanih ocenjevanjih, krajši čas zelo intenzivno, v večini brez povezovanja znanj in brez zmožnosti uporabe znanja v novih problemskih situacijah. Sedaj, ko že ob uvajanju novih učnih vsebin skupaj z učenci zapišemo namene učenja in kriterije uspešnosti, ki se prepletajo z operativnimi cilji in standardi znanja, je učencem veliko jasneje, kaj pričakovati pri ocenjevanju znanja. 28 Izdelava silomera Projektna naloga: Izdelaj silomer, napravo za merjenje sile. Naučili smo se, kaj je sila, katere spremembe povzro ča in kaj pomeni 1 N. Če izhajamo iz teh definicij, lahko razmislimo o izgradnji silomera. Preprosto bi morali s silo (težo dolo čene uteži) delovati na neko telo in opa- zovati spremembe. Namen učenja (dela): Izdelati merilnik za silo – silomer. Poglej v u čbenik ali na splet (Google, Y ouTube …), kako je zgrajen silomer, in na črtuj izdelavo svojega. Pri tem uporabljaj pripomo čke, ki jih najdeš doma in so morda odpadni material. Izdelani silomer tudi umeri, kar pomeni, da bo imel skalo, ki bo kazala merjene vrednosti sil (npr. merilna skala z 1 N, 5 N, 10 N …). K izdelku spada tudi zapis – predstavitev z naslednjimi postavkami: 1. Na črt izdelave silomera. 2. Pripomo čki za izdelavo silomera. 3. Slikovni dokaz izdelave silomera (vaše delo). 4. Opis na čina umerjanja silomera. 5. Razmislek o možnosti natan čne izdelave merilne skale silomera. 6. T ežave/pomanjkljivosti, ki sem jih opazil/-a med izdelavo silomera. 7. Na kaj sem moral biti pozoren/-na pri izdelavi silomera? 8. Kaj bi lahko še izboljšal/-a pri silomeru? 9. Razmisli, za katere meritve bi lahko uporabil tvoj silomer (npr. za merjenje teže pujsa najbrž ne bi bil primeren). Nalogo lahko predstaviš za oceno (ocenjevanje prakti čnega dela). Kriteriji uspešnosti: - opravljena projektna naloga po dogovorjenih navodilih, - znam opisati potrebne pripomo čke (navedem razlog, zakaj sem izbral/-a prožno telo), - opišem postopek izdelave silomera, - pojasnim na čin umerjanja skale, - prikažem merjenje sile na svojem modelu, - pojasnim morebitne pomanjkljivosti svojega silomera, - navedem možnosti izboljšave silomera. Fizika v šoli 29 Didaktični prispevki SLIKOVNI DOKAZ Komentar učiteljice: Dobro si se lotil naloge. Opisal si postopek izdelave silomera in njegovo umerjanje, kar je razvidno s slike silomera. Dodatno razmisli o lastnostih uporabljenih materialov in uporabi vzmeti na- mesto elastike. Želela bi dokaz o merjenju 200 g uteži in veljavnosti Hookovega zakona za tvoj silomer, kot si zapisal. Preberi vse moje komentarje in vprašanja ter se pripravi na predstavitev naloge. S tem boš lahko zadostil vsem kriterijem uspešnosti. 30 Viri [1] Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11583 (28. 6. 2020). [2] Formative and Summative Assessment in the Classroom http://ccti.colfi nder.org/sites/default/fi les/formative_and_summative_assessment_in_the_classroom.pdf (28. 6. 2020). [3] Žakelj, A. in Borstner, M. Razvijanje in vrednotenje znanja. https://www.zrss.si/pdf/razvijanje-vrednotenje-znanja-2012.pdf (28. 6. 2020). [4] Komljanc, M. Merjenje učenje »Moja mera« https://skupnost.sio.si/pluginfi le.php/519688/mod_folder/content/0/za%204%20zbornik%20moja%20mera.pdf? forcedownload=1 (28. 6. 2020). [5] Didaktika ocenjevanja znanja. (2008). Zbornik 2. mednarodnega posveta v Celju. Ljubljana: ZRSŠ. [6] Assessment and classroom learning, (Black, Paul; Wiliam, Dylan). http://wiki.biologyscholars.org/@api/deki/fi les/1278/= black_p_etal_1998b[1].pdf, (pridobljeno 28. 6. 2020). [7] Holcar Brunauer, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljublja- na: ZRSŠ. [8] Grah, J. idr. (2017). Vključujoča šola. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: ZRSŠ. [9] Nacionalno preverjanje znanja. https://www.gov.si/teme/nacionalno-preverjanje-znanja/ (28. 6. 2020). [10] Jančič, P .(2010). Preprečevanje stresa pri učencih zaradi ocenjevanja znanja. Magistrsko delo. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YJEY4CYU/7f8ad17b-cda7-4696-b597-91b14af6121a/PDF (28. 6. 2020). [11] Repnik, R. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli. https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20osnovno%C5%A1olski%20praksi%20FIZIKA%20 CD/vsebina/1_poglavje/1_02/ustnopreverjanjeinocenjevanjeznanjavos.pdf (5. 7. 2020). [12] Assessment practices for 21st century learning: review of evidence https://nesetweb.eu/wp-content/uploads/2019/06/AR1_20172.pdf (28. 6. 2020). [13] Formative and Summative Assessments https://poorvucenter.yale.edu/Formative-Summative-Assessments (28. 6. 2020). Priprava učiteljice na ocenjevanje: Ocenjena bo stopnja doseganja naslednjih ciljev in standardov iz u čnega na črta. U čenec: • poišče klju čne informacije iz preprostega fizikalnega besedila ali drugega vira, • na črtuje in izvaja preproste poskuse in raziskave, obdeluje podatke, analizira rezultate poskusov in obli- kuje sklepe, • oblikuje pisno navodilo za izvedbo poskusa, • ve, da je sila fizikalna koli čina z enoto newton (N), • opredeli enoto za silo newton (N) kot težo stogramske uteži, • izmeri silo s silomerom in zapiše njeno vrednost, • ve, da je raztezek vzmeti premo sorazmeren s silo, ki deluje na vzmet, • določi velikost teže telesa z znano maso, primerja svoje rezultate z drugimi u čenci in ugotovi možne vzro- ke za odstopanja in napake, • pri oblikovanju zaklju čkov in razlag poveže rezultate poskusov, teoreti čno znanje in druge podatke, • predlaga morebitne izboljšave uporabljenih metod, • predstavi nova vprašanja, ki so se mu porajala med poskusom in po njem, • na podlagi predhodnega znanja postavi hipotezo, ki mu pomaga pri na črtovanju poskusa, • opredeli klju čne spremenljivke, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi poskusa, • uporabi razli čne oblike in metode (vklju čno s simboli, diagrami, tabelami, skicami, grafi in IT) za pred- stavitve kvalitativnih in kvantitativnih podatkov in zaklju čkov, • kompetenco digitalne pismenosti razvija z uporabo sodobne informacijske tehnologije (IT). Pred ocenjevanjem smo doseganje teh ciljev in standardov utrjevali in preverjali.