(Posaftitziia Mevfifea S vhtarfev.)
tf Vratu, petek 8. marca W1I
letnik XUII. %
. nedeljah io praznikih. — Urcdnistvc. • ; L nsdstr. — Dopisi naj se pošiljajo - sc ne sprejem »jo, rokopisi se ne vrača Ja Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista
,/bdf* vnk dan zjutraj, tudi ftffka **. Fraačiika Asi&ega i-erednUbra. — Nefrsnkirana pjsnr1
^ U4*Jattl) te odgovorni urednik _	. .
m^oatt-. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim pocoJStvom, 4 TratU. ulica av. Frančiška Asiikega 6t 20. - TeUf» urednica ta mpiavj Il3f. — Naročnina znaša: 7a telo leto K 31*20, pol leta K Ifrbfcjj? »tsece K 760, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6*20, pot jeta K 3*60.

M
EDINOST
Posamezne številke po 3 vin., lastarele 10 vin. Oglasi de računajo na inlllmet*^ v Sirokostl ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin j. osmrtnice, zahvale, poslanice, vabils, oglasi denarnih zavodov mm po 90 vin r
' ----------------" " vrata K 2.—. Mali-
inseratn! oddelek
_______ ________________ .	opravi lista. Plačuje si
Izključno le upravi .Edinosti". Plača In toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddele*
ae nahajata v ul.sv. Frančiška As. ŠL 20. Poštnohranilnlčnl račun 3t. 841.952.
"U ■■
Dr. Seldler o reviziji ustave.
Vlada za deželne avtonomije, Češko vprašanje. Dr. Seldler o -moškega problema. Za ustanovitev močne mirovne večine. Northcimova propa-1 ganda proti Avstro-Ogrskl in naše protlodredbe.	I
Proračunski provizorij in vojni krediti sprejeti.
ZVEZNA ARKADNA POROČILA.
DUNAJ, 7. (Kor.) Zbornica nadaljuje proračunsko razpravo in nujna vprašanja glede vojnih ujetnikov.
Prvi je govoril posl. Tusar. Za njim se je oglasil is besedi ministrski predsednik dr. Seldler, ki je po nujnem pozivu, naj zbornica glasuje za proračunski provizorij in vojne kredite, izvajal glede revizije ustave sledeče:
•~Da zahtevalo splošno znani narodni in državnopravni problemi rešitev, nam je bilo vedno jasno. Tekom vojne je postala potreba te rešitve še aktu alnejša. Tudi v tem oziru je treba izvršiti, ko se bliža veliki mir, popre} predpriprave. Pred stoletij so povzročili verski spori največje boje, ki so pretresli države do mozga. Konflikti so bili nato rešeni na način, na kakršnega neposredni udeleženci jiiso niti mislili. Zgodovina je ustvarila nove interese In kar si je stalo poprej sovražno nasproti, živi sedal medsebojno v miru. Mogoče, da bo tudi narodnim vprašanjem usojen enak razvoj. Mi tega ne bomo doživeli; morda pa že naši otroci in otroci naših otrok. Mi sodobniki moramo doseči, da se izravnajo narodna nasprotstva znotraj okvira državne ideje. Mi moramo in bomo dokazali svetu, Ua indi v 20. stoletju ni potrebno, da bi se morala :<aka narodnostna država gibali v circulu vitiosu.
Vlada je že zdavno postavila načelo, da je narodna avtonomija tako nujno potrebni modus viven-01. V tem oziru vztraja krepko pri svojih ponovno naznanjenih načelih, tako glede pravice narodov Avstrije do samouprave v lastnih naseljenih ozemljih, ki ne sme posegati preko deželnih sne i, kakor tudi glede .pravice samoodločevanja. v kolikor je v soglasju s predpogoji za ohranitev In abraiitbo državne celote. (Živahno odobravanje In ploskanje.) Vlada se postavlja pri tem na stališče načela narodne samoodločbe, namreč načela, da »Ima nobena narodnost pravice, da zatre kako drugo, ampak da le vsaka upravičena do življenja aa lastnem ozemlju. (Cujte, čujte 1 klici na levici)
Vlada sc je že obširno bavila s tem vprašanjem ~>t\ jo je jako veselilo, da Jc v zbornici sami vzrast-ia misel glede akcije na korist politične zopetne z gradnje naše domovine. Na povabilo krščansko-socijalne stranke so pričeli namreč, kakor znano, načelniki vseh strank posvetovanja na podlagi, da saj se najprej določi cblika, po kateri bo izvedeno delo ustavne revizije. Vlada spremlja ta stremljenja z odkritosrčnimi željami. Kakor hitro bo dosežen sporazum glede reforme, se vlada nikakor ae bo obotavljala, da označi svoje stališče napram v poštev prihajajočim vprašanjem in da predloži operate za to določenem forumu kot podlago posvetovanj. Vlada bo delala tudi na to, da se bodo posvetovanja o ustavni reformi razvijala naglo, tako da je že v bližnjem času pričakovati pozitivnega rezultata. Relativno enostavne so tozadevno razmere na Češkem, kjer je vendar izvršena že cela vrsta preddcl. Menim, da ne bom Izzval nobenega nasprotstva, ako izrazim prepričanje, da zamore odstranitev ali vsaj zmanjšanje spornih ,-prašanj med obema v deželi bivajočima narodoma ob obojestranskem spoštovanju njihovih pravic dovesti do one stalnosti razmer, ki jih potrebujejo vse avstrijske narodnosti, da se zamorejo nemoteno posvetiti svoiim gospodarskim in kulturnim nalogam. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Kar se tiče ostalih kronovin, kjer je isiotako potrebna ureditev narodnih razmer, omenjam posebno jugoslovansko vprašanje, preko katerega že s-daj ni mogoče iti več dolgo brez upoštevanja. Da obstoja, tega ne more zanikati nlkdo. Gre pa sa to, da se najde ona rešitev, ki odgovarja v polnem orfru aksijomu rflnastične In državne zvestobe. Le na tel edino mogoči podlagi le vlada rada pripravljena, da prične v okviru svoje moči razpravo jugoslovanskega vprašanja s ciljem njegove akorsjfofe reKtve, pri čemer pa.fe vendar sarao-obsebi utoljivo mogoče postopati z vso odkritostjo hi z varovanjem upravičenih zahtev soudeleženih avstrijskih narodov.
Naj se poizkusi ureditev narodnih razmer na ta ali oni način, vsekakor gre tu za nalogo, na katere rešitvi imajo vse narodnosti naravnost življenjski interes.
In s tem prehajam k drugemu in najvažnejšemu pozivu, kl ga stavljam visoki zbornici. Naj bi bilo vendar tudi mogoče, da se ustvari skupina strank, ki bi bile pripravljene, da vsaj za dobo najtežje pc-rijode, ki jo je preživljala kedaj ta država, določijo tesno omejen krog skupno zasledovanih cillev in da na njihovo Korist za čas vojne izločilo politična nasprotstva, ki zavlačujejo ali preprečujejo uspešno skupno delovanje. Moi predlog stremi za tem, na] se vse stranke, ki hočejo državo, strnejo
v misli, v stremljenja namreč, da se predvsem država krepko vzdržuje tekom vojne, da bo mir dosežen čimprej. Po čemer strani torej vlada parlamentarno, Je: da hoče v zanpnl skupnosti s takimi skupinami, ki so si 2e sedal določile za pravec svojega ravnanja odtočno nastopanje za potrebščine države, ustvariti trdno mirovno večino, ki naj deluje skupno z vlado na rešitvi ogromnih upravnih nalog v sedanjosti in bodočnosti, kakor tudi pri predpripravljania političnega preporoda domovine.
Prosim vse Člane te visoke zbornice, naj pospešujejo ta cilj in naj si bodo svesti velike odgovornosti, ki nas čaka v mirovnem času.
Končujem. Dotakniti se hočem le še dveh točk, ki niste v zvezi z dosedaj razpravljanimi stvarmi. V zelo upoštevanja vrednem vprašanju so poslanec Miklas in tovariši opozarjali povodom nastavitve Norteliffa za ravnatelja propagande v sovražnih državah na tajno in očito rovarjenje proti Avstriji. (Klici na levici: Cujte! Cujte!) Zagotavljam Vas, da sc vlada ne samo popolnoma zaveda te nevarnosti, ampak da bo tudi sporazumno z vsemi v po-štev prihajajočimi uradi z vsemi sredstvi pobijala to propagando. V interesu uspeha ne morem poročati o podrobnostih; zamorem pa reč! toliko, da organizacija, ki smo Jo ustanovili proti sovražnim vplivom, deluje z dobrim uspehom.
Dalje si dovoljujem odgovoriti na vprašanje gospodov poslancev Ofnerja, Frledmanna, Ganserja. Kocka, Kurande, Neumanna in Zenkerja glede ar-madnega vprašanja. Ustanova skupne armade Je sestavni del državnopravne nagodbe z Ogrsko z 1. 1867. Iz tega izhaja nedvomno, da nobenemu obeh držav monarhije ne bi bilo mogoče, postavljati eiostransko na mesto skupne samostojno armado. Prenehanje skupnosti armadi bi bilo torej mogoče le s privoljenjem Avstrije, potom pogajanj.
Za ministrskim predsednikom sta govorila poslanca Humiser in PISek, ki je naglašal, da Jugoslovani ne morejo zaupati vladi, ki stremi za tem, da ojači nadvladje Nemcev v državi. Govorili so še poslanci Wltyk, Llebmanit, Waber in Reatner. Slednji je izjavil, da doprinašajo socijalisti s svojim glsasovanjem za proračunski provizorij veliko žrtev, da rešijo zbornico Iz trenotne krize. Pa govorih generalnih govornikov Stdlzela in d* Elverta je bila razprava zaključena.
Po debati Je poslanec Bavarovsky izjavil imenom Poljakov. d3 se bodo v znamenje protesta vzdržali glasovanja.
Posl. Stransk? jc predlagal pri § 1 in 2 konstatiranje razmerja glasov, pri § 3 poimensko glasovanje. Paragraf proračunskega provizorija Je bH sprejet z 24« proti 121 glasovom: proti glasovom Cehov In Jugoslovanov In poljskih socljalistov In dveh poljskih poslancev Mljaka in Hubika, i 2, prispevki k skupnim Izdatkom z 203 proti 161 glasovom, proti glasovom Cehov, Jugoslovanov in Imenovanih dveh poljskih poslancev. 9 3 (vojni krediti v znesku 6 milijard) Je bil v poimenskem glasovanju sprejet z 202 proti 165 glasovom. Nato so bili sprejeti tudi §§ 4. S in 6. Proračunski provizorij je bil sprejet zatem tudi v tretjem čitanju. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja v torek.
P 9 0	. __
Pripoffiba uredništva: Številno razmerje pri glasovanju o §§ 2. in 3. nam je nerazumljivo in Je na vsak način moralo izostati v poročilu c. Icr. kore-spor.denčnega urada gotovo zelo pomembno dejstvo, da so nemški socijalni demokratje glasovali sicer za g 1., da so pa glasovali proti S 2. In 3. To je tudi razvidno iz primerjave števil. Nemški socijalni demokratje so glasovali za S 1.. ne pa za § 2. In 3. kajti § 1 je bil sprejet z 24* glasovi, §§ 2. In 3. pa z 203 cz. 262, torel 37, oz. 38 glasov manj. Toliko pa je približno število nemških socijalnih demokratov. Nasprotno pa je število pro-tivladnih glasov pri glasovanju o §§ 2. in 3. na-rastlo od 121 na 161 oz. 165, torej za 40 oz. 44 glasov, kar zopet približno odgovarja številu nemških socijalnih demokratov. Zakaj Je neki torej dunajski c. kr. korespoudečni urad zamolčal, da so nemikl socijalni demokratje glasovali proti prispevku k skupnim izdatkom In pooblastilu za vojno posojilo, torej Izdatkom za vojno, ko bo vendar stvar jasno razvidna že danes iz dunajskih in drugih listov, ki objavijo gotovo imena poslancev, k? so glasovali rZ3' ali sproti«?
P o DlfSTEK.
Slovanska strast«
Roman. Francoski spisal Danijel Lesuetir.
* Policijski uradnik je pobral list.
—	Vzemita še ostale steklenice, — Ic ukazal o-nima dvema.
Storila sta tako in vzela še ostalih pet steklenic. Uradnik je nato vzel iz žepa listnico in iz le-te potem neko listino.
—	Zelo žal mi je, gospodična, žalostna dolžnost... — je dejal in pokazal Sonji listnico.
Bil je zaporni ukaz.
—	Potemtakem me aretirate? — je vprašala malomarno, popolnoma se obvladujoč.
—	Zapornega povelja naj bi se posluži! samo tedaj, če bi našel pri vas kake sumljive papirje. Ce ti papirji ne dokazujejo ničesar proti vam, vas po enostavnem zaslišanju zopet izpuste v svobodo.
—	Pojdimo torej, gospod, pripravljena sem.
—	Tako mi ugaja, — si je mislil uradnik, — brez solza in živčnih napadov. — Med vsemi senčnimi
stranmi njegovega poklica so mu namreč bile te stvari najbolj zoprne. — Upajmo, da nam medpo-toma ne pride s takimi stvarmi 1 V vozu bi se ne bilo mogoče Izogniti.
Toda Sonja je ostala mirna vse do policijske prefekture in ni izpregovorila niti besedice.
Ko je uradnik naznanil prefektu stvar s steklenicami, se je le-ta zelo razveselil.
—	Potemtakem je imel le prav ta vražji človek,
—	si je mislil, ko se Je spomni! grofove vztrajnosti.
—	Očividno smo dobili v roke dragocena dokazila. Toda ko so v njegovi navzočnosti razbili steklenice, in se je potem s svojim uradnikom zaklenil v svojo sobo, da bi pregledal one papirje, se je njegovo zadovoljstvo izpremenilo v zelo mučno zadrego
—	Ne morem vam častitati na vašem razkritju, dragi iroj! Ne vem, kaj bi dal, ko bi te steklenice
zopet nedotaknjene ostale na svojem prejšnjem
mestu!____To je res lepo razkritje!.... V lepi
zagati smo!
Redarstveni uradnik, ki mu po izvršitvi svojega naloga ni bilo mar za posledice, pa Je bil sam pri
sebi zelo vesel svojega uspeha. Da, radova! se je
AVSTRIJSKO.
DUNAJ* 7. (Kor.) Uradno se razglaša $ V^;
No In nI h »osebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki gJavnl stan lavlja:
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Raprehta: Severozapadno Dizmnlde so ujeli napadalni oddelki pri napada na dve belgijski seli 3 olldrje, 114 mož in par strojnic. Nn več krajih Je oživelo topovsko delovanja. Angleški sunki na raznih točkah so biH odbitL — Armada nemškega cesarjevlča: Francoska artiljerija Je razvijala na Številnih točkah fronto živahno delovanje. Severozapadno Avocourta so prodrle napadne čete globoko v francoske postojanke In se po srditem boju In po razrušenjn Številnih nastanišč vrnile s 27 ujetniki. V zračnem boja Je bilo sestreljenih včeraj 19 sovražnik letal In 2 privezna balona. Stotnik Tutscbek le IzvoJevaJ 26. letalsko zmago. Z metanjem bomb angleških letalcev na neki lazaret pri Turcolngn Je bBo zadetih mnogo francoskih prebivalcev.
Na drugih bojiščih nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorit
Mirovna pogodba med Nemčijo in Finsko.
BEROLIN, 7. (Kor.) Danes opoldne je bila podpisana mirovna pogodba med Nemčijo in Finsko, dalje trgovinsko-plovbena pogodba in dodatni protokol k obema pogodbama. Člen 1 mirovne pogodbe določa, da bo Nemčija nastopala za to, da priznajo samostojnost in neodvisnost Finske vse države. Nasprotno ne bo Finska nobenega svojega sestavnega dela odstopila kaki tuji vlasti in tudi ne dovolila servltuta. ne da bi se poprej sporazumela z Nemčijo. Naslednji členi se tičejo obojestranske odpovedi vojnim stroškom In vojnim škodam, vzpostavitvi državnih pogodb, izmene vojnih ujetnikov in internirancev in povračila civilnih škod.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 5. (Kor.) Zapadno Ratindola čez dan srdit sovražen topovski In minovškl ogenj, na katerega smo krepko odgovarjali. Severno LJumnlce obojestransko živahno streljanje. Naše enote so pri GJevgjellJi vdrle v sovražne Jarke In se po boju iz bližine vrnile nazaj z angleškimi ujetniki. Južno Barakll Džumaje so bili angleški poizvedovalni oddelki pregnani.
TURSKO.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Deloma slabotno, deloma živahno topovsko streljanje in letalsko delovanje. Vas Džilijo, ki Jo Je sovražnik zavzel mimogrede, smo si s protinapadom zopet priborili. Ob Evfratu sovražno poizvedovalno delovanje z letali in oklopnim! vozovi. Neko sovražno letalo Je bilo prisiljeno, da Je pristalo. Ob Tlgrisu poizvedovalno delovanje.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
"•	Italijansko poročilo.
6. marca. — Živahno obojestransko topovsko streljanje med Gardskim jezerom in Asticom, v okolišu Montelia in ob asiaški kotlini. Naše baterije so uspešno obstreljevale na pohodu se nahajajoče čete v asiaški kotlini, južno Primolana, na drugi strani prelaza Berete in Lampola. Južno Tlerna so bile sovražne patrulje, ki so se bližale našim črtam, odbite z izgubami. Na Pasubiu smo z mino poškodovali sovražno postojanko. Tekom dneva so bombardirali naši Tetalci sovražno letališče pri Matti di Llvenza kakor tudi na pohodu se nahajajočo sovražno kolono pri Oderzn. Sestreljeno ie bilo eno sovražno letalo.
DOGODKI NA MORJU. *
BEROLIN, 6. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v severnih vodah zopet 21.000 ton. Uspehi so bili večinoma doseženi v Irskem prelivu.
LONDON, 5. (Kor.) Iz Valparaisa se javlja: V Talcahuano je priplul parnik, ki je ime! na krovu 58 oficirjev in mož posadke nemške pomožne kri-žarke »Seedler«, ki se je ponesrečila pri otoku Paques.
LONDON, 6. (Kor.) Parnik »Calgaria« (17.500 ton), zgrajen L 1914, Je bil ob Irski obali potopljen. Govori se, da je bilo izstreljenih proti ladji več torpedov. Na ladji Jc bilo 400 mož posadke In 150 mornarjev vojne mornarice.
LORD GEDDES O PODVODNIŠKI VOJNL
LONDON, 5. (Kor.) Prvi lord admlralitete, sir Geddes, Je izjavil v spodnji zbornici, da ie znašala gradnja ladij v zadnjem četrtletju 1917 povprečno mesečno 140.000 ton, januarja 1918 le 58.000, do-čim bo februar boljši. Naše ladjedelnice in inženirji so pač zmožni, da dosežejo letno produkcijo treh milijonov ton. Število uničenih sovražnih podvod-nlkov narašča stalno In odpor nemških pod vodniških moštev proti vkrcavanju na podvodnike po-
staja istotako vedno večji. Angleške In ameriške vojne ladje uničujejo sedaj podvodniške enako hitro, kakor Jih je mogoče graditi. Sredstva za boj proti podvodnlkom se neprestano množe. Alilranci zamorejo danes združit! večji de! svojih bojnih sredstev v Sredozemskem morju. Sistem spremnih vodov se Je razširil In sedaj se vrši večina naše zunanje trgovine na ta cačin z najboljšim uspehom. Nad 35.000 ladij je plulo v spremnih vodih in izgube so zelo majhne. V prvem mesecu podvodniške vojne je bilo 50% potopitev v domačih vodovjih, 50 milj zunaj obalnega pasu in le 21 fS v pasu 10 milj. Sedaj znašajo izgube zunaj pašu 50 mil> le 1%. **	<j- - '
celo potihoma zaradi nepričakovanega škandala, katerega ga Je morala izzvati neobična zveza med imenoma groficc Miranove ia markija de Brenaza, ki je izhajala Iz nihilistkinih papirjev. S težavo je zadrževal porogljivi smeh, ki mn Je igral okoli ust, toda osuplo prefektovo lice al kazalo volje za šalo.
_ Nerazumljivo!____Nezaslišano!...* Naravnost gorostasno! — je uirmral prefekt
—	Oprostite, gospod prefekt!.... Gorostasno! Da, priznavam. Toda nerazumljivo!.... Zdi sc mi, da se da stvar prav lahko razumeti!
—	Kaj? Da bi se lastna grofova soproga vezala z njegovimi morilci?
Prefekt je izrekel ta stavek tako, kot da bi hotel naravnost poraziti svojega uradnika, ali le-ta je sicer molčal, toda ta molk je govoril tako jasno, da je prefekt prebledel.
—	Kako, — je vprafal č!sto potihoma. — Vi sumite____?
—	Zelo star soprog za tako mlado ženo, — ie odgovoril ciniški uradnik počasi. — In.... ali poznate markija de Brenaza?	- x
Resolucijo 0 Rusiji
Povratek mirovnih delegatov v Petrograd.
STOCKHOLM, 6. (Kor.) Olasom Agence Havas se je 5. t m. ruska mirovna delegacija vrnila v Petrograd in bo zvečer poročala osrednjemu odboru sovjetov. Besedilo mirovne pogodbe bo objavljeno najbrže jutri. — Po zadnjih poročilih so sovražnosti na vseh frontah ustavljene. Na severnem bojišču so se Nemci ustavili na Črti Narva — Pskov — Vitebsk — Mohilev — Orša. — Glasom brzojavke iz Helsingforsa so se nemške čete izkrcale na Alandskih otokih. Prebivalstvo zapušča Petrograd v velikih trumah in sicer deloma peš,
deloma na vozovih.	* „ .
. .-f"-- * * ■
Kongres sovjetov v Moskvi. -
BEROLIN, 7. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča: Skoro sigurno je, da bo veliki kongres sovjetov v Moskvi dne 12. t m. z veliko večino odobril mirovni sklep boljševiške vlade. Nastop Nemcev se bo sicer obsojal, toda izvršena dejstva bodo vzeta na znanje. Sovjeti vedo dobro, da sta vsa moč in obstoj sovjetov in boljševiške vlade združena neločljivo z mirovnim sklepom.
Preselitev boljševiške vlade v Moskvo.
LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Uradni list potrjuje sklep vlade glede pieložitve državnih naprav v Moskvo, Nižnij Nov-gorod in Kazan. S preložitvijo komisarijatov za vnanje stvari, promet in finance se je že pričelo. Vlada objavi v kratkem izjavo, v kateri bo utemeljevala preložitev glavnega mesta v Moskvo s tem, da glavno mesto ne more biti na meji, ako bo proglašen Petrograd za svobodno pristanišče.
Odhod ententnih diplomatov iz Rušile.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Helsingforsa: Angleški poslaniški poslovodja v Petrogradu Lindsay, drugi tajnik Bruce, tretji tajnik Brooks, polkovnik Thornville in drugi člani angleškega poslaništva in raznih angleških mist'., francoski veleposlanik Noulens in njegov štab, osobje belgijskega, portugalskega in grškega poslaništva so prispeli semkaj. Z istim vlakom ie prispelo okoli 60 članov angleške kolonije. Italijanski poslaniški poslovodja In drugi italijanski diplomati radi nekaterih težkoč glede potnih listov še niso mogli odpotovati. Angleški konzul Woodhou-se, podkonzul Mackie in dopisnik »Timesa« v ru-sko-turški volni Debren ostanejo v Petrogradu in prevzamejo varstvo več sto oseb močne angleške kolonije, obstoječe večinoma Iz žensk. Lockhart. ki uraduje kot generalni konzul v Moskvi, ostane kot neuradni korespondent v Petrogradu.
Pred japonskim pohodom v Sibirijo.
NEWYORK, 6. (Kor.) Korespondent »Associated Fressa« poroča iz Washingtona: Izmenjavanje mi sli o japonski akciji v Sibiriji se nadaljuje. Načeloma ne obstojajo med Japonsko in njenimi zaveznicami in Japonsko in Združenimi državami nobene diference, akoprav Združene države še niso formalno privolile v akcije, ki naj se izvedejo in tudi najnrže ne bodo privolile vanje. Jedro, v katerem soglašajo vse stranke, obstoja v tem, da bo Japonska v slučaju naraščanja nemškega vpliva v Sibiriji nevarnosti izgube zalog v Viadivosto-ku upravičena, da ukrene v svjho ohranitve reda na skrajnem vzhodu vse potrebne vojaške korake. Položaj je sedaj sledeči: Japonska ve, da alilranci soglašalo z njenim nastopom v Sibiriji, ako bo to potrebno. Kar se Uče Združenih držav, so njeni iunkcijonarji mnenja, da s strani Amerike v to svrha nI treba nobenega formalnega zagotovila.
Konference glede blagovnega prometa z Ukrajino.
DUNAJ, 6. (Kor.) V zunanjem ministrstvu so se pričela danes pod predsedstvom poslanika grefa Forgacha, ob udeležbe avstrijskih, ogrskih in skupnih osrednjih uradov in v navzočnosti nemškega veleposlanika grofa VVedela in drugih zastopnikov nemške vlade posvetovanja glede pt-drobnejše izvedbe blagovnega prometa z Ukrajino, posebno glede izvažanja žita iz Ukrajine. Jutri sc
udeleže posvetovanj tudi ukrajinski delegati.
— ' ■ ■ — :
Voditelj Ircev — Redmond umrL
LONDON, 6. (Kor.) Voditelj Ircev, poslanec Redmond, je umrl.
■r
Samo kolikor *?m čul o njem.

Državno krizo. .
^	- .v__...
Tudi glavno glasilo nemške socijalne demokracije povdarja v daljšem temeljitem članku, kjer označa reforme ustave kot najnujnejo potrebo, kjer neizogiben pogoj za zadovoljive rešitve državne krize, da to potrebo morajo Izpoznatl tudi slepci. Mi bi želeli, da bi takim zares lepim in temeljitim člankom, tehtnim argumentacijam, ovajajočim pravo razumevanje aystrijskega problema In vzrokov, ki so morali neizogibno dovesti do akutne krize: sledila tudi primerna dejanja socijalno-de-mokratične oraktlčne politike. To moramo želeti tem bolj, ker »Arbeiter-Zeitung« zahteva reformo ustave v glavnem iz istih razlogov !n vsled tega v istih smereh, kakor jo zahtevajo avstrijski narodi.
Po mnenju rečenega glasila je sedanii trenutek ugoden za rešitev te velike naloge. Na vzhodni fronti bo kmalu dosežen mir in s tem bo dan prvi predpogoj za reformo v notranjem naše države. Dokler jc na Vzhodu besnela vojna, so mogli narodi še računati z možnostjo, da jim potek vojne
ponudi priliko, za papolno izpolnitev njih želja. —5 Clm pa bo dosežen mir na vsem Vzhodu, bodor narodi morali izprevideti, da si morajo že v hiši, kjer;, morajo skupno živeti, urediti tako, kakor pač groj primerno medsebojnemu razmerju sil.	^
Avstrijsko narodnostno vprašanje je v najtesnejif zvezi z narodnimi problemi Vzhoda. O bodoči; ustavi Avstrije se ne more resno govoriti dotlej,: dokler ne vemo, ali bo obstajala poleg nas samo-* stojna poljska država, se-Ii Galicija ali del nje uvr-! sti v to državo. Odločitev glede Poljske ustvari! šele okvir za poravnavo med avstrijskimi narodLi In naobratno: brez poravnave med avstrijskimi na-! rodi bo odločitev glede Poljske naletata aa največ« težave. Kajti, naj
se že Galicija združi s1 Poljsko, ali pa naj dobi »poseben položaj«: vsaka' taka rešitev bi naletela na najsrditeji odpor Ce-' hov in južnih Slovanov, ako se tem narodom ne] zagotovi Istočasno pravica do samodoločbe!
Pa tudi še Iz nekega drugega razloga zahteva' sedanji trenotek rešitev avstrijskega problema, — j Mir, ki ga je Nemčija diktirala ruskemu narodu,' obljublja Fincem, Estoncem, Letom, Poljakom, j Ukrajincem samostojno državo. Kdo more resnoj misliti, da bi mogli Cehom odrekati lastno dr-| žavnost, čim Jo dajejo narodom, ki so globoko nl-j zko pod Cehi v bogastvu, narodni kulturi in mo-j či?! Dejstvo, da Avstrija in Nemčila nimate več. nobenega sovražnika na Vzhodu, da mir na Vzho-; du zagotovlja narodom ob robu Rusije državno samostojnost: to dejstvo mora dokazati tudi Nem-j cem v Avstriji, da tudi narodom Avstrile ne moreio več odrekati državne samostojnosti! To Izpozna-j nje pa je prva in najvažneja predpolaga ustavno reforme v Avstriji! Dokler bodo Nemci verovali/ da morejo ohraniti enotnostno drŽavo in nadvla-j dovati v njej, da morejo narode zadovoljiti le z j avtonomijo v okrožju in deželi, dotlej nI možna nikaka reforma, ki bi v resnici ozdravila bolezen* države. Sele potem, ko Nemci izpoznajo, da v no-" tranjem Avstrije potrebujejo svoje lastne, nem?.k«. države, ki naj se z državami drugih narodov zdru-| žl v zvezo narodov, bomo na potu do izvedljivem za življenje zmožne nove ustave. Vsakemu uaro^ du naj se da država z lastno vlado in lastnim par-t lamentom; vsi narodi države naj se združijo k\ skupni upravi gospodarske skupnosti: le na tak podlagi je možna ustava, ki jej narodi prltrde do-j brovolino in ki reši državo narodnostnega spora.j
Časi, ko se je država zadovoljevala s tem, je čuvala varnost osebe in lastnine, so minuli, —j Vedno dalje, vedno globlje posega drŽava v vsej gospodarsko življenje. Sposobnost države. Izpre-j vidnost nje zakonodajneza zbora in vrlina njo^ upravnega aparata določajo v vedno večl merf razvoj gospodarskega življenja. Državo, ki Id na-j rodni spori vsake štiri tedne zaustavljajo parlament, ki jej narodni prepir ovira upravni aparat ob vsaki kretnji, tako državo morajo drugI prehitevati, mora slednjič podleči v boju za obstanek I Ce Avstrija hoče obstati, se mora rešiti narodnih'-sporov! In to more le tedaj, ako da narodom v; svojem okvirju to, čemur se ne more odreči ao-j ben razvit, noben samozavesten narod: lastno dr-, žavo! Nikoli ni bil za tako preobrazbo čas takoj ugoden, kakor je sedaj, ko se v vsej Evropi ustva-^ rja nov državni red. Ako nas celo ta svetovno-zgodovinski prevrat ne vspodbudi k dejanju, ako^ celo ta veliki trenotek ostane neizrabljen, poten* ni več pomoči tej veliki državi; potem bodo ImeUj prav tisti, ki dvomijo na nje zmožnosti za raz-, voj in s tem na nje sposobnosti za življenje.
Mir na Vzhodu zove k dejanju. In dejanje sama, bi bilo najizdatnejc pripravljalno delo za mir nar Zapadu. Vojna le naša notranja vprašanja povzdl- , gnila v vprašanja svetovne politike. Ce hočemo, zavrniti zahtevo, da svet odloča o naših notranjih vprašanjih, moramo dokazati svojo zmožnost, da ilh rešimo sami! Ako hočemo zavrniti zahtevo entente, da nastopa kot osvobodlteljica naših na-, rodov, moramo naše narode sami osvoboditi s tem.; da dovolimo vsakemu narodu državno samostohj nost ter da dovolimo vsem narodom delež na ena-; kih pravicah napram skupul državL Iz vojne pri-j dejo povsem novi odnošaji med narodi sveta. Ka^ ko moremo sodelovati na urejanju teh odnošajevv kako bomo mogli obstajati v njih, če ne moremo, urediti niti odnošajev med narodi naše lastne de-j žele? V veliki svetovni zvezi svobodnih narodov,, ki naj nastane iz grozot vojne, al prostora z* staro Avstrijo! Ako naj Avstrija more sploh ob-j stajati v njej. mora najprej sama postati zvezn svobodnih narodov!	__J
Razne pomične vesti.;
O potek« proračunske krizo se ie poročalo s Dunaja 6. t. m.: V parlamentarnem položaju se zdlt| da se počasi pripravlja preobrat Zasedaj so to le domnevanja. V optimistično razpoloženih krogih opozarjajo na to. da se je poljski regentski svet odločil za soudeležbo pri komisiji, ki naj bi uredila mejo v holmski pokrajini. V ostalem pa da s® konservativni Poljaki IzjavUI včeraj, da v vpraša-, nju ustavne reforme ne pojdejo do konca s Cehi in Jugoslovani. Opoldne so se še bolj utrjevale go-vorice, da so se premislili konservativni Poljaktj in govorilo se je, da je ta skupina izjavila v par* lamentarni komisiji poljskega kluba, da se pri ju-, trišnjem glasovanju namerava odstraniti iz ibor* niče. Klubi opozicijonalnih strank so se zbrali da-, nes v svrho posvetovanja o vprašanjih ustavn« reforme. Razpravljalo se Je tudi o Jutrišnjem glasovanju o proračunskem provizoriju. Pripovedovalo se je, da slovanski poslanci pripravljajo neki taktični sklep, ki naj bi vplival na normalni poteK glasovanja in naj bi se nanašal na razdelitev vojnih kreditov v kredite za namen javne blaginje v prave vojaške kredite. Drugi pa so govorili, da opozicija namerava predlagati skrajšan rok /a proračunski provizorij. — Poznejše poročilo pravit Dasiravno dosedaj še ni gotovo, ali bo vlada imel* gotovo večino za proračunski provizorij s kredit* nim pooblastilom vred, se vendar da spoznati, da Je v političnem položaju nastalo bistveno zboliša« n-e. Ministrski predsednik se je dogovarjal tudi t poljskimi voditelji, iz česar sc da spoznati, da s« Poljaki sedaj zopet stopil! v stik z vlado. Kakoi se čuje v parlamentarnih krogih, poljski konserva* tivcl ne bodo glasovali proti vojnim kreditom i< računa se z ozirom na številno odsotne člane jugoslovanskega taborp da bo Imela vlada kakih H
SVraii II.

V TrSm. ^it muti 1919
flasov većine za proračunski provizorij z vojnimi kredit! vred. V navzočnosti 82 članov je sklenil danes Češki Svaz proglasiti glasovanje proti proračunskemu provizoriju za vprašanje zveze za vse člane. Ce bi se ustavilo parlamentarno delovanje, se klub s proglasom obrne na češki narod. — Ta-fco poročilo iz nemških , dunajskih virov. V tem, ko pišemo to, se je vršilo že glasovanje, o čigar izidu poročamo med brzojavkami.
Cesar in češka delegacija. Olomuški *Našinec«, glasilo državnega poslanca dra. Hrubana, javlja: »Cesar vztraja pri parlamentarizmu in noče absolutistično vladati. Vse upravičene želje narodov se morejo'označiti kot izvedljive, dokler se gibljejo v okvirju države s habsburško dinastijo in se doseže soglasje med narodi. Cesar ie pripravljen podpisati vsako% izpremembo ustave, če le ohranja državo in dinastijo.« No, mi Jugoslovani lahko rečemo s potno pravico, da se naša politika, kakor Jo določa majniška deklaracija, tesno dfži v okvirju, ki ca — glasom gornjega poročila — določa cesar za Izvedljivost naših upravičenih želja t
Jugoslovanska politika. Hrvatski frankovci (nanašamo: hrvatski, ker ie tudi takih slovenskih ljudi, Id Hm niso svete niti najviše koristi naroda ako niso v soglasju z njihovo lastno koristjo) bi hoteli slepiti in begati narode s trditvijo, da bi ujedinjenje v smislu deklaracije zadušilo hrvatsko ime, ker da bi bili Slovenci in Srbi balast, ki bi oviral hrvatstvo v njegovem razvoju In njegovih državnopravnih stremljenjih. Proti tem slepenju le napisal »Tribunus* v »Hrvatski Državi« tako-Ie označenje naše jugoslovanske politike: »Jugoslovani smo samo po tem, da smo Hrvatje, Srbi ali Slovenci. In ker Slovani moremo Ie tako ekzisti-rati in v bodočnosti kaj veljati, ako ostanemo in postanemo se boljl Hrvati, Srbi In Slovenci Jngo-siovanstvo, ki ne bi baziralo na hrvatski, slovenski in srbski politiki, bi bilo pojm brez vsebine.« — Torej: Hrvatje naj vodijo hrvatsko, Srbi srbsko in Slovenci slovensko politiko, ki pa mora imeti isti cilj: ojačanje pozicije vseh Južnih Slovanov. V politiki ne sme biti nikdo Hrvatom bliži, nego Slovenci in Srbi; Srbom nikdo bliži nego Hrvati in Slovenci; Slovencem nikdo bliži nego Hrvati in Srbi. Z ujedinjeno močjo se moramo boriti za skupne naše politične in gospodarske interese in proti našim narodnim sovražnikom, ki so eni in isti vsemu jugoslovanskemu narodu Slovencev, Srbov in Hrvatov. To je naša jugoslovanska politična ideja, to le vsebina Jugoslovanske politike. Ohranjajoč svojo indlviduvalnost naj tvorimo vsi veliko jugoslovansko celoto. To treba caglašati, nasproti beganju od strani sovražnikov našega ujedinjenja proti sedanji naši velikopotezni in interesom, vsega troimenega naroda — beganju s neko jugoslovansko narodnostjo, radi katere da bi moral Hrvat nehati biti Hrvat, Slovenec nehati biti Slovenec, a Srb — Srb.
Iz naše črne kronike. Jugoslovanski poslanci so foterpelirali celotno vlado zaradi zasledovanja definitivne učiteljice v Blokah pri Novi vasi pri Rakeku, Leopoldlne Kosove, ki Je bilo ovadena marca 1915. od nekega orožniškega stražmojstra, češ, da je z drugimi vred slavila padec Przemysla. Pri pomni« Je, da se je pač govorilo o padcu Prze-mysla, da pa so se zbrali tovariši učiteljice v oni gostilni v Novi vasi popolnoma slučajno in da so se pozdravili pri vinu z besedo »2lvio«, kakor je to pač običaj. V tem trenutku se je dvignil pri sosedni mizi neki orožniški stražmojster ter opozoril gospodično, da ne sme vsega govoriti, kar misli. Ko mu je učiteljica razjasnila, da ni pravilno slišal. Jo Je odhajajoč povabil, da naj pride drugi dan k njemu. Stražmojster je šel nato v drugo gostilno ter tam pravil, da ie učiteljica slavila padec Przemysla s klicem »Zivio«. Drugi dan si le sivar že premislil, ker je spoznal, da učiteljica ni nič kriva ter rekel svojemu tovarišu, da naj gospodično pošlje stran, če bi prišla v pisarno. O stvari pa je izvede« tudi župan Franc Drobnič, ki je bil učiteljici Kos sovražen. Zaradi njega ni dobila učiteljica drasinj?kc doklade, in sedaj je smatral, da je prišel čas, da jo uniči. Trikrat je prišel k orožniku ter mu grozil, da bo učiteljico naznanil. če tega on ne stori. Orožniški stražmojster Je na to podal ovadbo. Okrajni šolski nadzornik Je 12. aprila 1915. zaslišal 10 prič. Kljub temu pa, da so vse priče ugodno izpovedale za učiteljico, je bila 19. aprila suspendirana in aretirana. Oddali so jo na ljubljansko deželno sodišče, kjer jo je znani jetniški ravnatelj Rabitsch sprejel z besedami: Treba se je Vam ukvarjati z politiko. Zapomnite si, če ste nedolžni, boste sedeli 6 tednov, če pa ste krivi, celo večnost. Tudi deželnosodnl predsednik Elsner je vprašal gospodično pri viziti, zakaj je zaprta. In ko je odgovorila, da zaradi političnega prestopka, se je izrazil ta fini gospod: »Čudno, taka druhal«. Istočasno je bila v zaporu politično sumljiva Srbkinja, neka slušateljica medicine, ki Je bila mesece in mesece zaprta v samotnem zaporu, ker je bila rekla ravnatelju, da si prepoveduje, da bi jo psoval. Dne 7. maja se je ustavila preiskava proti gospodični Kos kot brezpredmetna. Kljub temu zasledovanju ni bilo konec. Celih 14 mesecev Je bila gospodična Kos v disciplinarni preiskavi ter je morala živeti ob 55 K. Prepričana, da se Ji povrne pridržana plača, je delala dolgove, da je mogla živeti. C. kr. deželni šolski svet v Ljubljani pa je razsodil proii gospodični, Izjavil sicer, da učiteljica nI kriva, da pa se ie ni korektno obnašala, ker je bilo mogoče dvomiti o njenem patrijotizmu. Pridržane plače ji niso izpiačaii In učiteljica ni imela poguma, da bi se pritožila na ministrstvo. Pozneje je zaprosila deželni šolski svet za to povračilo, prošnja pa je bila zavrnjena in učitcljica Kos je novembra 1916. vložila proti temu ugovor, do danes pa še ni dobila rešitve.
Shod brisM ljudstvo.
Minolo nedeljo se je vršil v Kojskem shod briskih županov in kmetovalcev. Shoda se je udeležilo nad 500 ljudi. Ce pomislimo, da so briske občine ie malo obljudene in da je bilo vreme zelo slabo, moramo reči, da je bila udeležba ogromna. Shod se je vršil v znamenju protesta na vlado, ki se za briško ljudstvo popolnoma nič ne zmeni, mu ne da ne živeža ne denarnih sredstev, ne semen, da bi si obdelalo zemljišča. Ogorčenje med zborovalci je bilo velikansko, števerjanski gerent g. Likar Je kot sklicatelj otvoril zborovanje in poročal o sestanku vseh županov Goriške dežele, o zahtevah, ki so jih stavili na vlado ter q tem, kar je vlada za nas storila, ali bolje rečeno, kako ni vlada za nas še ničesar storila. Ob pričetku vojne so oblasti pustile briško ljudstvo na domovih, dasi so vedele, da se bodo po vzhodnih Drdih bilemaj-
bolj krvave bitke, k! Jih pozne grozota svetovne vojne. Ni smeti pozabiti, da Je ljudstvo ob tej priliki služilo kot sredstvo za vojno zvijačo. Sovražnik je prišel nemoteno do števerjana, našel povsod ljudstvo doma ter zadel na prvi, toda odločni odpor šele pri Oslavju. Izgubil je glavo in ni se znal orijentirati. Mi se veselimo iz vsega srca, da se je našim odličnim vojskovodjem posrečilo tako izborno ukaniti sovražnika, in ponosni smo na to, da smo pri dosegi tega namena osebno sodelovali; saj tako neizmerno ljubimo svojo domovino in svoja Brda. Ko je domovina zahtevala od nas naše sinove in naše može, smo jih z veseljem dali; ko se Je od nas zahtevala živina in vozovi, nismo odrekli; ko so nas pustili par sto metrov oddaljene od Oslavja, — kraja, ki vsakogar prešinja z grozo, če ga Ie sliši imenovati, — smo ostali, dokler Je bilo treba, in potem zbežali v zapadna Brda, In veseli smo bili ter ganjeni do solz, ko nas Je naša slavna armada osvobodila sovražnikovih verig.
Toda, ko se nam sedaj odreka že pet mesecev vsaka podpora in ko so nas porinili tako daleč, da nam preti bolezen in smrt radi gladu, povzdignemo svoje glasove In se hočemo braniti kot ranjeni levi za svoje življenjske pravice. Odločno zahtevamo, da se nam nakaže begunska podpora in uredi aprovizaclja!
Ne bo pa škodilo, ako si Brici izprašamo vest in ugotovimo, ali nismo morda nekoliko tudi sami krivi, da se nam tako godi? Povsod vidimo, kako se ljudstvo organizira in skupno zahteva svoje pravice. Brici pa vlečemo vsak na svojo stran. Res Je, da se vlada prav nič ne ozira na nas, toda na tem smo nekaj tudi sami krivi. Strnimo svoje vrste, zdmžimo se, organizirajmo se! Saj smo vsi Brlel ene narodnosti! Saj imamo enake težnje! Nastopimo torej skupno In vlada nas bo slišala, nas mora slišati!
Govornik Je razložil resolucijo, ki so jo župani Ooriške dežele stavili na vlado, ter je predlagal, naj Jo zborovalci odobre v popolnem obsegu. Dalje Je naštel več gospodarskih zahtev, nanašajočih se na Brda, Jri se morajo sprejeti v resolucijo tega shoda. Konečno fe opozoril na potrebo, da se za Brda osnuje ljudsko tajništvo, ki bodi prideljeno kojščanskemu županstva In imej delokrog raztegnjen na vsa Brda.
C. g. Sedel, kojščanski župnik. Je razložil maj-niško deklaracijo. Govoril Je tako poljudno, tako lepo, da Je bilo ljudstvo vidno ginjeno. Krepko Je zavrnil vse očitke, ki nam lih radi te deklaracije mečejo v obraz Nerad In Ogrl, ter Je poučil ljudstvo, naj se nikar ne boji podpisati majniške do-klaracije.
NadnčitelJ g. UrbanCK le z vznesenim! besedami stavil lepoto naše zemlje in zaklinjal ljudstvo, naj niti pedi domače grude ne proda drugorodcem! Grajal Je zlasti postopanje naših oblasti, ki so celo državljanom drugih držav priznale begunsko podporo, ki pa nimajo za ubogo briško ljudstvo nobenega usmiljenja.
Zbor je na to sprejel obširno resolucijo, ki se odpošlje vladi, izvolil deputacijo, k! se poda k g. namestniku, da se potegne za zahteve briškega ljudstva, ter je — za slučaj, da bi tudi ta Intervencija pri gospodu namestniku ostala brezuspešna — sklenil, da predloži Njegovemu Veličanstvu spomenico, podpisano od vseh Bricev.
bodoče zadovoljiv. Da se izogne razliki, ki so obstajale doslej med cenami rib. ki jih Je dobavljala vojaška oblast, in onim?, ki jih je prodajala apro-vizacijska komisija sama, je aprovizacijska komisija dogovojno z vojaško oblastjo določila za vse blago enotne cene. Te enotne cene so se uvedle že včeraj in morski lipani (»cevoli«) so se prodajali brez razlike po K 3*60 kilogram. Kakor hitro bo mogoče tudi za druge ribe, ki pridejo na trg, določiti enotno ceno, se uvede enotna cena in se stvar naznani občinstvu z nabitki v ribji tržnici.
Aprovizidiilfe stvari.
GOVEDINA ZA NEIJHOVITE SLOJE.
Jutri, v soboto, se bo prodajala govedina ga ne-Imovite sloje proii preščipnjenju št 12 Izkaznice za nakup mesa in maščobe <z rdečo črto) in izročitvi izkaznice št. 27 (tudi s rdečo Crto) serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se more dobiti */» kg mesa. Prodaja se prične ob 7 zjutraj v naslednjih mesnicah:
Sinigagfta, Barko v! je 41, Puntar, Gretta di Sopra, Bin, Rojan 9,
Bone, uL Šalita d! Gretta 1* Trocca, uL Commerclale 3, Cavalleri, uL Poste 3,
Gatzalg. ul. Spiridione f,	,
Borgnolo, ul. Lazzareito vecchlo 82,
Vattovatz, ul. Giustinelli 5,	.
Vosak, ul. Cereria 3,
Purlani, ul. Orologio 4,
Rochelli, ul. Piazza Piccola 2,
Polacco, ul. Beccherle 47 {samo za Žide), (
Fabbro, ul. Marije Tereze 41,
Zadnik, P. S. Giovanni 6,	v
Polacco, ul. Torrente 30, '	^
Pinter, ul. Farneto 9,	i
Lenarduzzi, ul. Amalia 23,
Godigna, ul. Farneto 744,
Mornlg, ul. Acquedotto 17,
Pangoni, nI. Giulia 18,
Vattovatz, uL Giulia 17,
Penso, nI. Giulia 7,
Periatti, ul. Barriera vecchla 4,
lMicher, ul. Barriera vecchia 8,
Rizzian, P. Barriera vecchia l,
Jenco, ul. Istltuto 4,	^
Saffaro, ul. Istltuto 28,
Marussich, ul. Settefontane 331 (Rocol), , ^ Pozzi, ul. Settefontane 1,	, ,
Delavske zadruge, uL Settefontane, } Culot, ul. Giulianl 23, Cau, ul. S. Marco 34, Rizzian, ul. deli* Istria 1, Comisso, Campo S. Oiacomo 19, Collobig, Skedenj 231, Oatznig, Skedenj 138, »' Malusa, ul. Porini 13, Tellini, uL Rossetti 31, Rizzian, ul. deli' Istria 76.
CENE: v
Prednji deli z doklado .... po K 8*— kg.
Zadnji deli z doklado .... po K 8*80 kg.
KONJSKO MESO.
Danes se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah:
Švagel, nI. Giulia 31, Pantlni, nI. Barriera 27, Pontoni, trt. Fontana, Nordio, uL Boroevič 7, Misle), ul. S. M. Maggiore 2, Tedeschi, nI. Molin a vapore 4, Bencich, uL C. Colombo 1, Rossl, ul. Farnetto 3, Widmar, ul Industrla 5, Cusina, nI. Giulia 88, Lisiak, ul. Industria 8, Bergamasco, ul. Pane 8, Viskovich, ul. Giulia 25.
CENE:
Prednji deli z doklado ... po K 8*60 kg. Zadnji deli z doklado .... po K 9'20 kg..
CENE RIB V RIBJI TR2NICL Zadnje dni so dospele precej znatne količine rib na ribji trg, in npa se, da bo uspeh ribjega lova, ki ga uspešno pospešuje vojaška oblast, tudi v
f
4
Prodala kuriva.
Koks. 10 kg na rumene izkaznice. Novo mesto: št 761—880 (ob. št 5) 9. 3. nt S. Anastasio 9, (cena 20 vin. kg). — Nova mitnica: št. 1631 (ob. št 5) 9. 3. nI L. Ricci 4, (cena 20 v kg) Premog (iosslte). 20 kg na modre izkaznice. Sv. Jakob t št 948—962 (ob. št. 24) 9. 3. ul. Bergamasco 5, (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). — Vrdela : št. 183—475 (ob. št 16) 9. 3. ul Scoglietto 45, (cena 1 K 64 vin. za 10 kg).
Koks. t« kg na modre Izkaznice. Sv. Jakob: št 963—1145 (ob. št 24) 9. 3. u*. S. Marco 29, (cena 22 vin. kg).
Domene vestf.
KREKOVO SLAVJE V POLITE AMA ROSSETTI.
. Slavnemu občinstvu javljamo: Lože, sedeži v pritBčju in gradinate so vse razprodane. V soboto popoldne se bodo prodajali v veži Narodnedoma listki za stojišče in galerijo. Listki sc zaiffimtaio še danes od 4—o pop. Vse podrobnosti nazmrimo jutri v listu. Odbor.
O, te naše poŠte. G. državni poslanec dr. RyMf nam Je pisal z Dunaja neko pismo, datirano z dne 5. marca. O. posl. je bil Že tri dni v Trstu, pfsmo pa smo prejeli — včeraj. — Se bolj kričeč je nastopni slučaj. Karta, oddana dne 28. m. m. v Sežani, nam Je dospela tudi včeraj M Divne so te naše poštr.o-prometnc razmere zares I
Oprostitev za frontno službo nesposobnih ftčite-JJev. Kakor doznava c. kr. korespondenčni urad, je domobransko ministrstvo svoječasno naredbo glede splošne oprostitve za frontno službo nesnosr: -nega učiteljstva po nasvetu naučne uprave siaso-ri predkratkim Izdanega odloka razširilo v toliko, da se ne samo učitelistvo državnih, deželnih in občinskih zavodov, ki Je trajno nesposobno za frontno službo In je bilo spoznano sposobno samo za pomožno službo ter se nahaja v vojaški službi v zaledju In pripada moštvu, temveč tudi ono, k s ter o je bilo klasificirano kot za frontno službo spodobno s pristavkom »za stražno službo spo?obno« (izvid B), splošno do 15. julija 1918 provizoriČno oprošča. Pri teh oprostitvah, ki jih postane deležno samo ono nčiteljstvo, ki more dokazati z IfsM-nami, da Je napravilo državni učiteljski izpit in ie v posesti namestitvenega dekreta, se vpoSrcvato izjemoma tudi prostovoljci za čas vojne. Nasprotno pa se pripadniki rojstnih letnikov 189'J do 1394 ter za pomožno službo klasificirano, za prezenčno službo obvezano in končno oni, ki obiskujgio šolo za častniške asplrante ali se nahajajo v tečajih za četne računovodje ia vojaške uradnike, lie vštevajo v to splošno odredbo.
ProSnJe za vojaška oproščenja. Iz poslanskih krogov smo naprošent, da opozorimo vse tiste, K? se obračajo na poslance radi intervencije v prid vojaških oproščenj, naj se vsakikrat prej prepričajo, ali je bila prošnja za oproščen je že odposlana na ministrstvo. Dogaja se mnogokrat da intervenira poslanec, da dobiva na zadnje odgovor, da sploh ni še prišla nikaka prošnja na ministrstvo. Brez prošnje pa seveda tudi ni rešitve. Poslanec je torej Izgubil po nepotrebnem Čas in trud, a stranki ni pomagano. Ako možno, naj se tudi naznani poslancu številka tistega spisa, s katerim je bila prošnja na ministrstvo odposlana.
Od cenznme oMasti smo prejeli: »Št. 4'92/PI.
Trst, dne 5. marca 1918. — Uredništvu dnevnika »Edinost« v Trstu. V 5t 60. dnevnika »Edinost« z dne 5. 3. 1918. Je bil Crtan od politične cenzure članek »Interpelacija dr. Gregorčiča In tovarišev na skupno vlado	"	ker bi
objava iste oškodovala Interese vojevanja in vna-nje politike. Proti tej odločitvi je prost utok na c. kr. namestnlštveno predstojništvo, ki ga je predložiti tekom 14 dni, računši z dnem po vročitvi predstoječega odloka. — C. kr. dvorski svetnik in ravnatelj c. kr. policijskega ravnateljstva: Muh-kovec, L r.«
Dopusti za poljedelske protesfloniste. C. in kr.
vojno ministrstvo Je z odlokom št 5808/10 od 26. jan. t 1. odredilo, da se imajo za popravo in priredbo poljedelskega orodja v svrho pomladanskega obdelovanja dotičnim profesijonistom, kakor kolarjem, kovačem, ključavničarjem, kleparjem, sodarjem Itd. dovoliti dopusti, in Je vsa dotična poveljstva pooblastilo, da skrbe za kolikor mogoče obsežno možnost teh dopustov. Opozarjamo na to naše kmetovalce, da Je »Tržaška kmetijska družba« na razpolago za sestavljanje prošenj za take dopuste.
Kako — Gorica obnavlja? Domačim, oziroma civilno prebivalstvo sploh, ki bi se hotelo nastaniti v Gorici, ne dobi stanovanja, še manj pa živeža. Celo glavarstveni In drugi Javn! uradnik i. ki so se te dni vračali v Gorico, ne dob< £loveku primernega bivališča. Vse boljše, ali manj pokvarjene hiše so zasedene po vojaštvu, oziroma rezervirane za gg. častnike, ki so zaposleni na Dunaju, Gradcu ali bogslgavedl kje. Varstva nI nobenega, še manj discipline. Vojake, ujetnike In razne sumljive osebe nahajaš povsod in vsak čas. Devastiranje Ia požari so na dnevnem redn. Minoli teden le pogorela Mša ▼ Tržaški nlld št. 8, last lesnega trgovca KovaCa. Hišo, ki Je bila že deloma zopet popravljena In oddana prvotnemu namenu, je zasedlo vojaštvo. Ia sedaj Je pogorišče. — Kdo naj kaj popravlja v takih razmerah?
Poštni »avto« Gorlca-Postoina. Iz vipavske doline nam pišejo: Poštni avto Oorica-Postolna Je Še vedno begunec, ter oživa gostoljubje Jochmanovlh topol. Iz Ajdovščine v Oorico si ne upa; v Postojno pa vozi, kadar se mu Izljablja, oziroma, kadar hoče in kogar hoče voziti gosp. šofer Gan-gler. Kdor hoče biti tako srečen, da se bo vozil v Postojno, mora vsaj par dni prej moledovati za vozni listek. Ali brez napitnine, aH kaj »za pod zob«, navadno ne gre; sicer moral peš, čeprav bi bil prazen avto. Ako nisi dober, si nahruljen tako, da ne pozabiš tako izlepa nemške nadutosti. Kaj, ali še res ne bo reda pri vozni pošti Gorica-Po-stojna?!
C. kr. državna obrtna iola v Trsta, V ponedeljek dne 18. marca 1918. se otvorfta na c. kr. državni obrtni šoli v Trstu spedjalna tečaja za kotlarske kurjače 'u name strojne paznike. Ponk se vrši na
delavnike zvečer in v nedeljo zjutraj. Specijalni tečaj za kotlarske kurjače traja 4 mesece in oni za parne sirojne paznike pa 3 mesece. Vpisovanje se bo vršiin 14.. 15. in 16. marca od 9—-12 zjutraj v ravnateljstvu c. kr. državne obrtne šole v Trstu.
Uradniško mesto razpisujejo briska županstva za »Ljudsko tajništvo«, ki odpre svojo pisarno v Kojskem. S tem mestom spojeni dohodki se določajo na mesečnih 300 K. Prosilci, oziroma prosilke morajo priložiti prošnji dokaziia, da imajo primerno šolsko izobrazbo in vsaj polletno prakso v kakem uradu. Prošnje naj se do 15.-marca pošljejo na naslov: Ladislav Likar, gerent Steverianskega županstva v Steverjanu.
Sajenje sohičnfc. Izkustvo je pokazalo, da je r -jitev solnčnic zelo priporočljivo za pridelovanje dilnega olja in močnega krmila. DosedaJ izvršeni poskusi so pokazali, da ta rastlina dobro uspeva, da ne zahteva dosti truda In skrbi. Iz solnčničnega semena proizvajano olje skoraj dosega oljčno olje glede okusa in hralnilne vrednosti. Urad za ljudsko prehrano je za to uvedel posebno akcijo v svrho pospeševanja nasadov solnčnic. Poljedelci, ki se zavežejo, da bodo sadili solnčnlce, bi dobili seme brezplačno ter morajo sprejeto seme vse posaditi, nasade primemo gojiti in ves pridelek Izročiti uradu za ljudsko prehrano, njim pa ostanejo kolači, ki so dobro krmilo. Kakor odškodnino cobijo noijedelci za vsakih 100 kg oddanega semena 95% čistote takoj pc oddaji 10 kg jedilnega olja. To olje ne bo vračunieno v množino maščobe, nakazane po obstoječih določbah. Poljedelci, ki hočejo solr.Snic2 nasaditi, se morajo oglasiti pri pristojnem občinskem uradu do 15. t. m. Za to sprejema prijave tudi »Tržaška kmetijska družba v Trstu, Dunajska ulica 10/1, ki toplo priporoča tukajšnjim kmetovalcem, ki Imajo kaj zemljišča na razpolago, da uvedejo te nasade.
Rodbinska tragedija. Dne 31. januvarja t. 1. le bil Alojzij Pirjevec iz Orleka pri Sežani v Črnigori — umorjen. Opravljal je službo v družbi dveh drugih orožnikov. Napadla jih je neka tolpa, ki Je ob tej prilika umorila še nekega drusega orožnika. Pokojnik je bi! dober, razumen človek, odločen narodnjak in pristaš jugoslovanske ideje. Smrt moža je ženo njegovo tako pretresla, da ni delab drugega. r.eeo jokala. Ker je bila itak šibkega zdravja, je nesreča, ki jo je zadela, tako delo\;da na njeno duševno stanje, da si je svojo in svojih otročičev j usodo slikala črno, jako obupno. Dne 28. m. m. so jo na^'i — obešeno. Dve žrtvi te nesrečne vojne. Trije otročiči so osiroteli. Plaho gledajo na jokajoče vasčrne, ker ie umejo še. kaj jih ie zadelo. Najhujša pa 'e nesreča za hromega otročiča, ki ! ne more lirdiii, temveč se le plaz? po tleh po vseh j št?rih. Z nesrečno rnrtcrjo sc pokopali tudi srečo te!r s*"rot. Oče pn trohni tam daleč v Crnigori.
=Soko! pri Sv. Jakobu« naznania, da se bo vršila nrijava deškega naraščaja v soboto, 9. t. m., od 2 do 3 pop. v društvenem lokalu v ul. iMontecchl št. 2. Telovadne ure za deški naraščaj bodo v nedeljah dorolrnc in sicer: za nižji oddelek od 10 do 11 in višji oddelek od 11 do 12. Sprejemajo se samo učenci od IH. ra?.r. nadalje sitino oni, katerih starši podpišejo pristopno izjavo z dovoljenjem. — V nedelio, 10. t. m. odpade telovadba rad? Krekovega F'nvin,
zesi3Vii2"iicn. v «obotc, 9. t. m., se bodo od 914 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi razne zapadle i\» asotenesti, zastavljene meseca majnika leta 1017. na razne prejšnje številke serije 141.
»Goriško kmetijsko dr-.ištvoc se je preselilo s 1. t in. iz Ajdovščine v Oorico. Društveni nrad Je otvorilo začasno v tillci Morelli Št. 40. !. nadstr.
Glasebac icla Giash^ue Matice. Danes ni ponka.
Šolsko vodstvo.
PROSIMO	JFNFGA PENILA IN
KHP Z 4 NASE UBOGE RANJENCE. — NA.! SE V »NARODNI DOM«.
DAROVI.
—	Na notico, poslano uredništvu »Edinost« dne 6. t. m., po g. Karabaichu, darujejo v njegovo »čast in slavo« moški podružnici Ci\lD: Antonija vč. Gregorič K 10, Marica Primožič K 6, Olga Primožič K 4, Marija Debemardi K 1. Denar hrani uprava.
—	Družina Sterpar pri Sv. Ivanu, za slovensko šolo v mestnem okraju sv. Vida K 10. — Daner hrani uprava.
mm	IS	ocimsf	
pr zoe hrastove J»kob Pollak. trGasni tr* 7. ^			
f*lt~X1.| za barvanje blaga bo prodajajo t pro ril!*!!] dajalnici gramofonov Helvetia. Ulica Barriera It. 19. 1Č99			
Sodna tiRKSt drevje izbrale Trut Ko riTim (Goriško)'		•	• kraike cepljene na kotno, 1 • jablane, Crešoje in drago •	prodaja Josip ntrekelj v 8149	
r
GAMBRMUS
1 vsaki ve<er { ob 9Y,
velika mm predstava.
Entnhnrtf Anton Jerktt posilile t rrojecn eteijeK rUIUgrUl t Trstu. VU deli« Post« »t lO 40
sode kupujem v vsaki množini. PliCam j.o rajvišjih danaSojih cenah ZniderSlč Opčine št. 45f5.	1877
Vinske
Vreče
v$ake vrste kupuje B&bič Frane. Moli do grande JO.	1893
HfffD!	trZoxrec če nikal (Istra) Irap1
IlUlbl £l4l\Uyll katero-ibodi mn ^žiro žvep la drobno mletega, najraje iioiuunja, za žveplaaje trt. ter gobi-e za cepljenje trt.	3143
IVV
(Slc;:acn nll Hrvata)
ki bi obenem opravljal službo hišnika. Imel bi prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Plača po dogovoru. — Ponudbe na: Franc Dolenc trgovina z lesom, v Stari Loki, porta Škofjaloka. Gorenjsko-
x mzzn
mt - Via Stadion 10 - Trsi
Odprt od 8'2 z»efe?MPl
Vstopnina K Z
TM in hossumna društvo
ki reflektirajo na jamčeno pravi pralni prašek, torej na sredstvo,, ki je v pravem pomenu besede nadomestilo mila, naj se tukoj obrnejo na spodaj navedeni naslov. V zalogi imam le še 2 vagona tega praška. Izpod 1000 kg se ne oddala ali le v posameznih slučajih EDVARD LACKNER, agentura Celje Roseggerring 7, II.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J- Čerm&k
v Trstu, tulca Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje robov brez bo* leftin. — Plombiranje.]
~~ OM&TNE ZOBJE ~~
Dnevnik „Edinosr v Trstu
)• isdai ia mftlciil o«il*laj» knjig«
i. »VOdlift«« Spi&al i. i. Cooptr. — CeiiA K ia
3.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOL* STEGA«. — Cena 60 vin. »KAZAKI«. Spisal L. S. Tolstoj. Poslovenil Josip Kuaiiič. — Cena K 1.6Q.
4.	»PR ^A UUHEZLN«. Spisal L Sjergje-vič Turgjenjcv. Poslovenil dr. Gustavi Gregorin. — Cena I K.
5.	»POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtia. PoslovP. — Cena 80 viu,
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno oastirsko pismo v pouk sIuV. ljudstvu.) — Cena 80 vki. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Sjnsal Ksa-ver ^andor - Ojalski. Prevel F. Orel, Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K a
11.	»VITEZ IZ RDFCE HlSE«. (Le Che-valier de Maison rouge.) Roman in Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
JADRANSKA BANKA
Trst Via Cflssa dl Risparim štev. 5 (Listao mm)
Kapital In rezerva K 13.200.000.— RiliAlk«: Dunaj Tegethofstrasge 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, M< jv.ć,
Opatija, Split, Šljenih, Zadar.
Vlog« m knjižica 3 \ % Vloga na HnlKice
od d«eva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plalije banka od ojega Obrestovanje vlog ga tekočem in žiro-rtUirnu po dogovoru. Akreditivi ček! in nakaznice n i vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje ta prodaja: vrednostne papirje, rente obligacije. zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladi Člh. - Safe Deoosits. — Prod tja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni teeubi, revizija žrebanja »rečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rem^ours
krediti. — Borzna m ročila.--Lnkaso.--Menjalnica — — Efkomptrnenic
Telefoni: 1463» 1793 In 2666.	Brzojavi: JADRANSKA
od O do t popoldne =====