GLAS NARODA TELEFON: CHELSEA 3178 NO. 27«. — ŠTEV. 276. 11st: slovenskih idelavcev vAmerikL Entered as leew< Gam Matter, September 21, Wi, >t the Fort Office »t New York. N. Y, wader Act sf r—iji— ef Mirfl 1. ITT t The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays y and legal Holidays. 75,000 Readers. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 24, 1930. — PONDELJEK, 24. NOVEMBRA 1930 TELEFON: CHKLSRA WIS VOLUME IUVUL — LETNIK AHVUi DELAVSKA ZVEZA ZA ODPRAVO 18. AMENDMENT TRIMIUJ0NSKA ORGANIZACIJA BO PREDLOŽILA 1. DECEMBRA KONGRESU SVOJE ZAHTEVE Nova organizacija ima svoje člane po vseh delih Združenih držav. — V Washingtonu je vodstvo. Z odpravo prohibicije bi takoj dobilo poldrugi milijon nezaposlenih delo. — Ce ne bo dobila Wickershamova komisija nadaljnih Vsot, se bo morala raziti. Predsednik Delavske Federacije v državi New York, John Sullivan, je izjavil, da se je ustanovila delavska organizacija, ki ima nad tri milijone čla-jnov po vseh delih dežele. Njeno vodstvo se nahaja v Washingtonu in se i-menuje National Labor Legislative Committee for Amendment of the Volstead Act". V imenu je izražen tudi cilj organizacije, namreč izprememba prohibicijske postave. Tozadevna zahteva bo predložena kongresu, ko se bo sestal h kratkemu zasedanju dne I. decembra. Upravni tajnik je že imenovan, dočim bodo te dni strokovne zveze izvolile delegate, ki se bodo sestali v zveznem glavnem mestu ter skušali prodreti s svojimi zahtevami. Mr. Sullivan je izjavil, da bo 4 National Labor Legislative Committee uvedel po vseh Združenih državah obširno agitacijo ter predložil dne 1. dec. kongresu svoj program, kako bi bilo mogoče odpraviti osemnajsti amendment, oziroma modificirati suhaške postave . Po mnenju Sullivana ne more ta zahteva zadeti na gluha ušesa. Komitej je prepričan, da bi z odpravo prohibicije dobil o takoj najmanj poldrugi milijon brezpselnih delo, kar bi v veliki meri pospešilo povratek pros- peritete. Nova organizacija je bila ustanovljena na tajnem sestanku predsednikov različnih mednarodnih delavskih organizacij in predsednikov državnih in krajevnih strokovnih organizacij. V nji so praktično zastopane vse strokovne organizacije te dežele. Newyorski republikanski kongresnik La Guard-dia je izjavil: — Ako ne bo Wickershamova komisija predložila kongresu nikakih konstruktivnih priporočil, bo treba glasovati, naj se ji ne da na razpolago nobenega denarja več. V tem slučaju bi ponehalo njeno delovanje samo od sebe. Dne 6. decembra se bodo v New \orku vršile skušnje za nove prohibicijske uradnike. Dosedaj je proglašenih skoro šest tisoč kandidatov. ZA BOLJŠE DELAVSKE POSTAVE Delavska Federacija v Pennsylvaniji bo predložila napreden p r o -gram glede delavstva. PHILADELPHIA, Pa., 22. nov. — Organizirani delavci Pennsylvanije bodo predložili zakonodaji v tej se-ziji napreden program, v k-a-terem bodo zahtevali predvsem omejitev ustavnih povelj, odprava "yellow i dog" kontraktov ter delovanja korakov v premogovni ter kovinasti j industriji. Nadalje bodo zahtevali: i Ureditev zavarovanja za starost, boljše delavske ter odškodn nske j postave in krajši delovnik za ženske j in otroke. To je cbjavil Fred Laut-jwasser. ki je član Delavske Federacije. Nadaje bodo zahtevali, naj se prepove kcntrakte med delodajalci ter delavci, v katerih je slednjim prepovedana pristopiti k unijam ali delavskim crganizacij'jum. Vsi ovaduhi bosov bi bili prisiljeni registrirati se kot taki. Ženske ter etroci, g.ari manj kot osemnajst let, naj bi delali samo po esem ur ira dan. Za manj kot osemnajstletne naj bi bosi predložili v vsakem slučaju vladne certifikate, kar je že sedaj postava, a ss kapitalisti le redkokdaj brigujo zanjo. Tudi mladoletni in oni. ki delajo na farmah bodo morali biti registrirani. čeprav so bili dosedaj izvzeti. Sleherni bi moral pohajati* šolo do šestnajstega letu. Glede odškodninske postave zahtevajo naj se uveljavi posebne sklade za poškodovane ter dvojno odškdnino za poškodovane otroke, ki so bili nepostavno nameščeni. Nadalje zahtevajo neomejeno zdravniško pomoč tsr oskrbo v bolnici. Tedenska odškodnina naj bo zvišana od $16 na $20. VELIK VIHAR V FRANCIJI Deževje in viharji po severnem delu Francije in Angliji. — Trije ribiči utonili. — Poplava v Walesu. ta povzročila veliko škodo. V Lis-,£ieux so vse ceste preplavljene. PONSELtLHELI, Wales, 22. nov. — i P&lja. in ceste v severnem delu j Walesa so preplavljene. Proti večeru je nastal itako grozen vihar, da iso se hiše majale v temeljih in da so se ljudje bali. da se bodo porušile nad njimi. PARIZ, Francija, 23. novembra. — Danes mak> po polnoči se je pojavil nad P a risom grozen vihar. Iz vseh delov mešata prihajajo poročila, da je o peta, ki je padala s streh, poškodovala, dosti ljudi. Vihar it je plavil ba4 ob času, ko ao ljudje prihajali iz gledališč. Poiakau ao asa velja v kavarnah, ki ao blie la draguljev v vrednosti nekako $30,000. NAJNOVEJŠA ITALIJANSKA NESRAMNOST | BEOGRAD, Jugoslavija, 22. nov. ,Iz Zadra poročajo, da je napovedal prefekt 3000 tamošnjim Jugoslovanom, ki še niso italijanski državljani in ki nočejo izdajati za Italijane, ;naj zapuste Zader do 31. decembru. Njihovo lastnino bo vlada za-j plenila. LEVINE SE JE OBRNIL NA AMERIŠKE OBLASTI » _ WASHINGTON, D. C., 22. nov. — Državni department objavlja, da so se odvetniki Charlesa K. Levina, ki ije zaprt na Dunaju zaradi poskuše-nega ponarejanja denarja, obrnili ^na tamošnje -ameriško poslaništvo in prosili za izpričevalo, da ni bil Levine v Združenih državah nikdar kaznovan. Državni department je izročil tozadevno prošnjo jostične-mu departmentu in governerju države New York, Rooseveitu. ČEVLJI ZA BREZPOSELNE Slika Je bila vzeta v newyorskem policijskem glavnem deli policija nezaposlenim čevlje. stanu, kjer LITVINOV JE ŽE SIT ŽENEVSKIH RAZPRAV ŽENEVA, Švica, 23. novembra. — Iz zanesljivega vira se je Izvedelo, da bo Maksim Litvinov, načelnik sovjetske delegacije, na pripravljalni razorožitveni kox ferenci, v pondeljek odpotoval od tukaj. Njegovo mesto bo prevzel An atole Luna carski. SPRINGFIELD, Muss. 22. novembra. — Petinštirldesetletnega px-nika z dragulji, Nathana Sachsa, so našli danes popoldne umorjenega v njegovi sobi. Umorili so ga v hotelu Charles banditi, ki so pobegnili z demanti ter cL-j-gimi kamni v vrednzsti 30 tisoč dolarjev. Truplo Sachsa -o našli v kopalni sobi nekako eno uro po za vr še nem umoru. Policija išče dva moža, ki sr.a zapustila hotel malo pj izvršen ju u-mora. Gostje opisujejo moiu kot stara nekako 35 let. Poudarjajo, da je bilo opaziti na ovratniku enega sledove krvi. Sachs, kojega newyorški naslov je na Maiden Lane, je dospel v hotel šele prejšnjega dne. Po izpovedi nekega odjemalca, ki ga je obiskal tekom popoldneva, je imel Sachs dragoceno zbirko safir-jev, biserov ter nevdelanih deman-tov, ki so bili vredni več kot $30,000. To zbirko pa pogrešajo, vs led tega je jasno, da gre za roparski umor. Truplo je našla hotelska usluz-* benka Mary MacDonald. V žepu žrtve so našli denar in dve žepni uri nedotaknjeni. Očividno je bil Sachs pobit na tla, predno so ga ustrelili. Soglasno z zadnjimi poročili, so našli hotelski uslužbenci v dese'em nadstropju, kjer je stanoval, raztresenih 41 demantov. PREDSEDNIK CERR0 STVORU NOV KABINET Delavski nemiri so do-vedli do odstopa ministra. — Vojaštvo v Talari. — Novi kandidat bo pod vplivom ameriških kapitalistov. LIMA. Peru, 22. novembra. — Kot se je izvedelo danes, so odstopili ministri kabineta, ki je bil ustanovljen pod vodstom provizoričnegu nredsednika £*.mcheza Cerra po str-moglavljenju vlade Leguije. Ministri so odstopili radi svoje pili tike napram inozemskim interesom, posebno pa ameriškim. Minis.ri so objavili, da je sc-daj čas razpusti vojaški kabinet ter vrniti v>ado civilistom. Izvedelo se je. da se je branil minister za notranje zadeve. Jimenez, zastopati interese ameriških kapi-taliaicv na stroške peruvijskih delavcev v Cerro de Pešca okraju. Ko so včeiuj izbruhnili novi nemiri v Taiara okraju, kjer pridobivajo petrolej inozemci, je prišlo do krize, ker niso hoteli ministri izdati nobene odredbe proti inozem-cem. Medtem so dospele v pKrolejski okraj vladne čete, da ustrahujejo dehivce, ki štejejo nekako 7000 mož ter pr&te*s stavko. Danes je sestavil Cerro nov kabinet, ki bo bolj dovzeten za njegove želje ter bolj udan poveljem ameriških kapitalistov. VAŽNI DOKUMENTI _SO IZGINILI! PARIZ, Francija, 22. novembra. Danes je izzvala v zbornici veliko senzacijo vest, da je neznanokam izginila listnica finančnega ministra Reynauda, v kateri so se nahajali j ako važni dokumenti. RUSKO ŽITO ZA RUSIJO LONDON, Anglij-a, 23. novembra. Daily Telegraph poroča, da je Rusija poslala zadnji teden v Anglijo nad šest milijonov bušijev pšenice. Na dal j ne pošiljat ve bodo sledile še pred Božičem. VELIK POTRESJf ALBANIJI TIRANA, Albanija, 23. novembra. V okolici Valone ob Jadranskem morju je uničil močan potres sedem vasi. Petdeset oseb je b:lo usmrče-nih, nad dvesto pa ranjenih. Dva tisoč ljudi je brze strehe. Potres je trajal dvajsa: sekund. PROTIVERSKA GONJA BOLJŠEVIKOV LENINGRAD, Rusija, 20. novembra. — Katedralo sv. Izaka, ki je bila ena najslavnejših, teatedral v Ru siji, je dala sovjetska vlada izpre-meniti v proti verski muzej. Tam, kjer je bil prej glavni oltar, je sedaj velika platnena stena, na kateri kažejo proti verske slike. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naia nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi J encer točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! »jrejmejo toraj denar doma, brez zamud* Časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posamenilki v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev na^n je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir. V Jugoslavijo Din 500 .......................... S 9.40 1000 _______________________$ 18.60 2000_____________________S 37.00 2500 —___________________ S 46.25 5000 _____________________ S 91.50 10,000..............................$181.80 V Italijo Lir 100_____I 5.75 200 ___$11.30 200---216.80 500 i_____521.40 1000 »54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6—. —e '■ , ■ ............■ ■ "■' .T TTTrjssaa——g— Za teplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi-lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. Najns nakazila izvršujemo po Cable Letter n pristojbine ?f em>h sakser state BANK m COtlUKDf STREET NSW XOW, 8u 2 Telephone Barclay 0380 — 0381 too*- rNtjteiji slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za vse leto ... $€.00 i g Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto . $7.00 U I Za inozemstvo celo leto $7.00 J »»ur KEW YORK, MONDAY, NOYEMB-ER U, ISM v 0M liBQHl ILOVBR MILT MD. B. A ■»■ | . IBM !!■ I j Peter Zgaga egiptovske homatije | "glas naroda" ""] Owned and Published by SlOmrc PUBLISHING COMPANY ______________^ (A Corporation) SYazik Sasser, PrMtd^ut L. Bcocdlk, Tms. Place of business of tbe corpw rtlon and addresses of above officers: lit W. Ilih Street, Bt—t* of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" 150-Za pol leta ..............................43-50 __________S ub«crlpUoa_Yearly 00._ Advertisement on Agreement. _"Ola* Naroda" Izhaja vsaki dan izvsemži nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po&Uauti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", «16 W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea SS78 1 , ANGLIJA IN INDIJA _ i i Ko se lx> lo4-ila skupna j»ot. po kateri stopata Anglija 1 in Indija, se bo približal ta največji imperij vseh časov J najtežji krizi v svoji zgodovini. i Angleški dotniniji so /.<• dobili popolno ena k oprav- j nost z materinsko deželo, ki bo v bodočnosti zavzemala s rama le dominijski štatns. a Vsledtega bodo Kanada, Irska in drugi deli angleškega imperija tako neodvisni kot so Združene države. ! Kot vse kaže, mora dobiti Indija dominijski status ali bo pa izbruhnila revolucijo v nji. Že dolga leta Anglija le s težavo kroti Indijo, (ločim ,;e začela zadnjo pomlad odprta revolt a dvigati svojo pre- i tečo glavo. 1 V Londonu, kjer zboruje augleško-iudijska konfe- K rencn, zahtevajo vsi zastopniki Indije, brez izjeme, dominijski status. 1 ii Edina razlika v zahtevali indijskih domačinov jejj stopnja zahtevane indijske neodvisnosti. j* Indijci in inoslimani. vladujoči princi in navadni M ljudje, vztrajajo trdno pri svoji zahtevi, da mora biti ko-1 5hh» sedanjega stanja/ 1 ] Po mnenju konservativnih prineev l>i enakopravnost ji z dominiji zadostovala, drugi pa prerokujejo, da bo tekla\\ kri v potokih, če ne dobi Indija popolne suverene vlade.; Si Bistroumni Angleži pravijo, da je Anglija izgubila i že dva svoja imperija, vsled česar naj dobro premisli ! ]»redno izgubi še tretjega. Amerika je bila prvi angleški kolonijalni imperij, ki j se je odcepil od Anglije. Sledila je Kanada z drugimi do- j iuiuiji. Zdaj je pa Indija na vrsti. (1etrti angleški imperij * je raztresen po vsem svetu. N ivzlic temu pa meri nad tri milijone kvadratnih milj, večji je kot so Združene države in ima istotolikoj prebivalcev kot Združene države. i Četrti angleški imperij tvorijo: Angleška Vzhodna j \frika, Angleška Zapadna Afrika, Angleški Sudan, Ko-' dezija in drugi teritoriji v Afriki. V Ameriki je razen Kanade Nova Fuhdlandija. Ha-! iiamsko otočje, angleška Zapadna Indija. Angleški Honduras, Guiana in Falkland otočje. Nadalje ima Anglija še drugo puset v Oceaniji, v , Vzhodnji Indiji, pri Hongkongu in drugod. * To je še nerazvit imperij, ki čaka angleške pomoči, tla se prične razcvitati. Producirati zamore naj razno vrst ne jše stvari ter preskrbeti Angleže z zadostnimi surovinami, docim bo nudilo naglo naraščujoče prebivalstvo nov in dcJbičkaiioscn trg za angleško blago. GROZNA RODBINSKA TRAGEDIJA Te dni pretresla vaajco Kalinov : na Ce*taalova*tem vest o grozni i rodbinski tragediji. Mlad, ljubo- i t u men modi J« v za&lepljenocU aa- j davil svoje štiri otroke, ustrelil , »no bi nevarno ranil v samotno-rtlneoa namenu še sebe. P redno je namero revolver nase, je hotel u-streUU fte aoseda. kar ae mu pa ni poarefcilo. j Petkratni morilec je ttletni zidar Piderman. tro6i brezplačen pouk, ki se žele nauči- j ti angleški ln hočejo postati dr- j žavljani Združenih držav. O&.astu j se za pojasnila v ljudski Soli štv : 12? East 41. cesta v petek zjutraj; od IS. de 12., utbt ttv. SOS, aH pa v tM»nrirf.t*»fc In «rrrin »»h 3. do 5.. ui- j »fc IM RAD BI I7.VEDEL za naslov svojih dveh bratov PETER in ANDREJ TUSAR. Prosim cenjene rojake, če j kdo kaj ve ; njima, kj? sra bila' med vojno ali sjjloh k?.ke podrobnosti, da mi javi, za k-ar tem zelo hvaležen in dam $5.00 nagrade, j Joe Tusar. 3111 Carrol Ave.. Cleveland. Ohio. 16x 24—1> BLAZNHCOVE pratike za leto 1B31 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI koledar za leto 1931 JE IZŠEL Letos jfe posebno zanimiv CENA 50CENTQV zastopnike prosimo, naj takoj javlja, kolike Pratlk in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA ' GLAS NARODA" 211 mfTU SltOT N1W TOU, N. f. —^ ...... __ Dopisi. FarreH-Sharon, Pa. i Zopet je ena tanka zaprla vra.a v naši naselbini. To je takozvana Dollar Title Bank, ki pekazaje1 $171.000 primanjkljaja. Slovenci so! zopet prizadeti. Bančni blagajnik je j špekulira na borzi in je zapravil o- j menjeno vse tj. Slovenci še nismo pczaoiii People bar.Ke, ki je zsprrla vrata pred poldrugim letom. Takrat eo bili Slovenci prizadeti v veliki večini, sedaj pa niso v velikem števili, nekaj jih je pa le. Človek ne j ve, ali bo zaupal banki, ali bi imel doma. I, no sedaj sd že republikanci preskrbeli, da ne bomo imeli nič za v banke. Blagajnik prepadle banke je ped varščino sto tisoč dolarjev, ki pa jih ni nobeden položil, j Veselico sl-abih čascv priredi Slovenski dom dne 29. novembra v korist blagajni. Vstopnina je jako mala, za to pridite vsi. Delavski položaj je tukaj že dve leti popolnoma p:-d ničlo. Revščina in siromaštvo se kaže na vseh kiu-jih. Dobrodelne organizacije nimajo denarja, da bi naisičevale lačne. Koliko časa bedo ljudje še presedali z slona na osla? Enkrat bo pamet srečala tudi tiste, ki se nazivajo i lOO^c, ki jih je tako opevana pro-spsriteta tako dalež prigrala. da da so začeli predajati svoje pohištvo, da si kupijo kruha. V?em prijateljem se najlepše za- j hvaljujern. za darila in čestitke ob času moje sva:.be. Hvala vam vsem! j Frank Krjunar. , Cleveland, Ohio. I j Cenjeno uredništvo Glas Naroda! 1 Sprejel sem vaše obvestilo za naročnina. Oprostite mi, ker sem malo zaostal. Dela se ba bolj slaaj, pa «mi ni bilo mogoče prej. Tukajšnje .tovarne obratujejo s polovično paro, 2 da 3 dni na teden, jaz pa delam sama 14 ur na teden. Priloženo vam pošiljam znesek $3.60 za polletno naročnino in za Slovensko - Amerikanski Koiedar 1931, ker me juko zanima. Prosim, da mi ga takoj pošljete. Zdaj je zajčja sezona za lov, in lovcev je .več kakor zajcev. Slišal serr c^ rejaka czircnm lovca, da Imaje tudi zajci speed up sistem, da bolj tečejo kot so prejšnja leta! Pozdravljam vse naročnike in naročnice sirom Amerike in Kanude in Petra Zgage. Andy Sladic. CENJENIM ROJAKOM IN ROJAKINJAM. KI SE POSLUŽUJEJO NAŠE BANKE naxnanjamo, da smo zadnje dni od- | postali male koledarčke za leto 1931,' vsem, ki bivajo sirom Združenih! Držav in Kanade. Kdor omenjenega koledarčka ni prejel iz kateregakoli razloga, ga lahko dobi, ako nam pošlje svoj se- ; danji tovea naslov, ali ako zahteva pri naročilu denarne pošitjatve n' bližajoče se božične praznike, da naj. se potrdila za prejeti znesek prilo- ! ži tudi koledarček. SAKSER STATE BANK j rnrnmmmujm*IJMEI. .»'»»ayfe^niraii^f« (| |||| , ||||1||M . RAZVITJE ZASTAVE JUGO-SLOV. SOKOLA V NEW Y0RKU Jugc^lov; ;isla Sckol v New Yorku slavi vsako leto Dan Ujedinjenja jug:slcvan^kc:u naroda dne 1. decembra. Letos bc dvanajsta obletnica ';:ga zgodovinskega dne in iter bo cb tej pril.ki tudi razvitje Sokolove zastave, bo praznik dvojnega pomena. Slavnost se vrši dne 30. novembra v prostorih International Instituta. 341 Ea;:.. 17th Street. Zace-tsk 'zo treh popoldne. Zastavi bede botrovali prof. Mi-hajlo I. Pupin, dr. Ante Biankini in Frank Sakscr. Navzoča bereta tudi čeh*:slovaški in poljski generalni konzul, jugoslovanski generalni konzul Radoje Jankovič bo pa izročil dru:'j:vu visoko odlikovanje kralja Aleksandra v priznanje za prosvetno in :icr;dno delo. Proslave se bodo udeležili tudi zastopniki brat-rkih sckolskih in drugih organizacij. Nu programu sc tudf sokolske vaje. Po svečanosti bosta zakuska in ples. Vstopoiina prostovoljna. Jugoslovanski Sokol, New York. NEW YORK IN OKOLICA — POZOR! OGLEJTE SI "SELJAČKO BUNO . JRPD. priredi veliko zabavo s plesom in predstavo "Seljaška Buna", drama v petih dejanjih, napisal August Senca, v nedeljo 30. novembra 1930 v Narod. Budovi, 321-25 E. 73. ulica. New York. Vstopnina SI z garderobo: po predstavi samo za ples 50o. Začetek programa točno c'a 3. p-r-aldr.?. "Seljačka i?una" ni proizvod do-m šijije, nego je resničen dogodek iz življenja hrvatskih in slovenskih kmetev, za časa tl-čanstva. Nantopili bo tudi mešan pevski zbor omenjenega klubu, in tambu-raški zbor pod vodstvom g. I. Kuhar ca. Odbor. TRGOVINA JE DOBRA. D. W. May, predsednik May Radio & Television Corp. Distributors \ metropolitansksm New Yorku. New Jersey in Novi Angliji naznanja, da je zbor ravnateljev določil četrtletno dividend© petindvajseih centov (.25) za delnico, izplažljivo 15. novembra. Prjdaja v času do 31. oktobra 1930 je znašala $3,079,283 45 v primeri z ' $2,342,177.17 za isto razdobje leta 1929. Porast znaša $737,106.28. Od 1 avgusta do 31. oktdbra je znašala prodaja $1.844,105.49 v primeri z $1, 332,899.05 za isto razdobje leta 1929. Porast znaša $511,206.44. To je nadvse značilen napredek, ki dokazuje, kaj se da doseči z uspešnimi prodajnimi metodami ter oglaševanjem v listih. May Radio Television Corp. ima vse navadne delnice D. W. May Inc., v New Torku in Kevarku. N- J-, May Distributing Corp. v New Yorku; May Radio Corp., v Kewarku. N. J., May Distributors tnc., v Brstom, Mass. ter vse družbe, ki prodajajo Phil?c Radio add Television aparate v svojih izključnih teritorijih. Philcc Ku die tovarna V Philadelphia cbi-atuje s polno paro ter pro-dueira tš nekaj časa dnevno po 7000 aparatov. H V kratkem času bo začela draft« prodajali aparate «a televizijo. Pričakovati je, da bodo v bližnjih dneh prihajale zopet bolj vznemirljive vsti iz Egipta. Tam se je namreč izvršila dalekosežna notranja preuredba, ki mora do skrajnosti razburiti večinsko politično stran -ko in bržkone vso javnost. Dne 23. oktobra je ministrski predsednik Sidki paša v imenu kralja Fuada razglasil novo ustavo za Egipt in jo takoj uveljavil. Nova ustava se sicer oficijelno o-značuje samo kot modifikacija dosedanje ustave, ali dejansko gre za temeljito spremembo dosedanjih ustavnih določb in sicer ravno v najvažnejših točkah. Nova ustava omejuje aktivno volilno pravico na starost 25 let, volitve same pa preureja v indirektni sistem, pri čemer se za pasivno pravico volilnih mož ter poslancev zahteva primerno visoka davčna moč. Vrh tega ustava reducira število poslancev od dosedanjih 235 na 150. Število senatorjev od dosedanjih 132 na 100. Poglavitno pa je da bo zanaprej kralj imel pravico imenovati tri petine, dečim jih je sedaj imenoval le dve petine. S tem more v>ida potom senata preprečiti prav vse neljube sklepe poslanske zbornice. Zelo so važne tudi določbe glede zasedanja parlamenta in njegovih pravic, odgovornosti ministrov itd. Egipt ima svojo ustavo šele od 1. 1923., ko je Anglija priznala deželo za samostojno državo. Toda egiptska ustava ni imela sreče; v teku šestih let je bil egiptovski parlament petkrat razpuščen in končno je sedaj bistveno spremenjena ustava sama. Seveda je imel parlament neprijetno nalogo, da bi moral urediti z Anglijo one štiri sperne točke, ki so še ostale predmet hudih nesoglasij.Toda ekstrem-"rsonacijonalistična stranka vafd, ki si je pod vodstvom pokojnega Za-glul paše priborila absolutno večino v deželi odnesno v parlamentu. se ni hotela ukloniti angleškemu stališču, prihajala pa je večino hiijše navskrižje tudi s samim kraljem Fuadom. Posebno v zadnji dobi se je spor poostril, pri čemer pa je treba ugotoviti, da iz notranje-političnih vzrokov š e mnogo bolj nego iz vnanje-politič-nih. Kralj Fuad se je v vedno o-strejši borbi zoper vafdovce naslajal na liberalno, to je drugo najmočnejšo stra"!"1'"" v ^iptu: iz nje izhaja tudi sedanji ministrski predsednik Sidki paša. ki je izvedel državni udar. Ta politik je bil nekdaj sam hud nacionalist in je moral skupno z Zaglul pašo v eksil na Malto. Sedaj pa je izdelal novo ustavo, ki naj temeljito omeji moč in vpliv vafdovcev, zasigura kralju in vladi oblast v deželi zoper dosedanjo opozicijo in ki naj končno izvede pogodbo z Anglijo, kar pa je vendar samo stranskega pomena. Sprememba ustave in volilnega reda se je v Egiptu napovedovala že dolgo, da=i ne očitno. Opozicija je za ta primer napovedovala najhujši odpor, napovedovala, da bo napela vsi sile in uporabila prav vsa sredstva, da očuva staro ustavo. Sedaj je nastopil trenutek, ko se bo moralo pokazati, kaj zmore opozicija. Ali razpolaga s toliko dejansko silo, da bo prisilila vlado na umik, ali bo morala sama kapitulirati, to je udati se v usodo? Že prihodnji dnevi bodo dali odgovor na ta vprašanja. Za daleko-sežnost vladnega koraka je zna- čilno, da je nastopilo proti njemu celo vodstvo liberalne stranke, ki ' ji pripada Sidki paša. Celo njego- 1 vim lastnim pristašem se zdi potem takem, da gre vlada predaleč r s svojo spremembo ustave. Zato se r je tem bolj bati, da bodo nemiri 2 reakcija na ta vladni ukrep 1 Toda kak rezultat bi mogli nemiri imeti, je drugo vprašanje i Egiptovski nacijonalisti so že poskusili svojčas mctoilrziiV.ti ulico zoper vlado, a se jim je stvar popolnoma poneirečila. NI tedaj zelo 1 verjetno, da bi se jim v drugič bolje posrečilo. Zanimiv je odmev, ki je sprememba ustave izzvala v inozem- ; stvu, predvsem v Angliji, kjer so ! za dogodke v Egiptu še vedno najbolj občutljivi. Ker je v Angliji na : vladi delavska stranka, so bili e-glptovski vladni krogi gotovo sam : \ presenečeni, da so angleški listi z [ vladnimi vred zabeležili spremembo j ustave brez odpora in obsodbe in j celo z nekim dobrohotnim razume-1 vanjem. Pri tem ne gredo le . stališča, da se bo z reprezentanco. I ki jo bo Egipt dobil na podlagi no- j 1 ve ustave. Angiija mnego laž^e-i 1 i i sporazumela temveč bolj ali manj: j odkrito izjavljajo, ria je sedem le:; parlamentarnih peripetij dokazalo, da mase egiptovskega preblval-: stva še niso zrele za neomejeno de-' mokracijo. Ta pa je po mnenju an- ( gleških listov ustvarjala le dikta- i turo političnih voditeljev, dočim bo j nova restringirana ustava ustvarila podlago za razvoj prave in zdrave demokracije. ! j V enakem smislu komentirajo spremembo egiptovske ustave ita-l lijanski in francoski desničarski i listi, dočim se francoski levičarski listi, bržčas iz obzirnosti do Mac- * Donaldave vlade, vzdržujejo vsake 1 odločne sodbe. V splošnem pa ima' ■ Evropa sarna s seboj toliko skrbi,J i da nima časa in veselja se globlje ; ukvarjati s problemi narodov na! j drugih kontinentih. ;! —— j HARAK1R1 OBUPANEGA j ;! OČETA j Na eni glavnih ulic francoskega j " mesta Issy-les Moulineaux se je j " odigral te dni strahovit prizor. Po i ) ulici je korakal mož obupanega I '; obraza in že na zunaj se mu je 1 poznalo, da je tujec. Kar je poteg- j ^ j nil iz žepa dolg nož in si si raz-' paral z njim trebuh. Ves okrvav- I ? ljen se je zgrudil, toda bil je še * toliko pri močeh, da je pobral de-'. bel kamen in sg udaril večkrat po glavi. 1 j Harakiri je način samomora med "; orijentalskkmi narodi, zlasti med * Japonci. Zato so oblasti takoj dom-1 nevale. da gre za tujca iz orijenta. " In res so spoznale v njem armenskega trgovca s preprogami. Vzrok 1 obupnega dejanja je bila nedav-1 na smrt njegovega sina-eclinca. 1 Težko ranjenega Armenca so pre-' peljali v bolaicc. kjer je pa kmalu j ) umrl. # T KJE JE .MOJ SVAK } <■ JOHN KORD2SH. doma je iz j '. Hr.tu pri Loškem potoku. V Ame-riki biva blizu 20 let. Zadnja 4 le-| -ta se ni več oglasi!, zato prosim ! rojake če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali naj se sam javi. "j Marija Kreitz, 181 Floyd Street, "] Brooklyn, N. Y. (4x 21—25) Associated Press poroča iz liuka-rešlt, da se je 2ačel osemletni romunski princ Mihael de "a elit L Že sdaj tehta tri funte več kot bi moral. Ja Baikun ima vedno nove križe Ln težave. Rojak se je zelo bal vožnje po zz-Itzn.ci in po mc.'ju. Čital je že o ore2. evilnih nesrečah. k. so zah.evale na stotine in >tctine člcveiiih žrtev. Kad?r je bil pa prisiljen voziti sc. se je v slra-hu tolažil: — Upam. da se ml ne bo nii price.ilo. Saj sem v božjih rokah. K a so ga neke: vprašali, ce bi se z a crop lanom dvignil v zrak, je odvrnil, da za vc5 sve: ne. - Zakaj pa ne? Saj vožnja po zraku nI vsi take nevarna — so mu prigovarjali. — Vem da ne. Tcda v zraku bi bil malo preveč v božjih rekah. — Ja. je pr.povedovai rojak, — d:sti srm si prizadeval, da sem naučil .vejo ženo 'oinc.:i. N-vučil sem jo pa vendarle. Pri nas je vsak ve:?r i:::nc cb ščitih večerja na mizi. Točno cb ie^tlh. vam pravim. - Kaj pa. če se nekoliko zakasniš ln prideš.četrt pre prep-ziio domov? — so ga vpra vali. — V tem .-lučaju pa ve-ierje ne ,dobim 1 x V nekem starekrajskem list-a serr čital sledeči cglas Preklic. Tcmpotcm prekliculem vse, kai sem govoril c go;pe Mariji Žcnta vdovi in po>cLn'ci na Dobračevi j Ker je b"la temna noč in o* ni do-j bro videlo, je res megeče, tla n ni bil Anten Tc-pkovec, pač pa kd( drugi. Ivan Besednjak. Dobra če va h. if.. 7. * i V aw.rijski armadi so bili feld vebljl ljudje posebne sor;c. 1 Če ?a bili splch ljudje, je vpra i sanje. Nekateri sc bili znani oo svoj . J-;truninCjti in neotesanosti, nek-i I teri pa po drugih čudnih lastnostih Nekcč je dobil regiment brzojav i ko. da je infanteriatu Sedlarju oč umrl. Stctnik je naročil feldvtblju, na žalostno novico prizanesljivo '.'po roji. — Povejte mu po ovinkih. — mi je naročil, — potem ga pa po-toki žite. Feldvebelj je pozval infanterist; !Sedlarja k sebi in mu rekel: — Oče ti je umrl. Sedlar je prebledel in za.^.okai: — Za božjo voljo! — In mati .ludi, — je nadaljeva feldvebelj. — Ooca — je zajekul ubogi Infan ! teri;t. — In sestra ti je tudi umrla, p; j hiša ti je zgorela. Infanterist Sedlar se je onesvesti! Ko so ga spravili k zavesu. mi I je rekel feldvebelj smeje. — Ah. saj ni tako hudo, saj sen se le norca delal. Le potolaži s* Tvoj-a mati je živa in zdrava. Tvoj; sestra tudi. I11 hiša ti ni zgorela Same oče ti je umrl. & Policist je z motornim koleson dohitel mlado avtomobilistko. — Gospodična — ji je rekel, -vi ste vozili z naglico sedemdesetU milj na uro. — Sedemdeset milj na ura? — s je začudila in se veselo zasmejala — Šele včeraj sem se aacela učii voziti, danes pa že vozim z naglic sedemedesetih milj na uro. Ali ni t dober napredek? * Učitelj je z velikimi težavami vli val modrost v g ta ve malih pa glav cev. Toda ni in ni jim mogel dopove dati, da sta dve in ena (tri. Slednji se je pes luži 1 primera. — No, — je rekel, — pri vas do ma sta dva ctroka. In če štorklji še tretjega prinese ... — Potem ne moremo pomagati, - se je cgl-asil paglavec. * Prijatelja sta se pogovarjala. Go vorila sta vsak o svoji ženi. F-a pravi prvi: • — Jaz in mi>ja žena sva eno. Drugi nekoliko pomisli tn reče': — Jaz in moja žena sva pa de set. — Kako misliš, deset? — I, tako. Ona 1, jaz pa 0. Delegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so 11a letni konvenciji v New Orleansu ugotoviliT da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1D31 znatno izboljšale in da bodo leta 3932 normalne. Nc ^lede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najbofljša pombč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnosti. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Dp. je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakskr State Bank Cortlattdt Street NEW toss; N. T. m t AM. * A u & » yt... KRATKA DNEVNA ZGODBA NEW KOEI, MONDAY, NOVEMBER 24, »3> mogar blotmu n, > ^ji. Naj bo vesel Božič Iz dolge vrste preteklih let v bančnem po- i slovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas : uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo u ver jeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim i denarnim darilom za Božične Praznike. j Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma i pripravljeni za točno izvršitev vseh naro- \ čil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat- ■ v ami, da nam bo mogoče nakazane zneske • dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank j 82 Cortlandt Street j New York. N. Y. MIRIAM HARRY: POLUTANKA Imenovala se je Angelika Evfro-zima ln je bila ljubica nekega na-' sega tovariša. ki je bil bogatejši cd nas. fin človek in delikaten. ne-' kaliko poet, a preveč občutljiv in' *na!> prenapet od večnega zaviti-' v an j a opija — je pripovedoval v kroiiu svojih prijateljev gospod DalvUie. nameščenec zunanjega mi- , nistrstva, ki se Je bil pred kratkim vrnil na Francosko z Kočinčine, in je nadaljeval Odveč bi bilo omeniti, da ga Je Angelika Evfrozima prečesto vara-j la. On je to sumil, a je kazal popolno brezbnžrtost. češ. da mož nagega plemena ne more ljubiti rumene ženske, poleg tega pa da ljubosumnost ne prilega vzviše- : nemu duhu. A v resnici menim, da jo je zelo ljubil tn da je trpel radi njene ne-, zvestobe Kajti ta polutanka. hči Portugalca in Anamitke. je bilo prr krasno bitje, polno vsakovrstnih naslad, strasti in brezvestnosti. —. Zdelo se Je kakor ena tistih sanj, ki se r>dijo v prekletem dimu opi-j }a. Fort in. tako se je imenoval naš tovariš, me je večkrat povabil k M.....; ceb. na opij. In čeprav nisem bil vne. za bolj ali manj poetična fantaziranja. vendar sem čutil brezmejno slast, ko sem sledil panter--kim stopinjam tiste polutanke, ko tem g!edal kako se ziblje v bokih, in ko sem jo opazoval sedečo ka-Kor sfingo med nama dvema, pri-Zigajočo najini pipi, med tem ko ji Je plamen male svetiljke odseval % poševnih oceh in ji dajal videz nečesa nadnaravnega in fantastičnega - Ali bomo kdaj vedeli, — je rekel ForUn. — kaj se dogaja v tem hipu v njeni duši. — Bržkone nič! — sem odgovoril. med tem ko jc naju Angelika Evfrozina opazovala s svojim ne- ! koliko mačjim pogledom. Minulo je nekoliko mesecev. Nekega dne. ko sem dremal po obedu v gugalnem stolu pod opojno dišečimi latniki svojega vrta. je polutanka nenadoma vstopila. In potem se Je ponovno vračala. ka-| kor sirena iz jantarja, ki je ostav- ! ljala na stezicah mojega vrta sled ;»voje male noižice in na blazinah meje sobe mučen vonj po sadju in i divjih cvetih. A Fort in? Najmo prijateljstvo ni trpelo. V najinih pogovorih ni o-rr.cnjal ničesar, a vsakokrat me je "prejemal s tako jasnim in strp-, ljivim nasmehom, kakor da ve vse.; Vsekakor mi jo je zaupal s prošnje, naj jo zabavam, ko je moral odpotovati na inšpekcijsko poto-' vanje v notranjost dežele. k Me kašljajte! H Hitra poir><> proti «2u- oš Wim 1'nt.i- p ^^ vit« m4Mm MgcU> JM Italnani. ITiljutilj« - I! la tniknm *9 jfln k^nuur km ima. 9 y^Hfe ft»fc t. Im' m'cM' T*fcl-u v, lužiški Vendi, pruski Mazuri itd., ki govore sicer; nemško narečje, ne prištevajo se i pa med Nemce. Drugo mesto zavzema ruščina, katero govori v Evropi nad 70 milijonov ljudi, tretje angleščina s 47 milijoni, četrto italijanščina z 41 milijoni, peto francoščina z 39 milijoni itd. Zadnje mesto v statistiki zavzemajo narodi, katere so drugi močnejši narodi škoro že popolnoma asimilirali, kakor n. pr. bretonski jfezik v Franciji, haskiški v Španiji, keltski na Škotskem itd. Cisto na zadnjem mestu je mordvinski jezik, katerega govori Zdaj samo še nekaj tisoč pripadnikov poru-selega plemena Mordva, prebtvajo-čega ob jeseru Ladoga r severni Rusiji. i Mali Oglasi v JU * I Prepričajte se! I > i Saj sploh ni mogoče, da bi zaton življenja ne napravil globokega vtisa na one. ki ostanejo to-stran največje tajne. Naziranje ljudstva o smrti kot najzagonet-nejšem pojavu se je ravnalo vedno po stopnji njegove kulture in kakor se je izpreminjalo naziranje človeka o razmerju do narave in vere, se je izpreminjalo tudi naziranje o smrti, njenih vzrokih ln posledicah. Grki so si mislili smrt v osebi boginj. Po Homerju sta spanec in smrt dvojčka, po Hesiodu pa sinova noči. Vidimo ju pogosto upodobljena na posdah, kamnitih ploščah itd. in umetniki so radi rabili t? motive za svoja dela Smrt pa ni bila vedno prikazana žalostno in tragično. V času največjega razmaha uporabljajoče umetnosti so predstavljali ?mrt kot prijazne-! ga genija z obrnjeno bakljo. Pr; I orijentalskih narodih Je b:Ia smrt j upodobljena zlasti v mladosti ket J ugrabitev po ljuoečh bogovih in po vrsti in času smrti ter spolu umr-, lega so pripisovali ugrabitev raz-1 nim bogovom. Ce je podlegel kdo i streli ali elementarni nezgodi, sc 1 pripisovali smrt Jupitru, ednesnol njegovemu orlu. če je človek uto-; nil, je šla smrt na račun nimf. če1 je nastopila smrt zgodaj zjuira-.j je bila kriva Aurora, če je umri' človek ponoči, so pripisovali smrt; Seleni, ce je pa umrl mlad človek, je bil kriv njegove smrti Appolo. Žalujočim sorodnikom in prijateljem je bilo lažje in prijetnejše predstavljati si smrt tako. kakor pa v groznih oblikah poznejših pesnikov in umetnikov. Nemška pisatelja Herder in Lessing sta pisala mnogo o tem, kako so stari narodi upodabljali smrt. Euripides i jo postavi na oder v črni halji, v j reki meč, t katerim odreže umira- i jočemu lase. da ga tako izroči bo- ' govom podzemlja. Poznejši rhn^ki pesniki so prikazovali smrt še strahotnejše. Imela je cbliko grozne prikazni z ostrimi, doigimi zobmi in zakrivljenimi nohti, s ka-. terimi je trgala svoje žrtve. Tudi Hebrejci so imeli groznega angela smrti Samaela. ki so ga istovetili s hudičem, toda navzlic temu je od-peljaval mlade ljudi iz življenja z mirnim poljubom. Novejša umetnost upodablja smrt v obliki okostnjaka s koso. Pogosto naletimo tudi na alegorijo metulja. Mnogo se je razmišljalo in pisalo o smrti, neštete svečanosti in običaji so pripomogli do velikega kulta smrti, o katerem bi se dale napisati debele knjige. Čudno navado so imeli v zvezi s smrtjo stari Egipčani. Gre za sodišče mrtvih, ki ga opisuje Diodor. Predno so truplo pokopali, se je zbralu blizu jezera Meriš, čez katero so truplo prepeljali v posebni barki, 40 sodnikov in vsakemu je bilo dano na prosto voljo obtožiti pred njim mrliča. Če so sodniki priznali razlogom obtožbe upravičenost, posebno pa če je pokojnik zapustil dolgove, so mu odrekli časten pogreb 1 in sorodniki so ga morali pokopati na tihem. Če so pa sodniki izjavili, da obtožba ni utemeljena, so tožitelja kaznovali in pogreb se , je vršil z vsemi svečanostmi. Temu posmrtnemu sodišču so se morali ukloniti celo kralji. Nešteti so pogrebni običaji pn raznih narodih, civiliziranih in primitivnih, pa naj gre za pokopa van je, sežiganje ali mumificira-| nje mrličev. Vsaka vera ima svoje pogrebne ceremonije, vsak narod v zvezi s smrtjo svoje vraže. Posmrtnemu kultu se imamo zahva-i ilti za največje in najkrasnejše : plodove arhitekture. Od piramid z njihovimi labirinti in mumijami sredi neprecenljivih zakladov in celo z živo pokopanimi priležnicami in plesalkami ter miniaturnimi prizori iz življenja umrlega preko čudovitih grobnic Mingov, arhitektonsko nedosegljivih indijskih in siamskih božanstev do prekrasnih grobnic kalifov in Manelukov, povsod vidimo kult smrti, izražen bodisi v pie teti, ljubezni, hrepenenju, spoštovanju ali globoke bolesti. Kralji in drugi veljaki so mislili vse življenje na smrt. Zdaj je seveda drugače. Faraoni so si začeli graditi grobnice že v zgodnji mladosti in Egipt je najbolj zaslovel po svojih neštetih navadah in običajih v zvezi s smrtjo, zlasti pa po čudoviti spretnosti v mumificirali ju svOjih odličnih mrličev n svetih živali. V tesni zveži s kultom smrti se je razvijala tudi vera v preseljevanje duš. Prve sledove te vere najdemo že pri starih Iridih. Vera t preseljevanje duš je imela mno-to dobrega v sebi. Zavest, da bo , živela duša po smrti novo življenje v telesu lepšega ali gršega bitja, kakor je pač bilo življenje do-, tičnega človeka na zemlji, je bila ljudem močna moralna opora. Od Indov je prevzela to vero kasta: egiptskih svečenikov, so so učili, da' mora duša vsakega čioveka 3000 let po njegovi smrti prebivati po vrsti v vseh živih bitjih. Od tod tudi tako globoko spoštovanje živali. v katerih so Egipčani -lutjii dušo umrlega. Tudi Grki so verovali v preseljevanje duš in iz njihove vere se je razvila bogata mitologija. Dioniz in Bacchus sta bila vodje duš. Po Pindaru prispe duša šele po tretjem krepostnem življenju na zemlji na otok blaženih. Platen je pa trdil, da se vrne duša čez 10.0C0 let po prebi-i vanju v vseh živih bitjih na zemlji ! v naročje božje. Zato je bilo pri j Egipčanih. Indih in nekaterih dru-I gih naredik prepovedano jesti me-. I so. Spomeniki kulta smrt: so nešte-1 j te umetniške vaze, zlasti storogr-! ške in etrurske. dalje žare. ki so jih rabili že v pradavnih časih za | spravljanje pepela mrtvih, in kon-; čno male glinaste ali steklene posode. kamor so spravljali žalujoči ; sorodniki prelite solze. Žare so polagali v grobnice in sarkofage. 3.-ie so marmornate aii kovinaste. Z vero v posmrtno življenje se je raz- \ vil tudi kult podzemlja ali našega pekla. Že pri Indih je podzemlje namenjeno hudobnim duhovom.' lazdeljenim v več kategorij. Pr; i Egipčanih je bilo podzemlje kra: mrtvih, dežela senc. v kateri so vladali Osiris, pezneje Serapis. ki' ! jih je vodil tja Anubis. Vhod so' stražili volkovi. Tako je bilo upodobljeno podzemlje tudi na sarko-j fagih. Tudi Hobrejci so imeli svoj pekel, Grki. ki imajo najbogatejšo mitologijo, pa otoke blaženih in deželo mrtvih. MESTO ZLAT0K0P0V V i i j PRAGOZDU j .- i Nedavno sc je neki odpravi pc dolgem iskanju le posrejiio najti i staro špansko mesto Toro Viejo. le- . žeče glebeke v pragozdovih driive i j Kolumbije. Več cdprav je že pre-j iikovalo jprašume. pa niso megle najti nl:i najmanjšega sledu po .mestu, ki ga je pred kakimi 400 le-jti pogoltnil pragozd. V starih državnih listinah je bila sicer podrob-,no episana zgodovina izginulega ,ms--a, njega lega pa je bila le približno czr.včena. Leta 1573 so v pra-j gozdovih Kolumbije odkrili izdatno 1 zlato žilo in takoj je v dotičnem , ;krriu nar.alo cvetove m^st^ Tcro t ,Viejc. ki ga je ustanovil španski; polk:.mik Francijo do Larraga.' Komaj pi se je naselbina, nekoliko .razmahnila, jo je napadla močna, četi razbojnikov. flibustej?ev in bu-kanijccv. ki so rudarje pobili in od- j n^sli zlato. Mlado mesto je zato iz-I igin-lo z lica zemlje in pragozd ga jej {prepregel s svojim bujnim zelenjem. ■ Ker pa glasovi o skrivnostnem zla- ; j tem mestu niso u:ihnli jc kolum- j bijska vlada opremila novo odpin-vo. ki sta jo vcKiila inženirja Ramon iFranky in Guillermo Aerrero. Molža sta pcdrcbAo proučila najstarejše listine španskih arhivov ter si zabeležila zlasti pod-atke o legi mesta. Po večmesečnem potovanju po pra-lesu shi kenčno res naletela na o-stanke mesta Toro Vejo ter odkrila tudi zlati rudnik, ki so ga v 16. stoletju izkoriščali le kakih 10 let. Našla sta orodje, motike, kladiva, orožje in slične, kar je pripadalo davna pomorjenim udarjem. V nižjih plasteh sta odkrila tudi indijansko rudarsko orodje. Največjega pomeV na pa je, da sta inženirja našla tudi zlato žilo ter prinesla iz nje vzorec visoko kakovostne rude. Žila je tako begata, da se je kolumbijska vlada takoj odločila, izkoriščati novi rudnik. SEZNAM KONCERTOV: 30. nov.: Ashland Bouleward Auditorium, Chicago, 111. 30. nov.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chica- j go, HI. 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke**, Chicago, HI. 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke , Chicago, m, 28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec^ Lerain, Ohio. Bume Svctusr, 933 *E. US. St* Cfevefaut*, OWe. Človekov strah pred smrtjo KOLIKO JE DOMAČIH ŽIVALI Naravno je. da staListični podatki o številu domačih živali na vsem svetu ne morejo biti točni, ker temelje na več ali man] površnih informacijah, kajti štetje živali po vsem svetu je skero izključeno. Zato imajo svoj pomen samo poedinih relacijah. Zdaj je na vsem svetu 580 milijonov glav goveje živine. Od te- j ga odpade na Indijo 150 milijo-j nov, na Rusijo 70, na Zcdinjene I države 60, na Argentino 38. na Brazilijo 22. na Nemčijo 18 mili-. jonov. Človek bi mislil, da mora biti v Avstraliji in Afriki tudi mnogo goveje živine. Toda v teh dveh delih sveta ie komaj 10 milijonov glav goveje živine. Izvzemši arktične kraje ni na svetu dežele, kjer bi goveda sploh ne poznali. Nasprotno pa skoro v celi Kitajski ni ovce in vendar so ovce domače živali, ki jih je na vsem svetu najmanj 640 milijonov. Rusija ima 125 milijonov ovac. Avstralija 100 milijonov. Zedinjene države 37. Indija 35. Argentina in južna afriška unija po 30 milijonov. Na tretjem mestu so prašiči, ki jih je na vsem svetu 260 milijonov. Kitajska 45, Rusija in Nemčija po 22. Brazilija in Norveška po 12 mi- { lijonov. Prašičev nimajo v Indiji in zelo malo jih je v Turčiji. Vse države, v katerih rede drob-i nico. imajo največ koz. ki jih je na vsem svetu 170 milijonov V Indi-. ji jih-imajo 30 milijonov, na Kitajskem 22, v Rusiji 15. v Turčiji 10. Zelo malo koz imajo v Ameriki. Avstraliji in v Angliji. Konj je razmeroma že malo na svetu, okro? 110 milijonov. Pred 2000 leti jih je bilo že nad 200 milijono-v. V Rusi- : ji jih je 35 milijonov, v Zedinjenih državah 20, v Argentini 9. na Kitajskem 4 in pol milijona. Oslov,, mezgov in mul je na vsem svetu 28 milijonov. Najbolj razširjena 'domača žival na svetu je pes. Poskusi sešteti vse pse na svetu se še ni posrečil. Neki Američan jih je naštel 2 mili- ier........' -----------gr» —r'r T^i^TfaB SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost •vojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. fwWljB* še nI Ira izjeme, M Miti ta eta&OTltae domače htakt. jardi. Mož pa n povedal, kako je prišel do tega števila. Mirno lahko rečemo, da je na svetu najmanj 1.2 milijard j p v. Perutnine in kuncev je na svetu najmanj 2 in pol milijarde. Velblodcv, ki veljajo v nekaterih državah za domače iii-vali, je 4 milijone. Severnih jele-. nov, ki počasi izumirajo, je na sve-I tu še okro? 60 000. i Vseh domačih živali je na svetu j okrog (35G0 milijonov. Po najnovej-| ših statističnih podatkih je vseh I ljudi na svetu nad 2000 milijonov. Tako vidimo, da pridejo na vsakega človeka dobre tri domače živali. kar bi ne bilo tako slabo, da si ne laste nekateri pravice imeti jih po več sto. a drugi nimajo nobene. ZAHVALA Velikanski moralni in finančni uspeh pre slave naše dvajsn:letnice nam nalaga prijetno dolžnost, izreki zahvalo vsem ti.r'.im. ki so do tega uspeha pripomogli. V prvi v. *i umetniku-pevcu To-jnetu šubelja. ki nam je z svojim ;pii.ja.inim sodelovanjem pri vajah. : kakor tudi pri koncertu in igri ve-jlifco pripomogel du uspeha. Hvala |prijatelj Subelj! I Dalje vsem tistim slovenskim časopisom. ka-'.eri so našo slavnost tako nesebično piopagirali. uvideva-joč. c/a je dvajsetletnica pevskega zbora, naj si že pripada tej ali one j stranki, vredna vpoštevanja. S tem j je to naše časopisje pokazalo volje | in zmožnost za skupni nastop ^ po-ivzdigj naše kulture, i Pozabiti tudi ne smerno vseh ti-atih. ki so drage volje pomagali v 'dvorani, kakor tudi oglaševalcev v j programskih knjižicah. Hvala koncertnemu in opernemu, pevcu gospodu Svetozarju Banovcu, za prisrčne in vzpodbujevalne čestitke! Zahvalimo se končno tudi ogromni množici naših prijateljev somišljenikov iz Milwaukee Sheboygan Port Washington Racine, Kenosha. Waukegan in Chicago, kateri so že pred, določeno uro napolnili dvorano, N-a to občinstvo ter na njega mirno, brezno in dostojno obnašanje smo po vsej pravici ponosni. Prepričani smo, da organizacija ki ima zaslombo pri tako velikem številu prijateljev in pcdpirateljev. ni zapisana smrti, ampak je vredna, da živi in bo živela. Zagotavlja-mo vsakogar, da bo naša naloga kakor dosedaj tudi vodoče, nuditi najbolj poučne in zanimive programe ter vedno kaj novega. Še enkrat srčna hvala vsakemu posebej in Vsem skupaj! 0 Soc. pev. zbor "Naprej": 1 rank Krmen c, predsednik. Frank Pnncer, tajnik. Malh Tamshe, blagajnik. #111 IAC«««* NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 84, 193« M USQVI (LOTBRI BWl «■ 9. flk MARY: Carovniško zlato. ROMAR EE tmjniA. Z« Glas Naroda priredil G. P. IG < Nadaljevale.) &to Danes ti hočem le pokazati, kako se odpre to kaseto1 Ko se je to zgodilo, jo je poa.uivil zopet v predal v zidu, ga zaklenil ter izročil ključ Juti. — Spravi d-toro, otrok moj! Ključavnica je zelo komplicirana in najbolje je, ce nosiš ključ na verižici krog vratu. Juta je c&ljubila in vprašala: — Zakaj pa daješ to meni, stari papa? — Ker me vsebina predala ne zanima in ker bo nekega dne vse tvoje. Sedaj pa poj diva ven. „ Ona je prikimala in oba sta odšla. V noči, ki je sledila temu dnevu, je postalo naenkrat vse živo v gradu. Grof je imel zopet hud napad b^leani. Dal je poklicati svojo vnukinjo t« r ptilal sla v Gerlachhausen po Goetaa. Juta je prihitela vsa prestrašena. Oblekla je le površnik. Lasje so ji viseli v dveh težkih kitah po hrbtu. Ko je \tcpila bledega cbraza v spalnico svojega aiarega očeta, je cedel v postelji. Seidelman ln gospa Volgemrut sta ga podpirala. Te*ko Je levil sapo. Njegov obraz je bil višnjev in oči so ji zrle plašno nasproti Pohitela je k njemu ter se sklonila nad njim. — Start papa, moj stari papa! — je vzkliknila bolestno. On se je pritipal do njene roke ter jo pogledal z nepopisnim pogledam: — MoJ — dragi — otrok! Juta je poljubila njegovo reko, nakar se je obrnila proti gospe Vol-gemut: Ali ste pcslaii p;> zdravnika? Kaj se je zgodilo z mojim starim očetom? Zdravnik mora kmalu priti. To je stara bolezen gospoda grofa! Juta se je presenečena ozrla nanjo. — Ali ima stari oče pogosto take napade? Da, žaiibo« a ne tako hudih kot danes. Juta je prijela roko bolnika. — Moj ubogi, s*ari papa, nisem vedela, da si tako bolan! Ali ti morem kaj pomagati? Bolnik je zmajal z glavo ter dal Seidelmanu znamenje. On je takoj razumel in dal bolniku nov prašek. 9 Takoj nato Je postalo dihanje Lažge. Ravenau pa se ni več dvignil. Poklical je Juto k sebi. Otrok, — mo>i Juta! Ti mi zamoreš olajšati umiranje. -— Stari oče! — H koncu gre! — Ali hočeš? Vse bom sterila, le ostani pri meni! — je prosila z glasom, ki je t ; zadušen od solza. — Nikogar nimam, razen tebe, dragi, dragi mi stari oče! Vendar, OoeUu Gerlanchhausena. — Juta, ali ga ljubiš? Zardeli eteraz je skrila v reki ter nekoliko pckimala. On pa ^e zapazil to in tudi Jeta Volgemut, ki Je s svojimi finimi ušesi slišala vprašanje ter zapazila, kako je Juta zardela. Oči Ravrnau so pričele blesteti v radosti, bo tukaP >tt <* i>r° ~~ Goct* *** varuh ter obramba. Kmalu Njv srčni krč mu je prerezal besede. Oprijel ae Je roke Jute, se vzravnal, padel nato nazaj, vzklik se je iz- vu iz njegovih prsi? — Jata! Ham Georg! Zadnji Ravcnau je cmahnil na svoje ležišče. Zdravnik, ki je dt pel kmalu nato, je mogel konštatirati le smrt. ki Je nastopila mulo poprej. Jata je f dela kot ohrcmela zraven smrtne posteljej Jeta Volgemut, k e j< itajw* zati.-nila svojemu gospedu oči, je hccela odvesti Juto proč, a ta je molče zamajala z glavo. Ni mogla pojtr.iti te strahote. * Prvikrat v življenju je videla umreti človeka, — in ta je bil edini, ki Je bil wezan ž njo z vezmi krvi in sorodstva. Tako Jo Je našel Goetz ^ Otijahul je bil kar najhitrejše iz Gerianchhausena. a dospel je vendar prepozno. Pcln prisrčne ljubezni in sočutju je prijel roki Jute ter jih potegnil z njenega bleda obraza. Kako mična je bila — Juta. draga Juta! — je rekel ginjen. eicboka rdečica je pokrila njen obraz. SprmniU se je zadnjih besed svojega starega očeta. Stan oce vas je zelo ljubil gospod Gerlachhausen. Zeljno je pri-faJwval vašega pnhoda. Sedaj pa je odšel od nas brez vsakega slovesa? Poljubil je njeno nežno roko, kater« je hitro um akni ki. — Ali ee Je spomnil mene? Ali ni pustil nikakih naročil zame?. Zardela je, in on je videl to z nemirnim srcem — Naročila — ne a govoril Je do zadnjega o vas. — Jaz —- a povedala vum bom enkrat pozneje, kajti sedaj ne morem! Tako prestrašena son m sebegana. Taka hitra smrt. Sedaj sem izgubila zadnjega — Pojdite k moji materi, v Geriachhausen Juta, — jo je prosil Ona pa J« zmajala z glavo. Hvala vam, jas? bom ostala tukaj, dokler ga ne poneso v grob J2""''-***1 dovolite vsaj, da optavim vse, kar je treba opraviti čaau^Maraikaj bo padk> na vas, kajti sedaj ate gospodinja (Dalje prihodnjič.) PRAVLJICA 0 SREČI Vsak človek ima svojo srečo že ob rojstvu, določeno. V spanju se mu prikaže in mu pošepeta ime, za ku-terim jo bo našel; kajtli vsaka sreča ima tudi svoje ime, kakor vsak človek, vsaka žival in sploh vse na tem in onem svetu. Ko je Štefan nekoč spal pod košato lip> na domačem travniku, je prišla mimo njega Sreča, se sklonila' nedenj in mu pošetala na uho: "Maja". Od tistega popoldneva Stefan ni bil več srečen. Vedno je moral misliti na ime, ki ga je bil slišal v spanju, delo ga ni več veselilo, še? je po svetu kar naravnost vedno po državni cesto za srečo. Srečal je med potoma ljudi, ki so hodili kakor za bleščečo besedo iz spanja. Sreči tegu je bilo ime "cekin", drugega se je imenovala: "slava". tretjega "delo" in nobeden, ki ga je vprašal za srečo, mu ni znal ničesar povedati, ker jo je iskal sam. Nelcoč. bilo je že mračno, je prišel v veliko "mesto, kjer so praznovali kraljičino poroko. Po širokih cestah so drdrali okinčani vozovi in mnogo ljudi se je izprehajalo po razsvetljenih ulicah. Tudi Stefan je taval po vrvežu in ni vedel, kam bi se obrnil. Venomer je slišal okrog sebe klice: "Sedaj pridejo — kako je lepa — a bleda je —" Okrenil se je naglo in se zagledal v lice, ki ga je spremljalo vso dolgo pot, odkar ga je videl v snu, ki je hodil za njim skoro polovico svojega življenja. "Izogni se vendar, neroda nerodna", je za vpil nad njim bučeč glas in trda roka ga je sunila, da je o-mahnil in padel na trdi tlak. Ko se je pobral in začudeno gledal okrog sebe, je bil voz s prelepo kraljično že daleč naprej in po-mandrane cvetlice so ležale vele in prašne na gladkih tleh. "Oprostite, koko pa kličete kraljično?" je vprašal prijaznega gospoda, ki ga je pomilovalno gledal. "Maja ji je ime!" — je odgovoril vljudni neznanec. "Saj sem vedel...." je vdano potrdil Štefan in gledal za vozom, ki je piuvkar za vozil okrog ostrega ovin-ga in ga nikoli več ne bo nazaj.... VELIKA SKRIVNOST ŽIVLJENJA pozor, rojaki ; Is oaalm n Mate, kanmi| prejemate, le rasvMne, UaJ Tam Je naročnina peila Ne 4a- i kajte termi, ia ee Vas epiwitnja, tenivei efeaertte narečalae aH direktno, ali pa pH eaem aieJa tih naaih saatopaiks*. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Ali imajo stanice dušo? Profesor dr. Hans Driesch. znani dušeslovec v Lipskem. je imel predavanje. v katerem je obravnaval odnošaje med vitalizmom in para-psihologijo. Učenjak je izvajal med drugim: Vsak živ organizem predstavlja ' zamotano mnoštvo stanic. Meha-, nisti so poskusili pojasniti razvoj živega bitja čisto mehanično. Em-brionalni razvoj še najlažje spozna na jajcu morskega ježa. Po oploditvi se razdeli jajčna stanica v dva dela. Vsak del razpade v po-! znejšem stadiju zopet v dva dela,' tako da imamo najprej štiri, po-! zneje osem, šestnajst itd. delov. Te stanice se razvrstijo v skupine po( določenih sistemih. Iz staničnih skupin nastane najprej črevo, po-j tem okostje, slednjič ličinka. To ie embronalni stadij, ki živi že lastno' življenje. Koliko stanic je potrebno sa zgradbo kompliciranega organizma, je razvidno iz tega, da so našteli pri človeku približno bilijon stanic. Kako zamotano je mnoštvo v razvrstitvi stanic, vidimo že pri človeškem okostju, kjer predstavlja vsaka kosčica tipično razporejeno kompliciranost. In potem še mnoštvo stanic različnih organov in mišic. Kako naj logično doumemo ta razvojni proces? Neka teorija, ki se nam vidi na prvi pogled zelo korektna, zatrjuje, da bi moglo biti! jajce prav tako raznovrstno kakor j celo telo, da so v jajcu posamezni! deli le tako majceni, da jih ne mo- j remo videti. Potemtakem bi bila' v kurjem jajcu oblikovana že cela kokoš in bi bilo treba samo kemično pospešiti nadaljnji razvoj posameznih organov. Pri tej teoriji pa se nekaj ne ujema. Pupku lahko odoijema nogo, deževnici pa glavo in oba organa bosta zopet zrastla. mostojnih delov stanic odgovarjati polovici telesa. Če uničimo en samostojni del stanic, bi se morala logično razviti samo ena polovica telesa, če je takšen razvoj vobče možen. Lahko pa gremo še dalje. Če so že štiri stanice, o katerih ckomnevamo. da odgovarjajo štirim četrtinam bodočega telesa, in če uničimo tri četrtine, bi se mogel iz preostale četrtine razviti samo četrti del telesa. Pokaže pa se nam naslednje dejstvo: Tudi iz polovic-! ne jajčne stanice se razvije cel j morski jež ali cel pupek. Če pusti- j mo obe polovici jajčne stanice, da; sc razvijata samostojno, dobimo dva morska ježa ali dva pupka, tako rekoč dvojčka. Začnimo še enkrat .z jajcem morskega ježa in ustavimo se pri stadiju, ko se je jajčna stanica že razcepila na dvoje. Po mehanični teoriji bi moral vsak teh dveh sa- Iz tega je torej razvidno, da čisto mehanistična razlaga ne zadostuje za umevanje tega fenomena, da živijo torej celice po svojih lastnih zakonih, in da se razvijajo na pobudo nekakšnega duši podobnega činiteija. Mehanistična biologija pa se da ovreči tudi drugače. Če pojmujemo živi organizem kot stroj in če je ta stroj že v jajcu oblikovan do najmanjše potankosti, bi se mogel razviti le nepopln stroj, ako bi odvzeli jajcu nekaj njegove vsebine. Manjkati bi mu morali gotovi sestavni deli. Iz poskusov z jajcem morskega ježa pa sledi, da celo v napredujočem stadiju nastajanja stanic, torej tedaj, ko se je morda ena stanica raz-' množila v tisoč stanic, lahko odvzamemo poljubno množino stanic, pa se kljub temu razvije popoln primerek morskega ježa, puka ali kakega drugega bitja. To si lahko razložimo samo z domnevo, da ima vsaka živa stanica svoje lastne zakone. Organično življenje se torej ne da pojasniti niti fizikalično niti kemično. Učenjak je mnenja, da obstoji velika skrivnost življenja v prav tej samo zakonitosti življenja, v njegovem poduševljenju in dopušča domnevo, da z razpadom stanic še ni konec vsega življenja. DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDm veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA** n* fite lunit nk članstvo, p»£ p* ni Slovenci v vaši nfc^ji-i, CEHE ZA OCLASE SO ZUKHE »t i«.*.- ,... w COLORADO Denver. J. Bchutte Pueblo, Peter Culi«, A. Baltic. Ball da, Louis Coetello. Walsenburg, M. J. Baja*. INDIANA Indianapolis, Louis ILLINOIS Aurora. J. Verbieh Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčifi, Mrs. F. Laurlch, Andrew Bpillar. Cicero, J. Fabls-x Joliet, A. Anzelc, Mary Bamlttcn. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Aocnstln North Chicago. Anton Kobai Springfield. Matija Barborich. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Olrard, Aft^a Močniku Kansas City. Frank Žagar. Maryland Steyer. J. Cerne. KitzmWer, Fr. Vodoplvee. MICHIGAN Calumet, M- F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Go ate, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peahel. Fr Bekula. Eveleth. Louis Goute. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povit Virginia, Frai»k HrvaOch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M M Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodertcfc. NEW YORK Gowanda, Karl Sterniaha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton, John Balant, Joe HitL Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nsgode. Lorain. Louis Balant ln J. Kumte NUes, Frank Kogovtek. Warren. Mrs. F. Racbar, Younsstown. Anton Kikelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. pennsylvania : Am bridge, Frank Jakie. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavse. Claridge, a. Yerina Conemaugh, J. Bremovee. y. Ro-vaniek. Crafton. Ft. Machek. Export, G. PKTie. Loola Japan-at, A. BkerlJ. Farrell, Jerry oaorn Forest City. Math. Kamin Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Faren chack. Irwin, Mike PansMk. Johnstown, John Polmnc, ff tHt Korosheta. Krayn. Ant. Tauftel}. Luxerne, Frank """»»H Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway John 2aat Moan Pan. Fr. Podmlltek. Pittsburgh, Z. .akshe, vine. Atb in J PogaCmr. Presto. F. B. Demshar. Reading J. PesOrc. Steelton, A. Hran. Unity Sta. in okolico, J. «fc«rtl Fr. Bchlfrer. Wort Newton. Joseph Jovan wmock. i rstsiiisL UTAH Helper. Ft. Krsta. WEST V1RGXRXA: WUUams River, Antoa mi, WIWIIIW Milwaukee. Joseph Tkatalk in Jos. Konn. WEST ALUS: Frank Skok. DtaBOBdffDsL F. Latei (Cretanje Parnikov — Shipping N«wi — 25. novembra: Europa, Cherbourg. Brem«& 26. novembra: Mauretania. Cherbourg America, Cherbourg, H»mburf 28. novembra: • Saturnu. Tr«t Homeric, Cherbourg Deutschland. Cberbourc. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg S. decembra: Aquitania, Cherbourg f'reaident Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoil, Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg 10. decembra: Vulcania, Trst Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano. Napoli. Genova 11. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Ruma, Napoli, Genova 12. decembra: He de France. Havre St Louis, Cherbourg. Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg. Bremen 16. decembra: i Mauretania, Cherbourg I 17 dec-mbra: | President Roosevelt. Cherbourg. Ham-! burg. I New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Ilallin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: America, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremer, Cherbourg. Pr»»rr,en Milv.-ij.uKee. Cherbc-jrg, Hamburg 17. decembra: Paris, Havie Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding. Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkitjla In najbolj ugodna po« sa notovanja ne osromnlb ^arnikih: PARIS 5. doc.; 24. dee. (4 P. M.) (4 P. M.) lie de France 12. dec.; 6. febr. (10 P. M J Najkrmjto pot po teiasmcl. Vsak*-. Ja T posebni kabin] i vsemi Modami «4obnowtl — Pijača in slavna frMeorts kskinjs. !»redno nlcta e«ne ^ i VpraJajta kttaregfcko!] Jk poobJ*«»i