M 87. 9 IM«, s pnnedeljek, dr.e 19. aprila 1909. Velja po polti: s« celo leto naprej K 26'— hm pol leta „ „ 151— m četrt leta „ „ 6-50 m en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu s sa celo leto naprej K 'Jf-40 pol leta „ „ iv:»r iH četrt leta „ „ 5-60 iH en mesec „ K vse. :'Xf\ poSIIJ. na dom 20 h n« mesec. ^ssamezne Stev, 10 h. CtlredniStVO i* « Kopiiarjedh ulicah St. t. (vhod ?ez ---dvorlSJe nad tiskarno), — Rokopisi sr ■it Hf.iiajoj nefrankfrana pisma se ne sprejemajo. (Uredniškega »elelona Stev. 74. Mitičen list za slou Leto um Inserati: Enostop. petltvrsta (72 m m) i za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stana enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. i"' popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. ------■ Vsprejema naročnino, Inserate reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188. Današnja števiika obsega 6 strani. II. zasedanje vodstva S. L. S. Ljubljana, 19. aprila 1909. Sejo otvori načelnik S. L. S., dr. Ivan Šusteršič, ki najtopleje pozdravi novo izvoljenega dežel, poslanca Perhavca. POROČILO O POLITIČNEM POLOŽAJU. (Poroča dr. Ivan Šusteršič.) Načelnik stranke dr. Ivan Šusteršič v svojem poročilu naglaša, da se je Bie-nerthova vlada ustanovila, ue da bi se bilo vpoštevalo Jugoslovanov. Jugoslovani so izvajali posledice, stopili v opozicijo in delali, da se je ustanovila velika opozicija »Slovanska jednota«, ki šteje nad 120 članov. Iz S. L. S. je prišla prva iniciativa za osnovanje »Slovenske jednote«! Prvo izkušnjo je prestala pred Veliko nočjo. Prestala jo je sijajno. Velika večina »Slovanske jednote« je prepričana, da je prav postopala. Taka velika skupina ne more in ne sme delati desperado-politike — njena taktika mora biti pametna in zmerna. Uspeh je imela »Slov. jednota« s svojim nujnim predlogom nasproti Hochen-burgerju, za katerega je dosegla absolutno večino. Pri rekrutnem kontingentu je velika večina »Slovanske jednote« glasovala zanj. To je bila najboljša poteza. Bili smo pred nevarnostjo, da sc zapletemo v svetovno vojsko. V tem trenutku smo se morali pokazati močne. Ce bi bil vojaški kontingent sprejet le z malo večino, bi to bilo smatralo inozemstvo za slabost, in nevarnosti bi se povečale, da se prične vojska. Vsak pameten človek mora želeti, da se ohrani mir. Okolnost, da je glasovala »Slovanska jednota« za rekrutni konti-gent, je pokazala inozemstvu, da je Avstrija močna. To je pa tudi ugodno vplivalo na notranji politični položaj. Naj bi bila »Slovanska jednota« glasovala proti vojaškim novincem, bi kričali Nemci, da so oni rešili državo. To so izprevidele tudi druge slovanske stranke, ki so glasovale za rekrute. — Podlegla jc pa »Slovanska jednota« z nujnim predlogom glede na zakladne liste, kjer nismo dosegli niti navadne večine. Ves položaj je bil tak, da ni bilo mogoče, da bi bila zbornica glasovala drugače. Razpravljalo se je o tem predlogu v najneugodnejšem položaju. Pri srečni rešitvi avstro-srbske vnanje krize je »Slovanska jednota« sodelovala. Na- Liberalno stranko govornik nato poziva. naj za preči pri svojili somišljenikih po deželi razbijanje shodov S. L. S. Naloga liberalne stranke same je, da naredi red v tem oziru. To od nje zahtevamo. Če se še kdaj kaj takega zgodi, jo bomo delali odgovorno za surovosti njenih pristašev. (Živahno odobravanje.) Prof. Jarc naglaša, kako razorana je biia češka politika v zadnjih desetih letih. — Mladočeh Mastalka je že sedaj naglašal, da naj se oprimejo pozitivne politike in naj se bolj ozirajo na Jugoslovane in njih razmere in potrebe. Ves ta preobrat pri Cehih se je izvršil le vsled vpliva »Slovanske jednote«, ki je že v tem kratkem času tako blagodejno vzgojno vplivala na Cehe. ki se bodo odslej naprej bolj zanimali za Jugoslovane. In za ta preobrat gre v prvi vrsti zasluga našima vodite-ijima dr. Šusteršiču in dr. Kreku. (Živahno pritrjevanje.) K besedi se oglasijo še gg. župnik Oblak, ki slika hinavsko agitacijo liberalcev po Dolenjskem, župnik Kalan, dr. Rožič. Razprave so se udeležili še: dr. Krek. župnik Oblak, dr. Rožič in dr. Šusteršič. Komerčni svetnik Povše, ki vodi med dr. Susteršičevim poročilom sejo. izjavi, da se iskreno zahvali za naravnost vzorno vodstvo »Slovenskega kluba« načelniku S. L. S. dr. Šusteršiču. (Živahni »Živio«-klici dr. Šusteršiču.) 3000. vadna laž jc trditev, da je v tej krizi zma gala Nemčija. Če to trdijo nemški listi, j to umljivo, ker je to voda na nemško-naci-onalni mlin. Da pa tako pišejo celo tudi slovanski listi m še celo slovenski listi, je največja neumnost. V tem vprašanju je edino zmagala Avstrija. Nemčija je bila Prisiljena, da nam ostane zvesta po vsem zunanjem položaju. Nemčija je osamljena, »ima drugega kot nas. Če bi bila storila drugače, bi odvrnila še Avstrijo od sebe. Zato nam je zvesta ostala. Naša diplomama jc to dobro izrabila. Ob tej krizi se je Pokazalo, da sta edino za vojsko pripravljeni Avstrija in Nemčija, ki sta edini državi. ki se upata in znata udariti. Domača politika. V kratkem zadnjem kranjskem de-zelnozborskem zasedanju je rešila zbornica ves po vodstvu določeni program. ezeini zbor se snide najbrže zopet jeseni. Upamo, da bo imel na razpolago za delo vsaj šest tednov. Rešiti se mora proračun in druge važne točke in potrebe. Vesel dogodek je izid dopolnilnih volitev v vipavskem in idrijskem okraju, »rez vsakega posebnega truda je naš Kandidat zmagal. Govornik omenja občinske volitve v Cirknici. Cirkniška občina '.e bila od nekdaj v nasprotnih rokah. Že dosedanji uspeh je pokazal, da ogromna večina stoji v taboru S. L. S. Težko kdaj jc Gorenjska, odkar se Slovenci sploh v narodnem in kulturnem oziru gibljemo, videla zbranega toliko ljudstva, kakor 18. t. m. na mladeniškem shodu v Šenčurju. Blizu 3000 mladeničev, mož, deklet in žena iz gorenjske plati se je zbralo pod milim nebom, da se navdušijo za misel mladeniškega združenja na krščanskem in demokratiškem temelju. Telovadci Orli so prikorakali zjutraj iz Ljubljane, Št. Vida. I). M. v Polju, Sniartna pod Šmarno goro, Viča, Škofje Loke ki je bila najbolj zastopana, Tržiča in Smartna pri Kranju; lepa četa, ua čelu ji trobentači. Dan je bil krasen in nebo čisto in svetlo kot ribje oko. Pri sv. maši v Šenčurju je preč. g. kanonik Šiška vnel mladeniče in ljudstvo v prekrasnem govoru za ideale krščanske telovadske organizacije. Razlagal je simboliško ime Orel tako vzneseno, do jedra segajoče, da bodo naši Orli težko kdaj culi lepšo himno na našo organizacijo. Orel — tica, ki se do solnca povzpenja, se greje ob žarkih neminljive resnice iu iz vira milosti pije in srka vase jekleno moč . . . Na popoldanskem shodu, kateremu je predsedoyal burno pozdravljeni preč. g. kononik Šiška, je prvi govoril, poslanec g. Zabret, ki je vzneseno pozdravil mladeniče. Nato je govoril brat Ivan Pod-lesnik. Razložil je v ognjevitem govoru temelje naše organizacije, ki so odkritost, medsebojna ljubezen, junaštvo in predvsem poštenost. Kakšen mora biti slovenski fant, ki stopi med Orle, to je opisal govornik do najmanjše podrobnosti. zlasti lepo pa je naslikal, kako se tvori značaj in kaj je njega vir: nezlomljiva •volja. Naslikal je nato krive preroke, ki mladino zavajajo, da bi pogazila, vero svojih očetov in molila novodobne malike, ki so nestrpnost, takozvana absolutna narodnost. upornost, sirovost in moljenje samega sebe. Slovenski krščanski mladenič pa je plemenitaš na duhu, na telesu zdrav in čil, visok v svojih mislili, vreden ponosnega imena: Orel! Franc Terseglav je, spominjajoč se ravnokar vršeče sc beatifikacije sv. Device Orleanske, označil za najlepši plod in vzor vzgoje v naši mladeniški organizaciji vitežtvo. Veselje prinašamo in udarimo. kadar in kamor jc treba. Nič ni na nas mrkega »klerikaistva« in pobešenih glav, ampak katoličani smo, napredni, željni prosvete, ki od dne do dne z našimi cilji vred rastemo. Govornik je opisal glavne hibe, sebičnost, lenobo duha in napačen ponos, pa razložil, kako morajo naši mladeniči v boju sami s seboj izkušati to premagati. Kar pa bo največje vrednosti — naši fantje bodo stebri družin, na katerih trdnosti, poštenosti, varčnosti in ljubezni se bodo vsi poizkusi razkatoličanjenja našega ljudstva razbili. Hoditi pota božja -bo geslo tem očetom in materam! Končal je govornik z navdušeno apoteozo slovenske kmečke matere, ki je vse, kar se je velikega v našem narodu zamislilo, zgradila in vdejstvila. Zanimiv je bil govor dr. L. Lenarda, ki je nato sledil. Razložil je, kaj je alkoholizem in kakšne posledice ima v fizičnem in gospodarskem oziru. Povdarjal je, da ima ravno mladeniška organizacija v tem oziru vršiti pravi apostolat. Albert Jeločnik, načelnik Zveze Orlov, je nato med večkratnim viharnim odobravanjem, ki ie prekinjevalo njegov govor, slikal vzor-telovadca. Glasno in jasno je povedal, da krščanski mladeniči zato telovadijo, da si ohranijo duha čilega in dovzetnega za najvišje ideale, ki jih je savno katoiišivo vstanu nuditi iu v nas ohranjati. Posebno pa je povdarjal odkritost, s katero gredo naši fantje v boj, in krepko ožigosal hinavstvo liberalnih fra-zerjev, ki se delajo verne, da bi vlovili kaj fantov. Z lažjo pa se ne grade organizacije. Gromovito odobravanje, s katerim je ljudstvo govornika aklamiralo, je pokazalo, kako je zadel, kako ljudstvo samo sodi nasprotnike. Za našimi tisočimi je bilo — varno odzadaj — 5 liberalnih študentov iz Kranja. od kojih sc jc eden v primerni daljavi skrajno predrzno in neumno obnašal. Pod-lesnik iu Terseglav sta pozvala liberalne študente, naj stopijo na oder in povedo, kaj jim je na srcu: če bodo kaj dobrega povedali, se bo sprejelo v štatute Zveze telovadnih odsekov. (Velika veselost.) Kdor pa odzadaj pri plotu sloni in godrnja, pa se, javno vprašan, kaj mu ui prav, ne odzove, to je ničvredno in pomilovanja vredno bitje. Čudno je da se upa par liberalnih dijakov sploh na naših shodih prikazati, ker dozdaj jih nikjer ni bilo, koder se je za ljudstvo kaj koristnega delalo. Seveda se ni nihče odzval pozivu, ampak jc vseh pet radikalnih mladeničev pobralo šila in kopita in so odšli, še bolj tiho kakor so se prikazali. Poskrbeli pa so za humo-rističen intermeco, kajti silno se je ljudstvo zabavalo, videč plašnih pet postav kranjskega »r a d i k a 1 i z m a «. Nato ie sledila javna telovadba in telovadba na orodju. Ljudstvo jc na navdušeno gledalo mladeniče. V Šenčurju soloh nobeden ni ostal doma. Po končani manifestaciji si srečal samo vesele obraze — fante, može in žepe, ki, vračajoč se domov, niso o nobeni drugi stvari govorili, kakor o sijajnem shodu in telovadbi. Šen-čurski fantje so se takoj zbrali in vse potrebno ukrenili da se ustanovi odsek. Šen-čurskemu Orlu, ki bo brezdvoma eden najmočnejših v naši Gorenjski, krepak Na zdar! Spominjati se moramo pri tej priliki v prvi vrsti vnetih gg. župnika šenčur-skega Šiške in kaplana Kmeta, ki imata največ zasluge, da sc je tako ogromno število mladeničev in mož v Šenčurju zbralo. Hvala pa tudi vsem drugim mero-dajnim faktorjem v Šenčurju, ki so lepi Šenčur tako bogato in lepo okrasili z mlaji, loki in zastavami. Na kolodvor v Kranj so Orli korakali v četi med veselim trobentanjem. Na kolodvoru se je sicer zbralo nekaj liberalnih čukov, pa niso imeli prilike stopiti v akcijo, ker se je obenem zbralo veliko več naših vrlih somišljenikov iz Kranja, ki so, ko smo se odpeljali, vzklikali gromovito, da je daleč odmevalo, »Na zdar!« in popolnoma udušili čivkanje različnih kosov iz Kranja, če ga je sploh kaj bilo. Neizbrisno ostane včerajšnji dan v spominu našim Orlom, pa tudi celi gorenjski plati! S trdnjavami krščanske misli bomo, kakor z železnim obročom, pre-pregli kranjski okraj - če Bog da in sreča junaška! Revolucija na Turškem. (Najnovejša poročila.) MLADOTIJRŠKA VOJSKA KORAKA PROTI CARIGRADU. Enver-bej vodi čete. Solun, 19. ajirila. Pri velikanskem shodu, na katerem so govorniki strastno napadali sultana, češ, da je on povzročil punt v armadi, da uniči Mladoturke ter ukine ustavo, je množica navdušeno sklenila. da koraka vse makedonsko vojaštvo proti Carigradu ia porazi Staroturke. Nastopili so tudi albanski, bolgarski in grški govorniki, ki so povdarjali, da je zdaj treba pozabiti na vse, kar loči, in zasledovati en sam cilj. Tudi drinopoljsko. monastirsko in sko-peljsko vojaštvo je za Mladoturke. Solun, 19. aprila. Vesti, da so se vojaki v Drinopolju, Monastiriu in Skoplju uprli mladoturškim častnikom, so popolnoma neosnovane. Vojaki so navdušeno izjavili, da korakajo proti Carigradu. Solun, 19. aprila. Akcijo proti Carigradu vodi berolinski turški vojaški ataše Enver-bej, ki je zdaj v Solunu. Enver-bej ic dejal, da se bo s staroturški-mi uporniki postopalo z vso strogostjo, da se za vedno preprečijo reakcionarne intrige sultana. Kako prodira vojaštvo proti Stambnln? Berolin, 16. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča, da bode vojaštvo proti Carigradu korakalo v koncentriškem maršu, in sicer gre drugi zbor iz Drinopolja, bataljoni tretjega zbora pa iz Soluna. MLADOTURŠKE PREDČETE SO ŽE BLIZU CARIGRADA! Carigrad, 19. aprila. Štirje mladoturški bataljoni so dospeli žc v Čatal-džo, neposredno pred Carigrad. Ondotna posadka je zbežala z orientnim vlakom v Carigrad. Tu se jc postavila pred parlament in prosila nadaljnih povelj. Parlament je poslal v Čataldžo generala Kurid-pašo, da se pogaja z mladoturško pred-četo. Pozneje se je v Čataldžo podala deputaeija parlamenta, sestoječa iz 8 generalov in duhovnikov. Opravila ni ničesar. Dozdaj ie v Čataldži zbranih 2000 mož. Dnnopoljski kor, pod vodstvom Nazim-paše jako dobro discipliniran in stoji na strani Mladoturkov, menda vendarle ne gre z drugimi četami proti Carigradu, to pa zato, ker mora varovati mejo proti Bolgariji. Sicer so pa makedonski Bolgari dali na razpolago 2000 četašev pod vodstvom Gerasimova. Mladoturki so izjavili, do bodo vse voditelje Staroturkov, v prvi vrsti pa Izmail-Kentala pobesili na drevesa pred parlamentom. STAROTURKI SO IZGUBLJENI? Carigrad, 19. aprila. Tu vlada strašna panika. Trgovine so vse zaprte. Poizkusi duhovnikov, soft, da bi pregovorili mladoturške bataljone pred Carigradom, so brezuspešni. Vojaki tabore 20 kilometrov pred mestom. Na čelo drugih zvestih inladoturških čet se jc postavi! tudi Muktar-paša, poveljnik 2. zbora, katerega so bili uporniki iz Carigrada pregnali. Opaža se tudi, da sc vojaki, ki so zdaj v službi reakcije, že nevarno nagib-Ijejo k mladoturkom. KOMPROMIS? Carigrad, Splošno se sodi. da vsled nevarnosti, da bi ruske vojne ladje forcirale Dardanele, pride med sultanom in Mladoturki do kompromisa. Za tujce nI nevarnosti. Skopi je, 19. aprila. Mladoturški voditelji so izjavili, da garantirajo popolnoma za varnost tujcev. Mir in red se v vseh makedonskih mestih strogo vzdržuje. Vojaško akcijo proti Carigradu vodi Mohamed Šefket - paša. STRAŠNO KLANJE V CARIGRADU. Carigrad, 19. aprila. Staroturki so tu umorili 200 gojencev vojne šole Iu vse častnike gardnega kavalerljskega polka. Armenci so na strani Mladoturkov in so vsled tega, ker so Staroturki v Ada-ni 400 Armencev poklali, silno razburjeni. Carigrajs'ko prebivalstvo se boji bombnih atentatov. — O umoru častnikov gardnega kavalerijskega polka se poroča: Vojaki, katere so vodili hodže, duhovniki, so vseh 30 častnikov peljali na dvorišče in od njih .zahtevali, da prisežejo na šeriatsko postavo. Ker častniki niso hoteli, so jih kakor pse s puškami pobili. Razburjenje zaradi teh grozot je splošno. Kdaj se začne boj? Solun, 19. marca. Mladoturki bodo koncentrirali v Cataldži 40 bataljonov, kar se izvrši v 8. dneh. Z Mladoturki se združi tudi bolgarski četovodja Sandan-ski. Bolgarskih prostovoljcev 'je 10.000, albanskih pa 12.000. Solun, 19. aprila. Veliko Mladoturkov zahteva, da se odstrani cela dinastija. Vlada pomirja in obljublja poravnavo. Carigrad, 19. aprila. Turška vlada je 'poslanikom velevlasti zagotovila, da so vesti, 'ki jih razširjajo po inozemstvu o položaju Mladoturki, senzačne pre-tiranosti. Razsodni krogi upajo, da 'bo vlada odnehala, se z Mladoturki pobotala in vpostavila prejšnje stanje. Rusi se gibljejo. Carigrad, 19. aprila. Rusko čr-nomorsko vojno brodovje (8 ladij) križari v oddaljenosti 2 ur pred vhodom v Bo-spor. Solunske oblasti ne priznavajo nove vlade. Solun, 19. aprila. Tukajšnje oblasti ne priznavajo nove vlade in pošiljajo njene odredbe nazaj. Policija zelo pazi, da tukajšnji Staroturki ne pridejo s carigraj-skiini v dotiko. Sultan. Carigrad, 19. aprila. Major Niazi-bej, voditelj Mladoturkov v julijski revoluciji. je sultanu brzojavil, zakaj se je postavil na čelo reakciji. Sultan je brzojavno odgovoril, da on niti ne misli na to, da bi ustavo preklical. Francija. Tou I on, 19. aprila. Proti Turčiji sta odpluli bojni ladji »Victor Hugo« in ».lules Michelet«. Mladoturška poročila, da so v Drinopolju za Mladoturke, niso resnična? S redeč, 19. aprila. Iz Drinopolja sta odšla dva polka proti Cataldži. Toda mladoturški častniki, ki so iz Soluna v Ca-taldžo dospeli, niso zaupali drinopoljskima polkoma in so izkušali polka pregovoriti, da se vrneta v Drinopolje. Vojaki ipa se niso hoteli pokoriti, vsled česar je prfilo do boja, v katerem so Drinopoljci podlegli in se morali umakniti. Duhovniki v Drinopolju navdušujejo ljudstvo in vojake za sultana, naslednika kalifov in za sveto postavo in poživljajo na boj proti brezver-skim mladoturkom. Mesarji. Drinopolje, 19. aprila. Staroturki so zasedli železniško progo od Carigrada do Drinopolja. Ustavljajo vlake, tirajo iz vozov Mladoturke ter jih pomore. Dnevne novice. 4- V Dolenji vasi pri Senožečah ie bil včerai popoldne lep shod, katerega so se udeležili možje iz domače in sosednjih vasi. Bilo jih je več tudi i/. Vrabč in bližnje Primorske, da se posvetujejo o zgradbi potrebne ceste od Branice mimo Vrabč do Dolenje vasi proti Divači. Shod je počastil tudi velebl. gospod okrajni glavar S c h i t n i k iz Postojne, dalje so bili navzoči goriška poslanca brata S t r e k e I j in novi vipavski poslanec B. P e r h a v c. Shodu je predsedoval g. H r o v a t iz Senožeč. Deželni in državni poslanec Zit-n i k jc dve uri poročal o vseh najvažnejših vprašanjih, ki so se obravnavala v deželnem in državnem zboru Posebno obširno je poročal o vladnem načrtu soc. zavarovanja ter zavračal podle napade zakotnega ljubljanskega niazača na poslance S. L. S. Na poziv predsednikov ni nihče izmed stoterih mož, ki pripadajo trem političnim strankam, vzdignil roke proti glavnim načelom starostnega zavarovanja, ako se izprernene nekatere določbe v načrtu v prid samostojnih zavarovancev. Shod je trajal nad dve uri v najlepšem redu. Vs"a čast možem! + V Mavčičah pri Kranju je bil včeraj popoldne mnogobrojno obiskan političen shod, na katerem je poročal deželni odbornik E. Jarc o političnem položaju in delovanju dež. zbora in odbora. Navzoči so izrazili soglasno svoje zadovoljstvo z delovanjem poslancev S. L. S. v deželnem in državnem zboru. + XLV. redni občni zbor »Slovenske Matice« se vrši v ponedeljek, dne 26. aprila 1909, ob osmi uri zvečer v Ljubljani v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. Tema: Zrtva in požrtvovalnost. 2. Letno poročilo tajniko-vo za dobo od 15. maja 1908. do 20 aprila 1909. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za I. 1908. *) 4. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9 a društvenih pravil). 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za leta 1909. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12 al. 5 društ. pravil izstopajo letos iz odbora gg.: Finžgar Fran S., Gangl Engelbert, Govekar Fran, pl. Grasšelli Peter, dr. Lončar Dragotin, Milčinski Fran, dr. Murko Matija. Svetec Luka, Trstenjak Anton in ing. chem. Turk Jakob. Poleg teh bo občnem zboru izvoliti namesto izstopivšega odbornika g. ravnatelja Wiesthalerja Frana, še enega odbornika, za dobo dveh let. + Umirovljenja. Umirovljen je bivši kranjski deželni predsednik, sekcijski šef v notranjem ministrstvu Viktor baron Hein ter je tem povodom dobil od cesarja red železne krone 1. razreda. — Cesarjevo zahvalo za delovanje dobi povodom svojega umirovljenja višji deželuosodni svetnik g. J. Škerlj v Novem mestu. -f Državno subvencijo 4000 K je dobila »Zadružna zveza« za ustanove revnih gojencev »Zadružne šole«. + Slov. katol. izobraževalno društvo v Kostanjevici na Dolenjskem ie imelo včeraj ustanovni občni zbor. Predaval je dr. Lovro Pogačnik. Število zborovalcev presega stotino in je večina njih že pristopila društvu. Slovenska dijaška zveza je društvu že priskrbela jako lepo knjižnico. Vse kaže, da bo se to društvo krasno razvijalo. + Duhovske vesti z Goriškega. Pravima konzistorijalnima svetnikoma sta imenovana dr. Anton Gregorčič in častni kanonik Franc C a s t e 1 I i z. X Vlada in pravica. Pred kratkim je vlada izvršila zopet imenovanje članov v industrijski svet. Kako se naravnost norčuje iz nas Slovencev je razvidno iz tega, da je za Kranjsko imenovala dva Nemca, Samassa in Noota, pa nobenega Slovenca. — Umrl je dne 16. aprila v Škocijanu pri Mokronogu tukajšnji poštar Ludovik Urbančič. Šel je kakor navadno v Mokronog po pošto, nazaj grede je pa, kakor se sodi, najbrže padel v nezavest in padci z voza. To mnenje se potrjuje s tem, ker ga je našel neki posestnik ležati pri vozu, vajeti pa so bile ovite okoli koles. Položil ga je na voz, odpeljal domov in kmalu nato je izdihnil. Svetila mu večna luč! — »Revizor« v telovadnici c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju se bo predstavljal v sredo, dne 21. aprila t. 1. (začetek ob 5. uri popoldne) in v četrtek. dne 22. aprila t. 1. (začetek ob 8. zve-, čer). »Revizor« je svetovnoznana komedija Gogoljcva (roj. dne 31. sušca 1809) v petih činih. Igro uprrzore dijaki gimnazije v Kranju. Na sporedu sta tudi dve pevski točki in orkester društva »Sloge«. Cisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji« in pa »Podporni zalogi«. Cene sedežem in stojiščem so zelo nizke. Prijatelji in dobrotniki naše mladine dobrodošli! š Grozen požar vsled velikonočnega streljanja se je povzročil v Št. Jurju v Slovenskih goricah na Velikonočni pondeljek. Domači deček je streljal, iskre so o'dletele v slamnato streho, katera se je takoj vnela ter je veliki ogenj upepelil pet gospodarskih poslopij. Trije detoniori v enem tednu. Tekom enega tedna so našli v Trstu tri novorojenčke mrtve: enega v Montebellu, drugega na Opčinah, in sedaj zopet na sprehajališču pri sv. Andreju. — Dr. Stanich demisioniral. Predsednik upravnega odbora v Pulju. dr. Dominik Stanich. je podal ostavko, baje zavoljo bolezni. Pravi vzrok je zavoženo občinsko gospodarstvo. Posle je prevzel podpredsednik, odvetnik Bregato. — VVieser pojde? Znani ultranemec NVieser, ki je nameščen kot postajenačel- *) Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v pisarni na ogled in jim bodo na občnem zboru samem tiskani I na razpolago. nik na goriškem državnem kolodvoru, katerega tamošnji slovenski uslužbenci predobro poznajo zbog njegovega postopanja v prilog k nam v Gorico privandranini iiemškim uslužbencem, ki izpodrivajo naše domačine in jih tako pehajo od kruha. ki pnitiče v prvi vrsti za tako službo sposobnim domačinom, ki za to prosijo, pojde iz Gorice. Tako se namreč govori jio Gorici. — Umrl je v Zagrebu občinski svetnik Štefan Timet. — Izredna seja občinskega odbora v Spodnji Šiški je danes ob 6. uri zvečer, čer. — Ugodni nakup ptemensklih bikov in junic. Deželnemu odboru je ponudilo veliko število posestnikov v nakup plemenskih bikov in junic od 1 do 2 let starih. Od teli je nekaj prav lepih. Pregledal jih je večjidel že deželni živinorejski nadzornik. Opozarjamo na to posebno občine in živinorejske zadruge. Sedaj je čas licencova-nja in bode velikim občinam manjkalo bikov. Zakaj bi šli lepi biki v mesnico, slabi bi se pa redili za pleme. — Italijanski voiaki na avstrijskih tleh. Te dni so kmetje tik italijanske meje med Coprisem in Nogarcdoin opazili pet italijanskih vojakov, ki so za kakih 200 metrov prekoračili avstrijsko mejo ter plezali po raznih murvah in dajali razna znamenja vojakom, ki so se nahajali na italijanskem ozemlju. Kmetje so šli do bližnje orožniške postaje in to naznanili, nakar so se na lice mesta podali naši orožniki. Ko so italijanski vojaki opazili naše orožnike, so jo< koj pobrisali preko meje. — Umrl je v Kranju hišni posestnik g. Jakob Killer. — Natečaj. Razpisana je učiteljska služba ua trirazrednici v Vel. Laščah do 19. maja. Prošnje sprejema c. kr. okr. šol. svet v Kočevju. — Smrt v tujini. Umrl jc v Clevelandu Josip Strah, doma iz Trebnega na Dolenjskem. — Pod tovorni v,vak se je vrgel 19 let stari Franc Baje iz Trsta. Vlak ga je strašno razmesaril. Merske noulce. š V Zdolah pri Vidmu se je vršil včeraj, 18. aprila, javni shod S. K. Z. Predsedoval je g. Pajdaš. Gosp. dr. Jankovič je govoril o delovanju deželnega zbora in poslanec Pišek o delovanju državnega čbora in programu za deželni zbor. Navzočih je bilo tudi več nasprotnikov, pa vsi so izvajanja govornikov popolno odobravali in se izjavili, da volijo oba. Tudi domače lokalne razprtije so se poravnale. Neki ugleden nasprotnik se je po shodu izjavil: Dokler nisem Pišeka osebno slišal iu poznal, sem lažnjivi pisavi »Narodnega Jsta« verjel, sedaj pa grem za posl. Piše-xa v ogenj. Ta shod (zborovanje) ostane nam v najboljšem spominu in vsi gremo s S. K. Z. za trene kandidate. š Od nemčurjev nahujskani fantje so v ptujski okolici dejanski napadli ptujskega odvetnika dr. Brumna. š Pred celjskimi porotniki se bodo vršile te dni naslednje obravnave: Anton Vodlep in Jakob Arzenšek, uboj; Jožef Speli, uboj; Amalija Ivančič, umor; Amalija Rakun, detomor; Anton Suligoj, tatvina; Janez Krkovič, ponareievanje kreditnih papirjev; Viljem Wele, sleparija. Janeza Krkoviča, je kakor znano izročila Atrterika ter je glava oni družbi ponarejevalcev denarja, ki so razpečali ogromno ponarejenih 20kronskih bankovcev. š Umrl je v mariborski bolnici posestnik Josef Kotnik. š Aretirali so v Mariboru 16 let staro deklo Lucijo Juvan iz Cernuč pri Ljubljani. š Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je umrl č. g. F r a n c Z d o I š e k , ml., župnik v Sv. Jerneju pri Konjicah, po dolgotrajni bolezni (sušici) v 44. letu starosti. Llubllonste noulce. lj Javno predavanje o Benetkah in beneških znamenitostih se vrši jutri v torek, točno ob pol osmi uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«, nakar še enkrat opozarjamo. Predava dr. J. Jerše. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. lj Veliki zabavni večer slovenskega glasbenega društva »LJubljana«. V prostrani »Unionovi« dvorani se je zbralo včeraj več odličnega ljubljanskega občinstva, da čuje najnovejši pojav glasbenega društva »Ljubljana«: novi mešani zbor. Navzočih jc bilo mnogo glasbenikov, med njimi ua čelu gg.: Foerster, Ilubad in ravnatelj »Glasbene Matice« Gerbič, ki so se vrlo pohvalno izrazili o novem zboru. Konstatiramo pri tej priliki, da je napredek društva pod vrlim vodstvom g. dr. Pegana in gospoda pevovodje Antona Svetka naravnost izboren. Ce bi hoteli od točke do točke oceniti skrbno sestavljeni spored, morali bi postati mnogo preobširni. Omejiti se moramo na splošno polivalo »Slovenske Filharmonije« in izbor-nega novega dirigenta g. Bogomila Friseka. Kakor vojskvodja, ki vodi svojo četo navdušeno v boj, tak je bil njegov nastop, a gromovito odobravanje, ki je sledilo vsaki eksaktno izvajani glasbeni točki, naj bo kot priča pridobljeni zmagi. Med drugimi instrumentalnimi točkami omenjamo posebej »Intermezzo« iz Parmove opere »Ksenija« in Jaklovo »Potovanje po Kranjski«, kjer so združeni vsi motivi naših najobičajnejših krasnih narodnih pesmi. Kapelnik g. Frisek je bil takoj pri nastopu živahno pozdravljen in potem, ko je vodil koncg&ie točke z največjo bravuro, koncem vsake živahno aklarni-ran. Napeta tišina je zavladala, ko je nastopil pod vodstvom g. Svetka novi mešani zbor ter zapel lepo harmonizirani skladbi Bajukovi: »Cez tri gore« in »Nocoj, pa, oh nocoj«. Fino niansiranje, lahkoten nastop, nepretirano prehajanje iz akorda v akord dokazuje vrlino pevskega zbora, posebej pa še gospoda pevovodje. Mislimo, da ustrežemo obema, če se ne spuščamo v daljne podrobnosti, kajti izraz vseobče pohvale je obstal v tem, da koncem 7. in 8. točke gromovito odobravanje sploh ni hotelo pojenjati. — G. Orehek je izvršil svojo nalogo v popolno zadovolj-nost in pokazal obenem iznova svoj dramatični talent. Seveda zasluži največjo pohvalo tudi dvojni solospov g. profesorja A. Robide, ki ume s finim predavanjem, s pravim dramatiškim akcentom udariti na prave strune. Mnogo točk sporeda se je moralo na splošno zahtevo številno zbranega občinstva ponavljati, n. pr. »Unionovi kuharji« gg. Lozar, Globelnik, Božič in Koželj. Izmed navzočih navedemo poleg že v uvodu imenovanih glasbenikov: drž. poslanca dr. Kreka in dr. Hočevarja, dež. odbornika prof. Jarca in dr. Lampeta. dež. poslanca dr. Zajca in Perhavca, šol. svetnika dr. Bezjaka, vodjo dež. bolnice dr. Gregoriča, dr. Krisperja in mnogo uradnikov, profesorjev itd. ki jih ne moremo navesti imenoma. Bil je dan popolne zmage, prerojenja v zorni pomladi. li Pevska skušnja »Ljubjane« bo prihodnjo sredo 21. t. m. točno ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih. Za točnost in polnoštevilno udeležbo prosi pevovodja. Ij Obravnava radi odstranjevan a nemških napisnih desk se je danes pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obtožencev jc 22. Obtožnica pravi, da so obtoženci sami ali pa z žuganjem povzročili, da so se odstranili nemški napisi pri Viktorju Nagyiju, Adolfu Kordinu, Vikt. Giirt-nerju, Janezu Skofizhu, Alojziju Persche-tu, Adolf Mikuschu, Recknagelnu (zuni Schaferhut), K. Hamannu, Rozi Worni. Mariji Kalan, Karlu Rudholzeriu, Henriku Kendi, Ivanu Eberle, pri trafiki Gruber, Viktorju Schiffrerju, pri »Ohlerju«, Ivanu Krisperju, Francetu Regorschku, pri lekarni Mardetschlagelrja, Ant. Leutgebu. Josipu Goldsteinu, Josipu Pocku, pri trafiki Blaznik,. Francetu Meisetzu, Aleksander Backu, Gattfriedu Gotzelnu, Gvidon Stadlerju, Janezu Jasencu, Antonu Kancu, pri Kuncu, Mihaelu Kastnerju, Polikseni Kirbisch, pri bukvami K'leinmayer, Alojziju Korsiki, Francetu Szantncrju, Adolf i Reichu, .pri Staculu, Francetu 'Kaftserju, Ivanu Oblaku, pri trafikah Cešarek, Mrz-likar, pri kavarni »Eggia«, pri restavraciji Fried'1, pri lekarni Mayer, 1. Somnitz, Lassnik in pri Mahrovem zavodu. Obtoženi so: Žiga Vodu'šek, koncipi-jent, Leopold Tratnik, visokošolec, Vladimir Rohrman, tehnik; Ernest Windischer, trg. pomočnik, France Miklavec, trgovčev sin, Josip Lotrič, preglednik užitnin-skega zakupa, France Kozina, učiteljl.šč-nik, France Podržaj, brivec, Rudolf Est. vsctrčiliščnik, Albin Orehek, knjigovodja, Martin Sušnik, tesar. Jožef Bukovnik, tiskarski učenec; Ciril Kranjc, ključarski pomočnik, France Fatur, ključavničarski pomočnik, France Krapcž, kavarnar, Jožef Straus, postrešček, Ant. Meglic, obrtni učenec. Danilo Cerar, trgovski učenec, Ludovik Lovšin, delavec, France Škot", delavec, Viljem Leben, mizarski učenec, Valentin Lucin, mizarski učenec. Zaslišanih bo okolu 68 prič, za okolu 50 prič je Pa državno pravdništvo izjavilo, da zadošča prečitanje njihovih pismenih iz av. Senatu predseduje svetnik Vedernjak, vo-tanti so svetnika Einspieler in Hauffen ter g. Graselli, drž. pravništvo zastopa dr. Ncuperger, zapisnikar je avskultant Luz-ner, zagovorniki so: dr. Pegan, ki zagovarja obtožence: Albina Orelika, Ludovi-ka Lovšina, Franceta Škofa in Viljemi1 Lebna, dalje dr. Toniinsek, dr. Kokalj, dr. Hribar, dr. Novak, dr. Švigelj. Iz obtožnice se začasno izloči učite-ljrščnik Franc Kozinc, kateremu se vabilo k glavni razpravi ni moglo dostaviti. Na predlog dr. Novaka se tudi proti obto- žencu tesarju M. Sušniku danes še ne obravnava, 'ker ie Sušnik baje bolan. Sodni dvor glede Sušniku sklene, da se takoj poizveduje glede nenavzočega Sušnika. Na dalji predlog dr. Kokalja glede udele-jutve (nekaterih obdolžencev pri današnjih volitvah, sodni dvor sklene, da se obravnava ob poludne prekine. lJo prečitanju obtožnice se oglasi k jesedi zagovornik dr. Pegan. Predlaga, da se izloči postopanje za vsakega obtoženca in da se o vsakem posamič razpravlja, ker nima zadeva nobene notranje /veze, državni pravdnik j i ti skupno toži, |o en glas pa,- Bizjak, Stravs Kazimir, Bergant Jos., Treo Simon, Ložar, Zancek, Urbančič Val., Umck Jožef, Uizjak Anton. 1 glasovnica prazna, 1 neveljavna. Kakor vsako leto je bilo tudi letos med magistratnirni glasovi polovico ženskih pooblastil, katere so razni magi-stratovci pobrali pri lahkovernih volivkah. Ij Dramatičnega društva občni zbor se vrši danes ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma«. Ij Što čutiš, Srbine tužni.« »Ljubljanskemu Zvonu« jc deželna vlada prepovedala peti pesem »Sto čutiš, Srbine tužni«. l e dni so pesem peli na veseMei v Kobaridu. Več navzočih častnikov planinskega l»»ika se je demonstrativno odstranilo. U Pasja popadljivost. Oni pes, o katerem smo pred kratkim poročali, da je ugriznil na Dolenjski cesti neko deklico "i katerega je potem Auerjev hlapec v Ktidniku ustrelil, je med potjo ugriznil še '"eko drugo osebo. Tudi včeraj je baje "ek pes ugriznil v bližini Rdečega križa "ekega dečka v uho. li Cesarja žalil. Anton (tale je služil ^ hlapca pri Mariji Kunčič na Svetega ' etra cesti. Oale je v delavnici za sodo-v'jco govoril vpričo hlapca, dekle, gospoduje in Simona Ivana o cesarski jubilejni javnosti. Pri tej priliki je izrazil tako ža-lllve besede na cesarjevo osebo, da so ga navzoči svarili, naj nikar tako nc govori. kazen je dobil tri mesece težke ječe. NOVI GUVERNER AVSTRO - OGRSKE BANKE. Včeraj je cesar sekcijskega načelnika .ogrskega fin. ministrstva dr. Popovicsa imenoval guvernerjem avstroogrske banke. Zadnja leta je to mesto zavzemal sedanji avstri ski minister dr. Bilinski. ZAHVALA CESARJU V SCHON-BRUNNU. Včeraj dopoldne se jc zbrala nad 60 tisoč broječa množica dunajskega prebivalstva pred cesarskim gradom Sclion-brunnom. Policija je morala ob pol 10. uri zapreti vsa vrata v ces. park. Navzoča so bila razna društva z zastavami. Na dolženem prostoru so se zbrali dunajski o'1'iinski zastopniki. Dr. Lueger je v svojem nagovoru izrekel vladarju zahvalo, da sc je ohranil mir. Cesar je odgovoril: »Od mladosti sem navajen slišati, da ob vsaki izredni priliki glasneje bijejo srca zvestih Dunajčanov. Veselim se tudi danes vašega čestitanja. Resni trenutki so minuli. Ponosen pa sem, ker sem videl rodoljubno (požrtvovalnost vsega prebivalstva v državi in pripravljenost armade v branitev. domovine in miru. Zahvalim se vsem za izkazano zvestobo in uda-nost!« Nepopisna navdušenost je zavladala med nešteto množico, ki je zapela cesarsko pesem. IZJAVA ZAGOVORNIKOM V VELEIZ-DAJNIŠKI PRAVDI. Vsi dalmatinski odvetniki brez razli-, ke strank in narodnosti so sklenili, poslati zagovornikom v veleizdajniški pravdi v Zagrebu izjavo solidarnosti in simpatij. Izjavo so podpisali že mnogi hrvatski, srbski in italijanski pravniki. VELIKONOČNI OBISK KAMNIŠKE KOČE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTA NA KAMNIŠKEM SEDLU. (Konec.) Nevarna je tura na Kamniško sedlo pozimi le samo na skoro horizontalni poti od znanih Rokovnjaških lukenj tja do jarka pod pastirsko kočo, in to le toliko časa, dokler niso bile črez isto podričale plaznice (plazovi) z južnih spodnjih sten Brane. Naporna pa je ta tura ob količkaj uležanem snegu le za prvega in drugega turista iste družbe, ker morata gaziti na krpljih. Ob zgodnjem jutru pa je zdaj že tudi to skoro nepotrebno, če je bila noč mrzla. Edina večja ueprilika na snegu, posebno na drugi polovici pota, so le še močni solnčni refleksi, ki zelo mučno vplivajo in utrudijo oči, proti čemur pa se zavaruješ s širokimi, obočnimi, črnimi naočniki. V celem pa je izlet na Kamniško sedlo sedaj o tem času res krasen in vele-zanimiv, ki zapusti turistu mnogo lepih vtisov iu hvaležnih spominov in mu nudi obilo užitkov. Posebno onim turistom jo je" priporočati, ki tožijo, kako da je ob sezoni dolgočasna! Časa za ta izlet je letos še dovolj, kajti padlo je snega letos, da ga ne bode izlepa zmanjkalo. Samo par primerov! Globoki jarek rned spodnjimi robovi Brane in teraso, na kateri stoji pastirska koča, je kar »splaniran«, pastirska koča nad njim pa zarnedena docela; videti je le komaj za dobro ped strešinega slemena! Kamniška koča S. P. D. na sedlu jc tudi na severni strani popolnoma zarnedena in .na spodnje! strani obdana v poldrug-meterski razdalji s pravcatim amfiteatra-ličnim, nad dve metra visokim zametom! In plazovi! Največji so pridrveli z Brane, tako da jc cela pot kmalu od Rokovnjaških lukenj tja do jarka nad parstirsko kočo do malega vsa nagromadena z velikimi, trdimi sneženimi masami plazov, ponekod kar ua pet metrov debelo. Na tem delu poti tudi mnogokrat ni na dolgo zaznati markacij na deblih. Sploh so napravili tudi tu plazovi mnogo škode v gozdu. Semtertja leže prcklane in polomljene veje bukev, razna razklana debla, s korenino izruvanc smreke itd., grozen nered! Drug tak močan plaz je bil pridrča s Planjavinih spodnjih sten in se ustavil v jarku nad pastirsko kočo ter 'jednako učinkoval, kot preje imenovani. Manjše plaznice se utrgajo tuintam še sedaj okrog II. do 4. ure popoldan, in kogar bi zanimalo videti in čuti šumeti te gorske prikazni, ta ima na tej poti naj- Ogrski Slouencl. Ogrski Slovenci so 'čvrst, žilav .delaven, pobožen narod. Govori jih veliko kar tri jezike, slovensko, madžarsko in nemško. V gospodarskem oziru so naučili n. pr. štajarske Slovence mlatitve na mlatilni parni stroj. Muropoljski kmet zmlati zdaj v enem dnevu na stroj, kar so mu prej mlatili mlatiči po dva meseca. V cerkvenem oziru so pa jako zanemarjeni. Ljudstvo je verno in pobožno. pa nima svojili (slovenskih) duhovnikov zadosti. Tuintam je kak duhovnik med ogrkimi Slovenci, ki ne zna slovenski toliko, da bi si napravil sam slovens'ke ipridige. Napravi jih pismeno po madžarsko, nakar mu kak slovenski tovariš pre-,stavi na slovensko. To prestavo se potem uči na pamet. V zadnjem času se je izpre-tnenilo to na bolje. Vendar še pa veliko .prekmurskih Slovencev večkrat roma k ,Sv. Trojici v Slov. goricah, da opravijo tam svojo pobožnost, ker je doma ne morejo tako lahko. Še celo v Celje se pripeljejo k duhovnim vajam. Precej jih tudi peš v Celje pride in odide iz Celja! Med .prekmurskimi Slovenci je tudi veliko protestantov. Ker se pa pastorji veliko ne brigajo za nje, zlasti v slovenščini jim ne pridigujejo, zato se jih veliko niti ne zaveda, da so protestanti. Večkrat prihajajo ti protestanti v štajarske slovenske cerkve, hoteč tam opraviti svojo pobož-,nost, tudi sveto spoved, ker niti ne vedo, da tega kot protestanti ne smejo iineti. O kaki organizaciji med ogrskimi Slovenci ni govoriti; tudi društev ni, bodisi nabožnih ali izobraževalnih ali kaj enakega. Še celo slovenski duhovniki so v oficielnem »kasinu« v večjih krajih, kjer se žbira oficielno madžarska fra-kerija. Nekaj izvanrednega ie bilo pred dvema letoma v Belatincih, v največjem slovenskem kraju na Ogrsikem. Celjski laza-risti so imeli tam prvi slovenski misijon. Dobili so komaj dovoljenje, ker je vlada smatrala za kako veleizdajo. Ljudstvo pa se je kar trlo k spovednici, ker še kaj takega nikdar ni doživelo. Dobro bi bilo, ko bi lazaristi mogli nadaljevati to bogo-in domoljubno delo. J*" V nedeljo, dne 25. aprila prva predstava »Ljudskega odra« v deželnem gledališču: »Revček Andrejček«, narodni igrokaz. Proces proti Srbom u Zagrebu. Pijeva korespondenca poroča »S posebne strani« o pravdi proti veleizdaje osumljenim Srbom takole: Ban Pavel Rauch jc od nekdaj užival glas silovitega, a ob enem malo inteligentnega politika. Tvrdki Wcckerle-Aji-drassy, ko je prišla na boben, sc je zdel to pravi mož, da na Hrvaškem zopet napravi »mir«. Gospoda v Budimpešti so vedeji, da se z lepimi besedami in obljubami v Zagrebu ne da ničesar doseči, zato so pa hoteli Hrvate z železno pestjo zagrabiti za vrat. Ban Pavel Rauch je sangvinik, ki je, kakor jc to pri take vrste ljudeh običajno, menil, da si bo zares zamogel zagotoviti politično oblast, če parkrat brezobzirno zagrabi. Toda, glejte, vse, kar jc ban počel, se je docela ponesrečilo. Namesto svečanega vhoda v prestolnico kraljestva hrvaškega, je doživel sprejem, kakor ga še ni noben ban. V varstvu policije na konjih, onesnažen z gnilimi jajci, Dbdan od do skrajnosti razjarjene množi-cc, je moral namestnik kralja troedinega kraljestva, namesto da bi se podal v ban-sko palačo, po stranskih ulicah zbežati v svoje zasebno stanovanje. Ker so zagrebški dijaki pokazali nekaj opozicionalnega duha, je dal ban Rauch strahovati nekaj odličnih vseučiliškili profesorjev, in posledica tega je bil zagrebški dijaški štrajk, ki je kredit sedanjega vladnega sistema docela izpodkopal. Tudi neprestano straho-vanje hrvaško mislečih kraljevskih uradnikov ni zmanjšalo opozicije. Čedalje ogorčenejše je postajalo vse hrvaško prebivalstvo, in dandanes v nesrečnem kraljestvu pač ni Hrvata, ki bi v banu Raucliu nc videl krvnika svoje domovine. Kot zadnje »remek-delo« je ban Pavel Rauch aranžiral zagrebško vcleizdaj-niško pravdo. Saj se ne da tajiti, da je velesrbska propaganda, ki so jo predli v Belgradu, imela svoje niti tudi v Hrvaški-Sla-voniji. Morda je bilo tudi precej eksaltira-nili Srbov v teh deželah, ki so sc v resnici udajali utopijam velesrbske države. Ampak glavnih krivcev veleizdajskih spletk ne najdete v kraljestvu hrvaško-slavon-skem; poiskati jih je treba v vrstah ogrske vladne večine. Dne 7. t. in. se je v Zagrebu med obravnavo odigral dramatičen prizor. Veleizdaje obdolženi Srbi so strastno demonstrirali proti državnemu pravdniku in njegovemu namestniku. Pre-glušili so vso dvorano s klici: Pravi krivci nismo mi, prave veleizdajalce more državni pravdnik najti le na Ogrskem in v Budimpešti. In temu je tako. Svojčas, ob navalu na ministrstvo Ecjervaryjevo, je neodvisna stranka prva izlegla misel, da bi moč habsburške države izpodkopali v zvezi z Italijo in Srbijo. Košutovi zaupniki so romali v Belgrad, iu pride šc čas, ko bo dognano, da so Madžari darovali denar za nameravano vstajo Srbov v mo-i narhiji. Zdaj pa, ko Košutova skupina tvo- ri bajč najlojalnejšo oporo prestola, skuša svojo lastno veleizdajalsko preteklost zakriti in ves greh zvaliti na nekaj revnih, nahujskanih ljudi. Niso torej prave osebe obtožene veleizdaje. Pa tudi ves tok pravde jc tako ostuden, da zamore avstro-ogrsko pravosodje v inozemstvu spraviti ob ves ugled. Res je sicer, da so madžarski državni pravdniki, k i ta'ko grdo postopajo z obtoženci, in da so madžarski sodniki, ki se poslužujejo nezaslišane zlorabe uradne oblasti, in baš mi Avstrijci imamo vzroka dovolj, lojalno konstatirati, da se ta pravda, ki se vodi v duhu in v soglasju z značajem bana barona Pavla Raucha, nikakor ne vjema z našimi intencijami. Tako se ne vodi politične pravde, kajti stvari, ki se gode v Zagrebu, morejo vzbujati le ogorčenje in dati srbski iredenti v roke velikansko agitacijsko gradivo. Ta pravda je v resnici sramota za vso monarhijo in izpostavlja naše pravosodstvo pred svetom najhujšemu zasmehu. Zato bi pa bil že skrajni čas, da bi se z najpristojnejšega mesta banu Raucliu javilo, naj tako prav-danje čim prej konča. Tvrdke Weker(e in tovariši se je skušala še vseeno z dostojnimi sredstvi vzdrževati na površju, ne sme pa v svrho, da bi vladala Hrvaško-Slavonijo v svojem smislu, dinastiji zveste dežele izročati na milost in nemilost sangviniku, iza čegar postopanje svetovalci vladarjevi nikdar ne morejo biti odgovorni. Temeljita ureditev vprašanja o hrvaški vladi zahteva, da se ta popolnoma zgrešena tendenčna pravda nemudoma konča, to pa je tudi zahteva vseli v resnici državi in cesarju zvestih prijateljev monarhije. Telefonska ln brzolaona poročila. LIBERALNA TRDNJAVA CERKNICA PADLA! Cerknica, 19. aprila. Liberalna trd-nava Cerknica je padla. Danes je volil II. razred. Naših 75, liberalnih 60 glasov. Izostalo je samo 13 opravičenih volivcev. Izmed 30 občinskih odbornikov je naših 22. Navdušenje je velikansko. Živeli zavedni volivci! V I. razredu se S. L. S. ne udeleži volitev. RUSIJA S POMOČJO ANGLIJE IN FRANCIJE FORCIRA DARDANELE. Dunaj, 19. aprila. Anglija in Francija so se dogovorile, da napravijo skupno brodovno akcijo za varstvo Evropcev v Turčiji. Sklenile so zato, da Rusija for-cira prehod skozi Dardanele, ker itak ni pričakovati, da bi Turčija to mogla preprečiti. Angleška eskadra priplove kmalu v Pirej, koder počaka francosko in even-tuelno ruske ladje. Anglija hoče na ta način odškodovati Rusijo za njen poraz v aneksijski zadevi. Avstrija se temu dejstvu ne bo upirala, ker je baron Aehrenthal Izvolskemu že v Buhlavi obljubil, da se odprtju BospOra ne bo uprl. Upirala se je dozdaj temu le Anglija, ki pa je zdaj drugih misli, ker so Mladoturki njeni prijatelji, propadli. SPORAZUMLJENJE MED TURČIJO IN BOLGARIJO. Pariz, 19. aprila. Tukajšnji turški poslanik je dobil od svoje vlade oficielno obvestilo, da se je med Turčijo in Bolgarijo v vseii točkah doseglo sporazumljenje in da se bo protokol v kratkem podpisal. KONCENTRACIJA MLADOTURŠKIH ČET. Solun, 19. aprila. Mladoturške čete iz Soluna in Drinopolja so se združile in stoje v bližini San Štefana. Navdušenje med mladoturki je velikansko. Carigrad, 19. aprila. Tu so pripravljeni odnehati. V Čataldži jc koncentriranih 50.000 mladoturških vojakov ter v najkrajšem času prično korakati proti Carigradu. V Carigradu proti temu šc ni nič pripravljenega. Mladoturki hočejo prisiliti sultana, da sc odpove prestolu. Šef generalnega štaba je prišel v Čataldžo, da pregovori mladoturške vojake, a zaman. Nato se je šef generalnega štaba sam pridružil mladoturkom. V sultanovi palači v Carigradu vlada nepopisen strah. Politični umori se vedno boli množe. Nad 220 mladoturških častnikov je umorjenih. Mladoturški odbor izjavlja, da mora sultan priznati mladoturški program, ali se pa odpovedati prestolu. Za jutri pričakujejo padec vlade. MLADOTURKI ZAHTEVAJO SULTANOVO GLAVO. Solun, 19. aprila. Ko je neka deputaeija prišla k mladoturškim vojakom, da jih pregovori, vprašali so jo mladoturški vojaki, ali je prinesla seboj sultanovo glavo. Le pod tem pogojem bi bilo mogoče ž njo govoriti. Mladoturški vojaki so pri-I milili deputacijo, da sc e morala vrniti. TURKI KOLJEJO KRISTJANE. EVROP-Cl V MALI AZIJI V NEVARNOSTI. Carigrad, 19. aprila. V vilajetu Adani v Mali Aziji se nadaljujejo klanja. Turki so poklali vse moške Armence. Ena nemška in ena italijanska ladja sta odpluli proti Mersini. Tudi ostale velevlasti pošljejo svoje ladje . Carigrad. 19. aprila. V Bassori je izbruhnil upor. Pariz, 19. aprila. Turki prete s po-koljem vseh kristjanov v celi Mali Aziji. Duhovniki ščuvajo ljudstvo proti Evrop-eem. V posebno veliki nevarnosti so francoski redovniki. V Siriji se že koljejo. Ravnotako v Payasu. EGIPT PRED VSTAJO. Pariz, 19. aprila. Egipt stoji pred vstajo. Računa se nato, da bo Khedive v pravem trenutku stopil na čelo gibanju proti angleški nadobiasti. Ce bi pa Abbad-paša še nadalje pospeševal le angleške interese, bodo Egipčani dinastijo Mohamed-Ali odstavili. PRINC JURIJ OSTANE V SRBIJI IN SE PRIPRAVLJA NA VELIKE RECI. Belgrad. 19. aprila. Princ Jurij z ozirom na položaj v Turčiji nc odpotuje v inozemstvo, marveč bo dodeljen kavale-rijskemu polku v Nišu. Dejal ie, da bo v slučaju, da v Makedoniji in Stari Srbiji napadejo Srbe, on prvi, ki bo vso svojo moč zastavil za rešitev bratov. VELIKE DEMONSTRACIJE V LVOVU. Lvov, 19. aprila. Povodom obsodbe Sičinskega. ki je umoril grofa Potockega, na smrt, so bile tu velike demonstracije rusinskih dijakov. Rusinski dijaki so razbili okna na deželnem sodišču in na poljski gimnaziji. Sedem stražnikov je ranjenih. dva težko. Več demonstrantov je aretiranih. STRELJAL NA RUBEŽNO KOMISIJO. Brno, 19. aprila. Hotelir Edvard Kalin: je streljal na rubežno komisijo, dva sodni slugi je ranil, nakar je ustrelil samega sebe. * Letošnje šmarnice. Ze so se začela kazati znamenja, da se nam kmalu povrne ljuba pomlad; čimdalje bolj se nam bliža »Krasni majnik«. Treba torej že misliti na to. da si pravočasno oskrbimo primerne »šmarnice«. Slovenci imamo sicer že veliko zbirko šmarnic, že kar neko šmar-niško literaturo. Vendar si želimo vsako i leto še novih šmarnic. Naša marljiva »K: -toliška Bukvama« nam jih je že preskrbela za letošnji majnik. Naslov jim je: »Marija Devica n a j m o d r e j š a«. Zbral in uredil Andrej Šimencc. Cena vezane knjige 2 K 40 h. Nazivljanje »Devica najmodrejša« je opravičeno po vsebini. Za vsak dan nam namreč knjiga podaje štiri reči: 1. En oddelek iz Marijinega življenja. v kolikor se more posneti iz svetega pisma in iz ustnega izročila. Ze v tem oddelku se vpletajo nekateri nauki. 2. Posebej pa se vsak dan iz dotične epizode Marijinega življenja opisujejo primerni nauki za življenje pod zaglavjem »Nauk«. 3. Za vsak dan je pridejan še nauku primeren »zgled« in štiri krajše ali daljše molitve v čast Matere božje. Za javno berilo so letošnje šmarnice tudi zato primerne, ker duhovnik kaj lahko izpušča, ako se mu zdi za njegove poslušavce kakšna reč manj primerna, umestna ali potrebna, ali pa tudi prideva, ako to posebej zahtevajo okoliščine njegovih poslušavcev. Da je knjiga res priporočljiva, jamči že ime pisatelja, ki je že poznan kot večletni marljiv in priljubljen sotrudnik »Duhovnega pastirja«. Ta priročna in lično vezana knjiga se lahko porabi kot molitvenik, ker obsega ob koncu tudi mašne in druge najpotrebnejše molitve. Dobi se v »Ka t o 11 š k i Bukvami« v Ljubljani in velja 2 K 40 h. * »Za križ in svobodo«, je naslov novemu, izvirnemu igrokazu, ki izide te dni v založništvu »Katoliške Bukvarne«. Igro- kaz je namenjen našim društvom in ie njega dejanje povzeto iz novodobnega društvenega življenja. Na eni strani navdušeni mladeniči društveniki, na drugi pa nasprotniki krščanskega društva — svobodomisleci, ki rujejo proti društvu, hočejo isto razbiti in zapeljujejo poštene društvene člane s frazami o svobodi v svoje zanjke. Predavanja prirejajo, hujskajo in demonstrirajo, samo da bi razbili lepo se razvijajoče društvo v fari. Sokolska društva ustanavljajo, vabijo predavatelje iz mesta itd. Toda vsi njih načrti se izjalove v.^lcd značajnosti zavednih mladeničev in mož-društveni-kov. A eden postane njih žrtev, Martin, odbornik društva, ta pade njim v zanjko. Potom zahrbtnih intrig se jim posreči napraviti razpor med vnetim društvenim tajnikom Štefanom in pa Martinom, ki zalezuje Štefanovo nevesto in napade z nožem dan pred poroko Štefana, »ker maščevanje je sladko«, tako so mu veleli njegovi pristaši. Toda tudi Martin spregleda njih prekanjenost, prepozno sicer, vendar še pravočasno, da ne propade popolnoma. Ves skesan se vrne iz zapora domov, prosi prizadete odpuščanja in pripoveduje s kakšnimi umazanimi sredstvi so ga »svobodomisleci« pridobili zase. To je kratka snov igrokaza, ki vsebuje zanimive dialoge in ima mnogo živahnega dejanja v sebi. Brezdvomno bo igrokaz dobro došel zlasti onim našim društvom, v katerih se v zadnjem času tako lepo razvija mladeniško gibanje. »Za križ in svobodo« naj postane programni igrokaz za vsa naša izobraževalna miadeniška in dekliška društva! irite, naročajte ..Slovenen"! rr i i & rs JE OJE :>i JE. Ce:iz veljajo za 50 k^. Budimpešta 19 aprila PSenica za april ... . . 1436 Pšenica za rnaj.......14 16 Pšenica za oktober I. 1909 . . 1172 Rž za april 1. 1909............9 82 Oves april . ... 8"90 Koruza za maj 1. 1909.....7 58 Efektiv: 5 ceneje. Meteorologijo poročilo. viSIna n. morjem 306'2 m, ered. zračni tlak 736-0 mm. a « a Čas opn- EOVE>n|a S(an|c barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Neb. O! XI a «a p £s 0 > 17 9. zveč. 7366 128 brezvetr. jasno 18 7, zjutr 372 72 sl. vzhod » 00 2. j?op 35-5 22-3 sr. jzah. 9 Srednja predvčerajšnja temp. 12 63, norm. 10 0°. 19 j 9. zveč. [ 35 4 | 14-7 sl. jzah. jasno | i 7. zjutr. 19i „ 2. pop. 34-1 1 90 33 2 | 22 3 sl. svzh. p. m. jzah. 0 0 i ' 1 ) del. jasno Priporočamo našim rodbinam (ine podp sanentu dež. cdboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevz«fjc gradbe vodovoda za vasi Gob*, in Dol. Knšana, Kal in Neverke, polit, okraj Postojna«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je oddati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbne"1 uradu ob navadnih uradnih urah. ]096 3-1 Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 17. aprila 1909. Podružialce! I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve aiice 2 ! Podružnice Splfet, Celovec j sprejema vloge wa knjižice in na le- /JS0 1/ O/ priporoča promese »a koč* račms ter je obrestuje po čistiti /® pripornča promese na j 3% zem. kred. srečke li. H5 50, žrebanje 5. maja glav. drb, K B0.000 | 4%og hipot. srečke š K 4 — žrebanje 15. maja glav. dob. K 70 000 3»/o „ „ „ U.,4 50, „ 15.maja „ „ „ 90.000 I cg.premijskesrečke^!"Žk 12'-) IS.maja „ „ K200.000 Spljet, Celovee lr« Trst - in Trst - Ddnldka glavnica -K 3,000.000. Rezervni lond -M 300.000. y najmodernejšem vzorcu in v ncjrazilčnejiiti modsilD barvati, t$HJP kron 14*—, brez konkurence. Siofosti ali iz llsfra v modernem Kraju, K 10*—, brez konkurence. Kom obieKn za gospode: Hodni listom zu I m lii mM Pift Velika Izbira Konfekcije za dame, sosocdc, telite, dežKs ia otroke. Cene zmerno nizke. 0. BERNATOVie Ljubljana, Mestni trg 5. Priloga »Sloveno«" Ua«. 87. dn6 19. aprila 1909 Gorenjsbn hršMo-sodalno delavska organizacija. Sava, 18. aprila 1909. Na Savi v »Delavskem domu« se vršita danes dve prireditvi, ki ne ostaneta brez pomena v razvoju slovenske krščan-sko-socialne ljudske organizacije. Dopoldne se je vršilo posvetovanje zaupnikov gorenjskega krščansko-socialnega delavstva, popoldne pa ustanovni shod »Gorenjskega krščansko - socijalnega delavskega politiškega društva za kranjski in radovljiški okraj s sedežem na Savi«. Med navzočimi, ki so se udeležili obeh prireditev, omenjamo drž. in dež. poslanča prof. dr. Kreka, drž. poslanca Gostinčarja, duhovnega svetnika Zabukovca, dež. poslanca Pibra. POSVETOVANJE ZAUPNIKOV GORENJSKEGA KRŠCANSKO-SOCIALNEGA DELAVSTVA. Ob navzočnosti 206 zaupnikov gorenjskega krščansko-socialnega delav stva otvori I. konferenco gorenjskega krščansko-socialnega delavstva Frančišek Cebulj. Za predsednika se izvoli dr. Janez Ev. Krek, za zapisnikarja Mihael Moškere. Poročal je in vodil razpravo dr. Krek. Sklepi konference so tajni. Konferenca je trajala od pol 10. ure dopoludne do točno opoludne. USTANOVNI SHOD GORENJSKEGA KRŠČANSKO - SOCIALNEGA DELAVSKEGA POLITIŠKEGA DRUŠTVA. Ob 4. popoludne otvori tov. Cebulj Franc ustanovni shod. Za predsednika se izvoli Moškere. Sklene se, da znašaj članarina letno 4 krone, vstopnina pa 50 v. Člani dobe brezplačno »Našo Moč«. O POLITIKI. Državni in deželni poslanec dr. Krek govori nato o politiki. Obrazvija sledeče misli: Dobro bi bilo ako bi znali vsi ljudje, ki imajo politične pravice in dolžnosti, politiko prav zasledovati. Ako imamo n. pr. na Dunaju že šole za perice, črevljarje, krojače, nimamo za politiko nobene šole. Lahko rečemo, da manjka politiške razsodnosti. Veliko manj politiške zavednosti kot na deželi, je po mestih, med višjimi manj, kakor med delavskimi stanovi. Politiške zrelosti ne da sama šola. Potrebno je, da se trezno misli. Da se pa to doseže, so potrebni shodi, sestanki. Politiški štori. Imamo ljudi, ki se ne brigajo za politiko. To so politični mrliči, mumije, štori. Ne zavedajo se tega, kar se godi. To je rod, ki zasluži, da ga pomedemo proč. Drugi pa skočijo tako na konja, da padejo z njega na drugi strani na tla. Med te spadajo včasih naši liberalci. Socialni' demokrati tudi. Nočejo stati na tleh, pozabijo, da živimo na zemlji. Radikalci so čudni ljudje, zmešani. Ptuje jim je vsako delo. Ob volitvah ljubijo šum, njihovi poslanci le zabavljajo. Ako vprašaš takega politika, kako urediti davke, li odgovori: Z davki proč! Drugi zopet vpijejo: Penzijon proč! Vse proč! To je nekaj tako neumnega kot noč. Kdor ne pozna drugega kot vojsko, tak slepi samega sebe. Balkan. Stvari, ki so se kuhale na Balkanu, so imele svoj koren, ker so Rusi, Francozi, Angleži, Srbi in deloma tudi Italijani mislili, da so naše radikalne stranke res radikalne. Culi so socialne demokrate, culi radikalne Čehe. Svet je to čital in si mislil, Avstrija se podere. Ko je pa prišlo zares, je prišlo drugače. Mi smo prevzeli nalogo, da smo zvezali skupaj slovanske stranke. V državnem zboru je nehalo vpitje, žuganje. Državni zbor je bil močan. Čc bi se ne bili pokazali močne, bi bili v vojski. To so dobro poznali socialni demokratje, ki so se v državnem zboru lepo skrili. To korajžo so pa še imeli, da so po shodili vpili: Z vojsko proč! Tu se je šlo tudi za delavce. Ob zmedah na Balkanu ste čutili to tudi na Savi, ko ste delali le dva silita na teden. Če bi prišlo do vojske, bi bili Američani uničili našo železno industrijo. V sedanjih časih morajo imeti države močne armade. Kakor v domačem življenju, tako je tudi v politiki. Kdor več grozi, kolikor more storiti, tega se nihče ne boji. Trezne, pametne ljudi moramo imeti, da razumejo politiko. Če bi bili malo manj vpili socialni demokratje, pa tudi češki radikalci, pa bi se ne bila mala Srbija upala tako nastopati in ne bili bi zapravili kakili 100 milijonov. Mi moramo biti z državo in jo priznavati. Mi vemo, da dobimo v državi kruha. Ne s srcem, s pametjo moramo biti pri državi. Socialni demokratje. Poslanci S. L. S. In ljudstvo. Za socialne demokrate je lahko. »Tole dajte«, vpijejo. Zahtevajo izboljšanje plač raznim državnim uslužbencem, davkov, iz katerih bi se to dobilo, pa ne dovolijo. Zato pa tudi nič ne pomenjajo v državnem zboru. Socialni demokratje trdijo, da so le oni delavski zastopniki. Med našimi poslanci ga pa ni ne enega, ki bi ne bil izvoljen tudi z delavskimi glasovi. Socialni demokratje imajo več gosposkih glasov, kakor mi, ki je glasovalo za nas ljudstvo z žuljavimi rokami. Ni li delavec, ki hodi za pljugom, tudi kmet? Mi se zavedamo, da moramo zastopati vse sloje. Slovenci v državnem zboru. Zadnje čase priznavajo politiko Slovencev Čehi, a tudi Nemci. Kdor zasleduje liste, zna, kako se po shodih na Češkem naglaša, da naj se dela taka politika, kakršno delajo v državnem zboru Slovenci. O deželnem zboru. Poslanec Piber poroča nato o deželnem zboru. S. L. S. je zastopnica vseh stanov. Govornik se peča z razmerami v domači tvornici, kjer velja menda načelo, da se mora molčati. Delavec mora dobiti pravice, ki mu grejo. V zadnjem deželno-zborskem zasedanju smo delali le devet dni, a napravili več, kot se je prej napravilo v devetih letih. Govornik sc peča z važnimi stvarmi, ki so se sklenile v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. Končno je še govoril dež. poslanec o potrebi politške organizacije. Ogrska kriza. (Iz poslanskih krogov.) Dne 4. aprila 1906 je prišel tedanji ogrski ministrski predsednik baron Fejer-vary v stanovanje znanega Barabasa, kjer se je vršil razgovor s Košutom. Posledica dogovora je bila, da je dne 7. apr. baron Ferjervary dal iz rok vladno krmilo. Drugi dan so prisegli vladarju zvestobo voditelji koalicije, ki je državi bila odpovedala vojake, davke in sploh vse pogoje normalnega življenja ter Avstriji napovedala neizprosen gospodarski boj. Bivši prekucuhi so čez noč postali najboljši patriotje. Vlado je prevzelo »grand ministre«, katerega glavni stebri so: Wekerle, grof Andraž, Košut in grof Ap-ponyi. Pretekla so 3 leta, Košut in tovariši imajo pravico do popolne pokojnine kot ministri in morejo iti v zasluženi pokoj . . . Danes je koalicija v razsulu. Temu se ni čuditi. Neodvisna stranka nima samo v koaliciji, ampak tudi v zbornici absolutno večino. In vendar se je kot vladna stranka morala odpovedati svojim načelom iz leta 1848. Ako so se pojavljali Ptmti v Košutovem taboru, tedaj je Košut navadno zbolel in ostal doma v krevetu. Letos začetkom sušca pa je sam zbornični predsednik Justh rušil disciplino v stranki ter koval zaroto proti voditeljem koalicije. Tedaj je bolni Košut moral v javnosti iskati zaslombe. Objavil je znano pismo, v katerem je razvil program za bližnjo bodočnost in zapretil, da stopi s političnega odra, ako ga pusti stranka na cedilu. Košut dobro pozna svoje mame-luke. Njegov »ukaz« je dosegel' popoln namen. To je nov dokaz, da vladajoča mažarska klika vlada brez načel, samo s frazami in puhlicami. Da le na krmilu ostane. Kot najvažnejšo točko v programu navaja samostojno ogrsko banko, ako ni mogoča kartelna. Ali je to logika? Ako je nemogoča kartelna banka, je samostojna naravnost izključena. Vendar pa prežvekujejo ta nezmisel ljudje, ki na vsak način hočejo ostati pri jaslih. Ravnotako je samostojno ogrsko carinsko ozemlje še do leta 1918 le prazna nada. Košut dalje obljubuje svojim trabantom uveljavijenje mažarščine v armadi. Torej v ogrskih polkih naj dobi inažarščina pravice po-veljnega in službenega jezika. To vprašanje pa je najbolj delikatno. Krona varuje svoje pravice, s tem pa tudi enotnost armade. Konečno hoče Košut razširiti in utrditi mažarsko državno smisel povsod in za vselej. Kdor tega ne veruje, ta je izdajavec Košuta in domovine. Ljudstvo posluša, ker nima poguma, da bi se uprlo kliki brez načel in smisla za ljudski blagor. Kaj pa hočejo Košut in njegovi tovariši? Raztrgati vez za vezjo, ki še vežejo obe državni polovici. V vprašanju armade so zadeli ob hud odpor mcrodajnili avstrijskih krogov, dasi jim je vojni minister zagotavljal razne koncesije. Vrgli so se sedaj s podvojeno silo na skupno avstro-ogrsko banko. Včeraj so prišli dr. VVekerle, Košut in Apponyi na Dunaj, da od avstrijske vlade in vladarja izposlu-jejo samostojno ogrsko banko. Ako je ta nemogoča, zadovoljili bi se tudi s kartel-no. Avstrijski kredit naj bi ogrskega vzdržal nad vodo. Ako sc tudi to ne posreči, izroči dr. Wekerle vladarju demisijo cele vlade. Košut in Apponyi nato vladarju na-svetujeta, naj si izbere novo vlado iz neodvisne stranke ter ji dovoli samostojno banko. Vladar se takoj ne odloči, vzame pač demisijo na znanje, poveri pa koalicijski vladi krmilo do trenotka, ko pride prve dni maja v Pešto. Dne 26. t. m. dr. VVekerle državnemu zboru naznani demisijo vlade. To je načrt koalicijskih voditeljev. Ti tudi upajo, da se jim posreči v zahvalo, ker so bili pripravljeni braniti koristi skupne države proti Srbiji. Koalicija je izpočetka nezdrav organizem, ki mora razpasti vsled nasprotujočih si smotrov združenih strank. Pripravljali so že več tednov slovesen pogreb »velikega ministrstva« in gladili pot novi vladi iz neodvisne stranke. Komedija bode torej ta teden končana. Tri leta je vladala neodvisna stranka s programom grofa Tisze iz leta 1867. Zatajil je Košut svoja radikalna načela, da se vzdrži na površju. To je najboljši do'kaz, da je mogoča, izvršljiva in za deželo koristna politika realne zveze z Avstrijo. Tudi zadnji dogodki so dokazali, da je na tej podlagi skupna država močna velesila in da so ideje neodvisne stranke le voda na mline javnih in pritajenih sovražnikov habsburški monarhiji. Košut in njegovi pa so se privadili v treli letih polnim jaslim, pri katerih hočejo ostati za vsako ceno. Košuta ne motijo Friedjungova in druga odkritja. Upamo pa, da bodo merodajni krogi imeli odprte oči, dobro vedoč, da bi razdraženi polovici mogel zediniti le meč. XVII, ottnl zbor „Slo«. plcnlnskesc druilOD". V soboto večer se je vršil v »Narodnem domu« dobro obiskan občni zbor »Slovenskega planinskega društva«. Navzoče je pozdravil načelnik dr. Fran To-minšek, ki je podal tudi splošno sliko društvenega delovanja in načrte za bodočnost. Med slednje spada projekt postaviti kočo tudi na vrhu Črne prsti. V to svrho se porabi prispevek 5000 K, ki ga je nakazalo društvu ministrstvo za javna dela. Poroča nadalje o preureditvi »Planinskega vestnika«, ki je zadnji čas društvu privabil mnogo novih članov. Spominja se pokojnih članov; ^kupščinarji se dvignejo s sedežev. Nato govori obširno o nesreči, ki je zadela društvo, ko je plaz porušil Aljažev dom. Komisija je bila na licu mesta ter se prepričala, da je vse razdrto. Plaz je prišel v smeri, da lahko zopet pride, kajti ves bukov gozd je tam razdrt. Dom ne sme stati na starem mestu, ampak postavili ga bodo nekoliko na stran, na majhen hribček, sedem metrov nad ravnino, kjer bo razgled še lepši. Za razdrti dom jc bilo še 7000 kron dolga; nova dela bodo stala 20.000 kron. Govornik prosi za podpore; zlasti naj pomagajo denarni zavodi, da se bo lahko pričelo takoj z delom in da pri tem ne bo nazadovanja na drugih poljih. Viharno odobravanje je sledilo temu govoru. Nato je podal tajnik skupni pregled društvenega delovanja v letu 1908. Tudi to leto je društvo napredovalo in uspešno delovalo. Vse društvo je imelo konec leta 2709 članov, in sicer osrednje društvo 782, 19 podružnic pa 1927. Število članov osrednjega društva se je pomnožilo za 139, podružnice pa so jih izgubile 101. Ustanovila se je nova podružnica v Tržiču, ki pa še ni pričela delovati. Umrlo je šest članov, med njimi France Kadilnik, starosta slovenskih planincev. Odbor je imel 53 sej, poleg teh pa še več odseko-vih sej in posvetovanj. V odborovih sejah se je rešilo 842 vlog in dopisov. Dne 25. aprila se je vršil redni občni zbor. Na tem občnem zboru novo izvoljeni odbor se je v seji dne 27. aprila 1908 konstituiral. Največje in najvažnejše naše delo v preteklem letu je bilo povečanje in preureditev triglavske koče na Kredarici. V koči bo prostora za 56 prcnočevalcev, kar bo zadoščalo za kakili deset let. Stavba je v surovem končana in je upati, da bo v pričetku bodoče sezone turistom na razpolago. Otvorila sc je nova pot na Pri-sojnik. Pot jc dobro zavarovana s klini in bo služila tudi za zvezo Prisojnika z Razorom. Napravila so se šc nekatera druga pota in steze. Osrednji odbor je zaznamoval več potov na novo, mnogo zaznamovanj je obnovil in opremil z na- pisi. Osrednji odbor je sklenil, da bo iu da naj tudi vse podružnice porabljajo pri zaznamovanih potih enotne tablice, in sicer kovinaste z vzbočenimi črkami. Ka-dilnikovo kočo na Golici, ki je v oskrbi osrednjega društva, so popravili in notranje prostore adaptirali. Dr. Šlajmerju se je za njegovo novo vilo blizo Aljaževega doma dovolila poraba vodovoda in naprava odvajalne cevi. Izvede se zavarovanje po našem društvu avtoriziranih vodnikov proti nezgodam in ustanovi pokojninski zaklad. Na namestništvo v Trstu so ponovili prošnjo, da se dopusti posredovanje našega društva pri potrjanju vodnikov. Vodnikoma Krču (za Savinske planine) in Črnuti (za Mangartsko in Kaninsko skupino) so izročili vodniški znak »Slovenskega planinskega društva«. Odbor je sodeloval pri razstavi deželne prometne zveze za časnikarskega shoda v Ljubljani. Natisnil se je popoln seznam koč društva, ki se razpošlje v svrho reklame. Na plošči Ka-dilnikove rakve se jc preskrbel napis, okrašen z društvenim znakom. Na vernih duš dan pa se je položil venec. Dne 8. septembra 1908 se je vršila v Ljubljani konferenca slovanskih turistov-skilt društev, ki so se je udeležili zastopniki Slovencev, Čehov, Rusov in Poljakov. Konferenca je sklenila, da se ustanovi zveza slovanskih turistovskih društev. Te konference se je udeležil zastopnik odbora S. P. D. Ta zveza pa se ne more takoj ustanoviti, odnosno ne more takoj pričeti z delovanjem. Poslali so vsem slovanskim turistovskim društvom po en izvod svojih publikacij in »Planinskega Vestnika« s pripomnjo, da se bo »Planinski Vestnfk «pošiljal nadalje redno ter s prošnjo, da naj tudi ona društva pošiljajo svoje publikacije in letna poročila. Nekatera društva so se temu vabilu že odzvala. Ker je bivši urednik gospod Anton Mikuš zaradi preobilo poslov odstopil, sc je uredništvo poverilo profesorju dr. Josipu Tominšku. »Planinski Vestnik« so preuredili, obseg razširili, obliko zboljšali, tiska se na finejšem papirju in je opremljen s slikami. Glavo za ovojno polo pa ;;e napravil akademični slikar Smrekar. List se pošilja do malega vsem slovanskim listom brezplačno, ki ponatiskujejo poročila o društvenem delovanju. List zelo ugaja. Oskrbniku Kocbekove koče Planin-šeku, ki je vsled starosti odstopil od tc službe, so podelili majhno enkratno podporo. Za ponesrečenega Komaca so sklenili prispevati k stroškom za nagrobno znamenje. Sliko tega vodnika, ki je za društvo izvršil nekatera dela, prinese »Plan. Vestnik«. Društvo je dalo napraviti kositarske kasete za spominske knjige, ki so namenjene za višje važnejše vrhove; lete kasete se bodo pritrdile v tekočem letu na določene vrhove. Kočo na Kamniškem sedlu, ki je od lanskega leta v oskrbi osrednjega društva, je v preteklem letu silni vihar odkril, odtrgal in odnesel je večji del kosi-tarja, s katerim je bila koča krita. Poškodbo so dali popraviti, a vzlic močne pritrdbe in zavarovanja je vihar po zimi pločevino zopet odtrgal ter kočo odkril. Koča se zdaj pokrije z mecesnovimi ško-dljicami. To delo se izvrši, kakor hitro bodo vremenske razmere to dopuščale, med tem so pa kočo provizorično zavarovali. Potreben les za škodljice je pa mestna korporacija v Kamniku dala na licu mesta na razpolago. Turistovsko kočo v Kamniški Bistrici so vzeli v zakup za dobo šestih let. Uredi se kolikor mogoče udobno in bo dobro oskrbovana. K temu zakupu spada tudi tako imenovana Urši-čeva kmetija, ki so jo dali v podzakup dosedanjemu najemniku turistovske koče. S tem se povzdigne promet v tem krasnem planinskem kraju in pokrijejo izdatki. C. kr. ministrstvu za domobrambo so na predmetno prošnjo izročili ključe koč, da jih morejo v slučaju potrebe rabiti vojaške patrulje in drugi. Ko se je v severni stenah Triglava ponesrečil dunajski turist Wagner, je dal odbor brezplačno na razpolago Aljažev dom vodnikom in dunajskim članom rešilne postaje, ki so ponesrečenega več dni iskali in v Alj aževem domu bivali. Bivšemu načelniku in na lanskem občnem zboru častnim članom izvoljenemu Franu Orožnu jc osrednji odbor priredil časten večer in mu izročil diplomo, ki jo je umetniško izvršil akademični slikar Smrekar. Koče so bile izborno oskrbovane. Od neštetih strani se je to priznavalo. Obisk koč pa je bil tudi zadovoljiv in gmotni uspeli povoljen. Slede zahvale za razne darove in so-trudništvo pri »Plan. Vestniku« ter poročila podružnic, ki so delovale uspešno. Iz obširnega blagajnikovega poročila posnamemo le nekaj številk. Danes ima osrednje društvo 920 članov, v Ljubljani ji je 600. Sam g. Avsec v Postojni je pridobil 100 novih članov. Članarina se je zvišala za več ko 1000 kron. Splošno so dohodki narasli. Prejemki 1. 1908 so znašali 69.405 K, prebitek 112 K 22 h, dolgov je bilo 29.792 'K 38 h, čisto imetje je znašalo 52.264 K 50 h. Proračun za leto 1909 izkazuje deficit 17.254 K 83 h, to pa brez ozira na stroške za Aljažev dom. Dr. Triller nasvetuje, kako bi se dobilo sredstev za Aljažev dom: razmnoži-tev slik, velika veselica na Gradu ali v Švicariji, najetje brezobrestnega posojila pri kranjski podružnici. Načelnik pojasnjuje, da so veselice zelo prekerna stvar. Obvelja predlog, da se 'osrednji odbor obrne do podružnice v Kranju s prošnjo za brezobrestno posojilo. Vsa poročila so odobrena. Blagajniku se izreče pohvala za vzorno knjigovodstvo. Ker slučajnosti ni, zaključi predsednik shod in otvori razstavo slik, o kateri izpregovorimo posebej. Znanost m mummi Anton Gram, Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. 1. del. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena 2 K. — Pred seboj imamo veliko, iz 75 pesmi obstoječo zbirko, ki nuja najlepše cerkvene skladbe naših domačih skladateljev: A. Nedved, St. Premrl, A. Foer- ! ster, P. Hug. Sattner, M. Budna, Gr. i Rihar, Iv. Pogačnik, P. Ang. Hribar ; i. t. d. i Ker nudi to delo veliko izbero lahkih, močem naših zborov primernih, ! pa vendar lepih in cerkveno dostojnih skladb, bodo segli z veseljem po njem naši pevovodje. Cena dve kroni za izvod je za obširno zbirko razmeroma i jako nizka. Dalje priporočamo cerkvenim zbo- ; rom za mesec majnik in junij sledeče < skladbe: Foerster Anton, Op. 100, Sest Marijinih i pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami. Part. 1 K 80 vin., glasovi j po 40 vin. — Op. 107, Ave Maria vocum inaequali- j um aut vocum aequalium Pr. part. 60 ( vin., glasovi po 20 vin. Anton Grum, V ponižnosti klečimo in pet Marijinih pesmi za mešani zbor. Cena I 1 krono. I Hladnik Ignacij, Op. 15. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 vin. i — Op. 52. »Ave«, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor, za samospeve in orgle, i Part. 2 K. I — Op. 45. Ceščena kraljica! 15 Marijinih pesmi za mešani zbor, solo-speve z orglami. Part 1 K 80 vin., glasovi po ' 30 vin. — Op. 51. 19 Marijinih pesmi za solospe-ve, mešani zbor in orgle. Part. 2 K. Laharnar Ivan, Smarnične pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 30 v. Pogačnik Ivan, Op. 8. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 vin. SattneV P. Hugolin, Marijine pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 50 vin. Sicherl Josip, 25 Marijinih pesmi (Rihar-jevi in drugi napevi) za mešani in moški zbor. Part. 2 K, glasovi po 35 vin. VINSKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU. Dasi je bil po mojem mnenju za tako prireditev čas prav neugodno izbran, vendar je bila razstava sama izborno zastopana. Do prve preizkušnje v soboto dopoldne se je priglasilo 196 razstaviteljev. Pozneje se je to število pomnožilo, tako da je bilo vsega skupaj približno 250 vinskih vrst razstavljenih. Radi pomanjkanja prostora danes le nekaj splošnih podatkov. Zastopani so bili vsi večji vinorodni kraji Dolenjske, posebno obe Trški gori, Gadova peč in Belokrajina. Prvi dan, to je 16., jc bil odmerjen le presoji preiskovalne komisije. Razdeliti jc pet državnih daril (dve srebrni, tri bronaste kolajne), pet diplom kranjske kmetijske družbe in vrhu tega še nekaj posebnih daril novomeške podružnice. Prva sta bila z državno premijo obdarovana gg. Fr. Guštin ml. iz Metlike za vino iz Vinomira ter graščak Ulm iz Klcvevža za vino iz Bojnika. — Ostla imenovanja šele slede. Poleg imenovanih bi bile kot posebne kapljice še omenjati vina: a) iz Dolenjske: grof Mar-geri, Lina NVitsclil, Srebrniče (posebno rdeče vino), dr. Elbert, graščina Poganice, Majzelj, Bela Cerkev, graščina Smola, vitez Langer, Bršljin, državna vzorna klet, kmetijska šola, graščina Rudež, Turu, Kartuzijanski samostan Pleterje, H. J. Wutscher in Tavčar, Št. Jernej, Drelse in Souvan, Ljubljana, dr. Janko Hočevar, Viljem Pfeifer, Gregorič, Krško, Porenta, župnik, Stopiče, Nemanič, župnik, Brusnice, deželni poslanec Dular, Jurka vas, Karlovšek, Šinarjcta; b) Belokrajina: Šusteršič in Malnarič, Semiče, deželni po-i slanec Matjašič Rozalnica, M. Cesar iu j Rožek, Radovica, Miko Kostelec in Pez-j dirc, Drašiče, M. Bajuk, Božak'ovo, Gr-I čarič, Pečarič, Čurile, Molek, Slamnavas, ! Štepan, Bojanjavas, Slane, Brčice. To so j namreč vina, s katerimi sem se tako ali tako osebno seznanil; da pa jc izven teh še mnogo drugih finih vin na razstavi, to sc razume. Slovesna otvoritev se je vršila belo nedeljo dopoldne; razstavo je otvoril mil. gospod novomeški prošt dr. Elbert, o čemur pa še izpregovorimo jutri. Zaloga koles Puch, (Stvrln), Globus, Rsgeui in drugih šoeclulniti znamk t«r posameznih delov. Izposojevanje koles prejsm Mm za emajliranje, : poniRiasje ter popravila : smlidno in oeno, Karol Čameraik Ljublj&ns>, Dunajska c. ©t. 9. Ustiifi Vidi Specialiteta za Ezadi!ce. 3265 Glavna zaloga: (11) Lekarna Ub. |il.Trnkozcy v Ljubljani. SOAUŠLJENIKI! SOMISLJENICEI Zahtevajte v vseh prodajalnieah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalic«! K*"« »V I v^'1*1'" V? '-■"V- Nr*. t« H. volk, Kemična pralnica Šiištanj, Štajersko se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejemalnlca za Ljubljano pri I. Magdiču, krojaču, Miklošičeva cesta 10. 680 30-1 RAZGLAS!! Tovarna za lep v Ljubljani kupi takoj: 1073 2-1 1 močnega banja du žrebca in 1 lahkega konja za kočijo Mladenič čvrst in zdrav, stalno službo star od 16 do 17 let, dobi v tovarni kanditov Jos. Schuml t? L)ublM Gradišče. 1082 3-1 ft® MM JLt»J vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Ro sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 Krojaškega - ka sprejme takoj v trajno delo krojaški mojster, Jesenice Gor. 1068 4-1 pri nakupovanju vencev! Fr. Iglic Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih 3077 66-1 trakov z napisi. Zunanja naročila se iz-vržujejo hitro in točno. CENE BREZ KONKURENCE! M Kdor hoče varno, mirno in hitro j, AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3) Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani e Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 . President Lincoln ... , 20000 , President Grant .... , 20.000 , Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 '•/, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 Podružnlcet Praaa a menjalnicami! Graben 15, Mula itran, Meat ulica 17, Barieo, Brno, Catta Lipa, Calka Kamilica, Moravski Znmberg, MSdUan, Novi Jlčln, Plien, Zvitava in Liberce. Menjalnice na Dunajni L^Vollaalla 10, Taborttraait 4, III. Ungargauc 77 (vogal Rertnwega), ifl. L.0- Scbonbrntmcratrats« 88 a, 70, VIII. Lerchenfclder-Wahrli]gerttr»a»t 82, XIX. IMbllng« Hanptatrnaie 83. XIX. Hauptstrstie 52. f i. wwu«u, iu, i uJor.irn.se h, 111. ungargisne it ivo I wengaaaa 27, IV. Wledner Haupt&trais« 12, V. Sch I VL Gnmptndorferitraiaa 22, VII. Marlahllffrilra«« I atraaaa 133, IX. Alteratrasir 32. XVIII. Wahriny«rttn priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko dru&tvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni BKarminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko dru&tvo v Vipavi. Krasno pomladansko zalogo t modnega blaga zas gospode in dame :: priporoči Engelbert Mi Ljubljana, Mestni trs 19 Menfalnlčna delniška družba MERCUR ii • • • • ?? DUNAJ, I„ WoIlzciSe 1. Hkc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad R 8,000.000. Ma|kulnntnejdl nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. « :: Zamenjava In eskomptiranfe :: izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov. Delniška družba združenih pivoiaren Žalec in Laško ppipovoča isKlit^iio pivo.: Specialiteta: lySalvatoi»cc (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poiiljatve na dom Rorejema restavrater »Narodnega doma" fl. KržlSnlk. (Telefon it. 82.) il