iiiHiiiiimfe ^."--Sg*"" se prične program s 1. decembrom." S tem je' predsednik Roosevelt odklonil apel poslancev iz zahodnih držav, da se odloži racioniranje za 90 dni ali celo za šest mesecev. Poslanec Boren iz Oklahome, ki načeljuje grupi, da se prestavi racioniranje, je označil ta predsednikov ukaz kot "nevarno zmoto," in da bo morda kongres začel z akcijo, da se merjenje gazolina odloži. _ Tunis, katere mehčajo za ofenzivo. Radio je tudi zatrjeval, da francoske kolonij alne čete dajejo vso pomoč Amerikancem in Angležem. Poročilo iz francoskega glavnega stana se glasi: "Naše čete vrše svojo nalogo ob strani zavezniških a/rmad. Ker osišče neprestano vozi s transportnimi letali ojačenja v Tunizijo, je soditi, da hoče Hitler za vsako ceno obdržati to važno afriško točko. Vsak čas se bo tukaj razvila velika in odločilna bitka. Časopis priporoča ljudem, naj gredi* iz Rima Berlin. 4- Italijanski .časopjs Messaggero priporoča, naj se takoj pošlje iz Rima otroke, ženske in ostarele osebe, ker bodo mesto zavezniki bombardirali, časopis svetuje, vsem, ki niso radi opravkov privezani na mesto,; naj ga zapuste. (Anglija je svoje čase zatrdila, da ne bo bombardirala Rima, sedež katoličan-stva, dokler ne bo osišče bombardiralo kakih zgodovinskih mest, ki so v rokah zaveznikov).: I Na tisoče Gestapovcev se vsiplje v Italijo London.—Na tisoče nemških Gestapovcev se je zadnje čase vsulo v Italijo, da bodo vzdrževali red, ako bi se skušal italijanski narod dvigniti in odvreči nemški jarem. Nemčija ve,1 da je vsa Italija vznemirjena radi zmag zaveznikov v Afriki in se boji splošne vstaje v Italiji proti Nemčiji. Osebe, ki so dospele v Ango-ro iz Italije, zatrjujejo, da je dospelo v Italijo zadnje čase 65,000 ne m š k i h Gestapovcev, preoblečenih v civilno obleko. V Italijo prihajajo kot trgovski zastopniki ali tehnični svetovalci, v resnici so pa člani nemške Gestape. Zadnje čase je bilo v Italiji aretiranih nad 200 oseb, ki so poslušale radijska poročila Združenih narodov fn ki so te vesti razširjale med narodom. Drugi, ki se boje, da bo italijanska lira brez veljave, če bo Italija poražena, hite kupovati ameriške dolarje. LOVQI GREDO PO SRNJAKE V nedeljo zjutraj odrinejo v pennsylvanske šume sledeči naši lovci: Christ Mandel in Anton Baraga, ki bosta lovila pečenko za srnjakovo večerjo Euclid Rifle kluba, dalje Frank Kramer, Cyril Kunstel, Joe Po-zelnik, Jack Susel ih J. Kosičh. Obiskali bodo okolico James City, Johnsonburg in Renova. Fantje, le po njih, da bo kaj za v kastrolo! --o- Naš nov zastopnik Ker bo prevzel naš dolgoletni zastopnik Joško Penko s 1. januarjem urad pri SI)Z, smo'dobili na njegovo mesto novega zastopnika v osebi zelo zmožnega in agilnega rojaka Anthony J. Tomčeta, tajnika društva Slovenec, št. 1 SDZ in ki je sedaj še v mestni službi. Uradno bo Mr. Tomše nastopil svoj urad s 1. januarjem ali nekaj dni prej. Toda oglase za našo božično številko nabira že zdaj ter ga našim trgovcem toplo priporočamo. Mr. Tomše je po poklicu stavec, torej je kot nalašč za naše podjetje. Rojen je v Ameriki, sin slovenskih staršev, popolnoma zmožen slovenščine in, seveda, angleščine. Prepričani smo, da se bodo naši naročniki in trgovci prav dobro razumeli z našim novim zastopnikom. Mr. Penko je pa še vedno v vseh ozirih pooblaščen naš zastopnik, dokler se ne bo uradno poslovil od nas po dolgih letih zveste službe. Rusi obkoljujejo 300,000 Nemcev pred Stalingradom in okolici V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Vertovšnik, soproga Charles Vertovšnika, direktorja SND. Podvreči se je morala težki operaciji. Nahaja se začasno v 1. vardi. Obiščeta jo lahko le po dve osebi naenkrat. Želimo ji skorajšno okrevanje. iz hiše, da se ne bo izročil, ker ima itak namen še ta večer umreti. Policija je nato vrgla skozi okno plinsko bombo, do-čim so trije stražniki tekli k zadnjim vratom. Dospeli so tje ravno v času, ko je stopil iz hiše Kulcsan s samokresom v roki in začel streljati. K njemu je skočil detektiv Brady, da bi ga razorožil. Toda ni ga mogel dovolj naglo prijeti za obe roki in detektiva je zadela krogla v rokav suknje pri rami in šla vzdolž vsega rokava. Ena krogla iz Kulscanovega samokresa je zadela poročnika Kosiera v nogo nad kolenom. Tedaj je tudi policija začela streljati. Ena krogla je zadela podivjan-ca v glavo, ena v prsa. Kulcsan se je zgrudil in na mestu umrl. Samo 3 kvorte žganja na dan bo mogoče kupiti ■Državni direktor za likerje je ukazal, da morejo kupiti posamezniki v državnih prodajalnah žganja samo 3 kvorte na dan, oni pa, ki imajo permit, pa samo en zaboj na dan. Odredba stopi v veljavo takoj in bo v veljavi za tri tedne. Prodajalnam žganja je zaloga skoro pošla radi zadnjega navala ljudi, ki so kupovali žganje v velikih količinah, predno je stopil v veljavo nov davek. Nekatere distile-rije so že naznanile direktorju Taylorju, da bo kvota žganja za Ohio znižana drugo leto za 50 odstotkov. Vesel dogodek Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Eugene March, 665 E. 163. St. in jim prinesle za spomin zalo hčerko prvorojenko. Materino dekliško ime je bilo Marie Benevol. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Čestitamo! Važna seja V nedeljo ob dveh popoldne se vrši važna seja Ameriško jugoslovanskega udruženja v Slovenskem domu na Holmes Ave. čitani bodo odgovori na odposlane spomenice iz Washingtona in Londona. Razpravljalo ^e bo o zmožnosti doseči naše prostovoljce iz Primorja, ki se borijo v Afriki, člane in tudi članstvo organizacije se k važni seji vabi. Punčka je! Družino mladega slovenskega zdravnika, dr. Jim Seliškarja, so obiskale vile rojenice in pustile za spomin zalo deklico, čestitamo ! Prva obletnica V nedeljo ob 11:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim John Jakšičem v spomin prve obletnice njegove smrti. Razporočena 35 let, sta se zopet poročila Westboro, Mass. — Pred 44 leti je poročil Thomas Lukey svojo 18-letno izvoljenko. Po petih letih sta s| razporočila. Kmalu zatem sta' se zopet oba poročila drugje. Pa je Thom-asu umrla njegova druga žena, a njegovi prvi ženi je umrl drugi soprog. Začela sta si zopet pisariti in v sredo sta se zopet pomočila. \ IZ DOMOVINE Pri vasi Podgradič ob cesti Sv. Vida na Nanos je dne 22. julija oddelek gerilcev napadel italijansko vojaško kolono. Ubit je bil en italijanski oficir in 6 vojakov ter nekaj ranjenih. Ge-rilci so se po uspelem napadu umaknili, pustili pa so na licu mesta enega svojih mrtvega. Bil je to 18-letni fant doma iz vasi Podgrič. Italijani so nato vas Podgrič popolnoma razdejali, zgorelo je 21 hiš, z ostalimi gospodarskimi poslopji. Na licu mesta so ustrelili 6 sorodnikov omenjenega padlega gerilca. Pri vasi Dobravlje je bil dne 15. julija ubit karabinjer. Italijani so nato zažgali dve hiši ter odpeljali v konfinacijo 21 mož in fantov, župnika pri Sv. Križu, Simčiča Andreja, pa so pretepli. Dne 2. avgusta pa so Italijani aretirali dva slovenska duhovnika in to dr. Klinca, župnika v Vel. žabljah in Simčiča Andreja, župnika pri Sv. Križu na Vipavskem. Na Luharju pri Pivki so bili prve dni junija ubiti trije Italijani. Italijani so se grozovito maščevali nad mirnimi vaščani. Ustrelili so 34 ljudi, 6 obesili ter požgali 7 vasi. Brez strehe in brez vseh sredstev je ostalo 840 ljudi iz omenjenih vasi. V Divači pri Trstu je bil nedavno pognan v zrak vojaški vlak. 50 mož je poginilo, a ranjenih je bilo preko sto. V Kom-ni so bili porušeni štirje električni transformatorji, nakar so Italijani razpisali visoke nagrade za podatke, ki bi pripomogli do izsleditve krivcev. Policija je uvedla različne varnostne ukrepe, a železniško progo je za stražila vojska, ki je ustanovila posebne oddelke za to službo. Fašisti selijo narod iz mest v severni Italiji Bern, Švica.—Italijanski fašisti dobro vedo, da bo Italija doživela v prihodnjih dneh take zračne napade od zavezniških bombnikov, kot jih ni še nobena dežela v Evropi dozdaj. Zato so začele fašistične oblasti seliti prebivalstvo iz mest v severni Italiji ven na deželo, predvsem žensk e, otroke in ostarele osebe. Preselili bodo iz misst več milijonov oseb. S tem bo pa prebivalstvo na deželi močno prizadeto. Sprejeti bo moralo meščane, ki so izgubili vsled zračnih napadov vse premično in nepremično premoženje. Te je treba zdaj obleči in jim dati hrano in stanovanje. Da bi varovali zgodovinska poslopja in spomenike pred sovražnimi napadi, so fašisti raztegnili nad njimi ogromne mednarodne znake v rumeni in črni barvi. Kot se poroča pa papež Pij ni pustil razobesiti teh varnostih znakov nad Vatikanom, niti nad svojo poletno pa-1 ač »i Ca«tal GandoU«. 1-—o—-—— Prvorojenka Mrs. Mary Ianucca je povila te dni zalo hčerko. Mamica in dete zdravo. Mr. Armaud Ianucca, srečni oče prvorojenke, se nahaja v armadi Strica Sama. Srečna mamica je hčerka ugledne in spoštovane družine Mr. in Mrs. Silvester 18132 Marcella Rcl. Všem naše iskrene častitke. Maša za 24. obletnico Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Johnom Kraje, v spomin 24. obletnice njegove smrti. Rusi so iztrgali Nemcem strategične pozicije. Nemške izgube znašajo v 6 dneh 238,000 nacijev. Nemci imajo odprto samo 20 milj široko vrzel, da se rešijo izpred Stalingrada. Moskva, 26. nov. — Ruska armada, ki je udarila preko zasneženih step med Volgo in Donom, zahodno od Stalingrada, je zasedla kot, kjer se zlivata reki Don in čir. Ta nagli pohod rdeče armade ogrožava obkoljen je 300,000 nemških vojakov, ki so še pred Stalingradom. Rusko poročilo tudi naznanja, da znašajo nemške izgube dozdaj, ubitih in zajetih, 98,000 mož ter da je bilo najmanj 140,-000 nemških vojakov ranjenih v krvavi bitki v ovinku reke Don. Ruska armada je okupirala mesti Novomaksimovski in Sta-remaksimovski, kjer se strneta reki Don in Cir. Ti kraji so 65 milj južnozahodno od Stalingrada. Ruska poročila s fronte trdijo, da sta ruski armadi, ki prodirata druga proti drugi zahodno od Stalingrada, samo še 20 milj vsaksebi. Ko bo ta vrzel sklenjena, bo zajeta vsa nemška ar mada, ki se nahaja še pred Sta-.lingrt^loill, ; ;;ri. Poleg gori omenjenih dveh mest so vzeli Rusi še šest vasi, obkolili 22, nemško divizijo tankov ter zajeli 15,000 Nemcev. V včerajšnji bitki je padlo 6,000 nacijev, trdijo Rusi. —--o--- Račune za elektriko bodo pošiljali na dva meseca Po 1. januarju bo Cleveland Electric Illuminating Co. pošiljala svoje račune 309,000 odjemalcem na vsaka dva meseca, mesto mesečno kot sedaj. Kompanija pravi, da hoče s tem olaišati breme Dosti. Vlaki z nemškimi vojaki hite iz južne Francije proti severu Bern, Švica. — Nemške čete ki so hitele od 11. novembre preko Francije na obrežje Sre dozemskega morja, hite zdaj zopet proti severu, najbrže prot: ruski fronti. V sredo so vozili ves dan vlaki skozi Lyon proti severu, trdijo osebe, ki so prišle od tam. Dalje trdijo poročila, da hite zdaj v južno Francijo italijanske čete, ki bodot prevzele mesto nemških čet. Da bo to odgovarjalo resnici dokazuje ukaz italijanskega vrhovnega poveljstva, da se, takoj priglase pod orožje 'iWiitje letnika ' 1923, katere so nameravali poklicati šele na pomlad. » Ra 1KB Pvt. William J. Lužar, sin Mr. in Mrs. John Lužar iz 3683 W 58. St. se je oglasil iz Camp Perry, O., in pravi, da je dozdaj še vse dobro. Kako bo pa zanaprej, pa ne ve. Njegov naslov je: 1591 Serviče Unit, Tent City, Camp Perry, O. iw m te Pvt. William R. Stepic ,je naznanil svojim staršem, Ignac in Rose Stepic, 3651 W. 58. St., da se mu vojaški stan prav dopade, le ubogat mora bolj, kot je pa doma. Njegov naslov je: Co. D 478, Q. M. Regt. (T. R. R.), Camp) Claiborne, La. . te m te Pvt. John J. Jasner je naznanil svojim staršem, Mr. in Mrs. John Jasner iz 3658 W. 58. St., cla se prav dobro uri, kako bodo Nemce in Japonce podili. Njegov naslov je: Co. D. F., Sec. I, Naval T. School (Diesel), Urbana,'111. is« te te Eddie Testan se je oglasil iz Floride. Piše staršem, da je Florida lepša kot West Side, dasi bi bil skoro rajši doma. Starši stanujejo na 3233 W. 58. St. Njegov naslov je: S. Ignad V. P. 94 U. S. N. St., Jacksonville, Fla. te te te Saržent Steve L. Kainec je prišel na 10 dnevni dopust k svoji soprogi Annette in da vidi svojo prvorojenko Rita Maria. Prijatelj ga lahko obiščejo na 4835 Green Rd., Warrens-vilie Heights,. O. Steve služi Strica Sama v Denver, Colo, te te te Ladislaus Volcansek, sin Mr. in Mrs. Ladislaus Volcansek iz 8912 Union Ave. je odšel v sredo k mornarici v Great Lakes, 111. Bodi zdrav in srečno se vrni Laddie. Trije nemški ujetniki ponovno prijeti Oakland, Ca 1.—Štirje nemški vojni ujetniki, ki so bili zajeti v Afriki, so pobegnili z vlaka, ki jih je vozil v ujetniško taborišče. Dva sta bila takoj prijeta ob progi, tretjega so našli pa spečega v nekem avtu štiri ure pozneje. Vsi trije so se borili pod Rommelom v Afriki. Ujeli so jih Avstralci in ameriška ladja jih je pripeljala v Ameriko na varno. —.—-o-— Praznovanje srebrne poroke Včeraj sta praznovala 25-let-nico srečnega zakonskega življenja splošno poznana Mr. in \Mrs. Louis Zgonc iz 885 E. 232. St., Euclid, O. K čestitkam otrok, številnih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnoga Jeta zdravja in sreče! Poroka Mrs. J. Strnad iz 1415 E. 51. St. naznanja, da se bo jutri ob desetih poročila v cerkvi sv. Vida njena hčerka Mary Ober-star z Pvt. Joe M. Orehovec, sinom Mr. in Mrs. J. M. Orehovec iz 8406 Rosewood Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Bilo srečno! Kofolov pogreb Pogreb August Kofola se bo vršil jutri ob 11 v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti, 1553 E. 41. St. JUSTIČNI DEPARTMENT OBTOŽUJE A & P DA HOČE UNIČITI KOMPETICIJO Washington. — Justični oddelek ameriške vlade je obtožil največjo verižno podjetje, A & P, da poskuša spraviti iz trgovine vso kompeticijo z sistematično nadvlado v posameznih okrajih. Obtožba pravi, da skuša verižna trgovina škodovati in uničiti izdelovalce živil, trgovce na debelo ter na tisoče malih trgov- cev. Dalje pravi obtožba, da skuša ta verižna trgovina držati k tlom cene svežemu sadju, ze-leiijavi in drugim poljskim pridelkom. Zastopniki verižnih trgovin odgovarjajo, da hoče vlada škodovati sedanjemu načinu trgovanja, ki je odobren od odjemalcev, farmarjev, delavcev in splošne mase naroda. H HMERISKaW DOMOVINA Hjjjjj ™ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^yyvt^Oo .................w language ONLY AMERICAN HOME 'SMBSKP ' Mmmmmmmm—mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmm^mmmmmtmmmmmmmmmmmmmmrn i i i u..........■ _________ CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. PSEVELT JE UKAZAL RACIONIRANJEj I GAZOLINA SI. DECEMBROM ■ "ashington, 26. nov. — Predsednik Roosevelt je danees uka-P' se začne racioniranje gazolina s 1. decembrom, kot je bilo določeno. To je odgovor tistim, ki zahtevajo, da se racio-BJe gazolina preloži na poznejši čas. »•Roosevelt pravi, da je po-BfPo kavčuku vedno večja ■Se zmaga ne sme zavleči s ■ tia se ne bi podpiralo ar-K 'A mornarico. Predsednik tozadevno pismo direk-R2a kavčuk, Jeffersu, in ■"'stratorju cen Henderso-»^terem je izjavil, da mo-H^8 zmanjšati miljažo av-■rlov, da se s tem hrani na BV ;f Moramo storiti vse po-pravi predsednik, "da Rvezniki so pripravljeni, da začno z vso silo naskakovati Tunis in Bizerte v Afriki ■ Plon. __ Radijo iz Moroka »taj naznanjal, da,so zave- rarmade pripravljene za-B#no ofenzivo na prista- ■ kerte in Tunis v severni R; detektiv 1L1 Patrolman Zach. « j.Potrkali na sprednjih m. 111 je Kulcsan zaklical Naši vojaki r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER v 6117 St. Clair Ave, JAMES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 -Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poštal, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50r četrt leta $2.00 ___Posamezna Številka 3c -v SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. •2.00 for 8 months __________Single copies 3c_____ Entered as second-class matter January 5th. 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 278 Fri., Nov. 27, 1942 REV. K, ZAKRAJŠEK: Moje misli o kongresu Članke o tem predmetu sem napisal in tudi uredništvu Ameriške Domovine poslal, predno smo imeli duhovniki svoj sestanek. Ko je pa duhovščina zavzela svoje stališče do kongresa in sem videl, da sem apdel njih mislij sem mislil, da je bolje, da molčim in prepustim, da gre stvar, naprej svojo lastno pot. Toda urednik je pa že imel nastavljen prvi \tivodni članek in ga priobčil. Članke sem ustavil. Toda, dobil sem več pisem od odličnih ljudi,'ki hočejo' vedeti tudv moje misli. Pa sem se premislil in članke uredniku vrnil, da- jih priobči, jkaikor so bili spisani, škoditi kongresu ne morejo, nasprotno samo koristiti, zlasti še kar tako lepo potrjujejo stališče slovenske duhovščine. Tu so! ALI SEM PROTI KONGRESU? Nikakor ne morem biti, ker je to moje dete. Nikakor pa ne soglašam s časom, za katerega se je sklical, ne s prekratkim časom za priprave in ne z načinom, kako se je napisalo povabilo na kongres. ' Že leta 1939 sem o njem govoril v svojih predavanjih in privatnih razgovorih z vodilnimi možmi. Rekel sem že takrat, kongres morate sklicati! Bil sem namreč prepričan, da se sam ne bom mogel več vrniti v Ameriko. y Dokler nisem dobil pisma od ministra Dr. Kreka, sem imel ta le načrt dela in kongresa: 1. Pripravljavni odbor. Najprej setanek vseh tistih ameriških Slovencev, ki se zanimajo za slovensko narodno politiko, ki jo zasledujejo, da jo razumejo, in — kar je glavno — ki so pripravljeni za njo pred vsem DELATI, za njo ŽRTVOVATI čas, denar in svoje zmožnosti. Zato naj bi bil ta sestanek odprt sestanek, to je, povabljeni naj bi bili samq potom časopisja vsi, ki smatrajo za svojo dolžnost, da delajo sedaj za rešitev naroda, ne glede kdo so in kaj so. Na tako sklican pripravljavni sestanek bi gotovo prišli samo rojaki, ki se zanimajo in ki bodo delali. Ta sestanek naj bi sklicali: za katoliške Mr. J. Grm kot predsednik največje slovenske katoliške organizacije, za nekatoliško Mr. V- Cainkar kot predsednik najvepje neka-toliške organizacije, Mrs. M. Prisland pa za slovensko žen-stvo kot predsednica največje ženske organizacije. Tako bi se nobena stranka ne mogla čutiti zapostavljene ali prezrte. Ker sem se pa čutil za katoliške nekako merodajnega sebe,« da dam iniciativo za ta sestanek, za nekatoliške pa sem smatral merodajnega Mr. E. Kristana, ki je še danes idejni vodja te stranke, zato sem pisal Mr. Kristanu, mu predložil svoj načrt in ga prosil sodelovanja. Bil je tako ljubezniv, da mi je takoj odgovoril in se izjavil, da popolnoma soglaša. Z menoj in je za ta način postopka ter obljubil, da bo pridobil za to povabilo Mr. Cainkarja, kakor bom jaz skušal pridobiti Mr. Grma. Toda, ne vem zakaj, predno sem dobil še pismo od Mr. Grma, sem že čital v časopisju, da je imel Mr. 'Kristan v Chicagu sejo odbora JPO,SS, kjer je moj načrt o kongresu predložil in se je kongres sklical ne tako, kakor je preje pristal, temveč tako, kakor se je. Za-tyaj je to Mr. Kristan naredil, ne vem. Meni se je zdelo, in se še danes zdi, da ni lojalno postopal, kakor bi moral, ko je pristal na moj predlog. 2. Najprej posebna politična organizacija ameriških Slovencev. Prva naloga tega pripravljavnega odbora, ki bi bil na tem sestanku izvoljen, bi bila — politična organizacija. Sestavil bi načrt celega dela, pred vsem načrt organizacije, Izdelal za vso organizacijo in za vse podružnice pravila in pozval narod na delo. Mr. Rude Trošt naj bi, kakor med zadnjo svetovno vojno, zopet zasedel svoj avto in šel na delo, ker priznati se mu mora, da je zmožen organizator, kakor gq, drugega nimamo. Organizacija naj bi bila dvotirna, kakor smo govorili že leta 1939, to je, katoliški naj se organizirajo zase v svoja društva, nekatoliški pa v svoja. Kjer bi pa kazalo, in bi rojaki to hoteli, se pa lahko združijo v eno skupno društvo, ker organizacija kot celota bi bila itak prav za prav ena in enotna. a) Zakaj pa dvotirno? Zakaj ne skupno? Če smo možje, moramo viditiVealno politiko, to je tako ki računa z obstoječimi dejstvi, ne s fantazijami ali pobožnimi Željami, ki dela realno, ne s kako "sladkorno vodo." Dej stvo je, da smo se ameriški Slovenci tekom let razdelili v katoliške in nekatoliške. Tega dejstva nihče s sveta ne bp spravil. Tudi ni danes Čas, da skušamo to popraviti. Saj to tudi treba ni. Ta naša razdelitev je tako naravna, da jo /najdemo med vsemi narodi, pa je noben ne smatra za nesrečo, Dvotirna politika je sploh potrebna, ker si nobene politike brez dveh strank ne moremo misliti. Tudi Amerika jo ima in vemo, da tudi za njo ni nesreča, temveč potreba demokfacije, da je Amerika samo radi te svoje dvotirne politike dairies to, kar je, to je največja država na svetu. To-raj dvotirnost ne more biti slaba. Dalje vemo vsi in je dejstvo, da sta Mr. Molele in M.r. 25aitz toliko narodna kakor Mr. Debevec ali Mr. Jerič. Vemo vsi, da ljubimo svoj narod, svojo Slovenijo vsi enako; katoliški, in nekatoliški. Vemo, da narod obstoja iz obeh, da imamo toraj vsi iste in enake pravice, da, dolžnosti, delati za svoj narod po SVOJEM PREPRIČANJU, kakor mislimo, da mu najbolje služimo. Vemo pa vsi tudi to, da se pa strogo ločimo v načinu tega dela. Katoliški na pr. pravimo: na verski podlagi, ali kakor se je izjavil naš predsednik Roosevelt: NA NAČELIH KRŠČANSTVA. Nekatoliški pravijo, brez vere, da, nekateri celo: vsako vero proč! Ali ni že iz tega jasno, da moramo iti dvotirno, vendar pa sporedno. Zato, da ne bo pri našem političnem delu nobenih motenj, nikakega nezaupanja, nikake ljubosumnosti, da bomo šli VSI z vso energijo, pa tudi svobodno na to delo, zato samo dvotirno! (Pride še.) BESEDA IZ NARODA K Slovenskem kongresu—o pisavi Srbobrana za sporazum med Jugoslovani Slovenski narodni kongres je pred nami in o njem se precej razmotriva. Prav je tako, da se razmotriva; še bolj bi se moralo. Saj bo ta kongres, oziroma bi moral biti nekako ogledalo našega skupnega dela, tu v novi domovini, za našo tamkajšnjo staro domovino, še več, nekak zagovornik in posredovalec našega tamkaj zasužnjenega in trpečega naroda; zato je prav, da se razmotriva ter se tako vzbuja zanimanje zanj, kajti od tega odvisi veliko. Lahko se s tem predstavimo širši javnosti, predvsem naši novi domovi-\ni Združenim državam ter tako dosežemo za naše rojake veliko, če bomo složni in delavni v tem oziru, a prav lahko pa se tudi osmešimo; osmešimo, ako bomo vse sklepe kongresa lepo ^pustili v dvorani S. N. Doma, tako kot se je navadno delalo do sedaj in kot se je to zgodilo z tisto sejo ali sestankom, ki se je vršil 7. junija t. 1. Tudi takrat'se je pričakovalo dobrih uspehov in listi so potem naznanili ta dogodek za nov njej-nik v življenju ameriških Slovencev, da so pričeli iZ resnim delom itd. Na vse zadnje se je pa to spremenilo v pravi fia-.sko. Do sedaj Slovenci nismo še prav nič resnega pokazali. Pri Pomožni akciji smo se skoro da osmešili, seja 7. junija fia-sko, a pri tisti konferenci v Washingtonu z dne 18. septembra, t. 1. pa tudi polom za Slovence. Zato skrbimo in glejmo, da bo vsaj kongres uspel, če tudi je bil sklican nekam na.hi-trico, pa ne dovolj premišljeno. Oprostite, cla se tako izrazim; ampak j to je seveda le moje mnenje. Zakaj? Zato, ker sem čital o pripravah in izidu kongresa, ki so ga imeli Srbi, letos na 28. junija. Slovenci so bili za sklicanje narodnega kongresa, če se ne motim, prvi. Ta slovenski kongres bi se imel vršiti še lansko leto meseca novembra, a so ga voditelji odložili. Ker%o se odločili za kongres Slovenci, so se za njimi pa še Srbi in rekli: tudi mi bomo imeli kongres. Pripravili pa so se Srbi za ta njih kongres tako temeljito in premišljeno, da je bil prava narodna manifestacija. Ali,veste kakšno udeležbo so imeli na tem kongresu? $est tisoč Srbov, delegatov in gostov je prišlo skupaj in na tem kongresu so zbrali okrog deset tisoč dolarjev denarja. Pa je.,menda v Zed. državah Srbov desetkrat manj kot pa Slovencev. Ali bomo Slovenci kaj takega dosegli? Jaz želim, da bi jih prekosili, pa jih še najbrže, da kar skoro gotovo, še dosegli ne bomo. Rojaki, Srbi ne besedičijo, ampak delajo. Njih kongres je bil tako organiziran, da je bil res narodni, ter ga ni vodila kaka Pomožna sekcija, ampak srbski narod. Častnim predsednikom je bil izvoljen tukajšnji srbski škof Dionizij, potem pa g. Simo Vrlinič, gl. predsednik S. N. Saveza. Da so Srbi mojstri, kaže že to, kakršen dan so odločili za svoj kongres: Vidov dan, d-an srbske .propasti na Kosovem polju, dan, ko je Srb prisegel, da se maščuje za njemu storjene krivice, dan, ki je za Srbe največji praznik, dan, ko je Gavrilo Princip oddal ona dva usodna strela v Sarajevu. Na ta dan so oni zborovali, po dobro premišljenih pripravah in zdaj se tudi že kaže vsepovsod sad tega kongresa, v katerem je duh tragedije Kosova. Naj mi čitatelji in pa zlasti pripravniki slovenskega kongresa oproste, ko to navajam, ampak zdi se mi prav, da navedem, da ne bodo naši ljudje v domnevi, da so Srbi kaki revčki in da so Slovenci bogzna kaj. To kar sem zapisal sem čital. Torej k slovenskemu kongresu. Nisem mislil, da bi se spuščal v to stvar in posegal v raz-motrivanje. Sicer sem večkrat mislil se oglasiti, tako k Pomožni akciji, zlasti ko sem čital zapisnike sej, potem o tisti seji 7. junija, zlasti pa še o tisti konferenci v Washingtonu, pa vselej sem, ali kmalu v začetku, ali pa sredi pisanja prekinil, pa dejal: "Ne, ne bom pisal; kritizirati nočem, hvaliti ne morem." Pa sem Vrgel''v koš. Za slovenski kongres sem se pa premislil; bom tudi pisal, pa naj bo že kakor hoče. Moje pisanje glede kongresa ne bo šlo v tisto" smer kot druga razmotivanja, pač nekoliko v dugo smer. Saj ni, da bi vsi eno trobili pa ponavljali, je preširok delokrog kongresa ter preveč važen, da bi se omejili le na gotove stvari. Slovenski kongres je, ampak jaz bom pisal še o nečem drugem kot o Slovencih. Videli ste, da sem se že nekaj pomudil pri Srbih in tudi zdaj se hočem pomudi-ti pri tem. Vem, da bo rekel ta ali oni: Ah, pusti Srbe tam kjer so.; zdaj se gre za Slovence. Prav. In kjer se gre za Slovence, gre za Slovenijo, zato je pa važno, da v zvezi s tem omenim Srbe. Pri tem pride važno vprašanje: "Ali nočete Jugoslavije?" Po večini bi na to vprašanje odgovorili: "Seveda, Jugoslavijo hočemo in to močno Jugoslavijo hčem." Pravilno, ampak kdo pa ima inicijativo in pa ključ do te Jugoslavije? Srbi ! Brez Srbije ne bo Jugoslavije. Jugoslavija z Hrvati in Slovenci? To bo slaba in za Slovence prav nič prida. Nič ne kritiziram brate Hrvate, saj so dobri, ampak preveč brezglavi in pa vihravi; to pa odtod, ker nimajo dobrega vodstva. Srbi so bolj disciplinirani, možati pa premišljeni. Samo v zgodovino poglejte, pa boste videli, kako je bilo z Hrvati, a kako z Srbi. Slovenski kongres, ki se bo vršil, naj bi poleg drugih stvari, ki so na programu resno vzel v pretres zadevo ne samo Slovencev, pač pa tudi Hrvatov, predvsem pa Srbov; zadevo kako se združiti v Jugoslovane in to čim prej tem bolje, kajti stvar je že itak precej kasna, vendar ne še prekasiija. Vem, da bo ta ali oni rekel: "Pa saj smo združeni, in mi nimamo nič proti Srbom in še manj proti Hrvatom; le Hrvati in Srbi se med seboj preklajo." Združeni da smo? E, bratje nismo ne, pač pa čezdal je bolj j lezemo narazen in že prav nevarno! postaja, če se ne bomo hitro zavedli utegne biti tako, da Jugoslavije ne bo več. Morda se pri tem smejete in boste rejdi: "Atlantski carter nam to garantira!" Ja, ali mislite, da nas bodo potem Angleži in Amerikanci kar enostavno sku paj segnali kot koštrune v sta jo in tja še potem postavili policaje, da bodo pazili na rec Ne, ni verjetno, da bi se toliko brigali za nas, ker je preveč takih okrog, ki bi radi večj kose jugoslovanske pogače. Jugoslovani, ali če hočete Slovenci, Hrvatje in Srbi se morajo prej med sabo temelji to pobotati, opustiti vse prepi re in se resno zediniti. Zdaj le-zemo narazen in to utegne biti prav usodno za vse tri, najbolj pa za Slovence. Ne zavedamo se nevarnosti, ki nam preti Vem, da boste oporekali temu da ni tako. Da bi le ne bilo in jaz bi bil prav rad v zmoti. Pre biram časopise, seveda sloven ske, tudi hrvatske in srbske in iz tega jaz sodim, kaj se dela in kam gremo. Vem, da pore čete: seveda Srbi delajo tru bel, oziroma tisti Srbobran ra sdira in podira slogo, pa Srbi ko delajo le za Veliko Srbijo namesto za svobodno Jugosla vi j o. Ne, rojaki, ni tako in ne bodite preliagli z sodbo, ki ni pravična. Ne zagovarjam Sr bov, imajo svoje napake in niso brez krivde, ampak več za to bodo pa odgovorni Hrvat j« in tudi Slovenci. Prav lahko bi vam naštel precej stvari o tem ampak vzelo bi preveč prosto-ra in pa tudi namen tega članka ni, da bi se v to spuščal in razglabljal. Zadnje čase, zlasti nekaj dni 'po tisti konferenci v Washingtonu, ste precej čitali o Srbo-branu, kako da napada Hrvate in Slovence, ampak nihče oc teh, ki so td pisali ali poročali pa ni nam povedal, kaj ta Srbobran piše, kakšni da so ti napadi in koga se največ tičejo Rojaki, s tem, ko se reče samo to/da napada, se ne pove prav nič. Narod, ki čita o tenj, ve toliko kot preje; le razmišlja pri tem: zakaj Srbi napadajo, koga in v katero smer so obrnjeni ti napadi. S takim postopanjem ozirma pisanjem se ne ustvarja drugega kot sovraštvo in to na obeh straneh. Ce hočete res pošten pa iskren boj, oziroma kadar pišete o Srbobra-novih napadih, to potem lepo citirajte več ali manj iz članka, v katerem je bil napad in na tisto potem tudi odgovarjajte. To je logično pa pošteno in ljudje bodo potem vedeli, kaj je na stvari. Ravno po tisti konferenci v Washingtonu, pri kateri so bili zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov, so bili naši ljudje kaj enostransko poučeni; kar je njim pasalo, to so nam povedali in povedali tako, kot da so Srbi krivci. Pa ni tako. G. Pe-kič, eden od Srbov, ki so bili tam, je tudi dal svoje poročilo in to poročilo je bilo tako, da bi bilo dobro, da prav potrebno, ko bi ga tudi naši ljudje slišali, oziroma čitali. Tam je g. Pekič povedal nekaj, kar nam Slovencem ni v ponos in to kar je povedal, je podprl z dokazi. Omenil sem, da prebiram poleg slovenskih listov tudi srbske in hrvatske. Da, od srhskih listov predvsem čitam Srbobran, katerega čitam že precej dolgo vrsto let. Zdaj bo pa gotovo ta ali oni rekel: Aha, reži-movec je, v Fotičevi službi je, gotovo ga on plačuje in pa morda še jugoslovanska vlada, da takole vohuni. N<£ rojaki, niti najmanjVnisem v službi kogar koli in tudi nikoli bil nisem. Da čitam Srbobrana ni kriv niti malo ne dr. Fotič, ne noben minister in ne sam jugoslovanski kralj Aleksander-pač pa je temu kriva Rusija. Znano je, da sem bil štiri leta v Rusiji. Ker nisem imel na iiiiiiiiiiiiiiiiiiti Če verjamete al' pa ne tiiiiiiiiiimiimi! Na željo prijatelja Ivana pogrevam to-le storjo. Ivan pravi, da je to mojstrska ofenziva na resnico in da zasluži re-petiranje, da bi stvar čitali tudi oni, ki je vprvič niso. Torej tukaj-le je: Prijatelj Gašper, najstarejši lovec in ribič med Kanado in Mehiškim zalivom, od newyo-ških nebotičnikov, pa do San Francisca zlatih vrat, je nekoč doživel izreden dogodek na lovu. V svoji veliki skromnosti pa tega ni hotel obešati na veliki zvon in jaz sem zvedel za vso stvar po velikih ovinkih. Meni se zdi stvar dovolj -važna in zanimiva, da jo pribijem v tole kolono, zamera gori ali do- razpolago slovenskih knjig in časopisov, sem se naučil cirilice, da "sem potem mogel čitati ruske liste in knjige. Vrnivši se v Ameriko nisem hotel te cirilice, katere sem se naučil tam na ozemlju Donskih kozakov, vreči za plot, pač pa sem gledal, kje dobim kake ruske liste, da jih čitam, delno radi novic, delno radi cirilice, da jo ne pozabim. Poštne zveze z Rusijo so bile zanič za naročanje listov iz Moskve; pa se mi je nekako ponudila prilika, da sem prišel do Srbobrana. Dopadel se mi je. Ko sem hotel ob neki priliki, da ga naročim; bilo je v družbi par Srbov, mi ga takoj ponudi dober Srb pa zaveden Jugoslovan ter pravi:*Ni treba, da se naročaš. Ako te zanima, ti ga jaz dam mojega. V mojo hišo dohaja dnevno po štiri izvode Srbobrana, ker toliko nas je članckv v Srbskem narodnem savezu, katerega uradno glasilo je Srbobran. Daj mi tvoj naslov pa ti ga prepišem aate. Ponudbo sem hvaležno sprejel in čez nekaj dni je prijel dohajati v hišo Srbobran, katerega sem čital večkrat bolj z zanimanjem kot kak slovenski list. Cital sem ga, ko so se vršile v Jugoslaviji razne spremembe, čital, ko je zadela Jugoslavijo prva tako velika tragedija, ko je bil umorjen kralj Aleksander; ga čital v drugi tragediji, ko je bila Jugoslavija poteptana in čitam ga še vedno. In radi tega, ker često čitam o napadih Srbobrana na Hrvate in Slovence, se pa oglasim ravno zdaj, ko je pred vrati slovenski kongres. Hrvate napada pa Slovence, pravijo. Res, da marsikatera pikra pade na račun Hrvatov in sem pa tja tudi na Slovence; ampak marsikatera od teh je, dasi žgoča ampak tudi resnična. Ne podpišem vsega kar piše in se često tudi jaz ne stri jam; ampak dosti resnice je pa tam in jaz ne vidim tam bog zna kakih napadov. Srbobran je bil ves čas, kar ga jaz čitam, najbolj jugoslovansko zaveden list. Za Jugoslavijo je pisal naprej in naprej in tudi več lepega o Slovencih in Hrvatih; toliko, da naši slovenski listi niso nikdar teliko pisali o Srbih. Ko smo odkrivali spomenik škofu Baragi v I. K. V. je Srbobran ne samo sprejemal dopise pač pa je tudi sam pisal, lepo pisal 0 škofu Bai ragi in vabil Srbe na patriotsko slavnost; slično tudi potem, ko h bil, otvorjen J. K. Vrt. Ne samo to, S. N. S., katerega glasilo je Srbobran, je prispevalo svoj del k spomeniku in vrtu, tako cot so ga dale K. S. K. J., J. .S. K. J. in S. D. Z. Zdaj je res obrnil kopito. Pa zakaj? Mar, da Jugoslavije ne mara? Ne! Deliti smo ,se pričeli; v sekcije smo šli. Dragi rojaki! 23 let smo bili skupaj y Jugoslaviji in ko .jo je zadela katastrofa smo pričeli bi- (Dalje na 3 strani) K>V ' - • ' v"'«!! - li. Sicer je pa prav lahkon™ " če, da prav zdajle GašPer ži postrvi za kakimi vrbam1. bo šlo tole mimo njega, ® šla oni dan toča mimo j, i landa in potem se ne bo odzvati raportu. " Torej pa začnimo v a imenu. Ko je bil GašP^:, ti mlad, je bil nekega leta i>a ^ - jem zapadu. Tam je P - vsako priliko, da je pl8*1*! - jačino po prerijah in 3 /jI Vse mu je prišlo na strel, samo ene stvari Pa nl 3 i gel dobiti na strel, dasi ! prnel po nji ko junijska y^i . ca po jutranji rosici in Jj 1 bil bivol ali bizon. SaW g naj bi, si je 6bljuboval ^ J _ vec, potem pa če tu«1 j i več. ,jatel No, končno mu pa P^ji a ski farmer svetuje kraj, ^ JI gotovo dobil bivola na su^f a party. Farmer mu Pos° v p« v in naš nimrod zagolop'r8 ^f . rijo. Ves dan je taval c glvJ(! . in strn, pa nobene tak Gašperjev konj stop'1 $ ' kotanjo in si zlomil Il0g i 1 Potem se pa lovec j;o 1 bivola in ga hitro °df. do" 3 bil s tem gotov, se ^ Si ' sli, kako bo prišel dom •„ ; mraz je v tem PritlS"]. i doma ponoči si ni ^^ej kati mora "do drugem 5 pa naj prenoči v take i " Pa mu šine v g'laVOkoža Pj " sel, da bi bivolova ; dobro služila za P gJil! | Brez nadaljnega f jnsefv ! spravi v bivolovo koz° * / r7qX " bro ogrne ž njo. ^ j ■<£ " gorka, je kmalu ' m ■ Že proti jutru S*' \i < % ' silno tuljenje, P^ N ■ že in vidi, da se je vol^V |j ■ bivola čreda gladnih ^ i0 ^ so vohali okrog ^ ■ šperju stali lasje P pgk " vojaki na paradi. ^ji*1". ' noči je bila koža ^^ n«' $ Gašper je bil varen . ^ časa. Pa kaj bo zdaj • > „> ni smel, tukaj pa tn 0v*J k gel ostati vspričo « . )l3 V nih gostov, ki so P*-; in z« \ ket. Misli in premij }ljef k mu pomaga iz zag bistra glavica. ' k Pri odprtini ^ ^ s ugodno priliko- * d«J %) dva velika volkova P ^ | prtine, kjer P^L ^ S vizite, pograbi GagJ. £ , za rep in močno G*;\ volkova pa v divJ1 jn Ker ^ 'i trdno drži za repa ^ v ^ o, padel svež sneg, \ \ teri je Gašper Pe S i lahko drsela P° « ko Elija. Ker \0 uP^df >' v roki dva repa, J ^eg^fr kot vajeti in dragega močneje * v8l |k bi in tako je nalfje IK ni, v katero^mer^^l^ naravnaval je sal r0ti , M^ drsele nara'vnost y^ m^ Tako se je G^VfJ^f Jh movsto elitno .e | no za zajterk, Ki bro teknil, * ^Vf pff : Kaj se je >blL # Well, to sem I** r s**1 J šati, to naj pa ve. NAKLAD V SREBRNEM JEZERU la, da bi bili prišli Utahi mimo. Drugo jutro bi bila poiskala njihovo sled in šla za njimi. Pa sva iznenada stala pred temle gozdom —. In obenem z nama je prispel tudi Veliki volk z ujetniki. Splezala sva na drevo, videla, kako je kaznoval Winnetou starega poglavarja, pa se splazila sem na jaso." "Td^ej prav za prav ni vajina zasluga, da sta nas našla?" "Ne, zaslužila si gozda nisva Pa ker sva slučajno naletela na njega, nama ne bodete zamerili, da sva izrabila slučaj in vas obiskala." "Seveda ti ne zamerim, stari prijatelj! Nikdar ti ne pozabim usluge —! Ampak položi puško poleg sebe, utegnili bi jo videti! In daj mi nož, da prerežem jermen tudi sosedu tule, ki ga bo dal dalje." "In ko ste vsi prosti, pa k orožju in h konjem! In potem ven v noč, po ozkem čanonu, koder sva prišla midva, kajne _?» "Ne!" "Ne —?" je zategnil Frank. "Zakaj ne?" "Ostali bomo." "Ostali —? Cemu?" "Pretvegano bi bilo, zamudili bi se. Naše orožje in drugo naše imetje leži sicer tamle pri ognju na kupu, toda konji so zunaj tabora v gozdu. Preden bi našel vsak svojega konja in svojo puško, bi nas rdečkarji že prehiteli in spet prijeli. In kdo ve tudi, če so konji vobče še osedlani. Ne! Ostali bomo, pravim, prijeli poglavarje in jih pridržali za talce!" "Sijajna misel!" "Noben rdeči bojevnik se nas ne bo dotaknil, če jim nastavimo nož na prsi. Pogodili se bomo z njimi in mirno odšli. Pa molčiva! Trenutek je spet ugoden, oge»j pojema, straža ne bo videla, ko bomo premikali roke in si prerezova-li jermene." Frank mu je dal nož, prere-zal si je sam vezi na levici in dal nož dalje. Od moža do moža je šel, z njim pa Old Shat-terhandovo naročilo, naj vsi hkrati planejo n^ad poglavarje, ko bo pogasil ogenj, ter primejo za puške in se pripravijo za strel. "Kako pa mislite pogasiti ogenj?" je vprašal Frank. "Boš že videl! Pogasiti pa ga moramo, sicer nas postreli-jo, še preden smo zgrabili poglavarje." Nož se je vrnil, vsi so bili svobodni in pripravljeni. Old Shatterhand je počakal, da je ogenj spet ugasnil. Eden rdečkarjev je pristopil, da bi naložil suhljadi. Tedaj je ši-nli, skočil, ga udaril s pestjo po sencu, da se je onesvestil, in ga vrgel v ogenj. Trikrat, štirikrat ga je povaljal po žerjavici, ugasnila je, tema je bila na jasi. Vse se je zgodilo tako naglo, da je bil ogenj pogažen, še preden so se drugi stražniki zavedli, kaj se godi. Prepozno so kliknili, že so planili ujetniki k jezercu in nad poglavarje. Veliki volk je odšel k svojim ljudem, sami so sedeli trije poglavarji pri ognju. Čuli so krik straž, — pa že so bili osvobojeni ujetnik^ pri njih, — nekaj sekund, pa so bili že tudi razo-roženi in zvezani. Beli so zgrabili za puške, ki so na kupu ležale pri ognju. Ni vsak našel svoje, pa saj so si jih lahko pozneje zamenjali. Poglavitno je bilo, da so bili oboi-oženi, preden so privreli bojevniki. t Res so privreli od vseh strani, najprvo straže in za njimi še drugi. Pa našli so poglavarje na tleh in na vsakem je klečal eden belih z nožem v roki. In za njimi so Stali drugi s pu* škami, pripravljenimi za strel. K SLOVENSKEM KONGkESU — O PISAVI SRBOBRANA — ZA SPORAZUM MED JUGOSLOVANI (Nadaljevanje z 2 strani) ti pa vsak zase. In nekje sem videl pisano, da se dela za slovensko republiko, Hrvatje pa imajo že tam nezavisno oslarijo; zdaj pa Srbom zamerite, če rečejo: če Hrvatje zase, Slovenci zase, pa delajmo še Srbi zase. Mar niso do tega upravičeni. G. Trbuhovič je povedal na tisti, konferenci v Washingtonu, da kakor hitro je bila Jugoslavija napadena, so Srbi povabili na sodelovanje Hrvate in Slovence, ampak je to bilo odklonjeno. Potem so pa prišle iz Jugosla vije vesti, kako je bila ,armada izdana in kdo so bili izdajalci in kar je bilo še hujše, je bilo to, kar so počenjali Hrvati z Srbi v tisti Nezavisni. To in še druge stvari so šle pa tudi Srbom na živce; pa je pričelo padati ,ampak ne kot kak neosnovan napad, pač bolj kot očitek. Takole či-tam v Srbobranu z dne 9. oktobra t. 1. \ "Mi Srbi smo ves čas jugosla-visali in to iskreno jugoslavisa-li, v veri, da je to dobro, v veri da je naša rešitev v eni močni zajednici, v veri, da so nam Hrvati in Slovenci najbližji tako po krvi kot jeziku, v veri, da oni isto tako mislijo in čutijo. Mi smo prosili, botrovali, se brati-li, da sodelujemo skupno in da se sestajamo skupaj —" Takole in še naprej gre članek, ki je trpek očitek Hrvatom in Slovencem. Res je, clevelandski Slovenci in še drugi menda že veste, kako so Srbi radi prišli pa delali, pomagali pri J. K. Vrtu. Veliko manjši so bili od Slovencev v Clevelandu, nobenih bogatašev med njimi, pa so za Vrt iali svoj del, dali toliko kot je bilo določeno. In radi so prišli na parade; Slovenci jim pa niso vrnili v tisti« me*i'» kot so Srbi Slovencem. Le kar roko na srce pa prizftajmo: do Srbov ni bilo iskrenih odnošajev. O Hrvatih pa sploh ni govoriti; leti so pa vse odklonili. Bomo videli kako bo v Jugoslaviji, so dejali. Ta-'io! Mnogo bi se še dalo pisati, pa naj neham; zašel sem daleč v stran od kongresa, ampak nisem mogel drugače^k temu kar ae danes izvaja, ko Se delimo, ko gremo vsak sebi. V čigavo škodo? V našo lastno, bfatje' Čas je, da se pričnemo zavedati, kaj nas čaka, ako se ne bomo pobotali. Ali res mislite, da bomo Slovenci lahko zase kovali usodo, magari, da imamo res svojo republiko. Bridko se motite, če mislite, da bo kak Primorski odbor ali pa magari vsi Slovenci kos spletkam in vplivu grofa Sforze pa drugih takih diplomatov. Še Jugoslavija se nam je zdela majhna napram drugim, pa bo Slovenija kaj napravila sama, tako majhna. Porečete : tega mi nočemo, hočemo Jugoslavijo, ampak takole pa takole. Račun brez krčmarja, če boste delali sami. Slovenci tak načrt Hrvatje drugačnega, Srbi pa povsem svojega. Ne bo šlo. Najbolj poglavitno za našo rešitev je, da se Slovenci z Srbi in potem s Hrvati temeljito pobotajo; pobotajo tako, da se preneha z napadi po časopisju, se prične posvetovanja, da se vse ugladi, a nato pa JUGOSLOVANSKI KONGRES. Tam pa karte na mizo, pa nekaj prav pa-metnihhu razsodnih glav, pa se bo"'rešilo vse stvari, ki so res vitalnega pomena za vse tri. Da si pridobimo Primorje, Gorico, Trst, Koroško itd. si zato pridobimo Srbe in Hrvate, da nas podpirajo. Slovenci naj pa obratno podpirajo Srbe in Hrvate, da pride pod novo Jugoslavijo tudi ono ozemlje Srbov in Hrvatov, ki do sedaj ni bilo. Tako združeni bi pa že nekaj dosegli tudi napram Sforzi. O ja! Zdaj, dokler je vojna, bo na koše obljub Jugoslovanom in vsakemu posebej, ker Jugoslavija se izredno dobro drži; na mirovni konferenci bodo pa izbega-vanja in če ne bomo zedinjeni, bomo vsi ostali na cedilu. Za Srbe sem prepričan, da bodo dobili svojo lastno državo in to precej večjo kot je bila pred 1. 1914. Bosna in Hercegovina bo njena, pa še marsikaj drugega, slabo bo za Hrvate, najslabše za Slovence, zato bratsko spravo z bratom. Ni dvoma, da če bi se voditelji zavzeli z vso resnostjo, pa pustili predsodke, da ne bi uspelo. Zdaj je še čas, dasi je že Bolj pozno, a še se da rešiti. Apeliram na Slovenski kongres, da resno vzame to stvar v roke ter podvzame korake za z bližan je. še poudarjam: sami ne bomo naredili nič, le morda nekaj obljub bo pa kak prijazen nasmešek, drugega pa nič; Resno tudi apeliram, da se preneha z raznimi natolcevanji tako napram vladi kot nje zastopnikom. če je kaj, vzemite stvar v roke z vso resnostjo pa primerno temu nastopite, ne pa tiste ntjosnovane napade, s katerimi ne dokažete nič. Pri reševanju domovine si ne nakopa vajmo sovražnikov brez potrebe, delajmo si prijatelje. Tudi o obliki vlade, ali bo mornarhija ali republika, naj se ne razpravlja in kar se tiče kra-ija Petra II., bodite tako dostojni, da ga ne žalite z tistimi neslanimi opazkami. Srbi imajo vso vero in spoštovanje do Ka-radjordjevičev, a mi se pa vsaj pokažimo, da smo dostojni ljudje, da smo res olikani. Saj vas nihče ne prosi, da se klanjate, ampak dostojnost rabite. Kaj bo po vojni Jugoslavija ali monarhija ali republika, se danes ne ve. Jaz bi rekel takole: če bodo imeli Angleži svoj vpliv na Balkanu odnosno v Evropi, potem bo skoro gotovo Jugoslavija monarhija; če pli Rusija ras-tcgne svoj vpliv preko Balkana, tja do Jadranskega morja, potem pa skoro gotovp utegne biti republika. 'Torej odvisno je od ta velikih. Nam naj to ne Bo glavno vprašanje, vprašanje in glavni smoter za nas je samo res iskreno ujedinjena Jugoslavija. Morda bo kdo rekel; da i}i mogoče, da bi zopet prišlo do Jugoslavije, iz ozira kar res danes delajo Hrvatje z Srbi. Res je strašno hudo in utegne biti tudi maščevanje. Ampak jaz mislim, da koncem konca pa morda ne bo tako hudo. Dosti ljudi bo( zdaj pobitih in ostali bodo v revščini in pomanjkanju, pa se prav lahko zgodi, da pride na ruševinah, na pogoriščih, da na grobovih do pravega pobra-timstva. Prav lahko. In če pride do tega, bo res nova Jugoslavija, ujedinjena Jugoslavija, drugačna od prejšnje. Po tej preiskušnji bodo morda prišli do spoznanja, kajti vsi trije so imeli zdaj strašno težko šolo. Slovenci bodo enkrat za vselej spoznali, kaj so Nemci, kajti poprej je dosti Slovencev škililo v Nemčijo; saj je bilo le tisto obrajtano, kar je bilo iz nemškega, uglfeden tisti, ki je znal nemško itd. Zdaj bodo na Nemce zrli z še drugače sovražnimi očmi kot nekoč na Turke. Hrvatje, ki so drugače dobri, le zapeljani, bodo sedaj tudi do grla siti Paveličevih dobrot in neza-visnega blagoslova, ki je deželo skoro spravilo na kant. Srbi bo- vencem, ker tudi oni bodo spo znali, kaj je bilo prav in kaj napak. Vsi trije so delali napake in vsi trije se potem tudi utegnejo pobratiti; pobratili se bodo pa na bojišču. Mi pa se dajmo tukaj. Jože Grdina DELO DOBIJO Steel Improvement & Forge Co. ROUGH GRINDERS PORTABLE GRINDERS FORGE HELPERS SHEET TREAD HELPERS SHEAR HELPERS TRIMMER DIE SETTERS SAW OPERATORS INSPECTORS PLAČA OD URE Ta in druga dela so odprta za vojno produkcijo. Prejšnje izkušnje zaželjene, toda ne neobhodno potrebne. Ako ste zdaj zaposleni na voj nem delu, se ne priglasite. 970 E. 64. St. (280) Dobra služba Sprejme se žensko, ki bi varovala otroka od 7:30 do 4:30. Oglasite se zjutraj na 1126 E. 79. St., spodaj. (278) Dobra služba Ženska, ki bi hotela pomagati v kuhinji, dobi dobro službo v restavrantu na 6034 St. Clair Ave. (278) MALI OGLASI Gostilna v najem Zanesljivi osebi se da gostilno v najem. Podrobnosti izveste pri Louis šemetu, 6507 St. Clair Ave. (279) Ugoden nakup Naprodaj je hiša za dve družini, vsako stanovanje štiri sobe, 1384 E. 45. St. Hiša je prazna, se lahko takoj vselite. Hiša za 4 družine, stanovanja po 3 in 4 sobe, na E. 47. St.. blizu St. Clair Ave. Proda se poceni. Vprašajte pri J. Tisovec 1366 Marguette Rd. blizu St. Clair Ave. in 55. ceste. (279) uu [ja tuu] v UVJUU^G ui ugatc pu- stopali napram Hrvatom in Slo- CHRISTMAS SEALS ... . Protect Your Home from Tuberculosis V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI ■ MOJE UMRLE ŽENE Mary Poljanec ki je za vedno zaprla svoje trudtie oči dne 27. nov., 1940. počivaj v miru in ostani vsfem v blagem spominu, posebno pa meni. KARL POLJANEC Cleveland, O., 27. nov., 1942. East 61st St. Garage FRANK RIOH, lastnik 110» E. 6l8t St. HEender8on 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanlioe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NTOA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE-NU AUTO BODY CO. 082 East 152nd St. popravimo vai avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. y Welding I i J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Bistroumna dekleta se uče stenografije in strojepisja Vedno primanjkuje ekspertnih stenografjnj in strojepisk. Zato se pa vedno več nadarjenih deklet uči stenografije in strojepisja v višjih šolah. * Ta dekleta se pri uče izobrazbe, ki jim bo koristna in dobičkanosna za življenje—v kolegiju, v vsakem podjetju ali profesiji in tudi doma. • Vid hraneča svetloba bo napravila vaše učenje in prakso lažjo—bo pomagala vašemu napredku, vam bo ohranila vaše oči in vaše živce. Pametno je učiti se stenografije in strojepisja— pametno je tudi preskrbeti si Vid hranečo svetilko. Izberite si Vid hranečo svetilko, dokler imate še veliko izbero v vzorcih, v dclgih in namiznih modelih. Vid hraneče svetilke spoznate po sledečih pritiklinah komaj da sta videla Pe, jfj^i in pogledam, kje i aža," je dejal Droll, i* desno pa spet na levo jjfnil. iff^ga rdečkarja ni bli-'aže stojijo daleč vsakse-plek je ugoden. N® Old Shatterhand a?" *amle leži in kar prvi i K ftjemu in obleži mir-f niega, kot da si tudi tet»ik! Saj ležijo trdo E c,i'U|»em." V In ti?" 1)3 Po j dem k Old Fire-|a Winnetouu, ki ležita fp v stran." • Jio bo!" ' nevarno, ko če tule , Old Shatterhand ve-u Prineseš repetirko!" ,,fJe zaplapolal in ugas-jpzda je prišel rdečkar, Phal v žerjavico in na-Wjad. Nekaj trenutkov PO jasi in med dre-r trenutek sta pora-J' in Frank ter smuk-* tta dogovorjeno me- R; ;s'je po dolgem zlek-Old Shatterhanda, mu: ^'Petirko ter položil ro-kot da so zvezane, ^tterhand se je na lah- j^V-? Ti —?" je šep- >oll je tukaj." V bližini?" L 6 P^i old Firehandu in " °°gu, da sta nas na-8ta prispela še pred f^H, da prideva?" Ko so po napadu 'iu . riU, sem koj opazil, ||(0ni V taboru. Iskali so ta'. sem se, da vaju & 1 vsaj pogrešili, pa tjj So se vrnili in tudi ^ bilo več. Vse dru-t! ^ uganil." > tez naju bi bili izgub- % ?e ne kar. Poglej J" videl, cla Old Shat-a desna roka ni zve- Slid1Ja ste tisto naredili?" y*1 vprašal. ^n°žič imam za vse slu-w v podlogi rokava, ni-ko so me preiskovali 7 mi niso zvezali, iz- !| Sa, ga odprl in si men- -T'rd° je Žl°' mučil, pa desnica Iga in kmalu bi bila I ''^' levica. In potem bi Ijj:2 °d moža do moža in gVsi prosti, bi bili pla-ki leži tamle pred lita' bolje je, da sta CSt kj[Ja sta nas našla? Za k šla?" p V j16- Sedela sva, kakor ^Poki in stražila, pa [' šum in koj na- |«v4 rdečkarji. Razu-f-ij Napadli so tabor, p^ v* se črez potok na Frank je našel spo-ki ste jo menda i bojnem metežu, in | ž6 v ala' bežala> da me R, W sram. jI *va ozek stranski ca- po njem, skriti I s"la, počakala bi bi- "Veličanstvo," je !'ek naši šoli je tristo protes_ skih otrok iz Štajra i«11 do v. Pa tudi t katoliške sprejema rektor, če le" Vaše Veličanstvo naj vf' moj stric" — obrnil se Je kazal na srebrnobrada^f ža — "ustanovil stipend, dem za protestantov^ za katoliške dečke," »1 Cesar je pohvalno P stari Volk Hendel se P in vsa dvorana je zi''a n očetu, je nagnil glavo. Da, to \ je bil'cel gospod in vitez, če \ ga tudi danes zaničujejo neka- r teri duhovniki, pa je vendarle i bil. Nekaj njegove krvi, ki je 1 bila naklonjena novi veri, teče i tudi po žilah tega bledega, pre- j vidnega moža. Za trenutek je r pomislil, potem je prijazneje s vprašal: r "Koliko učiteljev imate na vaši šoli, ki jo tako hvalite, in I kateri so?" Opat iz Garstena pravi: "Za- . peljivci ljudi so" Duhovniki \ okoli so ga rotili, naj bo vendar 1 tiho, . c "Vodja šole je Egidij Ama- s resk,'-' pravi Hendel, "podvodja c je Tide j, Pomeranec; Tavben- 2 rak je kantor (pevec). Za pridige, ki se govore po Memhar- s dovem zgledu, smo nastavil^ Valentina Langa, na j zmožne j- šega od naših štirih pridigarjev c _» * "To je veliko ljudi; štirih pri- * digarjev nimajo niti vaši verski bratje v Lincu; sedaj pe mi pa res čudno zdi, kako morete to- 1 žiti nad tlačitelji in roparji," meni cesar smehljaje se. "Veličanstvo govori kakor < Salomon" je zdihnil opat He* j ler. Novdverci so zamrmrali in < so se proti njemu obrnili in eden i spregovori: "Ne sejejo in ne ; žanejo in žro naš kruh." To je ] bil Bertold iz Piraha, ki je pisal sramotilna pisma. Hendel je rekel: "Veličanstvo, polovica Štajra spoznava : novo, očiščeno vero. Od leta i 1600., ko so Mavricij in tovariši v ledu in snegu odšli, se je naše število podvojilo in raste od leta do leta. Trije učitelji in štiri pridigarji, to ni veliko za štajer. Potrebujemo jih več. Veličanstvo Imeli smo svoj čas poleg slavne latinske šole tudi še nemško šolo za preproste otroke, sedaj je nimamo več. Imeli smo cerkev v mestu štajer, na gori, naši očetje in naše matere so pokopane v njenih ■ žalah, sedaj je nimamo več. • Imeli smo cerkev in bolnišnico v , štajerdorfu in cerkev v Ajhetu, i pa so nam oboje vzeli, ključi • leže pri ključarju, cerkvi sta zapuščeni razvalini, pa rajši jih i puste razpasti,,kakor pa bi jih gori, to jaz komaj še vzdržujem, potrebovali bi pa tri; treba nam je gimnazije, gospodje tu pa nam branijo na vse kriplje, da bi jo zidali. Katoliški otroci podivjujejo in ti gospodje tu so tega krivi." "Je-li to res, gospod Hendel — ?" je preko opata vprašal cesar. Joahim Hendel stoji tu s pre-križanimi rokami, okoli temno-bradatih usten mu plava zanič-ljiv nasmeh. lostivejši gospod, našo dedšči-no. Ako ta gospod zahteva predpravic za svojo vero, ki je v Štajru tako tuja kakor Mohamed, potem ne prosim jaz nič drugega kakor pravice za našo vero. Ta gospod trdi, da jih je v Štajru dvatisov njegove vere, pa to ni res. Pravi, da jim je treba šol in cerkva, pa tudi to ni res. Imajo celo palačo za latinsko šolo, katero obiskuje par luteranskih dečkov. Mi imamo samo eno malo na JUNAKINJA IZ ŠTAJRA { PREVEL DR. JOS. JERŠE "Boy Blue" čevlji 3.85 jŠSSi Dečki imajo te srajce radi za šolo in za igro na prostem. Izdelane so iz močne flanele z ovratnikom, ki se obrne; stili z enim ali dvema žepoma. Lepo ukrojene za trajno nošo; 8 do 20. DEŠKE POTREBŠČINE ... DRUGO NADSTROPJE Moške, dvojno prsne suknje in gamaše—da je majhni bratec topel vzlic mraza. Ukrojeni iz močnega blaga v "teal" in "camel" barvah. Mere 4 do 8. Čepice.......$1 Izključno naši čevlji za dečke ... izdelane iz močnega usnja v črni, rjavi in "antique" barvi. Za udobnost noge, se čevlje primeri potom X-ray. DEŠKI ČEVLJI... DRUGO NADSTROPJE DEŠKA ODPRAVA ... DRUGO NADSTROPJE Otroški čevlji! "Ties in Straps" vzorci za vse prilike GHILLIE TIE—z nizkimi petami j^^J JESfodd/I za mlajše deklice; tan, rdeče ali ^HfnL^j zeleno usnjo z obšivi; mere 4 do ČEDNI ČEVLJI—T-strap ali z "buckle" zaponko na sredi, iz svetlega, lakastega usnja. Za deklice, mere 8VZ do S ..................* K ft OTROŠKI ČEVLJI ... DRUGO NADSTROPJE "Veličanstvo, zase in za svo- • jo hišo ne prosim ničesar. Naša i hiša stoji trdno, ker naši plavži uspevajo in naša trgovina j cvete že 200 let; vsak izmed i nas ima svoj delež. Tudi ne za- i htevamo novih predpravic glede železa in jekla, prosimo le, da se povsod določi enaka cena ; za surovo železo, tudi za ad-montske-plavže — kljub prela-tu; v tej zadevi, smo že na Dunaju potrkali. Ker me moj cesar tako milostivo pozivlje, prosim v svojem kakor tudi v imenu vsega mesta Štajer samo eno;: /Veličanstvo naj nakloni mestu varstvo v verskih rečeh, varstvo naši cerkvi in šoli, kajti eden izmed državnih stanov nam grenko zavida to, kar imamo, in nam je protipostavno iztrgal, kar je bilo naše." Nejevoljno mrmranje zabu-Či tam, kjer stoje prelati. No-voverski evangelski svetovalci pa žare veselja. — Zapomnite si, oguljene kute in svilnate mo-ce.te (oblačilo duhovnih dostojanstvenikov), pobožne farške žlobudre, ki ste včeraj pihali cesarju v ušesa. Vi imate zvijače in spletke, mi pa imamo Hendelna. "Kateri državni stan mislite?" vprašuje cesar z nekoliko na-gubančenim čelom. "Že vem, Vi mislite duhovski stan, pa mu delate'krivico. Prelati vam, kolikor vem jaz, niso skrivili niti lasu. Sicer pa je sedaj v štajru mir v verskih rečeh in nobena stranka se ne more pritoževati." "Prelati so nas oropali, Veličanstvo, in bi nas slekli do kože, če bi bili brez kapitala. Naj !mi Vaše Vjeličanstvo odpusti mojo drznost. Vašemu Veličanstvu niso povedali resnice o Štajru, če soxVam rekli, da tu j vlada mir, da nima nobena stranka vzroka pritoževati se." 1 Opat iz Glajnka je prijel za J roko opata Helerja, ki je ves ^ razvnet od jeze zaklical: "Kdo ima vzrok pritoževati se, kdo? ^ Mi!" "Tiho, tiho, gopod oče, Nje- ] govo Veličanstvo naj govori, ti- ( ho, sicer izgubimo igro." ( Cesar je meril z očmi predr- -zneža, ki se mu upa ugovarja- , ti. Bo-li treba poklicati stra- ' žo? Pa cesarju Matiji, ki se je na turnirju boril za prvo dari-lo, je tuintam všeč drzna beseda. In oklopniki iz Kaniže . hočejo jezditi. Cesar je rekel: "Gospod Hendel, Vi si upate veliko zahtevati. Mi smo bili J in smo vam in valim tako milo-stjvi, da sploh trpimo tu in v Lincu vašo luteransko šolo in cerkev. Vi ste pred štirimi leti i šolo in cerkev, ki jih je cesar Rudolf odpravil, brez našega dovoljenja zopet upostavili. Mi bi vsako uro lahko zopet zaprli šolo, pa tega ne storimo. Kaj hočete še več, gospodje? Vi vendar nimate nikoli dosti." "Hvala Bogu," je krčevito vzdihnil opat Hel^r. Verolom-ci so divje gubančili čela, to ga močno veseli. "Ne boj se," je v goreči pobožnosti molil skoraj na glas, "najvzvišenejši cesar, Bog je s teboj, ki ima v svoji roki srca kraljev." "Najmilostivejši gospod, odpustite!" je rekel mogočni pa-tricij, ne da bi pred cesarjevo nejevoljo trenil s trepalnicami. ••'Našo latinsko šolo je ustanovil Vašega Veličanstva oče blagega spomina in bila mu je draga, rekel je, da je blagoslov za deželo. Tega blagoslova nam gotovo noče vzeti Vaše Veličanstvo." Ko je cesar slišal o svojem Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY COMPANY V ospredju mode za šolski praznik ^ DEŠKI LEGGING SETI «ke - ^ | < FLANELASTE SRAJCE M V živih Plaids 1.65 j&M mmwm* in Checks 1 £B$ši!& vrnili nam, ki nam gredo po ] vseh postavah; častiti prelati i naj to zagovarjajo. Tri cerkve, ] ki so že osemdeset let naša last, i leže v prahu in razvalinah, ] imamo samo eno cerkev, kjer ) je prostora za osemsto ljudi, j nas protestantov pa je dva tisoč v mestu in okolici. Kdo nam ^ pomaga k naši lastnini?" "Laž, lažnivec!" sopiha opat Heler. i "Kdo pomaga nam, nam!" . . . "Duhovni oče, saj je vendar vse zastonj," prigovarjata na levi in desni opat iz Glajnka in • oni iz Sajtenštetna. — "Dvati- I soč--potem ste pa šteli tudi I otroke v zibelki?" je vprašail j zasmehljivo škof Klezel. "Ne, gospod škof. štel aem samo može." "Zdi se nam . . . h je začel cesar in zopet prekinil. "Kdo govori tam-le tako nespodobno glasno?" Cesarica se je prestra- -šena prekrižala na prsih. "Veličanstvo, Veličanstvo!" I je votlo vršelo po dvorani. "Tiho!" je vzkliknil načelnik cesarjevega spremstva. "Ne verjemite ničesar, Veličanstvo!" Opat iz Garstena vpije na glas, kakor bi izganjal hudobne duhove. "Ti gospodje ne potrebujejo cerkva. Nam jih je treba. Nam jemljejo našo lastnino, nas teptajo z nogami, Veličanstvo, ne poslušajte tegale, poslušajte mene." Tako kliče opat Heler, pahne s komolci od sebe svoje prestrašene prijatelje, podere s svojimi širokimi ramami na tla he-lebardo in moža, ki jo je nosil, zlate sklede-plešejo po tleh, stol-niki zažene,jo vik in krik, on pa že stoji sredi med preplašenimi dvorniki, ramo ob rami z mogočnim Joahimom Hendelnom, zakliče še enkrat s preroškim glasom, s povzdignjeno mazi-Ijeno desnico: "Veličanstvo.! Poslušajte me, Veličanstvo,, rotim Vas pri;ranah Kristovih." "Govorite mirneje, ne tako glasno!" je rekel cesar vznevo-ljen. Visoka gospa pa je proseče položila svojo roko na njego-v j/jr- Mis ^hampa, Mrs 'Marecic, Mr. in Mrs.' Shuber Mr. in Mrs. F. ^e^-Zupančič, Mr. in Mrs. Erbeznik. Ravno tako tud, lepa hvala onim, k. rali, za njih trud. v Naša iskrena zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete Jv7i„ sicer • Mr in Mrs. Frank Glavan in družina, Mr. in Mrs. Stanley tfp pokojne m sicer Mr n . Oster in Dejak družine, Mrs. J. Oster ^ rr- L" RnnirhMr in Mr s. Rudolph Strauss, Mrs. Anna Grdanc in družm* * tf M^ Antona'zU in drSna, Mr. Fn Mrs. Wontala, Mrs RoseFuntaric M-^,. mrs. m'™ M Anna Gole, sosedje in prijatelji, druzma Lovr* „e» se kC M r! i nM r5 F. Simon * Mr. in Mrs. Jack Zorc Miss Alice ErbeznikM-A^. 'T 1 :n Mrs Agnes Klemencic, Mrs. C. Skerbec, Mr. in Mrs. Baz« jtfr«' KaucicMrs. Orket," Mr. in Mrs. Japel in družina, Mr. Anne Thierry Mr. jj Kaucic, mrs. ; Edward Jerman, Mrs. Erbeznik, Mr. in Mrs. Kh' Tdružina Madton. O., Mr. in Mrs. L. Muza, Mrs. Katherine Ger^ Mr»-Kerm m druzma, Mams , , Zalokar, Mrs. Andrew Gale, M^ ft- Lulke Hočevar', m""^ Mr^ Kodnch, Mr in Mrs.' Joe S^ ^nfe • A rlamic Mrs Frances Germeck, Mr. in Mrs. V. Seitz, Mrs.« j/ir» M» MoHy NovTek, Mr" Stella Wagner, Mr. in Mrs Frank Ivancic Mr. ^ Mrs. Molly i^ov , . Znidarsic, Mrs. Anna Sterle, Mr. in Mrs. Job0 M^StTancic Mr Henrich Vucetic, Mr John Zibert Mr .n e ; Mr. mMr5.J ^ ^ Shuber, Mr. in Mrs. J. Striebar, Mr. Phillip ^ Z» S""inf'K^u ZoK^družina Seitz, Mr. in Mrs. W. Puchmeyer, Mr in.WJ^g Skok Mrs Mary Cesnovar, Turkovich Family, Mr. Steve r*ToIfl»»c' Mar^ Stella in Tony Slosar, Mr. in M». Prohonic, Mr in Mrs. Anton ^J Mary, Stella in lon,5ebelak'si8tei.1> Mrs. Stella Young, Mrs. Prosack, Mr. jtfr. Jenskovi^, družina Richer Jr., Mr', in Mrs. John Hudoklin, družina Leba Norman Wagner, Mr. Louis Koren. , Nadalje se^skren^^ahval^uj^no ^osar,^^' ?0Jennasrkao^c0 Mgr. KISI Mirko Kalac, Mr Stanley Zore, ^ LV Mr E w. Glavan, Mr. Frank Ivancic, Mr. Frank Kozar. jt. Zorc Mr Edw ^ izreči članicam društva Carnio a ».ve eJj) T. M^ki so^se udeležili skupne molitve za udeležbo pri sveti maši ,n ^ stvo za)1valo naj sprejme tudi pogrebni zavod Zakraj'sek Funeral za'vso vsestransko prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb .^jo Predraga in nikdar pozabljena soproga in mati, zastonj Te sedaji ]goifi ker si nas morala že zapustiti in se za vedno ločiti od nas, toda ohranili ■ vedno v sladkem spominu, sedaj pa v globoki žalosti nad Tvojo izgubo ,u5 n prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir v zasluženem počitku m ve Ti sveti. Žalujoči ostali: VALENTIN MARKUZIC, soprog FRANCES poročena Sterle in ANGELA, hčere VALENTIN, Corp. RUDOLPH in Pvt. WILLIAM, sinovi Cdrporal FRANK STERLE, zet . tt s«»tr Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Frank Glavan, v stari domovini k Ivano in brata Jakoba. Cleveland, Ohio, 27. novembra 1942. ^^^^