Naročnina Dnevna Itdajn za državo SHS meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasom 1 stolp: pedl-vrsti) mali oglasi po I SO In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlllna po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, V urednUkem delu vrstica po 10 Din □ Pri veC|em o Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po prazniku Uredništvo te v Kopitarjevi ulici SI. 6 111 Rolcoplsl se ne vratalo. nef ranUlrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. 5O, upravnlStva Stev. 32S Uprava /e v Kopitarjevi al.St.O « Čekovni račan: LJubljana Stev. 10.650 In 10.349 xa 1 nserate, Sarajevo St. 7563, Zagreb St. 39.01M. Praga In Dana/ it 24.797 Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Voditelji opozicije Korošec, Davidovič in Joca Jovanovič so imeli danes dopoldne sestanek v demokratskem klubu. Razpravljali so o splošnem položaju. Vsi znaki kažejo, da je vlada popolnoma zaigrala. V interesu države in ljudstva je, da ta vlada zapusti svoje odgovorno mesto in prepusti upravo države drugim ljudem, ki liodo znali ljudske interese bolj va* rovati in ščititi. Posebno so voditelji opozicije razpravljali o hudem terorju po Srbiji in Črni gori. Demokrati bodo v prihodnjih dneh po. slali h kralju posebno deputacijo, da mu predloži dokumente o dosedanjih hudih nasiljih in da ga obvestijo o terorju, ki ga izvršujejo policijske in politične oblasti nad pristaši demokratske in drugih opoaicicnalnih strank. Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Marka Gjuriči fa še niso niti pokopali, pa se je med številnimi ministrskimi kandidati v radikalnem klubu za njegov portfelj že razvila ljuta borba. Na najrazličnejše načine se ugiba, kdo bo postal njegov naslednik. Vse skupine v radikalnem klubu se živahno pripravljajo na to, da bi to mesto zasedel njihov član. Radi te borbe in radi preštevilnih kandidatov ter negotovosti položaja, v katerem se vlada nahaja, pa se zdi, da se to vprašanje ne bo rešilo, dokler se zopet ne bo sestala narodna skupščina. Gotovo je, da se skupščina ne bo sestala pred 20. oktobrom, pred rokom, ld je v ustavi določen, da se mora skupščina sestati. Vlada si ne upa sklicati skupščine, ker ji ne more predložiti nobenega dela in ker se boji kritike svojega neplodonosnega in škodljivega delovanja. Vlada se sploh nahaja v velikih skrbeh. V proračunu določeni dohodki se ne realizujejo. Tako vlada ne more izplačevati številnih kreditov, ki so v proračunu odobreni. Zlasti se to pozna pri železniškem ministrstvu, kjer vlada tako »velik zastoj, kakršnega dosedaj še ni bilo. Dohodki železnice so znatno zaostali. Vedno bolj se kaže napačna politika, ki so jo vodili v železniškem ministrstvu. Skoro polovica vagonov je nesposobnih za promet. Tudi stroji se pravočasno ne popravljajo. Skoro vsak teden je treba iz-ranžirati celo vrsto lokomotiv. Tekom poslednjega tedna je bilo treba izranžirati 22 strojev. Če so v najkrajšem času ne bo pričelo z energično in temeljito remeduro, bo nastala velika zmešnjava. Isto je v drugih ministrstvih. Zato ni čudno, če se kriza čimdalje bolj veča. Prazne fraze ministrov, ki so za to izvoljeni, kakor minister Pucelj, te krize ne bodo rešile. Vlada sama dobro občuti težavni položaj, vendar si tega stanja ne upa priznati, zato ničesar ne stori za zboljšanje razmer. Rekonstrukcije ne bo. DOGODKI V JUŽNI SRBIJI. Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Iz Uzunoviče-ve okolice se dementirajo vesti o kakšni veliki rekonstrukciji. Če bo sploh ta vlcda ostala na krmilu, potem se bo rekonstrukcija izvršila šele v jeseni. Načelnik oddelka za javno varnost Zika Lazič in poveljnik orožništva general Tomič sta obiskala predsednika vlade in mu poročala o stanju v Južni Srbiji. Tomič }e še poročal o dogodkih na Črnem vrhu, ki so vedno bolj zaviti v skrivnostno temo. Kljub temu, da je poteklo že skoro teden dni po teh dogodkih, vlada še vedno nima natančnih podatkov. To je čudno in je vzbudilo splošno pozorn st. Vesti o kakih korakih pri bolgarski vladi se demantirajo. Dosedaj se še ni odposlala niti nota, niti se niso pri bolgarski vladi storili kaki drugi koraki. Čakajo na Ninčičevo vrnitev iz Bleda, katerega pričakujejo jutri. Nato bo vlada sklepala o morebitnih korakih. Zdi se, da je bila cela stvar prvotno malo prenagljena in da se bo tudi v tem smislu končala. Belgrad, 4. avg. (Izv.) Poslanec dr. Kulovec je danes v kmetijskem in notranjem ministrstvu ponovno interveniral za podporo po toči oškodovanim v novomeški okolici. Nadalje je dr. Kulovec obiskal železniškega ministra Va&o Jovanoviča in pri njem interveniral radi odpuščanja železniških delavcev na slovenskih progah. Odpustili so se radi tega, ker »s« ni bilo kreditov. Minister je obljubil, da bo podpisal več kreditov, od katerih bo dobilo večji del ljubljansko ravnateljstvo, da se lahko delavci zopet zaposlijo. Belgrad, 4. avg. (Izv.) Posl. Štefan Falež je danes v kmetijskem ministrstvu interveniral, da naj ministrstvo letos poskrbi čim cenejšo živinsko sol in umetna gnojila. Teror radikalov Belgrad, 4. avg. (Izv.) V nedeljo se je v vasa Rilec vršil shod demokratske stranke. Na shod so prišli izzivat radikali in izzvali pretep, v katerem je bil ubit demokrat Sveto-slav Mikič. Namesto, da bi oblasti poklicale na odgovornost napadaloe, pa obtožujejo na- padene. Demokratski klub je danes izdal komunike, v katerem zavrača notranje ministrstvo in poročila vladnega časopisja o teh dogodkih. Demokratski klub vztraja na svojih informacijah in trdi, d i so pravilna, dočim so ostale neresnične in tendenciozne. Nikičevci se se!© gšbPjelo. Belgrad, 4. avg. (Izv.) Nikičevi poslanci, ki so zadnje čase delovali med ljudstvom, se hvalijo z uspehi. Njihov klub je danes dal izjavo, v kateri pravi, da so Nikičevci svojo aktivnost prenesli med ljudstvo- Njihova akcija je rodila nepričakovane uspehe. V HSS zbrane mase se treznijo in se osvobojujejo absolutizma vodstva Radičeve stranke, ki misli, da je dobro, kar je po njegovem mnenju dobro. V komunikeju se pravi, da Nikičeva akcija vznemirja vodstvo HSS. Zato so nujno sklenili, da mora sam Stjepan Radič v Bosno in Dalmacijo. Radičevci širijo o Nikičevcih vesti, da terorizirajo pristaše HSS. Komunike pravi, da so vso te vesti neresnične. Ljudstvo je sito praznih fraz in zahteva treznega in poštenega dela. ODBOR ZA POGREB f MARKA GJURIČIČA. Belgrad, 4. avg. (Izv.) Za svečanosti ob pogrebu Marka Gjuričiča se je osnoval poseben odbor, v katerem so zastopniki vseh ministrstev, skupščine in občine. Odbor je na današnji seji razpravljal o tehnični strani pogreba, M so naj izvrši kar najbolj svečano iu na državne stroške. „Prs nas je vse mogočo." Belgrad, 4. avg. (Izv.) Anketni odbor je danes nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bila razprava o bencinski aferi. Čitala so se obširna poročila bivšega državnega podtajni-ka Pere Jovanoviča. Imenovani brani stališče prodajalca bencina Petra Rajkovioa, Za škodo dela odgovorne državne organe, ki so imeli s to zadevo posla. V poročilu se na nekem mestu pravi, da se kaj podobnega ne bi moglo dogoditi na celem svetu, razen pri nas, kjer je vse mogoče. Prihodnja seja bo jutri. RIM POZDRAVLJA GENERALA NOBILE. Rim, 4. avgusta. (Izv.) General Nobile, ki je plul l Amundsenoiri čez severni tečaj, se je včeraj vrnil preko Naapla v Rim. V Rimu so mu priredili nad vse slovesen sprejem in so ga na kolodvoru sprejeli ministri. V vladni palači ga je sprejel Mussolini v uavzočno-sti norveškega poslanika. Ko se je pokazal na balkonu, mu je množica priredila dolgotrajne ovacije. Mussolini je imel govor, v katerem je izrekel generalu zalivalo v imenu vse Italije, Mesto je vse v zastavah. Panassijska konferenca. London, 4. avgusta. (Izv.) »Times« poročajo iz Tokio, da se v Nagasaki vrši panazi-jatska konferenca, ki se je udeležuje 51 odposlancev iz Japonske, Indije, Filipinov, Sia-ma in Koree. Poslanec Imasado je konferenco otvoril. Za predsednika je bil izvoljen po. slanec Nori moto. Radi sovraštva proti Korejcem Kitajci konferenoo bojkotirajo. Konferenca ni politična. Vendar se vlade bojijo njenih sklepov in so odposlanci močno zastraženi. Japonci so slavili celo vrsto predlogov. Med drugim zahtevajo: sodelovanje Azijcev, pospeševanje gradbe transazijskih železnic, za olajšanje kreditnega prometa med azijski-glavnih mestih, ustanovitev bančnih zavodov za olajšanje kreditnega prometa med azjiski-mi narodi in ustanovitev velike družbe za pospeševanje azijske trgovine. Japonski nasprotniki konference pripovedujejo, da največ delegatov nima nikakega pooblastila in nikogar ne zastopa in bo konferenca komaj imela kaj koristnih uspehov. »Daily Tele-graph« javlja, da konferenci prisostvuje tudi bivši ruski general Semenov vendar ne kot delegat. »Daily Maik poroča iz Nagasaki: To jo prvi kongres v svetovni zgodovini, na katerem zahtevajo zastopniki nebelih ras enako-! pravnost z belo raso in obsojajo nadvlado belih. Kitajski in indijski zastopniki so imeli ostre protiangleške govore, vkaterih so izjavili, da sta Anglija in Avstralija sovražni Japonski, Japonci pa so poudarjali sovražnost Amerike. Japonska delegacija ima tudi štiri državne poslance. Na programu konference Je predvsem predlog za osnovanje »Zveze azijskih ras«, ki naj skrbi za obnovo vzhodne civilizacije. Azija hoče nekaj konkretnejšega kot so Statuti Društva narodov. papežev opomin k utrditvi miru. Roiien, 4. avg. (Izv.) V Le Havre se vrši tudi letos kot vsako leto med počitnicami >Socialni teden« francoskih katolikov. Po naročilu sv. očeta je kardinal Gasparri poslal predsedniku socialnega tedna msgru Villerabel, nadškofu v Rouen pozdravno pismo. V pismu pravi sv. oče: Če so narodi ločeni po državnih mejah, to še ni nikak dokaz, da se ne smejo zanimati za medsebojen napredek in medsebojno blagostanje. Ker se je pozabilo na to resnico, so nastale usodne posledice in ni težko ugotoviti, da je bil tudi zadnji mir bolj mir po formi kot mir po dejanju kajti on ni mogel odstraniti ogromnih težkoč, ki danes še obstojajo. Tudi v tem pogledu, v tej boleči skrbi, predstavlja program 17. tega »Socialnega tedna« več kot obljubo za boljšo bodočnost. In ker so imeli prireditelji prvo skrb, da vodijo študije in razprave v luči navodil sv. stolice, ne dvomimo nad uspehom. Kajti ravnali se bomo popolnoma po naukih najvišjega državnika Kristusa, ki edini more uresničiti željo, ki jo je povedal apostolom pri zadnji večerji: »Pax vobis«. Mehikanska vlada odklanja pogajanja. Newyork, 4. avgusta. (Izv.) Predsednik Calles je odklonil posredovalno ponudbo bivših mehikanskih škofov in izjavil, da bo vlada z vso odločnostjo nadaljevala izpeljavo sedanje zakonodaje. Razne osebnosti pa so vendar stopile v zvezo s cerkvenimi knezi in ministrom za pravosodje ter skušajo ustvariti možnost za pogajanja. Predsednik Calles je dobil nepričakovano pomoč od prejšnjega predsednika republike O b r e g o n a, ki je javno obdolžil cerkvene kneze, da so oni zakrivili boj z državo. Sicer pa je nastopilo precejšnje pomirjenje, ker je vlada takoj zopet dovolila prost vstop v cerkve, ko so upr. vni organi inventirali premoženje. Rim, 4. avgusta. (Izv.) Boj med cerkvijo in državo v Mehiki je sv. očeta zelo potrl. Napram svoji okolici je papež izražal ostre obsedbe nad ukrepi mehikanske vlade. Pred sveto mašo v spomin sv. Frančiška Asiškega je sv. oče prebil vso noč v molitvi in sploh ni legel k počitku. Santiago, 4. avgusta. (Izv.) Nadškof v Santiago je poslal nadškofu v Mehiki tale brzojav: Pekel ne bo zmagal nad cerkvijo. Cerkev ne bo propadla tudi če njene zveste najhuje preganjajo. Zveličar je rekel: Blagor tistim, ki radi pravice preganjanje trpe.« V celi državi Chile so priredili protestna zborovanja proti preganjanju cerkve v Mehiki. Katoliške organizacije drugih južnoameriških držav so se pridružile chilenskim katoličanom in bodo odposlale mehikanski vladi skupeD protest. Washington, 4. avgusta. (Izv.) Coolidgo se trenutno nahaja v Pausmithu. Iz njegove okolice javljajo, da je zelo vznemirjen radi dogodkov v Mehiki. Je pa naziranja, da se Združene države ne morejo vmešavati v verske zadeve drugih držav. Vendar bi bila intervencija potrebna, če bi se dogodki razvili v revolucijo ali državljansko vojno. Mehiko, 4. avgusta. (Izv.) Škof Jutla U1-« rik je umrl v zaporih v Newecruzu. Vzrok njegove smrti ni znan. Predsednik Calles je odklonil vsaka pogajanja za omiljenje novih odredb, Razburjenje med prebivalstvom postaja vedno večje. Umorjenih je bilo več protestantov in en ameriški pastor. Angleška pmmogovm kriza. London, 4. avgusta. (Izv.) Angleški parlament je danes zaključil poletno zasedanje in nastopil počitnice. Ako rudarska kriza ne bo kmalu rešena, se bo moral parlament sestali koncem vsakega meseca za nekaj dni, da se podaljšajo odredbe o izjemnem stanju. Redno delo parlamenta se prične zopet v oktobru. London, 4. avgusta. (Izv.) Vsled še vedno nerešene rudarske krize in ker stoji vlada zopet pred začetkom novih pogajanj z rudarji, ministrski predsednik Baldvvin ni mogel odpotovati v Aix le Baine. Tudi številni poslanci so raditega morali med parlamentarnimi počitnicami ostati v Londonu. Pričakovati je, da se kmalu zopet začno pogajanja, ker je izvršilni odbor rudarskih organizacij ponovno predložil nove predloge. London, 4. avgusta. (Izv.) Zgornja zbornica je sprejela načrt za reorganizacijo rudarske industrije. MELLON V ŽENEVI IN RIMU. Pariz, 4. avgusta. (Izv.) >Matin« javlja iz Ženeve, da je prispel tja amerikanski državni tajnik za finance Mellon. Mellon jc izjavil, da je nameraval odpotovati v Evropo samo na počitnice, med tem pa je prejel brzojavko ....—| —J —n r* — TiJr.-ia rTn «»!i d** rvrvrviM _ |||CU»VU1UH<1 UJuuuseja, m s« <»•• i—t"*' me za delo. Že v Parizu se je pečal s finančnimi vprašanji in se bo v isti zadevi podal tudi v Ritn. kamor ie med tem že otiuoloval. ZVIŠANJE OBTOKA FRANCOSKIH FRANKOV. Pariz, 4. avgusta. (Izv.) Francoska dr* žaviia banka zahteva zvišanje obtoka novča-nic, da bo mogoče kriti potrebe trgovine in industrije. »Quotidien« naglaša, da pomeni ta zahteva novo inflacijsko nevarnost Parlament je danes s 550 proti 6 glasovom sprejel zakonski načrt, ki ureja preskrbo z moko in kruhom. Finančni odbor zbornice pa je sprejel z 12 proti 7 glasovom zakonski načrt o amortizacijski blagajni. Nadalje je sprejet predlog, ki pooblašča državno banko za nakup vseh inozemskih deviz in kovanega denarja, s katerim naj se krije izdaja novih novčanic. VELIČASTNE SLOVESNOSTI V ASSISIH Rim, 4. avg. (Izv.) 0 polnoči T. t. m. so se začele v Assisih Frančiškove jubilejne slovesnosti. Pri polnočnici in procesiji je bilo navzočih mnogo nadškofov in škofov, naučui minister Fedele, zastopniki pokrajinskih in mestnih oblasti, korporacij itd. ter ogromne množice vernikov. Vdeležbo cenijo na 50.000 oseb. BOLGARSKA TVORNICA VAGONOV ZGORELA. Sofija, 4. avgusta. (Izv,) Velik požar je včeraj uničil edino tovarno za vagone v Bolgariji. škoda maša več milijonov, človeških žrtev ni bilo. cstran 2* Glasilo radikalne stranke proti Orjimi. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« prinaša članek o Orjuni in pravi: > Vlada je napravila napako, da je razpustila samo del celotne organizacije in razpustila Orjuno za ljubljansko oblast in da jo je razpustila šele sedaj. To je bilo- treba napraviti že po prvih izgredih in s celotno organizacijo. No bi se smelo niti za tronulok trpeti organizacije, ki so hotele predstavljati državo v držav!, ki so s silo hotele doseči svoje cilje in se stavile nad pravni red. To ne velja samo za Orjuno, ampak tudi za Srnao in Hanao, če tudi ste zadnji dve organizaciji pokazali manj nasilnosti in se manj posluževali nedopustnih metod. Dopustna je svoboda organiziranja, toda lo v zakonskih oblikah- A metode Orjune so bile stalno v nasprotju z zakonom, javnim redom in mirom in največkrat z interesi same države... Potrebno je, da vlada pravočasno reši to vprašanje in ne dopusti, da bi neodgovorni elementi v kakršnemkoli pogledu vplivali na naše javno življenje. Treba je napraviti konec orjunski akrobatiki, ki more imeti težje in škodi ji vejše posledice, kot bi se na prvi pogled zdelo.« Vsekakor uspeh divjaškega nastopa članov Orjuno v Kranju ob navzočnosti kralja in kraljice, zastopnika vlade in velikega župana dr. Baltiča! Madrid, 4. avgusta. (Izv.) španske četo 90 se pri včerajšnjih operacijah približale mestu Sešuan na razdaljo 30 km. ^ . Nove krivice. Dan za dnevom prihaja iz Italije ena fožna vest za drugo. Italijanski državniki se s priznanja vredno vnemo trudijo dokazati, da se na njihove obljube ne sme nikoli ničesar dati. Ko jc Italija zasedla slovanske kraje Pri-morja, si je skušala naklonjenost prebivalstva pridobiti z neštetimi zagotovili, da se bo spoštoval jezik, oziroma narodna kultura in institucije Hrvatov in Slovencev, čemur so mnogi verjeli. Toda, žal, te obljube niso bile odkrito mišljene in v osmih letih so italijanski vlasto-držci med oficielnim zagotavljanjem prijateljskih čuvstev do Jugoslavije stopnjema demontirali stavbo narodne kulture slovanske manjšine; deloma z zvijačo, demoraliziranjem slabotnih elementov in podobnimi nemoralnimi sredstvi, deloma z brezobzirnim nasiljem, ki je po fašizmu postalo »legalno« sredstvo raznarodovanja. Zadnji čas gre fašistovska vladna politika j slovanskem Primorju očitno za tem, da zaseka sekiro v korenino narodnega bita naših bratov: da zadene Slovane v njihovem cerkvenem življenju in da popolnoma osami slovansko učiteljstvo, kar ga še je. O prvi nameri smo prepričani, da se ne bo dosegla, ker bi pomenila poseg v bitne interese katolištva, oziroma Cerkve, ki se bo vedela braniti proti takemu atentatu, naperjenemu proti nabožnemu življenju, nabožnim združenjem in funkcijam ter proti najsvetejšim čuvstvom vernikov ter njihovemu zunanjemu izražanju v mater-nem jeziku in po duši ljudstva. Kar pa tiče slovansko učiteljstvo, jc italijanska vlada razpustila njihovo društvo, s čimer je slovansko učiteljstvo kot organizirana sila prenehalo. Ker jim bo odslej nemogoče po ti poti zastopati svoje gmotne interese, bodo prisiljeni vstopiti v fašistovsko učiteljsko združenje ali pa biti čisto osamljeni, kar je seveda delj časa nevzdržno. Kot slovenski, oziroma hrvatski učitelji pa v nobenem slučaju v javnosti ne bodo več ničesar pomenili, ker narodnih interesov svojega ljudstva in njega vzgoje kot korporacija nc bodo mogli več niti simbolično zastopati, zasebno njihovo življenje in delovanje pa je kakor ono vseh naših intc-ligentov itak pod najstrožjo kontrolo. Brezobzirna metodika sedanjega italijanskega režima jih je z vso prcmišljenostjo postavila pred dilemo: ali se pofašistiti ali pa — oditi. In dočim se duhovščina, oprta na Cerkev, lahko vzdrži, bo učitelj, ki se nima nikamor nasloniti, primo-ran ali se ukloniti in režimu hlapčevati ali pa zapustiti deželo. To so metode, ki so vsake kulturne države nevredne in morajo zbuditi ogorčenje vsega izomikanega sveta. Fašistovski oblastniki mislijo, da bodo na fa način slovanski jezik omejili na pogovor ob ognjišču, dočim bi v javnosti izginil popolnoma, ter ga tako zapisali izumiranju. Toda oni se motijo! Narodne kulturne vezi slovanskega prebivalstva v Italiji z našim občim narodnim telesom so tako močne in gredo tako globoko, da bi se g. Mussoliniju preje posrečilo izpre-meniti dušo vsakemu Italijanu, nego ugasniti narodno zavest v Slovencih in Hrvatih v Primorju! In če bi se mogle pretrgati vse vidne in vnanje vezi naših bratov z nami, bodo še močnejše nevidne vezi! Smešno je misliti, da bi fašizem mogel podreti, kar so zidala stoletja, kar živi na dnu naše narodne duše, ki je tako svojevrstna in bogata, se svojega bogastva zaveda in strašno občuti najmanjšo krivico. Ako bi fašistovska vlada pomislila to in se čutila odgovorno za prihodnjost svoje lastne domovine, bi ravnala s slovansko manjšino ravno narobe nego ravna, in sama zaščitila njeno narodno in kulturno samobitnost. Tako pa kopiči samo greh na greh proti našemu narodu, kar pravična zgodovina ne more pustiti nepovrnjeno. K Žerjavovi agitaciji za volitve v Trg. zbornico. Princip naših ceniralistov, da je treba vso spraviti v Belgrad, se je izvajal dosledno »a vseh poljih našega življenja. In ta princip ni dopuščal, da bi bilo v posameznih pokra, jinah, razen v centrali, še kaj odločujočih faktorjev. Preko vsega obstoječega stanja so deževale odredbe in odloki, s katerimi normalno razvit človek ni vedel, kako naj jih obrne, da dobe kak smisel za realno življenje, ker istočasno ni vedel niti tega, ali pride jutri zopet odredba, ki bo ono prejšnjega dne prekucnila na glavo. In mi moramo pač priznati, da smo se že precej privadili takim in enakim odredbam, ker nekatere le niso posegale pregloboko v socialno življenje. Bistveno drugače je z gospodarsko stranjo našega življenja. Gospodarstvo ne dopušča eksperimentiranja, se ne da oklepati, ako hoee napredovati ali se vsaj normalno razvijati, v krpe papirjev raznih odredb in naredb, ker m ne živi od danes do jutri in ni odvisno od okoliščin, ki se ustanavljajo s po. tezo peresa. Ono ima svoje zakone, svojo pro. ceduro, svoj trg, svoje vršilce in — svoje za. hteve! Tipični vzgled brezglavega centralističnega upravljanja, ki ga je uvedla v Sloveniji SDS-arska politika, je zadnja famozna nared-ba o šolskih zvezkih. Mi si namreč ne moremo misliti, da bi tu sodelovala trezna gla-va, ki bi morala pomisliti, da so posledico takih korakov za narodno gospodarstvo naravnost usedne. Proizvajalci šolskih zvezkov v Sloveniji: Učiteljska tiskarna, Knjigoveznica KTD., A. Janežič, M. Bivic, Cirilova tiskarna v Mariboru, Vilko Weixel v Mariboru, Gori-čar-Leskošek v Celju so si morali nabaviti stroje za črtanje, šivanje in vezanje zvezkov, so si nabavili za to leto do 120.000 kg papirja v vrednosti preko 3,000.000 Din, imajo pri tem zaposleno veliko število osobja, so se morali kot stalni preskrbovalci trga pripravili na potrebe že pred 5 leli in — tentrali-stična odredba naj prekriža vse, hladnokrvno kot da je ne brigajo uslužbenci, ki bodo na cesti, blago, s katerim trgovci ne vedo kam, uničenje narodnega premoženja in beda ljudstva! To je sistem, to ni posamezen slučaj! To je sistem, ki se roga v obraz trgovski in obrtni zbornici, ki hoče naš pridobitni svet, ko ga že z davki obklada, da rastejo konkurzi, šo šikanirati z odvzetjem vsega, kar donaša kak zaslužek in dobiček. To je že navajena praksa in evo vam zopet slučaja — oboževatelji Bel-grada! Zato smo mi prepričani, da je trgovski in obrtni ter industrijski svet v Sloveniji več kot do grla sit take politike in da se ne bo dal preslepiti s kako opozicijonalno dr. Žerjavovo interpelacijo, v kateri protestira proti temu, kar jo SDS sama uvedla, kar je proglasila za svoj osnovni program — centrali vse, Sloveniji nič! Kaj je vredna SDSarska interpelacija radi centralizacije šolskih zvezkov in železniških nabavk, kaj je vredno ogorčenje sedaj, da hočejo vse kompetence spraviti v eno roko, pa ne poznajo države, ko pa kaže delo SDS do sedaj, da gre sama za tem ciliem, da navedemo le en primer — zavod za zavarovanje delavcev, s katerim so odšli težki milijoni v Zagreb, cdtod pa v Belgrad! S peskom v oči ne gre več! SDS-arska politika nosi boben v roki za Slovenijo, to ve danes vsak trgovec, industrijalec in obrtnik in nobeno natolcevanje o »brezbožnikih, verskih ir.diferentistih, političnih prekucuhih, švadronerjih, moralnih propalicah«, kot jih krščuje >Jutro«, ker so obrnili hrbet od njega, jih ne bo privabilo, da bi šli v lastno skledo pljuvat in volit — SDS-arske kandidate! istega HM j v. MJSWW;< industrijski in obrtni sta »Jutro« je zlilo v svojem včerajšnjem uvodniku na trgovce, industrijce in obrtnike, ki so siti SDS arskega centralističnega kla-njanja in plačevanja harača »SDS«, ki ne marajo biti njen plen po zgledu Jadranske banke, tole gnojnico: »to so elementi, ki se re-krutirajo iz vrst raznih malkcntentov, političnih špekulantov, gospodarskih švamlronerjev, katerim so osebne ambicije in korist vse, stranska stvar pa splošni interesi slovenskega gospodarstva... Falitni elementi s prirojenim jim intrig,intstvom in zgagarstvom.« Solidni slovenski trgovski svet in obrtniški stan ne sme molčati na tako grde in neizmerno surove izlive SDS arskega tiska, iz katerega odmeva fanafcično-bolno partiznn-stvo ljudi, ki hočejo s takim psovanjem — dvigniti stanovstvo trgovske zbornice! Za samoupravo Ljubljane Odpor proti sedanjemu režimu triumvi-rata na magistratu je pri ljubljanskih prebivalcih postal ž« tako velik, da se je zdel nekaj samo ob sebi umevnega sestanek, ki ga je sklicala Jugoslovanska socialdemokratična stranka v brezalkoholno restavracijo pri Lipi na Rimski cesti. Sestanek, ki so se ga udeležile vse stranke in skupine, ki so proti reakcionarstvu SDS, je otvoril predsednik J§DS Kisovec. Nato je v svojem osebnem in v imenu Jugosl. soc.-dem. stranke podal svoje mnenje Bernot, ki je predlagal, da se naj za pravično sestavo liste izvedejo poizkusne volitve. Kocmur je bil proti temu nepraktičnemu predlogu in je predlagal obširno akcijo za dosego samouprave Ljubljane. Za predlog Bcrnota je bil od debaterjev le Kiemenčič. — Dr. Stanovnik se je v imenu ljubljanske mestne organizacije SLS tudi izrazil proti poizkusnim volitvam in jc predlagal, da prično vse stranke, ki so proti reakcionarni SDS, veliko akcijo za samostojnost ljubljanske občine. V ta namen naj se skliče velik manifestacijski shod, priredi organiziran obhod po mestu in prične živahna kampanja po časopisju, da se pokaže, da jc velika večina prebivalstva za avtonomijo Ljubijane. Bivša Zveza delovnega ljudstva je zapustila lepo sled: svoj komunalni program, ki ga je pričela že izvrševati. Tega programa se je polastilo gerentstvo in se hoče na ta način okoristiti. Želeti bi bilo, da se združijo tudi sedaj v eno fronto vse stranke, ki so proti reakciji. Današnje gerentstvo je unikum, ki ni predviden v zakonskih določbah. Ponovno naglasa potrebo skupne liste. — Juvan v imenu narodnih socialistov predlaga, da se mesto poizkusnih volitev zahteva plebiscit, ali so ljubljanski prebivalci za občinske volitve ali ne. NSS je bila vedno proti vsakemu komisarijatu. Je za čisti proporc in izjavlja v imenu NSS pripravljenost pri vsaki podobni akciji. — Gustinčič v imenu skupine bivšega »Del. kmečkega lista« se čudi, da je ravno od delavsko-razredne stranke izšel predlog po poizkusnih volitvah v svrho razdelitve mandatov. On se strinja v bistvu s predlogom dr. Stanovnika in njegova skupina se ne boji nastopiti z vsemi ostalimi strankami, ki so za avtonomijo Ljubljane in Slovenije sploh ter za rešitev perečih socialnih problemov občine. Predlaga, da se osnuje poseben akcijski odbor za izvedbo skupne akcije. — Sedej je v imenu del. skupine »Zedinjenje« za akcijo vseh razredno borbenih strank, je pa proti sodelovanju s SLS. — Kocmur ga zavrne, da je to le govorjenje skozi okno. — Po tej izjavi pride med navzočimi do ostrih kontroverz, pri katerih je Bernot rabil nedostojne izraze proti SLS, proti čemer večina navzočih protestira, zastopniki SLS pa podajo izjavo pripravljenosti sodelovanja, nato pa zapuste sestanek. Debata se je nato nadaljevala, govoril je največ seveda Bernot. Vendar je ta sestanek kljub vsemu pokazal, da je večina prebivalstva proti sedanjemu režimu na magistratu, ki bo pri prvih svobodnih volitvah padel. — Razen Bernota in Sedeja, ki nimata pravzaprav nikake močnejše skupine ljubljanskega prebivalstva za seboj, se ni nihče izrazil izrecno proti skupni akciji z SLS. Socialistična stranka Jugoslavije ni podala nikake določne izjave. Pač pa je podal Svetek svoje osebno mnenje. — Na predlog Makuca (Strokovna zveza) in Bernota se je sklepalo o sklicanju sestanka pristašev vseh strank, na katerem naj se debata nadaljuje. Ugotovilo se je mimogrede od tistih, ki tega še niso vedeli, da je socialistično delavstvo danes razcepljeno že v štiri skupine. i V obrambo verskega čuvstva. Belgrajski »Vestnikc, pravoslavni cer-kvenopolitični tednik, prinaša v svoji zadnjj številki (1. avgusta) uvodnik, ki priča, da sc se tudi verni pravoslavni krogi začeli zavedati nevarnosti, da se popolnoma opustoši vsake versko življenje, ako se sedanji protiverski gonji ne zastavi pot. »Vestnik« izvaja v glavnem: Kakor so v prvih stoletjih preganjali kristjane, tako se dvigajo danes, v veku svobodne misli, proti svetinji našega srca — verskemu čustvovanju. Pri tem se vsekakor ne uporablja krvavo- mučeniško orodje, marveč duhovna sredstva. Naš tisk, večji del literature, vse-učiliške stolice, ljudska predavanja, šole — vse se bori za to, da ubije v nas vero. Naši malčki, ki smo jih od zibelke vzga. jali v duhu božanskih resnic, čim prekoračijo šolski prog, slišijo ravno nasprotno, nego so jih učili slarši. Z barbarskim fanatizmom vstajajo vsi, da v srcu naših otrok podero, kar smo mi zgradili. Vsi imajo pravico na pouku naših otrok, samo starši nimajo pravice, da vsaj zaščitijo sveta čustva v otroških srcih. Za zaščito premoženja in življenja imamo mnogo varuhov in vrgli vas bodo v ječo, ako se pre-grešite proti enemu ali drugemu. Toda moralno smete svojega bližnjega oškodovati in ubiti, pa vas bodo še slavili, da osvobojujete svet »neumnosti«, da ste apostol »napredka«, »tvorec novega življenja«. Kdor hoče biti v »intelektualno močnih krogih« popularen, mora na najbrezobzirnejši način napadati vse, kar je v stoletjih ustvarila cerkev v blagor človeštva. Ne dvigajo se proti korupciji, proti zlu, ki tlači in čimdalje bolj osvaja človeštvo, proti poživinjenju človeka. Pač pa s fanatičnim besom preganjalcev prvih kristjanov napa dajo naše verske svetinje. »Pred javnimi napadi« — tako zaključuje »Vesnik« svoj članek — »pred ubijalci naših duš, pred rušenjem verskega čustva v naših srcih nismo z ničemer zavarovani. Stražarji naših duš kakor da so onemeli, kakor da so izgubili obrambno orožje. Zmedeni vsled mnogoštevilnih nasprotnikov, oboroženih z najdo-vršenejšim orožjem, se umikajo s stražnega mesta in prepuščajo zagrizenemu nasprotniku brez obrambe naša sveta čustva. Brez velikega boja žrtvujemo naša čustva, ki nas dvigajo nad lažnjive apostole novih idej. Svojo dolžnost, da branimo svetinje pred sodobnimi preganjalci, prepuščamo Božji previdnosti. To jo pogreška cerkvenih ljudi. Stražno mesto se ne sme zapustiti niti za ceno življenja. To dolžnost moramo posebno sedaj, ko je sovražnikov mnogo in ko jih ni ničesar strah, da iz človeških src izbrišejo verska čustva, najvest-nejse izpolniti. RESOLUCIJA J 7, JUŽNE SRBIJE. Zruženje nacionalnih delavcev iz južne Srbije je izdalo povodom umora Hadži Popo-viča in poslednjih komitskih vpadov obširno spomenico, v kateri opisuje značaj in povod teh dogodkov ter zahteva od vlade v Belgradu, da stori vse korake in prisili Bolgarijo, da razpusti macedonske organizacije. Ce bi pa Bolgarija tega ne bala v stanu, naj izposluje naša država skupno z Grčijo in Romunijo mandat od Društva narodov, da se uničijo te organizacije. SLOVENSKI RADIKALI IN TISK. Slovenski radikali so sklenili osnovati v Celju gospodarsko tiskovno zadrugo s podružnicama v Ljubljani in Mariboru, da tako pridejo do strankarskega tiska, ker Sajevčeva kočevska »Ljudska Samouprava« ne pomeni kaj važnega. Predsednik te zadruge je Ster-mecki iz Celia, podpredsednik dr. Ravnihair iz Ljubljalne, drugi odborniki pa: Posavec, dir. Sernec, oba iz Celja, dr. Ravnik iz Maribora, dr. Zupanič, dr. Lukan in inž. Roma v. • Beležimo kot kronisti. VOLITVE V BOSANSKO TRGOVSKO ZBORNICO. Posebna komisija v ministrstva za trgovino pripravlja materijal za volitve v trgovsko zbornico Bosne in Hercegovine. Volilo se bo 30 članov. Kakor javljajo iz ministrstva, se bodo volitve izvršile najkasneje v prvi polovici novembra. TUDI LUXENBURG SANIRA FINANCE. Luxcnburg, 4. avg. (Izv.) Luxenburška vlada je sklenila, da razširi vse izjemne sanacijske odredbe, kakor jih je sklenila Belgija, tudi na svoje ozemlje, kolikor so odredbe združljive z luxenburško zakonodajo. Luxen-burška je že izdala odredbe, ki naj preprečijo beg kapitala in ustvarjajo nadzorstvo nad trgovino z devizami. Dalje jo izvoz žita in mlevskih izdelkov odvisen od posebnega vladnega dovoljenja. NOVA ŽELEZNICA NA BOLGARSKEM. Sofija, 4. avgusta. (Izv.) Včeraj so v južnem delu Bolgarske otvorili novo železniško progo med kraji Sarambci in Sadjenie. Proga je dolga 38 km in veže važne gospodarske kraje in letovišča z davno proco. A Nekaj z« »Jutro«. »Samouprava« na. pada ljubljansko »Jutro« in pravi: »Slovenski samostojni demokrati sploh ne vedo, kako je v opoziciji. Po radikalni milosti so ostali njihovi eksponenti na svojih mestih in njihov tisk uverjuje vsakodnevno svoje pristaše, da je že tu kombinacija, v kateri bodo igrali samostojni demokratje glavno vlogo. To vse, da bi ohranili svoje oportiinistične mase, ki obstoje v glavnem iz uradnikov.« List citira »Jutro«, ko žuga, da bodo uradniki leteli ko pride na vlado SDS, ter pravi: Sicer je to karakteristično za samostojne demokrate, a časi so minuli in se ne bodo tako hitro vrnili, da bi mogli SDS-arji zopet — terorizirati!« — Dobro je, da spoznava srbska javnost SDS-arski demokratizem, njihovo nacionalnost in državotvornost, in začne razumevati tudi njihove — denuncijacije! A Ministrstva... Pribičevičeva zagrebška »Riječ« napada vlado, da ne zmanjša šte. vila ministrstev. Pravilno! A pristaviti mora, da ji preje in pozneje ni prišlo to na misel! Ce pravi, »da so v vladnih strankah brezštevilni kandidati za ministrstva in vsaki hoče zopet novo ministrstvo«, velja to tudi za SDS. Iz preteklosti je znano, da se je vrinil za ministra SDS-ar, ki niti poslanec ni mogel postati! 1 A »Koalicija, to je isto kot zakon«, je dejal Stipica Radič. »Samo, če je medsebojno zaupanje, je možno delati.«/ To je že lepo re. čeno, a menda ne misli Radič, da je v RR vladi tako razmerje? Razven seveda, če je mislil na zakone med divjaki, kjer je en dei dragemu — popolni suženj... A Dobro se poznajo. »Jutro« piše: »Od. kar je zavladal v SLS mamonizem, so splavali ideali po vedi. Načela so so morala umakniti ciničnemu oportunizmu, ki trguje z vsem in na vse strani neoziraje se na načela in moralo. Politična nedoslednost in nezmačajnosl sta postali zvezdi vodnici klerikalne politike.i Tako »Jutro« glasilo SDS, kjer, kakor znano, vse merijo po — svojem kopitu! A Da taki ste! »Politična breznačelnost, nepoštenost razjeda ta organizem na znotraj, ubija disciplino, izpodvezuje polet, ustvarja malodušnest, piše »Jutro«. Da taka jo SDS, in ravno tako jo je označil njen bivši predsednik dr. Kukovec. Zato je učiteljstvo odšlo, odšla iuui že večina uradništva in irgovstva in zato je razumljiva malodušnost SDS, ki se mora tolažiti z »zmagami na zapadni fronti.« se goffl domu Volni tovariš! & AVGUSTA NA NAS DAN NA BREZJAH! Ob vsakem vremenu,v najlepši disciplini in sporazumu; strankarstvo ta dan v koši Vsi vlaki primerno ojačeni, zlasti štajerski že v 6oboto, 7. avgusta popoldne. Zadnji jutranji vlak (poseben) 1)0 odpeljal 8. avgusta ob 7.40 zjutraj. Tega naj se poslužijo zlasti ■ Ljubljančani, okoličani ter vsi tisti, ki se ne utegnejo odpeljati s prvima jutranjima. Večerni mešanec bo ojačen in se 8. avgusta izredno ustavi tudi na Otočah na povratku v Ljubljano. Dnevni red: ob 10. govor tajnika Bonača na prostem, med govorom dve minuti molka v po-čaščenje padlim, godba zaigra žalostiiiko, govor se nadaljuje. Ob pol 11. maša na prostem, ki jo služi bivši kurat Fr. Kogoj. Mašo spremlja želez> ničarska godba »Sloga«. Takoj nato zapojo zdru-ženi tovariši pevci: Blagor mu! Bivši kurati in-tooirajo: Libera, pevci šo dopojo: Oj ta soldaški boben (liarm. po Maroltu) in Oj Doberdob I Vse tovariše pevce prosimo, naj prineso gotovo note teh pesmi seboj. Vaja ob 9. pod vodstvom tovariša Juvana v samostanski dvorani. Po 11. bri otvori predsednik Zveze Colarič javen občni zbor in glavno zborovanje na prostem. Kdorkoli hoče govoriti, naj govori kratko, stvarno in naj se prej javi pri predsedniku. Posebno dobrodošel referat invalidov in govor tovariša, ki se je udeležil strašne Kalvarijc, znanega umika preko albanskih gora. Med drugim še poročilo tajnika in blagajnika Zveze, volitve novega odbora za poslovno leto 1920-27. Odmor. Stari znanci bodo obnavljali stara prijateljstva. Ob 2. naj se zbero odposlanci vseh naših podružnic kakor tudi zaupniki iz raznih krajev, kjer še ni podružnic, na važno posvetovanje v veliki samostanski dvorani. Ondi dobe točna pojasnila na razna vprašanja in želje. Vabimo prav posebno službe proste bivše tovarišo vojne kurale kakor tudi ostalo č. duhovščino, da pomaga vrlim gg. patrom pri raznih duševnih potrebah tovarišev, ki žele prejeti zakramente itd. Vozne listke dajle žigssati z mokrim žigom, ne oddajte jih nikomur, izkaznice dobite na Brezjah. Na Otočah na moslu pripravite mostnino! Tovariši, ob vsakem vremenu 8. avgusta na Brezje! Glavni odbor Z. S. V. r Ljubljani. Pil stovsfro. Maribor, 3. avgusta. Mariborska SDS je čistokrvna hčerka ljubljanske. Ko se je sklepal Narodni blok, so vse narodne stranke za to skupno zadevo napravile dogovor, po katerem je pa znala dobili SDS neomejeno vodstvo Mestne hranilnice. Za kontrolo so ostale stranke vposlale le posamezne svoje zastopnike. SDS je ipodpisala, da bo upravljala Mestno hranilnico po občnih trgovsko-poslovnih načelih, ■tega pa se SDS ni držala. Večina je za nje pripravljala take referate, ki so onemogočili, da bi bo o kakem neredu moglo sploh slutiti. SDS arska večina je ne toliko v strankarskem, a v interesu svojih najožjih pristašev vodila upravo Mestne hranilnice tako, da je obč. revizija dognala nered. SDS je najnelojalnejše izrabila to začasno zaupanje ostalih strank v Narodne bloku. Posledice tega so seveda take, kakršnih si SDS ne želi. SLS, ki je vztrajno zagovarjala iz-nremembo pravil Mestne hranilnice, je zdaj svojo zahtevo tako kategorično ponovila, da od nje ne bo niti malo popustila, še posebno ne, ker se je znova pokazalo, da se na SDS ni zaneali, niti, čo se še \olikrat 'podpiše. Kaj bodo storile v tem oziru ostale slov. Stranke v Mariboru, nas ne zanima. SLS se ne čuti prav nič vezano na dogovor Narodnega bloka v točki Mestne hranilnice. Stavila je svojo zahtevo in bo ostala pri njej: Vse upravnike Mestne hranilnice naj voli po proporcu občinski svet SDS je to točko dogovora z neredno upravo Mestne hranilnice sama anulirala. Ako misli dr. Lipold, ki pošilja svoje izjave v »Tabor«, da bodo res slov. stranke ščitile nekaj pristašev SDS, da bi še nadalje mogli voditi gospodarstvo Mestne hranilnice, kakor jih ščiti SDS, se motL Nasprotno je res, da celo pristaši SDS, ne sicer na shodu, ki si ga voditelji SDS. ne upajo privoščiti, govorijo, da je stališče SLS v tem oziru popolnoma upravičeno in da tudi SDS ni zato v Mariboru, da ščiti par svojih ljudi. Kdor je zlorabil zaupanje naroda, naj izgine iz javnega življenja 1 Ako pa jih hoče Ščititi tudi SDS, naj izgine tudi ona. Ne bomo ji delali zapreke, ko bo zapustila Narodni blok in narodno stališče, da zavaruje nekaj svojih. Enako pa ji tudi ne bomo pustili, da bi še nadalje izrabljala zaupanje ostalih narodnih strank, tako kot ga je zdaj poskusila. Ne le mi, njeni lastni pristaši jI bodo onemogočili tako zlorabljanje javnega zaupanja, saj že zdaj silijo v druge stranke, deloma ravno zavoljo tega klikarstva v SDS. SLS nima niti malo povoda, da varuje SDS In njeno kliko. SLS bo varovala zvesto kot dosedaj dobrobit občine in naroda. Čo SDS misli, da jo njeno politično udcjslvovanje samo v tem, da čuva klikarstvo, dobro, potem naj se pa orl-jentira v »buržujskem« smislu, kot je rekel dr. Ku-kovec, in naj pusti druge narodne in ljudske sfran-ke, da bodo nemoteno delovali za razvoj narodnega ln občinskega gospodarstva. Vemo sicer, da SDS grozi s komisarijatom na občini, kakor se je zdaj zgodil\ pri okrajnem zastopu, vendar so te grožnje ne Najimo. Ravnanje SDS v Mariboru Je pravo pilatov-stvo. Povzročila je nered, zdaj pa bi si rada roko umivala, da je nedolžna. A dovolj jo tegal To je naa zadnja beseda. Predrzen vlom v Ljubljani. V Kolodvorski ulici v Ljubljani stoji hiša posestnika in industrijca kamnoseka Vodnika, ki je širom Slovenije znan. V njegovi hiši se jo iz-vršil včeraj zarana zjutraj skrajno predrzen vlom, ki pa v podrobnostih še do sedaj ni pojasnjen. V to hišo se je na dosedaj še nepojasnjen način vtihotapil žo zvečer neznan vlomilec, ki jo je gotovo šele zjutraj zapustil, ker ni nobene sledi, da bi ušel kje drugje. Najprvo je poskušal vlomiti v stanovanje gospodarja Vodnika. Tam pa ni imel sreče, ker so ga ali nehoto prepodili, ali pa ker ni imol primernega orodja, da bi odprl zapore. Nato je poskušal, kakor so pokazale razno sledi, vlomiti kar po vrsti pri vseh stanovanjih. Toda nikjer se mu ni posrečilo in zaman je bil ves trud. Končno je poskusil svojo srečo šo pri zadnjem stanovanju, v katerem stanuje neki reducirani uradnik. No in baš pri tem revežu pa se mil je posrečilo, da je vlomil in tudi izvršil svoj posel. Vlom se je moral izvršiti kmalu po polnoči, ker je prišel ta uradnik malo po enajsti uri domov in je našel kuhinjo, skozi katero je vhod v stanovanje, zaklenjeno in popolnoma v redu. Zaklenil je vrata za sabo in je odšel v svojo spalnico. Služkinja v predsobi je tudi že spala in je tudi on odšel takoj spat. Prav nič ni našel sumljivega. Tembolj pa je bil mož presenečen, ko je opazil zjutraj, da je Imel v stanovanju tatu, ki mu je pobral skoro vse, kar je mogel odnesti. Zmanjkala mu je nova obleka, več perila, ščlpal-nik, torbica za listine in pa okrog 600 Din gotovine. Sumijo, da je tat odprl staovanjska vrata z vitrihom ter da jo bil v hiši skrit že, ko je prišel i uradnik domov. Roparski napad. V Dobravi pri Ormožu se Jo izvršil v noči med 11. io 12. uro od 30. na 81. julija roparski napad. Devet z vojaškimi puškami oboroženih tolovajev je napadlo hišo šivilje Urše Kuharič na Dobravi. Tolovaji so hišo popolnoma izropali, pobrali so vso obleko, posteljnino, vse jestvine... kralkomalo vse, kar se je sploh dalo odnesti. Uboga ženska občuti rop tem bolj, ker so ji odnesli tolovaji ves denarni prihranek 1300 Din in blago strank, katerega je imela v hiši kot dobra šivilja. Ob času napada sta bili pri hiši dve ženski, ki sta si rešili življenja s tem, da sta zbežali pred roparji na podstrešje in zaprli za seboj vrata. Vsi znaki kažejo, da so bili tolovaji iz sosedne Hrvatske, katerim je pa kazal pot in jih vodil pri ropu malopriden domačin, kateremu so bile razmere pri šivilji Kuharič dobro znane. Ni ga skoraj tedna, da bi ne bilo slišati, kako so vlomili tolovaji iz Hrvatske tu in tam v ormoški okolici. Orožni-štvo se zelo trudi, da bi prišlo na sled zlikovcem, a dosedaj so bila še vsa poizvedovanja zastonj. NESREČA. J. Stroj, posestnik v Trbovljah, je peljal prazne sode na kolodvor. Na ozki cesti med Pe-liarcom in Pungerčarjem, kjer se cesta popravlja, se je bilo težko umakniti nasproti prišedšemu j avtomobilu. Konj se splaši, voz se prebrne, voznik, ki je sedel na sodih, je prišel pod voz in ta je šel čez ponesrečenca, ga močno ranil na glavi in mu zlomil kost pri rami; mož jo dobil rano še po drugem telesu. Odveden je bil za prvo zdravniško pomoč v bolnico, nato pa oddan v domačo oskrbo. ir Poroka Gospod Ivan Gajšek, glavni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze v Ljub-lj:ni rc je poročil včeraj na Brezjah z gdčno Kristino Umtergerjevo, hčerko ljubljanskega trgovca g. Antona Umbergerja. Kot priči sta prisostvovala sodni avskultant g. Slavko Papež in g. dr. Ar j Brcdar. Mlademu paru obilo sre2e! * Na Kredarici pod Triglavom se bo v nedeljo 8. t. m. ob 8. uri blagoslovil novi kip Triglavske Malera božje. Blagoslovil bo kip in opravil sv. mašo v slučaju lepega vremena prevzvlšeni šfcof dr. Srebrnič. K redki planinski slavnosti ob priliki planinskega dne se prij tel i naših gora in častivci Matere božje vljudno vabijo. — Aljažev klub. -k Konkurzni razpis. Potom okrožnice je bila razpisana župnija Sv. Trojica nad Cerknico z zaključnim rekom za vlaganje proSenj do 25. avgusla 1923. Duhovniki sošolci ordinirani 1. 1909. se s tem vab'jo na sestanek sošolcev na Brezjah dne 17. avgmla 1926, Jutranji vlak gre iz Ljubi ase ob 6.43 in pride na Oteče ob 8.12. Kdor bi hotel iti že zvečer na Brezje, se lahko odpelje iz Ljubljane cb 19.05 in pride na Oteče ob 20.t?8. ■k Umrl je v sredo zjutraj g. Oton Klobučar, brivski mojster v Kamniku. Pogreb bo v petek popoldne ob pol 6. V Radečah je umrla gorpa Ana Gmeiner roj. Galler v visoki starosti 00 let. Pogreb se bo vršil v petek na farno pokopališke. tAt Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. V številki od srede, 4. t. m., smo med cdličnjaki, ki se te slavnosti udeleže, navedli tudi g. Ma-tina S p i n d 1 e r j a in sicer kot honorarnega pro."esor'a finančne vede, kar pa je pomota. G. Martin Spindler je, kakor znano, višji finančni svetnik delegacije v Ljubljani, poučuje pa kot honorarni univerzitetni profesor narodno gospodarstvo na tehniški fakulteti v Ljubi 'ari. ■jV Usmiljenim srcem! Revna služkinja bi rada oddala svojega 4 letnega fantka in šestletno hčerko dobri družini za svoja. Naslov v upravništvu lista. — Istotako bi rada oddala 1 in pol leta starega otroka ubega dninarica. Tudi nje naslov se izve v naši upravi. ■>Sr Doklisko zborovanje za celjsko in bra-slovško doka.nijo se vrši v nedeljo 8. t. m. na gori Oljki v Savinjski dolini. Po slovesni službi božji je prosvetno zborovanje, na katerem govori zastopnik Prosvetne zveze v Mariboru. Ta dan gremo iz vse Savinjske doline na Oljko! kr Iz krogov brivskh pomočnikov smo prejeli sledeči dopis: Brivski pomočniki v Sloven ji se nahajajo v zelo težkem položaju. Po mesiih delajo brivski pomočniki po 11 ur, ob sobotah neprenehoma 13 ur (na deželi cclo po 15 ur), ra-.en tega delajo še ob nedeljah in praznikih 4 ure. To je vsekakor preveč, če se pomisli, da delajo nameščenci po drugih obratih samo 8 ut. Brivska obrt bi lahko izhajala, če bi se delalo samo od 8.—12 ter od 14.—19. ure, kar bi še vedno značilo 9 ur dnevnega dela. Razen tega se mora pomisliti, da morajo brivski pomočniki delali tudi preko tega cd oblasti potrjenega časa. Tako n. pr. se zapirajo brivnice ob sobotah ob 21. uri. Če se po tej uri še nahajajo gostje v brlvnici, kar se skoro redno dogaja, morajo pomočniki delati dotlej, da postrežejo vsem gostom, kar traja včasih do 22. ure in še relo dalje. Pred raznimi prireditvami, koncerti, plesi itd. se dogaja isto. Temu nasproti pa imajo brivski pomočniki le majhno plačo, v cslrlem so pa navezani na napitnine, ki »o pa tudi radi splošnega slabega gospo- darskega stanja slabe. Tudi zdravstvene razmere v naših brivnicah niso najboljše. Dasi je uradno prepovedano kaditi po naših briv. nicah, ne paz:jo poklicani faktorji na to, da bi se ta prepoved tudi upoštevala. Zato pa je rudi zdravstveno stanje brivskih pomočnikov zelo slabo in njihova umrljivost velika. Smatramo za dolžnost, da informiramo javnost o teh stvareh in da opozarjamo na to poklicane faktorje. kr Jugoslovanska grafična razstava v Pragi. V praškem Rudolfinumu je bila včeraj otvorjena razstava »Kolegija jugoslavenskih Umetnika Grafičara« in bo trajala do 30. t m. Naša grafika je bila do najnovejšega časa zelo zaostala v razvoju. Seveda imamo redke in slavne izjeme, katerih imena tudi inozemstvu niso neznana: Martin Kolunič, zalem umeinik drobne slikarije Clovio, slikar in ra-dirar Medulič. Znan je tudi sodelavec r:a2ega barona V. Valvazorja — Pavel vitez Vitezovih, ki ee je skupno ž njim trudil za povrdigo lepega tiska v Ljubljani in Zagrebu. Anastazij Zoranovič je v preteklem stoletju dal tiskati na Dunaju svoj »Pantheon velikih Jugoslovanov« in izdajal revijo >Srpski spomenici«. Imena: Kršnjavi (StroBmayerjev portret!), Crn^ič, Križman — so danes znana že preko mej domovine. Razstave so se seveda udeležili ludi Slovenci Kos, Vavpotič, Kralj, Srp.Tekar i. dr. Podrobneje bomo poročali o poteku razstave prihodnjič, •A- Dva vloma v ljubljanski okolici. V Notranjih goricah je bilo vlomljeno pri posestniku' Francu Šibeniku in sicer med 3. in 4. uro popoldne, ko so bili vsi domači na pelju na senožeti. Vlo-milec je odnesel nekaj moške in ženske obleke in perila in nekaj jestvin v skupni vrednosti okrog 10.000 Din. Brskal jo tudi po denarju, katerega pa k sreči nI dobil. — ge isto noč po tem predrznem vlomu je bilo vlomljeno v hišo posestnika Josipa Lončarja v Dvoru štev. 8 pri Št. Vidu pri Ljubljani. Tudi tam je bilo pokradeno več obleke in perila v vrednosti okrog 8000 Din. Po opisu domačinov so ene«?a prijeli, ki je na sumu, vendar pa fant še taji in tudi noče pognati noVenega tovariša. Preiskava se seveda nadaljuje. ~k Slovenska služkinja izginila v Zagrebu. Zarrekški listi poročajo, da je tamkaj izginila služkinja Gabrijela Markič, rojena 1. 1897. v Ljubljani. Markičeva je služIla pri železniškem strojevodji Cirilu Ctrizku, od koder je pa pred dvema mesecema cdšla. Pri Grizku je pustila svojo košaro z obleko, češ da se že vrne ponjo, a do danes dekleta ni bilo od nikoder. Domnevajo, da je izvršila samomor «Ii pa je zašla v zločinske roke. Policija je uvedla preiskavo. ■rir Zagrebški kinematografi proti prispevkom za poplavljene«. Lastniki zagrebških kinematografov so sklicali sestanek, na . katerem so razpravljali o naredbi notranjega ministra, da se mora od vsake kinematografsko vstopnice pobirati po 2 Din za peplav-Ijence. Sprejeli so resolucijo, v kateri izjav, ljrjo, da teh prispekov no bodo več pobirali, ker je to nov davek, ki ni zakonit, ker ni predviden v proračunu. Pripravljeni so pobirati le prostovoljne prispevke. Obisk v kinih je vsled novega davka padel. Ako notranji minister gornje naredbe ne ukine, bodo lastniki kinov svoje obrate zaprli. k Proračun delavskih zbornic. Iz Belgrada poročajo, da je finančno ministrstvo zaradi štedenja reduciralo proračune delavskih zbornic od skupnih 26 roilijouov na skupnih 10 milijonov dinarjev. Vonjavi svilnati lasje otroški, katere tako radi božamo in poljubljamo. Ohranite svo* jemu ljubljencu te svilnate lase kar moči dolgo! Umivajte jih s popolnoma neškodljivim sredstvom! Brez sledu škodljivih ali jedkih primesi očisti Elida=Shampoo lahko pa temeljito lase in kožo na glavi z nežnim posebnim' milom. Dnje bujne, močne pene, ki z milU joni mehurcev zagrnejo vse, nezaželjenov E!ida=Shampoo podeli lasem krasen medel lesk in ohranjuje čarobne pri« rodne kodre. Uporabljajte vsled tega vedno sode prost! l^J M S H A M P O O Jugoslov. d. d. Ocory Srfildn, Osijek. Oddc'ek »Fl.IDA«. Pošljite ml brezplačno originalni savojček 12JOT Elida«Sham poo Naslovi ........................................................ Prosimo, da vtaknete ta odrezelt v kuverto, katero naslovite kot tiskovino. k Redukcija v notranjem ministrstvu. Vi notranjem ministrstvu nameravajo poleg driv gega reducirati predvsem posebne oddelke za posamezne pokrajine, ld obstojajo iz prvih let skupne narodne države. ■k Bat'a. Zagrebški trgovci s čevlji so sklenili, da vlože proti tvrdlci Bat'a tožlx> zaradi razžaljenja časti- Tvrdka je v nekih svojih in-seratih v zagrebških listih trdila, da so trgovci s čevlji zahtevali zvišanje uvozne carine na čevlje, da bi mogli potem zvišali cene čevljem. To Irditev smatrajo nekateri prizadeti trgovci kot žalitev. Obenem s tvrdko bodo trgovci tožili tudi lisle, ki so prinesli omenjene oglase. k Za vseslovanski učiteljski kongres. Zveza poljskega učiteljstva je poslala jugo-> slovanski učiteljski zvezi predlog, da naj bi se sklical meseca septembra lelos v Belgrad sestanek zastopnikov češkega, poljskega, bolgarskega in našega učiteljstva, na katerem naj bi se pretresale priprave za sklicanje vseslovenskega učiteljskega kongresa. J. U. U. je odgovorilo, da sprejema zaenkrat predlog zgolj v načelu. k Ureditev dalmatinskih pristanišč. Ministrstvo za javna dela je odposlalo načelnika Novakoviča v Split in ostale dalmatinske luke, da pregleda dosedanja dela za ureditev teh luk. k Slomšek — Baraga. O priliki obiska knezoškofa dr. Jegliča na Baragovem grobu v Marquette, Mich., se je sprožila lepa misel, da bi se uvedla akcija za bealifikacijo sloven. sitega škofa, apostola Indijancev, ki je umrl v sluhu svetosti. Frančiškanski provincial v Lemontu je v ta namen naprosil knezoškofa dr. Jegliča. O stvari piše sedaj mesečnik »Avo Mariac »Na Baragov grob v Marquette, Mich., so sli nekateri naši starokranjski gostje. Pred evharističnim kongresom je romal tja franči-škanski provincijal iz Ljubljane, Very Rev. Regalat Čebulj, D. D., po kongresu pa ljub-ljanski škof dr. Jeglič. Veseli nas, da sta imenovana gospoda napravila to pot Saj ja naš veliki Baraga le preveč zapuščen in po. zabljen v svojem skritem počivališču, kakor se tudi njegovega ogromnega dela njegovi ro-jalti vse premalo spominjamo. Morebiti bo to romanje dalo pobudo za to, da se naš Baraga dvigne iz groba pozabljenja. Tožimo včasih, da nimamo svetnikov — ako bi bil Baraga sin drugega naroda, bi ga gotovo že častili na oltarjih. Prav je, da se jo sprožila misel, začeti proces za Slomškovo beatifikacijo, ali pri tem samem ne sme ostati. Če je Slomšek velik, ni Baraga prav nič manjši. Kakor Bta sveta brata Ciril in Metod neločljiva kot svetnika vseh Slovanov, tako bi morala biti pri Slovencih neločljiva Slomšek in Baraga. Bog daj, da bi se imeni obeh v doglednem času zasvetili kot jasni zvezdi na svetniškem nebu katoliške Cerkve! Molimo v ta namen in za, tekajmo se v svojih potrebah k svetniškima r^inbnmo A n iu L« AX«.I ivjuivv.i.u, v»a j vi mu JLn/g pOvcilval pitG, vvun svoje Cerkve! Podpirajte naše diiake. Ljubljana O Untrln jc v državni bolnici ga Frančš-5ka Jeclj roj. Lončar. Pogreb bo v petek 12 mrtvašnice divavne bolnice k sv. Križu ob pol 6 popoldne. V Novem Vod m s tu št. 97 je umrla pa Mici Znidarič roj. Škodič. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne k sv. Križu. • Frančiškansko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 8. avgusta izlet na Borovnico in Vrhniko. Odpeljemo se ob 9. uri dopoldne do Borovnice, odkoder odideino peš mimo Bistre na Vrhniko, kjer si ogledamo izvire Ljubljanice, in nato obiščemo hribček Sv. Trojice. Vrnemo se s popoldanskim vlakom. Izletniki naj opravijo versko dolžnost doma. — K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje društva — odbor. O Tatvina koles bujno cvete. Skoro vsak dan prihajajo nove ovadbe o predrznih kolesarskih tatvinah. Tako ima tudi včerajšnje policijsko poročilo sledeče slučaje: V Šolskem drevoredu je bilo ukradeno Alojziju Ahlinu iz Hradeckega vasi črno pleskano kolo znamke »Puch« vredno 2500 Din. — Pred mestnim gradbenim uradom je bilo ukradeno Ferdinandu Accetto kolo znamke >Rekord-Styria-r, zeleno pleskano, vredno 2500 Din. — Iz veže hdše Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesti pa je bilo ukradeno slugi tvrdke »Agnola« na Dunajski cesti Matiji Sterletu orno pleskano kolo znamke »Waffenrad«. rdeče pobarvano, vredno 900 Din. — Kljub vsej pozornosti ljubljanske policije se do sedaj še ni posrečilo prijeti nobenega člana te nevarne družbe, ki pa se pečajo gotovo tudi z drugimi tatvinama. To kaže, da prihajajo ti postopači v Ljubljano samo krast in se vozijo potem v kako skrivališče inzavetišče v mestni okolici, kjer imajo gotovo tudi skrito skladišče za pokradeno blago in pa tudi kake razpečevale«. Vsekakor gre tu za dobro organizirano tatinsko družijo. 0 Tržna kontrola pri pekih. V zadnjih dneh je dobila tržna oblast več pritožb in ovadb, da prodajajo nekateri peki kruh pod vago. Na podlagi tega je uvedlo trmo nadzorstvo pri pekih nepričakovano kontrolo, ki jo res ugotovila pri nekaterih, da so predajali pod vago zlasti štnice in pa tudi hlebčke in zemlje. Ovadenih je baje 15 pekov, ki se. bodo morali zagovarjati radi tega pri pristojni oblasti. 0 Nepreviden kolesar je vozil proti predpisom cestno policijskega reda po drevoredu na Bregu proti Turjaškemu trgu. Ker se je oziral bržkone bolj po stražniku, kot pa da bi bil pazil na pasante, je zavozil v neko delavko in jo je podrl po tleh. Zenn. je dobila pri pad^u na več mestih lahke poškodbe in trpi tudi prccejšnjo škodo radi raztrgane obleke. — Kolesarja so prijeli in bo svojo neprevidnost precej drago plačal. □ Novinarska prireditev 1. de*embra t. 1. Mariborski novinarski klub bo v korist svojega penzijskega fonda priredil 1. decembra t 1. velik novinarski koncert, na kar že danes opozarjamo ostale organizacije, □ Počitnice pri mariborskih uradih. Na rednem letnem dopustu se nahajajo: veliki župan dr. Pirkmayer, dvorni svetnik dr. Stare, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, drž. pravdnik dr. Graselli, ravnatelj moške kaznilnice dr. Vrabl. □ Maribor soudeležen na. kongresu juri-stov SHS, ki se vrši od 9. do 12. sept. t. 1. v Ljubljani. Deputacija organizacije, da-. Dolenc, vseučilišču! profesor v Ljubljani, sodnik dr. Sajovic in dr. Zlatanovič iz Belgrada so se te dni oglasili pri mestnemu županu dr. Le-skovarju, da so se dogovorili o obisku kongre-sistov v Mariboru. Mestni župan je zagotovil deputacijo, da bo Maribor kot vedno v takem ozira izredno naklonjen gostom. □ Novi čistilnik (bager). Falska elektrarna je nabavila nov čistilnik, ki je že na delu. Z nabavo čistilnika je izpolnjena ena želja splava,rjev, ki so bili že par mesecev reidi nagromadenega peska in blata pod spu-stilnikom v resni nevarnosti, da jih potegne tok preko jeza v globočino in smrt □ Truplo f Hi terja, M je utonil pri kopanju v Dravi v nedeljo dne 25. julija t. 1. so našli v Moškanjcih, kjer se je včeraj vršil pogreb. □ »Maribor« ima v petek zvečer ob 8. uri pevsko vajo za moški zbor. Prosimo zanesljive udeležbe! □ Stanovanja proti odškodnini za dneve 13., 14. in 15. avgusta sprejema Prosvetna zveza, Aleksandrova c. 6. I., kamor jih je prijavili ustrneno ali pismeno. □ Dramatski odsek mariborskih real-cev priredi 7. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani g. Novaka v Rušah Funtkovo dramo trodejanko: »Tekma« s sodelovanjem lastnega orkestra pod okriljem tamkajšnjega bralnega društva. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri Bralnem društvu in pri večerni blagajni. Cisti dobiček je namenjen za izletniški fond re nični h abiturijentov. K obilni udeležbi vabi odboT. □ Powo*tniki. zemljišč rn nepremičnin v Koroškem predmestju kot tudi drugi interesenti se vabijo, da si oglodajo v času od 8. do '.ifi. t. m. v mostnem gradbenem uradu osnutek novega regulacijskega na,:Tta za Koroško predmesl if ter istotam v ložo pismeno svoje merobitne želje in ugovore. Poznejše pritožbe se ne bodo uioo&tevale. □ Nočni nemiri. Vedno bolj se ponavljajo pritožbe zaradi ponočnih nemirov. A najbolj upravičene so gotovo one, ki zadevajo brezobzirne motocikliste, katerih motorji na« pravljajo sredi noči izredne kravale. Človek bi moral imeti živce kakor železna žica, da bi to mirno prenašal. — Objavljamo to a prošnjo za obzirnost. Celje Seja krajuega odbora SLS za mesto se vrši v pondeljek dno 9. t m. ob 8. uri zvečer na tajniStvu SLS pri Belem vola. Pridite vsi! Trbovlje Ki Cesta so popravlja. 2e popravila potrebna okrajna cesta od Sokolskega doma proti Dež-manu se je pričela tlakovati s kamenjem; ko bo tu gotovo, se prične tlakovati cesta ob koloniji »za cesto?; proti orožniški postaji. Preklicana jc po iialogu komande celjskega okrožja, odnosno okrajnega glavarstva v Laškem razglasitev vojne dodelitve obveznikom in dajalcem živino in vozov, ki bi se morala vršiti v Trbovljah od dno 8. do 15. avgusta in se torej ne vrši. Razglasilev je bila sodaj bojda že drugič preklicana. Smrtna kosa. Umrli so: 21. julija Marjeta Si-košek, vdova, stara 74 lot; 24- julija ga. Viljemina Rozman, stara 73 let, doma od Sv. Jurija ob Ščavnici. in 25. julija Franc Toplišek, star 27 let Njegova smrt, kakor se je že poročalo, je bila tragična. Fant je bil v vojni, pa sovražne krogle ga niso pokosile, pač pa jo našel smrt v domačem potoku. Igra. Orlovski odsek jj uprizoril 1. avgusta v društveni dvorani -»Očetovo kletev;. Igra je priča, da je tudi tulegj mladine, ki ima smisel za velike misli. Čim bolj bodo take misli obvladale mladino, tembolj bo v dobrem napredovala. Veliko misli, te so ono seme, iz katerega vzrastejo možje, ki jiru blagor domovine ni prazna beseda ali krinka za sebične namene. Štatetna tekma med logaškim in vrhniškim Orlom je v nedeljo popoldne izpadla v korist Vrh-nira.noni. Zmago sta odločila Stanko Dremelj in ŽnidarSič Pavle, ki s'a z brzim enakomernim tekom nadkrilila vse drugo tekmovalce in tako tudi letos odločila zmago. Kolo je bilo ukradeno v nedeljo Pogozdniko-vernu fantu iz Stare Vrhnike. Imel ga je shranjenega v veži Rokodelskega doma. Uzmoviča niso še izsledili. Podrožnir« čebelarskega društva ie imela v nedeljo na vrtu in dvorišču gostilue Mantova veselico. Čebelarji so se veselili, dasi za to zlasti lotos, ko bodo čebelice vsled večnega deževja nabrale medu komaj za lastno prehrano, niso imeli preveč povoda. Veselice so se udeležili do malega vsi oni čebelarji, ki pripeljejo vsako leto k nam čebele na pašo. »Slovenija kod Ljubljane,« Kako poznajo helgrajske tvrdke zemljepis lastne države, se zrcali iz pisma, Id ga jo včeraj dobila neka tukajšnja gospa od agen'urne in komisijonelne tvrdke S. Frank iz BelgTada, katerega ovoj ima gorenji nadpis. Stavbena podjetnost v Murski Soboti. Lansko jesen je trpela M. Sobota zelo veliko radi povodnji, ki je porušila več hiš v mestu. Od povodnji poškodovana poslopja so že popravili in letošnjo jesen bo v Murski Soboti dograjenih 30 novih liiš. Bi že bil čas. Prekmurska železnica vozi do obmejne postaje Hodoš in nima Se danes zveze z Madjarsko. Razni prekmurski trgovci in obrtniki naročajo blago iz soi-edne Madjarske in obratno. Naročeno blago ne pride naravnost po železnici do Hodoša, ampak ga izložijo z vlaka na meji, ga naložijo na vozove in peljejo do Hodoša, kjer romajo naročila zopet v vagon«3. Ravno ista zamudna procedura se ponavlja, ako hoče kak Madjar kaj izvoziti iz Prokmurja. Trgovski in kmetski krogi se upravičeno pritožujejo radi tega nedo-s-taika, katerega je kriva vlada, ki sklepa vae mogoče pogodbe z Madjarsko, samo na tranzitno pri Hodošu že pozablja 7 lot. i preblaiene Uovice in Matere Božje Mariie. Vljud. no vabimo može in mladeniče k obilni udeležbi. Turistitea Podružnica SPD r Kranjski gori gradi po se-verozapadm strani Prisanka novo pot, ki bo imela okrog 1200 m relativne višine, mestoma naravnost navpično po klinih in žici. Opozarja s« turiste, ki so namenjeni na Prisank (Prisojnik) bodisi od nase ali italijanske strani, da naj bodo skrajno previdni in naj ne prožijo kamenov vsaj v severoza-padno stran stene nikar. Vsak, tudi majhen ka-navpično po klinih in žici. Opozarjamo turiste, ki so na vrvi navezani na 15—20 ni gladki steni, kjer zabijajo kline in potrebne oprimke. Če bo vreme ugodno, bo pot še letos do vrha dograjena in otvorjena. Odbor je pretekle dneve tudi sklenil, da napravi drugo leto od te poti varianto skozi Prisankovo okno. Naznanila Kat Prosevtno društvo Vič priredi v nedeljo dne 8. avgusta popoldne na vrtu Društvenega doma na Viču veselico, med katero igra društvena godba in poje društveni pevski zbor. Na sporedu je bogat srečolov, šaljiva pošta ter mnogo druge prijetne zabave. Preskrbljeno bo tudi z jedlo in pijačo. Začetek ob pol 4. uri. V slučaju slabega vremen« se vrši prireditev v dvorani Društvenega doma. Vljudno vabljeni! Ro. Boplsi Dolenja vas pri Cerknici. Dne 31. julija se je nad našo vasjo vlila huda nevih a z zelo suho, .precej debelo točo ter naredila veliko škode. Potollda je samo od Dol. vasi do Dol. Jezera. Z Aleksandrova na otoku Krku nam piše znanec letoviščar: Kakor znano, je na Krku najlepše in najugodnejše letovišče Aleksandrovo. Tu je zelo veliko Slovencev, pa tudi nekaj Hrvatov in Nemcev uživa lepoto tega kraja Pred kratkim pa je hotela »Jadranska plovidbar d. d. na Suša-ku izpremeniti vozni red tako. da bi parnik vozil le do Krka, kar bi tukajšnji domačini in letovi-ščarji zelo težko prenesli. Zalo so se oboji združili in v četrtek dne 29. julija pred županstvom burno protestirali. Upamo, da bo »J. pl,« svojo namero opustila. — V petek 30. julija je'bilo tu lepo zborovanje Jugof-1. Matice. Predsednik iz Splita je opisal laško poželjivost po našem morju. Naše df#c& Kmetijski dnevi v Mariboru: k dijaškemu zborovanju! Izkaznice za Kmetske dneve se dobijo bodisi v domačem župneni uradu ali pri tajnikih prosv. društev, lahko na tudi naravnost pri Prosvetni zvezi, Maribor, Aleksandrova c. 6. Posamezna stane o Din. Kupile jih kolikor mogoče hi;ro! Z njo imate pravico do polovične voznine na železnici v dneh 10. do 18. avg., do brezplačnega stanovanja od 12. do 16. avg. ter do brezplačnega stojišča na orlovski priredilvi mariborske ekspoziture. Prenočišča bodo za dijake skupna. Nekaj hrane naj si vsak sam prinese z doma, da no bo imel prevelikih stroškov. Ker imamo dijaki zborovanje žc 13. avgusta dopoldne, skrbite, da se zberemo pravočasno. Orli-telovadci prinesite s boj telovadne obleke zu nedeljski orlovski nastop. Zborovanja se pa udeležimo v kar največjem vilu, da zno\n. dokažomo te:-eu stik slov. kat. di-jaštva s slov. kat. kmečkim ljudstvom. Če še želite kakih pojasnil k dijaškemu zborovanju ali celotni prireditvi, prebirajte 'Janke, apisane zo .Kmetske dneve.-. Na veselo svidenje v Mariboru! — D00i CertevenM vestnllk Llizabetna. konferenca župnije Sv. Peter ima v Četrtek dne 5. t. m- ob 6 uri zvečer v aiuo s«?jo. Vernim častilcem presv. R«4nj<>f>a Tete*a m naznanja, da je nocoj redno celonofno (Včonie presv. Zakramenta. Molila se bo 8. ura: češceni« III. Okrog 1. 1895,—1897. si mislim nastanek slike »Pot z vozom - (55), delo, ki v pretekli G. umetnosti nima prav nobenih predstopenj. Ne samo tehnika te slike, poteza čopiča in svojevrstno postopanje s pigmentom, temveč tudi koloristično je to delo takšno, da ga je z gotovostjo pripisovati nekemu zunanjemu vplivu in mislim, da se ne motim, če imenujem v lej zvezi dunajskega slikarja Ludovika Ferdinanda Grafa, cigar večjo a ne popolno kolekcijo sem pred letom dni videl v razstavi »Ilagenbunda*. Kje in kdaj naj bi bi! Grohar ta dola videl, ne morem reči, a če je v onem času hodil okrog Dunaja, to vsaj ni nemogoče. Ako bi se pa izkazalo, da je ta moja domneva napačna, bi pa predvsem opozoril na dejstvo, da pri istem Grafu okrog 1. 1905—1910. nastajajo stvari, ki so Groharjevim kot je n. pr. štev. 127 (Iz loškega kota), presenetljivo lične. S tem ne trdim, da je Grohar plagiral. Nasprotno, prav lahko si predstavljam, da je bilo treba le malenkostnega vpliva ob začetku, da je bil pa v nadaljnjem delu Grohar povsem samostojen, če ne celo tisti, ki je drugim dajaL Spričo počasnosti razvoja pri Grafu o tem skoro ne dvomim. Kakor sem trcLuo uverjen o podtalnih vezeh, ki obstojajo med slovensko* in splošno slovansko in recimo du-najsko umetnostjo, tako naj končno mimogrede omenim, da me je maraikaka poteza Groharjevega »baroka« spomnila avstrijskega. A te in take stvari raziskovati zares ni moja naloga in smatral sem le za potrebno, da na to opozorim one, ki jih tiče, da event. popravijo mojo zmoto in razjasnijo zadevo. A na omenjeni sliki ima ta nova barvna metoda zgolj zunanji pomen in preden ji je Grohar dal adekvatno snovno substanco in slikovni koncept, je videl še mnogo lepili stvari in stilov in naslikal še dovolj slik, ki pravkar opisano linijo križajo in nekoliko zabrisujejo. To je doba, v kateri je Grohar ^najmanj samosvoje (K. D. v »Jutru« 25. julija), k čemur je pripomniti, da zanj zunanji vplivi ni60 bili nikdar tako irelevantni kot tedaj. štev. 59—61 (Vile, Povodni mož, Prometej) so igračke na račun mitologije, za razvoj brez pomena. V jedru bock-linska »krajina s topoli« (92) je sveže in individualno podana, in idoč za Segantinijevimi vplivi, jih prav za prav niti najdem ne, če pomislim, da imamo -»njegovo.* tehniko že na >potu z vozom.- (55V V čem drugem pa ti vplivi zame ne bi bili evi-dentni. Grohar naslika med tem časom tudi celo vrsto del, ki se okusu občinstva preizvrstno prilegajo, n. pr. »Cerkev v Crngrobu: (93), »Bled« (112), »Sv. Duh« (04) itd., barvila lirika v pravem pomenu besede. A v njem samem se istočasno pripravljajo še vse drugačne stvari. L. 1902. nastane »Koprivnikc (102), delo edinstvenega značaja in umetniška aberacija Groharjeva, za razumevanje zakonitosti umetniškega ustvarjanja naravnost klasičen zgled.Koncept te eli-ke je liaturalistovska redakcija krajine, v kateri se nam vse prostorne plasti razodevajo enako jasno in vsaka forma tudi. V bistvu je to aditiven, neorgani-žen in ploskovit postopek s povdarkom močnega li-nearizma; s tem popolnoma kongrulra Groharjeva tehnika poteze: v ploskvi so razvijajoča, skoz in skoss plitka in neprekinjena; s tem kongruira format slike, ki sc zdi manj izrezek iz neskončnega prostora, kot izrezek iz neke dolge frizove kompozicije. Da o vsem drugem: n. pr. o plastiki, o koloritu itd. molčim. L. 1903. nastane »Pomlad« (123) in ta mirni kronikarski značaj se tako rekoč ob melodiji narave spremeni. V jedru še vedno naturalistovski koncept in temu odgovarjajočo potezo jame križati slikarjev čopič tako rekoč s pravokotno na platno * V zgodovinski razstavi portreta je visel med drugim Jakopičev portret enega njegovih sorodnikov, po koloritu presenetljivo sličen nehterim Gra-iovim. In malo drugačo: Pred nekaterimi lesorezi R. Payer-Gartegna som mislil, da gledam G. A. Ko-sove stvari, n. pr. platnice za Doni in svet 1922. Itd. upudajočim punktiranjem, s čimer pride v sliko ne samo izredna intenziteta gibanja in življenja (na »Križanemc je ta metoda podana v matematični abstraktnosti), temveč tudi izredna globina: te punklirajoče barvne lise prehajajo namreč zdaj v očesu gledalca druga v drugo in tudi dejansko niso med seboj nič izolirane (prej so bile tako na platnu kakor v očesu druga od druge ločene) ter ustvarjajo za naš pogled v pravem smislu besede fizikalni medij, Id svetlobne žarke bolj ali manj lomi, ka-koršna sta pač gostota in ton barve, ki je tu povsem ituzijonislično izrabljena. Proti globini je gostota teh slikanih atmosferičnih plasti tolikšna, da zabrisuje predmete in pojave do gole silhuetnosti in obrisnosti. Tu nam je imenovati dela glavne dvorane: 127 (Iz loškega kota); 130 (Jez v Železnikih) ; 132 (Sora v zimi); 140 (škof ja Loka v snegu); 141 (Kamnitnik v snegu); 152 (Sejalec) itd. Nai a vrt o, da umetnikovo delo ni nikjer tako pre-cizuo kot ta naša abstrakcija; to je pa tudi njegov privilegij, kakor je dolžnost znanstvenika, da ta genijalni red spravi v racijonalne in ljudem razumljive oblike. S pravo interpretacijo v smislu poetičnega opisa niti ne nameravam pričeti. A spričo teh transparentnih, dematerijaliziranih, kakor v neskončnost odmaknjenih, v barvo in luč nadrealnega sveta potopljenih, slikanih, ali vendar le na platno dahnjenih predmetov jamo človek nehote recitirati pesmi Otona Župančiča, ki je temu slikarju kozmi-čne harmonije kongenijalen poet taiste. Tako spremenjenemu rokopisu mojstra odgovarja na tematični strani sprememba v koncepta, rekel bi v zornem kotu, v katerem umetnik gleda svet. Zdaj srečamo resnične segmente iz vesoljstva in slika je resnično tisto okno, Id nam odpira pogled v to neskončnost. Ali je skupina hiš, ki zavzema samo polovico slike in so ostalo kakor nekje v nedoglednosti nadaljuje; ali je cerkev za drevjem, ki se je razmaknilo le toliko, da nam jo pokaže; in mesečina, ki odraža njeno silhueto, tako da ne vemo, kako je pravzaprav ta cerkev v prostor postavljena, ker se zdi, da jo drže nevidne sile in to bolj v prostorju nego prostoru; ali zima, ki njeno značilno ozračje in vzduh po snegu zabrisujeta in raztapljata trdnost oblik... itd. Temu v istini barvnemu gledanju kar moč nasprotuje ono iz 1. 1902., ki bi ga mogli nazvati linearno, dialektično v nasprotju z intuitivnim. Iščoč analogij v našem slovstvu, bi prvemu prisodil Cankarjevo »Erotiko«, drugemu pa n. pr. Župančičevo »Samogovorec. Groharjevo delo doseže tu neke vrste prvo popolnost. Ona že zgoraj omenjena dva barvna stila, ki ju u. pr. še dobro ločimo v obeh »sejalcih«, se na ostalih delili spopolnjujeta, ujemata in skladata. Samo v neprestanem stiku z originali samimi bi bilo to harmonijo mogoče čutiti v vsem njenem bogastvu in prizmatični bujnosti, ki še vedno obstoji dasi je od one v prvi dobi močno različna. Vsaka nadaljnja besed« o tem neprelcosljivem bi bila odveč. Groharjev stil se na slikah kot je •Krompir« (157, 158), »Snopi. (165) znova spremeni, to pot v mrzlo-abstrakten impresionizem, » katerem je dana vsa možnost, da nastopi figura. To se de facto zgodi: Grohar jame upodabljati gibanj« v formi in barvi, njegove slike postajajo nemirnejše — upapolni začetki, ki jih je umetnik moral venčati s smrtjo. Mi smo s pregledom njegovega dela pri kraju.* Pri tako velikih umotnikih se je vredno malo dalje pomuditi. Grohar ne bi bil ostal v impresijonizmu, ampak bi bil kakor poet Župančič ustvaril naš prvi slikarski ekspresionizem. Pri ljudeh take kapacitete je jasno, da jim navaden feljton dela krivico in najrajši bi se stvari sam kje drugje znova lotil. Razumeti in podati ga boljše in lepše, čaka njegovih monografov. A vendar! Kako neskončno dobro dene to, nabrati si ob takih prilikah zakladov, ki ne minejo. In Grohar je za nas Slovence tak zakladi * »Narodni Galeriji« sem za to razstavo zelo hvaležen. Čudim se, da so reprodukcije v katalogu ša toliko uspele. Vendar za Groharjeva najboljša dela ne poznam primernejše tehnike nego je bakro-tisk s svojo globino. Vsako nadaljnjo sodbo si seveda odrekam. i p Y'"TT " T i * i 1 M m u Materin panos - ie perilo njenega^ malčka. Sneznobelo, sveže dehteče in kakor razkuženo postane perilo malčka, ako ga pertle s Persil-om. Naj-vežneje pa je: mali ima s pranjem le malo dela. Gospodarstvo Gospodarska razstava v Ormožu. V Ormožu se vrši od 8. do 15. avgusta 1926 Okrajna obrtna gospodarska razstava, na kateri bo ormožki okraj predvedel širši javnosti vse, kar premore in zna. Vsaka panoga razstave bo imela za sebe svoje zanimivosti. V nedeljo, dne 8. avgusta, se otvori ob 9. uri obrtna razstava, ki bo trajala skozi celih osem dni ter bo pokazala, da ima obrtniški stan v ormožkem okraju najboljše moči, ki se lahko s svojimi izdelki kosajo z najboljšimi obrtniki velikih mest. — Konjerejska razstava, ki se otvori istega dne ob 11. uri, bo pokazala izredno lepo rejo težkega konja noriške in belgijske pasme, ki je gotovo najlepša v celi mariborski oblasti. Privedlo se bo 130 konj vseh starosti, ki bodo priča izredne pridnosti našega konjerejca. V ponedeljek, dne 9. avgusta, se otvori of> pol 11. uri razstava govedi pmcgavskega plemena. Razstavljenih bo 220 glav govedi vseh starosti, ki bodo istotako pokazala izredno razumevanje naših kmetovalcev za rejo goveje živine, katera v ormožkem okraju ne zaostaja prav nič za najboljšo rejo drugih krajev. — Isti dan bo tudi razstava svinj jork-širske pasme križane z nemško pasmo. Ta razstava bo pokazala, da je ormožki okraj, ki je bil nekoč izvozni kraj te reje, še vedno glede svinjereje na prejšnji višini in da v tem oziru ne zaostaja za drugimi najboljšimi rejami, — V torek, dne 10. avgusta, se ob pol 11. uri otvori razstava slovitih ormožko-ljuto-merških vin, ki so se dosedaj razpečavala sirom sveta pod znamko Ljutomerčan in Jeru-zalemec, ki se pa po večini pridelujejo v ormožkem okraju ter so dobila svoje ime po izvoznem kraju Ljutomer, ko še ni bilo železnic. Žlahtni vinorodni griči, kot Jeruzalem, Vinski vrh, Brebrovnik, Kajžar, Strmec in vsi drugi, na katerih sc pridela najboljša kapljica, ležijo v ormožkem okraju. Razstavljenih bo 150 različnih vrst naših najboljših vin. Ker letošnje vreme ne obeta posebno dobre letine, naj nikdo nc zamudi ugodne prilike, da se založi z dobrim letnikom 1925. Cela razstava bo torej na višku ter bo pokazala v vseh panogah našega gospodarstva toliko zanimivega in širši javnosti do sedaj še nepoznanega, da naj pač nikdo ne zamudi prilike ter si jo ogleda. Pri tej priliki pa naj tudi ne pozabi na izlet v naše vinogra-de, da se divi naravni krasoti naše Prlekije, ki je pač edina na svetu s svojim čarom — s svojimi vinorodnimi griči, ki valovijo med Ormožem in Ljutomerom. Legitimacije za 50% popust na železnicah ter za dostop k vsem razstavam, razen k vinski, se dobe za ceno 15 Din v vseh tobačnih zalogah ter podružnicah »Slavenske banke«, »Ljubljanske Kreditne banke« in »Prve hrvatske štedionice«. Nagel dvig francoskega franka. Po sprejetju francoskega sanacijskega načrta so je francoski frank naglo dvignil. V teku 5 dni (od 29. julija do 4. avg.) je deviza Pariz v Curihu narasla za 19.5%, od 12.10 na 14.48, v Zagrebu pa od 135 na 161 (blago). Mednarodni lesni trg. Na mednarodnem lesnem trgu je v kratkem pričakovati forsiran izvoz Romunije. Romunska vlada skuša potom eksporta ogromnih zalog lesa, stabilizirati svojo valuto. V Galacu je pripravljenih za izvoz 25.000 vagonov lesa, v notranjosti države pa 65.000 vagonov in ima v Bulcovini 25.000 vag., v stari Romuniji 10 tisoč vagonov, na Sedmograškem pa 30.000 vag. Vrednost tega lesa znaša 4 milijarde lejev (1 mi- lijarda Din). Ker namerava vlada čim hitreje iz voziti ta les, ni izključeno, da bo forsiran izvoa tega lesa neugodno vplival na evropski lesni trg. Zveza ameriške lesne industrije je pričela propagandno kampanjo proti uvozu romunskega lesa. v Znižanje prevoznega tarifa. Avstrijske zvezne železnice nameravajo znižati prevozni tarif za transport poljskega premoga v Jugoslavijo. Jugoslavija bi prejela za prevoz iste ugodnosti kakor Italija. Avstrijska železniška uprava zahteva od gornješleziških premogovnikov samo gotovi kontingent, na katerega pa ti premogovniki še niso pristali. Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem dne 4. julija t. 1. so pripeljali: 287 konj, 9 žrebet, 90 volov, 97 krav, 20 lelet in 146 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo: 48 konj, 6 žrebet, 64 volov, 70 krav, 28 telet in 113 prašičkov. Cene so bilo sledeče: voli I. 8 Din, II. 7.50, III. 7 Din; krave debele 5—7 Din, klobasarice 3—4 Din; teleta 10—11 Din (vse v kg žive teže); prašički za rejo po kvaliteti za komad 400—600 Din; konji za par 1500—6000 Din. Vsled večjega števila kupcev je bila kupčija živahna. Cene so ostale stabilne. Najnovejši zvezek »Bankarstva« (avgust 192'!) ima sledečo vsebino: Lj. St. Kosier: Napredna Slednja i pogodbo za njen progres; Dr. Gj. Šur-min: Privredni Savjet Kralj. SHS; Dr. ,Jos. Hoh-njec: Gospodarski svet ali socialno-ekonomska skupščina; Mil. S. Moakovljevič: Savez Zemljorad-ntka o Privrednom Savetu; Bogumil "Vošnjak: Pitanje Privrednog Saveta u Ustavotvornom Odboru god. 1921.; Comm. Aw. Marco Mazzuccheli: Pitanje mternacionalno štednje knjižice (uložnice); Ing. K. Čutukovič: Kriza demokratije, parlamentarizma i privrede; Dr. G. Gregorin: S'abilizacija dinarja potom dvojne valute in njeno dejstvovanje v gospodarskem oziru; Fran D. Podbrežnik: Va-lulne oscilacije i industrijski prosperitet; M. Jelo-vac: Kako da se reši pitanje privrednog kredita; M. Kus-Nikolajev: Razoružanje; N. Politis: Medju-narodno pravosudje; M. Kečič: Keyner: »Traktat za reformu važenja«. Ford gradi tovarno r Sofiji? Kakor poroča ">Prager Tagblatt«, so zastopniki Fordovih tovarn prejeli koncesijo za gradnjo tovarne avtomobilov v bližini Sofije, Z gradnjo tovarne se prične takoj, tako da bo tovarna spomladi že v obratu. — Kakor smo pred dnevi poročali, je Ford predložil naši vladi načrt za gradnjo tovarne avtomobilov v Jugoslaviji. Ker ni verjetno, da bi Ford na Balkanu zgradil kar dve tovarni za avtomobile, je prvo vest treba prejeti z rezervo. Jadranska železnica Pančovo—Belgrad—Sarajevo— Split. Dobro poučen član vlade je izjavil dopisniku >Novoslic, da so se strokovnjaki prometnega ministrstva, z ozirom na dosedanjo projekte jadranske železnice (Belgra—Kotor, Belgrad— Split), izjavili za gori imenovano progo, oziroma za sprejetje najnovejše ponudbe južno-ameriške finančne skupine. Zakon o industrijskih obligacijah, bani je stopil v veljavo zakon o industrijskih obligacijah, ki ima namen olajšati industriji najetje posojil, pred vsem v inozemstvu. Ker do danes še ni izdan pravilnik k temu zakonu, nima ta zakon praktično nobene vrednosti. Centrala industrijskih korpora-cij je naprosila trgovskega ministra, da čim preje izda ta pravilnik, da se more industrija poslužiti ugodnosti omenjenega zakona. Odprava konkurza. Ker je vsa masa razdeljena, je odpravljen konkurz o imovini protokolirane tvrdke »Juhan« d. z o. z. v Ljubljani. Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Josipa Farn;ka in Eme Farnikove, posestnikov v Pekiju pri Poljčanah. Termini: 7. avg., 10. sept. in 24. sept. Dne 4. avgusta 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.4925—13.5325 (13.4925— 13.5325), Italija 188.44-189.64 (184.48-185.68), London 275.05—275.25 (275.05—276.25), Newyork 56.465—56.765 (56.465—56.765), Pariz 159.36— 161.36 (149-151), Praga 167.38-168.38 (107.38— 168.38), Dunaj 7.9925—8.0325 (7.9925—8.0325), Curih 10.948—10.988 (10.94«—10.988). Curih. Belgrad 9.11 (9.115), Budimpešta 72.30 (72.30), Berlin 123 (123.025), Italija 17.30 (16.725), London 25.1275 (25.125), Newyork 516.875 (516.75) Pariz 14.45 (13.65), Praga 15.3?25 (15.305), Dunaj 73.10 (73.1375), Bukarešt 2.40, Sofija 3.75 (3.75)', Amsterdam 207.65 (207.675), Bruselj 14.40 (13.90). Dunaj. Devize: Belgrad 12.44—48, Kodanj 187.30—50, London 34.33—45, Milan 23.69—79, Newyork 705.55—708.05 (ček 703.35—707.50), Pa- Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO - MILO znamke ,JELEN." Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: „Tako je dobro, kakor Schichtov o*. Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: »tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljale najboljše, namreč Schichfovo milo, ki je edino pravo i znamko JELEN". riz 20.33—43, Varšava 78.15—65. Valute: dolarji 703.25, angleški funt 34.25, francoski frank ni noti-ral, lira 24.42—58, dinar 12.45—51, češkoslovaška krona 20.88. Praga. Devize: Lira 113.42, Zagreb 59.50, Pariz 59.80, London 164.05, Ne\vyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50—73, vojna odškodnina 292—298, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193-194, zaklj. 194, Ljnblj. kreditna 175—195, Merkantilna 90—90, zaključek 90, Praštediona 865—870, Slavenska 50 d., Kred. zavod 165—175, Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103—104. Zagreb. 7% invest. posoj. 73.5—74.5, agrari 39—41, vojna odškodnina 299—300, avg. 298—304, sept. 304—305, Hrv. esk. 100—100.5, Kred. 102— 103, Ilipobanka 54.50—55, Jugobanka 91—92.50, Praštediona 870—875, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50—52.5, Srpska 130 den., Eksploatacija 10—13, Šečerana 265—270, Nihag 14—15, Gutmann 195—200, Slavex 114—115, Slavoniia 31—32, Trbovlje 341—345, Vevče 105—110. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 843.000, Živno 697.000, Alpino 301.500, C.reinitz 107.000, Kranjska industrijska 330.000, Trbovlje 434.000, Hrv. esk. 143.000, Avstrijske tvornice za dušik 210.000, Gutmann 235.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smrekove, 20 mm, monte, ogledane, fco vag. naklad, post. 1 vag. 450 —450, zaklj. 450, deske smrekove, 25 mm, monte, ogledane, fco naklad, post. 1 vag. 450—450, zaklj. 450, hrastova drva, suha, fco naklad post. 16.50 bi., bukova drva, suha, fco naklad, post. 17.50 bi., smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm naprej., 4 m dolgi, fco naklad, post. 190 den., bukovi pragovi: 2.51 —2.00 m, 13.50-14X23-24, fco vag. meja 38—38.50, bukovi pragovi, 2.45 m, 22X12,'j, fco vag. meja, za komad 32—32.50, bukovi remeljni, 00-60 mm deb., od 0.80—1.20 m, I., fco vag. Sušak pristanišče 900 den., bukovi neobrobljeni plohi, I., II., III., od 27, 40, 60, 100 mm, od 2 m naprej, fco v-meja 490 blago. — Glina: Glina suha k(A prah, v sodih: jA<, bela glina trikrat zmleta 110 bi., »Bc, zelena glina trikrat zmleta 100 bi., »C<, svetlozelena glina, trikrat zmleta 100 bi., vse za 100 kg, neltotežina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po 65 Din za komad. — Glina surova: >A<, bela glina za 100 kg 70 bi., »B*:, temnozelena glina za 100 kg 60 bi., >C< svetlozelena glina za 100 kg fco vag. Postojna 60 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za vgusl, fco naklad, post. 270 bi., koruza, par. si. post. 230 bi, koruza, fco vag. naklada, postaja 180 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 blago, oves novi, fco naklad, post 150 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco slav. naklad, post. 380 den., laneno seme, fco Bje> lovar Podravina 370 den. Orel Orlovska prireditev v Hrušici. V nedeljo dne 8. t m. vsi v Iiružico na orlovsko prireditev, ki jo priredi Šentpeterska orlovska srenja v Ljubljani. Ljubljančanom se nudi lep sprehod v Hrušico, no zamudite te prilike. Od blizu in od daleč vljudno vabljeni. Bog živi! — Odbor. Sven Elvestad: Roman. »Pojdite z menoj,« sem dejal »in povejte mi, kaj veste o železnem vozu. Kaj ni to stara bajka?« »Stara bajka,« je mrmral mož, kakor bi ne razumel. In spet je zmajal z glavo. »Vsediva se nekam,« je dostavil, »neugodno je hoditi in kramljati; poleg tega stopate tako hitro, in jaz sem utrujen, kajti delal sem ves dan.« Pri tem je pokazal na kamen v sosednjem travniku, ki se je svetil v košati travi kakor kakšna gola zaplata. Zavila sva na travnik, ki ga je ovlažila večerna rosa. »Pozno je že,« sem dejal, dočim sva se vsedla. Poznal sem, kako so ljudje na deželi počasni in sem hotel, da bi se mož požuril. »Da,« je odvrnil mož, »sinoči ob tem času se jc moralo že dogoditi.« »Kje ste prvikrat slišali železni voz?«. »Ko sem prišel v gozd. Poznam njegov ropot, saj se ne da niti zamenjati. Lahko vam pa tudi povem, da sem železni voz že prej slišal.« »Kdaj?« »Pred štirimi leti; v isti noči, ko je umrl stari Gjaemaes.« »Ali je bil tudi ubit?« »Ne, utonil je. Našli so njegov klobuk in palico na obalnem pesku, kamor ga je naplavila voda; nekaj dni kasneje smo našli njegov čoln. Vrglo ga je na suho in razbil se je ob čereh.« »Torln trunlo?« »Nikdar ga niso našli.«. »Koliko je bil mož star?« »Nad petdeset let. Nihče n Dobro, Jan Jansen! Jutri zjutraj pride s poštnim čolnom policijski uradnik iz Oslo; ž njim bodete lahko govorili. Gotovo vas bo z veseljem poslušal.«: 111=111= « rt v CU p £ * § f • "d O o P w U P" f I P S » H 2 3 - 3 S £ » «-4 .B C . O ■3 c/i 2. W O 28 a o S O < -o S 3* »* o » z; 5 N $• C- p* g-s i | »'2. 2 S* -ep e «1 KV " _ ■ O O < P M 3 2. ra a f » o f g B < s ? 3 -1 5 » « » 3» 5 3 s s 8-8 1 e. si - ? a c < 3 P'f 2.5. - o P ■ I j? 3 s p 3 3 =111=111 Šport J TEKME ZA KRALJEV POKAL. KOLU SO IZPADU SARAJEVO, SPLIT IN OSIJEK. LJUBLJANA : OSIJEK 4 : 8. Nj. V. kralj Aleksander je opetovano pokazal Bvojo iskreno naklonjenost in razumevanje do športnega gibanja kot sredstva za telesni in duševni procvit naše mladine. Jugoslovanskemu nogometnemu savezu, ki zastopa najbolj razširjen in priljubljen šport v državi, je poklonil 1. 1924. dragocen prehodni pokal, za katerega igrajo sedaj vsako leto reprezentančna moštva sedmih podsa-veaov JNSa, dokler si ga kateri podsavez s trikratno zaporedno zmago ne pribori definitivno. L. 1924. in 1925. je zmagal Zagrebški podsavez. Ako zmaga tudi letos, postane dragocena trofeja torej končnoveljavno njegova -last. Enakovredna tekmeca Zagrebu sta bila doslej Belgrad in Split, letos pa velja za edinega resnega rivala Belgrad. I. kolo letošnjih tekem se jc vršilo preteče-ho nedeljo. V Zagrebu je zagrebški podsavez po trdem boju premagal sarajevsko reprezentanco s 6:2. Do 40. minute drugega polčasa je stala tekma še 2:2, čeprav je Zagreb večino igre napadal. Šele poslednjih 5 minut je izvrstna obramba Sarajeva omagala ter morala prepustiti sicer zasluženo zmago Zagrebu. V Belgradu je belgrajska podzveza zmagala nad Splitom s 6 :0. Visoka zmaga Belgrada ne znaei mnogo, kajti Split je poslal tokrat v boj samo svojo drugo garnituro, ki Belgradu ni povzročila preveč dela. V Ljubljani sta se srečala Ljubljana in Osijek. Zmagala je Ljubljana v razmerju 4 : 3, in sicer kot znatno boljše moštvo, kar v rezultatu ni dovolj izraženo, l'o tekmo je odlikovala s svojim posetom kraljevska dvojica, ki je prispela ob 18. uri, iskreno pozdravljena od tisočglavih množic, na športni prostor SK Ilirije. Pred odhodom na tribuno so se poklonili kralju in kraljici veliki župan dr. Baltič, predsednik Ilirije, vladni svetnik dr. Se-nekovič, predsednik LNP J. Jaklič ter zastopnik zveze dr. Birsa, obe moštvi pa sta pozdravili izpred tribune visoke goste r trikratnim športnim »zdravo!«:. Kraljevska dvojica je sledila z velikim zanimanjem razvoju tekme do konca 1. polčasa, nato se je, od ljudstva burno pozdravljana, vrnila na Bled. Tekma sama na sebi je bila vseskozi zanimiva in napeta. Ljubljana je sicer tri četrtine igre prevladovala v polju, vendar ne toliko, da bi postala tekma enostranska. Svoja prva dva gola je dosegla Ljubljana že v 7. in 10. minuti po Do-brletu in Omanu. Napadalna vrsta Ljubljane je ustvarila v nadaljnjem poteku igre pred nasprotnim golom še nešteto izglednih pozicij, pa sreča ni bila ta dan baš na njeni strani. Več ostrih strelov se je odbilo od prečke, par takozvanih sigurnih golov so napadalci tudi skazili ali iih je ubranil izvrstni osješki vratar. Razmerje sil se zrcali mnogo točneje v kotih, katerih je štela Ljubljana 11 proti 3 osješkim. Osijek je malo pred koncem 1. polčasa popravil stanje na 2 :1. Začetkom 2. polfasa je Ljubljana zopet ostro napadala ter dosegla zopet po Omanu in Doberletu svoj 3. in 4. gol. V zadnjih 15 minutah so napadali več Osječani, ker so halfi Ljubljane močno popustili in omogočili s tem razvoj nasprotne napadalne vrste. Osječanom je tako uspelo popraviti izid na 3 :4. Ljubljansko reprezentanco je tvorilo 10 igra-čov Ilirije ter Zemljak od Primorja. Najboljši del moštva je bil napadalni kvintet. Posebno je ugajala tu dvojica Oman — Herman, dočim je bila leva stran Doberlet — Kreč sicer požrtvovalna in agiina, toda ne v svoji najboljši formi. Martinak kot vodja napada je rešil svojo nalogo v celoti dobro. Posamezne pomanjkljivosti v skupni igri notranjega tria bodo v nadaljnjih nastopih, ko se privadi na svojo novo okolico, gotovo odpadle; posebno važnost mora polagati na hitrejše preigra-vanje svojih zvez in sploh na hitrejše oddajanje žoge. Halfi Zemljak — Zupančič G — Lado so bili v 1. polčasu prav dobri, stranska dva sta v 2. polčasu precej popustila. Zupančič G. je bil izvrsten; oporekati se da edino njegovim predolgim izletom v lastni forward, ki so končali običajno tudi z neuspehom. Miklavčič v golu je bil dober. Lepo je ubranil v 1. polčasu enajstko; upajmo, da se vrača v svojo prejšnjo izvrstno formo. Branilca taktično nista bila na višku. Pleš je bil slabši kot v prejšnjih igrah in je zaostajal za svojim drugom Beltramom. Osijek je imel najboljšega može v levem branilca Nittingerju, ki je razdrl nešteto napadalnih akcij Ljubljane. Z istotako izvrstnim vratarjem Brančevičem nosi glavne zasluge za razmeroma majhen poraz. Poleg teh dveh igračev se je opa-zito najbolj levo krilo Andučič, ki pa je vsekakor bilo slabo pokrivano. Celo moštvo je igralo z redko požrtvovalnostjo in z elanom, pri tem pa fair in je napravilo na prisotnih 2000 gledalcev prav simpatičen utis. Kakega izrazitega ali izdelanega sistema v svoji igri nima, tudi tehnično ne doseza popolnoma naših igračev. Tekmo je vodil zagrebški sodnik Dubravčič mirno in z rutino. Par manjših napak, ki so se mu pripetile, niso vplivale na izid. Prihodnjo nedeljo se sestanejo v II. kolu Zagreb ;n Subotica (v Zagrebu) ter Ljubljana in Belgrad (v Belgradu). Ljubljana je sicer sposobna zuatno boljše igre, kot jo je igrala v nedeljo proti Osijeku, vendar proti Belgradu nima mnogo izgledov na zmago. Še manjše so šanse Subotice proti Zagrebu. V finale prideta torej 15. t. m. skoro gotovo Zagreb in Belgrad. Z ozirom na bivanje kraljevske dvojice na Bledu in še nekaterih drugih okolščin ni izključeno, da se bo igrala finalna tekma 15. t. ni. v Ljubljani. "PoiszveiSovanJa Našla se je mala vsata denarja v pondeljek zvečer v trafiki na Ambroževem trgu, kjer se denar dobi. 6 parov flor nogavic se je našlo; poizve se Celovška cesta 74. Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem kupil v Ljutomeru prejšnji HOTEL STERMAN, ga preuredil ter ga bom od 4. avgusta naprej vodil dalje. — Priporočam se cenj. občinstvu, gg. trgovcem, trg. potnikom itd. za obilen obisk, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. Potrudil se bom, da bom postregel vsakomur v polno zadovoljnost s toplimi in mrzlimi iedili, kakor tudi r najboljšim vinom iz lastnih jeruzalemskih vinogradov. Sobe za tujce imam vedno na razpolago. Ker mi je vsled preobilne zaposlenosti nemogoče se cenj. Ljutoraerčanom osebno predstaviti, mi naj blagovolijo to oprostiti. Z odličnim spoštovanjem ALOJZ ZAVRATNIK, hotelir v Ljutomeru. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 4. avgusta 1926. Višina barometra 308'8 m Opazovanja kraj čas jLiobijana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Praga Barometer Toplota v C' Rel. Tioga * % Velei In brzina Oblačnost 0-10 Vrsta padavin oh opazovanju trnu Ho 7» 765-2 765-2 763-5 764-3 765-0 765-2 764-8 765-5 764-6 763-0 765-4 13-0 14-1 21-9 18-4 16-0 16-0 17-0 14-0 20-0 24-0 11-0 87 84 55 66 82 84 73 81 59 57 S 1 W 1 NE 2 E 1 SE 2 S t mirno mirno SW 1 mirno mirno 10 10 10 10 5 0 0 1 0 0 3 V Ljubljani je S S ®. e § o ■o a 'S I o > S o o :=1 barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 5. avgusta: Posebno v južnih delih je pričakovati veliko padavin, spremljanih z močnimi nevihtami. Vreme mrzlejše. Večji del oblačno. ^ TEREZIJA POLLEY roj. GMEANER, ANTON GMEINER, vest, da je njihova srčno ljubljena mati, stara mati in teta, gospa in v imenu vseh vnukov in vnukinj, nečakov in nečakinj žalostno rač. svet. v p., in MAKS GMEINER, trgovec, naznanjajo v svojem Ana Gmeiner roj. Cislisr danes dne 4. avgusta v visoki starosti 90 let, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne nam rajnke bo v petek dne 6. avgusta na farnem pokopališču v Radečah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Radeče, dne 4. avgusta 1926. SLUŽBE IŠČEM v žilni, vinski »li podobni trgovini. - Naslov v upravi iSlovcnca< pod Stev. 528') 3 sirarje išče mlekarna KRIŠTOF, Sv. Petra cesta Stev. 60, Ljubljana. 5287 ABSOLVENT trgov, šole sprejme začasno vsakršno, tudi inonualno delo. - Po-uudlie pod »Jesen« St. 5284. EKONOM vešč poljedelstva in živi. norejc, išče mesta. Star 35 let, govori več jezikov. Ponudbe na upravo pod: »Dobra praksa«. INSTRUKCIJE i P o u t u j e m matematiko, grščino 11. l«t.) jn drugo, ter jamčim za gotov uspeli tudi nenadarjenim. Dopise prosim na upravo lista pod Šifro: VESTEN« St. 5281. Čevljarski mojster z dežela prosi, da bi mu kak mojster dajal delo na dom pod garancijo obrt. lista ali po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod številko 5249. DIJAK revnih, poštenih staršev, dober inštruktor. Išče ceno stanovanje event. g hrano. — Dopise mi upravo lista pod šifro: »Osmočolec« 5258. VAJENEC s primer. Sol. izobrazbo, se takoj sprejme v trgovini z m ob. blagom. - Naslov v upravi lista pod Stev. 5234. Priprosto, snažno SOBO iSče soliden, miren gospod. - Ponudbe pod »Stabilni najemnik« na upravo lista. 170 DINARJEV stane par prvovrstnih moških BOKS-čEVLJEV, lastni izdelek, pri Janko KOS, čevljar, Tržaška c. »Stan in dom«. 5278 Par sto DINARJEV dnevno zaslužite pri prodaji dovoljenih drž. srečk. Garancija n i potrebna. Tudi za izven Ljubljane. Josip Vardjan, Ljubljana, Woliova ul. l/I, desno. HARMONIKA • Lubasova«, trivrstna, dvo-glasua, nepokvarjena, po nizki ceni naprodaj. — FR. ROZMAN, Sr. Bela, Preu-dvor, Kranj. 5286 čevljarski stroj patent »Elastik«, skoraj nov, se ugodno proda radi odpotovauja. Informacije pri I. ŠTANCER, Koroška 58, MARIBOR. Cenj. občinstvo se obvešča, da se je tvrdka Šagrin in Škrbec-Bartol preselila iz Kralja Petra tr. 3. na Miklošičevo c. 6 Originalni Stollwerclc nedosežni v kvaliteti se zopet dobe. — Kjer jih ne dobite, se obrnite na: ]. KREK, Ljubljana, Voinjakova ul. 4 Lep r«ov ČOLN naprodaj po zelo solidni ceni. — Izve se na Sv. Petra cesti 85, Ljubljana. Pletenje volnenih in bo&ibažastih izdelkov ter podpletenje nogavic, sc sprejme na dom. Delo solidno, cene nizke. - Melhijor Babnik. Zg. Šiška, Vodnikova 100 Zidana BREZALKOHOLNA celo leto odprta, pripravna tndi za stanovanjo, se takoj proda. — Pojasnila v točilnici, LJubljana, Vele-sejm — Lottermannov drevored. 5223 T. RABIČ *) o. Ljubljana <$J ^orsk^/ Stavbno podjetje RCCETTO & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan. ul. Pozor, izletniki in turisti! V hotelu Sv. Duh ob Boh. Jezeru uavadno kosilo 15 Din, boljšo 20 Din, prenočišče 12 — 20 Diu, penzion 40—55 Din samo za onega, kdor se sklicuje na ta oglas. — Za obilen obisk se priporoča Feliks Scljak, hotelir. 5011 Svarilo. Kdor kupi kravo od moje žene Johane Štele v Naklem št. 44 brez mojega dovoljenja, je kupčija neveljavna. Štele Fran, Naklo 44. Proda se posestvo z velikim vrtom, v sredini trga Tržič na Gor., vis-a-vi ljudsko Solc. Cenn po dogovoru. — Ponudbe upravi liRta pod štev. 188. Kadi za slive 15 dobro ohranj., vsaka nad 60 hI držeča, proda OGRIZEK, Sv. Križ — Rogaška Slatina. 5091 Pozor čevljarji! Gornje dele vseb vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-cliiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 4845 AVTO štirisedežon, dobro ohran., kupim. - Poudbe z navedbo kakovosti, znamke in cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »AVTO«. tfsied velike zaloge SSt?"" modne srajce, cefir z 2 ovratn. samo Din 68"-fini češki cefir „2 „ „ „ 90--fini mako cefir „ 2 „ „ „ 115"-najfin. svileni popelin z 2 ovratn. „ 175'-bele šifon, tudi z dvojn. manšetami od Din 70-- do 115--športne panama. . . „ „ 70-- „ 88--le prvovrstno blago lastnega izdelka pri J. in I. Goritar, Ljubljana, Sv. Petra t. 29 Iz vse!) delov evropskih dežel, iz vseh delov sveta pride blago in prid«jo kupci 11. dunajski mednarodni 3.—12. septembra 1036. Kje ste pa Vi? Posebne prireditve i Mednarodna razstava motornih koles — Sejem za premog — Tehniške novosti in izuajdbe — Razstava pohištva s posebnim oddelkom — Oprave za mala stanovanja. Radio-semenj (Sejmska paiata. 3.—19. sapt. 1926.) Niknkeifn potnega vizuma. fi se.iinsko izkaznico in potnim listom prost preboj v Avstrijo. Znižanu vozne ceno na avstrijskih in inozemskih železnicah In na Donavi. Pojasnila vseh vrst in srjnisk" izkaznice za con0 * Din -IO'- pri Wiener Messe A. G. Wčen VII. kakor ludi pri častnih zastop. v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4. Zueza za tujski promet, Aleksandrova cesta 8. Josip Zidar, Dunajska testa 31. Znižane cenc in največje skladišče dvo-koles, motorjev, ši-| valnih strojev, otro-ških vozičkov, vsakovrstnih nadome-( stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj« liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja nn obroke. — Ceniki franko. „TKIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska 4 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da nas je danes zjutraj ob 7 po dolgi in mučni bolezni v 51. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zapustil naš dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Oton EC6obyčar brivski mojster v Kamnika. Pogreb bo v petek, dne 6. t. m. ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti, na Šutni št 42, na Žale. Maše zadušnice se bodo brale v žup-ni cerkvi. V Kamniku, dne 4. avgusta 1926. Družine Klobučar in Peterlin. Moja draga sestra FraEišia Jecli rej. LssCer je danes, 4. t. m., po večkra* prejetih tolažilih svete vere, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 6. t. m. ob pol 6 popoldne iz mrtvašnice splošne državne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani. Priporočamo jo vsem sorodnikom prijateljem v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 4. avg. 1926. Josip Lončar, brat. »'■■.v ■■■ ? •'tvtsffPr .-v;. • Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, hčerka itd., gospa danes dne 4. avgusta v izvrševanju materinske dolžnosti preminula. Pogreb nepozabne rajnke bo v petek dne 6 t. m. ob 3 popoldne iz Novega Vodmata št. 97, na pokopališče pri Sv. Križu. Novi Vodmat, dne 4. avgusta 1926. Žalujoče rodbine: Žnidarič, Škodič, Fraugeš. Zahvala. Povodom težke nesreče, ki me je zadela s smrtjo mojega nadvse ljubljenega in nepozabnega soproga, oz. brata, svaka in zeta, gospoda dr. 3usto UoMa inšpektorja kontrole mer mi je došlo toliko izrazov odkritega sočutja, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Prejmite zato vsi, ki ste sc spominjali mojega dragega soproga ob bolezni in smrti na katerikoli način, ki ste obsuli njegov prerani grob s tako krasnim cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti — mojo najpri-srčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 4. avgusta 1926. žalujoča Evčeniia dr. Rožičeva. '■'■'■r:Y> 'i v; U.v?irt Zt Jutfflilojansko tfekarno v Liubliani: Kjarol C«& Izdaiateli; dr, Fr. Kulovee. Urednik: Franc Terietflav.