Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja
“Iko dan
vsnR Četrtek popoldne; v sluCaJu pran.
trn a« popre) - Uredništvo: Ljubljana, Stari p -tli - Netranklrana plima se ne sprejemajo
Posamezna Ltevllka Din t*SO — Cena: za 1 mesec Din S*-, za Četrt leta Dtn 15'-, za pol leta Din 30*-; za Inozemstvo Din 7*- (meseCno) — Oplaši po dogovoru
Oplaši, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnI oddelek. Poljanski nasip it. a — Rokopisi se ne vraCaJo
Utrdimo strokovne organizacije!
„ naj šele dokazujemo, da je naša sveta dolžnost, pospeševati in utrjevati strokovne organizacije? Pač mnogim zveni ta poziv odvratno, zastarano. če zapišemo kaj o agitaciji, ali če o njej govorimo, se nam posmehujejo. Koliko jih je, ki menijo, da naj j® ne govorimo neprestano o agitaciji. Taki ljudje mislijo morda dobro, toda prav nimajo nikakor. Kajti brez vsakega dvoma je, da mora postati naša krščansko socialna strokovna organizacija še mnogo močnejša. Gotovo je dalje, da močnejša tudi lahko postane; kajti silno veliko je število tistih, ki stoje še izven vsakega strokovnega gibanja. Še večje pa je število tistih, ki stoje izven na-pokr krsoansko socialnega delavskega
In sedaj nastane vprašanje-: ali napreduje in raste gibanje samo od sebe? Vsak naš član bo pač priznal, a kaj takega ne moremo resno reči ah verjeti. Tako torej! stoji na dlani, a moramo delati za svoje gibanje,
iniJTrnT “.sy.oj<r ideie agitirati, M k najširšimi sloji delovnega ljudstva propagirati. Mi moramo to-rej govoriti o agitaciji, pa magari če bi bila ta beseda komurkoli še tako priskutna.
T istih članov, ki veljajo za ustanovitelje in utiravce poti strokovnim rganizacijam, je danes — žalibog — vedno manj. Smrt, starost in onemoglost jih je (iztrgala strokovnemu udejstvovanju. Marsikakega starega, osivelega bojevnika, ki se še nahaja med našimi vrstami, so ga neprestani boji utrudili. Iščejo počitka, katerega so si tudi pošteno zaslužili. Toda s temi izkusenlimi člani izginja bolj in bolj tudi spoznanje o pravih virih moči strokovnih organizacij.
Mlajša generacija je strokovne organizacije dobila že ustanovljene in polni funkciji. Bojev za ustanovitev vQiZ\?h.ran5tev *e'teh se ni udeleženi' , , °d,daleč ne ve> koliko oeeb-ših 1 f a’ koliko žrtev najrazličnej-k J78* ?e bilo potreba, da se je. stro-Bpoafi ?.r^an*zacija sploh ustanovila. za . e ia so stremeli naši staroste eani,u.’ • str°kovne organizacije or-čim trvW--ak(^ da bod<> čim jačje in cije so ž2Se' ?a strokovne organiza-
srčno kri^nVf1 SV0J' prosti 5as> svoi° In ker • ,Se svoje telesne moči.
s takim v« ^.de^al° na vseh straneh nostio io ♦!! iem *n s tak° požrtvoval-la v <seK- ®^°kovTla organizacija zbra-porneni«!	0 m°či> da je dejansko
nenre^ta	Veliko delavsko silo. V
delu	neumornem podrobnem
vphva
datfk* v®do, da je treba narine še W 01?aniza«iji poleg čla-S % Jgg v.eč, se je žalib<3 zelo SZnI ™ Je- takih> ki bi radii od
Pač kolikor S-en tf ’	ali pa nič ne
Ti liudie JtaV * J1 tr6ba tudi dati. ciK S 8tavljajo strokovni organiza-
PrelS ^eprestan(>.največje zahteve, omi • pa so’ dia bi preiskali, ali ie tem ni?®ciia tudi tako močna, da bi Zaht^aioVam z.adostila aIi Jih izsilila, ^ugoče	organizaciJa kolikor
lodiaifti«	00110 nastopa napram de-
naSfc”:1 Pričakujejo, >d« bodo
ložilj J*1 strokovni tajniki ja za-vičenim moci> d® zadoste upra-zivajo! Oni lam delavstva.« Oni polo!	To	^htevajo! Oni pričakujejo	bi tudi	f ?rav	in 2010 ,eP°» -
Žilj	svikie	^Bu °d	svoje strani zalo-
svoje	najboljše	moči v to, da bi
strokovne organizacije ojačili in pomnožili. Ako tega ne store, potem pač niso upravičeni zahtevati sebi v prid ojačenega delovanja strokovnih organizacij.
So pa tudi taki, ki se zavedajo, da prav za prav niso upravičeni staviti na strokovne prganizacije svojih zahtev. Ti ljudje rajši Čakajo, misleč: ko pa bo enkrat organizacija močna, bomo že dosegli svoj’e pravice. Takim ne moremo dovolj močno in jasno poudariti dejstvo, da strokovna organizacija ni nekaj neizpremenljivega, nekaj stoječega, marveč da potrebuje neprestanega dela, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, ako hoče, da svojo moč obdrži in da napreduje. Zavedati se vendarle moramo, da je vsaka strokovna organizacija toliko močna, kolikor delujočih in zavednih članov šteje.
Misel o delavski samopomoči mora zopet oživeti v nas. Močne strokovne organizacije so danes bolj kot kdaj potrebne delavskemu stanu. To dokazuje sedanjost tako jasno, da o tem ne more biti nobenega dvoma. Zato velja samo eno: utrdimo svoje strokovne organizacije!
Žensko vprašanje.
Socialno vprašanje v človeški družbi je naravni povzročitelj tudi vprašanja, o socialnem razmerju ženske, do družabnih razmer.
Kakor v vsem socialnem vprašanju, tako se tudi mnenja o ženskem vprašanju, razmotrivajo z raznih vidikov. Tu imamo »modeme«, ki bi ženski priznali samo eno nalogo: služiti pohoti, se valjati v blatu nasladne gnilobe in v tem smislu okuževati družbo. Drugi zopet hočejo, da imej ženska v družbi nekoliko podrejeno vlogo in da se ima podrejati v vseh rečeh volji moških. Krščanstvo pa, ki dosledno brani čast ženske, zahteva, da se ženska vrne dtužini, domačemu gospodarstvu in vzgoji otrok.
Socialne razmere so se v teku ča: sa zelo predrugačile, in sicer na škodo delavskih družin in žene. Delavske žene so velikokrat prisiljene, da morajo poleg očeta tudi one na delo v tovarne in razna druga podjetja, da zaslužijo najpotrebnejšega kruha družini. S tem pa je ubita glavna naloga ženske — vzgoja otrok.
Kapitalizem, ki iz razloga »večjega dobička« zaposluje ceneje ženske moči in meče delavske žene iz družin v tovarne, je povzročitelj zanemarjenosti delavskih otrok, je povzročitelj iz tega izhajajočega pocestnega vlačugarstva, tatvin in drugih lepih čednosti, nabranih na svobodni cesti. Zato je skrajni čas, da se v varstvo delavske mladine ukrene vse potrebno, pa tudli za varstvo delavskih žena.
Gotovo je glavna naloga žene materinstvo in vzgoja otrok, na kar bi se morala ženska pripravljati vnaprej. Predvsem je v to poklicana domača vzgoja matere, pa tudi šola in cerkev. Posebno pa bi se morale brigati poleg navedenih faktorjev s temi vprašanji tudi ženska društva.
Toda ženska ni samo žena in mati, ona je tudi socialno bitje, ki je primorano živeti v družbi. Zato je treba urediti socialni red tako, da postaL ne ženska enako stoječa moškemu spolu v zadevah vsega socialnega življenja in odločevanja javnih zadev.
Če pogledamo ogromno večino žensk, ki z delom pomagajo sogospo-dariti, potem se pač nihče, ki pošteno čuti, ne bo mogel upirati zahtevi po enakih javnih pravicah za ženske.
Morala in socialna pravičnost zahtevata neizprosno, da se da ženski v družW položaj, v katerem ji bo mogoče vršiti svoj veliki poklic in nalogo tako, kakor je to nujno potrebno za bodoče moralno in socialno življenje cele naše družbe.
Političen pregled.
Narodna skupščina. Nar. skupščina zelo naglo razpravlja o proračunih posameznih ministrstev. Debata je mestoma burna in večkrat pride do spopadov med govorniki opozicije in vladne večine. Kljub temu, da je proračun izredno visok, ga ba vlada še povečala z naknadnimi krediti, da bo znašal čez 13 mil jard. Vsa varčevanja in vsa črtanja, ki jih je izvršil fin. odbor, bodo postala brezpomembna. Skupščina bo o proračunu razpravljala še ves marec. Glasovanje o celotnem proračunu se bo vršilo 30. marca.
Radičevci. Radičeva stranka pridno glasuje za vse proračune. V parlamentu drugače nastopa in dela, kakor pa med ljudstvom. Na shodu v Metliki je Radie poveličeval vojsko in davke, katere je imenoval blagoslov, v Belgradu pa rahlo udarja po orož-ništvu.
Radikali. Pričakovati je bilo, da bo prišlo med Stojadinovieem in Radičem do spora. Vendar pa sta se pobotala, in sicer na ta način, da je Radič (izjavil, da Stojadinoviča ni hotel žaliti. Mnogi radikalni poslanci v skupščini izjavljajo, ^Ja so proti proračunu, obenem pa izjavljajo, da pa bodo glasovali z vladno večino iz strankarske discipline.
Zahvala. Podpisana organizacija se najiskreneje zahvaljuje tov. Jožefu Rutarju za 100 Din, katere je daroval ob priliki svojega godu. Kakor za dar, tako se mu zahvaljuje tudi za vse njegovo požrtvovalno delo v prid Krekove mladine, katera mu kliče: Bog ga živi še na mnoga leta! — Odbor Krekove mladine.
K občnemu zboru papirničarjev.
Letos, avgusta meseca, poteče 30 let, odkar so se postavili temelji organizacije krščanskih socialistov v Vevčah. — Že pred 30 leti se je vevško delavstvo zavedalo, da brez skupnosti, brez lastne močne fronte nikdar ne doseže svojih pravic in človeka vredno življenje.
S to idejo so šli naši stari borci pred 30 leti v boj. Pri svojem delu so imeli dokaj hudih preizkušenj, a ideja in njih pošteni cilj sta premagala vse ovire. Mnogi so že odšli k počitku, ni jih več; a njihov duh plava nad nami in nas bodri k nadaljnjemu delu za blagor vsega trpečega delavstva.
Tovariši, tovarišice! Dolžnost naša je, da se ob 30 letnici oddolžimo njim, ki so pred nami orali ledino in nam pripravili za nas ugoden položaj; pokazali nam pot in sredstva po katerih naj se ravnamo, da Si, enkrat priborimo svoje pravice, ki nam pripadajo po božji in človeški pravici.
Čas, v katerega prihajamo, nas bo prisilil, da se bomo morali poprijeti te poti, če nočemo da nas kapitalizem ne prisili na kolena. Posledice naše malodušnosti okušamo že tudi mi zdaj' pri eni, zdaj pri drugi stvari.
Dan za dnem se čujejo tožbe in zabavljanja zoper mizerno stanje. — Iščejo se krivci v osebah, ki so včasih na celi stvari čisto nedolžne; samo tam, kjer se v resnici nahajajo,
ga najde malokateri. — Zapomnite si tovariši, da je glavni krivec delavstvo samo. Nezavedno delavstvo je danes tisti faktor, ki pomaga kapitalizmu spletati bič, ki pada potem na celokupni delovni sten. Dokler ne bo vse delavstvo prežeto z mislijo, da je pač treba enotne fronte; da vsi sodelujejo za blagor enega in eden za vse ni pričakovati boljših časov. Kadar nam bo huda predla in bomo iskali krivce, takrat se sami temeljito izprašajmo vest: ako smo možje na mestu in če nismo slabejši od tistih, od katerih zahtevamo, da bi bili do nas pravični.
Tovariši, tovarišice! Sedaj ob 30. občnem zboru naše organizacije naj se v nas poživi zavest, katero je pred 30. leti cepil v srca borcev tu pri nas pokojni dr. Krek. Na novo naj nam vzklije v naših srcih bratska ljubezen, sloga in edinost. Na novo prisezimo na načela, ki jih je oznanjal dr. Krek, ki je z dušo in telesom delal za dobrobit trpečega delavstva.
Nedeljski občni zbor naj nam vlije novega poguma, nove zavesti in nove vztrajnosti za bodoče delovanje, starim borcemi pa zadoščenje za njih trud.
Mezdno gibanje rudarjev v Franciji.
Dne 3. januarja 1926 je kršč. soc. rudarska organizacija vložila zahteve za povišanje plač, istočasno je opozorila ministra za javna dela, da sedanje plače ne odgovarjajo cenam živ-ljenskih potrebščin. Indeksna številka v novembru je bila skupna 471; v Lil-le za oktober 527; v Strassbourgu za januar 501; v Parizu za december 463; v Dijonu za december 467; v Marseille za oktober 448. Temu nasproti znaša količnik za plače samo 4. Od leta 1922. so se cene življenskim potrebščinam zvišale za 50 odstotkov, medtem ko znaša povišek plač v istem času samo 30 odstotkov.
Dne 18. januarja 1926 je tudi narodni svet soc. dem. ind. delavstva na na svoji izredni seji povdarjal potrebo zvlišanja plač. Podjetniki so te zahteve priznali in obravnave so se takoj pričele, v Lothringen n. pr. že dne 3. januarja 1926. Od strani podjetnikov se je 5 odstotkov priznalo na temeljno plačo. Potemtakem bi na podlagi že meseca septembra 1925 5% povišek znašal 10%, to je 1.80 fr. na minimalno plačo kopača <2.20 fr. na povprečno plačo, 1.30 fr. pa za pro-fesijoniste na dan). Poleg tega bi se družinske doklade zvišale za 25%. Zastopniki' kršč. soc. kakor tudi komunističnih rudarskih delavcev so to ponudbo odklonili, smatrajoč za nezadostno, izrazili so se načelno proti vsakemu procentualnemu povišanju, nakar so bile obravnave prekinjene.
Navzlic temu pa so podjetniki svoje ponudbe 21. januarja objavili, na-glašajoč, da stopi; z gori navedenim dnem od podjetnikov ponudeni povišek plač v veljavo. V svrho nove obravnave se je organizacija kršč. soc. rudarjev obrnila na pokrajinsko upravo. Dne 16. januarja se je v severni Franciji — Pas de Calais — dosegel sporazum. Plače so se za 100% zvišale; tukaj so se plače že meseca septembra zvišale za 40%. Prav za prav se je doseglo 60%, t. j. 1.80 fr. na odraslo osebo. Pri tej priliki so delodajalci izjavili, da bodo ti v bodoče samo na podlagi temeljnih plač priznali procentualno povišanje, poleg tega bodo draginjske doklade otrokom izplačevali do 13. leta. Po tej starosti pa bodo šle premogovne družbe v posebnih slučajih družinskim očetom blagohotno na roko.
V Loirskem okrožju so se vršile dne 21. januarja obravnave v Saint-Etiene. Rudarski delavci so zahtevali 15% povišanje, ali pa 4 fr. na šiht, delodajalci pa so ponudili 1.25 fr. Po debati so delojemalci svojo zahtevo znižali na 3 fr., a delodajalci so stali pri svoji ponudbi. Sporazum se ni dosegel. Strokovne organizacije bodo napele vse sile za dosego svojih zahtev.
Že 1. januarja 1926 so se v severni Franciji cene premogu zvišale za 6 fr. na tono in od 16. januarja pa zopet za 4 fr., tako da znaša skupno povišanje povprečno 10 fr., medtem ko znaša povišana plača samo 3 fr. na tono. V Lothringen se je premog za hišno kurjavo od meseca oktobra naprej povišal za 10 fr. na tono in sedaj se čuje, da se bodo te cene ponovno zvišale.
Jugoslovanska strokovna zveza.
naroči kdor hoče, ni pa nobeden obvezan imeti kakršenkoli list, ako ga ne mara ali ne more plačevati. Podporno društvo organistov v Ljubljani je zastopal g. Zdešar. Pozdravil je navzoče in izrazil željo, da bi oba društva delovala skupno, ker imamo vsi iste cilje. Sklenilo se je, da bomo o vseh važnih sklepih obveščali drug drugega. Razšli smo se v nadi, da naše delo ne bod.e zastonj in, da se drugo leto vidtimo v še obilnejšem številu in v boljših razmerah.
Zveza papirniškega delavstva.
Viničarji.
Prometna zveza.
Seja načelstva. Že sklicana seja načelstva Zveze pap. delavstva na dan 21. marca, se radi občnega zbora skupine Vevče preloži z istim dnevnim redom na nedeljo, dne 28. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v konzumski kleti I. Ljublj. konz. društva v Ljubljani, Kongresni trg, kar naj odborniki in skupine vzamejo na znanje, ter se seje polnošteviilno udeleže.
Vevče. Skupina Zveze pap. del. v Vevčah vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. marca ob pol 4 popoldne v dvorani Ljudskega doma pri Dev. Mar. v Polju. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo predsednika, 5. volitev društvenih funkcijonarjev, 6. slučajnosti. Člani, članice! Udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno. Občni zbor vsake organizacije je kakor ogledalo. Tu se bodo dajali na obe strani računi poslovnega leta, kakor tudi smernice za bodoče naše delo. Po udeležbi se sodi življenje organizacije. Zato vsi na občni zbor. — Odbor skupine Vevče.
Občni zbor S. Z. V. K. D. se bo vršil dne 28. marca 1.1. pri tov. Husjaku v Slamnjaku pri Ljutomeru. Začetek ob 2. uri popoldne. Dnevni red: Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročilo odbora in nadzorstva; volitev odbora; ustanovitev bolniškega fonda; slučajnosti. Skupine naj pošljejo za vsakih 20 članov po enega delegata, ter morebitne predloge vsaj pet dni pred občnim zborom zvezine-mu tajništvu. Važno je za ves naš pokret in nadaljnje naloge naše organizacije, da se občnega zbora udeleže vsi delegati skupin. Ivan Husjak, načelnik. P. Rozman, tajnik.
Društvo slovenskih organistov.
Zveza tovarniškega delavstva.
Skupina strokovne zveze tovarniškega delavstva Sv. Lovrenc na Pohorju ima svoj redni letni občni zbor dne 21. marca 1926 ob pol 4 popoldne v gostilni Jakoba Novaka s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. govor poročevalca iz Maribora; 3. blagajniško poročilo; 4. volitev novega odbora in zastopnika za občni zbor Strokovne zveze tovarniškega delavstva; 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje, ne glede na število navzočih članov. Članstvo se naproša, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor.
/ Zahvala. Podpisana se najiskre-neje zahvaljujem organiziranemu delavstvu tovarne za barve v Dolu za vso dejansko pomoč, ki so mi jo izkazali ob smrti mojega moža Jurija. Zahvaljujem se vsem za tako veliko spremstvo prti' pogrebu, bodisi delavstvu kot uradništvu, pred vsem pa gospodu ravnatelju. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! — Frančiška Aleš, Dol pri Ljubljani.
Zahtevajte „PRflVIC0" po vseh | gostilnah in javnih lokalih, po- |
Sebno še v industrijskih krajih •
Naše društvo je imelo dne 2. marca t. 1. v Celju svoj redni letni občni zbor, kateri je bil eden najlepših v vseh letih, kar društvo obstoji. Zbralo se je čez 80 organistov iz vseh krajev, tudi iz Koroške in Belokranjskega. — G. K. Bervar je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče, posebno še zastopnika Pokojninskega zavoda za privatne nameščence in pa zastopnika Jugoslovanskega muzičara ter prešel na dnevni red. Zastopnik Pokojninskega zavoda je podal obširno poročilo o pokojninskem zavarovanju za organiste ter na številna vprašanja točno in jako podučno odgovoril. Za svoja izvajanja smo mu vsi zelo hvaležni. Zastopnik Udruženja jugoslovanskega muzičara je tudi razložil program istega in priporočal, da društvo vstopi k temu udruženju, kar pa ni bilo sprejeto. Poročila tajnika in blagajnika so bila odobrena. Društvo je imelo pretečeno leto 146 udov. Letos se je število znatno pomnožilo. Blagajniško poročilo izkazuje prebitka nekako 2000 Din. Sklenilo se je, da društvo izstopi iz Jugoslovanske strokovne zveze, ker nikakor ne more plačevati prispevkov za svoje člane in tudi od članov ne teh izterjati; ker imajo organisti tako slabe plače, da tega nikakor ne zmorejo. Na zadnji seji Jugoslovanske strokovne zveze se je baje tudi sklenilo, da je vsaki član organizacije, katera je včlanjena pri JSZ, dolžan biti naročnik lista »Pravica«. To pa ni mogoče izpeljati pri naših članih iz že zgoraj omenjenih razlogov. Priporočalo pa se je članom, da naj še nadalje ostanejo naročniki na »Pravico«. Glede JugQslovanskega muzičara se je sklenilo, da si ga naj
Občni zbor. V nedeljo, 14. marca se je vršil redni letni obč. zbor osrednjega odbora Prometne zveze v Mariboru. Skupine so bile polnoštevilno zastopane po svojih delegatih, kar je zelo razveseljivo dejstvo. Sprejeli so se razni dalekosežni sklepi, kar bo organizacijo utrdilo in ji dalo moč popolnega razmaha med železničarji. Soglasno se je sprejel predlog, da si Prometna zveza ustanovi lastno glasilo »Železničarski' Vestnik«, ki bo izhajal 1. in 15. vsakega meseca. Prva številka tega lista bo izšla dne 1. aprila 1926. Tako bomo vsem članom s prvim aprilom ustavili »Pravico« ter bodo mesto nje dobivali novi list. Vabimo pa vse člane, da si po možnosti naroče obenem tudi »Pravtico«, ki stane mesečno 5 Din in ki je skupno glasilo vseh Zvez, ki so včlanjene pri Jugoslovanski strokovni zvezi. Člani torej, ki bodo doplačali k članarini še 5 dinarjev, bodo prejemali tudi »Pravico«. Članarina Prometne zveze znaša po sklepu tega občnega zbora mesečno 10 dinarjev, v kateri znesek so vštete vse ugodnosti organizacije. Podrobno poročilo o občnem zboru, novi poslovnik, v katerem so se znatno zvišale posmrtninske odpravnine in razne druge sklepe bomo objavili v prvi številki našega novega lista. Prosimo cenjeno članstvo, da blagovoli to vzeti na znanje. — Načelstvo.
ODVOJENO MIŠLJENJE
Jugoslov. kluba proti proračunu železniškega ministrstva.
Proračun prometnega ministrstva znaša 3142 milijonov dinarjev. Je naj-Večji proračun, ki je povečan v primeri z zadnjim proračunom za 784 milijonov dinarjev. Proračun se povišuje od leta do leta radi kreditov za zgradbo novih železnic, radi investicij, letos je povečan radi tega, ker vsebuje prvič proračun juž. železnice. Za zgradbo novih železnic in za investicije je določeno 207 milijonov dinarjev, kredit, ki ne spada v redni proračun; železnice se grade povsod! na svetu iz sredstev, dobljenih iz notranjega ali zunanjega posojila. Proračun bi bil znatno večji, ako bi vseboval tudi kredite za poplačilo letečih dolgov (za popravilo vagonov, lokomotiv itd.) v Madžarski, Avstriji in češkoslovaški, katero plačilo se odlaša leto za letom. Proračun ministrstva se še poveča za
154.8 milijonov Din, kolikor iznaša proračun rečne plovbe, katero je dne 1. januarja 1926 prevzela država v svoje roke; ta proračun izkazuje komaj 1,150.000 Din čistega dobička. Čisto nepotrebno je bilo podržavljenje rečne plovbe, ker vse države streme za deetatiziranjem gospodarskih ustanov in se tudi pri nas v zadnjem času v tem pravcu vrše priprave. Brez dvoma ne bo podržavljenje prineslo koristi državi, kar kaže že proračun prvega leta, ki izkazuje komaj 1 milijon dinarjev čistega dobička, dočim je bilo v letu 1924. čistega dobička 21.3 milijonov dinarjev. Ostra polemika v listih v mesecu novembru in decembru priča, da gre pri vsej stvari za neke osebne interese, škodo bo pa le trpela država in ne oni, ki so spor in podržavljenje povzročili.
Naši železniški tarifi so mnogo višji kot v drugih državah; skrajni čas je, da se izvrši njih revizija. Treba je izvesti deklasifikacijo robe z ozirom na kvaliteto in posebno vlogo robe v našem gospodarstvu ter propor-oionelno diferenciranje tarife glede oddaljenosti ali uvesti tarifne zone, treba skrbeti za ugodnosti zvez na morje. Potrebno je, da se znižajo tarife za blagovni in osebni promet.
Ni čuda, če je naša tarifna politika slaba, saj ni dovolj sposobnega uredništva v ministrstvu, ki je verzirano v tej stroki, saj nima niti najpotrebnejših pripomočkov na razpolago. Da se dobe dobri strokovnjaki v centralo, kar bi neizmerno pripomoglo k po-vzdigi železniške službe, treba njih materijalhi! položaj zasigurati, a ne mirno gledati, da so njih prejemki nižji ko prejemki prometnikov na progah dežele.
Postopanje napram vicinalnim železnicam ne služi v čast naši državi. Tem železnicam dolguje država ogrom ne vsote, ne briga se za izpolnjevanje obveznosti proti akcionarjem teh železnic in imejiteljem obveznic, ki so jih s svojim kapitalom zgradili, pač pa je pobrala in še pobira njih dohodke, a ne polaga nliti računov. Državna uprava gre še dalje, ne briga se niti za nujna popravila tako, da obstoji na primer nevarnost, da se bo vsled za-nikemosti vladne uprave moral obrat na progi Poljčane-Konjice-Zreče ustaviti. Dolg države slovenskim privatnim železnicam na obrestih in amortizaciji znaša nad 9 milijonov dinarjev, a vse prošnje in vloge, da vlada izpolni svoje obveznosti, so brezuspešne. Gre za privatne železnice, in to Dolenjske železnice, proge Ljubljana-Vrhnika, Kranj-Tržič, Grobelno-Roga-tec, Velenje - Dravograd, Ljutomer-Radgona ter tako zvane štajerske deželne železnice Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenska Bistrica-mesto Slovenska Bistrica. Sedež proge Grobelno-Rogatec je še vedno v inozemstvu, ministrstvo še ni rešilo vprašanja emisije 7000 novih delnic po prevratu, s čimer so nameravali Nemci dobiti dominanten položaj v družbi, ki je lastnica te železnice.	(Dalje.)
Flisek Viktor :
(Konec.)
Streharjev striček.
Žalosten je gledal sv. Gregor svoje farane v otožni cerkvi brez zvonov. Odkar so jim vojaki odpeljali zvonove, se je privozila vsako leto izza Kuma nevihta in stresla točo po setvi. Stepla jim je še tiste zeli, katere so pognale iz te neblagoslovljene zemlje. Zamerili so sv. Gregorju in ne-volja je bila v njih.
Tolažil jih je gospod in obetal boljših časov. »Nič ne bo,« so odmajevali togotni in presukavali prazne čedre med zotimi.
Ko so pa slišali o bogatem Anieri-kancu, so se zopet spomnili preperelih jarmov v cerkvenih linah. Brž so poslali k stricu Johnu cerkvenega ključarja Puhla, da bi poizvedel, če bo ta kaj zavalil za zvonove.
Nerodno je tlačil oče Puhel pri Streharju med krčevimi prsti polhovko in lezel s prošnjo y tujca. Pokimava! je stric John, dokler ni ugasnil ključar. Riko se je sukal po hilši in mežikal v. sorodnika.
Ko je polegeloče Puhel, se je oglasil stric smeje: ,»Le naročite, vse plačam I«
»Zvonove dobimo,« je prisopihal Puhel v vas. »To je mož! Vse bo plačal,« je razodeval radovednim zijalom. Kar ponoreli so veselja. Takoj je bilo domenjeno, da kadar umrje Amerikanec, mu bodo tri dni skupaj zvonili, če bo seveda plačal Strehar.
Tretji dan po svojem prihodu je stri« nejevoljno mencal okoli razrite peči, odkoder se je zaganjal dim po hiši. Riko je tlačil v razpuščene stike mastno ilovko, d^ odžene smrad. Ko je vozil s prstom po mehkem blatu, je gledal strahoma strica, ki se je končno vsedel. Riko se je otepel umazanih cmokov, ki so odletavali po vseh kotih in stopil po pijačo. Pred Johnom se je zagugala kaplja.'»Stric,« je zlezel boječe Strehar k Amerikancu in luščil nesnago z rok, na prt. »Kaj vara je?« se je trgalo v njem.
‘- »Ključev še ni,« je napihnilo strica Johna, ko je krepko odpil. »Takšen red, ta uprava,« je oponesel. »Takega ni pri naš. Kar v Ljubljano grem.«
■ »Kaj bi silili na pot,« se je vmešal Strehar. »Saj nisem brez plenka. Vzemite,« je ponudil, ko je izvlekel prihranjene krone na dan. »Oba sva eno,« je dodal in ga stisnil kozarec.
»Pa je le sitno,« se je srdil stric in vlival na jezo. Komaj mu je vsilil
Riko svoje tisočake, dokler ne bi dobil stric ključev do zaklada.
John je kipel drugi' dan dalje. Riko g# je zaviral zastonj. Stric je sklenil, da gre v Ljubljano. Strehar mu je zavil kračo, kruha in pustil strica ves nemiren v mesto.
Potem je sedel žalosten na pult in vrgel še noge po njem. Prijel se je za šop kuštravih las in mislil na strica, njegovo valuto in na Ivanko.
Otepniški ključar Puhel je pa že bežal v Maribor zvonove naročevat. Bronaste, kaj pa da. Na veliki zvon si je izmislil možak sv. Gregorja, vsega lepšega kot je na oltarju farne cerkve. Pod rob pa naj bi prišel svetel pas z napisom počez. Na malega jim je zastavil sv. Florjana, da bi varoval slamnate strehe.
Ko je prišel oče Puhel s poti, je pregmil pred strmeče sosede naslikane zvonove. Čez papir so se nagnetli Otepničani in vozili s prsti po podobah. Ženske, ki so se radovedno kopičile zadaj, so rinile med može, da je moral oče Puhel razdražen odstopiti. Nekdo je svetoval, da naj iz-trižejo papirnate zvonove in prilepijo na jarme, da bo vsaj za silo proti hudi uri. Glasno so odobravali temu nasvetu in so se srečno razšli domov.
»Kaj pa stric,« se je česal za ušesi Riko. »Še ne piše ne! Ali se mu je kaj prigodilo?« Za vogalom je postaval krojač in gledal proti stezi, po kateri je prihajala pošta.
Čez teden dni je prestregel pismo. Dobro je ločil svoj naslov, ki je bil nerodno potegnjen čez ovitek. Odpre in bere: »Dragi nečak! Naznanjam Ti, da nisem dobil v Ljubljani ključev in sem jo odrinil dalje v Trst. Tu mi je zelo všeč. Ključev sploh nočem več, ker se denar na svetu tudi brez njih dobi. Kedaj se vrnem, ne vem. Če boš pridno hranil, kmalu! Točnega naslova ne morem dati, ker nisem v zaporu. V tej vročini mi je odpadla brada ih izgubil sem vse sive lase. Tvoj John Strehah.«
Riko se je zavrtel in obvisel ves divji na pultu ... Riko zopet vlači niti skozi razkleščene hlače ih se vrti z vatlom po tesni kamri. Pridno zbira scefrane krone za stare dni. Ivanko je pustil Vilku.
Če gre kdo skozi Otepnico, bo videl, da tam še vedno z jarmi zvone. In pravijo, da pride to veliki teden prav.. ;
Inserirajte v Pravici"!
P. V.:
Proti kapitalizmu.
RESNICA 0 POLITIKI.
(V tem odstavku opisuje pisec zlasti nemške razmere — pa nič ne de, bodo za nas prav tako poučne, ker je stvar v svojem bistvu skoro ista, samo da je v Nemčiji tisti, ki ga goljufajo, delavec, pri nas pa tudi kmet, seveda v večini.)
še ene iluzije se moramo iznebitti. Naši demokraciji in republikanski ljudski državi moramo strgati masko z obraza, da bomo videli politiko, kakršna je v resnici.
Demokratizem zahteva, da pride vsakdo do svoje pravice. Zato je tukaj postavodajni zbor, čigar zastopniki in člani se volijo od ljudstva in ki pridejo skupaj z vprašanjem in voljo: »Kaj je pravica?« Kar ta zbor spozna za pravo, to izvrši potem ekse-kutivna oblast in to proti vsemu odporu. Zgodovinski1 razvoj demokratizma kaže, da jc v začetku res volja bila pravica. Toda kmalu se je iz te prave volje in njej sledeče pravice razvila interesnost posameznih skupin in to pomeni konec demokratične svobode. Tako se je godilo tudi naši nemški demokraciji. Leta 1848. je prilšla do veljave v politiki res prava ljudska volja. Najprej so prišli zraven kulturni interesi, ki pa so vedno bolj stopali v ozadje, in nastopili so gospodarski interesi agramofevdalne-ga značaja. S tem, da se je okrepila gospod, moč meščanstva, so pristopili zraven tudi njegovi splošno kapitalistični interesi. Y začetku so bile tudi v tej vladajoči plasti močne interesne nasprotnosti, ki pa danes izginjajo s sindikati in iponopolizacijo.
To politično moč je delavstvo leta 1918. vzelo s prvim naskokom. Toda za to pridobljeno politično močjo niso stale nobene temu odgovarjajoče gospodarske sile in tako je v kratkem prešla politična moč zopet nazaj v roke kapitalističnih mogotcev.
V naši »republikanski ljudovladi« se med tem uredili različni gospodarski krogi. Njihove interesne skupine imajo dejansko v rokah vladno •?'j .er ie I»ač v njihovih rokah kapital in tako se v državi godi vse po njihovi volji, kljub parlamentu in ministrstvu. Za to demokratično fasado ne vlada torej nikdo drugi kot interes kapitalistične družbe in ima svoj emelj v gospodarski moči. Naši ljudski zastopniki niso izvoljeni zato, da v parlamentu povedo svojo voljo, za vsem tem je le ena volja — politična državna sila z močjo, ki služi interesom posameznih skupin. Vsekakor je v demokratičnem parlamentu treba nekake večine. Zato se gospodarski mteresi skrivajo za politične stranke, Posebno one na desnici. Pa tudi1 desno krilo centruma je postalo kapita-usUcno; in levo krilo se že kako pridobi, če prilde do glasovanja v pere-2?m vprašanju, da se ohrani enotnost pač C ^rava slika resničnosti je hi; V \em’ vprav v ljudstvu naj-■ ^Sfedne poslance preplavljajo s P odnjimi najrazličnejših" fraz prote-ov, resolucij' in »znanstvenih doka-ov«, tako, (ja ne prjde do veljave mnenje posameznika. In časopisje! koro vse^ meščansko - strankarsko in uzbeno časopisje ima v rokah veliki! apital. Ploha dnevnega časopisja za-lra politiko in ljudstvo vara, da ne V!di resmce. To je resnica!
. aJ v^m° nasprotje med nau-m cerkvenih, očetov in sholastike ti o i m’	kurzujSkim gospodarskim
naukom na drugi strani, ki pravi: »Nic m gotovejse, naravnejše in razumjivejse, kakor da je ves denar, ves kapital »produktiven«, da donaša sadove m ustvarja večje vrednosti.«
velik znanstven čin Karla Marxa je, da je dal pravi odgovor: »Skrivnost samopomnoževanja kapitala ie samo neki kvantum nepoplačanesa tujega dela.«	s
Tako se polittika spaja s kapitalizmom v eno. Oboje se med seboj izpopolnjuje. Iz politične nemoči delavstva izvira profit pri kapitalu in s tem se utrjuje moč kapitala.
Toda, če pride ta resnica v ljudsko prepričanje, če jo ljudstvo do dobra spozna, če ljudstvo vstane, raz-d^a vezi, ako v socialni revoluciji iz-
reče sodbo nad kapitalizmom in bo šele iz splošnega kaosa mogel nastati nov red — gorje!
Rudarstvo v jusoslov. pokrajinah do srede 14. stoletja.
Slovenske rude so bile zelo zgodaj že odkrite. V naših časih najbolj potrebno železo so kopali v Eisenerzu, Vordembergu in Leobnu na Štajerskem že v začetku osmega stoletja. Prebivalci teh pokrajin in rudarji so bili Slovenci. Prvi rudnik na Koroškem se omenja 1. 890. pri Sv. Lenartu v Lavantinski dolini, svinec so začeli kopati v 12. stoletju pri Beljaku, v Slov. Plajbergu in v Rablju. Staro pisanje nam pove, da so se naselili leta 1340. v Železnikih laški fužinarji in kovači. Brižinski škofje so jim dali zemljo in dovoljenje za plavže. Beseda fužina prihaja od italijanskega »fuci-na«. Sprejeli smo jo vsekakor od ital. delavcev, ki so delali na Gorenjskem. Na Dolenjskem imamo vas Fužine, tako imenovano, ker so bili tam nedavno plavži. Tu je bil rojen pokojni drž. poslanec dr. Žitnik. Na laške delavce nas spominja ime Lahovče.
Hrvatska* je poljedelska in nima gora ter rud, pač pa so imeli obrtniki v Zagrebu močno »hrvatsko bratovščino«. Tudi Bosna je bila v tem oziru zanemarjena, dočim se danes obeta tam delo za bodoče.
V Srbiji so kopali rude Sasi, poklicani iz Nemške države, torej ne domačini. Morda so že mnogo lesa posekali, ker je izdal takratni vladar Dušan določbo, da se na onem prostoru, kjer so že sekali les, ne smejo naseljevati novi rudarji, da se gozd spet zaraste. S tem je hotel seveda omejiti tudi prevelik dotok tujcev v deželo. Turki so potem, ko so vzeli Balkan in z njim Srbijo, zanemarili rudnike.
Vaše bogastvo!
Vsem delavcem, obrtnikom, trgovskim in pisarniškim nameščencem, ki bi hoteli postati inteligentni!
Svoje telesne sile ste prisiljeni prodajati drugim, da jim pripomorete do bogastva in sebi prislužite kruh. Ne smete pa pozabiti, da imate nekaj, kar je čisto Vaše in iz česar Vam lahko vzraste bogastvo, ki ni materialno. Ta zaklad, ki leži zakopan in neizrabljen ter delavec nanj pozabi, kadar neumorno dela v ubijajočem ozračju, je Vaš razum in Vaše srce. Ni ga bogatina na svetu, ki bi Vam mogel vzeti to dvoje. To dvoje je Vaše, je Vaš rudnik, iz katerega lahko izkopljete zaklad, kakor ga ne premoreta kapitalist in verižnik.
Pri nas je mnogo delal za delavsko izobrazbo rajni dr. Krek. Toda dobri Krek je, žal, mnogo* prezgodaj umrl. Njegovi nasledniki so samo slavili njegovo delo in v fem slavljenju pozabili na delo, katerega bi bili sicer zmožni.	i
v * * *
Po vojni je ustanovil v Sarajevu za najširše sloje posebno šolo za delavsko izobraževanje g. Miljenko Vidovič. Organiziral je za delavce večerno šolo, v kateri si vsak delavec more pridobiti v dveh letih vso srednješolsko izobrazbo. Izredno veljavnost ima njegova šola radi njegove tendence, da bi vsi spoznali vrednost človekove notranjščine.
Jasno je, da je bil naval v to šolo tako velik kot še v nobeno drugo. Oglašali so se iz cele Jugoslavije ljudje, ki bi radi obiskovali njegovo šolo. Zato je naredil g. Vidovič korak, ki bo z zlatimi črkami zapisan v^ jugoslovanski kulturni zgodovini, še bolj pa v srcih onih, katerim je pokazal pot do srečnejšega življenja. Razširil je svojo šolo kot dopisno šolo za odrasle čez vso Jugoslavijo.
V tej šoU dobi vsak učenec vsak mesec iz vsakega predmeta zvezek in tako vse vestno predela, si osvoji v dveh, treh letih vso snov, ki se obravnava v gimnaziji. Taki inteligenti se potem vračajo v svoj poklic in delajo z večjim navdušenjem, večjim veseljem in večjim razumevanjem; zakaj postali so polnopravni ljudje —
inteligenti. Če pa vodstvo šole pri kom spozna izredno nadarjenost, ga napoti k državnemu izpitu in na univerzo. So to sicer redki, ali dobe se med njimi taki talenti, katerih izguba bi bila za vse javno življenje velika izguba. Do te srednješolske izobrazbe in do te etične usovršitve svoje notranjosti ima pravico in skoro dolžnost vsakdo, ki hoče, da bodo Slovenci res kulturni v razumskem, še bolj pa v etičnem oziru.
* * *
Kdor se hoče na ta lahek način izobraziti in oplemenititi, naj se vpiše v dopisno šolo v Sarajevu (Aleksandrova ulica 113). Ker pa zahteva vodstvo dopisne šole, ki šteje sedaj že nad 2000 učencev in učenk, od vsakega člana, ki se misli vpisati v šolo, priporočilo znanca Vidovičevega po-kreta, je najboljše, da se vsakdo obrne na klub, ki ima zaenkrat svoje sestanke ob četrtkih ob pol 7. zvečer v Narodnem domu v predzadnji sobi desnega hodnika.
V tem klubu so zbrani vsi, ki se posebno zanimajo za Vidovičevo šolo in Vidovičev pokret in bi ga hoteli razširiti med vse ljudstvo. Postavil si je tudi cilj, zainteresirati gg. profesorje in učitelje, da bi morda tudi v Ljubljani napravili celo privatno prosvetno vzgojno večerno gimnazijo.
Zdi se mi, da je tudi med krščan-sko-socialnim delavstvom dosti takih, ki niso zadovoljni z vladajočim, skrajno materialističnim in nemoralnim življenjem, ki prevladuje po vseh slojih, in bi hoteli izpopolniti svojo notranjost ter potem s svojo inteligentnostjo graditi stebre nove in idealne, boljše in poštenejše družbe. Zato sem sestavil ta oklic, ki bo marsikomu brez dvoma dobrodošel.
Hugo Bajuk, cand. phil., predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Vidovičevega kluba v Ljubljani.
Tedenske novice.
Materinski dan. Letošnji praznik Marijinega oznanjenja je posvečen materam. Idejo praznovanja materinega dne iz vsega srca pozdravljamo, saj nam mora biti materina ljubezen, ki je polna požrtvovalnosti, simbol družabnega življenja. Ta dan prirede vsa naša društva primerne proslave. Naj rode te naše proslave obilo sadu v blagor nas vseh!
Naše gibanje. Zadnjo nedeljo so se vršila številna predavanja med našim delavstvom. Poleg redne socialne šole v Hrastniku in na Jesenicah so se vršili tudi sestanki v Zalogu pri Ljubljani, v Kočevju, Celju, Mariboru in Trbovljah. Naš kršč. soc. pokret se razvija na vsej črti v veliko zadovoljnost delavstva. Le tako naprej!
Preberite uvodnik! Vse tovariše opominjamo, naj si dobro pogledajo današnji uvodnik. Dobesedno je prestavljen iz »Gewerkschafter«, glasila švicarskih krščansko socialnih delavskih organizacij. In vendar je tak, kakor da je pisan prav nalašč za naše slovenske razmere.
Nesreča v tovarni. V Pollakovi tovarni v Ljubljani je transmisija zagrabila delavca Ignacija Juga, ko je nanjo natikal jermen. Transmisija je Juga parkrat zavrtela ter mu pri tem zlomila obe roki in obe nogi. Hudo ponesrečenega so prepeljali v deželno bolnico.
Huda posledica. Pri zadnji redukciji rudarjev je bilo nekaj poduradni-kov vpostavljenih v kategorijo delavcev. Med temi je bil tudi telefonist Radanovič. Ta degredacija mu je tako legla na živce, da se mu je zmešala pamet in je bil odveden v bolnico.
Na straži se je ustrelil v Zagrebu 24 letni vojak Karel Wirt, doma iz Banata. Pri vojakih se je slabo počutil, ker je srbsko-hrvatski jezik slabo razumel. Poleg tega je zadnji! dan pred samomorom dobil žalostne novice od doma. Skušal se je pogovoriti s tovariši, ki pa mažarščine niso razumeli. Zelo ga je šikaniral tudi neki kaplar, katerega so pozneje vsled tega aretirali.
Roparski napad. V bližini Kačje ride pri Novem mestu je neznan moški ustavil na cesti posestnikovo že-
no Ano Saje in zahteval, da mu izroči denar. Ker denarja ni imela, ji je iztrgal več metrov blaga v vrednosti 550 dinarjev.
Poizkušen samomor. Iz Št. Peter-skega mostu v Ljubljani je skočil v Ljubljanico 60 letni Ivan Turk iz Laz pri Rakeku. Ker voda ni globoka, je Turk pri skoku dobil le težke notranje poškodbe. Kljub temu je zlezel sam iz vode, nakar je obležal na bregu. K njemu je prišel službujoči stražnik, kateremu je Turk izjavil, da se je mislil usmrtiti radi bede, ker nima ne doma, ne dela in ne denarja.
Sam se je javil jetničarju okr. sodišča v Ormožu s prošnjo, da ga zapre, Franc Majcen, ki je na Vičanskem vrhu pri Veliki nedelji s kuhinjskim nožem usmrtil nekega moza. Ker se je bal maščevanja domačinov, je šel »prostovoljno« v zapor.
Nesreča. V Podlipcah je posestnik Leopold Prašnikar rezal na slamoreznico seno. Pri tem'je ravnal tako neprevidno, da ga je pograbil stroj za desno roko in mu jo odrezal v zapestju.
Materina nepazljivost. V splitskem okraju sta odšla zakonska Lujetič oba po opravkih ter pustila petero otrok same doma. Ker so bila vrata odprta je prišla v sobo svinja, ki je dojenčka v zibelki grozno razmesarila in mu odgrizla glavo. Mati je bila izročena sodišču.
Slab tobak. Že septembra lanskega leta se je mnogo pisalo o boljšem tobaku za pipe. Od tega časa je že preteklo nad pol leta in tobak še vedno ni boljši. Ako monopolna uprava zna dobro diktirati cene tobaku, je njena dolžnost tudi, da izdaja tem cenam primeren tobak. Pravi škandal je, da moramo v državi, ki prideluje velikanske množine tobaka, za drag denar kaditi; naravnost smrdljiv tobak.
Truplo novorojenčka so potegnili iz Bistrice na Perovem pri Kamniku. Na vratu so bili sledovi davljenja. Truplo je ležalo v vodi že kakih 14 dhi. — Zadnjo soboto so tudli v Ljubljani potegnili iz neke greznice 7 mesečno dete, ki je bilo bržkone živo rojeno. Matere zasledujejo.
Velika železniška nesreča. V državi Costarica se je na progi Chartags-Alajuhela nad reko Vililla podrl most v trenutku, ko je vlak drvel čezenj. Vlak, v kterem se je vozilo nad 1000 izletnikov, je padel v vodo. 248 ljudi je bilo takoj mrtvih, l?6*pa je težko ranjenih.
Tragična usoda zapuščenega moža »brezdomovinca«. Bojt Franc, rojen pri Dev. Mar. v Polju, ondi bivajoč čez 40 let, je preko 20 let stanoval v občini Moste. Dve leti sem je bolehal in bil trikrat v bolnici, zadnjega pol leta pa je ob palici komaj lezel naprej. Prosjačiti od hiše do hiše mu je bilo nad vse zoprno. G. Oražem v Mostah mu je sicer osebno rad pomagal, ter se je večinoma pri njem zadrževal. Njegovi 'ljudje so ga pa zapustili. Iskal je pomočli pri domači občini Dev. Mar. v Polju, pismenim in ustmenim potom. Občina pa se ga je na vse krip-Ije branila, češ, da je že toliko let v občini Moste, katera pa ga istotako pod nobenim pogojem ni sprejela, češ, da spada v občino Dev. Mar. v Polju. Tako so reveža brezdomovinca gonili sem in tja. Šel je dvakrat na okrajno glavarstvo, tam so mu obljubili, da bodo eno ali drugo občino že prisilili, da ga sprejme, a potekali so meseci in meseci, uradni šimelj gre pač počasi, kaj zato, da je brezdomovinec stradal, zmrzoval, bolehal, obupaval. Š.e tri dni pred tragiko so ga klicali v neki zadevi pokopališki načelnik v Dev. Mar. v Polje, a občinski tajnik ga je baje osorno odgnal. — Imenovani je tudi večkrat prosil, naj ga spravijo v hiralnico, a tam menda nimajo prostora, in vsaka prošnja za ubožno podporo je bila od ene ali druge občine odbita. Brezdomovinec vidi, da ni zanj pravice, ne usmiljenja, ne pomoči, zapuščen od vseh, gre v obupu po vrv in se obesi v hlevu g. Oražma v Mostah. Tak je konec moža. Tragičen konec nesrečneža naj bo glasen opomin tema, kakor tudi drugim občinam, da se tako ne sme delati. To ni socialno, to ni krščansko. — Naj se take reveže spravi v bolnice, hiralnice. Naj bi mu ena ali druga občina dala na račun kako podporo, če se
Urednik; Srežko Žumer.
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cei.
mu ni moglo dajati stalne mesečne podpore do končne rešitve njegove pristojnosti. Okrajno glavarstvo pa bi se nujno prosilo, v podobnih slučajih da hitreje rešuje. — Želi se tudi več usmiljenja do revežev od občinskih nastavljencev. Ta slučaj pa tudi kliče vse merodajne faktorje, posebno še Delavsko zbornico, da zastavi vse moči, da se uzakoni predvideno starostno zavarovanje. Občine, okraji, zbirajte, zidajte domače hiralnice.
Na občnem zboru »Krekove mladine« v Celju se je nabralo za sklad »Pravicec 40.50 Din.
Dopisi.
Iz selške doline. Ob volitvah v Delavsko zbornico smo videli, da je v naši dolini veliko več delavstva, kakor smo prej mislili. Vendar pa delavstvo cele doline nima prav nobene skupnosti, razen lesnega1 delavstva v Sorici in šivilj v selški bočini. Čas bi bil, da se delavstvo tudi v naši dolini postavi na lastne noge in si ustanovi kako svoje društvo bodisi prosvetno ali politično, samo strokovno bi zaenkrat še ne priporočal, ker se strokovna organizacija še premalo pojmuje. Drugič je pa po dolini tudi preveč različnih strok. Pri nas so: usnjarji, gozdni delavci, žagarji, pomočniki raznih obrti, posebno mizarji, čevljarji, dninarji, hlapci, služkinje itd. Zatorej delavci, združimo se, da bomo imeli boljše stike med seboj in na ta način skupno zasledovali svoje delavsko stališče. Ravno vsled razdrapanosti naših vrst so nasprotniki pri volitvah ujeli nekaj glasov. Važno je pa tudli, da v skupnosti pokažemo, koliko nas je in da smo tudi mi močan faktor v dolini, preko katerega se ne more iti kar tako na dnevni red brez vsakega vpoštevanja.
Delavec.
Tržič. Zadruga »Runo«, r. z. z o. z. zaposluje sedaj 18 oseb, in sicer 16 v obratu 2 pa v pisarni. To podjetje vidno napreduje. Ako bli ne bilo tega podjetja, bi bila večina teh usnjarskih delavcev brez posla. Tu se kaže idte-alni namen zadruge.
Tržič. 23. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši? občni zbor podružnice I. delavskega konzumnega društva v Tržiču. Občni zbor se bo vršil v Našem domu. Ker je to gospodarsko podjetje velike važnosti za delovne stanove, zato vabimo vse cfane, da se občnega zbora udeleže 1
Hrastnik. V nedeljo dne 21. februarja so pri nas napovedali naši socialdemokrati javni shod pri Kon-zumu. Povod za sklicanje shoda jim je dalo odpuščanje rudarjev. Delavstvo je smatralo shod za skupno stvar vseh rudarjev, zato je bila tudi udeležba precej velika. Prvi je govoril Kopač. Med drugim je povedal, da ni nobenega izhoda pri sedanji redukciji. Poročal je, da išče dovoljenje za polovično vožnjo v Francijo, kamor naj bi se izselili odpuščeni rudarji. Čudno se nam zdi, da Kopač vidi edino rešitev delavstva v izseljevanju, ko vendar ve, da so delavske razmere tudi tam zelo slabe in še vedno slabejše bodo in da pol^g tega vsak rudar izgubi po sedanjem pravilniku bratovske skladnice vso pravico do pokojnine, kdor 6 mesecev ne dobi dela v Jugoslaviji. Po njegovem načrtu bi se spravilo rudarje v slabe razmere v Franciji, ko se pa isti vrnejo nazaj, so pa še ob pokojnino. V splošnem je govoril zelo previdno in niti z mezincem se ni dotaknil prizadete gospode. Drugi je govoril znani Peterkovič, ki'je v svojem govoru
označil edino rešitev delavstva, če se organizira pri socialdemokratih. Tudi lep izhod. Kot tretji je govoril še Pastorek. Po shodu že, pa se je oglasil še Malovrh, ki je napadel poslance Jugosl. kluba, češ, če bi socialisti imeli 20 poslancev, bi bilo drugače. No, saj tudi oni niso bili brez poslancev in še celo ministra. Ko bi njihovi poslanci takrat delali s svojim ministrom, bi se kaj poznalo. Takih uspehov kot so jih delali njihovi poslanci z ministrom vred, naši poslanci nočejo doseči, namreč da bi si samo polnili žepe, ljudem pa dajali prazne obljube. Ta shod je bil za delavstvo popolnoma brezpomemben, ker se je spoznalo, da imajo socialisti samo strankarske namene drugega pa nič. Kjer pa gre za kruh, je pa potreba stvarnega dela.
Krekova mladloa.
Centrala Krekove mladine priredi v Zalogu skupno s podružnico Sne-berje-Zadobrova in podružnico Zalog-Sp. Kašelj, dne 28. marca celodnevni tehnično - organizatorični tečaj v prostorih gospe Antonije Berčič. Tečaj se bo vršil od 9.—12. dopoldne in od 3.—5. ure popoldne. — Odbor.
Krekova mladina Ljubljana ima na praznik sv. Jožefa skupno z Jug. strok, zvezo ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Vabi se vse članstvo. — Predsednik.
Krekova mladina Zalog—Spodnji Kašelj je imela zadnjo nedeljo članski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 40 članov in članic. Na sestanku sta govorila tov. Srečko Žumer o delavskem gibanju in njegovih organizacijah in tov. Rutar Jože o Krekovi mladini. Po predavanju se je razvila živahna debata.
Krekova mladina Zalog—Spodnji Kašelj vprizori v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 4. uri v Ljudskem domu y Dev. M. Polju igro »Lepa Vida«, drama v 5 dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen delavski knjižnici se vabijo vsi naši prijatelji. Cene običajne. — Odbor.
Krekova mladina v Celju je imela tretji redni občni zbor 14. t. m. Občni zbor je pokazal delavnost članov in članic, kar je bilo razvidno iz odbo-rovega poročila. Tov. Mici Rozmanov^ iz Ljubljane je imela lep referat o vzgojnem vprašanju naše mladine. Centralo je zastopal njen predsednik Fr. Kordin, ki je poudarjal pomen delavske organizacije in govoril o važnosti Delavske zbornice. V odbor so bili izvoljeni z nebistvenimi spremembami stari odborniki. Pri slučajnostih se je razvila debata, v katero so posegali tov. Fr. Demovšek, Ciril Debeljak, Alojzij Burkeljc, Florjan Kos lin drugi. Soglasno je bil sprejet predlog, da se tudi v Celju ustanovi Krekova socialna šola, slična ljubljanski. Po razgovorih o predpripravah za naš kongres se je lepo uspeli občni zbor zaključil z geslom: Na delo za naš prvi krščansko socialistični kongres!
Krekova mladina Celje. Tukajšnja podružnica gostuje na praznik sv. Jožefa ob 3. uri popoldne v dvorani hotela »Pri novi pošti« v Rimskih toplicah z igro »Sin«. Vabimo vse tovariše in prijatelje naše delavske mladine, da prihite v lepem številu v Rimske toplice.
Krekova mladina Kočevje ima dne 28. marca t. 1. svoj občni zbor v društvenih prostorih. Začetek občnega zbora je ob 10. uri dopoldne. Tovariši Krekovci, udeležite se občnega zbo-
ra polnoštevilno in pripeljite še tovariše s seboj. — Odbor.
Krekova mladina Kočevje je imela v nedeljo dne 14. marca t. 1. svoj članski sestanek, katerega se je udeležil tov. Srečko Peterlin iz Ljubljane in referiral o potrebi delavske organizacije. Člani so ves čas pazno poslušali. Po referatu se je razvila kratka debata, v katero so pridno posegali člani. Videlo se je, da imajo mladi borci veliko zanimanje za Krekovo mladino. Tovariši le na delo, da izpolnimo Krekove ideje!
Krekova mladina Sv. Miklavž pri Ormožu. Občni zbor tukajšnje podružnice se bo vršil na praznik Marijinega oznanjenja, dne 25. t. m. v društvenih prostorih pri Sv. Miklavžu. Vabimo vse člane in članice, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. Zastopnik centrale bo govoril o važnosti našega kongresa in drugo. Odbor.
Krekova mladina v Ljutomeru. Nameravani občni zbor Krekove mladine se preloži na poznejši čas. Kraj in čas se pravočasno objavi v »Pravici«.
Krekova mladina v Celju je priredila dne 28. februarja t. 1. v Narodnem domu v Celju igro »Sin«, katero so v splošnem prav dobro odigrali. Dvorana je bila kljub lepemu vremenu lepo zasedena. Prav z veseljem moram odobravati, da so s svojo požrtvovalnostjo vprizorili igro, katera naj bi bila zgled staršem, kaj napravi otrok, ki potuje brez spremstva staršev po svetu. Ne bom preveč omenjal vlog posameznih igralcev, omenim le samo vloge Cirila, Helene, Slemenca in njegove žene. Glavna vloga Ciril, ki jo je igral tov. Debeljak, ter vloga Helene, ki jo je igrala gdč. Tavčerjeva, je bila odigrana res nad vse pretresljivo. Lep je bil pri-. zor, ko je zahtevala Helena (gdč. Tavčerjeva) denar za svojega otroka. Tako so gdč. Tavčerjeva, tov. Debeljak, kakor tudi tov. Verčnik, ki je igral vlogo očeta (Antona Slemenca, posestnika in nižjega davčnega uradnika v pokoju) želi burne aplavze od občinstva. Tudi žena Slemenca, Marija, katere vlogo je igrala gdč. Brežni-kova, je dobro rešila svojo vlogo, kakor tudi vsi ostali igralci. Zato tovariši in tovarišice, le vedno tako naprej!— Krajnc LudOvik.
Razno.
V naši državi so priznane sledeče vere: katoliška rimskega in vzhodnega obreda, starokatoliška, evangeljska, pravoslavna, muslimanska, avgs-burška in reformistične izpovedi, nem. luteranska, židovska, baptisti in memonisti; tolerirane pa so: naza-renci, adventisti in metodisti. Duhovnikov pa je katoliških 3248, pravoslavnih 2500, muslimanskih 1100, uni-jatskih 34,* židovskih 94, protestantskih 135. Statistika starokatolikov je netočna. Njih sekta je nastala, ker niso nekateri katoliki hoteli priznati dogme o papeževi nezmotljivosti, kadar govori o verskih principijelnih vprašanjih: ex catedra. Pozneje so
Poskusiti je treba, potem je odločitev lahka. Odločili se boste za ŽIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava!
odpravili še celibat (neženitev duhovnikov).
V Italiji imajo tudi ženske jprf občinskih volitvah volivno pravico. Izpolniti morajo vsaj enega od sledečih pogojev: 1. da je vdova, zna brati in pisati ter da je rojena pred 31. marcem 1901; 2. če je pred 1894. mora imeti 3 razrede, če pozneje, pa celo osnovno šolo, obiskovano v domačem kraju; 3. da plačuje vsaj 100 lir neposrednega davka.
V turški republiki hoče uvesti Kemal paša poleg drugih reform tudi latinico... Samo v naši državi je še latinica zaničevana, saj pošiljajo celo slov. uradom tiskovine v cirilici.
Naša država podpira idejo razorožitve na ta način, da je naročila v Bratislavi municijo, .in sicer najprej patronov za 135 milijonov dinarjev; druge nabave bodo še sledile.
V Avstriji je brezposelnih, ki imajo podporo 223.000, onih brez podpore 50.000. Avstrijska vlada si prizadeva nasielitii jih kakih 50.000 v Uniji. AmerikanCi pa tega ne marajo, čeprav imajo v svoji državi raje Germane kot druge narodnosti. Druga obljubljena dežela za Avstrijce je pa Rusija; v kirgiški republiki mislijo naseliti 6000 brezposelnih. Znano pa je, da je bilo v Rusiji že pred vojno naseljenih mnogo Nemcev. Avstrija je podobna Japonski: majhna je in gosto obljudena, zemlje malo, industrija zaposluje premalo delavcev, ljudje pa radi zapravljajo, v čemer se pa Japonci razlikujejo kot pridni, delavni in šparovni. Saj pravijo nekateri, da bo rumeno pieme, in to so Japonci ter Kitajci, s pridnimi rokami premagalo Evropce, ne pa z vojsko.
Tudi Rusija ni brez brezposelnih, saj jih ima 2,500.000.
V Londonu bo konferenca, ki bo razpravljala o delovnem času, saj je znano, da mnogo ljudi ne dela samo, osem ur na dan, ampak še več: 10,: 12, 14 (natakarji!).
Na Češkem mora imeti vsaka občina z 1300 ljudmi ali šolo, knjižnico in tako so našteli 1. 1924. na Češkem 4 milijone knjig, katere ureja 15.000 knjižničarjev.
Na zemlji živi danes okroglo milijardo 700.000 ljudi. Neki berlinski učenjak je izračunal, da bi lahko živelo na zemlji osem milijard ljudi, če bi izrabili vse, kar je mogoče.
n
Za krši. socializem
Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to zelo potrebno brošurico. Dobi se v kolportažn.em oddelku »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
dom
asa
acct
N°
plinska cikorija je
I
izdatna
m
Sprejme se v lesno-industrijsko tovarno v bližini Ljubljane
lesni strugar,
vajen vseh strugarskih del v lesu ter
strojni mizar,
izurjen zlasti pri delu na tračni žagi. Prednost imajo oni, ki se morejo izkazati z večletnim delom v tovarnah stolov. Plača in eventualno tudi stanovanje po dogovoru in zmožnosti. Ponudbe na upravo lista.
i	Tonal	Včeraj se je pa vršila skupščina za našo prodajalno. Gledala sem, kje da si, pa te nisem
zazrla Zato pa goŽovo tudi nisi slišala kaj nam Je povedal poročevalec i* Ljubljane. Najbolj veino se mi zdi'tisto glede prometa. Keksi Je: Cim večji promet, tem večja konkurenčnost. Mesečno stane etana--i n fta luč kuriava razni drobni izdatki 2000 Din. Ker znaša promet sedaj mesečno samo 40.000 Mn da to M reibo ts Prodajalne fie bi se pa promet dvignil na 60.000 Din. pri čemur bi ostala vsa režica ista? bi se v prooentih reiija zniiala na 3» ter bi imela zadruga toliko več dobička ali !! K 1	blaco za 12%. Za to je za nas same silno važno, da dvignemo promet m pridobimo
zadrugi novih odjemalk. Sklenila sem, da se bom odslejnaprej tudi jaz posvetila agitaciji za naš kon-zum. Stori tako tudi ti!