$te^ltka 15 • leto XXXyil • cena 12 ain Celle, 14, aprila 1983 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE. LAŠKO, MOZliklE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Največje gradbišče v celjski občini je na Hudinji, kjer naj bi že v pomladanskih mesecih pridobili 224 stanovanj. Stanovanj na Celjskem bo mani, pa Se manjša bodo Nal¥06 sianovani itotio letos zgratllll ¥ občinah l^elle In r. ¥elenle v tem srednjeročnem obdobju bo lahko gospodarstvo namenilo nekoli- ko manj sredstev za gradnjo stano- vanj, kot pa smo sprva načrtovali. Tako naj bi v naši republiki namesto prvotno načrtovanih 65.000 stano- vanj zgradili le 58.000. Vzporedno s tem so tudi v večini občin zmanjšali število načrtovanih stanovanjskih gradenj. Vse več je tudi povpraševa- nja po manjših stanovanjih. Vendar pri tem ne bi smeli pretiravati, saj moramo upoštevati, da je stanovanje trajna dobrina. V tem srednjeročnem obdobju bo tudi manj individualnih gradenj; nekaj zaradi vse dražjega gradbenega materiala, nekaj zaradi premalo zazidljivih območij. V celjski občini naj bi v tem srednje- ročnem obdobju zgradili 1500 stano- vanj (sprva smo jih načrtovali 1800) na spodnji Hudinji in Dolgem polju. Že letos bo vseljivih 314 stanovanj: 224 v nizu B in D na spodnji Hudinji že v teh spomladanskih mesecih, ostala pa do konca leta. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine je bila lani v Celju 24.372 dinarjev in je bila med nižjimi v republiki, letos pa bo približ- no 28.000 dinarjev. Gradnja poteka brez zapletov oziro- ma večinoma po dogovorjenih termin- skih načrtih, pač je več težav s financi- ranjem. Ker se zakonsko določilo, da lahko gradimo le z že zbranimi sred- stvi počasi uresničuje, je še nekaj te- žav pri zagotavljanju sredstev. V Celju je tudi večje zanimanje za manjša sta- novanja. Zaradi tega bo na Hudinji le en odstotek večjih stanovanj (dvo in pol ter trisobna). Ker pa se je tako hitro težko prilagoditi, bo nekaj večjih stanovanj verjetno nekaj časa tudi praznih. V Celju upada tudi zanimanje za in- dividualno gradnjo. Letos naj bi zaseb- niki zgradil približno 70 stanovanj- skih objektov, približno 35 pa bo dozi- dav oziroma prezidav. Nadaljevanje na 2. strani Občini 2alec In Blograd pobrateni v četrtek je bila v Biogradu na moru svečana seja skupščine ob- čine, ki so se je udeležili tudi predstavniki žalske občinske skupščine in tekstilne tovarne Prebold. Na seji so podpisali hsti- no o pobratenju teh dveh občin. J. V. Helene Bomšakove osrnnOeset plodnih let Ob življenjskem jubileju revolucio- narke s Svetine. Stran 6. »Me briga me, Stanonanle ml moralo Oatl^ Tudi tako razmišljajo stanovalci bloka na ljubljanski 20, ki je postal ena od najbolj kritičnih točk v Celju. Stran l^. Janku Maku sodl/o ¥ ottuHnoetl. Dvom o nepristranosti tožilca v Titovem Velenju se nadaljuje sojenje obrtniku, ki naj bi utajil znatna sredstva. Stran 17. Kooperative so podprli tudi Celjani Na problemski konferenci o nalogah in vlogi mladinske organizacije pri odpravljanju brezposelnosti, so se tudi Ce- ljani vključili v razpravo in tako prispevali svoj delež k oblikovanju konkretnih izho- dišč za nadaljnje aktivnosti mladih pri odpravljanju neza- poslenosti. V Sloveniji je trenutno, po podatkih občinskih skupnosti za zaposiovanje, okoli 16 200 brezposelnih. Med njimi je ve- čina mladih kvalificiranih ka- drov. Ce up>oštevamo še tiste, ki niso prijavljeni, bi bilo, po podatkih sociološkega inštitu- ta v Sloveniji blizu 30 000 brez- poselnih. To je 3,1 odstotek ak- tivnega prebivalstva. Torej moramo v prvi vrsti brezposel- nost obravnavati kot pereč družbeni problem. Celjska občina in širše celj- sko območje, dokaj uspešno rešuje brezposelnost. V pri- merjavi z nekaterimi drugimi občinami (Maribor, Ptuj, Mur- ska Sobota) ima tudi večje možnosti za zaposlovanje, medtem ko v omenjenih obči- nah delovnih mest skorajda ni. Celjski mladinci so opozorili na to, da brezposelnost poraja neenakost med mladimi in s tem poglablja socialno razliko- vanje. Zavzemajo se nadalje za to, da se vse zaposlitve sprem- ljajo preko skupnosti za zapo- slovanje in ta naj bi bila orga- nizirana tako, da bi se samo preko nje lahko tudi zaposlo- vali. Glede pripravništva in šti- pendijske poUtike pa se mla- dinci zavzemajo za to, da se vsem mladim zagotovi pri- pravništvo. Delovne organiza- cije pa morajo zaposliti vse svoje štipendiste. Končno pa bi bilo potrebno prekiniti s prakso po kateri je »delovno mesto monopol za- poslenega«. To pomeni, da naj se v primeru, dia zaposleni ne more, noče ali celo na zna učin- kovito opravljati svojih delov- nih dolžnosti, prekvalificira na ustreznejše delovno mesto, ne pa da se prekvalifikacija izvaja le pri nezaposlenih. Na koncu so tudi Celjani podprli idejo o kooperativah. To so alternativne oblike sa- moorganiziranja. VIOLETA V. EINSPIELER Danes kros »NT - RC« Ob 14. uri se bo na travniku pri OŠ Ivana Kovačiča - Efenke na Dolgem polju začel že drugi kros pod pokrovi- teljstvom »NT - RC« in v organizaciji AD Kladi- var ter ZTKO Celje. Letos je tekmovanje raz- širjeno, saj bodo poleg osnovnih in srednjih šol (to bo njihovo prven- stvo, zmagovalni ekipi pa bosta prejeli pokala pokrovitelja) nastopili tudi predstavniki delov- nih organizacij, i*arti- zana in JLA. Prijavljeni so tudi tekmovalci iz drugih občin celjskega območja, tako da se obe- ta zanimiva prireditev. S spomladanskega krc^ bodo najboljše povabili tudi v AD Kladivar, kjer naj bi nadaljevali z re- dnim treningom in dose- gali čim boljše rezultate. T. VRABJU Državna Odlikovanja V krajevni skupnosti Pod gradom je bila volil- na konferenca KK SZDL, ki je bila še posebej slo- vesna, saj je pet posa- nieznikov prejelo držav- na odlikovanja. Po ukazu predsedstva SFRJ so jih prejeli: Dmi- tar Zagorac, Red brat- stva in enotnosti s srebr- nim vencem, Ivan Košir, J^d dela z zlatim ven- cem^ Tone Ocvirk in Dra- So Cucek, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo in Peter Pregrad, Red de- *a s srebrnim vencem. Revolucionarni železničarji praznujejo Železničarji so za svoj dan izbrali 15. april, to je dan, ko so leta 1920 revolucionarni železničarji razglasili svojo stavko po vsej državi, ki je prerasla v enega največjih razrednih spopadov pri nas. Zato je Tito z odlokom leta 1950 odredil, da je poslej 15. april Dan železničarjev Jugo- slavije. Tudi za letošnje praznovanje so v celjskem železničar- skem prometnem središču pripravili vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev. Med drugim bodo podpisali tudi listine o pobratenju Železniške postaje Celje z Želez- niško postajo Slavonski brod, podelili bodo priznanja za 10. in 20. letno delo na železnici, izvedli bodo tudi tradicio- nalno srečanje športnikov Steklarne Boris Kidrič iz Roga- ške Slatine s športniki celjskega železniškega vozlišča in drugo. Na fotografiji je nadzorni kretnik Jože Horvat, ki skrbi za prihode in odhode vlakov na celjsko postajo iz savinj- ske smeri. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 1983 iHiozirjani pred tretlim samoprispevkom PouOanHi ¥ programu le na zara¥st¥U, ¥zgoll In lzobražewattfu ier na konwnall Na osnovi pripomb zbo- rov krajanov v krajevnih skuiMiostih in zborov delav- cev v delovnih organizaci- jah je Izvršni svet Skupšči- ne občine Mozirje na zadnji seji sprejel pn^^ram združe- vanja sredstev za izvedbo 3. sanu^rispevka in predla- gal tudi delitev sredstev. Izmed več možnih variant se je skozi javno razpravo oblikovalo nutenje, da bi bi- la polovica zbranih sred- stev namenjena skupnemu programu, preostala polo- vica pa potrebam krajevnih skupnosti. Obremenitve za vse zave- zance plačevanja samopri- spevka naj bi bile enake kot v preteklem referendum- skem obdobju. Da bi načelo enakih obremenitev veljalo tudi v kmetijstvu, je bilo nuj- no povečanje prispevne stopnje od prejšnjih 2.5 od- stotka na 6 odstotkov od ka- tastrskega dohodka iz kme- tijske dejavnosti, kamor se všteva tudi gozdarstvo. Sprememba ne pomeni de- janskega povečanja obreme- nitve, temveč le uskladitev z ostalimi plačniki samopri- spevka. Katasterski doho- dek iz kmetijstva je bil na- mreč zadnjič ovrednoten v letu 1978, ko se je iztekel 1. in začenjal 2. samoprispevek, medtem pa nič več. Obreme- nitev delavčevih neto oseb- nih dohodkov in prejemkov upokojencev naj bi ostala ista, kot je v iztekajočem se referendumskem obdobju, 1,8% od neto osebnih dohod- kov za delavce in 1,5% od pokojnin upokojencev. Stopnja združevanja sred- stev od obrtne dejavnosti naj bi znašala 1,8% od dohodka. Zdravstveno varstvo je v Zgomjesavinjski dolini do- kaj zadovoljivo rešeno v zgornjem delu doline, kritič- no pa je v Nazarjah, Mozirju in tudi v Lučah. Moderniza- cija teh treh zdravstvenih postaj je nujna, saj v seda- njih prostorih, ki niti ne ustrezajo sanitarno higien- skim predpisom, ni pogojev za normalno zagotavljanje zdravstvenega varstva. Tako npr. v Mozirju splošna am- bulanta nima svoje čakalni- ce in pacienti koristijo kar stopnišče, ni ločenih prosto- rov za posvetovalnico za do- jenčke, ni ločenih prostorov za dežurno službo, ni prosto- ra za arhivo, osebno higieno zdravstvenih delavcev. 'Oprema za realizacijo pro- grama izgradnje prizidkov k tem zdravstvenim postajam je že zagotovljena, potrebna sredstva za investicije v zdravstvo pa znašajo 18 mili- jonov dinarjev. Iz referen- dumskega programa naj bi v -ta namen združili 4 milijone dinarjev, ostale vire pa pred- stavljajo lastna sredstva in združevanje po samouprav- nem sporazumu. Zaradi prostorske stiske v Osnovni šoli Mozirje, ki je bi- la pred desetimi leti zgrajena za obisk 450 šolarjev, sedaj pa jo obiskuje skoraj 600 učencev, je nujna tudi iz- gradnja prizidka in delna adaptacija nekaterih obsto- ječih prostorov. Skupna vre- dnost investicije naj bi zna- šala 20 milj. dinarjev, od tega pa bi iz sredstev samopri- spevka prispevali polovico. Življenjskega pomena za nadaljnji razvoj doline, po- sebno za varstvo okolja in za nadaljnjo industrijsko grad- njo je tudi nadaljevanje iz- gradnje kolektorja in čistilne naprave Rečica-Nazarje- -Mozirje, do zaključka tega velikega projekta, katerega skupna vrednost znaša 112 milj dinarjev, bodo gradnjo nadaljevali še v treh etapah do Mozirja, kjer bo tudi či- stilna naprava. Z novim samoprispevkom naj bi po skupnem progra- mu sovlagali še v ureditev smetišča Podhom, v dokonč- no modernizacijo ceste na Črnivec posodobiti namera- vajo PTT centralo v Mozirju, zgraditi vrtec v Smartnem ob Dreti, del sredstev jja bi namenili tudi za razvoj turi- zma, in za postavitev TV pre- tvornikov. Sprememb na prvotno za- stavljeni program torej ni, saj je na vseh zborih prevla- dalo mnenje da je sovlaganje v naštete objekte tisto, kar je za vso dolino skupnega po- mena, ne glede na to, kje je kaj locirano. Tudi za sred- stva namenjena krajevnim skupnostim ni bojazni, da ne bi bila gospodarno uporab- ljena. RADO PANTELIC Marjan Orožen v Celfu Včeraj je bil na obisku v Celju predsednik slo- venskih sindikatov Mar- jan Orožen. Dopoldan je v domu JLA predaval voja- škim starešinam in sindi- kalnim delavcem o stabi- lizaciji gospodarstva in o zaostrenih družbeno-eko- nomskih razmerah. Nato si je ogledal del proiirvod- nje v celjskih Zlatarnah in Aeru ter se zadržal v krajšem pogovoru s poli- tičnima aktivoma v obeh delovnih organizacijah. Svoj obisk v celjski ob- čini je predsednik sloven- skih sindikatov Marjan Orožen zaključil s pogo- vori z medobčinskim in občinskim vodstvom sin- dikatov. Se vedno so pomanikanja v Celju verjetno nimamo nič slabše preskrbe kot v drugih krajih, so ugotovili na seji predsedstva občinske konference S2U)L, vendar pa precej blaga pokupijo kupci iz dnigih republik. To domnevo so potrdili tudi železničarji. Vsekakor oskrba kljub precejšnjim naporom preskrbo- valnih organizacij in občinskih organov ni takšna, da bi lahko bili zadovoljni. Manjka še vedno svežega mesa, mlečnih izdelkov, kave, rjavega premoga, neredne pa so dobave še nekaterih drugih izdelkov. Na seji predsedstva so omenili tudi vrsto negativnih pojavov na tem področju od zapiranja trgov, zahtev po predplačilih oziroma drugih oblik višanja cen, vezanih dobav itd. Glavno pozornost pa so namenili ukrepom ozi- roma možnostim, da bi več hrane pridelali sami v okolici Celja, kakor tudi sovlaganju in organiziranju proizvodnje v drugih občinah. Razmere na trgu bo mogoče urediti le z uskladitvijo proizvodnje s potrebami tržišča in izvoza. Eden izmed kmetijskih strokovnjakov je menil, da bi lahko z bolj intenzivnim kmetovanjem, predvsem v hri- bovskih predelih v celjski občini namesto sedanjih dveh milijonov Litrov mleka pridobili na leto pet milijonov litrov mleka. Možnosti za večje pridelke pa so še na drugih področjih. V- Gospodarstvo bo stagniralo, če bodo še vellale omejitve Izvršni svet v Laškem je na zadnji seji razpravljal o izvajanju družbenega plana občine v preteklem letu. Kazalci gospodarjenja so dokaj ugodni, ocenjujejo, vendar je pričakovati, da se bodo ti letos poslabšali, če ■ne bo sprememb na področ- ju investicijske politike in če bodo še veljale omejitve pri uvozu surovin in repromate- riala. Vlaganja so v laški indu- striji zmanjšali za 21 odstot- kov v primerjavi z letom prej, uvoz pa je dosegel le okoli 60 odstotkov načrtova- nega. V preteklem letu so lahko del potreb po surovi- nah, rezervnih delih in re- promaterialu pokrivali iz za- log, vprašanje pa je, kako bo letos. Omejitev vlaganj po drugi strani pomeni stagna- cijo, če že ne nazadovanje v razvoju gospodarstva. Zato Izvršni svet je ocenil tudi gibanje izvoza v prvih me- secih letošnjega leta. Izvozi- li so za 71 milijonov dinar- jev blaga. Menijo, da bo s talio dinamiko izvoza do konca leta možno uresničiti izvozni plan za letošnje leto._ je izvršni svet sklenil, da z obstoječimi problemi sezna- ni tudi delegate na skupšči- ni, ki naj bi podprli njihovo pobudo za ublažitev ukre- pov s področja vlaganj kot uvoza in jih posreduje repu- bliški skupščini. Fizična industrijska proiz- vodnja se je v laškem gospo- darstvu povečala za 3,7 od- stotkov, zaposlenost za 1,8%, produktivnost za odstotek. Prihodek se je nominalno povečal 73i 33% (realno za 3%). Osebni dohodki so se povečali za 29% (tj. za odsto- tek več kot bi se smeli glede na rast produktivnosti). Izvoz se je povečal za 7%, pokrivanje izvoza z uvozom pa znaša 72%. Štiri delovne organizacije so poslovale z izgubo, ki je znašala preko 37 milijonov dinarjev, pokrita še ni izguba v Lesnina TOZD Bor Laško. VIOLETA V. EINSPIELER Stanovanj na Celjskem bo manj, pa še manjša bodo Nadaljev.-uije s prve strani iVkizirje: Težave z zemljišči v občini Mozirje trenutno poteka javna razprava o spremembah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981-85 zaradi predvidene slabše rasti družbenega proizvoda in težav z zemljišči. Trenutno je v gradnji stanovanjski blok v Nazarjah z 62 stanovanji. Prva etapa gradnje z 31 stanovanji naj bi bila končana v fe- bruarju leta 1984. Ce bodo kupci pravoča- sno znani in če bo dovolj sredstev, bodo lahko takoj pričeli z izgradnjo preostalih 31 stanovanj. Sicer pa so letos v Mozirju do- končali blok s 13 stanovanji. Tu je znašala cena 26.675 din/m^, medtem ko je izhodišč- na cena za nazarski blok 21.794 din/m^. Do konca srednjeročnega obdobja načrtujejo družbeno gradnjo še v Lučah, Solčavi in na Rečici, vendar urbanistične dokumentacije za Rečico in Luče še ni in je realizacija načrtovanega do leta 1985 še vprašljiva. Možnosti za individualno gradnjo so v Mozirju (14 parcel), na Ljubnem (3 parcele) v Lučah (4 parcele). Tudi v Gornjem gradu bo, če bo rešen spor z lastniki, na voljo 12 parcel. V Nazarjah je individualna gradnja ustavljena, 6 parcel pa je na voljo za gradnjo obrtnih delavnic. Tudi naj bi bile v obrtni coni proste še 4 parcele, vendar predlog zazidave še ni potrjen. Titovo Velenle: Draga stanovania V letošnjem letu nadaljujejo z izgradnjo stanovanj v velenjski občini v krajevni skupnosti Salek II, pričeli pa so že tudi z izgradnjo v Saleku III. Tako je trenutno v gradnji 240 stanovanj, ki bodo dokončana do konca tega srednjeročnega obdobja. In- dividualno gradnjo usmerjajo v zadružno, za to pa so tudi zagotovili delno opremljena stavbna zemljišča. V Saleku II je investitor gradnje 122 stanovanj, ki morajo biti dokon- čana do 24. oktobra letos, Samoupravna in- teresna stanovanjska skupnost. Vseh novih stanovanj bo v Titovem Velenju 179, v Smartnem ob Paki 30 in v Šoštanju 33. Kakšne so cene? Po besedah Stojana Ku- kavice pri Samoupravni stanovanjski inte- resni skupnosti se bo prihodnji četrtek se- stal odbor za graditev stanovanj in določil ceno novih stanovanj v Smartnem ob Paki. Predlog je - gradi Vegrad ~ za kvadratni meter 29.012.20 din. V zasebnem sektorju bodo v tem srednjeročnem obdobju zgradili 500 stanovanj. 2alec: i^los 100 stanovanj več v žalski občini gradijo trenutno 112 stano- vanj v Soseski V. v Žalcu, 85 stanovanjski objekt v Žalcu ter 19 stanovanjski blok v Pr^oldu. Letos bo tako vseljivih 183 stano- vanj. Lani so zgradili 20 stanovanj v Libo- jah^ prav toliko v Preboldu in 42 stanovanj v Šempetru. Skupaj je bilo lani tako v občini vseljivih 82 stiinovanj. Cena zgrajenih druž- benih stanovanj je bila lani 21.950,46 dinar- jev po m^. Kljub razmeroma težkim časom je v občini tudi precej zanimanja za zasebno gradnjo. Zaradi zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč pa je trenutno nemogoče dobiti lo- kacijsko in gradbeno dovoljenje. To bo mo- goče, ko bo zakon usklajen z družbenim planom, kar naj bi bilo v drugi polovici leta. Slovensice Konjice: 112 novlli stanovanj v občini Slovenske Konjice bodo letos predvidoma zgradili 112 družbenih stano- vanj, od tega 79 v Slovenskih Konjicah in 33 v Zrečah, kjer bodo zgradili tudi 8 samskih sob. Izhodiščna cena za m^ stanovanjske površine je 24.000 dinarjev, sicer pa so na zadnji seji občinske skupščine sprejeli pov- prečno gradbeno ceno 17.000 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske povTŠine, za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Predvidoma bodo v tej občini zgradili tudi okoli 80 zasebnih stanovanj, kar je približno toliko kot lani. ŠenUur: l^ni niso dogradili nobenega stanovanja v šentjurski občini so si na začetku sred- njeročnega obdobja zadali načrt, po kate- rem naj bi vsako leto zgradili 40 novih sta- novanj. Lani niso zgradili nobenega, zato bodo vrzel skušali nadoknaditi letos. Na Pesnici, v novem naselju, rasteta dva bloka, v katerih bo 77 stanovanj. V letošnje načrte gre šteti še poslovno stanovanjski dvojček, ki ga bodo zgradili na Kalobju. Ob dveh stanovanjih bo tu še prostor za pošto. Kvadratni meter stanovanjske površine v šentjurski občini velja 28 tisoč dinarjev. Laško: letos 70 stanovanj v laški občini predvidevajo da bodo d( konca srednjeročnega obdobja lahko zgra dili le 235 družbenih stanovanj, od tega leto! 70. To je za tretjino manj kot so prvotne načrtovali. Vzrok je predvsem v tem, ke delovne organizacije ne zmorejo kupiti toli ko stanovanj, kot bi jih sicer potrebovale. V občini trenutno gradijo tri objekte ^ stanovanjski soseski Debro, po enega v Jui kloštru in Radečah ter poslovno stanovanj ski objekt v Svibnem. ^ Cena kvadratnega metra stanovanjske pc vršine v tej občini je bila ob koncu pretekla ga leta več kot 25.000 dinarjev. Računajo, da jim bo uspelo doseči pla pri individualni gradnji. V Laškem naj t zgradili 30, v Radečah 18 in v Rimskih Tc plicah 15 takih stanovanj. ; Šmarje pri Jelšali: Gradnja v j centrih v občini Šmarje pri Jelšah naj bi v leto njem letu zgradili 13 družbenih stanovanj Rogatcu, dogradili 13 stanovanj v Kozjem i začeli z izgradnjo 20. stanovanj v Rogaš' Slatini, če bodo zagotovljena finančna sre stva. V privatnem sektorju se bo stanoval, ska izgradnja nadaljevala zlasti v centC kot sta Šmarje in Rogaška Slatina. ' V Soseski V. v Žalcu gradijo stanovanjski blok z 58 stanovanji. Foto: T. TA VČAR 14. APRIL 1983 NOVI TEDMK - STRAN 3 Kritično o Icadrovaniu za SLO Slovenski starešinski kader v JLA ni ustrezno zastopan. Prav tako pri- manjkuje ustreznega strokovno usposobljenega kadra za delo v stro- kovnih organih, OZD in šolah. Tudi vključevanje žensk - prostovoljk za usposabljanje v JLA in razporejanju v enote teritorialne obrambe je še preskromno. O teh vprašanjih je zadnje dni te- kla poglobljena razprava med dru- gim tudi v družbenopolitičnem zbo- ru občinske skupščine ter na skupni seji Sveta in Komiteja za SLO in DS občine Celje. V razpravi je bilo poudarjeno, da gre za resno idejnopolitično vpraša- nje, ki terja takojšnjo akcijo vseh družbenih dejavnikov. Kajti kadro- vanje nHadih v vojaške šole in pokli- ce mora postati sestavni del kadrov- ske politike. Analiza zadnjih let je pokazala, da zagotavljcimo le dobro tretjino od odmerjenega števila ka- dra za vojaške šole. Za mlade in nji- hove starše, od katerih je še vedno odvisna izbira poklica, je vojaški op- klic manj privlačen od drugih. Ver- jetno tudi zato, ker ga primerjajo z drugimi in ugotavljajo, da glede na odgovornost in zahtevnost ne nudi tistega, kar bi si želeli. Vsekakor pa je eden izmed vzrokov nezanimanja tudi premajhna obveščenost mladi- ne, zlasti še staršev. V stalno akcijo za pridobivanje mladih v vojaške šole se bodo mora- li poleg strokovnih služb v prihod- nje še bolj angažirati osnovne in srednje šole, kadrovske službe, sred- stva javnega obveščanja, ZSMS in druge družbeno politične organiza- cije. Prav tako pereč problem se v^dno bolj pojavlja pri opravljanju del in nalog s področja SLO in DS v orga- nizacijah združenega dela in preda- vateljskem kadru na srednjih šolah. Večina teh delavcev nima ustrezne strokovne izobrazbe oz. se ta dela opravljajo pogodbeno ali v okviru drugih nalog. Ugotavlja se, da se vodstva šol in OZD teh problemov sploh ne zavedajo in ne čutijo odgo- vorne, saj niso poskrbeli niti za raz- pis kadrovskih štipendij za ta delov- na mesta. Po anahzi potrebnih kadrov na po- dročju SLO in DS bi trenutno potre- bovali najmanj 50 obramboslovcev. Stanje pa je takšno, da imamo na FSPN - smer SLO, ki deluje že šesto leto, 9 rednih in 5 študentov ob delu, od katerih prejemajo le 3 štipendijo iz združenih sredstev in le enega di- plomanta na celjskem območju. Zelo resno bo potrebno v vseh sa- moupravnih okoljih pristopiti tudi k akciji vključevanja žensk za uspo- sabljanje v JLA ter razporejanju prostovoljk v enote teritorialne obrambe. V okviru začete letošnje akcije se je odločilo za usposabljanje v enotah JLA le 6 (šest) žensk pro- stovoljk. Tudi pri tej akciji bodo mo- rali svojo vlogo opravičiti Komiteji za SLO in DS, sredstva javnega ob- veščsaija in družbeno politične orga- nizacije. .........._......... ,.............-.JVIKIKRAJNC V iVIozirju urelaio prostorsice iioi(umente Decembrski zakon o var- stvu kmetijskih zemljišč, ki je ustavil nadaljnje gradnje, je tudi kmetijskim-organiza- cijam zavezal roke. Usklaje- vanje prostorskih dokumen- tov s kmetijstvom poteka bolj ali manj uspešno v vseh občinah, kot kaže pa so naj- bolj uspešni v Mozirju. Pri Kmetijsko zemljiški skupno- sti občine Mozirje so nam na- mreč zatrdili, da bo že v juni- ju vse urejeno, kar pomeni, da je Mozirje tudi v sloven- skem merilu najdlje. Poleg tega pri Kmetijsko zemljiški skupnosti, ki je us- klajevaleč vseh agromeliora- cijskih del v občini, pospeše- no načrtujejo nove ureditve zemljišč. V preteklih treh le- tih so uredili 367 ha zemljišč, z elaboratom, ki zajema 390 ha površin, pa šo se pri- javili na natečaj pri Zvezi zemljiških skupnosti Slove- nije. Nova zemljišča oz. pašnike pa pri KZS pridobivajo tudi z urejevanjem planinskih pašnikov, istočasno pa vodi- jo akcijo usklajevanja mej med izdvojenimi pašnimi in gozdnimi zemljiški. Po- membno je, da so dosegli upoštevcmje mej iz leta 1954, te pozabljene in sedaj »novo- pridobljene« pašnike pa bo- do od gozdov odvojili s po- sebnimi označbami. Na tak način, s pridobljenimi novi- mi mehoriranimi površina- mi in pašniki se bo visok sta- lež živine v Gornji Savinjski dolini še povečal. PP Mani iiesed, pa več dejanj za drobno oospodarstvo Drobno gospodarstvo praviloma ne pozna izgub, so nam povedali na celjski poslovni skupnosti Forma- tor, prav tako so lani zapo- sleni v drobnem gospodar- stvu svoj posredni in nepo- sredni izvoz povečali za 50 odstotkov. To sta dve oceni, ki žal na splošno ne držita za »veliko« gospodarstvo. Med obema je skupen vsaj en problem: to jt^bilo lansko veliko pomanjkanje repro- dukcijskega materiala, če- prav je drobno gospodarstvo tudi v takšnih težkih časih vendarle lahko uspešneje prenašalo gospodarska bre- mena. Razlog za takšno uspešnejše prenašanje bre- men je iskati v neprimerno večji prožnosti in sposobno- stim prilagajanja novim pro- izvodnim in tržnim raz- meram. Čeprav vse naše program- ske in drugačne opredelitve izjemno poudarjajo pomen drobnega gospodarstva kot sestavnega dela samouprav- nega združenega dela in traj- ne potrebe celotnega gospo- darskega in družbenega ra- zvoja, pa imamo za njegov dejanski status in razvoj žal zaenkrat več prelitega tiskar- skega črnila kot pa udejanja- nja dobrih Zcimisli. Tudi ka- dar v stabilizacij sko-politič- nih govorih mahamo na- okrog z možnostmi, ki jih da- jeta drobno gospodarstvo in obrt, takšnim besedam zlepa ne sledijo dejanja, na katera drobno gospodarstvo čaka že lep čas, vsaj v Sloveniji. Dokument Kraigherjeve komisije o položaju in razvo- ju drobnega gospodarstva stvari postavlja na pravo me- sto in mu ni kaj očitati. Ven- dar tudi dokument sam zase ni nič drugega kot zapisane besede, usmeritve, stališča, od katerih so nekatera že tu- di starejšega datuma. Drob- no gospodarstvo potrebuje konkretnih dejanj, družbene razbremenitve, izvozne so- udeležbe, sprememb v davč- ni politiki... MITJA UMNIK Komite ZK Celje o gospodarjenju Na včerajšnji seji komiteja ZKS Celje so osrednjo pozor- nost namenili oceni gospodarskih gibanj v prvih mesecih letos in vamostno-pohtičnim razmeram v občini. Na dnev- nem redu je bila še razprava o idejno-pciitičnih stališčih k oceni uveljavljanja družbene samozaščite, prav tako so člani komiteja ZKS Celje na včerajšnji seji izvedli nadomestne volitve članov predsedstva občinskega komiteja ZKS in dogovorili nekatere zadolžitve posameznih članov komiteja. Včerajšnja seja komiteja ZKS Celje pa je pomembna še zaradi ustanovitve aktiva komunistov-gospodarstvenikov. UM Za lepše okolje se niso potrudili vsi Na pobudo koordinacijskega odbora za prostorsko načrtovanje in hortikulturo pri OK SZDL Celje so se minulo soboto v primestnih krajevnih skupnostih lotili čiščenja svojega okolja. V krajevnih skupnostih so akcijo organizirale krajevne organizacije SZDL. Medtem, ko so ponekod res zavzeto poprijeli za delo, se nekatere krajevne skupnosti akciji sploh niso odzvale. Ponekod krajevne organizacije ŠZDL krajanov niso obvestile niti o tem, da so bih tega dne na določenih mestih kontejnerji, kamor so odlagali odpadni materijal, ki jim je bil doma v napoto. Pohvaliti pa velja Center za mladinske delovne akcije, ki je ponudil svojo pomoč. Med brigadami, ki so pomagale pri čiščenju, je bila tudi brigada Veljko Vlahovič, (na sliki). ..........._____NADA KUMER (FOTO: R. Klincov) V IVIozirju prvič obrtna razstava Priprave so stekle že v februarju Pri Obrtnem združenju Mozirje so že sredi priprav na prvo Obrtno razstavo obrtnikov iz Gomjesavinj- ske doline, ki bo odprta 28. ^aja v Mozirju. Pričakuje- jo, da bo svoje izdelke raz- stavilo preko 140 obrtni- kov, z razstavo predmetov, ki bi jih naj v bodoče izdelo- vali zasebniki, pa bo sodelo- valo tudi združeno delo. Kot sta dejala predsednik 02 Mozirje Vili Marolt in predsednik pripravljalnega <^dbora razstave, Herman Pernic, bo razstava prikazala ^elovit pregled dela obrtni- '^ov iz Gornjesavinjske doli- ne, hkrati pa se bodo obisko- ^^ci lahko seznanili tudi z zgodovino in bodočimi Jjisrneritvami obrti v občini *^ozirje. To je tudi priložnost ^ iskanje boljših povezav z ^druženim delom, ki za sode- lovanje do sedaj ni kazaJo Posebnega zanimanja. Veli- jo je namreč izdelkov, ki jih l^oramo uvažati in ki bi jih 'ahko izdelovah domači obrtniki. je zanimanje med obrt- niki veliko, gre zahvala čla- nom pripravljalnega odbora in Obrtnega združenja, saj so poleg vprašalnika, ki so ga obrtnikom razposlali že v fe- bruarju, vse zasebnike obi- skali tudi na domovih. Znan je tudi že okviren program razstave. Ob otvori- tvi bodo organizatorji pripra- vili poseben komercialni dan, med razstavo bo vrsta posvetovanj, športne igre obrtnikov, modna revija El- kroja, podelili pa bodo tudi priznanja razstavljalcem in inovatorjem. pp Popravek v 14. številki Novega tedni- ka je bil na tretji strani v član- ku »Bo denarja za zdravje do- volj« napačno objavljen poda- tek o višini osebnih dohodkov. Za zdravnike specialiste letos v Zdravstvenem centru niso predvideli 28.000 dinarjev, temveč le 20.280 dinarjev, za delavce z visoko izobrazbo 18.780 dinarjev ter za delavce z višjo izobrazbo 15.000 dinar- jev. POGLED V SVET S kovinotehno Politični umor palestinskega prvaka Piše Jože SireeiJ Pod streli atentatorja je v portu- galskem hotelu Montessoro padel visoki predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije Isam Sar- tavi. Politični umor se je dogodil na kongresu socialistične intema- cionale, svetovne organizacije so- cialnodemokratskih strank. Ta okoliščina je v marsičem zna- čilna. Sartavi je bil na izrecno pri- zadevanje podpredsednika sociali- stične intemacionale, avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega povab- ljen na ta kongres, vendar je smel imeti samo položaj opazovalca. Vo- ditelj izraelske delavske stranke Peres je ves čas preprečeval, da bi Sartavi mogel priti do besede na kongresu. Razumljivo, neposredne vzročne zveze med tem dejstvom in atenta- tom ni, čeprav ne gre preslišati ob- dolžitve voditelja PLOJaserja Ara- fata, da je atentat organizirala izraelska tajna služba Mossad. »Za- sluge« za atentat si sicer lasti tero- ristična skupina Abu Nidal, ki želi izničiti politiko PLO oziroma Ja- serja Arafata. No, ne glede na to, čigava roka je vodila roko atenta- torja s ponarejenim potnim listom, katerega pravega imena po vsem videzu še ne vemo, je na dlani, da je bil atentat usmerjen na zaostrova- nje. Pet strelov v glavo je dejansko, fizično odstranilo s kongresa socia- listične intemacionale v portugal- skem mestu Albufiere voditelja PLO, kije bil za odločno, toda reali- stično politiko. Nemara še bolj kot to, je ta atentat preprečil prizade- vanja v socialistični intemacionali sami, da bi Palestincem in njihove- mu gibanju PLO priznali pravo me- sto, da bi PLO lahko postal enako- praven partner na pogajanjih o pa- lestinski državi - ko bo in če bo do njih prišlo. Kar se pogajanj tiče, so zdaj bolj oddaljena kot že dolgo tega niso bila. Pogajanja med jordanskim kraljem Huseinom in delegacijo PLO so se razbila. Zamisel o jor- dansko-palestinski državi ni obro- dila sadov. Iz tega je nastal udarec za predsednika Reagana: jordanski kralj je izjavil, da ne bo sam, brez PLO ali v imenu te organizacije vo- dil pogajanj o prihodnosti Pale- stincev. Spodletel je tudi poskus, da bi združili nezdružljivo: stališče arabskih državnih poglavarjev in Reaganov načrt, kajti slednji pred- videva le bolj ali manj nedoločno avtonomijo za Palestince. Izraelu je tak razvoj pogodu, ne glede na to, kaj sicer njegovi politi- ki javno izjavljajo. Preprečuje za- četek pogajanj, na katerih bi neizo- gibno prišla na dnevni red izrael- ska okupacija zahodnega brega re- ke Jordan. Preprečuje vse procese dajanja pravic Palestincem, pa če- prav še tako majhnih. Obenem taka zaostritev krepi sredobežne sile v PLO in gre na roko blokovski konfrontaciji na območju Bližnjega vzhoda. Od tod opozarjanje, da Sovjetska zveza iz- datno krepi vojaško moč Sirije in od tod namigi iz izraelskega tabo- ra, da bi bilo treba udariti po Siriji, še preden postane močna. Skratka, na Bližnjem vzhodu se položaj spet nevarno zaostruje. Po- ta pogajanj, mirne rešitve so bloki- rana, pota spopadov na bojiščih bolj ali manj odprta. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 1983 Računalnik Je v celoti prodrl v zemiliško knjigo Nova računalniška opre- ma - trije ekranski termina- li in tiskalnik v celjski geo- detski upravi so označili novo obdobje uporabe raču- nalniškega informacijskega sistema v zemljiškem kata- stru, v tej tradicionalni evi- denci z mnogimi fimkcija- mi, kot so davčna, lastnin- ska, gospodarska, statistič- na, prostorska, planerska in tako naprej. Glede na to, da imajo osnovni procesi v zemlji- škem katastru informacijski značaj in se uresničujejo pre- ko ustrezno vodene baze po- datkov ter še posebej zaradi izredne količine obvladova- nja podatkov, je uveljavitev računalniškega informacij- skega sistema v celjski geo- detski upravi prav gotovo uspeh, ki mu ga zaenkrat še ni para na področju posodo- bitve poslovanja in dela ob- činskih upravnih organov v Jugoslaviji. Za kakšen obseg in količi- no podatkov gre, samb tole: v celjski geodetski upravi (ki poleg celjske pokriva še la- ško občino) morajo numerič- no in grafično obvladovati 95.000 parcel s 24.000 zemlji- škimi lastniki v 46 katastr- skih občinah. Skoraj pravilo- ma je potrebnih za vsako parcelo deset podatkov. Sa- mo še primerjava z vso repu- bliko Slovenijo, ki ima pri- bližno pet milijonov zemlji- ških parcel. Nova vin sodobna računal- niško informacijska metoda dela na tem področju pome- ni vsekakor prelomnico tudi v mišljenju, ne samo v nači- nih dela tako starodavne in- stitucije, kot je zemljiška knjiga. Prav zato gre za po- stopno uvajanje novega si- stema, od katerega si v konč- ni fazi lahko obetamo kot ob- čani in porabniki geodetsko- zemljiških storitev precj^- vsem troje: odpadla bo upo- raba klasičnih pomožnih iskalnih knjig in čas iskanja podatkov se bo bistveno zmanjšal, prav tako se bodo skoraj v celoti odpravile mnoge napake pri podatkih v zemljiški knjigi in kata- stru, s čimer bo omogočen boljši nadzor nad lastništvi na ravni občine, in končno, v celoti lahko pričakujemo učinkovitejše in zanesljivej- še delovanje zemljiškoknjiž- nega oddelka sodišča. Računalniški informacij- ski sistem zemljiškega kata- stra je bil v lanskem decem- bru vzpostavljen na računal- niškem sistemu Družbenega računalniškega centra Celje, terminalska oprema je na- meščena na celjski geodet- ski upravi, čeprav ima po mnenju načelnika geodetske uprave dipl. inž. Gojmira Mlakarja avtomatizacija po- datkov zemljiškega katastra skoraj dvajsetletno zgodovi- no. Največ 2:aslug za novi ra- čunalniški sistem pa imata strokovnjaka Razvojnega centra Celje dipl. inž. Marjan Gubenšek in Janez Berce. MITJA UMNIK Riše Bori Zupančič Težave z uvozom in oskrbo v letošnjih prvih dveh me- secih je v organizacijah zdru- ženega dela v žalski občini nemoteno potekal proizvod- ni proces. Večje težave v oskrbi s surovinami in repro- materiali pa pričakujejo že v tem in prihodnjem mesecu. Precej je bilo težav pri zago- tavljanju materialov ter energije za normalno proiz- vodnjo, vendar so te težave sproti nekako prebrodili. Neustrezna struktura obratnih sredstev je neugo- dno vplivala na rast dohod- ka, primanjkovalo pa je tudi trajnih obratnih sredstev. Sedaj je že znam- <\a bodo v prvem tromesečju v delitvi dohodka obresti močno vpli- vale na rast čistega dohodka in delež za razširjeno repro- dukcijo. V prvih dveh mesecih so izvoz povečali le za dva od- stotka in je znašal 363 milijo-- nov dinarjev. Vzpodbudno pa je, da se je konvertibilni izvoz povečal za deset od- stotkov in je znašal 272 mili- jonov dinarjev. Izvoz indu- strije na konvertibilno po- dročje je znašal le polovico. preostali del pa sta izvoždla kmetijstvo in' trgovina. V prvih dveh mesecih izvoz to- rej ni bil takšen, kot-so ga načrtovali, vendar je treba zapisati, da je bil že v fe- bruarju dvakrat večji kot ja- nuarja. Ce bo šlo tako naprej, potem bi bil plan izvoza do- sežen, vendar pod pogojem, da ne bi prišlo do zastojev v proizvodnji. Močno je v prvih dveh me- secih upadel uvoz. Skupni uvoz je bil manjši za štiri- najst odstotkov, na konverti- bilnem področju pa kar za 45 odstotkov. Uvoz s konverti- bilnega področja je za polo- vico manjši, kot so načrtova- li. Podatek pa kljub vsemu ni tako razveseljiv, kot bi lahko sodili na prvi pogled. Pomeni namreč, da je več problemov v proizvodnji in oskrbi in da bodo problemi v naslednjih mesecih večji, ko so bili doslej. JANEZ VEDENIK kovinotehna 5000 razstavno prodajne površine kovinotehna Prodajni center Hudinja Živa bančna seja v primeijavi z drugim, ki je minil brez vsake raz- prave, je bil tretji zbor delegatov članic Ljubljanske banke Splošne banke Celje, v petek, 8. aprila, povsem drugačen: bolj razgiban v oceni številnih problemov in nalog ter odličen tudi zaradi dobre udeležbe. Začetek dela je imel slavnostno obeležje, saj je član izvršnega sveta celjske občinske skupščine. Žarko Mrovlje, izro- čil dolgoletni članici kolektiva in zdaj tudi članici po- slovodnega odbora, Vidi Sevšek, Red dela s srebrno zvezdo v znak priznanja za njeno delo v bančništvu in za delež v socialistični izgradnji naše družbe. Četudi je glavna pozornost veljala zaključnemu ra- čunu celjske temeljne banke LB za minulo leto (poro- čala Karla Kajba) in poslovnim rezultatom banke v 1982. letu pa tudi temeljnim značilnosti^ji plana v letoš- njem letu (poročal Niko Zimšek), se je živahna raz- prava razvijala po vseh točkah dnevnega reda. V tej izmenjavi mnenj in stališč je imela tečajna razlika po- sebno mesto. Tako tudi tedaj, ko so delegati odločali o planu prihodkov in odhodkov Združene banke LB v letošnjem letu. Razprava se je seveda sukala okoli deleža, ki ga naj pri tem imajo temeljne banke. Nazad- nje so delegati celjskega zbora pooblastili svojo dele- gacijo, da na zboru LB Združene banke uskladi svoje stališče z drugimi delegacijami. Za celjsko otemočje, zlasti njen vzhodni del, je bila pomembna razprava okoli samoupravnega sporazuma za zagotavljanje dopolnilnih sredstev članicam LB Združene banke za financiranje enostavne in razšir- jene reprodukcije. Delegati iz šmarske občine so na- mreč opozarjali, da v sporazumu ni stališč, ki so jih posredovale zlasti kmetijske organizacije v Sloveniji in ki zadevajo gospodarsko manj razvita območja. Sicer so na zboru med drugim sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med LB Splošno banko Celje in delovno skupnostjo in v tej zvezi tudi program svobodne menjave dela v letošnjem letu. M. BOŽIC Zlatorog ekstra pivo - nov proizvod Pivovarne Laško Pivovarna Laško je te dni dala na trg nov proizvod, to je Zlatorog ekstra svetlo pi- vo. Ta vsebuje 13 odstotkov osnovne sladice, je bolj ka- kovosten kot navadno pivo in je tudi dražji. Pri stekle- nici piva dobi pivovarna di- nar do dinar dvajset več kot pri normalnem pivu. Za tak korak se je odločila večina jugoslovanskih proizvajal- cev piva. Gorazd Šetina, vodja po- slovnega tajništva v Pivovar- ni Laško je takole utemeljil potrebo po tem novem proiz- vodu: »Naši poslovni rezul- tati v lanskem letu so bili na [ meji rentabilnosti. To pa za- to, ker se je razkorak med cenami osnovnih surovin in pivom zadnja leta močno po- večal. Tako je več kot polovi- ca jugoslovanskih proizva- jalcev piva poslovala z izgu- bo, ki je marsikje znašala več deset milionov dinarjev. Mi izgube nismo beležili, pred- vsem zaradi dobrega dela in visoke produktivnosti. Kaj lahko pa bi se to zgodilo le- tos. Ce se ne bodo poslabšali pogoji gospodarjenja, bomo letos uspeli ta razkorak med cenami nadomestiti.« »Kakšno oskrbljenost trga s pivom lahko pričaku- jemo v sezonskih mesecih?« »Računamo, da bo višja cena vplivala na zmanjšano prodajo piva. Kajti, trenutno se srečuje vsa jugoslovanska pivovarniška industrija s po- manjkanjem slada. Tega pri- manjkuje kar 30 odstotkov od količine, ki jo pivt)vame potrebujemo za celoletno proizvodnjo. Združenje ju- goslovanskih pivovarjev se dogovarja za uvoz slada. Zaenkrat lahko povem le, da bo brez pravočasnega uvoza tudj manj piva na tržišču.«_ »kako ste se pripravili il letošnje gospodarjenje gl de na to, da ste te težai napovedovali že lani?« »Pravočasno smo se zal žili z vsemi surovinami ' mislim, da bodo te količii zadoščale za normalno proi vodnjo, ki bo približno ta' ali morda nekoliko manj kot lanska. Ta pa je bila nas rekordna, saj smo s s\f raj 850 tisoč hektolitri do5 gli srednjeročne cilje. • »In kakšni so vaši izvot načrti?« »Letos načrtujemo po^ čanje izvoza za polovi< Sklenili smo že pogodb« avstrijskimi in italijanski partnerji. Tako lahko pri' kujemo, da se bo naš i^^ povečal celo do 80 odst kov«. VIOLETA VATOV: EINSPIELl 14. APRiL 1983 NOVI TEDMIC - SIMH 5 Roman Boben če o nekem lahko re- čemo, da je bil osebnost, potem ima ta beseda kljub vsej bistvenosti in pojmovni jasnosti več vzporednih, vidnih zna- kov: vsestranskost, širo- ko obzorje znanj, izkuš- nje, samosvojskost. Roman Boben je bil nedvomno svojska in močna osebnost, hkrati pa čustveno mehak in krhek, kot znajo biti mehki in krhki še zadnji med bohemi v žlahtnem pomenu besede in v tem nebohemskem času vi- hravosti, hitrosti, neuča- kanosti, kompjuterizaci- je misli in dejanj. Toda, bohemstvo v Bobnovi osebnosti ni bilo sveto- boljno razpoloženje in zapoznela romantika - v vsej svoji biti je bil na- -ravnan na prihodnje ča- se. Prav zato se je njegov življenjski lok dosti prekmalu prelomil. Ne zato, da bi bil še naprej tako zelo navzoč v svo- jem domu, kigajenadv- . se ljubil, pa ga ob svojih hčerah logično nadalje- val še ob vnukih. Pred- vsem nam je žal, da ni dočakal svoje družbene in poklicne žetve. Bil je ploden sejalec idej in znanja v družbi, ki jo je smatral za stalno učečo se. Kot samostoj- ni svetovalec-raziskova- lec v Razvojnem centru Celje je prav v tem oko- lju, še posebej po 1976. letu, našel tisto delovno in raziskovalno torišče, ki ga je v celoti prevzelo. Prevzelo do razdajanja, prevzelo do pozabljanja svojih zdravstvenih možnosti... Krepko čez Abrahama je znal ohraniti mladost- nost, svežino misli in do- jemanje novega, mlade- ga, hkrati pa je bil vedno pripravljen na široko od- preti irata svojega do- ma, tudi svoje srce in pa- met, za nasvet iščočega, tolažbe potrebnega pri- jatelja ali samo znanca. To njegovo humano žlahtnost bomo pred- vsem pogrešali, morda še bolj tisti, ki smo jo pri njem znali in hoteli poi- skati. Pogrešali bomo Ro- mana Bobna, njegovo svojsko in močno oseb- nost. Toda, če kaj tolažil- nega lahko posthumno izrečemo o kom, v spo- niin nanj, za svojce, pri- jatelje, znance, sodelav- ce, potem je to, da o njem rečemo, kako je 2nal polno živeti, kako je Znal svojo življenjsko si- lo okviriti v močno oseb- nost. Takšne osebnosti pa živijo dosti dlje od svoje fizične minljivosti. MITJA UMNIK Celjski brigadirji so prainovaii Prvi april je dan mladin- skili delovnih akcij, torej dan brigadirjev. Celjski bri- gadirji so praznovanje tega dne preložili za teden dni in tako je bila sobota njihov dan, ki so ga obeležilM^elov- no in praznično oziroma ve- selo kot se za mlade ljudi spodobi. Najprej seveda delovno, ko so se dopoldne udeležili akcije čiščenja okolja v kra- jevnih skupnostih Dobrna, Vojnik in v Višnji vasi. Kot vsako leto so tudi letos pova- bili medse brigadirje-Vetera- ne, udeležence legendarnih prvih mladinskih delovnih akcij kot so Brčko-Banoviči, Samac-Sarajevo in drugih. Popoldne je bilo športno. Brigade so se pomerile v ma- lem nogometu, ob petili pa so se pred kulturnim do- mom »Svobode« v krajevni skupnosti Zagrad svečano postavile v vrste celjske bri- Šade: Cvetka Jerin, Slavko lander, Veljko Vlahovič in Fi'anjo Vrunč-Buzda. Števil- na je bila tudi zasedba briga- dirjev-veteranov. Najbolj živahno je bilo v dvorani. Brigadirje je najprej pozdravil Zoran Markovič, predsednik Centra za mla- dinske delovne akcije pri OK ZSMS Celje, potem je mladim brigadirjem sprego- voril Stane Berglez, briga- dir-veteran, v imenu družbe- nopolitičnih organizacij in občinske skupščine Celje pa je brigadirje pozdravil Pavel Platovšek, sekretar občin- ske konference ZSMS Celje. Brigadirski večer je bil ve- sel: z brigadirsko pesmijo na ustih, kvizom znanja iz zgo- dovine mladinskih delovnih akcij ter skeči in plesom ob zvokih ansambla Ultra. M. AGRE2 Odprava za Himalajo se predstavi v sredo, 20. 4. bo ob 19. uri v Narodnem domu v Celju predstavitev celjske himalajske odprave. Alpinisti bodo pri- kazah film, ki ga je posnela njihova izvidnica, predstavili se bodo člani odprave, Jože Zupan pa bo predaval o Himalaji in prikazal tudi mnogo diapozitivov. Povsod slovesno Kurirčkova torba, ki je bila minuli teden v žalski občini, je obiskala 18 krajevnih skupnosti in vse popolne osnovne šole. Pionirji-kurirji so jo peš nosili 112 km, povsod, kjer se je ustavila, so ji pripravili kulturni program, zvrstilo se je tudi več govornikov, ki so bih nekdanji borci-kurirji, na poti pa jo je pozdravilo okoli štiri tisoč pionirjev. T. TAVČAR Priprave na brigadirsko poletje ¥ šemiurski občini naj bi btlgaUIrJI opravili 40.000 aelovnib ur Zvezna mladinska delov- na akcija Kozjansko 83 bo letos potekala na deloviščih v sevniški, laški in šentjur- ski občini. V šmarski občini pa bo letos potekala repu- bliška akcija. Brigadirji Zvezne akcije bodo prebivalci v naselju Jo- že Perčič v Šentvidu pri Pla- nini. Da bi zagotovili osnov- ne pogoje za bivanje briga- dirjev v tem naselju, je po- trebno zagotoviti zadostno število bivalnih in sanitarnih prostorov. Za to je že izdelan projekt prizidka brigadirske- ga doma in do začetka akcije bo dograjena njegova prva faza, in sicer sanitarni pro- stori in skladišče za orodje. 50 dodatnih ležišč pa bodo uredili v barakah ali šotorih. Ta dela morajo biti dokonča- na do 1. junija. V občini Šentjur bodo po- tekala dela na melioraciji zemljišč v Golobinjeku, pri urejanju in posodabljanju cest v krajevni skupnosti Planina in Sentjur-okohca, pri izgradnji vodovoda na Kalobju in elektrifikaciji so- cialno ogroženih kmetij v Šentvidu pri Planini. Na Kozjansko bo tudi letos priš- la brigada Rdečega križa, ki bo dokončevala izgradnjo vodovoda na Kalobju in v Loki pri 2usmu. Brigadirke te brigade pa bodo prevzele vzgojo in varstvo predšol- skih otrok v krajevni skup- nosti Dobje. Do pričetka brigadirskega leta morajo biti vsa delovišča dobro pripravljena in zago- tovljen ustrezen strokovni nadzor. V šentjurski občini bo le- tos delalo 7 brigad in brigada Rdečega križa, ki bi opravile skupaj 40.000 norma delov- nih ur. Poseben poudarek na le- tošnji akciji bodo mladi na- menili interesnim dejavno- stim. Tako bodo spoznavaU kulturne dediščine Kozjan- skega, udeleževaU se bodo številnih tečajev in obisko- vah stalno pohtično šolo Edvard Kardelj. Jutri opoldne bodo o tem spregovorili tudi delegati družbenopoUtičnega zbora skupščine občine Šentjur, v torek pa še delegati ostahh dveh zborov. MATEJA PODJED Boris Strel v Pivovarni Laško Po obisku na osnovni šoh Primoža Trubarja v Laškem, se je Boris Strel oglasil tudi v Pivovarni Laško. Med kratkim pogovorom z delavci je povedal, kako je doživljal letošnjo smučarsko sezono, ki je bila zanj polovico krajša, saj v začetku še ni tekmoval, ker se je prejšnjo sezono na Jahorini hudo poškodoval. Borisu dobri rezultati pome- nijo veliko, toda to spremljajo veliki napori vrhunskega športnika. Ce mu bo čas dopuščal, je obljubil, da se bo oglasil na prazniku Pivo in cvetje. F. L. TEDNIKOV INTERVJU Človek bi ne smel nikoli počivati Jutri, 15. aprila, je Dan že- lezničarjev in IVAN TRO- BIŠ iz Celja, rojen na Konj- skem v Smartnem v Rožni dolini pred 51 leti, je železni- čar »od.glave do pet«, z dušo in telesom, ves je predein svoji vehki ljubezni železni- ci, ki pa mu je povzročila tu- di mnogo težav, zlasti pri zdravju. NT: Po osnovnem po- klicu je Ivan Trobiš strojni ključavničar... IVAN TROBIŠ: »Leta 1948 sem se šel učit za strojnega ključavničarja v Zelezničar- sko industrijsko šolo Mari- bor. Doma je bilo pet otrok in vedel sem, da vsi ne bomo mogli ostati doma. V tistih letih smo težili po hitrem ra- zvoju in tako sem najprej šel sekat les v Savinjsko dolino. Zelja, da ne bi ostal čisto na- vaden delavec, me je odpe- ljala v šolo v Maribor. Oče in mati sta bila zato in se nista bala, da se bom izgubil, saj sem bil star že 16 let in sem se zavedal, da moram nekaj narediti.« NT: Ko je Ivan Trobiš postal ključavničar je delal v sedanji delovni organizaciji »Boris Ki- drič«. Sledil je odhod v JLA, po povratku pa se je zaposlil kot ključavni- čar v železniški kurilnici v sedanjem Titovem Ve- lenju. Še isto leto je začel opravljati delo kurjača na lokomotivah... IVAN TROBIŠ: »Prvo in drugo vožnjo sem kot kurjač vozil pod kontrolo, takoj za- tem sem začel samostojno na parnih lokomotivah. Prva vožnja je bila na relaciji Ce- Ije-Dravograd (zavzdilme »oh, zakaj so progo od Tito- vega Velenja dalje ukinili« - op. p.). Startah smo ob 6. uri zjutraj. Najprej sem si po- drobno ogledal lokomotivo - čeprav sem jo dodobra poz- nal - in kako je s premogom. Premog je moral biti mešan - rjav in črn, vse zaradi lep- šega izgorevanja. Lokomoti- ve so bile izredno občutljive in tako je bilo treba tudi z njimi delati. Premog jih ni smel »prežgati«. Lokomoti- ve imenovcine tendrovke so imele skladišče za šest ton premoga, kar je bilo dovolj za vožnjo od Celja do Dravo- grada in nazaj. Zjutraj, ko je bila lokomotiva šie hladna, jo je bilo treba samo do Žalca polniti najmanj osemkrat. Potem, ko je dobila svojo po- trebno temperaturo, je bilo dela manj. Zelo natančno je bilo treba delati, da je prišlo do prave temperature.« NT: Pot Ivana Trobiša je bila razpeta med tiri in šolo. Tako se je ponov- no v Mariboru izučil za »pravega« kurjača, kar je pomenilo, da je lahko vozil vse lokomotive ra- zličnih tipov. Vozil je najstarejšo iz leta 1914 do najsodobne^ih »di- selskih«. Kako je bilo s težjimi lokomotivami za tovorne vlake? IVAN TROBIŠ: »Težje lo- komotive so imele zraven »zalogovnik« za premog s kohčino do deset ton premo- ga. Sem pa že tudi ostal na progi, ker je snanjkalo pre- moga. Poklicali smo Celje in pripeljala je druga lokomoti- va ter vse skupaj odvlekla v Celje.« NT: Bili ste do leta 1956 kurjač, nato pa po končani šoli na Rijeki strojevodja, kar ste še danes... rVAN TROBIŠ: »Tudi kot strojevodja sem peljal prvič po »moji« progi Ceije-Dra- vograd. Izredno sem moral paziti, da ni prišlo do nesre- če. Pri nas je zamujena se- kunda »adijo«. Sicer pa sem strojevodja že 27 let in pri- hodnje leto se bom poslo- vil.« NT: KAM POTEM? rVAN TROBIŠ: »Delo na železnici je izredno težko. Enkrat je vroče, drugič hla- dno. To pušča posledice. Problem je tudi z živci, saj si stalno napet, da ne boš kaj spregledal. Časa za branje knjige med vožnjo ni. To je lahko usodno. Sicer pa rad in vehko berem in sem samo v letošnji zimi prebral okoh 50 knjig. Najraje berem kaj zgodovinskega, pa tudi so- dobne stvari so mi všeč. To je sprostitev.« NT: Prosti čas? IVAN TROBIŠ: »Ga ni! Po opravljeni službi rad hodim v planine, kjer sem ^-saj dvaj- setkrat na leto. Tam pozabim na vse tegobe! Tam se spro- stim! Opravil sem slovensko, zasavsko, zagorsko in savinj- sko transverzaio. Sem član Planinskega društva Želez- ničar, tudi planinski vodnik in načelnik markacijskega odseka. Sicer pa se vračam na Konjsko, kjer si urejam hišico za »stara« leta. Proste- ga časa ni in ga tudi ne sme- mo poznati. Človek ne sme počivati, kajti to je lahko ne- varno. Počitek mora biti ak- tiven. Rad hodim tudi na ko- šarkarske tekme, saj sin igra košarko. Vsako sezono sem po 5 do 6 krat v gledahšču, če je kakšen dober »komad«. V kino ne hodim, televizija me zanima manj kot knjiga.« NT: Posebnosti? rVAN TROBIŠ: »Rad ku- ham, kadar žena ne more. Zganci! Za njih je treba imeti moč, da jih dobro zmešaš! Ajdovi! I>elam jih iz domače moke, ki jo dobim v Prlekiji. In domači ocvirki. Posodo tudi pomivam, saj je treba pomagati. Luštno je delati!« NT: Sodelujete pri sin- dikatu, ste delegat, kaj vas moti? IVAN TROBIŠ: -Vsi bi morah bolj aktivno delati in manj govoriti, še posebej na pamet! Moti me, če kdo po- stopa in ne ve, kaj naj bi de- lal.« TONE VRABL kovinotehna 5000 nf razstavno prodajne površine kovinotehna Prodajni center Hudinja 6. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 1983 ielene Borovšakove osemdeset plodnih let Jutri bo napolnila osem desetletij, osemdeset težkih, trdih, a prav zaradi tega tudi plodnih, ustvarjalnih let. Kaj lahko bi se bilo zgodilo, da bi niti do tja ne bi prišla, do koder se z njene rodne Sveti- ne vidi - a od tam se vidi precej daleč. Devetnajstlet- na nevesta je prišla v črne revirje, v Hrastnik. Spoznala je, da tegobe knapov niso nič manjše od revščine malih kmetov, le da so rudarji ka- zali trdno voljo te razmere spremeniti. Tako je že leta 1936 bila sprejeta v KPJ, kar je bilo, razumljivo, nasledek dolgoletnega in izpostavlje- nega političnega dela. Leta 1939 je bila že članica hrast- niškega mestnega komiteja KPS. Leta 1941 jo z vso družino aretira okupator. Moža in si- nova so dali za žico v Maut- hausen, njo s tremi hčerami pregnali na Hrvaško. Kot borko Moslovaškega odreda jo v peti ofenzivi skupaj z ranjenci in tifusarji ujamejo. Skusila si je zapore v Daru- varju, Sisku, potem pa prisil- no delo v Nemčiji. V začetku leta 1944 se ji posreči pobeg- niti in se vključiti v Kozjan- ski odred. Naloženo ji je bilo politično delo, bila članica okrajnega vodstva KPS in OF za šmarsko območje, pozneje pa tudi okrožnega na Kozjanskem. Vdova ob otrocih, ki so dozoreli v boju, se Helena Borovšakova po- sveti družbenemu delu. Kot članica okrožnega odbora OF v Celju precej časa vodi AFZ, nato pa se je posvetila problemom socialnega skrbstva, hkrati pa je bila ves čas aktivna v vseh poli- tičnih organizacijah, zelo po- gosto v njihovih okrajnih vodstvih, in ves čas tudi v ZZB NOV, v kateri je bila precej dolgo sekretarka in tudi predsednica. Tudi v re- publiškem vodstvu ZB NOV je bila njena aktivnost moč- no opažena, bila pa je tudi poslanka v slovenski in zvez- ni skupščini. Tudi po letu 1958, ko je bila upokojena, ni sedla za zapeček, čeravno so se okoli nje nabrali vnuki. Njeni pošteni, kritični misli radi prisluhnejo tako v celj- ski občini kot v krajevni skupnosti. V krajevni orga- nizaciji ZZB NOV se ne ote- pa zadolžitev, zlasti zdaj, ko jo kar zaposluje članstvo v predsedstvu slovenske bor- čevske organizacije. Borci in revolucionarji so, kar so, doživljenjsko. Tako tudi babica in prababica He- lena Borovšakova, predvoj- na komunistka, borka spo- meničarka, žena s 60 leti sta- ža družbenopolitične de- lavke. Se na mnoga leta in ljube- ga zdravja! Za gozdarstvo nI zanimanla y Gomlesa¥lnlskl dolini so učenci raje usmerjajo ¥ druge poklice v štirih osnovnih šolah občine Mozirje je svoje na- mere o nadaljnem šolanju izrazilo 205 učencev, kar predstavlja 85 odstotkov vseh anketiranih šolarjev. Preostali bi se radi takoj za- poslili ali pa ostali doma na kmetiji. Vzpodbudno je, da se želi kar 80 odstotkov tistih, ki bodo nadaljevali šolanje, usmeriti v proizvodne pokli- ce. Deloma vpliva na takšne odločitve oddaljenost sred- njih šol. Največ se jih name- rava usmeriti v tekstilno stroko, kar 35, vse pa je El- kroj pripravljen tudi štipen- dirati. Sledi kovinarstvo s 34, kmetijstvo z 19 ter lesarstvo in elektro stroka s po 17 učenci. Zaskrbljujoč je po- datek, da se je za gozdarski poklic odločil le en učenec. Zakaj najmanj zanimanja ravno za panogo, ki ima v Gornjisavinjski dolini naj- več zaledja, tradicijo in pa velike potrebe po gozdar- skih delavcih? Kot so ocenili na seji Sveta za vzgojo in izo- braževanje občine Mozirje, je del vzroka v nepoučenosti, da je potrebno za opravljanje gozdarskega poklica opraviti šolo, drugi vzrok pa je tudi v tem, da je šola v Postojni, kar je za marsikoga predaleč. Vsekakor pa so pri tem zata- jili tudi učitelji in za to odgo- vorni delavci pri CJozdnem gospodarstvu. Povezovanje osnovnih šol z združenim delom se sicer počasi že krepi, vendar naj bi se v vzgojo, zlasti glede usmerjanja ali »snubljenja« učencev vključilo več zuna- njih mentorjev. Z uvajanjem fakultativnih predmetov te možnosti obstajajo, vendar pa bi, na drugi strani, tudi v delovnih organizacijah mo- rali bolj dolgoročno in vse- kakor tudi bolj strokovno planirati potrebe po kadrih in izobraževanju. Tako tudi vzdušje med mladimi v doli- ni ni najboljše, saj se na vseh forumih ugotavlja, da manj- ka strokovno podkovanih kadrov, da je to eden izmed vzrokov slabega poslovanja nekaterih organizacij. Ven- dar vse ostaja pri ugotovi- tvah, mladi strokovnjaki pa morajo iskati delo izven do- line. RADO PANTELIC Društvu za varstvo živali več podpore Na zadnji seji koordi- nacijskega odbora za so- delovanje z družbenimi organizacijami in druš- tvi pri ZSDL Celje, so sprejeli program dela odbora za letošnje leto ter tudi ugotovili, da so bila porabljena sredstva Koordinacijskega odbo- ra za delo društev in de- lovnih organizacij v letu 1982 porabljena skladno s sklepi odbora. Največ pozornosti so člani odbora namenili razpravi o problematiki delovanja Društva za var- stvo živali Celje, ki se ob svojih humanih prizade- vanjih od svojega obstoja srečuje s finančnimi teža- vami ter prostorsko sti- sko. Člani odbora so predlagali, da Medobčin- ski svet SZDL celjske re- gije oz. Svet osmih občin posredujeta v vse občine informacije o delu Druš- tva za varstvo živali, z na- menom, da jih finančno podpro tudi v drugih ob- činsOi. Doslej jih finančno podpira samo SO Celje, čeprav so regijsko druš- tvo. Ob tem, da je Koordina- cijski odbor Društva za varstvo živali odobril izredno dotacijo v višini 4000 dinarjev, so društvu tudi predlagali, da preko svojih članov sproži po- stopek za ustanavljanje občinskih dništev, v so- delovanju s kakšnim dru- gim društvom pa bodo skušali rešiti tudi njihove prostorske probleme. PP Polzela: zdaj samoprispevek IVAN POTEKO, predsed- nik odbora za krajevni sa- moprispevek: »Da bi na Pol- zeli uvedli krajevni samopri- spevek smo razmišljali že pred leti. Želje in potrebe so že od takrat večje od razpo- ložljivih sredstev, vendar pa je stvar šele zdaj dozorela ta- ko daleč, da se bomo za pri- spevek odločali na referen- dumu. Program, ki smo ga pripravili za javno razpravo je postavljen smotemo, v njem so zajete le najnujnejše stvari.« Na zadnji skupščini Kra- jevne skupnosti Polzela so delegati razpravljali o za- ključnem računu za prete- klo leto in ga potrdili. Glav- na razprava pa se je vrtela okrog samoprispevka, za katerega se bodo krajani odločali na bližnjem refe- rendumu. Komisiji, ki ju je za to ime- noval svet KS, sta delegatom predložih več predlogov pro- gramov. Po daljši razpravi so sprejeU sklep, da se da v jav- no razpravo program, po ka- terem bi samoprispevek pla- čevali pet let. Zaposleni bi prispevali 0,80 odstotka od neto osebnega dohodka, prav toliko tudi upokojenci, ki imajo 8 in več tisoč dinar- jev pokojnine, kmetje bi pri- spevali 12 odstotkov od kata- strskega dohodka in obrtni- ki 1,8 odstotka od dohodka. V petih letih bi zbrali nekaj več kot 25 milijonov dinar- jev, ki bi jih oplemenitili še z deleži samoupravnih inte- resnih skupnosti in delovnih organizacij ter s prostovolj- nim delom. Skupaj bi naj ta- ko zbrali 37 milijonov dinar- jev. S temi sredstvi bi zgradi-_ li mrliško vežo, obnovili sta- ro osnovno šolo in dom Par- tizana, nekaj odsekov cest in del vodovodnega omrežja, nekaj pa bi namenili tudi za, izgradnjo novega gasilskega doma. V tem in naslednjem te- dnu bodo zbori krajanov, kjer bodo lahko vsi dali svo- je pripombe in se odločili za morebitne spremembe pro- grcima. Zbori bodo po vaških skupnostih, družbenopoli- tičnih in delovnih organiza- cijah. TONE TAVČAR Bodoči mladinski aktivisti v Dobrni Komisija za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZSMS je zopet pripravila dvodnevno mladinsko politično šolo v Dobrni kot obliko idejnopolitičnega izobraževanja in usposab- ljanja mladih, ki bodo v bodočih mandatnih obdobjih prevze- mali pomembnejše funkcije in naloge v osnovnih organizacijah ZSMS. Politične šole se je udeležilo 75 mladih, največ jih je bUo iz organizacij združenega dela in iz šol. Izbrane teme mladinske politične šole so bile zanimive: nacio- nalizem, razrednost v slovenski družbi, vprašanja zaposlenosti oziroma brezposelnosti, organiziranost in delo osnovnih organi- zacij ZSMS na šolah, vloga mladinskega aktivista, metode in oblike političnega dela ter mladi delavci v OZD. Vse obravnavane teme so izzvale pestro in kritično razpravo, tako da je šola ponovno potrdila oziroma upravičila svoj obstoj. M. A. Starši razumelo... Prejšnji četrtek je bila sek- cij ska razprava o celodnevni osnovni šoli Fran Roš in o problemih vpisa v prve raz- rede te osnovne šole. Raz- pravo je organizirala KK SZDL. Udeležilo se jo je veli- ko krajanov predvsem star- šev. Zanimalo jih je, kako da je prišlo pri novi šoli tako hitro do prevelikega navala, saj so prvotno predvidevali, da bo šola lahko sprejemala vsako leto vse prvošolce iz te krajevne skupnosti in z dela Hudinje. Načrtovalci se raz- prav niso udeležili in odgo- vora na to vprašanje, krajani niso mogli dobiti. Dejstvo pa je, da se je za prihodnje šol- sko leto vpisalo preveč prvo- šolcev in če naj šola tudi v prihodnje ostane celodnev- na (pogoj pa je enoizmenski pouk) in če naj razredi ne bo- do prenatrpani, se morajo starši sprijazniti s predlaga- no, nekoliko spremenjeno mejo šolskih okolišev. Pred- vsem iz južnega dela Nove vasi bodo otroke prevpisali v OS Ivana Kovačiča Efenke ter na Prvo osnovno šolo. S teh šol pa bi otroke usmeril na OS I. celjske čete in Slav ko Slander. Starši so predlog z razumevanjem podprli. Se veda pa lahko pričakujemo da bo ob vpisu tudi s stran staršev, predvsem tistih, k se niso udeležili razprave prišlo do nerganja. Janez Spegel Čeprav je že od leta 1958 dalj3 v Titovem Ve- lenju, pa vseeno vedno rad pove, da je bil rojen v Socki. Janez Špegel je si- cer vodja "Oddelka uslug«, ki je v sklopu Mo- dnega salona v Titovem Velenju, njegov osnovni poklic pa je krojač... Ko je bil še »majhen« (mlad je še vedno!), je ob prihodu iz šole gledal ma- mo, kako je šivala srajce. Najprej je gledal, nato po- magal in se odločil. »Postal sem krojač! Ma- ma me je navdušila za ta poklic, do katerega imam izredno veselje.« Janez ponosno pove, da si zase tudi vse sešije sam! »Nekoliko težav je pri ,probi\ kjer pa mi po- maga žena, ki je tudi kro- jačica.« Janez se spominja, da je leta 1955 prišel v takrat- no Velenje in se zaposlil v podjetju »Krojaštvo in ši- vilstvo« (zaposlenih je bi- lo 10 ljudi), ki je imelo svoj sedež v Starem Vele- nju. Tu so nastajali za- metki današnjega Mo- dnega salona. Sledila je selitev v nove prostore in kmalu po letu 1962 še priključitev h KOC. ■ »Osnova današnjega Mo- dnega salona izhaja iz na- šega prejšnjega oddelka uslug, ki se je iz obrtne delavnice začel širiti v konfekcijo. Nastala je no- va tovarna, v kateri sem tako od vsega začetka.« Janez ne more iz »svoje krojaške kože«: »Delamo vse. Tako naredimo letno poleg ostalega tudi po ti- soč moških oblek in vsak mesec po okoli 150 mo- ških hlač. Imamo ljudi, ki konfekcije ne dobijo, pa pridejo k nanj! Veliko de- lamo za mlade, čeprav ra- ste število starejših na- ročnikov, ki se vse bolj zanimajo za nas. Delo v ,živo' je posebna psiholo- gija. Stranko moraš že po zunanjem videzu, govor- jenju, izbiri blaga in mo- dela spoznati, kaj hoče in kako ji boš na najboljši način ustregel To, verje- mite mi, ni lahko delo.« Janez je zadovoljen z vsem, najbolj pa s tem, da v podjetju dobro delajo in da ljudje prihajajo k njim. Zaljubljen je v svoj po- klic: 'Se poročno obleko sem si sam sešil! Se pač navadiš svojega okusa, čeprav moraš še bolj poz- nati drugega.« In Janez ga. T. VRABL Negodovanje zaradi nedokončanih cest Cestno omrežje v šentjur- ski občini še zdaleč ni takš- no, kot bi si ga bilo moč že- leti, saj ostaja še veliko ki- lometrov prašnih in blatnih cest, ki ljudem v teh krajih vseeno pomenijo edino okno v svet. Stare probleme v zadnjem obdobju vse bolj dohitevajo novi. Gradnja planinskega klan- ca se vleče že nekaj let kot povest o j ari kači, zato med tamkajšnjimi prebivalci upravičeno dviguje oblak negodovanj. Zaradi nedo- končanih del na trasi ceste Sentjur-Planina nastaja ne- precenljiva škoda. Pri novo ustanovljeni Cestni skupno- sti Slovenije so seznanjeni s tem primerom in prav tako vsi tisti, ki bi v regiji in repu- bliki lahko priskočili na po- moč. Z aktivnostjo bo po^ trebno pohiteti, sicer bodo vsa do sedaj vložetia družbe- na sredstva zaman. K nada- ljevanju del bi bilo smotrno, razmišljajo v Šentjurju, pri- tegniti tudi brigade, pripa- dnike JLA in krajane in za- četi odsek ceste bi na tak na- čin prej dobil asfaltno pre- vleko. Se več naporov bo terjala prav tako že začeta šentjur- ska obvoznica, ki pa trenut- no nima realne osnove za do- graditev. Zato je tudi niso vpisali kot resolucij sko nalo- go s področja cestnega go- spodarstva za letošnje leto. Iz stališča varnosti potnikov in tudi prometa pa ima ob- voznica trdno osnovo, saj bi Izletnik ob njej zgradil tudi avtobusno postajo. MATEJA PODJED Razvejana javna razprava na konjiškem Javna reizprava o osnutku Zakona o pokojninskem i invalidskem zavarovanju je v konjiški občini močno razv< jana. V večini delovnih organizacij in krajevnih skupnosti S o osnutku že razpravlJEili, v občini pa so že tudi zbrali večin pripomb. Socialistična zveza, ki vodi razpravo v krajevnih skupn< stih, pa v tem času namenja še posebno skrb akcijam N nas ne sme presenetiti in pa volitvam v krajevnih skupn' stih, ki bodg končane do 24. aprila. MB iU. APRIL 1083 NOVI TEDNIK - STRAN 7 V Zarii Petrovče so velike možnosti za zaposlitev v Zarji v Petrovčah giTio tokrat obiskali te- meljno organizacijo Le- gna industrija. Zanjo je značilno predvsem to, da izdeluje opremo za^bjek- te po naročilu. To pome- ni, da so kupci vnaprej znani. Tako s pohištvom opremljajo številne ob- jekte: od trgovin do hote- lov in poslovnih zgradb. V zadnjem času so opre- mili trgovsko hišo Cen- tromerkurja, deset trgo- vin beograjskega Centro- tekstila, poslovno stavbo Emone ter Monterja iz Splita, domova upoko- jencev v Titovem Velenju in na Polzeli ter hotela v Našicah in Križevcih. Več kot deset odstotkov pro- izvodnje izvozijo v Fran- cijo, kjer je glavno pov- praševanje po pohištvu za mladino. Pomembno pa je pred- vsem to, da so delovni po- goji v tej temeljni organi- zaciji dobri. Sodobna je tudi oprema in težaškega dela tako rekoč ni. Glede na to, da je dela vedno več, vabijo v Zarji, da se oglasite pri njih ter se po- zanimate za možnost za- poslitve. Delovna mesta so še na voljo v tozdih Le- sna industrija in Ključav- ničarstvo. Postanite sode- lavec Zarje iz Petrovč! ANGELOS BAŠ 37 SAVINJSKI SPUVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 To sodbo zaokroža zgornja upodobitev noše splavarjev na vožnji. Na vodi in na poti domov niso nosili najbolj ponošenih delovnih oblek, kar pomeni, da so šteli te obleke zato, ker so hodili v njih zunaj do- mačih krajev, do neke meje za boljše oble- ke, le-te pa so bile sicer v navadi, kadar so Se odpravljali v oddaljenejša naselja. Pred- vsem za pot domov, podobno pa tudi v gostilnah, kamor so hodili ob postankih na Savi in Donavi, je bilo pomembno, kakšna je bila splavarska obleka, zakaj tedaj so prihajali v stike z drugimi ljudmi, medtem je bilo dosti manj pomembno, kako so bili napravljeni na vodi, ko so bili zlasti sarni med seboj in pri delu. Najmanj je bilo to hotenje navzoče v noši "Celjanov«. Pot do Paske vasi in naprej domov je šla čez ozemlje, kjer so vsi poznali splavarje in splavarsko delo, tako da za to okolje ni bilo enakega pomena, kako so se ■fosili splavarji, kakor takrat, ko so se vra- čali z vlakom iz Dugega sela in prek Zagre- V tem primeru je šlo za bolj oddaljen ^vet, v katerem je bilo treba pokazati neko stopnjo ugleda z obleko, ki je ustrezala te- namenu. Tako spričuje ohranjeno ust- izročilo, da so bili »Rogličani« navadno ^ boljših delovnih oblekah. V zvezi s tem celotna oblačilna kultura savinjskih splavarjev je bila v času med svetovnima Vojskama tako zelo razvita, da so imeU sko- rajda vsi »Rogličani« s seboj tudi za dva in pol do tri dni, kolikor so bili zdoma, spod- nje perilo za preoblačenje. Najizrazitejše pa je bilo opisano hotenje pri krmanižih in »Mitrovčanih«, ki so, kot rečeno, nosili s seboj tudi boljšo obleko, v kateri so potovali nazaj domov. Obleka, v kateri so bili ha vodi približno dva do tri tedne, je bila potem v drugačnem stanju kakor obleka »Celjanov« in »Rogličanov« po nekaj urah oziroma dveh dneh vožnje na splavu. Ce so se krmaniži in »Mitrovčani« za pot domov, pa tudi za obiske gostiln ob postankih in sploh če so šli s splavov v mesto ali vas, preoblačili v drugo, in sicer v boljšo, ne delovno obleko, pomeni nadalje to, da je obleka te vrste utrezcila tistemu ugledu, ki so ga pričakovali in so si ga želeli zagotoviti na poti domov ali ob drugih po- dobnih priložnostih. To je bilo enako deja- nje kakor tedaj, ko so hodili podeželski ljudje od doma v druge kraje v boljši oble- ki, s katero so hoteli zbujati neki ugled. Z vlakom so v tisti dobi potovali pred- vsem še mestni prebivalci, in sicer iz višjih in srednjih plasti. Zato je bilo za splavarje v takšnem okolju še posebej potrebno, da so se nosili tako, da niso šteli premalo, poleg drugega tudi zato, ker so, kot bo spodaj povedano, imeli o sebi drugačno mnenje kakor o veliki večini podeželskega prebi- valstva ob Savi in Donavi. Potovanje z vla- kom domov iz Srbije in s Hrvaškega je bilo tudi eden od poglavitnih dejavnikov, zavo- ljo katerih so po prvi svetovni vojski opu- stili bisage in nosih nahrbtnike in zavoljo katerih so nekateri splavarji sčasoma začeli nositi prtljago v kovčkih. Tako so se krma- niži in »Mitrovčani« na vlaku razločevali od drugih potnikov povečini le po vrveh, ki so jih nosili s seboj. In naposled: kako zelo je bila v letih med svetovnima vojskama razvita oblačilna kul- tura savinjskih splavarjev, je razvidno tudi iz tega, da so na vožnjah preoblačili perilo praviloma vsak teden in da so prav tako imeli na splavih marsikdaj s seboj priprave za snaženje čevljev. Nekateri so jemali s seboj celo krtače za obleko in si dajali sna- žiti obutev pri snažilcih čevljev. Za to poglavje v gmotnem življenju je lahko primerjava med savinsjkimi in drav- skimi splavarji po dosegljivih pričevanjih le borna. V pisanih (tiskanih) virih lahko najdemo naslednje zadevne označbe drav- skih splavarjev, ko so se vračali z vlakom domov: bili so »precej obrasli, oblečeni v temne obleke,« nosili so »težke čevlje; ze- len planinski klobuk« so imeh »nasajen ne- koliko na oči«. In nosili so nahrbtnike, »čez pleča« še »zavito vrv«, v roki pa cepin. Na splavih so bili poleti nekateri »goli do pa- su«. Takrat so tudi bih, razen krmaniža, »vsi bosi«, zakaj dravski splavi so bih nare- jeni brez žic in železnih žebljev, namesto njih so uporabljali trte in lesene žeblje, »cveke«. Se bolj skopa, vendar poučnejša je primerjava na podlagi dodatnega sporo- čila, ki ga je prispeval avtor navedenih oz- načb. Po tem viru so bili dravski splavarji (ne splavarski gospodarji) na vodi in potem na poti domov v eni obleki in v enem in istem perilu. To so bili torej, povzeto pove- dano, splavarji, ki so izvirali iz vse drugač- nega okolja kakor savinjski; jasneje se je to izražalo v noši kakor pri prenočišču. Glede noše bosenskih splavarjev ve po- vedati ohranjeno ustno izročilo v zgornji Savinjski dohni in Zadretju edinole to, da so bili slabo oblečeni, pogosto pa prav raz- capani. Tudi v tem primeru je potemtakem šlo za vse drugačno okolje, iz katerega so prihajah ti splavarji in ki je bilo nakazano že zgoraj. Na mitrovškem splavu pri velikoDočnem žegnu v Slavonskem Brodu (1928) 8. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 1983 Jubilejni koncert s samostojnim koncer- tom v dvorani Narodnega doma v Celju je mešani pev- ski zbor društva upokojen- cev Celje proslavil 20-letni- co delovanja. V celovečernem koncertu so se zvrstile narodne in umetne pesmi obdobja čital- nic do Rada Simonitija, Ra- dovana Gobca in Sama Vremška. Zbor je nastopil v sestavu 24 pevk in 17 pev- cev, zborovodja je Jože Kink, ki je na sobotnem na- stopu prvič dirigiral samo- stojen - celovečerni koncert, sicer pa je dve leti obiskoval zborovodski seminar, v okvi- ru programa »Človek, delo, kultura« v Celju. Treba je re- či, da je delo dobro opravil. saj mu je uspelo zbor, ki ga je dolga leta vodil Franci Ter- žan, brez večjih spodrsljajev voditi dokaj suvereno in te- koče. Zbor obvladuje temelj- ne elemente zborovodskega muziciranja, saj je bil pro- gram izveden intonančno dokaj zanesljivo, s precejš- njo mero logične dinamike in agogike v večini skladb, seveda v mejah realnih mož- nosti glede na struktui-o pev- cev in pevk. V smislu sora- zmerja glasov bi bilo potreb- no okrepiti moški del glasov. Pi'ogram je lepo popestrila pevka Hilda Verderber s so- lom v pesmi Sanje, Emila Ulage. Razveseljivo je dej- stvo, da se v sestavu zbora pojavlja vedno več bivših pevcev in pevk renomiranih celjskih zborov, kar daje upati, da se bo zbor razvil v koncertno telo, ki bo tudi v prihodnje takim pevcem omogočilo nadaljnje vklju- čevanje. Takšno je bilo tudi vabilo predsednika zbora Jo- žeta Križnica, ki se je hkrati v nagovoru zahvalil za števi- len obisk. VID MARČEN Kranjčani goshijeio z Doktorom Draganom v četrtek, 14. aprila ob 20. uri se bo celjskemu občinstvu predstavilo Prešernovo gleda- lišče iz Kranja z delom Josipa Vošnjaka »DOKTOR DRA- GAN«, ki slika družbeno poli- tične razmere pred koncem prejšnjega stoletja. Uspelo uprizoritev je zrežiral Matija Logar ob dramaturški asisten- ci Tarasa Kermaunerja, sceno je zasnoval Niko Matul, kostu- me Alenka Bartl. V glavnih vlogah bodo nastopili Jože Vunšek, Dare Ulaga, Tine Oman, Jože Kovačič in drugi. 15 let žalskega pevskega zbora Moški pevski zbor Svoboda iz Žalca bo v soboto pripravil ob 20. uri v dvorani Hmezad koncert v počastitev 15 letnice obstoja ter 100 letnice ustano- vitve Pevske zadruge v Žalcu. Moški pevski zbor Svoboda iz Žalca je bil pred petnajstimi leti ustanovljen na pobudo društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Ves čas ga vodi Marjan Kozmus. Odlično se je uveljavil v občini, pa tudi izven njenih meja. Med dru- gim je gostoval tudi v pobrate- ni občini Bačka Palanka in v BUčovsu na avstrijskem Koro- škem. Sodeluje tudi z zborom iz Varaždina. Na jubilejnem koncertu se bo predstavil z no- vim sporedom borbenih, umetnih in ljudskih pesmi. JANEZ \TSDENIK »V izrazu njenega obraza sta biia nasmeh in boiečina...« Tito je 1977. leta na Brionih, ko je govoril z Božidarjem Jakcem, ki je zaključeval portret Titove matere Marije Broz, upo- rabil besede: » ... v izrazu njenega obraza sta bila hkrati nasmeh in boleči- na...« To misel je za na- slov svojega dokumentar- ca, ki sta ga omogočili kulturni skupnosti Slove- nije in Šmarja pri Jelšah, izbral scenarist in režiser Milan Ljubic. Premiera fikna pa bo v okviru Koz- janskega kulturnega te- dna jutri, v petek ob 20. uri v kinu Kozje. Nasmeh in bolečina je zanimiv dokumentarec, ki predstavlja vse boga- stvo dokumentarnega gi-adiva iz krajev Titovega otroštva. Je dokument o teh krajih, o rojstni hiši matere Marije Broz, o se- strični Ani Kostanj šek, o spominskem parku Treb- če in o zgodovinskih do- godkih, ki so tesno pove- zani s temi kraji, vse od kmečkih puntov naprej. Milan Ljubic je znal str- njeno, dokumentirano a hkrati domiselno poveza- ti v pripoved o teh krajih tudi zgodbo o nastanku portreta Titove matere, o lepotah teh krajev in nji- hovih kulturnih znameni- tostih, o naravnih lepotah in ljudeh iz teh krajev da- nes. Kulturni dogodek ob petkovi premieri bo obo- gatil prireditve ob Koz- janskem kulturnem te- dnu. B. S. Jubilej IVtoškega pevskega zbora Polzela Ob 30 letnici delovanja je Moški pevski zbor Svoboda iz Polzele pripravil minulo nedeljo koncert, na katerem je razen jubilejnega zbora zapel še Mešani pevski zbor Kovinotehna iz Celja. Oba zbora vodi Milan Kasesnik. Mešani pevski zbor Svoboda iz Polzele so ustanovili leta 1953 in je prvič nastopil še istega leta na proslavi v počasti- tev krajevnega praznika. Ustanovitelj in prvi pevovodja je bil Milan Gerželj, ki je znal izkoristiti voljo pevcev, da bi čimbolje in lepše prepevali. Ker takrat ni bilo na voljo, notnega materiala, si je sam pomagal s prepisovanjem not, ] neredko pa mu je prišla prav tudi njegova violina. i Po desetih letih je zbor prevzel zdaj že pokojni Vinko \ Rizmal. Pod njegovim vodstvom se je zbor pomladil ter številčno okrepil in ker so pevci radi prepevali živahne pesmi, je bilo v njihovem repertoarju veliko partizanskih in borbenih pesmi. Danes šteje zbor 44 pevcev in med njimi so kmetje, delavci in drugi, ki jih druži ljubezen do domače slovenske pesmi. Tudi Moški pevski zbor Svoboda Polzela je v svo- jem tridesetletnem delu doživljal \Thunce in tudi padce, kljub vsemu pa še vedno obstaja želja prepevati kar najbo- lje in najlepše. T.T.. Kdor poje, ne misli nič slabega v petek zvečer je bil v cerkvi v Šentjurju združeni koncert mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja in moškega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šent- jurja, ki sta se predstavila občinstvu s sprehodom skozi zgodovino zborovskega petja in narodnimi pe- smimi. Ce bi bile naslednje vrstice ocena koncerta, bi lahko rekli, da je izredno uspel. Pa to niso, kajti pred samo izvedbo se je tohko zataknilo, da je nastal problem tam, kjer ga ne bi bilo treba. Nenadoma se je pojavilo vprašanje umestnosti nastopa pod zvonikom šentjurske cerkve. Komite OK ZKS Šentjur se je večer prej sestal na izredni seji in zavzel stališče, da naj komunisti presodijo, ali je čas primeren za nastop v cerkvi ali ne in ali ni to trenutek, ki ga bo cerkev izkoristila za lastno propagando. Vrstili so se pogovori, telefonski, ustni, na relacijah partija, občinska, medobčinska, zbor, kulturna skupnost, zbo- rovodja itd. Eni so stavili na akustičnost prostora za koncertiranje, drugi na zavest komunistov in argu- ment, da je v šentjurski občini dovolj kulturnih do- mov, kamor taki nastopi pravzaprav sodijo. Na koncu je obveljalo priporočilo, da iz tega ne gre delati politič- nih zdrah in da koncert v cerkvi (zbora sta ga imela v svojem programu že od začetka sezone) naj le bo. Tema, kakšni so odnosi med cerkvijo in družbeno- politično skupnostjo ter šentjurskim zborom terja spet drug pristop komentiranja in v danem trenutku spet nima prave povezave s primernostjo prostora zaradi izbora pesmi obeh zborov. Koncert je spremljal ko- mentar in ne sveta maša. In cerkev ni samo kultni objekt! Dvorana je bila nabito polna in resnici na ljubo je treba reči. da kakšna drviga dvorana v kulturnem domu res ne bi bila. Kdor poje, ne misli nič slabega in preštevanje komunistov med člani zborov (teh ni malo) in poslušalci, bi bilo seveda spet nesmiselno in nedopustno. Morda se je oblak dvomov v Šentjurju dvignil le zato, ker je bil tokrat prvič koncert pod cerkvenimi oboki, medtem ko je v drugili krajih to že stalna oblika dela. Samo minuli teden so bili v Sloveniji trije po- dobni nastopi. V Ribnici, ki je po velikosti kraja po- dobna Šentjurju, je pel Slovenski oktet. Zakaj torej v rojstnem kraju skladateljev Ipavcev ne bi prepeval zbor, ki nosi ime po njih in ki je v goste povabil še celjskega? MATEJA PODJED Ob razstavi »Lov in divjad na podobah celjskega muzeja« v razstavnem prostoru v Stari grofiji zbuja med obi- skovalci - tudi lovci - veli- ko pozornost in priznanje občasna likovna prireditev z naslovom »Lov in divjad na podobah celjskega muze- ja«, ki izpoveduje lovsko vsebino s pomočjo kultur- nozgodovinskih predmetov in likovnih del, zlasti še dragocenih grafičnih moj- strovin. Povsem razumljivo je, da' je pestrost lovskih dogajanj, vse vrste divjadi in naravno okolje nudilo številne inspi- racije domačim in tujim li- kovnim ustvarjalcem, ki so samovoljno ali pa po naroči- lu upodabljali lovsko motivi- ko in jo predstavljali doku- mentarno ali pa kot osebne umetniške izpovedi. Najstarejši tvami dokazi lova na Celjskem so paleolit- ski koščeni izdelki iz Njivic pri Radečah, ki so služili za predelavo uplenjene divjadi. Iz istega časa so pomembne najdbe iz Potočke zijalke - kamniti in koščeni predmeti, ki so bili namenjeni rezanju divjačine in obdelavi krzna. In prav na predmetu iz Po- točke zijalke je vidna na gra- viranem mrežastem vzorcu prva težnja likovne obdelave pri nas. •Na celjskem področju pa so pomembne tudi kiparske upodobitve lovskih motivov, ki so ohranjene na antičnih kamnitih reliefih in polnih plastikah v Šempetru, Celju, Laškem in Vojniku. Enako pomemben je tudi lovski motiv na freski v Marija Gradcu, ki je nastala leta 1526. Omeniti pa je treba tu- di lovska prizora na Celj- skem stropu iz leta 1623 in na baročnih freskah v Stari grofiji. Sloveča so tudi lov- ska tihožitja s figurami, kate- rih avtor je znani slovenje- graški baročni slikar Janez Andrej Strauss in so zdaj raz- stavljena v glavni dvorani Stare grofije. Na občasni razstavi pri ka- teri je upoštevanih 138 pred- metov iz celjskega muzeja, je žal zaradi premajhnih pro- storskih danosti predstavlje- nih le 98 primerov v origina- lu, ostale pa je možno pregle- dati na fotografijah. Pri eksponatih gre za li- kovne izpovedi v grafiki, sli- karstvu, ljudski umetnosti in za krasitve predmetov. V konceptu razstave ni upošte- vano lovsko orožje, ki je shranjeno v muzeju. Grafični Usti predstavljajo dragocene upodobitve, ki so nastale v času med 16. stolet- jem in letom 1923. Avtorji li- stov so bolj ali manj znani mojstri srednjeevropske gra- fične umetnosti, med njimi tudi Aibrecht Diirer, Stefano della BeUa, Jacques Callot, Egidius Sadeler, Martin Elis Ridinger, Phihpp Lebas in drugi. Posebej je treba omeniti izjemno dragocene grafike, ki jih predstavljajo original- na perori^a francoskega vi- teza Bemyja iz leta 1778, ki sodi med prave tovrstne ku- riozitete, dve originalni gra- fiki Albrechta Diirerja, zlasti znan bakrorez z upodobitvi- jo sv. Huberta, originalni le- sorez, ki ponazarja lov na gamse v letih 1505-1516 iz knjige Maksimilijana I. »Weisskunig«, številne jed- kanice znanega ustvarjalca lovskih prizorov Ridingerja, ki so bile večinoma odtisnje- ne leta 1822 z originalnih ba- ročnih plošč. Pravi dragotini pa sta veduti s celjskega po- dročja - Celje in Dobrna, na katerih opazimo lovca, ki opozarjata na možnosti lova v teh krajih. Od ostalih razstavljenih predmetov so vredne poseb- ne pozornosti panjske konč- nice z naslikanimi lovskimi prizori iz Zadrečke in Gornje Savinjske doline. Posebnost je tudi lobanja jamskega me- dveda, ki je bil uplenjen pred približno 35.000 leti na Olševi, fragment freske z dvema račkama iz rimske hi- še v Celju in antične brona- ste fibule v obliki divjadi, zlasti zajcev. Ob razstavi je treba pouda- riti, da prikazuje gradivo pravo pripovedno razkošje in neštete zanimivosti, ki so povezane z zgodovino lova in življenjem divjadi v tistem geografskem prostoru, ki mu pripada tudi celjsko lov- sko področje. Zato je razsta- va za vsakogar zanimiva z lovskega, likovnega in tudi zgodovinskega stališča. MILENA MOŠKON Richard Bloos: Po lovu na zajce, jedkanica, 1920 10. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 19te NiKier rezervnih deiov za icmetilsifo meiianizacijo Priprta meja Je probieme samo še zaostriia v našem uredništvu se je pred dnevi oglasil kmet Ru- di Pavlic iz Lokavca št 6. v laški občini. Že tri tedne išče akumulator za svoj traktor Porsche 35 KM. • Iskal ga je že pno trgovinah v Celju, na Planini, v Laškem in drugod, povsod pa je bil deležen odgovora: »Nima- mo in ne vemo, kdaj ga bo- mo dobili«. Tudi v laški kmetijski zadrugi mu niso vedeli pomagati. Pridušal se je pri nas, češ da je sra- mota, ker ni nujnih rezerv- nih delov za kmetijske stro- je, od kmetov pa zahteva- mo, da delajlbn čim več pri- delajo. Kmet Pavlic si je že- lel traktor sposoditi, pa je opazil, da imaju tudi drugi kmetje podobne probleme. Skratka: rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo ni in vsak se pač znajde kakor ve in zna. Ta »kUc na pomoč« zaradi rezervnih delov za traktorje nas je spodbudil, da smo povprašali pri kmetijskih za- drugah in organizacijah na območju. DobiU smo nič kaj razveseljive odgovore: pov- sod je približno enako neza- dovoljstvo in povsod pri- manjkuje rezervnih delov za kmetijske stroje. Se najbolj pogrešajo gume in klinaste jermene. V Celju so nam povedali, da razen obljub, da bodo pri Agrotehniki, ki je nosilec to- vrstne preskrbe, osnovali center za rezervne dele, ne poznajo nič drugega. Verja- mejo, da je problem velik še posebej zaradi dveh razlo- gov. Prvič zaradi tega, ker kmetje razpolagajo z zelo ra- zličnimi kmetijskimi stroji in drugič zato, ker so depozi- ti pri prehodu meje še dodat- na ovira, kako na primer na- baviti rezervne dele čez mejo. V laški kmetijski zadrugi toži komercialist Anton Ter- bovc: »Ce kmalu ne bomo bolje oskrbljeni z gumami, klinastimi jermeni in aku- mulatorji, nam lahko obsta- ne polovica kmetijske meha- nizacije. Zadruga zaman trka na vrata Agrotehnike, Po- Ijooskrbe v Zagrebu in dru- god.« Enako mislijo v konjiški občini in predvidevajo kri- tično stanje v jeseni. V za- drugi si sicer na vso moč pri- zadevajo, da bi z devizami prišli do gum, vendar dobrih obetov ni. Stanje v velenjski občini: ni gum, ni maziva, ni olja, škropiv še vedno primanjku- je... To nam je povedal vo- dja kooperacije, TOK, Kme- tijstvo Šoštanj, Marjan Ja- kob. Probleme rešujejo z na- ročilnicami, ki jih na svoje ime dajejo kooperantom, ne- kaj traktorskih rezervnih de- lov, kupijo v Hmezadovi bla- govnici v Žalcu, drugo, razen gum, so dobili v Kranju. Si- cer pa jih je strah, če bo takš- na slaba oskrba z rezervnimi deli in vsem kar je potrebno za kmetijske stroje, še tra- jala. Tudi v šentjurski občini imajo kmetje sila pestro kmetijsko mehanizacijo, za- to je še večji problem z re- zervnimi deli. Do sedaj so se kmetje znašli tako, da so po kakšen rezervni del skočili čez mejo. Sedaj je to težje ali celo nemogoče in razmišljajo celo o tem, da bi za vse potre- be čez mejo poslali nakupo- valno »delegacijo«. Tudi v Gornji Savinjski dolini tarnajo zaradi rezerv- nih delov, čeprav so na bolj- šem vsaj tisti kmetje, ki živi- jo v obmejnem pasu. Za dru- ge pa velja, da je še najbolje tistim, ki imajo Zetorje, trak- torje IMT in Fiat-Štore. Sestavek lahko končamo s soglasno ugotovitvijo: vse povsod velja za rezervnimi deli strašansko povpraševa- nje, da ne rečemo kar »klic v sili«. Odgovorov odgovornih pa ni! MITJA UMNIK Kaj bo s Icmeti, ici piačila ne bodo zmogli? Javna razprava o osnutku Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova- nju, ki predvideva obvezno pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje kmetov ne glede na ustvarjeni dohodek, še ni zaključena. Na našem območju se kmet- je vanjo vključujejo preko različno orga- niziranih oblik - preko razprav v krajev- nih skupnostih, sekcijskih razprav v ok- viru Sociahstične zveze, pa tudi preko Kmetijskih zadrug. Ker pripombe še ni- so zbrane, poglejmo tokrat, kaj menijo o osnutku zakona kmetje v krajevni skup- nosti Konjiška vas. Opozorili so, da je vprašljivo, kako bo- do lahko plačevali prispevek tisti, ki so ekonomsko manj zmožni. Pozdravili so sicer novost, da je lahko na eni kmetiji več pokojnin, a to bi za večino pomenilo prevelike izdatke. Sedanje starostno za- varovanje kmetov je dajalo tudi mož- nost odpisa plačila prispevkov. Nov za- kon tega ne predvideva. V krajevni skupnosti je nekaj kmetov, ki so že se- daj zavarovani, vendar pa skoraj ni kme- tije, ki bi prenesla plačevanje večih pri- spevkov. Poseben problem so starejši kmetje. Kmetje imajo pripombe tudi na uve- ljavljanje pravic. Menijo, da bi tudi za- sebni kmetje, ki bi plačali zajamčeno osnovo, morah imeti enake pravice kot združeni kmetje, ki imajo po osnutku enake pravice kot delavci v združenem delu. Precej pripomb je tudi pri lastni- kih kmetijskih zemljišč, ki so v delov- nem razmerju. Ti bi prispevke plačevali dvakrat - iz delovnega razmerja in iz lastništva zemlje, pri tem pa iz delavske- ga zavarovanja tudi solidarnostno. V razpravah je v Konjiški vasi sodelo- valo 75 do 85 odstotkov krajanov. Vsi si žele socialno varnost za starost, a menili so, da bodo prispevki nižji. Osnutek za- kona kljub temu pozdravljajo, vprašuje- jo pa se, kaj bo s tistimi, ki ga ne bodo zmogli. Kdo bo njim zagotavljal social- no varnost? MILENA B. POKLIC Melioracije in komasacile I Dravinjski dolini kasni jo Prvih 150 hektarjev zem- ljišč v Dravinjski dolini bo unalu melioriranih. Zaradi neugodnih vremenskih raz- mer sicer dela ne bodo kon- čana v predvidenem času, a kaže, da še vedno pravoča- sno za spomladansko setev, na katero so dobro priprav- ljeni. Za nekaj tednov so se zakasnile tudi komasacije, pri katerih pa bi bilo marsi- kaj lažje, če bi zakonodaja bolj ščitila zemljišča za pro- izvodnjo kot pa lastnino. Pri Kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah imajo program za melioracijo 340 hektarjev zemljišč v Dravinj- ski dolini. Na levem bregu Dravinje, kjer je zemljišč .150 hektarjev, so s pripravljalni- mi deli pričeli avgusta lani. Po zimski prekinitvi so z deh nadaljevali januarja, februar- ja pa so sneg in nizke tempe- rature ponovno prekinile de- la za 30 dni. Tako so šele marca pričeli s totalnimi dre- nažami. Položiti je potrebno 40 000 metrov cevi, za kcir za- došča 30 do 32 lepih delov- nih dni. Vreme pa za nujnost del tudi marca ni imelo pra- vega posluha in vsa dela ka- snijo. Kljub temu predvide- vajo, da bodo še ta mesec po- goji za agromehoracijo, torej za apnenje in založno gnoje- nje ter osnovno obdelavo zemljišč. Dela bodo predvi- doma končah do 10. maja. Na teh prvih 150 hektarjih je 60 hektarjev zemljišč druž- benih, 90 hektarjev pa je v zasebni lasti kmetov. Kme- tijska zadruga bo imela 50 hektarjev njiv in 10 hektar- jev travnikov. Na njivah bo- do po programu spomladan- ske setve posejali koruzo in oljarice, kmetje pa bodo zemljo izkoriščah za nadalje- vanje poljedelske in živino- rejske proizvodnje. Zemlji- šča to pomlad ne bo mogoče preorati v celoti, saj bi s tem uničili travišča, ki jih potre- bujejo za rejo živine. Po osnovni pogodbi o izkorišča- nju zemljišč glede na vlaga- nje družbenih sredstev so tu- di kmetje oziroma vsi lastni- ki zemljišč dolžni obdelovati zemljišča kot so s progra- mom predvideli. Ker je si- stem obdelave organiziran in so tako kmetje kot Kmetij- ska zadruga na setev dobro pripravljeni, do zamud pri setvi ne bi smelo priti. Sočasno z melioracijami pa poteka na tem območju tudi postopek za zložbo zem- ljišč. Brez zapletov pri last- ništvu seveda ni šlo, saj še marsikje prevladuje misel- nost: »Moji dedi so obdelo- vali to zemljo, pa jo bom še jaz!« Ker so bili idejni načrti za komasacijo pozno pri- pravljeni, se je tudi razprava o delitvi zemljišč zavlekla. Delo seveda ni bilo lahko, saj je bilo potrebno ob dajanju prednosti kmetom proizva- jalcem opredeliti tudi druge, ki v proizvodnjo niso vklju- čeni. Pravzaprav je bilo rav- no pri lastnikih manjših zemljišč, pri tistih, ki jim kmetijstvo ni osnovni vir preživljanja, največ negodo- vanj, sitnosti in zapletov. Teh tudi ni mogoče enostav- no rešiti, saj zakonodaja ščiti lastništvo, ne pa proizvodno usmeritev zernljišč. Na Kme- tijski zadrugi poudarjajo, da bi jim pri nadaljnih delih lahko še največ pomagala izboljšana zakonodaja. Res pa je, da povsod, kjer nastaja kaj novega, nastajajo tudi spori. Upamo lahko, da po- samezniki ne bodo ogrozili pomladanskih del, saj bi bil to z£ kmete kar precejšen iz- pad dohodka. Ce bodo idej- ne projekte za nadaljne ko- masacije na desnem bregu Dravinje pripravih pravoča- sno, bi se lahko tudi nekate- rim takšnim zapletom izog- nili. MILENA B. POKLIC S pridnimi rokami do uspeha; Taifo menijo tJpiazniitovi iz i¥latit Uplaznikova kmetija iz Matk je ena največjih in najbolj mehaniziranih v tem kraju. Čeprav se del ob- delovalnih površin razteza po hribovju v bližini Mrzli- ce, pa Uplaznikovi vendarle še lahko uporabljajo stroje. To pa je tudi eden izmed vzrokov, da dosegajo takš- ne uspehe. Pomanjkanje pridnih, de- lavnih rok, ki so poleg volje do dela, vajene še težkih kmečkih opravil, je Uplazni- kove pred leti prisililo, da so opustili pridelavo »zelenega zlata«. Tako je sedaj njihova glavna usmeritev živinoreja, predvsem proizvodnja mle- ka, in prodaja lesa. V Uplaz- nikovih hlevih muka devet- najst glav goveje živine, ven- dar pa bi Icihko čredo še po- večali. Lahko, seveda, če bi v Matkah zgradili zbiralnico mleka in tako številnim kmetom olajšali oddajo mle- ka. Ni namreč lahko vsak dan voziti mleko v Sešče, saj to vzame precej časa, pa še vsaka kapljica bencina se v obdobju bencinskih bonov pozna. Gospodar Matevž si- cer meni, da jih je bilo v zim- skem času, v času, ko večina kmečkih opravil miruje, kar dovolj. Seveda pa bo potreb- no sedaj, ko so se dela odpr- la, vsako vožnjo in porabo dragocenega goriva skrbno pretehtati. Pomanjkanje delovne sile je torej Uplaznikove prisili- lo, da so opustili obširna hmeljišča, zato so sedaj toli- ko bolj veseli, ker je na kme- tiji ostal sin Franci z ženo in sedaj že dvomesečnim do- jenčkom. Število delovnih rok se je torej povečalo, predvsem zato, ker bo mlada snaha ostala doma. Tako bo- do Uplciznikovi svojo kmeti- jo lahko še skrbneje obdelo- Vcdi in to z zavestjo, da bo njihovo delo obrodilo sado- ve, saj ima kmetija nasle- dnike. IVANA FIDLER Po sklepu kadrovske komisije in v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih razpisujemo prosta dela in naloge V TOZD Termoizolacije in embalaža DELAVEC V PROIZVODNJI POLIURETAN PANELOV (več delavcev) Pogoji: - KV ali PK delavec lesarske, kovinarske ali elektro stroke - starost nad 18 let V TOZD Proizvodnja elektrostrojne opreme in transport PLASTIČAR (2 delavca) Pogoj: - starost nad 18 let V Delovni skupnosti skupnih služb SAMOSTOJNI REFERENT PRODAJE INVESTICIJSKE OPREME Pogoji: - srednja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri - 2 leti delovnih izkušenj • - aktivno znanje srbohrvatskega jezika Za vsa navedena dela in naloge je določeno 3 me- sečno poskusno delo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj poš- ljejo pisne ponudbe na naslov: TIM Laško, Rečica 17, kadrovsko socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dnoh po kon- čanem zbiranju ponudb. Podrobnejša pojasnila o nalogah in pogojih dela lahko kandidati dobijo na istem naslovu. Hmezad DO GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. STREŽBA JEDIL IN PIJAČ (Hotel Prebold, Restavracija Slovan Vransko, Hme- ■ liar Žalec) 2. KUHANJE JEDIL ŠIROKEGA IZBORA (Hotel Prebold, Restavracija Slovan Vransko, Hme- ljar Žalec) 3. POMOŽNA OPRAVILA (Samopostrežna restavracija Celje-Gaberje) 4. POMOŽNA OPRAVILA V STREŽBI IN ČIŠČENJE PROSTOROV (Bife Fervega Vel. Pirešica) Pogoji: pod 1) Poklicna gostinska šola - smer natakar in dve leti delovnih izkušenj pod 2) Poklicna gostinska šola - smer kuhar in dve leti delovnih izkušenj pod 3 in 4) Delavec brez poklica Delovno razmerje sklepamo za nedoločen oz. dolo- čen čas (nadomeščanje delavcev). Poskusno delo je dva meseca. Restavracija Slovan Vransko nudi samske sobe. Interesente vabimo, da v 15 dneh od dneva objave oglasa vložijo pismene vloge z vsemi dokazili na naslov: HMEZAD DO GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC, Hme- ljarska 2. O izidu bomo prijavljene kandidate obve- stili v zakonitem roku. 14. APRIL 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 11 S posvolencem v prvi sezoni ni bilo sreče Slabe Izkušnje prve merxove sezone na Kopah so opomin: »Ne sme se ponovItJI*' Ko so pri Merxu 1. oktobra lanske- ga leta z najboljšimi obeti prevzeli Turistično rekreacijski center Kope nad Slovenj Gradcem, je šlo v bistvu za prenos, kajti žičnice, teptalci, ob- jekti, pa tudi uslužbenci, so ostali isti. Za kakšne temeljitejše priprave za sezono, ki je bila pred vrati, ni bilo več časa, pri pogovorih o prenosu pa ,so dobili tudi kup zagotovil, da so bili vsi remonti pred sezono kvalitet- no opravljeni. Ob dobrih snežnih raz- merah bi moralo torej biti, če odmi- slimo nekajurne okvare žičnic, kar je za razmere na naših smučiščih nor- malno, vse v redu. Ze v začetku je bilo nekaj težav, ki so se začele kopičiti prav v času glavne zimske sezone, v času šolskih počitnic. Dobrega glasu o Kopah je bilo vse manj, več je bilo kritik kot pohval. Tehničnih okvar na žičnicah centra na Kopah je bilo v tej zimski sezoni več kot v vseh desetih letih, kar center obstaja, ob tem pa je bil slab tudi odnos odgovornih, ki so smučarje ob takšnih primerih prepustili lastni iz- najdljivosti. Pokvaril se je tudi motor ključnega teptalca snega, ki je s svojimi priključ- ki lahko ravnal tudi grbine. Avtoobno- va iz Maribora, ki je opravljala remont, svojega dela ni opravila do konca ključnega dela sezone. Proge so bile tako, z izjemo Pungarta, slabo vzdrže- vane. Nekaterih popravil so se v okvi- ru svojih možnosti lotili delavci na sa- mih Kopah, delali so tudi cele noči, vendar slabega vtisa niso več mogli odpraviti, posebno še, ker je bila od časa do časa tudi gostinska ponudba nekvalitetna. Slab odnos natakarjev do gostov, previsoko zaračunavanje in še kaj. Nekaj delavcev so sicer odpu- stili, vendar so ti že v naslednjih dneh dobili zaposlite\' v drugih smučarskih središčih naše regije. Pripomb je bilo še več, tudi v Merxu se zavedajo, da s posvojencem v prvi sezoni niso imeli sreče in da bodo lah- ko slab vtis odpravili takrat, ko bo za- padel nov sneg. Predvsem bodo storili vse, da do ok- var ne bo več prihajalo. Vzroka, ali je do okvar prihajalo zaradi tehnološke zastarelosti, vse naprave so stare od 2-10 let, ali zaradi nestrokovnosti pri upravljanju, sicer še ne poznajo, kljub komisijskemu pregledu vseh pokvar- jenih zadev. Verjetno je okvaram bo- troval splet utrujenosti materiala in nestrokovnosti ali neodgovornosti. Vsekakor obljubljajo, da bodo do pri- hodnje sezone temeljito opravili vse remonte, kajti tehnična brezhibnost je na Kopah, kjer je 7 žičnic povezanih v enoten sistem, najpomembnejša. Težave s kadri v gostinskem delu bodo skušali rešiti z usposobljeno eki- po, ki bi bila pozimi na Kopah, poleti pa v Biogradu na morju, kjer ima Merx počitniško letovišče. Brez velikih te- žav tudi tu ne bo šlo, saj-se nekdo z družmo težko odloča za takšno no- madsko življenje, mladi pa se zaradi pogojev dela, ki vsekakor niso idealni, težko odločajo za tak poklic, četudi so zaradi tega bolje nagrajeni. Kot novost obljubljajo pri Merxu tu- di preselitev informacijske pisarne iz Slovenj Gradca na Kope in dobiti ne- koga, ki bo odgovoren za dogajanje v centru, odgovornost pa tudi deliti na žičniški in gostinski del. Dosedaj je bil vsak odgovoren za vse, v bistvu pa nihče za nič. Na Grmovškovem domu bodo do se- zone postavili samopostrežno resta- vracijo, zgradili pa bodo tudi dodatne objekte za vzdrževanje. Kljub temu, da bodo morali z neka- terimi stvarmi začeti na novo, se zave- dajo da v prihodnji sezoni za večje ok- vare ne bi bilo več opravičila. RADO PANTELIC Prvomalsica turistična ponuilba Stalni praksi organiziranja večdnevnih paketov v času prvomajskih praznikov se hoteli in turistična središča tudi letos niso odrekla, čeprav so tako po- nudba kot cene precej različne. Ponekod nudijo samo penzionske usluge, drugod pa so turistično ponudbo razširili in poskrbeli, da gost ne bo prepuščen samo svoji lastni iznajdljivosti. Tako bo na Rogli, kjer so glede na dolžino bivanja organizirali obisk kmečkega turizma, izlet na Osanka- rico in piknik ob Črnem jezeru ter ogled 250 let stare Ošlakove kovačije. Omogočeno pa je tudi vsako- dnevno kopanje v bazenu, enkratni obisk saune in zabavnih prireditev. Enako ponudbo v ceni svojih pa- ketov nudi tudi hotel Dobrava. Pravo nasprotje tej bogati ponudbi je ponudba RTC Golte, kjer je ponudba omejena samo na penzionske usluge, je pa seveda tudi cena dosti nižja. V Atomskih toplicah imajo že sedaj vse zmogljivosti razprodane, zdravilišče Dobrna pa je prodajo paketov ob prvomajskih praznikih prepustilo turističnim agen- cijam, ki v svojih cenah vključujejo penzionske stori- tve in kopanje v bazenu ter prost vstop v vidoedisko- teko. Organizirani izleti in vse medicinske usluge pa bodo zaračunali posebej. Zdravilišče Rogaška Slatina ponuja štiri in sedem- dnevne pakete, v dveh variantah. Samo penzionsko bivanje ali pa razširjen program, ki vključuje tudi me- dicinske storitve. Bogat je predvsem sedemdnevni pa- ket s programiranim aktivnim oddihom, ki v prvih treh dneh zajema preglede pri zdravniku s fiziotera- pevtskimi testi in športno rekreacijo pod vodstvom fizioterapevta, v dneh praznikov pa izlet v bližnjo oko- lico. T. ČUDEN Dopust za vsak žep Geslo, s katerim so turistič- ni delavci pri TTG stopili pred sindikalne delavce celj- ske regije in predstavili svoje programe letovanja za letoš- nje leto, sem namenoma upo- rabil tudi v naslovu. Vzpobu- dno je namreč, da se ob strah vzbujajočih cenah, ki nam le- tos groze na morju, nekatere naših agencij odločajo omo- gočiti kvalitetne, a tudi poce- ni počitnice. V okviru programa Počitni- ce 83, ki so ga pripravili pri TTG, ponujajo aranžmaje od Novigrada do Medulina, pa tu- di na Komiži, na Makarski ri- vieri, kjer se cena giblje neka- ko v povprečju pričakovanega, izstopa pa program počitnic za vsak žep, ki ponuja 7-dnevne počitnice v Medulinu in Pulju. Bivanje v hotelih B in visoke B kategorije, ob ceni od 3.360 din dalje v predsezoni in od 4.200 din dalje v glavni sezoni res ni pretirano drago. Ob tem še za- gotovitev glavnega direktorja TTG Bojana Albrehta, da gost- je ne bodo nameščeni v slabših sobah in da torej ne gre za ni- kakršno razprodajo. Delavci TTG so večino svo- jih programov pripravili skup- no s predstavniki Arenaturista iz Pulja, ki so na razgovoru v Celju sami predstavili možno- sti letovanja na koncu našega največjega polotoka. Poleg oddiha na morju so pri TTG predstavili tudi celovito ponudbo oddiha v slovenskih naravnih zdraviliščih, ter pro- grame eno, dvo in večdnevnih izletov po vsej domovini, med njimi nekaj posebno zanimivih za maturante in sindikalne skupine. Novost so tudi pro- grami za ribolov na Donavi, Dravi in Gacki. Kljub temu da so turistični delavci železniškega gospodar- stva vabili na razgovor o mož- nostih preživljanja oddiha predstavnike vseh sindikalnih organizacij celjske regije in jim z vabili poslali tudi programe, udeležba ni bila najboljša. Vsaj program počitnic za vsak žep bi sindikaliste in tiste, ki v de- lovnih organizacijah skrbijo za oddih delavcev, moral priteg- niti. PP »AUREA« Komisija za delovna razmerja, izobraževanje in štipendiranje »AUREA« Celje, Kersnikova 17, Celje OBJAVUA naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI KONSTRUKTOR, za katerega mora kandidat poleg splošnih, izpolnje- vati naslednje pogoje; imeti mora A/išjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri s tremi leti delov- nih izkušenj. Poskusna doba je 3 oz. 2 mesaca 2. SAMOSTOJNI TEHNOLOG, za katerega mora kandidat imeti višjo strokovno izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusna doba je 3 mesece. 3. OBLIKOVALEC II, za katerega se dela in naloge objavljajo za določen čas, za čas nadomeščanja porodniškega dopusta. Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo, industrijski oblikovalec in enoletne delovne izkuš- nje. Poskusna doba je dva meseca. 4. GALVANIZER I, kandidat mora imeti dokončano OŠ. Poskusna doba je 6 mesecev. Kandidate prosimo, da svoje vloge posredujejo v 8 dneh na gornji naslov; odgovore bodo prejeli v na- daljnjih 15 dneh. I. KOŠARKAŠKI PLES Jutri, v petek,- 15. aprila bo v dvorani Golovec zanimiva prireditev. Košarkaški klub Libela prireja ob 20. uri I. košarkaški ples. Zabaval vas bo ansambel Venus. GASILSKI PLES IN LOJZE SLAK Le dan pozneje, v soboto, 16. aprila ob 19. uri sledi I. gasilski ples. Zabaval vas bo ansambel Lojzeta Slaka. GOSTILNA »ŠIFRER« V CEUU Ob letošnjem praznovanju 1. maja, praznika dela, bo v dvorani Golovec 23 aprila ob 20. uri veliki ples s številnimi gosti s skupnim nazivom »GOSTILNA ŠIFRER". Nastopili bodo: Andrej Šifrer, Djordje Balaševič, Miha Dovžan, Tone Kozlevčar, plesna skupina Krik, tamburaški orkester iz Pesjega, ansambel »12. nadstropje" in obilo drugih znanih in manj znanih gostov. Za sindikate posetten popust 20%. Cena vstopnic 250,00 din. Predprodaja vstopnic pri^ TTG Celje in bazenu Golovec.^ PRIREDITVE Muzej revolucije v spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije je do ponedeljka, 18. aprila odprta razstava grafik učencev osnovnih šol iz Celja, Vojmka, Dobrne in Štor. Razstavo je organiziral Pionirski dom Cvetke Jerinove iz Celja. Likovni salon Celja v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del slikariev - zamejcev. S svojimi deli se predstavljata Mario Palli in Pope, razstava pa bo odprta do 3. maja. Avla Razvojnega centra v avli Razvojnega centra razstavlja akvar^e in olja slikar Viktor Zemljak iz Krškega. Razstavo si lahko ogledate do 22. aprila. Narodni dom Celje s programom narodne, ponarodele in umetne pesmi se bo jutri zvečer ob 20. uri predstavil v dvorani Narodnega doma na rednem letnem koncertu Moški pevski zbor KUD Ivan Cankar iz Celja, ki ga vodi prof. Marjan Lebič. Kulturni dom Lesično v kulturnem domu v Lesičnem bo v soboto, 16. aprila ob 19. uri gostovalo amatersko gledališče Železar Celje - Store. Upri- zorili bodo Kozakove Tri enodejanke pod naslovom Vrnitev v režiji Vesne Arhar. Kulturni dom Tmovije Gledališče pod kozolcem Prosvetnega društva Šmartno ob Paki pa bo to soboto ob 19.30 uri gostovalo v kulturnem domu Tmovije, z Linhartovo Zupanovo Micko, ki jo je režiral Bogo- mir Veras. Dvorana Hmezad Žalec z jubilejnim koncertom pa bodo 15-letnico svojega delova- nja obeležili člani moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Žalca. Koncert bo v dvorani Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu v soboto 16. aprila ob 20. uri. Kulturni dom Griže v kulturnem domu v Grižah bo v soboto, 16. aprila ob 19. uri občinska revija pevskih zborov občine Žalec, na kateri bo sodelovalo 12 mešamh, ženskih in moških pevskih zborov, njihov nastop pa bo ocenjevala strokovna delovna skupina Pevske zveze Slovenije. v nedeljo, 17. aprila bo 16. uri pa bo Občinska pevska revija odraslih pevskih zborov občine Žalec v kulturnem domu v Tabom. Kino Vojnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 17. aprila ob 10. dopoldan za matinejsko predstavo ameriški film Tom in Jerry - najboljša sovražnika, popoldan ob 17. uri in zvečer ob 19.30 uri pa ameriški pustolovski film Rajska oaza IjubCiOii. Prooram prireditev VIL Kozjanskega kulturnega tedna \' okviru prireditev bo v Kozjem jutri ob 18 30 uri otvoritev likovne razstave samorastnika Pečevnika, ob 19.30 uri pa pre- miera filma Nasmeh in bolečina. V nedeljo, 17. aprila ob 18. uri pa bo sekcija kulturnega društva Kozje uprizorila Kozjanski felton. V Rogatcu bo 23. aprila ob 20. uri v osnovni Soli Edvarda Kardelja Občinska revija odraslih pevskih zborov. 24. aprila bodo prireditve v Bistrici ob SotU in na Prevorju. V Bistrici ob Sotli ob ob 20. uri recital Mi vstajamo Kulturnega društva Ilija Gregorič in nastop Mešanega pevskega zbora Stojno selo. Kulturno društvo Koprivnica pa bo uprizorilo igro Priložnostni zdravnik. Na Prevorju pa se bo istega dne pričel kulturni program KUD Zarja iz Šentvida pri Planini že ob 11. uri dopoldan. Kozjanski kulturni teden pa bodo zaključili s prireditvami 30. aprila, ko bo v kulturnem domu Šentvid pri Planini ob 18. uri KUD Zarja iz Šentvida uprizorilo dramo Matura. V Zagorju pa bo ob 20. uri na sporedu igra F. Streicherja: Kam iz zadrege v izvedbi OO ZSMS Zagorje. Rimska nekropola in Jama Pekel - Šempeter v Savinjski dolini Antični park oz. Rimsko nekropolo in kapniško jamo Pekel, edino kapniško jamo na Štajerskem, si lahko ogledate vsak dan od 7.30 do 18. ure, ogled z vodičem in razlago pa traja približno 30 minut. Slovensko ljudsko gledališče Četrtek, 14. aprila ob 20. uri: Josip Vošnjak: DOKTOR DRA- GAN. Izven. Gostovalo bo Prešernovo gledališče iz Kranja. Ob 19.30 uri: Alenka Goljavšček: SREČANJE NAOSOJAH. Gostovanje v Zagorju. Rdeča dvorana Titovo Velenje v Rdeči dvorani v Titovem Velenju bo v soboto, 16. aprila ob 20. uri kulturna prireditev. V zabavni delu večera bo Josef s prijatelji predstavil pesmi Madagaskaria, zapeli bodo člani kluba V, za zabavo pa bo skrbel einsambel Modiina. Dom kulture Titovo Velenje V domu kulture v Titovem Velenju bo danes ob 20. uri koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral gost iz ZDA Richard Duffalo. Solistki bosta flav- tistka Irena Grafenauer in hžirfistka Maria Graf iz Munchna. Razstavni salon Rogaška SlaUna V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je v teh dneh še odprta razstava olj, pastelov in akvarelov akademskega sli- karja Ferda Mayeria, 26. aprila ob 20. uri pa bo otvoritev razstave Goce Koladžijskega. 12. STRAN - NOVI TEDNIK »Ne briga me. Stanovanje mi morajo dati Tuai tako razmišljajo stanovalci ljubljanske 20, blše, ki to nI več, a za na pol potirtiml stenami skriva množico težkib usoo Sredi življenjskega vrveža, med najmoder- nejšimi zgradbami in stanovanjskimi bloki, tik ob Ljubljanski cesti v mestu Celju, stoji hiša, ki V to okolje že lep čas ne sodi. Hiša na Ljubljan- ski 20 je namreč že dobrih pet let objekt, pred- viden za rušenje. Hiša je bila zgrajena leta 1942. Med vojno oziroma okupacijo je bila to menda nemška konjušnica, po vojni pa je postala družbeni sta- novanjski objekt, kamor so se vselile številne družine in si uredile bivališča. v slabih štiridesetih letih se je izmenjalo veliko stano- valcev. Družine so se selile drugam, mnoge v nova sta- novanja, prihajali pa so novi stanoveilci. Nikoli ni nobena soba, nobeno stanovanje, ostalo prazno. Vsehli so se ljudje, ki so z odločbo uprav- Ijalca objekta, samoupravne stanovanjske skupnosti ob- čine Celje, poštah nosilci sta- novanjske pravice, vseljevali so se ljudje brez tega doku- menta, nekateri pa niso niti prijavili spremembo stalne- ga bivališča potem ko so se brez pristarika upravljalca vselili v hišo na Ljubljanski 20. Za mnoge je bil prostor v tej hiši začasna rešitev, reši- tev v sili, čakalnica na spo- dobnejši prostor, mnogim pa so razmere kar ugajale, saj so bili stroški za stanovanje mi- nimcilni. V hiši so dane tudi družine, ki že dvajset let in več let čakajo na boljše, mor- da novo stanovanje, najpre- prosteje povedano pa na sta- novanje, vredno človeka, de- lavca. Objekt je danes odpisan, treba bi ga bilo porušiti; gle- de na današnje stanje in iz- gled že zdavnaj. In če je ruše- nje dokaj enostavno tehnič- no opravilo, je postala druž- bena skrb za ljudi, ki danes v hiši še živijo, ena najtežje rešljivih nalog. Je družba resnično dolžna zagotoviti primerna stanova- nja prav vsem današnjim stanovalcem na Ljubljanski 20? Tudi tistim, ki so se va- njo vselili v zadnjih letih, brez odločbe, neprijavljeni, vedoč, da bo objekt v naj- krajšem možnem času poru- šen? Mnogi so računali zgolj na zapisane pravice, na hu- manitarnost naše družbe in so deklatorno izjavljali: »Na cesto me ne morejo vreči, streho nad glavo mi ne sme- jo porušiti, otroci so vendar- le zaščitena kategorija obča- nov, družba nam je dolžna priskrbeti stanovanje, nas pa nič ne briga!« Nekateri se ni- so niti toliko potrudih, da bi v delovni organizaciji, kjer so zaposleni, zaprosili za sta- novanje. V hišo na Ljubljanski 20 so se v zadnjih letih, vse do lani, vselili v glavnem delavci iz drugih bratskih republik, samski in z družinami. V Ce- lju so dobili zaposlitev, bili so brez strehe nad glavo, po- tem pa so kaj kmalu izvedeli, da so v tej hiši še prazni pro- stori, ali pa so čakali na tre- nutek, ko se je nekdo od sta- novalcev izselil. Za rušenje torej ni bilo nikoli možnosti, niti izgledov, da bi do tega kdaj sploh lahko prišlo. Hiša na Ljubljanski 20 je danes po nacionalni sestavi stanovalcev, Jugoslavija v malem. To so ljudje, ki so prišli k nam iskat delo in ga tudi dobiU. Tukaj pa lahko pokažemo s prstom na de- lovne organizacije, ki so ob sprejemu delavca razmišlja- le le o tem, da ga potrebujejo za delo, kje in kako bo živel pa jih je kaj malo brigalo. Danes, ko je stanovanjski problem teh delavcev zaradi predvidenega rušenja in sta- nja objekta več kot pereč, so^ v mnogih delovnih organiza- cijah nemi, brez moči, pone- kod tudi brezbrižni. So tudi izjeme, kjer se trudijo in iščejo rešitve, za nekatere stanovalce oziroma delavce so že tudi našle. Samoupravna stanovanj- ska skupnost občine Celje je dolžna priskrbeti stanovanja le nekaj stanovalcem oziro- ma družinam, tistim, ki ima- jo odločbe in so torej nosilci stanovanjske pravice, za vse ostale pa naj bi poskrbele de- lovne organizacije, kjer so zaposleni. V tej naključni skupnosti živi danes 43 ljudi, od teh je 10 otrok najrazhčnejših sta- rosti. Podoba sramote Človek ne more prav verje- ti, da je tu, sredi nas, nekaj tako zelo bednega. Približno polovica nekdanjih stano- vanj je onesposobljenih, po- rušenih. Pogled v te prostore je grozljiv. Tla so na debelo postlana z razpadajočimi od- padki vseh vrst, z dotrajani- mi predmeti, raztrganimi ži- mnicami in odejami. Tod v toplejšem delu leta menda še kdo kdaj celo prespi. Na koncu hodnika v enem delu stavbe so bila nekoč stranišča. Ta so danes poru- šena, služijo pa še vedno svo- jemu namenu, kajti človek mora »nekam iti«, človeški iztrebki so vsepovsod, tako da ni kam stopiti. Povsod je' mokrota in smrad! Hodniki so odprti z obeh strani hiše, prepih pa odnaša smeti in odpadke po vsej hiši. V stanovanjih (če bivalne prostore sploh smemo tako imenovati) teče iz dotrajanih vodovodnih cevi rjava teko- čina. Stene so vlažne, omet odpada, v lesu se redijo ne- kakšni črvi. Okolje hiše pa je pravi raj za mačke, pritepene pse. To- plejše vreme obeta bogato letino muham in drugim in- sektom. Tudi za miši in pod- gane utegne biti kraj zani- miv. Zdravje ljudi, ne le ti- stih iz Ljubljanske 20, je ogroženo. Dovolj plastičen prikaz stanja? Ne, ni! Kajti vse to je treba videti, opisati pa se ne da dovolj reahstično. In zakaj smo sploh posku- šali prikazati raizmere, v ka- kršnih živi triinštrirideset ljudi? Ne zaradi senzacije, kot zna kdo takšen način pi- sanja označiti, ampak zato, da ponovno opozorimo na problem, zato, da se čimprej reši, in da vsi, ki se v tem primeru čutimo dolžne in poklicane, stopimo v akcijo ter vsak po svojih najboljših močeh prispevamo svoje. Akcija Je 2e stekla Pravzaprav je akcija že ste- kla. Prva je lani ostreje opo- zorila na problem krajevna skupnost Slavko Slander, na katere .območju stoji »pome- nik«, ki bi mu lahko daJi tudi svoje ime. Predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Forštnerpravi: »V nekaterih delovnih organizacijah, kjer so stanovalci zaposleni, sploh niso vedeli, da tam ži- vijo njihovi delavci, ker so bili prijavljeni drugje. Za- skrbljujoče je tudi, ker je ob- jekt danes zatočišče najra- zUčnejšim skupinam, pogo- sto mladim ljudem, ki se tam shajajo in skrivajo pred jav- nostjo. Krajevna skupnost ne bo odnehala prej, dokler se problem Ljubljanske 20 dokončno ne reši.« Miro Gradič, predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, ki je bila do leta 1977 upravljalka hiše, pojasnjuje: »Od taikrat, ko je bila hiša odpisana, je skupnost izsehla 27 družin in jim priskrbela primerna sta- novanja. Od teh je imelo sta- novanjsko odločbo le tri- najst družin oziroma stano- valcev. Cim pa je bilo stano- vanje izpraznjeno, so se vanj vselili novi brezdomci. Ce delavec nima minimalnih pogojev za bivanje, ga v de- lovni organizaciji ne bi smeh zaposliti, ali pa bi se morali takoj potruditi, da mu pri- skrbijo primemo streho nad glavo. Tistim stanovalcem, ki imajo »aše odločbe, bomo priskrbeh stanovanja, v ne- katerih primerih pa bo najbrž potrebna prisilna iz- selitev, sicer objekta ne bo mogoče nikoli porušiti. Ra- čunamo, da bodo delovne or- ganizacije, kjer ti ljudje dela- jo, ravnale z vso odgovor- nostjo.« Kaj pravijo stanovalci? Krajnc Marta živi tu z dve- ma oti^okoma, mlajši je star 11 let. V stanovanje se je vse- lila z odločbo pred trinajsti- mi leti. Med drugim je pove- dala: »V Cinkarni, kjer de- lam, so mi rekli: kdor bo po- diral, naj vam priskrbi stano- vanje, pri stanovanjski pa pravijo, da bom stanovanje dobila tam, kjer delam. Živ- ljenjske razmere so nem če, jaz pa še danes ni^ vem, kam bomo šli. V iz se ne da živeti.« Upokojena zakonca ! ca Marija in Mihael si dolgoletna stanovalca, moupravna stanovat skupnost jima je ponudi po novo stanovanje v b na Hudinji. Takole pra »V deveto nadstropje, so nam dodelili stanov ne greva, preveč stara, b se dvigala. Ce bi nama p dili primerno stanovanj šla ven, saj tukaj ni nol ga miru." Jožica Razgoršek pa poveduje: »Z možem nimava odločbe, stano ska skupnost pa nama gotovila, da bova v kra Hiša ob Ljubljanski cesti, ki se je ne da spregledati Stana Čulibrk Ropotarnica in nesn^ Iz nekdanjih stranišč teče umazana brozga Pogled v notranjost je grozljiv NOVI TEDMK - STRAN 13 po smetišče. Poleti tu tudi kdo prespi )ila solidarnostno stano- ije. Imava sinka, ki je bo- ,in potrebuje suho stano- ije.« Tuiibrk Dušan in Stana lujeta v majhni podstreš- sobici. Dušan se je pred ni leti vselil v to sobico, rje do takrat stanoval nje- r prijatelj. Stana je bila z okom doma pri starših v sanskem Novem, pred ne- meseci pa je prišla k mo- ki je zaposlen pri Avto- TOzu Šempeter. Dela v lavstvenem centru Celje, ireskrbovalno-vzdrževalni iti, kjer ureja nasade. »V M sem daia prošnjo za fflovčinje, tam, kjer je zapo- « mož pa nihnajo stano- nj. Rada bi dobila vsaj ne- jza sUo,« je pKJvedala Sta- Culibrk. Colikor je ljudi v hiši na iibljansld 20, toliko je ra- fnih zgodb. Ob nekaterih se človek razjokal, ob dru- 1 razjezil ob tem, kako so ilco ljudje brezbrižni do cijih osnovnih problemov l^o brez vesti računajo to družbo, ob tem pa se i malo vprašajo, kaj so sa- iprispevaU v tej družbi, ki menda tako zelo bogata in "nana, da ni treba niti s I stom migniti, pa ti na plad- ^ ponudi vse. Da, tudi izsi- ivanj je v žalostni zgodbi o iibljanski 20 veliko. fužbena akcija fo pozibu krajevne skup- tpli Slavko Slander je v ak- cijo stopil tudi občinski sin- dikalni svet, ki je 10. februar- ja organiziral sestanek in po- vabil vse tiste, ki morajo so- delovati pri reševanju tega problema: predstavnike OK SZDL, samoupravne stano- vanjske skupnosti, krajevne skupnosti Slavko Slander, delegacije zbora krajevnih skupnosti občinske skupšči- ne, izvTšnega sveta, zavoda za planiranje in izgradnjo Celja, sveta za urbanizem in varstvo okolja in druge. Sprejetih je bilo mnogo skle- pov in zadolžitev. Delavci Postaje milice so kmalu po tem sestanku opravih nočno kontrolo stanovalcev; tako da je danes ugotovljeno de- jansko stanje uporabnikov prostorov v zgradbi. Zavod za planiranje in izgradnjo je zadolžen, da pristopi k ta- kojšnji onesposobitvi vseh izpraznjenih stanovanj, da ne bi prišlo do nadaljnjih vseljevanj. Občinski sindi- kalni svet je sklical sestanek s predstavniki delovnih or- ganizacij, kjer so stanovalci Ljubljanske 20 zaposleni. Nekatere delovne organiza- cije so z vso zavzetostjo pri- stopile k reševanju proble- ma, veliko pa je takšnih, ki se na poziv niso odzvale. Ak- cija je torej v teku, kdaj in kako bo končana pa je vpra- šanje. Lahko je zapisati: problem Ljubljanske 20 se mora čim- prej rešiti! In vendar se mora. MARJELA AGREŽ Biserna poroka Ane In Franca Verdev v soboto sta stopila po- novno pred matičarja Ana in Franc Verdev iz Košnice pri Celju. Po šestdesetih letih skupnega življenja sta tokrat izrekla svoj biserni »da«, v prijetni družbi sorodnikov in pijateljev pa so se potem skupaj spominjali preteklih let. Franc Verdev se je rodil v Spodnjih Grušovljah, svojo nevesto - Teharčariko - pa je srečal na Teharjih. Všeč sta bila drug drugemu in sta se pred šestdesetimi leti vzela. Ta vez pa je bila trdna, pa čeprav jima v življenju ni bi- lo vedno lahko. Neomejene možnosti sporazumevanja Dragi moji, privilegijev ni več. Vsaj v konjiški občini ne. Vsak, prav vsak občan ima vse možnosti, pravice in nekateri tudi nujo, da lahko podpišejo sporazum. Zaen- krat žal le o zagotavljanju premoga in sofinanciranju modernizacij in razvoja premogovnikov. Pravica, ki so jo doslej lahko uresničevali predvsem v delovnih organizacijah za zagotavljanje potrebnih mate- rialov, no, pa delno t^i kmetje, če so hoteli umetna gnojila, seje tako razširila na vse, ki jih pozimi rado zebe. Takih pa nas ni malo. Sicer pa, tudi če vas ne zebe, lahko kupi- te pri Dravinjskem domu v Sloveti-^ skih Konjicah premog. Ne sicer ve- liko - črnega 2 toni, lignita pa 3 tone (mimogrede, če ga hočete na- ročiti, nikar ne pozabite doma šte- vilke električnega števca, na pisa- la, da se boste strašno lepo podpi- sali.) Ko to naredite, vam bo Dra- vinjski dom poslal kar na dom lep dopis s Sporazumom. Dragi potroš- nik, le 0,30 din boste morali plačati za vsak kilogramček premoga, ki ga boste (mogoče celo pred zimo) dobili Kaj pa je to! S tem si boste zagotovili »izdobavo premoga«. Pomislite pa, da boste s tem nepo- sredno, samoupravno in sporazum- sko, ne pa preko nekih čudnih skla- dov, sodelovali pri modernizaciji premogovnikov. Kakšno zadošče- nje! Škoda, velika škoda, da ne more- mo podpisovati takšnih sporazu- mov tudi za pralne praške, pa kavo (no, tu bi pač dali devize), pa mogo- če še higienske vložke ...za vse pač, česar včasih na trgu manjka. Žal, dragi bralci, vas moramo razočara- ti. Tega še ni, pa tudi za premog pravijo na Medobčinski gospodar- ski zbornici v Celju, da so Konjiča- ni našli izvirno samoupravno pot. Kar za njimi! MILENA B.POKUČi Ob dobri ieMni kupujejo manJSe sode Soaar Siane Učakar rad opnvUa swolo obrt, M tudi dobro '»nesso- stane Učakar z Vranske- ga je eden redkih obrtnikov na našem območju, ki se še ukvarja s sodarstvom. Izde- luje pa tudi cvetlične kadi. Njegove izdelke lahko vidi- mo ne le v Sloveniji, pač pa tudi na Hrvaškem. Svoje iz- delke namreč prodaja pre- ko Hmezadove Mege. Obrt ima že od leta 1962. Zanjo se je izučil pri Jožetu Maroltu v Parižljah. Potem pa je bil zaposlen v sodarski zadrugi v Tacnu. Vsep>ovsod si je nabral dovolj izkušenj, tako da pri delu, potem ko se je odločil, da začne samostoj- no, ni bilo posebnih težav. Pri Učakarju sta zaposlena tudi dva delavca: Franc Pe- čovnik in Ivan Smit. Franc Pečovnik je zaposlen pri tem zasebnem obrtniku že pet- najst let, Ivan Smit pa se- dem. Kljub temu, da gre pri takšrd obrti predvsem za tež- ko ročno delo, pa sta oba de- lavca z razmerami pri delu in tudi z osebnimi dohodki za- dovoljna. Navsezadnje o tem govori tudi dejstvo, da sta »pri hiši« že toliko let. Stane Učakar dobavlja les za svoje izdelke pri Goz- dnem gospodarstvu in lesno industrijskem kombinatu Bohor. Zanimivo bi bilo se- veda izvedeti tudi to, koliko sodov izdelajo vsako leto pri Učakarjevih. Stane pravi, da je to zelo različno. Odvisno je pač od letine. Ob tem pa je nekaj še posebej zanimivega. Kadar je letina obilna, je več- je povpraševanje po manjših sodih. Nekaj časa tega niti sam ni mogel verjeti in doje- ti, kako je to možno. Sedaj to razume. Ljudje imajo doma pač toliko soddV, kolikor jih potrebujejo. Ob dobri letini so potrebne še večje, vendar spet ne takšne, da bi ljudje potrebovali večje sode, kot jih že imajo. Za razliko ob dobrih letinah zadostujejo manjši sodi. Ob takšnih pri- ložnostih pa si pijačo pri- pravljajo doma tudi ljudje, ki prej niso mislili na to m do- ma nimajo grozdja ali jabolk. Tudi tem zadoščajo manjši sodi. Stane Učakar je aktiven tudi pri Obrtnem združenju v Žalcu, kjer je tudi predsed- nik nadzornega odbora. Do- bro pozna torej probleme obrtništva. O njih nam je ta- kole pripovedoval: »Pred le- ti sem imel občutek, da obrt- nike -^i gledajo nekako po- strani. Razmere so se teme- ljito spremenilo z ustanovi- tvijo združenja. Družba da- nes drugače gleda na našo dejavnost. Kljub temu pa imamo še precej težav. Pred- vsem nismo izenačeni z družbenim sektorjem. To ve- lja tako za plačevanje faktur kot prometnega davka, ki ga organizacijam združenega dela ni treba. Tudi naše po- kojnine niso usklajene s po- kojninami delavcev v zdni- ženem delu. Za to pa so krivi tudi nekateri obrtniki, ki ne znajo dolgoročno gledati. Pomemben jim je trenutni dohodek in plačevanje čim manjših prispevkov, ne vprašajo pa se o svoji social- ni varnosti.« JANEZ VEDENIK STARE OBRTI 14. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 198a Živel poletni čas Celjski kolektivi so se nadvse dobro pripravili na nov delovni čas. Vsi se trudi- jo, da se bomo istočasno vo- zili na delovna mesta. Tako na primer občinske službe, ki so po starem pričenjale delo vnik ob 7, tudi po no- vem pričenjajo ob sedmih. Tako so se poenotile s proiz- vodnimi delovnimi organiza- cijami, tako da bomo vsi istočasno delovnik tudi za- ključili in bomo seveda svoje privatne zadeve na občini opravljali v rednem delov- nem času. Se bolj so se potrudili na železnici. Lani so imeh uslužbenci orsni delovni čas, saj so vezani na mestni in primestni promet in se vozi- jo z vlald in avtobusi. Tudi letos je delavski svet Tozd Promet samoupravno spre- jel drs*ii delovni čas. S tem pa se ni strinjal novi direk- tor. Razveljavil je sklep de- lavskega sveta in ga dal v obravnavo zboru delavcev. Tu so delavci glasovali ena- ko kot delavski svet, pa se direktor ni strinjal in je sklep spodbijal. Zakonodaja z drsnim delovnikom ni bila kršena. Tako mi je vse bolj jasno, zakaj so v prometu konice in zakaj toliko problemov ob prehodu na poletni delovni čas. Sprašujem se, kako da lahko ta čas uporablja cela EvTopa, pa nima nobenih problemov. Z. B., Laško Hvala trgovcem P^di bi se iskreno zahvali- la mladim trgovcem elektro- tehnične trgovine na Tito- vem trgu v Celju. Pred dnevi sem kupovala stikalo. Ko sem povedala trgovki, da ni- mam nikogar, ki bi mi uredil stikalo na vrvico, je že pokli- cala mladega trgovca, ki mi je to uredil. Ker se na vrste stikal ne spoznam, sem po- motoma kupila napačnega. V trgovini so mi ga takoj za- menjali. Pri prodajalki sem se pozanimala tudi glede po- pravila pokvarjenega tranzi- storja, ki sem ga kupila pred leti v tej trgovini. Mladi tr- govci so mi ga takoj delno popravili, toda plačila niso hoteli sprejeti. Menim, da so vsi ti mladin- ci podobni mladim, ki smo se množično udeleževali udarniškega dela pri obnovi porušene domovine. KOREN JOŽICA, Celje Sodelavci, hvala Ob proslavi dneva žena v Dekorju v Kozjem sindikat vsako leto obdari delavke. Letos sem bila ob tej obdari- tvi prizadeta zaradi odnosa predsednika sindikata. Dala sem namreč odpoved in ko- misija za delovna razjnerja me je s 30. 3. sporazumno razrešila razmerja v Tozd De- kor. Ob prevzemu svojega darila ob dnevij žena je ena od sodelavk rekla predsed- niku sindikata naj da darilo še zame. Odvrnil je, da mi darilo ne pripada, čeprav sem bila še članica kolekti- va. Sprašujem se, kako naj bodo medsebojni odnosi v Dekorju primerni, če pred- sednik sindikata, ki naj bi ščitil delavce in njihove pra- vice, postopa tako kot je ta. Tako mi bo po osmih letih dela v Tozd Dekor ostal »lep spomin« na 8. m.arec in na sodelavce v Steklarni. HELENA MRAMOR Težave z grobom Oktobra lani sem šel na grob svojih pokojnih star- šev, otroka in starih staršev. To je bil dvojni, družinski grob. Levo polovico groba pa mi je zavzela družina Po- drepšek iz Lehmorja. Zgra- dili so 2,5 meti-a dolgo grob- nico, kar je dovolil tajnik KS Vinski vrh. Zanima me kje si je ta tovariš izposloval pravi- co, da je dovohl Podrepšku zgraditi grobnico na mojem grobu, ki je tako oski-unjen v delu, kjer je pokopan otrok. Na KS sem z^teval, da se stvar uredi in grobnica od- strani z mojega dela. Tovariš Cohlc, tajnik KS je napisal zapisnik, ukrepal pa ni. Zato sem ukiepal sam in odstranil spodnji del grobnice. Pod- repškovi so zato utrpeli ško- do, ki so jo uveljavljali na KS Vinski vrh. Tajnik KS jim ni hotel napisati računa za po- lomljene zidake, saj je bila njegova napaka, da je prodal grob na grobu. Podrepšek je ponovno uredil grobnico. Zadevo sem prijavil tovarišu Kučanu, šefu za komunalne zadeve občine Šmarje, ven- dar je bilo tudi to brez uspe- ha. Tovariš Cohlc sedaj za- hteva, naj si grob prestavim. Sprašujem se, ali si lahko KS kaj takega dovoli brez pre- stavljanja posmrtnih ostan- kov. Vrh vsega je grob še svež. Prosim, da krajevna skupnost javno odgovori, od kod jim takšna pravica in prosim tudi, da odgovori to- variš Kučan, zakaj se v tej zadevi ni nič ukrepalo. ŠTEFAN KAMPOSEK, Vinski vrh nfhičenje živali Stranje je majhen kraj v občini Šmarje pri Jelšah, kjer se ljudje med seboj poz- najo in vedo vse o drugih. Rada bi vam napisala, da v tem kraju živita dva lovca, eden, ki je in drugi, ki naj bi bil lovec. Pri sosedu so imeli psa, ki so ga imeli vsi zelo radi. Zdaj pa se je zgodil zločin. Ne vem kako naj drugače ozn^-^ čim delo dveh ljudi, ki sta zverinsko in brez milosti ubila psa. Tisti dan so se psi med seboj ravsali. Proti ve- čeru pa se je nenadoma med veselo pasjo igro zaslišal oster pok lovske puške. Od tistega večera ni psa nihče več videl. Iskcdi in klicah so ga, upali so, da se potepa, in da se bo vrnil. Ni ga bilo, vsi drugi psi, ki so se igrali ta- krat, pa so ostah živi. Počasi so domačini začeli verjeti, da je ajihov pes dobil strel in da se je žival kam zavlekla. Naš- li so ga, žal mrtvega. Jezik je imel zgrizen od bolečine. In tu se mi postavljajo vpraša- nja za tovari.ša Vinka Srame- la in Darka Sego. Zakaj ni psa pokončal do konca, če je že imel ta nainen? Kako lah- ko ustreli psa, če ta ni 50 me- trov oddaljen od hiše? Pes je bil cepljen in torej neneva- ren, še nikogar ni obgrizel. Ali je pomislil, kakšne muke je uboga žival pretrpela, pre- den je umrla? Kje je tu človeški odnos do živali? Tem bolj se sprašu- jem to, ker opisani primer ni bil edini. Le kaj bi »lovec« Sramel storil, če bi mu kdo obstrelil njegovo tako pri- ljubljeno psico? Pa ne gre za to! Gre za pra- vi odnos do živah, ki naj bi živel v vsakem človeku, še posebej v lovcih. Ustanavlja- mo društva proti mučenju ži- vali, prav zato, da bi tako po- četje preprečili. Lepo bi bilo če bi po objavi tega pisma pojasnili svoje postopke pro- ti živalim. Ogorčeni prebi- valci želimo odgovor. DIANA ŠLOGER, Šmarje kovinotehna 5000 razstavno prodajne površine kovinotehna Prodajni center Hudinja ^ GRADBENO PODJETJE LAŠKO * Trubarjevo nabrežje 12 razpisuje prosta dela in naloge organizacija in vodenje tehnične službe POGOJI: - srednja šola gradbene smeri (gradbeni tehnik) ali višja izobrazba iste smeri - 5 let delovnih izkušenj (srednja izobrazba) - 3 leta delovnih izkušenj (višja izobrazba) - ustrezen strokovni izpit po določilih predpisov gradbeništva. Rok za prijave je 8 dni od dneva razpisa. SOZD Petro! Ljubljana DO Trgovina TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Celje Cesta v Trnovlje 12 Po sklepu Komisije za delovna razmerja PE Celje objavljamo prosta naslednja dela in naloge: 1. POSLOVODJA MAZIV IN AVTOMATERIALA Pogoji: - štiriletna srednja šola ali poklicna šola VKV - tri leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca 2. VODJA GASILCEV Pogoji: - srednja šola ali poklicna šola VKV - - tri leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca 3. GOSTINSKI DELAVEC Pogoji: - poklicna šola oz. PKV - eno leto delovnih izkušenj - poskusno delo 1 mesec 4. 2 GASILCA Pogoji: - poklicna šola KV - eno leto delovnih izkušenj - poskusno delo 1 mesec 5. 2 ČUVAJA Pogoji: - osnovna šola PKV - poskusno delo 1 mesec 6. VZDRŽEVALEC Pogoji: - poklicna šola VKV ali KV (ključavničar ipd.) - dve leti delovnih izkušenj - poskusno delo ^ meseca 7. POLNILEC AC Pogoji: - osnovna šola PKV - poskusno delo 1 mesec 8. SNAŽILKA Pogoji: - osnovna šola - poskusno delo 1 mesec Za dela in naloge navedena pod zaporednimi števil- kami 3, 7 in 8 nastop službe po dogovoru, za vsa ostala pa takoj. Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Celje, Cesta v Trnovlje 12. Gradovi in graščine I na siovensl($m Štajersicem Piše: dr. IVAN STOPAR Skozi vežo vhodnega trakta pri- demo na podest, ki drži na zidan mostovž z nizko, zidano ograjo; ta nas pripelje do vhoda v notranji grad. S podesta se na obeh straneh spuščajo na zunanje dvorišče, kjer je bil nekdaj grajski jarek, kamnit- ne stopnice. Zunanje dvorišče ob- daja celotno grajsko jedro in ima zato kvadratno tlorisno podobo. Na južni strani ga zamejuje prav- kar opisana renesančna gosposka stavba, na ostalih straneh pa obzi- dje z delno ohranjenimi, a večidel zazidanimi zgodnjerenesančnimi strelnimi hnami. Na vogalih sever- ne fronte obzidja sta vanj vpeta manjša pravokotna stolpa. Grajsko jedro ima obliko nepra- vilnega pravokotnika z neravnimi, večkrat zalomljenimi stranicami, ki pričajo o številnih prezidavah. Sestavljeno je iz štirih nepravilno obhkovanih traktov, ki oklejjajo pravokotno notranje dvorišče. Vhodni portal je nameščen on- kraj mostovža v nekdanjem vho- dnem stolpu, ki se nam na Vi- scherjevi upodobitvi iz o. 1681 ka- že kot nezastrešen bergf rid z odpr- to zidano krono. Stolp, ki je bil nekdaj višji, je imel dostop prvot- no v drugem nadstropju, pomak- njen nekoUko iz osi. Njegov spod- nji, danes zazidani del je še viden nekohko više desno od vhodnega portala, vrh pa so mu odbili, ko so ga v zamaliu zgodnjebaročnih pre- zidav višinsko izenačili z južnim traktom. Današnji renesančni vhodni portal v prithčju je sestav- ljen iz rustično obklesanih kva- drov, njegova ravna, rustično obh- kovana preklada je na sredi okra- šena s heraldičnim ščitcem Traut- mannsdorfskih, na njem pa je vklesana letnica 1617. Notranji del portala je izoblikovan s polkrož- nim vrhom, v njegovih vogalih pa sta spet ohranjeni odprtini za veri- gi vzdižnega mostu. Nad levim vo- galom portala je vzidana kamnit- na topovska krogla, v katero je vklesana letnica 1461, desno od njega pa je pravokotno gotsko okence s posnetimi robovi. Zunanjščina grajskega jedra ka- že ne le tlorisno, ampak tudi v ar- hitekturnih nadrobnostih mnoge elemente, pomembne za stavbno zgodovino gradu, ki jih tu lahko le bežno nakažemo. Na južni fasadi nastopa tik nekdanjega vhodnega stolpa močna ceziira, ki kaže, da so njegovo vhodno fasado v prit- hčnih etažah nekoč za o. 5,5 m razširili s prezidanim delom južne- ga trakta. V zahodnem delu stene, ki je umaknjen o. 2,2 m navznoter, je ohranjena delno zazidana rene- sančna ključasta strelnica, pred- vsem pa je tu dvojna kamnitna konzola z letnico 1558 na ščitcu. Vrhnji del stene kaže sledove vho- da na mostovž, ki je nekdaj v nad- stropju povezoval grajsko jedro z gosposkim renesančnim vhodnim traktom. Zahodni vogal trakta ima v nadstropju urejen na konzolah sloneči pomol, sredi zahodne fasa- de pa izstopa stolpasti prizidek, ki je bil nekdaj v prithčju urejen kot stebriščna lopa, a so njegove ločne odprtine pozneje zazidah. Tudi na tej steni naletimo na ključasto re- nesančno strelnico, nad neogot- skim oknom pa spet na pomol, ki se na eni strani prislanja k bližnje- mu vogalnemu stolpiču, na drugi pa počiva na trojni konzoh, vpeti v steno. Se zanimivejša je zunanja stena severnega trakta, kjer naleti- mo tako na gotske line oz. okna kot na zazidan vrh gotskega porta- la s posnetim robom in na rene- sančne bifore. Eminentno rene- sančen značaj kaže prvi hip zu- nanjščina prislonjenega vzhodne- ga trakta, a tudi tu nadrobnejši ogled pokaže nekatere elemente, ki jih lahko označimo kot pozno- gotske. Poleg okenca v prvem nadstropju v.?;hodne fronte je zla- sti zgovorno gosto zamreženo okno v ozki južni stranici trakta. Okno je precej vehko, bogato pro- filirano in predeljeno s kamnitnim križem, kar postavlja njegov na- stanek v zgodnje 16. stoletje. Neenotni videz, ki ga je zapustil ogled zunanjščine grajskega jedra, se še stopnjuje pri ogledu notra- njega dvorišča, na katerega pride- mo skozi obokano vežo vhodnega stolpa. Vse stene, ki obdajajo dvo- rišče, so bogate sledov, ki kažejo na številne prezidave. Južna ste- na, odhkovana s pomolom, ima v pritličju zazidan portal in slepi ar- kadi, katerih loka počivata na ka- mnitnem stebru, vzidanem v navznoter umaknjeni steni. Zaho- dna stena je na prvi pogled najbolj enovita. V pritličju ima polkrožen renesančni portal in stilno neopre- deljiv sekundaren prehod, v nad- stropju pa renesančno oblikovana okna. Severna stena je najbogate- je členjena. V pritličju na levi drži v nekdanjo grajsko kapelo globo- ko žlebljen šilastoločni portal. tik njega pa drži v nadstropje trakta z arkadnimi stebri in loki okrašeno enoramno stopnišče. V zunanjo steno stopnišča je sekundarno vzi- dan stai-ejši šilastoločni gotski portal. V vogalu, kjer se severni trakt stika z vzhodnim, drži gotski portal s prezidanim vrhom po stopnicah v klet, na steni tik njega je vzidana poznogotska kamnitna maska, v izročilu znana kot »tur- ška glava«. Na desni drži pravoko- ten renesančen portal z bogato okovanimi sočasnimi železnimi vratnicami v severovzhodno vo- galno sobo vzhodnega trakta, obe- nem pa je poleg tudi vhod v kletne prostore vzhodnega grajskega trakta. Negova, gotski vtiod v grajsko kapelo NOVI TEOMK - STRAN 15 lastovkf se vračajo, MIRO KLEMEN, 4. a OŠ ZREČE Mladi pojejo v domu Dušana Poženela je bi- la 3. glasbena revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Ob petih popoldne je bila dvo- rana že nabito polna. Predstavili so se zbori iz Rimskih Toplic, Ra- deč in Laškega. Prve tri pesmi pa so zapeli cicibani iz VVZ Laško. Iz vsakega kraja sta prišla po dva zbora: otroški in mladinski. Naj- prej so se nam predstavili otroški zbori in zapeli vsak po štiri pe- smi. Pubhka jim je po vsaki za- peti pesmi glasno zaploskala. Po- tem so prišli na vrsto še vsi mla- dinski pevski zbori. Vsak zbor je dobfl priznanje za sodelovanje na tej reviji, zboro- \'odkinjam pa so se za njihov irad zahvalili s šopkom. Na koncu so vsi zbori skupaj ob spremljavi ansambla Vokali zapeli še tri borbene pesmi. Ob- činstvo je mlada grla spodbujalo s ploskanjem po taktu. Vzdušje je bilo res prijetno. Po končani reviji so vsi pevci dobili malico. Potem je bil pa za vse pevce še ples. Kljub temu, da se mladi bolj navdušujemo nad zabavno glas- bo, smo lahko videli, da mlade prav tako veseli tudi zborovsko petje. DARJ4 TURNSEK, 8. d OŠ Primoža Trubarja LAŠKO KURIRCkOVA TORBICA Jaz, kurirka Ce bi bila kurirka, bi nosila torbico in sigurna sem, da bi pošto v redu predala. Ce bi prišli mimo fašisti, bi se skrila v gozd. Partizanom bi nosila pijačo in hrano. Torbico in čepico bi skrbno skrivala in varovala. Ce bi se jim zdela nevarna, bi se začela igrati s kamenčki in listi, tudi peti bi začela^ da bi sovražnike speljala. Želim pa si, da bi vsega tega ne bi bilo treba početi. MAJA OLUP, 2. r, OŠ STRANICE Premaknitev ure v kotu stara ura stoka, da ji kar kolesje poka: »Ko prišla pomlad bo k nam, premakniti se ne dam!« Pa je niso nič vprašali, '' kazalce kar naprej so dali, | v glavah naših pa - ojoj! - \ , nastala zmeda je takoj! j Ko ura je zares enajst, v zvoniku bije že dvanajst, liosili bomo ob petnajstih, po starem pa ob štirinajstih. »Po dnevniku ob osmih spat!« To mamičin je bil ukaz. Ko v posteljo se grem jaz gret, po zdajšnjem ura je devet Septembra uro spet nazaj - in v glavah spet bo direndaj. A naj nas to prav nič ne gane, ker sonce na istem mestu ostane. SEBASTJAN GROBELNIK, 5. a OŠ Peter Sprajc-Jur ŽALEC Izlet z očkom in mamico smo šli v nedeljo na izlet. Odšli smo v gozd. Videli smo veliko rož in slišali ptičje žvrgolenje. Rad ho- dim v gozd, da se naužijem sve- žega zraka, da se spočijem. Sve- žega zraka v mestu primanjkuje. Kvarijo ga izpušni plini, tovarne, ^ pozimi pa saje in dim, ki se vali iz dimnikov hiš. Nekateri ljudje ho- dijo slepi okrog in pohodijo cve- tice in gobe. Nekateri pa slepo sekajo di-evesa, ki veliko pripo- morejo k našemu zdravju. Tega ne smemo delati! Ce bi vsi delali tako, kmalu ne bi imeli gozdov. BORUT SOKLIC OŠ Ivan Kovačič-Efenka GELJE Namubša ura. v šoli imam najraje slovenšči- no, ker rada pišem. Ce kdaj nari- šemo kakšno zgodbo, sem vedno vesela, ker rada tudi rišem. Slo- venščina se mi zdi najlažji pred- met, ker samo pišemo. Pri slo- venščini se dečki kar smejijo. Najbolj se smeji Aleš. LAHA PINTAR, 2. b OS ZREČE Kako sem zdirala zob Bilo je med matematično uro. Z jezikom sem opazila, da se mi maje zob. Začela sem si s prstom majati zob. Tovarišica je razlaga- la, jaz pa nisem nič slišala. Zob se je držal še čisto malo in kar na- prej sem ga zdirala. Naenkrat se mi je vlila kri. Zasukala sem zob in padel mi je ven. Potem sem si še zdrla štiri zobe. BERNARDA BOBIK, 4. r OS STRANICE iVtoJa prijateljica Moja najboljša prijateljica je Andreja Hrastovec. Prijateljici sva postali letos, v četrtem raz- redu. Je tovariška, prijazria, njej zaupam največ. Doma je v De- bm. Doma mi je kar dolgčas, ko je ni. Nekaj mi je omenila, da se bo vrnila v Varaždin, saj je doma iz Varaždina, od koder so se pre- selili v Laško. Zelo bi bila žalost- na, če bi odšla. A tudi, če bo odš- la, mi bo ostala do konca življe- nja prijateljica. KARMEN TRUPEJ, 4. b OS Primoža Trubarja LAŠKO Skrbimo za čisto okolje Na pobudo občinskega oddel- ka za varstvo okolja občine Hrastnik, smo v naši občini orga- nizirali akcijo »OČISTIMO OKO- LJE«, ki poteka od 9. aprila 1983 dalje. Namen akcije je spodbudi- ti vse občane, skupnosti stano- valcev in delovne organizacije, šolsko in drugo mladino, civilno zaščito ter društva in organizaci- je, da si olepšamo izgled sredine, v kateri delamo in živimo. V to akcijo smo se z veseljem vključiti tudi vsi učenci. Sestavili, smo program zadolžitev, ki jih bomo izpolnili v tem letu. V akciji bodo sodelovale vse oddelčne skupno- sti, Pionirska delovna brigada in vrtnarski krožek, ki že hortikul- tumo ureja okolje. Želimo si, da bi s svojim delom dokazali, da zavestno skozi vse leto skrbimo za svoj^ okolje, saj imamo očiščevalne naloge tudi v programu šolske zadruge. JANA DREVENŠEK OŠ Heroja Rajka HRASTNIK Nabiramo regrat Regrat raste spomladi. Kadar raste, je veliko ljudi na travnikih. Jemo ga kot solato. S sestro in starši sem ga nabrala celo vreč- ko. Imeli smo ga za kosilo in ve- čeri©. Regrat je zelo dober. ESTERA TAJNIKAR, 4. a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Pekla sem palačinke Nekega sobotnega dne sem mamici pomagala speči palačin- ke. NaredUa sem testo za palačin- ke. V ponev sem nalila olje, da se je segrelo. Ko sem naredila prvo palačinko, se mi je zasmodUa. Ko sem jih naredila več, so se mi posrečUe. Sedaj jih delam sama. Povedati pa moram, da so sedaj veliko lepše in bolj dobre. MILENA PUŠNIK, 5. b OS VITANJE Itoge Noge, noge. Vsakdanja beseda, a vseeno pišem o nogah. Te so lahko čiste, umazane, smrdljive, naparfumane, majhne, velike, oz- ke in široke. Nekatere noge so ploske. Mi rečemo temu »plat- fus«. Vsi ne uporabljajo nog samo za hojo. Nekateri jih imajo tudi za to, da ti jih v kinu Uščijo pod nos. Noge so lahko rdeče. Ali veste zakaj? Zato, ker kar naprej »lau- fajo« na bencinsko črpalko in gledajo skuriimi očesi, če je še kaj bencina in v pUnamo, če je že kaj pUna. V glavnem mislim, da so noge vsem vsaj po eni strani v korist. KARMEN JEVNISEK, 7. b OS Veljko Vlahovič CELJE NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zanka Danes je Atka pripravila spet novo uganko - ana- gram: NIPUTAL - res čudna je beseda, a kdor drugače malo jo pogleda, kdor črke dobro zmeša in pretrese, ve, kakšno rožo Atka mami nese. Si že uganil, kaj je utrgala Atka na vrtu? Rešitev napiši na dopisnico in jo pošlji na naslov: NOVI TE- DNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE, do torka 19. aprila 1983. Kot vedno, pripiši tudi naslov, razred in šolo, ki jo obiskuješ. Nagrada AERA že čaka v uredniš- tvu na enega med vami. * Prejšnjič ste morali najti kvadratke: BI, A3, B3 in Dl. Nagrado pa bo dobil a: Marjetka Doler, Petrovče 33 C 63301 Petrovče. 16. STRAN - NOVI TEDNIK Rokometne vzporednice Piše: Vlado Bgjovič. v težko pričakovanem derbiju smo zasluženo visoko premagali neposrednega tekmeca za vstop v prvo zvezno ligo moštvo Krivaje iz Zavidovičev 34:23 (17:11). Razvese- ljivo je, da smo pokazali najboljšo igro v letošnjem prven- stvu in to prav v tako pomembnem srečanju. Tekmeca smo popolnoma nadigraili v vseh elementih rokometne igre., Z borbeno in ostro igro v obrambi ter' domiselno v napadu, smo po nekaj izenačenih minutah na začetku srečanja stalno enakomerno povečevali razliko, ki je na koncu znašala kar 11 golov! Prav tako nismo imeU v tem srečanju večjega nihanja ali padca v tempu igre. Tudi boljše moštvo od Krivaje nas v soboto ne bi moglo preflte- gati. Zadnjih nekaj minut so dobili priložnost tudi preo- stali igralci, ki so prav tako pokazali, da lahko na njih enakovredno računamo tudi v težkih srečanjih, ki so še pred nami. Zahvaljujem se tudi gledalcem, ki so s svojo številno udeležbo in korektnim navijanjem prispevali, da se bomo tega rokometnega večera spominjžili še nekaj časa. Toda tekmovanje se nadaljuje. Spet nas čakata težki preizkušnji in sicer gostovanji v Zagrebu in Prijedoru. V kolikor bi iz teh tekem iztržili vse štiri točke bi vstop v prvo zvezno ligo že bil realno bolj dosegljiv. Sobotna tekma z Zagrebom bo težka preizkušnja, saj goji to moštvo »šolski« rokomet s trdo obrambo in dolgimi napadi. V kolikor nam bo uspelo vsiliti vsaj nekaj našega načina igre, se lahko nadajamo ugodnega rezultata. V so- boto bo odpeljal v Zagreb tudi poseben avtobus za naše navijače. VII. ZRL moški je moštvo Šoštanja premagalo Vartex iz Varaždina 36:28 (13:13). Rezultat je prepričljiv, kar kaže, da bi lahko moštvo ob še kakšni osvojeni točki na tujih igriščih bilo »v samem ožjem krogu kandidatov za prvo mesto. V soboto je že lepa priložnost v Škof ji Loki, kjer bo Šoštanj igral z Jelovico. VLB ZRL ženske je moštvo Velenja igralo na domačem igrišču neodločeno 20:20 (14:9) z moštvom Podravke. Ve- lenjčanke so po prepričjivem vodstvu v prvem polčasu močno popustile in na koncu so zaradi nedosojene 7. metrovke ostale brez ene točke. V naslednjem kolu igrajo proti Zametu na Rijeki. V SRL je mlado moštvo Aera Celje med tednom prema- galo Branik v Mariboru, v soboto pa še na domačem igrišču Peko iz Tržiča 33:25. Prikazali so atraktivno in domiselno igro ter zasluženo zmagali. Moštvo Minerve iz Griž je v isti ligi premagalo na »doma- čem« igrišču v Žalcu Veliko Nedeljo 32:28 (13:12), v na- slednjem kolu pa igrajo z Branikom v Mariboru. V SRL ženske je Šmartno iztržilo točko v srečanju z Iskro 19:19 (9:9) po zanimivi in izenačeni igri v kateri je vsako moštvo na koncu imelo priložnost za popolni uspeh. V naslednjem kolu igrajo proti moštvu iz Dupelj. Z enim porazom v višjo ligo Končano je tekmovanje v ženski republiški košarkarski ligi. Ekipi Rogaške ni uspel edinstven podvig, da bi ligo za- ključila brez poraza, saj je po enaidvajsetih zaporednih zma- gah prav v zadnjem kolu »do- ma« v Šmarju izgubila s Po- murjem iz Murske Sobote 81:73. Zal je bila tako odlična serija mladih igralk na koncu prekinjena in še to na doma- čem igrišču. Ekipa tako ne bo šla v zgodovino kot sploh ne- poiažena ekipa, ostane pa ji upravičeno zadovoljstvo nad doslej največjim uspehom - prvim mestom v republiški li- gi. To je v zadnjih letih največji uspeh neke športne ekipe na šmarskem področju. Metka je v Celju izgubila s Cometom iz Slovenskih Ko- njic 76:59. Končni vrstni red: 1. Rogaška 42 točk, 4. Comet 30 točk, 6. Metka 20 točk. Rogaška bo tako v prihodnji sezoni nastopila v višjem tek- movanju, II. zvezni ligi. RepubHška moška liga: Co- met je v zadnjem kolu doma premagal Litijo 109:83, Kovi- nar pa je izgubil v Zagorju 81:74. Comet je osvojil četrto. Kovinar pa osmo mesto med desetimi ekipami. Na posnetku je ekipa novih republiških prvakinj v ženski ligi: Rogaške (stojijo od leve proti desni): predsednik žen- skega KK Rogaška Milan Vi- rant, trener Boris Zrinski, An- dreja Brin, Alenka Virant, Fra- nja Kamenšek, Mojca Zupan, Breda Mlakar, Marija Elmejc in pomočnik trenerja Milan Ba- stašič, spredaj Sonja Filipčič, Zdenka Lorger, Karolina Ce- pelnik, Andreja Oblak, Marjeta Cujež, Darja Urh in Zora Pešič. Jutri dan slovenske ženske košarke v Šmarju Novi republiški prvak v ženski ligi ekipa Rogaške bo jutri, v petek, 15. aprila gosti- telj slovenske ženske košarke. O tem pripoveduje predsed- nik ženskega KK Rogaška, Milan Virant: »Dopoldne bo seminar tre- nerjev, ki je za vse obvezen, če hočejo dobiti licenco. Popol- dne ob 15. uri bo prva tekma med novim prvakom Rogaško in slovensko kadetsko repre- zentanco, ob 16,30 pa še sreča- nje med reprezentancama »vzhoda« in »zahoda«. Istoča- sno bo tudi podelitev priznanj najboljšim igralkam in trener- jem v zadnji sezoni. Tudi naše igralke bodo prejele pokal za osvojeno 1. mesto! Pokrovitelj dneva slovenske ženske košar- ke v Rogaški (igrali pa bomo v Šmarju) je delovna organizaci- ja KORS«. Načrti? »Okrepitev igralskega kadra in poskus obstanka v II. zvezni ligi. To bo zelo težko! Dana je tudi zelena luč za izgradnjo no- ve večnamenske telovadnice v Rogaški, ki naj bi bila končana do prihodnjega leta. V njej bo prostora za 800 gledalcev. Radi bi, da bi drugo sezono v II. z\'ezru ligi odigrali na svojem igrišču, v novi telovadnici.« Zanimivosti? »Tesno sodelujemo s kolek- tivom Mornariške tehrlične srednje vojaške šole v Splitu. Fantje so sodelovali na delov- nih akcijah v šmarski občini in tako se je začelo prijateljstvo. Zdaj smo z njimi navezali te- snejše stike. Skupina 90. go- jencev pride 21. maja na obisk v Rogaško in Kumrovec. Imeli bomo tudi športna srečanja. Poleti bomo verjetno trenirali v njihovem centru v Splitu.« T. VRABL 14. APRIL 194 NA KRATKO Zlatorog drugi. Garant tretji Končano je prvenstvo v II. re- publiški košarkarski ligi vzhod. VeUk uspeh so dosegli košarkarji Garanta s Polzele, ki so v tej ligi nastopili prvič. V zadnjem kolu so doma premagali novega prva- ka Dravo iz Ptuja 94:79 (51:31) in to po odlični igri skozi vso tek- mo. Končni vrstni red; 1. Drava Ptuj, 2. Zlatorog Laško, 3. Garant Polzela, 5. Elektra Šoštanj, 8. Šentjur itd. Sodelovalo je deset ekip. Najboljši boksar revije Ratajc v Ljubljani je bila revija bok- sarjev, kjer so sodelovali tudi čla- ni boks sekcije pri Partizanu Ce- lje mesto. Največji uspeh je dose- ■ gel Ratajc, ki so ga proglasili za najboljšega boksarja revije. Zma- gal je še Zukič, medtem ko je Sever izgubil. Ibrič in Rudolf dobro začela v SpUtu je bilo 1. kolo letošnje- ga državnega prvenstva v semi in full contactu, kjer so nastopili mnogi borci s širšega celjskega območja. Največji uspeh sta po besedah Marka Lazareviča, ki znova deluje pri »Slavku Slan- der« dosegla Hasan Ibrič v kate- goriji do 74 kg in Dušan Rudolf v kategoriji do 79 kg. Oba sta na- mreč zmagala. Fabjan in Anderle b^tja v Novem Sadu Na »Pokalu Jugoslavije« v No- vem Sadu so nastopili tudi trije člani Judo kluba Ivo Reya iz Ce- lja. Tekmovanje je bilo z močno mednarodno konkiirenco. Oštir je izgubil v 2. kolu proti državne- mu prvaku Vukorepi, Fabjan je bil po zmagi nad Kirstom (ZRN) tretji, isto mesto pa je osvojil tudi Anderle v absolutni kategoriji, kjer ga je premagal sploh najbolj- ši tekmovalec turnirja PufahI iz NDR. Slavje v Braslovčah SK Braslovče bo v petek, 22. aprila pripravil zaključno razgla- sitev najboljših ekip in posamez- nikov v skakalnem športu v le- tošnji sezoni v Jugoslaviji in Slo- veniji. Srečanje se bo začelo ob 19. uri. Braslovče - Andraž so le- tos osvojile odlično tretje mesto. Kovinar In Darja Kačnik Ob 35-letnici SD Kovinar v Storah je bilo tekmovanje na ob- novljenem strelišču, kjer je zma- gal Slovenj Gradec, Celje je bilo tratje in Kovinar četrti. V Zagrebu je bil turnir najbolj- ših jugoslovanskih ženskih in moških ekie v streljanju z zračno puško. Ekipno so Celjanke osvo- jile 3. mesto, Darja Kačnik pa je bila odlična druga! T. J. Tečaj aerobne gimnastike Partizan Pod Gradom bo v ok- viru Regijskega izobraževalnega centra organiziral od 18. do 22. aprila 1983 na osnovni šoU Polu- le tečaj AEROBNE GIMNASTI- KE, ki si vse bolj utira pot na področje tudi športne rekreacije. Tečaj je namenjen predvsem »vodnikom« v društvih Partizan, ki bi z novimi znanji na področju izvajanja različnih vaj na glasbe- no spremljavo, lahko bogato po- pestrili redno vadbo svojih od- delkov, zlasti še telesnokulturno aktivnost žena. Pričetek tečaja bo v ponede- ljek 18. 4. ob 17. uri, stroške teča- ja pa krijeta RIC in ZTKO Celje. Prijave zbira ZTKO Celje do 15. 4. 1983. METOD TREBICNIK GaberčanI v Mozirju Partizan Gaberje in TVD Parti- zan Mozirje sta ponovno pričela z oživljanjem nekoč močno razvi- tega sodelovanja med obema društvoma. Tokrat je bilo sreča- nje v namiznemu tenisu, kjer so se pomerile pionirske in članske ekipe obeh dmštev. Medtem, ko so bili mozirski pionirji in pionir- ke le »predrd« oreh za Gaberča- ne - oboji so izgubili s<6:0, pa sta obe članski ekipi Gaberja prema- gali ekipi Mozirja s 5:2 in 5:3. Po- vratno srečanje bo v Gaberju je- seni, verjetno popestreno še z dmgimi panogami oziroma ak- tivnostmi. METOD TREBICNIK iz živijenja in dela društev Partizan Nagradna igra številka 11 je bila malo drugačne vsebine. Vprašanja, ki jih je bilo več, so izražala naša hotenja, da čimbolj popestrimo našo radijsko oddajo. Odgovori in pred- logi so bili sicer zanimivi - računamo, da jih bomo v nasled- njih naših oddajah vse upoštevali - jih je pa bilo zato mnogo premalo. Komaj 14 jih je pravočasno prispelo v naše ure- dništvo! To nam je nerazumljivo, saj se ni bilo treba bati nepravilnih odgovorov, ker so vse dopisnice romale v koš za zaključno žrebanje. Torej vseh 14 dopisnic ima možnost za izžrebanje privlačne nagrade - ogled zimskih OLIMPIJ- SKIH IGER V SARAJEVU. Pokrovitelj zaključne igre je SOZD MERX, TDO TEKO Celje. Izmed dospelih dopisnic pa smo vseeno izžrebali tudi tri mesečne nagrade, ki jih je tokrat poklonil pisatelj TONE SVETINA z Bleda. Srečru dobitniki so: 1. nagrada - MARINCEK Matjaž, Uhca Frankolovskih žrtev 15, Celje 2. nagrada - Tominšek Jože, Titov trg ll-D-2, 63210 SL. Konjice in 3. nagrada - Rajtmajer Jože, Trubarjeva 53/a, Celje METOD TREBICNIK 20GA JE OKROGIA Republiška liga: v 17. kolu sta obe ekipi s celjskega območja izgubili. Šmartno v Kranju s Triglavom 2:1 (strelec Prašnikar) in Rudar iz Titovega Velenja doma s Stolom iz Kamnika 1:0. Kontrolor te tekme (sicer nekoč znani nogometni sodnik) Mar- jan Goleš iz Celja je povedal, da igra Rudar izredno slabo in da bo težko s takšno igro kljub trenutnemu solidnemu položaju ostal v republiški Ligi. Šmartno je tretje. Rudar peti. Pari 18. kola: Šmartno bo igralo doma z Nafto, ki je zadnja, Rudar iz T. Velenja pa bo gostoval v Murski Soboti proti Muri, ki je osmaž. Republiška liga - vzhod: Kladivar je ugnal Boč v Poljčanah 3:0. Dravinja je v Slovenskih Konjicah premagala Proletarca 2:0, Steklar v Rogaški Slatini Aluminij 3:1, izgubU je samo Elkroj v Ptuju proti Dravi 3:0. Vodi Kladivar-pred Ojstrico (enako število točk), 5. je Dravinja, 6. Elkroj in 7. Steklar. V 14. kolu področne mladinske nogometne lige je Sigma na Vranskem premagala Ojstrico 1:0, gol pa je dosegel Dmškovič. Vodi Sigma pred Ojstrico in Šmartnim. 15. kolo: Sigma bo gostovala v Zagorju proti Proletercu. Danes, v četrtek, bo na Vranskem mladinski nogometni turnir za pokal Občinske konference ZSMS Žalec v počastitev bližnjega meseca mladosti. Zmagovalec turnirja se bo 21. aprila srečal z mlado ekipo Kladivarja za pokal prvaka regije. Zmagovalec se bo uvrstil v zaključni republiški del tekmovanj za pokal Maršala Tita. MILAN BRIŠNIK. TV NAGRADNA IGRA »PARTIZAN« 12 Najvišje priznanje na področju športne rekreaci- je - zastava Maršala TITA - se vsako leto pode- ljuje v drugi republiki ali pokrajini na srečanju partizanskih društev iz vse Jugoslavije na parti- zanskem mnogoboju. Kje bo letos to srečanje? OHRID > MAKEDONIJA ŽABLJAK - ČRNA GORA ZRENJ ANIN - VOJVODINA Pravilen odgovor obkrožite, kupon nalepite na dopisnico in ga skupaj z vašim naslovom pošlji- te na uredništvo NT in RC najkasneje do petka, 22. aprila 1983 Nagrade poklanja zdomec IGNAC DRAŠKOVIČ. Ne prezrite... 1. Partizan Gaberje organizira v sobo- to, 16. 4. 1983 delovno akcijo ureja- nja letnega telovadišča v sklopu ak- cije SZDL.. 2 V nedeljo, 17. 4. 1983 organizira Partizan Gaberje v svoji telovadnici veliko društveno izbirno tekmovanje v namiznem tenisu za vse kategori- je., to je izbirno tekmovanje pred XIX. FRENKOVIM MEMORIALOM, ki bo pa 23 4. za osnovne šole ekipno - velja tudi za občinsko prvenstvo ter v nedeljo. 24. 4.1983 za vse osta- le v 5 kategorijah. 3. Partizan Pod gradom organizira v okviru Regijskega izobraževalnega centra tečaj AEROBNE GIMNASTI- KE s pričetkom 18. 4. ob 17. uri na OŠ Polule, za vse vodnike v parti- zanskih društvih. Deifieta iioraic ^ naslova Republiško moško in ii'.Vi%\ prvenstvo v kegljanju je ^ prešlo 8. kolo. V tem koluj* največje presenečenje pripr^ vUe celjske kegljavke, ki so* Ljubljani premagale Gradiš ij si s tem utrdile mesto na \n\ lestvice. Sedaj so same v \^ stvu in imajo dve koli pr^ koncem 14 točk. V preostalih dveh kolih igrajo Celjanke dr ma proti drugouvrščeni Liu{ Ijani in v gosteh proti tretji uvrščenem Konstruktorju p, trebno bo zmagati le \ : , od teh dveh nastopov . naslov republiških prva ostal v Celju. Moška vrsta letos ne li ,^ rezultatov kot pred d toma, ko so bili prvaki. Tokrt; so izgubili proti Gradisu in s, na lestvici s šestimi točkami peti. V preostalih dveh dvobo jih bi morali Celjani obakra zmagati, da bi prodrli med naj boljše. Mladinsld naslov v Dobrno Letošnje regijsko mladii> sko prvenstvo v kegljanju j( bilo na kegljišču Golovca in hotela Merx v Šentjurju. Nastopili so najboljši mlac tekmovalci z območja Celja Med ekipami je zmagala vrst; Prebolda pred Dobrno in Ce Ijem. Med posamezniki pa j bil najboljši Tašier z Dobrni ki je v dveh nastopih poruši 1667 kegljev. Peperko iz celjske Obnove j bil drugi s 1662. keglji, sledij pa mladi kegljači iz Prebold; Kočevar, Burkec, Natek in šel na šestem mestu je najboljS predstavnik KK Celja Gmaj ner s 1618. Uvrstitev celjsk ekipe in njihovih tekmovalce je neuspeh. To potrjuje, da celjskem klubu slabo delajo; mladimi. In^tormativno keglja nje v zimskih počitnicah v Go lovcu pa je pokazalo, da je za- nimanja za kegljanje dovolj tudi talentov, toda le-ti nimajc možnosti za vadbo pod stro kovnim vodstvom KK Celja. J. KUZMi NOVI TEOMK - STRAN 17 tlOCNE CVETKE 0 Anton S. iz Celja se je prejšnji torek napU v bifeju ^jtištva upokojencev. Za- pitek je znašal že več kot 1:200 dinarjev, ko je Anton jlovestno oznanil, da niina denarja. Poklicali so milič- jiilce, ki so potem vzeli nje- gove osebne podatke, da t^do lahko upokojenci iz- tožili neplačan zapitek. An- ton se je ta dan še enkrat srečal z miličniki in sicer ^ečer v kinu Metropol, ko je pod vplivom popitega v bifeju upokojencev in v dnižbi z Marjanom J. raz- grajal. Pet dni kasneje so milič- niki spet našli vinjenega Antona S., takrat na želez- niški postaji. Niso pa še od- Icrili, kje si je v tem primeru privoščil zastoj nkarsko po- pivanje. #Anton P., doma iz okolice Žužemberka je vsak način hotel priti v našo rubriko. Zato se ga je v torek zvečer pošteno nalezel in obležal v parku pri otroškem dispan- zerju. Naslednje jutro je na- daljevcd s popivanjem, a je omagal že dopoldan, ko je legel na ulico pred trgovino Mavrica. Ker še ni bil pre- pričan, če si je prislužil me- sto v rubriki, se ga je napU še v soboto in potem zmer- jal in nadlegoval mimoido- če in oviral promet v Zi- danškovi ulici. • Prejšnji torek je neznan tat ukradel denarnico v Zdravstvenem domu v Što- rah - vzel jo je iz suknjiča Petra O. Bil pa je precej ra- zočaran, ko je ugotovil, da se je zastonj potU. Denarni- ca je bila namreč prazna (kar se denarja tiče), zato jo je pred zdravstvenim do- mom odvTgel. Prijeli roparja Celjski miličniki in krimina- listi so prijeli roparja, ki je lani, .2. novembra ob 19. uri zvečer na Trgu V. kongresa v Celju napadel prodajalko iz mesnice Narezek, ko je hotela oddati Icaseto z denarjem v nočni tre- zor Službe družbenega knjigo- vodstva. Napadalec je proda- jalki grozil z nožem, vendar se mu je ta vseeno uprla. Tako je med ruvanjem izgubil nož in Icapo, zbežal pa je z ukradeno kaseto z denarjem. Ropar naj bi imel tudi dva pomočnika, ki sta mu krHa umik. Več o tem bomo poročali v naslednji šte- vilki. Veter razmajal dimnik Močan veter je v ponedeljek fazmajal 62 metrov visok dim- nik v Tovarni kartonskega in dokumentnega papirja v Njivi- cah pri Radečah. Ker je bila nevarnost, da se bo pločevina- sti dimnik podrl, so v nekate- rih obratih ustavili delo. Vče- raj so potem v Njivice pripelja- li dvigala Metalne. Zgornji del dimnika so poravnali in prive- zi. Ker ni več nevarnosti, da bi se dimnik podrl, so v obra- nih spet začeli normalno delati, strokovnjaki pa bodo odločih ^li bodo gornji del dimnika 'približno 12 metrov) odrezali ^li privariU nazaj. Vlom v trgovino Prejšnji četrtek zvečer sta ^'-letni Rudi Ločičruk, brez stalnega prebivališča in 44-let- ^ Fadil Zahirovič iz Zavidovi- ^ev vlorrula v samopostrežno ^govino Pod gradom. V pla- stičnih vTečkah sta odnesla škatlic cigaret, nekaj ste- ^enic penečega vina in več ^ot deset kilogramov sira. Za- ^kla sta se k znancu v Zagra- kjer so ju miličniki še isti ^^er prijeli. Se prej pa sta ^spela spiti vino in pojesti ne- sira. 11^. *.........______________ . s.s.^ Janku iVIeiiu sodilo v odsotnosti Dvom o neprIstranosU tožilca Pred tričlanskim senatom velenjskega sodišča se je nadaljevalo sojenje Janku in Emi Meh. Ker je Janko Meh še vedno na begu, je na zatožni klopi sedela le Ema Meh. Senat pa je sprejel predlog namestnika javne- ga tožilca, da Janku Mehu sodijo v odsotnosti. Pred glavno obravnavo, ki je bila v ponedeljek, je zago- vornik obtožnega Janka Me- ha zahteval izločitev zastop- nika obtožbe. Zahtevo je obrazložil s tem, da obstaja utemeljen dvom o nepristra- nosti namestnika javnega to-' žilca. Zagovornik je zahtevo podkrepil še z dejstvom, da Janka Meha bremeni že se- dem obtožb, zadnjo razširi- tev obtožnice pa je tožilec vročil za davčno utajo pri- bližno šest milijonov dinar- jev. Čeprav je imel listine, na katere se sklicuje, v rokah že najmanj poldrugo leto, je razširil obtožnico šele pred nekaj mauij kot dvema mese- cema. Branilec je poleg tega zahteval, da če bi držale vse tožilčeve navedbe oziroma obtožbe, bi presegle celotni dohodek oziroma bi se pri- bližale skupnemu prometu, ki ga je dosegel Meh v tem času. Branilec je tudi povedal, da se je v petek, 8. aprila po- govarjal z Jankom Mehom v Avstriji. Meh je takrat tudi napisal krajšo izjavo, ki jo je branilec predložil senatu. Zastopnik obtožbe je me- nil, da pretežni del branilče- ve zahteve za njegovo izloči- tev predstavlja žalitev njega in temeljnega javnega tožil- stva. Veljalo bi reizmisliti, če to branilčevo ravnanje ne vsebuje elementov kaznive- ga dejanja razžalitve uradne osebe oziroma obrekovanja. Branilec je pripomnil, da ni imel namena razžaliti za- stopnika obtožbe. Sicer pa bo o izločitvi namestnika javnega tožilca odločal nje- gov predstojnik, to je temelj- ni javni tožilec iz Celja. Na glavni obravnavi so po- tem zaslišali Emo Meh, ki je imela s svojim nekdanjim možem Jankom skupno obratovalnico. Ema je pove- dala, da je večino poslov vo- dil Janko sam. Tako je tudi sam zaposloval nove delav- ce, odločal koliko denarja lahko dvigne s skupnega ži- ro računa itd. Ema je prizna- la, da sta imela nekaj časa zaposlenih tudi več kot deset delavcev, čeprav bi jih po za- konu lahko imela samo se- dem. Ema je tudi izjavila, da po njenem mnenju utaje dav- kov ni bilo, saj so obstajali računi in ostala dokumenta- cija. Težava je samo v tem, da je Janko Meh poleti 1981 tri mape z dokumentacijo nesel na gradbišče v Pazin. Janko je nekaj dni kasneje prijavil vlom v svoj osebni avtomobil, neznanec pa naj bi mu vzel tudi vse tri mape. Ema Meh je imela takrat pro- metno nesrečo, zato o tem ni vedela povedati kaj več, ker je bila v bolnišnici. Janko Meh je izstopil iz skupne obratovalnice 1. 11. 1981, Ema Meh pa ima še se- daj obrt. Zaposlenega ima enega delavca, na sodišču pa je povedala, da s stroji dela tudi sama. Senat je potem zashSal še izvedenca gradbene stroke predvsem glede del, ki jih je Janko Meh opravil v Pazinu. Ker pa bo potrebno nekatere zadeve še dodatno pojasniti, se bo obravnava nadaljevala 9. maja, ko bodo zaslišah tu- di izvedenca finančne stroke. SREČKO ŠROT Preboldski vandall niso dlvlall b polldCiilli mnlbov Celjski javni tožilec je vročil obtožnico skupini vanda- lov, ki so 12. marca v Preboldu oskrunili doprsni kip Slavka Šlandra in razbili več stekel na osnovni šoli. V preiskavi se je iduoalo, da dejanje ni bilo facvrteno iz političnih motivov, pač pa gre xa (rob vandalizem sku- pine vinjenih domačinov. Pobudnik tefa vandaliima naj bi bU l»-letni Duian Zi^ianči«, U je tudi v priporu, obtoženi pa so ie aO-letni Bofdan Stanič (tudi v priporut, 37-letnl Zdravko Herodei, Sl-letni Mehdija Osmani in statejii mladoletnik D. S. Javni tožilec jih je obtožil za dve kaznivi dejanji: poikodovanje tuje stvari in po61u>- dovanje stvari, ki so po9d>nefa kulturaeffa ali zcodovin- skega pomena. S.SROT V Cinkarni ne vedo, za koHko jih le oškodoval Biagolevič Vročena obtožnica za hud primer mbeža Celjski javni tožilec je vro- čil obtožnico Spletnemu Cvi- jetinu Blagojeviču, vodji skladišča odpadn^a materia- la v celjski Cinkarni, tozd vzdrževanje. Obtožnica ga bremeni, da je od začetka leta 1980 pa do 23. novembra lani, ko so ga zalotili in priprli, ukradel 129.800 kilogramov odpadnih surovin v vrednosti več kot 838.000 dinarjev. Nakradene surovine (baker, svinec, železo, htine, pločevi- no) je potem s tovornjaki pre- peljal na Dtnos in Surovino, sedemkrat pa je blago prodal zasebnikom. V dosedanjem poteku preiskave se je izakaza- lo, da je Blagojevič kradel naj- manj osemindvajsetkrat, izku- piček - nekaj več kot 580.000 dinarjev - pa je spravil v svoj žep. Obtožnica mu očita kaznivi dejanji grabeža v zvezi s pone- verbo in ponareditev poslov- nih listin. Tožilec je dejanje ok- valificiral za posebno hud pri- mer grabeža (zagrožena kazen je najmanj pet let zapora), ker je kradel skoraj tri leta in ker si je s tem pridobil precejšnjo premoženjsko korist. Med tem časom je bil tudi v drugem ka- zenskem postopku, lani pa mu je potem sodišče izreklo pogoj- no kazen za tatvino in veliko tatvino. Poleg tega je bil že pred tem petkrat kaznovan za premoženjske delikte. Blagojevič je v preiskavi priznal samo kraje surovin, ki jih je odpeljal na Dinos in Su- rovino (približno 100 ton), medtem ko je zanikal kraje su- rovin, ki jih je prodal zasebni- kom. V preiskavi je tudi zatrje- val, da je del izkupička - pri- bližno 200.000 dijiarjev - poda- ril rokometnemu klubu Aero. V rokometnem klubu pa priz- navajo le približno 100.000 di- narjev, ki jih je Blagojevič na- kazal na njihov žiro račun, medtem ko zanikajo, da bi do- bili »na roke« še 100.000 dinar- jev. Ob fcprimeru Blagojevič« zbodejo v oči tudi nekatere po- manjkljivosti v Cinkarni. Bla- gojevič je delal kot vodja skla- dišča odpadnega materiala od leta 1976, čeprav ni imel odloč- be za to delovno mesto. Prav tako bi v Cinkarni morali upo- števati, da je bil že pred tem večkrat kaznovan za premo- ženjske delikte, s tem, ko so ga razporedih na to delovno me- sto, pa so mu dali priložnost za nove kraje. Se posebej, ker ni bilo pravega nadzora nad po- slovanjem v skladišču, niti toč- nih evidenc. Tako v Cinkarni še sedaj ne vedo, za koliko jih je oškodoval Blagojevič. Javni tožilec je obtožil tudi 34-letnega Dobrivoja Krstiča, šoferja pri Dinosu, za jjomoč pri storitvi poskusa kasšnivega dejanja grabeža. SREČKO ŠROT Novo sojenle v nogometni aferi Pred sodniki so htnkclonarjl NK Rudar Pred petčlanskim sena- tom višjega sodišča iz Celja se je v Titovem Velenju za- čelo ponovno sojenje funk- cionarjem nogometnega kluba Rudar. Prvostopenj- sko sodišče je namreč razso- dilo, da so v Rudarju razsi- pali z družbenim premože- njem, vendar pa je to deja- nje vsebovalo tako neznat- no družbeno nevarnost, da funkcionarjem niso izrekli kazni. Na sodbo prvosto- penjska sodišča sta se po- tem pritožila tako tožilec, kot branilec treh obtoženih. Senat je najprej zasUšal tri obtožence: Matijo Blagusa, Franca Druksa in Mustafc Topčiča, medtem ko Jože Šuhelj zaradi bolezni ni mo- gel priti na obravnavo. Obtoženci so večinoma po- novili zagovor, ki so ga pove- dali že na sojenju pred prvo- stopenjskim sodiščem. Po- vedali so, da so sredstva, ki so jih dobili ob prestopu nji- hovega nogometaša Dubovi- ne v švicarski klub ISPA, da- li nogometašem kot px)sojila, vendar pa tega denarja do se- daj ni še nihče vrnil. Prav tako so nekateri nogometaši neupravičeno dobivali šti- pendije, ker niso študirah ni- ti obiskovali kakšno srednjo šolo. Obtoženci so se zgovar- jali na pravilnik, ki so ga se- stavili in sprejeU že pred nji- hovim prihodom v klub. Senat je tokrat zaslišal Jo- žeta Mraza, ki je bil približno eno leto v.d. predsednika izvršilnega odbora. Povedal je, da še dosedaj nihče izmed nogometašev, ki so dobili posojilo iz »črnega sklada«, ni vrnil tega denarja. Dvomi, da ga bo kateri izmed njih tudi kdaj vrnil. Nekdanji nogometaš Mir- ko Mišetič je pred sodiščem povedal, da je dobil od Bla- gusa iz črnega sklada 20.000 dinarjev posojila. Posojila še ni vrnil, povedal pa je, da ga bo, ko bo imel dovolj de- narja. Pred sodiščem je pričal tu- di Stane Medvešek, ker pa se niso ujemali izračuni o višini neupravičeno izplačanih šti- pendij, ki jih je izračunal na ponedeljkovi obravnavi s ti- stimi, ki jih je pripravil že za prvostopenjsko sodišče, se je senat višjega sodišča odlo- čil, da bodo s sojenjem nada- ljevali danes, to je v četrtek. Med tem C-asom pa je Medve- šek pripravil nov izračun. S. SROT Ittonil v bazenu V soboto popoldan je v baze- nu Glina Nazarje, TOZD 2a- garstvo, kjer čistijo hlodovino, utonil 32-letni Franc čopar iz Lepe njive. Čopar je s kavlji usmerjal hlodovino na vzdolž- ni verižni trak. Pri tem mu je kavelj padal iz rok, ko pa ga je hotel pobrati, je padel v bazen in utonil. Obvestilo Zaradi obilnega gradi- va v tej številki nismo objavili sicer stalne ru- brike »Pravniki za bral- ce«. Bralce prosimo za razumevanje. PABERKI S KOLEDOVANJA Piše Jože Humor Foto Jogo Žnldaršlč Na koncu le slovo Ko smo si takole povrh ah od strani ogledovah vse te vehke in slavne in znane pa- lače in spomenike, sem si re- kel: lepo. Zelo lepo. Toda vse to tako so zgradih že drugi, mnogo prej, daleč tam, od- koder prihajam. Rad bi našel nekaj čisto ameriškega, ne- kaj neposnemanega. Drugi so to našh v nacio- nalnem muzeju »zraka in ve- selja«. Zares ameriški vzorec vsemu svetu ah vsaj vsemu staremu svetu, kako naj so- dobni muzej govori sodob- nemu človeku o sodobni ah o katerikoh temi. Žal sem te- hnični idiot. Moj idiotizem je globok in vsestranski. Avija- ciji še nekako sledim, raizumsko in čustveno, pa še to ne prav do današnjih dni. Za vesolj stvo me pa kratko malo zmanjka. To je zame, kot če bi mi kdo razlagal o biljardah dinarjev, jaz se pa ves, kar me je, neham pri sto miljonih. Še zdaj sem žalo- sten, če se spomnim, kako smo v Banatu nekje gledah v TV prihod prvega človeka na luno. Vsi so bih iz sebe, kmetje in kmetice, otroci in starci, kot so spodobi. Jaz pa nič in nič... No, torej sem svoje pustil tam med vesoljskimi plovih, in se potepel tje zraven v Hirshhom musetun. Ni mi žal. Sleherna od slik in skulptur, ki jih je usoda za- nesla v to prekrasno galerijo, se očitno veseh svoje sreče*. Sleherna od njih ima tam svoj prostor, kot si ga je le kdaj sanjati mogla. Tudi za družbo je tako poskrbljeno, da se sosede med seboj goto- vo ne bodo ravsale. In če imaš obiskovalec srečo, da te ne gnjavi kak pokhcni ko- mentator, ki spreminja s svo- jim neutrudnim utrujanjem vesoljno umetnost v drobiž za svojo čast (honor) in hono- rar, se boš v teh prostorih nabral zbrane in ubrane le- pote, da zlepa ne kje. Le za pravo zbranost mi je kar hi- tro zmanjkalo moči. Prečuta prevožena noč se je priplazi- la za mano in kar sem posku- šal, da bi jo odgnal, nič ni pomagalo. Ce sem s^el, me je neusmiljeno objemal spa- nec, če sem stal, mi je mrgo- lelo pred očmi, zbranost me je začela boleti v očeh, v gla- vi. Prekhcana reč vendar! Vem da bi še pretekel nekaj kilometrov, enega samega Henry]a Moora si pa ne mo- rem več spraviti med svoja doživetja. V 'Washington bo treba še priti. Pretežka tema še prekrat- ka je bila pot domov. Ko se je nad Evropo začelo svitati, sva se z Miletom lotila deba- te o tem, kaj pravzaprav ta- kole folklorno plesanje, pre- pevanje in godenje je in kam cilja. Ponavadi pravimo: obuja dediščino. Toda to je preveč preprosto zastavlje- no, preveč in premalo pove. Kaj to obuja kako in zakaj? Kaj more dati človeku, ki mu je namenjeno? Seznanjati? Navduševati? Razveseljeva- ti? Izpovedovati? Imenitna tema. A kaže, da je bila tudi za avion pretežka, kar tiščala ga je dol in pre- den sva našla prvi, kohčkaj čist odgovor, smo prileteU. Pa drugič. Pika No, zdaj smo pa spet doma. V gorenjski krčmi se- dimo, sončna nedelja se bli- ža poldnevu, natakarica se bliža s pečenicami in zeljem. Tole še zapojemo do kraja, pa se jih lotimo z ljubečo po- žrešnostjo. Morda bo kdo Ijrej še zavriskal; vino prina- šajo. Za konec pa še bežna slutnja vrtoglavih New Vorških stolpnic... Prihodnji teden - nov podlistek Prihodnji teden bomo pričeli objavljati nov podlistek, ki ga je z na- slovom TITOVO OROŽ- JE pripravil naš sodela- vec Janez Hartman iz Celja. V osmih nadaljevanjih boste lahko brali vse o najrazličnejših vrstah orožja, ki ga je tovariš Tito še posebej cenil. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRil 1 JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOL- NITVI ODLOKA O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA STANO- VANJSKO IN DRUGAČNO KOMPLEKSNO IZGRADNJO V OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA STANOVANJSKE SOSESKE LJUBEČNA Izvršni svet skupščine občine Celje je na seji dne 30. marca 1983 sprejel osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgrad- njo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna in ga daje v javno razpravo ki bo trajala 15 dni računajoč od dneva objave v Novem tedniku. Pripombe, mnenja in stališča pošljite občinskemu komiteju za ureja- nje prostora in varstvo okolja občine Celje, Trg svobode 9. Predsednik izvršnega sveta Zvone Hudej, dipl. ing. I. r. OSNUTEK Pravna osnova za izdajo odloka je 3. člen zakona o prenehanju lastninske pravice In drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI ZEMUlŠČ, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO IN DRUGAČNO KOMLEKSNO IZGRADNJO V OBMOČJU ZAZIDAL- NEGA NAČRTA STANOVANJSKE SOSESKE UUBEČNA Lčlen Spremeni in dopolni se odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna (v nadaljevanju: odlok) objavljen v Uradnem listu SRS št. 10/81 z dne 31. 3. 1981 tako, da se v 3. členu pri obstoječih vi. št. spremenijo katastrski podatki o zemljiščih in podatki o prejšnjih lastnikih ter dodajo novonastale parcele kakor sledi: • a) k.o. Šmiklavž - pri vi. št. 410 se spremeni izmera paro. št. 649/3 iz 404 m^ v pravilno 256 m^ in paro. št. 241 dvorišče iz 173 m^ v pravilno 219 m^, pripiše pa se pare. št. 649/23 njiva v izmeri 102 m^; - pri vi. št. 405 se spremeni izmera pare. št. 650/18 iz 936/m2 v pravilno 348 m^ in paro. št. 650/24 iz 599 m^ v pravilno 626 m^, pripišejo pa se paro. št. 650/41 njiva v izmeri 97 m^, 650/42 njiva v izmeri 416 m^ 650/43 njiva v izmeri 48 m^; - pri pare. št. 633/3 se spremeni izmera iz 840 m^ v pravilno 979 m^; - pri pare. št. 633/2 se spremeni izmera iz 325 m^ v pravilno 450 m^, vi. št. 114 v pravilno št. 711, last Majer Franca in Brede, Šmiklavž 27; - pri pare. št. 632/3 se spremeni kultura iz njive v pravilno travnik, izmera iz 668 m^ v pravilno 447 m^, vi. št. 114 v pravilno št. 710, last Hojnik Srečka, Ljubečna 75 a; - pri vi. št. 399 se spremeni izmera prac. št. 650/17 iz 1080 m^ v pravilno 129 m^ in pri vi. št. 413 izmera pare. št. 650/19 iz 328 m^ v pravilno 269 m^ pripišeta pa se pare. št. 650/46 njiva v izmeri 136 m^ in 650/47 njiva v izmeri 874 m^; - pri pare. št. 634/7 se spremeni vi. št. 85 v pravilno št. 565, last ŠaberI Cvetka, Šmiklavž 29; b) k.o. Tmovije - pri vi. št. 487 se spremeni: kultura pare. št. 1350/4 iz pašnika v pravilno neplodno in izmera iz 320 m^ v pravilno 180 m^ in pri pare. št. 1350/1 kultura iz njive v pravilno cesta in izmera iz 173 m^ v pravilno 95 m^; - pri pare. št. 1350/2 in 1350/3 se spremeni v!, št. 487 v pravilno 1375, last Kompan Marije, Tomaž nad Vojnikom 3; - pri vi. št. 146 se spremeni izmera pare. št. 1333/1 iz 775 m^ v pravilno 75 m^ in se pripišejo pare. št. 1333/13 travnik v izmeri 700 m^, 1333/11 travnik v izmeri 163 m^in 1347/7 travnik v izmeri 919 m^; - pri vi. št. 636 se spremeni: kultura pare. št. 1397/2 iz pašnika v pravilno travnik in izmera iz 1467 m^ v pravilno 1070 m^ in izmera pare. št. 1397 4 iz 1693 m^ v pravilno 965 m^, pripišejo pa se pare. št. 1397/28 travnik v izmeri 562 m^, 1397/29 travnik v izmeri 97 m^, 1397/30 travnik v izmeri 42 m^, 1397/25 travnik v izmeri 89 m^ in 1397/26 sadovnjak v izmeri 335 m2; - pri vi. št. 175 se spremeni: izmera pare. št. 1421/2 iz 4829 m^ in 91 m^ v pravilno 46 m^ in 402 m^, kultura pare. št. 1421/8 iz gozd v pravilno travnik in izmera iz 4041 m^ v pravilno 538 m^, pri pare. št. 1421/7 kultura iz pašnika v pravilno eesta in izmera iz 104 m^ v pravilno 131 m^, pri pare. št. 1421/5 izmera iz 529 m^ v pravilno 571 m^; - pri pare. št. 1421/6 izmera iz 131 m^ v pravilno 62 m^ ter pri pare. št. 1366 5 izmera iz 1507 m^ v pravilno lOOl/m^, pripišejo pa se pare. št. 1421/9 gozd v izmeri 704 m^, 1421/12 travnik v izmeri 155 m^, 1421/13 travnik v izmeri 613 m^, 1421/14 travnik v izmeri 432 m^, 1421/15 travnik v izmeri 782 m^, 1421/16 travnik v izmeri 567 m^, 1421/17 travnik v izmeri 355 m^, 1421/18 travnik v izmeri 842 m^, 1421/19 travnik v izmeri 943 m^, 1421/20 travnik v izmeri 1421/21 eesta v izmeri 393 m^, 1421/22 eesta v izmeri 144 m^ in 1421/23 travnik v izmeri 357 m^; - pri vi. št. 935 se spremeni izmera pare. št. 1420/30 iz 251 m^ v pravilno 55 m^ in pare. št. 1420/31 iz 206 m^ v pravilno 68 m^, pripišejo pa se pare. št. 1420 40 pašnik v izmeri 218 m^ 1420/41 pašnik v izmeri 116 m^ in pare. št. 1420/1 pašnik v izmeri 452 m^ in cesta v izmeri 2569čm2; - pri vi. št. 188 se spremeni priimek Vengust Anica v pravilno Drame Anica in se pripiše pare. št. 1420/12 pašnik v izmeri 148 m?; - Pri vi. št. 1355 se spremeni izmera pare. št. 1411/1 iz 1674 m^ v pravilno 789 m^, pare. št. 1411/2 iz 4807 v pravilno 4626 m^ in pare. št. 1420/15 iz 1607 v pravilno 1438 m^, pripiše pa se pare. št. 1411/12 travnik v izmeri 350 m^; - pri vi. št. 1356 se spremeni izmera pare. št. 1411/6 iz 1175 m^ v pravilno 666 m- pripišeta se pare. št. 1411/10 travnik v izmeri 294 m^ in 1411/11 travnik v izmeri 163 m^; - pri pare. št. 1420/22 se spremeni izmera iz 1305 m^ v pravilno 903 m^ in vi. št. 1358 v pravilno št. 1357, last Vengust Jožeta iz Ljubljane, Pohorskega bataljona 8, k temu pa se pripišeta pare. št. 1420/34 travnik v izmeri 181 ^ in 1420/35 travnik v izmeri 221 m^; - pri vi. št. 1358 se spremeni izmera pare. št. 1420/29 iz 1444 m^ v pravilno 1108 m^; - k vi. št. 1185 se pripišejo pare. št. 1411/8 travnik v izmeri 6 m^, 1411/9 travnik v izmeri 52 m^ in 1420 32 travnik v izmeri 295 m^; - pri vi. št. 1020 se pripiše kot solastnik Cirkulan Adolf. Ljubečna 21 a; - pri vi. št. 1075 se spremeni izmera pare. št. 1350/5 iz 353 m^ v pravilno 655 m^ in lastnik v pravilno Kajzba Anica roj. Kovačič, Ljubečna 42; - pri pare. št. 1350/8 se spremeni vi št. 1261 v pravilno št. 1401, last Rozman Milene \i Ljubečne 51; - pri vi. št. 597 se spremeni izmera pare. št. 1410/10 iz 818 m^ v pravilno 291 m^ in pare. št. 532 dvorišče z drvarnico iz 312 m^ v pravilno 315 m^, pripišeta pase pare. št. 1410/28 njiva v izmeri 109 m^ in 1410/2 njiva v izmeri 896 m^; - pri vi. št. 294 se spremeni pare. št 1429/1 travnik v izmeri 2295 m^ v pravilno št. 1429/2, izmera pare. št. 1429/7 iz 1761 m^ v pravilno 168 m^ in se pripišeta pare. št. 1429/12 travnik v izmeri 529 m^ in 1429/19 travnik v izmeri 14 m^; - pri vi. št. 1148 se spremeni: izmera pare. št. 1420/21 iz 1208 m^ v pravilno 743 m^, izmera pare. št. 1420/14 iz 583 m^ v pravilno 70 m^ in izmera pare. št. 1420/28 iz 655 m^ v pravilno 30 m^ pripišeta pa se pare. št 1420/38 travnik v izmeri 353 m^ In 1420/11 pašnik v izmeri 526 m^ in eesta v izmeri 172 m^; - pri vi. št. 178 se spremeni: pare. št. 1371 v pravilno 1371/1 travnik v izmeri 1758 m^, kultura pare. št. 249 5 iz stavbišča v pravilno delavnica, izmera iz 111 m^ v pravilno 165 in vi. št. 178 v pravilno št. 1390, last Arčan Marjane iz Ljubečne 37 a; - pri vi, št. 1073 se spremeni izmera pare. št. 1429/8 iz 1088 m^ v pravilno 956 m^ in pare. št. 1429/9 iz 230 m^ v pravilno 118 m^, pripišejo pa se pare. št. 1429/14 travnik v izmeri 55 m^, 1429/17 travnik v izmeri 77 m^ in 1429/18 eesta v izmeri 112 m^; - pri vi, št, 1343 se spremeni izmera pare, št. 1429/5 iz 183 m^ v pravilno 1833 m^; - pri vi, št. 186 se pripišejo pare, št, 1410/1 njiva v izmeri 567 m^, 1410/14 njiva v izmeri 134 m^, 1410/15 njiva v izmeri 212 m^, 1410/16 njiva v izmeri 250 m^, 1410^7 njiva v izmeri 526/m2, 1410/18 njiva v izmeri 523 m^, 1410/19 njiva v izmeri 532 m^ 1410/20 njiva v izmeri 262 m^ in 1410/21 njiva v izmeri 188 m^. - pri vi, št, 846 se spremeni pare. št, 633 v pravilno št, 635; - pri vi. št. 459 se spremeni: izmera pare. št. 1428/4 iz 1567 m^ v pravilno 466 m^, 1428/5 iz 1037 m^ v pravilno 624 m^, 1428/6 iz 1628 m^ v pravilno 632 m^, 1428/8 iz 2886 m^ v pravilno 2817 m^ in pare. št. 1428/12 iz 283 m^ v pravilno 354 m^, pripišejo pa se pare št, 1428/13 travnik v izmeri 323 m^, 1428/14 eesta v izmeri 329 m^, 1428 15 travnik v izmeri 235 m2, 1428/16 travnik v izmeri 64 m^. 1428/17 travnik v izmeri 300 m^, 1428/18 travnik v izmeri 654 m^. 1428/19 travnik v izmeri 269 m^, 1428/20 travnik v izmeri 777 m^, 1428/22 eesta v izmeri 18 m^, 1428/23 neplodno v izmeri 9 m^ in 1428/24 eesta v izmeri 42 m^; - pri vi. št, 675 se spremeni izmera pare. št. 1410/3 iz 535 m^ v pravilno 613 m^ in pare, št, 1410/6 iz 468 m^ v pravilno 132 m^, pripiše pa se pare, št. 1410/27 njiva v izmeri 258 m^; % 2. člen Dopolni se odlok iz prejšnjega člena tako, da se v 3. členu dodajo pri novoustanovljenih vi. št. naslednje parcele: 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 46-2/83 OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Celje je na seji dne 17. 3. 1981 sprejela d