Poitoioa plačana * goiovinL " Leto XIIM štev. 175 Ljubljana, sobota 1 avgusta I93I Cena 2 Din Lpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al. 3. — Tel. 3492 in 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čisio 78.180. Wien it 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Ceije: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Mussolfiti predlaga desetletno premirje Senzacionalen članek fašističnega Šefa — Ako se svet ne iztrezni, bo zdrvel v neizbežno katastrofo Pariz, 31. julija s. Tednik »Les Anal-les« objavlja Mussolinijev članek, v katerem izvaja med drugim: V letu 1932 bo padla odločitev o naši usodi, bodisi na dobro ali na slabo. Prišli smo pred strašen dilema, pred obnovitev ali uničenje naše civilizacije. Etosedanja prizadevanja za dosego mednarodne solidarnosti so ostala brezuspešna. Vsi načrti so se medsebojno pobijali in ostala je samo praznota. To dokazuje, kako jalove so bile vse mednarodne konference, kajti nepreklicno dejstvo je, da je Evropa pred polomom. Rešitve seveda ne mo- re biti brez nove konference. Hoovrov načrt je pokazal novo pot. Drugi ukrep, ki je sedaj potreben, je političnega značaja. Svetu je treba zajamčiti za najmanj 10 let mir. Zaradi tega je raz-orožitvena konferenca Društva narodov, ki je sklicana za 2. februar 1932, največjega pomena. Na tej konferenci se ne bo odločalo samo o obstoju Društva narodov, temveč tudi o usodi vsega človeškega plemena. Konferenca se ne sme končati brez uspeha, kajti v tem primeru bi jo lahko smatrali kot prolog končne katastrofe. Potovanja francoskih državnikov Seja ministrskega sveta o evropski situaciji- Pot v Berlin je odvisna od razvoja nemške notranje politike v prihodnjih tednih Pariz, 31. julija d. Pod predsedstvom predsednika republike Doumera se je vršila snoči v Elyseeju sega ministrskega sveta. Prisostvovali so ji vsi ministri ra-zpn Brianda, ki je obolel. Na seji je poročal ministrski predsednik Laval o razgovorih v Parizu, Londonu in Berlinu ter n razvoju položaja v Nemčiji, kakor tudi o francosko-angleških finančnih pogajanjih. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o posetu francoskih državnikov v Rimu in Berlinu. Definitivni sklepi še niso bili sprejeti, vendar pa obstoja načrt, po katerem bi ministrski predsednik Laval v spremstvu državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Ponceta odpotoval že prve dni prihodnjega tedna v Rim, kjer bi se sestal z Mussolinijem. Ta poset bi bil v prvi vrsti namenjen razgovorom o francosko-italijanskem pomorskem sporazumu, sereda pa bi se razpravljalo tudi o položaju v Nemčiji in o vprašanju n^dna.-odne finančne pomoči. Glede poseta v Berlinu ni še nič gotovega. Zaenkrat francoski državniki še niso prejeli ofioi-jelnega poziva nemške vlade. Na vsak način pa ne nameravajo Francozi poprej iti v Berlin, predno ne bo znan izid ljudskega glasovanja na Pruskem glede razpusta pruskega parlamenta. To glasovanje smatrajo v Franciji za merilo razpoloženja v Nemčiji. Ce bodo zmagali nacionalisti, je malo verjetno, da bi Laval posetil Berlin pred zasedanjem Društva narodov. V zvezi s tem poudarjajo današnji listd, da Francija nima namena sklepata sporazumov s Hugenbergovo in Hitlerjevo Nemčijo, marveč da želi zblišanja in sodelovanja samo z weimarsko Nemčijo. Ponces bo imenovan za poslanika - v Berlinu? Pariz, 31. julija p. Po informacijah !z dobro poučenih krogov bi imel biti imenovan državni pod tajnik v zunanjem ministrstvu Frangois Poncet za francoskega veleposlanika v Berlinu. Samopomožni ukrepi nemške vlade Berlinska vlada zboruje v permanenci - Velike^ nade stavijo na rimski obisk - Postopno normaliziranje denarnega prometa BerHn, 31. julija s. O velikem programu za nemško samopomoč s« je izvedelo med drugim: S številnimi zasilnimi uredbama namerava Nemčija znižati mezde, zmanjšati uradniške prejemke in znižati socijalna bremena. Za preprečitev brezposelnosti namerava ustanoviti vlada posredovalne organizacije z delodajalci iin delojemalci. Število brezposelnih naj bi se zmanjšajo s tem, da bi se znižale mezde, tako da bi bili industriji na ta način zagotovljeni cenejši pogoji za produkcijo. Znižanje mezd naj bi znašalo največ 20%, dočim sodijo, da se bodo državnim uradnikom postopoma zmanjšali prejemki za 25%. Dalje mislijo na to, da bi dajali poljedelskim delavcem mezde v naturaliiah, namesto v denarju. Razen tega, nai bi bil za poljedelstvo dovoljen delni moratorij. Kot novega državnega gospodarskega ministra smatrajo splošno znanega industrijalca Sil-verberga. Berlin, 31. julija d. Že od srede sem zaseda nemška vlada skoro v permanenci. V glavnem so posvečene razprave na sejah ministrskega sveta posvetovanju o ukrepih gospodarskega značaja za ureditev notranjega gospodarskega značaja za ureditev notranjega gospodarskega položaja za najbližjo prihodnjost. V vladnih krogih računajo, da bodo ta Dosvetovanja končana najkasneje do srede prihodnjega tedna, tako da bi mogla državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius najkasneje prihodnji četrtek odpotovati r Rim. da se tam sestaneta z italijanskimi državniki. Dr. Briining bo pri tej priliki posetil tudi papeža. Dan poseta francoskih državnikov v Berlinu še ni določen, vendar pa računajo, da se ta ooset ne bo vrši! prej. kaikor v drugi polovici avgusta. Berlin. 31. iuliia AA. Nemški listi potrjujejo. da obiščeta državni kancelar Bruni ng in zunanji minister dr. Curtius Rim v drugi polovici prihodnjega tedna. Pri tei priliki pravijo listi, da bodo rimski razgovori v vsakem pogledu uspeli, ker je [tali i a za spontano in breznogojno finančno obnovo Nemčije in za rešitev razorožitve-nega vprašanja. Luther ostane Berlin, 31. julija AA. Danes popoldne je imel odbor bančnih ravnateljev pod predsedstvom predsednika nemške državne banke Luthra daljšo sejo, na kateri so razpravljali o gospodarskem položaju v Nemčiji. Po seji so objavili komunike, ki pravi, da bodo obnovili v kratkem času.normalne bančne posle. Novi odlok bodo vsak čas objavili. Komunike pravi dalje, da je generalni svet državne banke izrazil Lu-thru popolno zaupanje. To dejstvo je zelo membno, ker so časopisi in vodilni in- :«.ttyei Luthra zelo napadali. Nocoj 03 sestane osrednji odbor državne banlie. Menijo, da bo sklepal o povišanju eskompt-ne mere na 15 odstotkov. Danat-banka napoveduje obnovo svojega poslovanja Berlin, 31. julija AA. Upajo, da bo pričela prihodnji teden zopet poslovati »Darm-staedter und Nationalbank«, znana pod imenom »Danatbank«. Zaprla je svoje blagajne, ko je propadel »Severnonemški koncem volne«. Banka bo otvorila blagajne, čim bodo ukinjene sedanje omejitve bančnega poslovanja. Po uradnem sporočilu je prišla omenjeni banki na pomoč skupina industrijcev, ki je kupila za 35 milijonov mark delnic te banke. To vsoto so dali banki na razpolago, ki bo imela tako skupno 43 milijonov mark kapitala. Vlada bo še nadalje jamčila za vloge. Poročilo vladnega nadzorstvenega odbora pravi, da so vse obveznosti banke popolnoma krite z rezervami. Uradno poročilo poroča, da bo banka zadostila vsem obveznostim, ko bo obnovila normalno poslovanje. Sanacija Dresdener Bank Berlin, 31. julija AA. Državna zakladnica je sklenila nabaviti za 80 milijonov mark preferenčnih delnic Dresdenerbanke. Državna zakladnica hoče tako Dresdner-banki omogočiti nadaljnje poslovanje. Isto vsoto bo oddala Dresdenerbanki na razpolago tudi Izvozna in garantna banka, ki predstavlja berlinske velebanke. Novo povišanje obrestne mere Berlin, 31. julija g. Istočasno z ukrepi, ki jih pripravlja vlada za nadaljnja olajšanje plačilnega prometa, se pričakuje za jutri sklep državne banke o zvišanju dis-kontne mere na 15 in lombardne mere na 20 odstotkov. Berlin, 31. julija, g. Na skopni seji upravnega sveta in ravnateljstva Državne banke, je bilo nocoj sklenjeno zvišati diskontno mero na 15, Iombardno obrestno mero pa na 20%. Gorki piše zgodovine . ruske revolucije Moskva, 31. julija. AA. Osrednji odbor komunistične stranke je sklenil objaviti knjigo »Zgodovina meščanske vojne od leta 1917 — 1921.« Izdal jo bo Maksim Gorki s sodelovanjem ruskih vodilnih zgodovinar« jev, pisateljev in politikov. Delo bo imelo 15 zvezkov. Pri redakciji tega dela bodo sodelovali Stalin, Molotov, Vorošilov jn drugi. Ameriška letalca v Moskvi Moskva, 31. julija AA. Danes popoldne sta prispela sem ameriška letaJca Pang-born in Herndon. Dospela sta nekoliko pozneje kakor Gatty in Post. Upata pa, da bosta pridobila na času pri poletu preko Sibirije. ---------- — , FINANČNA KRIZA ANGLIJE Alarmantno poročilo komisije za štedenje, ki predlaga med drugim znižanje uradniških plač in redukcijo socijalnega zavarovanja London, 31. julija, d. Angleški parlament je odšel danes po nenavadno dolgem zasedanju na počitnice, formalno je parlament odgoden do 20. oktobra, toda poslanci so se razšli v velikih skrbeh in nihče ne verjame, da bi trajale počitnice res tako dolgo. Zadnji dan zasedanja je parlament razpravljal o gospodarskem položaju ter dobil sliko, ki kaže bodočnost Anglije v dokaj črnih barvah. V razpravo je prišlo namreč poročilo takozva-ne »kraljevske komisije za štednjo«, ki je po dveletnem študiju sestavila obširen referat o gospodarskem položaju Anglije in stavila tudi razne predloge, kako bi se mogli z rigoroznim štedeniem doseči prihranki in zmanjšati rajpidno naraščajoči primanjkljaj v državnem proračunu. Komisija je angleškemu parlamentu natočila čistega vina in postavila zastopnike angleškega naroda pred nemaskirano resnico. Komisija je prišla do naslednjega zaključka: Če ne bodo takoj storjeni radikalni ukrepi za sanacijo angleškega gospodarstva In angleških financ, se bo znašla Anglija v prav tako resnem in kritičnem finančnem položaju, kakor se že nahajata Avstralija in Nemčija.« Komisija opozarja na to, da bo znašal primankljaj v državnem proračunu v tekočem proračunskem letu 100 do 120 milijonov funtov (okrog 30 milijard dinarjev). Pri tem pa še niso vštete izgube, ki jih nalaga Hoovrov načrt Angliji m ki znašajo po izjavi finančnega ministra Snowdena 11 milijonov funtov. Komisija predlaga zaradi tega radikalne ukrepe, s katerimi bi se dalo še v teku letošnjega ieta prihraniti okrog 90 milijonov funtov. Med drugim predlaga komisija tudi znatno znižanje uradniških plač in radikalno redukcijo socialnih bremen. Ti predlogi so za angleško delavsko vlado skoro ne&preiemi.hvj, vendar pa je po sodbi poznavalcev razmer položaj tak, da bo morala vlada vgrizniti v to Kislo jaboiio ali oa se umakniti. V zvezi s poročilom komisije za štednjo poudarjajo današnji listi, da so dogodki zadnjih tednov, zlasti pa zadnjih dni in ne naposled poročilo komisije za štednjo dokazali, da angleški funt ni več »nepremagljiva trdnjava«, kakor se je s ponosom nazival dosedaj. Tudi včerajšnja izvajanja finančnega ministra Snowdena v parlamentu tega pesimizma niso mogla razpršiti, temveč so ga nasprotno še poglobila. Snowden je z vso resnostjo poudaril, da bo ostal finančni položaj kljub rigo-rozni štednji, ki se izvaja na vseh poljih, še nadalje kritičen in da bodo potrebne največje žrtve, da se Anglija izogne usodi, ki je zadela Nemčijo In ki preti tudi nekaterim drugim državam. To nepričakovano priznanje Je napravita y političnih in gospodarskih krogih zelo globok vtis m ministrski predsednik Macdonald je moral pred razidom parlamenta dati zagotovilo, da vlada med parlamentarnimi počit- Dniga internatijonala o evropski krizi Nemčija se mora vrniti k politiki demokracije in rnirn, mrtvi mednarodni kapital pa se mora zopet mobilizirati Dunaj, 31. julija, d. Kongres druge ln-ternadonale, ki zaseda na Dunaju, se je med drugim bavil tudi s položajem v Nemčiji v zvezi z gospodarsko krizo. Poročilo o tem je podal znani avstrijski socialistični voditelj dr. Otto Bauer. V svojem referatu je poudarjal, da stojimo na začetku nove dobe razvoja, ki jo obeležujejo gospodarski m socialni pretresliaji. Kar se tiče Nemčije, si je treba biti na jasnem, da predstevlia tam fašizem najresnejšo nevarnost. Zmaga nemškega fašizma bi pomenila padec nemške demokracije, kar bi povzročilo v Evropi in na vsem svetn take razmere, ki bi skoro neizogibno vodile k novi vojni. Treba ie pogledati resnica v oči. Ogromen kapital je neplodonosno na- ložen v bankah Amerike. Francije itn evropskih nevtralnih držav, dočian se gospodarstvo Srednie Evrope duši v pomanjkanju kreditov. Ta mrtev kapital dovesti nazaj do gospodarstva, to bi bila edino usneš-na rešitev gospodarske krize in brezposelnosti. Zasebni finančniki se k takemu koraku ne morejo odločiti. To lahko dosežejo samo vlade. Druga internacijonala zahteva zaradi tega velikopotezno mednarodno kreditno akcijo za Nemčijo brez vsakih političnih pogojev. Nemčija s svoje strani pa mora storiti vse. da si pridobi zaupanje. To bo dosegla'samo na ta način, da se zopet vrne k pofctfki demokracije in mam. Macdonaldov referat o berlinskem obisku Poročilo na zadnji seji parlamenta — Angleški premier se zanaša na modrost odbora bančnih strokovnjakov London, 31. julija. AA. Na zadnji 6eji za« sedanja spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald poročal o svojem potovanju v Berlin. Dejal je, da je bil pi* votni namen poseta vrniti obisk nemških ministrov v Chequersu. Pri tej priliki 60 pa ministri nadaljevali razgovore, ki eo se pri« čeli v Chequersu in razpravljali o financ« nem položaju v Nemčiji v zvezi z delom, ki ga je dovršila londonska konferenca. Rezultat teh razgovorov je uverjenje, da bo akcija, ki jo je konferenca predlagala^ rešila Nemčijo iz neposrednih finančnih težkoč nn om ogočila pravilno sodbo o po« treb/i nadaljnjih kreditov Nemčiji in o obliki, v kateri naj jih dobi. Odbor, usta« novljen na predlog londonske konference, je sedaj na delu in bo končai posvetovanja čimprej. V Berlinu so angleški ministri razpravljali s svojimi nemškimi tovariši o razorožtvi, o ženevski konvenoiji glede de« lovnika ▼ premogovnikih in o drugih vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Anglijo. Občinstvo, vlada in časopisje so pozdravili angleške ministre kar najprisreneje. Vihar v madžarski poslanski zbornici Ostri napadi m očitki med vladnim« in opozicijskimi poslanci — Drug drugemu očitaj'o vofitni teror Budimpešta, 31. julija. s. V madžarski poslanski zbornici je prišlo danes zopet do burnih prizorov. Poslanec Szilagyi, ki je bil prej največji nasprotnik ministrskega predsednika grofa Bethlena, je zagovarjal sedaj vladno politiko in jemal grofa Bethlena proti raznim očitkom ▼ zaščito. Ko se je spustil v ostre napade proti stranki neodvisnih poljedelcev in jim očital volilni teror, je nastal v dvorani strahovit trušč. Med poslanci se je posebno vnel vodja neodvisnih kme- tov poslanec G^fl, ki je skočil s svojega sedeža in pričel psovati Szilagyija in ga je imenoval med drugim največjega političnega kameleona. Ko je Szilagyi na koncu svojega govora primerjal neodvisne kmete s ko-munšajr in teroristi, so se ponovili burni prizori. Tudi po govoru poslanca Galla je prišlo do ponovnih incidentov, posebno takrat, ko je Szilagyi imenoval Galla goljufa. Afera med obema poslancema se bo obravnavala še pred sodiščem. Alcala Zamorra ostane na krmilu Po dvodnevni razpravi o delu vlade je .parlament izrazil Zamorri zaupnico — Položaj v Kataloniji je zelo kritičen Madrid. 31. julija, d. Španska ustavotvor-na skupščina je po dvadnevni razpravi izrazila začasni vlade Alcale Zamorre zaupnico in jo pooblastila za nadaljnje vodstvo državnih poslov, dokler parlament ne bo sprejel nove ustave in ne bo izvršena volitev predsednika in s tem dana osnova za sestavo de-finitivne vlade. V debati o delovanju vlade od proglasitve republike do sestanka ustavo-tvorne skupščine so zlasti obširno razpravljali o položaju v Kataloniji in Andaluziji. Notranji minister Maura je pri tej priliki izjavil, da je gospodarstvo v Kataloniji na robu propada, ker tamošnje oblasti ščitijo radikalne sindikate. Vlada ima dovoli moči, da bi takoj napravila red, če jo katalonski poslanci za to pooblaste. Če tega nočejo storiti, morajo tudi sami nositi posledice in gledati, kako bodo našli izhod iz obupnega gospodarskega položaja. Barcelona, 31. julija, d- Po protestnem zborovanju stavkujočib telefonskih nameščencev so poskušali zborovalci demonstrirati po ulicah. Ko jih je policija hotela raz-snati, je prišlo do spopada, v katerem je bilo več demonstrantov in stražnikov hudo ranjenih. Število lažje ranjenih maša nad 100. ............ • . nicami ne bo storila ničesar, kar bi nalagalo Angliji nove finančne obveznosti. Poročilo komisije za štednjo bo sedaj predmet temeljitega proučevanja. Sestavljen je bil poseben odbor, v katerem so poleg finančnih strokovnjakov tudi ministrski predsednik Macdonald, finančni minister Snowden, zunanji minister Henderson, minister za dominijone Thomas in trgovinski minister Graham. Cim bo ta komisija proučila stavljene predloge, bo najbrže sklican parlament k izrednemu zasedanju, na katerem bo temeljito razpravljal o celokupnem gospodarskem položaju Anglije. Kreditna pogajanja s Francijo se nadaljujejo Pariz, 31. julija d. Agence Havas objavlja o pogajanjih, ki se vrše med francosko in angleško Narodno banko, kratek komunike, v katerem uvodoma naglaša, da pogajanja niso bila deft-nitivno prekinjena, marveč samo od-godena, da se da finančnim strokovnjakom prilika za proučitev tehničnih vprašanj, ki so v zvezi s tem kreditom. Odločitev bo bržkone padla že nocoj ali jutri. Istočasno se proučujejo v Londonu, Parizu in Newyorku pogoji, pod katerimi bi bila mogoča skupna akcija emisijskih bank Amerike, Anglije m Francije za reorganizacijo denarnega prometa na najvažnejših denarnih tržiščih sveta. Pariz, 31. julija s. »Havas« poroda Is Londona, da je sir Robert Kinders1ey odpotoval v Pari*, kjer bo zopet pričel pogajanja s Francosko banko. Zagrebška proslava vladarske desetletnice Nj. VeL kralja Zagreb, 31. julija, n. Jutri se bodo začela v mestnem načelstvu posvetovanja o programu proslave lOletnice vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra. Mestni župan dr. Srkulj se j« zaradi tega danes predčasno vrnil z dopusta. Med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano je bilo že meseca aprila dogovonjieno, da se'bo vršila proslava tega pomembnega jubileja kar najsvečaneje. Beograjska občina je določila kredit v višini 300.000 Din za nakup kakega umetniškega dela, ki ga namerava pokloniti Nj. VeL kralju. Tudi v Zagrebu se že mnogo razpravlja o nakupu sličnega darila. Stavljen je bil predlog, naj bi občina za ceno 600 tisoč Din kupila kako umetnino od Meštro-viča, drugi pa zopet predlagajo, naj občana zgradi kako večjo ustanovo kulturnega ali socialnega značaja, ki bi služila vzgoji seljaškega naroda. Tozadevno se bodo vi« šila še posvetovanja z raznimi organizacijami m korporacijami, nakar bo mestno zastopstvo o tem definitivno sklepalo. Ministrski predsednik v Lepoglavi Beograd, 31. julija. M. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je danes obiskal Lepoglavo v Hrvatskem Za« fioriu. Obiskal je tamošnji »Narodni dom prestolonaslednika Petra«, v katerem sta nameščena Sokolski dom in čitalnica. Nato si je ogledal staro in novo kaznilnico ter se zanimal za podrobno ureditev zavoda. Spraševal je nastavljence o življenju in za« poslitvi kaznencev, nato si je ogledal tudi staro cerkev bz srednjega veka, za tem pa odpotoval na grad Trakoščan, dalje na Kle» novnik v sanatorij Suzorja in se zvečer vrnil nazaj v Varaždinske toplice. Patrijarh Varnava o napredka Južne Srbije Beograd, 31. julija, p. Patrijarh Varnava, ki se je te dni vrnil z daljšega potovanja po Južni Srbiji, je danes sprejel beograjske novinarje ter jim dal obširno izjavo o ve« ličastnem sprejemu, ki ga je bil deležen povsod v Južni Srbiji. Patrijarh nhna do« volj prisrčnih besed v zahvalo za lepe sprejeme in o pridnosti ter delavnosti ta« mošnjega naroda, ki je v sodelovanju z državnimi oblastmi mnogo pripomogel k napredku siromašne m zlasti po potresu prizadete pokrajine. Baltski dijaki v Beogradu Beograd, 31. julija, p. Snoči je prispela v Beograd skupina dijakov iz baltskih re*. publik. Gostje so bili prisrčno sprejeti po beograjskih akademikih ter raznih prosvet« nih korporacij. Baltske študente so nasta« nili v hotelu Union. 19 dijakov je iz Finske, 12 iz Litve in 3 iz Estonske. Ko si ogle« dajo Beograd in njegove zanimivosti, od« potujejo čez nekaj dni dalje v Sofijo in Carigrad, nato pa preko Črnega morja po Dunavu v Bukarešto. Nevaren požar v Beogradu Beograd, 31. julija, p. Danes" opoldne se je pripetila huda nesreča v kletnih prostorih hiše št. 19 v Skenderbegovi ulici. Ta je nameščena delavnica pirotehnika Ponovi« ča. ki izdeluje rakete, žabice in podobne predmete. V skladišču ?e ie pojavil ogenj, ki je uničil mnogo smodnika in drugih pirotehničnih predmetov ter napravil veliko. 9kodo._ Tudi lastnik Popovič .ie bil bodo Fašisti proslavljajo požig Narodnega doma TriaSko fašistično glasilo objavlja sramotno vest, da so fašisti svečano proslavili barbarsko uničenje slovenskega Narodnega doma Beograd, 31. Julija M. Nocojšnja »Pravda« piše'pod naslovom >Nečave-ne svečanosti nečloveških del nečlo-večnežev«: Neverjetno je, da se nečloveška dola sploh morejo poveličevati, da se požiganje hotela >Balkanc, v katere.n je bil jugoslovenski Narodni din: prikazuje^ kot veliko delo. Kaj takega so zmožni sama neuravnovešen; ljudje. Tak slučaj si je sp-oh težko zamisliti. Toda >Popolo di Tri>ste< objavlja poročilo o fašističnem zborovanju, na katerem je neka skupina brv/.umnih ljudi slavila z velikim pompoie hjd zločin požiga hotela >Balkana« v Trstu, slovenskega Narodnega doma. Tu so poveličevali to nečuveno brutalno de- lo na pompozen način, tu se je poveli' čeval drugi Silvio Furgati, ki je ves v navdušenju slavil akcijo proti >Bal-kanuc. Da imenovani list ni prine-el poročila o tem, ne bi mogli verjeti, da je sploh možna takšna nečuvena in vandalska glorifikacija naj nesramne,!-šega početja. Da nismo prečitali v »Po-polu di Trieste« tega herostratskega slavja brezumnih ljudi, ne bi mogli verjeti, da morejo ljudje še' proslavlja ti tako žalostne dogodke, ob katerih so bili prizadeti nedolžni ljudje, dogodke, ki so vsakega civiliziranega človeka svo^ečasno globoko pretresli in ki jih je svečano obsodila vsa civilizirana javnost. Francoski opomin bolgarski vladi »Početje makedostvujuščih je sramota za bolgarsko državo in madež civilizacije Pariz, 31. julija. AA. Povodom odkritja m uničenja razbojniške tolpe, ki je iz Bolgarije prodrla na jugosloven-5 ko ozemlje, piše »Homme Libre«: Odkritja jugoslovenskih oblasti in ponovni nameravani teroristični atentat komitašev dokazujeta, da so VMRO m njeni voditelji, ki jo plačujejo, priredili ta napad v cilju, da povzročijo neprilike novi bolgarski vladi in da izzovejo upravičeno ogorčenje v Jugoslaviji, vse to pa zato, da preprečijo zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vlada g. Malinova bo našla gotovo odobravanje pri vseh prijateljih miru, če bo v izvrševanju svojih pre-rogativ napravila z vsemi sredstvi konec temu delovanju, ki je, kakor sama VMRO, sramotno za bolgarsko državo in madež v zgodovini civilizacije. Malinov bo dokazal, da se razliku- je od onih dobroznanih ljudi, ki VMRO vzdržujejo in podpirajo. »Ere Nouvelle« piše: Poslednja odkritja dokazujejo, da je VMRO sklenila ustvarjati s svojo teroristično akcijo stalne neprilike in nepremostljiv jez med Jugoslavijo in Bolgarijo. Jasno je, da so oni, ki podpirajo VMRO, zahtevali, da se pokaže organizacija vredna vsot, ki jih jim plačajo v svrho, da izkoristijo spore med dvema državama na Balkanu. Bolgarska vlada mora pokazati, da ni izvrševalka nalogov VMRO in da ni takšna kakor prejšnja vlada, ki je zaigrala dostojanstvo naroda in državno suverenost ter da bo vrnila državi red kakor odgovarja civiliziranim narodom. Jugoslavija pa bo morala ali potom Društva narodov, ali potom evropskega javnega mišljenja opozoriti Bolgarijo, da čuva odnošaje dobrega sosedstva. Izlet Jadranske straže v Francijo ^eograd, 31. julija. Mestni odbor Jadranske straže v Beogradu priredi za svoje čla De Ln prijatelje Jadranske straže iz vse drža ve veliko manifestantno ekskurzijo, odnosno prijateljski obisk francoski Mornariški ligi (Ligue Maritime). Izletniki ostanejo samo v Parizu 7 dni. Odhod bo z brzim vlakom 7. oktobra iz Beograda, povratek pa lfi. oktobra Vsa vožnja od Jesenic do Pariza in nazaj do Jesenic z bivanjem v Franciji, brano in stanovanjem v zelo dobrih hotelih, ekskurzijami v avtobusih po programu, obiskom koloniialne razstave, vstopninami. napitninami itd-, z vožnjo v II. razredu bo stala 3600 Din, v III. razredu 2940 Din. Razlika med III. in II. razredom je samo na vožnji, vse drugo je za oba razreda enako. Pri nas je dovoljen 50% popust na železnicah do esenie, storjeni pa so že ukrepi, da se ta popust zviša na 75 %. Prijave in vpise je treba poslati na mestni odbor Jadranske straže v Beogradu. Na zahtevo dobe interesenti podroben program ekskurzije. Nastop poslanika Švegla Beograd, si julija p. Iz Buenos Airesa. javljajo, da je včeraj izročil svoja akredi-rivna pisma predsedniku argentinske republike novi jugoslovenski poslanik minister dr. Ivan švegel. Izvršni odbor Narodne banke Beograd, 31. julija p. Upravni odbor Narodne banke je imel sejo, na kateri je izvolil dva svoja člana, in sicer Andrijo Ra-dovida in Dragišo Mateji ča za člana izvršnega odbora, ki tvorita po novem zakonu o Narodni banki skupno z guvernerjem in podguvernerjem banke izvršni odbor. Iz državne službe Beograd, 31. julija p. Za sekundarnega zdravnika v splošni državni bolnici v Ljubljani je imenovan dr. Makso Bitenc. — Odpuščen je iz državne službe Oton Fras, pomožni strojevodja 10. skupine drž. železnice v Ljubljani. Popust za izvoz moke Beograd, 31. julija AA. Prometno ministrstvo je nonovno dovolilo popust za izvoz moke. Popust velja enako kakor za izvoz ječmena, soržice, pšenice, rži i« moke po tarifi, kakor je predpisana dne 1. decembra 1930. za koruzo Da po tarifi predpisani 10. februarja 1931. Ta poDust je veljaven od 1. avgusta t. I. do preklica, nai-d«H pa do 31. decembra t L Akcija za otvoritev proge preko Hodoša Zagr«b, 31. julija, č. Nocojšnji listi po. ročajo iz Murske Sobote: Tu 6e bo vršila v kratkem gospodarska konferenca, na ka-tei bodo ponovno razpravljali o važnosti otvoritve tranzitne železniške proge na Madžarsko preko Hodoša. Železniški pro* met Medjimurja in Prekmurja z inozem* »tvom, zlasti z Madžarsko, Avstrijo, Če» škoelovaško in Nemčijo nujno potrebuje to progo, ako noče izgubljati dragocenega ča« sa in večjih transportnih stroškov. Pri« pravljenih je več tozadevnih vlog hi pro» šenj n? pristojna ministrstva. V njih je temeljito prikazana upravičenost te zahte« ve z ozirom na izvoz imenovanih krajev v inozemstvo. Johnsonova t Sibiriji Omsk, 31. julija č. Angleška letalka Miss Ammy Johnson je priletela semkaj ter takoj nadaljevala polet v Krasnojarsk, kamor je prispela proti večeru. Briand obolel Pariz, 31. julija. AA. Zunanji minister Briand je rahlo obolel in je odpotoval na svoje posestvo v Cocherelu, kjer ostane nekaj dni. Vkljub bolezni bo tudi v svoji odsotnosti vodil zunanje ministrstvo. V poučenih krogih zatrjujejo, da BriandoVa bolezen ni tako resna kakor se splošno govori. Briand bo imel prihodnje leto 70 let in trpi na astmi. Zdravniki so mu svetovali, naj vzame dopust za nekoliko tednov. Briand bo zato prebil več tednov na svojem posestvu Cocherel. Septemberskega zasedanja Društva narodov se ne bo udeležil, kar se zgodi prvič po tolikih letih. »Maligincc išče ostanke »Italije« Moskva. 31. julija, g. Po brezžični brzojavki z ledoiomilca »Maligina«, je ladja daj odplula v smeri proti Rudolfovi in Aleksandrovi zemlji. To pot ie vzela na željo No-bila, ki še vedno, vztraja na tem, da so se njegovi^ pogrešani tovariši z zrakoplova >Ita-lia« rešili na te otoke in morda celo ostali živi. LedolomMec >Maligin< je ustregel tej Nobilovi želji in bo odslej iskal pogrešane ljudi Nobilove ekspedicije- Velik požar v Genovi Genova, 31. julija, g. V neki palači gredi mesta je izbruhnil danes katastrofalen požar. Ogenj se je širil z bliskovito naglico, vendar so mogli gasilci s pravočasno pomočjo preprečiti katastrofo večjega obsega. Med divjim vpitjem so zbežali prebivalci palače na cesto. Stopniišče je bilo kmalu nato v plamenih, tako da je bilo mnogo prebi valcev odrezanih od izhoda. Gasilci so _ največjo požrtvovalnostjo reševali ljudi iz gorečega poslopja. Dve osebi sta bili pri tem zelo nevarno ožgani in so ju morali odpeljati v bolnico. Med strahovitim pokom so pozneje eksplodirale plinske cevi. Po več-urnem deJu so mogli gasilci požar lokalizi-rati. Povzročena stvarna škoda se ceni nad milijon lir. Nemški gradovi na bobnn Berlin, 31. julija. AA. V moderni Nemčiji se ne zanimajo preveč za zgodovinske gradove. V severni Nemčiji je šel na dražbo eden najstarejših gradov, grad Lenzen blizu Wittenberga za komaj 2.000 mark. Zgrajen je bil pred 1.000 leti. Zadnji lastnik je bil armadni kapetan v. Isermann, ki je sklenil prodati vso zgodovinsko imovino. Ceno 2.000 mark je ponudila banka, ki ima na gradu hipoteko. Ker je lastnik protestiral, bo v kratkem druga dražba, da dosežejo boljši izkupiček. Dohodninski urad ceni grad na 400.000 mark. Celo na filmu ljubosumna Američanka Beograd, 31. julija, p. Ko so v nekem pariškem kinu predvajali film »Parade d* Amour«, je baš v trenotku, ko je prepeval Boris Chervalier, ustrelita neka dama šestkrat z revolverjem v platno. Platno je sicer pričelo goreti, a ni bilo večje nezgode. Streljala je neka mlada Američanka, ki je izjavila, da je hotela v afektu umoriti Cher-valiera, ker ni mogla gledati, kako poljub« lja Macdonaldovo. svojo partnerico. Komunistični fiasko v ČSR Praga, 31. julija h. Komunisti so pripravljali za jutri rdeč dan. Priprave so se v splošnem izjalovile ali pa vsaj končale zelo klavrno. Nekaj komunističnih poslancev, ki so trenutno na počitnicah, j*e sicer sklicalo politična zborovanja, ki pa se niso mogla vrSiti, ker so sklicatelji Zbežali pred policijo. Na teh shodih je bilo nekaj delavcev aretiranih. V Pragi je policija v strogi pripravljenosti in tudi nekaj oddelkov orožnikov na konjih je na straži. Italijanski iredentizem in emigrantski teroristi šibenik, 2«. Julija. ' šibenik se pripravlja, da proslavi 500 letnico svoje katedrale, posvečeno sv. Jakobu. Katedrala je divno delo srednjeveške stavbne umetnosti in vzbuja občudovanje vsakogar, ki prihaja v naše mesto. S cerkveno proslavo bodo združene tudd velike ljudske svečanosti in prireditve, ki bodo podajale pestro sliko življenja našega naroda in bo pri njih sodelovalo v velikem številu tudi naše Sokolstvo. To bodo v resnici veliki dnevti za šibenik in vso našo Dalmacijo. Toda vmes prihaja nekaj, kar sicer ne bo motilo svečanega razpoloženja tisočer in tisočev našega naroda, ki bodo prisostvovali tem slavnostim, kar pa vendar zaradi brezprimerne predrznosti, s katero se skuša opljuvafci ta narodna svečanost, vzbuja v narodu največje ogorčenje. Glasilo italijanske iredente, zadarski »II Littorio Dalmatico« izkorišča tudi to priliko, da nesramno blati vse, kar je našega šibemiško katedralo proglaša za sijajen spomenik italijanstva, katerega si tedaj prilaščamo mi, a za naše Sokole, ki bodo sodelovali pri svečanostih, pravi, da bodo kvečjemu igrali vlogo pisano pobarvanih miši, toi skačejo od jeze, da ne morejo oškrbniti trdnih temeljev italijanskega Sv. Jakoba (katedrale).« S takimi zlobnimi, naš narod in našo državo blatečimi nesramnostmi je zadarski list napolntil zopet cele stolpce. Ni mu prav, da naš tisk s priznanjem piše o dalmatinski duhovščini, da je jugoslovenska po svojem prepričanju in da ima Tedno pred očmi nadjonaine koristi Jugoslavije. Italijanska dredenta bi hotela, da bi se vršil boj med državo la cerkvijo, da bi tako sovražniki naše države tem lažje lo vili v kalnem, in zadarski list zlobno huj-skajoče očita katoliški duhovščini, da je spravila katoličanstvo pod jarem države. Naši škofje bi torej morali biti rovarji in zarotniki proti državi, potem bi bili deležni pohvale ln priznanja dtalijanskesa iredentizma, ravno tako kakor so ga deležni tisti emigrantski plačanci, ki snujejo zarote proti naši državi v inozemstvu in najemajo za tuj denar izgubljene Ije, da jib zopet z radodarno in vedno pripravljeno tujo pomočjo izvežbajo v ravnanju s peklenskimi stroji in drugimi takim! napravami tn jib pošiljajo v našo državo, da bii tn izvrševal! teroristična dajanja, umore in razdejanja. Saj se Je list italijanske iredente prav v isti številk! od 25. t nt., v kateri blati naše Sokolstvo in domoljnbno dalmatinsko duhovščino, z vso vnemo zavzel za tiste, ki so po nalogu ?n za plačilo od zu-, naj, kot izvrševale! naročil emigrantske družbe Paveliča, Perčeca in enakovrednih tovarišov pripravljali in izvrševal! atentate na osebe in objekte v naši državi, pa jih je zgrabila roka pravice i.n jim odmerila pravrično kazen. Glavni krivci, ki so največji ljnoljenci Italijanske Iredente, naročevalci teh zločinov, pa še mirno sede na varnem na Dunaju al: pa kje v italijanskem ireden ti stičnem zavetju. In ti zločinci, ki snujejo taka teroristična dejanja in jih plačujejo, kakor on! plačanci, ki jib izvršujejo in morijo dobre jugosl. državljane, so ital. iredenti naroJ-ii Junaki, če Jih pa zadene zaslužena kazen, pa narodni mučenikl. Pravico, k! se jim zgodi, pa irederatistični >11 Littorio Dalmatico« imenuje — »cinično politično preganjanje«! N;so še daleč časi, ko »o italijanski HstJ obkladali ves naš narod z s-n šive!« !n »sviniarji« in se je psovka »selvaggla ero-ataglia« ali rcanaglia croata« stalno ponavljala v njihovih stolpcih; danes pa jim je »tajniška družba tako mila in draga. Seveda! Saj vid".jo v njej najboljše pomočnike pri svojem lastnem rovanju proti našemu narodu in naši državi. Našel je gad modrasa, pa sta se zvlTa v klopčič! Pošast brezposelnosti sega tudi po Ameriki Silna potrtost zaradi Napovedane ustavitve obratovanja v Fordovih tvornicah New york, 31. julija, d. Vsa ameriška javnost je pod poraznim dojmom ustvavitve obrata v podjetjih ameriškega avtomobil« 6kega kralja Henrvja Forda, še bolj kakor vladne kroge, katerim je Ford še nedavno dal zagotovilo, da bo za vsako ceno vzdržal obrat, je presenetila ustavitev obrata široke sloje, kj vidijo v tem znak še huj# še gospodarske krize, ki bo zajela Ameriko tik na zimo. Nobenega dvoma namreč ni, da bodo Fordovim tvornkam sledila tudi druga velepodjetja. Znano je, da je imela gospodarska kriza v Evropi za posledico silno nazadovanje ameriškega izvoza, pri čemer ie v prvi vr« sti prizadeta industrija. Že 6cdaj je bilo število brezposelnih nenavadno visoko, z ustavitvijo večjih obratov pa se bo še ra» pidno pomnožilo in v ameriških vladnih krogih računajo s tem, da bo na zimo v Ameriki najmanje 7 milijonov brezposel« nih, pri čemer niso niti upoštevanj 6ezonski delavci, ki so le preko poletja zaposleni na farmah. Vse strokovne organizacije so sklicale posvetovanja in konference, na katerih raz« pravljajo o omiljenju krize na delovnem tr» gu. Tudi predsednik Hoover ne prikriva svoje bojazni pred naraščajočo brezpo6el» nostjo in je pozval vse ustanove, ki se ba-vijo s podporo brezposelnih, naj se združijo in dogovore glede enotnega postopanja. Vlada Zedinjenih držav v tem pogledu sa* ma ne more mnogo storiti; ker je vprašanje podpore brezposelnih prepuščeno vla« dam posameznih držav. Vodja delavske federacije Green }e predložil predsedniku Hoovru obširen referat, v katerem prihaja do zaključka, da bo imela ustavitev obratov v glavnih ameriških industrij sikih panogah, ki je neizo- gibna giede na splošno gospodarski položaj. za posledico silen porast brezposelnosti. Zato predlaga, naj bi se omogočila zaposlitev večjega števila delavcev na ta način, da bi se skrajšal delovni čas od sedanjih 52 na 34 ur tedensko. Ob enem je opozoril na dejstvo, da so strokovne organizacije že dosedaj skoro nepolnoma izčrpale svoja sredstva za podporo brezposelnih in da bo morala vlada Dovzeti nujne ukrepe, da se zasigura vsaj orehrana na zimo. Položaj je tako kritičen, da bo treba takojšnjih odločitev. Kakor se zatrjuje, se v zvezi s proučevanjem ukrepov za omiljenje brezposelnosti razmišlja tudi o tem. da bi se dodo!-noma omejilo doseljevanjc iz inozemstva, ob enem pa naj bi se vsi inozemci. ki sf še niso pridobili ameriškega državljanstva v Drimeru brezposelnosti, ki bi trajala preko štiri tedne, odpretnili v domovino. Redukcije pri jeklenem trustu New York, 31. julija AA. »United States Steel Korporation« (jekleni trust) je sklenil znižati dividendo svojih akcij ter zmanjšati delavske plače fti plače osobja. Ta sklep je napravil v ameriških pridobitnih krogih velik vtis. Dawes je optimist London, 31. julija č. Znameniti svetovni finančni strokovnjak Dawes je izjavil z vso gotovostjo, da je že prestana kul-minacija v svetovni depresiji ter da je pričakovati skorajšnjega napredka in izboljšanja v gospodarskem življenju. Ta doba gospodarske depresije je trpela od 1. 1921. do 1929. V sami Ameriki se že jasno opažajo znaki obrata na bolje. Srečen zaključek »Zeppelinove" ekspedicije Včeraj se je zrakoplov »Grof Zeppelin« vrnil v Friedrichshafen — Podrobni rezultati ekspedicije bodo objavljeni šele v osmih dneh nedvomno najzanesljivejše sredstvo za znan- Friedrichshafen, 31. julija, d. Davi ob 4.52 se je vmjl zrakoplov >Grof Zeppelin« na tukajšnje letališče. Že od rane ure ga je pričakovala tisočglava množica, ki je sprejela zrakoplov z navdušenimi ovacijami in je priredila zlasti prisrčne manifestacije dr. Eckenerju, ko se je pokazal iz gondole. Po odsviranju nemške državne himne po brez vsake ovire spravili zrakoplov v hangar. Novinarji so hoteli od dr. Eckenerja kakor tudi od prof. Samojloviča izvabiti čim več o njunem poletu, kar pa jim ni uspelo. Dr. Ec.ke-ner je samo dejal, da je zelo zadovoljen * razmeroma dobro vožnjo in uspehi ekspedicije. Pristavil je, da je danes zrakoplov siveno raziskovanje polarnih pokrajin. Saj je napravil 13.000 km dolgo pot brez vsake težkoče. O znanstvenem uspehu potovanja pa prof. Samojlovič ni hotel povedati ničesar, češ. da so vsi udeleženci ekspedicije dogovorjeni, da ne povedo ničesar o njenih uspehih, dokler se podrobno ne prouči znanstveno gradivo, zbrano med poletom. To pa se bo zgodilo v osmih dneh. Ugotovil je prof. Samojlovič le to, da j© bilo s tem poletom, ki je trajal le šest dni, za znan^tv«?-ni svet doseženo mnogo več, kakor svoječa-sno z delom dolgih let. Obsojen ponarejevalec Ljubljana, 31. julija. Ze v petič je »topil Iianec France Japelj, 31 »letni mešetar iz Matene pri Igu, pred sodnike malega senata. Zagovarjati se je moral danes zaradi ponarejanja javnih listin. Japelj je znam med ljubljanskimi mitniškimi pazniki in prevozniki, da Otrok pod avtomobilom Zagreb, 31. julija, n. V Ogrizovičevi ulici ije davi šofer Vinko Hren povozil 81etno Marijo Pavlovič. Šofer je vozrl za nekim tovornim vozom in ni mogel videti, kaj je na cesti. Nenadoma je priletelo dekletce iz bližnje hiše in skočilo naravnost pred avtomobil, ki ga šofer ni mogel več zna posebno spretno ponarejati številke | ustaviti. Kolesa so podrla otroka na tla in Športni posebni vlak v Zagreb in nazaj vorf v nedeljo, dne 2. avgusta k nogometni prvenstveni tekmi Cena polovična. Postanek v Litiji, Trbovljah, Zid. mostu, Sevnici, Rajbenburgu, Krškem in Brežicah. Odhod iz Ljubljane 9.45, prihod v Zagreb ob 13., odhod iz Zagreba ob 21., prihod v Ljubljano ob 24. __ 9507/a Industrializacija Kitajske London, 31. julija, s. Industrijsko ministrstvo nankinške vlade je izdelalo načrt za 10 let, po katerem naj bi se s pomočjo angleških in ameriških strokovnjakov izvršila po ruskem vzgledu popolna industri. jalizacija dežele. Borba proti newyorškemu podzemlja New york, 31. julija, č. Poslednja borba med skupinama banditov, o katerih smo pred nekaj dnevi poročal' m ki je zahte» vala sredi New Yorka smrtno žrtev in šti« ri hudo ranjene, vzbuja še vedno veliko razburjenje prebivalstva. Meščani se obra, čajo neprestano na oblastva in celo na ■redsednika Hoovra, naj «e vendar že en* rat napravi konec takim razbojništvom. Zveza bivših bojevnikov se je izjavila pripravljeno, dati na razpolago 30.000 bivših bojevnikov za borbo proti tem podzemnim elementom. na listkih javnih tehtnic. Bil je zaradi teh manipulacij že 6 krat obsojen na večmesečno ječo. Posebno prevozniki in trgovci s senom odnosno slamo poznajo njegove špekulacije ter so vseloj previdni, kjer ima Japelj vmes svoje prste. Imenitno zna ponarejati zlasti pisavo številk nekega mitniškega paznika. Lani avgusta meseca je posestnik Jože Pavlic iz Bresta prodal na Dunajski cesti bivajočemu prevozniku Ivanu Rojcu voz slame po ceni 0.50 Din za kg. Slamo so stehtali na javni tehtnici na Borštnikovem trgu ter je lastnik tehtnice, Albin Vrho-vcc, izdal listek št. 4168, na katerem je bila označena teža: brutfco 1235 in netto 770 kg. Ta listek je potem posestnik Pav-lič dal svojemu sorodniku Janezu T. z na« ročilom, naj gre po denar k Rojcu. T. pa se 3« v neki gostilni sestal s Francetom Japljem, ki je vse številke zradiral in nato listek spremenil v štev. 4170 z brutto težo 1635, a netto težo 1170 kg, tako da bi Roje plačal 200 Din preveč za slamo. Goljufiji so privočasno prišli na »led in sta bila oba ovadena sodišču. Prva razprava je bila že 2. decembra lani, a je bila preložena zato, da se izvedejo še drugi dokazi in zaslišijo priče. Januarja je bil nato Japelj obsojen na 18 mesecev robije, a nijegov tovariš T. pogojno na 3 mesece. Japelj kot previžani ižanski tožbar pa je »svojo zadevo« gnal naprej ter se mu je v formalnem pogledu posrečilo, da je stol sedmorice zadevščino vrnil kazenskemu sodišču v ponovno razpravo. Nato so se vršile še tri razprave. Japelj ije odločno zanikal, da bi bil on ponaredil listek, pač pa da je bil zraven. Predsednik senata s. o. s. g. Mladič je iz drugih spisov primerjal pisavo številk. In repki pri številkah 3, 5 in 6 so ga pokopali. »Take repke dela neki mitničar na dolenjski mitnici in Japelj jih zna dobro ponarediti,« je pripomnil predsednik. — Japelj, ta kšeft ne bo več Sel. Smo Vas žt pog run tali, je pripomnil državni tožilec. Ko je Japelj slišal novo sodbo, da (je obsojen zaradi ponarejanja listka na 18 mesecev robije in v izgubo častnih držav« lianskih pravic za 2 leti, je vzkliknil v ižanskem dialektu: — Takoj se pritožim, ker nisem kriv. Moja reč naj gre naprej! Zaradi tistih cifer 18 mesecev, nak, to ne gre. Ne pridem nikdar iz aresta ven. Japeltj namreč mora sedaj sedeti 10 me> sccev zaradi slične goljufije tako, da ima na hrbtu kar 28 mesecev robije. ga povozila. Otrok je dobil tako bude prv-škodbe, da je bil zvečer še vedno v nezavesti. Šoferja so aretirali. Ugleden češki novinar v Dubrovniku Dubrovnik, 31. julija n. Semkaj je prispel urednik praških »Narodnih Listov« Jaroslav Urban. Uvedel bo akcijo za postavitev spomenika tragično preminulemu češkemu politiku in pisatelju Viktorju Py-ku. Nemški izletnfki na Jadranu Split, 31. julija n. V Split je danes prispela pod vodstvom nemškega novinarja Reinholda večja skupina izletnikov, ki nameravajo prebiti delj časa v našem Primorju. Posetili bodo Dubrovnik, Kotor in druga mesta ob obali. Napovedanih je š« več takih skupin. Ekskurzija amerisldfi dijakov v Jugoslavijo Beograd, 31. julija p. Včeraj Je prispela v Beograd iz Sofije skupina ameriških dijakov, ki ostanejo nekaj časa gostje naših študentov. Posetili bodo tudi razna druga mesta v državi in ostali nekaj časa v našem Primorju. Zaradi strogosti staršev hotela v smrt Zagreb, 31. jidija n. Seljaki, M so šli v mesto, so našli davi ob železniški progi v bližini Stenjevca 15-letno dekle, ki se jn vedlo zelo sumljivo. Ko so jo vprašali, kaj dela, je izjavila, da čaka na vlak in da se bo vrgla pod vlak. Odvedli so jo v bližnjo hišo, kjer je priznala, da je nameravala izvršiti samomor. V pismu, ki so ga našli pri njej, pravi, da gre v smrti zaradi prestrogega postopanja svojih staršev. O zadevi je bila obveščena policija, ki je uvedla preiskavo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, neznaten porast oblačnosti, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne; Barometerski pritisk je v zadnjih 24 urah padel za 0.1 do 3 mm. največ v Primorju, Sloveniji in zapadni Hrvatski, najmanj pa v južnem Primorju. Temperature so padle za 1 do 2 stopinji na jugu in vzhodu, drugod pa so porasle za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved za soboto; Zmerno, bolj hladno; ponekod oblačno, mor da tudi s krajevnimi nevihtami. Al Capone se hoče poboljšati Newyork. 31. julšja. s. Al Capone, znani kralj chicaških zločincev, je prišel danes pred sodišče, da bi slišal razsodbo v razpravi. ki se vrši proti njemu zaradi pre« stopkov prohibicijskega zakona. Pri tej priliki je imel nagovor na sodnike, v katerem je zatrjeval, da se bo takoj, ko bo prišel iz zaporov, za vedno poslovi! od zločinskega življenja. Al Capone se namerava posvetiti trgovskim poslom, ker je baie njegova največja želja, da bi svojega majhnega sina pravočasno ote! i7. zločinskih krogov in mu zagotovil bodočnost med poštenimi ljudmi. Obnovite srečke najkasneje do 6. avgusta. Žrebanje se bo vršilo ie Ane U* avgusta. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra ct 19 Naši kraji in ljudje 25-letni jubilej Sokola v ŠkoSji Loki Društvena uprava škofja Loka, 31. julija. Sokolski "bratje in sestre od blizu m daleč, se zbirajo, da čim lepše proslave kulturni jubilej — 251etnico domačega sokolskega društva. Škofjeloški Sokoli se marljivo pripravljajo, da bo njihov praznik v -vsakem oziru lepo uspeL V soboto 1. av» gusta bo v veliki dvorani Doma slavnostna občni zbor s sodelovanjem pevskega actcra, gledališča, telovadcev in deklama-torjev; nedelja pa je namenjena predvsem Starosta dr. Zakrajšek telovadbi ki naj pokaže javnosti vso društveno telovadno moč. Pri članskih pro« .s tri h vajav nastopi do 100 domačih telovadcev, kar brez besedi kaže na, delavnost društvenih organizatorjev. Poleg na» stopa je na sporedu povorka, razvitje na-raščajskega prapora in velika zabava ■» vseh prostorih Sokolskega doma. 25 let sokolskega dela praznuje loški Sokol z zavestjo, da se je v dveh in pol de-cenij-i sokolska. ideja v Škofji Loki tako ukoreninila, da si danes mesta brez sokolskega pokreta niti predstavljati ne moremo. Z delavnostjo, ki je neovrgljivo močan dokaz sokolskega »naprej!« so si utrli bratje in sestre prosto pot k razmahu, napredku in procvitu. Mala in šibka je bila skupina onih mla-deničev, ki jo [je duh slovenskega prero« j en j a pred 25. leti dvigniL Br. šink Števo, tedanji visokošolec v Pragi je zanesel misel ustanovitve Sokola v Škof jo Loko. Po-čefcni pomenki mladine niso našli potrebne opore. Šele, ko so dobili mladi Sokoli v svoj krog br. Dolenca Franca st., je s stvarjo šlo. Ustanovni občni zbor 2. februarja 1906 je izvolil zdravnika dr. Zakraj-ščeka za starosto in br. Dolenca za pod-starosto. Pričelo se je z delom, ki je veljalo predvsem iskanju društvenega lokala. Lopa ob Sori je bilo prvo skromno domo» vanje rdečih srajc. Članstvo se je že po letu dni pomnožilo na 151 bratov in sester. Društvu je bil podan temelj, sokolska ideja se je širila in razcvitala. Agilnost sokolske družine je bila razpredena v vse smeri. Uredila se je telovadnica, narejali so se kroji, nakupilo se je orodje in pri rajali so se nastopi, izleti, zabavne prireditve... 9. julija 1911 je razvilo društvo svoj prapor, ki mu je bil prvi praporščak pivovarnar br. Smid. Starost je dmel loški Sokol le štiri. Dr. Zakrajščeku je sledil učitelj Slavko Flis, nato ravnatelj Avgust Nadilo, zopet Flis in od 1. 1930. veleindustrijec br. Franc Dolenc st., 14 let podstarosta in 11 let starosta; najbolj) čestitljiva osebnost v društvu, s-poštovan od vseh, prav vzor neomajno kremenitega m do kraja požrtvovalnega sokolskega brata. Imeni br. staroste in So« kola sta za škofjeloškega Sokola neraz-družljfvo vezani! Mesta podstarost so st delili br. Dolenc, tragično preminuli br. Zihert in sedaj br. Zahrastnik. V toku let se je društvo preselilo na Stenarje in odtod 1. 1922. v lastni Sokolski dom, ki je kulminacija sokolske zavedno« s ti, vztrajnosti in nesebičnega dela vseh bratov in sester. Dom je veljal okoli 900 tisoč Din, ki so bili vplačani tekom 9 let. Naj premisli vsakdo sam! Stavbinski odsek in poznetje upravni odbor sta svojo težko brigo zavidanja vredno izpeljala, V ospredju vsega dvajsetletnega notra-niega dela je vzgoia članstva v telovadnici, ki je imela celo vrsto načelnikov in načelnic, priznanih telovadcev. Spominjamo samo na br. Vinka Pristova, medna« rodnega telovadca v Luksembtrrgu m Tu- Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno in milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droeerijah in spe-perijskih trgovinah. rinu. Poslednja leta Je važno načelnisko mesto v rokah br. Rudolfa Horvata, ki ima ob visokem porastu telovadečega članstva večer za večerom skrbi in dela preko glave. Vztrajno mu je za ženske oddelke v pomoč s. Linke Elza, načelnica. Pojačena aktivnost (je dala društvu dramatični, prosvetni, narodno-obrambni, socialni, smučarski, nogometni in zdravstveni odsek, ki v lepem soglasju streme po napredku. Prav je, da sta se telovadba in šport sešla v skupnem smotru; z jakostjo telesa za duševno vedrost in porast Sokola. Vrhu tega delujejo v društvu še knjižnica, orkester in tamburaši Dokaj pridnih rok, bistrih glav, predi« vsem pa dobre, plemenite volje je treba, da se ta obsežni ustroj skladno vzdržuje in utrjuje. Franc Dolenc sk Z zavestjo prave smeri, z zavestjo svojega izredno važnega položaja v našem jugoslovanskem narodu gre loški Sokol mirno, dostojanstveno svojemu prazniku nasproti. Laihko bo polagal obračun — saj je postalo društvo prava trdnjava sokolske nerazrušljive ideje v svojem okolišu lepe Gorenjske. Toplim čestitkam se ob jubilejnih dnevih priključuje želja: Sokol v Škofji Loki naj raste, se širi in dviga do poslednjega sela in koče v čast in slavo domovine in njenega vladarja. Smrt uglednega narodnjaka Škofja Loka, 31. julija. Tako čisto nepričakovano je prišlo... Že res, da je France Benedičič, popularni in dobro vol j ni posestnik in urar na Mest« nem trgu v Škofji Loki slednje čase temu ali onemu malo potožil zaradi zdravja, a vendar ni nihče pričakoval, da krepki mož tako iznenada omahne v naročje večnosti. Pa je prišla, prav pred sokolskimi svečanostmi, kakor bi se hotel Sokolu umakniti — on ... France..., ki je bil vseh 25 let veren sokolski brat, neupogljiv in kremeni! značaj, da malo takih. Ko je v 1. 1906 zbi- Danes premiera vesele 1 ■M I i. dunajske operete V carstvu valčka Triumf očarljivih arij in melodij, veselja, lepega petja in zabave V glavnih vlogah Greti THEIMER, Charlotte STJSA ter najboljši humoristi Szoke SZAKAL, Paul HORBIGER in Ernst VEREBES Premiera ob 4., V28. in 9*% uri Znižane letne cene! rala mlada sokolska četa člane, je bil tudi pokojnik brž med onimi, ki je odrinil možato in svest si dejanja — svoj obolus. Sokolskemu društvu je bil ustanovni član. Zvest svojemu prepričanju ni omahnil ugledni rojak ne na desno in ne na levo. Njegova hiša je bila vselej dom naprednosti, bil je vsa leta naročnik in kajpak tudi vnet čitatelj našega časopisja. S pridno in delavno roko si Je ustvaril brat France prijazen dom z lepo urejeno urarsko trgovino in delavnico sredi Mestnega trga v Škofji Loki. Dober gospodar napram samemu sebi je užival g. Benedičič zaupanje tudi v gospodarskih krogih Škofje Loke. Okrajna hranilnica in posojilnica ga je štela med odbornike nadzorstvenega sveta. Z dobrim svetom je rad pomagal povsod in gotovo nima mesto korporacij e ali društva, lci bi bilo odšlo od njega praznih rok. France je bil tih, dober mož in zlata vrednega srca. Ni čuda, da (je ob smrti uglednega roja« ka njegova izguba v vseh slojih meščanstva prav grenko odjeknila. — Zopet je padel eden — onih od stare, nezlomljive garde. .. Brata Franceta ohranimo v častnem spo minu! Bratje rn sestre mu kličejo poslednji sokolski: Zdravo! Tabor trezne mladine in treznih delavcev na Kumu Trezna mladina iz dravske banovine priredi pod vodstvom profesorja P a v 1 i č a iz Celja 21. in 22. t. m. pri Sv. Joštu na Kumu tečaj, na katerem se bodo obravnavala važna poglavja iz alkohologije, načrt za delo v novem šolskem letu in gradba Treznostnega doma na Kumu. Za prehrano in stanovanje bo poskrbljeno. Vabimo naj-idealnejše srednješolce in akademike na tečaj. Prijave sprejema do 16. t. m. Trez-nostna pisarna, poštni predal 106, Celje. Dne 23. t. m. priredi treznostna akcija v dravski banovini velik tabor treznih delavcev ne le iz rudnikov in tovarn Zasavja in Posavja, ampak tudi iz Celja, Ljubljane in Zagreba. Posebni izletniški vlaki bodo vozili do Trbovelj. Iz Zagreba odhod ob 4. zjutraj, prihod ob 6.; iz Ljubljane odhod ob 5., prihod ob 6.; iz Celja odhod ob 4.30, prihod ob 5.20. Cena vozovnic do Trbovelj in nazaj z izkaznico: za Zagrebčane: odrasli 34 Din, šolska mladina 16 Din; za Celjane: odrasli 15 Din, šolska mladina 7 Din; za Ljubljančane: odrasli 22 Din, šolska mladina 10 Din. Izkaznice se naročajo pri Treznostni pisarni v Celju, poštni predal 106. Na taboru treznostnih delavcev bodo govorili najboljši slovenski in hrvatski govorniki. Sodelovali bosta godbi z Zidanega Halo! Nada! Ali si ti ? Tukaj Ljerka. Poslušaj draga moja, jaz sem pravkar naletela na izvrstno odkritje!... Ne! ne tiče se šivilje, nego nove pijače. Nekaj povsem novega, nekaj izvrstnega... Da! da, Ovomaltine, ali hladne Ovomaltine, ali razumeš? To je naravnost božanski in najboljši način, da se lahko Ovomaltine pije skoz celo leto. Kako? — ne, nikakor ne. Ker je prirejanje tako enostavno kot abeceda. V Ovomix čašo vliješ hladnega mleka, dodaš 2—3 žlički Ovomaltine za eno čašico, sladkorja pa po volji. Ovomix čašo zamašiš, vse skupaj za nekoliko sekund premešaš, in pijača, ki Te izvrstno osveži in Ti pogasi žejo, je gotova. Ako nimaš na ledu ohlajenega mleka, postaviš zamašeno čašo s pripravljeno Ovomaltine pod tekočo vodo, in pijača se Ti kaj kmalu ohladi. Jaz pijem hlasrio Ovomaltine vsak dan ter se izvrstno počutim, dočim sem v prejšnjih časih, zlasti v poletni dobi, stalno hirala... Da, baš zato! Pri tej pasji vročini ne moreš drugega jesti kot samo salato in sadje, a vse to ni posebno hranilno ... Poskusi enkrat hladno Ovomaltine ln daj jo tudi Tvojim. Dragan je od nje kar vshičen in pravi, da je to res izvrstna pijača... Torej v redu. - Zdravo Nada - nasvidenje vaju obeh na danes zvečer, ali ne? Dobro, — Vam jo bom pripravila, ker naposled je to že od nekdaj moja najbolj priljubljena pijača. Pijte poleti hladno 2 tik. ® Dobiva se ▼ vseh večjih kopališčih v nafii državi. MaJl zavojček Din 16. mosta in Zagreba. Za prehrano ln trezno zabavo bo poskrbljeno. Odhod s Kuma ob 5. in prihod v Zagreb ob 11., preko Radeč, v Ljubljano preko št. Jurija in Zagorja ob 10., v Celje preko Hrastnika ob 9. Za vse izletnike bo preskrbljena polovična vozna cena od odhodne postaje do Trbovelj. K izjalovljenim atentatom »makedonstvn- juščih" *rvpv. JI TnJTEB' Ha n. en. ^ .* : ; J V S w Mamni o6aBJteHH9 na nyxa 1 /rs* B*b spoHHKara Ha pea* • * 10 J,B* TonejKHM M e^HMsnHH . 50 nr. EoMfieHiTaTeHTaTV no nHHHsvra HnuTb-CKonite ERHH-b OT-b MocToeeTfc Ha Mopasa eAHrMarb bi* B*b3Ayxa — flOKOMOTMB-bT"b H HfcKOflKO BdrOHM H3 n^THHHeCKHf« BflBK-b Bfe pfeK3Ta—JKepTBHTfc— M3-nnaujeHHTfc cp*b6cKH snacrH c* ce OTAaitM Ha H3-ctj&flflghmb—HaCOBM apeCTH — M36HBaHe Ha HeBNH*, hh xopa — KaKBO e CTaHano ct> atehtarophtfe — Cp-b6cKH bonckobh mbcth Ha 6i>firapcKaTa rpaHH-Ma—KneBerHTfe h nt»xCHTfe Ha Bfenrpafti* nesrečnega mladeniča najbrže zagrabi krč in ker je bil Skubic nevešč plavanja, ga je takoj pograbil podvodni tok in ga po« tegnil na dno. Nova svetogorska koča dovršena Litija, 81. JoHja Nova planinska koča na Sv. gori pri Litiji je že dovršena. Dejstvo, ki bo razveselilo gotovo prav vsakega prijatelja Zasavja, kjer ima Sv. gora prvenstvo. Pred leti Je litijska podružnica SPD otvorila na Sv. gori planinsko zavetišče v mežnariji in malem sosednjem prizidku. Oba lokala ne TcpbTa no JlHHHKTa Hhlut, — CKonfte e craHa/iir rojitMi 6oM6eHi> (ateHTarH Kakor smo že večkrat poročali, uprizarjajo »makedonstvujušči« sami atentate ter pišejo o njih, ko se sploh niso izvršili, v svojih listih. Primer takega poročila v listu »Makedonija« kaže prva slika, druga pa njihovo posebno priljubljeno sredstvo — peklenski stroj. aa cb3ii3aaTT. Bne«iaT.aeHneTO, • M36ifTHTt flHaa c* npeMHH3/iw - na torocnaesHCKa repnropM orw Bia-rapna. Tosa. očate, l c® pnposepra ' Smrtna nesreča pri kopanju v Savi V Savi pri Jaršah je utonil 24-letni Ivan Skubic — Trupla še niso našli Ljubljana, 31. julija. Danes popoldne je zahtevala Siava pri Jaršah zopet smrtno žrtev in sicer ne daleč od kraja, kzdovnikov. V sredo zve« čer so 6e vrnili s taborjenja pri Radovljici trboveljski gozdovniki. Starši so svoje malčke pričakovali na kolodvoru s precejšnjo nestrpnostjo, ker so 9e širile po Tr« bovljah govorice, da otroai v taborišču stradajo. Vaš poročevalec se ie osebno pre« pričal, ko je obiskal tabornike, da so bile te govorice neosnovane. Odločno deman-tira take vesti tudi dejstvo, da so vsi tabor« niki pridobili na teži od 1 do 5 kg. Take neosnovane govorice begajo samo starše in jim delajo nepotrebne skrbi, zato naj v bo« doče izostanejo. Kino Sokol bo predvajal drevi Ob 20. zvočni film »Osveta« z Dolores del Rio in velefilm »Latinska četrt« s Svetisiavom Pe« trovičem. Iz življenja na dežel? GRADAC V BELI KRAJINI. Ker je določen dan 2. avgusta, ko bi se morala vršiti tombola tukajšnjega Sokola, za praznik gasilstva, je preložil Sokol v Gradaou svojo tombolo, združeno z javnim nasto« pom, na dan 8. septembra. Posegajte ta čas pridno po tombol skih kartah, ki 90 po 3 Din in se dobe pri vseh sokolskih dru« štvih, v trgovinah in trafikah. Lepe dobit« ke bo društvo zadnjih 14 dni razstavilo v Gradaou. TEHARJE. Naše prostovoljno gasilno društvo proslavi v nedeljo 2. t. m. ob 3. popoldne na Ledini pred cerkvijo sv. Šte« fana blagoslovitev nove motorne brizgalne. Po blagoslovitvi bo-v občinskem parku velika vrtna veselica, združena z izredno obil« nim srečolovom. Pri veselici bo sodelovala polnoštevilna železničarska godba iz Celja, za lepo petje pa bo skrbelo domače pevsko društvo »Slavec«. Vabljeni! LJUBNO OB SAVINJL Malo jte tako lepih krajev kakor je naš prijazni trg, ležeč v vznožju Savinjskih Alp. Vsako leto preživlja ori nas precejšnje število letovišča r j ev čas oddiha. Da bi jim bilo bivanje čim prijetnejše, skrbi naše agilno tujsko-prometno in olepševalno društvo, ki kaže že vidne uspehe svojega delovanja. Poleg smisla za snago. k.i ga vcepilo domačinom, je preskrbelo za klopi na Forštu in na Grbuči. Poseben uspeh pa je doseglo društvo s tem, da je zgradilo letos prepo-trebno in lepo kopališče im uredilo breg bistre Savinje. Otvori ga v nedeljo 2. avgusta s prav pestrim sporedom. Na programu bodo plavalne in skakalne tekme z lepimi nagradami za zmagovalce, nakar sledi veselica na obrežju Savinje. Ker bo prireditev na tako romantičnem kraju, vlada zanjo veliko zanimanje. MARENBERG. Krajevni odbor Rdeče« ga križa za Mareniberg in okolico priredi v nedeljo 2. avgusta na šolskem vrtu v Ma-renibergu veliko tombolo z ljudsko veselico. Pri tej priliki nastopi tudi pevski zbor dru« štva »Maribora«. Iz pijaiznosti bo sodeloval operni solist g. Franjo Neralič. Tombola obsega 200 krasnih dobitkov, med katerimi je najmodernejši šivalni stroj, moško kolo, plug, okopalnik, pohištvo, seženj drv, 6vi« nja in drugi. Ker je za oboin9tvo na vse strani prav ugodna vlakovna zveza, 6e pričakuje tako iz okolice kakor tudi iz Ma« ribora obilna udeležba. Napredek v oskrbi Ljubljane z mlekom Danes otvarjajo Osrednje mlekarne v Ljubljani svoj povsem moderniziran in na novo opremljen obrat v dosedanjih prostorih v Majstrovi ulici. To podjetje, ki seda(j predeluje dnevno okrog 4500 litrov mleka, je svoje obratovalnice po navodilih Higijenskega zavoda v Ljubljani opremilo z najmodernejšimi stroji in napravami, ki omogočajo, da more podjetje oddajati neoporečno in zdravo mleko, ki se lahko uživa tudi sveže. V higijenski preskrbi Ljubljane z mlekom (je s tem napravljen velik korak naprej. Podjetje dobiva sirovo mleko deloma od svojih podružnic, deloma pa od mlekarskih zadrug v Komendi, v Cerkljah, Šenčurju, Medvodah in Dolskem, kjer pobere vsak večer zbrano mleko poseben tovorni avtomobil. V mlekarni so prostori za sprejem mleka in za oddajo predelanega mleka povsem ločeni. Mleko se v posebno ureje« nem laboratoriju vsak dan preišče na vsebino tolšče, na število mikrbov, nadalje glede onesnaženja in končno s Tromsdor« fovo probo, ki pokaže ali izvira morda le majhen del mleka od krav, bolnih na vimenu (mastitis). Mleko plačuje mlekarna le po vsebini tolšče, kar producente ovira, da ga mešajo z vodo. Čim pride mleko z avtomobilom in po železnici do mlekarne, se ponovno filtrira, nato pa biorizira. Namesto aparata za pasteriziranje si je podjetje kot prvo nabavilo moderen aparat, nazvan biorizator. V zraku segretem na 75 st. Cel., se mle» ko pod pritiskom 4 atmosfer razprši v drobne delce in trenotno segreje do te tempe« rature, ne da bi se pri tem uničila vitamini in encimi, kakor pri pasteriziranju. Neposredno za tem pa se mleko takoj v hladilni napravi ohladi na 4 stopinje. Med vso to proceduro, kakor tudi v nadaljnjem ravnanju mleko ne pride več v stik z zunanjim zrakom, ki vsebuje mikrobe. Ta način bioriziranja omogoči uničenje vseh bakterij, zlasti povzročiteljev tuberkuloze in tifusa. Podjetje je uvedlo istočasno tudi modem način oddaje mleka v zaprtih steklenicah, ki se polnijo in zapirajo avtomatično na posebnem stroju. Tudi izpiranje steklenic na zunaj in znotraj se vrši na posebnem kompliciranem stroju Tako predelano mle* ko odgovarja najstrožjim predpisom mo-dtrne higijene. Kapaciteta novega obrata znaša sedaj 48.000. litrov dnevno in je torej dana možnost za znatno povečanje prometa. Da je prišlo do preureditve obrata, ki je bila zvezana z znatnimi finančnimi žrtvami, je predvsem zasluga Higijenskega zavoda odn. njenega ravnatelja dr. Pirca. Želeti bi bilo, da moderna načela pri preskrbi mest z mlekom pridejo tudi pri drugih podjetjih enako do veljave. GOSPODARSTVO Spremembe tarife za skupni davek na poslovni promet Kakor smo že pred dnevi poročali je finančni minister izdal uredbo, s katero se spreminjajo nekateri predpisi dosedanje uredbe o dav^u na poslovni promet, zlasti v pogledu pobiranja tega davka pri uvozu po pošti, nadalje clede ugodnosti zadrug, glede pobiranja davka od konfekcijonirane-ga blaga, glede načina pobiranja davka od drv in žita ter glede davčne prostosti za predmete industrijske predelave. Uredba je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 30. L m. in se bo pričela izvajati 1. avgusta t. 1. Tarifa skupnega davka na poslov- ni promet se na podlagi te nove uredbe v številnih primerih spreminja in obsega priloga z spremembami te tarife v >Službenih novi n ah« nič manj kakor 21 strani. Tako obsežne spremembe so bile potrebne, ker se je po uvedbi pavšaliranega skupnega davka (1. aprila) kmalu izkazalo, da je treba številne postavke spremeniti. Finančno ministrstvo je upravičene želje tarife po možnosti upoštevalo in je sklicalo tudi posebne konference, na katerih so predstavniki zbornic in interesentov lahko utemeljili potrebo revizije. Sedanja novela k tej tarifi je torej rezultat teh posvetovanj. Žito in moka Z novelo se znova uvaja pobiranje splošnega 1% davka na pslovni promet na pšenico in ječmen. V stari tarifi je bil davek za promet s pšenico vpoštevan v kombiniranem skupnem davku na moko, ki je znašal 2.2% (pri uvozu 2.8%) in se je pobiral v notranjem prometu na podlagi nabavne cene žita; ker pa sedaj promet s pšenico ni več vpoštevan v skupnem davku na moko, je tarifna postavka za moko znižana na 2%. (pri uvoza na 2.4%) in se v bodoče da rek pobira od prodajne cene moke. Vodni mlini, potočni mlini itd. so nadalje oproščeni plačevanja prometnega davka, toda le za lastne potrebe lastnika; če pa taki mlini meljejo za uslugo morajo počenši od 1. januarja 1931. plačati 2 pari od kg mlev-skih izdelkov krušnega žita (moke in otrobov), odnosno 1 paro od kg koruzne moke, in sicer po oceni davčnega odbora in na podlagi prometa iz preteklega leta. Vsi ostali mlini plačajo v tarifi predviden novi skupni davek. Pri takih mlinih se na mletev za uslugo pobira od izdelanih mlevskih proizvodov krušnega žita skupni davek od 3 par pri kg in od koruznih mlevskih proizvodov 1.5% pare pri kg. Tu je vnešena še nova določba za mline nabavljalnih zadrug in zvez, bi v prometu s svojimi zadrugami niso dolžne plačevati tega davka. V skupnem davku na moko je vsebovan ves promet c moko in ves promet izdelkov iz moke (pecivo, makaroni itd.). V bodoče so torej slaščičarji in peki za izdelavo peciva, ki se mu dodaja mleko, sladkor, sirovo maslo, oproščeni od plačevanja dodatnega skupnega davka v višini 0.5 odnosno 1%. V pripombi tarifne postavke za moko je objavljena tudi odredba generalne direkcije državnih železnic, po kateri so železniške in paroplovne postaje, kakor tudi vse prevozne družbe dolžne dostavljati pristojnim davčnim upravam ob koncu vsakega meseca podatke o natovorjenih količinah moke s številko vagona, težo in naslovom pošiljatelja ter naslovnika. Posebna tarifna postavka je sedaj uvedena za koruzno moko, ki znaša 1.2%. Živila Nadaljnje spremembe tarife se nanašajo na mleto papriko, na katero se zniža skupni davek od 2.4 na 1.8% (pri uvozu od 3.5 na 2.9%). Poviša pa se skupni davek na kakao pri utvozu, in sicer za sirov kakao od 1.2 na 3.5%, na prazen pa od 2 na 3.5%. Pri tem je istočasno črtana tudi pripomba sedanje tarife, po kateri je fabrikacija čokolade in izdelkov iz čokolade obsežena v davku za sirov kakao Na oljnate plodove in semena se odšle] ne poJbira več splošni enoodstotni davek na poslovni promet, ker je ta promet obsežen v skupnem davku na olje. V pogledu plačevanja skupnega davka na živtino, pojasnjuje nova tarifa, da je v skupnem davku, ki se plača na živino obsežen promet z mesom, slanino, prekajenim mesom, lojem, svinjsko mastjo, kožami domačih živali, rogovi, parklji, četinami, čre-vami in mehurja. Važne so nove pripombe, ki se nanašajo na uvedbo delnega povračila prometnega davka pri izvozu. To povračilo znaša za meso. izdelke iz mesa, mast in gosjo mast 0.5%. Kakor znano prejšnja tarifa ni vsebovala nikakih določb glede povračila pri izvozu. Na novo se uvaja namesto splošnega 1% davka na divjačino 1.5% skupni davek, ki se pobira na podlagi cene pri lastniku ali zakupniku lovišča. Uvozna postavka tarife za ribjo mast se zniža od 2.3 na 1%. Drva in les Kakor smo že poročali se z novo tarifo ukine dosedanji način pobiranja skupnega davka na drva na železniških postajah v višini 1.2% fakturne vrednosti, ker se je pokazalo, da je tako pobiranje zelo težavno in pogosto neizvedljivo. Na drva se sedaj ne plačuje več skupni davek temveč se vpo-stavi prejšnji stan, tako da se pri vsakem prometa plača splošni 1% prometni davek. Ostale določbe uredbe, ki se nanašajo na nov način pobiranje prometnega davka na drva smo že pred dnevi objavili. V tarifni postavki za tesani les je vnesena nova pripomba, po kateri so šumske oblasti dolžne mesečno predložiti davčnim obla-stvom poročila o izvoza tesanega lesa iz gozdov. Poročilo je treba predložiti oni davčni upravi, na čijem teritoriju ee nahaja podjetje. Obrtna predelava lesa, kupljenega neposredno od producenta. Je podvržena splošnemu davku na poslovni promet (k»-larji, sodarji, strugarji). Šumske oblasti 90 prav tako dolžne predložiti davčnim upravam mesečna poročila o izvozu kolja za vi- I telovadni l^^joastop nograde in lesa za sodarje in kolarje iz gozdov. Če les nd neposredno kupljen od producenta, je obrtna predelava lesa za sodarje in kolarje obsežena v skupnem davku za ta les. Kemični proizvodi Nadalje se v novi tarifi zniža postavka skupnega davka za škrob in gumo od škroba ter apretursko maso od 2.5 na 1.2 %. Nova postavka se uvaja za špirit za fabrikacijo kisa, in sicer v vrišini 3.4 % (pri uvozu 5 %). Ta nižja postavka se sme uporabljati le na podlagi odobrenja finančne direkcije. Skupni davek za šampanjec in slična vina se zniža od 7 (12) na 4 (8) %. Zniža se tudi postavka skupnega davka za uvoz piva od 5.5 na 3%, dočim je za kis, izdelan od špirita, ukinjena postavka skupnega davka v notranjem prometu. Nadalje se zniža postavka za sadne in rastlinske konzerve od 2.7 (pri uvozu 3.8 %) na 2.1 (3.8) %. Pri konservah od ribe se uvaja izvozno povračilo od 1 %. Na zemljo za barve se odslej ne plača več splošni 1% davek, ker je ta promet obsežen v skupnem davku na izdelane barve. Postavka na zmleto kredo se poviša od 1.8 (3) na 3 (5) %. Zniža pa se postavka na cement od 1.5 (2.5) na 1.4 (2.4) odstotka. Na črni premog, rjavi premog in lignit se skopni davek r notranjem prometa zaokroži od 1.12 na 1.1 %, prav tako tadi skopni davek na brikete. Skupni davek na sveže se v domačem prometu zniža od 2.3 na 1.5%. Na voščeno blago iz cerezina (razen sveč) pa 2.5 na 2.3 %. Tarifa skupnega davka na črnilo za obutev in kreme za obutev ter tekočine za čiščenje in poliranje kovinskih predmetov se pri uvozu poviša od 2.4 na 3 %. Čilski soliter je odslej v prometa v notranjosti države prost, pri uvozu pa se plača namesto 1.5 le 1 %. Spremenijo se tudi nekatere tarifne postavke za kemične proizvode. Postavka za tanin 9e zniža v notranjem prometu od 1.2 na 1 %, za lake, hrne-že, smole itd. pa od 2.5 na 2%. Postavka za eterična olja se znatno zviša, in sicer brez alkohola od 1-7 (3) na 5 (8) z alkoholom pa od 1.7 (8) na 5 (10) %. V istem razmerju se povečajo tudi postavke za umetno dišeče snovi. Postavka za parfomerijsko blag« pa se v domačem prometa ukine, ker je domača produkcija obsežena v tarifi ca eterična olja. Na apnenl dušik se zniža postavka v notranjem prometu od 12 na 1-%. Tekstilno blago Sikupnl davek na rastlinska vlakna, ovčjo volno in kokone sviloprejk se tritine, ker je obsežen v skupnem davku na tekstilne izdelke (doslej je ta davek znašal 1.5% tako pri uvozu kakor v notranjem prometu J. Zato pa se uvaja v notranjem prometu na novo skupni davek od 1.4% na vato. Zaradi skupnega davka na bombaž pa se zviša skupni davek na bombažno prefo enofično ali dvožnčno od 12 (1.2) na 2.5 (3}%. zja industrijsko porabo od 1.2 (12) na 1.1 (1.4)% in na bombažno predivo za prodajo na drobno od 12 (12) na 2J5 (3)% Postavka za gladke bombažne tkanine se zviša od 1J5 (3.1) na 2.5 (3.3)%. Ce tvomica ne izdeluje sama orediva. tedaj plača na tkanine samo davčni dodatek od 1.7% Prav tako se poviša postavka za žamet in pliš ter tuKj od 1.5 (3.1) na 2.5 (3.3), za pletenine in prepleteno blago, črnke. vrvi. kononce in ostale bombažne tkanine od IS (3.1) na 2L3 (3.1). na tkanine, bomb. trakove ln pozam-terijo pa na 2J5 (3.3). Konoplja, lan, Juta itd. so odslej prosti, ker je davek obsežen v postavki za tkanine. Za predivo iz konoplje in lanu pa znaša nova postavka 1.1 (.1.4)% ki za predivo od jute. manile itd. enožično 1.1 (1.1)% in dvožično 1.1 (1.4)% Postavka za tkanine od lana. ram je, konoplje itd. se poviša od 1 (1.7) na 2.5 (3.3)%. Kakor vse osnovne tekstilne siTOvine je tudi volna odslej prosta, postavka za predivo od volne pa znaša sedaj 1.1 (1.4)% dočim je znašala prej 12 (12)% in za predivo od volne za prodajo na drobno 2J5 (3)%, do-čiim je znašala prej 12 (12)%. Postavka za volnene tkanine se zviša od 1.5 (3) na 2.5 (3.3)%. Dočim je promet s prirodno svilo seda} prost se na prejo od umetne in prirodne svile pobira sedaj skupni davek od 1.1 (1.4)%, dočim je ta znašal doslej 1.2 (1.2). Na goste svilene in polsvilene tkanine se poviša stopnja tarife od 1.5 (3.1) na 2.5 (3,3)% in na svilene pletenine in čipke od 1.5 (3.1) na 2.3 (3.1)%. Usnje, papir Skupni davek na usnje se poviša od 2 (5) na 3 (5.5)%, dočim se r vozna postavka za pnevmatiko zniža od 4 na 2.5%. uvozna postavka za plsemsld papir od 8 na 5%, za poslovne knjige od 5 na 4%. za zemljepisne karte ki slike od 8 na 5% in na knjige ln revije pd 5 na 4%. ■= Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo objavlja 31. julija: Od našega zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadov le v toliko spremenilo, da so bili nasadi osveženi zaradi zadostnih padavin in se sedaj prehod cvetja v kobule vrši normalno. Z obiranjem se bo najhitreje posamezno pričelo dne 10., v splošnem pa 17. avgusta. 0 kupčiji ni kaj poročati. = Kriza v avstrijski železni industriji. Kakor poročajo z Dunaja bo avstrijska Alpi-ne-Montan ugasnila v Donawitzu zadnji plavž, ki je bil še v obratu. Istočasno bo ustavila tudi rudokop na Erzbergu. Zaradi teh ukrepov bo ponovno izgubilo delo 1100 delavcev. Ustavitev dela v rudokopu je neomejeno, obratovanje plavža pa je uM-njeno za 4 tedne. Do teh ukrepov je bila uprava prisiljena, ker so naročila ponovno občutno nazadovala. Kapaciteta tega velikega podjetja z vsemi postranskimi obrati jo sedaj izkoriščena le z 17%. = Potrjena je prisilna poravnava v korv-kurzu, sklenjena med dolžnikom Antonom Podlaho, trgovcem v Ormožu, njegovo ženo Ano Podlahovo in njunima upniki za 35% kvoto terjatev, plačljivo v 4 dvomesečnih obrokih. Borze 51. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali x malimi spremembami na stari višini. Na zagrebškem efektnem tržiSču je Vojrar škoda obdržala včerajšnje tečaje, trgovala pa se je za avgust po 356 in za december pw 363 in 364- Dolarski papirji s*» pod ntisom nizkih ameriških tečajev popustili za več točk in se je 7% Blairovo pesojilo trgovalo po 74, 70, 69.5, 68 in 69. Zaključene so bile le begluške obveznice po 60.5. Bančne vrednote so ostale nespremenjene, od industrijskih vrednot pa so imele promet Šečerana po 218 — 220, Drava po 235 in Danica po «1.26 — 65.5. Device. Ljubljana. Amsterdam 2271.17—2278.01, Bruselj 786.37 — 788.73, Curih 1099.05 do 1102.35, Dunaj 792.18—794.58, London 273-71 do 274.53, New York 5624.33—5641.33, Pariz 220.96 — 221.62, Praga 166.94—167.44, Trst 294.75—295.65. Čarih. Zagreb 9.09, Pariz 20.1050. London 24.9075, Newyork 512.75, Bruselj 71-5750, Milan 26.8150, Madrid 46.30, Amsterdam 206.55, Dunaj 72.0750. Sofija 3.7175, Praga 15.19, Varšava 57.50, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.0475. Efekti. LJubljana. B% Blair 87 bi., 7% Kak 78 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kredit, na 120 den., Praštediona 950 den^ Kreditni den., Ruše 145 den- Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 355 — 357, za avgust 355 do 357, za december 363 — 364, investicijsko 83 bL, agrarne 43 — 46, begluške 60 do 71, 8% Blair 80 — 85, 7% Blair 68.75—69.25, 7% Drž. hipotek, banka 69 — 71; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 160 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 — 123, Srpska 190 den., Zemaljska 120 — 121; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Naseka 800 bi., Gutmann 110 den., Danica 64 — 65.25, Drava 235 do 236, Šečerana 218 — 221, Prod vagon 54 bi, Vevče 120 dem, Dubrovačka 300 den., Trbovlje 225 — 235. Beograd. Vojna škoda 356.50, 356, 355.50, za sept. 361 den., za nov. 367—371, za dec. 369 zaklj., 7% investicijsko 82.50 bL, 4% agrarne 46 bL, 7% Drž. hip. banka 76-50 bL, 6% begluške 60—61.50, Narodna banka 6100, 6000 zaklj. Blagovna tfpča zrro r-f Ljubljanska borza (SI. julija). Tendenca za koruzo stalna. Zaključen je bil 1' vagon pšenice. Nudi se koruza, zdrava, re-šetana, slov. postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 150—152.50, pri navadni voznini po 155—157-50. + Novosadska blagovna borza (31. julija). Tendenca nespremenjena- Promet: 24 vag. pšenice, 16 vag. koruze, 10 vag. moke, 1 vag. ovsa in 1 vag. ječmena. Pšenica: sremska, nova, 78/79 kg 162—164 - 79/80 kg 163 do 165; slavonska, nova, 78/79 kg 162—164; sremska, nova, Dunav Slep, 79/80 kg 168 do 170. Oves: baški, sremski in slavonski novi 150—152.50. Ječmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 117.50—122.50. Koruza: baška in okolica Sombor 100—102.50; ba-natska 96—98: sremska okolica Indjija 100 do 102.50; okolica Šid 102—104. — Fižol: sremski beli, 2% 230—240. Otrobi: baški, stari 110—115. — Moka: baška, banaška >0< in >00< 290—300; »2< 270—280; >6« 250—260: >6< 225—235; >7« 180 — 190; >8< 125 — 135; sremska, slavonska >0< in >00< 270 — 280; »2< 250 do 260; >5< 240—250; >6< 220-230; >7< 170-180; >8c 125-135. + Somborska blagovna bona (5L juKja). Tendenca neizpremenjena. Promet: 112 vagonov. Pšenica: sremska, slavonska, nova, 79 kg 163—105. Oves: baški, sremski, slavonski, novi 145—150. Ječmen: baški, sremski, novi 11750—122.50. Koruza: baška 101 do 108-50; za avgust 103—106. Fiiol: baški beli uzančni 230—235. Otrobi: baški 110 do 115. Moka: baška in >00« 260—280; >2< 245-265; >5< 235-250; »6< 226-285; »7< 175—185. KULTURNI PREGLED K vprašanju naše kulturne propagande 2e oonovno smo na tem mestu razpravljali o vprašanjih iugoslovenske kulturne propagande v tujini. Pri drugih narodih, ki so zainteresirani, da njihovo duhovno življenje orodre Dreko ožjih meia malo znanega jezika v široki svet. razpravljajo o tem vprašanju dokaj često. Če bi hoteli navesti orimere. bi iih našLi tolikio. da bi težko izbirali med njimi. Koliko store _ v tem oravcu n. Dr. Cehoslovaki ali Madžari, — da omenimo samo dva naroda. Ne samo. da ti in oni izdajajo dobro ureievane toste in revije v francoščini, angleščini in nemščina za informaoiio inozemstva m da posehni orosvetni atašeii v službi zunanjega ministrstva smotreno in neumorno navezujejo stike in krčijo Dota interesom svoje domovine: to ie službena propaganda. ki ie tudi Dri nas dokaj živahna, če iz-vzamejo izdajanje revij in dr. Toda država nikakor ni dolžna, da vse to delo opravlja sama. Posebno važna ie tu zasebna oobudnost. ki ima v današnjem času. ko obstoji toliko organizacij za mednarodne stike, široko odprta vrata. Naši intelektualci. Disatelii. znanstveniki so oo klicani, da sami ali do svojih organizacijah pripomorejo k usDehu naše splošne kulturne propagande v inozemstvu. V tem no dedu se Dri nas stori veliko Dremalo in še to je fcaikrat Dreveč enostransko. Na Drimer informacije o našem književnem življenju! Pariški tednik »Les Nou-velles Litteraires«, ki je morda največji ali vsaj eden največjih francoskih literarnih listov, prinaša informacije in doDise z vseh strani sveta. Cehi in Poljaki. »Bolgari in Turki poročalo v njegovih stolpcih o no. vostih v svojih literaturah. Iz Jugoslavije so vesti minogo redkejše nego iz Turčije-Pred meseci se ie vendarle pojavil doDis iz Beograda. O čem ie neki poročal'? I no. o aferi z nagrado »Cviiete Zuzorič«. o Joji in niegovi drami! In vendar bi »Les Nou-velles Litteraires« gotovo sprejele dobre dopise iin informativne članke tudi iz našega sveta! O Aškercu je morala iziti stu-diiia v neki italijanski reviji, da je urednik rubrike »L' actualite Mtterašre & I' čtram-ger« zabeležil, da imaio Slovenci neznano literaturo in v nji zanimivega poeta! Ali ne bi smeli nekoliko apelirati na naše profesorje francoščine in štipendiste, da bi se pogosteje oglašali v francoskih listih z informacijami o naši književnosti, umetnosti l. t. d., kakor detaio to tudi izven plačane službene propagande Cehi. Madžari. Bol-eairi?!... Res da je že nekam zastarelo ono: »Ne samo. kar veleva mu stan itd.«, toda — kljub temu Nekoč smo govorili o narodnem delu naše inteligence: danes bi bilo zaslužno narodno dejanje, če sodeluješ dri delu. da se naš gfa3Xc3, Da5Xa2 + . 15.)------O-O črni ne more takoj igrati e6—-c5, ker bi Lfl—b5-f- bilo neprijetno. 16.) e3—e4 Sd5—f6 17.) Lfl—d3 c6—c5 18.) Kd2—c2 b7—b6 Crnl stoji navidez prav dobro. Sedaj pa se že pričenlajo komplikacije. 19.) Sf3—e5! ---- Ogroža damo in lovca na e7. 19.)------c5Xd4 Ta poteza zasigura črni dami izpad na h5 s Šahom. 20.) c3Xd4 Lc8—a6 Boljše je bilo vendarle Lc8—b7. črni ne vidi 22. poteze belega, 21.) Se5—c6 La6Xd3+ 22.) Db3Xd3! Da5—h5-f- Na 22.) — — — Da5Xa2+ odgovori beli 23.) Ke2—f3! tn v jame damo s trdnjavami. Na 23.)---- Da2—a3 pa sledi 24.) Tbl—b3 in lovec na e7 je izgubljen. 23.) f2—f3 Tf8—e8 24.) Thl—cl! --- To je dokaj- jačje od Tbl—b5. 24.)------Dh5—hS Pripravlja Sf6—h5. 25.) Dd3—a6 Le7—f8 26.) Da6—b7 Sf6—h5 Na f7 že grozi katastrofa. Beli je tako popolnoma povezal nasprotnika, da ni več rešitve. 27.) Sc6—e5 f7—f6 Na 27.) — — —Dh6—f6 sledi seveda 28.) Tel—c7. Pritisk bi bil potem grozen. Sedaj pa že odloči zanimiva kombinacija. 28.) Db7—f7+! Kg8—h8 29.) Df7Xe8!! Sh5Xg3 + Na 29.)---Ta8Xe8 dobi seveda Se5—f7+ kvaliteto. 30.) h2Xg3 Dh6Xcl 31.) De8Xa8! Del—c2 + Druge trdnjave črni zaradi mata na f8 ne sme vzeti. 32.) Ke2—e3 Kh8—g8 Zadnji poskus!. 33.) Da8—c6!! --- črni se vda. Trdnjave seveda zopet ne more vzeti: 33.)---Dc2Xbl, 34.) Dc6Xe6+, Kg8—h8, 35.) Se5—f7+, Kh8—g8. 36.) Sf7—h6 + , Kg8—h8, 37.) De6—g8+ in mat. Na 33.)---Dc2Xa2 pa sledi 34.) Tbl—b2!! Da2—a3+, 35.) Se5—d3 in beli obdrži trdnjavo. Šport Naša reprezentanca proti Češkos\o\'aškl. V četrtek popoldne se je v Beogradu vršila trening tekma med dvema timoma, ki sta bila sestavljena takole: A: Spasič —• dr. Ivkovič, Lukič — Ralič, Premeri, Marušič — Tirnanič, Marjanovič, Živkovič, Hitrec, Zečevič. B: Demič — Vojisavljevič, Beleslin — Colnago, Bulat, Lechner — Nikolič, Sotirovič, Miloševič, Tomaševič, Ranojevič. Zmagal je tudi A s 5:4 (3:3). Po tej tekmi je sa vezni kapetan sestavil naslednjo reprezentanco, ki bo v nedeljo igrala v Beogradu proti Češkoslovaški: Spasič, dr. Ivkovič, Mikašič — Marušič, Premeri, Lechner — Tiranič, Marjanovič, Živkovič, Hitrec, Zečevič. Novinca v reprezentanci sta Lechner od osiješke Slavl-je in Živkovič od zagrebške Concordije. — V češkoslovaškem moštvu bo mesto Pla« ničke najbrže Nemec (Sparta) branil vrata. Gostovanje slavne kazenske družine praške Slavi je v Ljubljani. V torek, dne 4. avgusta gostuje proti hazenski družini Atene hazena SK Slavije iz Prage, dolgoletni državni prvak v tem ženskem športu Tekma se vrši na igrišču Atene v Tivoliju ob 18.30. Predtekma, v kateri nastopita dva kombinirana tirna Atene, prične ob 17.30. Predprodaja vstopnic od Din 5.— do Din 20.— v tajništvu Atene, Dunajska c. 1 a/II in pri oskrbniku Baltazarju na vež* bališču Atene v Tivoliju. Prihod bazenske družine praške Slavije v Ljubljano. Hazenska družina praške Slavije. ki gostuje v torek, dne 4. avgusta v Ljubljani proti domači hazenski družini Atene, prispe z dunajskim brzovlakom, v nedeljo, dne 2. avgusta ob 17.20. Pozivamo ljubljansko športno javnost zlasti_ zastopnice ženskih in športnih organizacij, da se udeleže sprejema zastopnic športa bratskega češkoslovaškega naroda v čim večjem številu. Prijateljska tekma Amater : Jadran (Ljubljana) se bo vršila v nedeljo 2. avgusta dopoldne ob 10. To bo poslednja športna prireditev na starem igrišču Amaterja, ki gradi novo moderno športno igrišče v centru Trbovelj, na zemljišču g Ivana Pusta. Prijatelji in članstvo kluba de* lajo ponoči in podnevi, da bo igrišče, ki bo eno najlepših, čim prej dovršeno. Igrišče ima lepo lego in pristop z glavne ceste, tik doma Sokola. Vsa dela in ogra-ditev bo stala okrog 15.000 Din, zato apeliramo na vso športno javnost, da pomaga k do vrši t vi igrišča ter s tem dokumen« tira svojo zavest in interes do boljše konsolidacije in napredka športne mladine v Trbovljah. — SK Amater, Trbovlje. Gradjanski : Ilirija. Prijave za posebni vlak v Zagreb k jutrišnji prvenstveni tekmi Ilirija : Gradjanski so dovolj številne in fjie vlak zagotovljen. Vožnja stane iz Ljubljane 48.50 tja in nazaj, iz vmesnih postaj odgovarjajoče manj. Podrobnosti prinašamo med dnevnimi vestmi. Odbot SK Ilirije se zahvaljuje občinstvu, ki je s prijavami omogočilo posebni vlak. Tekma se bo odigrala na igrišču Gradjanskega na Koturaški cesti ob 17. Predtekmo bosta odigrali rezervi Ilirije rn Gradjanskega ob 15.30. V vlaku bodo na razpolago zelene »drukarske zastavice«. SK Svoboda. Za prvenstveno tekmo z T. SSK Mariborom, ki se vrši jutri ob 17.30 na igrišču ASK Primorja, postavljam naslednje moštvo: Naumovič, Marjetic, •Teršek, Bomcelj, Habicht. Bogme, Starman, Bon čar, Makovec, Janežič, Zemljak. — Za predtekmo, ki se vrši ob 16., postavljam: Krivačič .Tože, Kalaš, Serše, Smolnikar, Sušteršič, Drnovšek I. Boncelj H. Erman, Jakša, Drnovšek II. Habicht IT, Stojikovič, Notar, Vrhunc. Opremo prinesti s seboj, garderoba na igrišču. SK Jadran. Danes sestanek vseh članov pri Matku Sokliču. Pridite sigurno! SK Reka. Jutri ob 13.30 naj bodo na glavnem kolodvoru Klemene, Otič, Debevc. Renovš, Prijatelj. Teran, Eržen, Pike Ane, Broni, Štrukeltf, Debevc. Tešar, Kon čan, Velušček. Wilempart. Miklič ter osta la rezerva. Opremo, v kolikor io imate doma, prinesite s seboj, ostalo dobite pr' gospodarju i. s. še tekom današnjega dne. ASK Primorje, lahkoatletska sekcija, javlja svojim članom, da je prejela od KAC iz Celovca povabilo na dvomatch v Celovcu v dneh 15. in 16. avgusta. Ker se ga sekcija kompletno udeleži, prosim vse atlete, seniorje in juniorje, kako- tudi one, ki žive izven Ljublj-ane, da t resno pripravijo. Redni treningi se vrše na igrišču vsak ponedeljek sredo in soboto popoldne. Treningov se naj udeleže poleg drugih Žorga F. in A., Levka, Korče. Godunov, Medica, Kovačič, Cerar, Cer-kvenik, Pogačnik T., Kosec, Perovič J., Pinterič, Oražem. Novoustanovljeni SK Domžale si je v kratki dobi obstoja uredil lepo, športnim zahtevam odgovarjajoče igrišče, ki ga je otvoril v nedeljo z nogometno tekmo. Ob obilni udeležbi občinstva je otvoril predsednik igrišče in pozdravil zastopnika občine župana g. F. Janežiča in obč. svetovalca g. Adamiča ter v kratkih besedah orisal namen kluba. Zupan je v imenu občine čestital k ustanovitvi kluba, g Ada» mič pa je izrekel dobrodošlico ljubljanskim gostom in zahvalo, da so se odzvali klubovemu povabilu. Rezultat nogometne tekme je bil 4:4. Prireditev je uspela v moralnem in gmotnem oziru nad vse pričakovanje. Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije poziva nacionalne vozače: Jagar, Oblak, Valant, Abulnar, Prodan, Žgupj Kosmina in Rozman, da se javijo jutri, v soboto ob 20. v hotelu »Miklič«, kjer bodo dobili nadaljna navodila .zaradi nedeljske izbirne tekme. Anonimno v koš! Včeraj smo dobili čla» nek pod naslovom »K skupščini LNP«, v katerem se obravnavajo razni predlogi glede ureditve prvenstvenega tekmovanja klubov LNP. Ker je bil dopis anonimen, ga nismo objavili. Beseda o novomeški reklami Novo mesto, 31. julija. Vera v prirodno lepoto Novega mesta ter njegove okolice je med tujim svetom menda prav tako skeptična kakor vera v lepoto vseh onih pokrajin, ki se proslav« ljajo z najvišjimi superlativi samo očiten in banalen obraz navadne reklame. Kraje« pisna literatura je pri nas tako revna, da moramo odkrito priznati, da je sploh ni; "» kar je je, 60 samo skromni odlomki, pi« sani v kilometerekem sistemu, a če so pisani v bolj obširnem slogu, jim manjka one duše, ki je tako živa v vsaki pokrajini, da govori sama od sebe, a je pisec ne razume in je zato njegovo opisovanje mrtvo in brez vsakega vtisa. S svojim prizadeva« njem ni dosegel ničesar, dosegel je samo to, da mu svet ne verjame prav nič, ker ni tak umetnik, da bi nam znal prikazati samo pravo dušo one pokrajine, ki jo opi« suje — svet sodi njegovo delo samo s stališča reklame. Novo mesto se je opisovalo in se še opis suje križem—kražem; a kar se je pisalo o njem, je tako razmetano in neurejeno, tako površno in nestvarno, da ne more njti oddaleč odgovarjati resnici. Seveda, iz« vzetj moramo strogo zgovodinska dela, ki 60 po večini izpolnila svojo nalogo in ki precej izčrpno obravnavajo preteklost one« ga mesta, ki igra v našem narodnem živ« lienju za Ljubljano prvo vlogo. Novo me« sto ima z vsem svojim zaledjem tudj 6vojo dušo in 6voje posebno naravno razpolo* ženje, ki ga nc more z banalnimi besedami opisati vsak turist. S pravimi besedami ga more opisati 6amo oni, ki je sprejel to dušo v svojo lastno dušo in mu je to razpoloženje jasna in vidna beseda, ki jo lah« ko napiše brez truda na papir. A takih umetnikov pri nas še ni bilo. ne samo v Novem mestu, temveč po širni Sloveniji, in zato nimamo prave kraiepisne literature kot drugi narodi, ki so navezani na tujski promet, in zato nas svet nikakor ne more spoznati tako, kot bi bilo treba. Da imamo 6amo nekaj pravih, iz novo« meške duše in narave pisanih krajepisnih knjig, bi ne čitalo Trdinovih nesmrtnih bajk samo par naših inteligentov in bi se ne divilo Kettejevim krškim verzom samo par študentov, temveč vse to bi postalo naša splošna last in bj šlo tudi preko me« je. Novo mesto bi si ustvarilo samo iz sebe trdno pozicijo, tako trdno, da bi lahko živelo pred vsem svetom v najlepšem si« jaiu. A dokler ne izpolni gori navedenih pogojev, se ne bo moglo razvijati — vsaj v tujsko«promctncm oziru ne — tako, kot bi želelo in kot zasluži v vsakem primeru. V neposredni okolici se širijo polja in planjave, ki 60 našemu svetu manj pozna« ni kot ameriške prerije; tik za mestnimi zidovi molče krasni, skrivnostni gozdovi, ki so našim ljudem bolj nepoznani kot in« dijske džungle. Nihče še ni hodil tod « čopičem in paleto, da bj na platno pričaral te nepoznane slike; nihče še ni hodil tod 6 svinčnikom v roki, da bi napisal z ver« nimi besedami skrivnosti in razodetja resnične novomeške duše in njenega pravega naravnega razpoloženja. NTkogar pa ni zaradi tega, ker nihče ne ve za vse to, ker vsi dosedanji krajepisi opisujejo vse ono. kar nj na mestu, a samo tega ne, kar bi bilo treba. Že sam krški polkrog je ne« kaj česar ni nikjer drugod, da ne govorim o Ragovem logu, teh pravih božičnih jas« lic. ki jih v celoti še ni menda pregledalo nobeno novomeško oko, a kaj šele ono pravo, iskreno veselje Trške gore, o kate« ri je znano samo to, da raste na nji vinska trta kakor povsod, a ne vedo, da je prav ona pravi in resnični simbol duše no« vomeške narave in vse okolice. Seveda, vse to bi bilo težko izvršiti v pravi obliki in v onem 6logu, ki bi mogel pokazati na zunaj vso svojo učinkovitost, ker moramo računati 6 svojo znano po« vršnostjo in nestrpnostjo, ki se jih ne mo» remo otresti niti tedaj, kadar gre za te« meljito delo v naš lastni interes. Toda če se že poslužujemo reklame, poslužujmo 6e one reklame, ki je že sama na sebi ple« menita in ki se ne more lagati nikdar in nikomur. Za tako reklamo pa Novo mesto nikakor ne more biti v zadregi. Saj razpolaga e tako živim materialom kot mo« goče noben naš kraj. Iz tega živega mate* riala je treba izločiti in obuditi samo na« ravno dušo, ki bo 6ama od sebe govorila svetu o svojem pravem bistvu in o svoji živi resničnosti. Prebuditi te duše pač ne bo težko; treba je izbrati pravega izmed vse one množice, ki so pili mleko novomeških modric in ee je njih duša popol« noma strnila z dušo novomeške narave. Jos. Vandot. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. SOKOL Sokol Zagorje ob Savi priredi v nedeljo 2. avgusta javni nastop. Letos je 40 let. odkar ima omenjeno društvo članski prapor, ki je med najstarejšimi slovenskimi sokolskimi prvaki Lansko leto je društvo slavlo 401etnico obstoja, torej takoj drugo leto je društvo že imelo svoj nra-pc/. Nastop bo popoldne. Začetek točno ob 15. Nastopijo vsi oddelki z gosti sosednih društev. Vse Zasavje pohiti ta dan v Zagorje, kar pričajo številne prijave. Naj ne bo zasavskega Sokola, ki ne bi bil v nedeljo v Zagorju! Godbeni odsek Sokola v Racah vabi okoliška društva k veliki vrtni veselici v prostorih br. Potočnika v Framu. Sviral bo društveni jazzband (kvintet), na čelu br. Pavel Satler. Da bo spored prav pester, se bo imel priliko prepričati vsak posetnik. Ker je dobiček namenjen v prvi vrsti za nabavo novih godal, je vabljeno občinstvo k številni udelžbi! Javni naston Sokola ▼ Račah bo 23. t. m. Znižanje cen mesu v Ljubljani S 1. avgustom t L so cene mesu v Ljub. Ijani sledeče: Govedina: Zadnji del — prednji del I. 17.— 14.— IL 15— 12,— IIL 10.— 8,-Teletina: L IL »tegno, pleJS«, ledvična pečenka 16.— 12.— Svinjina: Domača: kare »lat (Stak) rebra 22.— 18,— 16.— HrvaŠka: 20.— 16__ 14.— Te cene so se določile sporazumno z m^ Barsko zadrugo po daljših posvetovanjih i» veljajo zsl blago s priklado. Za meso brej priklade veljajo pribitki, kakor jih je svoj-čas objavilo tržno nadzorstvo s posebno odredbo. MESTNO TRŽNO NADZORSTVO V LJUBLJANL • K gornjemu obvestilu trinoga naduri st va pripominjamo, da so s tem aiižanjem cene mesu v Ljubljani najnižje v primeri z drugimi mesti in da mesarji % njimi niso zadovoljni Zato nameravajo vložiti pri banski upravi spomenico podprto s točnimi kalkulacijami Jetniki t kletkah Wlcfceraharnova komisija, ki ima nalog preiskati sedanji kazenski sistem v Zedi« njenih državah, poroča, da je prišla na sled neverjetnim rečem. V mnogih jetnišnicah se kaznenci pretepajo, drugod jih poliva io z leden omrzlo vodo, zapirajo pa jih tudi v izolirane temne kletke, kjer morajo stra« dati. Vse te kazni, izjavlja komisija, niso v stanju poboljšati ljudi, zato bo treba iskati novih metod za zatiranje zločinstev. POSOJILNO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI naznanja, da je njen častni član in dolgoletni blagajnik, gospod Fran Robert v Lukanji vasi, dne 30. juUja preminul. Dragemu pokojniku ohranimo blag spomin. V Slovenski Bistrici, dne 30. fulifa %93l. 9508 Posojilno društvo v Slov. Bistrici Iz življenja in sveta Nepretrgan polet New York—Carigrad Radij in protaktinij Žrtve prsnega raka na Angleškem — Obsevanje raka na maternici — Konkurent radija, protaktinij Mednarodni kongres roentgenologov v Parizu je posvetil te dni en dan samo vprašanju obsevanja na raku obolelega tkiva. Med mnogimi drugimi predavanji je vzbudilo pozornost zlasti predavanje londonskega roentgenologa prof. Lynhama, ki je govoril o obsevanju pred operacijami in po njih, posebno pri raku na prsih. Ugotovil je, da se takšen rak po sami operaciji vendarle prej ali slej ponovi in baš te ponovitve so zahtevale v zadnjih desetih letih na Angleškem 57.000 smrtnih primerov med ženskami. Obsevanje z Roentge-novimi ali radijevimi žarki, bodisi pred operacijo, kar še ni splošno uvedeno, ali po njej, kar se češče prakticira, ima tu brezprimerno vrednost, ker zabranjuje ponovitev obolenja. V enakem smislu je govoril tudi dunaj- ski ginekolog prof. Ludwig Adler, ki se je bavil s kombinacijo obsevalnega in operacijskega postopka pri raku na maternici. čestokrat postane operacija možna šele po obsevanju, kar je poudarjal tudi berlinski raziskovalec prof. Strassmann. Prof. Wintz iz Erlangena je govoril o primerih zdravljenja vsakovrstnih in tudi najtežjih oblik raka po njegovi metodi »terapije v globino,« ki je v glavnem obsevalna metoda. Dosegel je z njo do 70 odstotkov popolnih ozdravljenj. Praški prof. Julij Stoklasa je ob koncu referiral o svojih poskusih z novim radioaktivnim elementom protaktinijem, katerega žarki še bolj intenzivno učinkujejo nego radijevi žarki. Protaktinij pridobivajo ta čas samo v Jachimovu na češkem iz ostankov pri fabrikaciji urana in radija. Polarni pas v megli Mlečno morje v Arktidl — Nepozabni zračni prividi družina na ledeni plošči Medvedja Med polarnim poletom »Grofa Zeppeli-»ia« so časniški poročevalci, ki so bili na njegovem krovu, ves čas sporočali svoja opazovanja listom. Tako se je enega med nji-mi posebno dojmil pojav zračnih privi« dov, ko po pluli v ponedeljek nad meglo, Iki je ležala na tečajnem morju. Zdelo se je, kakor da je pod njimi zaledenela planja« va, na kateri je bila vidna celo senca zra« iknplova. Senco je obdajal spredaj mavričen kro«. Zaradi megle ni bilo mogoče 1r>« čiti vodo od neba. neprestano so se pojav« liale pod njimi in v ozračju čudne barvne krogle in temperatura se je neprestano in divie spreminjala za 2 do 8 stopinj. Ob 15.30 se je megla razpršila in so zapazili Tri leve je srečal Tz Johannesburga. poročajo o nenavadni doživljaju nekega Wohlhuterja, ki vr.3i službo čuvaja v ozemlju Sabie. Ka.kor vsak večer, je šel tudi pred dnevi na pohod s svojim konjem. V divjini je srečal leva, pred katerim je hotel pobegniti, pa tr»i mogel, ker je v istem trenutku skočil iz goščave drug lev in ga napadel. Opraskal ga. je s šapo po rami in mu izbil puško. Moral je seči po lovskem nožu. s katerim je sunil napadalca dvakrat, v p rs a. To je pomagalo. Zver se je naposled zgrudila na zemljo. Preden pa je mogel Wohl-huter oditi domov, se je prikazal še tretji lev iz goščave. Legel je poleg mrtvega tovariša in čakal, kdaj bo zlezel Wohl-buter z drevesa, kamor je splezal pred nevarnostjo. Ostal je na drevesu vso noč in drugo jutro g-a je rešil tovariš, ki ga je bil pogrešil v koči. 30.000 šivilj hoče stavkati V Washiogtnnu ie izjavilo 30.000 šivilj, katerim hočejo skrčiti mezde, da bodo sto« pile v stavko. Podobne sklepe so storili tu« di železničarji in delavci tekstilne stroke v Fattersonu. prve ledene plošče, ki so naraščale po (Vb» segu vedno bolj, dokler niso postale ena sama mogočna ledena bariera. Ob 17. so zagledali Nansenovo dežeflo m pokrajina je postala tako namah vsa dru* gačna, tako bujno barvita, da je postal celo flegmatični dr. Eckener ves vzhičen in je neprestano klical akvareliste. Na plavajoči ledeni plošči so zapazili družinico severne« ga medveda: samca, samico in mladiča, ki so ob pogledu na »Grofa Zeppelina« ne« voljno stresali glave. Na takšni ledeni plo« šči bi bil moral po neki domnevi Američana Fiale pripluti do Nansenove dežele Amundsen od Medvedjega otoka, kjer ga je bila doletela z njegovimi spremljevalci nesreča. Pot je dolga 3000 km — in profe« sor Samojlovič je označil to domnevo za absurdnost. Vseeno so z daljnogledi na« tančno preiskovali določen zaliv v Nanse» novi deželi, kjer bi moral biti Amundsen po pismu, ki ga je dr. Eckenerju pred startom odposlala neka »jasnovidka«-. Toda vse opazovanje je bilo 6eveda zaman. Kriza porodov V nekem pregledu o obljudenosti civiliziranega sveta izjavlja dr. Louis J. Dublin, vodja statističnega oddelka zavarovalne družbe »Metropolitan« v New Yor-ku, da daje sedanji rod komaj polovico toliko otrok kakor prejšnji. Izjemo tvori v tem pogledu samo Rusija. Nazadovanje porodov ni v nobeni zvezi z nerodovitno-stjo, marveč ga moramo smatrati za zavestno kontrolo porodov, ki se je uveljavila na vsem svetu. Po Dublinovi sodbi tudi ni izgledov, da bi se te razmere izboljšale, še več. On sodi, da ni dosežen niti višek krize v omejevanju potomstva. Kaj pomeni SOS? SOS. klic ladij in letal, ki jim preti ne« varnost, je po splošnem tolmačenju okraj« šava za klic »Save our souls« (Rešite naše duše). Ta pomen pa je dobil klic šele naknadno. Prvotno se je rešilni klic glasil dru» gače. L. 1912 so se na mednarodni radio« telegrafski konferenci v Londonu sporazu« meli, da se nadomesti dotlej veljavni CQD (Come quick danger, pridite hitro, nevar« nos t) s črkami SOS. ki jih Morsejeva abeceda podaja s tremi sunki, tremi črticami in zopet tremi 6unki. Lloyd George vodja angleških liberalcev, se je moral podvreči nenadni operaciji, ki je dobro uspela Ta listina je zanetila svetovni požar Trdnjavo razstreljujejo Po določilih versajskega miru razstreljujejo Nemci trdnjavo Ktistrin Mobilizacijski ukaz, s katerim je bivši nemški cesar Viljem zaukazal mobilizacijo nemške vojske in mornarice danes pred sedemnajstimi leti, 1. avgusta 1914. Dotlej je bil vojni konflikt omejen samo na Avstro-Ogrsko in Srbijo, s tem se je razširil na Francijo, Rusijo in Belgijo, pozneje pa še na druge evropske in izvenevropske države. Mobilizacijski ukaz nosi poleg Viljemovega podpisa tudi podpis tedanjega kance-larja nemške države Bethman-na-Hollwega Doživljaj mlade milijonarke v Afriki Neki poglavar divjega plemena jo pridelki svojih 1 Pred 'kratkim sta se vrnila v London an« gleška zakonca Fuller. Mož je znan indu« strijalec in navdušen športnik. Srednjo Afriko je v ženmem spremstvu prepotoval z avtomobilom. Ekskurzija je bila prvotno preračunana na šest mesecev, a 6e je za« vlekla zaradi prijetnosti na dve leti. To nam postane razumljivo, če izvemo, da je Fuller tudi strasten lovec. LTstrelil je v Afriki polno zver in prinesel njih kožuhe s seiboj v London. Fullerjema se je pridružila na tem poto« vanju tudi 22 letna ljubka Angležinja Ma« ry Roberts, hči londonskega milijonarja, ki 6e ni strašila pustolovin na črnem kontinentu. Zato je tudi doživela nekaj, kar 6e ne primeri vsaki beli zemljanki v teh krajih. Simbol Matteottija na kongresu socialistov Na Dunaju se je pravkar zaključila velika delavska olimpijada. Ob tej priliki se je vršil tudi kongres socialističnih strank, ki je zboroval v Konzerthausu, kjer je bil postavljen Matteottijev kip (v sredini) je hotel napraviti za 16. ženo in Ji 5 žen kot sužnje Ekspedicija je prišla na svoji vožnji »ko« z; tropsko Afriko v ozemlje, kjer ni bilo daleč naokoli žive duše. Šest dni in šest noči je brnel avtomobilov motor. Tedaj 6e je potnikom nenadoma odprla mična po« krajina z ljudsko naselbino. Fullerja in Ro» bertsova so zavriskal' od veselja. Saj 60 se že baJi, da 6o zašli, kar ne bi bilo v teh čudnih krajih nič nenavadnega. Ustavili so se v vasi, kjer je gospodoval čm poglavar, ki j.-"h je prav prijazno sprejel in izjavil, da jih smatra za goste. Takoj drugi dan je prejela Robert sov a od njega več darov, med dragim tudi dve zamorski deklici kot suž« nji. Tretji dan je prišlo veliko presenečenje. Poglavar črnega rodu je izjavil, da mu je 22letna Angležinja ranila srce in da ne more brez nje živeti. Prosil jo je, naj mu postane šestnajsta žena. Miss Roberts je ponudbo odlbfla, češ da po evropskih običajih ne more postati šest« najsta žena možu, k' že ima petnajst žen. Menila je, da bo poglavar po tem pojasnilu odnehal, četrti dan pa je prišel mož k njej in jo prosi, naj mu postane prva žena, ker hoče svojih dotedanjh 15 žen napraviti za njene sužnje. Tudi zdaj ni Robertova pr« staJa na možitveno ponudbo. Izgovarjala se je, da to še vedno ni v skladu z evropskimi šegami. Angleškim potnikom j« postalo zdaj jas« no, da so vsi v nevarnost , če je ne odkuri« jo od d'vjakov. Poglavar je še naprej silil v Robertsovo. naj pristane na njegovo ponudbo. Angležinja si je izgovorila dva dne« va za premislek. Da bi lažje prevari! a sila« ika, mu je dala čez 24 ur vedeti, da bo naj» brže sprejela ponudbo, naj mu postane pr« va žena. V mraku drugega dne, ko bi b;la morala pasti odločitev, pa je avtomobil ja-drno odpeljal »nevesto« in zakonca Fuller v druge kraje. Tudi Robertsova je prinesla »trofeje ljubezni« v London. Seveda se ne morejo meriti z živalsk;mi kožami indu« strijalca FuHerja. Njen črni »zaročenec« ji je bil namreč poklonil samo nekaj korald iz barvastega stekla. To je edini sponrn, ki ji je ostal od njegove afriške »ljubezni«. Ameriška letalca John Polando (na levi) in Russel Boardman sta z letalom Cap* Cord« preletela Atlantski ocean in pristala v Carigradu, odkoder nadaljujeta pola' v Ankaro Prej je prehiteval, zdaj zaostaja Astronom Dyson pravi, da Mesec nori. A če ne nori mesec, nori zemlja. Nekofi« ko let se je naš nebesni spremljevalec gi« bal hitreje, nego 'bi moral, sedaj se giblje spet počasneje. Frank Dvson iz zvezdam e v Greenwwhu je te nerednosti kot prv' odkril. V zadnjih treh letih je namreč mesec po njegovih opa« zovanjih prehiteval za 9 km mesto, ki bi ga moral po natančno določenih tabelah zavzemati v nebesnem prostorju, zdaj pa hipoma zaostaja. >Gibanje mesca je precej te3io določiti.« pravi sir Dvson, »ker zemlja ni natančno okrogla in ker tudi sence pa premičnice povzročajo razne motnje. Vendar se nam je posrečilo sestaviti tabele, k: določajo z mesecem ni nekaj v redu pot mesca v naprej. Toda te tabele, (pri katerih so astronomi upoštevali vse činitelj« motenj) se nočejo skladati točno z opazo« van o lego mesca.« Kaj more biti vzrok temu pojavu? Dvsn** pravi: »Ne vemo, odkod izvirajo te razlike. So uganka med mnogimi ugankami vesolj« stva, ki jih skušajo zvezdoslovci rešiti.« Lahko je mogoče, da se zemlja ne vrti vedno enakomerno okoli svoje osi, to se pravi, da je nje dan včasih morda daljši in potem se nam mora dozdevati, da se gibljejo druga svetovna telesa, n. pr. mesec, hitreje, če je pa nje dan krajši, tedaj s* nam bo dozdevalo, da gre mesec počasne« je. A kakor rečeno, znanost še ne ve, da&Li je krivda res na zemlji aH na mescu. Premalo zviti izsiljevalci Mrtva miš v jetrni klobasi — »Hiša bo zgorela« -afi pa zletita vila in tovarna v zrak 50.000 mart, V Kolon se je primerilo tole: V neko trgovino z mesnino je stopila ženska in z ogorčenjem odvila papir z jetrno klobaso. Pomolila jo je prodajalcu pod nos in d is« •kretno pripomnila, da so našli doma, ko so 'klobaso razrezali. med mesom mrtvo miš. Prodajalec je poklical gospodarja in njemu je ženska namignila, da bi stvar z mrtvo mišjo zamolčala, če vzame gospodar zopet v službo njenega sina, kj je bil zaposlen pri njem pred dvema letoma. Gospodar se ni dal oplašiti. Vzel je klobaso in jo poslal na pregled za preiskovanje živi! na veteri« narski visok; šoli v Berlinu. Tam so ugoto« vili, na je bila miš podtaknjena — najbrže od sina izsiljevalke, ki je bil poprej pri mesninarju v službi. Mesninar je prijavil žensko oblasti, ki jo je obsodila na štiri, njenega sina pa na dva meseca ječe. V okolici Bochuma je našla neko jutro neka kmetica za nogo privezanega goloba. Na vratu je nosil pisanje, da zahteva lastnik živali v dveh dneh 200 mark (2700 di« narjev). Če ne prinese golob zahtevane vsote v škatljici. ki je privezana na njem, bo zapel rdeči petelin in upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Tudi kmetica ni na« sedla izsiljevalcu, marveč je stopila na po« lici jo. Nato po izpustili goloba, ki sta ga sledili dve letali. Godab je priletel na cij: V Bismarckov golobnjak. nakar so prrjeiš dva brata, njegova gospodarja Eden je pri« znal čin in so ga zapTH. Ravnatelj predilnice v Zefakflvdorftt jo prejel po pošti anonimno pismo, v katerem ga je neznanec pozival, da mora do srede ponoči položiti v bližini svoje vile zavoj s 50.000 markami v bankovcih!, sicer bosta zleteli vila in tovarna v zrak. Prosil je poli« ci jo za svet. kaj storiti. Pridelili 6o mu par detektivov, ki so se poskrili v bližini mesta, kamor je hotel priti izsiljevalec po de» nar. Nato je položil ravnatelj na označen« mesto zavoj papirja. Čez eno uro se je prt« bližala iz mTaka moška postava, pobrala za* voj in skušala pobegniti. Tisti čas se je iz bližnjega grmovja oglasil detektivov VTie »Stoj!« in ker se begun ni pokoril )e detektiv streljal za njim. Zadel ga je v nogo, da ni mogel dalje. Pri aretaciji se je izkaza« lo, da je izsiljevalec delavec Leske, ki je bil prej zaposlen v ravna tel jevi tovarni to so ga odpustili r dela zaradi nerednosti kt nezanesljivosti. Tudi njega so rzročiii dišeu. Palača nesmrtnikov Z motocJkfoin na južni tečaj Norvešk' raziskovalec Trugger Gran ho> če doseči južni teča.i z motocTkiom. Mož je na glasu izibornega planinca in se je z uspe* hom udeležil več odprav v tečajna ozern« Ija. Zdaj bo najprej odpotoval v polarno kraje, da se izuri v vožnji po hrapavih led« nišk.% tleh. Sredi avgusta pa bo nsskočSI južni tečaj m upa, da bo dosegel zaželjfsni cilj. Sloviti Institut de France, sedež Francoske akademije, ki stoji na bregu reke Seme v Parizu, se je začel pogrezati, ker niso popravili stavbe že nad 250 let. Zaradi nevarnosti so že pospravili knjige in rokopise ter jih prenesli na varno Umesten načrt V Bolgariji razmotriva vlada, ne bi H kazalo uveljaviti poseben zakon, po katerem bi morali dovoliti vsi državni uradniki predgled svojih premoženjskih razmer. Dokazano je namreč, da razpolaga mnogo uradnikov, ki prejemajo le skromne plače, z milijonskimi premoženji, ki pa se glase na imena njihovih žen in sorodnikov. Zato kani vlada uvesti poseben zakon, ki ji bo omogočil kontrolo nad uradniškim premoženjem, še prej pa naj bi se dognalo, iz kakšna virov so se natekli uradniški milijoni. Piccard bo zopet startaf? »Deutsche Tagepzeitung« poročajo iz Bruslja, da snuje prof. Piccard nov višav«> ski polet, na katerem hoče preizkusiti za« nesljivost svojih instrumentov. Po nekih verzijah se kani dvigniti Piccard še višje nego prvič, po drugih poročilih ne bo prekoračil višine 4000 m. Startad bo v Fried« richshafnu. Potomstvo ga je povzdignilo Rimska »Tribuna« poroča, da je bil pekovski mojster Luigi Sperandini povzdig« njen v dedni plemenitaški stan. ker ima v zakonu osem otrok. To je menda prvo od« likovanje te vrste za obilen otroški bla» godov. Prefromorske vožnje se pocetrijo Iz Pariza poročajo, da so se ameriške šn evropske prekomor.ske družbe zedkiile na znižanje potniških tarif za prekomomke votžnje. S 17. avgustom stopijo v veljav* novi predpisi, ki znižujejo potovanje v L razreda za 10 do 30 odst. v IIL razredu pa za 13 odst. Za II. razred tn za prostor« v kabinah se postavke znatno skrčijo. Od popustov pa je izvzeto blago, ki se prevar ža kot tovor. TThotapIjenjte potnikov Na Renu v Nemčiji so te dni oMasrt? od* krile, da je neki kapetan tihotapil izie*« nike v inozemstvo. Poskril je 23 ljudi in jih hotel izkrcati v Atzaciii. odkoder en hoteli potniki oditi na počitnice v Švico. Potniki so se bili vt;hotapili na lad>o samo zato, da ne bi jim bilo treba plačati nemške pristojbine za v inozemstvo, ki znaša 100 mark. Vsak dan ena »Gospod letalec, ali ne bi hoteli vzleteti po balonček mojega emeravza?« malim oglasom i ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostati oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Cš naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbinm je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11JS4Z. — Telefon številka 2492. 3492 JiaUoglosi Za edfooor 2 Din . mnatnCah •DCasloce tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista w podružnicah „ Jutra* 9 HZelju, o ^ovtrn tnumtu, in *n» &*mmitice$h, ki sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. iLLŽuJSi t' tjLjLi Služkinjo »'ado in pošteno, ki ima rada otroke, sprejme K-o-uonenko, rodmiiščaiova 23 _31180-1 Čevljar, vajenca »prejme takoj I. Dolenc, Ljubljana, Barvarska steza it- 6- 34166-1 Šiviljo za pletenine d o b r o izurjeno »prejme Mabkota Martin, Celovška eesta 44. S4144-1 Mesarskega vajenca p« možnosti že z enoletno tj.no dobo, iščem. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 841S9-1 Prikrojevalko ki se dobro raztme na kroje, z daljšo prakso, išče Novak, tovarna pletenin v Radovljici. 33813-1 Kroj. vajenca sprejme s 1. septembrom krojač Oton Janko, Ljubljana, Gosposka oli«a 4. Predstaviti se je 1., 2. ali 3. avgusta dopoldne. 34222-1 1 Mlajšega hlapca sprejme mizarstvo »Sava Kolodvorska ulic* gt. 18, 34232-1 Gospodična perfektna v slov. ia nemščini, deloma zmožna tudi francoskega in italijanskega jezika, z dolgoletnimi spričevali, želi mesto vzgo jit-eljice — celodnevno ali poldnevno. — Cenjene ponudbe na naslov: Fani Hafner, pri g. Jos. Skaza, Velenje. 34063-2 Mlad geodet «h?olvent tehnike, se išče ta več.j« geodetska dela v Bački. Isti mora biti zmožen triangulacij, poligoni-ter ostalih geodet-sV°b del v teoriji in prak-kot samostojen delavec Glede dogovora „aj interesenti povprašajo med 8. in 9. uro d op. v ponedeljek dne S. avgusta pri natakarju kolodvorske restavracije z* g. imž. St.rass-a. kateri dot. Ifi" ?« na oglasni o d«]ek »Jntra«. 34152-1 Prodajalka mešane trgovine in dobra manuf3kturistinja dobi me sto v večjem trgu Slovenije. Sokolice imajo pred n-o-st. Nastop 1. septembra t. 1. Ponudbe na oglasni •oddelek »Jutrac pod šifro »Stalna služba«. 3424©-' 6 tesačev M eo zmožni obteeavati hrastov« žel. prage, samo dobre In treraie delavce, v večmesečno zaposlenj« sprejmrm. Ponudbe na ogl oddelek »Jntra« pod šifro »Z navedbo plače«. 3425S-1 itiinrtitiiiirtt-fmfafc Za okraj Ormož Iščemo za-stopnfka-inkasanta Ponudb« n« oglasni oddelek »Jntra« pod »Vpeljan artikel«. 34344-3 Šivilja »pr^t-vi poštena, * daTJ prakso v krojenju ka k rv» izde-Uvi damskih obl<>k •in p!a?<5ev, dobi staln službo v boljši konfekcij i trgovrni v Ljubljani, T-.n oskrbo v hiši. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« »Spretna«. S4105-1 Vajenca T^i^Ti^sTa in T^t^Ag^i., Jri Tr»r^n:rr» bJ^ir^Tn, s primer ■nsi ;7ohrarhft «r>rcj Fr*Tt<5 na Vrhniki. 34077-1 Perfekta MK« dljašhi dom t Mari b«ru. S3919-1 Vajenca s predpisano *o7 fin iwbrazho in poštenih starše", r trgovino mešane 2* blaga sprejme Nace Ljubljana-0!ini--e S 4017-1 Kuharico id-avo, pošteno ln marljl- vo, ki zna dobro kuhati in j» vajena vseh drugih hiš nih del — kakor tndi o d gojite! ji c o sprejmeta takoj v stalno službo zakonca z 1 ot.ro kom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34A47-1 Mizar, vajenca s hrano rn sten oran jem v h*si sprejme Josip Bukovec v Ljubljani, Jaranova ul. št. 14. 34064-1 Služkinjo - začetnico Išče boljša družina Da deželi. Ponudbe z navedbo starosti na oglasni od de lek »Jutra« pod značko »Zanesljiva služkinja«. 84044-1 Pletilje J" sloer 2—3 ketlarice, ipu- laric« iitd. sprejme Sovama VidmaT, Ljubljana, Pred Škofij« 19. »4014-1 Hišnika «f»njenega — brez otrok, sprejmem v vilo pod Rož mikom. Stane Vidmar, Pred Isofijo 19/1. 34013-1 Risarja za pohištvo perfektnega v skicah in v detajlu, sprejmem s takojšnjim nastopom. Ponndbe x navedbo plače na naslov Marinkovič i drag, Beograd Vuka Karadziča 10. 3400®-! Gdč. aH vdova brez otrok, stara 30—40 let, inteligentna, reprezent. Of.eba dobi službo samostojne gospodinje ▼ velikem pedjetju. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra« pod Šifro »Direktrice«. S3994-1 Trg. pomočnika vojaščine prostega in do-Vro izurjenega prodajalca v moški konfekciji, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddflek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«. 33W4-1 Učence »a konfekcijsko trgorin« sprejmem v Kranjn. Po-r>ndbe oa naslov: »Tivar«, I.jnbijana. Sv. Petra cesta št. 23. 33043-1 Pek. vajenca * vo o«krbo sprejme I. ■VTeias, Karlovac, Banija br. ?S. 33935-1 Učenca sdravega, v trgovino ne-hn»fi blaga sprejme tvrdka P. Koren, preje Šterk, Črnomelj. 33932-1 Gospodično r Tianj<»m nemščine i.n nekoliko šivanja, sprejmem k 2 leti Jtaremn otroku. — Peflektr-a se s3mo na po-■polnoma zanesljivo o«pbo. ki je že bila v slični sinili'. — Ponndbe s prepisi snričeval in sliko na naslov: B. Hntter. soproga tovarnaria, Maribor, R^dl-BOTa ulica 2. "3288-1 Vpokojenci! 7a OrmoJ in okoližke kna-je dobit« službo (rastop stvo) za Vaš postranski zaslužek. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek«. 34245-3 Jk Camernfkova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. Sfi (Jogo - Aoto) telefon 2236. Prva oblast, k&neesijo&irana E*rospekt 15 zastonj — pl Site ponjt 251 Koncesioniraru ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Goepoeveteka «. 12. Zahtevajte Informacije. 80616-4 Gorazdov učni zavod PouJevanje stenografije, strojepisja rn drugih merkantilnih predmetov po najuspešnejši metodi. — Osebna priglasila 1., 3. ln 3. avgusta med 9. ifl 12. uro dop. v Nunski ulici 19 Pismena priglasila do konca avgusta: Bled 2, vila Rodica. 34069-4 Gospod * diplomo pariške nnivene in dolgoletnim bivanjem v Parizu, poučnj-e francoščino Ponudbe na oglas, oddelei »Jut.ra« pod šifro »Pariš«. 34210-4 Meyers Lexikon 12 knjig zadnje izdaje po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34075-8 Vzgojiteljica samostojna, perfek tna r nemščini, srbohrvaščini in slovenščini, želi mesto. — Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod širfo »Vzgojiteljica«. 34185-2 Vzgojiteljica zmožna perfektno nemšSi-ne, srbohrvaščine ta slov^ ie&e mesto za dopoldanske ali popoldanske ure. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »pridna«. 34166-2 Mizarski pomočnik išče službo. Naolov pove oglasni oddelek »Jutra«. S414S-2 Vrtnar z večletnimi spričevaJi — išče stalno službo. Ponudbe na naslov: Josip Navratil, pri gosp. Fuchs, Zagreb, Vončenina 1-4. S4046-2 Prodajalka m!ajHa, dobro izurjena v trgovini mešaji. blaga ter strojepisju, pridna in zanesljiva, želi službo na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležna«. 34,101-2 Kot skladiščnik ali sluga iščem službo. — Dovršil sem gimnazij, razred in nudim tudi kavcijo Ponudbe na osrlas. oddelek »Jufra» pod šifro »Sposobna moč«. 34225-2 Motorna Motorno kolo prodam ali zamcajam za jcolo, oair. gramofon. — Sp. Sit-ka, Gasilska cesta št. i4. $4187-10 Brek za 8 oseb, » popolnoma novo streho, dobro ohra njen proda veletrgovina U. Spreitzer v Ljubljani. 33332-6 Lubenice prvovrstne dobavlja na vagone uprava posestva »Cr-nogovci«, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 33382-6 Dvostanovanj. hišo novozidano, 2 &obi, priti-kline, vodovod, elektrika in parketi, v Rožni dolini poceni in pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« 34112-20 600 m2 zemlje z gospodar. poslopjem vse ograjeno in v najlepšem stanju, s takoj prostim stanovanjem v Pobrežju prodam za 21.000 Din. Poizve se v Mariboru, Vojaš-niška ulica 21. 34275-20 Prodam hišo s kuhinjo in 2 sobami. — Pobre.žje - Maribor, Gubčeva št. 27. 34271-20 Novo hišo s 4 sobami, kuhinjo, kletjo, hI evom in podstrešjem, moderno grajeno, i elektr. lučjo, ob cesti prodam po zelo nizki ceni. PTimerno za veliko boljšo družino. Na željo prodam tik hiše se nahajajoči 2 njivi. Poizve se v gostilni ipri lastniku Loboda, Ihan — pošta Domžale. 94248-20 Osebni avtomobil štirisedežen Austro-Fiat, tipe I C, 8/24 Ks, 6 novih pnevmatik, z Bosoh raz svetijavo, odprt, s platneno streho prodam za Din 14.000. Spremeni se lahk v tovorni avto z 1-5 ton Plačilo pri prevzemu avtomobila. Ponudbe na ogl oddelei »Jutra« pod »147« 34147-10 Foto-povečevalni aparat plošče 9 X 13 cm, zelo poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34142-10 Motorno kolo s prikolico, v dobrem sta nju kupi Anton Janša, mlekarna, Dob je, Slivnica pri Celju. 34267-10 Tovorni avtomobil pol tonski, znamko »Ansal do«, v dobrem voznem stanju poceni naprodaj. — Vprašati pri Dolenc & T5n-jiies, Ljubljana, Dvefskova ulica 3. 34247-10 Damsko in moško kolo poeeni naprodaj v garde robi pri Figovcu. 34260-11 Kupim Zidan štedilnik dobro obranjein kupim. — Našlo* t oglasnem oddelku »Jutra*. 34095-7 Buteljke in Šampanjske stekleni«« kupi Ft. Kbam, Ljubijana, Miklošičeva cesta štev. 8. 33971-7 Iščem financiiia za zgradbo nezgo-rljivih hiš iz žagovine in slame. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Nova iznajdba«. 34136-16 5000 Din vložim takoj v podjetje, ki mi nudi primerno jamstvo in službo. Ponudbe na oglas, oddelelt »Jutra« pod šifro Mlad -trgovec«. 34241-16 Kopalno banjo dobro ohranjeno prodam ■na Tržaški cesti gt. 28/1 (mitnic*). 34202-6 Mesto gospodinje najraje v okolici Zagreba, pri boljšem starejšem paru ali inteligentnem samcu želi boljša, mlada vdova. Ponndbe na oglas, oddelek -Jutra« pod »Marljiva in poštena«. 34183-2 Knjigovodja in korespondent za slov., npmški in srbo-hrvat.ski jezik, mlad, samostojen, perfekt-en, absol-ent trgovske akademije, prvovrstno prakso, vešč vseh pisarniških del, zmožen občevanja s strankami samostojnega vodstva pisarne, želi premeniti me-sto. — Cpnj. ponndbe na glas. oddelek »Jutra« pod Zmožen*. 34156-2 Šofer da 1000 Din stemu. ki mu poma-ga do dobre službe. Zmožen-vseh popravil, z večletno prakso in dobrimi spričevali. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34135-2 Šofer trezen, z enoletno prakse, vajen vseh popravil in zmožen kavcije, išče primerno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34053 » Kuharica samostojna, srednjih leh Vi eovori tndi nemško, išče P. avsrustoTO mesto T boliš? hiši — event. tudi kot g.ospodin;a. Naslov, v oglasnem oddelku »Jntra«. 34251-5 žimnata modroca lepa, podam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34179-6 Taksi koncesijo in avto znamke Pontjac po ugodni eeni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34142-? Hladilno omaro izolirano s pluto vino, povsem novo prodam izpod cene. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34254-6 Otroški voziček samo za 180 Di.n naprodaj v Marmontovi ulici št. 6 — podaljšana. 34230-6 Odprodaja raizličnih damskih klobukov od 40—70 Din v lopi št. 10 na Vodnikovem trgu. 34234-5 Fina preproga 2 X 1.30 m poceni naprodaj na Vodnikovem trgu, lopa 10. 34233-6 Stare stelaže omaro in miize proda Gerkman, Cankarjevo nabrežje 1. 34240-6 Zavetišče sv. Jožefa ▼ Ljubljani ima naprodaj cisternski voz železen — za prevažanje plinskega olja. Voz je zelo praktičen za elektrarne in »pM> m podjetja, ki se bavijo .z razpečavanjem oljnatih produktov. Voz si cenjeni interesenti lahko vsak čas ogledajo, kjer se izve tudi eena. 34099-6 Parček) v Šišld kupim. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna lega«. 34193-20 Hotel, restavracijo dobro idočo, v večjem mestu Slovenije oddam, ali prodam s hišo ("hotelom) veščemu restavrat-erju. — Resni reflektanti naj pišejo pod šifro »Dobičkonosno« na oglasni oddelek »Jutra«. 84201-30 Lep vinograd velik preko 1 oral, s trgatvijo, hramom in inventarjem poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34149-20 Posestvo obstoječe iz trg. in gostilniške hiSe, poleg farne cerkve, z zidanim hlevom-in vse z opeko krito, kjer ee redi 4 glave živine, z 8 orali obdelanih njiv, za 120.000 Din prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 34173-20 Novo hišo enonadstropno, z 2 stanovanji in dobro vpeljano trgovino z meSan". blagom, kletjo, pralnico in drvarnico, vodovodom v kuhinji, elektr. razsvetljavo, velikim dvoriščem in obdelanim vrtom, oa zelo- prometnem kraju predmestja Ljubljane, 5 minut tramvajske postaje, 16 let davka prosto, prodam za 215.000. Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zglasiti se je v Mostah pri Ljubljani, Zadružna ulica 14. 33904-20 Hišo s trg. lokali trinadstropno, vogalno, na Mikioiičevi cesti v Ljubljani prodamo. Pojasnila v knjigovodstvu Mestne hranilnice ljubljanske. 34091-20 Hiša z vrtom naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 5. 33825-20 Jugoslov. dukate velike in majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice izdeluje in prodaja ovlaščena kovnica A. D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dnkati imajo drž. žig; dobivajo se v vseh bankah in menjalnicah. — Kovnica plača žigosan ln nežigosa-n avstrijski mali dukat 127, veliki pa 508 Din, izvrtane iz i-zlizane pa po 36 Din gram — in jih tudi zamenjava ta ju-goslovenske dukate. 063-35 Mlekarno hi izkuh oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34242-19 Lokal in skladišče primerno za vsakega obrt nika, oddam na Poljanski cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34203-19 fUmvvanja Stanovanje štirisobno, z vsem kom fortom, v novozgrajeni vili bliiu Tivolija oddam s 1 novembrom. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 34171-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 34167-21 Stanovanje 4 »ob, kuhinje, sobe služkinjo in pritiklin, sredini mesta oddam z no vembrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 34104-21 Stanovanje 2 sob, posel ske sob«, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta oddamo s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«' pod lifro Sredina mesta«. 34080-21 Pohištvo čisto, radi selitve naprodaj na Pogačatfjevem trgu 3/TI1 levo. 34206-121 Vsehrana Enosob. stanovanje preprosto, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34057-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin išče boljši. zakonski par s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek ».TutTa« pod šifro »Dober plačnik 1000«. 34054-81 Hrano dobro in okusno nudim go- i ^ ctoriAvniti spodom ali gospodičnam v , ^ »IdnOVanjI sredini mesta. Naslov pove vs.ai<> »J* T' oglasni oddelek .»Jutra«. -PntTkl.nami,, t^IL m 341-3844 Iln- nadstropju ▼ Tavčarjevi ulici 4 takoj oddam. Pojasnila daje kamnosek Al. Vodnik, Kolodvorska 34012-21 Na domačo hrano okusno, v centru mesta | ulic*, sprejmem S gospoda, oz. gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 33S60-14 Pekarno Stanovanje obstoječe iz 5 velikih sob, kuhinje, poselske sobe, kopalnice in vseh drugih pri tiklin, t sredini mesta oddamo • 1. novembrom. — Ponudbe n® ogla«, oddelek zaradi družinskega nespo-1 »Jutra« pod šifro »1. no-razuma oddam v najem J vember«. 84008-21 ali zamenjam. Pripravno I —:—--i--- nudbe ^n* ogiaS^defS Krasno stanovanje »Jutra« pod šifro »Dobro«-1® * sobami, kopalnico in Pridrfki Maline v vsaki množini nudi po j nelo ugodni ceni franko kolodvor Ruše ali Maribor | trgovina Franj-o Lampreht. Ruše. 34146-33 1 m 33977-171 pritiklinami oddam s 1. avgustom za B^igT^dojn po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33995-21 Gostilno In trgovino s 5 orali zemljišča, pri farni cerkvi blizu železniške postaje, na prometnem kraju prodam ali dam v najem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 33939-20 Hiša v Stoščah v> »iski e«ni naprodaj. — Nael-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33114-20 Posestvo na 9v. Petra cesti v Ljubljani prodam. Obstoji M pritlične hiše e 6 sobami, hleva za govedo in prašiče ter vrta in njive.,v izmeri 4200 m' — na katerem je možno graditi večnadstropne hiše. Ponudbe na ogl.' oddelek »Jutra« pod šifro »K. P. 15«. 34110-20 Novo hišo enonadstropno, s tremi stanovanji po 3 sobe, kuhinjo in pritiklinaml, n* periferiji mesta Ljubljane prodam za lastno ceno. Ponudbe n» oglasni oddelek «Jutra« pod značko »Dobra Hišo s trgovino mešan, blaga, dobro vpeljano, na prometni točki Opremljeno sobo separatnim vhodom oddam boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34169 23 Jabolka in hruške I 2 vezani sobi za kompot. za hotele več oddam zakonskemu paru je kuhinje ali trgovce, kg ali boljšemu gospodu — po 3—i Din franko Novo i poleg tega pa tudi Si PCirn PDuiea? N?vo *>*><> Z P^IjO mesto. 33841-34 , 8 Posfibnl:n vbodom, lepo opremljeno in v solnč-» . , ,, . , i ni legi v mestu. Naslov v Ia jabolka m hruške oglasnem Oddelku »Jutra« kilogram po 4 Din razpo-1 34170-23 šilja franko vsaka železniška postaja po 25 kg G. Drechsle-r, Tuzla — Bosna. . „ . , . 34">43 34 I sPreJmem kot sostanovalko I z ,jl(>bro hrano ali brez na | Rimski cesti št. 23. levo. 34198-23 Gospodično Lokal I Sobo n* Celovški cesti odda ® Ko" Mahkota Martin, Celovška n0nenL"' TodmUscakova št. 44. 34145-19' 34191-23 Dve skladišči ImI-ei>0Osobo , m sicer eno t Streliški | I Krekovem trgu oddam. _ I 342-31-23 Poizve se v trgovini Ivan . ^ Perdan nasledniki, Krekov UpremljenO SOblCO trS 11- 34190-19 I svetlo in zračno iakoj od- dam mirni gospodični ali gospodu. Naslov v oglas. I oddelku »Jutra«. 34228-2; Opremljeno sobo za 3 osebe, zračno, s posebnim vhodom in elektriko oddam solidnim gospo-do.m takoj ali s 15. avgustom. Istotam oddam tudi zračen kabinet « poseb. vhodom iu elektriko, gospodu takoj ali s 15. avgustom. — Cesta v Rožno dolino it. 5. priti. 34227-23 Zračno sobo oddam zakonskemu paru ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34236-2.3 Sostanovalko sprejmem v čedno oprem ljeno sobo s posebnim vhodom in električno raz svetljavo, y centru mesta Več po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33882-23 Prazno sobo strogo separira.no, iščem za takoj. Ponudb« na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Za uradnico«. 33880-23 Opremljeno sobo takoj oddani t Rožni ulici št. 19. 31237-23 Sobo * posebnim vhodom We gospod. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu kolodvora«. 34257- Gospoda sprejmem takoj n« stanovanje v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34255-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. »4263-23 Sobo tik opere mirno in solnčno, s souporabo kopalnice, opremljeno ali prazno takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31184-23 Podstrešno sobico električno razsvetljavo takoj oddam ▼ siredlni mesta. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 34165-°'' Prazno sobo s posefc. vhodom In elek triko oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 34194-23 Sostanovalko sprejmem v lepo- gobo are di mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34197-23 Opremljeno sobo * dvema posteljama odd« hišnica Pečnik, Vidovdan ska eesta št. S. 84178-33 Opremljeno sobo za 8 o«ebi, s posebnim vhodom, v centru mesta takoj1 oddam. Poizve- se v oglasnem oddelku »Jntra .84196-23 2 vezani sobi opremljeni — » posebnfm vhodom in elektriko oddam gospodičnam ali zakonskemu paru brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34192-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam solidni osebi v Rožni do. lini — eesta V štev. 2/H 91200-23 Sostanovalko tiho in mirno sprejmem po dogovoru ▼ Zvona rski ulici 7. 34117-23 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, blizu Tabora oddam takoj. Naslov oglasnem oddelku Jutra '• '• " 34061-23 Opremljeno sobo lepo ia zračno oddam v Spodnji Šiški, ZibeTtova ul. št. 30/1. 34058-23 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 223-19 le resnim reflektantom. 34037-20 Lokal za trgovino iščem na prometnem prostoru. Ponudbe s eeno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«. 34108-19 Gostilno v Zagrebu meščansko, na najpromet-nejši točki Ilice, star re-prodam. Potreben kapital j nomiran lokal, s komplet-100.000 Din. — Pojasnila nim Inventarjem ter v podaje Jos. O sol in. Laško — polnem ohratu, s 6 gostil- niškimi in klubskimi sobami krasnim poletnim pokritim vrtom, s 100 mizami in 400 stoli, veliko pivnico z 200 hI sodov, veliko kn-hinjo z močnim prometom oddam v najem, odnosno prodam. Pred par leti se je iztočilo po 1200 hI vina in S00 hI pive. Agijen go-stilničar-strokovnjak ima e [ prevzetjem zasignrano eksistenco. Mesečna najemnina I 5000 Din. Naprodaj za Din 200.000. Gosti oničarska po-sl ovni ca Zagreb, Ilica 146fl levo. 34164-191 Skladišče gradbenega materija!« in de«k, v Bosanskem Brodff dobro vpeljano, rada pre-1 zaposlenosti poceni naprodaj. Vprašanja na naslov: Daniel Ro»ahegy, Slavonski Brod. 34107-191 3 sobe za pisarno ^poslovalnico) v visokem I pritličju na Aleksandrovi cesti takoj oddam. Naslov | v oglasnem oddelkn Jutra 34089-19 1 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34181-23 Sostanovalca erent. a hrano sprejmem ▼ zračno sobo k uradniku Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 82897-23 Opremljeno sobo s parketom, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam v Rožni dolini X/25. 34050-23 Boljšo sobo išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno in zračno«. 33989-23 Sobo lepo opremljeno, z baTko nom in elektriko oddam 1 ali 2 gospodoma na Po Ijanski cesti 13/U, levo. Ogledati opoldne. 33870-23 Dve lepi sobi prazni ali opremljeni, ee-pariranl, t sredini mesta pripravni za pisarno, od dam. Kopalnica na razpo lag«. Ogledati med 10. in 12. uro. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 33815-23 Opremljeno sobo oddam takoj 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34209-23 Opremljeno sobo s parketom in elektriko v centru mesta oddam i 15. avgustom. Naslov i oglasnem oddelku »Jutri«. 31074-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, v dini mesta oddam takoj ali e 15. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 94213-23 Prazno sobo e posebnim vhodom, event. z oskrbo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 34304-23 Za letovanje v lepem kTaju na Gorenjskem oddam S lepi sobi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3122-3-2- Osmina žegnanja! Kdor ni bil deležen v nedeljo bobov, ga povabim to nedeljo (2. avgusta). — Zabava, ka ravan jski šra-inelj, ples, balin, gugalni-c«, lep senčnat vrt, točna postrežba, mrzla in gorka jedila, izvrsten cviček in pivo v vrčkih. Priporoča se Jože Plankar, gostilničar, Dolenjska cesta 35. 341^-18 Kam pa^ kam? Na stari Vič. 5 minut od električno zeleznioe, ▼ gostilno Marije Jalen, kjer je velik senčnat vrt in kjer dobite izvrstno kapljico ter dobra jedila. Za obilen obisk ee priporoča Marija Jalen. 34212-18 Kegljači V nedeljo vsi k Tomšetu Pekre, Ijor se začne kegljanje na dobitke že ob 9. uri dopoldne. 34270-18 V nedeljo vsi k R oSkarju —- gostilna pri »Mirkotu«. Tovarniška ul. št. 11 (Zelena jama), kjer je otvoritev vrtne verande zdniženo z domačo vrtno veselico. Godba in ples. Iz borna postrežba v gor-kih in mrzlih jedilih — pristna štajerska vina in nizke cene. 34261-18 Letovišče V vili Radoslava na Bledu oddam pension po 65 Din. 84175-38 Dcpift j. j. Sestanek zaenkrat Bemo-;oč, radi oddaljenosti. — 'ošljite polni naslov pod šifro »Ne pustim se varati« na oglasni oddelek Jutra«. 34158-24 U d : ? d 'A d a Mlade jazbečarje čistokrvne proda M u s e g, Maribor, R-adva-njska c. 7. 33917-6 Rjav lovski pes kratkodlak, je bil ukraden Baje se nahaja med Voj-nikom in Framom. Za tozadevna sporočila dam nagrado. Dopise na naslov: K. Wesens«htgg, Konjice. 34160-28 Pes volčjak kraeen, star 4 leta, čistokrven. dober čuvaj, za 500 Din naprodaj. Izve s« v uradu ljubljanskega ve-lcsejma. 34246-27 Čevljar, šival, stroj »Si.nger« (Flachstepp) poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 47. 34258-29 V četrtek, v jutranjem ylaku, ki je vozil z Jesenic v Planico, je bila ljubljanskemu turistu ukradena (mogoče izgubljena) nikljasta žepna ura znamke »Zenith« v vrednosti 500 Din. Pred nakupom svarim. It&slcditelj dobi nagrado. Naslov lastnika v oglasnem oddelkn »Jutra«. 34199-28 Uniiorme izdeluje Simo-n Klimanek, Ljubljana, Selenburgova 6. 32543-30 Odeje izdelovanj«, popravila, e®- fanje volne in vate, Rožjia ulica 19. 34238-30 Informatik Naznanjam da nisem jaz tisti gospod Lapajne, katerega je gosn. Er-nst P. ogoljufal za !VV> Din. Jože Lapajne. zobo-tehnik. 34235-*! Razprodaja zaloge »DOKO« čevljev samo do 4. avgusta t. L v Selen burgovi ulici 6, potem v Prešernovi ulici 9, dvorišče. Najcenejši nakuo ze od Din 80.— dalje! V zalogi čevlji za dame in gospode! 9505 Radio Takoj X Prosim sestanek danee v soboto ob 4. popoldne v kavami Prešeren. 34229-24 Izvleček iz programov Sobota, 1. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45* Dnevne vesti. — 13: Napoved časa m pk>-šče.— 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Časnik in časnikarstva — 20: Koncert godbe na pihala >Slogec. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa itn poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Nedelja, 2. avgusta. LJUBLJANA 9: Kmetijsko predavanj* — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — lj: Salonski kvintet. — 12 :- Napoved časa, poročila in plošče. — 15.30: Citre. 16.30: Zabavno čtivcv — 17: Salonski kvintet. — 20: Operni duet-m večer. — 20.45: Salonski kvintet — 21.15: Lahka glasba. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 11: Koncert ciganske kapele. — 12.30: Koncert orkestra. — 16: Narodni napevi — 17.30: Plošče. — 18: Narodne pesmi. — 20: Narodna glasba s kitaro. — 20.30: Veseloigra- — 22: Dueti. — 21.50: Plošče. — 22: Poročila. — 22.30: Prenašanje tuiih postaj. — ZAGREB 11.30: Koncert. _ 16.30: Ple£ na glasba. — 20.30: Koncertni večer. — 22.10: Francoska glasba. — PRAGA 18: Narodne pesmi. — Citre in ksilofon. — 19.55: Godba na pihala. — 21: Orkestralen koncert — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 18: Pevski koncert. — Prenos iz Prage — 19.55: Ves program iz Prage- — VARŠAVA 17.30: Plošče. _ 17.40: Lahka slasba orkestra. — 19.20: Plošče. — 20.15: lahka glasba. — 22.30: Narodne pesmi. — 23: Godba sa ples. — DUNAJ 10.30: Pevski koncert — 11: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.25: Ca rušo poje. — 15.30: Lahka godba orkestra. — 18.20: Dvorakova komorna glasba- — 18.50: Klavir. — 20: Shawov večer. — 22: Prenos koncerta iz New Yorka. — 23: Plošče. — BERLIN 20.50: Orkestralen koncert — 22.50: Godba za ples, — KONIGSBERG 16.45: Prenos orkestralnega koncerta. — 19: Prvo dejanje Wagnerjeve opere »Valkirac. — 20.25: Lahka glasba. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — M0HLACKER 20.15: Proslava Garusa. — 21.45: Sluhoigra. — 23: Plesna glasba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 16.15: Ciganska kapela. — 17,40: Lahka glasba. — 20.15: Ciganska godba. — RIM 17: Voka- in instrumentalen koncert. _ 20.10: Plošče. — Mešan glasbeni program. Hišo dobro vpelja.no trgovino mešanim blagom in trafiko. v industrijskem kraju. pripravno tndi za gostilno, s 26 orali zemlje (sadonosnik. njive, travniki in gozd) prodam za Din 260.000. Ponndbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zlata jama«. 33933-20 Kupim parcelo oziroma eno- »II dvodru-žinsko hišico (vilo) r Ljubljani. Ponndbe na oglasni oddplek »Jutra« pod šifro »Prijazna lega«. 33875-20 Usniarno električnim pogonom, brea konkurence, v lepem mestu Slovenlle, takoj prodam ali oa oddam v na tem. Vprašati oglasni oddelek »Jutra* 33712-20 Novo hišo dvos+anovanjsko. enonadstropno. ▼ centru Vrhnike, z zeleniadnim vrtom in velikimi kletnimi prostori, ki «o pripravni z« vsakfKno dejavnfoo. ufrodno prodam Voda m elektrika vpeljani. Ponndb« In vn-n?sn's n.i naslov: L. RogeU. Vrh. nika. 33771-20 Lokal z S—* pritrklinajn? «11 poslom« prostore in trisobno stanovaniel oboie v strosrem centri* [ Tr»«ta iščem. Ponudbe pnd-| 5'ojra« na oglas. oddel»V »Jutra«. 34205-19 ' + OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI, R. Z. Z N. Z„ javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član nadzorstva, gospod Franc Benedičič urar In posestnik v škofji Loki dne 30. julija 1931 nenadno preminul. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v soboto, dne 1. avgusta ob 17. uri od hiše žalosti na mestno pokopališče. Ohranili mu bodemo trajen in hvaležen spomin. V Škofji Loki, dne 31. julija 1931. 9501 NAČELSTVO IN NADZORSTVO. 200 mladih mož rabimo! Beseda »mož« pomeni toliko kot reditelj. S 14. letom nastopi deček dobo, ko prične zaslužiti in ga zato nazivamo mladega moža. To pa ne velja za vse. Zlasti ne za otroke bogatih staršev, ker le-ti v tej starosti še ne zaslužijo. Prav za prav bogatih staršev pri nas ni veliko, vendar pa naletimo na dečke, ki se brez opravičenega razloga prištevajo k deci bogatih staršev. Ali takih je malo in o teh ni vredno razpravljati. Vi mladi možje, ki stopate pogumno na prag življenja in dela, naj vas nikar ne žalosti dejstvo, ako vas vaši starši niso mogli ali pa niso hoteli šolati. Največja šola je življenje, najboljši učitelj je delo, a siromaštvo naj bo najzanesljivejša opora vašemu hotenju. Večina pomembnih mož in velikanov našega časa izhaja, ravno tako kakor vi, od revnih staršev. Današnja doba je nad vse važna, ker otvarja vsestranske možnosti najrevnejšim možem, da se z uspehom povzpnejo tudi na najvišja mesta. To pa odvisi od vsakega poedinca, od njegovih sposobnosti, vztrajnosti in težnji po dosegi določenega si cilja. Za svoj poklic izbirajte si svobodna zvanja, kakor poljedelstvo, trgovino in industrijo, ker le svobodni poklici nudijo vse pogoje nemotenega razvoja človeškega znanja, sil m nadarjenosti. Moč telesa in duha bodi vaše vodilno geslo v življenju. Življenje je težak boj, kateremu se nihče ne more izogniti. Rešitve ovir in zaprek ne izogibajte se, temveč se jih pogumno lotite. Ne slabite lastnih telesnih sil s pijančevanjem, kajenjem in podobnim, ker te napake so izvor vseh neuspehov. Vrlina in treznost sta sigurna pot k zmagi. 9465 Zdravo vsem! TOMAS BATA Sprejemamo 14 'do 16 let stare dečke, katere pošiljamo v naše tvornice v Zlinu na Češkoslovaškem. Tu imajo priliko, 'da se izuče čevljarske obrti, "čevljarske Jn3ustrifc k tr>govine. Prednost dajemo dečkom, kojih starši so čevljarski obrtniki. Pojasnila ig vsi potrebni podatki so na razpolago v vseh naših trgovinah. Slavni francoski cirkus V soboto gala predstava oh 9. url zvečer Onrnr. 4 H ni °blsk menežariic v nedeljo od IO. nre dopoldan do 9. ure zvečer. OdlllU O U.I11 Predprodaja v soboto od 2 nre popoldan naprej. 9488 bratje Amar Bolezen želodca, slabo prebavo to nepravilno prežvečenje urejuje FIGOL. FIGOL otvarja apetit, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim ln otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti g-a razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s~ poštnino 105 Din, osem steklenic« 245 Din, 1 steklenica 40 Din. g Bolje zaslužiti potom ugodnega nakupa "Sehoslovaških izdelkov na 15.-11. 'V^ avgusta 1931 ■ Splošni vzorčni sejem 18 blagov. skupin (Tekstilni sejem) Tehniški sejem. — Dopqtovanje brez vizuma. — Vozne olajšave v Jugoslaviji za povratek 50%, Avstrija 25%, CehoslovaSka 33%. — Prodaja legitimacij: Ljubljana: čehoslovaški konzulat, Bleiweisova c. 18/1.; Aloma Company, Aleksandrova cesta 2/1. 9475 1000 hektoliterskih vinskih sodov, novih ali rabljenih, po 70 do 140 hI, kupimo. BRODSKA VINOGRAD ARSKA ZADRUGA SLAV. BROD. 9480 INSERIRAJTE V „JUTRU" Harry Sinclair Drago: Seviljski pevec »2e spet mu gre jed po glavi. Kak druei na tvojem mestu bi bil pripravljen tudi stradati, samo da si pribori slavo, ti pa misliš zmerom samo na jed! V Madridu gotovo še živijo ljudje, ki me niso pozabili. Mani na ljubo ti bodo pomagali in ti utrli pot do slave.« »In kmalu bodo sami sebi čestitali, da so vas poslušali!« je radostno vzkliknil Juan. »Kadar postanem velik pevec, bo|j vsakomur kazal svojega dragega strica Bstebana, češ: ,Njemu se poklonite, njemu se zahvalita, zakaj on je bil moj učitelj, on -me je vodil m varoval. Slava gre njemu, ne meni!'« Estebanu so bile Juanove besede prijetne, a pokazati tega ni hotel. »Krasen glas imaš,« ja odvrnil. »Na tebi je, ali se okoristiš z a jim ali zakoplješ svoj talent.« se zame aH vam nisem obljubil, da vas bom v vsem ubogal?« Esteban je sklenil roke: »Dajva, Juan, pojdiva v Madrid. Vsakega izgubljenega dne je Skoda!« • »Pa pojdiva, ča vam je toliko do tega,« je rekel Jtran. »A kdaj?« »Kmalu, kmalu. Morda prej, nego $e nadejate. Kaj bi dejali, če bi vam rekel, da pojdeva jutri?« VII. poglavje. Veseli pustolovec. Zgodaj zjutraj, ko je stric Esteban še spal spanje pravičnega, je bil Juan že na cestiJ>rugače ni rad zgodaj vstajal, ali skrbi zaradi potovanja v Madrid mu niso dale počivati. Pred odhodom je hotel Juan izvršiti neki načrt, ki ga stric Esteban gotovo ne bi bil odobril. Juan je bil prepričan, da ga je ponoči obšla imenitna misel. Vedel je, da bo potreboval za pot veliko denarja, zato je sklenil porabiti ostanek dobitka v loteriji za nakup nove srečke. Kdo ve, ali se mu sreča ne bo še enkrat nasmehnila! Ce kaj zadene, bo v Madridu laže čakal prilike, da postane slaven. Ce pa izgubi, kaj za to? Teh nekaj peset, ki jih je imel v žepu, ne bo nikomur manjkalo. Vsi Španci so praznoverni in tudi Juan se ni mogel otresti te napak 2. Spomnil se je, da mu je bila prodala prvo srečko neka starka na seviljskem trgu; zato je sklenil, da tudi to pot poizkusi svojo srečo pri tej ženski. Brez naglice je korakal po ulicah in se počasi bližal trgu. Ulice so bile ob tej zgodnji uri skoraj še prazne. Mnoge trgovine so bile še zaprte, med tem ko so lastniki dragih brez posla stali med vrati in čakali kupcev. Tudi na trgu še ni bilo veliko ljudi. Kmetje z zelenjavo so sa razvrščali za dolgimi klopmi, in prodajalci sadja so se kosali, kateri bo bolj okusno razloži! svoje blago in privabil več kupcev. Gospod v širokem, s svilo podloženem plašču je bil na trgu prava senzacija. Mnoge kmetica so s koprnečimi pogledi spremljale gracijoznega izprehajalca m vzdihovale za njim. Debela mlada prodajalka rib, ki je bila očividno prvič ▼ Seviji, se je obrnila k svoji sosedi in radovedno vprašala: »Soseda, tujca sem še v tam mestu, pravkar sem prišla iz Ca-diza. Ali bi mi mogli povedati, kdo je ta imenitni gospod?« »Imenitni gospod? Draga moja, obleka še ne napravi gospoda! To je samo Juan de Dios, .otrok božji' — dokler ne zapoje. Ali njegov glas--« Mlada kmetica je globoko vzdibnfla, kakor da bi hotela zaupati svojim ribam, hobotnicam in školjkam globoko skrivnost: »Da, da, ti ,božai otroci' so pogosto zelo nadarjeni. Gotovo jih hoče Bog s tem odškodovati za to, da so morali odrasti brez očeta in matere...« Juan se je počasi izprehajal po trgu, ki je zbujal v njem davne spomine. Spomnil se ja, kako je v svoji zgodnji mladosti delal tukaj pri Onataviju, trgovcu z zelenjavo. Spomnil se je, kolikokrat je dobil namestu malice par zaušnic in kako grdo ga je znal Ona-tavio mučiti. In zaželel si je, da bi kdaj srečal svojega bivšega gospodarja in bi mu mogel vrniti namilo za nedrajgo. Juanov obraz se je zmračil, a v tem ga je dotik prijazne roke zbudil iz žalostnih misli. Pred njim je stal duhovnik iz sirotišnice Sv. Vincencija, ki bila njegov prvi dom. »Tak si videti, Juan, kakor da bi mislil na kako maščevanje,« ga je šaljivo odgovoril duhovnik. »Mar bi se pripravil za izpovad.« Juan sa je nasmehnil kakor nedolžno jagnje. »Kako se imate, oče?« Vzel je klobuk z glave hi stopil v stran, da bi spustil duhovnika mimo sebe. »Hvala, Juan; vidim, da se tudi tebi ne godi slabo. A kaj dela moj prijatelj don Esteban?« »Dobro se ima, hvala, jaz skrbim zanj. Pravkar sem prišel na trg, da kupim sveža zelenjave,« je lagal mladenič, kakor da bi si bfl vse že najprej izmislil. »Očka Esteban potrebuje dobre hrane.« »Bog te blagoslovi, sinko, in tvoje dobro srce!« Za inseratni del je odgoioren Alojz Novak. Ysi x Ljubljani,