PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! •LJUDSKA P 8 A V » C A* USTANOVLJENA L OKTOBRA 193« - Mf.n NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT It-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE OO L JULIJA 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO* Nasilje vojni ladji sta ob h^l,ratiunem sodelovanju m^°v prisilno ustavili ju-lcJ0Dmsko tovorno ladjo >Slo-j° odpeljali o alžirsko „0 i in zapleniti njen tole 'J.a brutalna >operacija< se Ll Tala D mirnem času na ^obodnem morju, 45 milj od al- otinit te. $ čimer je bilo na in t1? način zagrešeno nasilje in,, Prekršene splošno pri-oa ~ norme mednarodnega pra-bnJr. Pravice do plovbe po svo-. morju in pravice do biU v B Pl.0Dbe• če bi zaplula o fran-dmni dorialne vode, bi imela solnih nemotene plovbe po mnnmednarodni praksi ter in b ' mednarodnih pogodbah ln konvencijah. TJlbene^ mednarodnega spo-PraT nJ’ ki bi dajal komu tuin t Prestreže ladjo pod dnr Tastaoo in zapleni njen to-Cn,l; °' . ar sta storili dve fran-vlade D?^ni ladji na ukaz svoje tinr*j. enako podobnim proton. niTj in nezakonitim ukre-ijnpi;D davni minulosti, ki so gn.iorfimer?jn samo eno ime — in ». Mednarodna skupnost in 7 samezne države so vselej ne °strostjo obsojale takš- nrPo! -^odn°Pravne zločine in Poganjali krivce. ^pUrečili°XSh- ladii *•? ' SU° n°rmaln; • ,l °PraDI,a svoj Posel. Vozila ,ajm' trgovski toisnn • Zlla Je tovor v neod-noben'71 SUT>ereno deželo. Zdaj ni doban Prepovedi za prevoz in roku u orožja neodvisnemu Ma-doban tydi ni prepovedi za ali j. o, °rožja denimo Franciji ]n erikoli neodvisni deželi. AVEROFF O GRŠKI ZUNANJI POLITIKI V navzkrižju z NATO Prijateljstvo z Jugoslavijo - Prisrčni stiki z deželami Bližnjega vzhoda - Odločnost zaradi Cipra Atene, 21. jan. (Tanjug). Grški roff je sinoči v razpravi o zuna-1 teljstvo, s pogojem, da je pri tem zunanji minister Evangelos Ave- zadrio* ^ so Francozi nasilno in i; _ jugoslovansko ladjo la D ,,c'* tovor, čeprav je plu-narodJ 1 obveznostmi med-T u-83 P°morskega prava. OstreLSe\ ukrep zasluži naj-Bier/n- obsodbo, ker vnaša o Darrtn n te stike slabo in neti skiJj Takšen ukrep ni Trannr -z dobrimi stiki med cija ijo m našo deželo. Franje gtnrii na Popraviti tisto, kar tov, -“i/or vrniti zaplenjeni skemn n P?raonati jugoslovan-do Podjetju prizadejano ško-D. D. M. nji politiki v grški skupščini iz- spoštovana neodvisnost sleherne javil, da je Grčija, čeprav je čla- dežele«. nica Atlantske zveze, v zelo pri- O nedavnem sestanku atlant-srčnih in prijateljskih stikih z skih dežel je dejal, da Grčija pri deželami Bližnjega vzhoda, zara- tem ni prevzela nobenih obvez-di česar je tudi prišla navzkriž nosti glede graditve oporišč za z nekaterimi članicami Atlantske vodene izstrelke. Poudaril je tudi, zveze. Grčija je prepričana, je da so neutemeljene govorice, da poudaril, da je pravica na strani bodo na grškem ozemlju ustano-arabskih dežel. Prav tako je pre- vili oporišča, in pripomnil, da še pričana o potrebi, da nadalje kre- ni sklenjeno, v katerih deželah pi svoje odnos s temi deželami, jih bodo ustanovili. Averoff je pripomnil, da sodeluje Pogodbe, ki jih bo vodstvo Grčija v istem prijateljskem du- Atlantske zveze sklepalo s posa-hu tudi z Jugoslavijo. »Mi zelo meznimi deželami, v katerih bo-spoštujemo uspehe Jugoslavije do ustanovili takšna oporišča, je kakor tudi njeno hotenje, da si dejal Averoff, bodo vsebovale tu-zagotovi neodvisnost.« di pogoje za zgraditev teh oporišč. Averoff je poudaril, da je Gr- £e bo Grčija postavljena pred to čija znatno zboljšala svoje odno- vprašanje, potem bo rešeno v se z vzhodnoevropskimi deželami, okviru splošnih koristi dežele ter do katerih je ne navdajajo so- bodo o tem poprej razpravljali v vražna čustva. »Hočemo le prija- parlamentu, ki naj bi potrdil morebitni sklep o tem. V zvezi s ciprskim vprašanjem je Averoff poudaril potrebo, da Grčija in Turčija sodelujeta med seboj v urejanju tega problema. , , , ... Grčija je za prijateljstvo in so- ena izmed glavnih nalog poljskega gospodarstva delovanje s Turčijo in bi bilo , , . takšno sodelovanje in prijateljstvo Od našega stalnega dopisnika | Letošnji proračun Poljske ^ obe deželi zelo koristno. Ave- Varšava, 2t. jan. — Proračun predvideva P°^e a*He , , . roff je posebej poudaril, da Gr- ljudske republike Poljske, o kate- socialne in kultu ^p^ čijo in Turčijo razdvaja samo ci- rem razpravlja Sejm,.so prvikrat TV,J^laVLlmfnT-'p^o vprašanje. »Od nas zahte- Angelos Averoff Stabilizacija trga vajo, naj popustimo v tem vprašanju, kar bi koristilo našemu sesta^r^ nr S'^ proračuna skim . letom. Izdatki za okrajnih in oblastnih ljudskih Zračijo pa so za 3,7 % manjši, ^ ^ ^ ^ .............. odborov. Iz pojasnil ministra za čeprav so Pla?e Naivaž” sodelovanju s Turčijo. Toda mi finance Tadeusza Dietricha je vi- darstva zvišali za 2,5 %. Najvaž- deti, da so letošnji dohodki Polj Brež razloga B°nn°ski’sf1-Jan- fTaniu^- ~ šer« 4P Ca®hik »General Anzei-Posvečen javd danes uvodnik, proti 4„ trancoskemu ukrepu nija« vgoslovanski ladji »Slove-je je rečeno, da Pr°ti L u ka ladja plula hdarja iab‘anci- Uvodničar po-dežeia’ k - Maroko neodvisna n« vohi/1 ’!?a Pravico do narod-Za francoski ati° 80 Pravni razlogi ske predvideni v znesku 160,3, investicij Vtem ko so prej inve-izdatki pa 158,1 milijarde zlotov, sticije določali s proračunom, tako da bi znašal presežek 2,2 mi-.imaio letos podjetja pravico n 1Hnrdi možnost, da porabijo del svojih presežkov in bančne kredite ža lastno investicijsko politiko. Zato je nastala na prvi pogled nelogičnost, da so namreč v proračunu predvidene investicije letos znatno manjše od lanskih, v resnici pa bodo za 6,5 % večje. Enar glavnih nalog, ki jih očr-tuje letošnji proračun, je stabilizacija trga in vzdrževanje ravnotežja v plačilni bilanci. V tej zvezi predvideva proračun tudi hitrejše naraščanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo in mu daje prednost pred proizvajalnimi sredstvi. Skladno s temeljnimi smernicami petletnega načrta so posvetili v proračunu veliko pozor' nost industriji gradbenih potrebščin in ustvarjanju pogojev za nadaljnji razvoj vasi. Letošnji krediti za kmetijstvo se bodo povečali za nadaljnjih 7,21 % ozi- , ne bomo nikoli zapustili Cipra nejse spremembe so najf*>d_^j^ na jjubo našemu prijateljstvu, s ° ' Turčijo." Vilovič v Casablanci Casablanca, 21. jan. (Tanjug). Jugoslovanski poslanik v Maroku Mustafa Vilovič, ki je na poti v Rabat, je danes prispel v Casablanco. Sprejeli in pozdravili so ga predstavniki maroškega zunanjega ministrstva, predstavnik protokola kraljevskega dvora ter zastopnik mestnega načelnika. Poslanik Vilovič je nato nadaljeval pot v Rabat, kjer bo vodil prvo jugoslovansko diplomatsko misijo v novi neodvisni severnoafriški državi. El Badr v Siriji ncoski ukrep zelo dvomljivi. I žavniki. Damask, 21. jan. (AFP). Jemenski prestolonaslednik princ El Badr je danes z letalom prispel iz Kaira v Damask, kjer se bo | f°ma 600 milijonovzlotov, ce mudil tri dni. V Damasku bo lotnl izdatki za nadaljnji razvoj imel razgovore s predsednikom , narodnega gospodarstva pa v pri-Kuatlijem in drugimi sirskimi dr- mer javi z lanskim letom za 5,5 %, Niko Kadija Nenni o raketnih oporiščih Zunanjepolitična vprašanja v ospredju volilne kampanje v Italiji Ojnika' « laauarja. Velik govor jra NeonT'0 lst'^ne stranke Pie- 5‘nimi akn^!^ ,?.nogimi stran-v vseh ^1Sil v ,mu ie vzbu-ktouik ... lijanskih političnih (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) kortf(;ntA'^aben odmev. Političn. te*išče NPri' ■I?ravii°' da je bilo JVnanjenori?iIz,JeuVega ROVOra na bletn rnn, i ',n ' vPrnšanjih. Pro-onoriiz i0 ^.radit" rakct-Nenni a'’i' ie imenoval jmrt' de?oipaSan^e ,živ'jenja ali da vlad« ♦ 'n ?ahteva>: PrviC, Boben ih V 71 ,cati sestanek renco skrbnn,StraV' v<3a b' konfe- P^ozicjjg Pripravili. Vodja da za nrii,1 pa ip Pouda-nl Potreben brave na konferenco fistrov ki 80s,?nek zunanjih ml- ul0nlla- PrinL?P,ZSSR tako od-■onferenro le' da 3e moč ^ ob‘- gič, da parlament odgodi kakršnekoli sklepe o tem vprašanju na čas po volitvah, da bodo lahko volivci izrekli svojo dokončno besedo o zgraditvi raketnih oporišč v Italiji ali proti njim. Te Nennijeve zahteve kažejo, da bi utegnila italijanska Socialistična stranka postaviti zunanje-političpi položaj, zlasti vprašanje atomske in raketne oborožitve, kot glavno vprašanje volilne kampanje. Demokristjani kritizirajo Nennijev govor z vidika svoje stare alternative: ali demokristjani ali komunisti, in trdijo, da je tajnik Socialistične stranke govoril s »komunističnimi izrazi« in da je zahteval, »naj ostane dežela brez obrambe, naj izstopi iz Atlantske zveze in se pridruži poljskemu načrtu o nevtralnosti, ki ga je nedavno propagiral tudi Gromiko v Moskvi«. Nennijevi predlogi so zadeli na ostro kritiko republikancev in na še ostrejšo kritiko socialnodemokratskega prvaka Saragata. Demokristjani trdijo, da je bil Nennijev govor v nekaterih ele^ mentih usmerjen na sondiranje morebitnega povolilnega bloka socialistov s socialnimi demokrati republikanci in radikali in poudarjajo, da je reagiranje teh strank na Nennijeve teze jasen Po lepem vremenu minulo nedeljo je začel v ponedeljek padati dež, včeraj ponoči pa sneg, ki ga je do opoldne padlo v nižinskih predelih Slovenije blizu pol metra, na Gorenjskem in po planinah pa še mnogo več. Včeraj je snežilo ves dan in je bil zaradi tega cestni promet sila oležkočen. Razen tega je sneg napravil tudi znatno gmotno škodo, saj je prizadel sadovnjake in gozdove, mnoge telefonske zveze so bile prekinjene itd. Podrobnosti o tem berite na 6. strani PRED SKUPŠČINO GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Zadruge so za kooperacijo vendar samo za tako, ki vodi h gospodarskemu cilju Beograd, 21. jan. (Tanjug). — Na skupščini Glavne zadružne zveze Jugoslavije, ki bo 23. in 24. t. m. v Beogradu, bo član predsedstva in glavni tajnik Zveze kmetijsko-gozdar-skih zbornic ing. Vojin Popovič prebral referat o »Kmetijskih zadrugah in mehanizaciji kmetijstva«, Popovič poudarja v svojem referatu, da so doslej doseženi uspehi v kooperaciji pokazali, da mehanizacija močno vpliva ne le na povečanje proizvodnje, marveč tudi na spremembo družbenih odnosov na vasi. MEHANIZACIJA j ne morejo zadovoljiti s kooperacijo po vsej sili, marveč samo s tisto, ki vodi h gospodarskemu cilju. TRAKTORJE V NAJSPOSOBNEJŠE ZADRUGE Še vedno nezadostna opremljenost zadrug s tehniko pa onemogoča intervencijo na individual- JE NUJNO POTREBNA Kmetijske zadruge postajajo socialistična gospodarska oblika kooperacijo, kjer akumulirajo tuna vasi in zato jih je treba opre- j di zadruge, miti s sodobno tehniko. Ker in- kar je imajo kmetijske zadruge, je v tem, da so traktorji in druga tehnična sredstva razdeljena na mnogo zadrug, čeprav mnoge nimajo pogojev za njihovo racionalno izkoriščanje, namesto da bi bile osredotočene v najsposobnejših zadrugah, ki bi jih lahko naj- livajo na posestva uporabnikov nem posestvu. Industrija kmetij-mehanizacije. Individualni kmet- skih strojev doslej ni izpričala j je pa bi se vključevali v lakšjio ctovolj pobude, da bi svojo pro-, ,.. jzvodnj0 prilagodila zahtevam kmetijstva. Proizvajalci kmetij-V tej zvezi nastaja vprašanje skih strojev in kmetijske mehani- dividualna gospodarstva niso bla-1 enoletnih pogodb o kooperaciji na zacije še niso dovolj povezani, govni proizvajalci in, ker imajo podlagi uporabe mehanizacije. V Ena izmed pomanjkljivosti, ki značaj naturalne proizvodnje, še kooperacijah bi morale kmetijske vpliva na neracionalno, nepopol- zmerom pa imajo v rokah kakih zadruge sklepati večletne pogodbe, no izkoriščanje še tiste tehnike, 90 % zemlje in živine, jim je tre- ker bi tako zagotovile tudi večjo ba pomagati, da se vključijo v stabilnost v proizvodnji in boljši sodobni proizvodni proces z druž- položaj proizvajalcev. Enoletne benimi sredstvi, predvsem s teh- pogodbe bi bile gospodarsko in niko, ki bo osredotočena v kme- družbeno upravičene samo, če bi tijskih zadrugah. i se razen proti obrestim naloženih Individualni kmetje imajo v družbenih sredstev v proizvod-zakupu kakih 500.00 ha orne zem- nem procesu rentirale tudi inve-lje, kakih 600.000 kmečkih družin sticije v zemljo. Zato se zadruge bolje izkoriščale, pa ima zemljo, in ker je precej neobdelane zemlje, je jasno, da je mehanizacija kmetijskih zadrug nujno potrebna. Z lastno mehanizacijo lahko postanejo zakupniki velikih površin obdelovalne zemlje in organizirajo na njih sodobno proizvodnjo. S tem bi rešili propadanja mnogo zemlje, ki jo zdaj premalo izkoriščamo. Tudi v najvišjih oblikah kooperacije so se kmetijske zadruge doslej zadovoljevale z deležem pri dobičku, s prejemanjem! samo vloženih sredstev in največ 10 % obrestmi od njih, ves ekstra-profit, dosežen z družbenimi proizvajalnimi sredstvi in ne samo po zaslugi proizvajalcev, pa je dobil kooperant. Takšni pojavi ne morejo zadovoljiti naše politike nasproti vasi. Zadruga je pri obdelavi zemlje s sodobnimi tehničnimi sredstvi hkrati investira odgovor, da socialisti ne morejo računati s takšno kombinacijo sil centra, ki bi bile v bistvu naperjene predvsem proti Demokr-ščanski stranki. Danes so se znova začele seje Skupščine in Senata. Na tem zasedanju bo prišlo do debate o zunanjepolitičnih vprašanjih, pri čemer so vztrajali zlasti socialisti in komunisti. Danes pa je že dokaj jasno, da bodo socialisti in komunisti v kritiziranju uradne italijanske zunanje politike ostali brez podpore drugih strank, ki se bodo bržčas izrekle za zunanjepolitično smer demokrščanske vlade. D. Popovič Macmillon v Novi Zelandiji London, 21. jan. (Tanjug). Ministrski predsednik Macmillan, ki je na potovanju po deželah Britanske skupnosti, je prispel na Novo Zelandijo in s tem začel drugo etapo svojega potovanja. Vtem ko so v Londonu prisojali njegovemu obisku v Indiji in na Washington, 21. jan. (AFP). — Cejlonu ter tudi v Pakistanu bolj Mednarodni monetarni fond je izvodnje IZ ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO Lani za 16% več izdelkov kakor predlanskim Najbolj je narasla proizvodnja elektroindustrije Beograd, 21. jan. (Tanjug). Po predhodnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je izdelala naša industrija lani za 16 •/» več izdelkov kakor predlanskim, vtem ko je proizvodnja v decembru v primerjavi z decembrom predlanskega leta narasla za 1S°U. kornih tovarn, ki so imele lani rekordno proizvodnjo. Industrijska proizvodnja je bila lani v primerjavi s predlansko v Srbiji, Hrvatski in Makedoniji večja za 19 "/o, v Sloveniji in BiH za 13 ?/o, v Crni gori pa za 10°/o. VREMENSKA NAPOVED za sredo, 22. Januarja Najbolj je narasla proizvodnja elektroindustrije, in sicer za 35%. Proizvodnja tovarn živilske la v nio Tako se investieiie nre- industriie >'n naprav za predelo- ________] investicije pre , vanje nafte je narasia za 30 o/0_ ponod med -5 in -9, v višjih legah do industriie eume na za 94 ®/n hJaše dnevna temperatura okoli 0, v Pri- inausmje gume pa za 44 /o. wase mor;|u do „ stoplnj Celzija_ elektrarne so dale lani za 23 /o i Frontalne motnje se iznad Jadrana več električne energije kakor in Balkanskega polotoka počasi pomi- oredlanskim i ka5° proti jugovzhodu. Britanijo pa je sr !?i « • i danes zajel nov val hladnega zraka. Značilna je visoka raven pro-živilske industrije, ki Naša država bo dobila 22,9 milijona dolarjev Pretežno oblačno, v nižinah tu ln tam nekaj rahlih padavin. Temperatura Snežne razmere ob 7. url zjutraj: političen pomen glede na odnose sklenil dati Jugoslaviji na razpo-jsmo jo dosegli zato, ker je'bila Kranjska'“gora Mrf,P6k”ikaE?4?*Moj°-teh dežel z Veliko Britanijo in lago znesek 22,9 milijona dolarjev, j lanska letina zelo dobra. Pozor- ~ --- - • — na njihov položaj v Britanski in sicer 10,9 milijona ameriških nost vzbuja veliko povečanje skupnosti, pa bodo Macmillanovi dolarjev, 7 milijonov dolarjev v proizvodnje živilske industrije, ki strana 40, Podkoren 100, Dom pod Golico 80, Komna 240, Bohinj »Zlatorog« 70, Krvavec 95, Mozirska koča 120, Polževo 50, Paderšičev dom Gorjanci 60; razgovori na Novi Zelandiji in zahodnonemških markah in 5 mi- je bila za 30% večja kakor ored- ob 19. uri: Ljubljana 60cm, Planica no, a i i i u z i i J i ... I 114.. i i - . i -i . .. . “ n rt r*rs 14 a on MntrA mneth AR Avstraliji posvečeni zahodni vo' jaški strategiji. lmildenihd0larjeV V nizozemskih , lanskim. Narasia'~je 'v glavnem “ ^ov^činaT. Ko^rli 1 guidenih. zaradi polne zaposlenosti slad- Kredarica 283 cm. Ljubljana, sreda, 22. januarja IZDAJA IN TISKA Časopisno založniško podjetje »ljudska pravica* direktor podjetja (•EV MODIC glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev Živahna dejavnost pred volitvami Mladi vofivci se bodo seznanili z aktualnimi družbenimi problemi Na seji predsedstva CK VOLILNA AKTIVIZACIJA Ljudske mladine Slovenije, ki NA JESENICAH ponedeljek v Ljub- Vodilno vlogo v pripravah vah ’ in nalnsah i° pnpra‘ na volitve so na Jesenicah preždi ? hlil .fr, V vzeli «ani ZK, SZDL, mladin- 7'* ' n ^ske> Pa tudi ostale mno- skuDščino PmfriiriH J K° žične organizacije. Jeseniška vsem Dotoki rta Pr6d' občina b0 v volilni aktivizaciji ZTJErJh £ ‘ZZTSZ rX‘,im\Z£ rSofi Žk”Ž IT£‘" ! S7nL'" z Zbori volivcev bodi do 25 ~ p- =Hlkr:r~ V aBSTd-^siis nin nrnhlprnn!! m* v.reseva' in kandidate volili res najbolj Oju problemov občin m pod- delavne ljudi> n zaslužijoJ zal upanje vseh prebivalcev. jetij. Seznanjenje z aktualnimi družbenimi problemi bo omogočilo, da bodo mladi volivci podrobno dojeli pestro problematiko našega družbenega življenja in se tudi aktivno vključili v njeno reševanje. Na te- NA ZBORU VOLIVCEV V NOVI GORICI V ponedeljek zvečer je bil v veliki dvorani upravne zgradbe v Novi Gorici dobro obiskan renu bodo organizirani" zbori ŽK volivcev za prebivalce sre-mladih volivcev, kjer jim bodo dlič? mesta- Po uvodnem pogovorili o aktualnih gospodar- roč,llu se razvila razprava, skih nalogah in pomenu voli- v katen s0 se volivcl zavzeli tev v Zvezno in Republiško za P°Pravil° vodovodnih cevi ljudsko skupščino, hkrati pa v nekaterih delih mesta, za bodo na njih mladi odborniki ureditev okolice novozgrajenih ljudskih odborov poročali o do- stanovanjskih blokov itd. Na sedanjem delu v teh organih, koncu so izvolili kandidate za V predvolilnih pripravah kandldaciJsko konferenco. bo posvečena posebna skrb večji aktivnosti mladih delavcev, zlasti na osnovi zaključkov posvetovanj, sprejetih na PROBLEM VOLILNIH IMENIKOV NA GORENJSKEM Eden izmed osnovnih pro- posvetovanju mladih rudarjev, ., Eden »zmed osnovnih pro-gradbincev in usnjarjev V Ulemov, ki se je pokazal pri večjem številu kot doslej se bo zadnj,ih volitvah, je bilo na Go-mladina udeleževala zborov vo- renJs^em vprašanje volilnih livcev in na njih tudi predla- ™eiiikov. Ker so bili pomanj-gala najzaslužnejše mladedruž- kU*vo urejeni, nekaj tisoč vo-bene delavce za kandidate v c v skupini industrije in riv, k-rat?« 1S«T^° t? V nekat<;' obrti pa-,158 delegatov za kan- rali nu Slov gorico* 52ev£USi SELTINClV 11"! DRAVCGBA 76 ASJ 7 v, os* V vgor>coli I f. * ' RAVNE UUTpMCR RVSt * pABOR MARIBOR $ SLOVENI g«ADEC 75 slov. bi strica obDn: • BOvCC MV KONIICE M211B.JS. RADOVLIJCA 'OINIK •OHINI KRAKlI /CERKUE »OH B>STRrCA VRAN KOBARIP ŽECEZNTK TOLMIN D0m2a S*Or|A 59 LOKA IRBOVLIE® ob Sov &ORENIA va 56 DOBROVA, RADEČE KOZ|E 20 GORICA ^ /■ mOva OORiCA 23 A|PQV?ČI^A LITIJA S&VN.CA -RUDNIK IVANČNA VIDEM OU'NA STARI TR(3 ČRNOMELI 112 Za volitve ljudskih poslancev v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS Je naša republifca razdeljena na 129 volilnih okrajev, ki so, kakor kaze gornja risba, označeni s številkami od 1 do 129. Vsak volilni okraj sestavlja praviloma območje ene občine, ker pa bomo volili po enega poslanca v Republiški zbor na približno 12.000 prebivalcev, Je bilo treba nekatere manjše občine zdruziti v en volilni okraj, nekatere večje pa razdeliti na več volilnih okrajev Kulturne VESTI-^ DVE NOVI DRAMSKI DELI MARIJANA MATKOVIČA Edinstven pojav v naSem gle- dališkem življenju je dejstvo, da v dveh zagrebških gledališčih paralelno pripravljajo uprizoritev ZASEDANJE KULTURNO-PROSVETNEGA SVETA JUGOSLAVIJE KONČANO 0 osnutku deklaracije o šolstvu Sprejeli so program Sveta za leto 1958 JUGOSLOVANSKI FILMI NA TUJIH FESTIVALIH Leta 1937 »o bili Jugoslovan- več velikih splošnih jugoslovanskih manifestacij — festival zd ' rov in orkestrov v Ohridu, otv ritev stalne galerije reproduKC velikih mojstrov slikarjev, us ^ uc Sliiu novi tev dopisne šole pri Svet j ostalimi pro- prireditev razstav, katerih cuj ^ ii in da bodo bil, opozoriti na neokusnost ^ * primitivnost na razriih - _ kulturnega in zabavnega „ v. - - - ■ -- --— --— i Po razpravi so udeleženci nja, v industrijski Proiz.v°V>o- llsticnih idejnih in teoretičnih te- sprejeli program Sveta za leto blaga za široko potrošnjo in meljih. Kot pozitivno dejstvo je 1958, v katerem je predvidenih dobno. Beograd, 21. Jan. (Tanjug). — Udeleženci zasedanja Kul-turno-prosvetnega sveta Jugoslavije so danes dopoldne poslušali referat Sergeja Rakoviča o osnutku deklaracije Zvezne ljudske skupščine o šolstvu. ruiemo pripravljajo uprizoritev Komisija za reformo šolstva je j mo pozneje, v praksi razvijali. dveh novih dramskih del istega 0Prayila pomembno delo in se po- j Izredno važno je, da smo pre- pisatelja. Hrvatsko narodno ka- trudila, da bo predložila takšne j bili zid med šolo in ostalimi pro- laum., - in zalište je namreč Uk pred pre- onizbene in pedagoške temelje in svetnimi ustanovami in da bodo bil, opozoriti na neokusnost miero Matkovičevega »Herakla«, P°z^ivne ukrepe za upo- šole postale kulturna središča na primitivnost na razriih P°“°,.e„ medtem ko Zagrebačko dramsko stavitev sistema izobrazbe in j svojem področju. ' ■ iniifaimoero i« Mhavnesa ^ >, kazalište pripravlja »Sejem sanj* ^ slone na socia istega pisatelja. Medtem ko je tematika za »Herakla« vzeta iz grške mitologije, obravnava »Sejem sanj* sodobno življenjt. v referatu poudarjeno, da je dobila v deklaraciji mesto izobrazba odraslih. Ta del pa ni organsko povezan t celotnim sistemom izobraževanja. V deklaraciji bi bilo treba jasneje poudariti pomen posameznih ustanov v sistemu iz- sfci umetniški in dokumentarni obrazbe odraslih. jilml prikazani na trinajstih med- | v razpravi je sodeloval tudi narodnih filmskih festivalih. Od sekretar za prosveto in kulturo aprila meseca, ko je bil v New ZIS Bogdan Osolnik, ki je po-Yorku III. mednarodni festival udaril, da cilj deklaracije ni, da filmov o umetnosti, in do novem- bi za nadaljnji razvoj naše vzgoj-bra, ko je bil v Tokiu IV. med- ne in izobraževalne dejavnosti narodni festival kulturnega filma, dala čisto pedagoške in strokov-so bili jugoslovanski filmi vsak ne direktive, marveč da ,v naj-mesec prikazan i t> kaki tuji dr- bolj zoženi obliki formulira žavi. Na trinajstih festivalih je bilo skupno prikazanih 36 naših filmov. MOSKOVSKI BALET V ATENAH V Atenah bo na pomlad gostoval balet moskovskega gledališča Bolšoji teater. V skupini sto umetnikov, ki bo pred tem gostovala več kakor mesec dni na Srednjem vzhodu, bo tudi znamenita balerina Gallna Uljanova. osnovne družbene, politične in kulturne koncepcije, ki jih bo- mm\K DROBNO, PA POMEMBNO VPRAŠANJE Naj zavržemo ves stroj, če odpove kolesce? Na našem tržišču je zmerom več strojev, strojčkov in raznih drugih naprav za potrebe gospodinjstva. Hkrati je vedno manj gospodinj, ki ne znajo ceniti vrednosti teh pomočnikov, čeprav jim omogočajo, da lahko naglo pripravijo hrano. Zato gre vsaka nova pridobitev sodobne tehnike v pomoč gospodinjstvu zlahka v denar, čeprav se zaradi tega včasih občutno zamaje marslkak družinski proračun. Pogosto pa se taka podjetna gospodinja tudi ušteje’ Stroj ali naprava, za katero je odštela lepe denarce, kaj kmalu odpove, najraje takoj po izteku garancijske dobe. Delavnic in strokovnjakov, ki bi se spoznali na vse te raznovrstne tehnične pridobitve sodobnega gospodinjstva, pa še nimamo, zaradi česar je precej negodovanja. Te tegobe gospodinj republiškemu Zavodu za napredek gospodinjstva niso neznane. Ta zavod, ki skupno z okrajnimi tovrstnimi zavodi skrbi, da industrija čimbolj usmerja svojo proizvodnjo na izdelke, ki so v pomoč raznim servisom in obratom družbene prehrane In seveda tudi individualnim gospodinjstvom, zbira ocene in kritike na račun gospodinjskih strojev in naprav. Tudi okrajni zavodi za napredek gospodinjstva mu pri tem pomagajo, tako da centralni zavod opozarja industrijo na pomanjkljivosti izdelkov. Tisti, ki jih vsakodnevno pesti vprašanje, kako bi nekaj sto delovnim ljudem nudili dobro in poceni hrano, zelo pozdravljajo to zavodovo prizadevanje. Za organizatorje družbene prehrane, razne kuhinje in menze, je izredno važno, da imajo ustrezne mehanične pomočnike — stroje, da lahko znižajo število delovnih moči. Za te večje obrate pa je prav nabava raznih električnih strojčkov zelo problematična, ker je naša industrija v glavnem usmerjena na izdelavo strojčkov za individualno gospodinjstvo, podobno pa je tudi z uvozom. Sedaj si tudi večje kuhinje pomagajo z majhnimi stroji ih napravami. Kako pomanjkljiva |e lahko nabava takega strojčka za večji kuhinjski cbrat, so med drugim izkusili v Domu onemoglih v Vojniku. Kuhinja tega doma je imela mesoreznico, ki pa jo Je morala poldrugo uro krepko vrteti močna moška roka, da so zmleli meso za okrog 200 oskrbovancev. Zato so kupili električni strojček za mletje mesa in plačali zanj 55 tisoč dinarjev. Trud je odpadel, pri času pa niso prav nič prihranili. Nasprotno. Prej so zmleli meso v poldrugi uri, sedaj pa potrebujejo za isto delo tri ure. Strojček je pač za individualno gospodinjstvo, za tako seveda, ki zmore toliko denarja zanj. To je samo drobec iz problematike okrog gospodinjskih pripomočkov, vendar je zgovoren dokaz, kako nujno je, da se zavod za napredek gospodinjstva povezuje z industrijo in jo opozarja na pomanjkljivosti proizvodnje in proizvodov. Skrajni Jas je tudi da industrija poskrbi za delavnice, kjer Direktor Muzeja moderne umetnosti v Parizu Jean Cassou, ki se je 15 dni mudil pri nas na obisku, je "včeraj odpotoval iz Ljubljane v Francijo. V Beogradu je odprl razstavo »Odobne francoske umetnosti in navezal stike z jugoslovanskimi umetniki, ki bodo letos v Parizu priredili razstavo sodobne Jugoslovanske likovne umetnosti. Počitniška zveza Jugoslavije Je ob VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije organizirala štafetni pohod članov Počitniške zveze, ki bodo obiskali kraje, znane po mladinskih akcijah v času NOB in v povojni graditvi dežele. Štafetna skupina je predvčerajšnjim krenila iz Brčkega ter je včeraj prispela v Jajce, kjer ja bilo mladinsko zborovanje. Danes bo zborovanje mladine v Drvaru, jutri pa bo zborovanje v Bihaču. Skupina bo na svojem štafetnem pohodu v četrtek prispela v Zagreb, 26. januarja pa bo prispela v Beograd. Naslednjega dne se bo svečano začel VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki mu bodo udeleženci štafetnega pohoda izročili pozdravna pisma mladinskih organizacij. Smrtna nesreča pri miniranju bodo popravljali pokvarjene vlPTpT&*nT^ gospodinjske stroje in naprave, ob Dravi, ki Je terjala Življenje delavca saj finančne jnožnosti tako Mlh»el* Fratra. Ko so minirali na bre- Obratov kot posamez- Sregu'umVkni.f^alt^obl^Jno^v*^ nin drobnih gospodinjstev §e rake. Ob eksploziji pa Je prebil steno zdaleč niso tolikšne, da bi za- bftrak« ve* kilogramov težak kamen ln vrffU mnrdn malAnlrnctnn nn uW1 Mihaela Fratra. Kamen, vrgli morda malenkostno po- w ga j9 ubll Ja ek(pIn2.1Ja prek0 kvarjene predmet«. M. R. im m dal*« a 33 mec* Japonsko in Indo- ralnlt.,nedvomno velikega mo-Cit, *?., poetičnega pomena, stikov med dvema veli- °cuciii leunov, pa ,, e Pnšla iz Djakarte vest, da °be deželi sklenili cijah in sporazum ° rePara , Pomen kor bonnski odgovor bulganinu Inačica Dullesovega stališča Adenauer zavrača zamisel o ustanovitvi atomsko demilitariziranega področja v Evropi (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) ske ctiir v-vi»ie,ise m prijatelj- šal. To je vsekakor tudi venit po- nevar ki laht* met^. °bema deželama, litični uspeh “-dežele neštetih oto- ki še kov-, razen tega pa tudi diplomatski uspeh mlade indonezijske države, ki že uživa velik ugled v zunanjem svetu spričo odločnega stališča v obrambi svoje neodvisnosti in politike aktivnega sožitja. V. TESLIC Bonn, 21. januarja Tisto, kar je kancler Adenauer izjavil v zvezi z Bulgani-novimi pismi prejšnji teden v svojem nepričakovanem govoru, je ponovil tudi danes v odgovoru, ki ga je na ta pisma poslal Moskvi. Njegov prejšnji govor so ocenili kot ideološko nepomirljiv, o današnjem pa bi lahko rekli, da v nekoliko milejši obliki odklanja sovjetske predloge. Adenauer v odgovoru prepričuje Bulganina o »resni želji svoje vlade, da prispeva k ohranitvi miru« 'in da se »odstrani nevarno in rušilno nezaupanje, zmerom teži vlade in narode«. Takoj potem pa odklanja trditve v Bulganinovem pismu, da je kriva takšnega stanja Atlantska zveza. Kancler poudarja, da zahodnonemška vlada v celoti podpira predloge, ki jih je v svojem odgovoru Moskvi pojasnil Eisenhower. Adenauer zlasti obširno govori o predlogu, da bi vzpostavili v Evropi področje brez atomskega orožja, pri čemer ponavlja staro tezo, da si je treba prizadevati za splošno ureditev važnih vprašanj, kakor je sporazum o splošni kontrolirani razorožitvi, medtem ko o področju brez atomskega orožja pravi, da bi z moralnimi poroštvi nič ne dosegli in da bi takšno področje s tem ne dobilo nobene stvarne zaščite pred morebitno atomsko agresijo. Takšno gledišče so izrazili ondan tudi zahodnonemški vojaški krogi. Adenauer srdito napada tista mesta v Bulganinovih pismih, o katerih meni, da pomenijo »sejanje razdora med zahodne zaveznike«. Vzporedno s tem vali na sovjetsko vlado krivdo, da nemško vprašanje še ni urejeno. V pismu omenja tudi lanski se- stanek predstavnikov 12 komunističnih partij v Moskvi, o katerem pravi, »da si je zastavil nalogo, da z nasilnimi sredstvi razširi komunizem po vsem svetu«. Konec Adenauerjevega pisma je posvečen hvalnicam na naslov »tihe diplomacije«. V splošnem presojajo Adenauerjev odgovor kot dokument, ki bi utegnil stike prej poslabšati kakor zboljšati. M. Bajec IZJAVE FRANCOSKEGA PREDSTAVNIKA V ZVEZI Z ZAPLEMBO TOVORA »SLOVENIJE« Od obtožb do opravičevanja Na tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu je moral minister Baraduc pred nasprotnimi dokazi popustiti v svojih trditvah Uradnemu predstavniku so nato zastavili več vprašanj v zvezi s trditvijo, da ima francoska vla- m jan' Tanjug). Urad-! BaraHi,^ ^ , Predstavnik minister cija »njJe danes izjavil, da Fran*! * slovansk r!amena ugoditi jugo- i da dokaze, da je bilo orožje na plenje ' zahtevi za vrnitev za- 1 »Sloveniji« namenjeno za alžirske Venija« n t°vora na ladji »Slo- i upornike. Minister Baraduc je iz- zunaničJ. tiskovni konferenci v j javil, da »ima vlada dokaze«, da BarariL ministrstvu je minister1 — J;u — to rekel, da vlada »načelnic {tJj0reka zahtevi za povra-. oKOde Jucrnliniii., TV^ol io vanskih narodov alžirskemu osvobodilnemu gibanju«. »Mi ne obtožujemo Jugoslavije Brezposelnost v Zahodni Evropi London, 21. jan. (AP). Težnjo po naraščanju brezposelnosti v zahodnoevropskih deželah, ki je prišla do izraza v zadnjih štirih mesecih prejšnjega leta, je opaziti tudi letos. Konec prejšnjega meseca je bilo v Zahodni Nerri-čiji nad 1,2 milijona brezposelnih, kar je največje število po letu 1954. V Veliki Britaniji se je število brezposelnih v zadnjih 30 dneh povečalo za 19.000, tako Za konferenco Kjobenhavn, 21. januarja (Reuter). — Danski ministrski predsednik Hansen je danes v parlamentu izjavil, da je za Dansko bistvene važnosti, da se ogne slehernemu ukrepu, ki bi ga bilo moč smatrati za provokacijo. Danska vlada se zavzema za konferenco vodilnih državnikov Vzhoda in Zahoda. Predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta med vzhodnimi in zahodnimi deželami, je poudaril Hansen, zasluži, da ga skrbno proučijo, ker bi lahko utrl pot tudi do sporazumov o drugih vprašanjih. da ”“uue Jugoliniji«. Dodal je, še nj,. **** še niso sklepali, ker PrptJ~nane konkretne zahteve, ne konfZni nocojšnje tiskov-je bil «rencve na Quay d'Orsayu Venije« jTsv®čen vprašanju »Slo-tuji n ' ,ra'dnega predstavnika so vPrašarnnaf'’i °bsuli s številnimi s čim frV so hoteli zvedeti, svoie nc°ska vlada opravičuje ravnanje. »tie S?ter Baraduc je rekel, da vPraSar,i i5azpravljati o pravnih 2nana / ’ da mu še niso dekrpi n, se skliceval na lanski ■ 61 vlade, s katerim so bile ne vode v Alžiriji zaradi kontrole razširjene — pa jih on ni videl in da mu ni znano, če bodo kdaj objavljeni. Svoje trditve je opiral na brzojavko agencije AFP, da ni bilo izdano nobeno dovoljenje za uvoz ali tranzit orožja skozi Casablanco. Baraduc pa je takoj popustil, ko je dopisnik« Tanjuga pripomnil, da je dobil telefonsko potrdilo od jugoslovanskega konzula v Casablanci, da so pristaniške oblasti že pred tremi tedni izdale dovoljenje za izkrcanje orožja v tej maroški luki. »Vsekakor pa to ni važno«, je dejal Baraduc in poudaril, da »so še drugi dokazi o jugoslovanski pomoči alžirskim upornikom«. Ko so naši dopisniki vztrajali, naj precizira svojo izjavo, je minister Baraduc prebral besedilo skupnega poročila, objavljenega po nedavnem obisku predstavnikov KP Alžirije v Beogradu, v katerem je govora o »simpatijah in podpori jugoslo- , . ■ -t 0\J UuCll UUVCV-aiU HM iu.vvvj ■ za soudeležbo«, je nato pripomnil; zdaj skupno 354.000 sr. sas da na jugoslovanski strani ni bilo j ^™nci31 . P km Pri , ‘Oisuja«; na d°Pisnik- 50 §a nek&teri tuji ja ustavi4 °Pozorili> da je bila lad- več t i a 45 milj od obale, to C kakor 75 km. tiskovna konferenca daga hammarskjolda Razorožitveni razgovori ,e mortIi° nadctlejvaH v okviru Združenih narodov 21. jan. (Reuter). — marskinM sekretar OZN Ham-ko«erenr- 36 danes t0' da SodnZ'1aVil' v°ri ohnr>??' razorožitveni razgo-.novl]eni v okviru OZN. na tiskovni da ne dvomi v Dodal i Slavnih^*,3 je to vprašanje ena mu ni zn-.« dnevnega reda in da v’lada Doc* ki se katerakoli Združem 1 la na stališče, naj se 2 vPrašan-iarod’ Prenehajo baviti f^arskiniri razorožitve. Ham-''narca nadalje izjavil, da 90sPodartt , otoval na sestanek aljhi isi^e za Azijo in °dprto ?d v Kuala sovjetskim zunanjim ministrom. V zvezi z nedavno izjavo nizozemskega premiera Dresa je Hammarskjold rekel, da ne smatra, da bi bil s to izjavo pooblaščen intervenirati v sporu okoli Zahodnega Iriana. Ce je nizozemski premier to želel, bi se verjetno neposredno obrnil name, je rekel Hammarskjold. illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll dovolj budnosti v pogledu možnosti, da bi to orožje prišlo v roke upornikov.« Novinarji so nato vprašali, zakaj Francija, ki je že prej vedela za to pošiljko, ni pravočasno opozorila jugoslovansko ta neprijetni incident«, je odgo-ma zakaj ni podvzela ukrepov za kontrolo nad orožjem po izkrcanju v Maroku. »Vojaškim organom se je stvar zdela tako mnogo učinkovitejša in vlada je mnenja, da bi bilo v korist obeh dežel, da bi likvidirali ta neprijeten incident«, je odgovoril minister Baraduc. lanskega novembra je bilo okrog 15.500 brezposelnih. To si deloma razlagajo tako, da so mnogo Francozov vpoklicali v vojsko zaradi vojne v Alžiriji. V Belgiji. se je število brezposelnih v zadnjem tednu povečalo za 37.000, tako da je zdaj skupno brezposelnih okrog 270 tisoč ljudi. Kakor poroča agencija AP, se je' število brezposelnih v Italiji zmanjšalo* v zadnjem letu za okrog 200.000, vendar je v Italiji brez dela še vedno 1,8 milijona ljudi. Francoske motorizirane patrulje nenehno nadzirajo železniško progo Tugurt—Philippeville, po kateri so začeli voziti nafto iz alžirske Sahare v Francijo SKLEP AMERIŠKEGA VRHOVNEGA SODIŠČA Obnova postopka za izročitev vojnega zločinca flrtukoviča New York, 21. Jan. (Tanjug). Po Vrhovnega sodiSCa spet zaprt. Na pri-včerajšnjem sklepu ameriškega Vr- tožbo jugoslovanskega zastopnika Ka-hovnega sodišča je pr.šel spor v za- radjole, da je Artukovlč nezakonito devl izročitve vojnega zločinca An- prišel v ZDA in da je bil postopek drije Artukovlča v novo fazo. Zvez- i o izročitvi ves čas odprt, so amerl-no okrajno sodišče v Los Angelesu riške priseljenske oblasti odgovorile, bo kmalu znova obravnavalo bistvo da so mu začasno dovoljenje za bi- V ponedeljek je britanska arktična odprava po velikih naporih dospela na Južni tečaj. Med potjo je raziskovala teren tudi z Geigerjevimi Števci, ker sodijo, da so v Antarktiki tudi ležišča uranove rude. Na sliki britanski geologi na raziskovalnem delu zahteve jugoslovanske vlade, ki jo zastopa jugoslovanski generalni konzul v San Franciscu Branko Karan-djola. V jugoslovanski zahtevi je poudarjeno. da Artukovič n4 politični krivec, marveč velik zločinec (kriminalec), odgovoren za smrt milijona Srbov in Zidov v fašističnih koncentracijskih taboriščih in da ga morajo izročiti na podlagi konvencije med ZDA in Jugoslavijo. Do tega preokreta je prišlo potem, ko je Vrhovno sodišče na pritožbo Jugoslavije razveljavilo prejšnjo razsodbo apelacijskega in okrajnega sodišča, po katerih konvencije ni moč uporabiti v primeru Artukoviča zato. ker je kot dozdevni politični krivec dobil leta 1948 pravipo azila v ZDA. Na pobudo ameriškega zunanjega ministrstva pa je sodišče sprejelo jugoslovanske argumente in bo zadevo znova obravnavalo. Jugoslovanska vlada je leta 1951 preko sodišča v Los Angelosu zahtevalo izročitev Artukoviča. Sodišče je to zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da konvencija, na katero se je sklicevala Jugoslavija, ne velja več, ker je bila sklenjena leta 1881 med ZbA in Srbijo. Pa tudi če bi veljala, je ne bi mogli uporabiti, ker se nanaša na kriminalce, vtem ko je Artukovič baje politični krivec. Po takšnem tolmačenju je sodišče Artukoviča izpustilo. Pozneje je ameriško zunanje ministrstvo izdalo tolmačenje, po katerem omenjena konvenc^a še zmerom velja. Na novo pritožbo Jugoslavije Je apelacijsko sodišče za Kalifornijo potrdilo sklep nižjega sodišča in se postavilo na stališče, da je Artukovič politični krivec. Lani septembra se je jugoslovanska vlada znova pritožila pri Vrhovnem sodišču in včeraj je bila pritožba sprejeta. Od danes do nove j razsodbe okrajnega sodišča v Lo« Angelesu bo Artukovič po sklepu PISMO 17, PEKINGA Sel vprašanje, če Lumpur, >«. * —* vFiašanje, Č6 Moskvo na razgovore s Sukamo v Pakistanu 1 *i3ski "pred^H jfn' (AP>- Indone- g ? nii mini.t o Sukarno in zu- = * nocoj ra,®r Subandrio sta ime- §§ Predsedni^ ore s Pakistanskim 1 Prernierom Iskanderom Mirzo, 1 in dn.J^ Firoz Kan Nu' 1 ?vniki Pakistanskimi dr- = ■tavljeno jutri0 ° razgovorih bo i vse možnosti (Reuter) t£,d‘t «• ian-Predstavm^ britanski son v OZN Pear- South je *lnoči v javil £ ndu v Indiani iz-hoče’ da\“ Zahod te ^a s • 0 sPorazu- k°ristit? yjetsko zve7°r iz-bi odstranili m?žnosti- da d° stvarnih i °V*‘re na Poti ra*umov VhJr8,3nih spo' na Dnrii-nx* ,z zagate bilo *rphiU raz°rcžitve bi mneniu nnt ,pc* njegovem °ZN, ni na i u v okviru tudi nervf. ieba Vključiti rov 58"» razBov°- kov po dini8 a11 ■«- nalih dipiomatskih ka- DEŽELA BREZ »OBLASTI« na pragu Pekinga Od našega stalnega dopisnika Peking, januarja Ni dvoma, da je na svetu zelo malo mest, ki so tako velika kakor Peking, hkrati pa glede osebne varnosti državljanov tako varna. Peking ima nad 4 milijone prebivalcev, toda število kaznivih dejanj je v tem mestu neznatno. V pekinških hotelih lahko pustiš odprte kovčke in denarnice, ne da bi se ti bilo treba bati, da bo kaj izginilo. Ni treba, da poznaš pestre bankovce brez številk, ki bi označevale njihovo vrednost, pa si lahko prepričan, da te nihče ne bo opeharil niti za paro. In pozno ponoči lahko hodiš po pustih slabo razsvetljenih zakotnih ulicah brez strahu, da bi se kdor koli zanimal za tvojo denarnico. Tembolj čudno se je zdelo tujim opazovalcem, ko je nedavno prišla v javnost vest o neprijetni aferi, iz katere je bilo videti, da blizu tako varnega Pekinga osebna varnost državljanov nikakor ni zagotovljena. Mesto Kuančan s 150.000 prebivalci, oddaljeno dobrih 20 km od Pekinga, je postalo prava miniatura -svobodne kraljevine-. Kaj se dogaja v njem? Vtem ko v večini kitajskih mest število kršitev reda in zakonov polagoma pada, v Kuančanu zadnja leta nenehoma narašča. Tatvine tudi pri belem dnevu v tem mestu niso nič posebnega. Zato ni čudno, da so prebivalci vznemirjeni. Ljudje pravijo: -Ce v Pekingu kaj izgubiš, ti vrnejo, v Kuančanu ljudje delajo v pisarnah, njihove misli pa so doma.« Razen tatov so se v mestu zelo razmnožili postopači in nasilneži. Posebno radi napadajo ženske. Zvečer si ženske ne upajo same hoditi po mestu. Čedalje pogostnejši primeri tatvin, napadov in celo posilstev so ovirali normalno življenje in delo. Zato so bili zaskrbljeni tudi najvišji državni organi v Pekingu. Zadeva je prišla celo pred Državni administrativni svet. Kaj storiti? Najkrajša pot bi bila, da bi poslali iz Pekinga močne odrede varnostnih organov, da bi napravili v tem mestu red. To bi bila najkrajša in tudi najkoristnejša pot. A Kitajci so ukrepali drugače. Jasno je bilo, da je treba najti korenine tega zla. Državni admistrativni svet je imenoval šestčlansko komisijo, ki so jo poslali v Kuančan, da bi ugotovila vzroke teh žalostnih razmer. In komisija je ugotovila, da je glavni vzrok birokratizem v vodstvu mesta. Kuančan pripada po upravni razdelitvi okraju Tunšan. Toda v njem je mnogo podjetij, ki sodijo v pristojnost državnih ministrstev v Pekingu. Tako bi morala za mesto skrbeti okraj in glavno mesto, praktično pa ni skrbel nihče. Zato se je tudi lahko zgodilo, da je bila preskrba mesta z živili slaba in nezadostna. Gene pa so bile neprimerno večje kakor v Pekingu. V mestu so vzpostavili odbor za komunalna vprašanja. Toda kmalu se je vgnezdil v njem partikularnem. Za cene se odbor sploh ni zanimal. V Kuančanu so zgradili nad 40 novih poslopij, toda brez slehernega načrta. Za kanalizacijo nihče ni skrbel. Tako se je v mestu kmalu nabralo mnogo smeti, blata in celo gnoja, da je bil smrad neznosen. V Kuančanu je kakih 300 otrok od 5. do 7. leta, ki se niso mogli vpisati v osnovno šolo. Ostali so prepuščeni ulici. Vsi odgovorni činitelji so se strinjali v mnenju, da je treba skrbeti za vzgojo teh otrok. Sklenili so, da je treba organizirati otroške vrtce. Ko pa bi morali dati denar zanje, so se vsi izmikali in otroci so ostali na ulici. Splošnih pravil o upravljanju mesta nimajo. Zato ni čudno, da vlada v njem anarhija. Tudi za ustanavljanje raznih servisov nihče ni poskrbel. Tako se je med drugim zgodilo, da so se morali ljudje voziti v Peking k brivcem. Tudi uprave državne varnosti in mi-ličniške postaje v tem mestu ni bilo. Kdor je hotel, je lahko prišel in živel v njem. To -svobodo« so izkoristili razni zločinci. Spričo takšnih razmer je postal Kuančan pribežališče postopačev, nasilnežev, tatov, tolovajev in kontrarevolucionarjev, mesto brez reda in zakonov, nekakšna -svobodna kraljevina«. Komisija Administrativnega sveta pa se je zdaj lotila naloge, da napravi v mestu red. Tembolj, ker njen predsednik pravi, da so takšne razmere že v nekaterih drugih kitajskih mestih. Sklicali so sestanke članov KP, Zveze komunistične mladine in aktivistov, na katerih so obravnavali ukrepe za ureditev razmer v Kuančanu. Na množičnih sestankih so ljudje kritizirali vse pomanjkljivosti, najbolj pa voditelje. V državnih podjetjih in ustanovah bodo okrepili ideološko vzgojo. Zboljšala se bo tudi služba preskrbe, prebivalstvo bodo popisali in sestavili sezname najemnikov v vseh stanovanjskih hišah, da bodo vedeli, kdo in od kod prihajajo. Djordjc Bogojevič vanje podari j še vale, da pa je zdaj prekoračil rok zadnjega podaljšanja. Tehnična konferenca Koper, 21. jan. (Tanjug). V Trstu se je danes začela jugoslo-vansko-italijanska konferenca, na kateri razpravljajo o avtobusnem prometu med Trstom—Gorico in Vidmom ter sosednimi jugoslovanskimi področji. Na dnevnem redu konference so izključno tehnična vprašanja, katerih ureditev bo omogočila nadaljnje zboljšanje sedanjih prometnih zvez. 2e tretja ofenziva Pariz, 21. jan. (Tanjug). Ob podpori letalstva in helikopterjev je danes nad 6000 francoskih vojakov že tretjič v zadnjih treh dneh udarilo na uporniške odrede jugovzhodno Orleansvila. Francosko poveljstvo še ni objavilo poročil v dosedanjih operacijah. Poročajo samo, da je neko francosko lovsko letalo izginilo. Močni uporniški odredi so zadnje dni prejšnjega tedna na tem področju uničili divizion francoske artilerije. Do srditih spopadov med uporniki in francoskimi četami je prišlo zadnje dni tudi v nekaterih drugih krajih. Hudi spopadi Rabat, 21. jan. (Reuter). Sinoči so v Rabatu objavili poročilo glavnega poveljstva armade za osvoboditev maroške Sahare, v katerem je rečeno, da je prišlo 10. januarja do spopada med španskimi enotami in pripadniki osvobodilne vojske. Španske eijo-te so imele hude izgube, medtem ko so pripadniki osvobodilne vojske vrgli v zrak skladišče streliva. Prejšnji teden je prišlo do spopadov tudi v drugih krajih. Padlo je 600 španskih vojakov, med njimi 20 oficirjev. Ubiti so bili trije kapetani in en polkovnik. BALKANSKO TEHNIČNO SODELOVANJE Bukarešta, 21. jan. (Tanjug). — Cen-: tralna zveza znanstvenega združenja ; inženirjev in tehnikov Romunije je i sprejela predlog grške tehnične zbor-! nice, poklicne nevladne organizacije i grških inženirjev in tehnikov, naj bi \ junija letos sklicali v Atenah tehnično-! znanstveno konferenco balkanskih de-i žel. Znanstveno združenje inženirjev : in tehnikov Romunije namerava po-! slafi na pripravljalno konferenco, ki = naj bi bila marca v Atenah, dva svoja i predstavnika. HUDA ZIMA = Mexico, 21. jan. (AFP). - Mehiko je \ zajela zima s hudim mrazom, kakrš-= nega ne pomnijo v tej deželi že več let. j Zaradi mraza je umrlo 7 ljudi. Napo-I vedujejo. da bo v glavnem mestu Me-= hike snežilo, kar se ni zgodilo že 20 i let. Vse zveze med Mehiko in glavnimi | pokrajinskimi mesti so prekinjene. MOČAN POTRES I Qulto, 21. Jan. (AFP). - V pokrajini Š Esmeralda v Ekvadoru je bil močan po-I tres. Več hiš se Je podrlo, ubitih pa Je = Mio 20 ljudi in ranjenih SO. vsa pokra-s lina je ostala brez električnega toka ln = vode, ker so vse napeljave razdejana- Z obiska v samopostrežni trgovini v Zagrebu ZAUPANJE ZA ZAUPANJE Velike povojne investicije so nam omogočile, da smo proizvodnjo surovega jekla dvignili od 235.000 ton v letu 1939 na 1,040.000 ton v lanskem letu, v zrveznem perspektivnem planu pa je zdaj predvideno, da bomo proizvodnjo jekla še precej povečali, tako da bo leta 1961 dosegla 1,370.000 ton. Vzporedno bomo razširili tudi proizvodnjo valjanih in drugih proizvodov črne metalurgije. Dvignili bomo tudi proizvodnjo bakra in aluminija, da bomo lahko bolje izkoristili možnosti za izvoz valjanih izdelkov barvastih kovin. Na področju metalurgije bo imela tudi Slovenija v bodoče znaten delež. Pri investicijah za razširjenje te proizvodnje bo težišče manj na novih objektih, zato pa bomo več vlagali za rekonstrukcijo zastarelih obratov in za odpravo ozkih grl predvsem z dovršitvijo nekaterih objektov in z zboljšanjem tehnoloških procesov, kar bo omogočilo tudi povečanje proizvodnje. Tako se bo z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet še nadalje dvignila proizvodnja surovega železa od 128.600 ton v letu 1956 na 153.000 ton v letu 1961 ob relativno manjši porabi koksa. Hkrati Je računati, da se bo proizvodnja surovega Siemens-Martlno-vega Jekla in elektrojekla povgčala od 318.000 ca.38a.000 ton. REKONSTRUKCIJE IN NOVA VLAGANJA V ŽELEZARSTVU Četudi v perspektivnem planu niso posebej določene posamezna investicije, je računati, da bomo do' leta 1961 obnovili zastarele Sle-mens-Martinove peči na Jesenicah, rekonstruirali valjarno na Jesenicah in v Štorah ter zgradili v prvi fazi novo valjarno za plemenito Jeklo v Ravnah. Dovršili bomo tudi gradnjo predelovalnih obratov v Jeseniški železarni, da bomo lahko povečali proizvodnjo tako potrebnih hladno valjanih trakov za 8000 ton in uvedli enako potrebno proizvodnjo bele pločevine za konservno industrijo z letno zmogljivostjo 6000 ton. Razširili bomo razen tega pridobivanje plemenitih Jekel, povečali proizvodnjo dekaplrane pločevine, dinamo in trafo pločevine ter začeli proizvodnjo cekas žice za našo elektroindustrijo. NOVE ZMOGLJIVOSTI V BARVNI METALURGIJI Precejšnje rekonstrukcije so prav tako predvidene v barvni metalurgiji. Tako Je računati, da bomo zgradili v tem razdobju Se dru.go elektrolizo v tovarni aluminija v Kidričevem, ki bo omogočila povečanje proizvodnje aluminija od 11.400 v letu 1956 na 22.000 ton v letu 1961. Hkrati bodo v Kidričevem končali gradnjo obrata za anodno maso z letno zmogljivostjo 10.000 ton. Povečana proizvodnja aluminija bo omogočila .nadaljnjo preusmeritev tovarne -Impol« k predelavi aluminija. Tako se bo proizvodnja valjanega in vlečenega aluminija dvignila od 6000 na 12.500 ton. Dovršili bomo rekonstrukcijo topilnice svinca v Mežici, kjer je predvidena tudi gradnja žičnice za dovoz jalovine. Z uvedbo' novih metod v mežiški separaciji, ki bo opaogočila večji izkoristek cinkove rude, ter z rekonstrukcijo prežame v Cinkarni Celje ■e bo povečala proizvodnja cinka od 13.800 na 15.500 ton, hkrati pa bodo z rekonstrukcijo pražarne v Cinkarni Celje ustvarjeni pogoji za povečanje proizvodnje žveplene kisline in superfosfata. S. Nekaterim nakupovalkam zadošča pletena košarica, druge posegajo po vozičkih, ki so na razpolago v trgovini. Zakaj bi se trudile s prenašanjem, če ni potrebno Jovo Božič je progovni čuvaj. Mož, ki mu je otroška razposajenost skakanje s praga na prag — življenjski poklic. Preprost, skromen mož, znan v domači vasi in morda še v okraju. Sicer pa se mora človek res vprašati, zakaj bi o njem vedeli in govorili zunaj doline Spreče? Njegovi rojaki ga vidijo običajno na železniški progi, med tirnicami, kako udarja s palico po pragih. Tisto noč, ko je prišla po radiu vest, da je v Braziliji 259 ljudi našlo smrt med razbitimi železniškimi vagoni, je Jovo Božič pregledoval svoj del proge. V časnikih je bral o tej veliki nesreči in hudo mu je bilo, da je'zahtevala toliko človeških žrtev. Toda tokrat ni želja reporterja, da bi Iz arhiva vestnih kronistov izvlekel pretresljive človeške drame o velikih železniških nesrečah. Vsi, ki potujemo, ki drem-Ijamo v taktu po tirnicah drvečih koles, redko zvemo kaj več o preprečen ju železniških nesreč, o ljudeh v temnomodrih uniformah, katerih opreznost bedi nad našimi življenji. DVK TONI KAMENJA PRED DRVEČO LOKOMOTIVO s Malokdo ve, da je progovni čuvaj Jovo Božič na progi med Tuzlo in dolino Spreče V neki deževni poletni noči rešil življenje potnikov. Strojevodja brzovlaka Beograd-Sarajevo je poganjal lokomotivo proti cilju. Nobenega razloga ni bilo, da bi zmanjšal hitrost. Potniki so mirno dremali v vagonih. Nekaj kilometrov pred sopihajočo lokomotivo pa je skakal Jovo Božič s praga na prag hitreje kakor običajno. Mož dobro pozna svojo progo. Kar nekam slutil j«t da na njej ni vse v redu. In res ni bilo. Na progo >• je bil usulplaz, da je ležal Vidite, vsak mora vzeti žičnato košarico pri vhodu. Tudi če ničesar ne kupi. Toda to se redkokdaj zgodi, saj je takale trgovina pravcata izkušnjava. Sam ne veš, kdaj si si nabral v košarico stvari, ki prej še mislil nisi nanje. Kupci, ki se izdatneje otovorijo, dobe na razpolago posebne vozičke za blago in se po končanem nakupu ustavijo pri blagajni, plačajo, vrnejo voziček in na svidenje! Prijetno je kupovati v tej trgovini, kjer tako lepo nemoteno izbiraš, saj te nihče ne priganja, in če ne bi bilo ob izhodu blagajne, bi mislil, da si prišel v svojo, galo je zaupanje za zaupanje. Lahko bi dejali, da je sedaj začel »Merkur« gledati pod prste potrošnikov, medtem ko je v trgovinah klasičnega tipa bolj obratno. Prva zagrebška samopostrežna trgovina je na Iliči na območju občine Donji grad, kjer je' 50% trgovin in kjer se odvija 70% vsega trgovinskega prometa. Trgovino so sodobno opremili, domiselno in okusno razstavili blago in: »Potrošniki, izvolite, postrezite si sami!« Podjetje »Kon-zum«, ki je trgovino organiziralo, je znalo uporabiti učinkovitost in pestrost barv, ki hkrati dokazu- TROJE PRIPOVEDI O ŽELEZNIČARJIH Neznani Drame, ki jih ni bilo na njej velik kup kamenja. Da ni Božič z lučjo pravočasno opozoril strojevodje, bi se bila pripetila huda nesreča. BARIKADE NA ODPRTI PROGI Prodajalec voznih listkov na železniškem postajališču Samodreže Milorad Gli-šovič je dobil za vestno delo pohvalo in 6000 dinarjev nagrade. Neki dan je proti temu postajališču drvel železniški vagon iz Milanovca in uradnik je telefoniral Gli-šoviču, naj ga zadrži. Vagon je od Gornjega Milanovca že drvel proti Brdjanom. Tedaj je Glišovič zaklical svojcem, naj namečejo na železniško progo vse, kar jim pride pod roke. Tako so res nametali velik kup lesa, pragov in vej. Pridrvel je vagon, zavozil v kup in se ustavil. Za to je dobil Glišovič pošteno zasluženo nagrado. Potniki so ta čas mirno sedeli v vagonih potniškega vlaka v Brdjanih, ne da bi slutili bližajočo se nevarnost. In ko Je dal prometnik znamenje, naj vlak odpelje, potniki spet niso zvedeli, kakšna drama se je malo prej odigrala na progi. Samo Glišovičevi iznajdljivosti se je bilo treba zahvaliti, da se ni zgodila huda železniška nesreča. SAMO 150 M PRED NESREČO Samopobuda je lahko včasih tudi nevarna. Železničarji na progi med Indjijo in Staro Pazovo se bodo še dolgo spominjali 12. novembra 1957. Prometnik je stal na peronu, telegrafist postaje Stare Pazove pa je slišal, djt se bliža vlak. Vedel je, da prihaja Tauern-expres. Svojemu tovarišu v Indjiji je telefoniral, da lahko pusti naprej Tauern-expres. Nekaj trenutkov pozneje pa se mu je posvetilo v glavi, da je napravil napako. Železničarji panike ne poznajo. Brž ko je prometnik v Stari Pa-zovi slišal, kaj se je zgodilo, je storil vse varnostne ukrepe. Takoj je telefoniral v Indjijo, od ondod pa so alarmirali križišče, kjer se proga Beograd—Subotica odcepi od proge Beograd—Zagreb. Toda bilo je že prepozno. Dežurni uslužbenec na križišču je brezupno odgovoril: »Balt-expres je že odpeljal.« Kaj zdaj? Balt-expres je prevozil še zadnjo kotrolo, na kateri bi ga bili lahko ustavili. V Stari Pazovi pa so zaman pričakovali Tauern-expres. Kaj se je zgodilo z njim? Malo je manjkalo, pa bi se bila tisti dan pripetila huda nesreča. Sopihajoča lokomotiva Tauern-expresa je bila zadela ob kmečki voz. Strojevodja je lokomotivo takoj zavrl. Toda vlak se ni na mestu ustavil. Strojevodja Tauern-expresa se je dobro zavedal, da vozi za njim Ba!t-expres. Zato je neutegoma ukrenil vse potrebno. In res je Balt-expres kmalu prisopihal. Toda strojevodja je pravočasno opazil znamenje in zavrl lokomotivo komaj dobrih 150 m pred Tauern-expresom. Potniki obeh brzovlakov so bili obvarovani nevarnosti, ne da bi se j* zavedali. izhlapevanjem in zunanjimi vplivi, za sedaj še uvažajo. Uvažali ga bodo, dokler ga ne bo začela proizvajati papirnica v Ložnici. Razumljivo je, da del blaga pakirajo tudi v običajno embalažo. Kako pa je s stroški za lepo celofansko embalažo? Krijejo jih z ogromnim prometom, saj je nova samopotrežna trgovina po višini prometa prehitela vse druge »Konzumove« poslovalnice, ki jih je skupno 16. Zlasti ob popoldnevih se vse tare v novi trgovini in takrat dvema blagajnama pridružijo še tretjo. Zaradi hitrosti seveda, kajti čas, največja vrednota sedanje dobe, jih preganja. ODDELEK ZA PAKIRANJE BLAGA VNAPREJ V samopostrežni trgovini imajo oddelek za pakiranje blaga vnaprej. Tu pakirajo blago za vse »Konzumove« poslovalnice« v katerih so, ne da bi vložili nova sredstva, znatno povečali storilnost. Razni stroji, kot za rezanje narezkov, mlini za kavo, zlasti pa Zabeleženo Pozabljeni čevlji Ljudje, ki bero statisti* publikacije, se bodo . h;ja čudili, ko bodo brali, da J® proizvodnja usnjenih čem v letu 1956 za 1,5 milijona Pu manjša kot leta 1949. Kako to? ^.-0. Naša statistika dobiva čila o proizvodnji devljev od industrijskih podjetij, n tudi od obrtnikov. Res je, proizvodnja čevljev v skih podjetjih nekaj ™ tj ker so začele tovarne izae jn boljšo, kvalitetno obute skrbett za boljšo de- po so obrtni obrati (državn .u) lavnice, zadruge, PrlV,a^ znatno povečali proizvodni ■ Po podatkih Zdr“%0 usnjarske industrije so 00...-ona leta 1949 izdelali 1,5 mljjj parov čevljev, leta 1956 P • ej kot 5 milijonov parov, ^ štirikrat več. Industrija 1 tos izdelala nekaj v nYneni, 7,5 milijona parov, kar po ^ da odpadeta na °^ri.,nAnje, tretjini industrijske proiz1 se-Vse analize in proračune ^ stavljajo danes na podlagi c rt ih statističnih publika^ h ^ katerih je »pozabljenih" „ manj ko 5 milijonov P čevljev. Tu gre še za nekaj dr Človek vidi prepolne * različnih čevljev in pornrs . v naši statistiki nekaj ^ redu. Statistične publikac J zni uporabljajo v tujini posa ^rllgi ekonomisti, profesorji j« . tcfi javni delavci in na podlag ^ publikacij pišejo članke ierno dije o naši državi. Ne n jim zameriti, če ugotovi} ’ je to nedavno ugotovi ^ poljski profesor, da se je e ,x>odnja obutve zmatt;-^,. ’ j.ttr pa naša statistika pozab J na dve tretjini skupne vodnje. • Del starega Zagreba Lepo založena samopostrežna trgo> vina na Iliči brez besede pril0* varjanja: »Postrezi sl!« hladilniki, niso nikakršen luk** »Konzumove« poslovalnice uvedle to sodobno tehniko in w priročna skladišča. Tudi nad zagrebško trgo so se, podobno kot v Ljubljani* drugih mestih, zgrnili Proxbi ’ Mnogo več prebivalstva, večje P trebe, polovico manj txg°vir's,.. lokalov kot pred vojno, negp ne posledice distributivnegai Kr slovanja v prvih povojnih i pomanjkanje kadra, skladišč, terialnih sredstev itd. Vendar radi prizadevnosti in vztrajn y Zagrebu uspešno odpravljaj nadloge, preurejajo stare pr°f v sodobne in sedaj imajo kaj P kazati. Ob tem se uP^aV1 «ijh vprašamo, če tudi v drugih v mestih razen objektivnih, . tudi subjektivni vzroki precej ( vi, da se trgovina le počasi težavo trga iz okov minulosn- ^ NOVE PERSPEKTIVE NAŠE METALURGIJE Čeprav bomo po perspektivnem planu manj vlagali v metalurgijo, bodo investicije še zmerom znatne Dober glas ne pozna meja. O samopostrežnih trgovinah pravzaprav že veliko vemo, pa najsi smo jih videli ali o njih slišali. Seveda imamo v mislih tuje samopostrežne trgovine, kajti pri nas smo preveč pestovali predsodke pred novostmi v trgovini, premalo pa smo verjeli ljudem. Ce temu oklevanju prištejemo še pomanjkanje materialnih sredstev, je razumljivo, zakaj naši ljudje nimajo priložnosti, da bi si sami postregli in dokazali, kakšen je njihov odnos do koristne novosti in kolikšna mera poštenja je v njih. PRVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO SEDAJ IMAMO Kar pomešajmo se med ljudi, ki radovedno motrijo izložbo nove samopostrežne trgovine na Iliči v Zagrebu. Občudujejo lično celofansko embalažo, skoz katero se neovirano razkazuje blago, tako »da mačke v Žaklju« skoro ne morejo več prodajati. Vse blago je označeno s količino, kvaliteto in ceno, nad tem pa bdi zaščitni znak trgovskega podjetja »Kon-zum«, ki je prvo uvedlo zaščitni znak in odprlo tudi omenjeno prvo samopostrežno trgovino v Jugoslaviji. »Malce je neprijetno iti na tak rontgen, kjer se skoz vso izložbo vidi vsak gib kupca v trgo- j vini. Blago je tu, stehtano, zavito,; samo roko je treba stegniti dobro založeno shrambo ...« Komentarjev, pohval nič koliko. Tu in tam tudi pomislek. »Glejte, prav zares ti draže vzlic lepim celofanastim vrečicam«. »POSTREZI SI SAM!« vabi napis v izložbi. Zima je. Žepov, velikih in malih, na pretek na oblekah. Zelo pripravno in zakaj ne bi...? To so nekateri tudi prerokovali, češ: »Kmalu boste morali nehati s takim novim tipom trgovine, ker vam. bodo vse pokradli. Saj ne poznate ljudi...« Res je dala samopostrežna trgovina poštenje kupcev na tehtnico, vendar je bila črnogledost odveč. Sicer so računali z določenim odstotkom zmikavtov, ker je v taki trgovini vse odprto in dostopno, da kar izziva. Toda zma- jejo veiiK napredek živilske industrije, ki že veliko izdelkov sama pakira v lično in sodobno embalažo. Sedaj prodaja ta samopostrežna trgovina blizu 1100 živil. V kratkem pa bodo asortiment obogatili, in sicer predvsem s prodajo sadja in zelenjave. Takih trgovin, vzlic videzu, da jih je mnogo, Zagrebu še primanjkuje. Prodajali bodo tudi kruh, mleko in vnaprej pakirano meso. NI SODOBNE TRGOVINE BREZ SODOBNE EMBALAŽE IN TEHNIČNE OPREME Za samopostrežno trgovino so preskrbeli dva stroja za avtomatično tehtanje in stroja za zapiranje embalaže. Avtomat jamči točno mero. Celofan za blago, ki ga je nujno treba zaščititi pred trgovin je dovolj le prodajalne je treba ustrezno urediti Mur,sld Soboti so v kratkem V Starih hiŠah tri drna ne. trg°vske lokale, ki stoje sti Se jih ne bi pre-trebovalf3 novo6radnte pa bi povedi Z1111080 sredstev. Zato trehn Pp šnikov meni, da je trgovske5 ufifni° ,uredltl Se dru§e novih t ln ni treba zidati ^ nod tlstih dveh< w sta » Pod streho v Ulici Stefana Ko mestrLcPri ^itrem naražčanju KS** Preblva'stva ne bo po-Preti V Pribodnjih letih od- so različn=VeT?roda^alne? Mnenia za S ' Tlsti> W uporabljajo tistiko!* i ^ potreb samo sta-pZftej°. da je v mestu Prodaiain ^ln’ sa^ pride na eno dajalca w°Z1I?ma na enega pro" sih. TeHa ^h?° OV kot vča' resnejšf ne oporeka “ toda stika s n pravijo, da stati- bi se ??? ne P°ve dovolj. Zakaj bilo vč^ih^r na tisto’ kar je drutHmi ’ 1 na primerjave z biS ^ državami in ne daialnah?°S 11 žlvljenja v Pro" a M kakšen Potroš-v trsovi * yznev°lji, ker mora vendar čakati na postrežbo, Največ mk .takšni Primeri redki, secu je. °krog prvega v me-Preimoi delavci in uslužbenci Plafie in so zaradi tega prodajalne najbolj polne. Toda zakaj bi morali vsi kupiti vse svoje potrebščine prav prvega ali drugega v mesecu in zakaj ne bi izbirali blaga takrat, ko je v prodajalnah malo kupcev? Trenutni naval v prodajalne, ki navadno ne traja niti ves dan, povzroči pa precej nejevolje med potrošniki, še ne pomeni, da je v mestu premalo trgovin. Večina potrošnikov namreč že razume, da bi nove prodajalne pomenile nove izdatke za najemnino in da bi prodajalci morali prejemati plače tudi za tisti čas, ko bi brez dela PLAVŠKA ŽLINDRA surovina za zidake Na Jesenicah bodo začeli iz plavške žlindre izdelovati zidake — Podjetje bo zaposlilo ženske in invalide se ava a o or Jeklarsko žlindro, ki vsebuje zarji začeli misliti, da bi žlindro Potrošniki, ki upoštevajo vse ganita zborr.ce in občinskih obrtni- velike količine mangana in v ka- začeli izkoriščati doma. Oddelek okoliščine Draviio da ie treba Skih pododborih, strokovnih sekeiaah, teri ostaja še precej železa, pri za napredek proizvodnje v Zele- ne za trgovino. v2goflh ba*enov n? 11 Bradltl šest 3 in ? rlb miariTo p£?mera 2 metra za v Sna cm dolžim! K 5° bodo zrasle od Sastv0’ da bi s tem mtedlce spustili blšv v tej znant Pomnožili ribje bo- ai drWvo cnrtPOn?orskl rekl- ~ R1’ «komV,°„gorlSke dni4? 36 korlstnl P°bu-m 300.000 dinarjev P0dPrl0RZ zne- Dos*6 ^0(^0 ’7-trekili « 8pom?„rVl ve,*anke dr,ij'I'.ed Solkab°0prt*el v votle reke So- IdriTi i.ovlt znani rnK,»lavml v SoSkl n0 hft S ^vorinL ? Kolakovlč iz ki e < 4. lovom ln s harpu- Sča) n0 "evarno oš?n»Lprec?J razmn°- ^°^a^n>rlc*r*ov.'C Avgust'n* v i pO n!Ln?, postrvi vell-8 'n merijo do 1 tehta1° okoli 'pj j. 0 metra. V I»„1‘ • M- D- za J'1 c,nemfsc—o ratUror6rt’rt‘cl,ll 80 tudl v 17011 >Pe Ja |ahko predv^rr0 ‘papa-Ja;*0 clnema- oto zvečer Drvii? fkovalcl 80 r Prvikrat prisostvo- vali predstavi v preurejenem kinu. Uprava Jtin je postregla z jugoslovan-sko-francoakJm koprodukcijskim barvnim filmom »Mlhall Strogov«. v koprskem okraju Imajo zdaj že dve kino dvorani preurejeni za predvajanje cinemascope filmov. Toda tudi po drugih občinskih središčih s: zdaj prizadevajo, da bi skoraj dobili naprave za predvajanje dnemascop« filmov ln filmov po tehnično sodobnih sistemih. (ž) Pozimi niso zaspali V Mllnšah pn Zagorju je tudi zdaj v zimskem času zelo žlivahno. Minulo nedeljo Je pri njih gostovala rudarska godba iz Zagorja, pa tudi sicer okoliške dramske družine v Mllnšah pogosto gostujejo. To dni se je tu začel tudi gospodinjski tečaj, ki ga vodi tovarišica Globokarjeva. Tečaj obiskuje precej deklet tudi lz oddaljenih Peč. Razen gospodinjskega dela in kuhanja se bodo naučile tuddi kako Je treba vrtnariti, urediti «vl-njerejo ln perutninarstvo. Pohod na podgane in miši Občinski sanitarni inšpektorat v Murski Soboti Je pripravil splošno ln obvezno zastrupljanje podgan ln miš* po vsem mestu v vseh hišah ln drugih prostorih., kjer se lahko zadržujejo. Razen stalnega uničevanja podgan ln mlSt v skladiščih je včasih potrebna tudi splošna akcija, ka jo je treba Izvesti v zelo kratkem času. da bi jih popolnoma zatrli. Ločeno uničevanje v posameznih skladiit-ščlh Irt hišah prežene podgane ln miSl k sosettom, kjer ostanejo žive ta se naprej razmnožujejo, pozneje pa se nekatere tudi vrnejo. Razen gospodarske škode, ki Jo povzročajo, prenašajo tudi nalezljive bolezni. Zastrupljanje bo Izvedel Zavod za dezinfekcijo iz Maribora prott koncu januarja potrebno pa bo tudi sodelovanje prebivalcev. P. Gostovanja v Prešernovem tednu V Murski Soboti že pripravljajo proslave za Prešernov teden. Na pobudo Občinskega sveta za kulturo ln prosveto bo »Svoboda« Murska Sobota pripravila koncert, povabili pa so tudi goste le Maribora. V okviru dogovora o gostovanjih v Pomurju naj bi prav za proslavo Prešernovega tedna gostovalo Slovensko narodno gledališč« o Bvarklnovo komedijo »Tuje dete«, solisti Mariborske opere pa bi prire-material * .. DAVISOV POKAL 1»» CSR, naš prvi nasprotni« Melbourne, 21. jan. — V nu je bilo žrebanje parov za nao. teniško tekmovanje — Davisov p V prvem kolu bodo v evro13 ^ndca. igrali takole: Luxemb 81 Nravstveno raz- Zjutr^j . do ?2Pr?a vsak dan od osmih sfratu. Dvora^?fe ČVeter na Magl-Sl Podružnice ril? r^ena- Smdikal-Prijavite n?ivni kolektlvi- Sole! tPravstvene ravi4e d° 1. marca S? 3> oziroma(Llobljana, Novi ?^° ta nism? r^* !u'a'iSo dobo posodi Pripravila tirt^ tu 23 literature, korespondenco 0 cel°tne Levčeve Zaai s Po6i i i a ?,„■ . motni stroški, zve- °»onjem iaslOT h^VČevih piBem na Privh,. , V' bt>do povrnjeni, kitilo - vireb,rtlnl ,med 3® idealno 'lenjske svSino^J^’ močt ln ilv-rantira JS4®- Kvaliteto Vam ga-edex tSfJ?8 trgovina z medom nlca Miklošičeva 30. "ovejšŽ fra^pCoNI,JNSTITU'r P° naj-»«l ta paSlklb metodah smo oddirja , obeh spolov 14. Ja- fe® k®a »Siška \0VD Ullci 8 (dvorišče telop 21-288 Rezervaoiije na te- zPREDAV. AN)8 !abi h?°S?rtk=0 društvo za Slovenijo 8vetozarja univ. prof. dr. sparno ZEorS^a: *° kongresu za l'aneyju. Pt2£fe?°. in geografijo v Januarja l95a ^ S,n3e ho v sredo, 22. SfeJkaiJu. tSSJS; J?1 v Historičnem i I?^te^na knjižnica, JUdno vab^^dSlžM ge°grala T KONCERTI ? rumeni^ahnn6 24, *• m- koncert ?.Urtz iz zn? , ™; Dirigent Efrem fkatfer i2 ?,\^Iist flavtistka Elaine 8ftnont _ u™"- Spored: Beethovn, S flavto V^kur-a; Mozart, Koncert *1ioiU|]4_ orkester; Brahms, 1L GlEDAJLISCA Sreda, 22 »Rama '['SeU la'2»: Linhart: »Ta rtb°mna 7.dr - aAček se ženi*, daji.) ZSJ. (Stojišča -cetrtek - - ao v pro- J* Jan- ob 15: Linhart: »Ta ^lufcena »?il Matiček se ženi«. Za-5?io gradhAn a 23 Vajensko ob 19 30- stroke; 5??t(>vajiie «»dolgega dneva *JV,*no**• Abonma A-t’ 21 lan Je na razpolago.) 19-30: Linhart: »Ta Abonijjgi KjTaft0Pnic6 „en m za podeželje. 17‘ »t dag^l od »rede 22. 8reda- 22 1nn °PERA Smke<- Abon°m W-30: Kogo3: »Cme m v PTO^™8 ™d B. (Vstopnice Četrtek, 23. jan. ob 19.30: Janaček: »Jenufa« Abonma red U. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 24. jan. ob 15.30: R. Strauss: »Ariadna na Naksosu«. Abonma Petek popoldanski. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sobota, 25. jan. ob 19.30: M. Kogoj: »Cme maske«. Abonma red C. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 26. jan. ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier«. Izven in za podeželje. (Vstopnice bodo v prodaji v sredo, 22. jan. od 17. ure dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 22. Jan. ob 20: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG Trst. Četrtek, 23. Jan. ob 20: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG Trst. Petek, 24. jan. ob 20: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Go-stcvanje SNG Trst. Sobota, 25. jan. ob 20: DUrrenmatt: »Obisk stare gospe«. Izven. Nedelja, 26. Jan. ob 15: Diirrenmatt: »Obisk stare gospe«. Abonma nedelja pop. — kolektivi. Vstopnice so tudi, v prodaji; ob 20: Nušič: »Dr«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Četrtek, 23. jan. ob 16: H. Fitz: »Srebrna lilija«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven Sobota, 25. jan. ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Večerna predstava. Izven. Nedelja, 26. jan. ob 14.30: H. Fitz: ■ »Srebrna lilija«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven; ob 17: H. Fitz: »Srebrna lilija«, pravljična igra z godbo in- plesom. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Večerna predstava. Izven, EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Četrtek, 23. Jan. ob 20: Četrtkovi razgovori. Branko Babič: »Novinar v sodobni družbi«. Sobota, 25. jan. ob 20: Fred Denger: < »Minuto pred dvanajsto«. Izven. Znižane cene. Gostovanje eksperimentalne repertoarne skupine Drame SNG. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni v Križankah vsak dan od 10.—12. ure im dve uri pred začetkom. Rezervacije na telefon 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. * Sreda, 22. jan. ob 17: V. Cinybulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Četrtek, 23. jan. ob 17: L. Novy- V. Taufer: »Mojca in živali«. Petek, 24- Jan. ob 17: V. Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«. Sobota, 25 Jan. ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«; ob - 20 30: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 23. jani ob 16 in 20: — izven: Casona: »Drevesa umirajo stoje«, igra v treh dejanjih. Gostuje Slov. ljudsko gledališče iz Celja. Nedelja, 26. jan. ob 16: — izven in za podeželje. Jaka Spicar: »Pogumni Tonček«. Gostuje DPD Svoboda — Stražišče. KINO »STOR2IC«: angleški barvni vista-visiom film »Rihard HI«. Predstavi ob 15.45 in 20.15. »SVOBODA«: ameriški barvni film »Mogambo«. Predstava ob 19. Z BLEDA KINO »BLED«: italijanski film »Hči polka«. Predstavi ob 17 in 20. Ve?ti 7, lesenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima do 24. januarja dr. Višnar Mirko, Prešernova cesta. KINO »RADIO«: premiera italijanskega filma »Deset ljubavnih pesmi*. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ: zaprto. »2IROVNICA«: amer. flllm »Upornik«. Predstava ob 19.30. »DOVJE«: jugoslov. film »Naše poti se razidejo«. Predstava ob 19.30. Samo danes. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ruski mladinski film »Bela pudlica«. CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 23. Jan. ob 16. in 20: Alejan-dro Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Gostovanje v Kranju. Sobota, 25. jan. ob 19: »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje v Slov. Konjicah. Nedelja. 26. Jan. ob 15.30: Alejandro Casona: »Drevesa umirajo atoje«. Izven. KINO »UNION«: švedski barvni film »Velika avantura«. »METROPOL«: amer. film »LJudja brez važnosti«. IZ ŽALCA LPM-8 Frederic Chopin; ETUDE NOCTURNO SCHERZO Izvaja: Freddy Dožek, klavir LPM-106 G. Verdi; »TRAVIATA« poki ^mr'a je naša ljuba mama, dobra tašča, sestra in teta Marija jamšek rojena PONIŽ "KOpali , Pokonav»~ “orno v sredo, 22. januarja 1958, ob 15. url na cu v Ajdovščini. Ajdovščina, Dobravlje, Vipava, Ljubljana, Trst, januarja 1958. Žalujoči hčeri Darinka, dr. Marija ter ostalo sorodstvo KINO »ŽALEC«: ameriški barvni dne-mascope film »Sedeči belk«. Predstavi ob 17.30 in 19.30. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO »ROGAŠKA SLATINA«: »Možje. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA! Sreda, 22. jan., lekarna »Pn gradu«, Partizanska c. 1. Četrtek. 23. Jan., lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 22. jan. ob 19.30: Svarkin: »Tuje dete«. Red Sreda. Nekaj sadežev v prodaj L Četrtek, 23. Jan. ob 18.30: Kreft: »Celjski grofje«. Red A. Nekaj sedežev v prodaji. KINO »UNION«: amer. barv. cinemasc. film ^Zlomljeno kopje«, »Partizan«: amertšk® barv. flta »Rob Roy«. »UDARNIK«: Jugositov. ffllm »Evo-tega telesa gospodar«. RADIO LJUBLJANA SPORED ZA SREDO, dne 22. januarja 1958 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 18.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) - 6.30-6.40 Reklame -8.40-6.45 Naš jedilnik - 8.05 Pisana paleta — 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev) - 9.15 30 minut domačih pesmi in napevov - 9.45 Segava klaviatura - 10.05 Dr. Kostja Konvallnka: Kandidacijski postopek za volitve v zvezno in republiško Ljudsko skupščino - 10.10 Svet v orkestralnih barvah — 11.00 Na sporedu s popevkami — 11.35 Oddaja za šolarje: Oko za dedka — 12.00 Mali koncert solistične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — Anton Seliškar: Trgovanje z lesom po zadružnih organizacijah - 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel - 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.03 Oddaja za šolarje: Važno sporočilo -14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmei reklame - 15.40 Pri klasičnih mojstrih - Stefan Zweig: Odkritje Eldorada - 16.00 Koncert po željah - 17.03 Dr. Kostja Konvallnka: Kandidiranje po zborih volivcev — 17.10 Sestanek ob petih — 117.30 Praznik cvetočih češenj (stare Ja-r ponske melodije v novih priredbah) — 18.00 Kulturni pregled - 18.15 F. Chopin: Scherzo št. 3 v cis-molu (Bela Siki), Poloneza št. 6 (Aleksander Unin-sky) — 18.30 Glasba narodov sveta: Angleške narodne pesmi - 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Odlomki iz oper francoskih skladateljev - 22.15 Igra plesni orkester Radia Ljubljana — 22.35 Vokalni kvintet »The Moder-naires- - 23.00-23.15 in 23.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). iiropmi OGLASI NOVEJŠE KNJIGE ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »LP«. MESTO ZDRAVNIKA — upravnika Doma razpisuje upravni! odbor Zdravstvenega doma Šentilj v Slovenskih goricah. Stanovanje in avto na razpolago. Nastop službe s 1. marcem 1958. M 15 LEP PES OVCJAK se je zatekel. Lastnik ga dobi Pod gozdom 12, Jesenice. G 5 »8 marta kemična delavnica Ada vzame kot prenos osnovnih sredstev parni kotel od 40—140 m*' ogrevalne površine 8 pritiskom od 8 atmosfer navzgor. Ponudbe pošljite na »8. mart«, Ada. 846 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO K I N 0 »UNION- Jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« Tednik F. N. št. S. Predstave ob 15, 17, 19 im 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavnih vlogah Marija Kohn in Mladen Serment. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: franc, film »Dnev- i niik majorja Thompsona«. Tednik:! F. N. 3. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl vlogi Martine CaroL KINO »SLOGA«: ital. film »Ali smo ljudje alj kaplarji«. Tednik samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl., vlogi Toto. KINO »VIC«: češki barvni film »Kod ln kam«. Tednik. Predstave ob 13, 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova »: nemški barvni film »Kamenlto srce«. Predstavi ob 10 in 15. »LITOSTROJ«: ameriški film »Val zvesti Blake«. Predstava ob 20. KINO »TRIGLAV* Sovjetski barvni film »OTHELLO« Tednik. V glavni vlogi S. Bondarčuk ln I. Skopceva. Predstave ob 18, 18 in 20. url. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjič. K I N 0 »SISKA« Italijanski film IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 23. jan. ob 20: Vemullll: »Potovanje v Benetke«. Izvezi — zadnja večerna predstava. KINO »PTUJ«: sovjetski barvni film »Mehikanec«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: mehiški film »Fruto Pro-hiibdito«. Predstavi ob 17.30 in 20. Zavoj ki ga je Izgubil kamion v torek, 21. t. m. v Kopitarjevi ulici, lahko dvignete v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. DIREKCIJA ZA IZGRADNJO JAVNIH OBJEKTOV V BEOGRADU Knez Mihajlova 1/IV razpisuje N A V H 0 LICITACIJO sa gradnje večje stanovanjske hiše na vogalu ulic Save Kovačeviča ln Troske v Beogradu Predračunska vsota za dela (gradbena, gradbeno-obrtna in inštalaterska) znaša okoli 240 milijonov din. — Rok za dokončanje stavbe je: 1. stopnišče do 31. dec. 1958, cela stavba pa do 31. maja 1959. Ponudbe morajo ustrezati predpisom pravilnika o izvajanju gradbenih objektov in del in jih je treba vložiti najpozneje do začetka licitacije. Javna licitacija bo v prostorih investitorja 10. februarja 1958 ob 10. uri. Elaborat je na vpogled in ga je mogoče nabaviti za 3000 din pri investitorju proti predložitvi potrdila o sposobnosti, ki ga je treba pozneje priložiti ponudbi. 296 Njihove zablode V glavni vlogi Rolando Lupi, Eliza Ceganl ln Amoldo Foa. predstave ob 118, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Na aporedu samo še danes ln Jutrk. Oglašujte v »Ljudski pravici!« U din Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Petkovškovo nabrežje 25 Poštni predal 42 Odrežite ln nam pošljite ‘Gin, in§ster I?0*,« i~’* Predstavil pritlikavec. Olmski Lonf°V0ril m°j Prijatelj Tight. FRANK HARPER “Ne Je vprašal83 ^ nezauPno pogledal. »Leon v S].l . ' oagovorii iignt, ki se je zelo v«06!?1 P°ložaju. »Leonov brat.« ga Ji*. Prineii i 2 Leonom sva dobra prl-1'taa, Kiri »sem vam zvezdo vašega nove-ste ,oi.A,?ril0V0>- ie govoril agent. Nevvvorške do s« ®ie zelo li L f je 8ovori* agent. *ti»lrn*” je i, V', da ste jo pospremili oJ.^1 roko „ Tl8ht' Medtem ko je Gingsterju 20 DETEKTIVSKI ROMAN edai S*?, sem Kazu ?oduš si jaz nekoliko natančneje r Kazaloam°' ta»rt °^u®no 6nk-? j”1® noCe Poznati, ker me je Nis *°. da na ^a- Tisti trenutek se mi je Čutil njenerr> obrazu nekaj manjka, b rat, kad, nemira, ki me je prevzel ^S«čandaa ^e le Kirn pogledala... ►»j ^ in vsj i^ra se 1e 7.nfa»in QoHH c Hip VSJ ra7oo i' /’*• ucun o»a»v *a kavia0b je naročil i''?ave8a 8°sP°da PiU žga' kar »r‘ .Ptajonezo t- Natakar Je prinesel 04 lrvr\~ in COSin whrn Ticrht na Tis s© Je začela. Sedli smo za ste, lepem c_„ tcui«, ii&m p« jc tiarm 0 DovLTV0ril: ~Miss April, aretirani bfJ1? glasom doki"?01 kolega * Povsem vsak- "4*“«. EuSS-p*10 pa<"*12 rok ■re- v?.>a škTnda?6 dela^e v tem lokalu prav 8i iatudiza V8J L** Je nadaljeval Tight. »To Prosim i Aij u 8?sp°d Gingster. Kar postrezite “krtNe> ne Dreni?®4* maJonezo?« JJ,.Pa ste?.. em’<' Izjecljal filmski agent. sPod r>tLnik Preiskn,6 ,po"f',je' ta gospod tu pa je Keiiu . ovalne službe za umore, go- gosja rebra, Tight pa je »Imam jaz smolo!- je vzkliknil Gingster, dekletu, ki so nam jo bili predstavili kot Kirn April; pa so začele drhteti roke. Dihala je, kakor da je pravkar pretekla sto metrov. Njene debelo namazane ustnice so drgetale. »Kaj bi radi od mene?« »Kaj ste delali v Rothovi hiši ponoči 23. marca?« »Jaz v Rothovi hiši?« je široko razprla oči. »Kaj bi tajili, kar po resnici povejte,« Je rekel Tight in ji pokazal oba bisera. »Enega izmed teh biserov ste izgubili na divanu. To mi zadostuje, da vas lahko obtožim umora.« »Umora?« Je bila na smrt bleda. »Leslie, ta dama ai Kirn April,« sem se vmešal v razgovor. 2al mi' je bilo, da nisem tega storil že prej, zakaj kmalu sem spoznal, da sta hotela slepariti. Tight je molčal. Tisti dan sem ga že drugič presenetil. Nihče se ni dotaknil dobrih jedi, ki jih je bila miza polna. Gez nekaj trenutkov se Je film- ski agent odkašljal, nato pa je povedal: »Gospod ima prav, gospodična ni Kirn April. .« »Kdo pa je?« je Tight mirno vprašal. »Irena Smith iz ,Wintergardena’,« je odgovoril Gingster, ki je bil bled kot mleko, ki je stalo pred njim. »Torej dvojnica Kim Aprilove! Tisti trenutek sem se spomnil, da sem že slišal praviti o njej. Tako sta sl bili podobni, da je bilo težko povedati, katera izmed njiju je Kim in katera Irena. Filmski agent se je tresel kot šiba na vodi: »Dobil sem brzojavko, nisem mogel najti prave Kim. Ponudili ste 100.000 delarjev, nisem hotel zamuditi priložnost, zato sem pripeljal Ireno. Dal sem Ji 50 dolarjev, potem pa je šla z menoj sem. Niti pojma ni imela, za kaj gre.« S tem je bilo kosila konec. Drobni filmski agent, ki ni utegnil popiti naročenega mleka, in Irene Smith iz Wintergardena, ki je bila Kim podobna kot jajce jajcu, sta odšla iz lokala. Vmesni dogodek velike igre se Je končal, vsaj meni se Je zdelo tako, tisti trenutek pa me je Tight skoraj prestrelil s svojim pogledom, da mi je zastala kri v žilah: »Dragi prijatelj, nekaj mi moraš pojasniti.« »Kaj naj ti pojasnim?« »Povej mi, po čem si spoznal, da to ni Kim April.« »Kaj preprosta reč,« sem mu odgovoril. »Ali si opazil prstan s turkizom na njeni roki?« »Sem,« ml je odgovoril. »Kaj meniš, ali je bil platinast ali srebrn?« »Da, da, Kim ne nosi tako poceni nakita,« je rekel, potem so se mu na čelu začrtale globoke hrazde, podbradek pa mu je zdrsnil na prsi. Ni vedel, kaj naj reče, še ves iz sebe je bil od Jeze. Nemara mu ni šlo v račun, da je zaman naročil ostrige, majonezo z raki in gosjo pašteto. Tudi on ni skoraj ničesar jedel, meni pa so bile že od nekdaj vroče hrenovke največja slaščica. »Leslie,« sem spregovoril, »nikar ne vztrajaj samo pri Kim Aprilovi. Morda je zapletena v to reč, mogoče pa tudi ne. Se enkrat ponavljam, dekle ne bi moglo tako zdelati Rotha. Tega gotovo ni storila Kim April.« »Za njeno nedolžnost ne dam niti počenega groša.« »Prepričan sem, da je moški s cigaro znamke »Corona« mnogo važnejši,« sem trdil svoje. »Kelly, prosim te, razen tistega pepela nimamo prav ničesar, po čemer bi lahko sodili, da je vmes zapleten mošld.« »Prepričan sem, da je on kriv, za to pa Imam tudi več vzrokov. Precej zanesljivo tl lahko povem, da je tistemu moškemu kakih petdeset let in da ima plavo obarvane lase.« »Piavo obarvane lase?« (Mbrika r, .* * Casoptgm. založniške pod)«!)* -Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica 8. telefon S9 181 - Notranjepolitična aospodaraka rubrika Nazorjeva 12 II tel 20-607 to 22-821 - Kultu °° 31-35B 8rteva 8/rii tel 81 857 - Uprava Trubarjeva ulica 24. telefon 22 491 In 22 492 - Naročnlnskl oddelek Petkovškovo nabrežje 25. telefon 22 494 - ORlasnl oddelek Kopltarjevs ulica 4« — Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 33-322 — Mesečo« oaročniua 250 din, c« tujino 500 din — Tekoči račun 80-KB-6-2-1393 - Poštni predal 43 — Poštnina plačana v gotovini — SREDA, 22. JANUARJA 1958 C % TRO NAJMODERNEJŠE ELEKTRONSKE NAPRAVE, KI »GOVORIJO«, NAJ BI ZAGOTOVILE VARNEJŠI LETALSKI PROMET ima besedo • »Pozor, pozor! Sektor ena, de- • vet, nič, dva, nič. Gotovo!« — • To nejasno naročilo lovski • eskadrili je izgovoril labora- • torijski aparat. Vsaka beseda • sicer zveni drugače, kakor da O bi jo izgovoril drug člov.ek, za-© nimivo pa je, da teh besed O sploh niso izgovorila človeška © usta, marveč govoreči račun-© ski stroj... Po svetu imajo že vrsto velikih elektronskih- računskih stro- Neki nemški fotograf je predložil hotelirju v Nauheimu svojevrstno zamisel. Gostje, ki ne poznajo govorice dežele, v katero jih je zanesla pot, samo pogledajo na sliko in jo pokažejo natakarju, ki tako brez težav izve za njihove želje. Baje se je tak »slikovni jedilnik« že obnesel v nekaterih švicarskih središčih zimskega športa jev, ki s fantastično hitrostjo rešujejo zapletene naloge, za katere bi potrebovali znanstveniki nekaj let. Lani so na neki razstavi pokazali stroj, ki je prevajal rusko besedilo v angleščino. Strokovnjaki že napovedujejo robote, ki bodo opravljali različna dela tam, kjer bi bil človeški organizem v nevarnosti, najnovejše pridobitve na področju kibernetike pa je govoreči elektronski računski stroj. Prvi poskusi so pokazali, da so ti mehanični računarji posebno prikladni za urejanje letalskega prometa in pri usmerjanju domačih lovskih letal na sovražne bombnike. Oglejmo si v kratkem, kako deluje ta zapletena elektronska naprava. Radarske postaje nenehno oddajajo impulze in tako ugotavljajo posamezna letala ali eskadrile. Podatke spravlja elektrika v računske stroje, ki z velikansko hitrostjo izračunajo položaj in smer poleta ter določijo točko, kjer se bosta letali srečali. Spet priskoči na pomoč elektrika, ki prenese računske podatke v posebno napravo, ta pa jih spremeni v govorico, oziroma v zvočno opozorilo, ki ga prestreže sprejemnik v pilotovi kabini. Del teh nalog so sicer že doslej opravljali računski stroji, vendar je moral človek zbrati podatke in jih sporočiti pilotom v -zraku. Pri tem je šlo v izgubo nekaj dragocenih trenutkov, ki so spričo sedanje velike hitrosti letal še posebnega pomena. V novem stroju je to drugače. Brž ko elektronski stroj dobi podatke, jih uredi in čez nekaj sekund že opozori pilote. Srce no- vega stroja je pravzaprav besed-(njak, ki je posnet na magneto-| foški valj in ga sestavlja 80 žlebov. V vsakem žlebu je ena ali več besed. Na valju so posnete številke od nič do devet in dogovorjeni znaki, na primer -rdeče-, -belo«, modro« itd. Ko računski del stroja opravi svoje delo, prenese podatke na drugo napravo, j ki po kratkem opozorilu posredu-i je pilotom navodila. | Ce na primer dobi vodja eskadrile sporočilo »ena, devet, nič«, pomeni, da mora leteti pod ko- Svojevrstna pomoč I Mlad ameriški študent, ki se j je vzdrževal s tem, da je stregel j v nekem gostinskem lokalu, je z i velikim zanimanjem gledal dekle, j ki je sedelo pri mizi v družbi sta-| rejšega moškega. Ce je le utegnil, ; se je vrtel okoli tiste mize in iz-I kazal dekletu zdaj to, zdaj ono ; pozornost, ona pa se po vsem vi-1 dezu sploh ni zmenila zanj. j Nazadnje se je spomnil štu- | dent v natakarskem jopiču, da ! imajo v restavraciji knjigo za i goste. Ko je starejši možakar za-j-hteval račun, mu je študent pri-i nesel knjigo za goste in ga prosil, j naj se podpiše. ! Gosta sta odšla, presenečeni ! študent pa je bral v knjigi: -Moja I hči se imenuje Beatrice Kelley. j Njena telefonska številka je i 5-3560, najprimernejši čas za te-j lefonski poziv pa so dopoldanske ' ure, ker sem tačas v pisarni.« tom 190 stopinj, če hoče ugotoviti sovražna letala ali pa se v megli izogniti trčenju. Predstavljajmo si, da letita v megli drugo proti drugemu dve letali v isti Višini. Radarske postaje ju avtomatično spremljajo, podatke o smeri, hitrosti in višini pa posredujejo novemu elektronskemu stroju, ki takoj ugotovi verjetnost trčenja in nakaže enemu izmed pilotov novo smer. Konstruktorji moderne naprave menijo, da se bodo takšni elek-tronskj stroji zelo obnesli na avtomatičnih vremenoslovnih postajah kjerkoli na svetu, pa tudi v velikih industrijskih podjetjih, v bankah itd. Z obveščanjem v raznih jezikih ni pri tem nobenih težav. Kvadratasti mehurčki so najnovejša ugotovitev atomskih znafl5*^ nllrHn Imam mer -i.n ... , !n flA — .uvuutvni 9U uajllUV c,|Sd UgUlUVlteV t«, nikov. Imajo 75 stotisočink milimetra premera, nastanejo P® , krat, ko se litij, ki ga obsevajo nevtroni, ogreje nad 600 ®.tre. Celzija. Litijevo snov uporabljajo za proučevanje učinka °j? «, ljevanja z nevtroni. Po naključj je odkril te štirioglate me n« ke dr. Peter Senio, ki je delal poskuse za atomsko komisij® Znanstvenik še ne ve, zakaj nastanejo ti mehurčki, meni P»> bodo precej prispevali k nadaljnjim odkritjem v zvezi s strupu snovi. Evropski NOVINARSKI SEMINAR LETOS SE GA JE UDELEŽILO 25 SLUŠATELJEV IZ RAZNIH EVROPSKIH pE2£l Angleščina na prvem mestu -V sodobnem svetu se najbolj uporablja angleščina,« je nedavno dejal indijski predsednik vlade Nehru na univerzitetnem zborovanju v Hyderabadu. Dodal je, da se morajo Indijci učiti angleški jezik, češ da se z njim lahko daleč pride v sodobnem poslovnem življenju. NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico«, »Ljubljanski dnevnik«, in prosim, da mi jo začnete z ___________ redno pošiljati (neustrezno prečrtajte). Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum podpis Odrežite ln nam poSlllte V mirni Schillerjevi ulici v Strasbourgu so uvedli poskus mednarodnega razumevanja in sodelovanja. Tam so organizirali mednarodno središče za višji novinarski študij, v katerega okviru prirejajo dikusije, navezujejo osebne stike ter izmenjujejo zna- V bunkerju lz druge svetovne vojne sta našla berlinska iečka Klaus in Rainer zemljevid, na katerem so zaznamovana vsa področja, kjer so nacisti v ibleganem Berlinu nastavili navadne in tankovske mine. Precej minskih polj je še neznanih in bi pri gradbenih in cestnih delih lahko prišlo do hudih nesreč. Mačrte so najprej »reverili, nato pa so kopije poslali iz zahodnega tudi v vzhodni del Berlina. j nje in izkušnje novinarji, profe-j sorji pa prirejajo predavanja in tečaje. Pravzaprav je to središče šola in inštitut hkrati, v njem pa so se zbrali aktivni novinarji in profesorji z Vzhoda in Zahoda ter iz visoko razvitih in zaostalih dežel. Težko je razlikovati »predavatelje« in »študente«, ki jih zbližujejo poklicne vezi, želja za skupnim urejanjem strokovnih vprašanj in težnja, da bi ne glede na ideološke razlike našli skupno govorico za prikazovanje sodobnih dogodkov. V sodelovanju z mednarodno organizacijo UNESCO so središče odprli v okviru strasbourške univerze. Nastalo je kot rezultat konference, ki je spomladi leta 1956 priporočala ustanovitev področnih ali mednarodnih središč za strokovno izpopolnjevanje novinarjev vsepovsod po svetu. Center v Strasbourgu naj bi zbral predvsem novinarje iz Evrope, Afrike in z Bližnjega vzh° Jv3jo dobna središča pa n®11? organizirati tudi v Aziji 1» Ameriki. , nred- Administrativnemu svet v ^ seduje univerzitetni rektor, ^ pa so novinarji, profesorji ^tos turni delavci iz raznih dežel. ^ sodeluje na tem seminarju| »študentov« iz Velike Br ^a. Belgije, Italije, Finske, s^’oSio-hodne Nemčije, Poljske, L ^a, vaške, Jugoslavije, ’ fjs roka, Turčije, Izraela in T.aVijali prvih predavanjih so razp o izbiri in sestavi vesti, o torskem delu, o problem1« vgst, z radijskimi in televizijskim ^ mi ter o izboljšanju no ^ reportaže. Predavanja J® *■_, 5o Ijalo tudi praktično delo. F,,or8vili za udeležence seminarja P‘'P gje-izpitne komisije, v katerih s gg. lovali novinarski strokovni _0jj. vjetske zveze, ZDA, Francij , ške in Velike Britanije. Čudno maščevanje Maščevanje, ki sl ga izmisli lahko le romantično navdahnjeni Italijan, so opisali pred dnevi nekateri italijanski Usti. Za 19-let-no Carlo Muso so se ženini kar trgali, dekle pa se ni moglo odločiti. Med drugim je dobila za Novo leto prekrasen šopek rdečih vrtnic. Preden je šla na ples, je poduhala vrtnice in se odpravila zdoma. Nenadoma pa je postala zelo utrujena, z avtom so jo od-peljaU domov, kjer je takoj za- Nakit je Ameriški veleposlaniki v Rimu imajo smolo: najprej Clara Luce, zdaj Zellerbach ' Po enotedenskem molku je sporočil kriminalistični oddelek rimske policije, da so neznanci odnesli iz vile ameriškega veleposlanika Jamesa Zellerbacha družinski nakit v vrednosti 30.000 dolarjev. Čeprav so Italijani poslali na delo najboljše kriminaliste, Američani pa funkcionarje svoje varnostne službe, tatov še niso izsledili. Niti ugotoviti niso mogli, ali so tatovi opravili svoje delo »znotraj« ali so vlomili od zunaj. To zadnje bi bilo še bolj presenetljivo, ker obdaja sedež veleposlaništva visok zid, za katerim se stalno sprehajajo straže. Tatvino je odkrila sobarica veleposlanikove žene, ko je hotela spraviti v škatlico dragulje, ki jih Je Zellerbachova žena nosila prejšnjo noč na večerji.- Izginile so tri diamantne in ena zlata ogrlica ter par diamantnih uhanov. V prvi zmedenosti so prija-viU tudi tatvino ogrlice, na kateri so diamanti vdelani v platino, potem pa so ta okrasek našli nekje drugje. Vsi italijanski listi so posvetili dogodku veliko pozornost in so ga imenovali »največjo diplomatsko tatvino v minulih treh desetletjih«. Pravijo, da jo je glede izvedbe mogoče primerjati le s tatvino denarja in listin iz železne blagajne na nemškem veleposlaništvu, kar se je zgodilo v Rimu že pred mnogimi leti. Presenetljivo je, da je bil nakit spravljen v sobi zraven Zel-lerbachove zakonske spalnice in da ni nihče ničesar opazil. Veleposlanik Zellerbach ne bo utrpel prav nobene gmotne škode, ker je bil nakit zavarovan. Zavarovalnica je že razpisala dva milijona lir nagrade, ki jo bo dobil, kdor bo spravil policijo na pravo sled in pomagal prijeti tatove. V celoti je nakit vreden kakih dvajset milijonov italijanskih lir. Vse kaže, da ameriški veleposlaniki v Rimu nimajo sreče. Pred leti se je veleposlanica Clara Luce pritožila, da so jo hoteli zastrupiti, zdaj pa so okradli Zeller-bachovo ženo. Metrski sistem n>a Japonskem Z letošnjim prvim Januarjem je začel veljati na Japonskem zakon o uvedbi meterskega merskega sistema. Ta zakon naj bi odstranil zmedo spričo japonskih, ameriških in evropskih mer, zaradi katerih so morale predvsem gospodinje pri nakupih kar naprej računati, Od novega metrskega sistema bodo imeli precej koristi tudi avtomobilisti, ki so doslej pogosto preračunavali milje v kilometre, te pa v »rije« (2,44 milje tali 3,93 km). Pričakujejd, da bodo uvedbi novega sistema nasprotovali japonski kmetje, ker bodo davčne uprave morale preračunati njihove parcele v kvadratne metre, pri tem pa bodo posamezni kmetje izgubili ali dobili manjše površine, ker bo treba vse skupaj zaokrožiti na cele kvadratne metre. Japonci so pravzaprav sprejeli meterski sistem že pred tridesetimi leti, vendar so šole večinoma menile, da morajo učenci spoznati vse tri, torej tudi ameriškega in starega japonskega. spala. Spala je 16 ur. Zaskrbljeni starši so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da so bile vrtnice namočene v kloroform in so delovale kot močno uspavalno sredstvo. Dekle> se je zbudilo, novoletno razpoloženje pa je bilo pokvarjeno. Neznani častilec ni poslal vizitke. Višina in avtoriteta Japonsko prosvetno ministrstvo je izdalo uredbo, po kateri morajo biti gimnazijski profesorji visoki vsaj 152 cm. Ta sklep temelji na ugotovitvi, da premajhni predavatelji ne uživajo pri dijakih potrebnega ugleda. Važno obv Vsem našim naročnikom sporočamo, da bomo objavili v soboto, dne 25. januarja SEZNAM za veliko nagradno žrebanje ki bo nepreklicno 15. marca 1958 Vse tiste, ki še niso naši naročniki, a bi želeli biti udeleženi pri žrebanju, obveščamo, da še lahko naročijo »Ljudsko pravico« ali »Ljubljanski dnevnik«, P°' goj Je le, da najkasneje do 10. marca poravnajo naroČ nino vsaj za tri mesece. Malone neuničljivo voljo do plesa In petja Ima znani francoski igralec Maurice Chevaller, ki se pripravlja na veliko turnejo po Združenih državah od San Francisca do Nevv Vorka. Seve Je moral svoj plesni slog prilagoditi ameriškemu okusu, zato si je najel ameriškega plesalca »rock and rolla« Don Lurla kot učitelja ameriškega modernega plesnega koraka. Posnetek kaže mladega učitelja in starega učenca KEPLERJEVA SOLATA Kepler je sedel za mizo v jedilnici, tena je postavila predenj odlično pripravljeno solato, vendar se znanstvenik niti spričo svojega izrednega teka ni mogel odtrgati od znanstvenih problemov. Takole je začel: »Kaj menii, Barbara, kako 61 bilo? Vzemiva, da bi skozi vse-mirje letelo mnogo kapljic olja, neka) drobcev soli, popra in sladkorja, koščki solate in skleda. Ali bi se lahko zgodilo, da bi pri slučajnem srečanju nastala iz tega prav takšna solata, kakor je tale v skledi7« »Bodi prepričan, da ne bi bila tako dobro pripravljena,« mu je mirno odvrnila tena. Strokovnjak za avtomatiza