Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve^ja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Ze New'York celo leto - $7.00 Za inoxemstro celo leto $7.00 i The largest Slovenian the United States. List ^slovenskih delavcev y .Ameriki« Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.' TELEFON: CHelaea Z—3878 Entered as Seecnd Clau Matter, September 21, 1903, at the Port Office, at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON t CHc Joe* 8—8878 NO. 154. — ŠTEV. 154. NEW YORK, THURSDAY, JULY 2, 1931. — ČETRTEK, 2. JULIJA 1931 VOLUME XXXIX. — UTS V OSMIH DNEH IN PETNAJSTIH URAH OKOLU SVETA POST IN GATTY STA PORAZILA REKORD "GROFA ZEPPELINA" ZA SKORO DVANAJST DNI Ameriška letalca, ki sta v presenetljivo kratkem času završila polet okolu sveta, sta pristala sinoči malo pred deveto uro na Roosevelt Field pri New Yorku. — Polet smatrajo za največji uspeh v zgodovini zrakoplovstva. — Zadnja postojanka je bila v Clevelandu, kjer sta obnovila zaloge kuriva. PREM0GARJI VPITTSBURGHU Nad pet tisoč majner jev, njihovih žen in otrok je prišlo iz treh dolin ter se udeležilo "gladovnega pohoda. PITTSBURG, Pa., 1. julija. — Včeraj popoldne je demonstriralo po Pittsburghu pe-t tisoč majnerjev, njihovih žena in otrok. Prišli so iz treh dolin, <±x se udeleže 'taikozvame-ga "gladovnega, pohoda". Bili so prašni in vsi prepoteni. Demonstracija proti razmeram, ki meje na stradanje, se je mirno vršila. Navzlic temu so bili pa na vsakem voe-ailu policisti s krepelci in solznimi bombami. Štrpjkarjem je b Jo prepovedano korakati v urad okrajnega komi- n>i našel. WASHINGTON, D. C., 1. jufija. — S pomočjo dveh k\ ibinetnih članciv skuša predsednik Hoover izboljšati položi.j v okrajih mehkega premoga. Predsednik United Mine Workers of America, John Lewis, ga je pozval, naj skliče konferenco, ki se bo bavila s problemi premogovne industrije. ROOSEVELT FIELD, L. L, 1. julija. — Danes sta pristala tukaj ameriška letalca Wiley Post in Harold Gatty, potem ko sta završila polet okolu sveta v neverjetno kratkem času, namreč v osmih dneh, petnajstih urah in enoinpetdesetih minutah. Predno sta se dvignila, sta izjavila, da nameravata premeriti pot okolu sveta v devetih oziroma i ^^ K niemu & odpravil le od-desetih dneh. ** petnaiJstm 1€rjev> ^^ Dne 23. junija sta odletela od tukaj v enokrilni-ku Winnie Mae", včeraj ob 8.45 minut sta se pa zopet pojavila nad tukajšnjim letališčem. Par minut pozneje sta dovršeno pristala. Naglica, s katero se je pojavilo letalo nad letališčem, je celo strokovnjake presenetila. Dvakrat je z veliko naglico okrožilo polje nato pa dovršeno pristalo. Ta polet smatrajo za največji uspeh v zgodovini zrakoplovstva. Letalca st anamred v teku dobrega tedna prele-tala Atlantski Ocean, vso Evropo, sibirske stepe, Dalj ni iztok, polarno ozemlje in Beringovo cesto, Alasko, Kanado in Združene države. V trenutku, ko sta pristala, se je tudi stemnilo, luči fotografov so začele pokati, da je bilo polje sli-čno bojišču sredi velikega viharja. Prvi je stopil iz letala Post, "ki je najprej pozdravil svojo ženo Mae, katera ga je prisrčno objela. Bila sta tako ginjena, da nista mogla govoriti. Na drugi starni je stopil iz letala Gatty. Bil je utrujen in izdelan ter je komaj stal na nogah. Znani ameriški letalec Acosta se je zastonj prizadeval, da,bi se jima približal. Nikogar niso pustili k njima. Nato so ju odvedli v hangar ter ju postavili pred mikrofon. Načelnik županovega sprejemnega odbora, dr. John H. Finley, jima je stavil vsakovrstna vprašanja ter s tem nudil priliko poslušalcem, da so po radio čuli njun glas. Letalca sta priznala, da je bil najtežavnejši del potovanja — sprejem na Roosevelt Field. Večkrat .sta Lila v smrtni nevarnosti, da ju navdušena ljudska množica pomandra. MATI UMORILA SVOJEGA SINA Porota jo je spoznala krivo v zvezi z umorom sina Salvatorja. — Se po obsodbi je tajila krivdo. Mrs. Ana de Hali, mati šestih o-trek, je bila spoznana pred okrajnim sodnikom McLa ulighlnom krivim umora. Obtožena je bila, d-a, je umerila sVojega sina Salvatorja dne 24. novembra preteklega leta v Brook-lynu. Gospa de Hali je poslušala pra-vorek mirno, čeprav nekoliko nervozno. Ko pa so jo odvedli iz dvorane, je zakričala: — ve, da nisem tega storila! Jaz sem nedolžna! Najmanjša kazen za umor po drugem redu. katerega je bili. Obtoženca in spoznana krivim, znaša 20 let v državni jetnišnici. Obsodba bo proglašena dne 21. julija. Gospa de Hali ni imela nikakih razbremenilnih prič. 0BJAVLJENJE "TAJNIH" DOKUMENTOV SUHACl PROTI R00SEVELTU Obdolžitev se glasi, da je mokrejšikot Smith. — Demokratične ženske juga naj bi takoj zapo-čele z bojem po morebitni nominaciji. WASHINGTON, D. C., 30. julijn. Veliko senzacijo je zbudil uvodni čl* tnek, ki predstavlja governerja Rocsovelta kot ostrega nasprotnika prchibfcije 1>er poziva demokratične ženske z juga, naj se upro proti stranki ,če bi dobil Roosevelt nominacijo za urad predsednika. Uvodni članek prihaja izpod peresa ženske Mrs. Jesse Nicholson, in je bil objavljen v oficijelnem organu: "Woman Voter". Istočasno napada članek tudi znanega polkovnika Housa, ki je imel pred kratkim konferenco z Roose-veltom. Polkomik House je baje izjavil, da je governer Ricosevelt naklonjen pohiblcUonlstom. VSI ŽID JE SO ODŠLI IZ SOLUNA Ko je bilo tekom nemirov petdeset ranjenih in deset usmrčenih, so izpre-videli* da jim v mestu ni več obstanka. COLUMBUS, Ohio, L julija. — Soproga Ha-rolda Gatty j a, navigatorja "Winnie Mae" je dospela iz Los Angeles sem z aeroplanom. Tukaj je presedla v drugi aeroplan ter odletela proti New Yorku. CLEVELAND, Ohio, l. julija. — Na svojem poletu okolu sveta sta pristala danes tukaj letalca Wiley Poet in Harold Gatty. Preleteti imata le še razmeroma kratko razdaljo na Roosevelt Field, odkoder sta se dvignila prejšnji torek. Ko sta utrujena in od olja umazana letalca izstopila, so mehaniki napolnili tanke i n opravili manjša popravila. Sem sta dospela malo po četrti uri naravnost iz Edmontona, Alberta. Tukaj sta se ustavila komaj pol ure ter odletela v smeri proti New Yorku. Bila sta vsa zamazana in strgana, navzlic temu sta se pa naglas krohotala. m WICKERSHAM NE BO PRIPOROČIL PIVA WASHINGTON, D. C., 1. julija. Po časopisju so se razširile vesti, da bo Wickershamova komisija priporočila proda.j o dobrega, piva. Ko je o tem iavedcl načelnik komisije Wiokersham. je vakl^cnil: — Taka smešne pa že dolgo nsem sM-šal. S prohrbicijo smo se podrobno pečali ter smo podali o nji svoje potožilo. Zdaj so na vrsti dru^e zadeve. SOLUN, Grška, 1. julija. _ Davi so začeli Židje trumoma zapuščati mesto, in so se do včeraj že skoro tvsi izselili. Bali so se namreč, d>a (bi ss krvavi nemiri ponovili. OJaiaati bodo naJjbrž proglasile obsedno stanje. Vojaške patrulje so dobile naročalo, najj demonstrante trikrat posva-re, če pa po tretjem svarilu ne bodo mirovali, naj streljajo nanje. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo deset Židov usmrčenih, petdeset pa nevarno ranjenih. Nad dvesto židavskiih domov je bilo požga-nih. SOLUN, Gršwa, 1. juiija. — Danes -bo dospel sem justični minister, ki bo pomagal justtčnim oblastim zajtreti izgrede, vršeče se proti židovskemu prebivalstvu. 2e meseca januarja leta 1914 so se začeli zbirati nad Evropo vojni oblaki. — Stališče Turčije. BERLIN .Nemčija, 1. julija. — V KiMtkem 'času bo objavila sovjetska vlada tajne carske dokumente, iz katerih je raavidno, da je bila cari-stična vlada že pomladi leta 1914 prepričana, da je evropska viojnu nei-zog^Tna. 'Dokumenti so vsebovani v dvanajstih debelih zvezkih. Delo bo iz-1 šlo tudi v nemškem prevodu. Prvi zvezek se tiče razdobja med 14. (januarjem in 13. marcem leta 1914. Neki odstavek se glasi: — Meseca jamuraaija 1914 je mlada turška vlada, kateri je načel oval En/ver paša, vodila pronemško politiko. Simpatije z Nemčijo pa niso 'bile javne, ker je hotela dobiti Turčija posojilo od francoskih bank. Nemčija je imela v Carigradu vo-jv.ško poslaništvo, kiotjega načelnik, .general Liman von Sanders, je bil imenovan poveljnikom ar modnega Bbcra. v Carigradu. Rusija je bila vsled tega imenovanja silno razburjena ter je v zvezi s Francijo prisilila Turčija, da je preklicala to imenovanje. ..... Ruski poslanik v Carigradu je dne 15. januarja 1914 poročal zunanjemu ministru &azatnovu: — Politično ozračje je tako pre-nasičeno, da moramo biti pripravljeni za vsak slučaj. Poslanik Hartwig je sporočil par dni pozneje Sazanovu iz Beograda: — Avstrija je sklenila zrušiti Sr-bijto. Srbija se v prvi vrsti saaiaša na pomoč Rusije in Francije. POLICIJA V BOJU S KOMUNISTI Kravali pred ameriškim konzulatom. — 19 ranjenih v spopadu v Peine. BERLIN, Nemija, 30. junija. — Pcsebni oddelki so bili danes poklicani v iztočni Berlin, da zatro komunističen k r a/val. Pri spopadu je bil ubit neki uradnik. V Frankfurster Alle se je zbralo do 800 komunistov. Priijeli so korakati v središče Berlina. Policija je izvršila 17 aretacij, predno je mogla zopet uveljaviti mir. Drugi kraval se .je pripetil malo pred polnočjo. Skupina fantalinov je pričela metati kamenje proti /ameriškemu konzulatu. Štiri osebe so bile aretirane. Tudi v drugih delih mesta so komunisti nagajali policiji, a prišlo ni do nikaikih resnejših kravalov. V Peine je prišlo do bojev med komunisti in nairodnimi sociija listi. Ranjenih je bilo 13 oseb. Policija je 'končno razpodili iiz-grednike. 122 SOCIJALISTOV V ŠPANSKEM PARLAMENTU MADRID, Španska, 1. juTja. — Iz zadnijlh poročil je razvidno, da si je priborila socij alistična stranka pri nede\jakih volitvah 122 sedežev v španskem parlamentu. Vseh sedežev je 470. ZNANI BERLINSKI SLIKAR ARETIRAN BERLIN. Nemčija, 1. julija. — V tukajšnjih umetniških krogih je vzbudila veliko zanimanje vest, da je bdi aretiran znani slikar Franz Eeckendorf. Ba»e ima na vesti več tatvin in ropOv. Pred sedemdesetimi leti je spisal Francoz Verne knjigo "V osemdesetih dneh okolu sveta". Vsebino knjige so smatrali za fantastično. Po dolgih letih zatem se je Nelley Bly posrečilo priti okolu sveta v dvainsedemdesetih dneh. Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" je potreboval za to pot dvajset dni in štiri ure. Post in Gatty sta jo pa premerila v osmih dneh, petnajstih urah in enoinpetdesetih minutah, LLOYD GEORGE JE GLASOVAL S KONSERVATIVCI Od konservativcev je bil prisiljen glasovati proti predlogu glede davkov. Vlada je zmagala s 23 glasovi večine. LONDON, Anglija, 30. junija — David Liloyd Gercrge, voditelj liberalcev, je bil danes - prisiljen 'glasovali s konservativci v poslansfld Zbornici. Glasovanje se je Vršilo na konser-vvt'vni predlog, naj se opusti popolnoma iz finančne predloge Snowdena predlog glede davkov. Vlada je dobila večino 23 glasov Dosti iliberalcev je glasovalo z opozicijo. WOOLER, Anglija, 30. junija. — Viscon AUedade, je izjavil danes, da bo resigniral kot bhgajničar libe-_ ralne stranke. Kot vzrok je navedel razlike v mnenju z Lloyd Georgom, a izjavil, da bo ostal zvest principom stranke. Med liberalci, ki so pnstali v zadnjem čas« neodJvisni od strankarske organizacije, so Sir John Simon. Sir Robert Hitchiiisbn in lord Rose-bery. 4 ^S-ijjl^W^i^M^t^ ADVERTISE in "GLAS NARODA" HOOVER V SKRBEH ZA INDUSTRIJO MEHKEGA PREMOGA WASHINGTON, D. C., 30. junija. Predsednik Hoover je pripravljen upomagati, da se izboljša položaj v industriji mehkega premoga. John L. Lewis, predsednik U. M. W. je svetoval Hoover ju, naj skliče konferenco med delodajalci in pre-mnparji. Tajniki Dcrak, Lamont in drugi so dobili naročilo, najj poro>iajo glede položaja ter skušajo pomagati. Že leta pred pričetkom gospodarske fcrze je trpela industrija mehkega premoga vsled nadprodukci-je. Tekom zadnjih tednov so prišla poročila o stavkah proti nadaljnje- ' mu krčenju plač. JETNIK UMORJEN V SING SINGU Sojetnik trdi, da je ravnal v silobranu. — Iz Brooklyna radi ropa odvedeni 25 - letni Frank Doyle je bil umorjen v kuhinji. Molk za velikimi sivimo zidovi jetnišnice Sing Sin?, je bil včeraj zopet prekinjen, ko so našli nekega jetnika umorjenega. Ponavadi traja modk dolgo in nobena preiskava ga ne more prodreti. Včeraj pa je bilo drugače, kajti kmalu po razkritju zločina se je o-glasil tudi morilec. Bil je 23-letni Brofclyncan Frank Doyle, ki je bil radi ropa obsojen od 15 do 30 let ječe. Umorjeni je ležal v novem poslopju jetnišnice. Imel je dve rani in je umrl trenutno. Nazio Camorino, ki je bil radi ropa obsojen na šest do dvanajst let ječe, je bil pozno popoldne označen kot storilec. Jetnik je prizn-oi svoje dejanje ter rekel, da je nastopil v silobranu. Camorino je bil v takaznrani službeni kompaniji toot natakar. Doyle je delal kot pek. Včasih je stregel Doyle tudi Caanorinu. Pred par tedni pa je prišlo med njima do hudega prepira. IXxyie je čakal z nožem v roki nanj, ko je hotel iti v obednico. JESENI BODO VOLITVE V ANGLIJI LONDON, Anglija, 1. julija. — Delavska stranka z vso sigurnostjo raiDima, da se ibodo vršile jeseni parmentarne volitve, in upa, da si bo po volitvah še bolj utrdila svoje stališče. OCE USMRTIL ŠTIRI OTROKE NUERNBERG, Nemfiija, 1. julij-a. Danes »so pokopali v vasi PoOanten štiri otroke, katere je usmrtil nji-htoče oče. Ko so se vračali pogrebci od pogreba, so opazili morilca v neki goščavi. Če bi orožniki pravočasno ne posegli vmes, bi ga bili lin-čali. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ___________________ 8 9.35 Din 1000 ________________ $ 18.50 Din 2500 _______________ $ 45.75 Din 3000 __________________ 8 54.60 Din 5000 _____________ $ 90.50 Din 10,000 ____________________ $180.00 V ITALIJO Lir 100 ____________i_________ 9 5.75 Lir 200 ---------------- 811.30 Lir SM______816.80 Lir 500 -----------827.40 Ur 1000 ----- 854.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih sneskov kot «oraj navedeno, bodM T lirah ali dolarjih, dovoljujemo fte boljfte pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da oe poprej s nam pismenim potom te slede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbina 2Jfe Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, T. Telephone BArcla; J—tU0 A ai.li CWwtm ( RABODI Iz Slovenije. Iz Brasknrč pišejo: Te dni smo spremili k večnemu počitku očeta Uvkitctja ur. Malo je Nonromeščanov in ';*ivah m uh ilukotCT ki so sedaj te veli BANČNI POLOMI V AVSTRIJI Poi Dii:cm "Beda Avstrije' je ali avtsTijski politiki ni-j imeli po-wjlcdnl češki dnevnik "Lidove No-1 guma. da pogledajo resnici v od. riny~ priobžili un Oufločo kritiko o marveč so ma&ll naprej po receptu . avstrijskem denarnem go5pod:dar-j stare vjrstrijske "Fo: stvu. Članek pravi med drugim: I ScJicf^er je bil prisilil Lcuisa Rot- našega » rodnega junaka in koro- ki gospodje, da ne bi poznali novo-šfcega. mučenlka Sreka. Matijo \ ros iJcega pMricija Korii. ki še od1 Fo F*-deu avstrijskega cesarstva,! pehilda, k prevzemu ki je Dunaju in ostalim notranje- ■ po Kreditanstaltup. BodenkredK-:* Vodilni krogi j Peter Zgaga f Pvncerja. Pa težki bolezni nas je' nekdaj skm s pridevkom ! avstrijskim nemškim deželam za j Kredit&nstalta so se res močno u-1 vežno odvzel milijone, s katerimi so1 pirali temu prevzemu, končno pa so - ▼ 77. letu starosti zaputiL Pokojni jsan". MsHčck, ki ima svoje domo-Jnem§ki naTOdi Avstriji prispevali k'se vdali politikom. Schober je zma- IZa Mm Za pol za __ Za pol I «pu:iu. - — —---nemški naTOdi Avstriji prispevaU k 'ie soustanovitelj mozir^ega So-| vonje na Malem Slatniku. se zadr- prestolnice in nemSkih *7JOO fcoiSL ter eden njegovih najstarejših few e po večini v Novem mestu, *edežela ^ ^ Avstrijci toiažill z mi- -$3-50 članov. Vse življenje je bil neustra- Babscrtgtinp YmxU mo. mii tii priobčujejo. Denar naj oo bla-bl kraja naročnikov, da bltrejs najdemo naslovnika. eeio leto-š^1 narottajak, ki ga je poznaia vsa ..................*3"S0' t£vša Štajerska. — Na Runču pro Orm?3u je 16. junija umrla v 56. letu starosti Ivanka Vertotova, poseslnica in soproga mdučitelja v pokoju. Bila je vzorna gospodinja in dolga leta krušna mati učiteljem na runčki Šoli. tU W. Telephone: CHelsei Točk, H. T. 3—3878 POLOŽAJ V STAVKARSKEM OKROŽJU h. IV. spat hodi domov. Njegov vsakda-1 rUjo ^ ^ mirovne ^ sicer nji pesei je ta, da po trgu in ulicah pomieTao enoto bivše Avstri- ocenjuije -ure. jih popravlja kot sa- je njeni st)^loda£s|ci enoti ^ da mouk, obenem pa "beksla". » morejo nikakor škodovati. V jav- Tafco je pred dnevi prejel od ne- nc^ti je v»dal stari zmotni naw>r, koga v popravilo staro uro-, pri ka- da je Podunavje gospodarska eno-teri je moeiček ugotovil, da ne tečej ta, koje središče bo za vse večne zaradi napake rk in kratko ostriženih las. Govoril je nemško s slovenskim naglasom ter je uporabljal izraze, ki so običajni v Marfx>ru. Zaradi tega sumijo avstrijska cfalastva. da je bil zločinec iz Jugnsiabije tc-r da je utekel po umoru zopet preko meje. Za izsleditev zločinca so ukrenge-ne vse varnostne meer sporazumno med jug. in avstrijsko policijo. Vsled sedanje nizke obrestne mere za Vrednostne papirje bomo obrestovali do nadalj-nega po 4% le one vloge na "Special Interest Deposits**, ki ostanejo vložene celo koledar- i • •ko četrtletje. Vloge, ki jih prejmemo do I 3. julija, se bo-do obrestovale že od 1. julija naprej. Saks^r State Bank Z litrom po glavi. Na Momohi se je nedavno vršila nova maša in sta se pri tej priliki spore kia mladeniča Adoii Repovz Ostreža in Feie s PoBnrka. Adolf Repavž, ki je zadnji čas uslužben v samostanu t rasistov v Rajhenbur gu. je prišel v Litijo na nabor, kjer e ink a i prilike, da bi cforaftunal s Felctcm. Napil se je vina in je sled njič naše* Feie ta v neki gostilni ter ga takoj napadel z litrom. Pre bil mu je lobanjo, da se je Fele ves okrvavljen zgrudil na mestu. Pre neali so ga k lekarnarju Blilliju, Id mu je nudil naglo pomoč. Repavža pa so takoj aretirali orožniki. ifo: 82 Oorttertt Strsst Rf YORK, V. Y< 7FNF f Ako lnuU* Izostalo, ne-<4C«11£i> redno aH boleče mesečno čiščenje, naročite si moje »taro-krajako zdravilo. Cena zavoju $3.— n*it» m! s vafiim popolnim zaupanjem ! (Mrs.) MARGARETA LESKOVAR 607 E. 73rd St.. New York. rt. V. deno kolesce. A kje ga le dobiti? Sam ga ni imel, k urarju pra ni hotel p:*ij, ker je sodil, da ga ne dobi zaradi — konkurence. Daljo časa a je belil svojo glavo, slednjič 1» se je vendar domislil, da ima v svoji skrinji kos stare paJtrone. Kar hiteo se je Ictil. Klešče, klad-vice in palica so morali opraviti glar.-no delo. Ko pa ge moral Korle oibti patroni kapico, je po udarcu naenkrat v sebi strahovito zagrme-lo in nesrečni samouk se je ves okrvavljen v velikih bolečinah sesedel na tla. Nenadna eksplozija patrene mu 'je prizadejala na treh prstih leve reke hude rane. Naš tihi patri-:ij se je^ moral podati v kandijsko bolnico, kamor ga pa tudi drugače, če je zdrav, srce rado vleče. Zaradi sv. Antona. Sv. Anton je znani veliki oa.trbn Zasavju in je na d3n njegovega godu v Štangi vedn^ velik cerkveni shod. Letos so praznovali žegnanje nedeljo. Prišlo je mnogo ljudstva, z>aeti močno pa je bil zastopan nežni spol. Do cerkvenega varuha ima-;o namreč posebno zaupanje device, ki se mu hodijo priporočat za mežičke. Pred cerkvijo raste veliko, staro drevo, o katerem gre glas, da ima posebno moč. Tisto dekle, ki hoče imeti v kratkem ženina, se mora z glavo zaleteli v drevo — in P3ilet mora biti tako močan, da strese dekle z glavo - navska parebodna je velike gospodarske sile prva in imenujemo le največja podjetja — popolnoma osvobodila duna jskega fi nančnega vara št va, so bile temu še vedno v znatni meri podvržene Madžarska, Romunija, Podjska in Jugoslavija. Potrebe po indusrijskih kreditih ter držaiv (je še vedno v veliki meri kril Dunaj, ki si je bil iz dobe cesarstva ohranil dobre zveze z ža- go tako zadolženi pri Kredi tans tal-tu, da. je njihcva življenjska spo sabnošt resno ogrožena. Pri tem pa ije glavna slabost teh podjetij še ta. da so njihove tehnične uredbe močno zastarele. Velik del podjetij Kre-ditanstaita ho treba dati iz rok. S tem bo avstrijska trgovinska bilanca zopet utrpela pomembne iz- BAJKA. Neki revež je slišal toliko govoriti o dii>rut*h potice, da je vpraSal nekega dne ženo: — Ti, ali znaš speri pot:eo? — Seveda j j znam, — je odvrnila. — No, pa mi jo speci. — Nimam jajc — je odvrnila. — Pa jo mpravi brez jajc. — Tudi sladkorja nimam in orehov ne. — Pa jo napravi brez sladkorja in oreh:v. — Smetane nimam. — Pa vodo vzemi namesto smetane. — Kje naj pa vzamem belo moko? — Pa poskusi črno m^ko. Žena je torej sp?kfci, kot ji je 11- kazal. On je pokusil m rekel: — No, potica pa res in nič posebnega. Sam Bog ve, zakaj jo ljudje tako hvalijo! * Rojaka so vprašali: — Ali je tvoja žerra- še vedno tako lepa kot je bila nekoč? — O, seveda je — je odvrnil — samo zdaj ji vzame dosti več časa. padnimi denarnimi skupinami in ije | gube: dohodki poljskih petrblejskih tudi vžival njihovo popotno zaupa-i vrelcev, šlezijskih premogovnikov, nje. Ako ibi bila "povojna Avstrija j romunskih gozdov in jugoslovanskih ostala finančno silna, bi ji ostala ta j mlinov se ne bodo več stekali na vloga morda še dolga desetletja. Ali; Dunaj, da zasigurajo duna>ski de-inftacija, nesolidne špekulacije in!nami aristokraciji dosedanje raz-sktbo gospodarstvo so uničile na ko- i korno življenje. Ta razvoj pomeni, pičeni 'kapital in dunajsko denarno t da Avstrija postaja polagonvi to, gospodarstvo si je mukoma obdr-!kar je p? svojem bistvu: gospo dar-žalo svoj gospodarski položaj n*a-;enkost, kakcr bi se morda komu i zdelo na prvi pogled. Prercšetajmo vprašanje sistematično ki »vsestransko! Gledišča ee dele na državna, v katera se vstopnic ne dobi, ter na zasebna, kamor se vstopnic ne kupuje in kamor se hodi na proste nakar nice. Obe vrsti teh gledišč pa se zpet delita na operna, dramatična in na scene veselega žanra. Toda to so le nazivi, na katere staviti svoje namene ni, da bi svetovala. Tako v operi večkrat ni slišati niti enega samega glasu; po glediščih veselega žanra ječi občinstvo često od strašnega dolgega časa dotlej, da ne zalisne spanec trudnih oči, pri žaloigrah pa se včasih kulise kar tresejo od zdravega krohota. Zato priporočam, da, predno stopiš v gledišče, vestno preišče® glediški list ter se ne zadovoljiš le s tem, nego da poprašaš še gledališkega slugo, kaj pravzprav bodo •grali, ter te nato primerno pripraviš ter držiš v pristojnih tonih. Če si n. pr. zvedel, da bodo igrali veseloigro, se reži, pomežikuj sosedom .ter si od pni dva srednja gumba na telovniku, da bo mogla vaša prečnica brez vsakega ?adrška poskakovati od smeha. Če pa si zašel v opero In si zasedel svojo mesto, moraš tipkati s prsti po naslonilu stola ali po hrbtu gledalca, sedečega pred tabo ter si zamišljeno pope vati: — Pum-pum-pum! Tu-cu-ru! . To nagne takoj vse tvoje sosede, da te prizma jo za glasbenega strokovnjaka ter se vedejo do tebe s primernim spoštovanjem. Zasledovali bodo vsak zglb tvojega običaj, da bi spoznali, je li opera dobra in z veseljem, kakor bitju SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT SRBI NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure te stare In staMvflta« najfinejšega sestava nervov, ti pre-zro tudi kakšna pregreške v na-daljnem tvojem vedenju, kakor tiho smrčanje na sosedovi rami, naivno stikanje po tujem škrniclju s c u krč ki in mnogo takih razvad, s katerimi boš skušal izpestrtU enolične operne dojme. Če zaideš na dramo, potrudi se. da se ne boš smejal, pa če te smeh kolje še tako zelo. Kadar pa te začne smeh vendar le preveč lomiti. z beri vse sile, zanvlsii se v najžalosUiejše občutje, spomni se, da že kmalu mine vsa mladost in da pridejo potem betežnosti in tu-žna osamela starost ter večna u-ganka smrti in da te v duhu vsega tega lehko še živega pokopljejo. Predstavljaj si, kako se prebudiš, kako začutiš nad seboj rak vin pokrov in kako od groze ne boš mogel razumeti dejstva, da si resnično pokopaaa. Če ti pa niti vse to ne pomaga ter boš vendar kihal od smeha. — se delaj, kakor da te bole zobje, zatlači si v usta robec ter idi rad ali nerad domov. — Zdaj se pogovorimo še o vsakem gledišču posebej! V državna gledišča ni mogoče dobiti vstopnice in zato se more priti tja le na povabilo. In rta okolnost ti nalaga nekatere dolžnosti. Predvsem, prinesti moraš s seboj zavitek sladkorčkov. Iz opreznosti kupi rajši velik zavitek, ker sicer ti ga pojedo celega že med prvim premorom, in moral boš kupiti drugi zavitek v gledišču ter plačati trikratno predrago. Jako dobri so v to svrho lepljivi bonboni: ljudem zalepijo usta takoj spočetka popolnoma in ne bo treba nikogar zabaviti z razgovar-j an jem. Razen tega podere j o lepljivi bonboni vse umetne zobe, in ti kot priča takega mučnega dogodka postaneš takoj bližnjlk, skoraj sorodnik. To pa ti daje velike pravice in dobičke: lehko jih na-pumpaš za cigareto all smotko, a cb slovesu si lehko izposodiš denarja za izvoščka, a — "kaj bi obračunavali med prijatelji!" V operi nekateri radi pojejo, kar je čisto razumljivo, zlasti če je o-pera znana tn volja dobra. Vsakdo rad prepeva ob spremijenranju orkestra. Mnogi častihlepni ki pa radi prehitevajo ter- prepevajo vedno rtri takte pred pevcem in orkestrom, da bi sosedje razumeli in spoštovali njih glasbeno omiko. — Toda tegale bi se — po mojem mnenju — ne smelo delati. Lehko bi trčil na zavistnike, ki se začne pačiti. da jih motiš, edinole zato ^ ti pokaže tvoj triurni. Ne reka .cp zaman: Človek človeku — volk! Če hočeš obrniti nase laskavo pozornost sosedov, si rajši zatisni ušesa in šepeta je pozabavljaj: — Petnajste gosli so se zakasnile za eno dvostotinko! Škandal! Ako vam nikakor ni mogoče ne peti. glejte v vsakem slučaju, da boste peli prav iz tiste opere, ki se ravno Izvaja in ne iz kake druge, PETDESETLETNICA NEMŠKE EKSPRESNE PAROBRODNE SLUŽBE D NAMERAVATE PRIREDITI ZABAVE CHElAe&ASESOZMERlU pa 6e je morda ta druga štirideset-krat lepša in važnejša. Kar se tiče klicanja umetnikov, treba povdariti eno: klicati Sebi-nova je mogoče le v tistih operah, v katerih poje. Rjuti "bravo, So-binov!", kadar poje v Petrogradu, a vi sedite v moskovskem gledišču, nima nobenega smisla. Skladatdlja sklicati se spodobi le v tem slučaju, če je še živ. Klicati rajnike ni na mestu in diši po srednjem veku. Glediški program — pa naj bo to že opera, balet, drama, operetka ali veseloigra — je treba kupovati tisti, ki velja za dotično gledišče in zlasti za baš vprizorjeni komad, nikakor pa ne za včerajšnji. Sicer se ne izognete nesporazumi j en jem. Tako je n. pr. neki gospod, na videz j ako spoštovan gizdalin, v Lit je j nem gledišču gledal "Slikano postelj" ter izrazil glasno svojo nezadovoljnost. — In (tole. — je dejal, — naziv-ljajo oni "Hugenote"? — In temule pravijo glas? — In tole da je orkester?! Recite kar hočete, gospoda, toda jaz orkester ne slišim! Drug, tudi zelo vesten posetnik gledišča je sedel na predstavi opere "Faust" ter 'se je naenkrat razburil. — Ali so pijani, ali kaj? Čemu pa drgnejo marš iz "Fausta*\ — Nikar me ne vlecite! — ni odnehal rebelant. — Saj je to vendar "Hovančlna"! ("Huvanščina" — M. B. Musorgskega, ruska historična opera.) Pogledali so na njegov program in izkazalo se je, da je — včerajšnji. — Tako — tako. Saj slišim, da mi je vse nekako znano. Program, priznavam, sem našel doma ter si mislil, čemu bi kupoval druzega, če ga imam že domain vendar, kaj vse se je zgodilo zaradi tega! Kaj pa, da so take dogodivščine zelo neprijetne. Takisto nI dobro, če poslušate o-pero "Boris Godunov", a držite v rokah baletni program ter prt tem odkrito izazite svoje mnenje, da Gelcer (Baletni mojster) nocoj ni pri glasu! Nihče vas ne bo razumel in vam* pomagal. Zato je treba biti prt nakupovanju programov previden. — Zdaj izpregovorimo o prostih vstopnicah. Proste vstopnice izvabiš navadno od režiserja ali od igralca. Včasih se izpoaluje tak listek tudi s pomočjo nedolžne sleparije. N. pr. če se izdaste za sorodnika kakega kritika. Toda niti ta roža ni brez trna. Lehko se blamirate, a potem se le Iztežka rešite iz pasti. Kadar pa dobite prosto vstopnico, sedite na prašen prostor, in kakor hitro sedite zastonj, vas bodo takoj smatrali za važno osobnost, ki ve za vse kuftisne tajnosti. — Kdo pa je ta mlada igralka? — vas bo vprašal sosed, ki mu bo imponirato vaše stroko vn j aško vedenje. — To je KruUnska, — poškilite na lepak. — Triindvajset let. Dve lehti in dve pesti visoka. L. 1910. je živela z nekim advokatom. Za sobo plačuje 80 ruMjev Ne je rada špmače, ker je ne prenaša. Neznane stvari se vam odkrivajo same od sebe, a vi, kakor dvignjeni od višje sile, prinašate svetu bakljo spoznanj a. — Tisttle? Rdeče&asi? To je Mota ls ki. Ima rad otroke. Odeja iz velblodove dlake. Levi kočnik plombiran. S prosto vstopnico je torej veselo. Samo neikaj Je slabo. Vsak hip vas more namreč pregnati s prostora posestnik kupljene vstopnice. Kadar pride k vam tak posestnik, je traba, da ga doMkor možno dolgo ignorirate. Nato namrščite čelo in vprašate, kaj pravzaparv toll. Prestraši se, oprosti se ter pokaže atol listek. VI vasmete-tisti listek, ga ddlgo ogledujete, mikate z rameni in šele tplcrat, ko opazite, da ee vam bliža glediški bRjetor, skočite nervozno pokonci ter se presedele bližje odra. In vsako pot, kadar vas pre-tsnejo, sedete še bližje s mi: — Strašen red! Treba bo izpre- Pred petdesetimi leti je odplul parnik "EBbe", last North German IHoyda, iz Bremena proti New Yorku. Ocean je prevozil v osmih dneh in poL 6 tem se je začela nemška ekspresna transaklantrski služba. spresne službe, ki je dosegla višek v Ribbon" za atlantske vožnje. Paa> rekordih dveh novih vladarjev nik?- 5ta mojstrovini modernega la- Vožnja parnika "Elbe" je pomenjala : Atlantika, ' Bremena" in "Europe". ; djedelništva. Znana sta po krasni opremi in opravi 'ter po svinji izborni prvi koirak v razvoju družbine ek-j Oba parnika sta imejitelj-A, "Blue' služb: govoriti o tem z Vladimirom Pav-lovičem! Jako dobro je jemati s seboj v glad išče notes ter včasih vanj zapisati kakšno neumnost. Umetniki bodo gledali na vas čez rampo s strahom in spoštljivostjo. — Piše! Piše! Gotovo zabavlja! Ravnateljstvo vam uljudno ponudi, da se presedete še bližje, da vidite še bolje. — Vrag vedi, kdo je ta človek! Kdo ve, kaj se na laže. Sosedje se začno na vas dobri-kavo nasmihati ter bodo skušali v vaš notesek pogledati. Toda previdni morate biti, da ne opazijo, da pišete: žemlja s klobaso — žemlja s klobaso — in da nato iz dolgega časa krasite napisane besede z različnimi kljukami in žarki ... Človek, ki se je vestno BOJ PROTI UTRUJENOSTI Človeku, ki dela telesno, lahko o- naj se poSteno odpočije brez te- la'ji.vano njegov položaj s tcm„ da lesnih vaj. prilagodimo ves delovni proces člo- Kclcr živi pvmetno, 61 je telesno iveški naravi. Če gre za težko teles- in au!šc\no rirav, tega bo delo v priučil i ni j delo. dolojimo hitrost dela tako, največ slučajih tudi veselilo. Vsako zgoraj navedenih navodil, se more da dcs:ž:mo s kolikcr mc^oče ma.jh-upravičeno smatrati za izkušenega J no delavno silo čim vočji učinek d?-in pravega glediščnika, a lehko la. Če pi gre za hižje telesno delo, tudi zahteva primernega respekta. zase in svojo prosto vstopnico. RESNICA ALI FANTAZIJA V pondeljek, 15. junija, je odri- pa je prejelo vodstvo ekspedicije na-n*i Icdolomec "Maiygin", ladja, ki slednjo brzojavko ameriškega, raz-se 'je kakor "Krasar" udeleževala j iokovalca severnega teža?ja Antona rešilne ekspedicije pri Nobelovi ka- i viale: tast-rofi, iz Arhangelska na daljšo Predan »je odšel Roald Amundsen vožnjo v severne kraje. Odprava je bila prvotno zamišljena kot turistični telet. Profesor Wiese, ki vodi ekspedicijo, je namreč izdelal načrt, na* Izletniki z "Malygincm" obiskali o prezimili. . fctične kraje in tamkaj na- pomoč brodolomcem "Italie" sva imela sestanek in giovorila o tem, da sem nedavno pripravil veliko zalogo živil na Rudolfovem otoku. Amunrdsenu sem natančno opisal in urediti razmerje med delom, od- pOtem poskusamo vse neug.dne in učinek znižujoče elemente iz delovnega procesa izločiti, da dosežemo neko gotavo brzino dela in čim večji učinek. Tako delamo pri uravna-] vi telesnega dela. Gre sedaj le še za vprašanje, če lahko uveljavimo načela za pametno ureditev telesnega dela tudi za ureditev duševnega dela. Pri tej ureditvi ne mislimo na primerno ureditev pisarne ali pa na pameten in zdrav način življenja.' fdobri hrana, treznost, spanje), kajti ,te stvari so vsakemu izobražencu znane. Malo pa je ljudi, ki vedo, kako je treba spraviti v sklad Projekt je obsegal na prvem mestu pest Nansenove zemlje (dežela Franca Jožefa) in rt Flora. Od tam naj bi ledolomilec prodiral proti najsevernejši točki arhipela prestolonaslednika Rudolfa, ki leži na 82 stopnji severne širine. MedpOtoma bi se srečala in sestala *:'Malygin" tn "Graf Zeppelin", ki se pripravlja na sdverni tečaj pod vodstvom dr. Eck-nerja. "Zeppelin" bi prinesel izletnikom na "Malygimt* zadnjo pošto iz domovine. Tik pred odhodom Iz Arhangelska X mesto, -kje se nahaja, zaloga. Iz različnih vzrokov sem prepričan, da je Amundsen dosegel Rudolfov otok in še adaj živi tam. Prosim vodstvo odprave, naj natančno preišče vse sle-jdove na Rudolfovem otoku, ker je mogoče, da povedo kaj o Amund-senu. Profesor Wiese, ki velja za enega najboljših sodobnih poznavalcev razmer v Arktidi, je Viali odgovoril, da bo upošteval njegovo prošnjo in i-sp rinil njegovo željo. On sodi, da bo mogoče najti ne le sledove Amundsen a, -ampak tudi skupino Alossaidrini, 'ki je tragično izginila pri kataftrofi "Italie". Končno se bo "Maiygin" trudil, da bi našel o-3tanke oboda NobHovega zrakoplova, o katerem še danes ni znano, kam se je izgubil in kakšen konec je uro1. POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street. česar posledica so zamude in včasi ae tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji nz "lov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagQvolijo vsi vpostevati. Kdor ima še sts^re zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. morom in spanjem. Prizadevanje, da gojimo po pisarniškem ali fabri-skem delu še šport, je sicer hvalevredno, varovati pa se moram? prevelikih naporov, in čisto napačno je, če hočejo mladi ljudje tiz nedeljo dosegati razne "rekorde", tako da v pondeljek komaj prilezejo na ki-aj svetega dela. Vsak naj se bavi s športom le tako, da bo zanj zabava, ne pa utrujenost. Kdor mora opravljati fcaiko duševno delo, temu ni treba igrati ob prostem času ping-ponga. in kdor se čuti trudne- SILEN NALIV ISTAMBUX., Turčija, 1. julija. — Mesto Zdngoul-dak, središče turške premogovne industrije, je obiskal silen naliv. Petdeset ur je neprestano deževalo. Ceste so izpremenjene v reke, po katerih plavajo brzojavni drogovi. Naliv je zahteval več čfcrveških žrtev. POZOR! Farane Sv. Cirila kaikar sploh vse Slovence se še enkrat opozarja na farni pSknflc "Psri Revnem hudiču" v soboto, 4. julija popoldne. Vstopnina 50 centov. Cerkveno predstojtništvo. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša $1 — Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." dela opravljamo toliko lažje, kolikor bel j nas zanima. Če .se nam pa iii to ali eno dolgočasno, se čutimo k: kmalu -Iruine. V takem stanju mcivtmo sv.jo voljo posebno močno napeljati, da gre delo sploh naprej. Sku .nyj nas torej uči, da zahteva de lo. ki -e nam zdi dolge lasno, mnogo več napora kak.r pa delo, ki nas veseli. Vedno si pa žalibog ne moremo najti dela, ki nas zanima. V takih slučajih mora človek zna/ti tudi na manj zanimivem delu najti k:j zanimivega. DcC^ro terej, če se dolgočasne-. ga dlea ne lotiš ravno podnevi, ko j je nasa delovna sib. naijve^ja; tudi duševno delo si moraš tako razdeliti, da je razdelitev primerna organizma. Pri telesnem delu je de-lovan moč ob pričetku dela tako xnarhna. palem pa polagoma raste do nekegu viška, nato pa začne pojemati. Ta pojav opazujemo navadno pri ljudeh, ki zgodaj vstajajo. Pri ljudeh je tudi spanje najbolj globoko co začetku, preti jutru pa postaija vedno rahlejše. Ta-k človek so zvečer ne čuti več za delo sposobnega. zjutraj pa se prebudi čist in svež. Drugačno je pa spanje pri duševnih delavcih. Ti se čutij-o zjutraj utrujene in izmučene in taikrat niso spesebni za napeto duševno delo. To so tipični noini delavci: kdor spada v te- fvrsto, ta naij zjutraj o-pravlja le n-aiažje delo, naporno delo pa naj preloži na pozne ure. KOSE iz najboljšega jekla, z rinčkom —-24, 26, 28, 30 In 32 palcev dolge %2 — • ko* po ...................... $1.75 Klepllno orodje po Pral ca po ......... Motika............ Srp .............. Brusni kamen..... RlbeZen za repo i ... $1.25 tn $1.36 ......30c in 40c ............—.90 ............—.90 ............—.50 2 noifema $1.15 Pofttnina prosta. MATH. PEZDUl •ox 772, City Hall Sta.. New York. N. Y. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Ima vlog nad 430,000.000 Din. JE NAJVEČJA REGULATXVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM SVOJIM! PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. ROJAKI, ki hočete nalagati svoj denar v stari domoyini, obrnite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakovnH; kdaj in koliko. Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vaa hranilnica odgovoriti. — — — — — — — — ..._____A...... , . 1 . u. - - -i * i NEW YORK, THURSDAY, JULY 2, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY U. LENA ROMAN IS fclYLJENJA. Zwl Glas Naroda priredil G. P. 25 (Nadaljevanje.) Zabavali 90 se neprisiljeno Jeot stani, dobri prijatelji in ko se je poslovil, ni bila njena roka prav nič gortcejša, kot je smela biti. Popoldne istega dne je imel Franc von Borkenhagen še trjsvske konference s svojimi ravnatelji. Nato se je odpeljal v mesto, da poskrbi marsikaj. Prihodnjega jutra je hotel odpotovati. V mestu je slišal še par podrobnosti o nameravani poroki princa Ludoirtka. Imel je navado oglasiti se pri svojih obiskih v residenci v gostilni, kamor so zahajali častniki in posestniki iz bližine. Tam je našel Sattenfelda in par drugih častnikov, ki so bas govorili glede te zaroke. Rečeno ja bilo, da je princesinja Elizabeta prav tako trmasta kot princ Ludcvik. To ni bilo všeč takim dvorjanom kot Sattenfeld ter je že objavil, da ne zre posebno ugodno napram tej zvezi. Tudi pri/_jteljstv3 Romintena ter princa Ludovika je bilo pošteno zasmehovano. To prijateljstvo je bilo dnetvni pogovor ljudi na dvoru Na začudenje vseh se je Franc zavzel za Romintena in sicer žeto energično. Odšel je po rveji lastni poti v zavesti, da je nastopal v smislu Lene. 8attcnfeld je zrl zaničljivo za njim. — Fivnr ven Scrkenhagen ima gotrvo desko pred glavo. On ima najmanj pravice zagovarjati Romintena. — je rekel porogljivo. Drugi gdspodje so vzeli njegove besde z nekoliko previdnostjo. Bil jc znan ket cpravljivec. — Mislim, da se motite. Sattenfeld. Pri celi stvari glede skoka v jezero je b i Rominten neprizadet, — je rekel neki mladi častnik. Sattenfeld je skomignil z rameni. — Vi ste dobro poučeni? — je vpivtsal ironično. — Seveda, od Freda Warnstettena. Njegova sestra je napravila ta korak v duševni zmedi, ki je bila povzročena od nagle smrti njene matere na njen poročni dan. — Torej imate pojasnilo iz prvega vira, — je vprašal Sattenfeld. — O njegevi irtinitCiti ne morete dvomiti! — Bal ^e bcm storiti to. Bratje pa so v splošnem poučeni zelo malo o svojih sestrah. Tudi jaz imam svoje vire. Z Bogom, gospodje! S temi besedami je cdšel Sattenfeld. Drugi so gledali jezno za njim. — On bi rad Romintenu škodoval. — je mrmral častnik, s katerim je govoril. — Seveda. Prij-ateljstvo princa Ludovika z Romintencm je trn v peti teh ljudi. Kaj nas briga, — je rekel mali, debeli stotnik. Spomlad in poletje sta minila. LLstje je že dobilo jesensko barvo in pa zraku so letali roji' selečih se ptičev. Po večinesčni odsotnosti je pričakoval grad Borkenhagen svojo gospodo. Sicer ni bilo še končano lcto zalorcnja za materjo, a je bila ugodna prilika, da se uvede Leno s sijajem in Franc von Borkenhagen ni Izpustil te prilike. Lena je b.la povsod zelo slavljena in občudovana. Njena otožnost Je vplivala na vsukega. Ne le moški, temveč tudi ženske so cenile lepo Leno von Bcrken-aagrn. In nato je bil Franc strašno ponosen. V Parizu je naročila po njegevi želji par poscfrno lepih ter dragocenih oblek. Sedaj se je vračal zakonski par domov. Fred in Warnstetten sin ju sprejela v Borkenha?enu in oba opazila polna začudenja, kako temeljito se je izpremenila Lena. Ona sama se je zdela, da je v teh mesecih zrasla in da so bili pogledi vseh uprti vanjo. , Tudi očetu in bratu se je zdelo tr„ JM Št. B. (Fran Milčinskl) Gospod Fridoiln Žoina in njegova družina veselomorire črtice I-, 72 strani, broširano ................ Št. 0. (Novak) Ljubosumnost .. Št. 7. Andersooove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 BtrM broS........... .35 Štev. 8. Akt. fitev. 11»....... .25 .30 .75 žala vrsta rmenih zob. Obraz mu je j trajalo in žena se je v mladega mo-kazil krčevit nasmeh, roke so mu'ža nesmrtno zagledala. K trgovcu [bile ozke, in presojne kakor na P3- se je preselila tudi njegova se-r; ntgenskih slikah, kosti so mu stra, mla da m lepa vdova. Za vdo- šklepetale cb vsakem gibu in črna obleka, ki je visela na njem kakor na obešalniku, je še povečala grozotni vtis. Časnikar je hotel naijrvo zbežati, a no^e so mu odpovedale. — Kaj hočete? — je vprašal s poslednjo močjo prikazen. — Dober večer, — ije odgovori z grobnim glasom obiskovalec. — Jaz sem Luca Fini, ki me po vsem vse-tu poznajo pod imenom čl ovc k-okostnjak. Dolga le:a sem si služil za življenje s tem. da so me po klinikah in potujočih cirkusih razkazovali kot unikum. Zdaj sem se vrnil v domovino, a v nobenem hotelu me za volje moje zunanjosti ne sprejmejo na prenočišče. Prcsim vas, dovolite mi spati v uredništvu. Urednik mu je pripravil ves olajšan ležišče v arhivu, potem pa se šel okrepčat, da mu ne bi odpovedale noge.... vo se je za?el pa zanimati mladi sostanovalec. To razmerja je bila trgovcu prav všeč, njegdvi ženi pa seveda mlada i n lepa sostanovalka ni bila posebno všdč. Ko pa je prišlo tako daleč, da sta oba mlada človeka na trgovčevo prigovarjanje sklenila se poročiti, je sovraštvo trgovčeve žene do kotnega moža na-rastlo do vrhunca, ker je gledala >v svojem možu tistega, >ki jo je pripravil ob njen "ideal". V svojem sovraštvu je žena sklenila kruto maščevanje nad možem; kuprla je večjo množino strupa in ga primešavala 'jedi po malem, dokler ni mož res umrl, ne da bi bil prej kaj zapazil. Zadnjo besedo v tej zadevi bo pa imelo sodišče.... Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih drža vab PRIHODNJI SKUPNI IZLET. . Po FRANCOSKI PROGI se bo vršil DNE 11. JULIJA s parnikom "ILE DE FRANCE" in ponovno 1. AVGUSTA TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI preko Trsta opozarjamo, da odpluje "SATURNIA*' na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine III., srednje H. in rednega 11. razreda. Potniki, namenjeni v Jugoslavijo se odpeljejo iz Trsta z avtobusom takoj po izkrcanju, vožnja do Ljubljane traja samo 3 ure. Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija z ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo "SATURNIA" ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi. SE JE C AS Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam ^moremo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem pod učeni. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES In druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Sakser State Bank QO r_al___1m. Ci-f-i a.T_ v « mv 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Št. 0. (Univ. prof. dr, Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 847 strani. broS. ...... Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraooe. rllijefna karikatura in minulosti, 08 str, brci ....... ŠL 11. (1'ovel Uolla) Fetertkove Poslednje sanje, buiifna povest v 4 .slikah. 84 str, brci...... 3. Julija: llomcric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Na poli, Genova 4. Julija: Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. Julija: France, Havre Eunipu, Cherbourg. Bremen 8. Julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Ham burg Albert Ball in, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Satumia, Trst. lieneral von Steuben. Cherbourg. Bremen 10. Julija: Coluinbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer. Itotter-dam 11. julija: lie tie France, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 15. Julija: Hamburg. Cherbourc. Hamburg 16. julija-. iMresder, Cherbourg, Bremen lierengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America.. Cherbourg. Hamburg 17. Julija: Bremen, Cherbourg. Bremen Sialendam, Bolugue Sur Mer, Rotterdam 18. julija: I*aris, Havre 22. Julija: Europa, Cherbourg. Bremen Mauretania. Cherbourg President lioosevolt. Cherbourg. Hamburg Heutschland. Cherbourg, Hamburg 23. julija: lit-rlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric. Cherbourg 24. julija: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roina, Napoll. Genova 25. julija: France. Havre M:lwuukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: Aqaitania. Cherbourg 29. Julija: Oeorge Washington. Cherbourg, Him-bourg. Hamburg New >"ork, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Vulcania. Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg parniki z znakom izlet v Jugoslavijo- o, označi skupni .71 .23 .35! Št. 12. (Fran Milrlnotkl) Mogotnl prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., brofi.......... Al Št. 14. (Dr. Kari Eng!lfi) Denar. narodno-KosiJu^irskl spis. poalo-venll dr. Albin Ogris, 'JM str., broS. ......................... Št 13. (V. M. Garftln) Nadeida Nfkolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tur., broš..........3* Št. 15. Edmond in Jul«* de Gon* court, Uenee Mauperin..........41 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. .......41 Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest, p revel Mir. ko Pretnar, 80 str..............3< Št 18. (Jarosl. VrchUcky) Oporoka lukovšbega graj&aka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Ft. Bradač. 47 brofi. .. .21 St. 19. (Gerbart nauptman) Potopljeni ivon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra.. broS. ...... M St. 20. (Jul. Zeyer) Gompafl ln# Komarasaki. Japonski roman, la CeSdne p rev el tir. Fran Bradač, 154 str., brofl. ............ .43 3t 21. (Fridoiln Žolna > Dvanajst kratkoiasnih sgodblc, II., 73 str. broS. ........................ iS fit. 22. (Tolstoj) K rentier Jeva.... rSOM COVIBIDW St 23. (Sophokles) Antigone, talna Igra, poslov. C- Golar, 60 str., broširano .................... .36 št 24. (B. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del, 355 str, broS. .........................M St. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... J« S t 26. (L. Andrejev) Črne ua-ske, poslov. Josip Vidmar, Sz str. brofi. ........................ J3 St 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str., brofi....... iS St 29. Tarzan sin ople ....... jn Tarzan sin opice, tr. ves. ...1.2« St 31. Roka roko.............. iS ^t 32. Živeti ................. iS St 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vej- * na z Jngnrto, poslov. Art Dokler, 123 strani, brofi. ..........% Jft St 36. (KsaTver Mefiko) Listki, 144 strani .................. .35 St. 37. Domače Hvali .......... if St 38. Tarzan In svet ........1-— Stev. 39. La Bobetne .......... JK> St 46. Magda .43 S t 47. MlsterfJ dufte............L— Stev. 48. Tarzanov« iivaU .... M Stev. 49. Tarianov sin ........ M ZNIŽANE CENE S 1. avgustom sc zopet znižajo <-eue za retur-karta (IiouikI Trip Tickets) in ravno na ta dan, to je, na 1. AVGUSTA t. L odpluje naš slavni brzoparnik ILE DE FRANCE Na tem parniku dobi slovenski potnik vedno dovolj druščine in zato sc tudi Vam nudi najboljša pri'ika, ako ste namenjeni v v stari kraj to poletje. Od New Yorka do Ljubljane in nazaj samo $177.— ENAKO UGODNA PRILIKA ZA POTOVANJE PO ZNIŽANI CENI SE NUDI SLOVENSKIM POTNIKOM DNE 15. AVGUSTA KO ODPLUJE NAŠ UDOBNI IN PRILJUBLJENI BRZOPARNIK PARIS Ob tej priliki bo uradnik Linije spremljal potnike in zato jim je zagotovljeno najudobnejše potovanje. Od New Yorka do Ljubljane in nazaj J176.— Za vsa nadzrijna pojasnila se obrnite na zastopnike naše linije a'i direktno na cfreneh. Stev. 58. Glad (Hamsun^ .... JM Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is autvega doma. L del..........L— Stev. 09. (Dostojevski) Zapiski Is mrtveca doma. IL del ........L- St 6L (Golar) Bratje In aeotre .75 St 62. Idljot, I. del. (Dostojevski) J90 St 63. Idijot IL del .......... JN> St 64. Idljot. III. del.......... JH> Stev. 65. Idijot. IV. del ...... M Trt 4 dali ..............125 St 66. Kamela, skozi oho 11 vaško, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji IL sv. ' Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero I Parka. Cr- tlea ...................s.... UMI Tigrov! zobje-----------------------------...X Tik za fronto .................. .76 Tati«. (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel. sue. roman................1.50 Trenutki oddiha ................ 30 Turki pred Dunajem .......... J* Tri legende o razpelo, trd. ves. .65 Tri rože .............................................80 Tisoč in ena noč 0 Vodniki in preporakl .......... .60 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .6« Za kruhom, povest ............ .35 Zadpja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, brofi. .......... .50 Zgodovina o nevidnem floveko .. .35 Zmaj Is Boru .................7f Življenje siov. trpina. Izbrani spisi AleSovec. 8. sv. skupaj ........1JW Zvesti sin. povem .............. .25 Zlatokopl....................^fl Ženini naie Koprnele ...........45 NARAVNOST vJUG0SLAVU0 NOVA JADRANSKA VELIKANA SATURNIA in VULCANIA sta od!l<*nn mfd največjimi in najliltrfjh Simi {»arriiki na svetu. Čaka vtis li-zorna s:už!»a. 1'Ijudnl in i«>zorr.i služabniki. ki govore slovensko, so vam na rai-fmtugo. tako kuhinjo Je pa mogtnV dobiti le v najlfoljfilh hotelih. lu le pomislite na kratko in ceneno žt-lczniško potovanje v Slovenijo. Mali stroški xa prtljago in brezplačni vlzej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotovali SATURNIA 9. julija--21. avg. — 25. sep. VULCANIA 30. julija — 9. sep. — 13. okL Katerikoli agent vam bo reserviral kabino COSULICH LINE 17 Battery Tiare New York Najhitrejša PARNIKA NA SVETU BREMEN EUROPA VANJ KOT 5 DNI NA OCEANU ,«nkt Chibim ■■ (4ti t*Am Irtaaaa Posebni vlaki iz Bremmerhaven MANJ KOT 7 DNI DO JU6QSLAVIJE Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS Tudi redna tedenska odplutja z dobroznanimi l.loydovlmj kabin- skimi parniki. < Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali 87 BROADWAY NEW YORK - NORTH OIK M A N LLOYD Knjigo pošiljamo poštnin* prosit "GLAS NARODA" »16 W. 18. St, New York ADVERTISE in "GLAS NARODA"