Oar Write U. Today
Advertising rates««
REASONABLE____
IfilJCPHOliE: C Bel— 3—1242
No. 184. — Stev. 184.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
SIM, IMS at the Pa« Offlea M Nmm I«i H. I.
★
OTATHJE OraZABJAMk
di pravočasno ofaaon aantal-do. 8 ttm mm boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar n dvomesečno poskušajo.
tri 187».
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 9, 1939 —SREDA, 9. AVGUSTA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
NACIJI V GDANSKU POSTAJAJO POHLEVNEJSI
HITLER ŠE VEDNO UPA DOBITI
GDANSK MIRNIM POTOM
Izvršilni odbor A. F. L. izdeluje načrte
Gdansk! senat je pUpravljen pogajati se s Poljaki. I
Polj*, je poslal« isenatu protct, ki je bil P<»do-| KONVENCIJA FEDERACIJE BO
ben ultimatumu. — Hitler še vedno upa dobiti Gdmiuk mirnim potom.
DRUGI MESEC V CINCINNATI, 0.
GDANSK, 8. avgusta. — Gdanski senat, ki je popolnoma pod nacijakim vplivom, je pristal, da se pogaja o kritčnem sporu zaradi poljske carinske uprave v Gdansku.
Tudi Poljska je pripravljena pogajati se, toda pod pogojem, da ne bodo kršene njene pravice, ki jih je po pogodbi dobila glede carine v Gdansku.
Spor je nastal vsled tega, ker gdanski Nemci dol-/c Poljake, da so v Gdansku namestili vec carinskih uradnikov, kar pa po njihovem mnenju ni bilo potrebno. Spor pa se je se povečal, ko so Poljaki zelo omejili izvoz margarine in slanikov na Poljsko, ker sta to poglavitna pridelka Gdanska. Poleg tega pa tudi Nemci trdijo, da so nekateri poljski carinarji | krivilo vohuni.
Ker ae je gdanski senat slednjič odločil, da se po- j Posebno pozornost bo posve-
gaja s Poljsko, vidijo v tem politični opazovalci vo- fri/z™lIni odbf°" P®1«*^ v j.,	i ki ••• r» i- i •	•	katerem je pustil 'kongres so-
iiilno roko Nemčije. Poljaki pa smatrajo to za svo-Vijaino in <]elav«ko zakonoda
jo zmago, ker je poljska vlada ostala trdna na svo- jo. Odborniki bodo natančno
preiskali rekord vsakega kon-gresnika in senatorja ter ck-ločili, koga naj članstvo Federacije podpira in koga ne. Pre študirali bodo tudi proti-de-
ATLANTIC CITY, N. J., 8. avgusta. — Izvršilni odbor Ameriške delavske federacije je začel včeraj izdelovati program za konvencijo Federacije, ki se bo vršila prihodnji mesec v Cincnnati, O. Seje izvršilnega odbora se bodo najbrž vršile ves ta teden.
STRELJANJE V HARLAN OKRAJU
STRAUSS0V0 PREMOŽENJE ZAPLENJENO
TIROLCI BODO OSTALI VJTALIJI
Ker zaenkrat ni še nobenega znamenja za dosego sporazuma meti Federacijo in Lewiso-vim Kongresom (CIO) in ker je tozadevna pogajanja John L. Lewis že pred meseci za nedoločen čas odgodil, bo izvršilni odbor zvrgel na CIO v^o j krivdo za sedanje nesoglasje .med ameriškim delavstvom.
MUSSOLINI JE NEVARNO BOLAN
Imel je srčni napad. — V želodcu ima ulesa. — Z aeroplanom je bil prepeljan iz Bologne v Rim.
LONDON, Anglija, 8. avg.— Iz privatnih virov je prišlo v
Mussolini imel srčni napad, da ima poleg tega tudi ulesa v želodcu in da je bil z aeroplanom
v Rim. pravijo, da je
bil za Federacijo silno hud u-darec, kajti unija stavbinskih delavcev je ena najmočnejših in najbolj vplivnih.
Na sedaj vršecih se sejah izvršilnega odbora bo izdelan natančen načrt za konvencijo Federacije, ki se prične enkrat prihodnji mesec v Cincinnati, Ohio.
Ta konvencija bo izredne važnosti, ker bo zadnja pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami.
V Federaciji je skoro štiri
jem stališču.
Ta spor je ie bolj podžigala velika kampanja za priključitev Gdanska k Nemčiji.
Cd2nski senat je svoje sporočilo poslal poljskemu komisarju Marjanu Chodackiju, ki se nahaja [*vsko »podajo v raznih dr-____ ^
.	i • t . i	. žavah. Izvršilni odbor je mne-i .. . T, , J
cez cesto, nasproti poslopju, kjer zboruje senat. ,nja> <Ja je delavstvu ^vražno Popeljan iz Bologne
Nacijsko časopisje ni objavilo besedila sporoči- zakonodajo povzročilo nezado-1 11 viri tU(il la senata, toda uradni list "Danziger Voiposten" voljstovo s CIO.
pravi, da bo senat pričel pogajanja s Chodackijem.! Kot znano» ie zaSel Lewisov
n i. i . ...	... .	, Kongres po^^egati v delokrog
I oljski carinarji so vstavili izvoz margarne in slo-1 federacije in skuša pridobiti
nikov na Poljsko prejšnji teden, čes, da je bila kr- 'zase stavbinske delavce. To bi sena njhova nadzorna oblast, ker jim izdelovalci niso dovolili nadzirati svojih tovarn.
BERLIN, Nemčija, 8. avgusta. — Nacijski voditelj v C dansku, Albert Foerster, je včeraj popoldne prišel v Salzburg z aeroplanom. Ker je tamo-šnje letališče najbližje Berchtesgadenu, je verjetno, da bo Foerster odpotoval v Berghof, da poroča fuehrerju Hitlerju o razvoju dogodkov v Gdansku.
Po nekaterih vesteh, ki krožijo po Berlinu, namerava Hitler v kratkem sklicati konferenco načelnikov trojne nemške obrambne sile.
Nemško časopisje po svoji navadi zelo napada . milijone delavcev in delavk, ki
Sest oseb ki so sleparile; Nacijska vlada je zaple-jKdor se je oprijel fašiz-pri volitvah, je bilo a-retiranih. — Značilna odločitev okrož nega sodnika.
nila Vso lastnino slav* nega skladatelja. — Največ predmetov je šlo v muzej.
LOUISVILLE, Ky., 7. avg. DUNAJ, Nemčija, 8. avg.— — V državi so se vršile primar-1 Dunajski mestni urad je odlo-ne volitve in pri tej priliki je čil, da postane vsa osebna last-bilo v Jefferson okraju aretira-4nina in glasbene pravice po-nih še*t moških, ki so pri volit-' ko j nega "kralja valčkov*', Jo-vah sleparili. Hodili so od vo-jhanna Straussa, last lišča do volišča ter oddajali mestne občine.
gla sove. Policisti so jim tako dolgo sledili, da so bili prepri-
ma bo smel ostati v Italiji. — Južna Tirolska ne more biti povod za Sipor.
BOLCAN, Italija, 8. avg.--Mesečnik "Artesia Augusta * pravi, da bodo oni Nemci, ki so dokazali, da so naklonjeni italijanski vladi in so se okle-dunajske , nili fašizma, smeli ostati v bol-icanstki provinci, navzlic temu.
Johann Strauss je bil slaven ,da sta «e Hitler in Mussolini Skladatelj in sin ravno tako
London poročilo, da Benito kakšni zvezi
čani o njihovi krivdi, nato so slavnega skladatelja istega i-jih pa aretirali. Pri njih so na- mena. Umrl je leta 1899 ter je šli natančna navodila, kako je'zapustil ivse svoje premoženje treba ivoliti.	I^voji pastorki, sedanji gospej
V Harlanu, ki je v preteklo-!Alice Meyssner - Straussovi. sti povsem po pravici zaslužil vse dohodke od svojih glasbe-ime "krvavi Harlan okraj*' se nih del pa svoji ženi, rojeni je zopet završilo streljanje, ki: Adela Deutsch, ki je nedavno pa ni, po zatrdilu oblasti, v ni- umrla-
s primarnimi vo-1 Žena je bila Židinja in je bi-
jbila njegova bolezen vzrok, da ni prisostvoval letošnjim manevrom, ki so bili tako nenadoma končani. Ako bi bil zdrav, bi bil prav gotovo o--stal do konca na manevrih.
Zdravniki pa upajo, da bo Mussolini s svojo močno naravo premagal srčni napad.
Mussolini se je z aeroplanom ipripeljal na manevre, kjer je govoril s kraljem Viktorjem Emanuelom, toda se je takoj odpeljal na svoj dom v Ricic-ne, od tam pa iv Rim.
dogovorila, da'se bodo morali Nemci iz južne Tirolske preseliti v Nemčijo.
List pravi v svojem uvodnem članku pod naslovom "Pojas-nenje", da je sporazum med Berlinom in Rimom odstranil južno Tirolsko kot povod za spor med Nemčijo in Italijo.
RIM, Italija, 8. avgusta. — Nemci iz Gorenje Adiže, ki bo. do poslani v Nemčijo, se bodo morali odpovedati italijanskemu državljanstvu, v Nemčiji pa bodo dobili nemško državljanstvo.
V soboto je Mussolini v
lit vami ali pa z delavskimi la najprej i*>ročena z bančnim spon. Pomožni šerif Chad No- uradnikom tudi z imenopi lan je aretiral 30 letnega Del- Strauss, s katerim je imeii berta Crossa, ki je ne,varno ob- hčer Alico,katero so Dunajča-strelil 25Ietnega Roberta Tbc- ni splošno imenovali "hči Jo-masa. Spri sta se zaradi neke hanna Straussa."
osebne zadeve.	| Adela je do »voje smrti vsa- '/zbornici predložil postavo, po
V Jefferson okrožnem sodi- ko leto prejemala nekaj do-1 kateri bo izvedena preselitev šču je podal sodnik odločitev, hodkov od glasbenih del svoje- Nemcev iz južne Tirolske, bi je za državo Kentucky ne- ga moža. Zbrala si je precej- I Prva točka te postave dolo-kaj nenavadnega. Bivšim pre- šnje premoženje in je tudi ob-jča, da se morajo Nemci, pre bivalcem dvtah fiiromašnih o- držala mnogo spominskih pred- dno >e preselijo v Nemčijo, o>l-krajev v Louisville (hiše v teh metov svojega moža. Pridno je povedati italijanskemu drža*--okrajih je dala oblast podre- nabirala vse, kar je spominjalo: ljanst»vu. Druga točka pravi.
ti) je dovolil udeležiti se pri-anarnili volitev, ne da bi se 'prej registriral. Teh volilcev je nad petsto.
poljskega, maršala Edvarda Smigly-Rydza, ker je izjavil, da se bo Poljska borila za svoje pravice v Gdansku, ki za Poljsko pomeni pljuča njenega gospodarskega življenja. Ravno tako ostro piše glede poljskega ultimatuma gdanskemu senatu zaradi ca-
rine.
Uredniški članki zatrjujejo, da ima tudi nemška potrpežljivost svoje meje in groze Poljski, da bo izbrisana z zemljevda, ako bi pričeli zaradi Gdanska grmeti poljski topovi, kot je zapretil maršal Smigly-Rydz.
Navzlic vsej napetosti zaradi Gdanska pa je Hitler trdno odločen, da "prinese Gdansk domov" do konca letošnjega leta in sicer mirnim potom. Gdanska ne bo 'prinesel domov'' po načinu, ki se ga je poslu-žil na Cehoslovaškem, temveč "korak za korakom", tako da noben njegov korak ne bo dal povoda za ol»-oroženi spopad.	•
Prvi korak bo, da bo polagoma odstranjena carinska meja med Gdanskom in Vzhodno Prusijo. Akc se Hitlerjir to posreči, tedaj bo drug korak, da bo razglasil da so vsi gdanski nemški državljani, kar Lo imelo za posledico, da bo odpravljena tudi po-Jiti2na roe^a*	,	,f g
imajo volilno pravico. Kandidat, ki ima to silo za seboj, ti je lahko s>vest zmage.
PREISKAVAM NOVIH LEŽIŠČ RUDE
BEOGRAD, 8. avgusta. — Neka domača skupina se s pomočjo zunanjega kapitala pridno peča s preiskavanjem novih ležiac bakra, svinca in cinka v krajih med Val je voan, [Ljubarijo in starim rudarskim središčem Krupnjem.
AVSTRALIJA SE PRIPRAVLJA
CAMBERRA, Avstralija, 6. avgusta. — Avstralska zračna sila se (m v osemnajstih mesecih povečala za 250 najmodernejših letal.
OBILNA Z3TNA LETINA V SINOVO SMRT JE SLUTILA JUGOSLAVIJI
ATLANTIC CITY, N. J., 8. BEOGRAD, 8. avg. — Po avg. — Mrs. Jacob Colton iz uradni, a še ne definitivni pre-Philadelphije je slutila, da se cenitvi je dala letošnja žitna bo njenemu sinu nekaj hude- |letina 28 milijonov in 234 tisoč ga Zgodila. Namenil se je v tu- metrskih stotov, kar predstav-kajšnje kotpališče, ona ga pa ni lja ipo povprečnem letnem pri-
Tnogla preprositi, naj ne gre. Včeraj so ji brzojavno sporočili, da je sin pri kopanju utonil.
nanj ter je po svoji smrti hote- da mora vsakdo la zapustiti dunajski občini, da vse predmete postavi v muzej.
tozadevno prošnjo poslati na notranje ministrstvo, Jn ho nato njiho-
Po Adelini smrti-pašo sorod-jva imena izbrisalo iz seznama niki in prijatelji izvedeli, da ."italijanskih- državljanov, mestna občina ni ničesar dobi-| CVrta točka postave določa, la, temveč Alii*a, ki je sedaj
delku za dobo petih let od 1934 do 1938 povečanje skoro za Štiri milijone metrskih stotov alij 16 odstotkov. Posebno bi je v oči povečanje v planinskih ba-iTATuiA IF-TAI1T n ti? i novinah, med katerimi bodo
VOŽNJA V LETALU JI JE jprvačile Primorska, Vi'baska
iin Vardarska z najvišjim pri-'delkom.
VRNILA SLUH
PHILADELPHIA, a., 8. avgusta. — 82 letna Frederica Genttner, ki je bila 40 let gluha, fe je »včeraj prvič vozila z
letalom. Pilot je uganjal v PBNNSBORO, W. Va., 8.! zraku ^vsakovrstne trike, kar avgusta. — Štirinajstletna že-
ŠTIRINAJSTLETNA MATI
stara 64 let in je poročena s Častnikom Mevsnerj^m. Dobivala je tudi dohodke od prodanih del svojega očma.
Ko so na Dunaju prišli na kr milo naciji, so oelo Alicino premoženje zaiplenili z utemeljitvijo, da je Židinja.
PO NESREČI GA JE USTRELIL
da niilpovedanPira državljanstva ni kdar več mogoče dobi h.
Peta točka pravi, da izcnrtm državljanstva velja tudi za žene in mladoletne otroke.
Postava pa ne vsebuje ni kake določbe za one, ki se nočejo preseliti iz svojih domov.
EKSPLOZIJA NA PATROL NEM ČOLNU
BELLEFONTA, Pa., 8. av gusta. — 36 letni Harry Williams je priznal, da je po ne »reči ustrelil svojega lovskega vesti v tovariša. Hodnik ga je obsodil j -
MB je«, od dveh do petih letih. FARMERJEVA ŽENA USTRE
Sorodnikom ustreljenega bo
Ko je dospel včeraj v new-vorško pristanišče patrolni čoln AB-2361, je nastala na njem eksplozija. Štiri člane obrežne straže so morali od-bolnišnico.
moral plačati $500 odškodnine.
je starki očividno ugajalo. Ko se je po polurni vožnji vrnila 4 svojim sorodnikom, jim je *"sa vesela posedala, da zop/t sliši.
Da je to v resnici Hitlerjev namen, je razvidno iz tega, da je bil z veliko naglico zgrajen pontonali most med Gdanskom in Vzhodno Prusijo.
na ^odva^etnesa John ^Y PICIFORD SE BO
Btackhou&a, je konci prejšnje- UČILA LETATI
ga ledna rodila že drugega o-	-
troka. Njen -prvi otrok je bil DEAL, N. ., 8. avg. — Zna-rojen meseca julija lanskega na kinematografska igralka leta, pa je mesec dni po roj- Mary Pickford, ki pa ne na-stvu umrl. To pot je <lala iiv- stopa iv zvočnih filmih, je po~
LILA MOŽA
FREDERICK, Md, 8. avg. — 191etna farmerjeva žena Leona Draper je prišla danes na policijo povedat, da je u-strelila svojega 41 letnega moža Dewey a, ker jo je pretepal. Tepel jo je včeraj in danes, ko se je pa odpravil proti hlevu krmit prašiče, je vsela puško
Ijenje osem fantov težki hčer- vedala svojim prijateljem, da ter ga ustrelila s por&L Far. ki. Piti porodu ji je pomagala ji je njen mož "Buddy" Rog- mer je bil takoj mrtev. Dra-mati. Zakonca živita iy leseni era kupil letalo in da se bo u-1 perjeva imata dve leti stare-bajti na farmi,	'čila letati-	»ga otroka.
"OLSB H £ B O D « New Yoifc
Wednesday, August 9, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL*

4 k
"GLAS NARODA"
ANI
NKW IOBK, M. X.
• -		Ymr_____	
	m "i" 'f ^■ • ^ srpi oa izom	r 8U9n>AXb AND &QUDAXB	
	a M m M.i4ia^mumf	m | gn—«■»	
■a pol Ka Četrt	UMi ••*••••• MJI •••••••••• ft/iO ■ttl mommmm (1JC	-^ i ]--r 1 ' - It New Tort mm eelo leto Eš VOl Ml .............. Za Inner met rt aa eelo lato Za pol leta ..............	. «7 0(1 .. t>jm . «7.90
- —"	111 IIW.I 1		
	--- Bfi*. ■ W-T-jf^ ■ ■■ r^ ^ Pf M^Pf WAJA VB+X1 DAN »VSBMil MBDI ?KAZNIKOV		ILJ m
HJUl NABODA*. Sit WIBT IMA
m ^ m t jcfBowy t
NKW fOKK, N. V.
TRI OSEBE SO BILE UBITE
fm »»tiTiM m. m fgljWMjuio>«W wroCnlso Oqtf*.	uro«-
altov, prate*. dp m mu» tedl prejinje biealiife nanl. da hltrele najde-
r
POOPGQWTVI
V soboto je hilo Izključeno letošnje zasedanje ameriška jton^resa. Večinoma v*i Jcongresniki so se podali proti domu ter se bodo šele po Novem letn vrnili v Zvezno glavno
mesto.
„ Vrnile SQ se dolgotrajne debate, nazori so se križali in marsikatera trpka beseda je padla.
Kaj je dosegel zadnji kongres T Na to vprašanje se da na kratko takole odgovoriti: — Dosegel 'je tisto, kar je bilo v nasprotju x željami (predsednika Roosevelta.
Na razpolago je nešteto prknerov, kako so notranje — in zimimje — politični cilji moža v Beli hiši zadevali na od-POT narodnih zastopnikov v Kapitolu. Proti Eooseveltu niso m ouno republikanci, ki grmadi jo politično municijo za prihodnje predsedniške volitve, pač pa tudi ljudje iz predsednikovega lastnega tabora
Zveza med republikanci in Rooseveltovimi odpadniki je bila dovolj m^čna, da se je začasno polastila zakonodajnega 6ir0ja tejr določila svojo lastno smer. Posledica: porazi pred ^dnikoyifc predlogov in hudi udarci za New Deal. Ne more «e pa grditi, da je kneia ta zveza kakšen poseben cilj.
predsednikom- predlog, da je tre^a s posojili rešiti propadajoče gospodarstvo, je bU gladko zavrnjen. S ličen poraz je doživela stanovanjska predloga.
Predsednikovi nasprotniki so bili v.se prej kakor dosledni. Na eni strani so stikali in sledili, na drugi pa razmetali sporazum, in predsednik je gladko prodrl s svojim pred-iogcup, da je treba ameriško armado, mornarico in zračno silo inatno oja&ti.
. . člani kongresa bodo imeli prihodnje mesece priliko prepričati se, kaj roisli narod o njegovem početju. Med njimi jih bo precej, ki se bodo zbali svojega lastnega poguma.
Ameriška javnost je precej pazno zasledovala delova-nif V1 Jim je bila poverjena važna naloga — delati za in za nič drugega kot za dobro/bit naroda. Za svoja .doftMrj! slaba dela ne bodo odgovorni predsedniku, pač po vpiilegg.
Dan obračuna bo prihodnje lejto, ko fro ameriški narod odloČil, kdo naf vprihodn je vodi usodo dežele.
L« — ■ *. *
Ko se je nenadoma zrušil most v bližini Alexandria, Pa., so bile ubite tri osebe.
FARMERSKO SAMOSTOJNO BOL. PODP. DRUŠTVO
v Fly Creek, N. Y.
priredi
Veselico
v SOBOTO ZVEČER 12. AVGUSTA
Pričetek ob 7. uri zvečer. Vabimo vse Slovence od bližnje in daljne okolice za obilno vdeležbo.
Frank Kavic, tajnik
Pfcter
9 » • <
Zgagi*
POŠT IONA SLEPARIJA
Iz Jugoslavije
Glavna dela l>odo izvršili še letos in se bodo vsi stroški melioracij«' prav kmalu krili z velikimi dohodki ] uri dobljenega
rodo v i t n ega zemlji št"-a.
Vas, ki je bila 500 let
/oproščena davkov.
Blizu Prištine je vas Poneš, katero je pred 500 leti turški sultan Bajazit oprostil vseh davkov. To se je zgodilo po čudnem naključju. Z velikim spreiulstvom je sultan potoval po Kceovem polju in v gozdu, precej daleč od Poneša se je pok varilo kolo od onejra voza. s katerim so se vozile sultano ve žene. Na tako nezgodo sultanovi spremljevalci niso bili pripravljeni in so rpo vsej okolici iskali človeka, ki bi jim pomagal. Naleteli so na nekega pastirja, ki si je pokvarjen voz ogledal, odšel po orodje in škodo kmalu popravil. Sultanov tolmač g-a je vprašal, kaj zahteva za svoje delo, pastir pa je odvrnil, da ne mara nobenega nlačila, ker mora vsak pošten človek pomagati potni kom, ki so v stiski. Ko so ta odgovor sporočili sultanu, se je ta dal pastirju spoznati tor mu velel, da mora nekaj zahtevati, ker sultan ne mara niče-
V HIŠO JE TREŠČILO
1<X jufcija opoldne je udarila aftfftla v Jbušo kmeta I v »na Do tfcukjLrja v Jezicah, V tej hiši je t?4i poč**. 3M*ela je udarila najprej v dimnik, potem je fft čvififlf skoei kuhinjo v poštni ur*d ten dilje v klet, kon&w 0*9. v pobiralno jamo. Njeni oMoiri s* doibro poznalo. saj je vrjgia i«, jame blato. ČWvirtev k sreči ni bilo,
pač so pa prestali stanovalci hiše mnogo strafou, še potem, ko je strela že opravila svoje delo. Dimnik je strela razklala na dvoje, da je zdrsel po strehi, opeka in ceme«ntna plošča sta napravila precej škode. Če .bi J>jl y tem času kdo pred	se bila pripetila
težka nesreča.
Pozor rojaki!
KADAR w*eravate potoy*tj v $t*ri kraj; KADAR Kqče*M poslati denar v stari kraj;
m zaupno obrnite na nas, in po*trdce-bt>ate točno in pošteno. Dolgoletna fkuftoja Vam to jamči.
✓ t*.	O^fsn -i -t« X' . t§* t' m. ,>*. ..
pošOjatve
Denarna nakazila iz-vriu^emo točno. in zanesljivo po dnevnem loxrzu.
V Jugoslavijo:
Za f 2 30 $ 4 -60 9 6.60 I10.2S
Din.	1-0
Din.	2Cfi
Din.	30-.*
Din.	SOU
*20.— .......... Din. 1000
.......... Din. 2000
. V Italijo:
Za | e-ao
$ 12.-I
f 61 — I112J0

Lir 1Q0 Lir 200 LIH 600 IAY raoo Ur 2000
•MT.— .......... Ur 8000
KER SE GENE SEDAJ HITttl MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMRJ GORI AL| DOLI*
wr«j m aii lirak,
Mi« P^ale.
NWHA NAKAZILA IZVriSU AJSMO PO CAULS' LETTKR
ZA rsusmiBiNO IL-
SLOVEHIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) -til W. 188* ST., N|CW IOKK
i-j'ift t"i ■ 7T, »T.
sar zastonj. Pa:tir ua je P;»! Najdebelejša žena Jugcv kratkem razmišljanju prowl, rujj oprosti n.j»*irovo revno vas \ -eh <lav»kov. Sultanovi [»isa-rji so kar v £oz«iu luiptsali tVr-mati, > katerim so vas 1 »• i * ► -za vo<"*nt'	os vol m )jiij»1 vm*1i
davkov in dajatev. Po pa~-tirjevi zaslniri so Kili prH»ival-ei ^kronrao vasi tlo jncil kakimi 60 leti otpro-MTiii vseh davkov. Šrlf {kmI vlado* sultana Ahdula Hamida -o žareli oblastniki s-pot izt«'i javati davke, a jn od sin iz Poneša v* Cari-irra<l depwtaeija. da hi n velja vila pravico starodavnega fer-mana. Deputacija j«* l»ila sprejeta '»(} velikega vezirja, ki je obljubil ugodno rešitev. Ta rešitev pa jo prispoln šel«-tik pred balkansko vojno.
slavi je umrla.
\ beoirrajski bolni^niei jej
umrla Saveta Ai»irlejii\ ki je
tehtala kir. l inrla ie ne «
i
nadonia in vzrok njene >.rai*ti še ni znan. Zato bodo truplo obdneirali. Stara je bila šele '»'2 b*t. Zadnja leta se je selila (iz mo>ta v mesto, kjer jo ka-zala radovo<!nožem svoj deformirani (vbraz in 1 meter debele noije.
Nag siromak na zagreb-
vi •	1 • m ••
ski policiji.
Mostarsko blato bodo izsušili.
Razjsožno
Siromašni bosa irski delavec Fuat AlVau iz Prijedora je prišel v Zairr<»l» za delom. Te dni odšel na Savo se kopat. Ko se jo kofpnl. mu nekdo ukradel njeirovo ob!(«ko. Drusri palci r-o tatu kmalu imeli ter
.	| so Lra hoteli I hirati. Tat )>i-
iKMirorje, tu iifn ! - r>-1 - -	- t,-, - -
.. ; , 1 *	. Hilir. ATiran io Biliea pro-
praviio Mostarsko h at o. ie -i -	i - i	*
, .	.	*• ! j-il, na i mu pokaže, kam je
vsako leto ver mesecev pod v o- i •«	, rr
, , .	, , ' N 'Iskril njeirovo obleko. J a pa
clo, kar je vzrok, da ue moreio	•	i	i
. . .	. "	mu ni mo<?el pomakniti, k«*r ie
izkoristiti nad .ai N M • ha. Leto*^	^ ukra<]pnQ t>hUt.
<'el°	y»»] v<>'10 ko že dni- tat odnesel. Poli-
IKO X A-^S ERA V ATE OlUSKVl I
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta ^Jew Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO
AKO NAROČ ITE
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 1939
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj i
**G las Naroda"
216 West lfttb Stmt New York, N, Y.
(Ubko pošljite vsoto v poAtnih znamkah po 2 oziroma po .1 cente)
kompleksi. Da bi velika močvirja iz-u-ili, so napravili že protoej na r rt o v, ki pa niso bili realizirani, k«*r ni bilo na razpolago denarnih sre<istev. Zdaj jo ohljubial banovina, da bo dala na razpolairo 3 milijone. ,jm<r(Mra. kar po mi>onjn strokovnjakov ziidostnjo za izsušitev. Iz močvirnega področja do reke Neretve bedo izkopali okrog 2 km dolg lunel za odvajanje vode.
o z<
rija je Bilira aretirala, vzela ?>a je seboj naloga Afera na, ki je imel na sebi le kopalne hla-re. Xa policiji so Afganu dali staro srajco (or stare hlače ter ga poslali domov brez vsega
Sin ubil očeta.
Pred dnevi so je odigrala v D«h\]>otovcii strašim družinska
ANGLEŠKI GENERA L NA POLJSKEM
tragedija. Radomir Jevremo-vir je ubil svojega oreta Radi-sava. Pokojni je bil hud pijanec in tudi usodnega «lne je prišel pijan domov, kjer je za »VI pretopavali ženo in otrr»ke. 17-letni sin Radomir ga je prosil, naj opusti pijanrevanje. Razjarjeni oče ga je pa udaril z vilami, {»otem ga je pa hotel udari t f še s sekiro. Sin nm je iztrgal .sekiro in ga wbil z njo, potem se jo pa sam javil orožnikom. .
Strašna smrt na kolu.
H) let stari kmečki sin .lova n Rilir iz Meline pri Banja-luki je splezal n«i visoko hruško, da bi jih nekaj nabral. Stopil jpa je na trhlo vejo, ki se je pod njim prelomila. Fant je padel 10 metrov globoko ter priletel z vso silo na plot pod hruško ter se nabodel na kol. Ker nikogar ni bilo bjizu, jo nesrečnik ofbvisel na kolu ter tam umrl. Šele zjutraj so ira našli mrtvega nesrečni starši.
Starokrajsko blap
ii»
CniENA z v POZEN POLJETNI In OLfJlLlVlU JESENSKI PRIDELEK
I^o je prišel angleški general Edmund Ironside {desno) v Varšavo, ga je pozdravil vrhovni poveljnik poljske voj-sfee marš&l Edvard Smigly-Rid?.
SALATA. največja itoletna glavnata SALiATA, fina rumena trdoRlavka SALATA, velika rujava trd«»glarka
SAIjATA, ljubljanska tolenka SALATA, vstrajna zimska glavnata ENDIVJA, fina rumena kraviljana EXDIVJA, poena zelena kraviljana EXD1VJA, zgotlua široka rumena ENDIVJA, |K>zna A i roka rumena ENDIVJA. jMizna široka rumena RADIČ ZA SOLATO, pravi "gorišk/* MOTOVILEČ, (repi n vel j) veUltl REDKE V, fina erua ostra zimska REPA. strniščna bela za kisauje FIŽOL, niaek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali zelen t;RAH. slailkorni, visok kasen.....
Cena teh acven je 10c paket
Zopet nova zaloga h Ljubljane: BAHOVpC "PLA^INKA" ZDRAVILNEGA ČAJA:
CENA: 1 fMket $L—. 3 pakete $2Jt. MARlA-CEL ŽELODČNE KAPLJICE Mala stekL Ste, velika >L2$.
Vedske kapljice ^ ie***, .—
Mala stekl! Ste, velika $1.25. SUHE GOBE, fine. Četrt fm^m Mr,
fuoU Me. Mi plačamo pofito.
STEVE VOHORKO CO.
W^w ST, IflLWAUKEE, WIS.
Nikar >«• ne čudite temu na fflovu, kajti na svetu je skora. toliko poštene sleparije kakoi iwvadue. Razloček je ta, da l>o.šteni >K-purji s fpriilQiii iu neovirano uživajo prisleparje-i ue <iobitiui' ter >e ve^le nejKM škegu solile«! in zl«te svobode, (ločim navaJne^a sleparja za-i jiro, <Ja je 'pisan iu črn, če niu pritiejo na sled, seveda.
To je resnična zgodba, ki se je že u ost i krat ponovila iu >el rbo še marsikdaj.
Bilo je vročeni sol>otnega 'jK'pol^ine. Walter (• reeu, ki je prodajal inlve avtomobile, j.i -edel ]>re»l svojo trgovino ter se hudo val nad slabim zaslužkom.
<Jkrt>£ štirih [»opoldne >e pripelje s taksijem k njemu eleganten tujec in mu reče, da bi rad kupil novo karo, ker se je vožnje po železniei naveličal. Kmalu sta se pogodila za nov model.
- Nimam toliko v gotovini, je dejal tujec, — saj bo menda tudi ček dober.
Greena je nekoliko zazeblo, kajti banke bodo ouprte šele v ponedeljek ob desetih dopoldne. Toda kupčija je kupčija. Tujec mu je izročil ček za $950.
—	Hm, — se je pomišljal Green, — je vse lepo, toda. . .
—• Xe veste, kdo sem, k&j ne.' — se je zasmejal tujec. — Brzojavite v New York ali v Chicago (imenoval je par najboljših hotelov) iu ko dobito odgovor, bo kupčija sklenjen«.
(ireeu je brzojavil in tri kraje in jk> preteku ene ure do^il tri najugodnejše odgovore. Nobenega dvoma ni bilo več.
(Jreen je spravil ček, tujec je pa sedel v karo in se odpeljal.
Proti večeru zazvoni pri Ureeuu telefon. Bil je njegov prijatelj Brown, kupčevaJec 3 s starimi avtomobili v sosed-■ iijem mestu.
—	Ali si ti popoldne prodal nekemu človeku novo karof
—	l>a, kaj pa jet
—	Tukaj pri meni je in mi jo hoče prodati za šeststo dolarjev cash.
Greenu se je stemnilo |>re.l očmi. Bil je pa navzlic temu toliko priseben, da je ovadil celo stvar policiji.
Odpeljali s^o se v sosednjo mesto. Ko je ugledal Green tujca, je začel kričati:
—	Aretirajte gi^ sleparja ' Aretirajte ga! Ničvreden ček mi je dal.
Tujec se je izgovarjal, prisegal in rotil, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Na Greenovo povelje so ga zaprli.
Še iz policijskega avtomobila je pretil Greenu: — Plačal boš za to! Krvavo plačaL Boš videl, kaj se pravi zapirati poštene ljudi.
V ponedeljek dopoldne se je vršila obravnava.
Tujec je pokazal sodniku svoje dokumente. Brzoj^vili so banki, ki je odgovorila, da jc ček dober. Tujčeva nedolžnost je bala kmalu popolnoma izpričana.
Kupčija je bila preklicana, in Green se je odpravil kislega Obraza iz dvorane. Toda prišel ni niti do vrat.
Tujec je zahteval petsto dolarjev odškodnine, ker je bil ponedolžnem aretiran; za pre-stano sramoto in za izgubo časa.
Sodnik je razsodil, da je u-pravičen do odškodnine.
Green mu jih je kar cash odštel ter se sam <pri sebi pridu-šil, da ne bo imel nikdar več s čeki opravka.
M0fcA8 9 A B O P A" « New Yorir
W^nesday, August 9, I 919
r H*■1	' i jj ii____
= r
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
ME MI:
MOJE LETOVANJE
prav tako potrebno, kakor žabi veda. To se pravi: da žaba živi tudi na suhem, da ji je pa
potrebna prav tako vsako toliko rasa lužna kopel Sicer 'bi ne bila žaba. Tako bi Ljubljančan ne bil iz Velike Ljubljane, če no bi šel vsako loto na letovišče. Če ne drugam, vsaj k svoji mlekarici. Tudi jc sramotno za meščana, če o-stane če® vroče poletje v mestu. Kajti sramotno je biti revež.
Letovišče je Ljubljančanom;in da hodi či<at časopise na
deske pre«l uredništva. Kar ura abprieetku sezone še manjka, si pa izposodi ali predujmi, da vrača potem čez zimo. Kajti na letovišče mora vsak dostojen meščan. Sicer trpi njegov ugled. Najfoolj dostojni hodijo na Bled, kajti tu je prrli-ka, da rs i čolvek napravi mno-go znanja z važnimi osebami, ki končno lahko tudi pomagajo letoviščarju plačati njegove dolgove. Tudi je Bled pestro
Človek velja le toliko, kar pla-|letovišče, ker tam vidiš dame
ča. Večina meščanov nima sicer denarja za letovišče, ven dar je treba ta denar kje dobiti, da se človek malo postavi in končno tudi okrepi v Ieto-vi*¥'u za poTfne.jše delo.' Čez poletje o>tanejo doma namo fi-listri in reveži. Pilistrovstvo se ne da kupiti, revščina pa ne prodati. Zato se ta dva pojma v Ljubljani prav dobroj-,. razumeta v dobi. ko so se ostali purgarji podail na letovanje. Ker nisem filister in ker sem si denar za letovanje izposodil, <-em šel tudi jaz na deželo.
v pidžamaJi. Za najbolj dostojnimi pridejo 7>rav dostojni. Tudi ti gredo še na Bled, toda stanujejo v Rečici, blizu blejske cerkve ali pa od Lovca gorr. Potem pridejo dostojni, ki se organizirajo v Bohinjski
no muh, kakršnih ne najdeš v Ljubljani. Za muholovce ie vas naravnost idealno znanstveno torišče. Favna je prekrasna, vse tako idilično. Pomislimo na primer na gnojišče pred hlevom in na lijem kokoši, ki brskajo, da ima človek vtis, kakor da ,bi iskale dinarje ki smo jih izgubili. Kaj takega ne vidimo v Ljubljani, mogoče le v Veliki Ljubljani. Pa narodni običaji! Vse diši na pose.be n način. In ono brenčanje muh, ki so vesele, da živijo, tako isvo/bodno in demokratično živijenje. Pa prah in blato ne spadata samo v Ljubljano, anvpak tudi na deželo. In plodonosni kravjeki po cestah. Vse samo za zdrave ljudi. Postelja je sicer trda.
Da, letovišče, to je moda! Kakor mora dekle varčevati, da si nabavi modno nogavice, skozi katere se vidijo dlake, tako mora vsak odstojen Ljubljančan varčevati, da se i>oleti lahko poda v ali na letovišč*.
Ona deklica si prihrani mnogo denarja s tem, da porabi čim manj ostalega perila, ki se ne vidi wak dan. Ljubljančan pa si prihrani za letovišče največ na ta na,v,in, da ne hodi v kavarno in ne kupuje knjig, da ne ofoiskuje gledališča. marveč kina, da kadi Savo namestu Morave, da pije skozi vse leto dalmatinra name-stu Štajerca
mora človek utrditi. (V pa greš na polje., se lahko vsedeš na mravljišče, kakršnega ne
V zadnjih Ieti<h se Ljubljan-ani že spuščajo <na morje. To je prav. Čenra pa imamo Jadransko stražo? Xe ljubijo si- ... __ ... . , .	. „ .
n . . XT	.. najdeš v veliki Ljubljani. Pri-
eer Cerkvenice, Novega ah j... , . ,
Ra<ba ali Dubrovnika, to prenolbel letovišča. To pravi, draga. Draga, ne samo po
cenah hotelov in penzionov ampak tudi predvsem zaradi stroškov za toalete. Končno se ne more človek tu svobodno in "demokratično" obnašati, zato nam bolj prija na primer Ma-lin-ka, Aleksandrovo, Oniišalj, tudi še Bakarac ali Kraljeviča.
Ijetovišče na vasi je tudi letovišče. Saj se boš lahko prav tako pohvalil, da si bil na letovišču, pa naj si bil na vasi ali na Bledu ali v Orikvenici. Vas ima še boljši zrak in vse je nekaj novega. Samo. da ni meščansko! Na va-si inna-s pol-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA
JEDNOTA
WTM
Ustanovljena 2. aprila 1804., inkorporirana 12. januarja 1808 w d rta v i Illinois, ■ sedežem v mestu Jollet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Glml urad v Untnf 4umu: 508 No. Chicago	Met, Illloois.
SKUPNO PBE340ŽENJE ZNAŠA NAD (4.451361 SOLVKXTNOST K, S K. JEPNOTE ZNAŠA 119.80%
K. & F Ittoto im mmi 3S.9M iUuwf In ilaolc t odraslem In MUdUtskesn oddelku.
SKUPNO STKV1LO KBAJKVN1H DliUTEV 18S.
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNE4jA OBSTANKA OKBOG $3.000,004»
GKSIjO K. a. K. JEDKOTE JE: "VSE ZA VEKO, DOM In NABOD!"
Če ae hočeš zavarovati pri dobri, poSteni ln solventnl podporni organizaciji, xaruruj se prt Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer ae lahko zsrarujei sa smrtnfne. rame pofikodbe. operacije, proti bolezni ln onemosioati.
K. 8. K. Jed nota sprejema ▼ svojo sreuo Člane ln članice od 1«. do «0. leta: otroke po takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od <290 do 9W60 posmrtnim-.
V Mladinskem oddelku K. S. K. J. ae otroci labko zavarujejo v razvedo "A" aH	MeseCni prispevek ▼ mladinski oddelek je zelo
nizek, samo lSe sa razred "A" in 90c u razed "B" ln ostane stalen, da a! zavarovalnina t vsaki ni dnem narafča. V slučaju smrti otro ka sa rs rova nega v razredu -A" se pleča do »450.00 in »a varovanega
v razredu "B" ae plača do |lM0.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« m lahko as 12.00; flJOO In 00c na dan ali fS.00 na
K. H. K. Jed nota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Cfcant tn Članice nad «0 lot atari iatako prejmejo prioadajočo Jim rooervo lrpU^moo v gotovini
Nad 70 let atari Člani la Sanke bo proatl vseh Mdaljalh *a*i-
Uat **ainnUo K. S. K.	kd l»fla-
in anetefikem jeziku U katerega de-
li enkrat am teden v biva vnak a»n In članica.
Vsak Slovenec la K. K K. Jednoti kot pravi te mogočne in takoj.
, F vsak! riovenskt mmMM v dnrttvo spadajoče k K g. L Jednoti Kjerkoli to
apadaj«>čega k toj kmfolMkt podporni organizaciji, nstanortte ga; t*
b* Jfe la ornem o*eb w staroatl od 1*. do 00. leta. — Zm nadaljna po.
jaanUa In navodila plut« na
M moral (a) biti zavarovan (a> pri vdov In al rot. (V ka nisi član ali organizacijo, potrudi a* in pribiti
j lika. da si o®dravLš najbolj po ceni reviiiatrzem. Na pašniku ofiaoraješ, ri^or* na kakem Štoru, hrendje, kako sa zajranja-jo v živino. Kakšen wide tudi do tebe in te"piT*i v 110^:0 ali roko. re t^ ni že prej popikala k«*ka droga žuželka. Tojra ni v Ijjubljaini. Umije« se pa lahko vsak dan v drugem potoku. GostiJn je pa vvsaki vasi kakor v Ljribijani dovolj, da ti ni treba ti-]ieti žeje. Kratko, idila vseh idil!
Povedati moram doživljaj, ki je resničen. Moja žena ima strašno rada jajca. Namreč mešana. Nekega dopoldne si je naroeial na vaškem letovi-šeu dvoje mešanih jaje. V do-tir-aem letoviškem kraju izven Slovenije imajo veliko gostilno. polno voznikov in velik štedilnik. Blizu kuhinje je kip
Sove ji hlev. Gospodinja, ki je hotela poselimo lepo in dobro postreri mojo ženo. je mešala ta jajea zelo hudi vročini na štedilniku, kjer je bilo vse polno še drugih dobrih stvari. Toda bilo je tudi pohio muh in vse inuwje pasti, ki so visele ]X> stropu navzdol, nis-o mo^le zmanjkati njihovega števila. Kajti, goveji hlev, kjer so se te muhe rekratirale, je bil še večji. (1ez dvorišče in skozi o<lprto okno so muhe lahko prišle v kuhinjo. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. V oni vročini in sopariei je padlo ubogi gospodinji precejšnje število nmh v ja.f?a, in nrulie se dale prav lepo pomešati /he'd jajca, da jih ni bilo mogoče tako hitro videti iz jajc in jrh tudi kuharica ni opazila. Kdo bo arledal na vsako muho! Gospodinja prinese na krožniku pri parvljena mešana jajea. Ona jih je imenovala jajčka. Potem je prinesla še črnega krmha. Moja žena malo pomeša in že najde prvo muho med jajci Ni n^og-la več jesti. Jaz sem jo silil in ji dajal pognma, toda ni Ihotela. Meni se je pa efdelo škoda jajc in sem vzel krožnik, dalje pomešal in našel v jajcih skupno dvanajst muh, kakor dvanajst apostolov. Položil sem jih na rob krožnika in jajca snedel, ker Bern doma s kmetov, moja žena je /pa iz-mesta. T»n kaj se je zarodi!o potem? Žena me je umerjala, da sem packa in da hi moral držati i, njo Ln ne jesti teh jajc. Toda juna&ko sem pojedel jajca iz pedagoških razlogov in mnihe pustil na o-gied na rofoa krožnika. Da bi tej^a ne Moril! Prišla je gospodinja. kateri sem s smehom povedal svoje junaško dejanje,
^Nadaljevanje na 4. strani.)
Roboti—vojaki
Ameriški inženirji so izumili vojaka-robotea. Gfe za robota, ki so ga napravili v neki elektrotehnični tovarni v Mansfieldu in ki potsavija baje vse. kar je bilo doslej v tem področju, v senco.
Mattsfieldski robot je visok 3 m in tehta 2 in pol tone. Baje nitu je mogoče napraviti nič manj neko fiOO različnih i^ibov in sicer s pomočjoo 12<H) rele-djev ki predstavljajo njegove mcvnnnie iz najrazličnejših (Icktričnih .-tani<% radijskih aparatov, mikrofonov in dru-inh priprav.
Selenove Danice dovoljujejo očem tega robota razlikovati 24 barv. Jekleni mož lahko stopa, sedi in teče in to celo po >topnicali. <V pride pred vrata, ki so nižja nego 3 m, se
skloni, in sicer za toliko, kolikor je tieba, da lahko gre s*ko-zi txiprtino. Upravljajo ga pojjolnonia iz daljave.
Ameriški tisk piše obširno o možnostih tega strojnega človeka. Seveda ga hočejo " naučit i* * ti* I i vojnega rokodelstva. Tako pravijo, da mu je lahkota zagnati granato v določeno smor. Napad tisoč takšnih robotov na sovražno vojsko bi nasprotnika zmlel. To pa so >eveda le ugibanja ameriškega tiska, ki mora svojim čitateljem po sili nuditi senzacije.
V 16 DNEVIH OKOLI SVETA.
Ameriška pisateljica P!ara Adannsova kani olileteti svet v še-st najt sili dnevih in se po tem
času vrniti na svoje izhodišsče v New York. Potovanje je že začela in je prav te dni letela skozi Srednjo Evropo. Dne 6. julija je bila v riongkongu, 7. julija i<e nadeja, da bo v Manili, 13. julija pu že v San Frančišku, 14. julija bo ne lahki polet, če pojde vse po sreči, zaključen. .
VATIKAN ŠTEDI.
Iz Vatikanskega mesta poročajo, da je papež Pij sklenil postaviti gospodarstvo Vatikanskega mesta na čisto novo podlago. Vzorno kokošjerejo in velike rastlinjake bodo prodali ter preuredili tudi plačilni sintem vatikanskih nameščencev. P;vpež Pij namerava tudi sicer izvesti radikalne re forme v vatikanskem i^i-jmi-•larstvu. ki o nj<-m pravijo. <la je bilo doslej vse prej neiro štedljivo.
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVMAJO-(IH NAJVEČJE ZANDnVOffn TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Pattnina platena)
Vsoto lahko iwafptr v sna in kar po 2 oxlroma |o 3 rente
Beli, v T^escali, Gorjah, Podho-jsobe majhne in nizke, toda nič mu, Žirovnici in tam okoli. jih ni treba zaklopati, torej vse
za živčno močen ljudi. Tu se
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-
tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London,
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca.
Cena
$1.
So
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena........-.............$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške A £oSjpod£ bo ostal v spomina sle-beraitmu, ki jrečitaf. Pregelj je mojster sloga in jezit«.. Priittnre-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50
ZGODBB ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temn pa lahko razumliiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc.- (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena ..........................55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Prane 8. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena.....................* $4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s anifi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) ČJe se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NO£l. Spisal Guy de Manpessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Manpessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavne-* ga ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv, čkaa ..................
SAMOSUJflA. Spis&i Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVL Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena......................$1.50
TARZANOVE ŽIV ALL Spisal Kdgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikaneu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko eita in se elovek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činskt (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mti žal. Cena .............................$2.u0
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena....................... $2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem ne-
dolžne ženske. Cena........
$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar ^e priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena...................... 85c.
ZLOČIN V ORCTVALU. Spisal E. Gar
boriš«. (046 strani.) Gaborian je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena ....................$1.00
ŽIVI VIRL Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo eital z zanimanjem. Cena.......................$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in. priljubljen slovenski pisatelj, kar jiji je
^ velo v dragi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom. * te™...................... $1.00
HČI CESARJA MONTEZTJME Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetkajdo konca. Cena	----$1i5q
Publishing CQmnmr
"O LIB KIBDDP-Niw Tof«
/ t
Wednesday, August 9, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
PROBLEMI PRISELJENCA
Legalizacija bivanja onih. ki so nezakonito prišli pred 1924.
VPRAŠANJE: Prišel sem 1. 1923 kot mornar in dezertiral sVojo ladjo. Poročen sem in imam dva otroka, ki sta ee tukaj rodila. Moja žena je ameriška državljanka. Kako naj uredim svoj položaj? Ali lah-ko grem v to s vrbo v Kanado?
ODGOVOR: Ker vaša žena je ameriška drzavljarika, se vam dovoli vstopiti v Kanado,
zakonito prišli pred 1. julijem 1924, da legalizirajo svoje bivanje potom taikozvane regilst-'4informacije, racije. Svetujemo vam. da ča- j
ix življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
========= SO =====
Misli si, da ji mera puliti dovolj časa, da pozabi na Dor-neekove enčirte poljube. S svojo ljiabeanijo je ni hotel nadlegovati, kakor ji je obljubil. In če je še tako hrepenel po njenem poljubu, se je vendar bal, da bi se e strahom odvrnila od njega. Pa če bi poljub tudi dovolila, bi ofbčutil njen najmanjši znak nejevolje, kar 'bi ga napravilo mnogo bolj nesrečnega, kot pa njegovo nenasitno hrqpemenje. Rajši se je odpovedal njenim poljubom, dokler mm sama ne pokaže, da jo sme poljubiti.
Ko bi le »nekoliko slutil, kako je iagledalo v Sentinein srcu, kako bi bil srečen! Toda Senta se se ne upa odkrito pokazati svoje ljubezni, če tu* li jo je s kakim naglim (pogledom že pogosto izdala. Tedaj si H«nrik vedno misli, da se jc varal, kajti takoj na to mu je vedno kazala mirno prijateljstvo.
Erladh izgleda zelo dostojanstven v fraku. Bil je popolni kavalir stare šole. Toda Henrik se more s popolno veljavo potsaviti poleg njegove odlične postave. In ko ga Senta skrivaj opazuje, si misli: "Takega moža, kot je on, ne bom nikdar več videla"
In lahen streslaj prešine njeno postavo. .
Henrik ji ponudi roko in jo pelje v veliko gprejerrino dvorano, kjer feo bili sprejeti gostje.
Že mnogo gostov je iprBšlo. In Henrik smeje pravi Senti:
"Kar vrgel se bom v družbo v svoji hiši i-n naj pridejo vsi, ki se jim poljubi. Ako bi dolgo odlašal, se bom pokazal kmet, in jaz se bom »bal. Čim prej prestanem, tem lažje mi bo |>ri srcu."
Toda Senta Vidi, da se v vlogi novega gospodarja obnaša brezhibno in da na njem nikdo ne more opaziti, da ni bil rojen v tej hiši.
O, kako ponosna je Senta na svojega ženina!
Naglo ise polnijo prostori. Tedaj pa Senta začuti, kako se Henri kova roka laliko zgane. To je bilo -svarilno znamenje za njo. kajti Henrik ie bil večji od nje i»n je mogel videti čez vse pred snboj stoječe, Prav gotovo je zagledal Dornecka.
Senta nekoliko prebledi, toda ostane mirna. Henrik jo pogleda in stisne njeno roko.
"Družina Niemannova i<n Dorneck," ji pravi tiho.
Senta mu smeje prikima i-n takoj nato vsi štirje stoje pred njima. Henrik pozdravi gospo Nieraannovo s poljubom na roko in ob istem Čalsu tudi Senta prisrčno pozdravi Karolo; nato poodravi tudi gospo Niemannovo in njenega moža. Tedaj pa stoji Hans Domeck pred njo. Karola pravi smeje:
"Sedaj pa vam hočem predstaviti svojega ženina kot vašega soseda. Saj ga menda že poznate?"
In ponos na Dorneckovo prikazen žari iz njenih oči.
Senta ne odigovori na njeno vprašanje. Ponosno in tuje pogleda v Dorneekov, nekoliko bledi obraz. Tlans se prikloni pred njo in iqpregovori nekaj »navadnih pozdravnih besed. Ako je Senta občutila kak nemir, tega ni mogel nikdo •»paziti, niti njen ž^nin, ki jo opamije ir skrbnim nemirom.
V Hansovem srcu pa divje raizsaja nevihta in potrebuje vh> svoje > anionih vladanje, da zdrži svoj mir. Tudi Ha^is^a, kdaj in s kakim parčkom vidi danes prvič Rento v praznični obleki i-n pekoča bolečina fc (prišla v Združene države spreleti njegovo	Četudi je občutil do Sente samo ne- Ako iima te informacije, je brž-
ei<to strast, vendar mu še vedno gori v srcu. Obide ga občutek, kot da bi jo moral potegniti od Henri<kove strani, kot bi moral svojo pusto nevesto pahniti od sebe in Sonto pred očmi Vseh pritisniti k »sebi in zaklicati: "Moja je!"
Preveč je bil glzdav, da bi mogel misliti, da ga več ne ljufbi. To je Henriku rekel kot svoje prepričanje samo zato, da mu je bil malo boflj naklonjen. Ne more verjeti, da ga več ne ljufbi in ko sedaj stoji pred njo, njegove oči za trenutek gore v -njo s starim vročim ognjem. Prav nič ni omajana njegova vera, ko ga je iz njenih oči zadel tuj pogled. Kot
kone na varnem, ako se poda v Kvnado, kvečjemu, ako jo ustavijo na povratku, ee njen zakoniti prihod v Združene države lahko ujgotovi brzojavnim potom.
Inozemka na obisku se poroči z ameriškim državljanom.
VPtRA^AiNJE: Ali more ženska, ki je prišla začasno v Zduržene države, ostati tukaj za vedno, ako se poroči z ame-da dobite od ameriškega kon-lriškim državljanom? srala priseljeniško vizo in sej ODGOVOR: Ne. Ona mora redno povrnete v Združene države. Opozarjamo va? pa, da je še vedno mogoče, da bo kongres v tem zasedanju sprejel
na vsak način zapustiti ozemlje Združenih držav, priskrbe-l ti si priseljeniško vizo od a-J meriškega konzula nekje v zakon, vsled katerega vam niti'inozemstvu in potem povrniti ni bilo treba iti v Kanado, I se zaikonito. Ker bo žena a-Zakonski predlog, tako zvani meriškega državljana, se ji do-MoCormick bili, bi namreč do-J voli vtsop v Kanado, da si tam voljeval inozemcem, ki so ne- priskrtn priseljeniško vizo. Pi-
JUGOSLAVIJO
VI potujete naglo In prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
* COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HAN8A • DEUTSCFLAND
Izborite teleznlika zveze od Cherbourg«, Bremena all __Hamburga
ZNIŽANJE VOZNIH CEN za TJA in NAZAJ v Turističnem in Tretjem Razredu
za poletna in jesenska potovanja v Evropo _ali Iz Evrope. Bivanje omejeno na Štiri tedn". Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY	NEW YORK, N. Y.
UNBUKG-IMUICM LIBS
Aborts GUMAM ILOTBI
Nova=
site na Foreign Language Information Service za nadaljne
kate na konec zasedanja. Dru gače storite potrebne korake i&a Kanado. Obrnite se za informacije na Foreign Language Information Service, 222 — 4 th Ave., New York, N. Y. koncem tega meseca, ko se bo videlo, da-li je kongres sprejel ta predlog ali ne.
N<a obisk v Kanado.
VPRA&AjNJE: Jaz in moja žena liočeva iti v Kanado na obisk. Jaz sem državljan, moja iena pa ni. Ali bo naju Kanada pustila v zemljo?
ODGOVOR: Ameriški državljan nima nilkake težkoče iti v Kanado, ako gre le na obisk. Vzemite si kako potrdilo o vašem ameriškem državljanstvu, kakor državljansko spričevalo, rojstni list, oziroma ameriški pasport, ker kanadski priseljeniški "nadzornik utegne vprašati za kako dokazilo. Kar se tiče vaše žene, naj vizame s seboj priseljeniško identifikacijsko katro ali pa pasport, s katerim je prišla. Ako nima teih dokumentov, potretbno je, da
nevesta Henrika Stoiberga se ni t?mela izdati, da ga še vedno ljubi. O, ko 'bi mo^el biti saj pet mimut sam ž njo, prisilil bi jo, da m« prizna, da njeno srce bije samo zanj.
Toda bil je pot i-njen od nje, kajti prihajali so drugi gostje, katere je bilo treiba poadraViti.
Henirk pritisne njeno roko k eefbi in ji zašepeče: * * Al i je bilo kaj hudo?"
Moje letovanje
(Nadaljevanje s 3. strani.)
da me murhe namreč niso opla-šile, da bi jajc ne pojedel, češ, da zdravnik tudi operira hemoroide in pri tem je svojo zemljo. Če je to res, nisem sicer vedel, toda moral sem aara di olike utemeljiti svoje po-jrumno dejanje. Toda gospo-idnja je trdila, da so mi muhe
c x	, j	.	•	,	padle v jajca medten*, ko sem
vSenta ga pogleda v njegov skubni obraz in gorak, za- m jaz r4wgal in jodel Ko sem
npljiv pogled zadene njegove oci. Senta se mli nasmeje.
"Ne; nič hudega ni bilo, eaj si bil ti pri meni," mu pravi iskreno.
Te njene besede prijetno zadenejo Henrika in mogel bi glasno vzklikniti, ker je bilo v njenih besedah in pogledu tako brzemejna zaupljivost.
Tekom večera je Dorneck vedno skušal dobiti Sento kje na samem. Ni opazil, da se mu izogiblje, kadar se je silil v »njeno bližino. Ni mogel verjeti, da je bil popolnoma iz-podrinjen iz njenega *srca. Poznal je svojo moč nad ženskimi srci in ne more raosumeti, da njegova moč do Sente nima ;dkakega \f>liva. Karola se mu še nikdar ni zdela tako malo prikupi ji va, kot darefe, četudi je imela na sebi eleigantno obleko iiz bele, *l biser? posute svye. Njegove poželjive oči so vedno iskale Sen to, ki je vlekla na sebe tudi občudujoče poglede drugih gostov.
Samo z največjim zatajevanjem samega selbe mu je bilo mogoče igrati vlo^o nežnega ženina in bilo mu je aelo mučno.
Senta pa je vedno.bol j mirna, čedalje je potekal večer. Ko je enkrat prenesia zopetno svidenje z Dorneckom, se ji je edelo, kot da je rešeaa težke more. Na tihem primerja Henrika z Dorneckom in vse pomerjanje izpade Hern ikri v prid. Neoporekano je brl Domecfc najlepša osebnost med gospodi, toda koliko več je bil vreden Henrik, koliko dostojnejši in koliko zanimivejši! Ne more več razumeti, zakaj se ji 5© mogel Dorneckov sicer lepi, toda prazni obraz zdeti tako privlačen. Kadar pa se je srečala s Henrikovimi očmi, ki so visele na njej s tako skrbno ljubeznijo, tedaj jo je vedno •preletel streljaj in menjevamje barv na njenem obrazu mu je moralo iadati, da mn že dolgu ne more biti več breArHsna.
dokazal, da to ne odarovarja dejstvom, mi je zabrusila v obraz, da sem ji-h sam nalovil in pomešal med jajca samo zato, da se iz nje norčujem. Dodala je še, da oli'kan človek sploh ne pove iu ne pokaže, če je v hrani našel kako muho, marveč jo na skrivaj vrže pod mizo, da nibče tega jo opazi. Tedaj r?em spoznal, da tudi na deželi poznajo oliko in sem molčal. Vsi so imeli prav. le jaz ne, ki sem jajca pojedel.
Ta dogodek je imel zame veridar tudi ugodne posledice. ^Zaradi njega so se namreč prekinili diplomatski odnošaji med menoj m anojo ženo, ki ni botela takih jajc, na eni in gospodinjo na drugi strani, da sem čez dva dni zapustil leto višče in se vrnil zopet z ženo v Ljubljano.
O, Ljubljana, kako si ti lepa, krasna, čista in zdrava, da »e otfcdim. da te «e niso proglasili za najlepše letovišče v Sloveniji. Vsaj naša dbčina bi lahko imela zakonito pravico do novih taks. Da bi te, Ljubljana, I^ubljančani našli in topotali t
Ml starostne omejitve za državljanstvo.
VPRAŠANJE: Prišel sem v Californijo I. 1927. Nikdar nisem zaprosil za državljanstvo. Ali morem sedaj zaprositi? Star sem 65 let. Sem posestnik farme.
ODGOVOR: Nekatera natural izacijska sodišča, odrekajo državljanstvo prosilcem, ki ^o stari in so živeli dolgo let v Združenih državah ne da bi se potrudili za državljanstvo, posebno ako so ta sodišča mnenja, da edina svrtia naturali-zacije je pridobiti pravico do starostne pokojnine. Prav prisrčno pa vam svetujemo, da si najprej priskbrite prvi papir, tako da morete za dve leti vložiti prošnjo za drugi papir.
Rumunska kvota.
VPRAŠANJE: V zadnjih letih sem poskusil dobiti sem sorodnika, ki se je rodil na Ru-munskem. Rekli so mi vedno, da je kvota že vnaprej izpolnjena. Kako .stoji stvar sedaj?
ODGOVOR: Rumunfcka kvota iznaša 377 viz na leto. Prošenj za vizo pa je bilo januarja 1939 nič manj kot 16,000 in več. Očividno je, da ni mnogo izgleda dobiti rumunsko kvot no vizo.
LADJE IZ BITKE PEI NAVABINU.
Gn%i listi poročajo, da je bil sklenjen med grško in egipt-sko vlado sporazuma, ki predvideva dvig 90 gTtških in egipt-skih ladij, ki so postale leta 1827 žrtev napada pri Nava-rinu, kjer so jih potopile ladje Anglije, Francije in Rusije, ki so imele takrat medsebojno vojno zvezo. Ladje, ki so takrat izginile na dno morja, so imele v blagajnalh zlata, ki ni nikoli pozneje prišlo na beli dan. Z dviganjem potopljeni!h ladij bodo pričeli v najkrajšem času.
VELIKA
KUHARICA
dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je seda i osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako*- še tako gostobesedna reklama.
Na t«f kakor 700 straneh Je strnila odlična In nriznanm artnrit« vsa Ktara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno. Izbira reeeptov je izfrpna. TO JR NAJPOPOLNEJŠE DELO KI GA IMAMO NA TEM PODROfJl' Oprema knjige j« razkošna. Ne&teto Je »*ik v henediln, 34 pa je novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotin Humek. . . .
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z h zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >dili Za vse fo ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
Četudi je osmi natisk knjige ▼ vseh pogledih ne nuno vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj. Je eena knjigi
sedaj znižana.	$ ff (Po*tnhM>	mt >
„ v.	Velja samo	m
Xaroeite pn •
h\)Hi\H\l: SLOVEMC PUBLISHING COMPANY
West 18th Street ^ New York, N. Y.
oOSrODINJE IN DEKLETA. TO JE KNJIGA ZA VAS t
VSE PARNIKE
SLOVENIC POBL CO.
TUOOSLAV TRAVEL DEPT SI« W. 18tb SL. New V«Hu N. V
KJRETANJE
PARNIROV
SHIPPING NEWS
ODPLUTJA - Iteeees
AVGUSTA 11. avgusta:
Bremen v Bremen
12 avgusta: Hex v Genoa
15.	avgusta:
Nleuw Amsterdam v Bolougne
16.	avgusta: Deutusehland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie t Havre
19. avgusta:
Champlain v Havre
22.	avgusta: Europa v Bremen Vulc&nia v Trst
23.	avgusta:	' Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg
24. avgusta: lie de France
v Havre
26. avgusta: Mauritania
v Cherbourg
DVE NEPOJASNJENI SMRTI.
Te dni so angleški detektivi odprli sramovanje 67-letnega kapetana Ed. B. Oharterisa v Londonu. Charteris je bil zasebni tajnik v angleškem vojnem ministrstva, Moža >o našli mrtvaga s prestreljeno glavo in poleg mrliča je stala puška.
Kmalu po tem dogodku detektivi odprli tudi
smrtnima primeroma izključena Vendar *=e zdi čudno, čemu je šel v smrt ka<petan Char teris in se vpr&šujejo, če ni mogoče postal žrtev kakšnega nasilja.
KONGRES ZA OBRAMBO ČLOVEŠKIH PRAVIC.
V Parizu se je se«stal kongres i za obrantf>o človeških pravic, o Minister franc, vlade diampe-stanova- tier Ri'bep je ob otvoritvi nje Miss Marcie Franklinove, kongresa prečital poslanico an-ki je bivala v isti hiši. Frank-"Reškega kralja, ki izraža že-linova je'bila zavžila preveliko Ijo, da bi delo kongresa poglo-dozo nekega zdravila in je pod- l>ilo akcijo za mir med narodi legla aasrtmipljenju. Charteris v vseh državah. Kongresu in Franki in ova se nista pozna- predseduje angleški učenjak la, zato je zveza med obema sir Francis Youngsband.
J9. avgusta:
Bremen v Bremen
30. avgusta:
Normandie v Havre Aquitania v Cherboun*
SLUTNJA KONJA.
V Rphistadtu pri Magrlebur-gu je bil odšel kmet s konjem v kovačnieo po nove podkove. Tam je bilo pet ljudi, ta je hotel Imeti to. oni kaj drugega in vsi so začeli klepetati. Kovač se je pripravil, da hi konja podkoval, ko je ta nenadoma zaeel striči z ušesi in trdo natega vati noge. Kmet ga je hotel pomiriti, a namesto, da bi bil konj pomirjen, se je konj vzpel, vajeni so se pretrgale Ln je zdirjal na cesto. Za Za hip so kar okameneli kovač in drugi, nato so stekli " za konjem. Hud lov je precej časa trajal, preden ?o konja prijeli in ga odvedli v kovačnieo. A čim r*o prišli do kovačnice, ie ni bilo več; pač pa kup ru-čevin. Kovaču i ca se je bila sesula, medtem ko «o možje tekli za konjem!. - Ali je konj zares čutil in slutil nesrečo, ki je ljudje niso poznali?
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87f fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju stane -—
vas
n.
KNJIGARNA
"gjiBgsiggfr mm i-* o*
GLAS NARODA"
5 K 3
Bohiajiko jezero
216 WEST i 6th STREET. NEW YORK