UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 DO 55-26
ROKOPISI SB NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
INSERATNIODDELEK
LJUBLJANA
TELEFON 38-32. 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 6« 4045 08
OGLASI PO CEN.IKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
G
O
N
N
N
E
Nalogo je	p
pot začrtana
Med zgodovinske dneve graditve nase domovine smo zapisali nov dogodek: sprejetje zakona o prvem petletnem planu. — Kot je aprilu 1941. leta nujno sledil maj 1945. leta — suženjstvu svoboda, smrti življenje —, tako bo aprilu 1947. leta, ko je Ljudska skupščina sprejela zakon o prvem petletnem planu, nujno sledilo 1S51. leto, ko bomo imeli ne samo svobodno domovino, ko bomo imeli že tudi Jugoslavijo s svojo lastno težko industrijo. In kot je bilo treba mnogo truda, žrtev in dela, da smo si priborili svobodo, tako bo treba mnogo truda, žrtev in dela, da bomo v sorazmerno kratkem času izvršili plan industrializacije in elektrifikacije. Popolnoma jasno in razumljivo je namreč, da iz niča nič ne nastane, da se brez znoja nič velikega ne naredi
Prvi med nami, naši najboljši, ljuajc, ki so spomladi 1941. leta povedli jugoslovanske narode v slavno osvobodilno vojno, isti ljudje so dobro premislili, kaj naša država najbolj potrebuje, da bo ostala svobodna, da. bo postala močna in da se bo čim hitreje razvijala. Premislili so, kaj lahko naredi 15 milijonov ljudi v prihodnjih petih letih. Premislili so, kje in kako bomo dobili denar, material, stroje, mehanično in človeško silo m ljudi, ki bodo vse delo vodili. Določili so, kaj je treba najprej narediti, da se bo vse v redu razvajalo in izpopolnjevalo, da se bo vsako leto naše življenje boljšalo. Zasnovali so strateški načrt za velikansko in mnogovrstno delavnost v prihodnjih petih letih, kar je mogoče napraviti samo v državi, kjer so pnsla osnovna produkcijska sredstva v splošno ljudsko last in kjer sta mobilizator in organizator neizčrpnih ljudskih sil ljudska volja in ljudska korist.
Najboljši gospodarski strokovnjaki so preračunali, koliko in kaj bomo naredili že letos in koliko in kaj bomo naredili nasiednja leta. Izračunali so, koliko in kaj bo napravila vsaka tovarna v tem letu in v vsakem naslednjem letu- Določili so, katere in kakšne nove tovarne bomo posta vili in do kdaj jih bomo postavili, kje in kako velike elektrarne bomo zgradili. Izračunali so, koliko železnic bomo elektrificirah in koliko železnic in cesta bomo na novo zgradili. Upoštevali pa niso samo velikih stvari, kot so elektrarne, železnice, ceste in tovarne, gospodarski strokovnjaki so tudi ugotovili, da bomo na primer v letu 1951. v Sloveniji izdelali 50.000 bicikljev, da bodo usnjame do takrat naredile že toliko usnja, da si bo vsak človek v Jugoslaviji lahko kupil vsako leto dobre nove čevlje izdelane doma, izračunali so, koliko traktorjev,
mlatilnic, plugov, kosilnih strojev, slamoreznic itd. bomo morali imeti v letu 1951., da se bo naše kmetijstvo razvijalo tako, kot se bo razvijala industrija. V planu so določili, koliko novih ljudskih, strokovnih, srednjih m visokih šol je treba postaviti v nasiednjh petih letih, da se bo čimbolj dvignila izobrazba, prosveta in kultura jugoslovanskih narodov, saj bomo potrebovali že v letu 1851. 20.000 ljudi z visokošolsko izobrazbo in 170 tisoč industrijskih delavcev več, kot jih imamo danes. Upoštevali so vse potrebe našega napredka in življenja, ki naj se skladno in načrtno razvija.
Naša politična volja, ki se je manifestirala v uporu in zmagala s osvoboditvijo ter bila uzakonjena z Ustavo, je dobila novo potrditev v našem načrtnem gospodarstvu, v našem petletnem planu. Temelji nove Jugoslavije so se zacementirali z voljo milijonov jugoslovanskih državljanov.
Kot daljna preteklost so nam danes razmere, ki jih tako dobro pomnimo iz stare Jugoslavije, razmere, s katerimi se morajo še danes boriti delovne množice v vrsti evropskih in svetovnih držav, kjer vlada še vedno politična nejasnost, slepo gospodarstvo in negotovost za jutrišnji dan. Pri nas smo čez vse to napravili križ. V naši državi ne bo več ljudi, ki ne bodo imeli dela, pri nas ne bo več slepih cen in ne skrbi za prihodnost. Nas narodni dohodek se bo v primeri z 1839. letom v letu 1951. skoraj podvojil. Ž v teku petih let se bo naša živ-ljenska in kulturna raven bistveno zboljšala. To niso prazne obljube, to so načrti, ki jih bomo uresničili. Danes ni več naše življenje v rokah bank, delniških družb, kartelov ali trustov nekje v Londonu ali Washington!!, danes je naše življenje v naših rokah. Te roke so odločne in delovne, naša bližnja preteklost in sedanjost to pač dokazujeta in potrjujeta.
O delu za izvršitev petletnega plana, katerega zakon je priložen današnji številki, in ki je že v teku, bomo še veliko govorili in pisali. Ob izvrševanju plana bosta prihajala v vsakega Jugoslovana nova zavest skupne povezanosti vseh jugoslovanskih narodov, nov ponos ustvarjajočih ljudi. Med delom bomo kazali na uspehe in na napake, ki se bodo ponavljali. Med delom bomo odkrivali sovražnike, ki nas bodo skušali ovirati in nam bodo delali težave. V izvrševanju plana bomo namreč hitro in visoko rastli, naša rast pa našim sovražnikom v tujini in doma ni všeč.
Plan sam in njegova izvršitev mora postati vsakdanja in prva skrb vsakega posameznika in vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Če h ocetno pomagati našim kmetom in izboljšati poljedelstvo, moramo imeti industrijo, ki bo proizvajala umetna gnojila, kmetijske stroje in orodje. Zato moramo ustvariti najprej težko kovinsko industrijo, ki bo izdelovala tovarne za poljedelske potrebe.	Tito
►«-
»e«»« »♦»»«»»»»•♦•■
mladinski brigade ÄlSsnia šarita na progo
V petek zvečer ob 17, se je zbrala velika množica n-a peronu glavnega kolodvora v Mariboru, da se poslovi od mladincev, ki so odhajali na progo. Kolodvor je bil slavnostno okrašen, igrala je vojaška godba. Posamezne čete brigade, ki so prišle s popoldanske prireditve v letnem kinu, so se postavile pred okrašenimi vagom in prisluhnile poslovilnim govorom. 240. po vecmi delavskih fantov in deklet, med katerimi je tudi dvanajst Italijanov iz Primorja, je poslušalo govor predsednika mladine mesta Maribora tov. Laha. ki je izrazil prepričanje Mariborčanov, da se bo ta
njihova brigada vrnila kot udarna. Mestni sekretar tov. Simonič pa je v svojem govoru omenil, da je mladina Jugoslavije sprejela našo največjo obveznost. Kakor jih je izvršila v preteklosti, tako jih bo tudi v naprej. Dalje je poudaril, da gradi m lina mladinske proge pri tem delu novega človeka. H koncu je spregovoril še predsednik sindikata italijanskih delavcev, ki je poželel svojim tovarišem mnogo uspeha.
Ob navdušenem vzklikanju se je mladina vzpela v vagone in jned igranjem godbe in petjem se je vlak premaknil.
Maršal Tito je sprejel borske delavce
Beograd. 3. maja. Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj popoldne sprejel delegacijo delavcev borsk&ga rudnika. Delegacija je izročila maršalu lepo okrašeno skrinjico s proizvodi svojega rudnika.
Maršal Tito je v daljšem razgovor n poudaril pomen horskega rudnika za našo državo ter izrazil svojo hvaležnost Sorskim delavcem za t.rnd m prizadevanje pri obnovi.
Predsednik varšavske občine v Beogradu
Beograd. 2. maja. Predsednik občine mesta Varšave Stanislav Tol-win-ski, ki je prisostvoval proslavi 1. maja v Beogradu, je imel tiskovno konferenco, na kateri je opisal svoje vtise o bivanju v Beogradu. Izrazil je svoje zadovoljstvo ter se zahvalil izvršilnemu ljudskemu odboru mesta Beograda in njegovemu predsedniku Ninku Petroviču za povabila da se udeleži veličastne proslave velikega delovnega praznika. V svojem razgovoru je nato opisal napore za obnovo Ifaršastfl,
„Zaveda®© se velikega poiena petletnega plana in obffgMJaio
da ga bomo Izvedli In presegli“
Pozdravi Prezidlju Ljudske skupščine FLRJ in zvezni vladi ob razglasitvi zakona o petletnem planu
Maršal Tito na častni tribuni pri prvomajski paradi v Beogradu
Beograd. 3. maja. Ob razglasitvi zakona o petletnem planu pošilja ljudstvo iz vseh kraiev nase države neprenehoma veliko število brzojavk Prezidiiu Liudska skupščine FLRJ m zvezni vladi. V brzojavkah se poudarja	pripravi lenost delavcev, kmetov,
žen in mladine, da zastavijo za izvedbo petletnega piana vse svoje sile.
V brzojavki okrožnega ljudskega odbora Bauiie. poslani s šestega rednega zasedanja maršalu Titu. je med drugim rečeno:
^Zavedajoč se. da je izvedba tega proračuna kakor tudi prihodnjih proračunov tista gonilna sila. ki mora omogočiti izpolnitev našega petletnega plana, vam obljubljajo, tovariš maršal, odborniki okrožnega ljudskega odbora Banije v imenu vsega prebivalstva. da bodo storili vse za popolno izvedbo tega proračuna, pri čemer bo sodeloval vsak posameznik in vse nase ljudstvo skupaj.«
Delavci in nameščenci »Industrije precizne mehanike« v Beogradu pišejo:
^Zavedajoč se velikega pomena petletnega plana za utrjevanje neodvisnosti naše države in zboljšanje življenjskega standarda delovnega liud-slva na poti k cini hitrejši uresničitvi socializma ti obljubljamo, dragi naš maršal, da se bomo maksimalno trudili in si prizadevali za i?.polnitev plana. za silo in ntoč nove Jugoslavije, za socializem.«
Delavci in nameščenci kombinat« sladkorja in žganih pijač na Čukarici so poslali s svoje slavnostne konference maršalu Titu brzojavko, v kateri obljubljajo, da bodo potrdili zaupanje. ki ga ima ljudska oblast do delavskega razreda.
Delovni kolektiv beograjske tekstilne industrije izraža v brzojavki maršalu Titu neomajno in neskončno zaupanje ter obljublja, da bo izpolnjeval vse dane naloge in s tem prispeval svoj delež za uresničitev velikega petletnega plana.
Brzojavka centralne uprave Zveze tekstilnih-oblačilnib delavcev Jugoslavije poudarja, da tekstilnim delavcem n® bo žal truda pri podpiranju operativnih vodstev za uresničenje petletnega plana in za lepš« in srečnejše življenje vseh naših narodov.
Prebivalstvo vasi Čale v okraja Zrenjanin pošilja s konference ob razglasitvi petletnega plana Prezidiju Ljudske skupščine brzojavka v kateri je med dragim rečeno-:
»Z nardusenjem in z vero v novo gospodarsko zmago naše države izjavljamo. da smo pripravljeni s svojimi žuljavimi rokami pokazati vsemu sveto. da bomo petletni plan izpolnili v celoti. Xiegova izpolnitev bo zdrobila željo reakcije.«
Med brzojavkama zvezni vladi je veliko število brzojavk iz vseh krajev države, iz mest, vasi in naioddalienej-
ših selišč. V teh brzojavkah pozdravljajo zakon o petletnem planu in izražajo pripravljenost delovnega ljudstva. da bi se borilo do skrajnosti za izvedbo plana. Take brzojavke so poslali železniški delavci in nameščenci
Beograd. 2. maja. Predsednik vlade FLR-J maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel predstavnike koroških SloTcnccT Sime ta Martinah a. podpredsednika pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško in podpredsednika Prosvetne zveze, Majdo Pogiič. članico pokrajinskega odbora Zveze mladine Slovenske Koroške. Toneta Slugo, se-
V Splitu, prosvetni delavci Splita, dsi-matinsko avtomobilsko podjetje, pori ruirnioa usnjarskih delavcev iz Srdita. gostinski delavci Srdita, delavci in nameščenci glavne uprave pristanišč in morskih poti ter mnogi drugi.
kretarja. krajevnega odbora. Pavlo
Zimo in druge, ki so se udeležili proslave 1. maja v Beogradu.
Maršal Tito se je dalj časa prisrčno razgevaTja! s člani delegacije, ki so mn prinesli več lepih daril koroških Slovencev, med njimi tudi miniaturno zibelko z zemljo in cvetjem s Koroške.
Maršal Tfto sprefd pre*i§ta¥gitke ksrÄih Slovenca
Proslava maja na mladinski progi
Graditelji mladinske proge Samac— Sarajevo so proslavili praznik 1. maja skupaj z ljudstvom iz bližnjih krajev ob trasi. 1. maja sta bili izročeni zastavici najboljšemu kolektivu razdelka in najboljši delovni brigadi na mladinski progi. Izročenih je bilo tudi 10 dnevnih prehodnih sekcijskih zastavic najboljšim brigadam na posameznih sekcijah.
Na I. sekciji je bila podeljena prehodna zastavica brigadi demobiliziranih borcev rFVanoe Rozman«. Ođža-Š'ka brigada je bila proglašena za udarniško.
Na II. sekciji je dobila zastavico brigada demobiliziranih borcev »Milan Stanivukovič«. Za udarniške so bile proglašene L topliška, 1. pirotska in 1. lička brigada. Pohvaljene so bile 1. moravska, 1. brigada iz Zrenjani-na in brigada demobiliziranih borcev »Vlaho Djurovič«. brigada demobiliziranih borcev »Vlada Cetkovič« in »Primorsko-goranska brigada«.
Na III. sekciji si je že drugič priborila zastavico zemunske-pazarska brigada, za udarniško pa je bila proglašena primorska brigada. Že drugič je bila pohvaljena zagrebška okrožna. prvič pa zagrebška mestna brigada in brigada vrtnarskega tečaja.
Na IV. sekciji je dobila prehodno zastavico prva požarevačka brigada. Pohvaljene so bile brigada demobiliziranih borcev »Franja Ogulinac-Se-lio«. prva zaječarska. druga zagrebška. okrožna zagrebška in prva varaždinska.
Na V. sekciji so izročili zastavico vršačko-alibuna raki brigadi drugič pa je bila pohvaljena tretja bosudska brigada.
Na VI. sekciji je dobila prehodno zastavico 2. minerska brigada. Za udarniški brigadi sta bili proglašeni grška brigada »Epon« in 1. minerska brigada. Pohvaljene so bile 1. cazinska. 2. karlovačka, prijedorska in tržaška brigada.
Na VIII. sekciji je bila zastavica podeljena 2. črnogorski brigadi.
Na X. sekciji si je priborila prehodno zastavico brigada demobilizira-
nih borcev, udarniške pa so bile proglašene 2. dalmatinska, 1. niška in stolačka brigada- Drugič sta bili pohvaljeni rogatiška in ljubuška brigada.
Na sekciji Savski most je dobila prehodno zastavico že drugič prva-kosmajska brigada.
20 dnevno prehodno zastavico je izročil najboljši brigadi na mladinski' progi Batrič Jovanovič, poveljnik glavnega štaba mladinskih brigad na mladinski progi Graditelji 1. užiskej brigade so doživeli včeraj doslej naj-, radosinejši dan na mladinski progi. Nato so prevzeli nove obveze. Prehodno mesečno zastavico je izročil ■najboljšemu kolektivu razdelka na progi v imenu uprave gradi! išča inž. Dušan Lazič. Brigade tega kolektiva so poslale 1. maja štafeto v glavni slab, kjer je prevzela nove obveze za vse brigade na tpm razdjelfcu.
1. maja na mladinski progi niso-proslavili samo v znamenju pregleda doseženih uspehov, ampak so se mladinske brigade tudi zaobljubile, daj bodo delale še z večjim delovnim poletom in se borile še za večje uspehe, kakor so bili prvomajski, da bi bila, na ta način mladinska proga dograjena v določenem roku.
Brigade 3% raadeSka so bile psoglašene za najboljše
Na podlagi pravilnika o podeljevanju prehodne zastavice in o pohvali najboljših kolektivov in kolektivov glavnih delavnic je uprava gradilišča mladinske proge sklenila proglasiti za najboljši kolektiv razdelka na, mladinski progi brigade 33. razdelka na izhodni strani predora Vranduk. 1. maja so brigade tega razdelka prejele prehodno zastavico od uprave gradilišča. Na slavnosti so bili predstavniki vseh razdelkov.
Sklep uprave gradilišča o proglasitvi 33. razdelka za najboljšega bo sporočen vsem kolektivom na razdelkih in kolektivom glavnih delavnic.
Grška mladinska brigada Epm m Bđadinski pmgi Grška brigada Je dosegla pri Vraiufeku največ!! uspeti
Na mladinski progi dela pri predoru Vranduk tudi grška mladinska delovna brigada Epon. sestavljena iz mladincev beguncev, ki so bežali pred manarhofašritičnim nasiljem in rnšli zavetje v taborišču v Buljkešn.
Grško mladinsko brigado sestavlja 100 mladincev — borcev narodno-, osvobodilnega gibanja Grčije, ki hočejo s -svojim delom n-a progi pomagati pr,j izgraditvi svetovnega miru.
»Ne moremo popisati sprejemov je-iziavil komandam grške mladinske delovne brigade, ki so nam iih prirejali ljudstvo in brigade povsod na paši poti do gradilišča. To ie bil izraz ljubezni narodov Jugoslavije do pravične borbe grškega ljudstva. Veličasten sprejem nam je bil prirejen tudi pri predoru Vranduk, kjer na lastno željo-delamo skupno z najboljšimi brigadami jugoslovanske mladine.
Grški m’adinci so z velikim navdušencem in borbenostjo šl.j na. delo. To je prišlo do izraza pri vsakdanjem dviganju delovnega učinka. 24. aprila tim je uspelo, da 90 napredovali 2.90 m v predor in da so izvozili 161 vozičkov kamenia. »Kot nerazdvojni del grške mladine —- ie izjavil komandant grške mladinske brigade — smo sicer daleč od svoie domovine, joda s svojim delom na progi sodelujemo pri junaški borbi naše mladme v domovini in ji pomagamo. Čutimo, da vsak naš udarec s krampom, vsak naš korak naprej v predoru predstavlja močan udarec vsem. ki so našemu narodou odvzeli svobodo, udarec proti klavcem naših narodov in njihovim angloameričkim pomagačem. Še enkrat poudarjamo svoje rodoljub ie in smo polni ponosa zaradi zmage nad tistimi, ki so poizkušali obrekovati celo častno delo naših d el osmih brigad Pa progi Brčko—Ba-noviči in poizkušali prikazati, da so
bili to nekaki skrivnostni vojaški odredi. Te protinaeremaine in preči-balkanske poizkuse so delali na račun tujih imperialistov, vendar so morali propast", kajti resnica je zablestela pred vsem rodoljubnim človeštvom, katerega simpatije do pramene borbe grškega ljudstva so postale sedaj Še večje.
Naš odgovor vsem sovražnikom našega naroda — talim ki domačim __je ob koncu dejal komandant grške mladinske brigade — ie naše nai-večie zaupanje v borbo erškeea ljudstva.. Odgovor naj hm bo Pid,? naše okrepljeno deki. Obliubiiamo. da bomo tudi tukaj, daleč od svede domovine. vredni sijajne in junaške borbe grške mladine«.
Pričetek gradnie železnice Drač—Elbasan
Drač. 2. mata. Veerai popoldne se je na slovesen način začela gradnja železniške proge Drač—Elbasan. pri katerih bo v prvi izmeni sc;letovalo okrog IO.OOO m'adincev.
Slovesnemu pričetku gradnie v Draču so prisostvovali predsednik vlade LR Albanije generalni polkovnik Enver Hodža, podpredsednik nrezidija Ljudske skupščine Omer Nišani, ge-nerallajfnant Koči Džordže. podpredsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve, člani prezidi ja Ljud. skupščine, elani vlade in Ljudske skupščine. inozemski predstavniki v Albaniji ter dragi gostje Albanije fe inozemstva, ki so jih povabile sindikalne in mlad nske organizacije k tej svečanosti.
Če hočemo izpolniti petletni plan v kmetijstvu, moramo povečati rodovitnost zemlje in zboljšati način obdelovanja.
Tito
Po vsem svetu je zavedno delovno ljudstvo manifestirajo 1. maja za mir m svobodo
Trst. 3. maia. Prvomaiske proslave 60 bile po vsej coni A Julijske kraji-nen. Večie proslave so bile v Tržiču. Gradiški in Krmmu. kjer so se zbrali delavci vseh tamkajšnjih okra, e v. V Gradiški se je zbralo okrov 12.000 ljudi. Govorila sta poles predstavnikov Slovencev, strank in delavskih organizacij tudi predstavnik Generalne italijanske konfederacije dela (C. G. I. L.) poslanec italijanske skupščine Bucvi in zastopnik KP Italije tovariš Novella. Slovenski predstavnik je poudaril, da se bo slovensko delovno ljudstvo borilo za svoje cilje tesno
združeno z italiianskimi tovariši. V Tržiču ie bila manifestacija popoldne, ko je sprevod prikorakal iz Ronk na Trg republike, kjer se je zbralo okrog 12JJ00 ljudi. Govorila sta predstavnik italijanske konfederacije dela in predstavnik KP Italije. V Krminu ;e bila zvečer pred praznikom baklo-da, v kateri je sodelovalo okrog 4000 ljudi. 1. maja zvečer pa ie bilo ljudsko zborovanje, na katerem so govorniki pozivali k sodelovanju vsega demokratičnega prebivalstva v borbi za mir in demokracijo v svetu.
Albansko delavno ljudstvo je svečana proslavilo mednarodni praznik dela
Tirana, 2. maja. (ATS). Tirana je zelo slovesno proslavila praznik dela 1. maj. Povorke se je udeležilo nad
40.000	oseb. medtem ko je na tisoče državljanov stalo ob obeh straneh velikega bnlevarda. Prihod predsednika albanske vlade generalnega polkovnika Enverja Hedže na tribuno ie združena množica pozdravila z navdušenimi ovacijami. Na tribuni so bili tudi predsednik Prezidija ljudske skupščine Omer Nišani s člani Prezidija. pod-p-fd=ednik ministrskega sveta gene-railajtnant Koči Dzodze s člani vlade. predstavniki generalnega štaba in druge uradne osebnosti, dalje predstavniki diplomatskega zbora in člani delegacij sindikatov Jugoslavije. Bolgarije, Trsta, kakor tudi bolgarske in jugoslovanske mlad.me.
Pred začetkom parade je pozdravil roarufestante v imenu Demokratične fronte Albanije generalni sekretar fronte Hisnv Kapo.
Mimohod s-° je pričel s povorkami delavcev, ki so nosili svoje orodje, velike transparente z rezultati, doseženimi pri povečanju proizvodnje in novimi obveznostmi ter velike slike generalnega polkovn. Enverja Hod še. generalisima Stalina in maršala Jugoslavije Josipa Broza-T.ita.
Za delavci so šle folklorne skupine iz raznih krajev v narodnih nošah, dalje kolektivi raznih ustanov jn podjetij. učenci tiranskih šol, fižkultur-niki itd. Povorka se je zaključila z
mimohodom državljanov raznih rajonov glavnega mesta.
Prvomajska poslanica Enver Hodže
Tirana. 2. maia. Predsednik vlade
l.R Albanije generalni polkovnik Enver Hodža ie naslovil na albansko ijudsvo za 1. maj poslanico, v kateri ugotavlja uspehe, ki jih ie doslej dosegla ljudska oblast v Albaniji ter cilje, ki jih bo treba doseči v letu 1947. na področju gospodarskega in kulturnega razvoja. Hkratu poziva v poslanici ljudske množice, naj se z vsemi silami zavzamejo za izpolnitev tega načrta in poudarja, da so utrditev države in demokracije, svoboda in neodvisnost odvisni od izpolnjevanja teh nalog. V poslanici podčrtava pomoč, ki so jo nudili pri miroljubni obnovi Albanije jugoslovanski narodi pod vodstvom maršala Tita. Ta pomoč ie rezultat zavezništva in prijateljstva. ki ie bilo skovano v borbi in zapečateno s krvjo najboljših sinov. Omenjajoč nizkotne spletke mednarodne reakcije proti Albaniji, ki so bile druga za drugo razkrinkane. poudarja, da hoče albanski narod živeti v miru in svobodi ter v prijateljstvu z vsemi mirnliubnimi narodi. Albanski narod bo šel odločno po poti mini in napredka ter bratstva s Sovjetsko zvezo, k; ie neomahliiva zaščitnica miru in mednarodne varnosti.
Fašistični napadi na prvomajski proslave v Italiji
Rim. 2. maja- United Preš« poroča, da te italijanski notranji minister Mario Selba podal v italijanski ustavodajni skupščini izjavo o napadu na prvomajsko povorko v Piano dei Gre-ci pri Palermu na Siciliji. Po ministrovi izjavi je bil to napad iz zasede in ie bilo od strojničnega ognja ubitih -7, ranjenih pa 33 delavcev. Zaradi te izjave ministra Selbe je komunistični poslanec Gngiielmo Causf, ki ss je danes vrnil iz Palerma, opisal skupščini patanf.no to klanje, ki so ga opravili skraini italijanski desničarji iz organizacije velikih sicilskih veleposestnikov. Obtožil ie neofašistično stranko »Tomo Quolunque«. da ie bila pobudnica tega napada na delavce.
Po hudem prepiru med poslanci levice in desnice, ki ie sledil tej izjavi, ie italijanska skupščina sprejela predlog o solidarnosti z delavci in kmeti na Siciliji ter v znamenie žalosti za žrtvami tega klanja prekinila sejo za pol ure.
Agencija France Presse poroča, da ie italijanska generalna konfederacija dela sklenila 3. maja po vsej Italiji ustaviti delo v znamenie žalosti in protesta zoper te fašistični napad na prvomajsko povorko.
Do podobnih napadov, ki kažejo vso podlost fašističnih zaplotnikov in njihovih zaščitnikov, je prišlo tudi v drugih mestih Italije.
Zavedno avstrijsko delavstva Je manifestiralo za enotnost naprednih demokratičnih sil
Dunaj, 2. maja Prvomajska proslava je potekala v Avstriji v znaku notranje razcepljenosti, ki ie značilna za razmere v Avstriji. Komunistična partija Avstrije, ki s« že od vsega početka zavzema za združitev vseh naprednih demokratičnih sil. zlasti Da za enotno«: delavskega razreda, ie tudi za proslavo mednarodnega praznika dela predlagala, naj bi Se proslava izvedla enotno. Proti temu na sta nastopili socialistična in ljudska stranka, ker jima enotnost de.lavske-ga razreda ne gre v račun. Zato so biie proslave 1. mala ločene. Toda tudi ob tej priliki se ie pokazalo, da med delovne množice vedno boli prodira ideja o potrebi enotnosti. To se ie videio zlasti na Dunaiu. kier se ie udeležilo manifestacij in sprevoda Komunistične partije za dve tretiini več ljudi kakor lani. Značilno ie zlasti dejstvo, da ie v sprevodu Komunistične partiie prevladovala mladina. Na transparentih so bila posebno poudarjena gesla, ki so pozivala k enotnost- demokratičnih sil. nadalje zahteva po izvedbi agrarne reforme, demokratizaciji državnega aparata, nacionalizaciji mdustrHe. 40 urnem delovnem tednu in po likvidaciji črne borze in tihotapstva. Pogosta sn bda tisdi gesla »Proč z lutkovno vlado tujega kapitala'». »Za mirovno pogodbo. ki nas bo rešila naseljencev in agentov tn'era kapitala.»
Tudi iz drugih krajev Avstriie poročajo. da se je pri prvomajskih manifestacijah Komunist:čne partije jasno pokazalo, da ie geslo enotnosti demokratičnih sil delovnega ljudstva
združilo okoli Komunistične partiie vse zavedno delavstvo in da ie bila udeležba mnogo večja kakor lani.
V sprevodu socialistov na Dunaju mladine sploh ni bilo. V glavnem je bilo videti starejše ljudi, pripadnike stare socialistične stranke in transparente z breznačelnimi gesli.
Velike manifestacije v Berlinu
Berlin, 2. maja. (Tass). Zveča svobodnih nemških sindikatov je kljub slabemu vremenu organizirala 1. maja v Berlinu ogromne manifestacije delovnega liudJfcva. Dolga reka man if e-stantov je defilirala več ur skozi Brandenburška vrata in po bulvarju Unter den Linden v smeri Lustgart-na. Delovno ljudstvo Berlina je manifestiralo svoje želje, da se zagotovi mir in demokracija ter so vzklikali gesla kot: »Živela enotnost Nemčije«. »Živel mir in prijateljstvo med narodi«, »Zahtevamo vzpostavitev centralne nemške vlade«, »Zahtevamo odstranitev nacističnih in reakcionarnih elementov iz gospodarstva in uprave.«
Enotnost naprednih sil v britanski zasedbeni coni v Nemčiji
Hamburg. 2. maja. Reuter poroča, da ie imel predsednik KP v britanski «oni Nemčije Max Reiman na proslavi
1.	maia v Hamburgu govor, v katerem je med drugim rekel, da je v tej coni ustanovljena enotna socialistična «franka. Naglasil ie. da bo imela stranka okrog 2 milijona članov.
Ameriško delavstvo je obsodilo Trumanovo reakcionarno politiko
New York. 2. maja. (Tass) Deset-tisoče Newyoröanov je sodelovalo pri prvomajski proslavi, ki je bila pod geslom borbe za mir in demokracijo Delavci podjetij, člani sindikatov, črnci in belci so nosili transparente z gesli, ki obsojajo Trumanov program »pomoči« Grčiji in Turčiji in pozivajo k poglobitvi sovjetskoameriškega prijateljstva.
Gesla obsojajo protidelavski zakonski načrt, o katerem se sedaj razpravlja v Kongresu, ter poizkuse reakcije, da bi omejila demokratične pravice-
Rio de Janeiro. (Tass) Brazilska policija je prepovedala prvomajske manifestacije. Dovoljena so bila samo zborovanja v zaprtih prostorih. Komunistične skupine so protestirale v sknščini in pri zakonodajnih ustanovah radi prepovedi svobodnega proslavljanja 1. maja.
ja v Xew York v VIII. Aveniji formiral sprevod 300.000 manifestantov. Vzdolž ceste, po kateri je korakal sprevod, je bilo razvrščenih več kot 2800 policistov.
Na Nizozemskem
Haag. 2. maia. (Tass.) Na stotisoče delovnih liudi. ki so nosili zastave, iransparente in cvetje, ie napolnilo
1.	maia ulice holandskih mest.
Manifestacij v Amsterdamu, ki so lih organizirali KP. socialistične organizacije m sindikati, se ie udeležilo
10.000	ljudi. Manifestanti so nosili Irausparente z gesli: »Za mir in svobodo na svetu«. »Za trdno prijateljstvo med demokratičnimi narodi'.
Živela velika Sovjetska zveza«, »Izkoreninimo vse ostanke fašizma«.
V Haagu ie bilo na ulicah na tisoče lelovnih liudi. Sekretar KP Henk Hortzak ie govoril na zborovanju in ie. pozval delovno ljudstvo, nai dela «a utrditev miru. nai se bori proti izzivalcem nove voine in živi v prijateljstvu z indonezijskim ljudstvom. Hortzak je zahteval, nai se holandske čete uinakneio iz Indonezije.
Manifestacije so bile tudi v Rotterdamu, Utrechtu in ostalih mestih.
V Belgiji
Brnseli. 2. maia. (Tass.) KP Belgije, socialistična stranka in Generalna konfederacija dela so organizirale za nroslavo 1. maia velike manifestacije, ki se jih je udeležilo 40.000 delavcev. Na manifestacijah so nosili zastave in transparente z gesli »Borimo se za mir«, »Dol s Francovim režimom«. 'Ven s tujimi intervencioništi v Grčiji«. Udeleženci v povorki so nosili eliko Stalinovo sliko, okrašeno s cvetjem. Na velikem trgu ie bilo zborovanje. na katerem sta govorila predstavnik KP Lalman in predstavnik socialistične stranke Barkopf. Delavre sta pozivala k enotnosti, da bi zadržali ofenzivo reakcije. Prvomajske manifestacije so bile tudi v ostalih nmstih Belgiie.
V Mongolski republiki
Ulan Bator. 2. maja. (Tass). 1. maja je bil v glavnem mestu Mongolske ljudske republike Ulau Batorju miting delovnega ljudstva, na katerem ie govoril podpredsednik vlade Su-randzao. Poudaril je velike uspehe mongolske ljudske republike pri uresničevanju petletnega plana in nujnost nadaljnjega utrjevanja prijateljstva ter sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Po mitingu je bila parada čet ulanbatorske garnizije.
1. maj na Japonskem v znamenju enotnosti delovnega ljudstva
Tokio, 3. maja. (Tass) V Tokiu je bil 1. maja miting, ki se ga je udeležilo nad 500.000 delovnih ljudi iz Tokia. Vsi govorniki so poudarjali potrebo enotnega delavskega gibanja za uspešno demokratizacijo dežele.
Udeleženci so toplo pozdravili govor predstavnice delavk, ki je zahtevala dejansko svobodo za delovne žene na Japonskem. Generalni sekretar KP Japonske Tokuda je pozival k ustanovitvi enotne demokratične fronte delavcev in kmetov in k neutrudnemu boju za koristi delovnega ljudstva. Predstavnik kmečke stranke Okada je poudaril, da je ustanovitev enotne fronte delavcev in kmetov nujna za razvoj demokracije. Po mitingu so bile na tokijskih ulicah prvomajske manifestacije delovnega ljudstva.
Jugoslavija odklanja sodelovanje v novi pdkonrsiji za Grčijo
New York, 3. maja. (Tass) Narodi Latinske Amerike so proslavili 1. maj z velikimi manifestacijami in zborovanji v znamenju vzpostavitve enotnosti držav Latinske Amerike v boju proti imperializmu- za mir in boljše pogoje dela.
Kakor poroča Associated Press, je sodelovalo v Guatemali pri manifestacijah nad 100.000 ljudi. V Li-mj je bilo ustavljeno v mestu vse delo. Delovno ljudstvo je priredilo velike manifestacije. V Santiagu je organiziralo delovno ljudstvo mani festacije pri katerih so nosili transparente z napisi:	»Angloameriški
imperializem ograža delavski razred.«
V senci bajonetov -few York, 2. maja, United Press poroča, da se je .pri proslavi 1. ma-
Amerika omejuje pomoč opustošenim državam
Washington. 3. maja. Predstavniški dom je z 225 glasovi proti 165 odobril zmanjšanje kredita za pomoč v vojni opustošenim državam Evrope in Kitajske od 350 na 200 milijonov dolarjev. Razen tega ie sprejel predlog, da se ustavi pomoč državam, katerih vlade ne bodo pristale na to, da bi sprejele komisijo ZDA. Id bi nadzirala razdeljevanje ameriške pomoči.
Stavke v Ameriki
Chicago. 3. maja. V Chicagu je pričelo stavkati 14.000 delavcev jeklarne »Inland Steel Company«, katere sindikat pripada kongresu industrijskih organizacij.
Do stavke ie prišlo zato, ker je 30. aprila potekel rok kolektivne pogodbe. nova pa še ni sklenjena.
Prav tako stavkajo delavci Rablin-govih jeklarn v državi New Yersev. ker so odklonili predlog, da se jim povišajo mezde.
Smrtne obsodbe na Peloponezu
Atene, 2. maja. Vojaško sodišče v Naupliji na Peleponezn je obsodilo na smrt 22 članov EAM-a pod obtožbo. da so med vojno izvršili smrtne kazni nad večjim številom kolaboracionistov.
Prošnja Madžarske za sprejem v organizacijo ZN
New York, 2. maja. (Tass) Varnostni svet je sklenil z 10 glasovi proti 1. da bo komisiji VS za sprejem novih članov izročil prošnjo Madžarske za snrejm v OZN. Avstralski zastopnik Hoodgeson je glasoval proti Lemu predlogu. Trdil je. da je prošnja Madžarske »preuranjena in neumestna«.
Madžarski general Zoltan pred sodiščem
Budimpešta, 3. maja. V Budimpešti se ie pričela sodna razprava v zvezi z afero bivšega generalmajorja Zol lana. vojnega zločinca, čigar ime je bito večkrat omenjeno med razpravo uroti prvi skupini zarotnikov zoper madžarsko republiko.
Nemiri v Kalkuti
Kalkuta, 2. maia Po poročilih listov ie bilo med nemiri 25. marca v Kalkuti ubitih 140; ranjenih pa 1000 ljudi
Ženeva, 3. maja. Na tajni seji anketne komisije Varnostnega sveta za Grčijo so 29. aprila obravnavali vprašanje, ali naj bi se poslala stalna podkomisija v Solun.
Kakor sc je naknadno zvedelo iz zanesljivih virov, jc poljski delegat Putrament izjavil, da Poljsua ne bo sodelovala pri delu te komisije. Poljski delegat jc prav tako izrazil najodločnejše pridržke glede drugega poglavja navodil za podkomisijo, ki jih je ankclna komisija sprejela na seji 29. aprila. V omenjenem poglavju je rečeno, da bo sedež podkomisije v Solunu in da lio imela podkomisija potrebna pooblastila za izvrševanje svojih dolžnosti v severni Grčiji in ostalih predelih Grčije, Albanije, Bolgarije in Jugoslavije.
Poljska delegacija meni, da omenjeno poglavje, ki govori o pravici do preiskave na ozemlju treh sosednih držav Grčije, krši suverenost teh držav, ker se komisija ni z nji-
mi posvetovala, preden je sprejela ta sklep.
Tudi sovjetski predstavnik Lav-riščev je kritiziral, ker da je bil sklep anketne komisije sprejet brez posvetovanja s prizadetimi državami.
Na današnji javni seji je predsedujoči belgijski delegat Delvoix obvestil člane komisije, da so našli skrinjico z izginulimi dokumenti, o katerih je bilo govora na zadnji javni seji.
Predsedujoči Delvoix je nadalje sporočil, da podkomisija Varnostnega svela, ki naj bi odpotovala v Solun v sobolo, tega dne ne bo odšla, ker še niso prispeli odgovori nekaterih delegacij in predstavnikov prizadetih držav, zaradi česar se odhod odlaga do 7. maja.
Ankelna komisija je zatem sprejela poročila raznih skupin, ki so izvajale preiskavo v posameznih krajih severne Grčije.
Pismo jugoslovanskega delegata Josipa Djerdje sekretarju anketne komisije
Ženeva, 2. maja. V zvezi s sklepom Varnostnega sveta OZN, da pošlje v Solun podkomisijo, sestavljeno iz članov anketne komisije ;n predstavnikov prizadetih držav Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Gr-čije, je generalni sekretar anketne komisije Lund pozval delegate in predstavnike prizadetih držav, naj določijo svoje zastopnike v podkomisiji.
V odgovor je poslal jugoslovanski predstavnik — pooblaščeni minister FLRJ v Albaniji Josip Djerdja sekretarju komisij^ Lundu naslednje pismo:
Anketna komisija Varnostnega sveta je bila ustanovljena na temelju resolucije Varnostnega sveta od
i9. decembra 1946. in poslana, da na kraju samem osvetli vzroke in značaj nenormalhih razmer v severni Grčiji na eni strani ter v Albaniji. Jugoslaviji in Bolgariji na. drugi strani. Ta komisija je bila polna dva meseca na terenu in sicer od
30.	januarja do 4. aprila 1947. V vsem teni času jc jugoslovanska vlada po svojem predstavniku storila vse. da hi anketna komisija Varnostnega sveta čim bolj popolno in uspešno izpolnila vse naloge.
Ecuaj je anketna komisija sredi polnega dela pri sestavljanju svojega poročila in ustreznih poročil Varnostnemu svetu. Tudi v tej zaključni fazi delovanja komisije se je jugoslovanski delegat trudil in se
se bo trudil kakor doslej, da bi anketni komisiji pripomogel, da bi bilo njeno poročilo cim popolnejša ta točnejša slika dejanskih razmer in njihovih razlogov v severni Grčiji it, oh grških severnih niciah.
Samo po sohi je razumljivo, da bo mogoče šele ju» vsem tem začeti u on no proučevanje in razpravljanje o morebitnih predlogih in ukrepih, ki bi iih komisija predlagala zaradi odstranitve razlogov nenormalnih razmer v severni Grčiji in ob njenih severnih mejah. Prav tako je samo po sohi razumljivo, da bi bili ukrepi, podvzeti mimo in proti temu. neizogibno neprikladni glede na preiskovano dejansko stanje in da ne bi mogli imeti zaželenega uspeha.
V skladu s takim stališčem se jugoslovanska vlada ne more strinjati s sklepom, ki dejansko vodi do ustanavljanja nove anketne komisije v obliki podkomisije s sedežem v Solunu.
Prav tako jugoslovanska vlada ne more imenovati svojega predstavnika za zvezo s tako podkomisijo
Ko Vam pošiljam to pismo. Vas prosim, da seznanite z njegovo vsebino anketno komisijo Varnostnega sveta.«
Tudi albanski predstavnik v anketni komisiji je poslal sekretarju komisije pismo, v katerem ga obvešča d.i albanska vlada pričakuje, da bodo ugotovili resnico r> nemirih in njihovih vzrokih in poročali predloge. ki bodo podani na temelju ugotovitev ankete. Tudi albanska vlada ne more sprejeti novega sklepa, po katerem naj hi se poslala še pred sestavo poročila anketne komisije Varnostnemu svetu podkomisija v Solun. Zaradi tega Albanija ne more sodelovati pri delu te komisije.
Z zborovanja slovensko^lirvatfke prosvetne zveze v Trstu
Trst. 3. maja. Te dni je bila v Trstu prva konferenca slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze. Udeležili so se ie delegati vseh slovenskih in hrvatskih kulturno-prosvetnih društev iz mesta in tržaškega ozemlja. Konferenco je sklicala slovenska prosvetna zveza, da bi se združila slovenska in hrvatska kulturno-prosvetna društva v enotno zvezo.
Dosedanji predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Vladimir Batlol je pozdravil delegate, predstavnike Osvobodilnega sveta za Trst in pred-ednike italijanskih kulturao-prosvef-nih društev. V imenu hrvatske ped-zveze kul turno-prosvetnih društev je govoril Rikardo Misurat, ki je poudaril boj hrvatskega naroda v Istri za ohranitev kulturnih pridobitev in njegovo odločno voljo, da se še nadalje bori proti vsem razbijačem enotnosti slovenskega in hrvatskega naroda ter proti vsem, ki hočejo preprečiti kulturni dvig obeh narodov. Rekel je:
»Ustanovitev slovensko - hrvatske
prosvetne zveze .je nadaljevanje skupnega kulturnega razvoja obeh narodov, ki si prizadevata ohraniti svojo lovansko kulturo, čeprav sta ločena od svojih bratov v FLRJ.«
Po poročilu upravnega odbora o delu slovenske prosvetne zveze je izrekla skupščina odboru razrešnico in soglasno sklenila, da Sg slovenska prosvetna zveza razpusti in da se ustanovi slovensko-hrvatška prosvetna zveza. Za predsednika zveze je bil izvoljen slovenski književnik dr. Vladimir Bartol.
Skupščina je poslala okupacijski vojaški upravi v Trstu resolucijo, v kateri ugotavlja, da del naših narodov. ki je pod okupacijo anglo-ameriških vojaških sil. nima popolne svobode kulturnega razvoja in sicer takega, kakršnega si želi. čeprav si je s krvjo priboril svo'wvio. Zato zahteva resolucija, naj se našim narodom omogoči popolnoma svoboden kulturni razvoj, odpiranje šol. kulturnih ustanov, odstranitev fašističnih in protiljudskih elementov iz vseh kulturnih ustanov im imenovanje pravih narodnih prosvetnih delav-
cev. Na koncu resolucije je rečeno, da je ljudstvo dalo velik prispevek v boju za uničenje fašizma in da veruje. da bodo njegove kulturne potrebe upoštevane.
Predsednik ruropriske vlade na obisku v Budimpešti Budimpešta. 2. maia. Dopoldne ie prispel v Budimpešto predsednik romunske vlade dr. Petru Groza, fo bo med »Tednom romunske kulture« gost madžarske vlade.
Jugoslovanska knjigarna v Tirani
Tirana. 1. maja. V Tirani so odprli knjigarno »Jugoslovanska knjiga.
Natečaj Ljudske skupščine LRS
za izdelavo idejnih camtkov za zgradb® plses Ljudske Skupščine LRS
Ljudska Skupščina LRS razpisuje splošni javni natečaj za izdelavo idejnih osnov za zgradbo palače Ljudske skupščine LES. Zgradba se bo zgradila v Ljubljani.
Pogoji natečaja:
Pravico udeležbe imajo strokovnjaki Ljudske republike Slovenije, strokovnjaki iz ostalih ljudskih republik Jugoslavije, kakor tudi strokovnjaki — pripadniki jugoslovanskih narodov, ki žive izven državnih mej FLRJ.
Nagrade so naslednje:
I.	nagrada	.	.	150.000	din
II. nagrada	.	.	100,000	din
Ul. nagrada	.	.	75.000	din
šest odkupov po ,	30.000 din
Kok predaje idejnih osnov ja
15.	avgust 1947, Za konkurente izven Ljubljane je obvezen datum poštnega žiga 15. avgust 1947.
Natečaj je anonimen. Im-ršeni elaborati se morajo poslati na Ljudsko skupščino LRS, Ljubljana. Aškerčev a 1, z označbo »Natečaj za Ljudsko skupščino LRS«. — Osnutki moraja biti označeni z geslom, ime avtorja pa. mora biti priloženo v zapečateni kuverti.
Podlage za natečaj se dvigajo od 10. maja 1947 v tajništvu Ljudske skupščine LRS, Ljubljana, Aškerčeva 1.
Koroški pevci na turneji po Slovenili
Nastop koroških pevcev se je povsod spremenil v mogočno manifestacijo za priključitev
Slovenske Koroške k Jugoslaviji
Jesenice, 3. maja. V ponedeljek ob 11. so prispeli združeni koroški
p.	-ki zbori na Jesenice, kjer jih je prebivalstvo na kolodvoru navdušeno in bratsko pozdravilo. Se prav prisrčno dobrodošlico jim je želel zastopnik Enotnih sindikatov,
.erih gostje so na svoji turneji po Jugoslaviji. Mladina in članice AFž so drage goste zasule s pomladnim cvetjem izpod Golice. V imenu pevcev se je zahvalil dr. Mirt Zwitter Nato so spremljali Jeseničani pevce v sprevodu izpred kolodvora do tovarniške restavracije. Sprejem je bil prava manifestacija za koroške brate. Popoldne so si gostje ogledali Jesenice, ki so bile že okrašene za delavski praznik 1. maj. Mnogo pevcev se je udeležilo tudi skupne pogreba partizanov, ki je bil ta popoldan.
Zvečer so bile Jesenice razgibane kakor že dolgo ne. Delavstvo je v trumah hitelo v Titov dom, katerega velika dvorana je bila nabito polna. Pred domom je kovinarski pevski zuor zapel tovarišem s Ko-r ške v pozdrav pesmi »Delavski pozdrav« in »Svobodno Slovenijo«. Koroški pevski zbor pod vodstvom t '. Hartmana je nato med navdušenimi ovacijami in manifestacijami za Slovensko Koroško zapel partizanske in koroške narodne pesmL Med odmorom so pozdravili koroške pevce zastopniki sindikatov, AFŽ, LMS in kovinarjev ter jim izročili darila. Za pozdrave in darila ter za prisrčno gostoljubje od strani Jeseničanov se je zahvalil vodja pevcev, ki je dejal, da slovenska srca na Koroškem ne omahujejo, kakor niso omahovala niti takrat, ko so fašisti z najhujšLm nasiljem skušali zlomiti odpor koro-škTi ljudi. Morje kresov po vsej Korc i na predvečer obletnice OF 27. aprila je bilo jasen dokaz, da je koroško ljudstvo enotno in želi priti čira prej v sklop Jugoslavije.
Takoj po koncertu so se koroški pevci odpeljali na Bled in nato naprej v Radovljico, Kranj in Ljubljano.
Nastop v Ljubljani
Ljubljana, 3. maja. Na predvečer prvega maja so združeni pevski zbori koroških Slovencev priredili v veliki Unionski dvorani koncert koroških narodnih in partizanskih pesmi. Zbor sta vodila dirigenta Valentin Hartman in Pavel Kar-
nj.ik. Prebivalstvo Ljubljane je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Mnogo ljudi, ki niso mogli dobiti več sedežev, je poslušalo koncert stoje. Navzoči so bili tudi člani vlade LR Slovenije s predsednikom Mihom Marinkom na čelu, podpredsednik Prezidija Ljudske skun-ščine LR Slovenije Edvard Kocbek in sekretar Prezidija Franc Lubej, predstavniki množičnih organizacij in veliko koroških Slovencev, ki žive v Ljubljani.
Že prva pesem je izzvala navdušene manifestacije za našo Koroško. V odmoru je pozdravil koroške brate predsednik izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije Prežihov Voranc, za njim pa predstavniki množičnih organizacij, ki so jim izročili tudi iarila, izražajoča prisrčna čuvstva ljubljanskega prebivalstva in vsega slovenskega ljudstva v Jugoslaviji do Slovencev onstran Karavank. Zastopnik Ljudske prosvete je podaril vsakemu pevcu po en izvod Prešernovih »Poezij«, drugi pa razne umetnine, knjige in cvetje.
V imenu koroških pevcev se je zahvalil vodja turneje dr. Mirt Zwitter, ki je sporočil prisotnim pozdrave koroške OF in vsega slovenskega ljudstva na Koroškem ter prosil, naj še povečamo svoje napore, da bi dosegli prikljiičitev Slovenske Koroške k Jogoslasajl
Poslušalci so z viharnim navdušenjem spremljali njegov govor in ga večkrat prekinjali. Koncert koroških pevcev se je. spremenil v veliko in snontano manifestacijo za Slovensko Koroško.
Navdušen sprejem v Maribora
Maribor, 3. maja. Pred deseto uro . je na peronu mariborskega kolodvora zbrala k sprejemu koroških m -ev več tisočglava množica s transparenti iu zastavami. Ko se je v' k ustavil, so žene in mladina obsuli goste s cvetjem. Med navdušeni vzklikanjem jih je pozdravil v imenu mestnega ljudskega odbora v Mariboru tov. Rakuša, ki je med drugim dejal, da nam s svojo pesmijo prinašajo svoj klic po svobodi. Kot drugi je govoril tov. Sumrada, mestni sekretar, ki je podčrtal eno-dusiiost vsega slovenskega naroda v borbi za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji Naglasil je, da so si jugoslovanski narodi edini v tem, da se ne sme več, ponoviti to, ker se je zgodilo leta 1920.. temveč mora biti Koroška priključena k Jugoslaviji. V tej težnji je z nami vse napredno in svobodoljubno ljudstvo. Za pozdrav se je za,avali! v imenu koroških Slovencev tov. dr. Zwitter in sporočil pozdrave Slovenske Koroške.
Po sprejemu na kolodvoru se je razvrstil sprevod, ki je med navdušenim vzklikanjem in z »odbo na čelu krenil s kolodvora po mariborskih ulicah. Popoldan je bila v Narodnem gledališču za goste slavnostna predstava »Miklove Zale«, zvečer pa so koroški pevci naslopili s svoiim programom v veliki dvorani FD Maribora. Njihov nastop se je spremenil v mogočno manifestacijo za osvoboditev koroških Slovencev in za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji
Nekaj pripomb k volitvam v krajevne in okrajne odbore OF
Volitve v nove krajevne in okrajne odbore Osvobodilne fronte so /a nami. Tako v mestih kakor v vaseh, v tovarnah in podjetjih, v ustanovah in obratih, povsod so bile znova veliko priznanje Osvobodilni fronti. Ze razgibani predvolivni sestanki. še bolj pa volitve sanic, ki se jih je ljudstvo udeležilo v velikem številu, so pokazale in potrdile borbeno zavest našega delovnega ljudstva, njegovo pripadnost Osvobodilni fronti in njenemu programu.
Namen teh volitev je bil, da bodo novi odbori OF najboljši organi, z najbolj predanimi, najbolj delovnimi člani in aktivisti Osvobodilne fronte. Naloge, ki jih mora reševati OF, terjajo zmožne ljudi, delovno vodstvo v vseh organizacijah Osvododilne fronte. Novi odbori bodo potrdili zaupanje, ki jim ga je izreklo članstvo OF, s teni, v koliko bodo na terenu uresničevali naše gospodarske, politične naloge, v koliko bodo uresničevali naše splošne pridobitve, v koliko bodo razumeli naloge in potrebe terena in jih reševali v sklopu z ogromnimi nalogami. ki jih morajo narod; Jugoslavije opraviti v petletnem planu: v koliko bodo teni naloga m kos j n v koliko bodo aktivno vodili OF na vasi, v mestu, na terenu, v tovarni, ustanovi, skratka: povsod tam. kjer je Fronta, povsod tam, kjer se dela.
Naloga novih odborov bo v njihovi živi vsakdanji aktivnosti za uresničevanje našega gospodarskega petletnega plana, v vsakodnevni mobilizaciji ljudstva na vseh področjih njegovega deia in življenja. Novi odbori na vasi, v mestu, v tovarni. v podjetju, ustanovi, šoli, peklieu. povsod kjer so organizacije OF. bodo morali biti pobudniki aktivnosti, vztrajnega obvladovanja težav, organiziranosti in čim hitrejšega tempa pri izvajanju nalog.
Če je bila udeležba pri volitvah tako visoka (po vseli okrajih razen dveh nad devetdeset odstotna), če je ljudstvo svojo pripadnost Osvobodilni fronti tako enodušno izpriča-
lo.	moramo to aktivnost in navdušenje prenesti v vsakdanje delo, v izpolnjevanje vsakdanjih nalog, to navdušenje moramo ohraniti, ga dvigati in krepiti. Samo na ta način bodo lahko novi odbori kos svojim nalogom, ker bodo imeli vso podporo v ljudstvu.
Kljub visoki volivni udeležbi, kljub lepim volivnim rezultatom pri zadnjih volitvah, po ne smemo prezreti nekaterih pomanjkljivosti. Te so bile predvsem v organizaciji, v pripravah, v izvajanju volitev samih, v postavljanju kandidatnih list it-d. Ponekod so volitve pripravili slabo, z veliko nagli'«». drugod podcenjevali njihov pomen in niso posvečali dovolj pozornosti, koga bodo izvolili v nove organe OF. Slabe priprave na volitve, nekritična izbira novih odbornikov, vse to bo oviralo delo novih odborov. Te napake se bodo pokazale že ob prvem zasedanju okrajnega plenuma, pokazale se bodo na temenu pri delu samem, ob prevzemanju prvih nalog. Take napake je ž,e pokazalo n. pr. zasedanje Okrajnega plenuma Osvobodilne fronte v Škofji Trtici, take napake se bodo pokazale tudi drugod, kjer so šli na volitve s slabo politično in organizacijsko pripravo. Fonekjp še do danes niso objaviti na krajevno običajen način, kdo je bil izvoljen v novi odbor. V Škofji Loki je bil na zasedanju plenuma OF primer, da so se zasedanja udeležili ljudje, ki niso bili izvoljeni. pa taki, ki so bili izvoljeni, pa ne vabljeni, in taki. ki so bili izvoljeni, pa niso vedeli, tla so izvoljeni. Trata pri Škofji Loki je imela na petek predvolivni sestanek. od sobote na nedeljo so raznašali glasovnice, v nedeljo zjutraj so volili Seveda je bilo to »udarniški)« napravljeno. A uspeh? Pomanjkljiva volivna udeležba in dejstvo, tla 'ljudje niso vedeli, ali volijo v odbor Osvobodilne fronte ali v krajevni liudski odbor. Z naglico in površno pripravljene volitve, zlasti predvo-livna agitacija so bile marsikje vzrok, da ljudje niso vedeli, kaj vo-
lijo in kakšen pomen imajo te volitve. Vrsto raztresenih naselij pretl-volivna kampanja ni dosegli in 1 julije so zvedeli za volitve šele, ko so bile že opravljene in zato niso mogli voliti. Takih primerov je bilo vrč v okrajih Škofja Loka, Ptuj (v Halozah). Dolnja Lendava (Lendavske gorice). Mozirje, Trebnje. Marilior-okoliea.
Poročila o volitvah navajajo iz nekaterih okrajev (Trebnje. Ptuj), tla se v nekaterih krajih ljudje sc ne zavedajo, kaj je Osvobodilna fronta. Tn je pač posletliea slabega političnega tlela aktiva takih okrajev. Le tako je mogoče, da t elo odborniki krajevnih ljudskih odborov niso elani OF (Čentibo v okraju Dolnje Lendave). Drugje pa sc je pred volitvami pokazala ožina pri izdajanju izkaznic OF. Ponekod so nekateri aKtivisti postavili merilo: kdor ni bil aktivist ali borce, ne more dobiti izkaznice OF (Grosuplje).
Napaka, ki se je pokazala kot posledica slabe priprave, je v izbiri kandidatov. Nekje so vzeli nepravo merilo, ker so postavili za kandidate samo dosedanje aktiviste, niso pa pritegnili v odbore novih, delavolj-nih ljudi iz vrst članov. Drugod so bili površni in so postavljali kandidate novega odbora ne glede na njihovo sposobnost, ne glede na njihovo aktivnost. Pri izberi odbornikov se tudi niso ozirali na socialni sestav odbora. Ponekod — dasi je teh nrimerov malo — v novem odboru niso zastopani vsi stanovi v pravilnem razmerju sil na vasi (kmet, mali kmet, obrtnik, delavec). Veliko novih odborov je, ki sploh nimajo zastopnikov mladine in žena. Taki odbori nikakor ne predstavljajo Fronte kot celote, ker so brez zastopnikov dveh množičnih frontnih organizacij. Ta napaka izvira iz slabih predvolivni h priprav in njene posledice so se pokazale skoro v vsakem takem primeru. Okraji s takimi primeri so Škofja Loka, Celje, Prevalje, Ptuj. V Celju so pri zadnjih volitvah izpadle ve-ČJ.-oina vse ženske iz odborov OF.
V nekaj primerih pa so bile organizacijske napake tako grobe, da je moral Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije volitve razveljaviti in razpisati nove. V Loki pri Mengšu so n. pr. aktivisti spremenili listo. ki je bila sestavljena na množičnem predvolivnem sestanku. V Podpeči (Ljubijana-okolica) je volivna komisija prekršila na grob način tajnost volitev in so bile zaradi tega razveljavljene. Na Jesenicah je bila napravljena organizacijska napaka, ker so delavci volili na terenu mesto v tovarni.. Tudi tu bodo morali ponovno voliti.
Na vrsto teh napak moramo opozoriti, ker so posledica slabili priprav. Volivni rezultati bi liili še večji, če bi aktivisti bolj izkoristili volivno kampanjo, če bi se nanjo bolj pripravili. Uspeli dobre voliv-ne kampanje kaže n. pr. Celje mesto. kjer so v času tritedenske voliv-ne kampapje zajeli 2000 novih članov OF. Tak uspeh je dosegel aktiv v vasi Zrkovce (Mariborski okraj), ki imajo 28(1 prebivalcev, pa so v času volivne kampanje zajeli v OF vse in so tudi 100% volili. Tak uspeh je dosegla vas Suhadol (Novo mesto), kjer so pričeli z volitvami oh petih zjutraj, ob sedmih zjutraj pa so volitve zaključili s stoodstotno udeležbo. Tak uspeh so v splošnem dosegli n. pr. v Goriškem okraju, kjer je volilo 90.72% — najboljši volivni rezultat sploh; v idrijskem okraju pa ni volilo vsega skupaj samo 35 ljudi.
Splošen uspeli volitev v okrajne in krajevne odbore Osvobodilne fronte lii bil še večji, manifestacija borbene in delovne zavesti ob nalogah OF v petletnem planu še bolj veličastna, če bi se aktivisti na volitve bolj pripravili tudi z dobro organizacijo in predvsem z večjo politično aktivnostjo. Kljub' tem pomanjkljivostim pa lahko upamo, da bodo novi odbori OF izpolnili vse naloge, ki jih postavlja naša prva petletka.
Prizadevati si moramo na vso moč, da vzgojimo potrebne strokovne kadre in ustrezno delovno silo za našo industrijo in gospodarstvo sploh, ki se bo po planu silno razvilo. V teh petih letih bo naša industrija rabila 170.000 novih industrijskih delavcev. To je dvakrat več, kakor jih imamo
Tito
V sežanskem okraju se setev že bliža k uspešnemu zaključku
Herpelje, 28. aprila.
Setveno delo je v sežanskem okraju v polnem razmahu. Znano je, da je okraj po nekaterih predelih precej gospodarsko pasiven. Prav zato je ljudska oblast napela vse sile, da bi solev čim uspešneje izvedla, da ne bi ostal neobdelan niii košček zemlje in da bi lako il ignila gospodarsko zmogljivost naše dežele ter dosegla čim večje blagostanje delovnih množic.
čeprav so letošnja pomladanska dela zaradi slabih vremenskih razmer precej zaostala in sc je bilo lmti, da nam ne bo uspelo obdelali vso zemljo, je ljudstvo s svojimi napori in poletom uspelo premagali vse ležkočc. tako da bo po večini zemlja obdelana in postavljeni načrt izpolnjen. Okrajna setvena komisija je sicer pri svojem delu naletela na precejšnje tež k oče, ker se ljudje povsod še ne razumejo na hektarje, nekateri so se celo branili dali polrebne podatke ild. Fazen lega krajevne setvene komisije niso povsod zadovoljivo izvršile svojih nalog, zlasti na primer v Podgorju, kjer sc nisla predsednik n (ajnik niti najmanj zanimala za selveno delo, in v Divači, kjer so zelo zavlačevali dostavo podatkov. Kljub temu je bil popis obdelovalne, obdelane in neobdelane zemlje izveden.
V	predelili Slovenske Istre morajo v večini obdelati še vinograde, j ker morajo tamka j kmetovalci do- j
ti zemlje kopati. Ker to delo laže j počaka, so kmetje opravili najprej druga, nujnejša dela, predvsem oranje in selev. Drugo zemljo bodo mogli še pravočasno obdelali. Po nekaterih krajih se je čutilo precejšnje pomanjkanje vprežne živine, vendar so zavedni kmelje lo težavo rešili tako. da si medsebojno pomagajo. Na državnem posestvu v Odo-iini je orni Iraklor. Tudi na pose-slvu kmetijsko obdelovalne zadruge Gabrovici v Istri je prišel traktor, ki pa je bil prelahek za tamkajšnjo zemljo. Kmetje, ki sodelujejo v tej zadrugi, so zelo delovni in marljivi. S skupnimi napori jim bo uspelo doseči, da bo njihova zemlja vzorno obdelana. V Vremskem Fritolu je kmelom mulila pomoč naša vojska.
V	predelih cone A našega okraja so na splošno pokazali premalo zanimanja. V vaseh Avber, Godnje in Križ še danes niso zbrani vsi po-
rebni podatki. Zelo aktivne so se pokazale vasi Orlek, Skopo, Pliskovica ild. Težje stanje vlada v bivšem komenskem okraju, kjer zelo primanjkuje vprežne živine. Traktor, ki je tam oral in še orje. ni mogel doslej zorali večje površine. Najbolj so prizadele požgane vasi Komen, Tomačevica, Mali dol, Slanje! in druge. Ljudstvo teh krajev pa je pokazalo veliko razumevanja in si medsebojno pomaga, kar nam jamči, da bo setveni plan izveden. Naša oblast je pomagala tako, da je dovolila nakup 14 glav vprežne živine v coni B za lisle kraje, ki so bili najbolj potrebni.
Semena so v večini zadostovala. Kolikor pa jih je primanjkovalo, so kmetje zasejali njive z drugimi kulturami, kakor na primer z deteljo in knnskimi rastlinami. Take primere so imeli v Misličah, kjer se je jesenska selev slabo obnesla in so morati ozimine preorati. Tudi umetnih gnojil je zadostovalo, le žal, da so nekatera prispela prepozno. Fižol je prispel pred nekaj dnevi. I.ueerna je tudi že na poli. Tako bomo semenske potrebe veči-
noma krili. Zahtevam pa raznih semenih od strani kmetov iz cone A se v celoti ni moglo uslreči. Z vzajemno samopomočjo pa se je končno tudi to vprašanje rešilo.
Po sprejetih poročilih znaša ce-lotna površina orne zemlje našega okraja 3141 ha. Od le je treba obdelati še 355 ha. V neobdelano površino so všteti ludi vinogradi in sadovnjaki. Tildi la zemlja bo v kratkem obdelana.
Po posameznih krajevnih odborih je trenutno slanje naslednje: V Lo-ki-llraslovlju morajo obdelali še 12 ha, večinoma vinogradov in zemljo, ki jo bodo posejali s koruzo. V Movrasu morajo obdelali še S fm. V Sočergi je neobdelanih še Kiha. Kmelje so se v lem krajevnem odboru zanašali na obljubljeni Iraklor iz Ilirske Bistrice, ki pa kasneje ni prišel. Delo je oviralo ludi slabo vreme. V Gradišču morajo obdelati še 29 lin. V tem kraju setvena komisija. odnosno njeni poročevalci slabo delujejo in je Uidi pomoč množičnih organizacij šibka. Y, Bizoni je neobdelane zemlje 15 ha. Vzrok so vremenske neprilike. V Brezovici je neobdelane zemlje še r» Im. V lem kraju primanjkuje vprežne živine, kmetovalci pa si med seboj poma-
gajo. V Crfiikalu je neobdelane zemlje še 46 ha, večinoma sadovnjakov in vinogradov, vendar ni nobene nevarnosti, da ne bi'Mia pravočasno obdelana. V Ocizli je neobdelane /i inlj 2.5 lia.c Primanjkuje vprežne živine in so kmelje navezani aa medsebojno pomoč. V Herpel ju morajo obdelati še 1.5 ha. V Misličah je neobdelane zemlje še 8 ha. Zasloj je v zvezi z visoko lego kraja. Toil začnejo sejali koruzo prve dni maja. V Ilakitoveu morajo obdelali še 2 ha, ki ju bodo posejali prihodnje dni s koruzo. V Vrabčah so si ljudje pomagali medsebojno pri oranju in setvi. Neobdelane zemlje je še 2.1 ha.
V Velikem Dolu na področju cone A je neobdelanih še 13 ha, in to "zaradi pomanjkanja krme za živino. Delo je oviralo ludi slabo vreme. V lem kraju se je izkazala mladina. ki je pomagala prizadetim družinam pri obdelavi zemlje s prostovoljnim delom. Enako se je jzka-z. . . mladina in druge množične or-1 anizaeije v Dutovljah, kjer morajo obdelali približno še 3 ha. V Krepljah je treba posejali le še malenkost orne zemlje. Kmelje so v lej vasi zelo marljivi in delajo s poletom. Mladina je vzela pod svojo
upravo, zemljo nekega ljudskega škodljiva' in jo bo udarniško obdelovala. V Sežani je neobdelane zemlje šc 2 lra,- V Skopem morajo obdelali še 3 ha in jim primanjkuje vprežne živine. V Škrbini je neobdelane zemlje še 21 ha. Vse te njive bodo posejali s koruzo prihodnje dni. V Svetem je treba posejati še 3 ha. V Krajni vasi je neobdelane zemlje .še 2.7 lia. Zasloj je nastal v marini zaradi slabega vremena. To zemljo liodn posejali s koruzo. V Štanjelu imajo neobdelane zemlje še IS.Sha. Vzrok je pomanjkanje vprežne živine, vendar ni nevarnosti, da zemlja ne bo pravočasno obdelana in posejana. V Komnu morajo obdelali še 85 ha. Vzrok je veliko pomanjkanje vprežne živine, ker je bila vas popolnoma požgana in izropana. Orjejo s traktorjem, ki si ga je nabavila zadruga. Ta traktor je do danes zoral 12.‘2ha. V zadnjih dneh (»omagajo kmetom tamkajšnji odredi JA.
V drugih krajevnih ljudskih odborih je v večini obdelana in posejana že vsa zemlja. Kakor je iz zgornjih podatkov razvidno, bo v sežanskem okraju vsa zemlja obdelana in posejana. Setveni načrt bo izpolnjen.
C. K.
Javna ivibuna
Ljubljana je že cxl nekdaj slovela kot eno najlepših in najbolj čistih mest. Današnja zanemarjenost pa ji ta sloves krati, pa to prav po pravici. V nekaterih ulicah je tako, da bi bilo treba pograbiti metlo in lopato, da bi odstranili nesnago. Na Ajdovščini n. pr. pred kavarno Evropa štrli v zrak zapuščeno in golo ogrodje nekdanjega kioska. Včasih je bila na njem ura in kazala številnim mimoidočim čas; danes je ni več. V tem ogrodju so bili včasih za steklom reklamni napisi podjetij in trgovin. Danes so ta stekla po večin; razbita. V notranjost tega kioska mečejo nedisciplinirani Ljubljančani odpadke, tramvajske rožne listke, škatlje unrinih konzerv, smeti itd. Včasih naravnost smrdi iz tega smetišča na eni najbolj prometnih točk Ljubljane. Sedaj — ko postaja topleje, bo kot nalašč za rejo muh in mrčesa.
Ali ne bi bilo potrebno, da bi na tako prometnem kraju stoječi kiosk spet služil svojemu prvotnemu namenu? Zakaj no bi na njeni lepili lepakov ali časopisov in zakaj ne bi njegov postavek spet služil za javno električno uro, ki je Ljubljani in Ljubljančanom zares potrebna? Sploh pa ni menda v Ljubljani od nekdanjih javnih električnih ur nobena več na svojem mestu.
Na mestih, kjer so ulice posebno ozke, so bile zavarovane s posebnimi varnostnimi količki, med katerimi so bile napete verige. Danes pa vidiš marsikje le še ostanke nekdanjih prepotrebnih naprav. Tako je pred frančiškansko cerkvijo, tako je v Gradišču, na Kongresnem trgu, kjer so že dalj časa varnostni količki podrti, verige pa potrgane. Tik ob pločniku vozi tramvaj in le majhna gneča na pločniku lahko povzroči nesrečo.
Primer zase so ljubljanski hodniki ali pločniki. Da ne govorimo, kako so bili zanemarjeni v lanski In letošnji hudi zimi. Dobesedno prebijati se je moral človek preko sneženih zametov ali pa plavati v brozgi, kadar je bila odjuga. Včasih jčf“bilo v tem oziru boljše, ker je bilo nadzorstvo strožje. Danes pa se veliko hišnih gospodarjev niti ne zmeni za red in snago na pločnikih pred njihovimi hišami. So pač videli, da tudi pred mestnimi ni
Prisrčen sprejem koroških pevcev ob prihodu v Ljubljano
bilo boljše. Človek bi le rad vedel, koliko hišnih lastnikov je bilo minulo zimo prijavljenih, ker niso čistili hodnikov. Verjetno zelo malo, kljub temu, da bi lahko narodna milica nadzirala take nemarneže in jih prijavljala.
Smetarji so uslužbenci MX,O. Ko opravljajo svoje delo, vozijo kar po pločnikih. Seveda se pločniki pri tem na debelo krušijo.
V	Ljubljani je še mnogo napisov iz dol>e okupacije. Ponekod so jih slabo prebelili, dež je spral belilo. Greš mimo pa bereš kot pred leti: biancheria, sartoria, trattoria ltd. Tudi ti napisi ne delajo časti Ljubljani.
Nekateri podjetniki, obrtniki, trgovci »o se preselili ali opustili svojo obit in pristopili v zadruge ali v državna podjetja. Za njimi so pa marsikje ostali napisi. Prideš v hišo, kjer je bil pred časom ta ali oni obrtnik, zunaj je še napis, obrtnika pa zastonj iščeš. Slučajno zveš, da že leto dni in več ni v tej hiši.
V	Izložbenih oknih trgovin je razstavljeno blago. Blizu prvega je še in razstavljeno blago že dolgo iščeš. Sedaj nenadoma prilika za nakup, pa ti povedo, da blago ni naprodaj, ampak samo v okras izložbe. Ali ne bi mogli dobiti kaj drugega, s čimer bi okrasili izložilo? Ce pa že to blago mora bitj tam naj bi bilo označeno z napisom, da služi samo Izložbi v okras. Naše izložbe so sploh poglavje zase. Nedavno je bilo v Izložbenem oknu trgovine Bai‘a nasproti pošte Ljubljana, poleg čevljev Staro ploče-
vinasto vedro, polno umazane vode. Verjetno je nanj pozabila snažilka. Ostalo pa je v izložbi ob 19. uri. ko je trgovina že zaprta in gre dovolj ljudi tam mimo.
Posebnost sedanje Ljubljane so nekatere vinjene ženske. So sicer redke, vendarle pa tako opazne, da domačina spravijo v zadrego, kaj šele tujca. Gostilničarji bi morali ukazati, da vinjenim osebam ne točijo nobene pijače več.
Značilnost za ljubljanske gostilne so razlike v cenah. Kranjska klobasa stane v enem podjetju 18 din, drugod
25.	Nekaj uslužbencev urada za cene je bilo postreženih v gostilni Lovšin v Gradišču. Za pečenico s kislim zeljem in kruhom so plačali 29.50 din. Uslužbence urada za cene osebje te gostilne pozna. Drugi gostje pa so za pečenico brez zelja, morali plačati 32 din v isti gostilni. Pa še ta cena, dasi je previsoka, n; povsod enaka. Ponekod so. (moli pečenice po 40 do 50 din. Kontrola bi morala take slučaje kaznovati. Poglavje zase je v ljubljanskih gostilnah tudi vino. Včasih se ti zdi, da. so vsa vina enaka, namreč enako slaba, ker dobrega vina v Ljubljani ne dobiš. Kje je kontrola?
Posebnost Ljubljane je njena večerna zatemnitev. Pravijo, da ni žarnic. Ne drži to, ker Ljubljana je ponoči razsvetljena, če je treba in kadar je treba (razne svečanosti). V Ljubljani gore ponekod luči noč in dan, ponoči pa po najbolj prometnih ulicah komaj najdeš domov. Ce pa moraš iz gledališča, kina. ali od kcnc~rta ponoči v šiško ali kam drugam proti periferiji, moraš biti pogumen, da se v temi prebiješ do doma.
Uspeh tedna Rdečega križa
na prebiralca po-
V >Tednu HK« decembra lanskega leta je članstvo K K. in Ordrtk) ljudstvo ponovno pokazalo, kifko visoko ceni del» le (šlovekoijulrtie organ*izacije. V dveh letih po osvoboditvi se je sleherni Slovenec seznanil z nalogami, ki jih je prevzel RKS pri obnovi in iz gradnji domovine. Lepaki, ki so se pojavljali po vsej Sloveniji, so saubo-
lir.no prikazovali delo RKS za odpravo vojnega zla in povdarjaii naloge, ki jih ima RKS na sanitetnem polju, zlasti pri usumsaiU.ja.nju bolničarskih kadrov in že posebej pri usposabljanju bolničarskih kadrov za gradnjo mladinske proge >šamae—-Sarajevo. Krajevni odbori RKS so pokazali mnogo spretnosti pri organiziranju --Tedna RK«. Ves tednu so bila predavanja o RK, gledališke igre, koncerti, kinom«-lografske predstave, akademije, zabavni večeri. Po dosliit poročilih je bilo vseh prireditev 843. Nekatere mn »tiso zbrale več tisoč kg tirane, ki je bila razdeljena po socialnih domovih in bolnišnicah. Organiziranih je bilo (15 množičnih posetov jk> bolnišnicah. Ponekod so organizirali prostovoljno delo za obnovo itd. Odziv članstva je bil pri vseli akcijah velik. V »Tednu RK je pristopilo k RK 5346 novih članov. Z raznimi zbirkami se je nabralo
2,138.944.50	dinarjev, ,pr,i čemer odpade na vsakega prebivalca v LRS povprečno 1.84 din. Na Primorskem so
/Jerali 835.587 tir, vpreči K) 4.62 lir.
V |(Osanieziiiih okrajih so zbrali: Ljubl jana 481.085.50 din (4.54 din povprečno na prebivalca). Rakek 86.479 50 (4.25), Jesenice 160.460 (4.21), Škofja Loka 88.7-50.50 (3.62), Kranj 145.745 (3.35), Grosuplje 84.82-5.50 (3.07). Celje mesto 52.791.50 (2.74). Maribor mesto
173.627.50	(2.05), Ljubljana okolica
78.629.50	(1.58). Novo mesto* 08.639 (1.55); Trbovlje 62.863 (1.47), Prevalje 57.580(1.38). ('rnomolj 31.24050 (1.351. Konjice 29.794 (1.24). Šmarje 38.909 (1.19), Trebnje 31.715.50 (1.151. Celja okolica 74.038 (1.08. Maribor okolica
56.827.50	(1.08). Murska Soho'a 62.712 (1.05). Krško 89.954.50 ( 0.99). Ptuj
72.857.50	(0.99), Radgona 28.136 ( 0.94). Kamnik 30.385 (0.78). Mčjargo 24,715 (0.77), Ljutomer 23.091.50 (0.73). Slov. Bistrica 12.502 ( 0.43). Lendava 13.458 (0.43). Kočevje 1593 (0.07).
Na Primorskem je mesta zbirka po okrajih:
Grgar 57.790 lir. Herpelje Kozina
77.000,	Id-rija-Cerkno 174.493, litrska Bistrica S4.769. Koper 145.092. PcStojna 165.616, Tolmin 62.2-44 Vipavsko 95.383 lir.
Denar, ki je bil zbran v žTednu ifK-, se bo porabil za razne nakupe, predvsem za nakupe plenic, čevljev in oblačil.
Pri nas, v občetjudskem gospodarstvu, kjer proizvajamo za potrebe ljudi in ne za dobiček, so krize, kakršne pozna kapitalistično gospodarstvo, nemogoče.	Tito
„M&ša sen a”
Fnvoščimo ©tekom čim več zraka m sonca
Tudi letos organizira ministrstvo za socialno skrbstvo počitniške kolonije, okrajni ljudski odbori pa letovanja za otroke, Potrebno je, da se ob tej priliki pogovorimo, kaj in kako naj pomaga organizacija AF2 pri organiziranju kolonij in letovanj, žene so kot matere najbolj zainteresirane, kako se bo otrokom godilo čez počitnice in prav gotovo bo vsaka žena rada pomagala pri pripravah za letovanje, da bo otrokom čim udobneje in da si bodo okrepili zdravje.
Kaj naj stori torej organizacija AFŽ v posameznih krajih?
Žene dobro poznajo vse otroke v svoji vasi. Vedo tudi, da kljub prizadevanju oblasti vseh ne moremo poslati na letovanje. Zato bodo dobro preudarile, kdo je najpotrebnejši m se seve-da o tem pomenile ž ostalimi organizacijami, s tamkajšnjim učiteij-
etvom in KLO. Brez dvoma je treba
upoštevati socialno in zdravstveno ogroženo mladino. Seveda bomo letos pritegnili na letovanje tudi vajeniško in ostalo mladino, ki je zelo potrebna letovanja. Pri teni je treba opozoriti še na nekaj. Lansko leto je bilo nekaj primerov, da so se matere branile poslati svoje otroke v kolonije, četudi so bili po presoji ljudske oblasti oddiha potrebni. Organizacija AFŽ mora v takih primerih poskrbeti, da pojasni materam koristi in pomen letovanja ter z lepo besedo odstrani predsodke in neutemeljene izmišljotine zavrne.
Važna naloga organizacije AFŽ je, da pomaga otrokom, ki se odpravljajo v kolonijo. Ne sme se več dogoditi, da bi prišli otroci nečisti in garjavi na kraj letovanja. Pri odhodu iz vasi jih je treba temeljito pregledati in očistiti, če je potrebno, žene naj se pozanimajo, kaj morajo otroci
vzeti s seboj. Jasno je, da ne too vsakemu mogoče pripraviti vsega doma, kar too potrebovat v koloniji. Vendar pa naj si prizadevajo, da bodo pomagale ljudski oblasti pri njenem delu e tem, da bodo čim bolje opremile otroke s potrebno opremo. Naj omenimo primer okraja Prevalje, kjer so se žene že domenile, da bodo otrokom pripravile vse potrebno za letovanje in jim stvar; zaznamovale. Vse stvari pa, ki jih bodo vzeli s seboj na letovanje bodo popisale in napravile spiske predmetov v trojniku in dale enega otroku, enega upravi kolonije, enega Pa bodo obdržale doma. Tako bodo otroci tudi bolje skrbeli - in pazili na svoje stvari. Primer je vreden posnemanja.
Ob odhodu otrok naj organizacija AFŽ poskrbi tudi za spremstvo na poti. že poprej naj se pomenijo žene med seboj, koliko in katere žene bodo šle z njimi, preskrbe pa naj tudi potrebno hrano za pot.
Poglejmo sedaj, kakšno delo nas čaka v koloniji ali na letovanju!
Tudi tu se moramo navezati z učiteljstvom in KLO tistega kraja, kjer so predvideni prostori za kolonijo ali
letovanje. Pozanimajmo se, kaj vse domu še manjka in. kaj lahko žene preskrbe in organizirajo. — Morda manjka slamnjač, rjuh, odej, posode ali kakih drugih potrebščin! Poglejmo malce po svoji omari ali shrambi, prav gotovo se bo kaj našlo, s čimer bomo lahko opremili dom. Naj se ne ponovi primer, ki se je zgodil lani na Vranskem, da so otroci .spali brez rjuh vse dotlej, dokler ni prišla v dom kontrola minstistva. žene tega okoliša se niso prav nič pozanimale za stanje v koloniji, kar meče kaj slabo luč na tamkajšnjo organizacijo. V kraju, kjer je predvidena kolonija ali letovanje, naj žene že danes mislijo na to, da otroci potrebujejo ninogo zelenjave in sadja in naj v ta namen že danes store prve korake. Najbolje pa bomo skrbeli za neko kolonijo ali letovanje, če prevzamejo krajevne organizacije širše okolice patronat nad njo. Lahko se med seboj pomenijo, za katere stvari in v katerem tednu bo skrbela ta ali ona vas, da se ne bo zgodilo kakor se je lani nekje, da je imela kolonija prvi teden zelenjave preveč, patem pa ni nihče več vprašal, če še kaj potrebujejo.
Takšne in podobne nedostatke bomo najlažje odpravili, če organiziramo patronat, katerega delovni odbor naj bo vedno v tesnih stikih z upravo kolonije ali letovanja. Važno vprašanje v domu je pomožno osebje. V prevaljskem okraju so prišli na dobro misel. Organizacija AFŽ bo dala potrebno število "žena, ki bodo šle v njihove kolonije ter tam pomagale v kuhinji, obenem pa se bodo matere posvetile otrokom. Vsekakor je potrebno, da imajo otroci dobro vzgojo. Zato lionio poskrbeli, da bomo poslali take žene ki se jim vzgoja otrok lahko zaupa.
Sedaj pa se pomenimo še o eni stvari, kar je za uspešno izvedbo kolonije najvažnejše! To je zbiranje denarnih sredstev. Popolnoma napačno bi bilo mnenje, da morajo iti vsa sredstva za kolonije in letovanja iz državne blagajne. Treba je prepričati starše, da tudi po svoji moči prispevajo k vzdrževanju otroka. Predvsem tišti starši, ki to lahko store. V dnevnikih snio že čitali da se organizira v juniju Teden matere in otroka ter da se bodo med drugim v tem tednu zbirala tudi denarna sredstva, katerih
polovica bo uporabljena za počitniške kolonije in letovanja, polovica pa za zidavo zveznega sanatorija za tuberkulozno deco. Zato naj organizacija AFŽ, to akcijo dobro podpre, ker bomo s tem lahko poslali na oddih čim več mladine.
Že skoraj leto dni se dosti govori o organiziranju socialno zdravstvenih svetov pri krajevnih ljudskih odborih. Organizacija počitniških kolonij in letovanj bi prav za prav morala sloneti na ramah teh svetov. Ker pa teh v pretežni večini do sedaj še nimamo, se nam prav sedaj nudi prilika, da <ta organizacija AFŽ pobudo, da se socialno zdravstveni sveti ustanove in prično s svojim delom prav v času kolonij.
Le še pičla dva meseca nas ločita od pričetka prvih kolonij in letovanj. Poskrbimo da bodo domovi pripravljeni za sprejem dece in da bomo otroke v redu opremili in odposlali. Poslužujmo se pri delu in organizaciji kolonij izkušenj lanskega leta. Odstranimo napake, ki smo jih delali lani. Skrb za vzgojo in zdravje otrok naj poslej postane naša velika, neod-IožJjfua skrb.	Vida G,
Delavci pohorskih tovarn se
za uresničenje proizvodnega načrta
Plaz borbe in krvi, ki jo je nemalo prelite tudi na Pohorju, je odnesel s pohorskih samot in kmetij romantiko »planinskih kraljev:, iz idiličnih dolin pa Kellner je in drage lastnike pohorskih tovarn. Temna preteklost teži samo še slarce, ujk>-kojene delavce, ki so tujcem za sramotno nizko ceno skozi dolga desetletja prodajali svoje moči, da jim za danes, ki hi hoteli še živeti in delati, ni ostalo ničesar.
Mnogo so Pohorci žrtvovali za partizane. Toda žrtve so jih povezale v skupnost. Prebivalci samotnih kmetij, ki so bili' nekoč daleč vsaksebi, so se našli. Delavci, bajtarji in kmetje so že pozabili, kako so nekoč vlekli vsak na svojo slran. Tudi tiste, ki se še oklepajo preteklosti, bo ljudstvo, ki gleda v bodočnost, kmalu privabilo za seboj.
Sv. Lovrenc na Pohorju je središče pohorske lesne industrije. Skladi lesa ob glavni cesti in na državnih ter zadružnih žagah pričajo o tem. Še bolj pa je znan ta kraj po kosah in srpih, ki jih že desetletja izdelujejo v šent-lovrenški tovarni srpov in kos. Tudi ta tovarna je bila prav lako, kakor tovarna kos v Stovenjgradcu, last Nemcev in je po osvoboditvi prešla v roke ljudstva.
Od jeklene palice do srpa
Jeklene palice, ki jih dobivajo iz guštanjske železarne, romajo najprej v prirezovalnico. Dolžina za srp odrezanega jekla je odvisna od velikosti srpa. Za navadne manjše srpe jemljejo okrog deset centimetrov jeklene palice. Včasih so srpe kovali, Ker pa je bil tak potek dela prepočasen, so pričeli delati na nov način. Jeklo daljšalo in v pogiba jo v primerne oblike s stroji. Tudi klepanje, širjenje, rezanje pornič in brušenje opravljajo Stroji. V stroju za robljenje dobi srp primerno debel hrbet, ki mu daje trpežnost in trdnost. V znam-katoiri vtisnejo srpu znamko tovarne. V vpogibalnici, brusilnici in ko-valniei ročajev ter v brusilnici rezil dobi srp že dokončno obliko. Zdaj ga čaka še kaljenje. Pri kaljenju je potrebna posebna natančnost Ce je srp kaljen premalo, ne reže, če je pa preveč. se zlomi. Da dobijo trdnost, romajo srpi iz kalilnice še v napuščal-nico. Nato jih čakajo še ravnalnira, snažilnira in lakirnica. Predzadnja postaja v tovarni je zavijalnica. Tu pridne ženske rol;e zavijajo dnevno prih'izno dva itisoč sr (K) v. ki nato romajo na vse strani, v vse kraje naše države in v inozemstvo.
Zanimivi so modeli srpov, ki so jih v tovarni že izdelovali za južne kraje naše države in za inozemstvo. Ameriški srpi so veliki in široki, tudi harkovski niso mnogo manjši. Sibirski so med najbolj trpežnimi. Afriški so izdelani za trdo in od pekočega sonca ožgano afriško travo. Bosenski srpi so majhni, manj zakrivljeni ko drugi in z žagi podobnim rezilom. Zanimivi so tudi indijski, ciganski, sed-mograški, holandski in dalmatinski srpi. Najbolj upornimi za nas, ki l>omo sčasoma srpe |>otrel>ovali samo še za planinske kraje, pa so navadili štajerski srpi. ki jih lahko kupimo v naših trgovinah.
s Med prvo sve-'ovno vojno, M nas je razmetala po svetu, smo videli celo. kako so naše srpe ugrabljali za fronto. Žične ovire so rezali z njimi. Posebno so jih za rezanje žice uporabljali v Galiciji,« so pripovedovali delavci, starejši možje, ki delajo srpe že po trideset, štirideset let.
V lakirnici in zavijainiei delajo ženske. Marija Ahejeva, ki je vdova in skrivi za številno družino, je med najpridnejšifflii. Marija Bedenikova je izbrala delo v izdelovalni« srpov. Pogumno deki!e je. Je pa tudi zgodaj morala v svet. za kruhom. Edina ženska je v delavnici in v začetku so ji moški prerokovali, da ne bo vzdržala. Ženske so se ji celo smejale, ko je izbrala moško delov >No, pa sem jih ugnala v kozji rog. Res delo ni ravno lahko iu tudi zrak v delavnici ni najboljši, toda to še vedno
ni ovira, ki bi me vrgla s poti. Ne naredim nič manj srpov ko moški. Če so med vojno nekatere naše žene delale za okupatorje in so morale vzdržati, zakaj potem ne bi danes zavedne mladinke delale kot industrijske delavke prostovoljno za našo obnovo?! Vem, da nam bodo prvim, ki smo se odločile nadomeščati moške moči, kmalu sledile mnoge. Na ta način bodo naši možje delali tam, kjer so za izpolnitev petletnega gospodarskega plana najbolj potrebni 'in kjer jih ženske res ne moremo nadomestiti.«
Pogoja za dobro izdelane kose sta spretnost in natančnost
Kose so pričeli delati pri Sv. Lovrencu že leta 18S0. Način dela je bil takrat počasnejši, pogonska sila je bila voda Radolce, ki teče mimo tovarne, vendar je bil v bistvu podoben sedanjemu. Izdelovanje kos zahteva spretnih rok in mnogo pažnje.
Tudi kose delajo iz jeklenih palic, ki gredo skozi prinezovalnico še v vrsto strojev, podobno kakor srpi. Zelo važno za kakovost kos je širjenje. Pred vojno so bili širilci kos sami Nemci, ki so leta 1944. ob priliki osvolioditve Lovrenca in Ribnice na Pohorju pobegnili. Po osvoboditvi je bilo v tovarni samo dvajset strokovno usposobljenih delavcev. Vsi ti so storili svojo dolžnost, učili so 1o-variše in dosegli so lepe uspehe. Danes je v tovarni dva in osemdeset izuvenih delavcev, med katerimi ne manjka tudi širilcev. Tako so lahko v proizvodnji, ki je bila prve mesece obratovanja komaj 25°/o predvojne, dosegli že 85%. Ko bodo nadomestili vse po okupatorju odpeljane stroje in tovarno modernizirali, kar je v načrtu. bo proizvodnja znatno nad predvojno.
Ravnale« kos Valentin Lnšenc dela v tovarni že 63 let. Osemdeset let je star, a se mu leta ne poznajo. Dela še vedno brez naočnikov in pravi, da bo šel v pokoj šele takrat, ko 1m> v tovarni več ko dovolj izučenih delavcev. Lusenc, obratovodja Mavrič in Rajko A roni k so se doslej najbolj trudili s priučitvijo novih delavcev.
Osvoboditev je našla lovarno precej opujstošeno. Okupator je odpeljal nekaj najvažnejših strojev. Toda delavci niso povešali glav in čakali. Kmalu so izdelali stroj za krivljenje srpov, ki je za 100°/# boljši od prejšnjega. Izdelan je bil po načrtu in jkh! vodstvom obratnega mojstra Leopolda Vezjaka. Zdaj ima Vezjak v delu še en stroj za delavnico kos, enega pa na izdelovanje zoličastih srpov, ki so jih pred vojno izvažali v Sovjetsko zvezo in v Afriko. Stroja bosta i®de-larua še letos.
Tudi kose so pred vojno izdelovali vsakovrstne, od širokih in težkih španskih do ozkih ogrskih in krivih turških, ki so podobne sablji. Zdaj izdelujejo ji red vsem navadne štajerske kose, računajo pa tudi že na ponovno izdelavo inozemskih modelov. Saj vedo, da bomo j>ri nas kose po izvedbi prvega peti etn ega gospodarskega plana pol rei »ovali predvidoma samo še za planinske iu hribovske predele.
V tovarni kos in srpov imajo tudi udarnike. Oblikovalec pet Vrenčur Karel je za več ko 25% presegel po-slavljeno delovno normo. Prav tako so presegli norme ali pa so se izkazali pri usjjosabljanju mladih delavcev: Miha Šmit, Jože Arčnik, Jože Jakob, Adolf Bedenik in Feliks Mavrič. Leopold Vezjak je udarnik-novator.
Lansko pomlad jim je tovarna kos v Tržiču napovedala šestmesečno tekmovanje, ki so ga navdušeno sprejeli. Šestmesečni proizvodni načrt so izpolnili že v petih mesecih. Poročilo o uspehih so takoj po končanem tekmovanju poslali v Tržič, odkoder pa še do danes ni nobenega odgovora.
Sindikalna podružnica ima 6vojo knjižnico, v katero je prispeval precej knjig glavni odbor Enotnih sindikatov. Je pa kljub temu sindikalno delo v tovarni še komaj v razvoju. Zdi se. da sindikalisti doslej v svoj odbor še niso izvolili ljudi, ki bi bili zmožni dati sindikalnemu in političnemu delu v tovarni jasno smer, ki hi se zavedali dolžnosti delavcev in njihovih pravic. Delavci 6e pritožujejo zaradi pomanjkanja higiensko-tehnič-nih naprav, ni pa nikogar, ki bi se glede tega pomenil z upravo tovarne. In tako še vedno nimajo nobene shrambe za obleko in jedila, nobenega umivalnika, kaj šele kopalnico. Krivi 60 pa temu predvsem sami.
K tovarni kos in srpov pri Sv. Lovrencu na Pohorju spada tudi obrat v Slovenjgradcu. Tudi tu delajo kose, tovarna se razlikuje od šentlovrenške samo po zastarelosti. V tovarni, ki je bila zgrajena leta 1773., so še stare naprave. Pogonska sila te tovarne je voda, dočim imajo pri Sv. Lovrencu elektriko.
Slovenjgraška sindikalna podružnica je po zaslugi bivšega partizana Ivana Lakoška zelo delavna. Pritožujejo pa se, da se šentlovremška in zdaj tudi njihova uprava premalo zanima za slovenjgraški obrat in za delavce, ki so zavedni Pohorci in se želijo z vsemi močmi vključiti v borbo za izpolnitev petletnega gospodarskega plana.	LJ
1C novemu načinu razdeljevanja tobaka
Od
večji
1.	maja dalje je zagotovljen kontingent tobaka in tobačnih izdelkov in je zato od tega dne dalje ukinjen sedanji način dobave tobaka po sindikalni liniji in si bodo potrošniki, kot poprej, nabavljali tobak sami v trafikah. Trafike IkkIo odprte ves dan, a prodale bodo do-jioldne eno, popojdne pa dve tretjini tobaka, ki jim bö dodeljen za dotični dan.
Pokazalo se je namreč, da ki jul) vsem ukrepom ni povsem uspelo odpraviti nepravilnosti, ker mnogo sindikalnih podružnic ni moglo ali znalo napraviti reda in izločiti nekadilce. Poleg tega je bilo nadzorstvo oiež-kučeuo tudi glede trafik, v kolikor je bilo navezano na izjave raznih prič. Tako se je n. pr. zgodila krivica lastnici trafike v Židovski ulici, ki jo je nekdo ovadil, da daje posameznikom večje količine tobaka Preiskava pa jo dognala, da je omenjena trafikanti nja oddala večjo količino pooblaščencu sindikata, ki je seveda prejel za elane podružnice večjo količino. kar je priča orisala kot da gre za protekcijo ene osebe.
Ker je uspelo zagotovili, kakor že
omenjeno, večji kontingent, ki celo presega onega v mesecu decembru, ko ni nihče čakal v vrsti pred trafiko, ni sedaj nobenega razloga več, da ne bi preskrba s tobakom potekala v splošno zadovoljstvo. Razume se, da je tudi v tem izboljšanem položaju še vedno potrebno nadzorstvo s strani potrošnikov, da se onemogoči nekateri m razdeljevalcem vsakršna svojevoljnost V zvezi s predpisom, da morajo trafike vsak dan sproti označiti količimo tobačnih izdelkov, ki gredo v prodajo, se je pojavil s strani nekaterih trafikantov ugovor, češ mi smo pošteni in bomo shajali tudi brez predpisanih tablic, primite one redke razdeljevalce, ki kljub vsemu še kršijo predpise. Toda prav določba, da je treba vsakodnevni kontingent vidno objaviti, bo ščitila poštene trafikante, kefr bo množično nadzorstvo imelo možnost, da bo v prid poštenim trafikantom razkrinkalo tiste, ki razdeljevalcem trafikantom še dalje jemljejo ugled. Nadzorstvo je potrebno, posebno v obmejnih krajih, a predpis velja za vso republiko. Vsak primer nepravilnega razdeljevanja tobačnih izdelkov naj
Odpravljajmo higienske in tehnične pomanjkljivosti v podjetjih
V	času, ko nam je vsaka delovna ura silno dragocena, moramo še bolj napeti vse svoje sile, da bomo zmanjšali število bolezenskih dni. To pa bomo dosegli edino tako, da bodo naše tehnične in higiensko zaščitne naprave čim bolje urejene. Naša ljudska oblast je izdala poseben pravilnik, ki določa, kakšne naprave morajo bili v podjetjih. Osnovane so bile posebne inspekcije dela, ki skrbe za delovne odnose, za stanje delovnih prilik, letos pa so bili v podjetjih izbrani še posebni delavski inšpektorji, ki v svojem podjetju skrbe, da sc določila pravilnika o zaščiti dela pravilno izvajajo.
Organi splošne državne kontrole pregledujejo sedaj sistematično tovarne in delavnice, v koliko so tc izpopolnile svoje zaščitne in tehnično - higienske naprave, kako opravljajo delavski inšpektorji svoje naloge. V mnogih podjetjih in tovarnah so konlrolni organi ugotovili. da seje uprava vsestransko potrudila ter je le naprave do najvišje možne mere izpopolnila. To je posebno vidno tam, kjer so dobre sindikalne organizacije, kjer so dobri delavski inšpektorji, ki se zavedajo, da tehnične in higienske naprave ne vplivajo samo na varnost dela, lem več lahko tudi v veliki meri povečajo sigurnost in s tem v zvezi tudi zvišanje produkcije. Kjer pa sindikalne organizacije ne žive z rastjo podjetja in niti sindikat, niti delavski inšpektor ne opozarjata uprava na nujnost higienskih in tehnično zaščitnih naprav, so pa kontrolni organi lahko ugotoviii različne pomanjkljivosti, ki hi lahko povzročile težke nesreče in mnogokrat povzročajo ludi obolenja delavcev.
Ob osvoboditvi smo našli v naših podjetjih v pogledu higienskih in tehnično zaščitnih naprav skrajno malomarno stanje. Delavnice so bile v mnogih primerih v nehigienskih prostorih, zavarovalne naprave pa zanemarjene ali pa poškodovane. V takih prilikah je razumljivo, da ni bilo mogoče odstranili vse higienske in tehnično zavarovalne pomanjkljivosti. V mnogih primerih bo to mogoče šele s prezidavo delovnih prostorov, drugje zopet z montažo takšnih higienskih naprav, ki jih trenutno ni mogoče dobiti. Razumljivo, da so v takih primerih objektivne težave, vendar pa je dosti primerov, da podjetja niti niso uredila takih zavarovalnih naprav, ki jih je mogoče z majhno podjetnostjo vpeljali. Tako podjetja v mnogih primerili ne mislijo na osnovne higienske predpise, na umivalnice, garderobe, stranišča, pitno vodo itd.
V	nekaterih podjetjih izvirajo tehnične zavarovalne pomanjkljivosti jz napačnega mišljenja, da ne utegnejo urejevati takšnih zadev, ker bi to pomenilo zaviranje proizvodnje. Pri tem ne pomislijo, da ravno brezhibne tehnično-jzavarovalne higienske naprave lahko v veliki meri pripomorejo k dvigu proizvodnje. Primera takšnega napačnega mišljenja sta železarna Jesenice m tovarna »Sava«. Na Jesenicah je v mnogih tovarniških prostorih taka natrpanost, da se je zaradi tega zgodilo že več nesreč. Poleg tega morajo prav zato pri delu bolj paziti, kar seveda vpliva na delo samo.
Precej pogost primer je, da uprave ne posvečajo dovolj pažnje zaščiti pogonskih jermenov in transmisij. V železarni Žreče so kontrol-
bo dobro preverjen, nato pa ga je prijaviti organom Narodne milice.
Novi ukrep bodo kadilci pozdravili z zadoščenjem, ker odpade vsa dosedanja razlika glede količine, a vsakdo, ki kadi, ima pravico, da si dnevno nabavi 15 cigaret. Kadilci naj v bodoče s čakanjem ne povzročajo masovne psihoze čakanja pred trafikami, ker bodo le s strpnostjo ustvarili redne prilike preskrbe s tobakom.
ni organi ugotovili, da pogonski jermeni v mizarski delavnici niso zavarovani. V podjetju še doslej niso izvolili delavskega inšpektorja. Tudi v »Granitni industriji« v Oplotnici nimajo pri pogonskih jermenih zaščitnih naprav. V prostorih, kjer obdelujejo kamen, je velik prepih in obstoja nevarnost prehlajenja. Delavci pri tem poslu nimajo rokavic in zaščitnih naočnikov. Električna napeljava je zelo primitivna. Stikala so slabo izolirana in pokvarjena. Tudi higienske prilike v tem obratu niso povoljne. Delavci niso preskrbljeni s pitno vodo, doslej niso imeli niti prostorov za umivanje rok.
Dober primer higiensko tehnične zaščite dela so kontrolni organi našli, v podjetju »Avtomontaža« v Ljubljani. Tehnične in higienske naprave so v redu. kolikor ne obstojajo objektivne težave, ki jih ni mogoče trenutno premostiti (premajhni prostori). Povezava med sindikatom in upravo podjetja je dobra. Delavci imajo z upravo redne tedenske sestanke, kjer se pomenijo o vseh težavah in o predlogih. Na teh sestankih delavci sami predlagajo. kaj bi bilo treba ukreniti za zaščito dela, nakar daje uprava te predloge v preučitev slrokovnja-kom, ki jih iu<lj izvedejo. Tako sodelujejo uprava, sindikat in delavstvo ter med delavstvom ni nezadovoljstva Zaradi težav, ki se pri delu pojavljajo.
Vsi dosedanji pregledi podjetij =o pokazali, kako veliko nalogo imajo delavski inšpektorji in kako važno je, da to nalogo v redu opravljajo. V tovarni kos in srpov v Sv. Lovrencu na Pohorju so sicer izvolili delavskega inšpektorja, toda ta ni opravljal svoje naloge in razumljivo je, da je kontrola našla v pod-različne nepravilnosti. V ko-
jetju
vačnicali ni ventilatorjev, tako da je v prostoru vedno polno dima. Ogorki premoga in koksa padajo iz peči na tla in se razvija v prostoru ogljikov monoksid. Jermen v električni centrali ni bil zavarovan z ograjo. Električna stikala niso zavarovana. V delavnicah nimajo svarilnih napisov, v prostorih, kjer imajo lahko gorljive predmete, so pomanjkljive požarne naprave. Sindikalna podružnica je slaba, je od življenja podjetja odtrgan organ in tako razumljivo ni pokazala nikako iniciative za izboljšanje higienskih in tehnično zaščitnih naprav.
V nekaterih podjetjih uprave same nimajo razumevanja za tehnično in higiensko ureditev obrata in sc ne zavedajo ATažnosti zaščite dela. Tako so kontrolni organi ugotovili, da je v tovarni sodov v Medlogu pri Celju skrajno zanemarjeno stanje, čeprav je bil v podjetju že večkrat član inspekcije dela. Sicer je delavski inspektor dajal pravilne predloge za izboljšanje varnostnih in higienskih naprav, ki jih pa uprava ni upoštevala. Upravnik podjetja je sporočil ministrstvu za industrijo le predloge s pristavkom, da bi zahtevali velike investicijske
stroške. Ker pa je tovarna v začasnih prostorih, ministrstvo za industrijo lega ni odobrilo. V glavnem so nedoslatki takšni, da bi se jih z dobro voljo, s podjetnostjo tudi z majhnimi stroški dalo vsaj delno odpravili. Značilno je, da so se v tem podjelju pojavila tuberkulozna obolenja. Razumljivo je, da so prostori, kjer se dviga prah in ni primerne ventilacije, leglo za najrazličnejša obolenja. V tovarni tudi ni osnovnih varnostnih naprav. Glavni pogonski jermeni niso zaščiteni, pa tudi stikala nimajo zaščitnih naprav. Neko pogonsko slikalo je montirano za strojem, tako da mora delavec 'pri izključitvi hodili mimo vrtečega se stroja, segati preko električnega motorja do stikala in se pri tem prav lahko zgodi nesreča. Tudi zobata kolesa na strojih so nezavarovana. Gasilsko orodje in minimaksi so v pisarni, to je a* prostoru, ki ni A’eclno «dostopen ter bi bil; Ar primeru požara lahko brez koristi. Tudi A' higienskem pogledu je podjetje zanemarjeno. Za SO uslužbencev imajo samo ono stranišče, ki je nehigienično. V prostorih A-lada nered, kar seA-eda OAira delavec pri delu.
V A'seh primerih so dali kontrolni organi upraA'am podjetij nalog, da do določenega roka urede higienske in tehnične za\'nrQA'alne napra-\'e. Proti izrazitim kršiteljem določil praA'ilnika o zaščiti dela pa *o bili podA’zeti primerni ukrepi. Toda ni doA’olj, da kontrolirajo izA-a-janja teh določil organi splošne dr-žaAme kontrole. Nujno je, da se sindikalne organizacije še v večji meri kot doslej zanimajo za stanje higienskih zaščitnih naprav A’ podjetjih, da predlagajo ukrepe za odpravo posameznih pomanjkljiA'osti in da prično ostro borbo proti obratnim nezgodam. Delavski inšpektorji podjetij morajo biti tisti organi, ki \-sak nedostatek sporočajo upraA’i. tc pa so dolžne te predloge upošlCA"ati. Borba za izpopolnitev zaščitnih in higienskih naprav podjetij je ena izmed A-elikih nalog vseh uprav in sindikalnih organizacij. Z najtesnejšim sodelovanjem z inšpekcijami dela bomo cdstra-njeA*aii A-se pomanjkljiA-osti in tako preprečili izgubo delovne sile, ki jo terjajo zaščitne in higienske pomanjkljivosti.
iz Globodola
V Globodolu pri Mirna- peči bomo v nedeljo 4. maja ob 15. slovesno odprli novo šolsko poslopje. Dosti težav in sitnosti je bilo. vendar smo dočakali, da smo dosegli to. kar smo si želeli že 30 let. Naše šolsko poslopje je najbolj moderno urejeno Zares smo lahko ponosi nanj. Dosti smo tudi pripomogli z udarniškim delom, s«l a j pa se pionirji in mladina z naA'dušenjem pripravljajo, da proslavijo otvoritev novega šolskega poslopja čim slovesnoje. Pričakujemo obilno udeležbo vsaj iz okoliških vasi
Eda
Te dni je bil dokončno obnovljen in izročen prometu cestni most čez Savinjo pri Orli vasi v SaAÜnjskl dolini. ObnoA'ljeni most je velikega pomena za razvoj prometa na naši najvažnejši cesti Ljubljana—Maribor.
Švica
(Potni zapiski)
O Švici sodijo ljudje običajno po pojmih, kj so nastali že pred mnogimi leti. Toda tudi mimo te dežele dogodki naše dobe niso šli brez sledu. Nedotaknjena je ostala le prekrasna narava: s snegom pokriti vrhovi, z je-lovimi gozdovi obdani hribi, slikovita jezera, deroči gorski potoki in šumeča slapovi.
Švica meri komaj 2S0-ti del evropske površine. Konec lesa 1946. je štela 4,426.000 prebivalcev, od katerih je 72 % Nemcev. 20.5 % Francozov, približno 6 % Italijanov in nekaj nad 1 % Retoromanov. Glavna področja nemško, francosko in. italijansko se po svoji zgodovini, svoji kulturi, svoji tradiciji in svojih običajih medsebojno zelo razlikujejo. Narodnostna razlika. je postala v zadnjem času še izrazitejša, kakor je bila poprej.
Ker Švica sama nima omembe vrednih naravnih bogastev (premoga, železa, petroleja) jie industrija te dežele navezana na uvoz sirovim Kljub temu pa ima Švica visoko razvito industrijo z močno koncentriranim kapitalom. Posebno razvita je kemična industrija, piavžarstvo, strojna industrija, industrija orodja, fin« mehanike., ur in pletenin.
Pomanjkanje surovin in delovnih moči je glavna težava, s katero se bori narodno gospodarstvo Švice. Zato si prizadevajo dobiti strokovne delavce iz Italije, Francije in drugih držav.
Okrog 19 <yo prebivalstva se bavi s kmetijstvom, v katerem prevladuje živinoreja (kl daje S2 do S3 % celotne kmeti.jake proizvodnje). Sito lastnega pridelka zadostuje za preskrbo dežele komaj za tri mesece na leto, vse drugo mora Švica uvažati, čeprav Švica
ni sodelovala v vojni, so živila strogo racionlrana. Obrok kruha znaša na dan in osebo 200 gramov.
V glavnem izvaža Švica kemikalije, raznovrstno orodje in aparate, stroje, ure, svileno blago, konfekcijo, pletenine in mlekarske proizvode. V švicarskem uvozu zavzemajo glavno postavko industrijske surovine, na drugem mestu pa so živila.
Trgovinska bilanca Švice je bt-la navadno pasivna, to Se pravi, da je izvoz vselej zaostajal za uvozom. Plačilna bilanca pa je bila nasprotno vselej visoko aktivna, ker so pasivne postavke krili dohodki iz investicij v inozemstvu, iz tranzitnega prometa in predvsem dohodki tujskega prometa.
Med vojno si je Švica nakopičila solidno zalogo zlaica, pa tudi inozemske naložbe kapitala v švicarski industriji so narasle. Že samo nemška debroimetja so znašala 3 milijarde švicarskih frankov. Leta«1941. je znašal obtok bankovcev 2.2 milijarde frankov, kritje v zlatu pa je znašalo 2.1 milijarde frankov. Leta 1946 je bilo v obtoku bankovcev za 3.8 milijarde frankov, zlato kritje pa je znašalo 4.9 milijarde frankov.
Kljub temu pa so cene nezadržno naraščale, živila so bita leta 1946. za 196 % dražja kakor leta 1939., cene obleke in čevljev pa so se povečale za 220 %, dočim so mezde naraščale nesorazmerno počasi.
švicarski zvezni svet sestavlja sedem članov, vsakokratni za dobo enega leta izvoljeni zvezni predsednik ter šest šefov departmanov ali ministrov. Dr. Philipp Btter, zvezni predsednik za tekoče leto ter dr. Enrico Colio. sedaj podpredsednik in hkrati železniški in poštni minister, pripadata katoliški konservativni stranki. Trije drugi Sani zveznega sveta —
vojni minister dr. Karel Kobelt, zunanji minister dr. Max Petitpierre in gospodarski minister dr. Walter Stampfli — so člani radikalno demokratične stranke, to je stranke vele-buržoazije; minister za finance in carine Ernest Nobs, član socialno demokratske stranke je prav tako zastopnik velikomeščanskih krogov.
Stranka dela, edina stranka, ki zastopa koristi delovnega ljudstva, v zveznem svetu nima svojega zastopnika.
Dovolj je, da poljubnega dne prelistaš švicarske liste, pa lahko ugotoviš, katera politična vprašanja trenutno zanimajo švicarsko javnost. Predvsem so to tri vprašanja: sprejem Švice v organizacijo Združenih narodov, usoda Nemčije in odnosi s Sovjetsko zvezo.
Listi in uradni krogi često Izražajo željo, da bi bila Švica sprejeta v Organizacijo Združenih narodov, toda s pridržkom, da priznajo tradicionalno pravico Švice do nevtralnosti. Da pa pri razpravi) o tem vprašanju v nekaterih krogih izgubljajo občutek za pravo mero, kaže naslednji primer: neki poslanec je predlagal v parlamentu, naj bi se v Švici ustanovila »nova organizacija Združenih narodov«.
Kakor je znano, je švicarska vlada prekinila diplomatske odnose s Hitlerjevo Nemčijo šele po nemški kapitulaciji, 8. maja 1945., in še takrat z omejitvijo, da sklepi zavezniških oblasti v Nemčiji ne smejo zadevati nevtralnih dežel, že nekaj dni po prekinitvi odnosov z Nemčijo se je začelo švicarsko zunanje ministrstvo, tako imenovani politični departement, zavzemati za hitlerjevske fašiste. Dne
14.	maja 1945 so švicarske oblasti prevzele ves inventar im vso lastnino nemškega poslaništva v varstvo ter
sestavile o tem poseben zapisnik, dne
18.	maja pa je zvezni svet sklenil ustanovitev posebnega varuštva nemštvo tega urada Artsokemu švicarskemu uradniku. Ustanovitev tega urada, ki daje nemškim fašistom vsakršno pomoč, je bila začetek za' ustanavljanje vseh mogočih, društev, družb im združenj za podpiranje nacistov.
Kakor že rečeno, se zanimajo uradni švicarski krogi in švicarski tisk zelo živo za usodo Nemčije. Nekateri Hsti pretakajo grenke solze, da bo nemška industrija zaradi demilitarizacije in odškodninskih plačil propadala, in so mnenja, da je Evropi potrebna močna Nemčija kat branik proti »rdečemu vzhodu«.
Vse to spremlja šovinistična in militaristična propaganda. V državnem proračunu za leto 1947. so bili izdatki v vojaške namene znatno povišani. Tankovske ovire na prelazih in okrog velikih mest še niso odstranjene. Vojsk» se reorganizira.
Tudi odnosi do Sovjetske zveze so v središču političnega zanimanja. Brez dvoma žele ne le delovne množice, marveč tudi trgovski krogi poglobitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov s Sovjetsko zvezo. Uradni švicarski krogi pa so glede tega vprašanja vseskozi zelo rezervirani.
švicarska vlada, je potrebovala polnih 28 leit, da je prišla do spoznanja, da je bila njena politika do Sovjetske zveze napačna. Več ko četrt stoletja so vodili vladajoči krogi v Švici, tisk in reakcionarne stranke sovražno protisovjetsko politiko, so zastrupljali zavest švicarskega ljudstva g klevetami o socialistični državi ter si prizadevali vzbuditi mržnjo in strah pred vsem, kar je kakor kote v zvezi s Sovjetsko unijo. Ko je prispela so-vjetaJo» misija. v Ben, ji je švicarska
javnost Izkazovala najtoplejše simpatije, čeprav so listi konservativnega tabora v svojem brezmočnem besu nadaljevali s klevetanjem sovjetske dežele in njenih državljanov. Tako so n. pr. lagali, da je sovjetski poslanik prinesel s seboj »zlaito v palicah«, da bi »uprizorili v Švici komunistično revolucijo«. Tej bedasti laži se dolgo niso hoteli odreči.
še danes širijo mnogi švicarski listi klevete in lažnive bajke o Sovjetski zvezi.
Le zelo zelo malo izvedo v Švici o tem, kar se dogaja v naši deželi Cenzura budno pazi, da bi resnica ne prodrla v švicarsko javnogt. Cenzorjeve škarje so nedavno izrezali polovico filma »Parada zmage«, ki so ga; nedavno predvajali v Bernu. Pa tudi v tej »bernski izdaji« je izzval ta film med občinstvom živahno zanimanje. Celo v jutranjih uradi je bilo težko dobiti vstopnice.
V knjigarnah sovjetskih knjig skoraj ni dobiti Zato pa se šopirijo v izložbah najrazličnejši »Spomini« in klevetniške brošure o Sovjetski zvezi izpod peresa bilo kakšnega emigranta, ki o današnji Rusiji nima niti pojma.
Ce pride sovjetski državljan prvič v Švico, se prav gotovo čudi nad ne-številnimi »mednarodnimi«, »evropskimi« ta vsemi mogečimi drugimi inozemskimi združenji društvi in družbami. Po večini so to skupinice reakcionarne sodrge. V Lausannj n. pr. se vsak teden sestoja »Ruski nacionalni komite« pod predsedstvom znanega mednarodnega pustolovca Kotzebueja, okrog katerega se zbirajo strahovi preteklosti, kot so kneginja Gorčakova, knes Kumakov. ma-dame Kuskova, gospod Prokopevič...
Nedavno je poročal list »Gazette
de Lausanne« o nekakšnem »kongresu« tako imenovane »Borbene lige za združene države Evr-pe«, ki ie bil decembra lanskega leta v Švici. Predsednik te lige je neki Bauer, sotrud-nik baselske »National Zeitung«. — »Gazette de Lausanne« še poroča, da je kongres »razpravljal« o ustanovitvi »Združenih držav Evrope«, katerih jedro naj bi tvorila močna Nemčija in z njo »pobotana« Francija.
V Švici se skrivajo številni \"Ojni zločinci, tudi takšni, ki jih iščejo vlade mnogih evropskih držav. Tako n. pr. je dobil Willy von der Bey, bivši direktor I. G. Farbenindustrie, kot kemik in svetovalec zatočišče v veliki švicarski tovarni kislin v Schweizerhalle. Leta 1943. ga je poslal Hitler na Norveško z nalogo, da onesposobi vso norveško kemično industrijo pred osvoboditvijo te dežele po za-A'ezniških četah. Dovoljenje za prihod v Švico je dobil ta Hitlerjev zaupnik od švicarskega konzula v Oslu.
Tudi veleizdajalci, ki so se borili v vrstah Hitlerjeve vojske, imajo svoje torišče v Švici. Jugoslovanski ustaši, Mihajlovičevi četniki in An-dersovi oficirji slave tu svoje orgije. Tudi reakcionarni francoski general Giraud in Romuni iz spremstva Ga-fenca so našli zatočišče v Švici. V bližini Ženeve živi pobudnik umora Vorovskega, zločinec Polundin.
Nehote se človek vpraša, ali ni to za malo švicarsko deželo vseeno malo preveč te reakcionarne sodrge. Brez ozira na pravico azila, se ne da z ničimer opravičiti, da je postala Švica okrevališče za fašistične rablje, vojn« požigalce, veleizdajalce in druge občenevarne elemente. To gnezdo sovražnikov človeštva brez dvoma vpliva, tudi na politično življenje dežele in zastruplja pjeno ozračje.
A. N. Afmogensv: „V tajga
if
Aleksander Afinngeuov, ki ga je med letalskim napadom no Moskvo 1. 1941. ubila fašistična bomba v 37. letu starosti, velja po sodbi Nikolaja Vasiljeviča Petrova, natisnjeni v Gledališkem listu, za enega prvih dramatikov mlade kvalitetne sovjetske dramatike, ki šele nastaja in v svojem razvoju vedno bolj teži od površinske propagandne shematičnosti k poglobljenosti polnokrvnih umetniških podob in k smelemu resnično umetniškemu ustvarjanju. Če presojam po igri »V tajgi«, kajti ostalih številnih (preko 25) dramatskih del Afinogeno-va ne poznam, bi dirjal, da je pri njem resnično opazno zavestno hotenje, da bi zbežal iz umetniško jalovega kroga papirnate propagandnosti, ki je zaenkrat še vedno gonilna sila
ga vagona, ki se bo zdaj zdaj sesul) ni zmogla pričarati niti prostranosti in samote, niti eksotično lepe stimmige ruske tajge.
Korjuško F. Milčinskega je kot celota sprejemljiva figura, pri kateri pa naj igralec pazi, da v svoji ljudomilo-sti in podrejenosti lovsko energični ženi ne bo padal v nepotrebno pretirano grotesko. Fern Jonov a E. Kraljeve je živa in plastična, vendar bolj zavestno kot doživljeno energična možača, kar povzroča mestoma pretirano hrupnost in nekakšno glasovno surovost. Zenja A. Svetelove je prepričljivejša in pristnejša v čustveno žalostnih in človeško toplih prizorih kot pa v prizorih mladostno zanosne naivnosti, kjer je manj izvirna in način igranja preveč kaže na vzore. S. Oes-
SLOVENSKI
..........——
Beethovnova »Prometejeva bitja« so nastala na pobudo enega izmed najslavnejših plesnih parov vseh časov, Salvatorja in Marije Vigano. Ta dva velika plesna umetnika sta bila v razvoju baletne umetnosti zlasti pomembna kot koreografa, ki sta prva postavila načelo glasbeno-plesne drame. Viganova nista za »Prometejeva bitja: samo dala pobudo, temveč tudi izdelala libreto in koreografsko kompozicijo. Ker se pa koreografske storitve v tistih časih še niso zapisovale, ie Beethovnovo delo po smrti teh dveh velikih plesalcev kmalu zatonilo v pozabo, razen kolikor se ni poslej izvaialo izključno samo še v koncertni obliki. Šele po več kot sto letih sta se kot prva izmed vseh koreografov lotila naša plesna umetnika Pia in Pino Mlakar težavne in odgovorne naloge, da bi iz skopih literarnih zapiskov in pisem sodobnikov rekonstruirala tudi baletno podobo tega Beethovnovega oz. Viganovega deta. Fo dolgotrajnem študiju jima je uspelo 1. 1936. v Curihu postaviti na oder uprizoritev, ki predstavlja najbolj verjetno in logično podobo plesne zamisli umetnikov Viganovih in
Zadnja scena iz Afinogenove »Tajge«
v marsikaterem delu mladih sovjetskih dramatikov. Da se mu je ta pobeg do kraja posrečil, pa se ne bi upal trditi. Ne prepričuje n. pr., da so sredi te tajge, sicer v različnih variantah, a v svojem bistvu vendar sami ganljivo enotno-dobri ljudje. Realne življenjske pestrosti ne odtehta niti Tonkih, ki se na koncu tudi pokesa. Prepričljive je. umetniško močneje in s tem z vidika vzgojnosti in gradnje novega progresivnega človeka v gledalcih uspešneje bi delovale v tej drami malce razumsko skonstruirane, vendar še vedno dovolj žive pozitivne figure in progresivni karakterji, če bi jih bilo mani, pa ti realnejši in borbeno postavljeni kot nasprotje negativnim in konservativnim tipom. Stvar bi imela več dinamike in strumneje napetih dramatskih lokov. Vse to avtor. ki je gotovo poznal Čehova, mestoma uspešno nadomešča z razpoloženjsko. zunanjo umerjeno, a na nekaj mesith presenetljivo silno notranjo dramatičnostjo (n. pr. konec drugega dejanja). Po mojem igra »V tajgi: kar se liče razpoloženj sploh živi in umre. V režiji Slavka Jana in v celomi vprizoritvi ljubljanske Drame nekje na sredini životari. Režiser je s solidno razumnostjo in solidnim posluhom za valovanja notranjih čustvovanj uglasil celoto v zadovoljivo harmonijo. ki je zvenela torte in kvečjemu še piano. Najfiuejših razpoloženjskih pianisimov pa režiser ni mogel izvabiti iz njih in tudi igralci niso izigrali. Sedim, da bi za vse to bilo potrebno več podrobnejšega kreativnega režiserskega dela in predvsem več časa. Tudi mestoma premalo iznajdljiva (slaba perspektiva) in radi tehničnih pomanjkljivosti ljubljanskega odra večkrat občutno moteča scena B. Simčiča in ing. Franca (diletantski veter in sploh nepotreben prerez železniške-
nik je v Lavrentiju uspešno nakazal razdvojenost in nezadovoljstvo s samim seboj, vendar čustvenim globinam njegove žene Glase ni do kraja odpeval. Njegova odločitev, da ostane doma. bi morala izžarevati več svetlobe zmagovalca v težki duševni bitki, ki io bije Lavrentii skozi celo igro. 1. Mežanova je izoblikovala pristno čustveno Glašo. s katero se je resnično posrečilo obarvati razpoloženja z malce eksotičnim vzdušjem. S srečno, tej vlogi polno odgovarjajočo zunanjostjo, z načinom hoje, kretanja in drže v prostoru, z rahlo melanholijo v glasu, ki pa skriva v sebi primarno vrelo jakutsko strast, je igrslka postavila figuro. ki nakazuje smer, v kateri se zdi. da bo Mežanova ustvarila svoje najvrednejše podobe. P. Kovičev Makarov je umerjeno in doživeto odigrana figura, ki s svojo človeško toplino (n. pr. prizor, ko bere v časopisih o svojih sinovih) prepriča. J. Tiranov telegrafist v, celoti pritegne s svojim občutkom za štimuugo (prijetno zapete pesmi). Pa tudi pred celim svetom skrivano hrepenenje do Glaše je znal igralec ne premalo in ne preveč nakazovati. Tonkih F. Lipaha je sijajna živa figura, za katero je prav specifičnost Lipahovega gestikuliranja z rokami, kretanja v prostoru in načina govora — ki v nekaterih vlogah malce moti — to pot v celoti srečno ustrezala. Maljko S. Severja je umerjeno in suvereno odigrana figura, ki io uvr šč-am v vrsto igralčevih solidnih stvaritev. M. Danilove Vera Nikolajevna v celoti prepriča in pred gledalcem polnokrvno zaživi z vsem svojim trpljenjem, ljubeznijo in velikim tovarištvom do svojega moža. Sulin D. Makuca v ničemer ne moti in je vsemu solidno dopolnilo. Postavitev »Tajge: v ljubljanski Drami smatram kot srednje uspelo uprizoritev.	te.
Koncert koroških pevcev
Na svoji turneji po Sloveniji so dne 30. aprila nastopili v Ljubljani združeni koroški pevski zbori in so nam predstavili svojo ljudsko pesem, značilno po mehkem, včasih skoraj tožečem in zelo prisrčnem značaju. Razen nekaterih partizanskih zbornih skladb in znane Hajdrihove Od Urala do Triglava je obsegal spored njihovega koncerta izključno slovenske koroške ljudske pesmi: N’mav čriez iza-ro, Jaz sm an burn paur, ‘mam pa miinč pod kvancam, Oj te mlinar, Pojdam u škufelče, V Šmihel pa no kajžeo imam, Tam čier teče bistra Žila, Čej so tiste staz-ice, Je na Drav-d m‘hlica, Pojđam u R-ute, S’m se rajtov ženiti. Pesmi torej ki jih večinoma poznamo izza najrazličnejših izvedb, pa jih vedno poslušamo z enakim zanimanjem in veseljem, ker nam pričarajo slovenski svet onkraj Karavank, svet, za katerega se v teh dneh odločno borimo in ki se mu nikoli ne bomo odpovedali.
Združeni koroški pevski zbori so številčno močni in kažejo, da z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo negujejo pevsko zborno kulturo. Njihova izvedba je kazala mnogo izraznih potankosti, ki so razodele smisel za pravilno prikazovanje vsebinskega značaja pesmi kakor tudi za dinamične razli-
ke, ki so v ta namen potrebne. Koroški pevci so zapeli svoj spored z zanosom in vidnim doživetjem, ki jim je bilo toliko bližje, ker je ta pesem njihova tu čutijo v njej dih svoje zemlje in življenje svojega ljudstva. Dirigirala sta jih Valentin Hartman in Pavel Kernjak. Poslednji je vodil le izvedbo pesmi Pojdam u škufelče, ki jo je sam učinkovito in zanimivo priredil.
S svojim koncertom so koroški pevci dosegli ogromen uspeh in navdušenje, kakršnemu smo bili pri nas le redko priče. Prav tako pa so dosegli priznanje, ki gre tako njihovim prizadevanjem na področju slovenske zborne zlasti ljudske glasbe, kakor njihovi neuklonljivi volji in borbi za svobodno Slovensko Koroško in tudi dejstvu samemu, da so med nami, Vprav to poslednje dejstvo je izzvalo val radosti, ki se je v svojem izrazu vedno bolj stopljevalo in se je izlila v mogočno manifestacijo vsega slovenskega ljudstva, ki hoče in mora biti v celoti združeno in svobodno. Izrazila pa je tudi hvaležnost pevcem da so nam. zapeli svojo lepo pesem, ki je tudi pesem nas vseh, in pa željo, da bi jih mogli spet slišati čim-prej, takrat že svobodne in združene z nami v skupni domovini.	«1
Neva baletna premiera
mojstra Beethovna. Odtlej so si »Prometejeva bilja« spet osvojila svetovne gledališke odre.
Kakor lansko leto »Vraga na vasi:, tako je naš baletni zbor s svojimi solisti tudi letos »Prometeja: in »Igro kart: postavil iz svojih lastnih sil. To dejstvo nam je dokaz, da so naši plesalci v času sistematičnega in trdega šolanja pod vodstvom Pie in Pina Mlakarja umetniško toliko napredovali, da so kos že najtežjim nalogam. Ker pa je kader naših plesalcev, žal. ie vedno premaloštevilen, sta koreografa pritegnila k sodelovanju še zagrebška plesalca N. Vaieevo in N. Lhotko. Poleg njiju in naših umetnikov Pie in Pina Mlakarja nastopajo v posameznih vlogah še vsi naši solisti, lako G. Bravničarjeva. B. Japljeva, Š. Suhi, S. Eržen, S. Polik. T. Rem-škarieva. M. Škerjančeva, B. Šmido-va, M. Goiieva in M. Lupšova. Načrle za sceno in kostume ie izdelal scenograf zagrebškega gledališča V. Že-drinski, izdelale na so jih naše gledališke delavnice. Operni orkester je to pot prvič pripravil dirigent Radijskega orkestra Jakov Cipci.	S. S-
Zbirka skladb za godbe
Državna založba Slovenije je vključila v vrsto svojih zbirk tudi »Zbirko skladb za godbe:. V tej zbirki bodo izhajale skladbe za koncertno izvedbo. priredbe pesmi in koračnice za pihalne orkestre in godbe, ker je prav to gradivo našim godbam in s tein tudi prosvetnemu življenju naših mest, industrijskih središč in vseh krajev, ki imajo godbe, zelo potrebno. Založnica hoče s tem zadostiti veliki potrebi po strokovno dobro prirejenem gradivu in tako izpolniti vrzel. Prvi zvezki te zbirke, ki so pravkar izšli, obsegajo vrsto koračnic na nase partizanske pesmi. Bojan Adamič je priredil koračnico na pesem »Bilečanka«; kapelnik godbe Glavnega štaba NOV in POJ, kapetan Drago Lorbek pa ie priredil vrsto koračnic tako: »Za Titom:, »Komandant Stane:, »Na juriš:, »Mali pionirji:, »V boj: in koračnico »Prešernove brigade:. Nadalje je isti priredil tudi »Internacionalo: in dve žalostinki; eno po pesmi K. Pahorja ter znano rusko žalostinko. Vse te koračnice so že izšle. Vsak zvezek obsega po dve koračnici; v mapi iz lepenke so glasovi (noteV za vse instrumente za popolno zasedbo godbe.
Za druge javne nastope godb sta prirejena dva venčka partizanskih in naših bojnih pesmi. VI. Prinčič je priredil »Šopek partizanskih pesmic;
vencu »Krasni novi svet«, ki ga je spretno in izkušeno priredil dr. J. Čerin, je pa 10 najbolj znanih partizanskih pesmi, povezanih v učinkovito enoto (Hej brigade. Na juriš, Bile-
čanka in dr.). Tudi ta dva zvezka obsegata po 27 glasov za vse instrumente popolne godbe o-in. pihalnega orkestra.
S temi izdajami, ki so našim godbenim aktivom zelo potrebne, ie storjen važen korak naprej za osamosvojitev in za lastno izdajanje potrebnega gradiva s tega področja, kar je važno tudi za uvajanje naše pesmi na sporede godb izven naših meja.
V tej zvezi moramo takoj omeniti tisk teh izdaj, ki ga je izvršilo kot eno svojih prvih del podjetje Noto-in opalografiia Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje. Podjetje je po skrbnih in zaradi razmer tudi nujno zamudnih pripravah začelo letos z razmnoževanjem not. Da se je dobilo potrebne kamne za tisk, kemikalije in kader izvežbanih delavcev, je zahtevalo dokaj dela. Te prve izdaje so pokazale, da je delo Noto- in opalografije RL strokovno na višku. Lep in jasen zapisek, čisti tisk in smotrna razporeditev vrst in taktov kaže, da je delo v veščih rokah in nam je s tem dano jamstvo, da bomo mogli s tem tiskom kriti vse naše potrebe v celoti in pokazati tudi izven naših meja na dobro kakovost teh izdaj v grafičnem pogledu. Radi majhnih naklad je ta tisk omejen na ročno delo.
Želeti je. da bi se zbirka nadaljevala in oskrbela našim godbam res dobre, domače ter dobi in potrebam naše skupnosti primerne skladbe.
B. G.
DRUŠTVA ZA £ KULTURNO ►
SODELOVANJE SLOVENIJE S SOVJETSKO ZVEZO ►
Pazi na razliko v pisavi in izreki med ruskimi in slovenskimi
besedami!
V ruščini pišemo:	Izrekamo:	V slovenščini
		pravimo:
3|6no|TO	znlnfB	z|la|to
c|onö|Ma	sa Ićma	s|la|ma
x|öno|flHO	hötednu	h|!ajdno
fl|ono|TÖ	delalo	djlejto
M|ono|KÖ	mul a ko	m|le|ko
Ruska skupina ono ustreza pogostoma slovenski skupini
la ali le!
2. BanKäHbi1, ßanKÖH 2, 6ojibšh3, bohhš 4, flönro 5, nanMbiK*, tonöaeä 7, KonxÖ3bi8, non« 9, nonnš 10, mohh u.
Naša znana plesna umetnika Pia in Pino Mlakar, ki sta prejšnjo sezono prevzela vodstvo baleta ljubljanske Opere, sfa v delu z našim ansamblom dosegla že več vidnih uspehov. Poleg vrste baletnih koreografij v raznih operah našega repertoarja, od katerih so zlasti uspele v zadnjem času baletne postavitve v Glinkovi operi »Ivan Susanin: in v Smetanovi »Prodani nevesti«, je ba^bt ljubljanske Opere prvič dokazal svoj veliki umetniški vzpon že v prejšnji sezoni z uprizoritvijo Lhotka-Mlakarjcvnga baleta »Vrag na vasi«. V letošnji sezoni sta si Pia in Pinb Mlakar zastavila z našim baletnim zborom nove naloge, katerih dosežene uspehe bodo naši plesalci pokazali na nedeljski premieri baletnih del Igorja Stravinskega »Jeu	d os C-ortes: (Igra
kart) in L. van Beethovna »Prometejeva bitja:.
Stravinskega delo »Igra kart:	je
krajša vedra in lahkotna, tipična baletna točka kot uvod k težišču večera, Beethovnovemu »Prometeju«. Čeprav je Stravinski najznačilnejši zastopnik modernistične struje v glasbeni umetnosti, je vendar ta njegova skladba tako jasna, pregledna in predvsem duhovita ter umetniško zrela, da bo gotovo vzbudila zanimanje tudi v ljubiteljih klasične glasbe. Siže lega baletnega dela ie polek amerikanske igre kart »poker: med tremi kvartopirci, med katerimi se eden od igralcev poslužuje sleparskega »jokerja«. Plesalci predstavljajo v svojih značilnih kostumih in plesnih gibih posamezne karte, tako da si gledalec lahko nazorno predstavlja potek igre.
Literarni večer mladih v Kočevju
Na predvečer obletnice Osvobodilne fronte 26. aprila so priredili sodelavci »Mladinske revije« v Kočevju ob priliki otvoritve kočevskega »šeškovega doma« literarni večer. Ta prireditev, združena s proslavo obletnice OF je ob številni udeležbi prebivalstva in. okoliških vasi lepo uspela. Ob začetku je pionirska godba Kočevja, druga te vrste v Sloveniji, zaigrala pesem »Komandant Stane« in »Venček partizanskih«, nakar je govoril okrajni sekretar OF o pomenu obletnice Osvobodilne fronte. Nato so brali svoja dela Ivo Minatti, Vida Brestova, Dušan Zeljeznov, Franček Boha-neo, Lojze Krakar, Mitja Mekak, Jože Šmit in Jaka Kralj, tov. Vida pa je prebrala še nekaj najnovejših pesmi Petra Levca, uvodno besedo pa je imel Herbert Grün. Od domačinov je nastopil tudi Martin Lorbar, ki je prebral nekaj odlomkov iz svojega filmskega scenarija, ki ga je Triglav-film predlagal za odkup. Ob koncu večera je pionirska godba zaigrala državno himno. To je bil že četrti literarni večer mladih, 9. maja pa pojdejo v Brežice, kjer bodo nastopili ob otvoritvi fizkultumega stadiona brežiške gimnazije.
Zapiski
Slovanski literarni klub, založba, ki bo izdajala izmenoma dela iz vseh slovanskih slovstev je v Pragi začela serijo svojih izdaj s prevodom iz poljske sodobne literature. Kot prva knjiga je izšel reportažni roman Severine Szmaglewske Dimi nad Birkenauom.
riameidce je naslov antologiji sodobne poljske lirike iz let 1938—1945, ki je izšla v češkem prevodu pesnika Jana Pilarja.
Francoska kultura v Berlinu. V
juniju bo gostovala v Berlinu Come-die francaise, v juliju pa Opera co-miejue. V juniju bo tudi razstava francoske plastike. Na Kurfürsten-dammu bodo uredili poseben francoski Centre culturel. V aprilu so odprli francoski knjigarno, ki ima 2000 knjig in 200 časopisov.
Izločene knjige. V sovjetski nemški coni so k dosedanjemu seznamu izločenih knjig in časopisov, v katerem je 13.000 literarnih del in 1500 časopisov, izdali dodatek po katerem pride na seznam izločene literature še 4730 knjig in 98 časopisov.
Ludvik Renn, nemški pisatelj in bivši poveljnik protifašistične nemške brigade v Španiji, se je vrnil iz prostovoljnega eksila v Meksiki, sedaj v Berlin.
Muzikalna založba C. F. Peters v
Leipzigu je od sovjetske okupacijske oblasti dobila dovoljenje za delovanje. Za program si je sedaj vzela razen drugega popolno izdajo Bachovih skladb za orgle, nadaljevanje izvirnega teksta Bachovih klavirskih skladb ter novo izdajo klavirskih in komornih del Händlovih.
Zveza poklicnih pisatel jev v Kraku-vu je po odstopu predsednika J. An-drzejewskega dobila novega predsednika Stefana Otwinowskega.
Sveza poljskih dramatskih pisateljev je po letih vojne začela spet z delom. Predsednik je Stefan Krywe-szewski, podpredsednik J. Iwaszkie-
wicz, tajnik Jerzy Zawieyski, blagajnik K. Wroczynski in član odbora R. Dobrmvolski.
Bibliografijo španske emigrantske literature prinaša v Toulousi mesečnik Boletin bibliografico. Prinaša pregled španskih novih del, izdanih v tujini, največ v Južni Ameriki, dalje francoska dela o Španiji, prevode španskih pisateljev v francoščino, kritične članke o literarnih novostih emigracije itd.
štiristoletnico Cervantesovega rojstva proslavlja kulturni svet v letoš njem letu.
Nove knjige in revije
Mihail šolohov: Tihi Don. Druga knjiga. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1946.
Tavčar Ivan: Med gorami Slike iz Loškega pogorja. Klasje 1. Priredila Marja Bori mik. — Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1947.
Karel Grabeljšek: Balada o starem Korenu in njegovem sinu. Nova pota 2. Slovenski knjižni zavod. Ljub ljana 1947. Strani 40.
Tone Seliškar: V naročju domovine. Pesmi. Nova pota 4 Slovenski knjižni zavod. Ljubljana 1947. 68 strani.
Dragotin Kette: Pesmi. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana 1946. 176 strani.
Rado Simoniti: Pet samospevov ra srednji glas. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana 1947. 12 strani.
Ameriški družinski koledar. Uredil Frank Zaitz. Izdala in založila Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Chicago 1947. str. 224
Zgodovina diplomacije. Prvi zvezek. V redakciji V. P. Potemkina. — Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1947.
Dr. Mirko Černič: Dosedanje in bodoče smernice v izgrajevanju slovenske zdravstveno besede. Separatum ex »Zdravstveni vestnik« 1947. 77 do S8 pag.
Gledališki list Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani (W. Shakespeare, Mnogo hrupa za nič). Uredil B. Fatur. Izdal in založil rektorat Akademije za Igralsko umetnost. 64 strani. Ljubljana 1947.
Priroda, človek in zdravje. Mesečnik za poljudno zdravstvo. — Leto II. št. 4—5. Ljubljana. Februar-marec. 1947.
Inž. Jfitar Martinovič: Nasa žita u pekarstvu i mlinarstvu. Sindikalna stručna biblioteka 11. Izdanje Sindi-kalnog-štamparskog preduzeča »Rad: Beograd 1947. 46 str.
Inž. Velimir Božič: Radionicka merila. Sindikalna stručna biblioteka 12. Izdanje Sindikalnog izdavačko štamparskog preduzeča »Rad«. Beograd 1947. 48 strani.
Inž. Vladimir Farmakovski: Goriva i sagorevanje. Sindikalna stručna biblioteka 13. Izdanje Sindikalnog iz-davaSko - štamparskog pređueeča »Rad«. Beograd 1947. 40 strani.
Inž. Milenko Gavrilovič:	Gotova
koža. Sindikalna stručna biblioteka 14. Izdaje Sindikalnog izđavačko-štamparskog preduzeča »Rad«. Beograd 1947. 50 strani.
Inž. Stevanovič Milivoje: Anatomija đrveta. Sindikalna stručna biblioteka 15. Izdanje Sindikalnog izdavaeko-štamparskog preduzeča »Rad:. Beograd 1947. 64 6trani
* (balkany) Balkan (beseda se rabi v množini!)
- fbalkbn) balkon
3	(balvan) butec, zarobljenec, neroda, neotesanec
4	(valna) val (ž. sp.; na pr. vodni) 3 (dolge) dolgo (na pr. časa)
3, 6an *, bo/i 2, ron 3, inypHsn 4, saßb'm 5, iapa6oran *, 3Han 7, 3on s, K3HŠn9, koji 10, kć-noKon Monnšn 12, noKa3Šn ,3( non u, pa66-ran15, CKa3Šn 16, cnoMŠn 17, CTyn ts, yron 19, ycTän 20, hhtšji 2‘.
6	(katmyk) Kalmik (narodnost v SZ)
7	(kelbasä) klobasa
8	(kallibzy) kolhozi fmnojina!)
9	(polk) polk (vojaška enota)
10	(palna) polna (kratka, pov. obl. prid., ž. sp.)
11	(čoln) čoln, ladjica
Sto kto?
1	(bal) ples
2	(vol) vol
3	(gol) gol, nag
4	(žurnal) časopis, revija
5	(zabvl) pozabil
6	(zerabotel) zaslužil, prislužil (pri delu)
7	(znal) znal, vedel
8	(zol) jezen
n (kanal) kanal, prekop IJ (kol) kol
Sto eonK
11	(kotekel) zvon
12	(malčal) molčal 13‘ (pekazal) pokazal
14	(pot) pod, tla
15	(rabota!) delal
16	(skazal) rekel, dejal
17	(slama!) zlomil
18	(stul) stol(ica)
19	(ugel) ogel, vogal, kot
20	(usta!) utrujen, izmučen
21	(citat) čital
Pazi na izpremembe v poudarku in izreki!
Pišemo:	Izrekamo:	Pišemo:	Izrekamo:
6an	bat	6anbi	baly
BOJI	vol	BOJIbl	vaty
koji	kol	KOnbl	kaiy
non	pol	nojibi	paly
CT0J1	stol	CTonbi	slaly
BERILO
1.	Bot flbiM. Bot cbip. Bot Konb'rro, Bot KopbiTO. Bot 6biK. Oh TyT. Bot pb«5a. Ohš TyT. Bot aaponnŠH. Bot flonom Bot MÖnoT. Bot confläT. Bot oh. Bot ijbirŠHKa. Bot ohš. Bot ijbiraH h ijbiraHKa. Bot Bbiflpa. Bot bork. Bot Kpbica. Bot Kpbicu. Bot KČ3bi. Bot pbidbi. Bot Ham cbinoK. Bot 6ojibšh.
2.	Hto što? Sto TbiKBa. Hto što? Sto CTon. Hto sto? Sto dyn. Sto CTon m CTyn. Hto sto? Sto nauma. A što hto? Sto naMnoHKa. Sto nŠMna, a što JiŠMnoHKa. Hto što? Sto KÖnoKon. Hto 3T0? 3to Honöacä, Hto TaM? TaM Macno. MonoKÖ TyT, a wäeno TaM. A hto TaM? TaM Tyna. TaM Bönra. TaM KpbiM. TaM KapnäTbi.
TaM ypän.
3.	Kto sto? Sto conflaT. Kto što? Sto pbiöäK. A sto kto? Sto Ham cbm /lynä. Ktq oh? Oh confläT. Kto što? Sto «anMbiK. Kto što? Sto book. Kto što? Sto Bbiflpa. A što kto? 3to boo. Sto Bon, a što book. Kto TaM? TaM Ham cnyrä. TaM Ham cwhök. Kto TaM? Sto mu.
4.	Sto cranäHbi? fla, što CTaKiHbi. Sto 3ĆnoTO? fla, što 30-nÖTO. Sto KĆ3bi? fla, što kö3w. Sto cnoH? fla, što cnoH. Sto Bonb'i? fla, što Bonbi. Sto cKonb'i? fla, što CHonw. Sto cwp? fla, što cbip. Sto Bam chh? fla, što Ham cbih JlyKä. Sto hooh? fla, što hohh. Sto Bönra? fla, što Bönra.
5.	Sto — confläT. Stot confläT ycTän. Sto — ropa. Sia ropa BbicoKä. Sto — okhö. Sto okhö aaKpb'rro. 3tot cnyrä crap m rnyx. Stot MÖnoT sam? fla, štot möoot Ham. Sto nam möoot. STa pbiöa sama? fla, ŠTa pbKJa Hama. Sto Hama pbt6a. Bot CTa-Kän BOflbV. Stot CTaKäH nönoH. Bot BaM h cTaaäH Mononä.2 Tö-pbi3 Ypäna1 — TaM. TaM mhöto 3ÖnoTa.5 Cäxap — cnäflOK. Bot BaM nnaTÖK. AfläM <5bm ron. Bnac 3on Ha Hac. Sto nnöxo. Sto m rnyno,* Kan što rnyno! Stot uiKa# nönoH. Bnac paßÖTan MHÖro, ho sapaßÖTan Mäno. Kan što 6bmo? Bot Kan. Kto što CKasän? Sto CKa3an Ham cbm. Hto oh CKa3än? 0h caasän, hto7 što rnyno. Häuia paßÖTa ßbinä Tpynnä. Sto ßb'mo flasHÖ, Ohš Öbina flÖMa. OHa MHÖro 3Häna. Fopä 6bmä KpyTä. Oh flönro Monnän. KoMy oh flan flonoTÖ? 0h flan flonoTÖ ßpäTy. Ytpom oh paßÖTan, a no-TÖM8 HHTän POMÖH. OKHÖ ßbino 33KpbIT0. TOT flOM BbICÖK. TaMÖpa 3aßb'ma t-otök flÖMa. 0h flan ÖpäTy cnÖBo. Bam cuh xopomö 3Han ypÖK. Ohš 3na Ha sac. KapaHfläm 6bm Tyn. Hto ohš caa-3äna? Ohš CKa3äna, hto9 Tbi ßonBÖH. 0h pyMbiH? fla, oh pyMb'iH, OHa pyMbiHKa? fla, ohš pvMb'mHa. Stot 6bw Bam? fla, štot 6bm Ham. Kyflä ohš nomnä? Ohš nomhä Ha pb'moK. Ohš nomna Ha 6an. TaMäpa enowäna HÖry.19 Sto Hama nonŠTa. STa nonaTa nama. Sto Ham nonK. Ohš HHTŠna wypHän. 0h paßÖTan h Monnan.
1	(vady) vode (2. skl. edn. od: Bona)
2	(melakä) mleka (2. skl. edn. od:
M0.10KÖ)
3	(gory) gore (1. skl. množine od:
ropi)
4	(uraia) Urala (2. skl. edn. od:
Vpš.i)
5	(zbirna) zlata (2. skl. edn. od: 3Ö.J0T0 — zolete)
h (gliipe) neumno, bedasto
7	(štr) v odvizoih stavkih pomesti: da (rekel je, da...); ker v tej zvezi beseda ni naglašena, se končni o izreka kot zabrisani u
8	(patom) potem, nato
9	glej opombo pod 7!
10 (nogu) nogo (4 skl. edn. od: Horš: pazi na izpremembo v naglasu!)
Po neživih predmetih (rečeh) vprašuj eino:	Hto?	Hto što? Sto ctoh.
Po živih bitjih (tudi živalih) vprašujemo:	Kto?	Kto što? Sto bojik.
Cenjene čitatelje prosimo, da nas blagohotno Opozarjajo tudi na tiskovne pomote. Tako je na pr. v zadnji priobčitvi treba popraviti stavek -To je volk« pod sliko vola v »To je vol«. Hvaležni bomo za vsakršno dobronamerno opozorilo.
r, 51 Tl' \N

znameni u novih delovnih naporov je vsa
Slovenili oroslavnala prvomajski praznih
PSa Psrtsacssrskeaa	l& svojimi borbenimi pesmimi Poseb-
no se je izkazal tovariš iz vojske, ki i« deklamiral	...—... - .
Že 30. aprila je primorsko ljudstvo po vseh vrhovih prižgalo kresove v počastitev delavskega praznika 1. maja. Vasi, trge in mesta je prebivalstvo okrasilo z zastavami, zelenjem in slikami naših voditeljev. V Postojni, Ilirski Bistrici, Cerknem m Pečinah na Tolminskem so bile ba-klade. V Ilirski Bistrici so priredili slavnostno akademijo. V Idriji se je prebivalstvo poslovilo od idrijske in goriske mladinske čete, ki sta odhajali gradit mladinsko progo Šamac— Sarajevo. V Ajdovščini se je že zgodaj zjutraj zbrala nad desettisoč glava množica prebivalstva iz vseh okoliških vasi in se razvila v mocočno povorko. Množico so pozdravili v imenu okrajnega odbora OF tov. Fr. Perovšek, zastopniki množičnih organizacij in predstavniki vojske. V povorki je prebivalstvo nazorno pokazalo povezanost in napredek delavca, kmeta in delovnega inteligenta. S te manifestacije ie prebivalstvo poslalo resolucijo ljudski skupščini FLR Jugoslavije. Slične proslave je prebivalstvo priredilo v Idriji, v Postojni in po vseh večjih krajih Slovenskega Primorja.
Primorsko ljudstvo je na praznik delovnega ljudstva manifestiralo svojo voljo, da mobilizira vse sile, da izvede in prekorači zadane naloge v okviru petletnega plana.
¥ tv-nom vz-bn smd Msif o
Na predvečer praznika 1. maja se je na trga v Črnem vrhu zbrala množica domačega prebivalstva in vojske z zastavami. Razvila se je povorka s pionirji in sindikalno godbo na čelu. Množica je navdušeno vzklikala prvemu maju. Po končani povorki se je pričelo ljudsko rajanje. Na bližnjih gričih so goreli kresovi, ki jih .je prižgala mladina.
Prebivalstvo Črnega vrha ne pomni tako veličastne proslave kot je bila letos prvega maja. Že ob petih zjutraj je sindikalna godba zaigrala budnico po vasi. Na vseh oknih so se pojavile zastave in slike naših voditeljev. Vas si je navsezgodaj nadela praznično lice. Okrog devetih so iz vseh okoliških vasi krenile slavnostne povorke. Do desete ure_se je zbralo 1600 ljudi, kar je za našo vasico zelo veliko. Na odru sredi vasi so nastopili govorniki, ki so vzklikajočemu ljudstvu obrazložili pomen mednarodnega praznika dela in še posebej poudarili, da je letošnji prvi inai začetek izvajanja prve Titove petletke, to je začetek gospodarske borbe, ki nam bo prinesla boljše življenje. Nato so nastopili pevski zbori
je deklamiral >Biografijo maršala Tita«. Nato se je razvila po vasi povorka. Ljudstvo je z vzkliki obljub-Ijaio, da bo napelo vse sile za izvedbo petletnega plana.
V Dravogradu
1.	maja je bil trg Dravograd slavnostno okrasen s slavoloki in transparenti v čast delu. Na predvečer so ob severni meji zagoreli kresovi. Vse okoliške obmejne vasi so se na praznik zbrale in uvrstile v veličastno parado dela. Na čelu parade je bil jezdec v koroški narodni noši, za njim so se uvrstili na okrašenih vozovih kmetje z Viča. iz Črnec, iz Libelič in od drugod, ki so predstavljali vse vrste poljskega dela. Prav tako so se predstavili na okrašenih vozovih drvarji iz Ojstrice, tesarji in zidarji tvrdke Gradis itd. Zastopana je bila tudi elektrarna z velikim okrašenim tovornim avtomobilom in grafikoni, na katerih je bila prikazana elektrifikacija v petletnem načrtu, ki bo prinesla luč v zadnjo hribovsko kočo. Nato so se zvrstili fizkultumiki. delovna četa AFŽ, obrtniki, ki so na okrašenem vozu prikazali svoje delo v raznih poklicih itd. Med vzkliki našim voditeljem in prvomajskemu prazniku je ljudstvo zahtevalo priključitev Koroške in pelo partizanske pesmi. Povorko je sredi trga pozdravil predsednik OF odbora tov. Kašpar, ki je v svojih besedah poudaril enotnost našega naroda, s katero bomo edinole dosegli uspehe na vseh poljih in delovnih toriščih. — Predsednik KLO pa je v svojem govoru poudaril petletni načrt in naloge. ki čakajo delovno ljudstvo v zvezi z gospodarskim napredkom naše ljudske države. Po slavnostnem delu so si okoličani ogledali dokumentarni film ^Jugoslavija«. Popoldne in na večer pa je prebivalstvo z rajanjem proslavljalo svoj veliki praznik.
Pri Sv. Lenartu v Slovenskih g©rl«aJi
Na predvečer so po vseh okoliških hribih zagoreli kresovi, prvega maja pa so se svečanosti začele s povorko, ki je zjutraj krenila skozi trg do slavnostno okrašene tribune. Na čelu so jahali fantje, na vozovih so obrtniki prikazovali svoje delo, simbolične skupine so ponazarjale poljsko delo. Vsega se ie udeležilo sprevoda preko 2000 ljudi iz Radohovega. Senarskega, Žerjavcev in drugih okoliških vasi. Na trgu je narasla množica na preko 50Ö0 ljudi, ki so vzklikali in prepevali, dokler ni stopil na ■tribuno zvezni poslanec tov. Majhen.
TUEMEM
faf lili im mmm m fe priMa
Vzporedno z našo industrijo se tudi druga gospodarska podjetja vključujejo v izpolnitev petletnega plana, med njimi tudi gostinska podjetja. Tudi ona pomagajo po svojih močeh pri naši petletki s tem. da nudijo udarnikom, članom sindikatov in našemu kmetu prijeten odmor pri njihovem požrtvovalnem delu za izvedbo petletke.
Državna gostinska podjetja se te svoje naloge dobro zavedajo in so pohitela z otvoritvijo letošnje sezone. že marca meseca so se pričela pripravljati, da bi mogla na praznik dela dostojno sprejeti prve goste. Tako so poteg objektov, ki so bdi odprti čez zimo. pripravljeni danes že skoraj vsi objekti za goste.
Na Bledu je uspelo, kljub velikim gradbenim delom, usposobiti Park-hotel, ki je lepo prečiščen in urejen, dalje Grand hotel Toplice in depandanse. hotel Jelovica pa bo v enem tednu tudi usposobljen za pošlo-vani e.
Dom na Jezerskem, ki je sicer v skrčenem obsegu posloval skozi vso zimo. je sedaj pripravljen, da spre) me oddiha potrebne delavce.
V Dobrni ie odprt Zdraviliški dom s 175 posteljami in hotel Zagreb -56 posteljami. Park ie krasno ure-
jen, možni pa so tudi le>pi izprehodi v bližnjo okolico.
V	Čateških Toplicah so usposobljeni vsi objekti in lahko sprejmejo 107 gostov. Prav tako so odprte Dolenjske Toplice, ki imajo S3 postelj.
Rogaška Slatina, svetovno znano, po obsegu najvecie zdravilišče v Jugoslaviji, je odprto. Gosti se lahko nastanijo v Slovenskem domu, Ljubljanskem domu. hoieln Beli Križ, hotelu Pošta in hoteln Bohor. Zdravilišče ima krasno lego. lepo urejen park in športno kopališče na orostem.
V	Radenski Slatini so odprti vsi obratu ki imajo 27S postelj. Zdravilišče leži sredi lepih naravnih Darkov.
Nekaj obratov še ni odprtih, ker zaenkrat še ni potrebe, tako Šmarješke Toplice, ki bodo otvorile svoio sezono 15. maja. Zlatorog v Bohinju, ki bo otvorien 1. junija, nekaj obratov v Rogaški Slatini. Dobrni in na Bledu, ki jih bodo odprli, ko bo nastopila potreba in bo dotok gostov večji.
Že sedaj lahko z zaupanjem gledamo v našo letošnjo turistično sezono, število gostov se vsak dan veča in precei presega lanski letni obisk. To je dokaz, da so zdravilišča dostopna našemu delovnemu človeku, ki spoznava ugodnosti, katere mu naša letovišča nudijo.
Ilil
’Miens fcištv® §t$v£nifg
V okviru povojne reorganizacije turizma je bilo lansko leto ustanovljeno Turistično društvo Slovenije kot ideološki in propagandni organ sodobnega množičnega turizma. Njegova glavna naloga je, da daje pobud. za pospeševanje turizma v \ k njegovih oblikah in smereh, da vzbuja «misel ljudskih množic za potrebe turizma in da deluje na to, da oostane turizem last delovnih ljudi.
Za dosego teh svojih nalog bo Turistično društvo Slovenije organiziralo pred začetkom poletne sezone prostovoljno delo svojega članstva v vseh podružnicah s ciljem čim lepše ureditve in okrasitve turističnih krajev.
Zaključek tega dela bo TĐS v vsej Sloveniji proslavilo s "-Turi stičnim dnevom«, na katerem bodo množični turistično-propagandni sestanki in ustanovni občni zbori podružnic TDS: slednji po možnosti v vseh predvidenih krajih- kjer še niso ustanovljene. Do sedaj je ustanovljenih 60 podružnic, v nadaljnjih 23 krajih pa obstoje iniciativni od beri.
Svoj 1. redni občni zbor je društvo imele. 27. aprila v Ljubljani. Zastopane sc bile zlasti obmejne podružnice, ki da sc v glavnem kaj mest za odbornike s Primorskega in Koroškega.
Zanimivi so v letnem poročilu
glavnega odbora podatki o turistični petletki; za sodobno ureditev 100 turističnih krajev Slovenije bi bilo potrebnih nad dve sto milijonov dinarjev. Zanimivi pa so bili tudi podatki o delovanju 20 najdelavnejših podružnic, ki kažejo mnogo samo-iniciative in volje do dela za dosego končnega ciija: priboriti turizmu ono mesto, ki mu gre po važuo-sti v gospodarstvu LRS. Tak odnos podružnic do turističnega dela s° potrdili tudi razni predlogi delegatov podružnic na občnem zboru. Poudarjali so predvsem potrebo organiziranih delovnih izletov, povezave članstva z množičnimi organizacijami in prostovoljnega dela za ureditev in okrasitev turističnih krajev in za izvedbo manjših del v okviru petletnega turističnega pla-
na.
Ž.
Govoril je predvsem o pomenu prve ga maja, o gospodarskih nalogah, ki nas čakajo v okviru petletke. Po končanem govoru je vsa množica krenila preti transformatorju. Tu je bila najprej prečitana brzojavka tov. ministra Poliča, potem pa je govoril namestnik ljudskega poslanca tov. Rogelj o pomenu elektrifikacije. Pohvalil je udarniško delo vaščanov. Po govoru okrajnega sekretarja tov. Zakrajška so bile prečrtane pozdravne brzojavke zvezni vladi in CK KPJ. Nato so si množice ogledale veliko razstavo dela v prosvetni dvorani. Ves dan ie trajalo ljudsko rajanje.
¥ Kamniku, Domžalah m Mengšu...
Delavci, kmetje in delovna inteligenca kamniškega okraja smo praznovali svoj praznik — praznik dela, v znamenju pregleda svojih sil, pri pravljenosti in odločni volji za izvedbo petletnega plana, katerega je skupščina FLRJ sprejela vprav za naš veliki delavski praznik.
Na predvečer so streli s Starega gradu naznanili prvomajski praznik. Akademija na predvečer v Kamniku, ki so jo izvedle sindikalne podružnice in borci naše JA pa je mogočno poudarila zlasti dejstvo: >Nič več nismo sužnji — in nikdar več ne bomo!« Akademije se je udeležilo okrog 400 ljudi.
V industrijskih centrih okraja, v Kamniku, Domžalah in Mengšu so v godniih jutranjih urah zvoki partizanskih maršev budili delovno ljudstvo, da proslavi svoj dan. Ulice so bile okrašene z zastavami, parolami in zelenjem. V vseh krajih so se okrog 8. ure začele zgrinjati množice delavcev, kmetov in delovne inteligence na zbornih mestih ter so ob 9. uri odkorakale v povorkah skozi mesta. V Kamniku je povorka štela čez 4000 ljudi, zastopanj so bili prav vsi sloji vse vrste industrijskih delavcev. Povorko so poživeli fizkultumiki in pa planinci v polni planinski opremi, sodelovalo je tudi večje število motociklistov. V Domžalah je povorka štela okrog 3000 ljudi, v Mengšu pa 700. Na slavnostnih mestih so nato govorili delavci - udarniki, kmetje in zastopniki JA. zastopniki množičnih organizacij in oblasti. Po govorih so sindikalne podružnice pokazale, da dvigajo kulturno raven delavstva z izbranimi pevskimi, recitacijskimi in plesnimi točkami. Popoldne se je v vseh krajih razvilo ljudsko rajanje.
Proslave 1. maja v Kamniku, Domžalah in Mengšu so ponoven dokaz pripravljenosti vsega delovnega ljudstva. da si čimprej zgradi in ustvari svojo gospodarsko neodvisnost. S. G.
čala. Zveze proti zapadu s Parizom so ostale iste, proti severu in vzhodu pa smo dobili naslednje direktne zveze: Ljubljana — Celje — Budimpešta, Ljubljana — Maribor — Špilje — Dunaj — Praga, Ljubljana — Sofija — Carigrad. Mednarodni br-zoviak, ki prispe preko Dunaja iz Prage, ima direkte. vozove za Split in Reko, kar bo predvsem omogočilo češkoslovaškim turistom posel našega morja in njegovih znamenitih kopališč. Vozni red teh vlakov, oziroma direktnih vagonov iz Ljubljane bo takle: Ob 0.10 odhaja vlak v Trst z direktnimi vagoni za Reko in Pariz. Ob 7.20 bo odpeljal brzo-vlak preko Celja za Budimpešto z direktnim vagonom za Beograd. Ob
0.20 imamo zvezo Ljubljana — Jesenice — Pariz z direktnim vagonom, ki se na Jesenicah odcepi za Gorico. Brzovlak, ki je doslej odpeljal proti Beogradu ob 18.05, bo odslej ožil ob 17.45 in bo imel direktno zvezo s Splitom. Ob 22.50 bo odpeljal brzovlak preko Maribora in Dunaja v Prago.
Brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 17.45 proti Beogradu, ima spalni voz od Ljubljane do Beograda. Ljubljanskim potnikom, oziroma potnikom iz Slbvenije je na razpeli go 8 spalnih mest namesto dosedanjih dveh.
Staničeva koča odprta
Vsem ljubiteljam gora. 2iasti posef-nikom Triglavskega pogorja sporočamo, da bo Staničeva koča odprta in oskrbovana še do 15. maja. Postrežba je v vsakem pogledu točna in solidna. Na razpolago so skupna in posamezna ležišča. Ker je v območjn koče daleč naokrog zadosti primernega snega, bodo tudi smučarji vse-' ako prišli na svoj račun- Na razpolago o tudi nosači.
sn -Lile- tudi pobudo, odboru določi ne
Nove mednarodne zveze preko Ljubljane
Važen geografski položaj, ki ga zavzema Jugoslavija, posebej pa še Slovenija, se vedno bolj odraža v pomembnih mednarodnih železniških linijah, ki se uvajajo preko njenega ozemlja. Že lansko leto je bila vpeljana dvakratna mednarod na linija proti zapadu (Postojna-Pariz, Jesenice—Pariz), prop vzhodu pa proti Sofiji in Budimpešti. Letos se je ta mreža znatno
Nagrade za dnevnike in reportaže
Lani so mladinci in mladinke pri delu na progi Brčko—Banoviei, prav tako pn ostalih delih mladinskih brigad. napisali mnogo dnevnikov, ki imajo že danes svojo dokumentarno vrednost, imeli bodo pa vsako leto večjo: saj so to dnevniki edinstvenih in junaških naporov mladine, ki pomaga pri izgraditvi svoje domovine. Da bi mladinci in mladinke še z večjo vestnostjo in večjim zanimanjem pisali dnevnike ter zapisovali dogodke, je založba Glavnega odbora LMS »Mladinska knjiga« razpisala 4 nagrade po 2500 din, in sicer po 2 nagradi za najboljši dnevnik in po 2 nagradi za najboljšo reportažo, ki je bila že napisana (lani) ali pa bo napisana pri delu letošnjih mladinskih brigad.
Nagrajena dela bodo objavljena, (jnevniki pa šele po predhodnem posvetovanju z mladincem ali mladinko, ki ie napisal dnevnik. Objavljena dela bodo dobila poleg nagrade še običajni honorar. Založba lahko objavi tudi nenagrajena dela v celoti ali v odlomkih. ki jih bo nagradila z običajnim honorarjem.
Hkrati jamči založba «Mladinske knjige« za vse poslane dnevnike ter se obvezuje, da jih bo piscem vrnila. Zato je treba poslati dnevnike priporočeno in s polnim naslovom od pošiljatelja. Enako je treba, da pisec dnevnika priloži oba naslova: domačega in brigadnega. Pcšiljatve je nasloviti: Uredništvu »Mladinske knjige«, Ljubljana. Frančiškanska ul. (VI.
Založba »Mladinske knjige« želi. naj bodo dnevniki napisani iskreno, nai bodo veren odraz naporov in težav posameznih mladincev ali brigad, naj prikazujejo tudi medsebojne odnose tako med brigadami kakor med posamezniki.
Nagrade bodo objavljene. 1. decembra: prejeta dela pa bo lahko založba »Mladinske knjige« že objavila prej. ter iib tudi posebej honorirala. Mladinci in mladinke lahko pošljejo za nagradni natečaj tudi dnevnike s proge Breko—Banovini.
Prosvetno življenje v Kozjem
V	Kozjem je skupinica prosveiar-jev, ki skoro vsak mesec uprizori novo igro. pri vseh proslavah pa sodeluje z ostalimi društvi.
V	nedeljo je pohitela s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« v sold sko dolino k Sv. Petru pod Sv. gorami. Igrali so dobro, posebno Kantor in župnik sta dobro zaigrala svoji vlogi. Tudi Maks se je poglobil v vlogo, posebno v tistih prizorih, ko je nadkriljeval Kantorja.
27. t. m. bo proslava ustanovitve OF. Mladina bo uprizorila enodejanko »Sestanek«, mešani in moški zbe pa bosta zapela nekaj pesmi, dočim bodo pionirji ■nastopili v zbornih deklamacijah. Pohiteli bomo tudi na Pilštanj k »partizanskemu dnevu«, ki se bo vršil isto nedeljo.
¥ Mariboru Je bila razglašena sodba
Maribor, S. maja
Včeraj popoldne je bila v Mariboru, v nabito polni dvorani okrožnega sodišča, razglašena sodba nad dr. Pe-stevskom in njegovimi sodelavci.
Sodišče je spoznalo obtožence za krive večine dejani, navedenih v obtožnici in je razsodilo, da se kaznujejo:
dr. Pestevšek Rudolf na smrt z obešenjem in trajno izgubo državljanskih pravic;
Filipančič Boštjan na smrt z obešenjem in trajno izgubo državljanskih pravic, ter zaplembo celotnega imetja;
Ploč Ivan na smrt z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic;
Štiks Konrad na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 15 let izgube političnih in državljanskih pravic;
Vreči na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom in na 5 let izgube političnih in državljanskih pravic;
Goleč Januš na 7 let odvzema preprosti s prisilnim dlom in na 2 leti izgube političnih in državljanskih pravic;
sodnik Derenčin na 3 leta odvzema svobode s prisilnim delom in 2 leti izgube političnih in državljanskih pravic.
Ostali obtoženci so bili obsojeni na odvzem prostosti s prisilnim delom od 12 do 1 leta in na izgubo političnih in državljanskih pravic.
Bivši gestapovec Rudolf Jaklič iz Trbovelj obsojen na smrt
Trbovlje, 29. aprila. Danes je bila
Delavskem domu v Trbovljah sodna razprava proti gestapovcu Jakliču Rudolfu. Med razpravo ie prišlo na dan vse zločinsko delovanje obtoženca in je bila popolnoma dokazana njegova krivda.
Razpravi je prisostvovala velika množica ljudstva, mnogo ljudi pa jo ie poslušalo po zvočnikih pred domom.
Obtoženi Jaklič, ki je_ bil v pred-aprilski Jugoslaviji ljotieevec, je bil med prvimi pri Wehrmannschaf tu. De-z okupatorjem. Sodeloval je pri preseljevanju trboveljskih rudarjev, bil med prvimi pri Whrmannsehaftu. Delal je v rudniku, v prostem času pa vohunil za gesiapo in ovajal zavedne Trboveljčane. Že leta 1942. je bil aktiven gestapovec, leta 1943. je sodeloval pri pretepanjih in mučenjih. Izsiljeval je od obtoiecev izjave, ki so povzročile njihov odhod v internacijo in smrt. Iz dokaznega gradiva je razvidno, da je obtoženi Rudolf Jaklič delal vse to prostovoljno in ne prisiljen, kakor se ie zagovarjal. Obtoženec je bil eden izmed največjih zasavskih krvolokov.
Javni tožilec tov. Soklič ie po pregledu vseh dokazov predlagal naj-
strožjo kazen, ki jo določa zakon, smrt z obešenjem. Ljudstvo je sprejelo predlog javnega tožilca z velikim odobravanjem.
Branilec dr. Hraževec je izjavil, da be vprašujeta ljudstvo in sodnik, kaj bi povedala v obrambo obtoženca ob teh dokazih, ki so tako jasni. Dejal je, da se je obtoženec kaj slabo zagovarjal. Branilec je samo predlagal, naj se šteje obtožencu v olajševalno okolnost to, da je bil nezakonski otrok, da je imel slabo življenje in vzgojo. Branilec je prosil, da bi se izrekla sodba, ki bo zadostila krivicam, ki jih je obtoženec storil ljudstvu. Med ljudstvom je završalo: Smrt — smrt!
Nato je odšel senat k posvetovanju. Ob pol 18. je predsednik senata Juro Lesjak razglasil sodbo. Obtoženec Jaklič je na podlagi dokazov in obte-žilnega materiala obsojen na smrt z obešenjem.
Ljudstvo je z odobravanjem sprejelo sodbo.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 4. maja
Zboljäanje vremena.
• »«••••••••••••G *••••••*©••<

DARUJTE ZA RDECl KRIŽ!
Fgfadfara in spart
Prvomajski fizkultunsi nastop ¥ Trstu
V okviru prvomajskih proslav je bil na štadionu pri Sv. Soboti fizkulturni nastop. Na štadionu in okoliških višinah se je zbralo okrog 70.000 ljudi, ki so z zanimanjem sledili programu.
Oh silnem navdušenju množice so izvajali fizkuliurni program, ki so ga pričeli motociklisti, med katerimi je bil tudi znani tržaški tekmovalec De Mar-chi. Sledil je telovadni nastop pionirjev in pionirk. Za njimi so prikorakali na štadion atleti Zveze telovadnih krožkov z zastavami na čelu. Nastopili so boksarji in tekači. V štafeti so zmagali tekači telovadnega društva »Vesna« iz Sv„ Križa nad Trstom Sledil je skladen telovadni nastop mladincev, nakar so nastopili telovadci na drogu. ki jih je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Nato so nastopile mladinke s prostimi vajami
Prvenstvo Evrope v košarki
Včeraj je naša ekipa, dosegi3 svojo prvo zmago v tekmovanju za prvenstvo Evrope v košarki: premagala je Kclandijo, ki .je b.la n£ lanskem rrvenstvu na 6. me-■•tTi. Ta nas uspeh je tem pomembnejši, f‘er ie Holandija včeraj premagala lan-•‘•-rir£a finalista, I tali j v ^Naša ekipa jr dala prvi koš. vendar so Holandci takoj prevzeli vodstvo in bili i es prvi polčas v premoči. V drugem de-lu .gre se je slika Popolnoma spremenila, Kar najbolje kaže rezultat tegn polčasa. 20:4 za nas
Občinstvo je p zdravilo zmago Jugoslovanov z dolgotrajnim pleskanjem. Ob rioncu je godba zaigrala jugoslovansko himno.
Jugoslovanska ekipa na tekmovanju za evropsko prvenstvo v košarki je imela doslej zelo močne nasprotnike Po tekmah s Sovjetsko zvezo in Madžarsko so naši igralci r sredo Igrali z zelo dobrim moštvom Italijanov.
Igra je bila v začetku izenačena, končala pa se je z zmago italijanske ekipe, ra katero se imajo zahvaliti samo svojim izkušenejšim igralcem fn boljši tehniki pri streljanju v koš. Igralci jugoslovanske ekipe so igrali zelo požrtvovalno in z velikim poletom. S svojim nastopom so napravili zelo dober vtis Ne vedno pa jim je potrebno vztrajno urjenje za streljanje v koš. zlasti pri kazenskih strelih. Izmed naših igralcev je bil najboljši Koklicer, Olivieri pa ie s svojo ognjevito in živahno igro dajal dinamiko igri našega moštva. Dobro-so igrali tudi Marijanov:*:. Milojkovie in Popovič. Za Jugoslavijo je dal Marijanovi«? 11 košev. Olivieri 1?. Roklicer 4-Popovič 3, Demšar in Milojkovič 2 in Munean 1.
)irrg se je končala z rezultatom 59 pmti 33 (31:1?) za Italijo.
Ostale tekme so se zaključile z naslednjimi rezultati:
Romunija : Avstrija 69:23 (19:14)
Poljska : Bolgarija 32:27 (IS:IS) Romunija : Albanija 73:19 (33:11) Holandija : Italija 39:34 (22:22)
Belgija : Madžarska 30:27 (22:16) češkoslovaška : Francija 32:22 (16:17) Sovjetska zveza : Egipt 46:32 (21:13)
Danes: Tnimirs — Krim
Igrišče Krima na Rakovniku ob pol 11, predtekma ob 9.
Krimaši so povabili v goste nogometa Še iz tolminske doline. Prijateljsko srečanje na nogometnem polju naj ne bo samo fiskulturna zadeva, nego tudi manifestacija bratstva in ljubezni do preizkušenega naroda naše Primorske- Tekma bo zanimiva in lepa. saj se ravno v prijateljskih srečanjih, kjer se moštva ne borijo za točke, pokaže vsa lepota nogometa in vse tehnično znanje-Tekma bo ob vsakem vremena. V predtekmi nastopata rezervi Triglava in Krima v prvenstvenem tekmovanju.
Pričetek tekem za Davisov pokal
Predvčerajšnjim sc* je pričelo tekmovanje za Davisov pokal. V evropski coni se bo udeležilo tekmovanja 20 narodov, i. s-3 v prvem kolu, ostali pa v drugem Vrstni red tekem v prvem kolu je tale: Belgija in Luksemburg igrata 3-, 4 in 5. maja v Bruslju. Španija in Egipt 2., 3- in 4. maja v Barceloni. Švedska »n Češkoslovaška 2.. 3. in 4. maja v Malmöju ter Grčija in Švica 2., 3. in 4. maja v Atenah.
S posebno pozornostjo bo spremljala svetovna javnost srečanje na Švedskem, kjer se bosta borila dva najboljša evropska igralca Cehoslovak Jaroslav Drobny in Šved Lenart Bergelin.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Velika kolesarska tekma v Vojvodini. Na čast. drugega kongresa Ljudske mladine Srbije bo od 13. do 18. maja velika kolesarska tekma v avtonomni pokrajini Vojvodini. Proga pelje v prvi etapi od Beograda preko Pančeva do Zreti j an in a. V drngi etapi bo Šla od Zrenja n ina do Kikinde. nato pa prešla v tretjo etapo od Kikinde do Subotice. Dalje gre od Subotice do Sombora, nato iz Sombora v Novi Sad in končno v zadnjo etapo Dreko Srema, do Beograda.
Pozdrav albanskih fizkulturnikov. Udeleženci IV. plenuma albanske športne federacije so poslali s svojega zasedanja tole pozdravno brzojavko Fizkulturni zvezi Jugoslavije: >Z našega IV. plenuma pošiljamo pozdrave vam. a po vsem fizkulturnikom in bratskim jugoslovanskim narodom pod vodstvom maršala Tita. Naš plenum je sprejet oklepe, po katerib bo fizkultura Š9 boli služila zbliževanju in bratstvu med našima narodoma.-
37.223 udeležencev c ross a na Hrvatskom. Rezultati po okrožjih ‘so tile: Sušak—Reka 4958. Osijek 3120. Varaždin 3224. Karlovac 2777. Sisak 1450, Gospić 234. Bjelovar 1230. Slavonski Brod 324<>. Zagreb 1600. Daruvar 774 in oblast Dalmacije 13.322 udeležencev. Manjkajo s*? podatki za istrsko oblast. Skuouo je tek movalo v pomladnem crossu 37.233 tekmovalcev brez Zagreba.
FD KRIM — nogometna sekcija Za prijateljsko tekmo s Tolminom ;e pozivajo na igrišče na Rakovniku najkasneje ob 10: Markič, Logar. Stritih. But kovec. Vidmar. Klemene. Kumar. Ster-gel, Marn. Lukman. Zakrajšek. Javornik. Hočevar. Remic, Marolt- Istotam ob 8 za prvenstveno tekmo s Triglavom: Krvina. Vidmar. Pobočnik. Ster. Jarc. Zargi. Struna. Slapničar. Čučnik. Levart. Korošec, Klasinc. Plečko. Rej* .
FD Krim — kolesarska sekcija vabi vse člane kolesarje, da se danes gorivo udeleže kolesarskega crossa v Tivoliju Start bo ob Vjo pred letnim telovadiščem. Vse ostale ljubitelje kolesarskega športa pa vabimo, da pomagajo pri izvedb? crr&aa.
FD Triglav — nogometni odsek. Dunes naj se javijo na igrišču Krima naslednii igralci: Pavlin, Daneu. Sajher I. SušiTk. Zajko, Sajher II.. Čebular. Sonc. Meze. Zla,tič. Židan. Zupan. Meršol. Močnik. Ob 9.30 naj se javijo :stotam Miedenovič. Logar. Klančnik. Kotnik. Jovanovič Uhan. Sočan I..2irkovič. Soča.-.- TI.. Osrečki. Gor-š:č, Aljančič II., Šebenik. Igralci naj vzamejo opremo na igrišču ob kamnjšk' pregi.
FD Enotnost — tenis sekcija. Pozivajo se vsi mladinci in mladinke, ki so sc ali se še-le bodo prijavili za igranje tenisa, da uredijo s prostovoljnim delom teniška igrišča pod Cekirmvim gradom. Pričetek dela ho v ponedeljek 5. t. m. ob 14. Vodja ie to« «Vi» ul ar Leo.
ŠAH
V pouedeljek 5. maja Ho pod okriljem Okrožnega .šahovskega odbora zbor delegatov vseli ljubljanskih šahovskih klubov in sekcij Pričetek zbora ob 18. šahovskem domu. Z ozirom na bližnje moštveno tekmovanje in množični turnir Hrvaška : Slovenija v Rog. Slatini udeležba delegatov strogo obvezna. — OSO.
Gorenjski okrožni šahovski odbor razpisuje za nedeljo 4. maja ob 8. zjutraj
Nogometna tekom med Splitom in Milanom, ki se je pričela ob Is. se je končala z zasluzeno zmago Splita 4:9 (3:0)-Ze v prvih minutah so Splitčani pokazali odločno voljo do zmagp in zaključili ta del igre s 3:« za Split, i ndi v drugem polčasu so bili Splitčani v nadmoći in so še bolj ostro napadali italijanska vrata. Obramba pa se jim je dobro postavila v bran.
Tudi r prvi tekmi s sindikalno reprezentanco Trsta jc zmagala sindikalna reprezentanca Splita z rezultatom 3:0 (1:0).
V odmoru med prvim »n drugim jmlča-som nogometne tekme je nastopila kombinirana telovadna vrsta mladincev In mladink z izredno lepo izvajanimi vajami. Ob zaključku nastopa so zapeli združeni italijanski in slovenski pevski zbori nekaj pesmi.
v Kranju v dvorani mladinskega doma brzotnrnir moštev za prvenstvo Gorenjske 1347 za prehodno spominsko darilo, 'kri ga je darovalo FD Kranj.
Koncerti
Sindikat prosvetnih delavcev na Akademiji za glasbo priredi v četrtek. 8-maja ob pol 21. v veliki Filharmonični dvorani v korist Terena OF Novi trg koncert, na katerem sodelujejo člani profesorskega zbora: violinist Albert Der-melj, pianistka Hilda Hora k. Marjan Lipovšek in dr. Švara (spremijevanje) ter slušatelji Markisett-i iSo-n.ia. Brajnik Miro, Hafner Erna. Kalan Marjanca. Ozim Igor in mešani zbor Akademije pod vodstvom prof. Pavla Sivi ca- Vstopnice v M ati čni knj i gam;.	916-n
Jutri ob pol 21. bo nedvomno najpomembnejši komorni koncert letošnje sezone. Praški tri.“ bo izvajal Ravela. Šc^Sa-kovira in Dvoraka, pieces. Sadio, Baien--ček so najpomembnejši c.esk-; umetrrifc!. Koncert je v FTharmoniji. Vstopnice v Matični knjigami.	959-n
Vse. ki jim jc pri srcu naj višja glasbena umetnost, ki hočejo biti deležni najlep-šrsa umetniškega užitka, opozarjana- na jutrišnji koncert v Filharmoniji. Trije najznamenitejš: češki umetniki: violinist Plocek, čelist Sadio m pianist Palezicek bodo izvajali tna Pavel«. Šostakoviča, m Dvoraka. Začetek <o pol 21. Vstopnice običajno.	960-n
SLUŽBENE OBJAVE
OBVEZNO 10 DNEVNO TN MESEČNO POROČANJE O GRADBENIH DELIH
S 5. majem 1347. so dolžna vsa vradbe-ra podjetja na teritoriju LRS (republiška. okrajna, mer-tna. krajevna m privatna) pošiljati Ministrstvu z? seradnje redna 10-dnevna in mesečna poročila, o ota-nju gradbenih del. Republ ška gradben* podjetja in Okrajni ljudzki odbori prejmejo navodila in rbnazoe poročanje od Ministrstva, za gradnje, lokalna in pri-vate a podjetia pz od Okrajnih ljudskih odborov Vsa pcd.iet.jo. marajo poskrbeti tudi sama. da prejme pravočasno m vodila in obrazce, ker bo zs. vsako zanemarjenje naroči	dzianic netočnih po-
datkov Ministrstvo z? grvdrjp zve ■ oio
sankcije. — Is Ministrstva za gradnje.
RAZPIS SLV2B DIPLOMIRANIH BOLNIČARJEV
Dekanat medicinske fakultete-ki mične boinršoe v Ljubjjari razpisuje 4 mesta diplomiranih bolničarje- z% tuk. klinike. Prosilci naj nas’-: vi jo kolkovane t, osebnimi podatka ir» izpričeval o strokovni sposobnosti, kakor tudi s potrebnl-ni izpričevali z~ držav.* o ■ncaneSčsaje. na dekanat medicinska fakultete v Liuhlianl. Nastop službe takoj. Plača p* določilih za strokovno osebje v državnih službah
ZARAČUNAVANJE STEKLENIC
V	zvezi z enotnimi cenami zg. alkohoSr no p/rjače. k: i h je drlocil zregnj urad za cene. opozarjamo, da c,- 7- vseh enotnih cenah na drobno steklenice že vraču-nRirfl
Opozarjamo vsa. pedjetjg. na področja FLR Slovenije. so na enotne cere na drobn,- zaračunavala ceno zi stekri-iac» rosebe.v di v 10 dneh po te - objavi nred-1 ože tuk. uradu s=. cen» p 'droben obračun vseh tako mroćvnam 'n zner.kov. Ta odredba velja zg. proizvodna, pod leti a m za trg'vine us debelo m na drobno. — Iz pisarne urada za cene uri predsedstvu VLRS.
PRIJAVA OTROK IN MLADINE V POČITNIŠKE KOLONIJE IN LETOVANJA
Odbor za organizacijo počitniških kolonij ^ in letovanj pri MX O sporoča, da bo izbor otrok za sprejem v kolonije in letovanja izključno od 1. do 10. t. m-Prednost za sprejem imajo zdravstveno in socialno ogroženi otroci in mladina vključno do 15 leta. Poleg teh bodo sprejeti tudi zdravstveno ogroženi vajenci in vajenke- Vsa navodila in prijave se dobe pri pristojnem šolskem predstoiništvu. ki bo prijave tudi izpolnil. Pri izbiri otrok bodo sodelovale obiskovalke otro’s in socialni referent; CLO. zdravstvene preglede na bo vršila šolska poliklinika. — Prosimo vse zainteresirane, da se strogo drže termina, ker kasnejše prijav© iz tehničnih ra.zlogov ne homo mogp upoštevati. — Odbor za počitniške koionrie MLO.	355-n
SPREMEMBE ZDRAVNIŠKIH ORDINACIJ DR2 ZIVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Zaradi beljenja zdravniških orcimacij-.Cffih prostorov v ambulator i ju podružnice Drž. zavoda za socialne zavarovanje v Ljubljani. Miklošičeva 20. bodo od 5'—10-maja sledeče sprememba zdravniških ordinacij:
Dr- Drobnič Iran. specijalist za notranje bolezni, dne .5. maja kot internist ne ordinira, od s. do 10. maja ordinira kot internist v sob: st. 236 I. nadstr. od 7—8 ure, (od 7—8) kot rentgenolog od 5-do 10. maja ne ordinira.
Dr. Krisper Anton- poklicna obolenja, od 5. maja do lb. mari ne ordinira.
Dr. Kanc Pavel, specijalist za usesne, nosne bolezni in grlo. ordriira od 5. do
10.	maja v žlajmerjevem domu od 13.30 do 15.30 ur°.
Dr. Fogačnik Josip, specijalist za ušesne. nosne bolezni in grlo. ordinira od 5-do 10. maja v železničarski °-‘ih ul ant: (vis-a-vis velesejma» od 16.36—15.30 ure-
Dr. Pintar Ivan, specijalist za ženske bolevni in porodništvo, ordinira od 3-do 'T maja v Slajmerjevem domu od 10.—14. ure.
Dr. Pirnat Lojze, -plesne bolezni, ordinira od 5- do 10. maja v podrruiieju levo. soba Št. 13 'ordinacija dr z^ajca — fizikalno zdravilišče» od 15.—19. ure.
Delodajalce opozarjamo, da vajeniških pregledov v času od 5- do lfh maja no bo-
Državni zavod za soc. zavarovanje Filiala v Ljubljani
Ustanovitev enoletne vrtnarske šale
Dne 15. septembra 1347 bo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS odprlo v Medlogu pr: Celju enoletno vrtnarsko šolo. ki ho Imela namen vzgojiti praktične zelenjadarje.
Pogoji za sprejem so sledeči: 1. starost najmanj 15 let. 2. dovršena osnovna šola.
potrdilo da je kandidat duševno in telesno zdrav (na šoli bo zdravniški pregled), 4. potrdilo šole ali KLO o vedenju. 5. potrdilo staršev, da bodo redno plač e v ali vz d rž e v a 1 n i no.
V	internatu šole bodo učenci dobrial: hrano :n stanovanje, prinesti os morajo < seboj najnujrie.i>o osebne potrebščine-
v':? oskrbo bodo učenci -plačevali največ din 4.*0 mesečno. Sinovom in hčeram siromašnih staršev bo vzdrževalni na znižana. v posebnih slučajih bodo plačevanja oproščeni.
Prošnjo kol kovano z din 19 in 30 za
re-ftev. je treba poslati M i n i st rsstvn za kmetijstvo 'm gozdarstvo, oddelek za strokovno šolstvo, najkasneje do 13. maja.
O točnem pričetku pouka bomo kandidate pravočasno obvestili po Krajevnih ljudskih odborih.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
NcdeUa. 4. maja: Florijan, Cvetko.
Fonetici jek. 5. nuja: Maksim, Pij V., Miran.
Torek, 6. maja: Janez.
SPOMINSKI DNEVI
4. maja- 1344 — Enote VII. k- rpiua zavzele Žužemberk. V boj.h je padlo 300 Nfmrev :n domobrancev, 7 tankov je bi.n težko poškodovanih.
4. maja 1044. — It. kengres USAOJ-a.
4	mn.; a 1045. — V noči ra 4. maj ?e le preb.valstv-* Prage zbralo na Vaclavskem trg m jn z.t' f-Io od-tranjevati nemške na-p'*e. Nemška policija je odg. vor.la s streljanjem iz strojnic. Zjutraj so prispeli. na ulice še nemški tanki, da b. zn dušili vstajo.
4.	nr\h 1027. — Umrl gl risb en.’k Ln planinec Jakob Aljaž. Aljažev stolp stoji na vrhu Triglava (2864 m).
5	maja 1313. — Kojen Kar! Marx.
5.	maja 1045. — Zgodovinsko zasedanje SNOS r, v Ajdovščini. Postavljena prva N» rodna vlada Sl: veni je s predsednikom tov. Borisom Kidričem.
5. maja. — B .Ijšev škemu tisku posvečen cIt-'. v spomin n.a dan. ko je leta 1912 izšlo prva številka -Pravde«, množičnega boliševiškega glnsila
5. mn j a 1945. — Rdeča armada vkorakala v Berlin in na Reichstagu razvila zmagovito zastavo SZ.
DEŽURNE LEKARNE Danes: T«ekarm. BakiriKč. Sv. Jnkrba trg 9: Tresla državna lekarna. Gosposvetska r^sta 4.
Jutri: Druga državno lekarna. Dunajska cesta 6: Ipkarna Gartus, Moste - Zaloška re=ta 47.
NEDELJSKA D F ŽUPNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr. L «o g n r Ivan. Rimska 7.
te’. 21 66 do ponedeljka do 8 zjutraj. Maribor: ar B e z 1 a .1 Ciril. Jurčičeva 4.
TT. nad. d d ponedeljka do 8. zjutraj. Cel.!-*': dr. Čerin J-sip, Cankarjeva 9. tel. 219 d.-, ponedeljka do 8. zjutraj.
VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranja zadeve —
Uprava Narodne milice: dežurna
služba...................31-00.	21-00
Gasilska milica in Reševal, postaja 44-44 Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43 Boln'šnica ........... 53-81
Kolodvor, glavni.................27-08
Putnik.................... 2-4-72, 20-32
Turist hotel.....................24-36
Gledališče, Narodno, uprava . . . 45-26
drama .................. , . , 34-02
opera ...............,	34-01,	25-24
RAZSTAVE IN MUZEJI
V	proslavo 19. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije
je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprta razstava tiska in drugega gradiva o delovanja KPS-
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama
Nedelja. 4.. ob 20: Shaw: Hudičev učenec. Izven.
Torrik, 6., ob 20; Shaw: Hudičev učenec. Red TocPk. (V prodaji 14 ložnih in p.rr-t evrih ter 47 balkonskih in galerijskih sedežev).
Sreda. 7., ob 20; Afinogenov: V tajg!. F-P-d F. (V predaji 33 ložnih rn parterre h *-cr 68 balkonskih In galerijskih sedežev)
četr'ek, 3.. ob 29: Afirugerov: V tajgi. RM Četrtek. (V prodaj; 5 ložnih In parter" h ter 47 balkonskih in galerijskih sedežev).
Ob 29: i‘ žpk: Miklov*. Zala. Premiera. Izvr'Ti. (Predstava v 6;emem gledališču)
V	nPdHjo ho ?gra*a Drama izven abonmaja Phawoypga »Hudičevega učenca«.
V	vlogi Judit bo nastepila tov. Ančka Levarjeva.
4' rrtrt**k. 8. t m. ho premiera koroške
ljudske igro Miklova Zala«, ki jo je na-plv»l po mot;vih narodnih pripovedk in Skr t.ve prTc.sti Fran Žižek, ki delo tudi ro;j-a Naslovno vlogo bo igrala na premier.;' tov. Ančk,-» Levarjeva. Predstave ?c h-*do vršile v opernem gledališču. Premiera b<j izven abonmaja.
O p e r a
Nedelji. 4 . ob 19.30: BALET. Teov Stravinski: Tv ?, kar?.. L. van Beethoven: Prometejeva b tja. Prem era. Red B. Fcneruijck. 5.. ob 20: BALET. Tgor Stra-T-.n-k :	Igra kart I». van Beethoven:
Prem*** ej e v • bitja. Red E. (V prodaji 61 pirterolh ir. ložnih ter 109 balkonskih n galer:Jekih sedežev).
Panes 4. maja ho v Operi baletna pre-nufu*. ki sta jo pripravila miša plesna umetnik'» in koreografa Pia in P no Mla-ku. Na sporedu b- balet Igorja Stravln-fVoc-a -Jr»u de.~ Carte."':	(Igra kart) in
BrethO'uova -Prometejeva bitja«. Poleg p-c jr* Pina Mlakarja bodo sodeloval vsi s.v -v, ;n rl.ivi naše-ga baletnega zbora, kot gosta na b-"fo nastnrila tudi z.igreb-#ki ivc-alca N. Va'čcva :n Ner.ad L*h<*tka. 0"kr-.:ru b * dirlgrrnl dirigent Jakov Cipci. F“om:f*r:| 'r>-> zx riđ B. Prva repriza v ponedeljek 5. m. za. red E.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 4., ob 20: J. Jurčič: 8 Deseti brat«.
V Šentjakobskem gledališču bedo pomo-
V	V. v r.ocleljo. 4. . b 20 Desetega brata«, *vr > v 10 ?I kah. prosto prirejeno po isto-(merskem Jtiri-lrevem remmu z Lmrhom i* p.vdovni vlcg: in v rež.h B Battellna. Prodal.t vstopnic cd 10. dr 12.. od 15. d-» 17. ter eno ur > nred začetkom pri dnevi blagajni v Mestnem domu
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE Nedelja, 4. maja ob 16: Leoncv: »Vdor«, žešk ’v dom. repriza.	931-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja. 4., ob 16: Cankar: »P-hujšanje v dol;ni Šentflorjanski«. — Okoličane opozarjamo, da bo ta predstava zadnja p: poldan.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: sovjetska komedija »Trak* oris ti«, tednik. Predstav» ob 15., 17., 19. :n 21. — MATICA: francoski flm Sr m v noči«. tednik Predstave ob 15., 17.. 1?. in 21. — SLOGA: sovjetski f.lm »Morski bataljon«, tednik. Predstav#» ob 15.. 17.. 19. in 21. — KO-PfLTEVO: : ovjeri-k f.lm Baltiški po-erinec«, tedn.k Predstave ob 14.30. 16.30, 15.30 iCa 20.30.
MARIBOR ESPLANADE: francoski film »Otr.ct parad’ža«. II. del, tednik. — GRAJSKI: sovjet-k- film »Zvesti Džul-bar? . tednik. Predstave ob 14.30, 16.30, 13 50 in 20.30.
CELJE METROPOL: sovjetski f.lm »Ne premagljivi«, tednik. — DOM: sovjetski film Na meji«, tednik.
PTUJ: francoski film »Otroci paradža«, I. del. tednik.
ERA27J — Metni: sovjetski zgodovinski film i Dav.d Guiamišvili«. tednik,
•
Kinološko združenje IR Slovenije (KUS) prized: v -vi el j o. 11. maja ob 8. uri zjutraj ra vrtu v v ine Keršič na Cclovsk-ce>r<\ p-egied č.st krvnih psov vseh pasem Fri;?/. e * prejema Kinološko združe nje LR ?I'»:cr. je v Ljubljani. Ccsrn^ v Rožno dolino 25. tel. 23-55.	907-n
?'»vrtno brodarsko društvo Ljubljana b ret a, di se d be prijavnice v trgov.n goes, m : k. oddelek. Frančiškanska ulici
I OBVEŠČAMO
Republiški odbor za radioamaterstvo
pri K"misij.: za tehniko in šport priredi v torek. 6. maja ob 20. url v predavalnici elektrotehničnega oddelka tehnične fakultete v Aškerčevi ul. 11 .predavanje prof,-ing. Osane »O zaa.iin*vosti visoke frekvence«
Umrla je g. Mila Lukež. Pogreb bo v ponedeljek 5. maja ob pol 15. iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu.
PUTNIK Ljubljana priredi trodnevni '.zlet na ot--k. Rab od 24 do 26. t. m. (Binkošti). Vožnja s posebnim vlakom in parnikom ter trodnevna prehrana s preročišč e m stane iz Ljubljane skupno 650 din. Prijave sprejema PUTNIK Ljubljana, Maribor, Celje. Kr.inj in Jesenice nepreklicno do 14. maja.	963-n
A vloiiiu!)i!i>iično motociklistično drii-
O POZO RILO l
Vse ici se pjsmemo obračajo na na? s prošnjo, naj Jim «poročimo naslove malih oglasov prosimo, da priložijo 4 din za odgovor.
Oglasni oddelek
SLOV. POROČEVALCA Selen burgova ulica št. 2
štvo v	Celju		priredi	v	nedeljo 4. t. m.
spomin«]	la tis	ki	»lov na	ÜS	ieo«. Start lisice
oU 12.,	lov.	•e\	* ob 13.	i/.jj	red kolodvora v
(Vlju. I	*ro*t	ra:	: Celje	le h	ftrje— Ljubečna— *
A n*lin -	V«.j	ni	k —kri/.iš	«*e	Dobrna—kri/.išče i
\ «’lenje	D«	»Inna—A r j:		!t v	as Celje. Zbire.- j
lišće po	ko	n «V	anein lov	u 1	>o določeno pred
-la rtom	. V	a li	iimi vsa	n v	to-moto društva,
«ia se t«	•» pi	*ir	editvo u	«I»*l«	•/.e! 962-n
(»tvori	itev	v	inske kl«‘	•ti!	Danes ob 17. liri
NAPREZA TRŽIČ
potrebuje za svoje poslovalnice
dve poslovodji (’kinji)
in
spretnega nakupovalca
Ponudbe: NAPROZA — TRŽIČ.
t var jam«) VINSKO KLET drami hotela Union« v Ljubljani, v kateri bomo to- J ili dobro štajersko belo vino in doleiij- « ki cviče-k. Servirali bomo mrzli narezek I n specialno pripravljene ribo. Otljirta j »o vsak dan od 17. do 23. ure. Na svilen je! — Gostinsko podjetje »Turist Imel«. poslovodstvo Grand hotela Union, i čebelarji! V Boli krajini je pričela iz- 1 lat na paša na mani. Javite so takoj sobno v Čebelarski zadrugi v Ljubljani zaradi organiziranega prevoza čebel iti dodelitve paše.	966-n
Slušatelji gospodarske fakultete! *V ponedeljek. a. t. m. bo ob 19.30 masovni stanek LšM in volitve delegatov za UT. kongres LMS. Udeležba obvezna!
III- drž. ženska gimnazija obvešča, da za sre«!o. 7. maja ob 29. napovedane d rane »Matura« ne bo, dan protista ve bo »ravočasno sporočen.	937-n
Teren XXVIII. priredi dne 7. t. ni. ob 2ft. v Mladinski dvorani (Frančiškanska ] ul.) mladinsko kulturno prireditev. Do-iček gre v korist graditeljev mladinske proge 2$ a m a e—Sarajevo.
Tovariši iz taborišča Rabstein se se- j tnnemo dne 8. maja ob 19. pri Slamiču i kmečki sobi.	954-n !
Pouk za privatiste srednješolce prične | . maja. »Korepetitor!j«. Mestni trg St. 17 T.	963-n
Obvezno predavanje za vse bolničarje >n v četrtek. 8, t. in. ob 18.13 v bakterio- ; oškeni institutu splošne bolnice. Pridite j očno.
RADIO LJULJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE j
569 m/449 m Spored za nedeljo
8.00 Lahka glasita slovanskih narodov. 8.3(1 Napoved časa, ]K>ročila, objave in radijski kole«I«r. 8.45 Orkestralna modra. 9.(Ml Sindikalna ura. 9-20 P. I. ('njivski: Simfonija št. f» v K-molu. Irt.00 Praška vstaja maja 1945. 10.30 Pojo mlati nski zbor »Cankarjevega doma/, d i r i -eni Mak.so Piroik. 11.00 Oddaja za j>o-leželje. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.43 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pol ure za naše najmlajše lušalee. 13.30 Kar si kdo želi. 14.13 Napoved časa in poročila. — 19.00 Ra-lijski dri^uik. 19-10 Pojo Slovenski sin-likalni kvintet. 19.30 Napove«! časa in poročila. 19.45 Lahka glasba, mali oglasi objave. 20.00 Veder večerni spore«I.
20.30	Prenos tedenskega zun-anje-potitič-nega preg!e«Ia iz. Beograda. 20-4:5 So v jetka lahka glasba. 21.00 Tz opernega sveta. 22.00 Pnums vesti zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Današnja 1'izkulturna poročila. 22.25 Veseli zvoki.
Spored za ponedeljek
6 00 Budnice. C.15 Tz naših časopisov. Dnevni »pored. 6.25 Veder jutranji spored. 6.45 Buški tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije SZ. 7.00 Ruke narodne pesmi. 7.15 Napove«! časa, poročila, objave in radijski koledar. —
12.30	Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Igra Vaški kvintet. 13.30 Proučujemo na-
zakone — Ivan Legat: Zakon o društvi b, zborovanjih in drugih javnih sho-I i b. 13.45 Plesna glasba, 14.15 Napoved sa in poročila. — 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Ottorino Respighi: Rimske piri je. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 20.00 CMraz borbe v češki in slovaški poeziji od okupacije do osvoboditve (Viktor Smolej). 20.30 Pester glasbeni pore«!. 22-00 Prenos vesti zvezne postaje z Beograda. 22.15 Dodatna fizkulturna poročila. 22.20 Iz del Nikolaja Kiinskega-Korzakova.
Podjetje za elektrifikacij» zapada — Zagreb
kupi takoj:
ELETROVJBKATORJE za betonska dela,
BETONIRKE s pogonskim motorjem ali brez njega,
SORTIRNO NAPRAVO za sejanje betonskega gramoza,
ROČNE IN MOTORNE ČRPALKE
za gradbena dela,
KOČNA IN STROJNA DVIGALA
s pogonskim motorjem ali brez njih,
ŠKRIPĆEVIA in GRADBENA VRETENA,
JEKLENE VRVI premera 12—18 milimetrov,
GRADBENO OPREMO in orodje, BENCINSKE in ELEKTROMOTORJE 4—8 KS,
RAČUNSKE STROJE, UNIVERZALNE TEODOLITE.
Ponudbe Podjetju za elektrifikacijo zapada Zagreb, Gimdulićeva 33 ali Ljubljana, Gledališka ulica 8-IV.
Vsem sorodnikom, prijateljem iii znancem sporočamo, da je v 76. letu starosti do-trpcl
Prešeren Franc
posestnik iz Smolenjc vasi pri Novem mestu
Vse svoje sile je izčrpal v dobrobit svoje družine. — Pokopali smo ga v soboto 3. t. m.
Za njim žalujejo:
žena, otroci in sorodstvo
RADIOAPARATE
Blanpnnkt, Telelunken m druse znamke, male. srednje in »elUte t Z zvodnikoma prodaja; liadineentrala. Zagreb, Uica 14S. telefon 41-26 Samo oscbnJ ogledi
UPRAVA ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV V TRBOVLJAH
potrebuje večje število
RUDARJEV
za jamska dela za rudnik Zagorje in Hrastnik.
Za prehrano in stanovanje samcev je preskrbljeno.
Javiti se je neposredno na imenovana rudnika.
Istočasno sprejmemo MILIČNIKE za Industrijsko zavodsko narodno milico za rudnik Trbovlje.
Tovarna splošnih metalnih konstrukcij in vijakov
.MARIBOR — TEZNO
išče za takoj
GRADBENE INŽENIRJE
in TEHNIKE, po možnosti s prakso v železni konstrukciji; KONSTRUKTEKJE in RISARJE, GRADBENE TEHNIKE
za stavbna dela;
STROJNE INŽENIRJE in TEHNIKE
za obrat in projektiranje.
Pismene ponudbe poslati direktno tovarni!
NATEČAJ
Radio Ljubljana, Maribor ln Slovensko Primorje razpisuje natečaj Za moške napovedovalce, V p:štev pridejo le oni, ki se želijo izključno posvetiti le radijski
služb:..*
Pogoji so naslednji:
Obvladanje književnega Jezika (brez
dialektov).
Aktivno ali pasivno znanje tujih Jezikov
Primerna šolska izobrazba ter vsestranska kulturna in politična razgledanost.
Natečajniki naj pošljejo svoje vloge s točnimi podatki in naslovom Organizaetj-sk o -progr a m sk emu odseku Radia Ljubljana. Maribor in Slovensko Prim rje, Ljubljana, Cankarjeva 4. najpozneje do 10. t. m.
Avdicija bo 14. t. m. ob 9. uri zjutraj v študiju Radia Ljubljane. Cankarjeva 4 (mezzanln) Velia brez posameznega predhodnega obvestila. — Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje.
PRIMORCI!
PRIJATELJI PRIMORSKE ! postanite naročniki
Primorskega dnevnika — Ljudskega tednika
V	»Primorskem dnevniku« boste brali, razen poročil o političnih dogodkih tudi novice in druge zanimivosti iz Trsta in iz vaših rodnih krajev.
V	»Ljudskem tedniku« ki Izhaja vsak četrtek na 16 straneh, boste našli vrsto kulturnih, gospodarskih, športnih člankov in humor. Vsebuje tudi prilogo za otroke in križanke.
Naročite se lahko neposredno pri upravi v Trstu, Trg Goldoni 1, pri Ljudski založbi v Trstu, Corso Cavour, Časa Portuale — ali pri ekspoziturah Slovenskega poročevalca.
Cena »Primorskega dnevnika« je 2.50 din izvod ali 55 din mesečno, »Ljudskega tednika« din 6 izvod ali 24 din mesečno. Vplačila po čekovni položnici št. 60-404130 na ime Ljudske Založbe, Trst ali po Denarnem Zavodu Slovenije.
Umrl nam je naš dobri
Jože Ktmstle?
Pogreb dragega bo 5. maja 1947 ob 17. uri izpred pokopališke cerkve na Viču na viško pokopališče. Truplo leži na Žalah v kapelici Sv. Nikolaja.
Ljubljana, 3. maja 1947.
Žalujoči:
MARIJA, mama; ALBIN,
KAREL, PAVEL, bratje; MILKA in JELKA, sestri ter ostalo sorodstvo

Dne 6. maja 1947 bosta minuli dve leti, odkar je na posledicah okupatorskega terorja preminula naša ljubljena tovarišica, hčerka, sestra, svakinja in tetka
OLGA
imtiimiiifiiutuMiiiMittiimimnitnnniiniiiiiticiJiiinflRi'
STRANKE, DA S 5. MAJEM POSLUJE V GAJEVI ULICI 2a,
PRITLIČJE DESNO
Mestni zrnüm salon ?5£enter“
VODSTVO:
BAZAN ELLA RUŽA.

Zemeljski ostanki so našli začasen počitek na pravoslavnem pokopališču v Skoplju.
Travnik, Domanjšcvci, Pariz, Graz, Radkersburg, 3. maja 1947.
Rodbine: LOVŠIN, NAGY, BATAILLARD, SCHAGAWETZ, | PENTEK
ZAHVALA
Vsem, ki so našo nadvse ljubljeno
Pavlo Neveeny
upr. menze Zvezda
spremili na zadnji poti, njeno izmučeno truplo in krsto obsuli s cvetjem in venci, nam izrazili sožalje, se najtopleje zahvaljujemo!
Posebna zahvala duhovščini, pošt. in delav. pev. zboru za žalostinke, kakor tudi čč. sestram žen. bolnice, ki so ji stregle s požrtvovalnostjo do njene zadnje ure.
Vsem izrekamo iskreno zahvalo!
Maša zadušnica se bo brala 5. maja 1947 ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Globoko žalujoči mož s si nekom And re jekom, in ostalim sorodstvom.

Naznanjamo žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil
Küg-öj Maks
podporočnik Narodne Milice,
rojen 3. oktobra 1912 v Tem-ljinah, okraj Tolmin.
Zadnji pozdrav!
Aktiv kluba NM pri kazensko-poboljševalncm zavodu v Ljubljani

Za vedno nas je zapustil naš srčno ljubljeni oče, stari oče, prastari oče
VALENTIN
ANDERLE
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil 2. maja 1947 iz hiše žalosti v Smokuču na pokopališče Rodine.
Smokuč, Bled, Maribor 30.
aprila 1947.
Žalujoči: Zdravko, Leopold, Jože, Ivan, sinovi; Ana, Frančiška, Jelena, Barbka, Marija, Mara, hčere; ln ostalo sorodstvo.
Za takojšnji nastop IŠČE
PISARNIŠKO MOČ
z znanjem knjigovodstva, strojepisja in stenografije.
BAUMAN JOSIP
veležganjarna in trgovina z vinom, št. Ilj v Slov. gor.
INFORMACIJE
in izvršitev vseh upravnih, gospo, darskih, trgovsko-obrtnih, kredit-nih, računovodskih, bilančnih, kalkulacijskih, davčnih ln pmož benili zadev vam najsoUdneje oskrbi komercijalna pisarna
ŽAJO, LOJZE, Gledališka 7, tel. 46-14
Podjetje za elektrifikacij© zapada
potrebuje za gradnje v LR Sloveniji: GRADBENE IN ELEKTRO-STROJNE TEHNIKE, GEODETE,
RISARJE,
GRADBENE DELOVODJE, PREDDELAVCE,
ZIDARJE,
TESARJE,
MEHANIKE .
Nastop takoj. — Interesenti naj pošljejo svoje prošnje ali naj se javijo pri Podjetju za elektrifikacijo zapada, Ljubljana Gledališka 8-IV — ali pri direkciji podjetja, Zagreb, Gunduliče-va ulica 32.	2364-1
iiiniitiniiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiitiimiiniimiiMiiiiitiiuimitiiiininmtiiHiiiiiiuiiiiiiitiiiiuiiiiiiiii
I
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je Vsemogočni nenadoma poklical v cvetu mladosti našega ljubljenega moža, očeta, sina in brata
ŠIFRERJA Franca-Istoka
poročnika JA
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 4. maja 1947, ob 15.30 uri iz hiše žalosti Suha št. 2.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Škofja Loka, Rakitnica 1. maja 1947.
Žalujoča žena Milka s sinkom, mama, brat, sestri in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na prerani zadnji poti našega dobrega moža, ateka, brata, strica, svaka
Antona Skerbinka
trgovca z lesom in posestnika
ki so z nami sočustvovali ter pokojnega v velikem številu spremljali, se prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni domačemu pevskemu društvu ter našim delavcem in nameščencem, ki so se tako ganljivo poslovili od pokojnega. Enako zahvalo izrekamo tudi gg. duhovnikom, zlasti g. župniku iz Ruš, ter krajevnemu odboru Sv. Ož-bald-Vurmat, za v srce segajoči poslovilni govor v cerkvi in ob odprtem grobu.
S'-klica ob Dravi, Maribor, dne 30. aprila 1917.	,
Žalujoča družina SKERBINEK in sorod niki.
Naznanjamo žalostno vest, da je preminul naš dobri brat in mož
Okorn Jakob
upravitelj kaznilnice Trbovlje Pogreb bo 4. t. m. ob 16. uri iz Retij 32 na farno pokopališče Trbovlje.
Trbovlje 3. maja 1947. Žalujoči: žena Linot z otrokom Markom, mati, bratje in sestre, ter ostalo sorodstvo-

m
Ob isti uri, ko smo položili v grob našo ljubo sestro Pavlo Nevščny, je na svojem domu zatisnil svoje trudne oči naš nad vse ljubljeni, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast
Repina Franc
posestnlk
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v četrtek na pokopališču Libergl.
Zahvaljujemo se duhovščini, tov. pevcem ln vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti!
Vsem iskrena zahvala.
Kostrevnica pri Litiji, Ljubljana, Kranj 3. maja 1947.
Globoko žalujoče družine
REPINA, RASPOTNIK, VRAČKO, NE VEČNA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da smo prepeljali iz Ajdovščine zemsrke ostanke našega ljubega, nepozabnega ateka, moža, tovariša
Vrhovca Franca
keramičnega mojstra
ki je kot borec sept. 1943 žrtvoval svoje življenje in plemenito srce za svobodo naše lepe domovine.
Pogreb bo v ponedeljek, 5. maja 1947, ob 15. uri z žal, kapele sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana 3. maja 1947.
Globoko žalujoči: žena Marija, hčeri Zofka in Olga, zeta in ostalo sorodstvo.

ZAHVALA
Vsem, ki so našega dragega sina, brata, svaka, strica
šesta Alojza
borca partizana
v ponedeljek spremili k zadnjemu počitku, se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo množičnim organizacijam OF, AFŽ,, LMS, zastopnikom JA za častno spremstvo, gajbi, pevcem, fizkulturnikom, vsem centrom, tovarišem soborcem za v srce segajoče besede in vsem darovalcem cvetja. V veliko tolažbo nam je splošno sočutje. Zahvala funkcionarjem Okr. LO Postojna za pomoč pri prekopu.
Jesenice, 30. aprila 1947. žalujoča mati, bratje, sestra — in ost&ll svojci družine ŠESTOVE

Knjigovodfs (-ko)
zmožnega poenotenega knjigovodstva, bilance in kalkulacije — išče
PODJETJE ING. HMELJ —
RADEČE — ZIDANI MOST.
Trgovsko podjetje
»ŽELEZNINA«
odsek za kemikalije
se je preselil
iz BOLNIČARJEVE 4 (Semenišče) TyrSeva 33.
Obvestilo
meteorologom
Obveščamo vse demobilizirane vodje vojnih meteoroloških postaj in druge demobilizirane podoficirje in borce, ki so služili prt letalski in mornariški meteorološki službi, da lahko dobe ustrezno stalno zaposlitev v civilni hidrometereološki službi s stalno mesečno plačo.
Interesenti naj čim prej pošljejo svoje naslove z navedbo čina, zaposlitve in časa zaposlitve Zvezni upravi hidrometereološke službe pri vladi FLRJ, Beograd, poštni predal 604.
Umrla je naša preljuba sestra
Ivana Jeras
posestnica v Sp. Gameljnah
Pogreb bo v ponedeljek, 5. maja 1917, ob K10. uri s Sp. Gamelj v Šmartno pod šmarno goro.
Sp. Gameljne, Ljubljana 3.
maja 1947.
žalujoče rodbine: SNOJ, M ALLY, VERBIČ.
Globoko potrti javljamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po kratki bolezni s tolažili sv. vere v 86. letu starosti
Franc štehlaj
posestnik in briši trgovec v ZaivoLfku
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 4. maja ob 3. uri popoldne na Kurešček.
Žalujoči: žena, hčerke, sestre, zetje in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so položili vence in cvetje v slovo in zadnji pozdrav mojemu nepozabnemu možu, bratu, stricu in svaku
Ivanu Novaku
in ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, se prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala upravi in tov. sodelavcem drž. posestva Hotemcž, pevskemu zboru Radeče za lepe žalostinke, vsem prijateljem in znancem za toplo sočustvovanje.
Žalujoča žena in sorodstvo
ZAHVALA
Zahvala v&em. ki sre se udeležili pogreba -n prekopa dragih sinov, moža, bratov in tovarišev
Peternelja
Franca-Mihe
sekretarja ok. kom. KPS in
Peternelja Jamar/»
kurirja postaje TV 1 Dolenjsko
ki sta padla p:«d kroglami izdajalskih domobrancev ter smo jih v nedeljo, dne 27. aprila *1947 polo-žj, v skupen grob k bratu Jožetu — Mitji na pokopališče v Poljanah.
Posebna zahvala vsem predstavnikom oblasti in muc žičnim orga-nzacLjam v okraju Grosuplje in Škofja Loka za Izkazano pozornost in trud pri prekopu, tovarišem za poslovilne besede, pevcem, kolesarjem, oficirjem, vsem darovalcem vencev, soborcem ter sorodnikom in prijateljem padlih
Poljane, dn€ 30. apr. 1947.
žena in otroci, mati, brat in sestre
\Ma£ia$£&U
SL(32bO IAOEJO
DEKLE z večletnimi dobrimi izpričevali išče službo samostojne gč ©podenje ali gospodinjske pomočnice. Nairaje v župnišču al: k starejšim osebam. Sned c Francka, Sp. Bela 15. p. Predvor. 9820-1 FRIZERSKA POMOĆNICA, pridna, išče zaposlitve. Lebar Ljudmila, Straž'šče št. 215, Kranj.	9813-1
30LETNA MATI s 71etarim o-trokom. išče stalo:o služb - samostojne gosp.--din je. Poštena, vajena vsa-kega dela. šivanja, ljubi otroke. Nastop takoj. Capi. Dobrova pri Ljubljani.	9970-1
SLTJ2BO POSTREžNICE išče Pečnik Marija. Križevnlška 2.	9996-1
NATAKARICA, pridna In poštena žel’ mesta kjer k^li tudi izven L.Uiblja^e. znam tudi kub s-ti. Peterlin Tončka, Vel. Slevica 15, p Vel. Lašče.	10071-1
SLUŽBO DOBE
DEKLE, ljubiteljico ctrok. z znanjem malo kuhe. sprejme Pogačnik. Gerbičeva ulica 40.	9910-2
IŠČEM GOSPODINJO oziroma služkinjo, k*, tis zmožna samostojno kuhati m vsa gospodinjska dela samostojno opravljati. Plac a. po dogovoru. Starost od 38 let dalie. Ponudbe na naslov: Posredovalec malih oglasov Alrjzij Forbici. Litija	9349-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sredn.fh let. z z"anicm kuhe, išče Božič. Kotnikova 131.	9926-2
DOBRO GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna samostojno kuhati, sprejme takoj ing Medved, Ilirska 3/TT. 9930-2 GOSPODINJO, resno in dobro izvežbano v gospodinjstvu, ’ščem. Predstaviti se osebno na naslrv:	Marijan Mattias.
Vrhnika, Kotnikova cesta 17.	9913-2
GOSPODINJO, starejšo, pošteno, sposobno tudi kmečkega dela, sprejme s 1. malem Mlakar. Pod hribom 62	9607-2
DOBREGA BRIVSKEGA POMOČNIKA takoj potrebuje Podbevšek, Polje štev. 174.	'9481-2
HLAPCA sprejme h konjem Južnič. Ljubil ara. Mivka 23.	9591-2
GOSPODINJO SREDNJIH LET. veščo dobrega kuhanja, ljubiteljico otrok, išče štiričlanska rodbina. Ponudbe: Zagreb.
0	vred T k 4. K a.balini.	9477-2
KUHARICO, pošteno, z dobrimi spričevali, iščo za takoj šu-nij Slavica. Likarjeva. levo od Tjrševe c. 35. Plača in hrana dobra.	9846-2
IZURJENE FL.FTILJE sprejmem. Naslov v osrlas. oddelku.	9833-2
ZOBOTEENIK A -ICO. po možnosti samostojno v tehniki, sprejme s 1. al, 15. malem Jerše Vikt»*T. Kočevje 247. 9657-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Na-štor* takoj. Prirčič. Parmova 20TI. 9379-2 SPLOŠNO STAVBNO PODJETJE v Ljubljani sprejme: stain p veznike — predvsem z vozovi na gumijastih kolesih za prev-z m odvrz gradiva in izkopanin n<a gradil'ščih v Ljubljani, polirje, predzi-darje, stavbne pisarje, zidarje, tesarje, strojnike, stavbne sklad.ščmke. kurirje. Zglasiti se je v pisarni podjetja v Vošnjakovi uliei 6.	9874-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO ta k o j «.orcime druš.na Paljk, Cesta na Rožnik št. 47	9938-2
ČISTO- HIŠNO IN VARUHINJO OTROK spreimem. -Pta-ča 1000 din. Tomšič Slava. Rimska csstia 4.	9966-2
PRIDNO IN POŠTENO KMEČKO DEKLE sD*eiir° takoj Scagnetti. šetenburgova ulica 6 TI.	10.029-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zmožno tu-d kuhan i a. išče Kveder, Tržna ulica št 81.	10.069-2
DOBRE POHTšTVKNE LUZARJE sprtim e Dečan Ivan. Tvrševg. 1“.	10.062-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno, z nekaj znanja kuhe opr°ime ’zven Ljubljane Sam'a Pavla. Sv Petra c. 79.
1	-nadstropje.	10091-2
GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTRIJE CELULOZE, lee-'-vine m parir-ja v Ljubiian:. Tvršera la TI., zaposli 2 tehnična r.'arja. Nastop službe takoj. Prhale se rrpretamnio nri navedenem ni-ta-vu s kratkim živii episom.	2
POSLOVODJO IN KNJIGOVODJO išče Nape-cza. Brezovica. Vn. Gorice. Nastop tgVnj. Ponudbe PILO, Brežovica. 10983-2 VAROVALKO, pošteno, k dvema otrokoma za popoldanske ure sprejme Bučar Fra-cka. Miklošičeva 4 Ostal:- pn dogovoru.	10024-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, za rešljivo in reštano z večletnim1 -pričevali, išče tričlanska druživa Zglasiti se Je med 8 in 10 um pri S. Florjančič, Eleiwe''-Srt4TT	10084-2
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejme tako: Lo-to Mulej, čevljarstvo, Frapč’-šksteka 5	10013:2
DOBRO URADNIŠKO MOČ. wiV> v blagovnem knji goved sIjvu. sprr.iin« takoj industrijske p~<lietle v Lrubljatii. čevljarska nr-' dukt.vna zadruga. Sv. Petra c. 27	10022-2
GOSFOOINJSKO POMOČNICO. mlajše dekle, tudi začetnico išče žilic. Gosposvetska 4 priti.	9990-2
FOSTP.EŽNICČ). kj zna kuhati, srce j me Orti-r. Tavču-Jsva 131. ■	9967-2
GOSPODINJ RKÖ POMOČNICO na im j ° kmečko, mlado de ki °, pošteno, v p<'moč gespoini išče Roteč leiter, g.'fViT~<». Škofja Leka.	9969-2
VAJENCI
VAJENCA IN VAJENKO za brivsko-frizer-sko obrt. do 16 let stara, sprejme Strga“ Miklošičeva št 40.	9929-3
ŠIVILJSKA VAJENKA bi se rada izučila šivJske obrti. Ara S ter. čevljarska ulica št 1	9912-3
ZASLUŽEK
IZDELUJEM ĆIFKE fFrivolitefc) za telesno in posteljno perilo. Naslov v ogl. oddelku.	9784-4
PERICA gre na dem .vrat. Ponudbe n-g ogl.
oddelek rod 'D->bra »rorica«.	9919-4
PREVAJALCI. POZOR! Rokopise in vsa strojen sna dela sprejmem na dom. Našlo v oglas, cddelku.	9959-4
KROJAČI! Priredim večerni moški kr'j ni tečal. Pr.čne se 19. maja — Pojasnila da’e Kraiec, Zaloška cesta 77.	10.031 4
UPRAVNI TAJNIK 3 20 letno prakso išče v Ljubi jam primernega zaslužka za nekai ur dnevno. Ponudbe cglas. oddelku ped: »Dogovor«.	10061-4
PRODAM
PERJE VSEH VK-ST do naj finejšega belega puha kupite pri tvrdki Vončina. Prešernova ul. 16.	S. P. 5
DEŠKO KOLO. za 8—15 let, proda Rems.
Vogelna 5	10.094-5
MOŠKO SOBO. palisander, odlično ohranjeno. prodam. Naslov v oglasnem cd-dslku	10096-5
KOČUO B opremo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »K:čija«. 9771-5 HRASTOVE DOGE za sode, prodam. Pc-<nudbe na oglasni oddelek pod značko »Doge«	9770-5
PRAŠIČA jesenca preda Franc Jevnikar.
Vodmatski trg 6.	9768-5
KONJSKO SENO. 700 kg, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	9615-5
RADIO. 4 cevni Philips, mali format, za 5500 din naprodaj na Poljanskem nn-s pu št. 56, levo.	9901-5
INVENTAR, uporaben za slaščičarno, mlekarno ali vinotoč, prodam ali oddam v najem z lokalom vred vpeljani mlekarni Naslov v oglas, oddelku. 9902-5 SESALEC ZA PRAH naprodaj v Streliški ulici 28, pritličje.	9905-5
RADIO 4 valovne dolžine, lepe oblike, naprodaj v Bohorčevj ulici 31.	9906-5
LEPA TEMNA OBLEKA, skoraj nova, za srednjo moško postavo, naprodaj. Ponudb? oglas, oddelku pod značko -Staro blago«	9854-5
KOMPRESOR ZA LAKIRANJE in polnjenje gum, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9727-5
MOTOR 220 V.. 4,5 KS. znamk* »škoda«, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9726-5 i ŠIVALNI STROJ, brezhiben, predvojni, ^ prodam. Naslov v ogl oddelku. 9723-5 BELO OBHAJILNO OBLEKO, dolgo, taft.
prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9762-5 BOJLER. 229 V..	801. popolnoma nov,
prodam Naslov v oglas, oddelku. 9725-5 ZENSKO KOLO. malo rabljeno, v dobrem stanju, kompletno, prodam. Naslov v ogla*', oddelku.	9724-5
KLAVIRSKO HARMONIKO. 96 basov, na 2 registra in diatonično harmoniko, trikrat uglašeno, proda Janez Buh. Brezovica pri Ljubljani št. 2.5.	9704-5
HVDRAVLIČNO STISKALNICO predam. Poizvedbe in ogled: Jakob Žitnik. Škofja Loka. Hoeta 7.	9663-5
JEDILNI PRIBOR, lep. popolnoma nov, za 12 ali 6 oseb, prodam. Naslrv pove oglasni oddelek.	9918-5
MOTORNO KOLO 'Standard-, 350 com, v brezhibnem stanju, .prodam. Naslov v • glas. oddelku.	9922-5
ŽEPNA URA. srebrna, švicarske znamke, precizna, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku	9924-5
JEDILNICO, trd les. nemški slog. in šti-ripredalnik prodam. — Naslov v oglas, oddelku.	9925-5
SPALNICO, mehak les, 2 .postelji, 2 nočni omarici, visoko mam in mizo, prodam. Zaloška ceste 16. vrata 9-	9932-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Pri vse k, Sv. Petra nasip 29. pri Zmajskem mostu. tel. 44-43. proda: harmonike, klavirske, 120 basov, dva registra, kroma-tičn* 32 basov, grame fone s ploščami, garnituro za ribolov z bambusovimi palicami, elektr. stropne svetilke, jedninu pribor, šivalni stroj Singer, pogrezljiv. okrogel čolniček, trodelne svečnike, ru-š na bencin, ročno blagajno, gitaro (Benža). rešo na petrolej.	9730-5
TELICO od prvovrstne mlekarice, ki bo teleti la sredi maja. proda Air jz Gačnik, Korota inska ulica 18 b, za remizo, Ljubljana 7. Šiška.	9914-5
DVE NOVI MODERT KUHINJSKI OPRAVI. nepleskani, p r o d a Zorman.. Breg št. H	10.036-5
MOŠKO KOLO. Skoraj novo. z n»'vrni gumami Continental, ugodno prodam. Ogled do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	10 034-5
GLOBOK ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj r Dvorakovi ulici 3. dvorišče 9915-5 JEDILNI SERVIS ROSENTHAL jr-polti o-ma nov. več komadov, orehova jedilnn-ca v angleškem slogu, najbolje ohranjeno. prodam. Ponudbe ogl. oddelek p*d »Plačnik*.	9628-5
VEČ GLAV PLEMENSKE ŽIVINE proda po ugodni ceni Mehle Frančiška, Rudnik 15. Ljubljana.	9619-5
SPALNI KAVČ, popolnoma nov, moder, z omaricami, volneno blago, m dva istovrstna fotelja proda gostilna Kal-fež.	9537-5
ŽIMO. prvovrstno, novo, predvojno, prodam. Naslov v oglas, cddelku. 9777-5 KREDENCA, mize in stoli naprodaj na Laverci št. 8.	9772-5
ZA TVORNICO KAVNIH NADOMESTKOV naprodaj kompletni dobro ohranjeni ifn moderni stroji na električni pegon. kurjavo s kokßom ali drvmi. Motorji in jermena v redu. Cena 240.000 din. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb. Trg republike 5. p^d št. 3502.	9226-5
ELEKTR. HLADILNIK, skoraj nov. prodam. Naslov v oglas, oddelku. 9661-5 POLTOVORNI AVTO znamk« »Stayer«, nosilnosti 1000 kg. v brezhibnem stanju dobre gume, prodam. Poizvedbe, Franc Hn-lešek. Trbovlje.	9S70-5
PUH PERJE prodajamo. Trgovina »Julijana«. Frančiškanska ulica št 3, hotel »Slon«,	15-5
TELICO ZA PLEME, staro 2 leti, prodam.
Moste. Zaloška cesta 76.	9848-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, popolnoma nov, prodam, šiva naprej in nazaj. — Naslov v ogl. oddelku.	9867-5
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni material, naprodaj na Gosposvetski c. 10,/I. na hodniku 2. vrata.	9953-5
KNJIŽNO OMARO, pisalno mizo in navadno mizo prodam. Naslov v cglasncm oddelku	9954-5
BIRMANSKO OBLEKO, volneno, krem, skoraj nevo. za 9 do 10 letnega dečka z dolgimi hala čarni, ugodno prodam. — Trgovini 'Al p: in a«. Tyrseva c. 12 9955-5 VEČ GOSTILNIŠKIH VRTNIH MIZ IN KLOPI prodam Vprašati v vogalni trgovini hotela Slon.	9956-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni material, proda Rodeš, Tržaška cesta 38	9937-5
PLEMENSKE KOKOŠI, rdeče, Rhode Island.proda Matul Reber 7.	9940-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Naslov v oglas, cddelku	9965-5
SPALNICO, dobro ohranjeno, iz trdega lesa, pred vojno delana in vležk* na vzmeti prodam. — Naslov v oglasnem oddelku	9943-5
SPALNI DIVAN, umivalnik in garni tun; (divan, miza in 4 fotelji) naprodaj na Costovi 3/1.	9945-5
BIRMANSKO OBLEKO, krasno, iz čiste svile, taft, za večjo postavo, prodam. Naslov v oglas oddelku.	9950-5
URO. nov.'', ročno, moško in žensko, moderno. švicarske znamke, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	9951-5
MOŠKE POLČEVLJE štev. 45. črne, nove, s trojnim podplatom, prodam med 12. in 14 uro. Naslov v ogl. oddelku. 9934-5 BELA EMAJLIRANA OTROŠKA POSTELJICA poceni naprodaj v šišenski ulici št. 63.	10.000-5
POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam.
Naslov i>ri podružnici SP Celju. 9974-5 RADIO, 6 cevrn :> Standort«. odlično ohranjen. naprodaj na Jesenicah, Jadranska, cesta 9.	9978-5
SELAK gebl. 6—8 kg prodam. Ponudbe pod-uznici SP na Jesenicah pod značko »Selak«.	9979-5
KRAVA s teličkom naprodaj. Studenec 19.
D M. Polje.	10.030-5
ČRN ANGLEŠKI »SETTER«, moškega spola. čistokrven, star 3 leta, naprodaj. Cena po dogevoru. Rozmanič, Gornja Radgona.	10.033-5
SPALNICO, lepo c hranjeno, za 10.000 din proda Uranič, Rožna dolina. Cesta XV št. 1 a.	9998-5
OTROŠKI VOZIČEK in otroško stajico proda Glažar. Sodarska 6.	10.045-5
NOVO OBLEKO za 15 let starega fanta., volneno, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	10.044-5
POPOLNOMA NOV ŠTEDILNIK na 3 ta plošče z dvema pekačema, prodam. — Naslov v oglas, oddelku.	10.042-5
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, proda Predalič, Streliška ul. št 9.	10.041-5
ŽENSKE NIZKE ČEVLJE št. 37. proda Muhič. Križevn ška ul. 7.	10.040-5
KOMPLETNO KUHINJO prodam. Naslov v oglas, oddelku.	10.028-5
SINGER ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. prodam. Naslov v c glas. oddelku. 10.063-5 TRAVO, petkratno košnjo 600 m! velikega sadnega vrta prodam v Streliški ulici št. 31.	10.063-5
RABLJENO POHIŠTVO, omare, postelje, žimnice, spalni naslonjač in drugo predam Ogled popoldan. Naslov v ogl. cddelku.	10.060-5
KOVČKE ZA KLAVIRSKE HARMONIKE dobite v Gosposkj ulici štev. 6 — dvorišče.	10.057-5
ZOFA, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku. 10.051-5 RAČUNSKI 'BEREŠ* im pisalna. stroja j*Remington*. »Jaks- in daljnogled prodam. Trgovina Turff, knjigarna, Praža-krva ulica.	5
OTROŠKE VOZIČKE, globok* in športne kupite in prodajte pri »Prometu«, (nasproti križarske cerkve).	10090-5
PRODAM — ZAMENJAM rabljene čevlje št. 37. fotelj, kuhinjsko omaro. Naslov v oglasnem cddelku.	10092-5
VINSKE SODE, 200—3501, gostil, inventar. steklenine, krasen jedilni servis, 6 oseb Rosenthal, prodam. Ogled od 9. do 12. Naslov v ogl. odd.	10056-5
PRODAM: vrtnik, pisalni stroj Olivetti, 20 stolov. 5 m:z. gostilniški pult, 2 trgovska pulta 2—3 m. kredenco 3 m dolgo, kotle za žganjekuho, razn* gode od 200 do 3000 litrov, vinske cevi, tricikel j. šilovlč, Ljubljana. Gajeva 6,TEI. telefon 55-83.	10039-5
RADIO Eumig. 4-f2, jeklenke, odličen.
prodom. Naslov v ogl. odd. 10005-5 KUNCE, mladiče prodam. Sv. Petra, nasip 59/1	10004-5
ŽENSKO KOLO, skoral popolnoma novo.
prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9991-5 PERJE VSEH VRST do na i fin e j šega belega puha kupite pri tvrdki Vončina. Prešernova ulica 16.	5
ŽENSKO IN OTROŠKO PUPO prodam. Naslov v cgl. oddelku.	99S7-5
PARADIŽNIKOVE SADIKE v veliki količini na zalogi Pfi. vrtnarju Cesta v mestni log 47.	10023-5
FOTOGRAFSKI APARAT Voigtländer, 4.5 x6. Skopan 1:3.5, Compur, prodam. — Naslov v oglas, oddelku	10020-5
RADIO BLAÜPUNKT. 7-rl, prodam. Naslov v oglas, cddelku.-	10013-5
DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO naprodaj. Ogled cd 9. do 12, 14. do 18. kn-ževnišfca 11/H.	10015-5
AMERIK ANSKO KOBILO. 5 let staro.
predam. Naslov v ogl 'dd.	10014-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z nrndroc-kom. dobro ohmnjen, prodam. Naslov v c glasnem oddelku.	10010-5
SIVO OBLEKO za dečka 12—14 let, primerno tudi za birmo in okno 150 X 90. prodam. Livada 23. Ljubljana. 10003-5 ČEVLJARJI POZOR! Prodam 3 stiskalnice, kopita., kredenco in mizo in drugo. Rožna ul. 37.	10083-5
BELA OBHAJILNA OBLEKA za dečka naprodaj. Našle v v ogl. odd.	10026-5
ČRNO ŽORŽ E l’ OBLEKO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10025-5
RADIO »SIEMENS«, nov, 6-L2. 8 Valovnih dolžin z jeklenkami, magično oko in fantovsko obleko, modro, prodam. Gradiška 8. dvvrišče.	10073-5
ČEŠKI PORCELAN, čisto nov. pik.ra n za 12 oseb. prodam. Ogled od 12. do 15. Naslov v oglas, oddelku. 10080-5 DVE MOŠKI OBLEKI (novi), prodam.
Naslov v oglas, oddelku	10081-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, eleganten, d"bro ohranjen in za dojenčka emajlirana stoječa kad. krasen predvojna Izdelek, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10059-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobre kvalitete, prodam. Naslov y oglasnem oddelku.	10086-5
NOV SKOBELJNI STROJ, naravnalni in debelinski, na 650 mm. na dve brzini, ug»:dno proda Petan Rudolf, Blato 24, Slov. Konjice.	10106-5
ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, prvovrsten za šivanje, prodam, žabjak štev 14.	10072-5
SESALEC ZA PRAH, nov, prvovrsten, nemški izdelek. 220 voltov, kompleten s priborom ugodno naprodaj. Resljeva c. 16/11. levo.	10Ö74-5
ŽIMO. pravo, mešano prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10076-5
DOBRO MLEKARICO s teletom preda Müller, Janševa ul. 15.	10077 5
LFTCA APARAT, 1:3.5. elmer, prodam.
Ponudbe ogl. odd. pod »Leica«. 10C93-5 KLAVIR prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10.070-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. nov, naprodaj v Idrijski ulici 14.	10.095-5
ČITAJTE TRŽAŠKI TISK!
PRIMORSKI DNEVNIK LJUDSKI TEDNIK
KMEČKA DELAVSKA ENOTNOST GLAS MLADIH
SOŠKI TEDNIK
RAZGLEDI
Pohitite z naročili! Naj ne bo Slovenca, ki ne bi bdi naročnik vsaj enega izmed tržaških listov!
Naročajte jih pri
ČASOPISNI AGENCIJI ZA SLOVENIJO, LJUBLJANA, Gosposka 7
in njenih poverjenikih ali razprodajalcih ter podružnicah »LJUDSKE PRAVICE« in »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, ki so v vseh večjih krajih Slovenije!
ČASOPISE BOSTE PREJEMALI REDNO PO POŠTI!
NAŠA NOVA KNJIŽNA ZBIRKA
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD je začel Izdajati knjižno zbirko
»NOVA POTA«
Založba ima namen, da v drobnih, cenenih knjižnicah posreduje najširšim slojem delovnega ljudstva krajša leposlovna dela naših starejših in mlajših književnikov, kakor tudi prevode iz svetovnega slovstva.
Doslej so izšli tile zvezki:
1.	Klasov Joža: BATALJON; 56 strani s 4 ilustracijami;-.
2.	Grnbeljšek Karel: BALADA O STAREM KORENU IN NJEGOVEM SINU; 40 strani s 3 ilustracijami;
3.	Kranjec Miško: SAMOTNI OTOK; 92. strani.
4.	Seliškar Tone: V NAROČJU DOMOVINE. Pesmi. 6S strani Cena posameznega zvezka 5 din. Nadaljnji zvezki so v pripravi.
KNJIŽICE SE DOBE V VSEH KNJIGARNAH LR SLOVENIJE
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
Wolfova 5	Pred Škofijo 5	Celovška 64
»TOVARIŠ«
je izšel za Prvi maj v povečanem obsegu in sicer prinaša na 16 straneh bakrotiska zanimiv, s slikami dokumentarično podprt pregled razvoja slovenskega gospodarstva, zlasti v gradnjah in industriji. Poleg tega spoznavamo tudi v tej številki lepote naše prostrane domovine, med njimi Rab, Hrvatsko, Makedonijo in Prekmurje. Med članki nas uvodnik seznanja z izgledi petletke. Nadalje so med članki spomini na Prvi maj v borbi za svobodo in na poslednje trenutke borbe za Berlin, članek o Vladivostoku nam pove kako se razvija to veliko pristanišče Sovjetske zveze. Zabavni so popotni zapiski iz Turčije. Poseben članek nam opisuje današnje nasilje v Palestini. V kulturnem delu je zlasti pomemben pogovor s pisateljem Jušem Kozakom o naši centralni reviji ?Novi svet«. Sledi opis o obisku na Prežihovem vrhu pri pisatelju Prežihovemu Vorancu, čigar življenju in delu sta posvečeni tudi posebni dve strani slik v bakro-tisku. čitatelji Prežihovih del bodo gotovo z velikim zanimanjem spoznali svet okrog Jamnice. »Zdaj je prišel čas tudi za mojo umetnost«, pravi tov. France Čadež, shkar-samouk, s katerim nas seznanja »Tovariš«! V številki se nadaljujeta roman »Postrešček Samuel« in opis znamenitega kirgiškega narodnega epa »Manas«, ki ga nekateri znanstveniki primerjajajo z Ilijado. Zdravstvenemu pouku je posvečen članek »Zdravje mi je dala snaga«. Kakor po navadi, pridejo tudi to pot šahisti in ljubitelji večernega razvedrila na svoj račun.
OPOZARJAMO NA NAJNOVEJSO ŠTEVILKO »TOVARIŠ A«,
prebrati jo mora sleherni Slovenec, ki mu je pri srcu naš gospodarski, kulturni in politični razvoj.
Kljub izredno povečanem obsegu stane tudi ta številka samo 6 din.
6 NOVIH OKEN, 160 X 200, a zabojem za sobo, brez stekla, prodam. — Naslov v «■glas. oddelku.	10.099-5
NOV VOZ (cizo) proda Korenčan. Krakovska ulica 37.	10.016-5
SPALNICO IN JEDILNICO kompletno prodam. Hradeckega 43/1.	10.035-5
RADIO svetovne znamke predam ali zamenjam za meško kolo. Našle v v oglas, oddelku.	10.037-5
GARNITURO: kana.pe. 3 naslonjači in 2 stolčka, primemo Za pisarno, prođn Molan, Krekov tre Ufi	10.019-5
ZLATO ŽEPNO URO -Elfrn«. majhn* oblike, črn gumijast dežni plašč, predem. Mala vas 78. Ježica.	9992-5
DEKLIŠKE ČEVLJE, nizke, malo nošene, bele, štev. 3-5, rjave štev. 36!/2, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	9993-5
PRAŠIČ ZA REJO. teža 50 kg. naprodaj na Studoncu 17. četrt- Polie. 9994-5 DVE OBLEKI ZA DEČKA (1 belo za b r. mo). proda Ošaben, Sv. Petra cesta št. 49.	9999-5
KUPEM
KUPIM ELEKTRIČNI ŠTEVEC 220/240. jakosti 10 KW. Ponudbe poslati na r.~,-elov: Ivan Nastran, žitni mlin, H mer št. 47, pošta Radomlje.	9739-6
RUSKO POSLOVNO PISMO (lahko s nemško razlago) kup.m. Ponudbe <•$!. oddelku pod. R. P. P.«	9907-6
SVILO, belo al; svetlo sivo. za obleko, kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Svila«.	9957-6
DVAJSET METROV ŽIČNATE MREŽE ku-pm. — Ponudb* pod »Cenejša opaja* oglas, oddelku.	'9336-6
DVE KOMPLETNI MOTOCIKLISTIČNI OPREMI kupi Dravsko gozdno gospodarstvo. Maribor.	9840-6
ZA MOTORNO KOLO BSA 500 ccm. kupim ra-zplinjač in poganjaš v dobrem .stanju. Rudi Cerar. Lukovica 12 9278-6 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšet. Sv. Petra nasip 29. pri Zmajskem mestu. tel. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko «prodajo: pisalne, šivalne stroje, teksče, zavese, pregrinjala, meške in žen^e obleke ter plašče, posteljno, žensko in moško penLo vseh vrst, razne servise, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice. radijske a.parate in vsakovrstne ■ure	9779-6
IV2TONSKI AVTO (EVROPSKI). kompleten, z dobro ohranjen m j gumami, za takojšnjo mtorabo, kupim. Naslov pove oglasni oddelek.	9608-6
MOTORNO KOLO. 200—3,50 ccm. novo ali malo voženo, kupim. Dobro plačilo. Srmčic, Rožna dolina.. Cesta VUI štev. 26.	9712-6
ST ROT ZA ENTLANJE kupimo. Gajeve.
št. 2 A. pritličje, desno	9952-6
AVTOMOBILNE GUME. 36 X 3 in 16 X 6. kupimo ali zamenjamo za 5.25 X 16. Ponudbe upravi cest, Ambrožev trg 7. tel 22-42.	9962-6
ŠKORNJE IZ KLOBUČEVINE, dobro ohranjene ali nove kupim. Ponudbe cglas. oddelku pod »Dahivske*.	10.Ö02-6
STEBRIČKE ZA ŽIČNO OGRAJO, betonske. kostanjeve ali hrastove. 75 kosov, kupim. — P'Tiudbe oglas, oddelku pod 'Tud; pozneje«	10.093-6
LESENO HIŠICO in barsko za «neko. kupi Jazbec. Kranj. Primskovo 115. 9030-6 LJUDSKO KOPALIŠČE JEŽICA potrebuje več gostilniških miz in stolov, vseh vr=t in velikosti Ponudbe: Ljudsko kopališče Jež’ca. tel. 49-56	10.032-6
KUPIM ŽENSKO KOLO italijarsfce ram* ke z d'brimi gumami. Skrbinšek Miloš. Večna pet 3 H	10.047-6
ZRAČNICE. 26V2 650 X 42 C. kupim .ali zamenjam za normalne. Naslov v oglas, oddelku	10.02*7-6
OTROŠKE ČEVLJE, bele oh dra.p, za 2 do 3 let starosti, kupim. Ponudb* ogl«.«. cddelku pod »Otročje čevlje-. 10.055-6 MOŠKO LETNO OBLEKO, boljšo, kupim. PcciudLbs na oglas, odelek ped značko Letnos.	10.054-6
GRADL z?, dve trodelrii žimrrci ter en~ trodeino žimnico kupim. Naslov v ogl. oddelku	10075 -6
DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO ali blago zg, 8 letno deklico, kupim. Ponudbe •Nti. odd. p*d ‘8 let-	10073-6
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, temnejše barve kupim ali dam tudi protivrednost. Artač Ivana, Notranje perice 98. 19085-6 ŽENSKO ALI MOŠKO KOLO tudi brez gum al, samo okvir, kupim. Ponudb* ogl. rvdd. pod Kolo«.	10066-6
VALVAZORJA, prvo izdai'’, kupim. Po. nudbe z navedbo cene ogl. oddelku pod »Valvazor«.	10011-6
GUME. 765. 195 (vulstreijfen.) kupi č^rne Franc. Zaloška 133.	9989-6
RADIJSKO ŽAFNTCO A Z. 4 kupim ali men-jam 3a protivrednost. Ponudbe osi. odd. rod »Radijska žarnica*. 9968-6
ZAMENJAM
MOŠKO KOLO. skoraj novo. zamenjam za, radijski aparat ali prodam. Naprodaj tudi pavi. Naslov v osi. oddelku. 9763-7 RADIO. 5 cevni. .berlinske znamk«, velik, z močnim glasom, zamenjam za malega. event, prodam. Ponudbe oglas. Oddelku pod »Prilika«.	9890-7
NEPREMIČNINE
HIŠO Z VRTOM proda Alojz Stebre.
Trbovlje II, 34.	9673-8
STAVBNO PARCELO v št. Vidu prođem.
Vižmarje 63.	9888-8
VEČ RAZNIH NEPREMIČNIN proda <0. alitefcna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ul. 10	10.018-8
PARCELO, 609 m2, pri Linhartov:	cesti
prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9939-S HIŠO. petat-amovanjsko v Ljubljani, za Bežigradom, novo. z vsem komfortom im. vrtom, ugodno prodam Poizvedb« pr cdv. Hafnerju Milanu v Ljubljani. Tavčarjeva 6.	9963-8
HIŠO ALI VILO v Ljubljani, do štiri-stanovanjsko z vrtom, kupim. Ponudb* oglas, oddelku pod >Vila 6«.	9948-3
HIŠO z dvema trgovskima lokaloma v Ljubljani jprodam. Naslov v oglasnem oddelku.	996C-8
ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM in g*, ražo, 6 km iz Ljubljane, ugodno prodam. Ponudb* oglas, oddelku pod š fro »Ped boršt .	9951-3
MAJHNO POSESTVO kupim Poni id be s točnim opisom m ceno Mariji Kramer. Rodegunda 35, posta Mozirje.	9977-3
HIŠO ALI VTLO. kjerkoli v Ljubljani kupim. — Ponudbe cglas. oddelku pod »Lep vrt«	10.050-8
HIŠO z več stanovanji (parketi in kopalnice) in večjim vrtom v Ptuju proda Zajec. Tavčarjeva 10.	10949-8
MAJHNO VILO ALI HIŠO v Ljubljani kupim Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Ma-lo vrta«.	10.098-3
V NAJEM
DELAVNICO ZA LESNO STROKO s stanovanjem, ali v bližini vzamem v najem ali kupim. Pogoj podeželje. Naslov pove oglas, oddelek.	9“00-9
LOKAL (srednjevelik) za ključavničarsko delavnico, z uporabo dvorišča, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek p‘d značko »Lokal 20«.	9916-9
Vozni red
„Ekspres
it
izide v nefeaf dneh
LOKAL z inventarjem oddam proti majhni odškodnini, — Naslov v oglasnem oddelku.	9936-9
IOBE — STANOVANJA____________
TOVARNIŠKIM ZAPOSLENCEM V MOSTAH! Kdo izmed vas bi zamenjal dvosobno stanovanje rfo tramvajski progi r Mostah z enakim v sredin, mesta? Naslov v oglas, oddelku.	9769-10
LEPO KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v bliž:ni renr.ze. zamenjam za enosobno s kabinetom in komiorlom v centru ali nep'v=redr': bližini Frnudbe «■»gl. oddelku pod »Poletje .	9743-10
SOSTANOVALKO. upokojenko, starejšo uradnico 'ali učiteljico snrejme takoj Kad:ve, Prešernova ulrca 5 — Ljubljana.	9911-10
GARSONJERO iščeta rokonca v Ljubljani. Ponudbe cglas. cddelku pod r'neko »Iščeva«.	9964-10
PRAZNO SOBO išče upokojenec Jasbec, Carja Dušana 14.	9944-1<J
MODERNO TRISOBNO STANOVANJE v cev tiru zamenjam z», dvosobno. P ■ nudbe oglas, oddelku pod značko -Komfortno«	* 9947-10
PRAZNO SOBICO odda gospodu Hafner.
Ö pora. ul. 10/1.	9046-10
SOBO z en,- posteljo, v bližini čatrove žag* v Celju iščem. Ponudbe podružnici SP v Celju.	997S-10
PRAZNO ALT OPREMLJENO SOBO iščem. V zame.ro noiec plačila «vent poučujem v.«:.«* srednješolske predmeti'?, slasti matematiko :n jezike. Ponudbe cg! aru emu oddelku pod -Inštrukcčia*. 10.C53-10 SOLIDEN. MIREN SAMEC šče opremlje-ir,-' sobo. — Martin Forstnerič, hote! S \>n.	10037-10
ZAMENJAM KLETNO ENOSOBNO stiano-vp’-.jc. 6 mesecev brezplačno v centru ai-i bližini mesta. Naslov v ogl^nem oddelku.	1C032-18
ZAKONSKI PAR. dan orise ten. z. last-n;m perilom, išc*. p-» možnosti r>r>rem-lje-'r> sobo. kjerkoli. Ponudbe *‘gl. °dd. pr«d »Center*	10017-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za ormkn za Bežigradom alr v šiški Poizvedbe pri hisriici. Parmova 39. 16121-10 MIRNO DEKLE, ve« dan «ričeti: a. šče echo. Po možnosti v šiški. — Zupančič Ivanka, Naproša. Wolfova 4	9938-10
PFAZNO SOBO r centim. zq talon išče Ciril Korošec. Miklošičeva 1» n. 10003-10
RAZNO
IZGUBIL SEM DENARNICO od škofije do Sv Petim. Najditelja r rosim, da jo iaroči v bolnici pri vratarju, proti nagradi.	9933-14
FRED TURIST - HOTELOM NA 5I.EDU sem izgubil denarnico z. r-emi dokumenti. Poštenega cijtrteija .prosim, naj mi vr-'» proti- nagradi ra naalov: Anton Kovačič. Flegar:j a st. 29. Bled-Gr?d.	9931-14
UGLAŠEVALEC glaecrdr.lev .7 u r a s e k.
Zrinjskega 7/TI. telefon 39-23. S P 2-14 SVEŽENJ KLJUČEV v usnjeni vrečk: sem izgubil v sred,- zvečer, verjetno v Tivoliju. Najditelja pretim da j'h nujno odda v cglasnem cddelku pr- tii ra-grsdi.	9366-14
KATERA OSA^fLJENA GOSPA b' vzela ossumeljeno vdovo r p-m :lr o oskrb- sZl skupno gocpad.n.istvo v mestu ili na deželi. — Ponudb* cglas oddelku, roj »Pri ieten. dom*.	3955-14
PROGLAŠAM. ZA NEVETJAVNE osebno izk^rrico. Izkaznico OF. živtsk« nakaznico za maj :n oblačilno kartic na ime Boštjančič Ana iz Sp. Slivni "v vn Grosupljtl.	9942-14
RAZVELJAVLJAM ‘■btačllTS« karta m me Hudnik Im v-a. Hrušica. ?7.	10.043-14
OTROŠKO VOLNENO ČEPICO sem v .sla r.a Miklošičevi ces'öi. Dob» se v uprari Sl. porcčsvalca*.	1° 065-14
SPOROČILO! Marijan pnd' takoj ctimvr in. ne delaj m-j skrbi Pr di In —bo r redu!	'	9949-14
IZGUBIL se .ta mied "K.cek volčiel' cb-ečrižen. na hrbtu Komur ta. ka^ tv:o rflj sporeči Pa d-el Dre vetu, Pe~<Vevs ul' 8	'	10967-14
LOVSKI PES mlad p-car. rje-'* bene. se je izgubil ali: ta bil rkrpde v Kdor o v.tam kei ve. al ga vajde rg.j proti n^-er^d javi v delavnico Aljažev*? 8. tefetan 48-33	19679-14
TOV. META. ki je r	v. Oluo ra-
ložla 500 din za dekliški	naj
pr'-d* po denar. Ns&lov v csla-snem oddelku.	10012-14
PREKLICUJEM kc-ti nerljaTta ti’cbe nakaznice na ime Petek Angela, roj. 31 mija 1910. Pesje št. 5°. ter njen b treh otrok Vili, Rojmi in Jože.	10034-14
*
FROSTMO. DA UVTOMPTK pT.FDEtiP PO-NTJDBE V OGLAS. ODDELKU: F Brezhibna. Eericrad,	čiščenta stop-
nic. C č. Cankar v usnju. Dobro ''hranjene. Domačo slirTku Dir» 39ežela. Diskretne.	G ž. Itgtir.iktaria za
matematiko, Elektromotcr. K o mo! etiro. K'l ko časa v pogonu. Klavir Turnem v najem. K^d‘. K K. Ka. Krajno center, Kup-m. Kopaln* kad s rečjo. Ljubljana. Leip vrt, L-ti? kraj. I-’tiia. Ljubljana—Kamnik, L-ovsk:. Mnogo odsoten. Matematika. Mladoporočenk'. 'Islo rabljeno v Ljub!Jan'. Mir. Ataticva. Ore-h-vp. Ödsten. Obhajilna. Obnova P'-a-Čll- v gotov ni, Potrebujem denar, - Primerna parcela. F» an.n«*. Fiantao čm, Primemo za prnoko. Rsri^ear fclavz ’na. Severn a. S-ba. Sjdn Tf. Šrota Stc n«*. Skromen. S:č.	Stamens,
škornji, školjka, šiška. Tehtnica '7tm-nik. Tetin-’ plačnica. Trodclna. Trtaška. Travnik. Usmerjev^ika. Znatno znižana cena., Z. Zapra vi l tiček Žensk'» kolo, Žencfco al sama okvir. 1. maj. 59—39.
POIZVEDBE
TOVARIŠICO, k-i j* bila» pri blagajn: hira •Umen« v ponedeljek 23. aprila cb IS. ijTj. prisotna nesp: razumu rad’ 29 m 100 dm. proe'm. da. spnr’ć: svoj naslov pr, blagajni km« -Unior«. 10.001-I5 POZIVAMO SVOJCE dne 1. VII. 1942 v Mostah ustreljen h talcev: Dre "a Antona, Vače pri Medvodah, Ferdih a Karola», Primskovo. Prosena Janeze, žab-nica, da rem javijo sroje r.asIo-'-e ali pošljejo slike ustreljenih za ureditev sp:menlka. — Vaški edber CF Moste -2 irovn 2 ca	9231-13
■KAMNOLOM*
K. L 0. - Poljčane
nudi
VSAKOVRSTNI PESEK IX GRAMOZ
DOBAV A — TAKOJ PO NAROČILU!
PINUS
TOVARNA SMOLNIH IZDELKOV
RAČE PRI MARIBORU
IZDELUJE KOLOFONIJO, TERPENTIN, KOLOMAZ, INDUSTRIJSKA MAZIVA, ČEVLJARSKO SMOLO, PIVARSKO SMOLO, SMOLNI KT.E.T EN OSTALE RAZNOVRSTNE SMOLNE IZDELKE.
NEIZČRPNO BOGASTVO NAŠIH SVOBODNIH GOZDOV BO ZAGOTOVILO V TEKU PRVE PETLETKE DOVOLJNO KOLIČINO SMOLE ZA NAŠE IZDELKE IN NAS OSVOBODILO DOSEDANJEGA UVOZA.