PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! D LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA. SOBOTA. 3. APRILA 1978 LETO XVIII. • ŠTEVILKA 79 • CENA 3 DINARJE •DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO £ 8. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO FRAS Bjedic obišče Libijo Na obisku v prijateljski državi bo predsednik ZIS od 3. do 5.4. BEOGRAD, 2. apr. (Tanjug) — Na povabilo člana sveta revolucionarnega poveljstva in predsednika vlade Libijske arabske republike Abdela Salerna Džaluda bo predsednik zveznega izvršnega sveta Džernal Bijedič uradno obiskal Libijo. Na obisku r Tripoliju se bo mudil od 3. do 5. aprila letos. (Podrobnejši komentar o jugoslovansko-libijskih odnosih in aktualnem trenutku te države, kot tudi o podrobnostih obiska predsednika ZIS v Libiji, objavljamo na 5. strani.) sedemindvajseto zatišje Trije pogoji progresivne nacionalne fronte — V četrtek morda novi predsednik republike — Država razdeljena na dva dela — Življenje v Bejrutu OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA BEJRUT, 2. aprila — Deset dni premirja za izvolitev novega predsednika republike in za odhod dosedanjega... No, tako nestrpno pričakovano vest je prinesel šele deseti dan bojev v peti rundi državljanske vojne. Premirje, ki naj bi bilo po novi formuli le »zamrznitev« vojaškega položaja, uradno velja od danes opoldne, ker pa so desničarji ustavili vojaške operacije že sinoči, se je neuradno začelo pravzaprav že v noči na petek. Vodstvo progresivne in nacionalne fronte je na svoji sinočnji seji, ki so se je udeležili tudi vodje Palestincev, privolilo v premirje pod tremi pogoji: da v prihodnjih desetih dneh parlament izvoli novega predsednika republike, ki se bo strinjal s programom reform levice, da sedanji predsednik takoj nato odstopi m da nova runda političnega reševanja libanonske krize ne bo prinesla spet kakih »šepavih« rešitev, kot se je izrazil vodja levice Kamal Džumblat. Po nepotrjenem voznem redu naj bi se libanonski parlament sestal v ponedeljek in sprejel ustavno dopolnilo, ki bi omogočilo izvolitev novega predsednika še pred potekom Franždejevega mandata. V tem primeru bi Libanon že v četrtek dobil novega predsed- ZATIŠJE V BEJRUTU — Glavno mesto Libanona se previdno prebuja v dan premirja in le samoten borec muslimanskih sil kolesari po ulicah, kjer so še pred urami rožljali tanki in grmeli topovi. Telefoto: UPI Najtoplejša dneva Izredno pomladansko vreme, kot ga imamo sedaj, še do nedelje - Smuka na gorskih smučiščih - Regrat odganja LJUBLJANA, 2. aprila — Četrtek in petek sta bila najtoplejša letošnja dneva, saj se je živo srebro v Ljubljani dvignilo do 23 stopinj C, v več krajih po Slovenji do 22, za danes pa vremenoslovci napovedujejo še za stopinjo višjo temperaturo kot včeraj. Ljubljanska Iskra je včeraj ob 15.15 »pokazala« celo 25 stopinj Celzija. Vidova z republi- stopnjevala, v nedeljo bo še nad Škofjo Loko, pa tudi po- nika republike. Za zdaj tuda na znano, komu bo parlament ponudil to — v sedanjih razmerah sila nehvaležno — vlogo in kdo jo bo sprejel. Poleg »večnega« kandidata, zmernega maronita Raym onda Edeja, omenjajo še kopico imen, toda očitno se bo vse odločilo v zadnjem hipu — če se sploh bo. Formula o »zamrznitvi« vojne — ni sklenjen noben sporazum o premirju, pač pa sta nasprotujoči si strani enostransko ustavili vojaško dejavnost — predvideva, da bodo vojaške enote ostale na položajih, ki jih zasedajo danes, pripravljene, da vsak hip obnove sovražnosti, če ne bo ustrezne politične rešitve ali pa če bodo izzvane. Vsaj za prvi dan tega čudnega premirja lahko rečemo, da je potekel vsaj v Bejrutu sorazmerno mirno. Slišati je sicer bilo posamične rafale in strele in tudi zagrmelo je nekajkrat, toda Bejrutčani, za katerimi je verjetno najhuj-ših deset dni te državljanske vojne, se skoraj niso zmenili zanje. Mesto je nenadoma previdno in negotovo zaživelo, vendar razdeljeno na dva dela, vsako na svoji strani frontne črte, čez katero skušajo zdaj organizirati nekakšen mali obmejni promet. V vzhodnem, krist-janskem in desničarskem delu mesta namreč imajo nekatere življenjske potrebščine — plin, moko itd. — ki jih primanjkuje v zahodnem, levičarskem in muslimanskem delu mesta ali pa nasprotno. Prav s tem življenjem pa Majda šksga meteorološkega zavoda pravi, da izredno toplo, lepo in sončno vreme pri nas povzroča stacionarni anticiklon nad srednjo in južno Evropo, ki se že umika proti vzhodu. Ker je nad Alpami in južno od njih še ogromno toplega in suhega zraka — zadržuje se tudi pri nas, — ki povzroča nadpovprečno visoke temperature za ta let ni čas, zato povsod po polju že veselo odganja regrat. Jutri bomo imeli še lepo, sončno in suho vreme, vendar bo bržčas začel pihati tudi veter, ki bo ozračje nekoliko ohladil. Vročina se v naslednjih dneh ne bo več lepo in suho vreme, vendar so hkrati možne tudi delne pooblačitve. Danes zjutraj smo v ljub. ljanski kotlini doživeli manjšo toplotno inverzijo (obrat): na šmarni gori je termometer pokazal 7 stopinj Celzija, v Ljubljani pa samo 4 stopinje. Tudi v višjih legah torej ne moremo pričakovati v prihodnjih dneh bistvenih ohladitev, vendar bo kljub temu na vseh visokogorskih smučiščih, ki imajo pretežno osojno lego in dobro steptan sneg, smuka za konec tedna zelo ugodna. Med-nja posebej sodijo Vogel, Kobla, Pokljuka, Krvavec, Kanin, Zelenica, Stari vrh DANES V „DELU" Faza življenjskega pomena »Iz kontradiktornega, kriznega in hkrati tvornega obdobja presnavljanja vseh struktur italijanske družbe, nastaja v primeru italijansko-jugoslovanskih odnosov v ustavnem loku na Montecitoriu takšen konsens, ki bo v predvidenem času pripeljal do ratifikacije osimskih sporazumov,« piše Jaka štular v komentarju »Faza življenjskega pomena, ko ocenjuje najnovejše dogodke v sosednji Italiji. Boris Kutin v uvodnem komentarju kritizira kvantitativni pristop pri krepitvi partijskih vrst (»Nevarnosti .planirane rasti’«), Marjan Raztresen pa glosira vest o vrnitvi slovenščine na ukovsko šolo. stran 3 Oživljanje Jalte WASHINGTON, 2. aprila — V ameriškem tisku in v političnih krogih pojasnjujejo, delno zanikajo ali drugače osvetljujejo nekaj, kar imenujejo »Son-nenfeldtova doktrina«. Eden od najožjih sodelavcev državnega sekretarja Kissingerja je pred časom nastopil v Londonu pred ameriškimi veleposlaniki, ta njegov nastop pa različno razlagajo, večinoma negativno, še zlasti v evropskih državah. stran 5 stojnski Kalič, Bloke, slovenjegraške Kope, pa morda še kakšno izmed številnih smučišč, ki so ga znali žičničarji ohraniti za spomladansko smuko. Suh zrak onemogoča, da bi se sneg v senci, prehitro topil, medtem ko ga na prisojnih legah tudi v gorskem svetu močno pobira sonce. Posebej čez opoldne, ko je odjuga najmočnejša in sneg najmehkejši, smuka ni preveč priporočljiva, ker je nevarnost zlomov največja. Po vsej državi je in bo tudi v soboto in nedeljo zelo lepo in toplo vreme, prav tako tudi ob Jadranu. NIKO LAPAJNE Štafeta mladosti v Zenici Po 500 kilometrov dolgi poti skozi 17 občin BiH SARAJEVO, 2. apr. (Tanjug) — štafeto mladosti, ki je včeraj krenila iz Brčkega, so danes odnesli iz rudarskega mesta Bano-viči. številni nosilci štafete, večinoma vaški mladinci in mladinke, so danes prenesli štafeto po poti,dolgi okoli 500 lan. Današnja trasa je potekala po vzhodnem delu BiH in šla skozi 17 občin. Danes ob 18.30 je štafeta prispela v Zenico, kjer so ob tej priložnosti pripravili velik miting mladine in pionirjev. prihaja nad Bejrutčane nova nevarnost, hujša od požarov, ki še ,naprej divjajo. Ves Bejrut je namreč veliko smetišče, po pločnikih in vogalih so smrdeči kupi, nekateri stari tudi po nekaj mesecev. Ker hkrati v nekaterih delih mesta zaradi počenih vodovodnih cevi primanjkuje vode. zdravstvene oblasti — če je v Bejrutu sploh mogoče govoriti o kaki oblasti — svarijo pred epidemijo. Zlasti še, ker v nekaterih najbolj »vročih« ulicah še vedno leže že več dni stara razpadajoča trupla. Kako je zunaj Bejruta, ni povsem jasno. Granate so namreč temeljito poškodovale električno, telefonsko in teleprintersko napeljavo, tako da je Bejrut že ves teden praktično odrezan od zaledja pa tudi od sveta. Toda, sodeč po nekaterih vesteh, priprava na zamrznitev bojev je bila v hribih nad libanonskim glavnim mestom in v severnem Libanonu nadvse pogubna. Vsekakor pa je novo premirje tudi na deželi uveljavilo praktično delitev Libanona na dva dela, levičarsko-muslimanski Jug in krščan-sko-desničarski Sever. Prav zaradi te praktične razdelitve Libanona in Bejruta je težko napovedati, koliko politične odjuge bo prinesla sedanja vojaška zamrznitev. Zlasti še, ker so prvi dan 27. premirja v tej državljanski vojni ostala nerešena še vprašanja, ki so izzvala vojno in zaradi katerih se je tako tragično - nadaljevala. Upati je le, da bo strah pred novo rundo, ki bi bila vsekakor še bolj pogubna, ali pa pred internacionalizacijo libanonske krize — še naprej so odprte možnosti najrazličnejšega tujega posredovanja — pospešil to odjugo. MIRO POC Oster napad na Brandta iz NDR »Neues Deutschland« obtožuje Brandta, da je vodja protikomunistov BERLIN, 2. apr. (Tanjug) — Glasilo ESPN vzhodnoberlinski »Neues Deutschland« v današnjem komentarju nenavadno ostro napada predsednika zahodnonemške SPD Willyja Brandta, da hoče socialdemokratske in socialistične stranke zahodne Evrope »združita v enotno protikomunistično fronto«. Neposreden povod k temu napadu je Brandtov govor v ponedeljek v Zahodnem Berlinu, kjer je izjavil, da ima ZRN boljše izkušnje z vsemi državami varšavskega sporazuma kot z NDR. Komentar obtožuje Brandta, da »se očitno želi postaviti na čelo zveze protikomunistov v Zahodni Evropi«. Nova portugalska ustava Premier Azevedo brzda predvolilno kampanjo LIZBONA, 2. aprila (Tanjug) — Danes ponoči bo Portugalska dobila prvo demokratično ustavo in bo postala »suverena republika, zasnovana na dostojanstvu človeške osebnosti in na volji ljudstva, zavzeta za lastno spreminjanje v brezrazredno družbo«, v kateri bodo »spoštovane in zajamčene pravice in temeljne svoboščine v pluralizmu izražanja« in katere cilj bo »zagotoviti prehod v socializem in ustvariti možnosti, da bi delavski razred demokratično vladal«. Portugalski premier de Azevedo obravnava s predstavniki treh vladnih strank položaj v državi pred uradnim začetkom kampanje za parlamentarne volitve, ki bo trajala od nedelje do 23. aprila, dva dni pred volitvami. Doslej so že imeli dva kroga posameznih pogovorov, vendar noben udeleženec noče povedati, o čem razpravljajo. Očitno je le, da premier vztraja, da je treba »duhove obdržati na vajetih« med predvolilno kampanjo in da naj bi trojno neodvisno koalicijo obdržali do predsedniških volitev 27. junija. Kar zadeva vojsko, je izjavil šef generalnega štaba kopenskih sil, da nikakor »ni mogoče govoriti o destabilizaciji, temveč ravno narobe«. Ozračje miru, ki ga želijo zagotoviti vojaške oblasti, pa kalijo neredi v Funcha-lu na Madairskem otočju, kjer so na zborovanju, na katerem je govoril vodja socialistov Mario Soares, izbruhnili spopadi med policisti in separatističnimi demonstranti. Hladna prha, nato razhod brez izida Luksemburški zahodnoevropski vrh se je končal brez sporazuma — Trda lekcija kanclerja ZRN Schmidta OD NAŠEGA DOPISNIKA PRI EGS LUKSEMBURG, 2. aprila — Čeprav je bilo že pred samim vrhunskim sestankom voditeljev deveterice jasno, da v sedanjem političnem in gospodarskem položaju ne bo mogočo sprejeti kakšnih pomembnejših sklepov, je vendar le malokdo pričakoval, da v Luksemburgu ne bodo rešili niti videza enotnosti in solidarnosti. Deveterica je zapustila Luksemburg brez zaključnega sporočila, ker se ni sporazumela niti o njegovi vsebini. Belgijski premier Tinde-mans, ki naj hd s svojim poročilom o politična zvezi na luksemburškem sestanku dal nov zagon evropskemu združevanju, po končanem sestanku ni skrival svojega razočaranja. »Evropski svet nd upravičil svoje vloge in kot sem predlagal v svojem poročilu, se bo treba jasno dogovoriti glede njegovega poslanstva in nalog,« je dejal Tindemans. Deveterici se ni uspelo dogovoriti niti o gospodarskih in monetarnih ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za rešitev iz krize, niti o neposrednih volitvah v evropski parlament. V bistvu niso niti razpravljali o Tindemanso-vem poročilu, saj nekaj vljudnostnih izjav o velikem opravljenem delu gotovo ni mogoče imeti za razpravo. Sestanek se je tako končal s tem, da so gospodarsko-de-nama vprašanja poslali v reševanje finančnim ministrom, vprašanje neposrednih volitev v evropski parlament in in obravnavo Tindemansove-ga poročila pa zunanjim ministrom. Torej tistim, za katere »o prej ugotovili, da niso sposobni rešiti skupnosti iz krize. Zunanji ministri bodo morali do konca leta proučiti Tindemansovo poročilo in o tem poročati »evropskemu svetu«. Gotovo se bodo oglasili zlobni jeziki in porekli, da gre za pripravo »an-tJporočila« o poročilu. Luksemburški sestanek je jasno pokazal, da bo morala vsaka članica računati v prvi vrsti na svoje sile. Schmidt si je v Luksemburgu privoščil, da je ostalim predaval o vodenju gospodarske politike; jasno je povedal, da Nemčija ni pripravljena reševati ostalih iz gospodarskih in monetarnih zadreg, dokler ne bo dosežen vzporedni gospodarski razvoj vseh članic. Luksemburški sestanek Je velik neuspeh za francoskega predsednika Giscarda, ka j« moral v Luksemburgu pokopati svoje dosedanje evropske ambicije, za katere ni dobil potrebne podpore niti r vrstah domače večine. BORIS VERBIČ FUNT JE ZGRMEL — Novica o rekordnem padcu britanske valute je v Londonu neprijetno odjeknila. Telefoto: UPI Monetarni pretres Nov neslavni »rekord« britanskega funta — Tudi lira pada — Že druga devalvacija v Turčiji — Dolar raste LONDON, 2. aprila — Kot poročajo tuje agencije iz največjih evropskih finančnih središč, so monetarni trg zajeli novi pretresi, pri katerih se še vedno najslabše godi »monetarnemu bolniku Evrope« — britanskemu funtu. Umik premiera Wilsona tn negotovost glede njegovega naslednika sta povzročila tudi politično negotovost v vrstah finančnih ekspertov, kar je vplivalo na novi padec funta. Izredno težavna gospodarska situacija v Veliki Britaniji pa je le še pospešila vrtoglavi padec britanske valute. i • Na londonski borzi Je funt danes veljal le 1,8645 dolarja, kar je novi neslavni rekord britanske valute. V zadnjem mesecu je vrednost funta v razmerju do dolarja padla za 7,6 odstotka, v primerjavi z decembrom 1971. leta pa je funt v razmerju do se enega policijskega funkcionarja Argentinski gverilci ustrelili šefa oddelka za premoženje BUENOS AIRES, 2. apr. (AP) — Gverilci so včeraj ubili že drugega visokega policijskega funkcionarja v zad-njih štirih dneh: Anselma j Linardija, šefa oddelka za ' premoženje v argentinski . zvezni policiji. Ustrelili so ga, ko se je odpravljal v službo iz svoje hiše v predmestju Buenos Airesa. Ubit je bil tudi njegov šofer. Sodijo, da sta Linardija ubila dva pripadnika levičarske organizacije mon-toneros. ki se je pod Pero nam odcepila od peronistič-nega gibanja. Nasilje se torej ni nič umirilo kljub ostrim ukrepom, ki jih je napovedalo novo argentinsko vodstvo 1 Raznežena kosmatinca LJUBLJANA, 2. aprila — Podobe, kot je ta, med tema dvema, pa ne le med njima, pripisujemo pomladi. Norčava objestnost je presenetila tudi najbolj trezne med preudarnimi. Foto: Janez Zrnec dolarja padel kar za 35,5 odstotka. Zaradi neurejene gospodarske in politične situacije v Veliki Britaniji funt še naprej pada tudi na drugih monetarnih trgih. V Frankfurtu ga prodajajo za 4,723 marke, v Parizu pa za 8,75 franka. Britanski finančni izvedenci so še posebej zaskrbljeni ob vesteh, da so na pariški borzi opazili finančne svetovalce bogatih arabskih šejkov, ki menjajo svoje nezanesljive funte za stabilne marke. Medtem ko funt nezadržno pada, ameriški dolar na nekaterih borzah raste, na drugih pa so zaznamovali neznaten padec njegove vrednosti. Egipt zavrnil noto iz Moskve Hosni Mobarek: -vmešavanje v notranje zadeve« KAIRO, 2. apr. (MENA) — Egipt je zavrnil uradno sovjetsko noto, ki obsoja enostranski sklep predsednika Anvarja el Sadata, da bo pretrgal sporazum o sodelovanju in prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in Egiptom. Egiptovska agencija MENA poroča, da egiptovski podpredsednik Hosni Mobarek med včerajšnjim sestankom s sovjetskim veleposlanikom v Kairu Vladimirom Polja-kovom ni hotel sprejeti sovjetske note in jo je zavrnil kot »vmešavanje v notranje zadeve Egipta«. Tečaj ameriške valute je danes ugodnejši v Frankfurtu, Parizu in Milanu, v Ziirichu, Bruslju in Amsterdamu pa je padel. Nezanesljivi tečaj dveh nekdaj najmočnejših valut verižno povzroča tudi pretrese manjših valut, v Milanu so danes objavili novi tečaj italijanske lire, ki je doslej najnižji, saj velja en dolar 851,25 lire. Tudi turška vlada je bila prisiljena razglasiti novo devalvacijo svoje valute, že drugo letos. Dolar zdaj velja 16 turških lir, kar pomeni, da je vrednost turške valute padla za 3,2 odstotka. Husein obtožuje Izrael »Buldožer in ne več kamela je simbol Bližnjega Vzhoda« CHICAGO, 2. apr. — Med obiskom v ZDA je jordanski suveren kralj Husein v Chicagu izjavil, da Izrael vodi »dvolično politiko«, da bi pridobil na času in obdržal zasedena ozemlja. Kralj Husein je tudi opozoril ZDA, naj se »ne odpovedo svoji odgovornosti« in pozval ameriške investitorje, naj še povečajo naložbe ▼ Jordaniji, v zadnjem Času je okoli 30 ameriških družb tam zaprosilo dovoljenja za poslovanje. Husein, je, namigujoč na arabski gospodarski »boom«, izjavil: »Zdaj je buldožer in ne več kamel» simbol Bližnjega vzhoda!« Stiki cvetijo Sadat končal obisk v ZRN — Dopadljive izjave — Načeli dialog z Arabci BONN, 2. aprila (Tanjug) — Egiptovski predsednik Anvar d Sadat je danes končal petdnevni uradni obisk v ZR Nemčiji. V pogovorih, ki jih je imel s kanclerjem Schmidtom, no» njim ministrom Genscherjem in tukajšnjimi gospodarskimi voditelji, so dosegli soglasje o pomembni razširiti! gospo-darskega sodelovanja med državama. . Zahodna Nemčija je pokazala veliko zanimanje in pripravljenost, da bi skupaj z drugimi državami EGS sodelovala pri iskanju izhoda iz krize na Bližnjem vzhodu m prispevala k miroljubni ure ditvi. Uradni Bonn je pono vil že prej izraženo stališče, da je bistveno važno, najti rešitev za arabsko ljudstvo Palestine, ki mu je treba orno gočiti pravico do samoodločbe in do ustanovitve samostojne države. Predsednik Sadat pa je menil, da morajo tudi vsi Nemci imeti pravico do samoodločbe — s čimer si je pridobil še posebne simpatije svojih sobesednikov. Pomen Sadatovega obiska in njegovih pogovorov s kanclerjem Schmidtom je še posebej v tem, kot poudarjajo v Bonnu, da se je začel arab-sko-zahodnoev ropski dialog o političnem in gospodarska» sodelovanju. Posameznik je le izhod v prvi sili Povsod pri občinskih konferencah SZDL je treba ustanoviti telesa za vprašanja mednarodnih odnosov s tujino LJUBLJANA, 2. aprila — Čeprav Je ▼ praksi pretok Informacij bi spodbud Iz baze navzgor še zelo slaboten, pa so se novoustanovljena telesa, ki se pri občinskih konferencah socialistične zveze ukvarjajo s problematiko mednarodnih odnosov, pokazala kot prava stopnica pri podružbl.janju naše mednarodne politike, so ugotovili na 11. seji izvršnega odbora RK SZDL Slovenije. Občinske konference sodar listične zveze so v glavnem upoštevale priporočila z lanske seje izvršnega odbora republiške konference in so ustanovile telesa za problematiko mednarodnih odnosov, čeprav so ta po svoji obliki precej elastično prilagojena specifičnim pogojem v posameznih sredinah. Tako imajo nekje svete, drugje komisije in koordinacijske odbore, ali pa se s temi vprašanji ukvarja le posameznik v izvršnem odboru, oziroma predsedstvu občinske konference. V nekaterih občinah pa socialistična zveza problematiko mednarodnih odnosov obravnava skupaj z ustrezno komisijo pri občinski konferenci zveze komunistov. S tem v zvezi so na današnjem sestanku sklenili, da je treba povsod upoštevati priporočilo in ustanoviti ustrezna telesa ter da so posamezniki namesto njih lahko le začasne rešitve. Praksa je tudi potrdila, da organi pri republiški konferenci, ki se ukvarjajo s pale- Razširitev sodelovanja z Venetom Delegacija skupščine SRS vrača obisk predstavnikom Veneta LJUBLJANA, 2. aprila — Na povabilo predsednika deželnega sveta pokrajine Ve-neto bo v ponedeljek, 5. aprila odpotovala na tridnevni obisk v Veneto 7-članska delegacija republiške skupščine pod vodstvom predsednika skupščine SR Slovenije Marijana Breclja. Med obiskom se bo slovenska delegacija z gostitelji pogovarjala o razširitvi medsebojnega sodelovanja, v ospredju pogovorov pa bo tudi izgradnja plovne poti Jadran—Donav-a, ki poleg naše republike neposredno zanima tudi italijanski Veneto. Med drugim se bo slovenska delegacija z gostitelji pogovarjala tudi o tesnejši cestni in železniški povezavi, sodelovanju na področju energetike, varstvu okolja in turističnih ter kulturnih stikih. Z bližnjim obiskom delegacije slovenske skupščine vračamo obisk predstavnikom deželnega sveta Veneta, ki so obiskali Slovenijo pred tremi leti. to mednarodnih vprašanj, kot so svet za mednarodne odnose, komisija za manjšinska in izseljeniška vprašanja, koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini in koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije, ne morejo imeti svojih partnerjev na občinski ravni, saj bi tako nastal prevelik in tudi neokreten mehanizem. Za vso to dejavnost eno telo povsem zadošča, še tako bomo imeli v nekaterih manjših občinah precejšnje kadrovske težave. V Pomurju in morda še kje, kjer je veliko zdomcev, pa bi veljalo ustanoviti posebne koordinacijske odbore za razreševanje teh vprašanj, čeprav jih nekje tudi že imajo. Člani izvršnega odbora so se tudi dogovorili za akcijski program za naročanje na Poročevalca, glasila skupščine SR Slovenije in Jugoslavije za delegacije in delegate. Uredniški odbor Poročevalca bo skupinam delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in v zbor občan Škodljiva nezakonita sečnja Nezakonita sečnja na Kosovu — Za pet milijonov dinarjev škode PRIŠTINA, 2. aprila (Tanjug) — Na gozdove in gozd-no zemljišče pride več kakor 40 odst. celotne površine pokrajine Kosovo. To obče-družbeno bogastvo ima ne samo velik gospodarski, pomen, temveč je tudi pomemben dejavnik varstva človekovega okolja in vseljudske obrambe. Zaradi tega so na današnji razširjeni seji predsedstva pokrajinske konference-socialistične zveze Kosava, ki ji je predsedoval Mihajlo Zvi-cer, poudarili, da morajo vsi dejavniki v pokrajini storiti več kot doslej za varstvo, obnovo in načrtno izkoriščanje ter gojitev gozdov. Predvsem bo treba učinkoviteje reševati nerazčiščene premoženj sko-pravne odnose. Zaradi počasnosti pri reševanju premožen j sko-pravnih -odnosov imajo veliko primerov nezakonitih sečenj, kraje in uničevanja gozdov. Leta 1974 je bilo vloženih kar 11 tisoč prijav zaradi nezakonite sečnje, nastala škoda pa znaša za približno 5 milijonov dinarjev. Ponekod taki prestopki niso dovolj učinkovito zavrti s kazenskimi ukrepi in družbeno obsodbo. Premajhno učinkovitost pristojnih organov odseva tudi dejstvo, da je do lani vrsta žagarjev delala brez dovoljenja. republiške skupščine poslal pismo in jih naprosil, naj v-svojih temeljnih skupnostih naredijo, kar morejo, da bi se le-te naročile na Poročevalca v tolikšnem številu, kolikšno bo zadoščalo za obveščenost kolektivov in njihovih delegacij. Tudi zbori občinskih skupščin naj bi poiskali možnosti, da bi delo na ravni širših družbenopolitičnih skupnosti prek Poročevalca spoznalo čim več delavcev in občanov. Enako velja tudi za temeljne delegacije, ki naj bi se zavzele, da bi Poročevalca naročile za vsakega čla-ha delegacije. V zvezi s tem bodo pripravili tudi akcijo za razširjenost Poročevalca v lokalnem in tovarniškem tisku, ki pa se ne bi smel omejiti samo na prenašanje vsebine in izvlečkov. Z uredništvi sredstev javnega obveščanja pa naj bi sklenili dogovor glede materialnih vprašanj, ki nastajajo ob objavljanju celotnih dokumentov ali gradiv. BORIS KUTIN Čvrstejše povezovanje v obveščanju LJUBLJANA, 2. aprila — Po večmesečnih pripravah so se danes s slovesnim podpisom samoupravnega sporazuma OZD Gospodarski vestnik, OZD Globus iz Zagreba, OZD Delavska enotnost, TOZD Delo časopisi in TOZD Delo Grafika združile v časopisno in grafično podjetje Delo. Vključitev novih temeljnih organizacij (vse ohranjajo nespremenjena ustanoviteljska razmerja in popolno programsko suverenost) ▼ CGP Delu ima zaradi uresničevanja družbenih stališč o nujnosti nadaljnjega povezovanja v tej dejavnosti posebnega družbenega pomena tudi velik družbenopolitični značaj. Medtem ko je bilo dosedanje povezovanje' omejeno predvsem na grafično dejavnost podjetja, pa se je s pristopom Gospodarskega vestnika in Delavske enotnosti začel tudi proces čvrstejšega povezovanja še na področju družbeno-informativne dejavnosti, kar bo omo- gočilo tudi vsebinsko obogatitev našega tiska. Vključitev dosedanjega založniškega podjetja Globus iz Zagreba pa ima poleg obojestranskih gospodarskih interesov še poseben družbeni pomen, saj dokazuje, da delavci enakopravno združujejo svoje delo in sredstva tudi čez republiške meje in jezikovna področja. B. K. Načrtovanje le po realnih kazalcih Osnovne organizacije sindikata morajo biti stalni mo-bilizator vseh delavcev pri oblikovanju planov razvoja LJUBLJANA, 2. aprila — Takoj moramo spodkopati korenine starega načina planiranja — katerega nosilec so bili ozki krogi ljudi, brez vpliva delavcev, ki se pogosto zato in pa zaradi nerealnosti niso zavzeli za realizacijo takih planov — in ustvariti vse možnosti za nov način, pri katerem so osnovni načrtovalci delavci v TOZD in občani v krajevnih skupnostih. Vsi ti pa se morajo zavedati, da je planiranje tudi velika obveznost in jo bomo lahko izpolnili le, če plani slonijo na realnih kazalcih. To je bila osnovna nit razprave o pomenu družbenega planiranja in nalogah sindikata pri uveljavljanju novega sistema planiranja in snovanja srednjeročnih planov na seji republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Ob tem so še menili, da je srednjeročno planiranje temelj, na katerem bo treba prilagajati letne plane oziroma z njimi omogočati realizacijo petletnih načrtov. Kot bistveni značilnosti novega načina planiranja pa moramo imeti venomer pred očmi sočasno in kontinuirano planiranje. Člani republiškega odbora so še poudarili, da bodo poleg sedanjih zakonskih določil o družbenem planiranju, dobili še trdnejšo osnovo za to pomembno delo, ko bo sprejet zakon o združenem delu. Rekli so tudi, da morajo biti osnovne organizacije sindikata stalni mobilizator vseh delavcev pri planiranju in da morajo skrbeti za načrte v mejah realnih možnosti. Posebno nalogo bi morale ime- Preobrazba vzgoje Ela Ulrih na predsedstvu RK ZSMS Slovenije - Mladi morajo tvorno sodelovati v preobrazbi šolskega sistema LJUBLJANA, 2. aprila — Reforma vzgoje in izobraževanja, tako kot jo predstavlja sistem usmerjenega izobraževanja, je predvsem družbenega pomena in je zato politična akcija nujno potrebna. Se posebej pa to velja za zvezo socialistične mladine, saj so mladi najbolj neposredno — kot učenci, dijaki in študentje ter mladi delavci — v to reformo vključeni. Tako je na današnji seji predsedstva RK ZSMS, s katero se je tudi ta organ. ZSMS vključil v javno "razpravo, medtem Jeo so v občinskih organizacijah .razprave že stekle, med drugim uvodoma poudarila predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih. Ela Ulrih je posebej poudarila, da se s konceptom usmerjenega izobraževanja uveljavljajo sklepi in stališča resolucije 10. kongresa ZKJ, da pa je najpomembnejša javna razprava, v kateri mora združeno delo dokončno oblikovati predlog reforme in ga uskladiti s svojimi potrebami. To pa doslej, kot je poudarila, ko se je pripravljal predvsem strokovni del predloga, še ni bilo storjeno. Mladim je orisala predvsem cilje reforme in med drugim opozorila, da se morata vzgoja in izobraževanje še demokratizirati in podružbljati. Predsedstvo RK ZSMS, seje so se udeležili tudi predsedniki občinskih konferenc ZSMS, je zatem sprejelo načrt za potek javne razprave v mladinski organizaciji ter opozorilo na nekatera po- Sindikalni stiki Sredstva za graditev mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi in dveh kilometrov avtoceste so zagotovljena NOVA GORICA, 2. aprila — Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je odprl nove možnosti tudi za sodelovanje med sindikati obeh držav. Pri uveljavitvi možnosti, ki jih dopušča sporazum, naj bi sindikati z obeh strani meje pomagali tudi s skupnimi in povsem konkretnimi predlogi. Zato pa se morajo stiki med italijanskimi in jugoslovanskimi sindikate, zlasti med organizacijami ob meji, okrepiti, so med drugim poudarili na današnjem pogovoru v Novi Gorici sindikalna delavci novogoriške občine in predstavniki treh sindikatov DELO Glavni urednik in direktor publikacij: MITJA GORJUP Odgovorni urednik: SLAVKO FRAS Namestnik direktorja: ANTE MAHKOTA Pomočnika glavnega urednika: VLADO JARC SLAVKO BEZNIK Uredniki: MIRO POČ (centralna redakcija]. FRANCE VREČAR (sobotna priloga), DRAGO VRESNIK (notranja politika), ALENKA MIŠIČ (gospodarstvo), BOŽIDAR PAHOR (zunanja politika). TIT VIDMAR (kultura), VLADO SLAMBERGER (dopisništvo, kronika). ŽELJKO KOZINC (zanimivosti. reportaža, podlistek). EVGEN BERGANT (šport). JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija). iz Goriške pokrajine CGIL, CISL, UIL. Gostitelji so člane enotne delegacije treh italijanskih sindikatov seznanili predvsem s pripravo zakona o združenem delu, njegovimi poglavitnimi značilnostmi, z gospodarskim stanjem pni nas in vlogo naših sindikatov v prizadevanjih za stabilizacijo in samoupravno načrtovanje, delegatskim sistemom, organiziranostjo sindikata z njegovimi nalogami pri uveljavljanju določil, zapisanih v ita-ljamsko-jugoslovamskam sporazumu. Ko so spregovorili o nalogah sindikatov pri uveljavljanju določil meddržavnega sporazuma, so predstavniki sindikatov iz novogoriške občine poudarili predvsem nar slednje: prizadevati si je potrebno, da bi pričeli kar najhitreje graditi nov mednarodni mejni prehod v Vrtojbi: Naša država ima zagotovljen denar za izgradnjo prehoda in prvih dveh kilometrov avtoceste. Zato pri nas računamo, da bi lahko pričeli z gradnjo prehoda, ki bo kasneje prevzel večino prometa med državama, v letošnjem oktobru. Prizadevati bi si bilo potrebno tudi, da bi maloobmejni prehod na Erjavčevi cesti med Novo Gorico in Gorico kmalu odprli. Prehod bo namenjen le pešcem in kolesarjem, zato bodo v Novi Gorici podprli predlog, da bi med obema Goricama uvedli redno mestno avtobusno progo. BRANKO PODOBNIK 3.. april je sobota, 3. aprila, v letu 1976. Do konje še 272 dni. Na da- naslednjih pomembnejših godkov iz preteklosti: 1965 — Ameriški bombniki so prvič bombardirali mostove v Ut Vietnamu. 1946 — V Londonu se je začela svetovna konferenca o prehrani. 1942 — Izvršni odbor OF Je sprejel sklep o razlastitvi veleposestnikov, pripadnikov okupatorskih narodov in Slovencev, U so pomagali okupator- — Na beograjski Univerzi se je začela stavka študentov, ki je trajala 25 dni. 1919 — Proglašena je bila Bavarska sovjetska republika in sestavljena vlada, v kateri so bHi socialisti membna vprašanja: med drugim na dostopnost in prehod- Čestitke ob življenjskih jubilejih LJUBLJANA, 2. aprila — Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je poslal zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo armadnemu generalu Nikoli Ljubičicu naslednjo brzojavko: »Ob tvojem življenjskem jubileju sprejmi moje prisrčne čestitke. želim ti še mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.« Sergej Kraigher je ob življenjskem jubileju čestital tudi predsedniku Vrhovnega sodišča SR Slovenije Jožetu Pavličiču. Jožetu Pavličiču je za 60-Iet-nico poslal brzojavno čestitko tudi predsednik skupščine SR Slovenije Marijan Brecelj. Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je ob življenjskem jubileju brzojavno čestital članu sveta federacije Velimiru Stojni ću. nost učnega procesa, učinkovitost, štipendijsko politiko, pomanjkanje domov, samoupravne procese in idejno-marksistično naravnanost šole. Zatem so ocenili dejavnost ZSMS pri podpisovanju družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov za gradnjo dijaških in študentskih domov in med drugim ugotovili, da so bili mladi v mnogih sredinah pobudniki tega podpisovanja in so tudi stalno opozarjali na počasnost. Sklenili so, da bodo mladi že letos z lokalnimi delovnimi akcijami priskočili na pomoč pri gradnji domov v Kopru, Mariboru in Ljubljani ter predlagali, da odbor podpisnikov omenjenega dogovora takoj začne z akcijo za podpis dogovora za to leto. Predsedstvo RK ZSMS je nato sprejelo program proslavljanja meseca mladosti ter časovnico poti letošnje štafete mladosti po Sloveniji. Razpisali so vrsto tekmovanj in prireditev, med drugim tekmovanje za »Odličje 22. decembra« in pohod AVNOJ 76. VILI PSENIČNY ti osnovne sindikalne organizacije predvsem pri usklajevanju programov med posameznimi TOZD in OZD znotraj panoge, pa tudi med panogami. Nikakor ne smemo dopustiti razkorakov, kot jih je navedel delegat iz Nove Gorice, kjer prihaja med plani industrijskih organizacij in prevoznikov do hudih kratkih stikov. Tako vzporedno s planskimi prizadevanji cestnega prometa, po katerih naj bi se promet tovora, predvsem težkega bistveno skrčil, v Anhovem za leto 1980 planirajo, da bi iz tovarne zapeljal približno na vsakih sedem minut en s cementom naložen tovornjak. Ali pa, da gospodarstvo načrtuje, da bodo čez pet let po cestah poslali kar za 2 milijona ton več blaga, kot danes, podjetja, ki naj bi ta prevoz opravila, pa so načrtovala za leto 1980 le dvig za pol milijona ton več kot letos. Na seji je bila podana tudi informacija o poteku priprav na ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za PTT in cestno gospodarstvo. Samoupravni sporazumi o ustanavljanju SIS v PTT kot tudi statuti SIS so bili v razpravi in niso zabeležili bistvenih pripomb. Značilnost sedanjega poteka pa je, da je prišlo precej več pristopnih izjav tako za regionalne kot republiško SIS iz krajevnih skupnosti kot iz gospodarskih organizacij. Čeprav so prvi rok (regionalne skupnosti bi morali ustanoviti do zadnjega marca) zamudili, pa so v iniciativnem odboru prepričani, da bodo do končnega roka (junij) ustanovili regijske in republiško skupnost. Nekoliko več zamude je pri ustanavljanju SIS za cestno gospodarstvo. Dileme o samem ustanavljanju SIS ni bilo, v razpravah pa so se postavila predvsem vpraša- Popit sprejel prof. dr. Milčinskega LJUBLJANA, 2. aprila — Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France 'Popit je danes sprejel novega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janeza Milčinskega. Predsednik SAZU je seznanil tovariša Popita z delom te naše ugledne m in-stvene in kulturne ustanove, pogovarjala pa sta se tudi o njeni vlogi in programu dela v prihodnje. OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev (9) Delavci v temeljni organizaciji svobodno in enakopravno določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu. To je eno izmed pomembnih načel bodočega zakona o združenem delu. Delavci urejajo ta vprašanja tako, da sprejmejo o tem samoupravni splošni akt, ki mora biti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom. Samoupravni splošni akt predvsem določa pogoje dela od sklenitve delovnega razmerja do njegovega prenehanja, posebna pooblastila vodilnih delavcev, trajanje in razporeditev delovnega časa in podobno. Določa tudi merila razporejanja dohodka v temeljni organizaciji in merila vrednotenja dela za delitev sredstev za osebne dohodke, način izkazovanja osebnih dohodkov, njihovega obračunavanja in izplačevanja. Samoupravni splošni akt določa tudi obveznosti delavcev pri delu, njihovo odgovornost za kršitev delovnih obveznosti, za povzročeno škodo, postopek za uvedbo in izrek ukrepa za kršitev delovnih obveznosti in drugo. Važne stvari, ki jih je treba urediti s samoupravnim splošnim aktom, so: varstvo delavcev pri delu, ukrepi, ki zagotavljajo skrb za delovno okolje, njegovo varnost in zboljševanje, posebno varstvo žensk, mladine in invalidov dela, pravice in obveznosti delavcev v zvezi z Izobraževanjem in izpopolnjevanjem glede na potrebe dela, pogoji in način izkoriščanja oddiha, pravice, ki pripadajo delavcem po prenehanju delovnega razmerja na podlagi minulega dela, in druge pravice. Osnutek zakona nalaga obveznost določanja skupnih temeljev in meril za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev temeljnih organizacij v sklopu iste delovne organizacije, če pravice, obveznosti in odgovornosti ndso usklađene, daje osnutek zakona o združenem delu možnost, da družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat, organ samoupravne delavske kontrole in skupščine družbe-nopoltične skupnosti pred sodiščem združenega dela sproži spor z namenom, da se to uskladi. Ena izmed določb v osnutku zakona izrecno poudarja, da delavci uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v temeljna organizacija, če s samoupravnim sporazumom (v skladu za zakonom) ni določeno drugače. O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev odloča delavski svet. Ta pa lahko ustanovi posebne komisije, ki jim na tem področju lahko zaupa nekatere izvršilne funkcije. Ker se lahko zgodi, da v kakšni temeljni organizaciji ne ustanove delavskega sveta, je zakonodajalec določil, da o pravicah in obveznostih delavcev odločajo vsi delavci ali posebna komisija, ki jo ustanove. V osnutku zakona o združenem delu je predvideno, da temeljna organizacija ustanovi svojo disciplinsko komisijo, ki je pristojna za odločanje o odgovornosti in za kršitve delovnih obveznosti. Sklep, ki razsoja o pravici, obveznosti ali odgo vomosti delavca, je treba delavcu izročit: pismeno. nja kdo vse naj bo v zboru izvajalcev in za koga je pristop obvezen (stalni in občasni izvajalci) oziroma, ali ne bi bilo pametno, če bi bile temeljne SIS v občinah. V informaciji o podpisovanju družbenega dogovora o pokrivanju izpada dohodka na železnici pa so prisotni slišali najnovejše podatke z datumom 30. marca. Rezultati so izredno slabi, porazni, taki kot jih ob začetku akcije družbenega dogovarjanja ni bilo pričakovati. Dogovor je podpisalo le 27,9 odstotka slovenskih delovnih organizacij, če pa pogledamo njihov prispevek, so podatki še hujši: skupaj so vsi zbrali namreč le 7 starih milijard od skupno 45. To pomeni, da med podpisniki ni v glavnem vseh večjih slovenskih delovnih organizacij. In med tistimi, ki še niso podpisali tega dogovora je tudi nemalo članic republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. BORIS LENIČ Jože Pavličič 60-letnik Predsednik vrhovnega sodišča SR Slovenije Jote Pavličič te dni dopolnjuje 60 let svoje življenjske poti. Ta pot je pot zavednega, poštenega, delovnemu Človeku in svojemu narodu zvestega in vdanega slovenskega izobraženca. Izšel je iz prekrasnih, a siromašnih krajev med Ormožem in Ljutomerom, torej prav iz temeljev svojega še do nedavnega zatiranega in revnega ljudstva — proletar. ca, ki mu je jubilant že pred, zlasti pa še med -narodnoosvobodilnim bojem pomagal do zmagovite narodne in socialne osvoboditve z vsem žarom borca za pravico in napredek. O tem zgovorno pričajo »spomenica 1941« in številna odlikovanja ter druga družbena priznanja. Na svojem sedanjem delovnem mestu predsednika vrhovnega sodišča, pa tudi že prej, za časa 10 let opravljanja funkcije sodnika ustavnega sodišča Slovenije, ki mu je prav on pionirsko pomagal sestaviti predlog prvega zakona o ustavnem sodišču Slovenije, in še prej kot javni tožilec Slovenije in republiški sekretar za pravosodje, je z velikim čutom za odgovornost, za pravičnost in natančnost ter s tenkim posluhom in razumevanjem za — da tako rečem — »človeške stvari«, ki jih mora premlevati pravosodje in družbeni vsakdan, opravljal vse zaupane mu naloge z razigrano vestnostjo in požrtvovalnostjo pravega komunista in aktivista socialistične zveze. Tako tudi ni prav nič čudno, da je poleg kopice delovnih dolžnosti in opravkov, še krepko in aktivno poprije-mal za »neslužbeno« in prostovoljsko delo kot sekretar ZKS na terenu, kot odbornik in donedavni predsednik šahovske zveze Slovenije, kot aktivni podpredsednik odbora zveze društev -pravnikov Slovenije, član izvršnega odbora Partizana Slovenije in član zveznih organov obeh teh zvez in končno ter prav nazadnje kot zasebni človek, ki svoj skromno odmerjeni prosti čas hodi najraje preživljat v svoj domači kraj in v svojo rojstno hišo, drugače pa si išče novih moči in sprostitve na planinskih in smučarskih izletih po naših slovenskih gorah in gričih, velikokrat pa tudi v vedno aktualnih, zanimivih prijateljskih razgovorih m debatah »o velikih in vsakdanjih rečeh«. Jubilantu želijo vsi prijatelji, delovni in partizanski tovariši ter številni znanci še veliko delovnih uspehov pri odgovornem družbenem delu in še mnogo krepkih in zdravih let! Dr. MIHA POTOČNIK Dogovor o knjigi Založniki in knjigotržci bodo po podpisanem sporazumu družno delali za boljši položaj knjige doma in na tujem BEOGRAD, 2. aprila (Tanjug) — Na današnji skupščini združenja založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije so delegati več kakor 80 založniških hiš podpisali samoupravni sporazum o združevanju, ki jim bo omogočilo usklajevati posamezne interese s skupnimi in obče-družbenimi interesi na področju svojega delovanja. Seznam tem, o katerih se bodo člani združenja dogovarjali in samoupravno sporazumevali, je zelo obsežen — začenši z dogovorom o poslih, za katere so vsi zainteresirani, in z udeležbo pri izdelavi samoupravnih, zakonskih in drugih normativnih aktov, s katerimi urejamo za ložniško in knjigamarsko dejavnost, pa tja do popolnoma določenih poslov. Med drugim so sklenili, da se bodo dogovarjali in določali skupna stališča v zvezi z instrumenti gospodarske politike, bistvenimi za svojo dejavnost, zlasti kar zadeva cene, reprodukcijski material, surovine in storitve, carinsko politiko, zunanjetrgovinski in devizni sistem ter kreditno-monetar-no in davčno politiko. Člani združenja bodo dajali pobude za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o položaju naše knjige doma in v tujim, o čemer so že pripravljeni prvi osnutki, seveda pa tudi o usklajevanju založniških programov, financiranju skupne udeležbe na sejmih in razstavah knjig v tujini, cenah papirja itd. V hadnjem času si je to združenje prizadevalo, da bi Skrb za upokojence v BiH V Naumu grade sodoben dom s 550 ležišči — Vrsta manjših domov SARAJEVO, 2. apr. (Tanjug) — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja BiH gradi v Naumu dom za upokojence s približno 550 ležišči, ki ga bodo uporabljali za stalno in občasno bivanje upokojencev. Ta dom, pravzaprav hotel visoke kategorije B, bodo dokončali prihodnje leto in bo imel vse, kar je potrebno za kulturoo-zabavno življenje upokojencev in za njihovo družbeno dejavnost, povrh pa še pošto, ambulanto, trgovine, storitvene delavnice, sprehajališča in podobno. Za njegovo zgraditev bodo iz sklada za stanovanjska vprašanja izločili okrog 188 milijonov dinarjev. Poleg tega hotela, ki ga bodo uporabljali vsi upokojenca iz BiH, bodo v Banjaluki, Sarajevu, Tuzli, Bihaću, Do-boju, Mostarju, Prijedoru in Zenici do konca leta 1980 zgradili manjše domove za upokojence, ki bodo imeli okrog 1000 ležišč, njihova gradnja pa bo veljala okrog 250 milijonov dinarjev. oglašujte v dnevniku DELO spremenili predpise s področja financ, zunanje trgovine m carinske politike ter tako izboljšali položaj knjige in da bi bila naša celotna zakonodajna politika za knjigo nekoliko ugodnejša. Eden rezultatov je nedavni sklep, da za knjige ne bo treba plačevati carine, vendar opozarjajo, da uvozni kontingenti še niso odobreni in da je celotni bančno-carinski postopek prepočasen. Celotna sredstva za izdajanje in prodajo knjig v preteklem obdobju so bila po obsegu neizenačena, po potrebah nezadovoljiva, po virih pa negotova. V zadnjem času pa so v nekaterih republikah sprejeli zanimive in koristne sklepe, kar zbuja upanje, da bo mogoče priti do še bolj usklađenih in boljših rešitev. V Beogradu so se na primer odločili, da bodo v raznih oblikah stimulacije dah prednost knjigi. Na Hrvaškem so izvršnemu svetu in ustreznim sekretariatom predlagali, naj ocenijo predlog založniških hiš, da bi se masa bančnih sredstev povečala in usmerila v kreditiranje proizvodnje in zalog z roki, ki bi bili daljši od treh let, da bi kratkoročne kredite spre- menili v srednjeročne in dolgoročne, obresti pa zmanjšali na 6 odst. Podobni predlogi obstojijo tudi v Makedoniji. V Srbiji so del teh ukrepov že začeli uresničevati, v Sloveniji pa so založnikom dodelili znatne dolgoročne kredite s komaj 3-odstotnimi obrestmi. Streha za 850 visokošolcev ZAGREB, 2. apr. (Tanjug) — Cez dva tedna bodo začeli gradit' nov študentski dom pri Savi Pričakujejo, da bodo stanovanjska paviljona, v katerih bo prostora za 850 študentov, dokončali čez 11, paviljon za družabno življenje pa čez 15 mesecev, tako da se bodo prvi stanovalci vselili v začetku septembra 1977. Po investicijskem programu bo gradnja teh objektov veljala 100 milijonov dinarjev. Studentski center si je zagotovil 35 milijonov s prodajo študentskega doma v Tvrtkovi ulici, 19 milijonov pa iz poslovnih sredstev centra. Preostalih 50 odst. bo dala republiška samoupravna interesna skupnost za vzgojo in usmerjeno izobraževanje SR Hrvaške. mm. kratko Sindikati o zagati grafične in papirne industrije DOLENJSKE TOPLICE, 2. aprila — Na dvodnevnem seminarju, ki ga je pripravil republiški odbor sindikata delavcev grafične in papirne industrije, so se zbrali delegati republiškega odbora, predsedniki občinskih odborov in člani komisij pri republiškem odboru tega sindikata. Razpravljali so o zakonu o združenem delu, o delegatskem sistemu in delegatskih odnosih z vidika sindikalne organiziranosti na vseh ravneh, pa o družbeni samozaščiti in ljudskem odporu, seminar pa so zaključili z razpravama o problematiki v papirni in grafični industriji. B. L. Pomen usmerjenega izobraževanja SLOVENJ GRADEC, 2. aprila — Sekretar republiške konference SZDL Slovenije Milan Kučan se je danes v prostorih šolskega centra pogovarjal z učenci, pedagoškimi delavci in predstavniki slovenj grajskih družbenopolitičnih organizacij o vsebini in pomenu usmerjenega izobraževanja. Milan Kučan je med pogovorom podkrepil pomen vsebinske preobrazbe klasičnega srednješolskega sistema v usmerjeno izobraževanje. Družbeni razvoj zahteva primerno usposobljene delavce, dosedanje reforme šolstva, je poudaril Milan Kučan, pa niso dosegle želenega namena, saj kljub znatnim vloženim sredstvom pravih rezultatov še ni. Slednje je moč še posebej opaziti na visokih in višjih šolah, kjer se srečujemo s prevelikim osipom. I. P. Razvoj skladišč v Mariboru MARIBOR, 2. aprila — Danes se je s predstavniki mariborskega STTC pogovarjal predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič. Najprej mu je direktor STTC orisal glavne razvojne koncepte tega mariborskega skladiščno transportnega objekta, nato C« je Andrej Verbič v razpravi ugotovil, da je to eden glavnih razvojnih konceptov Maribora. Pozval je. da naj se mariborsko gospodarstvo poveže okoli tega koncepta, STTC pa se mora vključiti tudi v evropske skladiščne tokove. Nato se Je Andrej Verbič udeležil še otvoritve sejma gostinske in trgovinske opreme na mariborskem sejmišču, kasneje pa si je še ogledal, kako teče gradnja na mariborskem letališču. V. V. J Nevarnosti J „planirane rasti” | I BORIS KUTIN 1 | »Skrb za sprejem v zvezo ko-£ mundstov je trajna in stalna naloga s članov osnovnih organizacij in = organov ZK, ki se mora odražati v = sleherni njihovi aktivnosti,« je za-= pisano v dokumentih s 5. seje CK g ZKS. To seveda pomeni, da gre za E eno izmed najbolj pomembnih na-£ log zveze. Pomeni, da se po letu i 1972, po listih prelomnih dogodkih, = povezanih s pismom predsednika Š Tita in IB predsedstva CK ZKJ ter B 21. sejo predsedstva CK ZKJ, ko s se Je število članov v organizaciji § začelo skokovito vzpenjati in je doji seglo rekordne višave, nikakor ni-£ smo zadovoljili s tem, kjer smo. £ Kljub uspehom se dobro zaveda- = mo, da je možnosti za povečevanje § članstva še zelo veliko, tako na- E sploh kot posebej v določenih = strukturah. Brez nenehnega spreje- B manja delavcev, inteligence, mladih 1 ljudi, vseh tistih, ki so pobudniki § za materialno in duhovno rast naše E samoupravne socialistične družhe £ ZK ne more uveljaviti začrtane E poti v boju za še razvitejšo, v vseh E pogledih bogatejšo skupnost. Torej | mora za vsakogar, ki se je priprav- E Ijen bojevati za socialistične samo- E upravne odnose, biti tudi mesto | v ZK. E Nesprejemanje novih članov go-g tovo pomeni zapiranje vase, takšno g ali drugačno vrsto samozadovolj- | stva, ki je najbližji sosed neučinko- £ vitosti, jalovosti. Samo korak na- § prej pa je tudi občutek nemoči, ko g svojih problemov zaradi zaprtost: g ni več moč reševati v svojem g krogu prav zaradi njihove umetne = nevidnosti. g Vse to pa še zdaleč niso tako E enostavne stvari, kot si jih kljub E povsem utrjenim stališčem in šte- = vilnim potrditvam v praksi, neka- g teri predstavljajo. Poznam znači- g len, čisto konkreten piimer, ki ne E glede na dober namen ilustrira po- = enostavljeno razumevanje bistva po- g litike sprejemanja v zvezo komu- ! nistov. Je iz osnovne organizacije | zveze komunistov Kolodvorske re- g stavracije v Ljubljani, kjer so I sprejeli program dela za letos in v g njem kratkomalo zapisali, da je 1 treba število članov povečati vsaj g za tretjino. Na sestanku v maju § naj bi vsak član poročal, kaj je g osebno prispeval k tej nalogi. Po- sebej je treba poskrbeti, da se bo = število članov povečalo iz vrst de f§ lavcev v treh (imenovanih) enotah. E Opisani pristop je kljub bržko- = ne najboljšemu namenu v svojem g bistvu lahko nevaren, predvsem pa g tuj zvezi komunistov. Čeprav si g zveza komunistov prizadeva postati £ še bolj učinkovita, prodornejša, g sveža, pa se na račun množičnosti = ne sme zamajati niti eden izmed £ njenih temeljnih kamnov. To pa g najmanj pomeni, da stari slovenski £ pregovor »najprej štalca, potem pa 1 kravca« še kako drži. Nihče ne g more postati član ZK samo zato, g ker bi bil rad v tej organizaciji, g oziroma zato, ker se je nekomu do- g volil pregovoriti. Zahteve so zeio g jasne: kandidati za nove člane so g lahko samo tisti, ki uspešno, ustvar- E jalno in odgovorno delajo na svo- E jem delovnem mestu, tisti, ki so E se že izkazali s političnim delom, E tisti, ki poznajo naloge, funkcije in | vlogo zveze komunistov, tisti, ki g poznajo in tudi sprejemajo pro- g gram ZKJ. Ob tem so morali tudi £ že pokazati, da v spopadih s so g cialističnemu samoupravljanju na- g sprotnimi silami in v soočanju z g raznimi objektivnimi protislovji g znajo oblikovati rešitve ter organi- = zirati druge za razreševanje. E Se bolj jasno povedano: ne gre g za posamezne alternative, marveč £ za homogeno celoto vsega naštete- = ga. Velja pa samo celota. Ce ni ene g komponente, praktično ni nobene g več. In tega se morajo zavedati vsi g komunisti, da ne bi spreminjali spre- | jemanja v kampanjsko akcijo, ki bi g morebiti prinesla planirani odsto- g tek povečanja, v bistvu pa bi prav g lahko povzročila veliko več škode = kot koristi. (O tem, da bi se med | tretjino novoprišlekov znašlo tudi g precej takih, ki jim je mesto v g ZK, najbrž ne bi smeli dvomiti), g Ne le, da bi ded »načrtovanih« čla- g nov postal le zunanji, formalni, g samo zaviralni del partijske verige, § marveč bi se ta, potem ko bi spet g šlo za prave kandidate, spremenil g v bumerang. Udaril bi mednje prav g tja, kjer smo najbolj občutljivi, ko § zaradi posamičnih slabih zgledov g tako radi posplošujemo in iz tega g delamo zaključke. g Začarani tekstilni krog Preobrat v upniško dolžniških odnosih je razredčil dimno zaveso na/j marsikaterim nevšečnim gospodarskim pojavom. Sele sedaj so se pravzaprav obrisi nekaterih težav pokazali v vsej ostrini. Največ ostrih besed te dni leti na proizvodnjo in trgovino, najbolj jedke med njimi pa menda na odnose med konfekcijo in trgovinskimi organizacijami. Konfekcionarji, ki se vrtoglavo razvijajo, so se pričeli utapljati v lastnih zalogah. Ker pač enostavno nima denarja za plačilo, kot terja novi sistem plačil, trgovina kupuje vedno manj, razveljavlja že podpisane pogodbe in odlaša s prevzemom blaga. Posledice so jasne. Zaradi kopičenja v zalogah zaledenelega kapitala, ki mu zaradi modne narave izdelkov vrednost naglo plahni, je prekinjen ciklus obračanja obratnih sredstev. Tovarnam, tudi tistim,'ki delajo dobro, preti nelikvidnost. »Proizvajamo za trg in ne za skladišče«, pravijo v Elkroju, ki je vzorec čvrste in prožne tovarne konfekcije, in se sprašujejo: »Kam naj prodajamo, če trgovina nima denarja?« Trgovina in konfekcija pa sta le dva člena v tej zapleteni verigi. Tretji člen so proizvajalci tkanin. Jugoslavija slovi v svetu po izborni kakovosti tekstila, predvsem tako imenovanih »težkih« tkanin. Toda kaj, ko sveta ne zanima le kakovost, temveč tudi zunanji izgled ter design. Prav tako očitajo konfekcionarji metražerjem, da so zamudili priložnost, ko niso znali ali mogli izdelati tako imenovane »indigo jeans denim« tkanine. Kljub vsej kvaliteti in trudu metražerjev se je pokazalo, kako zašepamo, ko je treba ujeti konjunkturni trenutek. Namesto, da hi blago izdelali doma — končno tkanine niso iznašli včeraj, ampak pred dolgimi desetletji — in bi jeans hlače namesto italijanskih tovarn nič manj kvalitetno izdeloval npr. Elkroj iz Savinjske doline — milijone hlač uvažamo iz dragega Zahoda. Toda po drugi strani spet ne bi mogli dejati, da so proizvajalci tkanin zadovoljni s konfekcijo. Znano je na primer da se 20 % Jugoslovanov ne oblači v konfekcijo, ker enostavno ne najdejo svojih številk. BINE ROGELJ: Novi sistem plačevanja Faza življenjskega pomena Zadnji dan marca je italijanska vlada sprejela osnutek zakona za ratifikacijo sporazumov, sklenjenih z Jugoslavijo 10. novembra lani, v trenutku, ko dežele ne pretresa le globoka kriza njenega gospodarstva, temveč tudi prelamljanje njenih družbenih in političnih struktur. »Temeljni parametri italijanske politične podobe se naglo spreminjajo. V velikih strankah poteka bodisi sprememba strategije bodisi, čeprav ne zmeraj v ravni črti, sprememba oblasti. Smisel sprememb pa se zdi, gledano celovito, da je v pozitivnem predznaku.« Tako je elegantno, brez direktnih omemb, toda docela prozorno označil Gianni Agnelli, šef Fiata in predsednik ConfIndustrie svojim tržaškim poslušalcem istega dne stanje v deželi in sklepe, ki se vsiljujejo iz tega stanja njeni zunanji (politični in gospodarski) usmeritvi, »če hoče obstati.« Del — in ne zanemarljiv del — teh sklepov je tudi sporazum z Jugoslavijo. Z drugimi besedami — če apliciramo sočasje težkih gospodarskih pretresov, kakršnih Italija ne pomni, preboja komunistične partije Italije in njene politike »zgodovinskega kompromisa«, sklepov njenega kongresa, pa kongresov socialistične partije in ne nazadnje zmago moro-tejske linije na burnem kongresu krščanske demokracije na ozračje v sosednji pokrajini in na konkretno situacijo, ki raste iz osimskih sporazomov na meji med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino (vzetih kot pars pro toto za širše politične, družbene in gospodarske komplekse na obeh straneh), so tržaški gospodarstveniki — nikakor ne v celoti naklonjeni novem razvoju na meji — dobili nazoren pouk iz ust avtoritativne osebnosti in organizacije, ki jo predstavlja. Posebno tisti, ki sodijo, da gospodarska določila osimskih sporazumov (predvsem o svobodni coni) pomenijo »kapitulacijo«, ki odpira pot »jugoslovanski hegemoniji«, tržaško gospodarstvo pa bo »vrgla iz tira«. Pri tem seveda ne gre za resne gospodarske razmisleke, temveč za »načelne« odpore drugačne narave, ki skušajo preslepiti zlasti malega in srednjega tržaškega podjetnika, in celo delavca, napore, ki skušajo ohraniti iz »posebnosti meje med dvema svetovoma« zgolj svoje parazitame privilegije. K sreči je več kot dvajsetletna politika odprte meje, prostega pretoka ljudi, idej in dobrin, pognala tako močne korenine v zavesti širokih množic na obeh straneh meje in preko slovenske skupnosti v deželi zgradila tako trden most, da jih plevel in podtalni tokovi ne morejo več prerasti ali podreti. Edina možnost za Trst (in deželo), če hoče povzeti svojo vlogo na četvernem križišču (ta pa je v njegovem slovenskem in jugoslovanskem zaledju) je, kot je rekel Agnelli, »če bo znal s svojo gospodarsko strategijo preseči meje in globoko dihati v mednarodnem vzdušju.« Politične sile v Furlaniji-Julijski krajini so, za razliko od svojih nostalgičnih »podjetnikov« vseh vrst, v celoti ustavnega loka že dolgo tega prepoznale to resnično edino priložnost v tistih dimenzijah, ki jih je po seji vlade povzel vplivni tržaški krščanski demokrat Corrado Belci: ne gre le za formalno ratifikacijo, temveč za fazo življenjskega pomena za bodočnost Trsta, Furlanije-Julijske krajine in obenem velikega pomena za razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo v okviru perspektiv ravnotežja, pomiritve in sodelovanja v Evropi. Takšni pogledi se v celoti krijejo s politiko dobrega sosedstva, ki spada med temeljna izhodišča zunanje politike Jugoslavije. Srečujejo se tudi, vsaj načelno, čeprav ne v podrobnostih, naša praksa in politične izbire demokratičnih strank v sosednji deželi o vlogi in o zaščiti narodnostnih skupnosti na tej in na oni strani meje. Ce se je torej predsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Antoniu Co-melliju v tem sobesedju zdelo v Rimu, da je po duhu in črki osimskega sporazuma na prvem mestu »odobritev aktov notranje zakonodaje, ki naj zagotovijo boljšo zaščito slovenske manjšine«, vidimo še več vsebine v izjavi vodstva tržaške krščanske demokracije, ki govori o »globalni zaščiti«. Tu se nakazuje stičišče ne le na bilateralnem, meddržavnem torišču, temveč na drugem še važnejšem: v deželi sami, za tvorno in harmonično sožitje obeh narodov. Kajti brez Slovencev v Italiji, brez upoštevanja njihovih predstav o globalni zaščiti — kar nalaga tudi našim za mejo visoko stopnjo odgovornosti za strnjen in uspešen nastop — ta cilj ni dosegljiv. Ta cilj pa je hkrati tudi preskusni kamen v duhu Helsinkov prevzetih obveznosti za »najvišjo možno mero zaščite« manjšine, obveznosti, ki jih je v tem duhu treba izpolnjevati v dobri veri. Iz kontradiktornega, kriznega in hkrati tvornega obdobja presnavljanja struktur italijanske družbe, nastaja — tako se nam zdi v primeru, ki ga obravnavamo — v ustavnem loku na Montecitonu kon-sens, ki bo v predvidenem času pripeljal do ratifikacije osimskih sporazumov. Kar se tiče Jugoslavije pa lahko zapišemo, da bo skupščina v Beogradu uravnavala svoje korake z rimsko. Proces je zastavljen in Čimprej bo opravljen, temprej se lahko začne tvorno uresničevanje zgodovinskega sporazuma. JAKA STULAR Slovenščina v ukovski šoli Odbornik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine za kulturo trt šolstvo Alfredo Mizzau je v sredo sporočil deželnim svetovalcem KPI, PSI, Slovenske skupnosti in KD, ki so vložili uradne interpelacije, da je videmski šolski skrbnik podpisal dovoljenje za pouk slovenščine v šoli na Ukvah v Kanalski dolini. S tem je torej — vsaj za zdaj — urejeno vprašanje pošolske-ga pouka slovenščine v tej vasi. Dovoljenje šolskega skrbništva iz Vidma je prišlo prej kot so pričakovali največji optimisti, ki dobro poznajo razmere na tem narodnostno mešanem italijanskem ozemlju. Celo ukov-j ski župnik Mario Gariup, organizator pošolskega pouka slovenščine za šolarje v tej najbolj slovenski vasi Kanalske doline, ki je bil v razgovoru s sodelavcem »Delan v začetku tega tedna sicer optimistično razpoložen in ni dvomil v to, da bo dovoljenje dobih (o čemer objavljamo daljši prispevek v današnji prilogi, ki je bil natisnjen pred tako zadovoljivim razpletom), ni pričakoval tako hitrega pozitivnega odgovora iz Vidma. g Videmsko šolsko skrbništvo, na katero se je sklicevala ukovska naduči-teljica Liana Broccaioli, ko je sredi februarja sredi pošolske ure slovenščine izgnala učence in učitelja iz Nabrežine Salvatora Venosija iz šolske učilnice, je to pot ukrepalo rekordno hitro. V manj kot mesecu dni je šolsko skrbništvo, »občutljivo za vsa demokratična vprašanja, ki načelno ne nasprotuje temu, da bi natančno pro-g učilo dobronamerno prošnjo župnika U iz Ukev, pri čemer pa bo upoštevalo jj mnenja pristojnih organov«, kot je šol- i ski skrbnik napisal v pismu, poslanem M v Ukve, storilo vse korake, ki jih je 1 obljubilo. Ali jih nemara ne bi moglo jj že prej, s čimer bi se izognilo zaple- g tom, do katerih je prišlo v zadnjem jj poldrugem mesecu? šolsko skrbništvo §§ je namreč vedelo za želje Ukovcev in §f za prošnjo organizatorja pouka, ki si g je pred začetkom pošolskega pouka j slovenščine priskrbel začasno ustno §f dovoljenje tako šolskih kot upravnih 1 in cerkvenih oblasti, da sme organizi- Jj rati pouk slovenščine v šoli, tako žu- M pan kot šolska upraviteljica iz Trbiža j pa sta mu obljubila pismeno dovolje- §j nje. Če bi »problem pošolskega pouka § slovenščine v Ukvah« ostal v ozkih va- jj ških okvirih Kanalske doline in Ukev, M bi skoraj gotovo ne bil urejen niti ta- § ko kmalu niti ugodno. Po več interpe- m ladjah, protestih in kritikah v jugo- jj slovanski in napredni italijanski jav- § nosti so šolske oblasti (gotovo s po- 1 sredovanjem političnih) v Vidmu ukre- jj pale v skladu z željami in zahtevami 1 Ukovcev. m Ukovski otrod, ki so se zadnje ted- §j ne učili slovenščino v domači cerkvi j§ (enako kot v letih fašistične vladavine), se bodo spet preselili v šolo. Prvič v zgodovini Kanalske doline bodo v šoli poučevali slovenšdno z uradnim dovoljenjem oblasti. čeprav gre tokrat za pošolski in enkrat tedenski pouk, je to vendarle napredek: pod pritiskom demokratične in napredne javnosti vedno pogosteje zmagujejo demokratične zamisli, ici bi bile še pred nekaj leti popolnoma ndzvedljive. MARJAN RAZTRESEN iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimiiiini Od Afrike do Bližnjega vzhoda Mozambdški zunanji minister Chissano Je 17. marca poudaril, da njegova dežela ne bo služila pot prehodno ozemlje za kubanski ekspedicijski korpus proti Rodeziji. Pomenijo te besede zavrnitev predloga na srečanju v Conakryju, kjer so se sestali Castro (Kuba), Neto (Angola), Ca bral (Gvineja-Bissau) in Sčku Tourč (Gvineja)? Na tem improviziranem srečanju so sklenili, da je treba »z vsema sredstvi« okrepiti ofenzivo proti rasistom v Južnoafriški republiki in Rodeziji; pri tem so šli tako daleč, da so predlagali ustanovitev multinacionalne armade... Toda okoli katerih ciljev naj bo združena in proti katerim sovražnikom naj bo naperjena ta armada? ... Zastavljata se dve vprašanji: če bi predlog iz Oanakryja pripeljal do ustanovitve resničnega vojaškega pakta, mar to Smithu in Vorsterju ne bi utegnilo služiti za pretvezo, da ustanovita drug pakt in ga povežeta s svojima prijatelji v NATO? In druga pustolovska možnost: ali besede štirih iz Conakryja o »notranjih sovražnikih« Mozambika ne vsebuje namiga, da ima Afrika sama svoje notranje sovražnike? Takšen pomen bi dal afriškemu osvobodilnemu boju novo razsežnost. Potem ne bi šlo več samo za boj proti kolonializmu in rasizmu, temveč tudi proti njihovim objektivnim zaveznikom v afriških deželah... Ker so ta zavezniki najbolj pogosto vladajoči razredi v posameznih deželah, bi »multinacionalni« boj, dogovorjen v Conakryju, utegnil postati »internacionalen in proletarski«. »Jeime Afrique*t, Pariz V trenutku, ko je človeštvo prekoračilo demografsko mejo štirih milijard, so oblasti v Indijski državi Pendžab objavile, da bodo starše, ki bodo imeli tretjega otroka, lahko obsodili na leto dni zapora. V Singapumi zaradi istega »prestopka« odvzamejo dovoljenje za delo. Kaj bodo pustili, da bo mati za rešetkami dojila nezaželeno dete? Mar bo brezposelni oče laže prehranjeval svoj naraščaj? Srhljiva vprašanja, ki kažejo predvsem na brezglavi strah oblasti, ki jih je zgrabila demografska vrtoglavica in hočejo zdaj poravnati račune za svojo kratkovidnost in neuspehe na rovaš najrevnejših. To paniko je mogoče pojasniti z nekaj številkami. Vrste slabo hranjenih Indijcev se vsako leto pomnože za petnajst milijonov. ... Zna se zgoditi, da bo imela Azija ob koncu stoletja več prebivalcev, kot jih ima danes ves svet. Naj navedemo le en primer. Tajsko, kjer se je prebivalstvo od štetja iz leta 1911 do danes povečalo od 8 na 32 milijonov. Samo Kitajski se je posrečnlo s kolektivno disciplino, ki že meji na asketizem, zajeziti povodenj. »Le Monde«, Pariz Izvoz orožja iz med seboj konkurenčnih industrijsko razvitih držav reproducira njihove konflikte v afriškem okviru. Tanzanija je kupila vojaška letala na Kitajskem, Uganda pa je nabavila velike količine orožja v Sovjetski zvezi: konflikt med Tanzanijo in Ugando je projekcija sovjetsko-kitajskega konflikta. Ali, pro-gresistična vojaška vlada v Etiopiji se naprej prejema orožje iz Združenih držav, veča pa se tudi sovjetska vojaška pomoč Somaliji. Ta nesporna dejstva povzročajo upravičeno skrb. Izkušnje iz preteklosti nas namreč učijo, da se v razvitih državah Severa izdelano orožje uporabi na Jugu, in da na Severu porojeni konflikti pridejo do izbruha na Jugu, ki jih tudi financira. Morda so Arabci sposobni, da si z nafto plačajo orožje, potrošne dobrine in toliko drugih stvari. Francozi, Angleži in druge razvite države si torej lahko kupijo nafto s prodajo orožja. Afričani pa morajo sami plačevati razkošje, da nudijo svojim voditeljem vse bolj modema uničevalna sredstva. »Espresso«, Rim Ameriški zunanji minister Kissinger je v preteklosti pogosto svaril Sirijo in Izrael pred posegom v libanonski spopad. Diplomati niso izključevali možnosti, da bi se razvnela širša bližnjevzhodna vojna, če bi do tega prišlo. Zdaj pa se je položaj tako zasukal, da je bolj nevaren sam Libanon, ki se je znašel v vrtincu brezglave vojne, kot bi bila nevarna sirska zasedba. Izrael, ki sicer skrajnje občutljivo reagira na vsakršno sirsko akcijo, se v teh dneh vede izrazito zadržano. Četudi zveni to še tako protislovno, kljub temu drži, da imata tokrat smrtna sovražnika, Sirija in Izrael, očitno iste interese: arabska tragedija v Libanonu se mora končati. »Frankfurter Rundschau« Grenka sreca, grenka izkušnja Sklep izvršnega odbora kulturne skupnosti Slovenije, da priporoči skupščini, naj zaenkrat ne podpre financiranja filmskega projekta Grenka sreča scenarista in režiserja Rajka Ranfla, zasluži iz mnogih razlogov kar največjo pozornost in tehten razmislek. Ne da bi se spuščali v podrobnosti in še manj v ocenjevanje vrednosti omenjenega filmskega projekta (saj scenarij tako aili tako poznajo le redki), se nam zastavlja predvsem nekaj načelnih vprašanj v zvezi s postopkom oblikovanja in odločanja o programu domače filmske proizvodnje. Toda po drugi strani je res, da si mora trgovina ogledati modne kolekcije tudi po pol leta ali več pred sezono in seveda tedaj podpisati tudi pogodbo. Ce pa se bo v teh dolgih mesecih muhasti veter mode obrnil v drugo smer, je to slabo samo za trgovino. Podpis v pogodbi jo zavezuje, da prevzame nemodne izdelke, kljub očitnemu nesmislu, in se jih potem skuša znebiti na razprodajah. Ker so skladi za tveganje, v katere v ta namen prispevajo proizvajalci, prešibki in mora trgovina izgubo pokrivati iz drugih virov, trgovci menijo, da jih na ta način nekatere tovarne peljejo dobesedno žejne čez vodo. Pripeti se tudi, da trgovci tega kar so izbrali na internih modnih revijah in za kar so tudi podpisali pogodbo — po pravilu velja to za najboljše izdelke — nikoli ne vidijo. Velike modne hiše vsak dan dobivajo obvestila, da jim zaradi »dražjih surovin, uvoznih restrikcij« in podobno proizvajalci takega izdelka žal ne morejo poslati. V Maximarketu, kjer poskušajo imeti na pultih že v ponedeljek tiste modele, ki so bili v TV oddaji »Moda za vas« v nedeljo, so z rezultatom truda razočarani. Večina tovarn, ki so s svojimi modnimi novostmi zablestele na TV, teh izdelkov v trgovino ne pošlje. »Med njimi so tudi takšni, ki bi jih prodali dobesedno čez noč,« menijo v Maximarketu. Takemu razmišljanju bi morda kdo lahko očital površnost, saj primeri ne veljajo za vse stotine tovarn in trgovskih organizacij. Prav gotovo so med njimi tudi izjeme. Toda množica plenumov, skupščin in sestankov tekstilcev v zbornicah, poslovnih združenjih in delovnih organizacijah v zadnjih dneh nedvoumno kaže, da je panoga zabredla v nezavidljivo situacijo. Novi plačilni pogoji so pokazali stanje v zelo ostri luči. To pa je tudi razlog za temeljit premislek nekaterih stvari, ki so se doslej zdele same po sebi razumljive. Rešitev iz neprijetnega stanja prav gotovo ni niti samo v rokah konfekcionar-jev niti trgovine ali metražerjev, temveč pri vseh treh. Pri tem tudi ni pomembno, kdo ima v tem začaranem krogu boljše karte v rokah. Ali konfekcionarji, ki lahko stornirajo dogovorjeno pošiljko modnih izdelkov, dobavijo pa zastarelo blago, ali trgovci, ki kupujejo vedno manj, ker se pač bojijo zalog, ali pa kdo tretji. Končno je konfekcija doslej še vedno nekako našla izhod iz škripcev, če ne drugače pa v »Lohnarbeitu«. Tudi trgovine bi ver-jetno preživele brez konfekcije. Potrošnik pa bo šel, tako kot včasih, po obleko — v Trst. DUŠAN SNOJ Takoj na začetku lahko namreč ugotovimo, da je ukrep izvršnega odbora ki je v praksi dela kulturne skupnosti brez primere, slej ko prej predvsem rezultat neurejenosti in nejasnosti prav kar zadeva proces sprejemanja in odločanja o programu in ne dovolj jasno opredeljenih pristojnosti posameznih organov, oziroma ne dovolj jasno določene in izpeljane odgovornosti vseh, ki se po te j ali oni dolžnosti ukvarjajo s tem poslom. Kajti kako bi bilo sicer mogoče, da mora eden najvišjih organov kulturne skupnosti posegati in na določen način tudi izrekati nezaupnico odločitvam tako strokovnih kot samoupravnih in družbenopolitičnih organov proizvodnega podjetja, pa tudi organov same kulturne skupnosti (v našem primeru konkretno odbora za kinematografijo)? Kajti na koncu koncev gotovo ne gre dvomiti, da je izvršni odbor sprejel svojo odločitev z vso odgovornostjo, ki mu je naložena, zavedajoč se tudi vseh možnih posledic, ki jih lahko sproži takšen sklep. Ne kaže torej po nepotrebnem vzdigovati prahu in razpravo usmerjati k nebistvenemu (ob takšnih primerih je navadno prva reakcija »kdo pa stoji za tem« in podobna »politična« ugibanja), temveč je treba verjetno predvsem skrbno pretehtati in znova oceniti prehojeno pot oblikovanja programa slovenske filmske proizvodnje za leto 1976 in skušati trezno ugotoviti, ali je bilo storjeno res vse, da do tega drastičnega sklepa ne bi prišlo. Kdor spremlja in kolikor toliko pozna pota, ki jih ubira naša domača filmsko-proizvodna praksa, mora soglašati, da v zadnjem času najbolj škriplje prav na področju načrtovanja in oblikovanja proizvodnega programa, še zlasti celovečernih filmov. Kajti kljub temu, da je republiški zakon o filmu v veljavi že približno dve leti, naše edino proizvodno podjetje še vedno ni organizirano tako kot je to v zakonu zapisano. To seveda ne pomeni, da je za to izključni krivec Viba-film, kajti reševanje vprašanja njegovega ustanoviteljstva se vleče že lep čas, to pa je glavna ovira, da se podjetje ne more konstituirati tako, da bo njegova organiziranost v skladu tako z zakonom kot konec koncev tudi s tistim, kar imenujemo širši družbeni interes. Gre predvsem za ustanovitev družbenega organa podjetja, kjer naj bi bili zastopani tudi predstavniki širše družbe ne skupnosti in ki naj bi zagotovil tudi njen večji vpliv predvsem na programsko politiko podjetja. Prav družbeni organ bi namreč lahko bistveno pripomogel in zagotovil, da bi se programska politika domače filmske proizvodnje oblikovala drugače kot doslej, predvsem pa, da bi se jasno določila in razmejila odgovornost, tako kar zadeva programsko kot proizvodno politiko. Kajti prav je, da je bila svoj čas odgovornost za program filmske proizvodnje in za njegovo realizacijo prenesena na podjetje, toda hkrati ni bilo storjenega dovolj, kar zadeva takšno organiziranost podjetja, ki bi zagotavljala in omogočala tako strokovnost kot demokratičnost pri oblikovanju programa. To pa pomeni seveda tudi jasno določene in razmejene pristojnosti in iz njih izhajajočo tako družbenopolitično kot strokovno in ne nazadnje poslovno odgovor, nost. Ce bi torej postopek oblikovanja programa filmske proizvodnje za letošnja leto temeljil na jasno opredeljeni odgo- vornosti posameznih organov in na jasni določenosti njihovih pravic in dolžnosti, kjer bi bili demokratično zastopani tudi širši družbeni interesi in na dejansko široko zasnovani javni razpravi (o kateri je bilo večkrat govora, ni pa bila izpeljana) potem bi izvršnemu odboru kulturne skupnosti gotovo ne bilo treba posegati v odločitve sprejete po takšni poti. Toda temu, kot vemo, vsaj letos iz najrazličnejših vzrokov na žalost ni bilo tako. O čemer pričajo tudi številne pripombe, zlasti iz vrst samih filmskih delavcev (o tem je med drugim na nedavnem rednem letnem občnem zboru DSFD govoril v svojem poročilu tudi predsednik društva France Štiglic), pa tudi razprave v nekaterih organih družbenopolitičnih organizacij in kulturnih skupnosti. Sklep izvršnega odbora bi moral biti torej predvsem priložnost za začetek intenzivnejšega reševanja številnih nakopičenih problemov, ki že dolgo tarejo domačo filmsko proizvodnjo in povzročajo občasno tudi obilo vroče krvi in nezadovoljstva, najbolj pa škodijo prav kinematografiji sami. Toda očitno je, da za to ni dovolj le proklamirana dobra volja, temveč predvsem kar največja doslednost, verjetno pa tudi dobra mera poguma. SASO SCHROn Dvorezne licence Dr. Aleksandra Kornhauser: Tuja licenca, ki nas omejuje le na domači trg, je slaba — Treba je znati izbirati LJUBLJANA, Z. aprila — Dobra obveščenost o dosežkih v svetu in možnosti njihov«» primerjave s našimi je prvi pogoj za izbiranje oziroma nakup tujega znanja, poleg tega pa nam tudi to zagotavlja ekonomsko in politično neodvisnost. To je med drugim v uvodni besedi današnjega seminarja o patentni problematiki, ki ga je organizirala raziskovalna skupnost Slovenije, poudarila predsednica skupščine RSS dr. Aleksandra Kornhauser. Ko jo govorila o ciljih seminarja, jo poudarila predvsem tri temeljna izhodišča, M naj rabijo za uspešnejše prenašanje tujega ter ustvarjanje lastnega znanja. Prvo izhodišče je nedvomno politika našega gospodarskega in splošnega družbenega razvoja. Dejstvo je namreč, da je Slovenija zaradi omejenih surovinskih varov in pomanjkanja delovne sale pri korenitejših premikih v strukturi dela vezana predvsem na večjo udeležbo znanja. Samo tako, je poudarila dr. Komhauser-jeva, bo slovensko gospodarstvo ob pomanjkanju surovin lahko še naprej konkurenčno — prav konkurenčnost pa je tisto, kar nam zagotavlja odprtost našega gospodarstva, ne nazadnje pa tudi ohranitev naše neodvisnosti. Vsak narod zajema znanje te svetovne zakladnice, vendar pa je pomembno, da ga zna ustvarjati tudi sam. To pa bi lahko balo drugo temeljno izhodišče, kajti le tisti narod, ki je sposoben ustvarjati tudi sam, ima pogoje za enakopravno merjenje svojih dosežkov v širšem prostoru. Pri tem pa ne gre pozabiti, da tisti, ki ne zna sam ustvarjati, tudi ne zna razlikovati kvalitetnih dosežkov drugih. Gre torej za to, da se naučimo pravilno ocenjevati tuje dosežke, jih pravilno izbirati ter jih prilagajati oziroma podrejati našim razvojnim ciljem. Pri izbiranju tujih patentov in licenc moramo biti zelo previdni tudi zategadelj, da bomo dvigali konkurenčno sposobnost gospodarstva, kajti s tem varujemo tudi svojo neodvisnost. licenca, ki nas onjejuje samo na domači trg, ne dovoljuje pa prodora v druge dežele Cše posebej v države v razvoju), je vedno slaba, četudi prinaša kratkoročne koristi. Prav tako je slaba tudi licenca, ki zahteva uvoz nekaterih ključnih surovin ali repromateriala. Takšna licenca, je poudarila dr. Komhauserjeva, je ne sa- Kje so milijoni? Delamaris že leta brez odškodnine, ki Jo plačujejo Italijani za ribolov v naših vodah IZOLA, 2. aprila — Tudi ob letošnji delitvi odgkod-nine, M jo Italijani plačujejo za ribolov v naših teritorialnih vodah, je tozd izolskega Delamarisa Raba ostal praznih rok. Čeprav predstavlja ulov izolskega Delamarisa 16 odstotkov vsega jugoslovanskega ulova rib, saj 151 Delamarisovih ribičev z 22 ladjami letno ulovi 4500 ton rito, celotni ulov rib v severnem Jadranu pa znaša 30.000 ton, si tako imenovana kanonska sredstva, ki jih Italijani plačujejo za ribolov v naših vodah, že deset let delijo le Hrvatje in Črnogorci. Delamaris je že večkrat vprašal, kako je z odškodnino. gospodarsko zbornico Slovenije, gospodarsko zbornico Jugoslavije, zvezni izvršni svet in druge organe, vendar vse do danes ni dobil jasnega in zadovoljivega odgovora, v tej delovni organizacija pa so prepričani, da imajo pravico do odškodnine, še toliko bolj, ker morajo ribiška podjetja, ki dobivajo odškodnino, nameniti velik del sredstev za posodabljanje ribiške flote. Kakor trdijo v Ribi, večina podjetij, ki so deležna odškodnine, ne skrbi za modernizacijo, temveč se denar izgublja kdo ve kje. Delamaris pa (kljub temu, da je že od leta 1965 prikrajšan za odškodnino) stalno skrbi za modernizacijo flote. Tako ima danes že 22 ladij, med katerimi so mnoge sodobno opremljene, kmalu pa bo že polovica njihovih ladij lahko lovila z globinskimi »kočami«, mrežami, ki zajemajo potujoče ribe nekaj metrov nad morskim dnom. V Delamarisu se tudi zavedajo, da bi lahko Jugoslovani v Jadranskem morju ulovili letno 100.000 ton rib, ne pa 30.000 ton. Italijani, ki imajo precej sodobnejšo floto, jih nalovijo letno po 150.000 ton. Kljub težavam in predvsem »primanjkljaju« zaradi odškodnine, ki je v desetih letih narasel že na 30 milijonov dinarjev, načrtujejo v Delamarisu, da bo njihov ulov do leta 1980 zrasel na 8.000 ton in se tako skoraj podvojil. »Hrvaškim in črnogorskim delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo z ribištvom, nočemo odžreti odškodnine,« pravijo v temeljni organizaciji združenega dela Delamarisa Riba. »Zahtevamo le tisto, kar nam pripada, in ni nam jasno, zakaj se je SR Slovenija odpovedala temu denarju. Predvsem pa hočemo končno dobiti odgovor, kje je trideset milijonov, ki nam pripadajo.« TINE GUZEJ mo slaba, temveč celo nevarna, saj nas postavlja v preveliko odvisnost s tujino. Dobro poznavanje doseženih rezultatov v svetu je pogoj za našo ustvarjalnost, kajti »smodnik je že znan«, je poudaril prof. Pretnar v svoji razpravi na tem seminarju. Našemu gospodarstvu oziroma ustvarjalnemu delu pa takšnih informacij primanjkuje, je dejala dr. Komhauserjeva, in to je tretja po-pobuda republiške raziskovalne skupnosti, da ustanovi informacijski center, vredna velike pohvale. S povezavo našega informativno dokumentacijskega centra z drugimi podobnimi središča v svetu pa bo moč posredovati potrebne informacije našim izumiteljem oziroma organizacijam združenega dela. Prav gotovo bosta raziskovalna dejavnost in uvajanje lastnega znanja v reprodukcijske procese lahko bolj zaživela, kar med drugim dokazujejo tudi rezultati enoletnega delovanja tega centra. ILIJA BREGAR Samokopirni papir domače proizvodnje Izdelovati so ga pričeli v Muflonu, TOZD papirnice v Radečah RADEČE, 2. aprila — V »Muflonu«, tozdu tovarne dokumentacijskega in kart-nega papirja v Radečah, so — v poskusni proizvodnji — izdelali prve primerke samokopirnega papirja, kakršnega smo doslej samo uvažali. Ob tej priložnosti so predstavniki temeljne organizacije in organizacije združenega dela predstavnikom tiska povedali, da bi z razpoložljivimi zmogljivostmi oziroma zelo majhnimi dodatnimi investicijami v »Muflonu« zmogli kriti polovico potreb jugoslovanskega tržišča s to vrsto, v pisarniškem poslovanju zdaj že zelo razširjenega in cenjenega papirja. Posebnost novega radeškega proizvoda je tudi v tem, da imajo zanj večji del surovine doma, s čimer nadaljujejo usmeritev papirnice, ki se je bila z ustanovitvijo novega obrata že pred leti usmerila tudi v predelavo v Radečah proizvedenega papirja. Pobuda za to, da bi v Radečah začeli izdelovati tudi samokopirni papir, pa je pravzaprav izšla iz trgovine oziroma tržišča, M je s to vrsto papirja slabše oskrbljeno. IVICA BURNIK Kritično v Tomosu Hude težave 2400-članskega kolektiva, ki odhaja na dvotedenski dopust — V skladiščih je 28.000 mopedov KOPER, 2. aprila — Tomos se bo spričo svojega nadvse nezavidljivega finančnega položaja težko prilagodil pogojem gospodarjenja po določbah novega zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Tako je bilo ocenjeno na današnji seji v Kopru, ki so se je poleg članov izvršnega sveta in predstavnikov podjetja udeležili tudi zastopniki družbenopolitičnih organizacij, bank, zbornice itd. Tomos se že vrsto let spopada s kapico različnih težav, lana in v prvih mesecih letošnjega leta pa se je položaj še zlasti zaostril. Vsi ekonomski pokazatelji govorijo o tem, da poslovanje podjetja čedalje bolj pada pod poprečje v panogi in da kolikor tolike normalno proizvodnjo rešujejo samo še krepke finančne injekcije. Vendar pa so tudi krediti dvorezen meč, saj se nad kolektiv zgrinja teža ogromnih anuitet. Problem Tomosa so v prvi vrsti zaloge, ki so se lani povečale kar za 38 odstotkov in zdaj predstavljajo že krepko Čez polovico vseh obratnih sredstev. Nadalje je tu neugodna delitev ustvarjenega proizvoda, saj gre kar 66 odstotkov v osebno porabo pa čeprav so osebni dohodki pod povprečjem v panogi. Podjetje ima že zelo izrabljene stroje, produktivnost je nizka itd. Rezultat vsega je, da je Tomos do grla zadolžen, kreditno in investicijsko nesposoben, da posluje na meji rentabilnosti ali še slabše, Upi se razblinjajo Vse manj slovenskih gospodarskih organizacij pričakuje v prihodnjih treh mesecih živahnejše gospodarjenje LJUBLJANA, 2. aprila — Do letošnjega februarja so izdelovalci v Sloveniji pričakovali, da bo domače povpraševanje oživilo gospodarske tokove, ugotavljajo v zavodu za tržne raziskave. Zdajšnje povpraševanje in njegov razvoj pa očitno ne omogočajo krepitve takšnega pričakovanja. Zato se je konec letošnjega februarja in v začetku marca zmanjšalo število gospodarskih organizacij, ki pričakujejo v prihodnjih treh mesecih živahnejše gospodarjenje. Februarja se je namreč okrepila slabitev dotoka domačih naročil. Hkrati pa se je nekoliko okrepil dotok naročil za izvoz. Vendar pa okrepitev dotoka naročil za izvoz ni bila tolikšna, da bi lahko nadomestila vrzel, ki nastaja zaradi slabitve povpraševanja na domačem trgu. Dotok domačih naročil namreč slabi že od sredine lanskega leta, medtem ko prihaja pri izvoznem povpraševanju do določenega zboljšanja. Vendar pa gre za zboljšanje le v primerjavi z lanskim obdobjem, tedaj pa je bila raven teh naročil nizka. Zato od sedanjih naročil ne bi smeli pričakovati pomembnejših spodbud za krepitev gospodarske živahnosti. Kljub slabljenju rasti proizvodnje je prišlo v letošnjem februarju do nadaljnje rasti zalog dokončnih izdelkov. To pomeni, da je celo 0,9-odstot-na stopnja rasti, kakršna je bila v prvih dveh mesecih le- Samovoljni trgovci Mariborski proizvajalci imajo precej pripomb na račun trgovine, ki izsiljuje pri naročilih nemogoče ugodnosti MARIBOR, 2. aprila — Mariborskemu gospodarstvu primanjkuje za okrog 630 milijonov din obratnih sredstev. Značilno je, da je 90 odstotkov tega primanjkljaja osredotočenih na 15 delovnih organizacij: TAM, Elektrokovino, Marles, Vemo, Jeklotehno, Ferromoto, Svilo, Tahs, MTT, Zlatorog itd. Eden pomembnejših vzrokov za takšen položaj je v prevelikih zalogah. Ob 37-odstotnem povečanju celotnega dohodka so se lani zaloge materiala povečale za 24 odstotkov, zaloge gotovih izdelkov pa za 93 odstotkov. Delovne organizacije so tako slabše založene s surovinami, medtem ko se zaloge gotovih izdelkov kopičijo. Značilno je, da se večina delovnih organizacij usmerja po denar, vendar tako ne bo mogoče pokriti manjkajočih obratnih sredstev. Glavni problem, ki se pojavlja, je, kako dobiti denar od kupcev. Tako je na primer Zlatorog poslal tisoč pisem svojim kupcem, odgovorov pa je dobil samo štirideset, medtem ko Pinus iz Rač ni dobil nobenega odgovora na svoja pisma. Nekatere mariborske delovne organizacije so že v celoti poravnale svoje obveznosti. Večina ozdov je bolj usmerjena v poravnavo svojih obveznosti kot pa v izterjavo dolgov. Proizvodne delovne organizacije imajo precej kritičnih pripomb na račun trgovine, ki relativno laže rešuje svoje probleme, ker ne naroča novega blaga, izsiljuje nenormalne ugodnosti itd. V Mariboru so domala vsak dan potekali sestanki, ki jih je ob sodelovanju SDK, področne gospodarske zbornice, banke, sindikatov in zveze komunistov organiziral občinski izvršni svet s predstavniki delovnih organizacij. Na njih so obravnavali nekatere aktivnosti in ugotovitve ob novem načinu plačevanja. V TAM se srečujejo z velikimi problemi, ker jim primanjkuje obratnih sredstev, nekatere kratkoročne kredite pa bi bilo potrebno spremeniti v dolgoročne. Mnenje mariborske banke v tem primeru je, da bo lahko pokrila del odprtih zahtevkov, hkrati pa so zahtevali, da je potrebno z analizo določiti notranje ukre- pe, ki jih je potrebno potem uresničiti. Zavoljo takšnega položaja so v TAM ponovno ocenili svoje poslovne usmeritve in sprejeli vrsto notranjih ukrepov. Med tovrstne ukrepe sodi znižanje uvoza, zakaj ugotovljeno je bilo, da so mogoče nekatere preusmeritve na domači material. Na vsak način bodo v TAM letos izdelali deset tisoč vozil, izvoziti pa morajo tako kot lani za 20 milijonov dolarjev izdelkov. V TAM teče velika akcija za znižanje zalog, hkrati pa bodo ponovno preučili smiselnost nadaljnjega investiranja v zmogljivosti proizvodnje 13.000 vozil. Razmišljajo o novih zmogljivostih od 11.000 do 12.000 vozil. Ob novem sistemu plačevanja opozarjajo v sozdu Kerna na težave, ki so nastale pri poravnavanju izvoznih storitev. V tovarni dušika Ruše so na primer zaradi težav pri uvozu surovin prekinili proizvodnjo ferokroma. Swaty prav tako pričakuje podobne težave, saj jim bodo zmanjkale uvozne surovine, novih pa še nimajo. Boljši položaj je v Zlatorogu in Pinusu, kjer je sedanji uvoz surovin zadovoljiv in ni pričakovati večjih problemov. Ozdi, povezani v sozd El-kom opozarjajo, da še nikoli doslej trgovina ni bila v tako »nadrejenem« položaju do proizvodnje kot sedaj. Pravijo, da se praktično ni mogoče upreti pritiskom trgovine po večjih ugodnostih. Obstaja namreč mnenje, da imamo dober nadzor nad cenami industrijskih izdelkov, da je enak nadzor v trgovini na drobno, medtem ko praktično ni sistemskih ukrepov, ki bi lahko trgovini na veliko preprečili nemogoče pogoje, ki se kažejo v zahtevah tudi po 50-odstotnem rabatu. V MTT ugotavljajo, da stopnja rasti proizvodnje v zadnjih letih relativno upada, čeprav se je lani uvoz zmanjšal za domala 23 odstotkov, izvoz pa so povečali za 25 odstotkov, kar pomeni, da 83 odstotkov uvoza pokrijejo z izvozom. Težave imajo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Zato so napravili akcijski program za razreševanje težav, razvijajo pa tudi posamezne službe posebej za področje prodaje, večje produktivnosti in zmanjšanja stroškov. BORKO DE CORTI Nova luška skladišča na Reki REKA, 2. aprila (Tanjug) — V reškem predmestju Skr-Ijevo so začeli graditi novo industrijsko oono. V prvi fazi bodo zgradili okoli 45.000 kvadratnih metrov luških skladišč, kasneje pa še hale za razne obrate, za katere v utesnjenem mestu ni prostora. V prvih petih letih bodo investicije znašale okoli 400 milijonov din. tos, prevelika v primerjavi s sedanjim povpraševanjem. Ker kljub tako nizki stopnji izdelave še naprej zaposlujejo, se še naprej zmanjšuje storilnost dela, kar bo seveda vplivalo na obseg in delitev dohodka. Ker je rast industrijske izdelave skromnejša in ker se ohranjuje visoka stopnja zaposlenosti, sklepajo v zavodu, da je slovenska industrija še naprej sorazmerno dobro preskrbljena s surovinami in deli. Februarski pritisk na rast cen je bil precej manjši, kot je bil v enakem času lani. Vendar pa prav razmerje med rastjo proizvodnje in rastjo zaposlovanja kaže, da se usmeritev pritiska na cene iz-črpuje. Na to opozarja tudi dejstvo, da v svetu cene surovin in delov naraščajo, zaradi česar lahko pričakujemo krepitev rasti izvoznih cen, kar bo vsekakor vplivalo tudi na oblikovanje cen na do- Neporavnane obveznosti v zdravstvu Zaradi specifičnosti sistema financiranja poravnanih le 2,7 odstotka BEOGRAD, 2. aprila (Tanju jug) — Rezultati mnogostran-ske poravnave v zdravstvu so sorazmerno skromni. Precejšnje obveznosti so še zmeraj neporavnane in vprašanje je, kdaj jih bo mogoče pokriti. Toda ob ocenjevanju teh učinkov, so poudarili na današnji seji zveznega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, je treba upoštevati, da so bile možnosti za poravnavo medsebojnih obveznosti znotraj same zdravstvene dejavnosti in v razmerju do drugih dejavnosti omejene. Zaradi specifičnosti sistema financiranja zdravstvene dejavnosti in dolžndško-upniških razmerij, ki se navezujejo z uporabniki zdravstvenih storitev, ni bilo dovolj obojestranskih možnosti za poravnavo obveznosti in plačilo terjatev. Zato delovne organizacije s področja zdravstva niso mogle dobiti denarja od SIS zdravstvenega zavarovanja de. lavcev in tako tudi niso mogle poravnavati obveznosti drugim uporabnikom družbenih sredstev s področja gospodarstva. Od vseh prijavljenih obveznosti uporabnikov družbenih sredstev te zdravstvene dejavnosti so poravna, li samo 2,7 odst. Današnji seji je predsedovala članica Z IS in predsednica zveznega komiteja za zdravstvo in socialno politiko Zora Tomič. Obravnavali so tudi poročilo o delu jugoslovanske komisije za sodelovanje z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami. Predlagali so, da bi leto 1979 razglasili za med. narodno leto otroka. mačem trgu. Po obsegu pritiskov na rast cen, kakršni so bili pri nas marca letos, pa menijo v zavodu, bi lahko pričakovali, da v vsem letošnjem prvem polletju vendarle ne bo prišlo do bistvenejših sprememb sedanjega gibanja cen. Po ocenah slovenskih industrijskih podjetij, ki jih je zbral zavod SR Slovenije za statistiko, naj bi marca letos v industriji izdelali za 0,6 odstotka manj, kot so bili marca lani. Na podlagi teh poročil ocenjujejo tudi raven izdelave v letošnjem prvem četrtletju. Po tej oceni naj bi v prvih treh mesecih letos v primerjavi s prvimi tremi meseci lani v slovenski industriji naredili le za 0,4 odstotka več, od tega v kovinski industriji za 2 odstotka več, v tekstilni za 1 odstotek manj, v elektroindustriji za 3 odstotke manj, v lesni pa kar za 7 odstotkov manj. IDA POPIT kar pravzaprav niti ni povsem jasno. Zaradi ogromnih zalog — trenutno je v skladiščih 28 tisoč mopedov, ki so vredni preko 100 milijonov dinarjev — bo ves ko. lektiv 17. aprila odšel na kolektivni dopust, ki naj bi trajal okoli dva tedna. Na današnji seji v Kopru so ugotovili, da je k zaostritvi finančnega položaja precej prispevala tudi trgovina, ki je zaostrila pogoje plasmaja. Na oteženo prodajo vpliva tudi nerazumljivo visok prometni davek na mopede, ki je kar za še enkrat večji kot pri avtomobilih in kar bo seveda z ustreznimi sistemskimi spremembami treba urediti. Pomembna je tudi dumpinška prodaja motornih vozil iz uvoza. Vse dosedanje analize so pokazale, da ima Tomos zelo dobre proizvodne programe, da pa je po tehnični plati nekoliko zanemaril marketing, ekonomsko propagando, tržišče itd., o čemer med drugim tudi zgovorno priča resna kadrovska stiska glede ekonomistov, pravnikov podobnih strokovnjakov. Prav Naše orodje na razstavi v Pekingu Prvi skupni nastop izdelovalcev, ki prodajajo Kitajcem že 15 let PEKING, 2. aprila (Tan-jug) — V razstavnem centru v Pekingu so včeraj odprli orodja, ki je prva tovrstna razstava, kar so jih jugoslovanski proizvajalci pripravili na Kitajskem. Na razstavi, ki so jo organizirali sekcija za razvijanje trgovine pri gospodarski zbornici Jugoslavije, sarajevsko podjetje Feroelektro in poslovno združenje Alat, je zastopanih 14 do 23 proizvajalcev orodja v Jugoslaviji — te Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovenije in Hrvaške, Kitajski poslovni ljudje bodo imeli priložnost seznaniti se s popolno izbiro raznega orod. ja za obdelavo kovin in lesa, ročnega kovanega orodja, pil in posebnih orodij ter drobnega električnega orodja. Jugoslavija prodaja orodje Kitajski že 15 let in vrednost dobav znaša tudi do milijon dolarjev letno. Pričakujejo, da bo razstava spodbudila obe strani, da se bodo dobave jugoslovanskega orodja Kitajski še povečale. Spet kvišku izvoz mesa in živine iz Jugoslavije se je lani po letih zastoja ie poveča! LJUBLJANA, 2. aprila — Po nekajletnem zmanjševanju izvoza živine in mesa se je le-ta v preteklem letu spet začel povečevati. Lani smo iz Jugoslavije izvozili za 218 milijonov dolarjev živine, mesa in konserv. kar je za 52 odstotkov več kot leto prej. Kljub temu pa izvoz še vedno ni dosegel vrednosti izvoza v letu 1973, ko smo izvozili za 251 milijonov dolarjev. Največje povečanje v primerjavi z letom prej smo lani dosegli pri izvozu svinjskega mesa in masti (630 odstotkov) in živih juncih (365 odstotkov). Zmanjšal pa se je izvoz govejega mesa, in sicer za 1 odstotek. Slovenija, na katero je lani odpadlo 15,6 odstotka jugoslovanskega izvoza živine, mesa in konzerv, je zabeležila nekoliko slabše rezultate od tistih v zveznem merilu. lijonov dolarjev oziroma za 464 odstotkov več kot leto prej. Najbolj se je v tem obdobju zmanjšal izvoz govejega mesa — za 30 odstotkov, leta 1973 smo izvozili za 26,7 milijona dolarjev govejega mesa, leta 1974 za 11,3 milijon dolarjev, lani pa le še za 7,7 milijona dolarjev. Zanimivo je, da so slovenski izvozniki lani izvozili največ konjskega mesa, in sicer 11.858 ton. Sledi izvoz živih Dodatne premije za živino LJUBLJANA, 2. aprila — Na zboru delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju v živinorejsko poslovno skupnost Slovenije so sprejeli sklep o dodatnih premijah za pitano živino. Dogovorili so se, da bodo rejcem klavne živine določene kvalitete, spitane na večjo težo, ki že imajo sklenjene pogodbe, po katerih bodo živino prodali v mesecih april, maj in junij 1976, priznali te sredstev živinorejskega pospeševalnega sklada Slovenije še 1,50 dinarja premije za kilogram žive teže. Premijo bodo po sklepu zbora priznavali in izplačevali le tistim rejcem, ki imajo za pitanje živine sklenjene pogodbe in jih do svojih organizatorjev proizvodnje tudi v celoti izpolnjujejo. Izvršni odbor živinorejske poslovne skupnosti bo v zvezi s tem v kratkem določil merila in način uveljavljanja teh dodatnih pTemij. Slovenski izvozniki so lani izvozili za 34 milijonov dolarjev, kar je za 31 odstotkov več kot leto prej. To pa je še vedno za okoli 9 milijonov dolarjev manj kot leta 1973. Najbolj se je povečal izvoz svinjskega mesa in masti, največji količinski in vrednostni premik pa je bil pri izvozu živih juncev. Lani smo jih izvozili za več kot 6 juncev in telet s 4755 tonami, meso mladih pitanih goved z 2834 tonami, svinjsko meso z 874 tonami itn. Večji del slovenskega izvoza je v preteklem letu odpadel na Grudo te Ljubljane, in sicer 60,3 odstotka sledijo pa Primorje Nova Gorica z 20 odstotki, Emona Ljubljana z 11 odstotki, Jadran Sežana s 4,9 odstotka itn. tako je morda pokazal premalo posluha za nove, bolj akumulativne izdelke, pa čeprav v zadnjem času pripravlja vrsto novosti. Na sestanku so opozorili na problem reprodukcijskega materiala, ki se je samo lani dražil za 12 odstotkov hitreje kot končni izdelki. Razumljivo, da se na ta način precejšen del sredstev iz akumulacije preliva h kooperantom, kar je v nasprotju z načeli dohodkovnih odnosov. v Sloveniji bo treba ta problem podrobneje osvetliti in vsekakor tudi sprejeti potrebne sistemske ukrepi?. Poleg sanacijskega programa, ki ga v Tomosu opirajo predvsem na povečanje izvoza — ta naj bi se letos povečal za več kot 100 odstotkov — so danes v Kopru sklenili narediti vrsto analiz o finančnem položaju in perspektivah tega podjetja, v katerih naj hi opozorili na nekatera širša vprašanja med cenami repromateriala in končnih izdelkov. BORIS JEŽ Carl Zeiss in Iskra si delita delo Njuno sodelovanje do leta 1980 bo vredno 16,6 milijona dolarjev LJUBLJANA, 2. aprila — Lani sta Iskra in podjetje Carl Zeiss iz Jene v Nemški demokratični republiki sklenila sporazum o dolgoročnem znanstveno tehničnem sodelovanju. Letos pa so dozoreli pogoji še za novo, še širše sodelovanje, in sicer za mednarodno delitev dela v proizvodnji. Na minulem mednarodnem sejmu v Leipzigu sta podjetji Carl Zeiss in Iskra podpisali petletno pogodbo, po kateri bo nemško podjetje izdelovalo zase in za Iskro nekatere finomehanične in optične izdelke, medtem ko bo Iskra izdelovala in pošiljala Zeissu druge izdelke s področja optike in elektronike. Skupen promet v petih letih je ocenjen v obe smeri v vrednosti 16,6 milijona dolarjev. Menjava proizvodnje bo letos še skromna, toda vsako leto bo obsežnejša. V Iskri bosta sodelovali pri programu tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu in ljubljanska Vega. To je že tretja pogodba Iskre o mednarodni delitvi dela s podjetji v NDR. MARJAN KRALJ Hitreje v države v razvoju Hrvaška menjava -z njimi se je lani povečala kar za 15 odstotkov ZAGREB, 2. aprila (Tanjug) — Odbor hrvaške gospodarske zbornice za države v razvoju je ugotovil, da postaja gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju vse pomembnejši dejavnik za Hrvata sko in za vso državo. Pri tem so vnovič ugotovili, da dosedanji rezultati gospodarske menjave še zdaleč niso v skladu z dobrimi političnimi odnosi, ki jih imamo s temi državami, in s proklamiranimi političnimi cilji na tem področju. Na seji odbora, ki je bila v poslovnem združenju Ingra, udeležili pa so se je tudi vodje predstavništev gospodarske zbornice Jugoslavije v nekaterih afriških, azijskih in latinskoameriških državah, so povedali, da je Hrvatska Lani izvozila v države v razvoju za 15 odstotkov več kot predlani, vsa Jugoslavija pa komaj za 7 odstotkov več. Pri tem je bil hrvaški izvoz vreden 310 milijonov dolarjev (dvainpol-krat več kot predlani), uvoz iz držav v razvoju pa se je v tem času povečal komajda za tri odstotke. Take učinke so dosegli predvsem z izvozom ladij in opreme v Indijo, Libijo, Panamo in nekatere druge države, investicijska deia pa so dosegla vrednost okoli 35 milijonov dolarjev. Na seji odbora so posebej poudarili, da ima SR Hrvatska ugodne možnosti za krepitev sodelovanja z državami v razvoju, posebna na področju ladjedelstva, elektroindustrije, investicijskih del in turizma, pa tudi v agroin-dustrijskem kompleksu in drugoA Iz naših krajev Sindikat za nov samoprispevek LJUBLJANA, 2. aprila — Na današnji seji predsedstva mestnega sveta zveze sindikatov Slovenije so se opredelili za uvedbo novega samoprispevka, saj ostaja vprašanje novih investicij na področju vzgoje in šolstva kljub izteku sedanjega samoprispevka, še vedno neurejeno. Menijo, da je pred odločanjem, kaj bi lz novega samoprispevka gradili, potrebno ugotoviti posebne interese po občinah in krajevnih skupnostih. Zato bi kazalo razmišljati predvsem o kombiniranih variantah, s čimer bi lahko najustrezneje zadovoljili izražene interese. M. 2. Zasavje: dva dni brez toka TRBOVLJE, 2. aprila — Zasavje bo jutri in v nedeljo, oba dni od 6. ure zjutraj do 6. ure popoldne, brez toka. Izjeme bodo le nekateri večji odjemalci. Izklop Zasavja iz električnega omrežja je potreben zaradi nujnih vzdrževalnih del na izklopu 110-kilovoltne-ga stikališča pri termoelektrarni Trbovlje. Zaradi ugodnih hidroloških razmer bodo ustavili obratovanje TE Trbovlje 2, ki gre v redni letni remont, že nocoj oziroma dan prej, kot so nameravali sprva. P. B. Toplo malico vsem delavcem MURSKA SOBOTA, 2. aprila — V soboški občina med 13.500 zaposlenimi kar petnajst odstotkov delavcev nima urejene prehrane med delovnim časom. To velja predvsem za tiste delavce, ki opravljajo delo na terenu in se ne morejo vsakodnevno hraniti v obratu družbene prehrane. Najbolj zaskrbljujoče stanje je predvsem v KIK Pomurka TOZD Gozdno in lesno gospodarstvo, kmetijskem gospodarstvu Rakičan in nekaterih podružničnih šolah na podeželju. Za dokaj kritično stanje v prehrani dva tisoč delavcev v 25 organizacijah združenega dela so odgovorni predvsem delovni kolektivi sami, je bilo poudarjeno na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Ustrezna komisija je namreč ugotovila, da obstajajo realne možnosti za ureditev manjših jedilnic na terenu, pa tudi kuhanje malic v gostinskih obratih v manjših krajevnih središčih, v neposredni bližini delo višč. Tako bodo pri reševanju vlog za regresiranje pre-hrane v obliki vrednostnih bonov za nakupe v trgovinah upoštevali le predloge tistih delovnih organizacij, ki zaposlenim ne morejo iz objektivnih vzrokov omogočiti tople malice. I. G. Obrambni dan v Kočevju KOČEVJE, 2. aprila — Danes so v Kočevju svečano sprejeli kurirčkovo pošto. Hkrati so učenci osnovne in posebne šole izvedli obrambni dan. Ob 12.30 je kurirčkovo pošto prevzel pri spomeniku predsednik občinske organizacije ZZB Drago Gril, iz Kočevja pa je pošta krenila proti Livoldu. M. P. Kakšna stopnja za obrtnike? KOPER, 2. aprila — Po kakšni stopnji naj po novem obrtniki plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje v letošnjem letu? O tem vprašanju so na današnji skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Koper največ govorili, odločili pa se bodo na naslednji seji. Na dnevnem redu sta bila tudi poslovno poročilo in zaključni račun sklada za gradnjo obalne bolnišnice. Ob tem so menili, da je bilo pri plačevanju v preteklem letu nekaj težav, vendar je letos pričakovati, da bosta tako dotok sredstev kot sama gradnja bolnišnice potekala brez težav ter da bo nova bolnišnica že ob koncu leta 1977 ali v začetku 1978 sprejela prve paciente. T. G. Za šole in krajevne skupnosti KAMNIK, 2. aprila — V nedeljo se bodo občani v kamniški občini odločali glede nadaljnjega samoprispevka za obdobje 1976—1981. Po predlogu občinske konference SZDL naj bi nov samoprispevek znašal 2 od stotka od čistega osebnega dohodka občanov. Polovico zbranega denarja bi namenili za gradnjo šol, polovico pa za potrebe krajevnih skupnosti. S. R. Bazensko posvetovanje o drobnem gospodarstvu MARIBOR. 2. aprila — Dopoldne je bilo v domu družbenih organizacij bazensko posvetovanje o malem — drobnem gospodarstvu, ki ga organizirajo republiška konferenca SZDL, gospodarska zbornica Slovenije in komite IS za osebno delo. Razprava je pokazala, da bo treba tudi v občinah severovzhodne Slovenije posvetiti večjo skrb razvoju storitvene obrti. Analize kažejo, da ta obrt stagnira in se ne razvija v skladu z družbenimi smernicami. Zaradi tega so menili, da bo treba poiskati vzroke za takšno stanje in podvzeti ukrepe za zboljšanje razmer. Očitno je, da občani zaradi slabo razvite storitvene obrti niso zadovoljni. Opozorili so tudi na dejstvo, da so osnovna sredstva v storitveni obrti precej iztrošena. Potrebni bodo tudi določeni ukrepi občinskih skupščin, da bi storitvena obrt zaživela. M. K. Kurirčkova pošta v Lenartu MARIBOR, 2. aprila — Danes popoldne so na »osvobojenem ozemlju« pri Mihovih izvirih mariborski pionirji predali torbico s kurirčkovo pošto pionirjem iz Lenarta. Na partizanskem mitingu, ki so ga pripravili šolarji iz obmejnih krajevnih skupnosti, prisostvovali so tudi vidni družbenopolitični delavci iz obeh občin, so kurirčki na tihem izmenjali bogate izkušnje pri prenašanju dragocene pošte. V petih dneh, kolikor so mariborski kurirčki prenašali torbico iz šole na šolo in ji prilagali pošto za tovariša Tita, niso niti enkrat padli v roke »okupatorju«. Pomagali so jim tudi graničarji, da so varno prenesli pošto in zmedli sovražnika. s. G. Sprejem za mentorje »Prežihove bralne značke« MARIBOR, 2. aprila — Podpredsednica mariborske občinske skupščine je danes priredila sprejem za mentorje akcije Prežihova bralna značka. V mariborski občini se je v to akcijo vključilo rekordno število otrok in to kar 15.160 učencev, kar je 71,18 odstotka vseh učencev v naši občini. Razveseljivo je, da je ta številka krepko narasla od lanskega leta Cicibanov se je za značko letos potegovalo 2484, šolskih otrok se je potegovalo za bronasto značko 2383. srebrno 1939 in za zlato 1678. Vse številke so višje od lanskih. Prihodnje leto pričakujejo še večji uspeh. V. V. Gostinsko-gospodinjski sejem MARIBOR. 2. aprila — Danes je podpredsednik republiške gospodarske zbornice Rado Dvoršak odprl drugi specializiram sejem gostinske in gospodinjske opreme. Na sejmu, ki bo odprt od 2. do 11. aprila, razstavlja na 2200 kvadratnih metrih 46 razstavljaicev. med njimi: Primat, LTH, Tiki, Eima. Meblo, Ipos Jadran iz Zagreba in drugi. Marles razstavlja program kuhinj, še posebej mini kuhinj, ob njem pa še Jeklo. Gorenje in Jeklotehna. y \r' Tradicionalna kranjska razstava KRANJ, 2. aprila — Od 9. do 18. aprila bo v Kra nju 15. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Na njem bo sodelovalo več kot 100 razstavljaicev, med temi 12 tujih, vsi skupaj pa bodo zastopali še več kot 50 domačih in prav toliko tujih firm. Tradicionalni razstavi in prodaji kmetijske mehani zacije bodo letos prvič dodali še gozdarski del. Orga mzatorji so se za to dopolnitev, za katero so dale pobudo gozdarske organizacije, odločili zaradi tesne po vezanosti kmetijstva z gozdarstvom, še posebno pri zasebnikih. Ti bodo na sejmu dobili dober vpogled v vso mehanizacijo, opremo in pripomočke, ki jih rabijo pri vsakdanjem delu. Razen kmetijstva in gozdarstva bo na sejmu tudi precej blaga za široko porabo, manjših strojev, prehrambenih izdelkov in podobnega. Pri teh bodo naj večja privlačnost za kupce nižje cene zaradi zmanjša nega prometnega davka. L. S. „Oživljanje Jalte“ Pojasnila in zanikanja vsebine »Sopnenfeldtove doktrine« - Kritični komentarji - »Podučna« izjava o Jugoslaviji WASHINGTON, 2. aprila (Tanjug) — V ameriških političnih krogih in tiska se nadaljujejo pojasnila, delna zanikanja in podobno, kar so nekateri znani washingtonski komentatorji imenovah «Somnemfekitovo doktrino«. Gre za Helmuta Sonnenfeldta, enega od naj-W^h sodelavcev državnega sekretarja Kissingerja, ki je pred časom nastopil pred ameri-ahlml veleposlaniki v Londonu, ta nastop pa je zdaj predmet različnih tolmačenj, večinoma negativnih, zlasti v nekaterih evropskih državah, pa tudi v ameriškem tiska. Eden od glavnih in najpogo-■tejštth očitkov proti temu visokemu funkcionarju State Department» je trditev, da je pred ameriškimi veleposlaniki v Evropi baje »oživljal jaltskega duha«, ko se je zavzemal za znano staro delitev sveta in vplivne sfere; tako je rečeno v nekaterih kritičnih komentarjih. Natančne vsebine ah širšega besedila tistega, kar je Soanenfeldt dejal veleposlanikom, javnosti niso predstavah, saj to še vedno velja za zaupen državni dokument. Ena od verzij Sonnenfeldto-vžb pripomb in ocen pa je »premkmla« na dokaj nenavaden način. Znana ameriška komentatorja Rowland Evans in,Robert Novak sta namreč v listu »International Herald Tribune« objavila svojo verzijo Sonnenfeldtovih stališč in se pri tem sklicevala na originalne brzojavke, ki so iz Londona romale v State Department. Eto od največkrat citiranih stališč iz Sonnenfeldtavega govora je po verziji, ki sta jo objavila omenjena komenta-tatorja, njegova domnevna izjava, da mora Amerika pri- Todor Živkov spet prvi sekretar 11. kongres bolgarske KP včeraj zaključili z izvolitvijo vodstva SOFIJA, 2. aprila (Tanjug) — Po petdnevnem delu so danes zaključili 11. kongres bolgarske komunistične par-tije. Kongres je odobril dosedanjo partijsko linijo, sprejel osnovne smernice družbe-no-ekonomskega razvoja Bolgarije do konca 1980. leta in izvolil nov centralni komite. Današnje delo kongresa so začeli z zaprto sejo, na kateri so izvolili centralni komite, potem pa se je, tudi na zaprti seji, sestal novoizvoljeni CK in izvolil vodstvene partijske organe. Opoldne je bila zaključna odprta seja kongresa, na kateri je predsedujoči Todor Živkov obvestil kongres o sestavi CK in njegovem prvem plenumu in o izvolitvi njegovih organov, v novi CK so izvolili soglasno vse predlagane kandidate, medtem ko ima novi politbiro le devet članov, namesto dosedanjih 12. V politbiro niso izvolili dosedanjih članov Živka Živkova, Ivana Popova in Todo-ra Pavlova, tako, da so člani politbiroja zdaj Aleksander Lilov, Boris Velčev, Griša Filipov, Ivan Mihailov, Penčo Kubadinski, Stanko Todo-rov, Tano Golov, Todor Živkov in Cola Dragojčeva. Za prvega sekretarja CK so spet izvolili Todora Živkova. število kandidatov za člane politbiroja je ostalo isto — šest. znati »organsko med ZSSR in Vzhodno Evropo dn da je »zgodovinski spodrsljaj«, da ta zveza doslej m privedla do »večje organ- H. SONNENFELDT: doktrina o vplivnih sferah ske enotnosti«. V tej Sonnenfeldta .pripisujejo tudi izjavo o Jugoslaviji s prizvokom »poduka«, naj bi Jugoslavija na svoji neodvisni dn samostojni poti bila »manj neprijetna Moskvi« oziroma naj bi se »znebila prepričan-nja, da ima svobodno pot v neodvisnost, ki ji jo zagotavlja Washington«. Ob tolmačenju takšnih in podobnih domnevnih Sonen-feldtovih stališč nekateri od tukajšnjih vodilnih listov, kot na primer »Washington Post« kritično opozarjajo na »jaltskega duha« dn navajajo tezo, da takšno navajanje So-nnenfeldtovih stališč ni bilo naključje. Med ameriškimi opazovalci in v tisku opozarjajo, da so potekli že trije meseci odtlej, ko je bližnji sodelavec državnega sekretar, ja Kissinger govoril pred ameriškimi veleposlaniki v Evropi, omenjena komentatorja ,pa sta »odkrila« glavno vsebino tega Sonnenfeldto-vega nastopa šele pred nekaj dnevi, zato si zastavljajo vprašanje o časovnem ocenjevanju vsega tega. Opozarjajo namreč, da je bilo v zadnjih mesecih čutiti v ameriški politiki na širši fronti — od Angole do gibanj v Afriki do novih zaostrovanj s Kubo pa osamljenega veta v varnostnem svetu v korist Izraela in v zelo napadalni kampanji proti komunističnim partijam v Evropi — močnejše desne poudarke v splošni politiki. Opaziti pa je bilo tudi tendence, tesno povezane s tem, z bolj določenim povezovanjem tistega dela sveta, ki »organsko« velja za interesno sfero Amerike, s svojimi globalnimi interesi. Po vseh razlagah naj bi bil to svet kapitalizma v najširšem pomenu besede. Na osnovi takšnih razlag viđijo nekateri vodilni ameriški listi v Sonnenfeldtovi doktrini tudi eno od oblik prizadevanja ameriške strani, da bi potegnila širšo mejo med tistim, kar »je njenega« in kar bi baje moralo pripadati drugi strani. »Washington Post« to jasno imenuje tiho sporazumevanj e o »vplivnih sferah v Evropi«. Prav tako je tudi opasati, da je do negativnih reakcdj na Sounenfelditovo stališče prišlo tudi v zahodnoevropskih informativnih sredstvih, kjer je bal zlasti oster komentar radia Pariz. Poleg vseh direktnih, a skopih zanikanj, M sta jih Bela hiša in State Department doslej objavila v zvezi s tolmačenji Somnenfeldtoviih stališč, washingtanski opazovalci, še zlasti pa opazovalci iz neuvrščenih držav in držav v razvoju, z nelagodnostjo izražajo prepričanje, da bi vendarle utegnilo iti za stare težnje po delitvi in vplivnih sferah. V istih krogih tudi ocenjujejo, da gre za udarec osnovnim načelom, ki jih je večina sveta sprejela kot na neodvisnost, suverenost, samostojna pot razvoja vsake države in podobno — prav zaradi tega pa je vse tisto, kar imenujejo Somnesnfeldtovo' doktrino, deležno tolikšnega odpora. O reakcijah iz ZSSR dn drugih držav Vzhodne Evrope na takšno razlaganje Son-nefeldtovih besed niso v Wa-šhingtoou v tej zvezi še nič MONTYJEV ZADNJI POHOD — Gojenci vojaške akademije Sanriirorst nosijo krsto, pokrilo z britansko za-stavo, v grajsko kapelo Sv. Jurija v Windsorju. Britanija se je z vsemi častmi poslovila od poveljnika v prvi veliki zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni, v bitki pri el Alamednu. TaLefofco: UPI BEOGRADf 2- aprila (Tanjug) — Uradni obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijedića prijateljski Libiji je nov pomemben korak v nadaljnjem razvoju odnosov neuvrščene Jugoslavije in Libije na političnem, gospodarskem in drugih področjih. Politično dvostransko sodelovanje je dokaj plodno. Jugoslavija in Libija imata kljub določenim razločkom v pogledih na nekatere konkretne probleme podobna stališča do bistva svetovnih problemov: neodvisnosti, neuvrščenosti, boja za mir, za nove gospodarske odnose v svetu itd. Ta stališča bodo verjetno še bolj podrobno obdelali v pogovorih, povezanih z bližnjim vrhom neuvrščenih v Colombu, kar bo vsekakor ena osrednjih tem v izmenjavi mnenj v Tripoliju. Med obiskom predsednika Bijediča bodo še zlasti govorili o gospodarskem sodelovanju. Libija je eden naših najpomembnejših gospodarskih partnerjev iz kroga držav v razvoju. Blagovna izmenjava se je zadnja tri leta povečala šestkrat in leta 1975 dosegla vrednost 105 milijonov dolarjev. Od tega pride 63 milijonov na naš izvoz v Libijo, 42 milijonov pa na uvoz iz te države. Po obojestranskem prepričanju pa bi se gospodarsko sodelovanje lahko še precej razvilo. Za to obstojijo obojestranske želje, pripravljenost in dejanske možnosti. Naša država v Libiji precej sodeluje v investicijski dejavnosti. Jugoslovanska podjetja (Centroprojekt, Hi-drogradnja, Energoprojekt, Geoprojekt, Hidrotehnika, SMELT, Ivan Milutinovič in druga sodelujejo v delih, katerih vrednost presega 350 milijonov dolarjev. V tej državi gradijo 1000 farm, pristanišče Misurati, jeklarno v Tripoliju in še nekatere objekte. Ponudili so nam, da bi sodelovali tudi pri gradnji 1000 km cest, univerzitetnega središča v El Džefri za 12.000 študentov, aluminijskega kompleksa železarne v Misuratiju ter pri gradnji projekta za'neko železniško progo. Jugoslavija je zainteresirana za sodelovanje pri izkoriščanju nafte v Libiji. Tudi v finančnem sodelovanju dosegamo pomembne rezultate. Libija nam je dala 70 milijonov dolarjev posojila za gradnjo naftovoda v Jugoslaviji. Predvidena je tudi ustanovitev libijsko-jugoslovanske banke v naši državi. Zelo dobre rezultate dosegamo v znanstveno-tehnič-nem sodelovanju. V Jugoslaviji se šolajo libijski kadri (od kvalificiranih delavcev prek srednješolcev do študentov). Po drugi strani pa dela v Libiji zdaj okrog 7500 Jugoslovanov. Naši strokovnjaki v tej prijateljski državi uživajo velik ugled, zato Iibija želi, da bi jih tja prišlo še več. London proti sili Nierere in Ennals nista našla skupnega jezika glede rodezijskega problema — Sojenje najemnikom v Angoli OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, 2. aprila — Pozornost britanske javnosti je danes, kar zadeva Afriko, obrnjena zlasti k dvema zadevama: k včerajšnjim pogovorom Davida Ennalsa, ministra, ki v Foreign officen odgovarja za afriške zadeve, s tanzanijskim predsednikom Nierere jem o Rodeziji, ter k sojenju 13 tujim plačancem, od katerih jih je deset britanskih državljanov, ki ga je včeraj najavilo angolsko pravosodno ministrstvo. Kar zadeva pogovore v Dar es Salaamu, je Ennals po sestanku s predsednikom Niererejam izjavil, da so bili pogovori »izredno topli in prijateljski«. Dodal je tudi, da sta s tanzanijskim predsednikom soglašala, da je treba povečati pritisk na beli režim v Rodeziji, da čimprej prenese oblast na afriško večino. Pač pa sogovornika nista našla skupnega jezika glede oblike izvajanja pritiska na Smithov režim. Ennals je namreč branil britansko stališče, da je treba na Smitha pritisniti po ekonomski in politični plati, medtem ko je tanzanijski predsednik menil, da je oborožen boj edini izhod iz sedanjega zastoja. Ennals tudi ni soglašal s predlogom predsednika Nierereja, po katerem naj bi Britanija in dežele Commonwealtha vzpodbujale bele Rodezijce da proti odškodnini zapuste deželo. Ennals je sedaj odpotoval ▼ Mozambik, kjer bo razpravljal o finančni pomoči, ki jo bo Britanija nudila Mozambiku kot prispevek za skupne napore pri izvajanju ekonomskih sankcij zoper rasistični rodezijski režim. Bolj kot rodezijski pro- Vorster obišče Izrael? JERUZALEM, 2. aprila — Sklicujoč se na dobro obveščene vire, poročajo tuje tiskovne agencije, da bo južnoafriški premier John Vorster naslednja teden obiskal Izrael. Ob tem je predstavnik izraelske vlade izjavil, da te vesti »ne more potrditi«, vendar je tudi ni zanikal. Čeprav je rečeno, da bo obisk južnoafriškega premiera »zasebne narave«, pričakujejo, da se bo sestal s premi erom Rabinom, zunanjim ministrom Alonom in drugimi izraelskimi vladnima funkcionarji. Odnosi med Izraelom in Južnoafriško republiko so se vidno izboljšali po vojni 1967. leta, pred tremi leti pa so generalna konzulata obeh držav dvignili na raven velepo- blern pa Britanci še z večjim zanimanjem spremljajo vest, da se bo v Luanda v kratkem začelo sojenje 13 tujim plačancem, ki so se borili na strani FNLA, in med katerimi je deset britanskih državljanov. Britanski tisk je zlasti prisluhnil angolskemu pravosodnemu ministru Boavidi, ki je naštel obtožene in pri tem navedel tudi ime zloglasnega »polkovnika Callana« (pravo in» Costas Georqio, Britanec ciprskega porekla), za katerega so v Londonu menili, da je že mrtev. Tega bivšega pripadnika britanskih padalskih sil bi namreč želel dobiti v pest‘tudi britanski Scotland Yard. »Polkovnika Callana« namreč plačanci, ki so se vrnili te Angole v Britanijo, obtožujejo, da je dal postrelita 14 plačancev, Britancev, ker se niso »izkazali v akciji«. Poleg desetih Britancev bodo pred dvema tribunalo-loma (mednarodnim in angolskim) sodili še dvema ameriškima in enemu argentinskemu plačancu. MITJA MERŠOL Popolna sindikalna disciplina Sindikati Sri Lanke podpirajo trud za uspeh konference v Colombu COLOMBO, 2. apr. (Tanjug) — Skupni svet cejlonskih sindikatov je pozval sindikalno organizirane delavce, naj »v čdmvečjem številu in čim odločneje podpro priprave na uspeh konference v Colombu, ki ima »velik mednarodni pomen«, zlasti še »v luči sedanje krize svetovnega kapitalističnega sistema in poskusov razvitih držav, da bi breme gospodarskih problemov prevalile na države v razvoju«. Soglasno stališče skupnega sveta vseh sindikalnih organi-ndzaciij Sri Lanke, ki združujejo skoraj 2 milijona cejlonskih delavcev, kakor tudi razprava o konferenci sta omogočila obnovo delovne enotnosti komunističmh, trockističnih in vladnih sindikatov, ogrožano zadnje mesece zaradi domačih problemov v zvezi s taktiko sindikalnega boja. Zaradi stavkovne kampanje, ki so jo vodili najvplivnejši trockistični sindikati, so voditelji vladnih sindikalnih centrov nedavno začeli oster boj v skupnem svetu ter pozvali trockiste k »popolni delavski in sindikalni disciplini«. Zagrozila so jim, da jih bodo izločili te vodilnega skupnega foruma sindikalnih organizacij, če tega poriva ne bodo spoštovali. Fekl maršal Montgomery pokopan Zadnje slovo od znamenitega britanskega vojaka LONDON, 2. aprila — Včeraj se je britanska in z njo svetovna* j avnost poslovila od slavnega vojščaka in zmagovalca v zgodovinski bitki pri Alame-inu, feldmaršala lorda Montgomeryja, ki je umrl prejšnji teden v starosti 88 let. Pogrebne in vojaške svečanosti, ki so se jih poleg domačih in tujih uglednih vojaških osebnosti ter velike množice udeležili tudi stari Montyjevi bojni tovariši, so bile v kapeli Sv. Jurija na kraljevskem Windsorskem gradu. Slavnega feldmaršala, kakršnega Britanija še ni imela po zmagovalcu nad Napoleonom — vojvodi WeHingtonskem, so v krsti, zaviti v britansko zastavo in ob 19 topovskih salvah pripeljali na lafeti v grajsko kapelo, kjer so bile zadnje pogrebne svečanosti. V kasnejšem, drugem delu pogreba, pa so pokojnika na njegovo lastno željo pokopali skromno in mimo na farnem pokopališču Binsted blizu Altana v profcrajini Hamp-shire, kjer je Montgomery preživel zadnjih 25 let svojega življenja. M. M. V Svabska predigra Jutri bodo deželne volitve v Baden-Wiirttembergu — Favorit agresivni ministrski predsednik Hans Filbinger OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 2. aprila — V tretji največji zahodnonemškl zvezni deželi Baden-Wiirttembergu voli v nedeljo 6,1 milijona ljudi novi parlament. Njen »deželni oče« Hans Filbinger ima od zadnjih volitev absolutno večino in malo je verjetno, da bi mu jo SPD in FDP tokrat lahko spodkopali Šest mesecev pred zveznimi volitvami pa dobiva Baden-Wurttemberg spet pomen predpremiere, preskusnih volitev ea Bonn. Podobno je bilo aprila 1972, ko je zašla bonska levo liberalna koalicija Brandt — Scheel v pat in morala razpisati nove, predčasne volitve. Takrat je šlo za velika vprašanja vzhodne politike — danes tega ni, tokrat prevladujejo deželne gospodarske, socialne ali prosvetne zadeve. Pa vseeno zastavlja agresivni ministrski predsednik Filbinger volilni boj na širša gesla, na načelna vprašanja Zvezne republike Nemčije. S Straussovo alternativo »svoboda ali socializem« 'najbolj grobo napadalno vzbuja strah pred »rdečimi« socialnimi demokrati, ki da pripravljajo pot nesvobodnemu socialističnemu planskemu sistemu. Deželno socialnodemokratsko stranko (SPD) vodi 'bivši Brandtov minister za gospodarsko sodelovanje Erhard Eppler, ki velja za bolj akademskega analitika in mo. ralno prefinjenega politika. Njegova stranka je na zadnjih volitvah dosegla le 37,6 odstotka glasov čeprav ji je bil to tudi najboljši povojni rezultat. Kako to? Baden-Württemberg je značilna po- Po starem zakonu Krščanski demokrati z neofašisti preglasovali »laično fronto« glede zakona o splavu - Razpad ustavnega bloka OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 2. aprila — Krščanski demokrati so skupaj z neofašisti v parlamentarni razpravi o spremembi zakona o splavu preglasovali »laično fronto«, ki jo sestavljajo socialisti, komunisti, republikanci in socialni demokrati. Z 298 proti 286 glasovi (številna socialno demokratski poslanci so ob glasovanju zapustili dvorano) je krščansko demokratska stranka uveljavila svojo zahtevo, po kateri naj bi bil splav dovoljen samo v primeru, če bi bilo življenje žene ogroženo, ter v primeru spolnega nasilja. Socialisti ter socialni demokrati so zahtevali, naj bi bil splav dovoljen v prvih treh mesecih nosečnosti, komunisti in liberalci so poleg dveh zahtev, naj bi pri dovoljenju za splav upoštevali tudi socialne okoliščine žene. Krščanski demokrati ter neofašisti, ki so se znašli na istih položajih tudi na ljudskem glasovanju o zakonu o razporoki, so za zmago v parlamentu pogojili politične perspektive 23a naslednje mesece, sporazuma med politič- Kolera v Sri Lanki COLOMBO, 2. aprila (Tanjug) — Po uradnih podatkih so od začetka letošnjega leta v Sri Lanki zabeležili 75 primerov kolere. V samem Colombu je bilo 15 obolelih, dva bolnika sta bolezni podlegla. Po strokovnih ocenah je do bolezni prišlo zaradi velike suše v državi in uporabe vode te onesnaženih izvirov. Carl Gustav na obisku v ZDA Švedski kralj Je-odpoto-val na zasebni, vendar delovni obisk v Ameriko STOCKHOLM, 2. apr. (AP) — Švedski krtlj Carl Gustav XVI je danes odpotoval na štiridnevni zasebni obisk v ZDA. Švedski suveren potuje tja na povabilo Američanov švedskega porekla, tako, da mu ne bodo priredili nobenega protokolarnega sprejema. Vendar pa se bo Carl Gustav sestal s predsednikom Fordom, podpredsednikom Rockefellerjem, vodečimi člani vlade in generalnim sekretarjem OZN Waldheimom. V kraljevem spremstvu je tudi šef švedske diplomacije Sven Anderssan in skupina novinarjev. Schmidt v Saudsko Arabijo RIAD, 2. aprila (Mena) — Kancler ZRN Helmut Schmidt bo 30. maja začel tridnevni uradni obisk v Saudski Arabiji, na povabilo prestolonaslednika in premierovega namestnika Fabda Ben Abdela Azisa. O tem je poročal radio Riad. Med obiskom bo kancler imel pogovore z najvišjimi voditelji Saudske Arabije o razvoju političnega, kulturnega in ekonomskega sode tavanja med državama. nimi strankami niso mogli doseči tudi pogovori med sekretarjem krščanskodemo-kratske stranke Zaocagnijem ter sekretarjem KPI Berlin-guerjem ter vodjem socialistov De Martinom na drugi strani. Zmaga na glasovanju v par. lamentu je znova utrdila vpliv desnice v krščansko demokratski stranki: njen poraz na kongresu stranke, ki je zavrnil kandidata za sekretarsko mesto Forlanija, je delno zaceljen, utrjevanje desnice, ki sd želi frontalni spopad z levimi strankami, pa so pokazale tudi volitve 24 predstavnikov parlamentarnih skupin te stranke v poslanski zbornici in senatu. Pristaša sekretarja stranke Zaccag-ninija, ki se zavzema za'poglobljen dialog s strankami levice, so dobili osem glasov, pristaši poraženega kandidata za sekretarja Forlanija pa 16. Politični odnosi med krščansko demokratsko stranko in socialisti postajajo po včerajšnjem glasovanju v parlamentu izredno napeti. Zaccag. ninijeva kongresna večina, ki »aj bi stranko vlade napotila k obnovi, prvega preizkusa nd prestala. Sodelovanje med krščansko demokratsko stranko ter socialisti (ta trenutek si ga žele predvsem krščanski demokrati, in sicer na vladni ravni) se zdi utvara. Krščansko demokratska stranka je namesto politike dialoga izbrala politiko frontalnega spopada; pri tem je ne motijo zveze z neofašisti. Razpad »ustavnega bloka« političnih strank na dve nasprotujoči si struji je okrnil možnosti, da bi vlada ministrskega predsednika Mora obstala vse do političnih volitev leta 1977. PETER BREŠČAK Jablonski v Avstriji DUNAJ, 2. apr. (Reuter) — Predsednik državnega sveta LR Poljske Henrik Jablonski bo 26. aprila dopotoval na uradni obisk v Avstrijo. To je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil avstrijski zunanji minister Erich Bielka. O mandatu mirovnih sil OZN NEW YORK, 2. aprlia (AP) — Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim se je ločeno sestal z veleposlaniki nekaterih držav v OZN — Sovjetske zveze, ZDA, Sirije, Egipta, Izraela, Jordanije in PLO. Pogovori so se nanašali na mirovne sile OZN na Bližnjem vzhodu, ki jim 30. maja poteče mandat. sebnost v ZRN. Nekoč siromašna kmetijska dežela se je po vojni silovito razvila ter na račun drobne in srednje industrije postala najbolj industrializirana, najbogatejša od vseh enajstih zveznih dežel. Nekdanji drobni kmetovalci pa še danes živijo največ na deželi, po delavniku v tovarni obdeljujejo svoje njive. Njihovo politično zavest tako močneje oblikuje kmeč-ko-vaška tradicija in ne delavska pripadnost. Posebej konservativno se v tej pretežno protestantski deželi obnašajo katoliki, ki jih škofje preko pastirskih pisem pozivajo kar naravnost, naj ne volijo socialnih demokratov. Vse kar je uspešnega, izkorišča šef stuttgartske deželne vlade Filbinger za dokazovanje lastne in strankine uspešne politike — napada pa bonsko levo liberalno koalicijo, ki da razme-tuje milijone od davkoplačevalcev, ne skrbi za varnost pred komunisti v javnih službah, povišuje davke, popušča »komunističnim režimom« in podobno. Eppler pa obratno: Zvezna republi- ka Nemčija je na račun uspešne politike kanclerja Schmidta najbolj stabilna zahodna država z najnižjo inflacijo in njena marka najbolj trdna valuta poleg švicarskega franka (meja s Švico je blizu). Moral bi se zgoditi čudež, če bi hotel Erhard Eppler streti Filbingerjevo večino v tej konservativni deželi. Zato pa bo za bonske socialne demokrate rezultat izrednega pomena. Ker so na zadnjih lanskih deželnih volitvah le uspeli malce zaustaviti upadanje glasov, bi tokrat morali vsaj potrditi, da drži njihovo zatrjevanje, da namreč zahodni Nemci najbolj zaupajo sedanji vladi Helmuta Schmidta in Hansa-Dietricha Genscherja. Ali pa ne bodo negativno vplivale najnovejše hude razprtije znotraj SPD na švabske vo-lilce? Poraz bi mogel spraviti SPD v izredno težaven psihološko-politični položaj za jesenske zvezne volitve. In v tem je največji pomen nedeljske predigre med Renom in Neckarjem. ANTON RUPNIK Za hitrejši postopek ratifikacije Trst in dežela Furlanija-Julijska krajina podpirata uresničitev sporazuma iz Osima OD DOPISNIKA RTV LJUBLJANA TRST, 2. aprila — »Trst in z njim vsa dežela Furlanija—Julijska krajina v celoti odpirajo postopek za čimprejšnjo ratifikacijo jugoslovansko-italiJanškega sporazuma iz Osima!« Takšna je skupna nit izjav predstavnikov različnih političnih skupin v deželnem svetu Furlanije—Julijske krajine. Predsednik deželne vlade Antonio Comelli je uvodoma poročal o svojem nedavnem nastopu na seji osrednje vlade, namenjeni obravnavi tega vprašanja. Na tisti seji je *lada odobrila zakonski osnutek o ratifikaciji sporazumov iz Osima, ki ga bo zdaj predložila v odobritev obema domovoma italijanskega parlamenta. Predsednik deželne vlade Comelli je ponovil v bistvu tisto, kar je pred dvema dnevoma sporočil rimski vladi: namreč, da je treba v okviru sporazuma rešiti dvoje vprašanj. Prvo se nanaša na sprejetje aktov notranje zakonodaje, ki bodo zagotovili boljšo zaščito slovenske manjšine, ki živi v FurlanijiJulijski krajini. Drugo pa zadeva sprejem instrumentov, ki bo- do urejali vprašanja gospodarskega sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo. Citiral je tudi nekatere člene zakonskega osnutka, ki govorijo med drugim o tem, da bo država namenila Trstu in ostalim pokrajinam dežele 300 milijard lir, da do leta 1979 z njimi financirajo infrastrukturne objekte (pri tem so mišljeni predvsem priključki na avtoceste) in druge gospodarske objekte. žal v zakonskem osnutku, takem kot ga je podal predsednik Comelli, niso omenjene obveznosti do slovenske manjšin®. Predstavniki vseh demokratičnih sil v deželnem svetu so pozdravili začetek postopka za ratifikacijo in znova poudarili življenjski pomen sporazumov tako za razvoj Trsta kot tudi za poglobitev prijateljstva in sodelovanja na tej najbolj odprti meji v Evropi. Izrazili so tudi upanje, da bodo sporazumi, podpisani novembra lani v Osimu, čimprej ratificirani, da bi lahko začeli z uresničevanjem njihovih določil. JURE PENGOV Ne iščejo novega Na 15. kongresu KP Češkoslovaške ne bodo obravnavali »družbenih iskanj«, saj je notranja politika jasna POSEBEN TANJUGOV DOPIS PRAGA, 1. aprila — Gospodarstvo bo najbrž edino področje, o katerem bodo na 15. kongresu KP Češkoslovaške poskušali povedati kaj novega. Takšno možnost so napovedovali med večmesečnimi razpravami, ki so bile, sodeč po tistem, kar je bilo dostopnega javnosti, pravzaprav bolj »gospodarske'narave«. . Nedvoumno so dali vedeti, da kongres ne bo obravnaval »družbenih iskanj«, saj so notranjo politiko »jasno začrtali« na prejšnjem kongresu, pred petimi leti in ker je ta »leninistična smer« postala življenjsko preizkušnjo, ni potrebe, da bi se karkoli spremenilo. Za vse notranje probleme in vprašanja ima KP češkoslovaške, kot so že večkrat dejali, odgovore v »življenjskem gradivu« s 25. kongresa KP SZ in v praksi Sovjetske zveze kot v »živi leninistični šoli«. Gospodarstvo bo kljub pri. manjem, ki jih je deležno in s katerimi ga bodo nedvomno obsipali tudi na 15. kongresu KPČ, edino področje, kateremu bodo tudi marsikaj očitali, vsekakor pa skoraj edino, od katerega bodo več terjali, kot kdaj prej. že lani so napovedali, da bo za gospodarstvo konec neskončnih investicij, te čarobne paličice, s katero so urejali vse probleme in spodbujali celotno proizvodnjo. »Danes je bolj kot kdaj prej nujno zagotoviti razvoj proizvodnje z maksimalnim izkoriščanjem tako imenovanega neinvesticijske-ga faktorja, to je z boljšim izkoriščanjem sredstev, zmogljivosti, delovne sile, gradiva in surovin, z bolj ostro delovno disciplino, z izpolnjevanjem rokov, določenih za gradnjo novih zmogljivosti, z ritmično proizvodnjo in drugim«, pravijo v Pragi. Sesti petletni plan gospodarskega razvoja, ki so ga v CSSR pravkar začeli uresničevati, je dobil novo spodbudo. Ta instrument je že zakonsko veljaven, nedvomno pa ga bo verificiral tudi kongres. Gre za uveljavitev načela materialne zainteresiranosti. To načelo je bilo ČSSR znano in v državi so ga uve-ijali še leta 1964, po »kriznih letih 1968 in 1969« pa so ga razglasili kot eno od »revizionističnih oddaljevanj« in ga zato opustili v takratni O tem načelu sicer ne pišejo in ne govore veliko, več pozornosti mu posvečajo v strokovnih kot pa v političnih publikacijah, za kar so nedvomno družbeni razlogi. Prevladalo pa je mnenje, da državnimi plani in poostreno delovno disciplino, m mogoče urediti vseh problemov, pred katerimi sta se znašla gospodarstvo in družba. Podjetja bodo imela pravi- co, čeprav za zdaj v skromnih razmerjih, ustanavljati posebne sklade za nagrajevanje delavcev, pa tudi sklade za urejanje svojih problemov; v sklepu vlade ČSSR je rečeno, da je cilj materialne zainteresiranosti spodbuditi efektivnost proizvodnje, predvsem pa stimulirati znižanje stroškov in zmanjšanje zalog, spodbuditi uvajanje tehnološko modernejše proizvodnje in izločati zastarele vrste. Materialna ’ zainteresiranost podjetij in delavcev bi prav tako morala vplivati, da bi se znebili odvečnih zastarelih osnovnih sredstev in jih zamenjali z novami, hkrati pa naj bi bila proizvodnja tesno povezana z bolj uspešno zunanjetrgovinsko menjavo. Po odloku vlade je predvideno, da bodo ustanovili več stimulativnih skladov, razdeljenih v dve glavni kategoriji: za stimuliranje podjetij in za stimuliranje delavcev. Za zdaj dajejo prednost stimulaciji podjetij, M bodo lahko Iz svojih 'skladov za samostojno razpolaganje »črpale manjše investicije« in zadovoljevala splošne kulturne in socialne potrebe. Drugi skladi — za osebno stimulacijo — pa zagotavljajo premije in nagrade delavcev za dobro opravljene posamezne naloge. Zlasti je zanimivo, da predvidevajo tako imenovano devizno stimulacijo, ki podjetjem prvič dovoljuje ustanoviti »devizne sklade«. Ustanovitev takega sklada bi bila neposredno povezana z uspešno zunanjetrgovinsko menjavo. Ugotavljajo tudi, da dosedanji sistem v trgovanju s tujino ni stimuliral tovarn in podjetij. Skladi, ki jih bodo ustanovila proizvodna podjetja v šestem petletnem planu, naj bi bili, čeprav skromni, spod. huda in naj bi kot pišejo Ho-spodarske noviny, »pozitivno vplivali na proizvodnjo«. M. DJUKIĆ Zaradi knjige v azil WASHINGTON, 2. aprila (AP) — V State Departmental so uradno sporočili, da ne nameravajo dati političnega azila bivšemu filipinskemu predsedniku Disdadu Maca-pagalu. Macapagal se je včeraj zatekel v ameriško veleposlaništvo v Manili in zahteval politični azil. Včeraj je namreč izšla njegova knjiga, v kateri ostro kritizira režim predsednika Ferdinanda Mar- Gobavost v Braziliji RIO DE JANEIRO, 2. apatìa (TASS) — Okoli 140.000 Brazilcev je okuženih z gobavostjo, je izjavil zdravstveni minister Almeida Massado. Največ gobavih je v jugovzhodnih brazilskih zveznih državah — Sao Paolo, Rio de Janeiro in Minas Jeraäs. Žarišče brezni je v predelih Amazonke. DANES, JUTRI NA RTV TELEVIZIJA DANES 9.30 TV V ŠOLI: Podonavje, TV izbor 10.35 TV V SOLI: Arboretum Trsteno, TV drama, Obrazi 12.00 TV V SOLI: Modema terapija, Politična ekonomija (do 12.30) (Sa) 16-10 NOGOMET VELEŽ : VOJVODINA, prenos (do 17.00) 17.40 STDDLJ NA UNIVERZI: Elektrotehnika 16.00 OBZORNIK 18.15 BRIGADIRSKI VEČER — prenos 19-15 BARVNA RISANKA 1930 TV DNEVNIK 1960 TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR 2090 IZBOR S FESTIVALA DOKUMENTARNEGA IN KRATKEGA FILMA V BEOGRADU: HARMONIJA BARV, CHARTERSKI POLET ST . . ., TRIO, barvni filmi 20.45 MODA ZA VAS, barvna oddaja 2190 Haag: PESEM EVROVIZUE 76 23.05 POROČILA 23 JO 625 Oddajnik! II. TV mreže: 1830 TV NOVICE 18.45 SEDEM DNI 19.00 GROF MONTE CHRISTO — serijski film 1930 TV DNEVNIK 20.00 VEČER Z BURTOM BACHARA-CEDOM IN PETROM USTINOVIM 2060 24 UR 21.00 ŠPORTNA SOBOTA 21.15 PROGA, dokumentarni film 2165 ZABAVA VAS DAVE CASH (do pribl. 2235) TV Zagreb — I. program: 15.00 POROČILA 15.10 NOGOMET VELE2 : VOJVODINA 17.05 TV KOLEDAR 17.15 OTROŠKA ODDAJA 18.15 BRIGADIRSKI VEČER 19.30 TV DNEVNIK 20.00 HUMORISTIČNA ODDAJA 20.30 POGOVOR S SIRIMAVO BANDARANAI. 21.00 Haap PESEM EVROVIZUE 78 23.00 TV DNEVNIK 23.20 KULTURNA KRONIKA STUDIO KOPER 19.30 OTROŠKI KOTIČEK: Živalski vrtovi, 20.15 TV DNEVNIK 2030 POVRATEK NA ROB KRATERJA, dokumentarna oddaja 31.00 PESEM EVROVIZUE 1976, prenos festivala RADIO DANES PRVI PROGRAM 5.09—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročalo o prometnem položaju; 9.06 Pionirski tednik; 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 10.00 Danes dopoldne; 10.15 —11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 1230 Kmetijski nasveti — dr. Franc Zagožen: V Sloveniji bomo morali obnoviti ovčerejo; 1390 Poročila; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14-10' S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.45 »Vrtiljak«; 16.45 S knjižnega, trga; 17.00 Poročila; 17.05 »Na poti v Colombo«; 17.30 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.05 Pogovor s poslušalci; 18.15 Sobotni glasbeni omnibus; 19.00 Radijski dnevnik; 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 1960 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 2130—23.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05—01.00 S pesmijo in plesom v novi teden; 1.03 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Glasbena skrinja; 3.03 Nočni koncert; 4.03—5.00 Lahke note velikih orkestrov. DRUGI PROGRAM 9.00—13.00 Radio Ljubljana — Sobota na valu 302; 13.00 Vedri ritmi; 13.33 Vodomet melodij; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam; 1433 Od ena do pet; 15.40 Portret orkestra Globe Unity; 16.00 Naš podlistek — M. L. Borges: Izziv; 16.15 Zvočni kaleidoskop; 1630 Na naših vsakdanjih poteh; 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio. TRETJI PROGRAM 19.00 Poročila; 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije; 19.25 Naši mladi solisti igrajo stare mojstrovine; 20.00—21.40 Iz opernih dram, vmes ob 2030 Poročila; 21.40 Deseta muza; 22.00 Sobotni nočni koncert; 2335 Iz slovenske poezije; 24.00 Konec oddaje. TELEVIZIJA JUTRI 8.30 POROČILA (Lj) 835 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: Pevski tabor Šentvid, 6. del barvne oddaje (Lj) 9.05 625 (Lj) 9.45 VZPON ČLOVEKA, serijska barvna oddaja (Lj) 1035 OTROŠKA MATINEJA: Mojstri stare japonske obrti, F. Bevk: PESTRNA, H. del, barvni oddaji (Ljubljana) IH30 LJUDJE IN ZEMLJA (Lj) 1230 POROČILA (do 1236) (Lj) 13.45 PRAVLJICA IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA: Kako je revež prodal zajca bogatinu, barvna oddaja (Ljubljana) 14.10 PISANI SVET (Lj) 14.45 OKROGU SVET (Lj) 1590 Praga: EVROPSKO PRVENSTVO ' V NAMIZNEM TENISU, prenos finalnih tekmovanj (Zg H) 1735 POROČILA (Lj) 17.40 BARVNA PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 17.46 NADŠTEVTLNA, celovečerni film (Ljubljana) 19-15 BARVNA RISANKA (Lj) 1930 TV DNEVNIK (Lj) 1960 TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR (Lj) 20.00 A. Diklić: SALAS V MALEM RITU, barvna nadalj. TV Bgd (Lj) 21.05 VOLJA JE POT, 5. del (Lj) 2135 TV DNEVNIK (Lj) 2135 ŠPORTNI PREGLED (do 22.10) (Beograd) Oddajniki II. TV mreže: 14.00 ROKOMET RADNIČKI : MORA SWIFT (ženske), prenos (do približno 16.00) 16.20 NEDELJSKO POPOLDNE (Bg I) 19.30 TV DNEVNIK (Zg I) 20.00 PORTRET INGMARJA BERGMANA (Bg n) 21.00 NASMEH POLETNE NOČI — celovečerni film (Bg II) 22.50 24 UR (do 22.55) (Bg II) TV Zagreb — I. program: 11.30 KMETIJSKA ODDAJA (Bg) 12.30 NEDELJSKI POGOVORI (Zg) 14.00 GLEDALCI NA TV (Bg) 14.30 ŽIVEL BENJOVSKI (Sa) 15.20 NEDELJSKO POPOLDNE (Bg) 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.05 SALAS V MALEM RITU (Bg) 21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA (Bg) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (Bg) 32.10 TV DNEVNIK (Zg) J? 30 KULTURNA KRONIKA (Sa) Sl UDIO KOPER 20.30 OTROŠKI KOTIČEK 2C.00 27. KANAL, informativna oddaja 20.16 POLETNE POČITNICE, celovečerni film 21.45 TETA LIZA, dramatiziran roman, 2. del 22.35 NAMIZNI TENIS, evropsko prvenstvo RADIO JUTRI PRVI PROGRAM 5.09—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročala; 8.07 Radijska igra za otroke — Mathias Ruehl: Vreme se spreminja; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši . . .; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.00 Turistični napotki; 11.10 Nedeljska reportaža, 11.30—14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05—18.50 Nedeljsko popoldne — vmes: poročila, prenosi in poročila o športnih dogodkih — Humoreska tega tedna — N. Hunter: Prof. Modrinjak, reklame; 1760—18.28 Zabavna radijska igra — 1st van Czurka: Vsak trenutek ponuja čudež; 19.00 Radijski dnevnik; 1960 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila, športna nedelja; 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb — Glasbena tribuna mladih; 23.00 Poročila; 23.05 literarni nokturno — Roman o Renardu; 23.15 V lučeh semaforjev; 24.00 Poročila. DRUGI PROGRAM 8.00 Dober dan! — Radio Ljubljana H. program; 8.03—930 Zvoki za nedeljsko jutro; 935 Pet pedi; 10.06 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti; 10.35 Naši kraji in ljudje; 1060 Cocktail melodij; 1133 Melodije po pošti; 13.18 Film, opereta, musical; 14.00 Pet minut humorja; 14.05 Glasba ne pozna meja; 15.00—19.00 Nedelja na valu 202. TRETJI PROGRAM 19.00 Poročila; 19.05 Glasovi časa; 19.15— 23.00 Igramo kar ste Izbrali, vrne — vmes ob 20.30 Poročila; 2035 Knjižni klub; 23.00 Iz opusov Slavenskega in Logarja; 23.55 Iz slovenske poezije; 24.00 Konec, oddaje. TV Sobota ob 15.10 Nogomet — Velež : Vojvodina Danes popoldne bo ljubljanska televizija prenašala nogometno srečanje iz Mostarja, kjer se bosta pomerila domači »Velež« in »Vojvodina«. Vojvodinsko moštvo ima v Mostarju bolj malo upanja, saj kaže, da so Veleževi nogometaša v boljša farmi. V zadnjem kolu so namreč na Karaburmi presenetili Beograd. Velež je tako s 24 točkami na petem mestu, Vojvodina s točko manj pa na sedmem mestu. TV sobota ob 21.00 Pesem Evrovizije 76 Nocoj bomo na malih zaslonih lahko spet spremljali že »zloglasno« tekmovanje za najboljšo pesem »Evrovizije« v letu 1976, ki bo v Haagu. Na tem tekmovanju borno kot običajno predstavili na barvnih televizorjih lepe barve ter parado živopisnih in modnih oblačil. Slišali pa borno povprečne pesmice, od katerih se bo morda kakšna publiki celo prikupila. Našo državo bo predstavljal ansambel »Ambasadorji« (na sliki). TV nedelja ob 20.00 Salaš v Malem ritu Nocoj bomo videli drugo nadaljevanje beograjske barvne nadaljevanke, prirejene po romanu Arsena Dikliča: »Salaš u Malom ritu«. V današnji zgodbi bomo spremljali težave enega izmed mladih junakov — Vaša, ki ga brivec ostriže »na balin« in se mu zato vsi posmehujejo. Ko pa bo Vaša poskusil dati talcem, ki jih Nemci ženejo skozi vas, vodo in hrano, ga bodo pretepli. Fantič jim bo zato ponoči zakuril velik kres... Zbrisane oznake Nove talne prometne oznake na ljubljanskih cestah lahko pričakujemo šele konec aprila ali v začetku maja LJUBLJANA, 2. aprila — Dvanajst milijonov novih dinarjev bi moralo imeti na razpolago ljubljansko komunalno podjetje za to, da bi bile ulice slovenskega glavnega mesta čiste. Namesto tega je služba za vzdrževanje higiene dobila le sedem milijonov, kar je borih štirideset tisočakov več kot lansko leto. Tako nam je povedal tovariš Teodor Kranjc s komunalnega podjetja, ko smo se pri njem pozanimali, kdaj bodo ljubljanske ulice očiščene soli in prahu. Pri njem smo se oglasili potem, ko je delovodja Javne razsvetljave Tone Miklič takole povedal, kdaj bodo obnovili oznake na cestišču: »Predno se lotimo barvanja, bo treba s cest sprati ostanke soli- Kot veste jo je komunalno podjetje pozimi po cestah posulo več deset ton. Seveda bo treba zakrpati tudi ceste, da potem lahko začnemo z deli. V Ljubljani je treba vsako leto pobarvati 30.000 kvadratnih metrov cestnih površin in sami veste, da to ni lahko delo.« Za primerjavo: to je približno toliko kot dve blejski jezeri. »Pri barvanju porabimo približno trideset ton posebne barve, njena cena pa se suče okrog 30 din za kilogram. To znese okrog milijon dinarjev. Odvisno od kvalitete barve. Na kvadratni meter jo pride takole 75 do 80 dekagramov. Za letos nam domžalska tovarna Helios obeta kvalitetnejšo barvo, ki bo izdelana po francoski licenci. Pravijo, da bo odpornejša proti vremenskim spremembam in proti mehanski obrabi.« Po vsej verjetnosti bomo barvali tudi avtocesto Vrhnika— Razdrto in novo traso bodoče avtoceste Hoče — Levec. Tudi za letos nam obljubljajo, da bomo nadaljevali z deli. Barva za avtoceste mora biti kvalitetnej- ša, tako da dalj časa ostane na cestišču. Kdaj bomo začeli z deli še ne vemo natančno, o tem bo konec tedna odločal mestni svet. »Po načrtu, M smo ga predložili tudi mestni skupščini, bodo vse ulice očiščene do konca aprila. Prvo čiščenje zmeraj traja malo dlje, ker se čez zimo nabere veliko nesnage. Takoj za nami bodo delavci lahko obnavljali oznake. Izjema so le tisti deli mesta, v katerih naj bi veljal nov prometni režim. Tam bo treba z barvanjem počakati do maja, ko bo novi režim dokončno potrjen in sprejet,« je dejal Teodor Kranjc. A.B., V. D. Nepravilno zavil MARIBOR, 2. aprila — Mcro-rist Jože Leskovar iz Ugovc* je včeraj vozil iz Slovenske Bistnce proti Oplotnici. Nenadoma ga je prehitel z osebnim avtom Ivan KamSek, ki je takoj zatem hitro zavil pred motorista. Ta je padel in se hudo ranil. D. P. Požar » Železnikih ŽELEZNIKI, 2. aprila — V času, ko bo poročamo (ob 18. uri) se občani, pripadniki civilne zaščite, železniški in škofjeloški gasilci borijo z ognjem na levi strani Sore v Železnikih. Ogenj skušajo zajeziti in med bukovim in smrekovim gozdom narediti poseko, da veter ne bi ogrozil smrekovega gozda. Le-tega najbrž gasilci in občani ne bi uspeli hitro pogasiti. Do gozdnega požara je prišlo, ko se je skupina otrok popoldne igrala z ognjem. Zapihal je veter in odnesel goreče listje v bukov gozd nad nogometnim igriščem v Železnikih. Po dosedanji oceni je pogorelo 50 hektarov gozdov, Tišina: verižno . trčenje MURSKA SOBOTA, 2. aprila — Janko Vrh, 36 let, iz Ilirske Bistrice, je včeraj vozil cisterno s priklopnikom iz Murske Sobote proti Tišina. Ko je pripeljal v desni ovinek, ga je začel prehitevati voznik osebnega avtomobila ing. Keller Step-han, 71 let, iz Avstrije. V tem je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Bratkovič, 35 let, iz Bako-vec. Vozili sta trčili. Bratkoviča je odbilo v obcestni jarek. Kellerja pa v zadnji del cisterne, od tam pa na levo stran ceste, kjer je prišlo do ponovnega trčenja in sicer z osebnim avtomobilom, ki ga je vozila Metka Močnik, 22 let, iz Beltinec. Spet obiski bolnikov Klinični center v Ljubljani obvešča, da so od jutri naprej spet dovoljeni obiski najožjih svojcev pri bolnikih, ki se zdravijo na klinikah. Obiski so bili prepovedani, ker so želeli preprečiti širjenje gripe. Ponesrečenka neznana PTUJ, 2. aprila — Davi ob 8.25 uri je tovorni vlak, ki je vozil iz smeri Kidričevega proti Ptuju, v bližani Rogozniške ceste zbil neznano žensko, ki je na kraju nesreče umrla. Po prvih podatkih gre za starejšo žensko (60—65 let) doma verjetno iz Ptuja ali okolice. Njena identiteta še nd znana. v glavnem gori listje, ogenj i Hudo ranjena sta Keller in se bukovih debel še ni lotil. I Močnikova. R. Zaupal je Žiberni Direktor Kompare: »Za črne sklade sem zvedel po naključju« - »Kakor so nastali, naj črni skladi tudi izginejo« ODMEVI NA TV ODDAJO O PROMETU Preveč napadalni Nevarno sproščanje sicer zavrte napadalnosti za volanom - Neustrezno vedenje zaradi izgube stika z okoljem PIŠE: LJUBO DJORDJEVIĆ Zapisal bi še nekaj o človekovi agresivnosti. Rečeno je bilo, da smo agresivni, kadar gremo iz službe domov (kar za večino velja po 14. uri). Vsak človek ima v neki meri v sebi določeno agresijo. Če je. takšna ali drugačna agresivnost nekje zavirana, se to izrazi na drugem mestu in sicer običajno tam, kjer ni treba, če smo torej zavrti doma ali v slnžbi, se morebiti sprostimo za volanom. To je tudi delni odgovor na to, zakaj smo pri delu disciplinirani, na cesti pa nismo, čeprav ne ena, ne druga trditev več povsem ne drži. Le malo ljudi je po 14. uri agresivnih in nediscipliniranih. Več ljudi je po tej uri živčnih in nevrotično reagirajo na stanje, v katerem so se znašli. Torej smo živčni, čudni in se vedemo nenavadno zato, ker nekaj neugodnega vpliva na nas. KOPER, 2. aprila — Danes so pred koprskim okrožnim sodiščem zaslišali šest prič in brali listine. Na predlog zagovornikov peterice obtoženih bodo čez štirinajst dni zaslišali še šest prič. Dokazni postopek je v glavnem prekinjen zato, ker v prihodnjem tednu zagovorniki obtoženih ne morejo prisostvovati razpravi. Danes so priče v glavnem Psihiatri pravijo, da v bolezenskem okolju človek zboli. V neugodnih in patoloških razmerah lahko tudi najbolj zdrav človek bolezensko ali nevrotično reagira. Nenavadno in preobremenjujoče okolje, v katerem se znajde voznik, so razmere v prometnih konicah po 14. uri, v kolonah, v deževnem ali slabem vremenu, ob petkih, ko vsakdo sili na cesto, da ne zamudi vik-nda, ali še v kakšni drugi si oaciji. V teh ■2u.n erah se m on. prilagod.-ti c( sti, prostoru na njej, r.: č.r. c vežnje in rava •» \c2nik0v okoli sebe, in ša marsičemu. Vsi pa nismo enako prilagodljivi. Zato agresija ni vedno to, kar se na zunaj kaže kot nekaj njej podobnega, temveč je lahko odpoved nekaterih naših zmožnosti in varovalnih moči. Morda bo kdo rekel, da so situacije na cesti, ko gremo opoldne iz službe domov, ob petkih, ko gremo na vikend in celo kolone — statistično pri nas res že nekaj normalnega, na kar bi se lahko navadili. To mor da drži. Pravijo pa, da je voda užitna in zdrava, če ima v kubičnem centimetru le določeno število bakterij, če je to število večje, voda ni več pitna, tudi če so te bakterije najbolj nedolžne, krotke in nenevarne. Rečeno je bilo še, da se človek vede v prometu agresivno in neustrezno tudi zato, ker nima pravega stika z okoljem. Ko se usede v avto, izgubi socialni stik z okoljem. Mo-goče je to res. Toda zakaj ne ravnamo tako, kadar smo na vlaku ali v avtobusu, kjer smo po tej razlagi ravno tako brez pravega socialnega stika z okoljem. Vendar tudi na vlaku postanemo nervozni, netolerantni in čudni, če v njem ni prosto-ra, če je prenatrpan ali če vožnja ne poteka v redu, ko smo se torej znašli v situaciji, ki je naš organizem ne prenaša, človekovo vedenje ni odvisno le od njega samega, ampak tudi od njegovega okolja. In faktor vozilo. O njem je bilo skoraj najmanj govora in tudi jaz bom o njem Nenadoma pred avto LJUBLJANA, 2. aprila — Danes zvečer okoli osme ure se je na Tržaški cesta zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala smrt 224etne-ga Franca Zvera iz Topniške 27 v Ljubljani. Osebni avto, ki ga je vozil 47-letni Branimir . Horvat iz Zagreba je peljal od Brezovice proti Ljubljani. Ko je pripeljal do hiše št. 369 je iz teme nenadoma prečkal cesto Zver. Horvat klj-ub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče, in je zbil pešca, ki je na kraju umrl. Ž.H. Zadel kolesarko MARIBOR, 2. aprila — Andrej Križek iz Središča ob Dravi je včeraj v Središču pri prehitevanju z&lel kolesarko Marijo Rau-šl iz Obreža in jo zbil po cesti. Kolesarka je hudo ranjena. D. P. le malo povedal. Kot faktor nevarnosti so bolj prikazovali njegove nepravilnosti in vozilo samo. Moti me namreč, da niso obravnavali kot faktorja varnosti vozila samega in so se omejevali le na njegove nepravilnosti zaradi luči, zavor, gum in podobnega. Vozilo ima vlogo varnosti in zmanjšuje nevarnost za voznika in ostale v njem tudi zaradi svoje konstrukcije, izdelave, odpornosti, prostornine, velikosti, teže in podobnega, če je bil povabljen že tako širok krog izvedencev za promet, zakaj ni bilo med njimi še koga od proizvajalcev ali prodajalcev vozil? Na naših cestah imamo večinoma starejša vozila, mnoga med njuni so vsaj po pločevini dotrajana. Mnogo takšnih vozil drug drugemu prodajamo, ker tako hitreje in ceneje pridemo do avtomobiia. Izdelujemo in uvažamo prav tako večinoma cenene avtomobile, ki so hkrati manj odporni in šibkejši. Našemu kupcu pa baje zaradi njegove slabe kupne moči in ekonomskega standarda ne moremo in ne smemo nuditi dražjih vozil. Zato pa mu nudimo manj varnosti v njih. Težje, večje, odpornejše, prostornejše in varnejše avtomobile visoko obdavčujemo, češ da zavzemajo več prostora na cesti, da bolj in hitreje obrabljajo cesto, itd. če se človek v njih počuti bolj udobno in varno, je to njegova zasebna stvar in luksus. Nemara je tudi za to obdavčen. Vama vozila in ceste v največji meri zmanjšujejo Opozorilo GRS Podkomisija za snežne plazove pri gorski reševalni službi sporoča: Toplo vreme zadnjih dni je pospešilo taljenje snežne odeje. Trenutno ni nevarnosti snežnih plazov. Kljub temu pa priporočamo previdnost pri prečenju snežišč. S tem sporočilom je zaključena vrsta rednih tedenskih svaril o snežnih plazovih v mina Tiri zimi. Povzročil trčenje in pobegnil KRANJ, 2. aprila — Zdomec Luka Branič iz Grabav-ca je včeraj ob 17. uri blizu Naklega zaradi prehitevanja v škarje povzročil prometno nesrečo, ki je zahtevala dva huje ranjena. Praničev mercedes je sicer ušel iz Škarij, zato pa sta trčila hrošč Radovana Kostiča, ki je vozil proti Kranju in renault 8 Milovana Dušanovi-ča. Dušanovič in njegov sopotnik Miodrag Djordjevič sta v bolnišnici, saj je trčenje renaultu 8 odtrgalo prednji del. Luka Pranič je kljub nesreči, ki jo je zakrivil, odpeljal naprej, vendar so ga na Jesenicah miličniki ustavili in napotili na kraj nesreče. število nesreč. Določeno število nesreč pa se bo zaradi faktorja človek še vedno dogajalo. KONEC potrjevale tisto, kar so v svoj zagovor vseh dvanajst dni razprave navajali obtoženi. »Ko sem prevzel funkcijo direktorja, oziroma postal v. d. direktorja »Jadrana«, za črne sklade nisem vedel,« je rekel sedanji pomočnik generalnega direktorja združenega podjetja »Kras-Jadran« Boris Kompare in dopolnil svojo izjavo z naslednjimi besedami: »Povsem banalno je bilo, s tem mislim pot, po kateri sem izvedel, da ima naše podjetje v tujini nek denar, ki ni knjižen. Ko nam je zmanjkalo papirja za fotokopirni stroj, sem opazil, da je šel nekdo ponj v Trst in ga plačal z denarjem, ki ga je dobil v Trstu. Cim sem to opazil, se mi je zazdelo, da s poslovanjem neka j - ni v redu in sem poklical k sebi Žiberno. Ta mi je obljubil, da bo stvar uredil in da do takšnih »nakupov« ne bo več prihajalo.« »Zakaj pa niste nič ukrenili?« je vprašal predsednik senata in Boris Kompare je odgovoril: »Niti nisem vedel, za kakšne vsote gre. Predstavljal sem si, da gre za manjše. Veliko, veliko manjše vsote.« »Ali vam Žiberna ni povedal, oziroma ga niste vprašali, koliko je denarja in kje je,« je nadaljeval predsednik senata. »S črnimi skladi nisem hotel imeti nobenega opravka. To sem Žiberni tudi povedal. Kakor so nastali, tako naj bi tudi izginili. On mi je obljubil, da jih bo odpravil in jaz sem mu popolnoma zaupal. Ker se nisem hotel mešati, s takim denarjem nisem hotel imeti nobene zveze, tudi nisem kaj dosti spraševal.« »Kdaj pa ste izvedeli, za kakšne zneske gre?« »Sele med preiskavo.« Na izpovedi direktorja nihče od obtoženih ni imel pripomb. Vzrojil je le Ciril Prešeren, ko je slišal, da so zasegli njegovo hranilno knjižico z 21.000 dinarjev. Protestiral je z besedami: »Jaz sploh nimam nobene hranilne knjižice!« Senat se bo sestal ponovno čez štirinajst dni in zaslišal še šest prič, ki so jih predlagali odvetniki. JOŽE VETROVEC metalka! blagovnico ljubljono blagovnico ljubljeno Veterani v ospredju PRAGA, 2. aprila (telex) — Vse reprezentance na Jubilejnem evropskem namiznoteniškem prvenstvu so že odkrile vse adute, pri čemer je najbolj žalostno, da lahko prvi del turnirja v Pragi že razglasimo za — prireditev veteranov. V partijah, ki smo jih videli doslej v dvorani Juiius Pučki, so bili v ospredju igralci, o katerih govorimo in pišemo že desetletje ali več, na njihovih ramenih je še vedno glavno breme upov in zmag. Novih imen, sveže krvi, ki bi poživila obtok evronskega namiznega tenisa pa ni. »Stari smo tako dobri, da mladi preprosto ne pridejo do besede,« razmišlja Dragutin Surbek, eden iz vrba svetovne elite. Težko je, prèbiti se skozi staro gardo, če ima ta v rokah vodilne položaje, ki si jih je zgradila s trdim delom in dolgoletnimi izkušnjami. »Namizni tenis jemljem kot poklic. To je težko delo, v katerem so le redke proste ure, prijetni trenutki so le, ko stojiš na odru zmagovalcev, pa še takrat misliš, koliko potokov znoja je moralo preteči, da si dosegel cilj,« pravi K jeli Johanssom, eden redkih v Evropi, ki je v 13-letni karieri dosegel več uspehov kot Dragutin Surbek. Oba igralca, ki sta se trdno zasidrala v zgodovini evropskega namiznega tenisa — eden z izjemno borbenostjo in drugi z izredno tehniko in najmočnejšim udarcem na start celini, ne vidita izhoda iz sedanjega položaja. Jasno je namreč, da vodstva reprezentanc ne upajo tvegati in čez noč naložiti breme velike odgovornosti mladim, vedno se rajši naslonijo na tiste, za katere so prepričani, da lahko zmagujejo. In tako si veterani znova in znova nabirajo izkušenj, mladi pa vse bolj zaostajajo. Veterane lahko razdelimo v dve kategoriji, pri čemer seveda upoštevamo le tiste, M so med najboljšo petnajsterico v Evropi. V prvi so dejansko veterani, stari več kot 30 let, katerih najbolj znamenita predstavnika sta Kjell Johansson in Maria Alexandru, v drugi skupim pa so igralci, ki so že več kot pet let v vrhu evropskega namiznega tenisa — ne redko tudi svetovnega, med njimi Surbek in Stipančič z 11-letnim reprezentančnim stažem, Stellan Bengtsson, ki je šest let eden stebrov švedskega moštva, Angležinja Hammersley. edini madžarski obrambni igralec Boerzsai, Uhlikova iz CSSR, ki je prvi evropski naslov osvojila že leta 1968, Rudnova, Gomazkov in Sarkojanov, s katerimi stoji in pada sovjetski namizni tenis, in še in še bi lahko naštevali. Ob tako sposobnih veteranih je potreben res izjemen talent, volja do dela in požrtvovalnost, da se kdo od mlađih prebije v vrh. V prvem delu evropskega prvenstva v Pragi takega primera ni, bomo pa veseli, če bo kdo iz novega vala demantiral teismo vanju posameznikov. VLADO SIjAMB KkOER Glavnina naprej Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu naše mešane dvojice po pričakovanju slabe - Thorsell (Š) izločen OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA PRAGA, 2. aprila (Telex) — Edini jugoslovanski igralec, ki je izgubil v prvem kolu tekmovanja posameznikov na desetem evropskem namiznoteniškem prvenstvu, je Damir Jurčič. Mladi, 17-1 etni Zagrebčan je imel od vseh šestih reprezentantov edinega močnejšega nasprotnika — zahodnega Nemca Liecka, ki je nekajkrat presenetil že tudi Šurbeka in Stipančića. Jurčič ni rešil problema, kako vračati hitre žogice, ki jih je Lieck pošiljal iz kota v kot. V prvih dveh nizih je bil Lieck premočen, v tretjem je zaigral Jurčič nekoliko bolje, vendar je v finišu naglo popustil in po 17:17 ni več dobil točke. Precej se je trudil Zoran Kosa-novič, naš četrti igralec, preden je spravil Grka Priftisa na kolena. Dobro je debitiral na prvenstvu Zoran Kalinič, po igri slabša kopija Milivoja Karakaševiča. Norvežan Guttormsen se je sicer boril na vse kriplje, vendar je bil prepočasen, da bi se lahko ubranil hitrih Kalinicevih udarcev. Tako so trije rezervni igralci Jugoslavije — zanimivo je, da so vsi trije levičarji — dosegli pričakovani rezultate, Kosanovid in Kalinid pa imata velike možnosti, da se prebijeta še kolo naprej, saj Avstrijec Thallinger in Finec Johinen ne bi smela zanju predstavljati neprehodni oviri. Edino veliko presenečenja v prvem kolu je poraz mladega Šveda Thorsella, ki je jugoslovanskemu taboru prizadejal toliko sivih las z zmago proti Stipančidu v finalu moštvenega tekmovanja. Thorsell je nekoliko podcenjeval Italijana Bosija, kar se mu je maščevalo. Po vodstvu Italijana z 2:0 je Thorstell sicer vložil vse Nobenega derbija V 23. kolu I. nogometne lige so klubi velike četverice favoriti — Olimpija igra ob 15.30 doma s Sarajevom LJUBLJANA — V 23. kolu I. lige m na sporedu niti enega velikega derbija, kar pa seveda ne pomeni, da bodo srečanja nezanimiva. Eno najzanimivejših bo najbrž med Velečem in Vojvodino, ki ga bo v soboto prenašala tudi TV. -člani velike četverice igrajo z izjemno Hajduka na domačih igriščih, vsi pa so favoriti in bi morali vknjižiti nove pare točk. L ZNL Pari 23. kola: Velež — Vojvodina (v soboto, TV prenos, 0:2), Partizan — Vardar (1:1), C. zvezda — Borac (2:1), Željezničar — Radnički (K) (0:1), Radnički (N) — Čelik (1:1), Rijeka — Hajduk (3:1), Dinamo — Sloboda (1:1), Olimpija — Sarajevo (1:2), Budućnost — Beograd (0:2). OLIMPIJA: . Dautbegovič kontra Dalanoviču Fahrija Dautbegovič se v taboru bežigrajskega prvoligaša v pretekli sezoni ni proslavil. Z njim se je zgodilo tako kot v Miinchnu 1960. Tam mu je sloviti -trener Merki svetoval, da je zanj najbolje, da pospravi kovčke, v Ljubljani pa je imel Merklovo vlogo Slavko Luštica. »Fado« ni bil zadovoljen, »jim bom že pokazal,« je govoril. »Boljši sem od Dala-novida, da o Matoviču sploh ne govorim, vsak izmed vas novinarjev je boljši od njega.« Dautbegovič je odšel k Sarajevu. »Spet bom branil tako kot nekoč pri Dinamu in Rudarju v Kaknju. V 23. kolu pa nasvidenje v Ljubljani. Bo že videl, tale Luštica.« Skromni Dalanovic njegovih hvalisavih izjav nikoli ni jemal preveč resno. Dalanovidevi tovariši iz napada Jurišič. Rožič, Voljč, Ameršek in drugi bi ozdravljenemu vratarju lahko napravili zadovoljstvo. če bi Dautbegoviču v mrežo nasuli golov. Leta 1967 in 1970 je napadalcem Olimpije to KOŠARKA r Peti naslov v Varese ŽENEVA — V 19. finalu tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov je Mobiigirgi (Varese) premagal Real iz Madrida z 81:74 (43:42). To je že peti naslov, ki so ga osvojili košarkarji iz Vareseja, ki so prej nastopali pod imenom Ignis. Pred 6.000 gledalcev v ženevski športni palači sta sodila Araba djan (Bolg) in Turner (VB). Italijanski prvaki so v začetku povedli s 16:6, toda Španci so jih ujeli in vse do finiša je bil boj dokaj izenačen. V zadnjih pa je Mobiigirgi z odloč- je tično povsem kvalitete Brat ka. Luyka in drugih sploh niso prišle do izraza. Doslej so naslov osvojili: Varese 1970, 1972, 1973, 1975 in 1976, Real 1964, 1965, 1967, 1968 in 1974, CSKA Moskva 1961, 1963, 1969 in 1971, ASK Riga 1958, 1959 in 1960, Dinamo Tbilisi 1962 in Simmen-thal Milano 1966. AVTO-MOTO Jutri za SP v Launsdorfu CELOVEC — Na znani progi v Launsdorfu se bo jutri, 4. t. meseca • začelo svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm. Na prireditvi bodo sodelovali izbrani dirkači iz 16 držav, med njimi tudi najboljši, Belgijeo Gaston Rahier. Začetek dirke za SP bo ob 14. uri, v odmoru bo- nacionalno prvenstvo, ob 15.45 pa bo drugi tek SP. Dirkači za razred 250 ccm bodo imeli prvo dirko v Španiji, prva dirka v razredu do 500 ccm pa bo v Švici. Skrivnostna poroka Nikija Laude DUNAJ. 2. aprila — Šele včeraj se je zvedelo, da se je svetovni avtomobilistični prvak v formuli 1. Avstrijec Niki Lauda poročil — pred tremi tedni. Njegova izvoljenka ni Mariella Reining. haus, ki je Nikija spremljala se-4em let, marveč 26-letna Marlesa Kaaus, fotografski model. tudi uspelo. 4:0 ln 6:0 zmagi nad Sarajevom sta vpisani v anale najvišjih zmag Bežigrajčanov. Kapetan Vili Ameršek se še spominja leta 1967 in svoje prve velike igre pri Olimpiji. »Sarajevčane smo potolkli do tal. Bil je užitek igrati z Zagorcem in Golcem. Vse nam je uspevalo.« Bo tudi tokrat tako? »Ta čas imajo eno najmočnejših zveznih vrst, Pirič, Šljivo in zdaj še povratnik iz JLA Tesan. Ne bo lahko. toda, če Hajduku lahko damo štiri gole, potem ne more biti strahu. Seveda, če bodo naši igralci igrali tako zavzeto,« pravi trener’Luštica: V enajsterici tokrat ne bo Zdenka Iskre, ki je zbolel za gripo, zamenjal pa ga bo ozdravljeni Dimitrijevič. Verjetna postava: Dalanovič (Matovič), Dogandžič, Bracanovič, Dimitrijevič, šišič, Samatovič, Rožič, Ameršek, Jurišič, Prosen, Voljč. F. BOŽIC SARAJEVO: nadomestiti primanjkljaj Ambicije Sarajevčanov so močno porasle po uspehih z Vojvodino in Veležem, zato je remi z Budučnostjo na domačem igrišču močno odjeknil. Proti Olimpiji bodo igralci enajsterice Vukašina Višnjevca skušali nadoknaditi zamujeno. »Težko bo v Ljubljani, kajti »zeleni« igrajo vse bolje. Računam na veliko vlogo naše zvezne vrste ter da bomo iz Ljubljane odšli neporaženi,« je pred odhodom dejal Višnjevac* Olimpija — Sarajevo doslej 1953/54 — 0:1, 2:3, 1965/66 — 1:4, 3:1, 1966/67 — 1:2, 1:2, 1967/68 — 4:0. 0:3, 1968/69 — 0:0, 1:2, 1969/70 — 1:4, 6:0, 1970/71 — 2:3, 3:0, 1971/72 — 1:4, 1:0, 1972/73 — 2:3, 2:0, 1973/74 — 2:4, 0:1, 1974/75 — 2:3, 1:0, 1975/76 — 1:2. Re- zultati v mastnem tisku so bili doseženi za Bežigradom. Poškodovanega Petkoviča bo zamenjal Tesan. Verjetna postava: Dautbegovič, Vidovič, Tešan, Simič, Savič, šljivo, Rajkovič, Lubura, Dupovac. Pirič, Repčič. N. MARICI C II. ZNL MERCATOR: le zmaga Ljubljanski drugoligaš igra tokrat prvič v spomladanskem delu prvenstva H. ZNL v »dvojnem programu« z Olimpijo, torej že dopoldne. Prav tako kot »zeleno-beli« bodo tudi Vičani nastopili proti bosanskim nogometašem, in da bi bila podobnost še večja, je prav tako kot Sarajevo tudi Igman uvrščen na repu lestvice. Vendar pa je položaj gostov iz Konjica mnogo bolj nevaren, ker kljub zaostanku na lestvici Igman še ni dokončno odpisan. Tako si bodo najbrž gostje z vsemi močmi prizadevali osvojiti vsaj točko in s tem vrniti Mercatorju dolg iz prvega srečanja, ko so Ljubljančani osvojili točko. Zmaga bi seveda Ljubljančanom pomenila veliko, zaradi neposrednega srečanja z enim od najresnejših kandidatov za izpad bi pomenila kar štiri točke razlike. Kakor v vsakem srečanju na domačem igrišču pa lahko viški nogometaši pričakujejo ugoden rezultat le ob primerni resnosti. Ta pa se ne prične šele na igrišču po začetnem sodnikovem žvižgu, ampak že — v soboto. Zmagovite enajsterice trener Ka-pidžič seveda ne bo bistveno spreminjal: kandidati pa so: Sirkovič, Pajić. Ibrašimovič, Žužek, Zupančič, Bajec, Zavrl, Camernik, Ko-blencar, Glišič, Hohnjec, Balažič, Terčič, Goleč, Kukanja, šišič. T. POREKAR ROKOMET LCRL — jug RIBNICA — Rezultati 12. kola prvenstva v južni skupini ljubljanske canske rokometne lige za ženske: Črnomelj : Lisca 11:20 (6:9), Grosuplje : Radeče 6:12 (5:5), Loški potek : Ribnica 9:21 (4:13), Kočevje : Krka 8:23 (3:14), Zagorje : Steklar 4:22 (3:14), Gradišče : Šentjernej 10:10 (6:8); vrstni red: Krka 22, Steklar 20, Lisca 20, Radeče 16 itd. M. GLAVONJIC sile, da bi rešil partijo, vendar Italijana v njegovem poletu ni mogel več ustaviti. Prireditelji so danes zašli v nude težave. Pri že tako napetem urniku, saj so mize zasedene od 9 ure non-stop in bodo do polnoči, je popoldne zmanjkalo «e elektrike, tako da je ves razpored postavljen na glavo. Dopoldne so Startali tudi mešani pari. Po pričakovanju so naše dvojice zaigrale zelo slabo, ‘z izjemo para Stipančič—Palatinuš, ki ima edini tudi možnost, da òsvoji eno izmed kolajn. Najbolj sta razočarala para Jur-čič—Jeler in Kalinič—Fabri. Zagrebška—ljubljanska kombinacija je imela najlažja nasprotnika — poljsko dvojico Czochanski—Ole-kova, vendar sta jugoslovanska predstavnika zaigrala daleč pod svojimi zmožnostmi in gladko izgubila z 0:3. Podobno je bilo tudi s Kaliničem in Fabrijevo, ki sta klonila pred nizozemsko dvojico Van den Helm—Heltzel. Edini pričakovani poraz je bil naše četrte dvojice Kosanovič— Batinič proti Madžaroma Boer-zseiu in Kishazijevi. Pri ženskih dvojicah Eva Jeler in Branka Batinič nista Imeli sreče pri žrebu. V predtekmovanju sta premagali češkoslovaški par Čikova—Hacura, vendar bo-staže v prvem kolu naleteli na najboljši češki par Uhlikova—š»'. hanova, tako da praktično nimata možnosti za večji uspeh. Kunz premagal Karakaševića PRAGA. 2. aorila (telex) — Med 32 najboljšimi igralci v Evropi, ki so ostali v tekmovanju po današnjem nastopu posamezni, kov, so tudi še štirje Jugoslovani: po pričakovanju Dragutin Sur. bek. Antim Stipančič in Zoran Kosanovič, nepričakovano pa je bil žreb naklonjen tudi debitantu Zoranu Kaliniču. Pri dekletih so med 16 najboljšimi tri Jugoslovanke: Dubravka Fabri, Eržebet Palatinuš in Branka Batinič. Za vstop med 16 najboljših je izpadla Eva Jeler. ki jo je premagala Angležinja Linda Howard. Surbek in Stipančič sta se v popoldanskem tekmovanju komaj ogrela, ko sta Bolgar Mitev in Anglež Jarvis že položila orožje. V središču pozornosti je bila partija med drugim igralcem CSSR Kunzem in Karakaševičem. Junak dvoboja Jugoslavija — Šved. ška danes ni imel najboljšega dne. Vse premalo je bil prodoren, da bi lahko našel ranljivo mesto v hitri nasprotnikovi igri. Ob bučnem navijanju domačih gledalčev je Kunz s precejšnjo lahkoto dobil partijo s 3:1. V tretjem kolu bo imel najhujšega nasprotnika Antun Stipančič, saj bo igral, s Sarkoja-nom (SZ). To bo dvoboj dveh levičarjev, v njunem medsebojnem dvoboju v moštvenem delu je zmagal Stipančič z 2:1. Surbek bo imel tudi še naprej lahkega nasprotnika, pač pa je jutrišnji nastop skoraj zanesljivo zares Z mitingoma v Celju in Novi Gorici štart atletske sezone na planem ... LJUBLJANA — Atletska sezona na planem se v Sloveniji ta konec tedna začenja tudi uradno. Danes je na sporedu medklubski miting v Celju, v nedeljo pa potem Nova Gorica prizorišče zdaj že tradicionalnega mednarodnega tekmovanja. Priložnosti za prve dobre rezultate je torej dovolj — obakrat na stezah Iz umetne snovi. Sezona se začenja tako zgodaj tudi zaradi tega, ker je letos ves atletski utrip nekoliko zgoden. že za konec meseca (ali prve dni maja) je predviden prvi nastop državne reprezentance, sredi junija so na sporedu balkanske igre in že julija čaka najboljše olimpijski nastop. Po Celju in Novi Gorici (kolikor bo ugodno vreme) bomo tako že vedeli, kako so v glavnem uspele zimske priprave, ki so bile letos bolj smotrne kot doslej. To pa bi se vsekakor moralo odraziti tudi na dosežkih. V Novi Gorici bo tudi že šlo za prva republiška naslova na stezi. Na sporedu so moška in ženska štafeta 4 x 200 m, v katerih sta bili lani uspešni ekipi Olimpije (moški z 1:30,5 pred Triglavom, ženske z 1:45,3 pred Kladi-varjem). Dekleta iz Ljubljane so tudi tokrat velike favoritinje, bolj izenačen pa bo boj med moškimi. Olimpija je letos brez Pen-ce (v JLA), zato pa ima v svojih vrstah talentiranega Keržana, ki se je iz Novega mesta preselil v Ljubljano. V Novi Gorici bo štartal tudi dobršen del jugoslovanske elite. V ospredju bo nastop štiristome-trašev, ni pa še zanesljivo, če bo na 800 lahko tekmoval tudi Sušanj, ki se je nekoliko poškodoval. Lani je na 400 m zmagal Ivičak z 43,5, na 800 m pa je bilo zaporedje tako: Sušanj 1:49,0, Savič 1:50,0, Alebič 1:51,3. Pavličičeva je lani dosegla 11.9 (1% m) in 56,4 (400 m), najboljša pa sta bila rezultata v skoku v višino (Del Fomo 218 cm in Fočičeva 178 cm). • Organizator AK Gorica je skupaj s pokroviteljem Primorje Gorica pripravil vse potrebno za nemoten potek uvodne atletske jugoslovanske prireditve. Najboljši bodo prejeli tudi pokale, ki so jih prispevale Primorske novice, Primorski dnevnik in Radio Koper. Poseben pokal AK Gorica pa bo dobil najboljši mladinec v skoku v daljavo kot spomin na odličnega mladega skakalca Franca Sena. FAVORIT NA 400 m. Joško Alebič. (Split). Halo, Praga! Danes je prispel v Prago tudi svetovni namiznoteniški prvak Istvan Jonyer, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu v Kalkuti slavil dvojno zmago nad Stipančidem med posamezniki in v paru skupaj z Gergeiyjem proti Stipančiču in Surbeku. »Operacija se je posrečila. začel sem že trenirati, upam, da bom do prihodnje pomladi, ko bo svetovno prvenstvo v Birminghamu, že popolnoma pripravljen za obrambo naslova,« je dejal Kt-van Jonjer in dodal, da je pričakoval neuspeh svojega moštva, vendar ne takšen polom, saj so Madžari padli 2 drugega mesta pred dvema letoma celo na osmo. Danes je zasedal v Pragi tudi izvršni odbor mednarodne evropske . namiznoteniške zveze. Njen predsednik Jupp Schlaf nam je izjavil: »Veseli me. da je na kongresu v Pragi zavladala popolna enotnost med zvezami evropske celine, kar nam bo dalo nove možnosti za nastop v ITTF. Mislim, da smo tudi ena redkih evropskih športnih zvez, ki stoji finančno zelo dobro. Zato bomo denar vložili v nadaljnji razvoj kakovostnega namiznega tenisa v Evropi. Financirali bomo trening mladincev in pionirjev iz kakovostno slabših dežel, zaprosili bomo tudi močnejše zveze, med njimi tudi jugoslo. vansko, da bodo s trenerji pomagale manj razvitim, vse to pa na račun evropske zveze. S takšnim načinom dela računamo, da bo Evropa v naslednjih letih še napredovala. Novost, ki nam jo omogoča dober finančni položaj, je tudi, da bomo odslej plačevali na dvobojih prve evropske lige nevtralne vrhovne sodnike,« je dodal Jupp Schlaf. v. g. 1 slovo Kaliniča In Kosanovdča. | Slednji je praktično brez mož-. nosti z evropskim prvakom Milanom Orlowskim, čeravno ta ni v najboljši formi. Kalinič pa bo igral z nevarnim Nemcem Stell-wagom. Pri dekletih je Slo vse po načrtih, razen' pri Evi Jeler. Od treh naših reprezentantk je imela najtežje delo Batini deva, ki je s 3:2 premagala Madžarko Ivasko. Palatinuševa je gladko dobila pro’ ti šmidovi, Fabrijeva pa s 3:1 proti Van der .Vliet (Nizozemska). Eva Jeler ni igrala slabo, vendar tokrat res ni imela sreče. Nekaj njenih žogic je šlo tik mimo roba mize, pri 19:20 v četrtem nizu je imela priložnost za sklepni udarec, vendar ji je žogica ušla daleč čez mizo. »Skoda, da- sem zamudila priložnost, saj nisem bila daleč od fzmage. Pustila sem se nasprotnici zmesti s servisi, zato sem tudi zgubila partijo. že v prvem nizu mi je nasprotnica ušla za pet točk. podobno se je ponovilo v četrtem,« je pojasnila Eva Jeler. Edina slovenska predstavnica Je v četrtem nizu zaigrala dobro, nekaj časa vodila, vendar je Ho-wardova izkoristila svoj servis in povedla z 19:16, potem pa še tvegala en udarec in tudi zadela. Je-lerjeva je znižala na 19:20, potem pa je zgrešila odločilno žogico in se preselila med gledalce. Jugoslovanski mešani par Sti-pančič-Palatinuš se je uvrstil v četrtfinale z zmago nad češkoslovaško dvojico Dvorzaček -Grofova v treh nizih. Oslabljeni, a ne brez možnosti Danes v Ljubljani plavalni dvoboj mladincev Slovenije in Koroške LJUBLJANA — Mladi plavalci in plavalke Slovenije in avstrijske Koroške, rojeni leta 1959 ali pozneje, bodo le prišli do svojega dvoboja, ki je lani zaradi preobremenjenosti obeh ekip odpadel. Prav zaradi tega uradno tudi šteje za mladinski dvoboj, čeprav bodo nekateri plavalci že prekoračili 16 let. Domači bodo nastopali oslabljeni, ker je nekaj naših vodilnih plavalcev in plavalk v pionirski reprezentanci Jugoslavije, ki nastopajo na četveroboju v Švici, Borut Petrič pa trenira v 50-m bazenu v Beogradu in ga v Ljubljano torej ne bo. Kljub temu pa ima naša ekipa vseeno nekaj možnosti na uspeh, ki bi seveda le še potrdil izreden napredek slovenskega plavanja. Organizatorji so že skrbno pripravili zimski bazen na Sternu, hkrati pa naprošajo člane sodniškega zbora, da se zberejo ob bazenu ob 17.30, kajti dvoboj se bo začel natanko ob 18. uri. S. T. BOKS Parlov osmi MEXICO, 2. aprila — Na rang lestvici svetovnega boksarskega koncila (WBC) za marc je Jugoslovan Mate Parlov na osmem mestu. Svetovni prvak po verziji WBC je John Conteh, izzivalci pred Parlovom pa so: Ritchie (ZDA), Cassidy (ZDA), Bethea (ZDA), Domenico (It), Lopez (ZDA) in Traversaro (It). B Zadnji moški veleslalom za evropski pokal je dobil Italijan Confortola LAAX, 2. aprila (po telefonu) — V zadnjem moškem veleslalomu za evropski pokal je zmagal Italijan Confortola, Jugoslovan Bojan Križaj pa se je uvrstil na 10. mesto. Po prvem teku je vodil Burger (ZRN) pred Confortolo (It) in Wenzlom (Liech), v drugem pa je bil najhitrejši Frommelt (Liech) pred Confortolo. V drugem teku je Bojan Križaj naredil nekaj napak, vendar je še ujel toč ko za evropski pokal. Dobro je SMUČARSKI SKOKI • KOLESARSTVO Kolesarji v Beogradu LJUBLJANA, 2. aprila — V nedeljo se bodo vsi najboljši jugoslovanski kolesarji zbrali v Beogradu, kjer bodo nastopili na tradicionalni dirki »Vid Ročič«. Na 125 km dolgi progi od Beograda do Kosmaja in nazaj so favoriti mladi — domačin Marinkovič, Kranjčan Ropret in Ljubljančan Gajzer. Lani je zmagal Ro-govec Zakotnik. Rivier umrl ST. EITENNE, 2. aprila — Danes je umrl eden najbolj znanih francoskih kolesarjev, Roger Rivier, ki je dopolnil 40 let. Rivier je bil trikratni svetovni prvak na dirkališču in svetovni prvak v vožnji na eno uro. Spet SD RIBNICA — Po dolgoletnem mrtvilu je slednjič v Ribnici ponovno zaživelo zanimanje za strelski šport. Pni Domu JLA so ustanovili strelsko sekcijo Veljko Vlahovič, v katero se je doslej včlanilo že skoraj 50 občanov. V kratkem obdobju delovanja so se Ribničana pomerili s Kočevjem, organizirali tekmovanje v počastitev 8. marca, pripraviti pa nameravajo še vrsto M. G. 188 skakalcev v Žireh ŽIRI — Ob otvoritvi nove 39-m skakalnice je bila letošnja, t-o udeležbi rekordna prireditev v smučarskih skokih v Sloveniji. Nastopilo je kar 188 skakalcev iz vse Slovenije, ki so se izkazali tudi s kvalitetnimi skoki. Triglav je pripeljal 50 skakalcev, bivši reprezentant Prelovšek, ki se je lotil trenerskega poklica, pa iz Ljubljane 45. Nastopili so tudi gostje iz Zahomca. Prvi rekorder nove skakalnice je s 33,5 m Bogdan Jemc iz Žirovnice. REZULTATI — ml. pionirji: 1. Primožič 214,5 (30, 30.5), 2. Kavčič (oba 2iri) 209,0 (29, 30). 3. Kaiser (Zah) 207,5 (29,5, 29,5), 4. Koštrun (Križe) 188,5 (26, 28) in 2imžar (Tr) 188,5 (28, 27); st. pionirji (skrajšana odskočna miza); 1. Soba 206,5 (29, 29), 2. Bajec (oba II) 205,5 (30, 28,5), 3. Lotrič (Mojstr) 204,5 (27, 28,5), 4. Ulaga (II) 204,0 (28, 28,5), 5. Ribnikar (Žirovnica) 202,5 (27, 28); ml. mladinci: 1. Jemc 218,0 (28, 33,5), 2. Prešern (oba 2irov) 211,5 (27, 32,5), 3. Tepež 197,0 (25, 31), 4. Langus (oba II) 196,5 (25, 31), 5. Vesel (Tr) 186,5 (23, 29,5); ekipno za pokal Alpine: 1. 2iri 814,5, 2. Triglav 766,5, 3. Za-homc 758,5, 4. 2iri U 741,0, 5. Ilirija 738,5. J. JURMAN Tekma Snežinke 11. aprila Tekmev Snežinke 11. aprila V včerajšnji številki smo pomotoma objavili, da je klubska tekma SK Snežinka 4. t. m. Tekmovanje bo 11. aprila. vozil Andrej Koželj, medtem ko je Tone Koželj na drugi progi tik pred ciljem padel. Rezultati: 1. Confortola (It) :42,56, 2. Burger (ZRN) 2:43,17, 3. Wenzel (Liech) 2:43.65, 4. W. Frommelt (Liech) 2:43,88, 5. Ch. Hemmi (Svi) 2:44,11, 6. Schwen-dener (Švi) 2:44,28, 7. Senoner (It) 2:44,33 , 8. J. Ochoa (Spa) 2:44,68, 9. Gasienica (Polj) 2:44,82. 10. Križaj Jug) 2:45,04, ... 19. A. Kozeij (Jug) 2:46,96, 45. Jaunik (Jug) 2:53,39. T. VOGRINEC Anja Zavadlav deseta BARDONECCHIA — Drugi dan mladinskega tekmovanja za pokal OPA so se mladinci pomerili še v slalomu, mladinke pa v veleslalomu. Med našimi reprezentanti je bi po prvi vožnji na odličnem 5. mestu Tomo Virk, ki pa je v drugem teku naredil napako in že v zgornjem delu proge odstopil. Med mladinkami je bila najboljša Jugoslovanka Anja Zavadlava, ki je z odlično vožnjo osvojila 10. mesto. Dobri sta bili tueü Tometova in Oblakova. Rezultati: slalom—mladinci: 1. Gruber (A) 83,58, 2. Berarea (I) 84,23, 3. Stock 85,00, 4. Jagger (oba Avstrija) 85,28, 5. Garcia (P) 85.62,. . . med našimi se ni uvrstil razen Virka še Oberstar, ki je izpadel že v prvi vožnji. Veleslalom—mladinke: 1. Valt (I) 1:14,31, 2. Laurencon (F) 1:14,52, 3. S. Totschnig (A) 1:15,88, 4. Fabre (F) 1:15,95, 5. Haaser (A) 1:16,35, . . . uvrstitve Jugoslovank: 10. Zavadlav 1:17,51, 18. Tome 1:18,56, 19. Oblak 1:18,87. I. L. TENIS DANES KEGLJANJE NOVO MESTO: republiško prvenstvo mladincev (ob 8.00. še jutri ob 8.00). Moška liga SRS: Celje — Slovenija ceste, Ljubljana — Konstruktor (oba ob 15.00). M. SOBOTA: mednarodni turnir mešanih parov Radenske na kegljišču Carde (8.00). KOŠARKA SKL — moški: Triglav — Ježica (18), Vrhnika — Celje (18). Beti — Trnovo (18.30). ODBOJKA SOL — moški: Forum — Mežica (17), Novo mesto — Polskava (18), Šempeter — Branik (17) , Jesenice — Kamnik (19). SOL — ženske: Ljubljana — Krka (17), Mislinja — Fužinar ! ’ (11), Koper — Branik (17), Jesenice — Maribor (17.30). II. ZOL — zahod: Sava — Izola (18), Fužinar — Bagat (18). PLAVANJE LJUBLJANA: mednarodni mladinski dvoboj Slovenija — Koroška, ob 18. uri na Sternu. ROKOMET II. ZRL — moški (sever): Slo venj Gradec — Rudar (16). Sevnica — Piran (18), Slovan — Var-teks (19), Inles — Industromon-taža (18.15). II. ZRL — ženske: Olimpija — Osijek (18). SRL — moški: Branik — Polet 09), Jelovica — Brežice (18.30), Jadran — Mlinotest (19). Šoštanj — Izola (19). Radgona — Tržič (18) . Dobova — Minerva (19). SRL — ženske: Alples — Usnjar (18), Velenje — Borec (19), Brežice — Kamnik (18), Slovan — Dobravlje (17.30). RUGBY LJUBLJANA: tekma I. zvezne 11. ge Ljubljana : Mladost na štadi onu Izubijane v Šiški ob 16. JUTRI ATLETIKA NOVA GORICA: velik mednarodni otvoritveni miting z začetkom ob 9,45 uri. KOŠARKA KR. GORA: Polfinale prvenstva za mladinke za 1. 1975 sodeluje jo Bežigrad, Kr. gora m Klari-var (Žiri). Pričetek ob 10. uri \ telovadnici O. S. Oba Jugoslovana — out BARCELONA — V nadaljevanju mednarodnega' teniškega turirja sta bila poražena oba jugoslovanska igralca. Franuloviča je po hudem boju porazil Italijan Panatta s 7:6, 3:6, 8:6, Pilića pa je gladko premagal Bertolucci s 6:3, 6:0. ŠMARJE PRI JELŠAH: Polfinale prvenstva za mladinke. Sodelujejo Ježica, ZKK Maribor in Steklar (R. Slatina). Pričetek ob 10. uri. DOLENJI LOGATEC: Kvalifika-cijski turnir za II. SKL — zahod. Sodelujejo Tolmin, Kamnik in Medvode. NOGOMET LJUBLJANA: Olimpija — Sarajevo, prvenstvena tekma 23. kola ]• ZNL, ob 15 30 na Centralnem štadionu. LJUBLJANA: Mercator — Igman, prvenstvena tekma 22. kola II. ZNL — zahod, ob 10. uri na igrišču ob Gerbičeva cesti. SNL: Slovan — Primorje (ob 10.30) , Drava — Pohorje. Rudar — Mura, železničar — Kladivar, Vozila — Slavija, Šmartno — Ma ribor. Izola — Ilirija (vse ob 15.30) . ZCNL: Ljubljana — Koper (10.30). Renče — Korotan, Kamnik —’ Vodice, B. krajina — Adria, Tabor — Usnjar, litija — LTH (vse ob 15.30). SML — zahod: Ljubljana — Ilirija (9.00), Olimpija — Tolmin, Vozila — Rudar, Tabor — Merca tor, Izola — Slovan, Litija — LTH (vse ob ’3 30). ODBOJKA SOL — ženske: Gaberje — Vič (9.00). SOL — moški: Gaberje — Bovec (11.00). II. ZOL — zahod: Maribor — Sloga (10). ROKOBORBA I. ZL — zahod: Olimpija — Varteks (10), Lika — Željezničar, Sljeme — Gavrilovič, Maribor — Ist. borac (11). II. ZL — zahod: Lokomotiva — Partizan (G)., Prvomajska — Poreč, Metalac — Podravka, Partizan (L) — Sisak. II. ZRL — moški (sever): Celje - Rovinj (11). II. ZRL — ženske: Ivanič — Branik (11). SRL — ženske: Iskra — Šmartno (10), Izola — Sava (10). SMUČANJE KANIN: slalom za st. pionirje in pionirke v organizaciji SK Bovec. SMUČARSKI SKOKI KRANJ: prvo prvenstvo SRS za *.:cibane. ob 9. uri na 20-m skaja Inic: v Besnici. DOBROVLJE: meddruštveno te-;movanje za pokal Dobrovelj, za vse kategorije, ob 14. uri na 20-metrski skakalnici. LEK, KI REŠUJE VAŠO GLAVO Očitno smo Jugoslovani zelc ponosni ljudje. Silno neradi sklonimo glavo, pa čeprav gre zgolj za umivanje las. Toda naš ponos je vsaj v tem primeru močno sort s pametjo. Živimo v času, ko je industrijski razvoj (tudi naš) pokazal zobe. Dan na dan se iz tovarniških dimnikov, avtomobilov in drugih strojev, ki naj bi sicer človeku lajšali vsakdan, valijo tone in tone najrazličnejših strupov, umazanije, prahu ... Vso to zračno brozgo vdihavamo dan na dan, dan na dan smo ji izpostavljeni. Ce bi govorili s sodobnimi frazami, bi lahko rekli, da narava prav gotovo človeku njegovih las ni programirala kot filter za umazanijo. Prej bi lahko rekli, da so lasje nekakšen toplotni izolator, ki glavo (in z njo vred tudi manjšo ali večjo količino pameti) ščitijo pred temperaturnimi razlikami. Danes lasje kot izolator človeku res da niso več potrebni, zato pa seveda nikomur ni do tega, da bi hodil okrog ostrižen na balin. KAKO SE POČUTI KOJAK MED PLEŠCI Sem ter tja se sicer najde kakšen Ko-jak in Yuli Brinner. Ampak, prosim vas, ali bi bil Kojak sploh kakšna posebnost, če bi se na vsaki glavi zrcalila velika, neizprosna pleša. Tako imamo danes lase predvsem za okras. In teže lepih las ne moremo odtehtati z nobeno še tako žlahtno kovino, ker so lasje individualni okras, skratka nekakšna dodatna osebna izkaznica, ki je vsakomur na očeh in v kateri kdorkoli lahko prebere, ali smo in koliko smo redoljubni, kako znamo paziti na svoje stvari, skratka na zgovoren način je zarisana količina naše marljivosti. Toda odkar je človek tako odločno posegel v naravo, da mu je industrijski napredek zrasel čez glavo, so lasje hočeš nočeš postali tudi filter, potreben ah ne. A naša potrošniška pedantnost nikdar ne pozabi zamenjati oljnega ali zračnega filtra v avtomobilu, lase pa najraje kar zapustimo, ker so pač naši in jih ni treba kupiti. In tako lahko rečemo da torej dan na dan nosimo na naših glavah ves naš (pa morda še kakšnega tujega) dinamičen industrijski razvoj. GLASBA POŽENE ARMADO V BEG Navsezadnje bi se nemara še navadili na tako umazane buče, kot jih zdaj nosimo. Morda bi vse skupaj postalo še nekakšna moda. Toda tu je tudi smrad. In če že lahko ukazujemo očem (se spomnite, da smo včasih rekli, kako zelena in modra barva ne gresta skupaj),' ušesom (z današnjo lahko glasbo bi pred sto leti pregnali cele armade) in drugim čutilom, pa vonju ne moremo ukazovati. Tisto, kar smrdi, smrdi. Smrdijo pa naši lasje. A ne gre zgolj za smrad. Umazanija, ki jo tako dosledno prenašamo v naših laseh, se v tej goščavi začne razkrajati in tako nastane nekakšna puhlica, v kateri se zaredijo bakterije. In te se s pravo indijansko divjostjo zažrejo v kožo, jo dražijo, da se čohamo kot opice, nažirajo lasni koren, ustvarjajo plasti puhlega prhljaja in počasi, a zagotovo spreminjajo naše glave v neusmiljeno puščavo. NOJ JE, KDOR NE POTOPI GLAVE V VODO Rešitev pa je tako preprosta. Treba je le pogosteje potopiti naše puhle glave v vodo, ne pa jih skrivati v pesek, kot to počno noji. Po naših analizah si povprečni Slovenec opere glavo komaj enkrat v treh tednih. Ce upoštevamo, da so ženske malo bolj marljive je pri moških ta doba še bolj raztegnjena. Čeprav podatkov za Jugoslavijo nimamo, pa vendarle dvomimo, da bi bila slika v naši širjši domovini kaj dosti bolj ugodna. Zdaj pa se mimogrede spomnimo, kakšen vik in krik so pred kratkim zagnali zahodni Nemci, ko so štemovci ugotovili, da se Herrenvolk koplje le enkfat tedensko. Ne bomo se vprašali, tako kot se je vprašal Stem »Smo res svinje?«, ampak se raje vprašajmo ali moramo res dan na dan na svojih glavah nositi lasuljo iz prahu, žvepla, oglja, nafte m bogsiga-vedi česa še. A kako to neuklonljivo ljudstvo prepričati, naj večkrat skoči na gla vo v vodo. VEČINA ŠAMPONOV — PREOSTRA REŠITEV Voda sama ne pomaga. Tudi mila ne. Z večino običajnih šamponov pa je težava. Preostri so. šamponi namreč vsebujejo pralno substanco, neekakšen detergent, ki deluje zelo učinkovito. Toda ta učinkovitost se maščuje. Najpreprosteje bi to pojasnili z varekino. Varekina prav gotovo temeljito opere roke. Toda poskusite si vsak dan oprati roke z varekino!.!.!.! Samo potem se ne pridite pritoževal k nam zaradi uvele, bolne kože. No, in podobno je pri večini običajnih šamponov. Detergent v takih šamponih pri pogostem pranju suhe in normalne lase izsuši do takšne mere, da lasem že kar škoduje, saj jih nažira. Hkrati detergent nažira tudi kožo na glavi — skratka spet smo tam, kjer smo bili. KMETIJA ZA MIKROORGANIZME Pa tudi ljudje mastnih las z večino šamponov ne dosežejo uspeha. Detergent sicer njihove lase povsem razmasti, toda zdaj se uprejo maščobne lasnice. Ker je vse tako suho, začno proizvajati maščobo s podvojeno močjo in po pogostem pranju s šamponi so lasje še bolj mastni kot so bili prej. Razen tega večina šamponov vsebuje kot zgoščevalni element tudi morsko sol. Sol pa spet učinkuje na kožo kot dražilo, zato imamo pri takšnem pranju glave še dodatne neprijetnosti. Proizvajalci šampona sicer vedo za neprijetnosti običajnih šamponov. Zato šamponom dodajajo ianolin-sko olje, ki naj bi lase omastilo. Toda la- nolinsko olje na zraku hitro razpada, oksidira in ustvarja novo sijajno njivo za razvoj mikroorganizmov. DAN NA DAN BREZ SKRBI Zato so v ljubljanski tovarni Lek po temeljitih preskusih izdelali nov šampon, ki je odpravil vse te tegobe. Imenuje se Dan na dan in že z imenom pove, da ga lahko brez skrbi uporabljamo vsak dan. Ti šamponi so skoraj povsem enaki običajnim šamponom, le morsko sol je zamenjal takoimenovani Lekotain. Ta čarobna substaca namesto soli zgoščuje šampone, razen tega pa blaži detergent, tako da odpadejo vse tiste zoprne posledice, ki smo jih preklinjali pri običajnih šamponih. Lekotain, njegova sestava je skrivnost, uporabljajo boljše tovarne na zahodu že deset, petnajst let, zato je neutemeljen morebitni strah, da bi tudi ta Substanca morda nekoč pokazala kakšne stranke učinke, ki bi bili neprijetni. LEKOVE SADNE ČETVORKE Toda v Leku niso ostali zgolj pri dodatku Lekotaina. Svoje šampone Dan na dan so poiskusili tudi čim bolj približati naravi. Zato so šamponom dodali naravne izvlečke s prijetnimi vonji in tako lahko v trgovinah kupimo Dan na dan šampone v štirih inačicah: zelenega, ki ima vonj po jabolkih, rdečega, ki diši po jagodah rumenega, ki nam pričara vonj breskev in svetlorumenega z limonovim vonjem. Prav ti domači vonji pa so tisto, kar nas dandanes med vsakodnevnimi zračnimi napadi najbolj spominja, da smo še ljudje, iz krvi in mesa, da smo del narave in ne stroji. Le zakaj bi torej dan na dan nosili glavo (in z njo vred tudi lase) naprodaj, če za neznatno ceno in nekaj minut dela dnevno z Lekovimi šamponi lahko ohranimo tisti okras, ki nam ga je narava podarila, še več! S šamponi Dan na dan ta naš zaklad lahko samo polepšamo. OAD ŠAH — ŠAH — ŠAH - - ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — Obletnica smrti Danes je točno leto dni tega, kar je kot šahovski kralj umrl Robert Fischer, ki pa še ostaja velika uganka LJUBLJANA — Točno pred letom dni, 3. aprila ob 11. uri so na sedežu FIDE v Amsterdamu razglasili rokado svetovnega šahovskega prvaka, najbolj nenavadno v zgodovini dvobojev za svetovno prvenstvo. Ker ni dobil nikakršnih vesti od Fischerja, je predsednik FIDE dr. Max Euwe takrat izjavil, da svetovni prvak ni potrdil udeležbe v dvoboju, kot je bilo to določeno z drugim in tretjim členom pravilnika dvoboja za svetovno prvenstvo. V skladu s tema členoma je predsednik svetovne šahovske federacije uradno razglasil izzivalca, velemojstra Anatoli j a Karpova za svetovnega prvaka. Za ves svet je nastala uganka, zakaj se je Fischer odločil za to fatalno potezo, zakaj je bil tako vztrajen v svojih zahtevan, taro nedostopen do prepričevanj in na svetov svojih prijateljev in tudi »neobčutljiv« do fantastičnega nagradnega sklada petih milijo nov dolarjev. O svojem »šahovskem samomoru« ni spregovoril niti besede — ne tedaj, ne po-' zneje. Fischer je svojo zadnjo potezo na uradnem tekmovanju odigral pred tremi leti in pol, v 21. par tiji dvoboja s Spasskim v Rey-kjaviku. V javnosti so ga zadnjič videli oktobra 1974, ob otvoritvi mednarodnega turnirja v Manili. Zadnji stik s FIDE je imel 27. junija 1974, ko -Je poslal brzojavko predsedniku dr. Euweju, potem, ko je zvedel, da kongres FIDE ni sprejel njegovih zahtev. »Kot sem jasno povedal v svoji brzojavki delegatom FIDE, se o pogojih, ki sem jih predlagal za igranje dvoboja, ne bom po gajal,« je zapisal Fischer. Ker kongres ni sprejel teh pogojev, je Fischer menil, da se je s tem izrekel proti njegovi udeležbi v dvoboju za prvenstvo leta 1975. »Zaradi tega«, je rečeno na kon cu brzojavke, »se odpovedujem naslovu svetovnega prvaka FIDE. Prisrčen pozdrav. Robert Fischer«. Tudi leto po odstopu s šahovskega prestola ni razrešilo nobene skrivnosti o Fischerju. Ostal je nepristopen za javnost in novinarje, neverjetno tajanstven za čas, v katerem živimo. Lani so njegovo ime omenjan neštetokrat. Toda samo tri agencijske vesti so govorile o Fischerjevih načrtih in poslih. Enkrat se je maskiran, da ga ne 01 spoznali, pojavil v New Yorku, da bi se pred sodiščem zagovarjal proti obtožnici, ki Jo je sprožil Chester Fox, kateremu je Fischer preprečil snemanje dvoboja v Reykjaviku. Drugič se je pojavil v Lan Angelesu, kjer je vlo žil tožbo proti Bradu Darachu, piscu knjige »Robert Fischer proti ostalemu svetu« in zahteval' rekordno odškodnino 20 milijonov dolarjev. Fischer je menil, da je to vsota, Jd naj bi jo avtor in založniki plačali zato, ker so grobo vdrli v njegovo zasebno življenje in tudi žalili njegovo Tretja vest o Fischerju ni bila v zvezi s sojenjem, marveč z njegovim dvobojem z brazilskim velemojstrom Meckingom. Pogovori so bili v Karakasu julija lani. Rečeno je bilo, da bo Fischer dokončno odgovoril pozneje. Vendar je le sporočil, da je preveč zavzet s sojenjem proti Darachu. Ed Edmondson, izvršni direktor ameriške- šahovske federacije in človek, ki je bil na reykjavi-škem dvoboju zelo blizu Fischerju, je povedal, da je šahovska federacija ZDA v treh letih od med-conskega turnirja do dvoboja za SP, vložila v Fischerja 57.000 dolarjev. Ta investicija pa se je nepričakovano dobro splačala, saj je šah v tem času v ZDA doživel pravi »boom«. Število članstva v šahovskih klubih pa je. potem ko je Fischer zgubil naslov, začelo močno upadati. Pred letom dni se je šahovski svet spraševal, če bo prišlo do dvoboja Fischer — Karpov. Zdaj pa je najbolj pogosto vprašanje, če se bo Fischer sploh vrnil na šahovska tekmovanja. Žal, je, sodeč po tem, kar sta pred kratkim izjavila Fischerjeva prijatelja Campomanes in Edmondson, skoraj gotovo, da Bobby ne bo nikdar več sodeloval na tekmovanjih FIDE. Zelo verjetna pa je tudi napoved, da sploh ne bo več stopil na šahovsko prizoafr-šče. glenna finley GOVORICA __________31. nadaljevanje ________ »Najbrž pa vam ni povedal, da ima »voj glavni urad in stanovanje v Marseillu. Mamila pritekajo v našo državo v glavnem iz Marseilla, skozi Montreal in Vancouver. Drugič, nič manj pomembna pot pa vodi skozi Mehiko. Francoske oblasti že dokaj dolgo opazujejo Rogerjevo podjetje. Njegovo bivanje tukaj se nam zdi preveč sumljivo, «la bi lahko bilo le naključje.« Namršila se je: »Ali ste povezani tudi z drugimi državami? Mislila sem, da opravlja vaš oddelek svoje delo le znotraj države.« »Nič več. Tihotapljenje je zavzelo tak obseg, da mu sami še zdaleč nismo več kos. Naš oddelek ima sto petindvajset mož na več kot štiridesetih poslaništvih v inozemstvu; ti se povezujejo s podobnimi oddelki različnih držav.« »No, dobro ste me potegnili. Prepričana sem bila, da ste samo nadzornik kavbojev na turističnem ranču.« Ponosno je dvignila glavo in ga raziskujoče pogledala: »Kako ste slepomišili, da se spoznate na svoje delo!« »Zares veliko vem,« je ml\ao odgovoril. »Dovolj, da zadovoljim Grahama in lastnika ranča Circle C. Tisto o očetovem ranču v Koloradu je bila resnica.« »Za vaš pravi poklic pa ne vedo?« Odločno je zamahnil z roko. »Vraga, ne! Nihče ne ve... Samo Juan. Tudi on je član našega oddelka. Vi pa ste preračunano tveganje,« je hladno dodal. »Gez dan ali dva bom moral v Nogales pa vas bom vzel s seboj, da prikrijem pravi vzrok poti; razen tega kaže, da se z Roger jem dobro razumeta.« Potegnila je k sebi pepelnik ln zmečkala cigareto močneje, kot je bilo potrebno. »Tudi vam ne gre slabo Frangoise. Ali pa tudi to spada k službi?« Smeje se je naslonil nazaj. »Tudi ona je na situ. Samo da je njo prijetno otipavati.« »Aid jo torej nameravate še naprej imeti pod nadzorstvom?« »Oh, nedvomno,« je zategnil. »Veste kaj!« Takoj se Je zresnil. »Poslušajte, Andy ...« »Ne recite mi Andy!« »Oprostite,« se je opravičil, čeprav ni bilo videti, da mu je žal. Nadaljeval je: »Ni vam treba drugega, Andrea, kot da imate oči odprte, kadar ste v družbi z Rogerjem. Sprejmite vsako njegovo povabilo. Ali se je nocoj na plesu kaj izcimilo?« »Nič posebnega. Nekaj Je namigoval, da bi me jutri povabil na kavo.« Spačila se je. »Ge bo utegnil, ker mora pregledati nekakšen tovor.« »Tistega tovora ne bo preveril samo LJUBEZNI on. Vse smo že pretaknili.« »Ali ste kaj našli?« »Samo naročeno robo: pisano šaro spominkov, nič drugega.« Pomolčal je, potem pa rekel: »Večerjo bova dobila. Pozabiva za nekaj časa na posel in uživajva.« Andrea je z užitkom pospravljala s krožnika poslednji grižljaj, ko se je ozrla kvišku in odkrila, da jo nepremično gleda. »Oprostite, ker sem tako počasna, je rekla. »Tako je okusno, da bi rada vse pospravila.« »Nikar se ne vznemirjajte! Prav vesel sem, da vam Hammerhead ni pokvaril teka. Saj res, kako pa vam je življenje na turističnem ranču sploh všeč?« »Lepo je.« Odpila je požirek piva, potem pa nadaljevala: »Hm... Je že bolje. Usta mi kar gorijo. Morali bi me opozoriti, da je hrana tako močno začinjena.« »Nisem mogel,« je jedrnato odgovoril. »Se nikoli nisem bil tukaj.« Njegova opazka jo je nenavadno razveselila. Ves večer se ni mogla znebiti predstave, kako je že velikokrat posedal tu skupaj s Frangoise, in ta misel ni bila prijetna. »Na moje vprašanje ste odgovorili zelo skopo,« je povzel. »Ali pa skušate samo biti diplomatski?« »Ne, zares sem morala najprej pogasiti požar.« Zdaj mu je posvetila vso pozornost: »Zares preživljam nadvse prijeten teden. Ce sem poštena, tega res nisem pričakovala. Velika prostranstva so zame nekaj novega.« »To je zato, ker ste vse življenje preživeli v velemestu.« Odrinil je svoj krožnik in se s komolcem naslonil na mizo. »Malo svežega zraka za spremembo dobro de.« »Kako pa veste, od kod sem doma?« je ostrmela. »Za naše delo ne moremo kar na slepo srečo izbirati ljudi. Preveč tvegano bi bilo... Lahko vam povem, koliko jezikov govorite, kako zjutraj pet minut zamujate v službo, zvečer pa zato ostajate pol ure dlje v uradu. Vem za vaše ocene v šoli in kdo je vaš zobozdravnik. Tudi o vašem ljubezenskem življenju vem vse najpotrebnejše.« »Neverjetno, kakšne živce imate ...« »Nikar se spet ne razvnemajte. Razmislite, pa boste uvideli, kako potrebno je tako preverjanje. Poleg tega se nimate ničesar sramovati. Tisti možak na primer, ki ste lani hodili z njim ...« Razprla je oči. »Ali ga je kaj polomil?« »Ne da bi vedel,« se je muzal. »Kaže, da v vseh tridesetih letih svojega življenja ni počel nič takega, da bi mu hitreje zaplala kri po žilah. Poročilo je bilo precej dolgočasno.« - :: Ji -k-k-K-K-*C-K-*C-k-k-k-*-*-jr-*-*-*-«-«-*-»:-* Ga vin Lyall Napačna stran neba 82. nadaljevanje tem ga je zgrabila 'bolečina in obraz J se mu je nenadoma napel. ¥ »Ali imaš zavitek za prvo pomoč J Avto se je obrnil za nama in T letalu?« ¥ zmanjšal hitrost. Pokimal je. »Kuhinja, v omari.« J Z nogo sem odprl vrata na svoji Zlezel sem v letalo, poiskal zavi- * strani, zgrabil beretto in si skoraj tek in mu tesno obvezal roko. Našel i ^ zlomil tilnik, ko sem pristal na be- ampulo z morfijem, že priprav- v ¥ Krnski ploščadi. Toda pobral sem se ijeno iglo, ki so jo nekoč imeli pri J * m dvignil beretto v hipu, ko je drob- sebi člani bombniških posadk. Dvig- v * na postava opletala okrog repa letala „a sem j0. 1>Au bi rad dobil injekci- J r in se zapodila proti meni. jo morfija?« * V višini njegovega pasu sem zagle- Potrudil se je, da se je zasmejal. * dal blisk m nekaj je rahlo zaškrtalo »viski zadostuje. Nekaj ga je v ku- J med ropotom, ki sta ga povzročala hinji« ¥ motorja. Skočil sem vstran m se na- »Ken — ali si še vedno za to, da J to zbral. V redu, fantek. Obljubil si, nadaljujeva?« da boš poskusil. Toda to pot imam revolver. Zato sem ga odkupil. Toda med nama se je vrtel desni propeler in jeklena krogla bi lahko ukrivila vijak. »Hudiča, seveda. Toda letalo boš * ti pilotiral.« j »Da. Ali si trdno odločen?« * Prikimal -je. Segel sem z roko v J letalo, izključil preklopnike m zaprl J Ponovno je ustrelil, ko je Ken za dotok goriva. Motorja sta zakašljala * mojim hrbtom skočil iz letala. Ustre- jn zamrla. Noč je postala zelo tiha. $ lil sem nizko, da bi ga zmedel pri Vprašal me je: »Kaj to pomena?« * merjenju. Potem sera »tekel proč od Pokazal sem z roko prota truplu, i letala, da bi lahko streljal nanj po- ki je bilo nekoč Jusuf. »To morava * strani za propelerjem. prijaviti. Ne bo naju dolgo zadržalo. * Mislil je, da bežim. Pognal se je Opisala bova vse skupaj kot nesrečo ¥ naprej za menoj pod krilom. V pro- — če boš lahko skril svojo roko. Na J peler. sebi nima nobene luknje od krogle.« ¥ Sledil je zamolkel udarec. Napadal- »Kaj pa sledovi od udarca po gla- ■ ca je zavrtelo in vrglo v zrak kakih vi?« ¥- dvajset metrov daleč čez konec krila. Vprašal sem: »Po kakšni glavi?« i Motor je deloval naprej, kot da 28 ¥ se ni nič zgodilo. Počasi sem se vzrav- Trajalo je nekaj časa, toda to je J T nal in zamolkli udarec mi je še ved- bilo vse. Kenu sem pomagal obleči ¥ ¥ no odmeval v glavi. Cez čas sem pre- svoj jopič. Njegov preluknjani jopič J J vidno stopil bliže. Toda vedel sem, sva vrgla v letalo. Potem sem pregle- ¥ ¥ da je previdnost odveč. dal teren z žepno svetilko. Oba sva J J Poleg njega se je v zvezdnem soju imela avtomate, zato je bilo treba po- J ¥ lesketala majhna pištola. Pobral sem brati prazne patrone. Našel sem vse J J jo. Tista mala srebrna avtomatska pi- tri. Našel sem tudi luknjico v beto- J ¥ štola. 22 z ročajem iz slonove kosti, nu, ki jo je izkopala moja krogla, J J Vtaknil sem jo v srajčni žep in sto- in jo premazal z oljem. Po vsem tem J ¥ pil nazaj k letalu. sem bil pripravljen na vse načine po- J ¥ Ken se je naslanjal na odprta vra- magatl pri preiskavi. y 5 ta. Bil je sključen. In z desnico se Kq smo nekaj časa tekali naokoli ¥ J je držal za levico. Njegov walther je in stopali drug drugemu na prste, so * ležal na tleh. • poklicali krajevno policijo — istega ¥ Vzravnal se je, ko _ sem prišel k policista, ki me je zasliševal, ko sem * njemu. »Roka,« je mirno spregovoril, se vrnil Iz Meharija, in čigar imena ¥ Videl sem, da ima visoko na jopiču se še vedno nisem mogel spomniti. J luknjo. Isto zgodbo sva povedala trikrat — ¥ Odpel sem jopič in mu ga slekel, prvič zato, da je dobil splošno pred- * Nad komolcem je bila srajca raztrga, stavo; drugič zato, da jo je preverjal ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ («««««mm***«««*«-«««**«««*«« ♦ m««««** lisa. Vtaknil sem prst v luknjo in raz- sal uradno poročilo. Vsakokrat je bi- ¥ tegnil srajco. la zgodba enaka in je povsem ustre- J Našel sem dve luknji, torej mi ni zala resnici, le da ni bilo v njej no- ¥ bilo treba kopati krogle, hvala bogu. benih revolverjev ali streljanja. Ni bil J »Kako je z roko?« sem ga vpra- posebno zadovoljen. Čutil je, da ne- * šal. kaj manjka, da ne obstaja razlog, J Dvignil je roko navzven in pomi- zakaj je Jusuf tako. ravnal. Vendar t gal s prsti. »Dobro, vse je v...« Po- m opazil, da je Ken ranjen v roko. J NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. pokveka, nakaza, 6. redek nebesni pojav, 9. živalska ali rastlinska vrsta, 16. plemeniti izobčenec iz angleške družbe, junak angleških ljudskih balad in pripovedk, 16. eden od sedmih rimskih gričev, kjer je sedež predsednika italijanske republike, 19. raztegljiv trak z vtkanimi gumijevimi nitmi, 20. kovinska ogrlica v obliki obroča (v arheologiji), 21. kemijski znak za selen, 22. posledica pomanjkanja padavin, 23. okrasna naprsna igla, 24. kratica za fizikalno atmosfero, 25. nizek, raven svet. 28. sodobni češki gledališki režiser- in' igralec, ustanovitelj Gledališča za vrati (Oto-mar), 29. ljubljansko pokopališče, 30. polet, zanos, 31 južnoameriški poljedelski delavec, dninar, 32. brodnik v grški mitologiji, ki je umrle prevažal čez reko Stiks, 33. košarkar ljubljanske Olimpije (Aljoša), 35. meso gozdne živali, 38. pojav pri gorenju, 39. slovenski skladatelj in tenorist, prvi dirigent slovenskega opernega gledališča in avtor prve slovenske romantične simfonije (Fran, 1840 do 1917), 41. močvirna stepa na skrajnem sovjetskem severu, 43. pritrdilndca, 44. član stolnega kapitlja, 45. francoski politik pred in med drugo svetovno vojno, ki je podpi- 1 2 3 4 5 M 6 7 8 l, J 9 10 11 12 13 14 15 16 17 u 18 19 20 r 2Ì- □□ 22 E 23 E 24 25 26 27 ~ E 28 ] E 29 30 r 31 nnr 32 33 34 E 35 36 37 E 38 1 40 E M- 42 E 43“ J 44 E C E 46 47 48 49 50 E E ŠT- 52 r 53 S 54 □ 55 56 d M 57 58 r W 60 ■ 61 62 fn 54 E □ 65 EE 66 67 .• ■ ; 68 69 70 E 71 72 73 □ 74 E 75 □□ 76 E 77 □ 78 79 80 81 82 n 83 84 r re~ n 86“ Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: 1. radža, 6. oblast, 12. Barlach, 14. amfibrah, 16. Pudgar, 17. usta, 19. kapnik, 21. Ilion, 22. Oxford, 24. katar, 25. Egan, 26. Iller, 27. oj, 29. Nace, 30. Ran, 31. Steen, 32. vbod, 34. Lim, 35, O. K., 36. spray, 37. Zilahy, 39. Na, 40. tonalit, 42. Trzin, 43. alt, 45. Volaj, 46. Benin, 47. gnu, 48. Vuk, 49. seter, 50. Pikel, 52. mis, 53. Starc, 54. kolesar, 56. fi, 57. Tamara, 59. Nolde, 60. BU, 61. alk, 63. reva, 64. taksa, 65. Bra, 66 uhan, 68. He, 69. topot, 70. tein, 71. saper, 73. Kaunas, 75. narod, 76. turban, 78. trak, 79. Dalila, 80.Dulcinea, 82.. anemona, 84. no etik, 85. slang. NAVPIČNO: 7. B(oris) F(akin), 83. N(ovi) S(ad). Nagradni razpis Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 1. nagrada 150 din 2. nagrada 100 din 3. —-7. nagrada: po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 3.4. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, Id boda v uredništvu do torka, 13. aprila. Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3. sal kapitulacijo Francije leta 1940 (Henr i-Phi Mppe), 46. struja, 47. reka, ki se južno od Rostova v delti izliva v Azovsko morje, 48. mesto na Slovaškem, znano po siru, 51. orientalski blazinjak, 53. osebni zaimek, 54. sod ali ester solitme kisline, 55. italijanski liberalni politik, generalni sekretar pakta NATO v letih 1964 do 1971 (Manlio), 57. zmešanec, 59. pesniška stopica iz enega poudarjenega in enega nepoudarjenega zloga, 61. najstarejša plast in doba mezozoika v geološki zgodovini Zemlje, 64. naslon, 65. japonsko mesto na otoku Honšu, glavno mesto Japonske v 8. stoletju, 66. začetek prebavnega trakta, 67. materija, 68. avstrijska denarna enota, 71. eno od ilegalnih imen predsednika Tita, 73 kos sukanca, 74. igra obraza ali gibov, 75. razkuhan in zmečkan krompir, 76. latinska kratica za »navedeno delo«, 77. zgodovinsko mesto v severni Italiji v bližini Jadranskega morja (naša pisava), 78. sovjetski politik, predsednik ministrskega sveta v letih 1953 do 1955, kasneje izključen iz političnega življenja (Georgij), 81. lošč, emajl, 83. spreminjanje glasbene misli v melodičnem ali ritmičnem pogledu, 84. pristanišče na vzhodni obali Mehike v bližini bogatih nahajališč nafte, 85. zvok pri strelu, 86. tanek las. NAVPIČNO: 1. človek, fci mu gre vse kot po maslu, 2. zemeljski tečaj, 3. grobo orientalsko sukno, 4. minister za zunanje zadeve ZDA, Nobelov nagrajenec za mir leta 1973 (Henry), 5. ime hrvaškega kiparja Augustinčiča, 6. važno živilo, 7. kubanski zunanji minister (Raul), 8. začetnici pesnika Kajuha, 9. encijan, 10. kraška reka ponikalnica, ki teče skozi Postojnsko jamo, 11. ime slovenske pesnice Muserjeve, 12. kratica obveščevalne agencije v ZDA, 13. veznik, 14. pomembno pristaniško mesto v Kaaplandu v Južnoafriški republiki, 15. slemenski strešnik, 17. stanovanjska zgradba, 18. predloga za obleko, 20. okus, kf potegne na grenko, 23. zlitina za zvonove, 24. pritok Rena v Švici, 26. ilovica, 27. jezikovna posebnost kake družbene plasti ali poklica, 28. pristaniško in industrijsko mesto na Krimu, med Azovskim in črnim morjem, 29. obrat za obdelavo in predelavo lesa, 31. grška črka, 32. glasbenik na rogu v orkestru, 34. sodobni, še vedno aktivni jugoslovanski postimpresionistični slikar (Stojan, rojen 1883), 36. egipčanska boginja, mati Ozirisa in Izide, 37. ime naslovne junakinje Tolstojevega romana, 40. pripadnik nekdanjega plemena v Veliki Britaniji, 42. mitološka ustanoviteljica Kartagine, junaikinja Vergilove »Eneide«, 44. poljska pesnica in pisateljica s konca prejšnjega stoletja (Maria, »Gospod Balcer v Braziliji«), 45. lepotna zelika ali grm z vrtnicam podobnimi cvetovi, 46. pristaš kitajskega filozofskega in religioznega nauka iz 4. stoletja pred našim štetjem, 47. uspeh kake pridobit-vene dejavnosti v določenem razdobju, 49. namizno pregrinjalo, 50. himalajska koza. 52. kužnost bakterij, strupenost, 54. živec, 55. avstrijski skladatelj, mojster impresionistične opere (Alban, ::Woz-zeck«), 56. uničevalka železa, 58. ameriški politik, Nobelov nagrajenec za mir leta 1912 (Elihu), 60. ime umrle drsalke Maškove, 62. grška boginja nesreče, 63. zvezna država v Maleziji na severozahodni obali Bornea (glavno mesto Kučing), 68. sodobni slovenski skladatelj, pianist in glasbeni pedagog (Pavel, »Med-jimurska rapsodija«), 69. kraj v Obsotelju, južno od Podčetrtka, 70. podstrešno okence, 71. ime televizijskega in radijskega napovedovalca Vodopivca, 72. površina, območje, 74. duše umrlih pri starih Rimljanih, 75. mestni nasad, 77. gibljiv podaljšek trupa pri nekaterih živalskih vrstah, 78. veliki kitajski državnik in pesnik sedanjosti, 79. ocet, 80. del voza, 82. kratica za lumen, 83. kratica za vojno pošto. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v sobotnem Deln 20. marca, smo dobili 818 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (150 din): Dean Kristan, Nad čreto 7, 62351 Kamnica 2. nagrada (100 din): Matjaž Belhar, Slap 22, 64290 Tržič 3. do 7. nagrado (po 50 din) prejmejo: Tone Antonič, C. m. Tita 94, 64270 Jesenice Jurij Bucik, Skrilje 39, 65263 Dobravlje Franc Benko, Rašiška 20, 61000 Ljubljana Alojz Perpar, Opekama 36, 61420 Trbovlje Katrca Picelj, Novo Polje, Cesta VII/99, 61260 Ljublja- na-Polje V ZAČETKU PRIHODNJEGA TEDNA NOVI KIH Z NAGRADAMI POL MILIJONA STARIH DINARJEV! Razpisna komisija za izbiro vodilnih delavcev pri Zasavski lekarni Zagorje razpisuj e prosto delovno mesto RAČUNOVODJE (ni reelekcija) POGOJI: Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo, s 5 let prakse v finančni stroki 2. da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji pri Zasavski lekarni Zagorje. Ostalo po dogovoru. 2333 »DEKOR« tekstilna industrija Bački Petrovac — v stečaju prek stečajnega sveta Okrožnega gospodarskega sodišča v Novem Sadu razpisuje LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev podjetja v stečaju Licitacija bo 17. aprila 1976 z začetkom ob 9. uri v prostorih Obrtniškega doma — Bački Petrovac. Ogled osnovnih sredstev in cen bo od 1. do 14. 4. 1976 vsak dan od 8. do 12. ure v prostorih podjetja »Dekor«. v stečaju Bački Petrovac. Za vsa pojasnila kličite po telefonu 78-181, pozivni znak 021. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe, ki bodo položile kavcijo s čekom ali gotovino v višini 10% od začetne licitacijske cene, prednost imajo kupci za skupinski nakup. Naprodaj so naslednja osnovna sredstva: KOMPLETNA TOVARNA ZA IZDELAVO NOGAVIC 105 pletilnih strojev — raznih znamk proizvodnje 27 šivalnih strojev — raznih znamk proizvodnje 20 raznih strojev — dodatnih za proizvodnjo nogavic Obratni in poslovni inventar za obrat nogavic. OBRAT ZA PROIZVODNJO ROKAVIC 16 šivalnih strojev — »Exackta« in »Primes« za obrat rokavic 22 raznih dodatnih strojev za proizvodnjo rokavic Obratni in poslovni inventar za obrat rokavic. OBRAT KONFEKCIJE 38 šivalnih strojev, raznih znamk in drugih strojev v proizvodnji konfekcije Obratni in poslovni inventar za obrat konfekcije. POHIŠTVO ZA SPLOŠNO PORABO 127 kosov pohištva za razne pisarniške namene PISARNIŠKE STROJE 15 raznih pisalnih, računskih in drugih stojev za administracijo AVTOMOBILI osebni avto »lada« kombi IMV kamionet »zastava« 620 R DRUGA OSNOVNA SREDSTVA 9 telefonskih aparatov in sekretarskih garnitur 3 decimalne tehtnice Ce osnovna sredstva ne bodo prodali, bo druga licitacija 24. 4. 1976 in tretja 27. 4. 1976. 2344 iininnninuiiiiniiiiiinniiiiiiiiniRiiiinnnninniniTinninininiHiiiiiiniininiiimmmnniinGTHmHniniinmKinniHnnHmniiiniiiiRnramniraainnaai Delavski svet TOZD Mehanizacije in gradnje v sestavu delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Tržaška c. 2 o b ja v 1 j a prosto delovno mesto: 1. tehničnega administratorja — evidentičarja 2. šoferja unimoga Pogoj za zasedbo pod 1.: administrativna srednja šola ali nižja šola — prednost imajo kandidati s prakso, pod 2.: šofer s C, E izpitom in triletna praksa — prednost imajo avtomehaniki. Za obe razpisani delovni mesti velja poizkusno delo 2 meseca. Nastop sliužbe je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Ljubljana — TOZD " Mehanizacija in gradnje, Ljubljana, Tržaška c. 2. 2334 V ČASOVNI ZANKI 133. Iztok je zabredel v vodo in Dušanu pomagal izvleči nezavestnega svečenika. Utrujena sta se zleknila na obalo in globoko dihala. »Dušan! Poglej!« je zakričal Iztok in pokazal proti reld. Dušan je počasi obrnil glavo in od presenečenja odpri usta. Poleg bitja, ki jih je zasledovalo, se je iz vode prikazala ogromna glava. Bil jc tilozaver, ki se je spopadel z zasledovalcem in pri tem prevrnil mihov splav. Pljuskanje vode it postalo močnejše, prekinjalo pa ga je strahotno rjovenje dveh prazveri, ki sta se spopadli za življenje in smrt. Boj se je bližal koncu. 134. Nemo sta opazovala, kako sta živali v smrtnem objemu potonili pod razpenjeno in motno gladino reke. Svečenik je počasi odprl oči in se zazrl v svojega rešitelja Dušana. Hvaležno se mn je nasmehnil in počasi vstal. Njegovo telo je bilo še vedno slabotno, zate: se je pri hoji opotekal. Tudi Dušan je vstal In stisnil svečenikovo roko. Iztoka so od sreče zalile solze, žalostno so gledali v trske in debla, ki so bili edini ostanki njihovega splava, v katerega so vložili toliko truda. Ob misli, kaj vse se jim lahko ponoči zgodi na obali, je Iztoka zmrazilo. Piše: MATJA2 ŠKULJ Riše: ANDREJ MESOJEDEC Pogledal je Dušana, da bi ga nekaj vprašal. Prestrašen se je zdrznil. Dušan je bil bled in v glavi se mu je močno vrtelo. Bolečina, na katero je že skoraj pozabil, ga je začela ponovno skeleti. Počasi si je odvil povoj, s katerim je imel obvezano ramo, in zastokal. Rana, ki jo je skupil v svetišču boginje Nebebke, se je zagnojila Nenadoma se mu je pred očmi zameglilo in nemočno je omahnil na pesek. V upanju, da bosta prestregla padec, sta Iztok in svečenik skočila k Dušanu, toda prepolno. Nemo sta gledala v telo, ki je negibno ležalo v pesku. G Iedališča IConcerti KinoObvestila e Iedališča Iedališča DRAMA SNG Bobota, 3. aprila, ob 1950: Sla-womir Mrotžek: EMIGRANTA. Abonma Sobota in izven. VstopL niče so tudi v prodaji. Zadnja ponovitev »Emigrantov«. Ponedeljek, 5. aprila, ob 16. uri: Aristofan: IJZISTRATA (komedija). Za Solo zdravstvenih delavcev z Jesenic, Šolski center iz Radovljice in izven. Večje Število vstopnic je še v prodaji — zadnja priložnost Obiska. Ponedeljek, 5. aprila. Ob 1950: Aristofan: LIZ35TRATA (komedija). Abonma Dijaški 6 večerni in izven. Nekaj vstopnic je še v prodaji. Zadnja ponovitev »Lizistrate«. MALA DRAMA SNG (vbod iz Igriške ulice) Bobota, 3. aprila, ob 20. uri: Dostojevski: SANJE . SMEŠNEGA ČLOVEKA. Izven abonmaja. V izvedbi Andreja Rurenta. Vstop, nk» so v prodaji pri blagajni Drame od 11. do 12. ure in od 18. ure dalje; za študente z indeksom po polovični 'ceni (tel.: 20-171, 20-172). OPERA IN BALETI SNG Bobota, 3. aprila, Ob 18. uri: Gia-como Puccini: TURANDOT. Abonma red Sobota n in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Torek, 6. aprila. Ob 17. uri: Pogovor z občinstvom. Pred premiero DON CARLOSA. Vstop or ost. Torek, 6. aprila, Ob 1950: Chopin — Glazunov — Keller: GHOPI-NIANA. Bizet — Sčedrin: CAR-MEN. Izven. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 7. aprila, ob 1950: N. Rtov ski — Konjakov. BOŽIČNA NOC. Izven. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 8. apnila, ob 10.30: Giuseppe Verdi: DON CARLOS. Premiera. Abonma red Premierski in izven. Vstopnice so* tudi v prodaji. Petek, 9. aprila, ob 15. uri: Gio-aochino Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Zaključena predstava Sobote, 10. aprila, Ob 19. uri: P. I. CajkovsUci: PEKOVA DAMA. Izven. Vstopnice so v prodaji. Občinstvo vljudno vabimo na pogovor pred premiero opere Gtu-seppa Verdija: »DON CARLOS«, M bo v torek, 6. aprila, ob 17. uri v avditoriju Opere SNG in na katerem se bodo predstavili glavni izvajalci — solisti in umetniSri sodelavca predstave: Božena Gla-vak, 2eni Živkova, Rajko Koritnik, Dragiša Ognjanovič, Ivan San. cin, Edvard Sršen in drugi. Pogovor bosta vodila dirigent MsLvoJ Surbek in režiser Vladimir Ružd-jak. Pri klavirju bo Milena Trost. Vstop prost. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Sobota, 3. aprila, ob 1950: N. Simon: VEČNA MLADENIČA — za abonma KOL C. Nedelja, 4. aprila, ob 1050: VAŠA MATINEJA — ZKFO — »LEPA VIDA«, uprizoritev dijakov' gimnazije MOSTE. Ponedeljek, 5. aprila, ob 1950: I. Grkeny: MAČJA IGRA — za abonma MT.AD 5. Ob 16. in 1950: I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, gostovanje v KOČEVJU. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Sobote, 3. aprila, ob 1950: Pre- žihov Varane: PERNJAJKDVI, (Jamnica), ljudska igra za IZVEN. Nedelja, 4. aprila, ob 16. uri: Prežihov Voranc, PERNJAKOVI, (Jamnica), ljudska igra za BZ-VEN. Zaradi velikega zanimanja opozarjamo občinstvo, da je to zadnja ponovitev Pemjakovih na domačem odru. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Nedelja, 4. aprila, ob 17. in 20. Tiri: Dušan Jovanovič: ŽRTVE MODE BUM-BUM, gostovanje v Sarajevu na Festivalu malih eksperimentalnih scena Jugoslavije (triintridesetič in štiriintri desetič). LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Marionete, Levstikov trg 2 Sobote, 3. aprila, ob 15. uri: Kristina Brenkova: DEKLICA BEL-FENA IN LISICA ZVITOREPKA ROČNE LUTKE, Resljeva c. 36 Obiskovalce gledališča ROČNIH njo popoldansko 10. do 12. ure v Resljeva c. 36 in pol ure pred za-četkom predstave pri blagajni MARIONETNEGA gledališča. Rezervacije vstopnic so od 10. do L2. ure po tel. štev. 312-020. % Pionirski dom PIONIRSKA KNJIŽNICA Komenskega 9 Sobote, 3. aprila, ob 1150: GOVOREČI KAMEN. Ura pravljic za otroke od 8. 60 10. leta. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE », . aprila, ob 10. uri: Ivan -DHUJ&ANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Pokrovi-telj predstave »T« Tehno-merca-tor Celje. 2. šolski abonma. Ob 17. uri: Tvan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Pokrovitelj predstave »T« »Tehno mercator« Celje. Abonma PRIJATELJI GLEDALIŠČA. Vstopnice so tudi v prodaji. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Sobota, 3. aprila ob 15. uri: T. Partljič: O, NE, ŠČUKE PANE — za red U *n izven. Ob 1850: R. Leoncavallo: GLUMAČI — za izven. AMATERSKO GLEDALIŠČE »Tone Čufar« JESENICE Sobota, 3. aprila, ob 19.30: Mira Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA — drama v treh dejanjih — režija: Stanka Geršak — scena: Jože BediČ. Nedelja, 4. aprila, ob 15.30: Mare Stefanac: VEČNA LOVIŠČA — komedija v režiji Vere Smuka-vec. scena: Jože Bedič. LOVITA AMERIŠKA REVIJA NA LEDU bo gostovala v hali Tivoli v Ljubljani od 13. do 20. aprila 1976 in uprizorila skupno 10 predstav. Te bodo vsak dan ob 19.30, v soboto, 17. 4., tudi ob 16.30 in v nedeijo, 18. 4., ob 14.30 in 18. uri. Vstopnice lahko kupite v predprodaji pri poslovalnicah Glob-toura, Kompasa in Putnika širom po Sloveniji. ftbvestila ftbvestila Obvestila Obvestila Cvetličarna Slavica Zajec-Androtič Ljubljana, Miklošičeva c. 34 (ob nedeljah dežurstvo od 8. do 12. ure) vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja rta dom in se priporoča. Krajevna selje in društvo likovnih rastnikov Ljubljana vas vljudno vabita k otvoritvi in ogledu RAZSTAVE LIKOVNIH DEL, ki bo od 5. do 11. aprila 1976 v počastitev 100-letnice Cankarjevega rojstva v dvorani krajevne skupnosti Savsko naselje. Belokranjska 6. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 5. aprila 1876 ob 18. uri. Sodeluje šolsko kulturno društvo B. Kidrič. Razstava bo odprta dnevno od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. 3476-0 1 • Jf !no v ■Vino SPORED ZA SOBOTO KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob 16. uri jug. film ČUDEŽNI MEC. Režija: Vojislav Nanovič. Glav. vi.: Rade Markovič, Vera nič — Đukić, Milivoje Živano-vič in drugi — program filmov za otroke. Ob 18. in 20. uri amer. film WYOMING. Režija: Richard Thorpe. Glav.'vl.: Wallace Beery, Leon Carrillo, Ann Rutheford, Joseph Caleia, Paul Kelly — program vestema. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. Prosimo cenjene obiskovalce in obiskovalke, da ne zamujajo predstav! KINO UNION: ob 16. in 18.15 — franc. barv. komedija v GS VELIKA AVANTURA. Glasba: George Auric. Kamera: Claude Renoir. Scenarij in režija: Gerard Oury. Gl. vi.: LOUIS DE FUNES, BOURVTL, Colette Brosset, Claude Brook in drugi- Brez tednika! Zarad: Ob 2150 XI. kabaret POD PAVLIHOVO MARELO vodi Marjan Kralj. Sodeluje Janez Škof, član MGL. Poseben gost: satirična skupina »Oder 73« iz Pliberka na Koroškem z odlomkom iz satiričnega kabareta Anite Hudi »Preštevanje Slovencev na Koroškem«. Predpremiera amer. barv. WS filma »LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM (One Flew Over the Cuckoo’s Nest). »Oskar« 1976 kot film lete! Scenarij: Lawrence Hauben & Bo Goldman po romanu Kerna Ke seya (Oskar 76). Glasiba: Jack N.tasche. Kamera: Haskell Wex. ler. Režiser: Miloš Forman (Oskar 76). William Redfield in drugi. KINO KOMUNA: film o dramatičnih dneh in urah v amer. Dallasu leta 1963, ko so ubili predsednika Kenne-dy*a — amer. barv. WS film AKCIJA ZA ATENTAT. Scenarij: Dalton Trombo. Režiser: David Miller. Glavne vloge: Burt Lancaster, Robert Ryan. W:ll Geer in drugi. Tednik št. 13. Predstave ob 15.. 17.. 18. in 21. url. Predvidoma zadnjikrat! Ob 10. url MATINEJA amer. barv. komedije HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO Walta Dis neya. Režija: Robert Stevenson. Hrvatski podnaslovi! KINO VIC: amer. barv. GS film VOJNA ZARADI LOLLY MADONE. Prod.: Metro-Goldwyn-Mayer, 1972. Scenarij Rodney Carr Smith. Režija: Richard C. Sarafian. Glav. vloge: Rod Steiger, Robert Ryan, Jeff Bridges, Scott Wilson in dragi. Brez tednika! Predstave ob 15., 17., 18. in 21. uri. KINO SISKA: amer. barv. W vojno pust. film DVANAJST ŽIGOSANIH. Scenarij in režija: Robert Aldrich. Gl. vloge: Telly Savalas, Lee Marvin, Charles Bronson, Donald Sutherland, Jim Brown, John Cassavetes in drugi. Brez tednika! Predstave ob 1650, 18. in 21. uri. Zaradi dolžine filma zvišane cene! (»Mojstrovina groze in strahu«, piše Clyde Gilmur v časniku »Toronto Star« o amer. filmu ZRELO, ki prihaja na naše platno. Pravkar je prejel 3 Oskarje za glasbo, montažo in zvočne efekte. Občutljivim gledalcem ne priporočajo ogleda!) KINO SLOGA: franc. barv. W komedija VESELI REKRUTI. Režija: Claude Židi. Glav. vi.: Jean-Guy Fech-ner, Gerald Rinaldi, Louis Reco ta drugi. Tednik št. 12. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Vstopnice prodajamo uro pred začetkom prve predstave. OTROŠKI KINO MOJCA: amer. barv. CS fimi TA ČUDOVITA BITJA. Scenarij in režite: Jamde Uvs. Predstave ob 15.. 16.45 in 18.30. Vstopnice pol ure pred prvo predstavo. KINO KRIŽANKE: amer. barv. krim. film CLEOPATRA JONES, ob 18. ta 20. uri. Režija: Jack Starret. Igrajo: Tamara Dobson, Shelly Wmtens, Bemle Casey, Brenda Sykes.. Film ni primeren mlađim do dopolnjenega 15. leta! Predate vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: amer. barv. in čmo-bele risanke v sporedu z naslovom PRIGODE SLAVNEGA MORNARJA POPAJA. ob 16. uri. Ustvarjalca: brata Dave in Max Fleischer. Hrvatski podnaslovi! Amer. barv. vestem RDEČI OBLAK NAD RIAT0M. ob 18. m 20. uri. Režija: Barry Shear. Igrajo: R-chard Harris. Rod Taylor in Neville Brand. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO ZALOG: ital, barv, »špageti« vestem PRIŠEL, VIDEL, :*> ritki J AT. (Pregon za plenom), ob 20. uri. Otrokom ni primemo! Režija: En-20 G. Castellan. Igrajo: Antonio Sabato, John Saxon, Frank Wolff. KINO SVOBODA, DOLGI MOST — LJUBLJANA: amer. barv. risanke SNOOPY SE VRAČA, ob 18. uri. Prane. barv. W drama (film meseca) RAS — VSE V REDU!? ob 20. uri. KINO ČRNUČE: amer, zabavni kavbojski film TEDEUM, ob 17. uri (mladinska predstava). KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. film UBIJTE CHARLEY VARICKA, ob 19.30. KINO VRHNIKA: amer. politična satira VELIKI DIKTATOR, ob 17. uri. Ital. barv. CS drama SOMRAK BOGOV, ob 20. uri. KINO BOROVNICA: amer. pust. film PLAMEN IN PUŠČICA, ob 17. uri. Amer. politična satira VELIKI DIKTATOR, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: brit. barv. film ZLOČIN VORI. ENT EXPRESU, ob 18. in 20. uri. KINO RADOMLJE: ital. barv. film PAZI, DA NE BO ZMEDE, ob 20. uri. KINO MENGEŠ: ital.-nem. barv. film LEGIJA PREKLETIH, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. film THRELER 99,5 % MRTEV, ob 16., 18. in 20. uri. V gl. vlogi: Richard Harris Premiera amer. barv. krim. komedije DVA DETEKTIVA — FREBIE IN BEAN, ob 22. uri V gl. vlogi: Alan Arkin James. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. risani film MIKIJEV ROJSTNI DAN. ob 10. url. Jap. barv. vojni film BITKA ZA PORT ARTHUR, ob 15.45, 18. m 20.15. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO TRŽIČ: ital. jug. vestem PREHOD PREKO VRAŽJEGA KLANCA, ob 16 in 18. uri. Amer. barv. pust. film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO — JAMES BOND, ob 20. uri. V gl. vi.: Roger Moore. KINO DOM — KAMNIK: , ital .-franc. ' barv. erot. film CVET 1001 NOČI. ob 16., 18.15 in 20.30. Zaradi dolž;ne filma cene zvišane! Film ni primeren za otroke! KINO RADIO — JESENICE: jap. barv. CS film NEVIHTA NA PACIFIKU, ob 17. in 18 uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer, barv. film KUNG FU — ZELENI OBAD, ob 18. in 20. uri. KINO KR. GORA: amer. barv. CS film ZELENO SONCE. KINO DOVJE: angl. barv. film PRIŠEL BO MOJ DAN. KINO RADOVLJICA: amer. barv. zabavni film HER-BIE — OH, TA ČUDOVITI AVTO, ob 18. in 20. uri. KINO BLED: amer. barv. film DAKTARI — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU. ob 18. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: amer. barv. film ZELO, ob 17. uri. KINO SVOBODA II - * TRBOVLJE: angl. post. ljubezenski film ROMANTIČNA ANGLEŽINJA, ob 17. in 19. uri. ✓ KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. vestem PREŠTEJ SVOJE NABOJE, ob 18. in 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film STRAHOTE BELE ZORE, ob 17. in 19. url. KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE OB SAVI: franc. barv. CS film — krim. POLICAJ, ob 17. uri. Podmaslov-Ijen v hrvaščini. Ital. barv. avant. film RAZUZDANI, ob 18. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. film KOMISAR BREZ KOLTA, ob 17. in 19.30. KINO VRANSKO* zah. nem. barv. pust. film KLIC ČRNIH VOLKOV, ob 19. uri. KINO ŠOŠTANJ: amer. vestem KETLOV — ROBIN HOOD ZAHODA, bb 1950. REDNI KINO — VELENJE amer. krim. PRIČE IN MORILCI, ob 1750 in 19.30. KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18. in 20.15 ital. barv. krim. film POLNOČNE STRASTI. Režiser: Marcello Pondat-to. V glavnih vlogah: Claudia Cardinale, Vittorio Gassman. Giancarlo Giaimini. Film za mladino ni primeren. KINO UNION: ob 10. uri matineja z jug. barv. zgod. filmom KMEČKI PUNT. Režiser: Vatroslav Mimica. V gl. vlogah: Fabijan šovagovič. Velimir Živoj irtovič. Pavle Vuisič. Franjo Majetić. Zaradi dolžine filma cene zvišane. Ob 15.30. 17.45 in 20. uri amer. barv. vojni film MISIJA BA-TANGAS. KINO PARTIZAN: ZARADI RENOVIRANJA DO NADALJNJEGA ZAPRT! KINO UDARNIK: ob 10. uri matineja s franc, barv. komedijo NEZNOSNI SIN (KAM S TRUPLOM?). Ob 15.30. 17.45 in 20. uri iftal.-franc. barv. zgod. spektakel AMAZONKE. Ob 22. uri premiera z amer. barv. W krim. filmom PIRATI V METROJU. Režiser: Joseph Sergent. V gl. vlogah: Walter Matthau, Robert Shaw. Martin Balsam. KINO POBREŽJE: ob 17. in 19. uri amer. barv. vohunski film SALZBURŠKA ZVEZA. Repriza. Režiser: Lee H. Katran. V glavnih vlogah: Barry Newman, Anna Karina. 5.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 8.00 SOBOTNO DOPOLDNE NA VALOVIH MARIBORSKEGA RADIA; 9.00 GLASBENI RADIOGRAM; 13.15 Novice; 13.20 Turistični napotki v nemščini in zabavna glasba: 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.45 Igrata orkestra; 17.(K) Dnevnik; 17.15 Obvestila; 17.20 Na tekočem traku iz studia 3; 17.50 REPORTAŽA DNE. VA — Zmago Ajhmajer: DELOVNI DAN UČENCEV SREDNJIH ŠOL; 18.00 Odlomki iz slovenskih oper; 1850 JAZZ V SOBOTO (Igor Založnik); 19.00 Prenos spo reda RTV Ljubljana. oglašujte v dnevniku DELO SPORED ZA NEDELJO KINO UNION: franc. barv. film — komedija v CS VET,TKA AVANTURA. Glasba: George Auric. Kamera: Claude Renoir. Scenarij in režija: Gerard Oury. V glavnih vlogah. LOUIS DE FUNES. Bourvil. Colette Brosset, Claude Brook in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16.. 18.15 in 20.30. Zaradi dolžne filma zvišane cene! KINO KOMUNA: Dallas, leto 1963 . . . atentat na predsednika ZDA Johna Kennedy: a . . . zdaj v amer barv. WS filmu AKCIJA ZA ATENTAT. Scenarij: Dalton Trumbo. Režiser: Darid Mili«:. Glavne vloge: Burt Lancaster. Robert Ryan, Will Geer in drugi. Tednik št. 113. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Zadnifkrat! Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. WS komedije HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO Walta Disneya. Režiser: Robert Stevenson. Hrvatski podnaslovi! Zadnjikrat! KINO VIČ: amer. barv. CS film — drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE. Prod.: Metro-Goldwyn-Majer, 1972. Scenarij: Rodney Carr Smith. Režiser: Richard C. Sarafian. Gl. vloge: Rod Steiger, Robert Ryan. Jeff Bridges Scott Wilson in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO ŠIŠKA: amer. barv. W vojn* pust. film DVANAJST ŽIGOSANIH. Prod.: Paramount, 1866. Režiser: Robert Aldrich. Glavne vloge: Telly Savalas (Kbjak) Lee-Mar vin Charles Bronson, Donald Sutherland, Jim Brown. John Cassavetes in drugi. Brez ted-, reka! Predstave ob 15.30. 18.15 in 21. uri. Zaradi dolžine filma zvišane cene. (Pital »žrelo«, katerega premiero pripravljamo, je predvsem »izjemen psihološki thriller o tem. kaj vse je človek sposoben storiti, kadar ga napada nenaravna. okrutna, povsem brezčutna pošast — tokrat je to dovršen stroj za žretje. . . « Film je dobitnik treh letošnjih Oskarjev!) KINO SLOGA: franc. barv. W komedija VESELI REKRUTI. Režiser: Claude Židi. Glavne vloge: Jean-Paul Fechner Gerald Rinaldi, Louis Reco in drugi. Tednik št. 12. Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. Vstopnice prodajamo uro pred začetkom prve predstave OTROŠKI KINO MOJCA: ne prezrite — amer. barv. CS film TA ČUDOVITA BITJA. Scenarij. kamera, montaža, izbor glasbe (Brahms, čaikavski) m režija: Jamie Uys. Predstave ob 15., 16.45 in 1650. Vstopnice pol ure pred začetkom prve predstave KINO KRIŽANKE: amer. barv. CS krim. film CLEOPATRA JONES ob 18. in 20 uri. Režija: Jack Starret. Igrajo: Tamara Dobson, Shelly Winters. Bemie Casey, Brenda Sykes. Film ni primeren mladini do dopolnjenega 15. leta! Prodaja vstopnic uro pred začetkom slovom PRI-MORNARJA tri. Hrvatski KINO TRIGLAV: amer. barv. in ke v sooredu z n GODE SLAVNEGA POPAJA. ob 16. podnaslovi! Amer. barv. vestem SANTEE, ob 18. uri. Režija: Gary Nelson. Igrajo: Glenn Ford, Jay Silver-heels in Michael Burns. Otrokom ni primemo! Amer. barv. vestem RDEČI OB LAK NAD MATOM, ob 20. uri. Zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 15. ure dar lie. KINO ZALOG: ital. barv. »špageti« vestem PRIŠEL. VTDEL, STRELJAL (Pregon za plenom), ob 20. uri. Otrokom ni primemo! KINO SVOBODA, DOLGI MOST — LJUBLJANA: amer. barv. risanke SNOOPY SE VRAČA, ob 17. uri. Franc. barv. W drama (film meseca) RAS — VSE V REDU!?. ob 19. uri. KINO ČRNUČE: ital. akcijski film PAST, ob 19. uri. KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. film UBIJTE SHAR-LEYA VARICKA, ob 19. uri, KINO VRHNIKA: amer pust. film PLAMEN IN PUŠČICA, ob 15. uri. Amer. barv. krim. TRDOGLAVI POLICAJ IZ SAN FRANCISCA, ob 17. uri. Amer, politična satira VELIKI DIKTATOR, ob 20. uri. KINO BOROVNICA: amer. politična satira VELIKI DIKTATOR, bb 17. uri KINO BEVKE: amer. Dust. barv. film PLAMEN IN PUŠČICA, ob 20. uri KINO DOMŽALE: brit. barv. film ZLOČIN V ORI. ENT EXPRESU, ob 16. 18 in 20. uri. KINO RADOMLJE: ital. barv film PAZI. DA NE BO ZMEDE, bb 16., 18. in 20 tiri. KINO MENGEŠ: ital. nem, barv. film LEGIJA PREKLETIH, ob 16.. 18. in 20. un. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. risani film MIKIJEV ROJSTNI DAN, ob 10. uri. Amer. barv. thriller 99.5 % MRTEV. ob 15., 17. In 19. uri. . Premiera Šved. barv. filma PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. ob 21. uri. Režija: Ingmar Bergman. V gl. vi.: Liv Ullman, Eri and Josephsson. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO STORŽIČ — KRANJ: franc. barv. krim. film BOR SALINO IN KOMPANUA ob 14. in '16. uri. V gl. vi.: Alain De-lon. Ital.-jug. barv. film PREHOD PREKO VRAŽJEGA KLANCA, ob 16. uri. Premiera angl. barv, filma V LEVJIH KREMPLJIH, ob 20. uri. Film o mladem * Churchillu. KINO TRŽIČ: amer. barv. pust. film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO — JAMES BOND ob 15., 17. in 19. uri. KINO DOM — KAMNIK: amer. barv. risani film MIKIJEV ROJSTNI DAN, ob 15. uri. Ital.-franc. barv. erot. film CVET 1001 NOČI. ob 16.45 in 19. uri. Film m primeren za otroke! Zaradi dolžine filma cene KINO KRVAVEC — CERKLJE: jap, barv, film BITKA ZA PORT ARTHUR, ob 16. uri. KINO RADIO — JESENICE: jap. barv. OS film NEVIHTA NA PACIFIKU, bb 17. ta 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer, barv. film KUNG FU — ZELENI OBAD. ob 18. ta 20. uri. KINO KR. GORA: angl. barv. film DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA. KINO DOVJE: amer. barv. OS film ZELENO KINO RADOVLJICA: amer. barv. film HERBEE — AH, TA ČUDOVITI AVTO, ob 10. uri (matineja) Amer, barv. film DAKTARI, bb 16. uri. Japonski barv. film PROPAD JAPONSKE, ob 18. uri. Ital. -barv. film ZADNJI SNEG POMLADI, ob 20. uri KINO BLED: amer. barv. zabavni film HER-BIE — AH. TA ČUDOVITI AVTO, ob 14. in 18. uri. Ital. barv. film ZADNJI SNEG POMLADI ob 16. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: amer. barv. film ŽELO, ob 17. ta 19. uri. KINO SVOBODA H — TRBOVLJE: angl. pust. ljub. film ROMANTIČNA ANGLEŽINJA, ob 17. in 18. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. vestem PREŠTEJ SVOJE NABOJE, ob 18. in 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film POPAJEVA NOVA SERUA. bb 10. uri — matineja. Amer. barv. film STRAHOTE BELE ZORE, ob 17. ta 19. url. KINO ČRNOMELJ: jug. drama POVEST O DOBRIH LJUDEH, ob 1". ta 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE OB SAVI: amer. barv. CS vestem KOCKA JE PADLA, ob 15. un. Podna-slovljen je v hrvaščini. Ital. barv. avant. film RAZUZDANI, ob 17. in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. film KOMISAR BREZ KOLTA, ob 17. ta 1950. KINO VRANSKO zah. nem. barv. pust. film KLIC ČRNIH VOLKOV, ob 17. uri. KINO ŠOŠTANJ: amer. vestem KAVBOJ BREZ MIRU, ob 17. ta 1950. REDNI KINO — VELENJE: amer. krim. PRIČE IN MORILCI, ob 1750 ta 1950. KINO GLEDALI5CE: ob 15.45, 18. ta 20.15 ital. barv. krim. film FQLNOÒNE STRASSI. Reèiser: Marcello Fondat-to. V gl. vi.: Claudia Cardinale, Vittorio Gassmann, Giancarlo Giannini. Film za »martino ni KINO UNION: . ob 15.30, 17.45 ta 20. uri amer. barv. vojni film MISIJA BATAN-GAS. KINO PARTIZAN: Zaradi renoviranja do nadaljnjega zaprti KINO UDARNIK: bb 10. uri matineja z amer. barv. vesternom VSI ZA EL DORADO. Režiser: Joshua Logan. V glavnih vlogah: Lee Mar vin, Clint Eastwood. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri ital franc. barv. zgod. spektakel AMAZONKE. KINO POBREŽJE: bb 10. ta 17. uri ame«r. barv. komedija UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY. Režiser: Norman Tau rog. V gl. vi.: Jerry Lewis, Dean Martin. Ob 19. uri predstave ne bo. KINO SELNICA OB DRAVI: Ob 16. uri jug. drama IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA. Režiser*. Krešo Golik. V glavnih vlogah: Mia Oremovič, Fabijan Šovagovič, Relja Bašič, Vera čukic. l*adio I Maribor 5.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.00 LJUDJE OB MEJI; 111.30 Obvestila, zabavna glasba ta reklame; 11.45 Novčič v Jugotono-vem glasbenem avtomatu; 12.00 MARIBORSKI FELJTON; 13.15 Želeli ste — poslušajte; 15.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. SPECIALIZIRANI SEJEM- GOSTINSKE IN GOSPODINJSKE OPREME MARIBOR 2.1V.-11.IV.1976 MARIBORSKO RAZSTAVIŠČE Akademija za glasbo v Ljubljani priredi v ponedeljek, 5. aprila 1976, ob 20.15 simfonični koncert v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Solist IGOR KARLIN — klarinet, podiplomski študij, men-ton red. prof. Mihael Gunzek. Dirigente doc. Anton Nanut ta slušatelj I. letnika Prano Krasovac. Na sporedu so dela: Ch. W. Glu-cka, J. Frangaixsa ta A. Dvoraka. 2303-K NARODNA GALERIJA. Javno vodstvo po razstavi »Nove pridobitve Narodne galerije 1065—1975« bo imela jutri, dne 4. aprila, ob H. uri dr. Ksenija Rozman. g £ M 0 1 1 -vf k Jl. ^ ? ZAVOD H ing/stank/ Tm BLOUDKA Ifiezurni (M |U zdravnik LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI danes je kopanje od 9. do 13., od 14. do 18. (družinsko kopanje) ta od 19. do 22 ure. V nedeljo je kopanje od 9. do 13 (družinsko kopanje), od 14. do 18. ta od 19. do 22. ure. BOWLING je danes in v nedeljo odprt od 10. do 22. ure. ČUK KLUB je danes in v nedeljo odprt od 20. do dveh. zlati klub je danes odprt od 8. do 14. (moški ta ženske). V nedeljo je zaprt. je danes odprt» od 1650 do 19. za mlajše od 18 let, zvečer je odprta od 20. do enih. V nedeljo je odprta od 20. do pol enih. ZANIMIVA IN POCENI POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO MOSKVA — LENINGRAD (13 dni z vlakom) odhod: 27. aprila, 5. in 6. maja. cena 2.550,00 din MOSKVA — LENINGRAD — TALIN — RIGA (17 dni z vlakom) odhod 9. m 30. maja, cena 3.050.00 din MOSKVA — LENINGRAD — KIJEV (15 dni z vlakom) odhod: 15. in 31. maja. 6. junija, cena 2.890,00 din MOSKVA — RIGA — LENINGRAD — KIJEV (15 dni z vlakom) odhod 17. maja, oena 2 920,00 din MOSKVA — LENINGRAD — EREVAN — TBILISI — KIJEV (18 dni z vlakom — letalom) odhod 25. maja, oena 4.100,00 din MOSKVA — KIJEV — ODESA — KIŠENJEV — BUKAREŠTA (14 dni z vlakom) odhod 28. maja, 9. junija, cena 3.080.00 din MOSKVA — KALINJIN — LENINGRAD (13 dni z vlakom) odhod 27. maja, cena 2.890,00 din MOSKVA - LENINGRAD — VAR ŠAVA — PRAGA (16 dni z vla kom) odhod 6. junija, cena 2.850,00 din MOSKVA — LENINGRAD — VI-LJNUS — VARŠAVA — PRAGA (17 dni z vlakom) odhod 21. junija, cena 3.150,00 din KIJEV — LENINGRAD — VOLGOGRAD — MOSKVA (17 dni z vlakom — letalom) odhod 28. maja. cena 3500,00 din MOŽNOST KREDITA — KOMPLETNI PENZIONI. Informacije in prijave: BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZ-MENU OMLADINE I STUDENATA JUGOSLAVIJE. Beograd. Trg bratstva i jedinstva 7, telefon 641-993. 1500-0 SOBOTA 12.00— 15.00 E. S. P. KULTURA. 40 let študentskih demonstracij. NEDELJA 11.00— 13.00 Koncert v žirzo: JA-NIS JOPLIN — In Concert. FORUM Zvečer bb 21. uri bo v veliki dvorani študentskega rock manifestacija NIRVANE Zagreba, ansambla JUTRO iz Ljubljane ta ZDENKE KOVAČIČEK prav tako iz Zagreba. Organizator — študentska organizacija FORUM. -O LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19 do 7 ure ob nedeljah m praznikih ves dan m to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva o. 10. telefon 310533 Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063 VIč-Rudnik: Postojnska c. 24 tel 61-121 Moste-Polje: Prvomajska 5. cel 43-145. šiška-šentvid-Medvode: Derčeva ul 5, za občinsko stavbo telefon 55-221. Grosuplje-lvančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica telefon 783-039 Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč, telefon štev 343-447. Dobrova — Polhov Gradec, Vnanje Gorice. Horjul to Velike Lašče Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku. Kidričeva 1/13. soba št 5 Ambu lan ta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19 do 7. ure aaslednjega dne. ob nedeLjah ta praznikih — ves dan OBALNI ZDRAVSTVENI DOM KOPER KOPER—IZOLA—PIRAN Nočna dežurna zdravstvena staž ba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih ves dan Sn to v naslednjih enotah Obalnega zdrav stvenega doma: Koper: Delta Valle Luclano 3. tel 22-261 Izola: Dantejeva 1. tel 21-265 Piran: Zupančičeva 10. tel 73 657 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA MARIBOR SOBOTA: V mestu: dr. Branko Vičar, oko. iiška dežurna služba: dr. Borut Kosi in dr. Kruno Šalinovič, ambulantna dežurna služba: dr. Zora Radovič, pediatrična dežurna služba: dr. Erika Dovnik. NEDELJA: V mestu: dr. Janko Pisanec, okoliška dežurna služba: dr. Kruno šalinovič ta dr. Ivan Florjančič, ambulantna dežurna služba: dr. Angela Bedjanič, pediatrična dežurna služba: dr. Erika Dovnik. LJUBLJANA Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5. V soboto od 14. ure do 20. ure so odprte lekarne: Centralna lekarna. Ljubljana, Prešernov trg 5, lekarna Mirje, Ljubljana, Trg MDB 2, lekarna Tabor, Ljubljana, Trubarjeva 78. Ostale lekarne so v soboto popoldne zaprte. MARIBOR Sobota, 3. aprila: »Tabor«, Trg revolucije 3. Nedelja, 4. aprila: »Melje«, Meld-ska 2. POPRAVEK MARIJO ZOR Pri osmrtnici za pokojno, ki je bila objavljena v »Delu« dne 30. marca 1976 je pri žalujočih pravilno: sin z ženo, in ne kot je bilo pomotoma objavljeno. OBVESTILO Društvo invalidov Ljubljana šiška bo priredilo 24. aprila v počastitev Mednarodnega dneva invalidov izlet na slovensko obalo. Ogled Kopra, Pirana, Portoroža in skupno kosilo v Strunjanju, kjer je predvideno kopanje v morski vodi v zaprtem bazenu. Odhod iz Ljubljane bo ob 6. uri pred poslopjem Skupščine občine Ljubljana šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Izleta se lahko udeležijo razen članov tudi njihovi svojci. Prijave in nadrobne informacije sprejema društvo v svoji pisarni. Na Jami 12, vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 55-634). Zaključek prijav je 16. april. ••••••S« ČGP DELO TOZD ČASOPISI •••••••• 61000 LJUBLJANA •••••••S Tomšičeva 1—3 obj avlj a delovno mesto DOKUMENTALISTA POGOJI: visokošolska izobrazba znanje dveh svetovnih jezikov smisel za študijsko delo lahko začetnik dedovno mesto REFERENTA v Oglasni agenciji POGOJI: srednja strokovna izobrazba 3 leta delovnih izkušenj TELEPRINTERISTA POGOJI: srednja šolska izobrazba ali PTT šola, usposobljen telegrafist s prakso Za vsa tri delovna mesta je obvezno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj svoje pismene ponudbe pošljejo v 3 dneh v Kadrovsko službo gornjega naslova. iiiiiiiniiiiiiiiiniiiiniiiimnnniniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiim DE ČZP DELAVSKA ENOTNOST objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto STROJNEGA KNJIGOVODJE POGOJI: srednja izobrazba znanje strojnega knjiženja in strojepisja. Za to delovno mesto se zahteva 3-mesečno poizkusno delo. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Izvršilni odbor ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana. Prav tako vabimo k sodelovanju več honorarnih sodelavcev, ki čutijo veselje do novinarskega dela. Kasneje možnost redne zaposlitve. Kandidati naj se javijo v uredništvu Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiin Proizvodno podjetje Perutnina Zalog p. O. Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna mesta 1. TAJNIKA samoupravnih organov POGOJI: 1. diplomirani politolog oz. sociolog ali višji upravni delavec 2. 3 leta prakse na ustreznih delovnih mestih“ 2. DELOVODJA klavnice POGOJI: 1. kmetijski ali veterinarski tehnik 2. nad 1 leto prakse na ustreznih delovnih mestih 3. REFERENTA za vrednostne papirje POGOJI: 1. ekonomska ali druga ustrezna srednja šola 4. ADMINISTRATORJA odpreme POGOJI: 1. ekonomska ali druga ustrezna srednja šola 2. nad 1 leto prakse Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje, ki jih zahteva samoupravni sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema Kadrovska služba Perutnine Zalog, Agro-kombinatska 84, 61260 Ljubljana-Polje. t Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku razpisnega roba. 'Informacije dobite osebno ali po telefonu (48-311) v kadrovski službi podjetja. 2314 POUT1KIN ZABAVNIK SLOVENSKA IZDAJA N1P POUTKA in ČGP DELO IZDAJA IN nSKA ČASOPISNO GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 - rELEFON 23-522 DO. 23-526 - OGLASNA AGENCIJA LJU 2IRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENE* .A KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA DEL EK ZA DOSTAVO V LJUBI.! ANT 20-463 ZA NAROČNIKE 23-522 IN 23464 POSTNI PREDAL 23 — BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA —NE NAROČNINE’ 12 DIN S* IB* r| A 12 DIN PETEK rN SOBTVTA 501-02-601 20012 - CENA 3 DIN - ZNI2ANA MESEČNA NAROČNINA ZA ZASEBNIKE 55 DIN (VEZANA NAROČNINA DELO ITD 70 DINI POSEBOSOENO PROMETNEGA DAVKA PC PRISTOJNEM SKLEPU MI 2/22 24 DIN - NAROČNINA ZA PODJETJA 75.00 DIN (VEZANA NAROČNINA ZA POD.fET.IA DEJOTTD 95.00 DINJ - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OPR.BLJANA ŠUBIČEVA 1 - rELEJONl /lis«, mah OGLASI 23-657 - QD TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 20-646 W. stran + OBŠLO INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 22-657 Osnovna cena do to besed vsaka esdaljnj* beseda objava oglasa pod Šifro objava v sredo in soboto naročniki Dela s potrdilom o vplačila naročnine Imajo 25,00 dia 1^0 din 4- 5,00 din + «m 2014 popusta MAI I O&ASI HONORARNEGA kurirja — mlajšega upokojenca iščemo od 10. do 14. ure. Informacije: Zveza arhitektov, Ljubljana, Erjavčeva 15/1, soba 9. 10101-1 NATAKARICO, kvalificirano ali FK sprejmemo takoj v delovno razmerje. Obenem sprejmemo tudi gospodinjsko pomočnico ali starejšo žensko, ki ima veselje do dela v kuhinji. OD po delovni pogodbi oziroma po dogovoru. Nudimo tudi stanovanje in hrano. Gostilna »Lovski dom«, Sl. Bistrica. 10040-1 FRIZERSKO pomočnico, samostojno, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Non-stop«. 10077-1 STROJNIKA iščem. Nastop službe mogoč takoj na rovokopaču. Ponudbe s podatki o kvalifikaciji pod »Strojnik«. 10082-1 BRIVSKO pomočnico sprejmem takoj. 34. Podkrajšek, Trubarjeva 12, Ljubljana. 10083-1 KUHARICA dobi zaposlitev v majhnem penzionu na Gorenjskem od 1. VI. do 15. IX. Ponudbe pod »Dogovor«. 10075-1 VARSTVO iščemo n leto staro punčko v bližini naselja Podlubnik v Škofji Loki. Nada Rozman, Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana. 10053-1 GOSPO iščem za varstvo 14-me-sečne punčke na našem domu. Zglasite se na naslov: Celovška 1«, X. nadstropje, stanovanje 54, vsak dan od 15.30 dalje. 10153-1 FOTOGRAFSKEGA UCENCA(KO) sprejme Foto Potrč, Ljubljana, Titova 6. 10151-1 SOBO s posebnim vhodom in ostalo oskrbo nudi zdravniška družina starejši osebi v območju občine Ljubljana-Center, ki bi nekaj dni v tednu pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe pod »Ugodni pogoji«. 10023-1 VARSTVO nuijno iščem za 16-mesečno deklico na območju Ježe, Osmič ali neposredno v okolici Kersnikove ulice. Cenjene ponudbe na naslov: Folaj-4ar, Cesta na Brod 16, Črnuče. 9994-1 DELAVCA, nekvalificiranega sprejmem za instalacij sko-kleparsko obrt. Tel. 312-272. 10009-1 UPOKOJENCI — iščem skladiščnika za nekaj ur dnevno. Ponudbe pod »Samostojen«. 9981-1 DEKLE, mlajše alfi starejše sprejme gostilna blizu Ljubljane, za pomoč v kuhinji ali strežbi, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe ood »Pridna«. 9131-1 KV AVTOELEKTRJKARJA z odsluženim vojaškim rokom zaposlimo za nedoločen čas, plača po dogovoru. Webasto servis, Ljubljana, Opekarska 14. VARSTVO, fan» iščem na našem domu za 18 mesecev starega fantka. Bole, Ciril Metodov trg JI,- tel. 324-533. 9843-1 DOPOLDANSKO varstvo iščem za 8 mesecev staro punčko v Šiški, dam po potrebi stanovanje. Ponudbe po tel. 53-082. 9899-1 VAJENKO sprejmemo takoj. Damsko frizerstvo, Tugomerjeva 2 C£:šfca), telefon 57 010. 9799-1 KUHARICO fin natakarico zaposlimo v dobrem bifeju v Ljubljani. Stanovanje in hrana brezplačna. Ponudbe pod »Lahko delo«. 9808-1 VEZALKO cvetja sprejmemo. Ponudbe pod »Dobra moč«. 9773-1 stroke sprejmem takoj za določen čas ali morda za stalno. Salon Majda Sever, Škofja Loka Partizanska 40, tel. 60048. 9770-1 FRIZERSKO vajenko sprejme salon »Meta«, Trg MDB št. 10, možnost hrane in stanovanja. 9767-1 VARSTVO iščemo na domu za dveletnega otroka v popoldanskem Času 3-fcrat tedensko po štiri ure. Ponudbe pod »Stari Vodmat«. 9746-1 DVE NATAKARICI in kuharico sprejme gostilna Bevc, Kamnik, telefon 831 234. Plača (300 do 400.000). Hrana, stanovanje brezplačno. 9729-1 POMOĆ za pomladansko čiščenje stanovanja iščem, lahko tud! dopoldne. Ponudbe pod »Šiška«. 9657-1 GOSPODINJO išče zdravniška družina na Gorenjskem. Nudimo komfortno stanovanje, hrano in honorar po dogovoru. Ponudbe v oglasno agencijo pod »Član družine«. 9668-1 RENOMIRANA gostilna v Ljubljani sprejme v redno delovno raanerje kuharico. Za stanovanje in hrano je priskrbljeno, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Nedelje in prašnike proste«. 9475-1 GOSTILNA pri Slugi, Tržič, takoj sprejme dekle s prakso v službo za strežbo,in v kuhinja. Plača dobra, stanovanje in hrana zagotovljena. 9485-1 POPOLD ANSKO varstvo iščem za 6 mesecev staro punčko. Telefon 59090 od 13—14. ure. 9627-1 KVALIFICIRANEGA kovinostrugarja sarejmem v redno delovno razmenje. Strojna delavnica Tomšič, Koprska 90, Vič pri Hoja Velo*. 9620-1 KV KOVINOPASARJA, ključavničarja in kovinostrugarja zaposlim. Pirnat — kovinopasarstvo, Ljubljana, Zvonarska 4u * 9172-1 PLETILJO, po možnosti z nekaj prakse tudi v šivanju pletenin, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Pridna«. 9757-1 KVALIFICIRANO kuharico In eno priučeno ter dve dekleti za delo kuhinji potrebuje - PORTOROŽ, iščem sobarico do 40 let, za sezonsko delo v zasebnem prenočišču. Stanovanje je preskrbljeno. Resne interesent-ke naj pokličejo štev. 73-725. 151-1 KUHARICO, kvalificirano ali priučeno, zaposlim takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača 4.500 din. Dva dneva v tednu prosto. Gostilna Pri Narobe tu, Trzin. 9956-1 KV BRUSAČA za brušenje značk in drugih kovin, predmetov išče graverstvo Kuclar, Studenec Mo-ste-Polje. Ponudbe pod »Dober zaslužek«. 10162-1 ZENSKO iščemo za pospravljanje stanovanja 2—3-krat tedensko v dopoldanskem času. Informacije telefon 311-514. 10191-1 slu: 24-LETNO dekle z nekaj prakse v gostinstvu ter znanjem italijanskega jezika išče službo kjerkoli v Jugoslaviji, po možnosti ob morju, pri dobrih družinah ali v gostinstvu. Slavica Šerbec, Armeško 7, p. Brestanica. 10095-2 HONORARNO zaposlitev v kovinarstvu in plastiki iščem v popoldanskem času. Ponudbe pod »Zaslužek«. 10106-2 DELO na domu išče 50-letna. Ponudbe pod »Dobro«. 10074-2 ZASTOPNIK zavarovalnice išče honorarno delo. Ponudbe pod »Vesten«. 10069-2 HONORARNO popoldansko delo hišnika sprejmem. Ponudbe pod »Elektrikar«. 10060-2 SPREJMEM popoldansko nekajurno honorarno zaposlitev (strojepisje, nemščina, splošna administracija). Ponudbe pod »Vestna«. 9860-2 STROJNIK s prakso išče zasebno zaposlitev. Ponudbe pod »Cim-prej«. 9900-2 UPOKOJENKA varuje otroka na vašem domu ali gre kuhat dvema osebama. Ponudbe pod »Zanesljiva«. 9920-2 SPREJMEM za dopoldansko varstvo enega otroka. Ponudbe takoj. Cena plačila po dogovoru. Moj naslov: Vesna Nakić, Za-boršt 2, 61268 p. Dol pri Ljubljani. N 9802-2 ŠOFER C, E kategorije išče zaposlitev. Ponudbe pod »Šofer«. 9755-2 SLUŽBO išče kvalificiran avtoličar, lahko tudi samo honorarno. Ponudbe pod »Takoj«. 9643-2 SPREJMEM delo na 15-t ekscentrični stiskalnici. Mogoč lasten prevoz. Ponudbe pod »Upokojeni orodjar«. 9645-2 POPOLDANSKO honorarno kakršnokoli zaposlitev iščem. Ponudbe pod »Tudi na dom«. »775-2 »Mili«. Opatija. Za stanovanje in hrano poskrbljeno, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite pismeno ah se zglasite osebno: Restavracija »Mili«, Opa-tija, Volosko. 10207-1 Kranj, pod »Sposobna«. »Delo«, y°58§Kä FIAT 127 kupim, L 1975/76. Janez Založnik, Setnik 2, Polhov Gradec. ______10027-3 per TAM 0500, letnik 1971 pro-dam. Tone ferite, Račje selo 2, p. Trefanfe, tal. 000-83-389. nujno prodam, tel. 081-7K311. t IH, trtomi, 121, 9987-3 del kupim. Tal. 42-945 10006-3 GARAŽO, zidano, v Majaronovi ulici zamenjam zaradi selitve za garažo na Ježici. Informacije dopoldne v Super marketu pri Mari Kobal. 10003-3 GARAŽO iščem v najem. Okolica Aškerčeve, M&rje, Vrtača. Ponudbe pod »Gradišče«. 9999-3 VW 1200, registriran do novembra 76, vozen, traktor FE 35, tehnično brezhiben, enoosno H-per prikolico 31, generalno popravljen motor za FE 35, pd-tovomi avbo hanomag-matador-heuschel — Icasooar, vozen, registriran prodam, cena je 30.000. Naslov: Jože Prijatelj, Vinice 7, 61317 Sodražica. 9941-3 TOVORNI avbo fiat »20 b, 2 toni, prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod oznako »Ugodno«. • 9938-3 MERCEDES 200, 220 ali diesei od letnika 1970 dalje kupim. Ponudbe pod »Takoj«. 9487-3 ZA PEUGEOT 4M dele stroj, diferencial itd. 404«. SUNBEAM super 1600, L 1975, garažiran prodam. Petrovič, Verd 204, Vrbnik». 9945-3 BMW 1802, letnik 1973 prodam. Telefon 061-8U-298. 851-3 KDO odda vrstni red m R-4 kovinske barve v aprilu ah maju proti nagradi. Telefon 381-144 tat. 375, dopoldne. 850-3 IMV kombi, odprt, s oerado, letnik 1970, z 28 000km prodam. po tel. 064-50-008. 844-3 kiper 16—13, registriran za 1978 prodam. Vukovar, telefon 066 41865. 9393-3 TOVORNI avto mercedes kiper ✓71 LFK 1E/13 trampus prodam. Alojz Gornik, Hrasfculje 27, Škocjan. , *23-3 PZ 125, letnik 1972, z novim motorjem, prevoženih 10 000 km prodam. Avto je dobro vzdrževan in ohranjen. Cena 5 milijonov. Aleksander Golob, Koper, Veluščkova 13. 826-3 NSU 1200, škodo aU VW kupim, plačam s čekom do 25.000,00 din. Ponudbe pošljite na »Delo« Celje pod »Dobro plačam«. 829-3 TOVORNO vozilo »tatra«, tristrani kiper prodam. Informacije po telefonu 315 339. 9642-3 WARTBURG kupim, po možnosti karavan od letnika 70 dalje. Milavec, Partizanska 13 Rakek 61381. 9625-3 AVTO, karamboUran, kupim, od letnika 72 dalje, nemški ali francoska. Javite po tal. (063) 828-647. 10136-3 DODGE kombi, 0,751, skoraj nov, primeren za kampiranje, potovanja, servisno službo in kot vlečno vozilo ugodno prodam. Ponudbe pod »Dodge«. 10126-3 AUSTIN 1300, letnik 70, ugodno prodam ah zamenjam za zastavo 750. Informacije po telefonu (063)828-047. *10131-3 BMW 1800 prodam. Cena 28.000 din. Ogled na Dolomitski 28 ali tel. (064) 21-370 Pečan. 10115-3 INTEGRALNI čeladi (dve), novi in nov menjalnik za jawo 350 prodam. Slavko Kukič, Kogojeva 1, Ljubljana. 10116-3 NOVO — avtomobilisti — praktič- ' no! Vaš avto bo bolj praktičen, če v njem prenočite na potovanju ali dopustu. Predelavo navadnih sedežev v ležalne vam solidno izvedem za naslednje avtomobile: zastava 750, 850* 101, spaček, ami, sunbeam, ford es- ' cort in podobne tipe. Fičo ser- ' vis, Ljubljana, Gerbičeva 48, telefon 62-466. 10117-3 VW KOMBI, odprt, s cerado, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Miro Milčmovič, CBE 6, Metlika. 10119-3 MOTOR za R4, 2000 km po generalni, ter tribrzinski menjalnik s polosovmama prodam. Ponudbe pod »R 4«. 10091-3 KAWASAKI 400 in fiat 620 prodam. Peter Kurent, Jelovškoma 3, Trnovo. 10048-3 1300, ohranjen, poceni prodam, tudi po delih. Pero Milutinovič, Rožna dolina c. IV/27, Ljubljana. 10065-3 TAM 2000, generalno obnovljen, prodam. Ponudbe pod »Ugodno«. 10059-3 MERCEDES 200 avtomafcic, zelo dobro ohranjen in redno vzdrževan, letnik 69, ima novejšo karoserijo, prodam. Ponudbe pod »13 M«. 10050-3 VIBRACIJSKI valjar, 6 ton, ugodno prodam zaradi drugih razmer. Ponudbe pod »Odgovorim takoj«. 10045-3 NAKLADALEC fiat, goseničar, kubik, prodam. Alojz Udovč, Bo-štanj 17. Informacije med 19. in 20. uro tel. (068) 74-079. 10046-3 DIANO, letnik 1970, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu 319-459. 10148-3 LADO kupim, staro do tri leta. Kličite po telefonu (063) 830-001 »dopoldan in (063) 830-788 popoldan po 14. uri. 10147-3 AMI 6, karamboliran, prodam lahko po delih. Ponudbe pod »Ugodno«. 10145-3 AUSTIN 1300 special, letnik 73, prodam. Šnajder, Postojnska 25, Ljubljana. Ogled od ponedeljka od 16. do 18. ure. 10140-3 ZEF. — menjalnik prodam. Franc Bizjak, Vrhovci c. XXVI št. H, Ljubljana. 10139-3 PRIKOLICO za osebni avto, 600 kg prodam in kupim novejšo Z 750, lahko karambolirana. Franc Jankovič. Lavrica 9? a, 61291 Škofljica. 10037-3 MOTORNO kolo NSU prima, 150 ocm prodam po ugodni ceni. Marko Bob. Medvode, blok 117. ŽELITE ZANIMIVO PLODOVITO DELO Mehanizacija kmetijstva s stroji SIP je delovno področje, ki vam to zagotavlja. SIP Šempeter ima v prodajnem sektorju prostih več delovnih mest raziskovalcev tržišča, mehanizatorjev kmetijstva in komercialistov za prodajo iz bogatega programa kmetijskih priključnih in samohodnih strojev. če se čutite sposobni in imate veselje ter smisel za trgovanje, zglasite se ali nam sporočite svoj naslov. Zaželeno je, da imate višjo ali vsaj srednjo šolo ekonomske, agronomske ali strojno tehniške smeri ter tudi kaj delovnih izkušenj s področja prodaje ali uporabe kmetijskih strojev. Vabimo vas, pridite med nas Delovni kolektiv STROJNA INDUSTRIJA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ŠKODO 1000 MB, 1. 88, po delih poceni prodam. Informacije po tel. 25-025 med 7. te 11. uro. 9585-3 AUSTIN 1300 prodam po delih. Ponudbe vsak dan od 7. do 14. ure na telefonsko številko 24-874, od 15. do 18. ure pa na telefonsko številko 25-659. ŠKODO. 1000 MB, letnik 1969, generalno obnovljena, tehnični pregled do 26. marca 1977 prodam. Tel. 321-072. 9572-3 VW KASONAR, let. 68. zelo dobro ohranjen prodam. Telefon 54 744. 9581-3 AVTO triumph TR 6, kupim. Ceno in opis pošljite na naslov: Predrag Djukanović, Bulevar AVNOJ 120/2 11070 Novi Beograd. 9391-3 AUSTIN 1300, karamboliran prodam. Ogled v soboto in v nedeljo dopoldne. Kušarjeva 4. 9454-3 ŠKODO octavio, nevozno prodam — tudi po delih. Telefon 21-754. 9434-3 VW KOMBI, letnik 1964, vozen prodam. Ogled vsak dan popoldne. Naslov: Anton Godec, Kresnice 3 pri Litiji. 9423-3 HANOMAG prodam. Tomačevo 35, Ljubljana. 8303-3 JEEP, indijski, z vgrajenim ford motorjem prodam, cena 30.000 din. Račnik, Ljubljana. Smartinska 22 a, tel. 320-323. 9503-3 OPEL kadefct ali audi. novejši kupim. Ponudbe po telefonu 72-614. 9598-3 VOLKSWAGEN 1300. letnik 1974 prodam. Informacije in ogled v petek popoldne in soboto. Hajdinjak, Novo Polje, Cesta IV št. 42. 9623-3 RENAULT 4, karamboliran prodam po delih. Tel. 064-77584, Bled. 8920-3 FIAT 1300, karamboliran prodam, lahko po delih. Malečkar. Lahovče 31, Cerklje na Gorenjskem. 812-3 FORD capri 1500, neregistriran, brezhiben, letnik 1970, prodam ali zamenjam. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Capri«. 817-3 OPEL rekord. 1968 prodam. Tea. 25 566 dop. ali pri Prosenc, Ko. lovec 2, Radomlje. 9722-3 SPAČKA, od 6—10 let starega, primemo ohranjenega, tehnično brezhibnega kupim. Ponudbe pod »Poštena cena«. 9927-3 101, novo prodam. Tei. 343 464. 9983-3 MEHANIČNI žaganj ač za pertens KM kupim. Ponudbe pod MOPED colibrì T15 s čelado prodam za 5.500,00 din. Brinar, Latkova vas 42, Prebold. 831- 3 OSEBNI avto, ameriški Cadillac ali Chevrolet ali pa buick kupim, dolžina 6 metrov. Registriran ali neregistriran. Franc Ko. privšek, Cirikamiška pot, Celje. 832- 3 ZASTAVO 750, ietnik 1970 prodam, cena 9500.—. Boris . Žafran, na Zelenici 6, Celje. Ogled med 16. in L8. uro. 833-3 SPACKA ali diano, letnik 69—70 kupim. Tel. 20-953. 9851-3 VOJAŠKO vozilo »dodge«, izredno dobro ohranjeno ugodno prodam. Informacije dopoldne po tel. 346161, popoldne Valentin Pojak’ Spodnji trg 24, Škofja Loka. 9827-3 ZA AMI 6 break, 69, prodam streho, vsa vrata in stekla. Zupanc, Vodice 11. 9901-3 PARABOLE za žaromete boscfa avtomobila VW 1968—1972 prodam. Tel. dopoldne Ljubljana 43-722, popoldne 064 61950. 9892-3 GARAŽO, prenosljivo prodam. Telefon 327 791. 9895-3 FIAT 124 ali lado, karambolirano kupim. Kličite po tel. 061-346 720 ali 068 72 755. 9893-3 GUME za VW, 5 kosov, nove, bridgestone (japonske), 155 SR 16 (5,60x15) radialke prodam. Vovk, Kolezijska 21, Ljubljana. 9921-3 FIAT 127, rabljen ali nov kupim. Ponudbe na podružnico »Dela« Koper pod »Interesent«. STARO škodo ugodno prodam. Leva stran zaletena, sicer vozna. Žagar, Povšetova 58. 9984-3 BMW 1502—1602, od 74 dalje kupim. Ponudbe pod »DM« MOPED t&mos avtomatik, skoraj nov, vožnja brez izpita prodam. Tel. 57 867. 9970-3 AVTO BMW 1600, letnik 1967, motor nov vgrajen, prevoženih 32 000 km prodam za ceno 45 000 din. Ponudbe pod »Gotovina«. 9967-3 FIAT 1300, letnik 1974, nove gu- 56 000 km prodam za 15000 ND. Ogled 3.4. 1976 popoldne. Top-linšek, Adamičeva 4 (Šiška ob Vodnikovi cesti). 9966-3 R-4, kupljen 1067, prevoženih 75.000 km. prodam. Informacije po W. 57-774 od 17. ure dalje. 1Ér 1. MEDNARODNA RAZSTAVA 0 LOVU !N ZAŠČITI NARAVE 3. - 11. APRIL - PALAMOSTRE UDINE - VIDEM PRIREJA CIRCOLO FRIULANO CACCIATORI SPORTIVI FURLANSKI KROŽEK ŠPORTNIH LOVCEV SAAB 99 kupim od letnika 72 dalje. Gotovina takoj. Ponudbe z navedbo km, barve in cene na oglasno agencija »Dela« pod »Saab 99«. 9817-3 TOMOS APN4 hippy, skoraj nov in 5 gum michelin 140 x 12 prodam. Telefon 341 575. 9821-3 SEVICO 1100 GLS, srebrno- sivo, odlično ohranjeno, štiri vrata, •nujno prodam. GrkovičGrbec, Kolezijska 7, Ljubljane. 9801-3 FAP 13 kiper, generalno urejen, z delom prodam. Ponudbe po telefonu 41 563. 9795-3 GARAŽO dam v garancijo ra posojilo. Lahko garažirate. Ponudbe pod »Bežigrad — Savsko«. 9797-3 OPEL ADMIRAL kupim ali zamenjam ra ford 20 MTS. Telefon 53 028. 9780-3 TOVORNI avto zastava 620 prodam. Jože Rajh, Ljubljana, Vrhovci, Cesta XIX. št. 14. 9765-3 TOVORNI avto TAM 4600, letnik 1962 prodam po ugodni ceni. Avbo je neregistriran. Ogled: Nemanič, Božakovo 25, Metlika. 9758-3 ZASTAVO 101 kupim. Ponudbe pod »30 000«. 9752 3 FIAT 125 ali 124, karamboliran kupim. Ponudbe pošljite pod »Priložnost«. 9723-3 ZASTAVO 101, novo prodam za gotovino v soboto, 3. aprila od " 15.—17. ure. Lado Hudnik. Bru-ševo 24, Dobrova pri Ljubljani. 9730-3 101 prodam pod oano, lžbira barve, gotovina 45.000.— din, ostalo pozneje po dogovoru. Ponudbe pod »Ugodno«. 9739-3 ZASTAVO 700, letnik 1962, odbijača za VW in dva nova letna plašča M-175 S-14 semperit prodam. Informacije po tel. 312-494 med 14. in 16. uro. 9711-3 ZASTAVO 750 prodam po ugodni ceni, varilni aparat 360 V, mate rabljen in večje število monta opeke 25 x 25. Jože Cvelbar, flcntjemej 26. tel. 85-314. 9714-8 AVTO: kiper ali kasOMr, 2-ton4 — kombi kasonar, registriran fcapim. Ponudbe z navedbo cene: Račna:, Sobenja va» 35, p. Krška ves. 9686-3 AUSTIN 1300 super, letnik 69, prodam. Ogled: Grošelj, 9691-3 AMI 8 BREAK, letnik 1974, ugodno prodam, 46.000 prevoženih km. Zglasite se na naslovu: Metka Mažgon, Ribniška 10. Moste »M informacijo po tel. 310-533. 10218-3 TOVORNI avto mercede» typ 14-13, odlično ohranjen prodam. Ogled psi Francu Hočevarju, FenxBdjev» NH, Ljubljana. 9561- 3 GARAŽO oddam m daljšo dobo v Rašiški ulici. Ponudbe po telefonu 58-639, od 14. do 16. ure. 9562- 3 TOVORNI avto MAN 520, kiper, prodam, registriran za 1. 1976. TeL (061) 76-568. 10223-3 AVTOMOBILSKO cisterno TAM 5000, letnik 1971, prodam. Vinkb Kranjec, Bukovica 42, p. Vodice. 10230-3 KAMP prikolico adria tip 380 ali 450 kupim. Slavic, Grajska lil, M. Sobota, tel. 22-106. 50-3 MOTOR za NSU 1200, dobro ohranjen, z menjalnikom ali brez, prevoženih 68.000 km, prodam. Matjaž Šober, Kejžarjeva 7, Jesenice. 106-3 KOMBI 850 T, dobro ohranjen in garažiran, zaprt, prevoženih 18.000 km, letnik 71, registriran do aprila 77, zamenjam za osebni avto. Fajfar, Sp. Brnik 36, 64207 Cerklje. 838-3 ŠKODO 1000 MB, registrirano, letnik 1967, ugodno prodam. Informacije po tel. (063) 21-816 po 15. uri. 1320-3 TOVORNI avto 1418, kiper, 1976, prodam. Franc Bregač, Pod Trško goro 47, Novo mesto, telefon 22-073. 78-3 WARTBURG tourist de luxe, letnik 1974, s pomično streho, prodam. Božidar Udovč, Debelakova 20, Hrastnik. 288-3 ZAPOROŽEC, eno leto star, 5960 km, registriran do 14.3. 1977, prodam. Ogled v soboto od 13. do 19. ure. Naslov lastnika dobite po telefonu (061)326-679. 10213-3 NSU 1000, letnik 1966, neregistriran ugodno prodam. Martin Vovko, Laknerjeva 6, tel. 55-947. 10243-3 MAGIRUS, letnik 1967, 150 KM, kiper, karoserija poškodovana, možno popravilo, ugodno prodam, možno tudi po delih, motor, menjalnik obnovljen. VrŠ-nik, Kranj, Gregorčičeva 34 (Cir-če). 774-3 DKW F 12, generalno obnovljen, registracija do februarja 77, prodam. Tel. 22-959 popoldne. 9626-3 NSU 1000, nevozen prodam. Zupančič, Selo pri Lavrici, nova hiša. 9785-3 NSU 1000, letnik 1968 prodam. Informacije dobite po tel. 831-730 od 15.—17. ure. 9791-3 KOMBI VW, vozen in gostinski hladilni pult z vitrino prodam. Interesenti naj se zglase po tel. 71-242 Medvode. 9465-3 ZASTAVO 101 lux, novo, z dodatno opremo, prodam. Ljubljana, Ižanska c. 122. 9590-3 KADETT LS, 1. 1970 prodam. Rebec, Adamičeva 20, šiška. 9690-3 VW kombi bus, generalno obnovljen motor, 500 km po generalni, podvozje in pločevina obnovljena, prodam. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure na Viški c. 2. 9732-3 BMW ali ford capri kupim. Miro Zmrzlikar, Ljubljanska c. 32, 61230 Domžale. 9547-3 AMI 8 break, letnik 1970, ugodno prodam. Potočnik, Vzajemna 24, telefon 43-784. 9803-3 FLAT 127 ali renault 5 kupim. Tel. 43-609 int. 004. 9869-3 MOTOR Chrysler, 45'km-prodam. Informacije pp telefonu 75-041 od 16. ure dalje. 9858-3 KOMPLET prednjo premo za VW 1200, letnik 65 prodam. Informacije po tel. 76-226. 10202-3 ZASTAVO 1300, letnik 69 poceni prodam za nadomestne dele ali popravilo karoserije. Ljubljana, Jenkova 13. 10172-3 ODSTOPIM vrstni red VW, naročen in vplačan novembra 1975. Miro Sanabor, Antona Kotarja 10, Mekinje — Kamnik. 10174-3 FLAT 1800 prodam po delih. Tel. 56-572 ponedeljek 18.—20. lire. 10170-3 LEVA vrata za NSU 1200 kupim. Tel. 56-572 ponedeljek 18. do 20. ure. 10171-3 R 12, R 10 — 1800, peugeot 304 do 60.000 km kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. 10166-3 MOTOR tomos 14 tic, letnik 75, 800 km, ugodno prodam. Tel. 061-326-816. 10167-3 DVE GARAŽI, voda luč, centralna, oddamo, šiška, telefonirajte 59-009. 10165-3 OSEBNI avto fiat 124, letnik 1970 generalno obnovljen motor in karoserija. Po generalni prevoženo 2000 km, prodam. Ogled mogoč vsak dan na Viru, Koliška 4, Domžale. 10188-3 OKNA, popolnoma nova, dim. 210x140, 4 kose, dim. 120x140 2 kosa, kompletno s plastičnimi roletami zelo ugodno- prodam. Tel. 51-480. 10111-4 NAVIJALNI stroj, pletilne igle 12, tehtnico, pult, železo 0 50 mm, prodam. Podmilščakova 3 a. 10113-4 KAVČ In trajnožarilno peč KU-persbusch, oboje malo rabljeno, ugodno prodam. Ogled od 9. do 10. in od 17. do 18. ure. Sve-' tlič, Lj-, Vidmarjeva 8. 10124-4 OTROŠKI voziček, globok, italijanski, temno rjav žamet, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Klemenčič, Celovška 502, Ljubljana. 10096-4 HLADILNIK Gorenje, štedilnik Gorenje, električni, na tri plošče ter delovno mizo Marles, 50 cm, poceni nrodam, vse brezhibno. Cuk, Cesta na Laz» 13, Koseze. 10099-4 ROLLEIFLEX 4x4 cm, odličen, prodam. Tel. 311-810, popoldne. 10087-4 KITARO in 50 W ozvočenje prodam. Tel. 327-311. 10089-4 FOTOAPARAT pentacon six TL s širokokotnim in teleobjektivom prodam. Tel. 25-191. 10092-4 DVE otroški postelji z jogijema prodam. Kličite v nedeljo po tel. 71-214 od 8. do 12. ure. 10070-4 GRADBENO barako, uporabno za garažo, ugodno prodam. Žitnik, Orlova 22. 10078-4 ITALIJANSKI voziček, globok, dobro ohranjen, prodam. Franc ' Erbida. Ljubljana, Kogojeva 10, V. nadstropje. 10081-4 OLJNO peč alfa potez poceni nrodam. Tel. 20-036. 9749-4 POROČNO obleko, dolgo, prodam. Ponudbe pod »Svetlo modra«. 10041-4 PLINSKO peč »super ser«, malo rabljeno ugodno prodamo: Vidovič, Beethovnova 9, tel. 23-240. 10152-4 TELEVIZOR, čmo-bel, prodam po ugodni ceni. Ogled: Asanaj, Moše Pijade 22, vsak dan od 14. ure dalje. 10149-4 RADIOKASETOFON grundig C 6000 ali magnetofon TK146 ugodno prodam. Ponudbe pod »Garan- cija«. 10138-4 OKENSKA krila zasteklena. 10 parov, 180 x 100 cm, menjalnik, zanirala prodam. Jerala, Poljanska 18. 10033-4 DVE POSTELJI, dve posteljni omarici, omaro, psiho, omarico za perilo prodam. Trubarjeva 23 H. nadstropje, vrata 9. 10028-4 PEVSKO ozvočenje 100 W, skoraj novo z dvema zvočnima skrinjama po 60 W nujno prodam. Informacije po tel. 066 750 38. 10035-4 BARAKO, dobro ohranjeno, uporabno za garažo, čebelnjak in drugo, lahko prenosljivo prodam. Ogled pri Frank; Cežarje 30/a, Dekani. Informacije tudi po tel. 320 670 Ljubljana — dopoldne. 10021-4 VEG KAKTUSOV, zeleni trikotni listi prodam. Dolinar, Karimova 6. Ogled od 11.—15. ure. 10011-4 BALONSKI plašč štev. 32, svetle barve, nov, modno krojen, uvožen prodam. Tel. 326-166. 9996-4 SPALNICO, dobro ohranjeno, z vložki, električni štedlbrfc te peč na olje EMO-6 ugodno prodam. Majaronova 26/IV, levo. 9953-4 REGAL in sedežno garnituro zelo ugodno prodam. Tel. 93-190 od 16.—18. trne. 10002-4 VOZIČEK, globok, za dvojčke, malo rabljen prodam. Hasana-gič, Knezova 8. 9979-4 GRADITELJU Prodam raestav-ljivo gradbeno barako 4x6m v Viž-marjah. Vprašajte po telefonu 9997-4 Prodamo POSLOVNI PROSTOR v središču Ljubljane: velikost 58 kv. m., pritličje, nova gradnja, primeren za promet, bančništvo in predstavništvo. Ponudbe pošljite na naslov: Preduzeće »NEPTUN«, Beograd, Ruzveltova 51, poštni predal 8. 2331 HLADILNIK, 1201, šivalni »troj iucznik, plinski kuhalnik z jeklenko 10 kg. starejšo spalnico in kuhinjo poceni prodam. Tel. 42-945. Ogled v soboto od 16. ure dalje. Soteska 8 pri Vegovi ulici. 10005-4 GLOBOK otroški voziček »tribuna«, skoraj nov prodam. Mer-čun-Žargi, Trg OF 14/1, Ljubljana. 10004-4 POMIVALNO korito gorenje prodam, tridelno, 120 cm. Ogled med tednom po 14. tiri. Pore-kar, Gradišče 14/V. 9998-4 RAZTEGLJIVO kuhinjsko mizo, belo klubsko mizico in napo baumknecht (90 cm) zelo ugodno prodam. Tel. 343-761. 9937-4 BRAKO kamp prikolico z zaprtim predprostorom, malo rabljeno, dobro ohranjeno prodam. Telefon 56-189. 9939-4 »EUROPA« gorilec ca centralno kurjavo, rabljen ugodno prodam. Kličite po telefonu Ljubljana 55-794, zjutraj. 9940-4 GRADBENO barako, montažno, n električni gradbeni provizorij, električni štedilnik, štedilnik na trdo gorivo in hladilnik poceni prodam. Mirje. 29, tel. 22 968. OTROŠKO poni kolo, italijansko, lepo ohranjeno prodam. Telefon 321-130, Rovšefc. Šketov» 6. 9930-4 GARAŽO prodam v Trbovljah pod gozdom. Matej Rupnik, Hla-dilniška pot 26/c, Zalog, pošta Ljubljana-Pol je. 9942-4 STEREO profesionalni gramofon thorens 125, ojačevalec marantz 1200 B (2 x 125 W RMS) in 2 x 50 W zvočnike KEF nujno in ugodno prodam. Mravlja, Aškerčeva 12 (filozof, fakulteta. V. nadstr.). 9968-4 GLOBOK italijanski otroški voziček prodam. Ogled popoldne po 14. uri. Cuk, Trg prekom. brigad 5. tel. 55 874. 9954-4 CIRKULAR za vsa dela ugodno prodam. Ponudbe pod »Cirkulan«. 9961-4 KUHINJO ultrapas elementi, malo rabljeno -ugodno prodam. Ponudbe pod »Kuhinja«. 9960-4 DELNO izdelano maketo železnice »N« sistem in komplet voznega parka prodam. Ponudbe pod »Ugodno«. 9946-4 GLOBOK otroški voziček prodam, cena 400 din. Vraničar, Bolgarska 15. Ljubljana. 9949-4 BAS kitaro gibson original pro- dam. Telefon 062-27-555. 847-4 KLAVIR earl hofmann, kratek, črne barve, prodam. Močnik, Cerklje 73 na Gorenjskem. 843-4 OTROŠKI globok voziček z okenčki, skoraj nov in dobro ohranjeno strešno cementno opeko (karo). 1200 kosov prodam. Kamnik. Vegova 2 », telefon 061-831354. 841-4 KOTALKE, dobro ohranjene s čevlji številka 37—38 prodam. Ponudbe na »Delo« Trbovlje pod »šport«. 821-4 MOŠKI portret Matija Stmena prodam. Mfeilcovič, L]-, Nat jev» 2/H, deseti vbod. Ogled med 13. in 15. uro. 9815-4 SADIKE erah» (arodoje plodnat), pripravljene a» saditev prodam. Bohinčev» 3, Ljubljen». 9818-4 STTHL motorno ftago prodam. Ponudbe pod »Nov» — ceneje«. 9820-4 FRANCOSKO posteljo (jogi, 140 x 180), skoraj novo. zaredi selitve prodam. Ponudbe pod »500«. 9805-4 TELEVIZOR, velik ekran, čmo-beli prodam. Naslov: Jakčin, Rimska 6/1. 9804-4 NEMŠKO ovčarko, sedem tednov 6taro, z rodovnikom ugodno prodam. Hraše 10, Smlednik. 97884 GRADBENI material prodam. Anica Ostrman, Celovška 371, Ljiulb-IJana-Serrtvid (blok). 9771-4 MLADICE (pudlje), črne, z rodovnikom. odličnih staršev pro. dam. Ogled od 15. ure dalje, v soboto in nedeljo ves dan. Tvan Roš, Orlova 7/fV., Za dolenjskim kolodvorom. ' \ 9756-4 štedilnik »pea« gorenje, štiri plin. dve elektrika, kombinirano, odlično ohranjen prodam. Jdterčun, Milčinskega 82/1. 9766-4 TELEVIZORJA panoram» in čajevec iskra prodam. Wagner, Trnovska 8. 9749-4 STREHO, kompletno 4-kapnico 8 kikinda kritino (15 let) za tloris hiše 11,5 x 10 m prodam. Magda Demovšek, Ljubljana, Moškričeva 37. 9737-4 BRUNARICO, 3 x 3 m, elektrika, ob Sori prodam ali oddam (45000 ND). Tel. 323-423. od 10. ure dalje. 9684-4 POTOVANJE n» olimpijske igre v Montreal (6-dnevno) prodam. Ponudbe pod »Olimpijske igre«. 9688-4 SPALNICO, kompletno iz češnjevega lesa in tridelno sobno omaro s komodo, oboje dobro ohranjeno ugodno prodam. Lj-. Kolarjeva 43, tel. 324-414. 9671-4 KASETNI avtoradio blaupunkt CR stereo bambrek ugodno prodam. Informacije po tel. 061-87-913. 9607-4 Marantz, Superscope, Weltron — konsignacijska prodaja VELEBIT — Zagreb foto-kdno — akustika BabuMćeva 3 a tel. 415-685, 39-712 -* OPEKO, navadno, ca. 1000 kosov, 500 kosov opečnih strešnikov, 30 kv. m heraklit plošč 5 cm in 30 kosov izospan zidakov ugodno prodam. Resnik, Prešernova 36, Domžale, telefon 72-984. 9648-4 GOSTINCI — gostilna Bevc, Kamnik, telefon 831 234 proda pečico znamke radarange, made USA za pečenje vseh vrst jedi iz globoko zamrznjene skrinje ali pa za segrevanje vseh vrst kuhanih jedil in rib. Pečica je priporočljiva za diabetike, ker segrevajo laserski žarki, živila ostanejo v lastnem soku. Cena 19 000 ND. 9728-4 TELEVIZOR RR Niš. barvni, popolnoma nov prodam. Informacije popoldne po tel. 344 376 ali ponudbe pod »Gotovina«. ANKERWERK stroj za brizganje plastičnih mas A 14—60, 45-gramski in A 17-65 110-gramski prodam. (Omogočim priučitev dela na strojih). Akrapovič, Ljubljana, Koperska 78 telefon 62 095. 9604-4 NEMŠKO ovčarko z rodovnikom prodam. Naslov: Bojan Frank, Sinja gorica, Vrhnika, telefon 70-457. 9407-4 SPALNICO prodam po zelo ugodnih pogojih. Rudi Terčelj, Ra-šiška 6, tel. 58-962. 9402-4 EKSCENTRIČNO stiskalnico 15 t, malo rabljeno prodam. Tržaška 53, Vrhnika 61360. 9646-4 PONY EKSPRES, puch motor, dobro ohranjen in zaščitno obleko prodam za 3500,00 din. Ponudbe pod »Pony express. GLOBOK otroški voziček prodam. Tel. 317-419. 10183-4 TV panorama aquila s stabilizatorjem prodam. Vprašajte po telefonu 323-816 ‘ Ljubljana od 16. do 19. ure. 10164-4 OTROŠKI voziček, globok, uvožen, prodam. Informacije tel. 20-036. 10160-4 ŠOTOR za štiri osebe prodam. Vprašajte po tel. 62946 vsak dan po 17. uri. 10163-4 HIDRAVLIČNO stiskalnico. 50 ton, z izdelkom prodam. Ponudbe pod »Poceni«. 10197-4 LEŽIŠČE — polkavč, zelo dobro ohranjeno prodam za 400,00 din. Informacije po tel. 54-950 ali trg prekomorskih brigad 13, I. nadstropje, levo — poleg hotela »ILIRIJE«. 10194-4 KUPIM MIZARSKO tračno brusilko kupim. Ponudbe pod »Ohranjena«. 10134-5 CENTRIFUGO za perilo, dobro ohranjeno, kupim. Tel. 61-937, dopoldne. 10080-5 STAR fotoaparat, predvojni, tudi pokvarjen, kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod »Stari aparati«. 10072-5 ŠOTOR za štiri osebe kupim. Ponudbe pod »Veselo na morje«. 10157- 5 ŠOTOR za štiri osebe kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen«. 10158- 5 POHIŠTVO bidermaler, tud: posamezne kose kupim. Telefon »402. 9772-5 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 60 t in ekscentrično, 601 z večjo mizo kupim. Tèi. 71304. 9925-5 MLIN za kamen 10 do 201 na uro kupim. Ponudbe pod »Apnenec«. 9857-5 ZVOČNIKA. 2 x 35 W. kupim. Telefon 41-904. 9911-5 KAVČ, lahko z dvema foteljema, dobro ohranjen kupim. Pismene ponudbe s ceno na naslov: Božo Kremžar, Melikova 24, Ljubljana. 9915-5 MEŠALEC za beton, 100 1, rabljen kupim ali vzamem v najem za eno sezono. Ponudbe pod »Mešalec«. 9776-5 Prijatelj! Imaš probleme? Potrebuješ morda potrebščin«, za svoj fotoaparat? Obišči nas - pomni FOTO KENT Corso U. Saba 20 Pri nas stanejo barvne slike 175 lir in jih lahko dobiš v teku dneva. Če potrebuješ fotomaterial katerekoli znamke, pridi k nam. Izreži si ta oglas ter ga prinesi v trgovino in boš deležen posebnega popusta na vse kar boš kupil. AVTOMATIČNI pletilni ,stroj znamke »dubiet NHF-2«, novejše * izvedbe, električni navijalni stroj, dvojni prodam. V poštev pride samo za obrtnike. Ivica Knafelc, Pahorjeva 28 Koper. 816-4 GLOBOK otroški voziček tribuna, temno-moder, dobro ohranjen prodam. Telefon 321-997. PLOHE, suhe, hrastove, 50 mm, ca. 3 m3 prodam. J. Medved, LJ., Tacenska 103. 9442-4 LIPO, mlado, stoječo, 80 cm In mešan vosek prodam. Simončič, Brezovica pri Ljubljani 47. 9436-4 PULT, hlajen, 270 cm prodam poceni. Suhadolnik Goričica 15, 61352 Preserje. 9855-4 KAMP prikolico treska za 5 oseb, še nerabljeno ugodno prodam. Smartinska 244/a, Ljubljana. GLOBOK italijanski ček prodam. Informacije po telefonu 341-322. 9844-4 OPREMO za dnevno sobo prodam. Ogled od 15. ure dalje. V. Dolenc, Cesnikova 32, Ljubljana. JADRNICO 5,50 m ugodno prodam. Ogled: Radovljica. Triglavska 27. 9839-4 TV sprejemnik znamke grundig, ekran 66 cm, nemški, barvni prodam. Tel. 324-823. 9873-4 BETONSKO železo, 0 8 mm, ca. 21, opažne deske in podpornike in gradbeno omarico — enofazno prodam. Naslov: Dre-mk. Lj. — Privoz 3 a. 9902-4 OTROŠKO posteljico, dobro ohranjeno prodam za 300 din. Zglasite se na naslov: Zalaznik, Vide Pregaičeve 13. 9898-4 ŠEST starih slik na platnu zaradi selitve prodam. Ogled' v soboto od 13. ure dalje in v nedeljo od 10. ure naprej v Teslovi 24. 9784-4 KRMO, od 5—6 bon, prvovrstno prodam po ugodni ceni. Marija Hočevar, Zagorica 52, Dobrepolje: 9632-4 VEČJO količino strešne oprite (bobrovec) ugodno prodam. Ponudbe pod oznako »Najboljši ponudnik«. 9634-4 PLETILNI stroj znamke SW IS magic, krmilni motor tomos 4 in čoln znamke metser-twig prodam. Informacije po 20. uri po tel. 344-329. 9630-4 SADIKE breskev — nektarink, nizkih vrtnic in plezalk, vedno cvetoče prodaja vsak dan drevesnica Dolinšek. Črešnjevec 22. Selnica ob Dravi. 815-4 GARAŽNO mazalico »D«, novo in več PVC žepov za avtomobilska vrata prodam. Tel. 59-571, po 18. uri. 9725-4 KONTRABAS poceni in nujno prodam. Nikolovski, Vidovdanska 2, Ljubljana. 10222-4 ZLATE fazane prodam. Novak, Avsečeva 5, Ljubljana. 10224-4 KAMEN za oblaganje sten, debeline 2 in 4 cm prodam. Cm 800 din kub. m. Pero Markovič, Lokvini 33, 52394 Umag (Marija na Krasu). 10198-4 KAMNITE plošče vseh dimenzij in debeli, ročno obdelani bunja-to prodam. Cena po dogovoru na kraju samem. Sejdo Redžič, Kmeti 37, Umag. 10199-4 SPALNICO, otroško posteljico in oljno peč zelo ugodno prodam. Brumat, Nahtigalova 24, Ljubljana — Zalog. 9650-4 TELEVIZOR gorenje, tri mesece rabljen, barvni, prodam. Cena 17.500 ND. Kupec dobi dve novi anteni zastonj. Ponudbe pod »Anteni zastonj«. 10195-4 DISCORDER (magnetofon, tranzistor, gramofon) na baterije in elektriko s priključki in lepo dolgo poročno obleko s klobukom št. 38—40, italijansko, oboje po 2000 din. prodam. Naslov: 2ibert, Gorazdova 5, Ljubi lana. 10293-4 ŽELEZNO pokrivalo za vodovod na zaklenitev kupim. Čepeljnik, Vižmarje, Medenska 2, Ljubljana. 10173-5 STANO-« VANJA SOBO, neopremljeno, s souporabo kopalnice in možnostjo kuhanja iščem. Ponudbe pod »Takoj«. 10133-6 STANOVANJE, trisobno. 100 kv. m. komfortno, v strogem središču mesta zamenjam za dvosobno ali enoinpolsobno, centralno ogrevano, tudi v strogem središču mesta. Informacije tel. 25-640. 10125-6 SOSTANOVALCA, poštenega, sprejmem takoj.'Ponudbe ood »Medvode«. 10132-6 GARSONJERO, komfortno, novo, z balkonom, toplo vodo in centralno kurjavo, zamenjam za dvo- ali enoinpolsobno starejše stanovanje v središču mesta. Ponudbe pod »Center« ali po telefonu 324-712. 10112-6 GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščeta dekle in fant pred poroko. Ponudbe pod »Predplačilo«. 10097-6 SOBO, po možnosti s kuhinjo in kopalnico, iščeta dekle in fant kjerkoli v Ljubljani, nudita predplačilo. Ponudbe pod »Solidna«. 10098-6 GARSONJERO ali manjše stanovanje v Ljubljani za dobo dveh do treh let iščeta bodoča zakonca. Ponudbe pod »Redna plačnika«. 10102-6 STANOVANJE, najemniško, trisobno, 68 kv. m, klasično, komfortno, z balkonom, lepo, v n. nadstropju bloka v šiški, zamenjam za enako ali podobno kjerkoli. Pogoj pritličje ali dvigalo. Ponudbe pod »Zamenjava zaradi invalidnosti«. 10103-6 SOBO — kabinet, išče preprosta, poštena Gorenjka, veliko odsotna. Ponudbe pod »Center«. 10104-6 SOBO s kopalnico išče intelektualec — nekadilec. Ponudbe pod »Ratko«. 10085-6 SOBO, po možnosti z lastnim vhodom ter souporabo kopalnice išče moški, star 31 let. Cenjene ponudbe pod »Abstinent«. 10088-6 SOBO, opremljeno, iščeta dve de. kleti kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Resni«. 9916-6 LOKAL oziroma primeren prostor za cvetličarno vzamem v najem. Cenjene ponudbe pod »Lahko tudi izven Ljubljane«. 9891-6 STANOVANJE, dvosobno, komfortno, s centralno, lastniško, na Viču, zamenjam za lastniško enosobno, lahko brez centralne v Mostah’ Savskem naselju, Vod-matu. Ponudbe pod »Ostalo po dogovoru«. 9868-6 SOBO s souporabo kopalnice nujno potrebujeta študentki farmacije. Plačata redno. Cenjene ponudbe pod »Nekadilki«. 9896-6 SOBO, lepo, s souporabo kopalnice, oddam študentki nekadilki. Ponudbe pod »Bežigrad«. 9906-6 SOBO s souporabo kopalnice išče študentka. Ponudbe pod »Do 1.000 ND«. 9909-6 SOBO s souporabo kopalnice in nagrado nudim za dopoldansko varstvo 5 in pol letnega dečka. Ponudbe pod »Ugodno«. 99)5-6 STANOVANJE, eno do dvosobno s kopalnico iščemo. Ponudbe pod »Nujno do 2.000 din«. 9910-6 SOBO, opremljeno, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice oddam dekletu. Marija Vrhovnik, Poljane 22, Ljubljana — Šentvid. 9800-6 NA STANOVANJE sprejmem dve uslužbenki. Ponudbe pod »Vselitev takoj«. 9794-6 HIŠO z vrtom oddam za oskrbo pri starejši ženski. Ponudbe pod »šiška«. 9793-6 STANOVANJE, trisobno, v Kranju zamenjam za dvosobno v Radov, ljici. Ponudbe pod »Radoviiica«. 9786-6 SOBO — souporaba kuhinje, kopalnice, oddam za eno leto. Ponudbe pod »Centralna«. 9782-6 STANOVANJE, enosobno, na Viču, zamenjam za enako kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava«. 9774-6 SOBO oddam pošteni sostanovalki. Ljubljana, Trubarjeva 34. 9759-6 STANOVANJE, trisobno v Kamniku, zamenjam za dvosobno s kabinetom v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava«. 9745-6 SOBO s posebnim vhodom s souporabo kopalnice išče ženska srednjih let, mirna, po možnosti v občin: šiška. Sem redna plačnica. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno«. 9747-6 STANOVANJE, komfortno, dvosobno, s telefonom, v 2. nadstropju, v Osijeku, v skupni izmeri 68 kv. m, zamenjamo za enako ali manjše v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »Osijek — Ljubljana«. 9731-6 SOBO, ‘enoposteljno, s souporabo kopalnice išče študent. Ponudbe pod »Do 900 din«. 9738-6 GARSONJERO ali nekaj podobnega išče samsko dekle. Delno predplačilo. Vesna Bronzič. pri Bufon, Pavšičeva 6, Ljubljana. 9701-6 SOBO v Vevčah, možnost kuhanja in pranja iščemo. Ponudbe pod »Mlada družina«. 9702-6 STANOVANJE, novo, enoinpol in dvosobno, trisobno ali večje, zamenjam. Obe stanovanji sta na Viču — najemniški. Ponudbe pod »Ugodna prilika«. 9705-6 SOBO oddam v središču Ljubljane dvema moškima. Ponudbe pod »Lepa soba«. 9710-6 SOBO, po možnosti s kopalnico, išče mlad zakonski par, plača ugodno. Ponudbe pod »Solidni«. 9693 6 STANOVANJE, dvo ali trisobno iščem v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Parcela v Ljubljani«. IMATE morda enosobno stanovanje, pa gradite hišo in potrebujete denar, kredit, odstopite pa svoje stanovanje. Ponudbe pod »Cim hitreje«. 9665-6 STANOVANJE iščem pri starejši ženski. Plačam in pomagam z vsem. Ponudbe pod »Prosim«. STANOVANJE enosobno — garsonjero iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »Možnost predplači-.la«. 9667-6 SOBO, samostojno, 25 kv. m, zamenjam za manjšo sobo. Ponudbe pod »Center — odločba«. 9740-6 STANOVANJE, enoinpolsobno, sončno, novo, s centralno kurjavo. na mirni lokaciji, zamenjam za trisobno. Ponudbe pod »Zamenjava«. 9618-6 OGREVANO sobo nudim poštenemu fantu za pomoč pri delu na vrtu. Ponudbe pod »Takoj«. 9651 6 STANOVANJE, enoinpol ul dvosobno vzamem v najem za leto in pol. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«. 9654-6 DVE manjši komfortni stanovanji s centralnim ogrevanjem in telefonom v šiški, zamenjam za dvo ali trisobno komfortno stanovanje, po možnosti v šiški. Ponudbe pod oznako »Takojšnja zamenjava« ali po tel.: 54-525. 9653-6 SOBO s posebnim vhodom oddam izključno dvema ženskama. Ag-rokomtoinatska 76/A, Zalog. VEČJO sobo iščeta dekleti in fant, tudi zunaj Ljubljane in neopremljeno. Ponudbe pod »Redna plačnika — Slovenca«. 9661-6 SOBO z možnostjo pranja in kuhanja iščeta mlada zakonca brez otrok, lahko tudi v bližnji okolici Ljubljane. Za uslugo v popoldanskem času pomagam na kmetiji. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Milan Maksič. Dolenjska c. 158 ali ponudbe pod »Priden«. 10093-6 SOBO išče samski moški. Ponudbe pod »Okolica Centra«. MAI I 0&-ASI SOBO aH garsonjero, ogrevano, nujno išče ekonomistka. Ponudba pod »Redna plačnica«. 10090-6 SOBO s posebnim vbodom iščem. Ponudba pod »Takoj«. 10094-6 STANOVANJE. okrog 50 kv. m. fiod »Loka — Ljubljana«. 10076-6 SOBO okrog trnovske Sole išče mlad zakonski par s punčko, po možnosti kuhanje in pranje. Ponudbe pod »Redna plačnika«. 10079-6 OPREMLJENO sobo s souporabo kopalnice, v Ljubljani ali bližnji okolici, išče mimo dekle. Ponudbe pod »Nujno«. 10073-6 GARSONJERO ah enosobno stanovanje iščem v središču Ljubljane. Plačam do 2000 ND. Ponudbe pod »Nujno«. 10064-6 STANOVANJE, dvosobno, 75 m1, v starejši hiši, blizu kina VIČ. zamenjam za enosobno s centralno kurjavo. Cenjene ponudbe pod »Upokojenca«. 10066-6 SOBO sončno v bližini središča mesta oddam fantu nekadilcu. Ponudbe pod »15. april«. 10067-6 SOBO, opremljeno, možnost pranja, iščem. Grem tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »čdm-prej«. 10058-6 STANOVANJE, enosobno, iščemo za L—2 leti, na območju občine Vič. Ponudbe pod »1500 mesečno«._____ 10061-6 GARSONJERO ali stanovanje v bloku vzamemo v najem za dve leti. Ponudbe pod »Od 2.000 mesečno«. 10062-6 SOBO s sanitarijami, posebnim vhodom išče fant uslužbenec. Ponudbe pod »Center — okolica«. 10049-6 GARSONJERO aH manjše stanovanje iščeta v središču mesta dve mirni absolventki univerze, Slovenki, za določen, - čas. Ponudbe pod »Najraje neopremljeno«. 10056-6 SOBO išče mlad uslužbenec »Kompasa«. Tel. 311-895. 10038-3 KOPER—LJUBLJANA. Zamenjam dvosobno, komfortno stanovanje. telefon v Kopru (Semedela), za enako ali enosobno v Ljubljani. Pišite pod oznako »Zamenjava po dogovoru«. 10043-6 GARSONJERO, opremljeno, oddam za omejen čas študentki. Ponudbe pod »Sporazum«. 10150-6 VIKEND, zidan. Ob Ljubljana zamenjam za garsonjero ali stanovanje. Ponudbe pod »Zamenjava«. 10143-6 STANOVANJE, opremljeno, enosobno ali garsonjero kjerkoli nujno potrebujem v Ljubljani. Ponudbe pod »urez otrok«. 10137-6 INVALIDNI voziček na prednji ročni pogon kupim. Ponudbe na oglasno agencijo »Dela« pod »Nujno«. 9674-5 IZVEN KRMNI motor za čoln od 55 do 85 KM kupam. Ponudbe z opisom, podatki in ceno v ogl. agencijo pod »Motor za čoln«. 9790-5 GARSONJERO, opremljeno, centralno ogrevano iščejo tri študentke. Ponudbe pod »Farmacija«. 10036-6 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, opremljeno in ogrevano išče mlad par. Ponudbe pod »Do 2000«. 10034-6 GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno potrebujeta sestra in brat. Ponudbe pod »Devize«. 10026-6 SOBO oddani eni ali dvema dekletoma. Tesovrrlkova 106 a. Je-žca. 10018-6 STANOVANJE, sončno, enosobno, v središču mesta, zamenjam za garsonjero v Mostah ali Savskem naselju ali Domžalah. Po nudfoe pod »Suho«. 10020-6 OPREMLJENO sobo s souporabo kopalnice nujno potrebuje mlad gostinec. Ponudbe pod »Nujno rabim«. 10016-6 PROSTOR oddam za mimo obrt ali skladišče. Klančar, Opekarska 10. 10013-6 SOBO nudim zaposleni žensk: za 3-krat tedensko pomoč. Ponudbe na oglasno agencijo pod »Dogovor«. 9989-6 SOBO. opremljeno ali garsonjero išče zaposleno mlado dekle, fotografske stroke. Ponudbe pod »Golar«. 9988-6 STANOVANJE. dvosobno, neopremljeno nujno iščeva do 10 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Predplačilo«. 9950-6 SOBO, ogrevamo, s souporabo sanitarij, oddam mlajši ženski za delno pomoč pri pospravljanju stanovanja. Dragar, Lj. Japljeva 15. 9936-6 SOBO, večjo, opremljeno, s posebnim vbodom, oddam dvema osebama — Slovencema. Ponudbe pod »Predplačilo«. - 9933-6 GARSONJERO, novo opremljeno, oddam samskemu ali zakoncema brez otrok. Ponudbe pod »Strogi center«. 9934-6 SOBO, centralno ogrevano, neopremljeno, s souporabo kopalnice in z možnostjo kuhanja in pranja oddam takoj. Ponudbe pod »Vrhovci«. 9929-6 STANOVANJE, komfortno, enosobno, lastniško, zamenjam za enako v Polju. Tudi odkupim. Ponudbe pod »Nove Jarše«. 9980-6 GARSONJERO aH novanje, v širšem središču Ljubljane iščeta mlada zakonca za dobo enega leta do 1500 din, možnost predplačila. Tel. 55 677, popoldne. 9926-6 SOBO v Kosezah dobi mlajša upokojenka ali visokožolka za varstvo 9 let starega fanta. Ponudbe pod »Ostalo po dogovoru«. 997« SOBO s posebnim vbodom ali garsonjero išče diplomirana anglistka. Ponudbe pod »Maj«. 9972-6 STANOVANJE, enosobno ali večsobno v Ljubljani, za dobo dveh let. išče tričlanska družina. Ponudbe pod »Cena ni važna«. 9951-6 MARIBOR — Ljubljana. Zamenjam triinpolsobno komfortno stanovanje, telefon, za enakovredno v Ljubljani. Kličite Maribor 25-302 ali ponudbe na »Delo« Maribor pod oznako »Konec šolskega leta«. 803-6 SOBO, po možnosti s souporabo kopalnico išče miren, zaposlen fant. Ponudbe pod »April«. STANOVANJE, «»sobno, komfortno, s centralno in telefonom, zamenjam za večje, lahko tudi brez centralne. Kličite po tel. 31194. 9380-6 SOBO nujno iščem za samskega moškega v središču Ljubljane ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite pod »Cena ni važna«. 9424-6 STANOVANJE, manjše išče mlada tričlanska družina s 1. avgustom v Ljubljani ali bližaj! okolici. Ponudbe pod »Zagrebčani«. 9511-6 LJUBLJANA — Koper — stanovanje, lepo. sončno, dvosobno, družbeno, v bloku z balkonom, telefonom in centralnim ogrevanjem (46 kv. m), zamenjam za podobno v Kopru. Ponudbe pod' »Savsko naselje«. 9861-6 SOBICO išče uslužbenka, mirna, solidna, nekadilka, s 1. majem v središču Ljubljane, v poletnem mesecu nudi brezplačne počitnice ob morju. Viviana Kersikla, Lucija 49. 66320 Por. torož. 9853-6 GARSONJERO ali sobo s kopalnico, v Lj. ali okolici iščeta mlada zakonca. Predplačilo za eno leto. Ponudbe pod »Intelektualca*. 9852-6 GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno iščem. Ponudbe pod »Šiška — Center«. 9830-6 SOBO iščem v Ljubljani, sem samski. urejen in dober plačnik. Ponudbe pod »Gifc«. 9837-6 SOBO v Ljubljani, s posebnim vhodom, blizu postaje mestnega prometa išče samsko, zaposleno dekle. Ponudbe pod »Možnost predplačila«. 9889-6 SOBO s posebnim vhodom išče mlada družina. Ponudbe pod »Mirna Slovenca«. 9886-6 SOBO s souporabo kopalnice v Ljubljani ali okolici išče dekle. Ponudbe pošljite na naslov: Milka Plavšič, Iskra-magneti, Stegne 21. Ljubljana. 9863-6 GARSONJERO iščeta dve sestri. Ponudbe pod »1000«. 9872-6 SOBO, po možnosti pranje in kuhanje, s souporabo kopalnice išče uslužbenka SDK v Ljubljani. Ponudbe pod »Redna plačnica«. 9875-6 SOBO išče uslužbenec ▼ Ljubljani ali ožji okolici Ljubljane. Veliko odsoten. Ponudbe pod »Brez obiskov«. 9876-6 SOBO, kjerkoli v Ljubljani nujno potrebujem. Ponudbe prosim pošljite pod »Uslužbenka — 500 do 800 din«. 9878-6 SOBO ali garsonjero išče študentka psihologije. Tel. 20 930. SOBO, večjo, opremljeno ali neopremljeno ali sobo in kriiinjo nujno iščeta dekle in fant pred poroko. Ponudbe pod »Kjerkoli od Litije do Kranja«. 9881-6 STANOVANJE, trisobno v Novem mestu, zamenjam tudi za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe nod STANOVANJE. enosobno, išče mlad’ fant, plača od 1.300 din. Pismene ponudbe na naslov: Jože Gregl, Vojkova 60, Ljubljana. 9662-6 GARSONJERO vzamem v najem. Cenjene ponudbe pod »Telefon«. 9611-6 ENOSOBNO stanovanje ali večjo sobo iščeta mlada zakonca z otrokom. Plačamo vnaprej. Pomagava pri hišnih opravilih. Branko Grden. Topniška 32, tel.: 327-839. 9327-6 SOBO ali manjšo garsonjero vzamem v najem v Radovljici za julij in avgust, za dive osebi. Ponudbe pod oznako »Plačam vnaprej«. 9140-6 SOBO, ogrevano s souporabo kopalnice išče diplomirana ekonomistka — pripravnica. Ponudbe pod »Neikadilka« ali tel.: 821-058 vsak dan do 15. ure. SOBO oddam uslužbencu v središču mesta — posebni vhod. Ponudbe pod »Brez obiskov«. 9642-6 ENOSOBNO stanovanje, Šiška, soseska 6. oddam za eno leto. Centralna kurjava in plin, 2. nadstropje. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«. 9536-6 SOBO z možnostjo kuhanja in pranja, v okolici Ljubljane, iščeta mlada zakonca brez otrok. Cenjene ponudbe pošljite pod »Nujno«. mesta aH bližnji okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Recka plač- GOSTEN6K! lokal, dobro vpeljan, oddam v zajem na prometni in turistični točki. Ponudbe pod ZAGORJE — Ljubljana zamenjam dvoinpolsobno, novo stanovanje 56 kv. m. ▼ Zagorju ob Savi, za ustrezno ali manjše stanovanje v Ljubljani. Izredna priložnost. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod oznako »Zagorje«. 819-6 GARSONJERO iščeva ▼ Ljubljani. Cena nd pomembna, nudiva predplačilo. Ponudbe pod »Mlada zakonca«. 9735-6 STANOVANJE, 3-soboo, sončno, komfortno, v Ljubljani, zamenjam za manjše (1. ali 2. nadstropje). Ponudbe pod »Zamenjava«. 10029-6 SOBO, opremljeno ali neopremljeno. z možnostjo kuhanja in pranja. Išče tričlanska družina za dobo enega leta. Ponudbe pod »Vzajemna pomoč«. 9476-6 SOBO z možnostjo kuhanja in pranja, kakršnokoli, nujno išče ma. ti z dveinrpolletaim otrokom. Cenjene ponudbe pod »Prosim pomagajte«. 9924-6 SOBO s posebnim vhodom ali garsonjero išče študentka. Pla-- čilo po dogovoru. Ponudbe pod »15. april«. 10214-6 STANOVANJE, dvosobno, popolnoma opremljeno, v Šiški, oddam zaradi službene odsotnosti v tujini za dobo dveh let. Predplačilo za leto dni. Ponudbe pod »2500«. 10220-6 SOBO, lepo, mimo, s souporabo kopalnice, oddam nekad iiid. Ponudbe pod »Rožna dolina«. 10221-6 STANOVANJE, enosobno ali garsonjero išče moški. Ponudbe pod »Predplačilo v celoti«. 10225-6 SOBO išče zakonski par brez otrok, za uslugo naredi keramično delo. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 10227-6 SOBO išče samska uslužbenka. Ponudbe pod »Redna plačnica«. 10226-6 POSLOVNE prostore oddam v strogem središču Ljubljane, 65 kv. m, centralna kurjava, telefon. Ponudbe pod »I. nadstropje«. 10228-6 SOBO s posebnim vhodom nujno išče študent. Ponudbe pod »Abstinent«. 10229-6 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam resni, pošteni, samski. Tel. 341-930. 10209-6 SOBO, opremljeno ali neopremljeno, nujno iščeta zakonca z otrokom, po vrnitvi iz tujine v domovino. Po možnosti s kopalnico in kuhinjo, v Ljubljani ali bližini mestne avtobusne zveze in postaje. Plačava po dogovoru in redno. Ponudbe pošljite na naslov: Brane Vasilič, Ljubljana, Gotska 8. 10204-6 STANOVANJE, enoinpol ah dvosobno, komfortno, nujno iščem v Domžalah, opremljeno ali neopremljeno. Možnost predplačila. Ponudbe s podatki in pogoji pod »Nujno —' april«. 9727-6 ZA STANOVANJE za dobo enega leta dam visoko predplačilo. Ponudbe pod »Gradimo hišo«. 9914-6 STANOVANJE, enosobno, v Ljubljani ali v Domžalah, iščeta mlada zakonca brez otrok. Možno predplačilo. Ponudbe pod »Maj«. 9832-6 STANOVANJE, enosobno, išče uslužbenka s štiriletnim sinom. Ponudbe pod »Stiska«-. 9944-6 STANOVANJE, trisobno, vzamem v najem v Ljubljani, zaželene trolejbusne zveze. Ponudbe pod »Telefon«. 9777-6 GARSONJERO nujno potrebujem za pet mesecev. Ponudbe pod »Inženir«. 9470-6 SOBO iščem, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Nujno«. 9879-6 SKROMNO sobo potrebujem. Ponudbe pod »Abstinenta. 9846-6 MANJŠO sobo oddam študentki ali uslužbenki, možno kuhanje. Staretova 25, Ljubljana. 10201-6 SOBO iščem, po možnosti s posebnim vhodom, v bližini Bežigrada. Ponudbe pod »Dober človek«. ' 10205-6 STANOVANJE v Ljubljani — kakršnokoli, za eno leto nujno potrebujem. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«. 10177-6 GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščeta mlada zakonca, intelektualca, brez otrok, ▼ Ljubljani, možne inštrukcije iz kemije, fizike, matematike. Predplačilo možno. Ponudbe pod »Dogovor«._____ 10181-6 GARSONJERO, novo, komfortno. 31 kv. m, za Bežigradom, zamenjam za podobno, lahko tudi starejšo na Prulah ob Dolenjski cesti ali v Trnovem. Ponudbe: Kastelic, Transic» 3 ali telefon 24-363. 10182-6 SOBO, opremljeno, oddam samski osebi za pol leta. Ponudbe pod »700«. 10178-6 SOBO v središču mesta takoj potrebuje študentka. Ponudbe pod »Cena ni pomembna«. 10169-6 SOBO s souporabo kopalnice za eno leto iščem, za protiuslugo nudim inštrukcije nemškega jezika in korespondence. Ponudb» pod »Intelektualec«. 10161-6 STANOVANJE, dvosobno, 54 kv. m veliko, v dveh etažah, s telefonom in termoakumulacijskimi pečmi, v širšem središču Ljubljane, primemo za ureditev urada ali projektivnega biroja, zamenjam za enosobno, komfortno, sončno stanovanje v bližini središča mesta. Selitev pomladi ali poleti. Ponudbe pod »Urad ali stanovanje«. 10190-6 SOBO, sončno, mini kuhinjo, Center, oddam dvema solidnima uslužbenkama ali študentkama. Ponudbe pod »Mir«. 10193-6 SOBO ali garsonjero iščeta mlada zaročenca kjerkoli v Ljubljani, predplačilo za eno leto. Ponudbe pod »Pleskar«. 10142-6 Na območju Saške aH Šentvida kupimo več vseljivih sob, garsonjer, dvo in trisobnih stanovanj ali stanovanjskih hiš. Potrebujemo tudi več ne-komfortnlh enosobnih star novanj izmere 40 ali več kv. ra na območju Šiške, kd jdii odkupimo ali pa damo v zamenjavo komfortna enosobna stanovanja izmere 31,35 kv. m. Pismene ali oeebne ponudbe sprejema STANDARD INVEST LJUBLJANA, Célovska cesta 89. STANOVANJE, komfortno, enosobno, pri kinu Vič, I. nadstropje, zamenjam za večjo garsonjero. Ponudbe pod »Dogovor«. 10192-6 MARIBOR — Koper! Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo in telefonom v Mariboru za enako, lahko brez centralne kurjave, po možnosti s telefonom v Kopru. Ponudbe na »Delo« Maribor pod »Takojšnja zamenjava«. 802-6 SOBO s posebnim vhodom, možnost kuhanja, nujno potrebuje pridna delavka, pomaga v gospodinjstvu, gre za sostanovalko. Ponudbe pod »Poštena«. 9814-6 STANOVANJE, trisobno, Savsko naselje, s telefonom, eventualno z garažo — brez centralne kurjave, prodam v pritličju stanovanjskega bloka. Samo pismene ponudbe pod oznako »Vselitev po dogovoru«. 9823-7 ZAZIDLJIVO parcelo do 1,5 km iz Ljubljane kupim. Ponudbe po tel. 325-038. 9864-7 POČITNIŠKO hišico z 8,5 a novega vinograda prodam na Trški gori. Ponudbe pod »Lepa lega«. 9912-7 STARO stanovanje kupim do 20 st. M. Ponudbe pod ’»Takoj«. 9918-7 STARO hišo v Zg. Pirničah 70 prodam. Informacije — Polje 23 pri Vodicah ali tel. 843-027. 9361-7 KMEČKO hišo, senik, sončna lega, v mirnem hribovitem gozdnatem predelu, prodam 75 km od Ljubljane. Ponudbe pod — »Brez elektrike«. 9922-7 HIŠO, enonadstropno, s sadovnjakom (i ha) in novim hlevom, 3 km od Postojne, prodam po ugodni ceni. — Informacije tel. 067-76-033. 9816-7 HIŠO, primemo za počitniški dom, prodam na Zaplani. Tel. 061-74-323. 9810-7 ENODRUŽINSKO hišo, v gradnji dvojček ali vrstno ali parcelo z vso gradbeno dokumentacijo na območju Ljubljane in ožje okolice kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. 9811-7 HIŠO, enonadstropno, prodam — sončna lega, 780 kv. m vrta, takoj vseljivo 170 kv. m pritličja s telefonom. Ponudbe pod — »Škofja Loka«. 9792-7 GRADBENO parcelo prodam na mirnem Igraju pod Krimom. Zazidljivo, Ivan Kavčič, Vrbljenje 30 pri Igu (2 km od Iga proti Krimu). 9787-7 STANOVANJE, trisobno ali večje dvosobno komfortno kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Siska«. 9779-7 VINOGRAD s cepljeno trto in zidanico prodam na Debelem hribu nad Temenico (40 km iz Lj-) za ceno 70.(XX) Ndin. Ogled v nedeljo. Alojz Primc, Zaboršt 5, Šentvid- pri Stični. 9769-7 STANOVANJE — enoinpolsobno, komfortno, centralna, event. telefon, kupim za gotovino. Pogoj takoj vseljivo. Ponudbe po tel. 0511-713-988. 9763-7 HIŠO, novo, vrstno, delno nedograjeno, prodam v Zalogu pri Ljubljani. Površina 180 kv. m, garaža, zaklonišče, centralna kurjava, plin, mestni avtobus 150 m. Središče mesta 9 km. Možnost plačila v treh obrokih. Tudi kredit. Ponudbe pod »Priložnost«. 9753-7 HIŠO, dvostanovanjsko, nedograjeno prodam pri Novem Polju, lahko tudi samo prvo nadsrop-je. Ponudbe pošljite pod »Nedograjena«. 9726-7 GARAŽO prodam V Rašiški ul. v šiški. Informacije po telefonu 58-666. 9715-7 STANOVANJE, trisobno, skoraj novo, v šiški, v 1. nadstropju, s telefonom, centralno, plinom in toplo vodo, prodam za gotovino. Samo resni kupci informacije po telefonu 081-58-666. 9716-7 PROSIM ponudbe s ceno za solidno izvedbo fasade, teranova. Ponudbe pod »Nova hiša Ljubljana«. 9692-7 STANOVANJE, enosobno, prodam v bloku, selitev takoj. Ponudbe pod »12 M«. 9697-7 ZAZIDLJIVO parcelo v Kranju ali okolici kupim. Ponudbe pod — »Plačam z dolarji«. 9673*7 ZAZIDLJIVO parcelo prodam na Vrhniki. Ponudbe pod »Zelo lepa lega«. 9435-7 ZAZIDLJIVO parcelo ▼ Ljubljani oziroma v bližnji okolici kupim. Ponudbe pod »Plačam z devizami ali v gotovini«. 9672-7 PRIMORSKO kmečko posestvo, hiša z garažo, vodo in elektriko; vse opremljeno, 400 kv. m, prodam. Krama lega — mir, asfaltirana cesta, 2 km do morja. Krk — Silo. Ponudbe pod — »400 K«. 9743-7 KMEČKO hišo, starejšo, z nekaj zemlje, kupim do 40 km iz Ljub-ljane. Ponudbe z opisom in ceno pod »Gotovina«. 9617-7 VIKENDSKO hišico prodam v bližini Radovljice. Ponudbe pod nmalco »Idealna klimatska lega«. 9644-7 VIKEND ugodno prodam, ki je na Izletniški točki ob reki Kolpi v Beli krajini. Vikend je v zaključni fazi. Dušan šimec, Črnomelj — Nova loka 31, ali po telefonu (088) 76-388. 9456-7 HIŠO, novo, z lokalom prodam v okolici Ljubljane, trolejbusna postaja pred hišo. Ponudbe pod »Dobra točka«. 9484-7 DVOSOBNO stanovanje s centralno kurjavo in garažo v bloku prodam skupaj ali posamezno na Viču. Ponudbe pod »Gotovina — ček«. 9481-7 DELAVNICO s trifaznim tokom za mimo obrt, do 50 kv. m, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Takoj«. 9614-7 ZAZIDLJIVO parcelo ob Krki prodam. Elektrika, voda na parceli. Informacije tel. 57-203. 9652-7 STANOVANJE, enoinpolsobno, prodam v Ljubljani, trenutno ne-vseljivo. V račun vzamem tudi ček ali novejši avto. Ponudbe pod »Šiška I. nad.« 9629-7 HIŠICO, enostanovanjsko, 35 km zunaj Ljubljane, vseljivo maja 1976, prodam. Ponudbe pod »Julij«. 9397-7 ENODRUŽINSKO hišo ali polovico hiše z nekaj vrta kupim v Ljubljani. Ponudbe po tel. št. 317-296 — Ljubljana. 9378-7 HIŠO, vseljivo, z vrtom, prodamo v Kranju. Resni interesenti naj se zglasijo v soboto, 3. 4. v Kranju, Tomšičeva 14, od 9. do 12. ure. 9440-7 GARSONJERO prodam na Rakeku pri Cerknici ali zamenjam za isto v Ljubljani in okolici ali za gradbeno parcelo. Telefon 316-109. 9050-7 PARCELO, 5000 kv. m, pri Poreču, blizu morja ugodno prodam. D. Markovič, Posavskog 10, Pula- 8951-7 HIŠO, vrstno, s centralno in telefonom, na Kodeljevem, zamenjam za prosto stoječo z nekaj vrta. Ponudbe pod »Ljubljana«. 9554-7 ENODRUŽINSKO hišo (dvojček), vseljivo po dogovoru, prodam. Ponudbe pod »Šiška — Dravlje«. 8991-7 VIKEND nasproti Pirana, pod streho, prodam. Ponudbe pod »Večji«. 7643-7 HIŠO, dvosobno, komfortno, pritlično prodam v turističnem kraju. Ponudbe pod »Bližina Postojne«. 9321-7 GRADBENO parcelo, 288 kv. m. za enodružinsko hišo prodam v Zg. Kašlju pri Ljubljani na mirnem kraju blizu avtobusne postaje. Stara hiša, delno vseljiva, 242 kv. m — prav tam naprodaj. skupaj ali ločeno. Ponudbe pod »Ugopno«. "518-7 GRADBIŠČE z gradbenim dovoljenjem, vso dokumentacijo, z vsemi komunikacijami, dela že potekajo, prodam. Voda na gradbišču in elektrika vplačana. Prodam tudi gradbeno parcelo z dovoljenjem za gradnjo v Umagu. Naslov: Dušan Brajnovič, 7302 Ostfildem 2, Wilhelm str. 6, Deutschland. 1000-7 HIŠO, starejšo, večjo, toda manj komfortno ugodno prodamo na lepem kraju za Bežigradom. Hiša je dvostanovanjska z veliko podstreho in kletjo. Primerna je tudi za preureditev v pisarniške prostore. Površina vseh štirih etaž je okoli 400 kvadratnih metrov. Informacije po telefonu 342-729. 10129-7 VIKEND, večji, zidani, v tretji fari, prodam, pod Krvavcem, z nadmorsko višino 1100 metrov. Ponudbe pod »Razgled na Brnik«. 10108-7 DVE ETAŽI prodam v hiši. ki obsega tri etaže. Prodam spodnji dve etaži, tretjo bomo še obdržali. Spodaj sta dve sobi. kopalnica, garaža, ena shramba. Druga etaža obsega komfortno, trisobno stanovanje z velikim balkonom. Hiša je oddaljena štiri kilometre iz Ljubljane, je blizu avtobusne postaje, na zelo sončnem kraju. Prednost imajo starejSi. ali zakonci brez otrok. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«. 10114-7 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina takoj«. 10118-7 PARCELO kupim v Ljubljani, v velikosti od 500—800 m2. Cenjene ponudbe sporočite po tel. 61-223. 10105-7 POSESTVO z gospodarskim poslopjem, 10 ha obdelovalne zemlje in s 17 ha gozda prodam. Leži v neposredni bližini Celja, možnost strojne obdelave. Ponudbe pod »Ugodno«. 10086-7 SOBO s posebnim vhodom kuoim v Zg. šiški. Ponudbe pod »5 M«. 10051- 7 STANOVANJE, dvosobno, ali manjši vikend kupim od Portoroža do Savudrije. najdalj 500 m od plaže. Ponudbe pod »25 m — takoj vseljivo«. 10052- 7 SEMEDELA (Koper) prodam opremljeno enosobno novo komfortno stanovanje, ca 47 m2. Razgled na morje, zelenica. Ponudbe po telefonu 59-332 ali pod »Belvedere«. 10054-7 HIŠO z velikim vrtom in sadovnjakom pri Gradu v Prekmurju prodamo. Hiša je primerna tudi za vikend in vsako obrt. Zdamri, to je enkratna priložnost za vas. Informacije po tel.: 061 62-035. Naslov: Leo Bergles, Koseskega 18, Ljubljana. 9992-7 HIŠO, stanovanjsko, enonadstropno, zgrajeno do UL faze, prodam V Ankaranu, razgled na morje, parcela L100 kv. m. Ponudbe pod »Ankaran«. 10055-7 PARCELO zazidljivo za vikend, 575 m2, ob Krki Mala Rebrca pri Zagradcu, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Krka«. 10039-7 STANOVANJE, enosobno, novejše, komfortno, 42 m2, vezano na Toplarno, Mestni plin, telefon, prodam v stolpnici na Topniški 70. Ponudbe pod »Pomlad 77«. 10144-7 STANOVANJE, enoinpolsobno kupim v Ljubljani ali bližnji okolici, nudim 18 M gotovine, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »CimpreJ vseljivo«. 10024-7 ZAZIDLJIVO parcelo z vso dokumentacijo Od 500—1000 kv. m kupim 5 km od Ljubljane. Gotovina takoj. Ponudbe pod »Sončna lega«. 10019-7 PARCELO St. G33 s stavbiščem 37 kv. m in z vrtom 610 kv. m v Trnovem (Občina Vič — Rudnik), zraven bencinske črpalke prodam. . Ponudbe pod »Najboljšemu ponudniku za gotovino«. 9993-7 HIŠO, dvostanovanjsko, vseljivo, (vrt, garaža) v Ljubljani, zamenjam za enakovredno v Slovensko istrskem Primorju. Ponud- be pod »Blizu morja«. 9943-7 STANOVANJE, dvosobno, 59 kv. m. v modemi stolpnici blizu središča mesta prodam. Stanovanje ima telefon, centralno ogrevanje, balkon in je deloma op remi Jeno. Po želji tudi garaža. Vseljivo v avgustu. Ponudbe pod »46 M«. ,9978-7 DVOSOBNO stanovanje, lokacija Domžale prodam. Ponudbe pod »Sončno«. 9986-7 HIŠO prodam v Ljubljani, 5 sob centralna kurjava, telefon, podkletena, z garažo za dva avtomobila. Cena 110 M SD. Ponudbe pod »Ljubljana«. 9975-7 STANOVANJE, eno do dvosobno, novejše, kupim. Ponudbe pod »Cek — gotovina«. 9971-7 NOVEJŠO hišo, lahko tudi v gradnji, z večjim vrtom, kupim v Kopru, oziroma na relaciji Koper — Izola. Možna tudi zamenjava s sončno parcelo 1000 kv. m, 4 km iz središča Ljubljane, ter hišo z vinogradom na Stajer. skem v bližini Atomskih Toplic. V ponudbi navedite prosim ceno ter pogoje. Ponudbe pod »Za menjava ali r.rod» ja«. 9964-7 HIŠO, visokopritlično, stanovanjsko, velik _vrt, garaža, telefon, prodam ali* zamenjam. Hiša leži . ob glavni cesti Ljubljana — Grosuplje 16 km. Ponudbe in informacije na naslov: Miroslava Štraus, Ljubljana, Brajnikova 40. Koseze. 9963-7 3/4 ENONADSTROPNE hiše, nadstropje, dve manjši, ali eno večje stanovanje, 120 kv. m, pritličje, dva poslovna prostora 60 kv. m, vse podkleteno in veliko podstrešje, stavba grajena leta 1935, leži ob glavni cesti Ljubljana — Grosuplje 14 km, telefon, prodam ali zamenjam: Ponudbe in informacije na nar slov: Miroslava Štraus. Ljubljana, Brajnikova 49, Koseze. 9962-7 HIŠO z vrtom, takoj vseljivo prodam. Dolno Mokro Polje 5a, Šentjernej. Ogled v soboto in nedeljo od 10. do 17. ure. 849-7 PRITLIČJE nedograjenega poslopja, 120 kv. m, prodam v Poreču z lepim pogledam na morje in okolico, 300 m do morja, z lepo plažo, primemo za počitniški dom ali za stanovanje. Informacije vsak dan: Avgust Ma-lečič, Mali Maj bb, Poreč. 848-7 PARCELO z gradbenim dovoljenjem prodam ob asfaltirani cesti in vašfcim vodovodom ter kravo 7 let staro in 7 mesecev brejo. Feliks Pesel, Dvorjane 29. p. šp. Duplek. 846-7 IZREDNA priložnost. Prodam starejšo hišo z dvema velbanima kletema in 5000 kv. m. zemlje z nekaj vinograda. Primerna priložnost za dva vikenda. Ogled v nedeljo, 4. 4. 1976 od 9.—10. ure. Ob določeni uri čakam pred restavracijo ob »Dravinji« v Poljčanah ali po 10. uri na kraju samem: Hrastovec 50, Mihelič. 845-7 TRGOVSKO obrtni lokal (31 kv. m) s skladiščem (70 kv. m) ter trisobno stanovanje (100 kv. m) s pritiklinami v središču Kranja, takoj vseljivo prodamo. Informacije: J. Marenčič, Kranj, Ul. mladinskih brigad 4, tel.: 22-004. 842-7 STANOVANJE, enosobno, komfortno, takoj vseljivo, z vrtom prodam na lepi lokaciji Ljubljane za gotovino najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »44 kv. m«. 9831-7 HIŠO v Novem mestu prodam ali zamenjam za hišo v Ljubljani — Bežigrad. Hiša je nova, visoko-pritlična, 10 x 10, z vrtom. Ponudbe na »Delo« Novo mesto pod »Ugodno«. 824-7 GOSTILNO prodam na dobri točki v okolici Maribora. Tilčka Toplak Lenart v Slovenskih Go. ricah. ’ 836-7 PARCELO (950 kv. m) prodam za tovarno žito med Aerodromsko in Smartinsko cesto, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Se v Ljubljani«. 9356-7 GARSONJERO v novem bloku, prodam. Penudibe na ogl. agencijo »Dela« pod »Ježica«. 9379-7 HIŠA, starejša, z vrtom, Hotemež 8, piri Radečah ugodno naprodaj. Informacije pri Friderik Stušelk, Celje, Janševa 2. 9428-7 STANOVANJE, novo, štirisobno, z garažo, moderno in komfortno, v I. nadstropju, plin, oenfcralna kurjava, Soseska 6, Šiška, prodam ali zamenjam za podobno stanovanje ali hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Ugodno«. 8375-7 VELIKO sobo, 37 kv. m, vseljivo, primemo za garsonjero ali poslovni prostor, z lepo kletjo, v središču Celja, Muzejski trg 3, ugodno prodamo. Informacije popoldne tel.: 068 86-466. Ogled v soboto. L0. TV. od 10. do 16. ure. 9488-7 DVE parceli, ca 1000 kv. m do 1500 kv. m, možno za vikend prodam. Osredke 3, Dol pri Ljubljani 9497-7 HIŠO, na Mirju 3/5 s svojim vbodom, vrtom, garažo In telefonom zamenjam za vrstno. Ponudbe pod »Vič — Rudnik«. 9856-7 GARSONJERO za Bežigradom prodam. Informacije po telefonu 305-136. 9834-7 HIŠO, dvostanovanjsko, 3 1 /2-sobno stanovanje, vseljivo takoj, prodamo v Novi Gorici. Ponudbe pod »Vrt«. ZAZIDLJIVO parcelo, hišo ali stanovanje z vrtom, kupim v Ljubljani ali bližnji okolica. Ponudbe pod »Gotovina«. 10218-7 VEČJO parcelo, namenjeno za gradnjo vikend hišic, prodam 20 km. od Ljubljane, lahko v celoti ali po parcelah. Ponudbe pod »Ugodno«. 10219-7 HIŠO v HI. fazi v Velenju prodam. Ponudbe v podružnico »Dela« Celje pod »Gotovina«. 1324-7 STANOVANJE, komfortno, pritlično, večja garsonjera, opremljeno, vseljivo. Stara Ljubljana, prodam. Ponudbe pod »Center« 22«. 10208-7 ENOSOBNO stanovanje, lepo, opremljeno, skoraj novo v Mirnem kraju, vseljivo ugodno prodamo. Ponudbe pod »Saška 6«. 10210- 7 ZAZIDLJIVO parcelo ob glavni cesti z vodo in elektriko ter novo cementno strešno opeko prodam. Maselj, Sp. Loke 10, 61225 Lukovica. 10211- 7 VINOGRAD v Lamperčah nad Sevnico, primemo za vikend, prodam. Vzamem tudi ček za gradbeni material. Zglasite se pri Bevč Rudolfu, Orešje 14, p. Sevnica. 10212-7 POREČ — IZREDNA PRILOŽNOST 100 metrov od plaže v prekrasnem borovem gozdu mestnega parka prodamo hišo, 96 kv. m, stanovanjske površine, z garažo in kletjo, obkroženo iz izbrano trto namiznega grozdja. Zaradi velikosti parcele možna nadgradnja za penzion ali manjši počitniški dom ali prvorazredni zelo rentabilni gostinski objekt. Inf ormari je: Konstantin Močibob, 52360 Poreč, Rade Končara 21. 9463-7 Razpisna komisija Pokrajinskega muzeja Koper razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Za kandidate se poleg splošndih pogojev za sprejem na delo zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — visokošolska izobrazba zgodovinske, umetnostnozgodovinske, arheološke ali etnološke smeri, — 5 let prakse v muzejski stroki, — strokovni izpit iz ' muzejske stroke Kandidata morajo imeti moralnopolitične vrline. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega deda naj pošljejo kandidati v 30 dneh razpisna komisiji Pokrajinskega muzeja v Kopru. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. 2319 ENOSOBNO stanovanjc ugodno prodam. Cvejo Veljko vid. Zaloška 228. 10159-7 HIŠO ob morju v Selcah, lokal 9/6 in 6 sob, 2 kuhinji in 3 shrambe, 2 WC, kopalnica, podstrešje in velika terasa, primemo za vse dejavnosti, zdaj je bila dobro vpeljana slaščičarna, prodam z vsem pohištvom, primerno za počitniški dom. Jutriša, 51266, Selce, Emila Artiča 6. 10017-7 500 m2 zemlje blizu Zal oddam v najem za manjše posojilo. Ponudbe pod »Dogovor«. 10032-8 POLAGAM, Stružim in lakiram parket. Prane Frandolič, Cerko-va 2, Ljubljana, tel. 344-101. 10015-8 INSTALATER za vodovod vseh vrst, z odličnim orodjem nudi svoje strnitve v popoldanskem času ter v soboto in nedeljo. Naročila pod »Strokovno delo«. 10012-8 SPREJMEM vsa slikopleskarska dela in polaganje tapet. Ponudbe pod »Solidno«. 10001-8 TESARSKI obrtnik prevzame takoj naslednja dela: ostrešja, lesene obloge fasadne in notranje, montaža in popravilo vikendskib hiš, izolacije, prekrivanje, ladijske ih slepe pode, ograje, adaptacije, podstrešna stanovanja, predelne stene itd. Ponudbe pod »Solidna cena«. 100104 UPOKOJENEC z lastno hišo išče za skupno gospodinjsko kmečko mlajšo upokojenko, ali starejšo delavko. Ponudbe pod oznako »14«. 9976-8 ŽELIM navezati stike z ljubitelji življenja v naravi. Ponudbe pod »Entomolog«. 9982-8 UPOKOJENKO, gospodinjo, zdravo, neodvisno, išče starejši zdrav upokojenec, lastno stanovanje, sredi Ljubljane. Obširne ponudbe pod »Mimo življenje«. HIŠO, enodružinsko, stanovanjsko prodam v Slovenski Bistrici, zgrajeno do tretje faze. Edita Lukman, Slovenska Bistrica, Ulica Pohorskega odreda 7. 837-7 VINOGRAD prodam, 12 arov, delno na novo nasajen, z zidanico ali brez nje v Gradišču pri Trebnjemu. Jože Perko, Lukovek 2, Trebnje. 10180-7 PARCELO za vikend v bližini glavne ceste prodam. Alojzija Kastelic, Polica 7, Grosuplje. 10179-7 POLOVICO VILE (ISO kv. m) z vrtom v središču Ljubljane, zamenjam za starejšo hišo ali hišo v gradnji 10 km iz mesta. Ponudbe pod »Zamenjava 76«. 10184-7 STANOVANJE trisobno, komfortno sončno, s centralno in telefonom prodam. Ponudbe pod »Junij — Šiška«. 10185-7 STANOVANJE, dvosobno, novo, 60 kv. m, s centralno kurjavo v bloku v Polju Slape prodam, vseljivo junija letos. Ponudbe pod »Gotovina — kredit«. 10187-7 SOBOSLIKARSKA dela, polaganje tapet, pleskanje oken, vrat opravim takoj ali po dogovoru. Tel. 348-160. 9948-8 PREPISUJEM na stroj in prevajam iz nemščine. Ponudbe pod »Na dom«. 9862-8 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 40-tonsko, zamenjam za 25-tonsko ekscentrično. Miro Bergant, Celovška 391, Ljubljana. 9859-8 IZVAJAM, razna zidarska dela s svojo skupino. Stojanovič, Pot na grič 2, Rudnik, Ljubljana. ZIDARSKO — fasaderska skupina prevzame vsa zidarska dela. Cenjene ponudbe pod »Dogovor«. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, višjo matematikn statistiko. Ponudbe pod »Izkušnje«. 10120-8 VOZNIK inštruktor vam pomaga obnoviti osnovno vozniško spretnost. Ponudbe pod »B je pogoj«. 10123-8 SIAMSKE muce oddamo dobrim ljudem. Telefon 44-542 vsak dan od 16. ure dalje. 10107-8 PROFESORICA angleščine iz Gane nudi angleško konverzacijo. Zglasite se od 16. do 18. ure ob delavnikih na naslov: Koseške terase, blok D/n, stanovanje Št. 12. 10084-8 NUJNO potrebujem 40.000 posojila za dve leti. Ponudbe pod »Obresti«. 10068-8 NUJNO potrebujem 30 000 ND posojila za dobo 18 mesecev, vrnem vsak mesec 2.000 ND. Ponudbe pod »Garancija«. 10044-8 ZA DOBO enega teta nujno potrebujem denarno posojilo. Dam visoke obresti, ostalo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod »Obrtnik 4 M«. 10047-8 ANGLEŠČINO inštruiram in prevajam. Khawaja, Kumrovška 5, Ljubljana. 9903-8 INSTRUIRAM matematiko, francoščino in angleščino. Informacije 61-373. 9913-8 SOBOSLIKARSKO — pleskarska dela, polaganje tapet sprejmem. Ponudbe pod »Dogovor«. 9919-8 PROSIM lastnika tovornega avtomobila hanomag, št. motorja 1613353, št. šasije 3705543, da ga prevzame v 8 dneh. V nasprotnem primer ga prodamo za poravnavo stroškov. Opekarska 14. 9908-8 2ENSKO bi rad spoznal, srednjih let in brez obveznosti, ki bi imela veselje za gostinstvo. Sem gostinski obrtnik, s svojo lastno gostilno. Ponudbe pod »Gostilničar«. 9703-8 SELITVE kakor tudi ostale prevoze vam opravim. Tel. 322-"* POSOJILO za razširitev obrti potrebujem, nudim obresti. Ponudbe pod »Delitev«. 9796-8 VRTCI — izdelujem otroške žabice iz bombaža. Ponudbe pod »2abice«. 9783-8 KLEPARSKO delo na strehi oddam najugodnejšemu ponudniku. Janežič, Rož. dolina c. n 13/a, tel. 61-468. 9748-8 UČITELJA iščem za flavto. Ponudbe pod »Vztrajna«. 9596-8 POGREŠAMO škotskega ovčarja od petka. Ljubitelja živali prosim, da o najdbi obvesti Rebernik, Zbilje 10/a. 9593-8 ŠIVALNE stroje vseh znamk popravljam na domu. Naročila po tel. 341-740. 9401-8 MONTIRAMO TV antene, solidno in strokovno in izvajamo elek-tro instalacije, dostava aparatov ni izključna. TV 316-109, instalacije 315-518. ' 9918-8 SPREJMEM v delo skobljanje, brušenje, struženje, žaganje kovin. Tel. 56-389. 9296-8 POLAGAM kakovostno vse vrste plastičnih podov in tapisomov. Informacije v popoldanskih urah po tel. 43-978. 9531-8 NAGRADO dam najditelju zlate verižice brez obeska, zgubljene na relaciji Trnovo—Center. Pintar, Trnovski pristan 16 b, telefon 25-698. - 9119-8 ZBIRAM naročila za turistične kajake in kanuje. Rajko Ušeničnik ml., Verje 10/b, 61216 Medvode. 8610-8 INVESTITORJI — gradbeniki — projektanti — podjetje Polimra-mora Ivamit Ivanec po nizki ceni dobavi ali vam vgradi poli-mramome polirane plošče — obloge, tlak, stopnice, okenske police v sedmih barvah — predstavnik za Slovenijo Ljubljana, Kokaljeva 6, telefon 61-600. 7779-8 KOMERCIALISTA za prodajo zanimivega izdelka širom po Jugoslaviji iščem takoj. Ponudbe pod »Velik promet«. 9707-8 IŠČEM izvajalca za kakovostno izvedeno bavarsko fasado v aprilu v Kosezah, plačam z gotovino, navedite ceno za kv. m z ostrešjem. Ponudbe pod — »April«. 9826-8 INSTRUIRAM matematiko. Ponudbe pod »Praksa«. 10127-8 POZOR — imate avto pa si ne upate v današnji vrvež, zaupajte poštenemu fantu, da vas popelje na izlet. Ponudbe pod »Zaupanje«. 10130-8 Poslovno združenje obrti, komunale in male industrije LJUBLJANA, Poljanska c. 7 Komisija za medsebojna razmerja vabi k sodelovanju STROJEPISKO Pogoji: obvladanje strojepisja. Nastop službe mogoč takoj. Interesentke vabimo, da se osebno ali pismeno oglase na navedeni naslov. 1943 INŠTRUKTORJA matematike delo-vodske šole iščem enkrat tedensko. Ponudbe pod oznako »Sreda popoldne«. 10042-8 TAPETE polagam hitro In kakovostno, za seboj očistim. Popoldne te. 320-150. 10146-8 IZDELUJEM vse vrste ograj, podeste in mreže — hitro in solidno. Ponudbe pod »Lasten prevoz«. 10141-8 PREVOZE z mercedesom, 2 tone opravljamo ob vsakem času po konkurenčnih cenah. Kličite zvečer po tel. 48-123 od 7. ure zjutraj naprej na Kamniški 34/1 pri Kodre. 9955-8 KOMPLETNE selitve, prevoze opravimo strokovno. Informacije po tel. 342-420. 9935-8 BOJLERJI — čiščenja, popravila, montaža z garancijo. Telefon 324-123. 9269-8 PARKET stružim in lakiram. Mlakar, telefon 57-002, od 7. do 9. ure. 9395-8 PARKET stružimo in lakiramo z uvoženimi laki. Tel. 56-221. BOJLERJE — električne — popravljamo in čistimo z jamstvom. Telefon 55-416 in 21-945. 9762-8 POLAGANJE tapet in pleskarstvo opravljam takoj. B. V. poštni predal 18, Lj- — Šiška. 10168-8 OPRAVLJAM vsa soboslikarska in pleskarska dela in polagamo ta. pete. Ponudbe pod »Ugodno«. 10200-8 V bližini Radovljice iščemo 4 posteljni pritlični vikend z delno senčnim vrtom na mirnem kraju od 15. jul. do 7. avg. Dostop z avtom. Ponudbe nod »Oddih«. 10196-8 IZDELUJEM fasade in obnavljam stare fasade po ugodni ceni z materialom in brez. Ponudbe pod »Obrtnik«. 10189-8 POŠTENEGA najditelja nerca prosim naj mi ga vrne proti nagradi. Tel. 42-880. 9744-8 INSTRUIRAM angleščino za vse šole. Tel. 3L1-959. 10217-8 TEISARSKI mojster prevzame takoj opažanje plošč, pode, lesene obloge, ostrešja. Avbelj, p. p. 42, Ljubljana-Moste 61-110. 10215-8 TRG — delo — kooperarija, iščem osebo za obdelavo trga za nove izdelke, delo, ten razne kooperacije za plastične izdelka. Ponudbe pod »Sodelovanje«. 10206-8 CE iščete vilo ali princa iz bajke. tega ne berite! Ce pa ste se naveličali samote in želite najti partnerja za skladno in srečno življenje in zakon, vam lahko pomagamo. Ali nimate kdaj pa kdaj občutka, da se vrtite v krogu? Kako najti »njo« ali »njega«, če pa iz dneva v dan gledate okrog sebe iste obraze? Morda pa živi nekdo, ki bi želel svoje življenje povešata z vašim, če bi le vedel za vas!. Prav zato vas bomo seznanili z osebami skladnega značaja in temperamenta, ki bo odgovarjal vaši naravi, vašim nagnjenjem. Za srečo je velikokrat potrebna odločitev. Da bi se lahko odločili, storite to, kar so storili že mnogi in so nam za to hvaležni: obiščite nas ali nam brez zadržka pišite (za odgovor pošljite ND 50.—) na svetovalnico »ŽIVA«, Ljubljana, Hranil-niška 7a, tel. 325-865 ali 313-166. Sprejemamo razen nedelje in ponedeljka od 9. do 11. in 16. do 18. ure. Predstavništvo Maribor, Krekova 19, tel. 24-091, sprejema od petkih in sobotah od 9. do W. in od 15. do 18. ure. 1149-8 NAŠA SODOBNO OPREMLJENA ŽELEZOKRIVNICA OB LIMBUŠKI IN MIKLAVČEVI ULICI NA STUDENCIH V MARIBORU VAM NUDI HITRO, KAKOVOSTNO IN PO KONKURENČNIH CENAH VSE VRSTE ARMATUR IZ NAVADNEGA, REBRASTEGA IM BMEKLA TER VSE VRSTE ARMATURNIH MREŽ. INFORMACIJE IN NAROČILA: KOMERCIALNI SEKTOR TEL. 062-21-741 ‘OZD o; ; .brNISTVO MARIBOR. SERNĆEVA UL. 8. TEI. 062-21-741 pwvr: Obrto nabavno prodajna zadruga »OPTIMA« Maribor v stečaju Vetrinjska ti. 30, štev. telefona (062) 21-855 razpisuje po 108. čl. Zakona o prisilni poravnavi m stečaju JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva silcladdščnth zgradb v Maribora, Ptujska c. 2—6 s pripadajočim zemljiščem po zemljiško knjižnem izpisku štev. 401/74, in sicer: L izkfcona cena vseh gradbenih objektov din 1,083.595,60 izklicna cena komumkalij din 104.527,30 izklicna cena vrednosti zemljišč din 153.861,00 Skupna izklicna cena din 1,341.983,90 2. izklicna. cena pritiklin skladiščnih zgradb, in sicer: 3 lesene skladiščne police din 9.500,00 4 leseni prodajni pulti din 1340,00 Skupna izklicna cena pritiklin din 11,440,00 Javna dražba bo za družbeni sektor v poslovnfii prostorih »OPT3ME« ONPZ Maribor v stečaju, Vetrinjska ul. 30 v torek, dhe 20. aprila 1976 ob 10. uri. Davek na prodajo nepremičnin in pritiklin na vključen v izklicno ceno in ga mora plačati kupec ob prenosu lastninske pravice in pravice uporabe. Vsi interesenti si lahko ogledajo prodajne objekte v Mariboru na Ptujski cesti 2—6. Za vse informacije pa se naj obračajo na stečajnega upravitelja Jožeta Vivoda, ki je dosegljiv dopoldne po telefonu številka 27-441, popoldne pa v prostorih »GPTIME« v stečaju Maribor, Vetrinjska ul. 30, telefon 21-855. Udeleženci javne dražbe marajo pred začetkom licitacije položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene na žiro račun štev. 51800690-22534 in se morajo ob licitaciji izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. * Na javni dražbi bo uspel najboljši ponudnik in bomo z njim sklenih pogodbo o prenosu lastninske pravice in pravice uporabe. Pri kupo-prodajl se borop ravnali po predpisih o zavarovanju plačil. 2336 iiiiiiniiiiiniiHiHmiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHitiiiiitiiinniniiiniiitiif) 'Važnost TOZD »Varovanje premoženja Ljubljana d. o. Ljubljana obJ avlj a prosta delovna mesta VEČ VARNOSTNIKOV POGOJI: poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: dokončana ali nedokončana osnovna šola moralna in politična neoporečnost pozitivno opravljen predhodni preizkus znanja, opravljen seminar Dohodek je 2200 din, poskusno delo 90 dni. Možnost napredovanja. Rok prijave je 16 dni od dneva objave. Pismene prijave z dokazili sprejema, kadrovska komisija TOZD »Varovanje premoženja Ljubljana«, Ljubljana, Krekov trg 10. 2301 niiPn'HiiiinnimniniminimiiH!miii!iimiiiimmmmimmiiimiminnmmiimnnnmHni Dopisna delavska univerza »UNIVERZUM, p. o. Ljubljana, Parmova 39 objavlja prosta delovna mesta: 1. TAJNICE tehnične šole POGOJ: srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj 2. KNJIGOVODJE gotovih proizvodov in trgovskega blaga POGOJ: ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj mmmmm Za obe delovni mesti se zahteva poskusno delo skladno s samoupravnim sporazumom. Razpisna komisija delavskega sveta 1PK »SERVO MIHAU« TOZD »Oljarna« Domžale razpisuje prosta deloma mesti, in sicer za: 1. vodje ekonomsko finančnega sektorja POGOJI: imeti mora najmanj srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v knjigovodostvu 2. glavnega knjigovodjo POGOJI: imeti mora srednjo izobrazbo ekonomske smeri s tremi leti delovnfii izkušenj na knjigovodskih opravilih Za objavljeni delovni mesti je poskusno delo 60 dni Pismene ponudbe z dokazih o šofafcfl izobrazbi ki deflovnjh jgdraftnjah morajn lomdirigfri poslati ▼ 8 dneh od dneva razpisa v Delu na gongi naslov s omako »Za razpisno komisijo«. 2340 Prijave sprejema splošni sektor DDU Univerzum, Ljubljana, do zasedbe delovnih mest. 2318 Časopisno in grafično podjetje DELO Ljubljana Titova 35 TOZD GRAFIKA o b J a v 1 j a prosto delovno mesto DELAVCA v proizvodnji POGOJI: končana 8-letka odslužena vojaščina in urejene stanovanjske razmere Pismene prijave sprejema kadrovska služba TOZD Grafika, ki tma sedež v Ljubljani, Titova 35. Rok za prijavo je 8 dni po objavi JUGOBANKA sedež Ljubljana objavlja prosti delovni mesti za ekspozituro v Novi Gorici: KONTROLORJA — VODJO IZMENE LIKVIDATORJA Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pod 1.: končana srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj (turnus) pod 2.: končana srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj (turnus) Velja dvomesečno poskusno delo. Pismene vloge pošljite na naslov Jugobanka — sedež Ljubljana, Titova 40, grupa kadrovskih poslov, v 8 dneh od dneva objave. 2328 iimiiiiiiiinsimffiiiinmnniniifuiiiBmimminiiiHiiiuinirmifnnmfnimimiiiiHnininiinninminiinnmiunimmnin™ Gospodarske in druge delovne organizacije obveščamo, da smo ponatisnili PRILOGO BANČNEGA VESTNIKA PREDPISI O — ZAVAROVANJU PLAČIL — MENICI IN ČEKU — VREDNOSTNIH PAPIRJIH Naročila pošljite na naslov: BANČNI VESTNIK, revija za denarništvo in bančništvo, p. p. 261, 61001 LJUBLJANA Odbor za medsebojna razmerja delavcev FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO V LJUBLJANI raipisu]• prosto delovno mesto VRATARJA — TELEFONISTA (poln delovni čas) Pogoj: upokojenec s smislom za ustrezno delo. Ponudbe z življenjepisi in opisi dosedanjih zaposlitev naj kandidati osebno vložijo v 7 dneh od objave v tajništvu faikultete, Ljubljana, Tržaška c. 25. 2341 MERCATOR TOZD Emona, Lj., Privoz 12, o. sub. o. objavlja ptrosta delavna mesta za: 1. administratorko v upravi TOZD — dveletna administrativna šo-a z znanjem strojepisja, lahko začetnica. 2. vodjo splošne službe v TOZD višja strok, izdbr. Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in z dvomesečno poskusno dobo. Nastop je mogoč takoj. Pismene vloge sprejemamo osebno na naslov: Lj., Privoz 12 — v 8 dneh po objavi. 2343 DELAVSKA KNJIŽNICA Ljubljana, Prešernova c. 30 razpisuje naslednji delovni mesti: 1. vodjo inozemskega oddelka Pogoj: visoka izobrazba: germanistika —romanistika. Prednost: bibliotekarji s prakso 2. izposojevalca na slovanskem oddelku za dobo 12 mesecev. Pogoj: višja izobrazba Prednost: višji knjižničarja s prakso Ponudbe pošljite do 15. aprila na naš naslov. 2327 URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE Ljubljana, Jamova 18 razpisuje prosto delovno mesto VODJE finančno-planske enote (delo za nedoločen čas) Poleg splošnih pogojev se zahteva višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Prijave sprejema Odbor za kadrovanje Urbanističnega inštituta SRS, Jamova 18, Ljubljana. Rok prijave je 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 8 dneh po izteku roka prijave.« 2329 Razpisna komisija delovne skupnosti Obrtnega podjetja MOSTE p. o. Ljubljana, Zaloška 113 razpisuje tehničnega vodje — obračunskega tehnika Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: , 1. sredpja šolska izobrazba v smeri gradbeništva z nekaj leti delovnih izkušenj na področju obračuna, vodenja gradbišč po krovsko kleparski panogi in izdelava ponudbenih dokumentacij. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov delovne organizacije v 10 dneh po objavi v dnevnem časopisu. 2324 »IM P“ industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA Titova 37, n. sol. o. objavlja naslectoja prosta delovna marta: za TOZD »Elektromontaža«, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37: — SAMOSTOJNEGA REFERENTA za vzgojo ta t>o-braževanje POGOJ: višja izobrazba pedagoške, andragoške smeri ah predmetni učitelj strokovnih predmetov elektro smeri, 4 leta delovnih izkušenj, družbenopolitična neoporečnost Osebni dohodki po samoupravnem sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na kadrovsko-splošni sektor TOZD »Elektromontaža«, Titova 37. za TOZD »SKIP«, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 479: — MATERIALNEGA DISPONENTA POGOJI: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri ah poklicna šola ustrezne stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Delo je v pripravi dela na materialni kartoteki. — VEC KV KLJUČAVNIČARJEV POGOJI: poklicna šola kovinske stroke konstrukcijske ah splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj — VEC PRIUČENIH KLJUČAVNIČARJEV POGOJ: osemletka in najmanj 2 leti prakse v ključavničarski stroki Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: »IMP« — TOZD »SKIP«, Ljubljana, Celovška 479. za TOZD »Projekt, montaža«, n. sol. o., Koper, Ul. 15. maja št. 4 — VODJO skladišč POGOJI: srednješolska izobrazba ah visokokvalificiran delavec kovinske stroke in izpit za skladiščnika, poznavanje nomenklature materialov, 2 leti delovne prakse. — 4 MONTERJE klimatskih naprav POGOJ: kvalificiran monter klimatskih naprav. Delo je pretežno na terenu. Delovna mesta je možno zasesti takoj. Prijave sprejema »IMP« — TOZD »Projekt, montaža«, Koper, Ul. 15. maja št. 4 — 15 dni po objavi. za TOZD »Zastopstva«, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37: — VODJO oddelka konsignacije POGOJ: visoka ah višja izobrazba tehnične smeri, praksa najmanj 4 leta v konsignacijskih opravilih, zunanjetrgovinska registracija, aktivno znanje nemškega jezika, pri moških odslužen vojaški rok. — POMOČNIKA vodje zastopstva POGOJI: visoka ah višja izobrazba tehnične smeri (strojne), praksa najmanj 3 leta, zunanjetrgovinska registracija, aktivno znanje nemškega jezika, pri moških odslužen vojaški iok. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na TOZD »Zastopstva«, Ljubljana, Titova 37 — v 15 dneh po objavi. za TOZD »Tovarna regulacijskih armatur in aparatov«, n. sol. o., Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12: — 4 STRUGARJE POGOJ: poklicna šola in 2 leti prakse — STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za remont POGOJ: visoka kvalifikacija in 3 leta prakse Delovna mesta je možno zasesti takoj. Prijave sprejema »IMP«, TOZD »Tovarna regulacijskih armatur in aparatov«, Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12 — 15 dni po objavi. za Delovno skupnost strokovnih služb, Ljubljana, Titova 37: — SAMOSTOJNEGA REFERENTA za investicijsko izgradnjo POGOJ: višješolska izobrazba — smer gradbeništvo z opravljenim strokovnim izpitom in pooblastilom ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj. — REFERENTA za investicijsko izgradnjo POGOJ: dokončana srednja gradbena šola — lahko začetnik m — VODJO oddelka v knjigovodstvu (za vodenje finančne operative) POGOJ: višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj — SAMOSTOJNEGA REFERENTA v knjigovodstvu (za delo v saldakontih kupcev) POGOJ: ekonomska srednja šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj — SAMOSTOJNEGA PRAVNIKA POGOJ: končana II. stopnja pravne fakultete in najmanj 4 leta delovnih izkušenj — VODJO elektronskega sistema POGOJI: visoka ali višja izobrazba organizacijske, ekonomske ah tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj (od tega vsaj 3 leta v centru za avtomatsko obdelavo podatkov (zaželeno na IBM S/3), znanje enega tujega jezika, poznavanje programskega jezika RPG in uspešno opravljen psihološki test. Izbrani kandidati združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — SAMOSTOJNEGA OPERATERJA mehanografije (strojno knjiženje v finančnem knjigovodstvu) — eno delovno mesto za nedoločen čas — eno delovno mesto za določen čas POGOJ: srednješolska izobrazba in eno leto delovnih izkušea^j Nastop je za vsa zgoraj navedena delovna mesta mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki in poskusno delo po samoupravnem sporazumu DSSS. Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovska in splošna služba% DSSS, Ljubljana, Titova 37. 2330 PO NAŠIH INFORMACIJAH O JONU Z VONJEM PO JABOLKIH JONATAN SMO PREJELI KUP PISEM NAŠIH POTROŠNIKOV. OB TEJ PRILOŽNOSTI ODGOVARJAM NA VPRAŠANJE: KDAJ UPORABLJAMO JON, KDAJ ČARU? ODGOVOR: ZELO UMAZANO POSODO, ČE SE. JE JED SPRIJELA ALI POSODO UMAZANO OD SAJ — Z JONOM. Z NJIM ČISTIMO TUDI UMAZANO KERAMIČNO OPREMO V PRITIKLINAH. MALO UMAZANO POSODO IN KERAMIKO POMIVAMO. LABUDOVO PRAVILO: JON ZA ČIŠČENJE — ČARU ZA POMIVANJE. S TEM ZAKLJUČUJEMO NAŠO INFORMACIJO O JONU V ČASOPISU. HVALA ZA POZORNOST! ZA ČIŠČENJ V 1S76. LETU BO KOLEKTIV TOVARNE LABUD IZ ZAGREBA REALIZIRAL POSEBNI PROGRAM SVOJIH NOVOSTI. TO JE REZULTAT VEČLETNEGA DELA TEHNOLOGOV IN DRUGIH DELAVCEV TOVARNE. KOLEKTIV TOVARNE LABUD MENI, DA BODO NJEGOVI NOVI IZDELKI POPOLNOMA OLAJŠALI DELO NAŠI ŽENI-GOSPODINJI, KI SI PRIZADEVA ZA ČISTOČO V SVOJEM DOMU. D. O. 'VaFnošt LJUBLJANA — TOZD »Varovanje premoženja Ljubljana« vabi k sodelovanju delavce, ki želijo sodelovati na področju varovanja družbenega premoženja, da se javijo na prosto delovno mesto VODJE OBHODNE SLUŽBE Pogoji: poleg z zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — 4-letna srednješolska izobrazba in dve leti ustreznih delovnih izkušenj — izpit iz varstva pri delu — od kandidatov se zahteva, da imajo us.rezne moralnopolitične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti — da ima prevozno sredstvo in ustrezno vozniško dovoljenje — da ima urejene vojaške obveznosti — da sme nositi orožje Poskusno delo bo 90 dni. Osebni dohodek je 5200 din. Rok prijave je 15 dni. Ponudbe z dokazili sprejema kadrovska služba d. o. »Varnost« Ljubljana, Ljubljana, Krekov trg 10/1. V isti službi dobijo kandidati vse potrebne informacije: ustno ali po tel. štev. 311-579. 2305 Po 2. odst. 5. člena samoupravnega sporar zuma o medsebojnih razmerjih in v skladu s III. členom samoupravnega sporazuma o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in sklepom delovne skupnosti objavlja Sodišče združenega dela v Ljubljani naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 samostojnih svetovalcev 2. strojepiske-zapisnikarice 3. vodje računovodstva Na objavo delovnih mest se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1.: končana pravna fakulteta, pravosodni izpit, 3 leta prakse pod 2.: nepopolna srednja šola in znanje strojepisja pod 3.: srednja šola in 3 leta prakse v računovodskih opravilih Za vsa delovna mesta je delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnega Cohodka. Kandidati naj svoje prijave pošljejo Sodišču združenega dela v Ljubljani, Celovška 185, v 15 dneh od objave. 2277 Komunalno stanovanjsko podjetje SEVNICA Komisija za razpis vodilnih delovnih mest razpisuje vodilno delovno mesto VODJE gospodarsko— računske službe Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri z enoletno prakso ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri s petletno prakso. Kandidat mora imeti moralnopolitične vrline, ki se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnost za aktivno razvijanje samoupravnih odnosov. Delo Je za nedoločen čas. Čas poskusnega dela je 3 mesece. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Rok pismene prijave z dokazili je 15 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo prejeli obvestila o izidu razpisa v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 2316 iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »JUGOREKLAM« Ljubljana OZD za ekonomsko propagando in založništvo, Ljubljana, Moše Pijadejeva 5 razpisuje prosto delovno mesto: 1. vodje komercialnega sektorja Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne ali druge družboslovne smeri in 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, 2. vodje splošno-kadrovskega sektorja Pogoji: da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Za obe delovni mesti morajo kandidati imeti še: pravilen družbenopolitični odnos do socialistične revolucije in zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov in delitve po delu, pravilen odnos do dela, ljudi, sodelavcev ter odgovornost gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov OZD. !!!!l!!!!!!P!II!IIHIi!!l!IIUIII!ll!lli!!!li,:!! Razpis velja 15 dni od dneva objave. 2270 Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Tolmin razpisuje delovni mesti: a) DIREKTORJA Šolskega centra Tolmin in b) RAVNATELJA osnovne šole Bovec Na razpis se lahko prijavijo kandidati: pod a) ki imajo visoko izobrazbo prosvetne stroke ter 5 let vzgojno izobraževalne prakse in pod b) ki izpolnjujejo pogoje za učitelja določene po zakonu o osnovni šoli in imajo vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse Kandidati morajo biti moralno in politično primerni. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Tolmin v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop službe takoj. KOMISIJA ZA VOLITVE I” IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE TOLMIN 2313 rail!llll!lll!ll!!lllll!ll!IHinil!Lnilllllllll'l!inin!ifllIlin!HlliiillinilI!lll!ll1 iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZPISNA KOMISIJA Steklarne »Boris Kidrič« ROGAŠKA SLATINA razpisuje prosto vodilno delovno mesto 1. SEKRETARJA OZD (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da imajo končano pravno fakulteto n. stopnje in vsaj eno leto delovnih izkušenj (prednost imajo kandidati iz gospodarstva). b) ali I. stopnjo pravne fakultete z 2 leti prakse v gospodarstvu in da imajo delovne izkušnje na pripravi samoupravnih aktov v delovni organizaciji (stanovanje zagotovljeno), in 2. DIPL. PRAVNIKA — PRIPRAVNIKA Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite kadrovski službi Steklarne »BK« Rog. Slatina. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Delovna organizacija UNIOR kovaška industrija Zreče vabi k zaposlitvi nove sodelavce za naslednja delovna mesta: asistenta glavnega direktorja OZD visoka strokovna izobrazba z nekajletnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih v gospodarstvu, obvladanje vsaj 1 tujega jezika, z vrlinami potrebnimi za tak položaj (dinamičnost, komunikativnost, strokovnost i. t. n.); pomočnika šefa razvojno-inve-sticijskega sektorja višja izobrazba tehnične strojne smeri z nekaj leti delovnih izkušenj pri delu na investicijah in razvoju, obvladanje vsaj enega tujega jezika; 2 konstrukterja-tehnologa za konstrukcijo orodij in naprav višja ali srednja izobrazba tehnične strojne smen, z nekaj leti delovnih izkušenj na konstrukcijah orodij; več strojnih ali metalurških tehnikov za delo v proizvodnji — termični obdelavi, pripravi dela in kontroli izdelkov več rezkalcev za delovna mesta v orodjarni VK, KV rezkal ec, zaželena praksa Organizacija združenega dela bo imela možnost dodelitve stanovanja v novih stanovanjskih blokih. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. naj pošljejo pismene vloge z navedbo strokovne izobrazbe, navedbo dosedanjih delovnih mest, na katerih so delo opravljali, delovne izkušnje, ki jih imajo, na naslov UNIOR — kovaška rija Zreče, v 15 dneh po objavi oglasa. 2278 Tovarna umetnih brusov Swaty Maribor Poslovalnica Zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana, Tugomerjeva 2 objavlja [■rosto delovno mesto ADMINISTRATORJA za določen čas POGOJ: administrator z znanjem strojepisja Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov: Tovarna umetnih brusov Swaty, Maribor, Poslovalnica Zastopstvo inozemskih firm, 61000 Tugomerjeva 2 v 14 dneh po tej objavi. 2309 iiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiijij ii!i!!iii!;iiiiiiiiiiii:i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii JELOVICA ^ W! lesna industrija jeiovica, ŠKOFJA LOKA ob javij a naslednji prosti delovni mesti v SDS skupnih služb 1. vodjo službe varstva pri delu POGOJI: višja tehniška varnostna šola ali absolvent višje tehniške varnostne šole, ali višješolska izobrazba druge tehnične smeri s strokovnim izpitom iz varstva pri delu ter 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. 2. referenta za samoupravljanje POGOJI: srednješolska izobrazba up ravno-administrativne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na samostojnih administrativnih opravilih. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev na naslov Jelovica, lesna industrija .Škofja Loka — za kadrovsko socialni oddelek, v 15 dneh od dneva objave. Dodatne informacije o naravi dela, osebnih dohodkih itd. dobijo kandidati v kadrovsko socialnem oddelku. 2330 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ramisiiR NOVO MESTO PRODAJA STANOVANJ V NOVIGRADU - ISTRA DELOVNE ORGANIZACIJE TUDI VAM PRIPOROČAMO NAKUP STANOVANJ, KER SO PRIMERNA ZA LETNI ODDIH DELAVCEV. STANOVANJA BODO DOGRAJENA V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1976. Vse informacije daje SGP »PIONIR« Novo mesto, komercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova S/l tel. (061] 321-381, 321-349, 321-347. Trgovsko podjetje »Kurivoprodaja« Ljubljana. Čopova 14 objavlja prosto delovno mesto SERVIRKE v delavski menzi za nepolni delovni čas od 9.—12. ure dopoldan. Zaželena je oseba, ki ima smisel za strežbo. Osebni dohodek 1.500.— din. Interesenti naj se osebno s pismenimi vlogami zglasijo v transportnem parku, Ljubljana—Janševa 1/a v 8 dneh po objavi. 2332 4LTCI jugoslovanska avtomobilistična revija PARTIZAN SLOVENIJE zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, Ljubljana, Tabor 14 objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA za nedoločen čas POGOJI: dveletna adminisriativna šola. Za delovno mesto je predvideno 1 do 3-mesečno poskusno deilo. Objava velja do zasedbe Kandidata naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in navedbami o dosedanjih delovnih izkušnjah na nar slov: PARTIZAN SLOVENIJE, zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, Itfufolgena, Tabor 14. 2320 .inHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilillllllllllllllllllilUIIIIIIIIIIlillHIIIIIlllllllllIlllillllllliilllllllllilllllllillill Razpisna komisija delavskega sveta SLOVENIJALES, lesno podjetje »OPREMA« IZOLA razpisuje naslednji prosti vodilni delovni mesti: 1. VODJE proizvodnega sektorja (ni reelekcije) 2. VODJE finančno računovodskega sektorja (ni reelekcije) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da ima visoko šolsko izobrazbo lesnoindustrijske smeri in dve leti prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — da ima višjo šolsko izobrazbo lesnoindustrijske smeri in pet let prakse na vodilnih ah vodstvenih delovnih mestih — da ima srednjo šolsko izobrazbo lesnoindustrijske smeri in osem let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — da je moralno in politično neoporečen pod 2. — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske smeri in dve leti prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in pet let prakse na vodilnih ali vodstvenih de lovnih mestih — da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in osem let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — da je moralno in politično neoporečen Kandidati morajo vloge dokumentirati z dokazilom o strokovni izobrazbi in potrdilom o delovnih izkušnjah. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za OD delavcev podjetja. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Zasedba delovnih mest je možna takoj. Prijave pošljite na naslov: Slovenijales, lesno podjetje »Oprema« Izola (Komisiji za razpis). 23M ulaiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiriiini Organizacijam združenega dela in vsem, ki proučujejo tržno problematiko sporočamo, da bo dne 5. aprila 1976 ob 16. uri v veliki sejni dvorani LEKA — Tovarne za farmacevtsko in kozmetično proizvodnjo. Vodovodna ulica, Ljubljana USTANOVNA SKUPŠČINA DRUŠTVA ZA MARKETING SLOVENIJE DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine 2. Izvolitev organov skupščine 3. Tržišče kot izhodišče za povezovanje proizvodnje in trgovine (referat mg. Stefana Korošca, predsednika komisije za trg in cene pri IS SRS) 4. Potrditev pravil društva 5. Izvolitev organov društva 6. Okvirni program društva 7. Za udeležence ustanovne skupščine, ki ne bodo imeli avtomobila, bo ob 15,30 izpred Univerze na Trgu revolucije odpeljal posebni avtobus Leka (modre barve s napisom Lek ob straneh). INICIATIVNI ODBOR miiiiiituHinnnnnmiminmiHiiiiiHiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiniinimiiiiiHiiiiiiiimi1 Gradbeno industrijsko podjetje »OBNOVA« Ljubljana, Titova c. 39 razpisuj e prvo javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: TAM 51 — kasonar, TAM 4500 kiper, TAIRA — tip 138, brez motorja, termogen TAJFUN, kotni brusilni stroj, 3 ročne vrtalne stroje, hidravlično dvigalo in drugo javno licitacijo prikolica »Tehnostroj«, IMV kombi 1600, 3 žerjave, 2 putzmeistra, 3 skreperje, plug za nakladač, iglo za bager, 5 vrtalnih strojev, bager 350, 3 dvigala GD, 3 termogene, hrastove pragove in distanč-nike, stojala za prevoz GJD-3, števce — enofazne, enotarifne, oljno peč, 5 elektromotorjev. Licitacija bo dne 13. EV. 1976 ob 8. uri na Centralnih obratih, Rožičeva 1, Ljubljana. Seznam licitiranih sredstev, opremljen s tehničnimi podatki in izklicnimi cenami, bo na ogled na oglasni deski na Centralnih obratih en teden pred licitacijo. Ogled je mogoč 3 dni pred licitacijo na Centralnih obratih, Rožičeva 1. Udeleženci licitacije morajo pred začetkom položiti 10% vrednosti za sredstva, za katera je izklicna cena več kot 500 N din. msiiitHtiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii» Organizacija združenega dela Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, n. sol. o. Hrastnik, Cesta 1. maja 33 razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. VODJE marketing službe (vodilno delovno mesto) 2. GLAVNEGA skladiščnika Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v delovno organizacijo, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. da imajo visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri s pet let delovnih izkušenj Od kandidatov pričakujemo predvsem določene organizacijske sposobnosti, zavzetost do dela ter da so pri dosedanjem delu že dosegli določene kvalitetne rezultate in da so moralnopolitično neoporečni. pod 2. da imaj a srednjo strokovno izobrazbo (ekonomsko ali tehnično) ali VK delavec trgovske ali VK delavec trgovske ali strojne stroke in tri leta delovnih izkušenj Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, naj najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo pismene ponudbe z ustreznimi dokazili na kadrovsko— pravno službo delovne organizacije. 2323 Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Elektrotehniškega podjetja KRANJ raspisuje vodilno delovno mesto DIREKTORJA Elektrotehniškega podjetja Kranj Kandidat, ki se prijavlja na razpisano delovno mesto, mora izpolnjevati naslednje pogoje za zasedbo: 1. da je dipl. ing. elektrotehnike, dipl. ekonomist ali dipl. pravnik in da ima 5 let delovnih izkušenj, ali 2. da je ing. elektrotehnike, ekonomist ali pravnik in da ima 8 let delovnih izkušenj 3. da izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določa zakon 4. da je aktiven družbenopolitičen delavec, da je moralnopolitično neoporečen 5. da ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in se bodo prija-vili na razpis, naj predložijo tudi program razvoja podjetja Vloge s potrebno dokumentacijo in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53c »za razpisno komisijo«. O izidu rozpisa bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. 2312 RUDARSKI INŠTITUT Ljubljana, Aškerčeva c. 20 razpisuje ▼ skladu s Statutom DO Rudarskega inštituta naslednja prosta delovna mesta: 1. vodilno delovno mesto DIREKTORJA 2. PROJEKTANTA rudarskih strojev in naprav 3. TEHNIKA Pogoji za sprejem so: pod 1. da je znanstveni raziskovalni, strokovni sode-lavec ali delavec z drugim enakovrednim nazivom, ki ima s področja dejavnosti inštituta ustrezne izkušnje — »želeno je znanje enega svetovnega jezika, — da izpolnjuje z zakonom določene pogoje s potrdilom, da ni v kazenskem postopku, — da ima osebne in moralnopolitične vrline pod 2. da je diplomirani rudarski inženir, ki ima izkušnje pri projektiranju rudarskih strojev in naprav — da ima 5 let delovne dobe na tem področju Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija n. sol. o. razpisuje po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij LICITACIJSKO PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev: 1. buldožer 7G-90 MA, letnik izdelave 1061, vozen izklicna cena 35.000 din 2. tovorni avto mercedes TATA 6115, letnik 1908 s platojem za prevoz hlodovine in vgrajenim avtomobilskim dvigalom HIAB 193, nekompletnim, tovornjak je nevozen izklicna cena 20.000 din 3. poltovomi avto zastava 625 B, vozen Izklicna cena 20.000 din 4. kolesni traktor EMT 533, letnik izdelave 1966, vozen izklicna cena 35.000 din 5. enoosna prikolica Ljutomer AFG-ll, letnik izdelave 1969, vozna izklicna cena 5.000 din 6. traktorska vitla, vlečna moč 3400 kg izklicna cena 5.000 din 7. 3 ročne vrtalne stroje cobra z dieselskim pogonskim motorjem, prilagojenim za delo v gradbeništvu, niso brezhibni izklicna cena za 1 kom 1.000 din V izklicnih cenah ni vštet prometni davek. Licitacijska prodaja bo v sredo, dne 7. IV. 1976, in sicer: za družbeni sektor z začetkom ob 8. uri, za zasebni sektor pa z začetkom ob 10 uri. Kupci iz družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti pooblastilo svoje delovne organizacije za nakup, zasebni kupci pa morajo vplačati pred dražbo 10 % varščino od izklicne cene. Plačilo kupljenega osnovnega sredstva mora bita iz vršeno takoj ob predaji. Ogled osnovnih sredstev, ki jih prodajamo, je mogoč vsak dan od 10. do 12. ure od dneva objave do dneva določenega za prodajo. 2317 iirnHininiiiiminiiniiiiiiniHniiiHiiiiiiniiniimiiiimnnnHHiinffliimTmnnnjiiniiiniiinmiiinniimnnnimminiiHiannimnminiinfiBBiffljnfl Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto v delovni skupnosti skupne službe: DIREKTORJA komercialnega sektorja (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje, oziroma da ima: — visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne, tekstilne ali organizacijske smeri in najmanj 5, 8 oziroma 15 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih s področja komercialnih opravil. Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma, po kratki in težki bolezni, umiHa naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta MARIJA KRALJ rojena ŠTEMPEU Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 4. aprila 1976, ob 16. uri izpred hiše žalosti Podgorica 3 na pokopališče v Šentjakobu Žalujoči: mož Ivan, sin France z zaročenko Olgo, Janez z družino, hčerki Zinka in Vida Kokalj z družinama, brata France, Ivan z družinama in drugo sorodstvo Podgorica, Šentjakob, Ljubljana, Dragomelj, Rogaška Slatina, 2. aprila 1976 Umrla je naša draga mama ANGELA RAIČKOVIČ Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. aprila 1976, ob 17. uri na Žalah N jeni: otroka Borut in Ljubica s Petro, sestra Poldi in drugo sorodstvo V neizmerni žalosti sporočamo, da je v 87. letu starosti umrla naša draga, skrbna in dobra mama in nona FRANČIŠKA RAVCON roj. ŠUŠTARŠIČ Pokopali jo bomo v ponedeljek, 5. aprila 1976, ob 15.30 iz Frančiškove vežice na Zalah Žalujoči: hčerka Zora por. Žlebnik z družino, sinovi Milan, Boris, Mirko z družinami, sestra Marija, družina Ban ter vnuki in vnukinje Ljubljana, Murska Sobota, 2. aprila 1976 Ostali smo sami — tihi in otrpli z bolečo resnico, da je bila v cvetu mladosti prerano pretrgana življenjska nit našemu ljubemu sinu, bratu, stričku, svaku, nečaku in bratrancu FILIPU NOVAKU IZ JAME 16 študentu agronomije pod 3. da ima zaključeno srednjo šolo rudarske, strojne ali gradbene smeri, — poskusno delo bo 3 mesec« Inštitut r ;ma na razpolago stanovanja. — aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika — osebnostne in moralnopolitične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili na naslov Rudarski inštitut, Ljubljana, Aškerčeva 20 — razpisna komisija. 2308 Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene prijave s kratkim opisom dose danjega dela v kadrovski sektor v 15 dneh od dne va objave. 2310 Dom srednjih šol, Ljubljana, Gerbičeva 51 a Umrla nam je naša ljuba sestra in teta v V raspisuje prosto delovno mesto KRISTA VELUŠČEK MEDICINSKE SESTRE rojena KOGOVŠEK — upokojenka PHR POGOJI: K zadnjemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, višja šola za med. sestre ali srednja medicinska šo- 5. aprila 1976, ob 14.30 la, 2 leti uspešne prakse. Žalujoči: Informacije dobijo kandidatke r upravi doma. vsi njeni: sestra Marija, brat Janko, snaha Mara, nečakinji Nada in Majda z družinama Nastop službe je mogoč takoj. 2331 Ljubljana, Hotederšica, Trst, dne 2. aprila 1976 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec, tovariš Pospremili smo ga 18. marca 1976 na pokopališču v Mavčičah. Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju Onkološkega inštituta za zdravljenje in nego, posebno zdravnicama dr. šumijevi in dr. Jelki Petrič za njeno humano in nadstrokovno delo pri reševanju mladega življenja. Hvala sestri Franci in Veri Cevc za vso skrb in nego ob njegovi težki bolezni. Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem, sošolcem in sodelavcem, ki so mu med njegovo težko boleznijo stali ob strani. V globoki žalosti: mama, ata, sestra Francka in Milka z družino ter drugo sorodstvo UMRLA JE NAŠA DELAVKA KAROLINA ŠKOF - DRAGA VESTNO IN VZORNO SODELAVKO BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU POSREDNIK LJUBLJANA JOŽE MAVER invalidski upokojenec Ohranili ga homo v lepem spominu! Na zadnji pota ga bomo spremili v nedeljo, dna 4. aprila 1976 dopoldne iz hiše žalosti Veliko Globoko na pokopališče v Krki pri Zagradcu Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana ZAHVALA Dne 20. marca 1976 je zaključil svojo življenjsko pot Dr. CIRIL REZLAJ zdravnik v pokoju Od njega smo se poslovili dne 23. marca 1976 na pokopališču na Žalah v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju klinične bolnišnice za večletno zdravniško pomoč in oskrbo, enako zdravnici in osebju Doma na Bokalcah za vso pomoč v zadnjem letu njegovega življenja. Od srca se zahvaljujemo tudi vsem, ki so mu kdajkoli v letih bolezni nudili pomoč in prijateljske besede. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sošolcem, sosedom in drugim, ki so ga spremili na zadnji poti. Njegovi najbližji. Ljubljana, Maribor, dne 2. aprila 1976 V 87. letu starosti nas je zapustil brat, stric in bratranec LOVRENC VODE Matetov Voranc Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. aprila 1976, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Vinje pri Dolskem Žalujoči: brat Tone in drugo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric FRANC BERNARD Od dragega pokojnika se bomo poslovili v nedeljo, dne 4. aprila 1976, ob 16. uri v Mošnjah Žalujoči: žena Anica, sin Franci z ženo, bratje, sestre in drugo sorodstvo Mošnje, 2. aprila 1976 Sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec FRANC BERNARD upokojenec Pogreb bo v nedeljo, 4. aprila 1976, ob 16. uri izpred hiše žalosti Mošnje 50 na vaško pokopališče v Mošnjah Skupščina občine Radovljica, Izvršni svet, osnovna sindikalna organizacija UO Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš neumorni in dolgoletni družbenopolitični delavec tovariš FRANC BERNARD tajnik KS Mošnje Dragega pokojnika bomo pospremili dne 4. aprila 1976, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Mošnjah na domače pokopališče KS Mošnje in družbenopolitične organizacije Mošnje pri Radovljici, dne 2. aprila 1976 ZAHVALA Ob smrti našega ljubega tateka prof. ČENDE ŠEDLBAUERJA se zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem, z dobro mislijo in iskreno besedo počastili njegov spomin. Iskrena hvala njegovim učencem in kolegom za glasbo ob poslednjem slovesu. Posebej smo hvaležni zdravstvenemu osebju bolnišnice Petra Deržaja, ki mu je lajšalo trpljenje in dr. Borutu Kocjančiču za požrtvovalno skrb med boleznijo. Žena Vida z otroki Ljubljana, 1. aprila 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete FANIKE SELEKAR roj. Koren se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam pismeno ali ustno izrekli sožalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej pa se zahvaljujemo dr. Kranjčevi iz Topolšice, ki ji je v zadnjih dneh lajšala bolečine ter duhovščini, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste ji darovali cvetje v slovo in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami Imeno-Podčetrtek Sporočamo žalostno vest, da Je nenadoma umrla naša dolgoletna sodelavka Anica Jerman vodja bifeja Pogreb pokojne bo ▼ ponedeljek, 5. aprila, ob 16. uri na pokopališču ▼ Trbovljah Člani delovnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij podjetja Strojne tovarne Trbovlje Trbovlje, 2. aprila 1B7B Sporočamo žalostno vest, da Je umil član naše delavne skupnosti Zdravko Stradar strojnik v TOZD Rudnik premoga Hrastnik Pokojnega sodelavca bomo pokopali v ponedeljek, 5. aprila, ob 16. uri na pokopališču na Dolu pri Hrastniku Ohranili ga bomo v lepem in dobrem spominu Delovna skupnost rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje TOZD rudnik premoga Hrastnik in osnovna organizacija sindikata Trbovlje, dne 2. aprila 1976 ZAHVALA Vsem sorodnikom, sosedom in osebnim prijateljem, sodelavcem, župniku za spremstvo in znancem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter z iskrenim sočustvovanjem zadnjikrat izkazali čast našemu dragemu Francu Primarju naša iskrena hvala kolektivoma PIT Ljubljana, Foto Tivoli Ljubljana, sodelavcem iz Saturnusa, pevskemu zboru in gasilcem. Žena Cilka, hčerki Zinka in Fanči, zet Marjan ter vnuka Marko in Maja Novo Polje, 2. aprila 1976 ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame Marije Bolha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. ZAHVALA Ob bridki izgubi nadvse ljubljenega ate, starega ata, deda, brata, svaka in taste JOŽETA GLAVANA se prisrčno sahvaljujemo vsem za iskrene izraze sožalja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebna zahvala dr. Golobu za lajšanje bolezni. Krajevni skupnosti SZDL Ivančna Gorica za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav lepa hvala sosedi in vaščanom. Prav vsem se lepo zahvaljujemo. Gl&vanovl Sorodnikom in vsem, ki so ga poznali, sporočamo žalostno vest, da so se tiho in mirno, kakor je bilo njegovo življenje, za vselej zaključile poti našega dragega očeta, brata, svaka, tasta, dedka in strica Florjana La j miša železničarja v pokoju, večkratnega udarnika in nosilca odlikovanja dela Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 5. aprila 1976, ob 16. uri iz Nikolajeve vežice na Zalah Za njim žalujejo v nemočni tugi vsi njegovi Ljubljana, Logatec, Jesenice, Tuhinjsko, 3. aprila 1976 Umrl nam je ljubi mož, oče, ded, praded in brat Anton Tronkar upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 3. aprila 1976, ob 16. uri na kranjskem pokopališču 2alujoči: žena Alojzija, sin Avrelij, hčerki Londina in Zdenka z družinami, sestra Marija in drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Maribor, 1. aprila 1976 žalujoči: sin Janez, hčerki Ančka in Mari z družinami Cma vas, Ig, 3. aprila 1976 ZAHVALA VSEM, KI STE SPREMILI NA ZADNJI POIT IN POKLONILI CVETJE Branku Potočniku Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Golob Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 3. aprila 1976 ob 16.30 na kranjsko pokopališče ZAHVALA L’1 prerani izgubi našega sina, brata, nečaka in bratranca Braneta Zupaneca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem, kolektivu »Varnost«, še posebno zahvalo kolektivu IMP za tako številno udeležbo za poslovilne besede godbi in pevcem ter duhovniku. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje in ki so ga pospremili na prerani zadnji poti. žalujoči: mami Kristina, ata Stane, brat Stanko z ženo ter drugo sorodstvo Zagorje ob Savi, 2. aprila 1976 ZAHVALA Ob smrti našega dragega Izidorja Merljaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, ki so nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovo poslednjo pot. Lepa hvala govorniku krajevne skupnosti Renče, pevcem iz Bilj ter godbi z Gradišča. Se enkrat hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Sestra Ana, otroci Ivan, Vida, Savo, Avgust,'j Zorko in Ana z družinami Renče, Koper, Nova Gorica, Ljubljana HVALA NJEGOVI OBLETNICA Danes, 3. aprila je leto, odkar naju je tragično zapustil naš nepozabni Roman Buzzolini čas beži, ne izbriše pa bolečine. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Mama in sestra V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, mancem in prijateljem, da nas je v 77. tetu starosti zapustila naša nepozabna dobra žena, mama, babica in prababica Marija Kraljac rojena GREBENC Pogreto bo danes, 3. aprila 1976, ob 16. uri na pokopališču v Ločni pri Novem mestu Žalujoči: mož Josip, hčerka Milena, sinova Joško te Marjan z družinami ter drugo sorodstvo Novo mesto, Ljubljana, Maribor, Ptuj. Žalec, Zagreb, Banja Luka, Sarajevo, 2. aprila 1976 Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Malči, Kristina z družinama, sinova Tone in Franc z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, dne 2. aprila 1976 Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš sin in brat Janez Trček Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 3. aprila 1976, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Kamniku pod Krimom na pokopališče v Preserje Žalujoči: mama, sestri, brata z družinami, tete in strici Kamnik pod Krimom, Preserje, 2. aprila 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Roze Bremec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali med boleznijo. Se posebej hvala osebju internega oddelka šempetrske bolnišnice in sobolnikom za razumevanje. Hvala tudi vsem, ki sc r»arr» pomagali v najtežjih trenutkih in mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Anica z družino Rožna doMna, 2. aprila 1976 ZIS o nafti BEOGRAD, 2. apr. (Tanjug) — ZIS je na seji, Id ji je predsedoval Džemal Bijedić in so se je udeležili predsedniki izvršnih svetov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, obravnaval in podprl predlog, naj bi 30. junija letos nehal veljati družbeni dogovor (sklenjen 27. oktobra 1973) o uporabljanju sredstev, ustvarjenih s povečanjem cen naftnih derivatov in plina, za pokrivanje razlik med domačo in uvozno ceno nafte in njenih derivatov, oziroma da naj bi odpravili egalizacijski sklad za nafto. Hkrati so opozorili, da do poteka veljavnosti tega družbenega dogovora veljajo obveznosti njegovih podpisnikov tako kot doslej. ZIS je ustanovil posebno medresomo delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov pristojnih zveznih organov in organizacij ter republiških oziroma pokrajinskih sektorjev za trg in cene. Delovna skupina bo morala ob posvetovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami podrobno pretehtati vse probleme v zvezi z odpravo egalizacijskega sklada za nafto in predlagati ustrezne rešitve. Udeleženci seje so zavzeli enotno stališče, da je treba najti rešitve, ki ne bodo spodkopavale resolucije o skupni politiki gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije v letu 1976 oziroma dogovorjene politike ekonomske stabilizacije. Na seji so uskladili tudi druga vprašanja v zvezi s sklenitvijo dogovora zveznega izvršnega sveta in izvršnih svetov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o uresničevanju politike cen v letošnjem letu. Pričakujejo, da bodo ta dogovor podpisali prihodnji teden. ZIS je izoblikoval predlog tretjega dela družbenega načrta Jugoslavije za obdobje 1976—80, nanašajočega se na politiko in posebne naloge v zvezi z razvojem dejavnosti, ki so v skupnem interesu. Poudarili so, da nekatera določila v predlogu tega dela srednjeročnega načrta niso v celoti zasnovana na novih sistemskih rešitvah, ker jih — tako kot dogovore o razvoju dejavnosti, ki so v skupnem interesu — še obdelujejo. Zato se bo njihovo usklajevanje intenzivno nadaljevalo še ves mesec. S to pripombo bo ZIS poslal skupščini SFRJ predlog tretjega dela srednjeročnega načrta v nadaljnji postopek skupaj z nujnimi anali ti čno-bilanč-nimi materiali in informacijo o rezultatih dosedanjih priprav dogovora o razvoju dejavnosti, ki so v skupnem interesu. Zadnje vesti Protest po napadu na predstavništvo JAT NEW YORK, 2. aprila (Tanjug) — V vrsti napadov na jugoslovanska predstavništva, katerih niti vodijo k iašistič-nim emigrantskim skupinam, so doslej še neznani storilci 31. marca ob treh zjutraj izvedli napad na poslovalnico JAT v Rockefellerjevem centru na Peti aveniji. Napadalci so poskušali skozi odprtino v izložbi, ki so jo naredili s kladivom, zliti noter ročko mastne barve, vendar se jim to ni posrečilo in barva se jim je razlila po pločniku. Veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu je zaradi napada na poslovalnico JAT vložilo protest pri State Departmentu. Argentina: nagla sodišča BUENOS AIRES, 2. aprila (AP) — Danes so zaprisegli novi člani argentinskega vrhovnega sodišča. Vsa so civilisti z dolgoletno pravosodno prakso. Časopisi pa so objavili odločitev vojaških oblasti, s katero so prepovedana zbiranja študentov na univerzah in politična dejavnost. Hunta se je tudi odločila, da po vsej Argentini ustanovi posebne »vojaške svete«, katerih naloga bo preprečevanje podtalne dejavnosti. Ker bodo ti sveti imeli pravico izrekati smrtno kazen, bodo praktično nagla sodišča. Streli na sedež sovjetske misije NEW YORK, 2. aprila (UPI) — Predstavnik newyorške policije je sporočil, da je neznanec dvakrat ustrelil s puško na sedež misije ZSSR pid OZN. Ranjen ni bil nihče. Policija je nedaleč od sedeža sovjetske misije našla puško, ki jo je storilec na begu odvrgel. Sodijo, da gre za dejanje pripadnika katere od ekstremnih organizacij ameriških Judov. Sovjetska zveza je zadnje dni nekajkrat uradno protestirala pri ameriških oblasteh, ker so neznanci vznemirjali njene diplomatske predstavnike. Aretacije na zahodnem bregu Jordana TEL AVTV, 2. aprila (AFP) — Ker so izraelske oblasti aretirale nekaj deset mladeničev, se je napetost na zahodnem bregu Jordana še povečala. Dijaki razburjeno demonstrirajo in postavljajo barikade, po spopadih s policijo pa se vrstijo nove aretacije. Čeprav je policija aretirane demonstrante po 48 urah izpustila iz zapora, je v mestih Tulkaram, Dženine, Farrtab in nekaterih drugih še zmeraj čutiti nezmanjšano napetost. Bomba na vlaku BILBAO, 2. aprila (AFP) — Španski časniki so poročali, da so sinoči na vlaku, ki vozi med Bilbaom in Madridom, odkrili tempirano bombo. Razstrelivo je bilo zavito v zastavo baskovskih separatistov. Strokovnjaki so bombo demontirali šele po štirih urah. PA ŠE TO GOSPODARSKI OCVIREK — Ena izmed zanimivosti lanskega leta je tudi, da smo dobili enkrat več za izvožene osle kot za električne računske stroje ... Za letos napovedujejo, da bomo računskih strojev prodali več kot lani. Najbrž bi se marsikje raje bolj ogrevali za pospešeni izvoz prvega artikla... Nepopolno in protislovno poročilo avstrijske vlade Živahen odmev na besede Silva Devetaka v odboru za odpravo rasne diskriminacije — Odločno za uresničitev državne pogodbe — Zgovorni podatki OD NAŠEGA POROČEVALCA ŽENEVA, 2. aprila — V Ženevi je začel danes zasedati odbor za odpravo rasne diskriminacije. Ena glavnih točk dnevnega reda je razprava o poročilih držav, podpisnic mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in izpolnitvi določil konvencije na njihovem ozemlju. Med prvimi so obravnavali poročilo avstrijske vlade, V zvezi s tem poročilom je član odbora iz Jugoslavije, posebni svetnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Silvo Devetak, izrekel nekatere ugotovitve in pripombe, ki so zUvlile živahno zanimanje članu- odbora. Devetak se \ dotaknil vprašanja, ali Avstrija s svojim pravnim sistemom izpolnjuje določila konvencije o preprečevanju rasne diskriminacije, upoštevajoč sestavo prebivalstva, in ali avstrijska zakonodaja preprečuje kakršnokoli obliko rasne diskriminacije, zlasti do tujih delavcev in narodnostnih manjšim v Avstriji. Pri tem je poudaril, da zadevna določila kazenske zakonodaje, ki jih je Avstrija navedla v svojem poročilu, ne zaobse-žejo vseh zahtev konvencije, ki govore o preganjanju vseh oblik širjenja idej o rasni večvrednosti, narodnostnega sovraštva ali podžiganja h kakršnikoli diskriminaciji, kakor tudi nasilnih dejanj ali dejanj proti katerikoli rasni ali etnični skupini. S tem avstrijska kazenska zakonodaja, kot je rekel De- vetak, ne ustvarja možnosti za izpolnitev obveznosti iz konvencije in prav tako tudi iz državne pogodbe, po kateri je dolžna prepovedati »dejavnost organizacij, katerih cilj je odzveti hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu v Avstriji njegov manjšinski značaj«. Pri tem je omenil, da se pri večinskem prebivalstvu na območju, kjer živi manjšina, kaže narodnostna nestrpnost. Državna pogodba konkretno našteva vse pravice, ki jih vsebuje tudi konvencija, zato je zelo pomembno ugotoviti, ali je Avstrija izpolnila vsa določila te pogodbe in v kolikšni meri. V tej zvezi je Devetak med drugim citiral navedbe v avstrijskem poročilu, iz katerih je razvidno, da je Avstrija le omejeno izpolnila nekatere obveznosti na delu ozemlja na Koroškem, pa tudi, da ni nobenega zakona niti drugega akta za preostali del Koroške kot tudi za vse Gradiščansko in štajersko. Kar zadeva zakon o krajev, nih napisih, o katerih govori poročilo, ‘p znano, da še do danes ni uresničen, ker so skupine večinskega prebivalstva, prežete z duhom diskriminacije nasproti manjšinam, preprečile, da bi bil ta zakon uresničen — kar je priznal tudi predstavnik avstrijske vlade. Taksno stanje ni samo v nasprotju z državno pogodbo, temveč tudi v nasprotju z 19. členom avstrijskega temeljnega zakona o splošnih pravicah. Iz informacij, ki jih je predložila avstrijska vlada, je razvidno,, da povezuje pravice manjšine z njenim številom oziroma odstotkom glede na večinsko prebivalstvo. V tej zvezi je treba opozoriti na znani odgovor avstrijskih političnih strank glede izpolnitve cjržavne pogodbe, a samo na Območju Koroške, in na izjavo avstrijskega predstavnika ob predložitvi prvega poročila, da je bilo v štajerski in na Gradiščanskem »tehnično nemogoče sprejeti posebne zakone za tako majhno število pripad nikov manjšin«. Takšno po stavljanje pogojev — j® rekel Devetak — je načelno nesprejemljivo in ni v skladu s konvencijo, pa tudi ne s 7. členom državne pogodbe, ki ne postavlja nobenih pogojev za uresničitev pravic »v upravnih in «odnijskih okrajih Koroške, Gradiščanskega Preresno za igro Akademik Arbatov o sovjetsko-ameriških odnosih — Opozorilo Fordu — »Volitve bodo minile, SZ bo ostala« OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 2. aprila — široka razprava v ZDA o nadaljnji usod! popuščanja napetosti jp porodila vrsto vprašanj. Bilo pa bi veliko bolje, ko se ta vprašanja sploh ne bi porajala, ker gre za preveč resno stvar, da bi bilo mogoče dovoljevati kakšno dvoumnost ali v čem prepuščati pred neodgovornimi kričači iz skrajno desnega tabora, opozarja akademik Arbatov, direktor inštituta za ZDA in Kanado pri sovjetski akademiji znanosti, v razpravi o sovjetsko-ameriških odnosih na straneh današnje »Pravde«. Njegovo opozorilo je seveda v prvi vrsti namenjeno predsedniku Fordu, ki je bil v toku dozdajšnje predvolilne kampanje že primoran taktizirati zastran nadaljnjih odnosov z ZSSR, potem ko ga je k temu izzval glavni nasprotni kandidat Reagan. V ZSSR izredno pozorno spremljajo predvolilno kampanjo v ZDA in posvetili so ji že vrsto oddaj na TV. Kaže da dajejo največ možnosti Fordu in zato štejejo za umestno, da ga opomnijo, naj bo v svojem taktiziranju previđen. Arbatov sicer meni, da je pač realno upoštevati ameriške politične tradicije, po katerih so kandidati pripravljeni popuščati zastran vprašanj tako imenovane velike politike, samo da bi si nabrali trenutne koristi. Vendar pa takšno popuščanje neredko negativno vpliva na mednarodni položaj: volitve namreč minejo, toda posledice tistega popuščanja, ki ga je porodila predvolilna kampanja, še naprej vplivajo na ameriško politiko in včasih povzročijo resne težave. V tem pogledu je za ZSSR seveda najbolj zanimiv nadaljnji ameriški odnos do popuščanja napetosti. Arbatov meni, da je »več kot dvomljivo« označevati za modrost, kot je to storil nedavno Ford, Washingtonov rek, da je »najbolj učinkovit način za zagotovitev miru ta, če si pripravljen na vojno«. Bolj ko se kdo pripravlja na vojno, pravi Arbatov, bolj jo dela neizbežno. Ta naloga se danes kaže ostreje kot kdajkoli poprej, opozarja Arbatov in rešitev te naloge je bila in postaja ena izmed glavnih usmeritev zunanjepolitične usmeritve CK KP SZ in sovjetske vlar de. Vendar pa uspeha ni mogoče doseči z enostranskimi napori, odvisen je tudi od politike druge strani. Kar Zanimanje za ženska vprašanja HERCEGNOVI, 2. apr. (Tanjug) — Predsednica vlade Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike, ki se mudi na zdravljenju v Igalu, je danes sprejela delegacijo občinske konference za družbeno aktivnost žensk Hercegnovega. Gostja iz Sri Lanke se je ob tej pri. ložnosti zanimala za delo te organizacije, kot tudi za akcije in delo z ženskami na vasi. zadeva sovjetsko stran, je sklenila storiti vse, da bi pretrgati začarani krog, v katerem se je znašel razvoj vojaške tehnike in je v ta namen predlagala sklenitev sporazuma o prepovedi ustvarjanja novih, še bolj uničevalnih vrst in sistemov orožja. Žal pa ta predlog doslej ni naletel na kakšen odmev v ZDA, se pritožuje Arbatov. Ameriški politiki, omenja nadalje Arbatov, često govorijo, da jim je za nadaljnji razvoj popuščanja napetosti potrebna prepričanost v politiko in namene ZSSR. Nedavni V. kongres KP SZ je lahko vsem pričal o takih miroljubnih namerah, toda ameriški politiki radi pozabljajo, da je tudi Sovjetski zvezi potrebna prepričanost v ameriško politiko in namere, opominja Arbatov. Po mnenju Arbatova so dobri izgledi za prihodnje ameriško-sovjetske odnose, vendar le pod pogojem, če se bodo tudi naprej razvijali na vzajemno zgrajenem realističnem temelju, brez trenutnih emocij, rožljanja z orožjem in brez pretiranih globalnih apetitov. Če nekoliko obrnemo omenjeno opozorilo Arbatova, volitve bodo minile, toda ZSSR bo ostala ... TIT DOBERŠEK in štajerske, kjer živi slovensko, hrvaško ali mešano prebivalstvo«. Zato je Devetak podprl že prej izraženo mnenje odbora, »da piavice manjšine niso odvisne od njenega števila niti odstotka glede na celotno prebivalstvo«, in predlagal, da to vnesejo tudi v letošnje poročilo za generalno skupščino OZN. Zelo obširni statistični podatki, priloženi avstrijskemu poročilu, opozarjajo r.a nenavadno dejstvo, da na razmeroma majhnem azemlju, na katerem žive pripadniki nemškega, slovenskega in hrvaškega naroda, obstaja okoli 25 jezikovnih kombinacij m kategorij in da umetno iOču-jejo slovenski jezik na slovenski tn »vindiš«. Znano je, da so tako imenovano kategorijo »vindiš«, ki nima nobene etnične niti jezikovne osnove, sprejeli avstrijski nacisti 1939. leta kot podlago za etnično in fizično likvkPrartje Slovencev v tretjem rajhu. Podatki, ki jih je predlo žila avstrijska vlada, ne glede na vso nepopolnost in protislovja, vendarle dovolj jasno kažejo — je rekel Devetak — da se število slovenskega in hrvaškega prebivalstva strahotno zmanjšuje in da grozi mračna perspektiva, da ta manjšina izgine, to pa je posledica nepopolne izpolnitve določil državne pogodbe. Spričo tak Snega položaja manjšin je Devetak predlagal da bi bilo treba sprejeti ne samo ukrepe, predvidene formalno v državni pogodbi, temveč tudi posebne ukrepe na socialnem, ekonomskem, kulturnem in drugih področjih, kakršne določa konvencija o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije. Z obžalovanjem je ugotovil, da avstrijska vlada v svoje poročilo ni vključila tudi mnenj slovenske in hrvaške manjšine, ki sta jih v svojih spomenicah poslali avstrijski vladi po sklenitvi državne pogodbe v obliki več kot 40 pozivov, predlogov in dr. v zvezi s svojim statusom in problemi. Na koncu svoje razprave k poročilu avstrijske vlade o položaju manjšin je Devetak izrazil upanje, da se bo sodelovanje z Avstrijo v tem odboru še naprej razvijalo, z namenom, da bi v Avstriji našli ustrezno rešitev za uresničitev državne pogodbe, kar bi prispevalo tudi k uresničitvi načel mednarodne konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije. Razprava o avstrijskem poročilu se nadaljuje. Dr. BORKO D. STOŠIC Komur ni več v veselje, da bi iz tega, kar premore, zgradil ves svet, da bi bil stvarnik sveta, pač pa le do tega, da bi kar naprej blodil okrog tak, kakršen je, nad tem je duh izrekel svoje prekletstvo. KARL MARX Vse naše znanje nam pomaga le toliko, da umremo teže kot živali, ki ne vedo ničesar. MAURICE MAETERLINCK Vremenska napoved Meteorološkega zavoda Prognostična karta za 3. april 1976 ob 7. uri SR Slovenije Frame m temperatura LINIJA KULTURE Izoterma je na zemljevidih črta, ki veže kraje s povprečno enako letno temperaturo, če zarišemo izotermo s povprečno temperaturo 10° C, bomo videli, da leži ob njej večina milijonskih centrov in kulturnih središč našega planeta, čeprav so na relaciji sever—jug tudi po tisoč kilometrov narazen. Ob tej izotermi ležijo z zahoda proti vzhodu San Francisco, Chicago, New York, London, Pariz, Hamburg, Dunaj, Berlin, Praga, Moskva, Peking, Tokio. Ljudje so se nagrmadili v tista klimatska področja, ki so najugodnejša za intenzivno in koncentrirano duševno delo. Zanimivo je, da se je ta linija kulture v tisočletjih premaknila z južnejše izoterme 20° C, ki je povezovala Lizbono, Madrid, Rim, Atene, Bizanc, Aleksandrijo, Jeruzalem, Bagdad in nekatera indijska ter kitajska mesta. Za večji napredek človeštva je bila tam povprečna letna temperatura previsoka. SLOVENIJA: Sončno bo. Najm^je nočne temperature bodo med —1 in 5, v Primorju 12, najvišje dnevne od 19 do 24 stopanj C. IZGLEDI ZA NEDELJO: Deloma sončno bo in precej toplo. JUGOSLAVIJA: Tudi drugod po Jugoslaviji bo sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA; Področje visokega zračnega pritiska nad južno Evropo slabi in se umika na vzhod, vendar se nad Alpami še zadržuje topel zrak, ki vzdržuje tudi pri nas lepo vreme. Preko Francije se počasi pomika proti vzhodu frontalni val, ki bo vplival na vreme v krajih severno od Alp. 2. april 1976 Kraj ob 13 ort vreme «tortni Ljubljana jasno 32 Planica jasno 18 Brnik jasno 19 Kredarica jasno 3 Maribor jasno 21 Sl. Gradec jasno 20 Celje jasno 21 Novo mesto jasno 22 Portorož jasno * 01 16 Reka jasno > fašističnim sodiščem že leta 1930, je zastavil vprašanje. Za kaj smo proces v Rižarni v Trstu dokončali šele po polnih tridesetih letih? Protestiral je tudi proti ozkosti obtožnice, ki je sicer omejena z zakoni, vendar očitno pri tem ne gre za zakone, ki bi jih preveval duh odporništva, ampak duh prejšnjega reži ma, za katerega vsi vemo kaj je bil — fašizem. Po ujego vem je obtožnica vse preveč v rokavicah obravnava.a celoten kompleks Mussolinijeve tim. italijanske socialne republike, ki je bila po njegovem mnenju enostaven privesek nemškega reicha. Godnič je menil, da gre v prime ru Rižarne ne samo za razpravo o zločinih, ampak za eminenten političen proces. Od sodnikov je torej odvisno, da utemeljijo, zakaj je Rižarna postala italijanski nacionalni spomenik. »Mesto Trst, ki ima odlikovanje za vojaške zasluge in ki je obenem veljalo kot najbolj fašistično mesto v Italiji, se ne more zadovoljiti s polovično sodbo v procesu Rižama.« Odvetnik dr. Nereo Batello ki med drugim zastopa družine šloser in Velušček, se je še posebej argumentirano spopadel z dejstvom, da je do procesa v Rižarni prišlo v Trstu šele trideset let po »Zelena« tovarna SOMBOR, 2. apr. (Tanjug) — Tovarna Somboled ima v vsej državi nad 5000 vitrin za hlajenje svojih izdelkov. Zdaj gradijo hladilnico z 10.000 tonami uporabnega prostora, dokončujejo pa tudi sistem za namakanje 1200 hektarov zemlje, kjer bodo gojili zelenjavo in druge poljedelske kulture. Omeniti je treba proizvodnjo nad 5000 ton raznih vrst somborskih sirov. V sodelovanju z zavodom za meso v Novem Sadu so obvladali tehnologijo proizvodnje ribje1 ga paprikaša v konzervah, ta. ko da bodo letno dobavljali potrošnikom po 2000 ton tega živila. vojni, čeprav so, kot je doku mentirano navedel, o tem, kaj se je dogajalo v Rižarni, vedeli mnogi prizadeti, pa nu di kolaboracionisti že med vojno in prvih letih po vojni. Posebej se je vprašal, iz kakšnih interesov je zavezni ška vojaška uprava v iskanju ravnovesja med različnimi na rodnostnimi skupnostmi in 'z koriščaioč ozračje hladne vo: ne. pomagala kolaboracion: stom utišati zahteve o zače* ku procesa. Govoril je tudi • poznejših in celo nedavnih Društveni akti brez naslovov V Sloveniji deluje več kot 210 družbenih organizacij in društev LJUBLJANA, 2. aprila — Družbene organizacije in društva posegajo v Sloveniji na vsa področja družbenega življenja in dela: gospodar stvo, kulturo, znanost, izo braževanje, socialo in zdravstvo, varstvo okolja, telesno kulturo in še mnogo druge ga. V Sloveniji deluje več ko 210 družbenih organizacij in društev, v približno 12.000 osnovnih organizacij pa je včlanjenih več ko 1.360.000 članov. V republi ških vodstvih družbenih or ganizacij in društev deluje okoli 2.250 članov, v občin skih vodstvih pa več kc; 30.000 aktivistov — članov. Sekretariat koordinacijskega odbora za družbene oi ganizacije in društva pri FK SZDL Slovenije se je danes sestal na svoji prvi seji in sprejel osnutek de'ovneg?-programa za letošnje leto. Spremljal in obravnaval bo predvsem vključevanje dniž ubenih organizacij in društev v družbenopolitični sistem njihovo programsko zasnovo, kadrovsko politiko, založniško dejavnost, mednarodne sodelovanje in politiko fjnan siranja dejavnosti družben, h organizacij in društev. Novi zakon o društvih ie moč no spremenil stara lazraer ja na tem področju, žaro ie nerazumevanj, napačnih tolmačenj in nerazčiščenih vprašanj še zelo veliko. Delo pa otežkočajo tudi organizacije in društva, ki praviloma pošiljajo svoje akte brez naslovov, samo z imeni, in ta ko iz malomarnosti zavirajo stike. B K. Alkohol In Francozi PARIZ, 2. aprila (UPI) — Posebna komisija francoske vlade za alkoholizem je sporočila, da je v 1974. letu umrlo 17.326 Francozov in Francozinj zaradi ciroze jeter, ki jo je povzročilo prekomerno uživanje alkohola. Komisija, ki jo je ustanovil kabinet predsednika republike, je tudi sporočila, da je nadaljnjih 3710 ljudi ! izgubilo življenja zaradi prekomernega pitja, vendar ne j za cirozo. i Od tako umrlih je bilo 12.336 moških in 4.990 žensk. I kompetenčnih sporih o možnosti za začetek tega procesa, in pribil, da pri tem ne gre samo za fašistične «roge, ampak tudi za nekatere sredinske in finančne «roge v Trstu, ki z geslom »da rešujejo, kar je reševati možno«, v bistvu hočejo vzdrževati gospodujočo linijo v mesti’ če je zdaj do procesa vendar prišlo, je to že samo r>o sebi uspeh, ker pomenja branik tudi na področju širšega boja sil v Trstu. BOGDAN POGAČNIK Indok centri šeSe v 20 občinah Oblikovanje informacijskih služb je prepočasno tudi v tozdih PODVIN, 2. aprila — Tu se je danes končal seminar za delavce v informacijsko-dokumentecijskih centrih, organizatorje obveščanja in druge, ki se ukvarjajo z obveščanjem v delegatskem sistemu. Na njem. poroča sekretariat skupščine SRS za informacije, so največ pozornosti namenili izgradnji celovitega družbenega sistema obveščanja v naši samoupravni družbi, organiziranem pretoku delegatskih informacij in sami vsebini sporočil. Ugotovili so, da se kljub določenim uspehom, na tem področju še vedno srečujemo s številnimi pomanjkljivostmi, ki jih bo potrebno odstraniti, saj bo njihova razrešitev v marsičem prispevala k še hitrejšemu razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, občinah in drugod. Na seminarju so poudarili, da so informacijsko-dokumenta-cijski centri sestavni dei celovitega sistema obveščanja in da bi oblikovanju teh služb morali nameniti v pn hodnje več skrbi kot riosiej. To ne velja samo za o tri'ne v katerih je sedaj ustanovljenih okrog 20 teh centrov, pač pa tudi za mnoge organizacije združenega dela, v katerih tečejo ti procesi še počasneje. V Podvinu so se zavzeli, naj bi v prihodnje podobne seminarje organizirali po območjih, s čemer bi omogočili. da bi se na njih problemov, ki smo jim v tem trenutku priča v delegatskem obveščanju, lotevali veliko konkretneje. Poleg tega so poudarili, da bi se v prizadevanja za izboljšanje obveščanja v delegatskem siste mu morali vključiti vsi, od družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti itn., saj je očitno, da bo mogoče mnoge probleme v posameznih okoljih premagati samo ob sodelovanja vseh teh dejavnikov. S®äS§§ rasti ne bo šlo tnill so že trije meseci, odkar smo se koledarsko poslovili od leta 1975. Cno pod gospodarsko leto 1975 pa smo potegnili šele zdaj, zakaj zdaj so objavili rezultate zaključnih računov slovenskih organizacij združenega dela z področja gospodarstva. Vsake končne rezultate velja primerjati z načrti in predvidevanji pa ugotoviti, ali so ti rezultati po takšni primerjavi uspešni ali niso. Ker gre pri zaključnih računih za prikaz lanskega gospodarjenja in porabe družbenega proizvoda, si moramo ogledati, kako naj bi se lam to dvoje gibalo po določilih resolucije za leto 1975. Resolucija je poudarila, da bi morala biti lani razmerja v ustvarjanju in delitvi družbenega proizvoda podrejena načelom stabilizacijske politike, zaradi česar bi bilo nujno treba vzdrževati in povečevati reproduktivno sposobnost gospodarstva. »Gospodarska rast naj bo živahna in naj temelji predvsem na hitrem naraščanju izvoza. Povečevati je treba napore, da bi bilo poslovanje gospodarskih delovnih organizacij bolj učinkovito in bolj donosno. V okviru delitve dohodka naj bi povečali obnovitveno sposobnost gospodarstva s tem, da bi pogodbene obveznosti in denar za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih rasle počasneje od rasti bruto dohodka.« Zato, da bi bil tak razvoj čim bolj trdno zarisan, so v resoluciji dokaj ostro s številkami opredelili te cilje. Po tej razmejitvi bi se moral lani družbeni proizvod povečati za 31 odst., industrijska proizvodnja za okrog 7 odst., število zaposlenih za 3 odst. Bruto osebni dohodki naj bi bili večji zneskovno za 28,8 odst., realni osebni dohodki naj bi bili za 1 odst. višji, tako da bi se lahko znesek denarja za reprodukcijo povečal za okrog 36 odst. Sam delež tega denarja za obnovo v družbenem proizvodu pa bi se moral povečati od 29,8 odst. v letu 1974 na 31,8 odst. lani. že lanska četrtletna poročila o gospodarjenju in delitvi so kazala, da hkrati z rastjo industrijske izdelave zaostaja tudi rast družbenega proizvoda, ter da se delitev ne odvija v korist izboljšave obnovitvene sposobnosti gospodarstva, ampak v njeno škodo. Tako ne bi mogli trditi, da so nas sedaj podatki iz položenih zaključnih raču- nov gospodarskih organizacij za vse lansko leto popolnoma presenetili. Po zaključnih računih je znašal družbeni proizvod družbenega dela slovenskega gospodarstva lani 65,25 milijarde dinarjev ali le za 23,1 odst. višji, kot je bil leta 1974. Potemtakem je lanski družbeni proizvod kar za 7.9 odst. nižji, kot je bila predvidevala resolucija. eveda je bila rast družbenega proizvoda po različnih panogah različna. Tako se je lani v primerjavi z letom 1974 povečal družbeni proizvod v gradbeništvu za 42,7 odst., v družbeni obrti za 37,9 odst., v stanovanjski in komunalni dejavnosti za 31,6 odst., v gostinstvu in turizmu je bil za 28,5 odst. večji, v družbenem kmetijstvu za 26,7 odst., v prometu za 22,5 odst., v industriji za 20,5 odst., v trgovini za 16,4 odst., in c gozdarstvu za 1,6 odst. večji. Hkrati so se lani znatno povečale izgube slovenskega gospodarstva, saj je znašala skupna izguba 633,8 milijona dinarjev in je bila kar za 130 odst. večja, kot je bila leta 1974. Ta znesek izgube predstavlja skoraj odstotek lanskega družbenega proizvoda. Vendar pa v njem ni zajeta izguba elektrogospodarstva in železnice, čeprav so jo za zdaj le navidezno pokrili. Znesek te izgube pa ocenjujejo na okrog ld milijarde dinarjev. Gospodarstvu primanjkujejo tudi znatna trajna obratna sredstva. Po zaključnem računu za lansko leto jih je manjkalo v Sloveniji za 6,59 milijarde dinarjev, kar je za štirikrat večji znesek, kot mu je manjkal ob koncu leta 1974. Družbeni proizvod slovenskega družbenega gospodarstva so lani razdelili tako, da so izplačali za bruto osebne prejemke 33,6 milijarde, za po- godbene obveznosti so plačali 5,2 milijarde, za samoupravne obveznosti 4,4 milijarde, za skupno porabo 3,9 milijarde in za zakonske obveznosti 0,9 milijarde dinarjev. Ko so poravnati te obveznosti iz dohodka, je ostalo za reprodukcijo le 17,2 milijarde dinarjev. Ta znesek je sicer za 9 odstot. višji, kot je bil leta 1974. Vendar pa se je zaradi tako majhnega povečanja delež tega denarja pri delitvi družbenega proizvoda občutno zmanjšal, namreč od 29,8 odstot. v letu 1974 na 26,4 odstot. lani. Seveda je treba ob tolikšnem poslabšanju obnovitvene sposobnosti gospodarstva pogledati, kaj jo je zakrivilo. Zato poglejmo, katera delitev je najbolj odstopala od razmerij, ki jih je določila lanska resolucija. Bruto osebni dohodki bi se smeti lani povečati le za 20,7 odstot., v resnici pa so se biti za 30,1 odst. ruto osebni dohodki so se lam v primerjavi z letom 1974 povečati najbolj v gradbeništvu, in sicer za 42,3 odstotka, v stanovanjski in komunalni dejavnosti so biti večji za 39.1 odst., v obrti za 36,2 odst., v go-stinstvu in v turizmu za 32,6 odst., v prometu za 30,4 odst., v industriji za 28.1 odst., v kmetijstvu za 26,6 odst. večji, v trgovini so se povečali ta 26 odst., v gozdarstvu pa za 15,8 odst. Za osebne potrebe zaposlenih bi smeli dati le za 20,7 odst. več, v resnici pa so dati za 29,8 odst. več; zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka bi se smele povečati za 25,3 odstotka, a so se le za 20,2 odst. Potemtakem bi bilo treba videti prvega krivca v rasti osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem delu gospodarstva Slovenije, čeprav so se realni osebni dohodki v Sloveniji na splošno zmanj- šati za 0,7 odst., namesto da bi se biti povečali za 1 odst. Vendar pa bi bilo najbrž takšno iskanje krivca preveč ceneno, če bi hkrati ne presodili smotrnosti obsega drugih vrst porabe ne glede na predvideni odstotek. Sicer bi lahko prišli do sklepa, da je slabše obnovitvene sposobnosti gospodarstva krivo predvsem samo nepremišljeno združeno delo, ki si je lahkomiselno delilo osebne dohodke in s tem zajedlo možnosti hitrejšega razvoja, čeprav mu ne uide očiiek, da je nepremišljeno zaposlilo skoraj še enkrat več rok, kot bi jih naj po načrtih ter ob manjši proizvodnji v resnici zajedlo določen del dohodka brez haska. Pogledati bi bilo treba, koliko so si pri osebnih dohodkih lani priškrniti v negospodarstvu in kako se je gibala splošna in skupna poraba. Številke o delitvi samega družbenega proizvoda pri tem ne povedo vsega, kajti iz dohodka gospodarstva se plačuje le republiška poraba. Prispevki za zvezni proračun se plačujejo predvsem iz prometnega davka in carin, ki pa jih potem vračunajo v materialne stroške izdelave in se v njih »izgubijo«. Takšna predhodna delitev pa potemtakem vpliva na manjši obseg družbenega dohodka v republiki. Lanski celotni materialni stroški družbenega dela slovenskega gospodarstva so znašati 88,8 milijarde dinarjev in so bili za 26,9 odstot. večji, kot so bili leta 1974. Razprave o umestnosti sedanje višine vseh teh vrst porabe običajno niso najbolj priljubljene. Zato se mora razprava obrniti v drugo smer, namreč v odkrivanje vzrokov, zakaj se lanski obseg družbenega proizvoda ni povečal za toliko, da bi lahko ne- moteno omogočal sedanjo stopnjo porabe. Zato ne bo odveč, če višino lanskega družbenega proizvoda slovenskega gospodarstva primerjamo z višino slovenskega družbenega proizvoda v zadnjih desetih letih. Vendar je treba pri tem opozoriti, da predstavljajo po-daiki o družbenem proizvodu na podlagi zaključnih računov le okrog 80 odst. celotnega vsakoletnega slovenskega družbenega proizvoda, kakršnega računa statistika. Manjkajo jim namreč podatki o družbenem proizvodu zasebne obrti in zasebnega kmetijstva ter o delu družbenega proizvoda, ki ga ustvari negospodarstvo. Kljub temu pa pomeni 80-odstotni delež tolikšno enoto, da jo je rgoč primerjati z rastjo vsakoletnega celotnega slovenskega družbenega proizvoda. Ta primerjava kaže, da lansko po. večanje družbenega proizvoda za 23,1 odst. sicer ne sodi med najnižja v zadnjih desetih letih, kajti leta 1966 se je povečal družbeni proizvod Slovenije za 19,7 odst., leta 1967 je bil večji za 6,6 odst., leta 1968 za 13,1 odst., leta 1969 za 18,7, leta 1970 je bil za 25,6 odst. večji, leta 1971 za 21,8 odst., leta 1972 za 23 odst., leta 1973 za 23,3 odst., predlani pa se je povečal za 31,9 odst. Vendar moramo upoštevati, da so ti zneski v tekočih cenah, te pa po letu 1967 spet strmo naraščajo in s tem »povečujejo« vsakoletni družbeni proizvod. Deleža teh cen pri rasti družbenega proizvoda ni najlaže odstraniti. Statistika obračunava družbeni proizvod po nekakšnih cenah, ki naj bi veljale 1966. leta, čeprav je, glede na to, da tedaj izdelkov sploh niso izdelovali, to precej sporno, predvsem pa ti obračuni nekaj let zamujajo, da bi jih lahko uporabiti. Za približno primerjano lahko uporabimo letna povečanja cen na drobno, ki jih imamo navadno za merilo leine stopnje inflacije v državi. Ker so se lani cene na drobno v vsej državi v primerjavi z letom 1974 povečale za 26,2 odst., družbeni proizvod pa le za 23,1 odst., pomeni, da je bil v resnici nižji, kot je bil leta 1974. Do nazadovanja rasti družbenega proizvoda po takšni primerjavi je prišlo lani prvič po letu 1967 in tretjič v zadnjem desetletju. ast družbenega proizvoda je Rv veliki meri odvisna od uspešne rasti industrijske proizvodnje, la ima med vsemi panogami pri tej rasti naj-večji delež, hkrati pa neposredno vpliva tudi na uspešnost gospodarjenja v drugih panogah. Prav pri rasti industrijske proizvodnje pa je bil lani do-kajšen zastoj, ki se mu je pridružila še pičla letina, nazadovanje v izvozu pa pičla prodaja doma, zaradi česar so se nakopičile zaloge dokončanih izdelkov. Lanska rast proizvodnje bi morala po zahtevah resolucije temeljili na uspešnem izvozu. Vendar je večja rast izvoza omagala ob hladnejšem zunanjem trgu in. pomanjkanju domače volje, da bi korenito spodbuditi izvoz Cena dinarja se ni spremenila, ker bi se morala družba s tem odpovedali določenemu delu narodnega dohodka. Zdaj vidimo, da se mu je odpovedala drugače: s tem, da je zmanjšala družbeni proizvod in trdnost gospodarstva. To zmanjšanje je videti za zdaj manjše in manj škodljivo. Vendar stoji v prvem letošnjem trimesečju gospodarstvo pred enakimi težavami, kot je stalo lani. Niti izvoz niti proizvodnja se nista stekli in čakata na enaki spodbudi, kot sta čakala lani. Po uveljavitvi teh spodbud, do katerih bo prej ati slej vendarle moralo priti, pa bo pomenila lanska odpoved rasti proizvodnje oziroma odpoved rasti družbenega proizvoda nepotrebno dodatno izgubo. Neugodna gibanja, ki se nadaljujejo v gospodarstvu tudi letos pa bodo, če se bodo še nadaljevala, seveda spet povzročila izgubo družbenega proizvoda. Nemara bi veljalo razmisliti, ali se to izplača. Brez večje rasti proizvodnje bo najbrž težko priti do večje novo ustvarjene vrednosti, ki bi omogočila hitrejši razvoj in večjo trdnost gospodarstva in družbe. Dja Popit • Poštni predal 29 18 • Sveto Kobal Denar moramo nalagati v prednostne dejavnosti 19 Slobodan Vukmirovič Zastavljena in nezastavljena vprašanja Vinku Hafnerju Milan Maver Pismo mojemu delegatu 20 Barbara Goričar Ženska v sodobnem svetu Marija Namorš Varujmo oči — preprečujmo slepoto 21 Alenka Puhar Tovarnica ni čarobna palica 22 Janko Svetina Preobrazba srednjega in visokega šolstva_______________ Jože Javoršek Krošnjarstvo 23 Branko Rudolf Ob vprašanju »estetske znanosti« Marija Vogelnik »Chopiniana — Carmen« 24 Anton Bebler Sovjetske oborožene sile Mladen Staničič Kako postati Kuvajtčan? 25 Miran Šuštar Ozadje kampanje proti Teng-Hsiao-pingu Božidar Pahor Olof Palme 26 Jaka štular Vroči kostanj 25 odstotkov Andrej Novak Španija med Francom in demokracijo 27 Marjan Raztresen Materinščina v ilegali Bogdan Pogačnik Zakladi stare Tracije • Ulrich Schippke Mesto prihodnosti • Jerome Wiedman Raziskovalci Franc Trampuš »Pomirjevalna« tableta? 29 Francisco Garda Pavon Prepoved Kibernetika Računalnik v kristalu Antoine de Cannes Rak izpod stropa • Jože Stabej Srečanje z ameriško kulturo 30 Vesna Marinčič Težka streha je nevarna 31 ■Joto Marijan Pjeijer poštni predal 29 Odmevi na: Na potezi je Družina Delo, 24. marca Delo poroča 24. 3. 1976 o belogardističnem pisanju Katoliškega glasu, ki izhaja v Gorici. V njem je bilo več člankov, ki pomenijo napad na Jugoslavijo. Nekoga, ki se zanima za razvoj in bodočnost zamejskih Slovencev, zadeva ne more pustiti neprizadetega. Kajti dobro za zamejstvo je v veliki meri odvisno od tesnega sodelovanja z matično domovino. Pisanje v Katoliškem glasu pa zabija klin med prizadevanji to in onstran meje. Vrh tega ga zabija tudi med zamejce same, čeprav vemo, kako jim je potrebna enotnost; končno pa loči med seboj tudi katoličane. Prav v Gorici poznam nekaj katoliških intelektualcev, o katerih sem prepričan, da se s takim pisanjem ne strinjajo in upam, da ga bodo tudi sami obsodili in preprečili. Na tak način je postal Katoliški glas velika nevarnost za naše ljudi v zamejstvu, ko je dal svoje strani na razpolago emigrantskim hotenjem. Razlog za nevarnost pa ni le v tem, da zabija klin. še huje je, da s svojim pisanjem nadaljuje pisanje v kakem medvojnim Slovencu ali Slovenskem domu. Nadaljujejo torej tam, kjer so belogardisti morali nehati leta 1945. že takrat njihovo delo ni bilo drugega kot nož v hrbet našemu človeku. Postali so navadno orodje fašizma in nacizma. Pisanje v Katoliškem glasu kaže, da danes ne mislijo drugače. Zopet iščejo zaveznike, ne da bi jim bil mar pouk zgodovine. Ja. je vedno znova pokazal, da jih ti zavezniki izrabljajo za svoje cilje in jim življenje Slovencev in drugih Jugoslovanov ni nič mar. Ti zavezniki so jih tako zdaj kot v preteklosti kosali, npr. na kakih mirovnih konferencah. To bi storili zopet, če bi ustrezale njihovi veliki politiki. Iskati v tuji politiki pomoč, je miselnost, ki ji ne kaže ponovno nasedati, saj je že nekoč pripravila dovolj zla. Ta nečedna igra meče senco na svetla dejanja primorskih duhovnikov v času fašistične Italije in ne pomeni drugega kot izdajo tudi njihovega dela. Ob tej priliki naj omenim, da sem v zadnjih letih zelo jasno, javno in » pismu vabil in opominjal ljubljansko nadškofijo, da se distancira od svojih predhodnikov, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem in zapravili ugled Cerkve. Zal opominov niso poslušali, čeprav so podobni nasveti prihajali tudi od nekaterih duhovnikov. V zadevi Katoliškega glasu imajo ponovno priložnost, da se distancirajo od enega in drugega, se pravi od belogardizma med vojno in neobelogardiz-ma, ki hoče zasejati razdor v vrstah zamejcev. Gospodom, ki govorijo latinsko, bi na koncu rad dal še en nasvet, ki sodi k dobri vzgoji: Kdor živi v okviru tuje države, naj o svoji domovini upošteva rek: De patria nihil nisi bene. prim. dr. Jurij Zalokar, Begunje Premajhni za pogled čez planke Delo, 17. marca Dne 17. marca 1976 je bil v Delu objavljen članek z gornjim naslovom, v katerem se obravnava problem premajhne pripravljenosti temeljnih organizacij združenega dela za podpis samoupravnih sporazumov o kritju izpadlega dohodka na železnici v lanskem letu, financiranju razvoja železnic m luške infrastrukture ter kritju izpadlega dohodka v elektro gospodarstvu. Izmed več kot 80 odstotkov organizacij, ki ni te sporazume podpisalo, je pisec članka kot poseben primer, ki ga je potrebno izvleči iz anonimnosti, navedel Ljubljanske mlekarne, kjer se je celo partijska organizacija (mišljena verjetno organizacija ZK) opredelila proti podpisu teh sporazumov, kar kaže na njihovo premajhno družbeno osveščenost, oziroma »so ti tovariši premajhni, da bi videli čez planke svojega podjetja«, kot se pisec članka bolj žaljivo kot duhovito izraža o delavcih Ljubljanskih mlekarn. Ta članek je vzbudil veliko ogorčenje pri delavcih Ljubljanskih mlekarn predvsem zaradi tega, ker si pisec članka dovoljuje iz nepreverjenih polresnic objavljati svojo oceno družbene neosveščenosti delavcev naše delovne organizacije. Da opozorimo najprej na netočnosti v članku. Samoupravne sporazume v okviru delovne organizacije Ljubljanske mlekarne sprejemajo in podpisujejo posamezne TOZD samostojno in so pri tem tudi različno postopale. Vendar so sporazum za kritje izpadlega dohodka v elektro gospodarstvu podpisale vse TOZD, ki so ustvarile vsaj takšen ostanek dohodka, da so pokrile obveznosti za sklad skupne porabe, torej ni res, da so se Ljubljanske mlekarne opredelile proti temu sporazumu. Prav tako se niso v celoti opredelile proti samoupravnim sporazumom za pokrivanje izgub in razvoj železniškega in luškega prometa. Tako so TOZD Ljubljanskih mlekarn v celoti odpisale terjatve za naložbe v železniški promet in izdvojile iz ustvarjenega dohodka v letu 1975 ustrezna sredstva. Odločitev o financiranju razvoja železnice so TOZD odložile in zahtevale temeljitejša pojasnila, ker so obveznosti iz tega naslova za 1. polletje 1976 že tako predpisane z. zakonom. Temeljne organizacije so se opredelile le proti pokrivanju izpadlega dohodka v železniškem gospodarstvu, vendar ne toliko zaradi tega, ker dejansko minimalno koristijo železniške usluge, ampak predvsem zaradi velikih obveznosti, ki jih imajo TOZD Ljubljanskih mlekarn do pokrivanja izgub v družbeni kmetijski proizvodnji. Doslej so delavci Ljubljanskih mlekarn v nekajletnem obdobju samostojno pokrili že preko 2 milijardi S din izgub v kmetijski proizvodnji, čeprav te izgube v glavnem izvirajo iz prav tako neurejenega ekonomskega položaja, smo vse do letošnjega leta zaman prosili družbenopolitične skupnosti, da nam pomagajo pri ohranjanju družbeno izredno pomembne kmetijske proizvodnje v težkih barjanskih pogojih v neposredni bližini Ljubljane. Kljub temu, da nismo uspeli dobiti družbene pomoči, so delavci Ljubljanskih mlekarn vedno prerasli »planke«, zavedajoč se družbenega pomena ohranitve te proizvodnje, čeprav je to zahtevalo precejšnje žrtve teh delavcev. Ustrezno družbeno zavest in širino so naši delavci pokazali tudi pri saniranju Novosadske mlekarne, pri saniranju bivšega Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka in njegove mesnopredelovalne industrije ipd. Razumljivo, da je ob takšni veliki solidarnosti, ki so jo vseskozi izkazovali delavci naše delovne organizacije, ogorčenost nad podano oceno »omejenosti v planke našega podjetja« še toliko večja. Neresnična je tudi trditev v članku, da se je organizacija ZK v delovni organizaiiji opredelila proti podpisu sporazuma. Celo nasprotno, organizacija ZK v TOZD Mlekarne Ljubljana je podprla podpis sporazuma. Vsa izvajanja v članku torej temeljijo na izmišljenih dejstvih. Vendar pa v tem primeru ne gre le za neprimerno izbran primer in napačno oceno, temveč je po naši oceni tudi poanta članka kot celota nepravilno usmerjena. Iz njega se da namreč razbrati, da je nekje družbeno še opravičljivo, če temeljna organizacija špekulantsko čaka na čas, ko bo povsem jasno, ali je sporazum res nujno podpisati ali ne, in se potem na podlagi družbenega pritiska odloči za podpis, nikakor pa ni opravičljivo razmišljati o tem, ali ima temeljna organizacija interes pristopiti k določenemu sporazumu ali ne, ampak mora to vzeti kot svojo družbeno obveznost. Pisec članka namreč popolnoma zmotno postavlja v medsebojno odvisnost družben značaj ustvarjenega dohodka v OZD in obveznosti pristopa k sporazumu. Ali drugače povedano, ker ima ustvarjen dohodek v OZD družben značaj, nima OZD več kaj razmišljati o tem, ali bo pristopil k določenemu sporazumu ali ne, ampak je to njena obveznost ne glede na njen interes. Takšno stališče je vsekakor v popolnem nasprotju z ustavo in bi nas pripeljalo v lažno sporazumevanje izven neposrednih interesov delovnih ljudi, kar je poudaril tudi Roman Albreht v svojem intervjuju za Politiko in Delo, ko pravi, da se morajo subjekti samoupravnega sporazumevanja svobodno sporazumevati. V članku je vsekakor, vsaj mi tako mislimo, tudi izredno poenostavljen problem izredno slabega odziva glede podpisovanja navedenih sporazumov. OZD se delijo po mnenju pisca na večino tistih, ki špekulativno čakajo, kaj bo, in na nekaj izjem, ki zavestno zaradi svoje družbene neosveščenosti nočejo podpisati sporazumov. Mislimo, da je problem dosti širši in da vsekakor zahteva mnogo kvalitetnejšo obdelavo. V razmislek dajemo samo podatek, da so nekatere naše TOZD v Sloveniji izdvojile za razne obveznosti in združevanja iz dohodka znesek v višini preko 50 odstotkov ostanka dohodka, medtem ko so te obveznosti za naše TOZD v Vojvodini mnogo manjše in znašajo le cca 27 odstotkov ostanka dohodka. Naš največji očitek, ki zadeva predvsem novinarsko etiko samega pisca in posredno tudi časopisno podjetje, pa se -nanaša na popolno nepre-verjenost informacij, ki so podlaga članka. Da pisec ne čuti potrebe, da bi v sami delovni organizaciji vsaj okvirno preveril informacije, s katerimi opravičuje svojo sodbo o družbeni neosveščenosti določene delovne organizacije in na ta način močno škoduje ugledu te delovne organizacije, je skrajno neodgovorno novinarsko obnašanje. Tako je novinar izmed več kot 80 odstotkov organizacij, ki navedenih samoupravnih sporazumov niso podpisale, izbral kot obsojanja vredno našo delovno organizacijo, ki je v tem pogledu vsekakor nadpovprečna in je vedno izkazovala veliko družbeno osveščenost in širino. Družbena vloga novinarja in časopisa je tako velika, da si takšnega neodgovornega postopka ne bi smela dovoliti. Tone Mastnak, v. d. namestnik glavnega direktorja Ljubljanskih mlekarn Razprave o kritiki Delo, 23. marca Lahko bi rekli, da so v dnevnem ali periodičnem tisku sosednjih republik redki članki ali pa poročila o slovenski kulturni situaciji. Redki, a izdatni. Izdatni sodeč po neobjektivno- stih, ki jih ta poročila posredujejo. Poleg te izdatnosti nekateri avtorji skoraj vedno poskrbe za primernost trenutka, v katerem poročilo pride na dan. Tako je ob nenavadno primernem času, tik pred selekcijo za sarajevski Fesival malih scena, prišlo na dan običajno občasno Javorškovo pisanje o slovenski gledališki situaciji v Sarajevskem Odjeku. Tik pred selekcijo za ta festival so imeli bralci Odjeka možnost zvedeti vsemogoče o idejno-problematični predstavi Mladinskega gledališča iz Ljubljane Žrtve mode Bum-bum. V Beogradu pa so bralci Politike lahko brali njegov članek Rasprave o kritici. Napisan je v treh delih, v znanem, Javoršku tako domačem anekdotičnem slogu, prepletajoč se s tako imenovanim sanjskim slogom, ta namreč bralca nenavadno pritegne, vendar ga v Javorškovem -pisanju že dalj časa poznamo. Najčešće ga v sanjah preganjajo neke maske, pred katerimi se zateka domov, se v strahu zaklepa, nato pa poln gneva piše. Nato pride do poglavja Kasno noću, kar nas nenavadno začudi, kajti iz do sedaj znane Javorškove poetike bi prej pričakovali naslov Proti jutru, takrat običajno odpira okna in gleda gneven in poln gnusnih občutij -na megleno kulturniško Ljubljano. V tem članku, objavljenem le dva dni po končani turneji gledališčnikov Drame v Beogradu, so imeli bralci Politike možnost brati njegovo poročilo o okrogli mizi, ki jo je za slovenske režiserje in kritike organizirala kulturna redakcija Dela. Ta diskusija je bila v Delu objavljena 20. marca, vendar Javorška, ki je sam sodeloval v tem dialogu s slovenskimi režiserji Cankarjevih del, očitno sploh ni nič motilo, ko je svoj Ljubljanski dnevnik v Politiki objavil že kar 13. marca in s tem anticipiral in celo potvoril celotno diskusijo. Njegova vnema je videti tako nezadržna, da ga ni zanimala ne končna redakcija okrogle mize, ne objava le-te v sobotni prilogi. Njegova sveta jeza, ki se je očitno sprožila šele po koncu diskusije, ko je uzrl pustne šeme na ljubljanskih ulicah, se je zlila v članek za Politiko. V diskusiji za Delo se je vedel akademsko vzorno in je celo konstruktivno sodeloval. V njegovih izvajanjih, med katerimi naj citiram le del enega: »... Krivce (za to, da v slovenskih gledališčih ni bilo dovolj primernih Cankarjevih tekstov in uprizoritev za Steri-jino pozorje; op. Z. S.) je potrebno iskati v neposrednih organizatorjih gledaliških programov...« je bilo čutiti dobro voljo in zavzetost zaradi problema, ki tare vse kulturne Slovence. No, tako Javoršek za Delo. Za Politiko pa malo drugače: »Odhajajoč iz razgovora, ki je trajal dobri dve uri, sem se vračal skozi ljubljansko noč. Na mene so navalile pustne maske: čarovnice z ukrivljenimi nosovi, kavboji s srebrnimi revolverji, razbojniki mrkih pogledov, lepotice noči s pretirano velikimi rdečimi ustnicami in z decimeter dolgimi obrvmi. Kot da so režiserji, ki sem jih pravkar poslušal, celo mesto spremenili v gledališče. Od strahu sem pričel teči...« Javoršek spet enkrat teče! Nato smelo nadaljuje in razkrije, kaj vse je v resnici razmišljal medtem, ko se je spodobno vedel za okroglo mizo: V Delu so za zadrego s Cankarjem krivi »neposredni organizatorji gledaliških programov«, v Politiki pa to krivdo dodeli podpisnikom izjave o bojkotu Drame. V Politiki beremo: »Nihče do današnjega dne ni zračunal, koliko je moralna, kulturna škoda zaradi takega obnašanja, ki so si ga izmislili ljubljanski kulturni .kavboji, ki so povlekli za seboj tudi nekaj žlahtnih imen slovenskega gledališča in slovenske literature...« Kateri so že tisti tažlahtni? »Protest je vedno mamljiv in privlačen, četudi so si ga izmislili najhujši sovražniki...« in kateri so tisti sovražniki? Nato nadaljuje: »Nihče tudi ni ocenil materialne škode tega pobalinstva Bojim se, da »pobalinstvo« ni dovolj primerna beseda za prevod besede »mangupluk«, ki so je bili deležni bralci Politike ...«ki dosega astronomske številke.« No, nazadnje pa še SDK! »Eden edini, najstarejši med njimi, Slavko Jan, jih je opozoril (režiserje, op. Z. Š.J, da so predvsem sami krivi, da danes v repertoarju ni Cankarja in da sploh ni slovenskih dram, s katerimi bi na primer Drama lahko sodelovala na Sterijinem pozor ju...« Slavko Jan je govoril o napaki, ki da so jo režiserji zagrešili z bojkotom, nikomur od režiserjev pa ni naprtil krivde za to, da ni primernega Cankarja za Zigonovo selekcijo Sterijinega pozorja. Sicer pa, kaj je Slavko Jan zares rekel, je zapisano na magnetofonskem traku, v stenogramu diskusije in v sobotni prilogi Dela. Mimo tega pa je treba reči, da je poleg podpisnikov tiste »inkriminirane izjave«, tako je večkrat imenovana v poročilih za Odjek, v tistem času delovalo v Drami dovolj drugih slovenskih, pa .tudi tujih režiserjev, s katerimi bi lahko gledališče zrežiralo, če bi le hotelo, prav vsa Cankarjeva dela pa še marsikatero drugo slovensko dramo, na primer kak Javorškov neuprizorjeni tekst. Pa se je vse končalo pri »Kralju na Betajnovi« v Vrhunčevi režiji, Jci ga Javoršek po pomoti prišteva med tiste vrste pobaline in čarovnike, ki so sedeli z njim ob okrogli mizi Če že kdo lovi čarovnice ali pa beži pred njimi po ljubljanskih pustnih ulicah, naj poišče tiste, ki imajo sredstva v rokah. Režiserji jih žal nimajo. Po zaslugi tistih, ki jih v gledališčih ne trpijo, ki ne marajo njihove 'stalnosti v vplivanju na repertoar in na zadeve znotraj in zunaj gledališč. Ki ne žele čutiti posledic režiserjevih samoupravnih pravic. Regularni status režiserja, ki je stalno zaposlen kot član gledališča, imajo na slovenskem samo trije režiserji. Ostali opravljajo v gledališčih administrativno vodstvene funkcije in zato prav malo režirajo. In nazadnje obstaja še ena skupina režiserjev, ki opravljamo druge poklice in ki — kot bolj ali manj zaže-Ijeni gastarbajterji — ponujamo svoje storitve slovenskim gledališčem ali pa se odzivamo na njihove ponudbe. Zvone Šedlbauer, Ljubljana Pregledi na izpitu Delo, 10. In 20. marca Naši predpisi za izpit voznikov motornih vozil so menda med najstrožjimi na vsem svetu. Dosti držav takih izpitov ne pozna, poznajo pa primerno stroge kazni za prekrške, Koristna bi bila primerjalna statistika o avtomobilskih nezgodah v državah, ki ne poznajo vozniških izpitov, z državami, ki imajo preproste, in z nami, ki imamo prav zapletene, težke pogoje. Dvomim, da bi mi najbolje odrezali. Porazen je za nas odstotek z uspehom opravljenih izpitov, posebej za tiste, ki se ga prvič lotijo. Tu je že trideset let nazaj nekaj narobe. Kaj bi rekli za poljubno šolo, koder bi razred izdelala le petina šolarjev? — Tole: da med Slovenci ne more biti štiri petine manj nadarjenih ali omejenih ali pa so učitelji nesposobni za svoj posel, če nič drugega, način opravljanja vozniških izpitov ni bil pravi. Nekaj primerov: Ko sem opravljal praktično vožnjo, je član komisije zahteval, naj zapeljem v ulico z vidnim znakom, ki je to prepovedoval. Odgovoril sem mu, da mu rad ustre-žem, če je sam pripravljen plačati kazen. Bil je osramočen, verjetno mu je do tedaj uspevalo spraviti v tako. po mojem mnenju precej nemoralno postavljeno past dosti izpitnikov, ki so morali svojo lahkovernost plačati z dragimi posledicami. Komisije so bile premalo vzgojne, premalo pedagoško izobražene, največkrat je bila namišljena oblastnost, ki ji je bil iz-prašanec izročen na milost in nemilost. Primer je star že nekaj let in zdaj so praktične izpitne vožnje zagotovo v izkušenejših rokah. Kakor pove dr. Tine Velikonja, pa so obvezni zdravniški pregledi še vedno vredni graje, še vedno gre za velike dodatne zaslužke privilegirancev, dohodke, ki so višji od rednih zaslužkov. Tudi tu se je moralo že marsikaj spremeniti, kajti današnji dan ni verjetno, kar je bila praksa pred leti. V ambulanti na Miklošičevi cesti so imeli kandidati največji strah pred kontrolo vida. Ni šlo za ugotavljanje astigmatizma, tortura je bila hujša: zdravnik je imel na mizi sveženj barvastih tiskov z na gosto razmetanimi šarernmi pikami, kot proso velikimi in tudi večjimi, vse v prav bledih barvnih odtenkih. Iz te barvne zmede je moral kandidat na posameznih listih razpoznati črko, številko, znak itd. Z normalnimi očmi je bilo to nemogoče. Ko sem bil na vrsti, sem spoznal, da so te ameriške testne tablice namenjeno za vse kaj drugega, predvsem pa so bile uporabne le pri zadostni dnevni svetlobi. Ob navadni električni žarnici — zdravnik je opravljal teste pozimi zvečer — izpadejo, postanejo nevidne vse šibke rumene in sorodne barve, ki jih popolnoma ali deloma absorbira rumeni spekter električne svetlobe. Na moj ugovor, da gre za goljufivo šarlatanstvo, je zdravnik zbegano odgovoril: »Za nekaj je pa tudi to dobro«. Da, bilo je dobro za lahkoten, dodaten zaslužek in za strašilo bodočim voznikom pred takšno znanostjo. So človeške oči, ki ne razpoznavajo barv, vidijo vse sivo, kakor enobarvna fotografija, drugi ne razpoznavajo rdeče in zelene tako, kakor ju vidijo normalne oči. Vsem tem bi morali prepovedati voziti motorna vozila, kar bi bil seveda nesmisel. Tudi tisti voznik, ki ne loči rdeče in zelene barve na semaforu, ve, da je zgornja rdeča, spodaj zelena in v sredi rumena, ter se ravna po zaporedju prižiganja oz. ugašanja posamezne luči. Barve stekel semaforskih znakov bi morale biti strokovno določene, česar pri nas ne poznamo. Naša stekla so pretemna, žarnice prešibke, ščitniki za slepitev dnevne svetlobe preozki. Ob močni dnevni svetlobi, naravnost v stekla bleščečim sončnim žarkom je komaj razpoznati menjavo barv. Nekateri novejši semafori v mestu že imajo večje premere žarometov in svetlejše barve. Morda bi kazalo za preizkus večje prepustnosti na enem večjih križišč postaviti visoko nad središčem križišča en sam velik semafor, viden vsem voznikom v dolgi vrsti, da bi se vsi hkrati mogli pripraviti na nadaljevanje vožnje. Sedaj je vsakdo odvisen od svojega prednika. Ko bi hoteli biti dosledni nekdanji praksi za barvno razpoznavo vozniških pripravnikov, bi morali nujno na tak preizkus postaviti slehernega pešca z naših cest, kajti semafori so tem namenjeni v prav taki meri, če ne celo večji kakor voznikom. A to bi bilo kar za Butale. Posebnost na mojem izpitu so bili tudi skupinski pregledi, ko se je bilo težko vzdržati smeha. Sezutih čevljev korakati, poskakovati po sobi, počepati, odročenje, zadevati miže po nekaj korakih točko na steni in še kaj, kar ni sodilo k avtomobilski pločevini. In zdravnik je z vso resnostjo zagrozil, da ne bo napravil izpita, kdor se ne bo nehal smejati. Po zatrjevanju psihologa na izpitu uspeh ni odvisen od njegovih testnih preizkusov, ki so enaki za visoko izobražene in umsko povprečno razvite ali šolane. Ker jih psihologi opravljajo še nadalje v svoje namene, naj bi jih opravljali drugod in ne v neprimernih, nehigieničnih ambulantnih prostorih, koder posebej ob nevarnih vremenih ustvarjajo obupne gneče, ko drug drugemu sopihajo v obraz, raznašajo viruse in bacile, zaradi teh pa se polnijo še druge ambulante. Kje je dobri zdravnik, ki bi grajal tako nezdravo, nezdravniško okolje?! če je v korist varnejšega prometa na naših cestah kaj spremeniti, je potrebno spremeniti šolo praktične vožnje. V tako šolo sodijo vozniki z dolgoletno vozniško prakso, z dobro učno metodo, predvsem pa z veliko odgovornostjo za bodočega voznika. Minimalno število prevoženih kilometrov ali ur nič ne pove. Inštruktor mora jamčiti, da je pripravnika naučil tako voziti, da se bo z vozilom znašel v vsakršnih •prometnih okoliščinah. Ob takem jamstvu so poleg zadostnega telesnega zdravja vsakršni drugi izpiti zgolj izpitni balast. Prepovedati bi vsekakor morali, opravljati začetniške inštruktorske vožnje po mestu. To bi morali opraviti na zadosti velikem vežbališču za začetniške voznike, koder bi se morali temeljito seznaniti z vozilom, se nekako z njim udomačiti vse dotlej, da bodo znali prosto uporabljati vse vzvode in ročice. Sele nato naj bi jih pripuščali v mestni promet. Skratka: odpravimo odvečno oblastno birokracijo vozniških izpitov, skrčimo izpite na preverjanje odličnega praktičnega znanja ter po letu dni preglejmo, koliko se bo število nezgod v razmerju do povečanega števila vozil spremenilo. Zdajšnjim statistikam o številu avtomobilskih nesreč manjka predvsem podatek o številu vozil v prometu. Teh je iz leta v leto več. Brez upoštevanja tega razmerja so vse statistike o dogajanjih na naših cestah nezadostne. Nino Volarič, Ljubljana Ne sramuj se svojega Delo, 13. marca Pod tem naslovom je bil objavljen daljši članek Viktorja Blažiča, ki nedvomno obravnava zelo pomembno področje razvoja naše družbe. Prav s tega področja je obravnave daleč premalo in to potrjuje tudi razkorak med sprejetimi družbenimi dokumenti o družbenem razvoju in medsebojnih odnosih ter zaostajajočim uresničevanjem v praksi, ki jih omenjeni članek dovolj resnično prikazuje. Jasno je tudi, da članki (tudi ta prispevek) nikakor ne morejo zajeti tako pomembnega področja v celoti, lahko pa ostanejo sestavni del in koristni del mozaika, ki prikazuje odnos našega človeka do svojega jezika in kulture. Prepričan sem pa, da taka obravnava ne zahteva samo ugotovitev o sedanjem stanju, pač pa tudi osvetlitev vzrokov in pa predvsem možnih posledic, ki so lahko mnogo bolj usodne, kot pa si želimo priznati. V primeru res zaskrbljivega in nemalokrat poniževalnega odnosa Slovencev do lastnega jezika in kulture je potrebno vzroke, sedanje stanje in možne posledice dosledno obravnavati najprej v okviru Jugoslavije in šele nato zunaj tega okvira. Svoje misli omejujem predvsem na vzgojno izobraževalni sistem, ker sem prepričan, da je tu odsev in vir tega, kar danes imamo, oziroma kar si za jutri gradimo. Vsekakor pa je naš vzgojno izobraževalni sistem samo eno od pomembnih — če ne najbolj pomembnih — področij v okviru celotne družbe, ki se še ni v potrebnem obsegu in vsebini vključil v uresničevanje družbenih sprememb, kot smo si jih začrtali v raznih že sprejetih dokumentih. Vzroki iz preteklosti za odnos do lastnega jezika v okviru Jugoslavije so v glavnem jasni. Gre za to, da je v določenem obdobju razvoja naše družbe bil obvezen pouk srbohrvaščine gotovo potreben in razumljiv. Dobre in slabe posledice poznamo, del teh je pač tudi danes prisoten. Vendar imamo danes tudi že zelo jasna stališča in dokumente o popolni ena kopravnosti jezikov narodov in narodnosti v SFRJ. Ustavna določila so tu nedvomno razumljiva. Res pa je seveda, da moramo sedaj ta določila z veliko mero razumevanja — vendar dosledno — uresničevati v praksi in se za njihovo uresničevanje tudi neprenehoma boriti. Glede pouka srbohrvaščine mislim, da sta v zadnjem času vsaj dva dogodka značilna. Kot prvo bi omenil delni prehod na fakultativni pouk, kar se praktično že izvaja. Kot drugo pa menim, da je potrebno ponovno opozoriti na (premalo) znan predlog: da se v enakem obsegu oziroma enakopravno v vseh republikah prične poučevati skupaj s srbohrvaščino tudi makedonščina in slovenščina. Tak je prvi del predloga, drugi del pa seveda nato dosledno predvideva pouk jezikov drugih narodnosti v SFRJ. Predloga je lani objavil časopis »Oko« iz Zagreba. Ob tem se vsekakor postavlja vrsta, vprašanj (predvsem tehničnih), ki pa predloga ne morejo ovirati, ker nedvomno predstavlja dosledno uresničevanje ustav- nih določil o popolni enakopravnosti narodov in narodnosti. Kaj več s* o odnosu Slovencev do lastnega jezika v okviru Jugoslavije verjetno ni potrebno pogovarjati. Drugi, in po mojem mišljenju še pomembnejši, pa je naše razmerje do lastnega jezika in kulture v odnosu z drugimi narodi zunaj Jugoslavije. Gre za naš izrazito podrejen in samo-ponižujoč odnos na tem področju v stiku z drugimi narodi. Če se zopet vrnemo na vzroke, potem moramo najprej odločno ugotoviti, da je vsak jezik nosilec neke kulturne, družbene in ostale nadgradnje kakega naroda. S tem pa nedvomno tudi nosilec ali, bolje rečeno, posrednik takšnih ali drugačnih teženj kakega naroda, njegovih družbenih vrednot in norm. To poudarjam namenoma zato, ker zgodovina neprenehoma potrjuje, da je razširjenost jezika kakega naroda bila vedno pokazatelj vojaške, politične, gospodarske ali (in) kulturne nadvlade tega naroda nad drugimi narodi. Kot primer lahko kar po vrsti naštevamo latinščino, francoščino, nemščino, ruščino in danes angleščino. O približno takšnem vrstnem redu lahko govorimo tudi pri nas v Sloveniji. Je pa nedvomno jasno, da -narod oziroma njegovi pripadniki, ki so se pripravljeni podrejati oziroma prilagajati v takšnem obsegu, ne more biti resnično samozavesten, še manj pa enakopraven. Želim biti še bolj določen. Da smo se v naši pretekli zgodovini glede na izjemno težke okoliščine prilagajati, je vsaj delno opravičljivo. Da pa se to dogaja na jezikovno kulturnem področju še danes, pa ni niti opravičljivo niti razumljivo. V SR Sloveniji danes poučujejo največ, menda okrog 82 odstotkov, angleščino. Mimogrede, več bi nam povedala beseda »angloameriščina«. Posledice so vse bolj vidne in jih naj naštejem samo nekaj: vrsta strokovnih revij izhaja samo v slovenščini in angleščini; vse več strokovnjakov pozna samo angloameričko • literaturo in je usmerjena samo nanjo; mladinske strokovne organizacije' uporabljajo za mednarodno sodelovanje samo angleščino; pojavljajo se radijski napovedovalci, ki v določenih oddajah »kramljajo« s poslušalci v angleščini; vse več je javnih napisov v (slabi) angleščini; v izrazoslovju raznih strokovnjakov in tudi družbenopolitičnih delavcev je čedalje več tujih (praviloma angleških) besed itd. Lahko bi našteli še vrsto celo pomembnejših primerov, vendar menim, da so še bolj pomembna vprašanja, ki se ob teh ugotovitvah pojavljajo. Zakaj se več kot 80 odstotkov osnovnošolcev uči samo angleščino (drugi nemčšino, francoščino ali ruščino)? Ati nameravamo sčasoma postati dvojezično področje? Zakaj in kdo se odloča za angloameričko vplivno področje? Predvsem pa, kako je prišlo do tega in v čigavem interesu? Interes poudarjam zato, ker smo še vedno v času, ko si velesile delijo interesna področja tudi glede na jezikovno kulturno nadvlado. Menda lani je bolgarski minister za kulturo in prosveto izjavil, da bodo kmalu vsi državljani govorili ruščino in bo s tem rešeno vprašanje internacionalizma (ne ponavljam dobesedno!). Sicer pa je v vzhodnih socialističnih državah v šolah drugi obvezni jezik angleščina (ponavljam že omenjeno besedo: angloameriščina). In če se strinjamo s takšnim sistemom pouka tujih jezikov na naših šolah, tu mislim predvsem osnovnošolsko obdobje mladega človeka, ko se najbolj izrazito oblikuje njegova svetovnonazorska opredelitev in pogled, potem si moramo postaviti tudi naslednja vprašanja: Kaj ima takšna enostranska usmerjenost skupnega z vzgojo samostojnega in samozavestnega samoupravljalca? Kaj ima takšna usmeritev skupnega z našim vse širšim sodelovanjem z neuvrščenimi državami? Kje in kako na tem področju uresničujemo načela politike neuvrščenosti? Hočem samo še dodati, da narod, ki se tako prilagodljivo obnaša, ne more biti na jezikovno kulturnem področju enakopraven. Ze Cankar je to prilagodljivost imenoval ponižnost in hlapčevstvo, ki pa se na tem področju očitno ni nič spremenilo! Janez Zdravec, Ljubljana Aktualni pogovor Ce hočemo spremeniti gospodarstvo, moramo nalagati denar v prednostne dejavnosti Sveto Kobal: Ker smo administrativno zavrli uvoz blaga, se je proizvodnja znižala, in ker je nižja, je znenada preveč denarja Javnost je đolgo Uvela p prepričanju, da jugoslovanskemu gospodarstvu primanjkuje denarja za redno vsakodnevno obratovanje m da ga za investicije sploh m. Potem pa je kar na mah iz Navodne banke prišla novica, na prvi pogled skoraj neverjetna, da je denarja na gospodarskih računih toliko, kolikor ga še ni bilo. Kasneje smo brali nekaj razlag, s kate-rimi so •poklicani utemeljevali nenadno trditev o obilici denarja. Zagovor je bil potreben, kajti padla je v trenutku, ko se je pričela politična akcija in so v delovnih organizacijah osve-ščali delovne ljudi, češ, poostrenih finančnih. predpisov ne gre več prepuščati računovodstvom. Zakoni so glob-Iji po vsebini in po posledicah, torej moramo vsi delovni ljudje prizadevno sodelovati, da jih bomo zares izpeljan Politično osveščanje je bilo potrebno in je še potrebno predvsem zato. ker je denarja pravzaprav premalo in ne preveč. Premalo ga je, če naj pla-čamo sproti in si razdelimo, kar smo vnaprej zaslužili. Tako slišimo, v Nar rodni banki pa ste rekli, da je denarja preveč, kar po vaši sodbi pomeni: obilica škoduje zdravemu gospodarjenju. Kaj pravite k temu? To je bilo prvo vprašanje, ki smo ga postavili guvernerju Narodne banke Slovenije Svetu Kobalu. KOBAL: Ne bi rekel, da se je letos kar znenada porodila obilica denarja. V zadnjih mesecih lanskega leta je denarna masa v Jugoslaviji močno narasla, čeprav je ob koncu leta ostala v predvidenih mejah. Vseskozi pa se je vzpenjala. Zato se po mojem mnenju ne gre toliko muditi ob količim denarne mase v obtoku kot ob razlogih, zakaj je do tega prišlo. Drži pa, da je bilo gospodarstvo ob koncu leta sposobnejše plačervati račune in so bili zato tudi medsebojni odnosi med delovnimi organizacijami finančno manj zapleteni. DELO: Zakaj se je povečal obseg denarja v obtoku? KOBAL: Z dodatnimi emisijskimi sredstvi so ob koncu leta pokrili nekatere izdatke zveznega proračuna. Kot veste, so se delovne organizacije lani hudo pritoževale, da sredstva prejemajo z veliko zamudo. Več denarja je bilo tudi zaradi tega, ker je dejavnost gospodarstva nekolikanj uplahnila. Med razloge moramo šteti tudi prenos osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Nazadnje so bili ob koncu leta že zaznavni pojavi, ki so spremenili devizne tokove in zmanjšali jugoslovanski primanjkljaj v tujini. V novo leto smo stopili z znatno večjim obsegom denarne mase, kot smo sodili, da bi bila potrebna za poslovanje na začetku leta. DELO: Kako je bilo potem januarja? KOBAL: Poleg drugih izdatkov smo morali v kreditno-monetamd bilanci najti kritje za izdatke zveznega proračuna, kar nanese približno deset milijard. Januarja so se spet pomnožili zahtevki, naj Narodna banka z emisijskimi sredstvi pokrije zajetnejši zvezni proračun. V letu 1976 ni odpadel nobeden od razlogov, ki sem jih omenil za lansko leto. likvidnost bank je bila zato večja. Nekatere med njimi so presežek sredstev zadržale v tujini, kjer imajo svoje depozite. Sredstva so se zunaj obrestovala, pa čeprav se ta politika ni vsem bankam, enako obnesla. Tudi februar je minil v podobnih okoliščinah. Zato se nam je v Narodni banki zazdelo, da moramo ukrepati. DELO: Tako presojanje sodi v polnomočja Narodne banke, saj uravnava sproti denar v obtoku. KOBAL: Zastavili smo si vprašanje, ali je morda obilica denarja začasna ali pa bo držalo, da smo računali z napačnimi okoliščinami, ki naj bi spremljale gospodarjenje v letu 1976. DELO: Na hitro rečeno, ste bili pravzaprav previdni. KOBAL: Nismo si na jasnem, če je 1 pojav zares trajnejši. Svet guvernerjev je bil zares previden. Obseg denarne mase smo zmanjšali tako, da smo povečali blagajniške zapise poslovnih bank ter poostrili mehanizem njihove likvidnosti. Zamrznili smo nekaj denarja, točneje štiri do pet milijard. Vseeno tega denarja nismo popolnoma omrtvili. Lahko se zgodi, da ga ob kakšni priložnosti porabimo v skupnem sestavu monetarne politike. Pri tem ima seveda Narodna banka odločilno besedo. DELO: Kakšna pa je vaša sodba o pojavu, da je denarja preveč ta hip, čeprav smo vsi bolj ali manj trdno prepričani, da ga še naprej primanjkuje ali da ga bo v kratkem primanjkovalo? če je namreč denarja več, kot bi ga potrebovali, preti inflacija. KOBAL: Najprej moramo upoštevati zaključne račune. Gospodarstvo jih je sestavljalo in na veliko izločalo sredstva za rezervne sklade in tiste depozite, ki jih narekuje poslovanje po zakonih in drugih odlokih. Del teh sredstev se po izpeljavi zaključnih računov pri priči zamrzne. Javnost je najhrž premalo seznanjena s tem, kaj pomeni prenos osebnih dohodkov na hranilne knjižice in tekoče račune. Zaradi tega je v bankah več denarja, kot smo ga bili vajeni pred letom dni. Omeniti moram, da se dodatki zveznemu proračunu v zadnjem času skorajda iztekajo. Torej bi se denarna masa morala zmanjšati. Tudi zaradi tega, ker na Narodno banko ne pritiskajo več tako močno z zahtevki za kredite. Ker so poslovne banke likvid-nejše, se delovne organizacije obračajo tudi nanje in jih pri njih tudi dobe. DELO: Kaj po vašem mnenju napovedujejo poostrena plačila? KOBAL: Posledic ni moči napovedati. Vsekakor bi spremenjen način plačevanja računov vplival na obseg denarne mase, s katerim bomo morali računati in ga na novo postaviti. Nekateri trde, da bi zaradi te zahtevne finančne operacije morali vnaprej zvečati obseg denarne mase. Tako bi zacelili vsako nelikvidno gospodarsko celico. Vemo namreč, da gospodarstvo v nekaterih delih živi čez svoje finančne možnosti in dela v bistvu brez denarja. če bi tem, ki denarja nimajo, dodali sredstva, pravzaprav ne bi prišlo do inflacijskega pritiska, ampak bi samo vzpostavili novo likvidnostno ravnotežje. Prezgodaj bi bilo, ko bi se ogreval za takšno rešitev. Preveč občutljiva je, vsebuje vrsto elementov, od katerih je odvisno, če bi do inflacije zares prišlo. Mnenja si nasprotujejo. DELO: To je šele napoved, so pa še prisotna dejstva, ki močno vplivajo na to, koliko denarja je v obtoku. KOBAL: Da, nisem se še polotil izredno pomembnega dejstva, o katerem bomo morali resneje spregovoriti in se tudi odločiti. Od novembra na-prej imamo namreč presežek v devizni bilanci. Velja za tekočo menjavo s tujino. To nasprotuje letošnjemu predvidevanju, po katerem naj bi imeli blizu milijarde dolarjev primanjkljaja. DELO: S primanjkljajem računamo že nekaj let zapored. Delitev je naravnana nanj. Vsa družbena reprodukcija je odvisna od tega, izravnavo pa prepuščamo neblagovnemu prilivu deviz. KOBAL: Tudi kreditno-monetama politika upošteva primanjkljaj. Zaradi njega odteka denar iz gospodarstva. Narodna banka prodaja devize za uvoz blaga, gospodarski osebki jih kupujejo. Vsak dan poskušamo izravnavati primanjkljaj. Januarja in februarja se je prikazal presežek. S stališča emisijske politike smo se znašli v takem položaju: več emisijskih sredstev gre prek deviznega trga za odkup deviz, manj denarja pa priteka od prodaje deviz. Razmerje se je spremenilo. Nekaj podobnega smo imeli leta 1972. Naj ponovim vprašanje, ki sem ga omenil že prej. Gre res za prehodni pojav in ali lahko to dejstvo enostavno vzamemo na znanje kot ugodno okoliščino, zaradi katerega bo izpolnjevanje letošnje razvojne politike enostavnejše in lažje. DELO: Najbrž posledice ne bodo enostavne in lahke. KOBAL: Opozarjam, da smo računali s primanjkljajem tudi tako, da smo sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi naj bi zavrli uvoz. Večina teh ukrepov še ne velja. So pa hudi in zavirajo nakupe gospodarstva, če je primanjkljaj manjši ali ga pa sploh ni, potem se moramo polotiti razgovora o morebitni spremembi ukrepov. Po mojem globokem prepričanju moramo spregovoriti o tem, ker se moramo zavedati, če je ta sprememba za nas zares sama po sebi ugodna ali pa jo gre morebiti izkoristiti v drugačne namene. O zavestnem razgovoru govorim predvsem zato, ker se moramo odločiti, ali bomo spremenili kreditno-monetamo politiko in s tem delitev, če bomo to napravili, potem v Jugoslaviji od proračunov pa do vseh ostalih osebkov, ki so deležni delitve, nihče ne bo mogel računati na dohodke iz primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino. To pomeni sposojeni dodatni denar za porabo. Presežek v plačilni bilanci pa pomeni, da mora Narodna banka potegniti denar iz poslovnih bank, to pa spet praktično pomeni, da ga bomo odtegnili gospodarstvu. Delovnim organizacijam posojamo denar za proizvodni prirastek, drugim odrežemo več ali manj le pri delitvi tega, kar je ustvarilo gospodarstvo. Odločitev ni lahka. Izbrali smo srednjo pot. V Narodni banki ne bi radi prehitevali do- godkov. Zaradi spremenjenega načina plačevanja bi se utegnilo zgoditi, da bi premočno zmanjšali likvidnost, to pa bi utegnilo imeti slabe posledice. DELO: Kaj pomeni za jugoslovansko gospodarstvo milijardo primanjkljaja? KOBAL: V tujini jemljemo vsakršno blago za posojilo, ta posojila pa v notranji potrošnji porazdelimo na vse osebke. Primanjkljaj pomeni, da po eni strani iz gospodarstva potegnemo milijardo dolarjev in ta sredstva upoštevamo pri delitvi. Gospodarstvu prodajamo devize, plača jih, pri obračunu s tujino pa upoštevamo, da gre za posojilo. Presežek je na razpolago za druge reči, razvojne potrebe recimo. DELO: Letos smo tudi negospodarsko porabo naravnali na pri-tok tujih sredstev. Zavestno smo planirali primanjkljaj. Iz tega izhaja, da smo izbrali med dvema politikama: da bomo bolje ali slabše živeli. KOBAL: Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino lahko prinese red-stva za hitrejši razvoj. To politiko boljšega življenja je Jugoslavija doslej spoštovala. Zato tudi ni nikdar planirala, da bi izravnala bilanco. Pred štirimi leti se ji je to po naključu posrečilo, naključnosti pa tedaj ni izkoristila. Ni je naložila v razvoj, zato pa je prišlo do hude inflacije. Nenadzorovane cene so ji dale maha. Danes je položaj še bolj zamoten, ker se je administrativni nadzor razbohotil. Zaradi tega imamo opraviti z visoko denarno maso. Ne pritiska na inflr-iio. ker so cene predpisane. Videti je, da denarna masa v obtoku pravzaprav nima pravega pomena. Delovne organizacije ne morejo zvišati cen, ker težko prodajajo. Tega pred štirimi leti ni bilo, imamo pa znova opraviti s presežkom v plačilni bilanci, kot takrat. DELO: Presežek torej ni bil planiran. KOBAL: Tokovi so bolj ali manj samodejni. Ker smo administrativno zavrli uvoz blaga, se je proizvodnja znižala. Ker je ta nižja, je na mah preveč denarja. Še več ga je, če ga dodajaš v proračun, ne da bi upošteval nižjo 'produkcijo. In ko proračun kupuje blago, se v gospodarstvo znenada prelijejo sredstva. Na žiro račune pritečejo denarji za blago, izplačani so osebni dohodki tistim, ki jih prejemajo od proračunov, pa jih spremene v blago. Denar se pojavi v bankah. Ne zgublja se. DELO: Zakaj potem pravimo, da denarja ni? KOBAL: Pogosto pišemo o tem, da denarja ni, ker v delovnih organizacijah zadržujejo plačila. Tudi, če jih zadržujejo, zato ni v Jugoslaviji no-, benega dinarja manj ali več. Je pri enih gospodarskih osebkih, manika drugim. Manj ga je, če ga prebivalstvo zadržuje ah če ga Narodna banka odtegne poslovnim bankam. Majda DELO: Medtem ko vi pravite, da je denarja preveč, drugi pa trde, da ga je premalo, še nihče ni rekel, da bi obilica denarne mase lahko sprožila večjo proizvodnjo. Nihče ne računa z njo. Vsi so zaskrbljeni, kako bodo poravnali svoje obveznosti in kako bodo poslovali v prihodnje. KOBAL: Ta hip denar ne vpliva na proizvodnjo. Ovire so drugod. V gospodarski strukturi Jugoslavije, o čemer govorimo že dlje časa, in v zmanjšanih uvoznih možnostih, o čemer ne govorimo toliko. Jugoslovansko gospodarstvo ne goji poslovnih stikov s tujino glede na to, koliko ima denarja in koliko si lahko privošči. Kar se tega tiče, učinkujemo kot vase zaprto gospodarstvo. Danes bi bilo, recimo, normalno, da bi zaradi večje denarne mase pri priči več uvozili in več proizvajali. Lahko bi ubrali posredno pot: povečali potrošnjo in s tem dosegh povečano proizvodnjo. DELO: Cez nekaj mesecev utegne biti drugače. KOBAL: Preveč administrativnih silnic deluje. Dušijo občutljive ekonomske vzvode. Gospodarstvo se težko znajde. Lahko bi več proizvajalo, lahko bd se spustilo v investicije. Zdaj pa ne ve, kaj bo z uvozom opreme. Bo sproščen ali ne? Kar mu ostaja, je izvoz, kajti notranja potrošnja se previdno giblje, še posebej osebni dohodki. Gospodarski osebki ne pretiravajo pri delitvi. Ne bi se radi znašli v nelikvidnosti. Izvoz raste, uvoz se zmanjšuje. Takšna je situacija. DELO: Se lahko to do konca leta spremeni, ali pa bo trajalo dlje časa? KOBAL: Ce bo trajalo dlje časa, bodo posegi nujni. Ce ne bi popravili delitve, bi se utegnilo zgoditi, da bodo šli mednarodni tokovi svojo pot, mi pa svojo. Denarno maso bi bili prisiljeni odtegniti gospodarstvu. Prizadeli bi delovne organizacije, predvsem nje. Ce bi ostalo pri starem, bi prevelik obseg denarne mase premočno pritiskal na notranja delitvena razmerja. DELO: Kot pravite, vsi tega pritiska ne bi občutili enakomerno. KOBAL: V zvezni skupščini so se precej časa zadržali pri obvezni rezervi poslovnih bank. Kot veste, so zahtevali, da se stopnje zamrznejo. V resoluciji je zahtevek zapisan, ker se je bilo bati, da bi Narodna banka posredno odtegnila preveč denarja organizacijam združenega dela. Nekaj denarja je manj v obtoku, ker je tako sklenil svet guvernerjev. Toda prepričani smo, da stanje nd normalno in da bo treba ukrepati. Ukrepati zato, ker ne nameravamo izravnati tekoče bilance. Prevladuje prepričanje, da potrebujemo tujo akumulacijo, ker se moramo hitreje razvijati. DELO: Res prevladuje to prepričanje, toda poslovnim bankam so letos prepovedali, da bi se zadolževale v tujini. KOBAL: Res je, to pa ne pomeni, da se Jugoslavija zunaj ne zadolžuje. Uporablja le nekaj poti, po katerih priteka denar za prednostne razvojne načrte. Zahtevki po kreditih so namreč preštevilni in bi načeli vsakršno bilanco, tudi tisto z največjim možnim primanjkljajem. Tuja posojila torej selektivno pritekajo v Jugoslavijo. Za neprednostne dejavnosti jih ni. DELO: Po kakšnih poteh pa bomo vračali ta posojila? KOBAL: Nekaj je razdeljenih. Določeni so porabniki, ki so odgovorni za vračilo. Za nekaj posojil pa odgovarja kar Narodna banka. Koder se ona zadolžuje, smo priča hudim naporom, da bi porabnik za posojila prevzel vračanje in bi ga poslovne banke tudi zavarovale. Kjer porabnik ni znan, se vedno lahko zgodi, da je treba vračati posojilo iz emisijskih sredstev. S takšnimi poskusi moramo računati. DELO: To nasprotuje sklepom, da se država ne bo več zadolževala in bodo poslovne banke s privolitvijo upravljalcev prevzemale obveznosti. Ko smo govorili o prednostnih naložbah in o njih izboru, je bilo ravno tako rečeno, naj gospodarstvo določa prednostne cilje, ker se s tem drugi deli proizvodnje odpovedujejo hitrejšemu razvoju. Zdaj pa je videti, kot, da so prednostne naloge državna zadolžitev. KOBAL: Upoštevati moramo, da tuja posojila ne pritekajo le po naših željah. Jugoslavija se zunaj srečuje z državnimi krediti. Navznoter mora urejati, kdo kredit prevzame. Poskušali smo že s konzorciji poslovnih bank, če so bila posojila zares velika. Nekaj je uspelo, veliko pa ne, ker na splošno prevladuje prepričanje, da je bolje, če država vzame kredit. Ce ne zaradi drugega, pa zaradi lažjih pogovorov s tujina posojilodajalci. Mislim, da bi morali spodbujati prevzemanje posojil, za kakršnega smo rekli, da je pametno. Narodna banka naj ve, da le posreduje in s papirja zavaruje vse materialne posledice, ki jih prinaša najemanje tujega posojila. Ne gre, da bi bil postopek nedemokratičen. Gre le za to, da se zavedamo odgovornosti, ko prevzamemo posojilo. DELO: V Sloveniji zagovarjamo še naprej načelo, ki smo ga sprejeli pred leti in se ga tudi v praksi držimo. KOBAL: Dokazali smo, da je načelo mogoče praktično izpeljati, in sicer z razpisom obveznic v Kuvajtu. Prvič se je zgodilo, da je republika brez posrednika razpisala obveznice v. tujini. Nastopa samostojno kot država. Pojavlja se na mednarodnem finančnem trgu in brez Narodne banke prevzema na sebe vse garancije. Takšno posojilo je Slovenija dobila za Šoštanj. Reči je treba, da ni šlo gladko. Nekateri so bili proti temu, posebej tisti, ki raje vidijo, da se tveganja zameglijo. Pravzaprav bi morali uživati več simpatij, saj gre za prvi tak nastop v tretjem svetu, še bolje povedano, na finančnih trgih tretjega sveta. In še ena okoliščina, ki jo moramo upoštevati: nismo dobili državnega kredita, marveč poslovni kredit. Država ničesar ne jamči. DELO: Najbrž so tovrstni napori potisnjeni v ozadje, ker imajo prednost planske naložbe v izbrane razvojne smeri. KOBAL: Tuja posojila pritekajo za začete prednostne naložbe. Precej posojil je že razporejenih, vse do leta 1980. Prostora za uvoz opreme je tako rekoč zmanjkalo. DELO: Predelovalna Industrija je že nekajkrat v podobnih okoliščinah našla prostor zase. KOBAL: Ce gre za prepoved uvoza, kar velja za opremo, ji najbrž to pot ne bo uspelo preskočiti ovire. Je administrativna, potrebno je dovoljenje za uvoz, česar pa si nd mogoče priboriti. Ce bi morala plačati depozit, bi ga plačala. Tudi davek bi poplačala. Oboje so bolj ali manj ekonomske omejitve. Pri administrativnih ni izhoda. če hoče Jugoslavija spremeniti strukturo svojega gospodarstva, potem mora nalagati denar v prednostne dejavnosti. Znižati mora proizvodno rast in zadrževati zagon predelovalne industrije. DELO: Izbor najbrž ni bil lahek, kajti namesto štirih odstotkov je bila kasneje planirana sedemodstotna letna rast. Torej bo proizvodnja večja in bo morala predelovalna industrija bolj poprijeti za delo. KOBAL: V Slovenijo priteka kapital za nekaj prednostnih naložb. Priliv- po-sojil je tu, toda prijave novih kreditnih poslov usihajo, obeta se manj investicij na tistih področjih, ki priznana kot prednostna. Zato bi morali o bilančnem presežku, v katerem so skrita sredstva, znova razpravljati. DELO: Se pravi, podpreti možnosti za večji uvoz in s tem za večjo proizvodnjo. KOBAL: Na uvozna možnosti in na možnosti za večjo proizvodnjo moramo pogledati tudi s stališča, kakšna je produktivnost pri nas. Ce mora gospodarstvo izvažati polovico svojih izdelkov, je še kako odvisno od lastne produktivnosti. Nekaj takih proizvodnih panog v Sloveniji imamo. Njihov obstoj je ogrožen, ker v Jugoslaviji najprej govorimo o izravnavanju plačilne bilance in to tudi uspešno opravimo z neblagovnimi devizami ter nakazili zdomcev, šele potem govorimo, kaj bomo uvozili. Začeti bi morali pri drugem, če nam je pri srcu produktivnost. Na široko moramo v mednarodno menjavo blaga. Slabo delamo, če se zapiramo, naša produktivnost se manjša, ker se ne meri s tujimi tekmeci. DELO: Če se povrnemo nazaj k temu, ali je denarja preveč ali premalo, se vseeno zdi, da svet guvernerjev ni bil ravno odločen, ko je zmanjševal denarno maso. Videti je, da ste vseeno upoštevali vsesplošno mnenje, po katerem ima gospodarstvo premalo denarja. KOBAL: Sklepali smo tako, da smo računali s prehodom na novi sistem plačevanja in na poostreno finančno odgovornost v delovnih organizacijah. Kreditno-monetama politika ne more biti odmerjena, ne da bi pri tem upoštevali, da prehod ne bo lahek in da ga je treba ugodno speljati. Iz vsega, kar je za nami, nas bremeni precej oteževalnih okoliščin. Zanje je treba pustiti nekaj prostora. Več denarja je treba, ker se bodo najbrž problemi nakopičili v nekaj točkah. Težave se bodo nabrale v bankah. Ce bi jim Narodna banka odtegnila sredstva, ne bi bilo nikogar več, ki bi lahko posredoval. Pravzaprav bi to lahko storila le Narodna banka, če bi najtežjim dolžnikom dodelila emisijska sredstva. Vendar to ni zaželeno, kaj šele, da bi bilo sistemsko. Banke so vendar združbe združenega dela, združeno delo pa si po dogovoru pomaga. Mislim, da je to pozitivna pot sedanjega prehoda na novi sistem. Ce bi ubrali krajšo pot prek emisije, bi tako rekoč nagradili nedisciplinirane in operacija bi politično propadla. Prek bank in prek združenega dela bodo problemi do konca septembra najbrž odstranjeni. Tako terja zakon, ki med drugim govori tudi o tem, da bodo sanacije vendarle drugače razdelile družbeni proizvod. S tem moramo računati. Nekateri ne bodo dolgov pokrili s papirjem, ker jim bo zmanjkalo sredstev. Upniki bodo morali primakniti iz svojega. DELO: Zadnje čase si pogosteje zastavljamo vprašanje, kaj je prineslo pobotanje med organizacije združenega dela. KOBAL: Vsaka kompenzacija zavede izjemno stanje. Nekateri iztržijo več, drugi manj. DELO: Zakaj je bila zadnja kompenzacija po mnenju mnogih šibka? KOBAL: Poklicani so zahtevali, da morajo organizacije združenega dela prijaviti svoje obveznosti, niso pa zahtevali, da prijavijo terjatve. Prijavljale so, kar so dolžne drugim niso pa zapisale, kaj bi morale dobiti od drugih. Pri kompenzaciji so imeli prednost kupci, ne pa tisti, ki so hlago prodali. Po mojem mnenju smo se medsebojnih odnosov polotili na napačnem koncu. Spodbudili smo željo, da bi prijavili manj dolgov. Zgodilo se je, da so nekateri prikrili, druge pa račune na hitro poravnali po drugačnem vrstnem redu, kot bi ga terjali medsebojni kupoprodajni odnosi. Ti pa pravijo, da dobiš plačilo, ko prideš na vrsto. Kompenzacija je vrstni red zamešala. Nekateri so dobili vse, tisti, ki so bili na vrsti, pa so ostali brez denarja. Dobili ga bodo do septembra meseca ali pa bodo morali iz svojega poskrbeti za upnikove dolgove. Kompenzacija je vnesla precej nereda. Nekatera plačila so usahnila, ker si nekateri nove zakone razlagajo tudi tako, da so z novim predpisom dobili dovoljenje, da nič ne plačajo ali pa poravnajo dolg šele septembra. Precej denarja se bo prelilo iz enih rok v druge, kajti dogovori o tem, kdaj bo kdo plačal, so ponavadi enostranski Kdor nima denarja, enostavno odloži plačilo. Novi finančni red je za začetek povzročil precej nereda in nepravičnosti. Prizadeti bodo tisti, ki ne bodo razmislili, kakšne posledice se utegnejo roditi in kako je treba sproti ukrepati. Materialno ozadje je še kako pomembno. O tem zares premalo razmišljamo. Strategije nimamo. Pogovarjali so se: Franjo Krivec Alenka Mišič lija Popit « Po tridnevnem obisku v Beogradu Veliko. in nekolikanj manjše zaupanje 0 zastavljenih in nezastavljenih vprašanjih Vinku Hafnerju Sredi minulega tedna so na naše beograjsko dopisništvo telefonirali iz mestnega komiteja ZK Beograda. Malce naspani ženski glas iz njihove in-formativne službe se je čudil: »Kaj ni-ste dobili pismenega obvestila in prog-rama o obisku tovariša Hafnerja ~v Beogradu7 Pridite ga še danes iskat.« Za beograjskega dopisnika — poročevalca, ki ga vsak dan čaka bogata izbira najrazličnejših delovnih sej, so takšna vabila največkrat povezana z odločitvijo — naj ostane pri Tanjugovem poročilu. Da vaš poročevalec tokrat ni tako ravnal, so v enaki meri »krivi« Beograjčani in njihov gost, pravzaprav izredno živo zanimanje za politično osebnost Vinka Hafnerja, pozornost, s katero tu pogosto spremljajo njegove besede — pred časom z govorniškega odra predsedstva CK ZKJ, v zadnjem pa prek akcij ljubljanske organizacije. Tako se je novinar namenil, da se bo vsaj približal odgovoru na vprašanje, kaj v resnici pomenijo takšni obiski, dokaj pogosti in komaj zabeleženi v časopisih. Kakšen je njihov namen in praktična korist? In tako se je v beležnici nabralo več deset strani zapiskov o pogovorih v mestnem političnem aktivu, z direktorji beograjskih tozdov, v tovarni traktorjev in drugod. Enake akcije, podobni rezultati Izčrpna obrazložitev v političnem aktivu ni dopuščala kaj veliko vprašanj. Morda ni bilo več vprašanj tudi zaradi tega, ker so teme, ki so jih obravnavali — bolj proti raznim proti-samoupravnim silam, organizacijsko politična krepitev ZK, uresničevanje ustave, gospodarska stabilizacija, delavska večina v partiji — enake tistim, s katerimi se vsak dan ubadajo tudi beograjski politični delavci. Gostitelj, predsednik mestne konference ZK Beograda Dušan Gligorijevič je lahko ugotovil: »Osrednje akcije, bistvene spremembe, za katere si prizadevamo tako v Ljubljani kot v Beogradu, so enake in rezultati podobni. Takšno seznanjanje utrjuje vzajemno zaupanje in vero vseh v politično akcijo, ki smo jo začeli.« Taka enotnost akcij in pogledov se je morda najbolje pokazala v podatkih o udeležbi delavcev v zvezi komunistov beograjske orgrnizarije. Eno od vprašanj se je glasilo nekako takole: Kako da o tej nalogi veliko govorimo, da je bilo leta 1E12 kar prib'iž-no 40 odstotkov nor .h članov ZK iz vrst delavcev, pozneje pa se je ta odstotek zmanjšal — od ?4 do 26 odstotkov? »Po svoje je to neuspeh ljubljanske organizacije , pa tudi moj osebni neuspeh. Veste, če človek nenehno govori o tem, da bi se struktura morala spremeniti, če se zavzema za to, stvari pa se ne spremene, je to ne uspeh.« K temu je Hafner dodal še ščepec optimizma: »Davi sem v tovarni traktorjev videl, da so tam že dosegli delavsko večino. Ta primer in še nekateri podobni v Ljubljani nas opogumljajo. Z vztrajnim bojem za razredne interese se bo število delavcev povečalo, po drugi strani pa bo ob nadaljnjem razvoju izginevala meja med delavcem in uslužbencem.« Ni bilo priložnosti — najbrž pa je to storil tovariš Gligorijevič, ko je bil pred kratkim na podobnem obisku v Ljubljani — da bi Hafnerju povedali, da je položaj skoraj enak tudi v Beogradu. Tudi v Beogradu je delež ne- posrednih proizvajalcev v ZK manjši od 30 odstotkov. Dušan Gligorijevič se je zahvalil za Hafnerjevo pojasnilo v političnem aktivu, o katerem je dejal, da so ga sprejeli z zaupanjem in da je pomenilo spodbudo, precej pa je napovedal, da bo morda na jutrišnjem pogovoru z gospodarstveniki in o gospodarskih te mah »nekolikanj manj zaupanja«. Kazalo je, da je to pripomnil v šali. Gospodarstvo na liniji Beograd — Ljubljana Gospodarstveniki so v nasprotju s političnim aktivom — zbrali so se sami beograjski generalni direktorji — pripravili vprašanj in stranskih vpra šanj na pretek. Pa ne tistih suhoparnih, temveč takih, ki so bila močno obarvana z osebnimi razmišljanji, stališči, skepso pa tudi z nezadovoljstvom zaradi kake konkretne situacije. Imel sem vtis, da bi bilo vprašanj še za veliko dlje kot le za tri ure pogovora, kolikor je trajalo srečanje, pa tudi za mnoge druge ljubljanske (in slovenske) sobesednike. Glavni odgovor na mnoga vprašanja je dal sam Vinko Hafner v svojih uvodnih tezah. Nekatere od teh tez so se glasile: v maloprodajnem prometu v Beogradu je slovenskega (v dobršni meri ljubljanskega) blaga široke potrošnje 23 do 24 odstotkov. Ljubljanski in slovensko gospodarstveniki poudarjajo, da je Beograd, pa tudi Srbija nekako najbolj odprlo območje, pa tudi tržišče. Taisti proizvajalci pa so zdaj zaskrbljeni — njihove računice so pokazale (eden od gospodarstvenikov pa je brž pripomnil, da tudi vse lokalne računice enako kažejo), da se mnoge milijarde dinarjev skrivajo pri kupcih zunaj Ljub ljane in Slovenije. Boje se, da ne bi novi način plačevanja vplival na manjše število naročil, na zapiranje trga v republiške in pokrajinske meje, v meje območij in mest. »Vaši gospodarstveniki so povsem upravičeno zaskrbljeni,« je brž pripomnil direktor Jugoavta. »Ne le, da ne moremo govoriti o tem, da se bo plasma na beograjski trg še nadalje povečeval, temveč je močno ogrožena tudi raven, dosežena lani. Onih 24 odstotkov prometa, kolikor je odpadlo na slovensko blago, se bo skrčilo, saj v novih razmerah beograjske banke ne bodo več mogle same slediti obsegu trgovine. Eden od izhodov je drugačna metoda trgovine, komisijska oblika prodaje, konsignacija in podobno.« Tudi neki drugi gospodarstvenik iz gospodarske zbornice v Beogradu je več razmišljal kot spraševal. Ko gre za plasma končnih izdelkov, je dejal, vidimo, da je razmerje med Ljubljano in Beogradom zelo različno: v nasprotni smeri, v Ljubljano in Slovenijo, prodamo štirikrat ali petkrat manj končnih izdelkov. To • nesorazmerje utegne povzročiti probleme, zato bi morali skupaj preučevati, kaj naj bi štorih, »vendar nimamo s kom — v Ljubljani ni mestne gospodarske zbornice«. S tem vprašanjem bi lahko povezali tudi naslednje, pravzaprav zahtevo, da bi ocenili, do kod smo prišli v Ljubljani pri kompleksnem poveze vanju — od proizvajalcev surovin, fi-naliziranja, prometa, bank. »Pri tem naj bi upoštevali, da iz teh krajev pošiljajo v Slovenijo in Ljubljano surovine in polizdelke, od tam pa večinoma končne izdelke.« V zunanji trgovini več solidarnosti Pred tako pravcato povodnjijo kočljivih vprašanj in zahtevkov, da bi ocenili in komentirah neikatere pojave, bi se en sam človek »na nasprotni strani« težko vselej oddaljil od splošnih odgovorov. Tako je večinoma ravnal tudi Hafner. Rekel je, da se tudi promet v Ljubljani Ubada z enakimi težavami. Opaziti je že pojave zapiranja trga v nekaterih krajih države. Moramo se skupno organizirati, da bi preprečili negativne posledice novih predpisov o vzajemnem plačevanju. Med republikami in pokrajinami je vselej obstajala in bo tudi v prihodnje določena delitev dela. Težnja, da bi se vsi uveljavili z vrstami blaga, s katerim trgujemo, bi pomenila konec delitve dela, enotno jugoslovansko tržišče. Pri navezovanju dohodkovnih odnosov v reprodukcijskih celotah smo doslej dosegli pičle uspehe. Nekolikanj večje smo zabeležili pri povezovanju s proizvodnimi ih drugimi organizacijami v Vojvodini, pri vlaganjih v tamkajšnjo surovinsko bazo itd. »Kakšne so ljubljanske izkušnje pri ustavnem preoblikovanju zunanje trgovine?« je vprašal direktor Genexa. Odgovor bi bil, četudi bi na vprašanje odgovoril gostitelj Gligorijevič, nedvomno enak: rezultati so dokaj skromni, in to iz dveh razlogov. Po eni strani je čutiti močno težnjo, da bi ohranili stare odnose in privilegije, I po drugi pa družbenopolitični dejav- niki slabo poznajo to pomembno in občutljivo dejavnost. Zunanji trgovini »pomagajo« načelno, z nasveti. Govorijo ji: povežite se s proizvodnjo, bodite pošteni, ne konkurirajte zunaj drug drugemu, dogovarjajte se o uveljavljanju v tujini. Hafner pravi, da smo v Ljubljani za večjo solidarnost največ dosegh pri poslovanju zunanjetrgovinskih organizacij, pri spoštovanju zakonitosti. Svoj čas so zelo ostro ukrepali proti vsem tistim, ki so zagrešili razne nepravilnosti, več vodilnih so zamenjali, nekatere celo obsodili. Vztrajali smo pri tem, čeprav smo imeli precej težav zaradi očitkov, da smo »bolj papeški od papeža«, v podjetjih pa so nam govorili: »Vi nas privajate, toda poglejte, kako enake stvari počno drugod, v Beogradu, pa se nikomur nič ne zgodi. Denar se bo namesto v naše žepe stekel tja.« »Pri nas pa so nam isto očitah na rovaš Ljubljane,« je smeje se pripomnil Dušan Gligorijevič. A tokrat se ni šahi: to je bila pripomba tukajšnjih vodilnih ljudi zunanjetrgovinskih organizacij, ki jo je bilo dolgo časa velikokrat shšati. Precej neobveščenosti pa tudi sumničenj Medtem ko si je gost iz Ljubljane ogledoval novo in zelo moderno tovarno traktorjev v Novem Beogradu, kjer bodo že letos izdelali približno 35.000 strojev (v zahodni Evropi sta le dve večji tovarni), smo se pogovarjah s predsednikom delavskega sveta tovarne Stanislavom Bojičem in sekretarjem osnovne organizacije ZK Aleksandrom Ivanovičem. — Kaj bi najraje vprašali Vinka Hafnerja? »Ker je iz Slovenije, bi ga vprašali, zakaj v Štorah grade tovarno traktorjev, ko pa že zdajšnje tovarne lahko zadovoljujejo potrebe,« je dejal Bojič, Ivanovič pa se je strinjal z njim. Milo rečeno, jeze se na železarno v Štorah in na reški Torpedo, ki se pripravljata, da bosta po tuji licenci proizvajala tisto, kar lahko brez licence kvalitetno proizvajamo doma. Kdove zakaj pozneje v pomenku s Hafnerjem tega vprašanja niso zastavili. Najbrž zato, ker je gost, ne da bi ga to vprašali, dejal, da se morajo proizvajalci traktorjev sami dogovoriti o svojih programih. Ko je govoril o izredno modemi opremi nove tovarne, pa je še pripomnil:. »Ce boste dobro proizvajali, ne morete propasti, pa tudi skrbeti vam m treba. A v prid vam je modernizacija kmetijstva, izrazito usmerjanje v večjo proizvodnjo živil.« Nekaj beograjskih vprašanj, zastavljenih Vinku Hafnerju, pa je izražalo tudi nekakšno bojazen, da v Sloveniji in Ljubljani obstaja dokaj liberalen odnos do zasebnih vlaganj v proizvodna sredstva. Kazalo je, da tisti, ki so vprašanja sprožili, niso povsem zadovoljni z odgovorom, da nimamo trajnejše politike, da se menjavajo obdobja dokaj svobodnega razvoja in pogosto škodljivega oviranja takšne zasebne dejavnosti. Direktor beograjskega grafičnega zavoda vidi na primer v tem, »da ima Ljubljana danes kar 50 zasebnih tiskam«, okoliščino, »ki ni brez vpliva na odnose v tej dejavnosti po vsej Jugoslaviji«. Videti je bilo, da ga odgovor, da gre večinoma za delavnice, ki opravljajo posamične storitve za občane »in da bi najbrž komaj vse skupaj zalegle za pošteno tiskamo«, ni povsem zadovoljil. • Ce pustimo ob strani tista ,sploš-nopolitična vprašanja, ki so nedvomno skupna za obe mesti (pa ne le zanju), nam ta obisk in pogovori pokažejo še nekaj: dobre obveščenosti drug o drugem še ni. Kadar pogrešamo tako obveščenost, pa ni nič čudnega, če sledi nezaupanje ah celo sumničenje. Zato se bežnemu spremljevalcu takega obiska — in tudi novinar je po svoje tak spremljevalec — vsiljuje ugotovitev, da se seznanjanje in pravo povezovanje med mestoma šele začenja s takšnimi političnimi obiski. Ti obiski pomagajo, da dokaj lahko opazimo in zaznamujemo, ne le tisto, kar je skupnega, temveč tudi razločke, bodisi prave razločke, ki terjajo razvejano in ne vselej lahko akcijo zbliževanja, bodisi one, ki so rezultat zmot, nepoznavanja, neobveščenosti. Ne bi bilo pošteno, če bi zamolčali, da čaka tudi vse tiste, ki delajo pri časopisih, na tem področju veliko nalog. Predvsem pri predstavljanju celovitega življenja krajev, o katerih pišemo, za ceno tega, da bi precej več sej forumov kot doslej ostalo »nepokritih«. Ce bo vse skupaj obtičalo zgolj pri splošnopolitičnih obiskih, bo uspeh pičel in kratkotrajen. Veliko pa bo neznanja in medsebojnega nezaupanja. Slobodan Vukmirovič DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ob 100-letnici Cankarjevega rojstva posebna ugodnost za kupce: Ivan Cankar: ZBRANO DELO v 30 knjigah Kompletno zbirko 30 knjig (28 knjig je že izšlo, 25. in 30. knjiga izideta še letos) lahko kupite po ceni, po kateri so knjige kupili naročniki na Zbrano delo v predplačilu. Medtem ko stane v prosti prodaji komplet 30 knjig: vezan v platno din 2.910.—, v polusnje din 3.440.—, v usnje din 4.245.—, PA GA LAHKO KUPCI V CANKARJEVEM JUBILEJNEM LETU KUPIJO PO NIŽJI PREDNAROČNIŠKI CENI Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. 30 knjig vezanih v platno za 2.380 din ob naročilu plača kupec 580 din ostalo pa v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 180 din. 30 knjig vezanih v polusnje za 2.860 din ob naročilu plača kupec 660 din ostalo v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 220 din. 30 knjig vezanih v usnje za 4.245 din ob naročilu plača kupec 945 din ostalo v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 330 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah, z izpolnjeno naročilnico pa jih lahko naročite na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni Trg 26, Ljubljana --~r NAROČILNICA D-3 Nepreklicno naročam ZBRANO DELO IVANA CANKARJA v 30 knjigah, vezanih v — platno, — polusnje, — usnje* Znesek..............-din bom plačal:* — takoj — prvi obrok (za pl. 580.—, za pus. 660.—, za usnje 945.— din), ostalo v 10 zaporednih mesečnih obrokih po din 180.— (pl.), 220.— (pus.) ali 330.— (usnje). Knjige mi pošljite na naslov (tiskane črke): Poklic naročnika: (* Ustrezno, prosimo, vpišite oziroma označite!) Kraj in datum: Podpis naročnika: PISMO MOJEMU DELKflRJ Spoštovani, opravičujem se, vam in vsem, ki se jim bo v luči veličastne j ših problemov našega prekipevajočega družbenopolitičnogospodarskega vsakdanjika zdela pogovorna nit tokratnega pisma malenkostna. Naj dodam — ko sem že pri opravičevanju — da so konkretni primeri v tej enosmerni korespondenci tako in tako samo iztočnica za splošnejše razmišljanje, pa je potemtakem vseeno, ali nam naše navade in razvade — ali, če hočete, pojavi. kot jim pravimo bolj učeno — kažejo roge v tej panogi ali v kakšni drugi. Znano je, da je takrat, ko načrtujemo naša zimskošportna središča. vse jasno, vse utemeljeno, vse najboljše in perspektivno, neizpodbitno rentabilno, vse namenjeno enemu samemu cilju: ustreči željam ljudskih množic. Rekel bi, da je vse preprosto kot paprika. Tu so tehnični projekti (ž najboljšo izpeljanko), tu so ekonomski izračuni (ki govori »za«), elaborati so obteženi s podpisi in priporočili vodilnih izvedencev (posebej za vreme, za sonce, meglo, posebej za plazove, posebej za smučarske proge, itd. Treba je le prepričati banke, da odpro svoje skopuške blagajne ... Kasneje se sicer izkaže, da se glede denarja venomer nekaj motimo; da ga je za izgradnjo navadno treba trikrat več. kot smo mislili, da ga bo treba; ko pa zadeva začne obratovati, ga navadno prinaša trikrat manj, kot smo predvideli, da bi ga morala . pokojnino, če bi lahko poslovali brez turistov! Tako pa se venomer kdo razburja. Pride, denimo, izletnik v Kranjsko goro, ko je sneg ravno zamedel proge, teptalni stroji pa stoje v garaži. Izletnik zabavlja na vsa usta, ker mora plačati vozovnico, kot da teptalni stroji ne bi bili v garaži. Domišlja si namreč, da si je z dnevno karto kupil pravico, da se bo lepo udobno in varno vozil navzdol, ne samo navzgor. Tega izletnik ne ve. da mora kolektiv poslovati rentabilno in da se je direktor bistro odločil, da bo varčeval — pri nafti. Teptalni stroji žro nafto, nafta pa je denar. Torej bo varčeval pri nafti. Ko je nekoč ob podobni priliki vestnega delavca zapekla vest, pa je na svojo roko že ob treh zjutraj prišel teptat progo, da bi bilo do tedaj, ko bodo navalili turisti, že vse nared. ni bil za svojo marljivost pohvaljen, ampak ga je varčni direktor, brž ko je zjutraj prišel v službo, ozmerjal, ukazal teptalnik zapeljati nazaj v garažo, češ, kdo pa bo plačal nafto. in še dodal, da si z nadurami že ne bo gradil hiše... Podobno zabavljajo neosveščeni turisti nad razritimi progami, na Zatmiku, na Voglu, na Ulovki. celo na Krvavcu, kjer se drugače še najbolj trudijo. Razen z nafto in delovnimi urami še posebej radi varčujemo tudi z lopatami. Človeka z lopato na naših smučiščih ne srečate več. Povsod po svetu taki lopatarji še ravnajo luknje v ozkih grlih, le pri nas smo to pri- A vse to ni bistveno. Naposled se motimo tudi drugače. Celo v tako uglednih načrtih, ki smo jih pripravljali pod okriljem programa OZN. lahko beremo, da na področju. kjer bo stala postaja kaninskih žičnic, ni plazov (lani jo je plaz pokopal in uničil)... Lahko se navdušujemo nad ekonomskimi študijami, ki grafično ponazarjajo gravitacijsko zaledje, po katerih ubogim sosedom tam od Celovca in Beljaka navzdol ne bo preostalo drugega, kot da bodo trumoma hiteli sedat na našo žičnico... A kaj bi pogreval. Ko tako naše smučarsko središče začne poskusno obratovati, se najprej pokaže zguba. Tudi ta najbrž mora biti. Zato se od zaokroženega načrta vselej kaj odreže, odloži na kasnejše boljše čase. Praviloma so to vedno smučarske proge. Te bomo zgradili, pravimo, ko bo denar. Uredili jih bomo, ko bo denar. Vzdrževali jih bomo, ko bo denar. Ne bodite preveč nestrpni, zdaj, hvalabogu, vemo vsaj to, da zimskega turizma brez žičnic ne more biti, razodelo se nam je, da so le-te za privabljanje gostov enako nepogrešljive kot žlice, kozarci ali odeje. Kaj bi hoteli še več. V tej fazi zgrajene naprave prevzamejo v upravljanje za to plačani ljudje. Ti imajo mnogo pomembnejših skrbi, kot misliti, kako bi ustregli gostom. Uveljavljajo svoje tozde, pišejo statute, se dogovarjajo o cenikih in morajo opraviti še tisoč nepogrešljivih opravil, ki jih zahteva služba družbenega knjigovodstva ter drugi organi. Vemo, da je tako prav in da tako mora biti. Potem hodijo kot vsi drugi pošteni delovni ljudje te naše skupnosti vsak dan v službo. Kaj bi svetničili: tudi oni ne hodijo v službo zato, da bi pripravljali gostom, se pravi drugim delovnim ljudem veselje in zadovoljstvo (ki jim je obljubljeno v elaboratih), temveč hodijo v službo preprosto zato, ker mora pač vsakdo izmed nas hoditi kam v službo, da je socialno zavarovan in da dobiva plačo. Medtem postanejo tudi naprave, za katere je bilo poprej v projektih poudarjeno, da bodo ključnega pomena za zdravo krepitev telesne sposobnosti zdravja željnih delovnih občanov — povsem običajna osnovna sredstva, s katerimi je treba predvsem gospodariti rentabilno. Tudi zaposleni mislijo predvsem na svoje delovne in na svoje samoupravne pravice, in kot vsi drugi zaposleni čakajo, da se izteče 8-umi delavnik in da lahko odidejo domov. Edini, ki v vsem tem ruma jasno opredeljene vloge, je izletnik, turist, gost. Po eni strani je potreben, ker brez njega ne more biti poslovnega uspeha, po drugi strani pa je dokazano, da je za samo ljubo nadlego; venomer nekaj sitnari, se pritožuje in ima polna usta tega, kako vzorno je poskrbljeno za take reči drugod... V kakšni blaženi spokojnosti bi lahko upravljalci dočakali zasluženo mitivno obliko dela že zdavnaj ukinili. Čeprav je najcenejša, smo zanjo očitno že preveč razviti. In tako imamo zakon o žičnicah, ki žičničarje natanko zavezuje, kaj morajo postoriti, preden nas smejo varno popeljati navzgor — brž ko nas stresejo s sedežev, sider ali gondol, pa si lahko umijejo roke. Od tega trenutka jih ne zavezuje nobena dolžnost, kako bo človek pritelovadil navzdol. Naj si v metrskih luknjah uničuje drago opremo, naj si lomi ude, naj praska led ali rije po zametih, vse to je njegova zasebna stvar. Tudi za red na smučiščih, ki so pravzaprav javni prometni prostor, naj se uporabniki samodogovarjajo, kot vedo in znajo... Ali je potem sploh še čudno, da se na nezgodnih postajah nabirajo vsako leto daljše vrste ponesrečencev, za katere v javnih občilih ne znamo poiskati drugega razloga kot preslabo telesno pripravljenost... Naposled tudi bolniška oskrba stane denar. Vsaj toliko denarja, kot je vredna tista prihranjena nafta... Sevede, nekje moramo začeti varčevati. To je res. Tudi gospodariti moramo umno. Toda če smo že zabili v bele strmine težke milijone in milijarde in če se na vsa usta pripravljamo celo na tako imenitne prireditve, kot je svetovno prvenstvo, potem varčevanje pri nafti, nadurah in lopatah res ne more biti najbolj gospodarno. Ko smo že pri vestnem gospodarjenju: kakšno gospodarjenje pa je to, če reče član kolektiva kranjskogorskih žičnic, da jim je bil že predzadnji sneg čisto odveč, ker so že dosegli svoj letni načrt. .? Ali če je pred vlečnico na Krvavcu ob štirih popoldne še dolga vrsta, pa reče uslužbenec »fajer-abend« in zavrzi stikalo in ne pomaga nobena prošnja. Saj bi ljudje najbrž radi dodatno plačali, če bi komu kanilo v glavo, da se da zaslužiti tudi z več dela... Vemo, da so za našimi žičničarji štiri suha leta, ko ni bilo ne snega ne denarja (pa tudi prevet dela ne). Prav zato pa človeku ne gre v glavo, da tudi tedaj, ko je snega dovolj, niso pripravljeni storiti nič več, kot je ravno treba za plačo in pokojnino. Ne vem, kaj bi storil na njihovem mestu, res ne vem. Le to mi je jasno, da ne bi čakal prekrižanih rok, kdaj se bo kasa sama napolnila. In kdaj bi mi kdo spet kot pred desetimi leti na tablo vrh Preseke, kjer piše: PROSIMO, ODSTOPITE! pripisal s svinčnikom — TOV. DIREKTOR! (Se pojasnilo: pred meseci so mi v Kranjski gori rekli, da zato ni v radiu in časopisu snežnih poročil o tamkajšnjih razmerah, ker jih novinarji bojkotirajo — ker ne dobe zastonjkarske oskrbe v hotelu in na žičnici... Prosim, naj bo vnešeno v zapisnik, da teh vrstic nisem napisal zato, ker me niso hoteli podkupovati!) Vaš Milan Maver Poslanica svetovnega dne zdravja „Varujmo oči— preprečujmo slepoto46 Zatiranje bolezni združuje občestvo več svetov Vključena v tokove sodobnosti, je svetovna zdravstvena organizacija imela pred očmi predvsem tretji svet, ki se izvija iz zaostalosti, v kateri bremeni njegove ljudi poleg in zara-di revščine tudi bolezen bolj kot ljudi razvitih narodov, ko je izbirala in iz-brala vodilo za sedmi april — svetovni dan zdravja: »Varujmo oči — preprečujmo slepoto« John Wilson, predsednik mednarodne družbe za preprečevanje slepote, je izrazil takole misel: »Edinole v statistikah oslepi na milijone ljudi, v resnici doživi svojo slepoto vsak posameznik sam«. Ta misel bo v letošnji akciji usmerjala zdravstvene službe za varovanje oči in v boju zoper slepoto ter povezovala oba svetova razvitih in manj razvitih narodov. Za vsakogar, kjerkoli je, je življenje v temi tragedija, res pa je, da je prav statistika odkrila neprimerno večjo množičnost slepote in očesnih obolenj v Afriki, Aziji, Oceaniji, Južni Ameriki in dosti manj v zdravstveno razvitih deželah in res je tudi, da je položaj v civiliziranem svetu za slepe ljudi, šolane, v poklicu, vključene v aktivno živijene, neprimerno boljši od tistih milijonov, ki jim slepota lahko potisne v roke samo beraško palico. Poslanstvo svetovne zdravstvene organizacije ima v letošnjem vodilu svetovnega dneva zdravja več kot obetavno odskočno desko za uspeh. Očesne bolezni, ki jih Evropa in Severna Amerika praktično ne poznajo več, terjajo ogromni davek v svetu nerazvitih narodov in prav tem je 75 do 80 odstotkov takih obolenj, ki bi jih s široko zastavljeno zdravstveno akcijo lahko izkoreninili. V afriških državah je zabeleženo razmerje 150 do 300 slepih na 100.000 prebivalcev, vendar izstopajo iz tega povprečja dežele z dosti višjimi številkami. V Etiopiji je na 100.000 prebivalcev 380 do 450 slepih, v Keniji 1050 do 1150, v Malavi več kot 700, v Nigeriji 1000, v Severnem Kamerunu 680, v Siena Leone več kot 900, v Tunisu 450, v Tanzaniji 560, v Ugandi več kot 800, v Zambiji 500 do 750. Posebno podobo nam kaže Azija, kjer so na prvem mestu vzrokov za slepoto infekcijske bolezni skorajda v vseh državah, razen na Japonskem, kjer so na prvem mestu nezgode. Pregled azijske celine nam pokaže najvišje število slepih: v Saudski Arabiji 3000, v Jemenu 4000, v Iraku do tisoč, Pakistanu 1000, Hongkonu 1400, Sri Lan-ki 470, Kitajski 450 (vse na 100.000 prebivalcev). Med južnoameriškimi državami je zelo visoko število — blizu 1000 slepih na Kubi, manj jih je v Braziliji in Mehiki in tudi nekaterih drugih deželah Južne Amerike. V Evropi je v mnogih državah manj kot 100 slepih na 100.000 prebivalcev, tako na primer v Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Potugalski, Romuniji, Španiji, okrog 100 jih je v Jugoslaviji, Franciji, Švici, nekaj več v Italiji, 200, na Islandiji 272, švedski 196, Angliji 200. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je po svetu najmanj 10 milijonov povsem slepih ljudi, še več milijonov pa ima tako slab vid, da jim moramo tudi šteti domala med slepe. Da bi zmanjšali gorje, so zdravstveni delavci te organizacije proučevali vzroke m okoliščine, zaradi katerih ljudje izgube vid, kajti le tako se bodo lahko zdravstvene službe učinkoviteje spoprijemale z obolenji, ki povzročajo slepoto. Položaj v razvitejših državah po svetu je povsem drugačen od položaja nerazvitih in dežel v razvoju. Med najbolj pogostimi vzroki oslepelosti so v višje civiliziranih družbah različne nezgode — pri delu, v prometu, med otroki in podobno. Dalje je tu pogostna dednost, zaradi katere so v nekaterih državah bolezni na očeh v porastu, na-to pa sledijo očesna obolenja kot posledica sladkorne bolezni, bolezni ožilja, degeneracija očesnih tkiv, zelena mrena (glavkom) ,in siva mrena. Ti vzroki pa v tretjem svetu v deželah Azije, Afrike in Oceanije zagreše slepoto le v manjšem delu. Na prvem mestu, kot krivci najbolj številnih očesnih obolenj in slepote, so tri bolezni, za katere je ob dobri zdravstveni službi danih največ možnosti, da se jih postopoma izkorenini, kot so jih izkoreninili v mnogih razvitih deželah. Prvo mesto med temi zavzema trahom, za katerega je odbor strokovnjakov pri svetovni zdravstveni organizaciji že leta 1961 tole ugotovil: »V deželah, kjer je vse prebivalstvo okuženo s trahomom in z vnetjem očesne vranice, je več ko en odstotek popolnoma slepih, 4 odstotke je slepih, ki niso sposobni za nikakršno delo, pri katerem je potreben vid, in več ko 10 odstotkov ima hudo okvarjen vid. Naj tu iz svojih izkušenj dodamo, da je ta bolezen tudi v Jugoslaviji še nedavno ni bila tuja, in mnogi aktivisti ki so takoj po vojni sodelovali v sistematični zdravstveni akciji za zatiranje trahoma v slovenskem Prekmurju in v tamkajšnji okolici, se bodo spomnili, koliko dela je zahtevala ta akcija in tudi kako učinkovito je bilo to dejanje, ko smo bolezen izkoreninili. Tudi SZO ima podatke o uspešnem množičnem zdravljenju z antibiotiki in o občutnem omejevanju trahoma z izboljšanjem socialnih in gospodarskih razmer na ogroženih območjih. V ne katerih krajih, kjer je močno razširjena slepota med trahomskimi bolniki, se je leta- zmanjšala do ene petine, in to po podatkih že pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Je pa trahom še vedno endemičen v večini dežel Severne Afrike in Bližnjega vzhoda na širokih območjih Azije, zahodne in vzhodne Afrike, v manjšem obsegu pa tudi v Latinski Ameriki. Občutne razlike glede stopnje razširjenosti in nevarnosti obolenj so v očitnem sorazmerju z družbenogospodarskimi dejavniki in življenjsko ravnijo. Druga-poglavitna bolezen je onho-cerkiaza, parazitama bolezen, ki slaba telo in jo prenaša črna muha (simu-lium), ki sesa človekovo kri in pri tem v telo svoje žrtve spusti drobnega črvička. Ta se silno razmnožuje; novi rodovi zajedalcev povzročajo različne okvare na koži in v nekaterih primerih tudi na očeh, kar ima lahko za posledico izgubo vida. Ta bolezen je med najpogostnejšimd vzroki za slepoto v zahodni in centralni Afriki, razširjena pa je tudi v osrednji in južni Ameriki. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije so pred osmimi leti ugotovili, da je najbolj uspešen boj proti temu povzročitelju slepote zatiranje ličink črne muhe na ploditvenih krajih, in sicer z insekticidi. Na njihovo pobudo se je sedem najhuje prizadetih držav združilo za boj proti skupnemu sovražniku. To so bile Slonokoščena obala, Gana, Daho-mej, Mali, Zgornja Volta, Niger in Togo. Štiri organizacije združenih narodov so jim pri tem pomagale, tako da so načrt začeli uresničevati pred dvema letoma in dosegli že lepe rezultate, čeprav nevarne bolezni še niso povsem obvladali. Tretja bolezen je kseroltalmija, s katero je označen pojem, ki zajema tri poglavitne značilne pojave zaradi pomanjkanja vitamina A na očeh: kurja slepota, suho očesno vnetje, mehčanje roženice. Te težave so odvisne od pomanjkanja vitamina A, povezane pa so tudi z infekcijskimi boleznimi v otroški dobi, z ošpicami in diarejami. V mnogih deželah je kriva tudi podhranjenost s proteini, kar poslabšuje klinično sliko in povečuje nevarnost za slepoto. Na Javi so na primer ugotovili, da je bila pri slepih otrocih do dvanajst let v treh četrtinah primerov vzrok za oslepelost kseroftalmija. Revščina, zaostalost in slepota — o tej povezanosti veliko pove podatek: pol dolarja je potrebno za zdravljenje enega bolnika s trahomom. S petimi dolarji odstranimo sivo mreno, za dvanajst centov lako kupimo dovolj vitamina A, da za eno leto lahko zaščitimo otroka pred kseroftalmijo. Dr. H. Mahler, generalni ravnatelj svetovne zdravstvene organizacije, je v letošnji poslanici med drugim zapisal: »V mnogih državah so že izdatno podprli dejavnost za preprečevanje slepote. Upamo, da jih bo dober zgled spodbudil še mnogo več in da bodo tem dejavnostim posvetili še večjo pozornost. Izguba vida ne pomeni samo osebno tragedijo za prizadeto osebo, temveč je to obenem tudi huda denarna izguba za narodni dohodek dežele, kjer prizadeti živi. Preprečevanje slepote ni preveč zahtevno področje zdravstvenega varstva, o katerem lahko rečemo: čim več denarja in čim več dejanske pomoči bomo prejeli, tem več uspešnega dela bomo lahko opravili po svetu. S pravočasnim opozarjanjem, s pravočasno pripravljenostjo in varstvom bomo lahko zagotovili, da se bo v vseh kotičkih našega planeta uresničilo geslo svetovnega dne zdravja.« V popolnem nasprotju so te optimistične besede od pojmovanja iz minulih obdobij civilizacije, ko je na splošno veljalo, da je svet sprejemal slepoto kot nekaj po usodi določenega, čemur se ni moč izogniti, kot od božanstev določeno trpljenje, ki ga mora žrtev potrpežljivo prenašati do zadnjega diha. Zanikanje zaostalih pojmovanj — da je životarjenje in beračenje edini modus vivendi oslepelega človeka — pa postavlja svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem dnevu zdravja tudi v odnosu do človeka, ki mora živeti v temi. Marija Namorš Družbeni položaj ženske in razvoj družine Zenska v sodobnem svetu Vida Tomšič: Človek stopa v velike diplomatske in politične sfere On dan so listi prinesli vest o naseljenosti Zemlje, ki je dosegla že 4 milijarde ljudi. Vsak dan, je bilo rečeno v poročilih, se svetovno prebivalstvo poveča za 195.000 novih ljudi. Po predvidevanju strokovnjakov Združenih narodov bo leta 1989 živelo na svetu že 5 milijard ljudi. Ce odgrnemo zastor tega protokolarnega poročila, ugotovimo najprej, d,a je skoraj polovica od sedanjih i milijard pre-bivalcev žensk, da jih 70 odstotkov živi v deželah v .razvoju in da malodane vseh 60 odstotkov poljedelskega prebivalstva na svetu tvorijo ženske. Ce ob tem pomislimo, da prav tam, kjer je odstotek žensk v kmetijstvu največji, trpijo največje pomanjka-nje, se dokopljemo do krute resnice: proizvajalci hrane stradajo. H gornjemu še podatek, da je dandanes 35 odstotkov žensk na svetu mlajših od 15 let, in takoj nam je jasno, zakaj demografi napovedujejo za bodoča desetletja tolikšen porast prebivalstva. Statistike, dalje, še govore, da je 28 odstotkov vseh žensk ekonomsko aktivnih, da ženske predstavljajo več kot tretjino zaposlenih na svetu in da se veča število zaposlenih poročenih žensk in zaposlenih mater. Toda njihov položaj, če pogledamo, kaj se dogaja z osnovno pravico — enako plačilo za enako delo — je celo v razvitih deželah daleč od proklamacije. Številke iz visoko razvite švedske kažejo, da ženska dobi za isto delo le 83 odstotkov moške plače, na Japonskem pa ta odstotek zdrsne celo na 50. Tedaj se pač nujno vsili vprašanje: ali niso vse tiste lepo zveneče deklaracije in besede o enakopravnosti nekaj povsem drugega od sloke, M jo ponuja svet, kadar razi- skuje dejansko življenje ženskega de la svojega prebivalstva? Na portoroškem posvetovanju o družbenem položaju ženske in razvoju družine v socialistični samoupravni družbi je za tretje problemsko področje »Zenska v sodobnem svetu in feminizem« uvodni referat: Družbeni položaj ženske v sodobnem svetu pripravila Vida Tomšič. V svobodni novinarski interpretaciji bomo poskušali nanizati nekaj njenih misli. Zenska je stopila v svet dela in kljub temu jo še vedno obravnavajo kot nekakšno rezervno delovno silo, prvo na seznamu odpovedi, kadar pride do gospodarskih kriz, bitje, ki ima odrejeno delo: vzgojo otrok in gospodinjstvo. Zanimiva je raziskava, ki priča, da zaposlena ženska v razvitih in nerazvitih deželah potroši približno enako število ur za domače gospodinjske opravke (v Kragujevcu: 4,3, v Michiganu 3,6, v ZRN 4,5). Med številkami, ki govorijo o po- ložaju žensk v svetu, so gotovo najbolj dramatične tiste, ki kažejo na pismenost. Dandanes, ko človek leta na Mesec, je v nerazvitih deželah še vedno 60 odstotkov žensk nepismenih. V svetu je to 40 odstotkov žensk in 28 odstotkov moških. In prav tu je razviden ogromen razkorak med deklaracijami in resnico. Kadar imamo pred očmi vse te številke, potem je povsem očitno, da je bila osnovna naloga mednarodnega leta žensk ugotoviti, kako bi od deklarirane pravne enakopravnosti lahko najhitreje prešli na dejansko enakopravnost. Tri velike konference Združenih narodov: o prehrani v Rimu, oh svetovnem letu prebivalstva v Bukarešti in lanskoletna mehiška konfe-reca ob mednarodnem letu žensk so nakazale rešitve. Vendar pa se je bilo na vsaki izmed njih treba za sprejemljive rešitve boriti, saj je v začetku poskušalo prevladati mnenje, da so vsa omenjena vprašanja tipično ženska. Tako so, denimo, že na prvi izmed njih, na bukareštanski, nekateri predstavniki razvitih dežel preprosto hoteli razrešiti problem eksplozije prebivalstva, češ, ženske naj manj rojevajo in bomo s tem rešili vprašanje lakote in siromaštva. Tako preproščino je energično zavrnila večina dežel, predvsem neuvrščenih in dežel v razvoju, M so postavile stvari na pravo mesto: nujno je v okviru naporov za hitrejši razvoj sveta odpreti pot ženskam k neposredni udeležbi v ekonomskem in političnem življenju dežele, saj bi tako laže urejale tudi vprašanja svojih otrok in družin. Ponujali so tudi feministični pristop k »ženskim vprašanjem«. Ta je prišel iz ZDA. Odkod tak odpor do »moške družbe«? Analiza je pokazala, da je po drugi svetovni vojni zavladala posebej v ZDA miselnost, naj se ženska vrne za domače ognjišče in prevzame, ko so se vojaki vrnili v tovarne, funkcije gospodinjstva in vzgojo otrok. Povojna visoka nataliteta, je v petdesetih letih res držala žensko doma, a v šestdesetih letih je prišlo do hude krize tistih žensk, ki so navkljub fakultetnim naslovom sedele doma in ostajale praznih rok, anonimne (saj so se predstavljale kot mrs. John Smith na primer). Feministično gibanje bi lahko imenovali upor zoper to anonimnost, zoper popolno diskriminacijo žensk. Saj je navkljub političnim pravicam (danes ženske le še v devetih deželah sveta nimajo volilne pravice), njihova udeležba v parlamentih stagnirala. Zaradi slabosti razrednega boja, ki bi povezoval sile družbene preobrazbe, se je začela razvijati feministična miselnost, češ da se je potrebno boriti zoper moški svet, ker da so moški kot spol edini krivi za vse zlo, ki zadeva ženske. Seveda je taka razlaga za vladajoči kapitalistični razred kar ugodna. To miselnost so zlasti na mehiški konferenci ovrgli predstavniki neuvrščenih in socialističnih dežel in postavili zahtevo po reševanju vseh problemov kot skupnih problemov žensk in moških, kot reševanje razrednega vprašanja vsakega ' naprednega delavskega razreda. Neuvrščene pa tudi nekatere razvite dežele so opozorile na nujnost dalekosežnih sprememb v vsaki deželi in predvsem na nujnost novih ekonomskih odnosov v svetni' Ce se torej vprašamo, kje je skupni odgovor na vse zastavljene konflikte ženske v sodobnem sveto, ga najdemo v slehernem kraju sveta, v slednji vasi, zakaj ljudje vidijo edino rešitev teh problemov v popolnoma spremenjenem svetovnem okviru. V velike diplomatske in politične sfere stopa človeško bitje. Moški in ženska, otrok in družina. Kadarkoli govorimo o ženski kot direktni udeleženki v družbenem delu, se moramo zavedati, da to sploh ni pomoč ženski, temveč pomoč družbi, pomoč sveta. Da je namreč poleg nekdanje funkcije matere in gospodinje prevzela tudi funkcijo proizvajalke. In ko se spreminja z vlogo ženske tudi vloga družine, je mednarodna organizacija dela na svoji lanski konferenci v Ženevi ugotovila, da je spričo sedanjega tehnološkega razvoja vsaka posebna zaščita ženske že postala diskriminacija, da je nujno zaščititi žensko posebej le še med materinstvom, sicer pa je potrebno ob splošnih pogojih humanizacije delovnega okolja ščititi človeka, tako moškega kot žensko. Vsi ti rezultati, doseženi na svetovnem prizorišču, so v bistvu potrdili marksistično tezo, da pomeni reševanje ženskega vprašanja sestavni del poti v socializem, da je to'integralni del pospešenega razvoja in pravzaprav temelj prenekateri rešitvi v svetovnem merilu. * Kar zadeva našo družbo, posebej še ko govorimo o družim, je pomembno sprejeti razlikovanje, ki ga poznajo že klasiki marksizma, da gre namreč za tri reči: za zakon, družino in gospodinjstvo. Vsak od teh odnosov se spreminja obenem s spreminjanjem družbenih osnov, produkcijskih odnosov. Zakon je čedalje bolj intimen odnos dveh odraslih ljudi, v katerega naj bi se družba ne vmešavala, razen kadar gre za izkoriščanje človeka po človeku (ko bi nekdo, denimo, izkoriščal delo gospodinje in jo potem brez sredstev zapustil). Otresti se moramo tudi patriarhalne dediščine pogleda na zakon in družino, ki izključuje pojem družine, kadar gre za samohranilko, kadar gre za adoptivno mater ali očeta, za rejnike. Morda pri nas včasih pozabljamo na Engelsovo vizijo bodoče družbe, v kateri je isti delovni človek, ki je nosilec svoje biološke funkcije, prav tako nosilec svoje družbene proizvajalne funkcije v družbi, v kateri človek obvladuje celoten dohodek. V takšni družbi človek torej razporeja dohodek ne le za razširjeno materialno reprodukcijo, temveč tudi za biološko reprodukcijo kot del družbene. Ob tem pa se je treba seveda zavedati, da biološka reprodukcija ne pomeni zgolj rojevanja otrok, ampak tudi njihovo vzgojo, izobrazbo torej, pa vrtec in stanovanje, šolo in vse druge rešitve, ki pripomorejo otroku, da zraste v de-lavea-proizvajalca. Ko se zavzemamo za načrtovanje družine, ne govorimo o številu otrok, ampak predvsem o ti- stih naših obveznostih, ki otroku omogočajo, da se v ljubeznivem okolju razvija v polnega človeka, proizvajalca, upravljalna. Skratka, piriti moramo do tega, da populacijska politika samoupravne družbe ne pomeni nekakšne moči izven ljudi samih, temveč je sestavni ded odločanja ljudi o razvoju dežele in tudi o obvladovanju svoje biološke funkcije, ko odpadejo zakonitosti privatne kmetijske proizvodnje, kjer se otrok rodi zato, da bo obdeloval in dedoval posestvo in skrbel za starše na starost. V industrijski družbi, posebej še v socialistični, je odnos do otrok vse bolj emocionalen in starši se odločajo za otroka iz drugih nagibov in ne pričakujejo od njega predvsem starostnega zavarovanja, na primer. Toda starši so tudi upravljale! v družbi, mati in oče o svojem življenjskem in delovnem okolju odločata sama, in sama odločata o okolju, v katerega bosta postavila svojega otroka. Ko se bo ta zavest trdno zasidrala v miselnost ljudi, bomo imeli tudi veliko več srečnih staršev, mater, pa čeprav se bo ena ženska odločila za šest otrok, druga za manj ali za nobenega. Skratka, negovati maramo odgovornost do otrok in ob tem sprejemati takšno načrtovanje družine, ki ne bo pomenilo kontrole rojstev zaradi »potrebnega števila prebivalcev«. Populacijska politika je lahko le sestavni del planske politike v socio-ekonomskem razvoju, kjer delovni ljudje odgovarjajo za vse, tako za število otrok kot za tono železa ah pšenice. Dilemo, ko se nekdo zavestno odloči za določeno število otrok in ob tem premišljuje, kje ti otroci bodo in kdo bo zanje medtem, ko bo on na delu, skrbel, pa bi morali pri nas odločneje razgrniti po mizi. In sicer kot problem družbe in ne le kot problem staršev ali le določenih organizacij. Zelo radi govorimo, da se otrok socializira v družim. To je le del naše resnice. Treba bi bilo videti, ali se tudi starši socializirajo v družbi, v skupnosti zaradi otroka? Zavoljo interesov otroka naj bi se v družbi aktivizirali in bi se ne zapirali v nekakšen potrošniški egoizem družine. Potem bi imeli tudi drugačen odnos do celodnevne šole za vse otroke v vseh sredinah, saj tudi Marx in Engels nista govorila le nekaterim otrokom v prid; imeli bi tudi otroške ustanove, ki bi v kali zatrle socialno razlikovanje otrok, zaprtih v družine. Nikakor in z nikakršnimi sredstvi namreč ne moremo izenačiti družin, lahko pa izenačimo pogoje, v katerih se vzgajajo in v katerih rastejo naši otrocL Tu igra veliko vlogo vprašanje solidarnosti. Ce pomeni solidarnost med proizvajalci družbeno ekonomski odnos, potreben zato, da ne propade kaka industrijska veja ali obrat, potem bi solidarnost na področju izenačevanja otrok pomenila skupen dogovor za investicije v bodočnost. Otroci namreč stopajo v odnose, ki smo jih mi ustvarili, in prav zato nosimo družbeno odgovornost do bodočih generacij. Barbara Goričar slovenske časopisne novosti ltJ HITER’, OSTER, PESTER Posebna, ekskluzivna priloga ITD: ENCIKLOPEDIJA ZDRAVJA Vse o telesu in duševnosti, o zdravju in bolezni, odslej vsa teden na dveh barvnih straneh. Kaj je krvni pritisk, kako deluje umetna ledvica, zakaj je dojenje zdravo, slikanje in diagnoza duševnih obolenj, znameniti zdravniki itd. To je le nekaj naslovov te enkratne in zanimive serije 'O zdravju, ki je ne smete nikakor zamuditi. VAS TV VOZHI Rit. STOP - popoln pregled vseh desetih TV sporedov, ki jih lahko spremljamo na Slovenskem. Odslej širše, podrobneje, popolneje - tudi o sporedih drugih TV študijev. Za vsak dan v tednu - dve polni strani. TV sporedi v sliki in besedi, kakor jih lahko predstavi le STOP - edina slovenska revija za gledalce televizije. Jona SODOBEN ŽENSKI TEDNIK V Jani - PRILOGA ZA ROČNA DELA Odslej vsak teden 4 strani koristnih nasvetov o j enju, vezenju in kvačkanju. Malo spretnosti in dobre volje in vaš dom, vaše ko postane še prijetnejše. pletenju, življenje kro- lah- Zrbrvnik 0 VSEH IMENITNIH ZABAVNIK - edini časopis pri nas, ki je letos povečal svoj obseg. Kaj prinašajo 4 nove strani? Poleg že doslej imenitnih tem še: dve strani o zabavni glasbi s posebno rubriko j like -box, športno stran, zgodovino človeških odkritij in dejanj s čudovitimi barvnimi ilustracijami ter kar je še posebej pomembno — več prostora za. vaše prispevke. »Pred petnajstimi, dvajsetimi leti, ko smo začeli imeti prve stike s sosedno državo in z ljudmi onstran me-je, so nas imeli za Titove sestradan-ce. V Italijo smo hodili kupovat še metle in krtače, ker tega tu še ni bilo dobili, danes pa so se razmere skoraj obrnile in bolj mi opazujemo naše sosede, kako kupujejo pri nas. Hočem reči, da se je stanje žeto spremenilo v našo korist, ne samo ekonomsko, tudi družbenopolitično, saj naši sosedi vidijo, da nismo zaplan-kanit S temi besedami Toneta Sturma, ki jih namenoma nismo prav nič po-likali, se je začel naš pogovor v Novi Gorici. Predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti in gospodarstva iz tistega konca Primorske, ki sodi v novogoriško in tolminsko občino, ter novinarji notranjepolitične redakcije Dela smo se usedli za mizo, ki je hotela biti okrogla, pa je bila po sili razmer kar klasično oglata. Za njo je stekla beseda o življenju v krajih, ki ležijo ob naši meji z Italijo, o doseženem razvoju, še bolj pa o tem, kako ga spodbuditi ter o dilemah, ki se pri tem odpirajo. Naši sogovorniki so bili ljudje najrazličnejših poklicev in pravzaprav i jim je bilo skupno le to, da živijo blizu meje. Se najdlje od nje je doma kmet Eado Bratuž, ki je za našo okroglo mizo prišel iz Cepovana, naj-bližja pa sta ji verjetno bila oba Novogoričana, Narcis Kocjančič, ki je načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini, ter Anton Slapernik, ki je direktor Mebla. Visoko s severa sta doma Franc Kuščer, ki dela v kobariškem Tiku, in upokojeni Tone Sturm, ki predseduje krajevni skupnosti Kobarid. Anton Jerončič je doma iz Liga, na delo pa hodi v anhovski Salonit, Viljem Mišigoj pa je iz Brd in zaposlen v zadružni kleti Dobrovo. Najdlje z juga je prišel Cvetko Krošelj, predsednik krajevne skupnosti Opatje selo, sicer pa delavec v enem od Meblovih obratov. Vsi ti kraji, raztreseni ob 202 km dolgi meji z Italijo, niso obmejni šele od včeraj. Skozi vso svojo zgodovino so ležali nekje na robu, pa naj je bilo že ob robu italijanske, avstrijske ali jugoslovanske države. Prav ta obrobnost je usodno zaznamovala njihov razvoj. Ko smo se pred leti zavedli, da »meja ne more biti samo z grmovjem zaraščeno ozemlje, ampak ljudje«, smo torej začeli popravljati grehe, ki se niso nabrali v nekaj letih, temveč v desetletjih in celo stoletjih. Narcis Kocjančič takole pripoveduje o prizadevanjih novogoriške občine: »V občini smo začeli intenzivneje razmišljati o položaju nerazvitih obmejnih krajev pred dobrimi štirimi leti, ko je Slovenija sprejela zakon o hitrejšem razvoju manj razvitih. Ta zakon naše občine ne vključuje, a pod njegovim vplivom smo opredelili svoja nerazvita območja. Gre za spodnji Kras, liško-kam-breško območje, desni in levi breg Soče, celotno Banjško planoto, severni konec naše občine. Tu se nam je prebivalstvo močno razseljevalo in ponekod še danes odhaja. Zanimivo je, da na Krasu nismo postavili nobenega obrata in da tam ni delavnih mest. A to območje je 25 do 80 km oddaljeno od Mirna. Od tedaj, ko je Kras dobil asfaltirano cesto, začenjajo rasti nove stavbe, stare pa se obnavljajo, kar je zunanji znak, da ljudje nameravajo ostati. To je primer, ko kakemu ozemlju že cesta daje možnosti za obstoj. Cisto drugače pa je z Banjško planoto. Tam tudi po letu 1971 nismo ustavili upadanja prebivalstva, čeprav je mirenski Ciciban postavil obrat v Kalu, dva obrata ima Meblo, imamo hotel, lokovško kovaštvo ipd. Tretji problem je Lig. Pogovarjamo ae, da bi Iskra tam zgradila svoj ob ra tič s 40 zaposlenimi, saj več nezaposlenih niti ni. Ližani bi radi ostali doma in radi bi obdelovali kmetije, obenem pa se v bližini zaposlili. Ob današnji mehanizaciji bi poštena cesta na Lig, skupaj z obratom, obdržala ljudi doma. Brda so lahko vzoren primer, kaj se da napraviti. Tam so, po zaslugi Življenje ob meji Tovarnica ni čarobna palica Primorska bi za hitrejši razvoj potrebovala predvsem ceste zadružne kleti Dobrovo, sistematično obnovili velike površine. S tem je briški človek dobil svoj kruh in nima želje po izseljevanju. V Brdih je 46 odstotkov prebivalstva, ki se ukvarja samo s kmetijstvom: za Lig in Banjško planoto je ta odstotek dosti nižji. Kakšnih velikih obratov si Brici verjetno niti ne želijo; predvsem hočejo intenzivirati kmetijsko proizvodnjo, kar jim obnovljeni vinogradi omogočajo.« Ne, Brici sl kakšnega velikega obrata ne želijo, a Brda sodijo med redke izjeme. »Pred leti smo tudi v Brdih razmišljali o tovarni, ker smo mislili, da bomo s tem rešili vprašanje odvečne sile,« priznava Viljem Mišigoj iz Dobrovega. »Verjetno je bilo stališče krajevne skupnosti zgrešeno, saj ni rešitev samo tovarnica, ampak v širši in daljši povezavi.« Povsod drugod v odročnih in zaradi tega nerazvitih krajih pa živijo ljudje v veri, da bi tovarnica, obratič tako rekoč, razrešila vse probleme. Tovarnice so danes zamenjale čarobno palico, s katero so nekoč dobre vile v hipu razrešile vse tegobe. Res je, da je po Sloveniji mogoče najti veliko tovarnic, kjer so z njimi marsikaj rešili, res pa je tudi, da je veliko tovarnic, ki so rešile le malo ali nič. Zakaj? Eden od razlogov je verjetno v tem, da je prenekatero podjetje v dislocirani obrat preneslo tisto dejavnost, ki je bila najmanj rentabilna (in ki so se je želeli znebiti). Drugi razlog pa tiči v tem, da mora imeti kraj osnovne pogoje za kako dejavnost, tudi če se odvija v okvirih skromnega obrata. Anton Slapernik direktor Mebla, se zavzema za strogo racionalnost pri odpiranju dislociranih obratov: »Na Tolminskem imamo kraje, ki so daleč od razvitih industrijskih centrov, in tam je podlaga za razvoj industrijski obrat,- S tem pa ne mislim na vsako vas, ampak le tiste kraje, kjer bo obrat imel ekonomske pogoje za obstoj, se reproduciral in širil sam od sebe. Vzemimo za primer Kobarid. Obrati, ki so v tem kraju ob že zgrajenih prometnih zvezah, nimajo nič slabših pogojev kot kakšen obrat na Gorenjskem, Štajerskem ali kje drugje. Razviti pa se mora industrija, ki ima naravne pogoje — Kreda, na primer, ima v kvalitetni surovini takšne pogoje. Res pa je, da sodi med te pogoje tudi delovna sila. Ne le to, da je tam, ampak da je vezana na tisti košček svoje zemlje, da ima čisto drugačen odnos do fabrike, v kateri dela, zato ker stoji v njihovem kraju. Ta občutek je v ljudeh iz Bovca, Klavž ali Cepovana dosti bolj trden kot pri ljudeh, ki delajo v velikem industrijskem centru. Ti ne čutijo takšne navezanosti, saj, recimo, mimogrede lahko drugje dobijo delo. Obrati se torej lahko razvijajo po zaslugi delovne sile, njene sposobnosti in pridnosti. Za vso severno Primorsko lahko rečemo, da je dosegla velike sadove na svoji samorastniški poti, in sicer prav zaradi pridnosti in prizadevnosti svojih ljudi. Dosegla jih je zaradi občutka pripadnosti in tudi pripravljenosti, da se marsičemu odrečeš, celo na breme osebnih dohodkov, samo da hi obdržal delovno mesto. Za tiste obrate, ki smo jih pomaknili na skrajno mejo razvitih območij, se pravi tja, kjer se je treba iz doline še nekam peljati, pa mora veljati stroga ekonomska računica. Tam pride v poštev samo tista predelovalna industrija, ki je vezana na delovno intenzivnost, se pravi na veliko vloženega dela in malo vloženih pripomočkov. Kot primer lahko navedem tovarno čevljev, ki ima obrat v Kalu. Zakaj ta obrat lahko dobro dela? Zato, ker je delovna sila tam, ker niso potrebni veliki delovni prostori, in naložba torej ni velika. Material, to so zgornji deli čevljev, v enem kamionu za teden dni pripelješ tja, vrednost predelanega materiala, ko se vrne v dolino, pa je takšna, da prenese transport tistih 25 ali 30 kilometrov. Ce pa bi tja gor in potem dol prevažali masivne izdelke, kjer bi vlagali malo dela, pa veliko materiala — če bi, recimo, tam brizgali plastične izdelke — potem bi bila ekonomika obrata postavljena tako, da bi bil to tujek, ki bi prej ali slej odmrl.« Obrat za vsako ceno torej ni rešitev. Ce želimo učvrstiti mejo in hkrati preprečiti, da bi bila samo pas z grmovjem poraščene zemlje, sem ter tja posejane z opuščenimi hišami, potem je verjetfto osnovni problem, kako na njej »stabilizirati« kmeta. Anton Jerončič doma iz Liga, sicer pa zaposlen v Anhovem, je prišel za našo okroglo mizo s Kambreškega. To območje s svojo odrezanostjo, izseljevanjem, nerazvitostjo, a hkrati tudi s trmoglavim vztrajanjem ljudi svojsko pooseblja obmejno območje in njegove probleme. Takole nam je pripovedoval o poskusih, da bi oživili zamirajoče kmetijstvo: »Kmetije so pri nas zelo pasivne, ker je teren na nekaterih krajih zelo nedostopen. V naši krajevni skupnosti je kakšnih 115 kmetij in vse gotovo niso perspektivne. Kakšnih trideset ali štirideset pa je, in ko bi jih podprli, bi jim omogočili, da se razvijejo v res vzorne kmetije. Predvsem je možnost za razvoj živinoreje. Pred tremi leti smo ustanovili pašno skupnost, v kateri je 140 ali 150 glav živine. Skupnosti se je priključilo deset kmetov in vsak kmet preskrbi za določeno število glav določeno količino krme. Gre za posebno pasmo govedi, ki živi vse leto na prostem, kot sme. Za zimo smo napravili posebne krmilnice, v katerih jim dodajamo krmo. To je posebna križana pasma, zdaj pričakujemo novo potomstvo, ki bo že močno podobno divjadi. Upamo, da bo dobro uspevalo in se razvijalo. Prednost je namreč v tem, da živi čreda na tistih površinah, ki jih ljudje ne obdelujejo več, pa so tako vseeno izkoriščene.« Toda tako izkoriščenih površin je zelo malo, neobdelanih pa čedalje več. Hkrati pa v ljudeh s Kambreškega, nas je opozoril Viljem Mišigoj, še vedno živi dvom, ah se je vredno usmeriti v živinorejo. Industrija v podobi obrata ali obratiča se zdi dosti bolj mamljiva, in še tista peščica kmetov, katerih kmetije nekaj obetajo, nezaupljivo gleda v razvoj kmetijstva, ne naredi programov, s katerimi bi bilo mogoče najeti kredite in se razviti v tržno kmetijo živinorejske smeri. Nekaj upanja zbuja poleg pitanja govedi tudi mlekarstvo, toda prizadevanja za uresničitev upanja so zdaj šele na začetku. Marsikje subvencionirajo prevoz mleka in pomagajo kupovati hladilne naprave za odkupne postaje. Vendar pa je mleka še vedno tako malo, da mora kobariška Planika, ki ga predeluje, uvažati (in kajpada prevažati) mleko iz Maribo- ra, se pravi plačevati pot, ki je ena najdaljših pa tudi ena najbolj kompliciranih, kar jih lahko opraviš v Sloveniji. Rado Bratuž ki je bil med našimi gosti edini kmet, nam je o svojem domačem kraju predstavil podobno sliko kot sobesednik iz Liga: »Tudi pri nas je kmetijstvo pasivno, toliko bolj, ker uspeva samo živinoreja. Njivski pridelki so slabi, kljub temu pa je včasih v Cepovanu živelo prek tisoč ljudi, danes pa jih je samo polovico. Mogoče je bila sreča, da je bil Cepo-van med vojno požgan. Na ta račun se je namreč ustanovila delavnica za obnovo vasi, iz te delavnice pa je nastal obrat Mebla. V njem je zaposlenih osemdeset ljudi, se pravi, da preživlja osemdeset družin. Ce še tega ne bi bilo, bi bila danes vsa dolina prazna. S kmetijstvom je slabo, čeprav se je živinoreja nekoliko razmahnila v zadnjem času, ko so se malo popravile cene in pospeševalna služba. Slišal sem, da je kombinat na tem območju slabo uspel. Pa ne bi hotel žaliti kombinata. Investicije v živino»■ i> .iihmmhp , REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE V lotu 1376 bo Prešernova družba za svojo člane natisnila naslednje knjige: PREŠERNOV KOLEDAR 1977 % beietrijo, aJctuatartan članfc, s pregledom vseh pomembnih domačih in tujih političnih M & drugih dogodkov po svetu ter s številnimi praktičnimi podatki za vsakdanjo rabo. Štefanija Ravnikar-Podbevšek: NAD PREPADOM Roman je pretresljiv dokument o naših ženskah borkah, ki so šle skozi pekel bojev, izgubile može, sploh koga od svojih, po vojni pa ostale kijiib temu nekako odrinjene, zapostavljene. Smiljan Rozman: LETEČI KROŽNIK Roman se odlikuje po poljudnem pisanju in privlačnih zabavnih prigodah, v katerih gleda avtor z.rahlim posmehom na leteče krožnike. Ivan Cankar: MARTIN KAČUR || V Cankarjevem letu, ob stoletnici rojstva na J šega na j večjega pisatelja, se Prešernova družil ba oddolži njegovemu spominu z izdajo nje-jj govega Martina Kačurje. Andreja Grom s sodelavci: PLETENJE Priročnik o pletenju z novimi vzorci, ki bo prav gotovo zadovoljil mnoge naročnice. Zbirko bodo naročniki prejeli za 80 din broširano, vezano v celo platno (Koledar bo broširan) pa za 14o din. Naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino do 30. junija, bodo prejelj še knjcgo: Nevi! Shute: ČAROBNI PISKAČ Roman jo pretresljiva pripoved o stafrčfcu, U se poskuša s skupino majhnih otrok prebiti s skrajnega jugovzhoda .Francije do Normandije in Anglije, medtem ko Francijo je zase-dajo tn ene nacističnih vojakov. Vse knjige iz te Sbigfce bodo naročrkM prejeli v mesecu novembru 1976 ob faii*i redne letne knjižne zbirke. Naročite se lahko pri zaupnikih v občinah, delovnih organizacijah in po šolah ter vseh knjigarnah. Ce vam zaupnik ni pri rokah, lahko vs^ naše izdaje naročite tudi neposredno na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarska — Bovsetovm ul. 27, telefon Z1-+10, čekovni račon W100-eW-45127 ..Mg vizkmistična«, ali pa so vzvodi za pretok političnih misli tako neprožni, da se je provinca šele naknadno zavedla »revizionistične nevarnosti«. »Tri direktive« kot os Kaj je pravzaprav vsebina kampa-nje, ki poteka zdaj po vsej Kitajski? Kot vse stvari na Kitajskem se je tudi to začelo s simboliko, ki se zdi tujcem visoko akademska, v kitajskih razmerah pa ima zelo praktičen značaj. Gre za tri direktive, ki jih je dal predsednik Mao Ce-tung in ki so bile ob državnem prazniku 1. oktobra lani takole formulirane: • Proučevati teorijo o diktaturi proletariata, preprečiti revizionizem in se boriti proti njemu. • Spodbujati stabilnost in enotnost. • Pospeševati razvoj nacionalnega gospodarstva. Za nobeno stran v sedanji konfrontaciji te direktive niso sporne in nihče ne trdi, da jih predsednik Mao ni tako formuliral. Sporno je nekaj drugega. Tisti, ki so danes obtoženi za revizionizem, so namreč iz teh treh navodil skovali geslo: »Te tri direktive so os«, se pravi, vsi napori v bodočem razvoju Kitajska morajo upoštevati vse tri elemente iz navodil Mao Ce tunga: razredni boj, stabilnost in gospodarske razloge. Nasprotniki »revizionističnega vala« so ob tem rekli odločilni »ne«: os je samo razredni boj. Za kaj v bistvu gre, je postalo jasno šele 24. februarja, ko je Žen Min Ži Bao objavil kategorično oceno tega »revizionističnega« gesla, ki jo je pripisal predsedniku Mau: »Te tri direktive so os? Kakšna izmišljotina pa je to...?« S tem je bil zgovorno nakazan greh tistih, ki so danes obtoževani, da so potvarjali predsednikovo misel. Diktaturo proletariata, razredni boj in boj proti revizionizmu so postavili na enako raven kakor stabilnost in enotnost ter gospodarski razvoj. Rokavica je bila vržena in začela se je kampanja, v katere središču se je znašel Teng Hsiao-ping. Povedano je bilo, kaj je »revizionistično«: postavljati na isto politično raven vse tri predsednikove direktive. Razloženo je bilo tudi, kako je treba predsednikovo navodilo razumeti: z razrednim bojem, diktaturo proletariata in bojem proti revizionizmu bosta uiiihu! iiiniitmuitmiito i mi>Tiinmni!iia< - »finii Zbirka romanov LJUDSKA KNJIGA 1976 V letu 1976 bo izdala Prešernova družba v knjižni zbirki LJUDSKA KNJIGA šest romanov: L. P. Hartley: NAJEMNIK Psihološko izredno tankočuten in zanimiv roman avtorja, ki velja za enega zadnjih velikih predstavnikov angleške realistične proze. = Mihail Kolesnikov: ATOMSKO MESTO — PRAVICA IZBIRE Avtor nam opisuje elito mož, zbrano v atomskem mestu ta sestavljeno iz najnadannejših ta najpodjetnejših inženirjev ta znanstvenikov Sovjetske zveze. Tu razmišljajo, razpravljajo, se vadijo, tekmujejo, izdelujejo velike načrte in naskakujejo kraljestvo nemogočega. Ločeni od sveta ta skoraj brez privatnega življenja delajo tudi noč ta dan, da le dosežejo kaj velikega, veličastnega. Skratka, iz knjige odseva pravo vzdušje velikega atomskega centra. James Cain: SERENADA Ameriški pisatelj, ki velja v literaturi za ene. ga najboljših sopotnikov Hemtagwaya, nas v tem svojem romanu popelje v Mehiko s svojim glavnim junakom, nekoč slavnim pevcem, ki je izgubil glas ta kariero v gledališču in se klati brez denarja po svetu. Ljubezen do lepe Mehikanke pa ga tako prevzame, da se docela prerodi ta se mu vrne glas. Spet nastopi svojo zmagoslavno pot, postane holiy-woodski zvezdnik ta slaven pevec metropolitanske opere. Po raznih dramatičnih peripatć-jah pa se njegova pot spet tragično konča. Romain Gary: PRVA LJUBEZEN — IN ZADNJA Avtor pripoveduje v tej knjigi življenjsko zgodbo svoje matere ta hkrati tudi lastno, zakaj njegovo življenje se na izreden način pre. pleta a usodo matere, nekdanje igralke. Upten Sinclair: ZMAJEVI ZOBJE Roman je postavljen v čas med padcem ameriške borze leta 1SQ9 in vzponom nemškega nacizma ▼ letih 1933—34. Ton romana niha med rahlo ironijo in med srdito obsodbo neraama ta vseh tistih dejavnikov v svetu, ki 90 dovolili, da se je Hitler polastil oblasti. Naročnina na zbirko v broširani vezavi je 140 din, v platneni vezavi ln na brezlesnem paplrta pa 220 din. Naročite se lahko pri zaupnikih v občinah, delovnih organizacijah ta po šolah ter vseh knjigarnah. Ce vam zaayndk ni pni roki, lahko vse naše Izdaja naročito todi neposredno na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarna — Boraetova al. 27. skovani tako stabilnost kot enotnost, na podlagi razrednega boja in samo na tej podlagi bo mogoče ustvariti tudi gospodarski napredek in razvoj. Znova je bilo odprto vprašanje, ki ni v dilemi »diktatura proletariata ali gospodarski razvoj«, marveč v tem, kakšna bodi politična vsebina 'tega gospodarskega napredka. Toda preden je vse to postalo očitno tudi tujim opazovalcem, se je v Pekingu in na Kitajskem odigralo marsikaj, kar bi mogli z današnje vednosti oceniti kot uvod v sedanji proces, ki ga je smrt premiera Cu En-laja dramatično pospešila. Trije kongresi, ki jih ni bilo Predsednik Mao Ce-tung je izdal direktivo o »študiju teorije o diktaturi proletariata« konec leta 1974. Krožila je v obliki interne okrožnice med višjimi partijskimi in državnimi kadri, v tisku pa je bila objavljena 9. februarja 1975. Iz omenjenih dejstev izluščimo naslednjo ugotovitev: direktiva je bila v obliki interne okrožnice dana pred zasedanjem vsekitaj-skega ljudskega kongresa (parlamenta), ki je januarja lani sprejel široko zastavljeni program gospodarskega razvoja, ki naj bi Kitajsko konec stoletja uvrstil med vodilne gospodarske velesile na svetu, objavljena pa je bila v tisku po zasedanju tega foruma. Po zasedanju vsekitajskega ljudskega kongresa je bila v Pegingu intenzivna politična dejavnost. V obdobju od 26. februarja do 20. marca 1975 so potekale priprave za organiziranje treh kongresov: za IX. kongres sindikatov, za X. kongres komunistične mladine in za IV. kongres žensk. V obdobju teh kongresnih priprav je uradna agencija »Hsinhua« prvič povezala predsednikovo direktivo o »študiju teorije o diktaturi proletariata« z direktivo o »stabilnosti in enotnosti« ter direktivo o »pospeševanju nacionalnega gospodarstva«. Politična implikacija povezave teh treh direktiv v celoto je bila očitna. Toda -nobenega od treh kongresov, za katere so tekle intenzivne priprave, ni bilo. Tudi ni bilo pojasnjeno, zakaj kongresi niso bili sklicani. Iz vseh teh okoliščin je mogoče ugibati v vse smeri, toda eno je z današnjega vidika očitno: razprava, ki se je zdaj razplamtela v javnosti, je že takrat tlela v vrhovih. Bil je to čas, ko je bil premier Cu En-laj že hudo bolan, čas, ko je večino njegovih dolžnosti opravljal podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping, »povratnik iz pozabe«, v katero ga je leta 1966 pahnila kulturna revolucija. f še neki drugi element navaja na domnevo, da se je polemika začela že v tistem obdobju. Prosvetni minister Džu Jung-hsin je 7. maja lani postavil tezo o »izobraževalni politiki, ki mora služiti potrebam gospodarstva...« Takrat je to tezo napadlo samo glasilo armade »Hung-či«; 2en Min ži Bao je šele 18. februarja letos na to temo zapisal, da »so take osebnosti (ne da bi bil prosvetni minister imenovan) lahko dolgo v miru delovale za obnovitev kapitalizma...« Iz te okoliščine bd smeli sklepati, da je bila pozicija »revizionističnih naziranj« v samem vrhu tako močna, da se je samo eno glasilo obregnilo vanje. V tem pogledu je ilustrativna tudi naslednja kronologija: Teng Hsiao-ping je imel 15. septembra lani na enomesečnem posvetovanju kmetijskih strokovnjakov dolg govor, ki ni bil objavljen, šele iz ust prvega sekretarja province Šansi Huang Ci-čena posredno izvemo, da je »tri predsednikove direktive strnil v celoto in poudaril, da je to. visoko dvignilo teoretsko izobraženost množic...« Nekaj podobnega je dobre tri tedne pozneje, 8. septembra lani, v Lasi povedal Hua Kuo-feng, sedanji vršilec dolžnosti predsednika vlade: tri Maove direktive je strnil v celoto, govoreč o »pomembni seriji predsednikovih navodil«. Odmev iz TJnuncija in Tsing-hue Teng je znova omenil »predsednikovo direktivo v treh točkah« v članku, objavljenem v Žen Min Ži Bao dne 30. septembra lani: Toda istega dne je prišel ustrezen odmev iz Urumčija, glavnega mesta province Sinkiang. General Cen Hsi-lien in njegov gost Saifundin nista govorila o treh predsednikovih navodilih, marveč samo o enem: o razrednem boju, diktaturi proletariata in boju proti revizionizmu. Študenti na univerzi Tsing-hua so se na svojih »dazibao« (zidni časopis) odzvali nekaj dni pozneje: odprli so debato o »desnem deviacionizmu«. Toda provinca je, po inerciji ali iz drugih razlogov, še vedno govorila o »treh predsednikovih direktivah kot celoti«. Še 1. oktobra je načelnik politične uprave v armadi Cang Cun-čao (štejejo ga med leve radikale), govoril o »treh direktivah 1 ki so os«, medtem ko je agencija Hsinhua 11. oktobra kategorično podčrtala: tri predsednikove direktive so neločljiva celota... Vse to se je torej dogajalo v času, ko so se z zidov pekinške univerze usipale čedalje bolj konkretne obtožbe proti »novim revizionistom«. Poznejši sinopsis za »razpravo, ki naj razčisti pojme«, je bolj ali manj znan. žen Min Ži Bao je 5. novembra odkril, da se »revizionisti skrivajo pod plaščem marksizma...«, mesec kasneje, 9. decembra, pa je nedvoumno povedal, za kaj gre: os je razredni boj, in samo to... Premier Cu En-laj je umrl 8. januarja. Teden zatem, 15. januarja, je imel Teng Hsiao-ping žalni govor v čast njegovemu spominu. To je bil zadnji Tengov nastop v javnosti. Žen Min Ži Bao pa je 19. februarja uradno povedal, da je geslo »tri predsednikove direktive so os«, revizionistično... Karte za kampanjo, ki sedaj poteka, so bile torej razdeljene veliko prej, le odločitev, da jih odkrito vržejo na mizo, je padla v času, ko je bila Kitajska postavljena pred nalogo, da poišče Cu En-laju naslednika. Toda ni šlo samo za osebo, šlo je za temeljno usmeritev ogromne dežele. Ob vsem, kar se znova dogaja na Kitajskem, bi seveda zapadli v nepopravljivo zmoto, če bi domnevali, kot so to delali nekateri ob kulturni revoluciji, da gre preprosto za »boj za oblast«; prav tako bi bilo zmotno domnevati, da se naziranja, ki jih zastopata dve strani v konfrontaciji, absolutno izključujejo. Tisti, ki jih danes obtožujejo »revizionizma«, seveda niso proti diktaturi proletariata in proti razrednemu boju, kakor »radikalni levičarji« niso ne proti stabilnosti in enotnosti, ne proti programom za ambiciozni gospodarski razvoj. Sporen je prioritetni vrstni red posameznih elementov, skratka, spor je glede tega, kaj je danes osnovno protislovje kitajske družbe, ki ga je treba razrešiti. In seveda, kako ga je treba razrešiti. Kaj zagovarjajo »revizionisti«? Ce bi poskušali nekoliko posplošeno ih morda tudi poenostavljeno identificirati tiste, ki jim očitajo »revizionistične nazore«, bi jih opredelili nekako takole: • Razredni razločki so se v LR Kitajski občutno zmanjšali, zato razredni boj ni več tako oster, kakor je bil nekoč, iz tega pa izhaja teza, da antagonizem med razredi ni več temeljno protislovje kitajske družbe. • Osnovno protislovje sodobne kitajske družbe je v tem, da proizvodni mehanizem nesorazmerno zaostaja za progresistično socialistično nadgradnjo. Iz tega izhaja, da bi samo prioriteta, dana razvoju proizvajalnih sil, omogočila nov napredek na političnem in socialnem področju. • »Buržoaznega« prava v socialistični družbi, ki je izšla iz kapitalistične ni mogoče enostavno izbrisati. Nasprotno, na nekaterih področjih ga je treba vpreči v voz socialistične graditve: določene oblike tržnih odnosov in zakonitosti, nagrajevanje po delu itd. Okrog teh načel, ki so seveda iztočnica za vrsto konkretnih političnih in drugih akcij in ukrepov, je burna »razprava, ki naj razčisti pojme«. Razčisti v čem? Za »radikalno levico« so namreč interesi med posameznimi sloji prebivalstva (kmeti, delavci, intelektualci in birokracijo) vse- prej kot istovetni. Cilj »radikalne levice« ni samo »več in bolje proizvajati«, marveč predvsem, »proizvajati tako, da bodo proizvajalci postopno, a nenehno prevzemali kontrolo nad proizvodnjo od birokracije, da bodo kontrolirali gospodarski aparat in da bodo začeli tisti na najnižji socialni lestvici uživati plodove boljšega dela kolektivno, ne individualno...« S tem pa je že odprto temeljno vprašanje: kakšna bodi vsebina gospodarskega napredka. In s tem v zvezi dilema: ali bo napredek na političnem področju omogočil in zagotovil gospodarski napredek ali obratno: ali bo razmah novih proizvajalnih sil spodbodel k novemu napredku na političnem področju. Konfrontacija med tema naziranje-ma je v kitajskem delavskem gibanju nenehno prisotna. In nad njo nenehno lebdi strahovita materialna hipoteka: prehraniti je treba 800-mili-jonski narod. Glede na to, da je bilo to doslej izredno uspešno opravljeno, je ta konfrontacija — »boj med dvema linijama« kot stil upravljanja z državo za kitajske razmere veliko manj dramatično obarvana, kakor se zdi tujcem, ki jo poskušajo razčlenjevati po svojih merilih in ocenjevati po svojih vrednotah. Miran Šuštar Portret tedna Olof Palme Zunaj je še vedno rahlo snežilo in Stockholm je bil s starinsko vladno palačo in kraljevskim dvorcem, oddaljenim za lučaj kamna od nje, odet v mehko■ nordijsko sivino. Švedski premier Olof Palme je, že nekoliko utrujen od dnevnega dela, prekrižal kolena in govoril v svojem značilnem debater-skem slogu. Minilo je šest in pol let od oktobrskih dni leta 1969, ko je bil v starosti 42 let v presledku štirinajstih dni izvoljen za predsednika švedske socialnodemokrat ske stranke in postavljen za premiera kot naslednik Tageja Erlander-ja, ki je bil celih 23 let na tem položaju. Olof Palme, ki so ga politični komentatorji krstili za »pragmatičnega idealista« in »mirnega upornika«, je srednje postave. Modre oči so globoko vsajene, nos je nekoliko ukrivljen in v kotičkih ust mu rad poigrava ironičen smehljaj. Za večino Švedov je Olof Palme »deček« iz aristokratske družine, pravzaprav iz višjega meščanskega sloja, ki je postal socialni demokrat. Ta deček je zdaj star 49 let, a vendar že lahko gleda nazaj na dolgo politično kariero. Za švedske pojme ni dolgo ministrski predsednik — šest let in pol — kljub temu 'pa je izmed vseh zahodnoevropskih premierov najdlje na oblasti. Leta 1951 je končal pravo na stockholmski univerzi, pred tem pa leto dni študiral v Ohiu v ZDA. Istega leta, ko je prejel diplomo, je bil izvoljen za predsednika zveze švedskih študentov in se pridružil socialnodemokratski stranki. Dve leti pozneje je postal osebni sekretar premiera Tageja Erlanderja. Izkušeni in mirni premier je spoznal v šestindvajsetletnem fantu nemirnega in uporniškega duha, ki venomer išče in razmišlja. Ta je postal njegov svetovalec in pisec govorov. Ze takrat so ljudje opazili, kako različna sta si stari Er-lander in mladi »upornik« po značaju. Marsikdo je prišel do prepričanja, da ju je prav to privlačilo in omogočalo plodno sodelovanje, ki je trajalo dobrih petnajst let. Palme se je zelo hitro vzpenjal. Proti koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let je bil predsednik več državnih komisij, ki so proučevale finančne in izobrazbene probleme študentov in tuje pomoči. Leta 1963 je že dobil svoj prvi položaj v vladi kot minister brez listnice. Leta 1965 je postal minister za promet. (Takrat je spravil Svede z leve strani ceste na desno, kar ni bila tako preprosta operacija. Z njegovim ministrovanjem v tem času je bila povezana krilatica, la pravi, da Olof »zmeraj vozi po levi, razen na. cesti«,) Dve leti pozneje je postal prosvetni minister in je izvedel nujno potrebne reforme na univerzi. Do predsedstva socialnodemokratske stranke in položaja švedskega premiera je bil samo še en skok — naredil ga je v dveh letih. Ta kratka kronologija Palmeje-vega izredno hitrega vzpona in napredovanja nič ne pove o tem, kako si je mladi politik in mislec nenavadno hitro nabiral izkušnje. Predvsem je neumorno delal. V desetih letih — med 1953 m 1963 — je imel nad tisoč govorov križem kražem po švedski. Ko je televizija postala pomembno sredstvo za politike, se je jel Palme čedalje pogosteje pojavljati tudi na televiziji. Sprva vi šlo tako gladko. Kot izredno dober in vešč debater, ki je skrbno pošiljal v boj argumente kot čete vojakov, je pogosto zmagoval v besednih dvobojih. Vendar je nekoliko preočitno kazal svoje zmagoslavje (tisti ironični smehljaj v kotičkih ust!). Toda Palme se je hitro učil tudi televizijske »tehnike«. In ko je z 42 leti postal premier. ga je dobro poznala vsa dežela. Pravo življenjsko univerzo je Palme opravil na svojih popotovanjih po svetu. Po enoletnem obisko vanju Kenyon Coliegea v Ohiu je skoraj brez dolarja v žepu prepotoval 37 ameriških zveznih držav. Takrat so se mu odprle oči za krivice, kt jih poraja kapitalizem. Videl je, v kakšnih razmerah živijo črnci, Portorikanci, špansko govoreči mehiški delavci na jugu ZDA. Takrat se je odločil za socialno demokracijo. Popotovanja po ZDA so mu dala eno dimenzijo sveta. Drugo dimenzijo sveta — ki se je komaj osvobodil kolonializma — je spoznal, ko je potoval po Indiji, Cejlonu, Burmi, Tajski, Singapuru, Indoneziji. Zato morda ni tako zelo presenetljivo, da ga vidimo februarja 1968, ko so protivietnamske demonstracije na švedskem dosegle vrhunec, korakati poleg severnovietnam-skega veleposlanika v Moskvi po stockholmskih ulicah. Njegova ostra kritika ameriškega vmešavanja v Vietnamu, ki jo je izrekel v velikem govoru v Gavleju že leta 1965, mu je pridobila naklonjenost švedske mladine. Hkrati pa je Palme s svojimi nastopi budil v ljudeh ogorčenje do ameriške politike in sočutje in razumevanje za trpljenje in pravice Vietnamcev. Washington je odpoklical svojega veleposlanika iz Stockholma, švedska desnica pa je zahtevala Palmejevo »glavo«, češ da kvari odnose z ZDA. Palme zmeraj poudarja, da je obsojal ameriško vmešavanje v Vietnamu, kot je obsodil intervencijo sil varšavskega pakta v Pragi in kot — med drugim — obsoja Pinochetov teror v Čilu. Prav na to svetovno dimenzijo Palme nenehno misli. V zadnjem govoru socialdemokratkam je med drugim poudaril: »Ne smemo niti za trenutek pomisliti, da lahko oblikujemo našo družbo ne glede na zunanji svet«. Palme je vsekakor človek, ki je s pridiganjem enakosti in čimvečje participacije delavcev pri upravlja nju podjetij vlil v stare mehove Erlanderjeve socialne demokracije novega in svežega vina. Toda Palme je tudi tisti človek, ki je prisilil švedsko socialno demokracijo im švedsko družbo, da se je zavedela zunanjega sveta, predvsem neuvrščenih in držav v razvoju, To je morda njegova največja zasluga doslej. »Pragmatični idea list« se tudi dobro zaveda, da stomilijonski, dvestomilijonski krediti v Severnem Vietnamu, Indiji, Tanzaniji, švedski strokovnjaki v Afriki m Aziji, podpora neuvrščenim, da vse to ni samo izraz idealizma, temveč tudi »prosvetljenega« in obojestransko koristnega ekonom skega računa. »Ce so ljudje zunaj naših meja revni in brez dela,« je rekel februarja letos delegatkam svoje stranke, »tako da ne morejo kupovati 'naših izdelkov, če se gospodarski napredek ustavi, tako da upade povpraševanje po naših stro jih, naših lesnih proizvodih in našem gradbenem materialu, nas bo vse to nujno prizadelo. Tistega dne, ko smo se odločili — modro odločili — da bomo postavili naše gospodarstvo na široko in odprto trgovino z drugimi državami, smo tudi stopili v ta svet, v neposredno odvisnost od tistega, kar se dogaja zunaj naših meja.« »Pragmatični idealist« Palme ie dinamo, para pod močnim priti skom. Pod močnim pritiskom zato. ker je para v kotlu, ki žene švedsko turbino. Palme je eden izmed redkih ljudi, ki zna povezovati idea ližem s strogim ekonomskim računom, ki zna svojo vihravo »upor nost« brzdati z uzdami pragmatičnosti. človek, ki utira nova pota in odstira nova obzorja švedski. S tem pa tudi zagotavlja svoji stranki, fcj je že skoraj pol stoletja na oblasti, nadaljnjo prevlado. Božidar Pahor Po obisku kanclerja Kreiskega na Koroškem Vroči kostanj 25 odstotkov Zagata okrog „zadostnega števila46 manjšine in resnične vsebine problema Medtem, ko se je južnotirolska ljudska strarüca (SVP) pripravljala, pokazali roge italijanski vladi, ki odlaša z izpolnitvijo preostalih, še ne izpolnje-nih določil južnotcrolskega paketa (tako poročajo ta teden s 25. deželnega zborovanja stranke Nemcev v Italiji) so tudi koroški Slovenci 21. marca odločno povedali svoj »nem nesprejemljivim predlogom avstrijske vlade za predolgo odlašano rešitev njihovega problema. »V določenem trenutku si moramo zastaviti vprašanje, če daljše odlašanje izvedbe vseh določil paketa ne predstavlja kršitve sporazuma,s pravi fužnotirolski deželni glavar in šef SVP dr. Sylvius Magnago. »Današnji protestni zbor... reprezentantov naše narodne skupnosti na terenu od-ločno in z vso ostrino zavrača poskuse in težnje odgovornih činiteljev v državi in deželi, da bi razbili enotnost koroških Slovencev in oddvojili naše-ga človeka od narodnih organizacij, da bi na ta način laže manipulirali z našim ljudstvom, da bi mu lahko še naprej kratili pravice, ki mu gredo po ustavi, po državni pogodbi in po šte-vilrdh drugih mednarodnih konvencijah£ »Ne, gospodje,« je rekel 21. marca na slovenskem zborovanju v Celovcu dr. Franci Zwitter, »tako ne gre reševati naših narodnih vprašanj, če jäh pa misli kdo reševati na ta način — potem brez nas, potem le s silo, kd nujno izzove protisilo: to je pokazala Južna Tirolska... Koroški Slovenca takega razvoja ne želimo.« Magnago: »Zato sem mnenja, če odloki za izvedbo paketa (gre za člen 89, ki govori o etničnem proporcu v javnih službah in še za nekatere reči) ne bodo izdali še letos... da potem lahko nastane nova situacija, v kateri bi se bilo treba odločati za ustrezne korake.« Gre torej za dva primera, ki sta neraadružno povezana z Avstrijo in njenimi manjšinami, na n™ z nemško v Italiji, oprto na »paket« Gruber-De-gasperi, na drugi slovensko v Avstriji, oprto na avstrijsko državno pogodbo in na avstrijsko ustavo, v obeh primerih na mednarodnopravne dokumente nesporne veljave in končno, v obeh primerih, mutatis mutandis, za v podrobnostih različna, v bistvu pa po načelu »pacta sunt servanda« identična problema. Te identičnosti, pogodbenega var- Madrid, marca — »Prosim vas le, da ne omenjate mojega imena in čina, sicer pa sem pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja,e mi je rekel moj sobesednik, španski častnik, ki dela na visoki upravni funkciji, ko sva le seznanila. Poslovno eleganten v sivi flanelasti obleki je bil bolj podo-ben dinamičnemu vodilnemu kadru iz kakega podjetja kot oficirju, čeprav je kljub administrativno-politični služ-bi, ki jo opravlja, ostal vojak od nog do glave, češ, »sit sem že politike in pisarne in komaj čakam, da se vrnem v vojašnico.« Pogovor, ki je stekel, je razkril po misli in ustroju tipičnega predstavnika tiste generacije oziroma, bolje rečeno, tiste skupine španskih častnikov, ki bodisi zaradi mlajših let bodisi zato, ker so se šolali v tujini ali pa imajo več stikov z življenjem zunaj vojske, gledajo na svet in seveda predvsem na Španijo skozi drugačna očala, iz širše perspektive, ne obremenjeni ali vsaj manj obremenje ni z dediščino državljanske vojne. Politično pa je pogovor razkril človeka, ki sicer ni radikal, vsekakor pa libe ral, ki se zlahka vključuje v proces stva manjšin, velikih ali majhnih, lastnega ali drugačnega jezika, uradna in javna Avstrija nikoli ni hotela priznati, čeprav je že veteran boja za pravice italijanskih Tirolcev, dr. Gschnitzer, pred desetletji opozarjal na intimno povezavo in zato tudi taktično — vzporedno reševanje obeh vprašanj, celo s prednostjo Koroški — iz razumljivih, za pogajalno mizo Avstriji nedvomno koristnih razlogov. , Takrat kot danes so pobornika ozkosrčnega nemštvovanja na Koroškem dovolj vplivni, da posegajo do Dunaja in zavirajo odločnejše korake k razrešitvi problema, za katero hi bilo treba večini le nekaj več širine in demokratičnega pojmovanja od tistega, s katerim se tako rada in kar naprej hvali. Zato ni čudno, če je za iste ljudi, ki so jim bili nekoč južnotiroiski bombaši zvesti sinovi borca Andreasa Ho-ferja, zadosti že beseda »gospodje, tako ne gre naprej, pritisk rodi proti-pritisk« in že se zgrozijo nad nestrpnostjo in nerazumevanjem demokracije Slovencev na Koroškem. Takrat kot danes goreče podpirajo (upravičene) zahteve sicer v veliki meri zadovoljenih Južnih Tirolcev, slovenske ugovore zoper »trojni sporazum« od 20. februarja in iz njega izhajajoče zakonske načrte pa ocenjujejo za odklonitev »edinstvene priložnosti, kakršne še ni bilo«. Zanimivo je, da je eden tistih, ki so izrazili dvome v »edinstvenost« klavzule o petindvajsetih odstotkih in z njo povezanega pojma »zadostnega števila« (considerable quantity) ravno južnotirolski prvak dr. Magnago. Kot manjšinski politik z ustrezno dolgim »delovnim stažem« ima pač bolje razvite tipalke za posebnosti manjšinskega obstoja in razvoja kot celovški politiki, ki hočejo »svoj« problem razrešiti formalno korektno, toda tako, da ne bo v nevarnosti cilj, zastavljen takoj po plebiscitu leta 1920: v nekaj rodovih spraviti ne le državno, temveč tudi jezikovno mejo na grebene Karavank. Ta cilj je iz predlaganih rešitev, M se odražajo v noveli k zakonu o ljudskih štetjih (cilj: statistični etnocid) in v zakonu o narodnostnih skupnostih (cilj: skrajna omejitev in baga-telizacija tako imenovane zaščite in pospeševanja manjšine ad absurdum) tako prozoren, da začenja burita dubove med avstrijsko javnostjo, postaja pa tudi resen mednarodni problem, ki na občutljivi točki Evrope ohranja potencialno žarišče sporov. Z miselnimi izhodišči, sklepi, strahovi in upanji pisca, M mu je dunajska »Die Presse« v nedeljo dala na voljo celo stran, se je seveda težko politične liberalizacije, tembolj, ker se je v okvirih svojega dela zavzemal zanjo, še ko je bil Franco živ. španska vojska se je v zadnjih desetletjih spremenila tako po strukturi kot po mentaliteti. Medtem ko je na eni strani danes že glavnina oficirjev iz generacij, ki so se, če že ne rodile, • pa vsekakor dozorevale po državljanski vojni, se je na drugi strani spremenila tudi socialna sestava častniškega zbora v korist srednjih in nižjih srednjih slojev, širša izobrazba in stik z zunanjim svetom sta prispevala k nadaljnjim spremembam v mentaliteti ter v pogledih na vojsko in njeno vlogo v državi. To velja zlasti za večja mesta, kjer je vsakdanji pojav tako imenovani »pluriempleo«, zveneča beseda, ki ne pomeni nič drugega kot honorarno delo. Mnogi oficirji namreč po dopoldanski službi v vojski delajo v civilnih podjetjih kot strokovnjaki na raznih področjih, od elektronskih inženirjev do računovodij. Ker so delavni in vojaško discipliniram, so tudi povsod zelo cenjeni. Odsev teh sprememb je predvsem večja profesionalizacija v vojski, odpor proti temu, da bi bila armada predvsem policijska sila in politična opora režimu in v najbolj radikalni obliki, zahteve po politični demokratizaciji Najbolj organizirano se je ta težnja pojavila v tako imenovani »Vojaški po- strinjati, eno pa, kar je napisal tirolski konservativni publicist Erik Kueh-nelt-Leddihn, vsekakor drži: »Pri obravnavanju »manjšinskega vprašanja« na Koroškem gre za veliko več kot je videti na prvi pogled. (Tu nam je zelo blizu naša skrb in verodostojnost na celem Tirolskem južno od Brennerja, kjer živijo Nemci, Italijani in Ladincd). Gre za veliko več kot za pravne aspekte državne pogodbe...« (Naši Slovenci ali: kaj je Avstrija, Die Presse, 27./ 28. marca 1976). Le kot zanimivost: v diplomatskih kuloarjih nikakor ni neznano, kako živahno zbira Famesdna informacije o avstrijskem (ne)reševa-nju tega vprašanja... Ali še drugače, kot je rekel prejšnji teden med obiskom zveznega kanclerja Kreiskega na Koroškem dober poznavalec situacije: Koroška postaja resen problem za Dunaj. Sam Kreisky je to v improviziranem nagovoru svojim strankarskim somišljenikom v Ko-žentavri ob Dravi (na kosilu v gostilni »Unterbergehof«) po brez dvoma poučnih obiskih v Borovljah in Bistrici v Božu obrnil takole: če ima Dunaj obveznosti do Koroške, je enako res, da ima tudi Koroška svoje obveznosti do Dunaja. Kaj je natanko mislil s formulacijo za celovški radio, da sl od nikogar ne pusti nič predpisovati, je težje, vendar ne nemogoče razložiti: ostra opazka velja vsaj toliko (in morda celo bolj) za tri koroške stranke (vključno s socialistično) kot je z njo oplazil Slovence in njihovo stališče do rezultatov trojnega sporazuma. Danes nikomur ni neznano dejstvo, da je tripartitno soglasje spravilo,Dunaj v težko zagato in to spoznanje se vse bolj prebija v javnost. Nians tega spoznanja je sicer kar lepo število — od najbolj ugodnih, ki odklanjajo pre-števanje, do takšnih, ki se zavzemajo za kompromisno rešitev na podlagi »fair« štetja z ustrezno nizkim odstotkom zadostnega števila Slovencev. Oderuške obresti 25 odstotkov, ki naj bi jih Slovenci plačali za temeljito revizijo mednarodnopravnega dokumenta, v katerem so zapisana izhodišča njihovih pravic z vsebinsko in ozemeljsko veljavo, postajajo po »drugi kapitulaciji« Bruna Kreiskega (in zveznega vodstva ljudske stranke) pred koroškim drobnjakarskim nemštvova-njem (z vsemi njegovimi zgodovinskimi usedlinami od stare monarhije do nacistične evforije, ki je posegla do vrat Ljubljane, česar ne kaže pozabiti) postajajo kostanj, ki je za dunajske politike tako vroč, da ga nihče noče potegniti iz žerjavice. Običajno se o znamenitih odstotkih (zlasti v avstrijskem tisku in javnosti, pod njihovim vplivom pa včasih celo litični zvezi« (UMD), ki so jo odkrili sredi lanskega leta. »Vojska je spoznala, da je bila v državljanski vojni orodje v rokah kapitala in buržoazije,« mi je rekel eden od opozicijskih politikov. »Vojska nosi odgovornost za vojno in represijo po njej, medtem ko je imela dobiček od tega predvsem buržoazija.« Toda kako daleč sega to spoznanje? Lahko bi rekli, da dovolj daleč, da je vneslo v oficirske vrste nemir in nezadovoljstvo. Ni bistveno, ali ima UMD 500 ali 1000 članov, pomembno je, »da generali ne morejo biti več prepričani, da bodo nižji častniki brezpogojno ubogali njihove ukaže — vojaki pa bodo nedvomno sledili oficirjem, ki jim neposredno poveljujejo«. To je mnenje, ki sem ga vedno znova poslušal v Madridu in Barceloni. Toda druga plat te medalje je prav tako enotno prepričanje, da je glavnina vojske še vedno izrazito konservativna. »Vsekakor zase ne bi mogel reči, da sem tipičen predstavnik vojske, niti v svoji generaciji,« mi je rekel častnik, s katerim sem se pogovarjal v Madridu. »Z večino svojih kolegov se politično zelo, zelo težko sporazu-mevafh. šele najmlajše generacije oficirjev so postale bolj odprte.« Razlogov za to vsekakor m treba iskati daleč, španska vojska je izzvala državljansko vojno in v njej tudi pri nas) ponuja napačno mnenje kot da veljajo le za dvojezične napise. Analiza zakonskega načrta o narodnostnih skupinah, ki so ga 18. marca na Dunaju vladni strokovnjaki predložili slovenskim predstavnikom, pa že na prvi pogled pokaže, kako globoko se prepleta namera o štetju posebne vrste, uradno predstavljena kot demokratičen, sleherni državi dopusten statistični zbirek podatkov, z zakonom o narodnostnih skupnostih, ki naj bi bil po uradnem tolmačenju »resnični zakon o pospeševanju manjšin, kakršnega doslej ni predvidela še nobena vlada, kolikor mi je znano,« (Bruno Kreisky slovenskemu odborniku prof. dr. Feinigu v Bistrici v Rožu 25. marca 1976). »Da bi v takšnih okoliščinah dvojezičnost nujno postala faTSa, je sicer slehernemu politiku jasno, toda vsi zanikajo odgovornost za ta odstotek,« ugotavlja poročevalec v Die Pres-se samo dan poprej, čeprav — da se ognemo očitku o navedbah, iztrganih iz konteksta — tudi on govori samo o dvojezičnih napisih. Analiza zakonov pa, ki so jo že lahko, naredili voditelji slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na katero se sklicujemo, je drugačna: »Osnutek tega zakona (o narodnostnih skupnostih) nedvoumno povezuje rešitev in ureditev gotovih zmagala; vse do Francove smrti Je bila prva opora režima, ki je -izšel iz državljanske vojne, in v tem svojem poslanstvu se je spreminjala veliko počasneje kot cerkev in meščanstvo oziroma pred njo aristokracija, druga dva stebra frankizma. Tudi dejstvo, da velik del oficirjev prihaja iz oficirskih družin, je prispevalo k politični zaprtosti častniškega zbora, ki je že tako po osnovnem značaju vojske nagnjen k »avtarkiji«. A če je morda mogoče trditi, da je glavnina oficirjev danes vsaj profesionalna in legalistična, pa tega nikakor ni mogoče trditi za generale, ki so v veliki večini izšli iz državljanske vojne. Ker so poglavitno merilo za napredovanje službena leta, bo šele okrog 1980. leta prišlo do večje zamenjave generacij v vojaškem vrhu. Vrh poveljniške piramide je torej izrazito konservativen in vidi vlogo vojske predvsem v obrambi notranjega reda. Podpredsednik vlade general-lajtnant Femando de Santiago y Diaz de Mendivil je nedavno v govoru v Barceloni pribil, da je obramba skupnosti primarno in temeljno področje narodne obrambe. »Obramba skupnosti temelji na človeku, na idejah in vrednotah, ki uravnavajo njegovo individualno in kolektivno življenje,« je izjavil general, ki je najvišji predstavnik vojske v vladi. »Vrednote, ki skupaj tvorijo specifično in tradicionalno ideologijo Španije, ideologijo, ki je zakoreninjena v vernosti, patriotizmu in idealizmu našega naroda in ki je.slej ko prej neločljivo povezana z njim, ne glede na neprestane napade od zunaj in znotraj.« Vojska torej načelno brani ustavni red, samo v praksi se postavlja vprašanje, ali je ustavni red ogrožen zaradi reform, ki jih napoveduje vlada, ali ne, in odgovor, ki si ga bodo na to vprašanje dali vojaki, bo nedvomno močno vplival na prihodnost Španije. Večina opazovalcev v Madridu sodi, da je vojska v najboljšem primeru zelo zadržana do politike liberalizacije, vendar pa »bi intervenirala le v pri-meru, če bi se nemiri nevarno razširili.« Po krvavih spopadih v Viktorii in nekaterih drugih mestih se zato pogovori vedno znova vračajo k nevarnosti vojaške intervencije. Mnenja o tem pa so deljena. Toda tudi tisti ljudje, ki mislijo, da se je bati vojaškega udara, pravijo, da vojaška garnitura ne bi dolgo zdržala, ker vojska ni ne dovolj pravic od številčne moči narodne skupnosti«. Z drugimi besedami: osnutek (ki naj bi bil domislica brez primerjave) sprevrača pospeševanje manjšinskih pravic celo tam, kjer bd dosegla potrebni odstotek (gledano po podatkih dosedanjih, kritično obdelanih štetij) v navadno farso (gl. razpravo prof. dr. V. Klemenčiča, objavljeno v Delu). In tako si zdaj dunajski voditelji — kot v otroški igrica o kapucinarju, ki je kapco izgubil — podajajo odgovornost za usodni odstotek, kajti nobenega dvoma ni, da natanko vedo, kam vodi. Kreisky pravi, da so odstotek predlagali Korošci, »toda odstotek ni kar približen«, temveč da se oslanja na podobna določila v »Furlaniji« (s čimer očitno misli na posebni statut za bivšo cono A SIT, ki spada po sporazumu v Osimu že v zgodovino, a tudi sicer ni nikakršna primerjava). Manjšinski referent ljudske stranke dr. Mock pa spet trdi, da je predlog prišel od kanclerja osebno, sicer pa da je slejkoprej »le delovna hipoteza«. »Svobodnjaki« so edini — tako nam sporoča dr. Ferrari Brunnenfeld — ki ne tajijo svojega mnenja o 25 odstotkih. Toda te kancler očitno smatra — kar se Koroške tiče najbrž zmotno — enotna ne dovolj močna,« ml je rekel vodja katalonskih liberalov Trias Fargas in vrsta drugih politikov, M prav zato ocenjujejo, da možnost udara ni kdove kako velika. S tem se strinjajo kajpak tudi v vladnem ta-boru, kajti »nevarnost vojaške intervencije bi bila realna le, če ne bi bilo takih strank, ko? je naša, ki nasprotujejo prelomu in se zavzema za evolucijo,« kot pravi predsednik desne krščanske demokracije v Barceloni Santiago Udina. Toda če je manj verjetno, da bo vojska iz vseh omenjenih razlogov neposredno intervenirala, pa je zelo verjetno, da bo poskušala — m že poskuša — posredno vplivati na politiko reformistov. Tembolj, ker vojaški vrh v kritiki »preveč liberalne« vladne politike ni osamljen. Tabor »hnobilistov« je sicer številčno v manjšini, vendar ima svoje močne organizacije — poleg političnih je zlasti pomembna skrajno reakcionarna in udarna zveza veteranov iz državljanske vojne, ki ima pol milijona članov — in pa vplivne privržence v visokih ustanovah in vplivnih slojih. Ne gre le za politične institucije, v katerih se bo bil še srdit boj okrog predlaganih reform. Tudi vplivni krogi v gospodarstvu, zlasti v finančni oligarhiji, ki ima dominantni položaj, bd po ocenah mnogih poznavalcev raje imeli red in stabilnost s trdo roko kot pa strankarsko demokracijo in močne sindikate, pa čeprav bi se s tem zaprla pot v EGS, ki sicer za tradicionalistično oligarhijo ni posebno privlačna. V nasprotju s tem pa dinamični del . neokapitalistične španske buržoazije — ki je že tako pod pritiskom koncentracijskih teženj oligarhije — zahteva liberalizacijo tako zato, ker vidi možnost nadaljnjega razvoja le v vključitvi v evropsko skupnost, na drugi strani pa zato, ker ekonomskim in političnim potrebam buržoazije ne ustreza niti državni aparat, ki je nastal v obdobju primarne akumulacije kapitala, niti represivni odnosi do delavcev. Industrijci so prepričani, da bi z ustanovitvijo svobodnih sindikatov ne samo omogočili socialno produktivnejši dialog med delodajalci to delavci, ampak uštvarili tudi ugodnejše politično ozračje. Reformisti v vladi črpajo moč predvsem iz tega elementa, perspektivno pa računajo tudi na tretji veliki sestavni del izvirnega frankizma, na cerkev. »Odnos frankizma do cerkve je za zanemarljivo silo, če se mu uspe pogoditi z ljudsko stranko. Ta pa se — tako zvezni predsednik Č>VP dr. Taus 26. marca v Bad Gastednu, spet sklicuje na potrebo sporazuma socialistične vlade s Korošci (s katerimi?) in z obema opozicijskima strankama, torej tudi s »svobodnjaško«. Zadrega je torej huda, stanje protislovno, vlada pa ne najde izhoda. Tu je iskati namen bliskovitega obiska dr. Kreiskega na Koroškem in dvodnevnega smučarskega weekenda z deželnim glavarjem Wagnerjem v Nass-feldu (Mokrinah). Prijateljsko prepričevanje v snegu? Za Slovence na Koroškem je vsekakor prišel trenutek, ko — tako kot na Južnem Tirolskem — neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in odlašanje ustvarja novo situacijo in zahteva nove korake. Njihov predlog v resoluciji od 21. marca je jasen: resni pogovori vlada : manjšina ali parlament: manjšina o razrešitvi vprašanj brez pogojev, M iz zakonov delajo farso. Vztrajanje pri takšnem stališču — to je v radijskem pogovoru med kanclerjevim obiskom v Celovcu dr. Kreiske-mu povedal dr. Valentin Irtzko — pa je ponudba za konstruktivno rešitev. Jaka Štular bfl v zadnjih letih vse bolj iracionalen,« mi je rekel visok državni funkcionar, ki dela na področju odnosov med cerkvijo to državo. »Franco je bil prepričan, da se je cerkev po koncilu zarotila proti njemu, kar je bilo politično popolnoma kontraproduktiv-no.« Politika nove ekipe je povsem drugačna. Zanesljivo je, da bo razmeroma kmalu prišlo do ločitve — vendar »prijateljske ločitve«, poudarjajo na eni in na drugi strani — med cerkvijo in državo. Cerkev bo perspektivno vsaj deloma izgubila neposredno politično vlogo, ki jo je imela v zadnjem obdobju frankizma, ko je bila eden iz izmed redkih kanalov za izražanje kritičnih političnih stališč. Ne glede na to pa bo ostala velika moralna in tudi politična sila. A čeprav »bomo še naprej kritično ocenjevali družbeni razvoj, saj nam to nalaga koncil,« kot mi je rekel duhovnih-sociolog med plakati Snoopyja in fotografijami Charlieja Chaplina v svoji sobi, je verjetno, da bo cerkev kljub močni radikalizaciji med nižjo duhovščino potencialno prej zaveznik reformistične oblasti kot pa leve opozicije. Vendar pa je to stvar dolgoročnejše narave. Kajti v prihodnjih mesecih, ki bodo odločilni, se bo predvsem bil boj za premoč znotraj režima, ob stalnem pritisku opozicije. Od enotnosti in realnosti opozicije bo odvisno veliko, odločilno pa bodo opozicijske stranke lahko posegale v boj šele po volitvah, ko se bodo vsaj deloma obnovile stare strukture. Dogodki v zadnjih tednih kažejo, da so trenja na vrhu čedalje bolj ostra. Skrajna desnica postaja čedalje bolj glasna, policija pa je znova ostreje pritisnila ne le na komunistično, ampak tudi nekomunistično opozicijo. Vlada je po splošnem prepričanju zabredla v krizo, ki se utegne končati z njenim padcem. Gre za »konflikt med neokapitalizmom in ostanki frankizma,« mi je rekel voditelj ljudske socialistične stranke Tiemo Galvan. »Vlada je prevzela veliko odgovornost, ker ne sodeluje z opozicijo, ampak računa samo s skrajno desnico. Lahko se zgodi, da bo prišlo v tem položaju do intervencije skrajne desnice, čeprav se mi zdi to manj verjetno. Pač pa se lahko iz tega izcimi kronična nestabilnost to nasilje, kot v Argentini.« Andrej Novak Španija med Francom in demokracijo Veliki manevri na vrhu Kolikšna je nevarnost vojaške intervencije? — Spopad med neokapitalizmom in ostanki frankizma -Volkstlmme, 27. 3.1978 V Kanalski dolini je težko biti Slovenec Materinščina v ilegali Presenečenje oblasti ob prvem poskusu, da bi v dolini uvedli pošolski pouk slovenščine V Kanalski dolini živijo Slovenci že od šestega stoletja, vendar doslej še nikoli niso imeli Sole, v kateri bi se učili materin jezik. Kljub temu so se tam do današnjega dne ohranila slo-venska krajevna imena, veliko Slovencev ima še vedno slovenske priimke in njihov pogovorni jezik je takšna slovenščina, kakršno so se naučili od staršev m starih staršev. Uradni jezik v Kanalski dolini pa je italijanski in popolnoma italijanske so Sole, t katerih si nabirajo znanje mladi kanalski Slovenci. Tako je v Beli peči in Trbižu, v žabnicah in Ukvah, Naborjetu in Ovčji vasi, Lužicah in Lipalji vasi, čeprav je v nekaterih od teh vasi, na primer v Ukvah ali Ovčji vasi, večina prebivalcev slovenske narodnosti. O tem pričata med drugim tabli, vzidani v ukovsko cerkev v spomin na padle vojake v prvi in drugi svetovni vojni: prav redki so italijanski ali nemški priimki, večina je slovenskih, poleg katerih so napisana tudi domača, hišna imena, kot Pal-derč, Kauc, Kristan, Hvačar, šulma-ster, Mlinar, Mihec, Anžle, Kavačle, Kaižer, Pštovar, Simenč, Torbar, žni-darč, Pemc, Jakič in Fajfar. Prekinjena tretja ura pouka Ko so Ukovci izgubili vsako upanje, da bi lahko njihovi otroci govorili v šoli slovensko, so se spomnili let zadnje vojne, ko so lahko glasno govorili svoj materin jezik edinole v cerkvi: domačini iz Ukev so tako zbrali stosedemdeset podpisov pod prošnjo, naj cerkvene oblasti pošljejo v Ukve slovenskega župnika. Cim je konec predlanskega leta prišel za župnika v Ukve Mario Gariup, Slovenec iz Topolovega v Beneški Sloveniji, je uvidel: domačini se morajo učiti slovenski jezik, da bi do vseh podrobnosti razumeli njegove pridige ter »nadaljevali navade in običaje v slovenskem jeziku«, kot je dejal župnik Gariup. Za dovoljenje, da bi se ukovski otroci v popoldanskem času učili slovenščino v šoli, je prosil cerkvene oblasti, ki so župnikovi prošnji brez pridržkov ugodile, ter pristojno županstvo in šolske oblasti, ki. so ustno odobrile prošnjo s pripombo, da bodo pismeno dovoljenje izdale v najkrajšem času. »Prosil sem rojaka iz Žabnic Sal-vatora Venosija, če bi lahko enkrat na teden poučeval ukovske otroke slovenščino,« nam je dejal Mario Gariup, »v kar je profesor v nabrežinski srednji šoli privolil, ne da bi za to zahteval kakršno koli denarno nadomestilo. V učilnici ukovske šole, ki jo sicer obiskuje 35 učencev osmih razredov, se je 2. februarja zbralo 21 učencev, katerih starši so privolili, da se njihovi otroci učijo slovenski jezik. Popoldanski pouk slovenščine je bil tudi teden dni pozneje v istem razredu, še teden dni kasneje, 16. februarja, pa je med uro slovenščine prišla v razred nadučiteljica ukovske šole Liana Broccaioli in zahtevala od učitelja Venosija, naj ji pokaže pismeno dovoljenje, da sme v šoli poučevati slovenščino.« župnik Gariup kot organizator popoldanskega pouka slovenskega jezika ji je dopovedoval, da ima le ustno dovoljenje tako šolskih oblasti kot županstva, vendar s tem nadučiteljice ni prepričal: zahtevala je, da razred izpraznijo in da se pouk slovenščine ne nadaljuje, dokler šolske oblasti ne bodo izdale pismenega dovoljenja. »Prosil sem samo za učilnico!« Dan pozneje, 17. februarja letos, je župnik Gariup v pismeni obliki sporočil staršem otrok osnovnih in srednjih šol v Ukvah v slovenskem in italijanskem jeziku: »Ko sem prišel v Ukve kot župnik, ste izrecno prosili g. nadškofa in mene, da želite, da se nadaljujejo navade in običaji v slovenskem jeziku. Tega pa ni mogoče doseči, če ne znamo brati in pisati v jeziku, ki ga vsak dan govorimo. Zato sem sklenil organizirati tečaj slovenskega jezika za naše otroke. Dne 26. januarja 1976 sem pismeno prosil g. župana in šolsko ravnateljstvo, da bi lahko imel enkrat na teden na voljo učilnico za pouk slovenščine. Nisem prosil za denar in ne za učitelja; prosil sem samo za učilnico. G. župan je bil zadovoljen in je odobraval pobudo. Didaktično ravnateljstvo v Trbižu je 2. februarja dalo ustmeno dovoljenje, da se pouk lahko prične, in obljubilo pismeno dovoljenje. Tako se je pouk slovenščine pričel 2. februarja ob 14.30. Tečaj je vodil profesor, ki poučije na slovenski srednji šoli v Nabrežini pri Trstu. Pouk je v redu potekal tudi v ponedeljek, 9. februarja. Z veliko grenkobo in žalostjo pa moram sporočiti, da je 16. februarja ob 14.50 prišla v razred učiteljica Broccaioli in v imenu šolskega skrbništva prepovedala nadaljevanje pouka slovenskega jezika, rekoč: Jah-ko se učite, kjerkoli se hočete, ampak v šoli ne, ker šolski skrbnik ne dovoli’. Kljub temu nedemokratičnemu in rasističnemu ukrepu bomo drugod nadaljevali pouk slovenskega jezika. Kraj bom pravočasno sporočil.« Ravnateljica osnovne šole v Trbižu S. Sandrinijeva, ki je konec januarja župniku Gariupu ustno dovolila tečaje slovenščine v ukovski šoli (ta podružnična šola sodi namreč k šoli v Trbižu), je te dni povedala, da ona osebno ni prepovedala pošolskega pouka slovenščine v ukovski šoli, »ker lahko Broccaiolijeva kot nadučiteljica v Ukvah ukrepa po lastni uvidevnosti«, kot je dejala. Poleg tega je povedala, da šolski skrbnik v Vidmu ne dovoli takšnega pouka in da je konec koncev župnik Gariup sam kriv za takšen razplet dogodkov, ker si pred začetkom slovenskih šolskih ur ni oskrbel pismenega dovoljenja (ki mu ga je, mimogrede rečeno, taista ravnateljica obljubila, vendar potlej na obljubo pozabila). Poluradna odobravanja Župnik Gariup nam je ob tem dejal: »V istem šolskem prostoru je že dolgo pošolski pouk nemškega jezika, za katerega prireditelji prav tako nimajo dovoljenja, niti ustnega niti pismenega. Vendar v razred doslej ni bilo nikogar, ki bi razgnal učence, kot jih je že pri tretji uri slovenščine.« Pošolskemu pouku slovenščine ne nasprotujejo niti ukovski učitelji, ki so italijanske narodnosti, niti Furlani, katerih otroci obiskujejo ukovsko šolo. Vsi po vrsti celo trdijo, da so takšni tečaji potrebni in bi se morali slovenščino učiti celo mali domačini italijanske narodnosti, ker bi s tem poglabljali prijateljske vezi med narodoma, ki živita v eni vasi. . Nasprotno je nadučiteljica Broccaiolijeva izjavila, da je župnik Gariup bistveno prispeval k poslabšanju sodelovanja med vaščani obeh narodnosti, ko je začel pošolski pouk slovenščine. Drugačnega mnenja je župan občine Naborjet — Ovčja vas Antonio Ehrlich, zaposlen kot blagajnik v banki v Trbižu, ki je prepričan: »Pravilno bi bilo, da bi vsi prebivalci našega območja poznah tri jezike. Sam sem hotel pred leti uvesti pouk slovenščine, a se mi ni posrečilo. Tudi moj sin se uči slovensko, ker sem pri svojem poklicu ugotovil, kako potrebno je znanje jezikov, posebej za nas, ki živimo ob meji. Zato je naša občina ugodno ocenila pobudo in nikakor ne nasprotujemo tečaju slovenščine. Ce šolske oblasti ne bodo dovolile pouka slovenščine v šolskih prostorih, bomo poskusih poiskati drug prostor. Toda v Ukvah je to težko, ker nimamo na voljo primernih stavb.« Neresnične obtožbe Med takšnimi razpravami, iskanjem in čakanjem na uradno in pismeno dovoljenje pristojnih šolskih oblasti je ukovski župnik Mario Gariup takoj ukrepal, ne da bi izpustil en sam teden: prosil je cerkvene oblasti, če dovolijo pošolski pouk slovenščine v cerkvi, in ker te temu niso nasprotovale, je zdaj tak pouk v ukovski cerkvi. »Tam sem jaz gospodar in od tam me ne morejo pregnati,« nam je dejal župnik Gariup. Reakcija domačinov je bila celo drugačna, kot je pričakoval marsikdo, ki je v Kanalski dolini in v Italiji slovenstvu nenaklonjen: za pošolski pouk slovenščine je priglasilo svoje otroke še sedem staršev ukov-skih otrok. Tisti, ki v Ukvah nasprotujejo takšnemu pouku, pa medtem niso mirovali. Zatekli so se celo k neresnici, da bi očrnili slovenskega župnika in mu onemogočili izpeljavo njegove zamisli. Tako je Mario Gariup dobil zadnje dni februarja od šolskega skrbništva v Vidmu pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Dne 20. februarja je dobila naša pisarna sporočilo, da je župnik iz Ukev dne 9. in 16. februarja prav takrat, ko je imel šolsko učilnico na voljo izključno za pouk verouka, pripeljal v šolo nekega profesorja, katerega imena ne poznamo in ki je menda s srednje šole v Nabrežini, z namenom, da bi vodil tečaj slovenskega jezika, ki ga je organizirala župnija, to pa —-ponavljamo — prav med tisto uro, ki je bila namenjena izključno pouku verouka. Posledica tega je bila reakcija nadučiteljice ge. Broccaioli, ki je sicer vedela, da je župnik 28. januarja vložil prošnjo šolskemu ravnateljstvu v Trbižu v pričakovanju, da bi dobil na voljo šolski prostor za tečaj slovenskega jezika, in da o tej prošnji še niso razpravljali v šolskem skrbništvu, ker so pričakovali še mnenje pristojnega župana, ki je prošnjo odposlal na naslov šole 19. februarja. Dne 5. februarja so na seji šolskega sveta razpravljali o tem vprašanju, vendar niso ničesar sklenili in so sklepanje prestavili na pozneje, to pa tudi glede na to, da je šolski svet že prej negativno odgovoril na podobno prošnjo, ker je menil, naj bi — če že — uvedli pouk nemškega jezika namesto slovenskega. Župnik je reagiral tako, da je najprej razposlal letake, na katerih je šolsko skrbništvo obdolžil nedemokratičnosti, ker je prepovedalo sicer nedovoljen tečaj, nato pa je dal še intervju jugoslovanski televiziji. Šolski skrbnik, ki je zelo občutljiv za vsa demokratična vprašanja, načelno ne nasprotuje temu, da bo temeljito proučil dobronamerno prošnjo ukovskega župnika, vendar bo pri tem upošteval mnenja pristojnih organov.« Slovenščina v cerkvi Medtem ko župnik Gariup čaka na dovoljenje, ki ga bo, kot je prepričan, prav kmalu dobil, pa se v Ukvah dogaja nekaj, kar nasprotuje zdravemu razumu: vsak ponedeljek od dveh do treh popoldne poučuje župnik Gariup v ukovski šoh verouk, nakar se učenci presehjo v cerkev, da bi jih tam učitelj Venosi od treh do štirih učil slovenščino. V Ukvah, kjer je tri četrtine prebivalcev slovenske narodnosti in kjer izmed 35 vaških šolarjev obiskuje pošolski 'pouk slovenščine kar 28. učencev, se je moral župnik Gariup zateči v cerkev, da lahko javno govori in uči slovensko. »To je približno tako kot med vojno, ko si je ukovski žup nik Stanič kljub fašističnemu nasilju upal v cerkvi pridigati v slovenščini,« pravi Mario Gariup. »Nemara se zdi oblastem nenavadna zahteva po slovenskem pošolskem pouku, ki je enkratna v zgodovini Kanalske doline: doslej so bili namreč tečaji slovenskega jezika v naši dolini enkrat samkrat, in sicer v Trbižu za odrasle, za tiste Italijane z juga, ki bi želeh jugoslovanskim kupcem v njihovem jeziku ponuditi svoje blago na stojnicah, da bi jim šlo ob taki ponudbi blago bolje v promet.« Osemindvajset slovenskih učencev iz Ukev, vasi z nekako petsto prebivalci, ki ji Italijani ne rečejo drugače kot Ugovizza, se skoraj skrivaj uči svoj materin jezik iz rabljenih knjig, ki so jih poslali v dar njihovi vrstniki iz Nabrežine. Učijo se svoj materin jezik, slovenščino, kar ni samo kulturno, ampak širše, človeško dejanje. Marjan Raztresen Zapis is Bolgarije Zakladi stare Traci je Nova arheološka odkritja in nove civilizacijske primerjave In potem je Mihael Lazarov, rav-naielj arheološkega muzeja v Varni, bolgarskem mestu ob črnem morju, odklenil cesarsko dunajsko blagajno, vzel iz nje kup dragocenih zlatih okrasnih predmetov iz časov stare Trgcije ter jih razložil pred mano po mizi. »Koliko?« — »Skupno pet in pol kilometrov zlata, toda od tega sta dva kilometra razstavljena med dru-gimi eksponati na sedanji razstavi sta-re tračanske umetnosti v Londonu.« Dr. Reynold Higgins, vodja grško-rimskega oddelka Britanskega muzeja v Londonu, je za časnik »Guardian« vzkliknil: »Ob tem tračanskem zlatu se zdi, da je Schliemannovo zlato iz Troje in Miken komaj mala božična prasketalka«. »Toda Higgins je vsekakor strokovnjak in njegove trditve so verodostojne, sva pa tudi osebna prijatelja,« mi je že prej potrdil primerjave v Sofiji eden izmed najpomembnejših današnjih bolgarskih trakologov, prof. dr. Hristo Danev. »Razen tega je Higgins med vojno prebil tri leta v nekem nemškem nacističnem taborišču in ima veliko simpatij za slovanske narode.« Utemeljitev je bila sprejemljiva, pa čeravno stari Tračani sploh niso bili slovanski narod. Današnji Bolgari celo često trdijo: »To, kar v naših koreninah ni slovanskega, je tračansko«. Meje stare Tracije so zajemale široko območje današnje Bolgarije, pa dela Turčije, severne Grčije, Romunije in celo Jugoslavije. Tračani so bili samostojen skupek indoevropskih plemen s svojim jezikom in kulturo; bili so nekak most med neolitikom, antiko in prihodom priseljenih plemen. Tračansko obdobje in tračanska vloga zato nikoli nista bila do kraja osvetljena, tembolj, ker so se časovno zadrževali zelo dolgo in ker je bilo vse skupaj na odročnem Balkanu. A prav v tem je zdaj očitno prišlo do odločilnega preobrata in do zasluženega vzgona balkanske Tracije. »Kot prvo nalogo sem si zadal postaviti staro Tracijo na mesto, ki ji gre. Doslej je bila povsem v senci stare Grčije, Rima in Bizanca. Zahodna civilizacija pa je sploh to, kar je bilo na Balkanu, ocenjevala,« je povedal bolgarski znanstvenik Danev in mi pokazal svojo zajetno knjigo »Drevna Trakija«, v kateri opisuje tračansko civilizacijo v razdobju od 9. do 3. stoletja pred našim štetjem. Hkrati z omembo neke druge nove knjige, v kateri skupno s sovjetskimi znanstveniki obravnava dežele ob črnem morju, mi je z vidnim zadovoljstvom dodal, da bo njegova knjiga o tračanski civilizaciji v kratkem izšla tudi v nemškem prevodu, »in to v Zahodni Nemčiji« pri založbi Druckmüller v Stuttgartu. »V Italiji sem v kratkem tudi posnel krajši dokumentarni film o Spartaku. Podoben film bom izdelal tudi v bolgarsko-ameriški koprodukciji, prihodnje leto pa bo v Sofiji mednarodni simpozij o Spartaku,« je kar prekipeval od angažirane dejavnosti ter pojasnil, da se za lik Spartaka, legendarnega voditelja v uporu sužnjev, tolikanj zanima, ker je bil Spartak po rodu Bolgar. Kakorkoli že: trakologija je nenadoma postala pravcata moda za preučevanje v Bolgariji, tembolj, ker so številna arheološka izkopavanja v zadnjem času prinesla na dan izredno za- nlmlve najdbe, ki so izpričale, da je bila Tracija povsem enakovredna drugim starim antičnim kulturam. Ko so v starem Egiptu slavili Tutankamona ali ko so cvetele civilizacije v Grčiji in Mezopotamiji, je bila že živa tudi tračanska civilizacija. Prof. Danev je bil rojen v Plovdivu, nekdanjem središču Tracije, ki ga je Filip Makedonski imenoval po sebi Filopopulus. študiral je na Dunaju, pozneje pa si je pridobil še drugi doktorat v Leningradu in požel mednarodno Herderjevo nagrado. Tračani so bili po njegovem pripovedovanju kmetij sko-živinorejski narod in med bogovi so častili zlasti Dioniza: skratka, tudi po temperamentu so bili dionizični jezdeci. Na razstavi stare tračanske umetnosti v Londonu, ki je vzbudila veliko zanimanje, so celo zapisali, da so nekateri najstarejši eksponati stari kar osem tisoč let. Vprašal sem ga, če je to res. Pa je Danev menil, da je najbrž ta britanska reklama le nekoliko pretirana. »Toda približno šest tisoč let so pa najstarejši predmeti res stari!« Seveda so najstarejši eksponati sorazmerno preprosti, primitivni, medtem ko se je pozneje civilizacija razvila. Zaradi soseske s staro Grčijo so Tračani kot izvajalci naročil prevzeli marsikatere grške stilne prijeme. Po drugi strani so vidni perzijski vplivi, Ne glede na vse to pa je tračanska umetnost ohranila nekaj svojega bohotnega, skoraj bi rekli, baročnega v primerjavi s staro klasiko. Danev mi je razgrnil izredno široko dejavnost bolgarske arheologije, ki jo je tik pred drugo svetovno vojno začel kot arheolog celo takratni nem-škutarsko usmerjeni premier Filov. Po vojni pa so bila najpomembnejša izkopavanja v Sevtopolisu, Plovdi-, vu, Stari Zagori, Vami in Sofiji. Sam sem spoznal, da v Bolgariji danes često naletiš na dragocena antična naselja kar sredi sodobnih mestnih četrti. V Varni sem tako lahko občudoval nekdanje rimske termalne kopeli, v Plovdivu pa gladiatorski amfiteater. Marsikdaj pa so v Bolgariji tračanske dragocenosti odkrili povsem naključno. Leta 1924 sta, so mi pripovedovali, dva vinogradnika v Vuči-tmu pri okopavanju naletela na dragocene najdbe, srebrno posodje iz 1600 let pred našim štetjem. Leta 1944 so partizani pri utrjevanju okopov v Kazanluku v osrednji Bolgariji tako rekoč padli v podzemeljsko grobnico tračanskega princa z nenavadno lepo poslikanimi kupolami in stenami. Leta 1949 so pri kopanju gline za opeko v Panagurištu izkopali tudi devet zlatih posod iz 300 let pred našim štetjem, skupno težkih šest kilogramov. Poleg najdišča v Rusih, kjer so predlani odkrili zelo lepe figure, zlasti re- liefe Ariadne in Dioniza, pa je bila senzacija predvsem novo najdišče v Vami. Tu je delavec — bagerist pri razkopavanju terena na industrijskem gradbišču naletel na vrsto starih tra-čanskih grobov z dragocenostmi. Tu odkopavanje še traja, in ko sem se peljal iz središča Vame na letališče, sem opazil območje, ki je bilo ograjeno z bodečo žico. »Doslej smo izkopali že 60 grobov. Seveda je oni bagerist dobil primemo nagrado: 3.000 levov,« je v pogovoru nadaljeval ravnatelj muzeja v Vami Lazarov, potem ko smo si ogledali doslej najdene predmete: okrasne zaponke, ploščice z reliefi, čaše, kipce, vse iz 24-karatnega plemenitega zlata. »Pa ne zapišite, kje imamo vse to shranjeno,« je previdno opozoril ravnatelj, medtem ko je mladi komisar razstave v Londonu Aleksandar Min-čev še enkrat poudaril fantastičen uspeh sedanje tračanske razstave pred londonskim občinstvom. »Že doslej je razstavo obiskalo nekaj sto tisoč ljudi.« Pred tem so nekaj tega gradiva prikazali že na Dunaju, v Parizu in Leningradu, prihodnje leto po reorganizaciji gradiva v Sofiji bodo razstavo poslali še na turnejo v ZDA. V sami Varni bodo izpraznili za tračanski muzej stavbo dosedanje gimnazije in tu predmete v obliki stalne zbirke strokovno klasificirali. Zgodovina se torej še enkrat popravlja. Neznani Tračani so vstopili z novim sijajem v kulturno zgodovino narodov. »Seveda pa iz tega ne sme nastati kaka trakomanija; dejansko za to vnemo ne stojijo kakšni posebni politični cilji«, je menil dr. Danev. Res pa je, da je v zadnjem času izšlo zelo veliko publikacij s to tematiko, med drugim tudi bogato ilustrirana knjiga prof. Mare Cončeve o umetniški dediščini na tračanski zemlji. Znanstveni sodelavec sofijske akademije znanosti in umetnosti Ivan Ma-razov, ki je skupno s prof. Danevom in drugimi strokovnjaki znova predaval v Londonu, me je opozoril na likovno povezavo z Iliri in s Kelti, menil pa je tudi, da so v tračanski umetnosti podobni motivi, recimo na Kreti ali v Sovjetski zvezi. »Vse to govori o širših povezavah plemen in civilizacij v oni dobi.« Tračani so tudi posebej vzrejali konje in tako so jih tudi spremljali likovno v grob. Na marsikaterih zlatih primtivnih reliefih sem opazil junaške jezdece, boreče se proti sovražnikom, medvedom in pošastim. Na freskah v Kazanluku pa so nad zadnjim počivališčem tračanskega kneza poslikali strop v živih oranžno-vijoličnih in belkastih barvah ter prikazali, kako ob trobentanju trobentačev iskri dolgonogi konji brez gospodarja čakajo, da se bodo znova pognali v divji galop. Bogdan Pogačnik Resnici na ljubo Deželni svetnik Dr. Mario Ferrari — Brunnenfeld poverjenik za obrt in tujski promet 9010 Celovec, 9. 3. 1976 Uredništvo Delo, v roke glavnega urednika gospoda Mitja Gorjupa Ljubljana, Slovenija Jugoslavija Zelo spoštovani gospod urednik! Kot deželni predsednik svobodnjaške stranke Koroške (FPO) in član koroške deželne vlade sodim med stalne bralce vašega časopisa. Podrobneje se v tem pismu v vaša izvajanja ne bi hotel spuščati, saj mi vendar za vas sploh nismo sogovorniki. V 45. številki vašega dnevnika piše Jaka štular v članku o »dragi kapitulaciji Bruna Kreiskega«. V članku je odstavek, ki ga ne morem pustiti neodgovorjenega, ker je zlagan in ki dokazuje, da o notranjem političnem dogajanju vendarle niste tako obveščeni, kot vedno znova nakazujete. Navajam dobesedno: »O mnenju .svobodnjakov' ne kaže niti govoriti — kot glavno trobilo Heimtdiensta so se .orientirali’ na 30 odstotkov — poglavitno je ...« Resnici na ljubo je treba samo povedati, da smo mi vse od začetka strankarskih pogovorov na Dunaju zahtevali stopnjo 25 odstotkov, kateri sta se naposled pridružili ostali dve stranki. Ob samem začetku predpogovorov je zahtevala 30 odstotkov ljudska stranka (OVP) in takšna je bila tudi zahteva koroškega Heimatdiensta. Na ustrezno vprašanje novinarjev sem izrecno izjavil, da so zame tako obe slovenski organizaciji kot koroški Heimatdienst zastopniki narodnosti (Volkstum) in ne priveski političnih strank! Ker pa vam ni treba govoriti o mnenju moje stranke, vas to pelje v nasprotje z vašimi siceršnjimi prizadevanji za sleherno manjšino. Natanko tako kot koroški Slovenci pripadajo narodnostni manjšim, pripadajo moji strankarski prijatelji politični manjšim. Ce pa že zagovarjate ustrezno obravnavo narodnostne manjšine v naši deželi, se mi zdi zelo čudno, da docela negirate pravico do življenja politični manjšim. Ta način izražanja je tudi sicer značilen za vaš način pisanja, ki je zaradi tega malo verodostojno. Eno pa bodi vsekakor pribito: natanko tako, kot se Slovenci v naši deželi zavzemajo za svojo narodnostno samobitnost, se zavzemamo tudi mi za negovanje nemške narodnosti (deutsche Volkstumspflege). za kar bi vi kot nacionalno usmerjen človek morali pravzaprav imeti razumevanje. Načelno pa odklanjamo, da bi nas samo zaradi tega, ker čutimo nacionalno, označevali za fašiste, kajti sicer bi morali pripisati tudi vašim slovenskim voditeljem na Koroškem fašistične tendence. S pozdravom dr. M. Ferrari PRIPIS UREDNIŠTVA Gospodu deželnemu svetniku se uredništvo »Dela« zahvaljuje za opozorilo v zvezi z napačno navedbo, da se je svobodnjaška stranka orientirala pri noveli k zakonu o ljudskih štetjih fali o šietju posebne vrste) na stopnjo 30 odstotkov in s tem napako v komentarju »Druga (ne draga) kapitulacija« popravlja. čeprav menda nismo tako dobro obveščeni o dogajanju na Koroškem, kot da »vedno znova nakazujemo«, polemike, ki se razvnema ravno te dni v Avstriji okrog klavzule 25 odstotkov, ker sprevrača manjšinsko zaščito v farso — tako sodi n.pr. Die Presse— nismo mogli spregledati. A če so koroški »svobodnjaki« predlagali, kot pišete, »samo« 25 odstotkov in ne 30, se nič ne spremeni. Farsa ostane farsa. K vsebini pisma gospoda deželnega sveinika pa naslednje: 1. V zvezi z razglabljanjem o sogo-vorniški ozir. o tem, da naše uredništvo njegovi stranki kot manjšinski ne priznava pravice do življenja politične manjšine, se pravi svobod, njaški stranki, moramo pribiti, da je za Jugoslavijo in s tem za naše uredništvo edini sobesednik glede izvajanja državne pogodbe, v katero sodi tudi zaščita manjšin, republika Avstrija. 2. Koga pa si vladajoča stranka izbira ali ne izbira za sogovornika, je je po našem mnenju avstrijska notranja zadeva, ki pa v nobenem primeru ne odvezuje avstrijske vlade njenih iz državne pogodbe izvirajočih obveznosti. 3. Svobodnjaška stranka naj bi bila v našem časopisu prikazana kot fašistična, ker se zavzema za »negovanje nemške narodnosti«. V tej zvezi bi hoteli poudariti, da si je svobodnjaška stranka v našem časniku pridobila določen politični prednzak samo zato, ker v svojih vrstah in v svojem tisku nudi gostoljubnost in aktivno podporo tudi političnim idejam iz nedavne avstrijske preteklosti, ki so bile podlaga in izhodišče za poskus nacističnega genocida avtohtone slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem in ne le tam, denimo takrat, ko je bila Gorenjska prekrščena v »Siidkdmten«. Resnici rta ljubo. Imperativ humanizma Mesto prihodnosti Stanovanjski stroji-Načelo avtonomije - Življenje pod kupolo Mesta so se kot orjaške kaplje ne-varnih kislin zazrla v -naravo in jo spremenila v nepregledne kupe beto-na, kamna in asfalta. Na njihovih ulicah kraljujejo avtomobili, odpadki, slab zrak... čedalje hitreje požirajo naravo, hkrati pa postajajo vse hrup-nejša, vse bolj onesnažena, zaprta va-se — in vse nevarnejša. Danes živi v mesiih vsak drugi prebivalec zemlje, leta 2000 pa bo v njih živelo 90 odstotkov človeštva. Vendar to ni vse; hkrati s selitvijo vse večjega števila ljudi iz vasi v mesta se pripravlja demografska eksplozija, čez petdeset let bo na svetu 15 milijard ljudi. Kako bo takrat? Bo mogoče najti kak izhod? O tem pripoveduje odlomek iz knjige Ulricha Schippkeja Slike prihodnosti. Na seznamu največjih mest je danes prvi na svetu Šanghaj z 10,8 milijona prebivalcev. Sledijo mu Tokio (8,8), New York (7,8), Peking (7,5), London (7,4), Moskva (7) Bombay (6), Seul (5,5), Sao Paulo (5,2) in Kairo (5). Toda že danes se ti največji centri kopičenja prebivalstva spreminjajo v še nenavadnejše, še večje tvorbe. V Ameriki pričakujejo, da se bo v naslednjih 30 letih celotno območje med Washingtonom in Bostonom spremenilo v eno samo velikansko mesto Boswash, Unija evropskih glavnih mest (URCCE) pa predvideva, da se bodo vsa naselja od Liverpoola do Ženeve zlila v Megapolis s približno 200 milijoni prebivalcev. Urbanistični načrtovalec OZN Doxiadis prerokuje, da bo v dogledni prihodnosti nastal Eku-menopolis, ki se bo raztezal čez več celin. Ali bodo takšne »prismuknjene« tvorbe sploh lahko funkcionirale? vse več načrtovalcev-ekologov dvomi o tem. Reši nas po njihovem mnenju lahko samo eno: preselitev človeštva v popolnoma nova, drugačna mesta. Kdor se danes v Parizu vozi z avtomobilom med peto in osmo popoldne, napreduje približno s 6 km na uro. (Kočijaži so pred 70 leti vozili 9 km na uro). Položaj se slabša iz dneva v dan. Avtomobili, nekoč poosebljenje največje gibljivosti, v prenaseljenih mestih čedalje bolj blokirajo mestne ulice in povzročajo zastoje v prometu. Koliko časa bo še minilo, preden bo promet popolnoma zastal? Kdaj se bodo mesta morala spremeniti v »stanovanjske stroje«? Strokovnjaki za mestni promet si prizadevajo razvozlati ta gordijski vozel, njihovi koncepti pa naj bi sedanjim mestom podaljšali življenje še za nekaj desetletij: čez velikanska mesta speljati rešilno mrežo popolnoma novega transportnega sistema s samodejnimi potniškimi vozili. Danes se ljudje vozijo z lastnimi avtomobili, v novem sistemu pa bodo uporabljali »avtomobile«, ki ne bodo njihova last, temveč bodo del mesta tako kot sedanji pločniki. Celotni individualni promet bo potekal v posebnih kabinah na električni pogon, ne kakšnih vagončkih, ki bodo drseli po avtomatizirani mreži kablov in postajnih tirnic. Pred stanovanjsko hišo boš pritisnil na gumb, ta signal bo pre stregel osrednji računalnik, ki bo upravljal več tisoč kabin, in ti poslal najbližjo prosto kabino. Potem boš vstopil, vrata se bodo zaprla, na plošči z načrtom mesta boš pritisnil na ustrezen gumb in sedel. To bo vse. Računalnik bo popeljal kabino in potnika po najkrajši poti na cilj. Načrte za take sisteme pripravljajo v ZDA, ZR Nemčiji in na Japonskem. Gradili jih bodo na velikih jeklenih stebrih, tako da bo promet verjetno tekel nad sedanjimi ulicami. Načrtovalci si prizadevajo, da bi začeli graditi drugačna, boljša mesta, ker se sedanja dušijo. Do srede prihodnjega stoletja bo na zemlji že okrog 10.000 milijonskih mest, zato je skrajni čas, da začnemo misliti na bolj funkcionalna, smotrna in — humana človeška bivališča. V ZDA so ustanovili odbor strokovnjakov, ki že načrtuje eksperimentalno mesto. Arhitekti, astronavti in ekologi razpravljajo o morebitnih oblikah in strukturah takšnih mest. Vendar sadovi njihovih raziskav laika bolj šokirajo kot navdušijo. Mesta prihodnosti ne bodo gradili po sistemu »kamen na kamen« in »hiša ob hiši«. Sedanje »morje« hiš bodo nadomestili orjaški stolpi in stanovanjski »hribi«. Ameriški načrtovalec Tyler sodi: »Ko bo prvo tako mesto zgrajeno, bodo ljudje morali priznati, da smo vse dosedanje urbanistične probleme rešili na mah. Dragocenega zemljišča ne bomo več tratili za hiše in hišice. Novo mesto bo raslo v višino in bo potrebovalo le malo zemljišča. Sodobna tehnika skorajda ne pozna meja. Že danes lahko gradimo stanovanjske stolpe, visoke 3 kilometre in pol, in to tako, da bodo ostali stabilni, tudi če bo veter divjal s tisoč kilometrov na uro. V takih mestih ne bo več prometne zmede: v dosedanjih mestih potekajo vse ulice vodoravno, v stanovanjskih stolpih in hribih pa bo promet dobil novo, dopolnilno razsežnost, saj bo potekal tudi navpično. Vrh tega se bodo ljudje bolj družili in zbliževali, ker se bodo poti med njimi krajšale. Celotno preskrbo bo mogoče zagotoviti z novimi cevovodnimi sistemi, ki bodo speljani po vseh stavbah — kot živčni sistem v organizmu. V novih mestih se bodo izognili onesnaževanju, škodljive pline, tekočine in trdne odpadke bodo laže kot doslej zbirali, izolirali in predelovali. Mesto prihodnosti bo kakor orjaška vesoljska ladja, ki ne onesnažuje okolja.« Morda se bodo takšna mesta na prvi pogled zdela še manj humana od današnjih, vendar to ne pomeni, da bi življenje v njih moralo biti nehumano. Sodobna letala so na videz popolnoma nehumana, toda v njihovi notranjosti so zagotovljene odlične življenjske razmere. Bleščeč primer mesta prihodnosti je projektirala ameriška firma McDonnell. Njena strokovnjaka Tyler in Asi-ala sta dobila nalogo, naj projektirata vesoljsko oporišče na Mesecu, vendar so ju načrti tako navdušili, da sta postavila vprašanje: »Zakaj bi čakali, da bi to zamisel uresničili šele na Mesecu, ko bi jo pa lahko že na Zemlji?« Osnova tega načrta so velikanski stanovanjski stolpi, ki imajo po sto nadstropij in so v treh ravneh povezani z velikimi hodniki. Vrhovi stolpov segajo že, med oblake ali nadnje. Vsak od stolpov ima premer 160 m in je od zgoraj podoben zobniku. Ti stolpi so nekakšen zunanji ovoj mesta in so popolnoma zastekleni ter tako smotrno zamišljeni, da imajo kompletne komunalne in druge naprave in sisteme (tudi klimatizatorje, ki zagotavljajo stalno pomlad) in lahko vsi skupaj sprejmejo 250.000 prebivalcev. Na podobnih temeljnih načelih snuje svoj projekt japonski arhitekt Ki-jonori Kikutake, le da so temelji njegovega mesta prihodnosti v morju, blizu obale. Fantastičen se zdi načrt ameriškega urbanista Paola Solerija. Njegovo mesto, ki mu je dal ime Arcology, bo štelo več milijonov prebivalcev, ki bodo vsi spravljeni pod skupno streho, oddaljeno poldrugi kilometer od tal. Mesto, imenovano »stanovanjski hrib«, si je zamislil za-hodnonemški arhitekt Richard Dietrich. Ta »hrib« bi obstajal iz montažnih kockastih hišic. Hišice bi bile zvarjene med seboj, notranjščina pa bi bila zelo spremenljiva. Gradbene elemente bi bilo mogoče dodajati ali odvzemati po želji kupcev. Zato bi lahko v takem »hribu« uredili velike dvorane, pasaže, prometne žile, igrišča, bazene in druge objekte. V stanovanjskem »hribu« bd bilo prostora za več ko tisoč prebivalcev. Celo v tej vrsti izjemnih projektov je nekaj posebnega načrt švicarskega arhitekta Jonasa. Z lijakasto obliko svojega projekta je ponazoril idejo, ki ga je vodila pri delu: odstraniti vse ovire, ki sodobnega človeka ločuje od someščanov, in omogočiti čim tesnejše stike med ljudmi, ki se danes preveč zapirajo vase — pretežno zaradi neustreznih razmer v sedanjih mestih. Človek, ki bo prišel v Jonasovo mesto, bo moral pustiti avtomobil v garaži, to je v kletnih prostorih or- jaškega stanovanjskega Ujaka. Poleg garaž bodo postaje podzemeljske železnice. S poševnimi dvigali se bo mogoče zapeljati do tridesetega ali štiridesetega nadstropja lijakaste stavbe. V spodnjih nadstropjih bodo trgovine, servisni in drugi prostori, zgoraj pa stanovanja. Dvorišče, ki ga bo obdajal ta lijak, bo merilo 60-krat 60 metrov in bo omogočalo lep pogled na terase, ki se bodo dvigale nadstropje za nadstropjem, tako da bo imelo vsako stanovanje najmanj 4 metre - široko cvetlično gredo. Na strehi lijaka pa bo skupno sprehajališče s počivališči, z majhnimi restavracijami itd. Po Jonasovem projektu naj bi mesto s sto tisoč prebivalci imelo 38 lijakastih stavb. Do katerekoli točke v mestu bi bilo mogoče s podzemeljsko ali dvigalom priti najpozneje v desetih minutah. Stuttgartski arhitekt Frei je projektiral plastično streho za mesto v Arktiki, v katerem bi bilo 45.000 prebivalcev, Američan Fuller pa je izračunal vse podatke za strešno konstrukcijo, s katero bi lahko prekrili ves New York. S podobnimi raziskavami se ukvarjajo tudi sovjetski strokovnjaki. Življenje v »mestnem stroju« se bo tudi sicer precej ločilo od sedanjega, ker bodo taka mesta stalno osvetljena, v njih ne bo običajnega ritma dan-noč in tudi ne menjave letnih časov. Za varnost prebivalcev bodo skrbeli računalniki z elektronskimi »očmi«. Vsak meščan bo s seboj nosil elektronske alarmne naprave, ki se bodo sprožile, kakor hitro bo ogrožen. Stanovanj ne bodo več čistile gospodinje, temveč avtomati, ki bodo opremljeni z radarjem, tako da se ne bodo zadevali v pohištvo in druge predmete. Razpored prostorov bo mogoče spreminjati brez težave. Vmesne stene bodo iz folij, napolnjenih z zrakom, in jih bo mogoče samodejno premikati. S pritiskom na gumb bo mogoče spremeniti tudi njihovo barvo. Milanski strokovnjak za notranjo arhitekturo Cesare Colombo je projektiral stanovanja z velikimi nišami — za spanje, kuhanje, kopanje itd. Današnja stanovanja imajo dovod za elektriko, vodo, telefon, televizijo, kanalizacijo, stanovanja prihodnosti pa bodo imela tudi naprave za pošiljanje in sprejemanje živil, pošte in drugih pošiljk in bodo zgled udobja, smotrnosti in človečnosti. Čeprav so že zdaj razlogi za gradnjo stanovanj prihodnosti in čeprav imamo tudi že tehnične možnosti za njihovo gradnjo, pa nekateri dvomijo, ali bo te načrte sploh mogoče uresničiti. Ljudje se po mnenju dvomljivcev ne bodo odločili za revolucionarne spremembe v urbanizaciji, dokler ne bo prepozno. Toda če se bodo le odločili, se bodo sedanja mesta izpraznila in človek se bo ponovno vrnil k naravi. Predhodnice mest prihodnosti že prebijajo oblake. V Chicagu so zgradili velenebotičnik za 16.500 stanovalcev, visok 445 metrov, to je 60 m več kot Empire State Building. Osnovna površina stavbe pokriva 1,2 hektara. S 102 dvigaloma je mogoče zelo hitro priti v katerikoli od 109 naseljenih nadstropij. Stavba je v celoti klimatizirana. Drugi chi-caški velenebotičnik Hancock-Center pa ima sto nadstropij, garaže za 1200 avtomobilov, pisarne za 5000 ljudi, 705 stanovanj, prostore za banke, kinematografe in restavracije, kopalne bazene s palmami, višinska sonca itd. Ulrich Schippke Zdravila in promet , Pomirjevalna6 tableta? Slovenci jih pojemo že več kot sto milijonov na leto V nekaterih državah že kar dol-| goletne, pri nas pa nekoliko mlajše | izkušnje kažejo, da so v kakih 20 odstotkih za prometno nesrečo vzrok ; tako imenovane »objektivne« okolišči-ne, kakršne so npr. nenadna okvara na vozilu, nepričakovana ovira na ce-sii, neustrezno cestišče z neprimerno prometno signalizacijo itd., za 80 odstotkov pa je kriv udeleženec v prometu sam: z neustrezno odločitvijo o hitrosti ali prehitevanja, s prepočas-nim ali z neustreznim ukrepanjem glede na nastale okoliščine, s pomanjkljivim dojemanjem položaja, z nekri-tičnostjo in nezbranostjo itd. Do nedavnega je v široki javnosti in tudi v strokovnih krogih med činitelji, ki povzročijo neustrezno odziva-nje na nastalo situacijo, veljala največja pozornost alkoholu. V zadnjem času pa se je usmerilo zanimanje strokovnjakov k zdravilom, pri katerih so razmere dosti bolj zapletene, predvsem pa gre za veliko snovi, ki utegnejo, podobno kot alkohol, le da pri nekaterih zdravilih v še večji meri, spremeniti ravnanje udeleženca v prometu. Z rastočo porabo zdravil postaja tudi pri nas vprašanje čedalje bolj aktualno. Neka študija na Danskem je npr. pokazala, da je med 4841 osebami, ki so bile pod vplivom alkohola, 16 odstotkov navajalo, da so hkrati vzeli tudi zdravila. Druga raziskava pa je med 10.000 vozniki motornih vozil pri 14,5 odstotka udeleženih v nesrečah odkrila, da so 24 ur pred nesrečo vzeli kako zdravilo. Med temi je bilo še enkrat več žensk kot moških. Med poklicnimi vozniki pa je celo 44 odstotkov navajalo, da so v zadnjih 24 urah užili zdravilo. Med najpogosteje uporabljenimi zdravili so sredstva zoper bolečine, pomirjevala in tako imenovani psiho-regulatorji, zdravila proti zvišanemu krvnemu pritisku, zdravila za zmanjšanje teka itd. Nekatera zdravila lahko med svojim delovanjem spremenijo osebnost, da npr. postane bolj labilna ali pa da v afektu še bolj poudarjeno reagira kot bi sicer, oziroma spremenijo razmerje med nagonom in zavoro. Zaradi direktnega vpliva na možgane, motenj v krvnem obtoku ali v dihanju, kar oboje pelje do slabše preksrbe možganov s kisikom, lahko nastopijo motnje ravnotežja, motnje v prilagoditvi vida na temo in svetlobo, poslabšanje sluha in zožitve vidnega polja. Poslabšajo se lahko dojemanje, zbranost, kritič- nost, zmožnost kombiniranja, podaljša se čas od zaznanja signala do ustreznega odziva nanj, kar vse lahko še poslabša prizadeta koordinacija gibov in povečana utrudijivost. • Čeprav v tem naštevanju niso zajeti vsi mehanizmi, ki so udeleženi v tako zapletenem opravilu kot je šofiranje, jih je vendar dovolj za spoznanje, da npr. s pomirjevalno tableto ne preženemo le prehude vznemirjenosti, temveč postanemo npr. tudi manj kritični. še bolj postane lahko stvar zapletena pri hkratni rabi več zdravil, ki si utegnejo med seboj učinke povečevati, zmanjševati ali celo spreminjati v njihovem bistvu. Kdor pa tako kombinacijo še zalije, morebiti niti ne s tolikšno količino alkoholne pijače, da bi prekršil zakon, povzroči v organizmu pravcato godljo in celo strokovnjak marsikdaj ne bo v stanju predvideti, kakšna bo odzivnost organizma. Tveganje za nastanek prometne nesreče se s kombinacijami nekaterih zdravil veča, še bistveno bolj ob dodatnem alkoholu. Rastoča gostota prometa postavlja udeležencu v njem dandanes tolikšne zahteve po zbranosti ter naglih in smotrnih odločitvah, da že najmanjša motnja pri vozniku lahko ogrozi ne le njega, temveč še mnoge druge ljudi. Slovenci sodimo med večje porabnike predvsem tablet zoper bolečine, ki smo jih npr. v letu 1974 po oceni centra za mentalno zdravje v Ljubljani porabili blizu 100 milijonov ali povprečno 50 v letu na vsakega Slovenca. Ker so v izračunu tega povprečja všteti tudi otroci, je številka dejansko še višja. Ce kombinirana tableta ne vsebuje še kakega uspavala, ena sama, vzeta na redke čase, ne bo ogrozila nikogar, trajnejše jemanje tablet zlasti s fenacetinom pa pelje v občutek, da so težave manjše, kot so v resnici, v okvaro ledvic in v malokrvnost. Naslednja skupina najpogosteje rabljenih zdravil so pomirjevala, ki se jih pri nas tudi veliko porabi. Nekatera od pomirjeval lahko, druga pa redno tolikanj spremenijo človekovo ravnanje, da bi morala biti vožnja pod njihovim vplivom strogo prepovedana. Učinek nekaterih traja tudi dlje kot 4 ure. za kolikor na splošno odsvetujejo vožnjo po zaužitem zdravilu. Predvsem pa izkušnje učijo, da je nevarnost najhujša, ko nekdo vzame prvič v življenju pomirjevalo, ki mu ga je ponudil kdo od prijateljev, m potem sede za krmilo. Vsa pomirje-I vala potencirajo delovanje alkohola. Večina tablet, ki preprečujejo vrtoglavico in bruhanje na vožnji npr. z ladjo, letalom ali avtobusom, deluje tudi pomirjevalno in prizadenejo vozniško sposobnost, še posebej v kombinaciji z alkoholom. Podobno učinkujejo tudi številna zdravila zoper alergične pojave. Zaradi velikega števila bolnikov z zvišanim krvnim pritiskom je tudi njihov delež med vozniki znaten. Dokler se ne zdravijo, je nad določeno vrednostjo krvnega pritiska nevarnost nenadnih nezavesti, naglega poslabšanja vida, sluha ali ravnotežja. Med zdravljenjem, ki zvečine traja vse življenje, pa so neprestano pod vplivom zdravil, ki lahko povzročijo nenaden, tudi premočan padec krvnega pritiska, nekatera od zdravil za zdravljenje zvišanega krvnega pritiska pa so hkrati tudi pomirjevala. Iz precepa med dvema nevamostima se največkrat najde izhod tako, da bolnik, ki začenja zdravljenje, opusti šofiranje za toliko časa, dokler se ob določeni dozi zdravila ne ustali pritisk na primernem nivoju in na njem za nekaj tednov tudi obstane. Mnoga zdravila za zniževanje krvnega pritiska povečujejo učinek alkohola. Kdor mora veliko šofirati, bo zdrav-niku to okoliščino pred pisanjem recepta povedal. Včasih je moč izbrati zdravilo, ki je enako primemo za zdravljenje kake bolezni, vozniško sposobnost pa manj ali pa sploh ne prizadene. Ce smo pozabili vprašati zdravnika, ali ob uporabi kakega zdravila lahko brez pomisleka tudi vozimo, je za pojasnilo še vedno čas v lekarni in slednjič je še vsakemu zavojčku zdravila priloženo navodilo, ki ima običajno v drugi polovici besedila opombo, ali je združljivo s šo-firanjem. Po predpisih iz decembra 1974 morajo proizvajalci zdravil v navodilo za uporabo zdravila, ki utegne zmanjšati vozniško sposobnost, napisati naj ga ne uporabljamo štiri ure pred šofiranjem in med vožnjo (glej listo teh zdravil). Ta omejitev nima sicer pri vseh zdravilih, ki jih vključuje, enake teže; za nekatera je štiri-uma omejitev gotovo prekratka. Lista bo doživljala sprotne dopolnitve ih verjetno tudi delitev na zdravila s krajšim in z dalj časa trajajočim učinkom. Vsekakor pa je lista velik na. predek pri seznanjanju voznikov z nevarnostmi, ki še niso prodrle v najširše kroge. Objavljena je z željo, da bi bila vozniku vselej pri roki. dr. Franc Trampuš Zdravila, ki opozarjajo šoferje Adumbran Aerosan Alfimid Aminoveron Amphetamin Anafranil Ansilan Antistin Apaurin Aponal Aponal forte Aponeuron Aquamox R Arbid Atarax Avamigran Avicol SL Avil Azafea Baktogram Baralgin Beamat Belladin Be Hafen Bellalumal Bellasecal Bellaspasmin Beilatotal Bel lenaI Bellergal Benifen Bergol Birezid Birezid K Brinerdin Brandi lat Brandi lete Bykardetten Bykardon Calcibrom Cale, bromid. Catapresan-150 Cerson Chlorpromazin Codein. phosph. Codipront Co ff ec od in Concordin Cosavil Cyclobarbiton Cyclopyrin Dehydrobenz. Deseri I Diadril Dialpyrin Diaprosa Diazepam* Dibefen Diligan Dimidril Dimidrll-Ca Dipam Dipidolor Distofen Dolo-Adamon DoloBaralgin Dolofen Dorsifiex Doveri Dramamine Eglonyl Envacar Ergobellin Esucos Eupramin Farmafen Fentanyl Fortral Frenolon Gambaran Gupsan Haldol Haloperidol Helkamat Hemal gol Heminevrin Heptanon Heptanon cps. Hexobarbiton Hydanphen Hydantal Idullan* Incidal Indocid Insidon Izobarin Kinetosin Ladricol Largactil Lentonitrate Lentrat Lentostamin Leponex Librax Librium Longidoxin Longifen Lucidril Lyogen Majeptll Medaurin Mellerette Melleril Meprobamat Meprochidin I Meprochidin II Metindol Metozin Migristene * Minozinan Mi rap rant Moditen Mogadon Morphin-Atrop. Morphin-Scopol. Morphin! HCl Motolon Movibon Myambutol Mydocalm Nakom Nal igram Navane Navisan Negram Nembutal-Na Neo-Bellasecal Neuleptil Nevargal Nevigramon Nlamid Nirval N-Obli von Nobrium Noveril Novocetln Novofen Novospasmln Noxyron Nozinan Nyezin Oksazepam Opiverin Optalidon Orap Palerai Panopin Papamidin Paremin Pentinoi Periactin Potanti n Fhe mi ton Phenalgoi Pht nergan Phenobarb. Phenobarb.-N* Pholcodin Plivadon Piivaphen Piivalgin Praxi ten 15 Prazine Prenilamln* Randolectl! Raupur I Raupur II Reasec Reginol Regroton Relazin Renogram Reserphan Reserpin Retol-Rutln Revibot Revonal Rhythmoch. II Rodavan Sandomigran Sandosten-Ca Saridon Saroten Sa roten ret. Sedoxazin Segontin* Serpasil Serpenti I Sevalumal Sinasec Sinecod Sinequan Sintral Sordinol Soventol Spasmo-Cib. cps. Speda StèmetfT Sulpirid* Surmontil Symmetrel* Synopen Tacitin Tavegyl Taxi Ian Tegretol Terbolan Terfiuzine Thalamonal The I upan Tibital Tofranil Torecan T ranquo-Adamon Trausbun Triftazin Triperidol Trirezid Trirezid K Truxal Tryptizo! Valoron Vertigo6an Vespa rax Vespa raxette Kibernetika Računalnik v kristalu Mikro računalnik lahko opravi sto tisoč operacij v sekundi Smotrna uporaba tehnike elektronskih računalnikov je eden izmed najpomembnejših dejavnikov sodobne znanstvene in tehnične revolucije, še svetlejše perspektive odpira nastajanje norvih, bolj izpopolnjenih in bolj varčnih elektronskih računalnikov. Eden izmed najbolj prepričljivih rezultatov tega razvoja je mikro raču-nalnik, ki so ga pričeli izdelovati v vedno večjih serijah. Po mnenju šte-vilnih strokovnjakov uporaba mikro računalnika na številnih področjih obeta pravi prevrat v proizvodnji, pre-vozu, znanstvenih raziskavah in drugih pomembnih dejavnosti. O tem je pisal časopis »Fortune«, mi pa povzemamo njegov članek v krajši obliki. Prvi elektronski računski stroj ENIAC so izdelali pred skoraj 30 leti. Tehtal je 30 ton, bil je velik in okoren ter nezanesljiv pri delu, saj je imel 18 tisoč elektronskih cevi. Prav s to elektronsko »pošastjo« se je začela »računalniška revolucija«. Zdaj pa se pričenja druga »računalniška revolucija«; v naš vsakdanjik si utira pot nova elektronika. Poglavitno »orodje« tega pomembnega procesa je elektronska »naprava« za obdelavo podatkov, ki je tako drobcena, da bi se lahko zgubila na ploščici ene izmed tisočev elektronk naprave ENIAC. Ta izredna naprava, ki so ji dali ime mikro računalnik, je dejansko skupek shem na kristalu silicija, ki ni večji od treh črk v tem besedilu. Kljub temu pa celo povprečni mikro računalnik lahko opravi okoli sto tisoč računskih operacij v eni sekundi, se pravi 20-krat več kot ENIAC. Čeprav je minilo komaj šest let, odkar so izumili mikroračunalnik, so ga v ZDA že začeli uporabljati na vseh področjih. Občutiti je njegov izreden vpliv na delo, storilnost in gospodarnost različnih gospodarskih panog. Najpreprostejša oblika tega računalnika z izrednimi računskimi zmogljivostmi v velikoserijski proizvodnji stane slabih deset dolarjev in zlahka ga je spraviti v škatlico za vžigalice. Dopolnilne naprave mu lahko ceno 5 do, 25-krat zvišajo, a tudi tedaj je stokrat cenejši od mini računalnika. Za razliko od navadnih računalnikov je mikro računalnik nameščen na majceni ploščici (kristalčku), ki se jo da zlahka vgraditi v katerikoli del stružnice, električnega pisalnega stroja, elektronske tehtnice, blagajne, kuhinjskega štedilnika z ultravisokofrek venčnim ogrevanjem, bencinske črpalke, avtomobila ali kake zapletene znanstvene naprave (denimo v del plinske ga kromatografa) in številnih drugih naprav. Po mnenju strokovnjakov bodo mikro računalniki v kratkem nadomestili zobčaste mehanizme in elektromeha-nične posrednike pri najrazličnejših sistemih vodenja, saj elektroni omogočajo lažje in učinkovitejše vodenje kot mehanični deli. Elektronske sestavine Računalniki se razlikujejo od drugih strojev po tem, da je njihov delovni program mogoče spreminjati. Zaradi nizke cene in majhnosti omogoča mikro računalnik prenos teh pomembnih lastnosti na številne druge stroje ta naprave. Program mikro računal- S stropa je padal prah. Na pogled neškodljiv pojav je pripeljal raziskovalce pariške fakultete Jussieu na pomembno sled: azbest, s katerim v izo-lacijske namene mašijo prostor med pravimi in umetnimi stropi in oblagajo hodnike v modemih stavbah, sodi prav gotovo k snovem, ki povzročajo raka, piše »Science et Vie«. nika je brez težav mogoče spremeniti s preprosto zamenjavo drobcene sheme spomina. Ce, denimo, spremenimo mikroshemo elektronske zapestne ure, se ta lahko spremeni v mikromagne-tofon ali kako drugo napravo. S spreminjanjem programa torej lahko isti mikro računalnik uporabljamo z različnimi napravami (lahko ga povežemo kar z 200 različnimi napravami) s tem pa se lahko veliko privarčuje, toliko bolj, ker je garancijska doba računalnika v primerjavi z njegovimi velikanskimi predhodniki desetkrat daljša. Industrija računalnikov je doslej uporabila tri generacije osnovnih elektronskih sestavin. Konec petdesetih let je elektronke zamenjal tranzistor, ta pa se je že čez nekaj let pričel umikati integralnim shemam, ki so omogočile izdelavo mini računalnikov v velikosti manjših škatel, že v polpre-vodniškl logični shemi je bila zasnova mikro računalnika, saj so v, kristalu silicija logični elementi — mlkrominta-tumi tranzistorji. Procesorji (naprave za avtomatsko obdelavo podatkov) v velikih računalnikih pa so vsebovali tisoče integralnih shem, ki so rabile za izvajanje aritmetičnih operacij ali vodenje različnih procesov. Procesor v monokristalu Pri elektronskih računalnikih razen pri najnovejšdh so uporabili tim. fiksirano logiko, pri kateri se integralne sheme in druge sestavine spajkajo s tiskanimi shemami, tako da fiksirani spoji med njimi kažejo na plošči delovne programe. Aritmetične funkcije ali povelja delovnega programa so zapisane v mdkroshemah, program proračuna pa se »ohranja« v glavi uporabnika, tako tudi računanje poteka po njegovih poveljih. Ted Hoff, mladi inženir podjetja »Intel« (ZDA), je odkril novo možnost uporabe elektronike, ko je leta 1969 delal po naročilu neke japonske tovarne računalnikov, za katero naj bi »Intel« izdeloval mikrosheme za kalkulatorje. Logični sistem, razdeljen v 11 mikroshem, je bil izredno zapleten. Inženir je sklenil izboljšati japonsko konstrukcijo in se je lotil drznih sprememb. Najprej je ves sistem nujno potreben za kalkulator, razmestil v tri kristale. »Možgane« računalnika, osrednji procesor, je postavil na mo-nokristal silicija (tedaj je industrija za izdelavo polprevodnikov že bila izumila metode za porazdelitev izredno zapletenih shem na drobcene površine). Prvotno risbo sheme, običajno 500-krat večjo od stvarne mikrosheme so zmanjšali s fotometodo in tako pomanjšano fotografijo prenesli na kristal s postopkom, ki je podoben fotografskemu snemanju. Z mikroprocesorjem, osrednjim procesorjem, ki ga je v obliki mikrosheme prenesel na kristal, je Hoff spojil še dve mikroshemi: prvo za uvajanje in jemanje podatkov iz mikroprocesorja in drugo za ohranjanje delovnega programa mikroprocesorja. Poskus je popolnoma uspel. Dobil je elementarni računalnik za splošno uporabo, ki je bil ne le zmožen zagotoviti delo zapletenega kalkulatorja, temveč tudi opravljati različne naloge, odvisno od zastavljenega programa. Ta prvi mikro računalnik je deloval počasneje kot mini računalnik, seveda pa so ga kasneje izpopolnili. Po končanih razvojnih delih je imel Hoffov mikroprocesor podobo kristala veliko- Profesorji, študentje in raziskovalci na fakulteti Jussieu so postali lani septembra pozorni na droben prah, ki se je nabiral na hodnikih in ki je očitno padal iz vrzeli med betonskim in dodatnim stropom, ki so jo graditelji zamašili z azbestom. Človek se vpraša, zakaj azbest. Predpisi o varnosti pred požari določajo, da je treba kovinske tramove sti 3x4 mm, v njem pa je bilo 2.250 mikrominiaturnih tranzistorjev; vsak od njih je po svoji zmogljivosti ustrezal eni elektronski cevi računalnika ENIAC. Ne glede na drobcene mere je novi mikro procesor, ki mu je tovarna »Intel« dala oznako 4004, po svojih računskih zmogljivostih ustrezal računalniku ENIAC ali strojem IBM, kakršne so izdelovali v začetku šestdesetih let. Vsestranska in vsesplošna uporaba Za raziskovalce ta izdelovalce logičnih shem in sistemov je mikro računalnik pomenil izreden napredek v uporabi elektronike. Vse sisteme s fiksirano logiko so zdaj lahko nadomestili mikro računalniki, ki so v mi-kroshemi spomina zmožni ohraniti potrebne programe. Nastanek mikroprocesorja je v industriji polprevodnikov napravil konec dragim raziskavam, s katerimi so skušali širši uporabi prilagoditi zapleteno elektronsko tehniko. Vsi raziskovalci so si prizadevali najti vsestranske sestavine. Hoffmanova rešitev pa je najbolj prilagodljiva in najbolj učinkovita, saj je omogočila proizvodnjo mikroprocesorskega kristala, ki se ga lahko uporabi v tisoče najbolj različnih namenov. »Intel« je leta 1972 poleg naprave 4004 pričel proizvajati model 8008 z veliko večjo zmogljivostjo. Že leta 1973 pa je pričel izdelovati mikro računalnik druge generacije, ki dela 20-krat hitreje kot model 4004. ta gredi, ki držijo stavbo, obvarovati nenadnega ogrevanja, ker se sicer zvijejo in bi se lahko zgodilo, da bi stavba zgrmela na kup. S posebno pištolo jih graditelji obrizgajo z azbestnim prahom, pomešanim z vodo, da nastane obloga, debela od enega do treh centimetrov. Ko se azbestna obloga posuši, postane zelo krhka in se lušči pod prsti ali pod vplivom zračnih tokov. V Jus-sdeju imajo v stropih grelce. To pomeni, da so v prostoru med prvim in dodatnim stropom stalni toplotni oziroma zračni tokovi, ki odnašajo suhi azbestni prah. Pred leti so začeli zlasti v ZDA raziskovati azbest, da bi natančno ugotovili njegovo strupenost oziroma zdravstveno škodljivost. V Parizu je prevzel to delo oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo pri prefekturi. V zraku modernih stavb, v katerih so graditelji uporabili za toplotno izolacijo azbest, so ugotovili pomembno koncentracijo azbestnega prahu. Sestavili so uradno komisijo, ki naj bi v bližnji prihodnosti objavila ugotovitve. Potem so se vrstile analize s takšnimi in z nasprotnimi trditvami, razvnele so se razprave. V čem je pravzaprav dejanska škodljivost azbesta? šele pred štirimi leta se je znanost začela resno ukvarjati z azbestom kot onesnaževalcem okolja. Izhodišča je Nekatere konkurenčne tvrdke v ZDA so izpopolnile kalkulatorske mikrosheme, ki so jih poimenovale »računalnik v kristalu«. Ker imajo določeno sposobnost spominjanja, M je razporejena po istem kristalu silicija, takšne osnovne sheme lahko vodijo manj zamotane naprave — denimo, pralne stroje. Težišče uporabe mikroračunalnikov danes prehaja na področje izdelave opreme za obdelavo podatkov, pa tudi dopolnilnih naprav — na primer v medicini. Pričakujejo, da bo leta 1980 tretjina izdelanih mikro računalnikov povezana z gospodinjskimi napravami. Glede na njihove zmožnosti se mikro računalniki dejansko lahko uporabijo vsepovsod. Lahko jih uporabimo kot miniaturne krmilne elemente, lahko pa tudi nadomestijo elektromeha-nične posrednike ali logične naprave z nesprejemljivim programom. Model 8008 lahko vodi enega ali celo vrsto tiskarjev pri velikih računalnikih, še bolj zapletem modeli po hitrosti delovanja prekašajo mini računalnike. Kalifornijska tovarna »Chemetrics«, ki so jo ustanovili pred dvema letoma množično izdeluje najbolj izpopolnjeno opremo za klinično analizo krvi. Druga ameriška tovarna je izdelala elektronski sistem za natančno odmerjanje pijač v restavracijah tretja pa izdeluje »govorne« kalkulatorje za slepe, ki premorejo 24 besed (tako slepi lahko opravljajo najbolj zapletene računske operacije). Tovarna »General Electric« je začela izdelovati avtomatične stružnice, ki jih vodijo mikro računalniki, druga dal mednarodni kongres o nevarnosti azbesta, ki ga je leta '1972 sklicala v Lyonu IARC, mednarodna agencija za raziskave raka. Medtem so raziskovalci že zbrali nekaj podatkov o zdravstveni škodljivosti vdihavanja azbestnih vlaken, ki utegnejo povzročiti vrsto bolezni od fibroze do raka. Hbro-za ovira v pljučih porazdeljevanje kisika. Druge posledice: vnetje poprsni-ce, membrane, s katero je obložen prsni koš in ki obdaja pljuča. Nastajajo poapnele ploščice, predhodnice hujših komplikacij, kot so na primer po-prsniični tumorji. Po oceni profesorja Bignona iz bolnišnice Laennec je onesnaženost z azbestom izredno pereč problem. Zaskrbljenost je utemeljena, zakaj že vsa povojna leta naraščajo patološke posledice, večinoma v obliki raka. V obdobju 1963—73 se je svetovna poraba azbesta povečala od 2,5 na 5,3 milijona ton. Evropa ga sama porabi 832.000 ton (od tega Francija 156.000), ZDA pa 800.000 ton. Raziskovalci pravijo, da se bodo rak in druge posledice naraščajoče proizvodnje in porabe azbesta pokazale šele okoli leta 1990. Bignon priporoča; »če stanujete v novejši stavbi, katere stropne ih zidne obloge se vam zdijo sumljive, poizvedite, ali niso iz azbesta in v kakšni tehniki so nanesene. Pozanimajte se, ali so nujne, če so nanesene v obliki kosmičev, kar pomeni, da se ob tresljajih in zračnih tovarna pa proizvaja štedilnike z ul-travisokofrekvečnim ogrevanjem, pri katerih mikro računalnik nastopa v vlogi kuharja. Eno izmed najbolj hvaležnih področij uporabe mikroprocesorjev je merilna tehnika. Monokristalni računalnik lahko izredno poveča zmožnosti merilnih naprav in celo poenostavi njihovo delo, tako da jih lahko vodi tudi nekvalificirani delavec, ker je vsa »izkušnja« shranjena v mikro računalniku. Tovarna »Leeds and Northoup« izdeluje analizator delavcev — laserski žarek meri velikost delavcev, mikro računalnik pa jih razporeja po velikosti. To napravo pa je mogoče, če spremenimo njen program, uporabiti tudi v različne druge namene. V bližnji prihodnosti se utegne zgoditi, da bo avtomobil postal eden izmed najpomembnejših uporabnikov elektronike. Danes nekatere tovarne uporabljajo elektroniko za vodenje vžiga motorjev in izgorevanja goriva. Pričakujejo, da bodo že konec tega desetletja v avtomobilski industriji začeli množično uporabljati mikro računalnike, saj so raziskave pokazale, da bi z vgraditvijo teh naprav lahko za 20 odstotkov zmanjšali porabo goriva. V medicini bodo mikro računalniki lahko občutno prispevali k izdelavi pri-pravnejših in cenejših diagnostičnih naprav. Z vso upravičenostjo lahko upamo, da bodo mikro računalniki, povezani z zapleteno optično in mehanično opremo, »povrnili« vid slepim in slabovidnim. Po nekem načrtu naj bi mikroprocesor, ki ga bodo vgradili v očala, od »umetnih oči« sprejemal tokovih spreminjajo v prah, jih je treba takoj odstraniti ali pa potegniti čeznje zaščitno prevleko. To delo lahko zanesljivo opravijo le specializirana podjetja.« Raziskava v Južna Afriki leta 1960 je pokazala zdravstvene posledice pri ljudeh, ki živijo v bližini azbestnih rudnikov. Raziskovalci poklicnih bolezni ugotavljajo, da je azbest med povzročitelji raka: na želodcu, debelem črevesju, jajčnikih in predvsem na bronhijih, zlasti če delavec kadi (v takih primerih je nevarnost 90-krat večja). Skupaj z azbestom lahko posta-ne nevaren vsak kemični proizvod, ki ga imamo na sumu, da povzroča raka. V laboratorijih fakultete Jussieu imajo stalno opraviti s kemičnimi snovmi. Učinek teh snovi se lahko skupaj z azbestom spremeni v neposredno nevarnost raka. V nasprotju z ZDA in z večino industrijsko razvitih evropskih dežel Francija za zdaj nima nikakršnah predpisov o rabi azbesta. To snov omenjajo le kot enega izmed povzročiteljev poklicnih bolezni. Spričo tega je razumljiva zaskrbljenost raziskovalcev na fakulteti v Jussieuju, kjer so ugotovili v fizikalnem laboratoriju 750 milijardink grama azbesta v kubičnem metru zraka, torej 25-krat več kot na katerikoli newyorški ulici ali 750-fcrat vidne informacije in jih oddajal v možgane slepega človeka. Po mnenju strokovnjakov bodo v kratkem začeli izdelovati nove vrste mikro računalnikov za različne namene. Kot smo videli, jih bo mogoče z nespremenjenimi programi uporabljati na povsem različnih področjih. Nekatere ameriške tovarne si' prizadevajo izdelati mikro računalnike, ki bodo usklađeni z delovanjem velikih računalnikov. Uporabnikom bo tedaj na razpolago vrsta računalnikov — od velikega osrednjega računalnika do mikro računalnika, s številnimi vmesnimi kombinacijami. Nekateri strokovnjaki si zamišljajo računalnike prihodnosti kot procesorske sisteme, zgrajene na podlagi mikro računalnikov. V spomin mikro računalnika naj hi vgradili številne programe in s tem zmanjšali stroške programiranja. Znižanje cen opreme in nove metode programiranja z mikro računalniki bodo omogočile splošno znižanje cene, tako da bo celo največji osrednji procesor stal največ 30 tisoč dolarjev. S svojo veljavo v sodobnem svetu bo mikro računalnik zdaleč prekosil svoje predhodnike — elektronsko cev, tranzistor in integralne logične sheme. Danes, 30 let od dneva, ko se je pojavil računalnik ENIAC, je na svetu kakih 200 tisoč digitalnih računalnikov. V desetih letih, in za to gre zasluga mikro računalnikom, pa jih bo verjetno več kot 20 milijonov, saj bo vsesplošna uporaba računalnikov zajela najrazličnejša področja človekovega življenja in dela. več, kot znaša povprečje v Parizu. Po ameriških predpisih, ki veljajo od leta 1971, koncentracija azbestnega prahu v ozračju ne sme oh osemurni 'izpostavljenosti presegati pet vlakenc v kubičnem centimetru (to je merljivo z elektronskim mikroskopom). Tako določa predpis, seveda pa znanstveno še ni dognana količinska meja, pod katero rak zaradi tega povzročitelja ni več mogoč. Višje koncentracije, ki pa v nobenem primeru ne smejo presegati 10 vlakenc v kubičnem centimetru, so dovoljene le, če jim je človek izpostavljen do 15 minut na uro oziroma največ pet ur v osemurnem delavniku. Poslanec Dupuis je pred tedni predlagal francoskemu parlamentu ukrepe, ki obsegajo pet točk: takojšnjo prepoved azbestnih oblog v obliki kosmičev; odstranitev takih oblog na dognano nevarnih mestih; kar najmanj prahu v tovarnah in drugih industrijskih obratih; azbest je treba čimprej nadomestiti z drugimi izolacijskimi materiali; zdravstvena služba in socialno varstvo naj zdravita in zagotovita odškodnino tistim, ki pri delu z azbestom dobijo raka kot poklicno bole-zen. Antoine de Caunes V čem je škodljivost azbesta? Rak izpod stropa Onesnaževalec okolja in pov zročitelj poklicnih bolezni Srečanje z ameriško kulturo Nurejev in Exxon Za Metropolitanko prispeva vsako leto več kot 150 tisoč Američanov sVaše ploskanje m dovolj. Pošljite denar!« Napis na deset metrov visokem lepaku ob avtomobilski cesti. Podpis: »Buffalska filharmonija«. Ce vas pelje pot po newyorški Peti ave-niji mimo Ljudske knjižnice, preberete na najmočnejših dveh nosilcih i veličastnega vhoda s tremi oboki ve-i lik napis: »Prispevajte za naš obstoj. | Vaše prispevke potrebujemo TAKOJ.« | In če pridete v prostore knjižnice in muzeja odrskih umetnosti v okviru Lincolnovega centra v New Yorku, morate biti le malo vešči branja med vrsticami, pa vidite, da so tudi tam v stiski. Napisi »Ta stranišča so zaprta« po direktorjevih besedah pričajo o proračunski krizi in po svoje »dokazujejo, da ni potrebne jasnosti v bolj kritičnih, *a manj vidnih delih te ustanove«. Zadnje čase vedno bolj pereča kriza, ki stiska velikansko mesto na Manhattanu in okrog njega ter onemogoča nemoteno delovanje komunalnih služb in duši njegov skladen razvoj, se močno pozna tudi na deležu, odmerjenem za kulturo. Toda Buffalo je daleč od New Yorka. In tudi v samem New Yorku so si kul-kume ustanove že zdavnaj pred sedanjo finančno krizo morale za redno delovanje iskati dodatne vire dohodkov. Našle so jih pri bolj ali manj radodarnih posameznikih, podjetnikih, ustanovah, družbah. Za to se jim oddolžujejo tako, da njihova imena redno navajajo v svojih publikacijah in objavah, najimenitnejše pa vklešejo v kamnito ploščo ali obesijo na častno mesto njihovo sliko. Radodarni pokrovitelji Najdražja kulturna ustanova v okviru Lincolnovega centra je Metropolitanska opera, ta je znala tudi najbolje poskrbeti, da nobeno darilo, namenjeno za njen obstoj, ne ostane neomenjeno. Po zgledu velikih evropskih opernih hiš je tudi v novi »Met«, kot ji pravijo v skrajšani, ljubkovalni obliki, razstavna galerija z oljnimi portreti nekdanjih velikih solistov. Na osrednjem mestu stoji velikanska plošča, na kateri so po abecednem redu razvrščeni patroni, pokrovitelji, ki so največ darovali v nenasitne blagajne celotnega Lincolnovega centra in omogočili njegovo nemoteno delovanje. Ker vodstvo vedno živi v pričakovanju prijetnih presenečenj, je ploščice z imeni mogoče premikati, tako da takoj uvrstijo na pravo mesto vsakega darovalca, ki bi globlje segel v žep. Za prispevek kakih 100.000 dolarjev se že splača potruditi, da na veliki plošči nekaj časa prestavljajo ploščice z imeni. V koncertnih in gledaliških listih so besedilo in reklame razdeljene nekako pol na pol. In v besedilu vsake nove številke so skrbno navedeni vsi pokrovitelji po abecedi, potem pose- | bej tisti, ki so pomagali že pri gradnji Lincolnovega centra. Pri prvih je navedeno, da vsako leto prispevajo po 1000 dolarjev ah več; dodan je poziv, naj se jim pridružijo še novi člani, pripisan je točen naslov, kamor se lahko prijavijo, in dodano pojasnilo, da so ti prispevki oproščeni davka. Pri drugih je pripisan poseben stavek v zahvalo, naslov njihovega seznama je iz večjih črk. Potem je še tretji seznam; družbe, ki pa so natančneje razporejene po višini prispevka. V prvem razpredelku so tiste, ki so prispevale od 10.000 do 75.000 dolarjev; v drugem od 5.000 do 9.999 in tako naprej do razpredel-ka s prispevki od 100 do 999 dolarjev. Kdo da več? Izračunan so, da poleg številnih ustanov, družb in državnih agencij prispeva za vsakoletne potrebe Me-tropolitanke več kot 150.000 Američanov. 75.000 je podpornih članov, raztresenih po vseh 50 zveznih državah, in ti dajejo tudi majhne prispevke, čeprav le po nekaj dolarjev. Abonentov je 25.000. Do zadnjega sedeža razprodana dvorana krije približno dve tretjini dejanskih stroškov. Med vsemi industrijskimi družbami ima Texaco posebno dolgotrajne in tesne zveze z Metropolitanko. Le-vos teče že 36. redna sezona neposrednih radijskih prenosov opernih predstav v Metropolitan^: vsako soboto zgodaj popoldne uprizorijo po eno opero (vsakikrat drugo), njihovo število (v letošnji sezoni dvaindvajset) priča, kako obsežen je tekoči repertoar v Met. Celoletni spored je objavljen v vsakem gledališkem listu, zraven je znak družbe Texaco s prisrčnim povabilom k poslušanju (zraven pa si mislijo še povabilo k tankanju na njihovih črpalkah).. 2e precej proti koncu sta med darovalci omenjena Nacionalna ustanova za umetnosti in Umetniški svet zvezne države New York, torej vendar tudi nekaj državnega. Malo naprej je navedena japonska radijska družba Cubu, ki je v celoti krila stroške za gostovanje ansambla Metropolitanke na Japonskem. Državna darila S tujimi podporniki ameriške umetnosti ah darovalci ameriškim kulturnim ustanovam se srečuješ na vsakem koraku. Kakor na 'ploščadi pred palačo Združenih narodov ne pozabijo pokazati mogočnega Augu-stinčičevega kipa in povedati, da je dar Jugoslavije, tako se vodnica v Metropohtanki navdušuje nad resnično lepimi lestenci, ki vsi enaki, le da so eni večji, drugi manjši, krasijo hodnike in dvorano, podarila pa jih je Avstrija v znamenje hvaležnosti za pomoč pri obnovi dunajske Državne opere. Pri ogledu Kennedy-jevega centra za odrske umetnosti v Washingtonu in tudi v prospektih ne morejo prehvaliti vrednosti carrar-skega marmorja, ki ga je podarila Italija in je z njim obloženo vse velikansko poslopje zunaj in deloma tudi znotraj (nad 3700 ton, njegovo vrednost cenijo na ld milijona do- larjev), potem pa se vrstijo prizna nja švedskim in avstrijskim lestencem, belgijskim ogledalom, kanadskim in japonskim zastorom, francoskim in španskim tapiserijam; jugoslovansko darilo, veliki tapiseriji, omenijo kot žalostno posebnost: bili sta prekrasni, dah so ju na predvideno mesto — potem pa sta skrivnostno izginili. Storilce še vedno iščejo. Tuje perje Tako se vsaj v manjši meri Ameriki na kulturnem področju vrača nekaj tistega, kar daje kot pomoč drugim državam iz političnih razlogov. Sploh pa se kulturne ustanove v Novem svetu ne postavljajo s tujim perjem samo samo pn opremi svojih prostorov, temveč zbirajo tudi najboljše poustvarjalce z vsega sveta. Skrbno spremljajo kulturno dogajanje zlasti v Evropi in kakor hitro se jim zdi, da je kdo pokazal kaj nadpovprečnega, ga povabijo na gostovanje. Stalna oblika povabil je ta, da se z velikimi imeni v evropski (in tudi ameriški) umetnosti dogovarjajo za določeno število predstav v sezoni, po možnosti tako, da je v posamezni operi vedno enaka zasedba. Zato je seznam solistov, objavljen v vsaki številki opernega lista, izredno obsežen, saj je sestavljen iz imen trenutno najboljših solistov v mednarodnem merilu Samo sopranov je v njem 49, med njimi najdemo naša priimka Mastilovič in Mol-nar-Talajič (debut v tej sezoni), 28 je tenorjev, 29 baritonov, samo dirigentov (brez številnih pomožnih) je 17! Z umetniki sklepajo pogodbe posamezno, po merilih, ki javnosti sploh niso znana, niti približno ni mogoče izvedeti, koliko kdo dobi, seveda pa je tudi med velikimi imeni precejšen razpon. Američani kajpak najrajši vidijo, da se kak slaven umetnik naseh kar med njimi. Tradicija v begu evropskih ustvarjalcev in poustvarjalcev v Združene države je velika (naj zadostujejo po spominu nametana imena Rahmaninov, Stravinski, Mondrian, Bartok, Bruno Walter), trenutno imajo med baletniki za glavne tri zvezde prebežnike iz Sovjetske zveze: Nurejeva, Barišnikova in Panova. Še najlaže je spraviti čez Atlantik mojstre upodabljajoče umetnosti; prvo je dobiti njihove umetnine, te pa, kot znano, stanejo veliko denarja. Denar pa se že dobi — in ob obisku te ah one od velikih umetnostnih galerij v New Yorku ah Washingtonu človek osupne ob tolikšnem bogastvu evropskih umetnin iz vseh obdobij, da mora že skoraj malo pomisliti, kaj vse je videl v Louvru, Pinakoteki, Uffizih, vatikanskih muze jih, preden se prepriča, da je vendar še veliko ostalo v stari Evropi, še vedno pa je prišlo na ameriška tla toliko evropskih umetnin (in nič manj azijskih), da imajo v Metropolitanskem umetniškem muzeju v New Yorku celo sobo posvečeno Degasu, Cezannu, da imajo veliko Gauguinov in Van Goghov, da o novejših, kot Fischerjeva dvorana v Lincolnovem centru; v njej prirejajo koncerte sta Picasso in Braque, ne izgubljam besed. Washingtonska Nacionalna umetniška galerija (»največja marmorna stavba na svetu«) se postavlja z edinim da Vincijem na zahodni polobli, v vsaki sobi je najmanj po ena slika, ki sodi v »železni repertoar« knjig o zgodovini umetnosti, naj bo njihov avtor Giotto, Botticelli, Rafael, Donatello, van Eyck, Dürer, Rembrandt, Murillo, Monet, Manet, El Greco, David ah Goya, ki mu je posvečena cela velika dvorana olj. Skrbne razstave Nedvomno je zgovorna tista domislica, da imajo samo v Združenih državah 2000 Matissovih slik več, kot jih je ta sicer plodoviti slikar naslikal v vsem življenju. Začetek in glavna vsebina umetniških galerij v Arne riki so namreč zasebne zbirke, ne precenljive vrednote, ki so si jih nabrali posamezniki, potem pa jih iz tega ah onega razloga zapustili ah prepustih v javno last in oskrbo. Dvestoletnica razglasitve neodvisnosti, ki jo letos praznujejo na tisoč in en način, je priložnost za odpiranje razstav, ki na posebej izbrano, privlačno povzemajo bistvene sestavine posameznih zbirk, pod tem ah onim skupnim imenovalcem predstavljajo najlepše primerke v njih, neredko tudi povezujejo najvišje dosežke evropskega sveta z dosežki ameriškega. Pri tej izbiri so neusmiljeno kritični, tako stalne kot začasne razstave niso nikoh prenatlačene ah preobsežne, pripravljene so s pretanjenim občutkom za pravo mero in ustvarjanje ustreznega okolja — to dosegajo predvsem s preračunano osvetljavo, ki se najbolj poda posameznim zvrstem umetnin (pri francoskih impresionistih močna dnevna svetloba, pri podobah iz budističnih templjev medla osvetljava, kot bi bili v polmračnem hramu, pri manjših azijskih kultnih predmetih, na redko postavljenih v vitrinah, skrivnostna osvetljava od spodaj). Stalna razstava o ameriških priseljencih, postavljena v vznožju newyorškega kipa Svobode, nevsiljivo, z vso spoštljivostjo in ravno pravo mero patetike v besedi, sliki in predvsem izvirnih predmetih zbuja plemenit občutek, kako je pravzaprav idealno zamišljen ta Novi svet kot združitev vseh narodnosti na zemeljski obli — in hkrati zapušča grenak priokus po ne povsem uspeli uresničitvi. Razstava v newyorškem Metropolitanskem muzeju, ki podaja prerez skozi oblikovanje v Združenih državah v teh dve sto letih od razglasitve neodvisnosti, je sestavljena morda komaj iz pet- desetih eksponatov, pri tem ko so lahko izbirah med stokrat toliko predmeti. Toda tisti gašperček, ki je bil hkrati peč, štedilnik, središče kuhinje in bivalnega prostora v stari farmarski koči, omara s predah in policami, tako nenavadno oblikovana, da nisem videl podobne še nikjer (ravno njeno sliko sem zaman iskal, kot da so na posebno obliko tako ljubosumni, da je nočejo nikomur pokazati v morebitno posnemanje), grb ali naivna lesena skulptura so pa tu in tam značilna slika, 'zastava, ubrani v takšno enkratno celoto, da povedo veliko več, kot bi se dalo pokazati z razstavo, po kateri bi si ves dan brusil pete. Ravno zato, ker se s posebno daljno preteklostjo, posebno velikimi umetninami na svojih tleh ne morejo postavljati (še kanadski dvorec, postavljen leta 1924, velja za »zgodovinskega«), snujejo razstave kot privlačno mešanico umetnosti in oblikovanja, fotografije in uporabnih predmetov, grafikonov in odličnih razstavnih biltenov. V vsaki galeriji, na razstavi, v gledališču, koncertni dvorani ah pomembni javni stavbi brezplačno dobiš v roke prospekt, list ah knjižico, kjer dobiš jasne podatke o nastanku, dejavnosti, številke o razsežnostih in neredko odlično urejene grafikone, ki resnično pomagajo urejati misli, vtise in predstave. Spremna literatura Tako je dosežena posrečena povezava med reklamo na eni in širjenjem znanja na drugi strani. Za osnovno poznavanje je vedno na voljo nekaj osnovne literature, ta je brezplačna; potem pa je še več mikavnih knjig, reprodukcij, miniaturnih posnetkov, ki izvabljajo denar in pomagajo vedno žejnim blagajnam, če pridete v vežo Metropolitanke, katerega koli gledališča, ali koncertne dvorane, imate na voljo tedenske, mesečne in sezonske programe, opozorila, zasedbe vlog. V gledališkem listu se to nadaljuje: skrbno izbrani podatki o nastopajočih solistih, prave študije o delu ah delih, ki so na sporedu, zraven pa kot posebni oglasi reklama za njihove plošče, posnetke, nadaljnje nastope, opozarjanje na glavne dogodke v drugih kulturnih ustanovah. V prebiranju resnejše periodike stalno srečujete pisanje o kulturnih dogajanjih, združeno s plačanimi oglasi, vendar je spet nemalo publikacij, ki dokaj izčrpno obveščajo gosta o dogajanju na kulturnih (in seveda tudi zabavnih in kulinaričnih) področjih; nekaj se prime tudi domačinov. Sicer je res (predvsem na vzhodni, atlantski obaH, ki velja za močno »evropeizirano«) veliko, denimo, glasbenih ustanov, toda število obiskovalcev je kljub velikanskim dvoranam (Met jih kot največja sprejme 3.800) pri nas ali kje drugje v Evropi povprečno na število prebivalcev veliko višje. Obiskovalce vabijo predvsem s sklicevanjem na posebno umetniško vrednost nastopajočih. Z občinstvom znajo dosegati tudi pristne stike, saj sta na primer Lincolnov in Kennedy-jev center vsak dan odprta za oglede, skoraj pretirano prijazno in preveč nadrobno vam razkažejo vse prostore, na posebno željo (in za višjo vstopnino) lahko prisostvujete glasbenim vajam ah aranžirkam, kjer tako rekoč gledate pod prste in v usta svetovno slavnim umetnikom. Ni rečeno, da američani ne gledajo na svoje umetnike — nasprotno, tem velja posebna skrb in tudi nacionalni ponos. Vendar hočejo samo najboljše, v vseh pogledih »naj«. Zato pa boste po evropskih opernih odrih našli vse polno ameriških solistov, ki čakajo, da se jim bo kdaj ponudila priložnost in bodo postavili nogo med vrata v kako od redkih, a velikih kulturnih ustanov v rodni Ameriki. Za zgled pa jim je, da bi dosegli kakovost zvezdnikov Metropolitanke, kot so Avstralka Joan Sutherland, Italijan Luciano Pavarotti ah Finec Martti Talvela. In denar, vsemogočni vladar, omogoča Američanom, da si v Kennedyjevem centru ogledajo po eno ah več predstav gostujočih svetovnih opernih hiš: lani so jim predstavih berlinsko Opero in moskovski Bolšoj teatr, letos bodo pripeljali pariško Opero in milansko Scalo. Ampak v Washingtonu nimajo problema z denarjem, ker dobivajo zvezni denar — pa še tam je moral na pomoč neki močno podkovan sklad. Kjer pa potrebujejo reklamo, se najdeta na isti strani skupaj umetnost in industrija. V celostranskem oglasu je čez pol strani objavljena slika baletnika Rudolfa Nurejeva, v naslovu je rečeno, da sicer ne sodeluje v »velikih predstavah«, skupno petih televizijskih večerih z naslovom Ples v Ameriki (»doslej edinstvena baletna serija«!, vendar da jo navdušeno gleda. V spodnjem kotu pa znak petrolejske družbe Exxon, ki krepko pomaga financirati te predstave (in je vesela, da je našla imenitno priložnost in se lahko postavi z enakovrednim adutom proti konkurenčni družbi Texaco). Nurejev in Exxon. Se vedno bolje, kot da bi bilo Exxon in Nurejev. Ah pa samo še Exxon. Jože Stabej UNESCO o zmanjševanju potresne nevarnosti Težka streha je nevarna Sergej Bubnov: „Arhitekti premalo upoštevajo mnenja gradbenikov“ Samo nekaj dni po katastrofi v Gvatemali so mnogi časniki — naši z majhno zamudo — sporočili prebi-valstvu sveta vznemirljivo novico: Ki-tajci lahko napovedo potres, še več, enkrat se jim je to že posrečilo. »Zn-znamovano« mesto so popolnoma izselili in določeni dan se je res zravnalo z zemljo, ne da bi jo kdo pri tem skupil. Kitajci so o načinu, po katerem lahko predvidijo potres, prvič javno , spregovorili v Parizu, ko so prišli na desetdnevni sestanek UNESCO o »zmanjševanju seizmične nevarnosti«. Stališče strokovnjakov je »epohalno« kitajsko izjavo opremila tudi francoska novinarska agencija, ki je svet sproti obveščala o delu gradbenikov in seizmologov, zbranih v Parizu, je bilo pravzaprav stališče ing. Serge ja Bubnova, pomočnika republiškega sekretarja za urbanizem iz Ljubljane. Le da mi do nedavnega nismo vedeli niti tega, da je ing. Bubnov tam bil... (»Nič takega,« pravi on, JTokio ve o vlogi Ljubljane na področju seizmičnega gradbeništva več kot mi.«) UNESCO je sklical svoj mednarodni sestanek, na katerega so bile povabljene vse države, njegove članice, po dvanajstih letih. »Odzvale so se v glavnem tiste, ki so potrese občutile tudi na svoji koži,« pravi ing. Bubnov. »O zagotavljanju Kitajcev, češ da lahko napovedo potres, so me spraševali tudi po francoskem radiu še tisti dan, ko so na sestanku podali svojo izjavo, tako da je bilo to prvo mnenje strokovnjaka o novici, izrečeno v javnosti. Povedal sem, da dvomim o možnosti časovno natančnega napovedovanja potresov. Vsaj danes tega še nismo zmožni. Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi napovedali katastrofo malo prezgodaj ah malo prepozno: kakšen kaos bi nastal, kakšna panika!« pravi ing. Bubnov in pristavi, da so Kitajce povprašali tudi iz oči v oči, ali nam lahko zagotovijo, da se nji- hova metoda obnese. Pošteno so odkimali z glavo. »Najbrž se da napovedati zelo velik potres, po svoje nas na bližajočo se nevarnost opozorijo že Živah pa spremembe zemeljskega magnetizma in drugo.« »Seveda je to laike spodbudilo, da so med našim sestankom začeli spraševati: če je potres res mogoče predvideti, zakaj potem niso napovedali, da bo razdejal Gvatemalo,« pravi ing. Bubnov. Njegovo mnenje, da je potresno vama gradnja za zdaj edini način, da zmanjšamo potresno nevarnost, je bilo eno izmed prvih stališč, o katerih so razpravljali strokovnjaki UNESCO. »Morah bi najti ravnovesje med fantastičnimi’ teorijami in med stvarnostjo in se najprej vprašati, kaj premoremo in s čim lahko zavarujemo življenja ljudi. Najpomembnejše je življenje. Ko bd si bili na jasnem s tem, bi lahko vpeljali tudi verjetnosti ni račun, v katerem so upoštevana tako imenovana povratna obdobja: se pravi, lahko bi predvideli, da se tak in tak potres pojavi na vsakih sto ah največ tisoč let. Poprej smo namreč vse imeli v enem košu: upoštevali smo najhujši potres na kakem območju in vse gradili glede nanj, kar je seveda pomenilo tudi zelo visoke stroške.« UNESCO je deset dni po sestanku razposlal strokovnjakom, ki so sodelovali na njem, resolucijo, ki jo je razvrstil v tri poglavja: v prvem obvešča javnost o uspehih, ki so jih v zadnjem času dosegli raziskovalci na področju seizmologije, v drugem o aktualnih problemih, za katere so strokovnjaki zahtevali ah predlagali rešitve, v tretjem pa o tistih načrtih za prihodnost, ki jih je treba najprej uresničiti. V drugem delu resolucije gre najprej za predlog ing. Bubnova: »Ena izmed najbolj bistvenih nalog, ki so pred nami, je, da preidemo s teorije na prakso,« piše v sklepnem poročilu. »Imamo kar precej visoko kvalificiranih inženirjev, M se uspešno ukvarjajo s seizmološko gradnjo, toda med to elito in .majhnimi gradbenimi podjetji ni povezave! Več delegatov je tudi poudarilo, da je treba spremeniti gradnjo privatnih stanovanj in se predvsem izogibati težkim streham.« Za balkanski polotok imamo že .izdelan tako imenovani balkanski projekt, ki napoveduje možnosti potresov na tem delu zemlje za različna povratna obdobja. S 70—80-odstotno možnostjo, da potresi ne bodo hujši od napovedanih. Analize velikih potresov zadnjih let, je povedal ing. Bubnov, so pokazale, da je večina ljudi, ki so živeli sicer v majhnih hišah, izgubila življenje zato, ker so se nanje zrušile zelo težke strehe in masivne stene. V mnogih deželah, v katerih je bodisi hud mraz bodisi neznosna vročina, se prebivalstvo na podeželju zaščiti s težkimi, debelimi strehami iz gline in ne-žgane opeke. In te so tudi precej cenejše kot lahke. »Zato moramo začeti z mednarodno akcijo,« je končal, »le tako bomo rešili življenja revnih ljudi. Imenujmo jo Lahke strehe proti potresom’ in začnimo z njo čim prej. Naše zborovanje je edinstvena priložnost, da storimo prvi korak na tej plemeniti pote.« To ne bo lahko, kajti če bi hoteli revnim ljudem, ki živijo tudi v hišah iz gline, zares in takoj pomagati, bi bilo treba za začetek podreti milijone hišic. Toda ker je največ 'revščine prav v nerazvitih deželah, bi bilo kaj takega nemogoče, »zato bi se morali dela lotiti postopoma, najprej odstraniti tisto, kar je najbolj nevarno«. Potres v Iranu je v nekaj sekun dah zravnal mesto in pomoril prebivalstvo prav zato, ker je bilo zavarovano pred vrbčino in mrazom s težki mi strehami. Takrat, leta 1967, je UNESCO poslal v Perzijo ing. Bubnova, ki je tamkajšnjemu ministru za gradnjo izročil natančne skice in navodila, po katerih bi bilo treba mesto nanovo zgraditi. »Bili so navdušeni nad načrti, vendar dvomim, da so se jih dosledno držah; lahek material za strehe je razmeroma drag.« Da je ing. Sergej Bubnov prijatelj z Japonci, ni naključje. »Ko smo pripravljali prepise za gradnjo objektov na potresnih območjih, sem preučil vse podobne zakone, ki jih poznajo po svetu, in spoznal, da se moja spoznanja še najbolje ujemajo z japonskimi. Japonci so zelo praktični in stvarni, medtem ko so Rusi včasih preveč akademski, Američani pa preveč komercialni. Slovenski predpisi so bili prvi tovrstni predpisi v Jugoslaviji. Sestavili smo jih leto dni pred potresom v Skopju! Po tej nesreči niso bili več samo slovenski, ampak jugoslovanski.« Kot predsednik komisije jugoslovanskega zavoda za standardizacijo ing. Bubnov vodi zdaj pripravo inovacij teh predpisov: podrobneje se bodo, na primer, zadržali pri problemu sodelovanja med arhitektom ta gradbenikom, »kajti pri nas arhitekti velikokrat premalo upoštevajo mnenje gradbenika, njegovo skrt» za seiz-mičnost objekta; če se to sodelovanje ne vzpostavi že na samem začetku, mora gradbenik poseči vmes pozneje, zaradi česar se gradnja seveda podraži, delo traja dlje, kot je balo predvideno, pa še zunanja podoba objekta, kakršno si je bil zamislil arhitekt, se navadno spremeni«. Vesna Marinčič jerome wìedman pogledala navzgor v mladega moža, potem se je nagnila naprej in se Jerome WIEDMAN se je rod« i. augusta leta 1913 v New Yorku. Srednjo joto je obiskoval v rojstnem mestu, kjer je tudi diplomiral la prava, s katerim te ni pozneje nikdar več ukvarjal. Ljudi okoli sebe opazuje a mrzlim očesom znanstvenika. Njegovi junalci so skorajda grozljivi. Izdal je romane: Zate ga lahko dobim poceni, Kreditno pismo, Nikoli več ne pojdem tja in Zbirko novel Konj, la je znal žvižgati »Dixiee. Dan je bil vroč, pretopel za tisti letni čas, in na jezeru v parku je bilo nekaj ducatov čolnov. Fred kratkim so na asfaltni tlak med čolnarno in vodo prinesli na novo opleskane klopi. Tu in tam so na njih sedeli ljudje, prebirati so časnike ali nastavljali obraze soncu — z zaprtimi očmi so skušali ujeti malo barve, da bi Jo ponosno razkazovali doma. Čolnarna je bila iz ponarejenih sivih kamnov. Velikanska ura na njej je bala obrnjena proti jezeru, da bi se ljudje, ki so boli najeli čolne in so veslali po vodi, mogli pravočasno vrniti. Pred čolnarno so v dveh vrstah stale klopi. Med njima je vodila kakega pod metra široka potka, od blagajnikovega okenca se je spuščala k vodni gladini, kjer so biM privezani čolni. Fo tej potki navzdol so z nenavadnimi koraki stopali trije mladeniču Njihove sence so se premikale hitreje kot sence običajnih iskalcev klopi, obenem pa prepočasi, da bi bili mogli imeti v mislih kaj drugega kot počitek na soncu. Njihove obleke so bile zelo lepe, lepše od oblek večine ljudi na klopeh. Vendar so imeli plašče za spoznanje preozke v pasovih in krajevd njihovih klobukov 90 bili malce preostri od likanja. Sli so naprej do roba vode, kjer so se zastrmeli proti jezeru. To so počeli tako, da se je zdelo, kot bi jim bil pred kratkim nekdo povedal, kako je jezero čudovita zadeva, pa tega niso bili pripravljeni verjeti in so ga prišli sami pogledat. Videti niso bili prav nič navdušenk Bilo je očitno, da ne najdejo ničesar takega, kar bi spremenilo njihove zdolgočasene obraze, na katerih je bila še vedno sled nenaklonjenosti, ki so jo čutili do jezera. Potem so se jim begajoče oči ustavile na zadnji klopi v levi vrsti. Natančno na sredi klopi je sedelo mlado čedno dekle in bralo Times. Tudi ona je bila videti bolje oblečena kot ljudje na drugih klopeh. Trije mladeniči ob obrežju so jo trenutek gledali ali dva. Potem je srednji dreganji druga dva s komolcema in jima pomežiknil. Pod roko je nosil zložen izvod Daily Newsa. Odvrgel je cigareto in naglo stopil po potki navzor. Druga dva sta mu sledila in vsi trije so se ustavili pred klopjo, na kateri je sedela deklica. Prvi mladenič se je nagnil proti dekletu in ji pomolil svoj preganjeni časnik. »Oprostite, gospodična,« je rekel, »saj ste brali ta časopis? Sam sem prebral tegale. Mislil sem si, kaj ko bi mi vi dah Times, jaz pa vam News,« Deklica je osupla in zbegana hitro vzdignila pogled. Za trenutek je zatopila v časnik. Mladenič je pogledal svoja prijatelja. Z brezizraznim obrazom je glasno vprašal: »Se vama zdi mogoče, da ne bere Newsa? Samo Times?« »Mene vprašaš?« je dejal eden od drugih dveh. »Njo vprašaj.* »Tako lepo dekle, pa bere samo Times?« Mladenič s preganjenim časnikom je zmajal z glavo, kot da ne more verjeti. »Ne bere Daily Wor-kerja — v redu, kaj takega ni težavno razumeti. Ampak News je nekaj čisto drugega!« Spet se je sklonil proti deklici. »Oprostite, gospodična, je mar mogoče, da vam gre News na živce?« Dekletov obraz je spreletelo neizmerno zaničevanje, vendar ni vzdignila pogleda od Timesa. »Saj ne gre za nadlegovanje,« je dejal prvi mladenič. »Tako prijetno dekle, pa ne bere Newsa — to je nekaj, čemur je treba priti do dna. Takih reči ne moreš kar pustiti, še preden si jim prišel do dna.« »Torej bi rad, da temu pridemo do dna, Massy?« je vprašal drugi mladenič. »Temu moramo priti do dna, Lou,« je odvrnil Massy. Naglo se je usedel na dekletovo desno stran tako, da je bilo med njima približno 25 cm prostora. Obenem se je — ravno toliko oddaljen od dekleta — na levi strani usedel Lou. Tretji mladenič se je postavil za njen hrbet kakega pol metra od klopi, da je bila povsem obkoljena. Medtem ko se je to dogajalo, je bila deklica za hip videti resnično prestrašena. Potem si je opomogla, kljubovalno obrnila stran v svojem časniku in brala naprej. Kakorkoli že — vsaj videti je bilo tako. »To je treba preučiti hladnokrvno,« je rekel Massy. »Hladnokrvno ni prava beseda,« se je z leve oglasil Lou. »Zadevo moramo preučiti razumno.« »že prav,« je rekel mladi mož za dekletovim hrbtom. »Začnimo jo torej preučevati.« Pogovarjali so se mimo dekleta in čez njeno glavo. Nagibali so se drug proti drugemu in čisto od blizu strmeli v njen časnik. Vendar so neizmerno pazili, da bi ne oplazili njene obleke, kaj šele da bi se dotaknili nje same. Ves ta čas se je tudi enkrat samkrat niso dotaknili. »Mogoče pa knjige,« je rekel Massy. Deklica je prebirala knjižno stran časnika. »Vprašaj jo, ah ima rada knjige.« »To je misel.« Lou se je sklonil proti dekletu. »Imate radi knjige, gospodična?« Deklica je negibno strmela v časopisni papir. »Reci ji, da sem nekoč prebral knjigo,« je dejal Flassy. »Bila je zelo dobra knjiga.« »Mislim, da nas ne mara, Massy,« je pripomnil Lou. »Ne, ne. Nikar se ne prenagli. Samo knjig ne mara.« Plassy je buljil v časnik v dekletovih rokah. Ta je bil odprt na gledališki strani. »Vem, kaj ji je všeč. Všeč ji je Ethel Barrymore. Vprašaj jo.« Lou se je nagnil proti dekletu, »širijo se govorice, da vam je všeč Ethel Barrymore. Vam je Ethel Barrymore res všeč, gospodična?« Deklica je mimo obrnila stran. Od prvotnega presenečenja si je že čisto opomogla. »Ne mara Ethel Barrymore,« je ugotovil Lou. »Morda pa Johna. Vprašaj jo, ah ji je všeč John.« »Oprostite, da vas nadlegujem, gospodična. Vam je všeč John? John Barrymore?« Nič odgovora. »Tudi Johna ne mara.« Deklica je spet obrnila stran in časnik je zašelestel, ko ga je zganila. »Vesta kaj mislim, prijateljčka?« je rekel Gus. Cez dekletovo rame je zijal v časopis. »Kaj?« »Mislim, da nikakor ne napredujemo.« Plassy je bil videti pretresen. »Tega ne morem verjeti,« je dejal. »To je nemogoče. Le kako moreš reči kaj takega?« Lou je pokazal na časnik. »Uvodnik bere,« je razložil. To je naredilo na Massyja močan vtis. »Uvodnik,« je ponovil. Zmajal je z glavo. »Priznam, da je videti precej klavrno. Uvodnik. O ljubi bog!« Obrnil se je in pogledal čez klopi proti jezeru. Majhen črnski deček je leno stopal po poti navzdol proti vodi. »Hej!« je zaklical Massy. »Hej, Joe Louis!« Mah deček se je hitro obrnil. »Pridi sem, mali,« je rekel Flassy. Z roko je pomignil proti klopi. »Nekaj bi te rad vprašal.« Deček je sramežljivo prišel bliže. »Ja, gospod?« je vprašal s sramežljivim glasom. »Bi rad zaslužil novčič?« je rekel Massy. »Ja, gospod,« je z vnemo pritrdil deček. »To bo najlažje prisluženi novčič v tvojem življenju, Joe Louis,« je rekel Massy. »Ne verjamem, da mu je ime Joe Louis,« je pripomnil Gus. »Bolje bo, da izveš njegovo pravo ime, Massy,« je rekel Lou. »Vedno se splača poznati ljudi po imenih.« Massy se je znova- obrnil k dečku. »Kako se v resnici pišeš, Joe Louis?« »Johnson,« je odvrnil deček. »Johnson?« je rekel Gus in se zazrl v nebo. »Johnson? Johnson? John- imka.« »Ime,« je dejal Lou. »Vprašaj ga, kako mu je ime, Flassy.« »Kako ti je ime, Johnson?« »Martin, gospod,« je odgovoril mali deček. »Martin Johnson?« »Ja, gospod.« Flassy je pogledal malega dečka. Rad bi, da narediš tole, Johnson. Ah vidiš tole zelo prikupno dekle?« »Ja, gospod,« je dejal, vendar v njegovem glasu ni bilo več slišati prvotnega navdušenja. Slišati je bilo precej zaskrbljeno in v njegovih očeh je bilo spet videti očiten strah. »Stopi gor k temu prikupnemu dekletu,« je rekel Massy, »in jo vprašaj, zakaj nas ne mara. To je vse. Reci ji samo: .Gospodična, zakaj ne marate teh, treh zelo prijaznih gospodov?’ Potem boš dobil svoj novčič. Premisli, ah se lahko lotiš tega posla, Johnson?« Mah deček je nekaj zamomljal s prestrašenim glasom in se začel umikati. Flassyjeva roka je švignila naprej m kot klešče stisnila dečkovo zapestje. »Johnson,« je nadaljeval Flassy, »tole me je pa prizadelo. Saj vendar nisi več tak zelenec, da bi se bal, a, Johnson?« »Flassy,« je rekel Gus, »udarjen si z barvno slepoto. • Fant ni zelenec, ampak —« »Mir,« ga je ustavil Massy. »Jaz se ukvarjam z njim.« »Prav,« je rekel Gus. »Ukvarjaj se.« Massy se je obrnil k dečku in ga počasi vlekel za roko, dokler ni spet stal na prejšnjem mestu. »Ne bo govoril,« je rekel Lou. »Govoril bo,« je rekel Flassy. Potegnil je malega prestrašenega dečka k .sebi in ga stisnil s koleni. Potem je sklonil obraz in mu pogledal v oči. »Johnson,« je dejal, »zelo sem jezen. Zbegan sem. Razočaran sem. Vse to sem. Predvsem pa sem jezen. Stvari se razvijajo tako, Johnson, da bom morda prav kmalu pobesnel. Prav nič mi ni do tega, da bi pobesnel, ker se mi od vročine lahko vname ovratnik. To pa ni gentlemansko. Johnson, pazi, da se mi po tvoji zaslugi ne vname ovratnik. No, zdaj pa I ponoviva.« Vzdignil je kazalec in ga uperil v dečkov obraz. »Sel boš gor k temu čednemu dekletu in ji rekel: .Gospodična, zakaj ne marate teh treh gentlemanov? To je vse. Za to boš dobil novčič. Ti je jasno, Johnson?« Dekle ni vzdignilo glave od časnika, a njene oči so opazovale prizor. Malemu črnemu dečku se je začela tresti brada. Dekle se je ugriznilo v ustnico in pobesilo oči k časniku. »Johnson ne bo govoril,« je rekel Gus. »Res je,« je priznal Flassy. »Johnson noče govoriti.« Vzdihnil je in potegnil iz žepa majhno usnjeno beležnico. Stresel jo je, da se je razprla in vzdignil roko. »Svinčnik,« je rekel. Gus je vzel svinčnik iz prsnega žepa in ga položil v iztegnjeno roko. Mas-sy je približal svinčnik beležnici. »Johnson,« je dejal, »kaj počenjaš v parku ob tem času? Zakaj nisi v soh?« Mah deček se je namrščil in si zakril oči. »Jaz — jaz —« je zajecljal. »Zelo slabo, Johnson,« je nadaljeval Massy. »Spricaš. Sem si kar mislil.« Spet je vzdihniL »Ali veš, Johnson, kdo sem jaz?« »Povej mu, Flassy,« je rekel Lou. »Saj tudi bom,« je povzel Flassy. »Jaz, Johnson, sem nadzornik. Nadzorujem potepinske šolarje.« Mali deček je na ves glas zajokal. Med hlipanjem so se mu tresla ramena in solze so se mu kotalile po obrazu navzdol kot voda iz slabo zaprte pipe. Flassy ga je potisnil malo od sebe, a ga je še vedno objemal s koleni. »Pazi na obleko, Johnson,« je rekel. Nastavil je svinčnik na beležnico. »Martin Johnson,« je rekel, medtem ko je pisal njegovo ime, »prosil sem te za preprosto uslugo, a si mi jo odklonil.« žalostno je odkimal. »Prav klavrno, Johnson. Zdaj te moram prijaviti. Kateri razred, Johnson?« »Drugi B,« je skozi solze spregovoril deček. Flassy si je zapisal. »Priimek učitelja?« »G — G — Gospodična Goldber-gova,« je hlipaje odgovoril deček. »Gospodična Goldbergova?« je ponovil Flassy. Ozrl se je po drugih dveh mladeničih. »Sta slišala? šprica pri gospodični Goldbergovi!« »Ena najbolj prijaznih učiteljic, kar sem jih videl v življenju,« je priznal Gus. »šprica pri gospodični Goldbergovi,« je pristavil Lou. »Kaj' takega!« Flassy je zmajal z glavo. »To je slabo, Johnson. Slabo.« Začel je pisati priimek, a se je ustavil. »Dam ti še eno možnost, Johnson. Govori s tole prijetno deklico tu, stori, kot sem ti rekel, pa te ne prija- vim. Kaj praviš, Johnson?« Deček je za trenutek nehal jokati in smrkajoč pogledal dekle. Potem je še bolj divje zaihtel, njegovo drobno telo je drhtelo, in si s komolcem zakril obraz. »Ck! Ck! Ck!« je rekel Massy in pisal naprej. »Bojim se, da si ga dokončno polomil, Johnson. Tole ni več podobno — « Nenadoma je dekle tlesknilo s Timesom v svojem naročju. »Oh, zakaj ne pustite dečka pri miru!« je naglo seglo Flassyju v besedo. »Vi — vi — vi vase zagledam napihnjenci —« Trije mladeniči so najprej pogledah dekle, potem pa so se veselo presenečeni spogledali med seboj. »Pomisli!« je rekel Gus. »Spregovorila je!« »Saj sem ti rekel, da prepusti zadevo meni,« je dejal Plassy. Obrnil se je in pogledal dekle, hkrati pa so mu popustila kolena. Deček se je izmuznil ven in se pognal v dir. Deklica je mečkala časnik v svojem naročju in ga srepo pogledala. Dihala je naglo in stiskala ustnice, da so postale čisto tenke. »Ubogi mali deček,« je rekla. »Punčka,« je rekel Massy, »deklica s takimi očmi, kot so tvoje, ne bi nikoh smela ______« Lou se je sklonil naprej in se dotaknil Flassyevega kolena. Pokazal je proti uri na čolnarni. »Plassy,« je rekel, »pozno je že. Bolje, da gremo. Johnny nas čaka.« Vsi trije hkrati so pogledali na uro. »Prav imaš,« je dejal Plassy. V hipu je vstal in vsi trije so naglo stopili mimo čolnarne. Zapeh so gumbe na svojih oprijetih plaščih in si naravnali klobuke. Nobeden izmed njih se m ozrl nazaj po dekletu na klopi. Prevedel Bogdan Gradišnik Ilustriral Božidar Grabnar francisco garda pavon Francisco Garcia Pavon se je roda leta 1919 v Tomellosu (Ciudad Real). V Madridu je doktoriral iz književnosti m zgodovine. Kot knji-ževnika ga je privlačila predvsem no-velistka, v katero je skušal s svojim posluhom za detajle m z bogato, do-stikrat lirično domišljijo vnesti prvine provincialnega življenja. Iz njegove prve in najbolj znane zbirke novel *Mamine povesti« objavljamo odlomek. Prvikrat sem potoval v Madrid, ko je šla mama, ki nas je z dneva v dan gledala bolj in bolj zamišljeno, na zdravniški pregled srca. Stric Luis nas je vozli po samotnih cestah; komaj po smo zavih pred Prado, nas je bogve zakaj ustavil stražnik, ob odobravanju treh ali štirih deklin z izrazitim naglasom, ki si ga lahko slišat pri popevkaricah madridskih zabavišč, in nas zapisal na listek, ne da bi trenil s tlečo cigareto v kotu ust. Z nami sta se peljala tudi dedek Luis in njegov prijatelj Liho, da bi se udeležila pogreba republikanskega poslanca okraja Ciudad Real iz nesrečnih liberalnih časov. Tako sta vso pot obujala spomine na govore tega pomembnega moža, medtem ko je mama, vsa prestrašena 'kakor zmerom, kadar se je vozila z avtom, gledala bližnja drevesa in hiše, ki so se izgubljale za nami. V Aranjuezu smo se ustavili in se osvežili pri »Zeleni žabi«, dedek pa nam je povedal nekaj ne preveč duhovitih zgodbic o slikarju, ki je govoril katalonsko in se ga je zato prijel naziv Slavček. Nastanili smo se v hotelu Central, ki je stal v uhoi Alcalš, nekaj korakov od Puerte del Sol, in v katerega so zahajali vsi uglednejši vaščani Tome-llosa. Ko so nas peljali v sohe, sva se z bratom spravila na balkon, da bi bolje videla avtomobile, ki so vozili po glavnih madridskih ulicah... Naštela sva kar deset avtomobilov in en tramvaj v natanko desetih minutah, številka, H se nama je zdela tako ogromna, da sva jo potem v Tomellosu še ne vem koliko časa ponavljala sošolcem. Zakaj tistikrat je imelo po očkovih besedah v vasi avto le dvajset ljudi: Peinado, Boioso, Florentino Olmedo, gospod Jesus Ugena, pa Lolita, Marcelino, slaščičar, Angel Soubriet, Comp-tesovi, Torresovi, Camachosovi, Espi-nosasovi pa dedek forda model T in še nekateri drugi, katerih imen se ne spominjam več dobro. Prav na tem potovanju nas je očka v nedeljo dopoldne peljal v park Retiro poslušat. mestno godbo na pihala, ki je igrala v paviljonu, obdanem z drevesi, in ki jo je vodil maestro Viila, drobcen možakar, za katerega so pa vsi trdili, da je odličen, pravzaprav najboljši dirigent ob gospodu Santosu Carrari, vodji našega vaškega orkestra. Ko smo med odmorom sedeli pred kozarci peneče limonade v pivnici, kjer so stregli belo oblečeni natakarji, se nam je prihli-žal zelo eleganten gospod s palico in rožo v gumbnici, pozdravil očka in nas na moč prijazno nagovorih Potem smo se sprehodili do ribnika, v katerem je mrgolelo čolnov z razposajenimi veslači. Videli smo gručo vojakov, ki so se krohotali, medtem ko so zbijah šale s čolnarko. Ne vem, kaj je bilo v tem dopoldnevu tako posebnega; ob spooninu nanj mi začnejo rojiti pred očmi barve, cvetovi in vodni vrtinca pa listi košatih dreves, ki so se poigrava-li med glasnimi zvoki muzike in na-gajivo sencih bedo partituro, v katero je gledal maestro Villa. Sicer pa smo bili tisto popoldne namenjeni v gledališče, še prej smo seveda morali iskat dedka in Tina, ki sta se že zjutraj odpravila, da bi se poklonila pokojnemu republikanskemu poslancu iz nesrečnih liberalnih časov in izrazila sožalje njegovi vdovi. . Zdaj se ne morem dobro spomniti, kaikšna je bila razlika med vhodnimi vrati zdravnikove hiše, kjer smo bili zjutraj, in vrati poslančeve hiše, kamor smo' šli popoldne. Mislim, da so bila ena in druga enako popleskana. Vem pa, da je bilo v poslančevi hiši ogromno dvigalo, ki je počasi lezlo gor in dol ter se mi je zdelo podobno omari. Naenkrat se je prikazal na vratih hiše žalosti majhen mož s priprtimi očmi in cigareto v ustniku, ki ga je stiskal med zobmi. Komaj ga je ugledal, je oče dejal: — Tam gre gospod Jose Ortega y Gasset, največji mozeg Španije. Zapičil sem svoj pogled v njegovo ogromno glavo s sivim klobukom na vrhu, da bi videl, če ustreza veličini njegovih možganov, o katerih je govoril oče, in zamaknjeno sem ga občudoval, dokler ni izginil... Zdi se mi namreč, da je bilo srečanje z Una-munom ob drugi priložnosti, najbrž naslednje leto, ko smo nekega večera pri vhodu kavarne Montana, nedaleč od hotela Central, zagledali sivolasega gospoda, ki je sameval pri svoji mizi in z negibnimi ustnicami prebiral velikansko revijo. Z očetom sva nekaj časa zijala vanj, vendar se on ni zmenil ne za naju ne za koga drugega, medtem ko so mu oči potovale po oni gromozanski reviji, ki je skoraj v celoti prekrivala marmornato mizo. Pred vhodom v hišo pokojnega liberalnega poslanca smo zagledah malo po odhodu gospoda Ortega y Gasset dedka in Liha, kako se spuščata v nadvse prostornem dvigalu, za katerega je oče z vso odločnostjo trdil, da je hidravlično. Oba sta bila smrtno resna ob misii na ljubljenega pokojnika, hkrati pa očitno zadovoljna, da se peljeta s tako uglednim dvigalom, ki so ga krasila starinska stekla in v ozadju ogledala, v katerih si lahko opazoval potnike v hrbet... hočem reči Liha in dedka. Pri vhodu je stala miza z listi papirja, na katerega so se obiskovalci podpisovali ah pa so samo odložili preganjeno vizitko ob prihodu ah odhodu, prav tako tudi tisti, ki niso šli noter in ki so prišli le zaradi podpisa oziroma vizitke. Ne vem pa, zakaj smo se tisto pa poldne tako dolgo zadržavah pred hišo pokojnega poslanca že potem, ko sta prišla Liho in dedek Luis dol. Najbrž zato, ker sta se kar naprej pa govarjala z ljudmi, ki so prihajali, pa spet odhajali, potem ko so izrekli sa žalje. Kajpak svojega pogleda niti za hip nisem odvrnil od dvigala, ki se je neprestano vzpenjalo in spuščalo po jašku iz črnega železja. Pri tem sem se začel ukvarjati z mislijo, kako neki bodo naslednji dan spravljah iz hiše pokojnika v tem sijajnem dvigalu s stekli in ogledah. Tik preden smo šli v gledališče, smo se podprli v slaščičarni Mallor-quina, kjer sem prvikrat v življenju videl zelo odlične ljudi, ki so pri jedi španskih vetrcev po požirkih srkali sladko vino in si vsakokrat obrisali usta s prtičkom. Uboga mama, ki se je hitro utrudila, je sedla; spomnim se, kako me je gledala s svojimi ma drimi, velikimi očmi, medtem ko je jedla svoj vetrc sredi tistega lepega sončnega popoldneva. (Kadar je sedla, je prekrižala nogi in široko krilo ji je padlo skoraj do gležnjev, kjer so se orne svilene nogavice zgubljale v bleščečih čevljih.) Od gledališke predstave si nisem ničesar zapomnil, niti tega ne, ah smo sedeli v parterju ah v loži. Spomnim se le Liha, ki je sedel zraven mene in se smejal na ves glas, ter njegove čepice s ščitnikom, ki jo je bil odloži] na svoja stegna, Bilo je že po večerji v hotelski ja dilnici, ko se je dedek na moč razjezil ob spominu na srečanje z ženo pokojnega poslanca. Z tulom sta jo bila namreč pozdravila, izrekla sožalje navzočim in povedala, da sta pripotovala iz svoje vasi samo zato, da bi se jim pridružila na pogrebu dragega republikanskega poslanca okraja Ciudad Real; tedaj je ubogi Liho nič hudega sluteč izrazil željo, da bi videl svojega somišljenika in prijatelja na mrtvaškem odru, gospa- pa jima je odvrni- la: (Dobro poslušajte ta odgovor, je pristavil dedek in pri tem gledal mamo.) — Oprostite, toda tako slab je na pogled. — Kaj misliš, takale babnica, pa ti prepreči, da bi videl pokojnika — je užaljeno in ogorčeno ponavljal dedek — češ da je videti slab. Ja, kakšen pa naj bi hudiča bil en dan star mrlič! Kakor da bi nama moralo biti kaj do lepote ubogega poslanca v trenutku, ko sva ga hotela zadnjikrat počastiti zavoljo vsega, kar je storil za okraj in še posebej za naš Tomehoso... In ko se je zdelo, da je že pozabil besede poslančeve žene, saj je pogovor zašel na nova pota, se ga je naenkrat spet polotilo ogorčenje in medtem ko je pogledoval čez rob očal, je spet prešel v napad z novimi tehtnimi razlogi: — Sploh pa le redkokdaj veliki ma žje srečajo žensko, ki se ujema z nja govimi sposobnostmi. Kamor se ozreš, drugega ne vidiš kot čenčave ragija-rice, ki razumejo kvečjemu razglabljanje povprečnežev. Same čvekave babnice! — je ponavljal, ne da bi opazil, da sedi zraven mama in žalostno gla da v tla s svojimi modrimi očmi... Se ko smo se že odpravljali spat in se je v jedilnici pojavil hotelir, gospod Eustasio, mu je dedek zaupal vse o prepovedi, s katero ju je z Lillom prizadela soproga republikanskega sa mišljenika, ko jima ni dovolila, da bi videla truplo njenega moža, češ da je' videti slab. Opolnoči nas je očka iz jedilnice odpeljal na balkon, da bi si ogledah bitje ure na Puerti del Sol, dedek pa se je še naprej pogovarjal z Lillom in gospodom Eustasijem o zaslugah republikanskega poslanca iz liberalnih časov, toda ničesar nisem več slišal o prepovedi, ki si jc je dovolila soproga tistega itn. itn. Prevedel Vladimir Pogačnik DELO DELO DELO DELO DELO DELO ZIS o nafti BEOGRAD, 2. apr. (Tanjug) — ZIS je na seji, H je predsedoval Džemal Bljedić in so se je udeležili pred* sedniki izvršnih svetov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, obravnaval in podprl predlog, naj bi 30. junija letos nehal veljati družbeni dogovor (sklenjen 27. oktobra 1973) o uporabljanju sredstev, ustvarjenih s povečanjem cen naftnih derivatov in plina, za pokrivanje razlik med domačo in uvozno ceno nafte in njenih derivatov, oziroma da naj M odpravili egalizacijski sklad za nafto. Hkrati so opozorili, da do poteka veljavnosti tega družbenega dogovora veljajo obveznosti njegovih podpisnikov tako kot doslej. ZIS je ustanovil posebno medresomo delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov pristojnih zveznih organov in organizacij ter republiških oziroma pokrajinskih sektorjev za trg in cene. Delovna skupina bo morala ob posvetovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami podrobno pretehtati vse probleme v zvezi z odpravo egalizacijskega sklada za nafto in predlagati ustrezne rešitve. Udeleženci seje so zavzeli enotno stališče, da je treba najti rešitve, ki ne bodo spodkopavale resolucije o skupni politiki gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije v letu 1976 oziroma dogovorjene politike ekonomske stabilizacije. Na seji so uskladili tudi druga vprašanja v zvezi s sklenitvijo dogovora zveznega izvršnega sveta in izvršnih svetov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o uresničevanju politike cen v letošnjem letu. Pričakujejo, da bodo ta dogovor podpisali prihodnji teden. ZIS je izoblikoval predlog tretjega dela družbenega načrta Jugoslavije za obdobje 1976—80, nanašajočega se na politiko in posebne naloge v zvezi z razvojem dejavnosti, ki so v skupnem interesu. Poudarili so, da nekatera določila v predlogu tega dela srednjeročnega načrta niso v celoti zasnovana na novih sistemskih rešitvah, ker jih — tako kot dogovore o razvoju dejavnosti, ki so v skupnem interesu — še obdelujejo. Zato se bo njihovo usklajevanje intenzivno nadaljevalo še ves mesec. S to pripombo bo ZIS poslal skupščini SFRJ predlog tretjega dela srednjeročnega načrta v nadaljnji postopek skupaj z nujnimi amalitično-bilanč-ninri materiali in informacijo o rezultatih dosedanjih priprav dogovora o razvoju dejavnosti, ki so v skupnem interesu. Zadnjemli Protest go napadu na predstavništvo JAT NEW YORK, 2. aprila (Tanjug) — V vrsti napadov na jugoslovanska predstavništva, katerih niti vodijo k iašistič-nim emigrantskim skupinam, so doslej še neznani storilci 31. marca ob treh zjutraj izvedli napad na poslovalnico JAT v Rockefellerjevem centru na Peti aveniji. Napadalci so poskušali skozi odprtino v izložbi, ki so jo naredili s kladivom, zliti noter ročko mastne barve, vendar se jim to ni posrečilo in barva se jim je razlila po pločniku. Veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu je zaradi napada na poslovalnico JAT vložilo protest pri State Departmentu. Koordinatorji v Havani HAVANA, 2. aprila (Tanjug) — V okviru priprav na bližnjo konferenco neuvrščenih v Colombu bo v Havani od 12. do 14. aprila sestanek skupine držav — koordinatoric za gospodarsko sodelovanje. Poleg devetih članic skupine, med katerimi je tudi Jugoslavija, bodo na sestanku v Havani sodelovali tudi predstavniki nekaterih drugih držav. Pričakujejo, da bodo predstavniki neuvrščenih držav razgrnili predloge o gospodarski tematiki, ki jo bodo obravnavali na konferenci v Colombu. Aretacije na zahodnem bregu Jordana TEL AVTV, 2. aprila (APP) — Ker so izraelske oblasti aretirale nekaj deset mladeničev, se je napetost na zahodnem bregu Jordana še povečala. Dijaki razburjeno demonstrirajo in postavljajo barikade, po spopadih s policijo pa se vrstijo nove aretacije. Čeprav je policija aretirane demonstrante po 48 urah izpustila iz zapora, je v mestih Tulkaram, Dženine, Farrtab in nekaterih drugih še zmeraj čutiti nezmanjšano napetost. Bomba na vlaku BILBAO, 2. aprila (AFP) — španski časniki so poročali, da so sinoči na vlaku, ki vozi med Bilbaom in Madridom, odkrili tempirano bombo. Razstrelivo je bilo zavito v zastavo baskovskih separatistov. Strokovnjaki so bombo demontirali šele po štirih urah. V tem času je na progi Madrid—Bilbao zastal ves promet. Južno Afriko obiščejo odposlanci OZN NEW YORK, 2. aprila (OPI, UN) — Odbor Združenih narodov za dekolonizacijo je sklenil poslati v Južno Afriko posebno misijo, da bi raziskala nedavne dogodek v Južni Rodeziji in Zambiji, šestčlansko misijo bo vodil predsednik odbora Tanzanijec Salim Salim. Odposlanci odbora za dekolonizacijo se bodo odpravili na pot sredi aprila. Obiskali bodo Botsvano, Etiopijo, Mozambik, Tanzanijo in Zambijo. Predvideno je, da bodo na poti tri tedne. PA ŠE TO GOSPODARSKI OCVIREK — Ena izmed zanimivosti lanskega leta je tudi, da smo dobili enkrat več za izvožene osle kot za električne računske stroje ... Za letos napovedujejo, da bomo računskih strojev prodah več kot lani. Najbrž bi se marsikje raje bolj ogrevali za pospešeni izvoz prvega artikla ... Nepopolno in protislovno poročilo avstrijske vlade Živahen odmev na besede Silva Devetaka v odboru za odpravo rasne diskriminacije — Odločno za uresničitev državne pogodbe — Zgovorni podatki OD NAŠEGA POROČEVALCA ŽENEVA, 2. aprila — V Ženevi je začel danes zasedati odbor za odpravo rasne diskriminacije. Ena glavnih točk dnevnega reda je razprava o poročilih držav, podpisnic mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Izpolnitvi določil konvencije na njihovem ozemlja. Med prvimi so obravnavali vetak, ne ustvarja možnosti preprečile, da bi bil ta zakon poročilo avstrijske vlade. V zvezi s tem poročilom" je član odbora iz Jugoslavije, posebni svetnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Silvo Devetak, izrekel nekatere ugotovitve in pripombe, ki so zbudile živahno zanimanje članov odbora. Devetak se je dotaknil vprašanja, ali Avstrija s svojim pravnim sistemom izpolnjuje določila konvencije o preprečevanju rasne diskriminacije, upoštevajoč sestavo prebivalstva, in ali avstrijska zakonodaja preprečuje kakršnokoli obliko rasne diskriminacije, zlasti do tujih delavcev in narodnostnih manjšin v Avstriji. Pri tem je poudaril, da zadevna določila kazenske zakonodaje, ki jih je Avstrija navedla v svojem poročilu, ne zaobse-žejo vseh zahtev konvencije, ki govore o preganjanju vseh oblik širjenja idej o rasni večvrednosti, narodnostnega sovraštva ali podžiganja h kakršnikoli diskriminaciji, kakor tudi nasilnih dejanj ali dejanj proti katerikoli rasni ali etnični skupini. S tem avstrijska kazenska zakonodaja, kot je rekel De- Njegovo opozorilo je seveda v prvi vrsti namenjeno predsedniku Fordu, ki je bil v toku dozdajšnje predvolilne kampanje že primoran taktizirati zastran nadaljnjih odnosov z ZSSR, potem ko ga je k temu izzval glavni nasprotni kandidat Reagan. V ZSSR izredno pozorno spremljajo predvolilno kampanjo v ZDA in posvetili so ji že vrsto oddaj na TV. Kaže da dajejo največ možnosti Fordu in zato štejejo za umestno, da ga opomnijo, naj bo v svojem taktiziranju previden. Arbatov sicer meni, da je pač realno upoštevati ameriške politične tradicije, po katerih so kandidati pripravljeni popuščati zastran vprašanj tako imenovane velike politike, samo da bi si nabrali trenutne koristi. Vendar pa takšno popuščanje neredko negativno vpliva na mednarodni položaj: volitve namreč minejo, toda posledice tistega popuščanja, ki ga je porodila predvolilna kampanja, še naprej vplivajo na ameriško politiko in včasih povzročijo resne težave. V tem pogledu je za ZSSR seveda najbolj zanimiv nadaljnji ameriški odnos do popuščanja napetosti. Arbatov meni, da je »več kot dvomljivo« označevati za za izpolnitev obveznosti iz konvencije in prav tako tuda iz državne pogodbe, po kateri je dolžna prepovedati »dejavnost organizacij, katerih cilj je odzveti hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu v Avstriji njegov manjšinski značaj«. Pri tem je omenil, da se pri večinskem prebivalstvu na območju, kjer živi manjšina, kaže narodnostna nestrpnost. Državna pogodba konkretno našteva vse pravice, ki jih vsebuje tudi konvencija, zato je zelo pomembno ugotoviti, ali je Avstrija izpolnila vsa določila te pogodbe in v kolikšni meri. V tej zvezi je Devetak med drugim citiral navedbe v avstrijskem poročilu, iz katerih je razvidno, da je Avstrija le omejeno izpolnila nekatere obveznosti na delu ozemlja na Koroškem, pa tudi, da ni nobenega zakona niti drugega akta za preostali del Koroške kot tudi za vse Gradiščansko in štajersko. Kar zadeva zakon o krajevnih napisih, o katerih govori poročilo, 'p znano, da še do danes ni uresničen, ker so skupine večinskega prebivalstva, prežete z duhom diskriminacije nasproti manjšinam. modrost, kot je to storil nedavno Ford, Washingtonov rek, da je »najbolj učinkovit način za zagotovitev miru ta, če si pripravljen na vojno«. Bolj ko se kdo pripravlja na vojno, pravi Arbatov, bolj jo dela neizbežno. Ta naloga se danes kaže ostreje kot kdajkoli poprej, opozarja Arbatov in rešitev te naloge je bila in postaja ena izmed glavnih usmeritev zunanjepolitične usmeritve CK KP SZ in sovjetske vlade. Vendar pa uspeha ni mogoče doseči z enostranskimi napori, odvisen je tudi od politike druge strani. Kar Zanimanje za ženska vprašanja HERCEGNOVI, 2. apr. (Tanjug) — Predsednica vlade Sri Lahke Sirimavo Bandaranaike, ki se mudi na zdravljenju v Igalu, je danes sprejela delegacijo občinske konference za družbeno aktivnost žensk Hercegnovega. Gostja iz Sri Lanke se je ob tej pri. ložnosti zanimala za delo te organizacije, kot tudi za akcije in delo z ženskami na vasi. uresničen — kar je priznal tudi predstavnik avstrijske vlade. Takšno stanje m samo v nasprotju z državno pogodbo, temveč tudi v nasprotju z 19. členom avstrijskega temeljnega zakona o splošnih pravicah. Iz informacij, ki jih je predložila avstrijska vlada, je razvidno, da povezuje pravice manjšine z njenim številom oziroma odstotkom glede na večinsko prebivalstvo. V tej zvezi je treba opozoriti na znani odgovor avstrijskih političnih strank glede izpolnitve državne pogodbe, a samo na območju Koroške, in na izjavo avstrijskega predstavnika ob predložitvi prvega poročila, da je bilo v štajerski in na Gradiščanskem »tehnično nemogoče sprejeti posebne zakone za tako majhno število pripad nikov manjšin«. Takšno pc stavljanje pogojev — j® rekel Devetak — je načelno nesprejemljivo in ni v sKladu s konvencijo, pa tudi ne s 7. členom državne pogodbe, ta ne postavlja nobenih pogojev za uresničitev pravic »v upravnih in *odnijskih okrajih Koroške, Gradiščanskega zadeva sovjetsko stran, je sklenila storiti vse, da bi pretrgati začarani krog, v katerem se je znašel razvoj vojaške tehnike in je v ta namen predlagala sklenitev sporazuma o prepovedi ustvarjanja novih, še bolj uničevalnih vrst in sistemov orožja. 2al pa ta predlog doslej ni naletel na kakšen odmev v ZDA, se pritožuje Arbatov. Ameriški politiki, omenja nadalje Arbatov, često govorijo, da jim je za nadaljnji razvoj popuščanja napetosti potrebna prepričanost v politiko in namene ZSSR. Nedavni V. kongres KP SZ je lahko vsem pričal o takih miroljubnih namerah, toda ameriški politiki radi pozabljajo, da je tudi Sovjetski zvezi potrebna prepričanost v ameriško politiko in namere, opominja Arbatov. Po mnenju Arbatova so dobri izgledi za prihodnje ameriško-sovjetske odnose, vendar le pod pogojem, če se bodo tudi naprej razvijali na vzajemno zgrajenem realističnem temelju, brez trenutnih emocij, rožljanja z orožjem in brez pretiranih globalnih apetitov. Ce nekoliko obrnemo omenjeno opozorilo Arbatova, volitve bodo minile, toda ZSSR bo ostala... TIT DOBERŠEK in štajerske, kjer živi slovensko, hrvaško ali mešano prebivalstvo«. Zato je Devetak podprl že prej izraženo mnenje odbora, »da pravice manjšine niso odvisne od njenega števila niti odstotka glede na celotno prebivalstvo«, in predlagal, da to vnesejo tudi v letošnje poročilo za generalno skupščino OZN. Zelo obširni statistični podatki, priloženi avstrijskemu poročilu, opozarjajo r.a nenavadno dejstvo, da na razmeroma majhnem ozemlja, na katerem žive pripadniki nemškega, slovenskega in hrvaškega naroda, obstaja okoli 25 jezikovnih kombinaci j in kategorij in da umetno ločujejo slovenski jezik na slovenski tn »vindiš«. Znano je, da so tako imenovano kategorijo »vindiš«, ki nima nobene etnične niti jezikovne osnove, sprejeli avstrijski nacisti 1939. leta kot podlago za etnično in fizično likvidiranje Slovencev v tretjem rajhu. Podatki, ki jih je predložila avstrijska vlada, ne glede na vso nepopolnost in protislovja, vendarle dovolj jasno kažejo — je rekel Devetak — da se število slovenskega in hrvaškega prebivalstva strahotno zmanjšuje in da grozi mračna perspektiva, da ta manjšina izgine, to pa je posledica nepopolne izpolnitve določil državne pogodbe. Spričo takšnega položaja manjšin je Devetak predlagal da bi bilo treba sprejeti ne samo ukrepe, predvidene formalno v državni pogodbi, temveč tudi posebne ukrepe na socialnem, ekonomskem, kulturnem in drugih področjih, kakršne določa konvencija o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije. Z obžalovanjem je ugotovil, da avstrijska vlada v svoje poročilo ni vključila tudi mnenj slovenske in hrvaške manjšine, ki sta jih v svojih spomenicah poslali avstrijski vladi po sklenitvi državne pogodbe v obliki več kot 40 pozivov, predlogov in dr. v zvezi s svojim statusom in problemi. Na koncu svoje razprave k poročilu avstrijske vlade o položaju manjšin je Devetak izrazil upanje, da se bo sodelovanje z Avstrijo v tem odboru še naprej razvijalo, z namenom, da bi v Avstriji našli ustrezno rešitev za uresničitev državne pogodbe, kar bi prispevalo tudi k uresničitvi načel mednarodne konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije. Razprava o avstrijskem poročilu se nadaljuje. Dr. BORKO D. STOŠIC Komur ni več v veselje, da bi iz tega, kar premore, zgradil ves svet. da bi bil stvarnik sveta, pač pa le do tega, da bi kar naprej blodil okrog tak, kakršen je, nad tem je duh izrekel svoje prekletstvo. KARL MARX Vse naše znanje nam pomaga le toliko, da umremo teže kot živali, ki ne vedo ničesar. MAVRICE MAETERLINCK Preresno za igro Akademik Arbatov o sovjetsko-ameriških odnosih — Opozorilo Fordu — »Volitve bodo minile, SZ bo ostala« OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 2. aprila — Široka razprava v ZDA o nadaljnji usodi popuščanja napetosti je porodila vrsto vprašanj. Bilo pa bi veliko bolje, ko se ta vprašanja sploh ne bi porajala, ker gre za preveč resno stvar, da bi bilo mogoče dovoljevati kakšno dvoumnost ali v čem prepuščati pred neodgovornimi kričači iz skrajno desnega tabora, opozarja akademik Arbatov, direktor inštituta za ZDA in Kanado pri sovjetski akademiji znanosti, v razpravi o sovjetsko-ameriških odnosih na straneh današnje »Pravde«. LINIJA KULTURE Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 3. april 1976 ob 7. uri Izoterma je na zemljevidih črta, ki veže kraje s povprečno enako letno temperaturo, če zarišemo izotermo s povprečno temperaturo 10° C, bomo videli, da leži ob njej večina milijonskih centrov in kulturnih središč našega planeta, čeprav so na relaciji sever—jug tudi po tisoč kilometrov narazen. Ob tej izotermi ležijo z zahoda proti vzhodu San Francisco, Chicago, New York, London, Pariz, Hamburg, Dunaj, Berlin, Praga, Moskva, Peking, Tokio. Ljudje so se nagrmadili v tista klimatska področja, ki so najugodnejša za intenzivno in koncentrirano duševno delo. Zanimivo je, da se je ta linija kulture v tisočletjih premaknila z južnejše izoterme 20° C, ki je povezovala Lizbono, Madrid, Rim, Atene, Bizanc, Aleksandrijo, Jeruzalem, Bagdad in nekatera indijska ter kitajska mesta. Za večji napredek človeštva je bila tam povprečna letna temperatura previsoka. SLOVENIJA: Sončno bo. Najnižje nočne temperature bodo med —1 in 5, v Primorju 12, najvišje dnevne od 19 do 24 stopanj C. IZGLEDI ZA NEDELJO: Deloma sončno bo in precej toplo. JUGOSLAVIJA: Tudi drugod po Jugoslaviji bo sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA: Področje visokega zračnega pritiska nad južno Evropo slabi in se umika na vzhod, vendar se nad Alpami še zadržuje topel zrak, ki vzdržuje tudi pri nas lepo vreme. Preko Francije se počasi pomika proti vzhodu frontalni val, ki bo vplival na vreme v krajih severno od Alp. Freme m tempere tare 2. april 1976 Kraj ob 13. os« rreme «totrtnl Ljubljana jasno 22 Planica jasno L8 Brnik jasno 19 Kredarica jasno 3 Maribor jasno 21 Sl. Gradec jasno 20 Celje jasno 21 Novo mesti jasno 22 Portorož jasno 15 Reka jasno 20 Pulj jasno 19 Hvar jasno - ■* ' 21 Dubrovnik jasno ‘X Zagreb jasno 22 Beograd jasno 21 Sarajevo jasno 21 Titograd jasno 22 Skopje jasno i5 Celovec —- — Gradec — — Dunaj jasno 22 Benetke jasno - 19 Milano jasno r •; 19 Genova jasno ,15 München jasno 21 Zürich jasno 18 Rim jasno x5 Pariz rahlo dežuje 10 Berlin rahlo oblačno 21 Stockholm oblačno 6 Moskva poloblačno 5 SNEŽNE RAZMERE BLED: jasno, 4, snežne krpe ZATRNIK: jasno, 2, 20 cm, žičnice obratujejo POKLJUKA: jasno, 4, 50 cm, vlečnica obratuje BOHINJSKA BISTRICA: od 15 do 25 cm, žičnice ne obratujejo VOGEL: jasno, 160 cm, žičnice obratujejo KOMNA: jasno, 4, 130 cm, pot prehodna, tov. žičnica obratuje KREDARICA: jasno, 1, 240 cm KRVAVEC:. jasno, od 40 do 100 cm, žičnice obratujejo ŠPANOV VRH: jasno, 2, od 20 do 40 cm, sedežnica obratuje STARI VRH: jasno, od 10 do 40 cm, žičnice obratujejo KANIN: jasno, 4, od 40 do 240 cm, žičnice obratujejo POHORSKA VZPENJAČA: jasno, snežne lise AREH: od 10 do 20 cm, obratuje vlečnica Areh in Ruška KOPE: od 10 do 40 cm, obratujejo vlečnice Sedlo in Ošven pod Uršljo goro OGLEDALO — Prosim, da vse svoje pripombe o moji zunanji politiki naslovite na mojega svetovalca! LURIE, Newsweek Trideset let molka Na procesu proti zločincem iz Rižarne: obtožba odlašanja, ožine obtožnice in brezbrižnosti mnogih krogov TRST, 2. apr. — Dva karabinjerja v paradni uniformi sta se v kontinuirani častni straži tudi danes izmenjavala za hrbtom predsednika sodišča med zasedanjem porote, ki sodi vojnim zločincem iz Rižarne. Toda o drugi zakulisni kontinuiteti, kontinuiteti mračnih fašističnih in kolaboracionističnih sil v italijanskem ter zlasti tržaškem političnem življenju in pravosodju po vojni, je danes z vso ostrino govoril odvetnik Nereo Batello. Že odvetnik Sergij Pacor je opozoril na sorazmerno brezbrižnost, s katero Trst oz. nekateri tržaški krogi spremljajo proces v Rižarni, do katerega je prišlo šele po tridesetih letih. Tudi odvetnik Jan .Godnič, ki je zastopal ubitega Vojmi-la špangerja, brata tnsnega rodoljuba, ki je stal skupno z Bidovcem in tovariši pt »d fašističnim sodiščem že leta 1930, je zastavil vprašanje. Zakaj smo proces v Rižarni v Trstu dokončali šele po polnih tridesetih letih? Protestiral je tudi proti ozkosti Obtožnice, ki je sicer omejena z zakoni, vendar očitno pri tem ne gre za zakone, ki bi jih preveval duh odporništva, ampak duh prejšnjega režima, za katerega vsi vemo kaj je bil — fašizem. Po njego vem je obtožnica vse preveč v rokavicah obravnava.a celoten kompleks Mussolinijeve tim. italijanske socialne republike, ki je bila po njegovem mnenju enostaven privesek nemškega reicha. Godnič je menil, da gre v prime ru Rižarne ne samo za razpravo o zločinih, ampak za eminenten političen proces. Od sodnikov je torej odvisno, da utemeljijo, zakaj ie Rižama postala italijanski nacionalni spomenik. »Mesto Trst, ki ima odlikovanje za vojaške zasluge in ki je obenem veljalo kot najbolj fašistično mesto v Italiji, se ne more zadovoljiti s polovično sodbo v procesu Rižama.« Odvetnik dr. Nereo Batello ki med drugim zastopa družine šloser in Velušček, se je še posebej argumentirano spopadel z dejstvom, da je do procesa v Rižarni prišlo v Trstu šele trideset let po »Zelena« tovarna SOMBOR, 2. apr. (Tanjug) — Tovarna Somboled ima v vsej državi nad 5000 vitrin za hlajenje svojih izdelkov. Zdaj gradijo hladilnico z 10.000 tonami uporabnega prostora, dokončujejo pa tudi sistem za namakanje 1200 hektarov zemlje, kjer bodo gojili zelenjavo in druge poljedelske kulture. Omeniti je treba proizvodnjo nad 5000 ton raznih vrst somborskih sirov. V sodelovanju z zavodima za meso v Novem Sadu so obvladali tehnologijo proizvodnje ribjega paprikaša v konzervah, tako da bodo letno dobavljali potrošnikom po 2000 ton tega živila. vojni, čeprav so, kot je doku mentirano navedel, o tem, kaj se je dogajalo v Rižarni, vedeli mnogi prizadeti, pa uidi kolaboracionisti že med vojno in prvih letih po vojni. Posebej se je vprašal, iz kakšnih interesov je zavezniška vojaška uprava v iskanju ravnovesja med različnimi na rodnostnimi skupnostmi in iz koriščajoč ozračje hladne vo: ne, pomagala kolaboracioni stom utišati zahteve o začetku procesa. Govoril je tudi i. poznejših in celo nedavnih Društveni akti brez naslovov V Sloveniji deluje več kot 210 družbenih organizacij in društev LJUBLJANA, 2. aprila — Družbene organizacije in društva posegajo v Sloveniji na vsa področja družbenega življenja in dela: gospodarstvo, kulturo, znanost, izobraževanje, socialo in zdravstvo, varstvo okolja, telesno kulturo in še mnogo druge ga. V Sloveniji deluje veo ko 210 družbenih organizacij in društev, v približno 12.000 osnovnih organizacii pa je včlanjenih več ko 1.360.000 članov. V republiških vodstvih družbenih organizacij in društev deluje okoli 2.250 članov, v občin skih vodstvih pa več kc 30.000 aktivistov — članov. Sekretariat koordinacijskega odbora za družbene m ganizacije in društva pri FF. SZDL Slovenije se je danes sestal na svoji prvi seji in sprejel osnutek delovnega programa za letošnje leto. Spremljal in obravnaval bo predvsem vključevanje druž- I benih organizacij in društev v družbenopolitični sistem, njihovo programsko zasnovo, kadrovsko politiko, Taložm-ško dejavnost, mednarodne sodelovanje in politiko finansiranja dejavnosti družbenih organizacij in društev. Novi zakon o društvih ie moč no spremenil stara razmerja na tem področju, zato je nerazumevanj, napačnih tolmačenj in nerazčiščenih vprašanj še zelo veliko. Delo pa otežkočajo tudi organizacije in društva, ki praviloma pošiljajo svoje akte brez naslovov, samo z imeni, in ta ko iz malomarnosti zavirajo stike. kompetenčnih sporih o možnosti za začetek tega procesa, in pribil, da pri tem ne gre samo za fašistične kroge, ampak tudi za nekateie sredinske in finančne kroge v Trstu, ki z geslom »da rešujejo, kar je reševati možno«, v bistvu hočejo vzdrževati gospodujočo linijo v mestu, če je zdaj do procesa vendar prišlo, je to že samo po sebi uspeh, ker pomenja branik tudi na področju širšega boja sil v Trstu. BOGDAN POGAČNIK Indok centri šele v 20 občinah Oblikovanje informacijskih služb je prepočasno tudi v tozdih PODVIN, 2. aprila — Tu se je danes končal seminar za delavce v informacij sko-dokumentacijskih centrih, organizatorje obveščanja in druge, ki se ukvarjajo z obveščanjem v delegatskem sistemu. Na njem, poroča sekretariat skupščine SRS za informacije, so največ pozornosti namenili izgradnji celovitega družbenega sistema obveščanja v naši samoupravni družbi, organiziranem pretoku delegatskih informacij in sami vsebini sporočil. Ugotovili so, da se kljub določenim uspehom, na tem področju še vedno srečujemo s številnimi pomanjkljivostmi, ki jih bo potrebno odstraniti, saj bo njihova razrešitev v marsičem prispevala k še hitrejšemu razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov v temeljmh organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, občinah in drugod. Na seminarju so poudarili, da so informacijsko-dokumenfa-cijski centri sestavni del 'celovitega sistema obveščanja in da bi oblikovanju teh služb morali nameniti v pri hodnje več skrbi kot doslej. To ne velja samo za ob*me, v katerih je sedaj ustanovljenih okrog 20 teh centrov, pač pa tudi za mnoge organizacije združenega dela, v katerih tečejo ti procesi še počasneje. V Podvinu so se zavzeli, naj bi v prihodnje podobne seminarje organizirali po območjih, s čemer bi omogočili, da bi se na njih problemov, ki smo jim v tem trenutku priča v delegatskem obveščanju, lotevali veliko konkretneje. Poleg tega so poudarili, da bi se v prizadevanja za izboljšanje obveščanja v delegatskem sistemu morali vključiti vsi, od družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti itn., saj je očitno, da bo mogoče mnoge problem© v posameznih okoljih premagati samo ob sodelovanju vseh teh dejavnikov. B K. Alkohol in Francozi PARIZ, 2. aprila (UPI) — Posebna komisija francoske vlade za alkoholizem je sporočila, da je v 1974. letu umrlo 17.326 Francozov in Francozinj zaradi ciroze jeter, ki jo je povzročilo prekomerno uživanje alkohola. Komisija, ki jo je ustanovil kabinet predsednika republike, je tudi sporočila, da je nadaljnjih 3710 ljudi izgubilo življenja zaradi prekomernega pitja, vendar ne za cirozo. Od tako umrlih je bilo 12.336 moških in 4.990 žensk. f Veterani v ospredju PRAGA, 2. aprila (telex) — Vse reprezentance na Jubilejnem evropskem namiznoteniškem prvenstvu so že odkrile vse adute, pri čemer je najbolj žalostno, da lahko prvi del turnirja v Pragi že razglasimo za — prireditev veteranov. V partijah, ki smo jih videli doslej v dvorani Julius Pučki, so bili v ospredju igralci, o kateri govorimo in pišemo že desetletje ali več, na njihovih ramenih je še vedno glavno breme upov in zmag. Novih imen, sveže krvi, ki bi poživila obtok evropskega namiznega tenisa pa ni. »Stari smo tako dobri, da mladi preprosto ne pridejo do besede.« razmišlja Dragutin Surbek, eden iz vrha svetovne elite. Težko je, prebiti se skozi staro gardo, če ima ta v rokah vodilne položaje,., ki si jih je zgradila s trdim delom in dolgoletnimi izkušnjami. »Namizni tenis jemljem kot poklic. To je težko delo, v katerem so le redke proste ure, prijetni trenutki so le, ko stojiš na odru zmagovalcev, pa še takrat misliš, koliko potokov znoja je moralo preteči, da si dosegel cilj,« pravi Kjell Johansson, eden redkih v Evropi, ki je v 13-letni karieri dosegel več uspehov kpt Dragutin Surbek. Oba igralca, ki sta se trdno zasidrala v zgodovini evropskega namiznega tenisa — eden z izjemno borbenostjo in drugi z izredno tehniko in najmočnejšim udarcem na stari celini, ne vidita izhoda iz sedanjega položaja. Jasno je namreč, da vodstva reprezentanc ne upajo tvegati in čez noč naložiti breme velike odgovornosti mladim, vedno se rajši naslonijo na tiste, za katere so prepričani, da lahko zmagujejo. In tako si veterani znova in znova nabirajo izkušenj, mladi pa vse bolj zaostajajo. Veterane lahko razdelimo t dve kategoriji, pri čemer seveda upoštevamo le tiste, ki so med najboljšo petnajsterico v Evropi. V prvi so dejansko veterani, stari več kot 30 let, katerih najbolj znamenita predstavnika sta Kjell Johansson in Maria Alexandru, v drugi skupini pa so igralci, ki so že več kot pet let v vrhu evropskega namiznega tenisa — ne redko tudi svetovnega, med njimi Surbek in Stipančič z 11-letnim reprezentančnim stažem, Stellan Bengtsson, ki je šest let eden stebrov švedskega moštva, Angležinja Óammersley. edini madžarski obrambni igralec Boerzsai, Uhlikova iz ĆSSR, ki je prvi evropski naslov osvojila že leta 1968, Rudnova, Gomazkov in Sarkojanov, s katerimi stoji in pada sovjetski namizni tenis, in še in še bi lahko naštevali. Ob tako sposobnih veteranih je potreben res izjemen talent, volja do dela in požrtvovalnost, da se kdo od mladih prebije v vrh. V prvem delu evropskega prvenstva v Pragi takega primera ni, bomo pa veseli, če bo kdo iz novega vala demantiral veterane v tekmovanju posameznikov. VLADO SLAMBKRGER Le Jurčič izgubil Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu naše mešane dvojice po pričakovanju slabe - Thorsell (Š) izločen OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA PRAGA, 2. aprla (Telex) — Edini jugoslovanski igralec, ki je izgubil v prvem kolu tekmovanja posameznikov na desetem evropskem namiznoteniškem prvenstvu, je Damir Jurčič. Mladi, 17-letni Zagrebčan je imel od vseh šestih reprezentantov edinega močnejšega nasprotnika — zahodnega Nemca Liecka, 'ki .je nekajkrat presenetil že tudi Sur beka in Stipančiča. Jurčič ni rešil problema, kako vračati hitre žogice, ki jih je Lieck pošiljal iz kota v kot. V prvih dveh nizih je bil Lieck premočen, v tretjem je zaigral Jurčič nekoliko bolje, vendar je v finišu naglo popustil in po 17:17 ni več dobil točke. Precej se je trudil Zoran novic, naš četrti igralec, je spravil Grka Priftisa na kolena. Dobro je debitiral na prvenstvu Zoran Kalinič, po igri slabša kopija Milivoja Karakaševiča. Norvežan Guttormsen se je sicer boril na vse kriplje. vendar je bil prepočasen, da bi se lahko ubranil hitrih Kaliničevih udarcev. Tako so trije rezervni igralci Jugoslavije — zanimivo je, da so vsi trije levičarji — dosegli pričakovane rezultate, Kosanovič in Kalinič pa imai sti, da se prebijeta prej, saj Avstrijec Finec Johinen ne bi smela zanju predstavljati neprehodni oviri. Edino veliko presenečenje v prvem kolu je poraz mladega Šveda Thorsella, ki je jugoslovanskemu taboru prizadejal toliko sivih las z zmago proti Stipančiču v finalu moštvenega tekmovanja. Thorsell je nekoliko podcenjeval Italijana Bosija, kar se mu je maščevalo. Po vodstvu Italijana z 2:0 je ThorsteU sicer vložil vse Nobenega derbija V 23. kolu I. nogometne lige so klubi velike četverice favoriti — Olimpija igra ob 15.30 doma s Sarajevom I.ZNL LJUBLJANA — V 23. kolu I. lige m na sporedu niti enega velikega derbija, kar pa seveda ne pomeni, da bodo srečanja nezanimiva. Eno najzanimivejših bo najbrž med Ve-ležem in Vojvodino, ki ga bo v soboto prenašala tudi TV. Claui velike četverice igrajo z izjemno Hajduka na domačih igriščih, vsi pa so favoriti in bi morali vknjižiti nove pare točk. tudi uspelo. 4:0 ln 6:0 zmagi nad Sarajevom sta vpisani v anale najvišjih zmag Bežigrajčanov. Kapetan Vili Ameršek se še spominja leta 1(967 in svoje prve velike igre pri Olimpiji. »Sarajevčane smo potolkli do tal. Bil je užitek igrati z Zagorcem in Golcem. Vse im je uspevalo.« Bo tudi tokrat tako? »Ta čas imajo eno najmočnejših zveznih Pirić, šljivo in zdaj še povratnik iz JLA Tesan. Ne bo lah-toda, če Hajduku lahko damo štiri gole. potem ne more biti strahu. Seveda, če bodo naši igralci igrali tako zavzeto,« pravi trener’ Luštica. V enajsterici tokrat ne bo Zden-a Iskre, ki j£ zbolel za gripo, zamenjal pa ga bo ozdravljeni Dimitrijevič. Verjetna postava: Dalanovič (Matovič), Dogandžič, Bracanovič, Dimitrijevič, šišič, Samatovič, Rožič, Ameršek, Jurišič. Prosen, Voljč. F. BOŽIČ Pari 23. kola: Velež — Vojvodina (v soboto. TV prenos. 0:2). Partizan — Vardar (1:1). C. zvezda — Borac (2:1), 2cljezničar — Radnički (K) (0:1). Radnički (N) — Čelik (1:1), Rijeka — Hajduk (3:1), Dinamo — Sloboda (1:1), Olimpija — Sarajevo (1:2), Budućnost — Beograd (0:2). OLIMPIJA: Dautbegovič kontra Dalanoviču Fahrija Dautbegovič se v taboru bežigrajskega prvoligaša v pretekli sezoni ni proslavil. Z njim se je zgodilo tako kot v Mtinchnu 1960. Tam mu je sloviti trener Merki svetoval, da je zanj najbolje, da pospravi kovčke, v Ljubljani pa je imel Merklovo vlogo Slavko Luštica. »Faco« ni bil zadovoljen, »jim bom že pokazal,« je govoril. »Boljši sem od Dala-noviča, da o Matoviču sploh ne govorim, vsak izmed vas novinarjev je boljši od njega.« Dautbegovič je odšel k Sarajevu. »Spet bom branil tako kot nekoč pri Dinamu in Rudarju v Kaknju. V 23. kolu pa nasvidenje v Ljubljani. Bo že videl, tale Luštica.« Skromni Dalanovič njegovih hvalisavih izjav nikoli ni jemal preveč resno. Dalanovičevi tovariši iz napada Jurišič. Rožič. Voljč, Ameršek in drugi bi ozdravljenemu vratarju lahko napravili zadovoljstvo, če bi Dautbegoviču v mrežo nasuli golov. Leta 1967 in 1970 je napadalcem Olimpije to KOŠARKA Peti naslov v Varese ŽENEVA — V 19. finalu tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov je Mobilgirgi < Varese) premagal Real iz Madrida z Si:74 (43:42). To je že peti naslov, ki so ga osvojili košarkarji iz Var.eseja, ki so prej nastopali pod imenom Ignis. Pred 6.000 gledalcev v ženevski športni palači sta sodila Araba-djan (Bolg) in Turner (VB). Italijanski prvaki so v začetku povedli s 16:6, toda Španci so jih ujeli in vse do finiša je bil boj dokaj izenačen. V zadnjih minutah pa je Mobilgirgi z odločnimi Meneghinom, Morsejem in Ossolo povsem nadigral nasprotnika. Real je večinoma igral taktično .povsem zgrešeno, tako da kvalitete Brabenderja, Szczerbia-ka. Luyka in drugih sploh niso prišle do SARAJEVO: nadomestiti primanjkljaj Ambicije Sarajevčanov so močno porasle po uspehih z Vojvodino in Veležem, zato je remi z Budučnostjo na domačem igrišču močno odjeknil. Proti Olimpiji bodo igralci enajsterice Vukašina Višnjevca skušali nadoknaditi zamujeno. »Težko bo v Ljubljani, kajti »zeleni« igrajo vse bolje. Računam na veliko vlogo naše zvezne vrste ter da oomo iz Ljubljane odšli neporaženi.« je pred odhodom dejal Višnjevac. Olimpija — Sarajevo doslej 1953/54 — 0:1, 2:3, 1965/66 — 1:4. 3:1, 1968/67 — 1:2. 1:2, 1967/68 — 4:0. 0:3, 1958/69 — 0:0. 1:2, 1969/70 — 1:4. 6:0, 1970/74 — 2:3 , 3:0, 1971/72 — 1:4, 1:0, 1972/73 — 2:3. 2:0. 1973/74 — 2:4. 0:1, 1974/75 — 2:3. 1:0, 1975/76 — 1:2. Re- zultati v mastnem tisku so bili doseženi za Bežigradom. Poškodovanega Petkoviča bo zamenjal Tesan. Verjetna postava: Dautbegovič, Vidovič, Tešan, Simič, Savič, Šljivo, Rajkovič, Lubura, Dupovac, Pirič, Repčič. N. MARIĆIC Pokal Rečici LAŠKO — OZTK je organizirala pokalni turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 8 ekip. V finalu je Rečica premagala Desni breg. Rezultati: četrtfinale — Rečica : S. Rangers 2:1, Rimske toplice : Laško 2:1, Desni breg (Laško) : Debro 4:1, JLA (Rimske toplice) : SŠD Primož Trubar (Laško) 6:0; polfinale — Rečica : JLA (R. t.) 1:0, Desni breg : Rimske toplice 3:1; finale — Rečica : Desni breg 2:1. Turnir je lepo uspel, zasluženo pa je zmagala ekipa Rečice, saj je že v četrtfinalu premagala najnevarnejšega nasprotnika S. Rangers. SMUČARSKI SKOKI 188 skakalcev v Žireh ŽIRI — Ob otvoritvi nove 39-m skakalnice je bila letošnja, po udeležbi rekordna prireditev v smučarskih skokih v Sloveniji. Nastopilo je kar 188 skakalcev iz vse Slovenije, ki so se izkazali tudi s kvalitetnimi skoki. Triglav je pripeljal 50 skakalcev, bivši reprezentant Prelovšek, ki se je lotil trenerskega poklica, pa iz Ljubljane 45. Nastopili so tudi gostje iz Zahomca. Prvi rekorder nove skakalnice je s 33,5 m Bogdan Jemc iz Žirovnice. REZULTATI — ml. pionirji: 1. Primožič 214,5 (30, 30.5), 2. Kavčič (oba Žiri) 209,0 (29, 30), 3. Kaiser (Zah) 207,5 ( 29,5, 29,5), 4. Koštrun (Križe) 188,5 (26, 28) in Zimžar (Tr) 188,5 (28, 27); st. pionirji (skrajšana odskočna miza); 1. šoba 206,5 (29, 29), 2. Bajec (oba II) 205,5 (30, 28,5), 3. Lotrič (Mojstr) 204,5 (27, 28,5), 4. Ulaga (II) 204,0 (28, 28,5), 5. Ribnikar (Žirovnica) 202,5 (27, 28); ml. mladinci: 1. Jemc 218,0 (28, 33,5), 2. Prešern (oba Zirov) 214,5 (27, 32,5), 3. Tepež 197,0 (25, 31), 4. Langus (oba II) 186,5 (25, 31), 5. Vesel (Tr) 186,5 (23, 29,5); ekipno za pokal Alpine: 1. Žiri 814,5, 2. Triglav 766,5, 3. Za-homc 758,5, 4. Žiri n 741,0, 5. Ilirija 738,5. J. JURMAN zares Halo, Praga! Danes je prispel v Prago tudi svetovni namiznoteniški prvak Istvan Jonyer, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu v .Kalkuti slavil dvojno zmago nad Strpančičem med posamezniki in v paru skupaj z Gergelyijem proti Stipančiču in šurbeku. »Operacija se je posrečila, začel sem že trenirati, upam, da bom do prihodnje pomladi, ko bo svetovno prvenstvo v Birminghamu, že popolnoma pripravljen za obrambo naslova,« je dejal Išt-van Jonjer in dodal, da je pričakoval neuspeh svojega moštva, vendar ne takšen polom, saj so Madžari padli z drugega mesta pred dvema letoma celo na osmo. Danes je zasedal v Pragi tudi izvršni odbor mednarodne evropske namiznoteniške zveze. Njen predsednik Jupp Schlaf nam je izjavil: »Veseli me. da je na kongresu v Pragi zavladala popolna enotnost med zvezami evropske celine, kar nam bo dalo nove možnosti za nastop v ITTF. Mislim, da smo tudi ena redkih evropskih športnih zvez. ki stoji finančno zelo dobro. Zato bomo denar vložili v nadaljnji razvoj kakovostnega namiznega tenisa v Evropi. Financirali bomo trening mladincev in pionirjev iz kakovostno slabših dežel, zaprosili bomo tudi močneje zveze, med njimi tudi jugoslo. vansko. da bodo s trenerji pomagale manj razvitim, vse to pa na račun evropske zveze. S takšnim načinom dela računamo, da bo Evropa v naslednjih letih še napredovala. Novost, ki nam jo omogoča dober finančni položaj, je tudi, da bomo odslej plačevali na dvobojih prve evropske lige nevtralne vrhovne sodnike,« je dedal Juop Schlaf. • V. š. sile, da bi rešil partijo, vendar Italijana v njegovem poletu ni mogel več ustaviti. Prireditelji so danes zašli v hude težave. Pri že tako napetem urniku, saj so mize zasedene od 9 ure non-stop in bodo do polnoči, je popoldne zmanjkalo se elektrike, tako da je ves razpored postavljen na glavo. Dopoldne so Startali tudi mešani pari. Po pričakovanju so naše dvojice zaigrale zelo slabo, z izjemo para Stipančič—-Palatinuš, ki ima edini tudi možnost, da osvoji eno izmed kolajn. Najbolj sta razočarala para Jurčič—Jeler in Kalinič—Fabri. Zagrebško—ljubljanska kombinacija je imela najlažja nasprotnika — poljsko dvojico Czochanski—Ole-kova, vendar sta jugoslovanska' predstavnika zaigrala daleč pod svojimi zmožnostmi in gladko izgubila z 0:3. Podobno je bilo tudi s Kaliničem in Fabrijevo, ki sta klonila pred nizozemsko dvojico Van den Helm—Heltzel. Edini pričakovani poraz je bil naše četrte dvojice Kosanovič— Batinič proti Madžaroma Boer-zseiu in Kishazijevi. Pri ženskih dvojicah Eva Jeler in Branka Batinič nista imeli sreče pri žrebu. V orecitekmova-nju sta premagali češkoslovaški par Čikova—Hacura, vendar bc-staže v prvem kolu naleteli r.a najboljši češki par Uhlikova—S »1 hanova, tako da praktično niza večji uspeh. VLADO ŠLAMBEROER Oslabljeni, a ne brez možnosti Danes v Ljubljani plavalni dvoboj mladincev Slovenije in Koroške LJUBLJANA — Mladi plavalci in plavalke Slovenije in avstrijske Koroške, rojeni leta 1959 ali pozneje, bodo le prišli do svojega dvoboja, ki je lani zaradi preobremenjenosti obeh ekip odpadel. Prav zaradi tega uradno tudi šteje za mladinski dvoboj, čeprav bodo nekateri plavalci že prekoračili 16 let. Domači bodo nastopali oslabljeni, ker je nekaj naših vodilnih plavalcev in plavalk v pionirski reprezentanci Jugoslavije, ki nastopajo na četveroboju v Švici, Borut Petrič pa trenira v 50-m bazenu v Beogradu in ga v Ljubljano torej ne bo. Kljub temu pa ima naša ekipa vseeno nekaj možnosti na uspeh, ki bi seveda le še potrdil izreden napredek slovenskega plavanja. Organizatorji so že skrbno pripravili zimski bazen na Sternu, hkrati pa naprošajo člane sodniškega zbora, da se zberejo ob bazenu ob 17.30, kajti dvoboj se bo začel natanko ob 18. uri. S. T. BOKS Parlov osmi MEXICO, 2. aprila — Na rang lestvici svetovnega boksarskega koncila (WBC) za mare je Jugoslovan Mate Parlov na osmem mestu. Svetovni prvak po verziji WBC je John Conteh, izzivalci pred Parlovom pa so: Ritchie (ZDA), Cassidy (ZDA), Bethea (ZDA), Domenico (It), Lopez (ZDA) in Traversaro (It). B. Križaj 10. Zadnji moški veleslalom za evropski pokal je dobil Italijan Contortola LAAX, 2. aprila (po telefonu) — V zadnjem moškem veleslalomu za evropski pokal je zmagal Italijan Contortola, Jugoslovan Bojan Križaj pa se je uvrstil na 10. mesto. Po prvem teku je vodil Burger (ZRN) pred Confortolo (It) in Wenz!om (Liech), v drugem pa je bil najhitrejši Frommelt (Liech) pred Confortolo. V drugem teku je Bojan Križaj naredil nekaj napak, vendar je še ujel točko za evropski pokal. Dobro je vozil Andrej Koželj, medtem ko je Tone Koželj na drugi progi tik pred ciljem padel. Rezultati: 1. Confortola (It) BERI SPORED DANES Z mitingoma v Celju in Novi Gorici start atletske sezone na planem ... LJUBLJANA — Atletska sezona na planem se v Sloveniji ta konec tedna začenja tudi uradno. Danes je na sporedu medklubski miting v Celju, v nedeljo pa potem Nova Gorica prizorišče zdaj že tradicionalnega mednarodnega tekmovanja. Priložnosti za prve dobre rezultate je torej dovolj — obakrat ATLETIKA CELJE; meddruštveni mitirtg (ob 15,30 uri). AVTO-MOTO MARIBOR: I. diifea za DP ▼ speedwayu na dirkališču na Teznem ob 16.00 (še jutri ob 14.00) KEGLJANJE SLOV. KONJICE: republiško prvenstvo mladink (ob 12.00 še jutri ob 8.00). NOVO MESTO: republiško prvenstvo mladincev (ob 8.00 še jutri ob 8.00). Moška liga SRS: Celje — Slovenija ceste, Ljubljana — Konstruktor (oba ob 15.00). 31. SOBOTA: mednarodni turnir mešanih parov Radenske na kegljišču Carde (8.00). KOŠARKA SKL — moški: Triglav — Ježica (18), Vrhnika — Celje (18), Beti — Trnovo (18.30). ODBOJKA SOL — moški: Forum — Mežica (17), Novo mesto — Polskava (18), Šempeter — Branik (17) . Jesenice — Kamnik (10). SOL — ženske: Ljubljana — Krka (17), Mislinja — Fužinar (H), Kooer — Branik (17), Jesenice — Maribor (17.30). II. ZOL — zahod: Sava — Izola (18), Fužinar — Bagat (18). PLAVANJE LJUBLJANA: mednarodni mladinski dvoboj Slovenija — Koroška, ob 18. uri na Šternu. ROKOMET II. ZRL — moški (sever): Slo venj Gradec — Rudar (16), Sevnica — Piran (18), Slovan — Var-teks (19), Inles — Industromon-taža (18.115). II. ZRL — ženske: Olimpija — Osijek (18). SRL — moški: Branik — Polet (19), Jelovica — Brežice (18.30), Jadran — Mlinotest (19), Šoštanj — Izola (19) Radgona — Tržič (18) . Dobova — Minerva (19). SRL — ženske: Alples — Usnjar (18), Velenje — Borec (19), Brežice — Kamnik (18), Slovan — Dobravlje (17.30). RUGBY LJUBLJANA: tekma I. : ge Ljubljana onu Ljubljane v šiški ob 16. JUTRI S3IL — vzhod: Vojnik — Drava (10.30), Šmartno — Steklar. Branik — Peca, Nafta — Maribor (vse ob 13.30). Mura — Steklar, Branik — Peca, Nafta — Maribor (vse ob 13.30), Mura — Aluminij in Tišina — Rudar (obe ob 15.30). ODBOJKA SOL — ženske: Gaberje — Vič SOL — moški: Gaberje — Borec II. ZOL — zahod: Maribor — Sloga (10). ROKOBORBA I. ZL — zahod: Olimpija — Varteks (10), Lika — Željezničar, Sljeme — Gavrilović, Maribor — Ist. borac (11). II. ZL — zahod: Lokomotiva — Partizan (G), Prvomajska — Poreč, Metalac — Podravka, Partizan (L) — Sisak. ROKOMET II. ZRL — moški (sever): Celje — Rovinj (11). II. ZRL — ženske: Ivanič — Branik (11). SRL — ženske: Iskra — Šmartno (10), Izola — Sava (10). SMUČANJE KANIN: slalom za st. pionirje in pionirke v organizaciji SK Bovec. SMUČARSKI SKOKI KRANJ: prvo prvenstvo SRS za cicibane, ob 9. uri na 20-m skakalnici v Besnici. DOBROVLJE: meddruštveno tekmovanje za pokal Dobrovelj, za vse kategorije, ob 14. uri na 20-metrsfci skakalnici. :42,56, 2. Burger (ZRN) 2:43,17, 3. Wenzel (Liech) 2:43.65, 4. W. Frommelt (Liech) 2:43,88 , 5. Ch. Hemmi (švi) 2:44,11, 6. Schwen-dener (švi) 2:44,28, 7. Senoner (It) 2:44,33 , 8. J. Ochoa (Špa) 2:44,68 , 9. Gasienica (Polj) 2:44,82, 10. Križaj Jug) 2:45.04, ... 19. A. Koželj (Jug) 2:46,96, 45. Jaundk (Jug) 2:53,39. T. VOGRINEC Anja Zavadlav deseta BARDONECCHIA — Drugi dan mladinskega tekmovanja za pokal OPA so se mladinci pomerili v slalomu, mladinke pa v veleslalomu. Med našimi reprezentanti je bi po prvi vožnji na odličnem 5. mestu Tomo Virk, ki pa je v drugem teku naredil napako in že v zgornjem delu proge odstopil. Med mladinkami je bila najboljša Jugoslovanka Anja Za-vadlova, ki je z odlično vožnjo osvojila 10. mesto. Dobri sta -bili tudi Tometova in Oblakova. Rezultati: slalom—mladinci: 1. Gruber (A) 83,58, 2. Berarea (I) 84.23. 3. Stock 85,00. 4. Jag (boa Avstrija) 85,28, 5. Garcia (F) 85,62, . . . med našim; se ni uvrstil razen Virka še Oberstar, ki je izpadel že v prvi vožnji. Veleslalom—mladinke: 1. Valt (I) 1:14,31, 2. Laurencon (F) 1:14,52, 3. S. Totschnig (A) H:15,88, 4. Fabre (F) 1:15,95, 5. Haaser (A) 1:16,35, . . . uvrstitve. Jugoslovank; 10. Zavadlav 1:1731, 18. Tome 1:18,56, 19. Oblak 1:18,87. T. L. I KOLESARSTVO____________| Kolesarji v Beogradu LJUBLJANA, 2. aprila — V nedeljo se bodo Vsi najboljši jugoslovanski kolesarji zbrali v Beogradu, kjer bodo nastopili na tradicionalni dirki »Vid Ročič«. Na 125 km dolgi progi od Beograda do Kosmaja in nazaj so favoriti mladi — domačin Marinkovič, Kranjčan Ropret in Ljubljančan Gajzer. Lani je zmagal Ro-govec Zakotnik. Rivier umrl ST. EHENNE, 2. aprila — Danes je umrl eden najbolj znanih francoskih kolesarjev, Roger Rivier, ki je dopolnil 40 let. Rivier je bil trikratni svetovni prvak na dirkališču in svetovni prvak v vožnji na eno uro. Po napovedi Finalisti rokometnega pokala SRS so Celje, Inles ter Slovan in Olimpija LJUBLJANA, 1. aprila — Nocoj so bile polfinalne tekme pokala mladosti za rokometašice in rokometaše na področju SRS, ki so se končale s pričakovanimi izidi. V konkurenci moških sta se v finale uvrstila Celje in Inles, med ženskami pa Olimpija in Slovan. LEK, KI REŠUJE VAŠO GLAVO Očitno smo Jugoslovani zelo ponosni ljudje. Silno neradi sklonimo glavo, pa čeprav gre zgolj za umivanje las. Toda naš ponos je vsaj v tem primeru močno sprt s pametjo. živimo v času, ko je industrijski razvoj (tudi naš) pokazal zobe. Dan na dan se iz tovarniških dimnikov, avtomobilov in drugih strojev, ki naj bi sicer človeku lajšali vsakdan, valijo tone in tone najrazličnejših strupov, umazanije, prahu ... Vso to zračno brozgo vdihavamo dan na dan, dan na dan smo ji izpostavljeni. če bi govorili s sodobnimi frazami, bi lahko rekli, da narava prav gotovo človeku njegovih las ni programirala kot filter za. umazanijo. Prej hi lahko rekli, da so lasje nekakšen toplotni izolator, ki glavo (in z njo vred tudi manjšo ali večjo količino pameti) ščitijo pred temperaturnimi razlikami. Danes lasje kot izolator človeku res da niso več potrebni, zato pa seveda nikomur ni do tega, da bi hodil okrog ostrižen na balin. KAKO SE POČUTI KOJAK MED PLEŠCI Sem ter tja se sicer najde kakšen Ko-jak in Yuli Brinner. Ampak, prosim vas. ali bi bil Kojak sploh kakšna posebnost, če bi se na vsaki glavi zrcalila velika, neizprosna pleša. Tako imamo danes lase predvsem za okras. In teže lepih las ne moremo odtehtati z nobeno še tako žlahtno kovino, ker so lasje individualni okras, skratka nekakšna dodatna osebna izkaznica, ki je vsakomur na očeh in v kateri kdorkoli lahko prebere, ali smo in koliko smo redoljubni, kako znamo paziti na svoje stvari, skratka na zgovoren način je zarisana količina naše marljivosti. Toda odkar je človek tako odločno posegel v naravo, da mu je industrijski napredek zrasel čez glavo, so lasje hočeš nočeš postali tudi filter, potreben ali ne. A naša potrošniška pedantnost nikdar ne pozabi zamenjati oljnega ali zračnega filtra v avtomobilu, lase pa najraje kar zapustimo, ker so pač naši in jih ni treba kupiti. In tako lahko rečemo da torej dan na dan nosimo na naših glavah ves naš (pa morda še kakšnega tujega) dinamičen industrijski razvoj. GLASBA POŽENE ARMADO V BEG Navsezadnje bi se nemara še navadili na tako umazane buče, kot jih zdaj nosimo. Morda bi vse skupaj postalo še nekakšna moda. Toda tu je tudi smrad. In če že lahko ukazujemo očem (se spomnite, da smo v časih rekli, kako zelena in modra barva ne gresta skupaj), ušesom (z današnjo lahko glasbo bi pred sto leti pregnali cele armade) in drugim čutilom, pa vonju ne moremo ukazovati. Tisto, kar smrdi, smrdi. Smrdijo pa naši lasje. A ne gre zgolj za smrad. Umazanija, ki jo tako dosledno prenašamo v naših laseh, se v tej goš čavi za čne razkrajati in tako nastane nekakšna puhlica, v kateri se zaredijo bakterije. In te se s pravo indijansko divjostjo zazrejo v kožo, jo dražijo, da se čohamo kot opice, nažirajo lasni koren, ustvarjajo plasti puhlega prhljaja in počasi, a zagotovo spreminjajo naše glave v neusmiljeno puščavo. NOJ JE, KDOR NE POTOPI GLAVE V VODO Rešitev pa je tako preprosta. Treba je le pogosteje potopiti naše puhle glave v vodo, ne pa jih skrivati v pesek, kot to počno noji. Po naših analizah si povprečni Slovenec opere glavo komaj enkrat v treh tednih, če upoštevamo, da so ženske malo bolj marljive je pri moških ta doba še bolj raztegnjena. Čeprav podatkov za Jugoslavijo nimamo, pa vendarle dvomimo, da bi bila slika v naši širši domovini kaj dosti bolj ugodna. Zdaj pa se mimogrede spomnimo, kakšen vik in krik so pred kratkim zagnali zahodni Nemci, ko so štemovci ugotovili, da se Herrenvolk koplje le enkrat 'tedensko. Ne bomo se vprašali, tako kot se je vprašal Stem »Smo res svinje?«, ampak se raje vprašajmo ali moramo res dan na dan na svojih glavah nositi lasuljo iz prahu, žvepla, oglja, nafte in bogsiga-vedi česa še. A kako to neuklonljivo ljudstvo prepričati, naj večkrat skoči na glavo v vodo. VEČINA ŠAMPONOV — PREOSTRA REŠITEV Voda sama ne pomaga. Tudi mila ne. Z večino običajnih šamponov pa je težava. Preostri so. šamponi namreč vsebujejo pralno substanco, neekakšen detergent, ki deluje zelo učinkovito. Toda ta učinkovitost se maščuje. Najpreprosteje bi to pojasnili z varekino. Varekina prav gotovo temeljito opere roke. Toda poskusite si vsak dan oprati roke z varekino!.!.!.! Samo potem se ne pridite pritoževat k nam zaradi uvele, bolne kože. No, in podobno je pri večini običajnih šamponov. Detergent v takih šamponih pri pogostem pranju suhe in normalne lase izsuši do takšne mere, da lasem že kar škoduje, saj jih nažira. Hkrati detergent nažira tudi kožo na glavi — skratka spet smo tam, kjer smo bili. KMETIJA ZA MIKROORGANIZME Pa tudi ljudje mastnih las z večino šamponov ne dosežejo uspeha. Detergent sicer njihove lase povsem razmasti, toda zdaj se uprejo maščobne lasnice. Ker je vse tako suho, začno proizvajati maščobo s podvojeno močjo in po pogostem pranju s šamponi so lasje še bolj mastni kot so bili prej. Razen tega večina šamponov vsebuje kot zgoščevalni element tudi morsko sol. Sol pa spet učinkuje na kožo kot dražilo, zato imamo pri takšnem pranju glave še dodatne neprijetnosti. Proizvajalci šampona sicer vedo za neprijetnosti običajnih šamponov. Zato šamponom dodajajo lanolin-sko olje, ki naj bi lase omastilo. Toda la- nolinsko olje na zraku hitro razpada, oksidira in ustvarja novo sijajno njivo za razvoj mikroorganizmov. DAN NA DAN BREZ SKRBI . Zato so v ljubljanski tovarni Lek po temeljitih preskusih izdelali nov šampon, ki je odpravil vse te tegobe. Imenuje se Dan na dan in že z imenom pove, da ga lahko brez skrbi uporabljamo vsak dan. Ti šamponi so skoraj povsem enaki običajnim šamponom, le morsko sol je zamenjal takoimenovani Lekotam. Ta čarobna substaca namesto soli zgoščuje šampone, razen tega pa blaži detergent, tako da odpadejo vse tiste zoprne posledice, ki smo jih preklinjali pri običajnih šamponih. Lekotain, njegova sestava je skrivnost, uporabljajo boljše tovarne na zahodu že deset, petnajst let, zato je neutemeljen morebitni strah, da bi tudi ta substanca morda nekoč pokazala kakšne stranke učinke, ki bi bili neprijetni. LEKOVE SADNE ČETVORKE Toda v Leku niso ostali zgolj pri dodatku Lekotaina. Svoje šampone Dan na dan so poiskusili tudi čim bolj približati naravi. Zato so šamponom dodali naravne izvlečke s prijetnimi vonji in tako lahko v trgovinah kupimo Dan na dan šampone v štirih inačicah: zelenega, ki ima vonj po jabolkih, rdečega, ki diši po jagodah rumenega, ki nam pričara vonj breskev in svetlorumenega z limonovim vonjem. Prav ti domači vonji pa so tisto, kar nas dandanes med vsakodnevnimi zračnimi napadi najbolj spominja, da smo še ljudje, iz krvi in mesa, da smo del narave in ne stroji. Le zakaj bi torej dan na dan nosili glavo (in z njo vred tudi lase) naprodaj, če za neznatno ceno in nekaj minut dela dnevno z Lekovimi šamponi lahko ohranimo tisti okras, ki nam ga je narava podarila, še več! S šamponi Dan na dan ta naš zaklad lahko samo polepšamo. OAD ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — Obletnica smrti Doslej so naslov osvojili: Varese 1970, 1972, 1973, 1975 in 1976, Real 1964, 1965, 1967, 1968 in 1974, CSKA Moskva 1961. 1963, 1969 in 1971, ASK Riga 1958, 1959 in 1960, Dinamo Tbilisi 1962 in Simmen-fna) Milano 1966. AVTO-MOTO Jutri za SP v Launsdorfu CELOVEC — Na znam progi v Launsdorfu se bo jutri, 4. t. meseca začelo svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm. Na prireditvi bodo sodelo vali izbrani dirkači iz 16 držav, med njimi tudi najboljši, Belgijec Gaston Rahier. Začetek dirke za SP bo ob 14. uri, v odmoru bo nacionalno prvenstvo, ob 15.45 pa bo drugi tek SP. Dirkači za razred 250 ccm, bodo imeli prvo dirko v Španiji, prva dirka v razredu do 5;W ccm pa bo v Svici. Skrivnostna poroka Nikija Laude DUNAJ. 2. aprila — Sele včeraj se je zvedelo, da se je svetovni avtomobilistični prvak v formuli 1, Avstrijec Niki Lauda poročil — pred tremi tedni. Njegova izvoljenka ni Mariella Reining. haus, ki je Nikija spremljala sedem let, marveč 26-letna Marlene Knaus, fotografski model. na stezah iz umetne snovi. Sezona se začenja tako zgodaj tudi zaradi tega, ker je letos ves atletski utrip nekoliko zgoden. Ze za konec meseca (ali prve dni maja) je predviden prvi nastop državne reprezentance, sredi junija so na sporedu balkanske igre in že julija čaka najboljše olimpijski nastop. Po Celju in Novi Gorici (koli- i v glavnem priprave, ki so bi-doslej. • od- in žen- 4x200 m, v katerih ekipi Olim-1:30,5 pred Trigla-1:453 pred Kladi-Ljubljane so bolj pa bo boj med 'moškimi. Olimpija je letos brez Pen-ce (v JLA), zato pa ima v svojih vrstah talentiranega Keržana, ki se je iz Novega mesta preselil v Ljubljano. V Novi Gorici bo štartal tudi dobršen del jugoslovanske elite. V ospredju bo nastop štiristome-trašev, ni pa še zanesljivo, če bo na 800 lahko tekmoval tudi Sušanj, ki se je nekoliko poškodoval. Tani je na 400 m zmagal Ivičak z 48,5, na 800 m pa je bilo zaporedje tako: Sušanj 1:49,0, Savič 1:50,0, Alebič 1:51,3. Pavličičeva je lani dosegla 11.9 (100 m) in 56,4 (400 m), najboljša pa sta bila rezultata v skoku v višino (Del Fomo 216 cm in Fočičeva 178 cm). Danes je točno leto dni tega, kar je kot šahovski kralj umrl Robert Fischer, ki pa še ostaja velika uganka LJUBLJANA — Točno pred letom dni, 3. aprila ob 11. uri so na sedežu FIDE v Amsterdamu razglasili rokado svetovnega šahovskega prvaka, najbolj nenavadno v zgodovini dvo- Organizator AK Gorica je skupaj s pokroviteljem Primorje Gorica pripravil vse potrebno za nemoten potek uvodne atletske jugoslovanske prireditve. Najboljši bodo prejeli tudi pokale, ki so jih prispevale Primorske novice, Primorski dnevnik in Radio Koper. Poseben pokal AK Gorica pa bo dobil najboljši mladinec v skoku v daljavo kot spomin na odličnega mladega skakalca Franca Sena. FAVORIT NA 400 m. Joško Alebič. (Split). ATLETIKA NOVA GORICA: velik mednarodni otvoritveni miting z začetkom ob 9,45 uri. KOŠARKA KR. GORA: Polfinale prvenstva za mladinke za 1. 1975, sodelujejo Bežigrad, Kr. gora in Kladi-var (Žiri). Pričetek ob 10. uri v telovadnici O. Š. ŠMARJE PRI JELŠAH: Polfinale prvenstva za mladinke. Sodelujejo Ježica, ZKK Maribor in Steklar (R. Slatina). Pričetek ob 10. uri. DOLENJI LOGATEC: Kvalifikacijski turnir za II. SKL — zahod. Sodelujejo Tolmin, Kamnik in Medvode. NOGOMET LJUBLJANA: Olimpija — Sarajevo, prvenstvena tekma 23. kola I. ZNL, ob 15 30 na Centralnem štadionu. LJUBLJANI: Mercator — Ig- man, prvenstvena tekma 22. kola n. ZNL — zahod, ob 10. uri na igrišču ob Gerbičeva cesti. SNL: Slovan — Primorje (ob 10.30) , Drava — Poharje, Rudar — Mura, Železničar — Kladiivar, Vozila — Slavij a, Šmartno — Maribor Izola — Ilirija (vse ob 15.30) . ZCNL: Ljubljana — Koper (10.30), Renče — Korotan, Kamnik — Vodice, B. krajina — Adria, Tabor — Usnjar, Litija — LTH (vse ob 15.30). VCNL: Kovinar — Dravinja (1030), Rakična — Aluminij, Straža — Rudar, Bakovci — Steklar, Branik — Beltinka, Nafta — Peca (vse ob 15.30). SML — zahod: Ljubljana — Tli. ritja (9.00). Olimpija — Tolmin, Vozila — Rudar, Tabor — Merca tor, Izola — Slovan, Litija — LTH (vse ob ’330). MOŠKI Jadran : Celje 26:36 (11:19) KOZINA — Po prvih desetih minutah je bila tekma izenačena, nato pa so Celjani z učinkovitimi nasprotnimi napadi do odmora domačinom pobegnili že za osem golov, v enakovredni igri po odmoru pa vodstvo povišali na 10 zadetkov. V domači ekipi so bili najučinkovitejši Lazar 9, S. Petrinja 4 ter Rapotec in Fabjančič po 3, pri gostih pa Levstik 9, Božič 6 ter Mrevlje, Lu-skar, V. Bojovič in Anderluh po 4. Pred 100 gledalci sta sodila Džurdževič (Kp) in Bartol (Kr). M. JEZERŠEK Jelovica : Inles 19:28 (10:11) ŽENSKE Slovan : Branik 14:12 (8:5) LJUBLJANA — Igralke Branika so na Kodeljevem pokazale bore malo drugoligaškega rokometa. Moščanke so zlahka prodirale skozi njihovo obrambno vrsto, kmalu povedle s 4:0 in to prednost zadržale do sredine II. polčasa. V 41. minuti je Mariborčankam uspelo znižati rezultat na dva go. la razlike (13:11, 14:12), vendar to ni bil rezultat njihove dobre igre, marveč številnih napak domačink, ki so vse prehitro in neprevidno sklepale akcije. Pri Slovanu sta bili najučinkovitejši Supanova 7 in Rodetova 4, pri Braniku pa Halužanova in Hvala po 4. Najboljša igralka tekme je bila vratarka Slovana Podgornikova, ki je med drugim obranila tudi šest sedemmetrovk. Pred 100 gledalci sta sodila Jekoš in 2i-bret (oba Trbovlje). D. K. Alples : Olimpija 13:21 (6:11) KEGLJANJE Gradis : Aero 7374:6707 LJUBLJANA — V dvoboju 14. kola republiške kegljaške lige za moške je Gradis premagal Aero. GRADIS 7374: Logar 864, Mezgec 942, Zdešar 935, Mitar 867, M. Križaj 926, Nemanič 951, T. Križaj 972, Janša 917. AERO 6707: Božiček 866, Vera-nič 767 Eisenbacher 840, Urh 896, Petek 861, Ločoikar 888, Per-klič 763. Šmit 824. TENIS Oba Jugoslovana — out BARCELONA — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turirja sta bila poražena oba jugoslovanska igralca. Franuloviča je po hudem boju porazil Italijan Panatta s 7:6, 3:6, 8:6, Pilića pa je gladko premagal Bertolucci s 6:3, 6:0. bojev za svetovno prvenstvo. Ker ni dobil nikakršnih vesti od Fischerja, je predsednik FIDE dr. Max Euwe takrat izjavil, da svetovni prvak ni potrdil udeležbe v dvoboju, kot je bilo to določeno z drugim in tretjim členom pravilnika dvoboja ža svetovno prvenstvo. V skladu s tema členoma je predsednik svetovne šahovske federacije uradno razglasil izzivalca, velemojstra Anato-lija Karpova za svetovnega prvaka. Za ves svet je nastala uganka, zakaj se je Fischer odločil za to fatalno potezo, zakaj je bil taro Vztrajen v svojih zahtevan, taro nedostopen do prepričevanj in nasvetov svojih prijateljev m tudi »neobčutljiv« do fantastičnega nagradnega sklada petih milijonov dolarjev. O svojem, »šahovskem samomoru« ni spregovoril niti besede — ne tedaj, ne po- Fischer je svojo zadnjo potezo na uradnem tekmovanju odigral pred tremi leti in pol, v 21. par tiji dvoboja s Spasskim v Rey-kjaviku. V javnosti so ga zadnjič videli oktobra 1974, ob otvoritvi mednarodnega turnirja v Manili. Zadnji stik s FIDE je imel 27. junija 1974, ko je poslal brzojavko predsedniku dr. Euweju, potem, ko je zvedel, da kongres FIDE ni sprejel njegovih zahtev. »Kot sem jasno povedal v svoji brzojavki delegatom FIDE, se o pogojih, ki sem jih predlagal za igranje dvoboja, ne bom pogajal,« je zapisal Fischer. Ker kongres ni sprejel teh pogojev, je Fischer menil, da se je s tem izrekel proti njegovi udeležbi v dvoboju za prvenstvo leta 1975. »Zaradi tega«, je rečeno na koncu brzojavke, »se odpovedujem naslovu svetovnega prvaka FIDE. Prisrčen pozdrav. Robert Fischer«. Tudi leto po odstopu s šahovskega prestola ni razrešilo nobene skrivnosti o Fischerju. Ostal je nepristopen za javnost in novinarje, neverjetno tajanstven za čas, v katerem živimo. Lani so njegovo ime omenjali neštetokrat. Toda samo tri agencijske vesti so govorile ‘o Fischerjevih načrtih in poslih. Enkrat se je maskiran, da ga ne oi spoznali, pojavil v New Yorku, da bi se pred sodiščem zagovarjal proti obtožnici, ki jo je sprožil Chester Fox, kateremu je Fischer preprečil snemanje dvoboja v Reykjaviku. Drugič se je pojavil v Lon Angelesu, kjer je vložil tožbo proti Bradu Darachu, piscu knjige »Robert Fischer proti ostalemu svetu« In zahteval rekordno odškodnino 20 milijonov dolarjev. Fischer je menil, da je to vsota, ki naj bi jo avtor in založniki plačali zato, ker so grobo vdrli v njegovo zasebno življenje in tudi žalili njegovo osebnost. Tretja vest o Fischerju ni bila v zvezi s sojenjem, marveč z njegovim dvobojem z brazilskim velemojstrom Meckingom. Pogovori so bili v Karakasu julija lani. Rečeno je bilo, da bo Fischer dokončno odgovoril pozneje. Vendar je le sporočil, da je preveč zavzet s sojenjem proti Darachu. Ed Edmondson, izvršni direktor ameriške šahovske federacije in človek, ki je bil na revkjavi-škem dvoboju zelo blizu Fischerju, je povedal, da je šahovska federacija ZDA v treh letih od med-conskega turnirja do dvoboja za SP, vložila v Fischerja 57.000 dolarjev. Ta investicija pa se je nepričakovano dobro splačala, saj je šah v tem času v ZDA doživel pravi »boom«, število članstva v šahovskih klubih pa je. potem ko je Fischer zgubil naslov, začelo močno upadati. Pred letom-dni se je šahovski svet spraševal, če bo prišlo do dvoboja Fischer — Karpov. Zdaj pa je najbolj pogosto vprašanje, če se bo Fischer sploh vrnil na šahovska tekmovanja. Žal, je, sodeč po tem, kar sta pred kratkim izjavila Fischerjeva prijatelja Campomanes in Edmondson, skoraj gotovo, da Bobby ne bo nikdar več sodeloval na tekmovanjih FIDE. Zelo verjetna^ pa je tudi napoved, da sploh^ie bo več stopil na šahovsko priaort- šče.