LETO XVII. — Številka 79 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In TržiC. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni uicdnlk SLAVKO BEZNIK KRANJ, sobota, 15. 10. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja i958 kot poltednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s * e d a h in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJU PSI V A ZA GORENJSKO GARAŽNA, VHODNA IN OSTALA STANOVANJSKA VRATA, RAZNA OKNA IN VSE VRSTE PARKETA SLOVENLJALES K V HALI D NA GR V ljubljani za pionirskim domom Šport in turizem Te dni so pri nas štiri pomembne prireditve pod skupnim naslovom »SPORT IN TURIZEM«: na Bledu I. mednarodni seminar o športu in turizmu ki ga na pobudo Mednarodnega sveta za telesno vzgojo in šport (ICSPE) prirejajo jugoslovanske športne organizacije ter je pod pokroviteljstvom UNESCO, v Kranju I. mednarodni filmski festival pod istim naslovom in v Ljubljani festival evropske košarke ter razstava športne fotografije. Organizacija vseh teh pri- Filmski festival »Šport in turizem« Barvne in črno - bele mojstrovine Košir: »Kranjčani smo zelo zadovoljni in počaščeni, da lahko na tem festivalu igramo vlogo gostitelja in se obenem zavedamo tudi tega, da šport in turizem združujeta narode, da pomagata k njihovemu medsebojnemu sporazumevanju in spoznavanju« V sredo se je v Kranju začel prvi mednarodni filmski festival »šport in turizem«, kateremu vsi obetajo, da bo postal tradicionalen, čeprav je to prva mednarodna filmska manifestacija v Jugoslaviji, ki se mora šele uveljaviti. Vendar vse kaže, da je začetek dober in da so tudi obeti za prihodnja leta dobri. Predsednik žirije filmski režiser Veljko Bulajič je na sprejemu pri predsedniku kranjske občinske skupščine Martinu Koširju povedal, da je žirija v sredo dopoldne formalno že končala z delom, da je torej pregledala vse filme in da je v konkurenci kranjskega festivala približno dvajset filmov, ki dosegajo v svoji zvrsti najvišjo mednarodno raven. Toliko dobrin filmov je za nov festival, ki šele vstopa v vrste drugih mednarodnih filmskih festivalov, nedvomno velik uspeh. Na sprejemu pri predsedniku kranjske občinske skupščine se je v sredo pred otvoritveno predstavo festivala zbralo veliko gostov, novinarjev ter javnih in kulturnih delavcev, med njimi člani žirije, sekretar Za pro-sveto in kulturo SRS Tomo Martelanc, predstavnik organizacije UNESCO William Jones, ki je generalni sekretar mednarodnega sveta za šport im telesno vzgojo, športni par Emil in Dana Zaitopek in drugi. V kratkih pozdravnih besedah je Martin Košir med drugim rekel: »Ideja za to filmsko prireditev se je rodila istočasno z idejo, da bi I. mednarodni seminar o športu in turizmu priredili na Bledu. Mi, Kranjčani, smo zadovoljni in počaščeni, da so za organizatorja tega prvega tovrsitnega festivala izbrali ravno naše mesto. Upam, da bomo to zaupanje opravičili in da bo festival vzpodbuda za nadaljnje hitrejše in kvalitetnejše delo v tej smeri; mislim na integracijo športa in turizma, ki je za življenje in delo današnjega človeka nujno potrebna. Mislim, da tega festivala sicer ne moremo primerjati z znanimi filmskimi festivali, ki jih vsako leto priprejajo po vsem svetu, vendar pa ga moramo vendarle ocenjevati s stališča, kako naj posredujemo in vcepljamo človeku spoznanje, da sta šport in turizem nujno potrebna njegovemu zdravju in življenju sploh ter da-sta ti dve dejavnosti integralni del človekove osebnosti.« Ni prostora, da bi kaj več napisali o vseh filmih v konkurenci, kaj šele o tistih v informativni sekciji! Zato si spored prvih dveh dni (sreda in četrtek) le bežno oglejmo! (Nadalj. na 4. str.) reditev pod skupnim naslovom niti malo ni slučajna. SPORT IN TURIZEM sta v vrvežu sodobnega življenja postala tesno povezana pojma. Približujemo se času, ko si športa ne moremo misliti brez turizma in obratno, pa naj gre tu za domači ali inozemski turizem, za domača ali inozemska športna tekmovanja. Ne bi se spuščali v potrebnost športa v sedanjem načinu življenja, ki se lahko raz-žtvlja prav v času prostih dni, marveč poglejmo to tesno povezanost na treh gorenjskih primerih. V- Kranju so izdelani načrti za izgradnjo velikega rekreacijskega centra, ki naj bi bil v prvi vrsti športno-rekreacijskega pomena. Prav športna osnova mesta mu daje velike izglede za uspešno realizacijo zamisli. Na Bledu je bilo SP v veslanju. Množica turistov in sama prireditev sta najboljši reklami za naš turizem in očitne povezave sploh ni potrebno dokazovati. Vzemimo še primer Bohinja. V Bohinju imajo močno razvit le smučarski šport. Zaradi tega nimajo proble- Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „(2oka" Škof j a Loka mov pri organizaciji turističnega življenja v zimskih me> secih. Drugačna slika se kaže v poletnih mesecih. Potrebovali bi veslaške, plavalne prireditve, a tega nihče ne or» ganizira. Se ne kaže tudi v tem povezanost, saj kljub bogatemu sporedu ugotavljajo mrtvilo. Tudi glede tega bodo prireditve prinesle marsikatera spremembo in pokazale na najtesnejšo povezanost. P. Čolnar Seja skupščine občine Kranj Komunalna dejavnost pred skupščino V četrtek, 13. oktobra, je bila v K: • ju seja skupščine, kjer so razpravljali o komunalnih dejavnostih v mestu Kranju, sedanjih virih financiranja, organizacijskih problemih in predlogih za bodočo ureditev. Odborniki so razpravljali o stališčih sveta za gradben« in komunalne zadeve do poročila o komunalnih dejavnostih. V poročilu so zajeti vodovod, kanalizacija, javni nasadi in zelenice, javna razsvetljava, javna tržnica, razvoj pokopališča itd. Razen tega so sprejeli odlok, da se osnovna šola v Cerkljah imenuje po Davorinu Jenku in v Pred-, dvoru po Matiji Valjavcu. Več o seji bomo pisali v prihodnjih številkah. A. ž. Razprodaja zimske konfekcije s 40 °|o popustom Potrošnike obveščamo, da bomo od 10. t. m. dalje razprodaj ali zimsko dekliško, žensko in moško konfekcijo v prodajalnah; BLAGOVNICA KRANJ BLED BLED KOKRA JESENICE VESNA JESENICE METKA SKOFJA LOKA MANUFAKTURA GORENJA VAS SLON ŽIRI dekliški plašč Mimica 125,— D din ženski plašč s krznom Vida 255^— N din ženski plašč s krznom Ljubica 245,— N din ženski plašč Mira 190,— N din ženski plašč Seten 190,— N din moški suknjič Mirko 150,— N din POHITITE Z IZREDNIM NAKUPOM — ENKRATNA PRILOŽNOST! »Kokra« Kranj 26^673 Nova šola v Preddvoru Komunisti odborniki v Kranju o delu občinske skupščine Odgovornost pred volivci Potrebno se bo odločneje spoprijeti z nekaterimi dosedanjimi oblikami dela, da bi 58.000 občanov uspešneje sodelovalo v uveljavljanju osnovnih smernic pri razvoju občine preko svojih 100 izvoljenih odbornikov. Tak je bil osnovni zaključek komunistov odbornikov, članov skupščine občine Kranj, ki so se na posebnem aktivu v pttek, 7. oktobra, zelo smelo in odkrito pogovorili o delovanju raznih oblik posredne demokracije v okvirih občinske skupščine. Glavna misel vseh govornikov, zlasti pa uvodnih besed sekretarja občinskega komiteja ZK Franca Puhnrja jc bila, da je tu odgovornost pred volivci. Občinska skupščina kakor tudi njeni sveti, komisije in drugi organi lahko največ prispevajo k hitrejšemu uveljavljanju neposredne demokracije vseh drugih samoupravnih teles v komuni do delavskih svetov in zborov volivcev. Osrednja oziroma občinska samoupravna telesa pa so lahko kot dober vzgled ali pa ovira — cokla v uveljavljanju resnične demokracije. Komunisti odborniki so v pogovoru povedali marsikaj, kar moti njih in njihove volivce in kar ovira večjo demokratizacijo teh samoupravnih teles. Sem sodijo tudi razni predpisi. Na primer tO, da mora občinska skupščina dajati soglasje k statutom, k pripravam za skrajšanje delovnega časa in podobno, nehote vzbuja pri samo- j upravnih .organih v delovnih organizacijah občutek, da je \ nekdo nad njimi, občinsko j skupščino pa zadržuje na po- i zicijah administrativnega razsodišča. Hkrati pa so komunisti kritično presojali tudi svoje slabosti in slabosti odbornikov. Iz pregleda, ki ga je zbrala posebna komisija, je bilo razvidno, da se le približno tretjina odbornikov oglaša na sejah, velika večina pa hodi (ali pa sploh ne pride?) na seje le kot poslušalci in dvigal-ci rok. Vzrokov za to stanje je več — prezaposlenost nekaterih s službami in funkcijami, dolgovezni im dostikrat nerazumljivi materiali, preobsežni dnevni red na sejah in v nemalo primerih tudi nesposobnost in premajhna odgovornost odbornikov do svojih volivcev. Komunisti so za svoje vrste postavili zelo Novost, za peri KONZUL v in ZVONKO «... . ■' lo ■ TEKSTILINDUS KRANJ strogo merilo — kdor se ne zavzema za opravljanje svojih dolžnosti do volivcev, ne more biti odbornik niti člam zveze komunistov. Komunisti odborniki so se domenili, da bodo predlagali skupščini v resno obravnavo te probleme. To tembolj, ker so pred nami volitve novih odbornikov in bi morali biti volivci bolj kritični, komu naj zaupajo to poslanstvo. K. M. V soboto, 15. in v nedeljo 16. oktobra bo v Dijaškem domu v Kranju redna letna skupščina Zveze tabornikov Slovenije. Skupščine se bo udeležilo 120 delegatov in 50 gostov iz Slovenije in drugih republik. Udeležila se je bosta tudi predsednik ZTJ general polkovnik Radko Vujo-vić in podpredsednik dr. Mile Trajkovič. Zveza tabornikov je ena j prvih organizacij na svetu, » ki deluje na principu demokratičnosti in samoupravljanja mladih ljudi. Ustanovljena je bila 1902. leta v Ameriki. V Jugoslaviji pa so jo ustanovili 1925. leta. Takrat se je imenovala Gozdovniška organizacija in je bila zaradi i naprednih idej takratni mla- ; dini prepovedana, kljub te- j mu da je bila legalna. Tre-nutno je najbolj razširjena na Poljskem. V nedeljo, ob 10. uri dopoldan, bodo v Preddvoru odprli novo šolo. To bo letos, razen telovadnice v Straži šču in šole v Cerkljah (otvoritev danes), že tretji objekt, ki bo zgrajen s prispevkom občanov in delovnih organizacij. Zadnje dni so se v Preddvoru mrzlično pripravljali na ta pomembni dogodek, ki bo združen s prireditvami ob krajevnem prazniku. V dneh pred otvoritvijo šole so bile razne prireditve. Danes (sobota) pa je ob 9. uri do- V Sloveniji je včlanjenih v to specializirano mladinsko organizacijo okrog osemnajst tisoč pretežno mladih ljudi — od 7. do 25. leta jih je 90 odstotkov. Na Gorenjskem je v tej organizaciji okrog dva tisoč 300 članov. Najboljši organizaciji na Gorenjskem sta na Jesenicah in v Skofji Loki, ki bosta na letošnji skupščini proglašeni za partizanski enoti, kar je v taborniški organizaciji največje priznanje. V Kranju zelo dobro dela samo Kokrški odred, ostala dva odreda, odred Stražnih ognjev in odred Ivana Drolca, pa kljub lepim možnostim nista najboljša. Na skupščini, ki bo v soboto popoldan delala po ko-i misijah, v nedeljo pa ple-j narno, bodo razpravljali o dosedanjem delu, povečanju j članstva v prihodnje in o | pomanjkanju denarja za os- poldan razvitje novega pionirskega prapora. Ob 18. uri bo komemoracija pred spomenikom padlim, zvečer pa bodo na okoliških vrhovih zakurili kresove^ Največ skrbi je te dni prebivalcem Preddvora povzročala ureditev kanalizacije in ceste do nove šole. v .. _ _ Na zadnji seji skupščine občine Kranj v četrtek, 13. oktobra, pa so odborniki sprejeli odlok, da se bo nova šola imenovala Osnovna šola Matija Valjavec. A. 2. novno delo. Med delom skupščine bo tovarna šotorov in opreme iz Jarš v parku pred Dijaškim domom razstavila svoje izdelke. Po končani skupščini pa bo za vse delegate in goste izlet na Bled. A. Zidar POKLICNA ŠOLA ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO KRANJ, Cankarjeva 2 še sprejema prijave za: — vpis rednih učencev v I. letnik, — pridobitev kvalifikacije širokega profila poklicnega delavca (odrasli). ! Navodila dobite v upravi šole J ali po telefonu 21-408. i Najbolje na Jesenicah in v Loki V dijaškem domu se bodo zbrali predstavniki vseh slovenskih Nosilci turistične misli na Gorenjskem Turizem dobiva pri nas vedno večjo vlogo. Vsi smo pripravljeni govoriti o napnkah v turizmu in dajati nasvete, pri tem pa se vse premalo zavedamo, da so turistična društva tista, ki na amaterski osnovi vztrajno in požrtvovalno skrbe za ra/.voj te pomembne gospodarske panoge ne da bi od nje imela posebne koristi. V sodelovanju t Gorenjsko turistično zvezo, ki so jo društva ustanovila kot osrednjo turistično organizacijo na Gorenjskem, smo zbrali podatke, ki govore o delu, uspehih in neuspehih nosilcev turistične mi-elnosti pri nas. Naš namen je v kratkih prispevkih seananiti bralce s turističnimi društvi na Gorenjrkem. TD TRŽIČ Je edino turistično društvo v občini. Vanj je včlanjenih 338 članov, med katerimi pa je le malo gostinskih in trgovskih delavcev. Predsednik društva je Gašper Štibelj, podpredsednik Jože Rakovec, tajnik ing. M:ian Šter. Društvo ima svojo pisarno, kjer predajajo mesečine vozovnice za avtobuse, razglednice in spominčke, imajo re-cepcijsko in informativno službo, izposojevalnico šotorov ter nudijo pomoč pri organizaciji izletov. Razen tega imajo tudi menjalnico na »deteljici-, za katero pa ugotavljajo, da ni rentabilna. Društvo ima v posesti tudi kamping »Tominčev slap«. Razen dohodkov, ki jih dobijo za usluge, jim je edini vir članarina. Skupščina je „vzela turistično takso v svoj proračun in je ne dobijo. Društvo je v precejšnjih finančnih težavah. I Letos nameravajo skupaj s I TD Kranj izdati prospekt v ! nakladi 40.000 izvodov. V ta namen imajo že zbranih i 3,500.000 starih dinarjev. V J propagandne namene Tržiča I so posneli tudi 500 m dolgi barvni film, ki govori o lovu, ribolovu, športu itd. V prodaji imajo kar 25 različnih turističnih razglednic. Letos so izdali 5 novih. V celi tržiški občini imaijo 32 privatnih turističnih sob. Letos je dalo društvo v ta namen garancijo v višini 1,400.000 starih dinarjev, da bi tako dobili še 7 postelj v Krizah in Ziganji vasi. Opažajo, da nekateri posamezniki izkoriščajo turistični kredit v druge namene tako, da je znašala zasedenost sob le 0,98 odstotka. Društvo najtesneje sodeluje z vsemi organizacijami in podjetji, ki delajo za razvoj turizma. TD BESNICA Društvo dela na področju Be&nice, Podblice in Pševa. Predsednik je Franc Berce, tajnik pa Tone Tomaževič. Društvo ima 65 članov. Društvo nima svojega prostora in je njegova dejavnost bolj skromna. V kratkem nameravajo sklicati širši posvet, na katerem naj bi poživili delo. Privatnih turističnih sob v Basnici ni. Dohod do slapa »Sum-«, ki naj bi bil glavna turistična privlačnost, je zanemarjen. Ribnik v Besnici je zapuščen. Ob lanski po-vodLnji je bilo poškodovano zasilno kopališče v Nemiljah in je sedaj neprimerno za kopanje. Na TD Besni ca so prepričani, da) je za Besnico zanimiv v; prvi vrsti prehodni turizem. Veliko zanimanja je tudi i& vikend hiše v Ne-miljah, vendar je to vezano z urbanističnim programom občine. Dohodki društva so članarina, ki je malenkostna in dotacija občine (letos 100.000 starih dinarjev). TD TREBIJA TD Trebija delHje na območju Sovodnja in Trebije. Predsednik je Jurij Oblak, ki pa izjavlja, da mu je bilo mesto predsednika vsiljeno. 2e samo to dovolj pove o stanju v društvu, za katerega ni mogoče ugotoviti števila članstva. Društvo je pred razsulom in bi bila nujna intervencija prebivalcev in odgovornih organov (skupščina in Gorenjska turistična zveza), da pomagajo oživeti delo, ki propada po smrti prejšnjega predsednika. V kraju ni kulturnih oziroma turističnih prireditev, ki bi privabljale turiste. Velika ovira razvoju turizma je tudi, slaba cesta od Trebije do Žarov, ki je nihče ne vadr-žu-je. Postopoma na 42-urni delovni teden v Plamenu V krajšem času več in bolje V Plamenu do leta 1970 42-urni delovni teden — Letos poteka 50 let, odkar so v Plamenu uvedli 48-urni delovni teden Na zadnji seji delavskega sveta tovarne Plamen v Kropi so v začetku tega meseca sprejeli načrt prehoda na 42-urni delovni teden. Elaborat za uvedbo skrajšanega delovnega časa, ki ga je pripravila posebna komisija (inž. Janez šmitek, dipl. ek. Branko Praprotnik In Ciril Rozman), obsega točno 100 strani. Vsebuje obširno finančno-ekonomsko analizo, analizo delovnega časa, analizo tehničnih elementov, analizo kadrov, analizo organizacije podjetja, načrt ukrepov, ki bodo potrebni, načrt prehodov postopoma v teku štirih let in način spremljanja rezultatov po etapah prehoda. Na seji delavskega sveta so vsi poudarjali, da je podjetje upravičeno na skrajšani delovni čas le, če toliko izboljša rezultate poslovanja, da bodo ti po skrajšanem delovnem času vsaj enaki uspehom v času 48-urnega delovnega tedna. Posebno važno pa je, da se ne bodo zmanjšali realni osebni dohodki. V krajšem času bolje in več narediti — to je bistvo. Potrebno bo torej poiskati in aktivirati vse notranje rezerve in izboljšati organizacijo dela. Te možnosti pa so na vseh področjih poslovanja podjetja, posebno v boljšem izkoriščanju delovnega časa (manj izostankov), boljšem aktiviranju delovnega dne (manj za- stojev), boljšem izkoriščanju strojev, boljši pripravi dela (material, orodje), boljšem vodstvu in nadzoru proizvodnje, boljši službi vzdrževanja, boljši kvaliteti izdelkov in večji strokovnosti dela. V Plamenu menijo, da so dosedanji, letošnji rezultati poslovanja taki, da omogočajo postopen prehod na 42-urni delovni teden. Anketa o načinu skrajšanja delovnega časa je pokazala, da je 98 % delavcev za proste sobote in samo 2 % za sedem-urni delavnik, zato je komisija izdelala program postopnega prehoda na skrajšani delovni čas v štirih etapah (štirih letih). Vsaka etapa bo trajala leto dni; z izvajanjem prve so začeli že 1. januarja Seja skupščine občine Domžale Letošnje gospodarjenje V četrtek so na seji skupščine občine Domžale obravnavali poročilo o gospodarjenju do konca avgusta letos. Ugotovili so predvsem, da je vrednostno proizvodnja letos višja kot v enakem času lani, da pa je fizični obseg nekoliko padel; v juliju in avgustu 6« je to stanje še poslabšalo. Produktivnost je v maju dosegla najvišjo raven, v juliju pa je spet padla, vendar je še vedno višja kot lani v enakem času. Vnovčena realizacija v industriji raiste letos hitreje kot fakturirana. Zaloge stalno naraščajo; konec julija so pomenile 109 % julijske proizvodnje, konec avgusta pa 97 % proizvodnje v avgustu. Izvoz v juniju, juliju in avgustu je bil precej manjši kot v istih mesecih lani, tako da je osemmesečni izvoz še nekoliko manjši kot v enakem času lani. Na seji so sprejeli še vrsto drugih odlokov in sklepov. — Skupno je bilo na dnevnem redu 16 točk. Modna oblačila industrija konfekcije uvoz — izvoz Ljubljana, Tolstojeva 9 a razglaša po sklepu UO in v smislu določil statuta podjetja, naslednje prosto delovno mesto: poslovodjo za trgovino v Kranju Pogoj: visokokvalificiran delavec trgovinske stroke z večletno prakso v konfekcijski stroki. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom kvalifikacij in delovnih izkušenj pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. letos, v začetku leta 1969 pa bodo prešli na 42-urni delovni teden. Letos bodo skrajšali de'ovni čas za 13 dni, prihodnje leto pa za 10 dni, v letu 1968 za 9 dni in v letu 1969 še za nadaljnih 8 dni, tako da bo v tem letu delovni čas krajši že za 40 delovnih dni ali za 320 delovnih ur. Program je napravljen tako, da bodo v času postopnega prehoda meseci ostali čimbolj enotni glede števila delovnih dni. Kot zanimivost je treba povedati še to, da prav letos, ko so v Plamenu sprejeli načrt postopnega prehoda na 42-urni delovni teden, mineva 50 let. odkar so uvedil 48-urni delovni teden. Delovni čas je bil prej še daljši. Plamen je začel v Kropi z delom kot zadruga za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa 1. maja 1895. A. Triler Rekreacijski center v Kranju V teh dneh, ko je v Kranju I. mednarodni filmski festival »Sport in turizem« in na Bledu seminar o isti temi, je v Kranju na to temo prišlo še do tretje pomembne novosti. Projektivno podjetje je izdelalo osnutek bodočega rekreacijskega centra za občane Kranja, ki bo tudi izhodišče za turiste in njihove izlete, po vseh krajih Gorenjske. Skupščina občine Kranj je izdala in založila poseben prospekt, trenutno pa je v avli skupščine razstava, ki si jo bodo ogledali tudi udeleženci seminarja in filmskega festivala. Razgovori o bodočem rekreacijskem centru v Kranju in o potrebi tega za občane, so potekali že celo leto. Končno se je po mnogih razpravah ustalila zamisel, da bi bil bodoči rekreacijski center zgrajen med strugama Kokre in Rupovščice. To področje meri osem hektarov in je sestavljeno iz treh teras. Na tem terenu je predvideno: igrišče za razne športne igre, rokomet, odbojko, košarko, nogomet, tenis, mini-golf, naravno kopališče in odprti bazen, otroška igrišča dva hotela B in C kategorije z restavracijami, ko-talkališča, camping z vsemi potrebnimi objekti in prostorom za dvesto vozil, garderobe, izposojevalnica Športnih rekvizitov, sprehajalne steze s klopmi, vodovodna in električna napeljava itd. V ta program pa je predvidena vključitev že zgrajenih športnih objektov v mestu. Zamisel je široka, vendar pa je izvedba prav gotovo zelo potrebna in upravičena. Kranjčani in vsi občani bi tako končno dobili prostor, kjer bi se lahko razvedrili in spočili. Morda bi delno ustrezala skromna in precej netočna primerjava tega objekta z ljubljanskim Tivolijem. Pri izvršitvi tega programa bodo sodelovale razne gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, komunalna podjetja in skupščina občine. A. žalar Zakaj težak položaj v ELRI ? Direktor podjetja Ljubo Slavkovič o položaju — Potreben premostitveni kredit v višini 116 milijonov starih dinarjev Elektrotehnično podjetje Elra v Skofji Loki je v težkem gospodarskem položaju. O tem moramo govoriti, ko je na drugi strani znano, da nimajo nobenih problemov s plasmajem svojih proizvodov, da so presegli plan proizvodnje za 10,6 odstotka, plan realizacije za 9,1 odstotka, plačano realizacijo pa celo za 14,8 odstotka. O problemih, ki so se pojavili pred podjetjem, smo se pogovarjali z direktorjem Ljubom Slavkovičem. Podjetje je bilo ustanovljeno kot obrtna delavnica za servisne usluge. Iz leta v leto se je širilo, povečevalo obseg poslovanja ter širilo svoj asortiman. Vse to je pripeljalo, da se je preusmerilo iz obrtniškega na industrijski način proizvodnje. Izredno hiter razvoj je pripeljal do tega, da je bil porast proizvodnje hitrejši kot so to dovoljevala obratna sredstva. Prav zaradi majhnih obratnih sredstev je podjetje sedaj zašlo v težave, saj so morali zadnji mesec izplačati osebne dohodke iz rezervnega sklada. Po prejšnjem načinu kreditiranja je podjetje najemalo srednjeročne in kratkoročne kredite za povečan obseg poslovanja, po reformi in omejitvi obratnih sredstev v bančnem sistemu ter novim načinom kreditiranja pa podjetje ne more najemati kreditov niti financirati povečanega obsega poslovanja. Skladi iz čistega dohodka podjetju ne zadostujejo, da bi v kratkem času premostilo težave z osebnimi dohodki. Nujno potrebujejo premostit- veni kredit ali da se vsaj dosedanji krediti spremene na srednjeročno odplačilo (116 milijonov starih dinarjev na 4 leta). Na splošno je prišlo v zadnjem času do težav v elektroindustriji, in to v prvi vrsti zaradi tega, ker na domačem trgu nimamo sortiranega elektromateriala. V tej industriji je potreben izredno širok asortiman, če manjka en del, ni mogoče izdelati končnega izdelka. Zamrznjene cene v prvem polletju so stimulirali izdelovalce polizdelkov le na nekatere izdelke (tisti, ki niso bili »zamrznjeni«). Vse to, a razen tega tudi sistem uvoza in izvoza, je povzročilo, da se denar v elektroindustriji obrača zelo počasi. Nikakor ni potrebno, da bi poveličevali težak položaj. Mirno lahko rečemo, da se stvar že obrača na bolje. Podjetje je prišlo v težave največ v prvem polletju, ko niso dosegali svojega plana, ker so bile blokirane cene in se je reprodukcijski material dražil za 45 odstotkov (udeležba reprodukcijskega mate- riala v končni proizvodnji znaša 70 odstotkov). Da je to res nam govori tudi dejstvo, da so bili še lani blokirani za 300 milijonov, sedaj pa le še za 20 milijonov starih dinarjev. O uspehih podjetja v zadnjem času govore tudi ostali podatki. Med drugim je zanimivo tudi to, da stalno raste dohodek na zaposlenega in da so se jim povprečni osebni dohodki precej dvignili (povpreček 8 mesecev 1965 — 45.900 starih dinarjev, povpreček letošnjih 8 mesecev — 60.600 starih dinarjev). Podjetje ne vlaga več denarja v investicije, marveč koristi v prvi vrsti razpoložljive zmogljivosti, maksimalno izkoriščajo rezerve, tako da imajo v skladiščih le najnujnejše artikle. Trudijo se predvsem, da ne bi prišlo do zmanjševanja poslovanja, ker bi to privedlo do odpuščanja delovne sile. Gorenjsko kreditno banko so zaprosili za kredit in ponudili okoli 20 milijonov vročenih sredstev kot vlogo v njihov kreditni sklad, da bi banka podaljšala srednjeročni kredit za obratna sredstva. Banka o tem Še ni razpravljala, vendar je Elra, kljub dobrim pokazateljem v položaju, ko bo bančna odločitev veliko pomenila za njeno nadaljnjo poslovanje. V nekaj stavkih JESENICE: razstava akademskega slikarja Albina Polajnarja — Svoboda Tone čufar Jesenice, ki ima letno planiranih 12 razstav, bo letos svoj program precej presegla. V soboto so odprli že šestnajsto letošnjo razstavo. Tokrat razstavlja bohinjski rojak, akademski slikar Albin Polajnar, ki je na Jesenicah prvič razstavljal pred desetimi leti. V 21 delih (olja in akvareli) prikazuje kmečko življenje bohinjskega kota in alpske motive. Ob otvoritvi razstave sta Anica in Jože Bedič priredila kratek koncert. JAVORNIK: gostovanje Trboveljčanov — Svoboda France Mencinger Javornik — Koroška Bela ima že skoraj 12 let tesne stike s Svobodo II v Trbovljah. Skoraj redno gostuje eno leto javorniška Svoboda v Trbovljah, drugo leto pa trboveljska na Javorniku. Izmenjujejo predvsem pevske. zbore. Medtem ko je lani gostoval javorniški mešani pevski zbor v Trbovljah, so tokrat trboveljski pevci gostovali na Javorniku. V soboto zvečer so priredili v dvorani osnovne šole na Koroški Beli koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi in zborov iz znanih oper. Koncert je imel tri dela. 45-članski mešani pevski zbor je bil tokrat v povsem novi postavi in zelo pomlajen. Tudi spored je bil tokrat zanimivejši, ker je bil dopolnjen s pesmimi tujih narodov, črnskimi duhovnimi pesmimi in z zbori iz znanih oper. Dirigent prof. Ponikvar je spored skrbno sestavil in dovršeno naštudiral. Pevci so bili deležni zasluženega priznanja in so morali nekaj pesmi celo ponavljati. KRANJ: Gregorčičev večer — Kranjski Klub kulturnih delavcev spet pričenja novo sezono s tedenskimi »petkovimi večeri«. Prvi, tako imenovani Gregorčičev večer, je bil sinoči, 14. oktobra v novi Stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja. Pogovor o pesniku, čigar 60-letnice smrti se spominjamo to jesen, je vodil Črtomir Zoreč, kustos Prešernovega spominskega muzeja. Sodelovali so tudi recitatorji in vokalni solisti. KRANJ: dve novi razstavi — V zadnjih dneh je Gorenjski muzej odprl dve novi razstavi. V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo reprodukcij grafike španskega slikarja Goye, v katerih je dal umetnik poudarek takratni socialni in družbeni problematiki v Španiji, v galeriji Mestne hiše pa so uredili razstavo slik Leopolda Laverja, najbolj znanega slikarja na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja. Vsa razstavljena dela tega znanega slikarja, ki je več desetletij zalagal velik del današnje Slovenije s svojimi umetninami, in njegovih naslednikov so ohranjena v Gorenjskem muzeju. JESENICE: republiška razstava Mladina fotografira 1966 — Slovenska fotoamaterska organizacija Foto-kino je letošnjo republiško razstavo amaterskih fotografij poverila jeseniški foto skupini Janez Puhar prav zato, ker je zelo delovna. Razstava bo v prostorih gimnazijske telovadnice od 26. novembra do 4. decembra. Vsi, ki nameravajo sodelovati, morajo najpozneje do 15. oktobra poslati Foto-kino zvezi Slovenije fotografije. Avtorjem najboljših razstavljenih fotografij bodo podelili zlate, srebrne in bronaste Puharjeve plakete. Barvne in črno-bele Ali v Kranju ljudje bero knjige? Obisk v knjižnicah raste mojstrovine (Nada!j. s 1. str.) Prvi film v sredo o Pierru de Coubertainu, ustanovitelju modernih olimpijskih iger, je simpatičen filmski zapis, v katerem se je v enem izmed kadrov pojavil tudi nekaj let mlajši Emil Zatopek, »češka lokomotiva«; ker je bil navzoč na predstavi in ker je že prej na sprejemu vzbujal največ pozornosti, je od obiskovalcev doživel spontan aplavz. »Krila nad Jugoslavijo« (film o lepotah Jugoslavije ameriške letalske družbe Pan American), »Neznana Poljska« (etnograf sko-turistični) in »Car Caiprija« (italijanski) so lepe turistične slikanice, od katerih je tista o Jugoslaviji še najslabša. »Lacrosse« je zanimiv kanadski film, ki nam je predstavil neznano športno igro z žogami in posebnimi loparji, ki so jo današnji Kanadčani prevzeli cd prvotnih naseljencev, severnoame- riških Indijancev. »Za zeleno mizo« je dober jugoslovanski črno-beli film o svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Največji vtis pa je na gledalce naredil sovjetski barvni film »Ljudje nad oblaki« — film o padalstvu, posnet med prostim padanjem v zraku. Padalstvo je v črno-beli tehniki obravnaval tudi eflab-ši, a vendar zanimiv filmski zapis »Bitka za ničlo« (vzhod-nonemški film o svetovnem padalskem prvenstvu v Leipzigu). Vse je v četrtek navdušil že znani domači film o Cerarju »Concerto gvmna-stico«, zanimiv je bil francoski fikn »Karat«, ki je predstavil skoraj obredna slovesno posebno vrsto japonske rokoborbe, zelo lep pa bolgarski film »Moja Vi-toša«, v katerem je izstopala pesebno čudovita fotografija in dobra montaža." A. Triler Nekateri statistični podatki oziroma ugotovitve Instituta za sociologijo v Ljubljani kažejo, da je pri nas vedno manj bralcev knjig, štirideset odstotkov neposrednih proizvajalcev ne prebere niti ene knjige na leto. Zato smo o tem vprašali direktorja knjižnice v Kranju tovariša Miho Mohorja. Ali se tudi v Kranju opaža, da ljudje ne bero več toliko knjig kot včasih? »Podatki nam kažejo, da to ni res. Morda pa je res, da ljudje zaradi tega, ker so se knjige precej podražile, le-teh ne kupujejo več toliko. V kranjskih knjižnicah obisk vsako leto raste; V letu 1963 je knjižnice obiskalo 65 ljudi na dan, 1964. leta 105, 1965. leta 190 in do konca januarja 1966. leta 250 ljudi. Prav tako raste tudi izposojanje knjig. Na mestnem področju (24 tisoč prebivalcev) je pri^o na prebivalca: v letu 1962 7,4 knjige, 1963. 8,5, 1964. 10,5 in 1965. leta 11,2 knjige.« Kakšen pa je socialni sestav bralcev in koliko je neposrednih proizvajalcev? »Tudi ti podatki so v primerjavi 6 preišniimi približno enaki. Knjižnice so vedno bolj obremenjene in nekateri prostori ne ustrezajo oziroma so premajhni. Delno je vzrok temu tudi večja zaloga knjig, v glavnem pa povečan obisk. V letu 1965 je Ljudsko knjižnico obiskalo in si sposodilo knjige 11 tisoč 175 delavcev, sedem tisoč 984 uslužbencev, dvajset tisoč 696 mladincev, 165 kmetov in tisoč 754 ostalih.« Približno pred dvemi leti ste imeli v knjižnici težave s pomanjkanjem denarja za nabavo novih knjig. Kako pa je s tem sedaj? »Teh težav sedaj ni več, ker sedanji denar nekako omogoča to nabavo. Razen tega pa smo dobili tudi denar za ureditev prostorov v študijski knjižnici, ki so bili do sedaj nemogoči. S tem denarjem smo zaenkrat uredili centralno kurjavo in grobe adaptacije, pred kratkim pa smo odprli čitalnico in študijsko sobo. Nameravamo pa urediti tudi klubsko urejeno časopisno čitalnico, kjer bodo obiskovalci dobili vse revije in časopise. Prav tako pa, bomo takrat odprli tudi dva prostora za individualni znanstveni študij.« A. 2alar Otvoritev gledališke sezone na Jesenicah V soboto zvečer bo amatersko .gledališče »Tone Cufar« Jesenice otvorilo svojo dvaindvajseto sezono 1966-67 s ponovitvijo Držičevega »Botra Andraža« v poslovenitvi dr. Mirka Rupla. Komedija »Dundo Maroje« — to je po naše »Boter Andraž« — je v Drži-čevem gledališkem opusu brez V torek, 11. oktobra, je Osrednja knjižnica občine Kranj odprla prva preurejena in na novo opremljena prostora v študijski knjižnici; čitalnico In študijsko sobo. študentje, dijaki In številni občani so to z veseljem sprejeli. Potrebno bi bilo čimprej obnoviti še ostali del stavbe, saj je obisk v knjižnici vedno večji —- Foto: F. Perdan dvoma najsijajnejša komedija, polna renesančne radoživosti, vere v življenje in mediteranskega temperamenta. Obenem pa razgibana zgodba, nasičena z iskrivim besednim in situacijskim hu-' morjem predstavlja še danes za igralce hvaležno preizkušnjo, za publiko pa izredno priložnost žlahtnega razvedrila in sproščenega smeha. »Botra Andraža«, katerega premiera je bila konec minule sezone, je režijsko in scensko pripravil Srečko Tič, nastopajo pa J. Markelj, J. Kavčič, F. Košir, R. Mandič, J. Jeraša, M. Lakota, F. Lo-trič, V. Smukavčeva, F. Koširjeva, A. Vistrova in S. Ger-šakova. Sobotna in nedeljska predstava bosta tudi ia gledališki abonma, ki ga gledališče spet uvaja. Tej otvoritvi sezone bo prihodnji četrtek sledilo gostovanje SNG iz Ljubljane, in sicer Drame z uspelo uprizoritvijo igre »Kdo se boji Vir-ginije Woolf« mladega ameriškega dramatika Edwarda Albeja. »Kdo se boji Wirgi-nije Woolf-« je predstava, ki sta ji kritika in publika dala nedelejno priznanje, vsa umetniška kvaliteta pa je bila z velikim uspehom potrjena tudi na nedavnem gostovanju na Poljskem in češkoslovaškem. Tako se jeseniškim ljubiteljem gledališča za začetek sezone obetajo bogati in kvalitetni odrski dogodki, ki jim bosta kmalu sledili še premiere Mikelnove dramske kronike »Samorast-niki« po istoimenski noreli Prežihovega Voranca in drama A. Novačana »Herman Celjski«. Amatersko gledališče »Tone čufar« Jeseniceza-stavlja vse sile, da bi čim-bolje in uspešneje ustreglo željam ljubiteljev gledališča, računa se tudi na njihovo čim številčnejšo in stalno naklonjenost. — nj . vprašanj Za današnjo rubriko nam je postavil vprašanja Janko RANT, predsednik delavskega svela podjetja Jelovica iz Škofje Loke. Vprašanja, ki zanimajo celotni kolektiv tega podjetja, bodo verjetno prebrali tudi nekateri drugi bralci. Na prva štiri vprašanja odgovarja predsednik Občinskega sindikalnega sveta Skoija Loka Peter Finžgar. VLOGA SAMOUPRAV JIH ORGANOV DANES VPRAŠANJE: Kakšno vlogo imajo samoupravni organi v podjetju — delavski svet in upravni odbor — danes? ODGOVOR: Menim, da je delo samoupravnih organov v posameznih delovnih organizacijah v današnjih vztzme-rah, s tem sem mislil na večjo samostojnost im drugačen odnos delovna organizacija — družba, še odgovornejše kot doslej administrativno plansko odrejanje od vrha navzdol. Danes nadomeščajo to tehtne samoiniciativne odločitve organov upravljanja, ki so za celoten kolektiv in navsezadnje za celotno družbenopolitično skupnost odločujočega pomena. Prav zarto smo na različnih sindikalnih organih često ugotovili slabo strukturo organov upravljanja, nepripravljeno gradivo za seje delavskega sveta in upravnega odbora, prenatrpane dnevne rede sej itd. Nekajkrat smo tudi me- iBiiiiiiiiiiii« nili, da je mandatna doba članov delavskega sveta prekratka, saj se nekdo v prvem letu komaj spozna z delom, v drugem letu pa že misli na odhod. Razen tega mislim, da bomo m6rali v delovnih organizacijah pripraviti več izobraževalnih oblik za člane samoupravnih organov, saj zadnja leta, razen v LTH in nekaterih manjših podjetjih, ne beležimo kakšne posebne skrbi za izobraževanje članov organov upravljanja. Zaradi nepoznanja stvciri se manjša vioga delavskega sveta, ki se potem nadomešča s tehtnimi pa tudi netehtnimi strokovnimi obrazložitvami vodilnih, člani organov upravljanja pa jih največkrat samo potrdijo. VPLIV SAMOUPRAVNIH ORGANOV NA POSLOVANJE PODJETJA VPRAŠANJE: Kako lahko samoupravni organi vplivajo na boljše poslovanje podjetja? ODGOVOR: Mislim, da so prave samo tiste odločitve organov upravljanja, ki so v interesu celotnega kolektiva. Zato naj bi ti sprejemali le sklepe, ki vplivajo na boljše poslovanje. Izvoljeni člani samoupravnih organov naj svoje predloge dobrih sklepov »nabirajo« v okolju, pri ljudeh, ki so jih izvolili v samoupravni organ. Tega pri nas pogrešamo, zato dajejo posamezne rešitve pri posameznih članih podjetja videz slabe poslovne politike. Sklepi organov upravljanja morajo biti rezultat predhodnih širših razprav med čimvečjim številom zaposlenih, pa bodo vse njihove rešitve v prid bol;sega poslovanja in gospodarjenja. VLOGA VODILNIH DELAVCEV V PODJETJU VPRAŠANJE: Kakšna je vloga in naloga vodilnih delavcev podjetja pri delu samoupravnih organov? ODGOVOR: Samoupravljanje in vodenje naj se v korist zgoraj omenjenih čimbolj zliva. Organi upravljanja sklepajo o vseh bistvenih odločitvah v delovni organizaciji zato se tehtni sklepi še boli tičejo tistih, ki zasedajo odgovorna vocPlna mesta. Menim, da so sklepi organov unravlianja za vse člane kolektiva zakon, ki se za odgovornejša rr^sta stopnjuje in zato je vsak »vodilni« delavec že kot član kolektiva polno odgovoren za sklepe in naloge, ki mu jih posredujejo samoupravni organi. Sploh pa menim, da problem odgovornosti v našem sistemu zahteva, da mu v bodoče posvetimo več pozornosti, kar naj odgovornost vodilnih članov kolektiva še stopnjuje. KDO JE ODGOVOREN ZA IZVAJANJE SKLEPOV? VPRAŠANJE: Kdo je v podjetju odgovoren za dosledno izvajanje sklepov samoupravnih organov in kaj lahko samoupravni organi ukrepajo, če sklepi niso bili izvršeni? ODGOVOR: Del odgovora na to vprašanje vsebuje že razmišljanje o tretjem vprašanju. Ce je kolektiv kot celota poveril članom samoupravnih organv upravljanje in gospodarjenje, potem ni dileme, da so za izvajanje sklepov samoupravnih organov odgovorne vse strokovne službe v delovni organizaciji, saj največkrat sam značaj njihovega dela zahteva izvrševanje delovnih nalog, ki se ob pravilnem opravljanju ne bi smele razlikovati od sklepov samoupravnih organov. To velja še bolj, ker sem že enkrat omenil, da je dolžnost vseli članov kolektiva, zlasti pa članov organov upravljanja, neprestana skrb za smotrno gospodarjenje in poslovanje ter s tem skrb ,za višji standard zaposlenih v posameznih delovnih organizacijah. POMANJKANJE REZANEGA LESA V LESNI INDUSTRIJI VPRAŠANJE: Za finalno predelavo izdelkov za izvoz in domači trg naše podjetje potrebuje več rezanega lesa iglavcev kot pa ga proizvaja. Večina podjeiij na Gorenj« skem ga prodaja kot polpro-izvod, čeprav bi bil v končni proizvodnji izdelek več vre-« den glede na vloženo deio. Od podjetij pa rezanega lesa iglavcev ni moč kupiti po cenah, ki jih doloma uradni list, čeprav ga proizvodno podjetje plača po istih e?nah kot trgovina. Bilo je že ved sej. sestankov o p ;s'o. « -ni sodelovanju, integraciji, ikl.< toda žal, brez uspphov. S takšnimi ukrepi bi bila podjetju omogočena dabiva rezanega lesa, da bi pod < ■. o dosegalo večje uspehe gk-de boljšega gospodarenja, vsekakor upo'tevajoč gospodarsko reformo? ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini obJine Skofja Loka Milan Cadež mm je na rastavljeno vprašanje dal naslednji odgovor: Zagotovo lahko iščemo omi-ljenje teh težav v integraciji ali vsaj tesnem poslovno-tehnienem sodelovanju in delitvi dela oziroma specializaciji. Zato s temi prizadevanji ne bi smeli odnehati. Malo pa je verjetno, da bi bile možne kakršnekoli sistemsko rešitve. Rešitev je torej v kolektivih lesno predelovalnih podjetij samih, ne pa izven njih. Priredila: Sonja Šolar zovnici KRANJ, Prešernova 10 bo od 15.10. dalje razprodaja akustičnih in gospodinjskih aparatov, plastične galanterije, kratkega moškega, ženskega in otroškega blaga. Znižanje od 30 do 80 odstotkov. Kmetijsko gozdarska zadruga Bled razpisuje prosto delovno mesto traktorista Kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kot posebni pogoj ee šteje poskusno delo enega meseca. Stanovanje ni zagotovljeno. Ponudbe pošljite na KGZ Bled. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Zavarovalnica Kranj razpisuje licitacijo za prodajo poškodovanih čolnov ELAN KORNAT (gliser) za 19. oktober 1966. Začetna cena za čoln št. 3 N din 4.500.— št. 4 N din 6.000.— št. 5 N din 7.000.— Ogled čolnov možen 17. in 18. oktobra od 6. do 18. ure v tovarni Elan Begunje na Gorenjskem. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na Zavarovalni"* Kranj, cesta JLA, najkasneje na dan licitacije do 12. ure. 55555555555555555555555555555555555555555555555555O5555555 ^0037313674392 REPORTAŽA 15. OKTOBER 1966 * GLAS Žiri: na Gorenjskem ali na Notranjskem? Središče 2irl — pred zadružnim domom je vedno živahno — Foto: Triler Pravijo, da je bilo v žirovskl kotlini (480 do 490 m nadmorske višine) včasih jezero — kot na Jezerskem. Res je kotlina s širokim ravnim dnom z vseh strani obkrožena s hribi, le proti severu, kamor teče Sora, je odprta proti Trebiji, proti Poljanski dolini. Voda jo torej povezuje z Gorenjsko, čeprav je geografsko nekje na meji med Gorenjsko in Notranjsko, žirovska kotlina ni več del Poljanske doline, čeprav Sora, ki teče skozi Poljansko dolino, izvira v tem koncu. 2iri in okoliška naselja so bila po vojni nekaj časa samostojna občina in so teritorialno sodila pod kranjski okraj, potem pa se niso priključila škof ji Loki, ampak Logatcu. Iz Zirov do Logatca je 21 km, do škofje Loke pa 30 km. Bližje je torej do Logatca, čeprav je Loka večje središče, vendar so se Zi-rovcl raje odloČili za Logatec, s katerim so — tako po številu prebivalstva kot po industrijskih kapacitetah — enakopravnejši, enakovrednejše se počutijo tam in to jim logaška občina tudi formalno priznava z 18 člani skupščine iz krajevne skupnosti Žlri. Ali torej Gorenjska ali Notranjska? — na to vprašanje je težko povsem pravilno odgovoriti. Geografsko morda žirovska kotlina res sodi bolj na Gorenjsko, upravno-terito-rialno pa tako po vojni v zadnjih letih kot tudi pred vojno k Notranjski. Po predvojni deželni razdelitvi so 2iri vedno sodile k Logatcu, torej k Notranjski. Takratna deželna meja med Gorenjsko in Notranjsko (med loško in logaško občino) je potekala med prvima dvema hišama z oznako Selo, ki sta ob cesti iz Trebije proti Selu, Dobračevem, Stari vasi in Zirem. Prva vas na severu žirovske kotline, ob poti iz Trebije, kjer svet že visi proti Poljanski dolini, je Selo. Zaselek z dvema hišama (ki sodita k tej vasi) ob cesti kmalu nad Fužinami, hišo na nasprotni strani Sore, v smeri proti Sovodnju. je bil meja. Prva hiša vasi Selo je bila v loški, druga pa že v logaški občini. Moja ;o bila pri hlevu. Včasih so pravili, da n>>a krava glavo v Zireh, vime pa v Skofji Loki. Povprašal sem nekaj ljudi v Zireh, kako se počutijo pod logaško vladovino, kako jim je všeč sedanja teritorialna upravna razdelitev, ali bi bili morda raje pod Loko? Pričakoval sem na tihem, da, se počutijo bolj Ločani kot Notranja, da njihova pota le bolj vodijo v Loko. Pa sem se zmotil. Le nekaj sem jih vprašal in vsi so mi povedali, da so kar zadovoljni zdaj, da se žirovska kotlina lepo razvija, da imajo razvito samoupravljanje in pravzaprav »občino v malem« v krajevni skupnosti in krajevnem uradu, da je občinska uprava tako decentralizirana, da skoraj vse lahko opravijo doma, na krajevnem *ura.1u, da so enakopravni z I.ogatcem prav zaradi števila članov v logaški občinski skupščini, da pa niso prav nič prepričani, da bi bilo tako tudi pod »loškim gospostvom«. »Kar pogli'fti-! Ziri se lepo razvijajo, napredujejo, hiše rastejo kot gobe po dežju, industrija in manjša napol obrtna In napol industrijska podjetja dosegajo kar lepe uspehe! Pa poglejte obe dolini, Selško in Poljansko! Mrtvilo. Dolini umirata, odkar sta se upravno priključili Loki. Prepričan sem, da kmetijske zadruge v Zireh ne bi bilo več, če bi bili pod Skofjo Loko; gotovo pa veste, kako je z loško zadrugo! Pa še marsikaj drugega ne bi bilo! Žirovce (in verjetno tudi še marsikoga v obeh dolinah) moti preveč centralistična loška politika. Pri nas pravijo, da v Loki vse preveč mislijo za obe dolini; to ni prav. Vča-ih se kdo pošali, da so v Loki še vedno fevdalci, še vedno brižinski skorje!« Tako mi je pripovedoval direktor Gozdarsko-kme'rske zadruge v Zireh Viktar Maček. In podobno še nekateri drugi. Nekateri še manj pomirljivo. »Pa ni treba pisati to. da ne bodo odnosi z loško občino še slabši!« so mi rekli. Naj mi oprostijo! Resnica res bode in boli. ampak menda je čas, da nehamo skrivati obraz pred njo. Ce mi ne bi vsi tako enotno označili teh odnosov, morda ne bi zapisal tega. In verjetno o tem tudi ne bi pisal, če ne bi iz drugih virov si'šal. da Ločani obtožujejo Zirovce, da se gredo »občino v malem«, da hočejo vse po svoje, le tako, kot niim prija. Mislim, da je prav tako. V Zireh sem bil zadnjič po dveh, morda celo treh letih. Iznenadi! me je živahen življenjski utrip, ki ga v zadnjih letih pogrešam v Poljanah, v Gorenji vasi, v Železnikih. V ?ebi nekje sem to že dlje čutil in se spomnil spet, ko sem slišal, da dolini umirata. Ne bi kazalo zdaj, ko sem to zapisal, te trditve enostavno zavračati in jo morda tudi ne vzeti kot absolutno pravilno. Kazalo pa bi o tem razmisliti, posebno o krajevni samoupravi in njeni pristojnosti — tudi v interesu rasvo'a in napredka v obeh dolinah! V žirovski kotlini je šest vasi (Selo, Dobračeva, Stpira vas. Nova vas. Račeva in Ziri), ki se vse bolj integrirajo v eno samo napelje, ki vse bolj izgubii'a:o vodilno vlogo; novo središče nastaja okrog velikega zrdružne^a doma tokraj Račeve, v Stari vasi. Tudi Alpina — največje in-dir tonsko pod;etje — je na tej strani, 1 zmanjšal obisk domačih gostov. V avgustu je bilo v radovljiški občini za 3 % manj gostov in za 5 % manj prenočitev kakor lani v avgustu. Število domačih gostov je bilo manjše za 21 %, število tujih pa se je povečalo za 11 odst. Domačih prenočitev je bilo za 30 % manj kot avgusta lani, tujih pa za 11 % več. Primerjava z julijem kaže, da je bil avgust slabši, in sicer predvsem zaradi zmanjšanega ' obiska tujih gostov. Bled je imel avgusta 2000 prenočitev več kot julija in sicer zaradi 3000 prenočitev tujih gostov več, v Bohinju pa je bilo 700 prenočitev manj kot julija. Prenočitev v hotelih je bilo v -avgustu 5000 več kot v juliju, in sicer v glavnem zara-radi več tujih prenočitev. Blejski hoteli izkazujejo povečanje, bohinjski zmanjšanje. Zasebne turistične sobe so bile v avgustu precej bolj zasedene kot v juliju. Avgu-.sta je bilo 10.000 prenočitev več, od tega 7000 tujih. V Bohinju je bilo število prenočitev v obeh mesecih skoraj enako, v Radovljici pa jih je bilo v avgustu približno 3000 več. Slabo vreme je krivo, da se je število prenočitev v avgustu v primerjavi z julijem zmanjšalo v kampih za 24.000, in sicer v Zaki za 9000, v Bohinju za 2000 in na Sobcu za 14.000. Prenočitve v juliju in avgustu pomenijo glavno letno sezono. Ta pa je bila v radovljiški občini v primerjavi z lansko glavno letno sezono približno enaka, le da 6e je struktura spremenila. Tujih prenočitev je bilo okrog 37.000 ali za 19% več, domačih pa tudi 37.000 ali za 29% manj kot lani. Boljše je bilo na Bledu, kjer je bilo letos 7000 prenočitev več kot lani, Bohinj je imet kljub povečanim kapacitetam 7000 prenočitev manj (in sicer 12.000 domačih manj in 5.000 tujih več). V Radovljici je bilo število prenočitev letos približno enako kot lani, s tem da je bilo prenočitev domačih turistov 8.000 manj, tujih pa 8.000 več. V hotelih sb v teh mesecih v primerjavi z lanskim letom porasle prenočitve za 8000, in sicer na Bledu za 10.000, bohinjski hoteli so obdržali lansko število prenočitev, v Radovljici pa je bilo prenočitev zaradi rekonstrukcije Grajskega dvora 2000 manj. V zasebnih turističnih sobah je bilo kljub znatno povečanim kapacitetam v primerjavi z lanskim julijem in v avgustu manj prenočitev, v kampih Pa 8.000 več. -1 OlivesJlo Podjetje Komunalni servis Kranj Mladinska ulica 1, obvešča vsa podjetja, ustanove in zasebne lastnike, ia po pooblastilu skupšč: ic občine Kranj izdaja dovoljenja za prekop cest IV. reda ter soglasja za priključke na javno kanalizacijsko omrežje na območ ju mesta Kranj. K viogi za izdajo dovoljenja oz. soglasja je potrebno priložiti izvleček iz katastrske mape v M 1:2880 ali drugo primerno doku mentacijo. Obvestilo in pojasnilo Zavarovance avtomobilskih zavarovanj obveščamo, da so v septembru začele vse zavarovalnice z odpovedovanjem dolgoročnih zavarovanj motornih vozil. Zavarovanja pismeno odpovedujejo na podlagi določil 19. člena Splošnega pravilnika za imovinska zavarovanja. Ta člen določa, da mora pogodbena stranka, ki zavarovanja ne želi nadaljevati, obvestiti tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta drugo stranico. Upoštevajoč to določbo pogodbe bodo zavarovalnice najprej odpovedale zavarovanja, katerih letno plačilo premije zapade v januarju 1967, nato postopoma ostala zavarovanja. Zavarovalnice so uporabile odpovedno pravico zaradi tega, ker bodo v kratkem odobreni spremenjeni pogoji zavarovanja in premija (cena). Naraščajoča izplačila za škode so povzročila samo v letu 1965 preko 3.5 milijarde S din izgube pri avtomobilskih zavarovanjih, zato je potrebna podražitev premije in omejitev obsega zavarovanja. Veljavna (plačana) avtomobilska zavarovanja nespremenjeno veljajo do konca tekočega pogodbenega leta. Zavarovalne pogodbe po spremenjenih pogojih bodo začele zavarovalnice sklepati takoj po odobritvi novega pravilnika in cenika za avtomobilska zavarovanja. Odpovedana zavarovanja bodo še pred potekom odpovednega roka ponovno sprejemale, po novih pogojih. Zavarovalnica Kranj mg Ji n c o H Ji v r J PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAI gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje Puškarstvo v Borovljah in usoda pekarske strokovne šole v Kranju (Nadaljevanj«) Okrajno nacelstvo SHS v Borovljah je z št. ?o8iQPr' 19,2 dne U J"1^ 1919 pozvalo Janka/ivnika, tedaj pomočnika .askega nadzornika zasebne »*kar-ske industrije v Brljah, da izsledi s korakom mesta Celovca iz -karske šole v Borovljah ; fcesene stvari, da jih od«* in vrne zavodu, ki je |« po znanem cesarskem ^ o federaciji Avstrije ^Slovenijo (Ilirijo ozirw Jugoslavijo). Po d , ljnem iskanju je bilo ^[»jeno. škarske šole v bA odstranjeni po nak»*mike deželne vlade v^cu in odpeljani preko ^acij-ske meje v Strast na severnem Koroškem«** x je preselil tudi del*»8ri7e-nejših nasprotnic Jugoslavije s svojim zasMm pu-skarstvom. 14-kilogramska pesa Letošnja letina je zares v vseh ozirih nadpovprečna. Pri Mihu Repincu, Zgornje Veterno 3, Je na njivi zrasla pesa, ki tehta 14 kilogramov in četrt. Visoka pa Je preko en meter. Punčka na sliki Je sinova hčerka Tatjanca, ki tehta ravno toliko in Je stiii a štiri leta — Foto: F. Pcrdan Pomota ali namera? Arhitekt, ki je v Washing-tonu zgradil 12-nadstropno stekleno zgradbo za zdravstveno službo, je izvirno rešil problem sanitarij in tako obenem tudi ohranil zunanji videz svoje steklene zgradbe, kot si jo je zamislil. Tudi pročelje je namreč obložil s posebnim steklom, ki dovoljuje pogled od znotraj navzven, medtem ko je na zunanji strani neprozorno. Toda šele nekaj dni potem, ko se je v zgradbo vselilo 900 zdravstvenih delavcev, so odkrili mučno pomoto: monterji so to steklo na straniščih obrnili, tako da je dovoljevalo pogled z ulice v stranišča, in ne obratno. Problem so začasno rešili z zavesami. Dve milji ceste na stebrih V Londonu se je pravkar končala peta svetovna konferenca mednarodne federacije za ceste. Udeležilo se je je okoli 4000 delegatov iz 80 dežel, organizacijo konference pa je prevzela britanska federacija za ceste. Med konferenco so si delegati lahko ogledali avtomobilsko cesto, magistralo in različne rešitve načrtovanja cest v Veliki Britaniji. Delegati so si ogledali tudi raziskovalni center za cement in beton ter sejem avtomobilov. Posebno zanimanje delegatov je vzbudila londonska izpadnica M-4, ki sestoji iz dveh milj (3 km) na stebrih j dvignjenih avtomobilskih cest. To je najdaljša dvig- j njena cesta v Evropi. Prava ljubezen »Pravo ljubezen najdemo samo pri ženskah, ki so starejše od 50 let,« je izjavil 22-letni Sved Vincent Senise Bjurstrdm in s tem pojasnil dejstvo, da ima nevesto, ki je štirideset let starejša od njega. Njegovi nevesti je ime Helen Pannell, po poklicu ni nič drugega kot milijonarka, ki zdaj v razkošni vili na francoski rivieri pričakuje svojega mladega ženina. Nenavadni ženin preživlja zadnje dneve pred poroko s filmsko zvezdnico Gunidlo Stolpe. Toda prava ljubezen to ne more biti, zakaj Gunila ima komaj 22 let, Vincent Senise Bjurnst-rom, ki namerava svoje izkušnje e starejšimi ženskami opisati v posebni knjigi, je izjavil o svoji poroki z milijonarko: »K njej me nikakor ne vlečejo mjeni milijoni, temveč čista ljubezen!* Kavarna v letalu Obiskovalci zasebnega letališča Hartenholm v bližini Bad Bramdtesta bodo lahko čez nekaj mesecev naročali kavo v letalu super constel-lation. Neki hamburški trgovec je namreč kupil od nemške letalske firme Lufthansa eno od teh velikih letal, težko 48 ton. Številni tehniki bodo preuredili notranjost štirimotornika — dolgega 34 metrov — v prijetno kavarno z barom. | Hkrati s puškarsko šolo v Borovljah naj omenimo tudi tamošnjo »Puškarsko zadrugo«, ki je zalagala šolo z vsemi potrebnimi surovinami in ki ji je bil za načelnika imenovan stari borcrveljski narodnjak Ludovik Borovnik. Zadrugo je prevzel s precejšnjimi dolgovi in praznimi skladišči. Po nesrečno končanem plebiscitu — (dne 20. oktobra 1920) pa jo je moral izročiti, toda denarno zelo podprto in s polnimi skladišči izdelkov in materiala. Poverjeništvo za uk in bo-gočastje narodne vlade v Ljubljani je potrdilo z aktom št. 387 z dne 29. januarja 1920, od začasnega ravnatelja I majorja inž. dr. Jeločnika \ predlagano učno osebje pu-škarske šole v Borovljah. To osebje je bilo naslednje: 1. Čemer Josip, začasni strok, učitelj za celinarstvo; ' 2. Mahkota Franc, upravitelj ljudske šole v Borovljah kot honorarni učitelj za trgovske predmete; ' 3. Mišic Janko, začasni strok, učitelj za sprožilar-stvo; 4. Rutar Albert, začasni strok, učitelj za baskilerstvo; 5. Ravnik Janko, začasni predmetni strok, učitelj za puškarsko tehnologijo, strokovno in geometrično risanje, modeliranje in izvrševanje tajniških poslov zavoda; 6. Smole Avgust, začasni delovodja za oskrbovanje strojnice in izdelovanje orodja; 7. Užnik Josip, strok, učitelj za kopitarstvo; 8. Užnik Rudolf, začasni strok, učitelj za graviranje in cizeliranje. Konec šolskega leta 1919/20 je bilo na puškarski šoli v Borovljah v vseh štirih letnikih 23 učencev. Ko je po nesrečnem glasovanju dne 20. okt. 1920 kraljevina SHS morala Koroško izprazniti, so se znašli vsi narodno zavedni Slovenci, ki so se zavzemali za novo državno ureditev, v nesreči in polomu. Da bi si borovci j ski puškarji, ki so morali zaradi ponarejenega glasovanja v pregnanstvo (Po Son-Zer-menski pogodbi, objavljeni v »Službenih Novinah« Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca dne 19. junija 1920 , Br. 133a), izboljšali svoj živ- | Paberki preteklosti Novice so v sredo, 19. septembra 1866. leta pod naslovom: Vesele mestne zadeve, objavile tole vest iz Kranja: IZ KRANJA. 16. sept. — Naš mestni odbor je imel te dni sejo. v kateri je sklenil nektere očitnega pomina vredne stvari. Odločil se je namreč »pod kloštrom« na občinskem pašniku prostor na ktc-rem se bode naredila drevesnica za nauk sadjerejnim šolarčkom naše glavne šole. To bode hvale vredna naprava, ako se le tudi učitelj dobi, ki bode veselje in vednost imel o tem poslu. Drugi hvalevredni sklep v tej seji pa je bil ta, da se bode mesto razsvetljevalo vselej, kadar bodo temne noči. Dozdaj so ljenjski položaj z delom v svoji stroki, so sklenili ustanoviti »Produktivno puškarsko zadrugo« v Kranju. Kranjsko meščanstvo, predvsem pa obrtniški krogi, so ta pokret pozdravili in tudi dejansko podpirali. Narodna po ulicah svetilnice gorele od sv. Mihela do sv. Jurja, — od sv. Jurja do sv. Mihela pa nikoli, četudi je bila. tema kakor v peči in človek ni ve-dil, kako bi stopil, da bi se na veglavem tlaku noge ne izvil. Stroški za tega voljo ne bojo dokaj veči kadar luna sveti od sv. Mihela do sv. Jurja, ne bo treba sve-tilnlc prižigati, in s tem, kar se bode take noči prihranilo prelroleja, se bo lahko posvetilo v temnih nočeh do sv. Mihela. Gosp. županu Pircu gre čast in hvala, da to, kar za potrebo spozna, zastopa tudi energično. Res je, da mesto (v dolge zakopano, iz katerih ga že prejšnji vrli župan Savnik izkopavati začel) mora varčno z vsem ravnati; in tega vodila se zvesto drži tudi sedanji župan, zraven pa ne odjenja, da se naredi, kar vlada v Ljubljani jim je po prizadevanju in posredovanju koroške slovenske inteligence in narodnih voditeljev v vsakem oziru pomagala. m Janko Ravnik (Nadaljevanje prihodnjič) je silno potrebno. »Rim se ni sezidal v enem dnevu«— pravi stari pregovor; tudi našo mesto ne more hipoma poplačati vsega; al po malem poplačati dolgove, po malem pa tudi olepšati mesto, to je prava srednja pot, in v -sredi v zlati skledi« je tudi sla-roslovenska prislovica. In tako pride v kratkem tudi tlak na vrsto, ki naj bi se maka-damiziral, ker je glavna mestna ulica kakor nalaš za tlak, ki ga hvalite tudi vi Ljubljančan je, tak kakor Za-grebčanje in drugi svojega. Tudi čez sto let velja, da bi bilo jako potrebno pri vseh poslih ljudi dobiti, ki bodo veselje in vednost imel: o delu, ki ga opravljajo. Na prislovico: »Rim se ni sezidal v enem dnevu«-, bi kazalo tudi večkrat pomislili. Miha Klinar: Mesta, cestel« razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Stefi ne ve. kaj se v otroku d* Zato na njegovo vprašanje zakaj bo šla tako daleč delat.«»no odgovori, da mora. Potem bosta živela nekoliko bolje, inw, bosta več kruha, več margarine, a dobivala bosta tudi nekaj *agramov umetnega medu tudi umetni med je iznajdba vojnel^; in umetni med je prav tako sladak, prav tako dober kakor m ki ga prinašajo in nabirajo čebele in ki ga ima Slavko tako rad Tako mu pravi in misli, da je potolažila. Ko Slavko leže in zaspi, pripravi zase obleko za ««, ko se bo šla predstavit v tovarno v Starnberg. 3. Stefi ustavi zvonenje budilke. To »4 je slabo spala. Prebujala se je in pogledovala na uro v upa* da se bo prebudila brez budilke. Rada bi, da bi se Slavko K prebudil, ko bo odšla. Toda zdaj, ko bi morala biti že pokončnima zahvaliti samo budilki, da ni zaležala in zamudila vlaka. Zan'pa je zaradi slabo prespane noči zdaj vsa omotična, oči se ji i^rp, neprespanost pa ji povzroči glavobol. Ne, ni lahko vstajati * »tirih zjutraj, zlasti še. če je tak mraz kakor to jutro. Lačna je. Roka ji sama od sebe hoče seči po kruhu, a ko vidi, da ga ««naj za Slavkov zajtrk, jo umakne. Zdaj bo kruha nekoliko več. IV fekagramov več kakor doslej. In tudi margarine bo za dekafftfi več na teden. In prav tako druge hrane bo več, vsaj za mal«**rt več. In danes ko ljudje j umirajo zaradi podhranjenosti, je lahfc tudi ta malenkost pomemb- \ na za ohranitev golega življenja. Že zaradi tega mora zavreči vse pomisleke in sprejeti delo v tovarni »rti. ));• mora! Otroka ne sme pust^ da bo shiral ali celo umrl od gladu, j S takimi mislimi zaklene tiho vrata za seboj in stopi v ledeno jutro, ki je še vedno potopljeno temo. Samo sneg se odraža od teme in gore, ki se režejo v nebo, posuto z zvezdami. Ostri zrak se ji zareže v nosnice, kri hitreje zakroži po njenih žilah, izpira glavobol in nepotrebne misli iz možgan in Stefi se počuti vedno bolj svežo in krepko, skoro tako krepko, kakor da bi pošteno zajtrkovala in ne samo zajemalko ledeno mrzle kave. Na postaji jo čakajo Marekova, Saškova. Irmgard in druga dekleta in žene, ki jih čaka ista pot do Stamberga. Voščijo ji dobro jutro in jo vprašujejo, če je težko vstala. A kaj bi jo o tem vpraševale. Same vedo, kako je bilo težko, ko so morale prvič ob štirih zjutraj zapustiti posteljo. Potem je bilo vstajati vsako jutro laže in zdaj razen v ponedeljkih jim je prav tako, kakor da bi vstajale ob sedmih ah osmih kakor včasih. Človek se vsega privadi, pravi Irmgard. Tudi potem, ko pripelje vlak in jih odpelje v nezakurjenem vagonu proti Tutzingu, pripovedujejo, kako je vsaka od njih preživljala in doživljala prvo jutro svojega odhoda v starnberško tovarno. Stiskajo se druga k drugi in se zavijajo v volnena ogrinjala. Zima je res neprijeten čas. pravi Marekova. Toda čez nekaj tednov bo najhujšega mraza konec. Potem bo pomlad in vožnja bo iz dneva v dan bolj prijetna, 6aj tako pokrajino, kakor tu na Bavarskem, na svetu le še težko najdeš. V Tutzingu, ko morajo prestopiti in počakati na garmisehki vlak, Stefi pazi, da bi je ne zagledal postajni načelnik. K sreči je vlak, ki prihaja iz Garmischa, točen. Tudi bolj poln je, ker je v njem gneča vojakov in drugih potnikov. Zato je tudi bolj topel. Vojaki ogovarjajo dekleta. Večinoma so rekonvalescenti in taki, ki odhajajo na bolniški dopust. Najbolj glasni in najbolj vsiljivi so tisti, ki se vračajo v Munchen, v vojašnice. Tam bodo prebili še nekaj tednov, dokler jih ne bodo vključili v pohodne bataljone in poslali na fronto. Do takrat pa se je treba naužiti življenja in deklet. Zato je treba' izrabiti priložnost že sedaj, vneti za »ljubezen-« kako dekliško srce in si že za soboto ali nedeljo zagotoviti obisk. Malce so razočarani, ko večina deklet izstopi v Starnbergu. »Vsaj naslov mi daj,- zahteva neki vojak od Irmgard. Irmgard pa samo pokaže na vojakov poročni prstan. Vojakom ni verjeti. Tako pravi neko dekle, ki je Stefi ne pozna in ki se jim je pridružila šele v Tutzingu. Ve samo to, da je iz Penzberga in da ni včlanjena pri socialistih. »Vojak te nagovon, zapelje in gre. Ti pa pestuješ, kakor bo čez nekaj mesecev pestvovala klepetulja Kunigunde,« pravi. »Kaj?« se začudijo tudi druge. Kunigunde res že dolgo niso videle. »Da, samo doma čepi in joče in Čaka, da bodo našli tistega ge- freiterja, ki je bil pri Polzmannovih. Toda Polzmannovi ne vedo, kako se piše.« »Ali pa nočejo povedati,« pravi Irmgard. »Povedali bi, ker je zahteval gospod župnik. A kaj, ko go« govo hrepenenje. Daleč sem od doma, duh pa vsak dan roma, roma dan za dnem do doma. (M. V.) Valjavčev dom — naš domači svet med Belco, Bistrico in Kokro, Storžičeva dežela, na katero je bil naš pesnik vse življenje kakor otrok navezan. Svet nad starodavnim Kranjem, tja do sivih Karavank: polja, travniki, gozdovi, vmes vasi, vrtovi, na vsak korak nova lepota, varna in topla bližina gora in planin. To je pesnikova, to je naša Storžičeva dežela,-katere se pesnik v tolikih svojih lirskih in epskih pesmih spominja. Ne le pokrajine, tudi ljudstva, njegove miselnosti,-navad in častitljivih starih običajev. V lepi idili Sanje se pesnik Valjavec še prav posebno prisrčno spominja svojega gorenjskega domačega kraja, svoje ljube babice in srečnih otroških let. »In ko sedeli smo na vrtu v senci, okoli nas so rolice cvetele. In mati je razkladala nam stare pesmi. Pod onimle orehom v hladni senci učila je poznavati me črke.« Osnovna šola v Preddvoru, na zeleni Korotanci zgrajena, očaku Storžiču v sončno dlan položena in poimenovana po našem dragem rojaku, pesniku in jezikoslovcu Matiji Valjavcu, veseli smo te, čuvali te bomo in radi prihajali v tvoje prostore, hvaležni vsem, ki so nam novo šolo zgradili, hvaležni vsem, ki nas bodo v njej vzgajali in učili. Za »Matijev rod« napisala Darina Konc 15. OKTOBER T566 * GLAS SPT5RT Zatopek med atleti V torek popoldan so imeli atleti kranjskega Triglava nevsakdanji obisk. Obiskala sta jih zakonca Dana in Emil Zatopek, ki sta si ogledala atletske naprave na stadionu in se zadržala v daljšem pogovoru z atleti Triglava. Popularni Emil, znan po vzdevku »češka lokomotiva«, je pripovedoval drobce iz svojega športnega življenja in odgovarjal atletom na zastavljena vprašanja. Emil Zatopek je dosegel svoj največji športni uspeh na Olimpijadi v Helsinkih (leta 1952), ko je osvojil kar tri zlate medalje, in sicer v teku na 5.000 in 10.000 metrov in v maratonu. Na Isti olimpiadi je njegova žena Dana osvojila zlato odličje v metu kopja. Zatopkov obisk nam je prinesel tudi izredno zanimivo novico: z ženo sta pripravljena za štiri mesece prevzeti trening nekaj atletov oziroma atletinj ljubljanske Olimpije in kranjskega Triglava. Kaže, da ju bomo kot trenerja lahko marca prihodnjega leta pozdravili v svoji sredini. Ob slovesu sta zakonca Zatopek izročila pozdrave vsem športnikom Gorenjske M. K. Presenetljiv uspeh Lesc V petem kolu gorenjske nogometne lige je prišlo do nekaterih presenečenj. Vodečo ekipo Ločan iz škofje Loke, ki je v dosedanjih tekmah prikazala odlično igro, je na njenem terenu porazila ekipa iz Lesc. V derbiju kola je Tržič z nekoliko boljšo igro premagal Železnike ter tako prevzel vodstvo na lestvici. Nismo pričakovali tudi zmage Trboj v Kropi. V srečanju zadnjeplasiranih Podbrezij in Preddvora ni prišlo do odločitve. Neodločeno predstavlja uspeh za Podbrezje, čeprav so nastopili kot domačini. Zelo zanimivo srečanje je bilo med Kranjem in Naklom. Prikazana igra je bila na precejšnji višini. REZULTATI — Kranj : Naklo 2:1 (2:1), Ločan : Lesce 0:2 (0:1), Tržič : Železniki 2:1 Trboje 2:3 (2:1), Preddvor 1:1 (0:0), Kropa Podbrezje (1:1). LESTVICA Tržič 5 4 1 0 18: 7 9 Ločan 5 4 0 1 32:7 8 Kranj 5 4 0 1 20: 6 8 Železniki 5 3 11 19: 2 7 Naklo Kropa Lesce Trboje Preddvor 5 2 2 1 6: 3 6 5 2 0 3 11:15 i 5 2 0 3 7:12 4 5 1 0 4 7:30 3 5 0 1 4 5:16 1 Podbrezje 5 0 1 4 5:32 l V naslednjem kolu se bodo srečali: Železniki : Preddvori Trboje : Podbrezje, Lesce T» Kropa, Naklo : Ločan in Tržič : Kranj. P. Didić Šport v Cerkljah V okviru praznovanj krajevnega praznika in otvoritve nove šole je bil v nedeljo, 9. oktobra, v organizaciji športnega društva izveden v Cerkljah turnir v malem no- Predsednik, trener, maser itd. kolesarskega kluba o edinem gorenjskem kolesarskem klubu Ko kolesa mirujejo... Dvakrat tedensko je bilo mogoče srečati skupino kolesarjev v oranžnih majicah z napisom »Almira« na prsih na cesti proti Jezerskemu. Ce ste se vpraševali, kdo so fantje, ki vozijo ob mopedu, vam povemo, da so bili to člani kolesarskega kluba iz Kranja. S »človekom na mopedu«, Petrom Kozamernlkom, ki ima vse funkcije v klubu, smo se pogovarjali o kolesarskem športu. »Drugo leto bomo slavili desetletnico. Ustanovitelji kluba so bili Dermota, Bernard in Kueelj. Sedaj sem že štiri leta sam za vse. Ce ne bi bilo pomoči UO TVD Kranj, ne vem, kako bi slo. • .« — Kako ocenjujete kvaliteto svojega kluba? »O tem najbolje govore podatki. Hvasli je bil leta 1963 slovenski mladinski prvak in je zasedel šesto mesto v tekmovanju po točkah. Kasneje je priključil kolesarjem Odreda. Istega leta je bil Zupan drugi, leta 1964 pa je osvojil naslov najboljšega med mladinci. Sedaj vozi p; i Rogu. Tudi Kalan vozi za Odred ...« — Kaže, da ste dobra podružnica večjih kolesarskih kolektivov? »Res je. V Kranju je premalo razumevanja za kolesarski šport. Povprečni jugoslovanski kolesar porabi letno okoli 1 milijon starih dinarjev za priprave in vse ostalo, pri nas pride na enega od 85.000 do 90.000 starih dinarjev. Celotna dotacija klubu znaša 650.000 starih dinarjev.« — In kako močna je vaša sedanja ekipa? »Moram naštevati kar posameznike. Jamez Drinovec je bil letos med turisti slovenski prvak. Letos je zmagal j na petih dirkah. Janez Koza-i mernik je bil 8, na sloven-! skem mladinskem prvenstvu* j Franc Jelovčan deveti na dr-i žavnem mladinskem prven-j stvu...« , ^N — Kaže, da bi lahko imeli v Kranju tudi dobro ekipo in ne le posameznike? »Res je, če bi tekmovali vsi bivši člani: Hvasti,' Kalan, Zupan in sedanji najboljši bi bili prav gotovo tretji v Sloveniji za Siporexom iz Pule in ljubljanskim Rogom. Prepričan sem, da bi bili pred sedanjim prvakom Odredom, saj sta mu prav Hvasti in Kalan priborila prvo mesto.« Kolesarski klub je v Kranju skoraj neznan. Nam lahko poveste zakaj? »Smo zapostavljeni, ker I smo na desnem bregu Save. Premalo je razumevanja tako na občinski zvezi za telesno kulturo kot tudi v delovnih organizacijah. Za primer naj navedem sebe. Ze štiri leta nisem imel dopusta, ker vsega porabim za kolesarje. Sem skladiščni delavec v Iskri in sem letos prosil za izredni plačani dopust. Seveda mi niso ugodili. Podobno je tudi z ostalimi. Klub nima denarja, da bi plačeval nado- mestila in tako je razumljivo, da kolesarji od nas odhajajo.« — Kolesarjenje je precej drag šport. Nam lahko po-strežete z nekaterimi številkami? »Tekmovalno kolo stane od 180.000 do 200.000 starih dinarjev, guma za kolo od 7.000 do 8.500 dinarjev, srednji gonilni ležaj 30.000 dinarjev, okvir od 46.000 do 50.000 dinarjev. Ob teh številkah lahko razumete, kakšne izdatke imamo npr. že s »karambolom« na cesti. Letos smo tako izgubili dve kolesi.« — Ce pogledamo na cene, se nam kar vsiljuje misel, da se mladi sploh nc morejo vključiti v vaše delo. »Ni tako hudo. Imamo res le 8 do 10 stalnih kolesarjev, vendar se jih vsako leto izmenja vsaj 20. Veliko je takšnih, ki prično voziti, vendar kmalu odstopijo, ker je kolesarstvo le eden izmed najtežjih športov. Začetnikom damo na razpolago kolesa, organiziramo posebne treninge. UO TVD Kranj nam vsako ielo kupi eno novo kolo.« Ker je vaš klub le nekako v »ilegali« nam povejte, kam naj se cbrne mladinec, ki bi rad postal kolesar? »Naj se javi samo na stadionu v Stranišču tov. Tera- gometu za prehodni pokal. Sodelovale so ekipe iz Desnice, Komende in Cerkelj. V prvi tekmi so domačini po enakovredni igri v zadnjih minutah dosegli odločil-n'. gol proti ekipi iz Besnice. Komenda je precej visoko porazila Besnico. V zadnji odločilni tekmi, pa je domači« nom uspelo poraziti KomencHj čane in tako je ekipi Krvav-? ca iz Cerkelj ponovno pripar del prehodni pokal. REZULTATI — Krvavec t Besnica 5:4, Komenda : Bes-« niča 5:0, Krvavec : Komenda 3:1. 9 Na dan otvoritve nove šo-•9 le, v soboto 14. oktobra* % bo v novi telovadnici za-0 nimiv dvoboj med pro-% svetnimi delavci in ekipa d športnega društva v ma-• lem nogometu, rokometu* 0 košarki in odbojki. nu. On ga bo povezal z menoj. V tem ni problem.« — Za konec, da malo opozorimo morebitne kandidate za kolesarjenje vnaprej, povejte kako in koliko trenirate? »Sedaj že skoraj mirujemo. Kasneje bomo pričeli s treningi na valjih. V začetku leta bomo prevozili od 30 do 60 km po trikrat tedensko* kasneje od 60 do 80 km, po tretjem mesecu pa po 150 kilometrov. Junija imamo treninge 4-krat, julija pa 5-krat tedensko.« In kakšna jc vaša običajna pot? »Dvakrat tedensko gremo na Jezersko, enkrat proti Železnikom, enkrat do Kranjska gore in enkrat skozi Ljubljano proti Kočevju. Seveda imajo začetniki, posebno v začetku, lažje treninge, vendar od njih zahtevam, da dosežejo kmalu iste napore kot so jih njihovi predhodniki.« • Skupina mladih kolesar« 0 jev iz Kranja sedaj miru- • je (stari so od 17 do 19 • let). Kmalu se bodo priče« • li pripravljati že za na* • slednjo sezono. Morda bo • v novi sezoni zopet kdc • odšel iz kluba? Kaže, da <$> je pač takšna usoda kole* • sarskega športa v Kranja^ • Mar mora biti tako? 0000000102480102020153480001020001018948480002532353482323482348230202300053535323482353485331020202000001000000010102020223532353232348480202020000012353 109^944008^5984790453^97426^7350978^1036 12 OGLASI - OBJAVE 15. OKTOBER 1968 * GLAS metalka METALKA*, trgovsko izvozno in uvozno podjetje Ljubljana, Dalmatinova 2 razglaša naslednja delovna mesta 1. potnika za področje Primorske s sedežem v Kopru 2. potnika za področje Primorske s sede/em v Novi Gorici 3. potnika za področje Gorenjske s sedežem v Kranju Pogoji: Kvalificiran trgovski delavec železninarsko tehnične stroke z daljšo prakso. Posebni pogoji: Poskusno delo v trajanju do 3 mesecev. Prednost imajo prosilci s stalnim bivališčem v Kopru, Novi Gorici, oziroma v Kranju. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi razglasa. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: »METALKA«, Ljubljana, Dalmatinova 2. Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vara nudi po izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na ma-ut peči za centralu.) kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Obvestilo Na pogoste pritožbe občanov Stražišča so se dne 12. 10. 1966 sestali na skupnem sestanku predstavniki podjetja VODOVOD Kranj, tovarne SAVA Kranj in izvajalci del na objektih za preskrbo tovarne SAVA z industrijsko vodo, predstavniki gradbenega podjetja PROJEKT in VODNE SKUPNOSTI Gorenjske. Poglavitno vprašanje na tem sestanku je bilo, kako rešiti proMem pomanjkanja pitne vode za naselje Stražišče in oskrbovanje tovarne SAVA s pitno in industrijsko vodo. Po vsestranski razpravi in ob upoštevanju interesov, zlasti prebivalstva Stražišča, pri tem pa ne izključujoč interesov tovarne SAVA, je bilo dogovorjeno: 1. Vsi udeleženci so se solidarno dogovorili, da je nujno treba upoštevati kot prioritetno oskrbovanje prebivalstva in sklenili, da bodo podvzeli vse mere za odpravo vseh tehničnih, gradbenih in drugih pomanjkljivosti do 15.11. 1966, da bi tako postala oskrba s pitno vodo.v Stražišču normalna. 2. Glavni ventil 0 150 rrrm na odcepu za tovarno SAVA, ki služi v slučaju okvare na omrežju industrijske vode, bo s 1. 11. 1966 VODOVOD Kranj zapečatil. če bo tovarna SAVA vodo iz javnega omrežja po tepa odcepu le rabila, bo VODOVODU en dan pred odjemom to sporočila. Ce pa bo zaradi višje sile le prisilna odpreti ventil, mora to sporočiti VODOVODU takoj, vendar najkasneje v 24 urah. 3. Predstavniki VODOVODA izjavljajo, da je redna preskrba Stražišča motena samo s sunkovitim odvzemom iz cevovoda 0 150 mm, medtem ko odjem na odcepu 0 60 mm redne preskrbe Stražišča ne moti. 4. Prebivalstvo Stražišča prosimo, da z razumevanjem vzame na znanje gornje pojasnilo, Vprašanje industrijske vode za tovarno SAVA bo v zgoraj navedenih rokih rešeno, z njim pa bo rešeno tudi vprašanje pitne vode za naselje Stražišče, kajti orcenjeni problemi so nastali zlasti zaradi zakasnitve gradbenih del na novem črpališču industrijske vode za tovarno SAVA Kranj. Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ PODJETJE STEKLARSTVO KRANJ zaposli: — kvalificiranega steklarja delavca za pomožna dela Se priporočamo za obisk! Uredništvo »Mladine« in Letalska zveza Slovenije pripravljata za 16. oktober 1966 na športnem letališču v Lescah pri Bledu letalski miting v počastitev bližnje 25-lei.nice letalstva. Akrobacije in letalski skoki so predvideni za 14. uro Pred tem pa bodo že od enajste ure naprej poleti 25 fantov in deklet, ki so letos stari šestnajst let in doslej še nikoli niso bili v zraku. Prijatelji letalskega športa izkoristite nedeljski odmor za prijetno razvedrio! Uredništvo tednika »Mladine« Letalska zveza Slovenije Dom na Jezerskem prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo oc 18—22 glasbo s plesom Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz mi m Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966. vključno od 1. 1. do 31. 12. 1966 vezali Pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dnL Nagrade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, Šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah. Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Vsako soboto šola modemih plesov od 19. do 23. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam kosilnico, grablje, vile, izruvač za krompir in prek voz na gumi kolesih. Zapoge H, Vodice 4695 Prodam dobro ohranjen VW, možnost plačila tudi s čekom. Soba Jože, Zupančičeva 16, Kranj 4699 Kotel, peč -za centralno kurjavo »Neo-Vulkan I« 18 m2 ogrevne površine prodam za 5000 N din. Magnetofon, znamke Grunding TK 24 z mikrofonom tudi prodam za 960 N din. Kern Ivo, gostilničar, Cerklje 37 4647 Prodam dve naliti snežni gumi za avto fiat 1300. Peter-rielj Jože, Strojno mizarstvo, Skofja Loka 4714 Prodam malo rabljen pralni stroj »Rondo« za 80.000 S din, zelo primeren za kraje brez vodovodne napeljave. Kankelj, Železniki 157 4719 Mizarski debelinski sko-belni stroj, nemške znamke in poravnal k o z lesenim podstavkom ugodno prodam. Štele, Gora, Komenda 4720 Prodajam vsakovrstne piske (jarčke), Cepon, Zg. Plavž, Jesenice 4721 Prodam mlado kravo, 8 mesecev brejo. Naslov v ogl. oddelku 4722 Prodam vola, 600 kg težkega, sposoben za vsako vožnjo in kravo. Gole, Višeljnica 15, Gorje 4723 Prodam hlevski gnoj. Koz-jek Janez, Zg. Besnica 70 4724 Prodam avto kombi VW, Golmajer Vinko, Tržič c. JA 21 4725 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Kram j, Kokrški log 10 — Primskovo 4726 -Prodam rabljen vzidljiv štedilnik. Dvorje 25, Cerklje 4727 Prodam moped na tri prestave. Oblak Tone, Britof 74 4728 Prodam moped. Kranj, Tavčarjeva 1, skladišče 4729 Prodam moped T 12, vprašati na pošti Poljane 4730 Prodam skoraj nov moped na nožne prestave. Strenar Luka, Kr>*tj. L maja 13 4731 Po ugodni ceni prodam nerabljeno peč na olje. Galjot Marija, Savska cesta 4, Kranj 4732 Prodam dobro ohranjen kabinet štedilnik na trdo gorivo. Poizve se Huskie, Savska c. 2, Kranj 4733 Prodam vola, 500 kg težkega. Sp. Brnik 66, Cerklje 4734 Prodam telico z rodovnikom, 8 mesecev staro — Si-mentalka, Kmičar Rudi, Dvorje 18, Cerklje 4735 Prodam 1 ha gozda ob cesti Kokrica — Naklo. Naslov v oglasnem oddelku 4736 Novo mahagonijevo (francosko) spalnico z jogijem ugodno, nujno prodam. Ko-kalj, Kranj, Nazorjeva 8 4737 Večji kuhinjski kot 6 k roparskimi okraski, dobro ohranjen desni štedilnik z bakrenim kotlićem, litoželezni umivalnik in (ploho), cca 3x2m prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4738 Prodam avto Taunus M 12, s prevoženimi 16.000 km. Ogled v nedeljo od 7. — 9. ure, gostilna Posavec 4739 Prodam konja in navadno harmoniko. Podreča 28, Medvode 4740 Prodam dobro ohranjen fiat 600 D. Zg. Bela 11, Preddvor 4741 Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Franc Kmet, Britof 143, Kranj 4742 Za polovično ceno prodam skoraj nov stenski obešalnik in električni kuhalnik na 3 plošče, štirnova 6, Kranj 4743 Kompletni, motor za fiat 600 v brezhibnem stanju prodam 4744 Ugodno prodam dva osla, eden mlajši, drugt starejši. Cena 30 — 40 tisoč S din in štedilnik Gorenje, skoraj nov na tri plošče. Jenko, Pungert 16, Skofja Loka 4745 Ugodno prodam tesan les, 12 kom, dolžina 6 m in 3 kom, dolžina 9 m, debelina 20x16 cm. Sp. Lipnica 20 pri Radovljici 4746 Prodam dve avtomobilski gumi Ceat 5.60/Sxl3 najlon 4 PL in 4 Sava« 6 x 13. Graj-žar. Koroška c. 5, telefon 21-468 4747 Delavko za odpremo Glasa »prejmemo v honorarno zaposlitev 2 krat tedensko ponoči. Pogoj: zdrava, stara do 40 let. Zglasite se v redakciji Glasa, Kranj, Staneta Žagarja 27. ČP Gorenjski tisk, Kranj storžih. Oblak Franc, Bodov-lje 20, Sk. Loka 4753 Ugodno prodam pralni stroj Candy superavtomatik, 5 kg, 10 operacij tovarniško nov. Brode 14, Sk. Loka 4754 Prodam rabljena garažna vrata. Skrjanc Peter, Duplje 24 4755 Prodam kopalno kad, bojler 80-litrski, več okenskih okvirjev, bakren kotel za perilo, dve mizi, stol ter dvodelno omaro. C. JLA 20, Kranj 4756 Prodam sobno železno peč, električno kitaro in radio. »Kosma j« Kranj, Zlato po^- lje 11 4757 Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali naslednje odškodnine za požarne škode: dne 5. 9. 1966 AHAčIč Janko, Podljubelj 11, p. Tržič S din 896.029.— dne 1. K). 1966 BOHINC Valentin, Zg. Lipnica 9, p. Kamna gorica S din 1.917J559.— dne 5. 10. 1966 KAVČIČ Cenka, Ribenska 28, p. Bled S din 3,903.848.— dne 11. 10. 1966 DELAVEC Marija, Velesovo 5, p. Cerklje S din 1,507.608.— Uprava Zavarovalnice Kranj stare. Moše 10, Smlednik 4770 Prodam levi štedilnik ali zamenjam za desnega. Pirna-ver, Huje 2, Kranj Prodam krompir cvetnik in sirtc.no. Kranj, Jezerska c. 51 v 4771 Prodam 6 tednov stare prašičke. Sr. vas 23, Šenčur 4772 Prodam novo metrsko pomivalno mizo. Eržen, Planina 16, Kranj 4773 Prodam nože za zelje. Kranj, Tavčarjeva 25/1, Kranj 4774 Fiat 600 zelo dobro ohranjen, gume michelin, meglen-ke, italijanski lak prodam. Adlešič, Kranj, Planina 15 4775 Prodam dobro ohranjen, uvožen, globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 4776 Prodam kravo. Šenčur 235 j _ 477T Prodam 8 mesecev brejo kravo. Visoko 5, Šenčur 4778 Prodam tri prašiče do 90 kg težke za rejo. Cirče 32, Kranj 4779 6 metrov suhih bukovih drv prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4780 Prodam vespo GRP. Naslov v oglasnem oddelku 4781 Prodam konja po ugodni ceni. Robič Vinko, Planina pod Golico 46, Jesenice 4782 Prodam vprežno motorno kosilnico na gumi kolesih. Naslov v oglasnem odd. 4748 Prodam motorno kolo puch 250 cem SGS. Naslov v oglasnem odd. 4749 Prodam konja po izbiri, starega 6 let ali- zamenjam za goved. Sp. Bitnje 20, 2ab-nica 4750 Prodam konja po izbiri, kosilnico, plug nemški št. 6 in kultivator petperesni. Sre-bernjak Simon, Voglje 41, Šenčur 4751 Prodam televizor Cajavec 522 z garancijo, tranzistor Bled in spalnico z vložki jogi. Informacije tel. 22-350, Kranj 4752 Prodam nov šrotar, meri žito vseh vrst in koruzo v Prodam nekaj zimskih jabolk. Kranj — Britof 40 4758 Prodam konja po izbiri, sposobnega za vsako delo ali ' zamenjam za starega. Visoko 90 4759 Moped Tomos, rabljen in žensko kolo Hermes ugodno prodam. Kranj, Tavčarjeva 4 4760 Prodam avto fiat 750. Kacin Jože, Begunjska 15, Kranj. Ogled v torek, 18. in četrtek 20. 10. od 15. ure dalje 4761 Prodam 30 kg kuten. Bizjan Francka, Lesce, novo naselje 4762 Prodam štedilnik na drva Gorenje. Hribar, Kokrica 237 Kranj j 4763 Dobro ohranjene gare prodam! Sp. Bela 10, Preddvor 4764 Prodam kravo, dobro mle-karico, ki bo v začetku novembra četrtič teletila. Mulej Katarina, Radovljica, C. Svobode 21 4765 Prodam fiat 750, letnik 63. Kranj, Nartnikova 5 — La-bore 4766 Prodam fiat 600 D, motor 175 cemj in motor puch 125 ccm.v Prebacevo št. 38, Kranj 4767 Prodam dve kravi po izbiri in konja-, starega 10 let. Dor-farje 21, Zabnica 4768 Prodam dva konja 9 let stara — po izbiri. Godešič 27, Sk. Loka 4769 Prodam prašičke, 7 tednov Kupim dobro ohranjen ali nov avto Opel Kadet ali DKW F12, F102,. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 4783 Kupimo kakršnokoli količino rabljenih železnih cevi (za ograje) dimenzije 5/4 in 3/4 cele. Ponudbe na naslov Kra-jevrja skupnost Podnart 4810 Kupim brzoparilnik (kotel). Visoko 90, Šenčur 4794 Ostalo Iščem sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4784 Oddam opremljeno sobo dobro situirani osebi. Naslov v oglasnem oddelku 4785 Žensko za varstvo otroka za 5 ur dnevno iščem. Ponudbe poslarti pod »Varstvo« 4786 Poučujem angleščino in francoščino. Gorjanc, Koroška 4, Kranj 4787 Oddam opremljeno sobo v Kranju za dobo 18 mesecev. Ponudbe poslati pod »Soba« 4788 Instruiram fiziko, matematiko in kemijo. Naslov v ogl. oddelku 4789 Izgubila sem, od Krone do bencinske črpalke, progasto temno rujavo jakno. Pervanja, Titov trg 13, Kranj 4790 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. Nudim sobo in priložnostni zaslužek. Naslov v ogl. oddelku 4791 Sobo v Ljubljani zamenjam za sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Student« 4792 Hitro in poceni vam IZDELAM BALKONSKE ia druge OGRAJE ter ROČNE VOZIČKE raznih velikosti. Jelovčan, Gubčeva' 11, Radov*» ljica 4793 Izgubljena ključa od V o-dovodnega stolpa do cesto St. Žagarja oddati v oglasni oddelek proti nagradi 4795 Vzamem v varstvo otroka, dojenčka v dopoldamskem času iz okolice Zl. polja. Naslov v oglasnem oddelku 4798 Komfortno dvosobno stanovanje na Jesenicah zamenjam za enako ali večje: v Kranju. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 4797 ODARJEVI MAMI IZ KRANJA za 77. praznovanje kličejo še na mnoga srečna in zdrava leta — vsi njeni domači 4798 Iščem inštruktorja angleščine za osnovno šolo. Ponudbe poslati pod »Enkrat tedensko« 4798 Iščem starejšo žensko za varstvo otroka 4 ure v dopoldanskem čar.u. »Prijatelj-. Tomšičeva 26, Kranj 48W Izgubil sem: aktovko, dežnik, dve najlon srajci in dve sliki do Sk. Loke. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi v oglasni oddelek ' 4801 MLIN SMUK, RETNJE, sporočam svojim cenjenim strankam, da zamenjujem žito ob sredah, četrtkih in petkih od 8.-16. ure 4802 Upokojenko ali tovarniško delavko iščem za varstvo o-troka. Hrana in stanovanje v hiši. Zglasite se v dopoldanskem času. Nasl. v ogl. odd. H03 Našla sem zlat poročni prstan. Dobi se Pičman, Britof 70, Kranj 4804 Našel sem moško rogov o kolo. Močnik, Britof 116 4805 Oseba, ki je vzela denar v avtobusu. Golni-Tržič ob 22.20 je bila poznana. Vrne naj postaji LM Tržič 4806 Prevleke za sedeže, ščitnike za hladilnike, za vse vnste avtomobilov vam izdela Bohorič, Kranj: delavnica na parkirnem prostoru za »Mlečno restavracijo« 4807 Oddam suh, svetel prostor 30 m2 za skladišče, mirno obrt ali garažo. Oddam tudi opremljeno sobo. Ponudbe poslati pod »Ob Škofjeloški« 4S08 Mizarja za furnirano delo nekaj ur dnevno sprejmem takoj. Nasl. v ogl. odd. 4809 delku 4809 Cenjene stranke obveščam^ da FOTOATELJE KOSI MARIJA, VODOPIVCEVA 1, Kranj in Fotograf MILAN KOSI nimata nič skupnega. Kosijeva 4727 Dva mizarska pomočnika za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljena. Peternelj Jože, strojno mizarstvo, Sk. Loka 4713 Konfekcija Obrlnik LJUBLJANA Vam nudi v poslovalnici v Kranju (križišče cest Bled—Jezersko) damske in moške plašče vseh vrst, moške kamgarn obleke, vetrovke in elastične hlače za odrasle in otroke, moško in žensko perilo Vsa eventualna popravila izvršimo kvalitetno, hitro in brezplačno v trgovini. MBERTO ROCCO TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA) t) električni pralni stroji t) žarnice # hladilniki # hidravlični izdelki in t) električne peči turistične usluge KRANJ RADIO SCHMIOT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Blagovnica "fistra „ Kranj Plastika, guma, galaritarija, ter gospodinjski predmeti KOMPAS poslovalnica Kranj poslovalnica Jesenice poslovalnica Bled prirejajo v sodelovanju z ZB gorenjskih občin naslednja potovanja: RENICCI — tridnevno potovanje v dneh od 29. 10. do 31. 10. 1966 z ogledom BOLOGNE, FIRENZ, AREZZA, RI-MINIJA, SAN MARINA. Cena: 345,00 N din plačljivo tudi v obrokih, in to: ob prijavi akontacija 100 N din 1. obrok do 15. novembra 120 N din 2. obrok do 20. decembra 125 N din GRAZ — enodnevni obisk grobov borcev Pohor kega bataljona in talcev iz Slovenije Cena: 52 N din. Prijave do 20. oktobra 1966 in vsa ostala pojasnila v poslovalnicah KOMPASA v Kranju, na Bledu ia Jesenicah. Sobota — 15. oktobra CENTER Ob 10. in 16. uri — V. PROGRAM PIERE DE COUBERTIN — Francija PTICE IN RIBE — Jugoslavija 58 SEKUND — Madžarska CAR CAPRIJA — Italija GRADOVI V DOLINI LO-IRE — Francija Sobota — 15. oktobra CENTER VI. PROGRAM ob 12. in 20.30 DOBRODOŠLI V ZAGREBU — Jugoslavija DRUŽINSKI SPOMIN — Italija HUDIČI — Poljska BELI ARLBERG — Avstrija JADRANJE — Nizozemska HOKEJ — Jugoslavija AKVARELI — Francija ob 18. uri VII. PROGRAM VZPON NA TRISUL — Jugoslavija MORAVSKI TRIPTIHON — Jugoslavija POTOVANJE V SIDNEY — ZR Nemčija KOŠARKA — Jugoslavija ZAHOD — Francija BRANI JASIN — SSSR ob 22.30 DRAGI JOHN, premiera šved. barv. filma STOR2IC ob 13. uri FILMI IZVEN KONKURENCE III. PROGRAM JUGOSLAVIJA TAKO ALI DRUGAČE — ZDA SAIBU — SSSR MIESCE NA LATO — Poljska 1000 KM PO NEMŠKI DR — DR Nemčija QUASIMODOVA SICILIJA — Italija CEHOSLOVASKA, KAKRŠNE NE POZNAMO — CSSR ob 15. uri FILMI IZVEN KONKURENCE VI. PROGRAM ZGODBA NEKE PALAČE — Italija POLETNA SREČANJA — CSSR USPEHI NA RELLYJIH — VVARTBOURG — DR Nemčija PIRNINSKI PARK NARODOV/V - Poljska ob 17., 19. in 21 uri V PRIMERU NESREČE, franc. film SVOBODA ob 20. uri GLINASTI GO- LOB, jug. film KROPA ob 20. uri VRNITEV V MESTECE PEYTON, amer. barv. CS film KRVAVEC ob 20. uri PSIHO, amer. krim. VV film Nedelja — 16. oktobra CENTER ob 14. in 19.30 DRAGI JOHN, švedski barvni film ob 17. Svečan zaključek I. mednardonega filmskega festivala SPORT IN TURIZEM ob 21.30 TRIJE NEUSMILJENI, premiera i tal. špan. barv. CS filma STORZIC ob 10. uri Spored filmov, ki so bili predvajani na svečani otvoritvi I. mednardnega filmskega festivala SPORT IN TURIZEM ob 14. in 18. uri V PRIMERU NESREČE, franc. film ob 16. in 20. uri GLINASTI GOLOB, jug. film KROPA ob 15. in 19.30 DR. JERY-JA ČAROBNI NAPOJ, amer. barv .film ob 17. uri VRNITEV V MESTECE PEYTON, amer. barv. CS film KRVAVEC ob 15.30, 17.30 in 20. uri WI-NNETOU, II. del, ju«, zap nem. barv. CS film Ponedeljek — 17. oktobra CENTER ob 16., 18. in 20. uri DRAGI JOHN, švedski barv. film Torek — 18. oktobra CENTER ob 16., 18. in 20. uri DRAGI JOHN, švedski barv. film STORZIC ob 16., 18. in 20. uri SKRIVNOSTI PARIZA, franc. barv. CS film SVOBODA ob 19.30 TRIJE NEUSMILJENI, ital. špan. barv. CS film KINO Jesenice ►RADIO« 15. do 16. oktobra amer. barv. CS film CRNE OSTROGE 17. oktobra amer. barv. film PAST ZA STARŠE 18. oktobra franc. ital. film TAJNI AGENT STANISLAV Jesenice »PLAVŽ« 15. do 16. oktobra franc. ital. film TAJNI AGENT STANISLAV 17. do 18. oktobra amer. barv. CS flm CRNE OSTROGE 19. oktobra nem. jug. barv. film MED JASTREBI Žirovnica IS. oktobra nem. češki film BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI 16. oktobra ruski barv film ZAČARANA VAS Dovje-Mojstrana 15. oktobra ruski film ZAČARANA VAS 16. oktobra nemško Češki film BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI Koroška Bsla 15. oktobra ruski film CAS SE JE USTAVIL OB PoL. NOCl 16. oktobra amer. barv CS film DIVJA REKA 17. oktobra franc. ital. fx\ia TAJNI AGENT STANISLAV Kranjska gora 15. oktobra amer. barv. CS film DIVJA REKA 16. oktobra ruski film CAS SE JE USTAVIL OB POLNOČI Kamnik »DOM« 15. oktobra amer. CS fiim HAD ob 20. uri 16. oktobra amer. CS fum HAD ob 17. in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 16. oktobra ob 10. uri URA PRAVLJTC prva uprizoritev v oezoni 1966/91 SOBOTA — 15. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 9.40 Vedri zvoki 10.15 Iz oper starih mojstrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 S Ta ter na Jadran — 12.30 Kmetijski na-sverti —- 12.40 Zadovoljni Kranjci in ansambel Rudija Bardorferja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične in ansambelske glasbe naših pkladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert orkestra Mantovani — 20.30 Zabavna radijska igra — 20.55 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izesljen-ce — 23,05 Zaplešite z nami NEDELJA — 16. oktobra_ 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.39 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pes- mi borbe in dela — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Športno popoldne — 15.30 Nedeljsko popoldne vmes humoreska tega tedna — 17.05 Veliki zabavni orkestri v 3/4 taktu — 17.30 Radijska igra — 18.17 Nekaj klavirskih skladb — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Naši pevci na Poljskem — 22.10 Nočni mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Večer Albana Berga 17. oktobra PONEDELJEK — 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Lahka orkestralna glasba — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Iz domače koncertne literature — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz repertoarja sodobne lahke glasbe — 12.00 Za današnji dan — 12.05 Slovenekc vokalne zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jugoslovanska solistična in ansambelska glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo —- 15.30 Nastop zbora »Stane Žagar« iz Krope — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Beethovnov večer — 21.50 Štiri sonate Domenica Scalatanija — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK 18. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske na- rodne iz Bele Krajine — 3.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Predstavljamo vam štiri bolgarske operne pevce — 11.00 Turistični napotki za tuje gosto — 11.15 Nimaš prednosti — 12.00 Za današnji dan — 12.05 Ansambel Milana Vitka in ansambel bratov Ploško — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Solistična koncertna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.35 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Or~ kester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktual-nsti doma in po svetu j— 18.15 Iz relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih -r— 19.00 Lahko noč, otroci t-19.15 Glatsbene razglednice — 20.00 Poje zbor »Svetozar Markovič« iz Novega Sada — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fo-noteke radia Koper — 22.30 Glasbena medigra — 22J15 Skupni program J RT — 23.]05 Plesna glasba SOBOTA — 15. oktobra TV Zagreb 9.40 TV v šoli 14.50 TV v šoli RTV Skopje 17.00 Poročila 17.05 Zviti Pejo — lutkovna oddaja RTV Beograd 17.25 Kje je, kaj je? 17.40 Vrtiljak, imenovan standard RTV Ljubljana 18.10 Vsako 6oboto 18.25 TV obzornik 18.45 Oživele kronike RTV Zagreb 19.10 Dubrovniške poletne prireditve RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Ekspedicija — film RTV Beograd 21.00 Humoristična oddaja / RTV Ljubljana 22.00 Hitchcock vam predstaivlja 22.50 Festival košarke 23.20 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19.40 T.V prospekt ItIV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Beograd 18.10 Oddaja narodne glasbe 20.30 Sprehod 6kozi čas RTV Zagreb 22.00 Bonanza — film 22.50 Informativna oddaja 23.35 Poročila TELEVIZIJA NEDELJA — 16. oktobra 9.05 Poročila RTV Ljubljana 9.10 Disnevev svet RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Oddaja za otroke RTV Ljubljana 11.30 Kapetan Tenkeš RTV Zagreb 12.00 Kmetijska TV konferenca Nedeljsko popoldne RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Človeka nikar — film RTV Beograd 19.05 Ime in priimek — serijska igra RTV Ljubljana 19.54 Glasbena medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Olimpija : Evropa — festival košarke 22.00 Zgodbe za vas 22.25 Zadnja poročila Drugi spored 21.00 II. spored italijanske televizije Ostale oddaje RTV Zagreb 11.30 Champion — film RTV Beograd 13.00 Disnevev svet 22.40 Serijski film RTV Zagreb 23.30 Včeraj, danes, jutri PONEDELJEK — 17. okt. RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 T V v šoli 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Zagreb 17.25 Film za otroke RTV Ljubljana 17.35 Disnevev svet 18.25 TV obzornik 18.45 Pri zobozdravniku RTV Beograd 19.05 Nasveti 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV • Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Rezerviran čas RTV Skopje 22.00 Biseri glasbene literature RTV Beograd 22.15 Lirika rBana Petroviča RTV Ljubljana 22.30 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Družina in družba RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 17.40 Filmi za otroke RTV Beograd 17.55 Poljudno znanstveni film 18.25 TV novice 19.40 Propagandna oddaja 20.30 La Mosceta — TV igra RTV Zagreb 22.30 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 22.45 Spekter 23.25 Zadnja poročila TOREK — 18. oktobra RTV Ljubljana 18.40 Ljubljanski arheološki rezervat 18.55 Svet na zaslonu 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Knjiga na Slovenskem 22.10 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 19.40 Obrazi naših mest RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.15 Življenje Michelangela — I. del 21.33 Poročila »OKOVJE« Kamna gorica ima prosta naslednja delovna mesta in takoj sprejme 1. kvalificiranega orodjarja 2. kvalificiranega strugar j a 3. visoko kvalificiranega ali kvalificiranega ključavničarja Prijave sprejema uprava podjetja do Zasedbe delovnih mest. Komisija za kadre Kranjskih opekarn Kranj razpisuje prosto delovno r>3Sto: strojnega ključavničarja za obrat Bobovek Pogoji: Izučen strojni ključavničar ali kovač z delavno prakso v svoji stroki. Ponudbe sprejema uprava. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delavnega mesta. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG VIL L A C H, AM SAMONIG-ECK Poročilo o žrebanju 41. kola srečk, ki je bilo 13. X. 1966. Srečke s so zadele končnicami dobitke N din 20 8 50 20 60 6 91130 1000 96500 400 356650 50.020 11 8 71 6 19451 400 53511 1008 106001 100.000 706461 8000 2 4 29332 404 61192 604 90802 1004 503222 8004 793342 10.004 33 10 53 6 73 8 55423 764 03294 20334 72174 79124 05 55 38695 62935 26 086 0876 07736 17 357 42527 49417 56267 044007 88 09688 59708 81948 94568 880178 9 26719 63489 80889 600 80 400 400 400 2000 6 10 600 600 8 100 200 400 6 40 600 606 600 30.000 6 606 1000 600 400 10.000 4 404 404 604 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da je po dolgi in mučni bolezni v 76. letu starosti preminil naš dragi mož, oče in stari oče Jakob Pintar železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 9. uri izpred hiše žalosti v Bitnjah na pokopališče v Žabnici. žalujoči: žena Štefanija, sin Stane z ženo in ostalo sorodstvo Bitnje, 14. 10. 1966 Zahvala Ob nenadni in prerani izgubi našega nepozabnega moža. skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Čeferina upokoj. Žagar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se za sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo družinam Rogelj Pavel in Franc za vsestransko pomoč v hudih trenutkih in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se č. duhovščini za pogrebni obred in spremstvo, g. župniku Slapšaku za poslovilne besede in pevskemu zboru upokojencev za petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša najlepša zahvala. Žalujoči družini: čeferin in Goršek ter ostalo sorodstvo Cvetličarna v Trzicu Prejšnji teden je Komunalno podjetje iz Tržiča odprlo na trgu Svobode v Tržiču cvetličarno. Ze prve dni ie trgovino obiskalo veliko kupcev, kar je samo dokaz, da je bil ta lokal v Tržiču potreben. Tako občani lahko kupijo vsak dan sveže cvetje, vence, lončnice, vaze, pred dnevom mrtvih pa bodo v trgovini imeli na zalogi tudi sveče in krizanteme. Na dan otvoritve je oila majhna slovesnost, katere so Se poleg predstavnikov Komunalnega podjetja udeležili tudi zastopniki skupščine občine Tržič in drugih organizacij. Prvo stranko v cvetličarni so nagradili z lepim šopkom vrtnic. Avtobus in fičko trčila Hudo ranjen voznik fička Na cesti Kranj—Golnik v vasi Mlaka se je v sredo, nekaj pred 15. uro, zgodila težja prometna nesreča, pri kateri se je hudo ponesrečil 23-letni Jože Konc, strojni ključavničar iz Zaloga pri Golniku. Peljal se je s fičkom z Golnika proti Kranju. Cesta je precej ozka, v Mlaki pa je na obeh straneh tudi močvir- Neprevidno je prečkala cesto V sredo, nekaj po 14. uri, je šla od železniške postaje v Lescah proti gostilni Majd-nek 20-letna Antonija Torkar iz Koritnega pri Bledu. Pri Majdneku je neprevidno prečkala cesto in jo je zadel motorist Štefan Kores, doma iz Brezi j. Motorist je sicer zavrl, vendar je Torkarjevo kljub temu zadel in zbil po cesti. Hudo ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. je. Nasproti mu je pripeljal avtobus LJ 343-65, ki ga je upravljal Jože Vegnuti, zaposlen pri kranjskem Avto-prometu. Voznika sta se zagledala v zadnjem hipu in se na ozki cesti nista mogla srečati. Prišlo je do silovitega trčenja. Med potniki v avtobusu ni bil nihče ranjen, hudo ranjenega voznika fička Jožeta Konca pa so odpeljali v bolnišnico. Materialna škoda znaša 12.000 novih dinarjev. Vinjeni mopedist Na cesti JLA v Tržiču se je v četrtek ob 18.50 hudo ponesrečil 52-letni Jože Ahačič iz Tržiča. Sel je peš po desni strani ceste JLA proti Pristavi. Za njim je pripeljal vinjeni mopedist Ignac Rožič iz Križ in Ahačiča zadel ter zbil po cesti. Ahačič je hudo ranjen. Zahvala Ob smrti našega dobrega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Sekneta Mejačevega ata iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo za besede ob odprtem grobu, č. duhovščini župnikoma iz Vogelj in Šenčurja, vsem organizacijam in kolektivom, gasilskemu društvu Voglje. ZB, ZVVI, SZDL, Tek-stilindusu in ostalim podjetjem. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: žena, sinovi: Ivan, Franci, Milan z družinami, hčerke: Dora, Mici, Vida z družinami in ostalo sorodstvo Drulovka, Zagreb, Voglje, Hrastje, Duplje,, dne 13. 10. 1966 mešanicakave Srogs^iJA bled KVALITETA Huda nesreča v Stanežičah V sredo popoldan sta v Sta. nežičah trčila osebna avtomobila LJ 370-27, voznik Mi. lan Apih in KR 54-90, ki ga je upravljal Štefan Gruber. Apih je prehiteval osebni avtomobil LJ 467-82, ki je zavijal levo in ni mogel preko ceste, ker je nasproti pripeljal Štefan Gruber. Zaradi prehitevanja Apiha je prišlo do trčenja z Goiberjevina avtomobilom. Pri nesreči je bila hudo poškodovana njegova žena Zdenka Gruber, ranjeni pa so bili tudi voznik Gruber ter sopotnika Franc Leben in njegova žena. Skoda znaša okrog 8 tisoč novih dinarjev A. 2. ' SPOŠTOVANE Kranjčane in okoličane obveščam, da sem odprl novo OPTIČNO DELAVNICO v Jenkovi ulici 5, (poleg lekarne) v Kranju. Delam nova očala in popravljam vse vrste očal. Cene konkurenčne. Delovni čas od 8.—12. in od 14. do 17.30, ob sobotah od 8. do 12.30. Se priporoča OPTIK DVORNIK Lenko — Lovro, Kranj, Jenkova 5 IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 Ink 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— In mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih Številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 In nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo