Lovec glasilo Lovske zveze Slovenije MALI OGLASI Kupim lestenec, stojalo za rože in kakršnokoli drugo starinsko lovsko opremo iz jelenjega ali srnjačjega rogovja. — Sandi Bednaršek, Valvazorjevo nabrežje 9, 68270 Krško. Prodam resastega istrijanca, starega leto in pol, dobrega goniča odličnih prednikov. — Lojzka Kalčič, Dolenji Lazi n. h., Ribnica na Dol. Prodam mlade nemške kratkodlake ptičarje, poležene 22. maja 1973. Mati s prav dobro, oče pa z odlično oceno. — Vlado Fliser, Gačnik 71, 62211 Pesnica pri Mariboru. Prodam tri mesece stare kratkodlake jazbečarje, črne barve. — Ivan Pintar, Grajska vas 49, 63303 Gomilsko. Prodam dve leti starega kdl. istrskega goniča s prav dobro oceno. — Leopold Nagode, Novi svet 26, 61372 Hotedršica. Prodam lovsko puško BOCK BČHLER SPEZIAL, kal. 6,5 X 57 R — 16 in MAUSER, kal. 7,9, obe z daljnogledom, zelo dobro ohranjeni. — Vinko Pristov, Aljaževa 12, 64260 Bled. Kupim revijo LOVEC, letnike 1967/68, 1968/69, 1969/70, 1971/72. — Slavica Šumi, Likozarjeva 6, 61000 Ljubljana. Prodam dva mladiča, psička, nem. kdl. ptičarja, stara po štiri mesece. Starša s prav dobro oceno. — Jože Felicijan, Vel. Podlog 37, 68273, Leskovec pri Krškem. Kupim mladega, zlato rumenega koker španjela, odličnega porekla z rodovnikom. Ponudbe z opisom pošljite na: Franc Zajc, Polje C. XVI11/2, 61260 Ljub-Ijana-Polje. Dopolnilo in spremembe plana kinoloških prireditev Lovske zveze Maribor na strani 159! Kinološka zveza Slovenije priredi 1. in 2. septembra 1973 v Ljubljani, hala Tivoli Mednarodno razstavo psov vseh pasem Sobota, 1. IX. — službenih in športnih psov Nedelja, 2. IX. — lovskih psov Program razstave za soboto kakor tudi za nedeljo: ob 7. uri — lastniki privedejo pse; ob 8.30 — otvoritev razstave; ob 9. uri — ocenjevanje posameznih psov in zrejnih skupin; ob 17. uri — delile prvakov. Za vsako pasmo so predvideni naslednji naslovi: CACIB — Kandidat za mednarodnega prvaka; CAC — Kandidat za državnega prvaka; Prvak Slovenije 1973; Prvak Ljubljane 1973; Mladinski prvak 1973. Posebej opozarjamo na Nastop šolanih športnih psov, ki bo v soboto in nedeljo ob 17.30. Vse lovce in ljubitelje psov vabimo, da si ogledajo razstavo kakor tudi nastop šolanih športnih psov. Prireditveni odbor PAZLJIVO PREBERITE! Jubileje članov objavljamo za 50, 60, 70, 75, 80, 85, 90, 95 itd. letnico, slike jubilantov pa le za 70 in več let stare, ki so organizirani lovci vsaj 25 let. Objavljamo pa tudi slike 50 in 60-letnih jubilantov, če so s svojim delom za lovstvo zaslužni v širšem pomenu (npr. delovanje tudi v organih področne oz. republiške LZ, ali so odlikovani vsaj z redom za lovske oz. kinološke zasluge II. stopnje, ali so oz. so bili vidnejši sodelavci pri našem glasilu). Osmrtnico objavimo za vsakega umrlega člana, njegovo sliko pa le, če je bil 70 ali več let star in organiziran lovec vsaj 25 let. Sliko mlajšega objavimo tudi, če je bil pokojni s svojim delom za lovstvo zaslužen v širšem pomenu (kakor pri jubilejih). V dopisu ne pozabite vedno navesti tudi rojstni datum jubilanta, oziroma datum rojstva in smrti pokojnega! Osmrtnico ali jubilej objavimo le, če je dopis žigosan in podpisan od lovske organizacije (LD, LZ ipd.). Uredništvo TRGOVINA LOVSKEGA OROŽJA GIANNELLA TRST Via C. Battisti 8 (blizu Stande) Via B. Cellini 2 (blizu železniške postaje) Velika izbira artiklov za lov, ribolov, podvodni šport in podobno Orožje znamk Beretta, Franchi. Breda, Zoli in Bernardelli Pri nakupu orožja 5% popust Lovec glasilo Lovske zveze Slovenije LVI. letnik št. 5 avgust - veliki srpan 1973 Vsebina Izvršni odbor Lovske zveze Slovenije Lovci in Splošni ljudski odpor.......................................130 France Cvenkel Pomerili so se najboljši.............................................131 Ing. Dušan Šušteršič O muflonih...........................................................135 Gorazd Tomič Šibrenice-prelamače..................................................141 Tone Ožbolt Na Uršljo goro po muflona............................................143 Tone Svetina Lovčeva hči — XVII...................................................145 Po lovskem svetu: Gozdne kure na Finskem in Danskem....................................148 Lovski oprtnik: Na Jezerskem padel medved mimo sklepa občnega zbora LZS — A. Zidar.................149 Vprašanja — odgovori: Lov v mejnem pasu — T. Gustinčič.....................................150 Mladi pišejo 131 Lovska organizacija: Z občnega zbora LD Slavnik — S. Zupančič.............................152 Strelski troboj Trst-Koroška-Slovenija - Ing. A. G. 153 Obisk v fazaneriji LD Tabor-Sežana - D. Briščik . . . 153 Jubilanti 134 V spomin 135 Lovska kinologija: Novi kinološki sodniki za jamarje....................................157 Šaljive 159 Foto Joco Žnidaršič: Mufloni, oven in ovci. Ing. Dušan Šušteršič piše o tej divjadi na strani 135. Snov zajema iz češkega lovskega učbenika »Myslivost«. Češkoslovaška je pri gojitvi muflonov dosegla največje uspehe, zato se ob izkušnjah v tej deželi lahko marsikaj naučimo, čeprav njihovega načina gojitve ne moremo enostavno presaditi k nam. L°VCA izdaja Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9. Uredniški odbor: Tone Svetina, glavni urednik; France Cvenkel, odgovorni ^®dnik; prof. dr. Stane Valentinčič, dipl. ing. Anton Simonič, Vladimir Pleničar. Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu Lovca, Zupančičeva 9, , * 001 Ljubljana, poštni predal 505, telefon 21-245 in 21-819. — Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Letni prispevek področnih lovskih zvez Lovski Vezi Slovenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za Lovca, je po članu 60 din. Za druge naročnike je letna naročnina 70 din: za inozemstvo din; posamezna številka 6 din. - Cene malim oglasom za člane lov. organizacij: do 15 besed 8 din, od 15 do 25 besed 10 din, od 25 do 35 besed I din, od 35 do 45 beseQ' 15 din; za vse druge dvojna cena. Male oglase je treba plačati hkrati z naročilom. — Žiro račun Lovske zveze Slove-niJe: 50101-678-47158. — Tiskala Tiskarna -Jože Moškrič- v Ljubljani. Lovec nad partizansko Baško grapo Foto P. Adamič Lovci in Splošni ljudski odpor Na občnem zboru Lovske zveze Jugoslavije, lansko leto v Mariboru, je bila sprožena pobuda o formiranju komisije za SLO pri predsedstvu LZJ. Ta naj bi dajala pobude in usklajevala delo lovcev in lovskih organizacij s pristojnimi organi vseljudskega odpora in strelskimi organizacijami. Tudi LZS je v okviru svoje komisije za vzgojo, izobraževanje in propagando načela to vprašanje, vendar do širšega obravnavanja te problematike še ni prišlo. Prav je, da tudi lovci - druge organizacije so v tem pogledu že pred nami - prispevamo svoje pri organizaciji vseljudske obrambe. Člani lovske organizacije smo oboroženi z modernim orožjem, razporejeni smo enakomerno po vsej Sloveniji, poznamo najbolj skrite kotičke naše domovine, poznamo način življenja v naravi itd., kar vse nas obvezuje, da še več prispevamo k organizaciji vseljudskega odpora. Povsem jasno je, da tudi do sedaj lovci kot posamezniki nismo stali ob strani v prizadevanjih naše družbe na tem področju. Večina mlajših članov je že razporejenih v rezervni sestav enot JLA, v partizanske enote ali na razne druge dolžnosti, mnogo pa je takih, predvsem starejših lovcev, ki nimajo konkretnih zadolžitev, bi pa s svojim znanjem in izkušnjami lahko ogromno prispevali k izvirnim zamislim in idejam koncepta SLO. Pri naši aktivnosti ne gre torej za organiziranje nekih novih formacij. pač pa le za aktivnejše in siste-matičnejše vključevanje lovcev v že obstoječe strukture Splošnega ljudskega odpora. Poleg vključevanja v enote narodne in civilne zaščite imamo največ možnosti delovanja v raznih aktivnostih, ki jih organizirajo odbori za SLO v krajevnih skupnostih. Vsekakor je ena od osnovnih nalog vodstev lovskih organizacij na tem področju osveščenje še tistih članov, ki so do sedaj stali ob strani. Zavedati se namreč moramo, da je le osveščen človek lahko nosilec odpora. Sodobna vojna ni le oborožen, pač pa tudi idejno-politični in psihološki boj. Z morebitno začasno okupacijo kateregakoli območja naše domovine boj za nas ne bo končan, pač pa se bo šele začel. Zaradi tega moramo seznanjati lovce s konceptom SLO in njegovimi splošnimi cilji. Izhajajoč iz veščin, za katere so lovci še posebej usposobljeni, lahko naštejemo nekatere konkretne Primere, kjer bi lovci v okviru nalog, ki jih organizirajo odbori SLO, lohko nudili največ pomoči: organiziranje kurirskih zvez in usposab-Ijanje mladine in pionirjev za dobre poznavalce terena ter vodiče enot; organiziranje službe za kontrolo terena, sistema obveščanja in 'nformiranja prebivalstva v različnih vojnih razmerah; sodelovanje Pni izbiri mest za zbirališča oprede, prehrane in sanitetnega materiala; vodenje evidence in nadzora nad divjadjo za prehrano v skrajni sili, nad izviri pitne vode in naravnimi zaklonišči; sodelovanje s pristojnimi štabi partizanskih enot 'n strelskimi organizacijami pri Vzgajanju ostrostrelcev in vdrže-yonju njihove kondicije; lovci na osnovi izkušenj lahko prispevajo 0riginalne zamisli k taktiki partizanskega bojevanja, npr. postavljanje zased, opazovalnic, ugotav-Nanje sledov in načinov maski-ranja. j-ahko bi še naštevali razne de-avnosti, pomembne za SLO, ki jih lahko lovci opravljajo, a naj bo dovolj. Zastavlja se vprašanje, kako organizirati izvrševanje teh nalog v lovskih vrstah. Sodimo, da bi morala lrneti vsaka lovska družina svoj Pr°gram, s katerim bi se vključe-vala v okvir priprav SLO in samozaščite. Ena od možnih rešitev je tudi ta, da v lovskih družinah za izvijanje te dejavnosti zadolžimo naiboIj primerne člane - ki imajo ^agoče tudi več strokovnega zna-jha s tega področja, vsaj za za-cetno fazo delovanja. Ti naj bi bili Pobudniki tovrstne aktivnosti v lov-skih družinah in usklajevalci te aeiavnosti z organi, zadolženimi za °r9anizacijo priprav na splošni ludski odpor in pristojnimi po-. el|stvi partizanskih enot pri kra-^"ih skupnostih na območjih lov-'h družin. Za povezovanje dela na širših območjih bi lahko izvolili tudi referente ali komisije pri zvezah lovskih družin. Pobudnik celotne aktivnosti pa naj bi bila podkomisija za SLO v sestavi komisije za vzgojo, izobraževanje in propagando pri IO Lovske zveze Slovenije ali pa posebna komisija, za kar se bo pač odločil UO LZS. Možne so tudi drugačne organizacijske oblike. Vsi predlogi iz lovskih organizacij bodo dobrodošli. Kot je bilo že rečeno, se s temi vprašanji v lovski organizaciji do sedaj še nismo ukvarjali. Zaradi tega bo vsaka pobuda, vsaka izvirna ideja toplo sprejeta. Ob teh razmišljanjih se vsiljuje tudi vprašanje družbene samozaščite na področju lovstva. Vse češče slišimo pripombe, da se z razvojem lovskega turizma razraščajo v naših vrstah negativni pojavi, do katerih nismo dovolj kritični in o katerih še nismo spregovorili odločne besede. Gre za pojave indiferentnega odnosa do tistih »lovskih gostov«, ki skušajo izkoristiti našo gostoljubnost tudi v druge namene. Vsi namreč vemo, da se da pod firmo lova marsikaj videti in marsikaj zvedeti. To pa so lahko tudi objekti in območja, pomembna za obrambo. Včasih slišimo mnenje, naj se s temi vprašanji ukvarjajo strokovne službe, ki so za to usposobljene in plačane, za lovstvo so pomembni le ekonomski rezultati. Najbrž je vsako prepričevanje, da so taka stališča napačna in škodljiva, popolnoma odveč. Sodimo, da moramo tudi lovci v okvirih družbene samozaščite več prispevati za dvig nivoja varnostne kulture naših članov, kjer je to potrebno. Izvršni odbor Lovske zveze Slovenije Pomerili so se najboljši Lepo, jasno nedeljsko jutro — 1. julij. Na strelišču v Tomačevem pri Ljubljani poleg prapora Lovske zveze Slovenije plapola naša republiška zastava. Zgodaj zjutraj se tu ustavljajo avtomobili z oznakami iz skoraj vseh predelov Slovenije. Izstopajo najboljši lovci-strelci, da se pomerijo na republiškem prvenstvu za leto 1973 v streljanju na umetne golobe in tarčo srnjaka. Skoraj vsaka področna lovska zveza, ki jih je v Sloveniji 18, pošilja svojo štiričlansko ekipo, nekatere zveze tudi po več ekip, pa tudi posamezne strelce, skupaj 17 ekip na golobe in srnjaka ter 6 ekip samo na srnjaka, oziroma skupno 114 lovcev-strelcev. Toda na strelišču Lovske zveze Slovenije so odmevali streli tudi že prejšnji dan, v soboto. Kosali so se najboljši med odlič- nimi, prvorazredni strelci, ki so na lanskem prvenstvu pogodili najmanj 80 odstotkov golobov. V soboto so streljali vsak na 50 golobov. Se razume, da so vsi ti prvorazredni strelci tudi člani nastopajočih ekip na nedeljskem republiškem prvenstvu in se jim bo uspeh na prvenstvu prištel tudi k tekmovanju v njihovem razredu. Ko je strelce pozdravil tajnik Lovske zveze Slovenije Drago Šumak in odprl republiško prvenstvo, je prevzel vodstvo glavni strelski sodnik Ivan Šekoranja, znani lovec in strelec z Bizeljskega. V pomoč so mu bili sodniki, ki so prejšnji dan na Lovski zvezi Slovenije opravili izpit za strelske sodnike. Na strelski stezi je že prva skupina. Zakaj so številke na njihovih hrbtih brez zaporedja? Ker to ni ekipa kake področne zveze, pač Na strelski stezi v Tomačevem, 1. julija 1973 Pokali čakajo na podelitev, med njimi tudi pokal Izvršnega sveta SRS Na drugem koncu strelišča sikajo malokalibrske puške v tarčo-srnjaka NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI: - prvorazredni na umetne golobe 1. Janko Rožmarin, Ptuj, 97 od 100 možnih 2. Jože Zadnikar, Ljubljana, 94 3. Janez Šekoranja, Posavje, 92 4. Bogdan Jež, Ljubljana, 91 5. Vlado Keber, Celje, 91 6. Branko Radišič, Prekmurje, 90 7. Danilo Štemberger, Postojna, 89 8. Rudi Rakuša, Ptuj, 88 9. Rajko Piciga, Koper, 88 10. Aleksander Gergar, 87 Tekmovalo 24 prvorazrednih strelcev. Pri sicer enakih končnih rezultatih ima boljšo uvrstitev strelec, ki je dosegel boljši rezultat v zadnji seriji. - na umetne golobe 1. Janko Rožmarin, Ptuj, 49 od 50 možnih 2. Jože Zadnikar, Ljubljana, 47 3. Aleksander Gergar, Prekmurje, 47 4. Bogdan Jež, Ljubljana, 46 5. Rajko Piciga, 46 6. Janez Šekoranja, Posavje, 45 7. Mirko Krulc, Maribor, 45 8. Rudi Rakuša, Ptuj, 45 9. Štefan Benko, Prekmurje, 44 10. Franko Vinkoleto, Koper, 44 Tekmovalo 72 strelcev. Pri ponovnem streljanju za 2. mesto, vsak strelec na 25 golobov, je bil Zadnikar boljši od Gergarja. Pri drugih sicer enakih končnih rezultatih ima boljšo uvrstitev strelec, ki je sestrelil več golobov v drugi seriji. - v tarčo-srnjaka 1. Evgen Žiberna, Postojna, 86 krogov od 100 možnih 2. Janko Kralj, Gor. Radgona, 86 3. Jože Zadnikar, Ljubljana, 84 4. Marko Plestenjak, Kranj, 83 5. Bojan Habjan, Grosuplje, 82 6. Janez Markelj, Kranj, 82 7. Viljem Žgavec, Koper, 81 8. Peter Dimic, Grosuplje, 81 9. Franc Kene, Posavje, 81 10. Martin Pukl, Celje, 81 Nastopilo 114 strelcev. Pri strelcih z enakim številom krogov je o končni boljši uvrstitvi odločilo več zadetkov v center. - v kombinaciji, na golobe in srnjaka 1. Jože Zadnikar, Ljubljana, 178 točk od 200 možnih 2. Rajko Piciga, Koper, 171 3. Bogdan Jež, Ljubljana, 170 4. Mirko Kruljc, Maribor, 169 5. Ernest Fišinger, Maribor, 168 6. Vlado Keber, Celje, 166 7. Peter Dimic, Grosuplje, 165 8. Rudi Rakuša, Ptuj, 164 9. Miljan Zidanič, Maribor 162 10. Janez Šekoranja, Posavje, 161 Tekmovalo 72 strelcev. Sestreljen golob 2 točki in število doseženih krogov enako število točk. Najboljše ekipe ~ na umetne golobe 1- Zveza lov. družin Ptuj, 180 od 200 možnih 2- Lovska zveza Prekmurje, 174 3- Zveza lov. družin Ljubljana, 169 T- Lovska zveza Postojna, 166 3- Lovska zveza Koper (I), 166 Tekmovalo 17 ekip. ~ v tarčo-srnjaka Lovska zveza Posavje, 301 krog pd 400 možnih r Lovska zveza Idrija (I), 300 Lovska zveza Novo mesto, 294 5- Lovska zveza Celje, 294 -3- Lovska zveza Maribor, 294 Tekmovalo 23 ekip. y kombinaciji, na golobe ,n srnjaka ZLD Ljubljana, 629 300 možnih LZ Posavje, 621 LZ Prekmurje, 617 LZ Postojna, 617 LZ Maribor (I), 612 točk od Tekmovalo 17 ekip. Mladinec napne sproženi stroj in na ročico položi novo ploščico - umetnega goloba Predsednik komisije za strelstvo LZS Janez Saksida izroča diplome in pokale najboljšim prvorazrednim strelcem: Janko Rožmarin (srednji), Jože Zadnikar (levi), Janez Šekoranja (desni) Najboljši na srnjaka: Evgen Žiberna (srednji), Janko Kralj (levi), Jože Zadnikar (desni) Najboljši na 50 golobov: Janko Rožmarin (srednji), Jože Zadnikar (levi), Aleksander Gergar (desni) Ekipa ZLD Ptuj najboljša: Miljan Zidanič, Rudi Rakuša, Janko Rožmarin, Franc Rakuša. Na obeh straneh pa ptujska strelca posameznika: Mirko Korošec (levo), Slavko Jerenko (desno) pa skupina posameznikov, ki so jim vrstni red streljanja posebej izžrebali. Strelci vseh ekip so na ta način pomešani med seboj, tako da se nobena ekipa in posameznik ne bi mogla pritožiti, da je kdo streljal ob neenakih pogojih. Ekip pravzaprav sedaj ni, obstajajo le na papirju, na tabli, kamor bodo k vsaki zapisali zadetke. Medtem že odmevajo streli. Na strelski stezi je pet strelskih mest, na vsakem mestu strelec. Najprej strelja prvi na levem krilu, nazadnje prvi na desnem krilu, vsak na svojega goloba. Takoj zatem se strelci pomaknejo za eno mesto proti desni, prvi na desnem krilu pa se vrne na prvo mesto na levem krilu. Toda šele za šestim strelcem, ki še pred njim stopi na prvo mesto. Tako se skupina šestih strelcev neprestano in razmeroma hitro pomika z leve proti desni. Vsak strelja na serijo 25 golobov, zato mora z vsakega mesta streljati petkrat. Toda razpis za republiško prvenstvo zahteva streljanje na dve seriji, skupno na 50 golobov. Vendar pride na vrsto druga serija šele, ko skupine vseh strelcev končajo s prvo. V kabini za hrbti strelcev ima vse nastopajoče v očeh tovariš Milan. Ko si strelec napolni 12-kalibrsko šibrenico z dvema nabojema in jo dvigne k licu, Milan s pritiskom na gumb spusti električni tok v aparaturo, ki je isti hip že na voljo samo določenemu strelcu. Mikrofon na tleh ob strelčevih nogah bliskovito sporoči strelčevo povelje »pul« v 15 metrov oddaljeni betonski rov pred strelci, sproži metalni stroj, ki vrže iz rova okroglo ploščico, veliko kakor golob brez peruti. To je golob iz umetne snovi. Včasih pa so bili golobi iz gline, zato jih nekateri še vedno imenujejo glinasti golobi. To je torej »fonopul« - strelčev glas avtomatično sproži metalni stroj. Toda strelec ne ve, bo ploščica letela nizko ali visoko, desno ali levo ali naravnost. Kajti pred vsakim strelcem v rovu so trije metalni stroji, ki golobe mečejo različno. O tem, kateri izmed treh strojev bo vrgel goloba, avtomatično odloča prožilna naprava »Nimrod«. Pred petimi strelci na strelski stezi je v rovu, skritem v zemlji, skupno petnajst aparatov, ki jih »Nimrod« proži tako, da do konca serije vsak strelec strelja na enako število levo in desno, visoko in nizko letečih golobov. Trem strojem streže en mladinec; napne sproženi stroj in na ročico položi novo ploščico. Za letečim golobom šine roj kakih 400 šiber številke 12. Če goloba ne sestreli prvi strel, jekne še drugi-A prenekatera rumena ploščica uide strelcu in pade nerazbita v dolino. Komisija beleži vsakemu strelcu posebej zadete in zgrešene golobe, hkrati pa tudi ekipi, kateri strelec pripada. Zadeti hitrega letečega goloba ni enostavno. Potreben je bliskovit refleks, dobri živci, spretnost, mno-9o nabojev za veliko vaje ter odlična puška. Vse to pa stane velike denarje. Samo velika ljubezen do strelskega športa zmore vse to. Tako kvalitetnih pušk menda še ni bilo na nobenem slovenskem prvenstvu kakor tokrat v Ljubljani. Štajerci in Prekmurci predvsem s specialnimi belgijskimi FN-bokari-cami in češkimi zbrojevkami. Primorci pa z italijanskimi beretami ln bredami. Vsak strelja z enega mesta na ene-pa goloba največ z dvema streloma. Pet strelcev strelja pred njim. To je čas za kratek odmor. Komaj se prestopi korak, dva na novo rnesto, je že zopet vrsta na njem. Kakor na tekočem traku. Navadno strelec pogled upre v tla, da si °dpočije oči, in že se je zopet treba zbrati. Nekateri si zaščitijo ušesa }. naušnicami - dušilci poka, da Mm streli preveč ne tolčejo na bob-Jljče. Nekateri so čudoviti strelci. Golobi se dobesedno razletavajo 'L Prah ob njihovih prvih strelih. lodalci so navdušeni in ploskajo. Medtem, ko šibrenice pokajo na Solobe, na drugem koncu strelišča v ajo malokalibrske puške v tar-c°-srnjaka. Strelci, ki so opravili ^ Prvo serijo golobov, gredo »na-!rat« kroge na pomanjšanega srnjaka, ki ga je treba zadeti čim Mje desetkrat na 35 m, prosto k°i® in brez daljnogleda na flo- ,Po2no popoldne je tekmovanje pri raiu- Zmago na umetne golobe je °dnesla ptujska ekipa, med posamezniki pa Janko Rožmarin, član ® ekipe in Lovske družine Spodnje P ujsko polje, sicer pa kmet iz Mar-,°vcev. A najboljši morajo za-°stiti še strelskemu običaju. Zma-9°valec Janko vrže v zrak svoj ob-ef®ni slamnik in salva iz bokaric ° Jbnih ptujskih strelcev ga pre-reseta in razstreli na dvoje. Ko ob SP ošnem smehu pade na tla ves razcefran, piko na »i« postavi izmed gledalcev lovec Peter, ki ukaže: »Aport!« Njegova ubogljiva psica steče po »plen«, pobere del slamnika in ga ob navdušenem ploskanju gledalcev in strelcev prinese svojemu gospodarju. Prireditev je zaključil predsednik komisije za strelstvo LZS Janez Saksida s kratkim govorom in skupaj s predsednikom gospodarske komisije LZS Vojkom Podgornikom O muflonih Ing. Dušan Šušteršič Uvod O tej divjadi je bilo v Lovcu napisanega že marsikaj, zlasti od leta 1965 dalje. Poleg pregleda o naselitvah na Slovenskem je bilo obravnavano tudi vprašanje o sta-niščih. Ta so za uspešno naseljevanje in nadaljnjo gojitev prvenstvenega pomena, medtem ko je hrana, količina, vrsta in kakovost, bolj drugotnega pomena, saj je ta divjad zelo skromna. Nadalje so bile opisane življenjske značilnosti, toda o razvoju rogov in gojitvi te divjadi je ostala vrzel. Zlasti je zelo važna gojitev s puško oziroma pravilno izvajanje odstrela, predvsem izbirnega (gojitvenega). Vse to je pogoj, da dosežemo in obdržimo kakovostni stalež. Zato pa je treba poznati osnovna načela za gojitev te divjadi. To po eni strani zato, da ne bo škode na tej naši novi divjadi, po drugi strani pa je zelo važno, da ne bi bilo škode pri naši prvobitni divjadi, tj. srnjadi, ki je naša najštevilnejša in glavna divjad, ter delno pri gamsih, značilnih za naš gorski svet. Poleg tega naj muflone ne bi naseljevali v določenih predelih Dinarskega gorstva oziroma Krasa od 700 do najboljšim ekipam in posameznikom čestital ter jim podelil pokale, diplome in nagrade. Zabrneli so avtomobili z registracijami iz raznih predelov Slovenije. Strelci so si segli v roke in si želeli lovski dober pogled in ravne cevi do novega prijetnega srečanja, kajti druži jih duh plemenitega tekmovanja in iskrenega tovarištva. Tekst in slike France Cvenkel 1000 m nadmorske višine, kjer so bili nekoč gamsi stalna divjad in kjer smo jih zopet uspešno naselili oziroma so se naselili sami, npr. Nanos - lovišče LD Hrenovice pri Postojni, ali kjer so še od nekdaj ostali, npr. Iška - področje Krima. Da bi izpopolnili omenjeno vrzel, je potrebno, da se poslužimo strahovih izkušenj iz zamejstva, predvsem iz Češkoslovaške, ki ima največji stalež muflonov v Evropi in na svetu in kjer se z intenzivno gojitvijo muflonov pečajo že najmanj eno stoletje. Leta 1961 so imeli pomladanski stalež muflonov 6800, od tega na Slovaškem 2200. V tem letu je bil odstrel 1230 muflonov. V zvezi s tem se poslužimo češkega lovskega učbenika Myslivost (Lovstvo), Praga 1966, ki je namenjen kandidatom za višji strokovni lovski izpit. Opis Muflon oven ima na Češkoslovaškem pozimi temno dlako, a v sredini trupa bočno rumeno belo ali svetlo sivo liso - sedlo, ki je popolna šele v tretjem letu starosti. Nekaterim ovnom pa manjka ali je a b c Ugotavljanje starosti muflonov po rogovih: a - enoletni, b - dveletni, c -triletni, d — štiriletni, e — pet do šestletni, f - sedem do devetletni MUFLONI V SLOVENIJI Iz poročila strokovnega sekretariata LZS za občni zbor, 20. 1. 1973 V letu 1973 mineva 20 let od prvih poskusov naselitve muflonov v Sloveniji. Sedaj stalež muflonov hitro narašča in mufloni postajajo tudi gospodarsko vse pomembnejša vrsta. Vse kolonije, osnovane v letu 1971, se zadovoljivo razvijajo. V lovskem letu sekretariat vodi dve novi naselitvi, v lovišču LD Trnovski gozd (ZLD Gorica) s 16 mufloni in v lovišču LD Poljčane (LZ Maribor) tudi s 16 mufloni. Očitno se muflon kot sredozemska, našim naravnim združbam sicer tuja vrsta v Sloveniji močno uveljavila. Ob tem naj omenimo, da ni bistvenih razlik v razvoju kolonij, osnovanih z mufloni z Brionov, ali od drugod. Strokovni sekretariat, ki v zadnjih letih spremlja večino naselitev, ugotavlja: Zaenkrat ne bi forsirali novih naselitev te divjadi, pač pa bi obstoječe kolonije razširjali in številčno krepili. Vsako naseljevanje novih vrst divjadi (tudi muflonov) mora biti podrejeno osnovnim zahtevam strokovnega dela (elaborat naselitve, soglasje uprav-Ijalcev gozdnih in pomembnejših kmetijskih površin, zagotovitev genetsko in zdravstveno neoporečne divjadi za naselitev). Naselitev je upravičena tam, kjer nova vrsta bistveno ne zožuje življenjskega prostora avtohtonih vrst. Zaradi tega muflonov ne bi naseljevali na področja z gamsi. Leto Stalež Odstrel LD lov. gosp. org. LD lov. gosp. org. 1967 87 ni podatkov - ni podatkov 1968 153 ni podatkov - ni podatkov 1969 226 ni podatkov - ni podatkov 1970 245 247 6 15 1971 370 251 17 9 1972 553 303 ? 2 samo naznačena tudi vse življenje. Ta barvna pomanjkljivost je znak križanja z drugo vrsto ovce. Ovnova pleča z vratnim korenom so v zimskem času poraščena z dolgo, žilavo cimetno črno dlako - grivo. Morda bi namesto »griva« imenovali to dlako »runo«, saj jo Čehi imenujejo »rouno«, kar v nemščini pomeni »das Vlies«. Če griva (ta dlaka) ni ravna, ampak rahlo valovita in siva, je to znak križanja z domačo ovco. Poleg tega imajo križanci rumenkaste parklje in rogove. Poletna dlaka ovnov je zvrha rjaste barve, ki niže prehaja v svetlejšo; od oktobra do marca ali maja je dlaka temna do črna. Glava je temnejša, bela dlaka je okoli smrčka in oči (maska), bela dlaka je tudi po trebuhu, okrog zadnjice, po notranji strani stegen in nog ter pod koleni. Poletna dlaka je kratka in priležena. Muflonka je manjša od ovna, poleti rumeno rjavkasta, pozimi rjasto črna, sedlo ponavadi manjka. Prebarvanje je neenakomerno in traja od marca do junija ali julija. Ovce so praviloma mulaste, malokdaj imajo kratke rožičke, do 10 cm dolge in lahno nazaj upognjene. Oven tehta poprečno 25-45 kg, ovca 20-28 kg. Zobni znak je q kakor pri vseh sodoprstih prežvekovalcih. Od vonjavnih žlez so razvite zlasti medparkeljne, predočesne in žlezice okoli korena repa in spolnih organov. Razvoj rogov Čehi imenujejo muflonje rogove »toulce«, kar je »tulci« v slovenščini. Morda bi torej kazalo, da jih imenujemo tudi mi »tulci«? Muflonji rogovi so mogočni, temno sivi do črni in polžasto zaviti, zato tudi polži imenovani. Muflončku začnejo rasti že po dveh mesecih življenja. Enoletni muflon (lanščak) ima že okoli 20 cm dolge rogove, s te- a b c Zasnova rogov enoletnih ovnov: a - pravilna razkrečenost (dobra zasnova), b — dokaj majhna zakrečenost (za izbirni-gojitveni odstrel), c — prevelika razkrečenost (za izbirni-gojitveni odstrel) meljnim obsegom kakih 14 cm. V drugem letu rogovi najbolj rastejo in se že ukrivijo do vrha ušes. V petem letu dosegajo konice rogov približno raven spodnje čeljusti, v šestem pa začenjajo praviloma tvoriti drugi zavoj ter dosežejo do 90 cm dolžine. Kapitalen oven ima konici rogov zaviti do višine oči. Razvoj rogov je odvisen od količine in kakovosti hrane. Dorasli rogovi tehtajo 4,5 do 6 kg. Stanišče, razširjenost in značilnosti Mufloni so doma s sredozemskih otokov Sardinije in Korzike. V drugi polovici prejšnjega stoletja so jih naselili na Češkem. Sicer so bili pa že v 18. stoletju spuščeni v obore v Avstriji. Prvotno gojenje muflonov v oborah se je v poslednjem obdobju spremenilo v gojitev na prostem. Iz gorske divjadi skalnate Sardinije in Korzike so mufloni na Češkoslovaškem postali izključno gozdna divjad, ki le včasih izstopa na polje in travnike. Ugajajo ji južne lege strnjenega kam-nitnega gričevnatega sveta, s suhimi, trdimi tlemi. Ne obnesejo pa se dobro v vlažnih nižinskih gozdovih z mehkimi tlemi, kjer jim parklji boleče preraščajo, ker jih ne morejo obrusiti. Poleg tega se v takšnih predelih širijo razne bolezni, zlasti metljavost. Na Češkoslovaškem ne prenesejo dokaj ostrega mraza in se izogibajo debelejšemu snegu, čeprav se mu že začenjajo prilagajati. Mufloni so na splošno stalna divjad, ki se ne potepa in se giblje le v krogu nekaj kilometrov, a še to redko. Navadno se držijo v krogu 5 km. MUFLONI v LOVIŠČIH LOVSKIH DRUŽIN SLOVENIJE Iz statistike LZS Lovska zveza Izpuščeni v lovišča Odstrel v lov 1970/71 letu Pomlad, stalež 1971 Izpuščeni v lovišča Odstrel v lov 1971/72 letu Pomlad, stalež 1972 v lov. letu 1970/71 oven ovca mufloni skupaj oven ovca mufloni skupaj v lov. letu 1971/72 oven ovca mufloni skupaj oven ovca mufloni skupaj ^ela krajina _ Celje 16 3 — 3 53 71 124 19 4 —• 4 70 80 150 Gorenjska 10 — — 13 19 32 — 2 — 2 27 41 68 Gorica 1 —- 1 22 27 49 1 — 1 31 47 78 G. Radgona Idrija Kočevje — — — — — — — — — — — — — 12 — Koper — — Mubljana — — 29 50 79 1 1 50 73 123 Mutomer .— —. Maribor 1 — 1 20 34 54 7 7 40 56 96 Notranjska — — — — — — — — — — — — — — Novo mesto Posavje — —1 * — — — — Postojna Prekmurje Ptuj Zasavje — — — — — — 4 1 — 1 17 15 32 2 2 — 2 20 18 38 skupaj 42 6 6 154 216 370 21 17 — 17 238 315 553 Oblike rogov doraslih ovnov za gojitveni odstrel Mufloni so se na Češkoslovaškem imenitno prilagodili - aklimatizirali, saj dosegajo večjo težo kakor v svoji prvotni domovini. Pozimi živijo v tropih, sestavljenih iz živali obeh spolov. Praviloma vodi trop starejša ovca vodnica, zadaj gre starejši oven. Žival na čelu in zadnja opozorita trop na nevarnost z ostrim sikajočim žvižgom. Sicer mufloni na kratko beketajo kakor domača ovca. Včasih - v prsku -pa vodi manjši trop tudi star oven. Pri tej divjadi se telesni razvoj konča med četrtim in petim letom starosti. Hrana in razmnoževanje Mufloni so zelo skromna divjad in v primerjavi z drugimi vrstami parkljaste divjadi povzročajo tudi najmanj škode. Hranijo se s travami, z zelišči, borovničjem, resjem, mahovi, lišaji in grmičjem. Če ni zadosti paše, obgrizejo tudi drevesno mladje. Stikajo radi za aromatičnimi (dišečimi) rastlinami, kar potrjuje, da ta živalska vrsta izvira iz pokrajin z bogatim aromatičnim rastlinjem. Rastlin pa ne ruvajo kakor npr. jelenjad, mar- več jih odjedajo kakor zajec. Le nekatere posamezne živali lupijo tudi lubje korenin in debel, zlasti smreke pa tudi jelke, bukve ter jesena, in sicer dreves, starih od 20-40 let. Prsk traja od konca oktobra do konca novembra. Živali obeh spolov sta spolno zreli z drugim letom. V prsku se ovni oglašajo z beke-tanjem, vztrajno odganjajo tekmece in ob spopadih se na daleč slišijo votli udarci rogov. Kapitalen oven zbere ta čas okoli sebe več ovc. Brejost traja okoli 5 mesecev (148-149 dni). Ovce poležejo enega, včasih tudi dva mladiča, od marca do aprila. Po 2-3 tednih se začenjajo mladiči že pasti, sesajo pa še naprej in se matere držijo do naslednjega poleganja. Če muf-lonka bolj rano, še v snegu poleže, jagnje navadno pogine. V takšnem primeru se zgodi, da se muflonka, ki je bila tako hitro ob mladiča, prska znova in poleže ponovno v jeseni istega leta. Jalovost je redek pojav, kakor pri vsej parkljasti divjadi. Ugotavljanje starosti Pri živih muflonih starost ugotavljamo po zunanjih znakih, po postavi in obnašanju. Do enega leta stari spominjajo na neizkušena jagnjeta in muflončki imajo pri 6 mesecih življenja že rožičke, ki ob letu starosti dosežejo 10 do 20 cm dolžine. Ovčke so šibkejše in dlaka ni tako polnobarvna kot pri ovničih, imajo krajšo glavo in daljši vrat. V starosti 2—3 leta imajo ovce skladnejše in močnejše telo, ovni pa 20-35 cm dolge rogove in v zimskem času grivo. V starosti 3-5 let imata živali obeh spolov močnejše telo in ovni so manj strpni. Pri večji starosti drže ovni glavo povešeno, zaradi teže rogov, so bolj čokati in imajo povešen trebuh ter daljšo grivo. Zvečine so to potepajoči se samotarji-S staranjem živali obeh spolov bolj osive in okoli oči se jim širijo svetlo sivi kolobarji - očala. Ugotavljanje starosti uplenjenih muflonov po dolžini in obliki sekalcev ter brazd meljakov (obraba) je nezanesljivo. Obraba zobovja je namreč počasnejša kakor pri družini jelenov. Starost ovnov ugotavljamo po brazdah (žlebičih) letnic, ki omejujejo letni prirastek rogov. Letnice najlaže štejemo na sprednji in zadnji strani roga, nikoli na robu, ob strani. Manjših brazd na rogovih ne upoštevamo za določanje starosti. V prvem letu dosežejo rogovi poprečno dolžino 10 cm, v drugem letu 20-25 cm, v tretjem 35-40 cm, v četrtem 50-60 cm, v petem 70 do 75 cm, v šestem do 90 cm. Polži starih muflonov so na Češkoslovaškem dosegli in presegli dolžino 100 cm. Lovskogospodarski Pomen in gojitev Ta divjad ima na Češkoslovaškem Precejšen pomen. Nimajo na svetu le prvenstva v staležu, marveč so tudi njihovi muflonji rogovi na svetovnih razstavah dosegli najvišje ocene. Spolno razmerje naj bo 1 :1,2 ali 1 ■■ 2 v korist ovc. Pri spolnem razmerju 1 :1,2 naj bo zastopanih Približno 35 % ovnov, 43 % ovc ter 22 % jagnjet. Pri spolnem razmer-iu 1 :2 naj odpade na ovne okrog 25 %, na ovce okrog 50 %, na jagnjeta 25%. Iz gojitvenih razlogov delijo ovne na mlade (1-3 letne), doraščajoče |T~6 letne) in dorasle (7 in večletne). Za zrelega štejejo ovna šele Po osmem letu starosti. Pri spolnem razmerju 1 :1,2 morajo biti starostni razredi ovnov približno takole zastopani: mladi 40%, do-raščajoči 35%, dorasli 25%. Pri Večjem številu ovc v staležu se od-stotek doraslih ovnov zniža, tako npr- pri razmerju 1 :1,5 na okrog 20%, pri 1 : 2 na okrog 15%. Ovce so spolno zrele v drugem letu in starostni razvrstitvi ni treba posvečati toliko pozornosti kakor pri ovnih. Spolno razmerje 1 :1,2 naj bo tam, kjer naj bi bilo število doraslih, tj. lovnih in kapitalnih ovnov največje. Nasprotno pa naj bo spolno razmerje 1 : 2 v tistih loviščih, kjer naj se stalež hitreje veča, ali tam kjer muflone goje v glavnem za odlov in naseljevanje v drugih loviščih. Načelno pa mora biti stalež najmanj 30 živali, da že lahko izvajajo izbirni odstrel, ne da bi porušili stalež kot celoto (številčno) in starostno razmerje. Z ozirom na prostorsko gibanje te divjadi naj bi bila najmanjša površina lovišča 1500 ha. Izbirni (gojitveni) odstrel Temu zapadejo najprej bolehne in slabo razvite živali in tiste, ki kažejo znake križanja. Znaki primesi krvi domače ovce so poleg že omenjenih tudi orumeneli do rumeno sivi in slabo vibasti rogovi, podobni rogovom domačih ovnov ter valovita in mehka dlaka na plečih in vratu (griva). Na križanje tudi opozarja večja barvna različnost dlake in izguba sedla. Sicer pa tudi čistokrvni stari ovni (nad 8 let) izgubijo sedlo. Kjer se pojavi muflon brez sedla, starejši od treh let, ga je nujno treba odstreliti, ker je križanec. Kjer pa je brezsedel-nost ovnov dokaj razširjena, bi odstrel le-teh pomenil porušenje starostnega ravnotežja. Zato naj se odstrel v takem primeru izvaja postopoma, hkrati z osveževanjem krvi s tujo kakovostno divjadjo. Ovne s sedlom je nujno treba ščititi in izločiti le posamezne z resnično slabo zasnovo rogov. Pri postopnem odstreljevanju muflonov brez sedla naj kot zadnji pridejo na vrsto ovni z dobro zasnovo rogov. Kadar so vodilo za izbirni (gojitveni) odstrel samo rogovi, se ravnajo po naslednjem: Med mladimi do treh let odstrelijo tiste z bistveno večjo ali manjšo razkre- Zadnji — 197 točk — preden ga je dosegla krogla inozemskega lovca Foto ing. T. Beltram Mufloni na Slovenski lovski razstavi Maribor 1972 Foto D. Škofič čenostjo od pravega kota (glej skico). Izmed doraščajočih in doraslih ovnov izločajo tiste z napačno vibastimi rogovi (glej skico), zlasti s konicami, usmerjenimi v vrat ali spodnjo čeljust. Odstrelijo tudi ovne z nesorazmernimi rogovi, ki se precej razlikujejo od pravilne krajevno značilne oblike. Po možnosti pa je le treba pustiti ovne, pri katerih so vzrok nesorazmernosti rogov mehanične poškodbe. Gojitveno je treba tudi odstreliti ostarele ovne, ki so dosegli in presegli 10 let. Le-ti po navadi ne preživijo prve hujše zime, njihovi rogovi se več ne izboljšujejo, ampak pod vplivom mehaničnih poškodb zgubljajo na vrednosti. Letni prirastek rogov takih starin je neznaten. Načelno ne odstrelijo gojitveno obetajočega ovna, dokler ni povsem zrel, tj. pred starostjo 8-10 let. Izmed ovc odstreljujejo v glavnem takšne, ki vodijo slabotne mladiče, z njimi vred. Tudi v tem primeru velja pravilo, da odstrelijo najprej jagnje, šele potem muflonko-mater. V izbirni odstrel sodijo tudi ovce, ki bodisi dokaj pozno polegajo, bodisi dokaj zgodaj. V prvem primeru se mladiči do zime ne morejo zadosti razviti in ostanejo slabotni, v drugem primeru pa jagnjeta, poležena često že v snegu, zvečine poginejo. Izločajo tudi ostarele ovce, vendar ne vodnic, 'ki so izkušene in skrbne matere. Ta divjad naj se goji izključno v ekološko najustreznejših predelih. Takšna lovišča morajo imeti skalnat ali kamenit svet, z razsežniml gozdovi, z zadostnim deležem listavcev in bogato pašo. Ne naseljujmo pa muflonov v loviščih, kjer so gamsi ali pa kakovostna srnjad, ker se ta divjad pred mufloni umika. Znano je, da se gamsi umaknejo iz predelov, kjer se pasejo domače ovce, in da se vrnejo šele, ko docela zgine dah po ovcah; mufloni so pa vrsta divje ovce. Tudi ni umestno naseljevati muflone tam, kjer lahko pridejo v stik z domačimi ovcami, s katerimi imajo skupne bolezni in ker lahko pride do križanja. Divjad za naselitev mora biti vedno kakovostna, tj. zdrava, z dobro zasnovo, mlada in sposobna razmnoževanja. Naselitev lovišča je možna z odraslo divjadjo ali pa z že samostojnimi mladiči. Za to je čas ob koncu zime; z neposredno prosto izpustitvijo, ali pa posredno s prilago-jevalno oboro (aklimatizacija). Prvi način je sicer cenejši, zato pa tveganejši. Ta način pride v poštev tam, kjer stanišče za gotovo ustreza, da bo izpuščeni divjadi tako godilo, da se ne bo odselila. V nasprotnem se pogosto zgodi, da se izpuščeni mufloni potepajo daleč naokoli, dokler si ne najdejo ustreznega mesta, povsem proti človekovim načrtom. Drugi način, s posredovanjem pri-lagojevalne obore, je sicer dražji, vendar zanesljivejši. Prostor, ki mora biti tako velik, da na eno žival odpade 1-2 ha, ogradimo 2 metra visoko. Obora naj bo tam, kjer so za muflone po naši tehtni presoji najboljši ekološki pogoji za to divjad. V obori pustimo muflone od januarja ali februarja do konca maja, torej 4-5 mesecev. Za začetek je treba najmanj 8 živali, 3 ovne in 5 ovc. (Konec prihodnjič) Šibrenice-prelamače Gorazd Tomič (Nadaljevanje in konec) Razvoj zaklepov pa se še ni ustavil. Pri orožjih s priveznjenimi cevmi so sledile še okrepitve zaklepa z zgornje strani. Najstarejša izvedba je podaljšana šibika, ki sega v izrez na baskilu, kjer jo prime gornji ključ za odpiranje puške (skica 7). Še boljši je Greenerjev prečnozatični zaklep, ki v zaprti legi skozi luknjo v podaljšku šibike potisne čep in tako prepreči odmik cevi od baskila (skica 8). Pri bokaricah imamo še druge zaklepe, ki so povečini novejšega lzvora. Ker sta cevi naveznjeni, je Pod njima premalo prostora za namestitev do sedaj opisanih mehanizmov za blokiranje. Najpogostejši je dvojni prečnozatični zaklep, pri katerem ima zgornja cev °b straneh dva podaljška, ki segata v baskil. V baskilu je dvojni čeP, ki se pri zapiranju pomakne v luknji na podaljških (skica 9). Enostavnejši je dvojni Purdeyev ZQklep, brez lukenj v nastavkih, ki so zato lahko manjši, in tudi vrh baskila ni prerezan. Polnjenje Puške je lažje. Zal pa ta zaklep ne Preprečuje docela odmika cevi ?d čela baskila (skica 10). Podobna le rešitev, ki nima podaljškov na c,evi, ampak dva čepa, ki se v baški u gibljeta vzdolžno. V prednjem Položaju ležita v ustreznih luknjah pb strani med cevema in ju združujeta z baskilom. olj znan in tudi pri nas pogost je pls.tem čeških bokaric Zbrojevka. 11 njem je os, okoli katere se povešata cevi zelo nizko, zato se rn°ra pri odpiranju čelo zapirala Ppmakniti nazaj. Premično čelo za-Pnala in cevi pa so med seboj v zaprti legi povezani z dvojnim Prečnozatičnim zaklepom. nocevne prelamače so mnogo enostavnejše. Skoraj vsi modeli majo le en zapah pod cevjo, le zakf'6 enocev*