glasilo šmarske komune in njenih organizacij

u
VSEBINA :
1.	Novo Obsotelje - čemu ?
2.	Združena gostinska podjetja
5.	Pravilnik - ustava podjetja
d. Pred sejo občinskega ljudskega odbora
9.	Paberki is pomenkov na seji občinskega komiteja ZKS
6.	Kaj dela Kmetijska zadruga ?
7- Iz življenja našo mladine.
8.	0 dejavnosti PIC v šmarski občini.
9.	Pred otvoritvijo osrednje knjižnice.
10.	Viktor Rom - šestdesetlefcnik.
11.	V Rogatcu tokrat - dobro!
12.	Strelci so razgibani♦
19-* Kozjansko pismo.
Id. Telesna vzgoja - odprto vprašanje 15. Pred štafeto mladosti 18. Obvestila in novice
NOVO OBSOTELJE - ČEMU ?
Prvi številki Novega Obsotelja sta izšli. Začetki so navadno povsod težki, zato je tudi v t.eh številkah opaziti še v sto pomanjkljivosti. Tehnična ureditev glasila je zelo skromna, toda tudi sredstva, ki so na razpolago, so šibka. Nekdo bo dejal, potem sploh Novo Obsotelje? Podobno je na nedavni seji vprašal tudi naš občan, ki se je spotaknil ob pomanjkljivosti tega domačega pisanja.
Kakšen namen ima Novo Obsotelje, skuša povedati že sam podnaslov: glasilo šmarske komune in njenih organizacij. To pomeni, da nima neke posebne namere, ki jo običajno lahko prisodimo revijam. Edini namen glasila je to, da bi okrepili zveze med občani in občino, da bi spodbudili občane k sodelovanju. Občani naj vedo, kaj se v občini dogaja, naj bodo o vsem pravočasno obveščeni in naj pri tem obveščanju živahno sodelujejo. To so nameni, ki so izraz današnjih potreb.
Trn.ieno bi lahko rekli tako:
-&iasilo Novo Obsotelje bi želelo pravočasno obvestiti občane o dogodkih, ki so pomembni za življenje v komuni, -glasilo bi rado s poljudnimi komentarji seznanjalo občane s pomembnejšimi ukrepi, ki jih sprejema občinski ljudski odbor,
-glasilo bi rado obveščalo občane o delu in življenju ljudi v posameznih krajih v občini, o njihovem prizadevanju, uspehih, a tudi spodrsljajih,
-glasilo bi rado ustreglo občanom z odgovori na vprašanja, ki jih zanimajo.
To so torej osnove, ki pogojujejo Novo Obsotelje. Ali je potrebno še vprašati, čemu Novo Obsotelje? Menda ne! Potrebno pa je nekaj drugega. Če hočemo uresničiti namene, ki smo jih omenili, potem bi bilo potrebno, da bi občani č-im širše sodelovali z uredniškim odborom glasila, ga obveščali o dogodkih, vprašali in resnično zaživeli z glasilom. V današnji številki proobčujemo tudi naročilnico in prosimo, da jo izpolnite ter prirravite tudi svoje prijatelje do tega, da bodo v svoj dom povabili Novo Obsotelje, glasilo življenja v naši komuni.
Vsem bralcem lep pozdrav!
ŽLEDŽENA GOSTINSKA PODJETJA v
ROGAŠKI SLATINI
Nekdo bi lahko dejal, da je okrog novega leta nastopilo ob« dobje naglega združevanja. Združile so se kmetijske zadruge trgovska podjetja in nazadnje še tri gostinska podjetja v Rogaški Slatini. Nekateri občani so zmajevali z glavami in menili, da je to spet nekakšno poskušništvo, ki ni dovolj premišljeno in gospodarsko utemeljeno. Naš razvoj je dejansko zelo hiter.in ob tem ni čudno, če tu in tam napravimo tudi kakšno zaletelost. V primeru gostinskih podjetij pa smo lahko brez bojazni. Ljudje so o tem temeljito premišljevali, izdelali predhodno podrobno gospodarsko analizo ter se posvetovali na neštetih sejah od komiteja do sindikalnih podružnic v podjetjih.
Pred združitvijo so bila v Rogaški Slatini tri gostinska pod je tja: Soča, Bohor in Slovenski dom. Proizvodnost je v vseh treh podjetjih upadala. Ta pojav prav gotovo ni vzpodbudno prikazoval gospodarsko prihodnost gostinskih podjetij. Kaj se je dogajalo? Razumljivo: vsi hoteli so želeli hkrati že rano obratovati. Povsod so odpirali vse prostore, kadrovsko zasedali vsa razpoložljiva mesta pri vseh treh podjetjih, a polnega prometa ni bilo. Ob tem so imeli drago režijo, dejan sko loo%, medtem ko je zasedba bila samo 2o%. Tako razmerje nikakor ni moglo biti ekonomsko upravičeno. Podjetja so v službenem razmerju držala prvenstveno strokovno silo, ki je v gostinskih podjetjih nujna. Vseskozi pa je vselej problematično zaposlovanje sezonske delovne sile in vprašanje je v tem, če je bila ta načrtno in upravičeno razporejena.
To je ena vrsta problemov, ki je bilo potrebno o njih premišljevati .
Zelo pereče je bilo vprašanje restavracijskih prostorov. Vsako podjetje zase je želelo povečati zmogljivosti prostorov. "Soča" bi morala nadzidati še hotel, "Slovenski dom" pa ukiniti parter, ker ni imel dovolj prostorov^_za restavracijo. Celotno je danes okrog 3oo postelj v združenem podjetju in temu primerno je tudi dovolj restavracij, tako da je z združitvijo ta problem splahnel. Gostinska podjetja so us- -stvarjala okrog 22o milijonov prometa, venadr ob tem niso u-spela ustvarjati primernih sredstev za sklade, kamor se je steklo okrog 8 milijonov, kar predstavlja komaj dobre 4% od bruto proizvodnje, Če tako rečemo. Tako sorazmerje prav gotovo ni ugodno, saj bi v danih pogojih gostinska podjetja mo rala vzpostaviti vsaj tako sorazmerje, da bi v skladih zbrala okrog 13%, kar bi bilo gospodarsko primerno. V celoti so bili vseskozi visoki materialni stroški, nagrajevanje še ni bilo urejeno po načelu učinkovitosti. Taki pogoji so povzročali, da je bil močno obremenjen čisti dohodek gostinskih
podjetij. To so gospodarske osnove, ki so narekovale združitev ^gostinskih podjetij v Rogaški Slatini. Nekaj problemov so že s tem odstranili. Razumljivo pa je, da so se odprli novi, ki so podojeni s strukturo velikega gostinskega pod jet ja.
V splošnem pa je gostinstvo zaradi nekaterih novih predpisov v drugačnem gospodraskem položaju kot je bilo doslej. Na to je vplivalo tudi izenačenje dolarskega tečaja na vrednost 75odin, s čemer so zdaj odpadla dokajšnja sredstva. Gostinska podjetja morajo sama ustvariti tudi te dobodke. V Rogaški Slatini ugotavljajo, da so z ukinitvijo premij in tečajnih razlik izgubili okrog 33 milijonov sredstev. Nekje pa je vendar pot: ebno dobiti sredstva! Letos bi morali temeljito obnoviti hotel "Turist". Sanitarna inšpekc ija prepovedala obratovanje v nejm. Potrebovali bi okrog 2>» ooo.ooo din, toda sa :i jih ne zmorejo. Občina in okraj nimata sredr-stev, posojila pa tudi ne morejo dobiti. Ge "Turist" ne bo obratoval, pomeni to precejšnjo zgubo v dohodkih. Tam je 4o postelj, kar bi skozi sezono lahko nudilo okrog 8 milijonov prometa. Na "Soči" obnavljajo fasado, ki bo kmalu gotova.Neprijazno vreme zavira priprave na sezono, vendar bistvenega zastoja zaradi tega ne bo.
Prvi gostje so se že napovedali. Od tujcev prednjačijo sosedni Avstrijci in tržačani, ki jim je idilična Rogaška Slatina zelo pri srcu. Lani je med gosti bilo kar 3°% Tržačanov in Avstrijcev. Podjetje je penzionske cene razporedilo po treh obdobjih. Od januarja do maja letos so cene od l.ooo do 1.9oo.- din na dan, za junij ib september od l.loo.- do 2.1oo.- din, v glavni sezoni pa 1.35o.- do 2.600.- din dnevno. Domači gostje imajo vselej lo% popusta, če uživajo celot no oskrbo najmanj tri dni.
Združeno gostinsko podjetje se skuša odločno postaviti na lastne noge. Upajmo, da mu bo to uspelo! Poiskati bodo skušali vse skrite rezerve in vire, ki bodo prispevale h krepitvi gospodarske moči obsežnega podjetja. Zavedajo se, da je potrebno gostom nuditi udobno okolje, ki ga bo osvežilo To pa bodo^dosegli le tedaj, če bodo zavzeto delali, imeli posluh za človeka in gojili tople odnose do gostov in v kolektivu !
Direktorja združenih podjetij covariša Staneta Uuješa smo posebej še vprašali, kako je z vprašanjem družbene prehrane v Rogaški Slatini, za kar so se občani živo zanimali.
"Vem, da je to vprašanje zelo občutljivo. Naša gospodarska računica- je narekovala, da moramo zvišati abonentsko ceno od 12o din na 18o din. Nikakor ne moremo nuditi prehrane pod to ceno. To bi morali razumeti vsi. Jasno: o tem je potrebno govoriti! Težko pa bi rekel, da bi nekdo lahko v danih po gojih nudil prehrano pod nižjo ceno. Najprej je potrebno pro
učiti, če je cena 18o.- din dejansko previsoka glede na živ-1jenske pogoje. Podjetje samo ne more pod to ceno. Ostala gospodarska podjetja pa bi morala podrobneje razmisliti, kako bi pomagala svojim delavcem. Morda bi se dalo v tej smeri kaj storiti."
Tako lahko zaključimo, da je gostinsko podjetje v Rogaški Slatini še zaživelo v novem okolju. Skrbno mora pretehtati, kako bo ukrepalo. Vsak dan se bodo odpirali novi problemi, ker je podjetje v neposrednem stiku z živimi ljudmi. In neštetokrat je potrebno hi ero odločati, previdno in z živim občutkom, da se ne skali zadovoljstvo. Tudi vprašanje družbene prehrane je odprto vprašanje, toda podjetje ne more biti ob ten sentimentalno. Gospodarska logika je tista, ki u~ ravnava živi j-.nje vsakega podjetja in tako je tudi v gostinstvu. Združenemu podjetju v Rogaški Slatini želimo sončno sezonoi
PRAVILNIK - TO JE USTAVA POBJETJA!
Človek je tisti, ki se prilagaja okolju, a to okolje tudi spreminja, da se prilagaja njemu. To ni dano nobenemu drugemu bitju. Nedvomno je skrb za primerno življenje delovnih ljudi v osredju prizadevanja za utrjevanje socialističnih od nosov v Človeški družbi. Pri nas rešujemo to povsod: na vasi v šoli, v podjetjih! Delavec, ki proizvaja, naj dobro ve,kako dela in zakaj dela, a naj tudi odloča o tem. Nikjer na svetu niso delavcu dani taki pogoji za to, kakor pri nas.Pra vilniki, ki jih sestavljajo in potrjuje delavci, so ustava podjetja, po katerih se potem razvija življenje celotnega delovnega Kolektiva. Tudi v novem gostinskem podjetju v Rogaški Slatini pripravljajo pravilnik, štatut podjetja, ki naj omogoči svojim delovnim Članom, da se uveljavijo kot souprav Ijaici. Res je to, da ima gostinsko podjetje svojstvene po-gije. ker samoupravni organi, posebno ekonomske enote, zaživijo šele v času sezone, ko podjetje dela s polno zmogljivostjo. Svojstven je še položaj sezonskih delavcev, ki včasih ne zaž -vajo s podjetjem tako povezano, kot bi bilo potrebno.
V novem gostinskem podjetju je 3 ekonomskih enot: 2 restavra cijski, 1 hotelska. 1 uslužnostnih delavcev, 1 upravnih delavcev, Vsaka enota ima svoj svet ekonomske enote, ki naj bi imel dokaj široke pristojnosti. Iz predvidenega osnutka pravilnika, o katerem bo odločilno razpravljal delavski svet, ki ga bodo izvolili v aprilu, lahko razberemo, da bo o določenih zadevah svet ekonomske enote tudi odločilno sklepal. Od-
ločba o uvedbi nadurnega dela je izključno njegova zadeva. Sara naj odloči, v okviru lastne materialne zmogljivosti, če je nadurno delo potrebno in gospodarsko upravičeno. Dopuste plačane in neplačane , bi prav tako naj urejevali v okviru ekonomske enote. Sam odloča tudi o vzdrževanju stavb, prostorov in delovnih sredstev. Svet ekonomske enote predlaga o uvedbi disciplinskega postopka, o posebnem priznanju delavcem, ki so se izrazito potrudili in uspevali, izdela pa tudi predloge za proizvodne načrte, finančno poslovanje, raz pored delovpe sile po delovnih mestih in podobno, o čemer pa dokončno sklepa osrednji delavski svet. Ta naj bi štel v gostinskem.podjetju 21 članov. V njem bodo zastopani sorazmerno člani vseh petih svetov ekonomskih enot, tako da bodo vse enote pravilno zastopane.
Iz.osnutka pravil se čuti globoko prizadevanje, da bi preko njih delovni kolektiv gostinskega podjetja lahko izrazil svo jo voljo in upravljal s podjetjem, da bi lahko vsak posamezni član uveljavljal svoje pravice, a prav tako kolektiv od vsakega posameznega člana terjal dosledno opravljanje nje govih dolžnosti. Težko je zapisati vse podrobnosti, ki jih osnutek statuta predvideva, ker je to široka vsebina. V 14o členih so nakazane življenjske poti podjetja. 0 njih bodo morali temeljito^premisliti vsi Člani delovnega kolektiva, sindikalne podružnice, na vseh pododborih in to že v aprilskih dneh. Vsi skupaj se bodo morali odločiti za pravila,po katerih bodo urejevali svoje življenje v podjetju. To pa ni lahka stvar. Seveda.je potrebno vedeti, da pravila niso enkrat za vselej postavljena, pač pa naj bodo vselej odraz de janskega življenja in se po potrebi spreminjajo vzporedno z razvojem.in preobrazbo podjetja, ki si ustvarja vedno nove življenjske pogoje. Da bi pa temu redno sledili, je potrebno, da člani delovnega kolektiva dobro poznajo utrip svojega podjetja, da se zavedajo svoje aktivne vloge pri u-pravljanju in usmerjanju podjetja.
RATANSKA VAS - ZGLEDEN PRIMER
Krajevni odbor SZDL v^Ratanski vasi se še vedno bije za prostore. Nedvomno se občani na tem območju zelo prizadevni, saj so skoraj popolnoma sami zgradili 8oo m tlakovane ceste od Rogaške Slatine na vrh Topol. Občina je prispevala din 150.000- medtem,ko je vrednost ceste 4 miljone din.Pravkar pa so se lotili tudi cestišča pri Negonju.Nedvomno bi se lah ko pri njih zgledovali in zasluži krajevna organizacija v Ratanski vasi ter njen predsednik Edvin Kolesa vso priznanje 1
PRED SEJO OBČINSKEGA LJUDSKEGA
ODBORA
V torek se Bosta sestala oba zbora občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. Iz predlaganega dnevnega reda je videti, da bo seja zelo zanimiva in pestra. Vsekakor pa bo naj pomembnejša razprava o predlogi letnega programa in proračuna za leto 1962. Odborniki občinskega ljudskega odbora so skupno z vabilom, za sejo prejeli celotni' predlog letnega programa, poleg tega pa so o tem razpravljali tudi državljani na nedavnih zborih volilcev po vsej občini. Ker letni pro gram ne vsebuje ekonomskih ukrepov, kakor jih je do sedaj vseboval družbeni plan, bodo ti ukrepi predloženi ljudskemu odboru v obliki odlokov in bodo zagotovijali izvršitev letnega programa in proračuna. Predloženi bodo naslednji osnutki odlokov:
-Odlok o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij,
S ten odlokom se pav šaliziranim gospodarskim organizacijam določi pavšalni prispevek od 5 do 15% od doseženega dohodka v preteklem letu v korist občinskega investicijskega sklada. Nekatere gospodarske organizacije pa je mogočo oprostiti tega prispevka iz dohodka.
-Odlok o oprostitvi določenih gospodarskih organizacij dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pri pada občini omarjc pri Jelšah. Po tem odloku lahko obinski ljudski odbor oprosti nekatere gospodarske organizacije dola proračunskega prispevka, ki pripada občinskemu proračunu, vendar ga mora gospodarska organizacija obvezno vložiti v svoj poslovni sklad.	,
-Odlok o obrestih od gospodarskih skladov.
Občinski ljudski odbor lahko določi za komunalne in gospodarske organizacije ter gospodarske organizacije storitvene obrti, katerim je odmerjen pripsevek pavšalno, tudi stopnjo obresti od poslovnih skladov. Obresti ne smejo znašati več kot 6%, lahko pa jih občinski ljudski odbor tudi zniža. Gospodarske organizacije morajo te obresti obračunavati po stop n j ah, ki jih predpiše občinski" ljudski odbor, razliko med pavšalnim zneskom in temu dejansko obračinanimi obrestmi pa morajo obvezno vložiti v svoj sklad.
-Odlok o prispevku v družbeni investicijski sklad.
Fo tem odloku naj bi gospodarske organizacije plačale v občinski investicijski sklad po stopnji lo% od čistega dohodka, ki ga namenijo v poslovni sklad in sklad skupne porabe.
- Odlok o prispevku v skupni rezervni sklad gospodarskih or-r ganizacij.
Ta odlok določa, da plačujejo prispevek v skupni občinski re zervni sklad vse gospodarske organizacije v višini 1,5%
od doseženega dohodka zmanjšanega za znesek izplačanih osebnih dohodkov in za znesek, ki se obvezno plačuje v rezervni sklad.
-	Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske in telegrafske pogovore.
Po tem odloku bi plačevali občinski prometni davek naročniki ročnih in avtomatskih telefonskih central ter telefonski naročniki. Ta dohodek naj bi se porabil za razširitev in izpopolnitev telefonskih in telegrafskih naprav.
-	Odlok o prometnem davku na alkoholne pijače v trgovini in gostinstvu.
Po nem odloku se predpisuje obvezni 5% občinski prometni davek na vino in lo% prometni davek na ostale alkoholne pijače v gostinstvu. Občinski ljudski odbor pa je pooblaščen, da lah ko ^ redpiše še dopolnilni prometni davek in sicer na vino 15%> na ostale alkoholne pijače pa lo%, Isto velja tudi za prodajo alkoholnih pijač v trgovini. Ta odlok predvideva tu-(^v5I1:^ančG stopnje občinskega prometnega davka v tistih gos tišcih, ki se bavijo z družbeno prehrano.
-	Odlok o občinski dokladi na kmečko dohodnino od zemljišč, kateri je osnova katasterski dohodek.
Ta odlok predvideva oprostitve občinske doklade za one jaoses tnike, ki dajejo svojo zemljo v zakup socialističnemu sektorju .
—Odlok o občinski dokladi obrtnikov in ostalih poklicev ter od premoženja.
V tem odloku je predvideno, da se plačuje občinska doklada ločeno za uslužnostno obrt in ločeno za proizvajalno obrt ter od premoženja. Predvideno je, da obrtniki, ki opravljajo uslužnostno obrt tuje delovne sile in so dopolnili ali bodo v tem letu dopolnili 6o let starosti, ne plačajo občinske doklade. Ta doklada je dohodek občinskega proračuna, dočim je doklada od hišnine prispevek sklada za komunalne dejavnosti.
Nadalje bo občinski ljudski odbor razpravljal in sklepal o predlogu proračuna za leto 1962 v katerem so predvideni dohodki _v znesku 455-994.000.- din in prav toliko tudi izdatki, Plan izdatkov v proračunu je predviden v grobem takole: za prosveto in kulturo 157 =875-ooo.-, socialna in zdravstvena zasvita 67,000.000.-din, stroški državne uprave in sodišča 123-137-Poo.- din, komunalna dejavnost 2",65o.000.- din dotacije raznim družbenim organizacijam 34,950.000.- din, negospodarske in vesticije 21,000.000.- din in obveznosti iz prejšnjih let ter obvezna proračunska rezerva 29,382.000.-. Letošnji predlog proračuna je za 19% večji od lanskoletnega. Povečanje dohodkov izvira v glavnem v proračunskem prispevku in spremembi zakona o proračunskem prispevku-, ki predvideva,
da se v tem letu plačuje proračunski prispevek od osebnih do hodkov delavcev v tisto občino, kjer ima delavec ali uslužbenec svoje stalno prebivališče. Nadalje se predvideva povišanje proračunskih prispevkov zaradi povečanja prometnega davka na maloprodajo in delno tudi zaradi davka na osebno dohodke . Analogno k povečanju proračunskih dohodkov sc povečajo tudi izdatki in to predvsem zaradi novega plačilnega sistema ^ v državni upravi in šolstvu ter priključitve okrajnega sodišča v Šmarju k občinskemu proračunu, posebno pa še zaradi podražitve oskrbnega dne v bolnicah in raznih 'domovih.
V ostalem bo ljudskemu odboru poročal tudi tajnik o izvršenih sklepih prejšnje seje , ki so bili v glavnem vsi izvršeni. Nadalje bodo ljudskemu odboru podali poročala o svojem, delovanju in problemih še predsednik komisije za narodno obrambo, predsednik občinske gasilske zveze tov. Sok Anton pa bo poročalo dolu in problematiki ter opremljenosti gasilskih društev v občini. Tu o seveda tudi nakazana uporaba sredstev ki jih občinski ljudski odbor daje iz svojega proračuna za potrebe gasilstva. Predstavnik upravnega odbora Delavske u-niverze bo dopolnil poročilo, ki je bilo že podano na prejšnji Sv :ji ljudskega odbora s tem, da bo prikazal finančno poslovanje in rezultat te inštitucije za preteklo leto.
Zaradi preprečevanja ih zatiranja tuberkoleze je občina skle nila pogodbo z Institutom za tuberkolozo na Golniku, da bo le ta izvedel fluorografiranje vseh prebivalcev občine, ki so dopolnili 19 leto v času od 3-do 16.maja. Ljudskemu odboru občine bo zaradi tega predložen tudi osnutek odloka v o‘K veznem fluorografiranju-prebivalstva občine Šmarje pri Jelšah
Končno bodo na seji ljudskega odbora poročali še predsedniki komisije za volitve in imenovanja in komisije za imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij. Predstavnik sveta za gospodarstvo bo predložil občinskemu ljudskemu odboru več vlog s katerimi prosijo gospodarske organizacije za najetje posojil ter podal nekatere predloge iz področja premoženjsko pravnih zadev.
M. Z.
VSAK ŠESTI OBČAN
V šmarski občini jo 3•585 radijskih sprejemnikov. Ali veste, kaj to pomeni? Vsak šesti občan na kmečkem šmarskem ima ze svoj sprejemnik. To jc razveseljivo dejstvo. Pove nam pa tudi , da ima šmarski radio v nedeljo dosti poslušalcev.
PABERKI IZ POMENKOV NA SEJI • OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
Seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Šmarju pri Jelšah je prisostvoval tudi član OK ZKS Jože Jošt iz Celja. Obravnavali so aktualna vprašanja v razvoju kmetijstva in gozdarstva, dveh temeljnih gospodarskih zvrsti v šmarski občini, in razpravljali o delu SZDL v preteklem obdobju.
-	Organizacija SZDL v šmarski občini se je močno utrdila med občani. Na sestankih, ki so potekali v prvih tednih letos, so ljudje odločno in trezno obravnavali problematiko celotne komune. Zelo malo je bilo tarnanja in nerganja, kar je včasih posebno po vaseh bil pogost pojav. Danes niso v ospredju davščine, temveč prvenstveno gospodarski pomenki, delovne akcije, iskanje tistih poti, ki kljub pičlim sredstvom vodijo k razvoju krajev. Preseneča pa nas to, da je dobra polovica organizacij., ki niso uredile osnovnih or ga- ■ nizacijakih zahtev. Te nimajo ure. j ene evidence članstva,
nimajo zbrane članarine. Krajevne organizacije SZDL v Podpla tu, na Osredku, Gorjanah, v Kozjem, Podsredi, Podčetrtku,Lesičnem invRatanski vasi pa so zgledne izjeme, ker so vse to uredile. Čemu se po teh ne zgledujejo v krajih, ki imajo bolj ugodne pogoje kot n.pr.v Rogaški Slatini in Rogatcu. To vsekakor ni pravilno in prav bi bilo, če bi se potrudili in vse čimpreje uredili.
-	V občini dela pri Krajevnih organizacijah 49 sekcij. Najbolj so zaživele kmetijske sekcije, ker to delo občane tudi najbolj zanima. Večina sekcij pa ni pripravila delovnih
. načrtov, zato tudi delo ni moglo steči. Prav bi bilo, če bi pri občinskem odboru SZDL pripravili temeljito analizo interesov, ki se porajajo pri občanih v posameznih krajih da bi tako laže svetovali krajevnim organizacijam in org'a>-. nizirali potrebno pomoč.
-	Največkrat navdušeno pozdravljamo obdane v kraju, kjer so
st odločili za samoprispevek. Toda na sejah krajevnih organizacij bi morali temeljito presojati, kdaj se bodo za samoprispevek odločili. V občini je vrsta problemov, ki bi jih razvozijali lahko samo z izdatnimi investicijskimi sredstvi. V Rogaški Slatini bi bilo potrebno zgraditi osnovno šolo, z:	kar bi potrebovali 2oo,ooo.ooo.- din. Teh
sredstev ni in tudi samoprispevek, čeprav bi dosegel tri-milijonsko vrednost, ne bi pripomogel k rešitvi. Brez sodelovanja gospodarskih 'organizacij pa na rešitev sploh ni mogoče misliti. Premisliti je potrebno o stvarnih pogojih, o obsežnosti samoprispevka in ga sprejeti prvenstveno tedaj, c,, bo to dejansko prispevalo k rešitvi. Nikakor pa o-snovi takega vzpodbudnega sklepa ne bi mogli po tem terjati ostalih potrebnih sredstev z odločnostjo, ki bi ji morali ugoditi, sicer se bo pojavil občutek prizadetosti in zapo-
stavijcnosti. Zelo prav pa je , če krajevn odb ori s samoprispevkom rešujejo vprašanje cest, zmernih investicij in podobnega, kar prispeva k razvoju kraja.
-	Ponekod so nekateri občani zmotno mislili, da plačujejo davke in tako tečejo iz kraja sredstva, tja pa se ne vračajo, ker nekaj časa morda niso dosti gradili. Pa ni tako! Gibljivi del dohodnine, ki ostaja v občini, ne pokriva niti osnovnih izdatkov za zdravstvo, šolstvo in ostale javil službe. Torej se v vsak kraj sredstva vendarle vračajo čeprav tega ne opazite, dokler sc ne poglobite v gospodarstvo komune.
-	0 kmetijskih problemih je nanizal nekaj občutljivih problemov ing. Andrej Marinc. Mladina, posebno iz hribovskih področij, odhaja, v industrijo, v mesta, v dolino. Tam ostajajo stari ljudje, ki ne zmorejo več intenzivno delati posestev. Zanje je potrebno poskrbeti in jim pomagati v za gati. V dolini pa je potrebno odpirati delovna mesta, da bi zaposlili delovno silo', ki »se sprošča v kmetijstvu.Brez pogojno j cotrebno čiuprej analizirati pogoje, ugotoviti dej ansko s tanje.
-	Utrjevati jc potrebno vezi med kmetijsko zadrugo in kmeti. Potrebno bo uveljavljati bolj smele oblike sodelovanja,kar bi bilo zelo koristno prvenstveno v živinoreji. Družbeni sektor kmetijstva se utrjuje. Potrebno pa bo rediti vprašanje nagrajevanja delavc v, ki so zaposleni v kmetijstvu.
-	Kmetijski proisv jalci naj čim širše sodeluje.jo v samoupravnih organih. Kmet je proizvajalec in. ne bi smel biti izločen pri tem. S krepitvijo sodelovanja, naj se krepijo tudi vezi v upravljanju i:u odločanju v proizvodnji. Nove oblike moramo uveljavljati, toda na stvarnih osnovah, z e-konomsko r&čunico pred očmi.
-	Gozdarstvo predstavlja posebno močno zvrst v gospodarstvu. To ni čudno, saj je povprečne? v Sloveniji 5°% površin pod gozdom . Skrbno pa je treba uravnati sečnjo in kontrolo nad prirastkom. Go'-zdno gospodarjenje je potrebno enotno urejevati in se . podrejati predpisom, ki jih izvaja Gozdno gospodarstvo. V naši občini so to deloma že lani uredili, ko so z GG Celje sklenili utrezne pogodbe, na osnovi katerih je to. že skrbelo za gozdove. Potrebno pa bo člmprej iz delati dolgoročne ureditvene načrte, po katerih ho izko-ščanje- in zasa je vanje gozdnih površin v ustreznem, gospodarsko upravičenem sorazmerju glede na vse gozdne površine, n. da bi lastništvo to oviralo.
To je nekaj utrinkov iz pogovorov, ki so se razvijali na nedavni seji občinskega komiteja ZKS. Vprašanje kmetijstva in gozdarstva jc potrebno skrbno reševati, zato bi naj o tem obširneje razpravljal občinski odbor SZDL, krajevne organizacije SZDL ter svet za kmetijstvo pti občinskem ljudskem odboru.
KAJ DELA ZADRUGA
Že ob združevanju kmetijskih organizacij v veliko zadrugo smo se zavedali velikih nalog in težav, ki bodo nastopale v tern letu vse dotlej, dokler ne bo nova organizacija dobila čvrstih oblik in se vpeljala v nove naloge. Nedvomno so naloge nove zadruge veliko obsežnejše in odgovornejše, kot so bile v prejšnjih manjših kmetijskih organizacijah. Danes so poleg prejšnjih 4- kmetijskih zadruga združena še vsa kmetij ska gospodarstva in zajete mlekarne ter predelava mesa. Nedvomno je zaradi tega dela v zadrugi zelo pestra in vsestran ska.
Že prvo zasedanje zadružnega sveta, je nakazalo potrebo po vključitvi nekaterih drugih dejavnsoti, ki spadajo v okvir kmetijske proizvodnje posredno ali neposredno. Tako je v prvi vrsti bilo potrebno pripojiti avtomehanično delavnico v Šmarju pri Jelšah, saj ima nova zadruga preko 3o traktorjev, le kamionov in 35 traktorskih prikolic. Razumljivo je torej, de tako obsežna mehanizacija v katero pa še niso všteti ostali poljedelski stroji, nujno potrebuje svojo servisno de-lavniso. Vključiti smo morali veterinarsko službo v našo organizacijo, ker gre le tu za večje proizvodnje akcije, v katerih bodo morali sodelovati strokovnjaki vseh kmetijskih zvrsti. Prav umesten je bil tudi predlog, da se ob reorganizaciji veterinarske službe uredi občinska osemenjevalna služba. Ugotavljamo namreč, da nam je v zadnjih letih situacijo v živinoreji zelo pokvarilo tako kvalitetno kot pasemsko nenehno naraščajoče številp zakotnih bikov. Veliko ospodarsko škodo povzročajo v živinoreji vse bolj močni porjavi splolnih bolezni, ki so logična posledica tega. Podobno je tudi v svinjereji, kjer prav tako opažamo močne degenerativne pojave, ki jih povzroča oplojevanje v sorodstvu. Vse te okoliščine torej opravičujejo zahtevo zadružnega sveta po vklueitvi veterinarjev v široke proizvodne naloge in s tem po zaostritvi ukrepov proti kvarnim pojavom. Predvidevamo da- se bc veterinarska služba vključila s 1.aprilom 1962.
Povsem jasno je, da je ena poglavitnih nalog nove kmetijske zadruge urejevanje družbene proizvodnje. Tli sem spadajo vsi problemi okoli nakupa in zakupa zemljišč iz privatne lastnine in zamenjave istih tam, kjer je arondacijski postopek. Zadruga ima svojo tehnično skupino, ki jo sestavljajo: agronom, geometer in kmetijski tehnik. Ti proučujejo te probleme, vendar je obseg dela takšen, da zaenkrat rešuje še zaostanke iz prejšnjega leta, medtem ko bodo v prvih dneh aprila začeli z vsestranskim od)cupom poedinih zemljišč in posestev tam, kjer gre za interese družben., proizvodnje. Upravni odbor je sprejel podroben program širitve družbenega sektorja, ki se naj postopoma izvaja do leta 1965* Do takrat bi bilo potrebno kot predvideva plan za l.ooo.- ha povečati družbeni
sektor. Zdaj pripravljajo elaborate za 45o ha zemljišč, ki naj bi jih v najbljižnji odkupili ali najeli. V ta namen bo zadruga vložila zahtevek pri banki za sredstva. V skladu z načrtom o razvoju družbenega sektorja pri nas so predvideni povsem jasni načrti in interesna področja. Načrt za razširitev družbene proizvodnje predvideva arondacijo obrata v Kostrivnici, kjer bi še naj pridobili cca.3o ha površin. Zelo važno je tudi širjenje družbenega sektorja v Pristavi, kjer 'ima obrat že zdaj arondiranih 31 ha travnikov. Predvidevamo pa razširitev na cca loo ha. Ma imenskem polju bi naj bil že v letošnjem letu kompleks 9o ha, medtem ko bo nedvomno treba zajeti celotno področje imenskega polja, ki meri cca 18o . N--črti predvidevajo nakup zemljišč na področju Dobležič, kjer pripravljajo načrte za cca 4o ha črnega tibeza in še ka kegr- sadnega plemenena. Na Skrbniku, kjer je sedaj pripravljenih že cca 4o ha površin za saditev, naj bi spomladi zasadili 4.7oo dreves. Dokončno bi zasadili kompleks do spomla di 1963, ko bi še nasadili cca 8.000 jablan in 2.4oo hrušk. Dovozna cesta na Skrbnik v dolžini 3,2km je dograjena. Glede na predvideno razširitev tega področja za dela v jeseni 1962 ki naj bi spremenila v sadovnjake naslednjih 4o ha površin, bo potrebno že prej omenjeno cesto približno za 1 lem podaljšati. V Rogatcu so dela na plantažah v zaključni fazi, na Ci glenci so posadili 5*6oo dreves. Na Marijinem bregu 3.000 dre ves, medtem ko bodo še letos na ostalih površinah tega hriba posadili 1.5oo dreves in 2.000 ribe znih sadik. V Rogatcu pred videvamo še površine Dolgega hrbta, cca 23 ha, kar je bilo nekoč krČe no za sadovnjake, urediti za pašniški obrat družbene proizvodnje. Za Buče je izdelan hidromelioracijski načrt za področje cca 35 ha, ki hi ga naj po izvršenih melioracij;-skih delih spremenili v plantaže. Zelo obsežna načrtna razširitev družbenega sektorja je predvidena na območju Brestovca, kjer bi ž v letošnjem letu uredili površine na Knežcu, Kidri cevem domu. Zelo važna so ,e arondacij sita dela na obratu Jel-šingrad v Šmarju pri Jelšah, ki se jih ho treba prav tako lotiti in na področju obrata Bistrice ob Sotli. Izkušnje so pokazale, da so -se zasebniki v vseh dosedanjih problemih odkupa 4 ■'	1 je pokazali zadostno razumevanje in tako lahko ra-
čunamo, da bodo te akcije sporazumno z zasebniki potekale lepo načrtno, vendar prav gotovo ne brez težav. Vsakdor bo dejal čemu tolikšne površine v družbeni sektor, Če pa ni zadost nih hlevskih kapacitet. Poglejmo samo nekatere izvlečke iz na-š e g investicij ke programa za leto 1962. V Kostrivnici nameravamo graditi hlev za 15o glav pitancev, a ne odprtega tipa, kot sc nekateri hudomušneži že napovedovali. Hlev bo opremljen s stojišči, tako da bodo za pitanje vsi pogoji. Na imunskem po lju nameravamo izgradnjo pitovnega centra za le oc glav živine. Le ros naj bi zgradili že dva objekta, ki bi sprejela 15o glav živine v zaprtih prostorih. Marsikdo je v preteklosti vp.ra : e -val, z caj ne izkoristijo sirotke v šmarski mlekarni, katere j:	povprečno po 4.000 litro dnevno. Tudi tem lahko odgovorim
da c o .0 v letošnjem letu L.rad ili v Šmarju pitališče za svinje
z začetno kapaciteto l.ooo ko j svonj. Za letošnje leto sta v Šmarju predvidena dva svinjaka, po 5oo svinj. Dokončna kapaciteta naj bi bila 3«ooo svinj. Izgradili pa bomo objekt takrat, ko bomo imeli že v manjšem obsegu pozitivne izkušnje Za akcije pitanja govedi in svinj obstoja pri zadrugi posebna tehnološka komisija, ki pripravlja vsa dela strokovno in gospodarsko temeljito premišljeno. Zadruga bo tudi poslala nalašč v ta namen na specializacijo v Ihan in Cernelo enega agronoma in enega veterinarja da bosta pozneje uspešno in strokovno vodila pitališče.
Posebno posvetovanje najvidnejših živinorejskih strokovnjakov je pri nas pokazalo pot družbene proizvodnje v živinoreji, s tem da polagoma prihajamo v proizvodnjo mesa, medtem ko naj bi z oziroma na močen zasebni potencial mlekarico po-stppoma ukinjali. Tako bi zaenkrat ostal za mlekarice samo še hlev na Jelšingradu.
Investicije predvidevajo nadalje večja vlaganja v nasade črnega ribeza, predvsem na kozjanskem. V pogledu mehanizacije smo ugotovili zelo zadovoljivo stanje, tako da v to smer leta 1962 ne bomo vlagali. Pač pa lahko z gotovostjo povem, da bo obrat za predelavo sadja v Kostrivnici stekel.V letošnjem letu v ostalem delu investicijskega programa so več ali manj dopolnitve že pričetih investicij. V letošnjem letu računamo, da bo na našem področju vloženih škppno cca 3oo milijonov, od tega lastnih sredstev 9)^91 -ooo.- din in iz sredstev kmetijskega sklada 48 milijonov. Republiški sklad bomo zaprosili za 23 milijonov din.
Na zadnjem kolegiju vseh v naši zadrugi zaposlenih kmetijskih strokovnjakov smo zagotovili, da smo v uadružništvu močno popustili, glede nesodelovanje z našim zasebnim proizvajalcem Sklenili smo da bo potrebno takoj sprožiti akcijo širše dejav nos ti in sodelovanja z našimi proizvajalci. Na proizvodnih sestankih, ki jih borno v bodoče sklicevali v večjih proizvod nih centrih se bomo dogovarjali z našimi proizvajalci o vseh načinih sodelovanja, predvsem v živinoreji in pridelovanju krmskih rastlin. Zadruga je pripravila posebne pogodbe, ki bodo omogačale izplačilo lo din iz naziva realizirane premi je kot posebno nagrado po kilogramu za tisto prodano živino, za katero bo kmet sklenil ustrezno pogodbo z zadrugo. To velja za pita :a goveda in svinje. Upamo, da bomo na ta način in še na mnogo načinov pridobili naše proizvajalce za vse-strans o sodelovanje z nami v vseh proizvodnih panogah kmetijstva .
Marsikaj bi moral povedati še okoli prizadevanja v naši zadru gi, da bi stvari v redu stekle, vendar menin, da je zaenkrat dovolj in upam, da smo s tern ustregli vsaj delu radovežnežev ki so gledali na novo zadrugo več ali manj skeptično. Prepri
čani smo, da bo treba v nadaljnem delu naše zadruge močno an gažirati vse sile, ki bodo lahko vplivale na ugoden in načrten razvoj kmetijstav na naši vasi.
S.V.
IZ ŽIVLJENJA NASE MLADINE
Mladina je živahna. Na sestankih hitro odloča in si rada začrta svoje programe prav pogumno. Pri občinskem komiteju LIS so imenovali lepo število komisij, ki usmerjajo življenje šmarske mladine v raznotere oblike. Nanizali bomo nekaj osnovnih nalog, ki si jih je zadela mladinska organizacija v posameznih komisijah.
-	Komisija za idejno vzgojno delo mladine je sklenila, da razvila dejavnost tribun mladih v Kozjem, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. To je primerna oblika dela, kjer lah ko mladi ljudje izmenuje jo mišljenja o pestrih problemih, ki se pojavljajo v družbenem življenju. Ob tem tudi iščejo najbolj jasno pot do resnice in si oblikujejo lastno mnenje , ki je močno potrebno za razgibano sodelovanje v družbenem življenju.
-	Komisija za delovne akcije je sklenila, da bo do Dneva mladosti šmarska mladina pomagala urediti igrišča pri vseh popolnorazvitih osnovnih šolah. Pionirski oddredi in vodstva šol posvetujte se z osnovnimi organizacijami LMS, ki vam bodo rade priskočile na pomoč! V aprilu bodo pripravili brigadirski večer, rastavo in oddajo po radiu.
-	Komisija za delavsko in družbeno samouprav janje skuša razgibati klube mladih proizvajalcev posebno še v steklarni
in Mestinju. Izdelala bo tudi analizo o delu mladine v komunalni samoupravi. To bodo obravnavali na posebni konferenci .
Komisija za splošno in strokovno izobraževanje mladine bo skušala razviti dejavnost klubov mladih proizvajalceb v kmetijski zadrugi. Do maja naj bi klubi zaživeli, ob njih pa se izoblikovala središča za izobraževanje. Mladi naj temeljito premislijo, v kakšnih oblikah bodo takšno delo najbolj uspešno razvijali.
-	Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja bo pregledala administrativno poslovanje odnovnih organizacij.Cim prej pocrebno urediti popolno evidenco članstva. Med osnovnimi organizacijami in komitejem se morejo stiki okrepiti, tuko da bo bo dejansko pomagalo delu obe . Ta komisi ja je organizirala tudi politično šolo za vodstva mladinskih organizacij, ki 'je trajala v Rogaški Slatini v januarju lo dni. Prav bi bilo, da bi živahne je deloval klub študentov, ki bi lahko veliko pripomogel v delu mladinskih organizacij.
-	Komisija za društveno aktivnost mladine bo skušala z mladin skimi aktivi pripraviti vrsto kakovostnih oddaj "Pokaži kaj znaš o posameznih kraj iv v komuni?" Take oddaje so zelo pri
ljubljene.^Razpisujejo tudi tekmovanje mladinskih dramskih skupin, s čemer skušajo okrepiti to dejavnost, ki z hira, ker jo spodriva kino in televizija. V maju bodo imeli vrsto športnih prireditev in tekmovanj, kjer se bodo pomerili mladinski aktivi v občini, Mladinski ko ite želi, da bi se čim-več mladine vklučilo v'prosvetna, športna in druga društva, kjer bi lahko občutno okrepili dejavnost, Mladina naj deluje tam, ne pa samo v okviru mladinsko organizacije, ki je nekje le vzpodbudnik in usmerjevalec mladinskega življenja v kraju.
Kakor vidimo si je šmarska mladina kar lepo začrtala delovni program* Želimo ji, da bi uspešno izvajala« Mladinke in mladinci o vašem^delu, o ovirah, uspehih in pomanjkljivostih, o vsem nam pišite, da bomo v Novem Obsotelju lahko zvesto spremljali vašo dejavnost in o teta obveščali naše občane *
Iz Donačke gore
Mladinska organizacija je napravila okoli l.ooo-prostbvolj« nih ur pri kopanju'kanala za napeljavo vodovoda"v"osnovno šolo. Vici jučenih ima 39 članov. Dramska skupina je pred kjratr kini uprizorila komedijo "Poročil se bom s svojo ženo," Us«* tanovili so tudi šahovsko in strelsko sekcijo« Edini prostor ki ga lahko uporabljajo je osnovna šola. Mladina je hvaležna šolskemu upravitelju Petru Marinu, da razume njene težave in ji pomaga, V šoli so dobili tudi prostorček na. klubsko živ -ljenje, ki bi ga motali čimpnej spremiti.
Mladinski aktiv šteje 53 članov, Pravkar so se odločili, da bodo ustanovili klub mladih proizvajalcev,- Koatrivniška mladina se _redno vsako soboto in nedeljo^shaja pri kulturnem jipmu, _kjer imajo pihane vaje , _Za. mgxis.nn.yc ku-LtihCPega doma so prispevali 25o ur. Sklenili so, da bodo še v z te h dneh ustanovili pevski zbor,Pred nedavnim so pripravili prijetno * čajanko, na katero so povabili zastopnike ostalih mladinskih aktivov na šmarskem, da bi tako okrepili medsebojne stike*
DOBILI SO PROSTOR
V Kozjem je krajevna organizacija SZDL le dobila svoje prostore.Uprava trgovskega podjetja se je izselila in družbene organizacije v Kozjem imajo pisarniški prostore.Pravijo,da ga bodo kmalu primerno uredili. Prav radi bi si uredili še klubski prostor. Predlagajo, da bi zato preuredili nekdanjo sejno sobo občinskega odbora.
ALI JE KZ PRIPRAVLJENA NA SPOMLADANSKA DELA ?
0 DEJAVNOSTI RK ŠMARJE PRI JELŠAH
Občinski odbor RK je imel sredi marca občni zbor, kjer .so prikazali vso dejavnost to organizacije, ki je mnogo večja kot si nekateri predstavljajo.
V svoj forum vključuje 24 organizacij z 222o člani, to je S% vseh v ulila, zb upravičenčev, kar je všc-kakor premalo. RK je humana organizacija, ki je ob enem vključena tudi v socialistično gospodarsko dejavnost. Dejavnost RK postaja iz dneva v dan večja it odgovornejša. Zaupane so mu bile velike naloge , lažje in težavne, a vse humane. RK živi in dela v razgi banom času. Njegova dejavnost sege v zdravstvo, soc. verstvo šolstvo ter vzgojo in izobraževanje mladih in odraslih. To delo zahtev, poleb organizacijskih nalog ude j fcvov-uije v 'zdravstveni prosveti, pri malih asociacijah, v borbi proti TBO, borbi proti alkoholizmu, pri krvodajalstvu, pri razdeljevanju pomoči in končno tudi delo s podmladkom.
Da poseka delo lažje i.i odgovornejše, ima občinski odbor RK 9 komisij: z., prvo pomoč, za zdravstveno prosvete, za borbo proti alkoholizmu in TBC, komisijo za krvodajalstvo, za mace asan.cije, za rade I je vanj c mednarodne ponoči, za £ inančuo' go spodarstvo ter podmladek RK.
Najbolj hvaležne ie odgovorne naloge imata komisija za zdrav stveno prosveto in za krvodajalstvo.
Skrb za;očutenje zdravja je naloga nas vseh. Zdravstvena vzgo ja i prosveti je vanje je pomoč posamezniku in skupno.sti, da" bosta dosegla zdravje z lastnini napori in lastno skrbjo. Po .časi i s kor o neopazno sc je RK vključil v de. o za izboljšanja l-juosk _.a zdravja s tečaji za mladino. V naši občini vrše taki tečaji že deseto leto. Letos se je zaključil tečaj za mladino v Lesičnem, Šentvidu in na Vinskem vrhu, kjer jv bil letos prvič. Tečaj je obiskovalo 5o mladih ljudi. Zdrav s tvezi o prosveti je vanje mladine obstoja v osebni higieni, higieni doma in okolice, v spoznavanju najvažnejših nalezljivih eolezni, poškodbah in prvi pomoči, v negi bolnika, v vzgoji za skupno življu .je, v negi dojenčka ter pravilni prehrani.
Vso to snov predelajo. Vso bo snov predelajo v dveh zaporednih rimskih mesecih, vsakokrat po 7° ur. S ten delom prevzgaja RK mladino,saj je nekaj pridobljenega dela prenesla v svoje domove, kar potrjujejo dejstva, da že v marsikaterem domu dvakrat tedensko ribajo tla,odpirajo okna tudi pozimi, zračijo postelj nino, prekuhavajo perilo s sodobnimi pralnimi sredstvi, v šole pošiljajo snažne otroke, jim privočšijo malice, ki predstav 1ja otroku dodatno hrano, mrčes izginja iz domov, s kuhanjem sadnih sokov se neopazno bore proti alkoholizmu, do senčki so lepše negovani, obisk v materinskih posvetovalnicah je večji, dojenčki piso več nepregibno poviti, mlade matere ne verujejo več v vraže /da dojenčke preganjajo mraki, da krompir povzroča glistavost, da se nohti ne smejo striči, morajo se gristi,
da se temenice ne smejo odstranjevati in podobno/, TBC bolnike izolirajo jim prekuhavajo pribor. Vse so že delni uspehi zdravstvene prosvete. To delo opravljajo prosvetni in zdravstveni delavci. Zal je udeležba iz leta v leto slabša, kajti mladina se povsod z vso pravico vključuje v redno delo.
Tečajnice v Šmarju se še vedno sestajajo vsako prvo nedeljo na redne sestanke, na katerih poslušajo predavanja, ki jih najbolj zanimajo kot n,pr.: poledica in nesreče, cepljenje in njega pomen, tifus in paratifus, Tuberkoloža v domači oskrbi, o raku in podobno. Ta dekleta in tudi že mlade žene so vključene v 12 zdravstvenih aktivov in je njihovo delo tudi del zdravstvene prosvete.
Številna predavanja po radiu o angini pektoris, o preprečevanju nesreč pri škropljenju, o raku, o TBC, alkoholizmu na delovnem mestu in prav tako mnoga predavanja na rednih sestankih in ob raznih občasnih akcijah so oblika zdravstvene prosvete.
Vzgoja podmladka je tudi oblika zdravstvene prosvete in prev zgoje našega človeka. V občini je nad 4.ooo članov PRK, ki se več ali manj aktivno udejstvujejo v zdravstvenem prosveti je vanju c
Posebna oblika zdravstvene prosvete so tečaji za domačo nego bolnika ter za prvo pomoč. V tečaju za domačo nego bolnika se tečajniki seznanjajo, kako je treba preprečevati bolezni in kako pravilno negovati bolnika v domači oskrbi s : sredstvi, ki jih ima vsaka hiša na razpolago. Tečaj obsega 18 ur in prevladujejo praktične vaje. Ti tečaji so velikega z-'" pomena. Trenutno se vrši tak tečaj v Kristanvrhu, a v Šent—' vidu so ga že zaključili. Izvedli jih bojo še v .Kozjem in Šmarju s podmladkarji.
Nesreče iz dneva v dan rastejo, zato je treba usposobiti vedno več ljudi za prvo 'pomoč ponesrečencem. Prva pomoč je med najstare"jširni dejavnostmi RK. Pri občinskem odboru RK se je formirala komisija za ^rvo^.pomoč. Lani je bil v občinskem merilu tečaj za prvo pomoč v Šmarju pri Jelšah, finansiral ga je 00 RK. Ta tečaj je dovršilo 23 tečajnikov iz naše občine, ki s"o usposobljeni nuditi pomoč n. terenu. Letos poteka podoben tečaj v Rogatcu.
Tečaji za mladino žn nego bolnika in za prvo pomoč so nujrr . Lahko bi jih bilo še več, toda denarja je premalo. Treba se je zavedati, da so finančna sredstva vložena v take tečaje bogato obrestujejo.
M. L.
ALI BO REŠENO!V PRAŠANJE ZDRAVSTVENEGA..'DOMA IN PROSTOROV ZA DRUŽBENE ORGANIZACIJE V ROGAŠKI SLATINI ?
OBČAN, TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA !
Kri je zdravilo, s katerim dobi "bolnik v telo vse snovi, ki jih no more izdelati nobena tovarna-. Od leta 1952 se vedno bolj^uveljavlja prostovoljno in brezplačno krvodajalstvo. Doseženi rezultati v krvodajski službi v letu 1961 so sledeči: v celjskem okraju se je javilo" lani za celjsko in lju bl.jansko transfuzijsko ekipo 6.149 krvodajalcev, 5,530 ljudi je dalo kri. K temu številu je pripomogla tudi* šmarska občina z 811 prijavami in 516 odvzemi. V Rogaški Slatini se je javilo 351 krvodaj. alcev, v Šmarju 1/8 prvič in drugič 181 krvodajalcev, v Podčetrtku 44, v Kozjem 72, akcija Bistrici pa ni uspela. V okrajnem merilu je na prvem mestu Laško, sledi Žalec, Šoštanj, Konjice, Celje, Mozirje, Šmarje, Šentjur in drugi. Torej smo na tretjem mestu od zadaj! Celjska tranfuzijoka postaja je planirala za letošnje leto čooo prijavi jence v , n.« našo občino oi odpadlo 6po' pr javljenih in 51k odvzemov. Celjska transfutijska postaja z veseljem ugotavlja, da se rezultati v naši občini izboljšujejo, saj so loo% večji kot lansko leto. Da bi bili ti uspehi zagotovljeni, je bilo treba vložiti mnogo truda in podrobnega dela ter osebnega stika z ljudmi. Krvodajalska akcija 9«marca je v Smar ju ze-l.p, zadovoljivo potekala. 28.marca bo krvodajalstvo v Rogaški Slatini, kjer gotovo uspeh ne bo izostal, saj je osnovna organizacija z c- navezala stike ž mnogimi krvodajalci. Lani v juniju je celjska transfuzijska postaja poslala požrtvovalnim krvodajalcem lo zlatih in 4o srebrnih značk v zn k priznanja.
' '	' M.L,
UPOKOJENCI V PODČETRTKU
V Pod'k trtlcp so zborovali upokojenci. Njihovo društvo šteje 63 članov. Živijo v pristnih podeže skih pogojih, zato ni čudno de morajo prav resno razmišljati, kako bi razvili družabno življenje v okviru'svojega društva. Dogovorili so se, da se bedo v toplih dneh z avtobusom popelj li v Postojno in na Reko. Za predsednika so izvolili ponovno tov. Janka Stra hovnika, Na svojem zborovanju pa so se prav prisrčno razvedrili in prav bi bilo, da bi se tako pogosteje sestajali, tudi co bi pripomoglo k družabnosti L
ZAKAJ SL JE V ROGATCU PODRAŽILO MLEKO ?
PRED OTVORITVIJO OSREDNJE KNJIŽNICE
Odbor občinske sveže svobod in prosvetnih društev je na zadnjem sestanku razpravljal o delu prosvetnih društev. Nikakor ne bi mogli reči, da so v letošnji zimski sezoni društva dovlj prizadevno delovala. Večina društev ni poravnala števnega dinarja niti niso poslali zapisnikov občnih zborov Občinski zvezi, da bi ta imela vsaj bežen pregled nad delom. Tako malomarnost so potem upoštevali, ko so razdeljevali sredstva za pomoč društvom. Skupno so razdelili 415»ooo.-din, torej nekaj več kakor lansko leto. Edino prosvetni društvi v Podčetrtku in Kostrivnici sta pravočasno uredili obveznosti, Čeprav nimata najboljbolj ugodnih po ojev za delovanje .
Ob tej priliki so odredili tudi sredstva posameznim sosvetom, ki delujejo pri občinski zvezi. Glasbeni sosvet dobi za delovanje 3oo.ooo din, ker potrebuje nekoliko več sredstev, da bo lahko izvedel org nizacijo pevskega festivala, ki bo letos najverjetneje v Bistrici ob Sotli. Dramski- so-svetuje deloval bolj dremavo. Letos bi radi sklicali posvet z režiserji in bolj korenito začrtali delo pri vseh dramskih družinicah v občini. Z 80.000.- din bo ta sosvet vsaj nekaj napravil. Vodi ga Sidonija Juhardova iz Sladke gore, medtem, ko je za mladinsko dramsko dejavnost odgovoren Albert Pišek. Klubsko življenje ni moglo zaživeti. Tu bo potrebno več storiti. Zaenkrat razpolaga sosvet za klubsko živij nje samo s 5o.000.- din, vend r bi vsaj strokovni posvet lahko pripravil. Delo sosveta usmerja tov. Edi Plevnik iz Virštanja, ki je obiskoval seminar za klubske življenje v Kopru. Pričakovati je, da se bo letos, ko se za razvoj klubskega življenja bolj živo zanimajo tudi ostale organizacije po vaseh, to razgibalo tudi na šmarskem. V oačini je že pre ko 5o televizij kih sprejemnikov, ki deloma lahko pripomorejo k začetku klubskih oblik dela.
Največ sredstev ge dobil sosvet za knjižnice. To je ražulji-vo, ker bo dokončno pričela delovati osrednja občinska knjiž niča, z katero so sc že prizadevali nekaj let. S 500.000.-din bodo vsaj za silo poskusili knjižniso organizacijsko utrditi. Sosvet vodi tov. Ljudmila Janova iz Bistrico ob Sotli, ki sc prizadevno trudi, da bi osrednja občinska knjiž niča st kia ž„ v bližnjih dneh. Ob nedeljah, 1. in 15.aprila, bc posebna komisija občinske Zveze svobod in prosvetnih društev obiskala vsa prosvetna društva ter preverila administrativno in finančno poslovanje. Ob tej priložnosti bodo prevzemali tudi kataloge knjig, ki jih zbirajo za osrednjo knjižnico. Društva, ki so niso uredila svojih obveznosti, n j to store takoj! Mnogim občanom še popolnima razum ljivo kako bo osrednja knjižnica delovala. Poglavitni namen take knjižnice je v tem, da bi bralci po vsej občini lahko
dobivali raznovrstne knjige, pa čeprav živijo v najbolj odmaknjenih krajih. Osrednja knjižnica bo razpolagala z močnim knjižnim fondom in bo tudi z združenimi sredstvi laže nabavljala nove knjige. Občasno bodo določeno število knjig prepeljali na sedež prosvetnega društva, kjer bo knjižnica delovala kakor sedaj. Edina, a to bistvena prednostna razlika bo v tem, da bo n.pr. vsake tri ali dva meseca, kakor bo pač potrebno, izmenjala celotno zalogo knjig, tako da bo v kraju vedno dovolj zanimivega branja. Prepričani smo, da bodo obče.ni z večjim zanimanjem segali po knjigah. Doslej so male knjižnice životarile, ker niso imele sredtev, da bi nabavlja le nove knjige. Prebrane knjige pa so mrtve ležale na zaprašenih policah, ker niso bile več zanimiv, za bralce, ki si želijo vedno noveg. branja.
dnov rjo osrednje občinske knjižnice lahko ocenimo kot lep uspeh. To j:-potrebno danes, ko želimo, da bi naši občani bili vedno bolj razgledani. Knjiga je navsezadnje najbolj primerno sredstvo izobraževanje, saj doseže lahko najbolj skrito hišico na najbolj oddaljenem gričku. Vsekakor pa bo samostojno delovala še knjižnica v Rogaški Slatini, ki je v dolgoletnem vztrajnem delovanju dosegla prav lep razvoj in poseduje danes preko 5.000 knjig. Lepe knjižnice so še razvili v Bistrici ob Sotli, Lesičnem in v Rogatcu. Knjižnica v Rogatcu predstavlja še prav posebno vprašanje ali je ljudska ali prosvetna! Tu ne gre z; pojmovno opredelitev.^Knjižnica šteje okoli 2.000 knjig, vendar jih zelo malo kroži med bralci. Občinski sosvet za knjižnice ne more ujeti pravega stika z njo, z to im j. tudi pri odmeri sredstev za potrebe te knji-niče upravičene pomisleke. Prav bi bilo, da bi prosvetno a ..uš tv o v Rogatcu o tem spregovorilo jasno in navezalo potreb no stike z občinsko Žive zo svobod in prosvetnih društev.
LUTKOVNI ODER V BISTRICI UB SOTLI
Bolj poredko srečujemo lutkarske odre. Pri nas lutkarstvo ni dosti razvito. V Bistrici ob Sotli pa so se lotili tudi tega, Pod vodstvom tov. Milene Romihove so že predlani izdelali lutkovni oder. Tudi lutke so sami napravili. Ob Dnevu žena pa so mlw.di lubko.rji uprizorili igrico "Kralj Matjaž in Alenčica s čemer ni :o razveselili samo pionirjev, temveč prav lopo tudi odrasle. Gostovali so še na Bizeljskem, kjer so jih prav toplo x'0 zdravili. Ne bi »bilo narobe, če bi lutkarstvo bolj razvijali po naših pionirskih odredih.
VIKTOR ROM - SESTDESETLETN1K
Tovariš Viktor ROM, upravitelj šmarske osnovne šole, ima za seboj pestro življenjsko pot, Ze 38 let je v prosvetni služ bi, ki^jo je prizadevno požrtvovalno opravljal povsod,koder je službovala Osnovno šolo je obiskoval v svojem rodnem Šmarju pri Jelšah, gimnazijo v Celju in višjo šolo v Zagrebu. Prirodoslovne in matematične ure, ki jih je preživijel med mladino v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Celju in Šmarju so mladini nudile neizčrpen vir življenjskega znanja. Okupatorji so ga kot naprednega slovenskega intelektualca takoj izselili na hrvaško, kjer se je kmalu povezal z osvobodilnim gibanjem. Na osvobojenem ozemlju je bil prvi ravnatelj partizanske gimnazije v Glini. Takoj po osvoboditvi se je vrnil v Celje, kjer je prevzel dolžnost de. egata ministerstva za prosveto v celjskem okrožju. Pred štirinajstimi leti' se je ponovno vrnil v Šmarje pri Jelšah, kjer še vneto deluje danes, ko poleg vzgojnega dela na šoli kot svetovalec za matematiko pomaga tudi tova3?išem na ostalih šolah.
Skrbno spremlja življenje svojega kraja in še posebno toplo želi, da bi mu uspelo urediti šolski stvabi, ki sta potrebni popravila. Z veliko ljubeznijo je pripovedoval o razvoju v kraju. "V Šmarju smo si že nekoč želeli kakšno večjo šolo.
Pri volilnih agitacijah v predaprilski Jugoslaviji so nam več krat obetali meščansko šolo, toda po volitvah je običajno vse utihnilo. Najjredno učiteljstvo si je močno pr iz ide val o, da .bi tako šolo dobili, posebno še pokojni učitelj Ferlinc, toda brezuspešno. Šele 19-4-5. leta smo dobili nižjo gimnazijo ki se je zdaj prelila v popolno razvito osnovno šolo. Prej smo imeli vedno okrog 3oo dijakov, po uvajanju šolsko reforme pa se število učencev v višjih razredih giblje vselej nad 5oo. Prostorov imamo še kar dovolj. Pred kratkim smo i-meli še tri stavbe, toda spodnja šola je neuporabi rjiva za poučevanje. Višji razredi so v stavbi, kjer so nekoč bili za pori in sodišče. Tu bi morali popraviti predvsem fasado, da zunanji izgled ne bi kazil okolja, kjer so zdaj skoraj same nove hišice. V nižjih razredih pa bi morali popraviti tla in nabaviti novo pohištvo, toda do sredstev ne moremo priti. Vsekakor pa bi bilo najboljše, če bi zgradili primerno sodobno šolo, ki bi zajela vse učence, ti stavbi pa uporabili za druge namene. Seveda v danih po ojih so to lahko samo želje, o katerih še sanjati ne moremo.. Da, to bi rad: popravljeno, opremljeno šolo!"
Tovariš Rom je pri svojih 6o~ih.le tih še čvrst in zdrav.Nasmejano dela. Za zaslužno delo je bil že dvakrat odlikovan, a lani je prejel Orden dela s srebrnim vencem, ki mu ga jo podelil predsednik Republike. Tov risu Romu ob lepem jubileju želimo še obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v njegovem priljubljenem Šmarju!
V ROGATCU TOKRAT - DOBRO !
V četrtek O,marca, je bil v Rogatcu sklican zbor volivcev » ' Obravnavali so poročilo odbornika o dolu ljudskega odbora KO in kot najpomembnejše družbeni plan in proračun ObLO Šmarje pri Jelšah za leti 1962. Zbora volivcev se je udeležilo nad sto ljudi kar predstavlja za Rogatec ugodno presenečenje. Vse kaže, da je KO SZDL uspelo '"razmigati" družbeno življenje. Nekaj let nazaj-posebno po združitvi samostojne občine Rogatec z Rogaško Slatine nastankom komune je bilo družbeno življenje popolnoma v zatonu. Sele leto 1961 pomeni za Rogatec malo preokretnico, ko je večina prebivalstva uvidela, da je pasivizacija škodljiva le'njim samim.
ivino^i komunalni problemi kot n.pr. :kanalizacija, vodovod, brezprašn.e. obdelava, ceste skozi trg, vprašanje razvoja trgovine, obrti, potrebe po lekarni, šolski prostori stanovanja in podobno dali pobude KO, ki ga vodi Zvonko Blažun, da so stvari prejeli temeljito v roke.
Na zbor volivcev so bili povabljeni tudi predstavniki " Stra že" in podjetja "Plastika". V diskusiji se je pokazalo, da komunalne in druge probleme na obeh straneh Sotle /Rogatec in Brod/ nuj..no reševati skupno. V ta namen je zbor volivcev predlagal sklicanje predstavniov političnega in gospodarskega življenja tega območja.
Dobro je uspel tudi zbor volivcev v Tržišču. Udeležilo sc ga je nad 55 ljudi, vendar je udeležba za tako področje premalo. Čudimo se, da se v primernem številu ne odzovejo prebivalci obeh steklarskih blokov, saj ljudje, ki stanujejo v obeh blokih in novo zgrajenem bloku Steklarske šolo tudi pripadajo organizaciji SZDL iz Tržišča. Obravnava na zboru je bi la živahna so posebno glede ceste proti Vonarju in gradnji osnovne šole.
Prav čudne j., bilo vzdušje, ker ni bilo odbornika poročevalca o delu 1jurskega odbora, še bolj neprijetno pa potem, ko bi moral predsednik krajevnega odbora podati poročilo. Vse kaže, da krajevni odbor ne dela v redu. Verjetno zaradi nedelavnosti KO zbori volivcev ti: sedaj hišo potekali najbolje. Da je zbor volivcev končno dobro uspel, se imajo prebivalci zahvali ti prizadčvnosti krajevne- organizacije SZDL.
VSE ZA CESTE
Sc ni dolgo, ko imeli v Zibiki uspešno prireditev. Sklenili so, da bodo vsa sredstva, ki so jih dobili, namenili za - grad), njo ceste Koretno-Vinski vrh. Tudi godba Jurija Zdovca, za ka tero so zbirali prispevek, je vse odstopil' za cesto. Prav je da tudi na takšen način pomagajo reševati vprašanje cest, ki je na šmarskem še zelo široko odprto.
STRELCI SO RA,ZGIBANI
>•
V	šmarski občini je strelski šport dosegel prav lep razvoj. Zanj se ne zanimajo samo mladinci, v strelskih vrstah je tudi vedno več žena in deklet. Pred kratkim se je 4o strelk udeležilo medobčinskega tekmovanja ženskih strelskih ekip
v Laškem. Pomerile so se tudi z najboljšimi strelkami v republiki in na tekmovanju dosegle 5* mesto v celjskem okraju in 16.mesto v republiki, s č-mer smo .lahko zadovoljni.
Pred kratkim ;o v Mestinju izvajali občinsko strelsko tekmovanje za pridobitev "Zlate puščice". Pomerilo se je preko 5o strelcev. "Zlato puščico " si je z 246. krogi zagotovil Alojz Uranič, strelec it Rogaške Slatinr.
1?. marcaso imeli strelci tudi veliki plenum v Šmarju pri Jelšah. Udeležili so s e g:: številni gostje : dr .Pavličeva , čl ;-niča predsedstva strelske tveze Slovenije, podpolkovnik Sladovljev, komandant vojnega odseka Celje Ivan Putnik, sekretar OSO Celje, dr. Pavlič, član SZS tor zastopniki'občinskih str-Iških odborov iz Mozirja, Konjic, Šoštanja, Laškega, Žalca in Šentjurja. Na Plenumu so prečitali tudi pismo predsednika zveznega strelskega odbora tov. Voje Todoroviča, ki ga jc namenil ob prazniku žena udeleženkam strelskega tekmovanja v L -Jkem. Največ so so pogovarjali o novih organizacijskih oblikah, kar bo prispevalo k pospešenemu raz . voju strelstva.
V	občini pr vkar potekajo družinska tekmovanja z zračno puško, Strelski šport živahno gojijo tudi pionirji, zato bo po osnovnih šolah potrebno osnovati še več strelskih skupin. Predsednik občinskega strelskega odbora tov, Franc Košenina pravi: " Strelski šport je lep, goji tovarištvo in skušam.o ga čimbolj uveljavljati posebno med pionirji in mladino.0-stro oko, mirna roka, to naj bosta odliki vsakega mladega človeka. Vsak strelec mora biti discipliniran in olikan, tu di te lastnosti naj si pridobi naša mladina! Prav gotove pa bi dosegli šv boljšo uspehe, če bi imeli več sredstev."
NA OSREDKU BI RADI CESTO
Osredek je najbolj oddaljen kraj v šmarski občini. Lani so dokončno dobili elektriko. Na nedavni seji krajevnega odbora SZDL so razpravij' li^o gradnji ceste med Močnim grabnom in Rak:.nco, to je v dolžini 1 km. Cesto bi potrebovali posebno za izvoz lv-sa ,ki ga spravi j-jo do Brežič.
KOZJANSKO PISMO
V	Kozjem imajo zelo razgibano življenje, ki pa bi bilo še živahnejšo, če bi imeli primerne klubske in šolske prostore. Tovariš Anton Sok nam med drugim piše naslednje:
V	kraju je že več televizorjev, Klub temu, da smo v kotlini j c- vidljivost lepa in brez motenj. Neprijetno je samo' to, da smo skoraj izključno navezani na zagrebški oddajnik, medtem ko ljubljanskega programa ne moremo prejemati. Ljubljanske oddaje so med najboljšimi, zato smo precej prikrajšani. Želimo, da bi tudi v naši občini zgradili pretvornik na Donački gori ali na Boču, tako da bi zajel tudi kozjansko.Morda bi občinski ljudski odbor lahko v tej smeri nekaj pokrenil?
Pa še nekaj ni dobro! Večkrat sklicujejo v Šmarju raznovrstne seje za katere dobivamo vabila samo kakšne dva dni popre js. To je prepozno! Vsaj ted n dni poprej bi morali vedeti, da bi si lahke prilagodili svoje delovne načrte.
To pot prvič v Kozjem, zbor volivcev ni tako uspel,kakor navadno. Krivda pa je v tem, kor se jo datum zborovanja prelagal: Nazadnje smo aa izvedli celo brez zastopnika občine. Tu se razločna vidi, da je potrebno vselej skrbno premisliti, kdaj bomo sklicali zborovanje. Prekiicovanje datumov ne delu je dobro. Ko na zboru volilcev smo najbolj živahno razpravljali' o kmetijstvu. Zlasti sadjarstvu in živinoreji. Bolo bi budi morali popraviti, za kar bi potrebovali 2,5oo.odo.-din. Zborovalci so obljubili, da bi prispevali večje količine lesa in prostovoljno prevažali material.Zelo radi bi pa videli, da bi žc enkrat Komunalna uprava v Šmarju uredila javno razsvetljavo. Slabe ceste so naši volile! ostro kritizirali. Sprožili pa so tudi predlog, da bi tukajšnja Zdrav stvena postaja dobila Rentgenov aparat. Vidite, potreb je veliko, nekaj jih poskušamo sami reševati, nekaj je pa takih kjer potrebuj mo pomoč.
Op.ur.: Hvala za pismo, tovariš Sok! Zaprosili bomo zastopnika občinskega ljudskega odbora, da odgovori na Vaše pismo v naši prihodnji številki. Upamo, da bodo tako ljubeznivi!
Tovariško Vas pozdravljamo!
ALI ,.j0 GASILCI V s; A KS KI OBČINI PRIPRAVLJENI ?
NAROČITE NOVO OBSOTELJE !
S tretjo številko Novega Obsotelja prehajamo na redno izdajanje šmarskega glasila. Upamo, da bomo od številke do številke bolj ustregli našim občanom, da bo vsebina gladila globok odsev dinamičnega razvoja, ki ga doživljamo* Želimo, da bi v vsak dom od Rogaške Slatine do Bistrice ob Sotli naše glasilo našlo pot in bi občani radovedno segali po njem.
Glasilo naj ne bo samo čtivo, v katerem bi občani spoznavali dogodke v občini, naj bo tudi inštrument, katerega se bodo obvani posluževali, ko bodo hoteli dojemati razvoj komunalnega sistema, ko bodo hoteli dobiti jasen odgovor na vprašanje, ki bi jih radi reševali. Preko našega glasila naj občani povedo svoje misli, podajajo raznovrstne pred loge, svetujejo, ocenjujejo in tudi pokritizirajo, če je potrebno. Novo Obsotelje je domače pisanje, ki bo osvetlje valo to, kar se dogaja v občini, da bomo vsi vedeli, kako in kaj delamo v občini, zaključeni gospodarski enoti.
Vsi skupaj,občani, pa se potrudimo, da bo glasilo ustrezalo našim potrebam in željam. Od vseh je odvisno, kako se bo razvijalo!
Novo Obsotelje bo izhajalo povprečno dvakrat mesečno. Naročnina v znesku 4o.-d.in, iza številko, bo samo deloma krila stroške. Kakor vidite, jc naročnina resnično^skromna in tistega denarja ne boste močno pogrešali. Izrežite priobčeno naročilnico, jo izpolnite in oddajte na pošto,
Znamka
25.-
G 1 a s i 1 o NOVO OBSOTELJE
__ SMAR JE_ PRI _ JELŠAH,
Poštni predal 6
TELESNA VZGOJA - ODPRTO VPRAŠANJE
Uredništvo Novega Obsotelja jc zaprosilo Občinsko zvezo za telesno kulturo, da bi sporočilo, k ':o se razvija delovanje telesno vzgojnih društev v občini. V imenu občinske zveze n m jo pisal tovariš Vlado BRAČUN naslednje:
Občinska zveza ne prevzema nobene odgovornosti za neaktivnost posameznih društvenih uprav v občini Šmarje pri Jelšah. TVB Partizan Omarje, ki je pred durmi same občine, no deluje in ne sodeluje s občinsko zvezo aktivno, kaor jv ugotovila zadnja letna skupščina v Šmarju pri Jelšah. Od takih društev tudi nc moremo pričakovati, da bi pošilj la poročila redno in ob določenih rokih.... Uredniški odbor vabimo, da si pri nas ogleda ustrezno dokumentacijo, vabimo pa vas zlasti, da bi nekdo osebno sodeloval p-i rednih sejah.
Op.ur.: Veseli smo vašega vabila, tovariš predsednik! Res
p:; je težko, da bi se lahko udeleževali vaših rednih sej, ker vsakokrat to ne bi utegnili. Želimo pa, da bi se občani sami oglašali v našem glasilu, povedali svoje misli o problematiki in delu. Tudi o telesni vzgoji na šmarskem bi bilo potrebno kritično spregovoriti. Pričakujemo, da bomo v prihodnji številki lahko izmenjali več misli o vprašanju telesne vzgoje v šmarski občini, seveda, če boste o tem še razpravljali posebno v- ši člani, kar bi bilo potrebno! Lep pozdrav!
Podpisani..........................................
naročam nepreklicno z:	cto 1962 gl: silo NOVO OBSO-
TELJE, katerega posiljujte, prosim, na naslov
Naročnino poravnam takoj po prejemu položnice.
V.
...,dne..
1962
/lastnoročni podpis/
PRED ŠTAFETO MLADOSTI
Letošnja štafeta mladosti bo ponesla pozdrave tovarišu Titu ob njegovi 7o.obletnici rojstva, ob dvajseti obletnici mladinskih delovnih brigad, dv:jseti obletnici ustanovitve pionirske organizacije v počastitev Ju oslovanskih pionirskih iger. To je pomemben dogodek v katerem naj sodelujejo občani in mladina v najširšem številu.
V šmarski občini bo štafeta tekla po naslednjem razporedu:
Odhod	iz Lesično ga 9»aprila'1962	ob C;, 3o uri
	Pilš banj	00 v,4o uri
	Kozje	ob 6,53 uri
	Bučo	ob 7,25 uri
	Prelaško	ob 7,35 uri
Tu se	zlije s štafeto, ki odide	iz Bistrice ob Sotli ob 7h
	Imeno	ob 8,00 uri
	Podčetrtek	ob 3,10 uri
	Pristava	ob c,3o uri
	Mestinje	ob 8,po uri
V Mvstinju se priključi štafeta,
Donačka gora Rog- te c
Popacka Slatina v m rje pri Jelšah Šentvid p.Gr obe1nen
ki krene iz
ob 7,oo uri ob 7,is uri ob 7,3o uri ob 9.I0 uri ob 9,33 uri
Vse krajevne organizacije ie društva so dolžne Čira bolj množično sodelovati. V naslednji številki Novega Obsotelja bi radi poročali o štafeti mladosti n. šmarskem, zato prosimo, poročajte o tem.
MLEKA BO DOVOLJ V ROGAŠKI SLATINI
V Rogaški Slatini izpraznjujejo prostore kmetijskega gospodarstva in spravljajo govedo v Kostrivnico. Nekateri občani so temu oporekali zaradi bojazni, da v kraju ne bi bilo dovolj mleka . Brc z skrbi! Kostrivnice, ni tako daleč, da n v bi posestvo mo-, lo od tam oskrbovati Rogaške Slatine z mlekom. Prostori, ki jih spraznjujejo, bodo še bolj gospodarsko izkoriščeni, ko sc bo v njih razvijalo "Ključavničarstvo", ki prehaja na serijsko proizvodnjo polnilnih in pralnih strojev.
OBVESTILA
Sindikalna podružnica kozjanskih prosvetnih delavcev sklicuje, sejo članstva v soboto, 7-s.priia 1962 v Kozjem. Ob to j priložnosti se bodo poleg organizacijskih vprašanj posvetovali šu o vzgoji, izmenjali izkušnje ter s predavanjem obrav navali vprašanje porabijivosti testov znanja v osnovni šoli. Močno pa jih zanima še problem nagrajevanja prosvetnih delavcev, o čemer povsod dosti razpravljajo.
Opozarjamo vse krajevne organizacije SZDL, da poberejo članarino za prvo tromesečje do 3.aprila 1962 ter isto odvedejo na žiro račun št. 6o3-14-9-5oo.