DRŽAVNO TCŽ1SLidove Noviny« objavljajo članek češkoslovaškega poslanika na Dunaju gosp. Vavrečke o gospodarskem zbližanju v Srednji Evropi. V članku pravi gosp. Vavrečka med drugim: Konferenca Male antante je ta problem postavila zopet v ospredje, tako da pride v najbližji bodočnosti do službenih razgovo- -iov v tem pogledu. To ne pomeni, da sa bo ta akcija takoj realizirala, ker ne dopuščajo težkoce, ki jih je treba v praksi prekoračiti, da bi se to vprašanje rešilo drugače kakor v etapah. Vsi projekti, ki imajo za cilj kooperacijo med državami Srednje Evrope, se vedno borijo s političnimi in gospodarskimi notranjimi zaprekami. rHeraldo« objavlja listo sedanjih parlamentarnih strank v državi. Iz te liste se vidi, da imajo desničarji 15, levičarji pa 21 strank. Slovesen pokop ubitega fašista MIlan, 30. julija. AA. Danes so svečano pokopali narednika fašistične milice Forzi-ja, ki je bil prejšnji teden ubit blizu Milana. Pogreba se je udeležilo veliko število oseb iz vseh društvenih slojev. Med ostalimi so zapazili Arnalda Mussoiimija. Odhod nadškofa dr. Jegliča Ljubljana, 30. julija, d. Ljubljanski škof g. dr. Jeglič, o katerega upokojitvi poroča« mo na 3. strani, odide iz Ljubljane v pe« tek opoldne. Njemu v slovo bodo zvonili zvonovi po vseh ljubljanskih cerkvah. t,o« spod nadškof se bo peljal z opoldanskim vlakom v Celje, kjer se bo udeležil duhov« nih vaj pri tamkajšnjih oo. lazaristih. Na« to bo odpotoval v Gornji grad, kjer se bo dvorcu n V tamkajšn->em škofijskem Seja VZS Beograd, 30. julija, č. Sekcija Vrhovnega zakonodajnega sveta za splošni državljan« ski zakonik bo imela svojo sejo 5. septem« bra. ko bo dovršila svoje delo, bo skli« can plenum Vrhovnega zakonodajnega sveta. Novo poslopje prometnega ministrstva Beograd, 30. julija, č. Novo poslopje prometnega ministrstva, ki se gradi blizu kolodvora, bo v kratkem gotovo. Sedaj iz« vrsujejo že inštalacije v notranjosti po« slopja. Prometno ministrstvo je že odpo« vedalo dosedanje prostore, v katerih so na« mescem sedaj razni oddelki ministrstva, rrometno ministrstvo se namerava vseliti v novo poslopje prihodnje leto v pričetku aprila Novo poslopje prometnega ministr« stva bo ena največjih in najlepših stavb v rieogradu. Predsednik Fidaca v Beogradu Beograd, 30 julija, p. Predsednik Fidaca g. Abot je danes predsedoval seji Udru« zenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, na kateri se je vršila razprava o pripravah za mednarodni kongres Fidaca, ki bo v Washingtonu. Na seji so bili definitivne odobreni predlogi našega Udruženja re> zervnih oficirjev ki bodo predloženi kon« gresu. Sinoči je L druženje rezervnih ofi« cn-jev priredilo na čast g. Abotu banket pn »Srpskem kralju«. Udeležili so se ga med drugimi minister dvora g. Jeftic /n. gleški poslanik g. Henderson ter mno£ življenja predsta™ki našega ja^a Poljski poslanik na Bledu lo p*Ta?' AA- S™Si 29 t. m 3e g. Vaclav Babinski, pooblaščeni minister m izredm poslanik poljske republike v bS gradu, odpotoval z avtomobilom na Bled kjer ostane mesec dni. ' Zakon o civilno-sodnem postopku Beograd, 30. julija, č. »Službene Novine" objavijo zakon v uvedbi zakonika o ™ il-nosodnem postopku. Zgradba carinarnice v Subotici Beograd, 30. julija, č. Finančni minister 3® 2?"1 20 milijonov dina™zl in moderne carinar-V kratkem bo razpisan na-tečaj Ko bodo odobreni načrti ter izvrše- JradSaC^a.deI' 86 b0d0 tak* Razdelitev dekretov banskim svetnikom v Zagrebu Zagreb,, 30. julija, n. Ban dr. šilovič, ki se je vrnal z zdravljenja iz Karlovih varov, ;e izjavil novinarjem, da bo 4. avgusta ob' 10. dopoldne razdelil dekrete članom ban-skega sveta savske banovine. Naš lanski ribji lov Split, 30. julija, n. Direkcija pomorskega prometa je objavila statistiko našega ribjega lova za lansko leto. Lani so v našem primorju vlovili 6,642.000 kg rib v vrednosti 50,584.000 dinarjem. Dostop v potresno ozemlje zabranjen Zanimivo poročilo praškega lista - Porušeni kraji bodo zgrajeni v železobetonu in večinoma drugje - Neznano število žrtev pod razvalinami Praga, 30. julija d. Rimski dopisnik »Prager Tagblatta« javlja svojemu listu: »V krogih inozemskih novinarjev, pa tudi v ostali italijanski in Inozemski javnosti je vzbudilo veliko pozornost, da so italijanske oblasti takoj po odhodu italijanskega kralja iz potresnega ozemlja zabranile brezizjem-no tako domačinom kakor tujcem dostop v pokrajine, ki so bile prizadete »o potresni katastrofi. Tujci, ki so prihiteli v Napulj iz raznih italijanskih, pa tudi iz francoskih in jugoslovenskih letovišč, da bi si ogledali razdejane pokrajine, so bili skrajno neprijetno presenečeni, ko so jim karabinjerji nepričakovano zastavili pot in jim zabra-nili pristop v potresno ozemlje. Vse province, kjer je razsajal potres, so hermetno zaprte z močnim kordonom. Kdor hoče v potresno zemlje, se mora izkazati s posebno propustnico napulj-skega prefekta. Propustnice pa se izdajajo, kakor se je izkazalo v praksi, samo prebivalcem iz potresnega ozemlja, ki so po kakršnihkoli opravkih prišli v druge province in se vračajo k svojim porušenim domovom. Le v malem številu je dovoljen dostop tudi sorodnikom, ki pa se morajo izkazati, da imajo s seboj primerno zalogo živil, da ne bi izkoriščali pomožne akcije, organizirane v potresnem ozemlju le 2a stradajoče domače prebivalstvo. Običajno so propustnice terminirane in se morajo sorodniki, ki hočejo v potresnem ozemlju obiskati svojce, obvezati, da bodo v določenem roku zapustiti kordonirane pokrajine. Drugim, zlasti pa inozemcem je dostop absolutno zabranjen; tudi za novinarje ne velja nikaka izjema. V službenih krogih opravičujejo ta ukrep s tem, da hočeio zabraniti naval tujcev, češ, da bi bilo prizadeto prebivalstvo ogorčeno, če bi tujci prodajali zijala in se naslajali nnd bedo nesrečnežev. Splošno pa prevladuje mnenje, da hočejo s tem nenavadnim ukrepom preprečiti, da bi prišle v javnosti vesti o resničnem položaju v potresnem ozemlju, zlasti pa o pomožni akciji, ki še ni kos težavni nalogi. Rim. 30. julija d. Glede obnove opu-stošenih pokrajin je ministrski sret sklenil, da bi bilo nesmiselno, obnavljati one kraje, ki so na izrazito potresnem ozemlju, ker bi jih prej ali slej zadela zopet enaka usoda. Zato naj se obnove samo oni kraji, kjer je podana sigurnost, da tudi večji potres ne bi mogel povzročiti tolike škode. Večina razdejanih mest torej ne bo obnovljena na sedanjih razvalinah, marveč na drugih, varnejših krajih. Pri zgradbi se bo uporabljal izključno železobeton-ski sistem, ker se je izkazalo, da so te vrste zgradb v potresnem ozemlju še najbolj trpežne. Danes ni bil izdan nikak uradni komunike o številu smrtnih žrtev. Na merodajnih mestih le izjavljajo, da se število smrtnih žrtev ni znatno izpre« menilo. Število žrtev, ki so še vedno pokopane pod razvalinami, sploh ni znano. V uradnih krogih priznavajo, da jih je precej — uradno jih cenijo na nekaj sto — toda neoficielno polagoma prodirajo v javnost vesti, da je število žrtev pod razvalinami skoro gotovo večje kakor pa število doslej dognanih. Glede onih žrtev, ki so bile žive pokopane pod razvalinami, ni več upanja, da bi jih rešili še pri življenju, ker je od potresa do danes poteklo že sedem dni. Lažji potresni sunki se ponavljajo skoro vsak dan. Velik strah vzbuja med prebivalstvom dejstvo, da se v krajih, kjer je bil potres najhujši, pojavljajo šele sedaj velike razpoke na 1 zemeljski površini. Strokovnjaki sodijo, da se bo ta pojav še dolgo nadaljeval, ker se zemeljske plasti, ki so se pri potresu premaknile, šele polagoma usedajo. (Glej tudi poročila v rubriki -»Življenje in svet« na 6. strani. Op. ured.) Dar turškega Rdečega polumesca Pariz, 30. julija AA. Havas poroča iz Ankare, da je turški Rdeči polume-sec poslal italijanskemu Rdečemu križu 30.000 turških lir. Zahvala italijanske vlade Rim, 30. julija A A. Italijanska vlada se je zahvalila za mnogoštevilne brzojavke vladam vseh držav, ki so izrazile sožalje ob priliki nesreče, ki je zadela Italijo. Sanitarne prilike v krajih, ki jih je zadela nesreča, eo zadovoljive. Delo na desinfekciji se intenzivno nadaljuje, da bi se preprečil grozeči izbruh epidemije. * Tudi Vezuv grozi z nevarnim izbruhom Napolj, 30. julija s. Ognjenik Vezuv razvija v zadnjih dneh zelo vneniirlji-vo delovanje, ki vedno razburja prebivalstvo, med katerim je nastala skoraj katastrofalna panika. Ponoči švigajo velikanski plameni iz žrela ter razsvetljujejo na več kilometrov daieč na okrog vso pokrajino. Gornji del žrela je že počil. Oblaki dima so vedno večii ter se valijo v velikanskih masah nad vulkanskim ozemljem. Do sedaj še niso občutili nobenih potresnih sunkov. Med prebivalstvom so razširjene alarmantne vesti o skorajšnjem katastrofalnem izbruhu Vezuva. Oblasti so pla-katirale v vseh krajih v okolici ognjenika objave, v katerih skušajo pomiriti prebivalstvo. Razširjevalci vznemirljivih vesti bodo najstrožje kaznovani. V enem delu najbližje okolice Vezuva se pripravlja prebivalstvo že na beg, deloma pa je že zapustilo svoje domove, da se zavaruje pred katastrofalnim izbruhom, ki ga pričakuje vsak hip. »Plinski in bombni napad na Lyon" Veliki manevri francoske zračne flote - Nočni in dnevni letalski napad na Lyon - Slični manevri se bodo vršili tudi v ČSR Pariz, 30. julija, s. Francosko zračno brodovje je včeraj popoldne in danes ponoči imelo z geslom: »Plinski in bombni napad na Lyon« nad tem mestom velike zračne manevre, katerih cilj je bil v prvi vrsti, da se preizkusijo sredstva za zaščito mestnega prebivalstva proti sovražnim letalskim napadom. Pri manevrih, ki so se pričeli popoldne s splošnim napadom bombnih in lovskih letal, je sodelovalo mnogo letalskih oddelkov, obrambne baterije okoliških for-tov, 9 velikanskih žarometov ter pomožne organizacije za civilno prebivalstvo, ognjegasci, Rdeči križ, policijske čete itd. Možnost bombnega in plinskega napada se je proučila v vseh podrobnostih. Sirene so pričele tuliti, ko so prispela prva sovražna letala. Pri nočnem napadu je bilo mesto takoj v temi. Prebivalstvo je bilo z objavami obveščeno, naj takoj zakrije luči v hišah. Požarne hrambe so se borile proti hipotetičnim požarom. Rdeči križ je izvajal rešilne poizkuse na »ranjenih in zakopanih« osebah. Obrambne baterije so streljale, lovska letala pa so predvajala borbe, bombna letala so metala predmete, ki so pred- stavljali plinske in druge bombe. Rezultati manevra, ki je trajal do 2. ponoči, so tiii kar se tiče obrambe proti letalskim napadom zelo zadovoljivi. Pri tem se je izkusilo mnogo novih defenzivnih sredstev. Praga, 30. julija, d. Od 3. do 6. avgusta se bodo vršile med Pardubicami in Olo-mucem velike vaje čsl. vojaških letalskih eskadril, ki bodo napadale z bombami Olomuc. V zvezi s temi manevri se je vršila na olomuškem magistratu seja predstavnikov občine, Rdečega križa, Sokola, Legijonarske zveze, gasilcev itd. Na seji je bilo sklenjeno, da bo za časa letalskega napada ustavljen ves promet po ulicah, čim ga bodo najavile s svojim tuljenjem tovarniške sirene. Prebivalstvo mora poiskati takoj, čim bodo objavljeni znaki za letalski napad kritje v kleteh in vežah, kjer pa tega ne bo mogoče, se bo moralo vleči na tla. Dočim bo napad letalskih eskadril, ki se bo izvršil tekom dneva, zelo kratek, pa bo trajal nočni napad dve do tri ure. Po prvem signalu s sirenami bodo ugasnile vse luči po mestu in sicer tako v zasebnih kakor tudi javnih poslopjih. Brezhiben polet zračne ladje „R 100" Včeraj ob 8.15 srednjeevropskega časa se je nahajal zrakoplov »R 100« že 1500 km zapadno od Irske — Velike priprave za sprejem London, 30. julija. AA. Zrakoplov »R 100« nadaljuje svoj polet v Kanado z dobrini uspehom. Davi ob 7.40 je letalsko ministrstvo prejelo potom parnika »Caledonia«, s katerim je »R 100« v brezžični zvezi, sledečo brzojavko: »Imamo ugodno potovanje. Vreme je zelo jasno z lahkimi severnimi vetrovi. Vse gre dobro.« O polnoči je bil zrakoplov oddaljen že 450 milj od irske obali. R 100 je tedaj sporočil, da se oblači in da je veter lahno popustil.« Newyork, 30. julija, s. Parnik »Auso-nia« sporoča brezžično, da je zrakoplov »R 100« davi ob 8.15 srednjeevropskega časa v poziciji 53.48 stopinj severne širine in 30.31 stopinj zapadne dolžine plul nad »Ausonio« ter izmenjal s par- nikom signale in pisma. Montreal, 30. julija, s. V Montrealu, glavnem mestu Kanade, se vršijo mrzlične priprave za sprejem angleškega zrakoplova »R 100«. 2e sedaj so zbrane velike množice ljudi na letališču, da bi prisostvovale pristanku zrakoplova. Cela vrsta posebnih vlakov je na potu v Montreal. Velike avtomobilske kolone se pomikajo proti letališču, kjer se bo zbralo pri pristanku zračne ladje najmanj 100.000 ljudi. Ostavka kanadske vlade Ottawa, 30. julija, s. Liberalni kabinet Mackeoaie Kingga je z ozirom na zmago konservativcev pri volitvah v spodnjo zbornico podal svojo ostavko. Predstavniki jugoslovenskih Nemcev pri banu g. Dunicu Predvčerajšnjim je sprejel ban du-navske banovine Dunič delegacijo ju-goslovensko-nemške lige Društva narodov in predstavništvo nemške prosvetne zveze Kulturbunda, ki so jo vodili dr. Štefan Kraft, dr. Georg G rasi ln dr. Ivan Moser, bivši narodni poslanci ter Ivan Keks, predsednik Kulturbunda. Delegacija se je zahvalila g. banu za izraze simpatije, ki jih je pokazal jugoslovenskim Nemcem s tem, da je ugotovil, da so se le ti držali vedno* korektno in lojalno. Prosili so bana, naj dela na to, da bodo Čim prej odobrena pravila Kuilurbun-da, da lahko prične redno poslovati. G. ban se je zahvalil delegaciji za izraze hvaležnosti in obljubil, da bo po svoji moči delal na to, da se čim prej potrdijo pravila Kulturbunda. Fašisti prekoračili francosko mejo Lyon, 30. julija. M. Skupina fašistov je zopet v bližini Maloisa prekoračila mejo in prišla na francosko ozemlje izzivat. Francoski tisk je zaradi tega zelo ogorčen in sprašuje italijansko vlado, kdaj bo imela toliko avtoritete, da bo preprečila tako izzivanje in nedopustne pohode na francosko ozemlje. Na umiku s francoske* ga ozemlja sta dva fašista padla v neki prepad in dobila težke poškodbe. Zavratnega umora osumljeni nemški pisatelj Berlin, 30. julija, g. Proti znanemu pisa* telju Petru Martinu Lamplu je državno pravdništvo danes dvignilo obtožbo zaradi zavratnega umora. Peter Lampel ter nje* gova bivša tovariša v nacionalističnem do* brovoljskem zboru, Schvveninger in Weu* nitz so osumljeni, da so umorili kot člani teh formacij pri gornješlezijskem premo* govnem uporu, člana svojega oddelka za* radi izdaje, na podlagi ilegalne obsodbe. Sum umora je že svojčas padel na Lampla ker je ta v svojem romanu »Izdana mla* dina« opisal slično dejanje v vseh podrob* nostih. Izlet Avtokluba na Koroško Po skoro celotedenskem dežju, je v soboto, ko so se odpravljali naši avtomobi-listi na svoj izlet, zavladalo najlepše vreme. In avtomobilska kolona je zdrčala proti Gorenjski najboljše volje. Preko mogočnega Ljubelja so v soboto popoldne skoro nepretrgoma brneli avtomobilski motorji, znak, da je udeležba na izletu dokaj številna. Onstran ljubeljskega prelaza so izletniki nadaljevali svoje potovanje po gladki izborno zgrajeni avstrijski cesti čez veliki, znameniti holmburški most preko deroče Drave in mimo slikovitega gradu Holmburg v Celovec, kjer še vedno tolče Herkules zelenega zmaja po glavi. V mestu je bilo že na vse zgodaj opaziti živahni tujski promet in bližino Vrbskega jezera. Mnogoštevilni avstrijski in inozemski avtomobilisti neprestano švigajo po mestnih ulicah. Krasna asfaltirana cesta, po kateri se vrši ogromen avtomobilski promet, nas pripelje do prvega letovišča Krive Vrbe na obali 20 km dolgega Vrbskega jezera. Promet na brezprašni, z oljem impregniram gladki cesti postaja tem živahnejši, Čim bolj se bližamo svojemu cilju, središču kopališč in letovišč ob Vrbskem jezeru, znanim Porečam. Tam nas je pričakoval ln prisrčno pozdravil naš generalni konzul dr. Niko Miroševid s svojo soorogo in g. dr. Koserjem. Do večera so se zbral! vs!. izletniki ljubljanske sekcije Av,okluba pod vodstvom predsednika g. Praprot.»'ka iP izletniki mariborske sekcije pol vodj em predsednika g. Pintarja. Ljubljanska sekcija je postavila 19 avtomobilov s 72 udeležencema, mariborska pa 7 avtomobilov z 21 udeleženci. Po razvrstitvi po hotelih s>u st zbrali vsi udeleženci izleta v dekoriranem salonu hotela »Werzer«, kjer se Je vršil banket ob zvokih dobre letoviške godbe. Banketa so se udeležili tudi podpredsednik ljubljanske sekcije baron dr. Kari Bom s soprogo in g. generalni konzul dr. Niko MiroŠevič. Po napitnici predsednika g. Praprotnika, ki je še posebej pozdravil g. generalnega konzula, so se avtomobilisti razšli na razne večerne prireditve v hotelih Astorija, \Ver-zer, Rankl itd. Tudi prihodnja nedelja je bila odeta v najlepši solnčni sijaj; izletniki so si po svoji mili volji ogledovali obširno letovišče in njegove moderne naprave ali pa se kopali v toplem Vrbskem jezeru. Vodstvo hotela Werzer je posvečalo našim avtomobili-stom največjo pažnjo in skrbelo, da je bila zbrana družba postrežena v splošno zadovoljstvo vseh. Po odhodu iz Poreč smo si v Vrbi ogledali tudi znano zdravilišče »Rankl« last našega domačina g. Rankla. Nato smo se odpeljali do Beljaka in se tam povspeli z žično železnico na znamenito Kanzelhčhe. Po 12 minut trajajoči vožnji smo dospeli na vrh, od koder se nam je z razglednega stolpa nudil res krasen razgled na bližnja koroška Jezera, na Karavanke, Julijske in Karnske alpe, na Žilo in še daleč naokrog po vsej Koroški. Ob 4. uri popoldne smo se poslovili od mariborskih tovarišev, ki so jo mahnili preko Celovca in Dravograda nazaj proti domu. Ljubljančani pa smo nadaljevali izlet preko Beljaka in Podkorena v Kranjsko goro. Zopet .so ropotali avtomobili preko Podkorenskega sedla ter nekateri kuhali vodo v svojih hladilnikih. Ob občudovanju krasot narave in pozdravljeni od naših gorskih veljakov Prisanka, Razora in Mojstrovke smo prispeli po prijetni vožnji v Kranjsko goro, kjer smo se zbrali na vrtu hotela »Slavec«. Po kratkem odmoru in malem okrepčilu je sledil razhod. Vsi udeleženci so se poslavljali z velikim zadovoljstvom, saj je izlet potekel brez ovir in incidentov in nudil vsem iepozabne užitke. Slovanski gasilski kongres Zastopniki Prage ia praških mestnih gasilcev na ljubljanskem kongresa — Venec na grob Franja Barleta Praga, 30. julija, h. Za delegata glavnega mesta Prage k gasilskemu kongresu v Ljubljani je bil na zadnji seji občinskega sveta določen gospodarski referent občinskega sveta in predsednik praške trgovske zbornice g. Josip Martinec. Delegat glavnega mesta bo obenem z deputacijo prostovoljnih gasilcev odpotoval jutri 31. t. m. preko Solnograda in Jesenic v Ljubljano. Z njim potujejo tudi šef gasilskega oddelka praškega magistrata inž. Uher, tiskovni referent tega oddelka nadsvet-nik Cerny in izvoljena deputacija 15 gasilcev praškega gasilskega zbora pod vodstvom poveljnika Patetla. G. Martinec je danes sprejel vašega poročevalca ter mu izjavil, da bo poleg pozdravov glavnega mesta Prage kongresu in beli Ljubljani prinesel seboj tudi odlikovanja za zaslužne jugoslovenske gasilce. Zelo se veseli, da bo zopet videl Ljubljano. Praška deputacija bo položila tudi venec na grob pokojnega predsednika Jugoslovenske gasilske zveze, Franja Barleta. Novi prapor ljubljanskega gasilnega društva V okviru slovanskega gasilskega kon* gresa proslavi eno naših najstarejših in najbolj zasluženih gasilnih društev, Ljub* ljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo, 60ietnico svojega obstoja in de* lovanja. O tem smo že obširno poročali. Društvo bo ob svojem jubileju slovesno blagoslovilo in razvilo novo zastavo, ki so mu jo poklonili neimenovani dobrot* niki. Zastava je krasno umetniško delo in je razstavljena v izložbenem oknu trgovine Mayer v Stritarjevi ulici. Izdelana je bila po načrtih arhitekta inž. Omahna v de* iavnici tvrdke Neškudla v Ljubljani. Za* stava je bogato z zlatom vezena. Na eni strani ima sliko zaščitnika gasilcev sv. Florijana, okoli slike pa napis »I. Ijubljan* sko prostovoljno gasilno in reševalno dru* štvo« ter letnici »1870 — 1930«. Druga stran zastave je modra in nosi v zlatih črkah stihe gasilskega kurata dr. Mihaela Opeke: »V ognju ljubezni — do bratov plamtirno <— ogenj sovražni — krotimo, gasimo.« Na zastavo bo privezanih tudi več spo» minskih trakov, med njimi trak Zajedni* Ce hrvatsko*slavonskih gasilskih društev. Umetniško izdelani drog se končuje s pla* menasto sulico, okoli katere se vije gasil* sko geslo: »Na pomoč!«. Stanovanja za udeležence resa kongre Stanovanjski odsek prosi, da se prijav-ljenci za skupna prenočišča in prenočišča v hotelih in po privatnih stanovanjih ravnajo natančno po sledečih navodilih: Ko prispejo društva ali župe na glavni kolodvor, naj takoj izstopijo in se postavijo v dvorede na mesta, katera jim odkažejo reditelji. Nato naj se zglase župni delegati v stanovanjskem odseku, ki bo posloval od petka od 8. ure zjutraj naprej v permanen-ci (noč in dan) v prostorih barake med restavracijskim vrtom in skladiščem, kjer dobe stanovanjske liste in vse potrebne informacije. Načelnik stanovanjskega pod-odseka dotičnega poslopja, kjer jim je določeno skupno prenočišče, prevzame posamezna društva ali župe in njegova skrb Je, da pridejo na svoja prava mesta. Načelniki žup ali društev naj imajo natančno preštete svoje čla.ie, ker dobe pri stanovanjskem odseku za vsakega posebno stanovanjsko legitimacijo, na kateri bo označeno poslopje nastanitve. Te legitimacije naj se po možnosti razdele že na kolodvoru in je iste dobro shraniti, ker brez njih vstop ni dovoljen v poslopje skupnih prenočišč. Skupna prenočišča za prijavljence so brezplačna. Reflektanti za privatna stanovanja in hotele dobe istotako v stanovanjskem uradu svoje stanovanjske nakaznicc proti plačilu posredovalnine 5 Din za osebo za celo dobo slavnosti. Oziralo se pa bo v prvi vrsti na one, ki so se pravočasno javili. Za ostale, ki se niso prijavili pravočasno stanovanjskemu odseku, ne prevzame ta garancije, da dobe prvovrstne sobe v centrumu mesta, gledal pa bo, da ne osta nejo brez strehe. Stanovanjske pristojbine za hotele in privatnike se plača portirjem, oziroma stanodajalcem. Brez stanovanjske nakaznice ne dobi nihče sobe. Vsaka župa naj postavi v poslopjih, kjer bo nastanjena, svojega nadziratelja, katerega naloga Je, da vzdržuje red v poslopju in stopi v stik z nadzornikom poslopja, ki je v naši službi. To so po večini šolske sluge dotičnega zavoda. Gledati je posebno na to, da se v sobah in v poslopju sploh ne bo kadilo. Vladati mora mir in red, zvečer in ponoči pa mora biti pred poslopjem, v veži, na hodnikih in v sobah absolutno popoln mir. Gleda naj naj se na snago po sobah, hodnikih, posebno pa na straniščih. Paziti, je, da se ne poikoduje predmetov poslopja; povrnitev škode se bo zahtevala od dotiftnika, ki škodo povzroči; ako se ga ne izsledi, so za povrnitev odgovorni vsi, ki so nastanjeni v sobi. Umivanje v sobah Je zabranjeno, Najbolje je, da se vsaj večina umiva na dvoriščih v za to pripravljenih škafih. Sna-ženje obleke ali čevljev je v sobah prepovedano. To preskrbe proti mali odškodnini snažilci na hodniku v pritličju. KdoT zapustil zadnji sobo, naj jo zaklene in ključ spravi na mesto, ki se naj določi sporazumno z nadzornikom. Odredbam nadzornikov ln nadztrateljev se Je brezpogojno pokoravati. Vrhovno nadzorstvo v poslopjih skupnih prenofilSČ ima načelstvo stp---anjskega odseka, ki bo po dnevi ln ponoči posečalo ta poslopja in se imajo event želje, odnosno pritožbe pismeno izročiti šolskemu slugi. Skupna prenočišča za posamezne gasilske župe bodo sledeča: v šoli, pri sv. Jakobu: martjanska, ormoška, posavska, ptujska in radovljiška; ' v šoli na Prulah; ribniška, s'ovanjgraška, strukovska, šentjernejska, trboveljska, Mar. Gorica, Korošci (v telovadnici); v šoli na Cojzovi cesti: beit.nska, cirk-ni&ka, krška, ljutomerska, logaška, t-ari-borska; v šoli na Vrtači bo nastanjena korotaa-ska gasilska župa; v šoli na Ledini so nastanjeni cehi; v obeh šolah učiteljica so nastanjeni gasi' i-telovadci in naraščaj; v šoli v Spodnji šiški je nastanjena gasilska župa žaleč ln Bosanci. Ker prihajajo še nadaljnje prijave St4 določeni za rezervo I. in II. drž. gimnazija. Nadalje bodo nastanjeni: v Gluhonem-nici godba iz Djakova (70 mož); v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica ,: Sav z hrv.-s!av. vatrogasne zajednice; v Mladiki: gasilke-samaritanke DjaVova (30); v areni Narodnega doma (vhod iz Bleiweisove ceste) čehinje telovadke. Vse reklamacije v stanovanjskih zadevah naj se sporoče stanovanjskemu odseku, ki posluje, kakor povedano, od petka zjutraj do nedelje do polnoči nepretrgoma na glavnem kolodvoru. Telefonska številka stanovanjskega odseka je 2720. Člani stanovanjskega odseka bodo -->sili na levem rokavu bel trak z napisom »stanovanjski odsek«. Someščani! Jutri bo prvi dan gasilskih kongresnih slavnosti! Iz Jugoslavije in iz inozemstva bodo prispele v Ljubljano množice gasilcev in zastopstva gasilskih zvez in raznih držav. Naša dolžnost je, da jih kar najprisrčneje in naj-dostojneje sprejmemo! Someščani! Obračam se do vas a prošnjo, da greste našim milim gostom v vsem na roko, da jim izkažete pristno n?šo jugoslovensko gostoljubnost, v pozdrav pa okrasite svoje domove s cvetjem in zastavami. Naša bela Ljubljana naj pokaže svoje veselje in zadovoljstvo, da more sprejeti v svojo sredo toliko število domačih in inozemskih najodličnejšili predstavnikov pravega človekoljubja. Josip Turk, starosta JGZ. Poklonitveno darilo čsl. gasilcev Nj. Vel. kralju »Jutro« je že svojčas poročalo o krasnem, umetniško izdelanem kipu, ki ga bodo češkoslovaški gasilci na ljubljanskem kongresu izročili kot poklo-nitveni dar Nj. Vel. kralju. Zato so naši čitatelji lahko že sami popravili pogreško, ki se je o tem vrinila v včeraj objavljeni članek našega praškega dopisnika. Kip seveda ni bil poslan Nj. Vel. kralju, da ga izroči predsedstvu Jugoslovenske gasilske zveze, temveč je bil iz Prage poslan na predsedstvo JGZ v Ljubljani, da ga shrani do nedelje, ko ga bo deputacija čsl. gasilske zveze izročila našemu kralju, odnosno za njega njegovemu zastopniku. Tisoč in ena noč nam bo pričarana v soboto večer na div-nem ognjemetu, ki ga priredi ob 21. na športnem prostoru SK Ilirije poleg gorenjskega kolodvora odbor slovan. gasilskega kongresa. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Poleg neštetih raket, ognjenih strelov, žarečih solne, Niagara slapa, rimskih sveč, palm, bengaliinih luči itd., bo vzbujala posebno pozornost velika žareča slika Nj. Vel kralja Aleksandra, pokrovitelja kongresa, ter sliki gasilskega patrona svetega Florjana in gasilca v polni opremi. Vstopnice se dobijo v trafikah: Praprotnik, Prešernova ulica; Sever, Šelenburgova ulica; Pogačnik, Dunajska cesta in v trgovinah »Sanae, Šelenburgova ulica; Ivan Bonač. Šelenburgova ulica; I. Goreč, Dunajska cesta; Slavko Rus, Dunajska cesta; A. Ras-berger, Miklošičeva cesta; Ivanka Šmalc, Marijin trg; Bogomir Motoh, Vodnikov trg in v obeh lokalih »Putnika« (Dunajska cesta in hotel Miklič) Cene so za stojišča 10 Din, za sedeže pa 20 do 30 Din. Tihotapčeva usoda Jesenice, 30. julija. V soboto je tovarniška delavka Minka Klinarjeva, zaposlena s sajenjem sadik po lesovju okrog Suhega prelaza pod Golico v bližini avstrijske meje, nenadoma opazi« la na tleh ležeče, grozo vzbujajoče člo* veško okostje. Vsa preplašena je takoj pre* nehala z delom ter nemudoma pohitela na orožniško stanico na Jesenicah prijavit strašno najdbo. Orožniki so se podali na kraj ter po po« drobni preiskavi dognali,, da je to okostje dolgo pogrešanega 20*letnega Leopolda Gorjanca z Javornika, ki je že februarja izginil. Pri okostju so poleg obleke našli tu« di njegov težko naloženi nahrbtnik, v ka« terem je bilo 36 velikih in 50 manjših za* vi t kov tobaka za nosljanje v vrednosti nad 2000 Din. Oblasti so zaplenile tovor ter ukrenile potrebne korake, da se spravijo ostanki ponesrečenca. Sklepa se, da je po* nesrečeni Leopold Gorjanc z namenom, da pritihotapi dragocen tovor, na povrat« ku iz Avstrije čez Suhi prelaz pod Golico zašel v snežne meteže ter zaradi velikega napora podlegel silnemu vetru in mrazu, kateremu je ravno ta prelaz močno izpo« stavljen. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za Četrtek: Nobena bistvena sprememba sedanjega nezanesljivega vremena, vedno večja možnost padavin, zlasti na jugu. Maši kraji in ljudje Vpokojitev škofa dr. Jegliča Iz Beograda poročajo, da je tamkajšnja papeška nuncijatura prejela iz Rima papeževo bulo, s katero se spre- jema na znanje ostavka ljubljanskega škofa, titularnega nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča na vodstvo ljubljanske škofije. Bula vsebuje dalje že pred tedni javljeno imenovanje g. škofa za titularnega nadškofa. Istočasno je izšla papeška bula o imenovanju dosedanjega pomožnega škofa g. dr. Rozmana za ljubljanskega škofa. »Jutro« je nedavno že poročalo, da zapušča g. dr. Jeglič ljubljansko škofijo ter se preseli v Gornji grad, kjer namerava preživeti svoja stara leta v pokoju. Po predpisih kanonskega prava je škof neodstranljiv. Upokojitev škofa je (razen v izjemnih kazenskih primerih) mogoča le na podlagi tkzv. renun-cijacije, t. j. da se škof ali po lastni iniciativi ali po sporazumu s papeško kurijo sam odpove svojemu mestu. G. dr. Jeglič je pred meseci, ko so se pojavile prve vesti o njegovi upokojitvi in ko mu je bil imenovan škof-koadjutor, v posebnem pastirskem pismu poudaril svojo popolno telesno in duševno sposobnost ter je letos še izvršil celo vrsto napornih potovanj k birmam po svoji škofiji. Navzlic temu se je sedaj odpovedal škofovskemu sedežu ter odhaja v zatišje gorenjegrajskega škofovskega dvorca, kjer so bile v zadnjem času izvršene potrebne adaptacije za stalno bivanje visokega cerkvenega dostojanstvenika. Novi ljubljanski škof g. dr. Rozman je bil že z imenovanjem za koadjutor-ja s pravico nasledstva določen za dr. Jegličevega naslednika ter je papeška bula v tem pogledu le formalnega značaja. Kdaj se bo izvršila službena izročitev poslov novemu škofu, še ni določeno. Po naših svoiečasnih informacijah bi se imel g. nadškof Jeglič že sredi avgusta za stalno naseliti v Gornjem gradu. Grad in posestvo Gornji grad sta kakor znano last ljubljanske škofije. Pre-skrbnina za odstopi vsega škofa je predmet posebnega aranžmana med škofijo in nadškofom g. dr. Jegličem; aranž- man je podvržen papeškemu odobrenju. Skoro gotovo je seveda, da je bil finančni sporazum dosežen že pred formalno retiuncrjacijo. | Avgust Drukar | Celje, 30. julija. Težko je zadela naša srca žalostna vest, da je umrl na zagrebški kirurški kliniki v torek ob 13. obče znani in priljubljeni narodnjak, celjski notar gospod Avgust Drukar. Velik kos polpretekle zgodovine se je razgrnil pred nami, ko smo zvedeli njegovo smrt. Veliko delo narodu v čast in korist, ki ga je izvršil v svojem požrtvovalnem življenju pokojni g. notar, osvetljuje njegov spomin. Bil je res vzor jeklenega značaja, neomajnega moža-narodnjaka in naprednjaka, ki ni klonil niti v najopas-nejših trenutkih. Obenem pa je živela v njem sila mehka, dobrotna duša, naklonjena vsakomur. Stoteri in stoteri v domovini vedo in se z globoko hvaležnostjo spominjajo, da so našli pri blagem pokojniku vedno zatočišče v najhujši sili in da pri njem nikdar ni vedela desnica, kaj dela levica. Zato ga bomo ohranili v neizbrisnem, častnem spominu, in zelo težko ga bomo pogrešali kot ljubega znanca in prijatelja, a še posebno ga bodo pogrešala vsa naša narodna, kulturna in humanitarna društva, katerih zvesti član, deloma pa tudi predsednik ali sicer odborov funkci-jonar je bil vsestransko delavni pokojnik. Rodil se je 3. septembra 1864 v Kranju, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Višjo gimnazijo je absolviral v Ljubljani in univerzo na Dunaju, kjer se je seveda živahno udejstvoval tudi v naprednem dijaškem pokretu. Kratko dobo je bil celo predsednik »Slovenije«. Svojo prvo službo je nastopil kot notarski kandidat pri dr. Globočniku v Kranju, pri katerem je služboval od leta 1889. do 1898., ko se je preselil v Ljubljano in služboval pri notarju in državnemu poslancu Plantanu do leta 1905. To leto je zapustil Ljubljano in bil imenovan za notarja v Gornjem Samo še danes ob 4., Yz8. in % 10. uri Globoko znižane cene. Richard Tauber !§ III M sloviti nemški tenorist v prekrasnem zvočnem filmu • V Zadnja prilika, da čujete slovitega pevca, ki ga svet imenuje »nemškega Carusa«. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 KULTURNIPREGLED $e o uspehih ljubljanske drame nai turneji po Jugoslaviji Turneja ljubljanske drame je odmevala tudi v listih; posebno zanimiva so poročila raznih provincijalnih tednikov, ki testo ne preidejo kroga svojega mesta in okraja, pa so nam zbog tega nedostopni. Medtem ko je »Jutro« glasove splitskih in sarajevskih listov že zabeležilo, naj danes radi infor* macije in kronike navedemo nekatere sod* be. ki so ušle naši kroničarski pozornosti, ki pa so takisto zanimive. Prav tako na3 izročimo javnosti dva ali tri dokumente, ki pričujejo, s kakšno ljubeznivostjo so bili slovenski igralci sprejeti v neki;<;nh oddaljenih mestih. • Značilen članek o gostovanju ljubljanske drame je objavil dne 13. junija karlovški list »Hrvatska sloboda«, ki je posebno <.'d« ločno ošvrknil Zagrebčane in napisal med drugim tele: »Zagrebčani, kojima imponl* raju tudjinci, koji dolaze cirkuškom rekla* mom, naprosto ignoriraše prvake ljubljan« ske drame: kazalište bijaše prazno. I zagre« bačke novine, koje donašaju fotografije toleriranih djevojaka v zagrljaju sa afrič* kim crncima i serviraju publici pikanterije junakinja oetenih kiselina, nijesu našle za zgodno i savremeno, da napisu nekoliko re» daka o ljubljanskim velikim i idealnim umjetnicima, kojih je karakteristika visoka izobrazba, prirodna otmjenost i umjetnički nastup bez cirkuške reklame.« List zelo hvali karlovško uprizoritev »Vdove Rošlinke« in »Pohujšanja«. • Največ pozornosti je posvetil našim go» stom splitski dnevnik »Nova doba«. Ne* katere članke smo na tem mestu že naved* li. Za sloves ljubljanske drame je značil* no, da je »Novo doba« prineslo razgovor z go. Juvanovo pod naslovom »Naši hudo* žestvenici«. Tu čitamo v uvodu med dru* gim: »Iznenadilo je, koliko je u Ljubljani učinjeno poslednjih godina! I Zagreb 1 Beograd imaju vsakako dobre glumee a 1 dobre dramce, ali Ljubljani je uspjeio stvo* riti nešto posebnoga: ne samo jednu do* bru dramu, nego i jedan svoj, rlovenački, slovenski tip Teatra. A višina, na koju su je doveli, daje joj ne samo mogučnost nego i pravo da sa uspjehom nastuna, i to ne samo na jugoslovenskim pozornicama u večim i manjim mjestima, po pokrajinama, nego i u najboljim teatrima u inostranstvu, pa da nam Jugoslovenima svima, a Slaven« cima napose, učine čast. Hvala im!« * »Šabački Glasnik« z dne 3. julija je bil skoraj do polovice posvečen gostovanju Ljubljančanov; v naslednji številki (z dne 6. julija) pa je gradivo o njih takisto zavze« gradu, kjer je bil dolga leta tudi župan. Leta 1920. se je preselil v Laško, kjer je imel notarsko pisarno do 1925. Od tedaj pa je prebival stalno v Celju, kjer je imel svojo pisarno v Prešernovi ulici. Bil je ena izmed najmarkantnejših in najpriljubljenejših celjskih osebnosti, dasi je bil sicer po naravi zelo skromen in tih. Nikdar se ni silil v ospredje in nikdar ni hotel slišati o kaki javni in glasni pohvali. Povsod, kjer je g. notar živel, je postal duša vsega narodnega in društvenega življenja. Kakor v Gornjem gradu se je živahno udejstvoval tudi v Laškem, kjer je bil starosta Sokola in ge-rent okrajnega zastopa, v Celju pa je zadnji čas bil predsednik Rdečega križa in Splošne gradbene družbe, odbornik moške podružnice CMD in Jugoslovenske Matice, ustanovni član in odbornik društva »Celjski dom«, član Sokola in vobče vseh narodnih, kulturnih in dobrodelnih društev. — Bolehal je zadnje mesece na želodcu in je na zagrebški kliniki podlegel težki operaciji. Nepozabnega pokojnika bomo ohranili trajno v najčastnejšem spominu. Globoko užaloščeni rodbini izrekamo naj-iskrenejše sožalje! Jubilej brežiškega župana Brežice, 30. julija. Brežiški župan g. Ignacij Sunan dopolnjuje 70 let. Po rodu je iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani 1882 je služil kot učitelj v Št. Lovrencu pod Prozinon in na Teharjih. Na kraju leta 1892. je prišel v Brežice, kjer je služil 33 let na osnovni šoli. V tedaj nemških Brežicah je deloval kot odločen narodnjak v vseh narodnih društvih. Podpiral je pridno tudi podporna društva visoko-šolcev v Gradcu, Dunaju in Pragi ter različne dijaške kuhinje. Čutil je vedno pravo jugoslovensko zavest. Bil je 1. 1904. pri kronanju Nj. Vel. kralja Petra v Beogradu, kar mu je naprtilo novo sovraštvo brežiških nemškutarjev. Zaman. S pokojnim dr. Strasekom, Kunejem in Balonom je Su-pan uspešno deloval za probudo in blagostanje brežiških Slovencev. Pred petimi leti je stopil kot šolnik v pokoj, javno pa se je udejstvoval nadalje in so ga 1928 občinski odborniki izvolili soglasno za župana. V tem svojstvu skrbi posebno za mestne reveže in se vobče z vnemo prizadeva za procvit lepega brežiškega mesta. Uglednemu jubilantu, zvestemu naročniku »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in vseh naprednih listov, iskreno čestitamo! Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« vode. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi oteklino jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ic dobršen del. Tako je izšel v prvi šte* vilki poleg navdušenega poziva meščanstvu mesta Sabca, ki ga je izdal pripravljalni odbor za gostovanje ljubljanskega Narod* ne«a gledališča in ponatisa članka »Prvi put podjesmo« iz knjižice, ki so jo naši igralci izdali za turnejo, obsežen članek s karakteristiko posameznih igralcev, poseb* no pa režiserja Šesta in ge Juvanove. V drugi omenjeni številki je izšel zgodovinski pregled razvoja slovenskega gledališča, ki je začudo točen: pričuje, kako dobro pozna n;«ec našo kulturno in literarno zgodovino. Drag. I. Jovičič je pozdravil Slovence v vezani besedi, ki se začenja tako*Ie: Prvi put dodjeste u naše plodne zavičajne strane i doneste utehe za naše mučne, prohujale dane. Šabac je sprejel naše umetnike tako pre* srčno in s toliko pozornostjo, da ga ne bodo nikdar pozabili. . • V daljnem Bitolju — kolika pozornost, koliko dokazov prave bratske ljubezni! Vse jim je šlo na roke. Električna industrija »Bitolj« jim je v podporo dala »na kultur* no*nacionalnom prosvečivanju ovih kraje* va« zastonj električno strujo; mestna uprava jim je poslala zahvalno pismo, v katerem pravi: »Opština grada Bitolja bla« godari Vam najsrdačnije na poseti, koju ste izvoleli učiniti gradu Bitolju. Ova če poseta ostati kao draga i dugotrajna uspo* mena u srcima gradjana Bitoljskih, jer se njima prvi put pruže srečna prilika, da do* čekaju i vide svoju braču iz severnih kra« \ i. a Vzorne naprave so nastale, da se v laboratoriju iznajden ASPIRIN v velikem, tovarniško in sicer na higijensko brezhibni način izdeluje. Tako je zajamčena ne samo higijenska izdelava, temveč Pred kočevskimi prazniki Kočevje, 30. julija. K veliki proslavi, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja od 1. do 4. avgusta, je pripravljalni odbor pova« bil jugoslovensko vlado, ter diplomatske zastopnike Avstrije, Nemčije in USA v Beogradu. Po dosedanjih prijavah bodo na svečanostih ti*le odlični gostje: zastopnik kraljeviča Andreja bo komandant 16. arti« ljerijskega polka polkovnik Rad. Jovano* vič. Minister dr. Anton Korošec je pisme« no sporočil z Mrzlega studenca pri Bohi* nju, da se bo svečanosti po možnosti ude* ležil. Svojo udeležbo so pripravljalnemu odboru prijavili ameriški poslanik g. Prin« ce, nemški poslanik dr. von Hassel in av» strijski poslanik dr. Ploniess. Nadalje je priiavilo svojo udeležbo več avstrijskih in nemških konzulov. Iz Danske pride zastop« nik danskih narodnih manjšin dr. Calles* sen. Odbor je nadalje povabil tudi sedem zastopnikov koroških Slovencev. Trdno se pričakuje, da bo posetil prireditev tudi predsednik evropske zveze narodnih manj* šin dr. Wilfan s tajnikom dr. Amendem. Na proslavi bo zastopanih dvanajst veli* kih nemških dnevnikov. Dvorana, ki so jo zgradili na prostoru g. Antona Hauffa za svečanostne dni, že stoji. V nji bo prostora za poldrugi tisoč ljudi. Podjetje »Ufa« iz Berlina si je dobavilo pri naših oblastvih pravico filmanja. Na podlagi slik o poteku svečanosti bo pripravljalni odbor potem izdal še »Festalbum«. Dosedaj je prijavljenih na svečanost nad tisoč gostov, večinoma iz inozemstva. Par sto jih pride neprijavljenih, nekaj sto pa jih je že dospelo, tako da bo znašalo šte» vilo tujih gostov nad poldrugi tisoč. Namesto celotnega pokrajinskega muze« ja, kakršen je bil napovedan, da bo otvor« jen že za šeststoletnico, bo v ljudski šoli v Stari cerkvi pri Kočevju razstavljen velik del predmetov, ki so jih nabrali v teku enega leta po vsej Kočevski za napovedani muzej. Razstava bo kljub skromnosti lepo pokazala vse zanimivosti in zgodovinske znamenitosti Kočevske. Največjo težavo, preskrbo prenočišč go* stom, so premostili s tem, da so ponudile vse kočevske šole svoje prostore. Vojaška oblast pa je šla odboru še tako na roko, da je dala na razpolago celo posteljnino. Pripravljalna dela so torej v glavnem za« ključena in v petek bo Kočevje sprejemalo došle goste. Železniško ministrstvo je do* volilo za dneve kočevske svečanosti za vso udeležence polovično vožnjo. Spored prireditev je naslednji: V petek zvečer svečan sprevod z lampijončki po mestu. Mesto bo ob tej priliki lepo raz« svetljeno. Na glavnem trgu bo pozdravil vse došlece mestni župan dr. Maks Kosta« njevec. V soboto: od 11. do 12. dopoldne pred mestno dekanijsko cerkvijo prome« nadni koncert, ki se od 17. do 18. ponovi pred zavodom za slepo deco. Pri koncertih, kakor pri vseh svečanostih svira 70 mož b roječa godba dravske divizije pod vod* stvom majorja dr. Čerina. Ob 20. bo v slav« nostni dvorani pozdravni večer, kjer bosta pela dunajski operni pevec g. Schuster in ga. dr. Rothel*Nostisova. — V nedeljo: ob 9. slavnostna služba božja, ki jo bo opravil v dekanijski cerkvi častni kanonik in de* kan g. Ferdinand Erker ob asistenci vse kočevske duhovščine. Ob 12. bo svečan banket, ki ga priredi odličnim gostom na čast v hotelu »Trst« mestna občina. Ob 14. svečan sprevod kočevskih narodnih noš od pivovarne Uniona skozi vse mesto na slav« nostni prostor, kjer bo nato kočevska svat* ba in ljudska veselica. — V ponedeljek bo« do izleti z avtomobili na borovško Krem* zo, peš na Fridrihštajn in v kočevske ja* me. Popoldne bo v Stari cerkvi uprizori« tev tridejanke: »Naselitev Kočevja«. Spi« sala je to stvar učiteljica, kočevska pesnica Amalija Erkerjeva. Za soboško gimnazijo Murska Sobota, 29. julija. V ponedeljek se je vršila v občinski hi« ši odločilna seja gimnazijskega kuratorija za vzdrževanje višjih razredov na realni gimnaziji v Murski Soboti. Ker je stanje kakor je bilo v preteklem letu, trajno ne« vzdržno, se jc sklenilo, poslati v Ljubljano k banu posebno deputacijo, ki naj bi ob« razložila zakaj je potrebno, da banovina popolnoma prevzame višjo gimnazijo v svo« jo oskrbo. Ker kr. banska uprava itak v toliki meri prispeva k izdatkom za višjo gimnazijo, da je ta bila de facto že tudi letos banovinska ustanova, naj bi torej tu« di prevzela formalno vodstvo zavoda v svo« je roke, ker le na ta način je mogoče jam« čiti profesorjem službeno pragmatiko, kar je pogoj vsakega uspeha. Nadaljevati s prakso, da se namešča uč« no osobje le za dobo enega leta, se pravi, ubiti sedanji visoki naučni nivo zavoda, ker bodo prihajali vedno le mladi učitelji za dobo par mesecev, to je do dne, ko bo« do sprejeti v državno službo. Ako pa bi banska uprava nameščala učne moči, bi go» tovo nekateri predpostavljali banovinsko službo državni. Deputacija, ki bo odšla v začetku avgusta v Ljubljano, upa dobiti od g. bana definitiven odgovor, tako da bodo učenci lahko še pravočasno obveščeni, da* li se letos otvorijo vsi višji razredi ali ne, da ne bo prišlo več do onih mučnih scen, ko so študentje izvedeli, za možnost na« daljnjega študija v Murski Soboti, dobe« sedno šele na kolodvoru, ko so se hotel! odpeljati v druga mesta. Nesrečni doktor Celje, 30. julija. Nedavno smo poročali, da je bil v neki gozdni duplini pri Liscah aretiran bivši doktor prava Rudolf Fon, ki boleha na hudi kleptomaniji in je zagrešil celo vrsto čudaških tatvin v raznih krajih Savinjske doline. Tudi v kranjsko gimnazijo je vlo* mil in odnesel dva mikroskopa in celo množico nagačenih ptičev in živali. V La* škem je izmaknil več jelenjih rogovij, na deželi pa je pokradel razen kokoši tudi par koles. Pokradeno blago je imei skrito v dveh gozdnih duplinah pri Liscah in pri Štorah. Spravljen je bil v preiskovalni za« por celjskega okrožnega sodišča, ki pa ga je kmalu izpustilo, ker je bilo ugotovljeno, da aretiranec ni odgovoren za svoja deja* nja zaradi slaboumnosti. Ker je pristojen v Trbiž, ga je celjska policija odpremila na italijansko mejo. Včeraj pa je celjska policija prejela dve nepričakovani ovadbi, ki vzbujata zelo opravičen sum, da se je Fon zopet pojavil v Savinjski dolini. V Motniku je namreč izvabil pod pretvezo, da je možev sorod* nik, ženi čevljarskega mojstra Sebastijana Kušarja 1500 Din vredno kolo znamke »Gritzner« s tovarniško številko 493490 in brez sledu izginil. Tudi v braslovški šoli se je oglasil nepovabljen in odnesel večjo množino nagačenih ptičev, tako vran, kavk, kokoši, kraguljev itd. Orožništvo ga še ni moglo izslediti. Osebni popis se točno sklada z zunanjostjo izpuščenega Fona, pa tudi tatvine nagačenih ptičev govore zanj. Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! jeva naše velike Otadžbine.« V pozdravnem govoru, ki ga je imel za* stopnik občine, kinet*pravnik Sotir Koru* novic, je dejal, da jih pozdravlja v imenu meščanstva »najbolj klasičnega juga«: in izraža željo, da se »ova dva dela našega na* roda što čvršče upoznaju za dobro i veliM« nu one najviše misli, kojoj je jugosloven« ska drama u proslosti služila i sada služi.« * Teh nekoliko izvlečkov iz listov, pisem in govorov dokazuje, da je bilo zbliževalno delo ljubljanske drame sprejeto z največji« mi simpatijami, obenem pa si je naša dia« ma pripravila pot za bodoče uspehe. Evgenij Čirikov se bo naselil v Ljubi ja: ni? Kakor izvemo, se namerava stalno na« seliti v Ljubljano znani ruski pisatelj Ev* genij Čirikov, ki je že ponovno nastopil pri nas kot predavatelj. Čirikov je nekoč spadal v ožji krog modernistov, kakor Maksim Gorkij, Leonid Andrejev in drugi, s katerimi ga vežejo spomini na leta mla« dostnih literarnih bojev in zmag. p. Spektovski, odlični ruski pravnik, ki se mnogo bavi tudi z literarnimi vprašanji, bo — kakor izvemo — prihodnje šolsko le« to predaval na pravni fakulteti ljubljanske« ga vseučilišča. Prof. Spektovski je doslej predaval na beograjski univerzi. V zadnjem času so vzbudile pozornost njegove studi* je o Čehovem. Češki prevajalec iz slovenskega slovstva dr. Bohus Vybiral, ki se mudi te dni v Ljubljani, ima v načrtu prevod romana Juša Kozaka »Šentpeter« in sicer po pre* delani knjižni izdaji, ki bo v doglednem času izšla pri Tiskovni zadrugi. Prevel je že Pregljevega »Plebanusa Johanesa«, ki ga bo v kratkem objavila neka češka založba. Iz naše dramske literature je preložil Krai« gherjevo dramo »Na fronti sestre Žive«, zanima pa se tudi za ostale dramatske w>« vosti, zlasti za Leskovca. Svoj prevod No* vačanovega »Hermana Celjskega«, ki ie bil — kakor znano — že uprizorjen v Olomu« cu — in Kraigherjeve nove drame j; že preložil praškemu Narodnemu divadlu. Pre« vajalska marljivost g. drja Vvbirala ;e tak« sna, da bo kmalu težko našel v sloven« skem slovstvu količkaj vredno delo, ki bi ga prelil v češki jezik. G. dr. Vybiral ;e v »Moravskem Večerniku« (Olomouc) upe« ljal hvalevredno novost, ki jo v oraških listih pogrešamo: tedenski pregled dogod« kov v Jugoslaviji. Tu redno poroča o vsem, kar je pri nas za češko javnost zanimive« ga: od političnih in gospodarskih pojavov do literarnih. G. dr. Vybiral se je prvotno nameraval udeležiti odkritja Cankarjeve« ga spomenika na Vrhniki; ker pa je bila slavnost preložena in se mora v bližnjih dneh vrniti, si bo danes ogledal opevani rojstni in mladostni kraj Ivana Cankarja, čigar spise je g. dr. Vybiral prevel v če« scino. Petdesetletnica smrii skladatelja Offen baeha. čigar »Hofmanove pripovedke« so poleg Bizetove »Carmen« in Gounodovega »Fausta« najpopularnejše francosko operno delo, poteče letos. Nekatera gledališča bodo v novi sezoni proslavila ta jubilej s posebnimi predstavami Offenbachovih deL »JUTRO« št 175 _ 4 oetrtea, o±. .v ju.. ±vou -__ Srečke državne razredne loterije za II. razred so dospele. Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za )bnovitev srečk določen do 5. avgusta, in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Domače vesti * Naročniki, ki jim poteče naročnina konec julija, so dobili te dni poštne p< ložnice. Prosimo jih, da nam pošljejo naročnino za avgust, po možnosti pa trdi za več mesecev, takoj prve dni avgusta, ker je le potem mogoče redno dostavljanje lista. Kdor je z naročnino na dolgu še za nazaj, naj ob enem poravna tudi ta zaostanek. — Pravočasno plačilo naročnine je tudi v interesu naročnikov samih, ker velja, kakor znano »Jutrovo« zavarovanje za primer smrtne nesreče samo za one naročnike, ki so najkasneje do 14. dne v mesecu plačali naročnino za tekoči mesec in tudi za prejšnje mesece niso nič dolžni. * Komandant dravske divteije na ispek-ciji. Komandant dravske divizije div. general g. Sava Tripkovič odide danes iz Ljubljane na daljše inšpekcijsko potovanje po svcjem območju in ga zato nekaj dni ne bc v Ljubljani. * Za dr. Žerjavov spomenik. V hvaležen spomin na velikega pokojnika g. dr. Gregorja Žerjava je vposlalo Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru 300 Din in skupina istega društva v Ptuju 100 Din, skupno 400 Din, po predsedniku g. Dragotiuu Gilčvertu kot prispevek za pokojnikov spomenik. * Odlikovanja v policijski službi. V policijski službi so odlikovani: z redom Svetega Save 5. vrste Dragotin Gril in Janko Goršič, uradnika policijske uprave v Ljubljani; z zlato medaljo za vestno službovanje Alojz Fabernik, policijski agent pri predstojništvu mestne policije v Mariboru; s srebrno medaljo za vestno službovanje Franc Klinec, Maks Furin in Franc Grad. policijski agenti pri upravi policije v Ljubljani, ter Franc Orel, policijski agent pri predstcjrištvu mestne policije v Mariboru. * Odlikovanje v naši vojski. S kraljevim ukazom so odlikovani in sicer z medaljo za vojaške vrline: kapetana 1. razreda Mirko Zgaga in Rudolf Ceh. poročnik Vladimir Podlesnik in podporočnik Ivan Štrukelj; z zlato medaljo za vestno službovanje: kapetana 2. razreda Stanko Turk in Egon Žitnik; poročniki Drago Ogorelec, Ivan Žagar in Vendelin Šimenc; podporočniki Vinko Hrasti, Janko Tajnšek. Hermenegild Vidmar, Slavko Babič, Mihael Avšič, Slavko Andre in Maksimilijan Japelj; s srebrno medaljo za vestno službovanje: naredniki Franjo Kranjc, Maks Kranjc, Martin Ga-beršček, Alojz Križan, Vinko Tumpej, Jo-žei Strelec, Janez Vajlguni, Štefan Kušar, Alojz Verk, Edmund Grobelnik in Ivan Le-5'čnik, podnarednik!: Janez Metličar, Vinko Lebei, Janko Križanič, Volk Karlo in Jlenrik Vacek. * Odlikovanje novinarja. Bruseljski dopisnik našega Centralnega presbiroja g. iPogdanovič je odlikovan s francoskim re-d )m viteza častne legije, atenski dopisnik agencije »Avale« g. Radiša pa z z grškim redom oficirja »Križa sv. Odrešenja«. * Smrtna kosa. V nežni starosti 14 let ie včeraj po daliem trpljenju umrl g. Bruno Juh, gimnazijec v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo v petek, 1. avgusta ob 15. iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta 28. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnemu mladeniču Mag spomin, težko prizadeti rodbini iskre-i;o sožalje. * General Milan Krstič t. V Skoplju je umrl v najlepši dobi 49 let general Milan Krstič, komandant artiljerije vardarske divizije. Pokojnik je bil med najboljšimi našimi častniki. Udeležil se je vseh zadnjih vojn ter je bil odlikovan mimo domačih odlikovanj s francoskim redom Častne legije. * Službeni list banske uprave objavlja v 15. številki med drugim: uredbo o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko; uredbo o izvrševanju nadzorne oblasti nad občinami s sedežem banskih uprav; pravilnik o katastrskem premerjavanju in naredbo o pobiranju zdravilniških taks v zdravilšču Bled v letu 1930. * Prehod iz meščanske šole v srednje šole. Minister prosvete je za šolsko leto ~ ^ssasgg t Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm 8 vrsta oadavin. 30. julija 1930. Ljubljana: 7. 760.9, 19.0, 88, mirno, 10. Ma« ribor: 7. 761.0, 18.0, 85, mirno, 10. Mostar: 7. 760.6, 23.0, 65, E2, 1. Zagreb: 7. 761.5, 20.0, 85, NNE2, 8. Beograd: 7. 760.1, 24.0, 65, mirno, 3. Sarajevo: 7. 761.3, 20.0, 70, mirno, 2. Skoplje: ni depeše. Kumbor: 7. 759.6, 24.0, 90, E4, 0. Split: 7. 760.4, 26.0, 65, ENE 2, 0. Rab: 7. 760.0, 2.40, 80, mirno, 7. Vis: 7. 760.4, 24.0, 55, N2, 0. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 23.2, najnižja 17.6; v Mariboru 17.0; v Mo* staru 18.0; v Zagrebu 19.0; v Beogradu 21.0; v Sarajevu 15.0; v Splitu 24.0. Solnce vzhaja ob 4.43, zahaja ob 19.30. Luna vzhaja ob 11.38, zahaja ob 22.23. 1930.-1931. izjemoma dovolil, da se učenci meščanskih šol smejo sprejemati v gimnazije in sicer absolventi 1. razreda meščanskih šol v 2. razred gimnazije brez izpita, ako imajo po zakonu določeno starost; absolventi 2 m 3. razreda meščanskih šol v 3. in 4. razred gimnazije, ako v septembru opravijo dopolnilni izpit; absolventi 4. razreda meščanskih šol s spričevalom o končnem izpitu v 5. razred gimnazije, ako opravijo v septembru dopolnilni izpit ter nižji tečajni izpit (malo maturo). * Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki naproša vse gg. govornike, ki imajo namen govoriti pri odkritju spomenika, da svoj govor vpošljejo odboru najkasneje do 6. avgusta, ker se morajo govori predložiti oblasti. + V priznanje plemenitega dela, ki ga izvršuje v prid revnim in trpečim že dolga leta g. Josip Zdolšek, starešina okrajnega sodišča na Vranskem, ga je odbor občine Sv. Jeronim imenovala za svojega častnega občana. * Meštrovič v Splitu. V splitu se mudi že več dni kipar Ivan Meštrovič. Njegov prihod je v zvezi z izdelavo spominika, ki se bo v počaščenje francoskih bojevnikov postavil v Beogradu. Spomenik bo dvanajst metrov visok. Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Fritz Kort-ner, Franz Lederer. Nepozabni iz ve-lefilma »Atlantik« v novem filmu L1JLU Pretresljiva drama žene, ki je živela in trpela zgolj za ljubezen. V glavni ženski vlogi lepa Louise Brooks. Nizke letne cene. KINO IDEAL * Smrt uglednega belokrajinskega trgovca. Iz Črnomlja nam pišejo: V ponedeljek dopoldne je umrl zadet od srčne kapi trgovec Karol Ahačič v starosti 39 let. S trgovino je začel po prevratu in je s pridnostjo dosegel ime uglednega trgovca in lepo premoženje. Stal je vedno v naprednih vrstah in je bil član Sokola v Črnomlju od ustanovitve do svoje prerane smrti. Kot vojsk je prestal mnogo gorja svetovne vojne in se je junaško boril kot dobrovo-Ijec na koroški fronti, kjer je bil za hrabrost odlikovan z zlato kolajno. Iz vojne pa je žal tudi prinesel kal bolezni Vsa društva ga bodo pogrešala, ker je bil vedno odprtih rok. Njegov tihi značaj, njegova delavnost in družabnost sta mu pridobili splošne simpatije. Bil je tudi vnet lovec. Ste ril bi še dosti koristnega, da mu ni neizprosna smrt tako hitro pretrgala niti življenja. Zapušča neutolažljivo vdovo in dva otroka. Borca za našo svobodo, zna-čajnega Sokola in lovskega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Naj v miru počiva v ljubljeni rodni belokrajinski zemlji * Povratek ameriških Izletnikov. Rojaki iz Amerike, ki so nas posetili, se pričenja-počasi vračati preko morja. Sinoči je odpotovalo okoli 20 ameriških izletnikov — Slovencev. Vkrcali se bodo v Havru na sloveči brzoparnik francoske linije »Pariš« S povratniki je odpotoval tudi znani ameriški rojak g. Primož Kogoj, glavni tajnik Slovenske delavske zveze, s soprogo. Dragim izletnikom kličemo: Srečno pot in na ponovno svidenje! * Zaradi zgraditve sanatorija za usluž« bence prometnega ministrstva se je zad< nje dni mudil v Sloveniji sanitetni šef pro« metnega ministrstva g. dr. Jovan Dobro« dolac, da prouči razne predložene načrte. Dr. Dobrodolac se je po temeljitem pro* učevamju odločil, da predloži na pristoj* nem mestu načrt za zgraditev sanatorija v okolici Tržiča. Odlični gost si je Tržič iin okolico dobro ogledal in poudarjal, da je ta kraj. najbolj primeren za omenjeni za« vod. * Železničarska konferenca UJNŽB. Glede na pravilnik, izdan od prometnega ministrstva, glede na vozne ugodnosti že« lezničarjev ter uredbo k z akonu o pro« metnem osobju skfiicuje Udruženje jugo* slovenskih narodnih železničarjev in bro* darjev delegatsko konferenco, na kateri bodo zastopane vse podružnice Udruženja v dravski banovini. Na to konferenco so bili tudi vabljeni oblastni odbori UJN2B Beograd, Zagreb, Sarajevo in Subotica. Konferenca bo v nedeljo 3. avgusta ob 9. dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana vabi članstvo, da se te konference udeleži v čim večjem številu. * Graverska in kovinsko - filigarnska šola v Liubljani. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 14. maja je državna puškarska šola v Kranju premeščena iz Kranja v Užice. Z odlokom istega ministrstva z dne R t. m. Je ves inventar graverskega in kovinsko - filigranskega oddelka puškarske šole dodeljen Tehniški srednji šoli y Ljubljani ki se bo tukaj že v letošnji jeseni otvorila graverska in kovinsko - filigranska šola. Preselitev inventarja se je včeraj izvršila. Vpisovanje se bo vršilo začetkom septembra kakor na drugih strokovno - obrtnih šolah pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Sprejemni pogoji: 14 let starosti in šolska izpustnica. Pri večjem številu prijavljencev se bo oziralo v prvi vrsti na učence z višjo šolsko predizobrazbo. Šolanje traja tri leta. Od-hodno izpričevalo nadomešča obrtniško učno pismo. * Zanimivosti velike lovske razstave. V Jugoslaviji, ki je skoraj nad polovico pokrita z gozdovi, je še mnogo divjadi, ki je v drugih državah že izginila. Bogastvo na divjadi je povod, da ie lovstvo visoko razvito. V pokrajinah, ki so pripadale pred svetovno vojno Srbiji, je bil lov sicer prost, divjad pa se je obdržala zaradi redkih naselbin in raztrganega terena. Da se seznanijo domačini kakor tudi tujci z gospodarskim pomenom lovstva ter da se prikažejo razne redkosti divjadi ter se prebivalstvo vzpodbudi k novi gojitvi, so sklenili lovci iz Slovenije prirediti do sedaj največjo lovsko razstavo, h kateri bodo pritegnili tudi lovske prijatelje iz vse države. Zanimiva bo ta razstava zaradi tega, ker bo poleg lovskega gospodarstva prikazana tudi zgodovina lovstva, gojenje, krmljenje kakor tudi lovske trofeje in vsa industrija, ki je v kakršni koli zvezi z lovstvom Na tej razstavi bo prikazano kratkomalo vse, kar more vzbujati pozornost ne samo lovcev nego tudi ostalih obiskovalcev. Važen del naše razstave bodo tvorili lovski predmeti in trofeje, ki so bile razstavljene na mednaiodni lovski razstavi v Leipzigu. ♦ Novice iz Doleniskih Toplic. Cesta Straža - Toplice, ki je zaradi ogromnega lesnega prometa, ki se ravno po tej cesti v veliki meri vrši, postala ena najslabših cest v banovini, bo slednjič vendar temeljito popravljena. Nedavno se je vršila v Straži in Toplicah komisijska razprava za prispevni sklad ter se je dosegel med interesenti popoln sporazum. Tako je upati, da se bo z razširjenjem in tlakovanjem ceste v kratkem pričelo. — Pretekla nedelja je bila na Toplicah zelo živahna. Vršil se je vojni razpored za občine Toplice, Gor. Valjane n Crmošnjice, poleg tega pa je bilo tudi farno žegnanje, ki privabi vsako leto mnogo ljudstva v Toplice. Povsod je vladalo veselo razpoloženje, pa tudi gostilničarji so bili zadovoljni, ki so prišli na svoj račun. Sejem sv. Ane pa je bil slabo obiskan. Kljub lepemu vremenu so prignali le 159 giav goveje živine. Kupčija ni bila posebno živahna, povpraševanje je bilo le po kravah. Autotaksi Kocenova al. 5. TcMm S M. Jnvan 2821 " Prvo blago Iz sovjetske Rusije. V ši- beniško pristanišče je doplovil te dni grški parobrod, ki je za tamkajšnjo tovarno »Dalmatienne« pripeljal 600 ton antracita iz ruske luke Marjanopol. To je prvo blago, ki je prispelo v Šibenik iz sovjetske Rusiie. * Prenočišče za izletnike na Sušaku. Ker prihajajo na Sušak, zlasti v poletni sezo« ni, skoraj dnevno večje skupine izletni« kov iz naše države in iz inozemstva, ki na« vadno po par dni ostanejo na Sušaku, ni pa zanje primernega prenočevališča, se je pokrenila akcija, da se za take skupine uredi preprosto prenočišče s 50 postelja« mi za primeroma nizko ceno. Prenočišče bo v najkrajšem času preuredila zveza za pospeševanje turizma na gornjem Jadranu. * H"da nesreča dninarja. V torek zjutraj okiog 6. je zašel 25-Ietni dninar Janez Kovač, doma iz Cače vasi pri Kostriv-nici, ki se je nahajal v dnini pri trgovcu Jakobu Junežu v Kostrivnici, z levo roko v mlatilnico. Stroj mu je roko strašno raz-mesaril. Tri prste, sredinec, prstanec in mezinec mu je takoj odtrgal, pa tudi ostali prsti in kosti so bili zmečkani. V celjski bolnici, kamor je bil ponesrečenec prepeljan, so ma morali amputirati roko v pod-lehti * Uboj zaradi pobegle žene. V Osijeku se je predvčerajšnjim vršila razprava pro« ti Marku Kokanoviču iz sela Gudincev; obtožen je bil, da je letos 11. aprila umo« ril Petra Horvatoviča iz istega sela Med njima je nastal prepir zaradi Kokanoviče« ve žene, ki je ušla možu in iskala zaščito pri svojem bratrancu. Horvatovič, nena« vadno močan človek, je s kolom napadel Kokanoviča, ki pa se mu je umaknil. Nato sta se pograbila ie ruvala, pri čemer je Kokanovič potegnil nož in ga svojemu na* sprotniku porinil v pleča Horvatovič je ostal na mestu mrtev. Sodišče je razsodilo, da Kokanovič ni zakrivil umora, marveč le prekoračil potrebno obrambo. Obsodilo ga je na osem mesecev strogega zapora. Pokojni Horvatovič je zapustil vdovo z devetimi otroki. * An t. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije). Novi tečaji se začno dne 2. septembra 1930. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4, ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Zavod poseduje tudi lastni penzijonat za dečke, na kar se posebno opozarja. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v ~~!'<»pšo izvršitev. ITO — zobna pasta najboljša! OBJAVA Svojim cenjenim strankam sporočam, da moj dosedanji zastopnik g. Štefan Horvat, stanujoč v Mariboru, od danes naprej ni več pooblaščen sprejemati zame kakršna koli naročila ali pobirati denar. V. BLANKE, tiskarna, knjigarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica v Ptuju. 976 * Pevski tečaj za učlteljstvo. Vsi, ki žele posečati pevski tečaj gdč. Angele Trostove na ljubljanskem konservatoriju, a se dosedaj še niso priglasili, naj pridejo 1. avgusta v Ljubljano v poslopje Glasbene Matice, Vegova ulica 7, drugo nadstropje. Iz Ljubljane u— Odhod ljubljanske dece na morje. Druga skupina otrok, ki jih odpošlje mestna občina v Kraljevico, se odpelje jutri, 1. av gusta ob 19. z glavnega kolodvora. Skupina šteje 37 otrok, od tega 20 deklic in 17 fan tov. u— Ljubljanske pevce poziva župna uprava, da se udeleže danes ob pol 21. uri podoknice kumici gasifske zastave gospe Franji dr. Tavčarjevi. Zbirališče pred Glasbeno Matico (Vegova ulica) točno ob 20. Arhivarji naj prinesejo s seboj note »Bodi zdrava« in »Divna noč«. u— Filmski spored v ljubljanskih kinematografih. Al Jolson, slavni pevec Broad-waya, ljubljenec filmske publike, gostuje zopet v Elitnem kinu Matici v nepozabnem, krasnem zvočnem filmu »Singing fool«. Zopet nam poje svojo slovito popevko »Sonny Boy«, zopet nam pretresa tragedija nesrečnega očeta dušo in srce. Lepi film ima pri občinstvu isto privlačnost kot ob premieri. Al Jolson je pač le eden na svetu, človek bi ga poslušal vedno in vedno. Predstave ob 4, pol 8 in % 10 zvečer ob znižanih letnih cenah Glede na velikansko zanimanje občinstva priporočamo cenj. občinstvu, da ši nabavijo vstopnice že v predprodaji. Blagajna kina Matice bo odprta pri tem filmu dnevno od 11. dop. do pol 13. — Kino Ideal predvaja krasno filmsko dramo »Lulu«, tragedijo ženske, ki je živela in umirala za ljubezen. V glavnih vlogah Louise Brooks ter znani umetniki Fritz Kortner in Franz Lederer. Predstave ob 4, pol 8 in 9 zvečer. Cene zelo znižane. u— Nalivi in nevihta. Po hladnih dneh preteklega tedna smo se prav razveselili, ko se je spet vrnilo zadnje dni poletje. Veselje pa je bilo prav kratko. Ze na vse zgodaj je bilo včeraj soparno in je bilo nebo gosto obloženo z oblaki. Popoldne proti 16. uri pa se je stemnilo, da so morali povsod prižgati luči. Ulilo se je kakor iz škafa in se je kar kadilo od streh od silnega naliva, ki je trajal kakih pet minut ter nato prešel v pohlevnejši dež. Ob 17. se je privlekla nad mesto nova nevihta z zmernim grmenjem. Ljubljana je včeraj popoldne kazala že kislo Hce dolgočasnih jesenskih deževnih dni. Toda proti večeru se je nebo zopet precej razčistilo in vzbudilo upanje, da ni še konec vseh poletnih dni. u_ Izgubljeno. Potni list na ime Leopold Gorjanec sem izgubil v soboto, dne 26. julija. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne na glavno policijsko direkcijo ali pa na stražnico v Šiški. u— Pogrešana. Alojzija Zbašnikova, stanujoča, da Aljaževi cesti 24; je prijavila, da je že v nedeljo žjutraj izginila njena 29 letna hči Štefanija, po poklicu kontoristinja. Mati jo je zjutraj okrog 5. videla ko je baš odhajala skozi vrata. Vprašala jo je kam je namenjena in hčerka ji je odgovorila, da namerava na hribe. Zbašnikova se še doslej ni vrnila, zaradi česar domneva mati. da se ji je pripetila kaka nesreča. Pogrešana je velike postave in črnih las. u_ Grozdje mu je dišalo. Gostilničar Dinko Zivkovič na Krekovem trgu št 10 je imel včeraj opoldne na dvorišču pred gostilniškim lokalom pripravljen zaboj zgodnjega grozdja, vrednega okrog 360 Din. Grozdje pa je zavohal tat, ki se ga je brž polastil* in ga odnesel. Gostilničar ie ugotovil, da je zmanjkal zaboj okrog 1.30 in kmalu dognal tatu. Grozdje je odnesel brezposelni delavec Rudof K-, ki pa je neznano kam pobegnil. Grozdja bržkone ni pojedel sam marveč ga je spravil v denar. u— Čudna nezgoda. Marija S., soproga železniškega uradnika, ki stanuje v poslopju glavnega kolodvora, je v torek popoldne snažila okna v I. nadstropju. Stala je na prizidku. Nenadoma pa ji je spodrsnilo in padla je nad 1 m globoko na stekleno streho restavracijske kuhinje. Sicer debelo steklo se je udrlo in nesrečnici je grozilo, da pade na razbeljeni štedilnik v kuhinji Da-si prestrašena je imela vendar toliko prisotnosti duha, da se je pri padcu v zadnjem trenutku vjela za zunanji rob strehe in se obdržala. Z nogami se je vprla na železni okvir, ki je pritrjen nad štedilnikom. Marijo sta potegnila na tla dva železniška uslužbenca in stražnik, ki je bil takoj na licu mesta. Hitro so jo oteli nadaljnjih nevarnosti. Pri zaporednih padcih se je Marija precej poškodovala na rokah in nogah, vendar so poškodbe le na koži. Prestrašeno ponesrečenko so spravili v sta novanje, kjer bo ob domači negi kmalu okrevala. u— Drzna tatvina kovčega. Trgovec Fran Palme, stanujoč na. Bleiweisovi cesti, se je ustavil predsinočnjim okrog polnoči z avtomobilom pred svojo hišo. Ko si Je g. Palme'dal opravka pri avtu, je postavil na .cesto poleg sebe večji kovčeg z razno obleko. Baš tedaj pa je pripeljal po cesti mimo neznan kolesar, ki je tam postal. G. Palme je menil, da neznanec enako ogleduje avtomobil, in ni pazil nanj. Ko pa se je čez čas okrenil, je opazil, da je kolesar že davno izginil, ž njim vred pa tudi 3000 Din vreden, polni kovčeg. G. Palme je drznega tatu zasledoval, a zaman. Tat je s plenom izginil v neko stransko ulico in jo srečno popihal. o— Kopališče v hotelu »Slon« bo od jutri nadalje odprto. u— Kopališka podgana. Zobotehnik Ivan Novak, stanujoč v Krakovski ulici 33, se je kopal v torek popoldne v Koleziji; imel je spravljeno svojo obleko v omarici v skupni kabini. Ko pa se je oblačil, je nemalo presenečen ugotovil, da mu je neznan tat pobral iz obleke nekaj malih predmetov in prebrskal tudi njegovo listnico, iz katere mu je »sunil« stotak in nekaj drobiža. Istočasno je ugotovil tudi drugi kopalec, Novakov sosed akademik Bogoslav Kalgaš da mu je bržkone isti tat ukradel denarnico z manjšim zneskom. Tat ie «dari omarici s pomočjo ponarejenega ključa. Tatvine je osumljen 14-letni pobalin, ki se je dolgo časa sukal okrog omaric. u— Rezanje kurjih očes in masažo vrši strokovnjak v kopališču hotela »Slon« dnevno od 7.30 do 18.30, ob nedeljah pa od 8 do 12. Iz Celja e— Pogreb blagopokojnega notarja g. Avgusta Drukarja bo danes popoldne ob 17. v Kranju, Glavni trg št. 127 na mestno pokopališče. Del udeležencev odide iz Celja z avtobusom, ostali pa odpotujejo z vlakom. e— Smrtna kosa. V Zavodni pri Celiu je umrl 29. julija na svojem posestvu v starosti 70 let Franc Hrušovar, upokojeni paznik kemične tovarne. Pogreb bo danes ob 15. na okoliško pokopališče. Pokojnik je bil splošno priljubljen in znan v vsej celjski okolici. V celjski javni bolnici sta umrla včeraj zjutraj 74 letni kočijaž Martin Peško, uslužben pri baronici Puthonovi na Gorici v občini Petrovče in 49 letni posestnik Martin Pišek od sv. Pongraca v občini Griže pri Žalcu. e— Nesreča. V torek popoldne je padla na cesti 58 letna kuharica Antonija Vou-kova iz Celja tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Sprejeta je bila v bolnico. e— Tatvina kolesa. Josip Trnovšek, zi« dar iz Zadobrove pri Celju se je vozil po« noči iz Bukovžlaka proti Začretu. Med pot« jo je truden legel in zaspal. Ko se je ob 5. zjutraj prebudil, je opazil, da mu je nek« do odpeljal kolo, odnesel klobuk in vzel tudi nekaj denarja. Kolo je znamke »Ipag«, rdeče pleskano, skoraj novo in ima števil« ko 387.149; ročaja sta črna. Trnovšek p'!«« ča onemu, ki pripomore, da se kolo izsledi in tat prime, 300 Din nagrade. e— Dobava konj. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje nabavo 1 para težkih konjev in bo licitac'ia IS. avgusta. Pogoji so na ogled pri omenjeni direkciji MALINOVEC, pristen, Din 18.— kg. Lekarna »Pri orlu«, CELJE. 10460 Iz Maribora a— Redna seja mestnega občinskega odbora mariborskega je sklicana za torek 5. avgusta ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. a— Vojaškim obveznikom v Mariboru. Vsi v Mariboru pristojni vojaški obvezniki letniokv 1905—1910, ki so bili letos pregledani in spoznani kot sposobni za vojaško službo, pa se jim je odredil polni rok kaderske službe, ker naborni komisiji niso predložili potrebnih listin za priznanje skrajšanega roka, ki jim sicer pripada, morajo predložiti prošnje z dokazili do 10. avgusta mestnemu načelstvu v Mariboru, oddelek VH, da se jim naknadno priznajo upravičene olajšave. Po roku bo vsaka prošnja za priznanje olajšave kaderske službe zavrnjena. a— Odhod dijakov rekrutov. Včeraj ob 5. popoldne se je odpeljal transport okoli 50 dijakov, ki bodo služili redni 9-mesečni kaderski rok v šoli za rezervne pešadijske in artilerijske oficirje v Sarajevu. a— Motorni čoln, ki je bil zaradi male pokvare nekaj dni v popravilu, je včeraj zopet pričel opravljati osebni promet med Meljem in Mariborskim otokom. a— Darilo. Tovarna »Kovina« na Teznu je darovala prostovoljnemu gasilnemu društvu v Studencih za pržrtvovalno dela ob priliki požara v tovarni 500 Din. Iskrena hvala! a— Slovesna otvoritev počitniške kolo* ni je na Pohorju. V nedeljo 3. avgusta bo slovesna otvoritev počitniške kolonije na Pohorju. Za zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije, ki je prevzela pokroviteljstvo in po kateri ima kolonija tudi svoje ime, je do« ločen poveljnik mesta Maribor, brigadni general Stanisavljevič. a— Tri razprave pred malim senatom so se včeraj vršile pri mariborskem okrožnem sodišču. Zaradi raznih vlomov in tatvin med drugimi tudi zaradi znanega svo-ječasnega vloma v postajno blagajno v Rušah, sta bila obsojena delavca Lovro Puc na dve leti robije in izgubo častnih pravic za dobo petih let ter Konrad Podgornik na 18 mesecev robije in triletno izgubo častnih pravic. Zaradi cele vrste tatvin pa je bil obsojen Vinko Delojšek na štirinajst mesecev robije in na pridržanje v kaznilnici po prestani kazni. Jože Dular pa je dobil zaradi tatvine še po starem zakonu 6 tednov ječe. Iz Kranja r— V kavarni Narodni dom igra vsak večer izvrstna ciganska godba. r— Preselitev Puškarske šole in stro« kovnih učiteljev. Po nesrečnem izidu ko* roškega plebiscita je bila L 1928. osnovana v Kranju puškama. S tem je nastala tudi potreba po ustanovitvi puškarske šole, ki pa je bila na koncu letošnjega šolskega le« ta opuščena, ker se je tovarna pred ča* som preselila v Uždcu. Puškarski oddelek bo otvorjen z novim šolskim letom v Uži* ci, kamor so premeščeni tudi strokovni učitelji gg. Miškolnik Franc, čop Anton m Grobelnik Fredo. Na srednjo tehnično šolo v Ljubljano pa se preseli zlatarski in graverski oddelek in z njim strokovna uči* telja gg. Rudolf Užnik in Pero Spasojevič. r— Odbor Narodne čitalnice v Kranju vabi svoje članstvo, da se v kar največjem številu udeleži danes ob 17. pogreba dol* goletnega odbornika in požrtvovalnega so* delavca društva, blagopokojnega g. notar* ja Avgusta Drukarja Zbirališče ob 16.45 pred hišo g. Josipa Likozarja v Kranju. Z Jesenic s— Obrtno društvo na Jesenicah se je obrnilo na mestni občinski zastop s proš* njo za poklonitev male podpore iin dele* gkanje oficijelnega mestnega zastopnika k proslavi desetletnice društva. Tej prošnji pa se je iz nerazumljivih vzrokov zoper« stavil neki gospod, ki je namenoma spre« gledal, da je ravno obrtništvo oni glavni vir, iz katerega črpa občina svoje glavne dohodke, saj plačujejo obrtniki od vseh doklad samo občini 127 odst. če je ta go« spod s svojim neumestnim izpadom imel namen pokazati se v luči varuha obč.nskih interesov, bi bil moral zavzeti tako sta* lišče ob bolj primerni priliki m z večjim uspehom tedaj, ko se je sklenila nabava cestne škropilnice v inozemstvu, medtem, ko bi bil domači izdelek veliko cenejši ter bi se težki tisočaki, ki so se izdali samo za carino, uporabili za nujnejše potrebe. Iz Trbovelj t— Občinska trošarina. Banska uprava je dovolila občini pobirati trošarino, ka« kor je bila odobrena v letnem proračunu. Pobiralo se bo: na vino od hI 75 Din, na pivo od hI 30 Din, na žganje od hI stop« nje 7.50 Din, na poslajena žganja od li« tra 5 Din in od vinskega mošta od hI 25 Din. t— Nova trgovina. Gdč. Erna štihova je otvorila v Lokah št. 277 novo trgovino z mešanim blagom. Iz Kočevja kč— Za slavnostne dni. Spričo bližnjih svečanosti je prispelo v naše mesto tisto ogromno kolo, ki je bilo letos atrakcija na ljubljanskem velesejmu. Kočevarji se ga že prav pridno poslužujejo. Na šolskem travniku se je nastanil tudi cirkus »Are* na«. Baje dobimo te dni še tobogan. kč— Akademski kvartet. Akademsko društvo bo priredilo letos več prireditev. Osnovalo je v ta namen tudi svoj akadem* ski kvartet, ki ga vodi g. Lojze NVilitzer. kč— Nove električne svetiljke. Mestna uprava je instalirala na več mestih velike električne svetiljke, da bo mesto za slav* nostne dni bolje razsvetljeno. Mestna elek* trama bo nadalje delovala s stroji skozi vse tri noči, da se bodo gostje lahko udob* no zabavali po gostilnah in kavarnah. Iz Novega mesta n— Novomeški Sokol bo imel svoj pt« vi letni javni nastoD na vrtu g. Josipa Mat« ka v Gotni vasi '* nedeljo popoldne. n— Nova g oni i pot, izpeljana od Zajca na Cerovcu, ki vjdi na tovarniško cesto, od tam čez Ponikve na hrvatsko stran in na Trdinov -'sh, je te dni markirana. Po< je lepa, zložna in ima izletnik prekrasen razgled čez vso Dolenjsko pa tudi na Gorenjsko. n— Ameriške rojakenzletnike, ki so po« tovali v ponedeljek iz Ljubljane preko Karlovca na Jadran v dveh posebnih Pul mannovih vozovih, sta šla na novomeški kolodvor pozdravit lastnik propagandnega zavoda »Progres« in vodja naše podružni* ce. Vsa izletniška skupina se je dala foto* grafirati. Z živahnim vzklikanjem so se iz« letniki izvrstno razpoloženi odpeljali da« lje. n— Fantje iz Stare vasi pri Orehovici so se te dni zopet razporedili v dva sovražna tabora. Na pozorišče sta si to pot stopila nasproti dva stara neprijatelja Jože Mastnak in Alojz Jakše, mlada kmet* ska sinova vsak s syojo bojevito skupino v ozadju. Zaradi vasovanja je prišlo do prerekanja, nato do hudih očitkov ter na> posled do pretepa z »remeljčki«, pri ka« terem je odnesel Jože Mastnak prav hu« do rano na glavi in je moral v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji . Dentist Filip Ogrič zobni atelje v Novem mestu, ne ordinira do konca meseca avgusta 10458_ n— Živilski trg je pri nas precej zalo« žen z gobami, zlasti jurčki, ki jih proda« jalke prav hitro spravijo v denar. Tudi ostalega sočivja je precej na trgu, tako krompir, fižol, pesa, koleraba in druga ze-lenjad, ki po nji prav pridno segajo nase. gospodinje. Cene so še dokaj zmen.e. Iz Murske Sobote mr— Denar je še vedno drag v Prek« murju, zato se obrestne mere le počasi znižujejo. Da trpi Prekmurje tako na po« manjkanju gotovine, je vzrok predvsem ta, ker niso ljudje prinesli avstrijskega de* narja pravočasno žigosat in so s tem izgu* bili milijonske vrednosti. Kjer pa ni go* tovine, tam tudi banke ne znižajo prosto* voljno obrestne mere. Zato je pričelo misliti ljudstvo na samopomoč in preko noči so zrasle močne in vsega upoštevanja vredne lokalne hranilnice in posojilnice. Tako lepega razvoja kakor ona v Preda* novcih, pa menda ne beleži nobena druga. Kmetska hranilnica in posojilnica, ki je se* daj včlanjena pri Zvezi slovenskih zadrug, je bila ustanovljena 3 oktobra 1926. De* narnega prometa je imela prvo leto za 150.000 Din, lani za 3 milijone, letos pa ga ima že v prvi polovici leta 2.200.000 Din. Vsekakor znamenje, da se tudi Prekmurje gospodarsko probuja. GOSPODARSTVO Problemi agrarne konference v Bukarešti O konferenci delegatov agrarnih držav, to je Jugoslavije. Rumunije in Madžarske, ki je bila te dni zaključena v Bukarešti, ji? član nase delegacije načelnik kmetijskega ministra dr. Štojkovič podal zanimivo izjavo, iz katere posnemamo naslednje: Kakor znano, so evropske industrijske države po ženevski konferenci o carinskem premirju poostrile carinske in administrativne ukrepe proti uvozu agrarnih proizvodov. Kot reakcija na ukrepe teh držav se je v evropskih agrarnih državah pojavila težnja, da se medsebojno približajo in da skupno proučijo možnosti zaščite svojih ogroženih interesov. Zato se je v Rumunijl, v Madžarski in pri nas pojavila želja, da te države s sličnimi interesi skupaj sestavijo odgovor na vprašanja, ki jih je Društvo narodov na podlagi sklepov konference o carinskem premirju stavilo evropskim agrarnim državam v pogledu lažjega plasiranja viškov agrarnih proizvodov v industrijskih državah. Nedavno se je oglasila tudi Poljska, ki ima prav tako težkoče glede plasiranja svojih kmetijskih proizvodov. Pozvala je vse zapadnoevropske agrarne države na konferenco, ki se naj vrši v Varšavi in ki naj razpravlja o racionalizaciji kmetijske produkcije ter o eventualnem sporazumu za boljše vnovčenje kmetijskih proizvodov. » Med evropskimi agrarnimi državami se je pojavil močan pokret glede skupnega drla za olajšanje agrarne krize, ki jc najtežja baš v agrarnih državah. Konferenca v Bukarešti je imela predvsem nalogo, da se glede na skupne agrarne interese sestavi skupni odgovor na vprašalno polo Društva narodov. Pri tem je prišlo do popolnega soglasja, zlasti glede zadnjega vprašanja Društva narodov, ki se nanaša na potrebne ukrepe za olajšanje oddaje in vnov-č^nja viškov kmetijskih proizvodov. Agrarne izvozniške države nimajo možnosti kakor uvozniške države, da bi z administrativnimi in carinskimi ukrepi zasi-gurale kmetovalcem višje cene za njihove proizvode. Zaradi tega občutijo vso težo agrarne krize. Po primeru industrijskih držav tudi agrarnim državam ne preostaja nič drugega, da poiščejo sredstvo, ki bi omogočilo zboljšanje cen kmetijskim proizvodom, s tem, da za svoje proizvode zahtevajo na evropskem tržišču preferenčne (ugodnostne) carine. Z uvedbo različnih carin za kmetijske proizvode, ki prihajajo iz evropskih agrarnih držav in onih, ki izvirajo iz prekomorskih držav, je mogoč,; doseči, da se v Evropi mednarodne cene za agrarne proizvode popravijo, in sicer za znesek razlike med normalnimi in prefe-renčninii uvoznimi carinami. Čim večja bt bila taka razlika, tem bolj bi se cene agrarnim proizvodom na evropskem trgu popravile. Konferenca je zaradi tega sklenila, da tak predlog stavi svojim vladam. Pri tem je treba upoštevati, da je Evropa glede agrarnih pridelkov, zlasti pšenice in koruze, pasivna in da morajo evropske države devet desetin uvozne potrebe v pšenici in dve tretjini uvozne potrebe v koruzi kriti iz prekomorskih držav. Zaradi uvedbe preferenčnih carin torej ne bi pre-koniorski uvoz cerealij trpel, vsekakor pa prekomorske države ne bodo imele razloga protestirati proti temu, zlasti ker nekatere od njih z vedno višjimi carinami onemogo-čujejo uvoz evropskih proizvodov. Ž druge strani tudi evropske industrijske države z uvedbo preferenčnih carin ne bodo ovirane, da dalje dvigajo carine v zaščito svoje lastne kmetijske produkcije, če smatrajo, da ni dovolj zaščitena. Končno pa je treba še upoštevati, da bi uvedba preferenčnih carin in s tem zboljšanje izvoznih cen za evropske izvozne države, znatno pripomogla k okrepitvi kupne moči prebivalstva agrarnih držav za industrijske proiz- vode in k razširjenju tržišča za izdelke evropskih industrijskih držav. Uvedba preferenčnega režima za kmetijske proizvode evropskega izvora pa ne bi mogia prinesti popolne koristi, ako bodo \ industrijskih državah nadalje v praksi razne prepovedi in omejitve glede uvoza. Ce se naj zares ustvarijo pogoji za gospodarsko zbližanje med evropskimi agrarnimi in industrijskimi državami, tedaj ni mogoče nadalje trpeti neenakosti, ki obstoja v tem, da se industrijski proizvodi v agrarne države uvažajo brez omejitev, medtem ko se uvoz kmetijskih proizvodov iz agrarnih držav omejuje, otežuje in celo onemogoča. Zlasti se je v tem pogledu na konferenci razpravljalo o ukrepih, ki jih industrijske države v obliki zaščite pred živinskimi in rastlinskimi boleznimi podvzemajo in s katerimi omejujejo, otežkočajo in onemogočajo uvoz kmetijskih proizvodov. Industrijske države imajo najboljše pogoje za razvoj industrije za predelavo kmetijskih proizvodov. Razvoj te industrije je življenske važnosti za prospevanje agrarnih držav in za dviganje kupne moči njihovega prebivalstva. Na podlagi nesorazmerne razlike med carinami na sirovine in na izdelke pa ustvarjajo industrijske države na umeten način lastno industrijo za predelavo kmetijskih proizvodov na škodo te industrije v agrarnih državah. Koliko škode je taka politika povzročila naši mlinski in mesni industriji je splošno znano. Tudi v tem pogledu je bilo mišljenje delegatov na konferenci soglasno in se je razpravljalo v prvi vrsti o težkočah mlinske industrije. Končno je g. Štojkovič omenil še nekaj zanimivih podrobnosti glede predlogov za enotne smernice pri vnovčevanju agrarnih presežkov in za arganizacijo izvoza. Namen take organizacije je, da se zadržuje ponudba, kadar oddajne razmere na tržišču niso povoljne ln da od dosegljivih cen dobi producent čim večji odstotek. V dosego tega cilja je potrebna močna izvozna organizacija, ki bi onemogočala medsebojno konkurenco v ponudbah, ki povzroča padanje cen. Na konferenci je bila zato izražena želja, da vsaka država organizira svoje žitno tržišče in da se v vsaki državi ustvari centralna organizacija za izvoz kmetijskih pridelkov, ki bi obvladala domači trg. Te centralne organizacije pa bi morale biti medsebojno vezane, da se tudi med njim onemogoči konkurenca. = Novi Fordovi uspehi. Gospodarska kriza, ki je nastopila v Ameriki ob loncu pret. leta je prav občutno prizadela tudi ameriško avtomobilsko industrijo. Pri tem pa je zanimivo, da to krizo najmanj občutijo tvornice Ford in Chervolet, na katere odpade letos nič manj kakor 65% skupne prodaje avtomobilov. V aprilu so Fordove tvornice izdelale celo več avtomobilov kakor lani v istem mesecu, namreč 206.000 nasproti 191.000, dočim se ostala avtomobilska industrija pritožuje zaradi visokih mezd in slabe prodaje. Ford nadalje iz^ a-ia svojo politiko, proizvajati vsako leto boljše blago po nižjih cenah. Kakor j,mo že poročali je bil v juliju za 14 dni urtav-ljen obrat v Fordovih tvornicah. Ta ustavitev obrata pa je le deloma v zvezi z oddajnimi težkočami, kajti tu gre le za 14 dnevni plačan dopust, k" ga daje Ford svojemu delavstvu, dočim so prejšnja leta dobivale dopust le posamezne skupine in ne istočasno. Kakor vse kaže, bo Ford uspešno in z dobičkom prebrodil sedanjo gospodarsko depresijo, kar mu v znatni meri omogoča do popolnosti izvedena mehanizacija produkcije in racionalno izkoriščanje sirovin. Ta racijonalizacija je izvedena že tako daleč, da je za produkcijo enega avtomobila od najpriprostejših surovin do gotovega izdelka potrebno, da le 11 in pol liudi dela na dan, dočim je bilo L 1929 za to potrebno še 16 ljudi. Tvornica v Detro-itu je i. 1929. proizvedla dnevno 7600 avtomobilov pri čemer je delalo 120.000 ljudi, letos v aprilu pa je produkcija znašala dnevno 9565 avtomobilov in je bilo zaposleni le 110.000 delavcev. _ Priprave za gradbo daljnovoda iz Ve« len j proti Kranju. Poročajo nam: Na gmajni poleg grobeljskega mostu v Savinj* ski dolini so postavili te dni dolge lese* ne barake. Nakupljeni so bili večji kom* pleksi grušča, kjer bodo izdelovali beton* ske stebre za ves daljnovod, ki pojde pre* ko St. Petra, Vranskega in Črnuč do Kranja, kjer bo spojen z završniškim dalj* novodom. = Rodovniško društvo Nedelica, p. Tur« nišču za gojo in mlečno kontrolo simodol* skega goveda priredi kot prva in najsta* rejša organizacija omenjene pasme v drav* ski banovini 18 septembra t. 1. v Nedelici razstavo svoje v rodovnik vpisane živine in njenega zaroda, na katero se že sedaj va* bijo interesenti. "— Uredba o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko je objavljena v 15. št. »Službenega lista kpalj. banske uprave dravska banovine« od 30. t. m., na kar opozarjamo interesente. — Oddaia zakupa trgovskih lokalov v pa lafi »Ljubljanski dvor? v Ljubljani se bn vršila potom licitacije 15. avgusta pri d rekciji državnih žplezuic v Ljubljani. (Oglas ie n 00 Praga 166.78—167 58, Curih 1094.4-1097 4. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.245, London 25.0525, Nevvvork 514.45, Bruselj 7° Milan 26.955, Madrid 57.5, Amsterdam 207.20. Berlin 122.93. Dunaj 72.76, Sofija 3.73, Praga 15.25, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06. Dunaj. Beograd 12.5225 — 12.5625, London 34.36875 — 34.46875, Milan 36.9875 do 37.0875, Newvork 705.75 — 708.25, Curih 137.10 — 137.6—; dinarji 12.42 — 12.48. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 98 blago, 7% Blair 88 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kredit. 122 den., PraStediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den.. Kranjska industrijska 282 zaklj. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma in kasa 437.25 — 437.75, za december 437 — 437.5, investicijsko 87.5 blago, agrarne 54.75 — 55.5, 8% Blair 97.25—98, 7% Blair 87 — 87.25. 7% Drž hipot. banka 86 — 86.5, 6% beeluške 76 den.; banCne vrednote: Praštediona 905 — 912.5, Union 190.5 — 191.5, Jugo 77.5 — 78, Jugo za de-coiriber 83 bi., Srpska 186 den., Narodna 8225 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Poljo 56.5 — 57; industrijske vrednote: Narodna žumska 25 bi, Gutmann 160 blago. Slaveks 60—65, Slavonija 200 den., Drava 230 — 250, Šečerana 313 — 315. Ljevaonica 175 den., Brod vagon 100 — 110, Vevče 124 den., Dubrovačka 360 — 390. Oceanija 205 do 212.5. Trbovlje 402 — 405. Beograd. Vojna Skoda 450.25 zaklj., za avgust 451 — 451.5 zaklj., za december 461 — 459 zaklj.. investicijsko 91.5 zrkli., Narodna 8260 zaklj., 7% Blair 89 — 89,5. 7% Drž. hip. banka 88.375 denar. Blagovna triiiča LES + Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 4 vagoni moralov in 2 vagona hrastovih pragov. Povpraševanje je za trame (13/16, 5, 6, 7 m; 16/21, 5 in 6 m; 19/24, 5 in 6 m), za kantinele in morale (38/78, 24/48. 34/68, 28/48, 28/56, 78/78, 68/68 in 58/58), za 1500 komadov skuret (12 mm, širina 18 in 25.5 cm), za I vagon desk (24 mm, I., II., III., 16—21 cm širine) in za parjeno bukovino (deb. 50, 60, 70, 80 in 90 mm, od 2 m dolž. navzgor). ŽITO + Ljubljanska borza (30. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 va-grna pšenice. Nudili so (w za slovensko postajo plačljivo v 30. dneh): pjše-uico: baško, 80/61 kg po 240 — 242.5, 79 /80 kg po 235 - 2375, 78/79 k£ po 230 do 2.32.5; rž: baško, 72 kg po 170 — 172.5; ječmen: ozimni, GG/67 kg po 157.5 — 160; koruzo: baško po 180 — 182.5; oves: ba-raniski. novi po 210 — 215; moka: baška »0« iz stare pftenice po 406 — 410, iz nova pšenice po 895 — 400. + Noreudska blagovna borsa (90. t m.) Tendenca inirna. Promet: 48 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 38 vagonov koruze, 11 vagonov moke in 62 vagonov otrobov. — Pšenica: baška, nova, 79/80 kg 180 do 185, gornjebaška, 79/80 182.5 — 185; baška, Tisa, slep, 79/80 kg 185 — 187.5; gor-njebanaška 177.5 — 180; sremska, 78 kg 170 — 175. Oves: baški in sremski 155 do 160. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115—120. Konta: baš. in srem. 1S0—135; ladja Dunav 126—130, za avg. 132.5—137.5; ban. 125—127.5. Moka: baška >0gt, Ogg« 310 — 320; »2« 280 — 290; >5< 235 - 245: :6< 1725 — 182.5; »7< 112.5 — 120; »8< 95 — 100. Otrobi: baški. sremski in bana-ški 87.5-92.5. + Budinipeštanska terminska borza (30. L m.) Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: za oktober 19 — 19.01, za marc 20.64 — 20.65, za maj 21.18: rž: za oktober 12.67 — 12.70, za marc 13.90 — 13.95; koruza: za avgust 16.95 — 17, za september 17.15 — 17.20, tranzitna za avgust 14.10 do 14.20. ŠPORT »Zmaga" Uruguaya pravcata kravja kupčija Za evropske razmere nečuven športni škandal — Podkupljeni sodnik proglaša neupravičeno Uruguay za zmagovalca — Tekma Amerika : Jugoslavija se ni vršila — Amerika zaseda po sporazumu tretje, Jugoslavija pa četrto mesto Ze v včerajšnji številki smo na kratko pojasnili, kako je prišlo do velike »zmage« urugvajske reprezentance nad Jugoslavijo Sedaj prihaja polno poročil, iz katerih se jasno vidi, da bo ta »zmaga« povzročila pravcati športni škandal. Vsi objektivni listi poročajo, da je Jugoslavija izgubila popolnoma nezasluženo in da is bil brazilijanski sodnik naravnost uni-kum. Najprej hočemo navesti poročilo posebnega poročevalca angleškega lista »Suntlay Expressa« Johna VVittn.ana, znanega športnega delavca, ki je javil svojemu listu naslednjo, skoraj bi rekli senzacijo pod naslovom > Podkupljeni brazilijanski sodnik na škandalozen način proglaša za zmagovalca slabše moštvo Uruguaya«. To poročilo se glasi nastopno: Jugoslovensko moštvo je bilo v prvem polčasu za razred boljše. Jugosloveni so diktirali tempo ter piegaziii vse urugvajske zvezde. Prvi gol Jugoslavije je redko delo prisebnosti in okretnosti. Uruguajci so iznenadeni, kapetan Uruguajcev daje znak z dvignjeno roko sodniku, levo krilo ima kratek razgovor s sodnikom, Dato sodnik docela izpremeni 6voje postopanje. Ori prizna gol Uruguaja iz situacije, ki je bila očitno off side. Jugoslovenska obramba stoji mirno, ker čaka na žvižg, na splošno začudenje levo krilo Uruguaj-a leti dalje in zabije gol za Uruguay. Jugoslovenski vratar se smeje, on ve, da je bil ta udarec odveč. Toda sodnik smatra, da je bil pravilen. preden je levo krilo Iriatre zabil ta gol, je bil 10 metrov za obema branilcema Jugoslavije, na korner črti, prav za prav za to črto, kjer je nekaj popravljal na čevlju, pritekel jc na igrišče ter zabil naravnost neverjeten gol, katerega je sodnik priznal. Nato navaja list primer s fotografom, ki smo ga že včeraj omenili, ter nadaljuje, da je to videlo sto tisoč prič, samo sodnik ne. Drugega jugoslovenskega gola, doseženega na izredno fin način po pre doru in iz gneče, v' kateri ee je zgodil tudi težak foul na jugoslovanskem igraču, ki je ta gol zabil povsem pro-pisno, sodnik ne prizna. Pričakovalo se je, da bo priznal vsaj kazenski strel za Jugoslavijo. Tudi tega ne! Tretji gol za Jugoslavijo je plod depresije Jugoslovenov in pogrešne odločitve sodnika glede foula. Kar pa se je dogodilo med odmorom, presega vse meje.' Na svetu je masa slabih sodnikov,. vendar se J&vno n« trguje s športno pravico. Mvd odmorom sem, nadaljuje poročevalec lista, odšel po svojem običaju med igrače, da povprašam po gotovih dejatlih. Uru-gvajsko moštvo je bilo v svojih kabinah pod tuši. Nisem še izpregovcril besede, _ smatrali so me najbrž za svojega funkiconarja, ker drugim pristop ni bil dovoljen — ko sc je pojavil neki debelušasti gospod in vprašal: >Ali že lahko izročim ček za sodnika?« Fernandez, ki je imel kontrolirati sojenje tega famoznega Braziiijanca, je odgovoril: »Za sedaj samo na S00 dolarjev. ostalo na koncu . . •!« Imel sem priliko razgovarjati se z vsemi sodniki in vem, koliko preje majo za sojenje. Sto dolarjev, to je maksimum za tekmo. Ostale stroške plača asocijacija in odbor turnirja. Torej je sodnik dobil samo za en polčas 800 dolarjev. Menim, da ni to niti polovica vsote, ki so mu jo izplačali na konm tekme, potem ko je dovolil, da slabše moštvo Uruguaya zmaga s 6:1. Drugi polčas je potekel v zuamenju resignacije jugoslovenskega moštva. Ni mogoče regularno zmagati nad moštvom, ki ima za sodnika Brazilijanca. To sem vedel tudi prej. Brazilijanci eo v stanu, da za denar storijo vse. Z3i se, da so mogli - Jugosloveni postati svetovni prvak, če bi bili imeli v žepu samo 4000 dolarjev. Če tega denarja niso imeli, bi bili morali zahtevati evropskega sodnika, pa tudi za ceno, da ne igrajo, če se njihovi zahtevi ne ugodi.« Tako poročilo uglednega angleškega ista. Prihajajo pa tudi poročila iz drugih držav, ki jasno kažejo, kaka krivica se je dogodila Jugoslovenoic. Zna- ni madžarski športni list »Nemzeti Šport« navaja, da je bilo splošno mnenje objektivnih gledalcev v prvem polčasu naslednje: »Jugoslovenska reprezentanca je bila mnogo boljša o I dvakratnega svetovnega prvaka Uru-guava. Toda sodnik? Ta je Brazilijanec, to se pravi Južni Američan. Priznal ie prvi gol za Uruguay iz- čiste off side pozicije. To je bil šolski primer off side.« Potem omenja inlermez-zo s fotografom. »V protinapadu,« nadaljuje list, »dajo Jugosloveni povsem regularen gol, toda sodnik sedaj opazi off side, ki ga sploh ni moglo biti. Jasno je, da tujci tukaj ne morejo dobiti tekme.« Po prvem polčasu je dopisnik tega lista sporočil rezullat brzojavno v Budimpešto z besedami: »Rezultat prvega polčasa 3:1 Vodi Uruguay. Toda kako? Dovolj je, da za sedaj napišem: Vsak objektivni motrilec te tekme mora dati prav evropskim moštvom, da so ostala doma. Zdaj priznavam tudi sam: Madžarska je storila zelo pametno, da se ni udeležila tega turnirja.« Tudi italijanski listi priznavajo, da je bila »zmaga« Uruguaya doi-ela ne-zaslužena. »II Lavoro Faseista« piše: »Ves prvi polčas je bilo jugoslovensko moštvo zelo nadmočno. V drugem delu drugega polčasa je urugvajsko moštvo le malo v premoči, zato pa je jugoslovenski golman izredno slab. V jugoslovenski reprezentanci so se odlikovali kot dobra klasa Tviea Bek in Stefanovič, igrača, ki sta prispevala FC Cettu k zmagi v francoskem pokalu. Jugoslavija je izgubila nezasluženo, kar je v veliki meri zakrivil sodnik.« Pa tudi listi v Montevideu samem priznavajo, da je sodnik zagrešil velike nepravilnosti ter obsojajo to postopanje. Izjavljajo, da je tako sojouje sodnika moralo deprimirati jugosloven 6ke igrače, ki so zlasti v drugem polčasu videli, da je izenačenje od jugoslovenske strani zaradi sodnika t.e-mogoče. Jugoslavija na četrtem mestu Montevideo, 30. julija p. V dogovor i med jugoslovensko in ameriško reprezentanco je bilo danes sklenjeno, da se zaključna tekma, ki naj odloči končni placement med Ameriko in Jugoslavijo, ne bo odigrala, marveč da se dodeli tretje mesto Zedinjenim državam, četrto pa Jugoslaviji. Za podlago te sporazumne odločitve so najbrž vzeli število zabitih in dobljenih golov pri tekmah, ki so jih Zedinjeue države in Jugoslavija odigrale na tem turnirju. Zedinjene države imajo namreč boljšo skupno goldiferenco 7:6, dočim ima Jugoslavija razliko golov 7:7. SK Krakovo. Danes ob 20. seja ožje« ga odbora v gostilni Mrak, Rimska cesta. Nogometni tekmi v Trbovljah. V ne« deljo popoldan smo imeli kar dve nogo« metni tekmi in sicer: SK Retje proti SK Svoboda Hrastnik ter prijateljska tekma SK Trbovlje proti SK Amater, pri kateri so pa nekateri prevneti pristaši športa ob* kladali eden drugega kakor tudi igralce z izrazi, ki so bili vse prej ko prijateHski. Stvar je postajala kočljiva, ko je nekdo izmed gledalcev udri na igrišče ter se tam dejansko lotil nekega igralca. Mož bo imel posla seveda s sodnijo, katera ga bo pod« učila, da se izraža svojo grajo ali simpati« jo na bolj priljuden način, kot s pestmi. Ker se taki primeri ponavljajo, jih mora« mo na tem mestu javno ožigosati. \Jpamo, da bo publika to našo kritiko upoštevala in se pri bodočih tekmah zadržala dostoj« neje, ker postanejo sicer vse tekme jlu« zorne in so tudi rezultati teh tekem brez prave vrednosti. Kolesarsko tekmo je v nedeljo dopoldne priredil SK Svoboda na Jesenicah na 48 km dolgi progi Jesenice—Kranjska gora—Jese« niče. Tekme se je udeležilo lepo število kolesarjev SK Svobode in SK Bratstva in so startali pred Delavskim domom na Savi ob 9. ter v naglem tempu švignili po lepi cesti proti Kranjski gori. Prvo mesto si je priboril kolesar«dirkač Valant Tenis turnir na Bledu. V dnevih 1., 2. in 3. avgusta se bo vršil na Bledu 6. interna« cionalni tenis turnir za prvenstvo Bleda. Prijave je poslati do 31. t m. do 12. u rt na naslov: Zdraviliški dom. Bled, ns vodjo turnirja, g. Sava Grujiča. Iz življenja ln sveta Reševalna akcija v Melfiju Vojaštvo odnaša oteto deco v bolnice in začasna obvezovališča. Položaj v Italijanskem potresnem ozemlju Zanimiv opis nemškega novinarja Posebni dopisnik »Berliner Tage-blatta«, ki ga je list poslal v Italijo, da se na licu mesta prepriča o položaju v potresnem ozemlju po strašni katastrofi, ki je zadela južno Italijo v noči od 22. na 23. julija, poroča svojemu listu iz Rima: »V torek sem se vrnil iz potresnega ozemlja v Rim. Četudi sem sedaj nad 400 km oddaljen od pozorišča strašne katastrofe, me še vedno navdaja groza ob samem sopminu na prizore, ki sem jih videl. Še vedno so mi pred očmi od groze osopeli in prestrašeni obrazi ti-sočev, ki so si rešili nago življenje. Zdi se mi, kakor da sem se prebudil iz sanj. Izmed približno 40 občin, ki jih je prizadela elementarna katastrofa, sta mesti Aquilonia in Villanuova popolnoma porušeni. Če hočejo te kraje obnoviti, morajo vsako posamezno hišo in poslopje od temelja na novo zgraditi. La-cedonia, Ariano, Montecalvo in Rochet-ta so do polovice v razvalinah, a ona poslopja, ki še stoje, so tako poškodovana, da bi bilo nadaljnje prebivanje v njih smrtno nevarno, ker se lahko pri vsakem najmanjšem potresnem sunku sesujejo v razvaline. Vojaštvo in milica morata nastopati z vso brezobzirnostjo, da odvračata ljudi od povratka v navidezno še ohranjene domove. Vedno znova se ponavljajo nesreče. Zdaj tu, zdaj tam se s truščem podere navidezno skoro nepoškodovana stavba, a le redko kdaj brez človeških žrtev. Ljudje so tako navezani na svojo rodno ■?rudo, da kljub resnim opominom in strogim prepovedim skrivaj uhajajo v zabranjene domove. Slične slike se nudijo v Trevicu, San Nicolu, Montever-deju in neštetih drugih manjših krajih. Kakor sem se prepričal, so bile prve vesti o razdejanju v Melfiju malo pretirane. Novi del mesta, ki stoji na trdnih temeljih in ima več modernih stavb, ni toliko trpel kakor stari del, ki je docela v razvalinah. Znamenita romanska katedrala je vzdržala močne sunke. Pač pa se je porušil stolp znamenitega gradu, v katerem je Friderik II. podpisal zakone, ki so tvorili pozneje temelj srednjeveške fevdalne države. Vsekakor pa se razdejanje v spodnjem delu Melfija ne da primerjati s strašnimi razvalinami v sosedni Aquiloniji, kjer zares ni ostal kamen na kamnu. Melfi je bil prvi večji kraj ob železnici ter je ostal z ostalim svetom v stalni zvezi, ker slučajno niso bile prekinjene telefonske in brzojavne zveze. Skoda, ki jo je povzročil potres v vsem ozemlju, se seveda še ne da podrobno oceniti in bo trajalo več mesecev, preden se bo dala ugotoviti. Po splošni cenitvi pa znaša škoda več sto milijonov lir. Porušenih je okrog deset cerkva, med temi dve v Lacedoniji, dve v Villanuovi, dve v Arianu in dve v Montecalvu. Kakih dvanajst drugih cerkva je hudo poškodovanih. Pravo uganko tvori še vedno docela različen učinek potresa. Med popolnoma porušenimi kraji so komaj par kilometrov oddaljeni kraji, ki so ostali skoroda neprizadeti. To tolmačijo na ta način, da Učinek potresa v Napoljn Hiša iz okolice Napolja, kjer potresni sunki niso bili tako močni, kakor v središču potresa. Vendar so porušena večinoma gomja nadstropja; odpadla je pročelna stena, tako da je videti notranjščina stanovanj. je bil neke vrste valovit potres, ki ni učinkoval povsod enako. Žalostna je usoda desettisočev prebivalcev, ki so brez strehe in brez domov. Pomožna akcija je bila zlasti v prvih dneh zelo pomanjkljiva, dočim je zadnje dni navalilo z vseh strani Italije nebroj pomožnih oddelkov, ki so pripeljali ogromno število avtomobilov, ki pa prav malo koristijo. Ne da se pa prikriti, da je napravilo med prizadetim prebivalstvom silno mučen vtis in izzvalo nebroj ogorčenih komentarjev, da je duce (Mussolini) hotel zatreti in preprečiti privatne nabiralne akcije. Res je sam dal za pomožno akcijo na razpolago 70.000 lir in da so razne fašistične organizacije poslale Mussolini-ju v ta namen slične zneske. Značilno pa je, da so italijanske velebanke doslej prispevale samo do 100.000 lir, tako da fašistični tisk ne more dovolj prehva-liti, kaj vse je storila za ponesrečence fašistična stranka s tem, da je dala Mus-soliniju na razpolago pol milijona lir. Ce se pa upošteva, da šteje fašistična stranka do uradnih zagotovilih poldrugi milijon članov, potem pride na vsakega člana fašistične stranke jedva 35 cen-tesimov. Poročilo angleškega novinarja Dočim govorijo italijanska uradna poročila o razmeroma nizkem številu žrtev zadnjega potresa v Južni Italiji in o dobro organizirani reševalni akciji, saj je Mussolini že prvi dan prepovedal javne in zasebne zbirke za oškodovance, češ, da bo vlada sama imela dovolj sredstev za pomoč prizadetemu prebivalstvu — zveni druga pesem iz poročil dopisnikov inostran-skih listov, ki so obiskali razdejano ozemlje. Posebno pozornost vzbuja opis tamošnjih razmer dopisnika »Dai-lv Heralda«, glavnega organa angleške vladne stranke. Ta naglaša, da je z osebnimi opazovanji prišel do zaključka, do mora znašati število smrtnih žrtev najmanj 15.000. Uradne številke se nanašajo samo na mrtvece, ki so jih že izkopali, toda 60 do 70 odstotkov žrtev je še vedno pod razvalinami. Samo mesto Villanuova je imelo pred potresom 3000 prebivalcev, živih je ostalo komaj 500... V Montecalvu je bilo prej 6 tisoč prebivalcev, dopisnik »Daily Heralda« je preostalih videl komaj tisoč ... V Montecalvu je videl tudi prizore, ki mečejo zelo čudno luč na reševalno akcijo. Ljudje sc ee spopadli z miličniki, ki so čuvali barako, v kateri je bilo skladišče živeža. Reševalci sami niso^ftobili v hekein primeru cela dva dneva nobene hrane. Zdravniška pomoč je pomanjkljiva, obvez in drugih najbolj nujnih potrebščin primanjkuje, primanjkuje pa predvsem živil. Vse to poudarjajo tudi poročevalci drugih svetovnih listov in navajajo zelo konkretne primere. Da bodo resnični, dokazuje že nenadni umik, ki ga je nastopil predsednik italijanske vlade glede zbirk za, potresne žrtve. Čeprav jih je bil sam prepovedal, je bil po italijanskem kralju drugi, ki je daroval večjo vsoto, da se olajša njih beda. S tem je priznal, da je uradna akcija za nesrečne ljudi kratkomalo nezadostna, če ji ne priskoči še javnost na pomoč. Starorimski vodnjaki Nedavno so v Pompejih izkopali velik arteški vodnjak iz dobe, preden je Vesuv zasul to mesto s pepelom. Pri preiskovanju vodnjaka in vodovodnega načrta so našli obširno omrežje svinčenih cevi, po katerih se je mestu dovajala pitna voda. Vodo, ki še vedno teče po ceveh, so dali kemično preiskati in izkazalo se je, da je čista, dobra, pitna. Vodovod, ki je star preko 1800 let, bodo na nekaterih mestih popravili, nakar bo služil kot vodovod za izkopano mesto Pompeje. Mojstrovine rimskih vodnih gradbenikov ni mogel uničiti zob časa več ko 18. stoletij, kar je zgovorna priča za solidnost starorimskih instalaterjev. Strahote opustošenja Podrta hiša v mestu Melfiju.. Pred njo žena, ki nese na glavi sveženj z vsem svojim otetim imetjem. Temelji ita žeja Sodišče v Budimpešti je ncdavro razpravljalo o neki odškodninski tožbi in izneslo tako salomonsko sodoo, da se ji mora čuditi ves svet. Mizar Becker je peljal z motorjem v prikolici svojega pomočnika Almassyja na delo v okolico, Mojster je po neprevidnosti zadel ob miljnik in moža «ta odletela daleč od vozila ter se občutno poškodovala. Pomočnik Almassv je dobil notranje poškodbe na jeLrih, Ui so se sicer pozdravile, ali za njimi je ostala nesrečnemu pomočniku k-jt posledica poškodbe večna in huda žeja. Ker se ni dala ugasiti z vodo, jo je pridno gasil z drugimi krepkejšimi pijačami, da je na mesec zapravil preko 600 pengov (preko 6000 Din). Sodniku je pripovedoval, da čuti, kakor bi iirel v želodcu žarečo opeko, ki jo je treba vedno gasiti. Zaslišali so zdravnika, ki je kot izvedenec izjavil, di je po-močnikova zahteva upravičena Sodnik je tedaj obsodil mojstra Beckerja na plačilo 320 pengov mesečno za dobo enega leta. Po enem letu se ima pomočnik javiti k zdravniški preiskavi in ako ga bo še žejalo, bo še nadalje prejemal rento. Vsekakor se je moral sodnik temeljito vživeti v položaj pomočnika sil pa sam ve. kaj je žeja in da se da potolažiti samo s kako krepko pijačo. Voda po sodnikovem mnenju ni pravo sredstvo zoper žejo Odprava/ki išče Atlantido Francoska akademija in Carnegijev institut pripravljata veliko podjetje za raziskovanje bajeslovne dežele Atlantide. Preden bo raziskovanje mogoče, mora odprava najti mesto na dnu Atlantskega oceana, kamor se jo v pradavnih časih pogreznil ta legendarni del sveta. Atlantido omenja nekajkrat starogrški modrec Platon, ki je bil mnenja, da se začenja takoj za Her-kulovimi stebri, t. j. za današnjim Gi-braltarskim prelivom. Tudi vsi miti in bajke starega sveta pripovedujejo o bajni deželi na mestu današnjega Atlantskega oceana. Snujoča se odprava ima predvsem ugotoviti, koliko je resnice na tem mitu. V ta namen se bo poslužila ladje, ki bo opremljena z najmodernjšimi pripravami za merjenje in preiskovanje morskega dna. Ogromni podvodni žarometi bodo razsvetlili morje do največjih globin. Na morsko dno bo spuščen velikanski laboratorij, ki se bo lahko premikal po dnu ter bo v stalni zvezi z matično ladjo. Ladja in laboratorij sta pravi čudesi moderne tehnike in zainteresirani krogi si obetajo od podjetja važnih odkritij. Morda se ji posreči posvetiti v tajno grozovite katastrofe, ki je zadela zemljo pred našim zgodovinskim časom. Dvomljivci pa z druge strani skeptično presojajo uspeh dragega podjetja, kajti možno je tudi, da je bajeslovna Atlantida le plod bujne domišljije. Kaj stane proizvodnja zvočnih filmov V Berlinu se vrši ta čas zborovanje znane družbe za izdelovanje filmov »Ufa«. Glavno ravnateljstvo je v svojem poročilu med drugim navedlo, da je »Ufa« v zadnjem poslovnem letu do 31. maja vložila v zvočni film vsoto 11 milijonov mark. Preuredba ateljejev in gradnja novih ateljejev v ta namen je zahtevala nadaljnje 4 milijone mark, isto toliko je zahtevala preuredba kinematografov, ki pripadajo družbi, za zvočne filme. Dežne plašče za gospode v največji izberi, dalje propisne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA ■■■iMBBmHn Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek. 31. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Otroška ura (Gabriieiči?evai. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. petek 1« aren sta. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pevski koncert. — 30.45: Olicetna godba. — 21.25: »Šlagerjic. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Narodne pesmi. — 20: Večerni koncert. — 21: Pevski koncert. — 21.45: Poročila. — 22: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.10: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Pevski koncert. — 22.15; Reproducirana glasba. — BRNO 17: Koncert Moravskega kvinteta. — 18: Plošče. _ 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Lahka godba. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16.30: Glasbena akademija. — 20: Pesmi v narodnem slogu. — 20.35: Veseloigra. — Lahka sodba orkestra. — FRANKFURT 19.30: Koncert Mozartovih sonat. — 20.15: Operetni večer. — 21: Recitacije. — 22 20: Godba za ples. — LANGENE.FRG 17.30: Večerni koncert. — 20: Orkesti alen koncert. — Jazz - band na gramofonskih ploščah — STUTTGAR T 10 30: Pronos vsega programa iz Frank-furta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radie - orkestra. — 17.15: Popoldanski koncert. — 18.20: Pevski koncert. — 18.50: Ciganska godba. — 20: Koncert solistov in orkestra. — Godba za ples. — RIM 17.30: Si?r.for.ičen koncert. — 21.02: Operetni ve-če.\ Busso P.: Povratek Chismonda se je nenadoma zdramila. Ozrla se je po mračni sobi in pri sluhnila. S ceste je bilo slišati vpitje in klicanje. Zdajci se je prikazala mlada spletična: >0, gospa, Messer Ales-sandro se je vrnil domov!« Chismonda je kakor okamenela obstala. Joj, zakaj ni bil prišel dan prej? Dve leti mu je bila zvesta, a včeraj jo je osvojil mladi Florij . . . Kakor v snu si je jela česati lase. Spletična ji je pomagala v drugo obleko in naposled je Chismonda stopala s tresočimi se koleni po stopnicah navzdol k obrežju. Zunaj je solnce zahajalo, morje se je bleščalo v rdeči zarji, tn zdaj je stal pred njo . . . »Pozdravljena, Chismonda!« Njegov glas je zvenel tuje in milo. Pogledala mu je v oči in usta so se ji skrivila v nasmeh. In mornar se je zatopil v njene oči. Bled je bil videti, oči in lica udrta, a koliko miline je bilo v teh očeh! Obdan od množice je stal ob njeni strani in prijazno od zdravljal viharnim ovacijam svojih podložnikov. Počasi je korakal z mlado ženo proti svojemu domu. Po dvaj-setštirih mesecih je bil spet doma, spet pri svoji ljubljeni Chismondi. Ko sta dospela v stanovanje, je sedel h Chismondi in jel pripovedovati: »Mnoge noči sem ležal sam in hrepenel po tebi, bela Chismonda! In glej, tvoja usta me niso pozdravila kakor v prejšnjih dneh, kadar sem se vrnil iz bitke.« Žena je ubogljivo vstala. »Ne, ne, ostani!« jo je zavrnil, »to je zame nepomembno. Položil sem ti zlato in drago kamenje k nogam, a ti nisi imela pogleda za moje darove. In zdaj zahtevam od tebe resnico!« Chismondi je bilo kakor da ji je mrzla roka legla na srce. Tesnoba, strašna tesnoba jo je dušila. Dihala je kratko in sunkoma. Alessandro je počasi vstal in stopil k nji. »Rotim te, Chismonda, govori resnico!« »Snoči . . . • ko se je bilo stemnilo .. . snoči . . . sem te varala . . . poprej nikoli . . .« »Priseži na svoje življenje!« »Prisežem na svoje življenje in na križ.« »Vedel sem! — Ali ga ljubiš?« »Ljubila sem tebe, videla sem samo tebe in mislila sem samo nate!« Odgovarjala je kakor v snu in zdaj je udarila s čelom ob mjzo in krčevito zajokala. Mahoma je bila videti vsa bedna in drobna. In on, ki se je bil pravkar vrnii domov, je stopal počasi po sobi. To dete, staro komaj osemnajst let, mu je bilo dražje od vsega sveta. Koliko žen se mu je bilo že ponujalo, a on je ljubil samo njo. In zdaj je slonela tam ob mizi in jokala kakor otrok. Koliko kesa-nja je bilo v njenem pritajenem ihte-nju! Mar naj jo kaznuje? Ne, z ljubeznijo si jo hoče še enkrat pridobiti! Zakaj ni bilo včeraj vetra! Krmar bi lahko povedal, kako je klel, ko niso mogli z ladjo z mesta. V nemiru je on dirjal po krovu, kakor da bi bii slutil .. . Uboga Chismonda! . »Kdaj pride spet?« Zdrznila se je. »Drevi, ko se zmrači, me bo čakal na vrtu za cipresami.« »Pojdi zdaj v svojo sobo!« »Alessandro, usmili se!« Dvignil jo je in ji pobožal vroča lica. »Ne boj se — Chismonda! Tudi v tem trenutku ne morem pozabiti, da te ljubim! Počakaj! Sam moram premisliti, kaj bom storil!« Ponudil ji je roko in jo spremil v •njeno sobo. In ko je solnce zašlo, je stal Alessandro na vrtu za cipresami. Stal je tam — praznih rok _ brez orožja. V naslednjem trenutku je prišel mlad mož in se boječe oziral na vse strani. »Florij, sin mojega prijatelja ! njenem društvu vodstvo oddelkov. Poleg I Pod ledom čez sever-plače bi imel dotičnik tudi mnogo ugodno« ni tečaj" sti glede dobave življenskih potrebščin. I 'B slikami Važen napredek manjšinskega dela bodo sestanki manjšinskih društev in njihovih Najbolj demokratič-pokroviteljic, društev oziroma žup iz osta« | na ameriška repu-lega ozemlja. Kakor je bilo sklenjeno na i blika letošnjem prvem takem sestanku. »Tiha«. _28688 Stanovanje sobe in pritiklin. zraven Stadio-a oddam s I. oktobrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 31491 Mirna stranka (1 oseba) snažna išče stanovanje sobe iu kuhinie — event. sobo s štedilnikom. Naslov z navedbo stanarine na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Dobra stranka«. 29413 Stanovanje sobe. kabineta in kuhinje išče mirna stranka. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 29410 Stanovanie obstoječe iz 3. oziroma 4 sob tako) oddam. Pojasnila daje tvrdka K. S o s s. Mestni trz 18. 29396 Solnčno stanovanje oddam za 250 Din mesečno. Prednost imajo novoporo čenči. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tržaška cesta«. 31592 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, z aporabo kopalnice in posebnim vhodom oddam nasproti vojašnice kralja Aleksandra. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 31509 Sobo s poseb. shodom in elektriko. blizu Tabora oddam 1 ali 2 osebama. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 31584 Opremljeno sobo veliko in svetlo, v bližinS glavne pošte iščem za ta koj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Svetla 77«. 29477 Sobo strogo separirano. z vhodom iz stopnjišča. išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pri cestni železnici«. 29411 Novoopremljeno mirno sobo takoj oddam v Ilirski ulici št. 17—III- 31591 Stanovanje sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31593 Stanovanje sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj na Celovški cesti 114 — Zgornja Šiška 31575 Stanovanje kompletno, s 3 sobami kopalnico na plin. sred! mesta išče za november družina 4 odraslih oseb ki dobro plača. Naslpv oglasnem oddelku »Jutra 31522 Stanovanje sobe. kuhinje in vrta. Zeleni iaml oddam. Naslov oglasnem oddelka Jutra 31514 Stanovanje sob in kuhinie s pritikli nami, 1 soba je lahko dvo riščna. ali celo stanovanje po možnosti z dvoriščem š č e m v So. Šiška. Po. nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Takoi 17«. 31590 Solnčno stanovanje sob. kuhinje in pritiklin takoj oddam manjši solidni družini. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 31609 Stanovanje 1 ali 2 sobama in priti klinami iščeta 2 osebi, ki sta ves dan odsotni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« ood »K. R. 26«. 31626 Stanovanje hrano iščem v Ljubljani za učenca 4. meščan, šole pri gospodu, ki bi ga učil nemščine. Ponudbe z na vedbo cene pod »Boljša družina« na oglasni oddelek »Jutra«. 31556 Kuhinjo v Ljubljani vzame takoj prvovrstna kuharica v svojo režijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31578 Pekarno dobro idočo. na prometnem kraju vzamem v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31631 MU* UM Stanovanje sobe. kuhinie in pritiklin elektriko, v sredini mesta išče zakonski par t I. avgustom. Na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Soliden plačnik 56«. 29456 Komfortno stanovanje trisobno, solnčno in suho, z vsemi Dritiklinami. s solnčno verando, kopalnico itd., v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31603 Stanovanje s hrano In vso boljšo oskrbo Iščem za začetek šolskezi leta za svojega dvajsetletnega sina — dijaka tehn. srednje šole v Liubljani. Pogoj ie zadostna meščanska hrana, mir za učenie in nadzorstvo. Ceni. ponudbe na naslov: Mih. H a n a k. Kočevje. 28949 Lokal za čevljarsko obrt — po možnosti s stanovanjem — event. tudi mesto hišnika iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum 1. avgust«. 29125 Trgoski lokal z žganjetočem v mestu na Dolenjskem od dam takoi v najem. Naslov prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nizka najemnina 95«. 31595 Opremljen lokal za trgovino ali obrt. pripraven tudi za vlnotoč, na "križišču cest oddam takoj po nizki ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«. 31493 Sostanovalca sprejmem Ulica na zrad 7 ____ 31588 Prazno sobo čisto, separirano in z elektriko oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29470 Opremljeno sobo lepo. takoj oddam na Starem trgu 11-a. — Ogledati med 1. in 4. uro. 31582 2 sobi za pisarno v bližini sodišča iščem I. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odvetnik«. 31583 Prazno sobo veliko, primerno za pisar no. v pritličju, s separatnim vhodom oddam v Knafljevi ulici 4 (nasproti »Narodne tiskarne«). 31496 Sobico oddam solidnemu gospodu takoi ali s 15. avgustom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. _ 31594 Eno ali dve sobi tudi potrebni Drenovljenia, iščem. Plačam tudi za nekaj časa naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Pooravilo 99«. 31599 Prazno sobo s separiranim vhodom oddam samo gospodu v Tavčarjevi ulici 6-1. 31570 Prazno sobo v Dritličiu. sredi mesta takoj oddam za pisarno ali kaj sličnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31571 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31567 Sostanovalca sprejmem k mirnemu gospodu v Cerkveni ulici 7. 31550 Pisarniško sobo souporabo telefona — v strogem centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31568 Sobo oddam. Naslov pove oglas, oddelek' »Jutra«. 31607 Sobo veliko in svetlo, uovo-opremljeflo, s ' senira-.ium vhodom ter vso oskrbo takoi oddam eni osebi, ali zakon. Daru brez otrok Pred Škofijo 21-11. 31600 Dve lepi sobi oddam takoj za Disarno n« Miklošičevi cesti št. 14-1-31608 Sobo v Mariboru opremljeno, v I. nadstropju odda Flieger. brivec. Aleksandrova cesta 203. 31633 ■'Ji Trst—Celjp Prejel, kora.ižo! — Zeljeno oskrbim. Pošlji osebni popis obiska. Živela! 31553 Torek 29. julija »Lepotica Sahare« v ruja-vi oblek; — restavracija in kavarna »Zvezda«. Prosim dvignite pismo ood šifro »Častnik«. 31601 Blondinko v crem obleki, katera je bila dne 30. julija dopoldan ob 9. uri v Prešernovi ulici, prosim za sestanek pod šifro »Prejšnji dan popoldan«. 31638 Najnovejše invalidske stole izdeluje tovarna Pelikan. Liubljana VII. 31502 Šivalni stroj nov. levoročen poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31614 Slamoreznico v dobrem stanju kupimo. Zamenjamo tudi tritonskf tovorni avto »Fiat« za dva para težkih koni. oziroma dobavimo za iste smrekova drva v kolobarjih 20 X 50. Tozadevne izčrpne ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Slamoreznica«. 31561 2 violini 1 stradivarka. dobro ohranjeni poceni proda Stanislav Sever, Otiški vrh pri Dravogradu. 31630 Sobo strogo separirano. z vhodom iz stopnjišča. iščem za takoj pri samostojni gospe. vdovi ali ločeni ženi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Primerna cena 17«. 31617 Lepo sobo sredini mesta takoj oddam 1 ali 2 gospodoma. I deloma v rokah privatnih Naslov v oglasnem oddelku I Interesentov. Rudoli Ples#r. Za čas gasilskega kongresa se najtooleie priporoča o. t. obiskovalcem restavracija »Pod skalco« na Mestnem trgu II. kier se vedno točijo pristna štajerska kakor tudi dalmatinska vina, ter so na razpolago vedno sveža gorka in mrzla jedila Abonenti se stalno sprejemajo. 31527 Izjava Med gospodarskimi krogi širijo gotovi ljudje govorico. da so vsi trgovci prodali svoie delnice bivše tiskarne Merkur neki ljubljanski grupi. Govori se tudi. da ie tiskarna Merkur zaradi tega docela ▼ rokah nekega ljubljanskega denarnega zavoda. To razumejo mnogi tako. da je ta denarni zavod neomejen lastnik tiskarne Merkur. Te govorice niso točne. V imenu onih. ki svojih delnic niso hoteli prodati in ki so na ta način izrazili svoj protest oroti temu. da je bil tiskarni »Merkur« z znanimi operacijami odvzet značaj podjetja domačega trgovstva. izjavljam, da ie ta tiskarna še vedno last privatne delniške družbe, koje delnice niso v izključni posesti nikogar, temveč so tudi danes še »Jutra«. 31613 I 3153» Epos pionirske Amerike. Visoka pesem o ljubezni Allie Lee. Knjiga dela in ljubezni ie Zatte 9*ey Železna cesta ^crnan Najkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem trgu. Čitajte to Ilijado naše dobe. Cena: Broširana Din 55'— Vezana Din 45 — Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani. V. Willlams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Ko je mladi mož potrkal na vrata, je bilo na hodniku vse živahno. Zdajci je začul od znotraj hripav glas: »Vstopite!« In Hektor je vstopil. Skozi umazano stekleno steno je videl v sosedni sobi polno ljudi. Fouquiere je stal ob steni in si zamišljeno trebil zobe, njegov pogled pa je bil uprt v ljudi, ki so stali v sosedni sobi. Ob njegovi strani je stal mož nabreklega obraza, v katerem je Hektor spoznal enega izmed onih pomočnikov, ki so popivali v Grand-Ducovi družbi. Fouquiere je pokazal z zobotrebcem v sosednjo sobo. »Bogme,« se je namuznil, »postaven fant! Poglejte ga, kako se šali z našim brivcem. Videti